\id ACT - Nadëb New Testament (Brazil) - 2012 -bd (web edition) 
\h Atos 
\toc1 Atos Jesus mejũũ do ramoo bok do paa panyyg n'aa hahỹỹh 
\toc2 Atos 
\toc3 Atos 
\mt1 Atos  
\mt2 Jesus mejũũ do ramoo bok do paa panyyg n'aa hahỹỹh  
\c 1  
\s1 P'op Hagä Do Sahee Jesus ky n'aa enooh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1-2 Teopiro, õm ti ỹ ma erih. Pooj jé ỹ erii wät doo gó, ỹ erii wät sahõnh hẽ Jesus mo haj'aa paah, tama metëëk do paa na-ããj hẽ, hỹ pong jé Jesus bas'ëëg kän P'op Hagä Do an'oo bä. Hỹ pong jé tabasëëk do pooj jé, P'op Hagä Do Sahee kyy gó, tamejũũ do sa hã, tasëëw hõm do sa hã, Jesus maher'ood hõm nyy d' rabad'oo da. Sahõnh hẽ ti ỹ erii wät, pooj jé ỹ erih do hã.\f + \fr 1:1-2 \ft Rukas ti mo haj'aa hahỹ kerih doo. Jesus ky n'aa hanäm do tii, pooj jé terii wät doo.\f*   
\p
\v 3 Ti m' Jesus dajëp jawén paa bä kä m', Jesus kas'ee wät sa hã. Baad takas'ee wät sa hã. Baad tametëëh sa hã rah'yy kadaw'uuh hyb n'aa, edëb wät né hẽ rabahapäh hyb n'aa. Hajõõ nuu me takametëëh sa hã. 40 m' ta ä̃h takas'ee wät sa hã. Taher'oot mä sa hã ji P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa, ji tah'yyb mahũũm do ky n'aa.  
\v 4 Ti m', ta see pé noo gó m', sa sii tabawëh noo gó m', hahỹỹ d' mä tamejũũ sa hã:  
\p —Panang Jerusarẽnh bä bë ayyw dó. T'ĩĩ hẽnh da bë gada Ee ky n'aa enooh doo, ta Sahee, bë hã ỹ her'oot do paah.  
\v 5 Hahỹ né hẽ ti ỹ her'oot do paah: “Jowãw nu gahem'uun do nu gemuun wät naëng me. Dooh ta ä̃h hajõõ bä, bë hã P'op Hagä Do banoo ta Sahee bë h'yyb tym gó, bë tah'yyb mahũũm hyb n'aa” —näng mä Jesus ta mejũũ do sa hã.   
\p
\v 6 Ti m' ta see pé noo gó, rakata padëëk bä séd hã, tamehej'ũũ do reaanh Jesus hã. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:  
\p —Hahỹỹ hã mabanoo ãã hã, Isaraéw buuj hã, ãã wahë n'aa, ãã tabahag'ããs hyb n'aa? —näk mä sa kyyh ta hã.   
\p
\v 7 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:  
\p —Dooh bë panyyg enäh do jawén tado bä, Ee ky däng do heen n'aa ta hejój hã. Dooh ti hyb n'aa tado bä.  
\v 8 P'op Hagä Do Sahee bajëë suun bä bë h'yyb tym gó, tii bä da bë h'yyb tym hejoonh, këh ỹ n'aa bë baher'oot hyb n'aa. Këh ỹ n'aa bë her'ood da panang Jerusarẽnh bä, Judah häj n'aa bä, Samarija häj n'aa bä na-ããj da. Badäk hahỹ haw'ããts hẽ da bë baher'oot këh ỹ n'aa —näng mä Jesus kyyh sa hã.   
\p
\v 9 Ti m' ta ti taher'oot do jawén paa bä kä m', P'op Hagä Do masäg kän hỹ pong jé. Sa matym gó né hẽ tabasëëk. Wë puh ejën wät mä rawén nahapëë wäd kän.  
\v 10 Rabahag'ããs bä Jesus hasëëk doo, nayyw hẽ m' rakasee pawóp hẽ ajyy sa pa. Hewak mä sa saroor. Ããs mä tii.  
\v 11 Ti m' ããs raky hadoo sa hã:  
\p —Hëd n'aa babä bë bab'ëëh, wë hã bë baheg'ããs, Garirej buuj? —näk mäh. —Ti né hẽ Jesus bë mahang hawät doo, hỹ pong jé hasëëk doo, ti né hẽ da paa me hahyng. Bë hapäh do hadoo tabasëëk, ti hadoo né da tabahyng p'aa hẽnh —näk mä ããs sa kyyh sa hã.   
\s1 Judas Ikarijot jawén buuj resoos do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Ti m', tii b' naa, waëë joom oriib banäng doo bä naa, rababaaj nä Jerusarẽnh panang hẽnh. Dawëë nado m' tii. Judah buuj sa hã Mosees ky n'aa jaw'yyk do tanoo do rabeheb'ooh do Saab hã, ti pénh mä tii.  
\v 13 Ti m' rakajaa bä m', rabajëë p'ëë mä ta gawakõ p'op gadäk doo gó, rabahej'eenh doo hẽnh. Hahỹỹ d' paa m' kata j'eenh do sa häd: Peed, Jowãw, Tsijaag, Ãn-Deréh, Pirip, Toméh, Batoroméw, Matew, Tsijaag Aw-Pew t'aah, Simaw Serot, Judas Tsijaag t'aah.  
\v 14 Sahõnh hẽ ta ti rakahet'aa, Jesus wakããn, Marija (Jesus ỹỹn), ỹỹj wób sa sii, séd hã raky n'aa etsẽẽ hyb n'aa.   
\p
\v 15-16 Ti m', ta see pé noo gó Jesus hã h'yy ka'eeh do rakataa séd hã. (120 hyb n'aa hadoo mä ti kata pad'ëëk doo.) Ti m' Peed bas'ëëg gëët sa mahang, ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë maa newë këh ỹỹ, wakãn haa —näng mäh. —P'ooj ub ër wahë makũ Dawi häd näng doo, P'op Hagä Do Sahee kyy gó taher'oot Judas Ikarijot makũ ky n'aa, P'op Hagä Do kyy kerih do paa gó. Dawi erih do paah, P'op Hagä Do kyy kerih doo gó, ti d' né paa Judas ky n'aa. Jesus maso däk do metëë n'aa ti Judas Ikarijot.  
\v 17 Ãã see paa né tii, ãã kanatëë paah.  
\v 18 (Jesus majĩĩ sa moo gó tan'oo däk do säm n'aa me tamets'ẽẽ hõm tób hood pan'aa. Ti m' ta jawén tabadëë hyng p'op naa ta nuu paa me. Sahõnh mä taganabäh hõm. Ta j'aa tyd mä gatsëk.  
\v 19 Ti m' sahõnh hẽ Jerusarẽnh buuj raky n'aa napäh bä m', ta häd ramaneëënh “ta majyyw hood” ta tób hood paah. Sa kyy me ramaneëënh Akaredãm) —näng mä Peed kyyh.   
\p
\v 20 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —P'op Hagä Do kyy kerih do paa hã, Saaw-Mo hã, takerii däk Judas Ikarijot ky n'aa. Hahỹỹ da takerii däk:  
\b  
\q1 “Ta tób paah, dooh ta yt hagëë wät pé.”\f + \fr 1:20 \ft Saaw-Mo 69.25\f*  
\b  
\p Saaw-Mo see hã takerii däk hahỹỹ da:  
\b  
\q1 “Taw'ããts hẽ ta see ta jawén buuj”,\f + \fr 1:20 \ft Saaw-Mo 109.8\f* näng mä Peed kyyh, P'op Hagä Do kyyh taher'oot do Saaw-Mo hã.   
\b  
\p
\v 21-22 Ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër esoos hapäh do seeh, Jesus Jowãw nu gahem'uun do nu gemuun noo gó, Jesus hawät noo gó ãã mahang, tabasëëk jawén paa bä hapäh doo. Ti né hẽ da ãã ky hata. Ãã sii her'oot do pan'aa, Jesus ganä wät do tadajëp jawén paa bä ky n'aa —näng mä Peed kyyh sa hã.   
\p
\v 23 Ti m' rah'yy kajäk pawóp hẽ ajyy. Hahỹỹ d' paa m' sa häd: Joséh, Bar-Saba ramaneëënh doo (ta häd see ramaneëënh Jus-To). Ta see häd mä Matsijas.  
\v 24-25 Ti m' hahỹỹ da Jesus hã h'yy ka'eeh do raky n'aa etsẽẽ:  
\p —Jesus, baad mah'yyb hapäh ãã sahõnh hẽ —näk mäh. —Mametä jaa ta ti masëëw däk do Judas jawén buuj, mamejũũ do see tabadoo hyb n'aa ta jawén buuj. Dooh Judas makũũ mamejũũ do see tado wäd bä. Ahõm nesaa do tamoo wät do säm tagadoo hẽnh —näk mä sa kyyh Jesus hã.   
\p
\v 26 Ti m' pä taah hã raberii padëëk sa häd. Ti m' ramekuuj bong pä taah, ti m' pä t'aah adëë hyng tũũ. Ti m' rabaheg'ããs. Matsijas häd mä ta hã. Ti hyb n'aa 12 rabado däg kän p'aa hẽnh Jesus mejũũ doo.   
\c 2  
\s1 Jäm Pẽn-Tekos häd näng do noo gó P'op Hagä Do Sahee bahyng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', jäm Pẽn-Tekos häd näng do noo gó m', séd hã m' sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do rakata padëëk sét tób yt hã.  
\v 2 Ti m' nayyw hẽ, hỹ pong jé naa ky ganä däk bah'ood tak'ëp hana do ky hadoo mäh. Tób rayd t'oonh do haw'ããts hẽ m' maa ena ta ti kyyh.  
\v 3 Ti m' rabahapäh, tëëg hõõ hadoo mä tabehũũm sa hã.  
\v 4 Ti m' sahõnh hẽ kat'aa do sa h'yyb tym gó P'op Hagä Do Sahee bajëng, tabanyy däk hyb n'aa. Baad mä sa h'yyb tamahũũm. Ti m' radu doo ta wób sa kyy me rer'oot doo. P'op Hagä Do Sahee anoo do hadoo sa hã, ti hadoo né m' rer'oot.   
\p
\v 5 Ti noo gó m' ti abong mä Jerusarẽnh panang bä Judah buuj, P'op Hagä Do hyb n'aa jew'yyk doo, badäk hahỹ haw'ããts hẽ häj n'aa bä naa han'aa doo.  
\v 6 Ti m' bah'ood hadoo do kyyh ramaa napäh bä m', séd hã m' rakata padëëk. Ramaa napäh Jesus hã h'yy ka'eeh do ramer'oot mä sa kyy me. Sahõnh hẽ häj n'aa s'ee hẽnh han'aa do sa kyy me m' ramer'oot. Ti hyb n'aa m' rameuuj bong.  
\v 7 Tak'ëp rameuuj bong mäh. Ti m' raky hadoo:  
\p —H'ëëd hado hỹỹ éh? —näk mäh. —Sahõnh hẽ her'oot doo, Garirej häj n'aa buuj né ti hỹỹh —näk mäh.  
\v 8 —H'ëëd hyb n'aa ti rabahajaa sahõnh hẽ ër kyyh rer'ood bä? Ër maa napäh rer'oot do ër kyyh —näk mä sa kyyh.  
\v 9 —Ër mahang ti abong Par-Tos häj n'aa babuj n'aa, Medija häj n'aa bä naa, Mesopotãm babuj n'aa, Judah häj n'aa bä naa, Kapados häj n'aa babuuj, Põn-Tus häj n'aa babuuj, Asija häj n'aa babuuj,  
\v 10 Pirikija häj n'aa bä naa, Pam-Pirija häj n'aa bä naa, Esit häj n'aa bä naa, Ribija häj n'aa Sirené nedaa bä naa ta wób —näk mäh. —Ti abong na-ããj hẽ panang Roma häd näng doo bä naa ta wób.  
\v 11 (Ër mahang ti abong Judah buuj heh'äät ub doo. Ta wób Judah buuj nadoo do né paawä, Mosees ky n'aa jaw'yyk do raky daheeh Judah buuj rabahed'oo doo da.) Tsyt dëëg hã, Keret häd näng doo bä naa ta wób. Arab häj n'aa babuuj ta wób. Ër sahõnh hẽ ër maa napäh ër kyy me P'op Hagä Do tak'ëp haj'ap do mo haj'aa rer'oot doo —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 12 Ti m' sahõnh hẽ rah'yyb manepëë bong. Rameuuj bong mäh. Ti m' sa da hadoo do hã rabeaanh:  
\p —H'ëëd hado hahỹỹ éh? —näk mäh.   
\p
\v 13 Dooh. Ti a'oom sa h'yyb —näk mä ta wób. Raky n'aa ej'ees mäh.   
\p
\v 14 Ti m' Peed, 11 hedoo do Jesus mejũũ do wób, sa sii tabas'ëëg gëët. Ti m' kata pad'ëëk do sa hã tabaher'oot. Tak'ëp mä ta kyyh. Ti m' taky hadoo:  
\p —Judah buuj, wakãn haa, Jerusarẽnh buuj na-ããj hẽ, baad bë maa newë bë ỹ maher'oot doo —näng mäh. —Ỹ her'oot bë hã hahỹ bë hapäh do ky n'aa —näng mäh.  
\v 15 —Ha'oom doo, bë ed'oo hahỹ ajyy. Dooh raoom bä. Bäp paa nä. Dooh ji aoom bä nayyw hẽ bäp paah.  
\v 16 Hahỹ bë hapäh doo, P'op Hagä Do ky n'aa rod Jowéw häd näng do her'oot do paah. Hahỹỹ da m' ta kyyh:   
\b  
\q1
\v 17 “Sahõnh hẽ tagawatsig pooj jé,  
\q1 näng mä P'op Hagä Doo,  
\q1 ỹ anoo da Sahé ỹỹ sahõnh hẽ badäk hahỹ haw'ããts hẽ habong do sa hã.  
\q1 Bë taah, bë toog na-ããj hẽ raher'oot da ta jawén ganyyh do ky n'aa.  
\q1 S'ëëh hadoo da pahëëw sa hã.  
\q1 Wahëh s'ëëh enäh da.   
\q1
\v 18 Wë ỹ moo bok do sa hã né da ỹ banoo da ti noo gó Sahé ỹỹ.  
\q1 Ỹ anoo ajyy sa hã, ỹỹj sa hã na-ããj hẽ.  
\q1 Ti hyb n'aa ta jawén ganyyh do pan'aa raher'oot da.   
\q1
\v 19 Wë hã ỹ pehuunh da tak'ëp had'op doo.  
\q1 Tũũ ta heen n'aa ỹ metëëh da.  
\q1 Majyyw, tëëg hõõh, atsyg na-ããj hẽ ỹ metëëh da.   
\q1
\v 20 Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ahyng do pooj jé,  
\q1 ti noo gó né hẽ, papỹỹj badagyb däk da.  
\q1 Kamarab ty hahiin majyyw hado däk da.  
\q1 Tak'ëp da tabanäm, hetsooh né hẽ da,  
\q1 gabarëëh do bag hadoo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hahyng noo gó.   
\q1
\v 21 Sahõnh hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ky n'aa etsẽẽ doo,  
\q1 wë ỹỹ da sa h'yyb tym edëp ỹ an'oo bä.”\f + \fr 2:21 \ft Jowéw 2.28‑32\f*   
\b  
\p
\v 22 Ti m' Peed ky hadoo ẽnh:  
\p —Isaraéw buuj, bë maa newë hahỹỹh —näng mäh. —Jesus Nasaréh buuj pehuunh tak'ëp hadoo doo. Tametëëh P'op Hagä Do hejój. P'op Hagä Do né hẽ ti hanoo ta ti ta hã, baad P'op Hagä Do h'yyb däng ta hã ji bahapäh hyb n'aa. Bë hapäh né hẽ tii.  
\v 23 Ti né hẽ Jesus ran'oo däk do bë moo gó, p'ooj ub P'op Hagä Do h'yyb däng do hadoo né hẽ. Ti né hẽ Jesus bë daj'ëëp doo, bë epëëm däk doo. Ajyy P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky nadah'eeh do bë mejũũ repëëm däk.  
\v 24 Tii da bë badoo né paawä, Jesus ganä wät dejëp do mahang P'op Hagä Do an'oo bä. Tadajëp jawén paa bä, edëb wät P'op Hagä Do an'oo bä. Tii d' tawén d'oo, dooh dajëb haja bä taj'aa ketsëë bä Jesus hã.  
\v 25 Hahỹỹ da ër wahë makũ Dawi her'ood däk do paa Jesus ky n'aa:  
\b  
\q1 “Matym ỹỹ gó Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ỹ hapäh had'yyt hẽ,  
\q1 pój ỹỹ jé tabahõm. Hup ỹỹ hẽnh tabawät do hyb n'aa, dooh ỹ h'yyb eỹỹm bä.   
\q1
\v 26-27 Ti hyb n'aa ỹ h'yy gadajang,  
\q1 ti hyb n'aa ỹ ma ejäm ỹ tsebé do hyb n'aa.  
\q1 Dooh kamak ỹ n'aa meréd bä ỹ radakä jëng doo hẽnh.  
\q1 Dooh man'oo bä a karom tsyt hẽ a wë moo wät do ta kamag n'aa karejã bä.  
\q1 Ti hyb n'aa, dooh ỹ eỹỹm bä ỹ dajëb né paawä.   
\q1
\v 28 Hã ỹ mametëëh ta tyw n'aa hỹ pong jé hahõm doo,  
\q1 ji awäd had'yyt doo hẽnh.  
\q1 Tak'ëp ỹ tsebé a matym gó man'oo bä”,\f + \fr 2:28 \ft Saaw-Mo 16.8‑11\f* näng mä Dawi Jesus ky n'aa hã.   
\b  
\p
\v 29 Ti m' Peed baher'oot ẽnh sa hã:  
\p —Wakãn haa —näng mäh. —Wyt ta maab hẽ ti ỹ her'oot do bë hã. Ër wahë makũ Dawi, ta ti her'oot do paah, dajëp. Radakä jëng. Da hẽ ti anäng nä ër panang bä ta kamag n'aa paa hood.  
\v 30 Noo ese ti Dawi makũũh, P'op Hagä Do ky n'aa rod seeh. Dooh ta daaj hẽ ta ky n'aa taher'ood bä. Tahapäh né hẽ ky kaneh'ỹỹt doo me P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paa ta hã. Ti awät, P'op Hagä Do ky n'aa enooh ta hã, Dawi panaa see ër wahë pan'aa tabahadoo hyb n'aa ta jawén buuj.  
\v 31 Ta jawén hawät do tahapäh do hyb n'aa Dawi makũ wén her'ood däk, Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do ky n'aa, Kristo dajëp do jawén paa bä ganä wät do ky n'aa. Dooh P'op Hagä Do H'yyb Däng Do radakä jëng doo hẽnh tayyw bä, tanooh. Dooh ta kamag n'aa karejã bä, tanooh.  
\v 32 Ta ti Jesus, ta ky n'aa bë hã ỹ her'oot doo, ti né hẽ P'op Hagä Do an'oo bä edëb wät p'aa hẽnh. Taganä wät jawén paa bä, ãã sahõnh hẽ ãã bahapäh, ta ky n'aa ãã wén maher'oot.  
\v 33 Hỹ pong jé tabasëëk P'op Hagä Do an'oo bä. P'op Hagä Do hub hẽnh tabasooh P'op Hagä Do an'oo bä, ta sii tabag'ããs hyb n'aa. Tii bä ta Yb an'oo däk ta Sahee ta hã, ër hã taky n'aa enooh do paah. Ti né hẽ hỹỹ kä tanoo do ãã hã kä. Ti né hẽ ti bë maa newëë doo, babä bë hapäh doo.  
\v 34 Dooh Dawi makũ hỹ pong jé hasëëk do tado bä. Ti hadoo né hẽ hahỹỹ da ta kyyh:  
\b  
\q1 “Wahëh ỹỹ hã P'op Hagä Do ky hadoo:  
\q1 ‘Aso hup ỹỹ hẽnh, si ỹ mabag'ããs hyb n'aa.   
\q1
\v 35 Tii bä kä da a majĩĩ da ỹ nes'ëëm,  
\q1 õm da raky daheeh ỹ an'oo bä.’”\f + \fr 2:35 \ft Saaw-Mo 110.1\f*  
\b  
\m Tii da né Peed kyyh Dawi erih do paa hã P'op Hagä Do kyyh.   
\p
\v 36 Ti m' Peed ky hado kän sa hã:  
\p —Isaraéw buuj, wakãn haa, bë ỹ maher'oot baad ub, bë sahõnh hẽ baad bë bahapäh hyb n'aa ti hahỹỹh: Ta ti Jesus, bë epëëm däk doo, P'op Hagä Do an'oo däk tak'ëp hyb n'aa jawyk tabado däk hyb n'aa, Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do tabado däk hyb n'aa na-ããj hẽ —näng mä Peed kyyh.   
\p
\v 37 Ti m' kat'aa do ramaa napäh bä m' Peed kyyh, tak'ëp mä rah'yy ketón bong. Ti m' rabeaanh Peed sa hã:  
\p —Wakãn haa, —näk mäh —nyy da ër bad'oo hỹỹ kä?   
\p
\v 38 Ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ bë h'yy kawareem P'op Hagä Do wë. Taw'ããts hẽ Jesus Kristo häd gó bë ranu gemuun hõm, ta ti heen n'aa. Tii da nesaa do bë h'yyb tym gó hanäng do P'op Hagä Do awug hõm da. Tii bä da tanoo da ta Sahee bë hã —näng mäh.  
\v 39 —Bë hã, bë panaa hã, ta wób hã na-ããj hẽ dawëë habong do P'op Hagä Do mahä̃nh taky n'aa enooh paa ta Sahee. Sahõnh hẽ tanaëënh do sa hã taky n'aa enooh ta tii —näng mä Peed kyyh kata padëëk do sa hã.   
\p
\v 40 Ti m' hajõng Peed her'oot nä sa hã. Tak'ëp tabetsẽẽ sa hã rah'yy kawereem hyb n'aa. Hahỹỹ da ta kyyh:  
\p —Bë kedëëb, ky nes'aa do sa nemuun bë P'op Hagä Do narejãã hyb n'aa —näng mäh.   
\p
\v 41 Ti m' ranu gemuun hõm mä Peed her'oot do gad'oo doo. Kata däg kän mä P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh do sa hã. Kata däk doo kä ti noo gó tahyb n'aa pé 3 miw.  
\v 42 Baad mä rahyb n'aa matakëë 12 hedoo do Jesus mejũũ do rama metëëk do hã. Séd hã had'yyt hẽ rababong. P'op Hagä Do sii raber'oot, ta hã raky n'aa etsẽẽ. Raganebäh hõm pãw, sahõnh hẽ rabawa, Jesus sa hyb n'aa dajëp do rahyb n'aa esee hyb n'aa.   
\p
\v 43 Hajõk do rameuuj bong mä Jesus mejũũ do rametëëk doo, rapehuunh do hyb n'aa. Tak'ëp né hẽ rapehuunh mäh.  
\v 44 Séd hã rababok Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Sahõnh hẽ sa ma sa hã né hẽ rabetyn.  
\v 45 Ti m' res'ëëm sa ma sa wë hanäng doo. Ta säm retyn hõm mä sahõnh hã, wë bedoh do sa hã.  
\v 46 P'op Hagä Do tób n'aa wahoo gó, séd hã Jesus hã h'yy ka'eeh do rakahet'aa had'yyt hẽ. Sa tób yt hã séd hã sa tä rabawëh, sa waa rabawa, rah'yyb tsebé do hyb n'aa, baad tabahadoo do hyb n'aa sa h'yyb.  
\v 47 P'op Hagä Do rama ejäm, P'op Hagä Do raj'aa etsë do ky n'aa raher'oot. Sahõnh hẽ ta wób ragen'aak Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Ti m' Jesus an'oo bä ta hã h'yy ka'eeh do kahũũm magyys hẽ.   
\c 3  
\s1 K'yy gadóm do Peed haso däk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' ta see pé noo gó, tug bä, Peed Jowãw daheeh rabah'ũũm P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh, P'op Hagä Do hã Judah buuj raky n'aa hetsẽ do heen n'aa gó m'.  
\v 2 Tób wahoo n'aa hadë noo bä aj'yy k'yy gadóm do bahäng. Ta hã d' né hẽ tahenäng noo gó. Ta noo “Hanäm Doo” ramaneëënh doo bä tabahäng. T'ĩĩ hẽnh ramana had'yyt hẽ, dajẽẽr tabetsẽẽ hyb n'aa hejëng do sa hã.  
\v 3 Ti m' tabahapäh bä Peed Jowãw daheeh hajëë p'ëë doo, tetsẽẽ mä sa hã.  
\v 4 Ti m' rabaheg'ããs ta hã, ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Mahegãã ãã wë —näng mäh.   
\p
\v 5 Ti m' aj'yy hyb n'aa matakä däk mäh. Ranoo ted'oo dajẽẽr ta hã.  
\v 6 Ti m' Peed ky hadoo ta hã:  
\p —Dooh wë ỹ hanäng pé k'ããts tëg gabarëëh doo, hewak do na-ããj hẽ. Wë ỹ hanäng do ỹ anoo da Jesus Kristo, Nasaréh buuj ky gabuuj: Awäd däg! —näng mäh.   
\p
\v 7 Tii bä m' Peed moo ej'ooj sëëk mäh. Ta hub me m' tamoo ej'ooj sëëk. Ti m' nayyw hẽ ta tsyym bahub däk.  
\v 8 Tabas'ëëg gëët bä getsëg wät mäh. Ti m' tadu doo tabawäd däk. Ajëë suun kän mä sa sii P'op Hagä Do tób n'aa wahoo gó, awäd däk mäh, getsëk mä tawäd bä. P'op Hagä Do m' taj'aa etsëë wät.  
\v 9 Ti m' sahõnh hẽ rabahapäh bä hawäd däk doo, P'op Hagä Do taj'aa etsëë däk bä,  
\v 10 raky hadoo:  
\p —Ti né paa ër hep'ëëh doo, tób noo bä “Hanäm Do” häd näng doo bä hahäng doo, dajẽẽr hetsẽ doo —näk mä sa kyyh.  
\p Ti m' rahyb n'aa meuuj bong mä hawäd däk do hyb n'aa. \fig K'yy gadóm doo Peed haso däk do heen n'aa|alt="Peter heals paralitic (Pedro cura o paralítico)" src="cn01897C.tif" size="col" loc="Após vs. 10" copy="©1978 David C. Cook Publishing Company" ref="Atos 3.1-10" \fig*   
\p
\v 11 Ti m' ta tii kä aj'yy hawäd däk doo, dooh m' teréd bä Peed Jowãw daheeh. Ti m' sahõnh hẽ t'ĩĩ hẽnh rawaj'aa padëëk, raheg'ããs hyb n'aa. Saromãw häd näng doo bä rabab'ëëh.  
\v 12 Ti m' Peed rabab'ëëh bä m' ranu sabug däk. Ti hyb n'aa m' Peed ky hadoo sa hã:  
\p —Isaraéw buuj —näng mäh. —H'ëëd hyb n'aa bë meuunh? H'ëëd hyb n'aa ãã wë bë baheg'ããs? Ãã ky gabuuj bë ed'oo, baad P'op Hagä Do hã ãã h'yy kasadä do hyb n'aa bë ed'oo, ti aj'yy bawäd däk —näng mäh.  
\v 13 —P'op Hagä Doo, Abaraãm, Isak, Jakóh rah'yy kaha'eeh doo, ër wahë makũ rah'yy kaha'eeh doo, ti hanoo tak'ëp Jesus kawehëë däk hyb n'aa. Ti né hẽ bë an'oo däk paa ta wób sa moo gó tadajëp hyb n'aa. Baad né paawä Pirato beréd hõm tabahõm, bë ty n'aa ges'yyk.  
\v 14 Bë h'yy kawareem baad had'op do wë, P'op Hagä Do karẽn doo da hawät do wë. Bë mejũũ Pirato beréd hõm ta da hadoo do dahej'ëëp doo, Jesus jawén buuj.  
\v 15 Bë daj'ëëp paa ji hed'ëëp doo. Ti hadoo né hẽ, P'op Hagä Do an'oo bä taganä wät p'aa hẽnh. Ãã sahõnh hẽ, baad ub ãã bahapäh ta tii, ta ky n'aa ãã wén maher'oot.  
\v 16 Jesus häd gó ãã h'yy ka'eeh do hyb n'aa, hahỹ aj'yy bë hep'ëëh do wén k'yy hub däk. Ji h'yy ka'eeh do hyb n'aa Jesus häd gó né hẽ tawén has'oo däk, baad ub bë bahapäh doo kä —näng mä Peed sa hã.   
\p
\v 17 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Wakãn haa —näng mäh. —Ỹ hapäh, dooh bë h'yy ganyy bä, bë wahë n'aa na-ããj hẽ, tii da bë bad'oo do paa Jesus bë rejãã noo gó.  
\v 18 Tii da né hẽ takaja däk P'op Hagä Do an'oo bä, ta pooj jé sahõnh hẽ ta ky n'aa rod raher'oot do paa Kristo ky n'aa hã. Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, ahoop mä da dajëb, raher'oot paah.  
\v 19 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë t'yyd kamehĩĩn bë bad'oo do hã. Bë h'yy kawareem, P'op Hagä Do hã bë h'yy ka'eeh, nesaa do bë h'yyb tym gó hanäng do tabawug hõm hyb n'aa, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do bë tah'yyb en'yym hyb n'aa,  
\v 20 Jesus, Kristo, p'ooj ub bë hyb n'aa tasëm do P'op Hagä Do mejũũ hyb n'aa bë mahang —näng mäh.   
\p
\v 21 Ti m' Peed ky hadoo ẽnh:  
\p —Hỹ pong jé Jesus bagä nä, takajaa bä kä sahõnh hẽ P'op Hagä Do benäm doo. Tii da né hẽ p'ooj ub taky däng tabad'oo ta ky n'aa rod tsyt hẽ ta wë kasëëw bong do raher'oot do hã.  
\v 22 Hahỹỹ da m' taky n'aa enooh do Mosees her'oot do hã: “P'op Hagä Do ky n'aa rod ỹ hadoo doo da Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, P'op Hagä Do bë h'yy kaha'eeh do an'oo bä bë mahang ganyyh da. Bë ky dahé da ta kyyh taher'oot doo.  
\v 23 Jé ta hã ky nadaheeh doo, dooh né hẽ P'op Hagä Do gado wäd bä ta karapee mahang”,\f + \fr 3:23 \ft Dew-Teronom 18.15, 18, 19\f* näng Mosees kyyh —näng mä Peed.   
\p
\v 24 Ti m' Peed ky hadoo ẽnh:  
\p —Sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod, Samuéw, P'op Hagä Do ky n'aa rod wób na-ããj hẽ Samuéw jawén her'oot doo, raher'oot paah, da hẽ ër mahang Jesus bad'oo doo.  
\v 25 Bë né hẽ ti gadoo do pan'aa P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paa ta ky n'aa rod sa hã. Bë né hẽ ti gadoo do pan'aa ër wahë makũ sii P'op Hagä Do kaner'oot doo. Hahỹỹ da P'op Hagä Do ky däng do paa ër wahë makũ Abaraãm hã: “Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do raky n'aa kedëng da a panaa see\f + \fr 3:25 \ft Jesus né hẽ ti \fk Abaraãm panaa see \ft , taky däng doo.\f* hyb n'aa”,\f + \fr 3:25 \ft Genesis 22.18, 26.4\f* näng mäh.   
\p
\v 26 Ti m' taky hado kän:  
\p —Ta t'aah P'op Hagä Do ganyy wät jawén paa bä, pooj jé tamejũũ bë wë, bë taky n'aa edëng hyb n'aa, bë tah'yyb wareem hyb n'aa nesaa do bë moo bok do mahä̃nh.   
\c 4  
\s1 Sinedirijo ajyy n'aa raky ge'ỹỹm do Peed Jowãw daheeh panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh doo, P'op Hagä Do tób n'aa hagã n'aa sa wahë n'aa, Saduséw häd enäh do na-ããj hẽ, an'aa Peed Jowãw daheeh rabaher'oot bä hajõk do mahang.  
\v 2 Tii kä m', han'aa do tak'ëp mä rakawajããn, Peed Jowãw daheeh rama metëëk do hyb n'aa ti Jesus edëb wät dajëp do paa P'op Hagä Do an'oo bä.\f + \fr 4:2 \ft Saduséw sa hã ji dajëp jawén paa bä, dooh ji ganä wäd bä p'aa hẽnh.\f*  
\v 3 Ti m' rameso padëëk Peed Jowãw daheeh. Tũũh däg mä papỹỹj rawén dewäts bëëh dó, jat'iip hadoo rabaher'oot hyb n'aa.  
\v 4 Ti hadoo né hẽ, hajõk raky daheeh Jesus ky n'aa Peed raher'oot doo. Kahũũm magyys hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh doo. 5 miw däk mä tahyb n'aa péh.   
\p
\v 5 Ti m' jati pé Judah buuj sa wahë n'aa, sa wahë n'aa wób, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ, Jerusarẽnh bä rakata padëëk rabaher'oot hyb n'aa.  
\v 6 Ti abok sa mahang P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do Anas häd näng doo, Kajapas, Jowãw, Aresãn, ajyy wób na-ããj hẽ P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa wakããn.  
\v 7 Ti m' ramejũũ ramena b'ëëh Peed Jowãw daheeh sa wë. Ti m' radu doo reaanh doo. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —H'ëëd hejój me, jaa kyy gó aj'yy k'yy gadóm do bë haso däk? —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 8 Ti m' baad mä Peed P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm. Ti m' Peed ky gadoo:  
\p —Bëëh, Judah buuj bag'ããs doo, bëëh, sa wahë n'aa hedoo doo —näng mäh  
\v 9 —ãã bë eaanh nahëë näng do hã baad ãã moo bok do ky n'aa. Bë karẽn mä bë bahapäh nyy da tabahas'oo däk.  
\v 10 Ỹ her'oot baad ub bë hã, baad bë bahapäh hyb n'aa, sahõnh hẽ Isaraéw buuj na-ããj hẽ: Jesus Kristo, Nasaréh buuj, bë epëëm däk do paah, P'op Hagä Do an'oo bä ganä wät do hejój gó né hẽ tabahas'oo däk hahỹ aj'yy bë mahang hag'ëëd däk doo —näng mäh.  
\v 11 —Jesus né hẽ ti pä hadoo, bëëh, tób n'aa tehem'aa do hedoo do ty n'aa ges'yyk doo, hỹỹ kä pä ta ba n'aa, mesoo n'aa hado däk doo —näng mä Peed kyyh, P'op Hagä Do kyy kerih do paa hã.\f + \fr 4:11 \ft Saaw-Mo 118.22 hã takerii däk tii, Peed ky däng doo.\f*   
\p
\v 12 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Jããm hẽ Jesus häd gó ji P'op Hagä Do bed'ëëp nesaa do mahä̃nh ta wë ji basëëk hyb n'aa. Dooh ta see pé badäk hahỹ haw'ããts hẽ ji h'yyb tym hed'ëëp doo —näng mäh.   
\p
\v 13 Ti m' sa wahë n'aa rameuuj bong, h'yyb neỹỹm doo me Peed Jowãw daheeh raher'oot rabahapäh bä, dooh né paawä tak'ëp rama kamet'ëëg bä, ky n'aa netsä né paawä. Peed raher'oot do hã, Jesus sii rababong do paa sa wahë n'aa rahapäh.  
\v 14 Sa mahang né hẽ aj'yy has'oo däk do bagëët. Baad rabahapäh ti has'oo däk né hẽ, ti hyb n'aa dooh sa kyy péh.  
\v 15 Ti m' ramejũũ Peed Jowãw daheeh raban'yyh dó. Ti m' sa wahë n'aa rakaner'oot nyy d' rabad'oo.  
\v 16 Ti m' raky hadoo:  
\p —Nyy d' ër bad'oo sa hã? Sahõnh hẽ Jerusarẽnh buuj raheen n'aa enä hahỹ baad rapahuunh doo. Dooh tahaja bä ër ky n'aa jejën bä —näk mäh.  
\v 17 —Taw'ããts hẽ ër meduuk sa hã, ranaher'ood bong hyb n'aa ta wób sa hã Jesus häd gó, rapahuunh do ky n'aa kanah'ũũm hyb n'aa —näk mä Judah buuj sa wahë n'aa sa kyyh, sa daaj hẽ rakaner'ood bä.   
\p
\v 18 Ti m' ramejũũ Peed Jowãw daheeh rabajëë p'ëë p'aa hẽnh. Ti m', tak'ëp ramejũũ sa hã ranaher'oot hyb n'aa, rama manetëëk hyb n'aa Jesus häd gó.   
\p
\v 19 Ti m' Peed raky hadoo:  
\p —Bë daaj hẽ bë hyb n'aa newë baad hadoo do P'op Hagä Do matym gó. Bë mejũũ do hã ãã ky daheeh, P'op Hagä Do mejũũ do hã ãã ky daheeh?  
\v 20 Dooh ãã haja bä ãã ky n'aa eréd bä ãã her'oot do ãã maa napäh do hã, ãã hapäh do hã —näk mä Peed sa kyyh.   
\p
\v 21 Ti m' p'aa hẽnh rage'ỹỹm sa hã. Rage'ỹỹm jawén paa bä m', raberéd hõm rabah'ũũm hyb n'aa. Dooh rahapëë bä nyy d' rabad'oo Peed Jowãw daheeh rarejãã hyb n'aa, hajõk do P'op Hagä Do raj'aa etsë do hyb n'aa, aj'yy has'oo däk do hyb n'aa.  
\v 22 Aj'yy has'oo däk doo, 40 bahä̃nh däg ta baab n'aa.   
\s1 Jesus hã h'yy ka'eeh do raky n'aa etsẽẽ do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 23 Ti m' Peed Jowãw daheeh raberéd hõm jawén paa bä kä m', rabahõm sa najiis hedoo do sa wë, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wë. Ti m' rabaher'oot sa hã sahõnh hẽ P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Judah buuj sa wahë n'aa wób sa kyyh.  
\v 24 Ti m' raky n'aa napäh bä m', séd hã m' raky n'aa etsẽẽ P'op Hagä Do hã. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, sahõnh hẽ mabag'ããs doo —näk mäh. —A mo haj'aa sahõnh hẽ badäk hahỹỹh, wë, akajar na-ããj hẽ, sahõnh hẽ ta hã habong do na-ããj hẽ.  
\v 25 Hahỹỹ da maher'ood wät paa a Sahee kyy gó, a karom kyy hã, Dawi, ãã wahë makũ kyy hã, a wë rah'yy kawapëën do ky n'aa:  
\b  
\q1 “H'ëëd hyb n'aa badäk hahỹ haw'ããts hẽ habong doo,  
\q1 Judah buuj nadoo doo, rakawajããn?  
\q1 H'ëëd hyb n'aa daap hẽ rahyb n'aa newëë  
\q1 nyy d' rah'yy kawereem P'op Hagä Do wë,  
\q1 ta hã raky nadaheeh hyb n'aa.   
\q1
\v 26 Badäk hahỹ haw'ããts hẽ häj n'aa sa wahë n'aa rakataa séd hã,  
\q1 Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë,  
\q1 Kristo, Tah'yyb Däng Do wë na-ããj hẽ,  
\q1 rakamaj'ĩĩ hyb n'aa.”\f + \fr 4:26 \ft Saaw-Mo 2.1‑2\f*   
\b  
\p
\v 27 —Te hub né hẽ —näk mäh. —Babä panang bä, ãã wahë n'aa Eróts häd näng do kataa Pirato sii, Isaraéw buuj nadoo do sii, Isaraéw buuj sii na-ããj hẽ rah'yy kawapëën hyb n'aa a karom tsyt hẽ a wë kasëëw däk do wë, Jesus wë, mah'yyb däng do wë.  
\v 28 P'ooj ub maky däng do paa hadoo doo da né hẽ rabad'oo.  
\v 29 Mahapäh né hẽ ãã rage'ỹỹm doo. A karom né hẽ ããh. Man'oo baad ub, h'yyb neỹỹm doo me, a ky n'aa ãã baher'oot hyb n'aa.  
\v 30 Man'oo ãã hã a hejój, nahëë enäh do ãã baheso hyb n'aa, ãã pehuunh hyb n'aa, ãã moo bok hyb n'aa ji hyb n'aa meuunh doo, Jesus a karom tsyt hẽ a wë kasëëw däk do häd gó —näk mä sa kyyh raky n'aa etsẽẽ bä.   
\p
\v 31 Rabahajaa bä raky n'aa etsẽẽ doo, rabab'ëëh bä katajus wät mä k'ããts. Tii bä kä m', P'op Hagä Do Sahee sahõnh hẽ sa hã tak'ëp mä sa h'yyb tamahũũm. Ti m' h'yyb neỹỹm doo me rabaher'ood kän P'op Hagä Do ky n'aa.   
\s1 Séd rah'yyb hedo padëëk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 32 Ti m', séd rah'yyb hedoo sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Jé ma enäh do ky en'yym ta wób sa hã. Dooh sa mab hẽ sa ma tado bä, sahõnh hẽ sa ma hadoo.  
\v 33 Tii kä m' 12 hedoo do Jesus mejũũ doo, P'op Hagä Do hejój me raher'oot mä Jesus, Hyb N'aa Jawyk Do ganä wät do ky n'aa. Baad P'op Hagä Do moo wät sa hã, baad tabahag'ããs sa hã.  
\v 34 Dooh kas'uut pé sa mahang. Ta see pé noo gó ken'yyh, jé tób see enäh doo, tób hood pan'aa enäh do na-ããj hẽ, resëëm hõm mä tii.  
\v 35 Ta säm ramanaa Jesus mejũũ do sa wë, rabets'ëë hõm hyb n'aa wë bedoh do sa hã.   
\p
\v 36 Sa mahang ti awät Rewi panaa, tsyt dëëg hã Tsi-Peré häd näng doo bä henäng doo. Joséh mä ta häd. Jesus mejũũ do rahäd n'oo däk Béh-Nabéh. (“Ji h'yyb en'yym doo”, tahanäng pé ti Béh-Nabéh.)  
\v 37 Béh-Nabéh besëëm hõm tób hood pan'aa ta ma paah, ti m' ta säm tamanaa Jesus mejũũ do sa wë, rah'yyb däng doo da rabad'oo hyb n'aa ta me.   
\c 5  
\s1 Ananijas Sapira daheeh rawad'ii paawä do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Sa mahang ti awät mä aj'yy seeh. Ta häd mä Ananijas. Ta ỹỹm Sapira häd näng do daheeh resëëm hõm mä na-ããj hẽ tób hood pan'aa, sa ma paah.  
\v 2 Ta ỹỹm daheeh rakaner'oot jawén paa bä m', Ananijas manaa mä ta säm uuh Jesus mejũũ do sa wë. Ta uuh sa wë tabaym.   
\p
\v 3 Ti m' Peed ky hadoo ta hã:  
\p —Ananijas, —näng mäh —ny hadoo Satanas, Nesaa Do Yb, õm tah'yyb mahũũm P'op Hagä Do Sahee mawadii hyb n'aa paawä? A wë tabaym tób hood pan'aa a ma paa säm, a hã rep'aak do uuh.  
\v 4 A h'ëëd né hẽ paa ti tób hood pan'aa. Ta säm, mesëëm hõm do jawén paa bä, a ma né hẽ paawä. H'ëëd hyb n'aa, sahõnh hẽ a hã rep'aak do mets'ëë däk maken'ooh? Dooh ãã tado bä ti mawadii doo, P'op Hagä Do ti mawad'ii paawä —näng mä Peed kyyh ta hã.   
\p
\v 5 Ananijas maa napäh bä m' Peed her'oot doo, adëë hyng mä tũũ, dajëp mäh. Ti m' sahõnh hẽ raky n'aa napäh bä m' ta tii, rajeỹỹm bong mä tak'ëp.  
\v 6 Ti m' pahëëw wób rabana, rahabën däk mä ta hub, ti m' radakä jëng mäh.   
\p
\v 7 Nayyw hẽ denaa hẽ Ananijas makũ ỹỹm bajëë suun mä tób gó, Peed rabab'ëëh bä. Dooh m' ta heen n'aa nyy bä ta patug dajëp doo.  
\v 8 Ti m' Peed eaanh ta hã:  
\p —Baad maher'ood hã ỹỹ —näng mäh. —Jããm né hẽ hahỹ tób säm, a patug daheeh bë gadoo doo? —näng mäh.  
\p —Ỹỹ. Ti né hẽ ta säm —näng mä ỹỹnh.   
\p
\v 9 Ti m' Peed ky hadoo ta hã:  
\p —H'ëëd hyb n'aa bë kaner'oot bë metyy hyb n'aa P'op Hagä Do Sahee? —näng mäh. —Mahegãã, bok ta ti a patug dakä jëk doo. Õm da ramahũũm hỹỹ kä —näng mä Peed Sapira hã.   
\p
\v 10 Ti m' Sapira badëë hyng Peed bagëët bä, dajëp mäh. Pahëëw hedoo do rabajëë p'ëë bä, rahapäh mä Sapira dajëp doo. Ti m' ramanyyh, radakä jëng ta patug makũ pa.  
\v 11 Ti m' sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ta wób heen n'aa enäh do na-ããj hẽ rajeỹỹm bok mäh.   
\s1 Jesus mejũũ do hajõng ranahëë esog hõm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Ti m' Jesus mejũũ doo, 12 hedoo doo, hajõng mä rapehuunh. Meuj n'aa näng do ramoo bok hajõk do sa mahang. Jesus hã h'yy ka'eeh do rakahet'aa mä tób P'op Hagä Do rayd hyb n'aa esee do yt hã, Saromãw häd näng doo bä.  
\v 13 Ta wób, ragenaag né paawä Jesus hã h'yy ka'eeh doo, dooh sa sii rakata bä, h'yyb e'ỹỹm do hyb n'aa.  
\v 14 Ti hadoo né hẽ m' ajyy, ỹỹj, Jesus hã h'yy ka'eeh do ka'oot.  
\v 15 Ti m' nahëë enäh do ramenaa tyw n'aa hahãd hã. Sa tyng jó m' radatoonh, Peed tabës bä, ta wób sa hã ta maëts badäng hyb n'aa.  
\v 16 Hajõk panang Jerusarẽnh nedaa bä haj'eenh do han'aa. Ramenaa nahëë enäh doo, karap'aar h'yyb nesaa do pahad'ëëk do na-ããj hẽ. Ti m' sahõnh hẽ rabaheso hõm.   
\s1 Jesus mejũũ do Judah buuj wahë n'aa rarejãã do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 17 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät doo, Saduséw häd enäh do ta sii habong do na-ããj hẽ rah'yy kajewëëts kän Jesus mejũũ do sa wë.  
\v 18 Ti m' rameso padëëk, ti m' ragadahew'ëës doo gó m' radewäts b'ëëh.  
\v 19 Ti m' atsëm, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk do ããs tanoo gasëëts nyyh mä Jesus mejũũ doo.  
\v 20 Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë ahõm nä P'op Hagä Do tób n'aa w'oo hã. T'ĩĩ hẽnh bë her'ood hajõk do sa hã hahỹ ji bawät do papuuj ky n'aa, ji h'yyb näm do Jesus an'oo däk do ky n'aa. Sahõnh hẽ bë her'ood sa hã —näng mä ããs kyyh.   
\p
\v 21 Ti m' tabawag hõm bä kä rabahõm P'op Hagä Do tób n'aa w'oo hã, ããs mejũũ doo da sa hã. Ti m' radu doo rama metëëk doo.  
\p Ti nuuj jé m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät doo, ta sii habong doo, ranaëënh sahõnh hẽ Isaraéw buuj sa wahë n'aa, séd hã rakata padëëk hyb n'aa. Sahõnh hẽ sa wahë n'aa ramaneëënh Sinedirijo. Tii bä m' ramejũũ rahahëën Jesus mejũũ do radewäts b'ëëh do paa bä.  
\v 22 Ti m' warahén rakaja hõm bä t'ĩĩ hẽnh, dooh m' rawyyd bä. Ti m' rababaaj nä, raky n'aa manaa.  
\v 23 Ti m' raky hadoo:  
\p —Ãã kaja hõm bä, baad tanoo katsë. Ta noo bä warahén rabab'ëëh. Ãã noo gasëëts hõm bä, dooh ta gó hab'ëëh péh! —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 24 P'op Hagä Do tób n'aa hagã n'aa sa wahë n'aa, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa wób raky n'aa napäh bä m' tii, h'yyb manepëë boo m'. Ti m' rakaner'oot:  
\p —Nyy d' tii éh? —näk mäh.   
\p
\v 25 Ti nuuj jé m' ta see kajaa, ti m' taky hadoo:  
\p —Ajyy bë dewäts b'ëëh do paa ti ab'ëëh P'op Hagä Do tób n'aa w'oo hã. Hajõk do hã rama metëëk —näng mäh.   
\p
\v 26 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa hagã n'aa sa wahë n'aa, ta sii moo bok do daheeh rahahëën mä 12 hedoo do Jesus mejũũ doo. Rakaja hõm bä, baad raber'oot sa sii, dooh m' rarahejã bä. Rajeỹỹm hajõk doo, Jesus mejũũ do sa kyyh maa new'ëë doo. Pä me ramakut red'oo do hyb n'aa, 12 hedoo do rarahejã bä paawä.  
\v 27 Ti m' rakaja hõm bä, ramenaa Sinedirijo ajyy n'aa rabat'oonh bä, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do beaanh hyb n'aa sa hã. Ti m' ta ti ky hadoo sa hã:   
\p
\v 28 —Tak'ëp bë ãã mejũũ paa ãã ky n'aa jaw'yyk doo me, bë ma manetëëk hyb n'aa ta ti aj'yy ky n'aa. “Tabad'op hẽ da bë her'ood”, näk paa ãã kyyh bë hã. Ti hadoo né hẽ bë nabuj keh'ũũm. Sahõnh hẽ Jerusarẽnh buuj sa hã bë met'ëëg hõm nanäng Jesus ky n'aa. Ãã daj'ëëp ta ti aj'yy bë ky n'aa h'ũũm. Ãã hã bë ky n'aa tapaa —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 29 Ti m' Peed, ta wób Jesus mejũũ do na-ããj hẽ raky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do kyyh ti ãã ky daheeh. Dooh tahaja bä ajyy sa kyyh ãã ky dahé bä, ãã hã ramejũũ do baad tanu nadëë bä P'op Hagä Do mejũũ do hã —näk mäh.  
\v 30 —P'op Hagä Doo, ër wahë makũ rah'yy kaha'eeh doo, Jesus ganä wät dejëp do sa mahang tan'oo bä. Ti d' né hẽ Jesus bë epëëm däk do paa b'aa kajatsëk do hã.  
\v 31 P'op Hagä Do wehëë däk tii. Hỹ pong jé tabasëëk tan'oo bä. P'op Hagä Do hub hẽnh tabasooh ta sii sahõnh hẽ tabag'ããs hyb n'aa tan'oo bä. Ji h'yyb tym dëëb tabahadoo P'op Hagä Do an'oo bä, P'op Hagä Do hã Isaraéw buuj rah'yy kawereem hyb n'aa Jesus an'oo bä, nesaa do sa h'yyb gó hanäng doo tabasog hõm hyb n'aa.  
\v 32 Ãã sahõnh hẽ ãã bahapäh ta tii. P'op Hagä Do Sahee, ta hã ky dah'eeh do sa hã P'op Hagä Do an'oo däk doo, ti na-ããj hẽ tahapäh sahõnh hẽ tii —näk mä Peed sa kyyh.   
\p
\v 33 Ti m' ramaa napäh bä m' Peed raher'oot doo, tak'ëp mä rakawajããn. Rakarẽn mä radej'ëëp.  
\v 34 Ti m' Pariséw see sa mahang hawät do as'ëëg gëët mäh. Ti m' tabaher'oot sa hã. Gamarijéw mä ta häd. Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do seeh. Hyb n'aa jawyk Isaraéw buuj sa mahang. Ti m' tamejũũ 12 hedoo do raman'yyh dó.  
\v 35 Ti m' taky hadoo ta da hadoo do sa hã:  
\p —Bë maa newë këh ỹỹ, Isaraéw buuj —näng mäh. —Baad bë hyb n'aa newë bë bad'oo do sa hã —näng mäh.  
\v 36 —Bë hyb n'aa newë p'ooj ub du n'aa doo, Tew-Das häd näng doo. Ky n'aa etsëëh paa m', tanooh. 400 ajyy tahyb n'aa pé ta sii habok do paah. Ti m' radajëëb kän. Radaj'ëëp jawén paa bä m', ta sii habok do paa ketyn bong. Tadajëp bä, ahëëj jëng sahõnh hẽ.  
\v 37 Ta jawén, sahõnh hẽ häj n'aa babuuj rabetsén noo gó, du n'aa do ta see Judas häd näng doo, Garirej buuj. Ti hadoo né hẽ tii. Ta wób ta sii rababok. Ti na-ããj hẽ radajëëb kän. Ti m' ta sii habok do paa ketyn bong mä na-ããj hẽ.  
\v 38 Ti hyb n'aa ỹ baher'oot bë hã: Na maboh. Bë eréd rabahõm hyb n'aa. Aj'yy du n'aa do tado bä ti rametëëk doo, ti ramoo bok doo, tii b' gawatsik da —näng mäh.  
\v 39 —P'op Hagä Do du n'aa do tado bä, dooh bë haja bä bë medug bä sa hã —näng mäh. —Baad bë matakä, ji hapäh mä ti P'op Hagä Do hã bë kamaj'ĩĩ —näng mä Gamarijéw kyyh sa hã.   
\p
\v 40 Ti m' raky daheeh ta kyyh. Ti hadoo né hẽ, 12 hedoo do ramenaa, ti m' ramejũũ rabahewyyh. Ti m' ramejũũ mä sa hã ranaher'oot hyb n'aa Jesus ky n'aa. Ti m' raberéd hõm rabahõm hyb n'aa.   
\p
\v 41 Ti m' Jesus mejũũ do raban'yyh Sinedirijo sa mahang hab'ëëh do paah. Tseb'ee mä rabahewyyh jawén paa bä, P'op Hagä Do hyb n'aa gadoo rabahoop hyb n'aa Jesus hyb n'aa.  
\v 42 Ti m', P'op Hagä Do tób n'aa yt hã, sa tób hẽnh na-ããj hẽ raher'oot ta ä̃h hã had'yyt hẽ, rama metëëk Jesus, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do ky n'aa.   
\c 6  
\s1 Resoos do 7 ajyy Jesus mejũũ do ramoo masa hyb n'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti noo gó Jesus hã h'yy ka'eeh do kah'ũũm. Sa mahang ti abong mä Judah buuj, ta s'ee hẽnh hena doo, Gereg kyyh her'oot doo. Ta ti m' ramaher'oot mä Jesus mejũũ do sa hã ta tii bä babuuj sa ky n'aa. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —Patug tema bong do sa waa rabahetsëh doo bä, dooh ran'oo bä ãã sii habok do sa hã —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 2 Ti m' 12 hedoo do ramejũũ sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do rakata padëëk séd hã, sa hã rabaher'oot hyb n'aa. Ti m' raky hadoo:  
\p —Dooh baad tado bä ãã eréd bä P'op Hagä Do kyyh ãã metëëk doo, sa waa ãã betsëëh hyb n'aa paawä.  
\v 3 Ti hyb n'aa, wakãn haa, ãã karẽn bë esoos bë mahang ajyy bë hep'ëëh do h'yy genäh doo, P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm doo. Ti ãã mejũũ sa hã rabetsëëh hyb n'aa sa waa.  
\v 4 Ãã né hẽ, ãã ky n'aa etsẽẽ, P'op Hagä Do sii ãã ber'oot. Ãã né hẽ ãã ma metëëk P'op Hagä Do ky n'aa —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 5 Ti m' baad mä sa hã raher'oot doo. Tii bä m' rasëm mä Es-Tew häd näng doo. Tak'ëp paa m' tah'yy ka'eeh P'op Hagä Do hã. Baad P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm mä tii. Hahỹỹ d' mä rasëm do wób sa häd: Pirip, Porokoro, Nikanóh, Timom, Paramenas, Nikoraw. Ãn-Tijoka panang häd näng doo hẽnh naa ta ti Nikoraw. Jesus hã tah'yy ka'eeh do pooj jé, Judah buuj nado né paawä, Mosees ky n'aa jaw'yyk do taky dahé däk Judah buuj rabahed'oo doo da.  
\v 6 Ti m' rabasëm jawén paa bä, ramehũũm kän mä Jesus mejũũ do sa wë. Tii bä kä m', Jesus mejũũ do sa moo radatoonh sa nuu gó, raky n'aa etsẽẽ sa hyb n'aa.   
\p
\v 7 Ti m' P'op Hagä Do ky n'aa kah'ũũm. Nayyw hẽ Jerusarẽnh bä takah'ũũm Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Hajõk P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do wób rah'yy kae kän Jesus hã.   
\s1 Es-Tew ramaso däk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 8 Ti m', baad mä P'op Hagä Do hejój awät Es-Tew häd näng do h'yyb gó. Baad mä P'op Hagä Do ky n'aa edëng. Es-Tew pehuunh, meuj n'aa näng do heen n'aa tamoo wät hajõk do sa mahang.  
\v 9 Ti m' Judah buuj wób, ta wób sa karom paah, radu doo Es-Tew raky gedak. Ti asooh tsyt hẽ sa tób P'op Hagä Do panyyg ti rayd naherot do yt hã. Sa sii ti abong Sirené panang buuj wób, Aresãn-Dirija panang buuj wób, Siris häj n'aa buuj wób, Asija häj n'aa buuj wób.  
\v 10 Es-Tew mä raky hũũm paawä, dooh m' rahaja bä. Es-Tew P'op Hagä Do Sahee h'yy gan'yyh do hyb n'aa rawén nahajaa.   
\p
\v 11 Ti m' ramaher'oot ajyy wób sa hã, daap ramenyyh hyb n'aa Es-Tew ky n'aa.  
\p —Hahỹỹ da bë her'ood —näk mäh. —“Ãã maa napäh Mosees, P'op Hagä Do na-ããj hẽ Es-Tew ky n'aa rejãã doo”, denoo da —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 12 Ti m' Judah buuj, Judah buuj sa wahë n'aa, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do na-ããj hẽ rakawajããn Es-Tew wë ta ti ajyy sa kyyh hyb n'aa. Ti m' ramaso däk, ti m' ramahũũm Sinedirijo ajyy n'aa sa wë, sa wahë n'aa wë.  
\v 13 Ti m' ramejũũ ta wób, noo kanesa doo, daap ramenyyh hyb n'aa Es-Tew ky n'aa sa wahë n'aa hã. Ti m' daap mehen'yyh do raky hadoo:  
\p —Dooh hahỹ aj'yy eréd bä taky n'aa rejãã do P'op Hagä Do tób n'aa, Mosees ky n'aa jaw'yyk do na-ããj hẽ —näk mäh.  
\v 14 —Ãã maa napäh ta kyyh. P'op Hagä Do tób n'aa Jesus Nasaréh buuj ahäj jëng da, tanooh. Ky n'aa jaw'yyk do Mosees metëëk do Jesus ahỹỹd hõm da, tanooh —näk mä noo kanesa do sa kyyh.   
\p
\v 15 Ti m' sahõnh hẽ Sinedirijo ajyy n'aa, t'ĩĩ hẽnh hat'oonh doo, baad mä raty padëëk Es-Tew wë. Ta mamets, ããs mamets hado däk mä sa hã.   
\c 7  
\s1 Es-Tew kyyh Sinedirijo ajyy n'aa sa hã panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do eaanh Es-Tew hã:  
\p —Äkä, se hub né hẽ ta ti raher'oot do a ky n'aa? —näng mäh.   
\p
\v 2 Ti m' Es-Tew ky hadoo:  
\p —Wakãn haa, yp ỹ hyb n'aa hed'oo doo, bë maa newë këh ỹỹ —näng mäh. —P'op Hagä Doo, sahõnh hẽ sa bahä̃nh hadoo doo, kas'ee wät ër wahë makũ Abaraãm hã, Mesopotãm häd näng do häj n'aa bä Abaraãm bawät nä bä, Arãn panang hẽnh takahỹỹd gä do pooj jé.  
\v 3 Hahỹỹ d' paa m' P'op Hagä Do kyyh ta hã: “Maberéd däg mabawät do paah, a wakããn, a yb tób paah. Ahõm da hëëj s'ee hẽnh, õm ỹ metëëh hẽnh”,\f + \fr 7:3 \ft Genesis 12.1\f* näng mä P'op Hagä Do ta hã.  
\v 4 Ti m' taberéd däk Kaw-Dew sa häj n'aa, Mesopotãm häd näng doo, ti m' tabahõm Arãn panang häd näng doo hẽnh. Ta yb dajëp do jawén paa bä, P'op Hagä Do manaa wawẽẽ hẽ ër babong do häj n'aa bä.  
\v 5 Dooh P'op Hagä Do an'oos pé ta hã, hëëj uuh hadoo pé paawä, taky n'aa enooh né hẽ paawä hahỹ hëëj ta panaa pan'aa sa häj n'aa pan'aa, Abaraãm dajëp jawén paa bä. Tii d' taky n'aa enooh ta hã, dooh nä né paawä Abaraãm t'aah nyy nä bä ti noo gó.  
\v 6 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyyh ta hã: “Sa häj n'aa nadoo hẽnh da a panaa rababok da. Tak'ëp da ramejũũ sa hã 400 ta baab noo gó. Ta si n'aa hẽ da ramoo bok da t'ĩĩ hẽnh. Rarahejãã da t'ĩĩ hẽnh a panaa.  
\v 7 Ỹ abaanh da ta säm ta tii d' moo hed'oo do sa hã. Ỹ rahejãã da. Ti jawén paa bä, tii b' naa a panaa rababaaj nä bä wawẽẽ hẽ. Babä ỹ rahyb n'aa jew'yyk da”,\f + \fr 7:7 \ft Genesis 15.13‑14\f* näng mä P'op Hagä Do kyyh Abaraãm hã —näng mä Es-Tew kyyh.   
\p
\v 8 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Ti m' Abaraãm P'op Hagä Do mejũũ sa taah ramasuuj noo byyh ehõk, P'op Hagä Do karapee rabahadoo do heen n'aa. Ti hyb n'aa m' Abaraãm t'aah, Isak häd näng doo, 8 tabado däk bä ta ä̃h, Abaraãm masuuj noo byyh hõg hõm. Tii d' né hẽ kä Isak Jakóh yb. Jakóh kä, ta häd see Isaraéw, 12 hedoo do radu na do Isaraéw buuj sa panaa.  
\v 9 Ti né hẽ Jakóh taah, ër wahë makũũh, rahyb n'aa jewës do sa hỹỹj Joséh. Ti hyb n'aa rabesëëm hõm Esit häj n'aa hẽnh, ta si n'aa hẽ tamoo wät hyb n'aa t'ĩĩ hẽnh. Ti hadoo né hẽ, P'op Hagä Do hagãã had'yyt hẽ Joséh.  
\v 10 Joséh P'op Hagä Do ed'ëëp sahõnh hẽ nesaa do mahä̃nh. Tah'yy gan'yyh. Baad Esit häj n'aa wahë n'aa, Paraóh ramaneëënh do gadoo, P'op Hagä Do an'oo bä. Ti hyb n'aa Paraóh an'oo bä kä sahõnh hẽ Esit häj n'aa hagã n'aa, ta tób hagã n'aa na-ããj hẽ tabahadoo hyb n'aa.  
\v 11 Ta jawén ji hasaah do bawäd kän Esit häj n'aa bä, Kanaãh häj n'aa bä na-ããj hẽ. Sahõnh hẽ m' rabahoop sah. Dooh m' ër wahë makũ sa waa rawyyd bä.  
\v 12 Tii bä kä, Jakóh ky n'aa napäh bä joom s'ëëb Esit bä hanäng doo, tamejũũ ër wahë makũ t'ĩĩ hẽnh sa waa rabetsẽẽ hyb n'aa.  
\v 13 Ti m', ta jawén, p'aa hẽnh t'ĩĩ hẽnh rabahõm bä kä sa waa hets'ẽẽ doo, Joséh baher'ood kän sa hã sa hỹỹj né hẽ. Tii bä Paraóh na-ããj hẽ heen n'aa nyy däk Joséh wakããn hã, Joséh yb hã.  
\v 14 Tii bä kä m', Joséh mejũũ ramanaa ta yb, ta wakããn had'yyt hẽ Esit hẽnh. 75 sahõnh hẽ han'aa do paah.  
\v 15 Ti m' Jakóh rakahỹỹd j'eenh Esit bä. T'ĩĩ hẽnh tadajëb kän. Tii b' né paa m' ër wahë makũ radejëb kän.  
\v 16 Sa kamag paa ramahũũm p'aa hẽnh Sikẽm panang hẽnh. Gabaho doo gó, Sikẽm bä Amoor taah sa hã Abaraãm ets'ẽẽ hõm do paa radaboo jëng sa kamag n'aa —näng mä Es-Tew kyyh.   
\p
\v 17 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Tabedaa däk bä kä Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do kajaa doo, tak'ëp ër wahë makũ panaa rakaood bong Esit häj n'aa bä.  
\v 18 Ti m' ta see pé noo gó Esit häj n'aa wahë n'aa see tadu doo tabag'ããs doo. Dooh m' ta ti ky n'aa napëë bä Joséh makũũh.  
\v 19 Ta ti sa wahë n'aa tawedii ër wahëh makũũh, tarejãã na-ããj hẽ. Tamejũũ sa taah papuuj henyys do raberéd is, radejëp hyb n'aa.  
\v 20 Ti noo gó m' tabenäng Mosees häd näng doo. Anäm ti karapee. Ta yb, ta ỹỹn rawä wät, rejën sa tób bä tamawoob hẽ kamarab.  
\v 21 Ranahaja wäd bä rejën doo, raberéd tu ta hood gó jawii mahang. Tii bä kä, Paraóh toog rabawyyd kän, taw'ëëh mäh, ta t'aah hadoo tan'oo bä.  
\v 22 Sahõnh hẽ Esit buuj rahajaa do rama metëëk ta hã. Tak'ëp tii bä kä tahyb n'aa jawyk taher'oot do hã, tamoo wät do hã.  
\v 23 40 ta baab Mosees bahado däk bä, takarẽn tabaheg'ããs ta wakããn, Isaraéw buuj.  
\v 24 Takajaa bä, tahapäh ta wakããn see Esit buuj see rejãã. Ti hyb n'aa ta säm baanh. Tanaboh jat Esit buuj.  
\v 25 Ta h'yyb gó Mosees ed'oo, ta wakããn raheen n'aa enäh P'op Hagä Do ti mejũũ tabed'ëëp sa hã Esit buuj sa moo gó naa. Dooh rah'yy genä bä.  
\v 26 Jat'iip hadoo tabahapäh pawóp hẽ Isaraéw buuj kep'uuk doo. Mosees karẽn paawä dooh ti d' radoo bä. “Wakããn haa”, näng, “bë wakããn had'yyt hẽ. H'ëëd hyb n'aa bë kamaj'ĩĩ?”, näng.  
\v 27 Ta see rejãã do aũũj hõm mä Mosees, ti m' taky hadoo ta hã: “Jaa g'eeh hanoo ãã wahë n'aa, baad hadoo do baad nadoo do rod n'aa mabahadoo hyb n'aa?  
\v 28 Ỹ makarẽn manaboh jat Esit buuj tsém hẽ manaboh jat doo da?”,\f + \fr 7:28 \ft Esodo 2.14\f* näng mäh.  
\v 29 Ti m' aj'yy kyyh Mosees maa napäh bä, kejën hõm Midijãn häj n'aa hẽnh. T'ĩĩ hẽnh tabag'ëëd däg kän ta wakããn nadoo do sa mahang. T'ĩĩ hẽnh takat'ëë däk. Pawóp hẽ ta taah.   
\p
\v 30 Ti m' Es-Tew ky hadoo ẽnh:  
\p —40 ta baab jawén paa bä P'op Hagä Do ããs kasee Mosees hã tëëg hõõ gó, b'aa tũũ nu däg is do kadoo doo gó naa. Banawäng bä, waëë Sinaih häd näng do nedaa bä tii.  
\v 31 B'aa kado né paawä, dooh m' taooj jëë bä Mosees bahapäh bä, tahyb n'aa meuunh mäh. T'ĩĩ hẽnh tabahõm bä, p'eets hẽ tabaheg'ããs hyb n'aa, tamaa napäh mä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kyyh her'oot do ta hã:  
\v 32 “Ỹ né hẽ P'op Hagä Doo, a yb h'yy kaha'eeh doo. Ỹ né hẽ P'op Hagä Doo, Abaraãm, Isak, Jakóh rah'yy kaha'eeh doo”,\f + \fr 7:32 \ft Esodo 3.6\f* näng mäh. Mosees kajajãn wät mä tak'ëp tabeỹỹm wät do hyb n'aa. Dooh tahegãã bä t'ĩĩ hẽnh, eỹỹm wät do hyb n'aa m'.  
\v 33 Ti m' P'op Hagä Do ky hadoo ta hã: “Makabo nä a tsyym suun, majó gëët do k'ããts ma ỹ hadoo do hyb n'aa, tsyt hẽ takasëëw däk ti wë ỹỹ.  
\v 34 Ỹ hapäh né hẽ ny hadoo karapé haa rarejãã do Esit häj n'aa bä. Ỹ maa napäh sa kyyh rah'yy kame'oot doo. Ti hyb n'aa hỹ pong jé naa ỹ bahyng ỹ bed'ëëp hyb n'aa Esit buuj sa moo gó naa. Ti hyb n'aa kä, Esit hẽnh õm ỹ mejũũ, karapé haa t'ĩĩ hẽnh naa mabasog nyyh hyb n'aa”,\f + \fr 7:34 \ft Esodo 3.5, 7, 8, 10\f* näng mä P'op Hagä Do kyyh Mosees hã, näng mä Es-Tew.   
\p
\v 35 Ti m' Es-Tew ky hadoo ẽnh:  
\p —Ti né hẽ ti Mosees ta wakããn raty n'aa ges'yyk do paah. “Jaa hanoo ãã wahë n'aa, baad hadoo do baad nadoo do rod n'aa mabahadoo hyb n'aa?”, näk paa sa kyyh ta hã. Ããs b'aa kadoo doo gó Mosees hã kasee do kyyh hã P'op Hagä Do mejũũ sa wahë n'aa pan'aa Mosees bahadoo hyb n'aa, Esit buuj sa moo gó naa ta wakããn tabed'ëëp hyb n'aa.  
\v 36 Ti né hẽ Mosees ër wahë makũ manyyh do Esit häj n'aa bä naa. Tapahuunh paa m', hyb n'aa meuj n'aa näng do tametëëh Esit bä, akajar Hahiin Do häd näng doo bä, tabanawäng bä na-ããj hẽ 40 ta baab noo gó m'.  
\v 37 Ti né hẽ ti Mosees hahỹỹ da Isaraéw buuj hã ky hadoo doo: “P'op Hagä Do ky n'aa rod ỹ hadoo do P'op Hagä Do an'oo bä bë mahang ganyyh da.”\f + \fr 7:37 \ft Dew-Teronom 18.15\f*  
\v 38 Ti né hẽ ti Mosees Isaraéw buuj sa mahang hawät do paa tabanawäng bä rakata padëëk noo gó, waëë Sinaih häd näng doo bä ããs her'oot do gadoo doo. Ti né hẽ ti ër wahë makũ sa mahang hawäd wät doo. Ti né hẽ gadoo do paa P'op Hagä Do kyyh ji edëb had'yyt hẽ hanoo doo, ër wahë makũ sa hã tama metëëk hyb n'aa.  
\v 39 Ti hadoo né paa m', dooh paa m' ër wahë makũ raky dahé bä Mosees. Raty n'aa gesyyg wät mä Mosees. Rakarẽn mä rababaaj hõm p'aa hẽnh Esit hẽnh.  
\v 40 Ti m' ta hỹỹj hã, Arãw häd näng do hã ramejũũ: “Mamoo wäd ër h'yy kaha'eeh do pan'aa, ër pooj rababok hyb n'aa. Dooh ji hapëë bä h'ëëd hado ta ti aj'yy Mosees hã, Esit häj n'aa bä naa ër manyyh doo”,\f + \fr 7:40 \ft Esodo 32.1\f* näk mä sa kyyh.  
\v 41 Ti noo gó m' ramoo wäd kän kabariih, booj yb t'aah heen n'aa. Tii bä m' sa masããh wób raneboh bëëh, raju toonh kabarii sa mo haj'aa raweh'ëëh hyb n'aa.  
\v 42 Ti hyb n'aa m' dawë hã P'op Hagä Do wén kanä däk sa mahä̃nh. Tanoo mä wë hã habong do rahyb n'aa jew'yyk. Ti hadoo né hẽ takerii däk P'op Hagä Do kyyh ta ky n'aa rod rerih do hã:  
\b  
\q1 “Isaraéw buuj,  
\q1 hã ỹ g'eeh ti bë banoo ta ti bë ejuu doo  
\q1 40 ta baab banawäng hẽnh bë babok noo gó?   
\q1
\v 43 Hã ỹ nado ti bë banoo.  
\q1 Bë kabarii Morók häd näng do tób n'aa its ti bë mahang bë manaa doo.  
\q1 Kabarii Repã häd näng do sagõõh n'aa hã bë h'yy kaha'eeh.  
\q1 Ta ti né hẽ kabarii bë mo haj'aa, sa hã bë h'yy ka'eeh hyb n'aa.  
\q1 Ti hyb n'aa bë ỹ ah'eed n'yyh da bë häj n'aa bä naa.  
\q1 Bë ỹ mejũũ da Babirõn panang bahä̃nh.”\f + \fr 7:43 \ft Amos 5.25\f*  
\b  
\m Tii da né hẽ P'op Hagä Do kyyh ta ky n'aa rod rerih do hã —näng mä Es-Tew kyyh.   
\p
\v 44 Ti m' Es-Tew ky hadoo ẽnh:  
\p —Tabanawäng bä ër wahë makũ rababok noo gó, P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa ramahũũm mä sa sii. P'op Hagä Do mejũũ doo da Mosees hã, P'op Hagä Do metëëh do hadoo ta hã waëë hã, tii d' né paa ratama.  
\v 45 Josuwéh sa wahë n'aa tabahadoo noo gó, ër wahë makũ ramanaa sa sii ta ti tób hahỹ häj n'aa bä. Ti noo gó Josuwéh bado hõm ta wób sa häj n'aa, P'op Hagä Do habëë n'yyh do sa häj n'aa. Tii bä kä, ta ti tób ër häj n'aa bä aso had'yyt hẽ. Asooh nä paa m' na-ããj hẽ Dawi ër wahë makũ sa wahë n'aa tabahadoo noo gó.  
\v 46 Baad P'op Hagä Do hyb n'aa gadoo mä Dawi. Ti tetsẽẽ mä P'op Hagä Do hã, tanoo hyb n'aa P'op Hagä Do Jakóh panaa rah'yy kaha'eeh do tób n'aa pä s'ëëb tatamaa sooh hyb n'aa.  
\v 47 Tii d' Dawi karẽn né paawä, ta t'aah Saromãw häd näng do tii, P'op Hagä Do tób n'aa tatamaa sooh doo.  
\v 48 Ta tób n'aa tamoo wäd né paawä, dooh P'op Hagä Do Sahõnh Hẽ Sa Bahä̃nh Hadoo Do agëë bä tób ji tamaa sooh do yt hã. Tii d' né hẽ ta ky n'aa rod see her'oot paa P'op Hagä Do kyyh:   
\b  
\q1
\v 49 “Wë, ỹ bag'ããs do tyng.  
\q1 Badäk hahỹ hëëj, tsym ỹ tyng hadoo.  
\q1 Tii d' tahadoo do hyb n'aa,  
\q1 ny hadoo pé tóp ỹ pan'aa ti bë karẽn ti bë tamaa sooh doo?  
\q1 Ny yt hã bë ed'oo ỹ kameh'ããk?   
\q1
\v 50 Ỹ né hẽ sahõnh hẽ mo haj'aa näng doo”,\f + \fr 7:50 \ft Isajas 66.1‑2\f* näng mä P'op Hagä Do kyyh, näng mä Es-Tew.   
\b  
\p
\v 51 Ti m' Es-Tew ky hado kän Sinedirijo ajyy n'aa sa hã:  
\p —Nabuj keh'ũũm bëëh! Ganah'ood bë hã. P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do h'yyb hadoo bë h'yyb. P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh doo, ta kyyh maa nanapäh do hadoo bëëh. Bë wahë makũ hadoo né bëëh. P'op Hagä Do Sahee hã bë kamaj'ĩĩ, bë wahë makũ rabad'oo do paa hadoo né hẽ.  
\v 52 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod p'ooj ub habong do bë wahë makũ rarejãã. P'op Hagä Do ky n'aa rod, P'op Hagä Do karẽn doo da hawät do kajaa do ky n'aa her'oot doo, bë wahë makũ radej'ëëp paah. Hỹỹ kä, Baad Had'op Do kajaa bä kä, bë h'yy kawareem ta wë, bë dajëëb kän.  
\v 53 Ããs an'oo däg né paawä bë hã P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo, dooh bë ky dahé bä —näng mä Es-Tew kyyh Sinedirijo ajyy n'aa sa hã.   
\p
\v 54 Ti m' Es-Tew kyyh ramaa napäh bä m', tak'ëp mä rah'yy gaẽẽj bong. Kawaj'ããn bong mä ta wë.  
\v 55 Ti m' Es-Tew P'op Hagä Do Sahee baad tah'yyb mahũũm. Ti m' wë hã tabaheg'ããs, ti m' tabahapäh P'op Hagä Do hejój, ta bag tak'ëp gabarëëh do hadoo doo. Tahapäh Jesus hagëët do P'op Hagä Do hub hẽnh, takaweh'ëëh doo bä.  
\v 56 Ti m' taky hadoo:  
\p —Bë hegãã! —näng mäh. —Wë kas'ëës do ỹ hapäh. Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do ỹ hapäh na-ããj hẽ, P'op Hagä Do hub hẽnh —näng mäh.   
\p
\v 57 Ti m' sa nabuuj ragetsëë padëëk sa moo me. Tak'ëp mä rageëënh. Ta wë m' rawaj'aa padëëk.  
\v 58 Ti m' Es-Tew rabado nyyh panang bä naa. Ti m' rabakut pä me, tadajëp hyb n'aa. Ti m' Es-Tew ky n'aa daap menyyh do sa hatsë hebaan doo, sa hã padëëk doo, rakebo bëëh rabakut hyb n'aa pä Es-Tew hã. Aj'yy wanehëh nä doo, Saw-Ru häd näng doo, enäm ti nuuj jé sa saroor hebaan doo.   
\p
\v 59 Ti m' rabakut bä, Es-Tew ky n'aa etsẽẽ mäh. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:  
\p —Jesus, Hyb N'aa Jawyk Doo, magado hëp ỹ tym —näng mäh.   
\p
\v 60 Ti m' ta taron nu paa me tabahyy häng. Ti m' tak'ëp mä taky hadoo:  
\p —Jesus hyb n'aa jawyk doo, säm ỹ mabaaj manä sa hã —näng mäh.  
\p Ti m' tadajëb kän.   
\c 8  
\p
\v 1 Taw'ããts mä Saw-Ru hã Es-Tew dajëp doo.  
\s1 Jesus hã h'yy ka'eeh do Saw-Ru rejãã do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p Ti noo gó né hẽ m' radu doo rarejãã do Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Jerusarẽnh panang bä. Ti hyb n'aa m', sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do raketyn bong Judah häj n'aa bä, Samarija häj n'aa bä na-ããj hẽ. Jããm hẽ Jerusarẽnh bä ha'yym 12 hedoo do Jesus mejũũ doo.  
\v 2 Ti m', Es-Tew radaj'ëëp jawén paa bä m', ta wób P'op Hagä Do weh'ëëh do rabahõm, radakä jëng hyb n'aa Es-Tew kamag n'aa. Tak'ëp mä rabaód bong ta hyb n'aa.  
\v 3 Saw-Ru kä, tarahejãã Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Sahõnh hẽ tabaheg'ããs tób yt hã, Jesus hã h'yy ka'eeh do tabesoos hyb n'aa. Tamejũũ mä radewëës Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ajyy ỹỹj sii hẽ.   
\s1 Samarija buuj raky n'aa napäh do Jesus ky n'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 4 Ti m' ketyn bok do rabaher'oot Jesus ky n'aa ramahõm me.  
\v 5 Ti m' sa seeh, Pirip häd näng doo, bahõm kän panang hẽnh Samarija häd näng do häj n'aa bä. T'ĩĩ hẽnh tabaher'oot sa hã Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do ky n'aa.  
\v 6 Ti m' panang buuj rabahapäh bä Pirip pehuunh doo, baad mä ramatakëë ta kyyh.  
\v 7 Pirip hebë karap'aar h'yyb nesaa do sa h'yyb gó hanäng doo. Rabenyyh bä sa hã hanäng doo, tak'ëp mä rageëënh. Hajõk k'yy gedóm doo, seä̃k do heso hõm.  
\v 8 Ti hyb n'aa tak'ëp panang buuj ratsebé.   
\p
\v 9 Pirip kaja pooj jé sa mahang ti awät aj'yy Simaw häd näng doo, mehëm do paah. Hajõk mä tawahed'ii Samarija buuj. Ta daaj hẽ, ta hã hẽ takasab'ee, ta hã hẽ tahyb n'aa jawyk do hyb n'aa.  
\v 10 Sahõnh hẽ, hyb n'aa jewyk doo, hyb n'aa sekog is do na-ããj hẽ raky daheeh mä ta kyyh. Hahỹỹ d' mä sa kyyh ta ky n'aa:  
\p —Ta ti aj'yy gó P'op Hagä Do hejój tak'ëp hadoo do kametëëh —sa nooh.   
\p
\v 11 Bäp peej däg tamehëm doo me panang buuj Simaw wedii, rawén ky sũũt.  
\v 12 Pirip kajaa bä kä, taher'oot mä sa hã P'op Hagä Do ji tabag'ããs do ky n'aa hanäm doo, Jesus Kristo ky n'aa hanäm do na-ããj hẽ. Ti m' raky daheeh bä Jesus ky n'aa, ranu gemuun hõm ajyy ỹỹj na-ããj hẽ.  
\v 13 Mehëm do paa na-ããj hẽ taky daheeh Jesus ky n'aa. Ti sii hẽ ranu gemuun wät. Ti m' jé pad'yyt hẽ tabawäd däg kän Pirip sii. Tameuunh tak'ëp Pirip pehuunh doo, hyb n'aa meuj n'aa näng do tahapäh do hyb n'aa.   
\p
\v 14 Ti m' Jesus mejũũ do Jerusarẽnh bä haj'eenh do raheen n'aa enäh bä m' Samarija buuj raky daheeh do P'op Hagä Do ky n'aa, ramejũũ mä Peed Jowãw daheeh, t'ĩĩ hẽnh rabaheg'ããs hyb n'aa.  
\v 15 Rakaja hõm bä t'ĩĩ hẽnh, raky n'aa etsẽẽ Samarija buuj Jesus hã rah'yy ka'eeh do sa hyb n'aa, P'op Hagä Do banoo hyb n'aa ta Sahee sa h'yyb gó.  
\v 16 Dooh nä P'op Hagä Do Sahee sa h'yyb gó, ranu gemuun up Jesus, Hyb N'aa Jawyk Do häd gó.  
\v 17 Ti m' Peed Jowãw daheeh moo tooj wät mä sa nuu gó. Ti m' P'op Hagä Do Sahee bajëë suun kän mä sa h'yyb tym gó.   
\p
\v 18 Ti m' Simaw mehëm do paa bahapäh bä P'op Hagä Do Sahee sa h'yyb tym gó hajëng do ramoo toonh bä sa nuu gó, takarẽn paawä m' tanoo sa hã dajẽẽr, tii d' ranoo tabahajaa hyb n'aa.  
\v 19 Hahỹỹ d' mä ta kyyh Peed sa hã:  
\p —Bë an'oo hã ỹỹ, tii da ỹ bahajaa hyb n'aa, ỹ moo sooh bä sa nuu gó, P'op Hagä Do Sahee bajëng hyb n'aa sa h'yyb tym gó —näng mä mehëm do paa kyyh.   
\p
\v 20 Ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ paawä õm a dajẽẽr daheeh P'op Hagä Do aw'oong hõm baad tanadoo hẽnh, ji matym n'aa ji hã P'op Hagä Do anoo do makarẽn metsẽẽ do hyb n'aa dajẽẽr me —näng mäh.  
\v 21 Baad nado a h'yyb tym P'op Hagä Do matym gó. Ti hyb n'aa dooh ãã sii mamoo wäd bä —näng mäh.  
\v 22 —Meréd hõm ta ti nesaa doo, tii d' mabahed'oo doo da. Maky n'aa ets'ẽẽ P'op Hagä Do hã. Tii bä da apäh õm tat'yyd mehĩĩn, tii bä da apäh nesaa do mahyb n'aa newëë do tado hõm.  
\v 23 Ỹ hapäh né hẽ a h'yyb gó hanäng doo. Õm h'yy gaẽẽnh mah'yy kajew'ëës do hyb n'aa. Nesaa do õm tah'yyb mahũũm.   
\p
\v 24 Ti m' Simaw ky hadoo:  
\p —Ỹ karẽn paawä bë ky n'aa ets'ẽẽ hëp ỹ n'aa, bë her'oot do tanadäng hyb n'aa hã ỹỹ —näng mäh.   
\p
\v 25 Ti m' Jesus ky n'aa raher'oot jawén paa bä, P'op Hagä Do kyyh rametëëk jawén paa bä, Peed Jowãw daheeh rababaaj hõm kän Jerusarẽnh hẽnh. Samarija buuj sa panang bä ramabaaj hõm me, ranu kejäk doo bä, raher'oot Jesus panyyg hanäm doo.   
\s1 Etsijop häj n'aa buuj hã Pirip her'oot do Jesus ky n'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 26 Ti m', ta jawén Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ããs see her'ood kän mä Pirip hã. Ti m' ããs ky hadoo:  
\p —Ahõm banawäng do tyw n'aa me Gasa hẽnh hahyng do Jerusarẽnh bä naa —näng mäh.   
\p
\v 27 Ti m' Pirip bahõm kän. Ta tyw n'aa me takataa mä aj'yy hã, Etsijop häj n'aa buuj. Hyb n'aa jawyk ti aj'yy. Etsijop buuj sa wahë n'aa ỹỹnh, Kãn-Das häd näng do kaser n'aa. Sa wahë n'aa dajẽẽr hagã n'aa ti aj'yy. Jerusarẽnh hẽnh tahewäd nä, P'op Hagä Do tahyb n'aa esee do hyb n'aa.  
\v 28 Tamabaaj nä me kä, ta hood gó kawaaro takyyk doo gó tabasooh bä, taner'oot P'op Hagä Do ky n'aa rod Isajas häd näng do erih do paah.  
\v 29 Ti m' P'op Hagä Do Sahee ber'oot Pirip h'yyb gó:  
\p —Ahõm nä ta wë —näng mäh.   
\p
\v 30 Ti m' takata däk bä ta hã, tamaa napäh taner'oot do Isajas erih do paah. Ti m' tabeaanh ta hã:  
\p —Äkä, mamaa napäh ti maner'oot doo? —näng mäh.   
\p
\v 31 Ti m' aj'yy hadoo do ky hadoo Pirip hã:  
\p —Nyy da ti ỹ maa napäh? Dooh metëëk pé hã ỹ ta ky n'aa —näng mäh.  
\p Ti m' tabatsyyd kän Pirip gatsëg sooh hyb n'aa ta pa. \fig Etsijop häj n'aa buuj sii Pirip ber'oot do heen n'aa|alt="Philipp with Ethiopian (Filipe com Etíope)" src="CN01932B.TIF" size="col" loc="Após vs. 31 ou no final do vs. 40" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Atos 8.26-40" \fig*   
\p
\v 32 Hahỹỹ d' ti aj'yy ner'oot doo:  
\b  
\q1 “B'éé radaj'ëëp do hadoo ta tii.  
\q1 B'éé t'aah hadoo, dooh ta kyy pé ta wii ragekãã bä.  
\q1 Ti hadoo tii. Dooh ter'ood bä.   
\q1
\v 33 Rarejãã, rej'ees ta ky n'aa.  
\q1 Sahõnh hẽ tak'ëp baad nadoo do ramoo bok ta hã.  
\q1 Dooh P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo da tado bä ti ramoo bok ta hã.  
\q1 Dooh da her'oot pé ta panaa ky n'aa, radaj'ëëp do hyb n'aa.”\f + \fr 8:33 \ft Isajas 53.7‑8\f*   
\b  
\p
\v 34 Ti m' aj'yy beaanh Pirip hã:  
\p —Jaa ky n'aa Isajas her'oot? Ta daaj hẽ ta ky n'aa, ta see ky n'aa apäh? —näng mäh.   
\p
\v 35 Ti m' Pirip du doo taher'oot do taner'oot do hã, P'op Hagä Do kyyh see hã, sahõnh hẽ Jesus panyyg hanäm do ky n'aa.  
\v 36 Ti m' ratabës bä naëng banäng bä aj'yy ky hadoo:  
\p —Babä ti majat naëng —näng mäh. —Tahajaa ỹ manu gemuun? —näng mäh.  
\p [ 
\v 37 Ti m' Pirip ky hadoo:  
\p —Tak'ëp mah'yy kae bä, tahajaa —näng mäh.  
\p Ti m' aj'yy ky hadoo:  
\p —Ỹ ky daheeh. P'op Hagä Do t'aah né hẽ Jesus Kristo —näng mäh.]   
\p
\v 38 Ti m' aj'yy mejũũ ta sii habok do rabaym hyb n'aa. Tii bä kä m', rabawëëj bëëj kän tame. Ti m' Pirip nu gemuun wäd kän.  
\v 39 Ti m' rabas'oob n'yyh bä tame naa Pirip P'op Hagä Do Sahee mahũũm kän. Dooh aj'yy hapëë wäd bä. Ahõm kän mä tahahõm hẽnh. Tsebé mä tahõm bä.  
\v 40 Ti m' Pirip ganä wät panang Asot häd näng doo bä. Ti m' tabahõm kän Sesareja hẽnh. Tamahõm me m' taher'oot Jesus panyyg hanäm do sahõnh hẽ panang bä.   
\c 9  
\s1 Saw-Ru hã Jesus kasee do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti noo gó né hẽ Saw-Ru h'yy kaneréd tahehõ Jesus hã h'yy ka'eeh doo, tadej'ëëp hyb n'aa. Ti hyb n'aa P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do hã  
\v 2 tetsẽẽ rerih do raky n'aa jaw'yyk doo, tabahõm hyb n'aa panang Damas-Ko häd näng doo hẽnh. T'ĩĩ hẽnh takarẽn paawä tametëëh kerih doo, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã, tamoo mesoo hyb n'aa paawä, tamanaa hyb n'aa paawä Jesus hã h'yy ka'eeh do Jerusarẽnh hẽnh. Takarẽn paawä tamanaa ajyy ỹỹj sii hẽ.  
\v 3 Ti m' tabedaa däk bä Damas-Ko, tii bä gabarëëh do ta bag p'op naa gabar'ëëng wät ta hahãd hã.  
\v 4 Tũũ m' tabadëë jat tii bä. Ti m' tamaa napäh kyyh ta hã her'oot doo:  
\p —Saw-Ru, Saw-Ru, h'ëëd hyb n'aa ỹ marejãã?   
\p
\v 5 —Jaa õm Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo? —näng mä Saw-Ru.  
\p —Ỹ né hẽ, Jesus marejãã doo —näng mäh.  
\v 6 —As'ëëg g'ëëd! Ahõm nä panang hẽnh. T'ĩĩ hẽnh rabaher'oot a hã nyy da mabad'oo do pan'aa —näng mä Jesus kyyh.   
\p
\v 7 Ta sii habok do ramaa napëë né paawä ta ti kyyh, dooh m' rahapäh péh. Ti hyb n'aa rah'yyb panado bong.  
\v 8 Tii bä m' Saw-Ru as'ëëg gëët. Tahegãã paawä, dooh tahapëë wäd bä.\f + \fr 9:8 \ft Tawén nahapëë wät, Jesus bag gabarëëh do tahapäh do hyb n'aa.\f* Ti hyb n'aa ramoo maso hõm tabawät hyb n'aa. Ti m' ramahũũm kän Damas-Ko panang hẽnh.  
\v 9 T'ĩĩ hẽnh nawa wäd, neëg wäd, ty tamaa wäd, tamawoob hẽ m' ta ä̃h.   
\p
\v 10 Ti m', Damas-Ko bä ti awät mä Jesus hã h'yy ka'eeh do seeh, Ananijas häd näng doo. Ti m' Jesus kasee ta hã ta s'ëëh hadoo doo gó. Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Ananijas —näng mäh.  
\p —H'ëëd? Bä agëët ỹỹh, Jesus, Hyb N'aa Jawyk Doo —näng mäh.   
\p
\v 11 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Ahõm aj'yy Judas häd näng do tób hẽnh. Ta tyw n'aa “Dajang Doo” häd ramaneëënh do hahãd hã ta tób basooh. T'ĩĩ hẽnh mameaaj aj'yy Saw-Ru häd näng doo, Tas hẽnh naa. P'op Hagä Do hã taky n'aa etsẽẽ.  
\v 12 Ta s'ëëh hadoo doo gó tahapäh aj'yy Ananijas häd näng do hajëë suun doo, ta nuu gó ta mooh tadasooh doo, p'aa hẽnh tabahapëë däk hyb n'aa —näng mä Jesus Ananijas hã.   
\p
\v 13 Ti m' Jesus kyyh tamaa napäh bä m', Ananijas ky hadoo:  
\p —Wahëh ỹ n'aa, hajõng ta ky n'aa raher'oot hã ỹỹ. Sahõnh hẽ ỹ ky n'aa napäh nesaa do tamoo wät do Jerusarẽnh bä, a hã h'yy ka'eeh do sa hã —näng mäh.  
\v 14 —Wawẽẽ hẽ tabana hỹỹ kä. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa raky n'aa jaw'yyk doo me tabana, tadewäts bëëh hyb n'aa a häd gó h'yy ka'eeh doo —näng mä Ananijas kyyh.   
\p
\v 15 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:  
\p —Ahõm nä. Ahõm né hẽ t'ĩĩ hẽnh. Ỹ asëëw däk panäk ỹ n'aa tabahadoo hyb n'aa, këh ỹ n'aa tabaher'oot hyb n'aa Judah buuj nadoo do sa hã, sa wahë n'aa sa hã, Isaraéw buuj sa hã na-ããj hẽ —näng mäh.  
\v 16 —Ỹ metëëh da ta hã tak'ëp tabahoop do pan'aa hëp ỹ n'aa —näng mä Jesus.   
\p
\v 17 Ti m' Ananijas bahõm kän Saw-Ru yt gä doo hẽnh. Tabajëë suun jawén paa bä m', ta moo tadasooh Saw-Ru nuu gó. Ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —Saw-Ru, wakãn ỹ hado däk õm hỹỹ kä —näng mäh. —Jesus, Hyb N'aa Jawyk Doo, ta tyw n'aa me a hã kasee doo, ti né hẽ ỹ tamejũũ a wë ỹ bana hyb n'aa, p'aa hẽnh mabahapëë däk hyb n'aa, P'op Hagä Do Sahee a h'yyb tym gó tabajëng hyb n'aa —näng mäh.   
\p
\v 18 Ti m' nayyw hẽ m' Saw-Ru matym gó naa kajäg bëëh tah'ỹỹb päd hadoo. Ti m' p'aa hẽnh tabahapëë däg kän. Ti m' tabas'ëëg gëët, ti m' ranu gemuun wät.  
\v 19 Ti m' tabawëh jawén paa bä m', h'yyb hejooj däg kän p'aa hẽnh. Ti m' Damas-Ko panang bä tabaym dó Jesus hã h'yy ka'eeh do sa mahang.   
\p
\v 20 Ti m', nayyw hẽ Saw-Ru du doo taher'oot do tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã. P'op Hagä Do T'aah né hẽ Jesus, tamaher'oot mä kat'aa do sa hã.  
\v 21 Sahõnh hẽ maa new'ëë do rahyb n'aa meuunh mäh. Hahỹỹ d' mä raky n'aa her'ood bong:  
\p —Ti né pa doo aj'yy Jesus häd gó h'yy ka'eeh do rejãã do Jerusarẽnh bä. Ti né paa wawẽẽ hẽ hana doo, Jesus hã h'yy ka'eeh do Jerusarẽnh hẽnh tamahũũm hyb n'aa, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa sa moo gó tahaëënh hyb n'aa? —näk mäh.   
\p
\v 22 Ky n'aa jawyk doo me Saw-Ru her'ood magyys hẽ tii bä sa hã. Jesus né hẽ ti P'op Hagä Do Ky Däng Doo, baad ub tametëëh sa hã. Ti hyb n'aa Judah buuj Damas-Ko bä haj'eenh do h'yyb manepëë bong ta kyyh hã.   
\p
\v 23 Ti m', hajõõ ta ä̃ jawén paa bä Judah buuj rakaner'oot radaj'ëëp hyb n'aa Saw-Ru.  
\v 24 Ti hadoo né hẽ, Saw-Ru ky n'aa napäh rakaner'oot doo. Adëb bä, atsëm na-ããj hẽ ta majĩĩ ragada sa panang tyw n'aa noo bä, radaj'ëëp hyb n'aa paawä m'.  
\v 25 Ti m' Saw-Ru Jesus hã h'yy ka'eeh do rabah'yyh ta hadë n'aa hã naa arook gó. Tii bä kä m' tabahõm kän. \fig Saw-Ru rabah'yyh do ta hadë n'aa hã naa do heen n'aa|alt="Paul being let down over wall in basket" src="CN01937b.TIF" size="col" loc="Se possivel após o vs. 25" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Atos 9.25" \fig*   
\p
\v 26 Takaja hõm bä Jerusarẽnh hẽnh, takarẽn paawä m' Jesus hã h'yy ka'eeh do sa mahang tabawäd däk. Sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do rajeỹỹm mä ta hã. Dooh raky dahé bä te hub tado bä Jesus hã Saw-Ru h'yy ka'eeh doo.  
\v 27 Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do seeh, Béh-Nabéh häd näng doo, mahũũm mä Saw-Ru, tametëëh hyb n'aa Jesus mejũũ do sa hã. Béh-Nabéh her'oot sa hã Jesus kasee do Saw-Ru hã ta tyw n'aa me Damas-Ko hẽnh tahahõm noo gó ky n'aa, Saw-Ru hã Jesus her'oot do ky n'aa na-ããj hẽ. Béh-Nabéh her'oot na-ããj hẽ sa hã, nyy da h'yyb neỹỹm doo me Jesus ky n'aa Damas-Ko bä Saw-Ru her'ood wät.  
\v 28 Ti m' Saw-Ru bayyw kän Jerusarẽnh hẽnh. Jesus hã h'yy ka'eeh do sa mahang tabawäd däg kän. Neỹỹm doo me Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk do häd gó tabaher'oot Jesus ky n'aa.  
\v 29 Ti m' tabaher'oot Judah buuj ta s'ee hẽnh hena doo, Gereg kyyh her'oot do sa hã. Ky kedak sa sii. Ti m' rakarẽn paawä m' radaj'ëëp.  
\v 30 Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do raky n'aa napäh bä radaj'ëëp rakarẽn doo, ramahũũm kän Saw-Ru panang Sesareja häd näng doo hẽnh. Tii b' naa ramejũũ panang Tas häd näng doo hẽnh.   
\p
\v 31 Ti m' baad rababok Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Judah häj n'aa bä, Garirej häj n'aa bä, Samarija häj n'aa bä habong doo. Dooh rarejã bä. Ti m' baad rah'yy kae kän, dooh rah'yyb eỹỹm bä P'op Hagä Do Sahee an'oo bä. Jesus hã h'yy ka'eeh do kah'ũũm P'op Hagä Do Sahee an'oo bä. P'op Hagä Do hã raweh'ëëh baad rababok do hã.   
\s1 Enejas Peed haso däk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 32 Ti m' sahõnh hẽ panang Peed beg'ããs, Jesus hã h'yy ka'eeh do tabahehëën hyb n'aa. Tamahõm me tabeg'ããs Jesus hã h'yy ka'eeh doo, panang Rida häd näng do bä habong doo.  
\v 33 T'ĩĩ hẽnh tamamuun aj'yy Enejas häd näng doo. K'yy gadóm mä tii. 8 ta baab tabasooh ta tyng jó.  
\v 34 Ti m' Peed ky hadoo ta hã:  
\p —Enejas, Jesus Kristo õm tahaso däk —näng mäh. —As'ëëg g'ëëd, menyyw a tyng majasooh doo —näng mäh.  
\p Ti m' nayyw hẽ Enejas bas'ëëg gëët.  
\v 35 Ti m' Rida panang buuj, Sarõn panang buuj na-ããj hẽ, rabahapäh bä kä Enejas has'oo däk doo, rah'yy kae kän Jesus hã.   
\s1 Doh-Kas panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 36 Ti noo gó, panang Jopéh häd näng doo bä, ti awät ỹỹnh Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Ta häd mä Tabita. Gereg kyyh ramaneëënh mä Doh-Kas. Baad mä tamoo wät, tamasaa had'yyt hẽ kas'uut doo.  
\v 37 Ti noo gó kä ta nahëë näng, ti tadajëp. Ti m' rabahets'yyt ta kamag n'aa paah, ti m' ramasäg kän ta gawakõ p'op gadäk doo gó.  
\v 38 Ti m' Rida panang bä Peed bawät Jopéh buuj Jesus hã h'yy ka'eeh do raky n'aa napäh bä, ramejũũ pawóp hẽ ajyy Peed rabats'yyt hyb n'aa. Jopéh nedaa bä ti Rida panang. Ti m' rakajaa bä raky hadoo Peed hã:  
\p —Nayyw hẽ ãã karẽn mabahõm Jopéh hẽnh —näk mäh.   
\p
\v 39 Ti m' Peed bahõm kän sa sii. Takajaa bä m' ramasäg kän kamag hasooh hẽnh. Ti m' ỹỹj patug tema bok do Peed hã ranu sabug däk. Raba'oot bä m' rametëëh ta hã tamo haj'aa paa sa saroor tahedëp noo gó.  
\v 40 Ti m' Peed mejũũ mä raban'yyh dó. Ta taron nu paa me m' tabahyy häng, taky n'aa etsẽẽ mäh. Taheg'ããs kamag wë, ti m' taky hadoo:  
\p —Tabita, as'ëëg g'ëëd! —näng mä Peed.  
\p Tabita begãã däk mä tii bä. Peed tabahapäh bä, nu gas'ëëg sooh.  
\v 41 Ti m' Peed moo ej'ooj sëëk. Ti m' tanaëëj kän mä Jesus hã h'yy ka'eeh doo, patug tema bok doo. Tametëëh sa hã tabedëb däk bä kä.  
\v 42 Jé pad'yyt hẽ Jopéh panang bä raky n'aa napäh ta tii, ti hyb n'aa m' hajõk rah'yy kae kän mä Jesus hã.  
\v 43 Ti m' Peed bayyw g'ëëd kän hajõng ta ä̃h ta ti panang bä, Simaw, sa masããh byyh s'ëëb tahem'aa do tób bä.   
\c 10  
\s1 Aj'yy Kóh-Nerijo häd näng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Panang Sesareja häd näng doo bä m' ti awät mä aj'yy Kóh-Nerijo häd näng doo. Isaraéw buuj nado m' tii. Roma buuj warahén n'aa 100 hadoo do sa wahë n'aa. Itarija warahén n'aa t'ĩĩ hẽnh kat'aa do sa häd.  
\v 2 P'op Hagä Do hã Kóh-Nerijo h'yy ka'eeh, Judah buuj rah'yy ka'eeh do hadoo. Sahõnh hẽ ta tób yt haj'eenh do rah'yy ka'eeh na-ããj hẽ P'op Hagä Do hã. Kóh-Nerijo heno mä dajẽẽr kas'uut do Judah buuj sa mahang habong do sa hã. P'op Hagä Do hã m' taky n'aa hetsẽ.  
\v 3 Ti m', ta see pé noo gó m', tug bä m', ta s'ëëh hadoo do tabahapäh. Ta s'ëë gó baad mä tabahapäh P'op Hagä Do ããs ta wë hana doo. Hahỹỹ d' ããs kyyh ta hã:  
\p —Kóh-Nerijo —näng mäh.  
\p Ti m' h'yyb eỹỹm doo me Kóh-Nerijo heg'ããs ããs wë, ti m' taky hadoo:  
\p —H'ëëd, tak'ëp hyb n'aa jawyk doo? —näng mäh.   
\p
\v 4 Ti m' ããs ky hadoo:  
\p —P'op Hagä Do gadoo a kyyh ta hã maky n'aa hetsẽ doo. Tahapäh na-ããj hẽ kas'uut do sa matym n'aa sa hã maheno doo —näng mäh.  
\v 5 —Mamejõ a sii moo heb'ooh do wób Jopéh hẽnh rabahõm hyb n'aa, aj'yy Simaw Peed häd näng do ramanaa hyb n'aa.  
\v 6 Simaw, sa masããh byy s'ëëb tahem'aa do tób bä tabagä. Akajar nabyy me ta tób basooh —näng mä ããs kyyh ta hã.   
\p
\v 7 Ti m' ããs dawuh jawén paa bä kä m', Kóh-Nerijo naëënh pawóp hẽ ta sii moo heb'ook doo, warahén see sii hẽ P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh doo. Ta karom see né hẽ m' ti warahén.  
\v 8 Ti m' taher'oot sa hã sahõnh hẽ tahapäh doo. Ti m' tamejũũ Jopéh panang hẽnh rabahõm hyb n'aa.   
\p
\v 9 Ti m' jati péh, Kóh-Nerijo mejũũ do rabedaa däk bä Jopéh hẽnh, Peed basëëk tób jó, basatẽ doo bä, taky n'aa etsẽẽ hyb n'aa. Wasyk mäh.  
\v 10 Asa däk mäh. Takarẽn paawä m' ta tä tabawëh. Ta tä ramoo boo nuuj jé m' s'ëëh hadoo tahapäh.  
\v 11 Ti m' ta s'ëëh hadoo doo gó m' tahapäh wë noo kas'ëës doo. Ti m' hỹ pong jé naa ta hood pããn hadoo do bahyng tabagëët bä. Ta sasu hã ta hood pããn kamewyyt.  
\v 12 Ta gó tabanäng mä har'ëëng, tababo n'aa, taw'ëëd sii hẽ. Ta mahang ti anäng Judah buuj raky n'aa jaw'yyk do hyb n'aa ranawëh doo.  
\v 13 Ti m' tamaa napäh kyyh her'oot do ta hã:  
\p —As'ëëg g'ëëd. Manaboh a tä —näng mäh.  
\p Ti m' Peed ky hadoo:   
\p
\v 14 —Dooh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo. Dooh ỹ hewë bä nesaa doo, maganen'aak doo —näng mäh.   
\p
\v 15 Ti m' kyyh ber'oot p'aa hẽnh:  
\p —Mamaneëëj manä nesaa doo me, baad tabahado däk P'op Hagä Do anoo doo —näng mäh.   
\p
\v 16 Tamawoob nuu me m' ta ti kyy ber'oot ta hã. Ti m' nayyw hẽ hỹ pong jé pããn hadoo do basëëk p'aa hẽnh. \fig S'ëë hadoo doo gó Peed hapäh do heen n'aa|alt="Animals seen in Peters vision (animais que Pedro viu na visão)" src="cn01945C.tif" size="col" loc="Após vs. 16 (ou o mais próximo possivel)" copy="©1978 David C. Cook Publishing Company" ref="ACT 10.9-16" \fig*  
\v 17 Ti m' Peed hyb n'aa newëë nyy d' tahanäng pé ti ta s'ëëh. Ti nuuj jé né hẽ m' Kóh-Nerijo mejũũ do rakajaa Simaw häd näng do tób noo bä. Ramana me m' rabeaanh Simaw tób.  
\v 18 Ti m' rabeaaj kän Peed tagëë bä.   
\p
\v 19 Ti m' Peed hyb n'aa newëë nä bä ta s'ëëh hadoo doo, P'op Hagä Do Sahee ky hadoo ta hã ta h'yyb gó:  
\p —Tamawoob hẽ ajyy õm resoos —näng mäh.  
\v 20 —As'ëëg g'ëëd, ahyy sa wë. Ahõm né hẽ sa sii, ỹ né hẽ mejũũ a wë rabana hyb n'aa —näng mä P'op Hagä Do Sahee.   
\p
\v 21 Ti m' Peed bahyy kän sa wë. Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Ỹ né hẽ bë eaanh doo —näng mäh. —H'ëëd hyb n'aa bë wén n'aa? —näng mäh.   
\p
\v 22 Ti m' ajyy raky hadoo:  
\p —Kóh-Nerijo häd näng doo, 100 hedoo do warahén sa wahë n'aa seeh, ãã tamejũũ —näk mäh. —P'op Hagä Do hã tah'yy ka'eeh. Baad hadoo do moo hew'ëët do ta ti aj'yy. Sahõnh hẽ Judah buuj raj'aa etsë ta hã. P'op Hagä Do ããs see kas'ee wät mä ta hã. Ta hã tamejũũ mä õm ranaëënh hyb n'aa, ta tób hẽnh mabeg'ããs hyb n'aa, ta hã mabaher'oot hyb n'aa P'op Hagä Do ky n'aa —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 23 Ti m' Peed batsyyd kän tób hẽnh, t'ĩĩ hẽnh rabawëh, raba'ỹỹh hyb n'aa. Ti m' jati pé Peed bahõm kän sa sii. Jesus hã h'yy ka'eeh do wób, Jopéh panang bä habong do rahada mäh.   
\p
\v 24 Ti m' jat'iip hadoo rakajaa Sesareja panang bä. T'ĩĩ hẽnh Kóh-Nerijo, ta wakããn, ta najiis tats'yyt do ragada mäh.  
\v 25 Ti m' Peed kajaa bä Kóh-Nerijo tób bä, Kóh-Nerijo ahyy häng tũũ ta taron nu paa me, Peed taweh'ëëh hyb n'aa.  
\v 26 Ti m' Peed mejũũ tabas'ëëg gëët hyb n'aa, ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —As'ëëg g'ëëd! —näng mäh. —Aj'yy ỹỹh. A da hadoo do né hẽ ỹỹh. P'op Hagä Do nado ỹ hỹỹh —näng mäh.   
\p
\v 27 Ti m' Peed ber'oot bä m' ta sii, ajëë suun mä tób gó. Ti m' hajõk do t'ĩĩ hẽnh kat'aa do tabahapäh.  
\v 28 Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë hapäh né hẽ, Judah buuj raky n'aa jaw'yyk do dooh tan'oo bä Judah buuj nadoo do mahang Judah buuj raboo bä. Dooh tan'oo bä sa tób yt hã Judah buuj ajëë suun bä. Ti hadoo né hẽ, s'ëëh hadoo doo gó ỹ P'op Hagä Do metëëk ỹ mananeëënh hyb n'aa baad nadoo doo, P'op Hagä Do ganadoo doo, ta wób —näng mäh.  
\v 29 —Ti hyb n'aa ỹ ranaëëj bä, ỹ gadoo ỹ rats'yyt doo. Nayyw hẽ ỹ bana —näng mäh. —Maher'ood h'ëëd hyb n'aa ỹ maneëënh —näng mä Peed kyyh.   
\p
\v 30 Ti m' Kóh-Nerijo ky hadoo:  
\p —Ji meheet pé ta ä̃ däg, da hẽ, tug bä ỹ ky n'aa etsẽẽ bä, tii bä pój ỹỹ jé takasee aj'yy. Gabarëëh ta saroor.  
\v 31 Ti taky hadoo hã ỹỹ: “P'op Hagä Do maa napäh a kyyh ta hã maky n'aa hetsẽ doo. Tahapäh na-ããj hẽ kas'uut do sa matym n'aa sa hã maheno doo”, näng.  
\v 32 “Mamejõ a sii moo heb'ooh do wób Jopéh hẽnh rabahõm hyb n'aa, aj'yy Simaw Peed häd näng do ramanaa hyb n'aa. Simaw, sa masããh byy s'ëëb tahem'aa do tób bä tabagä. Akajar nabyy me ta tób basooh”, näng ããs kyyh hã ỹỹ.  
\v 33 Ti hyb n'aa nayyw hẽ ỹ mejũũ õm ranaëënh hyb n'aa. Baad tanyy né hẽ ti mabana —näng mäh. —Sahõnh hẽ ãã kata däk P'op Hagä Do matym gó, ãã matakëë hyb n'aa P'op Hagä Do mejũũ do maher'oot do ãã hã —näng mä Kóh-Nerijo kyyh.   
\p
\v 34-35 Ti m' Peed du do kän taher'oot do sa hã:  
\p —Baad ỹ bahapäh hỹỹ kä, sahõnh hẽ badäk hahỹ haw'ããts hẽ häj n'aa babuuj ta hã h'yy ka'eeh doo, baad hadoo do moo b'ook do P'op Hagä Do gadoo. Séd hã ji P'op Hagä Do gadoo —näng mä Peed.   
\p
\v 36 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Bë ky n'aa napäh P'op Hagä Do taher'oot do ãã hã, Isaraéw buuj sa hã: Jesus Kristo dajëp ji hyb n'aa. Ti hyb n'aa dooh P'op Hagä Do majĩĩ ji do boo bä. Tahajaa ta najiis ji hado däg bä hỹỹ kä. Sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do sa wahëh ti Jesus.  
\v 37 Bë ky n'aa napäh né hẽ Jesus moo wäd wät do Judah häj n'aa bä, Jowãw nu gahem'uun do her'oot do jawén paa bä Garirej häj n'aa bä ji nu gemuun hõm do ky n'aa.  
\v 38 P'op Hagä Do hejój, ta Sahee na-ããj hẽ Jesus Nasaréh buuj tah'yyb mahũũm, P'op Hagä Do an'oo bä. Jé pad'yyt hẽ baad hadoo do Jesus moo wäd wät. Taheso sahõnh hẽ Dijab\f + \fr 10:38 \ft Gereg kyy me ramaneëënh Nesaa Do Yb, Dijab. “Ji taky n'aa tapa had'yyt doo”, tahanäng pé ti Dijab.\f* rejãã doo. Sahõnh hẽ ta ti Jesus bahajaa, ta sii P'op Hagä Do bawät do hyb n'aa. Bë ky n'aa napäh né hẽ ta tii.  
\v 39 Baad ãã bahapäh sahõnh hẽ Jesus moo wäd wät do Judah buuj sa häj n'aa bä, Jerusarẽnh panang bä na-ããj hẽ. Ti hyb n'aa ãã wén her'oot ãã hapäh doo. Ta jawén kä rabepëëm däk b'aa hã kajatsëk do hã, tadajëp hyb n'aa.  
\v 40 Tadajëp jawén paa bä, tamawoob däg ta ä̃h, taganä wät P'op Hagä Do an'oo bä. Ta jawén takas'ee kän ãã hã P'op Hagä Do an'oo bä.  
\v 41 Dooh sahõnh hẽ Judah buuj sa hã takas'ee bä. Jããm hẽ ãã hã takasee, ããh, P'op Hagä Do asëëw bong doo, ta t'aah ky n'aa ãã baher'oot hyb n'aa. Ãã awëë bong, ãã eëg bong Jesus sii taganä wät do jawén paa bä —näng mä Peed.   
\p
\v 42 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Ãã tamejũũ ta ky n'aa ãã baher'oot hyb n'aa ta wób sa hã. Ãã tamejũũ ãã maher'oot hyb n'aa, ti né hẽ ti sahõnh hẽ hedëp doo, dejëp do paa na-ããj hẽ sa ky n'aa etyy n'aa P'op Hagä Do an'oo bä.  
\v 43 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa rod raher'ood wät paa ta ky n'aa. Hahỹỹ da raher'oot doo: Jé ta hã h'yy ka'eeh do sa h'yyb tym gó hanäng do nesaa do P'op Hagä Do awug hõm da, sa hyb n'aa Jesus dajëp do hyb n'aa.   
\p
\v 44 Ti m' Peed er'oot nä m', sahõnh hẽ ta kyyh maa new'ëë do sa h'yyb tym gó P'op Hagä Do Sahee bajëng.  
\v 45 Ti m' Judah buuj Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Peed sii han'aa doo, rameuuj bong mäh, P'op Hagä Do Sahee Judah buuj nadoo do sa h'yyb gó tabajëng do hyb n'aa.  
\v 46 Ramaa napäh mä kyy wób me rer'oot doo, P'op Hagä Do raj'aa etsë doo.  
\v 47 Ti m' Peed ky hadoo:  
\p —Dooh hewaat pé ranu kemuun hyb n'aa, P'op Hagä Do Sahee bajëng do hyb n'aa sa h'yyb gó, ër hã tabajëng do hadoo —näng mä Peed.   
\p
\v 48 Ti m' Peed mejũũ ranu gemuun hyb n'aa Jesus Kristo häd gó. Ti m' retsẽẽ sa sii Peed baym hyb n'aa dó.   
\c 11  
\s1 Peed maher'oot do Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', Jesus mejũũ doo, Jesus hã h'yy ka'eeh do Judah häj n'aa bä habok do na-ããj hẽ raky n'aa napäh Judah buuj nadoo do na-ããj hẽ ragadoo do P'op Hagä Do panyyg.  
\v 2 Ti m' Peed kaja hõm bä kä Jerusarẽnh hẽnh, Judah buuj wób Jesus hã h'yy ka'eeh doo, masuuj noo byyh kehõk doo, ranabuuj gedoo mä Peed.  
\v 3 Hahỹỹ d' mä sa kyyh ta hã:  
\p —Hëd n'aa mabajëë suun Judah buuj nadoo do sa tób gó? Hëd n'aa mabawëh sa sii? —näk mäh.   
\p
\v 4 Ti m' baad Peed baher'oot sa hã sahõnh hẽ tahapäh do tahewäd nä hẽnh. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:   
\p
\v 5 —Panang Jopéh häd näng doo bä ỹ bagëë wät bä, ỹ ky n'aa etsẽẽ bä, s'ëëh hadoo hã ỹỹ. Ỹ hapäh hỹ pong jé naa tabahyng, ỹ bagëët bä, ta hood pããn hadoo doo. Ta sasu hã pããn kamewyyt.  
\v 6 Baad ỹ baheg'ããs h'ëëd ta gó hanäng péh. Tii bä har'ëëng, tababo n'aa, taw'ëëd sii hẽ ỹ hapäh ta gó. Ta mahang ti anäng ër ky n'aa jaw'yyk do hyb n'aa ër nawëh doo.  
\v 7 Ti ỹ maa napäh kyyh her'oot do hã ỹỹ: “As'ëëg g'ëëd. Manaboh a tä”, näng mä hã ỹỹ.  
\v 8 Ti ỹ ky hadoo: “Dooh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo. Dooh ỹ hewë bä nesaa doo, maganen'aak doo”, näng këh ỹỹ.  
\v 9 Tii bä hỹ pong jé naa kyyh her'oot p'aa hẽnh hã ỹỹ: “Mamaneëëj manä nesaa doo me, baad tabahado däk P'op Hagä Do anoo doo”, näng mä ta kyyh.  
\v 10 Tamawoob nuu me ta ti kyyh ber'oot hã ỹỹ. Ti m' nayyw hẽ hỹ pong jé pããn hadoo do basëëk p'aa hẽnh.  
\v 11 Ti noo gó né hẽ tamawoob hẽ ajyy, Sesareja hẽnh naa ramejũũ doo, rakajaa ỹ bagä bä. Ỹ rahahëën rawén n'aa.  
\v 12 Tii bä P'op Hagä Do Sahee ỹ tamejũũ sa sii né hẽ ỹ bahõm hyb n'aa. Ti ãã bahõm kän. B'ëëh hahỹ ji ma poo oow see pé ajyy ër hỹỹj hedoo doo, si ỹ rabahõm. Séd hã ãã bajëë p'ëë aj'yy tób yt hã.  
\v 13 Ti aj'yy baher'oot ãã hã ta tób yt tahapäh do ããs, hahỹỹ da m' ta sii her'oot doo: “Mamejõ Jopéh panang hẽnh Simaw Peed häd näng do ramanaa hyb n'aa.  
\v 14 Taher'oot da a hã nyy da bë P'op Hagä Do bed'ëëp nesaa do mahä̃nh, ta sii bë baboo had'yyt hyb n'aa hỹ pong jé, õm, a tób yt haj'eenh doo”, näng ããs ta hã —näng mä Peed kyyh tamaher'oot do sa hã.   
\p
\v 15 Ti m' ahõm nä Peed kyyh:  
\p —Ỹ du doo bä ỹ her'oot do sa hã, sa h'yyb tym gó P'op Hagä Do Sahee bajëng, pooj jé ër h'yyb gó tabajëng do hadoo.  
\v 16 Ti ỹ hyb n'aa esee Jesus her'oot do paah: “Jowãw nu gahem'uun do nu gemuun wät naëng me. Hỹỹ kä bë hã P'op Hagä Do anoo da ta Sahee bë h'yyb tym gó.”  
\v 17 Sa hã P'op Hagä Do an'oo däk ta Sahee, ër hã tan'oo däk doo da, Jesus Kristo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ãã h'yy ka'eeh noo gó. Ti hyb n'aa, P'op Hagä Do hã ỹ hajẽm g'eeh tamo haj'aa hadoo do hyb n'aa? —näng mä Peed sa hã.   
\p
\v 18 Ti m' ramaa napäh bä m' Peed her'oot doo, dooh m' ranabuuj gedo boo bä kä. Ti m' radu doo P'op Hagä Do raj'aa etsë. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —Judah buuj nadoo do hã na-ããj hẽ P'op Hagä Do anoo ta hã rah'yy kawapëën, ta hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa, edëb had'yyt do ragadoo hyb n'aa kä P'op Hagä Do pa —näk mä sa kyyh.   
\s1 Ãn-Tijoka bä habong do Jesus hã h'yy ka'eeh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 19 Jesus hã h'yy ka'eeh do rarejãã doo, Es-Tew radaj'ëëp noo gó, raketyn bong. Sa wób Penisija häd näng do häj n'aa hẽnh rabahõm, ta wób tsyt dëëg hã Tsi-Peré häd näng doo hẽnh rabahõm, ta wób panang Ãn-Tijoka häd näng doo hẽnh rabahõm. T'ĩĩ hẽnh jããm hẽ Judah buuj hã ramaher'oot Jesus ky n'aa.  
\v 20 Ti hadoo né hẽ, Jesus hã h'yy ka'eeh do wób, Tsi-Peré, Sirené häd enäh doo bä naa, ah'ũũm Ãn-Tijoka hẽnh. T'ĩĩ hẽnh rabaher'oot Jesus, Hyb N'aa Jawyk Do ky n'aa Judah buuj nadoo do sa hã kä.  
\v 21 P'op Hagä Do hejój sa hã tabawät, ti hyb n'aa hajõk raky dahé däk panyyg hanäm doo. Jesus hã rah'yy kae padäg kän.   
\p
\v 22 Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do Jerusarẽnh bä habong do raky n'aa napäh bä ta tii, ramejũũ Béh-Nabéh, Ãn-Tijoka hẽnh tabaheg'ããs hyb n'aa.  
\v 23 Ti m', t'ĩĩ hẽnh Béh-Nabéh kajaa bä, tahapäh P'op Hagä Do ky n'aa edëë bong hanäm doo me Judah buuj nadoo doo. Ti hyb n'aa tatsebee wät. Ti m' baad tabaher'oot sa hã, t'õp madäk doo me rahyb n'aa hũũm had'yyt hẽ hyb n'aa Jesus.  
\v 24 Ky enyym mä ti Béh-Nabéh. Baad mä P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm, baad tah'yy ka'eeh Jesus hã. Hajõk t'ĩĩ hẽnh rah'yy kae kän Jesus hã.   
\p
\v 25 Ti m' Béh-Nabéh bahõm kän Tas hẽnh, Saw-Ru hesoos doo.  
\v 26 Tabaw'yyt bä m' tamana kän Ãn-Tijoka panang hẽnh. Ti m' sét ta baab rababoo kän ta tii bä Jesus hã h'yy ka'eeh do sa mahang. Hajõk do sa hã rama metëëk Jesus ky n'aa. Ãn-Tijoka bä né kä pooj jé radu doo ramaneëënh do Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Kristo karapee.   
\p
\v 27 Ti noo gó P'op Hagä Do ky n'aa rod rabana Ãn-Tijoka hẽnh, Jerusarẽnh hẽnh naa.  
\v 28 Sa seeh, Agab häd näng doo, as'ëëg gëët, P'op Hagä Do Sahee kyy gó taher'oot sa hã, ana ji hasaah do pan'aa sahõnh hẽ hëëj Roma buuj rabag'ããs doo bä. Te hub né hẽ, Roma buuj sa wahë n'aa Karaw-Dijo häd näng do bag'ããs noo gó rabas'aah né hẽ.  
\v 29 Tii kä m', Jesus hã h'yy ka'eeh do Ãn-Tijoka bä habok do ramasaa kän Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Judah häj n'aa bä habong doo. Sahõnh hẽ ranoo rahajaa do pénh.  
\v 30 Ti m' ramejũũ Béh-Nabéh Saw-Ru daheeh ramahũũm ramasa doo, Jesus hã h'yy ka'eeh do Judah häj n'aa bä habong do sa wahë n'aa wë.   
\c 12  
\s1 Eróts mejũũ radaj'ëëp paawä Peed panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', ti noo gó Judah buuj sa wahë n'aa Eróts häd näng do du doo tarejãã do Jesus hã h'yy ka'eeh do wób.  
\v 2 Tamejũũ mä radaj'ëëp Tsijaag sẽn-jeer me. Jowãw hỹỹj mä ti Tsijaag.  
\v 3 Ti m' Eróts bahapäh bä kä ti Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh do ragen'aak Tsijaag tadaj'ëëp doo, tamejũũ na-ããj hẽ ramaso däk Peed. Pãw makuj temah do rabawa do ratab'ëës noo gó m' tii.  
\v 4 Ti m' ramaso däk jawén paa bä tamejũũ radawäts gëët. Ti m' tamejũũ 16 warahén, ji meheet pé ken'yyh raketyn hõm, rabahag'ããs hyb n'aa Peed. Takarẽn né paawä Pas-kowa ratab'ëës jawén paa bä tamejũũ Peed ramanaa, hajõk do sa matym gó ta hã taky n'aa etyy hyb n'aa.  
\v 5 Ti m' ragadahew'ëës doo gó Peed ag'ëëd nuuj jé, tak'ëp né hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do P'op Hagä Do hã raky n'aa etsẽẽ ta hyb n'aa.   
\p
\v 6 Ti m' atsëm, Eróts ky däng do pooj jé, hajõk do sa matym gó Peed taky n'aa etyy do paawä, Peed aỹỹh mä warahén sa hõõ gó. Hub hẽnh warahén seeh, s'ỹỹ hẽnh ta seeh. Pawóp hẽ haak sapuuw hadoo doo me Peed ramoo maw'yyd däk. Warahén sa hã tatyd padëëk. Warahén wób ragadahew'ëës do noo bä rabab'ëëh rabahag'ããs hyb n'aa.  
\v 7 Ti m', nayyw hẽ m' P'op Hagä Do ããs kas'ee wät. Ragadahew'ëës doo gó m' ta bag ganyyh. Ti m' ããs mebë Peed karapa hã, taty gawëëj däk hyb n'aa. Ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —Nayyw hẽ, h'yy kabawaad wäd! As'ëëg g'ëëd! —näng mäh.  
\p Ti m' nayyw hẽ haak sapuuw hadoo doo, ta moo hã padëëk do paah, keréd bëëh tũũ.  
\v 8 Ti m' ããs ky hadoo ta hã:  
\p —Madadäg a saroor, a tsyym suun —näng mäh.  
\p Ti m' Peed dadäk ta saroor, ta tsyym suun. Ti m' ããs ky hadoo ẽnh:  
\p —Madadäg a hatsë a hã, jawén ỹ ana! —näng mäh.   
\p
\v 9 Ta jawén Peed banä kän ragadahew'ëës doo gó naa. Dooh tah'yy ganyy bä te hub tado bä né hẽ ããs moo wät doo. Ta s'ëëh hadoo tahapäh ted'oo.  
\v 10 Ratab'ëës pooj jé hab'ëëh do warahén. Ta jawén hab'ëëh do ratab'ëës né hẽ m' tii d' ẽnh. Ti m' rakajaa bä ta noo sapaar s'ëëb ty katsë doo, panang hẽnh ji bahõm bä kä, ta daaj hẽ tanoo kasëëts hõm. Ti m' ratabëëj nä kän mäh. Dawëë péj rababoo däk bä kä m', ããs badoo wäd kän, ta pooj jé hawät doo.   
\p
\v 11 Ti m' Peed h'yy kadaw'uuh. Ta h'yyb gó m' taky hadoo:  
\p —Hỹỹ kä baad ub ỹ bahapëë kän. P'op Hagä Do mejũũ ta ããs ỹ tabed'ëëp hyb n'aa Eróts moo gó naa, ỹ rarejãã do paawä Judah buuj sa mahä̃nh —näng mä ta h'yyb gó.   
\p
\v 12 Ti m' Peed h'yy kadaw'uuh bä m', tabahõm Marija häd näng do tób hẽnh. T'ĩĩ hẽnh hajõk kata b'ëëh raky n'aa etsẽẽ hyb n'aa. Marija häd näng doo, Jowãw Maah-Ko häd näng do ỹỹn.  
\v 13 Ti m' sa tób nooh, ta tyw n'aa tabës bä nasooh doo me Peed naëënh. Tanoo edas mäh. Ti m' maruus, sa karom Rode häd näng do banyyh tabaheg'ããs hyb n'aa.  
\v 14 Tamaa napäh bä Peed noo ged'op, tsebee wät do hyb n'aa p'aa hẽnh tamatëh hõm tapanäk hyb n'aa ta wób sa hã Peed ti agëët tób noo bä. H'yyb manepëë wät do hyb n'aa, dooh m' tanoo gasëëts wäd tób nooh.  
\v 15 Ti m' ta wób raky hadoo maruus hã:  
\p —Õm ky kew'oonh —näk mäh.  
\p —Dooh. Né hup ỹ né hẽ. Peed né hẽ —näng mä maruus.  
\p —Dooh Peed tado bä —näk mäh. —Ããs ta hã hag'ããs do apäh —näk mäh.   
\p
\v 16 Ti nuuj jé m' Peed naëënh nä tób noo bä. Ti m' ranoo gasëëts kän, ti m' Peed rahapäh, ti m' h'yy gabedo bong mäh.  
\v 17 Ta moo me m' Peed meduuk, bag hẽnh rabab'ëëh hyb n'aa. Ti m' taher'oot sa hã ny hadoo P'op Hagä Do manyyh ragadahew'ëës doo gó naa. Ti m' taky hadoo:  
\p —Bë maher'ood Tsijaag, ta wób Jesus hã h'yy ka'eeh do sii hẽ —näng mäh.  
\p Ti m' sa hã tabaher'oot jawén paa bä, ahõm kän ta s'ee hẽnh.   
\p
\v 18 Ti m' tabawag hõm bä kä, tak'ëp warahén rah'yyb manepëë bong, h'yyb e'ỹỹm b'ëëh mä Peed badoo wät do hyb n'aa m'.  
\v 19 Ti m' Eróts mejũũ rabesoos hyb n'aa. Dooh m' rawyyd bä. Ti m' hajõng Eróts eaanh warahén sa hã, ti m' tamejũũ radej'ëëp sahõnh hẽ warahén hag'ããs do paah.\f + \fr 12:19 \ft Hajõng Eróts wén eaanh sa hã, tahapäh hyb n'aa ranoo kanesa bä. Peed ramasa ragadahew'ëës doo gó tabanyyh ted'oo apäh. Ti noo gó radej'ëëp né hẽ ragadahew'ëës doo gó hagëët do hagã n'aa, ta see kejën nä bä sa mahä̃nh.\f* Ti m' ti jawén paa bä Eróts beréd däk dó Judah häj n'aa. Sesareja panang hẽnh tabeg'ããs dó.   
\s1 Eróts dajëp do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 20 Eróts paa kamajẽ wät Tiir panang, Sidõn panang babuj n'aa sa hã. Ti m' Tiir panang, Sidõn panang babuj n'aa, baad ub rakaner'oot rabaher'oot hyb n'aa Eróts sii, Eróts kamanajẽ wät hyb n'aa sa hã. Tii d' rawén d'oo sa waa hyb n'aa, Eróts häj n'aa bä retsẽẽ do hyb n'aa. Ti m' pooj jé rakaner'oot Baras häd näng do sii, Eróts hã tabetsẽẽ hyb n'aa tan'oo bä ta sii raber'oot hyb n'aa. Eróts karom, ta masa n'aa Eróts weh'ëëh do ti Baras.  
\v 21 Ti m' Eróts ky däng sa hã, ta sii raber'oot hyb n'aa. Ti m' ti noo gó tadadäk sa wahë n'aa saroor n'aa, ti m' tabaher'oot hajõk do sa hã.  
\v 22 Ti m' maa new'ëë do tak'ëp mä sa kyyh:  
\p —Ta ti her'oot doo, dooh aj'yy tado bä! P'op Hagä Do hadoo né hẽ tii! —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 23 Ti m' Eróts gadoo sa kyyh, “P'op Hagä Do õm”, hanäk doo. Tsebee wät ti hyb n'aa. Dooh tawehëë bä P'op Hagä Doo. Ti hyb n'aa ti noo gó né hẽ kä, nayyw hẽ, P'op Hagä Do ããs an'oo bä ta nahëë nyy kän. Tii bä m', tadajëb kän as'ood no haj'aa.   
\p
\v 24 P'op Hagä Do ky n'aa ahõm tii bä. Jé pad'yyt hẽ tii bä rabaher'oot.   
\p
\v 25 Ti m' Béh-Nabéh Saw-Ru daheeh rabahaëëj däk jawén paa bä dajẽẽr Ãn-Tijoka buuj Jesus hã h'yy ka'eeh do mejũũ doo, rababaaj nä kä Ãn-Tijoka hẽnh. Sa sii ramahũũm kän Jowãw Maah-Ko häd näng doo.   
\c 13  
\s1 Jesus ky n'aa mahũũm do rasëm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' Ãn-Tijoka bä, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa mahang ti anäng P'op Hagä Do ky n'aa rod, P'op Hagä Do kyyh ma metëëk doo. Hahỹỹ da m' sa häd: Béh-Nabéh, Simijãw “byyh hasus doo” ramaneëënh doo, Rusijo (panang Sirené häd näng doo hẽnh naa), Manaẽn (Eróts Garirej häj n'aa wahë n'aa daheeh hawäng do paah), Saw-Ru kä.  
\v 2 Ti m' ta see pé noo gó, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do rahyb n'aa jew'yyk bä, ranoo kanawa doo me Jesus rahyb n'aa esee bä, P'op Hagä Do Sahee ky hadoo sa h'yyb gó:  
\p —Tsyt hẽ, wë ỹỹ bë asëëw Béh-Nabéh Saw-Ru daheeh. Ti anäng ỹ karẽn do ramoo bok doo, ỹ wén naëënh —näng mä P'op Hagä Do Sahee.   
\p
\v 3 Ti m' raky n'aa etsẽẽ jawén paa bä, ratayy do ji noo kanawa doo me Jesus ji hyb n'aa esee hyb n'aa jawén paa bä, sa moo radatooj kän Béh-Nabéh Saw-Ru\f + \fr 13:3 \ft Saw-Ru häd see Paw-Ro.\f* sa nuu gó.\f + \fr 13:3 \ft Sa moo radatooj bong, P'op Hagä Do Sahee hejój sa sii tabawät hyb n'aa.\f* Ti m' raky n'aa edëë wät rabahõm hyb n'aa kä. \fig não tem legenda|alt="primeira viagem de Paulo" src="primeira viagem de paulo.jpg" size="span" loc="Inicio do capítulo 13" copy="SBB" ref="ACT 13.3" \fig*   
\s1 Tsyt dëëg hã Jesus ky n'aa raher'oot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 4 Ti m' Béh-Nabéh Saw-Ru daheeh rabahõm kän P'op Hagä Do Sahee mejũũ doo da. Ti m' panang Serew-Sija häd näng doo hẽnh rabaw'ëënh. Tii b' naa ragatsëg t'oonh marakate gó rabatsëg hõm hyb n'aa tsyt dëëg hã Tsi-Peré häd näng doo hẽnh.  
\v 5 Rakaja hõm bä panang Saramin häd näng doo bä, raher'oot mä P'op Hagä Do panyyg tób P'op Hagä Do panyyg Judah buuj rayd naherot do yt hã. Jowãw Maah-Ko sa sii m' tabawät, tamasa hyb n'aa sa hã.   
\p
\v 6 Ti m' tsyt dëëg ratabëëj däk, Pap panang bä rakajaa. T'ĩĩ hẽnh ramamuun mä sëëw oow, Judah buuj seeh. Bar-Jesus mä ta häd. Gereg sa kyy me Erimas ramaneëënh. P'op Hagä Do panyyg rod mä tanooh. Noo kanesa do tii.  
\v 7 Sesijo Paw-Ro, tsyt dëëg hã buuj sa wahë n'aa sii tamoo wät. H'yy ganäng mä ti sa wahë n'aa Sesijo Paw-Ro häd näng doo. Ti m' tamejũũ ta wë ranaëënh hyb n'aa Béh-Nabéh Saw-Ru daheeh, ta hã rabaher'oot hyb n'aa P'op Hagä Do kyyh.  
\v 8 Ti m' ta ti aj'yy sëëw oow, Erimas häd näng doo, dooh tagenaag bä raher'oot doo. Takarẽn paawä dooh sa wahë n'aa h'yy kae bä Jesus hã.  
\v 9 Ti m' baad mä P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm Saw-Ru, Paw-Ro ramaneëënh doo. Ti m' baad Paw-Ro baheg'ããs sëëw oow wë.  
\v 10 Ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —Dijab t'aah õm! Baad hadoo do ganen'aak do õm. Ky nesaa õm, noo kanes'ats õm —näng mäh. —Mawareem had'yyt hẽ g'eeh baad hadoo do Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do metëëk doo? —näng mäh.   
\p
\v 11 Ti m' taky hadoo ẽnh ta hã:  
\p —A wë Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do h'yyb wareem däk. Õm da ty tamaa wät dó. Ti noo gó dooh mahapëë wäd bä papỹỹj bag —näng mä Paw-Ro kyyh.  
\p Ti m' nayyw hẽ Erimas ty tamaa wäd kän. Tesóts wät mä nayyw hẽ moo takyyk do pan'aa.  
\v 12 Ti m' sa wahë n'aa bahapäh bä aj'yy ty tamaa wät doo, Jesus hã tah'yy kae däg kän. Tameuuj wät mä Jesus ky n'aa hã.   
\s1 Ãn-Tijoka s'ee hẽnh raheboo nä do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 13 Ti m' Pap bä naa Paw-Ro rabatsëg hõm tamyyj däk hã, Peh-Ke häd näng doo hẽnh, Pam-Pirija häj n'aa bä. Ti m' panang Peh-Ke häd näng doo bä rakajaa bä, Jowãw Maah-Ko eréd bong mä Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh, Jerusarẽnh hẽnh tababaaj hõm hyb n'aa.  
\v 14 Peh-Ke bä naa Paw-Ro rabahõm panang Ãn-Tijoka s'ee hẽnh, Pisidija häj n'aa bä. Ti m' Saab hã, Judah buuj rakamehehãk do hã, rabahõm tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo hẽnh. Ta yt hã m' rabat'oonh.  
\v 15 Ti m' tób yt hã kat'aa do see taner'oot mä P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do kerih do bód, P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih do bód na-ããj hẽ. Taner'ood wät do jawén paa bä, tób sa wahë n'aa rabats'yyt Paw-Ro raher'oot hyb n'aa rakarẽn bä. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —Ãã wakããn —näk mäh. —Tanyy bä bë wë bë her'oot pé babä hat'oonh do ratsebé hyb n'aa, bë her'ood —näk mäh.   
\p
\v 16 Ti m' Paw-Ro bas'ëëg gëët. Ta moo me m' tameduuk, bag hẽnh rabab'ëëh hyb n'aa. Ti m' taky hadoo:  
\p —Bë maa newë këh ỹỹ, Isaraéw buuj, Isaraéw buuj nadoo do na-ããj hẽ P'op Hagä Do hã hyb n'aa es'ee doo —näng mäh.  
\v 17 —P'op Hagä Do Isaraéw buuj rah'yy kaha'eeh do tasëëw hõm paa ër wahë makũũh. Tak'ëp rakaood bong P'op Hagä Do an'oo bä Esit bä, sa wakããn nadoo do sa mahang rababong noo gó. Ti m' t'ĩĩ hẽnh häj n'aa bä naa ta hejój me ër wahë makũ taman'yyh.  
\v 18 40 m' ta baab rababong tabanawäng bä, P'op Hagä Do baad taheg'ããs sa hã.  
\v 19 Hëëj Kanaãh häd näng doo bä 7 t'ĩĩ hẽnh habong do paa sa wahë n'aa sa karapee sii hẽ ër wahë makũ nu gad'eet, P'op Hagä Do an'oo bä. Ër wahë makũũ hã tan'oo däk sa häj n'aa paah.  
\v 20 450 ta baab tabado däk bä kä ër wahë makũ tasëëw hõm do jawén paa bä tii.  
\p —Ta jawén P'op Hagä Do anoo sa hã ajyy ky n'aa etsëëh do sa mahang ky n'aa etyy doo. Tii d' tabahadoo, P'op Hagä Do ky n'aa rod Samuéw bawäd däg bä kä.  
\v 21 Ti m' ër wahë makũ rabetsẽẽ, P'op Hagä Do anoo hyb n'aa sa wahë n'aa pan'aa. Ti m' P'op Hagä Do banoo né hẽ Sauh häd näng doo, Kis häd näng do t'aah, sa wahë n'aa tabahadoo hyb n'aa. Bẽn-Jamih häd näng do panaa ti Sauh. 40 ta baab Sauh bag'ããs.  
\v 22 Ta jawén tado hõm Sauh, Dawi ta jawén buuj P'op Hagä Do an'oo bä, sa wahë n'aa tabahadoo hyb n'aa. Hahỹỹ da m' P'op Hagä Do kyyh Dawi ky n'aa: “Ỹ karẽn doo da Dawi bawät ỹ hapäh. Tamoo wät da sahõnh hẽ ỹ karẽn doo”, näng mä P'op Hagä Do kyyh Dawi ky n'aa hã —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 23 Ti m' Paw-Ro ky hadoo:  
\p —Dawi panaa see P'op Hagä Do mejõ kän, Isaraéw buuj sa h'yyb tym dëëb, taky n'aa enooh do paa hadoo. Jesus né hẽ tii.  
\v 24 Jesus du doo do pooj jé P'op Hagä Do ky n'aa taher'oot doo, Jowãw nu gahem'uun do häd näng do her'oot sahõnh hẽ Isaraéw buuj sa hã, raberéd hõm hyb n'aa ta ti nesaa doo. Tanu gemuun hõm nesaa do raberéd hõm do heen n'aa.  
\v 25 Sahõnh hẽ ta hã P'op Hagä Do mejũũ do tametëëk do pan'aa tabahajaa bä, Jowãw nu gahem'uun do ky hadoo: “Jaa ỹ bë hã?”, näng mäh. “Dooh bë hyb n'aa newëë do tado bä ỹỹh. Dooh P'op Hagä Do H'yyb Däng Do tado bä ỹỹh. Ti awät da jawén ỹỹ. Ỹ hyb n'aa sakog its ta hã. Ti hyb n'aa, dooh ỹ haja bä ta tsyym suun ỹ kabo nä bä”, näng mä Jowãw nu gahem'uun do kyyh —näng mä Paw-Ro sa hã.   
\p
\v 26 Ti m' ahõm nä Paw-Ro kyyh:  
\p —Wakãn haa, Abaraãm panaa, Isaraéw buuj nadoo do P'op Hagä Do hã hyb n'aa hesé doo, bë na-ããj hẽ, bë sahõnh hẽ bë maa newë. Ër hã né hẽ P'op Hagä Do an'oo däk ër panyyg näng hyb n'aa nyy da ji h'yyb tym Jesus bed'ëëp.  
\v 27 Jerusarẽnh panang buuj, sa wahë n'aa na-ããj hẽ, dooh rah'yy ganyy bä jaa ti Jesus. Dajëb hã Jesus raky n'aa ety däk. Tii da takajaa Saab hã had'yyt hẽ tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã P'op Hagä Do ky n'aa rod sa kyy kerih do raner'oot doo.\f + \fr 13:27 \ft Raneherod né paawä P'op Hagä Do ky n'aa rod rerii bong do paah, P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ji h'yyb tym dëëb ky n'aa, nyy da rarahejãã, nyy da radaj'ëëp, dooh rah'yy genä bä. Jesus radaj'ëëp noo gó kaja däk P'op Hagä Do maher'oot do paah.\f*  
\v 28 Dooh rawyyd bä né paawä dajëb hã Jesus raky n'aa etyy hyb n'aa, retsẽẽ Pirato hã tamejũũ radaj'ëëp hyb n'aa.  
\v 29 Sahõnh hẽ ta ky n'aa kerih do paa P'op Hagä Do kyy kerih do hã ta hã rabad'oo do jawén paa bä, rabado hyy kän Jesus hub b'aa hã naa. Ti m' radasuun jëng pä gabaho doo gó.  
\v 30 Ti m' taganä wäd kän p'aa hẽnh, P'op Hagä Do an'oo bä.  
\v 31 Tadajëb pooj jé, hajõk ta sii hah'ũũm Garirej häj n'aa bä naa Jerusarẽnh hẽnh. Sa hã né hẽ Jesus kas'ee wät hajõng ta ä̃h, taganä wät do jawén paa bä. Ti né hẽ rahapäh doo, hỹỹ kä raher'oot Jesus ky n'aa Isaraéw buuj sa hã —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 32-33 Hahỹ panyyg hanäm do ãã her'oot bë hã. P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ër wahë makũũ hã, ti né hẽ hỹỹ kä tan'oo däk ër sa panaa paa hã. Ti d' né hẽ tabad'oo Jesus ganä wät tan'oo bä kä. Hahỹ hadoo ta ky n'aa kerih do Saaw-Mo 2 hã:  
\b  
\q1 “Tah ỹ õm. A yb ỹ hado däk naga hẽ.”\f + \fr 13:32-33 \ft Saaw-Mo 2.7\f*   
\b  
\p
\v 34 Ta pooj jé P'op Hagä Do her'ood däk ta t'aah ganä wät do ky n'aa, ta kamag karejã mahä̃nh. Hahỹỹ da takerii däk ta ti ky n'aa:  
\b  
\q1 “Õm ỹ ky n'aa edëng, baad had'op doo me,  
\q1 ky kaneh'ỹỹt doo me, Dawi hã ỹ ky n'aa enooh do paa me.”\f + \fr 13:34 \ft Isajas 55.3\f*   
\b  
\p
\v 35 Hahỹỹ da na-ããj hẽ takerii däk P'op Hagä Do kyyh see hã:  
\b  
\q1 “Dooh man'oo bä a karom,  
\q1 tsyt hẽ a wë moo wät do ta kamag n'aa karejã bä.”\f + \fr 13:35 \ft Saaw-Mo 16.10\f*   
\b  
\p
\v 36 Dooh Dawi ta daaj hẽ ta ky n'aa tado bä ti taher'oot doo. P'op Hagä Do karẽn doo da né hẽ sahõnh hẽ Dawi moo wät tahawät noo gó. Ta jawén tadajëb kän. Ta wahë makũ rahabong hẽnh tabas'ëëg kän. Karejã däk ta kamag n'aa.  
\v 37 Tii d' nado dejëp do mahang ganä wät P'op Hagä Do anoo do hã. Dooh ta ti ta kamag n'aa karejã bä.   
\p
\v 38 —Ti hyb n'aa wakãn haa, —näng mäh —baad ỹ karẽn bë heen n'aa nyy däk hahỹ ỹ her'oot do bë hã: Jesus dajëp do hyb n'aa, taganä wät do hyb n'aa, P'op Hagä Do awug hõm da sahõnh hẽ nesaa do ji h'yyb tym gó hanäng doo.  
\v 39 Mosees ky n'aa jaw'yyk doo, dooh tahaja bä baad ji hado däg bä tan'oo bä P'op Hagä Do matym gó. Jé h'yy ka'eeh do Jesus hã, baad tabahado däk hỹỹ kä P'op Hagä Do matym gó —näng mäh.  
\v 40 —Baad bë hyb n'aa matakä bë hã takanajaa hyb n'aa P'op Hagä Do ky n'aa rod raher'oot do paah. Hahỹỹ d' paa raher'oot P'op Hagä Do kyyh:   
\b  
\q1
\v 41 “Bë maa newë këh ỹ ty n'aa ges'yyk doo.  
\q1 Bë meuuj da! Bë dejëb kä!  
\q1 Ỹ moo wät da bë habong do noo gó sét hadoo doo,  
\q1 tabad'op hẽ da bë ky dahé, bë rapanäg né hẽ paawä ta ky n'aa.”\f + \fr 13:41 \ft Habakuk 1.5\f*  
\b  
\m —Tii d' né hẽ P'op Hagä Do kyyh ta ky n'aa rod rerih do hã —näng mä Paw-Ro tób yt hat'oonh do sa hã, Jesus ky n'aa raky nasëm hyb n'aa.   
\p
\v 42 Ti m' Paw-Ro bahajaa bä taher'oot doo, anä kän mä Béh-Nabéh daheeh. Raban'yyh bä m' tób gó naa, t'ĩĩ hẽnh hat'oonh do rabatsyyd kän, Saab see hã p'aa hẽnh rabaher'oot hyb n'aa ta ti panyyg.  
\v 43 Tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do wahë n'aa kat'aa do hã rakedëë hõm jawén paa bä, sahõnh hẽ raban'yyh do jawén paa bä, hajõk Judah buuj, Judah buuj nadoo do P'op Hagä Do hyb n'aa jew'yyk do na-ããj hẽ, rahadaa hõm Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh. Ti m' Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh raky n'aa jebaanh sa sii hah'ũũm do sa hã, rahyb n'aa nerét hyb n'aa P'op Hagä Do ky enyym do ky n'aa ramaa napëë wät doo.   
\p
\v 44 Ti m' Saab see hã kä, hajõk panang buuj kat'aa, P'op Hagä Do ky n'aa maa new'ëë doo.  
\v 45 Ti m' Judah buuj rabahapäh bä m' hajõk do kat'aa doo, h'yy kajewëëts bong Paw-Ro sa hã. Ti m' raky hadoo:  
\p —Dooh te hub tado bä Paw-Ro raher'oot doo —näk mäh. —Noo kanesa tii —näk mä sa kyyh.  
\p Raky n'aa rejãã mä Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh.  
\v 46 Ti m' h'yyb neỹỹm doo me Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh raky gadoo:  
\p —Ãã her'ood wät P'op Hagä Do panyyg pooj jé bë hã. Dooh bë karẽn bä bë gado bä. Dooh bë karẽn bä bë h'yyb tym hedëb had'yyt doo. Ti hyb n'aa hỹỹ kä ãã bahõm kän, ãã baher'ood kän Judah buuj nadoo do sa hã kä —näk mäh.  
\v 47 —Tii d' né hẽ ãã P'op Hagä Do mejũũ kerih do hã:  
\b  
\q1 “Ỹ an'oo bä õm sahõnh hẽ Judah buuj nadoo do sa h'yy ganä n'aa mabahadoo hyb n'aa.  
\q1 Tii d' ỹ bad'oo, mamahũũm hyb n'aa këh ỹ n'aa dawëë habong do sa hã,  
\q1 ỹ bed'ëëp hyb n'aa sa hã nesaa do mahä̃nh,  
\q1 si ỹ had'yyt hẽ rababok hyb n'aa kä.”\f + \fr 13:47 \ft Isajas 49.6\f*   
\b  
\p
\v 48 Ti m' Judah buuj nadoo do ramaa napäh bä ta tii, ratsebee bong.  
\p —Baad ub P'op Hagä Do ky n'aa —näk mä sa kyyh.  
\p Ti m' sahõnh hẽ P'op Hagä Do asëëw hõm doo, edëb had'yyt do ragadoo hyb n'aa ta pa, raky dahé kän Jesus ky n'aa.  
\v 49 Ti m' raher'ood kän Jesus ky n'aa panang bä, panang nedaa bä haj'eenh do sa hã na-ããj hẽ.  
\v 50 Ti m' Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh do rabahõm kän ỹỹj ky n'aa etsëëh doo, P'op Hagä Do hyb n'aa esee do wë, panang bä ky n'aa etsëëh do ajyy n'aa sa wë na-ããj hẽ. Raher'ood had'yyt hẽ sa hã rah'yy kawereem hyb n'aa Paw-Ro Béh-Nabéh sa wë, rabah'eed h'ũũm hyb n'aa ta s'ee hẽnh. Ti m' tii d' né hẽ rabad'oo. Rah'eed n'yyh sa panang bä naa.  
\v 51 Ti m' Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh ratapyng hõm k'ããts sa tsyym suun hã padëëk doo. Tii d' rawén d'oo baad nado ta wób sa mo haj'aa sa hã, rahanäng péh. Ti m' rabahõm kän panang Ikonijo häd näng doo hẽnh.  
\v 52 Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do ratsebee bong. Baad mä P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm kän.   
\c 14  
\p
\v 1 Ti m' Paw-Ro Béh-Nabéh rakajaa bä panang Ikonijo häd näng doo bä, rabahõm tób P'op Hagä Do panyyg Judah buuj rayd naherot do yt hã, rabahed'oo doo da. Baad rabaher'oot t'ĩĩ hẽnh Jesus ky n'aa. Ti hyb n'aa hajõk Judah buuj, Judah buuj nadoo do na-ããj hẽ, raky daheeh Jesus ky n'aa.  
\v 2 Ti m' Judah buuj Jesus ky n'aa ganadoo doo, rah'yyb metsëëh Judah buuj nadoo doo, rah'yy kawereem hyb n'aa Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wë.  
\v 3 Ti hyb n'aa Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh rabaym ta tii bä hajõng ta ä̃h. H'yyb neỹỹm doo me rabaher'oot Jesus ky n'aa. Ti m' Jesus anoo sa hã rabahajaa hyb n'aa rapehuunh doo, ji hyb n'aa meuunh doo, sahõnh hẽ rabahapäh hyb n'aa P'op Hagä Do kyy gó né hẽ ti P'op Hagä Do ky enyym do ky n'aa raher'oot doo.  
\v 4 Ti m' panang buuj wób raky daheeh Paw-Ro raher'oot doo, ta wób raky daheeh Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh doo.  
\v 5 Ti m' Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh doo, Judah buuj nadoo doo, sa wahë n'aa sii hẽ rakaner'oot Paw-Ro Béh-Nabéh rarejãã hyb n'aa, pä me rabakut hyb n'aa.  
\v 6 Ti m' Paw-Ro raky n'aa napäh bä m' tii, rakejën hõm hëëj bód Rikonikas häd näng doo hẽnh, panang Ris, Derebé häd enäh doo hẽnh, ta tii bä häj n'aa hẽnh.  
\v 7 T'ĩĩ hẽnh na-ããj mä raher'oot Jesus ky n'aa hanäm doo.   
\s1 Paw-Ro rakut do pä me panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 8 Ti m', Ris bä Paw-Ro her'oot do maa new'ëë do sa mahang aj'yy k'yy gadóm do bahäng. Ta hã d' né hẽ tahenäng noo gó. Dooh noo gó tabawäd bä.  
\v 9 Tamaa newëë mä Paw-Ro her'oot doo. Ti m' Paw-Ro baheg'ããs ta wë. Tah'yyb hapäh né hẽ, aj'yy h'yy ka'eeh Jesus hã tabahub däk hyb n'aa.  
\v 10 Ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —As'ëëg g'ëëd! —näng mäh.  
\p Ti m' nayyw hẽ tabas'ëëg gëët mäh. Ti m' tadu doo hawäd däk doo.   
\p
\v 11 Ti m' hajõk do rahapäh bä Paw-Ro mo haj'aa, tak'ëp mä raky kakä bong. Sa kyy me raky hadoo:  
\p —P'op habong doo, ër h'yy kaha'eeh do ahyy b'ëëh. Ajyy gó rakesok —näk mäh.   
\p
\v 12 Béh-Nabéh ramaneëënh Sewus häd me, rah'yy kaha'eeh doo. Paw-Ro ramaneëënh Er-Mes häd me, rah'yy kaha'eeh do seeh, Paw-Ro ti her'ood ub do hyb n'aa.  
\v 13 Ti m' tób Sewus rahyb n'aa esee do yt hã moo hew'ëët do tamanaa booj yb, b'aa ts'ooh sii hẽ, sa panang noo bä. Panang babuj n'aa sii hẽ takarẽn paawä tajuu booj yb, Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh rahyb n'aa jew'yyk do hyb n'aa. Panang nedaa bä tób Sewus rahyb n'aa esee do basooh.   
\p
\v 14 Ti m' Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh rabahapäh bä m', ras'ẽẽd hõm sa daaj hẽ sa saroor tii da raganen'aak do heen n'aa. Ti m' rawaj'aa bong sa mahang. Rawaj'aah bä m' tak'ëp mä rageëënh:   
\p
\v 15 —H'ëëd hyb n'aa tii d' bë bad'oo? —näk mäh. —Ajyy né hẽ ããh, bë da hadoo doo! —näk mäh. —Bë ãã panäk ãã wén na, bë beréd hõm hyb n'aa hahỹ daap hẽ bë h'yy kaha'eeh doo. Dooh redëb bä tii. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do hã, hedëp do hã bë h'yy kawareem, sahõnh hẽ pahuunh do hã bë h'yy ka'eeh hyb n'aa. Sahõnh hẽ badäk hahỹỹh, wë, akajar na-ããj hẽ, sahõnh hẽ ta hã habong do na-ããj hẽ P'op Hagä Do mo haj'aa.  
\v 16 P'ooj ub rakarẽn doo da paa P'op Hagä Do banoo rababok sahõnh hẽ badäk hahỹ haw'ããts hẽ häj n'aa babuuj.  
\v 17 Ti hadoo né hẽ, P'op Hagä Do ta daaj hẽ takametëëh sa hã. Tametä had'yyt hẽ baad had'op do sa hã tanoo doo me. Ti né hẽ mejũũ naëng badoos doo. Ti né hẽ hanoo bë joom baad tawén eaak. Ti né hẽ bë waa hanoo. Ti né hẽ bë h'yyb tsebé tan'oo bä —näk mä Paw-Ro sa kyyh.   
\p
\v 18 Ti m' raher'ood wäd né paawä, p'eets ub paawä raky nadaheeh. P'eets ub paawä rabajuu né hẽ booj yb sa hyb n'aa.  
\v 19 Ti m' rabaher'oot nä bä, Paw-Ro sa majĩĩ, Judah buuj, kaja nä. Ãn-Tijoka, Ikonijo panang häd enäh doo bä naa rabana. Ti m' raher'oot hajõk do sa hã, rah'yy kawapëën hyb n'aa Paw-Ro sa wë. Ti m' hajõk do rakawaj'ããn bong Paw-Ro sa wë. Paw-Ro rakud kän pä me. Dajëp red'oo rawén takyg hõm panang bahä̃nh. Tii b' raberéd jat.  
\v 20 Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do kata b'ëëh mä Paw-Ro pa. Ti m' Paw-Ro bas'ëëg gëët. P'aa hẽnh tabahõm ẽnh panang hẽnh. Ti m' jat'iip hadoo Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh rabahõm kän panang Derebé häd näng doo hẽnh.   
\s1 Paw-Ro rababaaj hõm do Ãn-Tijoka hẽnh panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 21 Ti m', ta ti panang bä raher'oot Jesus ky n'aa hanäm doo. Hajõk mä Jesus hã h'yy kae kän raher'oot do hyb n'aa. Ti m' Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh rababaaj hõm kän Ris bä, Ikonijo hẽnh, Ãn-Tijoka hẽnh.  
\v 22 Ti m' ramabaaj nä me, panang buuj Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã baad raky n'aa edëë däk, ranerét hyb n'aa Jesus hã rah'yy ka'eeh doo. Baad rabaher'oot ratsebé hyb n'aa. Hahỹỹ d' mä na-ããj hẽ ramaher'oot sa hã: “Hajõng né da ji ahoop P'op Hagä Do bag'ããs do karapee ji bahadoo hyb n'aa.”  
\v 23 Sahõnh hẽ panang ramatebës me, Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh rasëëw hõm Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa. Ti m' raky n'aa etsẽẽ sa hyb n'aa. Ranoo kanawa doo me m' Jesus rahyb n'aa esee. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:  
\p —Baad mahagãã hahỹ a hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa, baad ramoo bok hyb n'aa a hã h'yy ka'eeh do sa hã —näk mäh.   
\p
\v 24 Ti m' ratabës Pisidija häj n'aa bä. Ti m' rakajaa Pam-Pirija häj n'aa bä.  
\v 25 Ti m' panang Peh-Ke häd näng doo bä raher'oot Jesus ky n'aa. Tii b' naa rabaw'ëënh mä panang Atarija häd näng doo hẽnh.  
\v 26 Tii bä ragatsëg tooj kän marakate gó. Ti m' rabatsëg hõm kän Ãn-Tijoka hẽnh, rahana doo hẽnh. Ãn-Tijoka bä né hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do raky n'aa ets'ẽẽ wät do paa Paw-Ro sa hyb n'aa, baad P'op Hagä Do bahag'ããs hyb n'aa sa hã. Tii b' naa né hẽ ti ramejũũ do paah, jé pad'yyt hẽ rabaher'oot hyb n'aa Jesus ky n'aa. Paw-Ro rabahajaa do hyb n'aa rababaaj nä kän.  
\v 27 Rakajaa bä kä m' Ãn-Tijoka bä, ramejũũ Jesus hã h'yy ka'eeh do rakata padëëk hyb n'aa. Ti m' raher'oot sa hã sahõnh hẽ P'op Hagä Do mo haj'aa sa hã raheboo nä hẽnh. Raher'oot na-ããj hẽ m', Judah buuj nadoo do sa hã Jesus an'oo däg kän ta hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa.  
\v 28 Ti m' hajõng ta ä̃h Ãn-Tijoka bä Paw-Ro rabaym Jesus hã h'yy ka'eeh do sa mahang.   
\c 15  
\s1 Jerusarẽnh bä Jesus hã h'yy ka'eeh do rakaner'oot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', ti noo gó ajyy wób rakajaa Ãn-Tijoka bä, Judah häj n'aa hẽnh naa. Ti m' radu doo rama metëëk Judah buuj nadoo do hã, Jesus hã h'yy ka'eeh do hã. Hahỹỹ da m' sa kyyh:  
\p —Taw'ããts hẽ bë masuuj noo byyh ehõk Mosees ky n'aa jaw'yyk do metëëk doo da. Tii da bë moo naboo bä, dooh bë P'op Hagä Do edëëb bä ta wë —näk mäh.   
\p
\v 2 Dooh Paw-Ro Béh-Nabéh daheeh ragenaag bä raher'oot doo. Ky kedag bok sa sii ta ti hyb n'aa. Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do Ãn-Tijoka bä habong do rabasëëw hõm Paw-Ro, Béh-Nabéh, Jesus hã h'yy ka'eeh do wób, Jerusarẽnh hẽnh rabahõm hyb n'aa. T'ĩĩ hẽnh ramejũũ rabahõm, masuuj noo byyh kahõk do ky n'aa rabeaanh hyb n'aa 12 hedoo do Jesus mejũũ do sa hã, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa t'ĩĩ hẽnh habong do sa hã.   
\p
\v 3 Ti m' rabahõm kän. Ramahõm me m', Penisija häd näng do häj n'aa bä, Samarija häd näng do häj n'aa bä na-ããj hẽ raher'oot Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã nyy da Judah buuj nadoo do wób h'yy kae padëëk P'op Hagä Do hã. Jesus hã h'yy ka'eeh do panang bä habok do raky n'aa napäh bä tii, tak'ëp ratsebee bong.   
\p
\v 4 Ti m' Paw-Ro rakaja hõm bä kä Jerusarẽnh hẽnh, Jesus hã h'yy ka'eeh doo, sa wahë n'aa na-ããj hẽ, 12 hedoo do Jesus mejũũ do na-ããj hẽ baad ragadoo. Ti m' Paw-Ro raher'oot mä sa hã sahõnh hẽ ramoo bok do hã P'op Hagä Do mo haj'aa do ky n'aa raheboo nä hẽnh.  
\v 5 Ti m' Pariséw wób Jesus hã h'yy ka'eeh do raky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ ji mejũũ Judah buuj nadoo do Jesus hã h'yy kae padëëk do sa hã, sa masuuj noo byyh ehõg hõm. Taw'ããts hẽ na-ããj hẽ Mosees ky n'aa jaw'yyk do raky daheeh —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 6 Ti m', ti hyb n'aa m' 12 hedoo do Jesus mejũũ doo, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa na-ããj hẽ rakata b'ëëh rabaher'oot hyb n'aa ta ti ky n'aa.  
\v 7 Ti m' bäp peej däg raky n'aa her'oot do jawén paa bä, Peed as'ëëg gëët, ti m' taky hadoo:  
\p —Wakãn haa —näng mäh. —Bë hapäh né hẽ p'ooj ub ỹ P'op Hagä Do asëm do ỹ baher'oot hyb n'aa Jesus ky n'aa Judah buuj nadoo do sa hã, rah'yy ka'eeh hyb n'aa Jesus hã.  
\v 8 P'op Hagä Doo, ji h'yyb tym hapäh doo, tametëëh tagadoo na-ããj hẽ Judah buuj nadoo doo. Tanoo ta Sahee sa h'yyb tym gó tabajëng doo, ër hã tanoo do hadoo.  
\v 9 Dooh ta see hadoo pé ër hã, sa hã na-ããj hẽ. P'op Hagä Do awug hõm sa h'yyb tym gó hanäng doo, Jesus hã rah'yy ka'eeh do hyb n'aa, ër h'yyb tym gó hanäng do P'op Hagä Do awug hõm do hadoo, ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa Jesus hã.  
\v 10 Ti hyb n'aa, h'ëëd hyb n'aa bë gahëën Judah buuj nadoo do Jesus hã h'yy kae padëëk do ramoo bok hyb n'aa ta ti ër nahajaa doo, ër wahë makũ na-ããj hẽ ranahajaa doo? H'ëëd hyb n'aa bë karẽn P'op Hagä Do bë metyy?  
\v 11 Dooh taw'ããts hẽ tado bä —näng mäh. —Dooh ër moo bok do hyb n'aa tado bä ër h'yyb tym P'op Hagä Do bed'ëëp. Jesus hyb n'aa, ër Jesus kamahä̃n do hyb n'aa tii. Ti hadoo né hẽ sa hã, Judah buuj nadoo do sa hã —näng mä Peed kyyh.   
\p
\v 12 Ti m' sahõnh hẽ bag hẽnh rababë hõm ramaa newëë bä Béh-Nabéh Paw-Ro daheeh raher'oot doo. Paw-Ro raher'oot mä rapehuunh doo, ji hyb n'aa meuunh doo, P'op Hagä Do hejój me ramoo bok doo, Judah buuj nadoo do sa mahang.  
\v 13 Rabahajaa bä raher'oot doo, Tsijaag ky hadoo mäh:  
\p —Bë maa newë këh ỹỹ, wakãn haa —näng mäh.  
\v 14 —Peed her'ood wät nyy da P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn wät Judah buuj nadoo doo, sa mahang P'op Hagä Do karapee rabadoo hyb n'aa.  
\v 15 Ta ti taher'oot do baad tanu däng P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih do paa hã. Hahỹỹ da takerii däk:   
\b  
\q1
\v 16 “‘Ta ti jawén ỹ matëëh da.  
\q1 Hajõõ ta baab né paawä dooh Dawi panaa rabagãã boo bä,  
\q1 p'aa hẽnh Dawi panaa see sa wahë n'aa tabahado däk ỹ an'oo bä da.\f + \fr 15:16 \ft Tób hadëë hyng do paah, p'aa hẽnh ji tama sooh do ky n'aa gó tabeh'ũũm Gereg kyy me Dawi panaa ky n'aa. P'op Hagä Do hã Judah buuj raky nadaheeh do hyb n'aa, hajõõ ta baab noo gó dooh Dawi panaa rabagãã boo bä paa Judah häj n'aa bä. Tii bä kä, ta ky n'aa rod raber'oot do hã, ti awät da Dawi panaa seeh, p'aa hẽnh sa hã tabag'ããs doo, P'op Hagä Do ky däng. Jesus né ti ta ti \fk Dawi panaa \ft P'op Hagä Do ky däng doo.\f*   
\q1
\v 17-18 Tii da ỹ wén d'oo, Judah buuj wób,  
\q1 sahõnh hẽ Judah buuj nadoo do sii hẽ,  
\q1 karapé haa pan'aa hedoo doo,  
\q1 ỹ rabesoos hyb n'aa’, näng mä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo,  
\q1 p'ooj ub taky däng do moo wät doo.”\f + \fr 15:17-18 \ft Amos 9.11‑12\f*   
\b  
\p
\v 19 —Ti hyb n'aa, —näng mä Tsijaag —hã ỹỹ péh, taw'ããts hẽ dooh ta bahä̃nh ër mejõ bä Judah buuj nadoo do P'op Hagä Do hã h'yy kae padëëk do sa hã.  
\v 20 Taw'ããts hẽ ër erih ranawëh hyb n'aa P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do sa kabarii raweh'ëëh do tä n'aa. Taw'ããts hẽ ër erih ranaỹỹh hyb n'aa sa ỹỹm nadoo do sii, sa patug nadoo do sii. Ranawëh hyb n'aa sa masããh dab, har'ëëng dab, ranaboh bä ta majyyw gatsëë däk doo. Taw'ããts hẽ ër erih na-ããj hẽ ranawëh hyb n'aa majyyw.  
\v 21 Tii d' ër wén erih, Mosees ky n'aa jaw'yyk do raner'ood had'yyt hẽ däg panang haw'ããts hẽ Saab hã had'yyt hẽ, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã. Ti hyb n'aa raheen n'aa nyy däk né hẽ Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã —näng mä Tsijaag kyyh sa hã.   
\s1 Judah buuj nadoo do rama erih do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 22 Ti m' 12 hedoo do Jesus mejũũ doo, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa, sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh doo, rasëëw hõm sa wób, ramejũũ hyb n'aa Béh-Nabéh Paw-Ro sa sii, Ãn-Tijoka hẽnh. Rasëm do häd hahỹỹh: Judas Bar-Saba häd näng doo, Siras daheeh. Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa wób tii.  
\v 23 Ti m' sa hã ramejũũ rerih doo kä. Hahỹ ti rama erih doo:  
\b  
\mi “Ããh, 12 hedoo do Jesus mejũũ doo, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa na-ããj hẽ, bë wakããn hedoo ããh. Bëëh, Judah buuj nadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh do Ãn-Tijoka panang bä habong doo, Sirija häj n'aa bä, Siris häj n'aa bä habok do na-ããj hẽ ãã ma erih. Ãã edëng bëëh.   
\pi1
\v 24 “Ãã heen n'aa enäh babä naa t'ĩĩ hẽnh heboo nä doo. Ãã heen n'aa enäh, ajyy raher'oot doo me baad nado wäd bë h'yyb ran'oo bä. Bë h'yyb manepëë boo ran'oo bä. Dooh ãã kyy gó tado bä ta ti rama metëëk doo.  
\v 25 Ti hyb n'aa baad ub babä ãã kaner'oot, bë wë ãã mejũũ hyb n'aa ãã wób, Paw-Ro Béh-Nabéh ër najiis bë mejũũ do sa sii rabahõm hyb n'aa.  
\v 26 P'eets ub radejëëb paawä Jesus Kristo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ky n'aa rabaher'ood hõm do hyb n'aa, dooh Paw-Ro Béh-Nabéh rah'yyb eỹỹm bä, dooh rah'yy gejë hõm bä.  
\v 27 Ãã mejũũ Judas Siras daheeh raky masa hyb n'aa ãã erih do hã.  
\v 28 Baad ub né hẽ P'op Hagä Do Sahee metëëh ãã hã, ãã ganahëën hyb n'aa bë hã tak'ëp hejoonh doo. Ãã hã na-ããj hẽ baad ub P'op Hagä Do Sahee metëëh doo. Jããm hẽ bë tayy hahỹ ãã her'oot do bë hã:  
\v 29 Taw'ããts hẽ bë nawëh P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do sa kabarii raweh'ëëh do tä n'aa. Taw'ããts hẽ bë nawëh bë masããh dab, har'ëëng dab bë naboh bä ta majyyw gatsëë däk doo. Bë awëë manä ta majyyw. Bë aä̃ manä bë ỹỹm nadoo do sii, bë patug nadoo do sii. Ta ti bë ky dahé bä, taw'ããts hẽ. Jããm hẽ kä ãã erih doo.”   
\b  
\p
\v 30 Ti m' Jesus mejũũ doo, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa daheeh ramejũũ Paw-Ro, Béh-Nabéh, Judas, Siras daheeh rabahõm hyb n'aa. Ti m' rabahõm kän. Ti m' rakajaa bä Ãn-Tijoka bä, ramejũũ sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do séd hã rakata padëëk hyb n'aa. Ti m' ranoo sa hã 12 hedoo do rama erih doo.  
\v 31 Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do t'ĩĩ hẽnh kata däk do raner'ood bong kerih doo. Ti m' ratsebee bong ta ky n'aa hyb n'aa.  
\v 32 Ti m' Judas, Siras daheeh, baad mä ramaher'oot Jesus hã h'yy ka'eeh doo, baad ub, tsebé doo gó rababok hyb n'aa, rah'yy ganejë hõm hyb n'aa. P'op Hagä Do ky n'aa rod né hẽ m' ti Judas, Siras daheeh.  
\v 33 Ti m', hajõng ta ä̃h t'ĩĩ hẽnh rabaym do jawén paa bä m', Jesus hã h'yy ka'eeh do kedëë bong, rababaaj hõm hyb n'aa Jerusarẽnh hẽnh. Sa hã rakedëë bong bä m' raky hadoo:  
\p —Baad tanyy né hẽ ti bë bana. Baad ãã karẽn P'op Hagä Do bë taky n'aa edëng. H'yyb näm doo me ãã karẽn bë babaaj hõm —näk mäh.  
\p Ti m' ta wób rababaaj hõm kän. [ 
\v 34 Siras aym dó.]  
\v 35 Ti m' Paw-Ro, Béh-Nabéh rabaym Ãn-Tijoka bä. T'ĩĩ hẽnh rama metëëk ta wób sa sii Jesus ky n'aa.   
\s1 Jesus hã h'yy ka'eeh do rabeg'ããs panang raheboo nä doo hẽnh panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 36 Ti m' ta see pé noo gó Paw-Ro ky hadoo Béh-Nabéh hã:  
\p —Hamäh, ër ah'ũũm p'aa hẽnh ër heboo nä do paa hẽnh. Jesus hã h'yy ka'eeh do ër heg'ããs, jé pad'yyt hẽ Jesus ky n'aa ër her'oot do paa hẽnh. Ër heg'ããs baad raboo bä —näng mäh.   
\p
\v 37 Ti m' Béh-Nabéh karẽn paawä Jowãw Maah-Ko bahõm sa sii.  
\v 38 Paw-Ro hã dooh baad tado bä, Pam-Pirija bä Jowãw Maah-Ko, sa sii hawät do paah, teréd bong do hyb n'aa.  
\v 39 Dooh rah'yyb däng do tado bä, ti hyb n'aa raketyn bong. Béh-Nabéh, Jowãw Maah-Ko daheeh rabatsëg hõm tsyt dëëg hã Tsi-Peré häd näng doo hẽnh.  
\v 40 Ti m' Paw-Ro hata kä Siras. Ti m' ratsyym kasok bä m' Jesus hã h'yy ka'eeh do Ãn-Tijoka bä habong do raky hadoo sa hã:  
\p —Baad ub bë P'op Hagä Do kamahä̃n. Baad ub bë tabahag'ããs —näk mäh.   
\p
\v 41 Ti m' Sirija häd näng do häj n'aa bä, Siris häd näng do häj n'aa bä rakajetsëg hõm. Rakajetsëk me Paw-Ro maher'oot Jesus hã h'yy ka'eeh do panang bä habong do sa hã, baad rababok hyb n'aa, ratsebé hyb n'aa, rah'yy kae magyys hẽ hyb n'aa.   
\c 16  
\p
\v 1 Ti m' panang Derebé häd näng doo hẽnh Paw-Ro rabeboo nä jawén paa bä, rabahõm panang Ris häd näng doo hẽnh. Tii bä tamamuun Jesus hã h'yy ka'eeh do seeh, Tsimoot häd näng doo. Ta ỹỹn mä Judah buuj. Ta yb mä Gereg buuj.  
\v 2 Jesus hã h'yy ka'eeh do Ris bä habong doo, Ikonijo bä habong do na-ããj hẽ, baad mä rabaher'oot Tsimoot ky n'aa.  
\v 3 Ti m' Paw-Ro karẽn Tsimoot ahõm sa sii. Pooj jé tamejũũ ta masuuj noo byyh kahõg hõm, Judah buuj t'ĩĩ hẽnh häj n'aa bä habong do sa hyb n'aa, sahõnh hẽ rahapäh do hyb n'aa Gereg buuj Tsimoot yb. Dooh takarẽn bä Judah buuj rakawajããn ta hyb n'aa.  
\v 4 Ti m' sahõnh hẽ panang ramatebës me raher'oot rama erih do ky n'aa 12 hedoo do Jesus mejũũ doo, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa na-ããj hẽ Jerusarẽnh bä habong doo, rerih doo.  
\v 5 Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh doo, panang haw'ããts hẽ habong doo, tak'ëp mä rah'yy kae kän Jesus hã. Jesus hã h'yy ka'eeh do kahũũm had'yyt hẽ. \fig tirar esta legenda|alt="segunda viagem de Paulo" src="segunda viagem de paulo.jpg" size="col" loc="onde melhor der no capítulo 16" copy="SBB" ref="ACT 16.5" \fig*   
\s1 Paw-Ro s'ëëh hadoo do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 6 Ti m', dooh P'op Hagä Do Sahee an'oo bä raher'oot Jesus ky n'aa Asija häj n'aa bä. Ti hyb n'aa m' ratabës Pirikija, Garata häd enäh do häj n'aa.  
\v 7 Misija häj n'aa bahëëj jëng bä, rakarẽn paawä Bitinija häj n'aa hẽnh rabahõm. Ti hadoo né hẽ dooh m' Jesus Sahee an'oo bä.\f + \fr 16:7 \ft Sa h'yyb gó m' rabahapäh tii.\f*  
\v 8 Ti hyb n'aa Misija häj n'aa bä rakajetsëg w'ëënh. Panang Torowas häd näng doo hẽnh mä rabaw'ëënh.  
\v 9 Tii bä, panang bä, atsëm, Paw-Ro s'ëëh hadoo mä ta hã. Ta s'ëë gó tahapäh mä aj'yy hagëët doo, Paw-Ro hats'yyt doo. Hahỹỹ d' mä aj'yy hagëët do kyyh: “B'ëëp Masedonija häj n'aa hẽnh. Ãã mamasaa”, näng mäh.  
\v 10 Paw-Ro s'ëëh hadoo do tahapäh do jawén paa bä, nayyw hẽ ãã benyyw hõm ãã h'ëëd, ãã tsyym kasok hyb n'aa Masedonija hẽnh hah'ũũm doo. Ãã hã, P'op Hagä Do ti ãã naëënh doo, Masedonija babuj n'aa hã ãã baher'oot hyb n'aa Jesus ky n'aa.\f + \fr 16:10 \ft Rukas ti hahỹ erii wät doo. Masedonija hẽnh Paw-Ro rabahõm do pooj jé Rukas kata däk sa hã. Sa sii tabawäd kän.\f*   
\s1 Ỹỹnh Ridija häd näng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Ti m', tii b' naa ãã gatsëg t'oonh marakate gó. Ti m' nayyw hẽ ãã batsëg hõm tsyt dëëg hã Samotaras häd näng doo hẽnh. Ti m' jat'iip hadoo ãã kajaa panang Newaporis häd näng doo bä.  
\v 12 Tii b' naa ãã bahõm kän panang Pirip häd näng doo hẽnh. Jããm né hẽ ky n'aa etsëëh ta ti panang Masedonija häj n'aa bä. Hajõk Roma buuj t'ĩĩ hẽnh rababong. Tii bä ãã baym pawóp hẽ ta ä̃h.  
\v 13 Ti m' Saab hã, Judah buuj rakamehehãk do hã, panang bahä̃nh ãã babok. Tamii me ãã baw'ëënh. Ãã hã, tamii takëën hã Judah buuj rakat'aa P'op Hagä Do hã raky n'aa etsẽẽ hyb n'aa.\f + \fr 16:13 \ft Pawóp its rado bä Judah buuj ta wób sa panang bä haj'eenh doo, dooh ratamaa bä P'op Hagä Do panyyg raneherót do tób n'aa. Tamii nabyy me rakahet'aa, P'op Hagä Do rahyb n'aa jew'yyk hyb n'aa.\f* Ta tii bä kata b'ëëh do ãã mamuun bä, tũũ ãã bab'ëëh sa pa. Ti m' ãã du doo ãã her'oot do Jesus ky n'aa, ỹỹj tii bä kata b'ëëh do sa hã.  
\v 14 Sa mahang ti ahäng ỹỹnh Ridija häd näng doo, Panang Tijatira häd näng doo bä naa. Pããn hebaan do hahiin do hesäm do tii. Judah buuj nado né paawä, P'op Hagä Do tahyb n'aa jaw'yyk. Ti m' baad tahyb n'aa gadoo Paw-Ro her'oot doo, Jesus an'oo bä.  
\v 15 Ti m' ranu gemuun wät ta wakããn daheeh. Ti m' ãã tabats'yyt sa tób hẽnh. Ti m' Ridija ky hadoo:  
\p —Bë hã ỹ h'yy kae bä né hẽ Jesus hã, ỹ karẽn paawä bë ayyw dó tóp ỹ yt hã —näng mäh.  
\p Ky kah'ũũm ãã hã, ãã wén ym.   
\s1 Paw-Ro, Siras daheeh, radewäts b'ëëh do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 16 Ti m' ta see pé noo gó Judah buuj raky n'aa hetsẽ hẽnh ãã bahõm bä, ãã mamuun maruus. Karap'aar h'yyb nesaa do ta hã adäk. Noo ese karap'aar h'yyb nesaa do an'oo bä. Taher'oot ta wób sa hã h'ëëd hado ta jawén rababok doo. Ti hyb n'aa ta kariw n'aa hajõng dajẽẽr ragedak.  
\v 17 Paw-Ro sii hẽ, ãã sii hẽ, ta ti maruus bawäd had'yyt hẽ. Ãã sii tabawät bä tak'ëp tageëënh:  
\p —P'op Hagä Doo, Sahõnh Hẽ Bahä̃nh Hadoo Do wë moo heb'ook do hahỹ ajyy. Raher'oot bë hã nyy da P'op Hagä Do bë tabed'ëëp nesaa do mahä̃nh, ta wë bë basëëk hyb n'aa! —näng mä maruus.   
\p
\v 18 Hajõng ta ä̃h tii da tabed'oo. Ti m' Paw-Ro tah'yyb panas'ëëh do hyb n'aa taher'oot do hã, Paw-Ro ty kaw'õõd däk ta wë, ti m' taky hadoo karap'aar h'yyb nesaa do hã:  
\p —Jesus Kristo häd gó õm ỹ mejũũ mabanyyh hyb n'aa maruus hã hadäk doo —näng mäh.  
\p Ti m', nayyw hẽ karap'aar h'yyb nesaa do ta hã hadäk do paa anä kän.   
\p
\v 19 Ti m' ta kariw n'aa rabahapäh bä m', dooh ragedag wäd bä dajẽẽr,\f + \fr 16:19 \ft Noo ese do paa hyb n'aa, ta wób rabena maruus wë, tamaher'oot hyb n'aa sa hã ny hadoo sa pooj jé hawät doo. Maruus kariw n'aa hã rep'aak sa hã tamaher'oot hyb n'aa. Karap'aar h'yyb nesaa do ta hã hadäk do paa anä kän do jawén paa bä, dooh maruus noo ese wäd bä. Ti hyb n'aa né hẽ ta kariw n'aa rakawajããn Paw-Ro sa wë.\f* rameso padëëk Paw-Ro, Siras daheeh. Ti m' ramahũũm panang buuj rakahet'aa bä, hyb n'aa jew'yyk do sa wë.  
\v 20 Hyb n'aa jew'yyk doo, ji ky n'aa etyy do sa matym gó raky n'aa tapaa sa hã. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:  
\p —Hahỹ Judah buuj rametëëk ër panang buuj sa hã rakamaj'ĩĩ hyb n'aa.  
\v 21 Rametëëk na-ããj hẽ rabahed'oo doo da ër nahajaa doo. Dooh taw'ããts hẽ tado bä ër gado bä. Roma buuj ëër —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 22 Ti ky hedoo né hẽ hajõk do sa kyyh. Tii bä kä m', hyb n'aa jew'yyk do ramejũũ rakebo bëëh Paw-Ro Siras sa saroor rabahewyyh hyb n'aa.  
\v 23 Ti m' tak'ëp rabahewyyh do jawén paa bä, ramejũũ radewäts b'ëëh. Ti m' ragadahew'ëës do hagã n'aa hã ramejũũ, baad tabahag'ããs Paw-Ro Siras daheeh.  
\v 24 Ti m' ragadahew'ëës do hagã n'aa dewäts b'ëëh t'õp gadäg ub doo gó. Ti m' b'aa gó ji tsyym tyw n'aa ragegots padëëk doo gó tadabong sa tsyym.   
\p
\v 25 Ti m' atsëm ub, gawak'aap, Paw-Ro Siras daheeh raky n'aa etsẽẽ mäh, P'op Hagä Do hã rama ejäm mäh. Ta wób radewäts b'ëëh do ramaa newëë sa kyyh.  
\v 26 Tii bä, nayyw hẽ, tak'ëp tabana k'ããts katajuus doo. Pä ragadahew'ëës do mesoo n'aa katajus wät na-ããj hẽ. Ti m' ragadahew'ëës do nooh, noo kasëëts hõm ta daaj hẽ katajuus do hyb n'aa. Haak sapuuw hedoo do radewäts b'ëëh do sa moo hã padëëk do paah, kajäg bëëh tũũ.  
\v 27 Ti m' ragadahew'ëës do hagã n'aa ty gawëëj däk bä, tahapäh bä ragadahew'ëës do noo gasëëts hõm doo, tado däk sẽn-jeer ta daaj hẽ takadaj'ëëp hyb n'aa paawä. Sahõnh hẽ raban'yyh ted'oo.  
\v 28 Ti m' tak'ëp Paw-Ro beëënh:  
\p —Kadajëëb manä a daaj hẽ! —näng mäh. —Sahõnh hẽ ããh, babä ãã bab'ëëh —näng mäh.   
\p
\v 29 Ti m' aj'yy betsẽẽ ta bag, ti m' tawaj'aa suun, ti m' ahyy häng ta taron nu paa me Paw-Ro Siras sa wë.  
\v 30 Ti m' taman'yyh ragadahew'ëës doo gó naa. Teaanh mä tii bä:  
\p —Nyy d' ỹ bad'oo hëp ỹ tym P'op Hagä Do bed'ëëp hyb n'aa nesaa do mahä̃nh, ta wë ỹ basëëk hyb n'aa? —näng mäh.   
\p
\v 31 Ti m' raky hadoo:  
\p —Jesus, Hyb N'aa Jawyk Do hã mah'yy kae. Tii bä a h'yyb tym P'op Hagä Do ed'ëëp da, ta wë mabawät hyb n'aa da, õm a tób yt hã haj'eenh do na-ããj hẽ —näk mäh.   
\p
\v 32 Ti m' raher'oot ta hã, ta tób yt habong do sa hã na-ããj hẽ Jesus ky n'aa.  
\v 33 Ti m' ti noo gó né hẽ, atsëm ub, Paw-Ro Siras sa rog rahewyyh do haj'aa paah, ragadahew'ëës do hagã n'aa hetsyyd hõm. Ti m' nayyw hẽ ranu gemuun wät ta wakããn daheeh.  
\v 34 Ti jawén Paw-Ro Siras daheeh tamahũũm mä ta tób hẽnh. Ti m' tanoo sa waa. Ti m' tak'ëp tatsebee kän ta wakããn daheeh, P'op Hagä Do hã rah'yy kae däk do hyb n'aa.   
\p
\v 35 Ti m' jati péh, hyb n'aa jew'yyk do ramejũũ warahén wób, ragadahew'ëës do hagã n'aa wë, tabasog nyyh hyb n'aa ragadahew'ëës doo gó hab'ëëh do paah, Paw-Ro Siras daheeh raban'yyh hyb n'aa.  
\v 36 Ti m' ragadahew'ëës do hagã n'aa her'oot Paw-Ro hã:  
\p —Hyb n'aa jew'yyk do ỹ ramejũũ, õm Siras daheeh ỹ basog nyyh ragadahew'ëës doo gó naa, baad bë bah'ũũm hyb n'aa —näng mäh. —Ti hyb n'aa bë anäh, h'yyb nyyw gó bë ahõm —näng mäh.   
\p
\v 37 Ti m' Paw-Ro baher'oot warahén panäk do sa hã:  
\p —Bë hapäh né hẽ Roma buuj ky n'aa jaw'yyk doo. Dooh tahaja bä Roma buuj rahewyh bä ranaher'oot nä bä raky kes'ëëm do ky n'aa. Roma buuj né paawä ããh, ãã rahewyyh sahõnh hẽ sa matym gó, dooh né paawä ãã hã ran'oo bä ãã her'oot ãã ky n'aa. Ãã radewäts b'ëëh tii bä ragadahew'ëës doo gó. Tii d' rabad'oo do jawén paa bä ãã hã, hỹỹ kä rakarẽn kejën do hadoo ãã bahõm. Dooh baad tado bä. Ãã karẽn rabana wawẽẽ hẽ, sa daaj hẽ ãã ramanyyh hyb n'aa —näng mä Paw-Ro kyyh panäk do sa hã.   
\p
\v 38 Ti m' warahén rabahõm kän, raher'oot mä sa hã. Ti m' hyb n'aa jew'yyk do raky n'aa napäh bä, Paw-Ro Siras daheeh Roma buuj, tak'ëp mä rabeỹỹm bong.\f + \fr 16:38 \ft Rawén jeỹỹm bong, rabahewyyh bä, dooh rahapëë bä Roma buuj rado bä. Daap hẽ ramejũũ rabahewyyh. Daap hẽ radewäts b'ëëh. Dooh tii da Roma buuj raky n'aa jaw'yyk do an'oo bä Roma buuj hã radoo bä.\f*  
\v 39 Ti m' rabahõm Paw-Ro sa wë, raber'oot hyb n'aa sa sii. Ti m' raky hadoo:  
\p —Ãã karẽn bë hyb n'aa mabaan hõm ãã mo haj'aa bë hã. Bë kawaj'ããn manä ãã wë —näk mä sa kyyh.  
\p Ti m' baad hadoo doo me retsẽẽ rabahõm hyb n'aa sa panang bä naa.  
\v 40 Paw-Ro raban'yyh bä ragadahew'ëës doo gó naa, Ridija tób hẽnh rabahõm. T'ĩĩ hẽnh rakat'aa Jesus hã h'yy ka'eeh do sa sii. Baad ub mä rabaher'oot sa hã, rah'yyb neỹỹm doo me Jesus hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa. Ti m' rabahõm kän.   
\c 17  
\s1 Jesus hã h'yy kana'eeh do radu n'aa kamaj'ĩĩ do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', Paw-Ro ramahõm me ratabës Ãm-Piporis häd näng do panang, Aporonija häd näng do panang na-ããj hẽ. Kaja hõm kän mä panang Tesaronika häd näng doo bä. Tii bä ti asooh tób P'op Hagä Do panyyg Judah buuj rayd naherot doo.  
\v 2-3 Ti m', t'ĩĩ hẽnh Paw-Ro rabahõm Judah buuj rakamehehãk do hã, rabahed'oo doo da. Tamawoob hẽ Saab noo gó P'op Hagä Do kyy kerih do paa hã Paw-Ro metëëh sa hã, Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do ky n'aa. Tamaher'oot mäh, tametëëh Kristo dajëp né hẽ, ganä wät né hẽ tadajëp jawén paa bä, ta ky n'aa kerih däk doo da né hẽ. Ti m' taky hadoo:  
\p —Jesus, ta ky n'aa ỹ her'oot do bë hã, ti né hẽ Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo —näng mäh.   
\p
\v 4 Ti m' Judah buuj wób raky daheeh Jesus ky n'aa. Séd rah'yyb hedo däg kän Paw-Ro sa hã. Hajõng Gereg buuj P'op Hagä Do hyb n'aa hes'ee do na-ããj hẽ raky dahé kän Jesus ky n'aa. Ti hadoo ẽnh hajõk ỹỹj ky n'aa etsëëh doo.  
\v 5 Ti hyb n'aa m' Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh do rah'yy kajewëëts kän. Rah'yy kajew'ëës do hyb n'aa rabats'yyt panang bä habong do moo nesaa doo, ti m' radu n'aa kamaj'ĩĩ do panang bä. Ti m' rawaj'aa hõm Jasõn häd näng do tób hẽnh. Rakarẽn paawä Paw-Ro Siras daheeh tii bä haj'eenh do ramesoo, ramahũũm hyb n'aa panang buuj rakahet'aa bä.  
\v 6 Ti m' dooh rawyyd bä Paw-Ro Siras daheeh. Ti hyb n'aa ramaso däk Jasõn, Jesus hã h'yy ka'eeh do wób na-ããj hẽ. Ramahũũm mä panang wahë n'aa sa wë. Tak'ëp mä rageëënh:  
\p —Hahỹ ajyy badäk hahỹ haw'ããts hẽ kamaj'ĩĩ doo, hỹỹ kä babä rakaja nä —näk mäh.  
\v 7 —Gëët hahỹ Jasõn ats'yyt, ta tób yt hã rabaj'eenh hyb n'aa. Sahõnh hẽ hahỹ ajyy dooh raky dahé bä Sesa.\f + \fr 17:7 \ft Roma buuj sa wahë n'aa hyb n'aa jawyk do ti \fk Sesa \ft .\f* Sa noo m' ti anäng ji wahë n'aa seeh, Jesus ramaneëënh doo —näk mäh.   
\p
\v 8 Ti m' ramaa napäh bä ta tii, hajõk do t'ĩĩ hẽnh kat'aa doo, panang wahë n'aa na-ããj hẽ rah'yy ganapõ kän.  
\v 9 Ti m' ramejũũ Jasõn, ta wób na-ããj hẽ, rep'aak raberéd hõm hyb n'aa. Reréd hõm mä tii bä.   
\s1 Bereja häd näng doo hẽnh Paw-Ro rabahõm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 10 Ti m' atsëm, Jesus hã h'yy ka'eeh do tii bä habong do sa kyyh gó Paw-Ro rabah'ũũm Bereja hẽnh. Rakajaa bä, rabahõm tób P'op Hagä Do panyyg Judah buuj rayd naherot doo hẽnh.  
\v 11 Ti m', Judah buuj Bereja bä habong do ky en'yym Tesaronika habong do sa mahä̃nh. Baad ragadoo Jesus ky n'aa Paw-Ro her'oot doo. P'op Hagä Do kyy kerih do hã raner'ood had'yyt hẽ, rabahapäh hyb n'aa te hub tado bä sa hã Paw-Ro her'oot doo.  
\v 12 Ti m' hajõk Judah buuj rah'yy kae kän Jesus hã. Hajõk ỹỹj Gereg buuj ky n'aa etsëëh doo, ajyy na-ããj hẽ Gereg buuj, h'yy ka'eeh né hẽ tii da ẽnh.  
\v 13 Ti m' Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh doo, panang Tesaronika habong doo, raky n'aa napäh bä Paw-Ro her'oot do P'op Hagä Do ky n'aa Bereja däg bä, Bereja hẽnh rabana. Ti m' radu n'aa Bereja buuj rakamaj'ĩĩ hyb n'aa Paw-Ro sa wë.  
\v 14 Ti m' nayyw hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do ramejũũ Paw-Ro bawëënh akajar nabyy me. Ti hadoo né hẽ, Siras Tsimoot daheeh rabaym dó Bereja bä.  
\v 15 Paw-Ro sii hah'ũũm do paah, had'aa doo, panang Atẽn häd näng doo bä rabebë nä. Tii b' naa rababaaj nä. Rakajaa bä raher'oot Paw-Ro kyyh Siras, Tsimoot sa hã, nayyw hẽ rabah'ũũm hyb n'aa, Atẽn bä rakataa hyb n'aa Paw-Ro hã.   
\s1 Atẽn bä Jesus ky n'aa Paw-Ro her'oot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 16 Ti m' Paw-Ro gadaa nuuj jé Atẽn bä, h'yy katón wät mä tahapäh do hyb n'aa hajõng Atẽn buuj sa kabariih. Sa panang haw'ããts hẽ anyy had'yyt hẽ.  
\v 17 Ti hyb n'aa m' tób P'op Hagä Do panyyg Judah buuj rayd naherot do yt hã Paw-Ro ky wõnh Judah buuj, Gereg buuj P'op Hagä Do hã hyb n'aa hes'ee do na-ããj hẽ. Panang buuj rakahet'aa bä, rabaheb'ëëh bä, Paw-Ro ky wõnh ta ä̃h hã had'yyt hẽ t'ĩĩ hẽnh kat'aa doo.  
\v 18 Ti m' Epikuréw häd enäh do ma matëg wób, Es-Toj-Ko häd enäh do ma matëg wób raky ked'aak mä Paw-Ro hã. Ti m' ta wób raky n'aa rejãã. Hahỹỹ d' mä reaanh:  
\p —H'ëëd hahỹ tar'ood ỹỹn karẽn taher'oot? —näk mäh.  
\p Ti m' ta wób raky hadoo:  
\p —Häj n'aa s'ee hẽnh rah'yy kaha'eeh do sa ky n'aa taher'oot. Ta ti sa hã ji h'yy ka'eeh takarẽn, tahyb n'aa péh —näk mäh.  
\p Tii d' rawén her'oot, Jesus ky n'aa hanäm doo, Jesus ganä wät do ky n'aa na-ããj hẽ Paw-Ro maher'oot do hyb n'aa sa hã.   
\p
\v 19 Ti m' Paw-Ro rabatsyyd hõm Arejopak häd näng doo hẽnh, ma matëg sa wahë n'aa rakahet'aa doo hẽnh. Ti m' raky hadoo Paw-Ro hã:  
\p —Ãã karẽn paawä ãã bahapäh mama metëëk do ky n'aa. Dooh ãã ky n'aa napëë nä bä ta tii —näk mäh.  
\v 20 —Õm ky kew'oonh maher'oot do hã. Ãã karẽn ãã hapäh h'ëëd ky n'aa tii —näk mäh.   
\p
\v 21 (Atẽn buuj, ta s'ee hẽnh naa hena do panang bä habong do na-ããj hẽ maa kereed had'yyt hẽ papuuj hadoo do ky n'aa ramaa newë bä, raher'ood bä na-ããj hẽ. Ti hado had'yyt hẽ. Dooh ramoo boo bä. Ti hyb n'aa m' Paw-Ro rabats'yyt.)   
\p
\v 22 Ti m' Paw-Ro bas'ëëg gëët Arejopak bä, ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Atẽn buuj —näng mäh. —Ỹ hapäh ti bë maa ker'eet bë wehëë bä bë h'yy kaha'eeh doo —näng mäh.  
\v 23 —Ỹ hawät noo gó bë panang bä, ỹ hapäh sahõnh hẽ bë kabariih. Ỹ hapäh na-ããj hẽ bë h'yy kaha'eeh do hã bë ma heju do tyng n'aa. Ỹ hapäh sa mahang bë ma heju do tyng n'aa seeh, hahỹỹ da ta hã kerih doo: “P'op Hagä Do Ji Nahapäh Do Ji Ma Heju Do Tyng N'aa Hahỹỹh.” Ta ti né hẽ P'op Hagä Doo, bë hyb n'aa esee doo, dooh né paawä bë hapëë bä, ti ky n'aa né hẽ ti ỹ her'oot bë hã —näng mäh.   
\p
\v 24 —P'op Hagä Doo, sahõnh hẽ badäk hahỹ mo haj'aa näng doo, badäk hahỹỹ hã habong do tamo haj'aa. Sahõnh hẽ badäk hahỹ haw'ããts hẽ habong do sa wahë n'aa tii. Sahõnh hẽ tabag'ããs. Dooh ta ti tagëë bä tób ji tama doo, ji yd hyb n'aa esee do yt hã.  
\v 25 Dooh hyb n'aa ta hã ji masa péh, sahõnh hẽ ji bahä̃nh tabahadoo do hyb n'aa. Ti né hẽ ti hanoo ër hã ër bedëp hyb n'aa. Ti né hẽ ti sahõnh hẽ hanoo do ër hã.  
\v 26 Sét hẽ aj'yy du na do sahõnh hẽ badäk hahỹ häj n'aa bä habong do P'op Hagä Do an'oo bä, badäk hahỹỹ hã rababong hyb n'aa. P'op Hagä Do né hẽ hanoo ny noo gó rababong doo, sa panang rababong do pan'aa na-ããj hẽ.  
\v 27 P'op Hagä Do wén d'oo tii da, P'op Hagä Do baad ji esóts bä né hẽ, apäh ji baw'yyt, baad ji hyb n'aa newë bä né hẽ tii. Dooh né paawä dawëë P'op Hagä Do awäd bä ër mahä̃nh.  
\v 28 P'op Hagä Do hyb n'aa ër bedëp. P'op Hagä Do hyb n'aa né hẽ ër babok. Tii d' né hẽ bë see erih do paah: “P'op Hagä Do panaa ëër”, näng mäh.   
\p
\v 29 Ti m' Paw-Ro ky hadoo ẽnh:  
\p —P'op Hagä Do panaa hadoo do hyb n'aa ëër, ti hyb n'aa dooh taw'ããts hẽ tado bä kabarii hadoo ji ed'oo P'op Hagä Doo. Dooh kabarii ji daaj hẽ ji moo wät do tahado bä. Dooh kabarii k'ããts tëg gabarëëh do s'ëëb, k'ããts tëg hawak do s'ëëb, pä s'ëëb hadoo do tahado bä P'op Hagä Doo.  
\v 30 P'ooj ub P'op Hagä Do hyb n'aa mabaan hõm tii da ji adoo bä. Hỹỹ kä ti dooh. Hỹỹ kä tamejũũ sahõnh hẽ badäk hahỹ haw'ããts hẽ habong do reréd hõm nesaa doo, ta hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa kä.  
\v 31 Tii da tawén mejũũ, taky däng do hyb n'aa ti awät nä. Ti awät ti noo gó taky däng, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong do ta matym gó rakata b'ëëh bä. Ti noo gó kä tamejũũ da aj'yy, tah'yyb däng doo, taky n'aa etyy hyb n'aa sahõnh hẽ badäk hahỹ haw'ããts hẽ habong doo. Baad ub né hẽ da tabaher'oot. Dooh tesõõts bä. Ti né hẽ ti ta h'yyb däng doo, sahõnh hẽ ky n'aa etyy doo, P'op Hagä Do metëëh sahõnh hẽ sa hã. Hahỹỹ da P'op Hagä Do metëëh ta tii: Tah'yyb Däng Do ganä wät dejëp do mahang, tan'oo bä —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 32 Ti m' ganä wät do ky n'aa ramaa napäh bä tadajëp jawén paawä, ta wób raky n'aa ej'ees mä Paw-Ro. Ta wób kä raky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ. Jããm hẽ dó —näk mäh. —Ãã karẽn ta jawén ãã mamaher'oot p'aa hẽnh ta ti ky n'aa —näk mäh.   
\p
\v 33 Ti m' Paw-Ro bahõm panang buuj ma mehetëk do sa wahë n'aa rakahet'aa doo bä naa.  
\v 34 Ta wób raky daheeh taher'oot doo, ti m' rahadaa hõm mä Paw-Ro. Sa mahang ti awät mä ma mehetëk do sa wahë n'aa seeh, Dijonis häd näng doo. Sa mahang ti awät mä na-ããj hẽ ỹỹnh, Damaris häd näng doo, ta wób na-ããj hẽ. \fig Atẽn buuj Paw-Ro maher'oot do heen n'aa|alt="Paul speaks at areopagus (Paulo fala no areópago)" src="cn02136b.tif" size="col" loc="se possivel no final do capítulo 17" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Atos 17.34" \fig*   
\c 18  
\s1 Korĩn bä Jesus ky n'aa Paw-Ro her'oot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', ti jawén paa bä, Paw-Ro bahõm kän Atẽn bä naa Korĩn hẽnh.  
\v 2 Ti m', t'ĩĩ hẽnh mä takataa Judah buuj seeh hã, Akira häd näng do hã. Panang Põn-Tus häd näng doo bä tabenäng paa tii. Akira, ta ỹỹm Pisiir häd näng do daheeh, papuuj nä rakajaa Itarija häj n'aa hẽnh naa. Itarija bä naa rawén n'yyh, Roma buuj sa wahë n'aa, Karaw-Dijo häd näng do ah'eed h'ũũm do hyb n'aa sahõnh hẽ Judah buuj, Roma bä habong doo. Ti m' Paw-Ro beg'ããs sa wë.  
\v 3 Ramoo bok doo péh, ti né hẽ Paw-Ro moo wät. Ti hyb n'aa sa pa tabagä, séd hã ramoo bok hyb n'aa. Tób pan'aa pããn s'ëëb, ji kah'ỹỹt bä ji mahũũm do ji sii, ratema.  
\v 4 Ti m' Saab had'yyt hẽ Paw-Ro ahõm had'yyt hẽ tób P'op Hagä Do panyyg Judah buuj rayd naherot doo hẽnh. T'ĩĩ hẽnh taky wõnh Judah buuj, Judah buuj nadoo do na-ããj hẽ. Takarẽn né paawä Jesus hã rah'yy ka'eeh.   
\p
\v 5 Ti m' Siras Tsimoot daheeh rakaja nä bä m' Masedonija häj n'aa hẽnh han'aa doo, Paw-Ro moo yyw kän tamoo wät do paah, Jesus ky n'aa hanäm do tama met'ëëg had'yyt hẽ hyb n'aa. Judah buuj sa hã taher'ood had'yyt hẽ, sa hã tametëëh Jesus né hẽ ti P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo.  
\v 6 Ti hadoo né hẽ m', dooh Judah buuj rakarẽn bä ramaa newë bä. Radu doo rakamaj'ĩĩ do ta hã. Raky n'aa rejãã mäh. Ti hyb n'aa ta tsapoog ta hã hadäk do tatapyng wät sa wë, rabahapäh hyb n'aa dooh baad tado bä tii d' rad'oo do heen n'aa. Ti m' ta ky hadoo sa hã:  
\p —Bë h'yyb haj'aa hẽ né hẽ ti dawëë bë baboo hõm P'op Hagä Do mahä̃nh. Këh ỹ gabuuj nado —näng mäh. —Ỹ her'ood wät baad ub bë hã. Hỹỹ kä ỹ her'oot Jesus ky n'aa Judah buuj nadoo do sa hã kä —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 7 Ti m' Paw-Ro banä kän tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã naa. Ti m' tabahõm kän aj'yy Tisijo-Jus häd näng do tób hẽnh. Judah buuj nado m' tii. P'op Hagä Do m' tahyb n'aa esee tii hã. Tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do pa ta tób basooh.  
\v 8 Ti m' tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do wahë n'aa, Kiris-Po häd näng do h'yy kae kän Jesus hã. Ti hadoo né hẽ m' sahõnh hẽ ta tób yt haj'eenh doo. Ti m' hajõk na-ããj hẽ Korĩn babuj n'aa Jesus hã rah'yy ka'eeh, ta ky n'aa ramaa napäh jawén paa bä. Ti m' ranu gemuun bong.   
\p
\v 9 Ti m' ta see pé noo gó, atsëm, s'ëëh hadoo Paw-Ro hã. S'ëëh hadoo doo gó Jesus ber'oot Paw-Ro sii. Hahỹỹ d' mä ta kyyh Paw-Ro hã:  
\p —Eỹỹm manäh. Maher'ood had'yyt hẽ këh ỹ n'aa. Maky n'aa eréd manäh.  
\v 10 Ỹ awäd had'yyt hẽ a sii. Dooh da a hã moo däng péh. Dooh da õm rarejã bä. Babä babuj n'aa sa mahang hajõk ỹ raky daheeh da —näng mä Jesus kyyh Paw-Ro hã.   
\p
\v 11 Ti hyb n'aa sét hẽ ta baab, ji ma poo oow see pé ta kamarab n'aa ta jó, Paw-Ro bayyw kän Korĩn bä, P'op Hagä Do kyyh tama metëëk hyb n'aa.   
\p
\v 12 Ti m', aj'yy Garijo häd näng doo, Akaja häj n'aa bä wahë n'aa noo gó, Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh do rakamaj'ĩĩ Paw-Ro hã. Ti m' Paw-Ro ramaso däk, ramahũũm mä sa häj n'aa wahë n'aa Garijo häd näng do wë. Rakarẽn paawä m' Garijo ky n'aa etyy Paw-Ro.  
\v 13 Ti m' Garijo hã raky hadoo:  
\p —Hahỹ aj'yy ky kah'ũũm ër panang bä habong do sa hã, P'op Hagä Do rahyb n'aa jew'yyk hyb n'aa ãã ky n'aa jaw'yyk do nanoo doo da —näk mäh.   
\p
\v 14 Ti m' Paw-Ro du do paawä taher'oot do raky n'aa tapaa do ky n'aa, Garijo ky hadoo Judah buuj sa hã:  
\p —Tamo haj'aa kadoo bä paawä, tak'ëp nesaa do tamoo wäd wäd paawä, ỹ maa newë né paawä bë kyyh, Judah buuj.  
\v 15 Jããm hẽ kyyh p'ãã, sa häd p'ãã, bë ky n'aa jaw'yyk do ky n'aa p'ãã bë ky ked'aak. Ti hyb n'aa bë daaj hẽ bë hyb n'aa newë nyy d' bë bad'oo. Dooh ỹ ky n'aa ety bä ta ti hedoo doo —näng mäh.   
\p
\v 16 Ti m' tabah'eed n'yyh Judah buuj.  
\v 17 Ti m' aj'yy Sotenés, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do wahë n'aa see wë rah'yy kawereem, rahewyh wät mä Garijo moo hew'ëët do tób n'aa w'oo hã. Dooh Garijo hyb n'aa p'eed bä rabahewyyh bä.   
\s1 Ãn-Tijoka hẽnh Paw-Ro babaaj hõm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 18 Ti m' ti jawén Paw-Ro aym nä hajõng ta ä̃h Korĩn bä. Ti m' Paw-Ro kedëë wät Jesus hã h'yy ka'eeh do Korĩn bä habong do sa hã. Ti m', Pisiir Akira sa daheeh ragatsëg t'oonh marakate gó häj n'aa Sirija häd näng doo hẽnh hahõm doo. Marakate atsëg pooj jé, Paw-Ro ahoo bëëh ta sëën, panang Sẽn-Kerej häd näng doo bä. Bäp peej däk tanahoh ta sëën, P'op Hagä Do hã taky däng do paa hyb n'aa.\f + \fr 18:18 \ft Tabëëj däk ta ky däng do heen n'aa, tawén hoo bëëh ta sëën.\f*  
\v 19 Ti m' atsëg hõm kän. Ti m' rakajaa panang Epeso häd näng doo bä. T'ĩĩ hẽnh Pisiir Akira daheeh rabayyw kän. Paw-Ro kä ahõm tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo hẽnh. Ti m' taky wõnh Judah buuj t'ĩĩ hẽnh kat'aa doo.  
\v 20 Ti m' rabats'yyt bä sa sii tabaym dó, dooh m' takarẽn bä.  
\v 21 Tób yt naa tabanyyh bä taky hadoo sa hã:  
\p —P'aa hẽnh da ỹ bana P'op Hagä Do karẽn bä —näng mäh.  
\p Ti m' tagatsëg sooh marakate hatsëk doo gó, häj n'aa Sirija häd näng doo hẽnh hahõm doo gó.  
\v 22 Panang Sesareja häd näng doo bä rakaja hõm bä, Paw-Ro gatsëg nyyh. Ti m' tabas'oob kän Jerusarẽnh hẽnh, Jesus hã h'yy ka'eeh do t'ĩĩ hẽnh habong do taheg'ããs hyb n'aa m'. Tii b' naa Ãn-Tijoka hẽnh mä tabahõm.  
\v 23 Ti m' ta see pé noo gó Paw-Ro ahõm Pirikija, Garata häd enäh do häj n'aa hẽnh. Tamahõm me, panang banäng bä taheg'ããs sahõnh hẽ panang buuj Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Tah'yyb en'yym mä sa hã. Taher'oot mä sa hã, baad ub Jesus hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa.   
\s1 Aj'yy Aporos häd näng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 24 Ta see pé noo gó, aj'yy, Judah buuj, Aporos häd näng do kajaa panang Epeso häd näng doo bä, panang Pisiir Akira daheeh rabaym do paa bä. Panang Aresãn-Dirija häd näng doo bä tabenäng paa ti Aporos. Ky mepäh ter'ood bä. Baad tabahapäh P'op Hagä Do kyy kerih doo.  
\v 25 Heen n'aa näng né hẽ Jesus ky n'aa. Tak'ëp h'yyb hedoo doo me tabaher'oot sa hã, baad tama metëëk Jesus ky n'aa na-ããj hẽ, jããm né hẽ paawä tahapëë paawä Jowãw nu gahem'uun do nu gemuun do ky n'aa.  
\v 26 Ti m' neỹỹm doo me tabaher'oot Jesus ky n'aa, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã. Ti m' taher'oot do Pisiir Akira daheeh ramaa napäh bä m', rabatsyyd kän sa tób hẽnh. T'ĩĩ hẽnh rabaher'oot baad ub né hẽ P'op Hagä Do ky n'aa ta hã, tanahapäh nä doo.   
\p
\v 27 Ti m' ta see pé noo gó Aporos karẽn tabatsëg hõm Akaja häj n'aa hẽnh. Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do Epeso bä habong do raky hadoo:  
\p —Taw'ããts né hẽ mabahõm —näk mäh.  
\p Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do Akaja bä habong do hã rama erih, baad ragadoo hyb n'aa Aporos. Ti m' takajaa bä t'ĩĩ hẽnh Aporos masa Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Jesus hã rah'yy kae padëëk tii, P'op Hagä Do ky enyym do hyb n'aa sa wë.  
\v 28 Aporos ky wõnh Judah buuj. Sahõnh hẽ ramaa napäh bä baad tabaher'oot, baad tametëëh Judah buuj sa hã, Jesus né hẽ ti Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo. P'op Hagä Do kyy kerih do hã tametëëh tii. Ti hyb n'aa, dooh Judah buuj sa kyy pé taher'oot do hã.   
\c 19  
\s1 Epeso bä Jesus ky n'aa Paw-Ro her'oot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m', Korĩn bä Aporos bawät noo gó, Paw-Ro bahõm panang Epeso häd näng doo hẽnh. Ta tyw n'aa waëë me tabës doo me tamahõm. T'ĩĩ hẽnh tamamuun Jesus ky n'aa ky dah'eeh do wób.  
\v 2 Ti m' teaanh sa hã:  
\p —Äkä, bë gado däk P'op Hagä Do Sahee bë du doo noo gó bë ky daheeh doo? —näng mä Paw-Ro.  
\p Ti m' raky hadoo:  
\p —Dooh ãã ky n'aa napëë nä bä tanyy bä P'op Hagä Do Sahee —näk mäh.   
\p
\v 3 Ti m' Paw-Ro eaanh mä sa hã:  
\p —H'ëëd hadoo doo me ti bë ranu gemuun bong? —näng mäh.  
\p Ti m' raky hadoo:  
\p —Jowãw nu gahem'uun do nu gemuun doo da —näk mäh.   
\p
\v 4 Ti m' Paw-Ro ky hadoo:  
\p —Jowãw nu gemuun doo, nesaa do ji beréd hõm do heen n'aa, P'op Hagä Do hã ji h'yy ka'eeh do heen n'aa. Jowãw nu gahem'uun do maher'oot paa maa new'ëë do sa hã, ta jawén hana do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa, Jesus hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa —näng mä Paw-Ro.   
\p
\v 5 Ti m' raky n'aa napäh bä Paw-Ro her'oot doo, ranu gemuun hõm kän mä Jesus häd gó kä.  
\v 6 Ti m' Paw-Ro dasooh ta moo sa nuu gó, ti m' P'op Hagä Do Sahee bajëë kän sa h'yyb tym gó. Ti hyb n'aa kyy wób rer'ood wät dó. P'op Hagä Do ky n'aa m' raher'oot na-ããj hẽ.  
\v 7 12 m' ajyy tahyb n'aa pé m' tii.   
\p
\v 8 Tamawoob hẽ ta kamarab Paw-Ro ahõm had'yyt hẽ tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo hẽnh. H'yyb neỹỹm doo me baad tabaher'oot sa hã P'op Hagä Do ji tabag'ããs do ky n'aa.   
\p
\v 9 Ti m' sa mahang ti abong nabuj keh'ũũm doo. Dooh m' rakarẽn bä raky dahé bä Jesus ky n'aa. Ti m' ta wób maa napäh bä, raky n'aa rejãã Jesus ky n'aa, papuuj hadoo do ky n'aa Paw-Ro her'oot doo. Ti m' Paw-Ro ahõm sa mahä̃nh. Ti m' tatsyyd h'ũũm Jesus hã h'yy ka'eeh doo, tób Tirãn häd näng do yd ma mehetëk doo hẽnh. T'ĩĩ hẽnh tabaher'ood had'yyt hẽ sa hã Jesus ky n'aa.  
\v 10 Pawóp mä ta baab tabaher'oot t'ĩĩ hẽnh. Ti hyb n'aa m', sahõnh hẽ Judah buuj, Judah buuj nadoo do Asija häj n'aa bä habong doo, raky n'aa napäh Jesus ky n'aa.  
\v 11 P'op Hagä Do an'oo bä tak'ëp Paw-Ro pehuunh.  
\v 12 Paw-Ro saroor tapadedëëk do sii hẽ radaso bä nahëë näng do hã, has'oo däk tan'oo bä. Karap'aar h'yyb nesaa do pahadëëk do sii hẽ tabahebë Paw-Ro saroor hã.   
\p
\v 13 Ti m' Judah buuj wób, jé pad'yyt hẽ karap'aar h'yyb nesaa do hebë doo, rakarẽn paawä karap'aar h'yyb nesaa do rahebë Jesus häd gó. Hahỹỹ da m' sa kyyh karap'aar h'yyb nesaa do sa hã:  
\p —Jesus, Paw-Ro ky n'aa her'oot do häd gó, õm ãã mejũũ maberéd hõm hyb n'aa mahadäk doo —näk mäh.   
\p
\v 14 Tii d' hed'oo do 7 ajyy, Judah buuj Sewah häd näng do taah. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa see m' ti Sewah.  
\v 15 Ti m' ta see pé noo gó karap'aar h'yyb nesaa do see ky gadoo mä sa hã:  
\p —Ỹ hapäh ti Jesus. Ỹ ky n'aa napäh ta ti Paw-Ro —näng mäh. —Bë ti dooh. Dooh ỹ mepëë bä bëëh —näng mäh.   
\p
\v 16 Ti m' aj'yy, karap'aar hã hadäk do her'oot doo, sa hã tawaj'aa däk. Tak'ëp tabahejoonh karap'aar h'yyb nesaa do ta hã adäk do hyb n'aa, ti hyb n'aa taj'aa ketsë sa hã. Tarejãã tak'ëp sa hã, ti hyb n'aa rawaj'aa n'yyh bag hẽnh tób gó naa. Majyyw ratag nyyh raban'yyh bä.  
\v 17 Ti m' sahõnh hẽ Epeso bä habong do Judah buuj, Judah buuj nadoo do na-ããj hẽ raky n'aa napäh bä m' rabeỹỹm bong. Raweh'ëëh mä tak'ëp Jesus Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo.   
\p
\v 18 Ti m' hajõk Jesus hã h'yy ka'eeh do wób, sahõnh hẽ ramaa napäh bä rakawoom nesaa do sa mo haj'aa.  
\v 19 Hajõk mehëm do paa ramenaa sa h'ëëd kerih doo. Ta hã tabanäng ramehëm do ky n'aa paah. Ti m' sahõnh hẽ rabahapäh bä m' rabaju toonh sahõnh hẽ ta ti hedoo do kerih doo. Ta hyb n'aa pé 50 miw moweed k'ããts tëg hawak do s'ëëb raju toonh do säm paah.  
\v 20 Tii bä kä m', ky n'aa etsä däg kän mä Jesus ky n'aa. Jé pad'yyt däg kä ta ky n'aa tii bä. Hajõk h'yy ka'eeh doo kä Jesus hã.   
\p
\v 21 Ta ti jawén paa bä Paw-Ro h'yyb däng tabeg'ããs Masedonija, Akaja häd enäh do häj n'aa hẽnh. Tii b' naa takarẽn Jerusarẽnh hẽnh tabahõm. Ti m' taky hadoo:  
\p —Jerusarẽnh hẽnh ỹ bewäd nä jawén paa bä, ỹ beg'ããs nä Roma panang —näng mäh.   
\p
\v 22 Ti m' ta sii moo bok do wób, Tsimoot, Eras häd enäh do tamejũũ Masedonija häd näng do häj n'aa hẽnh rabahõm hyb n'aa ta pooj jé. Ti nuuj jé m' Paw-Ro baym dó Asija häj n'aa bä. \fig tirar esta legenda|alt="terceira viagem de Paulo" src="terceira viagem de paulo.jpg" size="col" loc="onde melhor der no cap. 19" copy="SBB" ref="ACT 19.22" \fig*   
\s1 Demeet du n'aa do rakamaj'ĩĩ do Paw-Ro sa wë panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 23 Ti m' ti noo gó Epeso bä hajõk kamaj'ĩĩ Jesus ky n'aa hyb n'aa.  
\v 24 Aj'yy Demeet häd näng do du n'aa rakamaj'ĩĩ doo. K'ããts tëg hawak do moo hew'ëët do tii. Tób taah its sa kabarii Dijããn\f + \fr 19:24 \ft Ta ti \fk Dijããn \ft häd näng doo, Epeso buuj sa kabarii rah'yy kaha'eeh doo.\f* häd näng do tób n'aa mo n'aa me tatema tób taah its. Demeet, ta moo hataa daheeh ratehem'aa sa kabarii tób n'aa its. Hajõng ta säm ragedak.  
\v 25 Ti m' Demeet maher'oot ta sii moo heb'ook doo, ta wób na-ããj hẽ k'ããts tëg hawak do s'ëëb moo heb'ooh doo. Hahỹỹ d' mä ta kyyh sa hã:  
\p —Bë hapäh né hẽ ti baad ub ër gedak ër moo bok do säm —näng mäh.  
\v 26 —Bë ky n'aa napäh na-ããj hẽ Paw-Ro häd näng do her'oot do hã. Taher'oot sa hã, kabarii ji moo wät doo, dooh ji h'yy kaha'eeh do pan'aa tado bä. Hajõk ky dah'eeh ta kyyh hã, Epeso panang buuj had'yyt hẽ nado. Asija häj n'aa bä, jé pad'yyt hẽ da raky daheeh ta kyyh —näng mäh.  
\v 27 —Ji ä̃m n'aa hoop da taher'oot do hã. Hajõõ magyys hẽ ky dah'eeh da ta kyyh hã, dooh da ër moo bok do hã raky dahé wäd bä. Dooh da na-ããj hẽ Dijããn tób n'aa, tak'ëp haj'ap doo, rawehëë wäd bä. Dijããn, Asija häj n'aa bä, sahõnh hẽ häj n'aa bä rah'yy kaha'eeh doo, ti na-ããj hẽ, dooh da rah'yy kae wäd bä, dooh da rawehëë wäd bä. Ta häd ky n'aa etsëëh do paa ahëëj jëng da —näng mä Demeet kyyh.   
\p
\v 28 Ti m' Demeet her'oot do ramaa napäh bä m', tak'ëp mä rakawajããn Paw-Ro wë. Ti m' radu doo rageëënh doo:  
\p —Tak'ëp haj'ap do Dijããn, Epeso buuj hag'ããs doo! Tak'ëp haj'ap do Dijããn, Epeso buuj hag'ããs doo! —näk mä sa kyyh. \fig Sa kabarii Dijããn häd näng do heen n'aa|alt="Diana (Diana)" src="HK00286B.jpg" size="col" loc="Após o vs. 28 ou também pode ser no final do capítulo" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Atos 19.28" \fig*   
\p
\v 29 Ti m' ti hyb n'aa, nayyw hẽ sahõnh hẽ Epeso buuj rageëënh mäh. Ky kak'ëë mä tak'ëp. Ti m' rameso padëëk ajyy Gajo, Aris-Tako häd enäh doo, Masedonija häj n'aa bä naa Paw-Ro had'aa doo. Ti m' Epeso buuj ramahũũm rakahet'aa doo bä.  
\v 30 Ti m' Paw-Ro karẽn paawä t'ĩĩ hẽnh tabahõm, hajõk do hã tabaher'oot hyb n'aa. Ti hadoo né hẽ, dooh m' Jesus hã h'yy ka'eeh do ran'oo bä tahõm bä t'ĩĩ hẽnh, ä̃m n'aa näng do hyb n'aa.  
\v 31 Ta ti häj n'aa wahë n'aa wób sii hẽ, Paw-Ro najiis, rapanäk ta hã tanahõm hyb n'aa, takamanew'aa hyb n'aa sa mahang.\f + \fr 19:31 \ft Rajeỹỹm mä Paw-Ro radajëë bä, kata b'ëëh doo hã.\f*  
\v 32 Daap hẽ kat'aa do rageëënh. Ta see hadoo ta wób sa kyyh, ta see hadoo ta wób sa kyyh. Hajõk sa mahang dooh rahapëë bä h'ëëd hyb n'aa t'ĩĩ hẽnh rakata padëëk daap hẽ.  
\v 33 Ti m' Judah buuj sa mahang kata padëëk do ramejũũ aj'yy Aresãn häd näng doo, hajõk do hã tabaher'oot hyb n'aa. Ti m' kata däk do wób raher'oot Aresãn hã nyy da ta kyyh sa hã. Ti m' Aresãn moo me tamedug paawä, bag hẽnh rabab'ëëh hyb n'aa, sa hã tamaher'oot hyb n'aa paawä.  
\v 34 Ti m' Judah buuj rabahapäh bä Aresãn, radu doo rageëënh doo:  
\p —Tak'ëp haj'ap do Dijããn, Epeso buuj hag'ããs doo! Tak'ëp haj'ap do Dijããn, Epeso buuj hag'ããs doo! —näk mä sa kyyh.  
\p Séd ky hedoo mä rageëënh, pawóp oor. Dooh rakarẽn bä ramaa newë bä sa hã Aresãn maher'oot do paawä.   
\p
\v 35 Ti m' panang wahë n'aa hyb n'aa jawyk do medug kän. Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë maa newë këh ỹỹ, Epeso buuj —näng mäh. —Sahõnh hẽ häj n'aa buuj rahapäh ti Dijããn tób n'aa hagã n'aa ër panang buuj. Ër hag'ããs na-ããj hẽ ta heen n'aa hadoo doo, pä s'ëëb, wë hã naa hadëë jat doo.  
\v 36 Sahõnh hẽ raky n'aa napäh ta tii. Dooh ta ky n'aa jejën péh. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bag hẽnh bë bab'ëëh. Ti hyb n'aa dooh bë hyb n'aa jóh bä bë moo bok do hã sa hã.  
\v 37 Hahỹ ajyy bë manaa doo, dooh Dijããn tób n'aa yt hã retsëëg hõm péh. Dooh raky n'aa rejã bä ër h'yy kaha'eeh doo —näng mäh.  
\v 38 —Demeet wë, ta hataa ta sii moo b'ook do sa wë tanyy bä ta wób raky n'aa tapaa do ky n'aa, taw'ããts hẽ hyb n'aa jewyk do ji ky n'aa etyy n'aa wë rabahõm. Ti anäng na-ããj hẽ Roma buuj sa wahë n'aa seeh. Taw'ããts hẽ sa hã rabaher'oot.  
\v 39 Tanyy nä bä bë her'oot do seeh, taw'ããts hẽ bë her'oot sahõnh hẽ Epeso buuj rakahet'aa noo gó ër ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da.  
\v 40 Ä̃m n'aa näng Roma buuj sa wahë n'aa ër raky n'aa tapaa, hajõõ gó bë ky ked'aak doo. Ër reaaj bä h'ëëd hyb n'aa tak'ëp bë geëënh, dooh ër her'oot péh, dooh hyb n'aa péh —näng mäh.   
\p
\v 41 Ti m' taky hado kän sa hã:  
\p —Jããm hẽ. Taw'ããts hẽ bë abaaj h'ũũm —näng mäh.   
\c 20  
\s1 Masedonija häj n'aa hẽnh, Keres häj n'aa hẽnh Paw-Ro bahõm do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' kawejãn do paa rababaaj hõm jawén paa bä sa tób hẽnh, Jesus hã h'yy ka'eeh do Paw-Ro ats'yyt mä ta wë rabana hyb n'aa. Ti m' baad tabaher'ood däk sa hã, h'yyb neỹỹm doo me Jesus hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa. Ti m' takedëë hõm sa hã. Ahõm kän mä tii bä Masedonija häj n'aa hẽnh.  
\v 2 Tamahõm me panang bä taher'oot Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã, h'yyb neỹỹm doo me Jesus hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa. Hajõng baad hadoo do taher'ood däk sa hã. Ti m' Gereg buuj sa häj n'aa bä takajaa.  
\v 3 Tamawoob hẽ kamarab tabaym dó tii bä. Ti m' takarẽn tagatsëg so paawä marakate gó Sirija häj n'aa hẽnh hahõm doo gó. Tagatsëg so pooj jé, heen n'aa nyy däk Judah buuj rano n'aa masoo do hã. Ti hyb n'aa tahyb n'aa newë däk tababaaj hõm Masedonija häj n'aa bä tabës doo me ta tyw n'aa.  
\v 4 Ta sii habaaj h'ũũm do sa häd hahỹỹ da: Sopater (panang Bereja häd näng doo bä naa, Piho häd näng do t'aah), ta see Aris-Tako, ta see Sekũn (panang Tesaronika häd näng doo bä naa), ta see Gajo (panang Derebé häd näng doo bä naa), ta see Tsimoot, ta see Tikiko, ta see Toropimo (Asija häj n'aa hẽnh naa).  
\v 5 Ãã pooj jé rabahõm ti nuuj jé. Ãã ragadaa kän panang Torowas häd näng doo bä.  
\v 6 Tii bä, pãw makuj n'aa tamah do ãã tab'ëës jawén paa bä, ãã gatsëg t'oonh Pirip bä naa marakate gó. Ji moo séd hẽnh ta ä̃ jawén paa bä, ãã kataa sa hã panang Torowas häd näng doo bä. 7 ta ä̃h ãã baym dó tii bä.   
\s1 Hadëë hyng do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 7 Ti m' met'uuh hã ãã kata b'ëëh Jesus hã h'yy ka'eeh do sa sii, pãw ãã ganebäh hõm hyb n'aa, Jesus ãã hyb n'aa esee hyb n'aa. Ti m' Paw-Ro baher'ood kän Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã. Jati pé tatsyym kadoo do hyb n'aa, taher'oot do dawëët.  
\v 8 Ãã kata däk tób gó p'op gadäk doo gó, ta bag banäng hẽnh.  
\v 9 Ti m' atsëm ub, gawak'aap, pahëëw Ew-Tiko häd näng doo, tób noo bä hasooh doo, aä̃ jëng tabasooh bä, Paw-Ro her'oot do dawëët do hyb n'aa, ty jawyg däk do hyb n'aa m'. Ti m' tabadëë hyng p'op naa. Dajëp.  
\v 10 Ti m' Paw-Ro bahyng, ahyy häng, tawaké däk dajëp do hã. Ti m' taky hadoo:  
\p —Bë eỹỹm manäh. Edëp! —näng mäh.   
\p
\v 11 Ti m' Paw-Ro rabas'ëëg kän p'aa hẽnh tób gawakõ p'op gadäk doo gó. Tii bä ãã hã Paw-Ro ganebäh hõm kän pãw, sahõnh hẽ ãã bawa. Ti m' p'aa hẽnh tabaher'oot, tabawag hõm bä kä taky yyw däk. Ti m' tatsyym kadoo.  
\v 12 Ti m' marahud hadëë hyng do paa ramahũũm kän ta tób hẽnh. Edëp tabahõm. Sahõnh hẽ rah'yy gadejah.   
\s1 Epeso buuj sa hã Paw-Ro kedëë wät do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 13 Ta pooj jé tii bä ãã bah'ũũm marakate gó. Panang Asós häd näng doo hẽnh ãã bah'ũũm. Tii bä ãã gada Paw-Ro, tagatsëg sooh hyb n'aa ãã sii. Tii da ta kyyh ãã hã. Takarẽn mä takanaa hëëj hã.  
\v 14 Asós bä takajaa bä, ãã mahũũm kän marakate gó. Panang Mitirẽn häd näng doo hẽnh ãã bahõm.  
\v 15 Jat'iip hadoo ãã tsyym kasok ẽnh, ãã kaja hõm kän tsyt dëëg hã Kiw häd näng do nedaa bä. Jat'iip hadoo ãã batsëg hõm kän tsyt dëëg hã, Samos häd näng doo hẽnh. Jati pé ãã kaja hõm kän panang Mirét häd näng doo bä kä.  
\v 16 Dooh Paw-Ro karẽn bä Epeso bä ãã nu kajäg bä. Nayyw hẽ takarẽn mä takaja hõm Jerusarẽnh hẽnh. Tahaja bä m' takarẽn Pẽn-Tekos ratab'ëës do pooj jé takajaa Jerusarẽnh hẽnh.  
\v 17 Ti m', Mirét bä naa Paw-Ro mejũũ ranaëënh hyb n'aa Epeso bä habong do Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa.  
\v 18 Ti m', Mirét bä rakajaa bä, Paw-Ro ky hadoo sa hã:  
\p —Bë hapäh né hẽ nyy da ỹ bawäd had'yyt hẽ bë mahang Asija häj n'aa bä ỹ kajaa noo gó naa —näng mäh.  
\v 19 —Jesus hã ỹ moo wäd had'yyt hẽ, ta ky n'aa ỹ her'ood had'yyt hẽ. Dooh né ỹ h'yy kasabé bä. Jesus ky n'aa ỹ her'oot bä, hajõõ nuu me ỹ h'yyb heoot Jesus hã rah'yy ka'eeh tak'ëp ỹ karẽn do hyb n'aa. Tii da né hẽ ỹ bad'oo, hajõõ nuu me né hẽ paawä ỹ bahoop Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh do sa moo gó.  
\v 20 Dooh ỹ ky n'aa eréd bä ỹ her'oot do baad hadoo do ky n'aa bë hã. Sahõnh hẽ baad hadoo do bë ỹ ma met'ëëg wät. Bë tób yt hã bë ỹ metëëk, sahõnh hẽ ramaa napäh.  
\v 21 Judah buuj, Judah buuj nadoo do sa hã na-ããj hẽ ỹ baher'oot nesaa do raberéd hõm hyb n'aa, P'op Hagä Do hã rah'yy kawereem hyb n'aa, Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa.  
\v 22 Jerusarẽnh hẽnh ỹ bahõm hỹỹ kä ỹ P'op Hagä Do Sahee mejũũ. Dooh ỹ hapëë bä h'ëëd hado hã ỹ t'ĩĩ hẽnh.  
\v 23 Jããm né hẽ ỹ hapäh, sahõnh hẽ panang ỹ bewäd nä hẽnh, ỹ P'op Hagä Do Sahee maher'oot ỹ da radawäts gëët, tak'ëp da ỹ bahoop, tanooh.  
\v 24 Ti hadoo né hẽ paawä, dooh ỹ h'yyb n'aa p'eed bä ỹ hedëp do hã. Jããm hẽ ỹ karẽn ỹ bahajaa, Jesus Hyb N'aa Jawyk Do hã ỹ tamejũũ doo. Ỹ tamejũũ ỹ baher'oot hyb n'aa sahõnh hẽ sa hã P'op Hagä Do kamahä̃n do ky n'aa —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 25 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Ỹ hapäh baad ub, dooh da ỹ bë hapëë wäd bä bë mahang her'oot do paa P'op Hagä Do ji tabag'ããs do ky n'aa —näng mäh.  
\v 26 —Ti hyb n'aa baad ỹ baher'oot bë hã. Këh ỹ gabuuj nado tii, ta wób sa h'yyb tym P'op Hagä Do wë tanas'ëëg bä.  
\v 27 Sahõnh hẽ bë hã ỹ her'ood wät sahõnh hẽ P'op Hagä Do karẽn doo. Dooh ỹ ky n'aa jejën péh.  
\v 28 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ baad ub bë bahag'ããs bë daaj hẽ, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã na-ããj hẽ, sa wahë n'aa bë bahadoo hyb n'aa P'op Hagä Do Sahee an'oo bä. Taw'ããts hẽ bë hagãã baad ub P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh doo. Sa hyb n'aa paa Jesus kan'oo däk, tadajëp sa hyb n'aa, ta karapee rabahado padëëk hyb n'aa.  
\v 29 Ỹ hapäh hahỹỹh: Ỹ bahõm jawén paa bä, bë mahang an'aa da ta wób. Tabanas'aa b'éé hek'ook do hadoo da. Dooh da rat'yyd mehĩĩn bä Jesus hã h'yy ka'eeh doo.  
\v 30 Bë mahang na-ããj né hẽ ta wób radu doo da rawareem do P'op Hagä Do kyyh, sa hã kä Jesus hã h'yy ka'eeh do raky sũũt hyb n'aa.  
\v 31 Ti hyb n'aa, baad bë hyb n'aa matakä da! Bë hyb n'aa es'ee nyy da tamawoob hẽ ta baab noo gó had'yyt hẽ ỹ ky n'aa jebaanh sahõnh hẽ bë hã sét ken'yyh. Ta see pé noo gó ỹ h'yyb heoot doo me ỹ ky n'aa jebaanh, baad ỹ karẽn do hyb n'aa paawä bë h'yy ka'eeh Jesus hã —näng mä Paw-Ro sa hã.   
\p
\v 32 Ti m' taky hado kän:  
\p —Ỹ karẽn P'op Hagä Do bë tahag'ããs. Ỹ karẽn P'op Hagä Do ji wë ky enyym do panyyg n'aa bë h'yyb gó tawäd had'yyt hẽ. Ti né hẽ tan'oo bä baad bë h'yy kae magyys hẽ Jesus hã. Tan'oo däk da bë hã baad hadoo doo, ta karapee tasëëw hõm do sa hã taky däng doo —näng mäh.  
\v 33 —Dooh hëp ỹỹ gó ỹ karẽn pé paa ta wób sa dajẽẽr, ta wób sa saroor —näng mäh.  
\v 34 —Bë hapäh né hẽ ny hadoo ỹ moo wät daj ỹỹ hẽ, ma ỹ säm hã, hata ỹ ma säm hã.  
\v 35 Sahõnh hẽ ỹ bad'oo do hã ỹ metëëh bë hã, bë bahapäh hyb n'aa, tak'ëp né hẽ ji moo wät ji masa hyb n'aa kas'uut doo. Bë hyb n'aa es'ee Jesus kyyh: “Ji tsebee né paawä ji hã ran'oo bä ji karẽn doo, ta bahä̃nh ji tsebé da ta wób hã ji an'oo bä rakarẽn doo”, näng mä Jesus —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 36 Ta ti Paw-Ro her'oot do jawén paa bä m', ahyy häng ta taron nuu me, ta wób na-ããj hẽ m'. Ti m' taky n'aa etsẽẽ.  
\v 37 Sahõnh hẽ rabaód bong, rawaké wät, redëë wät.  
\v 38 Tak'ëp rawén h'yy ketón bong Paw-Ro her'oot do hã, dooh raty gepëë wäd bä taher'oot do hyb n'aa. Ti m' rabahadaa wëënh marakate gó tagatsëg sooh bä.   
\c 21  
\p
\v 1 Ti m', ãã kedëë bong jawén paa bä Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa Epeso bä naa han'aa do sa hã, ãã gatsëg tooj kän marakate gó. Ãã gagëd hõm ub tsyt dëëg hã, Kos häd näng doo hẽnh. Jat'iip hadoo ãã bahõm tsyt dëëg hã, Rodes häd näng doo hẽnh. Tii b' naa ãã bahõm panang Pataar häd näng doo hẽnh.  
\v 2 Pataar bä ãã baw'yyt marakate Penisija häj n'aa hẽnh hahõm doo. Ti m' ãã gatsëg tooj kän ta gó.  
\v 3 Ãã matsëk me ãã hapäh tsyt dëëg hã, Tsi-Peré häd näng doo, ji s'ỹỹ hadäk hẽnh. Ãã ahõm kän Sirija häj n'aa hẽnh. Marakate gabuuj ramesób nuuj jé, ãã as'oop panang Tiir häd näng doo hẽnh.  
\v 4 Tii bä ãã mamuun Jesus hã h'yy ka'eeh do tii bä habong doo. 7 ta ä̃h ãã baym dó sa pa. Ti m' P'op Hagä Do Sahee baher'oot Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã nyy d' rabad'oo Paw-Ro hã Jerusarẽnh hẽnh. Ti hyb n'aa m' raky hadoo Paw-Ro hã:  
\p —Ahõm manä Jerusarẽnh hẽnh —näk mäh.   
\p
\v 5 Ti m', 7 ta ä̃h tabado däk bä, ãã bawëëj kän. Jesus hã h'yy ka'eeh do ajyy, sa ỹỹm, sa taah ãã rahadaa w'ëënh hood jó. Hood jó ãã behyy bëëh ãã taron nu paa me, ti ãã ky n'aa etsẽẽ.  
\v 6 Ti m' ãã kedëë bong sa hã. Ti m' ãã gatsëg tooj kän marakate gó. Tii bä ãã hadaa w'ëënh do rabas'oob kän sa tób hẽnh.   
\p
\v 7 Tiir bä naa marakate bahõm, Toremajida bä tanu däng. Ta tii bä ãã beg'ããs Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wë. Sét adëb bä ãã tab'ëës sa sii.  
\v 8 Jat'iip hadoo ãã kaja hõm panang Sesareja häd näng doo bä. Pirip, Jesus ky n'aa rod tób bä ãã ba'yym. 7 ajyy Jesus mejũũ do sa hata see ti Pirip.  
\v 9 Ji meheet pé Pirip toog, marahud. Rahajaa raher'ood bä ta jawén hawät doo, P'op Hagä Do Sahee an'oo bä.  
\v 10 Hajõõ däk ãã ä̃h Pirip tób bä, takaja nä Judah häj n'aa hẽnh hana doo, P'op Hagä Do ky n'aa rod seeh, Agab häd näng doo.  
\v 11 Ãã pa tabana gëët bä, tapyn hõm Paw-Ro baa wyd. Ti m' ta daaj hẽ ta mooh, ta tsyym takamaw'yyd gëët ta me. Ti m' taky hadoo:  
\p —Hahỹ baa wyd näng do danäh, hahỹỹ da da Judah buuj ramaw'yyd däk Jerusarẽnh bä. Ran'oo däk da Judah buuj nadoo do sa moo gó, P'op Hagä Do Sahee her'oot —näng mä Agab kyyh.   
\p
\v 12 Ta ti ãã maa napäh bä, ta wób na-ããj hẽ ta tii bä hab'ëëh doo, ãã sahõnh hẽ ãã ky kah'ũũm Paw-Ro hã, tanahõm hyb n'aa Jerusarẽnh hẽnh.  
\v 13 Ti m' Paw-Ro ky hadoo:  
\p —Hëd n'aa bë ba'oot? Tak'ëp ỹ h'yy katón bë an'oo bä —näng mäh. —Dooh ỹ eỹỹm bä ỹ ramaw'yyd däk do hã. Rakarẽn bä ỹ radajëëb bä Jerusarẽnh bä, ỹ dajëp né hẽ Jesus Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hyb n'aa. Dooh ỹ eỹỹm bä —näng mäh.   
\p
\v 14 Dooh ãã taky dahé bä. Ti hyb n'aa dooh ãã ky kahũũm boo bä ta hã. Ti m' ãã ky hadoo:  
\p —Na manä Jesus, Hyb N'aa Jawyk Do h'yyb däng do hadoo ta hã —näk ããh.   
\p
\v 15 Ti m' ãã benyyw hõm ãã h'ëëd, ti m' ãã tsyym kasog kän Jerusarẽnh hẽnh hah'ũũm doo.  
\v 16 Jesus hã h'yy ka'eeh do wób, Sesareja bä habong doo, ah'ũũm ãã sii. Ãã ramahũũm aj'yy bäp peej Jesus hã h'yy kae däk do tób hẽnh, t'ĩĩ hẽnh ãã ba'ỹỹh hyb n'aa. Ta häd Masõn. Tsyt dëëg hã Tsi-Peré häd näng doo bä tabana.   
\s1 Tsijaag wë Paw-Ro beg'ããs do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 17 Ti m' ãã kaja hõm bä kä Jerusarẽnh bä, baad Jesus hã h'yy ka'eeh do ãã ragadoo.  
\v 18 Jat'iip hadoo ãã beg'ããs Paw-Ro sii Tsijaag tób hẽnh. T'ĩĩ hẽnh rakata b'ëëh sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa.  
\v 19 Ti m' Paw-Ro kedëng sa hã. Baad ub tabaher'oot sa hã sahõnh hẽ tamoo wät do hã P'op Hagä Do mo haj'aa Judah buuj nadoo do mahang.  
\v 20 Ta ti ramaa napäh bä m', raj'aa etsë P'op Hagä Do hã. Ti m' raky hadoo Paw-Ro hã:  
\p —Mahapäh né hẽ, ãã wakããn, hajõk Judah buuj babä rah'yy kae padëëk Jesus hã. Ti hadoo né hẽ sahõnh hẽ raky kah'ũũm Mosees ky n'aa jaw'yyk doo da ji bad'oo hyb n'aa.  
\v 21 Raher'oot mä sa hã, mametëëk mä jé pad'yyt hẽ habong do Judah buuj sa hã, Judah buuj nadoo do sa mahang habong do sa hã, Mosees kyy kerih do raky nadaheeh hyb n'aa. Raher'oot mä sa hã, dooh m' makarẽn bä sa taah masuuj noo byyh ranoo ehõg hõm. Raher'oot mä na-ããj hẽ, maher'oot mä sa hã ti dooh ër bad'oo doo da radoo bä —näk mä Tsijaag sa kyyh.   
\p
\v 22 Ti m' raky hadoo ẽnh:  
\p —Taw'ããts hẽ ër hyb n'aa newëë nyy da ër bad'oo. Raky n'aa napäh da õm kaja nä doo.  
\v 23 Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ ãã her'oot doo da mabad'oo —näk mä Paw-Ro hã. —Ti abong ji meheet pé ajyy ãã mahang sa sëën hehoh doo, P'op Hagä Do hã raky däng do ahëëj jëng do heen n'aa.  
\v 24 Sa sii ahõm P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh. Mamoo wäd sa sii ër ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da, bë h'yyb bë benäm hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó. Taw'ããts hẽ sa hyb n'aa mepaag hõm rama ejuu do pan'aa, sa sëën rabehoh hyb n'aa. Tii d' madoo bä, sahõnh hẽ rabahapäh da raher'oot do a ky n'aa dooh se hub tado bä. Rahapäh da maky daheeh né hẽ Mosees ky n'aa jaw'yyk doo.  
\v 25 Judah buuj nadoo doo kä, ãã ma erii wät nyy da rabad'oo do pan'aa. Hahỹỹ da ãã kyy kerih doo: “Taw'ããts hẽ bë nawëh P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do sa kabarii raweh'ëëh do tä n'aa. Taw'ããts hẽ bë nawëh bë masããh dab, har'ëëng dab, bë naboh bä ta majyyw gatsëë däk doo. Bë awëë manä ta majyyw. Bë aä̃ manä bë ỹỹm nadoo do sii, bë patug nadoo do sii” —näk mä Tsijaag tób bä kata b'ëëh do sa kyyh.   
\s1 P'op Hagä Do tób n'aa yt hã Paw-Ro ramaso däk do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 26 Ti m' jat'iip hadoo Paw-Ro mahũũm ta ti ajyy. Tamoo wät sa sii Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da, sa h'yyb rabenäm hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó. Ti m' tabahõm P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh, tapanäk hyb n'aa ta tii bä moo b'ook do sa hã, ny noo gó tabahänh P'op Hagä Do matym gó sa h'yyb rabenäm doo. Tapanäk mä na-ããj hẽ sa hã ny noo gó P'op Hagä Do hã rama ejuu doo.   
\p
\v 27 P'eets ub paawä m' tabahëëj jëng bä ta ti 7 ta ä̃h, Paw-Ro rabenyyw bong do ä̃ n'aa, Judah buuj wób, Asija häj n'aa hẽnh han'aa doo, rabahapäh mä Paw-Ro P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh. Ti m' hajõk do t'ĩĩ hẽnh kata b'ëëh do rah'yyb tatuk Paw-Ro wë rakamaj'ĩĩ hyb n'aa. Ti m' Paw-Ro wë rawaj'aa padëëk.  
\v 28 Rageëënh bä m' raky hadoo:  
\p —Ãã bë masaa Isaraéw buuj! —näk mäh. —Hahỹ né hẽ aj'yy jé pad'yyt hẽ hawät doo, tametëëk do kamaj'ĩĩ ãã hã, Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã na-ããj hẽ, hahỹỹ hã na-ããj hẽ P'op Hagä Do tób n'aa hã. Hỹỹ kä na-ããj hẽ tamanaa Judah buuj nadoo do wawẽẽ hẽ, P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh. Ta yd rejãã tan'oo bä —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 29 Tii da rawén ky hadoo, pooj jé rabahapäh Paw-Ro sii Epeso buuj, Toropimo häd näng doo, panang bä rababong bä. Paw-Ro mahũũm red'oo P'op Hagä Do tób n'aa yt hã.   
\p
\v 30 Ti m' sahõnh hẽ panang buuj rakawajããn. Jé pad'yyt hẽ rabana, rawaj'aa padëëk P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh. Ramaso däg kän mä tii bä Paw-Ro, ramahũũm mä P'op Hagä Do tób n'aa w'oo hã. Ti m' nayyw hẽ ranoo gatsëë däk ta nooh.  
\v 31 Ranaboh nuuj jé paawä Paw-Ro, Roma buuj warahén n'aa wahë n'aa hã rapanäk mä Jerusarẽnh buuj kamaj'ĩĩ do ky n'aa.  
\v 32 Ti m' warahén sa wahë n'aa tanaëënh mä warahén wób, warahén sa wahë n'aa wób na-ããj hẽ. Ti m' rawaj'aah Jerusarẽnh buuj sa wë. Rabahapäh bä m' warahén sa wahë n'aa sa sii han'aa doo, moo yyw padëëk mä Paw-Ro rej'ãã doo.  
\v 33 Ti m' warahén sa wahë n'aa kaja nä bä tamaso däk Paw-Ro, ti m' tamejũũ ramoo maw'yyd däk haak sapuuw hadoo doo me. Ti m' teaanh mäh:  
\p —Jaa hahỹ aj'yy? H'ëëd hado tamo haj'aa? —näng mäh.   
\p
\v 34 Ti m' ta see hadoo ta wób rageëënh, ta see ky n'aa hadoo ta wób sa kyyh. Dooh m' warahén sa wahë n'aa h'yyb mepëë bä ta ky n'aa hã, tak'ëp rageëënh do hyb n'aa. Ti hyb n'aa tamejũũ ramahũũm warahén tób n'aa yt hã.  
\v 35 T'ĩĩ hẽnh rakaja hõm bä, tób gó ji basëëk do tyng n'aa jó, warahén ratóg sëëk mä Paw-Ro, hajõk do ta hã rapahuut do hyb n'aa.  
\v 36 Ti m' hajõk do rageëëj nä:  
\p —Ji daj'ëëp, ji daj'ëëp! —näk mäh.   
\p
\v 37 Ti m' warahén ramajëë suun pooj jé Paw-Ro beaanh sa wahë n'aa hã Gereg kyy me:  
\p —Ỹ karẽn paawä ỹ her'oot a hã —näng mäh.  
\p Ti m' warahén sa wahë n'aa eaanh:  
\p —Mer'oot Gereg kyyh? —näng mäh.  
\v 38 —Õm nado Esit buuj kamaj'ĩĩ do du n'aa do nag'aap hẽ denaa hẽ? Õm nado ti mahũũm do 4 miw heb'ooh do banawäng doo hẽnh? —näng mäh.   
\p
\v 39 Ti m' Paw-Ro ky hadoo:  
\p —Dooh. Ỹ nado tii —näng mäh. —Judah buuj ỹ ti hỹỹh. Panang Tas häd näng doo bä naa, Siris häj n'aa bä naa ỹỹh. Panang ky n'aa etsëëh do buuj ỹỹh —näng mäh. —Ỹ karẽn paawä man'oo ỹ baher'oot hyb n'aa sa hã —näng mäh.   
\p
\v 40 Ti m' warahén sa wahë n'aa an'oo kän tabaher'oot hyb n'aa. Ti m' Paw-Ro bag'ëëd däk tsyym tyng n'aa jó. Ti m' tameduuk ta moo me, bag hẽnh rababë däk hyb n'aa. Ti m' bag hẽnh rababë däk bä, tadu doo taher'oot do Eberew kyy me.\f + \fr 21:40 \ft Judah buuj sa kyyh heh'äät do ramaneëënh \fq Eberew kyyh\ft . Judah buuj na-ããj hẽ rer'oot Aramew kyyh. Sa wób na-ããj hẽ rahajaa rer'ood bä Gereg kyyh.\f* Ti m' taky hadoo:   
\c 22  
\p
\v 1 —Wakãn haa, yp ỹ hyb n'aa hedoo doo. Bë maa newë këh ỹỹ. Hã ỹ rakamaj'ĩĩ do ky n'aa ỹ her'oot —näng mäh.   
\p
\v 2 Ti m' ramaa napäh bä m' ter'oot do Eberew kyy me, sa kyy me, bag hẽnh rababë däg magyys hẽ tii bä. Ti m' Paw-Ro ky hadoo:   
\p
\v 3 —Judah buuj né ỹ hỹỹh. Panang Tas häd näng doo bä, Siris häj n'aa bä ỹ benäng. Babä Jerusarẽnh bä ỹ bawäng. Gamarijéw\f + \fr 22:3 \ft Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do ky n'aa etsëëh do ti Gamarijéw. Atos 5.34 hã takerii däk ta ky n'aa.\f* baad ub né hẽ ỹ tama metëëk ër wahë makũ ky n'aa jaw'yyk do ky n'aa. Baad ub né hẽ ỹ karẽn paa ỹ h'yyb n'yym P'op Hagä Doo, da hẽ bë bad'oo doo da né hẽ.  
\v 4 Ỹ rejãã né paa Jesus hã h'yy ka'eeh doo, radejëp hyb n'aa. Ỹ mesoo paa ỹỹj, ajyy, ỹ dewëës ragadahew'ëës doo gó.  
\v 5 P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät doo, ër wahë n'aa na-ããj hẽ rahapäh tii. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot do bë hã. Hã ỹ raban'oo däk paa kerih doo, ramejũũ do ky n'aa, ỹ banoo hyb n'aa ër wakããn, Judah buuj, panang Damas-Ko häd näng doo bä habong do sa hã. Ti t'ĩĩ hẽnh ỹ bahõm paah, ỹ mena paawä Jesus hã h'yy ka'eeh doo, rarejãã hyb n'aa Jerusarẽnh hẽnh —näng mä Paw-Ro sa hã.   
\p
\v 6 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Ti, wasyk, ỹ bedaa däk bä Damas-Ko, tii bä wë hã naa gabarëëh do ta bag gabar'ëëng wät hahãt ỹỹ.  
\v 7 Tũũ ỹ badëë jat tii bä. Ti ỹ maa napäh kyyh, hã ỹ her'oot doo: “Saw-Ru, Saw-Ru, h'ëëd hyb n'aa ỹ marejãã?”, näng mä kyyh hã ỹỹ.  
\v 8 “Jaa õm?”, näng ỹỹh. “Ỹ né hẽ Jesus, Nasaréh buuj marejãã doo”, näng mäh.  
\v 9 Si ỹ habok do rahapëë né paawä ta bag, dooh rah'yy ganyy bä kyyh hã, hã ỹ her'oot do hã.  
\v 10 Ỹ eaanh tii bä: “Nyy d' ỹ bad'oo, Hyb N'aa Jawyk Doo?”, näng ỹỹh. Ti taky hadoo hã ỹỹ: “As'ëëg g'ëëd. Ahõm nä panang hẽnh. T'ĩĩ hẽnh rabaher'oot a hã nyy da mamoo wät do pan'aa hã ỹỹ”, näng mä Jesus kyyh hã ỹỹ.  
\v 11 Ỹ hapäh ta bag tak'ëp gabarëëh do hyb n'aa ỹ wén ty tamaa wät. Ti hyb n'aa hata haa ỹ ramoo maso hõm Damas-Ko hẽnh ãã bah'ũũm hyb n'aa.   
\p
\v 12 —Aj'yy Ananijas häd näng do ỹ taheg'ããs. Baad ta ti Ananijas ky dahé had'yyt hẽ Mosees ky n'aa jaw'yyk doo. Ta ti panang bä habong do Judah buuj raweh'ëëh ti Ananijas.  
\v 13 Pa ỹ tabag'ëëd däk bä taky hadoo: “Wakãn ỹỹ, Saw-Ru, mabegãã däk p'aa hẽnh!”, näng mäh. Ỹ bahapëë däg kän nayyw hẽ tii bä.  
\v 14 Ti m' taky hadoo ẽnh hã ỹỹ: “P'op Hagä Do ër wahë makũ rah'yy kaha'eeh doo, ti né hẽ hasëëw wät õm, mabahapäh hyb n'aa takarẽn doo, mabahapäh hyb n'aa P'op Hagä Do karẽn doo da hawät doo,\f + \fr 22:14 \ft Jesus né hẽ ti \fq P'op Hagä Do karẽn doo da hawät doo\ft .\f* mamaa napäh hyb n'aa ta ti ta kyyh.  
\v 15 Õm né hẽ da Baad Had'op Do rod n'aa sahõnh hẽ sa hã. Maher'ood da mamaa napäh doo, mahapäh do ky n'aa”, näng mä ta kyyh hã ỹỹ.  
\v 16 Ti m' taky hadoo: “Magadaa wäd manäh. Ahõm nä õm ranu gemuun wät hyb n'aa. Õm ranu gemuun bä, Jesus hã mabetsẽẽ a hã hanäng do nesaa do tabawug hõm hyb n'aa”, näng ta kyyh hã ỹỹ.   
\p
\v 17 Ti m' Paw-Ro ky hadoo ẽnh:  
\p —Jerusarẽnh hẽnh ỹ babaaj nä bä, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã ỹ bahõm ỹ ky n'aa etsẽẽ hyb n'aa. Ta tii bä s'ëëh hadoo hã ỹỹ.  
\v 18 S'ëëh hadoo doo gó ỹ hapäh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo. Hahỹỹ da ta kyyh hã ỹỹ: “Nayyw hẽ! Ahõm nä Jerusarẽnh bä naa. Dooh da raky dahé bä këh ỹ n'aa maher'oot doo”, näng mä hã ỹỹ.  
\v 19 Ti ỹ ky gadoo: “Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, sahõnh hẽ ajyy babä habong do rahapäh nyy da ỹ bahõm do paa sahõnh hẽ tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã, a hã h'yy ka'eeh do ỹ dewëës hyb n'aa, ỹ rejãã hyb n'aa.  
\v 20 Radaj'ëëp noo gó a ky n'aa rod paa Es-Tew häd näng doo, ỹ na-ããj hẽ sa da h'yyb hadoo. Ỹ né paa pä me hakut do sa saroor henäm”, näng këh ỹ ta hã.  
\v 21 Ti taky hadoo hã ỹỹ: “Ahõm nä, õm ỹ mejũũ dawëë, Judah buuj nadoo do sa mahang”, näng mäh.   
\p
\v 22 Ti m', jããm né hẽ ramaa newëë do Paw-Ro her'oot doo. Judah buuj nadoo do sa mahang Paw-Ro Jesus mejũũ Paw-Ro her'oot hyb n'aa, radu doo mä rageëënh doo:  
\p —Dooh taw'ããts hẽ tado tawäd bä badäk hahỹỹ hã! Taw'ããts hẽ tadajëp! —näk mä Paw-Ro majĩĩ sa kyyh.   
\p
\v 23 Ti m' rageëënh. Sa hatsë sa hã padëëk do ratepyh, rakawajããn do heen n'aa. K'ããts rehaa p'op.  
\v 24 Ti hyb n'aa, warahén sa wahë n'aa mejõ kän Paw-Ro ramajëë suun warahén tób n'aa yt hã. Tamejũũ mä rahewyyh. Tamejũũ mä reaanh ta hã h'ëëd hyb n'aa ta majĩĩ tii da rawén geëënh.  
\v 25 Ti m' ramaw'yyd däk bä rahewyyh do pan'aa paawä, Paw-Ro eaanh warahén wahë n'aa see hã:  
\p —Roma buuj raky n'aa jaw'yyk do anoo g'eeh bë hewyh bä Roma buuj seeh, bë nahapëë nä bä tamo haj'aa kadoo bä? —näng mäh.   
\p
\v 26 Ti m' warahén sa wahë n'aa see maa napäh bä Paw-Ro her'oot doo, nayyw hẽ tabahõm kän warahén sa wahë n'aa heh'äät ub do wë. Ti m' teaanh ta hã:  
\p —Nyy da mabad'oo hahỹ aj'yy hã? Roma buuj né hẽ ti hỹỹh —näng mäh.   
\p
\v 27 Ti m' sa wahë n'aa heh'äät ub do bahõm Paw-Ro wë. Ti m' tabeaanh:  
\p —Te hub né hẽ, Roma buuj né hẽ õm? —näng mäh.  
\p —Ỹỹ. Roma buuj né hẽ ỹỹh —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 28 Ti m' warahén sa wahë n'aa heh'äät ub do ky hadoo:  
\p —Tak'ëp ỹ bepaag hõm paah, Roma buuj ỹ bahadoo hyb n'aa —näng mäh.  
\p Ti Paw-Ro ky hadoo ta hã:  
\p —Roma häj n'aa bä ỹ benäng, ti hyb n'aa ỹ benäng noo gó naa Roma buuj né ỹ hỹỹh —näng mäh.   
\p
\v 29 Ti m' hewyyh do paawä nayyw hẽ m' raberéd gëët Paw-Ro. Sa wahë n'aa eỹỹm wät tah'yy ganyy bä Roma buuj né ti tamejũũ ramoo maw'yyd däk do haak sapuuw hadoo doo me.\f + \fr 22:29 \ft Dooh Roma buuj raky n'aa jaw'yyk do an'oo bä Roma buuj see ramaw'yyd bä ranahapäh nä bä tamo haj'aa kadoo bä. Ti hyb n'aa warahén sa wahë n'aa wén eỹỹm wät.\f*   
\s1 Sinedirijo ajyy n'aa hã Paw-Ro her'oot do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 30 Ti m' jati pé warahén sa wahë n'aa heh'äät ub do mejũũ ramanyyh Paw-Ro. Takarẽn mä ta heen n'aa näng baad ub h'ëëd p'ãã Judah buuj Paw-Ro hã raky n'aa tapaa. Ti m' tamejũũ P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Judah buuj sa wahë n'aa wób, rakata b'ëëh hyb n'aa, Sinedirijo häd enäh doo. Ti m' Paw-Ro tamanaa rabab'ëëh bä.   
\c 23  
\p
\v 1 Ti m' baad ub mä Paw-Ro baheg'ããs Sinedirijo ajyy n'aa sa wë, ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Wakãn haa —näng mäh. —P'ooj ub ỹ bawät do hadoo né hẽ ỹ da hẽ. Baad ub hëp ỹ tym P'op Hagä Do matym gó —näng mäh.   
\p
\v 2 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät doo, Ananijas häd näng doo, mejũũ mäh, Paw-Ro pa hab'ëëh do Paw-Ro ranoo gewyyh hyb n'aa.  
\v 3 Ti m' Paw-Ro ky hadoo ta hã:  
\p —P'op Hagä Do õm hewyyh da! Ta hadë hawak doo me j'ooj hẽ rep'ees do hadoo õm!\f + \fr 23:3 \ft J'ooj madäk do ta h'yyb tym, Paw-Ro hanäng pé panyyg ky n'aa gó taher'oot doo.\f* Õm tii bä hasooh ỹ maky n'aa etyy hyb n'aa Mosees ky n'aa jaw'yyk do her'oot doo da. Ti hadoo né hẽ, dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do maky dahé bä, ỹ mamejũũ ỹ rabahewyyh hyb n'aa. Dooh tii da Mosees ky n'aa jaw'yyk do an'oo bä —näng mä Paw-Ro kyyh ta hã.   
\p
\v 4 Ti m' Paw-Ro pa hab'ëëh do raky hadoo Paw-Ro hã:  
\p —Õm ky neỹỹm maky n'aa rejã bä P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät doo! —näk mäh.   
\p
\v 5 Ti m' Paw-Ro ky hadoo:  
\p —Wakãn haa, dooh ỹ hapëë bä P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do tado bä. P'op Hagä Do kyy kerih do hã hahỹỹ da takerih: “Maky n'aa rejã manä bë wahë n'aa”\f + \fr 23:5 \ft Esodo 22.28\f* —näng mäh.   
\p
\v 6 Ti m' Paw-Ro hapäh do hyb n'aa ti anäng ta wób Saduséw, ta wób Pariséw sa mahang, taky hadoo kat'aa do sa hã:  
\p —Wakãn haa, —näng mäh —Pariséw né ti ỹ hỹỹh. Pariséw t'aah ỹỹh —näng mäh. —Hã ỹ rawén ky n'aa tapaa, ỹ gada do hyb n'aa dejëp do ragenä bong doo —näng mäh.   
\p
\v 7 Tii da taher'oot do hyb n'aa, radu doo raky ked'aak do Pariséw Saduséw sa mahang. Ti hyb n'aa raketyn b'ëëh mä sa wahë n'aa ta tii bä kata padëëk doo.  
\v 8 (Saduséw sa hã ji dajëp jawén paa bä, dooh ji ganä wäd bä. Sa hã, dooh ããs. Sa hã dooh na-ããj sahee péh. Pariséw sa hã kä, ji dajëp jawén paa bä ji ganyyh nä p'aa hẽnh. Ti anäng na-ããj hẽ sa hã ããs, sahee na-ããj hẽ.)   
\p
\v 9 Ti hyb n'aa raky ked'aak mä ta ti p'ãã. Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do wób, Pariséw wób as'ëëg b'ëëh mäh. Tak'ëp mä sa kyyh. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:  
\p —Dooh hahỹ aj'yy nesaa do tamoo wäd bä. Ji hapäh mä ããs her'ood bä ta hã. Ji hapäh mä tii, sahee her'ood bä ta hã —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 10 Ti m' Pariséw Saduséw kamajẽ däg mä tak'ëp. Ti m' warahén sa wahë n'aa beỹỹm wät, rejes wät ted'oo Paw-Ro. Ti hyb n'aa tamejũũ warahén rabahõm rabej'ooj nyyh hyb n'aa Paw-Ro, warahén tób hẽnh ramahũũm hyb n'aa p'aa hẽnh.   
\p
\v 11 Ti m' atsëm kä, Jesus kasee Paw-Ro hã. Ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —Eỹỹm manäh! —näng mäh. —Maher'oot do hadoo këh ỹ n'aa babä Jerusarẽnh bä, ti hadoo né hẽ da maher'ood panang Roma häd näng doo bä —näng mä Jesus ta hã.   
\s1 Paw-Ro Judah buuj wób radajëëb paawä panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Ti m' jati péh, Judah buuj Jesus hã h'yy kana'eeh do wób rakaner'oot Paw-Ro radaj'ëëp hyb n'aa. P'op Hagä Do hã raky däng radaj'ëëp né hẽ. Ti m' raky hadoo:  
\p —Dooh d' ër awa bä, dooh d' ër eëg bä ër nanaboh nä bä Paw-Ro —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 13 Tahyb n'aa pé 40 ajyy ti h'yyb hedoo doo.  
\v 14 Ti m' rabahõm P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Judah buuj sa wahë n'aa wë na-ããj hẽ. Ti m' raky hadoo sa hã:  
\p —P'op Hagä Do hã ãã ky däng, dooh ãã awa bä, dooh ãã eëg bä Paw-Ro ãã nanaboh nä bä —näk mäh.  
\v 15 —Ãã karẽn paawä Sinedirijo ajyy n'aa sii hẽ bë ky n'aa etsẽẽ warahén sa wahë n'aa hã, Paw-Ro tamanaa hyb n'aa bë bab'ëëh bä. Taw'ããts hẽ bë her'oot bë karẽn baad bë ky n'aa napäh ta ky n'aa, bë keno da —näk mäh. —Ãã gadaa däk da ta baa bä, ãã daj'ëëp hyb n'aa bë hab'ëëh hẽnh takajaa do pooj jé —näk mä sa kyyh.   
\p
\v 16 Ti m' Paw-Ro s'aah ky n'aa napäh raher'oot doo. Ti m' tabahõm kän warahén sa tób hẽnh, Paw-Ro tapanäk hyb n'aa.  
\v 17 Ti m' Paw-Ro naëënh warahén sa wahë n'aa seeh. Ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —Mamahũũm hahỹ pahëëw bë wahë n'aa wë. Ti anäng panyyg taher'oot pé ta hã —näng mä Paw-Ro.   
\p
\v 18 Ti m' warahén wahë n'aa see mahũũm kän pahëëw sa wahë n'aa heh'äät ub do wë. Ti m' taky hadoo ta hã:  
\p —Paw-Ro, ër maso gëët doo, ỹ tanaëëj nä, taher'oot hã ỹỹ, ỹ manaa hyb n'aa hahỹ pahëëw a wë. Ti anäng mä panyyg taher'oot pé pan'aa a hã —näng mäh.   
\p
\v 19 Ti m' pahëëw warahén sa wahë n'aa heh'äät ub do moo takyg hõm ramaa nanapäh hẽnh. Teaanh mäh:  
\p —H'ëëd ti makarẽn maher'oot hã ỹỹ? —näng mäh.   
\p
\v 20 Ti m' pahëëw ky hadoo:  
\p —Judah buuj kaner'ood bong a hã raky n'aa her'oot hyb n'aa Paw-Ro mamahũũm hyb n'aa Sinedirijo ajyy n'aa rakahet'aa hẽnh. Rakarẽn mä paawä raky n'aa napëë magyys hẽ Paw-Ro ky n'aa, ken'ooh da.  
\v 21 Maky dahé manä da. 40 ajyy tahyb n'aa pé ragadaa däk radaj'ëëp hyb n'aa. Kejën rabë bä. P'op Hagä Do hã raky däng dooh rawa bä, dooh reëg bä rananaboh nä bä Paw-Ro. Da hẽ ti abë padëëk. Ragadaa däk maher'oot do pan'aa sa hã —näng mä Paw-Ro s'aah kyyh warahén sa wahë n'aa heh'äät ub do hã.   
\p
\v 22 Ti m' warahén sa wahë n'aa heh'äät ub do edëë wät pahëëw. Ti m' taky hadoo:  
\p —Maher'ood manä ỹ mapanäk doo —näng mäh.   
\p
\v 23-24 Ti m' warahén sa wahë n'aa heh'äät ub do naëënh pawóp hẽ warahén sa wahë n'aa. Ti m' taky hadoo sa hã:  
\p —Bë etyn hõm da 200 warahén tsyym me hah'ũũm péh, 70 kawaaro jó hah'ũũm do ta wób, 200 jook yt hã hah'ũũm doo, kawaaro Paw-Ro jahõm pé sii hẽ da, atsëm rabahõm hyb n'aa panang Sesareja häd näng doo hẽnh —näng mä ta kyyh.  
\p Ti m' tamejũũ baad ub ramahũũm hyb n'aa Paw-Ro, sa wahë n'aa Peris häd näng do wë.  
\v 25 Tamejũũ sa hã tama erih do Peris. Terih doo, hahỹỹ da m':   
\p
\v 26 “Ỹ, Karaw-Dijo Risijas, ỹ edëng õm Peris, hyb n'aa jawyk doo, Sesa kyy gó babä bag'ããs do õm.  
\v 27 Õm ỹ panäk hahỹỹ da: Judah buuj ramaso däk hahỹ aj'yy. Rakarẽn paawä radaj'ëëp. Ti ỹ ky n'aa napäh bä Roma buuj tado bä, ỹ bahõm warahén sii hẽ ỹ bed'ëëp hyb n'aa sa moo gó naa.  
\v 28 Ỹ karẽn paawä ỹ heen n'aa näng h'ëëd hyb n'aa rakamaj'ĩĩ ta hã, ti hyb n'aa ỹ wén mahũũm paa Judah buuj wahë n'aa sa wë.  
\v 29 Tii bä ỹ heen n'aa nyy däk raky n'aa jaw'yyk do hyb n'aa raky kes'ëëm. Dooh tamo haj'aa kadoo bä ji daj'ëëp hyb n'aa paawä. Dooh tamo haj'aa kadoo bä na-ããj hẽ ji dawäts gëët hyb n'aa.  
\v 30 Tii bä ỹ ky n'aa napäh rakarẽn radaj'ëëp. Ti hyb n'aa nayyw hẽ ỹ mejõ hõm a wë. Ỹ maher'oot da ta majĩĩ, a wë rabahõm a sii raber'oot hyb n'aa ta ky n'aa”, näng mä terih do hã.   
\p
\v 31 Ti m' warahén sa wahë n'aa mejũũ doo da rabadoo kän. Ramahũũm kän mä atsëm Paw-Ro. Ti m' panang An-Tiparis häd näng doo bä rakajaa.  
\v 32 Tii b' naa, jati péh, warahén tsyym me hah'ũũm do rababaaj nä p'aa hẽnh sa tób hẽnh. Kawaaro jó hah'ũũm do ramahũũm kän tii bä Paw-Ro.  
\v 33 Rakaja hõm bä Sesareja bä, ran'oo däg kän sa wahë n'aa ma erih do Peris hã. Ti m' rahaëënh Paw-Ro ta hã.  
\v 34 Ti m' Peris ner'ood kän kerih doo, ti m' teaanh mä Paw-Ro hã ny hado tabanäng hẽnh tabana, Roma häj n'aa. Siris hẽnh naa tabana Paw-Ro her'oot bä m',  
\v 35 Peris ky hadoo ta hã:  
\p —Ỹ maa newëë da a ky n'aa a hã kamaj'ĩĩ do rakaja nä bä —näng mäh.  
\p Ti m' tamejũũ Eróts, Judah buuj sa wahë n'aa tób haeh do yt hã warahén rabahag'ããs hyb n'aa Paw-Ro.   
\c 24  
\s1 Peris hã Paw-Ro her'oot do raky n'aa tapaa do ky n'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' 5 ta ä̃ jawén paa bä, Ananijas, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do kajaa nä Sesareja bä. Ta sii tamanaa mä Judah buuj sa wahë n'aa wób, sa ky n'aa rod Ter-Turus häd näng do na-ããj hẽ. Ti m' raky n'aa tapa kän Paw-Ro ta ti häj n'aa bagã n'aa matym gó.  
\v 2 Ti m' Paw-Ro ramana gëët bä, Ter-Turus häd näng do du doo taher'oot do Peris hã. Paw-Ro taky n'aa tapaa. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:  
\p —Baad tanyy né hẽ, a hyb n'aa baad ub ãã hã ãã häj n'aa bä. Dooh kamaj'ĩĩ péh. Õm h'yy ganäng do hyb n'aa, baad tawén hadoo ãã hã, ãã häj n'aa bä.  
\v 3 Jé pad'yyt hẽ ãã häj n'aa bä ãã h'yy gadajang a mo haj'aa hyb n'aa, Peris, tak'ëp hyb n'aa jawyk doo —näng mäh.  
\v 4 —Dooh ãã karẽn bä õm ãã h'yyb panasä bä. Ti hyb n'aa ãã karẽn paawä kanahën d'os hẽ mamaa newë ãã her'oot doo.  
\v 5 Gëët hahỹ aj'yy, kamaj'ĩĩ do du na do tii, ãã hã. Jé pad'yyt hẽ badäk hahỹỹ bä Judah buuj rakamaj'ĩĩ sa hã hẽ tan'oo bä. Aj'yy Nasaréh buuj ky s'ũũt doo, ta wób sa wë h'yy kawereem hõm do sa wahë n'aa see hahỹỹh.  
\v 6 Takarẽn paawä tan'oo bä baad tanado wät P'op Hagä Do matym gó P'op Hagä Do tób n'aa. Ti hyb n'aa ãã wén maso däk. [ 
\v 7 Ãã karẽn paawä ãã ky n'aa etyy ãã ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da. Ti nuuj jé warahén sa wahë n'aa, Risijas häd näng doo, ta warahén sii hẽ tabana. Ãã hã rawaj'aa padëëk, Paw-Ro rabej'ooj hõm hyb n'aa ãã mahä̃nh.  
\v 8 Tamejũũ ta hã ky n'aa tapaa do a wë rabahõm.] Baad hahỹ aj'yy hã meaaj bä, maheen n'aa näng da ãã ehub né hẽ ãã ky n'aa tapaa do hã —näng mä Ter-Turus kyyh Peris hã.   
\p
\v 9 Ti m' Judah buuj, Jerusarẽnh bä han'aa doo, raky masa Ter-Turus. Raky n'aa tapaa ẽnh Paw-Ro. Te hub né hẽ m' Ter-Turus her'oot doo, sa nooh.   
\p
\v 10 Ti m' sa wahë n'aa Peris häd näng do mejũũ Paw-Ro ber'oot hyb n'aa. Ti m' Paw-Ro ky hadoo:  
\p —Hajõõ däg ta baab ãã häj n'aa bä baad maky n'aa etyy. Ti hyb n'aa h'yyb neỹỹm doo me ỹ her'oot a hã këh ỹ n'aa hã ỹ raky n'aa tapaa do ky n'aa hã —näng mäh.  
\v 11 —12 ta ä̃ nä ỹ kaja nä Jerusarẽnh bä, P'op Hagä Do ỹ hyb n'aa esee hyb n'aa. Makarẽn bä mameaaj ỹ kajaa noo gó ỹ rahapäh doo, te hub né hẽ ta ti ỹ her'oot do mabahapäh hyb n'aa.  
\v 12 B'ëëh hahỹỹ hã ỹ kamaj'ĩĩ doo, dooh noo gó ỹ rahapëë bä ỹ ky kedag bä P'op Hagä Do tób n'aa bä. Dooh noo gó ỹ rahapëë bä ỹ kamajẽ bä tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hã, panang bä na-ããj hẽ.  
\v 13 Hahỹ ajyy dooh rahaja bä rametä bä te hub tado bä hã ỹ raky n'aa tapaa do ky n'aa.   
\p
\v 14 Hỹỹ kä, dooh ỹ ky n'aa jejën bä, ỹ hyb n'aa jaw'yyk né hẽ P'op Hagä Doo, ãã wahë makũ rah'yy kaha'eeh doo. Ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do wë ky n'aa ỹ ky daheeh.\f + \fr 24:14 \ft Jesus ky n'aa né hẽ ti \fk “ta tyw n'aa papuuj” \ft ramaneëënh doo.\f* Ta wób wë ãã h'yy kawareem hõm ramaneëëj né paawä ta tyw n'aa papuuj, sahõnh P'op Hagä Do kyy kerih do ỹ ky daheeh. P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih doo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ỹ ky daheeh.  
\v 15 Hã ỹ kamaj'ĩĩ do ragada do hadoo né hẽ ỹ gada dejëp do ragenä bong doo, P'op Hagä Do mo haj'aa. P'op Hagä Do karẽn doo da habong do paah, baad nabok do paa na-ããj hẽ da ãã gada ragenä bong doo.  
\v 16 Sahõnh hẽ da ragenä bong do hyb n'aa, baad ub had'yyt hẽ ỹ karẽn ỹ bawät, hëp ỹỹ gó baad had'yyt hẽ tabahadoo hyb n'aa P'op Hagä Do hã, ta wób sa hã na-ããj hẽ —näng mä Paw-Ro.   
\p
\v 17 Ti m' Paw-Ro ky hadoo ẽnh:  
\p —Hajõng ta baab häj n'aa s'ee hẽnh ỹ bewäd nä. Ta jawén ỹ babaaj hõm p'aa hẽnh Jerusarẽnh hẽnh, kasuud is do Judah buuj sa mahang habong do sa matym n'aa ỹ tajooh hyb n'aa, P'op Hagä Do hã ỹ ma ejuu do hyb n'aa na-ããj hẽ.  
\v 18-19 Ti né hẽ ỹ bad'oo P'op Hagä Do tób n'aa yt hã, sahõnh hẽ ỹ bahajaa jawén paa bä ãã ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da ji h'yyb banyyw däk hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó. Dooh hajõk do tado bä si ỹ habok doo. Dooh na-ããj hẽ ỹ kamajẽ bä ta wób sa wë. Daap ramenyyh hã ỹ raky n'aa tapaa doo. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã né hẽ ỹ bag'ëëd däk Judah buuj wób Asija häj n'aa hẽnh naa ỹ rabahapäh bä. Taw'ããts hẽ né hẽ paawä ta ti né hẽ ajyy wawẽẽ hẽ rabana, hã ỹ raky n'aa tapaa hyb n'aa tanyy bä sa wë hã ỹ raky kes'ëëm péh. Ti né hẽ P'op Hagä Do tób n'aa yt hã ỹ raky n'aa tapaa do paah.  
\v 20 Ta ti ranan'aa do hyb n'aa, na b'ëëh hahỹ raher'ood ny hadoo pé rahapäh ỹ mo haj'aa kadoo bä Sinedirijo ajyy n'aa raky kes'ëëm do hã ỹỹ.  
\v 21 Jããm né hẽ hahỹỹ da këh ỹỹ Sinedirijo ajyy n'aa sa hã: “Dejëp do ragenä bok do ỹ gada do hyb n'aa, hã ỹ raky n'aa etyy bë matym gó”, näng paa këh ỹ sa hã. Nepäh ta tii hã rawyyd bä sa hã baad nadoo do mo haja ỹỹ —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 22 Ti m', baad Peris ky n'aa napäh né hẽ Jesus ky n'aa, ta tyw n'aa papuuj ramaneëënh doo. Paw-Ro her'oot do jawén paa bä taky hadoo:  
\p —Jããm hẽ dó —näng mäh. —Warahén sa wahë n'aa Risijas häd näng do kajaa bä, ỹ baher'oot da nyy da ỹ bad'oo õm raky n'aa tapaa do hã —näng mä Peris kyyh.   
\p
\v 23 Ti m' Peris mejũũ warahén sa wahë n'aa see rabaheg'ããs nä Paw-Ro. Hahỹỹ da m' ta kyyh sa hã:  
\p —Taw'ããts hẽ bë eréd tabawät hyb n'aa, tabeg'ããs hyb n'aa. Bë an'oo na-ããj hẽ ta najiis rabeg'ããs ta wë rabanoo hyb n'aa takarẽn doo —näng mäh.   
\p
\v 24 Ti m' ta jawén, p'aa hẽnh Peris bana Paw-Ro wë. Ta ỹỹm sii hẽ tabana. Dusir mä Peris ỹỹm häd. Judah buuj mä ti ta ỹỹm. Ti m' tamejũũ Paw-Ro ranaëënh. Tamaa newëë mä Paw-Ro her'oot doo, ji h'yy ka'eeh do Kristo Jesus hã ky n'aa.  
\v 25 Ti m' Paw-Ro baher'oot bä baad ub ji bawät do ky n'aa, ji h'yy keb'aah do ky n'aa, ta jawén ji P'op Hagä Do ky n'aa etyy do ky n'aa na-ããj hẽ, Peris eỹỹm wät mäh. Ti m' taky hadoo:  
\p —Jããm hẽ dó. Ahõm nä. Ỹ karẽn bä, ỹ mejũũ da õm ranaëënh p'aa hẽnh —näng mä ta kyyh Paw-Ro hã.   
\p
\v 26 Peris karẽn paawä Paw-Ro anoo dajẽẽr ta hã, taberéd hõm hyb n'aa. Ti hyb n'aa m' hajõõ nuu me tanaëënh ta wë Paw-Ro sii taber'oot hyb n'aa.  
\v 27 Ti m' pawóp hẽ ta baab tabahado däk bä, Posijo-Pes Peris jawén buuj däg. Peris sa wahë n'aa tabadoo do paa tabanyyh bä, teréd gëët Paw-Ro, Judah buuj tah'yyb en'yym hyb n'aa.   
\c 25  
\s1 Roma buuj sa wahë n'aa see sii Paw-Ro ber'oot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' tamawoob hẽ tabahado däg bä ta ä̃h Pes Peris jawén buuj tabahado däg bä, Jerusarẽnh hẽnh tabahõm kän Sesareja panang häd näng doo bä naa.  
\v 2 Ti m' Jerusarẽnh bä takajaa bä, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Judah buuj sa wahë n'aa wób na-ããj hẽ, rabahõm ta wë. Paw-Ro raky n'aa tapaa ta matym gó.  
\v 3 Ky kah'ũũm mä ta hã, rakarẽn doo da tabad'oo hyb n'aa. Rakarẽn né paawä Pes mejõ nä Paw-Ro Jerusarẽnh hẽnh. Rakarẽn né paawä radaj'ëëp Paw-Ro tana bä ta tyw n'aa me.  
\v 4 Ti m' Pes ky hadoo:  
\p —Dooh —näng mäh. —Sesareja bä Paw-Ro bagëët. T'ĩĩ hẽnh da ỹ babaaj hõm p'aa hẽnh nayyw hẽ.  
\v 5 Taw'ããts hẽ né paawä bë wahë n'aa wób rabah'ũũm si ỹỹ, t'ĩĩ hẽnh raky kes'ëëm hyb n'aa tamo haj'aa kadoo bä —näng mäh.   
\p
\v 6 Ti m' ji moo sahõnh hẽ ta ä̃ jawén paa bä, Pes babaaj hõm kän Sesareja hẽnh. Ti m' jat'iip hadoo Pes bana sooh ji hã raky kes'ëëm do ky n'aa rabaherot bä. Ti m' tamejũũ ranaëëj nä Paw-Ro.  
\v 7 Paw-Ro bana gëët bä, Judah buuj, Jerusarẽnh bä naa han'aa do ranu sabug däk tabagëët bä. Ti m' radu doo tak'ëp Paw-Ro raky n'aa tapaa. Hajõng mä nesaa do tamo haj'aa, sa nooh. Daap mä ramenyyh. Dooh m' rahaja bä rametä bä se hub tado bä ti raher'oot doo.   
\p
\v 8 Ti m' ta daaj hẽ Paw-Ro ky n'aa kaher'oot sa hã:  
\p —Dooh ỹ mo haj'aa kad'oo pé Judah buuj raky n'aa jaw'yyk do hã. Dooh ỹ mo haj'aa kadoo bä P'op Hagä Do tób n'aa hã. Dooh ỹ mo haj'aa kadoo bä Sesa, Roma buuj sa wahë n'aa heh'äät ub do hã —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 9 Ti m', Pes h'yyb enäw paawä Judah buuj. Ti hyb n'aa hahỹỹ da m' ta kyyh Paw-Ro hã:  
\p —Makarẽn mabahõm Jerusarẽnh hẽnh, t'ĩĩ hẽnh ỹ maa newëë hyb n'aa õm raky n'aa tapaa doo, õm ỹ ky n'aa etyy hyb n'aa? —näng mäh.   
\p
\v 10 Ti m' Paw-Ro ky hadoo:  
\p —Babä ỹ bagëët hỹỹ kä, raky kes'ëëm do ky n'aa rabaherot bä. Babä né hẽ ji ky n'aa etyy Sesa kyy gó, Roma buuj sa wahë n'aa heh'äät ub do kyy gó. Babä né hẽ ỹ maky n'aa etyy. Baad mabahapäh né hẽ, dooh ỹ mo haj'aa kadoo bä Judah buuj sa hã.  
\v 11 Ỹ mo haj'aa kadoo bä paawä, dajëb hã ỹ maky n'aa ety bä ta hyb n'aa, ỹ gadoo né da ỹ radaj'ëëp doo. Se hub tanado bä hã ỹ raky n'aa tapaa doo, dooh Roma buuj raky n'aa jaw'yyk do an'oo bä sa moo gó ỹ rahaëënh. Ỹ karẽn Sesa né hẽ ỹ taky n'aa etyy —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 12 Ti m' Pes beaanh ta hã masa do sa hã nyy d' rabad'oo. Ti m' rakaner'oot do jawén paa bä Pes ky hadoo Paw-Ro hã:  
\p —Makarẽn mä Sesa õm taky n'aa etyy. Ti hyb n'aa t'ĩĩ hẽnh né da mabahõm ta wë —näng mäh.   
\s1 Judah buuj sa wahë n'aa hã Pes her'oot do Paw-Ro ky n'aa panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 13 Ti m' ta jawén, ta see pé noo gó, Judah buuj sa wahë n'aa heh'äät ub do Agaripa häd näng doo, ta ä̃nh Berenis häd näng do daheeh rabana, Sesareja hẽnh rabeg'ããs hyb n'aa Pes wë.  
\v 14 Hajõõ ta ä̃h t'ĩĩ hẽnh rabajeej bong. Ti hyb n'aa Agaripa hã Pes baher'oot Paw-Ro ky n'aa. Ti m' taky hadoo:  
\p —Ti agëët babä aj'yy Peris eréd gëët do paah —näng mäh.  
\v 15 —Jerusarẽnh hẽnh ỹ bewäd nä noo gó, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Judah buuj sa wahë n'aa na-ããj hẽ raher'oot hã ỹỹ ta hã raky kes'ëëm do ky n'aa. Rakarẽn né paawä dajëb hã ji ky n'aa etyy —näng mäh.   
\p
\v 16 —Ỹ her'oot sa hã, dooh Roma buuj ramejõ bä rarejã bä nayyw hẽ ji hã. Pooj jé ji ky naa etyy n'aa an'oo bä ta matym gó ji hã ky n'aa tapaa do ji ky gadoo. Tii d' né këh ỹ sa hã.  
\v 17 Ti m' wawẽẽ hẽ rakaja nä bä, nayyw hẽ, jati péh, ỹ mejũũ Paw-Ro ramanaa, ta hã ky kes'ëëm do rabab'ëëh bä.  
\v 18 Ta hã raky n'aa tapaa bä, dooh ỹ h'yyb däng do tado bä raky n'aa tapaa doo.  
\v 19 Raky n'aa hajẽm rah'yy kaha'eeh do ky n'aa hã. Raky n'aa hajẽm na-ããj hẽ dajëp do ky n'aa, Jesus häd näng doo. Paw-Ro her'ood bä edëp mäh, tanooh.  
\v 20 Dooh ỹ hapëë bä nyy da ỹ bad'oo ta ti hedoo do hã. Ti hyb n'aa ỹ beaanh ta hã takarẽn bä Jerusarẽnh hẽnh tabahõm, t'ĩĩ hẽnh raky n'aa etyy hyb n'aa.  
\v 21 Ti m' Sesa hã Paw-Ro ky däng. Takarẽn mä Sesa ky n'aa etyy ta hã. Ti hyb n'aa ỹ mejũũ rabahag'ããs nä Sesa wë ỹ manejõ nä bä —näng mä Pes kyyh.   
\p
\v 22 Ti m' Agaripa ky hadoo:  
\p —Ỹ karẽn paawä ỹ maa newëë ta ti aj'yy her'oot doo —näng mäh.  
\p —Taw'ããts hẽ. Jat'iip né da mamaa newëë taher'oot doo —näng mä Pes.   
\p
\v 23 Ti m' jat'iip hadoo Agaripa, Berenis daheeh rabajëë p'ëë ta gawakõ gaeh doo gó, raky n'aa tapaa do ky n'aa rabaherot bä. Rabajëë p'ëë bä, baad ub t'ĩĩ hẽnh kat'aa do raweh'ëëh Agaripa, Berenis daheeh. Sa sii m' rabajëë p'ëë warahén sa wahë n'aa ky n'aa etsëëh doo, ajyy panang buuj ky n'aa etsëëh do na-ããj hẽ. Ti m' Pes häd näng do mejũũ Paw-Ro ramanaa hyb n'aa.  
\v 24 Ti m' Pes ky hadoo:  
\p —Agaripa, Judah buuj sa wahë n'aa heh'äät ub doo, bëëh, ãã mahang kata b'ëëh doo, bë hegãã hahỹ aj'yy —näng mäh. —Jerusarẽnh hẽnh, babä Sesareja bä na-ããj hẽ sahõnh hẽ Judah buuj hã ỹ raky n'aa her'oot ỹ daj'ëëp hyb n'aa. Tak'ëp sa kyyh rabetsẽẽ hã ỹỹ —näng mäh.  
\v 25 —Hã ỹỹ, dooh tamo haj'aa pé tadajëb bä. Ti hadoo né hẽ, Sesa ky n'aa etyy ta hã taky däng do hyb n'aa, ỹ h'yyb däng Roma hẽnh, Sesa wë né hẽ ỹ mejũũ.  
\v 26 Tii da né da ỹ bad'oo. Ti hadoo né hẽ, dooh wë ỹ ta ky n'aa ỹ ma erih pé Sesa hã. Ti hyb n'aa ỹ mana gëët bë matym gó. A wë né hẽ ỹ mana gëët Agaripa, hajõng ta hã ër eaanh do jawén paa bä, ỹ bahapäh hyb n'aa h'ëëd ỹ ma erih pé ta ky n'aa hã.  
\v 27 Dooh taw'ããts hẽ tado bä ta si n'aa hẽ ỹ mejõ bä Paw-Ro, ta hã ky n'aa tapaa do ky n'aa tamah doo me —näng mä Pes kyyh Agaripa sa hã.   
\c 26  
\p
\v 1 Ti m' Agaripa ky hadoo Paw-Ro hã:  
\p —Maher'ood a daaj hẽ a ky n'aa —näng mäh.  
\p Ti m' Paw-Ro meduuk ta moo me, bag hẽnh rabab'ëëh hyb n'aa. Ti m' ta du doo taher'oot doo:   
\p
\v 2 —Ỹ h'yy gadajang né hẽ Agaripa, naga hẽ ỹ her'oot do hyb n'aa Judah buuj hã ỹ raky n'aa tapaa do ky n'aa mamaa napäh bä —näng mäh.  
\v 3 —Ỹ h'yy gadajang na-ããj hẽ, baad mabahapäh do hyb n'aa nyy da ëër, Judah buuj, ër bahed'oo doo da. Mahapäh né hẽ h'ëëd p'ãã ëër, Judah buuj, ër ky ked'aak. Ti hyb n'aa ỹ karẽn paawä h'yyb jawyk doo me da ỹ mamaa newëë —näng mäh.   
\p
\v 4 Ti m' taky hadoo ẽnh:  
\p —Sahõnh hẽ Judah buuj rabahapäh nyy da ỹ bawäd wät ỹ karapee noo gó naa häj ỹ n'aa bä ỹ bawäng doo bä, Jerusarẽnh bä na-ããj hẽ.  
\v 5 Bäp peej däg ỹ rabahapäh né hẽ. Rakarẽn bä rahajaa raher'ood bä nyy da ỹ bawät paah. Baad had'op, ta wób sa bahä̃nh Pariséw raky daheeh Mosees ky n'aa jaw'yyk do ër mahang. Pariséw sa see né hẽ paa ỹỹh. Rababok doo da ỹ bawäd wät paah.  
\v 6 Hỹỹ kä hã ỹ raky n'aa etyy, ỹ gada do hyb n'aa ër wahë makũũ hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo.  
\v 7 Isaraéw taah 12 hedoo do du na do sa panaa ragada P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo, P'op Hagä Do rawén hyb n'aa jewyyg had'yyt hẽ. P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ỹ gada do hyb n'aa né hẽ Judah buuj hã ỹ rawén ky n'aa tapaa —näng mäh.   
\p
\v 8 Ti m' teaanh mäh:  
\p —H'ëëd hyb n'aa bë mahang habong do sa hã dooh P'op Hagä Do haja bä dejëp do ragenä boo bä p'aa hẽnh tan'oo bä? —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 9 —P'ooj ub ỹ na-ããj hẽ sa da hadoo né paa ỹỹh. Ti noo gó hã ỹ taw'ããts hẽ sahõnh hẽ ỹ hajaa doo me ỹ karẽn ỹ rejãã Jesus Nasaréh buuj häd.  
\v 10 Tii d' né paa ỹ bad'oo Jerusarẽnh bä. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa kyy gó hajõk Jesus hã h'yy ka'eeh do ỹ dewäts b'ëëh. Radejëëb bä, ỹ karẽn né hẽ paa radejëp.  
\v 11 Hajõõ nuu me jé pad'yyt hẽ tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do basooh hẽnh ỹ bahõm paah, ỹ rejãã hyb n'aa Jesus hã h'yy ka'eeh do sa mahang habong doo. Ỹ rejãã doo me ỹ karẽn né paawä Jesus hã raky n'aa rejãã. Tak'ëp né hẽ ỹ kawajããn paa sa wë. Ti hyb n'aa ỹ bahõm panang s'ee hẽnh, Judah buuj häj n'aa tanadoo hẽnh, ỹ rejãã hyb n'aa t'ĩĩ hẽnh —näng mäh.   
\p
\v 12 —Ti ta see pé noo gó ỹ bahõm Damas-Ko hẽnh. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa kyy gó ỹ bahõm t'ĩĩ hẽnh, Jesus hã h'yy ka'eeh do ỹ rejãã hyb n'aa paawä.  
\v 13 Ti m' wasyk, ta tyw n'aa me ỹ bahõm bä, tii bä ỹ bahapäh wë hã naa ta bag tak'ëp gabarëëh do hahãt ỹỹ hã, hata haa sa hã na-ããj hẽ. Papỹỹj gabarëëh do bahä̃nh ta ti bag.  
\v 14 Tũũ ãã kajäg b'ëëh tii bä. Ti ỹ maa napäh kyyh, hã ỹ her'oot do Eberew kyy me: “Saw-Ru, Saw-Ru, h'ëëd hyb n'aa ỹ marejãã? A daaj né hẽ maker'ook ỹ maky nadahé bä, booj yb gasõõm do hã tedats bä ta jawén p'aa hẽnh hadoo.”  
\v 15 Ti ỹ eaanh ta hã: “Jaa õm Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo?”, näng ỹỹh. Ti taky hadoo: “Ỹ né hẽ Jesus, marejãã doo.  
\v 16 As'ëëg g'ëëd! A hã ỹ wén kas'ee wät õm ỹ asëëw wät do hyb n'aa. Õm ỹ asëëw wät, hëp ỹ n'aa mamoo wät hyb n'aa, ta wób sa hã mabaher'oot hyb n'aa mahapäh do ỹ hỹỹ kä. Maher'ood sa hã na-ããj hẽ ỹ metëëk nä do a hã ky n'aa.  
\v 17 Õm da ỹ ed'ëëp Judah buuj, Judah buuj nadoo do sa moo gó naa õm rarejã bä. Judah buuj nadoo do sa mahang õm ỹ mejũũ hỹỹ kä,  
\v 18 mamaher'oot hyb n'aa sa hã. Ty temah do hadoo, gadagyp do hadoo doo gó habok do hadoo tii. Ỹ karẽn mabaher'oot sa hã këh ỹ n'aa, rah'yy kadaw'uuh hyb n'aa, gadagyp do hadoo doo gó ranaboo bong hyb n'aa, Nesaa Do Yb manejõ wät hyb n'aa sa hã, P'op Hagä Do karẽn doo da rababok hyb n'aa, ta bag näng hẽnh hadoo gó rababoo däk hyb n'aa, hã ỹ rah'yy ka'eeh hyb n'aa, nesaa do sa h'yyb tym gó hanäng do ỹ bawug hõm hyb n'aa. Tii bä da P'op Hagä Do karapee, hã ỹ rah'yy ka'eeh do hyb n'aa tsyt hẽ ta wë tasëëw hõm do rabahado padëëk hyb n'aa da”, näng Jesus kyyh hã ỹỹ.   
\p
\v 19 Ti m' Paw-Ro ky hadoo ẽnh:  
\p —Ti hyb n'aa, nayyw né hẽ ỹ ky daheeh Jesus mejũũ do wë hã naa, hã ỹ takasee bä.  
\v 20 Nayyw hẽ kä ỹ baher'ood kän Jesus ky n'aa Damas-Ko bä habong do sa hã, ta jawén Jerusarẽnh bä habong do sa hã, sahõnh hẽ Judah häj n'aa bä habong do sa hã kä. Ỹ maher'oot na-ããj hẽ Judah buuj nadoo do sa hã. Sa hã ỹ her'oot nesaa do raberéd hõm hyb n'aa, P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa kä. Ỹ her'oot sa hã, baad rababok hyb n'aa, baad ub ji bahapäh hyb n'aa nesaa do reréd hõm doo, P'op Hagä Do hã rah'yy kae däk doo.  
\v 21 Ti hyb n'aa né hẽ, Jesus mejũũ do ỹ moo wät do hyb n'aa, ỹ Judah buuj ramaso däk P'op Hagä Do tób n'aa w'oo hã kahadë doo gó, ti ỹ radajëëb paawä.   
\p
\v 22 Ti hadoo né hẽ ỹ P'op Hagä Do masaa had'yyt hẽ, da hẽ na-ããj hẽ. Ti hyb n'aa né hẽ babä ỹ wén gëët, ta ky n'aa ỹ baher'oot hyb n'aa ky n'aa etsëëh do sa hã, ky n'aa netsëëh do sa hã na-ããj hẽ. Dooh P'op Hagä Do ky n'aa rod makũ rer'oot do paa bahä̃nh, Mosees her'oot do paa bahä̃nh ỹ her'ood bä.  
\v 23 Ti raher'oot né hẽ P'op Hagä Do H'yyb Däng Do dajëp do ky n'aa. Jããm né hẽ pooj jé dejëp do mahang taganä wät do hyb n'aa, tamaher'oot da Judah buuj sa hã, Judah buuj nadoo do sa hã na-ããj hẽ, nyy da ta bag hadoo doo gó rababok hyb n'aa —näng mä Paw-Ro kyyh.   
\p
\v 24 Ti m' Pes ky gakog hõm Paw-Ro. Ti m' taky hadoo:  
\p —Õm ky bawad däk tak'ëp mama kametëëk do haj'aa! —näng mä Pes kyyh Paw-Ro hã.   
\p
\v 25 Ti m' Paw-Ro ky hadoo:  
\p —Dooh —näng mäh. —Dooh ỹ ky bawad bä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot doo. Baad tabadäng ji h'yyb gó baad ji hyb n'aa newë bä —näng mäh.  
\v 26 —Mameaaj paawä Agaripa hã. Baad ub tabahapäh ỹ her'oot do ky n'aa. Ti hyb n'aa tahajaa baad ỹ baher'oot ta hã. Hã ỹỹ, ta heen n'aa näng né hẽ ỹ her'oot do ky n'aa hã. Dooh kejën doo gó tawäd wäd hahỹ Jesus ky n'aa ỹ her'oot doo. Sahõnh hẽ raheen n'aa enäh —näng mä Paw-Ro.   
\p
\v 27 Ti m' Paw-Ro beaanh Agaripa hã:  
\p —Maky daheeh P'op Hagä Do ky n'aa rod n'aa raher'oot do paah? —näng mäh. —Maky daheeh né hẽ, hã ỹỹ —näng mäh.   
\p
\v 28 Ti m' Agaripa ky hadoo:  
\p —Nayyw hẽ med'oo g'eeh mahajaa ỹ mah'yyb tatug bä Kristo hã h'yy ka'eeh do see ỹ bahado däk hyb n'aa? —näng mäh.   
\p
\v 29 Ti m' Paw-Ro ky hadoo:  
\p —Nayyw hẽ tado bä, nayyw hẽ tanado bä, P'op Hagä Do hã ỹ ky n'aa etsẽẽ õm, ta wób ỹ ramaa newëë do na-ããj hẽ, da ỹ rabahado padëëk hyb n'aa. Dooh hahỹỹ da, ỹ moo kamewyyt doo da tado bä —näng mä Paw-Ro.   
\p
\v 30 Ti m' Agaripa, Pes, Berenis, sahõnh hẽ sa pa hab'ëëh do as'ëëg b'ëëh.  
\v 31 Ti m' raban'yyh ta gawakõ gó naa. Sa m'aa hẽnh rakaner'oot bä raky hadoo:  
\p —Dooh tamo haj'aa kadoo bä ji dajëëb bä. Dooh hyb n'aa ji dawäts gëët péh —näk mäh.   
\p
\v 32 Ti m' Agaripa ky hadoo Pes hã:  
\p —Taky nahado bä paawä Sesa ky n'aa etyy hyb n'aa ta hã raky n'aa tapaa do ky n'aa hã, taw'ããts hẽ paawä ji eréd hõm tabahõm hyb n'aa —näng mäh.   
\c 27  
\s1 Paw-Ro ramejõ hõm do Roma hẽnh panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti m' Itarija häj n'aa hẽnh, Roma panang hẽnh ãã ramejũũ raky däng do jawén paa bä, rahaëëj däk Paw-Ro, radewäts b'ëëh do wób na-ããj hẽ warahén sa wahë n'aa see Jurijo häd näng do moo gó, Roma hẽnh Paw-Ro tamahũũm hyb n'aa. “Sesa warahén n'aa” ramaneëënh do sa see ti Jurijo.  
\v 2 Ti m' panang Adaramit häd näng doo bä naa ãã gatsëg t'oonh marakate gó, Asija häj n'aa hẽnh hahõm doo gó. Ãã sii hahõm na-ããj hẽ aj'yy Aris-Tako häd näng doo. Masedonija häj n'aa bä, panang Tesaronika häd näng doo bä naa tii.  
\v 3 Ti m' jati pé ãã kajaa panang Sidõn häd näng doo bä. Ãã kajaa bä Sidõn bä, Jurijo ky enyym Paw-Ro hã. Tanoo tabeg'ããs hyb n'aa pong hẽnh ta najiis sa wë, ta hã rabanoo hyb n'aa ta wë badoh doo.  
\v 4 Ãã tsyym kasok bä, ãã habok hẽnh bah'ood ty gahëm. Ti hyb n'aa tsyt dëëg hã, Tsi-Peré häd näng do nu masee me ãã kenaa bong.  
\v 5 Ti m' ãã batsëk bä ãã tabës Siris, Pam-Pirija häd enäh do häj n'aa. Ti m' ãã kaja hõm panang Mira häd näng doo bä, Risija häj n'aa bä. \fig Marakate heen n'aa|alt="Barco" src="HK00371B.TIF" size="col" loc="Após vs. 5, ou nas proximidades" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="Atos 27.1-6" \fig*   
\p
\v 6 Ta tii bä warahén sa wahë n'aa baw'yyt marakate panang Aresãn-Dirija häd näng doo bä naa, Itarija häj n'aa hẽnh hahõm doo. Ti m' tamejũũ ãã gatsëg t'oonh, tii gó ãã bah'ũũm hyb n'aa.  
\v 7 Ti m', hajõng ta ä̃h kaja hẽ ãã bahõm séd bä ãã karip do hyb n'aa, bah'ood ãã habok hẽnh taty gahëm do hyb n'aa. Tak'ëp né hẽ marakate gó moo b'ook do ramoo bok ãã kaja hõm hyb n'aa panang Kinid häd näng do nedaa bä. Dooh bah'ood an'oo bä ãã ty gahõm hẽnh ãã ahõm bä. Ti hyb n'aa s'ỹỹ tabanäng hẽnh ãã bah'ũũm. Tsyt dëëg hã Keret, Saramone häd enäh do hoo gad'oo bä ãã tabës. Tii da ãã wén d'oo, tsyt dëëg hã Keret häd näng do nu masee me ãã kenaa bong hyb n'aa.  
\v 8 Kaja hẽ ãã bahõm is Keret nabyy me. Tak'ëp né hẽ marakate gó moo b'ook do ramoo bok marakate bahõm hyb n'aa. Ti m' ãã kaja hõm kän Datyyw Banäm Do häd näng doo bä. Panang Raseja häd näng do nedaa bä däg tii.   
\p
\v 9 Tabëëj hõm ta ä̃h rakahej'aa do paawä Itarija häj n'aa hẽnh. Tabëëj hõm Jõm Kipur\f + \fr 27:9 \fk Jõm Kipur \ft häd näng do Judah buuj rataheb'ëës, nesaa do kawug hõm do rahyb n'aa esee hyb n'aa.\f* rataheb'ëës doo. Ä̃m n'aa nyy däk ji atsëg bä akajar, edaa däk do hyb n'aa tabahahëëm do bawät doo. Tabahahëëm do noo gó tak'ëp bah'ood bana. Ti hyb n'aa Paw-Ro ky hadoo mä sa hã:   
\p
\v 10 —Hã ỹỹ pé da, dooh da baad tado bä ër hahỹ hah'ũũm doo. Ër da ta see hadoo, ër da kamana'uuh marakate hã, ta gabuuj hã, ër na-ããj hẽ da. Taw'ããts hẽ babä ër ba'yym dó —näng mä Paw-Ro.   
\p
\v 11 Paw-Ro maher'ood né paawä sa hã, dooh warahén sa wahë n'aa karẽn bä tamaa newë bä ta kyyh. Taky daheeh marakate poo masoo n'aa, marakate danäh daheeh.  
\v 12 Dooh baad tado bä ratabëëj bä tabahahëëm do noo gó “Datyyw Banäm Do” häd näng doo bä. Ti hyb n'aa hajõk do rakarẽn rabah'ũũm, rakajaa hyb n'aa paawä panang Pënis häd näng doo bä, t'ĩĩ hẽnh ratab'ëës hyb n'aa paawä tabahahëëm do noo gó. Pënis bä marakate ranu kahej'ëëk, tsyt dëëg hã Keret häd näng doo bä. T'ĩĩ hẽnh dooh tabahëm bä tagajaroh hyb n'aa.   
\p
\v 13 Tii bä, tadu doo bä tabahëm do raty gahõm hẽnh, ratsebee bong, h'yy kahasẽ bong. Rah'yyb däng doo da né hẽ red'oo mäh. Ti m' resäg toonh marakate mesoo n'aa. Ti m' rabahõm kän tsyt dëëg nabyy me.  
\v 14 Dawë péj rababoo däg bä kä tak'ëp bah'ood bana kän. Tsyt dëëg hadäk hẽnh naa tabana. Rahepëë däk ti bah'ood tak'ëp hen'aa doo.  
\v 15 Ti m' marakate bah'ood bahëm hõm. Dooh ãã haja bä ãã ahõm bä bah'ood gó. Ti hyb n'aa ãã beréd hõm bah'ood marakate tamahũũm hyb n'aa.  
\v 16 Ti m', tsyt dëëg nad'ëëd is doo, Kaw-Da häd näng do nu masee me ãã kenaa bong bä bah'ood an'oo bä, tii bä ãã bahaja kän ãã ej'ooj nä kän h'oo yb marakate duu me hadäk doo. T'ĩĩ hẽnh dooh denaa hẽ né paawä bah'ood tabahëm bä, ti hadoo né hẽ tak'ëp ãã bej'ooj nä kän.  
\v 17 Ti m' ta gó rabatóg so kän h'oo marakate agyyb jëë bä hood n'aa. Ti m' ta mawyd n'aa hewëëh doo me ramew'yyd hõm marakate hã tagananabëëh hyb n'aa, maadaka tak'ëp hejoonh do hyb n'aa. Rajeỹỹm na-ããj hẽ marakate adëë kä bä hood jó, hood Sirit häd näng do jó. Ti hyb n'aa rabaw'oong bëënh marakate yb mesoo n'aa sekeek doo. Tii bä raberéd hõm bah'ood ty gahëm hẽnh marakate bahõm.  
\v 18 Ti m', tak'ëp ketaam do hyb n'aa maadaka marakate hã, jat'iip hadoo rakud bëënh marakate gabuuj tagasakog däk hyb n'aa.  
\v 19 Tamawoob hẽ tabado däg bä ta ä̃h, sa daaj hẽ rabaw'oong bëënh marakate gó ramoo mabok do nahëë paah.  
\v 20 Poo hajëë had'yyt hẽ. Dooh papỹỹj ty ganä wäd bä, sagõõh dooh ji hapëë boo bä, ny nemuun ãã bahõm ãã bahapäh hyb n'aa paawä. Kaneréd bah'ood. Ti hyb n'aa sahõnh hẽ ãã dejëp ãã ed'oo.   
\p
\v 21 Hajõõ däg ta ä̃h ranawa bong do jawén paa bä, Paw-Ro bas'ëëg gëët tabaher'oot hyb n'aa. Ti m' taky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ né paawä ỹ bë ky dahé ỹ baher'ood wät bä ër nahõm hyb n'aa paawä Keret bä naa. Ỹ bë ky dahé bä paawä, dooh né hẽ paawä bë kamanau bä bë aw'oong bëënh do hã —näng mäh.  
\v 22 —Ti hado né hẽ paawä, bë h'yy ketón manäh. Dooh da dajëp pé ër seeh. Jããm hẽ marakate karejã hõm da —näng mäh.  
\v 23 —Naga hẽ, atsëm, P'op Hagä Doo, ỹ hyb n'aa jaw'yyk doo, mejũũ ããs, ta karom seeh, hã ỹ takasee hyb n'aa.  
\v 24 Hahỹỹ da ããs kyyh: “Eỹỹm manä Paw-Ro. Sesa hã da makametëëh nä. A hyb n'aa da P'op Hagä Do bed'ëëp sahõnh hẽ marakate gó habok doo”, näng mä ããs kyyh.  
\v 25 Ti hyb n'aa bë tsebee, bë h'yy kahasẽ. Ỹ h'yy ka'eeh né hẽ P'op Hagä Do hã. Ỹ hapäh baad ub, hã ỹ ããs her'oot do hadoo né hẽ da ër hã.  
\v 26 Hood jó, tsyt dëëg hã bah'ood tapooh da marakate —näng mä Paw-Ro.   
\p
\v 27 Ti m' 14 däg ãã ä̃h, ãã bah'ood mahũũm akajar Adirijat häd näng doo bä. Ti atsëm ub, edaa däk hëëj badäk marakate gó moo b'ook do rahyb n'aa hapäh.  
\v 28 Ti m' rametyy tetyy n'aa me. 36 meet mä tahajaa rametyy bä. Ta bahä̃nh rametyy p'aa hẽnh. Ta yd jé däg: 27 meet däg mäh.  
\v 29 Rajeỹỹm mä pä hã tatapóh bä. Ti hyb n'aa ji meheet pé raw'oong bëënh marakate mesoo n'aa, ta duu hẽnh kanehõ doo. Ti m' raky n'aa etsẽẽ nayyw hẽ tabawag hõm hyb n'aa paawä.  
\v 30 Ti m' marakate gó moo b'ook do radawäts tuu paawä h'oo yb. Marakate poo hã rabahõ ta mesoo n'aa ken'ooh. Rakarẽn paawä rakejën hõm sa mahä̃nh.  
\v 31 Tii bä warahén sa wahë n'aa hã, warahén sa hã na-ããj hẽ Paw-Ro ky hadoo mäh:  
\p —Marakate gó moo b'ook do ranayyw bä, dooh da bë edëb bä —näng mäh.   
\p
\v 32 Ti m' warahén ragekyd bong h'oo mesoo n'aa. Tame tabahop ran'oo bä.   
\p
\v 33 Ti m' tapaj'ëë bä däg, Paw-Ro etsẽẽ sahõnh hẽ rabawa hyb n'aa. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:  
\p —14 ãã ä̃ däg dooh bë awa boo bä, bë h'yy ketón padëëk do hyb n'aa.  
\v 34 Ti hyb n'aa, tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã bë bawa hyb n'aa bë waa. Taw'ããts hẽ bë h'yyb hejooj padäg bë bedëp hyb n'aa —näng mäh. —Edëp da bëëh, baad ub da sahõnh hẽ —näng Paw-Ro.   
\p
\v 35 Ti m' Paw-Ro baher'ood wät jawén paa bä sa hã, tado däk pãw, ti m' taky n'aa ets'ẽẽ wät P'op Hagä Do hã sahõnh hẽ ramaa napäh bä. Taganabäh hõm tii bä, tii b' tabawa kän.  
\v 36 Ti m' ta wób rah'yy kahasẽ bong, rabawa kän tii bä.  
\v 37 Sahõnh hẽ marakate gó habok do 276 ajyy.  
\v 38 Ti m' rah'yy kajäk do pénh sahõnh hẽ rabawa bong do jawén paa bä, radewäts bëënh tiriig, marakate hãd gasakog däk hyb n'aa.   
\p
\v 39 Ti m' tabawag hõm bä kä, marakate gó moo b'ook doo, dooh rahapëë bä tsyt dëëg. Tii b' rahapäh tagajaroh yb hood banäng bä. Rah'yy kajäk t'ĩĩ hẽnh marakate badäng hyb n'aa paawä.  
\v 40 Ti m' ragekyd bong ta mesoo n'aa. Ti m' rapyn hõm ta du ewõd n'aa ramaw'yyd däk do paah. Ti m' ragaj'eej däg kän pããn gaeh do tah'ũũm doo, ta poo bä hadäk doo. Tii bä kä, marakate bahõm kän hood hanäng hẽnh.  
\v 41 Ti m' hood wajau do hã marakate badëë këë. Hood jó ta poo baa këë. Ti hyb n'aa ta duu hẽnh takameb'ood wät maadaka an'oo bä.   
\p
\v 42 Tii bä kä, warahén rakarẽn radejëëb paawä radewäts b'ëëh do paa ramahũũm do sa sii, ranatsóm hõm hyb n'aa sa mahä̃nh.  
\v 43 Ti hadoo né hẽ dooh sa wahë n'aa an'oo bä radejëëb bä, Paw-Ro tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa. Ti m' warahén sa wahë n'aa mejũũ jé hatsóm do rakajäk hyb n'aa tame, rabatsóm hõm hyb n'aa hood hakëë hẽnh.  
\v 44 Ta wób, nats'oom do tamejũũ sekeek do hã rakamesoo hyb n'aa, rabahõm hyb n'aa hood hakëë hẽnh. Tii da né hẽ kä sahõnh hẽ ãã kaja nä kän hëëj hã. \fig tirar esta legenda|alt="viagem de Paulo a Roma" src="Viagem de Paulo a Roma.jpg" size="col" loc="talvez no final do cap 27" copy="SBB" ref="ACT 27.44" \fig*   
\c 28  
\s1 Tsyt dëëg hã Maw-Ta häd näng doo bä rabaym dó panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Sahõnh hẽ ãã babë padëëk bä ta nabyy me, ãã heen n'aa enä däg Maw-Ta ta ti tsyt dëëg häd.  
\v 2 Ti m' tsyt dëëg bä habong do ky en'yym sahõnh hẽ ãã hã. Ti m' naëng adoos do hyb n'aa, bahahëëm do hyb n'aa, ragahõ jat tëëg, ãã rats'yyt ãã katëng hyb n'aa.  
\v 3 Paw-Ro kab'ood däk tëëg. Tadawäts toonh bä hahõng doo me, batëë däk do hyb n'aa aw'yy bana tadawäts toonh do mahang, ta moo hã tabegëëj däk bä adäg däk.  
\v 4 Ti m' tsyt dëëg bä habong do rabahapäh bä aw'yy ta moo hã kas'ëë däk doo, raher'oot rabab'ëëh bä:  
\p —Hahỹ aj'yy tahyb n'aa pé ji naheb'ooh doo. Kedëëb wäd né hẽ paawä akajar me naa, hỹỹ kä da tadajëb kän ji säm heb'aanh do an'oo bä —näk mäh.   
\p
\v 5 Ti m' aw'yy Paw-Ro tsawyh wät tëëg hõõ me ta moo hã kas'ëë däk doo. Dooh tadateej bä ta hã, baad tabawät.  
\v 6 Ti m' tsyt dëëg buuj ragada ta moo dap'uung s'ëëg bä, ragada na-ããj hẽ tadagõn jëë bä. Bäp peej ragada ta hã. Dooh tadateej bä ta hã, ti hyb n'aa m' ta see hado däk rahyb n'aa newë däk ta hã. Tak'ëp haj'ap do red'oo mäh.   
\p
\v 7 Ta tii bä p'eets hẽ ti anäng hëëj uuh, Pubirijo häd näng do ma. Tsyt dëëg buuj sa wahë n'aa tii. Baad ãã tagadoo ta tób bä. Tamawoob hẽ ãã ä̃h ta tii bä.  
\v 8 Ta yb nahëë näng tagëë bä. Oom ta hã, w'oo gatsëg ta hata. Ti m' Paw-Ro beg'ããs tahagä hẽnh. Ti m' taky n'aa etsẽẽ P'op Hagä Do hã ta nahëë hyb n'aa. Taky n'aa ets'ẽẽ wät jawén paa bä ta moo tadasooh ta nuu gó. Ti m' aj'yy bahas'oo däk.  
\v 9 Ti jawén paa bä tsyt dëëg hã haj'eenh doo, nahëë en'ỹỹh doo, an'aa Paw-Ro wë. Heso hõm né m' tii d' ẽnh.  
\v 10 Baad ub ãã tsyt dëëg buuj raweh'ëëh. Ta jawén kä, ãã tsyym kasok bä, ãã hã rabanoo sahõnh hẽ ãã mahũũm doo, ãã batsëg hõm do waa n'aa na-ããj hẽ.   
\p
\v 11 Tamawoob hẽ kamarab tsyt dëëg hã ãã baj'eenh do jawén paa bä, ãã gatsëg t'oonh marakate gó Aresãn-Dirija hẽnh hana doo gó, tsyt dëëg hã tabahahëëm noo gó tab'ëës doo. Marakate poo hã sa kabarii kawareeh do sa heen n'aa badäk, Kas-Tor, Porus häd enäh doo.  
\v 12 Ti m' ãã kajaa panang Sirakus häd näng doo bä. Tamawoob hẽ ãã ä̃h tii bä ãã tab'ëës.  
\v 13 Tii b' naa ãã bahõm ta nabyy me had'yyt hẽ. Ti m' ãã kajaa panang Resijo häd näng doo bä. Jati pé bah'ood bana, ãã ty gahõm hẽnh tabahëm. Ti m' jat'iip hadoo ãã kaja hõm panang Putewori häd näng doo bä.  
\v 14 Tii bä ãã kat'aa Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã. Ãã rats'yyt ãã baym hyb n'aa dó 7 ta ä̃h sa pa. Tagadëëg ub kä Roma bä ãã kaja hõm kän.  
\v 15 Jesus hã h'yy ka'eeh do Roma bä habong do heen n'aa enä däk né hẽ ãã ky n'aa hã. Ti hyb n'aa rawén na, ãã ragadoo hyb n'aa panang Apijo häd näng doo bä, panang buuj rakahet'aa doo bä. Ta wób ãã ragadaa däk Tamawoob hẽ Taber-Nas häd näng doo bä. Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do Paw-Ro bahapäh bä, tatsebee wät, ti m' P'op Hagä Do hã taky hadoo:  
\p —Taw'ããts hẽ mamejõ nä do hyb n'aa Jesus hã h'yy ka'eeh doo —näng mä ta kyyh.   
\p
\v 16 Ãã kaja hõm bä Roma bä, ranoo ta m'aa hẽnh Paw-Ro bagä. Sét hẽ warahén ta hagã n'aa.   
\s1 Roma bä Jesus ky n'aa Paw-Ro her'oot do panyyg n'aa hahỹỹh  
\p
\v 17 Ti m' tamawoob hẽ däg mä ta ä̃h, Paw-Ro mejũũ ranaëënh hyb n'aa sahõnh hẽ Judah buuj sa wahë n'aa, Roma bä habong doo. Ti m' rabana bä, Paw-Ro ky hadoo sa hã:  
\p —Wakãn haa —näng mäh. —Dooh ỹ mo haj'aa kad'oo pé ër wakããn sa hã, ër wahë makũ rabahed'oo do paa hã na-ããj hẽ. Ỹ ramaso däk Jerusarẽnh bä, tii bä ỹ ran'oo däk Roma buuj sa moo gó.  
\v 18 Hã ỹ rabeaanh jawén paa bä, rakarẽn né hẽ paawä ỹ raberéd hõm. Dooh ỹ mo haj'aa kadoo bä ta hyb n'aa ỹ radaj'ëëp hyb n'aa paawä, ti hyb n'aa rakarẽn ỹ raberéd hõm.  
\v 19 Dooh Judah buuj, ër wakããn, rakarẽn ỹ reréd hõm bä. Ti hyb n'aa ỹ betsẽẽ, Sesa hã ỹ taky n'aa etyy, hã ỹ raky tapaa do ky n'aa hã. Ỹ ti dooh ỹ ky kes'ëëm pé ër wakããn sa hã.  
\v 20 Ti hyb n'aa ỹ mejũũ bë ranaëënh ỹ baher'oot hyb n'aa bë hã —näng mäh. —Isaraéw buuj sa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ragada do ỹ gada hyb n'aa né hẽ babä ỹ wén gëët ỹ moo kamewyyt haak sapuuw hadoo doo me —näng mä Paw-Ro.   
\p
\v 21 Ti m' Judah buuj sa wahë n'aa Roma bä habong do raky hadoo Paw-Ro hã:  
\p —Dooh ãã gadoo pé kerih do Judah häj n'aa bä naa a ky n'aa. Dooh na-ããj hẽ ër wakããn t'ĩĩ hẽnh naa han'aa do rer'ood bä baad nadoo pé a ky n'aa —näk mäh.  
\v 22 —Ãã karẽn paawä ãã maa napäh h'ëëd hado a hã pé papuuj hadoo do ky n'aa. Jé pad'yyt hẽ baad nadoo doo me rabaher'oot ta ti papuuj ky n'aa hã —näk mäh.   
\p
\v 23 Ti m' raky kajäg däk Paw-Ro her'oot do pan'aa hã. Raky kajäk do noo gó hajõk mä kat'aa Paw-Ro hagä hẽnh. Tabaher'oot bä, bäp paa tadu doo, tug bä taky keréd hõm mäh. Taher'oot mä sa hã ji P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa. Baad ub mä tabaher'oot sa hã. Mosees erii wät do paa mahang, P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih do paa mahang na-ããj hẽ taner'oot sa hã, Jesus né hẽ P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, raky daheeh hyb n'aa.  
\v 24 Sa mahang raky daheeh mä Paw-Ro her'oot do hã. Ta wób mä dooh raky dahé bä.  
\v 25 Séd h'yyb nahedoo maa new'ëë do sa mahang. Paw-Ro her'oot do jawén paa bä Isajas erih do paa P'op Hagä Do Sahee kyyh, radu doo hah'ũũm doo. Hahỹỹ d' mä Paw-Ro her'oot sa hã P'op Hagä Do Sahee kyyh Isajas hã:   
\b  
\q1
\v 26 “Ahõm da sa wë. Hahỹỹ da da mamaher'ood sa hã:  
\q1 ‘Bë maa napëë né paawä, dooh bë maa newë bä.  
\q1 Bë hegãã né paawä, dooh bë hapëë bä’, noo da sa hã.   
\q1
\v 27 Sa h'yyb tym gó abaa padëëk do hado däk.  
\q1 Dooh d' rah'yy kadawuung wäd bä.  
\q1 Sa nabuuj ragetsëë hõm.  
\q1 Sa matym ty kajaä̃ hõm.  
\q1 Tii da tanado bä paawä,  
\q1 rabahapäh né paawä,  
\q1 ramaa napëë né paawä,  
\q1 h'yy kadewuung né paawä,  
\q1 wë ỹỹ rah'yy kawereem né paawä  
\q1 hã ỹ rah'yy ka'eeh hyb n'aa.  
\q1 Hã ỹỹ rah'yy kasadëë bä paawä ỹ t'yyd mehĩĩn sa hã.”\f + \fr 28:27 \ft Isajas 6.9‑10\f*   
\b  
\p
\v 28 Ti m' Paw-Ro ky hadoo ẽnh:  
\p —Ỹ karẽn bë heen n'aa enäh hahỹỹ hã: Hỹỹ kä da, ji P'op Hagä Do ed'ëëp do ky n'aa Judah buuj nadoo do sa hã da takaher'oot. Ti raky daheeh da —näng mä Paw-Ro.  
\p [ 
\v 29 Ti m' ta tii da Paw-Ro baher'oot jawén paa bä sa hã, ah'ũũm mäh. Ky ked'aak mä ramahõm me sa da hadoo do hã.]   
\p
\v 30 Ti m' pawóp hẽ ta baab sa tób bä Paw-Ro bagëë wät. Tepaag had'yyt mä ta säm tób danäh hã. Baad mä tagadoo sahõnh hẽ ta wë heg'ããs doo.  
\v 31 H'yyb neỹỹm doo me taher'oot P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa. Dooh hewaat péh ta hã. Tametëëk mä Jesus Kristo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ky n'aa. Jããm hẽ kä hahỹ panyyg.