\id ROM - Nadëb New Testament (Brazil) - 2012 -bd (web edition) 
\h Roma 
\toc1 Roma Jesus hã h'yy ka'eeh doo, panang Roma häd näng doo bä habong do hã, Paw-Ro ma erih do hahỹỹh 
\toc2 Roma 
\toc3 Romanos 
\mt1 Roma  
\mt2 Jesus hã h'yy ka'eeh doo, panang Roma häd näng doo bä habong do hã, Paw-Ro ma erih do hahỹỹh  
\c 1  
\nb
\v 1 Paw-Ro, Kristo Jesus karom ỹ ti hỹỹh. Hã ỹ P'op Hagä Do h'yyb däng, Jesus mejũũ do ỹ bahadoo hyb n'aa. Tsyt hẽ ỹ P'op Hagä Do asëëw däk, ta panyyg hanäm do panäg n'aa ỹ bahadoo hyb n'aa.  
\v 2-4 Ta T'aah, Jesus Kristo, ër Wahë N'aa ky n'aa né hẽ ta ti panyyg hanäm doo. Jesus kajaa do pooj jé P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih do hã P'op Hagä Do ky n'aa eno däk paa ta ti ta panyyg hanäm doo. Tak'ëp hanäm do ta kyy kerih do hã rerih paa ta tii. Ji da hadoo Jesus bahado däk noo gó, Dawi panaa né paa tii. P'op Hagä Do T'aah kabaj'aa do na-ããj hẽ Jesus, P'op Hagä Do Sahee, tak'ëp hanäm do metä wät. Dejëp do mahang Jesus ganä wät do hã tametä wät tii.  
\v 5 Jesus hyb n'aa P'op Hagä Do ky enyym wë ỹỹ. Ta hyb n'aa, hã ỹ taban'oo däk na-ããj hẽ Jesus mejũũ do ỹ bahadoo hyb n'aa, Judah buuj nadoo do mahang ta ky n'aa ỹ maher'oot hyb n'aa, ta hã rah'yy ka'eeh do hyb n'aa Jesus raky daheeh hyb n'aa kä.  
\v 6 Ti sa wób né hẽ bëëh, P'op Hagä Do naëëj wät doo, Jesus Kristo karapee rabahadoo hyb n'aa.  
\v 7 Ỹ edëng bë sahõnh hẽ, panang Roma häd näng doo bä habong doo, P'op Hagä Do kamahä̃n doo, P'op Hagä Do naëëj wät doo, tsyt hẽ ta wë bë babok hyb n'aa. Ỹ karẽn P'op Hagä Do ër Yb, Jesus Kristo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do na-ããj hẽ ky en'yym bë hã. Ỹ karẽn baad ub Kristo bë rah'yyb en'yym.   
\p
\v 8 Pooj jé ỹ ky däng do hahỹỹh: Jesus Kristo häd gó, P'op Hagä Do ỹ h'yy kaha'eeh do hã ỹ j'aa etsë, jé pad'yyt hẽ badäk hahỹỹ bä rabaher'oot do hyb n'aa nyy da baad ub P'op Hagä Do hã bë h'yy ka'eeh.  
\v 9-10 Bë ỹ ky n'aa ets'ẽẽ had'yyt hẽ. P'op Hagä Do hapäh ỹ ky n'aa etsẽẽ bëëh. Ta wë t'õp hëp ỹỹ gó naa ỹ moo wät, ta T'aah ky n'aa ỹ maher'ood hõm. Ta hã ỹ ky n'aa etsẽẽ, takarẽn bä tabanoo hyb n'aa ta tyw n'aa, bë ỹ bahehëën hyb n'aa.  
\v 11 Ta ti ỹ wén her'oot, tak'ëp ỹ karẽn do hyb n'aa bë ỹ bahapäh, P'op Hagä Do Sahee hã hana doo me bë ỹ masa hyb n'aa baad bë h'yy kae had'yyt hẽ hyb n'aa.  
\v 12 Hahỹỹ d' ỹ hanäng pé tii: Ỹ karẽn bë ỹ h'yyb en'yym, baad ỹ h'yy ka'eeh do bë bahapäh bä. Ỹ karẽn na-ããj hẽ ỹ bë h'yyb en'yym bë h'yy ka'eeh doo me, séd demuun ër h'yyb tsebé hyb n'aa kä.  
\v 13 Wakãn haa hedoo doo, ỹ karẽn bë bahapäh, hajõõ nuu me paa ỹ h'yyb däng bë ỹ bahehëën, baad Kristo hã bë panang buuj wób rah'yy ka'eeh ỹ anoo hyb n'aa, ta wób Judah buuj nadoo do mahang ỹ bad'oo do paa hadoo. Hajõõ nuu me ỹ paa h'yyb däng bë ỹ bahehëën paawä, dooh ỹ haja nä bä bë wë ỹ ahõm bä. Ti anyy had'yyt hẽ ỹ tahewaat doo.   
\p
\v 14 Hã ỹ kamejõ däk, sahõnh hẽ sa hã Kristo ky n'aa ỹ baher'oot hyb n'aa, panang bä haj'eenh do rado bä, daap habong do rado bä, ma kamet'ëëk do rado bä, ma kamanet'ëëg do rado bä na-ããj hẽ.  
\v 15 Ti hyb n'aa, tak'ëp ỹ h'yyb hedoo, bë hã na-ããj hẽ Kristo ky n'aa hanäm do ỹ maher'oot hyb n'aa, bëëh, Roma bä haj'eenh do hã.   
\p
\v 16 Dooh ỹ nu mebyy bä Kristo ky n'aa hã. Ỹ wén nu manebyng, ta ky n'aa hã kametä däk do hyb n'aa P'op Hagä Do hejój. Ta tii me tabed'ëëp sahõnh hẽ Kristo hã h'yy ka'eeh doo. Pooj jé dó tabed'ëëp Judah buuj, tii bä tabed'ëëp na-ããj hẽ Judah buuj nadoo doo.  
\v 17 P'op Hagä Do hejój né hẽ ti ta ti ỹ wén her'oot, Kristo ky n'aa hanäm do metëëh do hyb n'aa nyy da baad ji bahado däk P'op Hagä Do matym gó, jããm hẽ Kristo hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa. Tii da né hẽ takerii däk P'op Hagä Do kyy kerih doo gó: “Jããm hẽ edëb had'yyt da, jé ta hã h'yy ka'eeh do hyb n'aa baad hado däk do P'op Hagä Do matym gó”,\f + \fr 1:17 \ft Habakuk 2.4\f* näng kerih doo.   
\p
\v 18 Hỹ pong jé naa P'op Hagä Do metëëh takawajããn sahõnh hẽ ta panyyg kanadah'eeh do sa wë, nesaa do moo heb'ook do sa wë na-ããj hẽ. Baad hadoo do ky n'aa rah'yyb panas'ëëh nesaa doo gó rababok doo me.  
\v 19 P'op Hagä Do rajãã da ta tii, rahapäh do hyb n'aa paawä P'op Hagä Do hã ji hapäh doo, sahõnh hẽ sa hã P'op Hagä Do metä wät do hyb n'aa.  
\v 20 Badäk hahỹ P'op Hagä Do pahuuj wät noo gó naa, P'op Hagä Do pehuuj wät do hã takametä däk P'op Hagä Do hã ji nahapäh doo. Ta hejój gawanatsik doo, sahõnh hẽ sa bahä̃nh ta kabaj'aa do na-ããj hẽ kametä däk ỹ hanäng péh. Tamo haj'aa hã ji h'yy ganäng hyb n'aa ta hã. Ti hyb n'aa, dooh da tahaja bä ji ky hado bä, “Dooh P'op Hagä Do ỹ hapëë bä”, ji noo bä.  
\v 21 Rahapëë né paawä P'op Hagä Doo, dooh rawehëë bä ta hã, dooh na-ããj hẽ raj'aa etsëë bä ta hã tanoo do hyb n'aa sa hã. Daap hadoo do ti rahyb n'aa newë däk. Dooh rah'yy kadawuung wäd bä baad hadoo do hã.  
\v 22 H'yy genäh redoo né paawä sa hã hẽ rahegãã bä, h'yy gatema padäg.  
\v 23 Dooh rakarẽn wäd bä rawehëë bä P'op Hagä Doo, kabaj'aa doo, hawäd had'yyt doo. P'op Hagä Do rahyb n'aa eréd hõm, tii bä kabarii ajyy nahejooj is do heen n'aa hã, taw'ëëd heen n'aa hã, ta babo n'aa heen n'aa hã na-ããj hẽ rah'yy kawereem kän, ta tii hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa kä.   
\p
\v 24 Ti hyb n'aa kä P'op Hagä Do anoo nesaa doo, tak'ëp nu meby n'aa näng do sa h'yyb tym tak'ëp karẽn do ramoo bok sa hã hanäng doo me. Sa hub, sa hã hanäng doo, baad nado wäd ran'oo bä, tak'ëp nesaa do ta tii me sa da hadoo do sii hẽ ramoo bok do hyb n'aa.  
\v 25 Rahyb n'aa eréd hõm P'op Hagä Do ky n'aa baad hadoo doo, heh'äät ub doo, tii bä daap hadoo do hã rah'yy kawereem däk, P'op Hagä Do pehuuj wät do rawén hyb n'aa jewyyg kän. P'op Hagä Doo, sahõnh hẽ mo haj'aa näng doo, dooh rahyb n'aa jewyyg wäd bä —ti né hẽ paawä ji j'aa etsëë had'yyt doo. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ.   
\p
\v 26 Tii d' rabad'oo do hyb n'aa, P'op Hagä Do ky n'aa ety däk tii, baad nadoo doo, nu meby n'aa näng doo, ramoo bok hyb n'aa kä sa h'yyb tym tak'ëp karẽn doo da. Ỹỹj sii hẽ reréd hõm baad hadoo do sa patug wë rababok doo, P'op Hagä Do karẽn doo da paawä. Ỹỹj wób ỹỹj wë rababoo däg kän.  
\v 27 Tii d' na-ããj hẽ ajyy wób rabad'oo. Reréd hõm sa ỹỹm wë rababok doo, P'op Hagä Do karẽn doo da paawä. Tak'ëp rah'yy karẽn ajyy wób wë rababok. Tak'ëp nu meby n'aa näng do ajyy wób ramoo bok ajyy wób sa sii. Ti hyb n'aa rahoop nesaa do ramoo bok do säm.   
\p
\v 28 Tii d' had'yyt nado. Rakanarẽn do hyb n'aa P'op Hagä Do rabahapäh, ramakyys do hyb n'aa P'op Hagä Do hã ji hapäh doo, P'op Hagä Do ky n'aa ety däk tii, baad nadoo do rahyb n'aa newëë hyb n'aa, nu meby n'aa näng do ji moo nawät do ramoo bok hyb n'aa kä.  
\v 29 Séd dó sa h'yyb gó nesaa péh. Tak'ëp rakarẽn nesaa do ramoo bok ta wób sa hã. Sa h'yyb karẽn do jawén rababok. Tak'ëp raky nes'aa däk. Tak'ëp ta wób sa ma rahyb n'aa jewëts däk. Ta wób wë rakarẽn rakamaj'ĩĩ. Sa h'yyb gó had'yyt hẽ kaj'õõk do bawät. Rakarẽn rawad'ii had'yyt hẽ ta wób. Nesaa do rahyb n'aa newë had'yyt hẽ ta wób sa wë. Ta wób na-ããj hẽ ranu mer'oot.  
\v 30 Ta wób raky n'aa rejãã. Tak'ëp rakamajẽ däk P'op Hagä Do wë. Ta wób sa bahä̃nh ranu gapad'ëëk red'oo do hyb n'aa, ta wób raky n'aa rejãã, ta wób rarejãã. Ta wób sa bahä̃nh ranu gapad'ëëk red'oo. H'yy kasab'ee. Rahyb n'aa newëë nyy da nesaa do ramoo bok. Dooh raky dahé bä sa yb, sa ỹỹn.  
\v 31 H'yy gatemah. Ky keh'ỹỹt. Dooh rakamahä̃n bä ta wób. Dooh rat'yyd mehĩĩn bä ta wób.  
\v 32 Rahapëë né paawä dajëb hã P'op Hagä Do ky n'aa etyy ta ti hedoo do nesaa do moo b'ook doo, dooh reréd bä ta tii. Tii d' had'yyt nado rabad'oo. Taw'ããts hẽ na-ããj hẽ sa hã, ta wób, sa nemuun baad nadoo do ramoo boo bä.   
\c 2  
\s1 Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä habong do P'op Hagä Do ky n'aa etyy do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Bëëh, Judah buuj wób, ta wób nesaa do moo heb'ooh do bë ky n'aa etyy. Ti hadoo né hẽ, dooh da bë kyy pé P'op Hagä Do matym gó ji taky n'aa etyy noo gó. Ta wób bë ky n'aa ety bä, bë daaj hẽ né hẽ bë ky n'aa ketyy, bë na-ããj hẽ bë moo bok do hyb n'aa ta wób bë p'ãã ky n'aa etyy doo.  
\v 2 Ër hapäh, daap hẽ hyb n'aa nado P'op Hagä Do ky n'aa etyy nesaa do moo b'ook doo. Tahapäh do hyb n'aa taky n'aa etyy sahõnh hẽ.  
\v 3 Ti hyb n'aa, kabaj'aa nadoo do bëëh, nesaa do moo heb'ooh do ky n'aa etyy doo, bë na-ããj hẽ bë moo bok ta wób bë p'ãã ky n'aa etyy doo. Ti hyb n'aa, dooh né da bë kedëëb bä bë P'op Hagä Do ky n'aa etyy do mahä̃nh.  
\v 4 Bë makyys apäh tak'ëp P'op Hagä Do ky enyym do bë wë, ji tahyb n'aa b'aah doo? Dooh tagah'ood bä bë hã, bë wë tawén ky enyym, ta wë bë h'yy kawareem hyb n'aa paawä ta hã bë h'yy ka'eeh hyb n'aa kä?  
\v 5 Bë nabuj keh'ũũm do hyb n'aa, bë h'yy kawanareem do hyb n'aa na-ããj hẽ, bë an'oo bä tak'ëp bë P'op Hagä Do rejãã da takawajããn noo gó, sahõnh hẽ tanes'õõs doo me P'op Hagä Do ky n'aa etyy do kajaa bä kä.  
\v 6 Rabad'oo do pénh da P'op Hagä Do anoo da ta säm sahõnh hẽ sa hã.  
\v 7 Ti anäng tak'ëp baad hadoo do P'op Hagä Do hã hana do gada doo, ta wë rakaweh'ëëh gad'aa doo, h'yyb nadajëp do ragadoo rakarẽn doo. Ta tii hã rah'yy kajäk do hyb n'aa, h'yy kanerét doo me baad hadoo do ramoo boo had'yyt hẽ. Ta ti hedoo do sa hã P'op Hagä Do anoo da edëb had'yyt do ta pa.  
\v 8 Ti anäng ta wób. Sa hã hẽ ub rahyb n'aa newëë tii. Baad hadoo do P'op Hagä Do her'oot do raty n'aa ges'yyk. Nesaa do jawén rababok. Ta ti hedoo doo, ta kawaj'ããn gó tak'ëp P'op Hagä Do rejãã da.  
\v 9 Tak'ëp rabahoop da sahõnh hẽ nesaa do moo heb'ooh doo, Judah buuj pooj jé,\f + \fr 2:9 \ft Pooj jé Judah buuj du d'oo da rahoop doo. P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do rahapäh do hyb n'aa né paawä, dooh raky dahé bä.\f* Judah buuj nadoo do na-ããj hẽ. Tak'ëp baad nadoo do adäng da sahõnh hẽ sa hã.  
\v 10 Sahõnh hẽ baad hadoo do moo bok do hã, tak'ëp baad hadoo do P'op Hagä Do anoo da. Rakawehëë däk da P'op Hagä Do matym gó. H'yyb näm do P'op Hagä Do anoo da sa hã. Pooj jé, Judah buuj baad hadoo do moo wät do hã tabad'oo da tii, tii bä Judah buuj nadoo do hã na-ããj hẽ.  
\v 11 Dooh P'op Hagä Do asëëw bä ji mahang. Judah buuj ji do bä, Judah buuj ji nado bä, sét né hẽ ji ta hã.\f + \fr 2:11 \ft Baad hadoo do moo b'ook doo, baad hadoo do ragadoo né da ta hanaa. Nesaa do moo b'ook doo, nesaa do ragadoo né da ta hanaa.\f*   
\p
\v 12 P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã kan'oo däk do nahapäh do nesaa do moo b'ook doo, dawëë da rababoo had'yyt hẽ P'op Hagä Do mahä̃nh, ta ky n'aa jaw'yyk do dooh né paawä rahapëë bä. Hỹỹ kä, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do hapäh do nesaa do moo b'ook doo, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky n'aa etyy da sa hã.  
\v 13 Tii d' tawén hadoo, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do maa new'ëp do nado baad hado däk do P'op Hagä Do matym gó. P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky dah'eeh do tii, baad hedo padëëk do ta matym gó.  
\v 14 Ta see pé noo gó Judah buuj nadoo doo, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do nahapäh doo, ramoo bok ta ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo, dooh paawä rahapëë bä ta ky n'aa jaw'yyk doo. Tii da ta see pé noo gó rawén d'oo, sa h'yyb sa hã mejũũ do hyb n'aa.  
\v 15 P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do ramoo bong bä, rametëëh tii hã, ti anäng né hẽ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do sa h'yyb gó. Sa h'yyb ky n'aa tapaa sa hã hẽ, baad nadoo do ramoo boo bä. Sa h'yyb gó rahyb n'aa newëë do metëëh da sa hã, baad tado bä, baad tanado bä rabad'oo do paah.  
\v 16 Ta tii d' tabawät sahõnh hẽ ji h'yyb gó ji jejën do paa Kristo Jesus metyy noo gó, P'op Hagä Do ky gabuuj gó. Tii da né da tabahadoo, ta ky n'aa hanäm do ỹ maher'ood hõm do hã metëëh.   
\s1 Mosees ky n'aa jaw'yyk do Judah buuj raky nadaheeh do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 17 Bë m' Judah buuj, bë wób sa nooh. Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã bë daap yyp. P'op Hagä Do bë hapäh do hyb n'aa bë h'yy kasab'ee.  
\v 18 Mosees ky n'aa jaw'yyk do bë ma kametëëk do hyb n'aa, P'op Hagä Do karẽn do bë bahapäh, tak'ëp baad hadoo do bë bahapäh na-ããj hẽ.  
\v 19 Ty temah do sa h'yyb mahũũm n'aa hadoo bëëh, bë hã péh.\f + \fr 2:19 \ft Judah buuj nadoo do ramaneëënh \fq “ty temah doo”\ft . P'op Hagä Do karẽn paa Judah buuj rah'yyb mahũũm Judah buuj nadoo doo, ta ky n'aa rahapäh do hyb n'aa. Ti hyb n'aa, \fq ty temah do sa h'yyb mahũũm n'aa bëëh\ft , Paw-Ro wén näng.\f* Badagyp doo gó habok do sa bag hadoo bëëh, bë hã péh.  
\v 20 P'op Hagä Do nahapäh do hã bë metëëh baad hadoo doo. Mosees ky n'aa jaw'yyk do bë hapäh do hyb n'aa, sahõnh hẽ bë bahapäh, sahõnh hẽ baad hadoo do bë bahapäh na-ããj hẽ. Ti hyb n'aa, nahapäh doo, karapee hadoo do sa ma matëg hadoo bëëh.  
\v 21 Ti hyb n'aa kä, hëd n'aa bë hã hẽ bë ma manetëëk, ta wób ma metëëk do bëëh? Hëd n'aa bë bets'ëëk, ti bë baher'oot ta wób nets'ëëk?  
\v 22 Hëd n'aa bë ỹỹm nadoo do sii bë beỹỹh, sa ỹỹm nadoo do sii ranaỹỹh ta wób bë maher'ood bä? Hëd n'aa sa kabarii tób n'aa yt hã hanäng do bë bets'ëëk, tak'ëp kabarii ganen'aak do bëëh?  
\v 23 P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã kan'oo däk do hã bë h'yy kasab'ee, ti hadoo né hẽ, dooh bë wehëë bä P'op Hagä Doo, bë ky nadaheeh do hyb n'aa ta ky n'aa jaw'yyk doo.  
\v 24 Ta tii d' bë bad'oo do hyb n'aa, bë hã kametä däk hahỹ P'op Hagä Do kyy kerih doo gó kerii däk doo: “Bë hyb n'aa Judah buuj nadoo do raky n'aa rejãã P'op Hagä Doo.”\f + \fr 2:24 \ft Isajas 52.5, Esekijew 36.22\f*   
\p
\v 25 P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã kan'oo däk do bë ky dahé bä, tii bä taw'ããts hẽ né hẽ ji masuuj noo byyh ji gahõk doo, P'op Hagä Do karapee ji bahadoo do heen n'aa. Hỹỹ kä, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ji ky nadahé bä, ji masuuj noo byyh kahõg hõm né paawä, dooh ji P'op Hagä Do gado bä. Masuuj noo byyh kanehõk do hado däk ji tii bä, Judah buuj né paawä ji.  
\v 26 Hỹỹ kä, ta wób, Judah buuj nadoo doo, masuuj noo byyh kanehõk doo, ramoo boo bä P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo, tii bä sa masuuj noo byyh kehõk do hadoo rabahado padëëk tii, P'op Hagä Do hã. P'op Hagä Do gadoo né da tii.  
\v 27 Jé P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky daheeh doo, ta masuuj noo byyh kanahõg né paawä, bë da taky n'aa etyy P'op Hagä Do matym gó. Bë tawén ky n'aa etyy da, bë ky nadaheeh do hyb n'aa P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo, bë hapëë né paawä ti ta ky n'aa jaw'yyk doo, anyy né paawä bë hã na-ããj hẽ ji masuuj noo byyh kahõk do heen n'aa.  
\v 28 Ta ti ỹ wén her'oot, dooh Judah buuj heh'äät ji do bä P'op Hagä Do matym gó, jããm hẽ j'ooj madäk doo me Judah buuj rabahed'oo doo da ji bad'oo do hyb n'aa. Ti hadoo P'op Hagä Do karapee ji hado däk do heen n'aa heh'äät do hã: Dooh j'ooj madäk doo me ji masuuj noo byyh kahõk do tado bä tii.  
\v 29 Jé ta h'yyb gó naa P'op Hagä Do karẽn do moo wät doo, ti né hẽ Judah buuj heh'äät doo. P'op Hagä Do Sahee baad hadoo do hã ji tah'yyb wareem däk doo, ti né hẽ P'op Hagä Do karapee ji hado däk do heen n'aa heh'äät doo. Jããm hẽ j'ooj madäk doo me tamejũũ doo da ji masuuj noo byyh ji gahõk doo, dooh ta karapee ji hado däk do heen n'aa heh'äät do tado bä. Ta wób raganado bä né paawä ta ti hedoo doo, P'op Hagä Do gadoo né da jé ta h'yyb gó naa P'op Hagä Do karẽn do moo wät doo.   
\c 3  
\s1 Dooh P'op Hagä Do ky kahỹỹd bä taky däng do hã ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Nyy d' ỹ hanäng pé ta tii hã?\f + \fr 3:1 \ft Tëg eh do 2, tëg nad'ëëd is do 25‑29 hã terii wät do ky n'aa Paw-Ro ah'ũũm nä babä.\f* Daap hẽ g'eeh Judah buuj P'op Hagä Do asëëw hõm ta wób sa mahang? Daap hẽ g'eeh ji masuuj noo byyh ji kahõk do heen n'aa, Judah buuj hã tan'oo däk doo?  
\v 2 Dooh. Dooh tii d' tado bä ỹ hanäng péh. Hajõng baad hadoo do ti anäng né hẽ ãã Judah buuj wë, ta wób wë nanäng doo. Ta ti hajõng baad hadoo do mahang hahỹ ti ta bahä̃nh baad hadoo doo: Judah buuj hã takan'oo däk P'op Hagä Do kyyh.   
\p
\v 3 Hỹỹ kä, Judah buuj wób raky nadaheeh do hyb n'aa P'op Hagä Do kyyh, dooh wäd g'eeh hỹỹ kä P'op Hagä Do moo wäd wäd bä sa hã taky däng doo? P'op Hagä Do ky kah'ỹỹt g'eeh hỹỹ kä sa hã taky däng doo?  
\v 4 Dooh. Dooh P'op Hagä Do ky kahỹỹd bä taky däng doo. Baad hadoo do taher'ood had'yyt hẽ. Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä habong do ti daap men'yyh doo. Tii da né hẽ takerii däk P'op Hagä Do kyy kerih doo gó, Dawi makũ kyyh P'op Hagä Do hã. Hahỹỹ da ta kyyh:  
\b  
\q1 “Maher'oot bä, baad ub né a kyyh ji bahapäh da.  
\q1 Õm da j'aa ketsë õm raky n'aa tapaa bä”\f + \fr 3:4 \ft Saaw-Mo 51.4\f* —näng Dawi kyyh.   
\b  
\p
\v 5 Hỹỹ kä, baad nadoo do ër moo bok do hã wyt ta maab däg, dooh tii da P'op Hagä Do bad'oo. Baad had'op sahõnh hẽ P'op Hagä Do bad'oo doo, ji nahadoo do hyb n'aa. Tii d' tahadoo do hyb n'aa, nyy da ji kyyh tii bä nesaa do hã ji taky n'aa ety bä? “Taw'ããts hẽ nadoo do P'op Hagä Do bad'oo, ãã tarejãã do hyb n'aa”, näng g'eeh ji? (Badäk hahỹỹ bä habok do hyb n'aa newëë doo da, reaanh doo da, ỹ her'oot ti ỹ erih do hã.)  
\v 6 Dooh. Baad had'yyt hẽ P'op Hagä Doo. Tii d' tanado bä paawä, dooh P'op Hagä Do haja bä paawä badäk hahỹỹ hã habong do taky n'aa ety bä.  
\v 7 Hỹỹ kä, hahỹỹ da apäh da ỹ her'ood wät do maa newëë do see ỹ taky gadoo: “Ji nawäd bä baad hadoo do ky n'aa metëëh doo da, ta bahä̃nh baad had'op P'op Hagä Do ji bahapäh tii hã. P'op Hagä Do kawehëë däg kän baad nadoo do ji moo wät do hyb n'aa. Ti hyb n'aa hëd n'aa ji P'op Hagä Do ky n'aa etyy nesaa do ji moo wät do hyb n'aa”, näng mä ta kyyh.  
\v 8 “Taw'ããts hẽ nesaa do ër moo bok. Baad hadoo do du n'aa tii”, näk mä ta wób. “Baad had'op P'op Hagä Doo, kametëëh tii hã”, näk mäh. Tii d' mä ỹ ma mehetëk doo, sa nooh. Daap ramenyyh këh ỹ n'aa hã, ỹ raky n'aa rejãã. P'op Hagä Do rejãã né da tii da hyb n'aa newëë doo, tii da her'oot doo!   
\s1 Dooh baad hadoo pé P'op Hagä Do matym gó ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 9 Hỹỹ kä, ta wób sa bahä̃nh g'eeh ããh, Judah buuj, P'op Hagä Do matym gó? Dooh, tabad'op hẽ. Nesaa do mejũũ sahõnh hẽ ji hã, Judah buuj, Judah buuj nadoo do na-ããj hẽ. Ỹ metä däg kän ta tii.  
\v 10 Tii da né hẽ takerii däk P'op Hagä Do kyy kerih do hã:  
\b  
\q1 “Dooh baad hawät pé P'op Hagä Do karẽn doo da!   
\q1
\v 11 Dooh baad hadoo do hã h'yy kadaw'uuh péh.  
\q1 Dooh P'op Hagä Do hã hyb n'aa newëë péh.   
\q1
\v 12 Sahõnh hẽ dooh rahyb n'aa newë wäd P'op Hagä Doo.  
\q1 Dawë hã rababoo hõm ta mahä̃nh.  
\q1 Nes'aa padäg sahõnh hẽ.  
\q1 Dooh baad hadoo do moo wät péh!  
\q1 Dooh sét had'os pé baad hadoo do moo wät péh.”\f + \fr 3:12 \ft Saaw-Mo 14.1‑3, 53.1‑3, Ekeresijas 7.20\f*   
\q1
\v 13 “Kamag hood noo gasëëts däk do hadoo sa r'ood. Dajëb ta hanaa.  
\q1 Ramer'oot doo me rawedii ta wób.”\f + \fr 3:13 \ft Saaw-Mo 5.9\f*  
\q1 “Aw'yy p'yym mahỹỹj hadoo sa kyyh.”\f + \fr 3:13 \ft Saaw-Mo 140.3\f*   
\q1
\v 14 “Sa noo me raky n'aa was'ee had'yyt hẽ,  
\q1 h'yy gaẽẽj gó rabaher'oot.”\f + \fr 3:14 \ft Saaw-Mo 10.7\f*   
\q1
\v 15 “Nayyw hẽ radej'ëëp ta wób.   
\q1
\v 16 Rahahõm hẽnh ragawats'iik sahõnh hẽ,  
\q1 nesaa do ta wób rahoop ran'oo bä.   
\q1
\v 17 Dooh h'yyb nyyw gó ta wób wë raboo bä.”\f + \fr 3:17 \ft Isajas 59.8\f*   
\q1
\v 18 “Dooh P'op Hagä Do rawehëë bä,  
\q1 dooh P'op Hagä Do rajeỹỹm bä sa h'yyb gó.”\f + \fr 3:18 \ft Saaw-Mo 36.1\f*  
\b  
\m Tii d' P'op Hagä Do kyyh.   
\p
\v 19 Hỹỹ kä, ër hapäh hahỹỹh: Sahõnh hẽ né hẽ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do her'oot doo, ta kyyh her'oot doo, ta ky n'aa jaw'yyk do gado däk do sa hã né hẽ ti tabaher'oot, Judah buuj hã ti tabaher'oot.\f + \fr 3:19 \ft Tëg nad'ëëd is do 10 hanaa kerii däk doo, Judah ky n'aa na-ããj hẽ. Ti na-ããj hẽ baad nadoo do ramoo bong do tii.\f* Tii d' tawén hadoo, bag hẽnh sahõnh hẽ rababë däk hyb n'aa da P'op Hagä Do matym gó. Dooh da sa kyy péh. Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do ky n'aa etyy da.  
\v 20 Ti hyb n'aa, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do ji moo wät do hã, dooh da baad hadoo pé P'op Hagä Do matym gó. Tii d' tawén hadoo, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã kan'oo däk do hã ji h'yy kadaw'uuh nesaa do ji h'yyb gó hanäng do hã.\f + \fr 3:20 \ft Saaw-Mo 143, Garata 2.16\f*   
\s1 Ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa baad ji hado däk P'op Hagä Do matym gó ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 21 Hỹỹ kä P'op Hagä Do metä däk nyy da ji hajaa baad ji bahado däk ta matym gó. Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do ji ky daheeh do hyb n'aa nado tii. Ti hadoo né hẽ, Mosees ky n'aa jaw'yyk doo, P'op Hagä Do ky n'aa rod p'ooj ub habong do na-ããj hẽ, raher'oot paa ta ti ky n'aa hã.  
\v 22 P'op Hagä Do anoo baad ji bahado däk ta matym gó, Jesus Kristo hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa kä. Sahõnh hẽ né hẽ ta hã ky dah'eeh doo, baad rabahadoo da ta matym gó.\f + \fr 3:22 \ft Tahajaa na-ããj hẽ ji erii bä hahỹỹ da: “P'op Hagä Do anoo baad ji bahado däk ta matym gó, baad had'yyt hẽ Jesus Kristo bad'oo do hyb n'aa. Sahõnh hẽ né hẽ ta hã ky dah'eeh doo, baad rabahadoo da ta matym gó.”\f* Dooh P'op Hagä Do asëëw bä ji mahang Judah buuj ji do bä, Judah buuj ji nado bä.  
\v 23 Sahõnh hẽ né hẽ ramoo boo däk nesaa doo. Dawëë sahõnh hẽ rababoo däk tak'ëp baad hadoo do mahä̃nh, sa hã P'op Hagä Do anoo do paawä.\f + \fr 3:23 \ft Tak'ëp hanäm do P'op Hagä Do h'yyb däng Adãw hã tabanoo hyb n'aa, ta panaa hã na-ããj hẽ. Ta jawén, Adãw ky nadaheeh do hyb n'aa, dooh ta ti tagado wäd bä.\f*  
\v 24 Ti hado né paawä, bag hẽnh P'op Hagä Do banoo baad sahõnh hẽ rabahado padëëk hỹỹ kä ta matym gó, tak'ëp ji wë taky enyym do hyb n'aa, Kristo Jesus ër hyb n'aa dajëp do hyb n'aa ër tedëëb wät do hyb n'aa nesaa do mahä̃nh.  
\v 25 Ta T'aah P'op Hagä Do an'oo wät, ër wë P'op Hagä Do kawajããn do ër hyb n'aa tabahoop hyb n'aa, ër hyb n'aa tadajëp hyb n'aa kä. Baad ër bahado däk hỹỹ kä P'op Hagä Do matym gó, ër hyb n'aa Jesus dajëp ër ky dahé bä. Tii da P'op Hagä Do wén d'oo, baad had'op sahõnh hẽ tamoo wät doo, tametëëh hyb n'aa. P'op Hagä Do sa hã tahyb n'aa b'aah do hyb n'aa, Kristo kajaa do pooj jé dooh tabaaj bä nesaa do ramoo bok do mabaj.  
\v 26 Ta T'aah P'op Hagä Do wén n'oo däk, baad had'op sahõnh hẽ tamoo wät doo, tametëëh hyb n'aa hỹỹ kä. Baad ub né hẽ P'op Hagä Doo. Ti hadoo, baad rabahado padëëk na-ããj hẽ ta matym gó tan'oo bä, Jesus hã h'yy ka'eeh doo.   
\p
\v 27 Ti hyb n'aa, dooh hajaa pé ta hã hẽ tah'yy kasabé bä. Ji hã hẽ ji wén nahajaa ji h'yy kasab'ee doo, dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hyb n'aa tadoo do hyb n'aa baad ji bahado däk do P'op Hagä Do matym gó. Kristo bad'oo do hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa baad ji wén hado däk ta matym gó. Ti hyb n'aa dooh ji haja bä ji hã hẽ ji h'yy kasabé bä.  
\v 28 Ỹỹ. Ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa baad ji bahado däk P'op Hagä Do matym gó, dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hyb n'aa tado bä.  
\v 29 Judah buuj had'yyt nado P'op Hagä Do bag'ããs. Sahõnh hẽ ta wób na-ããj hẽ né hẽ tabag'ããs.  
\v 30 Sét ub P'op Hagä Doo. Baad rabahado padëëk tan'oo bä ta matym gó Judah buuj ta hã h'yy ka'eeh doo, Judah buuj nadoo do ta hã h'yy ka'eeh do na-ããj hẽ.  
\v 31 Tii d' tahadoo do hyb n'aa, dooh apäh ji karẽn wät ta ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã kan'oo däk do paa ỹ hanäng pé g'eeh? Dooh. Ti bahä̃nh ër ky daheeh hỹỹ kä ta ky n'aa jaw'yyk doo.\f + \fr 3:31 \ft Jesus hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa ji hajaa hỹỹ kä baad ji ky dahé bä ta ky n'aa jaw'yyk doo.\f*   
\c 4  
\s1 Abaraãm h'yy ka'eeh do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Taw'ããts hẽ ër hyb n'aa newë nyy da Abaraãm, ãã Isaraéw buuj wahë makũũh, baad hado däk paa P'op Hagä Do matym gó.  
\v 2 Baad Abaraãm hado däg bä paawä P'op Hagä Do matym gó, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do tamoo wät do hyb n'aa paawä, tii d' tado bä paawä, tahajaa paawä ta hã hẽ tah'yy kasabé bä. Ta hã hẽ tah'yy kasabé bä paawä, dooh P'op Hagä Do matym gó tado bä paawä tii.  
\v 3 Hahỹỹ da né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do hã takerii däk Abaraãm ky n'aa: “Abaraãm ky dahé kän Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo. Taky daheeh do hyb n'aa né kä m', baad tawén hado däk P'op Hagä Do matym gó”,\f + \fr 4:3 \ft Genesis 15.6\f* näng kerih doo.   
\p
\v 4 Hỹỹ kä, ji moo wät do ky n'aa gó bë ỹ maher'oot: Ji moo wäd wät do hyb n'aa ji gado bä ji moo wät do säm, tii bä ta säm ji gadoo doo, dooh daap hẽ ji gadoo do tado bä tii. Dooh bag hẽnh ji gadoo do tado tii. Ji moo wät do säm né hẽ tii. Ti hadoo baad ji hado däk do hã P'op Hagä Do matym gó. Baad ji bahado däg bä paawä baad hadoo do ji moo wät do hyb n'aa, tii bä dooh bag hẽnh tado wäd bä paawä tii.  
\v 5 P'op Hagä Do né hẽ ti hanoo, baad rabahado padëëk baad nadoo do paah. Ta hã h'yy ka'eeh doo, tah'yy ka'eeh do hyb n'aa né hẽ baad tabahado däk ti P'op Hagä Do matym gó, ta ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do tamoo wät do hyb n'aa nado.  
\v 6 Tii d' né hẽ Dawi makũ baher'oot paah. Ky n'aa kedëng mäh, baad hadoo do ramoo bok do hyb n'aa nado baad hado däk do P'op Hagä Do matym gó. Hahỹỹ da m' Dawi kyyh Saaw-Mo hã kerih doo:   
\b  
\q1
\v 7 “Ky n'aa kedëng tii, sa hã P'op Hagä Do hyb n'aa mabaan do ta ky n'aa jaw'yyk do raky nadaheeh do paah,  
\q1 baad nadoo do ramoo bok do paa P'op Hagä Do awug hõm doo.   
\q1
\v 8 Ky n'aa kedëng tii, baad nadoo do ramoo bok do paa Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do netsén doo”, näng Dawi kyyh.\f + \fr 4:8 \ft Saaw-Mo 32.1‑2\f*   
\b  
\p
\v 9 Ỹ eaanh hỹỹ kä, jããm hẽ sa masuuj noo byyh kehõk do ti ky n'aa kedëng g'eeh? Dooh. Judah buuj nadoo doo, sa masuuj noo byyh kanehõk doo, ti na-ããj hẽ raky n'aa kedëng. Abaraãm h'yy ka'eeh do hyb n'aa né hẽ baad tawén hado däk P'op Hagä Do hã, ër ky hadoo paah.  
\v 10 Bë hyb n'aa newë, ny noo gó baad Abaraãm hado däk P'op Hagä Do matym gó? Ta masuuj noo byyh gahõk jawén paa bä, ta masuuj noo byyh tagahõk do pooj jé? Ti pooj jé né hẽ, dooh ta jawén tado bä.  
\v 11 Ta jawén tii, Abaraãm hã takan'oo däk sa masuuj noo byyh kahõk do heen n'aa. Ta masuuj noo byyh kanahõk nä bä, P'op Hagä Do hã tah'yy ka'eeh do hyb n'aa baad tabahado däk do metëë n'aa tii. Ti hyb n'aa, sahõnh hẽ sa masuuj noo byyh kanehõg né paawä, P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh do hyb n'aa baad rabahado padëëk do P'op Hagä Do matym gó, sa wahë makũ hado däk Abaraãm.  
\v 12 Sahõnh hẽ sa masuuj noo byyh kehõk doo, Abaraãm masuuj noo byyh kanahõk nä bä h'yy ka'eeh doo da h'yy ka'eeh doo, ti na-ããj hẽ Abaraãm panaa.   
\p
\v 13 Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do raky daheeh do hyb n'aa tado bä, Abaraãm hã, Abaraãm panaa hã na-ããj hẽ, P'op Hagä Do ky n'aa enooh sahõnh hẽ badäk hahỹ ta danäh rabahadoo hyb n'aa. Dooh. Ta ti P'op Hagä Do wén ky n'aa enooh sa hã, ta hã rah'yy ka'eeh do hyb n'aa baad rabahado padëëk P'op Hagä Do matym gó hyb n'aa tii.\f + \fr 4:13 \ft Genesis 17.4‑6, Genesis 22.17‑18\f*  
\v 14 Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã daab 'yyp do rado bä paawä ti Abaraãm hã taky n'aa eno däk do gadoo doo, tii bä daap hẽ paawä ji h'yy ka'eeh doo, daap hẽ na-ããj hẽ paawä tii bä P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paah.  
\v 15 Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hyb n'aa P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ji gadoo ỹ wén näng, nesaa do hã Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji taky n'aa etyy do hyb n'aa. Ji tawén ky n'aa etyy, baad ji nahajaa do hyb n'aa ji ky dahé bä. Tanyy bä ky n'aa jaw'yyk doo, ji ky nadahé had'yyt hẽ né hẽ ta mahang.  
\v 16 Ti hyb n'aa kä, ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa né hẽ P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ji gadoo. Jããm hẽ tak'ëp ji wë P'op Hagä Do ky enyym do hyb n'aa tii. Tii d' tawén hadoo, sahõnh hẽ Abaraãm panaa ragadoo hyb n'aa Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa eno däk do paah. Tii bä Mosees ky n'aa jaw'yyk do hapäh do Jesus hã h'yy ka'eeh do ragadoo tii. Ta wób, Judah buuj nadoo doo, Abaraãm h'yy ka'eeh doo da h'yy ka'eeh doo, ti na-ããj hẽ ragadoo. Sahõnh hẽ P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh do sa wahë makũ ti Abaraãm.   
\p
\v 17 Tii da né hẽ takerii däk P'op Hagä Do kyyh Abaraãm hã: “Hajõng häj n'aa buuj sa yb da õm ỹ an'oo bä”,\f + \fr 4:17 \ft Genesis 17.5\f* näng mäh. Ër yb né hẽ ti Abaraãm, P'op Hagä Do Abaraãm h'yy kaha'eeh do matym gó. Ti né hẽ P'op Hagä Doo, dejëp do hed'ëëp doo. Ti né hẽ ky n'aa enooh badoh nä doo.  
\v 18 Tabëëj däg né paawä ta baab n'aa rabetaah do pan'aa, Abaraãm ky daheeh hyb n'aa tagadaa had'yyt hẽ ta hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo. Ti hyb n'aa hajõng häj n'aa buuj sa yb tabahado däk, ta hã P'op Hagä Do her'oot doo da né paah: “Metsén sagõõh, mahaja bä. Ti hawób da a panaa”,\f + \fr 4:18 \ft Genesis 15.5\f* näng paa P'op Hagä Do ta hã.  
\v 19 Abaraãm hã péh, dajëp do hadoo ta hub, tahyb n'aa newë bä. P'eets däg 100 ta baab däg ti noo gó. Sarah wog dajëp hadoo na-ããj hẽ, Abaraãm hã. Ti hadoo né hẽ, baad ub Abaraãm h'yy ka'eeh P'op Hagä Do hã.  
\v 20 Dooh taky sëëw bä ta hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo. Tak'ëp P'op Hagä Do hã tah'yy kae däk. Ta hã tah'yy ka'eeh doo me tawehëë däk P'op Hagä Doo.  
\v 21 P'op Hagä Do hajaa né hẽ tamoo wäd bä taky däng doo, baad Abaraãm bahapëë däg kän ta h'yyb gó.  
\v 22 Ti hyb n'aa né hẽ baad tawén hado däk P'op Hagä Do matym gó P'op Hagä Do an'oo bä, takerii däk do né hẽ.  
\v 23 Abaraãm hyb n'aa had'yyt nado takerii däk ta tii.  
\v 24 Takerii däk ër hyb n'aa na-ããj hẽ, ëër, baad ta matym gó hado däk doo, P'op Hagä Do mo haj'aa. Takerii däk ër hyb n'aa, Jesus ër wahë n'aa dejëp do mahang taganä wät hanoo do hã h'yy ka'eeh doo.  
\v 25 Jesus né ti nesaa do ër h'yyb tym gó hanäng do hyb n'aa dajëb hã kan'oo däk do paah. Jesus né ti dejëp do mahang ganä wät do P'op Hagä Do an'oo bä, baad ër bahado däk hyb n'aa kä P'op Hagä Do matym gó.   
\c 5  
\s1 P'op Hagä Do najiis ër bahado däk do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa kä, baad ër bahado däk do hyb n'aa kä P'op Hagä Do matym gó ta hã ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa, P'op Hagä Do najiis ër bahado däk hỹỹ kä. Dooh ta majĩĩ ër hado boo bä. Ër Wahë N'aa Jesus Kristo hyb n'aa tii.  
\v 2 Ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa Kristo an'oo däk, papuuj gó, h'yyb nyyw gó ër babok hyb n'aa kä, P'op Hagä Do ër wë ky enyym do matym gó. Tsebee gó baad ër gada P'op Hagä Do kabaj'aa do ër gadoo ta sii.  
\v 3 Ti hyb n'aa had'yyt nado ër tsebé. Baad nadoo do ër ahob bä, ër tsebé na-ããj hẽ. Ër hapäh, baad nadoo do ji ahoop doo, nayyw hẽ ji h'yy ganajëë hõm tan'oo bä.  
\v 4 Nayyw hẽ ji h'yy ganajëë hõm doo, baad P'op Hagä Do hã ji bawäd däg had'yyt hẽ tan'oo bä. Baad ji bawäd däk do hyb n'aa, baad ji gadaa kän baad hadoo do ji gadoo do ta jawén.  
\v 5 Ta jawén ër gadoo do baad ër gada do hyb n'aa, dooh da ër h'yy ketón bä ër gadoo do hã, baad ër h'yyb tym gó P'op Hagä Do kamahä̃n do bawäd däk do hyb n'aa. Ta Sahee ër h'yyb tym gó tabawäd däk P'op Hagä Do an'oo bä do hyb n'aa tii.  
\v 6 Bë hegãã, P'op Hagä Do h'yyb däng do noo gó, ër nahaja bä ër daaj hẽ ër kedëëb bä, Kristo dajëp nesaa do moo heb'ooh do sa hyb n'aa.  
\v 7 Dooh nayyw hẽ ji aw'yyt pé baad hawät do see hyb n'aa dajëp péh. Ti hado né paawä ji aw'yyt apäh ky enyym do see hyb n'aa dajëp péh.  
\v 8 Tii d' nado P'op Hagä Do hã! Hahỹỹ da P'op Hagä Do metëëh ër takamahä̃n doo: Kristo dajëp ër hyb n'aa, nesaa do ër bahadoo nä noo gó.  
\v 9 Hỹỹ kä, baad ër bahado däk do hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó, Kristo ër hyb n'aa tadajëp do hyb n'aa, baad né hẽ ër da ted'ëëp nesaa do hã ji taky n'aa etyy do mahä̃nh.  
\v 10 P'op Hagä Do majĩĩ ër bahadoo nä noo gó, ta najiis ër bahado däg kän tan'oo bä, ër hyb n'aa ta T'aah dajëp do hyb n'aa. Ti bahä̃nh hỹỹ kä ër da ted'ëëp banesaa hẽnh ër ahõm mahä̃nh, ta najiis ër bahado däk do hyb n'aa kä. Tii d' tawén hadoo, taganä wät do jawén paa bä, p'aa hẽnh Kristo bawäd däk do hyb n'aa.  
\v 11 P'op Hagä Do ãã j'aa etsë, Jesus Kristo ër Wahë N'aa hyb n'aa. Jesus Kristo hyb n'aa né hẽ P'op Hagä Do najiis ër bahado däk. Ta hyb n'aa, dooh P'op Hagä Do majĩĩ ër do boo bä.   
\s1 Adãw ky n'aa Kristo ky n'aa daheeh hahỹỹh  
\p
\v 12 Sét hẽ aj'yy nesaa do du n'aa badäk hahỹỹ bä.\f + \fr 5:12 \ft Adãw tii.\f* Nesaa do hyb n'aa kä, dajëb du däk. Tii bä sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä haj'eenh do sa wë dajëb banyy däg kän, nesaa do sahõnh hẽ ramoo boo däk do hyb n'aa.  
\v 13 Ta ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã P'op Hagä Do an'oo däk do pooj jé tanyy däg né hẽ nesaa do badäk hahỹỹ bä. Nesaa do badäk hahỹỹ hã habong do ramoo boo däg né hẽ. Ti hadoo né hẽ, ta ky n'aa jaw'yyk takanan'oo nä bä do hyb n'aa sa hã, dooh P'op Hagä Do etsén nä bä sa hã nesaa doo.  
\v 14 Dooh né paawä taketsén bä nesaa do ti noo gó, radejëp né hẽ. Adãw bä naa, Mosees bawät bä kä, sahõnh hẽ radejëp. Dooh né paawä sa wób P'op Hagä Do mejũũ do raky nadahé bä Adãw bad'oo do paa da, radejëp né hẽ. Kristo, ta jawén kajaa do hãd hadoo ti Adãw, pawóp hadoo do radu n'aa do hyb n'aa ji wë ratab'ëës doo.  
\v 15 Tii d' tahado né paawä, baad hadoo doo, bag hẽnh ër gadoo do Kristo du n'aa doo, dooh Adãw ky nadaheeh do hyb n'aa tadu n'aa do hadoo tahado bä. Sét hẽ aj'yy ky nadaheeh do hyb n'aa hajõk do hã dajëb banyy däg kän. Ti bahä̃nh hỹỹ kä P'op Hagä Do ji wë taky enyym do tabës hajõk do sa wë. Ji matym n'aa bag hẽnh ji hã kanoo do na-ããj hẽ tabës hajõk do sa hã, sét hadoo doo, Jesus Kristo, ky enyym do hyb n'aa ër wë.  
\v 16 Bag hẽnh P'op Hagä Do anoo do ji hã, dooh Adãw du n'aa do hadoo do tahado bä. Sét hẽ nesaa do Adãw moo wät doo, nesaa do hã ji P'op Hagä Do ky n'aa etyy tan'oo bä. Tii d' nado bag hẽnh P'op Hagä Do ji hã tanoo do hã. Hajõõ nuu me badäk hahỹỹ bä habong do P'op Hagä Do raky nadaheeh do jawén paa bä, taky enyym doo gó bag hẽnh ji hã P'op Hagä Do anoo ji matym n'aa, baad ji bahado däk P'op Hagä Do matym gó hanoo doo.  
\v 17 Sét hẽ hadoo do ky nadaheeh do hyb n'aa, dajëb j'aa ketsë paa ji hã. Hỹỹ kä sét hadoo do see hyb n'aa, Jesus Kristo hyb n'aa, baad ër da j'aa ketsë nesaa do hã kä badäk hahỹỹ bä ër babok bä. Ër tii kä tak'ëp ji wë P'op Hagä Do ky enyym do gadoo doo. Ër tii kä baad hado däk do P'op Hagä Do matym gó kä.   
\p
\v 18 Sét hẽ aj'yy ky nadaheeh do hyb n'aa, sahõnh hẽ raky n'aa kety däk paa dajëb hã. Ti hadoo na-ããj hẽ sét hẽ, Kristo, baad hadoo do tamoo wät do hyb n'aa,\f + \fr 5:18 \ft Ji hyb n'aa tadajëp do tii, \fq baad hadoo do tamoo wät doo\ft .\f* sahõnh hẽ rahajaa baad rabahado padëëk P'op Hagä Do matym gó, rabedëb had'yyt hẽ hyb n'aa kä P'op Hagä Do pa kä.  
\v 19 Sét hẽ ky nadaheeh do hyb n'aa, sahõnh hẽ baad nadoo do moo heb'ooh do rabahado padëëk. Ti hadoo na-ããj hẽ, sét hẽ ky daheeh do hyb n'aa, hajõk baad rabahado padëëk da P'op Hagä Do matym gó.   
\p
\v 20 Hỹỹ kä Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã. Ta ti tawén kan'oo däk, ji bahapäh hyb n'aa nyy da tak'ëp baad nadoo tabahadoo nesaa do ji moo wät doo. Nesaa do kah'ũũm noo gó, ti bahä̃nh P'op Hagä Do ji wë taky enyym do kahũũm kän.  
\v 21 Nesaa do mejõ had'yyt hẽ paa ji hã. Dajëb tamanaa ji wë. Hỹỹ kä, ti bahä̃nh P'op Hagä Do ji wë taky enyym do wén kahũũm kän, taky enyym do j'aa ketsë hyb n'aa kä. P'op Hagä Do ji wë taky enyym do ër tamejũũ hỹỹ kä, baad ër bahado däk hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó. Ër edëb had'yyt do tamanaa ër wë, Jesus Kristo ër Wahë N'aa hyb n'aa.   
\c 6  
\s1 Nesaa do hã ër dejëp Kristo sii ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Nesaa do kah'ũũm bä kä, ti bahä̃nh P'op Hagä Do ji wë taky enyym do kahũũm kän, näng ỹỹh. Taw'ããts hẽ g'eeh nesaa do ër moo bok nä, ër wë P'op Hagä Do ky enyym do kah'ũũm hyb n'aa, ỹ hanäng pé g'eeh tii?  
\v 2 Dooh. Dooh né taw'ããts hẽ tado bä tii. Ër dajëp paa nesaa do hã. Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ nado nesaa doo gó ër aboo nä bä.  
\v 3 Dooh g'eeh bë hapëë bä sahõnh hẽ Jesus häd gó ër nu kemuun bong doo, séd ër h'yyb hedo däk Kristo Jesus dajëp do hã? Ër dajëp hadoo ta sii.  
\v 4 Ti hyb n'aa, ër ranu gemuun bong doo me ër kadakä jëng hadoo Kristo sii. Ta tii d' tawén d'oo, papuuj gó ër babok hyb n'aa hỹỹ kä, dejëp do mahang ta Yb kabaj'aa doo me Kristo ganä wät do hadoo.  
\v 5 Tii da séd ër h'yyb hedo bä tadajëb hã, séd hã na-ããj né hẽ ër h'yyb hedoo da taganä wät do hã.  
\v 6 B'aa hã takepëëm däk Kristo sii ër h'yyb säg Adãw hana doo, ër h'yyb säg hejój gawatsig hõm hyb n'aa, nesaa do ër hã tamanejõ wät hyb n'aa kä sa kariw n'aa sa karom mejũũ doo da.  
\v 7 Tii d' tawén hadoo, dooh nesaa do haja wäd do hyb n'aa dejëp do hã tamejõ bä.  
\v 8 Hỹỹ kä, Kristo sii ër dejëp do hyb n'aa hadoo, ta sii ër babok na-ããj hẽ baad ër gada.\f + \fr 6:8 \ft Papuuj hadoo do ji bawät do Kristo sii, badäk hahỹỹ bä tadu doo né paawä ta hã ër h'yy ka'eeh noo gó naa, ti awät nä ër gadoo do hỹ pong jé ër hub papuuj nadajëp doo.\f*  
\v 9 Kristo ganä wät do hyb n'aa, dooh tadajëb wäd bä kä, ër bahapäh. Dooh dajëb haja wäd bä Kristo.  
\v 10 Sét nuu me paa Kristo dajëp, nesaa do ër moo bok do hejój tagawats'iik hyb n'aa. Dooh hyb n'aa tadajëb wät péh. Taganä wäd kän. Tawäd had'yyt hỹỹ kä, P'op Hagä Do taweh'ëëh hyb n'aa kä.  
\v 11 Ti hadoo né da bëëh. Taw'ããts hẽ hahỹỹ da bë hyb n'aa newë: “Ỹ dajëb wät nesaa do ji moo hew'ëët do hã. Kristo Jesus hã ỹ h'yy kata däk do hyb n'aa, P'op Hagä Do ỹ weh'ëëh hyb n'aa ỹ bawäd had'yyt hỹỹ kä”, näk da bëëh, bë h'yyb gó.   
\p
\v 12 Ti hyb n'aa kä, bë an'oo manä nesaa do bë moo hew'ëët do paa badäk hahỹỹ bä bë hub n'aa tamejõ bä. Bë ky dahé manä nesaa do bë hub karẽn doo.  
\v 13 Bë an'oo manä nesaa do hã bë moo hedoo doo, bë tsyym hedoo doo, bë hub hedoo do na-ããj hẽ. Bë an'oo manä baad nadoo do ta tii me bë moo bok. Bë genä bong hadoo dajëb moo gó naa. Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë daaj hẽ bë kan'oo däg P'op Hagä Do karẽn doo da bë babok hyb n'aa. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do hã bë an'oo bë moo hedoo doo, bë tsyym hedoo doo bë hub na-ããj hẽ, baad hadoo do ta tii me bë moo bok hyb n'aa kä.  
\v 14 Ta ti ỹ wén her'oot, dooh nesaa do ji h'yyb säg karẽn do bë hã tamejõ wäd bä, dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do bë tah'yyb mahũũm wät do hyb n'aa. P'op Hagä Do ji wë taky enyym do ti bë tah'yyb mahũũm kän hỹỹ kä.  
\v 15 Hỹỹ kä ẽnh, tahajaa g'eeh nesaa do ër moo boo nä bä p'aa hẽnh, dooh wäd Mosees ky n'aa jaw'yyk do ër tah'yyb mahũũm wäd do hyb n'aa, P'op Hagä Do ji wë taky enyym do ji tah'yyb mahũũm kän do hyb n'aa? Dooh. Dooh taw'ããts hẽ tado bä tii.  
\v 16 Baad bë bahapäh ti hahỹỹh: Ta hã bë ky daheeh doo, ta ti bë kariw n'aa hadoo. Ta karom bëëh. Nesaa do ji h'yyb säg karẽn do karom bë do bä, bë da dajëp.\f + \fr 6:16 \ft Nesaa do ji h'yyb säg karẽn do karom ji do bä, dooh P'op Hagä Do wë ji nu dëë bä, tahanäng pé ti \fq bë da dajëp\ft .\f* P'op Hagä Do karom bë do bä, P'op Hagä Do bë da tagadoo ta wë, baad däg bë ta matym gó tan'oo bä.  
\v 17 P'op Hagä Do ỹ j'aa etsë, pooj jé nesaa do ji h'yyb säg karẽn do karom bë bahado né paawä, bë h'yyb gó naa bë ky dahé däk hỹỹ kä bë ãã ma met'ëëg wät doo.  
\v 18 Baad bë baboo däk. Dooh nesaa do ji h'yyb säg karẽn do bë hã tamejõ wäd bä. Baad hadoo do P'op Hagä Do karẽn do karom bë hỹỹ kä.   
\p
\v 19 Sa kariw n'aa ky n'aa gó, sa karom ky n'aa gó, bë ỹ maher'oot, nayyw hẽ ganahoot do hyb n'aa bë hã, bë daaj hẽ bë h'yyb nahejooj nä do hyb n'aa. P'ooj ub, bë moo hedoo doo, bë tsyym hedoo doo, ta see hedoo do na-ããj hẽ bë anoo paah, nu meby n'aa näng doo, ky n'aa jaw'yyk do nanoo do bë moo bok hyb n'aa ta tii me. Nesaa do karom hadoo paa bëëh. Bë an'oo hỹỹ kä bë moo hedoo doo, bë tsyym hedoo doo, bë né hẽ, baad hadoo do P'op Hagä Do karẽn do bë moo bok hyb n'aa ta tii me, tsyt hẽ, nesaa do mahä̃nh, P'op Hagä Do wë bë babok hyb n'aa kä.  
\v 20 Pooj jé, nesaa do ji h'yyb säg karẽn do karom bë bahadoo noo gó, dooh baad hadoo do P'op Hagä Do karẽn do mejõ bä bë hã.  
\v 21 H'ëëd baad hadoo do bë gadoo ti noo gó ta ti hedoo do hanaa, ta hyb n'aa hỹỹ kä bë nu mebyng doo? Dooh baad hadoo do bë gado bä ta ti hedoo do hanaa. Ji dajëp, banesaa hẽnh ji ahõm ta ti an'oo bä!  
\v 22 Hỹỹ kä, dooh nesaa do bë hã tamejõ wäd bä. Baad bë baboo däg kän. P'op Hagä Do karom bë bahado däk. Tsyt hẽ, baad P'op Hagä Do wë bë baboo däk ta ti an'oo bä. Ti hyb n'aa hỹ pong jé P'op Hagä Do pa kä bë da aboo had'yyt hẽ.  
\v 23 Banesaa hẽnh, dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh ji h'yyb tym bawäd had'yyt hẽ, baad nadoo do ji moo wät do säm. Tii d' nado ji matym n'aa P'op Hagä Do ji hã tanoo doo. Hỹ pong jé, ta pa had'yyt hẽ ji bawät P'op Hagä Do an'oo bä, ër wahë n'aa Kristo Jesus hã ër h'yy kata däk do hyb n'aa.   
\c 7  
\s1 Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do tado wäd bä ër hã mejũũ do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Wakãn haa hedoo doo, bëëh, Mosees ky n'aa jaw'yyk do hapäh do hã ỹ maher'oot. Ti hyb n'aa bë hapäh né hẽ hahỹỹh: Ta ky n'aa jaw'yyk do jããm hẽ ji hã tamejũũ, ji edëp nä bä.  
\v 2 Ỹỹnh kat'ëë däk do ky n'aa gó bë ỹ maher'oot: Ta patug bawät nä bä, dooh ta ky n'aa jaw'yyk do an'oo bä ta see hã takat'ëë bä. Ta patug dajëp bä kä, tii bä dooh ta ky n'aa jaw'yyk do geä̃m wäd bä.  
\v 3 Ti hyb n'aa kä, aj'yy see hã takat'ëë bä paawä ta patug bawät nä bä, “Nesaa do moo hew'ëët doo, ta patug nadoo do sii haỹỹh doo”, ramaneëënh tii bä ta ti ỹỹnh. Tii d' nado ta patug dajëb bä. Ta patug dajëp jawén paa bä, dooh ta ky n'aa jaw'yyk do geä̃m wäd bä ta see tagat'ëë bä. Ta patug dajëp bä kä, dooh nesaa do moo hew'ëët doo, ta patug nadoo do sii haỹỹh do tado wäd bä, ta see hã ỹỹnh kat'ëë bä.\f + \fr 7:3 \ft Jããm hẽ ji edëp nä bä Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji hã tamejũũ, Paw-Ro hanäng pé ta tii hã.\f*   
\p
\v 4 Ti hyb n'aa kä, wakãn haa hedoo doo, bë na-ããj hẽ bë dajëp paa hadoo Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã Kristo sii, P'op Hagä Do an'oo bä. Tii d' tawén hadoo, ta see hã bë h'yy kata däk hyb n'aa hỹỹ kä. Kristo, dejëp do mahang ganä wät do hã bë h'yy kata däk hyb n'aa, baad hadoo do P'op Hagä Do weh'ëëh do ër moo bok hyb n'aa kä.  
\v 5 Pooj jé, ër h'yyb säg karẽn doo da ër babok noo gó, nesaa do tak'ëp ër h'yyb karẽn doo, ta ky n'aa jaw'yyk do nanoo do hyb n'aa tak'ëp ji karẽn doo, awät né paa ër hã. Nesaa do dajëb hanoo do ër moo bok ti noo gó.  
\v 6 Hỹỹ kä, ër dajëb wät do hyb n'aa Mosees ky n'aa jaw'yyk do ër tamesoo do paa hã, dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do ër hã tamejõ wäd bä. Papuuj gó P'op Hagä Do wë ër moo bok hỹỹ kä, ta Sahee ër tah'yyb mahũũm do hyb n'aa. Dooh pooj jé ji bahed'oo doo da, ky n'aa jaw'yyk do hã takerii däk doo da tado wäd bä, P'op Hagä Do wë ër moo bok doo.   
\p
\v 7 Nyy d' ỹ hanäng pé tii? Nesaa g'eeh P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã kan'oo däk doo? Dooh. Dooh nesaa do tado bä. Mosees ky n'aa jaw'yyk do tanado bä paawä, dooh ji hapëë bä paawä ny hadoo do nesaa do P'op Hagä Do matym gó. Dooh paawä ji hapëë bä baad nado ji h'ëëd nadoo do hã ji h'yyb däk doo, “Mah'yyb däg manä a da hadoo do ma hã”\f + \fr 7:7 \ft Esodo 20.17, Dew-Teronom 5.21\f* ta ky n'aa jaw'yyk do naher'ood bä paawä.  
\v 8 Ti hadoo né hẽ, nesaa do tyw n'aa esóts kän, tii bä hajõng baad nadoo do ji h'yy karẽn do hedoo do hã ji h'yyb däg däk tan'oo bä, “Mah'yyb däg manä a h'ëëd nadoo do hã”, ta ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do hyb n'aa. Ky n'aa jaw'yyk do badoo bä nesaa do hã ji moo ge'ỹỹm doo, tii bä dooh nesaa do ji tah'yyb tatug bä.  
\v 9 Pooj jé, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do hã ỹ h'yy ganahoot nä bä, dooh ỹ hyb n'aa p'eed bä ỹ bawät doo. Ta jawén, ta ky n'aa jaw'yyk do ỹ bahapäh bä kä, nesaa do banyy däg kän hëp ỹ tym gó.  
\v 10 Tii bä ỹ dajëb wät hadoo, dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh ỹ bawäd kän, ỹ hanäng pé tii. P'op Hagä Do mejũũ doo, ta hã ji edëb had'yyt hẽ paawä ji ky dahé bä, dajëb tamana kän wë ỹỹ, tii b' ỹ bahapëë däk.  
\v 11 Hahỹỹ da tii: Nesaa do ji h'yyb gó hanäng do ỹ tawadii. Ỹ hajaa, ỹ ed'oo, ỹ ky daheeh P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã kan'oo däk doo, P'op Hagä Do pa ỹ bawäd had'yyt hẽ hyb n'aa ta jawén. Tii bä, ỹ nahajaa do hyb n'aa tii, dajëb hã ỹ ky n'aa kety däg kän, dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh ỹ ketyn hõm. Ti hyb n'aa, nesaa do ỹ tawadii ta tii hã, ỹ wén näng.  
\v 12 Ti hyb n'aa kä, dooh nesaa do tado bä P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã kan'oo däk doo. Tsyt hẽ, nesaa do mahä̃nh tii. Tsyt hẽ, nesaa do mahä̃nh P'op Hagä Do mejũũ doo. Baad had'op do tii. Taw'ããts hẽ tii.  
\v 13 Tii d' tahadoo do hyb n'aa, baad hadoo do an'oo bä g'eeh ỹ dajëb kän hadoo, dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh ỹ bawäd däk? Dooh. Dooh ta ti tado bä ta ti hanoo doo. Nesaa do tii, tahana ỹ dajëp, dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh ỹ bawäd däk doo. Baad hadoo do ỹ bahapäh bä kä, nesaa do ỹ tah'yyb tatug wät baad hadoo do ỹ ky nadaheeh hyb n'aa, nesaa do nas'aa né hẽ ji bahapëë däk hyb n'aa kä. Ti hyb n'aa kä, tak'ëp nas'aa né hẽ nesaa doo, P'op Hagä Do mejũũ do metä däk.   
\p
\v 14 Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do hanaa tado bä nesaa doo. P'op Hagä Do Sahee hanaa né hẽ Mosees ky n'aa jaw'yyk doo, ër hapäh. Tii d' nado ỹỹh. Badäk hahỹỹ bä naa ỹỹh, ji daaj hẽ ji karẽn do jawén hawät doo. Nesaa doo, kariw ỹ n'aa hadoo. Tak'ëp tamejõ had'yyt hẽ hã ỹỹ.\f + \fr 7:14 \ft Tëg nad'ëëd is do 14 bä naa, tëg nad'ëëd is do 23 tadu däk bä, Paw-Ro her'oot doo, ti hadoo né hẽ sahõnh hẽ ji hã. Ër daaj hẽ, dooh ër haja bä ër moo boo bä P'op Hagä Do karẽn doo. Jããm hẽ Kristo hã ji h'yy kata däg bä, baad ji bahado däk P'op Hagä Do matym gó.\f*  
\v 15 Dooh ỹ h'yy ganyy bä ỹ bahed'oo do hã. Ỹ karẽn do ỹ moo wät doo, dooh ỹ moo hewëëd bä. Tak'ëp ỹ ganen'aak doo, ti né ti ỹ moo wät doo.  
\v 16 Ỹ kanarẽn do ỹ moo wät do tahadoo do hyb n'aa, tii bä, “Te hub né hẽ, baad ub P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo”, näng ỹỹh.  
\v 17 Dooh ỹ tado wäd bä ta ti baad nadoo do moo wät doo. Nesaa do hëp ỹ tym gó hawät do ti ta ti moo wät doo.  
\v 18 Ỹ hapäh né hẽ, dooh baad hadoo pé hëp ỹ säg gó hawät péh. Ta ti ỹ wén hapäh, ỹ karẽn né hẽ paawä baad hadoo do ỹ moo wät, dooh ỹ haja bä.  
\v 19 Baad hadoo do ỹ karẽn do nado ti ỹ moo hew'ëët doo. Ỹ kanarẽn doo, nesaa doo, ti ti ỹ moo wäd had'yyt hẽ.  
\v 20 Hỹỹ kä, ỹ kanarẽn do tado bä ti ỹ moo hew'ëët doo, dooh ỹ tado wäd bä ta ti moo wät doo. Nesaa do hëp ỹ tym gó hawät do moo wät ti ta tii.   
\p
\v 21 Ti hyb n'aa kä, hahỹỹ da hëp ỹỹ gó awäd had'yyt hẽ ỹ bahapäh: Baad hadoo do ỹ karẽn bä ỹ moo wäd paawä, nesaa do hëp ỹỹ gó takametëëh, ỹ tahewaat, baad hadoo do ỹ moo nawät hyb n'aa.  
\v 22 Hëp ỹỹ gó P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ỹ gen'aak.  
\v 23 Ti hadoo né hẽ, hã ỹỹ hẽ awät na-ããj hẽ, ỹ hapäh, hejój see péh, baad hadoo do ỹ hyb n'aa newëë do ỹ gen'aak do majĩĩ hadoo doo. Nesaa do hëp ỹỹ gó hanäng do ỹ moo wäd had'yyt hẽ tan'oo bä tii. Ỹ tamaso had'yyt hẽ tii hã.  
\v 24 Tak'ëp baad nado né hẽ ỹỹh! Jaa ỹ hed'ëëp da dajëb hejój mahä̃nh hup ỹỹ gó hawät doo?  
\v 25 P'op Hagä Do wë ỹ tsebé. Ti né ti ỹ hed'ëëp doo, ër Wahë N'aa Jesus Kristo hyb n'aa.  
\p Ti hyb n'aa kä, hahỹỹ da ti hã ỹỹ ỹ hapäh doo: Hëp ỹỹ gó ỹ karẽn ỹ ky daheeh P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo. Ti hadoo né hẽ, nesaa do ji moo hew'ëët do hejój karẽn do hëp ỹ säg moo wät.   
\c 8  
\s1 Baad ji bawäd had'yyt hẽ P'op Hagä Do wë ta Sahee an'oo bä ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa kä, dooh P'op Hagä Do ky n'aa ety wäd bä kä banesaa hẽnh jé Kristo Jesus hã h'yy kata däk doo.  
\v 2 Banesaa hẽnh ër tawén ky n'aa nety wät, P'op Hagä Do Sahee hejój, ji edëb heh'äät do hanoo doo, ër tabedëëb wät do hyb n'aa nesaa do ji moo hew'ëët do hejój mahä̃nh, dajëb mahä̃nh\f + \fr 8:2 \ft Dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh ji bawät do mahä̃nh ji tedëëb wät, tahanäng pé ti \fq dajëb mahä̃nh ër tedëëb wät doo\ft .\f* na-ããj hẽ. Kristo Jesus hyb n'aa tii d' tabad'oo.  
\v 3 Nahejoonh do hyb n'aa ër h'yyb säg, ër nahajaa do hyb n'aa Mosees ky n'aa jaw'yyk do ër ky dahé bä, dooh ta ky n'aa jaw'yyk do haja bä ër tedëëb bä nesaa do hejój mahä̃nh. Ti hyb n'aa, P'op Hagä Do ër tedëëb wät hỹỹ kä. Hahỹỹ da tabad'oo tii: Ta T'aah tamejõ däk ër mahang. Nahejoonh doo gó, ji hadoo doo da né hẽ tabana. P'op Hagä Do mejõ däk nesaa do mabaj tadajëp hyb n'aa. Dajëb hã ta T'aah taky n'aa ety däk nesaa do ji moo wät do hyb n'aa.  
\v 4 Tii d' tawén d'oo, baad had'op, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da, ër bahado däk hyb n'aa, ëër, ta Sahee h'yyb mahũũm doo da habok doo, ji h'yyb säg karẽn doo da nado.   
\p
\v 5 Jé sa h'yyb säg karẽn doo da habok doo, sa h'yyb säg karẽn do hã had'yyt hẽ rah'yyb padëëk. Jé P'op Hagä Do Sahee karẽn doo da habok doo, ta Sahee karẽn do hã rah'yyb padëëk.  
\v 6 Ji da dajëp, dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh ji bawäd däg had'yyt hẽ ji h'yyb säg an'oo bä. P'op Hagä Do Sahee kä ji tah'yyb mahũũm bä, ji edëb had'yyt hẽ P'op Hagä Do pa ta Sahee an'oo bä. H'yyb nyyw gó ji bawät tan'oo bä na-ããj hẽ.  
\v 7 Ji h'yyb säg nesaa do gen'aak doo, P'op Hagä Do majĩĩ. Dooh taky dahé bä P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo. Dooh na-ããj hẽ tahaja bä taky dahé bä.  
\v 8 Ti hyb n'aa, sa h'yyb säg karẽn doo da habok doo, dooh rahaja bä ran'oo bä P'op Hagä Do tsebé sa wë.   
\p
\v 9 Tii d' nado bëëh. Dooh ji h'yyb säg tado wäd bä bë tah'yyb mahũũm doo. P'op Hagä Do Sahee ti bë tah'yyb mahũũm doo kä, bë h'yyb gó ta Sahee awäd bä tii. Kristo Sahee sa h'yyb gó badoh doo, dooh Kristo karapee rado bä.  
\v 10 Bë h'yyb gó Kristo awäd bä, bë hub dajëb né da paawä nesaa do hyb n'aa, bë da edëb had'yyt hẽ hỹ pong jé P'op Hagä Do Sahee an'oo bä, baad bë bahado däk do hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó.  
\v 11 Dejëp do mahang Kristo ganä wät hanoo do Sahee bë h'yyb gó tawäd bä, tii bä Kristo ganä wät hanoo do genä hõm tan'oo bä na-ããj hẽ badäk hahỹỹ bä bë hub n'aa paah. Ta Sahee bë h'yyb gó hawät doo me tii d' tabad'oo da.   
\p
\v 12 Ti hyb n'aa kä wakãn haa hedoo doo, taw'ããts hẽ dooh ër ky dahé boo bä ji h'yyb säg ji hã mejũũ doo. Taw'ããts hẽ dooh ër aboo boo bä ji h'yyb säg karẽn doo da.  
\v 13 Ta ti ỹ wén her'oot, ji h'yyb säg karẽn doo da bë aboo bä, bë da dajëp, dawëë da bë baboo had'yyt hẽ tii bä P'op Hagä Do mahä̃nh. Hỹỹ kä, P'op Hagä Do Sahee hejój me bë medug bä nesaa do ji karẽn doo, tii bä bë da aboo had'yyt hẽ P'op Hagä Do sii.  
\v 14 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm doo, P'op Hagä Do taah tii.  
\v 15 Dooh sa karom sa kariw n'aa tak'ëp sa hã mejũũ do jeỹỹm do hadoo bë hado bä, ta Sahee bë gado däk do an'oo bä. Ta Sahee, bë hã tan'oo däk doo, P'op Hagä Do taah däg bë tan'oo bä kä. Ti né hẽ ta Sahee an'oo bä, “Ee” ër maneëënh P'op Hagä Doo, ër Yb.  
\v 16 P'op Hagä Do taah né hẽ ëër, baad P'op Hagä Do Sahee metëëh ër h'yyb tym hã.  
\v 17 Ta taah ër bahadoo do hyb n'aa, ër gadoo da ta taah hã P'op Hagä Do ky däng doo. Kristo sii ër gadoo da ta hã P'op Hagä Do an'oo däk doo. Kristo sii ër ahob bä, ta sii da ër babok ta bag tak'ëp gabarëëh doo gó, ta sii da ër kabaj'aa.   
\s1 Tak'ëp hetsooh do ta jawén ji gadoo do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 18 Da hẽ ër ahoop doo, dooh its tii hã ỹỹ péh, tak'ëp hetsooh doo, kabaj'aa do ta jawén ër hã kametä däk do matym gó.  
\v 19 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do pahuunh do paa tsebee gó ragada tak'ëp hetsooh doo, kabaj'aa do P'op Hagä Do taah ragadoo do noo gó kä.  
\v 20 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do pahuunh do ta ti tawén gada, P'op Hagä Do ky n'aa was'ee wät do hyb n'aa sahõnh hẽ tapehuunh doo, baad tawén nado wäd. P'op Hagä Do né hẽ tii, tii d' had'oo do paah.\f + \fr 8:20 \ft Tapahuunh do paa P'op Hagä Do wén ky n'aa was'ee wät, Adãw, P'op Hagä Do pahuunh do hagã n'aa, tamejũũ do taky nadaheeh do paa hyb n'aa.\f* Ti hadoo né hẽ, ti awät ti noo gó sahõnh hẽ baad tabahado däk da p'aa hẽnh, tapehuunh do gad'aa, P'op Hagä Do an'oo bä.  
\v 21 Ta ti kajaa bä kä, P'op Hagä Do ed'ëëp da sahõnh hẽ tapehuunh do paa takarejã mahä̃nh. Tak'ëp hetsooh doo gó, kabaj'aa doo gó P'op Hagä Do taah rababok bä kä, sahõnh hẽ kapahuuj wät do na-ããj kä ragadoo baad hadoo do sa nemuun.   
\p
\v 22 Ër hapäh, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä P'op Hagä Do pahuunh do paa ahoop ỹỹnh ajãn mahỹỹj tahoop do hadoo.  
\v 23 Ti had'yyt nado hahoop. Ër na-ããj hẽ ër ahoop. Ëër, ti nuuj jé P'op Hagä Do Sahee gadoo doo, ta jawén hỹ pong jé ër gadoo do metëë n'aa, ër ahoop baad ër gadaa nuuj jé ta wë P'op Hagä Do ër tagadoo bä kä. Ta taah ëër, ër gada. Ër gada papuuj ër hã däg.  
\v 24 Ër tedëëb wät do hyb n'aa ër gada né hẽ ta tii. Ër gado däg bä paawä ër hã taky n'aa enooh doo, dooh hyb n'aa ta ti ji gadaa wät péh. Dooh ji gadaa bä ji gado däk doo.  
\v 25 Ër ganadoo nä do hyb n'aa, baad ër gada sahõnh hẽ ër hã taky n'aa enooh do takajaa bä kä. Dooh ër h'yy gejë hõm bä.   
\p
\v 26 Ër gadaa nuuj jé P'op Hagä Do Sahee ër tamasa, nahejoonh do hyb n'aa ër h'yyb. Dooh ër hapëë bä nyy da taw'ããts hẽ ji ky n'aa etsẽẽ. Ti hadoo né hẽ, ji kyyh nadoo doo me P'op Hagä Do Sahee taky n'aa etsẽẽ ër hyb n'aa.  
\v 27 P'op Hagä Doo, ër h'yyb tahapäh doo, tamaa napäh ta Sahee kyyh ër h'yyb gó naa. P'op Hagä Do karẽn doo da né hẽ ta Sahee ky n'aa etsẽẽ, P'op Hagä Do karapee tsyt hẽ ta wë kasëëw däk do sa hyb n'aa.   
\p
\v 28 Ër hapäh, sahõnh hẽ né hẽ ji hã kametëëh doo, baad nadoo do sii hẽ, baad tabahado däk da P'op Hagä Do an'oo bä ta hã kamahä̃n do sa hã, tanaëënh do sa hã. Ër tanaëëj wät, ji hã tah'yyb däng do takaja däk hyb n'aa kä.  
\v 29 Sahõnh hẽ tadu däng do pooj jé, P'op Hagä Do hapëë däk do sa hã P'op Hagä Do h'yyb däng, ta T'aah hadoo rabahadoo hyb n'aa, hajõk do ta wakããn hedoo do sa hỹỹj wah'ëëh hadoo do ta T'aah tabahadoo hyb n'aa.\f + \fr 8:29 \ft P'ooj ub, dooh nä badäk hahỹỹ bä habong pé né paawä, ji P'op Hagä Do hapëë däk né hẽ.\f*  
\v 30 P'op Hagä Do h'yyb däng do ta pooj jé, ti na-ããj hẽ tanaëëj kän. Tanaëëj wät doo, baad rabahado padëëk ta matym gó tan'oo bä. Baad hado däk do ta matym gó tan'oo däk doo, kabej'aa da, ta bag tak'ëp gabarëëh do mahang rababoo däk da tan'oo bä.   
\p
\v 31 Tii d' P'op Hagä Do bad'oo do hyb n'aa ji hã, wyt ta maab hẽ hahỹỹh: P'op Hagä Do bahag'ããs do hyb n'aa ëër, dooh hajaa pé ër hã.  
\v 32 Dooh P'op Hagä Do baa es'ĩĩ bä sét hadoo do ta T'aah. Dajëb hã tahaëënh paa ër sahõnh hẽ hyb n'aa. Tii d' tahadoo do hyb n'aa, tanoo né da ji hã na-ããj hẽ sahõnh hẽ ta seeh, takarẽn doo da ër bahajaa ër babok hyb n'aa.  
\v 33 Jaa g'eeh hajaa P'op Hagä Do hasëëw hõm do hã taky n'aa tapa bä? P'op Hagä Do tii, baad rabahado padëëk tan'oo bä ta matym gó.  
\v 34 Kristo Jesus ër hyb n'aa dajëp do paah, p'aa hẽnh ganä wät doo, P'op Hagä Do hub hadäk hẽnh hasooh doo, ër hyb n'aa taky n'aa etsẽẽ. Ti hyb n'aa, dooh hajaa pé banesaa hẽnh ër taky n'aa ety bä.  
\v 35 Jaa g'eeh hajaa Kristo ër takamahä̃n do mahä̃nh ër tetyn bä? Ji ahoop doo, baad nadoo do ji wë kajaa doo, ji rarejãã doo, ji asaah doo, ji saroor tamah doo, ä̃m n'aa näng doo, ji radaj'ëëp do na-ããj hẽ, dooh tabad'op hẽ tahaja bä Kristo ër takamahä̃n do mahä̃nh ër tetyn bä.  
\v 36 Hahỹ takerii däk doo da né hẽ P'op Hagä Do hã Dawi her'oot do kametëëh ër hã:  
\b  
\q1 “A hyb n'aa dajëb gó had'yyt hẽ ãã babok,  
\q1 b'éé radahej'ëëp doo hẽnh ramahũũm doo da ran'oo bä ãã hã.”\f + \fr 8:36 \ft Saaw-Mo 44.22\f*   
\b  
\p
\v 37 Ta ti hedoo do bawäd bä né paawä ër hã, baad ër j'aa ketsëë had'yyt hẽ, P'op Hagä Doo, ër hã kamahä̃n doo, an'oo bä.  
\v 38 Baad ỹ bahapäh hahỹ hëp ỹỹ gó: Dooh hajaa pé ër hã P'op Hagä Do kamahä̃n do mahä̃nh ër tetyn hõm bä. Dooh dajëb haja bä, dooh ji awät do haja bä, dooh ããs rahaja bä, dooh nesaa do hejój enäh do rahaja bä, dooh da hẽ ji wë hawät do haja bä, dooh ji pooj jé hawät do haja bä, dooh hejój n'aa enäh do rahaja bä,  
\v 39 dooh p'op habong do hejój enäh do rahaja bä, dooh tũũ habong do hejój enäh do rahaja bä, dooh na-ããj hẽ P'op Hagä Do pahuunh do see haja bä tii. Kristo Jesus, ër wahë n'aa hã takametëëh ër hã P'op Hagä Do kamahä̃n doo. Dooh hajaa pé ër hã takamahä̃n do mahä̃nh ër tetyn hõm bä.   
\c 9  
\s1 Isaraéw buuj ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Séd hã ỹ h'yy kata däk do hyb n'aa Kristo hã, né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot do hã. Dooh daap ỹ menä bä. Hëp ỹỹ gó P'op Hagä Do Sahee bawät do hyb n'aa, te hub né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo, baad hëp ỹ metëëh hã ỹỹ:  
\v 2 Tak'ëp né hẽ ỹ hyb n'aa tón, ỹ ahoop hëp ỹỹ gó  
\v 3-4 wakãn haa, Isaraéw buuj sa hyb n'aa. Tahaja bä paawä, ỹ gadoo paawä ỹ ky n'aa kawas'ee däk doo, ỹ gado paawä dawëë Kristo mahä̃nh ỹ bawäd hõm doo, wakãn haa, Isaraéw buuj sa hyb n'aa, ti raky n'aa kawanas'ee bong hyb n'aa paawä, Kristo karapee rabahado padëëk hyb n'aa paawä. P'op Hagä Do asëëw hõm do tii, ta taah rabahadoo hyb n'aa paawä. Sa hã né hẽ P'op Hagä Do metä wät ta bag tak'ëp gabarëëh doo, ta kabaj'aa doo. Sa wahë n'aa sii P'op Hagä Do kaner'ood wät paa nyy da tabad'oo sa hã. Sa hã paa taban'oo däk ta ky n'aa jaw'yyk doo. Sa hã P'op Hagä Do metëëh paa nyy da takarẽn ji hyb n'aa jaw'yyk ta hã. Sa hã né hẽ hajõng baad hadoo do P'op Hagä Do ky n'aa enooh paah.  
\v 5 Abaraãm, Isak, Jakóh né ti sa wahë makũũh. Isaraéw buuj sa see né hẽ ti Kristo, ji da hadoo tabahado däk do hyb n'aa. P'op Hagä Doo, sahõnh hẽ sa bahä̃nh hadoo doo, ji j'aa etsëë had'yyt do ti Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ.   
\p
\v 6 Hỹỹ kä, Isaraéw buuj mahang hajõk raganadoo do hyb n'aa Jesus, dooh takaja bä g'eeh sa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo, Jesus raganadoo do metëëh apäh? Dooh. Tii d' bë edoo manäh. P'op Hagä Do moo wät né hẽ sa hã taky däng doo. Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: Dooh sahõnh hẽ Isaraéw buuj panaa, Isaraéw buuj heh'äät rado bä P'op Hagä Do hã, dooh sahõnh hẽ P'op Hagä Do karapee rado bä.  
\v 7 Abaraãm panaa rabahado né paawä, dooh sahõnh hẽ Abaraãm panaa heh'äät do rado bä. Jããm hẽ ta wób tii, Abaraãm panaa heh'äät do P'op Hagä Do hã. Hahỹỹ da P'op Hagä Do ky däng paa Abaraãm hã: “Isak hanaa da a panaa heh'äät.”\f + \fr 9:7 \ft Genesis 21.12\f*  
\v 8 Hahỹỹ d' tahanäng pé tii: Dooh sahõnh hẽ Abaraãm hanaa P'op Hagä Do karapee rado bä. Jããm hẽ P'op Hagä Do ky n'aa enooh do hyb n'aa henäk do P'op Hagä Do karapee heh'äät tii.  
\v 9 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyyh Abaraãm hã taky däng do paah: “Wät hahỹỹ hã, ta baab, p'aa hẽnh da õm ỹ bahehëën. Õm ỹ bahehëën bä p'aa hẽnh, t'aah nyy däk da a ỹỹm Sarah”,\f + \fr 9:9 \ft Genesis 18.10, 14\f* näng mä P'op Hagä Do kyyh Abaraãm hã taky n'aa enooh doo.   
\p
\v 10 Ta ti hã had'yyt hẽ nado ji bahapäh nyy da P'op Hagä Do basëëw hõm ta karapee. Sét hẽ Rebéka taah sa yb, Isak ãã wahë n'aa makũũh.  
\v 11-12 Sét hẽ né paawä sa yb, ta taah kawareeh henäk do pooj jé, dooh nä baad hadoo do ramoo boo nä bä, dooh nä baad nadoo do ramoo boo nä bä na-ããj hẽ, P'op Hagä Do ky hadoo Rebéka hã: “Wah'ëëh hadoo doo, ta jawén nä karom da”,\f + \fr 9:11-12 \ft Genesis 25.23\f* näng mäh. Tii d' tawén hadoo, P'op Hagä Do h'yyb däng do kaja däk hyb n'aa. P'op Hagä Do h'yyb däng do né hẽ ti tanaëënh doo. Dooh ramoo bok do hyb n'aa tado bä sa hã P'op Hagä Do h'yyb däng doo.  
\v 13 Tii da né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do bód see her'oot: “Jakóh ỹ kamahä̃n wät. Esauh dooh ỹ genaag bä.”\f + \fr 9:13 \ft Marakijas 1.2‑3\f*   
\p
\v 14 Tii d' tahadoo do hyb n'aa, “Dooh baad hadoo do P'op Hagä Do moo wäd ji hã”, näng g'eeh ji kyyh? Dooh. Taw'ããts hẽ tii da dooh ji edo bä.  
\v 15 Hahỹỹ da P'op Hagä Do ky hadoo Mosees hã: “Ỹ ky enyym da jé ỹ h'yyb däng do hã. Ỹ t'yyd mehĩĩn da jé ỹ h'yyb däng do hã”,\f + \fr 9:15 \ft Esodo 33.19\f* näng mä ta kyyh.  
\v 16 Ti hyb n'aa, ji karẽn do hyb n'aa nado ji tabasëm. Dooh tak'ëp ji hyb n'aa tam'aah do hyb n'aa tado bä na-ããj hẽ. Jããm hẽ ji tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa P'op Hagä Do ji tawén sëm.  
\v 17 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyyh Paraóh hã ta kyy kerih doo gó: “Õm ỹ asëëw hõm, hejój ỹỹ ỹ metëëh hyb n'aa né hẽ a hã, hät ỹ ky n'aa etsëëh hyb n'aa na-ããj hẽ badäk hahỹ haw'ããts hẽ”, näng mä ta kyyh.  
\v 18 Ti hyb n'aa kä, P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn tah'yyb däng do hã, ranabuj keh'ũũm tan'oo bä tah'yyb däng doo.   
\p
\v 19 “Tii d' tado bä, h'ëëd hyb n'aa ër P'op Hagä Do ky n'aa tapaa nä? Dooh ji haja bä P'op Hagä Do h'yyb däng do wë ji h'yy kawareem bä”, näng apäh bë kyyh hã ỹỹ.  
\v 20 Bë ỹ eaanh ẽnh: Jaa bë ajyy its, P'op Hagä Do bë ky gedag bä? “Hëd n'aa tii da ỹ mabewyd wät”, näng g'eeh apäh manajuu kyyh hewyt do hã?\f + \fr 9:20 \ft Isajas 29.16, 45.9\f*  
\v 21 Dooh. Takarẽn doo da né hẽ hewyt do moo wät tsäng me. Takarẽn bä, sét ta pan'aa me tabewyt hanäm do hood ta seeh, hanäm do hood nado ta seeh.   
\p
\v 22 Ti hadoo P'op Hagä Do hajaa tamoo wäd bä ji hã takarẽn doo da. P'op Hagä Do karẽn bä tahajaa paawä tametëëh ta kawajããn do nesaa do sa wë, tahajaa paawä tametä bä ta hejój, sa hã tamoo wät do hã. Ti hadoo né hẽ tak'ëp h'yyb jawyg gó tagada, nayyw hẽ tanarejãã hyb n'aa sa wë takawajããn doo, ta jawén tarejãã doo.  
\v 23 Tii da P'op Hagä Do bad'oo tak'ëp ta kamabaj'aa do tametëëh hyb n'aa jé tat'yyd mehĩĩn do sa hã, ta pooj jé tenäm doo, tak'ëp hetsooh do ta jawén ragadoo hyb n'aa.  
\v 24 Ta ti sa wób né ëër, Judah buuj mahang, Judah buuj nadoo do mahang na-ããj hẽ ta wë tasëëw bong doo.  
\v 25 Tii d' né paa P'op Hagä Do ky n'aa rod Osejas häd näng do berii wät paa P'op Hagä Do kyyh. Hahỹỹ d' paa ta kyyh:  
\b  
\q1 “Karapé haa ỹ maneëënh da, karapé haa nadoo do paah.  
\q1 Ỹ kamanahä̃n do paa ỹ maneëënh da ỹ kamahä̃n doo”,\f + \fr 9:25 \ft Osejas 2.23\f* näng ta kyyh.   
\b  
\m
\v 26 Hahỹỹ da na-ããj hẽ P'op Hagä Do her'oot paah:  
\b  
\q1 “Ti awät da ti noo gó kä,  
\q1 karapé haa ỹ nanäng do paa ỹ naëëj däk da karapé haa däg.”\f + \fr 9:26 \ft Osejas 1.10\f*   
\b  
\p
\v 27 Isaraéw buuj hã kä, hahỹỹ d' paa P'op Hagä Do ky n'aa rod Isajas häd näng do her'oot:  
\b  
\q1 “Hood tëg hawób hado né paawä Isaraéw buuj,  
\q1 jããm né da sa wób P'op Hagä Do ed'ëëp.   
\q1
\v 28 Tii d' tawén hadoo,  
\q1 nayyw hẽ né hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do gawats'iik da sa häj n'aa buuj.  
\q1 Jããm né da sa wób ked'ëëp”,\f + \fr 9:28 \ft Isajas 10.22‑23 hanaa Paw-Ro erii wät doo.\f* näng mä Isajas kyyh.   
\b  
\p
\v 29 Isajas her'oot do paa hadoo né kä. Hahỹỹ d' paa ta kyyh:  
\b  
\q1 “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo,  
\q1 Sahõnh hẽ Haj'ap Do taneréd bä paawä ër wób rabedëp hyb n'aa  
\q1 ër panaa näng hyb n'aa,  
\q1 Sodoma, Gomoha hado däg paawä ëër.  
\q1 Ër paawä gawatsig jëng.”\f + \fr 9:29 \ft Isajas 1.9\f*   
\b  
\p
\v 30 Hahỹỹ d' tahanäng pé tii: Judah buuj nadoo doo, dooh né paawä resóts bä nyy da baad rabahado padëëk hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó, baad rawén hado däg kän hỹỹ kä ta matym gó, rah'yy ka'eeh do hyb n'aa.  
\v 31 Isaraéw buuj kä, tak'ëp rah'yyb padäg né paawä Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da rababok hyb n'aa, baad rabahado padëëk hyb n'aa paawä P'op Hagä Do matym gó, dooh baad rahado padäg bä ta matym gó.  
\v 32 Hëd n'aa ti rawén nahajaa? Rawén nahajaa, dooh rah'yy ka'eeh doo me resóts bä tii. Jããm hẽ ramoo bok do hã rakarẽn baad rabahado padëëk ta matym gó. Ti hyb n'aa, ta tii hã tak'ëp rah'yyb padëëk do hyb n'aa, dooh tagah'ood bä sa hã h'ëëd hyb n'aa Kristo dajëp, Jesus rawén makyys. Ta see hã tak'ëp ji h'yyb däk do hyb n'aa pä hã ji tsyym poo heo, ji adëë hyng do hadoo tii.  
\v 33 Tii d' né hẽ takerii däk P'op Hagä Do kyy kerih doo gó:  
\b  
\q1 “Bë hyb n'aa matakä.  
\q1 Sijõn bä\f + \fr 9:33 \ft Jerusarẽnh panang ti \fk Sijõn \ft . Isaraéw buuj na-ããj hẽ kä ramaneëëj kän \fk Sijõn \ft .\f* ỹ daj'aat da pä, ta hã ratsyym poo heo hyb n'aa.  
\q1 Ta hã ratsyym poo heo da.  
\q1 Ti hadoo né hẽ, ta tii hã h'yy kasadä doo,  
\q1 dooh da tanu mebyy bä”, näng ta kyyh.\f + \fr 9:33 \ft Isajas 8.14, 28.16 daheeh ta ti kerii däk. Jesus ky n'aa né ti pä ky n'aa gó teh'ũũm doo. Hajõk Isaraéw buuj sa hã, dooh paawä P'op Hagä Do ky n'aa enooh do dajëb bä b'aa kajatsëk do hã. Ky n'aa kawas'ee däk sa hã b'aa hã dajëp doo. Ti hyb n'aa Jesus rawén makyys, rawén ganadoo. Panyyg gó Isajas erii wät doo da, hajõk Isaraéw buuj ratsyym poo heo do hadoo.\f*   
\c 10  
\p
\v 1 Wakãn haa hedoo doo, bë ỹ maher'oot hahỹỹh: Tak'ëp paawä ỹ karẽn Isaraéw buuj rabedëp P'op Hagä Do wë. Tii d' né hẽ ỹ ky n'aa etsẽẽ P'op Hagä Do hã sa hyb n'aa.  
\v 2 Ỹ hapäh né hẽ sa ky n'aa ỹ wén her'oot hahỹỹh: Tak'ëp né hẽ rakarẽn paawä P'op Hagä Do rah'yyb en'yym. Ti hadoo né hẽ, dooh rah'yy gah'ood bä P'op Hagä Do h'yyb däng do hã.  
\v 3 Dooh rah'yy gah'ood bä nyy da P'op Hagä Do bad'oo baad ji bahado däk hyb n'aa ta matym gó. Ratyw n'aa esoos nyy da rabad'oo, sa daaj hẽ baad rabahado padëëk hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó. Ti hyb n'aa, dooh rakarẽn bä ragado bä P'op Hagä Do benyyw däk doo, baad ji bahado däk hyb n'aa ta matym gó.  
\v 4 Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do tado wäd bä ji tah'yyb mahũũm doo, Kristo an'oo bä. Ti hyb n'aa, sahõnh hẽ Kristo hã h'yy ka'eeh doo, baad rabahado padëëk hỹỹ kä P'op Hagä Do matym gó.\f + \fr 10:4 \ft Hahỹỹ da na-ããj hẽ tahajaa ji erii bä tii: “Kristo hã takaja däk Mosees ky n'aa jaw'yyk doo. Ti hyb n'aa, sahõnh hẽ Kristo hã h'yy ka'eeh doo, baad rabahado padëëk hỹỹ kä P'op Hagä Do matym gó.”\f*   
\p
\v 5 Hahỹỹ da Mosees erii wät do paa ta ky n'aa jaw'yyk do hã hana do baad ji bahado däk do ky n'aa: “Jé hahỹỹ hã kamejũũ do moo wät doo, edëb né paawä da ta hyb n'aa”,\f + \fr 10:5 \ft Rewitikos 18.5\f* näng ta kyyh.  
\v 6-7 Ta see hadoo Mosees kyyh seeh, ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa baad P'op Hagä Do matym gó ji bahado däk do ky n'aa. Hahỹỹ da ta kyyh: “Hahỹỹ da medoo manäh, ‘Jaa hasëëk pé hỹ pong jé? Jaa hahyng pé t'õp dejëp do rababong bä?’” näng mäh. Hahỹỹ d' tahanäng pé Mosees kyyh: Dooh hyb n'aa pé Kristo bahyng ji an'oo bä.\f + \fr 10:6-7 \ft Dooh hyb n'aa pé Kristo bahyng ji an'oo bä, Kristo ewäd hyng do hyb n'aa.\f* Dooh hyb n'aa pé dejëp do mahang Kristo ganyyh ji an'oo bä.\f + \fr 10:6-7 \ft Dooh hyb n'aa pé dejëp do mahang Kristo ganyyh ji an'oo bä, Kristo ganä wäd kän do hyb n'aa.\f*  
\v 8 Hahỹỹ da takerii däk: “Dawëë nado a mahä̃nh panyyg hanäm doo. A h'yyb gó tabawät, a kyyh hã tabawät”,\f + \fr 10:8 \ft Nahejooj baad ji bahado däk hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó, kerih do hã ji bahapäh.\f* näng kerih doo.\f + \fr 10:8 \ft Dew-Teronom 30.14\f* Ta ti né hẽ ti panyyg hanäm do ji ky daheeh do pan'aa, ãã maher'ood hõm doo.  
\v 9 Hahỹỹ da ãã panäk sahõnh hã: T'õp, a h'yyb gó naa ta wób ramaa napäh bä, “Jesus né hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo”, manoo bä, dejëp do mahang ganä wät P'op Hagä Do an'oo bä baad a h'yyb gó maky dahé bä na-ããj hẽ, tii bä õm da P'op Hagä Do ed'ëëp nesaa do mahä̃nh, õm da ted'ëëp ta wë.  
\v 10 Ji tawén ed'ëëp, ji h'yyb gó né hẽ ji ky daheeh do hyb n'aa baad ji bahado däk hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó. Ji tawén ed'ëëp na-ããj hẽ, ji noo me ji her'oot do hyb n'aa, “Jesus né hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo.”  
\v 11 Tii da né hẽ takerii däk P'op Hagä Do kyy kerih doo gó: “Sahõnh hẽ né hẽ ta hã h'yy kasadä doo, dooh da ranu mebyy bä”,\f + \fr 10:11 \ft Isajas 28.16 hã takerii däk tii. Dooh da ranu mebyy bä ta matym gó rabë bä, sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa etyy noo gó, tahanäng pé tii.\f* näng P'op Hagä Do kyyh.  
\v 12 Séd hã P'op Hagä Do gadoo ta hã h'yy kasadä doo, Judah buuj, Judah buuj nadoo do na-ããj hẽ. Sét né hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, sahõnh hẽ sa wahë n'aa. Baad taky n'aa edëng sahõnh hẽ ta hã ky n'aa ets'ẽẽ doo.  
\v 13 Tii d' tawén hadoo, hahỹỹ da P'op Hagä Do ky däng do hyb n'aa: “Sahõnh hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ky n'aa ets'ẽẽ doo, wë ỹỹ da sa h'yyb tym edëp ỹ an'oo bä.”\f + \fr 10:13 \ft Jowéw 2.32\f*   
\p
\v 14 Ti hado né paawä, nyy d' raky n'aa etsẽẽ g'eeh, dooh ta hã rah'yy kae bä? Nyy da Jesus Kristo hã rah'yy ka'eeh da g'eeh, dooh raky n'aa napëë bä ta ky n'aa? Nyy da raky n'aa napäh da, tananyy bä ta ky n'aa sa hã maher'oot doo?  
\v 15 Nyy da rabaher'oot P'op Hagä Do panyyg hanäm do ta wób sa hã, P'op Hagä Do manejõ bä ramaher'oot hyb n'aa? Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do hã ta ti ky n'aa: “Taw'ããts hẽ, baad ub ta ti panyyg hanäm do panäg n'aa kajaa doo”,\f + \fr 10:15 \ft Isajas 52.7\f* näng kerih do hã.   
\p
\v 16 Taw'ããts hẽ né paawä tii, dooh sahõnh hẽ Isaraéw buuj ragado bä P'op Hagä Do panyyg hanäm doo. Tii da né hẽ Isajas her'oot do paah. Hahỹỹ d' mä ta kyyh P'op Hagä Do hã: “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, dooh raky dahé bä ër her'oot doo”,\f + \fr 10:16 \ft Isajas 53.1\f* näng mäh.  
\v 17 Ti hadoo né hẽ, ji h'yy ka'eeh doo, panyyg hanäm do ji maa newëë do hã tabana. Kristo kyyh né hẽ ti panyyg hanäm doo.  
\v 18 Hỹỹ kä, hajõk Isaraéw buuj rah'yy kana'eeh do hyb n'aa ỹ eaanh hahỹỹh: Dooh g'eeh rapanyyg enä hõm Kristo ky n'aa hã? Rapanyyg enä hõm né hẽ. Hahỹ P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot do hã rapanyyg enä hõm né hẽ ji bahapäh:  
\b  
\q1 “Badäk hahỹỹ bä haw'ããts hẽ sa kyyh këh ỹ n'aa bawäd däk.  
\q1 Dawëë sa kyyh kaja däk këh ỹ n'aa hã.”\f + \fr 10:18 \ft Saaw-Mo 19.4\f*   
\b  
\p
\v 19 Hỹỹ kä, rapanyyg enä hõm né paawä, dooh apäh Isaraéw buuj rah'yy genä bä Kristo ky n'aa hã, rawén ganadoo? Dooh. Dooh tii d' tado bä. Pooj jé dó hahỹỹ da paa Mosees baher'oot P'op Hagä Do kyyh Isaraéw buuj sa hã:  
\b  
\q1 “Ta wób buuj hã da,  
\q1 p'ooj ub karapé haa nadoo do hã,  
\q1 bë da h'yy kajew'ëës ỹ an'oo bä.  
\q1 Ỹ anoo da bë kawajããn ta wób buuj wë  
\q1 bë hã h'yy gatemah doo”,\f + \fr 10:19 \ft Dew-Teronom 32.21\f* näng mäh.   
\b  
\m
\v 20 Ta jawén, baad ub Isajas baher'oot paa P'op Hagä Do kyyh Isaraéw buuj nadoo do ky n'aa hã. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:  
\b  
\q1 “Hã ỹ hyb n'aa napeet do paa ỹ d' rawyyd kän sa h'yyb me.  
\q1 Ỹ kametä däk hã ỹ hyb n'aa napeet do paa hã”,\f + \fr 10:20 \ft Isajas 65.1\f* näng mäh.   
\b  
\m
\v 21 Isaraéw buuj ky n'aa hã kä hahỹỹ da Isajas erii wät P'op Hagä Do kyyh:  
\b  
\q1 “Moh ỹỹ ỹ an'oo had'yyt paa nabuj keh'ũũm do sa wë,  
\q1 hã ỹ h'yy kawereem do sa wë, ỹ masa do hyb n'aa paawä.”\f + \fr 10:21 \ft Isajas 65.2. Isaraéw buuj rapanyyg enä né paawä, rah'yy genä né paawä, ranabuj keh'ũũm do hyb n'aa rawén ganadoo Kristo ky n'aa hanäm doo.\f*   
\c 11  
\s1 Isaraéw buuj ta jawén P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Hahỹỹ da ỹ eaanh hỹỹ kä: P'op Hagä Do mak'yyts kän g'eeh ta karapee, Isaraéw buuj? Dooh. Dooh P'op Hagä Do mak'yyts bä. Bë hegãã ỹỹh. Ỹ na-ããj hẽ Isaraéw buuj, Abaraãm makũ panaa seeh, Bẽn-Jamih 12 hedoo do Isaraéw taah see panaa ỹỹh.  
\v 2 Dooh P'op Hagä Do mak'yyts bä ta karapee p'ooj ub tasëëw hõm doo. Bë hapäh né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih doo gó P'op Hagä Do hã Eriij her'oot do paah. Hahỹỹ da Eriij makũ kyyh P'op Hagä Do hã, Isaraéw buuj taky n'aa tapaa bä:  
\v 3 “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, radejëëb kän sahõnh hẽ a ky n'aa rod hedoo doo. Rarejã bëëh a wë ji ma ejuu do tyng. Sét né hẽ ỹ mad'aak a ky n'aa rod sa see paah. Ỹ na-ããj hẽ hỹỹ kä rakarẽn radaj'ëëp”,\f + \fr 11:3 \ft 1 Reis 19.10, 14\f* näng mä Eriij kyyh.  
\v 4 Ti m' hahỹỹ da P'op Hagä Do ky gadoo Eriij: “Ỹ asëëw däk tsyt hẽ wë ỹỹ 7 miw ajyy. Ta ti dooh sa taron nuu me rehyy bë bä ta wób sa kabarii Baaw häd näng do wë”,\f + \fr 11:4 \ft 1 Reis 19.18\f* näng mä P'op Hagä Doo.  
\v 5 Ti hadoo né hẽ da hẽ. P'op Hagä Do asëëw hõm Isaraéw buuj sa wób, sa wë taky enyym do hyb n'aa.  
\v 6 Hỹỹ kä, sa wë taky enyym do hyb n'aa tado bä P'op Hagä Do wén sëëw hõm tii, dooh sa daaj hẽ baad hadoo do ramoo bok do hyb n'aa tado bä. Ji moo wät do hyb n'aa tado bä paawä, tii bä dooh ji wë taky enyym do hyb n'aa had'yyt hẽ tado wäd bä.   
\p
\v 7 Hahỹỹ da tabawät, da hẽ, Isaraéw buuj mahang: Dooh Isaraéw buuj rawyyd bä ti resoos doo.\f + \fr 11:7 \ft Isaraéw buuj ratyw n'aa esoos, baad rabahadoo hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó.\f* Jããm hẽ sa wób, P'op Hagä Do asëëw hõm do rawyyd kän tii. Ta wób dooh rah'yy gah'ood bä. Abaa padëëk sa h'yyb P'op Hagä Do an'oo bä.  
\v 8 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyyh do hã takerii däk sa ky n'aa:  
\b  
\q1 “Dooh rah'yy gah'ood bä P'op Hagä Do an'oo bä.  
\q1 Matym enä né paawä, dooh sa h'yyb gó rahapëë bä.  
\q1 Nabuuj enä né paawä, dooh ramaa napëë bä.” \f + \fr 11:8 \ft Dew-Teronom 29.4, Isajas 29.10\f*   
\b  
\m
\v 9 Dawi na-ããj hẽ her'oot paa Isaraéw buuj h'yy ganahoot do sa ky n'aa. Hahỹỹ da ta kyyh sa ky n'aa hã, P'op Hagä Do hã taky n'aa etsẽẽ bä:  
\b  
\q1 “Man'oo sa tä, sa waa tak'ëp hanaak do na-ããj hẽ,  
\q1 h'yy kanap'eed gó rababok tan'oo bä,  
\q1 raganadaa bä baad nadoo do rabahoop hyb n'aa,  
\q1 nesaa do ramoo bok do säm ragadoo hyb n'aa kä.   
\q1
\v 10 Man'oo sa matym gabah'ũũd däk, ranahapäh hyb n'aa.  
\q1 Man'oo ta wób karom rabahadoo hyb n'aa.”\f + \fr 11:10 \ft Saaw-Mo 69.22‑23\f*   
\b  
\p
\v 11 Isaraéw buuj rah'yy kana'eeh do hyb n'aa, dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh rababoo däg had'yyt hẽ g'eeh hỹ jawén? Dooh. Dooh da raboo däg had'yyt hẽ dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh. Jesus ky n'aa raganadoo do hyb n'aa, resõõts hõm do hyb n'aa, ta wób, Isaraéw buuj nadoo do P'op Hagä Do edëëb kän hỹỹ kä ta wë, sa wë Isaraéw buuj rah'yy kajew'ëës hyb n'aa.\f + \fr 11:11 \ft Rah'yy kajew'ëës bä da rat'yyd kamehĩĩn, tii bä da Jesus ragadoo.\f*  
\v 12 Isaraéw buuj resõõts hõm do hyb n'aa P'op Hagä Do ky n'aa edëë kän hỹỹ kä badäk hahỹỹ bä habong do Isaraéw buuj nadoo doo. Isaraéw buuj raganadoo do hyb n'aa P'op Hagä Do sa hã tanoo do paawä, baad P'op Hagä Do ky n'aa edëë kän hỹỹ kä Isaraéw buuj nadoo doo. Tii d' tahadoo do hyb n'aa, bë hyb n'aa newë nyy da tak'ëp ti bahä̃nh baad ub tabahadoo sahõnh hẽ ër hã, p'aa hẽnh P'op Hagä Do wë Isaraéw buuj rah'yy kawereem bä kä, Jesus hã rah'yy kae padëëk bä kä.   
\p
\v 13 Bëëh, Isaraéw buuj nadoo do hã ỹ maher'oot hỹỹ kä. Ỹ Kristo asëëw hõm, ỹ tamejũũ, Isaraéw buuj nadoo do mahang ta ky n'aa ỹ ma metëëk hyb n'aa. Ti hyb n'aa tak'ëp ỹ kamahä̃n ta ti hã ỹ tamejũũ doo, tak'ëp ỹ wén hyb n'aa tam'aah.  
\v 14 Tii d' ỹ wén d'oo, ỹ karẽn ỹ an'oo bä paawä wakãn ỹ wób, Isaraéw buuj, bë wë rah'yy kajew'ëës. Bë wë rah'yy kajewëëts bä, rat'yyd kamehĩĩn, Jesus hã rah'yy ka'eeh ỹ karẽn paawä, sa wób rabedëp hyb n'aa.  
\v 15 Da hẽ hajõk Isaraéw buuj P'op Hagä Do etyn hõm ta mahä̃nh, Jesus raganadoo do hyb n'aa. Ti hyb n'aa, ti nuuj jé, hajõk Isaraéw buuj nadoo do wób, ta majĩĩ hedoo do paah, tii kä ratyw n'aa nyy däk P'op Hagä Do najiis rabahadoo hyb n'aa kä. Ta jawén, Isaraéw buuj rat'yyd kamehĩĩn bä kä, Kristo hã rah'yy kae bä kä, p'aa hẽnh da P'op Hagä Do gadoo ti ta wë. Tak'ëp tabahetsooh da ti noo gó kä. Dejëp do paa genä bong do hadoo da tii!  
\v 16 Panyyg ky n'aa gó bë ỹ maher'oot Isaraéw buuj ky n'aa: Tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw däg bä pãw pan'aa uuh ta hã kan'oo däk doo, tii bä tsyt hẽ na-ããj hẽ ta wë kasëëw däk sahõnh hẽ mad'aak doo. Tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw däk do tado bä joom patuuh, tii bä tsyt hẽ ta wë kasëëw däk na-ããj hẽ joom moo sahõnh hẽ.\f + \fr 11:16 \ft Hahỹỹ d' tahanäng pé tii: Tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw däk paa Abaraãm, Isak, Jakóh, Isaraéw buuj sa wahë n'aa. Ti hyb n'aa sa panaa na-ããj hẽ kasëëw bong tsyt hẽ ta wë. Hahỹ na-ããj hẽ: Tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw padëëk jããm hẽ pooj jé Kristo hã h'yy ka'eeh doo. Isaraéw buuj né tii. Ti hyb n'aa, tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw padëëk sahõnh hẽ pooj jé h'yy ka'eeh do sa wakããn.\f*   
\p
\v 17 Joom oriib häd näng do hadoo P'op Hagä Do karapee, Isaraéw buuj. P'op Hagä Do gekyd hõm joom moo wób. Tii bä bëë kä, Isaraéw buuj nadoo doo, oriib häd näng do daap hawäng do moo hadoo do tets'aa däk joom tëëg heh'äät hã, joom moo heh'äät do mahang. Ta täg, joom kóm hana doo, tabës hỹỹ kä bë hã na-ããj kä.\f + \fr 11:17 \ft Hahỹỹ d' tahanäng pé tii: P'op Hagä Do asog hõm Isaraéw buuj wób. Isaraéw buuj nadoo do tagadoo sa jawén buuj. Hỹỹ kä ti ragado däk na-ããj hẽ sa sii Abaraãm hã, Abaraãm panaa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paah.\f*  
\v 18 Tii d' tahadoo do hyb n'aa, bë mak'yyts manä joom moo hedoo do P'op Hagä Do gekyd hõm doo, Isaraéw buuj. Bë h'yy kasabé manäh. Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: Dooh bë tado bä joom patuuh hej'oonh doo. Joom patuuh ti bë hã hej'oonh doo.   
\p
\v 19 Hahỹỹ da apäh h'yy kasab'ee doo gó bë see ky hadoo hã ỹỹ: “P'op Hagä Do gakyd hõm joom moo wób, Isaraéw buuj, ỹỹh, Isaraéw buuj nadoo doo, joom hã tabats'aa däk hyb n'aa, ỹ tagadoo hyb n'aa”, näng apäh bë see kyyh.  
\v 20 Te hub né paawä tii, P'op Hagä Do wén gekyd hõm tii, rah'yy kana'eeh do hyb n'aa. Õm P'op Hagä Do wén gadoo Kristo hã mah'yy ka'eeh do hyb n'aa. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ mahyb n'aa eä̃m, a hã hẽ h'yy kasabé manäh.  
\v 21 P'op Hagä Do t'yyd manehĩĩn bä joom mooh, Isaraéw buuj h'yy kana'eeh doo, õm na-ããj hẽ dooh da tat'yyd mehĩĩn bä P'op Hagä Do mahyb n'aa eréd hõm bä.  
\v 22 Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: Ky enyyw né paawä P'op Hagä Do ji wë, dooh tahaja bä ji manesuj bä. P'op Hagä Do ky n'aa ety wät Isaraéw buuj Kristo ganadoo doo. Ky enyym bë hã Isaraéw buuj nadoo doo. Taky enyyw had'yyt hẽ bë hã, bë manabaan bä hahỹỹh: Jããm hẽ taky enyym do hyb n'aa bë tawén gadoo. Ta ti bë mabaan bä, bë hã hẽ bë du do bä bë h'yy ka'eeh, bë na-ããj hẽ P'op Hagä Do etyn hõm da, joom moo ji gakyd hõm do hadoo.  
\v 23 Isaraéw buuj h'yy kana'eeh do paa rah'yy kawereem bä, p'aa hẽnh rah'yy ka'eeh hyb n'aa kä, tii bä P'op Hagä Do gadoo p'aa hẽnh tii, joom moo joom tëëg hã ji ets'aa däk doo da. P'op Hagä Do hajaa tii d' tadoo bä sa hã.  
\v 24 Bëëh, daap hawäng do b'aa oriib moo hedoo doo, P'op Hagä Do gakyd bëëh, tii bä bë tets'aa däk joom oriib häd näng do heh'äät do tëëg hã, joom moo nahado né paawä bë p'ooj ub. Ta tii da P'op Hagä Do haja bä tamoo wäd bä, ta bahä̃nh tahajaa Isaraéw buuj, joom oriib heh'äät do moo hedoo doo, p'aa hẽnh tets'aa bä ta tëëg hã.\f + \fr 11:24 \ft P'aa hẽnh P'op Hagä Do hajaa tagadoo ta wë Isaraéw buuj Jesus hã rah'yy kae bä kä, tahanäng pé tii.\f*   
\s1 Ta jawén Isaraéw buuj P'op Hagä Do ed'ëëp do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 25 Wakãn haa hedoo doo, ỹ karẽn bë bahapäh hahỹ pooj jé ji nahapäh nä doo, bë hã hẽ bë h'yy kasabé mahä̃nh: Hajõk Isaraéw buuj wób nabuj keh'ũũm dó, dooh Jesus hã rah'yy gah'ood nä bä, sahõnh hẽ ta ti Isaraéw buuj nadoo do P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh do pan'aa ta hã rah'yy kae padäg bä kä.  
\v 26 Ta ti kajaa bä kä, P'op Hagä Do ed'ëëp da ta wë sahõnh hẽ Isaraéw buuj. Tii da né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot:  
\b  
\q1 “Panang Sijõn\f + \fr 11:26 \ft Jerusarẽnh häd see ti \fk Sijõn \ft . Isaraéw buuj ti na-ããj hẽ ramaneëënh \fk Sijõn \ft .\f* häd näng doo bä naa kajaa da ji h'yyb tym dëëb.  
\q1 Tado hõm da P'op Hagä Do ganen'aak do Isaraéw panaa ramoo bok doo.   
\q1
\v 27 Hahỹ ti sa hã ỹ ky n'aa enooh doo, sa hã ỹ bad'oo doo, nesaa do sa h'yyb gó hanäng do ỹ ado hõm bä kä”,\f + \fr 11:27 \ft Isajas 59.20‑21, 27.9, Jeremiij 31.33‑34.\f* näng P'op Hagä Doo.   
\b  
\p
\v 28 Jesus Kristo ky n'aa hanäm do raganadoo do hyb n'aa, P'op Hagä Do majĩĩ dó ti Isaraéw buuj, bëëh, Isaraéw buuj nadoo doo, tyw n'aa enäh hyb n'aa, Kristo hã bë h'yy ka'eeh hyb n'aa. Ti hadoo né hẽ, P'op Hagä Do asëëw hõm do hyb n'aa sa wahë makũũh, P'op Hagä Do kamahä̃n had'yyt hẽ Isaraéw buuj, sa wahë makũũ hã taky n'aa enooh do hyb n'aa.  
\v 29 Tii d' tawén hadoo, dooh P'op Hagä Do ado hõm bä sa hã tanoo do paah. Dooh na-ããj hẽ tah'yy kahỹỹd bä tasëëw hõm do sa hã.  
\v 30 Isaraéw buuj raky nadaheeh do hyb n'aa P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn bëëh, p'ooj ub ta hã ky nadah'eeh doo.  
\v 31 Hỹỹ kä, Isaraéw buuj na-ããj hẽ raky nadaheeh do wób rabahado padëëk do hyb n'aa kä, P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn da sa hã, bë P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn doo da.  
\v 32 Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä habong do nabuj keh'ũũm, P'op Hagä Do metä kän. Dooh sa daaj hẽ rahaja bä rakedëëb bä, ti hyb n'aa P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn sahõnh hẽ.   
\s1 P'op Hagä Do Paw-Ro j'aa etsë do ky n'aa hahỹỹh  
\q1
\v 33 Tak'ëp né hẽ P'op Hagä Do ky enyym!  
\q1 Tak'ëp baad ub sahõnh hẽ tamoo wät doo.  
\q1 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do hapäh.  
\q1 Dooh ji haja bä ji h'yy ganyy bä nyy da  
\q1 P'op Hagä Do h'yyb däng tamoo wät doo.  
\q1 Dooh ji haja bä ji h'yy gah'ood bä h'ëëd hyb n'aa  
\q1 P'op Hagä Do bad'oo tamoo wät doo.   
\q1
\v 34 “Dooh hapäh pé Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do h'yyb.  
\q1 Dooh maher'oot pé ta hã nyy da tabad'oo.”\f + \fr 11:34 \ft Isajas 40.13\f*   
\q1
\v 35 “Dooh hanoo pé P'op Hagä Do hã, tamab'aanh péh!”\f + \fr 11:35 \ft Jóh 41.11\f*   
\q1
\v 36 Tii d' tawén hadoo, sahõnh hẽ ta hanaa had'yyt hẽ.  
\q1 Ti né hẽ sahõnh hẽ mo haj'aa näng doo.  
\q1 Ta no n'aa had'yyt hẽ.  
\q1 Taw'ããts hẽ ta hã ji j'aa etsëë had'yyt hẽ. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ.   
\c 12  
\s1 Tsyt hẽ P'op Hagä Do wë ji awät do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa kä wakãn haa, P'op Hagä Do ër tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa, tak'ëp ỹ betsẽẽ bë kan'oo däk hyb n'aa P'op Hagä Do hã, ta wë bë baboo had'yyt hẽ hyb n'aa. Taw'ããts hẽ tsyt hẽ, nesaa do mahä̃nh, tagen'aak doo da bë babok. Tii da né hẽ P'op Hagä Do ji hyb n'aa jewyyg heh'äät doo. Tii da né hẽ ta Sahee karẽn P'op Hagä Do ji hyb n'aa jaw'yyk.  
\v 2 Bë aboo manä badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do rababok doo da. Bë an'oo bë P'op Hagä Do h'yyb h'ỹỹt, papuuj, P'op Hagä Do karẽn do bë hyb n'aa newëë hyb n'aa. Tii bä bë hapäh da P'op Hagä Do karẽn doo. Taw'ããts hẽ, baad had'op, P'op Hagä Do tsebé hanoo do ti P'op Hagä Do karẽn doo.  
\v 3 Taky enyym doo gó ỹ P'op Hagä Do asëëw hõm do hyb n'aa ta mejũũ do ỹ bahadoo hyb n'aa, hahỹỹ da ỹ etsẽẽ bë hã: Bë kawehëë manä bë hã hẽ. P'op Hagä Do anoo do pénh bë h'yy ka'eeh doo, bë hyb n'aa newëë.  
\v 4 Hahỹ hyb n'aa ta ti ỹ etsẽẽ bë hã: Sét hẽ né paawä ji, hajõng ji hã hanäng doo, ji moo hedoo doo, ji tsyym hedoo doo, ji matym hedoo doo. Ta see ti ji mooh moo wät doo. Ta see ti ji tsyym bad'oo doo. Ta see pan'aa ji matym, ta see pan'aa ji nabuuj.  
\v 5 Ti hadoo ër hã: Hajõk né paawä ëër, sét hẽ Kristo hub hadoo ëër, sét hẽ Kristo karapee ëër, ta hã ër h'yy kata däk do hyb n'aa. Hajõk né paawä ëër, séd hã ër kata däk ër da hadoo do hã, ji moo hedoo doo, ji tsyym hedoo do séd hã ji hã takata däk doo da. Ti hyb n'aa, bë kawehëë manä bë hã hẽ ỹ wén näng.  
\v 6 Ta ky enyyw gó P'op Hagä Do an'oo däk ër hã ta Sahee hejój gó ji hajaa doo. Ër hã tetyn hõm ta Sahee ky gabuuj gó ër hajaa doo. Ti hyb n'aa kä, ër see hã P'op Hagä Do an'oo däg bä P'op Hagä Do metëëh do ta wób hã tamaher'oot hyb n'aa, taw'ããts hẽ ta h'yy ka'eeh do pénh tamaher'oot tii.  
\v 7 Ji hã tan'oo däg bä ta wób ji masa doo, tii bä taw'ããts hẽ ji masa né hẽ. Ji hã tan'oo däg bä ta wób ji ma metëëk hyb n'aa, taw'ããts hẽ ji ma metëëk né hẽ.  
\v 8 Ji hã tan'oo däg bä ta wób ji h'yyb en'yym hyb n'aa, tii bä taw'ããts hẽ ji h'yyb en'yym né hẽ ta wób. Ji hã tan'oo däg bä bedoh do sa hã ji masa hyb n'aa, taw'ããts hẽ baad né hẽ ji masa. Ji hã tan'oo däg bä ta wób sa wahë n'aa ji bahadoo hyb n'aa, taw'ããts hẽ h'yyb hedoo doo me ji bag'ããs. Ji hã tan'oo däg bä ta wób ji t'yyd mehĩĩn hyb n'aa, taw'ããts hẽ tsebee gó tii d' ji bad'oo.   
\p
\v 9 Taw'ããts hẽ bë h'yyb gó naa bë kamahä̃n bë da hadoo doo. Bë kamahä̃n manä nesaa doo. Taw'ããts hẽ baad hadoo do bë kamahä̃n had'yyt hẽ.  
\v 10 Taw'ããts hẽ ji wakããn baad ji kamahä̃n doo da bë kamahä̃n bë da hadoo doo. Bë wehëë bë da hadoo doo, bë hã hẽ bë kaweh'ëëh do bahä̃nh.   
\p
\v 11 Taw'ããts hẽ tak'ëp bë hyb n'aa tam'aah P'op Hagä Do wë bë moo bok do hã. Bë h'yyb nahũũj manäh, bë moo nahũũj manäh. Taw'ããts hẽ bë h'yyb gó naa, h'yyb hedoo doo me bë moo boo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë.   
\p
\v 12 Baad hadoo do bë gadoo da ta jawén bë bahapäh do hyb n'aa, taw'ããts hẽ h'yyb tsebee gó bë aboo had'yyt hẽ. Taw'ããts hẽ h'yyb jawyg gó bë gadoo baad nadoo do bë ahob bä. Bë eréd manä bë ky n'aa etsẽẽ doo.   
\p
\v 13 Bë masaa bë wë hanäng doo me P'op Hagä Do karapee, tsyt hẽ ta wë kasëëw bong doo, bedoh doo. Taw'ããts hẽ baad bë gadoo bë tób yt nu kejäk doo.   
\p
\v 14 Bë ky n'aa edëë bë hã rejãã doo. Taw'ããts hẽ bë ky n'aa edëë tii. Bë ky n'aa was'ee manäh.   
\p
\v 15 Taw'ããts hẽ bë tsebee tsebé do sa sii. Bë aód ha'oot do sa sii.   
\p
\v 16 Taw'ããts hẽ baad bë babok ta wób sa wë, séd bë h'yyb hedoo hyb n'aa. Sa bahä̃nh bë nu gadäk bë edoo manäh. Taw'ããts hẽ ta wób sa yd jé had'os do sa da bë h'yyb hedoo. Bë hajaa ta wób mahä̃nh bë edoo manäh.   
\p
\v 17 Baad nadoo do bë hã ramoo boo bä, bë mabaaj manä baad nadoo doo me. Taw'ããts hẽ bë hyb n'aa newë nyy da baad hadoo do bë moo bok ta wób sa matym gó.  
\v 18 Taw'ããts hẽ sahõnh hẽ bë hajaa doo me bë tyw n'aa esoos nyy da bë bad'oo, hanäm gó bë babok hyb n'aa sahõnh hẽ sa wë.  
\v 19 Wakãn haa hedoo do ỹ kamahä̃n doo, bë mabaaj manä baad nadoo do bë hã ramoo bok bä. P'op Hagä Do ti hanoo ta ti hedoo do säm. Tii da né hẽ kerih doo gó P'op Hagä Do kyyh:  
\b  
\q1 “Ỹ né hẽ ti ta säm habaanh doo.  
\q1 Ỹ né hẽ ti baad nadoo do ta säm hanoo doo”,\f + \fr 12:19 \ft Dew-Teronom 32.35\f* näng mä P'op Hagä Doo.   
\b  
\m
\v 20 P'op Hagä Do kyyh her'oot doo da né bë bad'oo. Hahỹỹ da ta kyyh:  
\b  
\q1 “A majĩĩ asa bä,  
\q1 man'oo ta hã ta waa.  
\q1 Tahoo kaaj bä,  
\q1 man'oo ta naëng.  
\q1 Nu mebyng da tii bä,  
\q1 baad nadoo tamoo wät do paa hyb n'aa.”\f + \fr 12:20 \ft Proweh-Bijos 25.21‑22\f*   
\b  
\m
\v 21 Bë an'oo manä nesaa do j'aa ketsë bë hã. Taw'ããts hẽ bë j'aa ketsë nesaa do hã baad hadoo doo me.   
\c 13  
\s1 Hyb n'aa jewyk do sa hã ji ky daheeh do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Taw'ããts hẽ bë sahõnh hẽ bë ky daheeh hyb n'aa jewyk do ji rabag'ããs doo. Ta ti ỹ wén mejũũ, dooh P'op Hagä Do ky gabuuj nadoo pé ji wahë n'aa. P'op Hagä Do né hẽ ti hanoo ji wahë n'aa rabahadoo hyb n'aa.  
\v 2 Ti hyb n'aa sa wahë n'aa wë h'yy kawareem doo, P'op Hagä Do hanoo do wë né hẽ tah'yy kawareem. Tii d' hedoo do sa daaj hẽ raky n'aa katakyyk baad nadoo doo me.  
\v 3 Baad moo bok doo, dooh hyb n'aa rajeỹỹm pé hyb n'aa jewyk do hedoo doo. Baad nadoo do moo bok do ti ti he'ỹỹm sa hã. Baad ub, neỹỹm doo gó ji karẽn bä ji awäd bä ji wahë n'aa wë, taw'ããts hẽ baad hadoo do ji moo wät, tii bä ji wahë n'aa tsebé da ji wë. Ji moo wät do hã da raj'aa etsë tii bä.  
\v 4 P'op Hagä Do karom hadoo ji wahë n'aa hedoo doo, baad hadoo do ramoo bok hyb n'aa ji hã. Hỹỹ kä, baad nadoo do ji moo wäd bä, taw'ããts hẽ ji eỹỹm sa hã, rahajaa do hyb n'aa ji rarejãã. P'op Hagä Do karom, nesaa do moo bok do rejãã do hadoo tii.  
\v 5 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ ji ky daheeh né hẽ ji wahë n'aa. Ji ranarejãã hyb n'aa had'yyt hẽ nado ji ky daheeh. Ji wén ky daheeh na-ããj hẽ, ji h'yyb ji hã taky n'aa tapa mahä̃nh.  
\v 6 Ti hyb n'aa, ji gadoo do uuh ji an'oo had'yyt hẽ ji häj n'aa bag'ããs do sa hã. Sa hã ji wén noo ta tii, P'op Hagä Do karom hadoo rabahadoo do hyb n'aa, raty kanewad had'yyt hẽ do hyb n'aa rabag'ããs do hã.  
\v 7 Taw'ããts hẽ bë an'oo né hẽ dajẽẽr ji häj n'aa bag'ããs do ramejũũ doo. Taw'ããts hẽ na-ããj hẽ baad ji weh'ëëh hyb n'aa jewyk do ji hã bag'ããs doo.   
\p
\v 8 Bë kũũt enä manäh. Tabad'op hẽ bë kũũt enäh. Jããm hẽ ji da hadoo do ji kamahä̃n do ti bë kũũt hado had'yyt hẽ sa wë. Ta ti ỹ wén her'oot, ta da hadoo do kamahä̃n doo, taky dahé däk do hyb n'aa sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo.  
\v 9 Hahỹỹ da P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo: “Aä̃ manä ta see ỹỹm sii. Madajëëb manä a da hadoo doo. Etsëëg manäh. H'yyb däg manä a da hadoo do h'ëëd hã.”\f + \fr 13:9 \ft Esodo 20.13‑15, 17, Dew-Teronom 5.17‑19, 21\f* Ta ti ta ky n'aa jaw'yyk doo, ta ky n'aa jaw'yyk do wób na-ããj hẽ, hahỹ sét hadoo do tamejũũ do hã takaja däk: “Makamahä̃n a da hadoo doo, a hã makamahä̃n doo da.”\f + \fr 13:9 \ft Rewitikos 19.18\f*  
\v 10 Jé kamahä̃n doo, dooh baad nadoo do tamoo wäd bä ta da hadoo do hã. Ti hyb n'aa, jé kamahä̃n do ky dahé däg kän P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo.  
\v 11 Taw'ããts hẽ bë ỹ maher'ood wät doo da bë babok, da hẽ ër babok bä Kristo matëëh do ji gadaa had'yyt hẽ bë hapäh do hyb n'aa. Bë h'yy kanap'eed manä ha'ỹỹh do rah'yy kanapeet doo da. Taw'ããts hẽ bë h'yyb hedoo, ji h'yyb näm do hadoo. Ër du doo noo gó Jesus hã ër h'yy ka'eeh doo, hãd badawëët nä ta wë ji Kristo ed'ëëp doo. Hỹỹ kä hãd edaa däk. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë h'yyb hedo bë ỹ maher'ood wät doo da bë babok hyb n'aa.  
\v 12 Panyyg ky n'aa gó bë ỹ maher'oot tii: Edaa däk atsëm bahänh doo, edaa däk tabawak, ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër erét badagyp hadoo do ji moo wät do paah.\f + \fr 13:12 \ft Badagyp hadoo doo, sahõnh hẽ nesaa pé tii.\f* Taw'ããts hẽ baad hadoo doo gó ër babok, ta bag gó ër babok do hyb n'aa. Ji kuman hadoo ti baad hadoo doo, ta me nesaa do hã ji j'aa ketsë doo.  
\v 13 Taw'ããts hẽ baad ër babok, adëb bä, ta bag gó, ji awät do hadoo. Taw'ããts hẽ dooh ji aoom bä jarakë hedoo do hã. Taw'ããts hẽ dooh ta bahä̃nh ji awëë bä na-ããj hẽ. Taw'ããts hẽ dooh ër aä̃ bä ji ỹỹm ji patug nadoo do sii. Taw'ããts hẽ dooh ër moo boo nu meby n'aa näng doo. Taw'ããts hẽ dooh ër aboo bä séd ji h'yyb nahedoo doo gó ji da hadoo do hã, dooh ta wób hã ër h'yy kajewëëts na-ããj hẽ.  
\v 14 Bë an'oo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, Jesus Kristo, bë h'yyb gó tabawäd had'yyt hẽ, bë tah'yyb mahũũm, Kristo bawät doo da bë babok hyb n'aa kä. Bë an'oo manä nesaa do ji h'yyb säg karẽn do bë h'yyb gó tawäd bä, nesaa do bë moo boo mahä̃nh.   
\c 14  
\s1 Nyy da ji bawät ji da hadoo do wë ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Taw'ããts hẽ bë gadoo ji hã P'op Hagä Do karẽn do hã baad h'yy ganehot nä doo. Bë ky kedag manä sa sii sa hã baad hadoo do p'ãã.  
\v 2 Ta wób sa hã tahajaa sahõnh hẽ ji awëë bä. Tii d' nado ta wób sa hã. Baad h'yy ganehot nä do sa hã, dooh ji awëë bä ta dab.  
\v 3 Sahõnh hẽ haw'aa doo, sahõnh hẽ hawëh doo, taw'ããts hẽ dooh ramak'yyts bä ta dab nawëh doo. Ti hadoo ẽnh ta dab naw'ëëh doo, taw'ããts hẽ dooh raky n'aa ety bä baad nadoo do hã ta dab haw'ëëh doo, P'op Hagä Do gado däk do hyb n'aa sahõnh hẽ haw'aa doo, sahõnh hẽ hewëh doo.  
\v 4 Karom ky n'aa gó bë ỹ maher'oot ta tii: Dooh taw'ããts hẽ tado bä ta see karom ji nabuuj gedo bä, baad tamoo nawäd bä ji edoo bä. P'op Hagä Doo, ta kariw n'aa ti taher'oot da baad tawäd bä, baad tanawäd bä. Baad däg da tabahadoo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do matym gó, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hajaa do hyb n'aa baad had'yyt hẽ tabahado däk tan'oo bä.   
\p
\v 5 Ta wób rahyb n'aa jew'yyk ta ä̃h see ta ä̃h wób mahä̃nh. Ta wób sa hã, séd uuh had'yyt hẽ ji ä̃h. Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ baad bë bahapäh bë h'yyb gó h'ëëd hyb n'aa bë bad'oo bë bahed'oo doo.  
\v 6 Ta ä̃ see hyb n'aa jaw'yyk doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do taweh'ëëh do hyb n'aa tii d' tabad'oo. Sahõnh hẽ hawëh doo, sahõnh hẽ hawa doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do taweh'ëëh do hyb n'aa tii d' tabad'oo na-ããj hẽ, ta waa, ta tä hyb n'aa P'op Hagä Do hã taj'aa etsë do hyb n'aa. Ta dab nawëh doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do taweh'ëëh do hyb n'aa tii d' tabad'oo na-ããj hẽ. P'op Hagä Do hã na-ããj hẽ taj'aa etsë tii.  
\v 7 Dooh ër daaj hẽ ër ta danäh ër do bä ër aboo bä, ër dajëb bä na-ããj hẽ. Dooh ji daaj hẽ ji h'yyb en'yym hyb n'aa ji awäd bä, ji dajëb bä.  
\v 8 Badäk hahỹỹ bä ër abok doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ër h'yyb en'yym hyb n'aa tii, ër dajëb na-ããj né hẽ. Ti hyb n'aa kä, badäk hahỹỹ bä ër abok bä, ër dajëb bä na-ããj hẽ, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ma had'yyt hẽ ëër.  
\v 9 Ti hyb n'aa né hẽ Kristo wén dajëp, tawén ganä wät, sahõnh hẽ sa wahë n'aa tabahadoo hyb n'aa, dejëp do sa wahë n'aa, edëp do sa wahë n'aa na-ããj hẽ.   
\p
\v 10 Ti hyb n'aa, h'ëëd hyb n'aa bë ky n'aa etyy bë wakããn hadoo do ta dab tabawëh do hyb n'aa? Bëë kä, baad h'yy ka'eeh doo, h'ëëd hyb n'aa bë makyys bë wakããn hadoo do ta dab tanawëh do hyb n'aa? Ër sahõnh hẽ, ër da kametä däk P'op Hagä Do matym gó ër taky n'aa etyy hyb n'aa, ër hã tabaher'oot hyb n'aa tagado bä, taganado bä ër moo bok do paah.  
\v 11 Hahỹỹ da takerii däk P'op Hagä Do kyy kerih doo gó:  
\b  
\q1 “Baad ỹ ky däng, dooh ỹ ky kahỹỹd bä”, näng mä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo,  
\q1 “sahõnh hẽ rabehyy b'ëëh da sa taron nu paa me pój ỹỹ jé.  
\q1 Sahõnh hẽ raj'aa etsë da P'op Hagä Doo”, näng mä P'op Hagä Do kyyh.\f + \fr 14:11 \ft Isajas 45.23\f*   
\b  
\m
\v 12 Ti hyb n'aa kä, ër sahõnh hẽ, sét ken'yyh da P'op Hagä Do hã ër da kaner'oot ër babok do paa hã.   
\p
\v 13 Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ ër erét ër da hadoo do ër ky n'aa etyy doo. Taw'ããts hẽ baad bë hyb n'aa matakä, tabad'op hẽ bë moo boo mahä̃nh, tabad'op hẽ bë her'ood mahä̃nh baad nadoo do hã h'yyb tatuk do bë seeh.  
\v 14 Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ỹ h'yy kata däk do hyb n'aa, baad ub hëp ỹỹ gó ỹ bahapäh hahỹỹh: Ji awa do mahang, ji awëh do mahang, dooh ti hanäng pé baad nado wäd ji bahado däk P'op Hagä Do matym gó hanoo doo. Baad ub ti sahõnh hẽ. Ti hadoo né hẽ, jé hahỹỹ da hyb n'aa newëë doo: “Hahỹ dooh ji awëë bä. Dooh P'op Hagä Do karẽn bä ji awëë bä”, tanoo bä ta h'yyb gó, tii bä taw'ããts hẽ nado tawëë bä. Baad nado däk ti ta hã.  
\v 15 Bë awa do hyb n'aa, bë awëh do hyb n'aa bë wakããn hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh do bë h'yyb rejã bä, tii bä dooh kamahä̃n gó bë aboo booh. Bë an'oo manä bë awëh do hyb n'aa bë wakããn hedoo doo, sa hyb n'aa Kristo dajëp doo, baad rawén h'yy kanae wät.  
\v 16 Ti hyb n'aa hahỹ ỹ etsẽẽ bë hã: Bë adoo manä bë wakããn hedoo do h'yyb rejãã doo, baad né paawä ti bë hã. Taw'ããts hẽ bë h'yyb bë meso, baad hadoo do bë hã hyb n'aa, ta wób Jesus hã h'yy kana'eeh do bë raky n'aa rejã mahä̃nh.  
\v 17 Ta ti ỹ wén etsẽẽ bë hã, ji awa do hyb n'aa nado, ji nawa do hyb n'aa nado, ji eëëk do hyb n'aa nado tabag'ããs doo bä ji P'op Hagä Do gadoo. Ti nado P'op Hagä Do karẽn do ji hã. P'op Hagä Do ji tabag'ããs bä, takarẽn ta Sahee ji tah'yyb mahũũm do hyb n'aa baad ji bawät ta matym gó, h'yyb nyyw gó ji bawät ji da hadoo do wë, tsebee gó ji bawät na-ããj hẽ.  
\v 18 Ta tii da Kristo wë moo bok do rah'yyb en'yym P'op Hagä Doo. Baad ub da na-ããj hẽ ta wób raher'oot ta tii d' hawät do sa ky n'aa.   
\p
\v 19 Ti hyb n'aa kä, taw'ããts hẽ h'yyb nyyw gó ji bawät ji da hadoo do wë hanoo do hã ër h'yyb padëëk, ër moo booh. Taw'ããts hẽ ër h'yyb padëëk na-ããj hẽ ër moo bok ër da hadoo do masa do hã, Jesus hã ër h'yy ka'eeh do takah'ũũm hyb n'aa.  
\v 20 Bë rejã manä bë da hadoo do h'yyb gó P'op Hagä Do moo wät doo, bë awa do hyb n'aa, bë awëh do hyb n'aa sa hã baad nadoo doo. Tahaja né paawä sahõnh hẽ ji awa bä, ji awëë bä, dooh taw'ããts hẽ tado bä ji awëë bä, ji awa bä ta see h'yyb panas'ëëh doo, baad tah'yy kanae wät hanoo doo.\f + \fr 14:20 \ft Hahỹỹ d' apäh Paw-Ro hanäng péh: Ji awëë bä ji da hadoo do tayy doo, ji h'yyb tatuk tabawëh hyb n'aa ta hã pé ji nawëh doo. Tii bä ta hã hẽ, ta daaj hẽ ta h'yyb ky n'aa tapaa, tii d' tabad'oo do hyb n'aa. Tii bä teréd hõm Jesus hã tah'yy ka'eeh doo, ta daaj hẽ, ta hã hẽ ta h'yyb ky tapaa do hyb n'aa, baad nado tamoo wät ted'oo do hyb n'aa.\f*  
\v 21 Taw'ããts hẽ dooh ji eëg bä uwa s'ëëb, taw'ããts hẽ dooh ji awëë bä ji tä, ta ti ji da hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh do tah'yyb tatug bä. Taw'ããts hẽ tabad'op hẽ ër moo boo ër da hadoo do baad nadoo do hã tah'yyb tatuk doo.   
\p
\v 22 Baad tado bä a hã sahõnh hẽ hedoo pé ji awëë bä, uwa s'ëëb ji eëg bä, taw'ããts hẽ tii. P'op Hagä Do hapäh a h'yyb. Mamejõ manä ta wób ragadoo a hã pé baad hadoo doo. Ky n'aa kedëng jé ta hã hẽ ky n'aa kanatapaa doo, ta hã pé baad hadoo do p'ãã.  
\v 23 Tii d' nado h'yy ketyn doo gó ta tä tawëë bä, ta hã pé ji nawëh doo. P'op Hagä Do ky n'aa etyy da ta ti hedoo doo, h'yy ka'eeh doo me tanadoo do hyb n'aa tabad'oo doo. Sahõnh hẽ ji h'yy ka'eeh doo me nadoo do ji moo wät doo, baad nado ti P'op Hagä Do matym gó.   
\c 15  
\nb
\v 1 Taw'ããts hẽ ëër, baad P'op Hagä Do hã h'yy kasadä doo, ër gadoo, ër masa ër da hadoo do baad nado nä P'op Hagä Do hã h'yy kasadä doo. Taw'ããts hẽ dooh ër karẽn do jawén ër abooh.  
\v 2 Taw'ããts hẽ ër sahõnh hẽ ër h'yyb en'yym ër wakããn hedoo doo, baad tabadoo hyb n'aa sa hã, baad P'op Hagä Do hã rah'yy kasadä hyb n'aa kä.  
\v 3 Kristo na-ããj hẽ, dooh ta daaj hẽ tah'yyb en'yym do jawén nado paa tabawät. Ta wób tamasa hyb n'aa paa ti tabawät, hahỹ kerih do paa metëëh doo da né hẽ: “Jó ỹỹ tabadäng õm raky n'aa rejãã doo. Ỹ né hẽ gado däk, a hã tanadäng hyb n'aa”,\f + \fr 15:3 \ft Saaw-Mo 69.9 hã takerii däk ti P'op Hagä Do hã kaher'oot do paah.\f* näng kerih do paah.  
\v 4 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do kyyh p'ooj ub kerii däk doo, takerii däk ër tama metëëk hyb n'aa, h'yy ganajëng doo me, ta kyy kerih doo gó hana do ji h'yyb näm doo me ër gada hyb n'aa baad hadoo do ër hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo.  
\v 5 P'op Hagä Do hã, ji h'yy ganajëng do hanoo doo, ji tah'yyb en'yym doo, ỹ ky n'aa etsẽẽ, séd bë h'yyb hedo had'yyt hẽ tan'oo bä, Kristo Jesus bawäd wät doo da bë babok hyb n'aa,  
\v 6 sét hadoo doo me bë h'yyb, sét hadoo doo me bë kyyh, P'op Hagä Doo, ër Wahë N'aa Jesus Kristo Yb, bë j'aa etsë hyb n'aa kä.   
\p
\v 7 Ti hyb n'aa kä, taw'ããts hẽ bë gadoo bë da hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh doo, bë Kristo gado däk doo da. Taw'ããts hẽ tii da bë bad'oo P'op Hagä Do kawehëë däk hyb n'aa.  
\v 8 Bë hyb n'aa newë bë ỹ maher'oot doo: Kristo bana kän Judah buuj tamasa hyb n'aa, te hub né hẽ P'op Hagä Doo, tametëëh hyb n'aa, Judah buuj sa wahë makũũ hã P'op Hagä Do ky däng do takaja däk hyb n'aa,  
\v 9 Judah buuj nadoo do P'op Hagä Do raj'aa etsë hyb n'aa, sa wë tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa. Tii da né paa takerii däk ta ti ky n'aa:  
\b  
\q1 “Ti hyb n'aa a hã ỹ j'aa etsë da Judah buuj nadoo do mahang.  
\q1 Õm ỹ ma ejäm da.”\f + \fr 15:9 \ft 2 Samuéw 22.50, Saaw-Mo 18.49\f*   
\b  
\m
\v 10 Hahỹỹ da na-ããj hẽ takerii däk:  
\b  
\q1 “Bëëh, Judah buuj nadoo doo,  
\q1 bë tsebee P'op Hagä Do karapee sa sii, Judah buuj sa sii.”\f + \fr 15:10 \ft Dew-Teronom 32.43\f*   
\b  
\m
\v 11 Hahỹỹ da na-ããj hẽ takerii däk:  
\b  
\q1 “Bëëh, Judah buuj nadoo doo,  
\q1 bë j'aa etsëë Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo.  
\q1 Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo,  
\q1 bë j'aa etsëë ta hã.”\f + \fr 15:11 \ft Saaw-Mo 117.1\f*   
\b  
\m
\v 12 Hahỹỹ d' paa Isajas baher'oot:  
\b  
\q1 “Ganyyh da Jesé panaa mahang  
\q1 Judah buuj nadoo do bag'ããs doo.  
\q1 Ta hã da rah'yy kasadä.”\f + \fr 15:12 \ft Isajas 11.10. Dawi makũ yb ta ti Jesé. Jesus né ti \fk Jesé panaa \ft Judah buuj nadoo do bag'ããs doo.\f*   
\b  
\p
\v 13 P'op Hagä Do hã, baad taky n'aa enooh do ji gada hanoo do hã ỹ ky n'aa etsẽẽ bë h'yy gadajang tan'oo bä, h'yyb nyyw gó bë babok tan'oo bä bë hã, ta hã bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa. Ta ti ỹ wén ky n'aa etsẽẽ, ta Sahee hejój me tan'oo bä baad ub had'yyt hẽ bë gada hyb n'aa ër hã taky n'aa enooh doo.   
\p
\v 14 Wakãn haa hedoo doo, baad ỹ bahapäh hahỹ hëp ỹỹ gó: Bë ky enyyw had'yyt né hẽ bë da hadoo do wë, baad bë bahapäh nyy da P'op Hagä Do karẽn ji bawät, baad bë bahajaa bë maher'oot bë da hadoo doo, baad rababok hyb n'aa.  
\v 15 Ti hadoo né hẽ, dooh né hẽ ỹ ky n'aa eä̃m bä bë ỹ ma erii wät do hã, ta ti bë mabaan mahä̃nh. Tii da bë ỹ wén ma erii wät, ta ky enyym doo gó P'op Hagä Do anoo do hyb n'aa hã ỹỹ,  
\v 16 Judah buuj nadoo do mahang Kristo Jesus panäg n'aa ỹ bahadoo hyb n'aa. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh doo, P'op Hagä Do matym n'aa manaa do hadoo ỹỹh. Judah buuj nadoo do hã ỹ maher'oot P'op Hagä Do panyyg hanäm doo, P'op Hagä Do matym n'aa hadoo P'op Hagä Do gen'aak do rabahadoo hyb n'aa, P'op Hagä Do Sahee sa h'yyb gó moo wät do hyb n'aa, tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh kasëëw hõm do rabahadoo hyb n'aa kä.   
\p
\v 17 Ti hyb n'aa, ti anäng ỹ h'yy kasab'ee do pan'aa Kristo Jesus hejój gó P'op Hagä Do wë ỹ moo wät do hyb n'aa.  
\v 18 Ti hadoo né hẽ, jããm hẽ ỹ h'yy kasab'ee ỹ moo wät do hã Kristo moo wäd wät do hyb n'aa. Ta ky n'aa sa hã ỹ maher'oot do hyb n'aa, sa mahang ỹ moo wäd wät do hyb n'aa, Kristo an'oo bä Judah buuj nadoo do P'op Hagä Do hã raky daheeh hyb n'aa.  
\v 19 Ta heen n'aa hejój gó, meuj n'aa näng do hejój gó, P'op Hagä Do Sahee hejój gó ỹ moo wäd wät sa mahang. Jerusarẽnh bä naa, Iririko häd näng do häj n'aa bód hẽnh kä baad ỹ baher'ood hõm sahõnh hẽ sa hã Kristo panyyg hanäm doo.  
\v 20 Hahỹỹ da had'yyt hẽ ỹ bahed'oo: Ỹ karẽn ỹ maher'oot Kristo ky n'aa ta wób ranaher'oot nä bä, ta wób ramoo bok do jó ỹ moo nawät hyb n'aa.  
\v 21 P'op Hagä Do kyy kerih doo gó kerii däk doo da ỹ karẽn ỹ bad'oo. Hahỹỹ da takerii däk:  
\b  
\q1 “Panyyg tamah do rahapäh da,  
\q1 Ta ky n'aa nanapäh do h'yy kadew'uuh da.”\f + \fr 15:21 \ft Isajas 52.15\f*   
\b  
\m
\v 22 Raky n'aa nanapäh nä bä ỹ maher'ood hõm do hyb n'aa Kristo ky n'aa, dooh paa tahaja bä bë wë ỹ hegãã bä.  
\v 23 Hỹỹ kä, ỹ haja däk do hyb n'aa babä Kristo ky n'aa ỹ maher'oot doo, hajõõ däk hyb n'aa na-ããj hẽ ta baab ỹ karẽn do bë wë ỹ baheg'ããs,  
\v 24 ỹ karẽn paawä bë panang bä ỹ nu däng dó Es-Pãj häj n'aa bä ỹ mahõm me, bë ỹ bahehëën hyb n'aa. Bë ỹ bahehëën do jawén paa bä, banadawëd né paawä, ỹ karẽn paawä ỹ bë masa Es-Pãj hẽnh ỹ bahõm doo.  
\v 25 Jerusarẽnh hẽnh ỹ bahõm dó pooj jé, Jesus hã h'yy ka'eeh do t'ĩĩ hẽnh habong do sa matym n'aa ỹ tajooh hyb n'aa.  
\v 26 H'yyb tsebé doo me Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Masedonija, Akaja häd enäh do häj n'aa bä habong do rabata padëëk dajẽẽr, Jesus hã h'yy ka'eeh do Jerusarẽnh bä habong do ramasa hyb n'aa.  
\v 27 Sa daaj hẽ, sa h'yyb gó naa ramasa. Taw'ããts hẽ né hẽ ti ramasa sa hã, rakũũt enäh do hadoo do hyb n'aa sa wë. Jesus hã h'yy ka'eeh do Jerusarẽnh bä habong do sa hyb n'aa né hẽ Judah buuj nadoo do ragado däk sa h'yyb gó baad hadoo do P'op Hagä Do Sahee hã hana doo. Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ ti ramasa hỹỹ kä Judah buuj hã sa wë hanäng doo me, ramabaanh do hadoo.  
\v 28 Sa matym n'aa ỹ tajooh do jawén paa bä, baad sahõnh hẽ dajẽẽr ragado däk ỹ bahapäh bä kä, ỹ tsyym kadoo da Es-Pãj häj n'aa hẽnh ỹ bahõm doo. Ta hõõ bä ỹ nu däng dó bë panang bä, bë ỹ baheg'ããs hyb n'aa.  
\v 29 Baad ỹ bahapäh hahỹỹh: Bë wë ỹ kajaa bä, tak'ëp bë da Kristo ky n'aa edëng da hëp ỹ n'aa.   
\p
\v 30 Hỹỹ kä wakãn haa hedoo doo, Jesus Kristo ër Wahë N'aa karapee ër bahadoo do hyb n'aa, ër da hadoo do ër kamahä̃n P'op Hagä Do Sahee anoo do hyb n'aa na-ããj hẽ, tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã, si ỹỹ P'op Hagä Do hã bë ky n'aa ets'ẽẽ had'yyt hẽ hëp ỹ n'aa.  
\v 31 Bë ky n'aa ets'ẽẽ ỹ P'op Hagä Do mo n'aa jesuu hyb n'aa Judah häj n'aa bä habong do Jesus hã h'yy kana'eeh do sa mahä̃nh.\f + \fr 15:31 \ft Tii d' tawén etsẽẽ sa hã, Judah buuj wób, Jesus hã h'yy kana'eeh doo, rakawajããn do hyb n'aa ta wë. Rano n'aa masoo Paw-Ro.\f* Bë ky n'aa ets'ẽẽ na-ããj hẽ, baad Jesus hã h'yy ka'eeh do Jerusarẽnh bä habong do ragadoo hyb n'aa sa matym n'aa sa wë ỹ mahũũm doo.  
\v 32 Taw'ããts hẽ tii da bë ky n'aa ets'ẽẽ, P'op Hagä Do karẽn bä, h'yy gadajaa gó bë wë ỹ kajaa hyb n'aa, bë mahang ỹ h'yy kameh'ããk hyb n'aa, p'aa hẽnh ỹ h'yyb hedo däk hyb n'aa kä.  
\v 33 Hỹỹ kä ỹ karẽn P'op Hagä Doo, ji tah'yyb en'yym doo, bë mahang tabawät. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ.   
\c 16  
\s1 Sa hã Paw-Ro hyb n'aa esee do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Bë ỹ maher'oot ër ä̃nh hadoo do Pëb häd näng do ky n'aa. Baad tabawät. Jesus hã h'yy ka'eeh do panang Sẽn-Kerej häd näng doo bä habong do sa masa n'aa see tii.  
\v 2 Taw'ããts hẽ bë gadoo bë wë takajaa bä, bë nemuun Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã tah'yy kata däk do hyb n'aa. Taw'ããts hẽ baad bë gadoo Jesus hã h'yy ka'eeh doo, tsyt hẽ ta wë kasëëw däk do ji gadoo doo da. Taw'ããts hẽ bë masaa ta hã, hajõng do tamasaa wät do hyb n'aa. Ỹ na-ããj hẽ tamasaa wät.   
\p
\v 3 Bë maher'ood Pisiir, ta patug Akira daheeh, ỹ hyb n'aa esee sa hã. Nemon ỹỹ Kristo Jesus wë ramoo bok tii.  
\v 4 Rahapëë né paawä dajëp sa hã péh, ti hadoo né hẽ ỹ ramasa. Ỹỹh, sahõnh hẽ Judah buuj nadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt hẽ kahet'aa do na-ããj hẽ, ãã tsebé sa wë, baad hadoo do ãã hã rabad'oo do hyb n'aa.  
\v 5 Taw'ããts hẽ hät ỹỹ gó bë edëë na-ããj hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do Akira sa tób bä kahet'aa doo.  
\p Bë maher'ood najis ỹỹ, Epenet häd näng doo, ỹ hyb n'aa esee ta hã. Häj n'aa bód Asija häd näng doo bä, jããm hẽ pooj jé Kristo hã h'yy ka'eeh do ti Epenet.  
\v 6 Hät ỹỹ gó bë edëë Marija, tak'ëp bë hyb n'aa moo wät do paah.  
\v 7 Hät ỹỹ gó bë edëë nemon ỹỹ Isaraéw buuj hedoo doo, Ãn-Doroniko, Junijas häd enäh doo, si ỹỹ radewäts b'ëëh do paah. Ky n'aa etsëëh tii, Jesus mejũũ do sa mahang. Pój ỹỹ jé Kristo hã rah'yy kae padëëk tii.   
\p
\v 8 Hät ỹỹ gó bë edëë aj'yy Ãm-Pijat häd näng doo, ỹ kamahä̃n doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã tah'yy kata däk do hyb n'aa.  
\v 9 Hät ỹỹ gó bë edëë aj'yy Uh-Bãn häd näng doo, ër sii Kristo wë moo wät doo. Hät ỹỹ gó bë edëë najis ỹỹ Es-Takis häd näng doo.  
\v 10 Hät ỹỹ gó bë edëë aj'yy Aperes häd näng doo, h'yy kanerét doo me baad had'yyt hẽ Kristo hã h'yy ka'eeh doo. Hät ỹỹ gó bë edëë aj'yy Aris-Tob häd näng do tób yt hã haj'eenh doo.  
\v 11 Hät ỹỹ gó bë edëë aj'yy Erodijõn häd näng doo, nemon ỹỹ Isaraéw buuj hedoo doo. Hät ỹỹ gó bë edëë aj'yy Nar-Sis häd näng do tób yt hã haj'eenh do Jesus hã h'yy ka'eeh doo.   
\p
\v 12 Hät ỹỹ gó bë edëë ỹỹj Tiripena, Tiriposa häd enäh doo. Tak'ëp ramoo bok do ti Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë. Hät ỹỹ gó bë edëë ỹỹnh Peh-Sid häd näng doo, najis ỹỹ, tak'ëp né hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë moo wäd wät doo.  
\v 13 Hät ỹỹ gó bë edëë aj'yy Rupu häd näng doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë kasëëw hõm doo. Hät ỹỹ gó bë edëë na-ããj hẽ ta ỹỹn. Ta t'aah hadoo ỹ tagadoo paah.  
\v 14 Hät ỹỹ gó bë edëë ajyy Asĩn-Kirito, Peregõn, Er-Mes, Patorobas, Er-Mas häd enäh doo. Hät ỹỹ gó bë edëë na-ããj hẽ ër hỹỹj hedoo do P'op Hagä Do rahyb n'aa jew'yyk do hyb n'aa sa sii kahet'aa doo.  
\v 15 Hät ỹỹ gó bë edëë aj'yy Pirorogo häd näng doo, ỹỹnh Jurija häd näng doo, aj'yy Neru häd näng doo, ta ä̃nh daheeh. Hät ỹỹ gó bë edëë na-ããj hẽ aj'yy Orim-Pas häd näng doo, sahõnh hẽ P'op Hagä Do karapee wób sa sii kahet'aa do na-ããj hẽ.   
\p
\v 16 Baad bë kedëë bë da hadoo do hã. Sahõnh hẽ Kristo hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt hẽ kahet'aa do bë m' rahyb n'aa esee.   
\p
\v 17 Wakãn haa hedoo doo, ỹ etsẽẽ bë hã, bë kanä séd ji h'yyb nahedoo hanoo do sa mahä̃nh, ji rah'yyb panas'ëëh do mahä̃nh na-ããj hẽ, ta see hadoo, bë gado däk do hadoo nado ma met'ëëk doo. Bë ky dahé manä sa hã. Dawëë bë kanä sa mahä̃nh.  
\v 18 Dooh Kristo, ër Wahë N'aa wë ramoo bok tii. Sa h'yyb karẽn do jawén rababok. Ky kamep'ëëh doo me, ji hã raj'aa etsë doo me rawedii baad manatakëë doo.   
\p
\v 19 Kristo hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt hẽ habong do raky n'aa napëë däk baad bë ky dahé däk Kristo ky n'aa, ti hyb n'aa ỹ h'yy gadajang. Ti hadoo né hẽ, baad hadoo do hã ỹ karẽn paawä bë h'yy ganäng, taw'ããts hẽ bë nahapäh do hadoo nesaa doo.  
\v 20 Edaa däk P'op Hagä Doo, h'yyb nyyw gó ji bawät hanoo doo, bë j'aa ketsë tan'oo bä Nesaa Do Yb hã. Jesus, ër Wahë N'aa ky enyym da bë hã.   
\p
\v 21 Tsimoot, si ỹ moo wät doo, bë m' tahyb n'aa esee. Nemon ỹỹ Isaraéw buuj hedoo doo, Rusijo, Jasõn, Sosipater häd enäh doo, ti na-ããj hẽ bë m' rahyb n'aa esee.   
\p
\v 22 Ỹỹh, Tesijo häd näng doo, hahỹ Paw-Ro mejũũ do herih doo, bë sii Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo hã h'yy kata däk doo, bë ỹ hyb n'aa esee.   
\p
\v 23 Aj'yy Gajo häd näng do bë m' tahyb n'aa esee. Baad ta tób bä ỹ tagado had'yyt hẽ. Sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do babä habong doo, ti na-ããj hẽ baad tagadoo. Eras, panang dajẽẽr hagã n'aa, ër hỹỹj hadoo do Kuwar-To häd näng do na-ããj hẽ, bë m' rahyb n'aa esee. [ 
\v 24 Ỹ karẽn Jesus Kristo, ër Wahë N'aa, ky enyym sahõnh hẽ bë wë. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ.]   
\p
\v 25 Hỹỹ kä, taw'ããts hẽ ër j'aa etsë P'op Hagä Doo. Ti né hẽ tahajaa panyyg hanäm do ỹ maher'oot doo me, Jesus Kristo ky n'aa me, baad bë h'yy kae had'yyt hẽ tan'oo bä. P'ooj ub dooh rahapëë nä bä ta ti ky n'aa.  
\v 26 Hỹỹ kä, P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih do paa hã kametä däk P'op Hagä Do panyyg hanäm doo, sahõnh hẽ rabahapäh hyb n'aa. P'op Hagä Do hedëb had'yyt do mejũũ do hyb n'aa, kaher'ood däk sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do sa hã, Kristo hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa, raky daheeh hyb n'aa na-ããj né hẽ.  
\v 27 Taw'ããts hẽ P'op Hagä Doo, sét hadoo do tak'ëp h'yy ganäng doo, ji j'aa etsëë had'yyt hẽ Jesus Kristo hyb n'aa. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ. Jããm hẽ kä.