\id LUK - Nadëb New Testament (Brazil) - 2012 -bd (web edition) 
\h Rukas 
\toc1 Rukas Jesus ky n'aa hanäm do Rukas erii wät do hahỹỹh 
\toc2 Rukas 
\toc3 Lucas 
\mt1 Rukas  
\mt2 Jesus ky n'aa hanäm do Rukas erii wät do hahỹỹh  
\c 1  
\s1 Rukas Teopiro tamaher'oot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Õm ỹ ma erih hahỹỹh, Teopiro.  
\p Hajõk herii bong ãã häj n'aa bä hawäd wät do ky n'aa, Jesus ky n'aa.  
\v 2 Sahõnh hẽ tadu däk bä hap'ëëh doo, P'op Hagä Do panyyg hanäm do her'ood hõm do raher'oot sa hã raberih hyb n'aa. Tii d' né paa raberih.  
\v 3 Hỹỹ kä, Teopiro, hyb n'aa jawyk doo, sahõnh hẽ baad ỹ ma kamet'ëëg wät jawén paa bä ta ti ky n'aa, ỹ na-ããj hẽ hỹỹ kä ỹ erih ta ky n'aa. Sét ken'yyh ỹ ma erih doo.  
\v 4 Ta tii da ỹ wén erih, õm rama met'ëëg wät do Jesus ky n'aa hã, se hub né hẽ baad mabahapäh hyb n'aa ỹ erii wät do hã maner'ood bä.   
\s1 Ããs ky n'aa her'oot Jowãw nu gahem'uun do benäng do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 5 Ti m' sa wahë n'aa Eróts häd näng do Judah häj n'aa bä tabag'ããs noo gó, ti awät mä P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do seeh. Sakarija m' ta häd. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do wahë n'aa see Abijah makũ panaa né m' tii. Ta ỹỹm häd mä Isabew. Sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë wahë n'aa makũ Arãw häd näng do panaa né m' tii ẽnh.  
\v 6 Baad ub mäh, P'op Hagä Do karẽn doo da rababok. Baad ub né hẽ raky daheeh sahõnh hẽ P'op Hagä Do mejũũ doo, ta ky n'aa jaw'yyk do kerih doo.  
\v 7 Dooh m' rataah nyy bä. Dooh m' Isabew eta bä. Wehëh padäg mä ta patug daheeh.   
\p
\v 8 Ti m' ta see pé noo gó, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do wób, Abijah makũ karapee, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã ramoo bok noo gó, Sakarija moo wät mä tii bä.  
\v 9 Sakarija hã m' rah'yy kajäk t'õp gadäk doo gó tabajëë suun hyb n'aa, buu benyym do in-sijẽẽn häd näng do tabajuu hyb n'aa.\f + \fr 1:9 \ft Jããm né sét né hẽ sa ky n'aa rod hajëë suun t'õp gadäk doo gó, taber'oot hyb n'aa P'op Hagä Do wë, P'op Hagä Do tah'yyb en'yym hyb n'aa.\f*  
\v 10 Ti m' buu benyym do tabajuu bä m', hajõk mä ta noo bä hab'ëëh. P'op Hagä Do hã m' raky n'aa etsẽẽ.  
\v 11 Ti m' P'op Hagä Do ããs kasee Sakarija hã m'. Buu benyym do rabahej'uu do tyng hẽnh, hub hẽnh mäh, ããs bag'ëëd däk.  
\v 12 Tak'ëp mä Sakarija beỹỹm wät. H'yy gabadoo wät mäh.  
\v 13 Ti m' ããs ky hadoo ta hã:  
\p —Eỹỹm manäh, Sakarija —näng mäh. —P'op Hagä Do maa napäh metsẽẽ do ta hã —näng mäh. —Etaah da a ỹỹm. Aj'yy da bë t'aah. Man'oo da ta häd Jowãw —näng mäh.  
\v 14 —Tak'ëp da bë h'yyb tsebé ta hyb n'aa. Hajõk ratsebé tabenäng bä,  
\v 15 hyb n'aa jawyk P'op Hagä Do matym gó tabahadoo do hyb n'aa da —näng mäh. —Taw'ããts hẽ dooh d' teëg da uwa bëëh hejoonh doo, ta wób na-ããj hẽ mahỹỹnh doo. P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm da a t'aah ta ỹỹn wog gó tabasuun nä bä na-ããj hẽ —näng mäh.  
\v 16 —Hajõk da Isaraéw buuj tah'yyb wapëën hõm p'aa hẽnh P'op Hagä Do wë, sa hagã n'aa wë, ta hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa —näng mäh.  
\v 17 —Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk do pooj jé da Jowãw bawäd däk da, Isaraéw buuj sa h'yyb tym tabenäm hyb n'aa Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë. P'op Hagä Do Sahee hejój gó tabawät da, P'op Hagä Do ky n'aa rod Eriij makũ hawäd wät do paa hadoo da, sa yb sa taah rah'yyb en'yym hyb n'aa sa wë, nabuj keh'ũũm do rah'yy kawapëën hyb n'aa, rah'yy genäh hyb n'aa kä baad P'op Hagä Do karẽn doo da habok do rah'yy genäh doo da —näng mä ããs kyyh Sakarija hã.   
\p
\v 18 Ti m' Sakarija ky hadoo:  
\p —Nyy d' ỹ bahapäh ta ti te hub tado bä? —näng mäh. —Wah'ëë däg ỹ ti hỹỹh. Wah'ëë däg ǟm ỹ né tii ẽnh —näng mäh.   
\p
\v 19 Ti m' ããs ky hadoo Sakarija hã:  
\p —Gabirijéw häd näng do ỹ ti hỹỹh —näng mäh. —P'op Hagä Do pa hegët do ỹ hỹỹh. Ta ti né hẽ ti ỹ tamejũũ hahỹ hanäm do ky n'aa õm ỹ maher'oot hyb n'aa —näng mäh.  
\v 20 —Hỹỹ kä, —näng mä —dooh d' mer'ood wäd bä a t'aah benäng bä kä, ỹ maky nadaheeh do hyb n'aa. P'op Hagä Do h'yyb däng noo gó da ti awät né da a hã ỹ her'oot do a t'aah ky n'aa —näng mä ããs kyyh Sakarija hã.   
\p
\v 21 Ti nuuj jé m' P'op Hagä Do tób n'aa noo bä kata b'ëëh doo, ky n'aa ets'ẽẽ doo, ragada mä Sakarija banyyh. “H'ëëd hyb n'aa ti tabadoh?”, näk mä sa h'yyb gó.  
\v 22 Ti m' tabanyyh bä kä m', dooh m' tahaja wäd ter'ood bä. Ta moo me m' tameh'eed däg up. Ti hyb n'aa rah'yy genäh. P'op Hagä Do metëëh do tahapäh sa hã.   
\p
\v 23 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa gó tamoo wät do bahänh bä kä, tababaaj hõm kän mä ta tób hẽnh.  
\v 24 Ti m' nayyw hẽ denaa hẽ kä m', ta ỹỹm Isabew häd näng do beta däg kän mäh. Ji ma poo oow pé kä m' ta kamarab n'aa ta ỹỹm gada ta tób bä, dooh m' tawäd bä ta s'ee hẽnh. Ti m' Isabew ky hadoo:   
\p
\v 25 —Hahỹ P'op Hagä Do anoo hã ỹỹ —näng mäh. —Ỹ tat'yyd mehĩĩn. Tado hõm hã ỹỹ ỹ nu mebyng doo, ỹ netaah doo —näng mä Isabew kyyh.   
\s1 Ããs ky n'aa her'oot do Jesus benäng do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 26 6 kamarab tabahado däk bä m', P'op Hagä Do mejũũ ããs, Gabirijéw häd näng doo, tabahõm hyb n'aa panang Nasaréh häd näng doo hẽnh, Garirej häj n'aa bä.  
\v 27 Tamejũũ mä tabeg'ããs hyb n'aa maruus wë, Joséh häd näng do ỹỹm pan'aa wë. Dawi panaa né m' ti Joséh. Dooh m' aj'yy tamepëë nä bä ti maruus. Ta häd mä Marija.  
\v 28 Ti m' ããs bahõm ta wë, ti m' taky hadoo:  
\p —Ỹ ana a wë õm ỹ panäk hyb n'aa. P'op Hagä Do ky enyym a wë. A hã hẽ tabawät —näng mä ããs Gabirijéw häd näng do kyyh.   
\p
\v 29 Ti m' Marija hyb n'aa tón gëët mä ããs her'oot do hã. Ti m' tahyb n'aa newëë. Ta h'yyb gó m' tabedoo:  
\p —H'ëëd ky n'aa ti hỹỹ éh? —näng mä Marija ta h'yyb gó.   
\p
\v 30 Ti m' ããs ky hadoo ta hã:  
\p —Eỹỹm manä Marija! —näng mäh. —A hã P'op Hagä Do h'yyb däng.  
\v 31 Õm da eta däk, enyy däg da a t'aah. Mahäd n'oo däk da Jesus.  
\v 32 Ky n'aa etsëëh da. P'op Hagä Doo, Sahõnh Hẽ Sa Bahǟnh Hadoo Do T'aah da ramaneëënh —näng mäh. —P'op Hagä Do anoo da ta wahë makũ Dawi häd näng do jawén buuj tabahadoo hyb n'aa, sa wahë n'aa tabahadoo hyb n'aa.  
\v 33 Jakóh panaa sa wahë pan'aa da had'yyt da. Tabagãã had'yyt da —näng mä ããs kyyh.   
\p
\v 34 Ti m' Marija ky hadoo ããs hã. Teaanh mäh:  
\p —Nyy d' mä tii? Dooh aj'yy ỹ mepëë bä —näng mäh.   
\p
\v 35 Ti m' ããs ky hadoo:  
\p —P'op Hagä Do Sahee da ahyng a wë —näng mäh. —P'op Hagä Doo, Sahõnh Hẽ Sa Bahǟnh Hadoo Do hejój a hã da tabadäng. Ti hyb n'aa da hahỹ karapee hã P'op Hagä Do h'yyb däng. Ramaneëënh da P'op Hagä Do T'aah —näng mä ããs kyyh Marija hã.   
\p
\v 36 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —A wakããn, Isabew häd näng doo, ti na-ããj hẽ etaah ta wah'ëë gó. Raher'oot né paa ti netah. Hỹỹ kä eta däk —näng mäh. —Ji ma poo oow see pé däg ta kamarab n'aa.  
\v 37 Dooh hejoonh pé P'op Hagä Do hã —näng mä ããs kyyh Marija hã.   
\p
\v 38 Ti m' Marija ky hadoo:  
\p —P'op Hagä Do karom né ỹỹh. Tamejũũ do ỹ moo wät da —näng mäh. —Taw'ããts hẽ ta ti tahado bä, maher'oot do hã ỹỹ —näng mäh.  
\p Ti m' ããs ahõm kän mä p'aa hẽnh ta mahǟnh.   
\p
\v 39-40 Ti m' nayyw hẽ denaa hẽ Marija bahõm kän mä panang hẽnh, Isabew hagä hẽnh, waëë habëë hẽnh, Judah häj n'aa bä. Ta tsym n'aa kaw'aat mä tabahõm. Ti m' tób gó m' tabajëë suun. Isabew mä tedëng.  
\v 41 Ti m' takedëë sii hẽ m' ajãn Isabew wog gó hasuun do kahasyyg wät mä ta wog gó. Baad mä P'op Hagä Do Sahee badäg däk Isabew h'yyb gó.  
\v 42 Ti m' Isabew ky hadoo Marija hã, tak'ëp mä ta kyyh:  
\p —Baad õm P'op Hagä Do ky n'aa edëng ỹỹj wób sa mahǟnh. Ajãn hã na-ããj né hẽ baad hadoo do tah'yyb däng —näng mäh.   
\p
\v 43 Ti m' Isabew ky hadoo ẽnh:  
\p —Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, ta hã ỹ h'yy kaha'eeh do ỹỹn pan'aa mabahado né paawä mabana ỹ mabaheg'ããs. Ỹ maweh'ëëh ta ky n'aa hã.  
\v 44 Ỹ medëë sii hẽ, wok ỹỹ gó ajãn kahasyyg wäd is, tsebee wät —näng mäh.  
\v 45 —Baad õm P'op Hagä Do ky n'aa edëng maky daheeh do hyb n'aa a hã taher'oot doo —näng mä Isabew kyyh Marija hã.   
\p
\v 46 Ti m' Marija ky hadoo:  
\b  
\q1 —Hëp ỹ tym P'op Hagä Do taj'aa etsë.   
\q1
\v 47 Hëp ỹ tym tsebee kän P'op Hagä Doo, hëp ỹ tym dëëb wë.   
\q1
\v 48 Ta wë hëp ỹ tym wén tsebé, ỹ ta karom its tahyb n'aa esee do hyb n'aa.  
\q1 Hỹ jawén sahõnh hẽ ỹ ramaneëënh da ỹỹnh ky n'aa kedëng doo,   
\q1
\v 49 tak'ëp baad hadoo do P'op Hagä Doo, sahõnh haj'ap do banoo do hyb n'aa hã ỹỹ.  
\q1 Tsyt hẽ, sahõnh hẽ nesaa do mahǟnh né tii. Baad had'op do né tii.   
\q1
\v 50 Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo,  
\q1 sa panaa na-ããj né hẽ,  
\q1 ta hã hyb n'aa jew'yyk doo,  
\q1 P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn had'yyt hẽ.   
\q1
\v 51 Tak'ëp hejoonh do P'op Hagä Do mo haj'aa.  
\q1 Hahỹỹ da tamo haj'aa:  
\q1 Jé pad'yyt hẽ dawë hã tabetyn hõm h'yy kasab'ee doo gó sa hã hẽ h'yy kasadä doo,  
\q1 P'op Hagä Do karẽn do raty n'aa ges'yyk doo.   
\q1
\v 52 Tasog hõm hyb n'aa jewyk do sa hejój,  
\q1 ti taban'oo kän hyb n'aa sakog is do sa hã.   
\q1
\v 53 Baad taban'oo kän sa tä, sa waa, has'aah do sa hã.  
\q1 Tan'oo kän ta si n'aa hẽ rababaaj hõm tak'ëp ma enäh do paah.   
\q1
\v 54 Tamasaa wät Isaraéw buuj, ta karom.  
\q1 Ta t'yyd mehĩĩn had'yyt sa hã.   
\q1
\v 55 Dooh tamabaan bä Abaraãm hã, Abaraãm panaa\f + \fr 1:55 \ft Isaraéw buuj né hẽ ti Abaraãm panaa.\f* hã taky n'aa enooh doo.  
\q1 Nahëëj sa hã taky n'aa enooh do paah —näng mä Marija kyyh.   
\b  
\p
\v 56 Ti m' tamawoob hẽ kamarab Marija bayyw kän mä Isabew tób bä. Ti m' tababaaj hõm kän ta tób hẽnh.   
\s1 Jowãw nu gahem'uun do henäng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 57 Ti m' Isabew t'aah benyy däk bä kä, enäng mä kä aj'yy.  
\v 58 Isabew pa haj'eenh doo, ta wakããn na-ããj mä rapanyyg enä hõm bä kä, ratsebee kän mä ta sii. Isabew P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn, rahegãã bä.   
\p
\v 59 Ti m' ta t'aah 8 ta ǟh tabahado däk bä, sa wakããn, sa pa haj'eenh do na-ããj hẽ rabana ta t'aah masuuj noo byyh kahõg hõm do raheg'ããs. Rakarẽn mä ta häd ramaneëënh Sakarija, ta yb häd.  
\v 60 Ti m' Isabew ky hadoo:  
\p —Dooh —näng mäh. —Ta häd da Jowãw —näng mäh.  
\p Ti m' raky hadoo ta hã:   
\p
\v 61 —Hëd n'aa ta tii d' ta häd? —näk mäh. —Dooh ta tii da Jowãw häd näng pé bë wakããn —näk mäh.   
\p
\v 62 Ti m' sa moo me rameaanh ta yb hã nyy da ta t'aah häd.  
\v 63 Ti m' ta moo me Sakarija metsẽẽ ta hã rabanoo raher'iih doo. Ti m' rahyb n'aa meuuj bong terih do hã. “Jowãw” mä terii däk.  
\v 64 Tii bä kä m', taber'ood däg kän p'aa hẽnh kä. Ti m' Sakarija j'aa etsëë kän mä P'op Hagä Doo.  
\v 65 Ti m' sa pa haj'eenh do rahyb n'aa meuuj bong mä tak'ëp. Jé pad'yyt hẽ waëë habëëh hẽnh mä Judah häj n'aa bä ta ky n'aa raher'ood hõm kän mäh.  
\v 66 Sahõnh hẽ ta ti maa new'ëë do panyyg hã, rahyb n'aa newëë, rahyb n'aa tón. Sa h'yyb gó m' raky hadoo:  
\p —Hyb n'aa jawyk da ta ti karapee —näk mä sa h'yyb gó.  
\p Tii da sa h'yyb gó rawén her'oot, P'op Hagä Do hejój karapee hã tabawät do hyb n'aa.   
\s1 Hahỹ Sakarija her'oot do ta jawén hawät do ky n'aa P'op Hagä Do metëëh doo  
\p
\v 67 Ti m' baad mä Sakarija h'yyb gó P'op Hagä Do Sahee badäng. Ti m' tadu doo tabaher'oot ta jawén hawät doo, P'op Hagä Do metëëh doo. Ti m' taky hadoo:   
\b  
\q1
\v 68 —Taw'ããts hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã,  
\q1 Isaraéw buuj rah'yy kaha'eeh do ër j'aa etsë.  
\q1 Tabahyng ta karapee tabed'ëëp hyb n'aa nesaa do mahǟnh.   
\q1
\v 69-70 P'ooj ub, ta ky n'aa rod tsyt hẽ ta wë kasëëw bong do hã taky n'aa enooh doo,  
\q1 tii da P'op Hagä Do bad'oo hỹỹ kä.  
\q1 Tamejõ kän hỹỹ kä ër mahang tak'ëp ta hejój me ër hed'ëëp doo,  
\q1 ta karom Dawi makũ panaa hã.   
\q1
\v 71 Ër da ted'ëëp ër majĩĩ mahǟnh,  
\q1 ër wë h'yy gaẽẽnh do mahǟnh.   
\q1
\v 72 Tat'yyd mehĩĩn paa ër wahë makũũh.  
\q1 Tahyb n'aa esee baad had'op do sa hã taky däng do paah,   
\q1
\v 73 Abaraãm makũũ hã taky n'aa enooh do paah.   
\q1
\v 74 Ër ted'ëëp da ër majĩĩ mahǟnh,  
\q1 h'yyb neỹỹm doo me ër moo bok hyb n'aa P'op Hagä Do wë.   
\q1
\v 75 Tsyt hẽ nesaa do mahǟnh,  
\q1 takarẽn doo da ër baboo had'yyt hyb n'aa ta matym gó.   
\b  
\p
\v 76 Ti m' ta t'aah hã Sakarija ky hadoo:  
\b  
\q1 —Õm da ramaneëënh P'op Hagä Doo, Sahõnh Hẽ Sa Bahǟnh Hadoo Do ky n'aa rod.  
\q1 Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kajaa do pooj jé panäg n'aa da õm.  
\q1 Õm da henäm sa h'yyb tym, baad ragadoo hyb n'aa takajaa bä.   
\q1
\v 77 P'op Hagä Do karapee hã mamaher'oot da nyy da sa h'yyb tym tabed'ëëp  
\q1 hỹ pong jé ta pa rababoo had'yyt hyb n'aa,  
\q1 nesaa do sa h'yyb tym gó hanäng do tabawug hõm do hyb n'aa da.   
\q1
\v 78 Tii da P'op Hagä Doo, ër h'yy kaha'eeh do wén d'oo, taky enyym do hyb n'aa.  
\q1 Ji tat'yyd mehĩĩn.  
\q1 Ti hyb n'aa Tah'yyb Däng Doo, ta bag hadoo ër hã,  
\q1 papỹỹj bag hadoo doo, p'op tabana ër hã.   
\q1
\v 79 Ta bag tanoo da gadagyp do hadoo doo gó habok do sa hã,  
\q1 dajëb gó habok do sa hã.  
\q1 Ër hã tanoo da h'yyb nyyw gó ër babok hyb n'aa —näng mä Sakarija kyyh.   
\b  
\p
\v 80 Ti m' karapee bawëë gëët. H'yyb hejooj g'ëëd kän. Tabanawäng bä kä tabawäd had'yyt hẽ. Tii bä kä, tadu do kän tama metëëk do Isaraéw buuj.   
\c 2  
\s1 Jesus benäng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti noo gó m', hajõng häj n'aa sa wahë n'aa Aw-Kus häd näng do tamejũũ rabetsén hyb n'aa sahõnh hẽ ta karapee jé pad'yyt hẽ habok doo, sa häj n'aa had'yyt bä habok doo, Roma buuj ramejũũ doo bä.  
\v 2 Jããm né hẽ ti pooj jé rabetsén doo. Kirinijo häd näng doo, hëëj Sirija häd näng do babuuj sa wahë n'aa noo gó m' tii.  
\v 3 Tii bä m' sahõnh hẽ rabebanh sa wahë makũ panang p'aa hẽnh, ta heen n'aa hã sa häd raberih hyb n'aa.   
\p
\v 4 Ti hyb n'aa m' panang Nasaréh, Garirej häj n'aa bä badäk doo bä naa Joséh ratsyym kasog kän, Judah häj n'aa hẽnh, panang Berẽnh häd näng doo hẽnh rabahõm hyb n'aa. Dawi häd näng do panang paa né hẽ m' ti Berẽnh. Dawi panaa see m' Joséh.  
\v 5 T'ĩĩ hẽnh tawén hõm mä Marija, ta ỹỹm pan'aa daheeh, retsén do heen n'aa hã sa häd raberih hyb n'aa m'. Etaah mä ti Marija.  
\v 6 Ta tii bä rabajeej bong noo gó kä m' karapee benyy däg kän.  
\v 7 Ti m' pooj jé ta t'aah, aj'yy m'. Ti m' tabahabën däk. Ta wób sa masããh tób n'aa yt hã m', b'éé waa hood gó m' tadasooh. Du daa m' dawëë hena do tób ranu kahej'ëëk doo bä m', gabad'ẽẽ däk do hyb n'aa m'. \fig B'éé hag'ããs do sa heen n'aa|alt="Shepphers at night (Pastores de noite)" src="LB00013B.jpg" size="span" loc="Se possivel immediatamente antes do vs 8" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Rukas 2.7" \fig*   
\p
\v 8 Ti noo gó kä m', atsëm, b'éé hagã n'aa rabaj'eenh p'eets hẽ. B'éé mä rahag'ããs.  
\v 9 Ti m' P'op Hagä Do ããs kasee sa hã. Ti m' P'op Hagä Do hejój tametëëh sa pa. Ta bag tak'ëp gabarëëh do hadoo mäh. Ti m' b'éé hagã n'aa tak'ëp mä rabeỹỹm bong.  
\v 10 Ti m' ããs ky hadoo sa hã:  
\p —Bë eỹỹm manäh! Ỹ manaa tak'ëp ji tsebé do panyyg, sahõnh hẽ panyyg pan'aa —näng mäh.  
\v 11 —Naga hẽ enyy däk bë mahang, Dawi panang paa bä, bë h'yyb tym dëëb. Kristo,\f + \fr 2:11 \ft Ji h'yyb tym dëëb, p'ooj ub Judah buuj hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo, ramaneëënh \fk Mesijas \ft . Gereg kyy me ramaneëënh \fk Kristo. “P'op Hagä Do h'yyb däng doo” \ft , tahanäng pé m' ti.\f* P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do tii —näng mä ããs kyyh.   
\p
\v 12 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Hahỹỹ da da bë heen n'aa: Bë aw'yyt da kahabën is karapee. B'éé waa hood gó da tabasooh —näng mä ããs kyyh b'éé hagã n'aa sa hã.   
\p
\v 13 Ti bä m' nayyw hẽ m' ragenä b'ëëh hajõk do ããs ta see pa. Tii bä m' P'op Hagä Do hã rama ejäm. Hahỹỹ da m' sa kyyh:   
\b  
\q1
\v 14 —Taw'ããts hẽ hỹ pong jé tak'ëp raweh'ëëh,  
\q1 tak'ëp rahyb n'aa jew'yyk P'op Hagä Doo.  
\q1 Badäk hahỹỹ bä, ta hã habong do hã, takamahǟn do hã,  
\q1 P'op Hagä Do anoo da h'yyb näw n'aa —näk mä ããs sa kyyh.   
\b  
\p
\v 15 Ããs rabedo bong bä m', p'aa hẽnh hỹ pong jé rabasëëk bä m', b'éé hagã n'aa rakaner'ood kän, ti m' raky hadoo:  
\p —Hamäh, Berẽnh hẽnh ër hegãã ti P'op Hagä Do her'oot do ããs hã. Hamäh, hamäh —näk mäh.   
\p
\v 16 Ti m' nayyw hẽ m' rah'yy kabawaad bong. Resoos mäh. Ti m' rabawyyd kän Joséh, Marija, karapee kä. Karapee basooh mä b'éé waa hood gó.  
\v 17 Karapee rabahapäh jawén paa bä kä m', jé pad'yyt mä rabaher'ood hõm karapee t'aah ky n'aa, sa hã ããs panäk doo.  
\v 18 Sahõnh hẽ maa nap'ëëh do rameuunh mä ta ky n'aa.  
\v 19 Ti m' Marija enyyw hõm mä ta ti ta h'yyb gó. Ta h'yyb gó m' tahyb n'aa newëë mäh.  
\v 20 Ti m' b'éé hagã n'aa rababaaj hõm. P'op Hagä Do raky n'aa ejäm hõm mäh. P'op Hagä Do raj'aa etsë mäh. Ti rawén ky hadoo rahapäh mäh, ramaa napäh mä sa h'yyb. Baad né hẽ m', ããs her'oot doo d' né hẽ kä m'.   
\p
\v 21 8 ta ǟh tabahado däk bä m' karapee, ta masuuj noo byyh kahõg hõm bä kä m', rahäd n'oo däk mä Jesus, tabasuun däk do pooj jé ããs häd n'oo däk doo d' né hẽ ta häd karapee hã.   
\p
\v 22 Ti m' takaja kän mä ti noo gó Marija ta patug daheeh sa h'yyb rabenäm hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da ji t'aah benäng do jawén paa bä.\f + \fr 2:22 \ft Isaraéw buuj sa taah benäng jawén paa bä, 40 ta ǟh noo gó ajãn ỹỹn dooh tahaja bä P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh tahõm bä. Dooh na-ããj hẽ tahaja bä tamep'aa bä tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw däk doo.\f* Ti m' ramahũũm Jesus Jerusarẽnh hẽnh, P'op Hagä Do wë rametëëh hyb n'aa ta tób n'aa gó.  
\v 23 Tii da rawén d'oo, hahỹỹ da m' P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do kerih do tamejũũ do hyb n'aa: “Taw'ããts hẽ pooj jé ji t'aah wah'ëëh ji ky n'aa enooh P'op Hagä Do hã tsyt hẽ.”\f + \fr 2:23 \ft Esodo 13.2, 12\f*  
\v 24 T'ĩĩ hẽnh rabahõm na-ããj hẽ, P'op Hagä Do hã rama ejuu hyb n'aa pawóp hẽ taw'ëëd, h'ooh its hadoo doo, gurii-i hadoo doo. Tii d' né hẽ ta ky n'aa jaw'yyk do mejũũ rabad'oo sa h'yyb rabenäm hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó.   
\s1 Simijãw häd näng do her'oot do Jesus ky n'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 25 Ti m' ti awät mä Jerusarẽnh bä aj'yy wah'ëë däk doo, P'op Hagä Do karẽn doo da hawät doo, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky daheeh doo. Simijãw mä ta häd. Baad mä P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm. Tagada mä Isaraéw buuj hed'ëëp doo.  
\v 26 P'op Hagä Do Sahee metëëh mä ta hã, Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, tahapäh nä né hẽ m' tadajëb pooj jé.  
\v 27 Ti m' ti noo gó né hẽ m' P'op Hagä Do Sahee mahũũm mä Simijãw P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh. Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh Marija Joséh daheeh ramanaa bä m' karapee t'aats, Jesus, sa ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da ramoo bok hyb n'aa ta hyb n'aa,  
\v 28 ti agëët mä Simijãw tób w'oo hã. Ti m' karapee tabado däk ta moo gó, ti m' P'op Hagä Do taj'aa etsë. Hahỹỹ da m' ta kyyh:   
\b  
\q1
\v 29 —Hỹỹ kä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk doo, sahõnh hẽ mabag'ããs doo,  
\q1 man'oo ỹỹh, a karom, h'yyb näm doo me ỹ dajëp.  
\q1 Man'oo däk maky däng do ỹ bahapäh.   
\q1
\v 30 Hỹỹ kä matym ỹỹ me baad ỹ bahapäh ji h'yyb tym dëëb,   
\q1
\v 31 sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do sa matym gó manoo doo.   
\q1
\v 32 Judah buuj nadoo do sa h'yyb bag hadoo,  
\q1 sa h'yyb kadawuung n'aa P'op Hagä Do hã.  
\q1 Isaraéw buuj ky n'aa etsëëh da ta hyb n'aa —näng mä Simijãw kyyh karapee t'aah ky n'aa hã.   
\b  
\p
\v 33 Marija Joséh daheeh rahyb n'aa meuuj bong mä Simijãw her'oot do sa t'aah ky n'aa hã.  
\v 34 Ti m' Simijãw taky n'aa edëë bong sa hã. Ti m' Marija hã, Jesus ỹỹn hã, ta ky hadoo:  
\p —Hajõk Isaraéw buuj wób raty n'aa ges'yyk da hahỹ karapee tawah'ëë däk bä. Ti hyb n'aa banesaa hẽnh rabahõm da P'op Hagä Do an'oo bä. Ta wób da baad ragadoo. P'op Hagä Do ed'ëëp ta tii —näng mäh. —Ta heen n'aa hadoo da hahỹ karapee. Tametëëh da P'op Hagä Do gen'aak doo. Ti hyb n'aa hajõk da h'yy kawereem ta wë.  
\v 35 Tii bä da kametä däk da rahyb n'aa newëë doo —näng mäh. —Õm da Marija, tak'ëp da mah'yy katón da ta hã ramoo bok do hyb n'aa da —näng mä Simijãw kyyh.   
\p
\v 36 Ti noo gó né hẽ m' ti agëët mä t'ĩĩ hẽnh ỹỹnh P'op Hagä Do ky n'aa rod. Ãn mä ta häd. Wah'ëë däg né m' tii. Panuéw mä ta yb makũ häd, Aseer makũ panaa see m'. Patug tamaa wäd, marahud wäd mäh. Raket'ëë däk do jawén paa bä, 7 ta baab tabahado däk bä m' Ãn patug maa badoo wät mäh.  
\v 37 Wah'ëë däk mäh. 84 däg mä ta baab n'aa. P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh had'yyt mä tabeheh'ũũm. Adëb bä, atsëm na-ããj mä P'op Hagä Do tahyb n'aa jaw'yyk. Ta hã taky n'aa etsẽẽ mäh. Kas'aah mä taky n'aa etsẽẽ hyb n'aa P'op Hagä Do hã.  
\v 38 Ti m' Marija, Joséh wë tabana bä m', taky n'aa tsebee wäd kän P'op Hagä Doo. Ti m' Jesus ky n'aa taher'ood kän t'ĩĩ hẽnh hab'ëëh do mahang Isaraéw buuj P'op Hagä Do ed'ëëp do gad'aa do sa hã.   
\p
\v 39 Ti m' Joséh Marija rabahajaa bä kä m' sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo, rababaaj hõm kän sa panang hẽnh Nasaréh häd näng doo, Garirej häj n'aa hẽnh.  
\v 40 Awëë däg kän mä karapee. Hejooj däg kän mäh. P'op Hagä Do h'yy gan'yyh. Baad P'op Hagä Do hag'ããs ta hã.   
\s1 P'op Hagä Do tób n'aa yt hã Jesus baym dó panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 41 Ta heen n'aa hẽ had'yyt hẽ Jesus ỹỹn ta patug daheeh rabahõm Jerusarẽnh hẽnh, Pas-kowa häd näng do ratab'ëës hyb n'aa.  
\v 42 12 m' Jesus ta baab däg rabahõm Pas-kowa ratab'ëës hyb n'aa rabahed'oo doo da. Jesus ahõm sa sii.  
\v 43 Pas-kowa ratab'ëës do tabahëëj jëng bä m', rababaaj nä sa panang hẽnh. Jesus mä aym Jerusarẽnh bä. Dooh m' rahapëë bä ta ỹỹn hã tabaym.  
\v 44 Sa wakããn mahang hawät red'oo mäh. Ti m' tug bä kä rabaheg'ããs, dooh m' Jesus. Resoos mä sa wakããn mahang.  
\v 45 Dooh m' rawyyd bä. Ti m' rabaheg'ããs p'aa hẽnh Jerusarẽnh hẽnh.  
\v 46 Tamawoob däg kän mä sa ǟh Pas-kowa jawén paa bä m', rabawyyd kän P'op Hagä Do tób n'aa yt hã m'. Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do mahang mä tabasooh. Tamaa newëë mäh, teaanh mä sa hã.  
\v 47 Sahõnh hẽ Jesus maa napäh do rahyb n'aa meuunh mä tahapäh do hã m', tah'yy ganäng do hã m'.  
\v 48 Ti m' ta ỹỹn ta patug daheeh rabahapäh bä m' rah'yy gabedo bong mäh. Ti m' ta ỹỹn ky hadoo:  
\p —Hëd n'aa tii d' mabahadoo ãã hã, tah ỹỹ? —näng mäh. —Õm ãã esoos, õm ãã hyb n'aa tón —näng mäh.   
\p
\v 49 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Hëd n'aa ỹ bë esoos? Nepäh bë hã Ee tób bä né paawä ti ỹ bë baw'yyt? —näng mä Jesus.   
\p
\v 50 Dooh m' ta ỹỹn rah'yy genä bä tii d' tahanäng do hã.  
\v 51 Ti m' tababaaj hõm kän sa sii. Baad mä taky daheeh sa hã. Baad mä Marija benäm ta ti ta h'yyb gó.  
\v 52 Awëë gëët mä Jesus. Anäng mä ta hã kä tahapäh doo. P'op Hagä Do kamahǟn ta hã, ta wób na-ããj rakamahǟn.   
\c 3  
\s1 Jowãw nu gahem'uun do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1-2 Ti m' 15 ta baab tabahado däk bä m' Tiberijo häd näng do Roma bä tabag'ããs noo gó, tabanawäng hẽnh P'op Hagä Do ban'oo kän mä ta panyyg Jowãw hã, ta wób tamaher'oot hyb n'aa. Sakarija m' Jowãw yb. Ti noo gó, Judah häj n'aa bä Pon-Sijo Pirato häd näng do sa wahë n'aa. Garirej häj n'aa bä, Eróts häd näng do sa wahë n'aa. Eróts hỹỹj mä Pirip häd näng doo, Itureej, Tarakonit häd enäh do häj n'aa bä m' sa wahë n'aa. Risããn häd näng doo, Abirẽn häj n'aa bä sa wahë n'aa.\f + \fr 3:1-2 \ft Roma buuj had'yyt nado Tiberijo bag'ããs. Hajõng ta wób sa häj n'aa na-ããj hẽ tabag'ããs. Pon-Sijo Pirato, Eróts, Pirip, Risããn na-ããj hẽ Tiberijo karom tii, Tiberijo kyy gó ta wób sa häj n'aa bä rabag'ããs doo.\f* Anas, Kajapas häd enäh doo, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do ti noo gó.  
\v 3 Ti m', P'op Hagä Do panyyg Jowãw gado däk jawén paa bä kä m', tamaher'ood hõm mä sahõnh hẽ tamii Joradãn nabyy me habong doo. Taher'oot sa hã raberéd hõm hyb n'aa nesaa doo, ranu kemuun hõm hyb n'aa nesaa do raberéd hõm do heen n'aa, P'op Hagä Do awug hõm hyb n'aa nesaa do sa h'yyb tym gó hanäng doo.   
\p
\v 4 Hahỹỹ da P'op Hagä Do ky n'aa rod Isajas häd näng do erih do paa Jowãw ky n'aa:  
\b  
\q1 “Hahỹỹ da tabanawäng bä her'oot do kyyh:  
\q1 Bë tyw n'aa bak'ood däg da Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo.  
\q1 Baad ub da bë tyw n'aa daj'aah.   
\q1
\v 5 Bë geh'aa hõm gaderoh doo.  
\q1 Bë epug hõm wajau doo, waëë na-ããj hẽ.  
\q1 Bë deja hõm ta tyw n'aa gajeroh doo.  
\q1 Bë benyyw däg baad ta tyw n'aa.   
\q1
\v 6 Tii bä da sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do rahapäh da  
\q1 nyy da P'op Hagä Do ji tabed'ëëp nesaa do mahǟnh.”\f + \fr 3:6 \ft Isajas 40.3‑5\f*   
\b  
\p
\v 7 Ti m' hajõk rakata däk Jowãw wë ranu kemuun hyb n'aa. Ti m' Jowãw ky hadoo sa hã:  
\p —Aw'yy p'yym näng do taah hadoo bëëh! —näng mäh. —Nyy da bë ed'oo bë kejën nesaa do bë hã P'op Hagä Do banoo do mahǟnh? J'ooj madäk doo me bë ed'oo bë nu kemuun nesaa do mahǟnh.  
\v 8 Taw'ããts hẽ pooj jé bë metäh te hub tado bä nesaa do bë eréd hõm bä. Bë metäh hanäm do hã bë moo bok do hã. Bë daab yb manä Abaraãm panaa bë hanäk do hã. Bë edoo manäh: “Ãã P'op Hagä Do gadoo Abaraãm panaa ãã bahadoo do hyb n'aa.” P'op Hagä Do karẽn bä, tahajaa hahỹ pä tawareem bä Abaraãm panaa rado padäg bä —näng mäh.  
\v 9 Edaa däk h'yy kawanereem do P'op Hagä Do ky n'aa etyy doo. Aj'yy myym joom kóm pa tadahëë däk do tabagëëm hyb n'aa hadoo tii. Sahõnh hẽ joom tëëg neaak do tagëëw jat da, ti tabaju hõm da —näng mä Jowãw kyyh.   
\p
\v 10 Ti m' rabeaanh ta hã:  
\p —Nyy d' ãã bad'oo hỹỹ kä?   
\p
\v 11 Ti m' Jowãw ky hadoo:  
\p —Pawóp hẽ saroor näng péh, sét tanoo saroor tamah pé hã. Waa näng doo, tanoo waa tamah do waa ta waa uuh —näng mä Jowãw kyyh.   
\p
\v 12 Ti m' sa wahë n'aa dajẽẽr n'aa gedaag n'aa an'aa mä Jowãw wë tanu gemuun hyb n'aa.  
\p —Ma matëg —näk mäh. —Ãã ẽnh, nyy d' ãã bad'oo?   
\p
\v 13 Ti m' Jowãw ky hadoo sa hã:  
\p —Bë wad'ii manä ta wób —näng mäh. —Dooh ta bahǟnh bë ets'ẽẽ sa hã dajẽẽr. Jããm hẽ bë ets'ẽẽ Roma buuj ky kajäk doo —näng mäh.   
\p
\v 14 Ti m' warahén reaanh:  
\p —Ãã ẽnh? Nyy d' ãã bad'oo? —näk mä warahén sa kyyh.  
\p Ti m' Jowãw ky hadoo:  
\p —Bë eǟm manä ta wób dajẽẽr rabanoo hyb n'aa bë hã. Bë ky n'aa tapa manä daap hẽ ta wób. Bë h'yy gadeja dajẽẽr bë wahë n'aa bë hã rep'aak do hã, bë hyb n'aa hũũm manä ti bahǟnh —näng mä Jowãw sa hã.   
\p
\v 15 Ti m' hajõk do t'ĩĩ hẽnh kat'aa do rah'yy kahas'ããp Jowãw hyb n'aa. Sa h'yyb gó m' rahyb n'aa newëë. Sa h'yyb gó m' raky hadoo: “Hahỹ né g'eeh P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, Kristo häd näng doo?”  
\v 16 Ti m' Jowãw ky hadoo sa hã:  
\p —Ỹ ti hỹỹh, bë ỹ nu gemuun naëng me. Ti awät da tak'ëp hyb n'aa jawyk do bahǟnh ỹỹ. Hã ỹỹ, ỹ hyb n'aa sakog its ta hã. Ti hyb n'aa dooh ỹ haja bä ta tsyym suun kabo n'aa ỹ do bä\f + \fr 3:16 \ft P'ooj ub sa karom rakeboo paa m' sa kariw n'aa tsyym suun. Tii bä sa kariw n'aa tsyym rahets'yyt. Tak'ëp hyb n'aa sakog its Jowãw Jesus matym gó, ta hã hẽ Jowãw hegãã bä. Ti hyb n'aa dooh tahaj'as pé Jesus wë tamoo wäd bä ta hã hẽ tahegãã bä, tahanäng pé tii.\f* —näng mäh. —Tii kä P'op Hagä Do Sahee tabanoo da bë hã, tabajëë suun hyb n'aa bë h'yyb tym gó, bë tah'yyb mahũũm hyb n'aa. Tëëg hõõ hadoo me baad tabanäw däk bë h'yyb tym, bë d' tametyy —näng mäh.  
\v 17 Tsyt hẽ tabetyn hõm da P'op Hagä Do karẽn do moo heb'ook doo, tsyt hẽ ta wób. P'op Hagä Do karẽn do moo b'ook doo, banäm doo hẽnh tabetyn hõm, tabanesaa hẽnh ta wób, aj'yy ta nahëë me tetyn hõm do hadoo tiriig ta bóg mahǟnh. Ta joom ag tiriig tabataa ta tób n'aa yt hã. Ta bóg taju toonh tëëg hõõ me, nadëëk doo me —näng mä Jowãw kyyh Kristo ky n'aa hã.   
\p
\v 18 Hajõng mä Jowãw her'oot sa hã. Panyyg wób gó tabeh'ũũm. Baad tametëëk sa hã. Panyyg hanäm do taher'oot mä sa hã.   
\p
\v 19 Ti m' Jowãw nabuuj gedoo mä Garirej häj n'aa wahë n'aa Eróts häd näng doo, ta hỹỹj ỹỹm, Erodija, tagat'ëë däk do hyb n'aa. Hajõng baad nadoo do wób Eróts moo wät do hyb n'aa na-ããj hẽ Jowãw nabuuj gedoo mä Eróts.  
\v 20 Ti m' ti bahǟnh tabegyyts wät. Tamejũũ mä Jowãw radawäts gëët ragadahew'ëës doo gó.   
\s1 Jesus Jowãw nu gemuun do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 21 Ti m' ragadahew'ëës doo gó radawäts g'ëëd pooj jé m', hajõk do Jowãw nu gemuun bong bä m', Jesus na-ããj mä tanu gemuun wät. Tanu gemuun bä m', Jesus ky n'aa etsẽẽ bä m', wë kabasëëts wät.  
\v 22 Ti m' P'op Hagä Do Sahee ahyng mä ta wë gurii-i hadoo mäh. Ti m' hỹ pong jé naa tamaa ena kän P'op Hagä Do kyyh. Hahỹỹ da m' ta kyyh:  
\p —Õm tah ỹỹ, tak'ëp ỹ kamahǟn up doo. Baad ỹ mah'yyb n'yym —näng mäh.   
\p
\v 23  30 ta baab Jesus bahado däk bä m' tadu doo tamoo wät do sa mahang.  
\s1 Jesus wahë makũ sa häd ketsén do hahỹỹh  
\q1 Joséh t'aah red'oo mä Jesus.  
\q1 Joséh yb makũ häd Eri.   
\q1
\v 24 Eri yb makũ häd Matat.  
\q1 Matat yb makũ häd Rewi.  
\q1 Rewi yb makũ häd Mew-Ki.  
\q1 Mew-Ki yb makũ häd Janaj.  
\q1 Janaj yb makũ häd Joséh.   
\q1
\v 25 Joséh yb makũ häd Matatijas.  
\q1 Matatijas yb makũ häd Amos.  
\q1 Amos yb makũ häd Naũm.  
\q1 Naũm yb makũ häd Eseri.  
\q1 Eseri yb makũ häd Nakaj.   
\q1
\v 26 Nakaj yb makũ häd Maat.  
\q1 Maat yb makũ häd Matatijas.  
\q1 Matatijas yb makũ häd Semej.  
\q1 Semej yb makũ häd Josek.  
\q1 Josek yb makũ häd Jodah.   
\q1
\v 27 Jodah yb makũ häd Jowanan.  
\q1 Jowanan yb makũ häd Resa.  
\q1 Resa yb makũ häd Serubab.  
\q1 Serubab yb makũ häd Saratijéw.  
\q1 Saratijéw yb makũ häd Neri.   
\q1
\v 28 Neri yb makũ häd Mew-Ki.  
\q1 Mew-Ki yb makũ häd Adih.  
\q1 Adih yb makũ häd Kosãn.  
\q1 Kosãn yb makũ häd Ew-Madãn.  
\q1 Ew-Madãn yb makũ häd Eer.   
\q1
\v 29 Eer yb makũ häd Josuwéh.  
\q1 Josuwéh yb makũ häd Erijés.  
\q1 Erijés yb makũ häd Jorĩm.  
\q1 Jorĩm yb makũ häd Matat.  
\q1 Matat yb makũ häd Rewi.   
\q1
\v 30 Rewi yb makũ häd Simijãw.  
\q1 Simijãw yb makũ häd Judah.  
\q1 Judah yb makũ häd Joséh.  
\q1 Joséh yb makũ häd Jonam.  
\q1 Jonam yb makũ häd Erijakĩm.   
\q1
\v 31 Erijakĩm yb makũ häd Mereja.  
\q1 Mereja yb makũ häd Mena.  
\q1 Mena yb makũ häd Matatah.  
\q1 Matatah yb makũ häd Natãn.  
\q1 Natãn yb makũ häd Dawi.   
\q1
\v 32 Dawi yb makũ häd Jesé.  
\q1 Jesé yb makũ häd Obed.  
\q1 Obed yb makũ häd Buwas.  
\q1 Buwas yb makũ häd Saramon.  
\q1 Saramon yb makũ häd Nasõm.   
\q1
\v 33 Nasõm yb makũ häd Aminadab.  
\q1 Aminadab yb makũ häd Adimih.  
\q1 Adimih yb makũ häd Rãm.  
\q1 Rãm yb makũ häd Eserõm.  
\q1 Eserõm yb makũ häd Peres.  
\q1 Peres yb makũ häd Judah.   
\q1
\v 34 Judah yb makũ häd Jakóh.  
\q1 Jakóh yb makũ häd Isak.  
\q1 Isak yb makũ häd Abaraãm.  
\q1 Abaraãm yb makũ häd Terah.  
\q1 Terah yb makũ häd Nahóh.   
\q1
\v 35 Nahóh yb makũ häd Serug.  
\q1 Serug yb makũ häd Rakaw.  
\q1 Rakaw yb makũ häd Pereg.  
\q1 Pereg yb makũ häd Eber.  
\q1 Eber yb makũ häd Serah.   
\q1
\v 36 Serah yb makũ häd Kaj-Nan.  
\q1 Kaj-Nan yb makũ häd Apasad.  
\q1 Apasad yb makũ häd Sẽm.  
\q1 Sẽm yb makũ häd Nowéh.  
\q1 Nowéh yb makũ häd Ramék.   
\q1
\v 37 Ramék yb makũ häd Metusarẽm.  
\q1 Metusarẽm yb makũ häd Enók.  
\q1 Enók yb makũ häd Jaréd.  
\q1 Jaréd yb makũ häd Marareew.  
\q1 Marareew yb makũ häd Kenan.   
\q1
\v 38 Kenan yb makũ häd Enós.  
\q1 Enós yb makũ häd Seet.  
\q1 Seet yb makũ häd Adãw.  
\q1 P'op Hagä Do t'aah hadoo Adãw makũũh, P'op Hagä Do pahuunh do hyb n'aa.   
\c 4  
\s1 Jesus Dijab metyy do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' Jesus basoop pong hẽnh tamii Joradãn häd doo me naa. Baad mä P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm. Ti m' P'op Hagä Do Sahee mahũũm kän Jesus tabanawäng hẽnh, rabanabok hẽnh.  
\v 2  40 m' ta ǟh Dijab\f + \fr 4:2 \ft Gereg kyy me ramaneëënh Nesaa Do Yb, Dijab. “Ji taky n'aa tapa had'yyt doo”, tahanäng péh ti Dijab.\f* metyy mä Jesus. Tabanawäng hẽnh tabaym bä, dooh Jesus awa bä. 40 ta ǟh tabahado däk bä m' Jesus mä asa däk tak'ëp.   
\p
\v 3 Ti m' Dijab ky hadoo ta hã:  
\p —P'op Hagä Do T'aah mado bä, mamejõ hahỹ pä takawareem däk pãw —näng mäh.   
\p
\v 4 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Dooh. Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih doo: “Ji waa hã had'yyt nado ji bedëp”\f + \fr 4:4 \ft Dew-Teronom 8.3\f* —näng mä Jesus.   
\p
\v 5 Ti m' Jesus Dijab masäk waëë jó. Tii b' naa m' nayyw hẽ tametëëh ta hã sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã hanäng do häj n'aa rabag'ããs doo.  
\v 6 Ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —Mahegãã! —näng mäh. —Sahõnh hẽ ta ti ỹ anoo da a hã. Sa wahë wahëh mabahadoo ỹ an'oo bä. Sahõnh hẽ hanäm doo, hetsooh do ta hã hanäng do ỹ anoo da a hã —näng mäh. —Ỹ ti ta ti gadoo. Ỹ ta danäh. Ti hyb n'aa ỹ anoo ỹ karẽn pé hã —näng mäh.  
\v 7 —Sahõnh hẽ ỹ banoo a hã, wë ỹỹ, tũũ, a taron nuu me ỹ mawehëë bä —näng mä Dijab kyyh.   
\p
\v 8 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih doo: “Jããm hẽ P'op Hagä Doo, bë hagã n'aa, bë wehëë. Jããm hẽ ta ti bë hyb n'aa jew'yyk, bë ky daheeh”\f + \fr 4:8 \ft Dew-Teronom 6.13\f* —näng mä Jesus.   
\p
\v 9 Ti m' Jesus Dijab mahũũm kän Jerusarẽnh hẽnh. Ti m' tabatsyyd hõm P'op Hagä Do tób n'aa jó p'op nu däk doo hẽnh tabasëëk hyb n'aa. Ti m' taky hadoo:  
\p —P'op Hagä Do T'aah mado bä, —näng mäh —keréd hyy tũũ babä naa.  
\v 10 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih doo —näng mä Dijab kyyh: “P'op Hagä Do mejũũ da ta ããs baad õm rabahag'ããs hyb n'aa.  
\v 11 Õm da ragadoo p'op pä hã a tsyym taganadas hyb n'aa”,\f + \fr 4:11 \ft Saaw-Mo 91.1, 12\f* näng P'op Hagä Do kyyh —näng mä Dijab.   
\p
\v 12 Ti m' Jesus ky gadoo:  
\p —Hahỹỹ da na-ããj hẽ P'op Hagä Do kyy kerih doo: “Mamety manä P'op Hagä Doo, a hagã n'aa”\f + \fr 4:12 \ft Dew-Teronom 6.16\f* —näng mä Jesus.   
\p
\v 13 Ti m' Dijab bahajaa bä kä Jesus tametyy doo, tabahõm dó Jesus mahǟnh.   
\s1 Ta panang bä Jesus raty n'aa ges'yyk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 14 Ti m' Garirej häj n'aa hẽnh Jesus babaaj hõm kän. Baad mä P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm mä Jesus. Jé pad'yyt hẽ Garirej häj n'aa bä rapanyyg enä hõm kän mä ta ky n'aa.  
\v 15 Tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã tama metëëk mäh. Sahõnh hẽ m' raj'aa etsë ta hã.   
\p
\v 16 Ti m' panang Nasaréh hẽnh tabahõm, tabawäng do paa hẽnh. Saab hã kä m' tabahõm tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo hẽnh, tabehed'oo doo da. Ti m' tabas'ëëg gëët P'op Hagä Do kyy kerih do taner'oot hyb n'aa.  
\v 17 Ran'oo däk mä ta hã P'op Hagä Do ky n'aa rod, Isajas makũ erii wät do paah, ta heen n'aa. Kapõõs mä ta ti ma kahé bäh. Tii b' mä tabapyn, taw'yyt mä ta hã kerih doo. Hahỹỹ da m' takerih:   
\b  
\q1
\v 18 “Hã ỹ P'op Hagä Do Sahee banäng.  
\q1 Ỹ tasëëw hõm tsyt hẽ, P'op Hagä Do Panyyg Hanäm Do  
\q1 kasuud is do sa hã ỹ maher'oot hyb n'aa.  
\q1 Ỹ tamejũũ ỹ bed'ëëp hyb n'aa ta wób moo gó naa.  
\q1 Ỹ tamejũũ ty temah do ỹ matym nä padëëk hyb n'aa.  
\q1 Ỹ tamejũũ tak'ëp rarejãã do ỹ bed'ëëp hyb n'aa sa moo gó naa, rabahõm hyb n'aa.   
\q1
\v 19 Ỹ tamejũũ hahỹỹ da ỹ maher'oot hyb n'aa sahõnh hẽ sa hã:  
\q1 Kaja kän P'op Hagä Do ji tat'yyd mehĩĩn doo.”\f + \fr 4:19 \ft Isajas 61.1‑2\f* \fig P'op Hagä Do kyy kerih do Jesus ner'oot do heen n'aa|alt="Scripture scroll (Escrituras)" src="CN01992B.TIF" size="col" loc="Se possivel no final do vs 19 ou no final do vs 28" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Rukas 4.19" \fig*   
\b  
\p
\v 20 Ti m' tabahëëj jëng bä taner'oot doo, tap'õõj däk mä p'aa hẽnh kerih doo. Tan'oo däk mä p'aa hẽnh tób kaser n'aa hã. Sahõnh hẽ m' tii b' hat'oonh do baad mä rabahag'ããs Jesus wë. Ragada mä taber'oot.  
\v 21 Ti m' taky hadoo:  
\p —Naga hẽ, bë hapëë kän tadu dahëë kän kerih do ỹ ner'ood wät doo kä —näng mäh.   
\p
\v 22 Ti m' sahõnh hẽ tii b' hat'oonh do baad mä raj'aa etsë ta hã. Rahyb n'aa meuunh mä baad taher'oot do hã. Ti m' rakaner'oot jé hat'oonh doo. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —Nyy d' tii éh? Joséh t'aah nado ti hỹỹh? —näk mäh.   
\p
\v 23 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Ỹ hapäh né tii, hahỹỹ da bë kyyh bë ky hetëg hã: “A daaj hẽ makebiin mediko mado bä”, näk da bëëh —näng mäh. —Hahỹỹ da d' bë kyyh: “Taw'ããts hẽ mamoo wäd meuj n'aa näng doo, babä, a panang bä, Kapar-Naũm bä mapahuunh doo da, ãã ky n'aa napäh doo da raher'oot doo”, näk da bëëh —näng mä Jesus sa hã.   
\p
\v 24 Ti m' taky hadoo ẽnh sa hã:  
\p —Ta panang bä, tabawäng doo bä, dooh P'op Hagä Do ky n'aa rod ragado bä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot doo.  
\v 25 Eriij hawät noo gó m', hajõk mä Isaraéw häj n'aa bä patug tema bong do kas'uut doo, tak'ëp sahõnh hẽ rabas'aah noo gó m', tamawoob hẽ ta baab bahǟnh tanadots wät do hyb n'aa.  
\v 26 Ti hadoo né hẽ m', dooh m' P'op Hagä Do mejõ bä Eriij sa wë tamasa hyb n'aa. Tamejũũ ta s'ee hẽnh ỹỹnh patug tamah do bawät bä. Panang Sarep-Ta häd näng doo bä tabawät. Häj n'aa Sidõn häd näng doo bä tii. Baad mä tamasa tii.  
\v 27 Ta jawén mäh, P'op Hagä Do ky n'aa rod seeh, Erisew häd näng do hawät noo gó m', hajõk mä nahëë enäh doo, rog manahuuh do Isaraéw häj n'aa bä. Ti hadoo né hẽ m', dooh m' sa nahëë Erisew ado hõm bä. Jããm né m' sét hẽ tanahëë do hõm, Namah häd näng doo. Sirija häd näng do buuj mä tii —näng mä Jesus sa hã.   
\p
\v 28 Ti m' tii b' hat'oonh do ramaa napäh bä m', tak'ëp mä rakawaj'ããn kän ta wë.\f + \fr 4:28 \ft Rawén kawaj'ããn bong, rahapäh do hyb n'aa nyy d' Jesus hanäng pé Eriij, Erisew sa panyyg gó sa hã tamaher'oot doo. Ta ti sa hã Eriij, Erisew masa do paah, dooh sa häj n'aa babuuj rado bä. Dooh m' Jesus pahuuj bä sa matym haj'aa rakarẽn doo da, tahanäng péh.\f*  
\v 29 P'op mä rabes'ëëg b'ëëh. Kawaj'ããn gó m' Jesus ramahũũm panang bä naa, p'op tabadoo hẽnh. Gadarong doo gó m' rakarẽn radawäts hyy paawä tadajëp hyb n'aa.  
\v 30 Ti m' Jesus bahõm sa mahǟnh, sa mahang mä tatabës.   
\s1 Jesus habëë hõm mera do hadäk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 31 Ti m' Jesus bahyng panang Kapar-Naũm häd näng doo hẽnh, häj n'aa Garirej häd näng doo bä. Ti m' Saab hã kä tadu doo tama metëëk sa hã P'op Hagä Do panyyg.  
\v 32 Ti m' maa new'ëë do rahyb n'aa meuunh mäh. Rawén meuuj bong mäh, hyb n'aa jawyk do ky n'aa me tama metëëk do hyb n'aa m'.  
\v 33 Ti m' tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo gó m' tabasooh aj'yy karap'aar h'yyb nesaa doo, mera doo. Ti m' tak'ëp mä ta kyyh:   
\p
\v 34 —Ej! H'ëëd makarẽn ãã wë Jesus Nasaréh buuj? Ãã marejãã mawén na! —näng mäh. —Ỹ hapäh õm baad ub. Õm P'op Hagä Do hanaa, tak'ëp hanäm doo, baad hadoo do moo wëëd õm —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 35 Ti m' Jesus geǟm wät karap'aar h'yyb nesaa do ta hã hadäk doo. Ti m' taky hadoo:  
\p —Er'ood manäh! Bag hẽnh! Ahõm aj'yy mahǟnh —tah'eed hõm mäh.  
\p Tii bä m' aj'yy karap'aar h'yyb nesaa do dawäts jat tũũ sahõnh hẽ sa matym gó. Ti m' karap'aar h'yyb nesaa do bahõm kän, ta hã hadäk do paah. Tabanyyh bä dooh tarejã bä aj'yy.  
\v 36 Ti m' tii bä kata b'ëëh do rameuuj bong mäh, raky n'aa jõg bong mäh. Ti m' raky hadoo:  
\p —H'ëëd pé ti tama metëëk hahỹỹ hã? Hyb n'aa jawyk doo me, hejoonh doo me tamejũũ karap'aar h'yyb nesaa do rabanyyh hyb n'aa. Raky daheeh né hẽ —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 37 Ti hyb n'aa m' dawëë Jesus ky n'aa däg däk Garirej häj n'aa hẽnh.   
\s1 Jesus nahëë sog hõm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 38 Tii kä m' Jesus banyyh tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo bä naa. Simaw tób hẽnh mä tabahõm. Ti m' Simaw mayyn asooh mäh. Tak'ëp oom ta hã. Ti m' Jesus hã rabaher'oot tamasa hyb n'aa.  
\v 39 Ti m' p'eets hẽ tabana gëët Simaw mayyn hasooh hẽnh. Tameduuk mä oom keréd hõm hyb n'aa. Ti m' oom keréd hõm. Nayyw hẽ m' Peed mayyn moo wäd däk sa waa.   
\p
\v 40 Ti noo gó né hẽ, tug bä kä m', papỹỹj badëë hyng bä kä m', Saab bahëëj jëng jawén paa bä, Kapar-Naũm buuj ramenaa sahõnh hẽ nahëë enäh doo. Hajõk mä sa nahëëh. Ti m' sét ken'yyh hã tamoo däng. Sa nahëë tahehëën hõm mäh. Ahub padëëk mäh.  
\v 41 Karap'aar h'yyb nesaa doo, ta wób sa hã hanäng do enä kän mä sa hã hanäng do paah. Raban'yyh bä m' tak'ëp mä sa kyyh:  
\p —P'op Hagä Do T'aah né hẽ õm —näk mä karap'aar sa kyyh.  
\p Ti m' Jesus ky ge'ỹỹm mäh. Dooh m' Jesus an'oo bä karap'aar h'yyb nesaa do rer'ood bä, rahapäh do hyb n'aa m', Jesus ta ti Kristo P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo.   
\p
\v 42 Ti m' jati pé tapaj'ëë bä, Jesus bahõm dawë hã, rabanabok hẽnh. Ti m' Jesus rabesoos jé pad'yyt hẽ. Ti m' Jesus ramamuun bä kä m' retsẽẽ ta hã sa panang bä tabaym hyb n'aa.  
\v 43 Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa hanäm do ỹ karẽn ỹ her'oot panang wób hẽnh na-ããj né hẽ. Ti hyb n'aa ỹ P'op Hagä Do mejõ hyng —näng mä Jesus kyyh.   
\p
\v 44 Ti m' tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã m', sahõnh hẽ Judah häj n'aa panang bä tama met'ëëg kän mäh.   
\c 5  
\s1 Jesus ats'yyt do ta sii habong do pan'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' ta see pé noo gó m' karaj'aa Genesaréh\f + \fr 5:1 \ft Karaj'aa häd see Garirej.\f* häd näng do nabyy me Jesus ma metëëk. Hajõk doo, P'op Hagä Do ky n'aa maa new'ëë doo, gatat'uuk mä ta hã.  
\v 2 Ti m' pawóp hẽ marakate tabahapäh ta nabyy me, tah'ỹỹb h'oo n'aa. Karahi rahets'yyt mä marakate danäh hã.  
\v 3 Ti m' tagatsëg sooh marakate see gó. Simaw mä marakate danäh. Ti m' tabetsẽẽ taũũj hõm hyb n'aa dawë hã marakate. Tii b' naa m' tama met'ëëg kän.   
\p
\v 4 Ti m' tabahajaa bä kä tama metëëk doo, tamejũũ Simaw tabadajong hẽnh marakate t'ĩĩ hẽnh radatu hyb n'aa tah'ỹỹb nahëëh.  
\p —T'ĩĩ hẽnh bë mo haj'aa enäh da —näng mä Jesus Simaw hã.   
\p
\v 5 Ti m' Simaw ky hadoo:  
\p —Wahëh ỹỹ, —näng mäh —atsëm had'yyt hẽ ãã baboo paawä, dooh ãã mo haj'aa péh. Ti hadoo né hẽ, mamejũũ do hyb n'aa ỹ datu p'aa hẽnh karahi —näng mäh.   
\p
\v 6 Ti m' tii d' rabad'oo bä kä m', hajõng mä tah'ỹỹb karahi gó. Tak'ëp hajõng do hyb n'aa karahi gekog bong.  
\v 7 Ti m' marakate see gó hat'oonh do ranaëënh ramasa hyb n'aa. Ti m' tah'ỹỹb rabata tooj kän marakate gó. Pawóp hẽ marakate gad'ẽẽ däk mäh. P'eets hẽ paawä m' tabagyyb paawä marakate tah'ỹỹb jawyg hã.   
\p
\v 8 Ti m' Simaw Peed bahapäh bä m' Jesus ky haj'aa, ta taron nu paa me tabahyy häng mä Jesus wë. Ti m' taky hadoo:  
\p —Ahõm mahǟnh ỹỹ, wahë ỹỹ. Dooh ỹ haja bä a matym gó ỹ ag'ëëd bä, nesaa do moo hew'ëët do hyb n'aa ỹỹh —näng mäh.   
\p
\v 9 Simaw ta hataa daheeh rameuuj bong mä hajõng do hyb n'aa tah'ỹỹb.  
\v 10 Sebedew taah, Tsijaag, Jowãw häd enäh doo, Simaw kanatëë, ti na-ããj mä rameuuj bong. Ti m' Jesus ky hadoo Simaw hã:  
\p —Eỹỹm manäh —näng mäh. —Ajyy, ỹỹj sag hadoo da õm hỹỹ kä, P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa —näng mä Jesus.   
\p
\v 11 Ti m' hood jó kä ratakyg jat marakate kä. Sahõnh hẽ raberéd hõm. Ah'ũũm kän mä ta sii.   
\s1 Rog manahuuh do Jesus haso däk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Ti m' panang s'ee hẽnh Jesus mamuun mä aj'yy rog manahuuh do hanäng doo. Tak'ëp mä ta hã däg ta rog. Jesus tabahapäh bä m', ahyy häng mä tũũ, tetsẽẽ mä Jesus bado hõm hyb n'aa ta nahëëh:  
\p —Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, —näng mäh —makarẽn bä mahajaa né hẽ nahäh ỹ mado hõm —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 13 Ti m' Jesus moo däg ta hã. Ti m' taky hadoo:  
\p —Ej. Ỹ karẽn —näng mäh. —Has'oo däg! —näng mä ta kyyh.  
\p Ti m' nayyw hẽ kä m' ta nahëë badoo wät. Has'oo däg kän mäh.   
\p
\v 14 Ti m' Jesus baher'oot ta hã:  
\p —Maher'ood manä ta wób sa hã —näng mäh. —Ahõm jajé naga hẽ P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo wät do wë. Mametä ta hã õm has'oo däk doo. Mamoo wäd Mosees mejũũ do paah, ta ti hedoo pé ji nahëë badoo wät do heen n'aa, p'aa hẽnh baad mabahadoo hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó, baad sahõnh hẽ rabahapäh hyb n'aa õm has'oo däk doo —näng mä Jesus ta hã.   
\p
\v 15 Ti m' Jesus mejõ né paawä m' ta wób tamanaher'oot hyb n'aa, jé pad'yyt hẽ nayyw hẽ rapanyyg enä hõm mä Jesus ky n'aa hã. Ti hyb n'aa m' hajõk han'aa ta wë ramaa newëë hyb n'aa tama metëëk doo. Ta wób nahëë enäh do na-ããj hẽ an'aa ta wë tabaheso hõm hyb n'aa sa nahëëh.  
\v 16 Ti m' Jesus, ta see pé noo gó, tabehũũm takabanawät hẽnh taky n'aa etsẽẽ hyb n'aa P'op Hagä Do hã.   
\s1 Aj'yy k'yy gadóm do Jesus haso däk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 17 Hỹ hadoo mäh, ta see pé noo gó, tób gó Jesus ma metëëk bä kä, Pariséw ramaneëënh doo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj mäh, ti at'oonh mä maa new'ëë do sa mahang. Jé pad'yyt hẽ naa rabena. Garirej, Judah häd enäh do häj n'aa bä naa rabana. Jerusarẽnh hẽnh naa ta wób rabana. Baad ub P'op Hagä Do hejój Jesus h'yyb gó tabawät nahëë enäh do sa nahëë tawén do hõm.  
\v 18 Ti m' ajyy wób ramanaa mä nahëë näng doo, nawät doo. Ratóg nä ta tyng jó. Rakarẽn paawä m' ramajëë suun tób gó Jesus wë.  
\v 19 Du daa m' rakad'oo pé gatag'uu däk do hyb n'aa m' hajõk doo. Ti m' p'op ramasäk. Ratyw n'aa gas'ëës mäh, ti m' tii b' naa m' ramahy kän kata däk do mahang Jesus bagëët bä.  
\v 20 Ti m' Jesus h'yyb hapäh bä m' hat'ook do rah'yy ka'eeh do ta hã, nawät do hã taky hadoo:  
\p —Najis ỹỹ —näng mäh. —Nesaa do a h'yyb tym gó hanäng kado hõm —näng mäh.   
\p
\v 21 Ti m' Pariséw, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ raky hadoo sa h'yyb gó:  
\p —Nyy d' mä hỹ ta hã! —näk mäh. —P'op Hagä Do taky n'aa rejãã hahỹỹ hã. Jããm né hẽ P'op Hagä Do hajaa nesaa do ji h'yyb tym gó hanäng do tado hõm bä —näk mä sa h'yyb gó.   
\p
\v 22 Jesus h'yyb hap'ëëh mä sa h'yyb. Ti hyb n'aa m' tabeaanh sa hã:  
\p —Hëd n'aa tii da bë hyb n'aa newëë bë h'yyb gó? —näng mäh. —Bë ỹ h'yyb hapäh —näng mäh.  
\v 23 —Nyy da nahejooj bë hã? “Kado hõm nesaa do a h'yyb tym gó hanäng do paah”, ji noo bä? “As'ëëg g'ëëd, awäd däg”, ji noo bä? —näng mä Jesus sa hã.   
\p
\v 24 Ti m' taky hadoo ẽnh sa hã:  
\p —Hỹỹ kä da —näng mäh. —Bë bahapäh hyb n'aa ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ hajaa sa hã hanäng do nesaa do ỹ ado hõm bä, ỹ haso däk da nahëë näng doo —näng mä Jesus kyyh.  
\p Tii bä m' k'yy gadów däk do hã taky hadoo:  
\p —As'ëëg g'ëëd, mado däg a tyng, ahõm kä a tób hẽnh —näng mä Jesus ta hã.   
\p
\v 25 Ti m' nayyw hẽ kä tabas'ëëg g'ëëd kän, tabado däk ta tyng kä, ahõm kän sahõnh hẽ m' rabahapëë kän. P'op Hagä Do hã taj'aa etsë mä tababaaj hõm bä kä.  
\v 26 Sahõnh hẽ hap'ëëh do rameuuj bong mäh. P'op Hagä Do hã m' raj'aa etsë. Ti m' rah'yyb e'ỹỹm bong. Ti m' raky hadoo:  
\p —Meuj n'aa näng do ãã hapäh naga hẽ —näk mä sa kyyh.   
\s1 Rewi häd näng do Jesus naëënh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 27 Ti m' ta jawén Jesus bahõm bä kä panang bä naa, taw'yyt mä Rewi häd näng doo. Roma buuj ky gabuuj dajẽẽr ragahed'aak bä m' tabasooh. Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —B'ëëp ana wë ỹỹ, hëp ỹ hata mabahadoo hyb n'aa —näng mäh.   
\p
\v 28 Ti m' Rewi bas'ëëg gëët, sahõnh mä taberéd hõm, ti m' ahõm kän mä ta sii.   
\p
\v 29 Ti m' Rewi moo wät mä ta tób bä sa tä, sa waa Jesus tatsebé do ky n'aa, Jesus taweh'ëëh do ky n'aa. Hajõk dajẽẽr gahed'aak doo, Rewi hep'ëëh doo, ta wób na-ããj mä tatsyyd bong do rabana rabawa hyb n'aa ta sii.  
\v 30 Ti m' Pariséw, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do Pariséw wób hedoo doo, hãd kawaj'ããn gó m' rabeaanh Jesus ma matëg sa hã:  
\p —Hëd n'aa bë bawëh, bë beëëk dajẽẽr gahed'aak do sa sii, ta wób na-ããj hẽ nesaa do moo heb'ooh do sa sii? —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 31 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Nahëë temah doo, dooh rahõm bä mediko wë. Nahëë enäh do ti hah'ũũm ta wë.  
\v 32 Dooh ỹ ahyy bä hỹ pong jé naa P'op Hagä Do karẽn doo da habok red'oo do ỹ naëënh hyb n'aa. Ỹ ahyng, nesaa do moo heb'ooh do ỹ naëënh hyb n'aa, nesaa do raberéd hõm hyb n'aa, P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa kä —näng mä Jesus kyyh, Pariséw sa hã.   
\s1 Jesus hã reaanh do ratayy do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 33 Ti m' h'yy gaẽẽj gó raky hadoo ta hã:  
\p —Jowãw nu gahem'uun do ma matëg ranawa P'op Hagä Do rahyb n'aa esee do heen n'aa, P'op Hagä Do hã raky n'aa etsẽẽ. Tii da na-ããj hẽ Pariséw ma matëg rabad'oo. Tii d' nado a ma matëg. Ti rawa had'yyt hẽ. Reëg had'yyt hẽ —näk mäh.   
\p
\v 34 Ti m' panyyg ky n'aa gó Jesus ky gadoo. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:  
\p —Ket'ëë do jäm n'aa hẽnh ji ats'yyt doo, dooh tahaja bä ji mejõ bä ratabëëj bä ranoo kanawa do heen n'aa ta patug pan'aa sa mahang tag'ëëd bä. Jäm bawät nä bä ji ats'yyt do rawëë had'yyt hẽ. Dooh ratay bä.  
\v 35 Ti awät da sa najiis, ta patug pan'aa, rado hõm sa mahǟnh. Ti noo gó da ratay kän\f + \fr 5:35 \ft Hahỹỹ d' Jesus hanäng pé ta tii: Ta ma matëg sii tabawät nä bä, dooh ratay bä. Sa mahang Jesus badoh bä, tii bä da ratay kän.\f* —näng mäh.   
\p
\v 36 Ti m' panyyg see ky n'aa gó taky hadoo:  
\p —Dooh ji as'ẽẽd bä ji saroor papuuj bäh ta säg hã ji gasyyp hyb n'aa. Tii d' ji adoo bä ji rejãã ji saroor papuuj. Papuuj bäh dooh baad tado bä saroor säg hã —näng mä ta kyyh.  
\v 37 —Ti hadoo né hẽ uwa bëëh hã. Dooh ji gedu bä uwa bëëh papuuj hegän sooh do pan'aa ta hood b'éé byy säg gó. Tii d' ji adoo bä, uwa bëëh egän so bä, ta hood säg ganabäh hõm. Tii bä kä, uwa bëë waho bëëh da, ta hood kä karejã kän\f + \fr 5:37 \ft Hahỹỹ da Jesus hanäng péh: Dooh ji mekuuj bä papuuj tama metëëk doo, pooj jé rabahed'oo do paa da.\f* —näng mäh.  
\v 38 —Uwa bëëh papuuj ji geduuh ta hood papuuj gó, keh'ũũs doo gó —näng mäh.   
\p
\v 39 Ti m' taky hadoo ẽnh ta see ky n'aa gó:  
\p —Jé uwa bëëh mahỹỹnh do hajõõ ta baab haso däk do heëëk doo, papuuj dooh tagenaag bä. “Taw'ããts hẽ pooj näh”, näk sa kyyh\f + \fr 5:39 \ft Dooh papuuj Jesus ma metëëk do rakarẽn bä, tahanäng pé m' tii. Ragenaag däk pooj jé rabahed'oo doo. Dooh rakarẽn bä reréd bä tii.\f* —näng mä Jesus.   
\c 6  
\s1 Saab ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Hỹ hadoo mä Saab, Judah buuj rakamehehãk do noo gó, Jesus ta ma matëg sa sii joom tiriig banäng doo me m' ratabës. Ramahõm me m', ta ma matëg tiriig ag mä raberik ta byyh banyyh hyb n'aa, tiriig rabawa hyb n'aa.  
\v 2 Ti m' Pariséw sa sii habok do raky hadoo sa hã:  
\p —Hëd n'aa bë ky nadaheeh ër ky n'aa jaw'yyk do Saab ky n'aa hã? Saab hã bë moo bok\f + \fr 6:2 \ft Dooh ji moo wäd bä Saab hã Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ. Tak'ëp Pariséw rahyb n'aa jew'yyk Saab. Sa hã m' Jesus ma matëg ramoo bok tiriig ag rateh'yyp do hyb n'aa.\f* —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 3 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Dooh bë ner'ood bä g'eeh nyy da ër wahë makũ Dawi bad'oo, tii, ta hataa rabas'aah bä?  
\v 4 Dawi ajëë suun P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt hã, ti m' tabadoo pãw P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt hã hatoonh doo, ti m' tabawa. Ti m' tanoo mä ta hataa rabawa. Jããm né hẽ paawä ta ti tób yt hã moo heb'ooh do haw'aa ta ti pãw Mosees ky n'aa jaw'yyk do an'oo bä\f + \fr 6:4 \ft Jããm né hẽ paawä P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt moo heb'ooh do haw'aa ta ti pãw, P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa anoo Dawi rabawa, Dawi tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa.\f* —näng mä Jesus sa hã.   
\p
\v 5 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh sa hã:  
\p —Ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ né hẽ ti Saab ky n'aa hã mejũũ doo —näng mä Jesus kyyh sa hã.   
\s1 Moo gadóm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 6 Ta see pé noo gó m', Saab see hã m', Jesus bahõm ẽnh tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo hẽnh. Ti m' tama met'ëëg kän P'op Hagä Do ky n'aa. Ti yt hã m' tabasooh aj'yy moo gadóm doo. Ta hub mä ti gadóm.  
\v 7 Ti m' Pariséw, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ m' ramatakëë mä Jesus aj'yy moo tahaso däg bä Saab hã. Ta moo tahaso däg bä Jesus moo wät né hẽ Saab hã kä sa hã. Rakarẽn paawä m' Jesus raky n'aa tapaa Jesus ky nadaheeh do Mosees ky n'aa jaw'yyk doo.  
\v 8 Jesus hapäh mä sa h'yyb. Ti m' Jesus ky hadoo aj'yy moo gadóm do hã:  
\p —Ag'ëëd däg sa mahang —näng mäh.  
\p Ti m' aj'yy as'ëëg g'ëëd kän.  
\v 9 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Ỹ eaanh bë hã —näng mäh. —Nyy da ër ky n'aa jaw'yyk do metëëk Saab ky n'aa hã? H'ëëd ti taw'ããts hẽ ji moo wät Saab hã? Baad hadoo do ji moo wät, nesaa do ji moo wät? Ji da hadoo do ji ed'ëëp Saab hã, ji da hadoo do ji daj'ëëp Saab hã? —näng mä Jesus kyyh sa hã.   
\p
\v 10 Ti m' taty kaw'õõd däg kän sa wë. Ti m' aj'yy hã kä taky hadoo:  
\p —Madajoow a mooh —näng mäh.  
\p Ti m' ta moo tadajoow däk. Ahub däg kän mäh, baad däg mä ta moo kä.  
\v 11 Ti m' tak'ëp mä Pariséw, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ m' rakawaj'ããn kän Jesus wë. Kaner'oot mä nyy d' rabad'oo ta hã.   
\s1 Jesus asëm do 12 hedoo do tamejũũ do pan'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Ti m' ta jawén Jesus basëëk waëë jó taky n'aa etsẽẽ hyb n'aa. Taky n'aa ets'ẽẽ had'yyt hẽ m' atsëm.  
\v 13 Ti m' tabawag hõm bä kä tanaëënh mä ta wë sahõnh hẽ ta ma metëëk doo. Tasëëw hõm mä 12 sa mahang habong doo, tamejũũ do rabahadoo hyb n'aa.  
\v 14 Hahỹỹ d' mä tasëëw hõm do sa häd: Simaw mäh, Peed ta häd n'oo däk doo. Ta jawén mä Ãn-Deréh, Simaw hỹỹj. Ta jawén mä Tsijaag, Jowãw, Pirip, Batoroméw,  
\v 15 Matew, Toméh, Tsijaag Aw-Pew t'aah, Simaw “Serot” ramaneëënh doo,\f + \fr 6:15 \ft Judah buuj sa häj n'aa bä Roma buuj ramejũũ noo gó, Judah buuj wób rakarẽn rakamaj'ĩĩ Roma buuj sa wë. Dooh rakarẽn bä Roma buuj mejõ bä sa hã. Roma buuj wë kamaj'ĩĩ do ramaneëënh \fk Serot \ft . Ta ti sa see paa apäh ta ti Simaw rawén maneëënh “Simaw Serot”.\f*  
\v 16 Judas (Tsijaag t'aah), Judas Ikarijot kä m', Jesus haëëj däk do majĩĩ hã.   
\s1 Jesus metëëk do nyy da P'op Hagä Do bad'oo ji hã panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 17 Ti m' Jesus ta ma matëg daheeh rabahyng waëë jó naa. Ta hõõ bä m' rabaym dó tabasatẽ bä. Hajõk ta hataa wób tii bä hab'ëëh. Hajõk né hẽ m' ta wób tii bä m' rakata padëëk. Judah häj n'aa bä naa m' rabana ta wób. Jerusarẽnh bä naa m' ta wób. Panang Tiir, Sidõn häd enäh doo, akajar nabyy me badäk doo bä naa m' ta wób.  
\v 18 Tii bä m' rabana Jesus ma metëëk do ramaa newëë hyb n'aa. Nahëë enäh do na-ããj mä rabena Jesus basog hõm hyb n'aa sa nahëëh. Sa mahang ti abong karap'aar h'yyb hã hadäk doo. Jesus hebëë hõm mä karap'aar h'yyb nesaa do sa hã hanäng do paah. Heso padëëk mäh.  
\v 19 P'op Hagä Do anoo ta hejój tabahajaa hyb n'aa sahõnh hẽ sa nahëë tasog hõm hyb n'aa. Ti hyb n'aa m' sahõnh hẽ rakarẽn mä ta hã ramoo kajäk.   
\p
\v 20 Ti m' ta ma matëg wë Jesus ty däng, ti m' taky hadoo sa hã:  
\b  
\q1 —P'op Hagä Do ky n'aa edëng bëëh, kas'uut doo,  
\q1 P'op Hagä Do bag'ããs do karapee bë bahadoo do hyb n'aa.   
\q1
\v 21 —P'op Hagä Do ky n'aa edëng bëëh, hỹỹ kä has'aah doo,  
\q1 ta jawén kä bë waa enäh do hyb n'aa.  
\q1 —P'op Hagä Do ky n'aa edëng bëëh, hỹỹ kä h'yy kame'oot doo,  
\q1 ta jawén bë kawew'aam bë tsebé do hyb n'aa.   
\b  
\p
\v 22 —P'op Hagä Do ky n'aa edëng bëëh, hëp ỹ n'aa, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do hyb n'aa, bë wë rah'yy gaẽẽj bä, bë raty n'aa gesyyg bä, bë raky n'aa rejã bä, nesaa do bë ky n'aa ran'oo bä.  
\v 23 Baad had'op do P'op Hagä Do anoo da bë hã ta säm hỹ pong jé. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë tseb'ee tii d' bë hã radoo bä. Bë getsëg da tak'ëp bë tsebé do hyb n'aa. Tii d' né paa sa wahë makũ rabad'oo P'op Hagä Do ky n'aa rod sa hã, rarejãã na-ããj hẽ sa hã —näng mä Jesus.   
\b  
\q1
\v 24 —Ta wób dooh da rah'yy gadajaa bä.  
\q1 Baad nado da bë hã da hẽ tak'ëp ma näng doo,  
\q1 ta jawén kä dooh bë gado wäd bä do hyb n'aa hanäm doo.  
\q1 Sahõnh hẽ bë gado wät paah.   
\q1
\v 25 —Baad nado bë hã da, da hẽ tak'ëp waa enäh doo,  
\q1 ta jawén bë basaah do hyb n'aa da.  
\q1 —Baad nado bë hã da, da hẽ bë kawew'aam doo,  
\q1 ta jawén bë h'yy kame'oot do hyb n'aa da, bë h'yy katón do hyb n'aa da.   
\q1
\v 26 —Baad nado bë hã da sahõnh hẽ bë hã raj'aa etsëë bä.  
\q1 Tii d' né paa sa wahë makũ raj'aa etsë P'op Hagä Do ky n'aa rod heh'äät nadoo doo.\f + \fr 6:26 \ft Baad nado sa hã Jesus wén her'oot, P'op Hagä Do rejãã do hyb n'aa da sa hã, ta ky n'aa rod heh'äät nadoo do tarejãã do paa hadoo.\f*   
\s1 Ji majĩĩ ji kamahǟn do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 27 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:  
\p —Bëëh, ỹ her'oot do maa new'ëë doo, ỹ maher'oot hahỹỹ da: Bë kamahǟn da bë majĩĩ. Bë moo bok baad hadoo do bë wë h'yy gaẽẽnh do hã.  
\v 28 Bë ky n'aa edëë bë ky n'aa wasee do hã. P'op Hagä Do hã bë ky n'aa ets'ẽẽ bë hã rejãã doo —näng mäh.  
\v 29 —Õm rapa ewyh bä manu mebyng hyb n'aa paawä, mamabaaj manäh. Man'oo a ta pa s'ee hẽnh rabewyyh hyb n'aa. A hatsë a hã hadäk do rado hõm bä, na ramahũũm a saroor na-ããj hẽ.  
\v 30 Man'oo a hã retsẽẽ doo. A ma rado hõm bä, mamejõ manä ragabaanh.  
\v 31 Taw'ããts hẽ bë moo boo ta wób sa hã baad hadoo doo, bë karẽn do bë hã ramoo bok doo —näng mä Jesus kyyh.   
\p
\v 32 —Jããm né hẽ bë kamahǟn bä bë hã kamahǟn doo, dooh P'op Hagä Do bë taj'aa etsëë bä tii d' bë bad'oo do hyb n'aa. Nesaa do moo heb'ooh doo, ti na-ããj hẽ rakamahǟn sa hã kamahǟn doo. Ti hyb n'aa bë hã kamahǟn do bë kamahǟn bä, dooh sa bahǟnh bë ado bä.  
\v 33 Baad hadoo do bë moo boo bä bë hã baad hadoo do moo bok do sa hã, dooh P'op Hagä Do bë taj'aa etsëë bä tii d' bë bad'oo do hyb n'aa. Nesaa do moo heb'ooh doo, tii d' né hẽ rabad'oo ẽnh.  
\v 34 Jããm né hẽ bë an'oo bä bë dajẽẽr uuh hedoo doo, bë waa hedoo doo, p'aa hẽnh hab'aanh do hã, dooh P'op Hagä Do bë taj'aa etsëë bä tii d' bë bad'oo do hyb n'aa. Nesaa do moo heb'ooh doo, ti na-ããj né hẽ tii da né hẽ rabad'oo ẽnh sa da hadoo do hã. Ragahëën p'aa hẽnh rabaj hõm doo.  
\v 35 Dooh tii d' bë adoo bä —näng mäh. —Bë kamahǟn bë majĩĩ. Baad hadoo do bë moo boo sa hã. Bë an'oo retsẽẽ doo. Bë gadaa manä p'aa hẽnh rabaj bä. Tii bä da baad had'op do P'op Hagä Do banoo bë hã ta säm. Sahõnh Hẽ Sa Bahǟnh Hadoo Do taah bë tii bä. P'op Hagä Do ky enyym tamasa do baad ganadoo do sa hã, ky nes'aa do sa hã na-ããj hẽ.  
\v 36 Taw'ããts hẽ ta wób kamahǟn gó bë t'yyd mehĩĩn bë Yb, P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn doo da.   
\s1 Ji da hadoo do ji ky n'aa netyy do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 37 —Bë ky n'aa ety manä ta wób, dooh tii bä bë P'op Hagä Do ky n'aa ety bä kä. Baad nadoo do hã bë ky n'aa ety manä bë da hadoo do sa mo haj'aa p'ãã, dooh bë tii bä P'op Hagä Do ky n'aa ety bä bë mo haj'aa p'ãã. Bë hyb n'aa mabaan sa hã taw'ããts hẽ nadoo do sa mo haj'aa hã, tii bä da P'op Hagä Do mabaan nesaa do bë mo haj'aa hã.  
\v 38 Bë an'oo ta wób sa hã, tii bä da P'op Hagä Do banoo bë hã. Baad P'op Hagä Do banoo da bë hã. Panyyg gó bë ỹ maher'oot nyy da P'op Hagä Do banoo bë hã: Ky en'yym doo, baad tiriig tym hes'ëëm doo, baad ta hood gad'ẽẽ däk do hanoo do hadoo P'op Hagä Doo. Baad ub bë hã tabanoo, dooh tabaa es'ĩĩ bä. Ta wób hã bë anoo do pénh da, tii da né da P'op Hagä Do banoo bë hã.   
\p
\v 39 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh. Panyyg gó m' tabeh'ũũm:  
\p —Ty tamah do dooh tahaja bä ta da ty hadoo do tamahũũm bä ta tyw n'aa hẽnh. Ta s'ee hẽnh, gadarong doo hẽnh rakajäk séd hã —näng mäh.  
\v 40 —Dooh ma kametëëk do ta ma matëg bahǟnh tado bä. Ma kametëëk do tahaja däk bä tama kametëëk doo, ta ma matëg da hado däk, séd demuun rabahaja padëëk —näng mäh.   
\p
\v 41 —Hëd n'aa mamatakëë b'aa hyyj its a da hadoo do matym me hahop doo, b'aa haeh do a matym gó anäng?  
\v 42 Hëd n'aa, “Na b'aa hyyj a matym gó hatu do ỹ ado hõm”, mabanäng, dooh b'aa haeh do mamatakä bä a matym gó hanäng doo? J'ooj madäk do ti a h'yyb. Mado nä pooj jé b'aa a matym gó hakëë doo. Tii bä da mabahapäh baad ub mabado hõm hyb n'aa a da hadoo do matym gó hatu do b'aa hyyj —näng mä Jesus.   
\s1 Ji bawät do hã ji h'yyb gó hanäng do kametëëh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 43 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Joom baad hadoo doo, baad ub ta ag, dooh ta ag nes'aa bä. Ti hadoo né hẽ joom see baad nadoo doo. Ta hẽnh hẽnh ta ag hahõm. Dooh baad hadoo do ta ag.  
\v 44 Joom ag hã ji bahapäh joom ỹỹn. Dooh ji awyyd bä wiigo ag sasëng tëëg hedoo do hã. Dooh na-ããj hẽ ji awyyd bä uwa ag hetëk do hã.  
\v 45 Ti hadoo ji hã. Baad hawät doo, baad hadoo do ta h'yyb gó hanäng do taher'oot. Baad nawät doo, baad nadoo do ta h'yyb gó hanäng do taher'oot. Ji h'yyb tym gó ji hyb n'aa newë had'yyt doo, ti né hẽ ji her'oot —näng mä Jesus kyyh.   
\s1 Tób tema do ky n'aa gó Jesus beh'ũũm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 46 Hëd n'aa ỹ bë maneëënh “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo”, dooh ỹ bë ky dahé bä ẽnh?  
\v 47 Ỹ metëëh da ny hadoo ỹ ma metëëk do maa newëë doo, ky daheeh doo.  
\v 48 Tób tama do hadoo da tii. T'õp tagagoos ta tu n'aa tyw n'aa tababang bä, pä banäng bä. Tamii bag'yyp bä ta tób hã, wän n'aa hejoonh do badäng bä ta hã, dooh ta tób tatë hyy bä, baad ta tób ta tu n'aa babang bä tabejëh do hyb n'aa.  
\v 49 Ti nado këh ỹ maa newëë do ky nadaheeh doo. Tób tama doo, j'ooj ta tu n'aa tabetuu daap hẽ, dooh tahej'oonh péh. Tamii bag'yyp bä ta tób hã, wän n'aa hejoonh do adäng ta hã, tii b' tabatë hyng. Sahõnh hẽ takarejãã ta tób.   
\c 7  
\s1 Warahén sa wahë n'aa see Jesus hã h'yy ka'eeh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' Jesus bahajaa bä kä ta ti sa hã taher'oot doo, tababaaj hõm kän panang Kapar-Naũm häd näng doo hẽnh.  
\v 2 Tii bä panang bä ti awät mä Roma buuj warahén n'aa sa wahë n'aa seeh. Nahëë näng mä ta karom. P'eets mä tadajëp ta nahëë mahỹỹj. Baad mä ta kariw n'aa kamahǟn tii.  
\v 3 Ti m' ta kariw n'aa, warahén sa wahë n'aa, ky n'aa napäh mä Jesus. Ti m' Judah buuj sa wahë n'aa wób tamejũũ mä Jesus wë, ramaher'oot hyb n'aa tabana hyb n'aa, ta karom tabahaso däk hyb n'aa m'.  
\v 4 Ti m' rakajaa bä kä, tak'ëp mä Jesus ramaher'oot rats'yyt doo. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:  
\p —Taw'ããts hẽ maky dahé õm tats'yyt doo —näk mäh.  
\v 5 —Takamahǟn né hẽ ëër, Judah buuj. Taky gabuuj ratama tób P'op Hagä Do panyyg ãã yd naherot doo —näk mä sa kyyh Jesus hã.   
\p
\v 6 Ti m' Jesus bahõm kän sa sii. Ti m' warahén tób bedaa däk bä m' warahén mejũũ ta najiis wób ragadoo hyb n'aa Jesus, ramaher'oot hyb n'aa. Hahỹỹ da m' rapanäk Jesus hã warahén kyyh:  
\p —Wahëh ỹ n'aa, hã ỹỹ ỹ hyb n'aa sakog its a hã. Ti hyb n'aa mahyb n'aa tón manä tóp ỹỹ gó mabajëë suun do hã. Jããm né hẽ mabana.  
\v 7 Ỹ hyb n'aa sakog its a hã. Ti hyb n'aa a wë ỹ nahõm. Taw'ããts hẽ babä naa mamejũũ ta nahëë hã, tii bä karom ỹ bahas'oo däk da.  
\v 8 Tii d' ỹ wén edoo ỹ na-ããj né hẽ ỹ ky daheeh wahëh ỹ n'aa ramejũũ do ỹỹh. Ỹ na-ããj hẽ, warahén ỹ n'aa ỹ mejũũ, ỹ raky daheeh. Ta see ỹ mejõ bä, “Ahõm”, ỹ noo bä, ahõm né hẽ. Ta see ỹ mejõ bä, “Ana”, ỹ noo bä, ana né hẽ. Karom ỹỹ ỹ mejõ bä, “Hahỹ mamoo wäd”, ỹ noo bä, ỹ taky daheeh né hẽ —tii da m' sa kyyh, warahén kyyh hã.   
\p
\v 9 Ti m' Jesus maa napäh bä m' warahén mejũũ do raher'oot do warahén kyyh, tahyb n'aa meuunh mäh. Ti m' taty kaw'õõd däk hajõk ta sii han'aa do sa wë, ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Baad bë ỹ maher'oot —näng mäh. —P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh sa noo né paawä, dooh ỹ hapäh nä pé Isaraéw buuj sa mahang tak'ëp hã ỹ h'yy ka'eeh doo, hahỹ aj'yy, Isaraéw buuj nadoo doo, h'yy ka'eeh do hadoo —näng mä Jesus.   
\p
\v 10 Ti m' warahén Jesus wë tamejũũ do rababaaj nä bä m' warahén tób hẽnh, has'oo däg kän mä ta karom kä ta hã rahegãã bä kä.   
\s1 Jesus h'yyb tym ganä däk do dajëp do paa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Ti m' ta jawén kä m' Jesus bahõm kän mä panang Naĩn häd näng doo hẽnh. Ta ma matëg, hajõk ta wób na-ããj hẽ Jesus rahada mäh.  
\v 12 Panang noo bä m' Jesus kajaa bä kä m' tamamuun mä ti buuj. Ramanaa mä dajëp doo. Radakä paawä m'. Jããm né m' sét né hẽ m' ta ti patug tamaa wät do t'aah. Hajõk ta tii bä buuj rahadaa nä ta ỹỹn.  
\v 13 Ti m' Jesus baheg'ããs bä m' ta ỹỹn, tat'yyd mehĩĩn mä ta ti ỹỹnh.  
\p —Aód manäh —näng mä ta hã.   
\p
\v 14 Ti m' Jesus bahõm rabatook hẽnh ta tyng jó, ti m' ta tyng hã tamoo däng. Ti m' kamag hat'ook do rabaym. Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Pahëëw —näng mäh. —A hã ỹ mejũũ: Nu gas'ëëg gahëë! —näng mä Jesus kamag hã.   
\p
\v 15 Ti m' tanu gas'ëëg gahäng dajëp do paah. Ti m' taber'ood däg kän. Ti m' Jesus bahaëëj däg kän ta ỹỹn hã.   
\p
\v 16 Ti m' sahõnh hẽ rameuuj bong mäh, P'op Hagä Do hã m' raj'aa etsë mäh.  
\p —P'op Hagä Do ky n'aa rod tak'ëp haj'ap do kas'ee kän ër mahang —näk mä sa kyyh. —P'op Hagä Do bahyng ta karapee tamasa hyb n'aa —näk mäh.   
\p
\v 17 Ti m' Jesus mo haj'aa hã kä sahõnh hẽ rapanäg hõm ta wób, Judah häj n'aa haw'ããts hẽ m', Judah häj n'aa pa hẽ habong do na-ããj mäh.   
\s1 Jowãw nu gahem'uun do mejũũ do Jesus reaanh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 18 Ti m' Jowãw nu gahem'uun do ma matëg ramaher'oot mä ta hã sahõnh hẽ Jesus moo wät do ky n'aa. Ti m' Jowãw naëënh ta wë pawóp hẽ ta ma matëg.  
\v 19 Ti m' tamejũũ mä Jesus wë rabahõm.  
\p —Hahỹỹ da bë eaaj Jesus hã: “Õm né hẽ ti P'op Hagä Do Ky Däng Do ta wë hana doo, ta see ti ãã gada?”, denoo da —näng mä Jowãw nu gahem'uun doo.   
\p
\v 20 Ti m' Jesus wë rakajaa bä kä m' raky hadoo ta hã:  
\p —Jowãw nu gahem'uun do ãã tamejũũ, õm ãã eaanh hyb n'aa õm né tado bä P'op Hagä Do Ky Däng Do ta wë hana doo, ta see apäh ti ãã gada doo? —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 21 Ti noo gó né hẽ hajõk sa nahëë Jesus asog hõm doo. Hajõng nahëë Jesus asog hõm doo. Ta see hedoo ta seeh, ta see hedoo ta seeh, ta see hedoo ta seeh. Sahõnh ta ti nahëë tabasog hõm. Karap'aar h'yyb nesaa do ta wób hã hanäng do tahebëë hõm. Ty tsehẽt doo, sahõnh hẽ taty enä hõm, baad rabahapëë padëëk Jesus mo haj'aa.  
\v 22 Ti m' Jowãw mejũũ do hã Jesus ky hadoo:  
\p —Bë ahõm nä, bë maher'ood Jowãw babä bë hapäh doo, bë maa newëë doo: Ty temah do paah, rahapëë padëëk. Nabong do paah, aboo padëëk p'aa hẽnh. Rog manahuuh doo, ahub padëëk p'aa hẽnh. Nabuuj gatemah doo, ramaa napëë padëëk. Dejëp do wób genä bong ỹ an'oo bä. P'op Hagä Do panyyg hanäm do na-ããj hẽ kaher'ood däk kas'uut do sa hã.  
\v 23 Ky n'aa kedëng da jé ỹ moo wät do hyb n'aa, ỹ her'oot do hyb n'aa tah'yy kaneréd bä hã ỹ tah'yy ka'eeh doo. Tii d' bë her'ood Jowãw hã —näng mä Jesus kyyh Jowãw nu gahem'uun do mejũũ do sa hã.\f + \fr 7:23 \ft Jesus moo wät do hã wyt ta maab hẽ P'op Hagä Do hanaa. Ti hyb n'aa tamejũũ Jowãw ramaher'oot tamoo wät do hã. Isajas 61.1 hã takerii däk ti P'op Hagä Do ky däng do ky n'aa.\f*   
\p
\v 24 Ti m' Jowãw nu gahem'uun do mejũũ do rababaaj hõm jawén paa bä kä, hajõk do hã Jesus her'ood kän Jowãw nu gahem'uun do ky n'aa. Hahỹỹ da m' ta kyyh:  
\p —H'ëëd ti bë heg'ããs tabanawäng hẽnh? Jawii bah'ood ahëm do g'eeh bë heg'ããs?  
\v 25 Ti tanado bä, h'ëëd ti bë heg'ããs t'ĩĩ hẽnh? Aj'yy saroor ky n'aa gebah do dadäk do bë heg'ããs t'ĩĩ hẽnh? Dooh. Saroor ky n'aa gebah do hanäm do dadäk doo, sahõnh hẽ rah'yy karẽn do sa wë hanäng doo, dooh raboo bä tabanawäng bä. Sa wahë n'aa tób hanäm doo gó rababok tii.  
\v 26 Ti tanado bä, h'ëëd ti bë heg'ããs t'ĩĩ hẽnh? P'op Hagä Do ky n'aa rod bë heg'ããs? Ỹỹ. Ti né ti bë heg'ããs. P'op Hagä Do ky n'aa rod bahǟnh tii.\f + \fr 7:26 \ft P'op Hagä Do ky n'aa rod bahǟnh Jowãw Jesus wén edoo, Jesus kajaa do pooj jé panäg n'aa Jowãw bahadoo do hyb n'aa.\f*  
\v 27 Ta ti né hẽ ta ti aj'yy ky n'aa näng do P'op Hagä Do kyy kerih do hã. Hahỹỹ da ta ky n'aa: “Ỹ mejũũ da panäk ỹ n'aa a pooj jé, a tyw n'aa tabenyyw däk hyb n'aa a pooj jé”,\f + \fr 7:27 \ft Marakijas 3.1\f* näng kerih doo.   
\p
\v 28 —Baad bë ỹ maher'oot —näng mä Jesus. —Badäk hahỹỹ bä habong do sa mahang, dooh Jowãw bahǟnh nu gadäk péh. Ti tahado né paawä, P'op Hagä Do bag'ããs do karapee hedoo do sa mahang, jããm hẽ hyb n'aa sakog its né paawä, Jowãw bahǟnh tanu gadäk hỹỹ kä —näng mä Jesus.\f + \fr 7:28 \ft Jesus kajaa do pooj jé Isaraéw buuj P'op Hagä Do bag'ããs. Sa hã tabanoo ta ky n'aa jaw'yyk doo, raky daheeh hyb n'aa. Ti noo gó Isaraéw buuj P'op Hagä Do ky dah'eeh do ramaneëënh P'op Hagä Do karapee. Ti see né hẽ Jowãw nu gahem'uun doo. Sa mahang dooh hanäng pé Jowãw bahǟnh pé hyb n'aa jawyg ub doo. Jesus du doo tabag'ããs do sahõnh hẽ ta hã h'yy ka'eeh doo, Isaraéw buuj, Isaraéw buuj nadoo do na-ããj hẽ. Ta ti tamaneëënh ta karapee, tabag'ããs doo. Sahõnh hẽ ta ti Jowãw bahǟnh kä. Ky n'aa netsëëh do sa mahang habong doo, ti na-ããj hẽ Jowãw nu gahem'uun do bahǟnh ranu gapad'ëëk hỹỹ kä.\f*   
\p
\v 29 Ti m' hajõk doo, dajẽẽr gahed'aak do sii hẽ né hẽ m', ramaa napäh bä m' Jesus her'oot doo, P'op Hagä Do hã m' raky kajäk. Baad ub sa hã P'op Hagä Do moo wät doo. Jesus her'oot do rawén gen'aak, Jowãw nu gemuun hõm do hyb n'aa p'ooj ub sa hã.  
\v 30 Pariséw, baad Mosees ky n'aa jaw'yyk do hap'ëëh do na-ããj hẽ, dooh m' ragado bä sa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo. Rawén ganadoo mäh, dooh paa m' rakarẽn Jowãw nu gahem'uun do nu gemuun.   
\p
\v 31 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Nyy gó da ỹ baher'oot da, da hẽ badäk hahỹỹ hã habong do panyyg ky nadah'eeh do sa ky n'aa? —näng mäh.  
\v 32 Hahỹ hadoo tii: Karepé wahoo gó hab'ëëh do ramas'uunh do hadoo. Hahỹỹ da karepé wób sa kyyh ta wób hã: “Raketëë do pud n'aa ãã gamehỹỹh bë tsebé hyb n'aa paawä, dooh masunh do bë as'ããw bä. Tii bä dajëp do heen n'aa ãã wareem, masuuj gó bë ba'oot hyb n'aa paawä. Ti na-ããj dooh bë karẽn bä. Dooh h'yy ketón gó bë masuuj bä”, näk karepé ta wób sa hã.  
\v 33 Ti hadoo né hẽ da hẽ habong doo. Tabad'op hẽ ji raky dahé bä, dooh na-ããj hẽ ragenaag bä ji moo wät doo. Jowãw nu gahem'uun doo, dooh uwa s'ëëb mahỹỹnh do teëg bä. Ta see pé noo gó noo kanawa doo me P'op Hagä Do tah'yyb en'yym. Ti hyb n'aa, “Karap'aar h'yyb mahũũm mä tii”, bë nooh.  
\v 34 Ỹỹ kä, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ eëëk, ỹ awa. Ti hyb n'aa ỹ bë maneëënh, tahawaa, heëëk do men, dajẽẽr gahed'aak doo, nesaa do moo heb'ooh do sa najiis.  
\v 35 Ãã raganado né paawä, P'op Hagä Do né hẽ ti ỹỹh, Jowãw na-ããj hẽ h'yy gan'yyh doo. Ãã ma met'ëëg wät do ky dah'eeh do baad rababok do hã takametä däk tii.   
\s1 Buu benyym do Jesus tsyym hã ỹỹnh ahoog wät do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 36 Ti m' Pariséw see Jesus tabats'yyt ta tób hẽnh tabawëh hyb n'aa ta sii. Ti m' Jesus bahõm kän ta tób hẽnh. Ti m' tabahyy sooh ta tyng hã rabahed'oo doo da, ta jawén p'aa hẽnh mä ta tsyym bëëh. Ti m' rabawëë kän.  
\v 37 Ti m' ta ti panang bä ti awät mä ỹỹnh nesaa do moo hew'ëët do paah. Ti m' taky n'aa napäh bä m', Pariséw tób hẽnh Jesus bawëh bä m', t'ĩĩ hẽnh mä tabahõm. Buu benyym do ta moo gó. Pä s'ëëb, buu benyym do hood.  
\v 38 Ti m' Jesus tsyym hã m' ta taron nu paa me tabahyy häng. Ti m' tabaoot. Ta ty nabëëh Jesus tsyym hã takajäk. Ti m' tabahawuuk ta sëën me. Jesus mä tatsyym tsanetsup, ta hã taweh'ëëh do heen n'aa. Buu benyym do tah'ook mä Jesus tsyym hã.   
\p
\v 39 Ti m' Pariséw Jesus hats'yyt do bahapäh bä m' ta tii, ta h'yyb gó m' taky hadoo: “P'op Hagä Do ky n'aa rod tado bä paawä hahỹ aj'yy, tahapäh paawä jaa ti ta ti ỹỹnh. Tahapäh paawä ti nesaa do moo hew'ëët doo. Tabahapäh bä paawä, dooh tagado bä ỹỹnh ta hã moo wät doo”, näng mä Pariséw ta h'yyb gó.   
\p
\v 40 Ti Jesus h'yyb hapäh mä ta ti Pariséw. Ti m' taky hadoo:  
\p —Simaw —näng mä ta hã. —Ỹ karẽn paawä õm ỹ maher'oot —näng mäh.  
\p —Éj. Ỹ mamaher'ood ma matëg —näng mäh.   
\p
\v 41 Ti m' Jesus ky hadoo, panyyg gó m' tabenaa wät:  
\p —Ti abong pawóp hẽ ajyy. Kũũt enäh sa kariw n'aa wë. Ta see kũũt 50, ta see kũũt 500.  
\v 42 Dooh rahaja bä repaag bä sa kũũt. Ti hyb n'aa sa kariw n'aa bawug hõm sa kũũt. Hỹỹ kä, ỹ eaanh a hã —näng mä Simaw hã. —Ny hadoo do sa kariw n'aa tak'ëp takamahǟn up a hã péh? —näng mä Jesus.   
\p
\v 43 Ti m' Simaw ky hadoo:  
\p —Hã ỹỹ, kũũt eh do paah —näng mäh.  
\p —Ti né hẽ —näng mä Jesus. —Baad a kyyh —näng mäh.   
\p
\v 44 Ti m' ỹỹnh wë taty kaw'õõd däk. Ti m' Simaw hã ta ky hadoo:  
\p —Mahegãã hahỹ ỹỹnh —näng mäh. —A tób gó ỹ bajëë suun bä, dooh naëng ỹ man'oo bä ji bahed'oo doo da, tsym ỹ hetsyd. Hahỹ ỹỹnh kä, tsym ỹ ta ty nabëë me tatsahë däk, ti tabawug hõm ta sëën me —näng mäh.  
\v 45 —Ỹ kajaa bä, dooh ỹ matsanetsub bä makedëng do heen n'aa ji bahed'oo doo da. Hahỹ ỹỹnh kä, dooh teréd bä tatsanetsup do tsym ỹỹ hã, ỹ kajaa bä tadu dahäng do né hẽ.  
\v 46 Dooh mahawug bä ta syyj buu benyym do nuh ỹỹ gó ji bahed'oo doo da. Hahỹ ỹỹnh, buu benyym do tahah'ook tsym ỹỹ hã.  
\v 47 Tak'ëp ỹ tawén kamahǟn, hajõng nesaa do ta wë hanäng do paa P'op Hagä Do mabaan hõm do hyb n'aa. Kanahën hadoo do nesaa do hã näng do P'op Hagä Do awug hõm doo, kanahën doo hẽ P'op Hagä Do takamahǟn —näng mä Jesus Simaw hã.   
\p
\v 48 Ti m' ỹỹnh hã kä Jesus ky hadoo:  
\p —Nesaa do a hã hanäng do paa kado hõm —näng mäh.   
\p
\v 49 Ti m' Simaw atsyyd bong do wób sa h'yyb gó m' rabedoo:  
\p —Jaa ti hỹỹh? Tahajaa g'eeh nesaa do tado hõm bä? Jããm né hẽ P'op Hagä Do hajaa tii —näk mä sa h'yyb gó.   
\p
\v 50 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh ỹỹnh hã:  
\p —Õm P'op Hagä Do wén ed'ëëp nesaa do mahǟnh, hã ỹ mah'yy ka'eeh do hyb n'aa. Ahõm kä h'yyb näm doo me —näng mä Jesus.   
\c 8  
\s1 Joom tym ky n'aa gó Jesus metëëk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti jawén mä sét panang ken'yyh bä m' Jesus her'ood hõm mä P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa hanäm doo. 12 hedoo do ta ma matëg rahada mä Jesus.  
\v 2 Ah'ũũm mä na-ããj hẽ ta sii ỹỹj wób, karap'aar h'yyb nesaa do sa hã padëëk do paa Jesus habëë hõm do sa hã, sa nahëë tado hõm do sa hã. Sa mahang ti awät mä Marija Madarẽn häd näng doo, 7 karap'aar h'yyb ta hã henyyh do paa Jesus habëë hõm doo.  
\v 3 Ta see häd mä Jowãn, Kusa häd näng do ỹỹm. Häj n'aa wahë n'aa Eróts häd näng do kaser n'aa m' ti ta patug. Ta see häd mä Susããn. Hajõk mä ỹỹj wób rahada Jesus. Sa dajẽẽr me ramasa Jesus ta ma matëg daheeh sa waa hã.   
\p
\v 4 Ti m' hajõk ta wób kata padëëk mä Jesus wë. Jé pad'yyt hẽ naa rabena. Ti m' ta ma matëg hã tamaher'oot hahỹ panyyg:   
\p
\v 5 —Hỹ hadoo joom hejóm do bejoom joom tym. Tatsawyh hõm joom tym. Joom tym tatsawyh hõm do wób ta tyw n'aa me takajäk. Ta wób ratsabeeb hõm, ta wób taw'ëëd rabajóh jëng.  
\v 6 Joom tym wób kajäk pä ta yt tabahadoo do jó. Kanahën its k'ããts tii bä. Ti taganyyh bä nayyw hẽ tatsawyy jëng, dooh tabatsahëë ta h'yyb.  
\v 7 Ta tym wób kajäk sasëng kóm banäng bä. Ta nemuun sasëng gajewäng. Tii bä kä, dooh tawëë wäd bä kä sasëng hyb n'aa.  
\v 8 Ta tym wób kajäg kän baad tabadoo bä. Genyyh, baad tabawäng, baad tabeaak. 100 nuu me tabejoom do bahǟnh tabeag kän baad tabadoo bä kajäk doo —näng mä Jesus, panyyg ky n'aa me m' tabaher'ood kän.  
\p Ti m' tabahajaa bä panyyg taher'oot doo, taky hadoo:  
\p —Jé karẽn pé ỹ her'oot do tamaa newë bä, taw'ããts hẽ tahyb n'aa matakëë —näng mäh.   
\p
\v 9 Ti m' ta ma matëg beaanh ta hã nyy d' tahanäng pé m' ti panyyg.  
\v 10 Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë hã P'op Hagä Do an'oo däk bë bahapäh hyb n'aa pooj jé ji nahapäh do P'op Hagä Do bag'ããs do hã. Ta wób sa hã, P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do sa hã, ỹ maher'oot panyyg ky n'aa me —näng mäh. —Ti hyb n'aa, “rahegãã né paawä m', dooh m' rah'yy genä bä. Ramaa newë né paawä, dooh tagah'ood bä sa hã”\f + \fr 8:10 \ft Isajas 6.9\f* —näng mä Jesus kyyh sa hã.   
\p
\v 11 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:  
\p —Hahỹỹ d' tahanäng pé panyyg ky n'aa: Joom tym, P'op Hagä Do kyyh.  
\v 12 Joom tym wób ta tyw n'aa me kajäk do hadoo P'op Hagä Do panyyg maa new'ëë do wób sa hã. P'op Hagä Do kyyh sa h'yyb gó kajäk do Dijab asog hõm raky nadaheeh hyb n'aa, ranedëp hyb n'aa nesaa do mahǟnh.  
\v 13 Joom tym wób pä banäng bä kajäk do hadoo P'op Hagä Do panyyg maa new'ëë do wób sa hã. Ramaa newëë bä h'yy gadajaa gó ragado né hẽ paawä, nayyw hẽ rah'yy gejë hõm. Joom kóm nanäng nä do hadoo sa hã. Pooj jé dó raky daheeh. Tii bä, hejoonh doo me P'op Hagä Do metyy bä baad rah'yy kae bä, nayyw hẽ rah'yy gejë hõm.  
\v 14 Joom tym wób sasëng mahang kajäk do hadoo P'op Hagä Do panyyg maa new'ëë do wób sa hã. P'op Hagä Do kyyh ramaa napëë né paawä, rahyb n'aa newë had'yyt hẽ badäk hahỹỹ hã ji bawät do hã.\f + \fr 8:14 \ft Ta ti hedoo do hã raty kanewad had'yyt hẽ. Rahyb n'aa tón had'yyt hẽ sa waa, sa taah, nyy d' rabad'oo doo.\f* Dajẽẽr hã, sa ma hã, rakarẽn do hã rahyb n'aa hũũm had'yyt hẽ. Ti hyb n'aa P'op Hagä Do panyyg sa h'yyb gó hadäk do tawén nahõm. Joom neaak do hado däk tii.  
\v 15 Joom tym wób baad tabadoo bä kajäk do hadoo P'op Hagä Do panyyg maa new'ëë do wób sa hã. Baad ub sa h'yyb, t'õp madäk doo me ramaa newëë. P'op Hagä Do kyyh ramaa napäh bä, baad rabenäm sa h'yyb gó. Rahyb n'aa matakä had'yyt hẽ ta hã. Tabad'op hẽ rah'yy gejë hõm. P'op Hagä Do karẽn do baad ramoo bok tii kä. Joom he'aak do hadoo tii —näng mä Jesus.   
\p
\v 16 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Ta bag dooh ji gataa so bä ji bejën hyb n'aa manajuu yt hã, ji bejën hyb n'aa ji jó ỹỹh do yt hã. Dooh. Ta bag ji dasooh ta tyng jó, tób gó hajëë pëë do rabahapäh hyb n'aa.  
\v 17 Ta ti hadoo da ỹ ma metëëk do hã: Sahõnh hẽ kejën nä doo, ji nahapäh nä doo, ta jawén kä da sahõnh hẽ da rabahapäh, wyt ta maab däg da sa hã.  
\v 18 Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ baad bë hyb n'aa matakä bë maa newëë do hã. Jé h'yy ganyy däk doo, ti bahǟnh P'op Hagä Do banoo nä ta hã ta h'yy ganäng doo. Jé kanahën d'os hẽ h'yy ganäng doo, tahajaa do ted'oo doo, P'op Hagä Do ado hõm da ta hã kanahën d'os hadoo doo\f + \fr 8:18 \ft Ta ti tawén kado hõm sa hã, rahyb n'aa manatakëë do hyb n'aa. Dooh rahyb n'aa p'eed bä P'op Hagä Do panyyg hã.\f* —näng mä Jesus.   
\s1 Jesus wakããn heh'äät do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 19 Ti m' ta see pé noo gó Jesus ỹỹn, ta wakããn sii hẽ m' rabana, Jesus raheg'ããs. Du daa m' rakad'oo pé hajõk do hyb n'aa ta w'oo hã hab'ëëh doo.  
\v 20 Ti m' rë tanyy ky hadoo ta hã:  
\p —A ỹỹn, a wakããn ta w'oo hã rabab'ëëh. Õm mä raheg'ããs —näng mäh.   
\p
\v 21 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Sahõnh hẽ P'op Hagä Do panyyg maa new'ëë doo, ky dah'eeh doo, ti né hẽ ëën hadoo, ti né hẽ wakãn haa hadoo —näng mäh.   
\s1 Bah'ood Jesus meduuk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 22 Ti m' ta see pé noo gó m' Jesus baher'oot ta ma matëg sa hã:  
\p —Ti bä, ër atsëg hõm karaj'aa tamyyj jé.  
\p Ti m' ragatsëg t'oonh marakate gó.  
\v 23 Ti m' rabatsëk bä kä m' Jesus aǟ sooh mäh. Ti m' bah'ood bana kän tak'ëp. Tewëëp mä maadaka. Marakate m' tetaa m'. Ǟm n'aa näng. P'eets mä marakate bagyyb jëë paawä.   
\p
\v 24 Ti m' ta ma matëg ramebëë nyyh, ti m' raky hadoo:  
\p —Ãã Wahë N'aa! —näk mäh. —Ër ag'yyp da! —näk mäh.  
\p Ti m' tabas'ëëg gëët, ti m' bah'ood, maadaka tameduuk. Ti m' bah'ood badoo wäd. Badatih däk mäh.   
\p
\v 25 —Dooh hã ỹ bë h'yy kasadëë bä? —näng mäh.  
\p Ti m' tak'ëp mä rabeỹỹm bong, tak'ëp mä rameuuj bong. Ti m' rakaner'oot sa mab hẽ:  
\p —Jaa ti hỹỹ éh? Bah'ood, maadaka sii hẽ raky daheeh! —näk mä sa kyyh.   
\s1 Karap'aar h'yyb nesaa do Jesus ah'eed hõm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 26 Ti m' rakajaa Geras buuj sa häj n'aa bä, karaj'aa tamyyj jé, Garirej häj n'aa nu masee me.  
\v 27 Ti m' Jesus gatsëg nyyh bä kä m', nayyw hẽ m' tabana ta wë aj'yy mera doo, karap'aar h'yyb hã näng doo, ta tii bä babuuj. Bäp peej mä tabawät ta si n'aa hẽ. Bäp peej däg mä tanaǟ wät tób yt hã. Pä gabaho doo gó, panang buuj dejëp do sa kamag n'aa radebong doo bä tabahe'ỹỹh.  
\v 28 Ti m' Jesus tabahapäh bä m' tak'ëp mä tageëëj wät. Jesus matym gó m' tabadëë hyng. Tak'ëp mä ta kyyh:  
\p —H'ëëd makarẽn wë ỹỹ, Jesus, P'op Hagä Do T'aah, Sahõnh hẽ Bahǟnh Hadoo Do T'aah? Ỹ d' marejã manäh! —näng mäh.   
\p
\v 29 Tii d' tawén edoo mäh, karap'aar h'yyb nesaa do Jesus ah'eed hõm do hyb n'aa m'. Hajõõ nuu me m' karap'aar h'yyb bejëng ta hã tamera doo. Haak sapuuw hadoo doo me né hẽ m' ramoo maw'yyd né paawä m', ratsyym mew'yyd hõm paawä m', hagã nyy né paawä m', tagahet'ëëh mä haak sapuuw hadoo doo. Tabanawäng hẽnh daap mä tawajaah karap'aar h'yyb an'oo bä.   
\p
\v 30 Ti m' Jesus beaanh ta hã:  
\p —Nyy d' a häd? —näng mäh.  
\p —“Hajõk Doo” ãã häd —näng mäh.  
\p Hajõk karap'aar h'yyb ta hã hanäng, tii d' ta häd tawén hadoo.  
\v 31 Ti m' karap'aar h'yyb nesaa do rets'ẽẽ had'yyt mä Jesus hã tanah'eed hyng hyb n'aa tabanesaa hẽnh.   
\p
\v 32 Hajõng mä too yb tii b' habëëh karaj'aa takëën hã, wajapëm doo bä. Tii b' mä sa waa rabahew'aa. Ti m' karap'aar h'yyb rabetsẽẽ Jesus banoo hyb n'aa rabajëë pëë too yb hã. Ti m' Jesus banoo t'ĩĩ hẽnh sa hã kä.  
\v 33 Ti m' karap'aar h'yyb nesaa do benä kän aj'yy hã hanäng do paah, too yb hã m' rabajëë pä kän. Ti m' too yb rapah'uud bong, rameraa bong, ti m' rawaj'aa wëënh tame wajapëm doo hẽnh, tame m' rakejäg bëënh. Ti m' t'õp mä rapehǟs.   
\p
\v 34 Ti m' too yb hagã n'aa rabahapäh bä m' ta tii, waj'aa bong mäh. Sa panang bä, panang nedaa bä na-ããj mä ramaher'oot sahõnh hẽ rahapäh doo.  
\v 35 Ti m' t'ĩĩ hẽnh buuj rabana t'ĩĩ hẽnh rabaheg'ããs hyb n'aa ky n'aa näng doo. Ti m' Jesus wë rakajaa bä kä, rabahegãã kän aj'yy hajõng do karap'aar h'yyb nesaa do hanäng do paah. Asooh mä Jesus tsyym pa. Saroor näng mäh, baad däg mä ta h'yyb tym. Ti m' rabeỹỹm bong.  
\v 36 Ti m', ta ti hap'ëëh do rabaher'ood kän han'aa do sa hã kä, ta ti aj'yy ky n'aa, Jesus ahub däk do ky n'aa.  
\v 37 Ti m' ta ti babuuj rabetsẽẽ Jesus hã, tabahõm hyb n'aa sa häj n'aa bä naa. Tak'ëp mä rabeỹỹm bong rawén eaanh tabahõm hyb n'aa. Ti m' Jesus gatsëg so kän marakate gó, ti m' tabahõm kän.   
\p
\v 38 Aj'yy kä m' karap'aar h'yyb nesaa do hadäk do paa m' betsẽẽ Jesus hã, Jesus sii tabahõm hyb n'aa. Ti m' Jesus baher'oot ta hã tabahõm hyb n'aa. Hahỹỹ da m' taky hadoo ta hã:   
\p
\v 39 —Abaaj hõm a tób hẽnh, a wakããn rababong hẽnh. Maher'ood sa hã sahõnh hẽ taw'ããts hẽ hadoo do a hã P'op Hagä Do mo haj'aa, õm tahuub däk doo —näng mä Jesus kyyh ta hã.  
\p Ti m' aj'yy bahõm kän. Taher'oot mä sahõnh hẽ panang buuj hanäm do Jesus mo haj'aa ta hã.   
\s1 Ỹỹnh has'oo däk do ky n'aa, karapee h'yy ganä däk do ky n'aa daheeh hahỹỹh  
\p
\v 40 Ti m' Jesus batsëg hõm bä p'aa hẽnh karaj'aa tamyyj jé, hajõk baad ragadoo. Jesus mä ragadaa b'ëëh.  
\v 41 Ti m' aj'yy Jaj-Ro häd näng do bana Jesus wë. Tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do sa wahë n'aa see m' tii. Ti m' ta taron nuu me m' tabahyy häng ta wë. Ti m' tak'ëp mä tabetsẽẽ ta hã ta tób hẽnh tabahõm hyb n'aa ta sii.  
\v 42 Jããm né m' sét its mä ta toog. P'eets mä tadajëp. 12 m' ta hyb n'aa pé ta baab n'aa.  
\p Ti m' Jesus bahõm ta sii. Tamahõm me m', hajõk do ta sii hah'ũũm do gatat'uuk mä ta hã.  
\v 43 Sa mahang ti awät mä ỹỹnh. Majyyw mä ta nahëëh. 12 m' ta baab ta nahëë badäk. Dooh m' hajaa pé masa pé ta hã.  
\v 44 Ti m' Jesus jó gadäk hẽnh mä tabana ta wë. Ta saroor noo hã m' tamoo däng. Tii bä kä m', nayyw hẽ m', dooh wäd mä ta hã ta nahëëh. Ti m' Jesus beaanh:   
\p
\v 45 —Jaa hã ỹ moo däng? —näng mäh.  
\p —Ỹ ti dooh —näk mä sahõnh hẽ ta pa hab'ëëh doo.  
\p Ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Ma Matëg —näng mäh. —Hajõk gatat'uuk a hã. Hajõk a hã moo kajäk —näng mäh.   
\p
\v 46 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Dooh. Hã ỹỹ pé ỹ hapäh hã ỹỹ moo däng doo. Hã ỹ naa anyyh hejój ỹ ky gabuuj —näng mäh.   
\p
\v 47 Ti m' ỹỹnh hegãã bä kä du daa m' takejën péh, ana mä Jesus wë. Kajajãn mä ta ǟm n'aa gó m', tabahyy häng mä ta wë ta taron nuu me. Sahõnh hẽ ramaa napäh bä m' tamaher'oot h'ëëd hyb n'aa tawén moo däng ta hã. Taher'oot mä nyy d' tabahas'oo däk nayyw hẽ.  
\v 48 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Tok ỹỹ, õm has'oo däk P'op Hagä Do hã mah'yy ka'eeh do hyb n'aa. Ahõm kä h'yyb näm doo me —näng mäh.   
\p
\v 49 Jesus ber'oot nä bä m', takajaa aj'yy Jaj-Ro tób hẽnh naa. Ti m' taky hadoo Jaj-Ro hã:  
\p —A toog h'yy gakog hõm —näng mäh. —Dooh mah'yyb panasä wäd bä ma matëg —näng mäh.   
\p
\v 50 Jesus maa napäh bä m' ta kyyh, ta ky hadoo Jaj-Ro hã:  
\p —Mahyb n'aa tón manäh. Hã ỹ h'yy kasadëë. Tii bä da a toog da has'oo däk! —näng mäh.   
\p
\v 51 Ti m' Jaj-Ro tób bä rakajaa bä m', dooh m' Jesus an'oo bä hajõk rabahõm ta sii. Jããm né hẽ m' tanoo hajëë p'ëë Peed, Tsijaag, Jowãw, dajëp do yb, dajëp do ỹỹn.  
\v 52 Séd dó m' tób yt hã raräb bä rabë bä. A'oot mä ta wób. Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Jããm hẽ ti bë kyyh —näng mäh. —Bë aód manäh. Karapee dooh tadajëb bä. Aỹỹh tii —näng mäh.   
\p
\v 53 Tii bä m' rakawew'aam ta kyyh. Dajëp né hẽ m' sa hã.  
\v 54 Ti hadoo né hẽ dooh m' Jesus hyb n'aa p'eed bä sa kyy hã. Ti m' karapee hã tamoo maso däk, ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —As'ëëg g'ëëd tok ỹỹ! —näng mäh.   
\p
\v 55 Tii bä m' h'yy ganä däk mä p'aa hẽnh. Nayyw mä tabas'ëëg gëët. Ti m' Jesus maher'oot sa hã rabanoo hyb n'aa maruus awa.  
\v 56 Tii bä m' ta yb, ta ỹỹn rameuuj bong mäh. Ti m' tak'ëp Jesus mejũũ sa hã ranaher'oot hyb n'aa ta ti ky n'aa.   
\c 9  
\s1 Ta ma matëg 12 hedoo do Jesus mejũũ do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' ta see pé noo gó m' Jesus naëënh 12 hedoo do ta ma matëg ta wë. Ti m' tabanoo mä sa hã karap'aar h'yyb nesaa do rabahajaa rabahebë hyb n'aa, nahëë näng do rabaheso hyb n'aa na-ããj hẽ.  
\v 2 Ti m' tamejũũ mä rabahõm, ji P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa rabaher'ood hõm hyb n'aa, nahëë enäh do rabaheso hõm na-ããj né hẽ.  
\v 3 Hahỹỹ da m' tamejũũ:  
\p —Dooh d' bë mahũũm péh. Ji tatu hadoo péh, pãw hadoo péh, ta hood hadoo péh, ta säm hadoo péh, bë saroor see hadoo péh —näng mäh.  
\v 4 —Bë nu kajäk bä ta wób tób bä, tii bä da bë baym dó panang bë beréd hõm bä kä.  
\v 5 Bë raganado bä, bë ahõm sa mahǟnh. Sa panang bä naa bë ahõm bä bë tsyym suun bë tepyng padäg k'ããts. Tii da bë bad'oo, rabahapäh hyb n'aa dooh baad tado bä P'op Hagä Do panyyg raky nadaheeh doo —näng mä ta kyyh sa hã.   
\p
\v 6 Ti m' rabahõm kän. Sét ken'yyh panang bä m' rabaher'oot mä P'op Hagä Do panyyg hanäm doo. Jé pad'yyt hẽ heso hõm mä nahëë enäh doo.   
\p
\v 7 Ti m' Garirej häj n'aa wahë n'aa, Eróts häd näng doo, taky n'aa napëë däk mä tii. H'yyb manepëë wäd mä Eróts Jesus ky n'aa raher'oot do hã.  
\p —Jowãw nu gahem'uun do paa ti ta ti dejëp do mahang ganä wät doo —näk mä ta wób.   
\p
\v 8 —Eriij p'ooj ub hawät do paa kas'ee wät do tii —näk mä ta wób.  
\p —P'op Hagä Do ky n'aa rod p'ooj ub habok do paa see ganä wät do ti ta tii —näk mä ta wób.   
\p
\v 9 Ti m' Eróts ky hadoo:  
\p —Jowãw nu gahem'uun doo, ỹ mejũũ paa ranu gahõg hõm. Jaa ti ta tii, hã ỹ ramaher'oot do ta ky n'aa? —näng mä Eróts kyyh.  
\p Takarẽn paawä m' taheg'ããs Jesus.   
\s1 Jesus pahuunh do 5 miw sa waa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 10 Ti m' 12 hedoo do Jesus mejũũ doo, rababaaj nä bä m' Jesus wë, ramaher'oot mä ta hã sahõnh hẽ ramoo bok doo. Ti m' 12 hedoo do Jesus mahũũm sa m'aa hẽnh kä, panang Betsaj-Da häd näng doo hẽnh.  
\v 11 Ta wób, hajõk doo, raky n'aa napäh bä m' n'yy hẽnh Jesus rabahõm, ah'ũũm mä sa jawén. Rakajaa bä Jesus gadoo mä hajõk doo, ti m' tama metëëk sa hã ji P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa. Nahëë enäh do heso hõm mäh.   
\p
\v 12 Tũũh tabado däk bä kä m' 12 hedoo do rabana Jesus wë, ti m' raky hadoo ta hã:  
\p —Mamejõ hõm hajõk do panang tabanäng bä, sét ken'yyh rabaj'eenh hẽnh na-ããj hẽ, sa waa rabetsẽẽ hyb n'aa, t'ĩĩ hẽnh raba'ỹỹh hyb n'aa. Dawëë hahỹ babä —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 13 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Bë né hẽ hanoo sa waa —näng mäh.  
\p Ti m' raky hadoo:  
\p —Dooh tahaja bä —näk mäh. —Jããm hẽ ti hanyys ji ma poo oow pé pãw, pawóp its tah'ỹỹb —näk mäh. —Makarẽn ãã bahõm ãã betsẽẽ hajõk do sa waa? —näk mäh.   
\p
\v 14 (5 miw ajyy tahyb n'aa pé m' tii bä hab'ëëh doo.) Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Bë mejõ rabehyy b'ëëh tũũ, 50 ken'yyh ketyn hõm doo —näng mäh.   
\p
\v 15 Ti m' Jesus mejũũ doo da né hẽ m' rabad'oo. Sahõnh hẽ m' rabehyy b'ëëh.  
\v 16 Ti m' Jesus asog däk mä pãw, tah'ỹỹb na-ããj mäh. Hỹ pong jé taty däng bä m', P'op Hagä Do hã taky hadoo:  
\p —Õm taw'ããts hẽ Ee. Man'oo däk ãã tä, man'oo däk ãã waa —näng mäh.  
\p Ti m' pãw, tah'ỹỹb na-ããj né hẽ taganebäh bong mäh, tets'ëë hõm mä ta ma matëg sa hã, rabets'ëë hõm hyb n'aa hajõk do hã kä.  
\v 17 Tii bä kä m', sahõnh hẽ m' rabawëë bong. Wog enä hõm mä sahõnh hẽ. Ti m' mad'aak doo m' ta ma matëg rata hõm mä kawaju gó. 12 m' kawaju gedẽ hõm mäh.   
\s1 Jesus ky n'aa Peed her'oot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 18 Ti m' ta see pé noo gó ta m'aa hẽnh Jesus ky n'aa etsẽẽ mäh. P'eets hẽ m' ta ma matëg rabab'ëëh. Ti m' tabahajaa bä kä m' taky n'aa etsẽẽ doo, tabeaanh ta ma matëg sa hã:  
\p —Jaa m' ỹỹh, sa nooh?   
\p
\v 19 Ti m' raky hadoo:  
\p —Ta wób noo m' õm mä Jowãw nu gahem'uun do paah. Ta wób noo m' õm mä Eriij makũũh. Õm mä P'op Hagä Do ky n'aa rod p'ooj ub dejëp do paa see ganä wät do m', ta wób sa nooh —näk mä sa kyyh ta hã.   
\p
\v 20 —Bë hã ẽnh? Jaa ỹ bë hã ẽnh? —näng mä Jesus sa hã.  
\p Ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Õm ti Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo —näng mäh.   
\p
\v 21 Ti m' Jesus mejũũ tak'ëp sa hã ranaher'oot hyb n'aa ta ti ta wób sa hã.  
\v 22 Ti m' taky hadoo:  
\p —Ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, hajõng da ỹ ahoop. Ër wahë n'aa, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa na-ããj da, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ ỹ da rahyb n'aa wareem. Ỹ da dajëp ran'oo bä. Tamawoob hẽ ta ǟh, ỹ ganä wät da p'aa hẽnh —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 23 Ti m' taky hadoo sahõnh hẽ sa hã:  
\p —Jé karẽn pé hëp ỹ hata tabahadoo hyb n'aa, taw'ããts hẽ teréd hõm ta hã hẽ tah'yy ka'eeh doo, taw'ããts hẽ teréd hõm ta hã hẽ tahyb n'aa newëë doo. Taw'ããts hẽ da tagado had'yyt hẽ tahoop do hëp ỹ n'aa. Taw'ããts hẽ tagadoo hëp ỹ n'aa radajëëb bä na-ããj hẽ. Taw'ããts hẽ ỹ taky daheeh, taw'ããts hẽ ỹ bawät doo da da ti bawät.  
\v 24 Tii d' ỹ wén edoo, badäk hahỹỹ hã ji hawät do tak'ëp kamahǟn doo, jé tahoop do hëp ỹ n'aa jeỹỹm doo, dooh da P'op Hagä Do wë tanu dëë bä. Jé hëp ỹ n'aa tahoop do gadoo péh, hëp ỹ n'aa tadajëb bä, ta h'yyb tym da P'op Hagä Do wë da tanu däng.  
\v 25 Hëd n'aa ji karẽn sahõnh hẽ badäk hahỹ ji ta danäh, ji h'yyb tym ta s'ee hẽnh tahõm bä? —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 26 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:  
\p —Hëp ỹ n'aa, ỹ ma metëëk do hyb n'aa na-ããj hẽ nu mebyng péh, ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ d' nu mebyng ẽnh ta hyb n'aa hejój ỹỹ hã ỹ bahyng bä ta bag tak'ëp gabarëëh doo gó, Ee hejój gó, ããs tak'ëp baad hedoo do sa hejój gó na-ããj hẽ ỹ bahyng noo gó —näng mäh.  
\v 27 —Baad bë ỹ maher'oot. Ta wób babä ër mahang habong do rahapäh nä da ỹ du doo noo gó sahõnh hẽ ỹ bag'ããs P'op Hagä Do hejój me. Radejëp do pooj jé rahapäh nä da tii. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot doo —näng mä Jesus ta ma matëg sa hã.   
\s1 Jesus kawareem do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 28 Ti m' 8 ta hyb n'aa pé sa ǟ jawén paa bä m', Jesus mahũũm ta sii Peed, Tsijaag, Jowãw daheeh. Ti m' rabas'ëëg kän waëë jó taky n'aa etsẽẽ hyb n'aa.  
\v 29 Ti m' taky n'aa etsẽẽ bä m', Jesus mamets kawareem däk sa matym gó. Ta see hado däk mäh. Tak'ëp mä ta saroor gabar'ëëng däk, hawyp do gabarëëh doo da.  
\v 30 Ti m' pawóp hẽ ajyy, p'ooj ub habong do paah, Eriij, Mosees häd enäh do  
\v 31 rakas'ee b'ëëh sa matym gó, ta bag gabarëëh doo gó. Er'oot mä Jesus sii. Er'oot mä ta sii Jerusarẽnh bä Jesus dajëp do ky n'aa hã.  
\v 32 Ty jaw'yyk mä Peed ta najiis daheeh. Ti hyb n'aa aǟ b'ëëh mäh. Ti m' raty gawëëj padëëk bä m', Jesus bag tak'ëp gabarëëh do rabahapäh. Ti m' ajyy ta pa ab'ëëh mä rabahapäh.  
\v 33 Ti m' ajyy rabahõm bä Jesus mahǟnh, Peed ky hadoo mä Jesus hã:  
\p —Ma Matëg! —näng mäh. —Taw'ããts hẽ babä ër hã! —näng mäh. —Taw'ããts hẽ tamawoob hẽ ta tób n'aa ãã temaa toonh. Sét hẽ a tób, sét hẽ Mosees tób, sét hẽ Eriij tób —näng mäh.  
\p (Dooh m' tadoo wät pé tak'ëp rabeỹỹm bong do hyb n'aa m', tii d' tawén edoo.)  
\v 34 Ti m' Peed ber'oot nä bä m' wë puh ganyyh. Sahõnh hẽ sa hã wë puh hadoo do badäng bä m' Jesus ma matëg rabeỹỹm bong mäh.  
\v 35 Wë puh gó m' P'op Hagä Do ber'oot. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:  
\p —Hahỹ tah ỹỹ, ỹ h'yyb däng doo. Bë maa newë, bë ky dahé ta kyyh —näng mäh.   
\p
\v 36 Tii bä m', kyyh hadoo do ky dawuh bä m', rabaheg'ããs, dooh boo m' Jesus pa hab'ëëh doo. Ta mab hẽ m' tabayyw gëët. Ti m' sa h'yyb gó m' rabenäm ta ti rahapäh doo, ramaa napäh doo. Dooh m' raher'ood bä ta wób sa hã.   
\s1 Pahëëw Jesus haso däk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 37 Ti m' jati pé Jesus rabahyk bä kä m' waëë jó naa, hajõk kataa sa hã.  
\v 38 Ti m' hajõk do see ky ganyyh. Ti m' taky hadoo:  
\p —Ma matëg! —näng mäh. —Mahegãã tah ỹỹ. Jããm né hẽ sét had'os do tah ỹỹ.  
\v 39 Karap'aar h'yyb nesaa do ta hã adäk. Ta hã tadëë bä tak'ëp tah ỹ geëënh, tak'ëp tameraa wät, tũũ takepëëd had'yyt hẽ, tsanamäts däk tan'oo bä. Dooh tahyb n'aa eréd bä, tak'ëp tarejãã —näng mäh.  
\v 40 —Ỹ eaaj wät a ma matëg sa hã rabahabëë hõm hyb n'aa. Dooh rahaja bä —näng mä ta kyyh Jesus hã.   
\p
\v 41 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Baad P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do bëëh, da hẽ badäk hahỹỹ bä habok doo! Baad nado bë h'yyb tym —näng mäh. —Hajõõ nuu me ỹ bawät nä g'eeh bë mahang bë ky dahé däk hyb n'aa kä? Ỹ hãd h'yyb napan däg bë hã, hã ỹ bë h'yy kanasadä nä do hyb n'aa —näng mäh. —Mamana b'ëëp a t'aah —näng mä aj'yy hã.   
\p
\v 42 Ti m' ramanaa bä m', karap'aar h'yyb nesaa do pahëëw tadawäts jat tũũ. Meraa wät mäh. Tũũ m' takawereem, kawereem, kawereem jat mäh. Ti m' karap'aar h'yyb nesaa do Jesus geǟm wät tabanyyh hyb n'aa. Ti m' pahëëw tabahaso däk. Ti m' Jesus bahaëëj gëët ta yb hã.  
\v 43 Tak'ëp mä sahõnh hẽ rameuunh P'op Hagä Do mo haj'aa hã.  
\p Jesus mo haj'aa hã sahõnh hẽ rameuuj bong bä m', Jesus ky hadoo ta ma matëg sa hã:   
\p
\v 44 —Baad bë hyb n'aa matakä da bë ỹ maher'oot doo: Ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ da ran'oo däk da ta wób sa moo gó —näng mä Jesus ta ky n'aa hã.   
\p
\v 45 Dooh m' rah'yy genä bä ta ti Jesus edoo do sa hã. Dooh m' rahapëë bä ta ti tedoo do sa hã. Kejën do hadoo mä sa hã. H'yyb e'ỹỹm mä rawén neaanh.   
\s1 Raky ked'aak doo, jaa sa bahǟnh hadoo do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 46 Ti m' ta ma matëg ky ked'aak mä ny hadoo do sa mahang hyb n'aa jawyk ta wób sa bahǟnh.  
\v 47 Jesus h'yyb hap'ëëh mä sa h'yyb, ti hyb n'aa m' karapee t'aah ta moo takyg gëët ta pa.  
\v 48 Ti m' taky hadoo:  
\p —Hëp ỹ n'aa hahỹ karapee t'aah gadoo péh, ỹ né ti tagadoo —näng mäh. —Ỹ gadoo péh, hã ỹ mejũũ do tagadoo. Tii d' ỹ wén edoo, tak'ëp hyb n'aa sakog is do bë mahang, ti né da hyb n'aa jawyk P'op Hagä Do matym gó —näng mä Jesus sa hã.   
\p
\v 49 Ti m' Jowãw ky hadoo:  
\p —Ma Matëg! —näng mäh. —Ãã hapäh aj'yy a häd tabesok bä tahebë karap'aar h'yyb nesaa doo. Ër h'yyb hata nado tii, ti hyb n'aa ãã ge'ỹỹm tii d' tanad'oo hyb n'aa —näng mä Jowãw kyyh Jesus hã.   
\p
\v 50 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Bë geǟm manäh! —näng mäh. —Bë wë h'yy kawanereem doo, bë h'yyb hata tii —näng mäh.   
\s1 Samarija buuj wób Jesus raganadoo do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 51 Tabedaa däk bä m' p'aa hẽnh Jesus basëëk do hỹ pong jé, Jerusarẽnh hẽnh tabahõm tah'yyb däng mäh, tahapëë né paawä m' rarejãã t'ĩĩ hẽnh.  
\v 52 Ramahõm me m' tamejũũ ta panäg n'aa ta pooj jé, takajaa hyb n'aa ta tii bä. Tamejũũ mä Samarija häj n'aa panang s'ee hẽnh rabenäm hyb n'aa ta pooj jé, takajaa hyb n'aa tii bä.  
\v 53 Dooh m' panang buuj ragado bä, Jerusarẽnh hẽnh Jesus bahõm do hyb n'aa.  
\v 54 Ti m' Tsijaag Jowãw daheeh raky n'aa napäh bä Jesus raganadoo do ky n'aa, raky hadoo Jesus hã:  
\p —Ãã wahë n'aa —näk mäh. —Makarẽn p'op naa tëëg hõõ ãã mejõ hyng ragawatsik hyb n'aa? —näk mäh, reaanh mäh.   
\p
\v 55 Ti m' duu hẽnh Jesus ty kawareem wät, ti m' taky geǟm bong tii d' rahyb n'aa newëë do hyb n'aa.  
\v 56 Ti m' panang s'ee hẽnh kä Jesus bahõm kän.   
\s1 Jesus sii ji bawät do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 57 Ti m' ta tyw n'aa me ramahõm me aj'yy see ky hadoo ta hã:  
\p —Õm ỹ hadaa had'yyt hẽ mahahõm hẽnh —näng mäh.   
\p
\v 58 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Kanari tób näng, taw'ëëd maag enäh. Ỹỹh Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, dooh tóp ỹỹ pé ỹ yd kameh'ããk péh —näng mäh.   
\p
\v 59 Ti m' aj'yy see Jesus bats'yyt:  
\p —B'ëëp ana si ỹỹ, hëp ỹ hata mabahadoo hyb n'aa —näng mäh.  
\p Ti m' aj'yy ky hadoo:  
\p —Pooj jé dó ỹ abaaj hõm Ee wë ỹ bahag'ããs hyb n'aa. Tadajëp jawén paa bä kä, ỹ dakä jëng jawén paa bä kä õm ỹ bahadaa kän —näng mäh.   
\p
\v 60 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Na hã ỹ h'yy kana'eeh doo, dejëp do hadoo doo, dakëë sa da hadoo doo —näng mäh. —Õm tii kä, ỹ karẽn maher'ood ta wób sa hã P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa —näng mä Jesus.   
\p
\v 61 Ti m' aj'yy see ky hadoo:  
\p —Õm da ỹ hada wahë ỹ n'aa. Pooj jé ỹ karẽn paawä ỹ babaaj hõm wakãn haa, ee, ëën ỹ kedëë wät hyb n'aa —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 62 Ti m' panyyg gó m' Jesus ky gadoo:  
\p —K'ããts wapën n'aa booj yb takyyk doo me du doo do moo wät doo, ta jawén p'aa hẽnh tahegãã bä, nas'aa däg tamo haj'aa. Ti hadoo né hẽ jé du doo do ỹ hada doo, tii bä ta see hã tahyb n'aa newë bä, dooh tahaja bä tamoo wäd bä P'op Hagä Do bag'ããs do hã —näng mä Jesus kyyh. \fig K'ããts wapën n'aa do heen n'aa|alt="Man plowing (homem arando)" src="HK00019B.TIF" size="col" loc="Se possivel no final do capítulo." copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Rukas 9.62" \fig*   
\c 10  
\s1 Jesus mejũũ 72 hadoo do ta ma matëg panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' ta ti jawén paa bä 72 ta ma matëg wób Jesus asëëw hõm mäh. Pawóp hẽ ken'yyh mä tamejũũ ta pooj jé, ta wób sa panang hẽnh tabahõm doo hẽnh.  
\v 2 Rabahõm do pooj jé taky hadoo sa hã, panyyg gó m' tamaher'oot:  
\p —Hajõng ti anyy däg paawä joom ag wah'ëë däk do ji ataa do pan'aa, pawóp its ta taa n'aa\f + \fr 10:2 \ft Hahỹỹ d' Jesus hanäng péh: Hajõk ta hã h'yy ka'eeh do pan'aa paawä, pawóp its ta ky n'aa sa hã her'oot do pan'aa.\f* —näng mäh. —Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ joom danäh hã, P'op Hagä Do hã, bë ky n'aa ets'ẽẽ tamejõ nä ta wób joom hã ramoo bok hyb n'aa.  
\v 3 Sa mahang bë ỹ mejũũ, b'éé tabanas'aa mahang habëëh do hadoo\f + \fr 10:3 \ft Ta wób rakawajããn da sa wë rakanarẽn do hyb n'aa P'op Hagä Do wë rah'yy kawereem bä, tahanäng pé tii.\f* —näng mäh.  
\v 4 —Dooh d' bë mahũũm dajẽẽr hadoo doo, ta hood hadoo, tsyym suun ta gó bë gawät do jawén buuj hadoo doo —näng mäh. —Bë kehewad manä bë kedëng do hã ta hõõ bä —näng mä sa hã.   
\p
\v 5 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Bë nu kajäg bä ta wób tób bä, hahỹỹ da bë edëë ta yt hã haj'eenh doo: “Bë P'op Hagä Do h'yyb n'yym”, denoo da.  
\v 6 Tii bä haj'eenh do baad rado bä, hanäm gó bë ragado bä, P'op Hagä Do h'yyb n'yym do aym sa wë bë kedëng doo. Hanäm gó bë raganado bä, dooh da P'op Hagä Do h'yyb enäw bä tii.  
\v 7 Panang bä bë kajaa bä, bë kahỹỹd manä tób wób hẽnh. Bë ayyw jeej da bë gadoo do tób bä. Taw'ããts hẽ bë eëëk, bë awa, bë awëë bë hã ranoo doo. Taw'ããts hẽ moo bok do sa hã ramoo bok do säm ji banoo. Ti hyb n'aa, bë nu mebyy manä bë gadoo do hã —näng mäh.   
\p
\v 8 —Panang bä bë kajaa bä kä, bë ragado bä, bë hyb n'aa sëëw manä bë waa. Taw'ããts hẽ bë awa, bë awëë bë hã ranoo doo.  
\v 9 Nahëë enäh doo, bë nahëë sog hõm. Hahỹỹ da bë her'oot sa hã: “Edah bë hã P'op Hagä Do bag'ããs doo”, denoo da —näng mäh.  
\v 10 —Panang bä bë kajaa bä, bë raganado bä, bë ahõm panang tyw n'aa me. Hahỹỹ da bë maher'ood sa hã:  
\v 11 “Ãã tsyym suun ãã tepyng padëëk bë panang k'ããts, P'op Hagä Do bë ganadoo do heen n'aa tii. Bë ãã maher'oot hỹỹ kä: P'eets hẽ paawä P'op Hagä Do bag'ããs do bë wë, dooh paawä bë gado bä.” Tii da bë kyyh sa hã —näng mäh.  
\v 12 —Baad bë ỹ maher'oot. Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do ky n'aa etyy noo gó kä, Sodoma panang buuj sa säm bahǟnh P'op Hagä Do anoo da nesaa doo, bë ganadoo do panang buuj hã —näng mäh.   
\p
\v 13 Ti m' panang Korasĩn, Betsaj-Da häd enäh do buuj ky n'aa taher'oot mäh:  
\p —Nesaa do P'op Hagä Do anoo da bë hã Korasĩn, Betsaj-Da panang buuj. Hajõng ỹ pehuunh do paa bë mahang. Dooh ỹ bë ky dahé bä. Panang Tiir, Sidõn häd enäh doo bä ỹ pehuuj bä paawä bë mahang ỹ pehuuj wät doo, p'ooj ub paawä ti buuj nesaa do hã rat'yyd kamehĩĩn paawä, P'op Hagä Do hã rah'yy kawereem paawä. P'ooj ub paawä saroor hebaan do hejooh do rapadadäg né paawä. Rehaa paawä sa nuu hã tëëg ooj rat'yyd kamehĩĩn do heen n'aa paawä ti ta tii.  
\v 14 Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do ky n'aa etyy noo gó kä, Tiir Sidõn buuj p'ooj ub habong do nesaa do ta säm bahǟnh P'op Hagä Do anoo da bë hã nesaa doo, bë t'yyd kamanehĩĩn do hyb n'aa, bë h'yy kawanereem do hyb n'aa —näng mäh.   
\p
\v 15 Bëëh, Kapar-Naũm panang buuj, hỹ pong jé has'ëëk bë ed'oo g'eeh bëëh? Dooh. Tabanesaa hẽnh bë bahyk da P'op Hagä Do an'oo bä —näng mä Jesus.   
\p
\v 16 Ti m' ta ma matëg sa hã taky hadoo:  
\p —Bë her'oot do maa new'ëë doo, ỹ né hẽ ti tamaa newëë. Bë ty n'aa ges'yyk doo, ỹ né hẽ ti taty n'aa ges'yyk. Ỹ ty n'aa ges'yyk doo, hã ỹ mejũũ do taty n'aa ges'yyk —näng mäh.   
\p
\v 17 Tii bä m' 72 hadoo do rababaaj nä bä m' Jesus wë, h'yyb tseb'ee doo me m' ramaher'oot ta hã rabeboo nä do ky n'aa.  
\p —Ma matëg —näk mäh. —Karap'aar h'yyb nesaa do sii hẽ m' ãã raky daheeh a ky gabuuj gó —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 18 —Ỹỹ. Ỹ hapäh —näng mä Jesus. —Matym ỹỹ gó Nesaa Do Yb het'oom do hadoo tabadëë hyng ỹ hegãã bä.  
\v 19 Bë hã ỹ an'oo däk bë bahajaa hyb n'aa aw'yy, sëëj bë tseb'eep hyb n'aa. Bë hã ỹ an'oo däk bë bahajaa bë nes'ëëm hyb n'aa Nesaa Do Yb, ji majĩĩ. Dooh tahaja bä nesaa do tan'oo bä bë hã.  
\v 20 Taw'ããts hẽ bë tsebee manä karap'aar h'yyb nesaa do bë raky daheeh do hyb n'aa. Taw'ããts hẽ bë tsebé bë häd kerii däk do hyb n'aa hỹ pong jé, P'op Hagä Do karapee sa häd kerih do heen n'aa hã —näng mä Jesus 72 hadoo do sa hã.   
\p
\v 21 Ti noo gó kä m', baad Jesus P'op Hagä Do Sahee h'yyb tsebee kän. Tsebee gó m' taky hadoo:  
\p —Ee, P'op Hagä Doo, a hã ỹ j'aa etsë. Sahõnh hẽ hỹ pong jé, badäk hahỹỹ hã hanäng do na-ããj hẽ mabag'ããs. Majejën hahỹ mamoo wät do haj'ap do sa mahǟnh, tak'ëp ma kamet'ëëk do mahǟnh. Mametä wät sa h'yyb gó karapee hadoo pé hã, baad h'yy ka'eeh pé hã. Ta tii da magen'aak Ee —näng mä Jesus.   
\p
\v 22 Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Sahõnh hẽ Ee banoo ta hejój hã ỹỹ. Dooh baad hapäh pé ỹỹh, P'op Hagä Do T'aah. Jããm né hẽ Ee hapäh ỹỹh. Dooh Ee, P'op Hagä Do baad hapäh péh. Jããm né hẽ ỹỹh, ta T'aah hapäh. Jããm né hẽ sa hã ỹ metëëh do hapäh Ee —näng mäh.   
\p
\v 23 Ti m' ta ma matëg wë taty kawõõt. Ta m'aa hẽnh tamaher'oot:  
\p —Ky n'aa kedëng bëëh, hahỹ bë bahapäh do hyb n'aa.  
\v 24 Baad bë ỹ maher'oot: Rababong noo gó, hajõk P'op Hagä Do ky n'aa rod makũũh, hajõk sa wahë n'aa hedoo do makũũh, rakarẽn paawä raheg'ããs bë hapäh doo, dooh paa rahapëë bä. Rakarẽn paawä ramaa newëë bë maa newëë doo, dooh paa ramaa napëë booh —näng mä Jesus ta ma matëg sa hã.   
\s1 Samarija buuj ky en'yym do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 25 Ti m' ta see pé noo gó baad Mosees ky n'aa jaw'yyk do hapäh do as'ëëg gëët mä Jesus tametyy hyb n'aa.  
\p —Ma matëg —näng mäh. —Nyy da ỹ bad'oo edëb had'yyt do ỹ gadoo hyb n'aa, hỹ pong jé P'op Hagä Do pa ỹ bawäd had'yyt hyb n'aa ỹ dajëp bä? —näng mäh.   
\p
\v 26 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Ny hadoo P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do hã takerih ti ky n'aa? —näng mäh. —Nyy da ta hã maner'oot doo? —Jesus eaanh mäh.   
\p
\v 27 Ti m' aj'yy ky hadoo:  
\p —Hahỹỹ da takerii däk: “Taw'ããts hẽ tak'ëp bë kamahǟn Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, P'op Hagä Doo, bë h'yy kaha'eeh doo. Taw'ããts hẽ tak'ëp bë h'yyb padäg ta hã. Taw'ããts hẽ bë h'yyb tym gó naa né hẽ bë kamahǟn ta hã, sahõnh hẽ bë hajaa doo me.”\f + \fr 10:27 \ft Dew-Teronom 6.5\f* Hahỹỹ da na-ããj takerii däk —näng aj'yy: “Makamahǟn a da hadoo doo, a hã makamahǟn doo da”\f + \fr 10:27 \ft Rewitikos 19.18\f* —näng mä aj'yy kyyh.   
\p
\v 28 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Baad ub a kyyh, baad maky gadoo —näng mäh. —Taw'ããts hẽ tii d' né hẽ madoo, tii bä baad mabawäd kän hỹ pong jé kä —näng mä Jesus.   
\p
\v 29 Ti m' aj'yy karẽn paawä tajejën ta h'yyb j'ooj madäk doo me m' ti takeaj wäd paawä. Ti hyb n'aa m' Jesus hã tabeaanh ta seeh:  
\p —Jaa tii da ỹ hadoo doo? —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 30 Ti m' panyyg ky n'aa me m' Jesus ky gadoo:  
\p —Ti awät aj'yy panang Jerikó hẽnh hahõm doo. Jerusarẽnh bä naa tabana. Ta tyw n'aa me tamahõm me takataa moo nes'aa do sa hã. Ramaso däk, rarahejãã mäh. Rasaroor kabo nyyh mäh, rahewyyh mäh. Tii bä m' radejaad hõm ta tyw n'aa noo däk bä. P'eets mä tadajëb paawä sa moo gó.  
\v 31 Ti m' aj'yy P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do see tii me m' tamahõm. Aj'yy tabahapäh bä m', dawëë takenaa wät ta mahǟnh. Ta tyw n'aa nu masee me m' tatabës. Dooh m' tat'yyd mehĩĩn bä.  
\v 32 Ti hadoo né m' ta seeh. Rewi häd näng do panaa né tii. Tii me né m' tamahõm tii d' ẽnh. Ti na-ããj mä dooh tat'yyd mehĩĩn bä aj'yy tyyw me hajad hõm doo.  
\v 33 Ti m' tagadëëg ub aj'yy, Samarija buuj, bana. Ti m' ti t'yyd mehĩĩn kän aj'yy.  
\v 34 Ta wë m' tabahõm, ti m' ta rog taty mebiin ta syyj hadoo doo me, uwa s'ëëb hadoo doo me. Ti m' ta rog maw'yyd däk mäh. Ti m' aj'yy batóg sooh ta mas'ãã jó. Ti m' tamahũũm kän dawëë hena do tób n'aa bä. Tii bä m' aj'yy tabahagãã kän.  
\v 35 Jati pé kä m' tets'ëë däk mä tób danäh hã pawóp hẽ moweed k'ããts hawak do s'ëëb. Ti m' taky hadoo ta hã: “Mahagãã hahỹ aj'yy. Hỹ ta säm. Ta säm nahaja bä, ỹ matëëh bä sahõnh hẽ ỹ ep'aak a hã”, näng Samarija buuj kyyh tób danäh hã —näng mä Jesus. Panyyg gó m' tabaher'oot ta tii hã.   
\p
\v 36 Ti m' Jesus eaanh:  
\p —Ny hadoo do ky enyym a hã, ta ti rarejãã do hã? Ny hadoo do ta da hadoo a hã? —näng mä Jesus.   
\p
\v 37 Ti m' Mosees ky n'aa jaw'yyk do baad hapäh do ky hadoo:  
\p —T'yyd mehĩĩn doo —näng mäh.  
\p Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Ahõm nä, tii d' né hẽ mabadoo kän a da hadoo do hã —näng mäh.   
\s1 Maah-Ta Marija daheeh Jesus heg'ããs do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 38 Ti m' Jerusarẽnh hẽnh Jesus ramahõm me, panang see bä m' ranu kajäg kän. Ta tii bä m' ỹỹnh Maah-Ta häd näng do gadoo. Tats'yyt mä ta tób hẽnh Jesus ta ma matëg daheeh.  
\v 39 Maah-Ta ǟnh, Marija häd näng do asooh mäh. Jesus ma metëëk do tamaa newëë mäh.  
\v 40 Maah-Ta m' ty kanewaat. Ta waa n'aa m' tamoo wät Jesus rawa do pan'aa. Ti m' Jesus wë tabana ti m' taky hadoo:  
\p —Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo —näng mäh. —Nepäh a hã, dooh ǟnh ỹỹ ỹ tamoo masaa bä? Mamaher'ood ỹ tamoo masa hyb n'aa —näng mä Maah-Ta.   
\p
\v 41 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Maah-Ta, —näng mäh —hajõng do hã maty kanewaat. Tii hã mah'yyb däk —näng mäh.  
\v 42 —Mahyb n'aa tón manä ta tii hã. Jããm né hẽ sét hẽ ti taw'ããts hẽ. Ta tii hã Marija h'yyb däk. Dooh da ỹ mejõ bä ta ti teréd hõm —näng mä Jesus Maah-Ta hã.   
\c 11  
\s1 Jesus ma metëëk ji ky n'aa etsẽẽ do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' ta see pé noo gó Jesus ky n'aa etsẽẽ mä P'op Hagä Do hã. Tabahajaa bä kä m' taky n'aa etsẽẽ doo, ta ma matëg see ky hadoo ta hã:  
\p —Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo —näng mäh. —Ãã mama met'ëëg nyy da ër ky n'aa etsẽẽ, Jowãw nu gahem'uun do ta ma matëg tama metëëk doo da —näng mäh.   
\p
\v 2 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Bë ky n'aa ets'ẽẽ bä, taw'ããts hẽ hahỹỹ da d' bë kyyh:  
\b  
\q1 “Ee, ãã karẽn sahõnh hẽ õm rahyb n'aa jew'yyk.  
\q1 Ãã etsẽẽ a hã, sahõnh hẽ mabag'ããs do nayyw hẽ takajaa hyb n'aa ãã wë.   
\q1
\v 3 Man'oo had'yyt hẽ ãã waa.   
\q1
\v 4 Mamabaan hõm nesaa do ãã moo bok do paah.  
\q1 Ãã na-ããj hẽ ãã mabaan hõm ãã wë moo bong do nesaa doo.  
\q1 Man'oo manä nesaa do ãã tah'yyb tatug”, näk da bëëh, bë ky n'aa ets'ẽẽ bä —näng mä Jesus.   
\b  
\p
\v 5 Ti m' panyyg ky n'aa me m' tamaher'oot sa hã ji ky n'aa etsẽẽ do ky n'aa:  
\p —Bë see ahõm bä atsëm ub ta najiis tób hẽnh, pãw tets'ẽẽ bä paawä ta wë, ta wë heg'ããs do waa n'aa paawä, hahỹỹ da ta kyyh ta najiis hã: “Na a waa uuh, pãw uuh. Tamawoob hẽ paawä ỹ karẽn.  
\v 6 Najis ỹ kajaa nag'aap hẽ wë ỹỹ atsëm ub. Dooh wë ỹ ta waa péh”, näng da.   
\p
\v 7 Tii bä da ta najiis tób gó ta gawakõ gó hagä do ky gedak ta hã: “Ỹ maty hasyyg manäh. Baad tób noo gatsëë däk ta tëg me. Ãã aj'eenh tah haa daheeh. Dooh ỹ haja bä ỹ an'oo bä a hã metsẽẽ doo”, näng da ta najiis ta hã.   
\p
\v 8 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Bë ỹ maher'oot —näng mäh. —Tii d' edo né paawä as'ëëg gëët né hẽ, pãw tabanoo hyb n'aa ta najiis hã. Ta najiis tabadoo do hyb n'aa nado ti tabas'ëëg gëët. Tawén s'ëëg g'ëëd kän, tanaëëj had'yyt ta h'yyb.   
\p
\v 9 Ti hyb n'aa bë ỹ maher'oot: Bë ets'ẽẽ, tii bä P'op Hagä Do anoo bë hã. Bë esóts, tii bä bë aw'yyt da.\f + \fr 11:9 \ft Baad ji hyb n'aa matakëë ji ky n'aa etsẽẽ do hã tahanäng pé m' ti \fq bë esóts, tii bä bë aw'yyt\ft .\f* Bë naëëj tób noo bä naa, tii bä da ta danäh noo gas'ëës.\f + \fr 11:9 \ft Ji ky padäg had'yyt hẽ P'op Hagä Do hã ji etsẽẽ doo, tahanäng pé m' ti \fq tób noo bä naa ji naëënh doo\ft .\f*  
\v 10 Jé hetsẽẽ do gadoo da P'op Hagä Do hanaa. Jé hesoos pé taw'yyt P'op Hagä Do hanaa. Jé tób noo bä naa naëënh péh, tób noo kas'ëës da ta hã P'op Hagä Do hanaa.   
\p
\v 11 Ti m' Jesus eaanh sa hã:  
\p —Bë t'aah ets'ẽẽ bä tah'ỹỹb, bë anoo ta hã aw'yy?  
\v 12 Karaak tyb bë hã tets'ẽẽ bä, sëëj bë anoo ta hã? Dooh.  
\v 13 Nesaa do moo heb'ook do né paawä bëëh, baad hadoo do bë heno bë taah hã. Ti bahǟnh bë Yb hỹ pong jé hawät do anoo da ta Sahee, ta hã hetsẽẽ do hã —näng mä Jesus.   
\s1 Nesaa Do Yb ky gabuuj Jesus moo wät rahanäng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 14 Ti m' ta see pé noo gó, karap'aar h'yyb nesaa do Jesus habëë hõm ner'oot do hã hadäk do paah. Aj'yy karap'aar h'yyb beréd hõm bä, aj'yy er'ood däg kän p'aa hẽnh. Hajõk do t'ĩĩ hẽnh kat'aa do rahyb n'aa meuunh mäh.  
\v 15 Ta wób raky sëm Jesus. Ti m' raky hadoo:  
\p —Beresebu,\f + \fr 11:15 \ft Nesaa Do Yb né ti Beresebu.\f* karap'aar h'yyb nesaa do wahë n'aa kyy gó ti tabahebë karap'aar h'yyb nesaa doo —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 16 Ta wób rakarẽn mä Jesus rametyy, P'op Hagä Do hejój me tado bä tamoo wät doo. Ti hyb n'aa rabetsẽẽ mä Jesus hã, tapahuuj bä sa matym haj'aa wë hã.   
\p
\v 17 Jesus hapäh mä sa h'yyb, ti m' panyyg ky n'aa me taky hadoo sa hã:  
\p —Nesaa do Yb kyy gó ỹ hebë karap'aar h'yyb nesaa doo, bë nooh. Nyy d' tii éh? Sa da hadoo do wë sa häj n'aa babuuj rahyb n'aa wareem bä, gawatsik tii bä sahõnh hẽ —näng mäh. —Sa wakããn sa hã hẽ rahyb n'aa wareem bä, sahõnh hẽ kahäj jëng tii bä —näng mäh.  
\v 18 —Ti hadoo ẽnh Nesaa Do Yb hã kä. Ta hã hẽ takawareem bä, ta karapee hã tahyb n'aa wareem bä, nayyw hẽ tabahëëj jëë paawä tii bä Nesaa Do Yb bag'ããs doo. Ta ti ỹ wén her'oot, Beresebu kyy gó ỹ hebë karap'aar h'yyb nesaa do bë her'oot do hyb n'aa.  
\v 19 Bë her'oot doo da tado bä, Beresebu kyy gó ỹ hebëë bä paawä karap'aar h'yyb nesaa doo, jaa ky gabuuj bë karapee hebë do karap'aar h'yyb? Bë karapee né da bë raky n'aa etyy, daap bë menyyh do hyb n'aa bë her'oot do hã.  
\v 20 P'op Hagä Do ky gabuuj gó né hẽ ti ỹ hebë do karap'aar h'yyb nesaa doo. P'op Hagä Do ji tabag'ããs do kaja doo kä bë wë, ta ti metëëh bë hã —näng mäh.   
\p
\v 21 Ti m' panyyg ky n'aa see me m' Jesus maher'oot sa hã:  
\p —Aj'yy hejoonh do hajõng ta kuman yt hã ta tób tahagãã bä, dooh ta ma hado hõm péh.  
\v 22 Ti aj'yy seeh, ta bahǟnh hejoonh do kajaa bä ta wë, ta säm tam'aah tii, ta hã taj'aa ketsë. Ta kuman paa tasog hõm, ta mejój paah. Tii bä kä, ta ma paa tabasog hõm kän, tets'ëë bong ta wób hã kä\f + \fr 11:22 \ft Hahỹỹ d' tahanäng pé ti panyyg gó teh'ũũm doo: Aj'yy hejoonh doo, Nesaa Do Yb. Aj'yy hejoonh do ma hado hõm do hadoo Jesus. Aj'yy hejoonh do ma, karap'aar h'yyb nesaa doo. P'op Hagä Do Sahee hejój gó Jesus bahebë karap'aar h'yyb nesaa doo, Nesaa Do Yb karapee, tak'ëp tabahejoonh do hyb n'aa Nesaa Do Yb mahǟnh.\f* —näng mä Jesus.   
\p
\v 23 —Hëp ỹ hata nadoo doo, majẽ ỹ tii. Ỹ manasa doo, P'op Hagä Do wë ỹ ataa doo, dawëë rabehũũm tii bä tan'oo bä —näng mäh.   
\p
\v 24 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:  
\p —Karap'aar h'yyb nesaa do aj'yy hã, ỹỹnh hã hadäk do paa ahõm wäd bä ta mahǟnh, tabanawäng hẽnh tabahew'ëët. Ta tób tabesoos takameh'ããk hyb n'aa. Ti dooh tawyyd bä. Ti ta h'yyb gó taky hadoo: “Ỹ abaaj hõm p'aa hẽnh ỹ hadäk do paa hã, tóp ỹỹ hẽnh”, näng.  
\v 25 Tii bä ta tób paa bä takajaa bä, yd kabak'ood däk tabahapäh, baad takabenäm ta hã.\f + \fr 11:25 \ft Ta tób paah, aj'yy, ỹỹnh hã hadäk do paa tii.\f*  
\v 26 Tii bä tats'yyt 7 karap'aar h'yyb nesaa do wób ta hataa, ta bahǟnh nesaa doo. Tii bä rabajëë pëë ta tób paa gó. Tii bä rabanyy kän ta hã kä. Ta hã hanäng do paa bahǟnh tii kä. Tak'ëp tii kä ta hã kä nesaa doo kä —näng mä Jesus.   
\p
\v 27 Ti m' Jesus ber'oot bä m', hajõk do mahang ỹỹnh see ky ganyyh:  
\p —Ky n'aa kedëng ta ti a ỹỹn õm haw'ëëh doo —näng mäh.   
\p
\v 28 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Ta bahǟnh ky n'aa kedëng, P'op Hagä Do kyyh maa newëë doo, ky daheeh doo —näng mä Jesus ta hã.   
\s1 Jonas Jesus beh'ũũm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 29 Ti m' hajõk do gatat'uuk bä m' ta hã, Jesus ky hadoo:  
\p —Da hẽ, badäk hahỹỹ hã habong doo, nes'aa sa h'yyb. Ti hadoo né hẽ, ỹ ramejũũ ỹ pahuunh hyb n'aa sa matym haj'aa.\f + \fr 11:29 \ft Rawén karẽn Jesus pahuunh sa matym haj'aa, rabahapäh hyb n'aa P'op Hagä Do hanaa Jesus tado bä.\f* Dooh da ỹ metä bä sa hã. Jããm né da P'op Hagä Do ky n'aa rod Jonas häd näng do ta metëë n'aa hadoo sa hã kametëëh da.  
\v 30 Jonas hã P'op Hagä Do bad'oo do hã, Niniwéh buuj rah'yy genä hõm, P'op Hagä Do né ti mejũũ. Ti hadoo né da hã ỹỹ, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do hã rah'yy genä hõm da, P'op Hagä Do né hẽ ti ỹ tamejũũ doo.  
\v 31 Seba häd näng do häj n'aa sa wahë n'aa ỹỹnh, da hẽ, badäk hahỹỹ hã habong do taky n'aa tapaa da P'op Hagä Do matym gó, sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa etyy noo gó kä. Dawëë naa paa m' tabana tii, tamaa newëë hyb n'aa Saromãw hajaa doo, P'op Hagä Do anoo do ta hã. Saromãw bahǟnh ỹ ti hahỹỹh, bë hapäh doo. Ti hado né paawä, dooh bë karẽn bä bë maa newë bä hahỹỹh.  
\v 32 Niniwéh buuj na-ããj da raky n'aa tapaa né tii da ẽnh ti noo gó kä, da hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo. P'op Hagä Do ky n'aa rod Jonas sa hã taher'oot noo gó, rat'yyd kamehĩĩn nesaa do ramoo bok do hã. Nesaa do reréd hõm. Hahỹỹh, Jonas bahǟnh ti ỹ hỹỹh. Bë tii, dooh bë t'yyd kamehĩĩn bä nesaa do bë moo bok do hã, dooh bë eréd bä —näng mä Jesus hajõk do sa hã.\f + \fr 11:32 \ft Jonas, tah'ỹỹb haeh do wog gó tabasuun wät doo, tamawoob hẽ ta ǟh. Ti hadoo né hẽ Jesus, tamawoob hẽ né hẽ ta ǟh tabakä wät k'ããts gó. Tii da tahanäng pé m' ti Jesus her'oot do sa hã.\f*   
\s1 Ji bag hadoo do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 33 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Dooh ji bag ji gataa bä ji jejën hyb n'aa. Dooh ji daso bä ji waa hood yt hã. Dooh. Ta bag ji dasooh ta tyng jó, tób gó hajëë p'ëë do rabahapäh hyb n'aa.  
\v 34 Ji h'yyb bag hadoo ji matym —näng mäh. —Baad tado bä ji matym, ta bag hado däk sahõnh hẽ ji hã. Baad tanado bä ji matym, badagyp hadoo ji hã.  
\v 35 Baad bë hyb n'aa matakä, ta bag hadoo bë hã hanäng bë ed'oo doo, badagyp do tanadoo hyb n'aa.  
\v 36 Bë h'yyb tym gó ta bag hadoo do baad tabawag däg bä, badagyp do hadoo do tanado wäd bä, sahõnh hẽ tii bä tabawag däk ji hã, ta bag hadoo do mehǟnh ji hã\f + \fr 11:36 \ft Ta bag ky n'aa nado ti Jesus hedoo. Panyyg ky n'aa me tabaher'oot. Ta wób sa hã dooh m' tagah'ood nä bä. Ti hyb n'aa rakarẽn p'aa hẽnh Jesus pahuunh, baad rabahapäh hyb n'aa P'op Hagä Do T'aah tado bä. Sa hã kejën Jesus hejój. Ti hyb n'aa Jesus ky n'aa eh'ũũm ta bag ky n'aa me tama metëëk doo. Dooh kejën do tado bä ti tametëëk doo. Baad ji karẽn bä baad hadoo do ji bahapäh bä, baad tagahoot ji h'yyb tym gó Jesus metëëk doo. Ji hã ta bag hado däk. Ji kanarẽn bä baad hadoo do ji bahapëë bä, dooh tagah'ood bä ji hã Jesus metëëk doo. Badagyp do hadoo ji hã.\f* —näng mä Jesus kyyh. Panyyg gó m' tabeh'ũũm.   
\s1 J'ooj madäk do ky ken'yym do Jesus nabuuj gedoo do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 37 Ti m' Jesus baher'oot do bahänh bä kä, Pariséw see ats'yyt mäh, ta tób hẽnh tabawëh hyb n'aa. Ti m' Jesus bahõm kän mä ta tób hẽnh, ti m' tabasooh, sa sii tabawëh hyb n'aa.  
\v 38 Ti m' tób danäh hyb n'aa meuunh mä Jesus basooh do hyb n'aa, tabawa hyb n'aa ta si n'aa hẽ. Dooh m' ta moo tahetsyyd bä sa wahë makũ rabahed'oo doo da.  
\v 39 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Bë Pariséw —näng mäh. —Ji waa hood ta gó hasus doo, ta jó ub ji hets'yyt do hadoo bëëh. Baad bë babok P'op Hagä Do matym gó ji ed'oo. J'ooj madäk doo me tii. T'õp, bë h'yyb gó, tak'ëp bë karẽn do jawén bë babok. T'õp bë h'yyb tym gó, hajõng nesaa doo.  
\v 40 Bë h'yy gatemah —näng mäh. —Ji hub pahuunh doo, ji h'yyb tym na-ããj hẽ tapahuunh.  
\v 41 Taw'ããts hẽ bë h'yyb gó naa, t'õp naa, bë masaa kas'uut do sa hã, tii bä kä, P'op Hagä Do hã baad ub tabanäm sahõnh hẽ bë hã\f + \fr 11:41 \ft Hahỹỹ da na-ããj hẽ tahajaa ji tab'ëës ta tii: “Taw'ããts hẽ bë waa hood gó hanäng do bë anoo kas'uut do sa hã, tii bä kä baad ub tabanäm sahõnh hẽ bë hã, P'op Hagä Do hã.”\f* —näng mäh.   
\p
\v 42 —Baad nado bë hã da, Pariséw —näng mäh. —Bë waa ty gamabuuj uuh sii hẽ né paawä bë banoo P'op Hagä Do matym n'aa, dooh paawä baad hadoo do bë moo boo bä bë da hadoo do hã, bë mabaan P'op Hagä Do hã bë kamahǟn doo. Taw'ããts hẽ paawä dooh bë mabaan bä ta tii. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do matym n'aa bë banoo na-ããj hẽ —näng mä Jesus.   
\p
\v 43 —Baad nado bë hã da, Pariséw —näng mäh. —Bë gen'aak hyb n'aa jewyk do bat'oonh bä bë atooj bä, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo bä. Bë gen'aak bë redëng, bë raweh'ëëh, hajõk do mahang rakahet'aa bä, rabahesäm bä —näng mäh.   
\p
\v 44 —Baad nado bë hã da, Pariséw —näng mäh. —Kamag hood ta jó ji tsab'eep bä ji nahapäh do hadoo bëëh\f + \fr 11:44 \ft Kamag hood banäng bä tsab'eep doo, hasuts däk hadoo P'op Hagä Do hã, Mosees ky n'aa jaw'yyk do her'ood bä. Ti hadoo né sa hã ẽnh, Pariséw sii raboo bä. J'ooj madäk doo me raky ken'yym do hyb n'aa, dooh ji h'yy ganyy bä baad tanado bä sa h'yyb tym.\f* —näng mä Jesus.   
\p
\v 45 Ti m' Mosees ky n'aa jaw'yyk do baad hapäh do see ky hadoo ta hã:  
\p —Ma matëg —näng mäh. —Ta ti mapes'ããp doo, ãã na-ããj hẽ mapes'ããp —näng mäh.   
\p
\v 46 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Baad nado bë hã da Mosees ky n'aa jaw'yyk do baad hap'ëëh doo —näng mäh. —Hajõng hejoonh do bë mejũũ ta wób raky daheeh hyb n'aa. Ti bahǟnh bë bawëëd däk Mosees ky n'aa jaw'yyk doo. Ti hadoo né hẽ, dooh tabad'op hẽ bë masaa bä bë mejũũ do rabahajaa hyb n'aa —näng mäh.   
\p
\v 47 —Baad nado bë hã —näng mäh. —P'op Hagä Do ky n'aa rod, p'ooj ub habong do bë wahë makũ radej'ëëp do sa kamag n'aa hood pä s'ëëb, bë tema.  
\v 48 Ta ti tametëëh, bë wahë makũ h'yyb hadoo bëëh. Bë wahë makũ né hẽ dej'ëëp P'op Hagä Do ky n'aa rod paah. Hỹỹ kä bë temaa toonh ji hyb n'aa esee do heen n'aa sa kamag n'aa hood jó.\f + \fr 11:48 \ft Dooh sa wahë makũ rapanyyg kadehé bä P'op Hagä Do ky n'aa hã, P'op Hagä Do ky n'aa rod raher'oot do paah. Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do wób, rawehëë né paawä P'op Hagä Do ky n'aa rod makũũh, dooh raky dahé bä sa kyyh paah. J'ooj madäk doo me raky kenäw ub tii.\f*  
\v 49 Hahỹỹ d' né hẽ P'op Hagä Do baher'oot ta hapäh doo gó bë ky n'aa: “Sa mahang ỹ mejũũ da këh ỹ n'aa rod, panäk ỹ na-ããj né hẽ. Sa wób né da radej'ëëp, ta wób da rarejãã”, näng paa m' P'op Hagä Do kyyh —näng mä Jesus.   
\p
\v 50 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh sa hã:  
\p —Ti hyb n'aa da bë hã, da hẽ habong do hã kä, P'op Hagä Do ban'oo kän sahõnh hẽ ta ky n'aa rod radej'ëëp do paa säm kä. P'ooj ub, badäk hahỹ tadu dahäng jawén paa bä radej'ëëp doo,  
\v 51 Abéw Kaĩh nabooh noo gó du däk do né hẽ. Tii kä, tagadëëg ub, Sakarija radaj'ëëp doo kä. Ti radaj'ëëp paa m' rama ejuu do tyng, P'op Hagä Do tób n'aa ganahaang gó. Baad ỹ her'oot bë hã, da hẽ habong do sa hã kä P'op Hagä Do ban'oo kän sahõnh hẽ radej'ëëp do säm kä —näng mäh.   
\p
\v 52 —Baad nado bë hã Mosees ky n'aa jaw'yyk do baad hapäh doo —näng mäh. —Dooh bë karẽn bä ta wób raky n'aa napëë bä P'op Hagä Doo. Tób noo tëg ji jejën do hadoo sa mahǟnh, ranajëë p'ëë hyb n'aa hadoo bëëh. Bë né hẽ, dooh bë karẽn bä bë ajëëh, dooh P'op Hagä Do bë hapëë bä. Ta wób, karẽn do hajëng doo, bë ge'ỹỹm ranajëng hyb n'aa, P'op Hagä Do ranahapäh hyb n'aa —näng mä Jesus kyyh sa hã.   
\p
\v 53 Ti m' Jesus banyyh bä kä m', tak'ëp mä Pariséw, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ rakawajããn ta wë. Hajõk mä gatatug däk, tak'ëp mä rabeaanh. Kawaj'ããn gó m' rabeaanh ta hã.  
\v 54 Rakarẽn paawä m' raw'yyt taher'oot do hã raganen'aak doo, raky n'aa tapaa hyb n'aa Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã.   
\c 12  
\s1 J'ooj madäk doo me raky ken'yym do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti noo gó m', hajõk rakata b'ëëh mä Jesus wë. Hajõk né hẽ ti kahet'aa doo. Hajõk do hyb n'aa, ta wób sa tsyym mä rabep. Ti m' ta ma matëg sa hã Jesus ky hadoo:  
\p —Baad bë hyb n'aa matakä da. Baad bë kanä da Pariséw sa pãw makuj n'aa mahǟnh, j'ooj madäk doo me ji ky ken'yym do mahǟnh, ỹ hanäng péh tii —näng mäh.  
\v 2 —Dooh ji haja bä ji jejën bä ji h'yyb. Sahõnh hẽ ji h'yyb P'op Hagä Do hapäh. Ti awät da ti noo gó, sahõnh hẽ ji jejën doo P'op Hagä Do metëëh.\f + \fr 12:2 \ft Tii d' Jesus wén her'oot, j'ooj madäk doo me ji ky ken'yym mahǟnh Pariséw rabad'oo doo da.\f*  
\v 3 Atsëm, kejën do hadoo ta wób ramaa nanapäh bä bë her'oot doo, adëb bä kä, sahõnh hẽ maa napäh bä takaher'oot da ta jawén, P'op Hagä Do an'oo bä. Kaja hẽ ta gawakõ gó kahesëënh do ta see hã, tak'ëp da takaher'oot tii kä, sahõnh hẽ ramaa napäh hyb n'aa. Ti hyb n'aa, bë hyb n'aa matakä ti bë her'oot doo!   
\p
\v 4 —Najis haa, bë jeỹỹm manä ji majĩĩ ji daj'ëëp do hã. Jããm né hẽ ji hub rahajaa radajëëb bä. Ji h'yyb tym dooh rahaja bä.  
\v 5 Ỹ maher'oot bëëh, ny hadoo do bë jeỹỹm. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do ji jeỹỹm. Ti ti hajaa ji tadaj'ëëp do jawén paa bä, ji h'yyb tym taw'oong hõm kän tabanesaa hẽnh. Ti hyb n'aa, ji hyb n'aa jaw'yyk, ji jeỹỹm P'op Hagä Doo —näng mäh.   
\p
\v 6 —Ji moo oow pé taw'ëëd taah, kanahën d'os hẽ rabesëëm is, ky n'aa ganebats. Ti hado né paawä, dooh sét had'os do sa see P'op Hagä Do mabaan bä.  
\v 7 Ti hyb n'aa, bë eỹỹm manäh. Hajõng taw'ëëd takamahǟn do bahǟnh bë P'op Hagä Do kamahǟn. Sahõnh hẽ ji sëën sii hẽ P'op Hagä Do betsén. Baad ji tabahag'ããs ỹ hanäng péh —näng mä Jesus.   
\p
\v 8 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:  
\p —Baad bë ỹ maher'oot hahỹỹh: Këh ỹ n'aa najejën pé ta wób sa hã, ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong jé Hana Doo, ỹ na-ããj hẽ, dooh ỹ ky n'aa jejën bä ta tii, ããs P'op Hagä Do pa hab'ëëh do sa hã.  
\v 9 Këh ỹ n'aa jejën péh, ỹ na-ããj da ỹ ky n'aa jejën tii d' ẽnh, ããs P'op Hagä Do pa hab'ëëh do sa matym gó.  
\v 10 Jé Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong jé Hana Do ky n'aa rejãã péh, P'op Hagä Do mabaan ti ta hã. P'op Hagä Do Sahee ky n'aa rejãã pé kä, dooh P'op Hagä Do mabaan bä, dooh tat'yyd mehĩĩn bä kä tii kä —näng mäh.   
\p
\v 11 —Bë ramoo maso däg bä, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo hẽnh bë ramahũũm bä, sa wahë n'aa wób wë bë ramahũũm bä, hyb n'aa jewyk do wë na-ããj né hẽ, bë hyb n'aa tón manä bë her'oot do hã bë ky n'aa.  
\v 12 P'op Hagä Do Sahee anoo da bë her'oot do pan'aa —näng mä Jesus.   
\s1 H'yy gatamah doo, tak'ëp ma näng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 13 Ti m' hajõk do mahang ta see ky ganyyh:  
\p —Ma matëg —näng mäh. —Mamaher'ood hǟj ỹỹ, tabetyn hyb n'aa ãã yb wë naa —näng mä aj'yy kyyh.   
\p
\v 14 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Najis ỹỹ, ỹ nado ti hetyn bë hã bë yb ma paah —näng mäh.   
\p
\v 15 Ti m' sahõnh hẽ sa hã Jesus ky hadoo:  
\p —Bë hyb n'aa matakä da, bë hyb n'aa nah'ũũm hyb n'aa bë ma, bë dajẽẽr. Ji ma tak'ëp hajõng do nado ji h'yy gadajang hanoo do babä ji awät bä —näng mäh.   
\p
\v 16 Ti m' panyyg ky n'aa gó m' tabeh'ũũm ta ti ky n'aa. Ti m' taky hadoo:  
\p —Hỹ hadoo aj'yy tak'ëp wekãp doo. Baad ta gëëw bä. Ti hyb n'aa baad né hẽ ta joom beaak.  
\v 17 Ti ta h'yyb gó taky hadoo: “N'yy d' ỹ bad'oo hỹỹ kä?”, näng. “Gedẽ hõm joom ag tób n'aa”, näng ta kyyh. “N'yy hẽnh hỹỹ kä ta wób ỹ bataa?”, näng ta h'yyb gó.  
\v 18 Ti taky hado kän: “Ỹ hapäh. Hahỹỹ da ỹ bad'oo”, näng ta kyyh. “Ỹ apyn hõm dó joom ag tób n'aa”, näng ta kyyh. “P'aa hẽnh da ỹ tamaa sooh. Aeh da hỹỹ kä joom s'ëëb tób n'aa, ma ỹ tób n'aa na-ããj né hẽ”, näng.  
\v 19 “Ỹ bahajaa bä kä”, näng, “hahỹỹ da d' këh ỹỹ hã ỹỹ hẽ”, näng “Hajõng wakãp ỹỹ. Dooh d' nayyw tahëëj bä. Hajõng da ta baab teh'ëënh wakãp ỹỹ hã”, näng. “Taw'ããts hẽ hỹỹ kä, ỹ kameh'ããk hỹỹ kä. Baad ỹ hỹỹ kä. Baad ỹ beëëk hỹỹ kä, baad ỹ bawa hỹỹ kä, ỹ tsebé hỹỹ kä”, näng ta ti aj'yy h'yyb gó.   
\p
\v 20 Ti P'op Hagä Do ky hadoo ta hã: “H'yy gatamaa õm”, näng. “Badah atsëm da madajëp! Jaa wë tabayyw kän a ma paah?”, näng P'op Hagä Do kyyh aj'yy hã kä —tii d' mä Jesus baher'oot ji ma ky n'aa, ji dajẽẽr ky n'aa.   
\p
\v 21 Ti m' Jesus ky hado kän sa hã:  
\p —Ti hadoo né kä ta ti tak'ëp sa wak'ããb hyb n'aa h'ũũm do hã, P'op Hagä Do dooh rahyb n'aa es'ee bä —näng mä Jesus.   
\s1 Ji P'op Hagä Do kamahǟn do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 22 Ti m' ta ma matëg hã Jesus ky hadoo:  
\p —Ti hyb n'aa bë ỹ maher'oot hahỹỹh: Bë hyb n'aa tón had'yyt manä bë babok do hã, bë waa hã, bë saroor hã.  
\v 23 Tii d' ỹ wén edoo, ji awa do bahǟnh ti ji edëp doo. Ji saroor bahǟnh ji.  
\v 24 Bë hegãã taw'ëëd. Dooh rejoom bä joom tym. Dooh rata bä joom ag. Dooh sa waa tób n'aa rayd taa péh. Ti hado né paawä P'op Hagä Do anoo sa waa. Taw'ëëd P'op Hagä Do kamahǟn do bahǟnh bë takamahǟn!  
\v 25 Tak'ëp bë hyb n'aa newë had'yyt né paawä, dooh bë haja bä bë aboo dawëd bä ta tii da.  
\v 26 Ta ti bë nahaja bä, nahejooj né paawä, h'ëëd hyb n'aa bë hyb n'aa newë had'yyt hẽ ta wób.   
\p
\v 27 —Bë hegãã tabawä n'aa ts'ooh —näng mäh. —Dooh né paawä ramoo boo bä, dooh né paawä sa saroor rages'yyb bä, Saromãw saroor anyyw né paawä, gabar'ëëng né paawä, ti bahǟnh tabanäm ti tabawä n'aa ts'ooh.  
\v 28 Tii da baad ub P'op Hagä Do adoo bä tabawä n'aa hã, nayyw hẽ tsawyy jëng do hã, ji gatang do hã, ti bahǟnh da P'op Hagä Do bahag'ããs bëëh. Tanoo né da bë hã bë saroor. H'ëëd hyb n'aa P'op Hagä Do hã baad bë h'yy kana'eeh?  
\v 29 Bë hyb n'aa newë had'yyt manä bë eëëk doo, bë awa doo, bë awëh doo. Bë hyb n'aa tón had'yyt manä ta tii.  
\v 30 P'op Hagä Do sa h'yyb gó nahapäh do ti tii, ti hã h'yyb pad'ëëk doo. Bë ti dooh tii d' bë adoo bä. P'op Hagä Doo, bë Yb, hapäh bë wë bedoh doo.  
\v 31 Taw'ããts hẽ baad bë h'yyb padäg bë Yb bag'ããs do hã. Tii bä kä, tanoo da bë hã sahõnh hẽ bë wë bedoh doo —näng mäh.   
\p
\v 32 —Bë eỹỹm manä b'éé taah nahejooj is doo. Hanäm gó bë Yb, hỹ pong jé hawät do tabanoo bë hã, ta sii bë bag'ããs hyb n'aa. Ti hyb n'aa, bë eỹỹm manäh, ỹ wén näng.  
\v 33 Taw'ããts hẽ bë esëëm hõm bë wë hanäng doo. Kas'uut do hã bë banoo bë ma paa säm. Tii bä kä, bë ma näng hỹ pong jé kä. Ta ti dooh tahëëj bä. T'ĩĩ hẽnh dooh retsëëg bä kä bë ma. T'ĩĩ hẽnh dooh kamera rejã bä kä bë ma.  
\v 34 Ta tii d' ỹ wén her'oot, tak'ëp bë kamahǟn do banäng bä, tii bä bë h'yyb bawät —näng mä Jesus.   
\s1 Baad ji gada do Jesus bahyng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 35 Ti m' taky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ bë h'yy kahasããb bë moo bok hyb n'aa, baad ub da bë gadaa had'yyt da, atsëm na-ããj hẽ bë gada, p'aa hẽnh ỹ bahyng bä.  
\v 36 Taw'ããts hẽ tób danäh karom, atsëm sa kariw n'aa raket'ëë hẽnh jäm n'aa baad gad'aa do hadoo da bëëh. Ta bag ahõõ had'yyt hẽ ran'oo bä. Ty gapad'ëëk ragada sa kariw n'aa, tanaëënh bä, nayyw hẽ ragas'ëës hyb n'aa tób, sa kariw n'aa bajëë suun hyb n'aa.  
\v 37 Baad da gad'aa do sa hã, sa kariw n'aa kajaa bä kä raty gapad'ëëk do hyb n'aa —näng mä Jesus. —Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Sa kariw n'aa ats'yyt da, rabat'oonh, rabawëh hyb n'aa. Tii bä da ta saroor see tah'ỹỹt, tii bä sa tä, sa waa taban'oo kän sa hã.  
\v 38 Taw'ããts hẽ da sa kariw n'aa awyyd bä ty gapad'ëëk do sa hã, atsëm ub takaja bä, tapaj'ëë bä takaja bä na-ããj hẽ —näng mäh.   
\p
\v 39 Ti m' tabaher'oot ẽnh panyyg see ky n'aa me sa hã:  
\p —Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: Tób danäh hapëë bä paawä hets'ëëk do kajaa bä, dooh paawä tan'oo bä hets'ëëk do ta tób tanoo eë nä bä. Baad paawä tagada.  
\v 40 Ti hadoo bë hã. Taw'ããts hẽ baad bë hyb n'aa matakä, baad bë gadaa ta pooj jé. Ta ti ỹ wén her'oot, bë ganadaa bä Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa da p'aa hẽnh —näng mä Jesus.   
\p
\v 41 Ti m' Peed beaanh ta hã:  
\p —Ãã wahë n'aa —näng mäh. —Ãã hã ub ti mabaher'oot ta ti panyyg? Sahõnh hã ti mabaher'oot? —näng mäh.   
\p
\v 42 Ti m' Jesus ky gadoo panyyg see ky n'aa me m':  
\p —Ta ti ỹ maher'oot, sahõnh hẽ bë mahang ta kaser n'aa baad had'yyt hẽ ta kariw n'aa mejũũ do moo wät doo, h'yy ganäng do hadoo rabahadoo doo. Ta tii hã ta kariw n'aa banoo, ta karom tabahag'ããs hyb n'aa, sa waa tabetsëëh hyb n'aa sa hã, ta s'ee hẽnh ta kariw n'aa awäd nuuj jé.  
\v 43 Taw'ããts hẽ ta kaser n'aa hã, ta kariw n'aa awyyd bä ta mejũũ do hã moo wät doo, ta kariw n'aa matëëh bä.  
\v 44 Ta kariw n'aa weh'ëëh da ta ti hadoo doo. Sahõnh hẽ tahaëënh ta hã ta ma, ta ma hagã n'aa tabahado däk hyb n'aa kä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot doo.  
\v 45 Hỹỹ kä, baad ta kaser n'aa moo nawäd bä paawä, ta h'yyb gó taky hado bä: “Dooh nayyw hẽ kariw ỹ n'aa kaja bä”, tanoo bä, karom wób tahewyh had'yyt bä kä, tatsebé do waa n'aa tamoo hewëëd bä, taoom bä jarakë hedoo do mahỹỹj,  
\v 46 ti taganada bä né kä ta kariw n'aa kajaa da. Tahyb n'aa napeet bä kä takajaa. Tii bä, tak'ëp da ta kariw n'aa rejã kän da. Tanoo da ta kaser n'aa paa ahoop, P'op Hagä Do ky nadah'eeh do nesaa do rahoop doo da.   
\p
\v 47 —Jé karom ta kariw n'aa ganada doo, ta kariw n'aa karẽn do tamoo nawät doo, tahapëë né paawä baad ub ta kariw n'aa mejũũ doo, tak'ëp da rabahewyyh ta mabaj.  
\v 48 Jé nesaa do moo wät doo, ta kariw n'aa mejũũ do nahapäh doo, dooh denaa hẽ rahewyh ta mabaj. Ti hyb n'aa kä, ji hã P'op Hagä Do anoo do pénh, ti pénh né takarẽn ji moo wät ta wë. Hajõng do hã kahanoo doo, hajõng na-ããj takarẽn tamoo wät ta wë, hajõng takarẽn ta mabaj. Ta bahǟnh kahanoo do hã, ta pénh né ta mabaj.   
\s1 Jesus hyb n'aa raketyn hõm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 49 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Hỹ pong jé naa ỹ bahyng, tëëg hadoo ỹ gahõ jat hyb n'aa, badäk hahỹỹ hã habong do sa mahang tetyn hõm hyb n'aa. Ỹ karẽn paawä nayyw hẽ tabahõõ jat ti tëëg hadoo doo.  
\v 50 Tak'ëp da nesaa do ỹ bahoop da. Tak'ëp ỹ h'yy katón ta ti ỹ bahajaa bä kä.  
\v 51 Ỹ ahyy wät babä, bë ed'oo apäh, h'yyb nyyw gó badäk hahỹỹ hã habong do rababok hyb n'aa sa da hadoo do wë, ỹ an'oo bä do hyb n'aa. Tii d' bë hyb n'aa newë manäh. Ỹ ahyy wät do hyb n'aa, hëp ỹ n'aa raketyn bong da.  
\v 52 Hỹ jawén da, sa wakããn hedoo do ketyn hõm da hëp ỹ n'aa. Sa wakããn tamawoob hẽ hadoo do ragadoo da këh ỹ n'aa. Pawóp hẽ, dooh d' ragado bä. Ky kedak da hëp ỹ n'aa.  
\v 53 Ta wób da, sa yb sa taah daheeh ketyn bong da hëp ỹ n'aa. Ti hadoo né da sa ỹỹn sa toog daheeh, raketyn bong da hëp ỹ n'aa. Sa mayyn sa takaanh na-ããj da —näng mä Jesus ta ma matëg hã.   
\p
\v 54 Ti m' hajõk do hã taky hadoo:  
\p —Papỹỹj badëë hyng hẽnh naa naëng poo wäd bä, “Badah tabadoos”, näk bë kyyh. Te hub né hẽ, adoos né hẽ.  
\v 55 Ta karawaa me tagahëm bä, “Badah banäm”, näk bëëh. Te hub né hẽ, banäm né kä, baju né hẽ kä.  
\v 56 J'ooj madäk doo me ky ken'yym do bëëh! Bë h'yy genä né paawä naëng hadoos do heen n'aa hã, banäm do heen n'aa hã, dooh bë h'yy genä bä, da hẽ kä, ta heen n'aa bë hã kametëëh do hã\f + \fr 12:56 \ft Naëng badoos do pooj jé, rahapäh ta heen n'aa. Tabanäm do pooj jé, rahapäh na-ããj hẽ ta heen n'aa. Hajõng Jesus pehuunh né paawä, dooh rah'yy genä bä P'op Hagä Do T'aah tado bä né hẽ.\f* —näng mäh.   
\p
\v 57 —Hëd n'aa bë hyb n'aa nanewëë bë daaj hẽ, baad hadoo do ji moo wät doo?  
\v 58 Bë ky n'aa tapaa pé sii bë ahõm bä, hyb n'aa jawyk do wë õm taky n'aa etyy hyb n'aa, taw'ããts hẽ ta hõõ bä, bë sii hõm do sii baad bë ber'oot, taberéd hõm hyb n'aa ta ti bë ky n'aa tamahũũm do hyb n'aa jawyk do wë. Tii d' bë nadoo bä, bë d' tamahũũm hyb n'aa jawyk do wë. Ta tii kä, warahén hã bë tabahaëënh, bë tadewäts bëëh hyb n'aa kä.  
\v 59 Baad bë ỹ maher'oot: Dooh d' bë anä bä kä tii bä, sahõnh hẽ bë nepaag bä —näng mä Jesus.\f + \fr 12:59 \ft Ji da hadoo do ji ky n'aa tapaa do ky n'aa had'yyt nado hahỹỹh. Hahỹỹ d' tahanäng pé na-ããj hẽ: Taw'ããts hẽ nayyw hẽ, ji hajaa nä bä, ji h'yyb tym ji benäm P'op Hagä Do wë, ta jawén ji tanarej'ãã hyb n'aa.\f*   
\c 13  
\s1 Nesaa do ji neréd bä, ji da P'op Hagä Do rejãã do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti noo gó m' ta wób rabana Jesus wë. Jesus mä ramaher'oot Pirato häd näng do warahén n'aa radej'ëëp do Garirej buuj wób, P'op Hagä Do hã rama ejuu bä.  
\v 2 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Garirej buuj wób sa mahǟnh nesaa do ramoo bok, rawén dejëp, bë ed'oo?  
\v 3 Dooh. Tak'ëp nesaa do sa hã, ta wób sa mahǟnh hyb n'aa nado. Bë hã na-ããj hẽ da tabadäng P'op Hagä Do mo haj'aa nesaa do bë moo bok do säm, nesaa do bë neréd bä. Tabanesaa hẽnh bë da tah'eed hõm.  
\v 4 Ta ti 18 hedoo doo, Siroéh häd näng do tób yb sa jó hatëh hyng doo ẽnh? Radejëp bë ed'oo g'eeh, tak'ëp ranesaa do hyb n'aa Jerusarẽnh buuj wób sa mahǟnh?  
\v 5 Dooh. Ti hyb n'aa nado. Bë hã na-ããj hẽ da tabadäng P'op Hagä Do mo haj'aa, nesaa do bë moo bok do säm, nesaa do bë neréd bä. Tabanesaa hẽnh bë da tah'eed hõm —näng mä Jesus.   
\p
\v 6 Ti m', panyyg gó m' Jesus baher'oot nyy da P'op Hagä Do bad'oo ji hã, baad hadoo do ji moo nawäd bä. Ti m' taky hadoo:  
\p —Hỹ hadoo aj'yy bejoom joom wiigo häd näng doo, uwa tyd mahang. Hajõõ nuu me tabahõm tabaheg'ããs hyb n'aa ta joom teag bä. Dooh tawyyd bä ta ag ta hã.  
\v 7 Tii kä, tagadëëg ub, ta joom mahang moo wät do hã taky hadoo: “Tamawoob hẽ ta baab ỹ gadaa wät teag bä. Dooh teag bä. Tabad'op hẽ ta ag ỹ aw'yyt péh. Ỹ karẽn mabagëëw jat”, näng mäh. “Daap tabewaat”, näng mäh. “Joom see ër ejoom paawä tabasooh bä”, näng joom danäh ta sii moo wät do hã.  
\v 8 Ti m' ta sii moo wät do ky hadoo: “Taw'ããts hẽ sét hẽ ta baab ër gamedaa wät”, näng mäh. “Baad ỹ bahag'ããs hỹỹ kä”, näng mäh. “Baad ỹ w'oo eh'aa këë k'ããts baad hadoo doo me”, näng mäh.  
\v 9 “Wät hahỹỹ hã ta baab teag bä, taw'ããts hẽ. Taneag bä kä, tii bä kä mamejõ ỹ bagëëw hyng”, näng aj'yy ta kariw n'aa hã —näng mä Jesus.   
\s1 Ỹỹnh jadatog is do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 10 Ti m' Saab hã kä, Judah buuj rakamehehãk bä kä m', tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã m' Jesus ma metëëk bä kä m',  
\v 11 tahapäh mä tii bä ỹỹnh jadatog is doo, karap'aar h'yyb nesaa do ta hã hadäk do haj'aa. Dooh m' tahaja tadajoow bä.  
\v 12 Ti m' ỹỹnh Jesus bahapäh bä, tanaëënh mä ta wë. Ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —Tok ỹỹ, õm has'oo däk! —näng mäh.   
\p
\v 13 Ti m' ta hã tamoo däng. Ta hã tamoo dëë sii hẽ m', takadajoow gëët. Tak'ëp mä ỹỹnh j'aa etsëë kän P'op Hagä Doo.   
\p
\v 14 Ti m', dooh m' tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do wahë n'aa genaag bä Saab hã ỹỹnh nahëë Jesus ado hõm doo.  
\p —Ti anäng ji moo oow see pé ji moo wät do pan'aa ta ǟh —näng mä tób hagã n'aa tób gó kahet'aa do sa hã. —Taw'ããts hẽ tii hã bë bana, bë nahëë kado hõm hyb n'aa. Saab hã ti dooh! —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 15 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —J'ooj madäk do ta ti bë h'yyb! —näng mäh. —Bë na-ããj hẽ bë moo bok Saab hã. Dooh g'eeh bë asood hõm bä bë masããh booj yb, jumeto, sa tób n'aa yt hã habëëh do Saab hã, bë mahũũm hyb n'aa rabeheëk doo hẽnh?  
\v 16 Dooh g'eeh taw'ããts hẽ tado bä, Saab noo gó ỹ asood hõm bä hahỹ Abaraãm panaa paa seeh, 18 ta baab takamawyyt do Nesaa Do Yb moo gó? —näng mä Jesus kyyh.   
\p
\v 17 Ta ti tabedoo bä kä m', ta majĩĩ m' nu mebyy bong. Hajõk do tii bä hab'ëëh do ratsebé mä sahõnh hẽ hanäm doo, Jesus moo wät do hã.   
\s1 Panyyg ky n'aa gó Jesus metëëh hahỹỹ hã P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa  
\p
\v 18 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Panyyg ky n'aa me ỹ her'oot bë hã P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa —näng mäh.  
\v 19 —Joom motaad häd näng do tym nad'ëëd is do hadoo né hẽ P'op Hagä Do bag'ããs doo, tadu doo noo gó. Motaad tym aj'yy ejoom ta joom wób babëëh bä. Ti tabawëë kän, ti tabaee hëë kän. Tii hã kä taw'ëëd batooj kän ta hã kä\f + \fr 13:19 \ft Joom motaad häd näng do ky n'aa gó Jesus metëëh nyy da P'op Hagä Do bag'ããs do kah'ũũm, ny hadoo ta hã h'yy ka'eeh do kah'ũũm.\f* —näng mä Jesus kyyh.   
\p
\v 20 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:  
\p —Panyyg see ky n'aa me ỹ her'oot bë hã P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa —näng mäh.  
\v 21 —Pãw makuj ỹỹnh ado däk doo, tiriig s'ëëb hajõng do mahang tamekuuj däk do hadoo né tii. Baad tabajõõts däk, baad takamekuuj wät hyb n'aa sahõnh hẽ tiriig s'ëëb mahang\f + \fr 13:21 \ft Pãw makuj, jé pad'yyt hẽ tiriig s'ëëb mahang kamekuuj däk doo da, jé pad'yyt hẽ badäk hahỹỹ bä P'op Hagä Do bag'ããs do bawäd däk da.\f* —näng mä Jesus panyyg gó m' tabeh'ũũm.   
\s1 Hỹ pong jé, P'op Hagä Do panang bä, ji bajëë suun do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 22 Ti m' Jesus bahõm Jerusarẽnh hẽnh. Ti m' tamahõm me, tama metëëk panang ta hõõ bä habong do sa hã.  
\v 23 Ti m' aj'yy see eaanh ta hã:  
\p —Hyb n'aa jawyk doo —näng mäh. —Jããm hẽ pawóp its g'eeh ked'ëëp P'op Hagä Do wë? —näng mä aj'yy kyyh.  
\p Ti m' Jesus ky hadoo sa hã. Panyyg gó m' tabeh'ũũm:   
\p
\v 24 —Noo nad'ëëd its do hadoo hỹ pong jé ji bajëë suun doo. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ tak'ëp bë hyb n'aa eréd manäh, bë bahajaa hyb n'aa bë bajëng do t'ĩĩ hẽnh. Ta jawén, hajõk né paawä da karẽn hajëë p'ëë, dooh da rahaja wäd bä.  
\v 25 Tób danäh noo gatsëë däg bä, dooh ji haja wäd bä ji ajëë suun ta gó. Tób w'oo hã bë wób rababë hõm tii bä. Tak'ëp bë wób ranaëënh da tagas'ëës hyb n'aa: “Ãã wahë n'aa, manoo gasëëts a tób, ãã bajëë p'ëë hyb n'aa”, näk da bë wób kyyh ti noo gó. Ti d' taky hadoo: “Jaa bëëh? Dooh bë ỹ hapëë bä”, näng da bë wób hã.  
\v 26 Ti d' bë wób raky gedak: “A sii paa ãã beëëk, a sii paa ãã bawa. Ãã panang bä, ta tyw n'aa me, mama metëëk do paa ããh.”  
\v 27 Ti d' bë wób hã taky hadoo: “Dooh bë ỹ hapëë bä. Bë ahõm mahǟnh ỹỹ, nesaa do moo heb'ooh doo”, näng da ta kyyh —näng mä Jesus ta hã h'yy kana'eeh do ky n'aa.   
\p
\v 28 Ti m' taky hadoo:  
\p —Tak'ëp bë wób ba'oot da. Sa tëg kamegëëj däk da. Tak'ëp bë wén oot da, bë hapäh do hyb n'aa da hỹ pong jé P'op Hagä Do bag'ããs bä Abaraãm, Isak, Jakóh, sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod, bëë kä, dooh ran'oo bä t'ĩĩ hẽnh kä.  
\v 29 Badäk hahỹỹ hã jé pad'yyt hẽ naa rabena da, P'op Hagä Do bag'ããs doo bä ratsebé do jäm n'aa tyng n'aa jó rabat'oonh hyb n'aa.  
\v 30 Babä hyb n'aa sekog is do wób kä, ti noo gó kä, hyb n'aa jewyg kän da. Babä hyb n'aa jewyk do paa wób kä, ti noo gó kä, hyb n'aa sekog padäg its tii kä —näng mä Jesus.   
\s1 Jerusarẽnh panang hyb n'aa Jesus h'yy katón do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 31 Ti noo gó né hẽ m' Pariséw wób rabana Jesus wë. Ti m' raky hadoo:  
\p —Ahõm ta s'ee hẽnh. Õm da Eróts daj'ëëp —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 32 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Bë ahõm nä. Bë maher'ood ta ti aj'yy ji rahejãã do yb. Bë her'ood ta hã, pawóp nä ta ǟh karap'aar h'yyb sa hã hanäng do ỹ bahebë nä. Pawóp nä ta ǟh nahëë enäh do ỹ asog hõm nä sa nahëëh. Tii bä kä, ỹ haja kän da ỹ moo wät doo kä badäk hahỹỹ bä. Tii da bë kyyh ta hã.  
\v 33 Jerusarẽnh bä né hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod ranaheb'ooh. Ti hyb n'aa, t'ĩĩ hẽnh né hẽ ỹ bahõm, ỹ dajëp hyb n'aa sa nemuun —näng mä Jesus ta ky n'aa hã.   
\p
\v 34 Ti m' taky hadoo:  
\p —Jerusarẽnh, Jerusarẽnh! A babuuj ranaheb'ooh P'op Hagä Do ky n'aa rod. Pä me ramahek'uut bë wë P'op Hagä Do mejũũ doo, radejëp hyb n'aa. Hajõõ nuu me ỹ karẽn paawä ỹ bataa a babuuj, nesaa do mahǟnh ỹ mo n'aa jesuu hyb n'aa sa hã, karaak ta taah ỹỹn ta këg yt hã tata bëëh do mo n'aa me. Tii da ỹ badoo paawä sa hã, dooh tii d' rakarẽn bä.  
\v 35 Bë hegãã da Jerusarẽnh buuj, P'op Hagä Do beréd hõm da bë panang. P'op Hagä Do mak'yyts däk bë panang. Dooh da ỹ bë hapëë bä kä. Jããm né da p'aa hẽnh ỹ bë bahapäh da, bë h'yy kawareem bä, hahỹỹ da bë her'ood bä: “Ky n'aa kedëng tii, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kyy gó hana doo!”\f + \fr 13:35 \ft Saaw-Mo 118.26\f*   
\c 14  
\s1 Saab hã Jesus nahëë do hõm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', ta see pé noo gó Saab hã, Pariséw hyb n'aa jawyk do see tób bä Jesus bawëh bä m', baad mä Jesus ramatakëë.  
\v 2 Tii bä m' ti anäng mä aj'yy nahëë näng doo. Dehepung bëëh mä ta tsyym, ta mooh. Rakarẽn mä raheg'ããs Jesus ado hõm bä ta nahëë Saab hã, ratayy do hã.  
\v 3 Ti m' Pariséw hã, Mosees ky n'aa jaw'yyk do baad hap'ëëh do hã na-ããj mä Jesus beaanh:  
\p —Mosees ky n'aa jaw'yyk do anoo, nahëë näng do sa nahëë ji ado hõm Saab hã? Dooh g'eeh tan'oo bä? —näng mä Jesus.   
\p
\v 4 Dooh m' raky gedag bä. Bag hẽnh mä rabab'ëëh. Ti m' Jesus moo däng nahëë näng do hã. Ta nahëë do hõm. Ti m' tamejũũ tababaaj hõm hyb n'aa.  
\v 5 Ti m' tabeaanh ta wób sa hã:  
\p —Bë t'aah, bë mas'ãã booj yb t'aah, tadëë hyy bä t'õp naëng gajat doo gó Saab hã, dooh g'eeh nayyw hẽ bë ej'ooj nä bä, Saab hã né paawä? —näng mä Jesus.   
\p
\v 6 Dooh m' sa kyy péh.   
\s1 Jesus metëëk ji kanasab'ee do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 7 Ti m', sahõnh hẽ Pariséw atsyyd wät do resoos mä ta tyng n'aa baad hadoo doo bä, ji weh'ëëh do tyng n'aa. Ta ti Jesus bahapäh bä m' taky hadoo, panyyg gó m' tabeh'ũũm:   
\p
\v 8 —Ket'ëë do jäm n'aa hẽnh ji ratsyyd bä, bë esóts manä baad hadoo doo, hyb n'aa jawyk do tyng bë tyng. Hyb n'aa jawyk do tyng n'aa bë esóts bä, hyb n'aa jawyk do bë mahǟnh tatsyyd wät do kajaa bä,  
\v 9 kat'ëë do noo gana do ky hadoo da bë hã: “Man'oo hahỹỹ hã ta tyng majasooh doo”, näng da. Tii bä kä da, sa matym gó da bë da nu mebyy bong. Tii bä kä, bë kahỹỹd kän ky n'aa nets'äs do tyng jó kä.  
\v 10 Bë ratsyyd bä, taw'ããts hẽ bë atooj dawë hã, hyb n'aa najewyk do tyng jó. Ti m' jäm no gana do kajaa bä, hahỹỹ da ta kyyh bë hã: “B'ëëp dana, p'eets hẽ, baad hadoo doo bä bë atooj.” Tii bä kä, tats'yyt do wób sa matym gó bë kawehëë däk da.  
\v 11 Jé ta daaj hẽ kaweh'ëëh doo, nu mebyy wät da, ta wób sa yd jé tanu gadäg hõm. Jé ta daaj hẽ kawaneh'ëëh doo, raweh'ëëh da, P'op Hagä Do an'oo bä —näng mä Jesus.   
\p
\v 12 Ti m' tób danäh hã Jesus baher'oot:  
\p —A waa, a tä mamoo wäd bä a sii ratsebé, a sii rabawa hyb n'aa, matsyyd manä a najiis hedoo doo, a hỹỹj hedoo doo, a wakããn hedoo doo, a pa haj'eenh do tak'ëp ma enäh doo. Ti matsyyd bä, õm da rats'yyt ta mabaj.  
\v 13 Taw'ããts hẽ matsyyd kasuud is do hedoo doo, k'yy gedóm do hedoo doo, nabong do hedoo doo, ty tsehẽt do hedoo doo.  
\v 14 Tii bä kä da õm P'op Hagä Do ky n'aa edëng. Dooh né paawä rahaja bä rabaj bä, P'op Hagä Do tii kä hanoo a hã ta mabaj, baad habong do paa ragenä bong noo gó —näng mäh.   
\s1 Hỹ pong jé jäm haeh do hadoo panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 15 Ti m' Pariséw ats'yyt do see Jesus her'oot do tamaa napäh bä m', taky hadoo:  
\p —Ky n'aa kedëng da jé hỹ pong jé, P'op Hagä Do bag'ããs do jäm n'aa bä ta waa n'aa tawa bä sa sii —näng mä aj'yy kyyh.   
\p
\v 16 Ti m' panyyg ky n'aa gó Jesus ky gadoo:  
\p —Hỹ hadoo aj'yy ratsebé do waa n'aa, ta tä n'aa tamoo wät. Hajõk tats'yyt ta sii ratab'ëës hyb n'aa ta ti jäm.  
\v 17 Sahõnh hẽ ta waa n'aa, ta tä n'aa, tabahaja däk bä, tamejũũ ta karom tabahõm, pooj jé tatsyyd bong do tabats'yyt hyb n'aa.  
\v 18 Ti m' sahõnh hẽ tats'yyt do raky kamep'ëëh. Ta see ky hadoo: “Nag'aap hẽ ỹ bets'ẽẽ hõm hëëj. Ỹ karẽn ỹ heg'ããs”, näng. “Dooh ỹ haja bä ỹ ahõm bä”, näng. “Mamaher'ood a kariw n'aa, du daa ỹ bahõm péh”, näng ta kyyh.   
\p
\v 19 Ti ta see ky hadoo: “Nag'aap hẽ ỹ bets'ẽẽ wät 10 booj yb. Hỹỹ kä ỹ metyy, baad rado bä. Ti hyb n'aa, dooh tahaja bä ỹ ahõm bä”, näng ta kyyh. “Mamaher'ood a kariw n'aa, du daa ỹ bahõm péh”, näng ta kyyh.   
\p
\v 20 Ti ta see ky hadoo: “Nag'aap hẽ ỹ gat'ëë däk ǟm ỹỹ. Dooh tahaja bä ỹ ahõm bä”, näng ta kyyh.   
\p
\v 21 Ti ta karom babaaj hõm kän, tamaher'oot mä ta kariw n'aa sa kyyh. Tii bä kä, jäm no gana do kawaj'ããn wäd kän sa wë, ti taky hado kän ta karom hã kä: “Nayyw hẽ, ahõm nä. Panang tyw n'aa me matsyyd hõm kas'uut doo, k'yy gedóm doo, ty tsehẽt doo, nabong do sii hẽ”, näng ta hã.   
\p
\v 22 Ti tabahajaa bä sahõnh hẽ tamejũũ doo, taky hadoo ta kariw n'aa hã: “Sahõnh hẽ ỹ bahajaa mamejũũ doo da. Ti hadoo né hẽ, ti anäng nä ta tyng n'aa, ti anäng nä ta waa n'aa”, näng ta karom kyyh ta kariw n'aa hã.   
\p
\v 23 Ti ta kariw n'aa ky hadoo ta hã: “Ahõm panang bahǟnh. Sahõnh maw'yyt do matsyyd. Ỹ karẽn tóp ỹ gabad'ẽẽ däk.  
\v 24 Baad ỹ her'oot a hã. Pooj jé katsyyd bong doo, dooh da ỹ an'oo bä sa tä, dooh ỹ an'oo bä sa waa”, näng ta kariw n'aa kyyh\f + \fr 14:24 \ft P'op Hagä Do bag'ããs do jäm n'aa hẽnh, ji P'op Hagä Do bats'yyt do ky n'aa hahỹỹh.\f* —näng mä Jesus sa hã.   
\s1 Nyy da ji bawät Jesus h'yyb hata ji karẽn bä ji hado bä do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 25 Hajõk mä Jesus had'aa doo, Jerusarẽnh hẽnh tabahõm bä. Ti m' ta jawén p'aa hẽnh taty kaw'õõd däk, ti m' taky hadoo:   
\p
\v 26 —Bë karẽn bä hëp ỹ hata bë hado bä, taw'ããts hẽ bë yb, bë ỹỹn, bë ỹỹm, bë taah, bë hỹỹj, bë ǟnh bë kamahǟn do bahǟnh ỹ bë kamahǟn. Taw'ããts hẽ bë kamahǟn do bë hã bahǟnh ỹ bë kamahǟn. Sahõnh hẽ sa bahǟnh ỹ bë kamanahǟn bä, dooh bë haja bä hëp ỹ hata bë do bä.  
\v 27 Jé hëp ỹ n'aa tamo n'aa tahoop do tajeỹỹm bä, h'yyb nahedoo do nemon ỹỹ, dooh tahaja bä hëp ỹ hata tado bä —näng mä Jesus.   
\p
\v 28 Ti m', panyyg gó m' tabaher'oot, pooj jé m' baad mä ji hyb n'aa newëë, ji haja bä ta h'yyb hata ji ado bä. Ti taky hadoo:  
\p —Tób pä s'ëëb haeh do tama doo, pooj jé dó taw'ããts hẽ tahyb n'aa newëë tahaja bä ta wë hanäng do ta säm, sahõnh hẽ tahaja so bä ta tób.  
\v 29 Daap tadu do bä, tanetsén nä bä ta säm, dooh ji hapëë bä ta baa bä tabawäd däk bä, ta säm bahëëj jëng. Tii bä ta wób rawajehëët ta hã:  
\v 30 “Wät ta ti tób tama doo. Ahëëj jëng ta wë ta säm, kanaja nä tób”, näk da.   
\p
\v 31 Hahỹ panyyg see bë maa newëë: Kaneb'ooh do du doo pooj jé, dooh g'eeh sa wahë n'aa hyb n'aa newë, rahaja bä sa majĩĩ hã raj'aa ketsë, sa yd jé né paawä ta warahén n'aa? 20 miw ta majĩĩ warahén n'aa, 10 miw ta warahén tanyy bä?  
\v 32 Tahyb n'aa newë bä tanahajaa doo, nayyw hẽ tamejũũ rapanäk ta majĩĩ wë, dawëë nä rababok nä ta majĩĩ, raky n'aa her'oot rakananeb'ooh hyb n'aa —näng mä Jesus.   
\p
\v 33 Ti m' taky hadoo:  
\p —Ti hyb n'aa, sahõnh hẽ ta wë hanäng doo, hëp ỹ n'aa tanerét doo, dooh tahaja bä hëp ỹ hata tado bä —näng mäh.   
\p
\v 34 Ti m' taky hado kän:  
\p —Taw'ããts hẽ ti jukiir. Ti hadoo né hẽ, tanadah'ëëd wäd bä, taw'ããts hẽ nado wäd.\f + \fr 14:34 \ft Jukiir nadah'ëëd wät do hadoo, Jesus hã h'yy ka'eeh do h'yy gejë hõm doo.\f*  
\v 35 Dooh hyb n'aa ji karẽn wät péh. Ji aw'oong hõm tii. Jé karẽn pé ỹ ma metëëk do tamaa newë bä, taw'ããts hẽ tamatakëë —näng mä Jesus kyyh.   
\c 15  
\s1 B'éé kanapëë wät do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' Jesus ma metëëk bä m', sa wahë n'aa dajẽẽr gedaag n'aa, nesaa do moo heb'ooh do na-ããj hẽ rabana, Jesus metëëk do ramaa newëë hyb n'aa.  
\v 2 Ti hyb n'aa m', Pariséw, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ, raky hadoo:  
\p —Hahỹ aj'yy nesaa do moo heb'ooh do tagadoo. Awëh na-ããj hẽ sa sii —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 3 Ti m' Jesus baher'oot panyyg sa hã:   
\p
\v 4 —Bë see tanyy bä 100 b'éé, ta masããh, ti m' 100 hedoo do see takanapëë wäd bä, dooh g'eeh teréd dó 99 hedoo do ta masããh, kanapëë wät do tabesoos hyb n'aa?  
\v 5 Ti tabaw'yyt bä kä, tatsebee wät do hyb n'aa tatóg sooh ta nu k'yy hã, tamajëëh hyb n'aa kä.  
\v 6 Tób bä takajaa bä kä, tanaëënh da ta najiis, tanaëënh ta wób ta pa haj'eenh doo, ratsebé hyb n'aa ta sii, ta mas'ãã see taw'yyt do hyb n'aa kä, kanapëë wät do paah.  
\v 7 Bë ỹ maher'oot hahỹỹh —näng mä Jesus: Ti hadoo né da hỹ pong jé P'op Hagä Do pa habong doo, tak'ëp da ratsebé baad nadoo do paa see h'yy kawareem bä P'op Hagä Do hã. 99 hadoo baad habong doo, dooh hyb n'aa rah'yy kawereem pé sa hyb n'aa ratsebee né paawä, ta bahǟnh ratsebé, sét hẽ baad nadoo do paa P'op Hagä Do wë h'yy kawareem do hyb n'aa —näng mä Jesus. \fig B'éé kanapëë wät do heen n'aa|alt="Lost sheep (a ovelha perdida)" src="BK00005B.TIF" size="span" loc="Após vs. 7" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Rukas 15.1-7" \fig*   
\s1 Moweed nepä wät do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 8 Ti m' tabaher'oot ẽnh panyyg see gó. Ti m' taky hadoo:  
\p —Ỹỹnh see wë tanyy bä 10 moweed k'ããts tëg hawak do s'ëëb, tii bä, ta see badoo wäd bä, tagataa däk ta bag, tabakoot tób, baad tabesoos da.  
\v 9 Tabaw'yyt bä kä, tanaëënh ta najiis, tanaëënh ta pa haj'eenh doo, ta sii ratsebé hyb n'aa moweed nepä wät do taw'yyt do hyb n'aa.  
\v 10 Ta ti hadoo, P'op Hagä Do ããs ta pa hab'ëëh do ratsebé nesaa do moo hew'ëët do paa see P'op Hagä Do hã tah'yy kawareem bä.   
\s1 Aj'yy ta yb wë matëëh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Ti m' Jesus baher'oot ẽnh panyyg seeh. Ti m' taky hadoo:  
\p —Ti awät aj'yy ma näng doo. Pawóp hẽ ta taah.  
\v 12 Ta see pé noo gó, ta t'aah tagad'oo hadoo do ky hadoo ta yb hã: “Na ỹ karẽn no n'aa ỹỹ, madajëb nuuj jé no n'aa paah. Nayyw hẽ ỹ karẽn ỹ gadoo”, näng ta t'aah. Tii bä sa yb betyn hõm ta ma ta taah sa hã.   
\p
\v 13 Dooh tahajõõ nä bä ta ǟh, tagad'oo hadoo do bata hõm kän sahõnh hẽ ta ma, ta yb mo haj'aa kä. Ti tabahõm kän dawëë, hëëj s'ee hẽnh. T'ĩĩ hẽnh kä tabahäj kän sahõnh hẽ ta wë hanäng do paah. Tah'yyb däng do hã tabeh'ëënh.  
\v 14 Ti bahǟnh kä ta dajẽẽr bahëëj jëë kän. Dooh wäd ta dajẽẽr kä. Tii bä awäd kän sah. Asa kän. Dooh tadoo wät péh.  
\v 15 Ti ta tyw n'aa esóts kän tamoo wät doo. Ti awät aj'yy too yb masããh näng doo. Ti hã tabetsẽẽ tamoo wät doo. Ti tamoo wäd kän, too yb tahagãã kän. Too yb tanejë kän.  
\v 16 Tak'ëp ta ti aj'yy basa kän. Takarẽn paawä too yb waa tabawa. Dooh hanoo pé ta hã ta waa.   
\p
\v 17 Tii bä tat'yyd kamehĩĩn kän. Ta h'yyb gó taky hadoo: “Jajé, sahõnh hẽ ee sii moo bong doo, ee karom, dooh rasa bä. Anäng sa waa. Mad'aak né sa waa. Ti ỹ bas'as babä”, näng.  
\v 18 “Taw'ããts hẽ ỹ babaaj hõm ee wë”, näng ta kyyh. “Ỹ maher'oot ta ti ee”, näng. “‘Ee’, näng da këh ỹỹ”, näng, “‘nesaa do ỹ moo wäd wät P'op Hagä Do hã, a hã na-ããj hẽ’, näng da këh ỹỹ”, näng ta kyyh ta h'yyb gó.  
\v 19 Ti tahyb n'aa newëë ta h'yyb gó: “Ỹ etsẽẽ da ỹ moo wät doo. ‘A karom däg da ỹỹh. Dooh a t'aah ỹ doo wäd bä’, näng da ỹỹh”, näng ta h'yyb gó. \fig Aj'yy too yb hag'ããs do heen n'aa|alt="Prodigal son watching pigs (filho pródigo cuidando de porcos)" src="cn01759B.tif" size="col" loc="Após vs 19" copy="©1978 David C. Cook Publishing Company" ref="Rukas 15.11-19" \fig*  
\v 20 Ti tababaaj nä kän p'aa hẽnh kä ta yb wë kä.  
\p Takajaa bä kä ta yb wë, dawëë naa ta yb gadoo. Baad ta yb gadoo. Dawëë naa tabahapäh bä, tat'yyd mehĩĩn. Ti tawaj'aa däk ta wë, takedëng hyb n'aa. Tawaké däk, ta tapa tsanetsub wät takedëng do heen n'aa.  
\v 21 Ti ta t'aah ky hadoo: “Ee”, näng, “nesaa do ỹ moo wäd wät P'op Hagä Do hã, a hã na-ããj hẽ”, näng. “Dooh a t'aah ỹ mamaneëëj wäd bä”, näng ta kyyh.   
\p
\v 22 Ti ta yb ky hadoo ta karom hã: “Nayyw hẽ, bë mana saroor tak'ëp hanäm doo, ta hã bë dadäg. Ta ma poo heen n'aa, ta tsyym suun sii hẽ bë mana.  
\v 23 Bë naboh booj yb t'aah hepuh doo, ër nejë häng doo, ër tsebé do tä n'aa”, näng. “Ër tsebé da, p'aa hẽnh tah ỹ kajaa do hyb n'aa”, näng.  
\v 24 “Dajëp do hadoo hahỹ tah ỹỹ. Edëb wät p'aa hẽnh hỹỹ kä. Nepä wäd paah. Hỹỹ kä kaw'yyt p'aa hẽnh”, näng ta yb kyyh ta karom hã. Tii kä ratsebee kän, rabajäm kän ta hyb n'aa kä.   
\p
\v 25 Ta t'aah seeh, wah'ëëh hadoo do moo wät sa joom banäng bä. Ti nuuj jé takajaa. Wah'ëëh hadoo do bajëng bä kä, tamaa newë däk ketẽn doo, kejäm doo.  
\v 26 Ti tanaëënh sa karom seeh. Tabeaanh hëd n'aa ta tii.  
\v 27 “A hỹỹj kaja nä p'aa hẽnh”, näng. “A yb mejũũ ãã naboh jat booj yb t'aah hepuh doo, ër tsebé do tä n'aa, baad takajaa do hyb n'aa”, näng sa karom kyyh ta hã.   
\p
\v 28 Ti wah'ëëh hadoo do kawaj'ããn kän. Dooh takarẽn bä tajëë suun tób gó. Ti ta yb banyyh tamaher'oot hyb n'aa, tabajëë suun hyb n'aa.  
\v 29 Dooh ta t'aah karẽn bä tamaa newë bä ta ti taher'oot doo. “Hajõõ ta baab tak'ëp ỹ moo wäd wät a sii”, näng ta yb hã. “Dooh noo gó õm ỹ ky nadaheeh péh”, näng. “Dooh noo gó tabad'op hẽ man'oos pé b'éé t'aah, najis ỹ daheeh ãã tsebé do tä n'aa”, näng ta kyyh.  
\v 30 “Hỹỹ kä a t'aah mahanäng doo, ỹỹj hajõk sii he'ỹỹh do hã tabahäj jëng do a dajẽẽr tababaaj nä bä kä, mamejũũ ranabooh booj yb hepuh doo!”, näng wah'ëëh hadoo do ta yb hã.   
\p
\v 31 Ti ta yb ky hadoo: “Tah ỹỹ”, näng, “pa ỹ had'yyt ti õm bagä”, näng ta yb kyyh. “Sahõnh hẽ wë ỹ haym doo, a ma had'yyt né hẽ tii”, näng.  
\v 32 “A hỹỹj ti hỹ dajëp do paa hadoo. Hỹỹ kä edëb wät p'aa hẽnh. Nepä wät do hadoo, p'aa hẽnh takaw'yyt”, näng. “Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ né hẽ tii d' ër tsebé, taw'ããts hẽ né hẽ jäm ji moo wät”, näng ta yb kyyh wah'ëëh hadoo do hã —näng mä Jesus panyyg ky n'aa me m' tamaher'oot. \fig Aj'yy ta yb wë matëëh do heen n'aa|alt="Prodigal son returns (o filho pródigo retorna para casa)" src="CN01761C.TIF" size="span" loc="Fim do capitulo" copy="©1978 David C. Cook Publishing Company" ref="Rukas 15.32" \fig*   
\c 16  
\s1 Ta kaser n'aa kamatakëë do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' ta ma matëg hã Jesus maher'oot hahỹ panyyg:  
\p —Ti awät aj'yy tak'ëp ma näng doo. Ta see pé noo gó ramaher'oot ta kaser n'aa ky n'aa. Dooh m' baad tanä ta kariw n'aa ma, tah'ëënh mä ta ma.  
\v 2 Ti hyb n'aa tanaëëj kän ta wë. Teaanh ta hã: “Nyy d' ti a ky n'aa ỹ ky n'aa napäh doo?”, näng. “Taw'ããts hẽ maheen n'aa eta hõm dajẽẽr n'aa hã, ma ỹỹ hã na-ããj hẽ. Dooh da kaser ỹ n'aa mado wäd bä”, näng ta kariw n'aa kyyh.   
\p
\v 3 Ti ta h'yyb gó ta kaser n'aa ky hadoo: “Nyy d' ỹ bad'oo hỹỹ kä?”, näng. “Kariw ỹ n'aa dooh da takarẽn wäd bä ỹ moo wäd wät ta sii. Dooh ỹ haja bä tak'ëp hadoo do ỹ moo wäd bä. Ỹ nu mebyng na-ããj ỹ ets'ẽẽ ub bä dajẽẽr”, näng ta kyyh ta h'yyb gó.  
\v 4 Ti taky hadoo ẽnh ta h'yyb gó: “Ỹ hapëë däk hỹỹ kä nyy d' ỹ bad'oo, sa tób hẽnh ỹ ragadoo hyb n'aa, ỹ moo wät do bahëëj jëng bä”, näng ta kaser n'aa ta h'yyb gó.   
\p
\v 5 Ti tanaëënh ta wë sét ken'yyh ta kariw n'aa wë kũũt enäh doo. Pooj jé kajaa do hã tabeaanh: “Nyy hẽ a kũũt kariw ỹ n'aa wë?”, näng.   
\p
\v 6 “100 ta hood joom syyj”, näng aj'yy.  
\p Ti ta kaser n'aa ky hadoo: “Hahỹ a kũũt heen n'aa. Nayyw hẽ, merii däg ta heen n'aa papuuj”, näng. “Merii däg a kũũt 50”, näng ta kyyh ta hã.  
\v 7 Ta see hã tabeaanh ẽnh: “A kũũt ẽnh kariw ỹ n'aa wë?”, näng ta kaser n'aa. “100 wog tiriig s'ëëb”, näng kũũt näng do see kyyh. Ti ta kaser n'aa ky hadoo: “Hahỹ a kũũt heen n'aa. Papuuj merii däg. 80 wog da merii”, näng ta kyyh. Tii d' had'yyt tabedoo hõm ta wób sa hã.   
\p
\v 8 Tii bä ta kariw n'aa hyb n'aa meuunh ta hã, kamatakëë do hyb n'aa ta kaser n'aa paa kä, ta ma baad nan'yyh do paah —näng mä Jesus her'oot do panyyg.  
\p —Te hub né hẽ —näng Jesus. —P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh doo, baad rakamatakëë ta wób sa hã rabahed'oo do hã. P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh do sa mahǟnh rakamatakëë ta tii hã —näng mä Jesus.   
\p
\v 9 Ti m' Jesus baher'ood kän ta ma matëg sa hã panyyg ky n'aa kä:  
\p —Bë ỹ maher'oot —näng mäh. —Taw'ããts hẽ badäk hahỹỹ bä hanäng do hã bë wë hanäng doo me ta wób bë masaa, bë najiis rabahadoo hyb n'aa kä. Tii bä da, ta jawén, bë wë hanäng do badoo wät bä kä, ti anyy kän bë gadoo do hỹ pong jé. P'op Hagä Do gadoo da bë t'ĩĩ hẽnh —näng mäh.   
\p
\v 10 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Kanahën d'os hẽ ji ma hedoo doo, ji dajẽẽr hedoo doo, baad han'yyh doo, hajõng do na-ããj hẽ baad taban'yyh. Kanahën d'os hẽ hadoo do baad nan'yyh doo, hajõng do na-ããj hẽ dooh baad tanä bä.  
\v 11 Ti hyb n'aa, badäk hahỹỹ bä bë wë hanäng do baad bë nanä bä, dooh da P'op Hagä Do an'oo bä bë hã bë ma heh'äät do hỹ pong jé.  
\v 12 Badäk hahỹỹ bä bë hã P'op Hagä Do anoo do baad bë nanä bä, dooh bë ma hanoo pé bë hã hỹ pong jé —näng mäh.   
\p
\v 13 Ti m' Jesus ky hado kän:  
\p —Dooh sa karom haja bä pawóp ta kariw n'aa sii tamoo wäd bä séd noo gó. Tii d' tahado bä, ta kariw n'aa see dooh takamahǟn bä, ta see ti takamahǟn. Ta see wë da baad tamoo wät da, ta see taty n'aa ges'yyk da. Ti hadoo bë hã. Dooh bë haja bä bë h'yy keséj bä. Dooh bë haja bä P'op Hagä Do hã bë h'yyb däg bä, dajẽẽr hã na-ããj hẽ bë h'yyb däng bä —näng mä Jesus.   
\p
\v 14 Pariséw dajẽẽr mä ragen'aak. Ti hyb n'aa Jesus her'oot do ramaa napäh bä m', raky n'aa rejãã mä Jesus.  
\v 15 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —J'ooj madäk doo me bë ky ken'yym ta wób sa matym gó. Ti hado né paawä bë h'yyb, P'op Hagä Do hapäh bë h'yyb tym. P'op Hagä Do mak'yyts däk badäk hahỹỹ bä hanäng do tak'ëp rakamahǟn doo.   
\s1 P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 16 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Jowãw nu gahem'uun do kajaa do pooj jé, Mosees ky n'aa jaw'yyk doo, P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih do paa kametëëk paah. Hỹỹ kä, P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa hanäm do kamet'ëëg däg kän. Hajõk tak'ëp rah'yyb hedoo, P'op Hagä Do bag'ããs do karapee rabahadoo hyb n'aa.  
\v 17 Ti hado né paawä, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do dooh tahëëj bä. Wë, badäk hahỹ hëëj gawatsig né paawä, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do dooh tagawatsig bä. Dooh ta bód had'os pé gawatsik péh.  
\v 18 Ti hyb n'aa, jé ta ỹỹm heréd hõm doo, tii bä ỹỹnh see hã takat'ëë däg bä, nesaa doo, P'op Hagä Do ganadoo do tamoo wät. Ta see ỹỹm sii he'ỹỹh do hado däk tii. Aj'yy see gat'ëë däg bä ỹỹnh ta patug heréd hõm doo, nesaa doo, P'op Hagä Do ganadoo do tamoo wät. Ta see ỹỹm sii he'ỹỹh do hado däk tii —näng mä Jesus.   
\s1 Tak'ëp ma näng do Rasaro daheeh panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 19 Ti m' panyyg gó m' Jesus tabeh'ũũm. Ti m' taky hadoo:  
\p —Hỹ hadoo aj'yy tak'ëp wekãp doo. Tak'ëp ky n'aa gebah, hetsooh, ta saroor ta hã hadäk doo. Tak'ëp hanäm doo gó tabawäd had'yyt hẽ.  
\v 20 Ta tób noo bä tabahäng aj'yy kasuud is doo, ta waa hets'ẽs doo. Nahëë nyy is ta tii. Rog manahuuh do tii. Rasaro ta häd.  
\v 21 Tak'ëp takarẽn paawä tabawëh, tak'ëp wekãp do tä hyyj kajäk do tũũ. Awaar rahedẽp ta rog, ta tii bä tabahëës bä.   
\p
\v 22 Ti aj'yy hets'ẽs do dajëp bä kä, ããs ramasäg kän ta h'yyb tym hỹ pong jé kä, Abaraãm pa. Ti tak'ëp wekãp do dajëb kän na-ããj hẽ. Ti radakä jëng, tabanesaa hẽnh kä tabahõm.  
\v 23 Tabanesaa hẽnh tak'ëp tabahoop bä kä nesaa doo, dawëë naa tabahapäh Abaraãm, Rasaro häd näng doo kä, ta pa.  
\v 24 Ti wekãp do ky hadoo Abaraãm hã, tak'ëp ta kyyh: “Wahëh ỹỹ, Abaraãm”, näng, “ỹ mat'yyd mehĩĩn”, näng ta kyyh. “Mamaher'ood Rasaro ta moo poo tadatu naëng taheh'oos, nagat ỹ tadah'ẽẽm hyb n'aa”, näng. “Tak'ëp ỹ bahoop baju doo, hahỹ tëëg hõõh”, näng wekãp do paa kyyh.   
\p
\v 25 Ti Abaraãm ky hadoo ta hã: “Tah ỹỹ”, näng, “mahyb n'aa es'ee baad mabawät do paah. Sahõnh paa tabanäng makarẽn doo”, näng. “Rasaro paa ti dooh. Nesaa do tagadoo paah. Hỹỹ kä baad ta hã kä. Hỹỹ kä h'yy gadajaa kän. Õm hỹỹ kä hahoop nesaa doo”, näng Abaraãm kyyh.  
\v 26 “Ti anäng gaeh gadarong doo, t'õp gajëng do ta baa besuu. Babä naa karẽn pé t'ĩĩ hẽnh tahõm bä, dooh tahaja bä. T'ĩĩ hẽnh naa na-ããj hẽ, dooh tahaja bä ẽnh”, näng Abaraãm kyyh tak'ëp ma näng do paa hã.   
\p
\v 27 Ti aj'yy betsẽẽ Abaraãm hã tak'ëp, ti m' taky hadoo: “Wahëh ỹỹ”, näng, “mamejõ Rasaro tabahyng ee tób hẽnh”, näng.  
\v 28 “Ti abong nä ji ma poo oow pé wakãn haa tii bä”, näng ta kyyh. “Mamejõ baad tamaher'oot, babä tak'ëp ji ahoop doo bä ranana hyb n'aa nemon ỹỹ”, näng tak'ëp ma näng do paa kyyh.   
\p
\v 29 Tii bä Abaraãm ky hadoo: “Dooh. Ti anäng Mosees erii wät do paah, P'op Hagä Do ky n'aa rod rerii bong do paah. Taw'ããts hẽ ti né ramaa newë raner'oot bä. Tii hã rapanyyg enä kän”, näng Abaraãm.   
\p
\v 30 “Dooh, wahë ỹ n'aa”, näng aj'yy. “Sét hẽ dejëp do mahang ganä wäd bä, sa wë tahõm bä, tii bä kä da rah'yy kawereem P'op Hagä Do wë”, näng aj'yy kyyh.   
\p
\v 31 Ti Abaraãm ky hadoo: “Mosees erii wät do paah, P'op Hagä Do ky n'aa rod rerii bong do paa ramaa nanewë bä, tii bä na-ããj da dooh ramaa newë bä ganä wät doo”, näng Abaraãm kyyh tak'ëp wekãp do paa hã.   
\c 17  
\s1 Nesaa do hã ta see ji h'yyb tatuk do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' Jesus ky hadoo ta ma matëg hã:  
\p —Tanyy had'yyt né hẽ nesaa do hã ji tah'yyb tatuk doo. Ti hado né paawä da, P'op Hagä Do rejãã da nesaa do hã h'yyb tatuk do du n'aa doo —näng mäh.  
\v 2 —Baad nado né paawä pä ta jawyyg n'aa ji hã ranu hũũ däg bä, ji radawäts tu tame t'õp ji pahǟs hyb n'aa, ti bahǟnh tak'ëp baad nado ji hã da, ky n'aa netsëëh do seeh, hahỹ karapee hedoo doo, hã ỹ h'yy ka'eeh doo, ji h'yyb tatug bä, nesaa do tamoo wät hyb n'aa —näng mäh.  
\v 3 —Ti hyb n'aa, baad bë hyb n'aa matakä, ji h'yyb tanatuk hyb n'aa ta seeh —näng mäh.  
\s1 Ji hyb n'aa mabaan do ky n'aa hahỹỹh  
\p —A da hadoo doo, hã ỹ h'yy ka'eeh do seeh nesaa do tamoo wäd bä, mageǟm, tamoo nawät hyb n'aa baad nadoo doo. Nesaa do hã tat'yyd kamehĩĩn bä, taw'ããts hẽ mahyb n'aa mabaan hõm ta hã tii bä.  
\v 4 Séd noo gó né hẽ 7 nuu me nesaa do a wë tamoo wäd bä, 7 nuu me tets'ẽẽ bä mamabaan hyb n'aa, taw'ããts hẽ baad mahyb n'aa mabaan hõm né hẽ —näng mä Jesus.   
\s1 Ji h'yy ka'eeh do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 5 Ti m' 12 hedoo do Jesus mejũũ do raky hadoo ta hã:  
\p —Tak'ëp man'oo magyys hẽ P'op Hagä Do hã ãã h'yy ka'eeh hyb n'aa —näk mäh.   
\p
\v 6 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Motaad häd näng do tym, nu nad'ëët do ta tym. Ti tahanyy bä paawä bë h'yy ka'eeh doo, tii b' bë haja paawä hahỹ b'aa bë mejũũ takadawäts nyyh, takadawäts tu ta me akajar me. Bë paawä taky daheeh —näng mäh.   
\p
\v 7 Ti m' panyyg gó m' tabeh'ũũm. Ti m' taky hadoo:  
\p —Ji karom kanep'aak do gëëw gó tamoo wät do jawén paa bä tabajëng bä kä, b'éé tahagãã wät do jawén paa bä tabajëng bä kä, dooh ta kariw n'aa an'oo nä bä nayyw hẽ ta waa tabawa.  
\v 8 Tabawëh pooj jé ta kariw n'aa mejũũ da tamoo wät ta tä n'aa, tii bä tamana kän ta kariw n'aa tä kä. Tii bä kä, ta kariw n'aa bahajaa bä kä tawëh doo, tii bä kä ta karom bawëë kän.  
\v 9 Ta karom moo hew'ëët ub né tii. Ti hyb n'aa, “taw'ããts hẽ” ta kariw n'aa naher'oot ta hã.  
\v 10 Ti hado kän bë hã kä. Sahõnh hẽ bë bahaja däk bä bë P'op Hagä Do mejũũ doo, taw'ããts hẽ hahỹỹ da da bë kyyh: “Ãã moo heb'ooh do né hẽ tii. Dooh ãã gahëën bä ãã hã P'op Hagä Do j'aa etsë doo, tamejũũ do ãã bahajaa do hyb n'aa”, bë noo da —näng mä Jesus ta ma matëg sa hã.   
\s1 Ajyy rog maneh'uuh do Jesus heso hõm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Ti m' Jerusarẽnh hẽnh Jesus bahõm bä, Samarija häd näng do häj n'aa, Garirej häj n'aa baa besuu n'aa me tamahõm.  
\v 12 Panang see bä takajaa bä kä, tamamuun 10 ajyy, rog maneh'uuh do sa nahëëh. Dawë mä rabab'ëëh.  
\v 13 Ti m' tak'ëp mä ranaëënh:  
\p —Jesus, ãã Wahë N'aa —näk mäh. —Mat'yyd mehĩĩn ããh! —näk mäh.   
\p
\v 14 Ti m' Jesus bahapäh bä m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë ahõm nä P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wë, bë hã raheg'ããs hyb n'aa bë heso padäg bä —näng mäh.  
\p Ti m' rabahõm. Ramahõm me m' rameheso padëëk.   
\p
\v 15 Ti m' sét hẽ m' matëh nä Jesus wë, tahapäh do hyb n'aa has'oo däk doo. Tak'ëp mä ta kyyh. P'op Hagä Do taj'aa etsëë kän.  
\v 16 Tũũ takadawäts hyng Jesus bagëët bä, taweh'ëëh hyb n'aa. Ti m' taky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ Jesus. Ỹ mahaso däk! —näng mäh.  
\p Samarija buuj mä ta tii.   
\p
\v 17 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —N'yy hẽnh ta wób? —näng mäh. —Ỹ heso hõm sahõnh hẽ. Hëd n'aa sahõnh hẽ ranana? —näng mäh.  
\v 18 —Ta wób dooh ramatëh bä. Jããm hẽ hahỹ Judah buuj nadoo do matëëh p'aa hẽnh, P'op Hagä Do hã taj'aa etsë hyb n'aa —näng mä Jesus.   
\p
\v 19 Ti m' aj'yy hã taky hadoo:  
\p —As'ëëg g'ëëd! Õm has'oo däk ỹ maky daheeh do hyb n'aa —näng mäh.   
\s1 P'op Hagä Do bag'ããs do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 20 Ti m' ta see pé noo gó, Pariséw reaanh Jesus hã:  
\p —Ny noo gó sahõnh hẽ P'op Hagä Do bag'ããs do du däk? —näk mäh.  
\p Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Sahõnh hẽ P'op Hagä Do bag'ããs do du däk doo, dooh da ji hapëë bä ji matym me ta heen n'aa —näng mäh.  
\v 21 —Dooh da raky hado bä: “Wät nanäng, wät hahỹỹh”, ranoo bä takajaa bä. Ji hapäh do nado ta ti ji matym me. Ji matym me ji wén napäh, ji h'yyb tym gó da P'op Hagä Do bag'ããs do banäng —näng mäh.   
\p
\v 22 Ti m' taky hadoo ta ma matëg sa hã:  
\p —Ti awät da ti noo gó tak'ëp nesaa do ji wë. Ti noo gó da tak'ëp da bë karẽn ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do bë bahapäh. Sét nuu me hadoo pé da bë karẽn bë baheg'ããs. Dooh da bë haja nä bä bë hegãã bä.  
\v 23 Ta wób da daap da bë rapanäk ỹ kajaa doo. “Wät hahỹỹh”, näk da ta wób. “Wät nanäng”, näk da ta wób. Bë ky dahé manä ta ti hedoo doo.  
\v 24 Ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa bä, sahõnh hẽ da ỹ rabahapäh. Hawyp doo, wë hã naa jé pad'yyt hẽ sahõnh hẽ tabawag hõm do ji hapäh do hadoo da ỹ kajaa do rabahapäh.  
\v 25 Ti pooj jé da ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, hajõng da tak'ëp ỹ ahoop näh. Badäk hahỹỹ bä da hẽ habong do ỹ raty n'aa ges'yyk da.   
\p
\v 26 P'ooj ub, Nowéh häd näng do hawät noo gó habong doo da né da rababok da ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa do pooj jé.  
\v 27 Sahõnh hẽ tabag'yyp do pooj jé, h'yy kanap'eed gó rababok. Ratsebé do waa n'aa reëëk, ratsebé do waa n'aa rawa. Rakehet'ëë doo da raketëë. Dooh rahyb n'aa peet péh. Tii d' né rabad'oo marakate gó Nowéh rabajëë p'ëë bä kä. Ti m' rabagyyb kän, ti m' sahõnh hẽ radejëb kän.   
\p
\v 28 Ti hadoo né hẽ m' Róh häd näng do hawät noo gó ẽnh. H'yy kanap'eed né hẽ m' ti noo gó ẽnh. Ramoo heb'ooh paa m' ratsebé do wa n'aa, reëëk ratsebé do waa n'aa. Rahesäm paa m', rahetsẽ paa m', rahejóm paa m', ratahem'aa sa tób.  
\v 29 Sa panang, Sodoma häd näng do Róh beréd hõm bä kä m', tëëg hõõ, saw'aak do mahỹỹnh doo, kajäk sa jó. Ti mahỹỹj mä sahõnh hẽ ragawatsig hõm Sodoma panang buuj.   
\p
\v 30 Ti hadoo né da, dooh rah'yy kap'eed bä, ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa do pooj jé.  
\v 31 Ti noo gó kä, p'op tób gadäk do jó hasooh péh, taw'ããts hẽ da dooh tajëë suun bä tób gó, ta h'ëëd tabehëën hyb n'aa paawä. Taw'ããts hẽ nayyw hẽ takejën hõm, tabedëp hyb n'aa. Ti hadoo né da ta joom hood hẽnh hawät doo. Taw'ããts hẽ nayyw hẽ da takejën hõm. Taw'ããts hẽ dooh tajëë bä, tehëën bä ta h'ëëd hedoo doo.  
\v 32 Bë hyb n'aa newë Róh ỹỹm ti noo gó.\f + \fr 17:32 \ft Róh ỹỹj wén dajëp, ta wak'ããb takamahǟn do hyb n'aa!\f*  
\v 33 Jé badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã tak'ëp kamahǟn doo, ta ma hyb n'aa hawät péh, dooh da P'op Hagä Do wë tanu dëë bä. Jé ta wë hanäng do heréd hõm péh, dooh ta hã tabaa es'ĩĩ bä, edëp da, P'op Hagä Do wë da tanu däng.  
\v 34 Ỹ kajaa bä kä, pawóp hẽ ha'ỹỹh do sa see da ỹ mahũũm si ỹỹ, ta see da keréd hõm.  
\v 35 Pawóp hẽ hedoo pé ỹỹj tiriig ramoo bok do sa see da ỹ mahũũm si ỹỹ, ta see da ỹ eréd gëët. [ 
\v 36 Pawóp hẽ hedoo pé ajyy gëëw gó moo bok do sa see ỹ mahũũm, ta see dooh ỹ mahũũm bä —näng mä Jesus.]\f + \fr 17:36 \ft Ta hã h'yy ka'eeh do tamahũũm, ta wób ta hã h'yy kana'eeh do rabaym da, tahanäng pé m' tii.\f*   
\p
\v 37 Ti m' ta ma matëg rabeaanh:  
\p —Nyy bä ti bawät maher'oot doo? —näk mäh.  
\p Ti m' panyyg gó m' Jesus ky hadoo:  
\p —Dajëp do bajat bä, tii bä da kuruj-du rakata padëëk —näng mä Jesus.\f + \fr 17:37 \ft Wyt ta maab hẽ, ji bahapäh da ti ta tii, tahanäng pé m' Jesus her'oot doo.\f*   
\c 18  
\s1 Patug tamah do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' panyyg gó m' Jesus ma metëëk ta ma matëg hã, raky n'aa ets'ẽẽ had'yyt hyb n'aa, ranerét hyb n'aa raky n'aa etsẽẽ doo.  
\v 2 Ti m' taky hadoo:  
\p —Sa panang bä ti awät aj'yy tak'ëp hyb n'aa jawyk doo, baad hadoo do baad nadoo do rod n'aa. Dooh P'op Hagä Do hã tah'yy kae bä ti aj'yy. Dooh tawehëë bä ta wób.  
\v 3 Ti ỹỹnh patug tamah do tets'ẽẽ had'yyt hẽ, tamasa hyb n'aa ta majĩĩ ky n'aa.   
\p
\v 4 Pooj jé dó, dooh tahyb n'aa p'eed bä, dooh taky dahé bä ỹỹnh her'oot doo. Ti ta jawén kä, taky hadoo ta h'yyb gó: “Dooh né paawä P'op Hagä Do hã ỹ h'yy kae bä, dooh né paawä ta wób ỹ wehëë bä,  
\v 5 ỹ masa dó hỹỹ kä, ỹ mo n'aa jesuu hỹỹ kä. Ỹ mo n'aa najesu bä, ỹ ky nap'eed bä, ỹ d' h'yyb napan däg, ỹ tah'yyb panasä had'yyt do hyb n'aa”, näng aj'yy hyb n'aa jawyk do kyyh ta h'yyb gó —näng mä Jesus.   
\p
\v 6 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Bë hyb n'aa newë aj'yy ky n'aa kaher'oot do hã. Bë hyb n'aa newë ta ti kametëëk doo —näng mäh.  
\v 7 —Ky nes'aa né paawä ta ti aj'yy hyb n'aa jawyk doo, ta jawén kä tamasaa kän. Ti bahǟnh P'op Hagä Do ky enyym. Baad P'op Hagä Do masa, baad tamo n'aa jesuu ta wë tasëëw hõm doo, ta hã had'yyt hẽ ky n'aa etsẽẽ doo. Dooh bäp peej ji gadaa bä P'op Hagä Do an'oo bä. Nayyw hẽ tagadoo ji ky n'aa etsẽẽ doo.  
\v 8 Nayyw hẽ baad hadoo do tabanoo ji hã —näng mäh.  
\p Ti m' tabeaanh:  
\p —Ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa bä, ỹ aw'yyt g'ee da badäk hahỹỹ bä hã ỹ h'yy ka'eeh doo? —näng mä Jesus.   
\s1 Pariséw, dajẽẽr gahedak do daheeh panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 9 Ti m' Jesus ma metëëk do maa new'ëë do mahang ti abong mä ta wób, baad ub, P'op Hagä Do karẽn doo da rababok red'oo doo, sa hã hẽ rahegãã bä. Kasab'ee do me ta wób ramakyys. Sa hã m' Jesus baher'oot hahỹ panyyg:   
\p
\v 10 —Ti abong pawóp hẽ ajyy P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh hah'ũũm doo, P'op Hagä Do hã raky n'aa etsẽẽ hyb n'aa. Sét hẽ Pariséw, ta see sa wahë n'aa dajẽẽr n'aa gahedak doo.\f + \fr 18:10 \ft Dooh m' ragenaag bä dajẽẽr Roma buuj hã kan'oo däk do gahedaag n'aa.\f*  
\v 11 Ti Pariséw, ta m'aa hẽnh mä tabag'ëëd däk, ti m' taky n'aa etsẽẽ. “P'op Hagä Doo”, näng, “a hã ỹ h'yyb tsebé, dooh ta wób nesaa do moo heb'ooh do ỹ hado bä do hyb n'aa. Dooh wahed'ii do ỹ do bä. Dooh nesaa do moo hed'oo do ỹ do bä. Dooh ta wób sa ỹỹm sii he'ỹỹh do ỹ do bä. Dooh hahỹ dajẽẽr gahedak do hadoo ỹ hado bä”, näng.  
\v 12 “Pawóp nuu me sét semaan ken'yyh õm ỹ hyb n'aa esee ỹ noo kanawa doo me. Sahõnh hẽ ỹ gadoo do uuh ỹ an'oo had'yyt a hã”, näng Pariséw kyyh P'op Hagä Do hã.   
\p
\v 13 Dajẽẽr gahedak doo, dawëë tabagëët. Dooh hỹ pong jé taty däg bä, rabahed'oo doo da raky n'aa etsẽẽ bä. Ta h'yyb tagedyyk t'yyd kamehĩĩn do ky n'aa. Ti taky hadoo: “P'op Hagä Doo, ỹ mat'yyd mehĩĩn”, näng. “Nesaa do moo hew'ëët do ỹỹh”, näng ta kyyh —näng mä Jesus panyyg gó taher'oot doo.   
\p
\v 14 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Bë ỹ maher'oot baad ub —näng mäh. —Sa tób hẽnh rababaaj hõm bä kä, dajẽẽr gahedak do ky n'aa etsẽẽ do P'op Hagä Do gadoo. Ta ti tii, baad hado däk ta h'yyb tym P'op Hagä Do an'oo bä. Pariséw, ti dooh P'op Hagä Do gado bä. Sahõnh hẽ sa daaj hẽ kaweh'ëëh doo, nu mebyy bong da, ta wób sa yd jé da ranu gapadäg hõm. Jé ta daaj hẽ kawaneh'ëëh doo, raweh'ëëh da P'op Hagä Do an'oo bä —näng mä Jesus.   
\s1 Karepé Jesus ky n'aa edëng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 15 Ti m' ta wób ramenaa sa taah ned'ëëd is do Jesus wë, sa hã Jesus moo däng hyb n'aa, taky n'aa edëng hyb n'aa. Ti m' ta ma matëg rage'ỹỹm mäh.  
\v 16 Ti m' karepé Jesus naëënh ta wë, ti m' taky hadoo ta ma matëg sa hã:  
\p —Na ramena karepé wë ỹỹ. Bë geǟm manäh! Hahỹ karepé h'yy ka'eeh do hadoo, ti né hẽ P'op Hagä Do bag'ããs do karapee hedo padëëk doo —näng mäh.   
\p
\v 17 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Karapee t'aah ky daheeh do hadoo ky nadaheeh péh, dooh P'op Hagä Do bag'ããs do karapee tado bä da. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot doo —näng mä Jesus.   
\s1 Tak'ëp ma näng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 18 Ti m' aj'yy sa wahë n'aa see eaanh mä Jesus hã. Ti m' taky hadoo:  
\p —Baad õm ma matëg! —näng mäh. —Nyy da ỹ bad'oo edëb had'yyt do gadoo hyb n'aa, P'op Hagä Do pa ỹ bawät hyb n'aa kä? —näng mä aj'yy kyyh.   
\p
\v 19 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Hëd n'aa baad ub hã ỹ mabanäng? —näng mäh. —Jããm hẽ P'op Hagä Doo, baad hadoo doo. Dooh ta see pé baad hadoo péh —näng mäh.  
\v 20 —Mahapäh hahỹ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo: “Aǟ manä a ỹỹm nadoo do sii, a patug nadoo do sii. Manaboh manä a da hadoo doo. Etsëëg manäh. Daap hẽ maky n'aa tapa manä ta wób. Mawehëë a yb, mawehëë a ỹỹn”\f + \fr 18:20 \ft Esodo 20.12, Dew-Teronom 5.16‑20\f* —näng Jesus ta hã, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do hã.   
\p
\v 21 —P'ooj ub, ỹ karapee noo gó ỹ panyyg kadeheeh né hẽ tii hã —näng mä aj'yy Jesus hã.   
\p
\v 22 Ti m' taher'oot do Jesus maa napäh bä kä, taky hadoo ta hã:  
\p —Sét hẽ ti hawät a hã —näng mäh. —Mesëëm hõm sahõnh hẽ a wë hanäng doo. Man'oo ta säm paa kas'uut do sa hã. Tii d' madoo bä, hỹ pong jé magadoo da tak'ëp baad hadoo do P'op Hagä Do hanaa. Ti jawén, ana wë ỹỹ, hëp ỹ hata mabahadoo hyb n'aa kä —näng mä Jesus kyyh ta hã.   
\p
\v 23 Ti m' ta hã Jesus her'oot do aj'yy maa napäh bä m', h'yy katón wät mäh, tak'ëp tawekãp do hyb n'aa.   
\p
\v 24 Ti m' Jesus ty gadäk ta wë, ti m' taky hadoo:  
\p —Hejoonh né hẽ wekãp do sa hã P'op Hagä Do bag'ããs do karapee n'aa rabahadoo hyb n'aa —näng mäh.  
\v 25 —Hejooj né paawä kameer hã tatabëëj bä gats'uus doo gó, ta bahǟnh tabahejoonh wekãp do sa hã, P'op Hagä Do bag'ããs do karapee n'aa rabahadoo hyb n'aa —näng mäh.   
\p
\v 26 Tii bä m', ta ti maa nap'ëëh do raky hadoo:  
\p —Jaa ẽnh ti P'op Hagä Do wë hasëëk ẽnh? —näk mäh.   
\p
\v 27 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Ji daaj hẽ ji nahaja bä paawä P'op Hagä Do wë ji as'ëëg bä, P'op Hagä Do hajaa ta wë ji tamasäk —näng mäh.   
\p
\v 28 Ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Sahõnh hẽ ãã wë hanäng do paa ãã beréd hõm, a hataa ãã bahadoo hyb n'aa —näng mäh.   
\p
\v 29 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: P'op Hagä Do bag'ããs do hyb n'aa heréd hõm pé ta tób, heréd hõm do ta ỹỹm, ta wakããn, ta yb, ta ỹỹn, ta taah,  
\v 30 ta bahǟnh hajõng da tagadoo badäk hahỹỹ bä ta mabaj. Ta jawén kä, hỹ pong jé kä tagadoo da edëb had'yyt doo. P'op Hagä Do pa tabawäd had'yyt da —näng mä Jesus kyyh.   
\s1 P'aa hẽnh Jesus her'oot tadajëp do ky n'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 31 Ti m' sa m'aa hẽnh Jesus naëënh 12 hedoo do ta ma matëg. Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Ër ah'ũũm Jerusarẽnh hẽnh —näng mäh. —Sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod rerii bong do paah, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do ky n'aa hã, kametä däg kän hỹỹ kä hã ỹỹ —näng mäh.  
\v 32 —Ỹ da rahaëëj däk Judah buuj nadoo do sa moo gó —näng mäh. —Ỹ da raky n'aa ej'ees. Ỹ da raky n'aa rejãã. Ỹ da rahetsoos. Ỹ da rahewyyh. Ỹ da radajëëb kän —näng mäh.  
\v 33 —Tamawoob hẽ ǟh ỹ jawén paa bä, ỹ d' ganä wäd kän —näng mä Jesus.   
\p
\v 34 Dooh m' Jesus ma matëg rah'yy genä bä Jesus her'oot do hã. Kejën Jesus hanäng pé ta ti sa hã. Dooh m' rah'yyb mepëë bä Jesus her'oot do hã.   
\s1 Ty tamah do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 35 Ti m' panang Jerikó häd näng doo bä Jesus kajaa bä kä m', ti ahäng mä ta tyw n'aa nabyy me ty tamah doo. Tahetsẽ mä dajẽẽr ta tii me tebës do sa hã.  
\v 36 Ti m' hajõk do ta tii me m' tab'ëës do tamaa napäh bä m', teaanh sa hã h'ëëd ta tii.  
\v 37 Ti m' raky hadoo ta hã:  
\p —Jesus, Nasaréh hẽnh naa, ti ti tabës —näk mä ta hã.   
\p
\v 38 Ti m' tageëëj wät. Hahỹỹ da m' ta kyyh:  
\p —Mat'yyd mehĩĩn ỹỹh, Jesus, Dawi panaa! —näng mäh.   
\p
\v 39 Ti m' poo hẽnh hah'ũũm do raky ge'ỹỹm, bag hẽnh tabahäng hyb n'aa. Raky geǟm né paawä m', tak'ëp tageëëj wät tii bä:  
\p —Mat'yyd mehĩĩn ỹỹh, Dawi panaa! —näng mäh.   
\p
\v 40 Ti m' Jesus baym. Ti m' tamejũũ ramanaa ta wë. P'eets hẽ Jesus wë tabag'ëëd däk bä m', Jesus beaanh ta hã:   
\p
\v 41 —H'ëëd ti makarẽn ỹ moo wät a hã? —näng mäh.  
\p —Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo —näng mäh. —Ỹ karẽn ỹ begãã däk —näng mäh.   
\p
\v 42 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Mabegãã däg —näng mäh. —Hã ỹ mah'yy ka'eeh do hyb n'aa õm has'oo däk\f + \fr 18:42 \ft Dawi makũ panaa mahang ti ganyyh da ji h'yyb tym dëëb, P'op Hagä Do ky n'aa enooh paa p'ooj ub Dawi hã. Jesus né hẽ tii, P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paa aj'yy ty tsahẽt do ky daheeh. Ti hyb n'aa “õm has'oo däk hã ỹ mah'yy kae däk do hyb n'aa”, Jesus wén näng.\f* —näng mäh.   
\p
\v 43 Ti m' nayyw hẽ m' tabahapëë däk. Ti m' tabahõm kän Jesus sa jawén. P'op Hagä Do hã m' taj'aa etsëë kän. Hajõk do na-ããj mäh, rabahapäh bä m', raj'aa etsë né hẽ m' tii d' ẽnh.   
\c 19  
\s1 Sakéw häd näng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' Jesus bajëë suun panang Jerikó häd näng do noo bä. Ti m' panang me m' tatabës.  
\v 2 Tii bä m' ti awät mä aj'yy Sakéw häd näng doo. Dajẽẽr gahed'aak do wahë n'aa see m' ta ti Sakéw. Tak'ëp mä ta ma näng.  
\v 3 Takarẽn paawä m' Jesus taheg'ããs. Dooh m' tahaja bä, tũũ tanu däg is do hyb n'aa, hajõk do raty gasuu do hyb n'aa m'.  
\v 4 Ti m' sa pooj jé tawaj'aa hõm, b'aa hã m' tabas'ëëg sooh, tabaheg'ããs hyb n'aa baad ub Jesus hana doo.   
\p
\v 5 B'aa basooh bä m' Jesus kajaa bä m', tabaheg'ããs p'op b'aa hã, ti m' taky hadoo Sakéw hã:  
\p —Nayyw hẽ ahyyh —näng mäh. —Badah a tób bä ỹ nu däng —näng mäh.   
\p
\v 6 Ti m' tabahy gëët, h'yyb tsebé doo me tagadoo Jesus ta tób bä.   
\p
\v 7 Sahõnh hẽ m' rabahapäh bä m' ta tii, baad nadoo doo me m' ramaher'oot. Baad nado m' ti sa hã. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —Nesaa do moo hew'ëët do tób hẽnh tabajëë suun. Tawëh ta sii —näk mäh.   
\p
\v 8 Ti m' Sakéw bas'ëëg gëët, ti m' Jesus hã taky hadoo:  
\p —Hyb n'aa jawyk doo —näng mäh. —Ỹ anoo hỹỹ kä wakãp ỹ bód, ỹ gakook kas'uut do sa hã —näng mäh. —Ỹ wad'ii bä ta wób, 4 nuu me ỹ banoo ỹ ab'aanh doo.   
\p
\v 9 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Naga hẽ hahỹỹ bä tób bä haj'eenh do P'op Hagä Do bed'ëëp, Abaraãm panaa heh'äät, Abaraãm karapee hahỹ aj'yy tabahadoo do hyb n'aa —näng mäh.  
\v 10 —Ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ ahyng babä ỹ besoos hyb n'aa, ỹ bed'ëëp hyb n'aa ta s'ee hẽnh habong do paa P'op Hagä Do mahǟnh —näng mä Jesus kyyh.   
\s1 Ji moo sahõnh hẽ hadoo do karom panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Ti m', ta ti taher'oot do maa napäh do hã Jesus baher'oot panyyg. Edaa däk Jerusarẽnh panang. Nayyw hẽ P'op Hagä Do bag'ããs do tadu doo red'oo mäh. Ti hyb n'aa Jesus baher'oot sa hã hahỹ panyyg:   
\p
\v 12 —Ti awät aj'yy sa wahë n'aa t'aah. Dawëë, häj n'aa s'ee hẽnh takarẽn tabahõm, t'ĩĩ hẽnh hajõng häj n'aa bagã n'aa ta hã tamejũũ hyb n'aa, ta häj n'aa wahë n'aa tabahadoo hyb n'aa. Tii b' naa da tababaaj nä p'aa hẽnh ta häj n'aa hẽnh.  
\v 13 Ti m', tabahõm pooj jé, tatsyyd bong ta wë 10 ta karom wób. Sét moweed k'ããts tëg gabarëëh do tabanoo sét ken'yyh sa hã. Ti tamejũũ ta tii me ramoo bok hyb n'aa, ta dajẽẽr kah'ũũm hyb n'aa ta s'ee hẽnh tawäd nuuj jé. Ti tabahõm kän.   
\p
\v 14 Ta karapee wób dooh ragenaag bä ta ti aj'yy. Ti hyb n'aa ramejũũ ta rod n'aa, ta jawén rabahõm hyb n'aa, hajõng häj n'aa bagã n'aa hã ramaher'oot hyb n'aa, rakanarẽn do ta ti aj'yy sa wahë n'aa tado bä.   
\p
\v 15 Tii kä m', ta wób dooh né paawä ragenaag bä, ti né sa wahë n'aa däg. Ti ta häj n'aa hẽnh tababaaj hõm kän. Takajaa bä kä tamejũũ ranaëënh ta wë ta karom, dajẽẽr tahanoo do paah, tahapäh hyb n'aa nyy da rabad'oo ta ti dajẽẽr kä.   
\p
\v 16 Ti m' pooj jé hana do ky hadoo: “Wahë ỹ n'aa”, näng, “a dajẽẽr jó ana 10”, näng ta kyyh.   
\p
\v 17 Ti ta kariw n'aa ky hadoo: “Baad ub mamoo wäd wät”, näng. “Karom baad hadoo do õm”, näng. “Baad maban'yyh, kanahën d'os hẽ né paawä, ti hyb n'aa da ỹ anoo hỹỹ kä a hã 10 panang mabag'ããs hyb n'aa”, näng ta kariw n'aa kyyh.   
\p
\v 18 Ti ta see bana ta wë, ti taky hadoo: “Wahëh ỹ n'aa”, näng, “a dajẽẽr jó ana 5”, näng ta kyyh.   
\p
\v 19 Ti ta kariw n'aa ky hadoo: “A hã kä ỹ anoo 5 panang bagã n'aa õm kä”, näng.   
\p
\v 20 Ti ta see bana ta wë, ti taky hadoo: “Wahë ỹ n'aa”, näng, “hỹ a dajẽẽr hã ỹ manoo do paah”, näng. “Saroor me ỹ bahabën däk, ti ỹ benyyw däk mamatëëh bä kä”, näng.  
\v 21 “Tak'ëp mamejũũ a karom sa hã. Ti hyb n'aa õm ỹ jeỹỹm”, näng. “Mado hõm a ma nadoo doo. Mataa joom manejoom doo”, näng ta karom kyyh.   
\p
\v 22 Ti ta kariw n'aa ky hadoo ta hã: “Karom ky nesaa do õm”, näng. “A kyy hyb n'aa õm ỹ ky n'aa etyy hỹỹ kä”, näng. “Mahapäh mä, a nooh, tak'ëp baad ỹ ban'yyh karom ỹ moo bok doo, ma ỹ nadoo do ỹ ado hõm mäh, joom ỹ nejoom do ỹ ataa, a nooh”, näng.  
\v 23 “Mahapäh mäh, a nooh. Hëd n'aa dajẽẽr manan'oo däk dajẽẽr me moo heb'ooh do sa hã? Tii bä kä, ỹ kajaa bä kä, ta bahǟnh paawä ỹ gadoo dajẽr ỹỹ”, näng ta kariw n'aa ta hã.   
\p
\v 24 Ti ta pa hab'ëëh do hã taky hadoo: “Bë ado hõm sét hẽ moweed ta wë hanäng doo. Bë an'oo 10 moweed wë näng do hã”, näng ta kyyh.   
\p
\v 25 Ti raky hadoo: “Ãã wahë n'aa”, näk. “Ti anyy däk ẽnh 10 ta wë.”   
\p
\v 26 Ti taky hadoo: “Bë ỹ maher'oot”, näng. “Jé wë näng do sa hã, ti bahǟnh takan'oo däk sa hã.\f + \fr 19:26 \ft Tii d' tawén hadoo, baad raban'yyh do hyb n'aa tii. Baad ramoo bok do hyb n'aa.\f* Kanahën d'os hẽ wë näng doo, kanahën had'os do sii hẽ ta wë hanäng do kado hõm da”,\f + \fr 19:26 \ft Tii d' tawén hadoo, baad tanan'yyh do hyb n'aa ta hã kan'oo däk doo. Baad tamoo nawät do hyb n'aa.\f* näng.  
\v 27 “Hỹỹ kä majẽ ỹỹ hã kä, ỹ rakanarẽn do sa wahë n'aa ỹ nahadoo hyb n'aa, bë manaa babä. Bë dajëëb matym ỹỹ gó”, näng hëëj wahë n'aa kyyh —näng mä Jesus panyyg gó m' tabeh'ũũm sa hã.   
\s1 Baad Jerusarẽnh bä Jesus ragadoo do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 28 Ti m' Jesus bahajaa bä kä panyyg taher'oot doo, tabahõm kän mä Jerusarẽnh hẽnh.  
\v 29 Ti m' tabedaa däk bä panang Betapagéh, Betanija häd enäh doo, waëë joom oriib häd näng do banäng bä, pawóp hẽ ta ma matëg Jesus mejũũ mä sa pooj jé. Hahỹỹ d' mä ta kyyh sa hã:   
\p
\v 30 —Bë ahõm panang hẽnh bë pooj jé badäk doo hẽnh ti nuuj jé. Bë kajaa bä, bë hapäh da jumeto t'aah ji najasooh nä doo. Ta tyd hã da tabahäng —näng mäh. —Bë asood hõm da, bë mana wawẽẽ hẽ —näng mäh.  
\v 31 —“Hëd n'aa ti bë as'oot?”, ranoo bä, “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do karẽn”, näk da bë kyyh —näng mä Jesus pawóp hadoo do sa hã.   
\p
\v 32 Ti m' rabahõm, ti m' Jesus maher'oot doo da né hẽ m' rabawyyd kän.  
\v 33 Ti m' rabas'oot bä kä m', ta danäh rabeaaj kän:  
\p —H'ëëd ti bë hab'ëëh? Hëd n'aa ti bë as'oot? —näk mäh.   
\p
\v 34 Ti m' raky hadoo:  
\p —Ãã wahë n'aa karẽn —näk mäh.   
\p
\v 35 Ti m' ramana kän Jesus wë. Ti m' sa hatsë sa hã padëëk do paa radatoonh jumeto jó. Ti m' ramasa, Jesus bas'ëëg so kän ta jó.  
\v 36 Jumeto jó tabahõm me m', hajõk do sa hatsë sa hã padëëk do paa rat'ëëg hõm ta tyw n'aa me, tamahõm doo me, raweh'ëëh hyb n'aa.  
\v 37 Ti m' ta tyw n'aa waëë Oriib häd näng doo hẽnh naa ta poo hyng bä kä rakajaa bä kä m', hajõk do ta ma matëg h'yyb tsebé doo me P'op Hagä Do hã m' raj'aa etsëë kän. Tak'ëp mä sa kyyh. Raj'aa etsëë kän, sahõnh hẽ Jesus pahuunh do paa rahapäh do hyb n'aa. Hahỹỹ da m' sa kyyh:   
\p
\v 38 —Ky n'aa kedëng hahỹ ër wahë n'aa, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kyy gó hana doo!\f + \fr 19:38 \ft Saaw-Mo 118.26\f* —näk mäh. —Ãã karẽn sahõnh hẽ hỹ pong jé h'yyb nyyw gó raky daheeh P'op Hagä Doo. —Hỹ pong jé hawät do hã ãã j'aa etsë —näk mäh.   
\p
\v 39 Ti m' Pariséw, sa mahang habong doo, raky hadoo:  
\p —Ma matëg! —näk mäh. —Maky geǟm a ma matëg —näk mäh.   
\p
\v 40 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Bag hẽnh rabë bä paawä, hã ỹ raj'aa netsëë bä paawä, hahỹ pä paawä ỹ raj'aa etsëë kän sa jawén buuj —näng mäh.   
\s1 Jerusarẽnh hyb n'aa Jesus baoot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 41 Ti m' tabedaa däk bä Jerusarẽnh hẽnh, panang tabahapäh bä m', Jesus p'ãã oot mäh.  
\v 42 Ti m' taky hadoo:  
\p —Tak'ëp ỹ karẽn paawä hahỹỹ hã, a babuj n'aa, rabahapäh hyb n'aa paawä nyy d' rabaw'yyt sa h'yyb näw. Dooh rah'yy genä bä ta hã. Kejën sa hã —näng mäh.  
\v 43 —Ti awät da a majĩĩ ramoo bok do a hadë rabehaa doo, tii me ramajëë p'ëë hyb n'aa. Õm da ranu get'ëë däk. Õm da ranoo gatsëë hõm.  
\v 44 Õm da ranes'ëëm, a babuj n'aa radej'ëëp da. Dooh paa a babuj n'aa rakarẽn ragado P'op Hagä Do mejũũ do sa mahang. Ti hyb n'aa a majĩĩ da dooh da a babuuj tób n'aa pä hadoo pé rerét pé ta see jó. Sahõnh hẽ takepyyj hyng —näng mä Jesus Jerusarẽnh hã.   
\s1 P'op Hagä Do tób wahoo gó hes'ëëm do Jesus hebëë bong do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 45 Ti m' Jesus bajëë suun mä P'op Hagä Do tób n'aa w'oo hã, kahadë doo gó, wahoo gó. Ti m' Jesus bahabëë bong tii bä hes'ëëm doo.  
\v 46 Ti m' taky hadoo:  
\p —Hahỹỹ da takerii däk P'op Hagä Do kyyh: “Tóp ỹỹ da, P'op Hagä Do hã ji ky n'aa etsẽẽ do tób n'aa da”\f + \fr 19:46 \ft Isajas 56.7\f* —näng mäh. —Hỹỹ kä baretsëg tób n'aa hado däk bë an'oo bä!\f + \fr 19:46 \fq Baretsëg tób n'aa hado däk bë an'oo bä \ft Jesus wén näng, tak'ëp taky n'aa gebah rabes'ëëm do hyb n'aa. Tak'ëp rabetsëëg häng tii.\f* —näng mä Jesus sa hã.   
\p
\v 47 Ti m' tama met'ëëg had'yyt hẽ m' P'op Hagä Do tób n'aa bä. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk doo, ta wób sa wahë n'aa na-ããj mä rakarẽn mä Jesus radaj'ëëp.  
\v 48 Du daa m' rabad'oo pé hajõk do Jesus manew'ëë do hyb n'aa m'.   
\c 20  
\s1 Jesus hã reaanh doo, jaa ky gabuuj rahanäng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' ta see pé noo gó P'op Hagä Do tób n'aa wahoo gó, kahadë doo gó, panyyg hanäm do Jesus ma metëëk bä kä m', kajaa mä ta wë P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk doo, na-ããj mä Judah buuj sa wahë n'aa hedoo doo.  
\v 2 Ti m' raky hadoo ta hã:  
\p —Jaa kyy gó mabad'oo hahỹ mabad'oo doo? Jaa ky gabuuj?\f + \fr 20:2 \ft Hes'ëëm do Jesus hebëë bong do hyb n'aa, hajõk do tama metëëk do hyb n'aa na-ããj hẽ rawén eaanh. Jesus hã he'aanh do sa kyy gó ta tii bä hes'ëëm do rabehes'ëëm. Ti hyb n'aa dooh ragenaag bä Jesus bad'oo doo.\f* —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 3 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Ỹ eaanh bë hã ẽnh —näng mäh. —Bë her'ood hã ỹỹ —näng mäh.  
\v 4 —Jaa kyy gó Jowãw nu gahem'uun do nu gemuun paah? Hỹ pong jé hawät do kyy gó, sa ky gabuuj hẽ paah? —näng mäh.   
\p
\v 5 Tii bä m' sa m'aa hẽnh mä raky n'aa hajẽẽw bong. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:  
\p —Hỹ pong jé hawät do kyy gó ër noo bä, teaanh da ër hã tii bä: “Hëd n'aa paa ti bë ky nadaheeh ẽnh?”, näng da.  
\v 6 Ajyy kyy gó ër noo bä, hajõk do ër da rakut pä me ër dejëp hyb n'aa, sa hã m' P'op Hagä Do ky n'aa rod paa m' sa h'yyb Jowãw —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 7 Ti hyb n'aa m' raky hadoo Jesus hã:  
\p —Dooh ãã hapëë bä jaa kyy gó —ken'ooh mäh.   
\p
\v 8 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Ỹ na-ããj né hẽ dooh ỹ her'ood bä ky gabuuj näng do hã ỹỹ, tii da ỹ bad'oo doo —näng mä ta kyyh sa hã.   
\s1 Joom näng do kaser n'aa panyyg gó Jesus beh'ũũm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 9 Ti m' Jesus baher'ood kän panyyg ky n'aa me sa hã.\f + \fr 20:9 \ft Ta hã he'aanh do sa hã ti tabaher'oot.\f* Hahỹỹ da m' tabaher'oot:  
\p —Hỹ hadoo aj'yy bejoom hõm uwa häd näng do ta joom. Tii b' tabahaëëj däk ta joom banäng do ta kaser n'aa sa hã. Ti ta s'ee hẽnh ta danäh bahõm hajõõ ta baab n'aa.  
\v 10 Joom ag wah'ëë däk bä kä, ta danäh mejũũ ta sii moo wät do see ta kaser n'aa sa wë, tagadoo hyb n'aa joom ag wób. Ti takajaa bä kä, rabahewyh wät, ramejõ hõm p'aa hẽnh bag hẽnh.  
\v 11 Ti ta danäh mejũũ ẽnh ta seeh. Rahewyh wät né tii d' ẽnh, rarahejãã, ramejõ hõm né tii d' ẽnh bag hẽnh.  
\v 12 Ti tamejõ kän ta seeh. Rog näng sa mo haj'aa tii kä, ti radawäts nyyh joom bahǟnh.   
\p
\v 13 Ti joom danäh ky hadoo ta h'yyb gó: “Nyy d' ỹ bad'oo hỹỹ kä”, näng mäh. “Tah ỹỹ, ỹ kamahǟn do ỹ mejũũ hỹỹ kä. Tah ỹ apäh da raweh'ëëh”, näng mä ta h'yyb gó.   
\p
\v 14 Ti tamejõ kän. Ta kaser n'aa rabahegãã däk bä kä, sa mab hẽ rakaner'oot. Hahỹỹ da sa kyyh: “Ta danäh t'aah hahỹỹh. Ti d' ta danä däg ta yb jawén buuj däg”, näk mäh. “Ti bä, ër dajëëb! Ër ma däg da tii bä kä hahỹ joom banäng doo”, näk mä sa kyyh.  
\v 15 Tii d' né kä, ramejõ hõm joom bahǟnh, ti ranaboh jad kän —näng mä Jesus. Panyyg gó m' tabeh'ũũm sa hã.  
\p Ti m' teaanh sa hã:  
\p —Nyy da joom danäh bad'oo hỹỹ kä sa hã? —näng mäh.  
\v 16 —Ana da, tadej'ëëp da ta kaser n'aa, ta wób hã da tabahaëënh tii bä —näng mä Jesus.  
\p Ti m' maa new'ëë do raky hadoo:  
\p —Dooh paawä tii d' ãã karẽn P'op Hagä Do an'oo bä\f + \fr 20:16 \ft Tii da maa new'ëë do rawén ky hadoo, rahapäh do hyb n'aa Jesus hanäng péh. Judah buuj sa wahë n'aa hedoo do Jesus pes'ããp. Ti né ti joom danäh kaser n'aa hadoo.\f* —näk mäh.   
\p
\v 17 Ti m' Jesus ty däng sa hã, ti m' tabeaanh:  
\p —Nyy da bë hã ẽnh hahỹ P'op Hagä Do kyy kerih doo? “Pä tób n'aa tehem'aa do raty n'aa ges'yyk doo, hỹỹ kä pä ta ba n'aa däg, mesoo n'aa däg”\f + \fr 20:17 \ft Saaw-Mo 118.22\f* —näng mäh.   
\p
\v 18 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Sahõnh hẽ pä hadoo do ty n'aa ges'yyk péh, rahoop da nesaa doo. Ji jó ta ti pä tadëë bä, sahõnh hẽ ji gawatsik —näng mä Jesus.\f + \fr 20:18 \ft Ta ky n'aa hẽ né hẽ Jesus her'oot. Jesus né ti pä hadoo doo. Judah buuj sa wahë n'aa, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do na-ããj, dooh rakarẽn bä Jesus, tób tehem'aa do rakanarẽn do hadoo nanäng pä. Rakanarẽn né paawä, tak'ëp hyb n'aa jawyg däk Jesus, P'op Hagä Do an'oo bä.\f*   
\p
\v 19 Tii bä kä m', Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk doo, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa na-ããj mäh, ratyw n'aa esoos mäh, nayyw hẽ ramaso däk hyb n'aa paawä m' Jesus. H'yy genäh mä Jesus pes'ããp mä panyyg ky n'aa me sa hã. E'ỹỹm mä hajõk do Jesus maa new'ëë do sa hã.   
\s1 Jesus rano n'aa maso paawä ta kyyh hyb n'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 20 Ti m' baad mä ramatakä had'yyt hẽ Jesus. Ti hyb n'aa m' ramejũũ ta wób ky ken'yym doo gó rake'aanh Jesus hã. Rakarẽn paawä rano n'aa masoo taher'oot do hyb n'aa, rahaëënh hyb n'aa Roma buuj ta tii bä hagã n'aa hã.  
\v 21 Ti m' j'ooj madäk doo me raky hadoo Jesus hã:  
\p —Ma matëg! —näk mäh. —Ãã hapäh baad hadoo do né hẽ ti mama metëëk, baad hadoo do né hẽ ti maher'oot —näk mäh. —Dooh maky n'aa ehỹỹd bä ta wób sa hã, séd gó mabaher'oot sahõnh hẽ sa hã. Ehub né hẽ P'op Hagä Do karẽn do hã mama metëëk doo —näk mäh. —Ti hyb n'aa —näk mäh —ãã mamaher'ood.  
\v 22 Taw'ããts hẽ a hã ji epaag bä Roma buuj sa wahë hã rahepak doo, Sesa hã? —näk mäh. —Ji ep'aak a hã? —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 23 Jesus hapäh mä ti sa h'yyb. J'ooj madäk doo me ti raky hadoo doo. Ti m' taky hadoo sa hã:   
\p
\v 24 —Bë metäh hã ỹỹ moweed denaari ramaneëënh doo —näng mäh. —Jaa heen n'aa hahỹỹh? Jaa häd hahỹ kerih do ta hã? —näng mäh.   
\p
\v 25 Ti m' raky hadoo:  
\p —Sesa heen n'aa, Sesa häd —näk mäh.  
\p Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Bë an'oo Sesa hã ta no n'aa, ta heen n'aa hadäk doo. Bë an'oo P'op Hagä Do hã ta no n'aa hẽ\f + \fr 20:25 \ft Ji né hẽ ti P'op Hagä Do karẽn doo.\f* —näng mäh.   
\p
\v 26 Dooh m' raw'yyt pé ta hã ta s'ee hẽnh taher'oot pé hajõk do maa napäh bä. Rahyb n'aa meuunh mä ta kyyh hyb n'aa, ti hyb n'aa dooh radoo wät péh. Bag hẽnh rababë hõm.   
\s1 Saduséw Jesus hã rake'aanh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 27 Ti m' rakajaa Jesus wë Saduséw häd enäh do wób, rake'aanh hyb n'aa m'. Sa hã m' dooh m' ji ganä wäd bä ji dajëb bä.  
\v 28 Ti m' raky hadoo Jesus hã:  
\p —Ma matëg! —näk mäh. —P'ooj ub Mosees erii däk do paa ër hã, aj'yy dajëb bä, ta ỹỹm teréd wäd bä tanetaa nä bä, tii bä m' ta hỹỹj mä gat'ëë däk tii, ta hỹỹj makũ panaa näng hyb n'aa m' —näk mäh.  
\v 29 —Panyyg gó õm ãã maher'oot —näk mäh. —Hỹ hadoo aj'yy 6 ta hỹỹj. Tagat'ëë däk mä ta ỹỹm paah. Dooh m' teta nä bä, aj'yy dajëp.  
\v 30 Tii bä ta hỹỹj seeh, ta jawén näh, gat'ëë däk mä ta hỹỹj makũ ỹỹm paah.  
\v 31 Ta jawén mä ta hỹỹj seeh. Ti hadoo né m' ta wób ẽnh. Sahõnh hẽ m' raget'ëë bok ta ti ỹỹnh. Sahõnh hẽ m' dooh reta nä bä radejëp.  
\v 32 Tii kä m' ỹỹnh dajëb kän —näk mä Saduséw panyyg gó m' rabeh'ũũm Jesus hã.   
\p
\v 33 Ti m' rabeaaj kän Jesus hã:  
\p —Ji genyyh bä kä ẽnh, dejëp do paa ji? —näk mäh. —Ny hadoo do ỹỹm kä ta ti ỹỹnh ti noo gó kä? Sahõnh hẽ paa ta ti ta pat'uuk —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 34 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Ji ketëë badäk hahỹỹ bä tii.  
\v 35 Tii d' nado hỹ pong jé hasëëk do hã. P'op Hagä Do anoo do ragenä bong doo, dooh raket'ëë boo bä.  
\v 36 Ããs kanetëë do hadoo da tii kä. P'op Hagä Do anoo ragenä bong hyb n'aa, ti hyb n'aa P'op Hagä Do taah kä —näng mäh.  
\v 37 —Mosees mo haj'aa kerih do hã, b'aa kadoo do panyyg n'aa gó, ji ganä wät Mosees metëëk. Hahỹỹ da Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kyyh Mosees erii wät do hã: “P'op Hagä Doo, Abaraãm hagã n'aa, Isak hagã n'aa, Jakóh hagã n'aa ỹ ti hỹỹh.”\f + \fr 20:37 \ft Esodo 3.6\f*  
\v 38 Dooh, “Abaraãm makũ hagã, Isak makũ hagã, Jakóh makũ hagã” tanoo bä. P'op Hagä Do hã ti edëp. Dejëp do hagã n'aa nado P'op Hagä Doo. Hedëp do sa hagã n'aa tii —näng mä Jesus kyyh.   
\p
\v 39 Ti m' Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do wób raky hadoo:  
\p —Baad mabaher'oot, baad a kyyh, ma matëg! —näk mäh.   
\p
\v 40 Ti bahǟnh kä m' dooh m' reaaj boo bä kä. H'yyb e'ỹỹm mä reaaj bä kä.   
\s1 Jesus eaanh do Kristo ky n'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 41 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Dawi panaa mä ti Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, sa nooh. Nyy da tii?  
\v 42 Hahỹỹ da paa m' Dawi kyyh Saaw-Mo hã: “Wahë ỹ n'aa hã Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ky hadoo, ‘Aso hup ỹỹ hẽnh,  
\v 43 si ỹ mabag'ããs hyb n'aa a majĩĩ ỹ nes'ëëm bä kä’”,\f + \fr 20:43 \ft Saaw-Mo 110.1\f* näng paa Dawi.  
\v 44 Hỹỹ kä, “Wahë ỹ n'aa” Dawi maneëëj bä ti Kristo, nyy da ti ta t'aah tabahadoo?\f + \fr 20:44 \ft Dawi panaa né hẽ ti Jesus, aj'yy gó tabahyng do hyb n'aa. Dawi \fq wahë ỹ n'aa\ft  tamaneëënh do paah, P'op Hagä Do T'aah do hyb n'aa na-ããj ti Jesus.\f* —näng mä Jesus.   
\p
\v 45 Ti m' sahõnh hẽ maa new'ëë bä m', Jesus ky hadoo ta ma matëg sa hã:   
\p
\v 46 —Baad da bë kanä Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk doo da bë nad'oo hyb n'aa —näng mäh. —Baad ub da raken'yym, baad rakametëëh saroor henyym doo me, ky n'aa gebah doo me —näng mäh. —Rakarẽn ji bedëng hajõk do sa mahang —näng mäh. —Tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo bä ragen'aak ratooj bä hyb n'aa jewyk do rabahetonh bä. Ratsebé do tä n'aa noo gó, ragen'aak ky n'aa etsëëh do rabahetonh bä ratooj bä —näng mäh.  
\v 47 —Patug tema bong do sa wë hanäng do bë esok. Ti bäp peej hadoo doo me bë ky n'aa etsẽẽ, bë hã ta wób raj'aa etsë hyb n'aa. Ta ti hedoo do ta bahǟnh tak'ëp P'op Hagä Do rajãã da —näng mä Jesus kyyh Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do ky n'aa.   
\c 21  
\s1 P'op Hagä Do matym n'aa patug tamah do an'oos do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa bä Jesus bagëët bä, tahapäh tak'ëp dajẽẽr enäh do radatoonh do dajẽẽr, tób P'op Hagä Do rahyb n'aa esee do dajẽẽr n'aa.  
\v 2 Ti m' tabana ỹỹnh, patug tamaa wäd is doo. Tadatooj is mä pawóp its moweed. Kanahën its mä tii.  
\v 3 Ti m' Jesus bahapäh bä ta tii, taky hadoo:  
\p —Hahỹ ỹỹnh, patug tamaa wäd is doo, sahõnh hẽ sa bahǟnh tabanoo. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot doo —näng mäh.  
\v 4 —Sahõnh hẽ ta wób ranoo do tii, hajõng do sa wë mad'aak do uuh —näng mäh. —Hahỹ ỹỹnh, kasuud its né paawä, sahõnh hẽ taban'oo däg is ta wë hanäng do paats —näng mä Jesus.   
\s1 Jesus her'oot ta jawén hawät do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 5 Ti m' Jesus ma matëg wób raher'oot mä pä s'ëëb P'op Hagä Do tób n'aa. Hetsooh mä sa hã. Raher'oot na-ããj mä ta wób sa mo haj'aa ta hetsó wób, P'op Hagä Do matym n'aa retsëëh doo. Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:   
\p
\v 6 —Ti awät da ti noo gó kä, ta ti pä jé pad'yyt hẽ takajäg jëng. Dooh da ta see jó haso wät pé hahỹ bë hapäh do pä. Sahõnh hẽ da rabakud bëëh tũũ —näng mäh.   
\p
\v 7 Ti m' ta ma matëg rabeaanh:  
\p —Ny noo gó da ti tii d' maher'oot do tadu däk? H'ëëd hado da tabedaa däk do heen n'aa? —näk mäh.   
\p
\v 8 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Baad bë matakä da, bë rawanadii hyb n'aa. Hät ỹỹ gó rabana, sa nooh. “Ỹ Kristo”, näk da sa kyyh. “Edaa däk sahõnh hẽ tagawatsik doo”, näk da. Bë ky dahé manä tii —näng mäh.  
\v 9 —Bë eỹỹm manä da kaneb'ooh do bë ky n'aa napäh bä, ta wób sa wahë n'aa wë rah'yy kawereem do bë ky n'aa napäh bä na-ããj hẽ. Badäk hahỹ gawatsik do pooj jé, ti hadoo né da. Ti hado né hẽ paawä, dooh nayyw hẽ takaja bä badäk hahỹ bahëëj jëng doo —näng mäh.   
\p
\v 10 Ti m' taky hadoo ẽnh sa hã:  
\p —Häj n'aa see babuuj rakaneb'ooh da häj n'aa see babuuj sa daheeh. Häj n'aa sa wahë n'aa, rah'yy kawereem da häj n'aa see sa wahë n'aa wë.  
\v 11 Hajõng häj n'aa hẽnh da tak'ëp né da hëëj katajuus. Sah na-ããj da anäng. Hajõk da tak'ëp ranahëë enäh da. Ǟm n'aa näng do ti awät da. Ǟm n'aa näng do heen n'aa ganyyh da wë hã.  
\v 12 Ti pooj jé da bë da rano n'aa masoo. Bë da rarejãã. Bë da rahaëënh tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do wahë n'aa sa moo gó, bë raky n'aa etyy hyb n'aa. Bë da radewäts b'ëëh. Bë da ramahũũm hëëj bagã n'aa sa wë, sa wahë n'aa wób wë na-ããj hẽ, bë raky n'aa tapaa hyb n'aa sa hã. Hëp ỹ n'aa tii da rabad'oo da bë hã —näng mäh.  
\v 13 —Këh ỹ n'aa bë her'ood kän da tii bä sa hã —näng mäh.  
\v 14 —Bë hyb n'aa tón manäh, bë ky n'aa sa hã bë her'oot do hã.  
\v 15 Ỹ anoo da bë hã bë er'oot do pan'aa. Tak'ëp da bë ỹ h'yy gan'yyh. Ti hyb n'aa bë majĩĩ dooh da bë rahaja bä, dooh d' sa kyy péh —näng mäh.  
\v 16 —Bë yb, bë ỹỹn, bë wakããn, bë najiis na-ããj né hẽ bë né rahaëëj padëëk bë majĩĩ sa hã. Radej'ëëp da bë wób.  
\v 17 Tak'ëp da sahõnh hẽ rakawajããn da bë wë, hëp ỹ n'aa.  
\v 18 Ti hadoo né hẽ, dooh P'op Hagä Do mabaan bëëh. Sahõnh hẽ bë hã tahapäh.  
\v 19 Bë h'yy kaneréd bä hã ỹ bë h'yy ka'eeh do hã, P'op Hagä Do wë da bë baboo had'yyt hẽ kä —näng mä Jesus.   
\p
\v 20 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Jerusarẽnh nu kat'ëë däk ta majĩĩ warahén n'aa ran'oo bä bë bahapäh bä, edaa däk da bë bahapëë kän tagawatsik doo.  
\v 21 Tii bä da taw'ããts hẽ Judah häj n'aa bä haj'eenh do rakejën hõm da waëë banäng hẽnh. Jerusarẽnh bä haj'eenh do taw'ããts hẽ rakejën hõm sa panang bä naa. Panang bahǟnh habong do taw'ããts hẽ da dooh rana bä p'aa hẽnh panang hẽnh.  
\v 22 Ti noo gó da P'op Hagä Do anoo da Isaraéw buuj ta säm baanh. Sahõnh hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do kametä kän sa hã kä —näng mäh.  
\v 23 —Tak'ëp tanesaa het'aah doo, sa taah nebii do sa hã kä ti noo gó kä!\f + \fr 21:23 \ft Du daa m' rakejën péh.\f* Tak'ëp nesaa do rabahoop Isaraéw häj n'aa bä. Tak'ëp da P'op Hagä Do banoo sa hã nesaa doo —näng mäh.  
\v 24 —Ta wób da dejëp sa majĩĩ kuman haj'aa. Ta wób da ramoo maw'yyd hõm ta s'ee hẽnh, jé pad'yyt hẽ häj n'aa hẽnh. Panang kä, Jerusarẽnh, rababep da Judah buuj nadoo do hã. Tii da rabad'oo P'op Hagä Do h'yyb däng do peej kä —näng mä Jesus.   
\p
\v 25 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:  
\p —Ta jawén, papỹỹj hã, kamarab hã, sagõõh sa hã ji hapäh da meuj n'aa näng do heen n'aa, ǟm n'aa näng do heen n'aa. Sahõnh hẽ häj n'aa babuuj rahyb n'aa tón da, h'yy gabedo bong da, hewëëh do hyb n'aa akajar maadaka, tak'ëp hadoo do hyb n'aa akajar maadaka kyyh.  
\v 26 Tak'ëp rajeỹỹm do hyb n'aa da ti noo gó, ta wób degõn jëng da. H'yyb e'ỹỹm bong da, tak'ëp nesaa do ti hawät do hã rahyb n'aa newëë do hyb n'aa. Wë hã habong do ta bag keh'ỹỹt da jé pad'yyt hẽ, ta see hedo hõm da P'op Hagä Do an'oo bä.  
\v 27 Ti noo gó kä da sahõnh hẽ rabahapäh da ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo kä, ỹ bahyng bä kä wë puh mahang. Ỹ ahyng da P'op Hagä Do hejój me, ta bag tak'ëp gabarëëh do hadoo doo gó —näng mäh.  
\v 28 —Bë h'yy kahasããb kä ta ti ta heen n'aa bë bahapäh bä kä, edaa däk do hyb n'aa kä bë P'op Hagä Do ed'ëëp do nesaa do mahǟnh —näng mä Jesus.   
\p
\v 29 Ti m' panyyg gó m' tabaher'oot sa hã. Ti m' taky hadoo:  
\p —Ta heen n'aa ỹ her'oot doo, joom wiigo häd näng doo, joom wób ky n'aa hadoo na-ããj hẽ tii —näng mäh.  
\v 30 —Joom tadu doo bä tagajewäng doo, baad bë bahapäh, edaa däk tabanyyw.  
\v 31 Ti hadoo né da, sahõnh hẽ ta ti bë ỹ maher'ood wät do kaja däk bë bahapäh bä, edaa däk P'op Hagä Do bag'ããs doo —näng mäh.   
\p
\v 32 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Da hẽ habong do rahapäh nä da sahõnh hẽ ỹ her'ood wät do bawäd kän.\f + \fr 21:32 \ft Sahõnh hẽ Jerusarẽnh ky n'aa sa hã Jesus maher'ood wät do né hẽ tii, ti noo gó habong do rahapäh doo. Dooh badäk hahỹ bahëëj jëng do tado bä rahapäh doo.\f*  
\v 33 Badäk hahỹỹh, wë na-ããj da, ahëëj jëë né paawä, këh ỹỹ da dooh tahëëj bä —näng mäh.   
\p
\v 34 Ti m' Jesus ky hado kän:  
\p —Bë hyb n'aa matakä da, ta s'ee hẽnh bë h'yyb nawät hyb n'aa. Bë h'yyb padäg manä jarakë hedoo do hã. Bë an'oo manä badäk hahỹỹ hã ji hyb n'aa tón do bë hyb n'aa hũũm bä, ta s'ee hẽnh bë h'yyb nawät hyb n'aa. Taw'ããts hẽ bë hyb n'aa matakä bë h'yy ganatemah hyb n'aa ỹ kajaa bä.  
\v 35 Ỹ kajaa do heen n'aa, nayyw hẽ da, raganada bä, takajaa sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do sa wë —näng mäh.  
\v 36 —Taw'ããts hẽ bë hyb n'aa matakä had'yyt hẽ. Bë ky n'aa ets'ẽẽ P'op Hagä Do hã, bë ked'ëëp hyb n'aa ta ti ỹ her'oot do paa nesaa do mahǟnh. Bë ky n'aa ets'ẽẽ na-ããj hẽ, bë bahajaa hyb n'aa matym ỹỹ gó, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do matym gó, bë bab'ëëh hyb n'aa, baad bë ỹ gadoo hyb n'aa —näng mä Jesus kyyh.   
\p
\v 37 Jesus ma met'ëëg had'yyt mä P'op Hagä Do tób n'aa bä. Tug bä hadoo tabaheh'ũũm panang bahǟnh, waëë Oriib häd näng doo hẽnh, t'ĩĩ hẽnh mä tabahe'ỹỹh hyb n'aa.  
\v 38 Bäp paa m' hajõk do rabaheh'ũũm, ramaa newëë hyb n'aa Jesus P'op Hagä Do tób n'aa yt hã.   
\c 22  
\s1 Judas taky n'aa enooh Jesus tahaëënh do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', edaa däk Pas-kowa häd näng do bawät, pãw makuj tamah do rabawa noo gó.  
\v 2 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj mä ratyw n'aa esoos mä Jesus radaj'ëëp hyb n'aa. Rahyb n'aa newëë nyy d' rabad'oo, hajõk do rakawaj'ããn bä sa wë rajeỹỹm do hyb n'aa.  
\v 3 Ti m' Judas Ikarijot häd näng do h'yyb gó Nesaa Do Yb bajëë suun.  
\v 4 Ti m' Judas bahõm P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa wë, P'op Hagä Do tób n'aa warahén n'aa sa wahë n'aa wë na-ããj hẽ, séd hã rakaner'oot hyb n'aa nyy da sa hã Jesus tabahaëënh.  
\v 5 Ti m' rah'yy gadejah Judas Ikarijot kyy hã. Ti m' ta säm raky kajäk ta hã.  
\v 6 Ti m' Judas Ikarijot tyw n'aa esóts kän, tabahaëënh hyb n'aa kä sa hã rabanahajõk bä.   
\s1 Jesus ta ma matëg daheeh Pas-kowa tä n'aa rabawëh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 7 Ti m' pãw makuj n'aa tamah do rataheb'ëës do du däk. Ti noo gó b'éé t'aah aj'yy ranaheb'ooh P'op Hagä Do matym n'aa, Pas-kowa rahyb n'aa esee do hyb n'aa.  
\v 8 Ti m' Jesus mejũũ Peed Jowãw daheeh, ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë ahõm nä Pas-kowa tä n'aa bë moo bok hyb n'aa, ër tab'ëës hyb n'aa —näng mäh.   
\p
\v 9 Ti m' rabeaanh ta hã:  
\p —Nyy bä makarẽn ãã benäm Pas-kowa tä n'aa? —näk mäh.   
\p
\v 10 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Bë ahõm nä panang hẽnh. Panang bä bë kajaa bä, bë kataa da aj'yy hã, naëng hes'ooh do hã. Ta jawén bë ahõm da. Ta ti bajëë suun bä tób gó,  
\v 11 bë eaaj da tób danäh hã hahỹỹ da: “Ãã ma matëg mejũũ ãã beaanh, nyy bä tagadäk ta gawakõ, tatab'ëës hyb n'aa Pas-kowa, ta ma matëg sa daheeh”, denoo da.  
\v 12 Tii bä da ta gawakõ gaeh doo, p'op gadäk doo, tametëëh da bë hã. Ta tii bä tyng n'aa näng da. Kabenyyw däk da —näng mäh. —Tii bä bë moo boo Pas-kowa tä n'aa, ta waa n'aa —näng mä Jesus sa hã.   
\p
\v 13 Ti m' rabahõm kän. Rakajaa bä m' panang bä, Jesus her'oot do hadoo né kä m'. Ti m' ramoo boo kän tii bä kä Pas-kowa tä n'aa kä.   
\p
\v 14 Ti m' Pas-kowa tä n'aa kajaa bä kä m', Jesus bahyy sooh mä 12 hedoo do tamejũũ do sii hẽ sa waa tyng pa.  
\v 15 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Baad ỹ h'yyb däng né hẽ hahỹ ỹ awëh bë daheeh, ỹ rarejãã do ỹ ahoop do pooj jé —näng mäh.  
\v 16 —Dooh ỹ awëë wäd bä kä hahỹ ta jawén. Séd debaa hẽ ỹ bawëë kän Pas-kowa heh'äät doo kä hỹ pong jé, P'op Hagä Do bag'ããs bä kä —näng mäh.   
\p
\v 17 Ti m' tabado däk uwa bëëh hood, ti m' P'op Hagä Do hã ta ky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ õm, Ee. Man'oo däk uwa bëëh ãã hã —näng mäh.  
\p Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë gadoo, bë ets'ëëh bë hã —näng mäh.  
\v 18 —Hahỹỹ d' bë ỹ maher'oot: Hỹ jawén dooh ỹ eëg wäd bä uwa s'ëëb. Jããm hẽ p'aa hẽnh ỹ eëëk da P'op Hagä Do bag'ããs do kajaa bä kä —näng mäh.   
\p
\v 19 Ti m' tabado däk pãw, ti m' P'op Hagä Do hã taky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ õm, Ee. Man'oo däk pãw ãã hã —näng mäh.  
\p Ti m' taganabäh däk, tan'oo däk mä ta ma matëg sa hã. Ti m' taky hadoo:  
\p —Hup ỹỹ, bë hyb n'aa ỹ an'oo däk do heen n'aa hahỹỹh —näng mäh. —Hỹ jawén hahỹỹ d' bë bad'oo, ỹ bë hyb n'aa esee do hyb n'aa —näng mäh.   
\p
\v 20 Ti hadoo ẽnh, rabawëh, rabawa do jawén paa bä, Jesus bado däk ẽnh uwa bëëh hood, ti m' taky hadoo:  
\p —Majyw ỹỹ, ỹ anoo do ỹ dajëp noo gó bë hyb n'aa heen n'aa hahỹỹh. Papuuj sahõnh hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do tii kä. Hỹ jawén majyw ỹ hyb n'aa ji tagadoo, P'op Hagä Do ky däng\f + \fr 22:20 \ft P'ooj ub Mosees sa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo, b'éé majyyw ta heen n'aa. Papuuj hahỹ ji hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo.\f* —näng mä Jesus.   
\p
\v 21 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Bë maa newë! —näng mäh. —Ër mahang ti asooh majẽ ỹ moo gó ỹ tahaëënh doo —näng mäh.  
\v 22 —Ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ da dajëp P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot doo da né hẽ —näng mäh. —Ti hadoo né hẽ, baad nado da aj'yy hã, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do majĩĩ moo gó han'oo däk do hã! —näng mäh.   
\p
\v 23 Ti m' sa mahang rabeaanh:  
\p —Jaa g'eeh tii? —näk mäh.   
\p
\v 24 Ti m' sa bahǟnh hadoo do p'ãã m' raky ked'aak.  
\v 25 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Judah buuj nadoo do sa wahë n'aa, hyb n'aa jewyk hedoo doo, tak'ëp ramejũũ sa karapee n'aa. “Sa masa n'aa” sa daaj hẽ rakamaneëënh —näng mäh.  
\v 26 —Bë mahang taw'ããts hẽ dooh tii d' tahado bä —näng mäh. —Bë mahang karẽn pé ta wób sa bahǟnh hyb n'aa jawyk péh, taw'ããts hẽ da ta wób sa yd jé da tanu gadäk. Bë wahë n'aa hadoo doo, taw'ããts hẽ ta wób sa karom hado däk —näng mäh.  
\v 27 —Ny hadoo pé hyb n'aa jawyk? Ta tyng n'aa jó hasooh doo, ta tyng jó hasoo do waa manaa doo? Ny hadoo pé hyb n'aa jawyk? Ta tyng jó hasooh do né hẽ —näng mäh. —Ỹ tii, dooh tii da ỹ adoo bä. Sa karom sa tä manaa do hadoo ỹ bë mahang, ỹ hyb n'aa jawyg né paawä bë bahǟnh —näng mäh.  
\v 28 —Hëp ỹ hata had'yyt hẽ bëëh, nesaa do ỹ ahoop noo gó.  
\v 29 Ti hyb n'aa hã ỹ Ee banoo do hadoo ỹ bag'ããs doo, tii da ẽnh bë ỹ banoo bë bag'ããs si ỹỹ.  
\v 30 Ti hyb n'aa bë awëh da, bë eëëk da si ỹỹ, ỹ bag'ããs do noo gó, bë ỹ weh'ëëh do ky n'aa. Bë da at'oonh wahë n'aa tyng jó, 12 hedoo do Isaraéw taah panaa bë bag'ããs hyb n'aa, bë ky n'aa etyy hyb n'aa —näng mä Jesus.   
\p
\v 31 Ti m' Jesus ky hadoo Peed hã:  
\p —Simaw, Simaw —näng mäh. —Nesaa Do Yb ets'ẽẽ wät tak'ëp bë tametyy hyb n'aa. Takarẽn paawä bë beréd hõm hã ỹ bë h'yy ka'eeh doo.  
\v 32 Ti hado né paawä, P'op Hagä Do hã ỹ ky n'aa ets'ẽẽ wät õm, manerét hyb n'aa hã ỹ mah'yy ka'eeh doo —näng mäh. —Mah'yy kawareem bä, p'aa hẽnh tak'ëp hã ỹ mah'yy kae bä, mah'yyb enäw ta wób hã ỹ h'yy ka'eeh doo —näng mä Jesus Peed hã.   
\p
\v 33 Ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo —näng mäh. —Dooh ỹ h'yy keréd bä a hã —näng mäh. —Ỹ radawäts g'ëëd bä, na radawäts g'ëëd ỹ a sii. Ỹ radajëëb bä, na ỹ radajëëb a nemuun, näng mäh.   
\p
\v 34 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Baad õm ỹ maher'oot Peed —näng mä —Badah, atsëm, karaak bahỹỹh do pooj jé, tamawoob nuu me da ỹ maky n'aa jejën da —näng mä Jesus Peed hã.   
\p
\v 35 Ti m' Jesus beaanh ta ma matëg sa hã:  
\p —Bë ỹ mejũũ noo gó P'op Hagä Do ky n'aa bë baher'ood hõm hyb n'aa, dooh ỹ an'oo bä bë mahũũm pé dajẽẽr hadoo péh, ta hood hadoo péh, bë tsyym suun bë wareem péh. Bedoh bë wë ti noo gó? —näng mäh.  
\p —Dooh —näk mäh. —Dooh badoh pé ãã wë —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 36 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Hỹỹ kä bë mahũũm bë wë tanyy bä dajẽẽr, bë h'ëëd hood na-ããj hẽ. Bë wë tananyy bä bë kuman mariij, taw'ããts hẽ bë esëëm hõm bë hatsë bë hã hadäk doo, bë kuman bë betsẽẽ hyb n'aa ta säm\f + \fr 22:36 \ft Kuman ky n'aa nado ti Jesus her'oot. Kuman ky n'aa me tamaher'oot. Kaneb'ooh do du doo do pooj jé ji benäm ji kuman, baad ji gada hyb n'aa ji wë ji majĩĩ kajaa bä. Ti noo gó né tadu doo Jesus, ta ma matëg na-ããj hẽ rano n'aa masoo doo. Ti hyb n'aa ta ma matëg Jesus maher'ood wät, baad rahyb n'aa matakëë hyb n'aa baad nadoo do hã, sa h'yyb rabenäm hyb n'aa, edaa däk do hyb n'aa sa hã rarejãã doo.\f* —näng mäh.  
\v 37 —Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do këh ỹ n'aa hã: “P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky nadah'eeh do h'yyb hata däk ran'oo bä P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo”,\f + \fr 22:37 \ft Isajas 53.12\f* näng P'op Hagä Do kyy kerih doo —näng mä Jesus. —Sahõnh hẽ këh ỹ n'aa kerih doo gó her'oot doo, ta ti hadoo né kä —näng mä Jesus.   
\p
\v 38 Ti m' ta ma matëg raky hadoo ta hã:  
\p —Ma matëg! —näk mäh. —Pawóp hẽ ãã wë kuman mariij —näk mäh.  
\p —Jããm tii —näng mäh.\f + \fr 22:38 \ft “Jããm tii” Jesus wén her'oot, dooh ta ti tado bä do hyb n'aa tahanäng doo. Dooh kuman ky n'aa tado bä sa hã tamaher'oot doo.\f*   
\s1 Getsemani bä Jesus ky n'aa ketsẽẽ do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 39 Ti m' tabahed'oo doo da, waëë joom oriib banäng doo hẽnh Jesus bahõm kän. Ta ma matëg had'aa mäh.  
\v 40 Rakajaa bä m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —P'op Hagä Do hã bë ky n'aa ets'ẽẽ, nesaa do h'yyb tatug mahǟnh bëëh, ỹ bë eréd hõm mahǟnh —näng mäh.   
\p
\v 41 Ti m' tabahõm dawë hã. Ti m' ta taron nu paa me tabahyy häng, ti m' taky n'aa etsẽẽ P'op Hagä Do hã. Hahỹỹ da m' ta kyyh:   
\p
\v 42 —Ee, —näng mäh —makarẽn bä mado hõm mahǟnh ỹỹ wät hahỹ ỹ ahoop do pan'aa. Ta tii d' né hẽ ỹ bets'ẽẽ paawä, makarẽn doo da né hẽ mabad'oo, ỹ karẽn doo da nado —näng mäh.  
\p [ 
\v 43 Ti m' hỹ pong jé naa ããs see kasee ta hã, tah'yyb hej'oonh hyb n'aa.  
\v 44 Ti m' tak'ëp mä taky n'aa etsẽẽ, tak'ëp tah'yy katón do hyb n'aa. Baad nado ta h'yyb tym. Majyyw hadoo mä tahehud. Tũũ m' tabatõõm.]  
\v 45 Ti m' tabas'ëëg gëët jawén paa bä m', taky n'aa etsẽẽ do jawén paa bä, tabahõm ta ma matëg rahab'ëëh hẽnh. Aǟ b'ëëh mä tii. Tak'ëp mä raty jewyk rah'yy ketón do hyb n'aa.  
\v 46 Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Hëd n'aa bë ba'ỹỹh? —näng mäh. —Bë as'ëëg bëh! P'op Hagä Do hã bë ky n'aa ets'ẽẽ, bë nesaa do h'yyb tatug mahǟnh, ỹ bë eréd hõm mahǟnh —näng mäh.   
\s1 Jesus ramaso däk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 47 Jesus ber'oot nä bä m', rakaja kän hajõk do ta wë. Judas, ta ma matëg 12 hedoo do see paah, sa pooj jé tabana. Ti m' Jesus wë Judas bana. Ta tapa tsanetsub wät. Kedëng do ky n'aa né paawä tii.  
\v 48 Ti m' Jesus beaanh ta hã:  
\p —Judas, —näng mäh —matsanetsup doo me ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do maban'oo däk? —näng mä Jesus Judas hã.\f + \fr 22:48 \ft Tsanetsup doo me Judas metëëh ta wób sa hã Jesus, ti né hẽ ramaso däk hyb n'aa.\f*   
\p
\v 49 Ti m' Jesus sii habok do rabahapäh bä m' hajõk do rakarẽn ramasoo, raky hadoo ta hã:  
\p —Makarẽn ër gadoo kuman me?   
\p
\v 50 Ti m' Jesus sa hata see tekyyt mä P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do karom. Ta nabuuj hub hẽnh hadäk do tagakyd hõm mäh.  
\v 51 Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Ti moo hado manäh —näng mäh.  
\p Ti m' Jesus moo däng aj'yy rog hã. Has'oo däk mäh.   
\p
\v 52 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa hã, P'op Hagä Do tób n'aa hagã n'aa sa wahë n'aa hã, Judah buuj sa wahë n'aa hã na-ããj hẽ, Jesus ramaso däk hyb n'aa ta no n'aa han'aa do sa hã Jesus ky hadoo:  
\p —Ër wahë n'aa wë h'yy kawereem do sa h'yyb mahũũm n'aa bë ed'oo g'eeh ỹỹh, bë wén n'aa wë ỹỹ sẽn-jeer yt hã, boh yt hã? —näng mäh.  
\v 53 —P'op Hagä Do tób n'aa wahoo gó ỹ awäd had'yyt hẽ bë sii. Dooh ẽnh ỹ bë maso bä tii bä ẽnh? —näng mäh. —Hỹỹ kä, taw'ããts hẽ —näng mäh. —Ỹ hapäh, da hẽ né kä ỹ bë bahajaa. Da hẽ né hẽ Nesaa Do Yb mejũũ —näng mä Jesus.   
\s1 Jesus Peed ky n'aa jejën do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 54 Ti m' ramaso däk Jesus, ti m' ramahũũm kän P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do tób hẽnh kä. Peed bahõm sa jawén. Dawëë m' tagadäk.  
\v 55 Ti m' warahén ragahõ jat tëëg tób w'oo hã, ti m' rabehyy b'ëëh tëëg noo pa. Sa pa m' Peed bahyy häng.  
\v 56 Ti m' ỹỹnh, sa karom, bahapäh Peed tëëg bag hã m' tabahäng bä. Ti m' baad tabaheg'ããs ta hã. Ti m' taky hadoo:  
\p —Hahỹ Jesus hata seeh —näng mäh.   
\p
\v 57 Ti m' Peed ky n'aa jejën wät.  
\p —Dooh ỹ hapëë bä ta ti aj'yy —näng mäh.   
\p
\v 58 Badah peej däg kä m', ta see baheg'ããs Peed hã, ti m' taky hadoo:  
\p —Ta hata see né hẽ õm —näng mäh.  
\p —Dooh. Dooh sa see ỹ do bä —näng mä Peed.   
\p
\v 59 Badah peej däg kä m', sét oor tabahado däk bä m', ta see ky hadoo:  
\p —Jesus ma matëg see né ti hỹỹh. Garirej buuj né ti hỹỹh —näng mäh.   
\p
\v 60 Ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Dooh ỹ hapëë bä ta ti maher'oot doo —näng mäh.  
\p Ti m' nayyw hẽ, taher'oot nä bä m', karaak ky ganä kän, tabah'ỹỹ kän.  
\v 61 Ti m' Jesus ty kaw'õõd däk Peed wë. Tii bä m' Peed hyb n'aa newë däg kän Jesus her'oot do paa ta hã kä: “Karaak bahỹỹh do pooj jé da ỹ maky n'aa jejën tamawoob nuu me.” Tii d' né paa kä m', Jesus her'oot do paa kä ta hã.  
\v 62 Ti m' Peed banyyh wahoo gó naa. Tak'ëp tabaód g'ëëd kän mäh, taky n'aa jejën do hyb n'aa Jesus.   
\s1 Jesus warahén rarejãã do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 63 Ti m', warahén Jesus hag'ããs do raky n'aa ejeets kän mäh, rarejãã mä tak'ëp.  
\v 64 Ti m' raty maw'yyd däk, tanahapäh hyb n'aa. Ti m' rabahewyyh bä m' raky hadoo:  
\p —Maher'ood mahapëë bä! Jaa mo haj'aa? —näk mäh.   
\p
\v 65 Hajõng nä m' sa kyyh, raky n'aa rejãã doo.   
\s1 Judah buuj sa wahë n'aa Jesus hã rake'aanh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 66 Ti m', bäp paa m', rakata padëëk Judah buuj sa wahë n'aa hedoo doo, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk doo. Ti m' ramahũũm kän Jesus sa wë,  
\v 67 ti m' raky hadoo:  
\p —Mamaher'ood ãã hã, õm Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do mado bä —näk mäh.  
\p Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Bë ỹ maher'ood bä paawä, dooh paawä ỹ bë ky dahé bä.  
\v 68 Bë ỹ eaaj bä, dooh bë ky gedag bä —näng mäh.  
\v 69 —Ti tahado né paawä, hỹ jawén Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do asooh da P'op Hagä Doo, Sahõnh Sa Bahǟnh Hado Do hub hẽnh, ta hã P'op Hagä Do weh'ëëh doo bä —näng mä Jesus.   
\p
\v 70 Ti m' sahõnh hẽ kata däk do raky hadoo:  
\p —Õm mä P'op Hagä Do T'aah, a nooh? —näk mäh.  
\p Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Bë né tii, ti tii d' her'oot. Baad ub ti bë kyyh —näng mäh.   
\p
\v 71 Ti m' raky hadoo:  
\p —Dooh hyb n'aa wät pé ta ky n'aa her'oot péh. Ta daaj né hẽ ti taky n'aa kaher'oot —näk mäh.   
\c 23  
\s1 Pirato häd näng do wë Jesus ramahũũm kän do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', sahõnh hẽ ajyy kata däk do ramahũũm kän Jesus Pirato häd näng do wë.\f + \fr 23:1 \ft Pirato häd näng doo, Roma buuj ta ti Judah häj n'aa bagã n'aa.\f*  
\v 2 Ti m' radu doo Jesus raky n'aa tapaa Pirato hã. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —Hahỹ aj'yy h'yyb mahũũm Judah buuj, raky nadahé wät hyb n'aa sa wahë n'aa, Roma buuj. Tamoo ge'ỹỹm ranep'aak hyb n'aa Sesa hã ji hepak doo, Roma buuj sa wahë n'aa hã ji hepak doo. “Ỹ Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo. Häj n'aa wahë n'aa ỹỹh”, näng mä ta kyyh —näk mä ta ti ajyy Pirato hã.   
\p
\v 3 Ti m' Pirato beaanh Jesus hã:  
\p —Õm né Judah buuj sa wahë n'aa? —näng mäh.  
\p Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Ỹỹ. Tii d' né hẽ, maher'oot doo da né hẽ —näng mä Jesus.   
\p
\v 4 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa hã, hajõk do t'ĩĩ hẽnh kat'aa do hã na-ããj mä Pirato ky hadoo:  
\p —Dooh ỹ aw'yyt pé ta hã ta säm ỹ anoo péh —näng mä Pirato.   
\p
\v 5 Ti m' raky kah'ũũm Pirato hã:  
\p —Sahõnh Judah häj n'aa bä, sa wahë n'aa wë rah'yy kawereem tan'oo bä tama metëëk do hã. Garirej häj n'aa bä tadu doo tama metëëk doo. Hỹỹ kä babä Jerusarẽnh bä tama met'ëëg kän —näk mä sa kyyh.   
\s1 Eróts häd näng do wë Jesus ramahũũm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 6 Garirej häj n'aa bä Jesus du doo paa tama metëëk do Pirato ky n'aa napäh bä m', teaaj wät sa hã:  
\p —Garirej häj n'aa babuuj ti hỹ aj'yy? —näng mäh.   
\p
\v 7 Ti m' Pirato ky n'aa napäh bä m' Jesus t'ĩĩ hẽnh naa, tamejũũ ramahũũm Eróts Ãn-Tipas häd näng do wë, Garirej häj n'aa wahë n'aa tabadoo do hyb n'aa. Jerusarẽnh panang bä Eróts bag'ããs dó ti noo gó.   
\p
\v 8 Ti m' Eróts tsebee wät Jesus tahapäh bä. P'ooj né hẽ m' takarẽn paawä m' Jesus tabahapäh. Ta ky n'aa napëë däk paa m' Jesus ky n'aa. Ti hyb n'aa m' takarẽn paawä m' tabaheg'ããs Jesus pahuunh doo.  
\v 9 Ti m' Jesus ramanaa bä m', hajõng mä teaanh ta hã. Dooh m' Jesus ky gedag bä.\f + \fr 23:9 \ft Jesus wén ky ganadoo Eróts, j'ooj madäk doo me Eróts eaanh do hyb n'aa.\f*  
\v 10 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ, tak'ëp mä raky n'aa tapaa ta ky n'aa Eróts hã.  
\v 11 Ti m' Eróts, Eróts warahén n'aa sii hẽ m' raky n'aa ej'ees mäh, raky n'aa rejãã mä Jesus. Ti m' radadäk ta hã saroor tak'ëp hanäm doo, sa wahë n'aa hedoo do saroor n'aa, raweh'ëëh doo gó m' raky n'aa manes'uunh hyb n'aa. Ti m' Jesus Eróts mejõ hõm p'aa hẽnh Pirato wë.  
\v 12 Ti pooj jé m' Eróts Pirato daheeh ta majĩĩ dó m'. Ti noo gó kä m' ta najiis hado däg kän mäh.   
\p
\v 13 Ti m' Pirato mejũũ P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Judah buuj sa wahë n'aa, hajõk do na-ããj rakataa hyb n'aa ta wë.  
\v 14 Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë mana wät hahỹ aj'yy wë ỹỹ —näng mäh. —“Hahỹ aj'yy h'yyb mahũũm Judah buuj raky nadahé wät hyb n'aa sa wahë n'aa, Roma buuj”, bë nooh —näng mäh. —Baad ỹ beaaj wät bë matym gó ta ky n'aa bë her'oot doo. Dooh ỹ aw'yyt pé ta hã nesaa do bë her'oot doo.  
\v 15 Ti hadoo né hẽ Eróts. Dooh taw'yyt pé nesaa do ta hã, ti hyb n'aa tamejũũ p'aa hẽnh ãã wë —näng mäh. —Dooh tamo haj'aa pé ta p'ãã dajëp péh.  
\v 16 Ti hyb n'aa ỹ mejũũ da rahewyyh hyb n'aa, ti jawén da ỹ eréd hõm tabahõm hyb n'aa —näng mä Pirato kyyh.  
\p [ 
\v 17 Pas-kowa noo gó né m' Pirato mahen'yyh radewëës do seeh, hajõk do retsẽẽ doo.]  
\v 18 Ti m' hajõk doo, séd hã m' raky hadoo, tak'ëp mä sa kyyh:  
\p —Manaboh hỹ aj'yy. Ãã karẽn maberéd hõm Barabas häd näng doo —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 19 Ragadahew'ëës doo gó m' tabagëët ta ti Barabas häd näng doo, Jerusarẽnh panang bä Roma buuj sa hã tah'yy kawareem do hyb n'aa ta h'yyb hataa sa daheeh, ta see tadaj'ëëp do hyb n'aa na-ããj mäh.  
\v 20 Pirato karẽn paawä taberéd hõm Jesus, ti hyb n'aa p'aa hẽnh taky kah'ũũm sa hã.  
\v 21 Ti m' rageëëj bong:  
\p —Mepëëm däg! Mepëëm däg! Mepëëm däg! —näk mä hajõk do sa kyyh.   
\p
\v 22 Ti m' tamawoob nuu me däg mä Pirato ky hadoo sa hã:  
\p —Hëd n'aa? —näng mäh. —Dooh mo haj'aa kad'oo do tado bä —näng mäh. —Dooh ỹ aw'yyt pé ta hã ta p'ãã dajëp péh. Ti hyb n'aa ỹ mejũũ da rahewyyh hyb n'aa, ti jawén da ỹ eréd hõm tabahõm hyb n'aa —näng mä Pirato kyyh.   
\p
\v 23 Ti m' raky kah'ũũm Pirato hã. Tak'ëp rageëëj bong, Jesus tabepëëm hyb n'aa. Ti m' sa kyy me m' rahaja kän Pirato.  
\v 24 Ti hyb n'aa kä m' Pirato ban'oo kän rakarẽn doo da.  
\v 25 Tado nyyh mä Barabas, Jerusarẽnh panang bä Roma buuj sa wë tah'yy kawareem do hyb n'aa radawäts gëët do paah, ta see tadaj'ëëp do paah. Ti né m' ti retsẽẽ Pirato hã. Ti m' Pirato mejũũ Jesus rabepëëm däk b'aa hã, rakarẽn doo d' né hẽ m'.   
\s1 Jesus rabepëëm däk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 26 Jesus warahén ramahũũm bä rabepëëm hyb n'aa, ramaso däk mä aj'yy Simaw häd näng doo. Panang Sirené häd näng doo bä naa m' tii. Jerusarẽnh panang hẽnh tabajëë paawä. Ti m' warahén ramejũũ mä tabes'ooh hyb n'aa b'aa Jesus rahepëëm däk do b'aa n'aa. Ti m' ramejũũ Jesus jawén tabahõm.  
\v 27 Hajõk mä hah'ũũm sa jawén. Ỹỹj na-ããj mä ah'ũũm sa sii. A'oot mäh. Sa h'yyb mä ragedyyk. Rah'yy ketón do ky n'aa m' ta tii.  
\v 28 Ti m' Jesus ty kaw'õõd däk sa wë, ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Ỹỹj, Jerusarẽnh buuj —näng mäh. —Ỹ had'yyt nado bë p'ãã ód. Bë daaj hẽ bë p'ãã kaód, bë taah na-ããj hẽ bë p'ãã ód, tak'ëp nesaa do bë wë hana do hyb n'aa.  
\v 29 Ti awät da ti noo gó hahỹỹ da d' bë kyyh: “Taw'ããts hẽ ỹỹj taah nanäng do hã, ỹỹj netaah do hã, ỹỹj nanebii do hã”, tak'ëp nesaa do taah enäh do rabahoop do hyb n'aa.  
\v 30 Ti noo gó Judah buuj raky hadoo da waëë hã: “Keréd hyy ãã jó, nayyw hẽ ër dejëp hyb n'aa.” Wajapëm do hã raky hadoo da: “Ãã jó wamii hyyh”,\f + \fr 23:30 \ft P'op Hagä Do ky n'aa rod pooj jé hawät doo, Osejas häd näng do erih do hã Jesus ky däng. Osejas 10.8 hã takerii däk tii.\f* näk da.  
\v 31 Hahỹỹ da hã ỹ ran'oo bä, b'aa tsahë do hadoo do ỹỹh, nesaa do nahanäng doo, ta bahǟnh da ti P'op Hagä Do bad'oo sa hã, b'aa hawoonh do hadoo, hajõng nesaa sa hã hanäng doo. Sahõnh hẽ haooj jëng do hadoo sa hã —näng mä Jesus ỹỹj sa hã.   
\p
\v 32 Pawóp hẽ ajyy moo nesaa do ramahũũm, Jesus sii rabepëëm padëëk hyb n'aa sa moo p'ãã.  
\v 33 Ti m' rakajaa Ji Nu Gabóg K'yy ramaneëënh doo bä. Ti m' rabepëëm däk Jesus b'aa kajatsëk do hã kä. B'aa kajatsëk do wób hã rabepëëm padëëk moo nesaa do Jesus pa. Ta hub hẽnh ta see hahäng, s'ỹỹ hẽnh ta see hahäng.   
\p
\v 34 [Ti m' Jesus ky hadoo:  
\p —Ee, —näng mäh —mamabaan sa hã hahỹ nesaa doo, hã ỹ ramoo bok doo. Dooh rah'yy genä bä ramoo bok do hã\f + \fr 23:34 \ft Dooh rah'yy genä P'op Hagä Do T'aah tado bä ti radaj'ëëp doo.\f* —näng mä Jesus.]  
\p Ti m' warahén ramoo bong ramas'uunh doo, rabahapäh hyb n'aa ta saroor uuh wë ym doo.   
\p
\v 35 Hajõk do rabaheg'ããs bä m', Judah buuj sa wahë n'aa raky n'aa ej'ees mäh, rakawew'aam mä Jesus. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —Ta wób ted'ëëp —näk mäh. —Taw'ããts hẽ ta daaj hẽ taked'ëëp Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, P'op Hagä Do asëëw hõm do tado bä? —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 36 Ti ky hadoo né hẽ m' warahén ẽnh. Ramenoo ta hã uwa s'ëëb oow, ramanes'uunh do heen n'aa.  
\v 37 Ti m' raky hadoo:  
\p —A daaj hẽ kedëëb, Judah buuj sa wahë n'aa mado bä! —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 38 P'op, ta nu gad'oo pong jé m', warahén rabepëëm däk kerih doo. Hahỹỹ da m' kerih do hã: “Judah buuj sa wahë n'aa hahỹỹh”, näng mä kerih do hã.   
\p
\v 39 Ti m' moo nesaa do see Jesus pa hahäng do ky n'aa rejãã mä Jesus. Hahỹỹ da m' taky n'aa ej'ees:  
\p —Õm Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do õm? Ti bä, a daaj hẽ kedëëb, ãã na-ããj né hẽ! —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 40 Ti m' ta see ky geǟm wät:  
\p —Dooh P'op Hagä Do majeỹỹm bä? Õm na-ããj né da dajëp ta nemuun —näng mä ta hã.  
\v 41 —Taw'ããts hẽ ti ãã radej'ëëp, nesaa do ãã moo bok do hyb n'aa —näng mäh. —Hahỹ aj'yy dooh nesaa pé tamo haj'aa —näng mä ta hã.   
\p
\v 42 Ti m' Jesus hã kä taky hadoo:  
\p —Mahyb n'aa es'ee ỹỹh, mabag'ããs doo hẽnh, hỹ pong jé makajaa bä —näng mäh.   
\p
\v 43 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Né hup ỹ né hẽ hahỹ a hã ỹ her'oot doo: Badah mabasëëk da si ỹỹ hỹ pong jé, P'op Hagä Do wë —näng mä Jesus.   
\s1 Jesus dajëp do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 44 Wasyg däk mä ti nuuj jé. Ti m' ta bag badoo wät, badagyb däk mä badäk hahỹỹ hã. Jããm hẽ tug bä tabawag däk p'aa hẽnh.  
\v 45 Dooh m' papỹỹj bag wät péh. Tii bä m', P'op Hagä Do tób n'aa t'õp ta gó noo gatsë hebaan do kas'ẽẽd hyng mäh.  
\v 46 Tii bä m' tak'ëp mä Jesus geëëj wät:  
\p —Ee, —näng mäh —a moo gó ỹ banoo hëp ỹ tym —näng mäh.  
\p Ti m' ta ti taky hadoo bä m', tadajëb kän mäh.   
\p
\v 47 Ti m' sahõnh hẽ ta ti warahén sa wahë n'aa hapäh bä m', P'op Hagä Do hã taj'aa etsëë kän. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:  
\p —Te hub né hẽ, —näng mäh —baad hadoo do né paa ti hỹ aj'yy —näng mäh.   
\p
\v 48 Ti m' hajõk doo, kepëëm do heg'ããs doo, sahõnh hẽ ta ti rabahapäh bä m', sa h'yyb ragedyyk rabajëk, rah'yy ketón do heen n'aa.  
\v 49 Dawëë naa m' Jesus najiis rabaheg'ããs. Sa mahang mä ab'ëëh mä ỹỹj Garirej häj n'aa bä naa, Jesus hataa paah.   
\s1 Jesus radakä jëng do pä gó panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 50-51 Ti awät mä aj'yy ky enyym doo, P'op Hagä Do karẽn doo da hawät doo, Judah häj n'aa, panang Arimatsija häd näng doo bä naa. Joséh mä ta häd. Tagada né hẽ m' P'op Hagä Do bag'ããs do du däk. Judah buuj sa wahë n'aa see né paawä m' tii, dooh m' ta h'yyb hedo bä sa sii, Jesus hã rabad'oo do hã.  
\v 52 Ti m' ti Joséh bahõm Pirato wë, Jesus kamag n'aa tabetsẽẽ hyb n'aa.  
\v 53 Ti m' tabado hyy kän Jesus kamag n'aa, ti m' tahabën däk mä pããn hawak doo me rino häd näng do s'ëëb. Ti m' tadasuun jëng pä gabaho doo gó, kamag hood n'aa ragagots däk doo gó. Papuuj mä ta ti kamag hood.  
\v 54 Saab pooj jé m' ti ta tii. Saab pooj jé né hẽ m' ta ti Judah buuj rabahenyyw hõm, Saab hã rakamehehãk hyb n'aa. Tũũh däg mä papỹỹj. Edaa däk Saab du däk doo.\f + \fr 23:54 \ft Judah buuj sa hã, papỹỹj badëë hyng do jawén paa bä Saab du däg däk.\f*   
\p
\v 55 Ỹỹj Garirej häj n'aa bä naa, Jesus had'aa do paah, rabahõm Joséh jawén. Rahapäh mä gabaho doo. Rahapäh mä na-ããj hẽ ragadakä jëng do Jesus kamag n'aa.  
\v 56 Ti m' rabajëk myyj hẽnh. Ti m' rabenyyw däk bag'aad, buu benyym do bëëh, Jesus kamag n'aa hahog pan'aa m'. Rabenyyw däk do rabahajaa bä m', Saab däg mäh. Ti hyb n'aa ragada mä Saab tabëëj hõm hyb n'aa, Mosees ky n'aa jaw'yyk mejũũ doo da.   
\c 24  
\s1 Jesus ganä wät do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' bäp paah, met'uuh hã, ỹỹj rabahõm kän pä gabaho doo hẽnh, Jesus kamag n'aa radasuun jëng hẽnh. Buu benyym do renyyw däk do paa ramahũũm.  
\v 2 Kepëëd hõm mä pä gabaho do ty gatsë paah, rakajaa bä.  
\v 3 Ti m' rabajëë p'ëë ta gó. Dooh m' tii bä Jesus kamag n'aa.  
\v 4 Rahyb n'aa newë b'ëëh bä m', nayyw hẽ kasee sa pa pawóp hẽ ajyy. Gabarëëh mä sa saroor, hawyp do gabarëëh doo da.  
\v 5 Tak'ëp mä ỹỹj rah'yyb e'ỹỹm bong. Ti hyb n'aa, tũũ rabehyy b'ëëh. Ti m' ããs raky hadoo sa hã:  
\p —Hëd n'aa hawät do bë esoos dejëp do mahang? —näk mäh.  
\v 6 —Dooh wäd bä. Ganä wät! Dooh bë hyb n'aa es'ee wäd bë hã taher'oot do Garirej häj n'aa bä?  
\v 7 Hahỹỹ d' paa ta kyyh bë hã: “Ran'oo däk da Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do nesaa do moo heb'ook do sa moo gó, rabepëëm däk hyb n'aa. Tamawoob däg bä kä ta ǟh, ganä wät da p'aa hẽnh”, näng bë hã —näk mä ããs kyyh sa hã.   
\p
\v 8 Ti m' rahyb n'aa es'ee kän Jesus her'oot do paa kä.  
\v 9 Ti m' rabajëk, 11 hedoo do Jesus mejũũ do hã, ta wób na-ããj hã, rapanäk hyb n'aa.  
\v 10 Marija Madarẽn, Jowãn, Marija Tsijaag ỹỹn, ỹỹj wób mä na-ããj hẽ m', ti panäk do sa hã.  
\v 11 Dooh m' Jesus ma matëg raky dahé bä. Daap hẽ red'oo mä ti ỹỹj raher'oot doo.  
\v 12 Ti hadoo né hẽ m', Peed as'ëëg gëët, ti m' waj'aa hõm Jesus kamag n'aa hood gadäk hẽnh. Gabaho do tageg'ããs bä m', jããm né hẽ m' pããn hawak do rino häd näng do s'ëëb tahapäh. Ti m' tabajëng. Tahyb n'aa newëë mä ta tii.   
\s1 Pawóp hẽ ajyy hã Jesus kasee do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 13 Ti noo gó né hẽ, pawóp hẽ Jesus ma matëg wób rabahõm panang Emaus häd näng doo hẽnh. Dawëë péj tii, Jerusarẽnh bä naa.  
\v 14 Ramahõm me raher'oot mä Jesus dajëp do ky n'aa.  
\v 15 Ti bahǟnh mä Jesus kataa sa hã. Sa sii m' tabahõm.  
\v 16 Dooh m' rah'yy genä bä Jesus tado bä, P'op Hagä Do an'oo bä.  
\v 17 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —H'ëëd ti bë her'oot? —näng mäh.  
\p Ti m' rabayyw b'ëëh dó. Rahyb n'aa tón mäh.  
\v 18 Ti m' sa seeh, Kerew-Pas häd näng do ky hadoo:  
\p —Jããm né hẽ õm Jerusarẽnh bä heg'ããs do ky n'aa nanapäh do t'ĩĩ hẽnh hawäd wät doo? —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 19 —H'ëëd ky n'aa? —näng mä Jesus.  
\p —Nasaréh buuj, Jesus häd näng do ky n'aa —näk mäh. —P'op Hagä Do ky n'aa rod né tii. Tak'ëp ta hejój gó tama metëëk, tapehuunh na-ããj hẽ. Baad ub ti P'op Hagä Do matym gó. Baad ub na-ããj hẽ ta wób sa matym gó —näk mäh.  
\v 20 —Tii bä P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, ër wahë n'aa wób na-ããj hẽ, raban'oo kän Roma buuj sa moo gó, radaj'ëëp hyb n'aa. Tii bä rabepëëm däk b'aa hã —näk mäh.  
\v 21 —Kristo, ër majĩĩ moo gó naa ëër, Isaraéw buuj ted'ëëp do paawä, ãã ed'oo. Tamawoob däg mä ta ǟh tadajëp —näk mäh.  
\v 22 —Ti anäng nä ta ky n'aa —näk mäh. —Bäp paa ỹỹj wób, ãã h'yyb hataa, rabeboo nä Jesus kamag n'aa hood hẽnh. Ãã h'yyb gabedo bong ran'oo bä.  
\v 23 Dooh wäd mä ta kamag n'aa ta gó, sa nooh. Ããs kas'ee bong mä sa hã, sa nooh. Jesus mä ganä wät ããs her'ood bä, ỹỹj sa nooh.  
\v 24 Tii bä ãã wób rawaj'aah rabaheg'ããs hyb n'aa. Se hub né hẽ m' ỹỹj sa kyyh. Dooh wäd mä Jesus kamag n'aa tii bä. Dooh né hẽ m' rahapëë bä Jesus —näk mä ajyy kyyh.   
\p
\v 25 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —H'yy gatemah bëëh! —näng mäh. —Nayyw hẽ nado bë ky daheeh sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod raher'oot do paah —näng mäh.  
\v 26 —Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do ahoop do pan'aa né hẽ sahõnh hẽ ta tii, hỹ pong jé, raweh'ëëh hẽnh, tabasëëk do pooj jé. Baad né hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod rerii bong paa ta tii —näng mä Jesus sa hã.   
\p
\v 27 Ti m' Jesus ma met'ëëg wät mä sa hã sahõnh hẽ ta ky n'aa, P'op Hagä Do kyy kerih do hã hanäng doo. Mosees erii wät do hã tadu doo ta ky n'aa tama metëëk doo. Sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod rerii bong do ta ky n'aa, Jesus her'oot né m' tii kä.   
\p
\v 28 Ti m' edaa däk mä panang Emaus häd näng doo. Panang bahǟnh mä Jesus kateb'ëës.  
\v 29 Ti m' tak'ëp rabetsẽẽ sa pa tabaym hyb n'aa, tũũh däg do hyb n'aa papỹỹj. Badajuu däk mäh. Ti m' Jesus bahõm kän sa sii. Sa pa m' tabayyw kän.  
\v 30 Rabehyy t'oonh bä kä rabawa hyb n'aa kä, Jesus bado däk pãw, ti m' P'op Hagä Do hã taky n'aa etsẽẽ ta hyb n'aa, ti m' taganabäh hõm, ti m' tabanoo sa hã kä.  
\v 31 Tii bä kä m', rah'yy kadaw'uuh Jesus hã. Rah'yy kadawuung sii hẽ m' Jesus dawuh.   
\p
\v 32 Ti m' sa daaj hẽ rakaner'oot. Ti m' raky hadoo:  
\p —Mahapäh né hẽ, ti baad ër h'yyb tym tsebé do hadoo ër sii taber'oot bä, P'op Hagä Do kyy kerih do hã ër tamaher'oot bä ër mana me —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 33 Ti m' nayyw hẽ kä rabajëë kän Jerusarẽnh hẽnh, 11 hedoo do Jesus ma matëg, ta wób na-ããj hẽ rakata padëëk bä. Rakajaa bä kä m', kata b'ëëh do raky hadoo sa hã:   
\p
\v 34 —Se hub né hẽ. Ganä wät né hẽ ër Wahë N'aa! —näk sa kyyh. —Simaw hã takas'ee wät! —näk mä kata b'ëëh do sa kyyh.   
\p
\v 35 Ti m', panang Emaus häd näng doo hẽnh naa han'aa do rabaher'oot sa hã nyy da Jesus kasee sa hã ta tyw n'aa ramahõm me, nyy da rah'yy kadaw'uuh ta hã pãw taganebëëh bä.   
\p
\v 36 Tii bä kä m', rabaher'oot nä bä m', Jesus ganä g'ëëd kän mä sa mahang. Ti m' takedëng sa hã:  
\p —Taw'ããts hẽ bë P'op Hagä Do h'yyb en'yym —näng mäh.   
\p
\v 37 Ti m' tak'ëp rabeỹỹm bong. H'yy gabedo bong mäh. Maëts red'oo mäh.  
\v 38 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Hëd n'aa bë beỹỹm? —näng mäh. —Hëd n'aa bë panyyg ky nadaheeh hahỹ bë hapäh do hã? —näng mäh.  
\v 39 —Bë hegãã moh ỹỹ, tsym ỹỹ, atapuwa tyw n'aa paah. Ỹ né ti hỹỹh. Maës ỹ nado ti hỹỹh. Bë mep'aa hã ỹỹ, maëts nado ỹỹh, bë bahapäh hyb n'aa. Maëts dooh ta dab nyy bä, dooh ta k'yy nyy bä, baad bë hapäh do ỹỹh —näng mä Jesus sa hã.   
\p
\v 40 Ti m' tametä däg kän mä sa hã ta mooh, ta tsyym.  
\v 41 Dooh m' raky dahé nä bä, tak'ëp rah'yyb tsebé do hyb n'aa, tak'ëp rah'yyb meuunh do hyb n'aa. Ti hyb n'aa Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Ti anyy ji awa péh? —näng mäh.   
\p
\v 42 Ti m' rabanoo tah'ỹỹb dab.  
\v 43 Ti m' tabawëë kän sa matym gó.   
\p
\v 44 Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë mahang ỹ bawät nä bä, ỹ dajëp do pooj jé, “Kametä däk da hã ỹ sahõnh hẽ këh ỹ n'aa Mosees erii wät do paah, P'op Hagä Do ky n'aa rod rerii bong do paah, Saaw-Mo hã kerih do na-ããj hẽ”, bë ỹ maher'ood bong paah —näng mäh.   
\p
\v 45 Ti m' rah'yy genä padëëk P'op Hagä Do kyy kerih do hã, Jesus an'oo bä.  
\v 46 Ti m' taky hadoo ẽnh sa hã:  
\p —Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do këh ỹ n'aa: Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, ahoop né da dajëb. Ta jawén kä da, tamawoob hẽ ta ǟh tabado däk bä, taganä wät da p'aa hẽnh.  
\v 47 Kristo ky gabuuj sahõnh hẽ häj n'aa babuuj sa hã rabaher'ood hõm da hahỹ ky n'aa: P'op Hagä Do awug hõm da sahõnh hẽ nesaa do ji moo wät do paah, ta hã ji h'yy kawareem bä. Jerusarẽnh bä naa da radu doo raher'ood hõm doo —näng mä Jesus.   
\p
\v 48 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Bë hapäh sahõnh hẽ ta ti nesaa do ỹ ahoop doo, ỹ dajëp doo, ỹ ganä wät doo, ti hyb n'aa ỹ karẽn bë baher'oot ta ti këh ỹ n'aa ta wób sa hã —näng mäh.  
\v 49 —Ỹ mejũũ da bë wë P'op Hagä Do Sahee, Ee ky n'aa enooh doo —näng mäh. —Ti hyb n'aa bë ayyw dó Jerusarẽnh bä, bë gado däk bä kä p'op naa P'op Hagä Do Sahee hejój —näng mä Jesus.   
\s1 Hỹ pong hẽnh Jesus basëëk do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 50 Ti m' ta ma matëg Jesus mahũũm kän panang bahǟnh, panang Betanija häd näng doo hẽnh. Ti m', p'op ta moo tagadabë sëëk, ti m' taky n'aa edëë bong sa hã. P'op Hagä Do hã taky n'aa etsẽẽ sa hyb n'aa.  
\v 51 Ta ky n'aa edëng bä m', P'op Hagä Do masäg kän hỹ pong jé.  
\v 52 Ti m', sa taron nu paa me m' ta ma matëg ramehyy b'ëëh, Jesus raweh'ëëh do ky n'aa, Jesus hã raj'aa etsë hyb n'aa. Ti m' tak'ëp rah'yy gadejah doo gó m', rah'yyb tsebé doo gó m' rabajëk.  
\v 53 P'op Hagä Do tób n'aa bä m' P'op Hagä Do hã raj'aa etsëë had'yyt hẽ m'. Jããm hẽ kä hahỹ Jesus panyyg.