\id 2PE - Nadëb New Testament (Brazil) - 2012 -bd (web edition) 
\h 2 Peed 
\toc1 2 Peed Ta jawén Jesus hã h'yy ka'eeh do hã Peed ma erih do hahỹỹh 
\toc2 2 Peed 
\toc3 2 Pedro 
\mt1 2 Peed  
\mt2 Ta jawén Jesus hã h'yy ka'eeh do hã Peed ma erih do hahỹỹh  
\c 1  
\p
\v 1 Simaw Peed, Jesus Kristo karom, ta mejũũ do see ỹ ti hỹỹh. Ỹ edëng bëëh, ãã nemuun Jesus Kristo hyb n'aa P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh doo. Baad had'op ti Jesus Kristo P'op Hagä Do ër h'yy kaha'eeh doo, ër h'yyb tym dëëb. Baad had'op tabahadoo do hyb n'aa ër hã tabanoo P'op Hagä Do hã ër h'yy ka'eeh hyb n'aa. Tak'ëp baad ub ta ti ër h'yy ka'eeh do ër hã tanoo doo.  
\v 2 P'op Hagä Doo, Jesus ër Wahë N'aa na-ããj hẽ bë bahapäh do hyb n'aa bë h'yyb gó, ỹ karẽn tak'ëp P'op Hagä Do ky enyym bë wë, ỹ karẽn baad had'yyt hẽ bë tah'yyb en'yym.   
\s1 Tak'ëp ji hyb n'aa tam'aah baad had'yyt hẽ ji bawät hyb n'aa ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 3 Ta hejój me P'op Hagä Do an'oo däk ër hã sahõnh hẽ baad hadoo doo, ji bahajaa hyb n'aa papuuj gó, takarẽn doo da ji bawät hyb n'aa. Ta ti tawén n'oo däk ër hã, Kristo, ër tanaëëj wät do ër hapëë däg kän do hyb n'aa ër h'yyb gó. Ta kabaj'aa doo me, tak'ëp taky enyym doo me ër tanaëëj wät ta karapee ër bahadoo hyb n'aa.  
\v 4 Ta kabaj'aa do hyb n'aa, tak'ëp taky enyym do hyb n'aa na-ããj hẽ, tak'ëp baad hadoo doo, tak'ëp ji kamahä̃n do taky däng paa ër hã. Ta ti ër hã taky däng do an'oo bä, baad P'op Hagä Do bawät doo da ër babok hyb n'aa. Ër hã taky däng do tan'oo bä na-ããj hẽ ër bedëp hyb n'aa, Jesus hã h'yy kana'eeh do sa h'yyb karejãã do mahä̃nh. Nesaa do ji h'yyb säg karẽn do jawén rababok do hyb n'aa sa h'yyb karejãã tii.   
\p
\v 5 Ta ti hyb n'aa né hẽ, taw'ããts hẽ tak'ëp bë hyb n'aa tam'aah takah'ũũm hyb n'aa bë h'yy ka'eeh doo. Taw'ããts hẽ baad had'yyt hẽ bë babok. Taw'ããts hẽ bë hyb n'aa tam'aah bë h'yy ganäng hyb n'aa P'op Hagä Do karẽn do hã.  
\v 6 Taw'ããts hẽ bë h'yyb bë mesoo, bë h'yyb karẽn do jawén bë nabok hyb n'aa. Taw'ããts hẽ h'yy ganajëng doo me bë baboo had'yyt hẽ. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do karẽn doo da bë babok.  
\v 7 Taw'ããts hẽ bë kamahä̃n bë wakããn hedoo doo, bë nemuun Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Taw'ããts hẽ bë kamahä̃n sahõnh hẽ ta wób.  
\v 8 Sahõnh hẽ ta ti takahũũm bä had'yyt hẽ bë h'yyb gó, dooh daap hẽ tado da tii bä Jesus Kristo, ër Wahë N'aa bë hapäh doo. Baad hadoo ta hanaa tii.  
\v 9 Tii d' nado ỹ etsén wät doo da nabok do hã. Baad rabanahapäh do hadoo tii. Ty temah do hadoo.\f + \fr 1:9 \ft Dooh rah'yy gah'ood bä P'op Hagä Do karẽn do hã, tahanäng pé tii.\f* Ramabaan nesaa do sa hã hanäng do paa kawug hõm doo.  
\v 10 Ti hyb n'aa, wakãn haa hedoo doo, taw'ããts hẽ ta bahä̃nh bë hyb n'aa tam'aah, P'op Hagä Do naëëj wät do wób né bëëh, bë metëëh hyb n'aa, P'op Hagä Do asëëw hõm do wób né bëëh, bë metëëh hyb n'aa. Sahõnh hẽ ta ti bë hã ỹ ets'ẽẽ wät do bë moo boo bä, dooh né da bë h'yy keréd hõm bä P'op Hagä Do hã.  
\v 11 Tii bä, baad bë P'op Hagä Do gadoo da Jesus Kristo, ër Wahë N'aa, ër h'yyb tym dëëb tabagãã had'yyt doo bä.   
\s1 Te hub né hẽ Jesus mejũũ do rama metëëk do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Bë hapëë däg né paawä bë ỹ ma erii wät do ky n'aa, baad bë gado däg né paawä bë h'yyb gó baad hadoo do ky n'aa bë rama met'ëëg wät doo, ỹ karẽn bë hyb n'aa es'ee had'yyt hẽ ta tii. Dooh ỹ h'yy gajëë hõm bä bë ỹ maher'oot doo, bë manabaan hyb n'aa.  
\v 13 Hã ỹỹ, taw'ããts hẽ tii da bë ỹ maher'ood had'yyt hẽ badäk hahỹỹ bä ỹ bawät nä bä,  
\v 14 edaa däk ỹ bahapäh do hyb n'aa badäk hahỹỹ bä ỹ bawät do gawatsik. Ër Wahë N'aa, Jesus Kristo metä wät ta ti hã ỹỹ.  
\v 15 Edaa däk ỹ dajëp doo. Ti hyb n'aa ỹ karẽn sahõnh hẽ ỹ moo wät ỹ hajaa doo, badäk hahỹỹ bä ỹ bawät nä bä, ỹ dajëp jawén paa bä na-ããj hẽ bë hyb n'aa es'ee had'yyt hẽ hyb n'aa ta ti bë ỹ maher'ood wät doo.   
\p
\v 16 Ër Wahë N'aa Jesus Kristo hejój ky n'aa bë ãã maher'oot noo gó, p'aa hẽnh da tamatëëh bë ãã maher'oot bä, dooh sa panyyg ub h'yy ganyy gó sa daaj hẽ rahyb n'aa newëë do ãã ky s'ũũd bä. Ãã daaj hẽ né hẽ ãã matym me ãã bahapäh tak'ëp ta kabaj'aa doo,  
\v 17-18 waëë P'op Hagä Do wë kasëëw hõm do jó. Ta tii bä P'op Hagä Doo, ta Yb, weh'ëëh ta hã, ta bag tak'ëp gabarëëh doo gó tabawät tabanoo na-ããj hẽ. Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyyh ta hã: “Hahỹ tah ỹỹ, tak'ëp ỹ kamahä̃n up doo. Baad ỹ h'yy gadajang ta wë”,\f + \fr 1:17-18 \ft Matew 17.5, Maah-Ko 9.7, Rukas 9.35\f* näng mäh. Ãã daaj hẽ ãã maa napäh ta kyyh, Jesus sii ta tii bä ãã bab'ëëh bä.   
\p
\v 19 Ta ti ãã bahapäh, ta ti ãã maa napäh do hyb n'aa na-ããj hẽ, ta bahä̃nh baad ãã bahapäh te hub né hẽ Kristo matëëh do ky n'aa hã P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih do paah. Ti hyb n'aa ỹ karẽn paawä baad bë hyb n'aa matakä Kristo ky n'aa rerih do paa hã. Ta bag atsëm ta tyw n'aa ji hã tametëëh do hadoo rerih do paah. P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih do hã bë hyb n'aa matakä bä bë da hapäh ny hadoo do ji ky daheeh, ny hadoo do noo kanesa doo. Taw'ããts hẽ rerih do bë ky dahé had'yyt hẽ Kristo matëëh bä kä. Tii bä kä, baad Kristo bë da tah'yy gan'yyh P'op Hagä Do hã. Watom tapaj'ëë bä hana do hadoo bë hã Kristo.  
\v 20 Hahỹ ti baad ỹ karẽn bë hyb n'aa newëë: Dooh sa hanaa tado bä P'op Hagä Do kyy kerih doo gó ta ky n'aa rod rerii bong do paah.  
\v 21 Dooh sa hanaa tado bä ta jawén hawät do ky n'aa raher'oot do paah. P'op Hagä Do Sahee h'yyb mahũũm paa tii, P'op Hagä Do kyyh ramaher'oot hyb n'aa.   
\c 2  
\s1 Ma matëg oow ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Isaraéw buuj mahang P'op Hagä Do ky n'aa rod oow, noo kanesa doo, rababong do paa hadoo, bë mahang na-ããj hẽ ti anäng da ma matëg oow. Ky kamep'ëëh doo me rama metëëk da te hub nadoo doo. Kristo, sa kariw n'aa, sa danäh, tadajëp doo me tedëëb wät do sa hã, ramakyys da. Jé sa kyyh maa newëë do reréd hõm da Jesus hã rah'yy ka'eeh do paah. Ti hedoo do ma matëg oow nayyw hẽ sa daaj hẽ sa ky n'aa katakyyk baad nadoo do hã. Gawatsig hõm da.  
\v 2 Hajõk da ky s'ũũt ma matëg oow. Nu meby n'aa näng do ma matëg oow ramoo bok do ramoo bok da na-ããj hẽ. Sa hyb n'aa Jesus hã h'yy kana'eeh do baad nadoo doo me raher'oot da ta tyw n'aa heh'äät doo.  
\v 3 Tak'ëp ta säm hã rah'yy kajäk do hyb n'aa, sa panyyg sa daaj hẽ rahyb n'aa newëë doo me ma matëg oow bë da rawedii, bë wë hanäng do bë anoo hyb n'aa sa hã. P'ooj däg P'op Hagä Do h'yyb dëë däk nesaa do hã taky n'aa etyy ta tii. P'op Hagä Do rejãã né da tii. Dooh da rakedëëb bä.  
\v 4 Dooh P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn bä ããs wób p'ooj ub nesaa do moo bok doo. Tabanesaa hẽnh tadewäts bëëh tii, t'õp gadagyp doo gó. Ta tii bä ragada P'op Hagä Do ky n'aa etyy noo gó sa hã.  
\v 5 Dooh na-ããj hẽ P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn bä ta hã waneh'ëëh do p'ooj ub habok doo, hag'yyp do tamejũũ noo gó sa wë. Jããm hẽ Nowéh tabed'ëëp naëng hag'yyp do mahä̃nh, setsi ta sii habok do sii hẽ. Nowéh tii, ta wób tamaher'ood had'yyt hẽ P'op Hagä Do karẽn doo da rababok hyb n'aa paawä.  
\v 6 P'op Hagä Do ky n'aa etyy paa panang Sodoma, Gomoha häd enäh do ta babuj n'aa sii hẽ tëëg hõõ me, sahõnh hẽ tagawatsig hõm hyb n'aa. Jããm hẽ ta ooj mad'aak paah, tak'ëp hadoo do tamo haj'aa haj'aa. Sa hã tabad'oo do hã tametëëh nyy da tamoo wät da P'op Hagä Do waneh'ëëh do sa hã.  
\v 7 Jããm hẽ panang buuj mahang tabed'ëëp Róh, baad ub, P'op Hagä Do karẽn doo da hawät doo. Tak'ëp Róh h'yy katón paa tak'ëp baad nadoo do nanäng P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky nadah'eeh do ramoo bong do hyb n'aa sa hã hanäng doo me.  
\v 8 Sa mahang Róh bawät paah. Ta ä̃h hã had'yyt hẽ Róh, P'op Hagä Do karẽn doo da hawät do ahoop paa ta h'yyb gó, tahapäh do hyb n'aa, tamaa napäh do hyb n'aa na-ããj hẽ nesaa do panang buuj ramoo bok doo.  
\v 9 Hỹỹ kä, ta tii da P'op Hagä Do t'yyd manehĩĩn do hyb n'aa paa nesaa do moo heb'ooh doo, tii da tabed'ëëp do hyb n'aa paa baad habok doo, ji hapäh hahỹỹh: P'op Hagä Do hajaa né hẽ takarẽn doo da habok do tabed'ëëp hejoonh do sa hã kametyy do mahä̃nh. P'op Hagä Do hajaa na-ããj hẽ tarejã had'yyt hẽ nesaa do moo heb'ooh doo, sahõnh hẽ taky n'aa etyy noo gó kajaa bä kä.\f + \fr 2:9 \ft Jesus matëëh noo gó P'op Hagä Do ky n'aa etyy da sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habok do paah, ããs sii hẽ. Nesaa do moo heb'ooh do taky n'aa etyy da banesaa hẽnh rahob had'yyt hẽ hyb n'aa. Nahëëj tii bä rahoop doo.\f*  
\v 10 Tarejãã do mahang tak'ëp sa bahä̃nh tarejãã da nesaa do sa h'yyb säg karẽn do jawén habok do hyb n'aa nu meby n'aa näng do sa hã hanäng doo me moo bok doo, baad nahado bong do hajaa do P'op Hagä Do matym gó. Sa bahä̃nh P'op Hagä Do rejãã da tamejũũ do mak'yys doo.  
\p Sa hã hẽ ma matëg oow rah'yy kasab'ee. Rah'yy karẽn doo da ramoo bok. Dooh raky daheeh péh. Dooh rajeỹỹm pé ta tii. Ti hyb n'aa, dooh rajeỹỹm bä kabaj'aa do nes'aa padëëk do raky n'aa rejã bä.  
\v 11 Ããs kä, ma matëg oow sa bahä̃nh hejooj né paawä, sa bahä̃nh rahyb n'aa jewyg né paawä, dooh raky n'aa rejãã doo me Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do matym gó raky n'aa tapa bä kabaj'aa do nes'aa padëëk doo.  
\v 12 Har'ëëng hadoo ti ma matëg oow. Dooh har'ëëng rah'yy genä bä. Ti abong har'ëëng ji masoo hyb n'aa, ji nabooh hyb n'aa. Har'ëëng h'yy ganenäh do hadoo ma matëg oow ỹ wén näng, tak'ëp baad nadoo doo me rabaher'oot ranahapäh do hã. Ti hyb n'aa P'op Hagä Do gawats'iik da tii, har'ëëng ji nabooh do hadoo.  
\v 13 P'op Hagä Do rejãã da ta tii, ta wób rarahejãã do mabaj. Baad ub sa hã pé adëb bä sii hẽ rah'yy karẽn doo da rababok, baad nado né paawä, nu meby n'aa nyy né paawä ti rah'yy karẽn doo. Séd hã bë bawëh noo gó ragen'aak baad nadoo do sa h'yyb säg karẽn do ramoo bok bë sii rawëë bä. Baad nado ta wób raher'oot da bë ky n'aa tii d' bë mahang rababok do hyb n'aa. Tak'ëp bë nu mebyk ran'oo bä.  
\v 14 Ỹỹj sa patug wad'ii do hã rah'yyb padëëk had'yyt hẽ sa wë rababok hyb n'aa. Dooh reréd nesaa doo. Rah'yyb tatuk sa da rah'yyb hedoo hyb n'aa P'op Hagä Do kyyh baad nahapäh do hyb n'aa nayyw hẽ h'yy keh'ỹỹt doo. Sa h'yyb ramet'ëëg däk, sa h'yyb karẽn do rahyb n'aa h'ũũm hyb n'aa. P'op Hagä Do ky n'aa was'ee padëëk do tii!  
\v 15 Reréd hõm ta tyw n'aa baad hadoo doo. Ti hyb n'aa baad nadoo do jawén rababoo däk. Barãm, Beor t'aah, p'ooj ub hawät do mo n'aa me rabad'oo. Tak'ëp Barãm h'yyb däk paa ta säm hã, Isaraéw buuj majĩĩ ta hã raky kajäk doo, Isaraéw buuj taky n'aa wasee hyb n'aa paawä.  
\v 16 Ta säm, ta hã raky kajäk do jawén tabahõm bä, ta tyw n'aa baa bä, P'op Hagä Do nabuuj gedoo mä ta hã. Hahỹỹ d' paa tii: Jumeto, ta mas'ãã tajawät doo, aj'yy kyy me tamaher'oot paah, dooh né paawä jumeto rahaja bä raher'ood bä. Jumeto meduuk P'op Hagä Do ky n'aa rod Barãm häd näng doo, tamoo nawät hyb n'aa tak'ëp baad nadoo doo.   
\p
\v 17 Naëng k'ããts gó naa ganyyh do mawooj däk do hadoo ta ti ma matëg oow. Naëng poo mahauk do tabës do hadoo. Ji wad'ii do tii. Ti hyb n'aa P'op Hagä Do enyyw däk sa hyb n'aa tak'ëp badagyp doo, tadewäts bëëh hyb n'aa gadagyp doo gó.  
\v 18 Daap hadoo do ti raher'oot doo. Ti hadoo né hẽ, kyyh tak'ëp hetsooh do rakamasab'ee do ji ramaher'oot, ta tii me rah'yyb tatuk hyb n'aa nag'aap hẽ baad nadoo do habok do mahä̃nh kedëëb bong doo, nag'aap hẽ Jesus hã h'yy kae padëëk doo, baad P'op Hagä Do kyyh hã h'yy ganenäh nä doo. Tahajaa, näk mä sa kyyh, ji aä̃ bä ji ỹỹm, ji patug nadoo do sii ji h'yyb säg karẽn doo da né hẽ. Ta tii da rah'yyb tatuk sa hã.  
\v 19 Hahỹỹ da raky kajäk sa kyyh maa newëë do sa hã: “Ãã ma metëëk do bë gado bä, baad ub da bë babok tii bä. Dooh mejõ wät pé bë hã”, näk sa kyyh. Tii d' né paawä ta wób hã raky kajäk, nesaa do sa h'yyb karẽn do karom ti ma matëg oow. Nesaa do mejõ had'yyt hẽ sa hã. Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: Ji hã j'aa ketsë doo, ti né hẽ ji hã mejũũ doo. Nesaa do sa h'yyb karẽn do j'aa ketsëë däk sa hã. Ta ti sa hã mejũũ do ti ramoo boo had'yyt hẽ.  
\v 20 Hahỹ hyb n'aa ỹ wén her'oot ta tii da sa ky n'aa hã: Pooj jé ër Wahë N'aa, ër h'yyb tym dëëb, Jesus Kristo rabahapäh do hyb n'aa sa h'yyb gó, reréd hõm dó nesaa do badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do rabahed'oo doo, baad nado wäd ji bahadoo hanoo doo. P'aa hẽnh kä ta ti nesaa do j'aa ketsëë bä sa hã, p'aa hẽnh nesaa do ramoo bok do hyb n'aa, tak'ëp baad nado boo hỹỹ kä, p'ooj ub baad nadoo do rababok do bahä̃nh kä.  
\v 21 Taw'ããts hẽ paawä ranahapäh baad hadoo do ta tyw n'aa P'op Hagä Do wë ji tamahũũm doo. Dooh né paawä baad tado bä ji nahapëë bä ta tyw n'aa baad hadoo doo, sa hã paawä taw'ããts hẽ tii. Hahỹ hyb n'aa ỹ her'oot ta tii: Rahapëë däg né paawä baad hadoo do ta tyw n'aa, p'aa hẽnh raberéd hõm tak'ëp hanäm do P'op Hagä Do mejũũ doo. Ti hyb n'aa ta tyw n'aa nahapäh do bahä̃nh P'op Hagä Do rejãã da hỹỹ kä sa hã.  
\v 22 Sa hã kametä däk hahỹ pawóp hadoo do ji ky hetëg doo: “Awaar ad'ẽẽb jëng tehëën wät do paah.”\f + \fr 2:22 \ft Pooj jé reréd hõm nesaa do ramoo bok doo, ta jawén p'aa hẽnh ramoo bok, tahanäng pé tii.\f* “Too yb hasus do mahä̃nh hehob wät doo, p'aa hẽnh da tsapab gó takahep'uut.”\f + \fr 2:22 \ft Pooj jé rakarẽn Jesus awug hõm nesaa do sa h'yyb gó hanäng doo, ta jawén p'aa hẽnh ramoo bok nesaa doo, tahanäng pé tii.\f*   
\c 3  
\s1 Jesus matëëh noo gó ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Najis haa, pawóp däg bë ỹ ma erih do hahỹỹh. Pooj jé bë ỹ ma erii wät doo, hahỹ na-ããj hẽ bë ỹ wén ma erih, bë hyb n'aa esee hyb n'aa pooj jé kaher'oot do paah, baad ub bë hyb n'aa newëë hyb n'aa.  
\v 2 Ỹ karẽn bë hyb n'aa esee p'ooj ub P'op Hagä Do ky n'aa rod tsyt hẽ ta wë kasëëw bong do raher'oot do paah. Ỹ karẽn bë hyb n'aa esee na-ããj hẽ Jesus, ër Wahë N'aa, ër h'yyb tym dëëb mejũũ do paah, ajyy Kristo mejũũ do bë wë heboo nä do bë hã ma met'ëëg wät doo.  
\v 3 Taw'ããts hẽ baad bë bahapäh hahỹỹh: Jesus matëëh do pooj jé ti abok da nesaa do sa h'yyb karẽn do jawén habok doo, Jesus matëëh do ky n'aa rawajehëët doo.  
\v 4 Hahỹỹ da d' sa kyyh: “Matëëh mäh, taky däng paah. Te hub tado bä, ny tawät? Bë hegãã”, näk, “ër wahë n'aa ër pooj jé habong do dejëb kän. Ti hadoo né hẽ, paa hado had'yyt hẽ. Dooh takaja bä tamatëëh do pooj jé metëë n'aa.\f + \fr 3:4 \ft Matew tëg eh do 24 hã takerii däk Jesus her'oot do takajaa do pooj jé metëë n'aa. Dooh ta ti kaja däg sa nooh, ta ti rawén wajehëët Jesus matëëh do ky n'aa. Nayyw hẽ Jesus matëëh, ta hã h'yy ka'eeh do wób red'oo. Nayyw hẽ takanaja bä kä, ta wób raky sëm Jesus ky däng do paah.\f* Paa hado had'yyt hẽ badäk hahỹ kapahuuj wät noo gó naa”, näk da sa kyyh.  
\v 5 Dooh rakarẽn bä rah'yy kadawuung bä, P'op Hagä Do ky haj'aa p'ooj ub wë kapahuuj wät doo. Dooh rakarẽn bä rah'yy kadawuung bä naëng bä naa k'ããts bawooj däk do ganyyh doo, ta ky haj'aa. Naëng tetyn hõm, bawooj däk do banyy däk hyb n'aa.  
\v 6 Dooh rakarẽn bä rahyb n'aa es'ee bä naëng hag'yyp doo me P'op Hagä Do gawats'iik paa badäk hahỹ tapahuunh do paah, ta hã habong do sii hẽ. P'op Hagä Do ky haj'aa tii.  
\v 7 Wë, papỹỹj, kamarab, sagõõh, badäk hahỹỹ da hẽ ji hapäh do P'op Hagä Do enyyw däk, tii d' P'op Hagä Do ky däng do hyb n'aa, tëëg hõõ me ragawatsik hyb n'aa. P'op Hagä Do enäm nä ta tii. Tagawats'iik noo gó kä, sahõnh hẽ ta hã waneh'ëëh do tagawatsiig kän.  
\v 8 Bë mabaan manä hahỹ najis haa: P'op Hagä Do hã sét pénh né hẽ sét ta baab, miw ta baab.  
\v 9 Dooh P'op Hagä Do hyb n'aa p'eed bä taky däng do tamoo wät hyb n'aa, ta wób red'oo. Tii d' nado. P'op Hagä Do ky däng do tawén kanajaa nä, bë tahyb n'aa b'aah do hyb n'aa. Dooh né takarẽn bä gawatsik péh. Takarẽn sahõnh hẽ rah'yy kawereem, ta hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa paawä.  
\v 10 Ti hadoo né hẽ, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kajaa né da. Rah'yy kanapeet bä, raganadaa bä takajaa da. Ji ganada do hadoo hets'ëëk do kajaa. Ti hadoo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kajaa doo. Nayyw hẽ wë gawatsik da, hawyp do hadoo. Sahõnh hẽ adẽẽ bëëh da tak'ëp haju do haj'aa. Tii bä dewuh da. Badäk hahỹỹh, sahõnh hẽ ta hã hanäng do na-ããj hẽ P'op Hagä Do ky n'aa etyy da tagawatsik hyb n'aa.\f + \fr 3:10 \ft Tahajaa na-ããj hẽ ji erii bä: “Badäk hahỹỹh, sahõnh hẽ ta hã kapahuuj wät do na-ããj hẽ aooj jëng da.”\f*   
\p
\v 11 Tii da sahõnh hẽ P'op Hagä Do gawats'iik do hyb n'aa da, taw'ããts hẽ tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh baad bë babok P'op Hagä Do wë. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do karẽn doo da bë babok,  
\v 12 baad bë gadaa nuuj jé Kristo kajaa doo, P'op Hagä Do ky däng do paah. Taw'ããts hẽ nayyw hẽ ta ti kajaa bë an'oo bä.\f + \fr 3:12 \ft Ji ky n'aa etsẽẽ, nayyw hẽ takajaa hyb n'aa. Ji h'yy kawareem P'op Hagä Do wë, takarẽn doo da had'yyt ji bawät hyb n'aa. Ji h'yy kahas'ããp Kristo ky n'aa ji mahũũm do hã, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä habong do raky n'aa napäh hyb n'aa na-ããj hẽ, Peed hanäng pé tahyb n'aa péh, \fq taw'ããts hẽ nayyw hẽ ta ti kajaa bë an'oo bä\ft , taher'ood bä.\f* Ta ti noo gó kajaa bä kä, wë aooj jëng da. Sahõnh hẽ adẽẽ bëëh da tak'ëp haju do haj'aa.  
\v 13 Sahõnh hẽ ta ti awäd né paawä, ëër, Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ër gada wë papuuj, badäk hahỹ papuuj P'op Hagä Do ky däng doo da. Jããm hẽ baad hadoo doo, P'op Hagä Do karẽn doo da habok do sa panang tii.   
\p
\v 14 Ti hyb n'aa najis haa, ta ti bë gahëën do hyb n'aa, taw'ããts hẽ tak'ëp bë hyb n'aa tam'aah tak'ëp baad ub bë babok hyb n'aa, tak'ëp baad ub bë bahadoo hyb n'aa P'op Hagä Do hã. Tak'ëp bë hyb n'aa tamah, h'yyb nyyw gó bë baboo had'yyt hẽ hyb n'aa ta wë, P'op Hagä Do bahapäh hyb n'aa.  
\v 15 Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: H'yyb jawyg gó Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do gada nä, nayyw hẽ takanajaa, ji kedëëb wät hyb n'aa banesaa hẽnh ji taky n'aa etyy do mahä̃nh. Tii da na-ããj hẽ Paw-Ro, ër hỹỹj hadoo do ër kamahä̃n do bë tama erii wät. Bë tama erii wät P'op Hagä Do h'yy gan'yyh doo da ta hã.  
\v 16 Ti ky n'aa né hẽ tama erii wät sahõnh hẽ tama erih do hã. Tama erih do mahang ti anäng hãd hejoonh doo, tak'ëp ji hyb n'aa manatakä bä, dooh ji maa napëë bä tahanäng péh. H'yy gatemah doo, h'yy keh'ỹỹt doo, rawareem Paw-Ro erii wät doo. Ta see hadoo ta ky n'aa ran'oo bä. Tii da na-ããj hẽ rawareem P'op Hagä Do kyy kerih do wób. Sa daaj hẽ sa ky n'aa katakyyk baad nadoo do hã.  
\v 17 Ta ti bë hapëë däk do hyb n'aa, najis haa, taw'ããts hẽ bë hyb n'aa matakä, ta s'ee hẽnh P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky nadah'eeh do bë rah'yyb mahũũm mahä̃nh te hub nadoo do rama metëëk doo me. H'yy kanehỹỹd né paawä bë da hẽ, sa kyyh bë maa newë bä, bë da h'yy kah'ỹỹt. Ta tyw n'aa baad hadoo do bë erét da sa kyyh bë maa newë bä.  
\v 18 Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do kyyh hã bë hyb n'aa matakä had'yyt hẽ, Jesus Kristo, ër Wahë N'aa, ër h'yyb tym dëëb bë wë taky enyym do takahũũm had'yyt hẽ hyb n'aa, baad Kristo bë bahapäh hyb n'aa na-ããj hẽ bë h'yyb gó. Taw'ããts hẽ ti né hẽ ji j'aa etsëë had'yyt hẽ! Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ. Jããm hẽ kä.