\id 1CO - Nadëb New Testament (Brazil) - 2012 -bd (web edition) 
\h 1 Korĩn 
\toc1 1 Korĩn Jesus hã h'yy ka'eeh do panang Korĩn häd näng doo bä habong do hã pooj jé Paw-Ro ma erih do hahỹỹh 
\toc2 1 Korĩn 
\toc3 1 Coríntios 
\mt1 1 Korĩn  
\mt2 Jesus hã h'yy ka'eeh do panang Korĩn häd näng doo bä habong do hã pooj jé Paw-Ro ma erih do hahỹỹh  
\c 1  
\s1 Ji matym n'aa ji hã Jesus anoo do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Paw-Ro ỹ ti hỹỹh, P'op Hagä Do karẽn do hyb n'aa ỹ tanaëënh doo, Kristo Jesus mejũũ do see ỹ bahado däk hyb n'aa, ta ky n'aa ỹ baher'ood hõm hyb n'aa kä. Ër hỹỹj hadoo do Sotenés häd näng do sii bë ỹ edëng,  
\v 2 bëëh, P'op Hagä Do karapee hedoo doo, Korĩn häd näng do panang bä habong doo. Tsyt hẽ, ta wë bë tabetyn hõm Kristo Jesus bad'oo do hyb n'aa.\f + \fr 1:2 \ft Ji hyb n'aa tadajëp, ji hyb n'aa taganä wät, tahanäng pé ti \fq Kristo bad'oo doo\ft .\f* Sahõnh hẽ jé pad'yyt hẽ ër Wahë N'aa Jesus Kristo hã j'aa hets'ëë do sii hẽ bë tabetyn hõm tsyt hẽ, ta wë had'yyt hẽ bë babok hyb n'aa. Sahõnh hẽ ër wahë n'aa né hẽ ti Jesus. Jé pad'yyt hẽ habong do sa Wahë N'aa, ër Wahë N'aa na-ããj hẽ.  
\v 3 Ỹ karẽn P'op Hagä Do ër Yb, Jesus Kristo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do na-ããj hẽ ky en'yym bë hã. Ỹ karẽn baad bë rah'yyb en'yym.   
\p
\v 4 P'op Hagä Do hã ỹ tsebee had'yyt hẽ bë hyb n'aa, baad bë wë taky enyym do hyb n'aa Kristo Jesus hyb n'aa.  
\v 5 Kristo hyb n'aa, baad tabanoo bë hã ta ky n'aa baad bë bahajaa bë baher'oot, baad tabanoo bë hã takarẽn do baad bë bahapäh hyb n'aa, baad tagahoot hyb n'aa bë hã.  
\v 6 Baad bë gado däk Kristo ky n'aa bë hã ãã her'ood wät do paah. Te hub né hẽ kä bë hã kä.  
\v 7 Ti hyb n'aa kä, hỹỹ kä bë h'yyb gó tabanyy däk sahõnh hẽ P'op Hagä Do Sahee ji hã hanoo do ji hajaa doo, baad bë gadaa nuuj jé Jesus Kristo, ër Wahë N'aa p'aa hẽnh tabahyng bä kä.  
\v 8 Baad had'yyt hẽ Jesus Kristo bë tah'yyb hej'oonh, baad bë baboo had'yyt hẽ hyb n'aa, tagadëëg ub, takajaa bä kä, baad had'yyt hẽ bë hã tabahapäh hyb n'aa, tanaw'yyt hyb n'aa bë hã taky n'aa tapaa do ky n'aa.  
\v 9 P'op Hagä Doo, bë tanaëënh do Jesus Kristo ër Wahë N'aa sii bë babok hyb n'aa, dooh bë teréd bä. Tamoo wät né hẽ ji hã taky däng doo.   
\s1 Sa h'yyb gó raketyn hõm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 10 Wakãn haa, ër Wahë N'aa Jesus Kristo kyy gó tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã, séd hã bë h'yyb hedoo hyb n'aa, bë h'yy kanetyn hyb n'aa, séd hã had'yyt hẽ bë babok hyb n'aa.  
\v 11 Ỹỹnh Korowéh häd näng do karapee ỹ rapanäk bë ky n'aa. Bë ky ked'aak bë mahang, sa nooh.  
\v 12 Hahỹỹ d' mä bë kyyh: “Paw-Ro karapee ããh”, näk mä bë wób sa kyyh. “Aporos karapee ããh”, näk mä bë wób. “Peed karapee ããh”, näk mä ta wób. “Kristo karapee ããh”, näk mä ta wób kä. H'yy kasab'ee doo gó ta tii d' bë kyyh.  
\v 13 Ketyn hõm g'eeh ti Kristo bë hã? Ỹ g'eeh, Paw-Ro, bë hyb n'aa b'aa kajatsëk do hã kepëëm däk do paah? Hät ỹỹ gó paa bë ranu gemuun? Dooh.  
\v 14 Taw'ããts hẽ hã ỹỹ, ỹ tsebé, dooh bë ỹ nu gemuun bä do hyb n'aa. Jããm hẽ ajyy Kiris-Po, Gajo häd enäh do ỹ nu gemuun paah.  
\v 15 Taw'ããts hẽ dooh bë ỹ nu gemuun boo bä ỹ wén näng, hät ỹỹ gó bë nu kemuun bë naher'oot hyb n'aa.  
\v 16 Ỹ hyb n'aa es'ee däk hỹỹ kä Es-Tepanas tób yt hẽ habong do na-ããj hẽ ỹ nu gemuun paah.  
\v 17 Dooh ta wób ỹ nu gemuun do hyb n'aa tado bä tii, Kristo mejũũ do hã ỹỹ. Ta ky n'aa hanäm do ỹ baher'ood hõm ti ỹ tamejũũ doo. Ta ky n'aa ỹ baher'oot bä, dooh ỹ her'ood bä badäk hahỹỹ hã hanaa ji hajaa doo me, b'aa kajatsëk do hã Kristo dajëp do hejój hã maa newëë do raj'aa etsë hyb n'aa. Dooh ỹ karẽn bä këh ỹ tak'ëp ỹ haj'ap do hã raj'aa etsëë bä.   
\p
\v 18 B'aa kajatsëk do hã Kristo dajëp do ky n'aa, daap hadoo do ky n'aa banesaa hẽnh hahõm do sa hã. Ër hã kä, banesaa mahä̃nh ted'ëëp do hã, P'op Hagä Do hejój kametä däk ta tii hã.  
\v 19 Tii da né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih doo gó. Hahỹỹ da ta kyyh:  
\b  
\q1 “Ỹ ahäj jëng da tak'ëp hajaa do rahapäh doo.  
\q1 H'yy ganäng do sa h'yyb ỹ makyys da”,\f + \fr 1:19 \ft Isajas 29.14\f* näng kerih do hã.   
\b  
\p
\v 20 Äkä, nyy da P'op Hagä Do h'yyb tak'ëp hep'ëëh do sa hã? Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do sa hã ẽnh? Badäk hahỹỹ hã tak'ëp h'yy ganäng doo gó her'oot do sa hã ẽnh? P'op Hagä Do wareem däk badäk hahỹỹ hã habong do ta hã h'yy kana'eeh do tak'ëp rahajaa doo. H'yy gatamah do h'yyb hado däk rahajaa do paa tan'oo bä.  
\v 21 Tak'ëp tabahajaa doo gó P'op Hagä Do anoo badäk hahỹỹ hã habong do ta hã h'yy kana'eeh do ta hã ranahapäh hyb n'aa sa h'yyb gó rahajaa doo me. P'op Hagä Do h'yyb däng ted'ëëp ta wë ta ky n'aa hyb n'aa ta hã h'yy ka'eeh doo, daap ta wób redoo né paawä Kristo ky n'aa.   
\p
\v 22 Judah buuj rakarẽn kapehuunh doo, meuj n'aa näng doo, rabahapäh raky daheeh hyb n'aa. Judah buuj nadoo do resoos tak'ëp ji hajaa doo, raky daheeh hyb n'aa.  
\v 23 Tii d' né hẽ paawä rakarẽn, ãã maher'ood had'yyt hẽ Kristo b'aa kajatsëk do hã kepëëm däk do ky n'aa. Ta ti ky n'aa Judah buuj tah'yyb rejãã. Judah buuj nadoo do sa hã, daap mä ta ti Jesus dajëp do ky n'aa.  
\v 24 P'op Hagä Do h'yyb däng do sa hã kä, Judah buuj rado bä, Judah buuj nadoo do rado bä na-ããj hẽ, Kristo hã kametä däk P'op Hagä Do hejój, P'op Hagä Do hajaa do na-ããj hẽ.  
\v 25 Daap hedoo do P'op Hagä Do wë hanäng do red'oo doo, badäk hahỹỹ hã habong do tak'ëp rahajaa do bahä̃nh tii. P'op Hagä Do nahejooj red'oo doo, badäk hahỹỹ hã habong do tak'ëp sa hejój bahä̃nh né hẽ tii.   
\p
\v 26 Bë hyb n'aa es'ee wakãn haa bë P'op Hagä Do asëëw hõm noo gó. Ti noo gó dooh tahajõõ bä bë mahang tak'ëp hajaa doo, badäk hahỹỹ hã habong do h'yy kasab'ee do sa matym gó. Ti noo gó dooh tahajõõ bä bë mahang hyb n'aa jew'yyk doo. Dooh bë mahang tahajõõ bä ky n'aa etsëëh do ti noo gó.  
\v 27 P'op Hagä Do asëëw hõm ta wë badäk hahỹỹ hã habong do sa hã h'yy gatemah doo. Ta tii d' tawén d'oo, tak'ëp haj'aa do rakadad'uu hyb n'aa P'op Hagä Do wë kä. P'op Hagä Do wén sëëw hõm ta wë badäk hahỹỹ hã habong do sa hã hyb n'aa sakog is doo, hejoonh do rakadad'uu hyb n'aa.  
\v 28 P'op Hagä Do asëëw hõm badäk hahỹỹ hã raty n'aa ges'yyk doo, hyb n'aa sekog is doo. P'op Hagä Do asëëw hõm ky n'aa nets'äs doo, ky n'aa etsëëh do ky n'aa netsä bong hyb n'aa ta hã.  
\v 29 Tii d' tawén d'oo, tabad'op hẽ ranahajaa hyb n'aa rah'yy kasabé bä sa hã hẽ P'op Hagä Do matym gó.  
\v 30 P'op Hagä Do né hẽ ti h'yyb ta däk bëëh, Kristo Jesus hã. Kristo hã kametä däk P'op Hagä Do hajaa doo. Kristo hyb n'aa né hẽ ji tabed'ëëp. Kristo hyb n'aa né hẽ baad tabahado däk ër h'yyb tym P'op Hagä Do matym gó. Kristo hyb n'aa tsyt hẽ ër baboo kän P'op Hagä Do wë. Kristo né hẽ ti ër hed'ëëp do nesaa do mahä̃nh.  
\v 31 Ti hyb n'aa kä, “Jé h'yy kasab'ee doo, taw'ããts hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã takasab'ee.”\f + \fr 1:31 \ft Jeremiij 9.24\f* P'op Hagä Do kyy kerih do hã tii da ta kyyh.   
\c 2  
\s1 B'aa kajatsëk do hã Kristo dajëp do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Wakãn haa, bë wë ỹ kajaa noo gó P'op Hagä Do ky n'aa bë hã ỹ baher'oot hyb n'aa, dooh ỹ her'ood bä tak'ëp ma kamet'ëëk do rer'oot doo da. Dooh na-ããj hẽ ỹ her'ood bä tak'ëp hajaa do kyy da.  
\v 2 Tii d' ỹ wén d'oo, hahỹỹ da ỹ h'yyb däng bë mahang ỹ bawät noo gó do hyb n'aa: Jããm hẽ Jesus Kristo ky n'aa, b'aa kajatsëk do hã tadajëp do ky n'aa ỹ karẽn bë ỹ maher'oot.  
\v 3 Bë mahang ỹ bawät bä ỹ nahejooj its, ỹ kajajãn paa ỹ eỹỹm do hyb n'aa.\f + \fr 2:3 \ft Paw-Ro wén eỹỹm apäh sa mahang tabawät noo gó, dooh takarẽn bä tesõõts bä P'op Hagä Do ta hã mejũũ do hã. Dooh Paw-Ro karẽn bä ta hã raj'aa etsëë bä. Jesus hã takarẽn raj'aa etsë.\f*   
\p
\v 4 Ta ky n'aa bë ỹ panäk noo gó, bë ỹ ma metëëk noo gó, dooh badäk hahỹỹ hã habong do tak'ëp hajaa do kyy me bë ỹ maher'ood bä bë ỹ h'yyb wareem hyb n'aa, bë ky daheeh hyb n'aa. Dooh. Bë ỹ maher'oot noo gó, P'op Hagä Do Sahee hejój tametëëh bë h'yyb gó te hub né hẽ ta ky n'aa ỹ her'oot doo.  
\v 5 Tii da ỹ wén d'oo paah, P'op Hagä Do hejój hyb n'aa bë h'yy ka'eeh hyb n'aa, dooh badäk hahỹỹ hã habok do hajaa do hyb n'aa nado.   
\s1 Ta Sahee hyb n'aa ji hapäh P'op Hagä Do ji h'yyb gó ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 6 Ti hado né paawä, baad Jesus Kristo ky n'aa hapäh doo, ky dah'eeh do sa mahang ãã her'oot né hẽ kyyh tak'ëp hajaa doo. Dooh badäk hahỹỹ hã hanäng do hajaa do tado bä, dooh badäk hahỹỹ hã habong do sa wahë n'aa hajaa do tado bä ãã ma metëëk doo. Ahëëj jëës da ta ti sa wahë n'aa hejój. Edah ta ti sa wahë n'aa ragawatsig jëng.  
\v 7 P'op Hagä Do tak'ëp hajaa do ky n'aa pooj jé ji nahapäh do ti ãã her'oot doo.\f + \fr 2:7 \ft Jesus Kristo ky n'aa né hẽ tii.\f* Kejën né paawä tii, badäk hahỹỹ hã habong do sa mahä̃nh, sahõnh hẽ tadu dahäng do pooj jé P'op Hagä Do h'yyb däng ta ti ër hã, ta tii gó ër j'aa etsë hyb n'aa.   
\p
\v 8 Dooh badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do sa wahë n'aa rah'yy genä bä ta ti P'op Hagä Do hajaa do hã. Ta hã rah'yy genä bä paawä, dooh paawä repëëm däg bä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, kabaj'aa doo.  
\v 9 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot:  
\b  
\q1 “Dooh noo gó rahapäh doo,  
\q1 dooh noo gó ramaa newëë doo,  
\q1 dooh noo gó rahyb n'aa newëë doo,  
\q1 ti né hẽ ti P'op Hagä Do enäm do ta hã kamahä̃n do sa hã”,\f + \fr 2:9 \ft Isajas 64.4\f* näng kerih doo.   
\b  
\p
\v 10 Ti né hẽ ti ta ti ta Sahee me P'op Hagä Do metä wät paa ãã hã. Sahõnh hẽ P'op Hagä Do Sahee hag'ããs. P'op Hagä Do h'yyb ji nahapäh do sii hẽ taheg'ããs, tahapäh. Ti hyb n'aa tahajaa tametëëh ji hã.  
\v 11 Dooh hapäh pé ta wób hyb n'aa newëë doo. Jããm né hẽ hapäh ji daaj hẽ ji h'yyb. Ti hadoo né hẽ P'op Hagä Do hyb n'aa newëë do hã. Jããm né hẽ ta Sahee hapäh.  
\v 12 Hỹỹ kä, dooh badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do rahyb n'aa newëë do tado bä ãã gado däk doo. Ta Sahee né hẽ ti P'op Hagä Do anoo do ër hã, taky enyym doo gó baad ër hã tabanoo do ër bahapäh hyb n'aa.  
\v 13 Ta ti ky n'aa ër hã tama metëëk do ãã her'oot P'op Hagä Do Sahee anoo doo me. Dooh badäk hahỹỹ hã hanäng do ji hajaa doo me tado bä. P'op Hagä Do Sahee hanaa, P'op Hagä Do Sahee ãã hã tanoo doo me ãã tab'ëës baad hadoo do ky n'aa.  
\v 14 Jé P'op Hagä Do Sahee ta h'yyb gó badoh doo, dooh tagado bä P'op Hagä Do Sahee hã hana doo. Daap hadoo do ti ta hã. Dooh tah'yy ganyy bä ta hã, jããm hẽ P'op Hagä Do Sahee ji tah'yy gan'yyh do hyb n'aa ta ti hã.  
\v 15 P'op Hagä Do Sahee sa h'yyb gó hanäng doo, ti né hẽ h'yy gan'yyh sahõnh hẽ P'op Hagä Do Sahee hana doo. Ta wób, sa h'yyb tym gó P'op Hagä Do Sahee nawät doo, dooh rah'yyb mepëë bä P'op Hagä Do Sahee hanäng do sa hã.  
\v 16 Ti d' né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do hã:  
\b  
\q2 “Dooh hapäh pé Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do h'yyb.  
\q2 Dooh ta hã ma metëëk péh.”\f + \fr 2:16 \ft Isajas 40.13\f*  
\b  
\p Ër tii, ër h'yyb gó Kristo h'yyb bawät. Ti hyb n'aa ër wén h'yy genäh ta hã hana doo.   
\c 3  
\s1 Séd hã Jesus wë Paw-Ro ramoo bok do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Wakãn haa, bë panang bä ỹ bewäd nä noo gó, dooh ỹ haja bä paawä bë ỹ maher'ood bä P'op Hagä Do Sahee h'yyb mah'ũũm do sa hã ji her'oot doo da. Bë ỹ maher'oot paa sa h'yyb karẽn do jawén habok do sa hã ji her'oot doo da. Karepé taah h'yyb hedoo nä bë ti noo gó. Dooh nä Kristo baad bë hapëë nä bä, ỹ hanäng péh.  
\v 2 Jããm hẽ hãd nahejoonh doo me bë ỹ metëëk paa P'op Hagä Do hã hana doo, ta bii gamyyj ub ji anoo do hadoo karapee t'aah hã. Dooh ỹ haja bä hejoonh do bë ỹ ma met'ëëg bä. Karapee t'aah ta tä tanahajaa nä do hadoo bë ti noo gó. Tii d' ỹ wén d'oo, taganahoot nä do hyb n'aa bë hã. Da hẽ na-ããj hẽ, dooh tagah'ood nä bä bë hã,  
\v 3 badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do nahapäh do sa h'yyb hadoo nä do hyb n'aa bë h'yyb. Bë mahang h'yy kajew'ëës nä, bë kaj'õõk nä. Badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do nahapäh do sa h'yyb hadoo nä bë h'yyb ta ti tametëëh. P'op Hagä Do nahapäh do rababok doo da bë babok nä.  
\v 4 “Ỹ Paw-Ro karapee”, näng bë seeh. “Ỹ Aporos karapee”, näng ta seeh. P'op Hagä Do nahapäh do rababok doo da bë babok nä ta ti metëëh.   
\p
\v 5 Jaa Aporos bë hã péh, jaa ỹ bë hã péh, bë p'ãã kajew'ëës doo? P'op Hagä Do karom ub ãã ti hỹỹh. Ãã hyb n'aa, ãã ma metëëk do hyb n'aa, bë h'yy kae däg kän Jesus Kristo hã. Ãã moo bok P'op Hagä Do anoo do ãã hã. Hã ỹ tanoo do ỹ moo wät, Aporos hã tanoo do tamoo wät.  
\v 6 Ji joom ky n'aa gó bë ỹ maher'oot. Ta tym hejoom do hadoo ỹỹh. Naëng hataag n'aa hadoo Aporos. Tii d' ãã badoo né paawä, dooh ãã tado bä joom hawäng do hanoo doo. P'op Hagä Do ta ti hanoo.  
\v 7 Ti hyb n'aa, joom tym hejoom do nado hyb n'aa jawyk, dooh na-ããj hẽ naëng hataag n'aa hyb n'aa jawyg. Jããm hẽ P'op Hagä Do hyb n'aa jawyk, joom hawäng do hanoo doo.  
\v 8 Séd hã joom tym hejoom doo, naëng hataag n'aa ramoo bok. Ti hadoo né hẽ, ramoo bok do pénh ragadoo da ta säm P'op Hagä Do hanaa.  
\v 9 Séd hã ãã moo bok P'op Hagä Do wë. P'op Hagä Do gëëw hadoo bëëh. P'op Hagä Do tób n'aa hadoo bëëh, ãã tamaa sooh doo.  
\v 10 Hã ỹ taky enyym do hyb n'aa P'op Hagä Do an'oo däk hã ỹỹ, pä s'ëëb me tób tahem'aa do sa wahë n'aa hado däk ỹ bahadoo hyb n'aa. Pä tób hejój n'aa ỹ at'ëëg sëëk do hadoo. Ti jó ta wób ratamaa sëëk do hadoo tób. Ỹ du doo do hã ramoo bok ỹ hanäng pé.\f + \fr 3:10 \ft Tób ji tamaa sooh do ky n'aa gó Paw-Ro maher'oot Jesus ky n'aa ta wób hã ji ma metëëk doo. Paw-Ro ti pooj jé Kristo ky n'aa Korĩn buuj hã tamaher'oot doo. Ta jawén ta wób rama met'ëëg magyys hẽ, baad Korĩn buuj rah'yy ka'eeh hyb n'aa Jesus hã. Ti hyb n'aa, \fq ỹ du doo do hã ramoo bok\ft , Paw-Ro wén näng.\f* Taw'ããts hẽ sahõnh hẽ baad rahyb n'aa matakëë nyy da tób hadoo do hã ramoo bok.  
\v 11 Ti anyy däk tób hejój n'aa hadoo. Jesus Kristo né hẽ tii. Dooh hajaa pé tób hejój n'aa see moo wät péh. Ti hyb n'aa, “Taw'ããts hẽ baad rahyb n'aa matakëë nyy da ta hã ratamaa sëëk”, ỹ wén näng.  
\v 12 Tób hejój n'aa hã ta wób rat'ëëg sëëk apäh pä ky n'aa gebah do s'ëëb hadoo doo me, k'ããts tëg gabarëëh do s'ëëb hadoo doo me, k'ããts tëg hawak do s'ëëb hadoo doo me. Ta wób rat'ëëg sëëk apäh ta hã b'aa hadoo doo me, bag'aad hadoo doo me, jawii hadoo doo me.  
\v 13 Jesus matëëh bä kä, tii bä da ramoo bok do tametyy, baad tado bä, baad tanado bä. Ti noo gó kametëëh da ramoo bok doo, nyy da. Tëëg hõõ hadoo doo gó kametä däk da baad tado bä ramoo bok doo, baad tanado bä. Ramoo bok do tëëg hõõ hadoo do metyy da.  
\v 14 Ta see tatama do tanaooj jëë bä, tagadoo da tamoo wät do säm baad hadoo doo.  
\v 15 Tatama do taooj jëë bä, dooh da tagado bä tamoo wät do säm, Jesus edëëb né paawä ta hã. Tedëëb né paawä, aj'yy tób kataa hõm do mahä̃nh ked'ëëp do hadoo ta hã. Sahõnh hẽ ta wë hanäng do aooj jëng do hadoo.   
\p
\v 16 P'op Hagä Do tób n'aa hadoo bëëh, Jesus hã h'yy ka'eeh doo. P'op Hagä Do Sahee bë mahang tabawät. Dooh g'eeh bë hapëë bä ta tii?  
\v 17 P'op Hagä Do tób n'aa hadoo do rejãã doo,\f + \fr 3:17 \fk P'op Hagä Do tób n'aa hadoo do rejãã doo, \ft Jesus hã h'yy ka'eeh do raketyn hõm hanoo do tii. Ky ked'aak do hanoo do tii. Séd hã ranaboo bong do hanoo doo.\f* P'op Hagä Do rejãã na-ããj hẽ, baad had'op, tsyt hẽ ta wë ketyn däk do hyb n'aa P'op Hagä Do tób n'aa. Bë né hẽ ti P'op Hagä Do tób n'aa.   
\p
\v 18 Bë kawad'ii manäh! Badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh do sa matym gó tak'ëp hajaa ted'oo doo, taw'ããts hẽ teréd hõm ta tii da tahyb n'aa newëë doo. Taw'ããts hẽ paawä h'yy gatamah do hadoo tabahadoo P'op Hagä Do nahapäh do sa matym gó, P'op Hagä Do matym gó kä h'yy ganäng do tabahadoo hyb n'aa kä.  
\v 19 Tii d' ỹ wén näng, h'yy gatamaa né hẽ P'op Hagä Do matym gó ta hã h'yy kana'eeh do h'yy genäh red'oo doo. Tii d' né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih doo gó: “P'op Hagä Do no n'aa masoo hadoo tak'ëp hajaa doo, rah'yy kamep'ëëh doo me.”\f + \fr 3:19 \ft Jóh 5.13\f*  
\v 20 Hahỹỹ da na-ããj hẽ takerii däk: “Daap né hẽ tak'ëp hajaa do sa h'yyb, P'op Hagä Do hapäh.”\f + \fr 3:20 \ft Saaw-Mo 94.11\f*  
\v 21 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ dooh bë h'yy kasabé wäd bä bë ma matëg sa hyb n'aa, sa karapee bë bahadoo hyb n'aa. Sahõnh hẽ P'op Hagä Do an'oo däk bë hã:  
\v 22 Ỹ Paw-Ro, Aporos, Peed, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã hanäng do P'op Hagä Do pahuunh doo, ji edëp doo, ji dajëp doo, da hẽ ji bawät nä bä, hỹ jawén hawät doo. Sahõnh hẽ tii, bë matym n'aa né hẽ tii.  
\v 23 Bëë kä, Kristo ma hadoo bëëh, Kristo karapee bëëh. Kristo kä, P'op Hagä Do ma hadoo, P'op Hagä Do t'aah kä.   
\c 4  
\s1 Jesus mejũũ do sa ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ hahỹỹ da bë h'yyb ãã hã, bë ma matëg hedoo do sa hã: Kristo kaser n'aa, sa hã kan'oo däk do P'op Hagä Do ky n'aa pooj jé ji nahapäh do rama metëëk hyb n'aa ããh.  
\v 2 Hỹỹ kä, taw'ããts hẽ baad had'yyt hẽ sa kariw n'aa kaser n'aa hedoo do ramoo bok sa hã kamejũũ doo.  
\v 3 Ỹỹ kä, baad g'eeh ỹ moo wät? Dooh ỹ hyb n'aa p'eed bä ỹ moo wät do hã bë hyb n'aa newëë doo. Dooh na-ããj hẽ ỹ hyb n'aa p'eed bä ta wób sa h'yyb hã ỹỹ. Dooh na-ããj hẽ daj ỹỹ hẽ ỹ kamety bä.  
\v 4 Dooh hëp ỹ tym ỹ taky n'aa tapaa pé ỹ moo wät do hã. Ti hadoo né hẽ, ta ti dooh tametä bä baad had'yyt hẽ ỹ moo wäd bä. Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do né hẽ ti ỹ tametyy doo. Ti né hẽ her'oot baad tado bä, baad tanado bä ỹ moo wät doo.  
\v 5 Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kajaa do pooj jé, dooh bë h'yy kajäg bä baad tado bä, baad tanado bä ta wób moo bok doo. Kristo kajaa bä kä tametëëh da sahõnh hẽ ji h'yyb gó kejën doo. Tametëëh da na-ããj hẽ ji hyb n'aa newëë do paa hã. Ti noo gó, sa hã tahapäh do pénh P'op Hagä Do j'aa etsë da sahõnh hẽ sa hã kä.   
\p
\v 6 Wakãn haa, ỹ erii wät do bë p'ãã ky ked'aak do ky n'aa, ny hado ãã Aporos daheeh. Bë hyb n'aa né hẽ ti ỹ baher'ood wät tii da, jããm hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do hã takerih doo da bë bad'oo hyb n'aa. Takerih do hã bë matakä bä, tii bä dooh bë kasabé bä bë ma matëg hyb n'aa. Dooh tii bä bë hyb n'aa jewëts bä ma matëg wób.  
\v 7 Ta wób sa bahä̃nh nado bëëh. Sahõnh hẽ bë wë hanäng doo, P'op Hagä Do anoo do tii. Bag hẽnh bë gadoo sahõnh hẽ bë wë hanäng doo. Ti hyb n'aa h'ëëd hyb n'aa bë h'yy kasab'ee bë hanaa bë hanäk doo?   
\p
\v 8 Bë wë anyy däg is sahõnh hẽ bë h'yyb karẽn do bë ed'oo g'eeh? Tak'ëp bë wë anyy däg is P'op Hagä Do Sahee ji hã hanoo do bë ed'oo g'eeh? Sa wahë n'aa sa bahä̃nh hado däg is do bëëh, bë ed'oo g'eeh? Ãã bë gakog hõm is bë ed'oo. Ỹ karẽn paawä te hub tado bä, sa wahë n'aa sa bahä̃nh hadoo do né hẽ ỹ karẽn paawä bëëh. Tii bä paawä bë sii ãã bag'ããs.  
\v 9 Ãã tii, dooh sa wahë n'aa sa bahä̃nh hedoo do ãã ado bä. Hã ỹ duu hẽnh, sahõnh hẽ sa yd jé had'os do P'op Hagä Do an'oo bä ãã Jesus mejũũ do hedoo doo. Kaneb'ooh do jawén paa bä, j'aa kets'ëë do rabajëk bä sahõnh hẽ sa matym gó, duu hẽnh radej'ëëp do hood hẽnh sa majĩĩ ramahũũm do hadoo ããh. Sahõnh hẽ, ajyy, ããs na-ããj hẽ ãã rahag'ããs.\f + \fr 4:9 \ft Rakaneb'ooh do jawén paa bä, raj'aa ketsë bä, tsebee gó Roma buuj sa warahén rakametëëh rabajëk bä panang hẽnh. Duu hẽnh ramenaa sa majĩĩ. Sa majĩĩ wób radej'ëëp sahõnh hẽ sa matym gó. Sahõnh hẽ panang buuj rabahõm radej'ëëp do hood hẽnh. Ta ti ky n'aa me Paw-Ro wén eh'ũũm, Paw-Ro bahä̃nh däg Korĩn buuj red'oo do hyb n'aa. Paw-Ro bahä̃nh däg ragadoo P'op Hagä Do Sahee hana do red'oo. Paw-Ro hyb n'aa jawyk do bahä̃nh däg red'oo.\f*   
\p
\v 10 Kristo ãã ky daheeh do hyb n'aa, h'yy gatamah do ããh, ta wób sa matym gó. Bëë kä, tak'ëp hajaa do bë ed'oo, Kristo karapee bë bahadoo do hyb n'aa. Dooh ãã haj'as pé ta wób sa hã. Bëë kä, tak'ëp hej'oonh do hadoo bë ed'oo. Bëëh, bë raweh'ëëh. Ããh, ãã raty n'aa ges'yyk.  
\v 11 P'ooj ub, da hẽ na-ããj hẽ, ãã as'aah, ãã hoo k'aanh. Ta säg its ãã saroor. Ãã rarejãã. Dooh ãã panang péh.  
\v 12 Tak'ëp ãã moo bok ãã waa säm hã. Ãã raky n'aa was'ee bä, ãã ky n'aa edëng sa hã. Ãã rarahejã bä, h'yyb jawyk doo me ãã gadoo tii.  
\v 13 Ãã raky n'aa rejã bä, baad hadoo doo me ãã ky gadoo. Nesaa doo, hesus doo, badäk hahỹỹ hã habong do raw'oong hõm do hadoo ããh, ran'oo bä.   
\p
\v 14 Bë ỹ nu meb'yyh do jawén nado ta ti ỹ berih. Bë ỹ ma metëëk hyb n'aa tii. Tah haa ỹ kamahä̃n do hadoo bë hã ỹ an'oo bä.  
\v 15 Tanyy bä né paawä hajõk bë ma matëg, sét ub né hẽ bë yb hadoo. Bë yb hado däk ỹỹh, Kristo ky n'aa hanäm do bë ỹ maher'ood wät do hyb n'aa ta karapee bë bahado däk do hyb n'aa kä.  
\v 16 Ti hyb n'aa ỹ karẽn paawä ỹ bawät doo da né hẽ bë babok.  
\v 17 Ỹ mejũũ da Tsimoot bë wë. Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ãã h'yy ka'eeh do hyb n'aa, tah ỹỹ ỹ kamahä̃n do hado däk tii. Baad had'yyt hẽ tamoo wät. P'aa hẽnh da Tsimoot bë tamaher'oot nyy da ỹ bawäd had'yyt hẽ, Kristo hã ỹ h'yy kata däk do hyb n'aa. Jé pad'yyt hẽ Jesus Kristo hã h'yy ka'eeh do sa hã ỹ ma mehetëk doo da né hẽ ỹ bawät.   
\p
\v 18 Ỹ negãã wäd bë wë, bë wób red'oo. Ti hyb n'aa kä, kasab'ee do hã sa hã hẽ rayd kaweh'ëëh.  
\v 19 T'ĩĩ hẽnh da nayyw hẽ ỹ bahõm bë wë, P'op Hagä Do karẽn bä. Ỹ kajaa bä da, ỹ heg'ããs da P'op Hagä Do hejój sa wë tanyy bä, sa kyyp apäh sa r'ood hã.  
\v 20 P'op Hagä Do bag'ããs do karapee ji do bä, dooh ji her'oot do hã ji hapäh do tado bä. P'op Hagä Do hejój gó ji bawät do hã ji bahapäh.  
\v 21 Nyy da bë karẽn ỹ bad'oo bë hã ỹ kajaa bä? Bë gen'aak tak'ëp bë ỹ hajẽẽw bä? Kamahä̃n doo gó, ky enyym doo gó bë hã ỹ her'ood bä bë karẽn?   
\c 5  
\s1 Baad nadoo sa see bawät do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ỹ ky n'aa napëë däk tak'ëp nesaa do bë see moo wät. Ta yb ỹỹm sii tabahe'ỹỹh mäh. Ta wób mahang, P'op Hagä Do ranahapëë né paawä, dooh tii da radoo bä.  
\v 2 Ti awäd né hẽ paawä ta tii da bë mahang, bë h'yy kasab'ee nä? Taw'ããts hẽ paawä bë h'yy katón ta ti hyb n'aa. Taw'ããts hẽ paawä bë ah'eed hõm ta ti hadoo doo, bë mahang tanawät hyb n'aa.  
\v 3 Ỹ nawäd né hẽ paawä bë mahang, ỹ hyb n'aa newëë do bë mahang tabawät. Jesus häd gó ỹ ky n'aa ety däk ta ti aj'yy hã, ỹ badoo né paawä bë mahang.  
\v 4 Bë kahet'aa bä kä, bë mahang hëp ỹ bawät bä, Jesus Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hejój bë sii tabawät bä,  
\v 5 tii bä da taw'ããts hẽ bë ah'eed hõm bë mahä̃nh, Nesaa Do Yb moo gó bë haëëj, tarejãã hyb n'aa ta hã, ta h'yyb tym bedëp hyb n'aa Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do matëëh noo gó.   
\p
\v 6 Baad nado ta ti bë h'yy kasab'ee do bë hajaa do hã, ta ti hadoo do awäd bä bë mahang. Sét ub né paawä nesaa do moo wät do bë mahang, sahõnh hã tah'yyb rejãã. Pãw makuj n'aa hadoo tii. Nad'ëëd its né paawä ta makuj n'aa, jé pad'yyt hẽ takamekuuj däk pãw pan'aa mahang.  
\v 7 Taw'ããts hẽ bë ah'eed hõm bë mahä̃nh nesaa do moo wät doo, nesaa do hã ta wób h'yyb tatuk doo, pãw makuj n'aa Judah buuj raw'oong hõm doo da Pas-kowa noo gó, P'op Hagä Do karapee nesaa do nanäng doo, P'op Hagä Do wë kasëëw bong do bë bahadoo hyb n'aa, pãw makuj n'aa tamah do P'op Hagä Do wë kasëëw däk doo da. Ta tii d' ỹ wén edoo, Kristo ër hyb n'aa dajëp P'op Hagä Do anoo do hyb n'aa, b'éé t'aah Pas-kowa noo gó radahej'ëëp do hadoo.  
\v 8 Ti hyb n'aa, P'op Hagä Do ër tabedëëb wät do ër hyb n'aa esee do hyb n'aa, taw'ããts hẽ ër erét sahõnh hẽ nesaa doo, ky nesaa do na-ããj hẽ pooj jé ër bahed'oo doo, Pas-kowa rahyb n'aa esee noo gó pãw makuj n'aa Judah buuj raw'oong hõm do hadoo. Taw'ããts hẽ papuuj gó ër babok, baad hadoo do ër her'oot, j'ooj madäk doo me nado, pãw makuj n'aa tamah doo me Pas-kowa Judah buuj rahyb n'aa esee doo da.   
\p
\v 9 Pooj jé mo haja ỹỹ hã, bë ỹ ma erih doo gó, bë ỹ mejũũ séd hã bë nabok hyb n'aa ta ỹỹm nadoo do sii he'ỹỹh do sa sii, ta patug nadoo do sii he'ỹỹh do sa sii.  
\v 10 Dooh Jesus Kristo nahapäh do sa ky n'aa ỹ her'ood bä, ta wób sii he'ỹỹh doo, tak'ëp sa wë hanäng do kah'ũũm do karẽn doo, hets'ëëk doo, kabarii hã h'yy ka'eeh doo. Tsyt hẽ, dawëë ta ti hedoo do mahä̃nh ji karẽn bä ji awäd bä, jããm hẽ ji hajaa badäk hahỹ ji eréd hõm bä paawä.  
\v 11 Jesus Kristo hã h'yy ka'eeh hanäk do sa ky n'aa ỹ her'oot, ta wób sii he'ỹỹh doo, tak'ëp sa wë hanäng do kah'ũũm do kar'ẽẽn doo, kabarii hã h'yy ka'eeh doo, ta wób ky n'aa rejãã doo, ha'oom doo, hets'ëëk doo. Bë awëë manä na-ããj hẽ ta ti hedoo do sa sii.  
\v 12-13 Dooh ỹ ky n'aa ety bä Jesus Kristo karapee nadoo doo. P'op Hagä Do ky n'aa etyy tii. Taw'ããts hẽ bë nemuun h'yy ka'eeh do Jesus hã nesaa do moo wät do bë ky n'aa etyy bë meduuk doo me. P'op Hagä Do kyy kerih doo gó kerih doo da bë bad'oo: “Bë ah'eed hõm nesaa do moo wät doo, bë mahang tanawät hyb n'aa.”\f + \fr 5:12-13 \ft Dew-Teronom 17.7, 19.19, 21.21, 22.21, 23, 24.7\f*   
\c 6  
\s1 Sa da hadoo do raky n'aa tapaa do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ta da hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh do bë see ky n'aa tapa bä, h'ëëd hyb n'aa P'op Hagä Do nahapäh do wë tamahũũm ta ti ky n'aa, ramasa hyb n'aa? Dooh tii d' ji adoo bä. Taw'ããts hẽ paawä Jesus Kristo hã h'yy ka'eeh do wób wë bë mahũũm ta ti ky n'aa, bë ramasa hyb n'aa.  
\v 2 Dooh g'eeh bë hapëë bä, P'op Hagä Do nahapäh do hã Jesus hã h'yy ka'eeh do raky n'aa etyy da ta jawén? Tii d' tado bä, P'op Hagä Do nahapäh do bë ky n'aa etyy bä da, dooh g'eeh bë haja bä bë mahang hawät do ky n'aa katep'aa doo, bë her'ood bä baad hadoo doo, baad nadoo doo? Ta ti dooh tahejooj bä.  
\v 3 Dooh g'eeh bë hapëë bä ããs sii hẽ da ëër, Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ër ky n'aa etyy da ta jawén? Tii d' hadoo do hyb n'aa, badäk hahỹỹ hã hawät do p'ãã ji ky kedak doo, ti bahä̃nh baad ër bahajaa ër her'ood bä baad hadoo doo, baad nadoo doo.  
\v 4 Ti hyb n'aa, tanyy bä bë mahang badäk hahỹỹ hã ji hawät do p'ãã bë ky ked'aak doo, h'ëëd hyb n'aa bë mahũũm ta ky n'aa Jesus hã h'yy ka'eeh do sa matym gó hyb n'aa sakog is do sa wë, hyb n'aa jewyg né paawä ta wób sa hã?  
\v 5 Tii d' ỹ wén her'oot bë hã, bë nu mebyy bok hyb n'aa. Dooh g'eeh bë mahang tanyy bä hapäh doo, baad hadoo do baad nadoo do rod n'aa, Jesus hã h'yy ka'eeh do mahang raky ked'aak bä?  
\v 6 Ti anyy né paawä bë mahang baad hadoo do her'oot doo, bë see ky n'aa tapaa ta da hadoo doo, hyb n'aa jewyk do P'op Hagä Do panyyg ky nadah'eeh do sa matym gó. Jesus Kristo panyyg hanäm do bë ky n'aa rejãã tii d' bë bad'oo do hã.   
\p
\v 7 Dooh paawä Jesus hã h'yy ka'eeh do mahang ji mejõ bä ji da hadoo do raky n'aa etyy. Tii d' bë bad'oo do hyb n'aa, tak'ëp bë besõõts hõm Kristo karẽn do hã. Taw'ããts hẽ paawä bag hẽnh bë gadoo baad nadoo do bë hã ramoo bok doo. Taw'ããts hẽ paawä kawanajããn doo gó bë gadoo bë rawadii doo.  
\v 8 Taw'ããts hẽ né paawä tii da bë bad'oo, bë né hẽ ti ta wób wad'ii doo, bë né hẽ ti baad nadoo do moo bok do ta wób sa hã. Bë hỹỹj hedoo do Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã tii d' bë bad'oo.   
\p
\v 9 Nepäh bë hã, dooh P'op Hagä Do gado bä tabag'ããs bä nesaa do moo heb'ooh doo? Bë kawad'ii manä da. Ta patug nadoo do sii, ta ỹỹm nadoo do sii he'ỹỹh doo, kabarii hã h'yy ka'eeh doo, ta patug h'yyb rejãã doo, ta ỹỹm h'yyb rejãã doo, aj'yy ỹỹnh ked'oo do ta see aj'yy tagadoo doo, aj'yy, aj'yy sii he'ỹỹh doo,  
\v 10 hets'ëëk doo, tak'ëp tahyb n'aa h'ũũm doo, ha'oom doo, ta wób ky n'aa rejãã doo, ta wób wad'ii do na-ããj hẽ, dooh rahaja bä P'op Hagä Do bag'ããs do karapee rado bä.  
\v 11 Ta ti sa wób paa né paawä bë wób pooj jé, hỹỹ kä bë h'yyb tym kahawug däk nesaa do mahä̃nh. Tsyt hẽ, ta wë bë P'op Hagä Do benyyw däk. Baad hado däk bë h'yyb tym ta matym gó P'op Hagä Do an'oo bä. Jesus Kristo, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hyb n'aa ta tii, P'op Hagä Do ër h'yy kaha'eeh do Sahee hyb n'aa na-ããj hẽ.   
\s1 Ji hub ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 “Sahõnh hẽ ỹ karẽn do ỹ hajaa ỹ moo wät. Dooh ky n'aa jaw'yyk do ỹ moo ge'ỹỹm péh”, näk bë wób. Te hub né paawä tii, dooh sahõnh hẽ baad ub ji hã. Te hub né hẽ, sahõnh hẽ ỹ hajaa ỹ moo wät ỹ karẽn doo. Ti hado né paawä, dooh taw'ããts hẽ tado bä ỹ h'yyb karẽn do mejõ bä hã ỹỹ.  
\v 13 “Ji waa ji wog gó hajëng do pan'aa. Ji wog ji waa gejëng do pan'aa”, näk ta wób. Te hub né paawä tii, ti awät ti noo gó P'op Hagä Do ahäj jëng tii. Dooh tii da ji hub hã. Dooh taw'ããts hẽ tado bä ji hub gado bä ji ỹỹm nadoo do hã, ỹỹnh ta patug nadoo do hã. Dooh né hẽ. Ji hub, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã ji moo wät do hyb n'aa tii. Ji hub Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hag'ããs.  
\v 14 Ta hejój me Jesus hub P'op Hagä Do bed'ëëp doo da taganä wät hyb n'aa, ti hadoo da ër hub na-ããj hẽ tabed'ëëp da ër genä bong hyb n'aa.   
\p
\v 15 Nepäh bë hã, ër hub, Kristo hub uuh hadoo? Taw'ããts hẽ g'eeh tii bä Kristo hub uuh ji do däg bä, ỹỹnh hajõk do sii he'ỹỹh do hã ji h'yy gedag bä? Dooh.  
\v 16 Nepäh bë hã, ỹỹnh hajõk do sii he'ỹỹh do tah'yy gedag bä, sét tabahado däk ta sii? Sét hado däk sa hub. Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih doo: “Pawóp hadoo doo, sét rabahado padëëk da.”\f + \fr 6:16 \ft Genesis 2.24\f*  
\v 17 Ti nado ti nanäng kä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã h'yy kata däk doo. Sét tabahado däk ta h'yyb tym Jesus h'yyb tym hã.   
\p
\v 18 Tabad'op hẽ da bë aä̃ bë ỹỹm nadoo do sii, bë patug nadoo do sii. Baad bë kanä da ta ti hedoo do mahä̃nh. Sahõnh hẽ nesaa do ji moo wät doo, nesaa do ji hyb n'aa newëë do na-ããj hẽ dooh ji hub tarejã bä tii. Tii d' nado ji ỹỹm, ji patug nadoo do sii ji baỹỹh do hã. Ta ti tarejãã ta hã hẽ ji hub.  
\v 19 Nepäh bë hã, P'op Hagä Do Sahee tób hadoo bë hub? Bë h'yyb gó ta Sahee bë hã P'op Hagä Do anoo do bawät.  
\v 20 Dooh bë hub danäh bë do bä. P'op Hagä Do ma däg bëëh. Tak'ëp tabepaag hõm bë säm, b'aa kajatsëk do hã Jesus dajëp noo gó. Ti hyb n'aa da, taw'ããts hẽ P'op Hagä Do bë weh'ëëh bë hub me.   
\c 7  
\s1 Ji kat'ëë däk do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Hỹỹ kä, ỹ bë ma erih do hã ỹ bë eaanh do ky n'aa bë ỹ maher'ood kän. “Taw'ããts hẽ apäh dooh aj'yy awäd bä ta ỹỹm wë?”,\f + \fr 7:1 \ft Hahỹỹ d' Gereg kyy me takerii däk tii: “Taw'ããts hẽ apäh dooh aj'yy moo dëë bä ỹỹnh hã?” Ji ỹỹm wë ji bawät do ky n'aa ta tii. Ti hadoo né hẽ hahỹỹ da ta wób ratab'ëës ta tii: “Taw'ããts hẽ apäh dooh aj'yy ỹỹnh hã takat'ëë bä?”\f* näk bë kyyh bë eaanh doo.\f + \fr 7:1 \ft Ta tii da rawén eaaj wät, baad P'op Hagä Do ji tagadoo red'oo ji ỹỹm wë ji nawäd wäd bä, Jesus hã ji h'yy kae däg kän do hyb n'aa, nayyw hẽ Jesus matëëh red'oo do hyb n'aa na-ããj hẽ.\f*  
\v 2 Hahỹỹ da bë ỹ maher'oot: Hajõk baad nadoo doo da rababok do hyb n'aa, hajõk sa ỹỹm nadoo do sii, sa patug nadoo do sii rabahe'ỹỹh do hyb n'aa ỹ hanäng péh, taw'ããts hẽ sahõnh hẽ ajyy sa ỹỹm wë rababok nä, sahõnh hẽ ỹỹj sa patug wë rababok nä.  
\v 3 Taw'ããts hẽ ajyy sa ỹỹm ragadoo, sa wë rababok. Ti né hẽ baad ub, raket'ëë padëëk do hyb n'aa. Ti hadoo ẽnh ỹỹj sa hã. Taw'ããts hẽ sa patug ragadoo, sa wë rababok.  
\v 4 Ji ỹỹm, dooh ta hub danäh tado bä. Ta patug ti ta danäh. Ti hadoo ẽnh ji patug hã. Ta patug, dooh ta hub danäh tado bä. Ta ỹỹm ti ta danäh.  
\v 5 Taw'ããts hẽ ket'ëë padëëk doo, dooh rakajesyg bä ta patug daheeh. Jããm hẽ ratayy pawóp its ta ä̃h rakarẽn bä, baad pooj jé rakaner'ood bä, P'op Hagä Do hã raky n'aa etsẽẽ hyb n'aa ti noo gó. Tii d' rabad'oo do jawén paa bä kä, taw'ããts hẽ p'aa hẽnh séd hã raba'ỹỹh sa ỹỹm daheeh, Nesaa Do Yb h'yyb natatuk hyb n'aa, ranahajaa do hyb n'aa ji h'yy keb'aah do hã.  
\v 6 Bë karẽn bä tii, pawóp its ta ä̃h bë tayy. Dooh bë ỹ mejũũ do tado bä ti ỹ her'oot doo.  
\v 7 Hã ỹỹ péh, ỹ karẽn paawä sahõnh hẽ da ỹ rabahadoo.\f + \fr 7:7 \ft Dooh Paw-Ro ỹỹm nyy bä. Tahajaa tah'yy keba bä. Ti hyb n'aa tii da tawén her'oot.\f* Ti hadoo né hẽ ỹ karẽn doo da nado. Séd uuh had'yyt hẽ nado ëër, P'op Hagä Do an'oo bä. P'op Hagä Do anoo ta wób sa hã raketëë hyb n'aa, ta wób sa hã tabanoo rakanetëë hyb n'aa, ỹ hanäng péh.   
\p
\v 8 Hỹỹ kä, marahud bong do bë mahang habok do sa hã, patug tema bong do sa hã na-ããj hẽ ỹ erih hahỹỹh: Taw'ããts hẽ paawä rakanet'ëë bong ỹ kanatëë doo da.  
\v 9 Ti né hẽ paawä këh ỹ sa hã, ranahaja bä rah'yy keba bä, taw'ããts hẽ raketëë né hẽ. Baad nado sa hã aj'yy tado bä, ỹỹnh tado bä, rahyb n'aa newë had'yyt bä rakarẽn do hã. Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ raketëë né hẽ tii d' tado bä.   
\p
\v 10 Ket'ëë padëëk do sa hã hahỹỹ da ỹ mejũũ (këh ỹỹ gó nado tii, Jesus Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ti mejũũ): Taw'ããts hẽ ỹỹj dooh reréd bä sa patug!  
\v 11 Ti hadoo né hẽ, ta patug teréd bä paawä, dooh tahaja bä ta see hã takat'ëë bä. Takanarẽn bä ta mab hẽ tawäd bä, taw'ããts hẽ ta patug paa sii taber'oot, p'aa hẽnh tagadoo hyb n'aa, p'aa hẽnh séd hã rababok hyb n'aa. Taw'ããts hẽ ajyy dooh reréd bä na-ããj hẽ sa ỹỹm.  
\v 12 Ta wób sa hã ỹ mejũũ hahỹỹh, (dooh Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do tado bä ti mejũũ doo, këh ỹ tii): Ta ỹỹm h'yy kanae bä Jesus hã, ta sii had'yyt hẽ ta ỹỹm karẽn bä tawäd bä, tii bä taw'ããts hẽ dooh teréd bä ta ỹỹm.  
\v 13 Ti hadoo ẽnh ỹỹj sa hã ẽnh. Ỹỹnh patug h'yy kanae bä Jesus hã, ta sii had'yyt hẽ ta patug karẽn bä tawäd bä, tii bä taw'ããts hẽ dooh teréd bä ta patug.  
\v 14 Ta tii da ỹ wén mejũũ, ta patug h'yy kanae né paawä, tsyt hẽ ti takasëëw däk do hyb n'aa P'op Hagä Do wë, ta ỹỹm hyb n'aa, Jesus hã ta ỹỹm h'yy ka'eeh do hyb n'aa. Ti hadoo ẽnh ỹỹj sa hã kä. Ta ỹỹm Jesus hã tah'yy kanae bä né paawä, tsyt hẽ ti takasëëw däk P'op Hagä Do wë, ta patug hyb n'aa, Jesus hã ta patug h'yy ka'eeh do hyb n'aa. Tii d' tanado bä paawä, nes'aa né paawä tii bä bë taah P'op Hagä Do matym gó. Dooh ranes'aa bä P'op Hagä Do matym gó. Tsyt hẽ, P'op Hagä Do wë rakasëëw padëëk bë taah.  
\v 15 Hỹỹ kä, Jesus hã h'yy kana'eeh do karẽn bä teréd hõm bä ta patug, na mahũũm tii bä. Ta mahä̃nh tahõm bä, na mahũũm. Jesus hã h'yy kana'eeh do karẽn bä teréd hõm bä ta ỹỹm, na mahũũm tii bä. Ta mahä̃nh tahõm bä, na mahũũm. P'op Hagä Do asëëw hõm ëër, ta hã h'yy ka'eeh doo, h'yyb nyyw gó ër babok hyb n'aa sahõnh hẽ sa wë.  
\v 16 Bëëh, ỹỹj Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ji hapäh mä da bë hyb n'aa da ta jawén bë patug rah'yy ka'eeh da Jesus hã. Bëëh, ajyy Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ji hapäh mä da bë hyb n'aa da ta jawén bë ỹỹm rah'yy ka'eeh da Jesus hã.   
\p
\v 17 Taw'ããts hẽ ër hã Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do anoo doo da ër babok hyb n'aa ër P'op Hagä Do basëëw däk noo gó, tii da né hẽ ër baboo had'yyt hẽ. Ti né hẽ ti ỹ mejũũ do jé pad'yyt hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã. Sét gó ỹ mejũũ ta ti ky n'aa hã.  
\v 18 Hahỹỹ d' ỹ hanäng: Aj'yy ta masuuj noo byyh kahõg hõm do tado bä P'op Hagä Do basëm noo gó Jesus hã tah'yy ka'eeh hyb n'aa, taw'ããts hẽ. Na manä tii. Dooh hyb n'aa ji jejën pé tii. Aj'yy masuuj noo byyh kanahõk do tado bä P'op Hagä Do naëënh noo gó, taw'ããts hẽ na-ããj hẽ. Dooh hyb n'aa pé ta ti ramoo bok ta hã.  
\v 19 Dooh P'op Hagä Do gahëën bä ji hã ji masuuj noo byyh kahõg hõm doo, kanahõk doo. Jããm hẽ tagahëën ji hã tamejũũ do ji ky daheeh doo.  
\v 20 Ji kan'yyh doo da ji P'op Hagä Do basëm noo gó, tii da taw'ããts hẽ sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do rababoo had'yyt hẽ.  
\v 21 Ji kariw n'aa karom ji do bä paa ji P'op Hagä Do basëëw hõm noo gó, taw'ããts hẽ. Dooh ji hyb n'aa tón bä sa karom ji bahadoo do hyb n'aa. Ti hadoo né hẽ, ji kariw n'aa karẽn bä ta da hadoo ji do bä, ta karom ji nado wät hyb n'aa, tii bä taw'ããts hẽ ji gadoo tii.  
\v 22 Ji kariw n'aa karom ji do bä paa ji P'op Hagä Do basëëw hõm noo gó, ji Jesus edëëb kän hỹỹ kä nesaa do mahä̃nh, Jesus wë ji moo wät hyb n'aa kä. Kariw n'aa tamah do ji do bä paa ji P'op Hagä Do naëënh noo gó, Kristo karom hado däk ji hỹỹ kä.  
\v 23 Tak'ëp P'op Hagä Do bepaag hõm bë hyb n'aa b'aa kajatsëk do hã Jesus dajëp noo gó, ta karapee bë bahadoo hyb n'aa. Ti hyb n'aa bë an'oo manä ta wób bë ramejũũ.\f + \fr 7:23 \ft Ta wób ramejũũ Korĩn buuj sa hã rakanet'ëë bok hyb n'aa, sa masuuj noo byyh ragahõg hõm hyb n'aa na-ããj hẽ. Ta ti ji moo wäd bä, baad ji P'op Hagä Do gadoo, baad ji tagen'aak, sa nooh. Ta bahä̃nh rakarẽn ran'oo bä. Dooh te hub tado bä ta tii d' mejũũ do sa kyyh. Ti hyb n'aa Paw-Ro mejũũ raky nadaheeh hyb n'aa ta ti hedoo do sa kyyh. Ji P'op Hagä Do gadoo ji kat'ëë bä, ji kanat'ëë bä na-ããj hẽ. Ji tagadoo Judah buuj ji do bä, ta wób buuj ji do bä na-ããj hẽ.\f*  
\v 24 Ti hyb n'aa wakãn haa, bë marahud nä bä, bë ket'ëë hõm bä, kariw n'aa mejũũ do bë do bä, kariw n'aa tamah do bë do bä bë P'op Hagä Do basëëw hõm noo gó, tii da né hẽ bë babok.   
\p
\v 25 Hỹỹ kä kanetëë nä do ky n'aa hã, bë eaanh doo, bë ỹ maher'ood kän. Bë ỹ maher'oot doo, dooh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do mejũũ do tado bä. Dooh ër hã tamejõ bä ta ti ky n'aa hã. Bë ỹ maher'oot, hã ỹỹ pé baad hadoo do ta ti ky n'aa hã. Jesus ky enyym do hyb n'aa hã ỹỹ, ỹ tah'yy gan'yyh. Ti hyb n'aa, baad ub ta ti ỹ her'oot doo.  
\v 26 Da hẽ nesaa do ji ahoop do hyb n'aa, hã ỹỹ pé taw'ããts hẽ paawä dooh raket'ëë bä kanetëë nä doo.  
\v 27 Tii d' tado né paawä, ji ỹỹm nyy bä, taw'ããts hẽ dooh ji mejõ hõm ji mahä̃nh. Ji ỹỹm nanyy nä bä, taw'ããts hẽ dooh ji esóts bä ji ỹỹm pan'aa, hã ỹỹ péh.  
\v 28 Ti hadoo né hẽ, ji kat'ëë bä, dooh nesaa do tado bä ta ti P'op Hagä Do matym gó. Maruus kat'ëë bä, dooh na-ããj hẽ nesaa do tamoo wäd bä ta tii hã P'op Hagä Do matym gó. Ti hadoo né hẽ, hajõng nesaa do ket'ëë padëëk do rahoop da badäk hahỹỹ hã rababok bä. Ỹ karẽn paawä bë ỹ mo n'aa jesuu ta ti mahä̃nh.   
\p
\v 29 Wakãn haa, hahỹỹ d' ỹ hanäng péh: Edaa däk Jesus matëëh doo. Ti hyb n'aa taw'ããts hẽ paawä ỹỹm enäh do tii hã had'yyt hẽ nado rah'yyb padëëk hỹ jawén.  
\v 30 Taw'ããts hẽ paawä h'yy ketón doo, tii hã had'yyt hẽ nado rah'yyb padëëk hỹ jawén na-ããj hẽ. Tseb'ee doo, tii hã had'yyt hẽ nado rah'yyb padëëk hỹ jawén. Taw'ããts hẽ sa ma hets'ẽẽ doo, sa ma hã had'yyt hẽ nado rah'yyb padëëk.  
\v 31 Taw'ããts hẽ badäk hahỹỹ hã hanäng do hã moo bok doo, tii hã rah'yyb padäg had'yyt hẽ nado hỹ jawén. Ta tii da ỹ wén näng, gawatsik do hyb n'aa da badäk hahỹỹh, sahõnh hẽ ta hã hanäng do na-ããj hẽ.   
\p
\v 32 Ỹ karẽn paawä bë hyb n'aa tón manä badäk hahỹỹ hã bë babok do hã. Kanetëë doo, Jesus gen'aak do hã rah'yyb padëëk, ramoo bok, Jesus rah'yyb en'yym hyb n'aa.  
\v 33 Ajyy ỹỹm enäh doo, badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã rah'yyb padëëk, sa ỹỹm rah'yyb en'yym hyb n'aa.  
\v 34 Pawóp hẽ hadoo do hã rah'yyb padäg kän. Sa ỹỹm, Jesus na-ããj hẽ rakarẽn rah'yyb en'yym. Ti hadoo ẽnh ỹỹj sa hã kä. Ỹỹj patug tema bong doo, maruus na-ããj hẽ, Jesus gen'aak do hã rah'yyb padäg had'yyt hẽ, tsyt hẽ, Jesus hã ub ramoo bok hyb n'aa sahõnh hẽ sa wë hanäng doo me. Ỹỹj patug enäh doo, badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã rah'yyb padëëk, sa patug rah'yyb en'yym hyb n'aa.  
\v 35 Bë ỹ h'yy ge'ỹỹm hyb n'aa nado ỹ wén erih ta tii. Bë hyb n'aa né hẽ, baad tabadoo hyb n'aa bë hã, ỹ wén erii wät tii.\f + \fr 7:35 \ft Dooh Paw-Ro karẽn bä ji tah'yy geä̃m bä ji kanatëë hyb n'aa. P'op Hagä Do an'oo bä ji hã ji katëë hyb n'aa, ji katëë né hẽ.\f* Baad Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë bë moo bok hyb n'aa bë tamasa tii hã. Ta hã had'yyt hẽ ỹ karẽn bë h'yyb padäg. Dooh ỹ karẽn bä bë h'yyb panas'ëëh péh.   
\p
\v 36 Aj'yy see ta h'yyb gó taky hado bä ta ỹỹm pan'aa hã: “Dooh baad tado bä ä̃m ỹ pan'aa hã ỹ bad'oo doo”, p'eets hẽ na-ããj hẽ tatabëëj däg bä ta j'ooh baab n'aa tagatëë do pan'aa, takarẽn bä tagat'ëë bä, taw'ããts hẽ raketëë né hẽ. Dooh nesaa do tado bä ta tii, P'op Hagä Do matym gó.\f + \fr 7:36 \ft Hahỹỹ da na-ããj hẽ ji hajaa ji erii bä tii, aj'yy ky n'aa tado bä taher'oot doo: “Aj'yy see ta h'yyb gó taky hado bä ta ỹỹm pan'aa hã: ‘Dooh baad tado bä ä̃m ỹ pan'aa hã ỹ bad'oo doo’, tanahaja bä tah'yy keba bä, takarẽn bä takat'ëë bä, taw'ããts hẽ raketëë né hẽ. Dooh nesaa tado bä tii, P'op Hagä Do matym gó.”\f*  
\v 37 Aj'yy see ta daaj hẽ, ta wób mejũũ do nado kä tii, tahyb n'aa newë däg bä ta ỹỹm pan'aa hã, taganatëë hyb n'aa, tahaja bä tah'yy keba bä, nyy d' tabad'oo tahyb n'aa newë bä kä, tii bä taw'ããts hẽ rakanetëë. Ti na-ããj hẽ baad hadoo do tamoo wät.  
\v 38 Ket'ëë padëëk doo, baad né ti sa hã. Kanatëë doo kä, marahud kä, ti baad tabad'oo ỹỹm näng do mahä̃nh.   
\p
\v 39 Taw'ããts hẽ ỹỹnh kat'ëë däk doo, ta patug sii had'yyt hẽ tabawäd kän tabedëp nä bä. Ta patug dajëb bä, ta jawén paa bä kä, tahajaa ta see hã takat'ëë bä, Jesus hã h'yy ka'eeh do see tado bä tii.  
\v 40 Hã ỹỹ péh, ta bahä̃nh baad ub ta hã takanat'ëë wäd bä. Tii d' né hẽ hã ỹỹ. P'op Hagä Do Sahee hëp ỹỹ gó na-ããj hẽ tabawät. Ta wób sa h'yyb gó had'yyt hẽ nado.\f + \fr 7:40 \ft Ti noo gó Korĩn panang bä ta wób raky sëm Paw-Ro her'oot doo. Sa hã, sa h'yyb gó had'yyt hẽ P'op Hagä Do Sahee bawät. Sa hã hẽ rah'yy kasab'ee. \fq P'op Hagä Do Sahee hëp ỹỹ gó na-ããj hẽ tabawät\ft , Paw-Ro wén her'oot, terih do raner'oot bä, raky nasëm hyb n'aa.\f*   
\c 8  
\s1 Kabarii hã Jesus hã h'yy kana'eeh do ranoo do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Kabarii rah'yy kaha'eeh do tä n'aa ky n'aa hã bë ỹ maher'oot hỹỹ kä. “Ër sahõnh hẽ, ër h'yy genäh, hajõng baad hadoo do ër wén hapäh”, näk bë wób. Te hub né hẽ paawä tii, ji h'yy kasab'ee hajõng ji hapäh do an'oo bä! Tii d' nado ji kamahä̃n doo. Ji kamahä̃n do ta wób tamasa.  
\v 2 H'yy ganäng ted'oo doo, dooh tah'yy ganyy nä bä heh'äät ub.  
\v 3 Ti nado P'op Hagä Do kamahä̃n doo. P'op Hagä Do kamahä̃n ti ta tii.   
\p
\v 4 Kabarii hã kan'oo däk do ky n'aa kä, ji awëë bä, ji nawëë bä. Dooh sa kabarii redëb bä ër hapäh. Jããm hẽ sét ub P'op Hagä Doo. Dooh ta see péh.  
\v 5 Sa hã ti anyy né hẽ paawä sa hã kabaj'aa pé badäk hahỹỹ hã, wë hã na-ããj hẽ, hajõõ né hẽ paawä sa hã pé kabaj'aa doo, raweh'ëëh do na-ããj hẽ,  
\v 6 ër, Jesus hã h'yy ka'eeh do hã kä sét ub P'op Hagä Doo, ta Yb, sahõnh hẽ pahuunh doo, ta hyb n'aa ër babok doo. Jããm hẽ sét ub né hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, Jesus Kristo, sahõnh hẽ mo haj'aa näng doo, papuuj gó ër babok hanoo doo.   
\p
\v 7 Tii d' tahado né paawä, dooh sahõnh hẽ rahapëë bä tii. Ta wób dooh ramabaan nä bä pooj jé rabahed'oo do paa kabarii hã rah'yy ka'eeh noo gó. Ti hyb n'aa, da hẽ na-ããj né hẽ, kabarii hã kan'oo däk do tä uuh rawëë bä, kabarii ratayy sa hã sa h'yyb gó. Tii bä sa h'yyb ky n'aa tapaa sa hã hẽ ta ti an'oo bä, dooh baad tado nä bä do hyb n'aa sa h'yyb.  
\v 8 Te hub né hẽ, ji awëh do hyb n'aa, ji nawëh do hyb n'aa nado ji P'op Hagä Do wén gadoo. Ji nawëë bä, dooh ta wób sa yd jé ji hado däg bä P'op Hagä Do matym gó. Ji awëë bä, dooh sa bahä̃nh ji do bä ta matym gó.  
\v 9 Ti hadoo né hẽ, sahõnh hẽ bë hajaa bë bad'oo bë edoo né paawä, taw'ããts hẽ bë hyb n'aa matakä bë babok do hã, baad Jesus ranahapäh nä do bë h'yyb natatuk hyb n'aa baad nadoo do hã.  
\v 10 Jesus hã h'yy ka'eeh do wób sa hã, dooh taw'ããts hẽ tado bä ji awëë bä kabarii tä n'aa. Nayyw hẽ, daap hẽ sa h'yyb tym ky n'aa tapaa sa hã ramoo bok do hã. Õm ti hapäh, ji awëh do ji nawëh do hyb n'aa nado ji P'op Hagä Do wén gadoo. Mahapäh na-ããj hẽ dooh kabarii redëb bä. Ti hadoo né hẽ õm rahapëë bä kabarii tób n'aa yt hã hawëh doo, mah'yyb metsä kän sa hã, rabawëh tii bä kä a nemuun kabarii hã kan'oo däk doo. Tii bä sa h'yyb ky n'aa tapa kän sa hã hẽ, rawëh do hyb n'aa sa hã ji nawëh doo.  
\v 11 Tii bä kä, a hỹỹj hadoo do baad h'yy kana'eeh nä doo, ta hyb n'aa Kristo dajëp do tarejã däk mahajaa med'oo do hyb n'aa.  
\v 12 Ta tii da nesaa do mamoo wäd bä a hỹỹj hadoo do wë, ta h'yyb tym ta hã hẽ taky n'aa tapaa man'oo bä, tii bä da Kristo wë né hẽ nesaa do mamoo wäd däg kän!  
\v 13 Ti hyb n'aa, ỹ awëh do tah'yyb tatug bä nesaa do hã hä̃j ỹ hadoo doo, dooh ỹ awëë wäd bä ta dab, hä̃j ỹỹ ỹ h'yyb natatuk hyb n'aa nesaa do hã.   
\c 9  
\s1 Jesus mejũũ do see heh'äät Paw-Ro ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Nepäh bë wób hã Jesus mejũũ do see ỹ do bä? Dooh ta wób mejũũ pé hã ỹỹ. Dooh g'eeh Jesus Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ỹ hapëë wäd matym ỹỹ me? Hëp ỹ n'aa nado g'eeh Jesus hã bë h'yy kae däg kän?  
\v 2 Jesus mejũũ do heh'äät ub ỹ nado bä paawä ta wób sa hã, bë hã kä Jesus mejũũ do né hẽ ỹỹh. Bë hã né hẽ ji hapäh Kristo mejũũ do né hẽ ỹỹh. Hëp ỹ n'aa Jesus hã bë h'yy kae däk do hyb n'aa.   
\p
\v 3 Hahỹỹ da ỹ ky gadoo, hã ỹ hedoo do Jesus mejũũ do nado ỹỹh, hanäk doo:  
\v 4 Dooh g'eeh ãã haja bä bë hanaa ãã gado bä ãã waa, ãã karẽn bä paawä?  
\v 5 Dooh g'eeh taw'ããts hẽ tado bä, ãã karẽn bä paawä, ãã rahadaa bä ji ỹỹm Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Jesus mejũũ do wób rabad'oo doo da? Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hỹỹj, Peed na-ããj hẽ rabad'oo doo da?  
\v 6 Jããm hẽ g'eeh ỹỹh, Béh-Nabéh daheeh, ãã waa säm hã moo bok doo?   
\p
\v 7 Dooh warahén ta daaj hẽ hep'aak pé ta waa! Ta sii moo wät do ti hep'aak. Joom danäh hã ẽnh? Ny hadoo do g'eeh joom danäh rananoo pé ta joom ag nepóh péh? B'éé hag'ããs doo ẽnh? Ny hadoo pé ti b'éé hag'ããs do rananoo pé ta masããh bii gamyyj neëëk péh?  
\v 8 Panyyg gó ỹ her'ood wät doo, ỹ had'yyt hẽ nado ti her'oot. Mosees ky n'aa jaw'yyk doo gó tii da né hẽ takerih.  
\v 9 Hahỹỹ da Mosees ky n'aa jaw'yyk doo: “Taw'ããts hẽ ji anoo tiriig uuh tabawa booj yb hã, tiriig tahes'ooj hõm do ta moo me. Dooh ji noo maw'yyd däg bä tanawa hyb n'aa.”\f + \fr 9:9 \ft Dew-Teronom 25.4\f* Jããm hẽ booj yb hyb n'aa g'eeh P'op Hagä Do mejũũ ta tii?  
\v 10 Ër hyb n'aa nado g'eeh ti taher'oot tii? Ỹỹ. Ër hyb n'aa né hẽ ta ti takerii däk. Booj yb takyyk doo me k'ããts wapën doo, joom ag tahes'ooj hõm do na-ããj hẽ, ramoo bok bä ragahëën joom ag uuh.  
\v 11 Ti hadoo ẽnh ãã hã. P'op Hagä Do Sahee hã hana do bë h'yyb gó ãã ejoom hõm do hadoo.\f + \fr 9:11 \ft Jesus ky n'aa hanäm do sa hã tamaher'oot doo, sa hã tama metëëk doo, tahanäng pé tii.\f* Ta bahä̃nh däg bë edoo däk, bë hanaa ãã gahëën bä hỹỹ kä ãã waa hedoo doo, ãã saroor hedoo doo?  
\v 12 Ta wób bë mahang Jesus ky n'aa ma mehetëk doo, ta tii hã bë masa. Taw'ããts hẽ nado g'eeh ti sa bahä̃nh ãã bë masaa paawä? Ti hadoo né hẽ, dooh noo gó ãã daab yb bä bë hã. Dooh. Hejooj né paawä ta ti ãã hã, ãã gadoo sahõnh hẽ ãã hã hejoonh doo, Kristo ky n'aa hanäm do ãã nahewaat hyb n'aa.\f + \fr 9:12 \ft Paw-Ro, Béh-Nabéh daheeh, dooh radaab yb bä Korĩn buuj hã. Tak'ëp ramoo bok sa waa säm hã, sa hã radaab nayyp hyb n'aa. Ti hyb n'aa, ta see pé noo gó rahoop baad nadoo doo.\f*   
\p
\v 13 Dooh g'eeh bë hapëë bä, P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh ramanaa do waa uuh ta yt moo heb'ook do ragadoo sa waa pan'aa? Ti hadoo ẽnh P'op Hagä Do hã rama ejuu do tyng hã moo b'ook doo. P'op Hagä Do hã kan'oo däk do uuh sa tä.  
\v 14 Ti hadoo ẽnh Jesus ky n'aa hanäm do ma mehetëk do hã. Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do mejũũ, sa hã ma mehet'ëëk do hanaa ragadoo sa waa hedoo doo, sa saroor hedoo doo.  
\v 15 Ti hado né paawä, dooh ta tii hã ỹ daab yb bä. Dooh na-ããj hẽ ta ti ỹ erii bä, ta tii hã ỹ bë masa hyb n'aa. Ỹ h'yy gadajang, bag hẽnh Jesus ky n'aa ỹ maher'oot do hyb n'aa. Dooh ỹ gahëën péh. Taw'ããts hẽ paawä ỹ dajëp ta ti ỹ h'yy gadajang do rado hõm do pooj jé.  
\v 16 Dooh ỹ haja bä ỹ h'yy kasabé bä Jesus ky n'aa hanäm do ỹ maher'oot do hã. P'op Hagä Do ỹ tamejũũ ỹ maher'oot hyb n'aa. Tak'ëp baad nado hã ỹỹ, ta ky n'aa ỹ naher'ood bä ta wób sa hã.  
\v 17 Ỹ karẽn do hyb n'aa tado bä paawä ta ky n'aa ỹ her'oot doo, tii bä ỹ haja paawä ỹ gahëën bä ta säm. Dooh ti hyb n'aa tado bä. Ỹ P'op Hagä Do mejũũ do hyb n'aa, hã ỹ tabanoo do hyb n'aa ta ky n'aa ỹ wén her'oot ta ky n'aa.  
\v 18 Ny hadoo ta säm hã ỹỹ? Jããm hẽ hahỹỹ kä ta säm: Ỹ tsebé doo, bag hẽnh Jesus ky n'aa hanäm do ỹ maher'oot do hyb n'aa. Ta ky n'aa hanäm do ỹ panäk bä, ỹ ma metëëk bä, dooh ỹ gahëën bä ỹ ramasa doo, dooh na-ããj hẽ ỹ mejõ bä ỹ ramasa, ỹ haja né paawä ỹ mejõ bä Jesus mejũũ do ỹ bahadoo do hyb n'aa.   
\p
\v 19 Dooh ajyy hỹỹ kä hã ỹ mejũũ péh, sa hanaa ỹ ganadoo do hyb n'aa. Ti hadoo né hẽ, daj ỹ hẽ ỹ kan'oo däk, sahõnh hẽ sa karom ỹ bahadoo hyb n'aa, hajõk Jesus wë ỹ manaa hyb n'aa paawä.  
\v 20 Hahỹ ỹ hanäng pé tii: Judah buuj mahang ỹ awäd bä, sa da hado däk ỹỹh, Kristo wë ỹ manaa hyb n'aa Judah buuj. Judah buuj ky n'aa jaw'yyk do tamanejõ né paawä hã ỹỹ, sa ky n'aa jaw'yyk do ỹ ky daheeh, Judah buuj ky n'aa jaw'yyk do ky dah'eeh do wób Kristo wë ỹ manaa hyb n'aa.  
\v 21 Judah buuj nadoo do Mosees ky n'aa jaw'yyk do nahapäh do mahang ỹ awäd bä, sa da hadoo ỹ bahadoo, Jesus wë ỹ manaa hyb n'aa ta tii. Dooh P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky nadaheeh do ỹ ado bä ti hyb n'aa. Kristo ky n'aa jaw'yyk do ỹ ky dahé had'yyt hẽ.  
\v 22 Baad h'yy ganehot nä do sa hã, sa da ked'oo né ỹỹh, baad rah'yy kadaw'uuh hyb n'aa Jesus hã.\f + \fr 9:22 \ft Pooj jé 8.7 hã Paw-Ro her'oot ta ti hedoo do sa ky n'aa. Sa h'yyb ky n'aa tapaa näh, dooh baad Jesus hã rah'yy kadawuung nä bä do hyb n'aa.\f* Sahõnh hẽ ta wób rababok doo da, ti ked'oo né ỹỹh, sa wób Jesus wë ỹ bed'ëëp hyb n'aa.  
\v 23 Sahõnh hẽ ta tii da ỹ wén d'oo, Jesus ky n'aa hanäm do kah'ũũm hyb n'aa, baad hadoo do ta hã hana do ỹ gadoo hyb n'aa sahõnh hẽ ta ti ky dah'eeh do sa nemuun.   
\p
\v 24 Bë hapäh né hẽ, ratsyym kasä̃ bä kä, sahõnh hẽ rawaj'aa né hẽ paawä, jããm hẽ sét hẽ gadoo ta säm, pooj jé kajaa doo. Taw'ããts hẽ bë waj'aah do hadoo j'aa ketsë do wajaah doo da, ta säm bë gadoo hyb n'aa P'op Hagä Do hanaa.  
\v 25 Sahõnh hẽ tsyym kas'ỹỹ kar'ẽẽn doo, baad rahyb n'aa matakëë. Tii d' rawén d'oo, j'aa ketsë do soog n'aa ragadoo hyb n'aa, karejã né paawä ti nayyw hẽ.\f + \fr 9:25 \ft Paw-Ro bawät noo gó, kas'ỹỹ do j'aa ketsë do nuu hã radasooh ta soog bag'aad kap'õõj däk doo, taj'aa ketsë do heen n'aa. Nayyw hẽ tatsawyy jëng ta ti sa soog, nayyw hẽ takarejãã. Ti ky n'aa gó Paw-Ro maher'oot sa hã.\f* Ëër kä, ër wén hyb n'aa matakëë, nahänh do säm ër gadoo hyb n'aa.  
\v 26 Ti hyb n'aa daap wajaah do nahado ỹỹh. Kep'uuk do daap hẽ hetuu do nahado ỹỹh.  
\v 27 Dooh. Hã ỹỹ hẽ ỹ ketuu hadoo,\f + \fr 9:27 \ft Baad takan'yyh tahanäng pé ti \fq ta hã hẽ taketuu do hadoo\ft .\f* hup ỹỹ ỹ taky daheeh hyb n'aa. Tii da hã ỹỹ hẽ baad ỹ wén kan'yyh, ỹỹ kä ta säm ỹ nahasõg hõm hyb n'aa, ta wób sa hã ỹ maher'ood wät, ỹ ma met'ëëg wät do jawén paa bä Jesus ky n'aa hanäm doo.   
\c 10  
\s1 Taw'ããts hẽ Isaraéw buuj rabed'oo do paa ër nad'oo do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ỹ karẽn bë hyb n'aa newë hahỹ wakãn haa: Sahõnh hẽ ër wahë makũ rababok paa ta ti wanakud yt hã. Sahõnh hẽ rabatsëg hõm ta ti akajar “Hahiin Doo” häd näng doo.  
\v 2 Sahõnh hẽ nu kemuun bok hadoo wanakud gó, akajar gó na-ããj hẽ Mosees sa wahë n'aa tabahadoo bä kä.  
\v 3 Sahõnh hẽ paa rabawa sa waa P'op Hagä Do hanaa.\f + \fr 10:3 \ft Banawäng hẽnh rababok noo gó P'op Hagä Do anoo paa sa waa. Ta ti sa waa ramaneëënh \fk Manah \ft .\f*  
\v 4 Sahõnh hẽ paa rabeëëk naëng P'op Hagä Do hanaa. Pä hada do hadoo sa hã, P'op Hagä Do mo haj'aa gó ganyyh do hã naa rabeëëk. Kristo né hẽ paa ti pä.  
\v 5 Sahõnh hẽ tii d' rabadoo né paawä, P'op Hagä Do dooh tagenaag bä hajõk do sa hã. Ti hyb n'aa hajõk dejëp. Jé pad'yyt hẽ banawäng doo bä sa kamag n'aa tawén nyy hõm.   
\p
\v 6 Sahõnh hẽ ta ti bawäd wät, ër tama metëëk do heen n'aa, nesaa do hã ër h'yyb nadäg wät hyb n'aa, ta ti rabad'oo doo da.  
\v 7 Bë tametëëh, kabarii hã bë h'yyb panadëëk hyb n'aa, sa wób rabed'oo do paa da. Hahỹỹ da takerih ti ky n'aa: “Ehyy t'oonh mä rabawa, rabeëëk hyb n'aa. Tii bä m' rabajäm, ramas'uunh”,\f + \fr 10:7 \ft Esodo 32.6\f* näng kerih do hã.\f + \fr 10:7 \ft Kabarii hã rah'yy ka'eeh do hyb n'aa ta tii d' rabad'oo. Rejäm doo, ramas'uunh doo, sa ä̃j nadoo do sii tii. Isaraéw buuj nadoo do rabed'oo doo da rabad'oo.\f*  
\v 8 Ër tametëëh, ji naỹỹh hyb n'aa ji ỹỹm nadoo do sii, ji patug nadoo do sii, sa wób rabed'oo do paa da. Ti noo gó né hẽ, sét adëb bä, 23 miw dejëp ta ti ramoo bok do hyb n'aa.  
\v 9 Pooj jé hawäd wät do ër tametëëh, Kristo ër manetyy hyb n'aa, sa wób rabed'oo do paa da. Rametyy do hyb n'aa radejëp aw'yy tëg haj'aa mahỹỹj.  
\v 10 Bë h'yy kawapëën manä bë nu gabóg wë, sa wób rabed'oo do paa da. Dejëp tii, P'op Hagä Do mejũũ do ããs an'oo bä.   
\p
\v 11 Sahõnh hẽ ta ti bawäd wät paa ër wahë makũũ hã, ta ti ër tama metëëk do heen n'aa. Ta ti tawén kerii däk ëër, tagadëëg ub noo gó habok do tamaher'oot hyb n'aa, ër hyb n'aa matakëë hyb n'aa, baad ër kan'yyh hyb n'aa, rabed'oo do paa da ër nad'oo hyb n'aa.  
\v 12 Ti hyb n'aa, baad hawät ted'oo doo, taw'ããts hẽ baad tahyb n'aa matakëë, nesaa do tamoo nawät hyb n'aa ta ti ramoo bok do paa da.  
\v 13 Bë hã kametyy doo, ji sahõnh hẽ hã kametyy do hadoo né hẽ tii. Dooh ta wób hã kametyy do bahä̃nh tado bä. Baad ji P'op Hagä Do kamahä̃n had'yyt hẽ. Dooh tah'yy gajëë hõm bä ji hã. Tahajaa né hẽ ta hã ji h'yy kasadëë bä. Dooh P'op Hagä Do an'oo bä ta bahä̃nh hadoo doo, bë nahajaa do bë tametyy. Kametyy do bë wë takajaa bä, bë da P'op Hagä Do masa, bë bahajaa hyb n'aa baad bë kan'yyh doo.   
\p
\v 14 Ti hyb n'aa kä, najis haa, taw'ããts hẽ baad bë kanäh, kabarii hã bë h'yy kae mahä̃nh.  
\v 15 Baad hyb n'aa newëë do bëëh. Ti hyb n'aa, bë daaj hẽ bë hyb n'aa newë te hub tado bä hahỹ ỹ erih doo:  
\v 16 Jesus majyyw heen n'aa, ta hyb n'aa P'op Hagä Do ër j'aa etsë doo, ër beëëk bä, séd uuh had'yyt hẽ ëër, Kristo majyyw ër gadoo bä. Pãw, Jesus hub heen n'aa ër ganebëëh bä, séd uuh had'yyt hẽ ëër, Jesus hub ër gadoo bä.  
\v 17 Hajõõ né paawä ëër, sét né hẽ pãw ër awa doo, ti hyb n'aa séd uuh had'yyt hẽ ëër.  
\v 18 Bë hyb n'aa newë Isaraéw buuj rabahed'oo doo. P'op Hagä Do hã kan'oo däk do hawëh doo, séd hã rah'yy kata däk P'op Hagä Do hã kanoo do hã.  
\v 19 Nyy d' ỹ hanäng péh? Ji tayy ta tä kabarii hã ran'oo däk doo? Kabarii edëp ỹ hanäng pé g'eeh?  
\v 20 Dooh. Hahỹỹ d' ỹ hanäng pé tii: Kabarii hã P'op Hagä Do sa h'yyb gó nahapäh do ranoo doo, karap'aar h'yyb nesaa do hã takan'oo däk né hẽ tii. Dooh P'op Hagä Do hã takan'oo däg tii. Hahỹỹ da na-ããj hẽ ỹ her'oot: Dooh ỹ karẽn bä karap'aar h'yyb nesaa do weh'ëëh do h'yyb hataa bë hado bä.  
\v 21 Dooh bë haja bä pawóp hã bë h'yyb däng bä. Dooh bë haja bä bë eëg bä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do majyyw heen n'aa hood gó hanäng do uuh, karap'aar h'yyb nesaa do hã kanoo do uuh na-ããj hẽ! Dooh bë haja bä bë awa bä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hub heen n'aa uuh, karap'aar hã kan'oo däk do na-ããj hẽ!  
\v 22 Ta tii d' bë adoo nä bä, bë karẽn apäh bë anoo P'op Hagä Do hyb n'aa jewës, tah'yy kawajããn bë wë? P'op Hagä Do bahä̃nh bë ed'oo g'eeh bëëh?   
\p
\v 23 “Sahõnh hẽ ji karẽn do ji hajaa ji moo wäd bä. Dooh ky n'aa jaw'yyk do ji moo ge'ỹỹm péh”, näk bë wób. Te hub né paawä tii, dooh sahõnh hẽ baad ub ji hã. Sahõnh hẽ ji karẽn do ji haja né paawä ji moo wät, dooh hajaa pé ge'ỹỹm pé paawä, dooh sahõnh hẽ ji hã masa pé P'op Hagä Do karẽn doo da ji bawät do hã.  
\v 24 Dooh ji karẽn do jawén ji awäd bä. Ta wób sa wë baad hadoo doo, ti né hẽ bë moo booh.   
\p
\v 25 Taw'ããts hẽ hahỹỹ da bë bad'oo: Bë awëë sahõnh hẽ rahesäm doo hẽnh naa. Bë eaaj manä n'yy hẽnh naa tii. Bë an'oo manä bë h'yyb bë taky n'aa tapa ta ti hyb n'aa.  
\v 26 Ta tii d' ỹ wén edoo, hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do hyb n'aa: “Badäk hahỹỹh, sahõnh hẽ ta hã hanäng do na-ããj hẽ, P'op Hagä Do ma.”\f + \fr 10:26 \ft Saaw-Mo 24.1. Sahõnh hẽ P'op Hagä Do hanaa tahanäng pé tii. Ti hyb n'aa tahajaa ji awëë bä sahõnh hẽ.\f*   
\p
\v 27 Jesus hã h'yy kana'eeh do õm tatsyyd bä ta tób hẽnh ta sii mabawëh hyb n'aa, makarẽn bä ti mabahõm. Taw'ããts hẽ mawëë sahõnh hẽ. Man'oo manä a h'yyb õm taky n'aa tapa ta ti hyb n'aa.  
\v 28 Hỹỹ kä, hahỹỹ d' bë ramaher'ood bä paawä: “Hahỹ kabarii hã kan'oo däk do hahỹ ji tä”, raher'ood bä, mawëë manä d' tii bä, õm aj'yy maher'oot do hyb n'aa, ji h'yyb ji taky n'aa tapaa do hyb n'aa na-ããj hẽ.  
\v 29 Ta see h'yyb hyb n'aa ti ỹ bedoo, a h'yyb hyb n'aa nado. Bë an'oo manä bë h'yyb bë taky n'aa tapa, ỹ hanäng. Hahỹỹ da apäh bë kyyh hã ỹỹ: “H'ëëd hyb n'aa ỹ an'oo bä ta see h'yyb ỹ taky n'aa tapaa ỹ natayy do hyb n'aa, ỹ awëh do hyb n'aa?  
\v 30 Ỹ awëë bä tä ỹỹ, ta hyb n'aa P'op Hagä Do hã ỹ ky n'aa ets'ẽẽ wät doo, h'ëëd hyb n'aa ỹ raky n'aa tapaa, P'op Hagä Do wë tsebé doo me ỹ bawëh do hyb n'aa?”, näng apäh bë kyyh.  
\v 31 Hahỹỹ da këh ỹ bë hã: Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do bë weh'ëëh sahõnh hẽ bë moo bok do hã, bë awëë bä, bë eëg bä na-ããj hẽ.  
\v 32 Bë moo boo manä baad nadoo do hã ta wób h'yyb tatuk doo, Judah buuj rado bä, Judah buuj nadoo do rado bä, P'op Hagä Do karapee bë panang bä habong do rado bä na-ããj hẽ.  
\v 33 Ỹ bad'oo doo da né hẽ, sahõnh hẽ ta wób ỹ h'yyb en'yym doo da bë bad'oo. Hã ỹỹ hẽ ỹ h'yy ken'yym do jawén nado ỹ bawät. Baad hadoo do ti ỹ karẽn ta wób sa hã, sa h'yyb tym bedëp hyb n'aa Jesus Kristo wë kä.   
\c 11  
\p
\v 1 Taw'ããts hẽ ỹ bawät doo da bë babok, Kristo bawät doo da ỹ bawät do hadoo.   
\s1 Nyy d' rabad'oo rakahet'aa bä do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 2 Ỹ tsebé bë hã, ỹ bë hyb n'aa es'ee had'yyt hẽ do hyb n'aa. Ỹ tsebé na-ããj hẽ, bë ỹ ma met'ëëg wät do bë ky daheeh do hyb n'aa.  
\v 3 Ti hadoo né hẽ, hahỹ ỹ karẽn bë bahapäh: Kristo, sahõnh hẽ ajyy sa nu gabóg. Ajyy, ỹỹj sa nu gabóg. P'op Hagä Doo, Kristo nu gabóg.  
\v 4 Ajyy sa nu kajesuu doo me raky n'aa ets'ẽẽ bä, sa nuu kajesuu doo me P'op Hagä Do ky n'aa ratabëëj bä na-ããj hẽ, Kristo, sa nu gabóg, dooh rawehëë bä tii hã.  
\v 5 Ỹỹj kä raky n'aa ets'ẽẽ bä, P'op Hagä Do ky n'aa ratabëëj bä na-ããj hẽ, sa nuu ranajesu bä, sa patug, sa nu gabóg, dooh rawehëë bä tii hã. Ỹỹj sa nuu rahab wät do hadoo tii, tanu mebyng do heen n'aa tii.\f + \fr 11:5 \ft Paw-Ro bawät noo gó, Korĩn panang bä rahap ỹỹj sa nuuh, nesaa do ramoo boo bä. Tii d' rawén d'oo, ranu mebyng hyb n'aa.\f*  
\v 6 Ỹỹnh nu kanajesuu doo, taw'ããts hẽ ta sëën tagek'ãã bëëh. Tanu meby n'aa nyy bä ỹỹj hã sa sëën ragekãã doo, rahab bëëh doo, taw'ããts hẽ sa nuu rajesuu.  
\v 7 Ta da hadoo P'op Hagä Do pahuunh aj'yy. Ajyy sa hyb n'aa P'op Hagä Do kawehëë däk. Ti hyb n'aa, ajyy dooh ranu kajesu bä Jesus hyb n'aa rakahet'aa bä. Ỹỹj sa hã kä, sa hyb n'aa ajyy rakawehëë padëëk.\f + \fr 11:7 \ft Tii d' tahadoo do hyb n'aa, taw'ããts hẽ ranu kajesuu Jesus hyb n'aa ji kahet'aa bä.\f*  
\v 8 Ỹỹnh hanaa nado aj'yy. Aj'yy tahana ti ỹỹnh.  
\v 9 Ỹỹnh hyb n'aa nado aj'yy kapahuuj kän. Ỹỹnh kapahuuj wät aj'yy hyb n'aa.  
\v 10 Ti hyb n'aa né hẽ, ããs rahapäh do hyb n'aa na-ããj hẽ, taw'ããts hẽ ỹỹj ranu kajesuu hyb n'aa jawyk do heen n'aa.  
\v 11 Tii d' tahado né paawä, Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do matym gó, sa m'aa hẽnh nado ỹỹj ajyy sa mahä̃nh. Ti hadoo ẽnh ajyy sa hã. Sa m'aa hẽnh nado ỹỹj sa mahä̃nh.  
\v 12 Ta ti ỹ wén her'oot, aj'yy hanaa ỹỹnh ganyyh doo da, ỹỹj hanaa ajyy na-ããj hẽ tii d' raganyyh. Sahõnh hẽ ta ti tabana P'op Hagä Do hanaa.   
\p
\v 13 Bë hyb n'aa newë baad tado bä, Jesus hyb n'aa ji kahet'aa bä, ỹỹj raky n'aa ets'ẽẽ bä sa nuu kanajesuu doo me.  
\v 14 Badäk hahỹỹ hã ji bad'oo doo, P'op Hagä Do anoo doo, ti na-ããj hẽ tametëëh hahỹỹh: Baad nado ajyy sa hã sa sëën dewëët doo me raboo bä. Sëën dewëët do ajyy hã tawaneh'ëëh do haj'aa.  
\v 15 Sëën dewëët doo, ỹỹj sa hetsó ti ta tii. P'op Hagä Do an'oo däk ti sa hã, sa nu jesuu n'aa.  
\v 16 Ta ti hedoo do p'ãã karẽn do ky ked'aak do hã hahỹỹ da ỹ baher'oot: Dooh ta see mo n'aa me ãã adoo bä, P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh do panang wób hẽnh habok do na-ããj hẽ, dooh ta see mo n'aa me rabahed'oo Jesus hyb n'aa rakahet'aa bä.   
\s1 Jesus ji hyb n'aa esee do heen n'aa rataheb'ëës do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 17 Hahỹỹ hã bë ỹ metëëk doo, dooh bë hã ỹ j'aa etsëë bä. Ta tii d' ỹ wén her'oot, teg'yys baad nadoo do bë kahet'aa bä.  
\v 18 Pooj jé ỹ ky n'aa napäh, dooh m' séd hã bë h'yyb hedo bä. Bë m' h'yy ketyn hõm bë kahet'aa bä. Ta mahang ỹ ky daheeh ỹ rapanäk doo.  
\v 19 (Dooh ji ky sëëw its bä! Taw'ããts hẽ bë h'yy ketyn hõm, P'op Hagä Do matym gó baad hadoo do bë mahang habong do rakametä däk hyb n'aa.)  
\v 20 Bë kahet'aa bä, dooh Jesus ji hyb n'aa esee do waa n'aa tado wäd bä bë awa doo.  
\v 21 Bë awa bä, dooh m' bë gadaa bä ta wób. Sa pooj jé bë karẽn bë bawa bë waa. Ti hyb n'aa, ta wób rabas'aah nä bä, ta wób a'oom kän ta bahä̃nh reëëk do haj'aa.  
\v 22 Dooh g'eeh bë tób enä bä, bë yd wa péh, bë yd eëëk péh? Bë ty n'aa ges'yyk P'op Hagä Do hã h'yy ka'eeh do kahet'aa doo. Bë nu meb'yyh kas'uut do bë mahang habong doo. Nyy da këh ỹ bë hã? Bë ỹ j'aa etsë g'ee da ta tii da bë bad'oo do hyb n'aa? Dooh. Dooh né hẽ bë ỹ j'aa etsëë bä.   
\p
\v 23 Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hanaa ỹ gadoo doo, ti né hẽ ti ỹ tabëj wät do bë hã. Hahỹ né hẽ ti ỹ gadoo ta ky n'aa: Jesus, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, atsëm, ta majĩĩ moo gó takahaëënh noo gó, tabado däk pãw,  
\v 24 ti m' ta hyb n'aa taky n'aa ets'ẽẽ wät do jawén paa bä, taganabäh hõm, ti m' taky hadoo: “Hup ỹỹ, bë hyb n'aa ỹ an'oo däk do heen n'aa hahỹỹh. Hahỹỹ da d' bë bad'oo, ỹ bë hyb n'aa esee do hyb n'aa”, näng mäh.  
\v 25 Ti hadoo ẽnh, rabawëh, rabawa do jawén paa bä, Jesus bado däk ẽnh uwa bëëh hood ti m' taky hadoo: “Majyw ỹỹ, ỹ anoo do ỹ dajëp noo gó heen n'aa hahỹỹh. Papuuj sahõnh hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do tii kä. Hỹ jawén majyw ỹ hyb n'aa ji tagadoo P'op Hagä Do ky däng.\f + \fr 11:25 \ft P'ooj ub Mosees sa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo, b'éé majyyw ta heen n'aa. Papuuj hahỹ ji hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo.\f* Hahỹ bë eëg had'yyt bä hỹ jawén, tii d' bë bad'oo ỹ bë hyb n'aa esee hyb n'aa”, näng mä Jesus.  
\v 26 Ta ti pãw bë awa bä, ta ti ta hood gabuuj uuh bë eëg bä, bë her'ood hõm Jesus dajëp do ky n'aa p'aa hẽnh tamatëëh bä kä.   
\p
\v 27 Ti hyb n'aa, daap hẽ ta ti pãw hawa doo, ta ti Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do majyyw heen n'aa hood gó hanäng do uuh heëëk doo, nesaa do tamoo wäd däk tii hã Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hub wë, ta majyyw wë na-ããj hẽ.  
\v 28 Taw'ããts hẽ ji daaj hẽ ji h'yyb ji hyb n'aa newë bä baad tado bä pãw uuh ji awa do pooj jé, majyyw heen n'aa ji eëëk do pooj jé.  
\v 29 Hahỹ hyb n'aa ta ti ỹ wén her'oot: Daap hẽ ji awa bä, daap hẽ ji eëg bä, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hub ky n'aa ti ji hyb n'aa nanewë bä, ji daaj hẽ ji ky n'aa katakyyk baad nadoo doo me.  
\v 30 Ti hyb n'aa né hẽ hajõk bë mahang nahejooj boo, hajõk bë mahang nahëë enäh, ta wób dejëp.  
\v 31 Jesus heen n'aa ër gadoo do pooj jé ër daaj hẽ ër hyb n'aa newë bä baad ër h'yyb tado bä, dooh tii bä ër P'op Hagä Do rejã bä.  
\v 32 Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ër hã taky n'aa etyy bä, nesaa do tanoo ër hã ër tama metëëk hyb n'aa, badäk hahỹỹ hã habong do ta hã h'yy kana'eeh do sa nemuun ër tanarejãã hyb n'aa ta jawén kä.   
\p
\v 33 Ta tii kä, wakãn haa, taw'ããts hẽ bë gada ta wób, bë kahet'aa bä Jesus heen n'aa bë bawa hyb n'aa.  
\v 34 Bë bas'aah bä, taw'ããts hẽ bë tób yt hẽ bë bawa séd hã bë kahet'aa do pooj jé Jesus heen n'aa bë tab'ëës hyb n'aa, P'op Hagä Do ky n'aa netyy hyb n'aa nesaa do bë hã.  
\p Ỹ kajaa bä kä, ky n'aa see ỹ baher'oot bë hã.   
\c 12  
\s1 P'op Hagä Do Sahee hã hana do ji hajaa do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Hỹỹ kä wakãn haa, baad ỹ karẽn bë bahapäh P'op Hagä Do Sahee hejój gó ji hajaa doo.  
\v 2 Bë hapäh, p'ooj ub, Jesus hã bë h'yy kana'eeh nä noo gó, ta s'ee hẽnh bë rah'yyb mahũũm had'yyt hẽ, kabarii nedëp do hã bë h'yy ka'eeh hyb n'aa.  
\v 3 Ti hyb n'aa ỹ karẽn bë bahapäh hahỹỹh: P'op Hagä Do Sahee hejój gó her'oot doo, dooh Jesus taky n'aa was'ee bä. Dooh na-ããj hẽ ji haja bä, “Jesus né hẽ ti Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo”, ji her'ood bä P'op Hagä Do Sahee hejój gó tanado bä ji hã.   
\p
\v 4 Ti anäng hajõng ta wób hedoo do ji hajaa ji moo wät doo, P'op Hagä Do Sahee anoo doo. Sét né hẽ P'op Hagä Do Sahee tahana tii hã.  
\v 5 Ti anäng ta wób hajõng ji mamasa doo. Ti hadoo né hẽ, jããm né hẽ sét ub Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, ër wë moo wät doo.  
\v 6 Ti anäng hajõng ta wób ji hajaa ji moo wät doo. Ti hadoo né hẽ, sét ub ti P'op Hagä Do ta ti ji hã hanoo doo, ta tii me ta wë ji moo wät hyb n'aa.  
\v 7 P'op Hagä Do Sahee hã hana doo, sahõnh hã takan'oo däk sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do tamasa hyb n'aa.  
\v 8 Ta see hã P'op Hagä Do Sahee anoo tak'ëp hajaa doo me ta wób tamaher'oot hyb n'aa. Ta see hã P'op Hagä Do Sahee anoo h'yy ganäng doo me ta wób tamaher'oot hyb n'aa.  
\v 9 P'op Hagä Do Sahee, sét hadoo doo, anoo ta see hã baad tah'yy ka'eeh hyb n'aa. Ta see hã tabanoo ta wób tabaheso hyb n'aa.  
\v 10 Ta see hã P'op Hagä Do Sahee anoo ta hejój me tapehuunh hyb n'aa. Ta see hã tabanoo P'op Hagä Do kyyh tabaher'oot hyb n'aa. Ta see hã tabanoo tabahapäh hyb n'aa P'op Hagä Do Sahee tado bä, sahee see tado bä ti her'oot doo. Ta see hã tabanoo kyy wób me, ji h'yy kanadaw'uuh doo me, tabaher'oot hyb n'aa. Ta see hã tabanoo kyy wób me kaher'oot do tatab'ëës hyb n'aa maa new'ëë do sa hã.  
\v 11 Sét né hẽ P'op Hagä Do Sahee sahõnh hẽ ta ti hanoo doo. Tah'yyb däng doo da né hẽ sahõnh hẽ sa hã tabanoo tii.   
\s1 Sahõnh hẽ ëër, Jesus uuh hadoo do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Hajõõ né paawä ji hã, ji noo hedoo doo, ji nabuuj hedoo doo, ji matym hedoo doo, ji moo hedoo doo, ji tsyym hedoo doo, sét né hẽ ji. Ti hadoo ẽnh Kristo hã, Kristo hã h'yy ka'eeh do sa hã.  
\v 13 Ër wób, Judah buuj. Ër wób, ta wób buuj. Ër wób, ta wób sa karom hedoo doo. Ër wób, kariw n'aa temah doo. Tii d' tahado né paawä, ër nu kemuun bong P'op Hagä Do Sahee an'oo bä, sét Jesus hub hadoo ër bahadoo hyb n'aa. Sét né hẽ ti P'op Hagä Do Sahee ër gadoo doo.   
\p
\v 14 Hajõng né hẽ ji hã hanäng do ji uuh. Sét uuh had'yyt nado ji uuh.  
\v 15 Ji tsyym ky hado bä paawä: “Ta moo ỹ nadoo do hyb n'aa, dooh ta uuh ỹ do bä”, ji uuh had'yyt né hẽ tii, ta ti edo né paawä.  
\v 16 Ji nabuuj ky hado bä paawä: “Ta matym see ỹ nadoo do hyb n'aa, dooh ta uuh ỹ do bä”, ji uuh had'yyt né hẽ tii, ta ti edo né paawä.  
\v 17 Sahõnh hẽ ji hã hanäng do ji matym tado bä paawä, nyy da paawä ji maa newëë tii bä? Sahõnh hẽ ji hã hanäng do ji nabuuj tado bä paawä, nyy da ji matsehỹỹk tii bä?  
\v 18 Sahõnh hẽ ji hã hanäng do ji uuh P'op Hagä Do bat'ëëg hõm ji hã, tah'yyb däng doo da.  
\v 19 Séd uuh had'yyt hẽ tado bä paawä ji hã, dooh paawä ji hub had'yyt hẽ tado bä.  
\v 20 Hahỹỹ da né hẽ: Hajõng né paawä ji hã hanäng do ji uuh, sét né hẽ ji.   
\p
\v 21 Ji matym dooh tahaja bä taky hado bä ji moo hã: “Dooh hyb n'aa õm ỹ karẽn péh.” Dooh na-ããj hẽ ji moo haja bä ji tsyym hã taky hado bä: “Dooh hyb n'aa õm ỹ karẽn péh.”  
\v 22 Ta ti ji hã hanäng do uuh nahejooj is doo, ti né hẽ ti baad ji karẽn up doo.  
\v 23 Ji uuh ji hã ky n'aa netsëëh doo, baad ji weh'ëëh. Ta wób hã ji manetëëh doo, baad ji ban'yyh.  
\v 24 Ji uuh wób ji metëëh doo, dooh hyb n'aa baad ji ban'yyh péh. Baad P'op Hagä Do benyyw hõm ji hã hanäng doo, ta ti ji hã hãd ky n'aa netsëëh hedoo do rakawehëë däk hyb n'aa.  
\v 25 Tii da tawén d'oo, ji hã takanetyn hõm hyb n'aa, sahõnh hẽ ji hã hanäng do séd demuun baad rakahag'ããs hyb n'aa na-ããj hẽ.  
\v 26 Sét hẽ ji hã hanäng do ji uuh nesaa do tahob bä, sahõnh hẽ séd demuun rabahoop. Ta see ji uuh kawehëë däg bä, sahõnh hẽ ji uuh wób taw'ããts hẽ sa hã.   
\p
\v 27 Bë sahõnh hẽ, Kristo hub hadoo bëëh. Sét ken'yyh bëëh, ta uuh hadoo.  
\v 28 Jesus Kristo hã h'yy ka'eeh do sa mahang P'op Hagä Do banoo, pooj jé Jesus mejũũ do rabad'oo doo. Ta jawén ta ky n'aa herot doo. Ta jawén ta ky n'aa ma mehetëk doo. Ta jawén rapehuunh do haj'aa doo, ta wób rabaheso hajaa doo, ta wób masa doo, ta wób h'yyb mahũũm n'aa hedoo doo, kyy wób ji h'yy kanadaw'uuh do hajaa her'oot do na-ããj hẽ.  
\v 29 Sahõnh hẽ g'eeh Jesus mejũũ do had'yyt hẽ? Sahõnh hẽ g'eeh ta ky n'aa rod had'yyt hẽ? Sahõnh hẽ g'eeh ta ky n'aa ma mehetëk do had'yyt hẽ? Sahõnh hẽ g'eeh rabahajaa rapehuuj had'yyt hẽ?  
\v 30 Sahõnh hẽ g'eeh rahajaa ta wób rabaheso? Sahõnh hẽ g'eeh kyy wób rahajaa rer'ood bä? Sahõnh hẽ g'eeh rahajaa kyy wób me kaher'oot do ratabëj bä?  
\v 31 Dooh. Taw'ããts hẽ ji hajaa do P'op Hagä Do Sahee ji hã hanoo do ta bahä̃nh had'op do hã, ta wób masa do hã, bë h'yyb padäg. Pooj jé dó bë ỹ metëëh hỹỹ kä sahõnh hẽ ta bahä̃nh baad hadoo doo:   
\c 13  
\s1 Ji kamahä̃n do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Ajyy sa kyy me, ããs sa kyy me na-ããj hẽ ỹ haja bä né paawä ỹ her'ood bä, ỹ kamanahä̃n bä paawä, dooh taw'ããts hẽ tado bä. Jããm hẽ sapaar redas do ky hado däk ỹ tii bä.  
\v 2 P'op Hagä Do ky n'aa ỹ haja bä né paawä ỹ maher'ood bä, P'op Hagä Do Sahee hã ỹ tabanoo do hyb n'aa tii, ji nahapäh do hã ỹ h'yy ganyy bä paawä, sahõnh hẽ ỹ hapëë bä paawä, tak'ëp ỹ h'yy ka'eeh do hyb n'aa waëë hã ỹ haja bä paawä ỹ mejõ bä takahỹỹd häng, ta wób ỹ kamanahä̃n bä paawä, daap paawä ỹỹh.  
\v 3 Sahõnh hẽ wë ỹ hanäng do kas'uut do sa hã ỹ an'oo bä paawä, daj ỹỹ hẽ paawä ỹ kan'oo däk ỹ rabaju tëë, ỹ kamanahä̃n bä, daap paawä ti hã ỹỹ.   
\p
\v 4 Kamahä̃n do kanejä̃g. Kamahä̃n do ky enyym. Dooh tah'yy kajewëëts bä. Dooh ta hã hẽ taj'aa etsëë bä. Dooh takasabé bä.  
\v 5 Tawaneh'ëëh do nado. Dooh ta daaj hẽ takarẽn do jawén tawäd bä. Dooh nayyw hẽ takawaj'ããn bä. Dooh tah'yy gaẽẽj bä ta wób sa wë.  
\v 6 Dooh tatsebee bä baad nadoo do hã. Baad hadoo do hyb n'aa tatsebé.  
\v 7 Kamahä̃n doo, dooh tah'yy gajëë hõm bä. Ta wób hã tah'yyb eeh had'yyt hẽ. Tagadaa had'yyt hẽ. H'yyb jawyk doo gó sahõnh hẽ tagadoo.   
\p
\v 8 Kamahä̃n doo, dooh tahëëj bä. Tii d' nado P'op Hagä Do ky n'aa ji her'oot do ji hajaa doo, kyy wób ji h'yy kanadaw'uuh do ji hajaa ji her'oot doo, ji hapäh do na-ããj hẽ. Ahänh da tii.  
\v 9 Da hẽ ji hapäh doo, P'op Hagä Do ky n'aa ji hajaa ji her'oot do na-ããj hẽ, ta uuh ub tii.  
\v 10 Baad had'op do heh'äät do kaja bä kä, tii bä kä, dooh hyb n'aa ji karẽn wät pé ta uuh hadoo doo.  
\v 11 Hahỹ hadoo tii: Ỹ karapee noo gó, karepé raber'oot doo da ỹ ber'oot paah, karepé rahyb n'aa newëë doo da ỹ hyb n'aa newëë paah. Ỹ wah'ëë wät bä kä ỹ eréd hõm ta ti karapee ỹ h'yyb hadoo do paah.  
\v 12 Da hẽ, dooh baad ër hapëë nä bä P'op Hagä Doo, japow gó ji heg'ããs do hadoo. Ta jawén da ër bahapäh baad ub kä, heh'äät kä. Da hẽ, jããm hẽ ta uuh ỹ bahapäh. Ta jawén da, sahõnh hẽ ỹ bahapäh ta hã, ỹ P'op Hagä Do hapäh doo da né hẽ.   
\p
\v 13 Hỹỹ kä tamawoob hẽ hadoo do ti haym: Ji h'yy ka'eeh doo, ji gada doo, ji kamahä̃n doo. Ji kamahä̃n doo, sa bahä̃nh baad had'op do tii.   
\c 14  
\s1 Ji hajaa do P'op Hagä Do Sahee hana do ky n'aa bód hahỹỹh  
\p
\v 1 Taw'ããts hẽ kamahä̃n do hã baad bë h'yyb padäg. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do Sahee hã hana do ji hajaa do hã bë h'yyb padäg na-ããj hẽ. Pooj jé, P'op Hagä Do ky n'aa ji hajaa ji her'oot do hã baad ub bë h'yyb padäg.  
\v 2 Hahỹ hyb n'aa ta ti ỹ wén her'oot: Kyy wób me her'oot doo, dooh ta wób tamaher'ood bä. P'op Hagä Do sii taber'oot tii hã. Dooh maa napäh pé ta ti taher'oot doo. Ji nahapäh do ky n'aa taher'oot tii, P'op Hagä Do Sahee an'oo bä.  
\v 3 Tii d' nado P'op Hagä Do ky n'aa her'oot do hã. Ta wób hã ti ramaher'oot. Ta ti ji tamasa, ji h'yy ka'eeh do kah'ũũm hyb n'aa. Ji tamaher'oot, baad ji bawät hyb n'aa. Ji tah'yyb en'yym.  
\v 4 Kyy wób me her'oot doo, ta daaj hẽ, ta hã hẽ takamasa tii, P'op Hagä Do ky n'aa kah'ũũm hyb n'aa ta h'yyb gó. P'op Hagä Do ky n'aa her'oot do tamasa ta wób, P'op Hagä Do ky n'aa sa h'yyb gó takah'ũũm hyb n'aa.  
\v 5 Ỹ karẽn paawä sahõnh hẽ bëëh, bë bahajaa kyy wób me bë baher'oot. Ti hadoo né hẽ, tak'ëp ỹ karẽn P'op Hagä Do ky n'aa bë her'oot. Kyy wób me kaher'oot do bahä̃nh baad hadoo P'op Hagä Do ky n'aa her'oot doo.\f + \fr 14:5 \ft P'op Hagä Do ky n'aa ji her'oot do baad ub tawén doo, kyy wób me kaher'oot do bahä̃nh, hajõng tamasa do hyb n'aa.\f* Kyy wób me kaher'oot doo, ta ky n'aa nyy d' tahanäng pé ji her'ood bä, Jesus hã h'yy ka'eeh do kahet'aa do ramaa napäh hyb n'aa, P'op Hagä Do ky n'aa sa h'yyb gó kah'ũũm hyb n'aa, ti na-ããj hẽ baad ub.   
\p
\v 6 Ti hyb n'aa wakãn haa, bë wë ỹ kajaa bä, kyy wób me bë ỹ maher'ood bä paawä, nyy d' paawä bë tamasa tii? Dooh paawä bë tamasaa bä. Hã ỹ P'op Hagä Do metëëh doo, ji hajaa do ky n'aa, P'op Hagä Do ky n'aa, ji ma metëëk do ky n'aa bë ỹ maher'oot do na-ããj hẽ, ti bë tamasa.  
\v 7 Ji gamehỹỹh do ky n'aa me, ji etẽn do ky n'aa me na-ããj hẽ tii d' bë ỹ metëëh ỹ hanäng pé tii, ta ti hedëp do nado né paawä. Baad ranetẽn bä, baad ragamanehä̃ bä, nyy da ta wób rabahapäh ti teh'ũũm doo?  
\v 8 Ti hadoo né hẽ torõm-bet häd näng do hã. Nyy da g'eeh warahén rah'yy genä bä kaneb'ooh doo hẽnh tanaëëj bä, baad torõm-bet ragamanehä̃ bä?  
\v 9 Ti hadoo né hẽ bë hã. Kyy wób me ta wób bë maher'ood bä, nyy da ramaa napäh ta ti ky n'aa, nyy d' tahanäng péh? Daap hẽ ti bë baher'oot kyy wób me.  
\v 10 Hajõng ti anäng kyyh badäk hahỹỹ hã. Baad ub sahõnh hẽ tii, maa napäh do sa hã.  
\v 11 Ỹ kyy maa nanapäh doo, ta tii hã, ỹ ta s'ee hẽnh naa, ta s'ee hẽnh naa ỹ ta hã.  
\v 12 Ti hadoo né hẽ bë hã. Tak'ëp bë karẽn P'op Hagä Do Sahee hana do bë gado bä do hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë h'yyb padäg sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do masa do hã.   
\p
\v 13 Ti hyb n'aa kyy wób haj'aa doo, taw'ããts hẽ raky n'aa etsẽẽ P'op Hagä Do hã, tabanoo hyb n'aa na-ããj hẽ sa hã rabahajaa hyb n'aa ratab'ëës do nyy d' tahanäng pé tii.  
\v 14 Kyy wób me P'op Hagä Do hã ỹ ky n'aa etsẽẽ bä, hëp ỹ tym ti ky n'aa etsẽẽ. Dooh ỹ hapäh pé ỹ her'oot doo.  
\v 15 Nyy d' ỹ bad'oo ti tahado bä? Hahỹỹ da ỹ bad'oo: Ỹ da ky n'aa etsẽẽ hëp ỹ tym me, ỹ hapäh doo me na-ããj hẽ da ỹ ky n'aa etsẽẽ. P'op Hagä Do ỹ ma ejäm da hëp ỹ tym me, ỹ hapäh doo me na-ããj hẽ.  
\v 16 Jããm hẽ a h'yyb tym gó P'op Hagä Do maj'aa etsëë bä, nyy da õm raky masa ranahapëë bä maher'oot doo?  
\v 17 Baad né paawä P'op Hagä Do maj'aa etsë, kyy wób me maher'oot doo, dooh ta wób tamasaa bä rah'yy ka'eeh do kah'ũũm hyb n'aa.   
\p
\v 18 P'op Hagä Do ỹ j'aa etsë, sahõnh hẽ bë bahä̃nh ỹ bahajaa kyy wób me ỹ maher'oot do hyb n'aa.  
\v 19 Ti hadoo né hẽ, Jesus hã h'yy ka'eeh do mahang, hã ỹỹ, taw'ããts hẽ ji ma poo oow pé kyyh ji maa napäh do ỹ her'ood bä ỹ ma metëëk bä, 10 miw kyyh ji maa nanapäh do mahä̃nh.   
\p
\v 20 Wakãn haa, karepé h'yy gatemah do bë hado manä P'op Hagä Do Sahee ji hã hanoo do hã. Taw'ããts hẽ wah'ëë h'yyb hadoo bëëh, ta ti hã. Taw'ããts hẽ nesaa do hã bë h'yy gatemah karapee t'aah h'yy gatamah do hadoo.  
\v 21 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do hã:  
\b  
\q1 “Ji nahapäh do kyy me,  
\q1 ta s'ee hẽnh naa do sa kyy me, ỹ maher'oot da karapé haa.  
\q1 Ti hadoo né hẽ da, dooh da raky dahé bä ỹỹh”,\f + \fr 14:21 \ft Isajas 28.11‑12\f*  
\q1 näng mä Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kyyh.   
\b  
\p
\v 22 Ti hyb n'aa kä, kyy wób me kaher'oot doo, Jesus hã h'yy kana'eeh do metëë n'aa, ta hã h'yy ka'eeh do metëë n'aa nado. P'op Hagä Do ky n'aa ji her'oot doo, Jesus hã h'yy ka'eeh do metëë n'aa tii, ta hã h'yy kana'eeh do metëë n'aa nado.  
\v 23 Séd hã Jesus hã h'yy ka'eeh do rakata bä kä, kyy wób me sahõnh hẽ rer'ood bä paawä, ti ta seeh, nahapäh doo, Jesus hã h'yy kana'eeh do na-ããj hẽ tajëë suun bä tii bä, sahõnh hẽ bë meraa bong hadoo ted'oo da.  
\v 24 Jesus hã h'yy kana'eeh doo, nahapäh do na-ããj tajëë suun bä P'op Hagä Do ky n'aa sahõnh hẽ rer'ood nuuj jé, kametä däk tii bä ta hã nesaa do ta h'yyb tym gó hanäng doo. Ky n'aa kety däk tii bä sahõnh hẽ bë her'oot do hyb n'aa.  
\v 25 Kametä däk tii bä sahõnh hẽ ta h'yyb tym gó tahyb n'aa newëë do pooj jé ji nahapäh doo. Ta taron nu paa me tabahyy häng da, P'op Hagä Do taj'aa etsë hyb n'aa. “P'op Hagä Do awät né hẽ bë mahang”, näng da.   
\p
\v 26 Wakãn haa, taw'ããts hẽ hahỹỹ da bë bad'oo bë kahet'aa bä: Ta see P'op Hagä Do hã tama ejäm, ta see ma metëëk P'op Hagä Do ky n'aa, ta see her'oot P'op Hagä Do ta hã tametëëh doo, ta see her'oot kyy wób me, ta see tab'ëës kyy wób me kaher'oot do nyy d' tahanäng péh. Taw'ããts hẽ sahõnh hẽ ta tii d' ji bad'oo, sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do h'yyb gó P'op Hagä Do ky n'aa takah'ũũm hyb n'aa.  
\v 27 Kyy wób me raher'ood bä, jããm né hẽ pawóp hẽ, tamawoob hẽ ti her'oot. Taw'ããts hẽ sét ken'yyh raber'oot. Tii bä, taw'ããts hẽ ta see tab'ëës nyy d' tahanäng péh.  
\v 28 Tabadoo bä ta ky n'aa tab'ëës doo, nyy d' tahanäng pé ti tab'ëës doo, taw'ããts hẽ bag hẽnh tabasooh bë kahet'aa bä kyy wób me her'oot doo. Taw'ããts hẽ ta m'aa hẽnh, ta tób hẽnh taber'oot P'op Hagä Do sii.   
\p
\v 29 Taw'ããts hẽ pawóp hẽ, tamawoob hẽ raher'oot P'op Hagä Do ky n'aa. Taw'ããts hẽ ta wób ramatakëë, ta ti taher'oot do baad tado bä.  
\v 30 Sa mahang hat'oonh do gado bä ta h'yyb tym gó P'op Hagä Do ky n'aa, taw'ããts hẽ pooj jé her'oot do ky ym, ta ti hasooh do ber'oot hyb n'aa kä.  
\v 31 Ta tii da sét ken'yyh bë baher'oot P'op Hagä Do ky n'aa, bë sahõnh hẽ bë ma kametëëk hyb n'aa, bë h'yyb hedo magyys hẽ hyb n'aa.  
\v 32 P'op Hagä Do ky n'aa rod rahajaa rah'yy kamedug bä, rahajaa ragadaa bä rabaher'oot hyb n'aa.  
\v 33 Dooh P'op Hagä Do hanaa tado bä ta ti jé pad'yyt hẽ kaher'oot doo, baad nahõm doo. Baad hadoo do ji h'yyb n'yym doo, ti ti P'op Hagä Do hanaa.  
\p Sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt hẽ habong do rabahed'oo doo da,  
\v 34 taw'ããts hẽ ỹỹj dooh rer'ood bä séd hã rakahet'aa bä. Taw'ããts hẽ bag hẽnh rabab'ëëh. Dooh taw'ããts hẽ tado bä rer'ood bä ji kahet'aa bä. Taw'ããts hẽ ỹỹj raky daheeh ajyy, Mosees ky n'aa jaw'yyk do her'oot doo da.  
\v 35 Tanyy bä sa hã reaanh doo, taw'ããts hẽ sa tób hẽnh sa patug hã rabeaanh, dooh taw'ããts hẽ tado bä do hyb n'aa ji kahet'aa bä ỹỹj rer'ood bä.   
\p
\v 36 Bë hanaa bë ed'oo g'eeh P'op Hagä Do ky n'aa hanäm doo? Jããm hẽ bë tii, ta ti gadoo do bë ed'oo g'eeh?  
\v 37 P'op Hagä Do ky n'aa rod ta hã pé ted'oo doo, P'op Hagä Do Sahee hanaa gadoo do ted'oo doo, taw'ããts hẽ tah'yy kadaw'uuh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do mejũũ do né hẽ ti ỹ erii wät doo.  
\v 38 Hahỹ manatakëë doo, dooh né hẽ ji hyb n'aa p'eed bä tii.   
\p
\v 39 Ti hyb n'aa kä, wakãn haa, taw'ããts hẽ P'op Hagä Do ky n'aa bë her'oot do hã bë h'yyb padäg. Bë medug manä kyy wób me rer'ood bä.  
\v 40 Ti hado né hẽ paawä, baad bë adoo ti ta tii, ta tyw n'aa näng bä.   
\c 15  
\s1 Jesus ganä wät do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Hỹỹ kä, wakãn haa, ỹ karẽn bë hyb n'aa esee Jesus Kristo ky n'aa hanäm do bë ỹ ma met'ëëg wät do paah, bë gadoo do paah. Ta ti né hẽ bë h'yy ka'eeh do mejój n'aa.  
\v 2 Ta ti ky n'aa hanäm do ed'ëëp bë h'yyb tym P'op Hagä Do wë, baad bë hyb n'aa matakä bä tii, bë neréd bä ỹ ma metëëk do ky n'aa. Tii d' tanado bä, daap bë h'yy ka'eeh.   
\p
\v 3 Jããm hẽ baad hadoo do ta ky n'aa ỹ gadoo do ti bë hã ỹ tab'ëës doo. Hahỹ né hẽ tii: Kristo dajëp nesaa do ër moo bok do säm, P'op Hagä Do kyy kerih do ta pooj jé taher'oot doo d' né kä.  
\v 4 Ti m' radakä jëng, ti m' tamawoob däg kä ta ä̃ kä taganä wät p'aa hẽnh, pooj jé P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot doo da né kä.  
\v 5 Ti jawén mäh, Peed hã takas'ee wäd kän. Ti jawén mäh, 12 hedoo do sa hã takasee ẽnh.  
\v 6 Ti bahä̃nh mäh, séd noo gó 500 ta ma matëg sa hã takas'ee wäd kän. Hajõng sa wób ed'ëëp nä hahỹ ỹ berih bä. Hap'ëëh do wób radejëb kän.  
\v 7 Ti m' takasee Tsijaag hã, sahõnh hẽ tamejũũ do hedoo do sa hã na-ããj hẽ.  
\v 8 Tagadëëg ub takas'ee kän hã ỹỹ, ỹ ajãn s'oo hadoo do hã.  
\v 9 Sa yd jé had'os do ỹỹh, Jesus mejũũ do sa mahang. Dooh paawä ỹ ramaneëëj bä Jesus mejũũ doo, P'op Hagä Do karapee ỹ rejãã do paa hyb n'aa.  
\v 10 Ti hadoo né hẽ, ta mejũũ do see da hẽ ỹ wén hado däk, P'op Hagä Do ky enyym do hyb n'aa hã ỹỹ. Daap hyb n'aa nado ta ti hã ỹ taky enyym doo. Dooh. Ta wób moo bok do bahä̃nh ỹ moo wäd wät. Ti hadoo né hẽ, dooh ỹ tado bä ti moo wät doo. Hã ỹ P'op Hagä Do ky enyym do hanaa tii.  
\v 11 Hỹỹ kä ỹ tado bä bë hã maher'ood wät doo, ta wób rado bä, ti né hẽ ti ta ky n'aa ãã her'oot doo. Ti ky n'aa né hẽ ti bë ky dahé bong doo.   
\s1 Jesus ganä wät do ky n'aa ta wób raky sëm do ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 12 Kristo ganä wät ãã her'ood bä, h'ëëd hyb n'aa dooh ji ganä bä dejëp do mahang bë wób sa kyyh?  
\v 13 Te hub tado bä ta ti bë wób her'oot doo, ji gananä bä paawä, Kristo na-ããj hẽ paawä dooh paawä taganä wäd bä tii bä.  
\v 14 Kristo gananä wäd bä paawä, daap paawä tii bä ãã maher'ood hõm do ta ky n'aa. Daap hẽ na-ããj hẽ paawä bë h'yy ka'eeh doo.  
\v 15 Kristo gananä wäd bä paawä, noo kanesa do paawä ãã tii bä, Kristo ganä wät P'op Hagä Do an'oo bä ãã ma metëëk do hyb n'aa. Dejëp do ganenä bä paawä, dooh Kristo ganä wäd P'op Hagä Do an'oo bä paawä.  
\v 16 Dejëp do ganenä bä, dooh paawä Kristo ganä wäd bä.  
\v 17 Kristo gananä wäd bä paawä, daap hẽ paawä bë h'yy kae däk ta hã. Ti tahado bä paawä, dooh na-ããj hẽ takawug bä nesaa do bë h'yyb tym gó hanäng do paah.  
\v 18 Te hub tado bä paawä ta tii, gawatsig hõm paawä Kristo hã h'yy ka'eeh do sa makũũh.  
\v 19 Jããm hẽ da hẽ, badäk hahỹỹ hã ji bawät nä bä Kristo hanaa ji gahëën bä, tii bä taw'ããts hẽ paawä tak'ëp, sahõnh hẽ mahä̃nh, ër rat'yyd mehĩĩn paawä.   
\p
\v 20 Tii d' nado. Kristo ganä wät né hẽ dejëp do mahang P'op Hagä Do an'oo bä. Pooj jé dejëp do mahang ganä wät do tii. Ta wób na-ããj hẽ genyyh do metëë n'aa tii.  
\v 21 Hahỹ hyb n'aa ỹ wén her'oot tii: Sét hẽ aj'yy ji dajëp do du na doo. Ti hadoo na-ããj hẽ sét hẽ aj'yy see ji ganyyh do dejëp do mahang du na doo.  
\v 22 Adãw hyb n'aa sahõnh hẽ ji dejëp. Ti hadoo ẽnh Kristo hyb n'aa kä sahõnh hẽ ragenyyh da.  
\v 23 Sahõnh hẽ genyyh do bahä̃nh, pooj jé ganä wät do Kristo. Ta jawén, Kristo kajaa bä kä, ta hã h'yy ka'eeh do ragenä boo kän da.  
\v 24 Tii bä kä, badäk hahỹ gawatsik do kaja kän. Kristo j'aa ketsë do jawén paa bä sahõnh hẽ mejũũ do ji nahapäh do sa hã, sahõnh hẽ bag'ããs do ji nahapäh do sa hã, sahõnh hẽ hejój enäh do ji nahapäh do sa hã na-ããj hẽ, tii bä tabag'ããs do Kristo bahaëëj kän da P'op Hagä Do ta Yb hã kä.  
\v 25 Kristo bag'ããs da sahõnh hẽ ta majĩĩ hã taj'aa ketsë bä kä.  
\v 26 Tagadëëg ub kä majĩĩ tagawats'iik doo, dajëb.  
\v 27 Ta ti ỹ wén her'oot, hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot do hyb n'aa: “Sahõnh hẽ ta tsyym yt hã P'op Hagä Do an'oo bä tabag'ããs hyb n'aa.”\f + \fr 15:27 \ft Saaw-Mo 8.6\f* “Sahõnh hẽ tabag'ããs” tabaher'oot bä, dooh P'op Hagä Do ta Yb sii hẽ tado bä tii, ti né hẽ hanoo do hyb n'aa ta hã sahõnh hẽ tabag'ããs doo.  
\v 28 Takajaa bä kä sahõnh hẽ Kristo bag'ããs doo kä, ti noo gó kä, ta daaj hẽ ta Yb yd jé da tanu gadäg kän. Tii d' tawén hadoo, ta Yb, sahõnh hẽ ta hã han'oo däk doo, tabag'ããs hyb n'aa, sahõnh hẽ bahä̃nh tabahado däk hyb n'aa kä, sahõnh hẽ tabag'ããs hyb n'aa kä.   
\p
\v 29 Hỹỹ kä, ji gananä bä paawä, nyy da rabad'oo da dejëp do hyb n'aa nu kemuun doo? Dejëp do ganenä bä paawä, hëd n'aa tii d' rawén d'oo?\f + \fr 15:29 \ft Dooh ji hapëë bä ta tii d' hed'oo doo. Dooh Paw-Ro met'ëëg bä dejëp do hyb n'aa ji nu kemuun bä. Jããm né hẽ ti ky n'aa gó tabeh'ũũm ji ganä wät do ky n'aa.\f*  
\v 30 Ji gananä bä paawä, dooh hyb n'aa pé had'yyt hẽ ỹ ahoop doo. Ji ganä wät do hyb n'aa ỹ wén gadoo Jesus hyb n'aa ỹ ahoop doo.  
\v 31 Dajëb gó had'yyt hẽ ỹ bawät tak'ëp ỹ rarejãã do haj'aa. Né hup ỹ né ta ti ỹ her'oot do bë wén hapäh, ỹ h'yy kasab'ee do hyb n'aa bë hyb n'aa Kristo Jesus ër Wahë N'aa hyb n'aa.  
\v 32 H'ëëd hyb n'aa ỹ kamety wät paa ajyy tabanas'aa hedoo do sa sii Epeso panang bä, jããm hẽ badäk hahỹỹ hã ji hawät do hã ỹ h'yyb däg bä paawä, ji gananä bä paawä? Ji gananä bä paawä, se hub né hẽ paawä hahỹỹ da sa ky hetëg: “Hamäh, ër awëëh, hamäh, ër eëg jati ër dejëb kän do hyb n'aa.”\f + \fr 15:32 \ft Ji h'yyb karẽn doo da né hẽ ji moo wät tahanäng pé ti sa ky hetëg doo. Ji gananä bä paawä, se hub né hẽ tii bä paawä raher'oot doo.\f*   
\p
\v 33 Bë an'oo manä bë rawad'ii. “Nesaa do moo heb'ooh do sii ji awäd bä, sa da h'yyb hadoo da ji, baad né paawä ji bawät pooj jé.”  
\v 34 Taw'ããts hẽ p'aa hẽnh bë h'yyb bë an'oo baad hadoo do hã. Bë moo boo manä wäd nesaa doo. Ta ti ỹ wén mejũũ, bë wób ranahapäh do hyb n'aa P'op Hagä Do sa h'yyb gó. Bë nu mebyy bok hyb n'aa ỹ wén her'oot tii.   
\p
\v 35 Hahỹỹ da apäh da ta wób rabeaanh: Nyy da dejëp do paa ragenä bok? Ny hadoo do sa hub?  
\v 36 Baad nadoo do heaanh do tii! Joom tym ji ejoom doo, dooh taganä bä ta bóg nadajëb bä.  
\v 37 Tiriig tym, joom tym wób na-ããj hẽ ji ejoom bä, dooh ta gajewëë tado bä ji ejoom doo. Ta tym ub ti ji ejoom doo.  
\v 38 P'op Hagä Do bad'oo nyy d' tabahadoo joom, tah'yyb däng doo da. Joom tym ta wób hedoo tawëë bä. Ta see hadoo ta seeh, ta see hadoo ta seeh.  
\v 39 Ti hadoo ẽnh ti anäng ta wób hedoo ta dab. Ta see hadoo ji dab, ta see hadoo har'ëëng dab, ta see hadoo taw'ëëd dab, ta see hadoo na-ããj hẽ tah'ỹỹb dab.  
\v 40 Ta wób hedoo wë hã habong do bag. Ta wób hedoo badäk hahỹỹ hã habong doo. Ta see hadoo wë hã habong do sa hetsóh. Ta see hadoo badäk hahỹỹ hã habong do sa hetsóh.  
\v 41 Ta see bag hadoo papỹỹj, ta see bag hadoo kamarab, ta see bag hadoo sagõõh. Sagõõh wób ta wób hedoo ta matym.   
\p
\v 42 Ti hadoo né da dejëp do mahang ji ganyyh do hã. Karejãã ji kamag ji dakä jëng doo. Taganyyh bä kä, kanarejã wäd.  
\v 43 Nas'aa ji kamag ji dakä jëng bä. Tak'ëp tabahetsooh taganyyh bä kä. Nahejooj its ji dakä jëng bä. Hejoonh taganyyh bä kä.  
\v 44 Dab näng ji kamag ji dakä jëng doo. Taganyyh bä kä, papuuj däg ji hub P'op Hagä Do Sahee ed'ëëp doo. Ji hub dab näng do tanyy bä, tii b' ti anäng na-ããj hẽ ji hub papuuj P'op Hagä Do Sahee ed'ëëp doo.  
\v 45 Hahỹỹ da takerih doo gó: “Jããm pooj jé aj'yy, Adãw, hedëb gëët doo.”\f + \fr 15:45 \ft Genesis 2.7\f* Tagadëëg ub Adãw hedoo doo, Kristo, ji edëp do hanoo do Sahee hado däk tii.  
\v 46 Pooj jé dó tabanyy däk ji hub dab näng doo. Ta jawén ji hub papuuj, P'op Hagä Do Sahee ed'ëëp doo.  
\v 47 Jããm pooj jé aj'yy, badäk hahỹỹ hã tsäng hanaa. Aj'yy ta jawén hana doo, Kristo, hỹ pong jé naa tii.  
\v 48 Badäk hahỹỹ hã habong doo, Adãw k'ããts gó hana do hadoo ti sahõnh hẽ. Hỹ pong jé hana do hadoo da ër hub papuuj hỹ pong jé naa ër gadoo doo.  
\v 49 Da hẽ, badäk hahỹỹ hã ër babok nä bä, Adãw hadoo nä ëër. Ti hadoo né hẽ da, ti awät ti noo gó, hỹ pong jé hana do hadoo da ëër.   
\p
\v 50 Hahỹ ti ỹ her'oot, wakãn haa: Dab näng doo, majyyw näng doo, dooh da tanu dëë bä P'op Hagä Do bag'ããs bä. Karejãã doo, dooh tagado bä nadajëp doo.  
\v 51 Bë hyb n'aa matakä da! Bë ỹ maher'oot ji nahapäh do hã: Dooh ër sahõnh hẽ ër dejëb bä.\f + \fr 15:51 \ft Jesus matëëh noo gó ta hã h'yy ka'eeh do ky n'aa ti taher'oot.\f* Ti hadoo né hẽ, sahõnh hẽ ër da kawereem.  
\v 52 Nayyw hẽ ti ji kawareem doo, ji ty watsig wäd sii hẽ, tagadëëg ub torõm-bet häd näng do ky ganyyh bä kä. Torõm-bet ky ganä sii hẽ da sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do dejëp do paa ragenä boo kän da. Ta ti dooh radejëb boo bä kä. Ti ëër kä, ti noo gó hedëp nä doo, ër kawereem boo kän, hedëb had'yyt do ër gadoo hyb n'aa kä.\fig Torõm-bet heen n'aa|alt="Trumpet" src="BK00180B.TIF" size="col" loc="Se possivel logo após o vs 52" copy="© British & Foreign Bible Society, 1994." ref="1 Korĩn 15.52" \fig*  
\v 53 Karehejãã do kawareem da kanarejãã do hã. Dejëp do kawareem da nadajëp do hã kä.  
\v 54 Ta ti bawät bä kä, karehejãã do kawareem bä kä kanarejãã do hã, dejëp do rakawareem bä kä nadajëp do hã kä, tii bä kä hahỹ kerih do ky däng do paa kä kaja kän:  
\b  
\q1 “Dajëb gawatsig kän.  
\q1 Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do j'aa ketsëë kän ta hã.”\f + \fr 15:54 \ft Isajas 25.8\f*   
\q1
\v 55 “Dajëb, ny maj'aa ketsë doo?  
\q1 Dajëb, ny a hejój ji mamarahejãã doo?”\f + \fr 15:55 \ft Osejas 13.14\f*   
\b  
\p
\v 56 Nesaa do ji moo wät doo, ji hyb n'aa newëë doo, ti né hẽ dajëb mahỹỹj. Ky n'aa jaw'yyk doo, nesaa do ji moo wät do hejój.  
\v 57 P'op Hagä Do hã ër j'aa etsë. Ti né hẽ hanoo ër j'aa ketsë doo, Jesus Kristo ër Wahë N'aa hyb n'aa.   
\p
\v 58 Ti hyb n'aa kä, wakãn haa ỹ kamahä̃n doo, taw'ããts hẽ bë h'yy kahejój. Bë an'oo manä bë tahewaat do hã, bë h'yy ganejë hõm hyb n'aa. Taw'ããts hẽ bë moo boo had'yyt hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë sahõnh hẽ bë wë hanäng doo me, daap hẽ nado ti Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë bë moo bok doo, bë bahapäh do hyb n'aa.   
\c 16  
\s1 Ta wób ji masa do dajẽẽr n'aa ky n'aa hahỹỹh  
\p
\v 1 Hỹỹ kä, P'op Hagä Do karapee Judah häj n'aa bä habong do ji masa do dajẽẽr n'aa ky n'aa bë ỹ ma erih. Taw'ããts hẽ Garata häd näng do häj n'aa hẽnh habong do Jesus hã h'yy ka'eeh do ỹ mejũũ doo da, bë na-ããj hẽ tii d' bë bad'oo.  
\v 2 Taw'ããts hẽ sét met'uuh hã ken'yyh bë betyn hõm tsyt hẽ bë dajẽẽr uuh bë gadoo do pénh. Hajõng tado bä bë gadoo doo, hajõng do ta uuh bë betyn hõm tsyt hẽ. Kanahën d'os hẽ tado bä, dooh denaa hẽ. Taw'ããts hẽ bë ata ỹ kajaa do pooj jé.  
\v 3 Tii bä, ỹ kajaa bä kä, ỹ erih do ỹ mejũũ da ajyy ta ti dajẽẽr Jerusarẽnh hẽnh ratajooh do bë asëëw hõm do sa sii, baad t'ĩĩ hẽnh ragadoo hyb n'aa.  
\v 4 Taw'ããts hẽ tado bä, ỹ na-ããj hẽ ỹ ahõm. Ỹ d' rahadaa hõm tii bä.   
\p
\v 5 Ỹ h'yyb däng Masedonija häj n'aa ỹ jatsëk. T'ĩĩ hẽnh ỹ bewäd nä do jawén paa bä, bë wë ỹ bahõm kän bë ỹ baheg'ããs hyb n'aa.  
\v 6 Badawëët apäh da ỹ bawät bë pa. T'ĩĩ hẽnh hyb n'aa hadoo da tarab'ëër ỹ tab'ëës. Tii bä ỹ bë masa da ỹ bahõm hẽnh.  
\v 7 Dooh ỹ karẽn bä ỹ h'yy kajóh gó bë wë ỹ beg'ããs doo, ti hyb n'aa nayyw hẽ ỹ wén nahõm nä bë wë. Ỹ karẽn paawä badawëët ỹ bawät bë pa, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do karẽn bä tii.  
\v 8 Ti nuuj jé ỹ baym da babä Epeso panang bä, jäm Pẽn-Tekos häd näng do kajaa bä kä.  
\v 9 Tyw n'aa näng babä hã ỹỹ, baad Jesus ky n'aa ỹ beher'oot hyb n'aa, hajõk né paawä ỹ raganen'aak.   
\p
\v 10 Tsimoot kajaa bä bë wë, taw'ããts hẽ baad bë gadoo bë mahang, baad tabahadoo hyb n'aa ta hã. Tii d' ỹ wén etsẽẽ bë hã, ỹ moo wät doo da Tsimoot moo wät na-ããj hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do wë.  
\v 11 Bë an'oo manä bë wób raty n'aa gesyyg Tsimoot hã. Taw'ããts hẽ hanäm doo gó bë kedëë hõm, wë ỹ tababaaj hõm hyb n'aa. Ër wakããn wób Jesus hã h'yy ka'eeh do sa sii takajaa ỹ gada.   
\p
\v 12 Ër wakããn Jesus hã h'yy ka'eeh do Aporos häd näng do hã kä. Tak'ëp ỹ betsẽẽ ta hã, tabahõm hyb n'aa ër wakããn sa sii bë rabahehëën bä. Dooh m' takarẽn nä bä tahõm bä. Baad tahaja bä m' tabahõm.   
\p
\v 13 Taw'ããts hẽ baad bë kanäh. Taw'ããts hẽ baad had'yyt hẽ bë h'yy kae. Bë h'yyb eỹỹm manäh. Bë h'yy kahejój.  
\v 14 Taw'ããts hẽ kamahä̃n gó bë moo bok sahõnh hẽ bë moo bok doo.   
\p
\v 15 Bë hapäh, Es-Tepanas ta tób yt hã haj'eenh do sii hẽ jããm hẽ pooj jé ti Akaja häj n'aa bä Jesus hã rah'yy kae padëëk doo. Bë hapäh nyy da ramasaa had'yyt hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã. Tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã, wakãn haa,  
\v 16 bë ky dahé ta ti hedoo doo. Bë ky dahé na-ããj hẽ ta wób ta ti hedoo do sa sii Jesus ky n'aa hã moo b'ook doo.  
\v 17 Ỹ h'yy gadajang ajyy Es-Tepanas, Por-Tunat, Akajo häd enäh do bë wë naa wë ỹ rakajaa bä kä, bë jawén buuj, hã ỹ ramasa do hyb n'aa.  
\v 18 Baad ỹ rah'yyb en'yym, bë rah'yyb en'yym doo da. Taw'ããts hẽ bë weh'ëëh ta ti hedoo doo.   
\p
\v 19 Jesus hã h'yy ka'eeh do Asija häj n'aa bä habong do bë m' rahyb n'aa esee. Akira, ta ỹỹm Pisiir häd näng do daheeh, bë nemuun séd hã h'yyb hedoo do Jesus Kristo hã, tak'ëp mä bë rahyb n'aa esee. Jesus hã h'yy ka'eeh do sa tób bä kahet'aa doo, ti na-ããj hẽ bë m' rahyb n'aa esee tii da.  
\v 20 Sahõnh hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do babä habong do bë m' raky n'aa edëng. Baad bë kedëë bë da hadoo do hã.   
\p
\v 21 Ỹ Paw-Ro, moh ỹỹ me ti hỹ ỹ berii kän:\f + \fr 16:21 \ft Paw-Ro bawät noo gó dooh sa daaj hẽ rerii bä, rahaja né paawä rerii bä. Sa masa n'aa rerih sa ma matëg esok doo. Paw-Ro esok do teri n'aa erii kän. Tagadëëg ub kä, tabahajaa bä kä, Paw-Ro gadoo terih do nahëëh, ta daaj hẽ taberih hyb n'aa tahyb n'aa esee do ky n'aa. Ta tii hã rabahapäh, Paw-Ro kyyh né hẽ sahõnh hẽ ta tii hã kerii däk doo. Paw-Ro mo haj'aa né hẽ rabahapäh.\f* Bë ỹ hyb n'aa esee.   
\p
\v 22 Ky n'aa kawas'ee däk da Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kamanahä̃n doo. B'ëëp matëh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo!   
\p
\v 23 Ỹ karẽn, Jesus, ër wahë n'aa ky enyym bë hã.   
\p
\v 24 Ỹ kamahä̃n bë sahõnh hẽ nemon ỹỹ séd hã h'yyb hedoo do Kristo Jesus hã. Jããm hẽ kä.