\id GAL - Nadëb New Testament (Brazil) - 2012 -bd (web edition) 
\h Garata 
\toc1 Garata Jesus hã h'yy ka'eeh do Garata häd näng do panang bä habong do hã Paw-Ro ma erih do hahỹỹh 
\toc2 Garata 
\toc3 Gálatas 
\mt1 Garata  
\mt2 Jesus hã h'yy ka'eeh do Garata häd näng do panang bä habong do hã Paw-Ro ma erih do hahỹỹh  
\c 1  
\s1 Kedëng do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Jesus mejũũ do see ỹ ti hỹ Paw-Ro. Ajyy ỹ rasëëw hõm do hyb n'aa nado Kristo mejũũ do see ỹ wén hado däk. Ajyy sa kyy gó nado tii. Jesus Kristo kyy gó né tii. P'op Hagä Do ta Yb, dejëp do mahang Jesus ganä wät hanoo do kyy gó na-ããj hẽ.   
\p
\v 2 Ër hỹỹj hedoo do pa ỹ habong do sa sii ỹ edëng bëëh, Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Garata häj n'aa bä jé pad'yyt hẽ bë panang bä kahet'aa doo.   
\p
\v 3 Ỹ karẽn P'op Hagä Do ër Yb, Jesus Kristo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do na-ããj hẽ ky en'yym bë hã. Ỹ karẽn baad ub Kristo bë rah'yyb en'yym.  
\v 4 Jesus né hẽ tii, P'op Hagä Do ër Yb karẽn doo da, ta daaj hẽ takan'oo däk dajëb hã, nesaa do ër moo bok do säm, ër tabed'ëëp hyb n'aa, da hẽ Nesaa Do Yb mejũũ doo da habok doo da ër naboo bong hyb n'aa kä.  
\v 5 Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do hã ji j'aa etsëë had'yyt hẽ. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ.   
\s1 Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã rah'yy kawereem do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 6 Ỹ hyb n'aa tón, nayyw hẽ né hẽ bë du doo do hyb n'aa bë beréd hõm P'op Hagä Doo, Kristo hyb n'aa né hẽ bë wë taky enyym, bë tagadoo doo. Panyyg see bë ky dahé däg kän.  
\v 7 Jesus panyyg hanäm do tii, ta wób sa noo né paawä, dooh panyyg hanäm do tado bä. Ta wób rakarẽn bë rawedii. Rakarẽn rah'ỹỹt Kristo ky n'aa hanäm doo.  
\v 8 Ky n'aa kawas'ee däk da had'yyt hẽ jé ta see hadoo Jesus ky n'aa hanäm do ma metëëk doo, bë ãã ma met'ëëg wät do paa nadoo doo. Ỹ tado bä paawä, ããs wë hã hana do tado bä paawä na-ããj hẽ ta see hã ma metëëk doo, ky n'aa kawas'ee däk da.  
\v 9 Ỹ ab'aanh pooj jé bë ãã maher'ood wät doo: Ky n'aa kawas'ee däk da had'yyt hẽ jé ta see hadoo Kristo ky n'aa hanäm do bë tamaher'ood bä, pooj jé bë gadoo do nahadoo doo! Tabanesaa hẽnh hahõm do ti ma matëg oow.   
\p
\v 10 Ta ti ỹ erih do hã wyt ta maab hẽ, dooh hã ỹ raj'aa etsë do jawén ỹ awäd bä. P'op Hagä Do ỹ taj'aa etsë ỹ karẽn. Ta wób ỹ karẽn ỹ h'yyb en'yym g'eeh? Dooh. Da hẽ ỹ karẽn nä bä paawä ta wób ỹ h'yyb enäw up, dooh Kristo karom ỹ do bä paawä.   
\p
\v 11 Baad bë ỹ maher'oot hahỹ wakãn haa: Kristo ky n'aa hanäm do bë ỹ ma met'ëëg wät doo, dooh ajyy sa hanaa tado bä.  
\v 12 Dooh aj'yy tado bä hã ỹ tab'ëës do ta panyyg. Dooh ỹ rama met'ëëg bä ta tii. Jesus Kristo né hẽ tii, ta ti metëëh do hã ỹỹ.   
\p
\v 13 Bë ky n'aa napäh paa nyy da p'ooj ub Judah buuj ky n'aa jew'yyk do mejũũ doo da ỹ bawäd wät. Bë ky n'aa napäh nyy da tak'ëp ỹ paa rejãã P'op Hagä Do karapee, Kristo hã h'yy ka'eeh doo. Bë ky n'aa napäh na-ããj hẽ tak'ëp ỹ karẽn paawä Kristo hã h'yy ka'eeh do ỹ gawats'iik ti noo gó.  
\v 14 Tak'ëp paa ỹ ma kamet'ëëg wät Judah buuj ky n'aa jew'yyk doo, baad paa ỹ ky daheeh. Ti hyb n'aa ỹ akog bong paa hajõk Judah buuj nemon ỹỹ ma kamet'ëëk doo. Tak'ëp paa ỹ karẽn ỹ ky daheeh sahõnh hẽ ãã wahë makũ metëëk do hã.  
\v 15-16 Tii bä kä, tii da né hẽ ỹ bawäd né paawä, P'op Hagä Do metä wät hã ỹ ta T'aah, ỹ tah'yy gan'yyh ta hã tan'oo bä, Judah buuj nadoo do hã ta ky n'aa ỹ maher'oot hyb n'aa. P'ooj ub, ä̃n ỹ wog gó ỹ basuun nä bä, tsyt hẽ ỹ P'op Hagä Do asëëw däk. Taky enyym do hyb n'aa hã ỹỹ, nes'aa né paawä ỹỹ, hã ỹ tabanoo ta wë ỹ moo wät hyb n'aa. Tii bä, ta T'aah hã ỹ tametëëh P'op Hagä Do h'yyb däng noo gó, dooh ỹ eaaj bä ajyy sa hã nyy d' ỹ bad'oo.  
\v 17 Dooh na-ããj hẽ Jerusarẽnh hẽnh ỹ ahõm bä, pój ỹỹ jé Jesus mejũũ do rabahado padëëk do sa wë ỹ beaanh hyb n'aa paawä. Dooh. Nayyw hẽ ỹ bahõm paa Arab häd näng do häj n'aa hẽnh. Ta jawén, tii b' naa Damas-Ko panang hẽnh ỹ babaaj hõm kän.   
\p
\v 18 Tii bä kä, tamawoob hẽ ta baab jawén paa bä, Jerusarẽnh hẽnh ỹ bahõm kän, Peed ỹ baheg'ããs hyb n'aa. 15 ta ä̃h ta pa ỹ baym.  
\v 19 Ta tii bä na-ããj hẽ ỹ bahapäh Tsijaag, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hỹỹj.\f + \fr 1:19 \ft Tsijaag, Jesus hỹỹj. Sét hẽ sa ỹỹn.\f* Jesus mejũũ do wób, dooh ỹ hapëë bä ti noo gó.  
\v 20 P'op Hagä Do matym gó bë ỹ maher'oot: Te hub né hẽ hahỹ ỹ erih doo. Dooh ỹ noo kanesa bä.  
\v 21 Ta jawén ỹ bahõm kän Sirija, Siris häd enäh do sa häj n'aa hẽnh.  
\v 22 Kristo hã h'yy ka'eeh do Judah buuj häj n'aa bä, jé pad'yyt hẽ sa panang hẽnh rakahet'aa doo, dooh ỹ rahapëë nä bä ti noo gó.  
\v 23 Jããm hẽ hahỹ ỹ raky n'aa napäh. Hahỹỹ d' sa kyyh: “Aj'yy p'ooj ub ãã tarahejãã doo, hỹỹ kä tama met'ëëg kän Kristo ky n'aa p'ooj ub takarẽn do tagawats'iik do paah”, näk mä sa kyyh.  
\v 24 Ta ti ỹ raky n'aa napäh bä, P'op Hagä Do raj'aa etsë hëp ỹ n'aa.   
\c 2  
\p
\v 1 Ti m', 14 ta baab jawén paa bä, p'aa hẽnh Jerusarẽnh hẽnh ỹ bahõm. Béh-Nabéh sii ỹ bahõm. Tiit ỹ mahũũm si ỹỹ.  
\v 2 T'ĩĩ hẽnh ỹ wén hõm, P'op Hagä Do metëëh hyb n'aa taw'ããts hẽ né hẽ ỹ bahõm. Ta tii bä ỹ ats'yyt Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa ky n'aa näng doo, ỹ maher'oot hyb n'aa sa hã nyy da Kristo ky n'aa hanäm do Judah buuj nadoo do hã ỹ ma mehet'ëëk doo. Ỹ wén maher'oot, ỹ karẽn ỹ baheg'ããs séd rah'yyb hedo bä hã ỹỹ, ỹ ma mehet'ëëk do hã. Séd rah'yyb nahedo bä paawä ỹ ma mehet'ëëk do hã, daap paawä tii bä ỹ ma met'ëëg wät doo, da hẽ ỹ ma metëëk do na-ããj hẽ, Jesus hã h'yy ka'eeh do wób ỹ da raky sëm do hyb n'aa ta ti raky n'aa napäh bä.  
\v 3 Séd hã sa wahë n'aa hedoo do rah'yyb hedoo né hẽ hã ỹỹ, ỹ ma mehet'ëëk do hã. Dooh ẽnh ramejõ bä Tiit, t'ĩĩ hẽnh si ỹ hewäd nä doo, ta masuuj noo byyh kahõg hõm bä, Judah buuj nado né paawä.  
\v 4 Ta wób ti tii d' karẽn paawä tabad'oo. Jesus hã h'yy ka'eeh do oow né tii. Ër mahang rakamekuuj bong rabaheg'ããs hyb n'aa nyy da Kristo Jesus hyb n'aa, dooh sa ky n'aa jaw'yyk do ër jeỹỹm wäd bä, neỹỹm doo gó ër wén boo kän. Rakarẽn paawä p'aa hẽnh sa ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da ji bawät. Rakarẽn paawä sa ky n'aa jaw'yyk do karom hadoo ji bahado däk p'aa hẽnh.  
\v 5 Tii d' rakarẽn né paawä, dooh tabad'op hẽ ãã ky dahé bä sa kyyh, bë hyb n'aa, Kristo ky n'aa hanäm doo, baad hadoo doo, baad tabenyyw däk hyb n'aa, ta panyyg kamanekuuj däk hyb n'aa.   
\p
\v 6 Jerusarẽnh bä Jesus hã h'yy ka'eeh do mahang rahyb n'aa jew'yyk do sa hã, sa wahë n'aa ky n'aa näng do sa hã, baad ub ỹ ma mehet'ëëk doo. Dooh ỹ ma mehet'ëëk do jó ramejũũ péh. (Ta ti ỹ her'ood né paawä, dooh ỹ ky s'ũũd bä sa hã Jesus sii rababok do paa hyb n'aa. Séd gó P'op Hagä Do ji tagadoo. Ky n'aa etsëëh doo, ky n'aa nets'äs do na-ããj hẽ tagadoo.)  
\v 7 Dooh né hẽ ỹ ma mehet'ëëk do jó ramejũũ péh, ỹ hanäng. Rahapäh, hã ỹ P'op Hagä Do anoo, Kristo ky n'aa hanäm do ỹ ma metëëk hyb n'aa Judah buuj nadoo do sa mahang, Peed hã tabanoo do hadoo Judah buuj mahang tama metëëk hyb n'aa.  
\v 8 P'op Hagä Doo, Peed tahej'oonh doo, Judah buuj mahang Jesus mejũũ do tabahadoo hyb n'aa, ỹ na-ããj né hẽ tahej'oonh Judah buuj nadoo do sa mahang Jesus mejũũ do ỹ bahadoo hyb n'aa, rabahapäh.  
\v 9 Ti m', Tsijaag, Peed, Jowãw daheeh, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa hyb n'aa jew'yyk do ky n'aa enäh doo, rabahapäh bä nyy da P'op Hagä Do ỹ tasëëw hõm tsyt hẽ, Judah buuj nadoo do mahang ỹ moo wät hyb n'aa, Béh-Nabéh daheeh ỹ ragadoo sa h'yyb hataa ãã bahado däk hyb n'aa kä. Sa moo hub me ãã redëng tii bä, ãã ragadoo rametëëh hyb n'aa ta tii hã. Sa sii ãã kaner'oot noo gó, baad ub sa hã Judah buuj nadoo do mahang ỹ Béh-Nabéh daheeh ãã moo bok hyb n'aa. Ti nuuj jé Judah buuj mahang ramoo bok tii.  
\v 10 Dooh ãã hã ramejõ bä. Jããm hẽ ãã hã retsẽẽ, Jesus hã h'yy ka'eeh do kas'uut do Jerusarẽnh panang bä habong do ãã hyb n'aa esee hyb n'aa, ãã masa hyb n'aa. Tii d' né da tak'ëp ỹ karẽn up ỹ bad'oo.   
\p
\v 11 Ãn-Tijoka panang bä ãã wë Peed baheg'ããs noo gó, Peed ỹ nabuuj gedoo baad nadoo do hyb n'aa tabad'oo doo.  
\v 12 Pooj jé dó baad Peed awa had'yyt hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do Judah buuj nadoo do sa sii. Tii bä kä, Ãn-Tijoka bä rakajaa ajyy Tsijaag hep'ëëh doo. Ti m' ta ti ajyy rakajaa bä kä, dawë hã Peed bawäd däk Judah buuj nadoo do sa mahä̃nh. Dooh sa sii tawa wäd bä, Judah buuj wób ji masuuj noo byyh kahõk do hã ky kah'ũũm do tajeỹỹm do hyb n'aa.\f + \fr 2:12 \ft Ti noo gó, Judah buuj Jesus hã h'yy ka'eeh do wób ramejũũ Judah buuj nadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh do sa masuuj noo byyh ragahõg hõm, jããm hẽ tii bä P'op Hagä Do gadoo Judah buuj nadoo do red'oo do hyb n'aa. Judah buuj wób, Jesus hã h'yy ka'eeh doo, tii da ramejũũ Judah buuj nadoo do rabad'oo, Judah buuj wób Jesus hã h'yy kana'eeh do rajeỹỹm do hyb n'aa. Sa hã rawén jeỹỹm, ta ti rarejãã sa ky n'aa jaw'yyk do ky nadah'eeh doo.\f*  
\v 13 Tii bä Judah buuj Jesus hã h'yy ka'eeh do ta tii bä habong doo, Peed mo n'aa me rabadoo däk na-ããj hẽ. J'ooj madäk doo me ti noo gó Peed bad'oo doo da tii d' na-ããj hẽ rabad'oo. Dawë hã rababoo däk Judah buuj nadoo do sa hỹỹj hedoo do Jesus hã h'yy ka'eeh do sa mahä̃nh.\f + \fr 2:13 \ft Ti noo gó, jããm hẽ Judah buuj rabawa Judah buuj nadoo do sa sii, Judah buuj nadoo do sa masuuj noo byyh ragahõg hõm bä. Tii da né sa ky n'aa jaw'yyk do mejũũ. Jesus hã h'yy ka'eeh do sa mahang dooh tii d' tahado wäd bä. Séd gó ji P'op Hagä Do gadoo Jesus hyb n'aa. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ né hẽ paawä Judah buuj nadoo do sii Peed bawa. Ta tii bä heg'ããs do Peed raky n'aa her'oot ta wób sa hã Peed jeỹỹm. Ti hyb n'aa dooh takarẽn bä Judah buuj nadoo do sii tawa bä heg'ããs do sa matym gó. Ti hyb n'aa tsyt hẽ tabawäd däk, tahapëë né paawä dooh ji masuuj noo byyh kahõg hõm do hyb n'aa ji P'op Hagä Do gadoo.\f* Béh-Nabéh sii hẽ sa h'yyb hata däg ti noo gó.   
\p
\v 14 Ti m', dooh baad hadoo doo, Kristo ky n'aa hanäm do metëëh doo da raboo boo bä ỹ bahapäh bä, sa hỹỹj hedoo do raty n'aa gesyyg däk\f + \fr 2:14 \ft Rawén ty n'aa ges'yyk, dooh Garata häj n'aa buuj Jesus hã h'yy ka'eeh do sa masuuj noo byyh kehõg bä. Ti hadoo né hẽ P'op Hagä Do gadoo na-ããj hẽ sa hã Peed hapëë né paawä, ta ty n'aa ges'yyk ta sii wa do paah, ta wób tajeỹỹm do hyb n'aa. J'ooj madäk do ta h'yyb.\f* ỹ bahapäh bä, sahõnh hẽ sa matym gó Peed hã ỹ ky hadoo: “Judah buuj né paawä õm, Judah buuj nadoo doo da mabawäd däk. Meréd hõm Judah buuj raky n'aa jaw'yyk doo. H'ëëd hyb n'aa hỹỹ kä, mabad'oo do hã, makarẽn mamejũũ Judah buuj nadoo do ër hỹỹj ky n'aa hedoo doo, Judah buuj ky n'aa jaw'yyk do ragadoo sa hã magadoo hyb n'aa, õm né heréd hõm paawä tii?\f + \fr 2:14 \ft Dooh né paawä Peed her'ood bä Judah buuj nadoo do sa hã sa masuuj noo byyh ragehõg hõm hyb n'aa, tii d' tahanäng pé dawëë tabawäd däk do sa mahä̃nh, Judah buuj wób rakajaa bä.\f*  
\v 15 Te hub né hẽ, Judah buuj taah ër bahadoo do hyb n'aa Judah buuj né hẽ ëër. Dooh ta wób, baad nadoo do moo heb'ooh do ër ado bä.\f + \fr 2:15 \ft Judah buuj ramaneëënh ta wób \fq “baad nadoo do moo heb'ooh doo”\ft , sa ky n'aa jaw'yyk do raky nadaheeh do hyb n'aa.\f*  
\v 16 Dooh né paawä baad nadoo do moo heb'ooh do ër ado bä paawä, ër hapäh, jããm hẽ Jesus Kristo hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa baad ji wén hado däk P'op Hagä Do matym gó. Jããm hẽ Jesus hyb n'aa ji tagadoo. Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hyb n'aa tado bä. Ër na-ããj hẽ, Judah buuj, Kristo Jesus hã ër h'yy kae däk baad ër bahado däk hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó, ër tagadoo hyb n'aa. Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hã ër daab yb wäd bä. Dooh hajaa pé baad tabahado däk P'op Hagä Do matym gó Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do taky daheeh do hyb n'aa.  
\v 17 Hỹỹ kä, ëër, Judah buuj hedoo doo, Kristo hyb n'aa kä ër karẽn do hyb n'aa baad ër bahado däk P'op Hagä Do matym gó, baad nadoo do moo heb'ooh do ër bahado däk Judah buuj nadoo do nemuun, näk ër buuj wób. Nyy d' rahanäng pé ta tii? Kristo hyb n'aa g'eeh nesaa do moo heb'ooh do ër bahado däk? Dooh. Dooh tii d' tado bä!  
\v 18 P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky nadaheeh do ji bahadoo, p'aa hẽnh ji du do bä Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã ji daab yb bä, pooj jé ji eréd hõm doo.\f + \fr 2:18 \ft Hahỹỹ d' tahanäng pé tii: P'aa hẽnh ji daab yb bä Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hã, ta ti ji eréd wät do jawén paa bä, tii bä né hẽ nesaa do moo heb'ooh do ji bahado däk né hẽ, ji nahajaa do hyb n'aa sahõnh hẽ ji ky dahé bä. Dooh Jesus hã ji daap yyp do hyb n'aa tado bä nesaa do moo heb'ooh do ji hado bä.\f*  
\v 19 Dooh taw'ããts hẽ tado bä p'aa hẽnh ỹ du do bä ỹ daap yyp Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã. Mosees ky n'aa jaw'yyk do dajëb hã ji taky n'aa etyy do hyb n'aa, ỹ paa dajëb wät hadoo ta hã.\f + \fr 2:19 \ft Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejõ wäd bä ji hã Paw-Ro hanäng péh.\f* Hỹỹ kä, tamanejõ wät do hyb n'aa hã ỹỹ, ỹ hajaa P'op Hagä Do karẽn doo da ỹ bawät.  
\v 20 Hahỹỹ d' ỹ hanäng pé ti ta ky n'aa jaw'yyk do hã ỹ paa dajëb wät do hadoo ỹ baher'oot bä: Kristo sii ỹ kepëëm däk do hadoo b'aa kajatsëk do hã tadajëp noo gó. Gawatsig hõm pooj jé ỹ bawät do paah. Kristo ti hỹỹ kä hëp ỹỹ gó hawät doo. Da hẽ, badäk hahỹỹ bä ỹ bawät nä bä, ỹ h'yy kae had'yyt hẽ P'op Hagä Do T'aah hã, hã ỹ kamahä̃n do hã, hëp ỹ n'aa dajëp do hã.\f + \fr 2:20 \ft Ti hadoo ër hã na-ããj hẽ. Paw-Ro bawät do hã ër tametëëh nyy da taw'ããts hẽ ër sahõnh hẽ ër babok.\f*  
\v 21 Jããm hẽ P'op Hagä Do ër wë taky enyym do hyb n'aa baad ër wén hado däk ta matym gó. Dooh ỹ ty n'aa gesyyg bä ta tii. Ta ti ỹ wén her'oot, ji haja bä paawä baad ji bahado däk P'op Hagä Do matym gó ta ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hyb n'aa, tii bä daap paawä Kristo dajëp!”, näng mä ỹ Peed hã.   
\c 3  
\p
\v 1 H'yy ganahoot nä do hadoo bëëh, Garata buuj! Tak'ëp bë rawad'ii bong bë wén nahapëë wät baad hadoo doo! Jaa bë hã wadii? Baad ub né paa bë ỹ ma met'ëëg wät Jesus Kristo ky n'aa b'aa, kajatsëk do hã ji hyb n'aa dajëp doo.  
\v 2 Sét ub ti ỹ eaanh bë hã hỹỹ kä: P'op Hagä Do anoo bë hã ta Sahee, Mosees ky n'aa jaw'yyk do bë ky daheeh do hyb n'aa g'eeh, Kristo hã bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa ta ky n'aa bë maa napäh noo gó?  
\v 3 Tak'ëp bë h'yy ganahoot? Bë du do däk noo gó Kristo hã bë h'yy ka'eeh doo, bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa P'op Hagä Do Sahee bë wén gadoo. Ta Sahee bë tah'yyb mahũũm. Bë karẽn apäh hỹỹ kä bë daaj hẽ bë hajaa doo me bë bahajaa pooj jé bë du doo doo? Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hã g'eeh bë karẽn bë daap yyp hỹỹ kä?  
\v 4 Hajõng baad hadoo do bë bahapäh paa bë mahang. Daap hẽ g'eeh ta ti bë hã? Ỹ karẽn paawä bë bahapäh, dooh daap hẽ tado bä.\f + \fr 3:4 \ft Dooh ji hapëë bä baad ub nyy d' tahanäng pé tëg nad'ëëd is do 4 hã kerih doo. Sét né paawä Gereg kyyh, pawóp hẽ ta ky n'aa ta see pé noo gó. Hahỹỹ da na-ããj hẽ tahajaa ji erii bä: “Daap hẽ g'eeh tak'ëp bë ahob wät doo, Kristo hã bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa bë rarejãã noo gó? Ỹ karẽn paawä bë bahapäh, dooh daap hẽ tado bä bë ahoop do paah.”\f*  
\v 5 Wyt ta maab hẽ, ta Sahee P'op Hagä Do wén noo bë hã, hanäm do tawén pehuunh bë mahang, Kristo hã bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa, dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do bë ky daheeh do hyb n'aa tado bä.   
\p
\v 6 Bë hyb n'aa newë Abaraãm bad'oo doo. P'op Hagä Do hã tah'yy ka'eeh do hyb n'aa né kä m', baad tawén hado däk paa P'op Hagä Do matym gó.\f + \fr 3:6 \ft Genesis 15.6\f*  
\v 7 Ti hyb n'aa kä, tii d' h'yy ka'eeh doo, Abaraãm karapee kä.\f + \fr 3:7 \fk Abaraãm karapee, \ft P'op Hagä Do karapee, Isaraéw buuj sa hã. Ti hyb n'aa jé h'yy ka'eeh do tii, P'op Hagä Do karapee heh'äät doo, Paw-Ro wén näng.\f*  
\v 8 P'ooj ub P'op Hagä Do kyy kerih do hã kaher'ood däk paah, rah'yy ka'eeh do hyb n'aa, Judah buuj nadoo do sii hẽ da baad rabahado padëëk da P'op Hagä Do matym gó. Hahỹỹ da Kristo ky n'aa hanäm do P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot paa Abaraãm hã: “A hyb n'aa né da sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do ky n'aa kedëng da”,\f + \fr 3:8 \ft Genesis 12.3, 18.18, 22.18\f* näng kerih doo.  
\v 9 Ti hyb n'aa, sahõnh hẽ Kristo hã h'yy ka'eeh do tii, Abaraãm h'yy ka'eeh doo da h'yy ka'eeh doo, ragadoo da Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa edëng do paah.   
\p
\v 10 Tii d' nado sahõnh hẽ tii, Mosees ky n'aa jaw'yyk do raky daheeh do hã daab 'yyp doo. Ky n'aa kawas'ee däk tii. Tii d' né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot ti ky n'aa: “Ky n'aa kawas'ee däk sahõnh hẽ ajyy, ỹỹj, sét né paawä resõõts bä sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo gó kerih do mahang. Sét nuu me né paawä resõõts hõm bä, raky n'aa kawas'ee däk da”,\f + \fr 3:10 \ft Dew-Teronom 27.26\f* näng kerih doo.  
\v 11 Ti hyb n'aa, wyt ta maab hẽ, dooh baad ji bahado däk P'op Hagä Do matym gó ta ky n'aa jaw'yyk do hã ji daap yyp do hyb n'aa. Ti né hẽ ti P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot doo. Hahỹỹ da takerii däk ta ti ky n'aa: “Jããm hẽ edëb had'yyt da, jé ta hã h'yy ka'eeh do hyb n'aa baad hado däk do P'op Hagä Do matym gó”,\f + \fr 3:11 \ft Habakuk 2.4\f* näng kerih doo.  
\v 12 Hỹỹ kä, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do ji moo wät doo, dooh ji h'yy ka'eeh do tado bä. Ramoo bok do hã radaab yyp ky n'aa jaw'yyk do ky dah'eeh kar'ẽẽn doo. Hahỹỹ da takerii däk P'op Hagä Do kyy kerih doo gó ta ti ky n'aa: “Jé hahỹỹ hã kamejũũ do moo wät doo, edëb né paawä da ta hyb n'aa.”\f + \fr 3:12 \ft Rewitikos 18.5\f*   
\p
\v 13 Ër paa ky n'aa kawas'ee däk Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do ër nahajaa do hyb n'aa ër ky dahé bä. Tii bä kä, ër Kristo bedëëb wät ër ky n'aa kawas'ee däk do mahä̃nh. Ta hã tabadäng ër ky n'aa kawas'ee däk do Kristo an'oo bä, ër hã tanadëë wät hyb n'aa. Ër hyb n'aa Kristo ky n'aa kawas'ee däk paa ỹ wén näng, hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do hyb n'aa ta ti ky n'aa: “Ky n'aa kawas'ee däk da sahõnh hẽ b'aa hã sa kamag padëëk doo”,\f + \fr 3:13 \ft Dew-Teronom 21.23\f* näng kerih doo.  
\v 14 Ër ky n'aa kawasee do mahä̃nh ër Kristo Jesus bedëëb wät do hyb n'aa, Judah buuj nadoo do na-ããj hẽ ragadoo hỹỹ kä Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa edëng doo. Hỹỹ kä, ër sahõnh hẽ, ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa ër gadoo P'op Hagä Do Sahee taky n'aa enooh do paah.   
\p
\v 15 Kaner'oot do ky n'aa jaw'yyk doo gó bë ỹ maher'oot Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ky n'aa, wakãn haa. Sa da hadoo do sii rakaner'ood bä, ramoo boo bä kerih do rakaner'oot do heen n'aa, sa häd ta hã raberih bä hyb n'aa jewyk do sa matym gó, tii bä dooh hajaa pé ta ti tahỹỹd bä. Dooh na-ããj hẽ ta jawén sa see haja bä kaner'oot do heen n'aa hã taberih nä ta ky n'aa papuuj, pooj jé, ta da hadoo do sii rakaner'oot do bód nadoo doo. Ti hadoo Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do hã.\f + \fr 3:15 \ft Dooh kah'ỹỹt pé tii. Dooh ta bahä̃nh hanoo péh.\f*  
\v 16 Abaraãm hã, ta panaa hã na-ããj hẽ P'op Hagä Do ky n'aa enooh paah, ta hyb n'aa sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do raky n'aa kedëng. Dooh paa P'op Hagä Do ky dëë bä hajõk do ta panaa sa hyb n'aa, ta ti taky n'aa enooh doo. Sét hẽ ta panaa hyb n'aa taky däng.\f + \fr 3:16 \ft Genesis 12.7, 13.15, 24.7\f* Kristo né hẽ ti sét hadoo do Abaraãm panaa, ta hyb n'aa ji wén ky n'aa kedëng.  
\v 17 Hahỹỹ d' ti ỹ hanäng péh, dooh P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paa hah'ỹỹt pé ỹ noo bä: Abaraãm sii P'op Hagä Do kaner'ood wät paah. Baad P'op Hagä Do ky däng ta hã. Taky däng ta hã, dooh taky kahỹỹd bä ta hã taky n'aa enooh doo. Ti hyb n'aa, ta ky n'aa jaw'yyk doo, 430 ta baab jawén paa bä Mosees hã kan'oo däk doo, dooh tahaja bä tahỹỹd bä pooj jé Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo.  
\v 18 Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa edëng do ër wë tatabëëj bä paawä Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hyb n'aa, ji haja bä paawä tii, tii bä dooh P'op Hagä Do ky n'aa enooh do hyb n'aa tado wäd bä. P'op Hagä Do ky n'aa enooh do hyb n'aa né hẽ Abaraãm gadoo P'op Hagä Do ky n'aa edëng do ta hã. P'op Hagä Do wén ky n'aa edëng Abaraãm, P'op Hagä Do ky enyym do hyb n'aa ta hã.   
\p
\v 19 Tii d' tado bä, h'ëëd hyb n'aa g'eeh takan'oo däk ta ky n'aa jaw'yyk doo? Tawén kan'oo däk, nesaa do ramoo nabok hyb n'aa paawä. Takan'oo däk dó, Kristo, Abaraãm panaa, kanajaa nä bä. Ti panaa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo. P'op Hagä Do anoo paa ta ky n'aa jaw'yyk do ããs sa hã, Mosees hã raban'oo däk hyb n'aa. P'op Hagä Do ky n'aa rod Isaraéw buuj sa wë, sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë na-ããj hẽ ti Mosees.  
\v 20 Hỹỹ kä, sét hẽ tado bä, ta daaj hẽ taky n'aa enooh doo, dooh ji hyb n'aa karẽn pé ji ky n'aa rod. Sét ub né hẽ P'op Hagä Doo, ta daaj hẽ Abaraãm hã tamaher'oot do ta hã taky n'aa enooh doo.   
\p
\v 21 Ti hyb n'aa kä, P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do h'yy kawareem g'eeh pooj jé taky n'aa enooh do paa hã? Dooh! Dooh ta hã tah'yy kawareem bä. P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do haja bä paawä ji edëb had'yyt do ji hã tan'oo bä, tii bä kä baad ër bahado däg né hẽ paawä P'op Hagä Do matym gó ta ky n'aa jaw'yyk do ër ky daheeh do hyb n'aa.  
\v 22 Dooh né hẽ tahaja bä ta tii. P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot, nesaa do ji h'yyb gó ji karẽn do ji hã tamejõ had'yyt hẽ. Ti hyb n'aa, jããm hẽ Jesus Kristo hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa ji gadoo P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo.   
\p
\v 23 Kristo ewäd hyng do pooj jé, ti nuuj jé, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ãã tamoo masoo hadoo. Ãã tadewäts bëëh hadoo. Ãã tahag'ããs ti nuuj jé, tób rayd ragadahew'ëës do hagã n'aa tabad'oo doo da, P'op Hagä Do ër hã tametëëh bä kä Kristo hã ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa kä hỹỹ kä, baad ji bahado däk ta matym gó.  
\v 24 Kristo ewäd hyng do pooj jé, ãã hagã n'aa hadoo ti nuuj jé Mosees ky n'aa jaw'yyk doo, nesaa do ãã moo nabok hyb n'aa. Hỹỹ kä, Kristo ewäd hyng do hyb n'aa, baad ër bahado däk P'op Hagä Do matym gó ta hã ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa.  
\v 25 Hỹỹ kä, Kristo hã ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa kä, Kristo hã ër daap yyp do hyb n'aa kä, dooh hyb n'aa Mosees ky n'aa jaw'yyk do ër tahagãã wäd bä.   
\p
\v 26 Ti hyb n'aa kä, P'op Hagä Do taah bë sahõnh hẽ, Kristo hã bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa. Séd bë h'yyb hedo däk hỹỹ kä Kristo Jesus hã.  
\v 27 Bë nu kemuun bong bä séd hã bë h'yy kata däk hyb n'aa Kristo sii, Kristo hadoo bë bahado däk hỹỹ kä.  
\v 28 Séd uuh had'yyt ër hỹỹ kä Kristo Jesus hã ër h'yy kata däk do hyb n'aa: Judah buuj ji do bä, Judah buuj nadoo do ji do bä, sa kariw n'aa ji do bä, sa karom ji do bä, aj'yy ji do bä, ỹỹnh ji do bä na-ããj hẽ. Séd uuh had'yyt né hẽ ji.  
\v 29 Kristo karapee bë bahado däk do hyb n'aa, Abaraãm panaa heh'äät hadoo bë bahado däk. Ti hyb n'aa Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paa tabës hỹỹ kä bë hã.   
\c 4  
\p
\v 1 Panyyg ky n'aa gó bë ỹ maher'oot ji hã tabës do ky n'aa: Ji t'aah, sahõnh hẽ ta yb ma gadoo do pan'aa, sa karom bahä̃nh nado ta karapee noo gó, sahõnh hẽ ta yb ma ta ma hado däg né paawä ta jawén.  
\v 2 Ta yb ky däng do noo gó kanajaa nä bä, ta hagã n'aa mejũũ ta t'aah hã ti nuuj jé. Ta ma tagadoo do pan'aa ti nuuj jé hag'ããs do hã taky daheeh. Dooh ta t'aah haja bä tah'yy karẽn do tamoo wäd bä.  
\v 3 Ti hadoo ër hã. Kristo ër tabed'ëëp do pooj jé, karapee t'aah hadoo ëër. Badäk hahỹỹ hã nyy da ji bad'oo, nyy da ji bawät do ky n'aa jaw'yyk doo, tak'ëp ër hã tamejũũ ti noo gó. Ta ti kamejũũ do karom hadoo nä ëër ti noo gó.  
\v 4 Tii bä kä, P'op Hagä Do ky däng do noo gó kajaa bä kä, P'op Hagä Do mejũũ ta T'aah. Ỹỹn näng, ji da tabahadoo hyb n'aa. Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo bä tabenäng,  
\v 5 ãã tabed'ëëp hyb n'aa Mosees ky n'aa jaw'yyk do hyb n'aa ky n'aa kawas'ee däk do paah, P'op Hagä Do taah ër bahadoo hyb n'aa kä.  
\v 6 P'op Hagä Do taah ër bahadoo do hyb n'aa, P'op Hagä Do mejũũ ta T'aah Sahee ër h'yyb tym gó tabawät hyb n'aa. Ti né hẽ, ta Sahee an'oo bä, “Ee” P'op Hagä Do ër maneëënh hyb n'aa.  
\v 7 Ti hyb n'aa kä, dooh ji hã mejũũ do karom mahado wäd bä. P'op Hagä Do t'aah kä õm. Ta t'aah mabahado däk do hyb n'aa, sahõnh hẽ ta taah sa hã tabanoo doo, a hã da tabanoo na-ããj hẽ.   
\p
\v 8 Pooj jé, P'op Hagä Do bë nahapäh nä bä, bë h'yy kaha'eeh do sa karom hadoo paa bëëh, P'op Hagä Do nado né paawä ta tii.  
\v 9 Hỹỹ kä, P'op Hagä Do bë hapäh hyb n'aa bë h'yyb gó, (bë P'op Hagä Do hapäh do hyb n'aa ỹ hanäng), h'ëëd hyb n'aa p'aa hẽnh bë h'yy kawareem ta ti ky n'aa jaw'yyk do nahejoonh doo, daap hadoo do wë? Bë karẽn apäh ta ti hedoo do bë tamejũũ p'aa hẽnh, p'ooj ub bë babok doo da?  
\v 10 Tsyt hẽ däg bë basëëw däk ta ä̃h, bë daaj hẽ bë tayy hyb n'aa. Kamarab heen n'aa bë teb'ëës, ji joom ji ataa do hedoo do heen n'aa bë teb'ëës, tsyt hẽ däg bë basëëw däk ta see pé noo gó ta baab.\f + \fr 4:10 \ft Ta ti hedoo do rateb'ëës do hyb n'aa P'op Hagä Do gadoo red'oo.\f*  
\v 11 Bë ỹ hyb n'aa tón! Daap hẽ apäh ỹ ma met'ëëg wät Kristo ky n'aa bë mahang?   
\p
\v 12 Tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã, wakãn haa, ỹ bad'oo doo da taw'ããts hẽ bë bad'oo. Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã ỹ daab yb wäd bä. Pooj jé ta tii hã bë daab nayyp do hado däk ỹỹh.  
\p Pooj jé baad ỹ bë gadoo.  
\v 13 Bë hapäh né hẽ, ỹ nahëë näng do hyb n'aa ti noo gó bë häj n'aa bä ỹ bewäd nä. Ti noo gó né hẽ pooj jé bë ỹ maher'ood wät Kristo ky n'aa hanäm doo.  
\v 14 Nahäh ỹỹ taw'ããts hẽ nado né paawä bë hã ti noo gó, dooh né paa ỹ bë ty n'aa gesyyg bä. Baad ỹ bë gadoo ti noo gó. P'op Hagä Do ããs bë gadoo doo da ỹ bë gadoo paah. Kristo Jesus bë gadoo doo da ỹ bë gadoo paah.  
\v 15 Tak'ëp bë tsebé ti noo gó. H'ëëd hyb n'aa bë tsanebee bong? Ti noo gó, bë haja bä paawä, bë matym sii hẽ bë ado nyyh paawä hã ỹỹ bë banoo hyb n'aa.  
\v 16 Bë hã, bë majĩĩ hado däk g'eeh ỹ hỹỹ kä, baad hadoo do bë ỹ maher'oot do hyb n'aa?   
\p
\v 17 Tak'ëp né paawä nanäng ma matëg oow bë rah'yyb en'yym bë gadoo hyb n'aa sa hã, dooh bë hyb n'aa tado bä bë rah'yyb en'yym doo. Rakarẽn paawä bë hyb n'aa wareem ỹỹh, sa hã bë h'yyb en'yym hyb n'aa, sa hã bë maa newëë hyb n'aa kä.  
\v 18 Taw'ããts hẽ had'yyt hẽ ji rah'yyb en'yym doo, baad hadoo do hyb n'aa tado bä tii. Hỹỹ kä, bë mahang ỹ badoh bä, bë an'oo manä baad nadoo do jawén bë rah'yyb en'yym doo.  
\v 19 Tah haa hadoo do ỹ kamahä̃n doo, ỹỹnh ajãn benyy däg bä ta mahỹỹnh do tahoop doo da, p'aa hẽnh ỹ bahoop bë hyb n'aa, Kristo bawäd wät doo da bë baboo däk bä kä.  
\v 20 Dooh ỹ haja bä bë wë ỹ ahõm bä, ti hadoo né hẽ ỹ karẽn paawä bë wë ỹ bahõm, baad bë sii ỹ ber'oot hyb n'aa. Ta ti ỹ wén her'oot, dooh ỹ hapëë wäd bä nyy d' ỹ bad'oo bë hã.   
\p
\v 21 Bëëh, Mosees ky n'aa jaw'yyk do bë hã mejũũ kar'ẽẽn doo, bë hã ỹ eaanh hahỹỹh: Dooh bë hapëë bä Mosees ky n'aa jaw'yyk do her'oot doo?  
\v 22 Pawóp mä Abaraãm taah, näng kerih do hã. Ta ỹỹm karom Agah häd näng do sii ta t'aah seeh, ta ỹỹm heh'äät do Sarah häd näng do sii ta t'aah seeh.  
\v 23 Ta ỹỹm karom sii tawén eta däk, ta ỹỹm karom hã ta t'aah wén nyy däk, nyy d' rabad'oo sa daaj hẽ rahyb n'aa newë däk do hyb n'aa. Ta ỹỹm heh'äät do sii tawén eta däk, tii da P'op Hagä Do ky n'aa eno däk do paa hyb n'aa ta hã.   
\p
\v 24 Ta ti ky n'aa gó tahajaa ji ma met'ëëg bä. Pawóp hẽ hadoo do ỹỹj, Agah, Sarah, pawóp hẽ hadoo pé P'op Hagä Do sa sii kaner'ood däk do hadoo, Abaraãm sii, Mosees sii kaner'ood däk doo. Waëë Sinaih häd näng doo bä ta ky n'aa jaw'yyk do sa hã tanoo doo, Agah hadoo tii. Sahõnh hẽ Sinaih bä kanoo do hã daap yyp doo, tak'ëp rabahoop kamejũũ doo.  
\v 25 Agah, waëë Sinaih häd näng do hadoo, Arab häj n'aa bä hahäng doo. Agah hadoo Jerusarẽnh panang da hẽ. Agah, Agah panaa tak'ëp sa hã ramejũũ do rahoop doo da paah, Jerusarẽnh buuj da hẽ rahoop tak'ëp kamejũũ doo. Sa karom hadoo Jerusarẽnh buuj.  
\v 26 Hỹỹ kä, Jerusarẽnh hỹ pong jé hana doo,\f + \fr 4:26 \ft Jesus Kristo hã h'yy ka'eeh do ky n'aa né hẽ tii. Jé Kristo hã h'yy ka'eeh doo, dooh tahob wäd bä ky n'aa jaw'yyk do tak'ëp kamejũũ doo.\f* Sarah, kamanejũũ do nahoop do hadoo tii. Jerusarẽnh hỹ pong jé hana do karapee ëër, Kristo hã h'yy ka'eeh doo. Dooh kamejũũ do ër ahob bä.  
\v 27 Ti ky n'aa né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih doo gó kerii däk. Hahỹỹ da takerih:  
\b  
\q1 “H'yy gadajaa da õm, ỹỹnh netaah doo, taah nanäng doo.  
\q1 Tsebee gó mageëënh, õm ajãn mahỹỹj nahoop doo.  
\q1 H'yy gadajaa da, tsebee ỹ wén näng, ta bahä̃nh hajõk do ỹỹnh reréd hõm do taah.  
\q1 Dooh denaa hẽ ỹỹnh patug näng do taah.”\f + \fr 4:27 \ft Isajas 54.1 hã takerii däk ta tii. Hahỹỹ d' kerih do hanäng péh: \fq Ỹỹnh reréd hõm do taah\ft , Jesus hã h'yy ka'eeh do hadoo. Hajõõ däk tii. \fq Ỹỹnh patug näng do taah\ft , Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã ky dah'eeh do hadoo. Dooh Jesus hã rah'yy kae bä tii. Hajõk Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã ky dah'eeh do bahä̃nh.\f*   
\b  
\p
\v 28 Ti hyb n'aa kä, bëëh, wakãn haa hedoo doo, Isak hadoo bëëh, P'op Hagä Do ky n'aa enooh do hyb n'aa tabenäng doo. P'op Hagä Do taah bë wén hado däk, Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ta ky bajawaa hyb n'aa.  
\v 29 P'ooj ub, Abaraãm t'aah Agah sii, nyy d' rabad'oo sa daaj hẽ rahyb n'aa newë däk do hyb n'aa henäng doo, Is-maéw, rejã wät ta t'aah Sarah sii P'op Hagä Do Sahee ky gabuuj gó henäng doo. Ti hadoo da hẽ. Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã daap yyp do ër rarejãã, P'op Hagä Do Sahee ër h'yyb gó hanäng doo.  
\v 30 Hỹỹ kä, hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot ta ti ky n'aa: “Mah'eed hõm ỹỹnh karom ta t'aah daheeh. Dooh ỹỹnh karom t'aah gado bä ta yb hanaa ta ỹỹm heh'äät do t'aah nemuun”,\f + \fr 4:30 \ft Genesis 21.10\f* näng kerih doo.\f + \fr 4:30 \ft P'ooj ub, Agah, Is-maéw daheeh sa ky n'aa ta ti kerih doo. Ta ti ky n'aa gó Paw-Ro pes'ããp ma matëg oow sa mahang habong doo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do sa hã karẽn mejũũ doo. Dooh ta ti hedoo do ji gado bä ji mahang, tahanäng péh. Dooh P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ragado da tii.\f*  
\v 31 Ti hyb n'aa wakãn haa, tak'ëp ta hã kamejũũ do taah nado ëër.\f + \fr 4:31 \ft Tak'ëp Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do nado ëër, tahanäng pé tii.\f* Baad hawät do taah, kamanejũũ do nahoop do taah ëër.\f + \fr 4:31 \ft P'op Hagä Do taah ër hado däk, ta hã ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa, tahanäng pé tii. Ër tawén gadoo, tak'ëp ër wë taky enyym do hyb n'aa, nes'aa né paawä ëër.\f*   
\c 5  
\p
\v 1 Kristo ër tabed'ëëp tak'ëp ër hã kamejũũ do ër ahoop do mahä̃nh, baad ër babok hyb n'aa kä. Ti hyb n'aa bë an'oo manä ta see hã bë rah'yyb mahũũm. Bë gado manä tak'ëp kamejũũ do rakarẽn bä p'aa hẽnh bë gadoo.   
\p
\v 2 Bë hyb n'aa matakä bë ỹ maher'oot doo! Ỹỹh, Paw-Ro, baad bë ỹ maher'oot hahỹỹh: Masuuj noo byyh kahõg hõm do bë gado bä, daap hẽ da bë hã tii bä Kristo ji hyb n'aa dajëp doo.  
\v 3 Sahõnh hẽ ajyy sa masuuj noo byyh kahõg hõm do gadoo do sa hã ỹ ab'aanh ỹ maher'ood wät doo: Ta ti bë gado bä, kamejõ däk bë hã tii bä sahõnh hẽ Mosees ky n'aa jaw'yyk do wób bë ky daheeh na-ããj hẽ.  
\v 4 Bëëh, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ky dah'eeh do hyb n'aa kar'ẽẽn do baad bë bahado däk paawä P'op Hagä Do matym gó, dawëë bë baboo däg kän Kristo mahä̃nh. Ji hã P'op Hagä Do ky enyym do bë ty n'aa gesyyg däg kän.   
\p
\v 5 Ëër kä, baad ër gada P'op Hagä Do Sahee an'oo bä, Kristo hã ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa baad ër bahado däk P'op Hagä Do matym gó.  
\v 6 Séd hẽ ji h'yy kata däg bä Kristo Jesus hã, ji masuuj noo byyh kahõg hõm do hyb n'aa nado ji tagadoo, ji masuuj noo byyh kanahõg hõm do hyb n'aa nado ji tagadoo na-ããj hẽ. Séd hã né hẽ ji ta hã. Jããm hẽ takarẽn do ji hã, baad ji h'yy kae heh'äät do ta hã, ji da hadoo do ji kamahä̃n do hã kametëëh doo.   
\p
\v 7 Baad paa bë babok pooj jé. Jaa bë tahewad kän baad hadoo do ky n'aa bë ky nadahé wät hyb n'aa?  
\v 8 Ta ti bë hã raky kah'ũũm doo, dooh P'op Hagä Do bë tanaëënh do hanaa tado bä.  
\v 9 Nad'ëëd its né paawä pãw makuj n'aa, jé pad'yyt hẽ däg takamekuuj däk.\f + \fr 5:9 \ft Hahỹỹ d' Paw-Ro hanäng péh: Kanahën d'os hẽ né paawä baad nadoo do ma matëg oow rama met'ëëg bä, ta s'ee hẽnh da rah'yyb mahũũm hajõk doo.\f*  
\v 10 Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ỹ h'yy kasadä do hyb n'aa, baad ỹ bahapäh hëp ỹỹ gó, ỹ hyb n'aa newëë doo da bë da hyb n'aa newëë na-ããj hẽ, séd bë h'yyb hedoo da hã ỹỹ. Dooh da ta see hadoo bë hyb n'aa newë bä da. P'op Hagä Do rejãã da bë h'yyb manepëë bong hanoo doo, hyb n'aa jawyg né paawä ta ti ta wób sa hã.   
\p
\v 11 Wakãn haa, ỹ na-ããj hẽ ỹ mejõ nä bä paawä ta wób ramasuuj noo byyh kahõg hõm hyb n'aa, te hub tado bä paawä tii, dooh paawä Judah buuj ỹ rarahejã bä. Ỹ ma met'ëëg nä bä paawä taw'ããts hẽ né hẽ ji masuuj noo byyh kahõg hõm doo, tii bä Kristo b'aa hã kajatsëk do hã dajëp do ky n'aa, dooh paawä Judah buuj tah'yyb rejã wäd bä.  
\v 12 Ta ti ajyy ji masuuj noo byyh kahõg hõm do mejũũ doo, ta ti ky n'aa me bë h'yyb manepëë bong hanoo doo, taw'ããts hẽ paawä sahõnh hẽ sa hã hanäng do ragahõg hõm.   
\p
\v 13 Bëëh, wakãn haa, P'op Hagä Do bë tatsyyd wät ky n'aa jaw'yyk hedoo do tak'ëp ji mejũũ do bë hã tamanejõ wät hyb n'aa, baad bë babok hyb n'aa kä. Dooh nesaa do ji h'yyb säg karẽn do jawén ji awät do hyb n'aa tado bä tii d' tabad'oo ër hã. Dooh. Tak'ëp ky n'aa jaw'yyk do ji hã tamejũũ do mahä̃nh ji tawén ed'ëëp, kamahä̃n gó ër masa hyb n'aa ër da hadoo doo.  
\v 14 Ta tii d' ỹ wén her'oot, sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo, hahỹ sét hẽ hadoo do tamejũũ do hã kametä däk: “Makamahä̃n a da hadoo doo, a hã makamahä̃n doo da.”\f + \fr 5:14 \ft Rewitikos 19.18\f*  
\v 15 Bë hyb n'aa matakä! Bë kamanahä̃n bä bë da hadoo doo, bë mahang ta see kamajẽ bä ta see wë, ta see rejã bä ta see tabanas'aa mo n'aa me, tii bä da bë d' gawatsik.   
\s1 Taw'ããts hẽ ji anoo P'op Hagä Do Sahee ji tah'yyb mahũũm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 16 Ti hyb n'aa kä bë ỹ maher'oot hahỹỹ da: Bë an'oo P'op Hagä Do Sahee bë tah'yyb mahũũm hyb n'aa, tii bä da dooh bë moo boo bä nesaa do bë h'yyb säg karẽn doo.  
\v 17 Nesaa do ji h'yyb säg karẽn doo, dooh takarẽn bä P'op Hagä Do Sahee karẽn doo. P'op Hagä Do Sahee dooh takarẽn bä na-ããj hẽ nesaa do ji h'yyb säg karẽn doo. Pawóp hadoo do kamaj'ĩĩ ji h'yyb gó, ti hyb n'aa dooh bë haja bä bë moo boo bä ti bë karẽn paawä bë moo bong doo.  
\v 18 P'op Hagä Do Sahee bë tah'yyb mahũũm bä bë an'oo bä, dooh ky n'aa jaw'yyk do bë hã tamejõ wäd bä.   
\p
\v 19 Wyt ta maab hẽ nesaa do sa h'yyb säg karẽn do jawén habok do moo bok doo: Sa ỹỹm nadoo do sii, sa patug nadoo do sii rabahe'ỹỹh, nesaa do nu meby n'aa näng do sa hã hanäng doo me ramoo bong, dooh rah'yy keba bä ta ti hedoo do hã.  
\v 20 Kabarii hã rah'yy ka'eeh, raweh'ëëh. Ramehëm. H'yy gaẽẽj gó rababok, ky ked'aak, ta wób hã rah'yy kajew'ëës. Nayyw hẽ rakawajããn. Ta wób sa bahä̃nh rakarẽn ranu gapad'ëëk, dooh rakarẽn bä séd rah'yyb hedo bä ta wób sa hã.  
\v 21 Ta wób wë hanäng do raty ge-eh. Jarakë hedoo do hã rabaoom. Ta bahä̃nh rabawëh, rabeëëk. Hajõng nä ti hedoo do ramoo bong na-ããj hẽ. P'aa hẽnh tak'ëp péj bë ỹ maher'oot: Tii d' hawät doo, dooh da P'op Hagä Do gado bä tabag'ããs doo bä.   
\p
\v 22 Tii d' nado rabad'oo P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm doo. P'op Hagä Do Sahee hanaa ji kamahä̃n doo, baad ji tsebé doo, ji h'yyb näm doo, nayyw hẽ kawanajããn doo, ji ky enyym doo, baad ji da hadoo do ji gadoo doo, h'yy kaneh'ỹỹt doo,  
\v 23 kaja hẽ denaa hẽ ji h'yyb ji mahũũm do ji da hadoo do wë, ji h'yyb ji meduuk do na-ããj hẽ. Dooh ky n'aa jaw'yyk pé ta ti hedoo do meduuk péh.  
\v 24 Kristo Jesus karapee hedoo doo, dooh nesaa do sa h'yyb säg karẽn do jawén raboo boo bä. Reréd hõm nesaa do sa h'yyb tak'ëp karẽn doo. B'aa kajatsëk do hã repëëm däk hadoo ta tii.  
\v 25 Ti hyb n'aa, papuuj gó ër babok P'op Hagä Do Sahee anoo do hyb n'aa, taw'ããts hẽ hỹỹ kä ër ky daheeh né hẽ P'op Hagä Do Sahee ër hã metëëh do ër h'yyb gó.  
\v 26 Taw'ããts hẽ dooh ër h'yy kasabé bä. Taw'ããts hẽ dooh ër mety bä ër da hadoo doo. Taw'ããts hẽ dooh ër h'yy kajewëëts bä ër da hadoo do wë.   
\c 6  
\s1 Ji da hadoo do ji masa do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Wakãn haa, nesaa do bë see moo wäd bä, tii bä taw'ããts hẽ bëëh, P'op Hagä Do Sahee h'yyb mah'ũũm doo, bë maher'ood ta hã nesaa do taberéd hõm hyb n'aa, p'aa hẽnh tabanoo hyb n'aa P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm ta hã. Taw'ããts hẽ kaja hẽ denaa hẽ bë h'yyb bë mahũũm ta hã bë maher'oot bä. Ta ti hedoo do hyb n'aa ta see mamaher'oot bä, taw'ããts hẽ baad mamatakä a daaj hẽ, nesaa do õm sii hẽ tah'yyb natatuk hyb n'aa.  
\v 2 Bë masaa bë da hadoo doo, hejoonh do ta wë takametëëh bä. Tii d' bë adoo bä, Kristo ky n'aa jaw'yyk do bë ky dahé däg kän.\f + \fr 6:2 \ft Hahỹ Kristo ky n'aa jaw'yyk doo: “Taw'ããts hẽ bë ỹ kamahä̃n doo da bë kamahä̃n ta wób.” Jowãw 13.34.\f*   
\p
\v 3 Hyb n'aa sakog is do seeh, “Ỹ hyb n'aa jawyk”, ta h'yyb gó taky hado bä, ta daaj hẽ takawadii.  
\v 4 Taw'ããts hẽ ji daaj hẽ ji moo wät do hã ji hyb n'aa newëë baad ji do bä. Baad ji do bä, ji hegãã bä ji daaj hẽ, tii bä ji moo wät do hã tahajaa ji tsebé. Dooh hyb n'aa pé tii bä ta wób rababok do hã ji kametyy.  
\v 5 Taw'ããts hẽ sét ken'yyh ji, ji gadoo, ji moo wät P'op Hagä Do anoo do ji hã ji moo wät hyb n'aa. Ti hyb n'aa, dooh hyb n'aa pé ta wób ramoo bok do hã ji kametyy ỹ wén näng.   
\p
\v 6 Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do kyyh ma kamet'ëëk do ramasa sa ma matëg, sa wë hanäng do uuh me.   
\p
\v 7 Bë hã hẽ bë kawad'ii manäh! Dooh hajaa pé P'op Hagä Do wadii péh. Ji ejoom doo, ti né hẽ ti ta jawén ji ataa doo.  
\v 8 Hahỹỹ d' ỹ hanäng péh: Jé sa h'yyb säg karẽn do jawén habok doo, ti hanaa né hẽ ragadoo da tak'ëp rahob had'yyt doo. Jé P'op Hagä Do Sahee karẽn do jawén habok doo, ragadoo da ji edëb had'yyt do P'op Hagä Do pa.  
\v 9 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ dooh ër h'yy gejë hõm bä baad hadoo do ër moo bok do hã. Ër h'yy ganejë bä, P'op Hagä Do h'yyb däng do noo gó ër gadoo da baad hadoo doo.  
\v 10 Ti hyb n'aa kä, ër haja bä, taw'ããts hẽ baad hadoo do ër moo boo had'yyt bä sahõnh hẽ sa hã. Taw'ããts hẽ ti bahä̃nh tii d' ër bad'oo, ër masa, ër nemuun Kristo hã h'yy ka'eeh do sa hã.   
\s1 Tagadëëg ub Paw-Ro maher'oot do hahỹỹh  
\p
\v 11 Bë hegãã hahỹ bë ner'ood bä, tëg ewëëh do hã moh ỹỹ me bë ỹ ma erii kän hahỹ tagadëëg ub do bód.\f + \fr 6:11 \ft Paw-Ro bahed'oo doo da, tamaher'oot baad herih hajaa do hã nyy da raberih hyb n'aa ta kyyh. Tii bä kä, tagadëëg ub, ta daaj hẽ tado däk ji merih do nahëëh, tagadëëg ub hadoo do ta daaj hẽ taberih hyb n'aa. Ti hyb n'aa tii da Paw-Ro wén her'oot ta tii.\f*   
\p
\v 12 Ta tii d' karẽn do bë ramejũũ bë masuuj noo byyh bë kahõg hõm hyb n'aa, jããm hẽ ta wób rah'yyb en'yym do hyb n'aa tii d' rawén mejũũ. Dooh rakarẽn bä Judah buuj wób, tak'ëp ta ti mejũũ do sa hã rarahejãã Kristo b'aa hã kajatsëk do hã dajëp do ky n'aa hyb n'aa.  
\v 13 Sa daaj hẽ dooh raky dahé bä Mosees ky n'aa jaw'yyk doo, ti hadoo né hẽ rakarẽn bë gadoo bë masuuj noo byyh kahõg hõm doo, ta ti bë gadoo do hyb n'aa Judah buuj wób sa matym gó rah'yy kasab'ee hyb n'aa.  
\v 14 Ỹỹ kä, jããm hẽ ỹ karẽn ỹ h'yy kasab'ee b'aa kajatsëk do hã Jesus Kristo, Ër Wahë N'aa dajëp do hyb n'aa. B'aa kajatsëk do hã Kristo dajëp do hyb n'aa, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã ji h'yyb karẽn do dajëb kän hadoo hã ỹỹ. Ỹ na-ããj né hẽ ỹ dajëb wät hadoo ta ti hedoo do hã. Dooh ta ti jawén ỹ awäd wäd bä.  
\v 15 Ji masuuj noo byyh kahõg hõm do hã nado ti ji hyb n'aa matakëë doo, ji masuuj noo byyh kanahõg hõm do hã nado na-ããj hẽ. Dooh its ti P'op Hagä Do matym gó. Jããm hẽ taw'ããts hẽ ji hyb n'aa matakëë papuuj gó ji bawät do hã, P'op Hagä Do Sahee anoo doo.  
\v 16 Ta tii hã hyb n'aa matakëë do sa hã, papuuj gó habok do sa hã, h'yyb näm do ỹ karẽn P'op Hagä Do anoo. Ỹ karẽn P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn tii. Ti né hẽ ta karapee heh'äät doo.   
\p
\v 17 Hup ỹỹ hã ti anäng rok ỹ tyw n'aa paah, Jesus hyb n'aa ỹ rarahejãã doo.\f + \fr 6:17 \ft Ma matëg oow rah'yy kasab'ee masuuj noo byyh kahõg hõm do heen n'aa hã. Sa hã, ti ti metëëh baad ji do bä P'op Hagä Do matym gó. Dooh its ta tii. Paw-Ro hub hã rahapäh hajõng ta rog tyw n'aa paah, tak'ëp rarahejãã do paa haj'aa. Jesus panyyg hanäm do hyb n'aa Paw-Ro ahoop tii. Tii hã rahapäh ny hadoo do baad Jesus ky daheeh doo.\f* Ti hyb n'aa, hỹ jawén, dooh ỹ karẽn wäd bä ran'oo bä, bë hyb n'aa h'yy katón do ỹ ahob wäd bä.   
\p
\v 18 Ỹ karẽn ër Wahë N'aa Jesus Kristo ky enyym sahõnh hẽ bë hã, wakãn haa hedoo doo. Jããm hẽ kä.