\id ROM - Mangseng NT [mbh] -Papua New Guinea 1999 (DBL 2014) \h Rom \toc1 Pol ile malueng ako i wat i a toko lemioongare nge ako o voth a rem pomnga a Rom \toc2 Rom \toc3 Rom \mt2 Pol ile malueng ako i wat i a toko lemioongare nge ako o voth a rem pomnga a Rom \mt1 Rom \imt1 Ritetong nge a Rom \ip Na nge a Pol ile panongpolong a esong menga i es a pen epee ako ini a Gris na iion aininga ini a Akaia, na i wat malueng ake a toko lemioongare nge ako o voth a Rom. (Aro o thepol Pakekere ole Omaing 20:2-3) Na rem pomnga a Rom ini rem ako i aolonga nge rem alavusnga ake ru a ulue, nge wop lemi aken. Na Pol i sis ve aro i es a or nge mo aro i opoal or. (1:11-15) Aveto i sis ve aro i es tel a Jerusalem mo i sung umtun pelie a toko lemioongare nge. (15:25-28) Mako Pol i wat malueng ake a or nge mo aro olemi mire ako ve, aro i porum tel or nge ile esong a Spen la. (15:23-24) Na Pol i thepol vet toko lemioongare ako o voth a Rom rongan, na i sis ve aro i ritet tel or nge a God ile sovengalo ako aro o velpol ini toko riringa a itheki. Na toko lemioonga pulua ako a Rom or ini Judare avele, aveto pelie a or nge ini Judare. Na Pol i sis ve aro i panine olemi ako ve, ur ako God i kin ile riong nge tomo nge Judare kene ilemi simikal i avele. Avele, God ini God vengvenga, na i panes vengveng ile riong elonga, na ini God vengvenga venen aken nge ako i apet toko ini toko vengvenga a itheki, tova i lemio nge a Jisas. (1:17-17) Na aro ve God i apet toko ini toko vengvenga a itheki, aken aro i pamimi toko aken. Na Pol i ri ve, toko alavusnga, areko ini Judare tomo mun nge areko or ini Judare avele, or alavusnga o oma vothung kerenga, (1:18–3:20) na o pavurvur ako aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki nge a Moses ile patorong panesnga, kene avele. Aveto aro ve toko e ilemio nge a Jisas Krais, God aro i themosal i naro i apet i ve ini toko vengvenga a itheki, eneke Krais eltetpot ile vothung kerenga lale. (3:21-26) Na aro ve God i pamimi it venen aken, aken i pathengal it ako ve, ini God vengvenga na i panes ile riong ako i kin tomo i nge Judare nomenga. (3:21, 26) Aveto toko e avele i pavurvur aro i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge a Moses ile patorong panesnga. Avele, aro ilemio nge a Jisas ranga ve ako Abraham ilemio nge a God. (3:27–4:25) Maken aro ve God i apet it ini toko vengvengare a itheki, ako nge ler teoong a Krais nge, aken ile lemi klingong i voth ol a it nge avele. Avele, te voth lemi moring tomo nge a God, eneke it toko kerenga te velpol ini a God ilengare nge a Jisas ile omaing. (5:1-11) Na i nunganga ako nomenga te voth a rinong lemi, eneke te oma vothung kerenga, aveto God ile sungong ako i sung polpol i a it nge, kene i aolonga rintet nge ler vothung kerenga areken, mako i sung mimiong ako aro ile vusonga avele a it nge. (5:12-21) Na aro ve God i eltetpot it a vothung kerenga lemi, te mothong tova te panes werer mun vothung kerenga, aveto aro te panes inga a Krais na vothung sivenga ako i sis ve aro te oma i. (6:1-23) Na i nunganga ako nomenga toko alavusnga olemi i voth nge vothung kerenga omanga, (7:7-25) aveto te voth ol a Moses ile patorong lemi avele, (7:1-6) mako te pavurvur ol ako aro te mimi a Oni Riringa ile thealing lemi. (8:1-39) Na Judare o engeng nge a Moses ile patorong panesnga mo o velpol ini toko vengvenga a God itheki, aveto o pavurvur avele, mako God i pakeu a Krais me, na aro ve lemiro a i nge, aro te velpol ini toko vengvenga a God itheki, ranga ve ako i pator or nge nomenga. (9:1–11:36) Na God i apet it ini toko vengvenga venen aken, mako aro te panes inga vothung vengvenga ako i sis ve aro te oma i. (12:1–15:13) \c 1 \ms1 Sovengalo ako toko i velpol ini toko vengvenga a God itheki, ini inga nge ile lemioong inga \mr (Vonge 1:1–4:25) \s1 Pol i ritet nge ile omaing ako ini pakeke. \p \v 1 Tho a Pol ako tho wat malueng ake, na tho ini a Krais Jisas ile umonga, na i leng tho ve tho ini ile pakeke, na i paateal tho ve aro tho panongpol nge ile Panongpolong Sivenga. \v 2 Nomenga God i kin ile riong nge Panongpolong Sivenga aken, na ile riong elngare o wat nge, ako a ile erere riringa lemi. \v 3 Na i ritet nge Itun ako i velpol ini toko, na ini nepes a Devit itevinga, \v 4 na ioni i riri rintet, aken i pathengal it ako ve, ini a God Itun ako ile engenging i aolonga, eneke i los werera nge rinong, ini ar Pomnga a Jisas Krais. \v 5 Na nge a Jisas, God i themosal them, mako tho velpol ini ile pakeke mo aro tho papomnga iion, naro tho panongpol toko alavusnga areko or ini Judare avele, mo aro o nongal ile riong na olemio a i nge. \v 6 Na thomu ini toko pelie a or nge ako God i leng thomu mo o velpol ini a Jisas Krais ile. \p \v 7 Tho wat malueng ake a thomu toko lemioonga alavusnga ako o voth a Rom. Thomu ini areko God ia sagu thomu, na i leng thomu mo thomu ini ile. Aro thomu o el themosaling na lemi moring a Titemer a God tomo nge ar Pomnga a Jisas Krais nge. \s1 Pol i sis ve aro i porum vet Rom angare. \p \v 8 Tho sis ve aro tho ri tel a thomu nge vene: Nge a Jisas Krais tho ri sivengaing a lek God nge, nge thomu alavusnga, eneke lomu lemioong i kima a pen elonga ake ru a ulue. \v 9 Tho sung lek mimiong alavusnga ako tho betet nge a God ile omaing ako tho panongpol nge Itun ile Panongpolong Sivenga. Na God aken ilemi mire ako ve, lek riong ake i nunganga ako tho ri ve, tho nong evelelnga nge thomu, \v 10 nge lek nongong alavusnga. \p Nang pulua lale ako lemik ve aro tho porum vet thomu, aveto lek so i thep rongan, na tho nong engeng tova ve God i sis ve aro i oma i, ako aro i thep ol sovengalo ako aro tho es a thomu nge wot. \v 11 Na tho nong venen aken, eneke tho sis rintet ve aro tho thopol thomu mo aro tho sung Oni Riringa ile sungong pelie a thomu nge, mo aro i paengeng thomu. \v 12 Na lek riong aken i mirenga ve, nge lek lemioong na nge lomu lemioong mun, aro te paengeng pel nge, nge ako tho voth tomo nge thomu. \v 13 Na titeikre, tho sis ve aro lomumu mire senu ako, tho monsi nge nang pulua ako aro tho es a thomu nge wot, ave i pavurvur nge ponange ur pelie rongan i mit roal tho. Tho sis ve aro tho um a omu wop, mo aro tho pavelpol mun monngomu sivenga ranga ve ako tho pavelpol i a rem elonga ako or mun ini Judare avele. \v 14 Eneke God i pavurpol lemik ve aro tho panongpol nge toko alavusnga, ranga ve ini areko or ini Grikre ako o el pamirealing, tomo mun nge areko or ini Grikre avele ako o el pamirealing avele, na toko powe ninengare tomo mun nge toko powe ninengare avele. \v 15 Mako lemik engeng ve aro tho panongpol mun Panongpolong Sivenga a thomu Rom angare nge. \s1 Tokokoere o velpol ini toko vengvenga a God itheki nge Panongpolong Sivenga panesnga. \p \v 16 Na lemik engeng venen aken, eneke lek maral nge a Krais ile Panongpolong Sivenga panongpolnga avele, eneke God ile engenging i voth nge, ako aro i pamimi toko alavusnga tova ve olemio nge i. Them Judare them nongpol tel i, lamako areko or ini Judare avele o nongpol mun i. \v 17 Na lek riong aken i mirenga ve, nge Panongpolong Sivenga aken God i pathengal it nge sovengalo ako aro tokokoere o velpol ini toko vengvenga a itheki, ako nge ole lemioong inga. Na evelelnga God i oma venen aken, aro ve toko e ilemio nge a God ile riong, God aro i apet i ve ini toko vengvenga. Na i ranga ve ako ile erere i ri nge ako i ri vene: \q1 “God aro i apet toko ini toko vengvenga \q2 nge ile lemioong inga, \q3 maken aro i el mimiong sivenga.” \rq Habakuk 2:4\rq* \s1 Toko alavusnga okime lelalpot a God. \p \v 18 Na riong aken i nunganga, eneke God ako i voth a Pen a Urvet i pathengal it ako ve, ilemi klingtun, naro i paomelal, areko o papompom i avele, na o oma vothung kerenga a tokokoere nge, nge ako o mit roal riong nunganga nge ile omaing. \v 19 Eneke ur kathnga ako God isa wom i a tokokoere nge mo olemi mire nge i, kene olemi mire nge lale, eneke God i pango pat i a or nge lale. \v 20 Riong aken i nunganga, eneke nomenga nge nang ako God i pamenu ur alavusnga na i mulu ponange, tokokoe areko o thopol a God nge otheki avele, o pavurvur ako aro olemi mire nge ako i voth ini a God, na nge ile engenging ako aro ile vusonga avele, eneke o thopol ur alavusnga ako i oma i, maken ole riong tepun e avele ako aro o ri ve, “Lemik mire nge a God avele.” \p \v 21 Na ole riong tepun e avele, eneke nomenga olemi mire nge a God, aveto o papompom i ranga ve ini God avele, na o ri sivengaing a i nge avele. Na o patea lemi pelekpolong nge a God, mako olemi i nine avele, na olemi a mideng. \v 22 Na o ri ve, “Them ini toko powe ninengare.” Aveto o velpol ini toko ngongongre. \v 23 Mako o lel okime nge a God ako aro ile vusonga avele ilotualnga, na o tepolal i nge avalare olotualnga ako o te ir ma o velpol ranga ve ini toko ako i rin, na men, na mekerem, na ur reingare oa seire. \p \v 24 O oma venen aken, mako God isa wompot or mo o oma ol vothung kerenga kathnga ako i mita a olemi, ranga ve ini toko na seng aomngare, mako o oma ol vothung ako o palemara pel oni peti nge. \v 25 Na o ela riong ako i ri nunganga nge a God, ma o tepolal i nge riong le apaltetonga, na o lotual ur areko Patenger i pamenu ir, na o sung ole sungong a or nge, aveto o oma venen aken a Patenger nge avele, ini God ako aro te risea i evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga. \p \v 26 Na tokokoere o oma venen aken, mako God isa wompot or mo o panes inga vothung le maralongare ako i voth engeng a olemi, ranga ve ako sengre o lel okime nge peangeong a menong vengvenga, na o tepolal ol i nge vothung ako sengre o ngo tomo nge pel. \v 27 Na i vene mun ako, totomonere o lel mun okime nge ngo tomoing nge sengre, na olemi vel rintet nge ngo tomopeling nge osivenga. Totomonere o oma vothung le maralonga tomo nge totomonere, mako osivenga o el ol ole vothung kerenga aken olalnga, i pavurvur nge ole omaing kerenga ako o oma i. \p \v 28 Na oni plong ve aro God ile mire nunganga i ngoo a olemi, mako God isa wompot or mo o panes osivenga ole lemi rumong kerenga, na o oma vothung kerenga ako i sivenga avele ako aro tokokoere o oma i. \v 29 Na o vual rintet nge vothung kerenga elonga omanga, na vothung ako i vengveng avele, ranga ve ako o theseal tokokoere ole ur elonga, na ole ngarang tokokoere, na oni plong ve aro ur sivesivengare aro i velpol a tokokoere nge, na o so rin polpol tokokoere, na o vol pel, na ole apaltet, na o pamen kerere tokokoere, na o ri ngunngun, \v 30 na o pakerenga tokokoere oion, na oni silal a God, na o ri tangatun nge tokokoere, na o magon, na o paroro osivenga oion, na olemi rum nge vothung kerenga ponganga omanga, na o avsa otemaere ome oninaere ole riong, \v 31 na lemi rumong sivenga i voth ol a or nge avele, na ole lemioong avele, na ole olotet tokokoere, na olemi esal werer nge olengare avele. \v 32 Na olemi mire lale ako God ile torong vengvenga i ri ve, areko o oma venen aken, i sivenga ako aro o pun rin or nge ole vothung areken, aveto o kenkeno inga nge omanga, na e mun e ako o risea nge areko o oma mun vothung ako i venen aken. \c 2 \s1 God ienga inga aro i pamit toko alavusnga nge riong. \p \v 1 Na i nunganga ako God aro i paomelal areko o oma vothung kerenga venen aken, maken omu omole omole ako o teltun oa, i tepun e avele ako aro thomu o men kine nge a God ile paomelaling, eneke nge ako thomu o teltun oa, akennga o teltun mun sivengomu, eneke thomu o oma mun vothung kerenga ranga ve ini or. \v 2 Na lemir mire ako God ile vothung ako i teltun areko o oma venen aken oa, i vengveng inga. \v 3 Aveto thomu ini inga toko ulue angare ako o teltun mun areko o oma vothung kerenga venen aken oa, aveto thomu o oma mun vothung kerenga areken, ava thomu o rivenga aro o lo nge a God ile paomelaling, e? \v 4 O mothong tova o punapo polpol nge ile vothung ako ile lemi esaling rongan i voth, na i men tetal, na i paomelal virial thomu avele. Na God i oma ile vothung sivenga aken, mo aro thomu o eksing lomumu. \p \v 5 Aveto thomu o eksing avele, eneke lomumu i rit, na o thep opomu avele, maken thomu o rong esa a God ile paomelaling a thomu nge, nge nang ako aro i parong pat ile lemi klingong, na nge nang aken tokokoere aro olemi mire ol ako ve, ile paomelaling aken i vengvengtet inga, \v 6 naro “i olal i a toko omole omole nge, i pavurvur nge ole vothung.” \f + \fr 2:6 \ft Buk Song 62:12\f* \v 7 Ranga ve ako aro i sung mimiong ako aro ile vusonga avele, nge areko o betet inga nge vothung sivenga omanga, na o sis rintet ve aro God i risea or, na i paesa or, naro o rin avele mun. \v 8 Aveto aro i sung ile lemi klingong na ile paomelaling nge areko o opoal inga osivenga, na o avsa riong nunganga panesnga, na o panes vothung kerenga omanga. \v 9 God aro i sung matheong na sisisong a toko omole omole nge ako i oma vothung kerenga, aro i sung tel i a Judare nge, lamo nge areko or ini Judare avele. \v 10 Aveto aro i risea, na i paesa, na i sung lemi moring nge areko o oma vothung sivenga, aro i sung tel i a Judare nge, lamo nge areko or ini Judare avele, \v 11 eneke God ile avrumong omole inga ako i avrum toko alavusngare nge. \p \v 12 Eneke toko alavusnga ako olemi mire nge a Moses ile patorong avele, God aro i avrum ole vothung tomo nge patorong aken avele, aveto aro i teltun oa, eneke o oma vothung kerenga. Na toko alavusnga ako olemi mire nge a Moses ile patorong, God aro i teltun mun oa, eneke o panes patorong aken avele. \v 13 Riong aken i nunganga, eneke ini areko o nongpol inga a Moses ile patorong, ako aro o velpol ini toko vengvenga a God itheki, kene avele. Aveto ini inga areko o panes a Moses ile patorong, ako aro o velpol ini toko vengvenga a God itheki. \v 14 Eneke areko or ini Judare avele, ako Moses ile patorong i voth a or nge avele, nang pelie vothung sivenga i mita a olemi me ako Moses ile patorong i ri nge, aveto olemi mire nge a Moses ile patorong avele. Aken kene i pathengal it ako ve, olemi mire nge vothung kathnga ako i sivenga ako aro o oma i. \v 15 Na ole vothung aken i pathengal it ako ve, God ile torong i voth a olemi, na ole lemi rumong i pathengal mun it nge aken, tova ve olemi i ngo senu eve i ngo senu avele nge ole vothung pelie. \v 16 Na God aro teltun oa venen aken nge nang ako aro God i pakeu a Krais Jisas me mo aro i avrum tokokoere nge olemi inkinenga. Na Panongpolong Sivenga ako tho panongpol nge kene i venen aken. \s1 Judare olemi ve aro o velpol ini toko vengvenga a God itheki nge a Moses ile patorong panesnga. \p \v 17 Na i vava nge thomu? Thomu areko o ri ve thomu ini Judare. Na lomumu i voth inga ako aro o velpol ini toko vengvenga a God itheki nge a Moses ile patorong panesnga. Na thomu o paesa sivengomu ako God i ateal thomu ve thomu ini ile, \v 18 na lomumu mire nge a God ilemi, na lomumu mire nge vothung kathnga ako i sivenga rintet, eneke o pamireal thomu nge a Moses ile patorong. \v 19 Na lomumu i engeng ako ve, sivengomu o pavurvur ako aro o pathengal areko or ini Judare avele a God nge, ranga ve ako toko i ti theki prosnga a sovengalo, na lomu riong i panine tokokoere olemi ranga ve ini pen lalanga i to a mideng. \v 20 Na lomumu i engeng ve aro o pavengveng areko ole mire i oror nge a Moses ile patorong, na areko ole mire i oror nge a God ranga ve ini wainlangaere. Lomumu i engeng ve o pavurvur nge opatoralnga venen aken, eneke lomumu ve, mire alavusnga na riong nunganga i voth inga a Moses ile patorong lemi. \v 21 Na aro ve lek riong aken i nunganga nge thomu areko o patoral tokokoere, i vova ako thomu o patoral sivengomu avele, e? Thomu o tor ole ve, o mothong tova o kem, na i vova ako thomu o kem, e? \v 22 Na thomu o ria tokokoere ve, o mothong tova o ngo tomo nge areko or ini oewo avele, na i vova ako thomu o ngo tomo nge areko or ini ewomu avele, e? Na numu silal rintet avalare, na i vova ako thomu o kem ur pelie a avalare ole lotuonga a vel, e? \v 23 Na thomu o paesa sivengomu nge ako God i sung ile torong a thomu nge, na i vova ako thomu o pavthongal a God nge ako o avsa ile torong aken, e? \v 24 Na lomu vothung aken i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: \q1 “Areko or ini Judare avele \q2 o ri tangatun nge a God, \q3 eneke o thopol thomu Judare lomu vothung ako i kerenga.” \rq Aisaia 52:5\rq* \s1 Aro te velpol ini a God ilenga nunganga vava? \p \v 25 Na aro ve thomu o panes a Moses ile patorong, i sivenga ako aro o is lomu ako ini paatealngomua ako thomu ini a God ile. Aveto aro ve thomu o avsa a Moses ile patorong, paatealngomua aken ini ur polpolnga, na a God itheki i ranga ve ako o is lomu avele. \v 26 Na areko or ini Judare avele, o is ole avele, aveto aro ve o panes a Moses ile patorong, aro o velpol ranga ve ini areko o is ole a God itheki. \v 27 Na toko ako o is ile avele, ave i panes a Moses ile patorong, toko aken aro i teltun omu ako o is lomu na o el a Moses ile patorong ako o watu i a thomu nge, eneke thomu ini patorong avsangare. \p \v 28 Na lek riong aken i nunganga, eneke toko ako i pamalmal i ranga ve ini Judare, aveto ilemi meninin, ini a God ile toko nunganga avele. Na aro ve i el paatealing ako o is ile, aken ini paatealing ako ini a God ile toko nunganga avele. \v 29 Aveto toko ini a God ile toko nunganga, tova ve i panes a God ile torong ako a ilemi. Na paatealing ako ini a God ile toko nunganga, ini ur ako i velpol a ini peti inga ako o is ile, kene avele, ini ur ako i velpol a ilemi ako Oni Riringa i eksing i. Na toko ako i venen aken, aro i el riseaing a God nge, na a tokokoere nge avele. \c 3 \s1 God i panes vengveng ile riong ako i kin i nomenga. \p \v 1 Na lek riong aken i nunganga, na ava thomu o ri ve, “Judare o mukal nge areko or ini Judare avele vava, e? Na Judare ole vothung ako nge toko ini peti isnga, aro i opoal or vava, e?” \v 2 O, na o mukal na ole opoaling pulua i voth. Tho ri tel vene a mukaling: God i sung isivenga ile riong nunganga a or nge, mo aro o watu i mo o theal senu i. \p \v 3 Na aro ve pelie a or nge olemio nge na o panes i avele, aro vava? O mothong tova lomumu ve, ole vothung aken i oma a God mo i pasulungal ile riong ako i kin tomo i nge or nomenga. \v 4 Avele ako. Aveto aro ve toko alavusnga ake ru a ulue o velpol ini toko le apaltetonga, God kene aro i panes vengveng ile riong nunganga aken. Na i ranga ve ini a God ile erere ako i ri nge ve: \q1 “Toko alavusnga aro olemi mire ako, \q3 God, lom riong i vengveng rintet, \q2 na aro ve o pamit ong nge riong, \q3 aro lom mong riong aken.” \rq Buk Song 51:4\rq* \p \v 5 Na aro ve tokokoere o avrum pel nge them Judare lemem vothung kerenga tomo nge a God ile vothung vengvenga, akennga lemem vothung kerenga i pathengal tokokoere ako God i vengveng, ma aro them ria ol uneke? Na i vava, aro them ri ve God i vengveng avele nge ako ilemi klingtun them Judare? (Lek riong aken i ranga ve ini toko ulue angare ole.) \v 6 Avele ako! Aro them ri venen aken avele. Aro ve i venen aken, God i pavurvur avele ako aro i paomelal tokokoere ake ru a ulue nge ole vothung kerenga. \v 7 Na ava toko Juda e aro i ri ve, “Lek vothung kerenga i pathengalpot a God ile vothung vengvenga mo i nine, mako tokokoere o papomnga i. Na i vova ako God aro i paomelal tho ranga ve ako tho oma vothung kerenga, e? Eneke lek vothung kerenga aken i pavelpol iriseanga.” \v 8 Na aro ve toko aken ile riong aken i nunganga, i pavurvur ako aro o ri ve, “Aro te oma vothung kerenga mo aro vothung sivenga i velpol a i nge.” Na areko o ri venen aken, o pavurvur nge a God ile paomelaling ako aro i sungu i a or nge. Aveto toko pelie o ri ve na o ri tangatun nge tho ve, “I re aken, aken ini a Pol ile riong.” \s1 Toko e avele ile vothung i vengveng a God itheki. \p \v 9 Na i vava, them Judare, them sivenga nge areko or ini Judare avele, a God itheki? Avele! Eneke tho pathengal thomu nge lale ako ve, Judare tomo mun nge areko or ini Judare avele, or alavusnga o voth a vothung kerenga lemi. \v 10 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, \q1 “Toko e avele ini toko vengveng a God itheki, \q2 na e ol e avele. \q1 \v 11 Na toko e avele ile mire i vengveng, \q2 na e avele i ortet a God. \q1 \v 12 Na toko alavusnga o lel okime nge a God, \q2 na or alavusnga o velpol ini ur polpolnga inga a itheki. \q2 Na toko e avele i oma ol vothung sivenga, \q2 na e ol e avele. \rq Buk Song 14:1-3\rq* \q1 \v 13 Na riong ako i espot a owo me \q2 i plot ranga ve ini vuvepun. \q2 Na o patelek tokokoere \q2 nge ole riong le apaltetonga. \rq Buk Song 5:9\rq* \q2 Na ole riong i pakerenga tokokoere \q2 ranga ve ini pilimo iwo einga kerenga \q3 ako i pun rin tokokoere nge. \rq Buk Song 140:3\rq* \q1 \v 14 Na owo i vual nge voltitetong \q2 na riong ako i welwel. \rq Buk Song 10:7\rq* \q1 \v 15 Na opisleonga olemi inga ako nge toko so rinnga. \q1 \v 16 Na pen elonga ako o es nge, \q2 o pamen kerere vet inga ako ini tokokoere, \q2 na o pavelpol vet inga ako ini matheongre nge. \q1 \v 17 Na olemi mire nge tokokoere opamensenunga avele. \rq Aisaia 59:7-8\rq* \q1 \v 18 Na mimiong ako nge a God ingeipnga \q2 i voth vet a or nge avele.” \rq Buk Song 36:1\rq* \p God ile riong i ri nge venen aken. \p \v 19 Na lemir mire nge ako, ur kathnga ako God ile torong i ri nge, kene them Judare them voth a lemi, eneke God i sungu i a them nge lale. Na i sungu i a them nge mo aro toko e avele i pavurvur aro i kelelal ve, “Tho oma vothung kerenga e avele.” Na i sung mun i mo aro toko alavusnga ake ru a ulue aro o voth a ile paomelaling lemi. \v 20 Eneke toko e avele i pavurvur aro i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge patorong panesnga, ave patorong ile omaing ve aro i pathengal it ve, ler vothung i kerenga. \s1 Toko i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ile lemioong inga. \p \v 21 Aveto ponange, God i parong pat sovengalo relnga e ako aro te velpol ini toko vengvenga a itheki, na ini a Moses ile patorong panesnga avele, ini sovengalo ako Moses ile patorong tomo nge a God ile riong elngare o ri nge nomenga. \v 22 Na sovengalo aken i vene: Tokokoere o velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ole lemioong inga nge a Jisas Krais. Na toko alavusnga ako olemio nge a Krais aro o velpol ini toko vengvengare venen aken, eneke toko alavusnga o vur e pel inga a God itheki, \v 23 eneke it alavusnga te oma vothung kerenga, mako te pavurvur nge a God ile paatealing sivenga ako i paateal i a it nge, kene avele. \v 24 Aveto God i themosal it, na i ol werer it nge a Krais Jisas ile rinong, make te velpol ini toko vengvengare a itheki, na i pavurvur aro te olal i a i nge avele. \v 25 Na God i pakeu a Jisas mo o so rin i alamimminga a pulua otheki. Na nge ile rinong aken, i pavurvur ako aro God ilemi simikal tokokoere ole vothung kerenga, tova ve olemio nge ile rinong aken. Na nge ile omaing aken God i pathengal tokokoere ako ve, ile vothung i vengveng ako nomenga i olal virial tokokoere nge ole vothung kerenga avele, eneke i punapo inga i pavurvur ako aro Krais i el ole vothung olalnga nge ile rinong. \v 26 Na i oma venen aken mo aro i pathengal ako ve, ini a God vengvenga, na ile vothung i vengveng mun ako ponange i apet toko ini toko vengvenga tova ilemio nge a Jisas. \p \v 27 Na riong aken i nunganga, mako i vava? I pavurvur aro te paesa sivenger nge ako te velpol ini toko vengvengare a God itheki? Avele, eneke te velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ler vothung avele, ini inga nge ler lemioong inga. \v 28 Make lemir mire ako toko i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ile lemioong, na nge a Moses ile patorong panesnga avele. \p \v 29 Na i vava, God ini Judare oenga ole? Avele, ini areko or ini Judare avele ole God mun. \v 30 Eneke God omole inga i voth. Na areko o is ole aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ole lemioong inga nge a Jisas, na i vene mun nge areko o is ole avele, o velpol mun ini toko vengvengare a God itheki nge ole lemioong inga nge a Jisas. \v 31 Na aro ve te velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ler lemioong inga, i vava, i pavurvur ako aro te mothongpot a God ile torong panesnga? Avele, eneke te paengeng ile torong aken nge ako te panes i nge ler lemioong. \c 4 \s1 Abraham i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ile lemioong. \p \v 1 Na aro ve God i apet toko ini toko vengvenga nge ile lemioong, i vava nge a Abraham ako ini titevir nomenganga, e? \v 2 Aro ve Abraham i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ile vothung, aken i pavurvur aro i paesa isivenga iion, aveto a God itheki i pavurvur aro i paesa isivenga iion avele, \v 3 eneke God ile erere i ri vava? I ri vene: \q1 “Abraham ilemio nge a God ile riong, \q2 mako God i apet i ve ini toko vengvenga a itheki.” \rq Stat 15:6\rq* \p \v 4 Na aro ve toko i um na i el iolonga, te apet iolonga aken ini sungong avele, aveto aken ini ile omaing olalnga inga. \v 5 Aveto God aro i apet areko o oma vothung kerenga, ini toko vengvengare a itheki nge ole lemioong na nge ole omaing avele. \p \v 6 Na i ranga ve nepes a Devit mun i ri nge, ako i ri nge areko olemi sivenga rintet, eneke God ilemi rum nge ole vothung avele, na i apet or ini toko vengvengare a itheki. Na i ri vene: \q1 \v 7 “Sapase areko God ilemi simikal ole vothung \q3 ako o avsa ile torong, \q2 na areko i palestun mun ole vothung kerenga. \q1 \v 8 Na sapase mun areko \q2 Toko Pomnga ilemi rum ol \q3 ole vothung kerengare avele.” \rq Buk Song 32:1-2\rq* \p \v 9 Na i vava nge sapaseong aken? Ini Judare ako o is ole kene ini oenga ole? Eve ini areko o is ole avele ini ole mun? Aro lemir rum senu tel nge a Abraham. Lemir mire lale ako ve, God ile erere i ri ve, “Abraham ilemio nge a God ile riong, mako i velpol ini toko vengvenga a itheki.” \v 10 Ave ur aken i velpol penva? Nge ako o is ile lale, eve o is ile rongan? I velpol nge ako o is ile lale avele. I velpol nge ako o is ile rongan. \v 11 Na o is ile rongan ma i velpol ini toko vengvenga a God itheki, lamako God i sung paatealing nge toko ini peti isnga a i nge. Na paatealing aken i pathengal ako ve, i velpol ini toko vengvenga a God itheki lale nge ako o is ile rongan. I venen aken, mako Abraham i velpol ini toko mukalinga nge areko o is ole avele, na o velpol ini toko vengvenga a God itheki nge ole lemioong, make Abraham i ranga ve ini otevinga. \v 12 Na i velpol, ma ini areko o is ole otevinga mun. Aveto Abraham ini toko alavusnga areko o is ole otevinga, kene avele, ini inga areko o is ole na ole lemioong i ranga ve ini titevimem a Abraham ile lemioong ako i voth a i nge, nge ako o is ile rongan. \s1 Toko alavusnga ako olemio nge a God aro o el ur ako i kin ile riong nge nomenga. \p \v 13 Nomenga God i kin ile riong tomo nge a Abraham ome ititeviere ve aro i sung ur alavusnga ake ru a ulue a or nge mo ini ole. Na God i oma venen aken nge a Abraham, nge ile vothung ako i panes a God ile torong, kene avele. Aveto God i oma venen aken, eneke Abraham i velpol ini toko vengvenga a itheki lale nge ile lemioong. \v 14 God i oma venen aken, eneke aro ve i ri ve, “Aro tho sung ur alavusnga ako tho oma i lale nge areko o panes a Moses ile patorong,” aken aro lemioong i velpol ini ur polpolnga inga, na ur ako i kin ile riong nge, aro i velpol mun ini ur polpolnga inga. \v 15 Eneke areko o tongporum nge a Moses ile patorong panesnga, o pavurvur nge avele, mako o pavelpol inga a God ile lemi klingong. Aveto aro ve patorong e avele, i pavurvur aro toko i avsa i avele. \p \v 16 Aken ini tepun ako God ilemi ve aro i sung ur ako i kin ile riong nge, nge areko olemio a i nge, mo aro o el i nge ile themosaling. Nge aken kene ur e avele i pavurvur ako aro i mit roal i, naro Abraham ititevie alavusngare aro o el ur ako God kin ile riong nge lale, areko or ini Judare ako o panes a Moses ile patorong, tomo mun nge areko o velpol ini ititeviere, eneke ole lemioong i ranga ve ini ile. Na Abraham i velpol ranga ve ini it alavusnga titevir. \v 17 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, \q1 “Tho ateal ong ve, \q2 ong ini toko puluangare otevinga.” \rq Stat 17:5\rq* \p Na a God itheki, Abraham i velpol ini titevir, eneke ilemio nge a God ako i pamimi werer areko o rin lale, naro i pavelpol ur areko i velpol rongan. \p \v 18 Na Abraham ilemi ve, “Tho toloku lale na so ol e avele ako aro ur ako God i kin ile riong tomo nge tho lale kene aro i velpol.” Aveto ilemio nge a God ve aro i oma i, mako i velpol ini toko puluanga otevinga, ranga ve ako God i ria i nge lale ve, \q1 “Titovumre aro o papel \q2 mo o pompom ranga ve ini sivemitre.” \rq Stat 15:5\rq* \p \v 19 Na Abraham ilemi mire ako ve, ini peti i molilil lale, na ia tovu po i totho nge 100 lale, na Sara mun i kimeit, na i pavurvur nge wain pavelpolnga ol avele. Aveto ile lemioong i mit engeng inga, \v 20 na i matu avele nge a God ile riong ako i kin tomo i nge i lale, na i el engenging nge ile lemioong aken, mako i paesa God iion roro, \v 21 na ilemi i engeng rintet ve, ur ako God i kin ile riong nge, i pavurvur ako aro i oma i. \v 22 Aken ini tepun ako God i apet i ve ini toko vengvenga a itheki. \p \v 23 Na riong ako i voth a God ile erere lemi ako i ri ve, “God i apet i ve ini toko vengvenga a itheki.” \f + \fr 4:23 \ft Stat 15:6\f* O wat i nge a Abraham ienga avele. \v 24 Aveto nge it mun, mo aro i opoal it areko God aro i apet it ve ini toko vengvengare a itheki, tova ve lemiro nge a God ako i palos werera ar Pomnga a Jisas nge rinong. \v 25 Na God isa wompot inga a Jisas mo o pun rin i mo aro i rin leltun ler vothung kerenga, na i palos werera i mo aro te velpol ini toko vengvengare a itheki. \c 5 \ms1 Ler vothung nomenganga i rin tomo ol nge a Krais ma te el ol mimiong ponganga a i nge \mr (Vonge 5:1–8:24) \s1 Lemi moring i voth tomo nge areko o velpol ini toko vengvengare a God itheki. \p \v 1 Maken te velpol ini toko vengvengare a God itheki nge ler lemioong, na nge ar Pomnga a Jisas Krais ile omaing, make te voth lemi moring tomo nge a God. \v 2 Na nge ler lemioong mun Krais i thep sovengalo mo aro te mit nge ile themosaling lemi ako te voth nge ponange, na te risea nge ako te men sial nge a God ile pamen senuong ako aro i velpol a it nge panen. \v 3 Na te risea nge ur aken inga avele, te risea mun nge matheong ako i velpoltun it, eneke lemir mire ako matheongre potunnga i oma it mo te mit engeng nge a God. \v 4 Na nge ako te mit engeng venen aken, God ilemi sivenga nge it, make aro te men sial nge a God ile pamen senuong, eneke lemir mire lale ako ve, God ilemi sivenga nge it lale. \v 5 Naro ler maral nge ler men sialing aken avele, eneke God i pavual it nge ile asaguong lale nge Ioni Riringa ako i sungu i a it nge. \p \v 6 Na lemir mire ako ve, God ia sagu it, eneke so ol e avele ako aro te velpol ini toko vengvengare a itheki, na nge wop lemi aken Krais i rin mo i opoal it toko kerengare, nge nang ako God i ateal i lale. \v 7 Na i semel nge avele ako aro toko e i opoal toko vengvenga mo i rin nge i, aveto aro ve toko omole e ako i voth ako i sungpot ile mimiong nge tokokoere oopoalnga, ava aro toko e i rin nge i? Eve avele. \v 8 Aveto God i pathengal it nge ile asaguong aken, nge ako rongan te oma vothung kerenga, na Krais i rin mo aro i opoal it. \v 9 Maken i nunganga ako te velpol ini toko vengvengare a God itheki nge a Krais ia mla, na aro ve ur aken i nunganga, i nunganga rintet ako nge ia mla mun, God aro i pamimi it na i eltetpot it nge ile lemi klingong. \v 10 Na tho ri venen aken, eneke nomenga it ini a God ile ngarangre, ave ponange te velpol ini ilengare ol, eneke nge Itun ile rinong aken. Na aro ve te velpol ini ilengare nge ile rinong, ile mimiong aro i opoal senu ol it mo aro te mimi tomo ol nge i evelelnga. \v 11 Na te risea nge ur aken inga avele, aveto te risea mun nge ako te teo a God nge, eneke nge ar Pomnga a Jisas Krais ile omaing ako te velpol ini a God ilengare. \s1 Adam i pavelpol rinong, ave Krais i pavelpol mimiong. \p \v 12 Maken tokokoere o el mimiong nge toko omole inga, ranga ve ini mun i toko omole inga ako i pavelpol vothung kerenga ake ru a ulue, na ile vothung kerenga aken i pavelpol ol rinong, na nge sovengalo aken rinong i el ol toko alavusnga, eneke or alavusnga o oma vothung kerenga. \v 13 Na riong aken i nunganga, eneke nge wop lemi ako Moses ile patorong i velpol rongan, na vothung kerenga i voth tel a ulue lale, aveto God i tital ole vothung kerenga areken avele, eneke i sung ile torong a or nge rongan. \v 14 Aveto rinong i el or, mako i patea ol nge a Adam na i mul nge a Moses ile patorong ile velpoling. Na pelie o nong sirik a God ile torong ranga ve ini ako Adam i oma i, kene avele, aveto o rin mun, eneke Adam ile omaing i el ol toko alavusnga, na ini sei ako nge a Krais ile omaing ako aro i oma i a rumongaling panen nge a Adam. \p \v 15 Aveto or paini ole omaing i thun avele, Adam ile vothung kerenga i ranga ve ini a God ile sungong ako i sung polpol i a it nge, kene avele. Eneke toko pulua o el rinong nge toko omole inga ile vothung kerenga, aveto God ile themosaling na Krais ile sungong ako ile themosaling i pavelpol i, kene i lel ma i vlestun toko pulua mun, nge toko omole inga mun, ako ini a Jisas Krais. \v 16 Na ur ako te el i nge a Krais ile sungong aken, i rel rintet mun nge ur ako te el i nge toko omole aken ile vothung kerenga, eneke Adam ile vothung kerenga omole i pavelpol a God ile paomelaling nge areko o mit nge riong a God itheki, aveto toko pulua o oma ole vothung kerengare lale, lamako Krais i sung polpol ile sungong aken a or nge, ma God i apet or ini toko vengvengare a itheki. \v 17 Na i nunganga ako toko omole inga a Adam ile vothung kerenga kene i pavelpol rinong ma i voth tomo nge tokokoere. Na aro ve ur aken i nunganga, i nunganga rintet ako, areko o el a God ile themosaling ako i aolonga rintet tomo mun nge ile sungong ako i apet or ve ini toko vengvengare a itheki, kene aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele, nge toko omole inga mun, ako ini a Jisas Krais. \p \v 18 Maken i nunganga ako ve, God i teltun toko alavusnga oa, nge vothung kerenga omole inga ako Adam i oma i, na i vene mun ako God i apet toko alavusnga ini toko vengvenga a itheki na i sung mimiong a or nge, nge vothung vengvenga omole inga ako Krais i oma i. \v 19 Na tho ri venen aken, eneke toko pulua o oma vothung kerenga, eneke toko omole i avsa a God ile riong, na i vene mun ako toko pulua aro o velpol ini toko vengvengare, eneke toko omole i panes a God ile riong. \p \v 20 Na God i sung a Moses ile patorong a tokokoere nge, mo aro vothung ako nge patorong avsanga aro i esa esa, aveto nge ako vothung ako nge patorong avsanga i esa esa, God ile themosaling i esa esa mun ma i aoselea i. \v 21 Na ranga ve ako rinong i voth tomo nge tokokoere nge ole vothung kerenga omanga, God ile themosaling i voth tomo mun nge or, mo aro o velpol ini toko vengvengare a itheki, na o el mimiong ako aro ile vusonga avele nge ar Pomnga a Jisas Krais. \c 6 \s1 Nge ler teoong a Krais nge, vothung kerenga i rin tomo nge it. \p \v 1 Na aro ve lek riong aken i nunganga, aro te ri vava? Aro te ri ve, “Aro te kis inga nge vothung kerenga omanga mo aro God ile themosaling i esa esa?” \v 2 Avele, aro te ri venen aken avele. Eneke te modoppot vothung kerenga omanga ranga ve ini toko rinonga ako i modoppot ile mimiong. Na te pavurvur aro te mimi ol a vothung kerenga lemi avele! \v 3 Na ava lomumu mire ako ve, it alavusnga areko te teo a Krais Jisas nge, te el paninuong, na nge paninuong aken i ranga ve ako te rin tomo nge i. \v 4 Maken nge paninuong aken i ranga ve ako o tetun it tomo mun nge i, mo aro it kene te el mun mimiong ako i ponganga rintet na te mimi ol nge, ranga ve ako Krais i el i lale, nge ako Titemer a God i palos werera i nge rinong, nge ile engenging ako i aolonga rintet. \p \v 5 Na aro ve i nunganga ako ve, te teo a i nge, na te rin ranga ve ini i, aken i nunganga mun ako ve, aro te el mun mimiong ponganga ranga ve ini i. \v 6 Na riong aken i nunganga, eneke lemir mire ako ve, God i pamona ler mimiong nomenganga tomo nge a Krais a won ngoronga nge, mo aro vothung kerenga ile engenging ol e avele a ler mimiong, na i pavurvur avele ol ako aro i oma it mo te panes i. \v 7 Eneke toko ako i rin lale, i pavurvur ol nge vothung kerenga omanga ol avele, i vthopot lale. \v 8 Na i nunganga ako te rin tomo nge a Krais, make lemiro ol ako ve, aro te mimi tomo mun nge i. \v 9 Eneke lemir mire ako ve, Krais i los werera nge rinong, na i pavurvur aro i rin werer mun avele. Na rinong i voth tomo ol nge i avele. \v 10 Eneke i rin pa omole inga, na nge ile rinong aken ile mong ol vothung kerenga. Ave ponange ake, i mimi ol na i papomnga a God nge ile mimiong aken. \v 11 Na i ranga ve ini mun i thomu, aro lomumu rum werer nge sivengomu ako ve, thomu o modoppot vothung kerenga omanga, ranga ve ini toko rinonga ako i modoppot ile mimiong, na lomumu rum werer mun nge sivengomu ako ve, o mimi werer naro o papomnga a God nge lomu mimiong aken, nge lomu teoong a Krais Jisas nge. \p \v 12 Maken o mothong tova somu womalo vothung kerenga mo i mita engeng a lomumu mo i pavurpol numu peti nge vothung kerenga aken panesnga. \v 13 Na o mothong mun tova somu womalo numu peti epipeere a vothung kerenga nge mo i oma vothung kerenga, aveto aro o sungpot sivengomu a God nge, ranga ve ako o mimi werera nge rinong, naro somu womalo numu peti epipee alavusnga a God nge mo o oma vothung vengvenga. \v 14 Eneke i pavurvur aro vothung kerenga ile mong ol thomu avele, eneke thomu o voth a Moses ile patorong lemi avele, aveto thomu o voth ol a God ile themosaling lemi. \s1 Te vthopot nge vothung kerenga omanga na te voth ol inga nge vothung vengvenga omanga. \p \v 15 Na i nunganga ako te voth a Moses ile patorong lemi avele, aveto te voth ol inga a God ile themosaling lemi, maken aro te oma ol va ol? Aro te kis inga nge vothung kerenga omanga? Avele, aro te oma venen aken avele. \v 16 Ava lomumu mire avele ako ve, aro ve somu wompot sivengomu mo o nongal toko e ile riong, aken o velpol ini toko aken ile um polpolonga, eneke o nongal ile riong, na i venen aken, na aro ve o velpol ini vothung kerenga ile umongare, aro olongomu panen anga ini rinong, aveto aro ve o velpol ini a God ile riong nongalngare, aro o velpol ini toko vengvengare a itheki. \v 17 Aveto te ri sivengaing a God nge ako nomenga thomu ini vothung kerenga ile umongare, aveto o sungpot lomumu alavusnga na o nongal patoraling nunganga ako God i sungu i a thomu nge. \v 18 Na God i pavthopot thomu nge vothung kerenga omanga, make o velpol ini vothung vengvenga ile umongare. \p \v 19 Na tho ri nge toko umonga tomo nge um polpolonga, eneke i semel na i pavurvur ako aro lomumu mire nge. Na nomenga somu wompot numu peti epipeere mo o velpol ini vothung kerenga ile umongare, ranga ve ako ini toko na seng aomngare, na o panes a God ile riong avele, mako thomu o mimi ranga ve ako God i sis ve aro o oma i, kene avele. Na ranga ve ako thomu o oma i nomenga aro o oma mun i ponange, aro somu wompot numu peti epipeere mo o velpol ini vothung vengvenga ile umongare, maken aro o riri rintet a God itheki. \v 20 Na nomenga nge wop lemi ako thomu o voth ini vothung kerenga ile um polpolongare, thomu o voth a vothung vengvenga lemi avele. \v 21 Na lomu vothung aken, ake ponange lomu mara nge, i pavelpol monnga sivenga eve avele? I sivenga avele, eneke vothung aken i pavelpol re ako ini rinong. \v 22 Aveto ponange God i pavthopot thomu nge vothung kerenga omanga, na i oma thomu mo ini isivenga ile umongare, na lomu vothung monnga ini vothung ako i riri rintet a God itheki ako iolalnga ini mimiong ako aro ile vusonga avele. \v 23 Na lek riong aken i nunganga, eneke vothung kerenga olalnga ini rinong, aveto God ile sungong ako i sung polpol i a it nge ini mimiong ako aro ile vusonga avele, na te el inga ile sungong aken a ler teoong nge ar Pomnga a Krais Jisas nge. \c 7 \s1 Te vthopot nge a Moses ile patorong panesnga ako i kin it nomenga. \p \v 1 Titeikre, thomu areko lomumu mire senu nge a Moses ile patorong, ava lomumu mire ako ve, na rongan toko e i mimi, aken i voth a Moses ile patorong lemi. \v 2 Ranga ve ini seng peange ako patorong i kin i tomo nge iewo, i pavurvur ako rongan iewo tomonnga i mimi, aveto aro ve iewo tomonnga i rin, i vthopot ol nge patorong ako i kin i tomo nge iewo. \v 3 Maken aro ve iewo rongan i mimi na i ngo tomo nge toko relnga e, aro o apet i ve ini seng theki roronga, aveto aro ve iewo i rin lale, i vthopot ol nge kinong aken, na aro ve i ela toko relnga e, aken ini seng theki roronga avele. \p \v 4 Maken titeikre, i vene mun i thomu, thomu o vthopot nge a Moses ile patorong panesnga ranga ve ini toko ako i rin lale, eneke thomu o rin tomo nge a Krais nge lomu teoong a i nge, maken varo o velpol ini toko relnga e ile, ini toko ako i los werera nge rinong. Na te velpol ini ile mo aro te pavelpol monnger sivenga a God nge. \v 5 Na i venen aken, eneke nomenga ako rongan te voth nge ler mimiong nomenganga, Moses ile patorong i pavurpola vothung kerenga a lemir ako nir peti epipeere o panes i, na monnger aken i pavelpol rinong. \v 6 Aveto ponange, te rin lale na te vthopot nge ur areko i kin it nomenga ako ini a Moses ile patorong, mako ponange te oma a God ile omaing, nge vothung ponganga ako Oni Riringa i pavelpol i a it nge, na te oma ranga ve ako te oma i nomenga avele, nge ako te panes patorong ako o wat i a erere nge. \s1 Patorong i palemi kling tokokoere mo o oma vothung kerenga. \p \v 7 Na aro ve Moses ile patorong i pavurpol vothung kerenga a lemir, aro te ri vava, e? Aro te ri ve, “Moses ile patorong i kerenga?” Avele, aro te ri venen aken avele. Aveto Moses ile patorong i ritet tho nge lek vothung kathnga ako i kerenga. Ranga ve Moses ile patorong i ri ve, “O mothong tova o theseal toko e ile ur elonga.” \f + \fr 7:7 \ft Kisim Bek 20:17\f* Na aro ve i ri venen aken avele, lemik mire ako thesealing ini vothung kerenga avele. \v 8 Aveto nge ako patorong i ritet tho ve thesealing ini vothung kerenga, mako vothung kerenga i panes sovengalo aken mo i pavurpola thesealing peleknga elonga a lemik. Eneke aro ve patorong i voth avele, vothung kerenga ile engenging mun avele, na i ranga ve ako i rin lale. \v 9 Na nge ako lemik mire nge a God ile torong rongan, lek mimiong i sivenga, aveto nge ako lemik mire ol nge a God ile torong, tho rov ol vothung kerenga ako i mimi a tho nge, na tho ate ol ako ve, tho ranga ve ini toko rinonga a God itheki. \v 10 Na tho ate mun ako patorong ile omaing ako aro i sung mimiong a tokokoere nge, tova ve o panes i, kene i teltun rinong a tho nge, eneke tho pavurvur nge ipanesnga avele. \v 11 Na i vene aken, eneke vothung kerenga ile apaltet tho, i ela God ile torong sivenga ma i ria tho nge, aveto i pun opok nge. Na nge ile omaing aken, vothung kerenga i teltun rinong a tho nge. \v 12 Maken aro te ri ol vava nge patorong aken, e? God ile torong aken i riri, eneke i es a i nge me, na ur areko God ile torong i ri nge, i riri mun, eneke i es mun a i nge na i vengveng na i senunga. \p \v 13 Naro te ri vava? Aro te ri ve, “Ur ako i sivenga i teltun rinong a tho nge?” Avele, aro te ri venen aken avele. Ini lek vothung kerenga ako i teltun rinong a tho nge, i el ur ako i sivenga na i pavurpol vothung kerenga a lemik nge, na nge ile omaing aken, vothung kerenga i ngopatat inga. Mako God ile torong aken i pathengal tho ve, vothung kerenga i kerenga selele rintet. \s1 Vothung sivenga na vothung kerenga o pun pel a lemir. \p \v 14 Na lemir mire ako ve, God ile torong i es vengveng a i nge me. Aveto tho, tho ini toko ulue anga ako vothung ulue anga i voth a tho nge. Na i ranga ve ako tho ini vothung kerenga ile toko um polpolonga. \v 15 Lemik mire avele nge vothung tepun ako tho oma i, eneke vothung ako tho sis ve aro tho panes i, kene tho panes i avele. Aveto vothung ako nik plong nge omanga, aken kene tho oma i. \v 16 Na aro ve tho oma vothung kerenga ako nik plong ve aro tho oma i, aken i pathengal ako ve, lemik ve God ile torong i vengveng. \v 17 Na i vene ake, ini sivengek ako tho oma i avele, aveto ini vothung kerenga ako i ngo a lemik ako i oma i. \v 18 Eneke lemik mire ako ve, ur sivenga e avele i voth a lemik, ako nge lek mimiong nomenganga ako rongan i voth a tho nge, eneke tho sis ve aro tho oma vothung sivenga, aveto tho pavurvur nge omanga avele. \v 19 Eneke ur sivenga ako tho sis ve aro tho oma i, kene tho oma i avele, aveto ur kerenga ako nik plong ve aro tho oma i, kene tho kis inga nge omanga. \v 20 Na aro ve tho oma ur ako nik plong ve aro tho oma i, aken ini sivengek ako tho oma i avele, aveto ini vothung kerenga ako i ngo a lemik ako i oma i. \p \v 21 Maken tho thopol vothung ake i voth a lemik ma i paketun tho vene ake: Aro ve tho sis ve aro tho oma vothung sivenga e, vothung kerenga i voth mun a lemik. \v 22 I nunganga ako lemik nunganga i ngo senu rintet nge a God ile torong, \v 23 aveto tho thopol torong relnga e ako i voth mun a lemik ako nik peti epipeere o panes i, na i pun tomo nge a God ile torong ako lemik i engeng nge panesnga, ini vothung kerenga a patorong ako i voth mun a lemik ako nik peti epipeere o panes i, na ile mong tho mo tho velpol ini ile toko um polpolonga. \v 24 O, wain a thoo, tho ini toko polpolnga ol inga. Na anga aro i pavthopot tho nge lek matheong ake, ako vothung kerenga rongan ile mong nik peti na i teltun rinong a tho nge, e? \v 25 Tho ri sivengaing a God nge ako i pavthopot it nge matheong aken, ako nge ar Pomnga a Jisas Krais ile omaing! Maken tho voth vene: Na nge sivengek lek lemi rumong, tho sis ve aro tho panes a God ile torong, aveto vothung kerenga a torong rongan i voth mun a lemik ako nge lek mimiong nomenganga, ma rongan tho panes i. \c 8 \s1 Vothung ako Oni Riringa i pavelpol i. \p \v 1 Na tho ri lale ako ve, te velpol ini toko vengvengare a God itheki, nge ler lemioong nge a Krais. Maken God aro i teltun ol rinong nge areko o teo a Krais Jisas nge, kene avele. \v 2 Eneke nge ler teoong a Krais Jisas nge, Oni Riringa a patorong ako i sung mimiong, i pavthopot it nge vothung kerenga a patorong ako i sung rinong. \v 3 Eneke i pavurvur aro te velpol ini toko vengvenga nge a Moses ile patorong panesnga avele, eneke vothung ulue anga i engeng rintet a it nge, mako God i oma ur ako Moses ile patorong i pavurvur nge avele, nge ako i pakeu isivenga Itun me, na i velpol ini toko ranga ve ini it, aveto vothung kerenga i voth a i nge avele. Ma i rin leltun ler vothung kerengare na i el meir nge a God ile paomelaling nge ler vothung kerenga areken. \v 4 Na God i oma venen aken mo aro te pavurvur nge ur alavusnga ako Moses ile patorong i ri nge, tova ve te panes ol Oni Riringa na vothung ulue anga avele. \p \v 5 Areko o panes vothung ulue anga, olemi voth inga nge ur ulue anga, aveto areko o panes Oni Riringa ile vothung, olemi voth inga nge ur ako ini Oni Riringa ile. \v 6 Na aro ve toko e ilemi voth inga nge ur ulue anga, aro i el rinong. Aveto aro ve toko e ilemi voth inga nge Oni Riringa, aro i el lemi moring tomo mun nge mimiong ako aro ile vusonga avele. \v 7 Riong aken i nunganga, eneke areko olemi voth inga nge ur ulue anga, or ini a God ile ngarangre, eneke ole lemi rumong i voth a God ile torong lemi avele. Na i nunganga ako ole lemi rumong aken i pavurvur mun nge ipanesnga avele. \v 8 Na areko o voth a vothung ulue anga lemi, o pavurvur aro o palemi senu a God avele. \p \v 9 Aveto thomu, thomu o voth a vothung ulue anga ile thealing lemi avele, aveto thomu o voth a Oni Riringa ile thealing lemi, tova ve i nunganga ako ve, God Ioni i voth a lomumu. Na aro ve Krais Ioni i voth a toko e ilemi avele, toko aken ini a Krais ile toko avele. \v 10 Aveto aro ve Krais i voth a lomumu, aro numu peti aro i rin ol nge vothung kerenga, aveto onumu i mimi ol, eneke thomu o velpol ini toko vengvengare a God itheki. \v 11 Na aro ve God ako i palos werera a Jisas nge rinong Ioni i voth a lomumu, God ako i palos werera a Krais nge rinong aro i palos werera mun numu peti nge Ioni ako i voth a lomumu. \s1 Te velpol ini a God itutunre nge Oni Riringa ile omaing. \p \v 12 Maken titeikre, rongan ar thangaroong i voth a Krais nge, ave i voth nge vothung ulue anga avele ako aro te panes i, \v 13 eneke aro ve thomu o panes vothung ulue anga, aro o el rinong. Aveto aro ve thomu o el Oni Riringa ile opoaling mo o so rin vothung ulue anga ako i voth a numu peti, aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele. \v 14 Eneke or alavusnga ako o panes ur ako God Ioni i sis ve aro o oma i, or kene ini a God itutunre. \v 15 Eneke God Ioni ako i sungu i a thomu nge, i oma thomu mo o velpol ini um polpolongare ako o ngeip werer a God nge, kene avele. Aveto nge Ioni aken thomu o velpol ini a God itutunre, make nge ler nongong a i nge, te apet i ve ini ar Vovo. \v 16 Na onir i ripot ve, it ini a God itutunre, na Oni Riringa isivenga mun i ripot venen aken, na i paengeng riong ako onir i ri nge. \v 17 Na aro ve it ini itutunre, aro te el mun ur sivesivengare ako ini a God ile, ranga ve ako titeir a Krais i el i lale, tova i nunganga ako ve, te el matheong ranga ve ako Krais i el i lale, mo aro God aro i papomnga it tomo mun nge a Krais. \s1 Panen aro te el menong sivenga ako a Pen a Urvet. \p \v 18 Na lemik ve malmaling a urvet ako God aro i pavelpol pat i a it nge, aro i aolo leltun matheong areke ranga ve te el i ponange. \v 19 Eneke ur alavusnga areko God i pamenu ir, kene o men sial nge nang ako aro God i pango patu areko ini itutunre. \v 20 Eneke ur alavusnga areko God i pamenu ir, o el matheong na kerengaing nge a Adam ile vothung kerenga, mako o pavurvur nge ole omaing teltelnga avele. Na oni plong ve aro o el i, aveto o el i, eneke God i sis ve aro o el i tomo mun nge men sialing \v 21 nge nang ako aro God aro i pavthopot osivenga nge, na nge nang aken aro o voth ol nge rinong na ploting lemi avele, naro o el malmaling a urvet mun ako ranga ve God itutunre o el i. \v 22 Naro i velpol vene re aken, eneke lemir mire ako ve, ur alavusnga areko God i pamenu ir, rongan olo vur ve aro o vthopot nge matheong aken ranga ve ini seng ako ilo vur nge sisisong nge itun poppotnga, na olo vur venen aken i pavurvur ponange. \p \v 23 Na ini inga ur areken oenga ako olo vur avele, aveto it areko te el a God ile sungong teltelnga lale ako ini Ioni Riringa, sivenger lor vur mun a lemir, nge ako te men sial nge nang ako aro God i patu it mo te velpol ini itutunre. Nge nang aken God aro paonolpot nir peti nomenganga mo aro te rin ol avele. \v 24 Na nge ako God i pamimi it mako te men sial nge ur ako aro i sungu i a it nge, aveto aro ve te thepol i lale, aro te men sial nge avele, eneke toko e avele i men sial nge ur ako i el i lale. \v 25 Aveto lemir mire ako ve, ur ako te men sial nge kene te el i rongan, mako te mit engeng nge ler lemioong na te men sial nge ur aken. \p \v 26 Na ler men sialing aken i paengeng it nge matheong areken potunnga, na Oni Riringa mun i paengeng mun it nge, eneke lemir mire nge ur kathnga ako aro te nong i a God nge, kene avele. Aveto Oni Riringa isivenga ilemi mire nge, na i el meir nge nongong aken, ma ilo vur ma i ek nge ur ako i mathealal na i pavurvur nge riong ripotnga avele. \v 27 Na God ako i the a lemir, ilemi mire nge a Oni Riringa ilemi, nge ako i nong nge it ako ini a God ile tokokoere, na i panes a God ilemi nge ile nongong aken. \p \v 28 Na lemir mire ako ve, areko oa sagu a God, God i oma ur alavusnga ako i velpoltun or mo o um tomo e pel mo i sivenga. Na i oma venen aken nge areko i leng or mo ini ile, na i panes ilemi nge aken. \v 29 Eneke nomenga God ilemi mire lale nge areko aro o velpol ini ile, mako i ateal or ve aro o velpol ranga ve ini mun i Itun, mo aro Itun aken aro i velpol ini ititein puluanga areken oa tengen. \v 30 Na areko nomenga i ateal or ve aro o velpol ranga ve ini Itun, ma i lengpot mun or mo aro olemio nge i. Na areko i lengpot or, ma i apet mun or ve ini toko vengvengare a itheki. Na areko i apet or ve ini toko vengvengare a itheki, aro i papomnga mun or naro i sung ol ia malmaling a urvet a or nge. \s1 Ur e avele aro i mit roal a God ile opoaling a it nge. \p \v 31 Naro te ri vava nge ur sivesivenga areken, ako tho ri nge, e? Na aro ve God ini thenger, anga aro ile mong it? \v 32 Eneke i krim werer isivenga Itun avele, aveto i sungpot inga i a ngarangre omeni mo aro i opoal it alavusnga. Na aro ve i sungpot Itun a it nge venen aken, aro i sung mun ur alavusnga a it nge, nge ile themosaling. \v 33 Na toko e avele i pavurvur ako aro i teltun a God ile tokokoere oa, eneke ini a God ako i oma tokokoere mo o velpol ini toko vengvengare a itheki. \v 34 Na toko mun e avele i pavurvur ako aro i teltun rinong a it nge, eneke ini a Krais Jisas ako i rin na i los werera na i men a God imeni sivenga nge anga, ako i nong a God nge, ve aro i opoal it. \v 35 Na ur e avele i pavurvur ako aro i mit roal a Krais ile asaguong a it nge. Matheong, eve sisisong, eve kerengaing, eve mesi, eve tekruk le aveleong, eve lemi a rinong, eve rinong. Ur alavusnga areke o pavurvur avele. \v 36 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, \q1 “Them voth ini lom tokokoere, \q2 na nge aken lom ngarangre o engeng nge pun rinngemem evelelnga, \q2 na o rivenga them ranga ve ini sipsipre \q3 ako o monsi nge opunrinnga lale.” \rq Buk Song 44:22\rq* \p \v 37 Aveto aro i velpol venen aken avele, ur kathnga ako aro i velpoltun it, aro ler mong selele i, eneke nge ler teoong a Krais nge ako ia sagu rintet it. \v 38 Na tho pavurvur nge riong aken ringa, eneke lemik i engeng rintet ve, ur e avele i pavurvur ako aro i eltetpot it nge a God ile asaguong lemi, ranga ve ini rinong, eve mimiong, eve enselre, eve meleunre, eve ur areko i velpol ponange, eve ur areko aro i velpol panen, eve ur pelie ako ole engenging i voth, \v 39 eve ur areko o voth roro a ulue, eve ur areko o voth ruru a ulue lemi, eve ur pelie mun ako God i pamenu ir. Ur alavusnga areken o pavurvur avele ako aro o eltetpot it nge a God ile asaguong lemi ako te voth nge, nge ler teoong a ar Pomnga a Krais Jisas nge. \c 9 \ms1 Pol i ri nge a God ile vothung ako i oma i a Israelre nge \mr (Vonge 9:1–11:36) \s1 Pol ilemi kerere nge Israelre, eneke o lel okime nge a Krais. \p \v 1 Na riong ako aro tho ri nge kene i nunganga, eneke tho teo a Krais nge. Na lek apaltet avele. Na lemik, ako i voth a Oni Riringa isa thewo, i pavelpol riong nunganga ve, \v 2 lemik i kerere rintet, na matheong ako i voth a opok lemi aro i voth evelelnga ako aro ile vusonga avele, \v 3-4 eneke titeik Israelre o lel okime nge a Krais, na i toth ako lemik ve aro tho el omei na tho el a God ile paomelaling nge or, naro i sorotetpot tho a Krais nge, tova ve i pavurvur aro o el meik nge lek teoong a Krais nge. Na toko Israel areken kene or ini lekngare, na nomenga God i oma omaing sivenga nge or ranga ve ako i patu or, na i pathengal ia malmaling a urvet ako i tolilis kene a or nge, na i kin ile riong tomo nge or ve, aro i sung ile riong nunganga a or nge, na i sung ile patorongre a or nge, na i pathengal or nge sovengalo ako aro o lotual i nge, na i kin ile riong tomo nge or ve, aro i sung ur sivesivengare a or nge, \v 5 na otitevie nomengangare or ini toko pompomere a God itheki, lamako otevinga e ako i velpol nge oa mla, ini a Krais ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, na ini a God, na ur alavusnga i voth a isa thewo. Naro te risea i evelelnga ako aro ile vusonga avele! I nunganga. \s1 Pol i ri nge a God ile omaing ako i oma i a Israelre nge ako ikei song or, ave oa pulua o velpol ini itutun nungangare avele. \p \v 6 Na i nunganga ako toko Israel pulua o lel okime nge a Krais, aveto o mothong tova lomumu ve, God ile riong ako i kin tomo i nge a Abraham ome ititeviere nomenga kene i velpol nunganga avele. I velpol nunganga, eneke tokokoe areko o velpol nge a Jekop ako iion aininga a Israel ia mla, or alavusnga ini a God ile toko nungangare avele. \v 7 Na thomu o rivenga ako ve, God i apet toko ini a Abraham itevinga nunganga, tova ve i velpol nge ia mla, ave lomu lemi rumong aken i nunganga avele. God i apet toko ini a Abraham itevinga nunganga, ako nge ile riong kinnga, na i ranga ve ako thomu o ri nge, kene avele, eneke Abraham itun pelie o voth, aveto God i ateal inga Abraham itun a Aisak ienga, nge ako i kin ile riong tomo nge a Abraham ve, “Aro tho apet a Aisak ititeviere oenga mo ini ol i titovum ol re.” \f + \fr 9:7 \ft Stat 21:12\f* \v 8 Na uneke ako tho ri nge, kene i mirenga ve, Abraham ititeviere ako ia mla i pavelpol or, or alavusnga ini a God itutunre avele. Aveto God i ri ve, Abraham ititevie nungangare ini inga areko ile riong kinnga i pavelpol or, na or kene ini ol i itutunre ol. \v 9 Na i venen aken, eneke God i kin ile riong tomo nge a Abraham ve, “Nge tovu po konga nge ngov ke, aro tho lo werer, na nge wop lemi aken Sara kene aro i maneu itun tomonnga a Aisak lale.” \f + \fr 9:9 \ft Stat 18:10-14\f* \p \v 10 Na e mun e ako Sara itun aken ini a Aisak na ini titevimem. Na Aisak iewo a Rebeka kene iopo ma itun or aini o ngo a iopo lemi, ako otema omole. \v 11-12 Na i pop or rongan, na o oma vothung kerenga eve vothung sivenga pelie rongan, aveto God kene i ria Rebeka ve, “Om tengen a Iso aro i velpol ini tum opisoinga a Jekop ile umonga.” \f + \fr 9:11-12 \ft Stat 25:23\f* Na God ile riong aken i pathengal it ako ve, God ile atealing nge tokokoere i panes inga ur ako ilemi alpotet nge, na i panes ole vothung avele, eneke i sungu ile riong aken a mukaling, na or paini o oma vothung kerenga eve vothung sivenga pelie rongan. Aveto God i ateal tokokoere ranga ve ako i sis ve aro i oma i. \v 13 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge, ako i ri ve, \q1 “Ok sagu a Jekop ma tho ateal i, \q2 aveto nik silal a Iso.” \rq Malakai 1:2-3\rq* \p \v 14 Na God i oma venen aken, naro te ri vava, e? Aro te ri ve, “God ile vothung i vengveng avele,” e? Avele! Aro te ri venen aken avele! \v 15 Eneke, God i ria Moses ve, \q1 “Na toko kathnga areko tho ateal ir \q2 mo aro tho themosal or, \q3 kene aro tho themosal inga or. \q2 Na toko kathnga areko tho ateal ir \q2 mo aro lemik esal or, \q3 kene aro lemik esal inga or.” \rq Kisim Bek 33:19\rq* \p \v 16 Maken, God i ateal inga tokokoere ako nge ile themosaling inga mo ini ile, na e avele i velpol ini a God ile, ako nge ur ako isivenga ilemi i voth nge, eve nge isivenga ile omaing engenga. \v 17 Na aken i nunganga, eneke God ile erere i ri nge ile riong ako i sungu i a Isip angare ole nepes a Pero nge, ako i ri ve, \q1 “Tepun or aini i voth \q2 ako tho papompom vengveng ong nge, \q3 na i vene: \q2 Aro tho pathengal lek engenging \q3 a tokokoere nge, \q2 nge ako tho sung paomelaling \q3 a ong nge. \q2 Na e mun e, aro iok i kima \q3 a pen elonga ake ru a ulue.” \rq Kisim Bek 9:16\rq* \p \v 18 Maken aro ve God i sis ve aro ilemi esal toko e, aken aro ilemi esal i. Na aro ve i sis ve aro i palemi rit toko e mo itelnga pla, aken aro i oma mun i. \p \v 19 Na ava omu e aro i nina tho ve, “Aro ve God i palemi rit tokokoere venen aken, i vava ako God ikei palil or nge ole nong sirikong aken, e? Eneke aro ve God i ateal toko e ve aro i oma ur e, aken toko e avele i pavurvur aro i es lelpot nge aken.” \v 20 Aveto wong ini toko le vanga ako ong ri venen aken, e? Wong ini neneanga na i vava ako keum paenal nge a God, e? Aro ve toko e i viv saka mo i oma thei pokin nge, na aro ve thei pokin aken iwo i voth, i mothong tova i ria itokoninga ve, “I vava ako ong viv tho vene ake, e?” \f + \fr 9:20 \ft Aisaia 29:16\f* \v 21 Na saka vivnga e ako i pavurvur ako aro i ela saka epee omole mo i viva thei pokin or aini nge. Na i pavurvur ako aro i ateal epee epee mo i panes ilemi nge omanga. Na aro ve i oma epee omole mo ini thei pokin a urvet, ur e avele. Na aro ve i oma aininga mo ini thei pokin vulutnga, ur mun e avele. Aken ini ile omaing inga. \p \v 22 Na God ile atealing nge tokokoere i vene mun re aken. Na nomenga ako God ilemi alpotet ve aro ilemi klingtun toko pelie, naro i pakerenga or tomo nge ile engenging, mo ako aro toko alavusnga ake ru a ulue aro o thepol ile lemi klingong tomo nge ile engenging aken, aveto ilemi alpotet mun ve aro i paninal rintet nge omanga, \v 23 mo aro toko pelie o pavurvur ako aro o el ile themosaling mo olemi mire ako ve, ini God a urvet ako i sivenga rintet. Na nomenga mun ako God i ateal tokokoe areken ve aro i themosal or venen aken, mo ako aro toko alavusnga ake ru a ulue aro o thepol mun ako ve, ini God a urvet ako i sivenga rintet. \v 24 Na ile themosaling elnga areken ini it ako i leng it mo ini ile, na i leng Judare oenga avele, aveto i lengpot mun pelie ako ini Judare avele. \v 25 Na i ranga ve ako God ile riong elnga a Hosea i ri nge, ako i ri vene: \q1 “Areko or ini lek tokokoere avele nomenga, \q2 aro tho apet ol or ini \q3 ‘Lek tokokoere.’ \q2 Na areko ok sagu or nomenga avele, \q2 aro tho apet ol or ini \q3 ‘Areko ok sagu or.’” \rq Hosea 2:23\rq* \p \v 26 Na Hosea i ria mun ve, \q1 “Na nge pen epee ako God i ria or ve, \q2 ‘Thomu ini lek avele.’ \q2 Na nge pen vengveng aken \q3 God ako i mimi evelelnga aro i ria or ve, \q2 ‘Thomu ini lek.’” \rq Hosea 1:10\rq* \p \v 27 Na i venen aken nge tokokoe areko or ini Judare avele, aveto God ile riong elnga a Aisaia ri engeng nge Israelre vene: \q1 “Na aro ve Israelre oa titaling i velpol \q2 ranga ve ini rua a wonwon a titaling, \q2 God kene aro i pamimi inga or posalngati. \q1 \v 28 Eneke Toko Pomnga aro i patopalal selele ile paomelaling viri viri \q2 nge areko o voth ake ru a ulue, \q3 ranga ve ako i ri nge.” \rq Aisaia 10:22-23\rq* \p \v 29 Na i ranga ve ako Aisaia i ri nge a mukaling ako i ritet nge Israelre ve, \q1 “Aro ve Toko Pomnga ako ile engenging i aolonga rintet \q3 kene i mitrup titevirre opaomelalnga avele, \q2 aro te vus selele \q3 ranga ve ini rem a Sodom ome a Gomora ako o vus selele.” \rq Aisaia 1:9\rq* \s1 Israelre o velpol ini toko vengvenga a God itheki avele, eneke olemio nge a Krais avele, aveto o engeng inga nge a Moses ile patorong panesnga. \p \v 30 Maken lek riong aken i mirenga vava, e? I mirenga ve, areko or ini Judare avele, na o betet ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, kene avele, or kene o velpol ini toko vengvengare a itheki, eneke olemio nge a Krais. \v 31 Na i mirenga mun ve, Judare ako o betet nge a Moses ile patorong panesnga mo aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, kene o velpol ini toko vengvengare a itheki avele. \v 32 Na i venen aken nge neke? Eneke o rong tomo i nge ole lemioong avele, aveto o engeng inga nge ole omaing ako nge a Moses ile patorong panesnga. Na nge ole omaing aken inga o sis ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki. Aveto avele. Na Jisas i velpol ranga ve ini um ako oeve tup nge. \v 33 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: \q1 “Nongpol! \q2 Aro tho pamenu toko \q3 ako a tete a Saion ako a Jerusalem, \q2 na i ranga ve ini um \q2 ako tokokoere oeve tup nge \q3 na o matu nge. \rq Aisaia 8:14\rq* \q2 Aveto areko olemio nge i, \q2 aro o el le maraing nge i avele.” \rq Aisaia 28:16\rq* \c 10 \s1 Israelre olemi mire nge sovengalo ako aro o velpol ini toko vengvenga a God itheki, kene avele. \p \v 1 Na titeikre, tho sis rintet ve aro God aro i pamimi Israelre, na tho nong nge a God venen aken. \v 2 Eneke tho pavurvur ako aro tho pamilempot nunganga ve, o engeng nge a God ipanesnga, aveto olo vur polpol, eneke olemi nine senu nge ur ako God i sis ve aro oma i, kene avele. \v 3 Na olemi mire senu avele ako, ini inga a God ienga ako i oma toko mo i velpol ini toko vengvenga a itheki. Ma o sis ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, ako nge osivenga ole engenging. Na olemi i venen aken, mako o lel okime nge a God ile sovengalo ako aro i apet toko ve ini toko vengvenga nge. \v 4 Na o leklek venen aken, eneke Krais i tepolal a Moses ile patorong mei lale, mako toko alavusnga ako olemio nge a Krais, kene God i apet or ini toko vengvengare a itheki. \p \v 5 Na i venen aken, eneke Moses i ritet nge patorong panesnga a sovengalo, ako aro God i apet toko ve ini toko vengvenga nge, na i ri vene: \q1 “Toko e ako i avsa a Moses ile patorong e avele, \q2 aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele \q3 ako nge ile vothung aken.” \rq Wok Pris 18:5\rq* \p \v 6 Na aken i klipalaltun, aveto aro ve God i apet it ini toko vengvenga ako nge ler lemioong inga, aken i semel na te nutuno nge riong ako i voth a God ile erere nge, ako i ri vene: \q1 “Mothong tova lomum ve, \q2 ‘E avele i pavurvur ako aro i esa roro a Pen a Urvet.’” \rq Lo 30:12\rq* \p (Aken i mirenga ve, i oma venen aken mo i elu a Krais nge me.) Na God ile erere i ri mun ve, \q1 \v 7 “Na mothong tova lomum mun ve, \q2 ‘E avele i pavurvur ako aro i esu ruru a Wali.’” \rq Lo 30:13\rq* \p (Aken i mirenga ve, i oma venen aken mo i ela werer a Krais a rinong a pen nge me.) \v 8 Na mothong tova lomum venen aken, eneke Krais ile riong i voth mela venen aken avele, aveto God ile riong i ri vene: \q1 “God ile riong i semel nge elnga. \q2 I pavurvur ako aro ong ri nge \q2 na i pavurvur ako aro lomum rum nge.” \rq Lo 30:14\rq* \p Riong ako i ri ve, “God ile riong” i ri nge ile riong ako i ritet nge lemioong a sovengalo. Na riong aken ini ur ako them panongpol nge. \v 9 Na lemem panongpolong i vene: Aro ve ong ri patpot ve, “Jisas ini Toko Pomnga” na aro ve lomumo ako a opom lemi ve, God i palos werera i nge rinong, na nge aken God aro i pamimi ong. \v 10 Na riong aken i nunganga, eneke lemiro nge a Jisas ake a opor lemi, na nge aken God i pavurvur ako aro i apet it ini toko vengvengare, na e mun e, aro ve te ri patpot ler lemioong aken nge wor, na nge aken God aro i pamimi it. \v 11 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: \q1 “Neneanga kathnga ako ve, ilemio nge i, \q2 aro i el le maraing nge i avele.” \rq Aisaia 28:16\rq* \p \v 12 Na riong aken i ri nge toko neneanga e kene i nunganga, eneke Judare tomo mun nge areko or ini Judare avele, kene o vur e pel inga a God itheki. Na Toko Pomnga ini toko alavusnga ake ru a ulue oa Pomnga. Na i kene i oma senu nge toko na seng alavusnga ako o nong a i nge. \v 13 Na riong aken i nunganga, eneke God ile erere i ri vene: \q1 “Toko na seng alavusnga \q2 ako o avav a Toko Pomnga \q3 mo i pamimi or, \q2 aro i oma venen aken \q3 a or nge.” \rq Joel 2:32\rq* \p \v 14 Na riong aken i nunganga, aveto aro ve olemio nge a Toko Pomnga avele, aro o avav a i nge vava, e? Na aro ve o nongpol riong pelie nge i avele, aro olemio nge i vava, e? Na aro ve toko e i panongpol or nge i avele, aro o nongpol riong pelie nge i vava, e? \v 15 Na aro ve o pake panongpolonga e a or nge avele, aro i panongpol or nge i vava, e? Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: \q1 “Panongpolong Sivenga panongpolngare \q2 ole velpoling a tokokoere nge \q3 kene i sivenga rintet.” \rq Aisaia 52:7\rq* \p \v 16 Na Panongpolong Sivenga nge a Jisas i velpol a Israelre nge, aveto pelie a or nge kene o nongal nge avele. Na i ranga ve ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge ako i ri vene: \q1 “Toko Pomnga, \q2 them panongpol nge lom riong, \q3 aveto anga e i nongal nge?” \rq Aisaia 53:1\rq* \p \v 17 Na i venen aken, make lemir mire ako ve, tokokoere aro o nongpol tel panongpolong nge a Krais, lamo o pavurvur ako aro olemio nge i, na o nongpol panongpolong aken, tova toko e i panongpol or nge. \v 18 Na toko Israel alavusnga o nongal nge panongpolong aken avele. Na i vava, e? O nongpol i avele, e? Avele, o nongpol i lale, eneke God ile erere i ri vene: \q1 “Tokokoere a pen elonga ake ru a ulue \q2 o nongpol okei lale. \q2 Na ole riongre i velpol \q2 a rumrem elonga \q3 ake ru a ulue lale.” \rq Buk Song 19:4\rq* \p \v 19 Na i vava mun, e? Ava lomumu ve, Israelre olemi mire senu nge panongpolong aken mirenga avele, e? Avele ako, olemi mire nge, eneke Moses i ritet tel nge a mukaling ako olemi mire nge a God ile riong, na i watu a God ile riong vene: \q1 “Aro tho pavurpol lomumu \q2 mo i ngo kerere, \q3 nge ako tho oma lek omaing sivenga \q3 a toko rerelire nge. \q2 Aro tho palemi kling thomu, \q2 nge ako tho oma lek omaing sivenga \q3 a tokokoere nge \q3 ako thomu o rivenga olemi mire nge tho avele.” \rq Lo 32:21\rq* \p \v 20 Na Aisaia i ri nge toko rerelire, ave i ngeip avele nge ako i watu a God ile riong vene: \q1 “Areko olemi mire nge kathngek avele, \q2 o sangpolo tho lale. \q2 Na tho patheng patpot sivengek \q2 nge areko o nintet nge tho avele.” \rq Aisaia 65:1\rq* \p \v 21 Aveto Aisaia i ri nge Israelre na i watu a God ile riong vene: \q1 “Nge nang elonga tho theal rangal \q3 nge thomu telnga plaongare \q3 na riong avsangare \q2 mo ako o lo werer a tho nge me, \q3 aveto avele.” \rq Aisaia 65:2\rq* \c 11 \s1 God ile themosaling nge Israelre. \p \v 1 Na i venen aken, na i vava? Aro lemir ve God ikime lelalpot selele ile tokokoe Israelre? Avele ako! Eneke sivengek, tho ini mun i toko Israel, na tho ini mun i a Abraham itevinga, na tho ini a Benjamin ile net. \v 2 Na nomenga God i ateal Israelre mo aro o velpol ini ile tokokoere, na ikime lelalpot or avele. Na riong ake i nunganga, eneke ava lomumu mire senu nge a Elaija ia tenesing ako i voth a God ile erere lemi nge, na i vene: Elaija ikei ot a God ako nge Israelre, na i ri pompom ve, \q1 \v 3 “Toko Pomnga, \q2 Israelre o so rin rin vus lom riong elngare, \q2 na o teu mun lom sungonga a leklekare, \q2 na engek ol ake tho voth, \q2 na ponange ol ake o ri nge so rinngek.” \rq 1 King 19:10-14\rq* \p \v 4 Na Elaija i ri vene, aveto God i olal i a i nge vava, e? God i ri ve, \q1 “Engom ong voth avele, \q2 rongan lek toko or 7,000 aken ru o voth, \q2 ako o koru oeve \q3 na o lotual god le apaltetonga a Bal avele.” \rq 1 King 19:18\rq* \p \v 5 Na i vene mun ponange, oa pelie rongan o voth ako God i ateal or nge ile themosaling mo ini ile. \v 6 Na aro ve i ateal inga or nge ile themosaling, aken ilemi i voth nge ole omaing ako o oma i, kene avele. Na aro ve i ateal or nge ole omaing aken, aken aro ile themosaling kene ini sungong nunganga avele. \p \v 7 Maken aro te ri ol vava ol? Na i vene: Israelre o betet rin ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, mako o engeng nge a Moses ile patorong panesnga, aveto ur ako o betet rin nge elnga, kene o elo i avele, ini inga oa pelie ako God i ateal or ve aro olemio nge ile sungong, na oa pulua God i palemi rit olemi mo olemio nge ile sungong aken avele, mako o el vet ol i avele. \v 8 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: \q1 “God i oma ole lemi rumong \q3 ma i oror, \q2 ranga ve ini toko ako i nokolkol rintet. \q2 Ma i oma otheki \q3 ma i mathe nge nokolkolong \q2 na i pavurvur aro otheki lema avele. \q2 Ma i oma mun or, \q3 mo otelnga gut nge ile riong nongpolnga. \q2 Na i vene re inga ako me i mul nge ponange.” \rq Lo 29:4\rq* \p \v 9 Na Israelre o rivenga Moses ile patorong panesnga i ranga ve ini oa aning ako aro i sung mimiong a or nge. Mako nepes a Devit i nong nge a God vene: \q1 “Aro ong oma oa aning aken \q2 mo i velpol ranga ve ini van \q3 ako i mon a suol nge, \q2 mo o vo rum i mola o tingo nge. \q2 Naro i velpol mun ranga ve ini um ako oeve tup nge \q2 mo o matu. \q2 Naro ong olal aken a or nge \q2 i pavurvur nge vothung kerenga ako o oma i. \q1 \v 10 Naro ong oma mun otheki \q2 mo ia midingdeng \q3 i pavurvur ako aro o the ol avele. \q2 Naro ong oma mun or \q2 mo okime loo loo selele \q3 nge oa aning aken potunnga.” \rq Buk Song 69:22-23\rq* \s1 God i el werer areko or ini Judare avele. \p \v 11 Na i venen aken na i vava mun ako? Aro lemir ve Israelre o matu selele nge a God ipanesnga mo aro o pavurvur ol nge mitaing avele, e? Avele ako! Aveto ole matuong aken i thep so nge areko or ini Judare avele mo i pavurvur ako aro God i pamimi or. Na God i oma venen aken mo i pavurpol Israelre olemi mo o theseal nge ile sungong ako i sungu i a or nge. \v 12 Na i nunganga ako toko alavusnga ake ru a ulue, o el a God ile sungong sivenga aken, eneke Israelre o lel okime nge a Krais. Na areko or ini Judare avele o el mun a God ile sungong sivenga aken, eneke Israelre olemio nge a Krais avele. Na aro ve ole matuong aken i pavelpol sungong venen aken, sungong ako it alavusnga aro te el i, aro i aolo leltun sungong aken tova toko Israel alavusnga o meno nge menong le sivengaing ako God i ateal i a or nge. \p \v 13 Naro tho sung riong a thomu nge ako ini Judare avele. Na tho kene tho ini a God ile pakeke ako i pake tho mo tho panongpol nge areko or ini Judare avele. Na tho magon rintet nge lek omaing ake, ako God i sungu i a tho nge. \v 14 Eneke tho sis ve aro lek omaing aken, aro i pavurpol lekngare olemi mo o theseal nge ur sivenga ako God i oma i a thomu nge. Na nge vothung aken tho sis ve, God aro pamimi oa pelie. \v 15 Na nge ako God i lel ikime nge Israelre, aken i thep so nge toko alavusnga ake ru a ulue, mo olemi omole tomo nge a God. Aveto nge ako God aro i el werer Israelre mo o men senu werer tomo nge i, aken i sivenga rintet nge toko alavusnga na i ranga ve ako toko ako i mimi werera nge rinong. \p \v 16 Na Israelre otevinga ini a Abraham, na ini toko riringa a God theki, na i kene i ranga ve ini won riripi ako i sivenga, na aro ve won riripi aken i sivenga, imenini munre aro o sivenga mun, aken i mirenga ve, Abraham ititeviere aro o velpol ini toko riringa a God itheki. \v 17 Aveto won menini pelie aken, God i tokorpot ir, na i ela thomu ako o ranga ve ini won oliv menini ako ini kleng mimi anga, na i oteto thomu a oliv meninire ako rongan o voth oa wop, mo aro o plo tomo e pel. Na ponange ol ake thomu o el mun ur sivesivengare ako God i kin ile riong tomo nge a Abraham nge. \v 18 Na o mothong tova omu e i papomnga isivenga nge won menini ako God i tokorpot or lale. Na aro ve lomum i venen aken, i sivenga ako aro lomum rum senu tel a mukaling ve: Sivengom wong sung thei a won riripi aken avele, aveto won riripi aken i sung thei a ong nge. \v 19 Na ava omu e aro i ria tho ve, “God i tokorpot won menini pelie mo aro tho el omei.” \v 20 Aken i nunganga, aveto God i tokorpot oa pelie, eneke olemio nge a Krais avele, na wong rongan ong mit, eneke lomumo nge a Krais. Na mothong tova papomnga sivengom, aveto i sivenga ako aro ong ngeip nge aken. \v 21 Eneke aro ve God i mothongal nge Israelre opaomelalnga avele, ako o ranga ve ini won aken menini nunganga, aken aro i mothongal nge paomelalngom mun avele. \p \v 22 Na riong areken i nunganga, mako tho sis ve aro lomumu rum senu tel ako ve, God kene i oma senu nge tokokoere, na i sung mun paomelaling a or nge. I paomelal areko o oma vothung kerenga lale, aveto i oma senu nge thomu tova ve omu omole omole rongan o voth a ile themosaling lemi. Aro vene mo aro i tokorpot mun thomu a won kin aken nge. \v 23 Na won menini areko i tokorpot or nomenga, aro ve o mothong ole lemi ritong na olemio ol nge a Krais, God aro i otet werero mun or a won aken nge, eneke i pavurvur nge ur aken omanga. \v 24 Na God i pavurvur nge ur aken omanga, eneke i soropot thomu nge oliv kin ako ini kleng mimi anga, na i oteto thomu nge oliv kin sivenga ako ini rebo anga ako ini kinngomu vengvenga avele, na aken i klipalaltun, aveto aro ve God i pavurvur nge ur aken omanga, i semel ako aro i ela oliv kin aken imeninire mo i otet werero mun or a osivenga omei. \s1 God aro i pamimi toko Israel alavusnga panen. \p \v 25 Na titeikre, tho sis ve aro lomumu mire senu nge riong inkinenga omole e ako God i patheng pat i a them nge lale, aro vene mo thomu o paroro sivengomu. Na i vene: Toko Israel pulua ole lemi ritong aken kene aro i voth inga, i pavurvur ako la areko or ini Judare avele, olemio nge a Krais i pavurvur nge oa titaling ako God i ateal i a or nge. \v 26 Lamo God aro i pamimi toko Israel alavusnga, naro i vene ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: \q1 “Toko pamimionga aro i espot a Jerusalem me, \q2 naro i eksing Israelre \q3 mo o modopu ol ole kime lelalpotong nge a God. \q1 \v 27 Na lek riong kinnga tomo nge or kene i vene: \q2 Nge wop lemi aken \q3 aro tho eltetpot ole vothung kerenga.” \rq Aisaia 59:20-21\rq* \p \v 28 Na Israelre o lel okime nge a Krais ia Panongpolong Sivenga, mako o velpol ini a God ile ngarangre, aveto ole vothung aken i thep so nge thomu areko ini Judare avele mo aro God i oma senu nge thomu. Aveto Israelre rongan or ini a God ile tokokoere ako ia sagu or, eneke nomenga i ateal or na i kin ile riong tomo nge otitevie nomengangare. \v 29 Na riong aken i nunganga, eneke God i el werer ile sungongre avele, na i eksing ilemi nge areko i ateal or, kene avele. \v 30 Na thomu, nomenga kene thomu o avsa a God ile riong, aveto ponange thomu o voth ol a God ile themosaling lemi, eneke Israelre o avsa a God ile riong na thomu o el omei. \v 31 Make ponange or mun ini a God ile riong avsangare, ranga ve ini mun i thomu nomenga, na i velpol venen aken mo aro God i sung werer mun ile themosaling a or nge, nge sovengalo mun ako i sung i a thomu nge lale. \v 32 I nunganga, God i oma toko alavusnga mo ole vothung kerengare i kintuntun or, mo i pavurvur ako aro i pathengal ile themosaling a or alavusnga nge. \s1 Pol i risea a God iion roro. \p \v 33 Ken, God i sivenga rintet, ipowe i nine rintet, na ile mire i aolonga na i lukuluku. Na toko e avele i pavurvur ako aro i thepol a God ile avrumongre ole mulalonga, na toko e avele i pavurvur mun ako aro i sangpolo ile omaing tepun. \v 34 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene: \q1 “E avele i pavurvur ako aro i el a Toko Pomnga ile mire. \q2 Na e avele i pavurvur nge itornga.” \rq Aisaia 40:13\rq* \q1 \v 35 “Na i pavurvur avele ako aro \q2 toko e i sung thangaroong a God nge, \q3 avele ako.” \rq Jop 41:11\rq* \p \v 36 Na toko e avele i pavurvur nge aken, eneke God ini ur alavusnga tepun, na rongan i theal ur alavusnga ako a ile engenging lemi, na ur alavusnga areken o voth mo aro o paroro i. \p Naro te risea i evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga. \c 12 \ms1 Pol i ri nge vothung ako toko lemioongare aro o oma i \mr (Vonge 12:1–15:13) \s1 Aro te sungpot ler mimiong alavusnga a God nge. \p \v 1 Maken titeik lemioongare, te velpol ini toko vengvenga a God itheki ako a ile themosaling lemi venen aken, mako tho pator lomu ve, aro thomu o sungpot sivengomu a God nge ranga ve ini sungong miminga ako i riri a itheki na ilemi sivenga nge. Aken ini lomu vothung ako o lotual vengveng a God nge. \v 2 Na o mothong tova o panes ol tokokoe areko rongan o panes vothung ulue anga, aveto somu womo a God mo i paponganga lomu lemi rumong, na nge aken aro i paonolpot thomu. Na aro ve i oma venen aken, thomu o pavurvur ako aro o ate nge vothung kathnga ako God i sis ve aro thomu o oma i. Ranga ve ini vothung ako i sivenga, na vothung ako God ilemi sivenga nge, na vothung ako i vengvengtet a itheki. \s1 Aro te um engeng nge sungong ako God i sungu i a it omole omole nge. \p \v 3 Na God i themosal tho ma i ateal tho ve ini ile pakeke, mako tho pator thomu omole omole ve, wong mothong tova risea sivengom roro nge ur areko i vengveng a God itheki lale, aveto aro avrum senu tel lom lemioong ako ini sungong ako i panes a God ile avrumong nge sungonga a ong nge, naro lom lemi rumong nge sivengom aro i vengvengtet tomo nge i. \v 4-5 Na lemir mire ako ve, toko ilopat epipee pulua i voth, na epipee omole omole ole omaing i thun avele, ole omaing kene i rel rel. Na i ranga ve mun nge it toko lemioonga pulua, it ini a Krais ilopat epipeere, ako te velpol ol ini a Krais ilopat omole ol inga. Na te teo teo e pel mo te opoal pel epee epeenga, na aken ini tepun ako omu e i mothong tova i papomnga isivenga. \v 6 Na te el sungong rel relnga ako a God nge me, i pavurvur nge ile themosaling ako i sungu i a it nge. Na i vene, aro ve toko e ile sungong ini panongpolong ranga ve ini a God ile riong elnga, aro i oma i, i pavurvur ranga ve ako nge ile lemioong. \v 7 Na aro ve ile sungong ini tokokoere oopoalnga, aro i opoal inga or. Na aro ve ile sungong ini tokokoere opatoralnga, aro i patoral inga or. \v 8 Na aro ve ile sungong ini tokokoere olemi paengenga, aro i paengeng inga or. Na aro ve ile sungong ini opoalonga nge ur ako tokokoere o oror nge, aro ini toko sungonga a or nge. Na aro ve ile sungong ini mukalinga nge umong, aro i um engeng mo i theal senu umong aken. Na aro ve ile sungong ini themosaling nge tokokoere, aro ilemi sivenga nge oopoalnga. \s1 Toko lemioongare aro oa sagu pel. \p \v 9 Na nge lomu asagupeling, o mothong tova sivengomu o nea thomu. Naro thomu o lel kimomu nge vothung kerenga omanga. Naro thomu o betet inga, ako nge vothung sivenga panesnga. \v 10 Naro oa sagu pel ranga ve ini titeinpeling a vothung. Naro o papomnga thongongomu lemioongare roro nge sivengomu. \v 11 Na o mothong tova thekumu namalo tie nge a God ile omaing omanga, aveto Oni Riringa aro i pavurpol lomumu evelelnga nge a Toko Pomnga ile umong. \v 12 Naro thomu o men sial tomo nge lemi sivengaing, nge ur sivesivenga areko God aro i sungu i a thomu nge. Naro thomu o mit engeng nge matheong elnga. Naro o kis inga nongong evelelnga. \v 13 Na aro ve God ile tokokoe pelie o oror nge ur e, aro thomu o opoal or nge. Na aro ve long pelie o velpol a thomu nge, aro thomu o nongpoo or. \p \v 14 Naro thomu o nong nge a God ve aro i oma senu nge areko o sung matheong a thomu nge. Aro thomu o oma inga venen aken, na o mothong tova o nong a God nge ve aro i olal kerengaing a or nge. \v 15 Na aro ve omu pelie o risea, aro o risea tomo nge or. Na aro ve omu pelie o tang, aro thomu o okup or nge tanging. \v 16 Naro lomu lemi rumong i vur e pel inga. Na o mothong tova o papomnga sivengomu, aveto aro thomu o opoal toko vulutngare nge ole umong. Na o mothong tova sivengomu lomumu ve, thomu ini powe ninengare. \p \v 17 Na aro ve o oma vothung kerenga nge thomu, o mothong tova o olal mun i nge vothung kerenga. Aveto aro o naktet tel thomu nge vothung ako i vengveng a toko alavusnga otheki. \v 18 Na i sivenga ako aro thomu o betet inga nge pamen senu peling a vothung, i pavurvur nge lomu engenging ako a thomu nge anga. \v 19 Na titeik sivengare, aro ve o oma vothung kerenga nge thomu, o mothong tova o olal i a or nge, aveto o sungu i a God imeni mo isivenga i monpepe or, eneke God ile erere i ri vene: \q2 Toko Pomnga i ri ve, \q2 “Ini lek omaing ako aro tho monpepe or \q2 nge ole vothung kerenga aken olalnga.” \rq Lo 32:35\rq* \p \v 20 Aveto aro o oma ranga ve ako God ile erere i ri nge vene: \q1 “Aro ve lom ngarang e mesi pun i, \q2 aro ong sung aning a i nge. \q2 Na aro ve thei i pun i, \q2 aro ong sung mun thei a i nge. \q2 Na aro ve ong oma venen aken, \q2 aro ile mara nge ile vothung kerenga \q3 ako i oma i a ong nge lale.” \rq Gutpela Sindaun 25:21-22\rq* \p \v 21 Na aro ve o oma vothung kerenga nge wong, mothong tova aro ole vothung kerenga aken aro i pavurpol lomum mo ong olal i a or nge, aveto aro lom vothung sivenga aro ile mong ole vothung kerenga aken. \c 13 \s1 Aro te voth a mukalingare osa thewo. \p \v 1 Naro toko na seng alavusnga, or omole omole aro o voth a gavman a mukalingare osa thewo, eneke aro ve God i pamenu or venen aken avele, e avele aro i velpol polpol ini mukalinga. Na gavman a mukalinga areko o voth, kene God isivenga i pamenu or venen aken. \v 2 Mako toko e ako i avsa nge mukalinga e ile riong, kene i kelelal nge ur ako God i pamenu i. Na areko o oma venen aken, aro o pavelpol paomelaling a osivenga nge. \v 3 Na e mun e ako, gavman a mukalingare o voth nge toko sivengare opangangenga avele, aveto o voth ako nge toko kerengare opangangenga. Na eve ong sis ve aro ong ngeip nge a gavman a mukalinga avele, aro ong oma inga vothung sivenga, maken aro i risea ong nge. \v 4 Na i venen aken, eneke gavman a mukalinga ini a God ile umonga ako aro i opoal ong nge menong sivenga. Aveto aro ve ong oma vothung kerenga, aro ong ngange, eneke ile engenging i voth. Na ini a God ile umonga ako i oma a God ile omaing nge toko kerengare opaomelalnga ake ru a ulue. \v 5 Make i sivenga ako aro ong paesu sivengom a mukalingare osa thewo, aro vene mo o paomelal ong. Na e mun e ako, aro ong voth a osa thewo, eneke lomum mire ako ve, vothung aken ini vothung vengvenga. \p \v 6 Na aken ini takis ulnga tepun, eneke gavman a mukalingare ini a God ile umongare, na ole omaing inga ako ini omaing aken omanga na umong mun pelie ako o el ol umtun nge avele. \v 7 Na aro ve om thangaroong i voth, aro ong olal i. Na aro ve om thangaroong nge takis rel relnga pelie ako rongan i voth, aro ong ul i a takis elngare nge. Na aro ve o paesu ong a toko e isa thewo, aro ong voth inga nge. Na aro ve o sung mukalinga a omaing a toko e nge, aro ong nongal ikei na papomnga iion. \s1 Aro ve ar sagu tokokoere, aro te avsa a God ile torong avele. \p \v 8 Na aro ve omu thangaroong e i voth a toko e nge, aro thomu o patopalal i mo i vus. Aveto ur omole i voth ako aro o pavus i avele, ako ini asagupeling. Na tho ri inga nge asagupeling, eneke toko ako ia sagu toko kathnga ako i thepolo i, kene i panes vengveng a God ile torong elonga lale. \v 9 Na God ile torong i ri vene: \q1 “Mothong tova ngo tomo nge areko or ini ewom avele. \q2 Mothong tova so rin toko. \q2 Mothong tova ong kem. \q2 Mothong tova theseal thongom e ile urre” \rq Kisim Bek 20:13-17\rq* \p na torong areke tomo nge torong mun pelie o voth inga nge torong omole lemi ako i vene: \q1 “Aro om sagu toko kathnga ako ong thepolo i, \q2 ranga ve ako om sagu sivengom.” \rq Wok Pris 19:18\rq* \p \v 10 Na aro ve toko e ia sagu toko kathnga ako i thepolo i, aro i oma vothung kerenga e avele a i nge. Maken aro ve toko e ia sagu toko kathnga ako i thepolo i, i ranga ve ako i panes vengveng a God ile torong elonga lale. \s1 Toko lemioongare aro o naktet ole esong ake ru a ulue. \p \v 11 Naro thomu o oma venen aken, eneke lomumu mire ako, wop lemi ake te mimi nge, kene ur pomnga e ako aro i velpol nge. Na ponange ini lomu nang ako aro thomu o vurpola nge nokolkolong mo o thealal, eneke nang ako aro Toko Pomnga i el werer it nge, kene i toth rintet ol nge nang nomenganga ako lemiro tel nge a Krais. \v 12 Na pen a midenga i toth nge ile vusong, na pen lalanga i toth rintet ol lale, ranga ve ako ini a Toko Pomnga ile velpoling, mako i sivenga ako aro te mothong ol mideng a vothung panesnga mo aro te panes ol pen lalanga a vothung. Aken it ranga ve ini toko punonga ako i ovruu nokolkolonga a teunong mo aro i pasopa ol punonga a teunong ako aro i paseral i nge punong. \v 13 Naro te panes ol inga ako ini pen lalanga a vothung sivenga. Na te mothong tova te oma pen a midenga a vothung ranga ve ako o thinu thina thei engenga nge saal aolongaere ako vothung kerenga pulua i voth a lemi, na o thin rinrin thei engenga evelelnga, na toko na seng aomnga, na ngo tomopeling nge toko na seng rel relngare, na volpeling, na muspeling. \v 14 Aveto lomu mimiong aro i velpol ranga ve ini a Toko Pomnga a Jisas Krais ile mimiong, na o mothong tova lomumu rum nge vothung ulue anga panesnga ako i mita a lomumu me. \c 14 \s1 Areko ole lemioong i motu, o mothong tova okei palil nge areko ole lemioong i motu rongan. \p \v 1 Na e mun e ako, aro thomu o nongpoo areko ole lemioong rongan i lol, aveto o mothong tova o nongpoo ir mo aro o ri pel nge ur areko ole lemiong rongan i engeng nge. \v 2 Eneke toko omole ile lemioong i motu, na ilemi ve i pavurvur nge aning elonga annga, aveto toko relnga e ako ile lemioong rongan i lol, ini mekerem annga avele, na i an inga ur ometa angare. \v 3 Na toko ako ini ur alavusnga annga, i mothong tova ilemi otun toko ako i an mekerem avele. Na toko ako i an mekerem avele, i mothong tova i teltun toko ako i an ur alavusnga, eneke God i nongpoo i lale. \v 4 Na ong ini ao ako ong teltun toko relnga e ile umonga ia, e? Ini inga ile mukalinga ako aro i avrum nge ile omaing ako i sivenga eve i kerenga, na ini lom omaing avele. Aveto aro i mit engeng, eneke Toko Pomnga i pavurvur ako aro i pamit engeng i. \p \v 5 Na toko omole e ako ilemi ve, nang relnga vet e ako i rel nge nang alavusnga ako a God itheki, aveto toko relnga e ako ilemi ve, nang alavusnga i vur e pel inga. Naro toko omole omole aro olemi i ngo senu ol nge ole vothung aken, ako i vengveng ol a God itheki. \v 6 Na toko e ako i ri ve nang relnga vet e ako i voth, kene ilemi venen aken mo aro i papomnga a Toko Pomnga nge. Na toko e ako i an mekerem, kene i oma mun venen aken mo aro i papomnga a Toko Pomnga nge, eneke i ri sivengaing a God nge, nge aning aken. Na toko e ako i an mekerem avele, kene i oma venen aken mo aro i papomnga a Toko Pomnga nge, na i ri mun sivengaing a God nge, nge aning ako i an i. \v 7 Na i venen aken, eneke ar e avele isivenga i theal tetal ile mimiong, na ar mun e avele isivenga i theal tetal ile rinong. \v 8 Avele! Eneke aro ve rongan te mimi, aro te risea Toko Pomnga nge ler mimiong aken. Na aro ve te rin, aro te risea mun a Toko Pomnga nge. Maken aro ve te mimi eve te rin, it ini a Toko Pomnga ile. \p \v 9 Na tepun vengveng ako ve, Krais i rin lamako i mimi werera, kene i vene: I oma venen aken mo aro i velpol ini mimiongare ome rinrinongare oa Pomnga. \v 10 Na wong, i vova ako ong teltun teum lemioonga ia, e? Na e mun e, i vova ako lomum otun teum lemioonga ia, e? Mothong tova oma venen aken, eneke it alavusnga aro te mit nge riong a God itheki. \v 11 Eneke God ile erere i ri vene: \q1 “Toko Pomnga i ri vene, \q1 ‘Aro ve i nunganga ako tho mimi, \q2 i nunganga mun ako \q2 toko alavusnga aro o koru oeve ruru \q3 mo o papomnga tho. \q2 Na or alavusnga mun \q2 aro o pamilempot \q3 ole vothungre a God nge.’” \rq Aisaia 45:23\rq* \p \v 12 I venen aken, mako aro it omole omole aro te pamilempot ler vothung tepun omole omole a God nge. \s1 Te mothong tova ler vothung i pamatu titeirre ole lemioong. \p \v 13 Maken aro te mothong ol teltunnger pel tomo nge titeir lemioongare nge ler vothung. Aveto omu omole omole aro ilemi tuntun ve, “Aro tho oma ur e avele ako aro i pamatu teik lemioonga e nge ile lemioong.” \v 14 Na nge lek teoong a Toko Pomnga a Jisas nge, lemik nine senu nge ako, aning alavusnga i riri a God itheki, na i pavurvur nge annga. Aveto aro ve toko e ako ilemi ve, aning pelie i akop a God itheki, aken i mothong tova i an i, eneke ini aning akopnga a isivenga itheki. \v 15 Na i venen aken, na aro ve teum lemioonga e i thepol ako ong an aning ako ilemi ve God i mit roal it nge ma ilemi kerere nge, aken lom asaguong i voth ol nge teum lemioonga aken avele, ako nge lom vothung aken. Mako om aning inga ako ong an i, i mothong tova i pakerenga teum lemioonga e ako Krais i rin nge iopoalnga. \v 16 Na o mothong tova thomu o oma vothung ako lomumu ve i sivenga, ako a toko pelie ako o rivenga ini vothung kerenga otheki, aro vene mo o ri ve lomu vothung aken ini vothung kerenga. \v 17 Eneke aro ve te voth a God ile menong e nepes sa thewo, aning eve thinong kathnga ako te el i eve te mothong i, ini ur polpolnga, aveto God i sis rintet ve aro te oma inga vothung vengvenga, naro te voth lemi moring tomo nge tokokoere, naro Ioni Riringa i pavelpol lemi sivengaing a it nge. \v 18 Naro te oma venen aken, eneke toko e ako i oma a Krais ile omaing venen aken, God ilemi sivenga nge i, na tokokoere mun aro o papomnga i nge ile vothung aken. \p \v 19 Maken aro te betet nge vothung ako i pavelpol men senu peling na vothung mun ako nge ler lemioong paengenga epee epee. \v 20 Na o mothong tova lomumu i engeng nge aning pelie annga ako pelie o rivenga God i mit roal it nge, aro vene mo thomu o teu a God ile omaing a tokokoere nge. Na i nunganga ako aning alavusnga i riri a God itheki, na te pavurvur nge annga, aveto ini vothung kerenga tova ve toko e ile vothung ako nge aning pelie annga, i pamatu itein lemioonga e. \v 21 Na i sivenga ako aro thomu o mothong mekerem annga, eve vain thinnga, eve vothung mun pelie, tova lomu vothung aken aro i pamatu titeumu lemioonga e. \p \v 22 Na i venen aken, mako lemioong kathnga nge ur areke ako rongan ong krim bibim i, ini ur ako aro i voth inga a ome a God omu wop. Na o mothong tova o ri pel nge. Sapase toko e ako ilemi omoletet nge ur e ako i vengveng nge omanga, lamako ilemi vurpol nge iteltunnga avele. \v 23 Aveto toko e ako rongan ilemi sulung salang nge aning pelie annga, aveto i an ol i, maken i teltun ol ia a God nge, eneke ile lemioong omole ol inga nge ur ako i an i, kene avele. Na ur alavusnga ako toko e ile lemioong i pavelpol i avele, ini ile vothung kerenga vet aken. \c 15 \s1 Aro lemiro mun nge titeirre. \p \v 1 Na it areko ler lemioong i motu, aro te ontunu inga lemir nge ur kathnga ako areko ole lemioong i motu rongan, kene o rivenga God i mit roal or nge. Na te mothong tova te panes vothung ako i pango senu inga lemir. \v 2 Aveto it omole omole aro te oma inga vothung ako aro i pango senu titeirre olemi mo aro te paengeng or nge ole lemioong. \v 3 Naro te oma venen aken, eneke Krais mun i oma inga vothung ako i pango senu isivenga ilemi, kene avele, aveto i el inga matheongre, na i ranga ve ako God ile erere i ri nge vene: \q1 “God, ri tangatunngom kene i velpol mun a tho nge.” \rq Buk Song 69:9\rq* \p \v 4 Na tho palemi rumal thomu nge riong ako i voth a God ile erere nge venen aken, eneke riong alavusnga ako o wat i a God ile erere nge nomenga, kene o wat i mo aro o patoral it nge, mo ako aro te tital i mo i opoal it nge mit engenging nge matheong potunnga, na nge lemir paengenga. Na aro ve i opoal it venen aken, i pavurvur ako aro te men sial nge ur sivesivengare ako God aro i sungu i a it nge. \p \v 5 Na tho nong a God nge, ini God ako i opoal it nge mit engenging nge matheong potunnga na nge lemir paengenga, na tho nong a i nge ve aro i oma thomu alavusnga mo lomu lemi rumong i omole ol inga, nge ako aro thomu o panes ol a Krais Jisas ilemi. \v 6 Na tho nong ve aro i oma venen aken mo o pavurvur ako aro o papomnga a God ako ini a Toko Pomnga a Jisas Krais Itema tomo nge lomumu na lomu riong ako i omoletet ol inga. \s1 Judare tomo nge areko or ini Judare avele ole pamimionga omole ol inga ako ini a Krais. \p \v 7 Maken aro thomu o nongpoo pel ranga ve ako Krais i nongpoo thomu a i nge me, mo ako aro tokokoere aro o papomnga a God. \v 8 Na i vene ake, na tho ria thomu ve, God i pakeu a Krais me mo i velpol ini Judare ole umonga mo i pathengal it ako ve, God ile riong i nunganga, ranga ve ako i papokima nunganga a God ile riong ako i kin i nomenga tomo nge Judare oa pompome nomengangare. \v 9 Na Krais i velpol mun ini Judare ole umonga mo aro areko or ini Judare avele aro o papomnga a God nge ile themosaling ako i velpol mun a or nge. Na i ranga ve ini God ile erere i ri nge vene: \q1 “Maken aro tho risea ong \q2 a tokokoe areko or ini Judare avele oa wop. \q2 Naro tho vo mun riseaing a voingre \q2 ako o paesa iom roro.” \rq Buk Song 18:49\rq* \p \v 10 Na God ile erere i ri mun vene: \q1 “Aro thomu areko thomu ini Judare avele, \q2 aro o risea tomo nge Judare \q3 ako or ini a God ile tokokoere.” \rq Lo 32:43\rq* \p \v 11 Na nge ile erere epee mun i ri vene: \q1 “Aro thomu areko thomu ini Judare avele, \q2 aro o risea Toko Pomnga. \q2 Na toko alavusnga ake ru a ulue \q2 aro o vo riseaing a voingre mun a i nge.” \rq Buk Song 117:1\rq* \p \v 12 Na God ile riong elnga a Aisaia i ri mun vene: \q1 “Na toko e ako aro i velpol, \q2 naro ini a nepes a Devit itema a Jesi itevinga. \q2 Na God aro i paesa i roro \q2 mo areko or ini Judare avele \q3 aro o voth a isa thewo. \q2 Aken aro o men sial mun nge \q2 ur sivesivenga areko toko aken \q3 aro i sungu i a ile tokokoere nge.” \rq Aisaia 11:10\rq* \p \v 13 Na i venen aken, mako tho nong nge a God nge thomu, eneke ini a God ako i oma thomu mo o men sial mun nge ur sivesivenga areken, na tho nong ve aro i pavual thomu nge lemi moring tomo nge lemi sivengaing, eneke lomumuo a i nge. Na tho nong ve aro i oma venen aken mo Oni Riringa ile engenging aro i pavual rintet thomu nge men sialing nge ur sivesivenga areken. \ms1 Pol i ritet nge ile omaing na i pavus ile malueng \mr (Vonge 15:14–16:27) \s1 Pol i ritet nge ile omaing tepun. \p \v 14 Na titeik lemioongare, sivengek lemik nunganga ako ve, sivengomu o vual nge vothung sivenga, eneke God i pavual thomu lale nge ile mire alavusnga, mako thomu o pavurvur ako aro o pator pel sivengomu nge ur areken. \v 15 Aveto tho wat riong engenga nge ur pelie ake a thomu nge lale, eneke tho sis ve aro tho palemi rumal werer mun thomu nge ur areken. Na tho oma venen aken, eneke ake ini lek omaing vet ako God i sungu i a tho nge, ako nge ile themosaling. \v 16 Na nge aken tho velpol ini a Krais Jisas ile umonga ako aro tho panongpol areko or ini Judare avele, ranga ve ako prisre o oma i a Judare nge. Na tho panongpol or nge a God ile Panongpolong Sivenga mo aro areko or ini Judare avele, aro o velpol ranga ve ini sungong ako God ilemi sivenga nge, eneke Oni Riringa i oma or mo o riri a itheki. \p \v 17 Na God i ateal tho nge ile omaing venen aken, mako tho pavurvur ako aro tho risea sivengek nge a God ile omaing aken ako tho oma i, eneke tho teo a Krais Jisas nge. \v 18 Na tho pavurvur ako aro tho ri mun nge ur pelie avele, ini inga nge ur ako Krais i oma i ako a lek omaing lemi. Na i oma a lek omaing lemi mo aro areko or ini Judare avele o nongal nge a God, nge ako o nongpol lek riong, na o thepol lek omaing, \v 19 na o thepol mun pakukukaling na pathepolong engenga ako Oni Riringa ile engenging i pavelpol i. Na i venen aken, mako tho panongpol nge a Krais ia Panongpolong Sivenga alavusnga lale ako a rumrem elonga i patea a Jerusalem na i mulalu a epee a Ilirikum\f + \fr 15:19 \ft Ilirikum iion aininga ini a Dalmesia na i voth teleka nge a Masedonia na or paini oa nek omole.\f* angare oa nek. \v 20 I vene ako tho oma i evelelnga ako tho sis rintet ve aro tho panongpol Panongpolong Sivenga nge areko olemi mire nge a Krais rongan. Na nik plong ve aro tho panongpol mun nge wop ako toko relnga e i panongpol tel nge lale. Aken i ranga ve ako tho ari lek vel a toko relnga e ile vel le mitainga. \v 21 Aveto tho sis ve aro tho panes riong ako i voth a God ile erere nge ako i ri nge a Krais vene: \q1 “Areko o el panongpolong nge i rongan, \q2 aro olemi mire nge i. \q2 Na areko o nongpol nge i rongan, \q2 aro el mire ol nge i.” \rq Aisaia 52:15\rq* \s1 Pol i sis ve aro i porum vet Rom angare lamo i es ol a Spen. \p \v 22 Na lek omaing i venen aken, mako papulua i mitrup tho nge porumtetngomu. \v 23 Aveto ponange rem ol e avele i voth a epee ake ako aro tho um nge, na tovu po pulua ako i vus lale tho sis rintet ve aro tho porum vet thomu, \v 24 mako lemik ol ve aro tho porum vet thomu nge ako aro tho es a epee a Spen. Na nge wop lemi areko tho es nge, tho sis ve aro tho porumtet thomu, na tutunnga inga atiko aro tho voth tomo nge thomu mo aro lemik ngo senu tel tie, lamo tho sis mun ve aro thomu o opoal tho nge lek esong aken. \v 25 Aveto ponange ol ake tho es ol a Jerusalem la mo aro tho sung sungong a toko lemioongare ako o voth nge. \v 26 Eneke Masedonia ome a Akaia angare olemi ve i sivenga ako aro o sung umtun nge toko lemioonga areko o voth a Jerusalem oa pelie ako o oror nge ur pelie, na tho es tomo ol nge ole sungong aken la. \v 27 Na i nunganga ako osivenga olemi ve, i sivenga ako aro o sung umtun aken a or nge, aveto i nunganga mun ako oa thangaroong i voth a Judare nge, eneke aro ve Judare o thep so nge areko or ini Judare avele mo o el mun mimiong ponganga nge, aken i sivenga ako aro o opoal mun Judare nge ur ulue anga ako o oror nge. \v 28 Maken aro tho pavus tel lek omaing ake, ako nge ole umtun sunga alarolu a or nge, na umtun aken kene ini ole lemioong monnga. Lamo nge lek esong a Spen la, aro tho porum tel thomu Rom angare. \v 29 Na lemik mire ako ve, nge lek velpoling a thomu nge, aro tho opoal thomu nge ur sivesivenga areko Krais i pavual it nge. \p \v 30 Na titeikre, te voth a ar Pomnga a Jisas Krais isa thewo, na Oni Riringa i opoal it nge asagupeling, mako tho tor engeng lomu ve aro o nong nge a God ve aro i opoal tho nge lek omaing, aken aro thomu o betet tomo nge tho nge lek omaing aken. \v 31 Aro thomu o nong ve aro God i paseral lek nge areko olemio nge a Krais avele ako o voth a Judia. Na o nong mun ve aro God aro i oma ile tokokoere ako o voth a Jerusalem mo olemi sivenga inga nge umtun ako aro tho sungu i a or nge. \v 32 Aken aro tho velpoltun thomu tomo nge lemi sivengaing, tova God ilemi i venen aken. Naro te pavurvur ako aro te thau it mo te paengeng pel ler. \v 33 Na tho nong ve aro God ako ini lemi moring tepun aro i voth tomo nge thomu alavusnga. I nunganga. \c 16 \s1 Pol i pasungalu ile nang sivenga a Rom angare nge. \p \v 1 Na tho sis ve aro tho ritet lomu nge lulur lemioonga a Pibi, ini lotu a opoalinga ako a rem pomnga a Senkria. Na tho ritet thomu ve ini seng sivenga. \v 2 Na tho nong thomu ve aro o nongpoo i, tova i velpol a thomu nge, eneke i mun ini a Toko Pomnga ile. Naro thomu o nongpoo i ranga ve ako God i sis ve aro ile tokokoere o oma i. Naro thomu o opoal i nge ur kathnga ako i oror nge, eneke ini seng ako i opoal rintet lemioonga pulua lale na tomo mun nge tho. \q1 \v 3 Na pasungalu lek nang sivenga a Prisila ome a Akuila nge, ako or ini a Krais Jisas ile umongare ako o um tomo nge tho. \v 4 Or paini o sungpot ole mimiong nge pamimingek na i toth ako aro o el meik nge rinong ako i kath tho. Mako tho ri sivengaing nge or paini, aveto ini engek avele, toko lotuongare ako or ini Judare avele, or alavusnga mun o ri sivengaing nge or. \q1 \v 5 Na pasungalu lek nang sivenga a lotuongare nge ako o pathun a or paini ole vel lemi. \q1 Na pasungalu lek nang sivenga a Epainetus nge, ini toko teltelnga ako i lemio tel nge a Krais ako a epee a Esia. \q1 \v 6 Na pasungalu lek nang sivenga a Maria nge, ako i um engeng nge opoalngomu. \q1 \v 7 Na pasungalu lek nang sivenga a Andronikus ome a Junias nge, or paini ini lekngare ako nomenga o voth tomo nge tho ako a mang a midenga lemi. Na God ile pakekere o risea or paini na or paini o teo tel a Krais nge lamako tho ol. \q1 \v 8 Na pasungalu lek nang sivenga a Ampliatus nge ako ok sagu i, eneke i teo mun a Toko Pomnga nge. \q1 \v 9 Na pasungalu lek nang sivenga a Urbanus nge ini a Krais ile umonga ranga ve ini tho. \q1 Na pasungalu lek nang sivenga a Stakis nge ako ini teik sivenga. \q1 \v 10 Na pasungalu lek nang sivenga a Apeles nge, ini toko ako tongporumongre o velpoltun i, ave rongan i mit engeng nge ile lemioong nge a Krais. \q1 Na pasungalu lek nang sivenga a Aristobulus ile vel lemi angare nge. \q1 \v 11 Na pasungalu lek nang sivenga a Herodion nge ako ini leknga mun. \q1 Na pasungalu lek nang sivenga a Narsisus ile vel lemiare nge, or ini areko o teo mun a Toko Pomnga nge. \q1 \v 12 Na pasungalu lek nang sivenga a Tripina ome a Triposa nge, seng or aini aken o betet nge a Toko Pomnga ile omaing omanga. \q1 Na pasungalu lek nang sivenga a luk sivenga a Persis nge, ini seng mun ako i betet rintet nge a Toko Pomnga ile omaing omanga. \q1 \v 13 Na pasungalu lek nang sivenga a Rupus nge, ile omaing a Toko Pomnga nge i sivenga rintet. \q1 Na pasungalu lek nang sivenga a inina mun nge, eneke inina aken i velpol mun ini ok nina. \q1 \v 14 Na pasungalu lek nang sivenga a Asinkritus, Plegon, Hermes, Patrobas, na Hermas nge, tomo mun titeir lemioongare ako o voth tomo nge or. \q1 \v 15 Na pasungalu mun lek nang sivenga a Pilologus, Julia, Nereus tomo nge ilunnga na Olimpas nge, tomo mun nge a God ile tokokoere ako o voth tomo nge or. \q1 \v 16 Na o pasungalu pel nge lomu nang sivenga tomo nge menumu titponga ranga ve ako omu sagu pel. \q1 Na Krais ile lotuonga alavusngare o pasungalu mun ole nang sivenga a thomu nge. \s1 Aro te naktet it nge toko le apaltetongare. \p \v 17 Na titeikre, tho tor engeng lomu ve aro o naktet thomu nge pamirealonga le apaltetongare ako o pavelpol menong rel relnga nge lotu, na o paleklek toko lemioonga pelie mo aro o panes ol a Krais ile sovengalo sivenga avele. Ole pamirealing aken i rel nge a Krais ile pamirealing ako thomu o elo i lale. Aro thomu o voth mela nge or. \v 18 Eneke tokokoe areko o venen aken o oma ar Pomnga a Krais ile omaing avele, aveto o panes inga ur ako i mita a olemi me. Na o ri ololo na o pamolomolo tokokoere nge ole riong, na o paleklek areko olemi ve, toko ol e avele i voth ako aro ile apaltet or. \v 19 Na tho ri venen aken, eneke toko alavusnga o nongpol ako ve, thomu o nongal senu a Krais ile riong, mako tho risea thomu nge lomu vothung aken, aveto tho sis ve aro thomu ini toko powe ninengare nge vothung sivenga omanga, na ini toko riringa areko o lel kimomu nge vothung kerenga omanga. \p \v 20 Na God ako ini lemi moring tepun kene i toth ako aro i pakerenga a Satan ile omaing, naro i opoal thomu mo o tepetuntun toko le apaltetonga areken. \p Na tho nong ve aro thomu o voth a ar Pomnga a Jisas ile themosaling lemi. \s1 Toko pelie o pasungalu ole nang sivenga a Rom angare nge. \p \v 21 Na Timoti ako i um tomo nge tho, i pasungalu ile nang sivenga a thomu nge. Na Lusius, Jeson na Sosipater ako or ini lekngare o pasungalu mun ole nang sivenga a thomu nge wot. \p \v 22 Na tho a Tertius, tho watu a Pol ile malueng a riong ake, na tho mun tho pasungalu lek nang sivenga a thomu nge, eneke tho teo mun a Toko Pomnga nge. \p \v 23-24 Na tho a Pol, Gaius i nongpoo tho a ile vel lemi, na i nongpoo mun lotuonga alavusngare a pen ake mo o oma lotu a ile vel lemi, na i pasungalu mun ile nang sivenga a thomu nge wot. \p Na Erastus i pasungalu mun ile nang sivenga a thomu nge, ini mukalinga ako i theal tetal rem pomnga ake ini a Korin a umtun. \p Na titeir a Kwartus i pasungalu mun ile nang sivenga a thomu nge wot. \v 25 Naro te risea a God, eneke i pavurvur ako aro i paengeng thomu nge lomu mitong nge a Jisas Krais, ranga ve ako Panongpolong Sivenga ako tho panongpol tokokoere nge, kene i ri nge. Na Panongpolong Sivenga aken i velpol pat ol na i ritet nge a Jisas Krais. Aveto nomenga nomenga vet ako me Panongpolong Sivenga aken i ngo kine, \v 26 aveto i velpol pat ol lale. Na them opoal tokokoere nge imirenga, nge ako them pathengal or ako ve, Jisas Krais ini toko pamimionga ako God ile riong elnga nomengangare, kene o wat nge na o ritet nge ve aro i velpol panen. Na God ako i mimi evelelnga ako aro ile vusonga avele, kene i pakepot them ve aro them panongpol toko alavusnga areko or ini Judare avele, mo o pavurvur ako aro olemio nge a Krais, mo o panes i. \v 27 Na i venen aken, mako nge ler teoong a Jisas Krais nge, aro te risea a God, ako ienga inga ini a God powe ninenga. Naro te risea i evelelnga ako aro ile vusonga avele. I nunganga. \p Na i re aken. I vus.