\id 2CO - Nadëb New Testament (Brazil) - 2012 -bd (web edition) 
\h 2 Korĩn 
\toc1 2 Korĩn Jesus hã h'yy ka'eeh do panang Korĩn häd näng doo bä habong do hã ta jawén Paw-Ro ma erih do hahỹỹh 
\toc2 2 Korĩn 
\toc3 2 Coríntios 
\mt1 2 Korĩn  
\mt2 Jesus hã h'yy ka'eeh do panang Korĩn häd näng doo bä habong do hã ta jawén Paw-Ro ma erih do hahỹỹh  
\c 1  
\s1 Kedëng do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Paw-Ro ỹ ti hỹỹh, P'op Hagä Do karẽn do hyb n'aa ỹ tanaëënh doo, Kristo Jesus mejũũ do see ỹ bahado däk hyb n'aa, ta ky n'aa ỹ baher'ood hõm hyb n'aa kä. Ër hỹỹj hadoo do Tsimoot häd näng do sii bë ỹ edëng bëëh, P'op Hagä Do karapee hedoo doo, Korĩn häd näng do panang bä habong doo. Sahõnh hẽ Akaja häd näng do häj n'aa bä P'op Hagä Do tsyt hẽ ta wë tabasëëw hõm do ãã edëng na-ããj hẽ.   
\p
\v 2 Ỹ karẽn P'op Hagä Do ër Yb, Jesus Kristo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do na-ããj hẽ ky en'yym bë hã. Ỹ karẽn baad bë rah'yyb en'yym.   
\s1 P'op Hagä Do ji tah'yyb en'yym do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 3 Taw'ããts hẽ ër j'aa etsë P'op Hagä Doo, ër Wahë N'aa Jesus Kristo h'yy kaha'eeh doo, ta Yb. Ti né hẽ ji yb ji hã t'yyd mehĩĩn doo. Ti né hẽ P'op Hagä Do ji tah'yyb enäw had'yyt doo.  
\v 4 Sahõnh hẽ baad nadoo do ãã wë tadëë bä, ãã tah'yyb enäw had'yyt hẽ, ta wób ãã bahajaa hyb n'aa ãã h'yyb en'yym hyb n'aa, baad nadoo do sa wë tadëë bä, ãã hã P'op Hagä Do h'yyb en'yym doo me.  
\v 5 Jesus ahoop do ãã wë tabës doo da, ãã wë tabës na-ããj hẽ Jesus Kristo hyb n'aa P'op Hagä Do ër tah'yyb en'yym doo.  
\v 6 Nesaa do ãã ahob bä, bë hyb n'aa né hẽ ti ãã bahoop. Bë h'yyb enyym hyb n'aa tii, bë bedëp hyb n'aa nesaa do mahä̃nh na-ããj hẽ. P'op Hagä Do ãã tah'yyb en'yym bä, bë hyb n'aa né hẽ ti ãã tah'yyb en'yym doo. H'yyb jawyk doo me ãã ahoop do ãã gadoo bë bahapäh bä, bë da h'yyb enyyw bok. Ti hyb n'aa, h'yyb jawyk doo me bë gado had'yyt hẽ da nesaa do bë ahoop doo. Jesus hyb n'aa ãã ahoop doo, ti né hẽ bë ahoop na-ããj hẽ.  
\v 7 Baad ãã bahapäh hahỹ bë hã: Ãã nemuun bë ahob bä ãã ahoop doo, ji P'op Hagä Do h'yyb en'yym do bë gadoo ãã nemuun na-ããj hẽ. Ti hyb n'aa, dooh bë h'yy gejë hõm bä Jesus hã ãã hapäh, nesaa do bë ahob né paawä.   
\p
\v 8 Wakãn haa, ỹ karẽn bë bahapäh tak'ëp nesaa do Asija häj n'aa bä ãã wë kajaa doo. Tak'ëp né hẽ ti nesaa do ãã hã kametyy doo. Dooh ãã haja wäd bä ta hã. Dooh paa ãã gadaa bä ãã edëp doo.  
\v 9 Ãã d' dejëp ãã ed'oo paa ãã h'yyb gó. Ãã wë ta ti wén wäd wät, ãã hã hẽ ãã h'yy kanasadä hyb n'aa, P'op Hagä Do hã, dejëp do genyy bong do anoo do hã, ãã h'yy kasadä hyb n'aa kä.  
\v 10 Ti né hẽ tii, dajëb mahä̃nh ãã tedëëb wät doo. Ãã d' ted'ëëp nä. Ta hã ãã h'yyb eh, ãã ted'ëëp hỹ jawén  
\v 11 ãã bë masaa bä, ãã bë ky n'aa etsẽẽ doo me. Tii bä kä, hajõk raj'aa etsë da P'op Hagä Doo, ãã ted'ëëp do hyb n'aa, hajõk do sa kyyh P'op Hagä Do gadoo do hyb n'aa.   
\s1 Paw-Ro maher'oot do h'ëëd hyb n'aa tawén ky kahỹỹd wät sa hã ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Hahỹ hyb n'aa ãã kasab'ee: J'ooj madäk doo me nado ãã baboo bong bë mahang, ta wób sa mahang na-ããj né hẽ. Baad ãã h'yyb metëëh ta ti ãã hã. Dooh ãã jejën bä ãã h'yyb. Tii da ãã wén bok, P'op Hagä Do ky enyym do hyb n'aa ãã wë. Dooh badäk hahỹỹ hã habong do hajaa do hã ãã h'yyb ee bä.  
\v 13-14 Dooh kejën pé bë ãã ma erih do mahang. Wyt ta maab hẽ bë ỹ ma erii wät do ky n'aa, nyy d' tahanäng péh. Bë ner'oot doo, bë maa napäh do na-ããj né hẽ, ti né hẽ. Dooh kejën péh. Hỹỹ kä, bë hãd hapëë däg né paawä ãã h'yyb, ỹ gada da baad ãã h'yyb bë bahapäh nä, Jesus Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do matëëh noo gó kä, ãã hyb n'aa bë h'yy kasab'ee hyb n'aa, bë hyb n'aa ãã h'yy kasab'ee doo da ti noo gó.   
\p
\v 15 Hëp ỹỹ bë hapäh ỹ ed'oo do hyb n'aa, hã ỹ bë h'yy ka'eeh ỹ ed'oo do hyb n'aa na-ããj hẽ, ỹ hyb n'aa newë däk paa bë ỹ bahehëën Masedonija bä ỹ kajaa do pooj jé. Ỹ hyb n'aa newë wät paah, pawóp nuu me bë ỹ bahehëën paawä, pawóp nuu me baad hadoo do hyb n'aa bë hã paawä.  
\v 16 Ỹ h'yyb däng paa Masedonija hẽnh ỹ mahõm me bë ỹ bahehëën, ỹ matëëh me na-ããj hẽ, ỹ bë masa hyb n'aa Judah häj n'aa hẽnh ỹ bahõm bä.  
\v 17 Tii d' né ỹ h'yyb dëë paawä, ỹ ky kahỹỹd wät. Daap ỹ h'yyb däng bë ed'oo g'eeh, ỹ wén ky kahỹỹd wät? J'ooj madäk doo me bë ed'oo g'eeh “ỹỹ” ỹ banäng, hëp ỹỹ gó “dooh”? Ky kahehä̃t do bë ed'oo ỹỹh?  
\v 18 Bë hã ỹ her'oot doo, ta ky n'aa bë ỹ maher'oot do na-ããj né hẽ, ky kah'ỹỹt do nado. P'op Hagä Doo, ji hã ky kaneh'ỹỹt doo, ji hã h'yy kaneh'ỹỹt doo, hapäh te hub né hẽ ỹ her'oot doo.  
\v 19 P'op Hagä Do T'aah, Jesus Kristo, ta ky n'aa bë mahang Siras, Tsimoot sa daheeh ỹ maher'oot doo, dooh taky kahỹỹd bä ji hã. Taky däng doo, ti né hẽ tamoo wäd had'yyt hẽ. Ti hadoo ããh, ta ky n'aa rod hedoo doo.  
\v 20 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ji hã, Kristo moo wäd wät. Ti hyb n'aa, P'op Hagä Do ër j'aa etsë bä, “Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ”,\f + \fr 1:20 \ft P'ooj ub, da hẽ na-ããj nä, P'op Hagä Do ji j'aa etsë bä, \fk Amen \ft ta wób resok. “Ỹỹ. Ti d' né hẽ. Taw'ããts hẽ” tahanäng pé ti \fk amen \ft .\f* ër wén näng ta hã, Jesus Kristo häd gó.  
\v 21 P'op Hagä Do né hẽ tii, ããh, bë na-ããj né hẽ baad tah'yyb ta däk do Kristo hã, ër h'yy kanerét hyb n'aa ta hã. Ãã hã tah'yyb däng, tsyt hẽ ta wë ãã moo bok hyb n'aa.  
\v 22 Ër ta ma däg tan'oo bä. Tan'oo däk dó ër h'yyb gó ta Sahee, ta jawén, hỹ pong jé ër gadoo do metëë n'aa.   
\p
\v 23 P'op Hagä Do hã ỹ ky däng hahỹỹh: Bë hyb n'aa né hẽ, bë ỹ nahajẽm hyb n'aa, bë panang hẽnh ỹ wén nahõm wät p'aa hẽnh. Né hup ỹ né hẽ ti ỹ her'oot doo.  
\v 24 Bë ãã karẽn ãã mejũũ hyb n'aa nado bë h'yy kaha'eeh do hã ỹ wén näng ta tii. Baad bë h'yy kae däg kän Jesus hã, ãã hapäh. Jããm hẽ ãã karẽn bë ãã masa, baad bë tsebé hyb n'aa.   
\c 2  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa, hëp ỹỹ gó ỹ ky hadoo hahỹỹ da: “Dooh ỹ ahõm wäd bä sa wë ỹ bahehëën hyb n'aa”, näng ỹ hëp ỹỹ gó. Dooh ỹ karẽn bä bë ỹ bahehëën do bë h'yy ketón tan'oo bä.\f + \fr 2:1 \ft Korĩn buuj Paw-Ro bahehëën bä paawä ti noo gó, Korĩn buuj Paw-Ro nabuuj gedo paawä baad ranabok do hyb n'aa. Ti hyb n'aa ta tii da Paw-Ro wén erii wät.\f*  
\v 2 Bë h'yy katón do ỹ an'oo bä paawä, jaa hanaa tii bä ỹ tsebé doo? Bë né hẽ ti tsebé do hanoo do hã ỹỹ.  
\v 3 Ti hyb n'aa né hẽ, pooj jé bë ỹ ma erii wät doo gó, ta tii da bë ỹ wén ma erii wät, bë wë ỹ kajaa bä kä, ỹ h'yy katón bë an'oo mahä̃nh hã ỹỹ, bë paawä ti tsebé do hanoo do hã ỹỹ. Ỹ tsebé doo da bë da tsebé nemon ỹỹ, baad ỹ gada bë sahõnh hẽ wë.  
\v 4 Tak'ëp ỹ h'yy katón doo gó, ỹ aoot doo me ta ti bë ỹ ma erii wät paah. Bë h'yy katón ỹ an'oo bä do hyb n'aa nado bë ỹ wén ma erii wät, pooj jé ỹ erii wät do hã. Bë ỹ wén ma erii wät, tak'ëp bë ỹ kamahä̃n ỹ erii wät do hã bë bahapäh hyb n'aa.   
\s1 Ji hyb n'aa mabaan do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 5 Ta ti aj'yy, bë mahang ji h'yy katón do du na doo, ỹ had'yyt hẽ nado ti h'yy katón tan'oo bä. Hajõk bë wób h'yy ket'oon tan'oo bä. Dooh ỹ karẽn bä ỹ her'ood bä, bë sahõnh hẽ bë h'yy ket'oon tan'oo bä, ta bahä̃nh ỹ naher'oot hyb n'aa.  
\v 6 Hỹỹ kä, ta ti aj'yy hã kä, jããm né ti hajõk bë wób ta hã nesaa do ky n'aa etyy doo.\f + \fr 2:6 \fq Jããm né tii \ft Paw-Ro wén her'oot, ta ti aj'yy t'yyd kamehĩĩn wät do hyb n'aa, nesaa do teréd hõm do hyb n'aa.\f*  
\v 7 Taw'ããts hẽ bë hyb n'aa mabaan hỹỹ kä tamoo wät do paah. Taw'ããts hẽ bë h'yyb enäw ta hã, tah'yy ganajëë hõm hyb n'aa tak'ëp tah'yy katón do an'oo bä.  
\v 8 Ti hyb n'aa tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã, bë metëëh hyb n'aa ta hã bë kamahä̃n doo.  
\v 9 Bë ỹ wén ma erii wät paah, aj'yy nesaa do moo wäd wät do bë ky n'aa etyy hyb n'aa, bë ỹ metyy hyb n'aa, ỹ bahapäh hyb n'aa ỹ bë ky dahé bä.  
\v 10 Bë hyb n'aa mabaan bä ta ti aj'yy moo wäd wät do paah, ỹ na-ããj da ỹ hyb n'aa mabaan ta hã. Ỹ hyb n'aa mabaan doo, tanyy bä ỹ hyb n'aa mabaan péh, ỹ hyb n'aa mabaan tii, Kristo matym gó, baad tabadoo hyb n'aa bë hã.  
\v 11 Tii da ỹ wén d'oo, Nesaa Do Yb ër tawanadii hyb n'aa.\f + \fr 2:11 \ft Ji kanarẽn bä ji hyb n'aa mabaan do ji da hadoo do hã, Nesaa Do Yb hã ji anoo tii bä ta tyw n'aa ji tawadii hyb n'aa. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ ji mabaan ji da hadoo do moo wät doo.\f* Baad ër bahapäh né hẽ nesaa do tahyb n'aa newëë do ji hã.   
\s1 Tiit Paw-Ro esoos do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Panang Torowas häd näng doo bä ỹ kajaa bä Kristo ky n'aa hanäm do ỹ maher'oot hyb n'aa, tyw n'aa näng ta tii bä hã ỹỹ, baad ỹ maher'oot hyb n'aa ta ky n'aa Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do an'oo bä.  
\v 13 Ti hadoo né hẽ, dooh baad tado nä bä hëp ỹỹ, Tiit, hä̃j ỹ hadoo do tii bä ỹ mamuun ỹ ed'oo doo, ỹ naw'yyt do hyb n'aa. Ti hyb n'aa ỹ kedëë hõm sa hã. Ti Masedonija häj n'aa hẽnh ỹ bahõm kän, Tiit ỹ besoos hyb n'aa.   
\s1 J'aa ketsë do ky n'aa gó Paw-Ro eh'ũũm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 14 P'op Hagä Do hã ỹ j'aa etsë, ãã tamahũũm hado had'yyt hyb n'aa Kristo sii, Kristo j'aa ketsë do tametëëh bä kä. Jé pad'yyt hẽ, ãã hyb n'aa P'op Hagä Do maher'ood hõm Kristo ky n'aa, buu benyym do jé pad'yyt hẽ bewäd däk do hadoo.\f + \fr 2:14 \ft Rakaneb'ooh do jawén paa bä, raj'aa ketsë bä, tsebee gó Roma buuj sa warahén wahë n'aa sa warahén sii hẽ rakametëëh rabajëk bä panang hẽnh. Buu benyym do rejuu ti noo gó. Jé pad'yyt hẽ ratabës bä buu benyym do bewäd däk. Ta ti ky n'aa gó Paw-Ro beh'ũũm Jesus ky n'aa taher'ood hõm doo. Warahén sa wahë n'aa j'aa ketsë do hadoo ti Kristo. Ta sii P'op Hagä Do mahũũm hadoo Paw-Ro, ta wób Jesus mejũũ do na-ããj hẽ, ta t'aah j'aa ketsë do ky n'aa ramaher'oot hyb n'aa.\f*  
\v 15 P'op Hagä Do hã, Kristo buu benyym do hadoo ãã banesaa do mahä̃nh hedëp do sa mahang, banesaa hẽnh hah'ũũm do sa mahang na-ããj né hẽ.  
\v 16 Banesaa hẽnh hah'ũũm do sa hã,\f + \fr 2:16 \ft Kristo ky n'aa ky nadah'eeh do ti banesaa hẽnh hah'ũũm doo.\f* dajëp do babuu hadoo ããh. Banesaa do mahä̃nh hedëp do sa hã, Kristo ky n'aa ky dah'eeh do sa hã, hedëp do babuu hadoo ããh. Dooh hajaa pé ta daaj hẽ ta hejój gó ta ti tamoo wäd bä.  
\v 17 Ãã wén hajaa tii, P'op Hagä Do anoo do hyb n'aa ãã hã. Dooh ta säm jawén ãã maher'ood hõm P'op Hagä Do ky n'aa, hajõk ta wób rabahed'oo doo da. Séd ãã h'yyb hedoo Kristo hã. T'õp hanäng doo me ãã baher'oot P'op Hagä Do matym gó, P'op Hagä Do mejũũ do ãã bahadoo do hyb n'aa.   
\c 3  
\p
\v 1 P'aa hẽnh ãã daaj hẽ ãã j'aa etsë bë ed'oo g'eeh ta ti ỹ erii wät do hyb n'aa? Ãã hyb n'aa karẽn g'eeh, ta wób rabahed'oo doo da, ãã manaa bë hã sa mo haj'aa kerih doo, rerii wät do bë ner'oot jawén paa bä, baad ãã bë gadoo hyb n'aa? Bë mo haj'aa kerih do ãã hyb n'aa karẽn pé apäh, ta wób rabahed'oo doo da, panang s'ee hẽnh baad ãã ragadoo hyb n'aa? Dooh.  
\v 2 Dooh hyb n'aa ãã karẽn pé ta wób mo haj'aa kerih doo, baad ãã ragadoo hyb n'aa sa wë. Bë hã né hẽ sahõnh hẽ rabahapäh nyy da ãã babok, nyy da ãã ma metëëk. Baad däg bë baboo däk bë ãã ma met'ëëg wät do hyb n'aa rabahapäh bä, ãã d' ragadoo. Baad bë babok do hã ãã h'yyb kametä däk.  
\v 3 Wyt ta maab hẽ: Bë hã Kristo ky n'aa ãã ma met'ëëg wät do hyb n'aa, Kristo mo haj'aa kerih do hado däk bëëh, ta wób hã kametä däk doo. Dooh ta nahëë me kerih do tado bä tii. P'op Hagä Do hedëb had'yyt do Sahee bë h'yyb gó taban'oo däk P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo, ỹ hanäng doo. P'ooj ub, pä gatsebak do hã takerii däk paa ta ky n'aa jaw'yyk doo. Hỹỹ kä ji h'yyb gó tabawäd däg kän, ji tah'yyb mahũũm hyb n'aa.   
\p
\v 4 Bë ãã ma met'ëëg wät do hyb n'aa, Kristo hã bë h'yy kae padëëk baad ãã bahapäh P'op Hagä Do matym gó Kristo an'oo bä.  
\v 5 Ti hadoo né hẽ, ãã daaj hẽ hyb n'aa nado tii. Ãã daaj hẽ, dooh ãã hajaa péh. P'op Hagä Do hanaa ãã hajaa doo.  
\v 6 Ti né ti hanoo ãã hã, papuuj taky n'aa enooh do ky n'aa panäg n'aa ãã bahadoo hyb n'aa. Pooj jé taky n'aa enooh do kerih do nahado papuuj taky n'aa enooh doo. Papuuj hã, P'op Hagä Do Sahee moo wät hỹỹ kä ji h'yyb tym gó. Pooj jé kerii däk do paah, ji h'yyb tym dajëp tan'oo bä.\f + \fr 3:6 \ft Ji h'yyb tym dajëp tawén näng, ji nahajaa do hyb n'aa ji ky dahé bä sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do Mosees hã kan'oo däk do paah. Ji ky nadaheeh do hyb n'aa, ji taky n'aa etyy dawëë had'yyt hẽ P'op Hagä Do mahä̃nh ji h'yyb tym bawät hyb n'aa, tak'ëp nesaa do ji h'yyb tym ahob had'yyt hẽ hyb n'aa.\f* Papuuj taky n'aa enooh do hã kä, ji h'yyb tym ted'ëëp P'op Hagä Do Sahee an'oo bä kä.   
\p
\v 7 P'op Hagä Do bag tak'ëp gabarëëh do mahang ta ky n'aa jaw'yyk do kajaa, pä gatsebak do hã kerih do paah. Dajëb hã ji taky n'aa ety né paawä, gabarëëh do mahang takajaa. Tak'ëp gabarëëh do hyb n'aa, dooh paa m' Isaraéw buuj rahaja bä bäp peej Mosees mamets rahegãã bä ta ky n'aa jaw'yyk do tagadoo noo gó, gabarëëh do ta mamets hã kametëëh do kahäj né paawä.  
\v 8 Hỹỹ kä, tak'ëp ti bahä̃nh tabahetsooh, baad ub, papuuj ji hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo, ta Sahee ji h'yyb gó moo wät doo, ji h'yyb tym hedëp do hanoo doo.  
\v 9 Ti hyb n'aa kä, baad ub tado bä paa P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo, dajëb hã ji taky n'aa ety né paawä, tak'ëp tii bä ta bahä̃nh baad ub, tabahetsooh hỹỹ kä papuuj taky n'aa enooh doo kä, baad däg ji h'yyb tym P'op Hagä Do matym gó hanoo doo.  
\v 10 Tak'ëp né hẽ ta bahä̃nh baad ub, tak'ëp ta bahä̃nh tabahetsooh ta ti papuuj ji hã taky n'aa enooh doo. Ti hyb n'aa ta tii hã ji mety bä, dooh wäd its hỹỹ kä ta ky n'aa jaw'yyk do p'ooj ub kan'oo däk doo.  
\v 11 Gabarëëh do mahang kaja däk paa kah'ëënh doo, pooj jé P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ta ky n'aa jaw'yyk doo. Ti hyb n'aa tak'ëp ta bahä̃nh tabahetsooh, baad ub, papuuj taky n'aa enooh do nahänh doo.   
\p
\v 12 Tak'ëp ta bahä̃nh tabahetsooh, baad ub, papuuj taky n'aa enooh do baad ãã bahapäh do hyb n'aa, neỹỹm doo me baad ãã baher'oot ta ky n'aa.  
\v 13 P'ooj ub, P'op Hagä Do kyyh Isaraéw buuj sa hã Mosees maher'oot jawén paa bä, ta mamets tajahes'uu pããn sawas'aap doo me, gabarëëh do kah'ëënh do ta mamets hã hadäk do wë raty kanejäk hyb n'aa. Tii d' nado ãã bad'oo papuuj P'op Hagä Do ky n'aa enooh do hã. Neỹỹm doo me ãã baher'oot ta ky n'aa.  
\v 14 Ta bag gabarëëh do Isaraéw buuj rahapëë né paawä ti noo gó, dooh m' rah'yy kadawuung bä, dooh m' rah'yy gah'ood bä. Da hẽ na-ããj nä, pooj jé P'op Hagä Do ky n'aa enooh do kerih do kaner'oot bä, kajesuu do hadoo sa h'yyb, rah'yy kanadaw'uuh hyb n'aa ta hã. Jããm hẽ Kristo hã ji h'yy kae bä takado hõm ta ti ji h'yy kajasuu do hadoo do paah.  
\v 15 Da hẽ na-ããj nä, Mosees ky n'aa jaw'yyk do kerih do kaner'oot bä, kajesuu do hadoo sa h'yyb.  
\v 16 Tii d' tado né paawä, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë ji h'yy kawareem bä, ta hã ji h'yy ka'eeh hyb n'aa kä, kado hõm kän ti ji h'yy kajasuu doo.  
\v 17 Ta ti tawén hadoo, P'op Hagä Do Sahee né hẽ ti ta ti Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo. Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do Sahee bawät bä, baad däg ji bawäd däk tan'oo bä. Dooh ji hewad wät péh.  
\v 18 Ti hyb n'aa ëër kä, ta hã h'yy ka'eeh doo, ër mamets jesuu n'aa tamah doo me ër hã takametä kän Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hanaa ta hetsó gabarëëh doo. Ër kawareem had'yyt hẽ, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hadoo ër bahadoo do kahũũm had'yyt hyb n'aa. Kahũũm had'yyt hẽ ta bag gabarëëh do hadoo ër hã kametëëh doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, P'op Hagä Do Sahee hadoo do hã hana doo.\f + \fr 3:18 \ft Hahỹỹ da na-ããj hẽ tahajaa ji erii bä tëg nad'ëëd is do 18: Ti hyb n'aa sahõnh hẽ ëër, ta hã h'yy ka'eeh doo, japow gó ji heg'ããs do hadoo ër baheg'ããs Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hanaa ta hetsó gabarëëh doo. Ër mamets jesuu n'aa tamah doo me ër heg'ããs. Ër hegãã nuuj jé, ër kawareem had'yyt hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hadoo ër bahadoo do kahũũm had'yyt hyb n'aa. Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, P'op Hagä Do Sahee hadoo doo, ti né hẽ ta ti hanoo do ër hã.\f*   
\c 4  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa kä, ãã wë P'op Hagä Do ky enyym do hyb n'aa papuuj taky n'aa enooh do rod n'aa ãã bahadoo tanoo do hyb n'aa, dooh ãã h'yy gejë hõm bä.  
\v 2 Dooh né hẽ ãã h'yy gejë hõm bä. Ãã eréd hõm kejën doo gó moo kaheb'ooh doo, nu meby n'aa näng doo. Dooh ãã wad'ii bä ta wób. Dooh ãã ehỹỹd bä P'op Hagä Do kyy kerih doo. Baad ub ãã baher'oot baad hadoo do ky n'aa. Baad ãã babok P'op Hagä Do matym gó sahõnh hẽ sa hã kametä däk. Jé hyb n'aa matakëë do hapäh tii.  
\v 3 Baad né paawä ãã baher'oot panyyg hanäm doo, dooh tagah'ood nä bä ta wób sa hã, jããm hẽ taganahoot banesaa hẽnh hah'ũũm do sa hã.  
\v 4 Bag hadoo Kristo tak'ëp kabaj'aa do ky n'aa. P'op Hagä Do hadoo né hẽ ti Kristo. Ti hadoo né hẽ Nesaa Do Yb, badäk hahỹỹ hã P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do hã mejũũ doo, tan'oo bä panyyg hanäm do hã rah'yy kanadaw'uuh hyb n'aa. Tii d' Nesaa Do Yb wén d'oo, ta ti bag hadoo do ranahapäh hyb n'aa.  
\v 5 Dooh ãã ky n'aa tado bä ti ãã maher'ood hõm doo. Jesus Kristo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, ji Wahë N'aa, ti ãã ky n'aa her'ood hõm doo. Ãã tii, bë karom hadoo Jesus hyb n'aa.  
\v 6 P'op Hagä Doo, “Ganä ta bag badagyp do mahang” her'oot do paah,\f + \fr 4:6 \ft Badäk hahỹ tapahuunh noo gó tii d' ta kyyh.\f* ti né hẽ ti ër h'yyb gó ta bag ganyyh hanoo doo, P'op Hagä Do hejój hã, tak'ëp ta kabaj'aa do hã, ta bag gabarëëh do Kristo mamets hã kametëëh do hã ãã h'yy kadaw'uuh hyb n'aa.   
\p
\v 7 Ta ti tak'ëp hanäm doo, ta bag gabarëëh doo, ta hejój na-ããj hẽ, kan'oo däk ãã hã, ãã nahejoonh do hã. Tii d' tawén d'oo, P'op Hagä Do hanaa ji bahapäh hyb n'aa sahõnh hẽ bahä̃nh hadoo do hejój, ãã hanaa nado.  
\v 8 Nesaa do jé pad'yyt hẽ ãã ahob né paawä, ãã medëp né hẽ. Dooh né paawä ãã ad'oo péh, dooh ãã h'yy gejë hõm bä.  
\v 9 Ãã rano n'aa mahes'oo né paawä, dooh P'op Hagä Do ãã teréd bä. Ãã majĩĩ ãã radewäts né paawä tũũ, dooh rahaja bä ãã h'yy gejë hõm bä ran'oo bä.  
\v 10 Ãã ahoop do hyb n'aa, ãã kata däg had'yyt hẽ Jesus dajëp do hã, Jesus edëp do kametä däk hyb n'aa ãã hã.  
\v 11 Hahỹ hyb n'aa ỹ wén her'oot tii: Ãã hedëp doo, dajëb gó had'yyt ãã babok Jesus hyb n'aa, Jesus edëp do ãã hã kametä däk hyb n'aa, ãã nahejooj is do hã.  
\v 12 Ti hyb n'aa dajëb gó ãã babok, edëb heh'äät do bë gadoo hyb n'aa.   
\p
\v 13 Hahỹỹ da takerii däk P'op Hagä Do kyy kerih doo gó: “Ỹ h'yy kae däk, ti hyb n'aa ỹ wén her'ood wät”,\f + \fr 4:13 \ft Saaw-Mo 116.10 hã takerii däk tii. Hajõng nesaa do Saaw-Mo 116 erii wät do paa ahoop paah. Ti hadoo né hẽ, P'op Hagä Do hã tah'yy ka'eeh do hyb n'aa, P'op Hagä Do hã taky n'aa etsẽẽ dajëb mahä̃nh tabedëp hyb n'aa. Ti hadoo Paw-Ro bad'oo na-ããj hẽ. Hajõng nesaa do tabahoop. Ti hado né paawä, P'op Hagä Do hã tah'yy ka'eeh do hyb n'aa, dooh Paw-Ro eréd bä Jesus ky n'aa hanäm do taher'oot doo, tama metëëk doo.\f* näng kerih do hã. Ti hadoo ãã na-ããj hẽ. Ãã wén her'oot Jesus ky n'aa, ãã h'yy kae däk do hyb n'aa.  
\v 14 Ãã her'oot ta tii, hahỹỹ d' ãã bahapäh do hyb n'aa: Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ganä wät hanoo doo, ãã na-ããj hẽ da genä bok tan'oo bä da Jesus nemuun. Tii b' bë sii hẽ ãã tamahũũm da ta wë, ta matym gó ër tametëëh hyb n'aa kä.  
\v 15 Bë hyb n'aa né hẽ sahõnh hẽ ta ti ỹ ahoop doo, baad tabahadoo hyb n'aa bë hã. Tii d' tawén d'oo P'op Hagä Do ji hã taky enyym do ky n'aa gad'oo do kah'ũũm hyb n'aa. Tii bä kä, hajõk tseb'ee da P'op Hagä Do wë, P'op Hagä Do j'aa ketsëë däk hyb n'aa kä.   
\p
\v 16 Ti hyb n'aa dooh ãã h'yy gejë hõm bä. Ãã hub kahäj jëë né paawä, ãã h'yyb papuuj hado däg had'yyt hẽ.  
\v 17 Ãã wén h'yy ganejë hõm, kanahën d'os hẽ hadoo do ër ahoop do nayyw hẽ tabës do ër hã tabanoo tak'ëp baad hadoo do nahänh doo. Dooh its ti ji ahoop doo, tak'ëp baad hadoo do matym n'aa.  
\v 18 Ti hyb n'aa dooh ãã h'yyb padäg bä ji hapäh do hã.\f + \fr 4:18 \ft Dooh badäk hahỹỹ hã ji ahoop do hã rah'yyb padäg bä, Paw-Ro hanäng péh.\f* Ji nahapäh do hã ãã h'yyb padëëk.\f + \fr 4:18 \ft Hỹ pong jé ji gadoo do hã rah'yyb padëëk, Paw-Ro hanäng péh.\f* Ji hapäh do ahänh. Ji nahapäh doo, dooh tahëëj bä. Tawäd had'yyt hẽ.   
\c 5  
\s1 Ër hub papuuj ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ër hub badäk hahỹỹ bä hanäng do dajëp bä, ti anyy däk ër hapäh, hỹ pong jé ër hub papuuj gawanatsik do P'op Hagä Do mo haj'aa. Ajyy mo haj'aa nado tii kä.  
\v 2 Ti nuuj jé, badäk hahỹỹ bä ër babok nä bä, hejoonh ër hã. Tak'ëp ër karẽn hỹ pong jé hub n'aa ër gadoo, ër kah'ỹỹt  
\v 3 ër hub papuuj däg hyb n'aa. Tii bä, dooh da ër hub tamaa bä.  
\v 4 Da hẽ, ta säg gó ër babok nä bä ër ahoop nä. Hejoonh ër hã. Nyy d' ỹ hanäng péh? Ër karẽn ër dejëp ër hub tamah hyb n'aa, ỹ hanäng pé g'eeh? Dooh. Hỹ pong jé hub n'aa ër karẽn paawä nayyw hẽ ër gadoo, dahej'ëëp do kawareem däk hyb n'aa nadajëp do hã kä, edëb had'yyt do hã kä.\f + \fr 5:4 \ft Hahỹỹ d' Paw-Ro hanäng péh: Taw'ããts hẽ paawä ji hã, badäk hahỹỹ bä ji bawät nä bä Jesus matëëh. Tii d' tado bä, ji hub dahej'ëëp do kawareem däk nadajëp do hã.\f*  
\v 5 P'op Hagä Do né hẽ tii, edëb had'yyt do ër gadoo hyb n'aa ër tawén pehuuj wät doo. Ti nuuj jé tan'oo däk dó ër h'yyb gó ta Sahee, ta jawén hỹ pong jé ër gadoo do metëëh doo.   
\p
\v 6 Ti hyb n'aa baad ër gahëën had'yyt hẽ ër pooj jé ër gadoo do pan'aa. Da hẽ ër babok nä bä, dooh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do pa ër aboo nä bä ër hapäh.  
\v 7 Badäk hahỹỹ bä ër babok nä bä, ta hã ër h'yy kae had'yyt hẽ, dooh né paawä ji hapëë nä bä ji matym me ji hã taky däng doo.  
\v 8 Tsebee gó ër gahëën né hẽ ër gadoo do pan'aa. Tak'ëp ër karẽn paawä ër berét badäk hahỹỹ bä ër babong nä doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do pa had'yyt ër baboo däk hyb n'aa kä.  
\v 9 Ti hyb n'aa tagen'aak do hã tak'ëp ër h'yyb padëëk, tatsebé hyb n'aa ër wë kä. Ta tii hã ër h'yyb padëëk, badäk hahỹỹ bä ër hub n'aa gó ër babok nä bä, badäk hahỹỹ bä ër hub n'aa ër beréd hõm bä na-ããj hẽ né hẽ.  
\v 10 Tagen'aak do hã ër wén h'yyb padäg had'yyt hẽ, ër sahõnh hẽ ër da kametä däk do hyb n'aa Kristo matym gó ër taky n'aa etyy hyb n'aa, ji gadoo hyb n'aa badäk hahỹỹ hã ër babok nä bä baad hadoo do ji moo wäd wät do mabaj, baad nadoo do ji moo wäd wät do säm na-ããj hẽ.   
\s1 Ji P'op Hagä Do gadoo do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Ji weh'ëëh né hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do baad ãã bahapäh, ti né hẽ ti ji taky n'aa etyy do hyb n'aa. Ti hyb n'aa ãã h'yy kah'ũũm ta wób hã ãã her'oot doo, Jesus hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa. Baad ãã P'op Hagä Do bahapäh, dooh ỹ ky kenäw bä. T'õp madäk doo me, baad hadoo doo me ỹ bawät P'op Hagä Do hapäh. Bë na-ããj né hẽ bë hapäh tahyb n'aa péh.  
\v 12 Dooh ãã daaj hẽ ãã j'aa ketsëë bä p'aa hẽnh bë matym gó. Dooh. Jããm hẽ ãã anoo bë hã ta tyw n'aa, ãã hyb n'aa bë h'yy kasab'ee hyb n'aa, bë bahajaa hyb n'aa bë ky gadoo j'ooj hẽ madäk do hã j'aa kehets'ëë doo, ma matëg oow, t'õp ji h'yyb gó hanäng do hyb n'aa napeet doo.  
\v 13 Ãã h'yyb mera ta wób redoo bä, na raher'ood. P'op Hagä Do hyb n'aa tii bä ti ãã h'yyb mera doo. Baad tado bä ãã h'yyb, bë hyb n'aa né tii, baad tabahadoo hyb n'aa bë hã.  
\v 14 Kristo kamahä̃n do ãã tah'yyb mahũũm. Hahỹỹ da baad ãã bahapäh: Sét hẽ dajëp sahõnh hẽ sa hyb n'aa. Ti hyb n'aa sahõnh hẽ dejëp do hadoo.\f + \fr 5:14 \ft Dooh ji h'yy gakog hõm do ky n'aa tado bä hahỹỹ hã Paw-Ro her'oot doo. Dooh ji hub dajëp do ky n'aa tado bä. Hahỹỹ d' tahanäng pé tii: Ër hyb n'aa Kristo dajëp nesaa do ër moo bok do säm. Hỹỹ kä, Kristo hã h'yy ka'eeh doo, ta hã rah'yy kata däk do hyb n'aa, radejëp do hadoo nesaa do hã. Ti hyb n'aa nesaa do ji h'yyb säg karẽn do ji ky nadahé wät. P'op Hagä Do Sahee ji hã metëëh do ji ky dahé kän hỹỹ kä. Dooh ji karẽn doo da ji awäd wäd bä tahanäng pé tii, tëg nad'ëëd is do 15 hã kerii däk doo da.\f*  
\v 15 Sahõnh hẽ sa hyb n'aa tawén dajëp, papuuj ji bawät do gadoo doo, sa hã hẽ ranaboo bong hyb n'aa. Kristo hã, sa hyb n'aa dajëp do hã, sa hyb n'aa ganä wät do hã kä rababoo däg kän hyb n'aa kä.  
\v 16 Ti hyb n'aa, hỹỹ kä dooh ãã da hadoo do ãã hyb n'aa hũũm wäd bä P'op Hagä Do nahapäh do sa da hadoo do rahyb n'aa h'ũũm doo da. P'op Hagä Do nahapäh doo da né paawä Kristo ỹ hyb n'aa hũũm wät paah,\f + \fr 5:16 \ft Ta hã Jesus kasee do pooj jé, aj'yy ub Jesus, Paw-Ro ed'oo.\f* dooh tii da ỹ adoo wäd bä.  
\v 17 Kristo hã h'yy kata däk doo, papuuj däg tii kä. Gawatsig hõm ji h'yyb säg hejój. Papuuj däg ji hỹỹ kä.  
\v 18 P'op Hagä Do hanaa sahõnh hẽ ta tii. Ti né hẽ ti P'op Hagä Doo, Kristo hyb n'aa p'aa hẽnh ta wë ër tagadoo doo, ta majĩĩ ër nahado wät hyb n'aa, ta najiis ër bahado däk hyb n'aa kä. P'op Hagä Do anoo ãã hã, ta wób ãã maher'oot hyb n'aa ta ti ky n'aa hanäm doo.  
\v 19 Hahỹ ti ta ky n'aa: Kristo hyb n'aa P'op Hagä Do gadoo ta wë badäk hahỹỹ hã habong doo, ta majĩĩ ranado bong hyb n'aa, ta najiis rabahado padëëk hyb n'aa kä. Dooh tetsén wäd bä sa hã nesaa do ramoo bok doo. Tamabaan hõm kän. Ti tamejũũ ãã hã, ji tagadoo do ky n'aa ãã baher'ood hõm hyb n'aa kä ta wób sa hã.  
\v 20 Ti hyb n'aa Kristo rod n'aa ããh. Ta mejũũ do ããh. Ãã her'oot do hã P'op Hagä Do bë tamaher'oot. Kristo ky gabuuj gó tak'ëp ãã betsẽẽ bë hã, bë banoo hyb n'aa bë P'op Hagä Do h'yyb wareem ta wë, ta najiis bë bahado padëëk hyb n'aa kä.  
\v 21 Kristo, tabad'op hẽ nesaa do moo nawät doo, nesaa do ër moo bok do säm tabahado däk P'op Hagä Do an'oo bä, Kristo hyb n'aa baad had'op ër bahado padëëk hyb n'aa kä P'op Hagä Do matym gó.   
\c 6  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa kä, P'op Hagä Do masa n'aa ãã bahadoo do hyb n'aa, tak'ëp ãã betsẽẽ bë hã, daap hẽ bë ganadoo hyb n'aa P'op Hagä Do anoo doo, bë hã taky enyym doo.  
\v 2 Tii da ỹ wén her'oot, hahỹỹ da ta kyy kerih doo gó P'op Hagä Do her'oot do hyb n'aa:  
\b  
\q1 “Õm ỹ gadoo do noo gó kajaa bä kä,  
\q1 ỹ maa newë wät maky n'aa etsẽẽ doo.  
\q1 Õm ỹ bed'ëëp do noo gó kajaa bä kä,  
\q1 ỹ masaa wät õm.”\f + \fr 6:2 \ft Isajas 49.8\f*  
\b  
\p Bë maa newë baad ub! Da hẽ né kä ji tagadoo do noo gó kä. Da hẽ né kä ji tabed'ëëp do noo gó kä.   
\s1 Baad ub Paw-Ro rababok hejoonh do rahob né paawä ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 3 Dooh ãã moo bong pé ta wób h'yyb hewaat péh, P'op Hagä Do ky n'aa hanäm do ãã maher'oot do raky n'aa narejãã hyb n'aa.  
\v 4 P'op Hagä Do karom ãã bahadoo do hyb n'aa, sahõnh hẽ sa hã ãã metëëh nyy da tak'ëp h'yyb jawyk doo me baad ub ãã babok, baad nadoo do ãã ahob bä, ãã wë badoh do ãã ahob bä, dooh ãã ad'oo pé né paawä,  
\v 5 ãã rahewyh bä, ãã radewäts bë bä, hajõk do rakamajẽ bä ãã hã, tak'ëp ãã moo bok do hã, ty jawyk do ãã ahob bä, ãã basaah bä na-ããj né hẽ.  
\v 6 Dooh ãã moo boo bä nu meby n'aa näng doo. Kristo ky n'aa ãã hapäh. Ãã h'yy kanejä̃g. Ta wób wë ãã ky en'yym. P'op Hagä Do Sahee ãã tah'yyb mahũũm. Baad ub, t'õp madäk doo me ãã kamahä̃n ta wób.  
\v 7 Baad hadoo do ãã her'oot. P'op Hagä Do hejój gó ãã babok. P'op Hagä Do karẽn doo da ji bawät doo, ãã kuman hadoo. Tii me ãã kamej'oonh. Tii me ãã mesoo.  
\v 8 P'op Hagä Do wë ãã moo bok ãã raweh'ëëh bä, ãã rawanehëë bä na-ããj hẽ. P'op Hagä Do wë ãã moo bok baad raher'ood bä ãã ky n'aa, ãã raky n'aa rejã bä na-ããj né hẽ. Ta wób mä ãã wedii, ta wób sa hã. Ti hadoo né hẽ baad hadoo do ky n'aa ãã her'oot.  
\v 9 Ãã ky n'aa netsä né paawä ta wób sa hã, P'op Hagä Do baad ãã tabahapäh. Dajëb gó ãã baboo né paawä, ãã edëp näh. Ãã rahewyh né paawä, dooh ãã dejëb bä.  
\v 10 H'yy katón n'aa näng né paawä, ãã tsebee had'yyt hẽ. Ãã kasuud its né paawä, hajõk do hã ãã banoo hajõng baad hadoo doo.\f + \fr 6:10 \ft Dooh dajẽẽr tado bä ti ta wób sa hã ranoo doo. Jesus ky n'aa hanäm do Paw-Ro maher'oot do ragado bä, h'yyb n'yym doo, h'yyb tym nadajëp do P'op Hagä Do pa ragadoo. Ti ky n'aa né tii.\f* Dooh né paawä ãã wë hanäng péh, ti anyy had'yyt hẽ P'op Hagä Do karẽn do ãã wë.   
\p
\v 11 Baad bë ãã maher'oot najis haa, Korĩn buuj. Dooh ãã jejën bä ãã h'yyb. Tak'ëp bë ãã kamahä̃n né hẽ.  
\v 12 Ãã nado bë hã kasaë doo. Bë ti kasaë ãã hã.  
\v 13 Ji taah ji maher'oot doo da né hẽ ỹ maher'oot bëëh: Ỹ karẽn paawä bë ỹ kamahä̃n doo da bë kamahä̃n ỹỹh.   
\s1 Dooh séd hã ji h'yyb hedo bä Jesus hã h'yy kana'eeh do sa hã ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 14 Taw'ããts hẽ bë kamekuuj manäh, taw'ããts hẽ séd hã bë h'yyb hedo manä Jesus hã h'yy kana'eeh do sa hã. Tii d' ỹ wén her'oot, dooh séd gó tanu dëë bä baad had'op do ji moo wät doo, P'op Hagä Do mejũũ do ji ky nadaheeh do hã. Dooh tanu dëë bä ta bag gadagyp do hã.  
\v 15 Séd h'yyb nahedoo Kristo, Nesaa Do Yb daheeh. Séd h'yyb nahedoo Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Jesus hã h'yy kana'eeh do daheeh.  
\v 16 Dooh tahaja bä séd hã rah'yyb hedo bä P'op Hagä Do tób n'aa, kabarii daheeh. Ër tii, P'op Hagä Do hedëb had'yyt do tób n'aa hadoo. Ta daaj né hẽ P'op Hagä Do her'oot ta tii. Hahỹỹ da ta kyy kerih doo gó taky däng ji hã:  
\b  
\q1 “Sa h'yyb gó da ỹ bawät, sa mahang da ỹ bawät.  
\q1 Ỹ da P'op Hagä Do rah'yy kaha'eeh doo. Karapé haa d' tii.”\f + \fr 6:16 \ft Rewitikos 26.12, Jeremiij 32.38, Esekijew 37.27\f*   
\q1
\v 17 “Ti hyb n'aa, bë anä da hã ỹ h'yy kana'eeh do sa mahang naa.  
\q1 Taw'ããts hẽ da tsyt hẽ bë babok”, näng mä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kyyh.  
\q1 “Baad bë kanä baad nadoo do mahä̃nh, tii bä da bë ỹ gadoo”,\f + \fr 6:17 \ft Isajas 52.11, Esekijew 20.34, 41\f* näng mäh.   
\q1
\v 18 “Tii da bë adoo bä, bë yb da ỹ tii bä.  
\q1 Bë da tah haa, bë da tok haa, näng mä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, Sahõnh Hẽ Haj'ap Do kyyh, ji taky n'aa enooh doo.”\f + \fr 6:18 \ft 2 Samuéw 7.8, 14\f*   
\c 7  
\p
\v 1 Najis haa, ër hã ta ti taky n'aa enooh do hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër enyyw hõm ër hã rejãã doo, ër h'yyb rejãã do na-ããj hẽ. P'op Hagä Do ër weh'ëëh do hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër kan'oo däg had'yyt hẽ ta hã, tsyt hẽ, ta wë had'yyt ër babok hyb n'aa kä.   
\s1 Paw-Ro tsebé do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 2 Taw'ããts hẽ paawä baad bë kamahä̃n ããh! Dooh baad nadoo do ãã moo boo bä sa hã. Dooh ãã rejã bä sa hã. Dooh ãã wad'ii bä sa hã.  
\v 3 Bë ỹ ky n'aa etyy do hyb n'aa nado ti ỹ wén erih. Ỹ her'ood däk né paa baad bë ãã kamahä̃n. Bë ãã kamahä̃n had'yyt hẽ ër bedëp bä, ër dejëb bä na-ããj hẽ.  
\v 4 Ỹ hapäh bë gadoo ỹ her'oot doo. Ti hyb n'aa neỹỹm doo me bë ỹ maher'oot. Bë hyb n'aa ỹ kasab'ee. Tak'ëp ỹ h'yyb nyyw däg kän, ỹ tsebee kän. Sahõnh hẽ baad nadoo do ãã ahob né paawä, tak'ëp ỹ h'yy gadajang.   
\p
\v 5 Masedonija häj n'aa bä ãã kaja hõm noo gó, dooh kameh'ããk do ãã hã. Jé pad'yyt naa ji h'yyb panas'ëëh do kejäk ãã wë. Ãã wë ta wób rah'yy kawereem. Ãã h'yyb gó h'yy katón badäk.  
\v 6 Ti hadoo né hẽ, P'op Hagä Doo, h'yy ketón do h'yyb en'yym doo, ãã tah'yyb en'yym Tiit kajaa do hã, bë wë tabewäd nä do jawén paa bä.  
\v 7 Tiit kajaa do had'yyt nado ỹ tah'yyb en'yym doo. Ỹ wén h'yy gadajang, ỹ wén h'yyb nyyw däk na-ããj hẽ, Tiit mä bë h'yyb en'yym, tanooh. Tak'ëp mä ỹ bë hyb n'aa esee, tanooh. Tak'ëp mä bë h'yy ketón bong baad nadoo do bë mahang hawäd wät do hyb n'aa. Tak'ëp mä bë h'yyb tseb'ee wë ỹỹ, näng ta kyyh. Ti hyb n'aa kä, tak'ëp ỹ wén tsebee kän hỹỹ kä.   
\p
\v 8 Pooj jé bë ỹ ma erih do hã bë hyb n'aa tón boo né paawä, dooh ỹ t'yyd kamehĩĩn bä tii da bë ỹ ma erih do hã. Pooj jé dó ỹ t'yyd kamehĩĩn dó ỹ erih do bë hyb n'aa tón bong tan'oo bä ỹ bahapäh bä, banadawëd né paawä bë h'yy ket'oon doo.  
\v 9 Tii d' tahado né paawä, ỹ h'yy gadajaa kän hỹỹ kä. Bë hyb n'aa tón do hyb n'aa nado ỹ wén h'yy gadajaa kän. Ỹ wén h'yy gadajang, bë hyb n'aa tón do hyb n'aa bë t'yyd kamehĩĩn bong baad nadoo do hã. Bë hyb n'aa tón do P'op Hagä Do gadoo. Ti hyb n'aa kä, dooh nesaa pé ãã moo boo bä bë hã bë ỹ ma erih doo me.  
\v 10 Ji h'yy katón do P'op Hagä Do gadoo doo, ji h'yy kawareem baad hadoo do wë tan'oo bä. Baad hadoo do wë ji h'yy kawareem doo, ji h'yyb tym tabed'ëëp tan'oo bä kä. Ti hyb n'aa dooh ji jesyg bä ta ti hedoo do ji h'yy katón doo. Ji gadoo né hẽ. Badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do rah'yy katón doo, ji h'yyb tym dajëp tan'oo bä.\f + \fr 7:10 \ft Tii d' tawén hadoo, sa h'yyb kawanareem do hyb n'aa. Ta ti hedoo do ji h'yy katón doo, dooh tan'oo bä ji t'yyd kamehĩĩn hyb n'aa nesaa do ji moo wäd wät do hã.\f*  
\v 11 Bë hegãã bë h'yy ket'oon do bë hã P'op Hagä Do anoo do tan'oo bä bë hã: Bë h'yy katón do hyb n'aa, nayyw hẽ bë karẽn nesaa do bë ado hõm bë mahä̃nh, dooh bë karẽn bä nesaa do moo bok do h'yyb hataa bë do bä, tak'ëp bë ganen'aak nesaa do bë mahang hawäd wät doo. Bë h'yy katón do hyb n'aa bë h'yyb eỹỹm bong, tak'ëp bë karẽn ỹ bë bahapäh, tak'ëp bë h'yy kahasããb baad hadoo do bë moo bok hyb n'aa, nayyw hẽ bë karẽn nesaa do moo wät do ky n'aa kety däk. Sahõnh hẽ ta tii me bë metä wät, bë h'yyb haj'aa hẽ nado wäd nesaa do bë mahang hawäd wät doo.   
\p
\v 12 Pooj jé bë ỹ ma erii wät doo, pooj jé bë gadoo doo, aj'yy nesaa do moo wät do had'yyt hyb n'aa nado ỹ wén erii wät. Ta ti aj'yy h'yyb rejã däk do hyb n'aa had'yyt nado hyb n'aa na-ããj hẽ. Ta ti bë ỹ wén ma erii wät paah, bë h'yy kadaw'uuh hyb n'aa, bë h'yyb baad hadoo do bë metëëh hyb n'aa kä ãã wë P'op Hagä Do matym gó.  
\v 13 Ti hyb n'aa dooh ãã h'yy ketón boo bä. Ãã h'yyb tseb'ee.  
\p Ỹỹ. Dooh ãã h'yy ketón boo bä. Ãã h'yyb nyyw padëëk né hẽ. Tak'ëp ãã tsebee na-ããj hẽ tak'ëp Tiit h'yy gadajaa kän ãã bahapäh do hyb n'aa. Tiit wén h'yy gadajang, bë sahõnh hẽ bë h'yyb en'yym do hyb n'aa ta hã.  
\v 14 Bë ỹ j'aa etsë paa Tiit hã. Ỹ her'oot doo da né hẽ bë ky n'aa, ti né hẽ bë metëëh Tiit hã. Dooh ỹ bë nu meby bä. Te hub né hẽ sahõnh hẽ bë ỹ maher'ood wät doo. Bë hyb n'aa ỹ j'aa etsë doo, te hub né hẽ na-ããj hẽ kametä däk hỹỹ kä.  
\v 15 Ta bahä̃nh Tiit bë takamahä̃n kän tahyb n'aa newë bä nyy da baad bë ky daheeh ta kyyh, baad bë gadoo bë mahang, bë h'yyb eỹỹm doo gó bë weh'ëëh ta hã.  
\v 16 Ỹ h'yy gadajang, bë hã baad ji hajaa ji h'yyb eh hyb n'aa.   
\c 8  
\s1 Ji etsëëh do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Hỹỹ kä wakãn haa hedoo doo, ãã karẽn bë ãã maher'oot nyy da Kristo hã h'yy ka'eeh do Masedonija häj n'aa bä habong do rabad'oo P'op Hagä Do ky enyym do sa h'yyb gó hawät do an'oo bä.  
\v 2 Tak'ëp nesaa do rahob né paawä, tak'ëp ratsebé. Tak'ëp ratsebé do hyb n'aa tak'ëp ramasa sa wë hanäng doo me. Tak'ëp rabetsëëh, kasuud its né paawä.  
\v 3 Baad bë ỹ maher'oot sa ky n'aa. Rahajaa do pénh né hẽ rabanoo. Ti bahä̃nh rabanoo, rahajaa do bahä̃nh. Sa h'yyb gó naa, sa daaj hẽ né hẽ ti tak'ëp rabetsëëh.  
\v 4 Rets'ẽẽ had'yyt hẽ ãã hã, ãã banoo hyb n'aa ramasa hyb n'aa Kristo karapee Judah häj n'aa bä habong doo. Baad ub sa hã ti ji masa doo.  
\v 5 Ãã hyb n'aa newëë do bahä̃nh rabad'oo. Sa daaj hẽ rakan'oo däg pooj jé Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do karẽn do ramoo bok hyb n'aa, ãã karẽn do na-ããj hẽ. P'op Hagä Do karẽn doo da né hẽ ji hã, tii da rabad'oo.  
\v 6 Ti hyb n'aa kä tak'ëp ãã betsẽẽ Tiit, pooj jé du doo do bë tah'yyb mahũũm dajẽẽr masa n'aa bë ataa do hã, bë tah'yyb mahũũm p'aa hẽnh, ta ti bë masa do dajẽẽr n'aa takaja däk hyb n'aa.  
\v 7 Tak'ëp bë gado däk baad hadoo doo: Tak'ëp bë h'yy ka'eeh. Tak'ëp bë bahajaa bë baher'oot P'op Hagä Do ky n'aa. Baad bë bahapäh ji hã P'op Hagä Do karẽn doo. Tak'ëp bë h'yy kahas'ããp baad hadoo do bë moo bok hyb n'aa. Tak'ëp ãã bë kamahä̃n. Ti hyb n'aa, ỹ karẽn paawä tak'ëp na-ããj hẽ bë banoo ta wób ji masa doo. Taw'ããts hẽ ti ji hỹỹj hedoo do ji masa doo.  
\v 8 Dooh bë ỹ mejõ bä ta wób bë masa hyb n'aa. Jããm hẽ ỹ karẽn bë ky n'aa napäh nyy da sa h'yyb hedoo doo me ta wób ramasa sa da hadoo doo, bë na-ããj hẽ baad bë kamahä̃n bë da hadoo do bë metëëh hyb n'aa.  
\v 9 Taw'ããts hẽ paawä ta wób bë masaa, bë hapäh do hyb n'aa nyy da ër Wahë N'aa Jesus Kristo bad'oo do paah. Taky enyym do hyb n'aa ji wë, sahõnh hẽ ta wë anyy wäd né paawä, kasuud is tabahado däk bë hyb n'aa, tak'ëp baad hadoo do bë wë tabanyy däk hyb n'aa kä P'op Hagä Do matym gó.\f + \fr 8:9 \ft Wawẽẽ hẽ Jesus bewäd hyng do pooj jé, tak'ëp takabaj'aa. Tii bä kä, aj'yy tabahado däk, dajëb kän ji tabed'ëëp hyb n'aa. Tii d' tahanäng pé ti \fq kasuud is do tabahado däk\ft . Taw'ããts hẽ ji hyb n'aa newëë nyy da tak'ëp ji Jesus t'yyd mehĩĩn, ji na-ããj ji t'yyd mehĩĩn hyb n'aa ji da hadoo do.\f*   
\p
\v 10-11 Ta baab tabëëj hõm do hã, bë né ti jããm pooj jé dajẽẽr hat'aa do du d'oo doo. Bë né ti pooj jé kar'ẽẽn mas'aa doo. Ti hyb n'aa, hã ỹỹ taw'ããts hẽ tsebé doo gó bë du doo doo da né hẽ bë bahajaa hỹỹ kä bë du doo do paah. Taw'ããts hẽ bë hajaa do bë anoo.  
\v 12 Bë h'yyb n'oo bä, P'op Hagä Do gadoo da bë hajaa do bë anoo doo. Dooh P'op Hagä Do gahëën bä bë hã bë wë badoh doo.  
\v 13 Dooh ãã karẽn bä ta wób hã bë banoo do hyb n'aa, bëë kä ti hahoop badoh doo. Ãã karẽn paawä séd demuun tabanäng sahõnh hẽ sa wë.  
\v 14 Da hẽ bë wë hanäng do masa sa hã. Ta jawén bë wë tananyy bä, bë d' ramasaa kän ta mabaj. Tii bä kä, séd demuun tabanäng sahõnh hẽ sa wë.  
\v 15 Tii d' tabaher'oot P'op Hagä Do kyy kerih do hã:  
\b  
\q1 “Dooh mad'aak pé hajõng do hat'aa do sa wë.  
\q1 Kanahën d'os hẽ hat'aa doo, dooh badoh pé sa wë ẽnh.”\f + \fr 8:15 \ft Esodo 16.18. Pãw hadoo \fk Manah \ft häd näng do P'op Hagä Do mo haj'aa doo, tabanawäng hẽnh Isaraéw buuj rababok noo gó ky n'aa gó Paw-Ro beh'ũũm. Ti noo gó kanahën d'os hẽ \fk Manah \ft hat'aa doo, dooh badoh péh. Hajõng hat'aa doo, dooh mad'aak pé sa wë.\f*   
\b  
\p
\v 16 P'op Hagä Do ỹ j'aa etsë Tiit hã tabanoo do hyb n'aa bë tahyb n'aa esee bë ỹ hyb n'aa esee do hadoo da.  
\v 17 Tiit gadoo ãã etsẽẽ do ta hã, bë wë tabahõm hyb n'aa. Tak'ëp tah'yyb hedoo bë wë tabeg'ããs hyb n'aa. Ta hã ãã eaanh do pooj jé, ta daaj hẽ tahyb n'aa newë däk bë wë tabahõm hyb n'aa.  
\v 18 Tiit sii ãã mejũũ da ãã hỹỹj ky n'aa hadoo do jé pad'yyt hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do mahang ky n'aa etsëëh doo, Jesus ky n'aa hanäm do hã tamoo wät do hyb n'aa.  
\v 19 Jesus hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt hẽ kahet'aa do rasëëw hõm ta ti hỹỹj ky n'aa hadoo doo, ãã tabahada hyb n'aa Jerusarẽnh hẽnh dajẽẽr kata däk do ãã tajooh bä kä. Ta ti sa masa n'aa ãã tajooh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ãã weh'ëëh hyb n'aa, baad ãã karẽn ãã masa ër wakããn Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ãã metëëh hyb n'aa na-ããj né hẽ.   
\p
\v 20 Ãã hỹỹj hedoo do ãã d' rahada, ta wób daap rah'yy genä mahä̃nh dajẽẽr ãã mahũũm do hã.  
\v 21 Baad ãã matakëë, baad hadoo do ãã moo bok hyb n'aa Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do matym gó, ajyy sa matym gó na-ããj hẽ.  
\v 22 Tiit sa sii ãã mejũũ nä ãã hỹỹj seeh. Hajõõ nuu me ãã mety däk tii. Baad tah'yyb hedo had'yyt hẽ ta wób tamasa hyb n'aa. Baad bë hã tah'yyb ee däk do hyb n'aa, tak'ëp tah'yyb hedo däk dajẽẽr bë bataa do hã bë tamasa hyb n'aa.  
\v 23 Tiit hã kä, hëp ỹ hata ti bë hã ỹ moo wät do hã. Jesus hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt hẽ kahet'aa do mejũũ do ta wób, ajyy Tiit had'aa doo. Kristo raweh'ëëh do tii.  
\v 24 Ti hyb n'aa kä, taw'ããts hẽ kamahä̃n gó bë gadoo bë wë rakajaa bä kä. Taw'ããts hẽ bë metëëh ta wób Jesus hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt habong doo, dooh daap hẽ tado bä bë ãã j'aa etsë doo.   
\c 9  
\p
\v 1 Dooh hyb n'aa bë ỹ ma erih pé Jesus hã h'yy ka'eeh do Jerusarẽnh bä habong do bë masa do ky n'aa hã.  
\v 2 Ỹ hapäh né hẽ nyy da tak'ëp bë h'yy karẽn ta wób bë masa. Bë ỹ j'aa etsë paa Masedonija häj n'aa bä habong do ër wakããn hedoo do sa matym gó. P'ooj ub ta baab tabëëj hõm do hã, bëëh, hëëj Akaja häd näng do babuuj,\f + \fr 9:2 \ft Akaja häj n'aa bä Korĩn panang badäk.\f* bë du doo bë karẽn bë masa doo, näng këh ỹ sa hã. Hajõk Masedonija häd näng do häj n'aa babuuj ër wakããn hedoo doo, raky n'aa napäh bä baad bë karẽn bë masa ta wób, ti na-ããj hẽ rah'yyb hedo padëëk ramasa hyb n'aa.  
\v 3 Ta wób bë karẽn bë masa ỹ hapëë né paawä, ỹ mejũũ Tiit ta hataa daheeh bë wë, bë ramasa hyb n'aa dajẽẽr bë bataa do hã, ta ti hã bë ỹ j'aa etsë do paa daap tanadoo hyb n'aa, ỹ kajaa do pooj jé bë h'yyb bë matakä däk hyb n'aa.  
\v 4 Ër hỹỹj hedoo do wób, Masedonija häj n'aa buuj, si ỹ rakajaa bä bë wë, ỹ d' nu mebyy wät da bë nahaja nä bä, dajẽẽr bë nata nä bä, baad bë ky n'aa ỹ her'ood wät do paa hyb n'aa. Bë na-ããj né da bë nu mebyy bong sa wë, bë nahaja nä bä.  
\v 5 Ti hyb n'aa ỹ hyb n'aa newë däk, taw'ããts hẽ ta ti ajyy ỹ mejũũ ãã pooj jé, bë ramasa hyb n'aa, kamasa do dajẽẽr n'aa bë bataa hyb n'aa, bë ky kajäk do paah. Tii bä, kaja däk da ãã pooj jé. Bë etsëëh do metëë n'aa däg ti ta tii kä, bë ramejũũ do hyb n'aa nado.   
\p
\v 6 Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: Kanahën d'os hẽ hejoom doo, kanahën d'os hẽ ta ag tabataa ẽnh. Hajõng hejoom doo, hajõng né ta ag tataa.\f + \fr 9:6 \ft Ji ejoom do ky n'aa gó Paw-Ro maher'oot ji masa do ky n'aa. Taw'ããts hẽ ji etsëëh. Baad ub P'op Hagä Do banoo hets'ëëh do sa hã.\f*  
\v 7 Taw'ããts hẽ sahõnh hẽ bëëh, bë banoo bë h'yyb gó bë h'yy kajäk doo. Taw'ããts hẽ dooh bë an'oo bä bë h'yyb nanoo doo me. Bë ramejũũ do hyb n'aa nado bë banoo. Bë daaj hẽ bë banoo. Ta ti ỹ wén erih, P'op Hagä Do kamahä̃n do hyb n'aa tsebee gó hanoo doo.  
\v 8 P'op Hagä Do hajaa bë hã tabanoo sahõnh hẽ baad hadoo doo, tabanyy had'yyt hyb n'aa sahõnh hẽ bë karẽn doo, tamad'aak hyb n'aa, sa wë bedoh do bë masa hyb n'aa.  
\v 9 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do paa hets'ëëh do sa ky n'aa hã:  
\b  
\q1 “Etsëëh da wë bedoh do sa hã.  
\q1 Ky enyyw had'yyt hẽ.” \f + \fr 9:9 \ft Saaw-Mo 112.9\f*   
\b  
\p
\v 10 P'op Hagä Doo, joom jóm hã ta joom tym hanoo doo, ji waa hanoo do na-ããj hẽ, bë hã da tabanoo hajõng bë ma, ta tii me tak'ëp bë masa hyb n'aa wë bedoh do sa hã.  
\v 11 Hajõng hedoo pé da tabanoo bë hã, bë betsëh had'yyt hyb n'aa. P'op Hagä Do raj'aa etsë da, sa hã bë anoo do ãã tajooh bä sa wë.  
\v 12 Ta ti bë masa do tamasa da Jesus hã h'yy ka'eeh do Jerusarẽnh bä habok do sa wë bedoh doo. Tak'ëp P'op Hagä Do ratsebé da, bë masa do an'oo bä da.  
\v 13 P'op Hagä Do hã raj'aa etsë da. P'op Hagä Do rawén j'aa etsë da, baad bë ky daheeh Kristo panyyg hanäm do bë h'yy kaha'eeh bë hanäk doo, bë masa do metëëh do hyb n'aa. P'op Hagä Do raj'aa etsë na-ããj da, sa hã, ta wób sa hã na-ããj hẽ bë betsëëh do hyb n'aa.  
\v 14 Tak'ëp kamahä̃n gó bë da raky n'aa etsẽẽ P'op Hagä Do hã, P'op Hagä Do ky enyym do hyb n'aa bë wë, sa hã bë wén masa.  
\v 15 P'op Hagä Do hã ãã j'aa etsë ër matym n'aa tak'ëp hanäm do ër hã tanoo do hyb n'aa. Tak'ëp baad ub tii. Ti hyb n'aa dooh ji kyy pé ta ky n'aa ji her'ood bä.\f + \fr 9:15 \ft Jesus né tii, \fq ji matym n'aa tak'ëp hetsooh doo\ft .\f*   
\c 10  
\s1 Paw-Ro ky gadoo ta hã ky sëm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ỹ eỹỹm do m' bë mahang ỹ bawät bä, näk mä ta wób sa kyyh. Dawëë ỹ bawät bä kä, ỹ neỹỹm kä ỹ erih do hã, näk sa kyyh, ỹ ranu mer'oot bä. Ỹ né hẽ, Paw-Ro, Kristo ji tah'yyb en'yym do kyy gó, ji hã ky enyym do kyy gó,  
\v 2 tak'ëp ỹ h'yy kah'ũũm bë hã, p'aa hẽnh bë ỹ bahehëën bä kä, bë an'oo manä kyyh tak'ëp hadoo doo me ỹ gadoo hyb n'aa ỹ nu mer'oot doo. P'op Hagä Do nahapäh do h'yyb karẽn do jawén habok doo da ãã babok, näk ãã nu mer'oot do sa kyyh. Kyyh tak'ëp hadoo doo me da ỹ gadoo tii, ỹ h'yyb däng.  
\v 3 Badäk hahỹỹ bä ãã baboo né paawä, dooh ãã kamety bä sa hã badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do nahapäh do rabahed'oo doo da sa majĩĩ hã.  
\v 4 Ãã kuman ãã kametyy doo, dooh badäk hahỹỹ hã habong do kuman tahado bä. Dooh. P'op Hagä Do hejój me ãã gawats'iik sa mejój.  
\v 5 Ãã gawats'iik rahyb n'aa newëë doo, rah'ũũm doo, sahõnh hẽ h'yy kasab'ee do hewaat do P'op Hagä Do rabahapäh nanoo doo. Sahõnh hẽ ji hyb n'aa newëë do ãã no n'aa masoo hadoo, ji majĩĩ ji no n'aa masoo doo da, ãã meduuk ỹ hanäng péh, ji h'yyb ky daheeh hyb n'aa kä Kristo.  
\v 6 Baad bë ky dahé däg bä kä, ãã nabuuj gedoo da ky nadah'eeh nä doo.   
\p
\v 7 Taw'ããts hẽ bë hyb n'aa matakä wyt ta maab hadoo doo!\f + \fr 10:7 \ft Wyt ta maab hadoo do hã rahyb n'aa matakä bä, tii bä dooh ragado bä paawä ma matëg oow. Tii bä Paw-Ro Jesus mejũũ do heh'äät ub rahapäh paawä.\f* H'yy kasab'ee doo gó, “Ãã ti Kristo karapee” hanäk doo, taw'ããts hẽ hahỹ rahyb n'aa newëë: Ãã na-ããj hẽ Kristo karapee. Dooh ãã bahä̃nh rado bä.  
\v 8 Ta bahä̃nh ỹ h'yy kasabé bä paawä, ta hyb n'aa jaw'yyk do Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do anoo do hyb n'aa ãã hã, dooh hyb n'aa ỹ nu mebyng péh. Ta hyb n'aa jaw'yyk do ãã hã taban'oo däk, bë h'yy ka'eeh do kah'ũũm ãã anoo hyb n'aa, bë ãã rejãã hyb n'aa nado.  
\v 9 Bë ỹ ma erih doo me, bë ỹ e'ỹỹm do hyb n'aa nado. Tii d' bë hyb n'aa newë manäh.  
\v 10 Hahỹỹ da sa kyyh ỹ ranu mer'oot bä: “Tak'ëp ji tamejũũ. Ky n'aa jaw'yyk doo gó, kejỹỹk doo gó Paw-Ro ji tama erih. Tii bä ji mahang tawäd bä, nahejooj däg its. Dooh baad her'oot do tado tii”, näk.  
\v 11 Ta tii d' her'oot do taw'ããts hẽ tahyb n'aa newëë hahỹỹh: Dawëë ãã babok bä ãã erih doo da, tii da na-ããj ãã bad'oo bë mahang ãã aboo däg bä p'aa hẽnh.   
\p
\v 12 Dooh ỹ haja bä “sa da ỹ hado bä” ỹ noo b'äts, sa hã hẽ j'aa kehets'ëë doo. Dooh ỹ haja b'äts sa hã hẽ ỹ kamety b'äts.\f + \fr 10:12 \ft Paw-Ro ej'ees doo gó tabeh'ũũm. Tii da tawén edoo, sa hã hẽ raj'aa etsë do hyb n'aa. Paw-Ro bahä̃nh mä rahyb n'aa jawyk sa nooh.\f* Sa hã hẽ rakametyy doo, sa hã hẽ raheg'ããs do ny hadoo do sa bahä̃nh hadoo doo, h'yy gatemah ti tametëëh.  
\v 13 Ãã hã kä, dooh ta bahä̃nh ãã kasabé bä. Dooh ãã kasabé bä ãã hã P'op Hagä Do nanoo do hã. Jããm hẽ ãã kasab'ee ãã hã P'op Hagä Do anoo do hã ãã moo bok hyb n'aa. Bë panang bä na-ããj hẽ tabanoo ãã moo bok hyb n'aa.  
\v 14 Ãã hã P'op Hagä Do anoo do bahä̃nh nado ãã baboo däk. Ãã tii, pooj jé bë wë kaj'aa doo, Kristo ky n'aa hanäm do bë hã maher'oot doo.  
\v 15 Dooh na-ããj hẽ ãã kasabé bä ta wób ramoo bok do hã. Hahỹ ti ãã karẽn doo: Bë h'yy ka'eeh do kahũũm bä kä, ãã karẽn ãã moo bok do tak'ëp takah'ũũm na-ããj hẽ,  
\v 16 panang wób hẽnh, bë panang bahä̃nh Jesus ky n'aa hanäm do ãã maher'oot hyb n'aa kä, ta wób ranaher'oot nä bä. Dooh ãã karẽn bä ãã kasabé bä ta wób ramoo bok do hã, sa hã P'op Hagä Do anoo doo hẽnh.  
\v 17 “Jé h'yy kasab'ee doo, taw'ããts hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã takasab'ee.”\f + \fr 10:17 \ft Jeremiij 9.24\f*  
\v 18 Ta hã hẽ h'yy kasab'ee do nado ti Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do gadoo doo. Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do j'aa etsë doo, ti né ti ta wë tagadoo doo.   
\c 11  
\s1 “Jesus mejũũ do ỹỹh” daap hanäk do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Bë badoo däk doo da ỹ karẽn paawä bë gadoo nä hãd h'yy gatamah do her'oot doo da ỹ er'ood bä.\f + \fr 11:1 \ft Dooh Paw-Ro genaag bä ta daaj hẽ tah'yy kasabé bä. Ti hyb n'aa, \fq hãd h'yy gatamah do her'oot doo da ỹ er'ood bä\ft , tawén näng. Ta daaj hẽ tah'yy kasab'ee, Korĩn buuj sa hã tametëëh hyb n'aa ma matëg oow rawedii sa hã.\f*  
\v 2 Tak'ëp bë ỹ kamahä̃n do hyb n'aa ỹ karẽn bë gadoo tii. P'op Hagä Do hanaa ji kamahä̃n doo me né hẽ bë ỹ kamahä̃n. Ti hyb n'aa, dooh ỹ an'oo bä bë rawad'ii. Maruus aj'yy manepäh nä do baad hawät do hadoo bëëh. Maruus yb hadoo ỹỹh. Bë ỹ haëëj däk do hadoo sét ub aj'yy hã, Kristo hã, bë patug hadoo tabahadoo hyb n'aa da.  
\v 3 Ti hadoo né hẽ, ky ken'yym doo gó bë da rawedii ỹ jeỹỹm, jããm hẽ sét hã, Kristo hã baad bë h'yyb nadäg wät hyb n'aa, Ewa aw'yy wad'ii wät do paa hadoo da.  
\v 4 Tii d' ỹ wén her'oot, Jesus ky n'aa seeh, ãã ma met'ëëg wät do nadoo do raher'ood bä, ti nayyw hẽ bë gadoo. Nayyw hẽ na-ããj hẽ bë gadoo sahee seeh, bë gado däk do paa nadoo doo. Nayyw hẽ bë gadoo panyyg seeh, bë ãã panäk do nadoo doo.  
\v 5 Dooh né hẽ Jesus ky n'aa rod sa bahä̃nh red'oo do sa yd jé ỹỹh.  
\v 6 Dooh né paawä tak'ëp herot do tado ỹỹh, hajõng ỹ hajaa do ỹ hapäh doo. Hajõõ nuu me né hẽ ỹ metä wät ti bë hã.   
\p
\v 7 Bë säm noo do hyb n'aa nado ỹ her'oot do P'op Hagä Do ky n'aa bë hã. Dooh bë ỹ mejõ bä ta säm bë an'oo bä hã ỹỹ. Daj ỹỹ hẽ ỹ kadaduu ỹ moo wät do hã, bë kawehëë däk hyb n'aa. Nesaa do g'eeh bë hã, tii d' ỹ ad'oo doo?  
\v 8 Jesus hã h'yy ka'eeh do panang wób hẽnh habong do hã ỹ daab yyp, sa dajẽẽr ỹ ado hõm hadoo, ỹ ramasa hyb n'aa Jesus ky n'aa bë ỹ maher'oot hyb n'aa.  
\v 9 Bë mahang ỹ bawät noo gó, wë ỹ tabadoh bä ỹ karẽn doo, dooh bë hã ỹ daab yb bä. Ër wakããn Jesus hã h'yy ka'eeh do Masedonija häj n'aa bä naa hana do ỹ ranoo ỹ karẽn doo. Dooh paa ỹ karẽn bä bë hã ỹ daab yb bä, tanajawyk hyb n'aa bë jó. Hỹ jawén dooh na-ããj hẽ bë hã ỹ daab yb bä.  
\v 10 Kristo ky n'aa hanäm do hëp ỹỹ gó tabawät. Ti hyb n'aa, dooh Akaja häj n'aa bä habong pé ỹ ky meduuk péh, ỹ ky däng, bë hã ỹ daab nayyp do hyb n'aa ỹ h'yy kasab'ee do hã.  
\v 11 H'ëëd hyb n'aa ti ta ti ỹ her'oot? Bë ỹ kamanahä̃n do hyb n'aa g'eeh? Dooh. P'op Hagä Do hapäh bë ỹ kamahä̃n.   
\p
\v 12 Ỹ ad'oo do paah, ỹ badoo had'yyt hẽ da. Dooh da ỹ gado bä ta säm, sa daaj hẽ Jesus mejũũ do rakamaneëënh do ranahajaa hyb n'aa rah'yy kasabé bä ãã nemuun ramoo bok rabanäng do hyb n'aa.  
\v 13 Kristo mejũũ do heh'äät nadoo do tii. Bë rawedii ramoo bok do hã. Kristo mejũũ do ked'oo do tii.  
\v 14 Dooh ỹ hyb n'aa meuuj bä rabahed'oo do hã. Nesaa Do Yb sii hẽ tahajaa takawareem bä ããs ta bag gó hawät do ji ed'oo hyb n'aa, ji tawadii hyb n'aa.  
\v 15 Ti hyb n'aa, dooh ỹ hyb n'aa meuuj bä Nesaa Do Yb karapee baad moo bok do rabahed'oo rakeno bä. Ti hedoo do ragadoo da nesaa do ramoo bok do säm.   
\s1 Nesaa do tahoop do hyb n'aa Paw-Ro kasab'ee do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 16 Ỹ ab'aanh pooj jé ỹ her'ood wät doo: Bë hyb n'aa newë manä ỹ h'yy gatamah doo! Ti hadoo né hẽ, ỹ h'yy gatamah do bë ed'oo nä bä paawä, taw'ããts hẽ ỹ bë gadoo h'yy gatamah do bë gadoo doo da, ỹ na-ããj hẽ ỹ h'yy kasab'ee hyb n'aa.  
\v 17 Këh ỹỹ, ỹ h'yy kasab'ee doo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ber'oot doo da nado. H'yy gatamah do ber'oot doo da ỹ baher'oot.  
\v 18 Hajõk ma matëg oow bë mahang habong do rah'yy kasab'ee. Badäk hahỹỹ hã habong do rah'yy karẽn do jawén habok do rabahed'oo doo da rah'yy kasab'ee. Hỹỹ kä, ỹ na-ããj da ỹ h'yy kasab'ee.\f + \fr 11:18 \ft Tii da Paw-Ro wén d'oo, Korĩn buuj rah'yy genäh hyb n'aa ma matëg oow sa hã.\f*  
\v 19 Bë ti h'yy genäh bë edoo né paawä, tsebee gó bë gadoo h'yy gatemah doo. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë gadoo na-ããj hẽ ỹỹh, ỹ h'yy kasabé bä.  
\v 20 Bë gadoo tak'ëp bë hã mejũũ doo, sa karom hadoo bë ran'oo bä. Bë gadoo bë dajẽẽr hã daab 'yyp doo, bë wad'ii doo, bë bahä̃nh nu gapad'ëëk kar'ẽẽn doo, bë rejãã doo, bë ratapa ewyyh doo.  
\v 21 Ỹ hãd nu mebyys ỹ nahaj'as do hyb n'aa bë hã ỹ moo wäd bä ta tii da bë hã ramoo bok doo.\f + \fr 11:21 \ft Ma matëg oow sa kyyh hyb n'aa Paw-Ro wén ej'ees. Nahejooj its Paw-Ro, sa nooh. Dooh Paw-Ro nu mebyy heh'äät tado bä. \fq Hãd nu mebyng\ft  tawén näng, ma matëg oow ramoo bok do hã rah'yy genäh takarẽn do hyb n'aa.\f*  
\p Ãã kanahën its né paawä ta tii hã, ta ti neỹỹm doo me rap'ãã kasab'ee doo, ỹ na-ããj hẽ ỹ hajaa neỹỹm doo me ỹ p'ãã kasabé bä. H'yy gatamah do hadoo ỹ baher'oot ta tii.  
\v 22 Eber buuj had'oo mäh, sa nooh. Ỹ na-ããj hẽ Eber buuj. Isaraéw buuj had'oo mäh, sa nooh. Ỹ na-ããj hẽ Isaraéw buuj. Abaraãm panaa had'oo mäh, sa nooh. Ỹ na-ããj hẽ Abaraãm panaa.  
\v 23 Kristo karom had'oo mäh, sa nooh. Ỹ Kristo karom heh'äät do sa bahä̃nh. (H'yy gatamah do her'oot do hadoo ỹ baher'oot ta tii da.) Tak'ëp sa bahä̃nh ỹ moo wäd wät. Sa bahä̃nh hajõõ nuu me ỹ radawäts gëët, Jesus ky n'aa ỹ her'oot do hyb n'aa. Sa bahä̃nh hajõõ nuu me tak'ëp ỹ rabahewyyh. Hajõõ nuu me dajëb gó ỹ bewäd nä.  
\v 24 Ji ma poo oow pé nuu me ken'yyh 39 nuu me ỹ rabahewyyh ta tyd me, Judah buuj hã.\f + \fr 11:24 \ft Jããm né hẽ 40 nuu me ji bahewyyh do séd noo gó, Judah häj n'aa buuj ky n'aa jaw'yyk do an'oo bä rasäm baanh. Ranesõõts hõm hyb n'aa ti yd jé rabetsén. 39 nuu me rabahewyyh.\f*  
\v 25 Tamawoob nuu me ken'yyh b'aa t'aah me ỹ rabahewyyh.\f + \fr 11:25 \ft Roma buuj ti ky n'aa etyy do b'aa me rabahewyyh.\f* Sét nuu me ỹ radajëëb paawä, pä me ỹ ramakut. Tamawoob nuu me marakate ỹ gahõm do tabegyb jëk. Sét adëb bä, sét atsëm ỹ batu tame.  
\v 26 Hajõõ nuu me ỹ bawät. Ä̃m n'aa näng hã ỹỹ, tamii ỹ mawät doo. Ä̃m n'aa näng hã ỹỹ, moo nesaa do sa hyb n'aa. Ä̃m n'aa näng hã ỹỹ, häj ỹ n'aa buuj wób sa hyb n'aa. Ä̃m n'aa näng hã ỹỹ, Judah buuj nadoo do wób sa hyb n'aa. Ä̃m n'aa näng hã ỹỹ, panang bä. Ä̃m n'aa näng hã ỹỹ, ranabok hẽnh ỹ bawät bä. Ä̃m n'aa näng hã ỹỹ, akajar me ỹ bawät bä. Ä̃m n'aa näng hã ỹỹ, Jesus hã h'yy ka'eeh do ken'ooh do sa mahang.  
\v 27 Tak'ëp ỹ moo wäd wät. Tak'ëp ỹ bakaanh ỹ moo wät do hyb n'aa. Hajõõ nuu me ỹ naỹỹh.\f + \fr 11:27 \ft Ta see pé noo gó Paw-Ro moo wät atsëm ta waa säm hã. Ta see pé noo gó Jesus ky n'aa tama metëëk atsëm. Ta see pé noo gó taky n'aa etsẽẽ atsëm, ti hyb n'aa ty jawyg tabahoop.\f* Sah, hoo kaanh do na-ããj hẽ ỹ bahoop. Hajõõ nuu me ỹ waa tamah. Hajõõ nuu me ỹ bahoop hahëëm doo. Hajõõ nuu me dooh saroor hebaan do wë ỹỹ, ỹ kahat'ëëh hyb n'aa.  
\v 28 Sahõnh hẽ ỹ ahoop do wób bahä̃nh ti anäng nä sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt habong do sa hyb n'aa ỹ hyb n'aa tón do had'yyt hẽ, Jesus karẽn doo da rababok ỹ karẽn do hyb n'aa paawä.  
\v 29 Rah'yy kanejój bä kä Jesus hã rah'yy ka'eeh do hã, ỹ t'yyd mehĩĩn sa hã, ỹ hyb n'aa tón hëp ỹỹ gó sa hyb n'aa. Nesaa do ta see moo wäd bä rah'yyb tatuk do hyb n'aa, tak'ëp ỹ h'yy katón ta ti hedoo do hyb n'aa.   
\p
\v 30 Ỹ h'yy kasabé bä, jããm hẽ né hẽ ỹ h'yy kasab'ee da ỹ nahejooj is do metëëh do hã.  
\v 31 Dooh daap ỹ menä bä P'op Hagä Do ji j'aa etsëë had'yyt doo, Jesus Kristo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do h'yy kaha'eeh doo, ta Yb, hapäh.  
\v 32 Damas-Ko panang hẽnh ỹ hewäd nä noo gó, panang bagã n'aa sa wahë n'aa Aretas häd näng do wë moo wät do mejũũ panang hadë do noo bä warahén ỹ ragada ỹ ramasoo hyb n'aa.  
\v 33 Tii d' radoo né paawä, arook gó Jesus hã h'yy ka'eeh do ỹ rabahy g'ëëd is tũũ, panang hadë pong jé naa. Tii bä ỹ kejën hõm is sa mahä̃nh.   
\c 12  
\p
\v 1 Dooh né paawä ỹ genaag bä, ahõm nä ỹ h'yy kasab'ee do ran'oo bä, daap né paawä ti ta tii. Bë ỹ maher'oot hỹỹ kä s'ëëh hadoo do Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do anoo do hã ỹỹ. Bë ỹ maher'ood kän na-ããj hẽ hã ỹ tametëëh doo.  
\v 2 Ỹ hapäh aj'yy Kristo hã h'yy ka'eeh doo. 14 däg ta baab tabëëj hõm doo, P'op Hagä Do mahũũm dó hỹ pong jé, ta wë. Dooh ỹ hapëë bä ta h'yyb tym ub tado bä t'ĩĩ hẽnh hasëëk doo, ta hub sii hẽ tado bä. P'op Hagä Do ti hapäh.  
\v 3-4 Ỹ hapäh né hẽ hỹ pong jé P'op Hagä Do masäk. (Ỹ ab'aanh, dooh ỹ hapëë bä ta h'yyb tym ub tado bä t'ĩĩ hẽnh hasëëk doo, ta hub sii hẽ tado bä.) T'ĩĩ hẽnh ta ti aj'yy\f + \fr 12:3-4 \ft Ta daaj hẽ, ta ky n'aa né hẽ Paw-Ro her'oot. Ti né ti aj'yy hỹ pong jé P'op Hagä Do masäk doo. Kejën doo gó Paw-Ro wén her'oot, dooh takarẽn bä tah'yy kasabé bä do hyb n'aa.\f* maa napäh kyyh ji nahajaa do ji her'ood bä, P'op Hagä Do nanoo do ji er'ood bä.\f + \fr 12:3-4 \ft P'op Hagä Do wén nanoo kyyh tamaa napäh do ter'ood bä, tak'ëp tabahetsooh do hyb n'aa. Dooh ër haja nä bä ta ti hadoo do ër gado bä badäk hahỹỹ hã ër babok nä bä.\f*  
\v 5 Ti hadoo do aj'yy hyb n'aa ỹ haja paawä ỹ kasabé bä. Hã ỹỹ hẽ dooh ỹ h'yy kasabé bä. Hã ỹỹ hẽ ỹ kasabé bä paawä, jããm hẽ ỹ h'yy kasab'ee da ỹ nahejooj is do metëëh do hã.  
\v 6 Ỹ karẽn bä paawä hã ỹỹ hẽ ỹ h'yy kasabé bä, h'yy gatamah do nado né paawä ỹỹh, né hup ỹ né hẽ paawä ta ti ỹ h'yy kasab'ee do hã. Ti hado né paawä, dooh ỹ h'yy kasabé bä. Dooh ỹ karẽn bä ta bahä̃nh ỹ rahyb n'aa newë bä. Jããm né hẽ hã ỹ rahapäh ỹ moo wät doo, ỹ her'oot do na-ããj hẽ.   
\p
\v 7 Hã ỹỹ hẽ ỹ h'yy kasabé mahä̃nh, tak'ëp hetsooh do kametä däk do hyb n'aa hã ỹỹ, P'op Hagä Do anoo hã ỹỹ nesaa do ỹ ahoop doo, sasëng tëg ejooh do hadoo ji. Nesaa Do Yb mejũũ do tii, ỹ tarejãã hyb n'aa, hã ỹỹ hẽ ỹ h'yy kasabé mahä̃nh.  
\v 8 Tamawoob nuu me Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ỹ betsẽẽ tabado hõm hyb n'aa ta ti ỹ ahoop doo.  
\v 9 Tii d' né paawä, hahỹỹ da ta kyyh hã ỹỹ: “Jããm hẽ né hẽ ỹ ky enyym do a hã, sahõnh hẽ hejój ỹỹ baad takametä däk do hyb n'aa nahej'oonh do sa hã”, näng ta kyyh hã ỹỹ. Ti hyb n'aa kä, tsebee gó ỹ h'yy kasab'ee ỹ nahejoonh do hã, Kristo hejój bawät hyb n'aa hã ỹỹ.  
\v 10 Ti hyb n'aa kä ỹ tsebé Kristo hyb n'aa nahejoonh do ỹ ahob bä, Kristo hyb n'aa ỹ raky n'aa rejã bä, Kristo hyb n'aa wë ỹ badoh do ỹ ahob bä, Kristo hyb n'aa ỹ rarahejã bä, Kristo hyb n'aa dooh ỹ ad'oo pé na-ããj hẽ. Ỹ nahejooj bä, hëp ỹ tym hã ỹ bahejoonh.   
\p
\v 11 H'yy gatamah do her'oot doo da ỹ ber'ood däk. Bë né ti han'oo tii d' ỹ wén her'oot. Bë né paawä tii baad her'oot do këh ỹ n'aa hã. Dooh its né paawä ỹỹh,\f + \fr 12:11 \fq Dooh its né paawä ỹỹh \ft Paw-Ro wén her'ood wät, dooh né ji hajaa péh P'op Hagä Do tanado bä paawä. Ta ti tabaher'oot bä tapes'ããp na-ããj hẽ ta hã ky n'aa rejãã doo. “Dooh its Paw-Ro”, näk sa kyyh.\f* dooh tabad'op hẽ Jesus ky n'aa rod sa bahä̃nh red'oo do sa yd jé ỹỹh.  
\v 12 H'yyb jawyk doo me ỹ moo wäd wät bë mahang Jesus mejũũ do heh'äät ji do bä metëëh doo: Hetsooh do P'op Hagä Do hanaa ỹ metä wät, meuj n'aa näng do ỹ moo wäd wät, ỹ pehuunh do na-ããj hẽ.  
\v 13 Ny hadoo do ỹ moo wäd wät ta wób Jesus hã h'yy ka'eeh do hã, bë hã ỹ moo nawäd wät doo? Jããm né hẽ hahỹỹ bë hã ỹ nad'oo doo: Bë ỹ daab nayyp doo! Bë mabaan ta ti hyb n'aa bë ỹ ky n'aa rejãã hadoo doo.\f + \fr 12:13 \ft Sahõnh hẽ ta wób sa mahang tamoo wäd wät doo, Korĩn buuj mahang na-ããj tamoo wäd wät. Jããm hẽ dooh tadaab yb bä sa hã. Ta wób hã ti tadaab yyp. Ti hyb n'aa apäh dooh baad Paw-Ro kamahä̃n sa hã ta wób red'oo. \fq Bë mabaan bë hã ỹ daab nayyp doo\ft  Paw-Ro baher'oot bä, tahãd ky n'aa ej'ees. Nesaa do nado ti ji da hadoo do ji daab nayyp doo.\f*   
\p
\v 14 Tamawoob nuu me däg bë ỹ bahehëën da hỹỹ kä. P'aa hẽnh dooh né da bë ỹ daab yb bä ẽnh. Bë ma nado ti ỹ karẽn. Bë ti ỹ karẽn sa yb sa taah karẽn doo da. Ji taah ned'ëëd is do nado sa yb sa ỹỹn karẽn do hanoo doo. Sa yb ti sa taah nad'ëëd is do karẽn do hanoo doo.\f + \fr 12:14 \ft Korĩn buuj Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Paw-Ro taah hadoo. Dooh Paw-Ro karẽn bä sa dajẽẽr tagado bä. Takarẽn tamasa sa hã, baad Jesus hã rah'yyb padëëk hyb n'aa. Sa yb hadoo Paw-Ro, ta hyb n'aa Jesus hã rah'yy kae däk do hyb n'aa.\f*  
\v 15 Baad ỹ h'yyb hedoo sahõnh hẽ ỹ ah'ëënh wë ỹ hanäng doo, ỹ kan'oo däk bë hã bë ỹ masa hyb n'aa. Ỹ eaanh hỹỹ kä bë hã: Dooh denaa hẽ ỹ bë kamahä̃n, tak'ëp bë ỹ kamahä̃n do mabaj?   
\p
\v 16 Hahỹỹ d' mä bë mahang habong do sa nooh: “Te hub né hẽ. Dooh bë tadaab yb bä. Dooh né paawä bë tadaab yb bä, kamatakëë doo me bë tawedii”, näk sa kyyh.  
\v 17 Ajyy bë wë ỹ mejũũ do hã bë ỹ wadii bë hã?  
\v 18 Tak'ëp paa ỹ betsẽẽ Tiit bë wë tabahõm hyb n'aa. Ãã h'yyb hata ỹ mejũũ ta sii ti noo gó. Bë Tiit wadii, bë hã péh? Sét hëp ỹỹ Tiit daheeh. Séd h'yyb hedoo ãã babok Tiit daheeh. Dooh bë ãã wad'ii bä.   
\p
\v 19 Ta ti ãã wén her'oot bë hã, ãã kawoom hyb n'aa bë ed'oo g'eeh? Dooh. Dooh ti hyb n'aa tado bä. Séd ãã h'yyb hedoo Kristo hã. T'õp hanäng doo me ãã baher'oot sahõnh hẽ ãã her'oot doo. P'op Hagä Do maa napäh ãã her'oot doo. Najis haa, sahõnh hẽ ãã bad'oo doo, bë hyb n'aa né hẽ tii, baad tabahadoo hyb n'aa bë hã, Jesus hã bë h'yy ka'eeh do kah'ũũm hyb n'aa paawä.  
\v 20 Ỹ eỹỹm, bë wë ỹ kajaa bä, ta see hadoo bë h'yyb hã ỹỹ da. Tii bä, dooh na-ããj hẽ bë genaag da bë ỹ maher'ood bä. Ỹ aw'yyt apäh da bë mahang kaj'õõk doo, h'yy kajew'ëës doo, kawajããn doo, séd hã h'yyb nahed'oo doo, ta wób ky n'aa rejãã doo, kasab'ee doo, kamanejũũ do na-ããj hẽ. Ỹ hyb n'aa newë bä, ỹ hyb n'aa tón ta ti hedoo do ỹ awyyd bä da bë mahang.  
\v 21 Ỹ eỹỹm da, bë wë ỹ kajaa bä p'aa hẽnh da ỹ nu mebyng bë hyb n'aa P'op Hagä Doo, ta hã ỹ h'yy kaha'eeh do an'oo bä. Ỹ hyb n'aa tón da ỹ eỹỹm, pooj jé nesaa do moo bok do rat'yyd kamaneh'ĩĩn do hyb n'aa baad nadoo do ramoo bok do hã, sa ỹỹm sa patug nadoo do sii rabeỹỹh do hã, nu meby n'aa näng do hã, sa matym gó ramoo bong doo.   
\c 13  
\s1 Tagadëëg ub Paw-Ro maher'oot do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Tamawoob nuu me däg hahỹ bë ỹ bahehëën doo. Ỹ kajaa bä, sahõnh hẽ ky n'aa katep'aa do bë mahang hanäng doo, pawóp hẽ, tamawoob hẽ ta rod n'aa raher'oot da te hub tado bä.\f + \fr 13:1 \ft Tii d' né ji bad'oo P'op Hagä Do kyy kerih do ji tamaher'oot, ta see ta da hadoo do taky n'aa tapa bä. Dew-Teronom 19.15 hã takerii däk tii. Dooh ji ky dahé bä sét hẽ her'ood bä. Jããm hẽ ji ky daheeh pawóp hẽ, tamawoob hẽ hadoo doo, te hub né hẽ ranoo bä ky n'aa katapaa do ky n'aa. Tii da P'op Hagä Do kyy kerih do wén mejũũ, daap hẽ ji ky n'aa tapa mahä̃nh ji da hadoo do.\f*  
\v 2 Ỹ ab'aanh, pooj jé, pawóp nuu me däg bë ỹ bahehëën noo gó nesaa do moo boo bok do sa hã ỹ maher'ood wät doo. Ta ti moo hedoo doo, bë sahõnh hẽ na-ããj hẽ, ỹ maher'oot hahỹỹ da: Dooh da ỹ t'yyd mehĩĩn bä pooj jé du d'oo do nesaa do moo bok doo, ta wób na-ããj hỹỹ kä nesaa do moo bok doo.  
\v 3 Dooh da bë ỹ t'yyd mehĩĩn bä. Bë karẽn mäh, bë ỹ metëëh Kristo tado bä hã ỹ her'oot doo, bë nooh. Nahejooj nado Kristo bë wë. Hejoonh né hẽ bë mahang.  
\v 4 Nahejoonh doo gó b'aa kajatsëk do hã kepëëm däg né paawä, ti awäd had'yyt hỹỹ kä P'op Hagä Do hejój hyb n'aa. Ti hadoo né hẽ ãã hã. Kristo nahejooj hã séd hã ãã h'yyb hedo né paawä, bë wë da ãã babok Kristo sii P'op Hagä Do hejój hyb n'aa. Bë wë ãã kajaa bä, ta hejój gó da ãã babok bë wë.\f + \fr 13:4 \ft Korĩn panang bä habong do wób raky sëm Paw-Ro. Dooh raky dahé bä. Nesaa do rakarẽn ramoo bok nä. Ti hyb takajaa do pooj jé Paw-Ro maher'oot sa hã. Pooj jé dó tat'yyd mehĩĩn né paawä, dooh da tat'yyd mehĩĩn wäd bä nabuj keh'ũũm do sa hã. Kristo hejój gó Paw-Ro ky n'aa etyy da hỹỹ kä sa hã takajaa bä.\f*   
\p
\v 5 Taw'ããts hẽ bë ti bë hã hẽ bë kamety, bë hyb n'aa newë, Jesus hã bë h'yy kae bä heh'äät ub. Dooh g'eeh bë hapëë bä, Jesus Kristo bë h'yyb gó awät? Ta nehub tado bä bë hegãã bä, dooh Kristo hã h'yy ka'eeh do heh'äät do bë do bä.  
\v 6 Wyt ta maab hẽ bë hã ỹ gada, bë hapäh Jesus mejũũ do heh'äät do ỹỹh.\f + \fr 13:6 \ft Korĩn buuj wób ramejũũ Paw-Ro metëëh Jesus mejũũ do heh'äät do tado bä. Ti Paw-Ro mejũũ sa daaj hẽ sa hã hẽ rakametyy rabahapäh hyb n'aa Jesus hã rah'yy kae bä, Jesus hã rah'yy kanae bä. Jesus hã rah'yy kae bä tii bä rabahapäh Paw-Ro Jesus mejũũ do heh'äät tii, Paw-Ro hyb n'aa Jesus hã rah'yy kae däk do hyb n'aa.\f*  
\v 7 P'op Hagä Do hã ãã ky n'aa etsẽẽ, baad nadoo do bë moo nabok hyb n'aa. Dooh ãã ky n'aa ets'ẽẽ bä ta tii, baad bë mahang ãã moo boo bok do ta wób rabaher'oot hyb n'aa. Dooh. Tii d' ãã wén ky n'aa etsẽẽ, baad hadoo do bë moo bok hyb n'aa. Ti né hẽ ti ãã karẽn doo. Dooh ỹ hyb n'aa p'eed bä, baad nadoo ãã moo boo bok doo, ta wób redoo bä. Jããm né hẽ ỹ karẽn, baad bë babok doo.  
\v 8 Tii d' ỹ wén her'oot, dooh ãã haja bä baad hadoo do ãã geä̃m bä. Jããm hẽ ãã hajaa ãã moo bok baad hadoo do masa doo, kah'ũũm do hanoo doo.  
\v 9 Tsebee gó ãã gadoo ãã nahejoonh doo. Jããm hẽ ãã karẽn, baad Jesus hã bë h'yy ka'eeh. Ãã ky n'aa etsẽẽ bëëh, bë t'yyd kamehĩĩn hyb n'aa baad nadoo do hã, p'aa hẽnh baad ub bë babok hyb n'aa.  
\v 10 Hahỹ mo haja ỹỹ kerih do bë ỹ ma erih bë wë ỹ kajaa do pooj jé, bë wë ỹ kajaa bä kä, dooh hyb n'aa bë ỹ nabuuj gedoo pé hyb n'aa ky n'aa jawyk doo me, hã ỹ kan'oo däk doo me. Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do anoo ta ti ỹ ky n'aa jaw'yyk doo, baad hadoo do ỹ moo wät hyb n'aa bë hã, bë h'yy ka'eeh do kah'ũũm hyb n'aa. Hã ỹ tabanoo ta ti ta ky n'aa jaw'yyk do bë h'yyb tym gó hanäng do ỹ rejãã hyb n'aa nado.   
\s1 Paw-Ro kedëë hõm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Tagadëëg ub, wakãn haa, bë tsebee. Taw'ããts hẽ bë t'yyd kamehĩĩn baad nadoo do bë moo boo bok do hã. P'aa hẽnh baad hadoo do bë moo boo hỹỹ kä. Bë ky dahé hahỹỹ hã, bë ỹ ma erih do hã bë ỹ maher'oot do ta hã. Taw'ããts hẽ séd bë h'yyb hedo. Taw'ããts hẽ hanäm doo gó bë babok bë da hadoo do wë. Tii bä da P'op Hagä Doo, ta hanaa ji kamahä̃n doo, ta hanaa ji h'yyb näm doo, awät da bë mahang.   
\p
\v 12 Taw'ããts hẽ baad ub, hanäm doo gó bë edëë sahõnh hẽ bë da hadoo doo.  
\v 13 Sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do babä habong do bë rahyb n'aa esee.   
\p
\v 14 Ỹ karẽn, Jesus Kristo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ky enyym do bë h'yyb gó tabawät. Ỹ karẽn ji P'op Hagä Do kamahä̃n do sahõnh hẽ bë h'yyb gó tabawät. Ỹ karẽn na-ããj hẽ séd hã ji h'yyb hedoo P'op Hagä Do Sahee ji hã hanoo do sahõnh hẽ bë h'yyb gó tabawät. Jããm hẽ kä.