\id 1PE - Nadëb New Testament (Brazil) - 2012 -bd (web edition) 
\h 1 Peed 
\toc1 1 Peed Jesus hã h'yy ka'eeh do hã pooj jé Peed ma erih do hahỹỹh 
\toc2 1 Peed 
\toc3 1 Pedro 
\mt1 1 Peed  
\mt2 Jesus hã h'yy ka'eeh do hã pooj jé Peed ma erih do hahỹỹh  
\c 1  
\s1 Kedëng do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Peed, Jesus Kristo mejũũ do see ỹ ti hỹỹh. Bëëh, P'op Hagä Do asëëw hõm doo, badäk hahỹ bë panang heh'äät nado bahapäh do ỹ edëng, hëëj Põn-Tus, Garata, Kapados, Asija, Bitinija häd enäh doo bä habong doo.  
\v 2 Bë P'op Hagä Do ër Yb asëëw hõm, p'ooj ub tii d' bë hã tah'yyb däng do hyb n'aa. Ta Sahee bë tah'yyb wareem baad had'op, P'op Hagä Do karẽn doo da bë baboo magyys hẽ hyb n'aa, Jesus Kristo bë ky daheeh hyb n'aa kä, ta majyyw hyb n'aa bë h'yyb enyyw däk hyb n'aa had'yyt hẽ kä. Ỹ karẽn tak'ëp P'op Hagä Do ky enyym bë wë, ỹ karẽn baad had'yyt hẽ bë tah'yyb en'yym.   
\s1 Hỹ pong jé ër hyb n'aa P'op Hagä Do enyyw hõm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 3 Taw'ããts hẽ ji j'aa etsë P'op Hagä Doo, ër Wahë N'aa Jesus Kristo h'yy kaha'eeh doo, ta Yb. Tak'ëp ër tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa, p'aa hẽnh tabenäng do hadoo tan'oo bä ër h'yyb tym. Papuuj hado däk ji bawät tan'oo bä, baad hadoo doo, awäd had'yyt do ta jawén bë gadoo bë gada hyb n'aa. Dejëp do mahang Jesus Kristo ganä wät do hyb n'aa baad ër gada ta tii.  
\v 4 Papuuj hado däk ji bawät P'op Hagä Do an'oo bä, hỹ pong jé ër hyb n'aa tenyyw hõm do ër gadoo hyb n'aa. Ta ti ër hyb n'aa tenyyw hõm doo, dooh tahëëj bä, dooh takarejã bä, dooh tatsawyy bä.  
\v 5 Ta hã bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa, ta hejój me bë tamo n'aa jesuu baad bë tabed'ëëp bä kä Kristo matëëh bä kä p'aa hẽnh.   
\p
\v 6 Papuuj hado däk ji bawät bë hã tan'oo däk do hyb n'aa, bë pooj jé tenyyw däk do bë gadoo bë bahapäh do hyb n'aa na-ããj hẽ, bë h'yy gadajang, da hẽ, pawóp its ta baab noo gó hajõng hedoo pé baad nadoo do bë ahob né paawä.  
\v 7 Ta ti bë wén hoop, bë h'yy kae heh'äät né hẽ kametä däk hyb n'aa. K'ããts tëg gabarëëh do tëëg hõõ me ji ajuu do ji ty ganäw däk do hadoo ji ahoop doo.\f + \fr 1:7 \ft K'ããts tëg gabarëëh do ji aju bä, ji bahapäh heh'äät tado bä. Hesus do anyyh tii bä. Haym k'ããts tëg gabarëëh do heh'äät. Ti hadoo ji hã ji ahoop doo.\f* Ti hadoo né hẽ, k'ããts tëg gabarëëh do ky n'aa gebah do bahä̃nh baad ub bë h'yy ka'eeh doo. (K'ããts tëg gabarëëh do gawatsik da tëëg hõõ me ji ty genäw né paawä.) Ti hyb n'aa kä, heh'äät tado bä bë h'yy ka'eeh doo, bë hã P'op Hagä Do j'aa etsë da, ta bag tak'ëp gabarëëh doo gó bë babok tan'oo bä da, bë da taweh'ëëh na-ããj hẽ Jesus Kristo kajaa noo gó kä.   
\p
\v 8 Dooh né paawä bë hapëë bä paa Jesus Kristo bë matym me, bë kamahä̃n ta hã. Da hẽ na-ããj hẽ, nepä né paawä bë hã, ta hã bë ky daheeh, ta hã bë h'yy kasadä, tak'ëp bë wén h'yy gadajang. Tak'ëp né hẽ bë h'yy gadajang. Dooh bë kyy pé tak'ëp bë h'yy gadajang do hyb n'aa.  
\v 9 Bë h'yy gadajang, bë gadoo do hyb n'aa ta hyb n'aa bë h'yy ka'eeh doo. Bë gadoo bë h'yyb tym ted'ëëp do P'op Hagä Do wë.   
\p
\v 10 Baad ub P'op Hagä Do ky n'aa rod p'ooj ub habong do rahyb n'aa newëë, rama kametëëk ta ti ji ted'ëëp do ky n'aa hã. Ramaher'oot paa ta ti bë hã P'op Hagä Do anoo do ky n'aa hã.  
\v 11 Hajõng baad nadoo do Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do ahoop da, tak'ëp da takabaj'aa tahoop do jawén paa bä Kristo Sahee metëëh paa P'op Hagä Do ky n'aa rod p'ooj ub, Kristo kajaa do pooj jé habong do sa hã. Ti hyb n'aa baad rahyb n'aa matakëë, baad rahyb n'aa newëë rabahapäh hyb n'aa paawä jaa hã sa hã Kristo Sahee metä wät do takajaa. Baad rahyb n'aa newëë rabahapäh hyb n'aa paawä ny noo gó da sa hã P'op Hagä Do metä wät do bawät.  
\v 12 Tii bä P'op Hagä Do metëëh sa hã, dooh sa daaj hẽ rah'yyb en'yym do hyb n'aa tado bä ta ti P'op Hagä Do kyy gó raher'oot doo. Bë hyb n'aa né hẽ tii, sa jawén paa bä habong do hyb n'aa, P'op Hagä Do metëëh sa hã. P'op Hagä Do kyy gó ta ky n'aa rod raher'oot do paah, panyyg hanäm do ky n'aa né tii, hỹỹ kä P'op Hagä Do Sahee hejój gó, hỹ pong jé naa P'op Hagä Do mejũũ doo, bë ramaher'ood wät doo. Tak'ëp baad tabahadoo do hyb n'aa ta ti ky n'aa, ããs na-ããj né paawä rakarẽn rabahapäh ta tii.   
\p
\v 13 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë hyb n'aa matakä had'yyt hẽ, baad bë hyb n'aa newë had'yyt hẽ. Taw'ããts hẽ bë h'yyb bë meso bë h'yyb karẽn do jawén bë nabok hyb n'aa. Taw'ããts hẽ baad had'yyt hẽ bë gada baad hadoo do Jesus Kristo matëëh noo gó bë gadoo doo.  
\v 14 Taw'ããts hẽ sa taah sa yb raky daheeh do hadoo bë babok P'op Hagä Do wë. Bë ky dahé manä nesaa do bë h'yyb säg karẽn doo, pooj jé Jesus ky n'aa bë nahapäh nä noo gó bë bahed'oo do paah.  
\v 15 Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do bë tanaëëj wät doo da né hẽ bë babok sahõnh hẽ wë, baad had'op, tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh.  
\v 16 Tii d' ỹ wén her'oot bë hã, hahỹỹ da ta kyy kerih doo gó P'op Hagä Do her'oot do hyb n'aa: “Taw'ããts hẽ baad had'op doo da bë baboo had'yyt hẽ, baad had'op do ỹ bawät do hyb n'aa”,\f + \fr 1:16 \ft Rewitikos 11.44‑45, 19.2, 20.7\f* näng P'op Hagä Do kyyh.   
\p
\v 17 Bë ky n'aa etsẽẽ noo gó, “Ee” bë maneëënh do hyb n'aa P'op Hagä Doo, ji moo wät do hyb n'aa séd gó sahõnh hẽ taky n'aa etyy doo,\f + \fr 1:17 \ft Dooh P'op Hagä Do asëëw bä ji mahang. Baad hadoo do moo bok doo, baad hadoo do hã taky n'aa etyy. Baad nadoo do moo bok doo, baad nadoo do hã taky n'aa etyy.\f* taw'ããts hẽ P'op Hagä Do bë hyb n'aa jew'yyk bë ỹỹm gó badäk hahỹỹ bä bë babok nä bä. Bë hapäh, badäk hahỹỹ dooh bë panang heh'äät do tado bä.  
\v 18 Tii da ỹ karẽn bë babok, bë hapäh do hyb n'aa ny hadoo doo me bë P'op Hagä Do bedëëb wät bë wahë makũ hanaa bë gadoo do daap ji bawät do mahä̃nh. Ta säm hahänh doo me, k'ããts tëg gabarëëh doo me, k'ããts tëg hawak doo me nado bë tabedëëb wät.  
\v 19 Bë tabedëëb wät Kristo majyyw me. Tak'ëp baad hadoo Kristo majyyw P'op Hagä Do matym gó. B'éé t'aah anyyw is do baad had'op doo, nesaa do kawug hõm hyb n'aa Judah buuj radahej'ëëp do hadoo ti Kristo.  
\v 20 Sahõnh hẽ badäk hahỹ P'op Hagä Do pahuunh do pooj jé P'op Hagä Do ky däng paa ji hyb n'aa da Kristo dajëp. Hỹỹ kä, tabedaa däg bä kä badäk hahỹỹ bä ji hawät do gawatsig hõm noo gó Kristo kaja däk bë tabed'ëëp hyb n'aa,  
\v 21 bëëh, ta hyb n'aa P'op Hagä Do hã h'yy kasadä doo. Ti né hẽ tii, dejëp do mahang Kristo ganä wät hanoo doo. Ti né hẽ tii, tak'ëp Kristo kawehëë däk hanoo doo. Ti hyb n'aa bë hajaa P'op Hagä Do hã bë h'yy ka'eeh. Bë hajaa ta hanaa baad bë gada ji hã taky däng doo.   
\p
\v 22 Hỹỹ kä, Kristo ky n'aa hanäm do bë ky daheeh do hyb n'aa, baad tabenyyw däk bë h'yyb tym, dooh nesaa do bë h'yyb gó tawäd wäd bä. Ti hyb n'aa bë hajaa bë kamahä̃n heh'äät bë da hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Ti hyb n'aa ỹ etsẽẽ bë hã, bë h'yyb gó naa baad bë kamahä̃n bë da hadoo doo.  
\v 23 P'aa hẽnh bë benäng do hadoo. Papuuj gó bë baboo däg kän ỹ hanäng péh. Ji yb sa wahëh gó dejëp do hanaa nado ta tii. Nadajëp do hanaa ta tii, P'op Hagä Do kyyh awäd had'yyt do nahänh do hanaa.  
\v 24 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do ta ti ky n'aa hã:  
\b  
\q1 “Jawii hadoo sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo.  
\q1 Jawii ts'ooh hahänh do hadoo sa hetsóh, sa hejój.  
\q1 Jawii tsawyy jëng. Tũũ ta ts'ooh kajäk.   
\q1
\v 25 Tii d' nado P'op Hagä Do kyyh.  
\q1 P'op Hagä Do kyyh awäd had'yyt hẽ”,\f + \fr 1:25 \ft Isajas 40.6‑8\f* näng kerih doo.  
\b  
\m Jesus ky n'aa hanäm do bë ãã maher'ood wät do né hẽ ti P'op Hagä Do kyyh awäd had'yyt doo.   
\c 2  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa kä, taw'ããts hẽ bë eréd hõm sahõnh hẽ ji moo nesaa doo, ta wób ji wedii doo, j'ooj madäk doo me ji ky ken'yym doo, ta wób ma ji hyb n'aa jewës doo, ta see ji nu mer'oot doo, ji ky n'aa rejãã do na-ããj hẽ.  
\v 2 Taw'ããts hẽ karapee t'aah bii tak'ëp takarẽn doo da tak'ëp bë h'yyb padäg P'op Hagä Do kyyh hã. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do kyyh panyyg kamanekuunh do hã had'yyt hẽ bë h'yyb padäg, papuuj bë babong do kah'ũũm hyb n'aa had'yyt hẽ, tagadëëg ub, hỹ pong jé ta wë bë tabed'ëëp hyb n'aa kä.  
\v 3 Bë hapëë däk né hẽ, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ky enyym né hẽ ji wë.   
\p
\v 4 Taw'ããts hẽ bë ana had'yyt hẽ Kristo wë. Awäd had'yyt né tii. Pä nahänh do hadoo tii. Badäk hahỹỹ bä habong do raty n'aa gesyyg né paawä, P'op Hagä Do asëëw hõm do tii. P'op Hagä Do kamahä̃n do tii.  
\v 5 Ta wë bë ana had'yyt hẽ do hyb n'aa, pä nahänh do tób pan'aa hadoo bë hã na-ããj hẽ. P'op Hagä Do Sahee tób hadoo bë bahado däk P'op Hagä Do an'oo bä, ër mahang ta Sahee bawät do hyb n'aa. Tii d' tawén hadoo bë hã, Isaraéw buuj sa ky n'aa rod tsyt hẽ P'op Hagä Do wë kasëëw bong do hadoo bë bahadoo hyb n'aa, ta Sahee hejój me P'op Hagä Do bë j'aa etsë hyb n'aa, ta hã bë hyb n'aa jew'yyk hyb n'aa kä. P'op Hagä Do gadoo da ta hã bë j'aa etsë doo, Jesus Kristo kyy gó bë bana do hyb n'aa.  
\v 6 Tii da né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot ta ti ky n'aa hã. Hahỹỹ da takerii däk:  
\b  
\q1 “Bë hyb n'aa matakä. Sijõn\f + \fr 2:6 \ft Jerusarẽnh panang ti \fk Sijõn \ft . Isaraéw buuj na-ããj hẽ ramaneëënh \fk Sijõn \ft .\f* bä ỹ daj'aat da pä.  
\q1 Pä tób ba n'aa, tób mesoo n'aa kasëëw däk doo, tak'ëp ji kamahä̃n do tii.  
\q1 Ta tii hã h'yy kasadä doo, dooh da tanu mebyy bä”, näng kerih doo.\f + \fr 2:6 \ft Isajas 28.16.\f*   
\b  
\m
\v 7 Bëëh, P'op Hagä Do her'oot do ky dah'eeh doo, bë kamahä̃n ta ti pä hadoo doo, bë kamahä̃n Kristo ỹ hanäng péh. Tii d' nado panyyg ky nadah'eeh do sa hã. Sa hã kaja däk hahỹ P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot doo:  
\b  
\q1 “Pä tób n'aa tahem'aa do ty n'aa ges'yyk doo,  
\q1 hỹỹ kä pä ta ba n'aa, mesoo n'aa däg.”\f + \fr 2:7 \ft Saaw-Mo 118.22\f*   
\b  
\m
\v 8 Hahỹỹ da na-ããj hẽ takerii däk:  
\b  
\q1 “Ta ti pä hadoo do hã ratsyym poo heo da.  
\q1 Tũũ rakajäk da ta ti pä yb an'oo bä.”\f + \fr 2:8 \ft Isajas 8.14\f*  
\b  
\m Rawén tsyym poo heo do hadoo, P'op Hagä Do panyyg hanäm do raky nadaheeh do hyb n'aa. Tii da né hẽ P'op Hagä Do h'yyb däng sa hã.   
\p
\v 9 Bëë kä, P'op Hagä Do karapee tsyt hẽ, nesaa do mahä̃nh P'op Hagä Do wë kasëëw bong do bëëh. P'op Hagä Doo, sahõnh bag'ããs do karẽn do bë moo bok, Isaraéw buuj sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë moo bok do hadoo. P'op Hagä Do ma né hẽ bëëh. Bë P'op Hagä Do asëëw hõm, tak'ëp baad hadoo do tamoo wät do ta wób hã bë metëëh hyb n'aa. Ti né hẽ ti bë tanaëëj wät doo, ta bag tak'ëp hetsooh do mahang bë babok hyb n'aa, bëëh, gadagyp do hadoo doo gó habok do paah.  
\v 10 P'op Hagä Do karapee nado bë p'ooj ub. Ta karapee däg bë hỹỹ kä. P'ooj ub dooh bë tat'yyd mehĩĩn nä bä. Bë tat'yyd mehĩĩn kän hỹỹ kä.   
\s1 Nyy da ji bawät do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 11 Najis haa, badäk hahỹ nadoo do hyb n'aa bë panang heh'äät doo, tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã, bë ky dahé manä nesaa do ji h'yyb säg karẽn doo. Ji h'yyb tym majĩĩ ta ti ji h'yyb säg karẽn doo.  
\v 12 Taw'ããts hẽ baad ub bë babok P'op Hagä Do sa h'yyb gó nahapäh do sa mahang. Tii bä, bë raky n'aa tapa né paawä, nesaa do bë moo bok raher'ood né paawä, P'op Hagä Do hã raj'aa etsë da sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa etyy noo gó kä, baad hadoo do bë moo bok do rabahapäh do hyb n'aa.   
\p
\v 13 Kristo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, ër babok do hã takawehëë däk do hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë ky daheeh sahõnh hẽ hyb n'aa jewyk do ji rabag'ããs doo. Bë ky dahé Roma buuj sa wahë n'aa heh'äät ub doo.\f + \fr 2:13 \fk Sesa \ft ramaneëënh ti noo gó Roma buuj sa wahë heh'äät doo, hajõng häj n'aa bä bag'ããs doo.\f*  
\v 14 Bë ky dahé na-ããj hẽ ta karapee ta kyy gó bag'ããs doo. Sa wahë n'aa heh'äät do mejũũ ta tii, baad nadoo do moo b'ook do rarejãã hyb n'aa, baad habok do raweh'ëëh hyb n'aa.  
\v 15 P'op Hagä Do karẽn baad hadoo do bë moo bong, bë ky meduuk hyb n'aa ta me h'yy ganehot doo, P'op Hagä Do hã h'yy gatemah doo.   
\p
\v 16 Dooh bë hã mejõ wät péh. Bë daaj hẽ bë bahajaa bë hyb n'aa newë bä nyy da bë babok, ny hadoo do bë moo bok. Ti hadoo né hẽ, nesaa do bë moo bok do hyb n'aa nado tii. P'op Hagä Do karom bëëh. Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ takarẽn doo da bë babok.  
\v 17 Taw'ããts hẽ sahõnh hẽ bë weh'ëëh ta wób. Taw'ããts hẽ bë kamahä̃n bë da hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do tak'ëp bë hyb n'aa jew'yyk. Taw'ããts hẽ bë weh'ëëh Roma buuj sa wahë n'aa heh'äät ub doo.   
\s1 Sa karom Jesus hã h'yy ka'eeh do Peed maher'oot do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 18 Bëëh, sa karom, h'yyb eỹỹm doo me P'op Hagä Do bë hyb n'aa jew'yyk do hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë ky dahé bë kariw n'aa. Taw'ããts hẽ bë kariw n'aa ky en'yym do had'yyt nado bë ky daheeh. Taw'ããts hẽ ky nes'aa do na-ããj hẽ bë ky dahé.  
\v 19 Ta tii d' ỹ wén her'oot, P'op Hagä Do tsebé do hyb n'aa ji wë, ta hyb n'aa ji gado bä daap ji hã rarejãã doo.  
\v 20 Hỹỹ kä, bë h'yyb haj'aa hẽ tado bä bë hã rarejãã doo, dooh bë hã raj'aa etsë pé h'yyb jawyg gó bë gado bä tii. Hỹỹ kä, baad hadoo do bë moo bok do hyb n'aa tado bä bë hã rarejãã doo, h'yyb jawyg gó bë gado bä, tii bä P'op Hagä Do tsebé da bë wë, bë da taky n'aa edëng.  
\v 21 Bë P'op Hagä Do naëëj wät h'yyb jawyk doo gó bë gadoo hyb n'aa bë rarejãã doo, baad hadoo do bë moo bok do hyb n'aa. Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: Kristo na-ããj hẽ ahob wät. Bë hyb n'aa né hẽ tabahob wät. Tabawäd wät do hã bë hã tametëëh nyy da bë babok. Tabawäd wät doo da takarẽn bë babok.  
\v 22 Dooh Kristo hã nesaa péh. Dooh tanoo kanesa bä.\f + \fr 2:22 \ft Isajas 53.9\f*  
\v 23 Ta hã raky n'aa rejãã bä, dooh tamebaaj bä. Rarejãã noo gó, dooh teä̃m bä ta majĩĩ. P'op Hagä Do moo gó takan'oo däk. Ti né hẽ ta jawén sahõnh hẽ baad ky n'aa etyy doo, Jesus hapäh.  
\v 24 B'aa kajatsëk do hã Kristo bahob wät nesaa do ër moo bok do paah, ër dejëp hyb n'aa hadoo nesaa do hã, ër ky nadahé wät hyb n'aa nesaa doo, ỹ hanäng pé tii, baad hadoo ër babok hyb n'aa kä. Tahob wät ta rog bë bahub padëëk hyb n'aa.  
\v 25 B'éé nepä bong do hadoo bë p'ooj ub. Hỹỹ kä bë P'op Hagä Do mana kän p'aa hẽnh b'éé hagã n'aa heh'äät do wë. Kristo, bë hagã n'aa wë bë tamana kän.   
\c 3  
\s1 Ajyy, ỹỹj sa ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ỹỹj, bë na-ããj hẽ. Taw'ããts hẽ bë ky dahé bë patug. Tii bä, tanyy bä sa mahang P'op Hagä Do kyyh ganadoo nä doo, ta jawén tahyb n'aa pé Kristo hã rah'yy ka'eeh rabahapäh bä kä nyy da baad sa ä̃j rababok. Dooh hyb n'aa sa ỹỹm ky n'aa h'ũũm pé sa patug rah'yy ka'eeh hyb n'aa,  
\v 2 ta ti rahapäh do hyb n'aa da nyy da baad had'op bë babok P'op Hagä Do bë weh'ëëh do hyb n'aa.  
\v 3 Taw'ããts hẽ dooh j'ooj hẽ ji padedëëk do bë hetsóh. Hahỹỹ d' ỹ hanäng pé tii: Taw'ããts hẽ dooh ta see mo n'aa hadoo pé ji sëën bë ramahetsóh do tii. Taw'ããts hẽ dooh k'ããts tëg gabarëëh do s'ëëb, saroor tak'ëp ky n'aa gebah do na-ããj hẽ bë hetsóh.  
\v 4 Taw'ããts hẽ bë h'yyb gó hanäng doo me bë kahets'ooh. Kaja hẽ bë h'yyb bë mahũũm do ta wób sa wë, h'yyb jawyg gó bë babok do na-ããj hẽ, ti né hẽ bë hetsó nahänh doo. Ti né hẽ tak'ëp baad hadoo P'op Hagä Do matym gó.  
\v 5 Tii da né p'ooj ub ỹỹnh baad P'op Hagä Do karẽn doo da habong doo, ta hã h'yy kasadä do rabahed'oo paah. Baad rababok doo, ti sa hetsóh. Sa patug paa raky daheeh.  
\v 6 Tii d' paa m' Sarah bad'oo. Ta patug, Abaraãm paa m' taky daheeh. “Wahëh ỹ n'aa”, ta patug tamaneëënh. Sarah hadoo bëëh, baad hadoo do bë moo boo bä, dooh hyb n'aa bë jeỹỹm pé P'op Hagä Do hã bë h'yy kasadä do hyb n'aa.   
\p
\v 7 Bëë kä, ỹỹm näng doo, taw'ããts hẽ baad ub bë babok bë ỹỹm wë. Bë hapäh, dooh denaa hẽ rahejooj bä bë mahä̃nh. Taw'ããts hẽ bë weh'ëëh bë ỹỹm bë nemuun ragadoo do hyb n'aa ji edëb had'yyt do P'op Hagä Do pa, taky enyym doo gó ji P'op Hagä Do anoo doo. Taw'ããts hẽ tii da bë aboo bë ỹỹm wë, bë ky n'aa etsẽẽ do P'op Hagä Do gadoo hyb n'aa.\f + \fr 3:7 \ft Ji rejã bä ji ỹỹm, ji ky n'aa rejã bä, ji hajẽẽw bä, dooh P'op Hagä Do gado bä ta hã ji ky n'aa etsẽẽ doo.\f*   
\s1 Sahõnh hẽ tamaher'oot do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 8 Bë sahõnh hẽ ỹ maher'ood kän hỹỹ kä. Ỹ karẽn séd bë h'yyb hedo had'yyt hẽ. Ỹ karẽn bë h'yyb en'yym bë da hadoo doo, baad tanado bä sa hã. Ỹ karẽn bë kamahä̃n bë da hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Taw'ããts hẽ bë t'yyd mehĩĩn bë da hadoo doo. Taw'ããts hẽ bë kadad'uu bë da hadoo do sa wë.  
\v 9 Nesaa do ramoo boo bä bë hã, bë abaaj manä nesaa doo me. Bë raky n'aa rejã bä, bë abaaj manä ky n'aa rejãã doo me. Taw'ããts hẽ bë abaaj bë ky n'aa edëng doo me. Ta tii da baad ub bë babok hyb n'aa né hẽ bë P'op Hagä Do wén naëëj wät. Ta tii da baad bë aboo bä, bë da P'op Hagä Do ky n'aa edëng.  
\v 10 Tii d' ỹ wén her'oot, ti né hẽ ti Saaw-Mo hã ji hã taky däng doo:  
\b  
\q1 “Jé karẽn do tsebee gó hawät doo,  
\q1 jé karẽn do baad tawäd bä,  
\q1 taw'ããts hẽ dooh ta wób taky n'aa rejã bä.  
\q1 Taw'ããts hẽ dooh tawad'ii bä.   
\q1
\v 11 Tii d' karẽn doo, taw'ããts hẽ teréd hõm nesaa doo.  
\q1 Taw'ããts hẽ baad hadoo do tamoo wäd kän.  
\q1 Taw'ããts hẽ h'yyb nyyw gó had'yyt hẽ tabawät ta wób sa wë.   
\q1
\v 12 Tii d' tawén hadoo,  
\q1 baad had'yyt hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do bahag'ããs baad habok doo.  
\q1 Tagadoo ta hã raky n'aa etsẽẽ doo.  
\q1 Tii d' nado nesaa do moo b'ook do sa hã.  
\q1 Tanoo baad ranabok hyb n'aa”, näng kerih doo.\f + \fr 3:12 \ft Saaw-Mo 34.13‑17\f*   
\b  
\p
\v 13 Baad hadoo do bë karẽn bä bë moo boo bä, dooh bë hã baad nadoo do ramoo bok péh.  
\v 14 Ti hado né paawä, baad hadoo do bë moo bok do hyb n'aa bë ahoop ran'oo bä, bë da P'op Hagä Do ky n'aa edëng. Bë eỹỹm manä sa hã. Bë hyb n'aa tón manä bë hã ramoo bok doo.  
\v 15 Taw'ããts hẽ Kristo bë hyb n'aa jew'yyk bë h'yyb gó. Ti né hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do sahõnh hẽ hag'ããs doo. Taw'ããts hẽ bë maher'ood had'yyt hẽ sahõnh hẽ sa hã, h'ëëd hyb n'aa Kristo hã bë h'yy kasadä, reaaj bä bë hã.  
\v 16 Sa hã bë maher'oot bä, taw'ããts hẽ kaja hẽ bë h'yyb bë mahũũm sa wë. Taw'ããts hẽ bë weh'ëëh he'aanh doo. Taw'ããts hẽ baad bë aboo had'yyt hẽ bë h'yyb bë hã hẽ taky n'aa tapa mahä̃nh. Tii bä nu mebyk da nesaa doo me her'oot do baad bë babok do ky n'aa hã. Kristo hã h'yy kata däk do hyb n'aa baad bë babok do hyb n'aa bë ky n'aa rejãã do nu mebyk da.   
\p
\v 17 Taw'ããts hẽ né hẽ ji ahoop nesaa do ji moo wät do säm. Ti hadoo né hẽ, ta bahä̃nh baad ub baad hadoo do ji moo wät do hyb n'aa ji ahob bä, tii d' P'op Hagä Do karẽn bä ji hã.  
\v 18 Ta tii d' ỹ wén her'oot, sét nuu me Kristo bahoop dajëb. Kristo, baad had'op doo, baad nadoo do habok do sa hyb n'aa tabahoop dajëb, P'op Hagä Do wë bë tamanaa hyb n'aa. Ta hub radajëëb wät paah. Tii bä taganä wät p'aa hẽnh P'op Hagä Do Sahee an'oo bä.  
\v 19-20 Ta Sahee gó, Kristo maher'oot paa panyyg ky nadah'eeh do Nowéh hawät noo gó habong do sa hã, h'yyb jawyg gó P'op Hagä Do gada noo gó marakate kajaa bä kä.\f + \fr 3:19-20 \ft Dooh baad ji hapëë bä nyy da Peed hanäng péh. Hahỹỹ da apäh tahanäng pé tii: Panyyg ky nadah'eeh do Nowéh maher'oot paa rat'yyd kamehĩĩn hyb n'aa paawä. Nowéh her'oot do hã Kristo Sahee her'oot paah.\f* Raky nadaheeh do hyb n'aa paah, tabanesaa hẽnh sa h'yyb tym P'op Hagä Do dewäts hõm. Tahag'yyp noo gó, marakate gó pawóp its, 8 hedoo doo, raked'ëëp naëng hag'yyp do mahä̃nh.  
\v 21 Naëng mahä̃nh Nowéh raked'ëëp do paah, ji nu kemuun do heen n'aa hadoo tii, da hẽ nesaa do mahä̃nh ji tamed'ëëp doo. Ji ehop do hasus do mahä̃nh nado ti ji nu kemuun doo. Ji wén nu kemuun, ji h'yyb tym baad hado däk do ji betsẽẽ hyb n'aa P'op Hagä Do hã. Jesus Kristo ganä wät do hyb n'aa ër edëb bong nesaa do hã ji P'op Hagä Do ky n'aa ety mahä̃nh.  
\v 22 Hỹ pong jé Jesus Kristo basëëk, P'op Hagä Do hub hadäk hẽnh, tabag'ããs doo bä tabawäd däg kän. Ããs, sahõnh hẽ kabaj'aa do hejój enäh do hã na-ããj hẽ tamejõ däg kän.   
\c 4  
\s1 P'op Hagä Do hyb n'aa ji bawät do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa kä, Kristo ahob wät do hyb n'aa badäk hahỹỹ bä tabawät noo gó, taw'ããts hẽ Kristo h'yyb hado däk bë h'yyb. Taw'ããts hẽ bë gadoo bë ahoop doo. Jé hahob wät doo, dooh nesaa do hã tah'yyb däg wäd bä had'yyt hẽ.  
\v 2 Dooh nesaa do ji h'yyb karẽn do jawén tawäd wäd bä badäk hahỹỹ bä tabawät nä bä, P'op Hagä Do karẽn do hã tah'yyb däg kän.  
\v 3 Jããm hẽ dó p'ooj ub bë moo bok do paah, P'op Hagä Do sa h'yyb gó nahapäh do rabad'oo doo da. Tii d' bë moo boo manä wäd. Sa ỹỹm nadoo do sii, sa patug nadoo do sii rabahe'ỹỹh tii. Sa h'yyb karẽn do jawén ta ti hedoo do rababok. Jarakë hedoo do hã rabaoom. Ta bahä̃nh rabawëh, rabeëëk. Jäm ramoo bok rah'yy karẽn doo da rabeëëk hyb n'aa. Sa kabarii raweh'ëëh hyb n'aa tak'ëp taw'ããts hẽ nadoo do ramoo bok.  
\v 4 Hỹỹ kä, rahapäh do hyb n'aa dooh ta tii da sa sii bë aboo boo bä, bë rahyb n'aa meuunh, bë raky n'aa rejãã.  
\v 5 Da hẽ bë raky n'aa rejã né hẽ paawä, ti awät da ti noo gó P'op Hagä Do matym gó rabab'ëëh bä rakaher'oot hyb n'aa ta hã kä. P'op Hagä Do hedëp nä doo, dejëp do paa sii hẽ ky n'aa etyy do wë kä rakaher'ood kän. Baad nadoo do ta säm ragadoo da.  
\v 6 Sahõnh hẽ raky n'aa kety däk hyb n'aa da P'op Hagä Do matym gó, Kristo hã h'yy ka'eeh do paa dejëb bong do hã na-ããj hẽ takaher'ood däk paa rababok nä noo gó Kristo ky n'aa hanäm doo. Ta ky n'aa hanäm do takaher'ood däk paa sa hã, dajëb hã sa hub ky n'aa ety däg né hẽ paawä sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä habong doo da, sa h'yyb tym bedëp hyb n'aa P'op Hagä Do pa, takarẽn doo da.   
\p
\v 7 Edaa däg kän sahõnh hẽ tagawatsik doo. Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ baad bë hyb n'aa newë, baad bë hyb n'aa matakä. Taw'ããts hẽ bë h'yyb bë mesoo ji h'yyb karẽn do jawén bë nabok hyb n'aa, baad ub bë bahajaa hyb n'aa bë ky n'aa etsẽẽ.  
\v 8 Hahỹ ti tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã: Ỹ karẽn tak'ëp bë kamahä̃n bë da hadoo doo. Jé kamahä̃n doo, hajõng baad nadoo do tahyb n'aa mabaan ta da hadoo do hã.  
\v 9 Taw'ããts hẽ tsebee gó bë gadoo bë tób yt hã bë da hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Bë ky n'aa jõg manä ta ti p'ãã.  
\v 10 Taw'ããts hẽ sahõnh hẽ bëëh, bë masaa ta wób P'op Hagä Do Sahee hanaa bë gado däk doo me. Hajõng tanoo ër hã ër moo mabok hyb n'aa. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ baad bë bad'oo bë gadoo doo me, sa kaser n'aa baad moo bok doo da sa kariw n'aa hanoo doo me hadoo.  
\v 11 Bë kahet'aa bä, P'op Hagä Do ky n'aa ta wób maher'oot doo, taw'ããts hẽ hahỹỹ da tahyb n'aa newëë: “P'op Hagä Do kyyh né hẽ ti ỹ her'oot doo”, näng da ta h'yyb gó. Dooh taky gabuuj tado bä. Bë mahang ta wób masa doo, taw'ããts hẽ P'op Hagä Do hejój me ta hã tanoo doo me tamasa. Taw'ããts hẽ tii da né hẽ bë bad'oo tii, Jesus Kristo bë tamasa do hyb n'aa P'op Hagä Do j'aa ketsëë däk hyb n'aa. Ỹ karẽn Jesus Kristo kawehëë däg had'yyt hẽ. Ỹ karẽn sahõnh hẽ sa bahä̃nh tabahejoonh, takabaj'aa. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ.   
\p
\v 12 Najis haa, bë h'yy gabedo manä bë wë kametyy do bawät do hyb n'aa, bë hã rakamajẽ bä, bë rarejã bä. Ji ahoop né hẽ.  
\v 13 Taw'ããts hẽ bë tsebee Kristo ahoop do hã séd bë h'yyb hedo däg bä kä. Tii bä kä, Kristo matëëh bä kä, ta kabaj'aa do kametëëh bä kä, tak'ëp da bë tsebé da.  
\v 14 Kristo hyb n'aa bë raky n'aa rejã bä, bë P'op Hagä Do ky n'aa edëng da, ta Sahee tak'ëp kabaj'aa do bë hã tabawäd had'yyt hẽ do hyb n'aa.  
\v 15 Nesaa do bë ahob bä, taw'ããts hẽ dooh ta see bë daj'ëëp do hyb n'aa tado bä bë ahoop doo, dooh bë ets'ëëk do hyb n'aa tado bä, dooh nesaa do bë moo bok do hyb n'aa tado bä, dooh na-ããj hẽ ta wób hã bë nu so bä do hyb n'aa.  
\v 16 Hỹỹ kä, Kristo hã bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa tado bä nesaa do bë ahoop doo, tii bä taw'ããts hẽ dooh bë nu mebyy bä. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do hã bë j'aa etsë Kristo hã h'yy ka'eeh do bë bahadoo do hyb n'aa.  
\v 17 Sahõnh hẽ P'op Hagä Do ky n'aa etyy noo gó, pooj jé ta karapee taky n'aa etyy da. Kaja däk hỹỹ kä ëër, ta karapee, taky n'aa etyy doo. Pooj jé ta karapee taky n'aa ety bä, tii bä ta wób, P'op Hagä Do panyyg hanäm do ky nadah'eeh doo, dooh da rakedëëb bä.  
\v 18 Baad P'op Hagä Do matym gó habok do rakedëëb né paawä, hejoonh né tii. Ti hyb n'aa, P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh doo, nesaa do moo b'ook doo, dooh né da rakedëëb bä.  
\v 19 Ti hyb n'aa kä, P'op Hagä Do karẽn doo da hah'oop doo, taw'ããts hẽ baad hadoo do had'yyt hẽ ramoo bok. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Doo, ji pahuuj wät do hã rah'yy kasadëë had'yyt hẽ. Ti dooh ji taky n'aa ehỹỹd bä. Tamoo wät né da ji hã taky däng doo.   
\c 5  
\s1 Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa, ta wób na-ããj hẽ tamaher'oot do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Bë nemuun Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa see ỹ bahadoo do hyb n'aa, Kristo ahob wät do ỹ hapäh do hyb n'aa paah, Kristo sii ta bag tak'ëp gabarëëh doo gó ta pa ta jawén ỹ bawät do hyb n'aa, ỹ maher'oot bëëh, Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa.  
\v 2 Baad bë hagãã P'op Hagä Do karapee bë hã P'op Hagä Do anoo do bë bahag'ããs hyb n'aa. P'op Hagä Do masããh b'éé hadoo tii.\f + \fr 5:2 \ft Ji masããh b'éé ji nahagãã bä, jé pad'yyt hẽ rababoo däk sa waa jawén. Rakanapëë boo tii bä. Dooh rahapëë wät sa tyw n'aa. Ti hyb n'aa ta hagã n'aa hagãã had'yyt hẽ. Ti hadoo Jesus hã h'yy ka'eeh do hã. Ti hyb n'aa b'éé ky n'aa gó tabeh'ũũm.\f* H'yyb hedoo doo me, P'op Hagä Do karẽn doo da bë hagãã sa hã. Taw'ããts hẽ dooh bë hã kamejũũ do hyb n'aa tado bä. Ta säm jawén hyb n'aa nado tii. Bë hagãã sa hã baad bë h'yyb gó.  
\v 3 Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: Sa danäh sa hã tak'ëp mejũũ do nado bëëh. P'op Hagä Do karapee ti bë hag'ããs doo. Taw'ããts hẽ baad bë babok, bë hã rabahapäh hyb n'aa nyy da baad ji bawät.  
\v 4 Tii bä kä, Kristo, b'éé hagã n'aa sa wahë n'aa kajaa bä kä, Kristo matëëh bä kä, bë kawehëë däk sahõnh hẽ sa matym gó tan'oo bä. Ta ti bë hã tanoo doo, dooh tahëëj bä.  
\v 5 Bëë kä, papuuj hedoo doo, taw'ããts hẽ bë ky dahé Jesus hã h'yy ka'eeh do sa wahë n'aa hedoo doo.  
\p Bë sahõnh hẽ, pahëëw hedoo doo, maruus hedoo doo, wahëh hedoo do na-ããj hẽ, taw'ããts hẽ bë kadad'uu séd demuun bë da hadoo do wë. Sa bahä̃nh bë edoo manä bëëh, hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot do hyb n'aa:  
\b  
\q1 “P'op Hagä Do hyb n'aa wareem kasab'ee do hã.  
\q1 P'op Hagä Do t'yyd mehĩĩn kadad'uu doo,  
\q1 P'op Hagä Do ky enyym sa hã.”\f + \fr 5:5 \ft Proweh-Bijos 3.34\f*   
\b  
\m
\v 6 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë kadad'uu P'op Hagä Do tak'ëp hejoonh do wë, bë taweh'ëëh hyb n'aa tah'yyb däng do noo gó kajaa bä kä.  
\v 7 Baad ub bë P'op Hagä Do bahag'ããs. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ bë kadad'uu ta wë, bë an'oo ta wë sahõnh hẽ bë hyb n'aa newëë doo, bë hyb n'aa natón hyb n'aa.   
\p
\v 8 Taw'ããts hẽ baad bë hyb n'aa newë, taw'ããts hẽ bë hyb n'aa matakä. Awad kawajããn do reãw häd näng do hadoo, jé pad'yyt hẽ hawät do ta tä hesoos do tabawëh hyb n'aa hadoo bë majĩĩ Dijab.\f + \fr 5:8 \ft Gereg kyy me ramaneëënh Nesaa Do Yb, Dijab. “Ji taky n'aa tapa had'yyt doo”, tahanäng pé ti Dijab.\f* Tesoos jé tarejãã hyb n'aa.\fig Reãw heen n'aa|alt="Lion (leão)" src="HK00046B.TIF" size="col" loc="Ideal sería após vs. 8 mas pode também ser após vs. 11" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="1 Peed 5.8" \fig*  
\v 9 Taw'ããts hẽ bë kahejój ta wë. Bë an'oo manä bë tah'yyb wareem. Baad bë h'yy kae had'yyt hẽ Jesus Kristo hã. Bë hapäh, jé pad'yyt hẽ badäk hahỹỹ hã bë wakããn hedoo do Jesus hã h'yy ka'eeh do rahoop bë ahoop doo da. Jé pad'yyt hẽ bë wakããn hedoo do rarejãã.  
\v 10 Banadawëët bë ahob wät do jawén paa bä, p'aa hẽnh da baad tabahado däk sahõnh hẽ bë hã P'op Hagä Do an'oo bä da. Baad ub bë h'yy kae had'yyt hẽ tan'oo bä. Bë da tah'yyb hej'oonh. Dooh da bë h'yy gejë hõm bä tan'oo bä. P'op Hagä Doo, tak'ëp ji wë taky enyym doo, bë tanaëëj wät ta pa ta bag tak'ëp gabarëëh do mahang bë babok hyb n'aa, Jesus Kristo hã bë h'yy kata däk do hyb n'aa.  
\v 11 Taw'ããts hẽ sahõnh hẽ P'op Hagä Do bagãã had'yyt hẽ. Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ.   
\s1 Sa hã Peed kedëë hõm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Siras ỹ tamasaa wät hahỹ bë ỹ ma erih do hã. Hä̃j ỹ hadoo do h'yy kaneh'ỹỹt do tii, hã ỹỹ. Ganapog is doo me bë ỹ ma erii wät bë ỹ h'yyb en'yym hyb n'aa. P'op Hagä Do ky enyyw had'yyt hẽ bë hã ỹ erii wät do hã bë ỹ metëëh. Taw'ããts hẽ taky enyym doo gó bë aboo had'yyt hẽ. Bë h'yy gejë hõm manäh.   
\p
\v 13 Jesus hã h'yy ka'eeh do Babirõn\f + \fr 5:13 \ft Roma panang né tii. Ta see pé noo gó Roma ramaneëënh \fk Babirõn \ft .\f* panang bä habong doo, bë nemuun P'op Hagä Do wë kasëëw bong doo, bë m' rahyb n'aa esee. Maah-Ko, tah ỹ hadoo do bë m' tahyb n'aa esee na-ããj hẽ.  
\v 14 Taw'ããts hẽ baad bë edëë bë da hadoo doo.  
\p Ỹ karẽn bëëh, Kristo hã h'yy kata padëëk doo, h'yyb nyyw gó bë babok.  
\p Jããm hẽ kä.