\id HEB - Nadëb New Testament (Brazil) - 2012 -bd (web edition) 
\h Eberew 
\toc1 Eberew Eber buuj hã kerih do hahỹỹh 
\toc2 Eberew 
\toc3 Hebreus 
\mt1 Eberew  
\mt2 Eber buuj hã kerih do hahỹỹh  
\c 1  
\s1 Ããs sa bahä̃nh P'op Hagä Do T'aah ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 P'ooj ub, hajõõ nuu me ër wahë makũũh\f + \fr 1:1 \ft Eber buuj sa wahë makũ tii. Ta wakããn tama erih do hyb n'aa, \fq ër wahë makũũh\ft  tawén näng. Eber buuj sa uuh ti Judah buuj.\f* hã P'op Hagä Do maher'oot ta ky n'aa rod raher'oot do hã. Ta see hadoo tamaher'oot paah, ta see hadoo tamaher'oot ta see pé noo gó.  
\v 2 Hỹỹ kä, da hẽ kä, ta T'aah hã ër tamaher'ood kän. Ta T'aah mo haj'aa hã P'op Hagä Do pahuuj wät paa badäk hahỹỹh, wë, sagõõh, papỹỹj, kamarab na-ããj hẽ. Sahõnh hẽ ta wë hanäng do ta T'aah gadoo da P'op Hagä Do ky däng.  
\v 3 Ta T'aah hã P'op Hagä Do kabaj'aa do kametëëh. Ta Yb, P'op Hagä Do hadoo né hẽ tii. Ta kyyh tak'ëp hejoonh doo me sahõnh hẽ tapahuuj wät do tamatakëë, baad tabahado had'yyt hẽ hyb n'aa, baad tanado mahä̃nh. Nesaa do ër h'yyb gó hanäng do tado hõm do jawén paa bä, hỹ pong jé, P'op Hagä Do hub hẽnh, takaweh'ëëh doo bä tabaso kän, P'op Hagä Do bag'ããs doo bä.  
\v 4 Ããs sa bahä̃nh ti tanu gadäg kän, tak'ëp tahyb n'aa jawyg däk do hyb n'aa ããs sa bahä̃nh P'op Hagä Do an'oo däk do hyb n'aa.  
\v 5 Ããs sa bahä̃nh tawén hadoo, dooh “Tah ỹ õm. A yb ỹ hado däk naga hẽ”,\f + \fr 1:5 \ft Saaw-Mo 2.7\f* P'op Hagä Do anoo bä ããs sa hã. Dooh na-ããj hẽ ããs hã “Ỹ né da a Yb, õm kä Tah ỹỹ”,\f + \fr 1:5 \ft 2 Samuéw 7.14\f* tanoo bä. Ta T'aah hã ti tabaher'oot.  
\v 6 Ta kyy kerih do bód see hã hahỹỹ da P'op Hagä Do kyyh badäk hahỹỹ hã ta T'aah wah'ëëh hadoo do tamejũũ noo gó:  
\b  
\q1 “Ỹ karẽn sahõnh hẽ ããs raweh'ëëh.”\f + \fr 1:6 \ft Dew-Teronom 32.43. Saaw-Mo 97.7\f*   
\b  
\p
\v 7 Ããs ky n'aa hã kä hahỹỹ da P'op Hagä Do kyyh:  
\b  
\q1 “Ããs karom ỹỹ, tabahëm do hadoo rabahadoo ỹ an'oo bä.  
\q1 Tëëg hõõ hadoo ỹ an'oo bä na-ããj hẽ karom ỹỹ hã”, näng ta kyyh.\f + \fr 1:7 \ft Saaw-Mo 104.4\f*   
\b  
\p
\v 8 Ta T'aah ky n'aa hã kä hahỹỹ da P'op Hagä Do kyyh:  
\b  
\q1 “Õm da tabagã n'aa had'yyt hẽ, P'op Hagä Doo.  
\q1 Mabag'ããs do hã baad mamoo wät.   
\q1
\v 9 Baad hadoo do ti makamahä̃n doo.  
\q1 Tak'ëp maganen'aak taw'ããts hẽ nadoo doo.  
\q1 Ti hyb n'aa P'op Hagä Doo, mah'yy kaha'eeh doo,  
\q1 õm tasëëw hõm,  
\q1 tak'ëp mah'yy gadajang tan'oo bä a hata mahä̃nh.”\f + \fr 1:9 \ft Saaw-Mo 45.6‑7\f*   
\b  
\m
\v 10 Hahỹỹ da na-ããj hẽ P'op Hagä Do kyyh ta T'aah ky n'aa hã:  
\b  
\q1 “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo,  
\q1 õm né ti sahõnh hẽ tadu dahäng noo gó badäk hahỹỹh,  
\q1 wë, papỹỹj, kamarab, sagõõh na-ããj hẽ pahuuj wät doo.   
\q1
\v 11 Ta ti sahõnh hẽ gawatsik da.  
\q1 Tii d' nado õm. Õm da awäd had'yyt hẽ.  
\q1 Ji saroor ahänh do hadoo badäk hahỹỹh,  
\q1 wë, papỹỹj, kamarab, sagõõh na-ããj hẽ.   
\q1
\v 12 Ji hatsë ji apõõs doo da mabad'oo da sa hã.  
\q1 Mawareem da, ji saroor ji wareem doo da.  
\q1 Tii d' nado õm.  
\q1 P'ooj ub mabawät doo da,  
\q1 tii da mabawäd had'yyt hẽ da.  
\q1 Dooh makawareem bä.  
\q1 Õm da awäd had'yyt hẽ.”\f + \fr 1:12 \ft Saaw-Mo 102.25‑27\f*   
\b  
\p
\v 13 Dooh noo gó ããs sa hã P'op Hagä Do her'ood bä:  
\b  
\q1 “Aso hup ỹỹ hẽnh, si ỹ mabag'ããs hyb n'aa a majĩĩ ỹ nes'ëëm bä kä.”\f + \fr 1:13 \ft Saaw-Mo 110.1 hã takerii däk tii. Ta T'aah hã tabaher'oot ta tii.\f*   
\b  
\p
\v 14 Ããs kä, sahee hedoo doo, P'op Hagä Do mejũũ do moo bok do tii. P'op Hagä Do mejũũ ramasa hyb n'aa ta jawén ta wë hedëp doo.   
\c 2  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa kä, ããs sa bahä̃nh Jesus bahadoo do hyb n'aa, taw'ããts hẽ ta bahä̃nh baad ub ër hyb n'aa matakëë ta ky n'aa hanäm do ër maa napäh do hã, ta s'ee hẽnh, dawëë ta mahä̃nh ër h'yyb nawät hyb n'aa.  
\v 2 Ky n'aa jaw'yyk né hẽ P'op Hagä Do kyyh p'ooj ub ããs Mosees sa hã ratab'ëës doo.\f + \fr 2:2 \ft P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do tii, pä gatsebak do hã kerih do paah.\f* Sahõnh hẽ ta ti ky nadah'eeh doo, ty n'aa ges'yyk doo, raky nadaheeh do pénh né hẽ ragadoo paa baad nadoo do ta säm.  
\v 3 Tii d' tahadoo do hyb n'aa, dooh da ër kedëëb bä P'op Hagä Do ji tarejãã do mahä̃nh, tak'ëp baad hadoo do ër ted'ëëp do ky n'aa hã ër hyb n'aa manatakä bä, ta hã ër hyb n'aa nap'eed bä. Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do né hẽ ti pooj jé sa hã tamaher'oot do ta ti ji ted'ëëp do ky n'aa. Ta jawén, Jesus kyyh maa napäh doo, te hub né hẽ tii, rametä kän ër hã kä.  
\v 4 Ër hã ramaher'oot noo gó, ta metëë n'aa me, meuj n'aa näng doo me, tapehuunh doo me na-ããj hẽ P'op Hagä Do metä kän te hub né hẽ tii. Ta Sahee hã hana do ji hajaa doo, tah'yyb däng doo da ji hã tanoo doo, ta tii me na-ããj hẽ tametëëh ta tii.   
\s1 Ëër, ta wakããn bahadoo Jesus hado däk do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 5 Bë ỹ maher'oot hahỹỹh: Dooh ããs sa hã tado bä P'op Hagä Do an'oo däk rabag'ããs hyb n'aa ta ti papuuj hedoo do ta karapee rababok doo bä, ta jawén hawät doo, ta ky n'aa babä bë ỹ ma erih doo.  
\v 6 Dooh ããs hã tan'oo bä ta ti rabag'ããs. Ti anäng P'op Hagä Do kyy kerih doo gó hahỹỹ da taher'oot doo:  
\b  
\q1 “Dooh its ti ajyy.  
\q1 Ti hadoo né hẽ sa hã mahyb n'aa esee, P'op Hagä Doo.  
\q1 Dooh its badäk hahỹỹ hã habong doo.  
\q1 Ti hadoo né hẽ mahag'ããs sa hã.   
\q1
\v 7 Ããs hyb n'aa jewyk do yd jé kanahën d'os hẽ ajyy rahyb n'aa jewyk man'oo bä.\f + \fr 2:7 \ft Hahỹỹ da na-ããj hẽ tahajaa ji erii bä: “Banadawëët do noo gó, ããs hyb n'aa jewyk do yd jé man'oo bä ajyy rahyb n'aa jewyk.”\f*  
\q1 Ti hadoo né hẽ, tak'ëp rahyb n'aa jew'yyk, tak'ëp rakawehëë däk man'oo bä.   
\q1
\v 8 Sahõnh hã rabag'ããs man'oo bä”,\f + \fr 2:8 \ft Saaw-Mo 8.4-6\f* näng mä ta kyyh.  
\b  
\m Sahõnh hã rabag'ããs P'op Hagä Do an'oo bä kä, dooh mad'aak pé rabanag'ããs péh. Tii d' tahado né paawä, da hẽ dooh ër hapëë nä bä sahõnh hã rabag'ããs.  
\v 9 Ta ti nepä né paawä ër hã, ër hapäh Jesus, ta hã ta ti kerii däk do paa kaja däk doo. Ããs hyb n'aa jewyk do yd jé Jesus bahadoo dó P'op Hagä Do an'oo bä paah, ji wë P'op Hagä Do ky enyym do hyb n'aa sahõnh hẽ sa hyb n'aa tadajëp hyb n'aa. Hỹỹ kä, tahob wät do hyb n'aa paa dajëb, tak'ëp Jesus hyb n'aa jawyg däk, tak'ëp takawehëë däk.   
\p
\v 10 Taw'ããts hẽ né hẽ P'op Hagä Doo, sahõnh hẽ tahana doo, ta hyb n'aa sahõnh hẽ hawät doo, Jesus hã tabad'oo doo: Jesus ahoop do hyb n'aa baad had'op Jesus wén hado kän tan'oo bä, hajõk badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do taah hedoo doo, ta sii ta bag tak'ëp gabarëëh do mahang rababoo padëëk hyb n'aa kä. Jesus sa h'yyb tym dëëb P'op Hagä Do wë.  
\v 11 P'op Hagä Do hanaa né hẽ Jesus, tsyt hẽ P'op Hagä Do wë ji bawäd däk hanoo doo. Ti hanaa na-ããj hẽ ji, tsyt hẽ P'op Hagä Do wë haboo däk doo. Sét hanaa né hẽ ëër. Ti hyb n'aa dooh Jesus nu mebyy bä “wakãn haa” tanoo bä ër hã,  
\v 12 hahỹỹ da ta Yb hã tabaher'oot noo gó:  
\b  
\q1 “Ỹ maher'oot da a ky n'aa wakãn haa sa hã.  
\q1 Õm ỹ ma ejäm da sa hõõ gó, a hyb n'aa rakahet'aa doo bä.”\f + \fr 2:12 \ft Saaw-Mo 22.22\f*   
\b  
\m
\v 13 Hahỹỹ da na-ããj hẽ ta kyyh: “Ta hã da ỹ h'yy kasadä”,\f + \fr 2:13 \ft Isajas 8.17\f* näng mäh. Tii bä ahõm nä ta kyyh: “Gëët hahỹ ỹỹ, karapé haa sa sii, hã ỹ P'op Hagä Do anoo doo”,\f + \fr 2:13 \ft Isajas 8.18\f* näng mäh.   
\p
\v 14 Ta karapee ramajyyw enäh do hyb n'aa, radab enäh do hyb n'aa, sa da hadoo Jesus bahado däk. Tii d' tawén d'oo tadajëp doo me tagawatsiig hõm hyb n'aa Dijab,\f + \fr 2:14 \ft Gereg kyy me ramaneëënh Nesaa Do Yb, Dijab. “Ji taky n'aa tapa had'yyt doo”, tahanäng pé ti Dijab.\f* dajëb hejój wë näng doo,  
\v 15 ër tabed'ëëp hyb n'aa kä ji dajëp ji jeỹỹm do mahä̃nh. Dajëb ji jeỹỹm do hyb n'aa, sa karom he'ỹỹm doo gó habok do hadoo paa ër p'ooj ub. Jesus ër tabedëëb wät hỹỹ kä, baad ub, neỹỹm doo gó ër babok hyb n'aa kä.  
\v 16 Wyt ta maab hẽ: Aj'yy Jesus wén hado däk, Abaraãm panaa hedoo do tamasa hyb n'aa. Dooh ããs tamasa do hyb n'aa tado bä tii.  
\v 17 Ta wakããn hed'op tawén hado däk, sa ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät tabahadoo hyb n'aa P'op Hagä Do wë, sa hã t'yyd mehĩĩn doo, P'op Hagä Do wë baad had'yyt hẽ moo wät doo. Sa da hadoo tabahado däk paah, tadajëp doo me nesaa do ër moo bok do tabado hõm hyb n'aa.  
\v 18 Jesus ahob wät do hyb n'aa ta hã Dijab h'yyb tatuk noo gó, Jesus hajaa tamasaa bä ji, da hẽ Nesaa Do Yb h'yyb tatuk doo. Tahapäh nyy da ji tamasa.   
\c 3  
\s1 Mosees hyb n'aa jawyk do bahä̃nh Jesus hyb n'aa jawyk do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa wakãn haa hedoo doo, tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw bong doo, ta jawén, hỹ pong jé ta pa bë babok hyb n'aa, taw'ããts hẽ Jesus hã bë hyb n'aa matakä. P'op Hagä Do ky n'aa rod ër wë tamejũũ do tii. Ër ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät P'op Hagä Do wë. Ti né hẽ ër h'yy kaha'eeh doo.  
\v 2 Sahõnh hẽ ta hã P'op Hagä Do mejũũ do Jesus moo wäd wäd had'yyt hẽ, p'ooj ub Mosees moo wäd wät doo da sahõnh hẽ P'op Hagä Do tób n'aa yt hã.\f + \fr 3:2 \ft Tób P'op Hagä Do yd kahesé do pan'aa P'op Hagä Do ky gabuuj gó Mosees tamaa sooh do apäh ti \fq P'op Hagä Do tób n'aa\ft . Ta see pé noo gó P'op Hagä Do karapee na-ããj hẽ ramaneëënh \fq P'op Hagä Do tób n'aa\ft . Ti hyb n'aa, “baad ub Mosees moo wäd wät P'op Hagä Do karapee sa mahang”, tahanäng pé tii.\f*  
\v 3 Mosees hyb n'aa jawyk do bahä̃nh Jesus hyb n'aa jawyk. Panyyg ky n'aa gó bë ỹ maher'oot: Tób ky n'aa etsëëh do bahä̃nh tób tama do ky n'aa etsëëh.  
\v 4 Anyy né paawä sahõnh hẽ tób tahem'aa doo, ti bahä̃nh ti P'op Hagä Doo, sahõnh hẽ mo haj'aa näng doo.  
\v 5 Mosees kä, P'op Hagä Do karom, baad tamoo wät paa sahõnh hẽ P'op Hagä Do mejũũ doo, tób ta yd kahesé do hã. Mosees moo wät do paa ta metëë n'aa P'op Hagä Do T'aah ky n'aa hã.\f + \fr 3:5 \ft Hahỹỹ da na-ããj hẽ tahajaa ji erii bä tii: “Mosees kä, P'op Hagä Do karom, baad tamoo wät paa sahõnh hẽ P'op Hagä do mejũũ do P'op Hagä Do karapee tabahag'ããs bä. Mosees moo wät do paa ta metëë n'aa P'op Hagä Do T'aah ky n'aa hã.”\f*  
\v 6 Kristo hã kä, P'op Hagä Do T'aah, baad tamoo wät P'op Hagä Do tób n'aa hadoo do hã kä. Ëër, Kristo hã h'yy ka'eeh do ti ta tób hadoo doo, neỹỹm doo me ër gadaa bä had'yyt hẽ ër hã taky däng doo. Ër h'yy ganejë hõm bä ër pooj jé ër gada do hã, ër kasab'ee do hã.   
\s1 Taw'ããts hẽ dooh ji aba bä ji h'yyb ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 7 Ti hyb n'aa, P'op Hagä Do kyy kerih do hã ta Sahee her'oot doo da:  
\b  
\q1 “Da hẽ, P'op Hagä Do kyyh bë maa napäh bä,   
\q1
\v 8 bë aba manä bë h'yyb, P'op Hagä Do wë rah'yy kawereem do paa da,  
\q1 banawäng doo bä P'op Hagä Do rametyy noo gó.   
\q1
\v 9 Ta tii bä bë wahë makũ ỹ ramehet'yy,  
\q1 40 ta baab noo gó rahapëë né paawä kabaj'aa do ỹ moo wäd wät do sa mahang.   
\q1
\v 10 Ti hyb n'aa ỹ kawajããn paa nanäng sa wë.  
\q1 Hahỹỹ d' paa ỹ her'oot sa ky n'aa, ‘Ta s'ee hẽnh had'yyt hẽ sa h'yyb bawät.  
\q1 Dooh rakarẽn bä rabok bä ỹ karẽn doo da’, näng paa këh ỹỹ.   
\q1
\v 11 Ti hyb n'aa ỹ kawajããn doo me, ky kaneh'ỹỹt doo me, ỹ ky däng hahỹỹh:  
\q1 ‘Dooh da ỹ an'oo bä ỹ benäm doo bä rajëë pä bä. Dooh da ỹ an'oo bä rakamehããg ỹ ky däng doo bä’”,\f + \fr 3:11 \ft Saaw-Mo 95.7‑11.\f* näng P'op Hagä Do kyyh.   
\b  
\p
\v 12 Wakãn haa hedoo doo, bë hyb n'aa matakä nesaa bë h'yyb nahadoo hyb n'aa. Bë hyb n'aa matakä bë h'yy kanae mahä̃nh, P'op Hagä Do hawäd had'yyt do bë neréd mahä̃nh.  
\v 13 Taw'ããts hẽ bë sahõnh hẽ bë h'yyb enäw bë da hadoo doo, da hẽ ji P'op Hagä Do bats'yyt nä bä, bë see ta h'yyb baa mahä̃nh nesaa do tamoo wät do ta hã wadii do hyb n'aa.  
\v 14 “Bë hyb n'aa matakä P'op Hagä Do bë neréd mahä̃nh”, ỹ wén mejũũ bë hã, Kristo h'yyb hataa ër bahado däk do hyb n'aa. Kristo h'yyb hata né hẽ ëër, baad had'yyt hẽ ër h'yy kasadëë bä ta hã, pooj jé ër du doo noo gó baad ër h'yy kasadä doo da.  
\v 15 Hahỹ tabaher'oot bä, “Da hẽ, P'op Hagä Do kyyh bë maa napäh bä, bë aba manä bë h'yyb, P'op Hagä Do wë rah'yy kawereem do paa da”,\f + \fr 3:15 \ft Saaw-Mo 95.7‑8\f*  
\v 16 jaa ti P'op Hagä Do kyyh maa napäh doo, ta wë h'yy kawereem doo? Sahõnh hẽ Esit häj n'aa bä naa Mosees manyyh do né hẽ tii.  
\v 17 Jaa wë P'op Hagä Do kawajããn 40 ta baab noo gó? Nesaa do moo bok do wë takawajããn. Banawäng doo bä daap sa kamag baboo hõm.  
\v 18 Jaa hã ta ky kaneh'ỹỹt doo me P'op Hagä Do ky hadoo: “Dooh ỹ an'oo bä da ỹ benäm doo bä rajëë pä bä. Dooh da ỹ an'oo bä rakamehããg bä pa ỹỹ”? Ky nadah'eeh do hã ta ky däng tii.  
\v 19 Rah'yy kana'eeh do hyb n'aa né hẽ rawén nahajaa rajëë pä bä P'op Hagä Do benäm doo bä, ër hapäh.   
\c 4  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa, tanahänh nä do hyb n'aa ji P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo, tabenäm doo bä ji h'yyb tym kameh'ããk doo, taw'ããts hẽ h'yyb eỹỹm doo me baad ër hyb n'aa matakëë, bë see nes'õõs hyb n'aa tii.  
\v 2 Ta tii d' bë ỹ wén maher'oot, banawäng doo bä sa hã ramaher'oot do paa da, ër hã na-ããj hẽ ramaher'oot P'op Hagä Do panyyg hanäm doo. Nanäng dooh ragado bä P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo, raky nadaheeh do hyb n'aa sa wób ky dah'eeh doo da.\f + \fr 4:2 \ft Pawóp hẽ ky dah'eeh paah, Kareb, Josuwéh häd enäh doo. Ta wób dooh raky dahé bä, rawén ganadoo P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo.\f*  
\v 3 Ëër kä, P'op Hagä Do panyyg hanäm do ky dah'eeh doo, ër gadoo da P'op Hagä Do hanaa ji h'yyb tym kameh'ããk doo. Ky nadah'eeh do sa ky n'aa kä hahỹỹ d' paa P'op Hagä Do beher'oot:  
\b  
\q1 “Ti hyb n'aa ỹ kawajããn doo me ky kaneh'ỹỹt doo me ỹ ky däng hahỹỹh:  
\q1 ‘Dooh ỹ an'oo bä da ỹ benäm doo bä rajëë pä bä.  
\q1 Dooh da ỹ an'oo bä rakamehããg ỹ benyyw hõm doo bä.’”\f + \fr 4:3 \ft Saaw-Mo 95.11\f*  
\b  
\p Raky nadaheeh do hyb n'aa né hẽ rawén ganadoo sa h'yyb tym kameh'ããk doo. P'ooj ub paah, badäk hahỹ tadu dahäng noo gó P'op Hagä Do benyyw däk paa tii.   
\m
\v 4 P'op Hagä Do benyyw däk paa ta ti ër wén hapäh, hahỹỹ da ta kyy kerih doo gó taher'oot do hyb n'aa setsi däg kä ta ä̃ ky n'aa hã, tapehuunh do jawén paa bä: “Setsi m' ta ä̃ kä tamoo gawatsik. Setsi kä m' ta ä̃ kä, P'op Hagä Do kameh'ããk tapehuunh do hyb n'aa.”\f + \fr 4:4 \ft Genesis 2.2\f*  
\v 5 Ta ti ky n'aa né hẽ na-ããj hẽ taher'oot hahỹỹ da tabaher'oot bä: “Dooh ỹ an'oo bä da ỹ benäm doo bä rajëë pä bä. Dooh da ỹ an'oo bä rakamehããg ỹ benyyw hõm doo bä.”   
\p
\v 6 P'op Hagä Do benyyw däk né hẽ ji baym do hood, ji h'yyb tym kameh'ããk doo bä. Pooj jé P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ky n'aa hanäm do maa nap'ëëh doo, dooh raky dahé bä, ti hyb n'aa dooh ragado bä tii. Ti hadoo né hẽ, ti abok nä ta wób sa pooj jé P'op Hagä Do benyyw däk rabajëng hyb n'aa ta gó.  
\v 7 Ti hyb n'aa p'aa hẽnh P'op Hagä Do anoo ta tyw n'aa ji hã. Da hẽ ti tabanoo ta tyw n'aa ji hã. Hajõng ta baab jawén paa bä, raky nadaheeh do jawén paa bä, P'op Hagä Do ky däng paa ta tii, Dawi her'oot do hã, pooj jé ỹ erii wät doo.\f + \fr 4:7 \fq Pooj jé ỹ erii wät doo \ft tawén näng, tëg eh do 3 hã pawóp nuu me ta ti taberii wät do hyb n'aa.\f* Hahỹỹ d' ta kyyh:  
\b  
\q1 “Da hẽ, P'op Hagä Do kyyh bë maa napäh bä,  
\q1 bë aba manä bë h'yyb”,\f + \fr 4:7 \ft Saaw-Mo 95.7‑8\f* näng mäh.   
\b  
\m
\v 8 Josuwéh tado bä paawä ti hanoo do rakameh'ããk doo, hëëj sa hã taky n'aa enooh do tado bä paawä rakameh'ããk doo bä, dooh ta jawén P'op Hagä Do her'ood bä paawä ta see pé ky n'aa ji kameh'ããk doo.\f + \fr 4:8 \ft Josuwéh ti Kanaãh häj n'aa hẽnh Isaraéw buuj mahũũm do paah.\f*  
\v 9 Ti hyb n'aa kä, ti anyy däk tsyt hẽ kasëëw däk do ji h'yyb tym kameh'ããk doo, ta karapee hyb n'aa P'op Hagä Do benyyw däk doo.  
\v 10 Ta ti ji h'yyb tym kameh'ããk do gad'oo doo, rakameh'ããk da ramoo bok do jawén paa bä sa hã P'op Hagä Do karẽn doo, P'op Hagä Do kameh'ããk doo da né hẽ tapehuunh do tabahajaa do jawén paa bä.  
\v 11 Ti hyb n'aa kä, taw'ããts hẽ tak'ëp ër hyb n'aa tam'aah ji h'yyb tym kameh'ããk do P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ër gadoo hyb n'aa, nabuj keh'ũũm doo, ky nadah'eeh doo, p'ooj ub habong doo da ër nabok hyb n'aa.   
\p
\v 12 Ta ti ỹ wén her'oot, awät do hyb n'aa P'op Hagä Do kyyh. Tahajaa tabad'oo P'op Hagä Do karẽn doo. Sẽn-jeer séd demuun tahãw padëëk do bahä̃nh P'op Hagä Do kyyh hehãm do hadoo. Sẽn-jeer t'õp tabajëng doo da ji k'yy gahũũn gó, t'õp P'op Hagä Do kyyh bajëng ji h'yyb tym gó. Sahõnh hẽ ji h'yyb gó hanäng do tametyy, sahõnh hẽ ji hyb n'aa newëë do tametyy.  
\v 13 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do pahuunh do mahang dooh kejën pé P'op Hagä Do mahä̃nh. Sahõnh hẽ P'op Hagä Do bahapäh. Sahõnh hẽ wyt ta maab hẽ ta matym gó. Ta matym gó ër kametä däk da ër metëëh hyb n'aa ta hã nyy da ër baboo bok paah.   
\s1 Jesus ër ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät P'op Hagä Do wë ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 14 Ti hyb n'aa kä, ti anäng do hyb n'aa Jesus, P'op Hagä Do T'aah, ër ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do P'op Hagä Do wë, hỹ pong jé P'op Hagä Do wë hajëë suun doo, taw'ããts hẽ dooh ër h'yy keréd bä Jesus ky n'aa ër gado däk do paa hã.  
\v 15 Taw'ããts hẽ ta tii hã ër h'yy kanerét ỹ wén näng, ër ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do P'op Hagä Do wë tabahapäh do hyb n'aa né hẽ ër h'yyb nahejooj. Tahapäh ër hã kametëëh doo, ti na-ããj hẽ Nesaa Do Yb h'yyb tatuk do paa hyb n'aa sahõnh hã, ër Nesaa Do Yb h'yyb tatuk doo da né hẽ. Nesaa Do Yb h'yyb tatug né paawä ta hã, dooh nesaa do Jesus hã.  
\v 16 Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ h'yy kasadä doo me P'op Hagä Do ky enyym do wë ër bahõm,\f + \fr 4:16 \ft Ji h'yy kasadä doo me ji ky n'aa etsẽẽ, tahanäng pé \fq ta wë ji bahõm doo\ft .\f* ër tat'yyd mehĩĩn hyb n'aa, taky enyym doo gó ër tamasa hyb n'aa baad tanadoo noo gó ër hã.   
\c 5  
\p
\v 1 Sahõnh hẽ sa ky n'aa rod wahë n'aa P'op Hagä Do wë takasëëw hõm sa wakããn mahang, sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë tabahadoo hyb n'aa, P'op Hagä Do matym n'aa ta wë tamanaa hyb n'aa, sa masããh wób P'op Hagä Do hã tama ejuu hyb n'aa na-ããj hẽ, nesaa do ramoo bok do kado hõm hyb n'aa.  
\v 2 Sa da hadoo sa ky n'aa rod tabahadoo do hyb n'aa, sa nemuun h'yyb nahejoonh do hyb n'aa, tahajaa kaja hẽ ta h'yyb tamahũũm bä h'yy gatamah do hyb n'aa hes'õõs do sa wë.  
\v 3 Sa da ta h'yyb nahejoonh do hyb n'aa, ta wakããn hyb n'aa had'yyt nado tama ejuu P'op Hagä Do wë. Ta hyb n'aa na-ããj hẽ ky n'aa jaw'yyk do mejũũ P'op Hagä Do hã tama ejuu, nesaa do tamoo wäd wät do kado hõm hyb n'aa.   
\p
\v 4 Dooh hajaa pé ta daaj hẽ takasëëw bä sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë tabahadoo hyb n'aa. P'op Hagä Do ti hasëm tii, Arãw tasëëw hõm do paa hadoo.  
\v 5 Ti hadoo Kristo hã. Dooh ta daaj hẽ takasëëw bä, dooh ta daaj hẽ takawehëë bä sa ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do tabahadoo hyb n'aa. P'op Hagä Do né hẽ tii, “Tah ỹ õm, hana ỹ õm”\f + \fr 5:5 \ft Saaw-Mo 2.7\f* hanäng do ta hã.  
\v 6 Hahỹỹ da na-ããj hẽ Kristo hã P'op Hagä Do baher'oot ta kyy kerih do bód see hã:  
\b  
\q1 “Sa ky n'aa rod wë ỹ had'yyt hẽ õm,  
\q1 Merekisedek,\f + \fr 5:6 \ft Genesis 14.17‑20 hã takerii däk ta ti Merekisedek panyyg.\f* sa ky n'aa rod wë ỹ hadoo péh”,\f + \fr 5:6 \ft Saaw-Mo 110.4\f* näng mä ta hã.   
\b  
\p
\v 7 Badäk hahỹỹ bä Jesus bawät noo gó tak'ëp taky n'aa etsẽẽ P'op Hagä Do hã. Tak'ëp ta kyyh taky n'aa etsẽẽ bä, haoot doo me na-ããj hẽ taky n'aa etsẽẽ P'op Hagä Do hã, dajëb mahä̃nh ji hed'ëëp do hã. P'op Hagä Do ky daheeh taky n'aa etsẽẽ doo, Jesus ky dahé had'yyt hẽ do hyb n'aa ta Yb karẽn doo.  
\v 8 P'op Hagä Do T'aah né hẽ paawä, nesaa do tahoop do hã tahapëë däk nyy d' tahanäng pé P'op Hagä Do hã ji ky daheeh doo.  
\v 9 Sahõnh hẽ ta Yb karẽn do ta hã kaja däk bä kä, sahõnh hẽ ta hã ky dah'eeh do sa h'yyb tym dëëb tabahado däg kän. P'op Hagä Do pa had'yyt hẽ da rababok tan'oo bä kä.  
\v 10 Sa ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät P'op Hagä Do wë, Merekisedek hadoo do Jesus bahado däk P'op Hagä Do an'oo bä.   
\s1 Ji h'yy ganajëë hõm do Jesus hã ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Hajõng ti anyy däk paawä ta ti ky n'aa bë ỹ maher'oot hyb n'aa. Ti hadoo né hẽ, hejoonh ji maher'ood bä ta ky n'aa, nayyw hẽ bë h'yy ganahoot do hyb n'aa ta hã.  
\v 12 Bäp peej däg bë h'yy kae däk do hyb n'aa Jesus hã, ta wób paawä bë ma metëëk da hẽ ta ky n'aa. Ti hadoo né hẽ, dooh tagah'ood nä bä bë hã. Bë karẽn p'aa hẽnh ji ma metëëk bë hã. Jããm hẽ pooj jé P'op Hagä Do ky n'aa bë rama metëëk do paa ji ab'aanh bë karẽn. Karapee t'aah ta ỹỹn bii gamyyj karẽn doo, ta tä nawëh nä do hadoo bëëh.  
\v 13 Bii karẽn nä doo, karapee t'aah hadoo näh, ji hã P'op Hagä Do karẽn do hã h'yy ganahoot nä doo.  
\v 14 Ta dab ti wahëh hedoo do sa tä. Hahỹỹ d' ỹ hanäng pé tii: H'yy gah'ood däk do ramaa napäh sahõnh hẽ P'op Hagä Do kyyh. Sa h'yyb gó rahyb n'aa newë had'yyt hẽ do hyb n'aa, rahapëë däk ny hadoo do baad ub, ny hadoo do baad nadoo doo.   
\c 6  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër hyb n'aa matakëë baad tagahoot hyb n'aa ër hã sahõnh hẽ ër hã Kristo metëëh doo, baad ër bahaja däk hyb n'aa. Taw'ããts hẽ dooh ër abaj had'yyt hẽ jããm hẽ pooj jé Kristo ky n'aa ër rama metëëk doo. Taw'ããts hẽ dooh p'aa hẽnh ër abaj jããm hẽ pooj jé ër ma kamet'ëëg wät doo, daap hadoo do ji moo wät do ji eréd hõm do ky n'aa hedoo doo, P'op Hagä Do hã ji h'yy ka'eeh do ky n'aa hedoo doo,  
\v 2 ji nu kemuun do ky n'aa hedoo doo, sa wahë n'aa sa moo radatoonh do sa nu gad'oo bä ky n'aa hedoo doo, dejëp do ragenä bong do ky n'aa hedoo doo, h'yy kana'eeh do P'op Hagä Do ky n'aa ety had'yyt hẽ do ky n'aa hedoo do na-ããj hẽ. Ër hapëë däk né hẽ sahõnh hẽ ta tii.  
\v 3 Ti hyb n'aa, P'op Hagä Do an'oo bä, ër ma kametëëk ër nahapäh nä doo, ër hapäh do takah'ũũm hyb n'aa, baad ër bahaja däk hyb n'aa kä.   
\p
\v 4-6 Ta ti ỹ wén her'oot, dooh tahaja bä kä p'aa hẽnh P'op Hagä Do wë rah'yy kawereem bä Kristo tyw n'aa reréd bä, P'op Hagä Do panyyg hã rah'yy gah'ood däk do paah, P'op Hagä Do hanaa ramepëë däk do paah, P'op Hagä Do Sahee ragado däk do paah, P'op Hagä Do kyyh hanäm do ramepëë däk do paah, Kristo hejój ta jawén tabag'ããs noo gó tametëëh do rahapëë däk do paa na-ããj né hẽ. Kristo heréd hõm doo, dooh tahaja wäd bä p'aa hẽnh rah'yy kawereem P'op Hagä Do wë, p'aa hẽnh P'op Hagä Do T'aah b'aa kajatsëk do hã rabepëëm hadoo do hyb n'aa, sahõnh hẽ rabahapäh bä P'op Hagä Do T'aah ta wób raky n'aa rejãã ran'oo bä ta tii hã.  
\v 7 P'op Hagä Do ky n'aa edëng gëëw naëng tõs gado had'yyt doo, ta danäh joom baad hawäng hanoo doo.  
\v 8 Tii d' nado gëëw naëng hadoos do gado had'yyt né paawä jããm hẽ hawäng jawii hedoo doo, sasëng hedoo doo. Dooh gëëw baad hadoo do tado bä. Edaa däk P'op Hagä Do ky n'aa wasee tii. Tagadëëg ub tagawats'iik tii.\f + \fr 6:8 \ft Gereg kyy me tabaher'oot, “Tagadëëg ub tagatang.” Tagadëëg ub tagawats'iik tahanäng pé tii, Gereg kyy me. Gëëw ky n'aa gó ji tamaher'oot Jesus hã h'yy ganejë hõm do sa ky n'aa, h'yy gejë hõm do sa ky n'aa na-ããj hẽ.\f*   
\p
\v 9 Tii d' né ỹ baher'ood paawä najis haa, dooh h'yy gejë hõm do wób bë do bä hã ỹỹ. Baad hadoo do hã, ji h'yyb tym hedëp hanoo do hã bë h'yy kajäk, hã ỹỹ.  
\v 10 Ta ti ỹ wén hapäh bë hã, taw'ããts hẽ hadoo do hyb n'aa P'op Hagä Do bad'oo ji hã. Dooh da tamabaan bä bë moo bok do paah. Dooh da tamabaan bä ta hã bë kamahä̃n do hyb n'aa ta karapee tsyt hẽ ta wë kasëëw bong do bë masa do paah, da hẽ bë masa do na-ããj né hẽ.  
\v 11 Ti hadoo né hẽ, ỹ karẽn paawä tsebé doo me, tak'ëp bë h'yyb hedoo doo me had'yyt hẽ bë bad'oo ta ti bë dajëb bä kä, baad bë gadoo hyb n'aa hỹ pong jé bë gahëën doo.  
\v 12 Dooh ỹ karẽn bä bë nehõj padäg bä. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do ky n'aa enooh do bë pooj jé gado däk do rababok doo da bë babok. Baad rah'yy ka'eeh do hyb n'aa, h'yy ganajëng doo me rababok do hyb n'aa, ti ragado däg kän P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo kä.   
\s1 P'op Hagä Do moo wät né hẽ ji hã taky n'aa enooh do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 13 P'ooj ub, Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh noo gó, ta daaj hẽ, ta häd gó taky däng, dooh taky kahỹỹd bä Abaraãm bahapäh hyb n'aa. Dooh P'op Hagä Do bahä̃nh péh, ti hyb n'aa ta häd gó né taky däng.  
\v 14 Hahỹỹ da Abaraãm hã taky n'aa enooh: “Õm ỹ ky n'aa edëng né da. Tak'ëp da takanekan a panaa”,\f + \fr 6:14 \ft Genesis 22.17\f* näng mä ta kyyh.  
\v 15 Tii bä h'yy ganajëng doo me Abaraãm gada do jawén paa bä, tagado däg kän ta hã P'op Hagä Do ky n'aa eno däk do paah.  
\v 16 Baad ji karẽn bä ji ky dëë bä, ji bahä̃nh hyb n'aa jawyk do hã ji ky däng, te hub né hẽ ji her'oot do ta wób rabahapäh hyb n'aa. Tii d' ji adoo bä, dooh ji raky sëëw wäd bä.  
\v 17 Tii d' paa P'op Hagä Do bad'oo. Ky kaneh'ỹỹt doo me ta häd gó taky däng, sa hã taky n'aa enooh noo gó. Tii d' tawén d'oo, ta jawén taky n'aa enooh do gadoo doo, dooh sa hã P'op Hagä Do ky kahỹỹd bä baad rabahapäh hyb n'aa.  
\v 18 Dooh P'op Hagä Do ahỹỹd bä ta kyyh. Dooh P'op Hagä Do noo kanesa bä. Pawóp hadoo do P'op Hagä Do wén her'oot ër hã, ëër, ta wë kedëëb wät doo, ër h'yy kahejój däk hyb n'aa, ër pooj jé ër gada do ër nerét hyb n'aa.  
\v 19 Baad ër gahëën ta wë né da ër babok ta jawén. Baad ër gahëën do ër h'yyb tahej'oonh ër h'yy gejë hõm mahä̃nh. Marakate ta jawyyg n'aa mesoo do hadoo bah'ood ahëm hõm mahä̃nh hadoo ti ër h'yy kahej'oonh doo. Ta ti ër kahej'oonh doo, P'op Hagä Do hã takahej'oonh.  
\v 20 Ta tii bä, P'op Hagä Do matym gó Jesus bajëë suun ër hyb n'aa, ta majyyw me tabado hõm hyb n'aa nesaa do ër moo boo bok doo. Sa ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do P'op Hagä Do tób n'aa gawakõ t'õp gadäk doo gó sa masããh majyyw tamahej'ëëh do hadoo né tii. Tii d' Jesus bad'oo do hyb n'aa ër ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät P'op Hagä Do wë tabahado däg had'yyt hẽ kä, sa ky n'aa rod Merekisedek hadoo péh.   
\c 7  
\s1 Merekisedek ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Panang Sarẽm häd näng do wahë n'aa paa ta ti Merekisedek. P'op Hagä Doo, Ta Bahä̃nh Hadoo Do wë sa ky n'aa rod. Abaraãm Merekisedek mamuun paa Abaraãm babaaj nä bä ta wób sa wahë n'aa sa warahén sii hẽ taj'aa ketsë jawén paa bä. Tii bä m' Abaraãm Merekisedek ky n'aa edëë gëët.  
\v 2 Ti m' Abaraãm bets'ëë hõm ta hã ta majĩĩ hã tado hõm do uuh. Ji moo sahõnh hẽ ken'yyh do sét hẽ ken'yyh tets'ëë däk mä Merekisedek hã. “Sa wahë n'aa, baad had'op do moo hew'ëët doo”, tahanäng pé ti Merekisedek. Sarẽm bä wahë n'aa m'. Sarẽm bä wahë n'aa, “Sa wahë n'aa rakamanajẽ bong hanoo doo, rah'yyb enyyw padëëk hanoo doo”, tahanäng pé tii.  
\v 3 Dooh ji ky n'aa napëë bä ta yb, ta ỹỹn. Dooh ji ky n'aa napëë bä ta wahë makũ tahana doo. Dooh na-ããj hẽ ji ky n'aa napëë bä tabenäng do ky n'aa, tadajëp do ky n'aa. Ti hyb n'aa sa ky n'aa rod had'yyt hẽ P'op Hagä Do wë,\f + \fr 7:3 \ft Ji ky n'aa nanapäh do hyb n'aa tabenäng doo, tadajëp doo, awäd had'yyt hẽ hadoo, dajëb né paawä tii.\f* P'op Hagä Do T'aah sa ky n'aa rod had'yyt hẽ tabahadoo doo da.   
\p
\v 4 Bë hyb n'aa newë, tak'ëp tahyb n'aa jawyk Merekisedek. Abaraãm, ër wahë makũũh, hyb n'aa jawyg né paawä, tets'ëë hõm ta majĩĩ hã tado hõm do uuh Merekisedek hã. Ji moo sahõnh hẽ ken'yyh do sét hẽ ken'yyh tets'ëë däk mä ta hã.  
\v 5 Rewi panaa wób, sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë hedoo doo, ti rahajaa ragahëën bä sa wakããn wë hanäng do uuh, Abaraãm panaa had'yyt né paawä. Tii d' tawén hadoo, tii da Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do hyb n'aa.  
\v 6 Merekisedek, Rewi panaa nado né paawä, tagado däk Abaraãm wë hanäng do uuh. Ti m' Merekisedek ky n'aa edëë gëët Abaraãm, P'op Hagä Do ky n'aa enooh do gado däk do paah.  
\v 7 Hỹỹ kä, wyt ta maab hẽ hahỹỹh: Ta bahä̃nh hyb n'aa jawyk do tii, ta yd jé hyb n'aa jawyk do taky n'aa edëng doo.\f + \fr 7:7 \ft Abaraãm bahä̃nh Merekisedek hyb n'aa jawyk ji bahapäh ta tii hã.\f*  
\v 8 Rewi panaa, Isaraéw buuj sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë, sa wakããn wë hanäng do uuh gah'ëën doo, ajyy ub tii. Rawehëh padëëk bä radejëp. Merekisedek kä, Abaraãm wë hanäng do uuh gadoo doo, edëb had'yyt hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do metëëh. Ti hyb n'aa sa ky n'aa rod Rewi panaa sa bahä̃nh tii.  
\v 9 Hahỹ hyb n'aa na-ããj hẽ Rewi panaa sa bahä̃nh Merekisedek hyb n'aa jawyk ji wén hapäh: Rewi panaa, sa wakããn wë hanäng do uuh gah'ëën doo, ti na-ããj hẽ repaag hõm hadoo Merekisedek hã sa wë hanäng do uuh, dooh nä né paawä Rewi ti noo gó. Merekisedek hã Abaraãm ep'aak do hã rabepaag hõm. Hahỹ hyb n'aa tahajaa ji her'oot tii:  
\v 10 Abaraãm Merekisedek mamuun noo gó, Abaraãm hã nä ta panaa see Rewi.   
\p
\v 11 Takaja däg bä paawä sahõnh hẽ P'op Hagä Do karẽn do Isaraéw buuj sa ky n'aa rod Rewi hana do ramoo bok do hã, dooh hyb n'aa pé P'op Hagä Do asëm sa ky n'aa rod see Merekisedek hadoo péh, Arãw hadoo pé nadoo doo. Rewi panaa, Isaraéw buuj sa ky n'aa rod hedoo do radu doo noo gó ramoo bok doo, P'op Hagä Do an'oo däk Isaraéw buuj sa hã ta ky n'aa jaw'yyk doo. Ta ky n'aa jaw'yyk do mahang tamaher'oot nyy da Rewi panaa ramoo bok ta wë.  
\v 12 Ti hyb n'aa, ta see pé sa ky n'aa rod takahỹỹd bä, ta nemuun né hẽ ky n'aa jaw'yyk do kah'ỹỹt.  
\v 13 Ky n'aa jaw'yyk do kahỹỹd däg kän ër wén hapëë kän, Jesus ër Wahë N'aa, ta ky n'aa P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot do paah, dooh Rewi panaa tado bä. Jakóh t'aah see panaa tii. Ta ti sa mahang dooh noo gó taganä bä sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë.  
\v 14 Ta ti ỹ wén her'oot, wyt ta maab hẽ do hyb n'aa, Judah häd näng do hanaa Jesus ër wahë n'aa. Sa ky n'aa rod ky n'aa Mosees her'oot noo gó, dooh Judah panaa hã taky dëë bä sa ky n'aa rod rabahadoo hyb n'aa.  
\v 15 Wyt ta maab hẽ, takahỹỹd kän ji ky n'aa rod P'op Hagä Do wë, Rewi panaa nado wäd. Ti hyb n'aa takahỹỹd däg kän na-ããj hẽ ky n'aa jaw'yyk doo, ji ky n'aa rod seeh, Merekisedek hadoo pé kaja däk do hyb n'aa kä.  
\v 16 Ji ky n'aa rod P'op Hagä Do wë ti tawén bahado däk, Rewi panaa hyb n'aa nado, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da. Ji ky n'aa rod Jesus wén hado däk P'op Hagä Do wë, takabaj'aa do hyb n'aa, tawäd had'yyt do hyb n'aa.  
\v 17 Tii d' tawén hadoo, hahỹỹ da P'op Hagä Do ky hadoo do hyb n'aa paa ta hã:  
\b  
\q1 “Sa ky n'aa rod had'yyt hẽ da wë ỹỹ õm,  
\q1 Merekisedek, sa ky n'aa rod wë ỹỹ hadoo péh.”\f + \fr 7:17 \ft Saaw-Mo 110.4\f*   
\b  
\p
\v 18 Ti hyb n'aa kä, ta ky n'aa jaw'yyk do pooj jé kan'oo däk do kado hõm kän hỹỹ kä nahejoonh do hyb n'aa. Dooh tahajaa péh.  
\v 19 Dooh noo gó Mosees ky n'aa jaw'yyk do haja bä baad had'op ji bahadoo, P'op Hagä Do wë ji bahõm hyb n'aa. Ti bahä̃nh baad hadoo do ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do an'oo däk hỹỹ kä. Ta ti ta tyw n'aa me ër hajaa ër kaja bä P'op Hagä Do wë.   
\p
\v 20 Ta ky kaneh'ỹỹt doo me ta häd gó P'op Hagä Do ky däng paa ta ti papuuj hadoo do taban'oo däk noo gó. Rewi panaa sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë rabahado padëëk noo gó, dooh ta häd gó P'op Hagä Do ky dëë bä tanah'ỹỹt sa hã tanoo do ramoo bok doo.  
\v 21 Jesus kä ji ky n'aa rod P'op Hagä Do wë tabahado däk bä, ta ky kaneh'ỹỹt doo me P'op Hagä Do ky dëë kän tanah'ỹỹt doo. Hahỹỹ da ta kyyh ta hã:  
\b  
\q1 “Baad ỹ ky däng hahỹỹh,  
\q1 dooh ỹ h'yy kahỹỹd bä:  
\q1 ‘Sa ky n'aa rod had'yyt hẽ õm wë ỹỹ.’”\f + \fr 7:21 \ft Saaw-Mo 110.4\f*   
\b  
\m
\v 22 Ky kaneh'ỹỹt doo me Jesus hã P'op Hagä Do ky däng do hyb n'aa, pooj jé Mosees hã taky n'aa enooh do bahä̃nh baad ub hỹỹ kä ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do wë ji tamahũũm doo, ji hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo. Jesus hyb n'aa takaja däk né hẽ ji hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo.   
\p
\v 23 Sa ky n'aa rod, Rewi panaa hedoo do hã kä, ta see dajëb bä paah, takah'ỹỹt paa ta seeh. Sa wahë n'aa gó radejëp do hyb n'aa, dooh sét ub haja bä P'op Hagä Do wë tamoo wäd had'yyt bä.  
\v 24 Tii d' nado Jesus. Jesus awäd had'yyt hẽ do hyb n'aa, ji ky n'aa rod had'yyt hẽ P'op Hagä Do wë.  
\v 25 Ti hyb n'aa, baad tabahajaa tedëëb bä ta hyb n'aa P'op Hagä Do wë hah'ũũm doo. Awäd had'yyt hẽ, sa hyb n'aa taky n'aa etsẽẽ hyb n'aa.   
\p
\v 26 Ti hadoo pé né hẽ ji ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do ji karẽn. Baad tabahajaa ër tamasaa bä sahõnh hã. Baad ub ti P'op Hagä Do matym gó. Dooh baad nadoo do tamoo wäd bä. Dooh nesaa pé ta hã. Nesaa do moo bok do h'yyb nahado. Hỹ pong jé sahõnh hẽ sa bahä̃nh tabahadoo P'op Hagä Do an'oo bä.  
\v 27 Dooh hyb n'aa pé sa ky n'aa rod wahë n'aa wób rabahed'oo doo da tamoo wäd bä. Ta ä̃h hã had'yyt hẽ P'op Hagä Do hã rama ejuu paa tii. Pooj jé, sa daaj hẽ nesaa do ramoo bok do hyb n'aa rama hej'uu, tii bä sa wakããn, Isaraéw buuj nesaa do ramoo bok do hyb n'aa rama eju kän. Tii d' nado Jesus. Sét nuu me ub nesaa do ta wób ramoo bok do säm tan'oo däk P'op Hagä Do hã, ta daaj hẽ takan'oo däk noo gó sa hyb n'aa tadajëp hyb n'aa.\f + \fr 7:27 \ft Dooh hyb n'aa pé hajõõ nuu me tii d' tabad'oo.\f*  
\v 28 Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do hã, ajyy sa da hadoo do nemuun h'yyb nahej'oonh do rakasëëw däk sa ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät P'op Hagä Do wë rabahadoo hyb n'aa. Tii d' nado P'op Hagä Do ky kaneh'ỹỹt doo me taky däng do hã, Mosees ky n'aa jaw'yyk do jawén kan'oo däk doo. Ta T'aah tasëëw däk ji ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do tabahadoo hyb n'aa kä. Baad had'op had'yyt hẽ ta T'aah bahadoo P'op Hagä Do an'oo bä.   
\c 8  
\s1 Jesus ër ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do P'op Hagä Do wë ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Hahỹ ti bë ỹ maher'oot do mahang tak'ëp baad hadoo doo: Ti anyy däk né hẽ ër ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät doo. Hỹ pong jé, P'op Hagä Doo, Sahõnh Ta Bahä̃nh Hadoo Do hub hẽnh, takaweh'ëëh doo bä tabaso däk.  
\v 2 P'op Hagä Do matym gó, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do mo haj'aa bä ër ky n'aa rod moo wät, badäk hahỹỹ bä sa hã P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa ajyy ratamaa sooh doo bä nado.\f + \fr 8:2 \ft Esodo bód, tëg eh do 26 hã takerii däk ta ti sa hã P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa ky n'aa. Ta ti yt hã nado Jesus moo wät.\f*   
\p
\v 3 Sahõnh hẽ ji ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do\f + \fr 8:3 \ft Isaraéw buuj hã rama erih do hahỹỹh. Sa ky n'aa rod, Rewi panaa hedoo do sa ky n'aa taher'oot tëg nad'ëëd is do 3 hã.\f* rasëm P'op Hagä Do matym n'aa P'op Hagä Do wë tamanaa hyb n'aa, sa masããh wób P'op Hagä Do hã tama ejuu hyb n'aa na-ããj hẽ. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ Jesus Kristo na-ããj hẽ manaa P'op Hagä Do matym n'aa.  
\v 4 Badäk hahỹỹ bä Jesus awäd nä bä paawä, dooh sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë tado bä paawä, anyy däk do hyb n'aa Rewi panaa P'op Hagä Do hã rama ejuu doo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da.  
\v 5 Sa hã P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa, hỹ pong jé hanäng do hãd hadoo do katamaa sooh do yt hã ti ramoo heb'ook. Dooh P'op Hagä Do bawät do heh'äät do tado bä ta ti tób ta yt hã ramoo bok do ër wén hapäh, hahỹỹ da Mosees P'op Hagä Do maher'oot do paa hyb n'aa: “Mamoo wäd ta tii, hahỹ waëë hã a hã ỹ metëëh do hadoo da, mahapäh do hadoo né hẽ.”\f + \fr 8:5 \ft Esodo 25.40\f* Heh'äät doo, hỹ pong jé tii.  
\v 6 Baad ub né paawä sa ky n'aa rod Rewi häd näng do panaa ramoo bok doo, tak'ëp baad ub ti bahä̃nh Jesus ër ky n'aa rod moo wät doo. Tii d' tawén hadoo, ta tyw n'aa papuuj ta hyb n'aa P'op Hagä Do wë ër kajaa Jesus anoo doo, p'ooj ub Mosees sa sii P'op Hagä Do kaner'oot do bahä̃nh do hyb n'aa.\f + \fr 8:6 \ft Hahỹỹ d' tahanäng pé ti rakaner'oot do ky n'aa: Sinaih waëë hã P'op Hagä Do anoo paa sa hã ta ky n'aa jaw'yyk doo. Isaraéw buuj raky dahé bä, P'op Hagä Do ky n'aa edëng sa hã, taky däng paah. Tii bä ta kyyh ragadoo. “Ãã ky daheeh da”, näk sa kyyh P'op Hagä Do hã.\f* Tak'ëp baad ub ti bahä̃nh na-ããj hẽ ër hã taky n'aa enooh doo.   
\p
\v 7 Pooj jé Mosees sa sii P'op Hagä Do kaner'ood wät do an'oo bä paawä, baad ub sahõnh hẽ tabahadoo hyb n'aa, tii d' tado bä paawä, dooh hyb n'aa pé paawä ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do ky n'aa enooh péh.  
\v 8 Tii bä, P'op Hagä Do bahapäh bä, dooh né hẽ raky dahé bä Mosees sa sii takaner'ood wät doo, hahỹỹ da ta kyyh:  
\b  
\q1 “Ti awät bë pooj jé papuuj Isaraéw buuj sii ỹ kaner'oot doo,  
\q1 Judah buuj sa sii na-ããj hẽ.  
\q1 Ta tyw n'aa papuuj ỹ anoo da sa hã.   
\q1
\v 9 Sa wahë makũ sa sii ỹ her'ood wät do paa nahado da tii,  
\q1 ỹ man'yyh noo gó Esit bä naa.  
\q1 Raky nadaheeh do hyb n'aa paa sa sii ỹ ber'ood wät doo,  
\q1 ỹ eréd hõm paa sa wahë makũũh”, näng mä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo.   
\q1
\v 10 “Hahỹỹ da ta tyw n'aa papuuj  
\q1 ta jawén Isaraéw buuj sa hã ỹ metëëh doo:  
\q1 Sa h'yyb gó da ỹ banoo ỹ ky n'aa jaw'yyk doo.  
\q1 Sa h'yyb tym gó da ỹ berih hadoo da ta tii.  
\q1 Ỹ da P'op Hagä Do rah'yy kaha'eeh doo.  
\q1 Karapé haa d' tii.   
\q1
\v 11 Ti noo gó da,  
\q1 dooh hyb n'aa da rama met'ëëg wät sa da hadoo do këh ỹ n'aa hã.  
\q1 Dooh hyb n'aa da sa wakããn rama met'ëëg wät pé ỹ rabahapäh hyb n'aa.  
\q1 Sahõnh hẽ da ỹ rabahapäh.  
\q1 Hyb n'aa sakog is doo, hyb n'aa jewyk do sii hẽ ỹ da rahapäh.   
\q1
\v 12 Tii d' tawén hadoo,  
\q1 ỹ mabaan hõm da baad nadoo do ramoo bok do paah.  
\q1 Dooh da ỹ hyb n'aa es'ee wäd bä nesaa do ramoo bok do paa.”\f + \fr 8:12 \ft Jeremiij 31.31‑34\f* Näng mä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo.   
\b  
\p
\v 13 Sa sii takaner'oot do papuuj P'op Hagä Do ky däng do hyb n'aa, tado hõm pooj jé sa sii takaner'ood wät do paah. Ta säg däg tii. Edah tagawatsik. Ta tyw n'aa papuuj tan'oo däk.   
\c 9  
\s1 Badäk hahỹỹ hã P'op Hagä Do raj'aa etsë do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti anäng paa pooj jé Mosees sa sii P'op Hagä Do kaner'ood wät do paa ky n'aa jaw'yyk doo, ji hã metëëh do nyy da P'op Hagä Do wë ji kajaa, ta hã ji hyb n'aa jaw'yyk hyb n'aa. Ti anäng paa na-ããj hẽ badäk hahỹỹ bä P'op Hagä Do raj'aa etsë do tób n'aa, P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa ramaneëënh doo.  
\v 2 Sa hã P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa katamaa sooh do yt hã, ta gawakõ tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw däk do ramaneëënh doo gó tagadahäng ta bag tyng, pãw tyng n'aa, P'op Hagä Do matym gó kametëëh do pãw n'aa na-ããj hẽ.  
\v 3 Ta baa besuu n'aa bahä̃nh tagadäk ta gawakõ tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw däk do heh'äät doo.  
\v 4 Tii bä tabahäng k'ããts tëg gabarëëh do s'ëëb buu benyym do rabahej'uu do tyng n'aa. Tii bä tabahäng ta hood P'op Hagä Do ky n'aa enooh do rahyb n'aa esee do hood n'aa na-ããj hẽ. K'ããts tëg gabarëëh do ta hã. Tii gó rabat'oonh hahỹỹh: Manah häd näng do hood k'ããts gabarëëh do s'ëëb, Manah ta gó, Arãw tatu n'aa ta ts'ooh genä hõm doo, pä gatsebak do na-ããj hẽ ta hã Jawéh ky n'aa jaw'yyk do kaherih doo.  
\v 5 Ta hood P'op Hagä Do ky n'aa enooh do rahyb n'aa esee do hood n'aa jó rabab'ëëh kabaj'aa do këg enäh do heen n'aa kerubĩm ramaneëënh doo. Ta ti ganahaang gó P'op Hagä Do hejój kametëëh. P'op kerubĩm këg ragadabëëh, p'op naa sa këg me rajasuu hyb n'aa ta ty gatsë. Ta tii bä, ta ty gatsë jó, P'op Hagä Do awug hõm nesaa do Isaraéw buuj ramoo bong doo.\f + \fr 9:5 \ft Ta noo gatsë pong jé P'op Hagä Do kahesé sa hã. Ta ti tabasooh bä Isaraéw buuj sa rod n'aa P'op Hagä Do wë wahë n'aa rabana nesaa do ramoo bong do P'op Hagä Do bawug hõm hyb n'aa, takajesu däk hyb n'aa. Ti hyb n'aa ta noo gatsë na-ããj hẽ ramaneëënh \fk “kajesu n'aa noo gatsë n'aa” \ft , kajesu däk do hadoo do hyb n'aa nesaa do sa h'yyb gó hanäng do paah.\f* Hỹỹ kä, babä ỹ erih do hã, dooh né paawä tahaja bä sahõnh hẽ ta ti hedoo do ky n'aa bë ỹ maher'ood bä,  
\v 6 tii da né hẽ sahõnh hẽ ta ti ragadebëëh sa hã P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa yt hã. Ta gawakõ pooj jé gadäk doo gó sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë rabahej'ëëh ta tii bä P'op Hagä Do wë ramoo heb'ooh do ramoo bok hyb n'aa.  
\v 7 Ta gawakõ t'õp gadäk doo gó jããm hẽ hajëë suun sa ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät doo. Sét ta baab ken'yyh sét nuu me tabajëng ta tii bä. Tabajëë suun bä, tamajë had'yyt hẽ sa mas'ãã booj yb aj'yy majyyw P'op Hagä Do kahesé doo bä, h'yy gatamah doo gó nesaa do tamoo wät doo, ta wób moo bok do na-ããj hẽ kawug hõm hyb n'aa. Majyyw tamanajë bä, dooh né hẽ tahaja bä tajëë bä tii bä. \fig P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa heen n'aa|alt="Priest (sacerdote)" src="LB00259B.TIF" size="span" loc="Após vs. 7 se possivel" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Heberew 9.1-7" \fig*   
\p
\v 8 Ta tii hã P'op Hagä Do Sahee metëëh hahỹỹh: P'ooj ub, sa hã P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa ky n'aa jaw'yyk do yt hã rababok nä bä, dooh sa hã tagasëëts nä bä ta tyw n'aa hadoo ta gawakõ tak'ëp P'op Hagä Do wë kasëëw däk doo hẽnh. Dooh tagasëëts nä bä sa wë ta tyw n'aa P'op Hagä Do wë tahanäng pé tii.  
\v 9 Da hẽ Kristo hã kaja däk do metëë n'aa ub sahõnh hẽ ta tii. Dooh P'op Hagä Do matym n'aa ramehen'aa doo, dooh sa masããh majyyw ta wë ramahen'aa do na-ããj hẽ tahaja bä baad tabahado däk tan'oo bä P'op Hagä Do hyb n'aa jew'yyk do sa h'yyb.  
\v 10 Jããm hẽ ji awëh, ji awa, ji eëëk do ky n'aa ub tii. Jããm hẽ naëng me sa hã renäm do ky n'aa tii. Papuuj kajaa do pooj jé ky n'aa jawyyg n'aa tii. Dooh t'õp ji h'yyb tenyyw bä.   
\s1 Jesus majyyw ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Kristo kä, baad hadoo do ta tyw n'aa papuuj kaja däk do hã ji ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät P'op Hagä Do wë tabahadoo noo gó, dooh tajëë suun bä P'op Hagä Do tób n'aa gó badäk hahỹỹ bä ajyy tamaa sooh doo gó, sa ky n'aa rod wób rabahed'oo doo da. Kristo bajëë suun tak'ëp baad tabahadoo bä. Hỹ pong jé, P'op Hagä Do matym gó né hẽ tabajëë suun.  
\v 12 Kabara majyyw, booj yb taah majyyw nado ti t'ĩĩ hẽnh tamajë sun doo, sa ky n'aa rod wób rabahed'oo doo da. Ta majyyw né ti tamajë sun doo, tan'oo däk doo. Sét nuu me tii d' tabad'oo, P'op Hagä Do wë ër tabedëëb had'yyt hẽ hyb n'aa. Dooh hyb n'aa p'aa hẽnh tabab'aanh péh.  
\v 13 Kabara majyyw, booj yb aj'yy majyyw, booj yb taah ỹỹnh raju däk do paa ooj naëng mahang kamekuuj däk do na-ããj hẽ, ta wób sa hã sa ky n'aa rod ratsawyh bä, baad rabahado padëëk p'aa hẽnh. J'ooj hẽ né paawä rabenyyw bong ratsawyh wät do an'oo bä,\f + \fr 9:13 \ft Mosees ky n'aa jaw'yyk do hyb n'aa, dooh rahaja bä P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh rahõm bä tób kamag näng do yt hã hewäd nä doo, kamag hã, dajëp do paa k'yy hã na-ããj hẽ moo däng doo. Rabenyyw bong hyb n'aa, p'aa hẽnh P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh rabahajaa rabahõm hyb n'aa, ratsawyyh sa hã booj yb taah ỹỹnh hahiin do raju däk do paa ooj naëng mahang kamekuuj däk doo. Ta ti ky n'aa ti babä taher'oot doo.\f* p'aa hẽnh rahajaa P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh rabahõm.  
\v 14 Tii d' tahadoo do hyb n'aa, tak'ëp ta bahä̃nh Kristo majyyw ër h'yyb tabenäm nesaa do ji moo wät do dajëb hanoo do mahä̃nh, P'op Hagä Do hedëb had'yyt do wë ër moo bok hyb n'aa kä. P'op Hagä Do Sahee hawäd had'yyt do hejój gó ta daaj hẽ Kristo kan'oo däk P'op Hagä Do hã tadajëp noo gó. Dooh nesaa pé ta hã.   
\p
\v 15 Ta ti hyb n'aa kä, Kristo né hẽ ti ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do wë gasëëts hõm doo, P'op Hagä Do asëëw hõm do ragadoo hyb n'aa nahänh doo, P'op Hagä Do ky n'aa enooh do sa hã. Tadajëp do me tabedëëb kän tii, Mosees ky n'aa jaw'yyk do sa hã mejũũ do noo gó nesaa do ramoo bok do paa mahä̃nh.   
\p
\v 16-17 Ky n'aa jaw'yyk do ta see erii bä tametëëh hyb n'aa ta me jaa wë tabaym ta ma paa tadajëp jawén paa bä, jããm hẽ wë ym do gadoo ta ma paah, ta hã ky n'aa kenooh do paa dajëp bä kä. Dajëp né hẽ sahõnh hẽ rabahapäh bä, tii bä kerih do paa ky n'aa jawyyg däg kän. Kerih do mo haj'aa näng do edëb nä bä, dooh kerih do ky n'aa kajawyyg nä bä.  
\v 18 Tii da p'ooj ub Mosees sa sii P'op Hagä Do kaner'ood wät do hã. Jããm hẽ tahyb n'aa jawyg däk sa mas'ãã see radaj'ëëp do jawén paa bä. Ta majyyw hyb n'aa taky n'aa jawyg däk P'op Hagä Do ky däng doo. Hahỹỹ d' paa tii:  
\v 19 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Mosees maher'ood wät do jawén paa bä m' Isaraéw buuj sa hã, tado däk mä jawii isop häd näng do mooh, b'éé wii hahiin do sii hẽ m', ti m' tadatu booj yb taah wób majyyw naëng mahang kamekuuj däk doo gó. Ti m' P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do kerih do jó tatsawyyh, ti m' Isaraéw buuj sa hã tatsawyh hõm mä na-ããj hẽ.  
\v 20 Ti m' Mosees ky hadoo sa hã: “Jawéh kaner'ood wät do bë sii metëë n'aa hahỹ majyyw. Ta kyyh bë gado däk, bë kyyh Jawéh gado däk na-ããj hẽ hahỹ majyyw metëëh”,\f + \fr 9:20 \ft Esodo 24.8\f* näng mäh.  
\v 21 P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do kerih do jó majyyw tatsawyh hõm doo da, tatsawyh wät na-ããj hẽ P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa hã, sahõnh hẽ ta nahëë jó, sahõnh hẽ ta gó hanäng do jó na-ããj hẽ.  
\v 22 P'eets hẽ paawä sahõnh hẽ takenyyw däk P'op Hagä Do wë sa masããh majyyw hyb n'aa, Mosees ky n'aa jaw'yyk doo gó takerih. Majyyw takanan'oo däg bä, dooh takawug hõm bä nesaa do ji moo wät doo. Tii da né hẽ Mosees ky n'aa jaw'yyk do baher'oot.   
\p
\v 23 Tii da né hẽ nag'aap hẽ ỹ etsén wät do renäm paa P'op Hagä Do mejũũ, jããm hẽ hỹ pong jé hanäng do heen n'aa hado né paawä ta tii. Tii d' tahadoo do hyb n'aa, hỹ pong jé hanäng doo, heh'äät doo, jããm hẽ takenyyw däk tak'ëp baad hadoo doo me, ji masããh majyyw bahä̃nh baad hadoo doo me.  
\v 24 Ti hyb n'aa, dooh Kristo ajëë suun bä P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa gawakõ tak'ëp ta wë kasëëw däk do ajyy ratamaa sooh doo gó. Hỹ pong jé hanäng do heen n'aa ub ta tii. Hỹ pong jé né hẽ taheh'äät bä kä Kristo bajëë suun, tanu dëë kän, t'ĩĩ hẽnh P'op Hagä Do matym gó ër taky n'aa etsẽẽ hyb n'aa.  
\v 25 Dooh hajõõ nuu me hỹ pong jé P'op Hagä Do matym gó Kristo ajëë suun bä ta daaj hẽ takan'oo däk hyb n'aa, sa ky n'aa rod wahë n'aa Rewi panaa rabahed'oo doo da. Sét ta baab kenäh had'yyt hẽ sa mas'ãã majyyw me rabahej'ëëh tii, P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa gawakõ tak'ëp ta wë kasëëw däk doo gó.  
\v 26 Hajõõ nuu me ta daaj hẽ Kristo kan'oo däg bä paawä, hajõõ nuu me Kristo bahob wät paawä badäk hahỹ P'op Hagä Do pahuunh noo gó naa. Dooh tii da Kristo adoo bä. Sét nuu me ub, tabedaa däk bä kä badäk hahỹỹ hã ji hawät do gawatsig hõm noo gó, Kristo kaja däk ta daaj hẽ takan'oo däk doo me, tadajëp doo me nesaa do tabawug hõm hyb n'aa. Dooh hyb n'aa p'aa hẽnh tabab'aanh péh.  
\v 27 Sahõnh hẽ ji, sét nuu me né hẽ ji dajëp. Ji dajëp jawén paa bä kä P'op Hagä Do ky däng da nyy da ji tabad'oo, baad tado bä, baad tanado bä.  
\v 28 Ti hadoo, sét nuu me Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, ta daaj hẽ takan'oo däk dajëb hã, ta dajëp doo me, ta majyyw me, nesaa do hajõk do ramoo bok do tabawug hõm hyb n'aa. P'aa hẽnh da Kristo kajaa. Nesaa do ji moo wät do hyb n'aa nado tii kä. P'aa hẽnh tawén kaja kän da, ta hã gad'aa do tamahũũm hyb n'aa P'op Hagä Do wë kä, ta tii bä raboo had'yyt hẽ hyb n'aa kä.   
\c 10  
\s1 Jesus dajëp doo me ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do wë tagasëëts hõm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Isaraéw buuj hã kan'oo däk do paah, baad hadoo do P'op Hagä Do ky däng do ta jawén kajaa do maëts ub tii. Dooh heh'äät do hỹ pong jé hanäng do tado bä. Ti hyb n'aa dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do haja bä baad had'op rabahadoo tan'oo bä. Dooh baad had'op rabahadoo tan'oo bä sét ta baab kenäh had'yyt hẽ sa mas'ãã see P'op Hagä Do matym n'aa ranaheb'ooh doo. Ti hado had'yyt né hẽ ran'oo bä.  
\v 2 Ta ky n'aa jaw'yyk do haja bä paawä baad had'op rabahadoo tan'oo bä P'op Hagä Do wë han'aa do ta hã rahyb n'aa jew'yyk hyb n'aa, dooh hyb n'aa wäd pé paawä sa masããh wób raneboh bëëh, P'op Hagä Do bawug hõm hyb n'aa nesaa do sa hã hanäng doo. Sa h'yyb gó hanäng do paa kawug hõm bä paawä, dooh rahyb n'aa es'ee wäd bä paawä nesaa do ramoo bok do paah.  
\v 3 Ta tii hã dooh né hẽ baad ji hado däg P'op Hagä Do matym gó. P'op Hagä Do matym n'aa ta baab had'yyt hẽ ramehen'aa doo, nesaa do awät nä sa h'yyb gó rahyb n'aa esee tan'oo bä.  
\v 4 Tii d' tawén hadoo, dooh né hẽ booj yb aj'yy majyyw haja bä, dooh kabara majyyw haja bä nesaa do ji h'yyb gó hanäng do tado hõm bä.   
\p
\v 5 Ti hyb n'aa badäk hahỹỹ bä Kristo kajaa noo gó kä P'op Hagä Do hã taky hadoo:  
\b  
\q1 “Sa masããh majyyw a wë ramahen'aa doo, ti nado ti makarẽn doo.  
\q1 A matym n'aa a wë ramahen'aa doo, ti nado ti makarẽn doo.  
\q1 Ti hyb n'aa ỹ dab näng ỹ majyyw näng man'oo bä majyw ỹỹ ỹ banoo hyb n'aa ta säm”, näng paa ta kyyh.   
\q1
\v 6 “Dooh magado bä õm rama heju doo.  
\q1 Dooh magado bä a matym n'aa a wë ramehen'aa doo, nesaa do sa h'yyb gó hanäng do mabawug hõm hyb n'aa paawä”, näng mäh.   
\q1
\v 7 “Tii bä hahỹỹ da këh ỹỹh:  
\q1 ‘Mahegãã P'op Hagä Doo. Ỹ kaja däk,  
\q1 a kyy kerih doo gó këh ỹ n'aa takerih doo da,  
\q1 makarẽn do ỹ moo wät hyb n'aa.’”\f + \fr 10:7 \ft Saaw-Mo 40.6‑8 hã takerii däk tii. Kristo kyyh ta Yb hã tii.\f*   
\b  
\m
\v 8 Dooh m' sa masããh majyyw, dooh m' P'op Hagä Do matym n'aa ta wë ramehen'aa doo, dooh m' ta wë rama ejuu doo P'op Hagä Do karẽn bä. Dooh m' na-ããj hẽ takarẽn bä ta matym n'aa ta wë ramehen'aa doo, nesaa do sa h'yyb gó hanäng do tabawug hõm hyb n'aa paawä. Dooh m' ta ti tagado bä, näng mä Kristo kyyh pooj jé. Ti taky hadoo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejõ né paawä ta tii d' rabahed'oo.  
\v 9 Ta jawén hahỹỹ d' mä Kristo kyy kä: “Mahegãã P'op Hagä Doo”, näng mäh, “ỹ kaja däk, makarẽn do ỹ moo wät hyb n'aa kä”, näng mäh. Gawatsig hõm pooj jé sa hã kamejũũ do rabahed'oo do paah, ta ti taher'oot do hã ji bahapäh. P'op Hagä Do gasëëts hõm hỹỹ kä ta tyw n'aa papuuj.  
\v 10 P'op Hagä Do karẽn do Kristo bad'oo do hyb n'aa, ta daaj hẽ Jesus Kristo kan'oo däk do hyb n'aa ër hyb n'aa tadajëp hyb n'aa, kado hõm nesaa do ër h'yyb tym gó hanäng do paah. Tsyt hẽ P'op Hagä Do wë ër tabasëëw däg kän. Sét nuu me dajëb hã takan'oo däk. Jããm né tii.   
\p
\v 11 Ta ä̃h hã had'yyt hẽ sa ky n'aa rod Arãw panaa hedoo do ramoo bok ramoo heb'ooh do P'op Hagä Do tób n'aa yt hã. Ta ä̃h hã had'yyt hẽ rama ejuu rama ejuu do paa péh, dooh né paawä ta ti haja bä nesaa do ji h'yyb gó hanäng do tawug hõm bä.  
\v 12 Tii d' nado Jesus Kristo bad'oo hỹỹ kä. Sét nuu me ub takan'oo däk nesaa do ër moo bok do hyb n'aa tadajëp hyb n'aa. Jããm né tii kä. Tii d' tabad'oo do jawén paa bä hỹ pong jé, P'op Hagä Do hub hẽnh, ta hã P'op Hagä Do weh'ëëh doo bä tabaso däg kän.  
\v 13 Ti noo gó kä tagada ta majĩĩ P'op Hagä Do nes'ëëm, Kristo raky daheeh P'op Hagä Do an'oo bä kä.  
\v 14 P'op Hagä Do hub hẽnh tawén so däg kän, sét nuu me ër hyb n'aa tadajëp doo me baad had'op rabahado padëëk tan'oo bä tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw bong doo.   
\p
\v 15 P'op Hagä Do Sahee na-ããj hẽ ër tamaher'oot ta ti ky n'aa. Hahỹỹ da ta kyyh:   
\b  
\q1
\v 16 “Hahỹỹ da papuuj Isaraéw buuj sii ta jawén ỹ kaner'oot doo:  
\q1 Sa h'yyb gó da ỹ banoo këh ỹ n'aa jaw'yyk doo.  
\q1 Sa h'yyb tym gó da ỹ berih hadoo da tii”,\f + \fr 10:16 \ft Jeremiij 31.33\f* näng mäh.   
\b  
\m
\v 17 Ti m' ahõm nä ta kyyh:  
\b  
\q1 “Ỹ mabaan hõm da baad nadoo do ramoo bok do paah.  
\q1 Ỹ mabaan hõm da ỹ mejũũ do raky nadaheeh doo”,\f + \fr 10:17 \ft Jeremiij 31.34\f* näng mäh.   
\b  
\p
\v 18 Kristo hyb n'aa P'op Hagä Do mabaan hõm do hyb n'aa baad nadoo do ji moo wät do paa kä, dooh hyb n'aa wät pé ramoo heb'ooh do paa sa ky n'aa rod ramoo boo bä nesaa do kado hõm hyb n'aa paawä.   
\p
\v 19 Hỹỹ kä wakãn haa hedoo doo, Jesus majyyw hyb n'aa neỹỹm doo gó ër hajaa ër ajëë p'ëë hadoo ta gawakõ tak'ëp P'op Hagä Do wë kasëëw däk do hadoo doo gó. P'op Hagä Do matym gó ër hajaa ër ahõm bä had'yyt hẽ ỹ hanäng péh.  
\v 20 Jesus dajëp doo me ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do wë tagasëëts hõm. Ta baa besuu n'aa tatab'ëës tii.\f + \fr 10:20 \ft P'ooj ub, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã ti anäng ta baa besuu n'aa pããn hebaan do s'ëëb. P'op Hagä Do kahesé doo bä noo gatsë n'aa tii. Dooh ji haja bä ta tii bä ji tabëëj bä. Hỹỹ kä, Kristo hyb n'aa ër hajaa P'op Hagä Do wë ër ahõm bä.\f* Edëb had'yyt hẽ da jé ta ti tyw n'aa gó P'op Hagä Do wë hahõm doo.  
\v 21 Ti anäng ër ky n'aa rod P'op Hagä Do wë tak'ëp hyb n'aa jawyk doo, hỹ pong jé P'op Hagä Do bawät doo bä bag'ããs doo.  
\v 22 Ta ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër h'yyb ehub doo me, baad ër h'yy ka'eeh doo me na-ããj hẽ ër kah'ũũm P'op Hagä Do wë. Dooh ër h'yyb ër taky n'aa tapa wäd bä Kristo an'oo bä. Baad ër bahado däk na-ããj hẽ P'op Hagä Do matym gó. Ti hyb n'aa ër hajaa P'op Hagä Do wë ër ahõm bä.\f + \fr 10:22 \ft P'ooj ub Isaraéw buuj rabahed'oo do ky n'aa gó tabeh'ũũm. P'ooj ub, ranahaja bä P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh rahõm bä baad sa h'yyb nadoo do hyb n'aa, ratsawyyh sa hã booj yb taah ỹỹnh raju däk do paa ooj naëng mahang kamekuuj däk doo. Setsi ta ä̃h tabahado däk bä, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ rabehop. Tii bä kä, baad rabahado padëëk p'aa hẽnh. Tii bä rahajaa P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh rabahõm. Ti ky n'aa gó tabeh'ũũm.\f*  
\v 23 Taw'ããts hẽ h'yy ganajëng doo me had'yyt hẽ ër gada baad hadoo do ër hã taky däng doo, ër gada ër hanäng doo. Ër hã ky däng doo, moo wäd had'yyt hẽ taky däng doo.  
\v 24 Taw'ããts hẽ ër tyw n'aa esoos nyy d' ër bad'oo ër h'yyb mahũũm ër da hadoo doo, rah'yyb hadoo hyb n'aa, kamahä̃n heh'äät do ër mahang takah'ũũm hyb n'aa, baad hadoo do ta wób wë ji moo wät do takah'ũũm hyb n'aa na-ããj hẽ.  
\v 25 Taw'ããts hẽ dooh ër eréd bä P'op Hagä Do hyb n'aa ër kahet'aa doo, ta wób, h'yy gejë hõm do rabahed'oo doo da. Taw'ããts hẽ ta wób ër h'yyb en'yym rah'yy gajëë hõm mahä̃nh. Taw'ããts hẽ baad ta bahä̃nh tii d' ër bad'oo, tabedaa däk Jesus matëëh do bë bahapäh do hyb n'aa.   
\p
\v 26 Bë h'yy gejë hõm manä ỹ wén näng bë hã, ji h'yyb haj'aa hẽ Jesus ji mak'yyts bä, nesaa do ji moo wäd nä bä had'yyt hẽ, ji hapëë däg né paawä baad hadoo do ky n'aa hã, hỹ jawén dooh tanyy wäd bä kä P'op Hagä Do hã ji anoo do pan'aa nesaa do ji moo wät do kawug hõm do säm.  
\v 27 Jããm né hẽ ti awät heỹỹm doo gó ji gada P'op Hagä Do ji taky n'aa etyy do baad nadoo do wë. Jããm né da tëëg hõõ tak'ëp haju do P'op Hagä Do majĩĩ gawats'iik do ti awät da ta ti wë.  
\v 28 P'ooj ub, Mosees ky n'aa jaw'yyk noo gó, radej'ëëp paa sahõnh hẽ Mosees ky n'aa jaw'yyk do mak'yys doo. Tanyy bä pawóp hẽ, tamawoob hẽ ta ti hapäh doo, dooh né rat'yyd mehĩĩn bä ta ky n'aa jaw'yyk do mak'yys doo.  
\v 29 Nyy da bë hã? Dooh g'eeh ti bahä̃nh P'op Hagä Do rejã da P'op Hagä Do T'aah makyys doo, Jesus majyyw ty n'aa ges'yyk doo, P'op Hagä Do Sahee ji tat'yyd mehĩĩn do ky n'aa rejãã doo? Jesus majyyw né ti ta hyb n'aa ta tyw n'aa P'op Hagä Do wë gasëëts hõm doo. Ta hyb n'aa né hẽ P'op Hagä Do wë rakasëëw däk paah.  
\v 30 Ër hapäh né hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hahỹ her'ood wät doo: “Ỹ né ti sa säm habaanh doo. Ỹ né tii.”\f + \fr 10:30 \ft Dew-Teronom 32.35.\f* “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ky n'aa etyy da ta karapee”,\f + \fr 10:30 \ft Dew-Teronom 32.36, Saaw-Mo 135.14\f* näng na-ããj mäh.  
\v 31 Tak'ëp ta ä̃m n'aa näng P'op Hagä Doo, hedëb had'yyt do moo gó ji tarejã däg bä!   
\p
\v 32 Taw'ããts hẽ bë hyb n'aa es'ee nyy da baad bë babok p'ooj ub, panyyg hanäm do hã bë h'yy kadaw'uuh jawén paa bä. Tabad'op hẽ bë h'yy gejë hõm ti noo gó, baad nadoo do bë ahob né paawä.  
\v 33 Bë hyb n'aa es'ee nyy da ta see pé noo gó bë raky n'aa rejãã paah, nyy da paa bë rarejãã. Bë nado paa tii, ti noo gó rarejãã doo, bë hyb n'aa esee paah, bë masa paa ta ti hah'oop doo.  
\v 34 Ti noo gó bë t'yyd mehĩĩn paa bë da hadoo do radewäts b'ëëh doo, bë masa paa sa hã. Tsebee gó bë gadoo ti noo gó bë ma rado hõm doo, ti bahä̃nh baad hadoo do nahänh do ti awät bë pooj jé hỹ pong jé bë hapäh do hyb n'aa.  
\v 35 Ti hyb n'aa bë h'yy gejë hõm manäh. Baad had'yyt hẽ Jesus hã bë h'yy kae bä, tak'ëp baad hadoo do bë gadoo da.  
\v 36 Taw'ããts hẽ h'yyb jawyg gó, h'yy ganajëng doo me bë gadoo bë ahoop doo, P'op Hagä Do karẽn do bë bahaja däk bä kä, bë gadoo hyb n'aa bë hã taky däng doo.  
\v 37 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do ta ti ky n'aa:  
\b  
\q1 “Edaa däk da ti hawät do kajaa.  
\q1 Dooh da tatabëëj bä taky däng do noo gó.   
\q1
\v 38 Karapé haa, matym ỹỹ gó baad hedo padëëk doo,  
\q1 rah'yy ka'eeh do hyb n'aa da rababoo had'yyt hẽ.  
\q1 Dooh da ỹ tsebee bä h'yy gajëë hõm do wë”, näng mäh.\f + \fr 10:38 \ft Habakuk 2.3‑4.\f*   
\b  
\p
\v 39 Ëër kä, dooh ta tyw n'aa heréd hõm do ër ado bä, ragawatsig hõm doo hẽnh hahõm doo gó haboo däk doo. H'yy ka'eeh do ëër, nesaa do mahä̃nh hedëp doo.   
\c 11  
\s1 Ji h'yy ka'eeh do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Hahỹỹ d' tahanäng pé ti ji h'yy ka'eeh doo: Baad ji bahapäh do ti ji h'yyb gó, ji gadoo né da ji pooj jé ji gada doo. Te hub né hẽ, ti awät né da ji nahapäh doo, baad ji bahapäh ji h'yyb gó.  
\v 2 Rah'yy ka'eeh do hyb n'aa P'op Hagä Do wén gadoo ër wahë makũũh.\f + \fr 11:2 \fq Ër wahë makũũh \ft tawén erii wät, ta wakããn, Isaraéw buuj Jesus hã h'yy ka'eeh do tama erih do hyb n'aa. Isaraéw buuj sa wahë makũ ti sa ky n'aa tamaher'oot doo.\f*   
\p
\v 3 P'op Hagä Do hã ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa, ër hapäh hahỹỹh: Sahõnh hẽ badäk hahỹỹh, wë, kamarab, papỹỹj, sagõõh na-ããj hẽ, ta ky gabuuj né hẽ P'op Hagä Do pehuuj wät. Ji nahapäh doo me tapehuuj wät da hẽ ji hapäh doo.   
\p
\v 4 Baad ub Abéw makũ h'yy ka'eeh do hyb n'aa baad hadoo do tama ejuu paah, ta hỹỹj Kaĩh ma ejuu do nahado. Ti hyb n'aa baad né hẽ m' Abéw P'op Hagä Do hã. Baad mä P'op Hagä Do hã Abéw ma ejuu doo. Badäk hahỹỹ bä Abéw nawäd wäd né paawä, da hẽ nä tah'yy ka'eeh do paa ër hã tametëëh nyy da ji h'yy ka'eeh.   
\p
\v 5 Aj'yy Enók häd näng do P'op Hagä Do masäg kän ta wë ta hã tah'yy ka'eeh do hyb n'aa paah. Dooh paa Enók dajëb bä. Dawuh up mäh. Dooh rawyyd wäd bä P'op Hagä Do mahũũm do hyb n'aa. P'op Hagä Do Enók h'yyb enäw had'yyt hẽ tabawät do hã, ta wë P'op Hagä Do mahũũm do pooj jé.   
\p
\v 6 Ji h'yy kanae bä, dooh ji haja bä P'op Hagä Do ji h'yyb enäw bä. Jé karẽn do P'op Hagä Do wë tahõm bä, jããm né hẽ tahajaa, P'op Hagä Do awät né hẽ taky dahé bä, baad hadoo do P'op Hagä Do anoo ta hã hesoos do hã taky dahé bä.   
\p
\v 7 Tah'yy ka'eeh do hyb n'aa Nowéh tatamaa jat marakate, ta ỹỹm, ta taah, ta taah ä̃j raked'ëëp do hood n'aa. Marakate tatamaa jat Nowéh P'op Hagä Do maher'oot jawén paa bä sa pooj jé hana do ranahapäh nä doo. Nowéh h'yy ka'eeh doo, ta metëë n'aa ta wób sa hã. Nesaa do hã ta wób raky n'aa kety däk, Nowéh h'yy ka'eeh doo da rah'yy kana'eeh do hyb n'aa. Ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa né hẽ baad ji bahado däk P'op Hagä Do matym gó. Ti hyb n'aa, tah'yy ka'eeh do hyb n'aa baad Nowéh wén hado däk ta matym gó.   
\p
\v 8 Abaraãm h'yy ka'eeh do hyb n'aa tawén ky dahé wät P'op Hagä Do maher'oot noo gó hëëj s'ee hẽnh tabahõm hyb n'aa, hëëj ta hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo hẽnh. Abaraãm ky dahé wät, tatsyym kadoo, dooh né paawä tahapëë bä n'yy hẽnh ta ti hëëj badäk.  
\v 9 Tah'yy ka'eeh do hyb n'aa hëëj ta hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo bä tabawäd wät ta s'ee hẽnh naa hadoo doo da. Ta tii bä jé pad'yyt hẽ takeh'ỹỹt. Sa masããh byyh s'ëëb sa tób rah'ỹỹt doo. Tii d' né paa Isak, Jakóh rabad'oo. Sa hã na-ããj hẽ P'op Hagä Do ky n'aa enooh paa hëëj Abaraãm hã taky n'aa enooh do paah.  
\v 10 Ta tii d' paa Abaraãm rawén bok panang P'op Hagä Do mo haj'aa hã, nahänh doo, hỹ pong jé badäk do ragada do hyb n'aa.   
\p
\v 11 Abaraãm h'yy ka'eeh do hyb n'aa, neta né paawä ta ỹỹm Sarah, tabëëj däg né paawä ta baab n'aa ta ỹỹm sii tabetaah hyb n'aa, Abaraãm panaa nyy däk, P'op Hagä Do moo wät né hẽ ta hã taky däng do taky daheeh do hyb n'aa.  
\v 12 Ti hyb n'aa kä, edaa däg né paawä tadajëp do ta t'aah benäng noo gó, sagõõh hawób däk, hood tëg hawób däg ta panaa ta jawén kä.   
\p
\v 13 Abaraãm, Isak, Jakóh na-ããj hẽ radejëp sa hã P'op Hagä Do ky n'aa eno däk do paa ragadoo do pooj jé. Ti hadoo né hẽ, rah'yy kae had'yyt hẽ radejëp bä kä. Ti hyb n'aa, dawëë naa rahapäh hadoo sa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paah. Tsebee gó ragahëën ti sa h'yyb gó. Dooh m' badäk hahỹ tado bä sa panang heh'äät, sa nooh. Ta s'ee hẽnh naa, ta wób sa häj n'aa bä habok do hadoo mäh, sa nooh.  
\v 14 Sa häj n'aa pan'aa hes'oos do tii, ta ti hedoo do her'oot doo.  
\v 15 Dooh hëëj reréd hõm do paa tado bä rah'yyb padëëk doo. Tii d' tado bä paawä, rahaja paawä rababaaj nä p'aa hẽnh t'ĩĩ hẽnh.  
\v 16 Panang hỹ pong jé badäk doo, hëëj reréd hõm do bahä̃nh baad hadoo do resoos. Ti hyb n'aa, dooh P'op Hagä Do nu mebyy bä, “Ỹ ti rah'yy kaha'eeh doo”, taher'ood bä. Tenyyw hõm sa panang pan'aa hỹ pong jé.   
\p
\v 17-18 Abaraãm P'op Hagä Do metyy noo gó, taju paawä ta t'aah Isak P'op Hagä Do wë. Tii d' tawén doo paawä, baad P'op Hagä Do hã tah'yy ka'eeh do hyb n'aa. Isak, sét had'os do ta t'aah Abaraãm aju paawä, hahỹỹ da paawä P'op Hagä Do ky hadoo paa ta hã: “Isak hanaa da a panaa heh'äät.”\f + \fr 11:17-18 \ft Genesis 21.12\f*  
\v 19 Abaraãm hã, P'op Hagä Do hajaa dejëp do ragenä boo bä tan'oo bä. Ti hyb n'aa, dooh né paawä Isak tadajëëb bä, ta t'aah tagadoo p'aa hẽnh, dajëp do mahang taganä wät hadoo.   
\p
\v 20 P'op Hagä Do hã Isak h'yy ka'eeh do hyb n'aa taky n'aa edëng Jakóh, Esauh daheeh, sa pooj jé hawät do hã.   
\p
\v 21 P'op Hagä Do hã Jakóh h'yy ka'eeh do hyb n'aa tadajëb pooj jé taky n'aa edëë wät mä pawóp hadoo do Joséh taah, tii bä m' ta tatu hã tanu hyy häng bä m', P'op Hagä Do taj'aa etsëë kän.   
\p
\v 22 Joséh h'yy ka'eeh do hyb n'aa, tabedaa däk bä tadajëp doo, taky däng mä Esit bä naa Isaraéw buuj raban'yyh da ta jawén. P'op Hagä Do hã tah'yy ka'eeh do hyb n'aa tamejũũ sa hã nyy d' rabad'oo ta k'yy paa hã.   
\p
\v 23 P'op Hagä Do hã Mosees yb, Mosees ỹỹn rah'yy ka'eeh do hyb n'aa Mosees benäng do jawén paa bä, tamawoob hẽ kamarab noo gó rajejën mä Mosees. Anäm mä sa hã sa t'aah. Dooh m' rajeỹỹm bä häj n'aa wahë n'aa mejũũ doo.   
\p
\v 24 P'op Hagä Do hã Mosees h'yy ka'eeh do hyb n'aa, dooh takarẽn bä Paraóh toog t'aah ramaneëënh karapee tanado wät bä kä.  
\v 25 Dooh takarẽn bä nesaa do moo heb'ooh do sa da tah'yyb hado bä. Dooh takarẽn bä sa sii tatsebee bä. Ji wad'iits ti ta tii, ta hã. P'op Hagä Do karapee, Isaraéw buuj, sa sii rarejãã do takarẽn tagadoo.  
\v 26 Tak'ëp baad ub ta hã Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do kajaa do tagada do hyb n'aa ta hã raky n'aa rejãã doo. Tak'ëp ky n'aa gebah do Esit häj n'aa bä hanäng do bahä̃nh ti ta hã. Raky n'aa rejãã do tawén gadoo, baad hadoo do ta säm tagada do hyb n'aa ta pooj jé.  
\v 27 Tah'yy ka'eeh do hyb n'aa né hẽ tawén eréd hõm Esit häj n'aa. Dooh Esit häj n'aa wahë n'aa kawajããn do tajeỹỹm do hyb n'aa tado bä. Dooh tah'yy gajëë hõm bä, P'op Hagä Do ji nahapäh do tahapëë däk do hyb n'aa.  
\v 28 P'op Hagä Do hã tah'yy ka'eeh do hyb n'aa tamejũũ Pas-kowa heen n'aa Isaraéw buuj ratab'ëës. Tah'yy ka'eeh do hyb n'aa tamejũũ b'éé majyyw repeets hõm sa tób noo bä, dajëb manaa do sa taah wah'ëëh hedoo do tanadej'ëëp hyb n'aa.   
\p
\v 29 Isaraéw buuj rah'yy ka'eeh do hyb n'aa rabatsëg hõm akajar Hahiin Do häd näng doo me, bawoonh do ji mahõm do hadoo. Esit buuj kä rakarẽn bä paawä rabatsëg hõm Isaraéw buuj sa jawén, pehä̃s mä naëng me.   
\p
\v 30 Rah'yy ka'eeh do hyb n'aa Jerikó häd näng do panang hadë pä s'ëëb kajäg bëëh, setsi ta ä̃h noo gó Isaraéw buuj ranu haw'õõd bong jawén paa bä.  
\v 31 Ỹỹnh Rahab häd näng doo, hajõk do sii he'ỹỹh do paah, tah'yy ka'eeh do hyb n'aa dooh tadajëb bä ta wób sa sii, panang babuuj P'op Hagä Do ky nadah'eeh do sa sii. Baad mä Rahab gadoo paa pawóp hadoo do Isaraéw buuj panang begã n'aa. Tamo n'aa jesuu, tajejën.   
\p
\v 32 Badawëët paawä Gidejõn, Barak, Sãn-Sãw, Jepeté, Dawi, Samuéw häd enäh doo, P'op Hagä Do ky n'aa rod na-ããj hẽ sa ky n'aa ji maher'ood bä.  
\v 33 Rah'yy ka'eeh do hyb n'aa ta ti sa wób rado hõm sa majĩĩ häj n'aa. Rah'yy ka'eeh do hyb n'aa baad P'op Hagä Do karẽn doo da ti sa wób rabag'ããs. Rah'yy ka'eeh do hyb n'aa P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ragadoo. Rah'yy ka'eeh do hyb n'aa P'op Hagä Do noo mesoo awad.  
\v 34 P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh do hyb n'aa tëëg hõõ tak'ëp haju do mahä̃nh sa wób raked'ëëp. Rah'yy ka'eeh do hyb n'aa sẽn-jeer mahä̃nh raked'ëëp sa wób. Rah'yy ka'eeh do hyb n'aa, nahej'oonh do paa hejooj padëëk. Rah'yy ka'eeh do hyb n'aa rakarejan sa majĩĩ sii rakaneb'ooh noo gó, sa majĩĩ ranes'ëëm.  
\v 35 Ỹỹj wób p'aa hẽnh ragadoo sa taah dejëp do mahang genä bong doo.\f + \fr 11:35 \ft P'op Hagä Do ky n'aa rod sa hã masa do P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh do hyb n'aa tii.\f*  
\p Sahõnh hẽ ta ti hedoo do ta wób rahapëë né paawä, h'yy ka'eeh do wób rahoop sa hã rarejãã doo. Rahob had'yyt hẽ, dejëp. Dooh P'op Hagä Do raky n'aa jejën bä raked'ëëp hyb n'aa paawä. Tak'ëp baad ji bawäd had'yyt do hỹ pong jé, ragenä bong bä kä, ti ragahëën.  
\v 36 H'yy ka'eeh do wób raky n'aa rejãã, rahewyyh. H'yy ka'eeh do wób ramoo mewyyt, ratsyym mewyyt haak sapuuw hadoo doo me, ragadahew'ëës doo gó radewäts b'ëëh.  
\v 37 Pä me ramakut h'yy ka'eeh do wób radejëp hyb n'aa. H'yy ka'eeh do wób rabaa gehõg hõm seer me. H'yy ka'eeh do wób sẽn-jeer me radej'ëëp. Jé pad'yyt hẽ h'yy ka'eeh do wób raked'ëëp sa majĩĩ mahä̃nh. Jããm hẽ b'éé byyh kabara byyh h'yy ka'eeh do wób sa saroor. Dooh sa wë hanyys péh. Kasuud is paah. Rano n'aa masoo, rarahejãã.  
\v 38 Banawäng doo bä, waëë mahang, pä yb gabaho doo gó, k'ããts yt hã gabaho doo gó na-ããj hẽ rababok paah. Dooh rahyb n'aa p'eed bä badäk hahỹỹ bä hanäng doo. Baad had'op ta tii. Badäk hahỹỹ bä habong do wób, P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do sa bahä̃nh ta tii, baad hadoo doo.  
\v 39 Baad ub ta ti sahõnh hẽ P'op Hagä Do hã, ta hã rah'yy ka'eeh do hyb n'aa. Ti hadoo né hẽ, dooh paa ragado bä sa hã P'op Hagä Do ky n'aa eno däk do paah.  
\v 40 Rawén ganadoo paa ta tii, baad hadoo doo, pooj jé taky n'aa enooh do bahä̃nh, P'op Hagä Do h'yyb däng do hyb n'aa sa hã ër hã na-ããj hẽ, séd demuun baad had'op ër bahadoo hyb n'aa kä.   
\c 12  
\s1 Dooh ji h'yy gajëë hõm bä baad nadoo do ji ahob né paawä ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa kä, hajõk h'yy ka'eeh do paah, p'ooj ub habong do paa ër rahapäh do hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër eréd hõm sahõnh hẽ ji tahewaat doo, baad nadoo do ji tamasoo do na-ããj hẽ. Taw'ããts hẽ h'yy ganajëng doo me P'op Hagä Do karẽn doo da ër aboo had'yyt hẽ hỹ jawén, tsyym kas'ỹỹ do h'yy ganajëng doo me rawaj'aah doo da rakajaa bä kä.  
\v 2 Taw'ããts hẽ Jesus hã ër h'yyb padëëk. Ër h'yy ka'eeh do du na do tii, ër h'yy ka'eeh do kah'ũũm hanoo do tii. Tak'ëp tsebé do ta pooj jé tagadoo tagada do hyb n'aa tagadoo paa b'aa kajatsëk do hã tadajëp doo. Dooh hyb n'aa Jesus nu mebyng pé ta tii d' tadajëp do hã.\f + \fr 12:2 \ft Judah buuj sa hã, b'aa hã ji dajëb bä tak'ëp ji nu mebyng. Sa hã P'op Hagä Do ky n'aa was'ee däk do tii d' dajëp doo. Ti hadoo né hẽ, dooh Jesus nu mebyy bä, baad hadoo do ta pooj jé tagada do hyb n'aa.\f* Tii bä kä, P'op Hagä Do sahõnh hẽ bag'ããs do hub hẽnh tabaso kän, takaweh'ëëh doo bä.  
\v 3 Bë hyb n'aa newë nyy da dooh Jesus h'yy gajëë hõm bä, tak'ëp ajyy nesaa do moo heb'ooh do ta hã rakamajẽ né paawä. Bë hyb n'aa newë Jesus, bë h'yy gejë hõm mahä̃nh.  
\v 4 Bëëh, dooh dajëb bë ahob nä bä nesaa do hã bë h'yy keb'aah do hyb n'aa. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë h'yy keb'aah né hẽ, bë h'yy gejë hõm manäh.  
\v 5 Bë mabaan hõm P'op Hagä Do kyyh bë tah'yyb en'yym do hyb n'aa bë tamaher'oot doo. Bëëh, ta taah hã tabaher'oot tii. Hahỹỹ da ta kyyh ta kyy kerih doo gó:  
\b  
\q1 “Tah ỹỹ, mamak'yyts manä mahỹỹnh do hadoo doo me Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do õm tametëëk doo.  
\q1 H'yy gajëë hõm manä tak'ëp hadoo doo me õm tamaher'ood bä, õm tah'yy geä̃m bä.   
\q1
\v 6 Mahỹỹnh do hadoo doo me Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do metëëk takamahä̃n do hã.  
\q1 Sahõnh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do gadoo doo, ta taah hedoo doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hewyyh hadoo ta see pé noo gó tametëëk hyb n'aa”,\f + \fr 12:6 \ft Proweh-Bijos 3.11‑12\f* näng ta kyyh.   
\b  
\p
\v 7 Baad nadoo do bë ahoop doo, bë tametëëk do pan'aa tii. Ta taah bë bahado däk do hyb n'aa, ta t'aah hã tabad'oo doo da bë hã tabad'oo ta ti metëëh. Sahõnh hẽ né hẽ sa taah hedoo do mahỹỹnh hadoo doo me sa yb metëëk.  
\v 8 Mahỹỹnh do hadoo doo me P'op Hagä Do bë tama net'ëëg bä paawä, sahõnh hẽ ta taah tametëëk doo da, tii bä dooh paawä ta taah heh'äät bë do bä. Ỹỹnh daap hetaah do taah hadoo paawä bë tii bä.  
\v 9 Ër karepé noo gó, ër yb badäk hahỹỹ bä hanäng doo, mahỹỹnh do hadoo doo me ër rametëëk, ër wén weh'ëëh ër yb. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ ti bahä̃nh ër Yb hỹ pong jé hawät do ër ky daheeh, ta pa had'yyt hẽ ër babok hyb n'aa.  
\v 10 Pawóp its ta baab noo gó ji yb ji rametëëk baad hadoo doo me sa hã, ër rabaw'ëëh hyb n'aa. P'op Hagä Doo kä ër tametëëk baad tabahadoo hyb n'aa ër hã, baad had'op, tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh ër babok hyb n'aa kä, tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh tabawät doo da.  
\v 11 Ji hã rametëëk doo, ji rahewyyh doo, dooh né hẽ ji genaag bä ta tii d' ji hã rabad'oo do ti noo gó. Hejoonh ji hã, datés ji hã. Ti hado né paawä, ta jawén kä, P'op Hagä Do mo haj'aa ji ahob wät do hyb n'aa ji h'yy ganyy däk bä kä, tak'ëp h'yyb nyyw gó baad had'op doo gó ji bawät tan'oo bä kä.   
\p
\v 12 Ti hyb n'aa kä, bëëh, h'yyb nahejooj padëëk doo, bëëh, h'yyb nahedo padëëk doo, taw'ããts hẽ bë h'yy kahej'oonh, bë h'yyb hedo p'aa hẽnh.  
\v 13 Taw'ããts hẽ tyw n'aa dajang doo me bë babok, h'yyb nahed'oo do rah'yy ganejë hõm hyb n'aa, p'aa hẽnh baad had'yyt hẽ Jesus tyw n'aa gó rababok hyb n'aa kä.   
\s1 Dooh ji mak'yyts bä ji P'op Hagä Do maher'oot do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 14 H'yyb nyyw gó bë aboo sahõnh hẽ sa wë. Tsyt hẽ, nesaa do mahä̃nh, P'op Hagä Do wë bë aboo had'yyt hẽ. Tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh ji naboo bä, dooh da Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ji hapëë bä da.  
\v 15 Baad bë masaa bë da hadoo doo, dooh bë mahang makyys pé ji hã P'op Hagä Do ky enyym doo. Ji hã P'op Hagä Do ky enyym do makyys doo, ta hã h'yy gajëë hõm doo, baad nadoo do tadu n'aa, ta wób tah'yyb tatuk ta nemuun dawëë P'op Hagä Do mahä̃nh rababok hyb n'aa.  
\v 16 Bë hyb n'aa matakä bë mahang tanaỹỹh hyb n'aa ta ỹỹm nadoo do sii, ta patug nadoo do sii. Bë hyb n'aa matakä bë mahang tananäng hyb n'aa P'op Hagä Do waneh'ëëh do Esauh makũ bad'oo doo da. Sét ta waa hyb n'aa tesëëm hõm, tan'oo däk ta wah'ëë hadoo do paa ta hỹỹj hã.  
\v 17 Bë hapäh né hẽ, ta jawén, ta yb ky n'aa edëng takarẽn bä, dooh ta yb gado wäd bä. Aód né paawä dooh tahaja wäd bä tahỹỹd bä tabad'oo do paah.   
\p
\v 18 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ h'yy ganajëng doo me baad had'yyt hẽ ër h'yy ka'eeh. Baad ub né hẽ ta tyw n'aa papuuj, p'ooj ub Mosees hã kametä däk do bahä̃nh tii. Dooh bë kaja däg ji hapäh do waëë bahõõ däk doo bä, tak'ëp tabadagyp doo bä, bah'ood darung do bawät doo bä, ër wahë makũ rabad'oo do paa hadoo.\f + \fr 12:18 \fq Ër wahë makũũh \ft tawén her'oot, ta wakããn Isaraéw buuj tama erih do hyb n'aa hahỹỹh.\f*  
\v 19 Dooh bë maa napëë bä b'éé s'ããn gamehỹỹh do ky ka'eeh doo. Dooh bë maa napëë bä P'op Hagä Do kyyh ä̃m n'aa näng doo, ta ti ramaa napäh do paa hadoo. Ramaa napäh bä m' rabetsẽẽ P'op Hagä Do ky ym hyb n'aa sa hã taher'oot doo.  
\v 20 Tak'ëp rajeỹỹm do hyb n'aa, dooh m' rahaja bä ragado bä P'op Hagä Do mejũũ doo: “Dajëp né da waëë hã moo däng doo, bë masããh see na-ããj hẽ dajëp né hẽ da. Ji akut pä me tadajëp hyb n'aa”,\f + \fr 12:20 \ft Esodo 19.12‑13\f* näng paa ta kyyh.  
\v 21 Tak'ëp mä ta ä̃m n'aa näng Mosees hapäh doo. Ti hyb n'aa m' taky hadoo: “Tak'ëp ỹ kajajãn ta ä̃m n'aa hã”,\f + \fr 12:21 \ft Dew-Teronom 9.19\f* näng mäh. Ti hadoo paa sa hã.   
\p
\v 22 Ër hã kä ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do wë tagasëëts hõm. Pooj jé sa hã kametä däk do nahado tii. Waëë hadoo ji matym me ji nahapäh do wë, Sijõn häd näng do wë bë kaja däk. Jerusarẽnh hỹ pong jé badäk doo hẽnh, P'op Hagä Do hedëb had'yyt do panang wë bë kaja kän. Tak'ëp hajõk do ããs tseb'ee doo gó hỹ pong jé rakata padëëk doo bä bë kaja kän.  
\v 23 P'op Hagä Do taah wah'ëëh hedoo do sa wë bë kaja däg kän. Hỹ pong jé sa häd kerii däk. Sa wób bë bahado däk. P'op Hagä Do wë bë kaja kän, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä habong do ky n'aa etyy doo. Baad habok do paa hỹỹ kä baad had'op do hado däk do sa wë bë kaja kän do hadoo.\f + \fr 12:23 \ft Jesus hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa hỹ pong jé babuj n'aa ji bahado däk, dooh né paawä t'ĩĩ hẽnh ji awäd nä bä. Ti hyb n'aa né hẽ sahõnh hẽ tetsén do wë ji kaja däk tanooh.\f*  
\v 24 Ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do ky n'aa enooh do Jesus gasëëts hõm do wë bë kaja kän. Baad ta majyyw ër h'yyb tym tabenyyw däk. Abéw majyyw nahado, k'ããts gó naa P'op Hagä Do hã tabetsẽẽ P'op Hagä Do babaanh hyb n'aa ta säm.\f + \fr 12:24 \ft Genesis 4.10\f* Jesus majyyw etsẽẽ hadoo P'op Hagä Do hã tamabaan hõm hyb n'aa sahõnh hẽ nesaa do ër moo bok do paah.  
\v 25 Ti hyb n'aa bë mak'yyts manä Jesus ër tamaher'oot doo. P'ooj ub, P'op Hagä Do kyyh badäk hahỹỹ bä Mosees sa hã tamaher'oot do mak'yys doo, nesaa do hã raky n'aa kety däk tii. Ti bahä̃nh ji P'op Hagä Do rejãã do ër ahoop da hỹ pong jé naa ër tamaher'oot do ër mak'yyts bä. Dooh ër haja bä ër kejën bä ta ti mahä̃nh.  
\v 26 P'ooj ub waëë Sinaih häd näng doo bä sa sii P'op Hagä Do baher'oot noo gó, tak'ëp badäk hahỹ katajus wät ta ky haj'aa. Da hẽ kä hahỹỹ da P'op Hagä Do ky däng: “Sét nuu me ti awät nä badäk hahỹ had'yyt nado katajuus ỹ an'oo bä. Wë na-ããj hẽ katajuus da ỹ an'oo bä”, näng ta kyyh.  
\v 27 “Sét nuu me ti awät nä” taher'ood bä, gawatsig da tapehuunh do paa hahänh doo, naym doo, tahanäng pé tii. Jããm né hẽ haym nahänh doo.  
\v 28 Ti hyb n'aa, panang banahänh do ër gadoo da do hyb n'aa hỹ pong jé P'op Hagä Do bag'ããs doo bä, taw'ããts hẽ dooh ër eréd bä P'op Hagä Do ky enyym do ji hã. Taw'ããts hẽ takarẽn doo da, ër j'aa etsë ta hã. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do ër hyb n'aa jew'yyk ër hyb n'aa meuunh doo me. Taw'ããts hẽ ta wë ër kadaduu doo me ër j'aa etsë ta hã.  
\v 29 Taw'ããts hẽ tii d' ër bad'oo, tëëg hõõ sahõnh hẽ tagawats'iik do hadoo P'op Hagä Do ër h'yy kaha'eeh doo.   
\c 13  
\s1 Nyy da ji bawät do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Taw'ããts hẽ bë kamahä̃n had'yyt hẽ bë da hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh doo.  
\v 2 Taw'ããts hẽ baad bë gadoo bë tób bä ta s'ee hẽnh naa hena doo. Tii d' ta wób rabad'oo do hyb n'aa paah, ããs né ti ragadoo, dooh né paawä rahapëë bä ããs rado bä.  
\v 3 Taw'ããts hẽ ragadahew'ëës doo gó radewäts b'ëëh do bë hyb n'aa esee, bë masaa. Bë hyb n'aa newë nyy d' bë karẽn paawä bë hã ta wób rado bä, bë tado bä paawä ẽnh radewäts b'ëëh doo. Bë hyb n'aa newë na-ããj hẽ rarahejãã doo, bë hã pé hado né paawä ta tii.   
\p
\v 4 Taw'ããts hẽ bë sahõnh hẽ bë hyb n'aa jew'yyk ji katëë doo. Masuuj nado tii. Taw'ããts hẽ ỹỹnh patug dooh ta ỹỹm tawad'ii bä ỹỹnh see wë. Taw'ããts hẽ ỹỹnh na-ããj hẽ dooh tawad'ii bä ta patug. Tii d' ỹ wén her'oot, baad nadoo do hã P'op Hagä Do ky n'aa etyy da sa ỹỹm nadoo do sii, sa patug nadoo do sii ha'ỹỹh doo.   
\p
\v 5 Bë kamahä̃n manä dajẽẽr. Taw'ããts hẽ bë h'yy gadeja bë wë hanäng do hã. Tii d' bë ỹ wén maher'oot, hahỹỹ da P'op Hagä Do ky däng do hyb n'aa: “Dooh õm ỹ eréd bä. A pa had'yyt hẽ ỹ bawät”,\f + \fr 13:5 \ft Dew-Teronom 31.6\f* näng mäh.  
\v 6 Ti hyb n'aa, hejoonh do ër hã takametä bä, dooh ër hyb n'aa tón bä. P'op Hagä Do hã ër h'yy kasadä do hyb n'aa hahỹỹ da ër hajaa ër ky hadoo:  
\b  
\q1 “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do masa ỹ n'aa. Dooh da ỹ eỹỹm bä.  
\q1 Dooh hajaa pé hã ỹ ramoo bok péh.”\f + \fr 13:6 \ft Saaw-Mo 118.6‑7\f*   
\b  
\p
\v 7 Bë hyb n'aa es'ee bë wahë n'aa bë h'yyb mah'ũũm do paah, P'op Hagä Do panyyg bë ramaher'oot do paah. Bë hyb n'aa newë nyy da rababok paa radejëp bä kä. Taw'ããts hẽ rah'yy ka'eeh do paa da bë h'yy ka'eeh.   
\p
\v 8 Jesus Kristo dooh takahỹỹd bä. P'ooj ub tabawät doo da, da hẽ na-ããj hẽ tabawät, hỹ jawén na-ããj hẽ tabawäd had'yyt da.  
\v 9 Ti hyb n'aa bë an'oo manä ta s'ee hẽnh bë rah'yyb mahũũm hajõng hedoo do ta see ky n'aa me rama metëëk doo me. Taw'ããts hẽ ji wë P'op Hagä Do ky enyym do bë tah'yyb hej'oonh, baad bë h'yy kae had'yyt hẽ hyb n'aa. Sa waa, sa tä ratayy do hã bë hyb n'aa matakä manäh. Dooh ta ti masaa bä tayy do sa hã.  
\v 10-11 Ër wë ti anyy däg kän nesaa do ër moo bok do hado hõm doo, Jesus, ër hyb n'aa dajëp doo. Sa masããh wób majyyw Judah buuj sa ky n'aa rod wahë n'aa tamahũũm P'op Hagä Do tób n'aa gawakõ t'õp gadäk doo gó P'op Hagä Do matym gó, nesaa do ramoo bok do paa kado hõm hyb n'aa. Sa hã P'op Hagä Do kahesé do tób n'aa yt hã moo heb'ooh doo, dooh rahaja bä rawëë bä ta ti booj yb, kabara dab. Panang bahä̃nh rabaju hõm tii. Ta tii pé né hẽ, P'op Hagä Do matym gó nesaa do hado hõm do ti Jesus.  
\v 12 Ta hã kaja däk sahõnh hẽ sa ky n'aa rod rabad'oo do paah. Ti hyb n'aa, Jesus na-ããj hẽ ahob wät panang bahä̃nh, ta majyyw hyb n'aa tsyt hẽ P'op Hagä Do wë tabasëëw hõm hyb n'aa ta karapee.  
\v 13 Ti hyb n'aa kä, panang bahä̃nh Jesus ramahũũm doo da, ta hã rarejãã do tabahoop hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër na-ããj hẽ ër eréd hõm Jesus ganadoo do rabahed'oo doo. Taw'ããts hẽ ër gadoo Jesus hyb n'aa ër raky n'aa rejã bä, Jesus gado däk do paa hadoo ta hã raky n'aa rejãã doo.  
\v 14 Ta ti ỹ wén her'oot, dooh babä ër panang heh'äät nahänh do tado bä. Hỹ pong jé ër panang heh'äät do ti ër gada doo.  
\v 15 Jesus ër ky n'aa rod P'op Hagä Do wë tabahadoo do hyb n'aa, taw'ããts hẽ Jesus wë ër bahõm ër j'aa etsëë had'yyt hẽ hyb n'aa P'op Hagä Doo. Da hẽ ër j'aa etsë doo, P'op Hagä Do matym n'aa hadoo né hẽ tii, P'op Hagä Do ji hyb n'aa jew'yyk do né hẽ tii.  
\v 16 Bë moo boo had'yyt hẽ baad hadoo do bë da hadoo do wë. Bë mabaan manä tii. Bë masaa had'yyt hẽ ta wób bë wë hanäng doo me. Bë mabaan manä tii. P'op Hagä Do matym n'aa hadoo tii. P'op Hagä Do h'yy gadajang ta tii hã.  
\v 17 Taw'ããts hẽ bë ky dahé, bë hyb n'aa jewyyg Jesus hã h'yy ka'eeh do hyb n'aa bë wahë n'aa hedoo doo. Bë rahagãã had'yyt hẽ, rahapäh do hyb n'aa P'op Hagä Do wë rakametëëh hyb n'aa ta jawén kä nyy da paa bë rabahag'ããs. Bë an'oo manä bë rahyb n'aa tón, baad nadoo do hyb n'aa ta ti bë hã. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë ky dahé né hẽ, tsebee gó bë rabahag'ããs hyb n'aa.   
\p
\v 18 Bë ky n'aa ets'ẽẽ ãã hyb n'aa P'op Hagä Do hã. Ãã hapäh, baad ub ãã h'yyb. Baad ub ãã baboo had'yyt hẽ ãã karẽn.  
\v 19 Tak'ëp bë ky n'aa ets'ẽẽ P'op Hagä Do banoo hyb n'aa nayyw hẽ ỹ matëëh hyb n'aa bë wë.   
\s1 Ky n'aa kedëng do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 20-21 Ỹ karẽn P'op Hagä Doo, h'yyb nyyw ji hã hanoo doo, bë hã tabanoo sahõnh hẽ baad hadoo doo, takarẽn do bë bahajaa bë moo bok hyb n'aa. Ỹ karẽn Jesus Kristo hyb n'aa tamoo wät ër h'yyb gó tagen'aak doo. Ta tyw n'aa papuuj nahänh do P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paa Jesus majyyw gasëëts hõm do hyb n'aa, p'aa hẽnh Jesus ër Wahë N'aa ganä wät dejëp do mahang P'op Hagä Do an'oo bä. B'éé hagã n'aa wahë n'aa heh'äät do ti Jesus.\f + \fr 13:20-21 \ft Ër hagã n'aa heh'äät tahanäng pé tii.\f* Taw'ããts hẽ Jesus Kristo ër j'aa etsëë had'yyt hẽ. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ.   
\p
\v 22 Wakãn haa hedoo doo, baad bë gado hahỹ bë ỹ ma erih doo gó bë ỹ maher'oot doo. Dooh tadawëd bä ỹ ma erih doo.   
\p
\v 23 Bë ỹ maher'oot, dooh ër hỹỹj hadoo do Tsimoot ragadahew'ëës doo gó tag'ëëd wäd bä. Rado nyyh. Nayyw hẽ takaja bä babä, ỹ mahũũm da si ỹỹ, bë wë ỹ beg'ããs bä.   
\p
\v 24 Bë maher'ood ãã hyb n'aa esee bë wahë n'aa hedoo doo, sahõnh hẽ P'op Hagä Do karapee na-ããj hẽ. Itarija häj n'aa buuj Jesus hã h'yy ka'eeh do bë m' rahyb n'aa esee.  
\v 25 Ỹ karẽn P'op Hagä Do ky enyym bë wë. Jããm hẽ kä.