\id MRK - Mangseng NT [mbh] -Papua New Guinea 1999 (DBL 2014) \h Mak \toc1 Panongpolong Sivenga ako Mak i wat i \toc2 Mak \toc3 Mak \mt2 Panongpolong Sivenga ako Mak i wat i \mt1 Mak \imt1 Ritetong nge a Mak \ip Panongpolong Sivenga ako Mak i wat i, kene i ri papulua nge a Jisas ile pamirealing avele. (Aro o thepol ritetong ako i voth a mukaling a Matiu ile erere nge.) Mak i wat papulua nge a Jisas ile omaing engengare mo aro i pathengal ako ve, God ile engenging i voth a i nge, maken i pavurvur ako aro i ol werer it, na i patitepot ler vothung kerenga mo te vthopot nge a God ile paomelaling panen anga. (Aro o thepol a Mak 10:45) Mak i watu mun a Jisas ile riong pulua ako i ri nge matheong ako aro i velpoltun toko lemioongare. Aken ava i mirenga ve, nge wop lemi ako Mak i wat iana, tokokoere o sung matheong a toko lemioongare nge lale, na Mak i palemi rumal or nge a Jisas ile riong nge matheong areken. \c 1 \ms1 Jisas i velpol mo aro i ritet tokokoere nge a God ile menong e nepes ile velpoling \mr (Vonge 1:1–3:6) \s1 Jon ako ini toko paninuonga i mukal e a Jisas ma i panongpol tel or mo aro o monsi e a Jisas ile velpoling. \r (Matiu 3:1-11; Luk 3:2-16; Jon 1:19-28) \p \v 1 Ake ini pateanga nge Panongpolong Sivenga nge a Jisas Krais ako ini a God Itun. \p \v 2 Nomenga ako God ile riong elnga nomenganga ako iion a Aisaia i wat a God ile riong a erere nge. Ma God i ria Itun ve, \q1 “Thopol, aro tho pakepot lek pakeke, \q2 mo aro i mukal \q2 mo aro i monsi lom esong la.” \rq Malakai 3:1\rq* \q1 \v 3 “Ma ile lenging kene i lenga lengpot \q2 ako a pen polpolnga me. \q2 Ma i ri vene, \q2 ‘Thomu o monsi nge a Toko Pomnga ile esong me \q2 na thomu o pavengveng ile sovengalo elonga.’” \rq Aisaia 40:3\rq* \p \v 4 I pateanga i ranga ve ako Aisaia i wat i nomenga. Mako Jon ako ini toko paninuonga, i voth a pen polpolnga ma i lengpot nge a God ile riong. Ma i panongpol or vene, “Aro ve thomu o eksing lomu mimiong na o modop lomu vothung kerenga, aro God i patitepot lomu vothung kerengare, mo i sivenga ako aro thomu o es me, mo tho paninu thomu.” \v 5 Tokokoere ako ole a epee a Judia na tokokoe mun pulua ako ole a rem pomnga a Jerusalem, o es ma o nongpol a Jon ile panongpolong. Ma o pamilimlem ole vothung kerengare, ma Jon i paninu or a thei a Jordan. \v 6 Na Jon, ini toko ako i rel, na i ne inga ako ini mekerem ako ini kamel ini thoing na ia let mun ako ini mekerem peti. Na i esu esa inga ako a pen polpolnga, ma ia aning ako ini sis, na i thin inga ako ini sthong ei. \v 7 Na Jon i ria or ve, “Toko ako aro i rumongal nge tho panen, ile engenging kene i mukal nge tho. Na i pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo tho inospot ile esonga a we, kene avele. \v 8 Tho paninu thomu nge thei, aveto toko ako aro i rumongal ol nge tho, aro i paninu thomu nge a God Ioni Riringa.” \s1 Jon i paninu a Jisas. \r (Matiu 3:13-17; Luk 3:21-22) \p \v 9 Lama ina Jisas i plosa a Nasaret e epee ako a Galili, ma i es a Jon nge me. Ma Jon i paninu i nge thei a thei a Jordan. \v 10 Jon i paninu i ma vus, lama Jisas i plosteta a thei lemi, ma ipo watha a sepsa ma i thopol ako Pen a Urvet i thep. Ma God Ioni Riringa i esu a Jisas nge me, ma i thopol i ma i ranga ve ini pothu. \v 11 Na God ile lenging i espot a Pen a Urvet lemi me, ma i ri ve, “Wong ini tuk ako ok sagu rintet wong, na lemik sivenga rintet nge wong.” \s1 Satan i tongporum a Jisas. \r (Matiu 4:1-11; Luk 4:1-13) \p \v 12 Na a ur e avele na Oni Riringa i pakepot a Jisas a pen polpolnga la. \v 13 Ma Jisas i voth a pen polpolnga aken nge nang mule pa penel, ma Satan i tongporum i nge. Na wop aken kene ini mekerem wengare ole vothinga, ave God ile enselre o theal i. \s1 Jisas i patea ile omaing. \r (Matiu 4:12-17; Luk 4:13-15) \p \v 14 Na nge wop lemi ako o paeso a Jon a mang a midenga lemi. Ma Jisas i velpol a epee a Galili ma i panongpol nge a God ile Panongpolong Sivenga. \v 15 I ria or vene, “Thomu o eksing na o modop lomu vothung kerengare, eneke i toth lale ako aro God ile menong e nepes aro i velpol a it nge, na lomumuo nge Panongpolong Sivenga ake.” \s1 Jisas i lenga toko or penel mo o panes i. \r (Matiu 4:18-22; Luk 5:2-11; Jon 1:35-42) \p \v 16 Na Jisas kene i es a thei a pamonlel a Galili wopo ma i thopolo a Saimon ome itein a Andru, na or paini o men a oa wok nge, ma o rongu oa susua, eneke ake ini or paini ole omaing, ako o el umtun nge. \v 17 Na Jisas i leng or paini ma i ria or ve, “Thomu paini o es me mo o panes tho. Aro tho patoral thomu paini nge toko na sengre oelnga.” \v 18 Na a ur e avele na or paini o modipdopu oa susuare na o panes ol a Jisas. \p \v 19 Lama o espot mun lollo avele, na o sangpolo mun titein pel aini ako ini a Jems na Jon, ako ini a Sebedi itutunre. O men a oa wok lemi ma o monsi oa susua. \v 20 Jisas i thopol or paini ma i lenga or, mako or paini o los lelpot otema a Sebedi tomo nge ile toko umongare ako o voth a oa wok lemi, ma or paini o panes mun a Jisas. \s1 Jisas i wistetpot tamata kerenga. \r (Luk 4:31-37) \p \v 21 Na o es a Kaperneam. Na nge nang rialonga Jisas i eso a Judare ole lotuonga a vel lemi ma i patea opamirealnga. \v 22 Na o nongpol ile riong avera ma o kukuk nge, eneke ile riong i engeng ma i rel nge tokokoe areko o panongpol nge a Moses ile patorong. \v 23 Na a ur e avele na toko omole ako tamata kerenga i voth a i nge, i mita ma i pres a Jisas viringa. \v 24 Ma i ria i ve, “Wong ake ini a Jisas ako lom a Nasaret. Wong es ake me mo ong oma neke e them, wong es re ake me mo wong ri ve wong pakerenga them, e? Lemik mire nge wong. Wong ini toko riringa ako ong esu a God nge me.” \p \v 25 Lamako Jisas i prestun tamata kerenga aken ve, “Wong poreng, na lopot a toko aken nge.” \v 26 Na a ur e avele nako tamata kerenga aken ru i voth a toko aken nge, sawirwir i ma i wal kerere, mako i lo lelpot sele i. \p \v 27 Toko na sengre kene or alavusnga o kukuk nge, ma o ri ve, “O ken, ur ake i rel.” Ma osivenga o nin ol pel nge ma o ria ve, “Ur ake kene i vava? Ake ranga ve ini patoraling ponganga, e? Toko ake ile riong i engeng rintet, i pavurvur ako aro i wistetpot tamata kerengare, nako o nongal i.” \v 28 Lamako Jisas iion i kima ol a pen elonga ako a Galili, nge ile omaing aken. \s1 Jisas i pamimi a Saimon iwenga. \r (Matiu 8:14-15; Luk 4:38-39) \p \v 29 Lama Jisas ome ile toko or penel o korpot a lotuonga a vel aken lemi, ma o es ako a Saimon ome a Andru ole vel. Ma Jems ome a Jon o es tomo e or. \v 30 Na Saimon iwenga ini multhang, ini peti i velvel rintet, ma i ngo vet inga ako a ring. Ma Jisas i velpol, ma o ria i nge a Saimon iwenga ako ini multhang. \v 31 Ma Jisas i es a i nge, ma i krima imeni lamako i pamita i. A ur e avele, nako ini multhanga aken i vus, mako i monsi ol oa aning. \s1 Jisas i pamimi toko pulua. \r (Matiu 8:16-17; Luk 4:40-41) \p \v 32 Ma nang i sivluk na pen aivuvu ol, ma tokokoere o pasong ol ni multhangingare a Jisas nge me, ma o pasong tomo mun tokokoe areko tamata kerengare o voth a or nge. \v 33 Na tokokoere ako o voth a rem pomnga, o vus me ma o men a vel thekia. \v 34 Mako Jisas i pamimi toko na seng pulua ako ni multhanging rel relnga i el or, na i ria tamata kerengare mo o poreng lamako i wistetpot or, na Jisas mit roal or mo o mothong leng lenging, eneke olemi mire ako ve, ini ao. \s1 Jisas i nong a God nge na i panongpol tokokoere a rumrem. \r (Luk 4:42-43) \p \v 35 Lama rulpotetu inga, nako Jisas i opotalalo a pen epee ako toko e avele i voth nge. I es ma i voth nge, ma i nong a God nge. \v 36 I nong, na Saimon rea o es ma o ortet i. \v 37 Mako o thopolo i, ma o ria i ve, “Toko alavusnga or ako o ortet wong.” \p \v 38 Jisas i olal ole riong ve, “Avele, te es ol inga nge rem relnga pelie ako i toth, mo tho panongpol nge, eneke ake ini lek omaing ako aro tho oma i.” \v 39 Lama i eso a wop elonga ako a epee a Galili, ma i wistetpot tamata kerengare na i eso mun a Judare ole lotuonga a velre ako a rumrem, mako i panongpol nge. \s1 Jisas i pamimi toko ni akolikloknga. \r (Matiu 8:2-4; Luk 5:12-14) \p \v 40 Na ine toko omole ako ini peti a putput, i es a Jisas nge ma i koru ieve ma ipo tiru a i nge, ma i nong a i nge, ma i ria i ve, “Ong pavurvur ako aro wong paonolpot tho mo tho riri a God itheki, tova lomum ve aro ong oma i.” \p \v 41 Jisas kene ilemi esal rintet i, ma i montuna ini peti na i ria ve, “lemik ve aro tho oma i, aro ong riri werer.” \v 42 Lama a ur e avele nako ini a putput i vus. Na ini peti elonga i riritet werer. \p \v 43 Lama Jisas i pator engeng toko aken e riong, \v 44 ma i ria i ve, “Nik plong ve wong ria toko e nge, aveto aro wong es alpo a prisre ako o oma sungong a God nge mo wong pathengal num peti a or nge. Na sung sungong, ako ranga ve Moses ile patorong i ri nge, eneke wong onol werer lale, maken aro toko na seng alavusnga aro o thopol i mo olemi mire nge ako ve, num akolikloknga i vus.” Mako i pake ol i la. \v 45 Aveto toko aken i nong sirik ma i panongpol toko na sengre nge. Ma toko na sengre o nongpol i ma i pavurvur aro Jisas i es ol a rem pomnga avele ol, eneke aro toko na sengre o vustuno i, mako i voth ol inga a pen polpolnga, aveto toko pelie ako a rem alavusnga o es ol a i nge la. \c 2 \s1 Jisas i pamimia toko omole ako ini peti elonga i motungtung. \r (Matiu 9:2-8; Luk 5:18-26) \p \v 1 Lama nang pelie i lutetu, lama Jisas i lo werer ako la a rem a Kaperneam. Lama toko na sengre o nongpol ako Jisas i lo werer a ile vulonga. \v 2 Na or vusnga kene o velilo pel nge vel aken. O men velilo pel a vel aken lemi ma vel aken kene i vual, ma i alpopot a vel thekia na wop ol e avele ako aro o es ol nge, lamako Jisas i panongpol or nge a God ile riong. \v 3 Lama toko pelie ako o pasong ni multhanginga ako a Jisas nge la. Na toko aken, ini peti elonga i motungtung, i es ol avele, ma i ngo vet inga a ring, na toko or penel kene o potun tomo i nge ile ngosel. \v 4 Na vel i vual rintet nge toko na sengre, ma wop e avele ako aro o paeso toko aken a Jisas nge la. Ma o sorau vel powe roro e wop ako ru Jisas i voth vengtun nge, ma o patio we a ni peti motungtunga ile ngosel ma o pamonlolu i ruru a Jisas nge la. \v 5 Na Jisas i thopol ole lemioong, ma i ria ni peti motungtunga aken ve, “Tuk, God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.” \p \v 6 Na toko pamirealinga pelie nge a Moses ile patorong or mun ako ru o men, na a or nge kene, olemi vene, \v 7 “I vova ake i oma riong venen aken, e? Aken i voltet a God. Toko e i pavurvur avele, God inga i pavurvur ako aro i patitepot toko ile vothung kerenga.” \p \v 8 Na Jisas ilemi mire nge olemi, ma i nina or ve, “I vova ake lomumu i venen aken, e?” Ma i ria mun or ve, \v 9 “Riong kathnga i semel ako aro tho ria i a ni peti motungtunga ake nge, e? I klip avele ako aro tho ria toko e ve, ‘God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.’ Eneke thomu o pavurvur aro o thopol lek riong potoi avele. Aveto i klip nge ako aro tho ria toko e ve, ‘Plosa mo ela lom ngosel mo wong es.’ Eneke thomu o pavurvur ako aro o thopol lek riong potoi. \v 10 Maken aro tho ri riong klipnga aken, eneke tho sis ve aro lomumu mire ako ve, Toko Pomnga Itun ile engenging ake ru a ulue i voth, na i pavurvur nge toko na sengre ole vothung kerengare patitepotnga.” \v 11 Mako i ria ni multhanginga aken ve, “Tho ria wong, ong mita, mo ela lom ngosel, mo wong es a lom vel.” \v 12 A ur e avele nako toko aken i mita, ma i ela ile ngosel, ma i es ol. Ma or vusnga o thopol i, ma o kukuk. Na or alavusnga o risea a God nge. Ma o ria ve, “Nomenga ako me i pavurvur ponange ake, te thopol ur e avele i vene ake.” \s1 Jisas i leng a Livai, na i oma riong agelalnga ako i ranga ve ini vuralinga. \r (Matiu 9:9-13; Luk 5:27-32) \p \v 13 Na Jisas i lo werer mun a thei a pamonlel a Galili, na toko na sengre pom ako o velpoltun mun i, ma i patoral or. \v 14 Na i es la, ma i thopol a Livai\f + \fr 2:14 \ft Livai iion aininga ini a Matiu\f* ako ini a Alpius itun, i menen a takis ulnga a vel. Ma i ria i ve, “Aro wong panes tho.” Na a ur e avele, nako toko aken i mita, ma i panes ol a Jisas. \p \v 15 Lama Jisas ome ile wainlangaere o es a Livai ile vel. Na toko pulua mun o panes i lamako o meno a Livai ile vel, ma o an tomo e takis elngare na toko le vothung kerenga mun pelie. \v 16 Na Parisire, na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o thopol a Jisas ako i men, ma i an tomo e takis elngare na toko le vothung kerengare. Ma o nin a Jisas ile wainlangaere ve, “I vova ake Jisas i an tomo e takis elngare na toko mun pelie ako or alavusnga ole vothung kerenga, e?” \p \v 17 Ma Jisas i nongpol i, ma i ria or ve, “Areko olemi ve o sivenga aro o es a vuralinga nge avele, ini inga areko oni multhang ako aro o es a i nge. Tho velpol ake ve aro tho leng inga areko ole vothung i vengveng, kene avele. Tho velpol ake aro tho leng inga toko na sengre ako ole vothung kerenga, mo aro o eksing ole mimiong.” \s1 Jisas i ranga ve ini toko ako i peange ponganga. \r (Matiu 9:14-15; Luk 5:33-35) \p \v 18 Na nge nang omole ako ina Jon ako ini toko paninuonga ile wainlangaere, ome Parisire, o sem. Na toko pelie o nin a Jisas ve, “Ake ini a Jon ile wainlangaere na ine Parisire mun, o sem, ake vene na o panes ake ini pompomere ole vothung. Na i vova ake lom wainlangaere o sem avele, e?” \p \v 19 Ma Jisas i olal ole riong e riong agelalnga ve, “Aro ve toko na sengre o es nge sungaling a aning, aro o an eve o sem? Avele, i pavurvur aro o sem avele. Aro ve toko peange ponganga i voth tomo e or, aro o an inga naro o sem avele. \v 20 Na nge nang e ako panen aro o eltetpot peange ponganga aken a or nge. Aro nge nang aken, aro o sem, eneke olemi kene i kerere.” \s1 Jisas i patoral or nge ako ile pamirealing ponganga i pavurvur aro i es tomo nge patoraling neginga avele. \r (Matiu 9:16-17; Luk 5:36-38) \p \v 21 Lama i patongrum mun i a or nge, e riong agelalnga ve, “Aro ve lavlav omole ako i negi naro i minra, mothong tova italalo tomo i nge lavlav epee ponganga ako i wolo rongan, aro vene mo i monteto mun lavlav neginga aken mo i minra rintet. \v 22 Na toko e i mothong tova aro i save vain ponganga nge thei pokin ako ini mekerem peti neginga, eneke i pavurvur aro i lowimpot avele. Aro vene mo aro vain i lothunpot mo aro thei pokin aken ru vain i voth nge, aro i vupol mo vain i lel pautet. Naro or paini o kerenga. Aveto i sivenga ako aro i save vain ponganga nge thei pokin ponganga ako aro or alaini aro o sivenga.” \s1 Jisas ile pamirealing nge nang rialonga ako aro i pavurvur toko aro i el opoesaling nge. \r (Matiu 12:1-8; Luk 6:1-5) \p \v 23 Nge nang rialonga omole ako Jisas ome ile wainlangaere, o es a ometa lemi. Na ile wainlangaere o avtha ole sovengalo na o vurpot wit monnga, na o eses, ma o an rum so i. \v 24 Lama Parisi pelie o ria Jisas ve, “Wong thopol vet lom wainlangaere, o vova ake o avsa a Moses ile patorong nge nang rialonga, e?” \p \v 25 Lama Jisas i ria or ve, “Thomu o tital tenesing a God ile erere lale, nge ur ako ler nepes a Devit i oma i nomenga, aveto ava lomumu mire senu nge avele. Nge wop lemi aken Devit ome ile tokokoere mesipun or, eneke oa aning avele. \v 26 Lama o velpol a Lotu Tepun a Vel, nge wop lemi ako Abiatar i voth ini prisre oa pomnga. Ma Devit i eso nge, ma i an bret ako ini sungong ako a God nge. Na bret aken kene i riri rintet na o pavothal nge na ini inga prisre oenga o anan i. Aveto Prisre oa Pomnga aken i sungu i a Devit nge, ma i an i, ma i sungu mun pelie a ile tokokoere nge, ma or alavusnga o an i. Na God i paomelal vet or avele.” \p \v 27 Lama Jisas i ria Parisire ve, “God i pamen it ve aro te opoesal nang rialonga avele, aveto i pamen nang rialonga ake ve aro i opoesal inga it. \v 28 Mako Toko Pomnga Itun, ini mukalinga mun nge nang rialonga.” \c 3 \s1 Jisas i pamimi toko omole ako imeni morungrung nge nang rialonga. \r (Matiu 12:9-14; Luk 6:6-11) \p \v 1 Jisas i eso mun a Judare ole lotuonga a vel lemi, ma i thepol toko omole ako imeni morungrung, imeni morungrung ma i omkolo. \v 2 Na Parisi pelie ako o voth mun, oa pun ako ve, o thopol senu a Jisas, aro i naktet werer toko aken imeni nge nang rialonga eve aro avele. Aro ve Jisas i pamimi toko aken nge nang rialonga, aro o teltun ia. \v 3 Lamako Jisas i ria toko meni morungrunga ve, “Espot me mo mitpot a mukaling ake.” \p \v 4 Lamako i nina or ve, “Nge ler patorong aro te oma vava nge nang rialonga, e? Aro te pamimi nge, eve aro te pun rin nge?” Aveto o men porengreng ol inga, na o ria ol avele. \p \v 5 Na Jisas i theu thea ma ilemi kling rintet nge or. Ilemi kerere rintet, eneke olemi mire nge lemi esaling avele. Na Jisas i ria toko meni morungrunga aken ve, “Menum vengvengpot mo menum savelvelu.” A ur e avele, nako imeni savelvela ol, na imeni morungrunga aken i sivenga werer mun. \v 6 A ur e avele na Parisire o mita, lama o es. O es ma o men tomo nge a Herot ithangangaere, or alavusnga o rirum nge sovengalo ako aro o so rin a Jisas nge. \ms1 Jisas i pangopat ile engenging, ave ile pen lemiare olemio nge i avele \mr (Vonge 3:7–6:6) \s1 Toko pulua o mumrongtun a Jisas. \r (Matiu 12:15-16; Luk 6:17-19) \p \v 7 Jisas ome ile wainlangaere o es werer a thei a pamonlel a Galili ma pulua pomnga o paneso ir, pelie ole a epee a Judia, na pelie ole a Galili, \v 8 na pelie a Jerusalem, na pelie mun ole a epee a Idumea, na pelie ole a epee ako a thei a Jordan, pelie mun ako ole rem or aini ako a Tair ome a Saidon. Toko na seng pulua o panes a Jisas, eneke o nongpol nge pathepolong areko Jisas i oma i. \v 9 Aveto Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho sis wok e. Na aro ve toko na sengre o pasipsopal tho, aro tho roa nge.” \v 10 Eneke Jisas nomenga, i pamimi ni multhanginga pulua, na ni multhanginga mun pelie o engeng ve aro o krim a i nge. \v 11 Na aro ve tamata kerengare o thepol a Jisas, ma o koru oeve na o ria i ve, “Wong ake ini a God Itun.” \v 12 Aveto Jisas i pator engeng or ve, o mothong tova o pamilem ako ini ao. \s1 Jisas i therum ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini. \r (Matiu 10:2-4; Luk 6:14-16; Pakeke 1:13) \p \v 13 Jisas ome ile wainlangaere o esa e tete omole, mo i therum pelie a or nge. \v 14 Ma i therumpot mule pa omole pothoi or aini ako a or nge mo aro o voth tomo nge i, naro i pake or nge panongpolong. \v 15 Naro i sungu engenging a or nge, i pavurvur ako aro o wistetpot tamata kerengare. \v 16 Na or re ake ini toko mule pa omole pothoi or aini ma oion vene: I eksing a Saimon iion ve ini ol i a Pita. \v 17 Na Sebedi itun aini, Jems ome a Jon, Jisas i apetpot or paini oion ponganga Boanerges, or paini oion mirenga aken ve or ini toko multhanga ranga ve ini sepsa ile akrungong. \v 18 Lamako Jisas i apetpot mun toko or limpenel ako ini a Andru, na Pilip, na Bartolomiu, na Matiu, na Tomas, na Jems ako ini a Alpius itun, na Tadius, na Saimon ako i voth a toko avlung ako o apet i ve ini Selot,\f + \fr 3:18 \ft Selot i mirenga ako ve, i voth e toko avlung ako o sis ve aro o pun tomo nge Romre ole gavman mo osivenga o theal ol or\f* \v 19 ome a Judas Iskariot ako aro panen i eksingu ilemi mo i sungpot a Jisas a ngarangre omeni. \s1 Pelie kene o ri ve Satan i opoesal a Jisas. \r (Matiu 12:25-29; Luk 11:17-22) \p \v 20 Lamako Jisas i es a rebo ma i eso a vel omole lemi ome ile wainlangaere, na o an vet avele, eneke toko na sengre pom ako o mit kalual or. \v 21 Lama Jisas ilengare o nongpol mun ako Jisas i velpol mun lale. Ma o es a i nge, eneke o rivenga sapang ngongong i mo o rere i. \p \v 22 Na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o plosa a Jerusalem ma o es mun a i nge, ma o ri ve, “Ina Satan ako o apet i ve ini a Belsebul i rero a Jisas.” Ma ole riong omole mun vene, “I wistetpot mun tamata kerengare, nge tamata kerengare ole mukalinga ile engenging.” \p \v 23 Lama Jisas i leng or a i nge me ma i patongrum i a or nge vene, “I vava, Satan i pavurvur ako aro i wistetpot mun a Satan, e? Avele, i pavurvur avele. \v 24 Aro ve rem omole ako o omreu pel mo o or ainiu mo o pun werer mun pel, vene aken aro rem aken i vus. \v 25 Na ranga ve ini mun i net omole ako aro o pun werer mun pel osivenga, aro net aken aro o vus. \v 26 Na aro ve Satan ilengare o pun werer mun pel osivenga, aro o engeng ol avele, aro or alavusnga o vustetu. \v 27 Na aro ve toko e i koro a toko engenga e ile vel lemi, aro i kin tel i lamoko aro i kem ol ile ur elonga.” \v 28 Lama Jisas i ria mun or ve, “O nongpol senu, God i pavurvur ako aro i patitepot toko na seng ole vothung kerengare, na ole voltetong nge tokokoere. \v 29 Aveto aro ve toko e i voltet nge Oni Riringa ile omaing, i pavurvur aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken avele. Ile vothung aken aro i ngo reletun ol.” \p \v 30 Jisas i ri vene re aken, eneke ilemi rum riong ako o valel i nge ako o ri ve tamata kerenga i rero i. \s1 Ina Jisas inina ome ititeinre o es a i nge la. \r (Matiu 12:46-50; Luk 8:19-21) \p \v 31 Lamako Jisas inina ome ititeinre o velpol a i nge ma o mit inga a vel thekia, okei song nge i ve aro i espot tel a or nge me. \v 32 Toko na seng avlung aolonga o mit kalual a Jisas, ma o ria i ve, “Ninom ome titeumre or ako o mit tetal ong a lalanga.” \p \v 33 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ria thomu, thomu o rivenga ninek anga? Na titeik angare?” \p \v 34 Mako i the a toko na sengre ako ru o men kalutun i, ma i ria or ve, “Thopol vet, thomu aken ru o men, thomu re ake ini ok ninaere na titeikre, \v 35 eneke areko o panes a God ilemi or alavusnga aken or ini titeikre, lulukre na ok ninaere.” \c 4 \s1 Riong agelalnga nge toko oinga. \r (Matiu 13:1-9; Luk 8:4-8) \p \v 1 Na nge nang omole ako Jisas i voth a thei a pamonlel a Galili, ma i patea ile pamirealing nge toko na seng pom ako o mit kalual i. Na o mit kalual i vene aken, mako i roa nge wok ma i mona mon inga ako a thei wopo, na toko na sengre o mit a wonwon po. \v 2 Ma Jisas i patongrum mun or nge riong agelalnga pulua. I pamireal or ve, \v 3 “Aro thomu o nongpol i, toko omole i es a ia ometa mo aro i thas ine wit monnga. Ma i ela ile wit monngare ma i ulvathar i. \v 4 I ulvathar i a ometa ma pelie o matu a sovengalo, aveto menre o an ir. \v 5 Na wit monnga pelie o matu mun a um pipo ako ulue sivenga nge avele. Wit aken monnga i metaplo viri viri inga. \v 6 Ave nang i in or makola o menine, eneke oriripi i teu la avele. \v 7 Lama wit monnga pelie mun o matu a kiki lemimi. Ave kiki i otuntunu or ma o rin rin, ma o mon ol avele. \v 8 Ave wit monnga pelie o matu a ulue sivenga nge, ma o metaplo senu. Ma o mon senu. Wit monnga pelie o mon ma omonnga mule pa me inga, na pelie o mon pompom tie ma omonnga or mule pa limae, na pelie o mon rintet ma omonnga or mule pa mule.” \p \v 9 Jisas i rirum i a or nge vene aken lama i pator mun or nge ve, “Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.” \s1 Tepun ako Jisas i ri riong agelalngare a tokokoere nge. \r (Matiu 13:10-15; Luk 8:9-10) \p \v 10 Lama Jisas ienga i men ol, na ile wainlangaere na tokokoe pelie o velilou mun pel. O es a i nge la, ma o nin a Jisas nge ile riong agelalnga mirenga, ako i patongrum i a or nge. \v 11 Lama Jisas i ria or ve, “Aro tho ritet thomu nge a God ile riong tepun ako i ngo kine nomenga ako nge ile menong e nepes. Aveto areko o men mela e tho, o nongpol inga ako ini lek riong agelalnga ako tho patongrum i a or nge, olemi mire nge mirenga avele. \v 12 Mako i ranga ve ako God ile erere i ri nge, ma i ri ve, \q1 “O thopol ur pelie, \q2 aveto o thopol senu i avele. \q2 Ma o nongpol riong ti pelie, \q2 ave o nongpol senu mirenga avele. \q2 Aro ve olemi rit venen aken avele, \q2 aro o eksing olemi, \q2 naro God i patitepot ole vothung kerenga.” \rq Aisaia 6:9-10\rq* \s1 Riong agelalnga mirenga nge toko oinga. \r (Matiu 13:18-23; Luk 8:11-15) \p \v 13 Jisas i ria or ve, “Lomumu mire senu nge lek riong agelalnga mirenga nge toko oinga avele, e? Na aro ve lomumu mire nge avele, i pavurvur aro lomumu mire senu mun nge lek riong agelalnga pelie mun avele. \v 14 O nongpol i, toko oinga, i o ako ini a God ile riong. \v 15 Na wit monnga ako i matu a sovengalo, o ranga ve ini toko na sengre ako o nongpol a God ile riong, ave Satan i velpol virial, ma i eltetpot riong aken i ngo a oopo lemi. \v 16 Ranga ve ini mun i wit monnga ako i matu a um pipo, i ranga ve ini areko o nongpol virial riong na olemi sivenga virial mun nge. \v 17 Aveto i teo a oopo lemi avele, mako i voth palolo avele. A ur e avele na matheong na sisisong i velpoltun or, eneke o panes vet inga Panongpolong Sivenga, mako o modopu i. \v 18 Na wit monnga mun pelie o matu a kiki lemimi, o ranga ve ini toko na sengre ako o nongpol tel riong, \v 19 ave mimiong ulue anga ake i velpoltun or, na i otuntun or na o theseal ur elonga na umtun. Ma ur elonga areke i seltun a God ile riong kena aro i penthal mo aro i mon ol a oopo lemi avele. \v 20 Na toko na sengre pelie, o ranga ve ini wit monnga ako i matu a ulue sivenga. O nongpol riong na o papomnga i na olo wom nge ma ranga ve ako o mon, pelie o mon ma omonnga mule pa me inga, na pelie o mon pompom tie ma omonnga or mule pa limae, na pelie o mon rintet ma omonnga or mule pa mule.” \s1 I sivenga ako aro te pamona the lalainga roro. \r (Luk 8:16-18) \p \v 21 Jisas i ria or ve, “Aro ve toko e ako i pasiseo ile the lalainga e, i mothong tova i pasopalu i, na i mothong tova i pamen kineo i a ring thewo, avele i sivenga ako aro i pamona i roro mo aro i lala senu a pen elonga. \v 22 Ranga ve ini riong sivenga ako olemi mire senu nge mirenga avele. Panen aro olemi mire senu ol nge. \v 23 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.” \p \v 24 Lama Jisas i ria or ve, “Aro lomumu rum senu lek riong ako ong nongpol i. Aro ve lomumu avrumal senu i, aro God i sung werer mun ile mire aolonga a wong nge. \v 25 Na aro ve toko e aro i krim engeng a God ile riong, aro God i sungu mun mire pom a i nge, nge ile riong. Na aro ve toko e i nongal nge a God ile riong avele, aro God i eltetpot werer ile mire nge a God ile riong aken a i nge.” \s1 Jisas ile riong agelalnga nge won monnga ako i metaplo. \p \v 26 Jisas i ria mun or ve, “God ile menong e nepes, i ranga ve ini toko omole ako i o won monnga a ulue. \v 27 I ou i lama i es a rebo. I nokolkol, lama i oma, lama i thopol won monnga aken i metaplo lale. Na i metaplo vava? Toko ako ilemi mire ol nge ole metaploing pelie ol avele. \v 28 Ulue inga ako i pametaplo i ma i poma. Ma i parongpot ithoing lama imeninire o tepot ol. Mako i mon ol lama monnga i vunvun. \v 29 Lama toko aken i thopol i ako i motu, mako i es ol ma i vur i.” \s1 Jisas i ria or nge riong agelalnga nge won monnga posnga atiko. \r (Matiu 13:31-32; Luk 13:18-19) \p \v 30 Lama Jisas i ria mun or ve, “Aro tho panineu mun thomu nge a God ile menong e nepes kene i vava, e? Aro tho patongrum ol i e uneke ol, e? \v 31 God ile menong e nepes i ranga ve ini won monnga posngaingati ako o apet i ve ini ‘Mastet.’ Ine won monnga aken ako i wipot ma i matu a ulue, i posngaingati nge won monnga elonga. \v 32 Lamako i metaploa ma i aolonga nge won oinga elonga. I parongpot imenini elonga, ma men elonga o vus me ma o oma ole ring nge.” \s1 Jisas i panongpol nge riong agelalnga inga. \r (Matiu 13:34) \p \v 33 Jisas i panongpol inga toko na sengre nge riong agelalnga. I patongrum i nge or, nge a God ile riong ako aro i pavurvur nge ole mire. \v 34 Jisas i ri inga riong agelalnga a or nge, aveto aro ve i men tomo nge ile wainlangaere oenga aro i ria or nge ile riong agelalnga mirenga. \s1 Jisas i ria thue na thei le lolikong ma o poreng. \r (Matiu 8:23-27; Luk 8:22-25) \p \v 35 Nge penienga wopo e nang aken Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Aro te mon a thei a pamonlel a wo epee.” \v 36 Lama Jisas ome ile wainlangaere o plos lelpot toko na sengre oa, ma o ro a wok nge. Jisas i menu na ile wainlangaere o sauth. Na wok pelie ako o paneso wok ako Jisas i men nge. \v 37 Lama thue aolonga na thei le lolikong i velpoltun or ma i engeng, i sivalu sivala wok ma pa omole tova o vlu. \v 38 Jisas i nokolkol a rumongaling a wok lemi ma i lung a ia lung. Mako ile wainlangaere o pamimeta i, ma o ria i ve, “Lomum i voth nge it avele? Pa omole re ake aro te vlu.” \p \v 39 Ma Jisas i mita ma i vol thue ome thei le lolikong mo o porengu na i akrisal thei ve, “Wong mothong ol na wong poreng na wong ngo thau.” A ur e avele nako thue i porengu na thei i ngo thau. \p \v 40 Ma Jisas i ria ile wainlangaere ve, “O mothong tova o ngange. Ava lomu lemioong kek tie avele ako aro tho pamimi thomu, e?” \p \v 41 Mako o ria werer mun pel osivenga ve, “Ini toko le vanga ake, thue ome thei, o nongal i, e?” Mako o kukuk rintet nge i. \c 5 \s1 Jisas i wistetpot tamata kerenga a toko ngongong nge. \r (Matiu 8:28-34; Luk 8:26-39) \p \v 1 Jisas ome ile wainlangaere o velpol a thei a pamonlel wo epee, a epee a Gerasa angare nge. \v 2 (v 2b) Na toko omole ako i voth, ako tamata kerenga i voth a i nge. \v 3 Na i vul vet inga ako a vuvepun. Na tokokoere o pavurvur aro o kin i avele, \v 4 Aveto nomenga o tongporum ieve na imeni kinnga nge sen, aveto i uriro i re lale, eneke i engeng rintet ma i pavurvur aro toko e aro i theal tetal ile avele. \v 5 Na nge nang elonga na pemliknga i men inga a vuvepun na i es mun a tete, na i wal kerere na i el mun um ma i soriro isivenga nge. \p (v 2a) Lamako Jisas i ru a wok nge na toko aken i es ako a vuvepun me, \v 6 ma i thepol a Jisas melanga ma i tho tuntun i ma i koru ieve nge i na ipo tiru. \v 7 Ma i lenga viringa a i nge la ve, “Jisas wong ini a God Itun ako a Pen a Urvet. Wong es ake me mo o oma neke e tho, e? Nge a God iion tho nong tangosing a ong nge ve, mothong tova pakerenga tho.” \v 8 Ma tamata aken i ria vene aken, eneke i ngange rintet nge a Jisas ile riong ako i ria i nge ve, “E tamata, ong lopot a toko aken nge.” \p \v 9 Lama Jisas i ria i ve, “Iom anga?” Ma i olal i a i nge ve, “Iok a Pulua, eneke engek avele them pulua.” \v 10 Ma i nong a Jisas nge mo i mothong tova i wistetpot tamata kerenga areken a wop relnga e. \p \v 11 Na kie avlung ako o an a pen sa thewo. \v 12 Na ine tamata kerengare o nong a Jisas nge ve, “Aro wong wistetpot inga them mo them eso a kiere nge.” \v 13 Lamako Jisas i ri ve i sivenga, mako o korpot ol, ma o eso ol a kiere nge, mako kie avlung aken o lo. Na oa titaling i pavurvur nge or 2,000, ma o lou a pen kei thewo ma o opthou la, mako o vlu a thei lemi, ma or alavusnga o rin rin ol. \p \v 14 Lamako ine kie theal tetalngare o lo, makola o ria rem lemiare na areko o voth a rem pomnga. Mako toko na sengre, or alavusnga o es mo o porumtet vet ur aken Jisas i oma i. \v 15 Na o es makola o velpol a Jisas nge, ma o thopol toko ako nomenga tamata kerengare o voth a i nge, ako i men pisu ol ma i teunu ol teunong, na ilemi nineu ol. Lamako o es ma o thopol i, ma o ngange rintet nge ur ako Jisas i oma i. \v 16 Lamako areko o thopol a Jisas ako i wistetpot tamatare, o rurum ol i a toko na sengre nge, nge ur ako Jisas i oma i a toko aken nge, ma o rurum mun nge kie areko o vlu. \v 17 Lamako areko ole a epee aken, o nongpol i, ma o nong engeng a Jisas nge ve aro i lostetpot a ole epee. \p \v 18 Mako, Jisas i ro a wok nge. Ave toko aton ru nomenga tamata kerengare o voth a i nge, i nong engeng a Jisas nge ve, “Tho sis ve aro tho panes wong.” \v 19 Aveto Jisas ini plong ve aro i panes i. Ma i ria i ve, “Ong lo werer a lom vel la, mo ong panongpol lomngare, na panongpol or nge opoesaling ake Toko Pomnga i oma i a ong nge, mo wong ruruma mun ile lemi esaling nge wong.” \v 20 Mako toko aken i es, ma i panongpol ol a epee ako a Dekapolis.\f + \fr 5:20 \ft Dekapolis i mirenga ako ve, rem pomnga or mule pa omole o voth nge\f* Ma i panongpol ol or nge a Jisas ile opoesaling nge i. Mako toko na sengre o nongpol i ma o kukuk nge. \s1 Jisas i pamimi seng or aini. \r (Matiu 9:18-26; Luk 8:41-56) \p \v 21 Lama Jisas ome ile wainlangaere o roa e wok. Ma o sauth mala o volil werer mun a thei a pamonlel a wo epee. Mako toko na sengre pom ako o mit kalalual a Jisas a wonwon po. \v 22 Na toko omole ako i es a Jisas nge me, ma iion a Jairus, ako ini lotu a mukalinga, ma i thopol a Jisas, ma i koru ieve na ipo tiru a i nge. \v 23 Ma i nong mos inga a Jisas nge ve, “Tuk posnga omole ako, ini seng, toth aro i rin. Aro ve ong es la mo ronga menum a i nge aro i mimi werer mun.” \v 24 Lamako Jisas i nongpol i ma i mita ma i paneso i. \p Na toko na sengre pom ako o paneso mun i ma o mit kalalual i. \v 25 Mako seng omole ako i voth tomo nge or, kene sengre oa ni multhanging ako o thopol ngov i pesrou a i nge avele, ma i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or aini. \v 26 Nomenga vet ako me i es evelelnga a toko vuralinga nge, ma i pavustetpot ile umtun lale, aveto ni multhanging aken a i nge kene i vus vet avele. Ma ia ni multhanging aken i aolo inga la. \v 27 Lamako seng aken kene i nongpol a Jisas ile omaing kimanga, ma i kene i sulo tomo nge toko na sengre, ma patongti i es ma i mito a Jisas ikime, ma i vugir kine inga Jisas ia teunong. \v 28 Eneke patongti ilemi inga ve, “Aro ve tho vugiro inga a Jisas ia teunong aro tho sivenga werer.” \v 29 Mako i vugiro a Jisas ia teunong, na a ur e avele nako ia ni multhanging aken i vus. Ma i rov ol ini peti ako i vthopot ol. \p \v 30 I vene re aken, na Jisas ilemi mire ako ile engenging pelie i espot a i nge. Mako i the singal werer a toko na sengre oa wop. Ma i nina ve, “Anga i vugiro lek teunong, e?” \p \v 31 Na ile wainlangaere o nina i ve, “I va, pulua ake o mit kalual ong na ong nina ve, ‘Anga i vugiro tho, e?’” \p \v 32 Aveto Jisas rongan i theu thea, eneke ia pun ako ve, ilemi mire nge anga ako i vugiro i. \v 33 Na seng aken i rov mimiong, ma i ngange rintet, ma i es mala i koru ieve a Jisas itheki lemi, ma i pamilempot ia ni multhanging aken a Jisas itheki. \v 34 Ma Jisas i ria i ve, “Tuk, ong mimi werer lale, eneke lomumo ve tho pavurvur ako aro tho pamimi ong. Na ong es la na opom lemi aro i vual nge a God ile lemi moring. Na om ni multhanging aken i vus re aken.” \p \v 35 Na Jisas rongan i ri, na tokokoe pelie ako o losa a Jairus ile vel o velpol, ma o ria Jairus ve, “Tum i rin ol lale. E, mala o mothong tova o patheki postun ol toko patoralinga aken.” \p \v 36 Aveto Jisas i nongal or avele. Ma i ria lotu a mukalinga ve, “Ong mothong tova lomum kerere. Aro lom lemioong i engeng a God nge.” \p \v 37 Ma Jisas i rialal wereru toko na sengre ve aro o mothong tova o panes i la. Mako Pita na Jems ome itein a Jon, or toko me inga ako aro o panes i. \v 38 Ma o es mala o velpol a vel. Ma Jisas i nongpolpot ole keking ako pelie o tang na pelie o walal. \v 39 Ma Jisas i eso a vel, ma i nina or ve, “Thomu o kektun pel na o wal nge neke? Wainlanga atiken i rin avele, i nokolkol inga aken.” \v 40 Na o nongpol i venen aken ma o ngenge lital i. \p Aveto Jisas i pakealalpot or a lalanga na i velilo inga wain itema na inina na ile wainlanga or me, mako o eso a vel lemi epee ako wain atiken i ngo nge. \v 41 Ma Jisas i krimu imeni ma i ria i nge Judare okei ve, “Talita kumi,” riong aken i mirenga ve, “Tho ria wong seng wainlanga aken, ong mita.” \v 42 Mako seng wainlanga atiken i mita. Ma i esu esa ol. Na areko o thopol i, kene o kukuk. Na seng wainlanga atiken ia tovu po or mule pa omole pothoi or aini. \v 43 Aveto Jisas i pator engeng mun or ve, “O mothong tova o pamilempot ur ake tho oma i lale.” Ma i ria or ve, “Thomu o sungu aning tie a seng wainlanga atiken nge mo i an i.” \c 6 \s1 Toko na sengre a Nasaret o pilalpot a Jisas. \r (Matiu 13:54-58; Luk 4:16-30) \p \v 1 Jisas ome ile wainlangaere o plospot nge rem aken, ma o es ol a ile rem tepun a Nasaret. \v 2 Lamako nge nang rialonga, Jisas i patea ile pamirealing a Judare ole lotuonga a vel lemi. Na toko pulua o nongal inga ile pamirealing. Ma o kukuk nge ile pamirealing ako o nongpol i. \p Ma o nin pel osivenga ve, “Anga i pamireal i nge mire aolonga aken? Ile mire aolonga aken i es vanath me? Na i oma mun omaing engenga vava? \v 3 Toko ake ini vel aringa ako ini a Maria itun, na ititeinre ini a Jems na Joses na Judas na Saimon ome ilulunre kene o voth tomo mun nge it.” Mako or vusnga o kelelal i. \p \v 4 Ma Jisas i ria or ve, “God ile riong elnga kene o papomnga i a pen elonga. Aveto ile pen lemiare na ile netre na ititeinre, or vusnga o pavthongal i.” \v 5 Ma Jisas i pavurvur aro i oma omaing engenga pelie a ile pen avele. Aveto i montun inga ni multhanginga pelie na i pamimi or. \v 6 Ma Jisas i kukuk nge ile pen lemiare, ako olemio nge i avele. \ms1 Jisas i pangopat ile engenging, ave ile wainlangaere olemi mire mos nge avele \mr (Vonge 6:6–8:21) \s1 Jisas i pakeot ile wainlangaere nge omaing. \r (Matiu 10:9-14; Luk 9:1-5) \p Na Jisas i plos lelpot ile pen aken, ma i panongpol a rumrem, na i pamireal nge a God ile riong. \v 7 Lamako i leng veliloalo ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini, ma i pakepot toko or aini aini, na i sungu ile engenging a or nge, ako aro o wistetpot tamata kerengare nge. \p \v 8 Ma i rial or vene, “Aro ve thomu o es, thomu o mothong tova o el ur pelie nge lomu esong. I sivenga ako aro thomu o el inga lomu eel, na o mothong tova o el aning, na o mothong tova o teloval lomu alal, na lomu umtun. \v 9 Na i sivenga ako aro o uno lomu esonga a evomu, naro o teunu inga lomu tekruk omole. \v 10 Na aro ve thomu o velpol a rem e, na aro ve toko e i nongpoo thomu, i sivenga ako aro thomu o voth inga e vel aken mola i pavurvur ako aro thomu o lospot e rem aken. \v 11 Na aro ve toko na seng nge rem pelie, o nongpoo thomu avele, eve o nongpol lomu riong avele, i sivenga ako aro thomu o plos lelpot rem aken, naro thomu o tepluspot rem aken a vuvus a evomu salemi a tokokoere otheki, mo ini ole paatealinga ako o nongal nge a God ile riong avele, mako aro ole vothung kerenga aro i ngo reletun a or nge.” \p \v 12 Lamako, Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini, o es, ma o panongpol toko na sengre, mo aro o eksing olemi, naro o modop ole vothung kerengare. \v 13 Na o wistetpot tamata kerengare. Na o taul ni multhangingare pom oni peti mako o pamimi ni multhanginga areken. \s1 Herot i nongpola a Jisas ile omaing ma ilemi ngo pelekpol nge. \r (Matiu 14:1-2; Luk 9:7-9) \p \v 14 Ina Herot ini mukalinga na ini nepes. I nongpol a Jisas ile wainlangaere ole omaing ako i kima, eneke i nongpol tel a Jisas ile omaing kimanga ako i song a pen elonga. Ma pelie kene o ri ve va ini a Jon ako ini toko paninuonga. Ma o ri ve va i mimi werera a vuvepun. Ako ini toko ako i oma pathepolong engenga areken. \p \v 15 Na toko pelie, kene o ri ve ake va ini a Elaija. Na toko pelie mun, o ri ve avele, i ranga ve ako ini a God ile riong elnga omole ako i velpol nomenga nge toko pompomere. \p \v 16 Herot i nongpol i ma i ri ve, “Ake ini a Jon. Nomenga ako tho pakepot lek tokokoere ma o soropot ikei, i mun re aken i mimi werera mun.” \s1 Tenesing nge a Jon ako ini toko paninuonga ile rinong. \r (Matiu 14:3-12) \p \v 17 (v 17b) Nomenga ako Herot i ewoa itein a Pilip iewo sengenga, ako iion a Herodias, ako itein i ewoa tel i, aveto Herot i pamuespot i a itein nge. \v 18 Lama Jon i ria Herot ve, “I sivenga avele ake ewoma mun teum iewo sengenga, vothung aken i sivenga avele.” \v 19 (v 19a) Na Herodias i nongpol i ma ilemi klingtun a Jon, (v 17a) mako Herot i pakepot ile tokokoere mo o es mo o rere a Jon mo o paeso i a mang a midenga lemi. (v 19b) Aveto Herodias i ri ve aro i so rin a Jon. Aveto i pavurvur avele. \v 20 Eneke iewo tomonnga i ngange nge a Jon, na ilemi mire nge a Jon ako ini toko vengvenga na ini toko riringa. Na Herot ilemi sivenga nge a Jon ma i ri ve mo i nongpol vet inga ile riong. Aveto Herot ilemi i ngo pelekpol nge a Jon ile riong. \p \v 21 Mako nge nang relnga e, Herodias ilemi rumu sovengalo e ako aro i pun a Jon nge. Na iewo tomonnga i oma aning aolonga ako i paateal nang ako inina i pop i nge. Ma ikei song ile tokokoe pulua na ile omainga a mukalingare, na punongare ole mukalingare ome toko pompomengaere ako a epee ako a Galili. \v 22 Lama Herodias itun ovotenga i velpol ma i sesu a Herot ome tokokoe areko o men nge aning aken a otheki ma olemi sivenga. \p I ses ma vus mako Herot i ria i ve, “Ong ria tho nge, nge uneke ako ong sis ve aro tho sung i nunganga a ong nge. Na tho ri nunganga, \v 23 aro ve ong nong ur kathnga, aro tho sung i nunganga a ong nge.” Ma i ria ve, “I nunganga ako aro tho sungpot inga a wong nge. Tova ong ria tho nge mo tho omreu ok ulue ake nge it aini aro om epee, na ok epee, aro tho oma i nunganga ako aro tho sungu inga a wong nge.” \p \v 24 Lama ovote aken i korpot a on, ma i nina inina ve, “Aro tho nonga ur nekenga ako aro i sung i a tho nge, e?” \p Mako inina i ria i ve, “Ong ria inga mo i sungu inga Jon ipounga a wong nge.” \p \v 25 Ma ovote aken i lo werer mun viri a Herot nge, ma i ria i ve, “Ponange re ake aro ong sungu a Jon ipounga a tho nge. Aro ong rongu i a vituonga nge, mo ong sungu i a tho nge me.” \v 26 Ma Herot i nongpol i, ma ilemi ngo kerere rintet, eneke ini plong ve aro i so rin a Jon. Aveto ilemi ovolil werer mun nge ile riong ako i ria ovote aken nge lale, i ria ve i nunganga na ilemi rum mun nge tokokoere ako o men tomo nge i nge ia aning, o nongpol ile riong ako i oma tel i lale. Ma i pavurvur ol aro i wathalal ol ovote aken ile riong avele. \v 27 A ur e avele na Herot i pakepot toko punonga mo i ela Jon ipounga. Lamako toko punonga aken i es a mang a midenga ma i sorotetpot a Jon ikei ma i ela Jon ipounga. \v 28 Ma i rongu i a vituonga nge, lamako i pasong ol i a ovote aken nge, lama ovote aken i sungu i a inina nge, mo aro inina, ilemi mire nge ve, Jon kene i rin nunganga lale. \v 29 Lamako Jon ile wainlangaere, o nongpol i, ma o es ma o potun a Jon ilopat ol inga ako la a vuvepun ma o tetun i. \s1 Jisas i paan tokokoere ako oa titaling i aoselea 5,000. \r (Matiu 14:13-21; Luk 9:10-17; Jon 6:5-13) \p \v 30 Na Jisas ile wainlangaere ako i pake or nge ile omaing nomenga kene o lo werer, ma o men tomo e a Jisas. Ma o ritet ole omaing nge a Jisas ako o oma i, na nge ole riong areko o ria toko na sengre nge. \v 31 Ma Jisas i ria or ve, “Thomu o es me, mo te es tel a wop e mo te men kine mo te thau it nge.” Jisas i ria or venen aken, eneke toko na sengre kene o velpol rin opisleonga a or nge, ma Jisas rea kene omei e avele ako aro o men nge mo o paengengo oopo lemi nge aning. \p \v 32 Lamako Jisas na ile wainlangaere oenga o roa a wok nge ma o sauth a wo epee ako i meninin. \v 33 Aveto toko pulua ako o atetet a Jisas rea, nge nang re aken, toko na sengre, nge rumremre o plosa, ma o es vengveng nge wop ako Jisas i ri ve i es nge, ma o tho tel, ma o velpol tel a mukaling nge a Jisas rea. \v 34 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o sauth mala o otuno. Ma Jisas i rive i thealo, ma itheki postun nge toko na seng areko o vual, ma i thepol inga or ma ilemi esal rintet nge or. Eneke o ranga ve ini sipsip areko othealnga avele, lamako i patea mun ile pamirealing nge ur puluanga a or nge. \p \v 35 Lama penieo, ma nang i men a ile ring, ma ile wainlangaere o nina i ve, “Nang i sivluk lale na te voth kek inga a pen polpolnga, \v 36 mola i sivenga ako aro ong pake werer tokokoere, mo aro o es a rumrem mo o ol oa aning tie.” \p \v 37 Aveto Jisas i ria or ve, “Thomu re aken ako aro thomu o sungu oa aning.” \p O olal ile riong ve, “O, aro ve them ol oa aning aro i pavurvur nge Denarius\f + \fr 6:37 \ft Denarius omole i pavurvur nge toko omole iolonga nge nang omole\f* or 200 moro aken i pavurvur nge or, ave umtun ake i pavurvur avele.” \p \v 38 Lama Jisas i nina or ve, “Omu bret or pova? Thomu o thopol vet i.” \p O es mala o thopol i, lama o lo werer me ma o ria i ve, “Emem bret or lim inga ake, na silang or aini.” \p \v 39 Ma Jisas i ria ile wainlangaere mo o ria toko na sengre, mo o men avlung avlung. \v 40 Lamako o oma i ranga ve ako Jisas i ria or nge. Mako o menu, ma avlung pelie mule pa lim, na avlung pelie mule pa mule. \v 41 Ma Jisas i ela bret or lim ma i velilo tomo i nge silang or aini, ma ipo watha ro a sepsa, ma i ri sivengaing a God nge. Lama i rek reku i nge ile wainlangaere, lamako o sung sung i a toko na sengre nge, na silang mun i veno mun ako, i pasisa i tutun tutun nge toko na sengre. \v 42 Or vusnga o an, ma osa pup leltun oa aning uluo. \v 43 Jisas ile wainlangaere o ela alal aolonga or mule pa omole pothoi or aini ma o inou bret na silang uluo ako osa pup leltun i. \v 44 Na o tital inga totomonere ako o an aning aken ma oa titaling i mul nge 5,000. \s1 Jisas i es roro a thei stha. \r (Matiu 14:22-32; Jon 6:15-21) \p \v 45 Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o roa a wok nge mo o mukal a epee ako la a Betsaida.” Ma Jisas i pakealalpot toko na sengre ako o voth tomo nge i na i sis ve aro ienga aro i voth tel. \v 46 A ur e avele na i pakealalpot toko na sengre ma o es ol, ma Jisas kene i roro a tete polemi ma i nong. \p \v 47 Pen aivuvu ol me, na Jisas ile wainlangaere o mon ol a thei stha rinrinnga, Jisas ienga inga ako i voth a thei wopo. \v 48 Ma i thopolpot or la, ole engenging ol avele nge sauthong, eneke thue i mit telek a thei stha nge anga me, rongan pen ia midingdeng tie na i toth ol ako aro i walpau, lama Jisas i es ol a or nge la, ma i es inga roro a thei stha na ilemi ve aro i pun selepot inga or. \v 49 Aveto ile wainlangaere o thopoltet i ako la i es wot, o rivenga ini mothuk, ma o walal. \v 50 Eneke or vusnga o thopol i, ma o ngange rintet. \p Aveto Jisas i ria or ve, “O mothong tova saluk thomu, ake ini tho, o mothong tova o ngange.” \v 51 Ma i roa a wok nge ma i men tomo ol nge or, lamako thue i poreng, na Jisas ile wainlangaere o thopol aken ma o kukuk nge. \v 52 Eneke o thopol senu a Jisas ile omaing avele nge aning aolonga aken, eneke olemi mire senu mun nge ile engenging rongan. \s1 Jisas i pamimi ni multhanginga pom a Genesaret. \r (Matiu 14:34-36) \p \v 53 Jisas ome ile wainlangaere, o mon a thei a pamonlel a wo epee, ma o otuno a epee ako a Genesaret, ma o otunu oa wok. \v 54 Ma o ru ma toko na sengre nge epee aken o thopol a Jisas, olemi mire ve ake ini a Jisas re ake i velpol a or nge. \v 55 Lamako o thotitet ol a rumrem ako a epee aken ma o ritet nge a Jisas ile esu esaing a ole rumremre, na aro ve Jisas i eso a rem e aro o potuntun ni multhangingare tomo e ole ringre, mo aro o pasong or a i nge me. \v 56 Na nge rumrem areko Jisas i es nge, aro o potuntunpot ni multhangingare mo o pango or a rem lemi, o nong engeng a Jisas mo aro i es, mo ni multhangingare o krimo inga ia teunong ongepo. Aro ve o vugiro inga Jisas ia teunong ongepo, aro oa ni multhanging i vus, mo o mimi werer. \c 7 \s1 God ile vothung kene i mukal nge pompomere ole vothung. \r (Matiu 15:1-9) \p \v 1 Na nge nang omole ako ine Parisi pelie ome toko pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie, o plosa a Jerusalem ma o velpol, ma o velilo pel a Jisas nge. \v 2 Ma o thopol a Jisas ile wainlanga pelie ako o an polpol inga na o paut tel omeni avele. Aken o panes ine Parisire ole patorong avele. \v 3 (Parisire na Juda alavusngare o panes oa pompomere ole vothung ako aro o paut tel omeni lamo o an, aken olemi ve o paonol or mo o riri a God itheki. \v 4 Na aro ve o olpot aning a pen e me, lamo aro o paut omeni. Aken ini ole vothung vet ako o panes oa pompomere ole vothung alavusnga. Ma ranga ve mun nge oa ur elonga aro o paut tel ir ako ranga ve ini thinonga na thei pokin na posonga.) \p \v 5 Lamako Parisi pelie na toko pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie, o nin a Jisas ve, “I vova ake lom wainlangaere o panes toko pompomere ole vothung avele, e? Ako o paut tel omeni avele, na o an inga, e?” \p \v 6 Lamako, Jisas i olal ole riong ve, “God ile pakeke nomenganga, ina Aisaia, ilemi mire senu nge thomu ve, thomu ini toko le apaltitetongare, ma i wat a God ile riong vene: \q1 ‘Tokokoe areke o risea tho nge ole riong, \q2 aveto a oopo lemi kene i melanga rintet nge tho. \q1 \v 7 Ole lotuong a tho nge ini ur polpolnga inga, \q2 eneke tepun kene \q3 o pamireal toko na sengre nge pamirealing ulue anga. \q2 Ole apaltet inga ve, \q2 ole riong aken ini a God ile riong.’” \rq Aisaia 29:13\rq* \p \v 8 Lama Jisas i ria mun or ve, “Thomu o modopu a God ile patorong lale, na thomu kene o krim ol inga ake ini tokokoere ole vothung. \p \v 9 Thomu o ri ve thomu ini toko powe ninengare, aveto lomu mire aken kene ini a God ile riong asisesalnga, na thomu o ri ve mo o krim vet inga ako ini omu pompomere ole vothung. \v 10 Eneke Moses i ri nge ar pompomere ve, \q1 ‘Thomu aro o pavothal nge titomomuere na ninomuere.’ \rq Kisim Bek 20:12\rq* \p Na i ria mun ve, \q1 ‘Aro ve omu e i voltet itema eve inina, \q2 i sivenga ako aro thomu o so rinpot toko aken.’ \rq Kisim Bek 21:17\rq* \p \v 11 Aveto lomu pamirealing kene i venen aken avele, i rel. Lomumu kene i vene: Aro ve toko e i ri ve i opoal inina ome itema nge umtun tie ome aning, thomu o ri ve, i pavurvur aro toko aken aro i ria inina ome itema ve, ‘Lek opoaling posnga atike tho ri ve aro tho opoal thomu paini nge, aro tho sung ol i a thomu paini nge avele, eneke tho monsi nge ako aro tho sungu i a God nge mo i opoal ile lotu nge.’ \v 12 Mako thomu o ri ve i sivenga nge toko aken, ako aro i opoal ol inina ome itema avele ol. \v 13 I nunganga, thomu o panes ake ini pompomere ole vothung nomenganga, make thomu o pavthongal a God ile riong. Na lomu vothung pulua rin ake thomu o oma i.” \s1 Jisas ile pamirealing nge vothung kathnga ako aro i paakop toko a God itheki. \r (Matiu 15:10-20) \p \v 14 Jisas i leng werer mun toko na sengre a i nge, ma i ria or vene, “Thomu vusnga aro o nongpol lek riong, naro lomumu rum senu nge imirenga. \v 15 Aro ve ur e i eso a toko e iopo lemi, i pavurvur aro i paakop toko aken a God itheki avele. Aveto ini inga ur ako i voth a toko ilemi, ma i espot a lalanga, aken ko i paakop toko a God itheki. \v 16 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.” \p \v 17 Lamako Jisas i los lelpot nge pulua ako o nongpol ile riong, ma i eso nge vel omole ako. I men nge vel aken, ma ile wainlangaere o eso a i nge, ma o nina i nge ile riong agelalnga aken mirenga ako i ria Parisire nge. \v 18 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Thomu mun lomumu kene i oror, e? Lomumu mire nge avele, ako ur ako i voth a lalanga mo i eso a toko iopo lemi, i pavurvur aro i paakop ilemi avele, e? \v 19 Eneke, aning aken i eso a toko ilemi la avele, i eso inga a iopo lemi ma i voth nge. Aveto aro i ngo reletun nge avele, aro i lo wererpot mun.” Nge riong aken Jisas i ri ve aning elonga i riri, na e avele aro i paakop toko a God itheki. \p \v 20 Lama Jisas i ria mun or ve, “Aro ve ur omole ako i voth a toko ilemi ma i espot, aken inga aro i paakop i a God itheki. \v 21 Ole vothung elonga areko i velpolpot a olemi kene i vene. Ine lemi rumong kerenga, na theki sering, na kemong, na toko so rinnga, na ngo tomoing nge toko na seng areko ini oewo avele, \v 22 na thesealing, na vothung le kerengaing, na riong le apaltetonga, na telnga plaing, na ri tangatunong, na magoning. \v 23 Ine vothung kerenga elonga aken, o velpolpot ako a toko ilemi ma o paakop i a God itheki.” \s1 Seng omole ako ini Juda avele ile lemioong i nunganga a Jisas nge. \r (Matiu 15:21-28) \p \v 24 Lamako, Jisas i plos lelpot nge rem aken, na i es nge epee ako a Tair\f + \fr 7:24 \ft Tair ini rem pomnga ako tokokoe areko or ini Judare avele o voth nge.\f* ma i meno nge vel omole ako. Na ini plong ve aro toko e ilemi mire nge ve i voth nge vel aken. Aveto i pavurvur avele ako aro i men kineo. \v 25 Ma seng omole ako itun kene ine tamata kerenga i voth a i nge, i nongpol ako Jisas i voth nge vel aken, mako i mita, ma i es alpo a Jisas nge, ma i koru ieve na ipo tiru a Jisas nge. \v 26 Aveto seng aken ini seng Juda avele ini seng Grik, nge rem ako a Ponisia nge epee a Siria, na i nong a Jisas nge ve aro i wistetpot tamata kerenga aken a itun nge. \p \v 27 Aveto Jisas i ate i ma ini seng Juda avele, mako i olal senu ile nongong avele, na i ria inga i nge riong agelalnga ve, “I sivenga ako aro them sung aning nge tutumemre mo o an tel i mo osa pup. Na i sivenga avele ako aro them ela tutumemre oa aning, mo them asesu i a nanaure nge.” \p \v 28 Aveto seng aken ilemi mire nge a Jisas ile riong agelalnga mirenga nge nanaure, i mirenga ako ve, or ini Judare avele, ma i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, lom riong kene i nunganga, aveto nanaure o voth a ring thewo ma o an mun wainlangaere oa aning epipeere.” \p \v 29 Ma Jisas i nongpol seng aken ile riong, ma i ria i ve, “I sivenga rintet ake lomum mire senu nge lek riong kene i nunganga. Na ong lo werer la, ine tamata kerenga aken i lo lelpot tum lale.” \p \v 30 Mako seng i es werer a ile vel, ma i thopol ako itun i nong nong a ile ring, ma ilemi mire ako ve, itun i senu lale, ine tamata kerenga aken i lo lelpot i lale. \s1 Jisas i pamimi toko telnga gutnga omole. \r (Matiu 15:29-31) \p \v 31 Ma Jisas i plosa mun ma i los lelpot nge a Tair, ma i es a Saidon lama i es a remre ako a Dekapolis\f + \fr 7:31 \ft Dekapolis i mirenga ako ve, rem pomnga or mule pa omole o voth nge.\f* lamako i velpol a epee ako a thei a pamonlel a Galili. \v 32 Na ine toko pelie ako nge epee aken o pasong toko omole ako itelnga gut a Jisas nge la, na ile riong tangathngath. O pasong i a Jisas nge mo aro Jisas i ronga imeni a i nge mo aro i mimi. \p \v 33 Lamako Jisas i wol lelpot toko aken a toko na sengre nge, ma i oselo imeni pupo a toko aken itelnga kokolonga, lama i romo imeni pupo lamako i monthes toko aken ile muma. \v 34 Ma Jisas i monthes toko aken ile muma lama ipo watha a sepsa, na i thangaposa viringa. Na i tang a iopo lemi ma i ria toko aken ve, “Evata,” ake ini Judare ole riong lopat na ake i mirenga ve, “O thep”. \v 35 A ur e avele nako toko aken itelnga i nine werer na iwo i thep ma i leng leng senu ol. \p \v 36 Ma Jisas i pator engeng or nge ve o mothong tova o rimilem i. Aveto avele, o engeng inga, mako o pamilem i. \v 37 Eneke o kukuk nge, ma o ria ve, “Omaing elonga areke i oma i kene i sivenga rintet. I pamimi areko otelnga gut ma o nongpol werer, na areko o leng leng ses kene o leng leng werer mun.” \c 8 \s1 Jisas i paan toko na sengre or 4,000. \r (Matiu 15:32-39) \p \v 1 Nang omole ako toko na sengre pom o men velilo pel tomo e a Jisas. Na oa aning avele ma Jisas i leng veliloalo ile wainlangaere ma i ria or ve, \v 2 “Lemik esal rintet nge toko na seng areke, eneke nang or me ake o men nge ake na oa aning avele ako aro o an i. \v 3 Na aro ve tho pakealalpot or a ole rumremre, aro o rin rum so a sovengalo, nge mesipuniong. Eneke pelie o es nge rem melanga me.” \p \v 4 Lamako Jisas ile wainlangaere o ria ve, “Ake ini pen polpolnga inga, aro te el aning e wop kathnga mo te sungu i a or nge, e?” \p \v 5 Aveto Jisas i nina or ve, “Thomu kene, bret or pova i voth a thomu nge, e?” \p Ma o ria i ve, “Ini inga bret or limai.” \p \v 6 Ma Jisas i ria toko na sengre ve, “Thomu o menu.” Mako o menu ol. Ma Jisas i ela ol bret or limai aken ma i nong a God nge, ma i ri sivengaing a i nge. Lamako Jisas i rek rek ol bret or limai aken a or nge, ma i sungu i a ile wainlangaere nge mo o sung sung i a toko na seng alavusnga nge, mako o sung ol i. \v 7 Lama i ela mun silang tutun pelie ako o el i, ma i ri sivenging a God nge, lamako i insisau silang areken, lamako i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o ela silang atiike mo o sung sung i a toko na sengre nge.” \v 8 Lamako or vusnga o an, ma osa pup leltun oa aning uluo. Lamako Jisas ile wainlangaere o el veliloalo oa aning uluo, ma o inou i nge alal aolonga or limai ma o vual. \v 9 Na totomonere inga kene oa titaling i pavurvur nge or 4,000. O an ma vus lamako Jisas i pake werer or a ole rumremre. \v 10 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o prolu ma o roa e wok ma o mon ol a epee ako a Dalmanuta la. \s1 Parisi pelie olemi ve, Jisas i es a God nge me avele. \r (Matiu 16:1-4) \p \v 11 Na Parisi pelie, o es a Jisas nge, ma o nin ororo i nge ninong pulua. O sis ve aro o tongporum ile engenging mo o patelek i, mo o ri ve o thopol paatealing engenga ako i es a God nge me. \v 12 Aveto Jisas ini silala ol or, mako i thangapos, ma i ria or ve, “I vava ake thomu tokokoe areko o mimi nge wop lemi ake, thomu o ri ve o thopol ine paatealing ake, e? Tho ri nunganga a thomu nge aro tho oma paatealing e avele.” \v 13 Lamako Jisas i plos lelpot nge Parisire, na i roa nge wok, ma ome ile wainlangaere o mon alpo a thei a pamonlel wo epee la. \s1 Jisas ile wainlangaere olemi mire senu rongan ako, Jisas ile engenging i es a God nge me. \r (Matiu 16:5-12) \p \v 14 Na Jisas ile wainlangaere, olemi simikal aning elnga, ma o el inga bret omole nge ole moning a wok nge. \v 15 Ma Jisas i tor ole ve, “Thomu o naktet senu thomu, nge Parisire ole yis na Herot ile yis mun. Aro vene mo o ri ololo thomu. Ole vothung i ranga ve ini yis ako i seltun bret lemi alavusu, kena aro ole yis aken aro i seltun lomumu.” \p \v 16 Lamako o ulu ula a Jisas ile riong aken mirenga, ma o ria ve, “I ri vene aken, eneke it ake bret e avele.” \p \v 17 Aveto Jisas i nongpoltet ole riong, mako i ria or ve, “I vova ake thomu o ulu ula pel e riong aken na it kene bret e avele, e? Lomumu nine avele, e? Na lomumu mire senu rongan ako tho pavurvur aro tho paan thomu, e? \p \v 18-19 Thekumu kene i voth, aveto thomu kene o thopol senu avele. Telngomu mun kene i voth, aveto thomu kene o nongpol senu riong avele. Ava lomumu simikal toko or 5,000 aton tho paan or nge bret or lim inga, e? Thomu o inou oa aning uluo nge alal or pova ma i vual, e?” \p Ma o olal a Jisas ile riong ve, “Alal or mule pa omole pothoi or aini.” \p \v 20 Lamako Jisas nin werer mun or ve, “Nge nang aton tho paan toko na seng or 4,000 nge bret or limai, ma thomu o inou oa bret uluo nge alal or pova ma i vual, e?” \p Ma o olal ile riong ve, “Alal or limai.” \p \v 21 Mako Jisas i ria or ve, “Aveto ava lomumu mire senu nge lek omaing ake tho oma i, kene avele, e?” \ms1 Jisas i pamireal ile wainlangaere \mr (Vonge 8:22–10:52) \s1 Jisas i vles werer toko theki prosnga a rem ako a Betsaida. \p \v 22 Ina Jisas ome ile wainlangaere o es mala o velpola nge rem ako a Betsaida, ma tokokoere ako nge rem aken o pasong toko omole ako a Jisas nge me. Na itheki kene i pros ma o ri engeng a Jisas nge ve aro i ronga imeni a toko aken nge. \v 23 Mako Jisas i krima imeni ma i tio i a sopopoa la, ma i osuko a toko aken itheki, lama i ronga imeni a i nge, ma i nina i ve, “Thekum vles lale?” \p \v 24 A ur e avele na toko aken itheki kene i vles werer, ave rongan itheki vaisis, mako i ria Jisas ve, “Tho thopol tokokoere ako o esu esa ma o ranga ve ini wonre.” \p \v 25 Lamako Jisas i krimo a itheki, mako toko aken itheki kene i senu ol ma i thopol pat ol ur elonga. \v 26 Mako Jisas i pake werer ol i a ile vel la. Ma i ria i ve, “Ong mothong tova ong espot a rem lemi.” \s1 Pita i ate senu ol a Jisas ve, ini toko pamimionga ako God i ateal i. \r (Matiu 16:13-16; Luk 9:18-20) \p \v 27 Na Jisas ome ile wainlangaere o es nge rumrem areko o toth ako a Sisaria Pilipai. O eses na Jisas i nina or ve, “Tokokoere kene o rivenga tho ini ao?” \p \v 28 Ma o olal ile ninong ve, “Pelie kene o ri ve ong ini a Jon ako ini toko paninuonga, na pelie mun o ri ve ong ini a Elaija, na pelie mun o ri ve, ong ini a God ile riong elnga nomenganga.” \p \v 29 Ave Jisas i nina mun or ve, “Na thomu mun, thomu o rivenga tho ini ao?” \p Ma Pita i olal ile ninong ve, “Ong ini a Krais ako God i ateal ong ve aro ong el werer toko na sengre.” \p \v 30 Lamako Jisas i nongpol ako o ria i veno ako, ma i pator or ve, “O mothong tova o rimilimlem riong aken a toko na sengre nge.” \s1 Jisas i ritet nge ile rinong na ile los wereraing. \r (Matiu 16:21-28; Luk 9:22-27) \p \v 31 Ma Jisas i patea werer mun ile pamirealing nge ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Na Toko Pomnga Itun aro i rov sisisong aolonga. Na ine Judare oa pompomere, na pris kimangare aro o velilo tomo nge toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, ma or alavusnga aro o pilalpot i mo o ri nge ipunnga mo aro i rin. Naro nang or me aro i vus aro i mimi werera.” \v 32 Mako Jisas i ri molusu i a or nge vene re aken, na Pita i wol a Jisas la ma i vol i nge ako i rimilemu nge ile rinong. \p \v 33 Aveto Jisas i the singal werer ma i thopol ile wainlangaere, mako i vol ol a Pita ve, “Ong ranga ve ini a Satan, wong lo lelpot tho. Ong panes a God ilemi avele, ong panes inga toko ulue angare olemi.” \p \v 34 Lamako Jisas i leng toko na sengre, na ile wainlangaere a i nge me, ma i patoral or vene, “Aro ve toko e i sis ve aro i panes tho, i mothong tova i panes ol isivenga ilemi. Na aro ve i rov sisisong, ur mun e avele aro i rov mun sisisong ranga ve ako aro tho rov mun i a won ngoronga nge. I sivenga ako aro i panes inga tho. \v 35 Eneke toko ako aro ve i sarinal ile mimiong, ile mimiong aken aro i penthal. Na aro ve toko e ako aro i sungpot ile mimiong a tho nge, na nge Panongpolong Sivenga ipanongpolnga, i re inga aken ko aro i krim mimiong ako aro ile vusonga avele. \v 36 Aro ve toko e ile ur elonga pom, aveto nge ile rinong ioni aro i kerenga, aro ile ur elonga aken i pavurvur aro i opoal i avele. \v 37 Aro te elo werer onir vava? I pavurvur avele. \v 38 Na tokokoere nge wop lemi ake o mothong oa Vovo a God na ole vothung i kerenga ol. Na aro ve toko e ile maral nge tho, na ile maral mun nge lek riong, aro Toko Pomnga Itun ile maral mun nge i panen ako tova aro i esu a Titemer a God nge me tomou nge ile tolilisong na ensel riringare.” \c 9 \p \v 1 Jisas i ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, thomu areken ru o voth e, omu pelie aro o rin rongan, naro thomu pelie aro o thopol a God ile menong e nepes ako aro i es tomou me nge ile engenging aolonga.” \s1 Ina Jisas ini peti i eksing ma i relu ol nge a Pita rea ole thopolong. \r (Matiu 17:1-13; Luk 9:28-36) \p \v 2 Lamako nang or limae i lutetu, lama Jisas i wola Pita, na Jems, na Jon ma o roro a tete omole ako polemi, oenga inga ako o men nge. Ma o men ol a tete polemi aken, mako Jisas ini peti i eksing, ma i rel ol nge a Pita rea ole thopolong. \v 3 Ia teunong kene i veleles ma i tolilis rintet, na i pavurvur aro it toko ulue anga aro te paponganga teunong e veno ako avele, i pavurvur avele. \v 4 Lama ina Elaija ome a Moses o esu a Pen a Urvet me ma o velpoltun a Jisas, na o leng leng tomo e pel na toko or me aken o thopol or. \p \v 5 Ma Pita ilemi rum senu tel rongan na i ri teltelpot riong e ako a Jisas nge ve, “Pamirealinga, i sivenga ako them me ake them voth, aro them aria valvale or me ake omole aro ini lom, na omole aro ini a Moses ile, na omole aro ini a Elaija ile.” \v 6 Pita i ri veno ako, eneke toko or me aken o ngange lale, naro patongti aro i ria ol uneke. \p \v 7 Na a ur e avele na sepsa a songen i esu me ma i pavlestun or. Lama God ile lenging i espot a songen lemi me ma i ri ve, “Ake ini tuk ako ok sagu rintet i, mo thomu o nongal ikei.” \p \v 8 Lamako, a ur e avele nako toko or me aken, ako ini a Pita rea, otheki mala mala, aveto o thopol toko e avele, Jisas ienga ako ru i voth tomo ol nge or. \p \v 9 Mako Jisas ome ile wainlanga or me aken, o plosa a tete polemi ma o ruru wereru mun a pen kei thewo me, ma Jisas i pator or, nge ur ako o thopol i lale mo o mothong tova o rimilimlem i mo i pavurvur nge Toko Pomnga Itun ile mimi wereraing nge rinong. \v 10 Mako Pita rea o krim inga Jisas ile riong aken, e avele i pamilem ur ako o thopol i na osivenga o nin werer pel nge a Jisas ile riong mirenga ako i ri nge ile mimi wereraing nge rinong. \p \v 11 Mako o nin a Jisas ve, “I vova ake toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri ve Elaija, aro i velpol werer tel lamo Krais ako God i ateal i kene aro i velpol ol a rumongaling, e?” \p \v 12 (v 12a) Na Jisas i olal ole riong ve, “I nunganga, ina Elaija aro i velpol tel a mukaling, mo aro i paponganga werer ur elonga, lamoko aro Krais i velpol. \v 13 Aveto, tho ria thomu, ina Elaija i velpol lale, ave o panes olemi ma o pilalpot i, ranga ve ako God ile erere i ri nge.” [Na Jisas ile riong agelalnga aken i ri nge a Jon ako ini toko paninuonga ako i ranga ve ini a Elaija.] (v 12b) Ma Jisas i ria mun ve, “Lomumu rum senu i, God ile erere i ri nge a Toko Pomnga Itun ve aro i rov tel sisisong, lamo toko na sengre aro o pilalpot i.” \s1 Jisas i pamimi wainlanga omole ako tamata kerenga i rero i. \r (Matiu 17:14-19; Luk 9:37-42) \p \v 14 Lamako, Jisas, Pita, Jems, na Jon o lo werer a Jisas ile wainlangaere nge, ma o thopol toko na sengre pulua ako o mit kalual or, na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong mun o nin ororo na okei paenal pel. \v 15 Lamako Jisas i velpoltun or, ma o thopol i, ma o kukuk. Pelie o song tuntun i ma o pathokeal i. \p \v 16 Ma Jisas i nin a ile wainlangaere ve, “Keumu paenal pel nge uneke?” \p \v 17 Toko omole ako i voth tomo nge or, i olal a Jisas ile riong ve, “Toko pamirealinga, tho pasong tuk tomonnga a ong nge me, ako ine tamata kerenga i voth a i nge, ma i leng leng ol avele, na ini ol i pepe ol. \v 18 Tamata ake, i rero i ma i vilvel i a ulue, iwo pupo i tel pel, ma iwo ei i palalas, mako i bebtheng ol. Na tho nong tel lom wainlangaere ve aro o wistetpot tamata ake, aveto o pavurvur nge iwistetpotnga avele.” \p \v 19 Lamako, Jisas i ria or ve, “O ken, thomu toko na seng ake o mimi nge wop lemi ake, lomu lemioong tie avele. Thomu o pavus vet inga lek riong, na nang pova ako aro tho voth tomo mun e thomu mo aro lomu lemioong aro i engeng, e? O wol wainlanga atiken me.” \p \v 20 Mako, o wol ol i a Jisas nge me, ma tamata aken i thopol a Jisas, ma i vurpol a wain aken nge, ma patongti, i matu a ulue, ma i tekther ol, na i kok palalat ol ia molpipere. \p \v 21 Ma Jisas i nina itema ve, “Na ur ake i patea a i nge penva?” \p Wain aken itema i olal ile riong ve, “I patea vet ako nge ile posngaing. \v 22 Nang pelie ako tamata kerenga aken i soptun i, ma i sis ve i asesa i a won sesenga nge, eve a thei mo i pun rin i. Na aro ve lomum esal them paini mo ong opoal them tova eve ong pavurvur.” \p \v 23 Ma Jisas i ria i ve, “Lomum vava nge riong aken wong ria tho ve, ‘Tova eve ong pavurvur?’ Na aro ve toko e ile lemioong i engeng nge a God, i pavurvur ako aro i oma omaing elonga aken.” \p \v 24 Mako ine wainlanga aken itema i olal mun a Jisas ile riong ve, “Lek lemioong i posngaingati, aveto aro ong opoal tho mo ong paengeng lek lemioong.” \p \v 25 Lama Jisas i thopol toko na sengre pom ako o tho tuntun i me mo o ri ve o thopol i, ma i vol tamata aken ve, “Ken, ong tamata wo tumnga na telnga gutnga aken, ong lo lelpot nge wainlanga aken, na ong mothong tova lo werer ol a i nge me.” \p \v 26 Ma tamata i wal kerere ma i wira wain aken ini peti na a ur e avele na i lopot a i nge, mako tamata aken i alpo selele, na wain aken i ranga ve ini toko rinonga, na toko na sengre ako o thopol i, pulua ako a or nge o ri ve va i rin lale. \v 27 Ave Jisas i krima imeni ma i pamita i, mako wainlanga aken i mita ol. \p \v 28 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o eso a vel omole lemi, ma o men nge, ma o nin kine a Jisas ve, “I vova ake them pavurvur ako aro them wistetpot tamata kerenga aken avele, e?” \p \v 29 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Nongong inga ako i pavurvur nge tamata wistetpotnga.” \s1 Jisas ile riong aininga nge ile rinong na ile los wereraing. \r (Matiu 17:22-23; Luk 9:43-45) \p \v 30 Jisas ome ile wainlangaere o losa nge rem ako o voth nge, ma o patea ole esong, ma o es thes a epee ako a Galili. Ma Jisas ini plong ve tokokoere aro olemi mire nge pen ako aro o voth nge. \v 31 Eneke i patoral ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Aro o rere a Toko Pomnga Itun, naro o sungu i a ngarangre omeni mo aro o so rin i, lamo nang or me aro i vus naro i mimi werera mun.” \v 32 Aveto Jisas ile wainlangaere olemi mire senu nge ile riong aken mirenga avele, aveto o nina i nge avele, eneke o ngange nge i. \s1 Jisas ile wainlangaere o nin pel ve, anga i pomnga nge or. \r (Matiu 18:1-5; Luk 9:46-48) \p \v 33 Lama Jisas ome ile wainlangaere o es mala o velpola nge rem ako ini a Kaperneam. O eso nge vel omole lama Jisas i nin ile wainlangaere ve, “Te es a sovengalo na riong kathnga aton keumu paenal pel nge, e?” \v 34 Ave o olal ile ninong avele, eneke ole mara, eneke a sovengalo o ri nge ako anga aro i pomnga nge or. \p \v 35 Lama Jisas i menu, na i leng veliloalo ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken ma i ria or ve, “Aro ve omu e i sis ve aro i mukal, i sivenga ako aro i paposngau i na i velpol ini tokokoere ole umonga.” \p \v 36 Lama Jisas i ti wain omole atiko me ma i pamitu i a oa lemimi ma i rekukalo i, Na i ria or vene: \v 37 “Na aro ve toko e i nongpoo wain e atiko i vene ake, eneke ia sagu tho, aken kene i nongpoo ake ini tho. Na toko ako i nongpoo tho kene i nongpoo engek avele, i nongpoo mun a God ako i pakeu tho me.” \s1 Toko ako ile ngarang a Krais avele, aro i opoal i. \r (Luk 9:49-50) \p \v 38 Jon i ria Jisas ve, “Pamirealinga them thopol toko omole e ako i el engenging nge iom na i wistetpot tamata kerenga nge, aveto them rial i, eneke i voth tomo nge it avele.” \p \v 39 Ma Jisas i ria or ve, “Thomu o mothong tova o rial i. Na aro ve toko e i el engenging nge iok mo i oma pathepolong, aro i eksing viri viri ilemi mo i ri moluplup tho, kene avele. \v 40 Eneke toko ako ile ngarang it avele, aken ini thenger. \v 41 Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve toko e i ri ve i opoal thomu, eneke ilemi mire ve thomu ini lek, naro ile opoaling tie a thomu nge ve aro i sung thei tie a thomu nge mo thomu o thin i, aken aro God ilemi simikal i avele, eneke panen aro i el iolonga nge.” \s1 Thomu o modoppot ur ako i paleklek thomu, eneke aro o mit e riong aolonga a God itheki. \r (Matiu 18:6-9; Luk 17:1-2) \p \v 42 Ma Jisas i ri ve, “I sivenga avele nge toko ako i paleklek wainlanga pelie ako o nongal keik. Na toth ako aro toko aro i paleklek wainlanga areko o venen aken, i sivenga nge i ako aro thomu o kino we a anral aolonga nge, na o ato i a ikei mo o asesu i a thev stha mo i vlu. Moro aken i paleklek wain areken avele, naro God i sung paomelaling aolonga a i nge avele. \v 43 Aro ve menum omole i toth ako aro i paleklek ong, i sivenga ako aro ong vanropot i mo ases i. Mo i sivenga ako aro menum ia potom ol moro aken aro ong krim mimiong sivenga ako aro ile vusonga avele. Na aro ve menum alaini i sivenga mo i paleklek ong kena o asesu ong a pen ako won sesenga aolonga i voth nge ako aro ile vusonga avele. \v 44 [Na ine vuvepun a nuet aro i an toko aken ini peti, naro ile vusonga avele, na ranga ve mun nge sisisong nge won sesenga, aro ile vusonga mun avele.] \v 45 Na aro ve evom omole i toth ako aro i paleklek ong, i sivenga ako aro ong vanropot i mo ases i. I sivenga ako aro evom omole ia potom ol, aveto aro ong krim mimiong sivenga ako aro ile vusonga avele. Na aro ve evom alaini i sivenga mo i paleklek ong kena o asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele. \v 46 [Na ine vuvepun a nuet aro i an toko aken ini peti, naro ile vusonga avele, na ranga ve mun nge sisisong nge won sesenga, aro ile vusonga mun avele.] \v 47 Aro ve thekum omole i toth ako aro i paleklek ong, i sivenga ako aro ong mon prelpot i mo ases i. I sivenga ako aro thekum epee kek inga maken aro panen aro ong eso a God ile menong a nepes lemi. Na aro ve thekum alaini i sivenga mo o paleklek ong, aro o asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele. \q1 \v 48 ‘Na ine vuvepun a nuet aro i an toko aken ini peti \q2 aro ile vusonga avele, \q2 na ranga ve mun nge sisisong nge won sesenga, \q2 aro ile vusonga mun avele.’ \rq Aisaia 66:24\rq* \p \v 49 Tokokoere o pasivenga aning nge au, ranga ve ini mun i tongporumong i pasivenga mun tokokoere. \p \v 50 “Au ako ini ur ako i sivenga nge aning palemanga, aveto aro ve imosisennga i vus i pavurvur ol avele ako aro toko e i pamosisen werer mun i. I sivenga ako aro lomu vothung i ranga ve ini aning ako au i palema i mo aro lomu vothung aro i sivenga nge pel e titeumuere.” \c 10 \s1 Jisas ile patoraling nge toko iewo mothongpotnga. \r (Matiu 19:1-9; Luk 16:18) \p \v 1 Jisas i los lelpot nge pen epee ako ru i voth nge, ma i es nge epee ako a Judia, na i mon kora a thei a Jordan, ma i mona a wo epee la. Lama toko na sengre pom ako o es me ma o velilo pel a Jisas nge me, na i panongpol or nge a God ile riong. Na Jisas ile vothung i vene re aken, i patoral toko na sengre a pen elonga. \p \v 2 Lama Parisi pelie o es a Jisas nge me, ma o tongporum i mo o rive o patelek i nge ile mire, na o nina i ve, “Nge Judare ole patorong, i pavurvur ako aro toko e i mothongpot iewo sengenga eve avele?” \p \v 3 Lama Jisas i olal ole riong ve, “Moses ile patorong i ria thomu vava nge riong aken, e?” \p \v 4 Lama o olal ile ninong ve, “Moses i ri ve, \q1 ‘Aro ve toko e i mothongpot iewo sengenga, \q2 aro i watu erere \q3 mo i ritet nge ole pagatalpeling nge ole peangeong.’” \rq Lo 24:1-4\rq* \p \v 5 Aveto Jisas i ri werer mun a or nge la ve, “Moses i wat venen aken, eneke i mrela ol nge lomungare ole telnga plaing nomenga, mako i watu ol riong ake nge thomu. \v 6 Aveto nge ur alavusnga opateanga nomenga God i ripot nge peangeong le kerengaing avele. I vene re inga ako God ile erere i ripot i lale ve, \q1 ‘I pavelpol totomone na seng.’ \rq Stat 1:27; 5:2\rq* \p \v 7 Make nomenga ma me i pavurvur ol ponange \q1 ‘Toko na seng o lo lelpot onina na otema, \q2 naro or paini o men tomo ol nge pel, \q1 \v 8 na menong nge ewopeling aro i omole ol inga’ \rq Stat 2:24\rq* \p I vene re aken na or paini or or aini ol avele, or kene or omole ol inga. \v 9 Mako peangeong ako God i kin i lale, toko e i mothong tova i parerelu ol i.” \p \v 10 Lamako Jisas ome ile wainlangaere, o eso werer mun a vel aken nge, mako o nin i nge ile pamirealing nge peangeong. \v 11 Ma Jisas i ria or ve, “Na aro ve toko e i mothongpot iewo, na i peange mun nge seng relnga e, toko aken kene i oma vothung kerenga nge iewo teltelnga, eneke i ngo tomo nge seng ponganga ma toko aken i aom seng. \v 12 Na seng mun e, aro ve i mothongpot iewo na i peange werer mun nge toko relnga e, seng aken kene i oma vothung kerenga nge iewo teltelnga, eneke i ngo tomo e toko ponganga ma seng aken kene i aom toko.” \s1 Jisas ilemi sivenga nge wainlangaere. \r (Matiu 19:13-15; Luk 18:15-17) \p \v 13 Toko na seng pelie o pasong otutunre a Jisas nge la, mo aro Jisas i ronga imeni a or nge mo i sungu riong sivenga a or nge. Aveto Jisas ile wainlangaere o vol or. \v 14 Ma Jisas i thopol i veno ako, ma ilemi kene i sivenga avele nge ile wainlangaere ma i ria or ve, “Somu wom wainlanga tutunre mo o es a tho nge me, na o mothong tova o mit roal or, eneke tokokoere ako olemio a tho nge, ranga ve ini wainlanga tutun areke olemio a tho nge, God ile menong e nepes i voth a or nge. \v 15 Na tho ri nunganga a thomu nge, aro ve toko ako i el inga a God ile menong e nepes ranga ve ini wain ako i ela itema ile sungong, ma ilemi pelekpol nge avele, aken aro i pavurvur ako aro i eso a God ile menong e nepes, aveto aro ve i el i ranga ve ini wain aken avele, aro i eso nge avele.” \v 16 Ma Jisas i ri vene re aken, lama i rekukalo wainlanga atiiken ma i ronga imeni a or omole omole nge na i ria or ve, “God aro i paengeng thomu.” \s1 Jisas ile pamirealing nge toko ako ile ur elonga pom. \r (Matiu 19:16-30; Luk 18:18-30) \p \v 17 Jisas i los lelpot nge rem ako i voth nge, na i patea inga ile esong, nako toko omole e ako i tho a i nge la, ma i koru ieve ma ipo tiru a i nge ma i nin a Jisas ve, “Pamirealinga sivenga, ur nekenga ako aro tho oma i mo tho krim mimiong ako aro ile vusonga avele, e?” \p \v 18 Lama Jisas i olal ile ninong ve, “Lomum rum senu tel nge lom riong ako ong apet tho ve tho ini toko sivenga, eneke toko e avele ako i sivenga, ini inga a God ienga inga ako i sivenga. \v 19 Na lomum mire nge a Moses ile patorong lale, mothong toko so rinnga na mothong tova ong ngo tomo e seng relnga e, na kemong na riong le apaltitetonga, na mothong tova ong theseal tokokoere ole ur elonga, naro ong papomnga inga ninom ome tomom.” \f + \fr 10:19 \ft Kisim Bek 20:12-16 \f* \p \v 20 Mala toko aken i ria Jisas ve, “Pamirealinga, Moses ile patorong alavusnga areken tho panes i nomenga nge lek kulpoaing ma me i pavurvur ponange.” \p \v 21 Ma Jisas i nongpol i veno ako, mako i the rengrengtun i, ma ilemi esal i, ma i ria i ve, “Aveto ur omole ako kene ong oror nge, i sivenga ako aro ong tepolal lom ur alavusnga nge umtun na sungu i a toko le ur avelengare nge, na aro ve ong oma i venen aken, aro lom ur elonga pom ake ro a Pen a Urvet lemi. Lamo ong es me mo ong panes tho.” \p \v 22 Aveto toko aken i nongpol i veno ako ma ipowe ruru nge, ma ilemi kerere nge, ma i es lelpot nge a Jisas, eneke ini toko le urnga. \p \v 23 Lama Jisas i the werer a ile wainlangaere nge ma i ria or ve, “I klip rintet nge toko le urngare ako aro o eso a God ile menong e nepes lemi.” \p \v 24 Mako ile wainlangaere o kukuk nge ile riong, aveto Jisas i ria mun or ve, “Titeikre, i klip nge toko e ako aro i eso a God ile menong e nepes lemi. \v 25 Na i klip nge mekerem aolonga ako ini Kamel ako aro i koro a italonga tionga nge, aveto i klip rintet nge toko le urnga ako aro i eso a God ile menong e nepes lemi.” \p \v 26 Aveto Jisas ile wainlangaere o kukuk rintet nge ile riong aken ma o nina i ve, “Na aro ve i vene aken ma aro God i pamimi ol anga, e?” \p \v 27 Mako Jisas i the vengveng a or nge la ma i ria or ve, “Nge ur ake tokokoere osivenga ole engenging i pavurvur avele, aveto a God nge, i engeng avele, i pavurvur ako aro i oma ur alavusnga aken.” \p \v 28 Lamako Pita i mita ma i ria i ve, “Thopol, them ovru lemem ur elongare, nako them panes ol ong.” \p \v 29 Ma Jisas i olal werer ile riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve toko e i los lelpot nge ile vel na ititeinre na ilulunre na inina ome itema na itutunre na ia ometare, ako nge panesngek na nge Panongpolong Sivenga panongpolnga, \v 30 aro nge wop lemi ake, God aro i olal ile ur elonga areken, mo aro i pom rintet, ranga ve ini velre na ititeinre, na ilulunre na ininaere, na itemimaere na itutunre na ia ometare. Na tomo e ur areken aro i rov matheong aolonga nge tokokoere, aveto panen aro i krim mimiong ako aro ile vusonga avele. \v 31 Na tokokoe areko ponange o mukal na o pomnga, panen aro o rumongal na or ini toko vulutnga, na areko o rumongal, panen aro o mukal ol.” \s1 Jisas ile riong menga nge ile rinong na nge ile los wereraing. \r (Matiu 20:17-19; Luk 18:31-33) \p \v 32 Jisas ome ile wainlangaere o eses a Jerusalem a sovengalo, ma Jisas i mukal ole, aveto ile wainlangaere kene olemi ngo pelekpol na toko na sengre ako o panes or kene o ngange, eneke o rivenga aro ngarangre o so rin a Jisas a Jerusalem. Ma Jisas i wol ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini lama oenga o men rel, ma i ria or, nge ur areko aro i velpol a i nge. \v 33 Ma i ria or ve, “O nongpol i, te esa ol ake a Jerusalem la na toko e aro i sung Toko Pomnga Itun a pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong omeni, naro o pamit i nge riong mo aro o so rin i. Naro o sungu i a toko relnga pelie omeni. \v 34 Naro o ri sililal nge i. Naro o osuklilel i na o so litlit i, naro o so rin i. Naro nang or me aro i lutetu lamoko i mimi werera mun.” \s1 Jems ome a Jon o sis ve aro o pomnga. \r (Matiu 20:20-28) \p \v 35 Lamako Sebedi itun aini ako ini a Jems ome a Jon or paini o es a Jisas nge ma o ria i ve, “Pamirealinga them sis ve aro them nong ur omole a ong nge mo ong mothong tova pamumutal i a them paini nge.” \p \v 36 Mako Jisas i nina or paini ve, “O sis ve aro tho oma ur nekenga nge thomu paini?” \p \v 37 Mako or paini o ria i ve, “Panen aro ong meno a lom menonga nge, nge lom menong e nepes, them sis ve aro ong papomnga them paini mo emem e i men a menum sivenga nge anga, na emem e i men a menum kerenga nge anga.” \p \v 38 Ma Jisas i tongporum or paini olemi nge sisisong ako aro i el i na nge ile rinong ma i ria or paini ve, “Thomu paini lomumu mire senu nge ur ako thomu paini o nong i, kene avele. I pavurvur ako aro thomu paini o el sisisong ako ranga ve tho el i? Naro thomu o rin mun ranga ve ini tho? Aro thomu paini o pavurvur avele.” \p \v 39 Aveto or paini o el senu a Jisas ile riong mirenga avele, ma or paini o olal a Jisas ile riong ve, “Them paini them pavurvur.” \p Mako Jisas i ria or paini ve, “Sisisong ako aro tho el i, aro thomu paini aro o el mun i, na thomu paini aro o rin mun ranga ve ini tho. \v 40 Aveto ake ini lek omaing avele ako aro tho sirum toko e ako aro i men a menik sivenga nge anga na e aro i men a menik kerenga nge anga, God isivenga vengveng ako aro i sungu menong aken nge areko i monsi or nge lale.” \p \v 41 Lama othangangaere or mule pa omole aken o nongpola nge riong aken, ma olemi klingtun titein pel aini aken. \v 42 Mako Jisas i leng veliloalo or a i nge, ma i ria or ve, “Lomumu mire nge tokokoe areko o panes a God avele, ole vothung i vene, ole mukalingare o panisisis or na oa pompomere ole patorong engenga i kin or. \v 43 Aveto lomu vothung aro i venen aken avele, aro ve omu e i sis ve aro i pomnga nge thomu, i sivenga ako aro i oma ranga ve ini thomu vusnga lomu umonga. \v 44 Na aro ve omu e i sis ve aro ini thomu vusnga lomu mukalinga, i sivenga ako aro i paposnga isivenga naro i velpol ini thomu vusnga lomu omainga. \v 45 Aro thomu o paposnga thomu vene re aken, eneke tho ini omu pomnga na tho ini lomu umonga, Toko Pomnga Itun i velpol ake ve aro toko na sengre o opoal i avele, i es inga ake me ve aro i opoal or naro i sungpot ile mimiong mo ako aro i el werer or mo i pavthopot or.” \s1 Jisas i pamimi toko theki prosnga ako iion a Bartimeus. \r (Matiu 20:29-34; Luk 18:35-43) \p \v 46 Jisas ome ile wainlangaere o es mala o velpol a rem a Jeriko, lama o plosa ma o espot tomo e Jeriko anga pelie, mala o sangpolo toko theki prosnga ako iion a Bartimeus, na itema iion a Timeus, i men inga a sovengalo wo peti. Ma i nong ur elonga a tokokoere nge. \v 47 Ma i nongpol ako Jisas ako ini toko Nasaret anga ako i es me, ma i lenga viringa a i nge ve, “Jisas, lemik mire nge ve ong ini a Devit itevinga, aro lomum esal tho mo opoal tho.” \p \v 48 Mako toko pelie o ria i ve, “Ong men poreng.” Ave i kenkeno inga nge lenging ma i presa viringa ve, “Devit itevinga aro lomum esal tho mo opoal tho.” \p \v 49 Mala Jisas i mitu ma i ria or ve, “O leng toko aken me.” \p Mako o leng theki prosnga aken ve, “Sapase ong lale aken, mita Jisas i leng ong lale.” \v 50 Mako i mit viriala ma i asespot ile tekruk seltunnga na i es a Jisas nge. \p \v 51 Ma Jisas i nina i ve, “Ong sis ve aro tho oma ur nekenga nge wong?” \p Mako toko theki prosnga aken i ria i ve, “Pamirealinga tho sis ve aro thekik alaini i lema mo tho the ol.” \p \v 52 Mako, Jisas i ria i ve, “Es la, lom lemioong inga ako i pamimi ong lale.” Na a ur e avele, nako i the ol ma i panes ol a Jisas a sovengalo la. \c 11 \ms1 Jisas i el sisisong na i rin lama i los werera mun \mr (Vonge 11:1–16:20) \s1 Jisas i eso a Jerusalem ranga ve ini nepes. \r (Matiu 21:1-9; Luk 19:29-38; Jon 12:12-15) \p \v 1 Jisas ome ile wainlangaere o es mala o totho a rem pomnga a Jerusalem, o es mala o velpol e rem or aini ako oion a Betpage na Betani, ako o voth a tete a Oliv sa thewo. Ma Jisas i pakepot ile wainlanga or aini. \v 2 Ma i ria or paini ve, “Thomu paini o es inga nge rem tothnga aken, mo o thopolo donki aponga omole ako tova o pating i ma i mitit, ma donki aken, toko e i men ruma nge rongan, mo thomu paini o inospot i mo o ti i me. \v 3 Na aro ve e i nina thomu paini ve, ‘Thomu o vo neke aken?’ Mo o ria i ve, ‘Toko Pomnga ile omaing nge, naro i pasong werer mun i a ong nge me.’” \p \v 4 Lamako o es ma o thopol donki aponga ako i mit tothpot a sovengalo, ako o kino ipatinga a vel thekia ma or paini o es mala o inospot i. \v 5 Areko o mit kene o nina or paini ve, “O vo neke aken o inospot donki aken, e?” \v 6 Mako or paini o ria or nge riong ako Jisas i ria or paini nge, mako o nongpol i vene aken, ma o ria or paini ve, “I sivenga.” \v 7 Mako or paini o inospot donki aponga aken, ma o ti i a Jisas nge la, ma o pavlesa ole tekruk seltunnga pelie a donki ikime, lamako Jisas i thoteta ol nge. \v 8 Lamako toko na sengre pom o ela ole tekruk seltunnga pelie ma o vlesu i a sovengalo, na pelie o tokor won meni thoing thoinga a ometa lemi ma o ul ul i a sovengalo mo Jisas i es selal nge. \v 9 Na toko na sengre pelie o mukal na pelie o rumongal ma o anuepot i a sovengalo, ma olemi sivenga na o onnga onnga na o ri ve, \q1 “Te risea God iion roro.” \q1 “Sapase toko ake i velpol ako nge a Toko Pomnga iion.” \rq Buk Song 118:25-26\rq* \q1 \v 10 “Sapase toko ake aro i velpol ini ler nepes \q2 ranga ve ini titevir nomenganga ako ini a Devit.” \q1 “Te risea God iion roro a Pen a Urvet.” \p \v 11 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o es mala o velpol a Jerusalem, ma o eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma o theu thea nge ur elonga ako ru i voth nge, ave penieo lale, mako o losa ma o es werer nge rem ako ini a Betani. \s1 Jisas ilemi klingtun pupos. \r (Matiu 21:18-22) \p \v 12 Ma erangu ve lelken ol, ma Jisas ome ile wainlangaere o plosa a Betani ma o es, ma Jisas mesipun i. \v 13 Ma i thopol pupos\f + \fr 11:13 \ft Pupos ake i paateal Israelre.\f* omole ako la, ma i eso totho nge ma i sis ako ve, i vurpot monnga mo i an i, aveto avele, ini inga thoing popepenga, eneke e wop lemi aken ini pokin po avele. \v 14 Mako Jisas i ria won aken ve, “I pavurvur ponange na panen aro ong mon ol avele ol.” Ma i ria venen aken na ile wainlangaere o nongpol i. \s1 Jisas i wistetpot areko o tepolal pel e ur elonga a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. \r (Matiu 21:12-16; Luk 19:45-47; Jon 2:13-16) \p \v 15 Jisas ome ile wainlangaere o velpol a Jerusalem ma o eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma Jisas i es ol ma i wistetpot areko o tepolal pel e ole ur elonga, ma i patheki ru areko ole ring ako o tepolal umtun relnga nge,\f + \fr 11:15 \ft O ela Romre ole umtun na o tepolal i nge lotu a umtun, aveto pelie ini ole\f* na i patheki ru mun areko o pamen ole pothu olingare ole menonga. \v 16 Ma i rial or nge ve, o mothong ol tova o elo ol ole ur elonga a epee ako ru Lotu Tepun a Vel i mit nge. \v 17 Na i pamireal or ve, “God ile erere i ri vene: \q1 ‘Lek lotuonga a vel aro ini nongonga a vel, \q2 nge tokokoere ako a pen elonga.’ \rq Aisaia 56:7\rq* \p Aveto thomu o oma i ranga ve ini toko kemongare ole vel.” \p \v 18 Lamako, pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o nongpola i venen aken, ma oni plong ve aro Jisas iion i pomnga nge or, mako o ortet sovengalo e ako aro o so rin a Jisas nge, eneke toko na sengre pom ako olemi sivenga nge a Jisas ile pamirealing. \p \v 19 Ma penieo me, lamako Jisas ome ile wainlangaere o losa mun a Jerusalem, ma o es. \s1 Aro ve ler lemioong i omoletet, aro te thopol ler nongong olalnga. \p \v 20 Erangu ve nge lelken rulpoalal, na Jisas ome ile wainlangaere o lo mun a Jerusalem la, ma o thopol mun pupos ako Jisas ilemi klingtun i ma won aken kene ithoing molitu lale. \v 21 Mako Pita i thopol i ma ilemi rumtetu a Jisas ile riong nine anga ma i ria Jisas ve, “Pamirealinga, thepol, won ake tomo lomum klingtun i nine, i ke ro, i mene ol lale.” \p \v 22 Mako Jisas i ria i ve, “Lom lemioong aro i voth a God nge. \v 23 Tho ri nunganga a wong nge ve, aro ve toko e i ria tete ake mo i ria i ve, ‘Ong talela mo ong pamupot a rua.’ Make God aro i opoal i nge ur aken, aveto toko aken i mothong tova ilemi pelekpol, na aro ve ile lemioong i engeng nge a God, aro ile omaing aken aro i velpol mo i nunganga. \v 24 Thomu o nongpol senu i, aro ve thomu o nong ur omole ako a God nge, na lomu lemioong i engeng ve ur aken aro i velpol, maken aro o thopol lomu nongong olalnga. \v 25 Aro ve wong oma nongong, na aro ve lomum rum toko e ako i oma vothung kerenga a ong nge, i sivenga ako aro lomum simikal toko aken ile vothung kerenga ako i oma i a ong nge, na aro ve i vene aken, aro om Vovo ake ro a Pen a Urvet lemi aro i patitepot lom vothung kerenga. \v 26 [Aro ve lomumu simikal titeumuere nge ole vothung kerenga aken avele, aro Titemer ake ro a Pen a Urvet lemi, aro ilemi simikal lomu vothung kerenga mun avele.]” \s1 Toko pelie o nin a Jisas ve, “Anga i ateal wong ako aro ong oma omaing aken, e?” \r (Matiu 21:23-27; Luk 20:1-8) \p \v 27 Ma Jisas ome ile wainlangaere o lo werer mun a Jerusalem, ma o eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Mako pris kimangare na toko pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie tomo nge Judare oa pompomere, or alavusnga o es a Jisas nge me. \v 28 Ma o nina i ve, “Omaing elonga areko ong oma i, anga i ateal ong ve aro ong oma i? Na anga i sung engenging a ong nge, e?” \p \v 29 Mako Jisas i ria or ve, “Aro tho nin mun thomu nge lek ninong omole, na aro ve thomu o olal lek ninong, tho mun aro tho ria thomu nge lek omaing tepun ako tho um nge. \v 30 Lek ninong kene i vene, Anga i pake a Jon ako aro i paninu toko na seng, e? God i pake i, eve toko ulue anga i pake i? Thomu o olal vet i a tho nge me.” \p \v 31 Mako o nin werer pel osivenga vene: “Aro ve te olal i a i nge ve, ‘God i pake a Jon,’ mako aro i nin werer it ve, ‘Na i vova ake thomu o nongal nge i avele, e?’” \v 32 O ri ve aro o olal werer i a i nge ve, “Jon ile paninuong ake ini ur ulue anga.” (Aveto o ngange nge toko pulua, eneke toko pom ako o papomnga a Jon, ke o rivenga ini a God ile riong elnga e.) \p \v 33 Mako o olal i a Jisas nge ve, “Lemimem mire nge avele.” \p Mako Jisas i ria werer mun a or nge ve, “Na i pavurvur mun aro tho ria thomu nge lek omaing tepun ake tho um nge avele.” \c 12 \s1 Riong agelalnga nge Judare ako o ranga ve ini ometa theal tetalnga areko o kerenga.\f + \fr 12:0 \ft RP Nge riong agelalnga ake ometa tokoninga ini a God, na ile umongare ini a ile riong elngare, na toko rerelire ini it\f* \r (Matiu 21:33-46; Luk 20:9-19) \p \v 1 Ma Jisas i ria ile riong agelalnga a toko na sengre nge ve, “Toko omole ako i lesu vain a ometa, ma i avalalo i ma i tou vol ako aro o tepiplas vain monnga nge mo ei i lelu nge la. Lama i pipera mun mavupo ako mo ini vain a ometa theal tetalnga ile. Ma i pathealu tokokoe pelie mo o theal ia ometa aken. Naro i es nge rem relnga e mo i voth tel nge. \v 2 Lama nge vain le motuong\f + \fr 12:2 \ft Vain le motuong i pavurvur nge tovu po or lim\f* ma i pakepot ile umonga omole ma i es a tokokoere ako o theal tetal ia ometa aken, eneke i sis ve aro i ela aning epee mo ini imeni olonga. \v 3 Aveto o rere umonga aken ma o siso i, lamako o wispot i ma i es polpol werer inga la. \v 4 Lama ometa tokoninga i pake mun e la, aveto o sobilepu ipounga lamako o palemarau i. \v 5 Lama ometa tokoninga i pakepot mun ile umonga omole, makola o pun rin ol i, lama i pakepot mun ile umonga pelie na i pakepot or omole omole la, ave o someng pelie na o so rin pelie. \p \v 6 Omole ol rongan i voth ako ini itun ako ia sagu rintet i, na i pakepot mun itun a or nge lama i ri ve, ‘Aro o wen ol i, ke ini tuk’. \p \v 7 “Aveto ometa thealngare, o rirum pel nge ve, ‘Toko aken aro i rorol itema nge ile ur elonga ma ini ile ol. Ita, aro te so rin i mo ile ur elonga ake aro ini ler ol.’ \v 8 A ur e avele na o rere i, ma o pun rin i ma o asespot i a lok kime.” \p \v 9 Na Jisas rongan i ri, ma ria ve, “Ur nekenga ako aro ometa tokoninga aro i oma i, e? Aro i es mun a ometa mo i pun rin tokokoe areken mo i sungu ol ia ometa aken a toko rerelire nge.” \v 10 Ma Jisas i ri riong agelalnga ve, “Lomumu rum senu nge riong ako a God ile erere i ri vene: \q1 ‘Um ako vel aringare o rivenga \q3 i kerenga ma o siv lelpot i, \q2 ake kene i velpol ini um a ur vet \q2 ako i paengeng vel \q3 ranga ve ini wovek sapatanga. \q1 \v 11 Toko Pomnga i papomnga um aken, \q2 ma te thopol i \q3 ma te ri ve i sivenga rintet.’” \rq Buk Song 118:22-23\rq* \p \v 12 Lama pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o nongpol riong agelalnga aken Jisas i ri nge, ma olemi mire ako ve, Jisas i oma riong aken nge or, mako o ortet sovengalo ako aro o rere a Jisas nge, ave o ngange nge toko na sengre, mako o los lelpot ol nge a Jisas, mako o es. \s1 O tongporum a Jisas nge ninong. \r (Matiu 22:15-22; Luk 20:20-26) \p \v 13 Lama mukalinga areken o pakepot Parisi pelie na Herot ile tokokoe pelie ma o es a Jisas nge, ma olemi ako ve, o olotet i nge riong pelie. \v 14 Ma o es a i nge me ma o pawomwomal i ve, “Pamirealinga, lemimem mire ako ve, lom riong kene i nunganga, ma wong nongal nge toko kimanga na toko vulutnga ole ri ololoing avele, na ong pamireal nunganga ako nge a God ile riong. Naro ong ria them, i vava, nge ler patorong i pavurvur ako aro te ul inga takis a nepes a Sisar nge, eve avele? \v 15 Aro te ul i eve te mothong?” \p Aveto Jisas ilemi mire nge ole le apaltitetong ma i olal ole riong vene, “I vova ake thomu o ri ve o tongporum tho, e? O sungu umtun alavatharnga omole me mo tho thopol vet i.” \v 16 O sungu omole a i nge lama i nina or ve, “Anga ia sei ake na anga iion ake?” \p Ma o olal ile riong ve, “Ina nepes a Sisar ile.” \p \v 17 Lamako Jisas i ria or ve, “Ur ako ini a Sisar ile aro thomu o sung werer i a Sisar nge, na ur ako ini a God ile aro thomu o sung werer i a God nge.” \p O nongpol i ma o kukuk nge ile riong olalnga. \s1 Sadiusire o nin a Jisas nge toko ako aro i rin lamo i mimi werera. \r (Matiu 22:23-33; Luk 20:27-38) \p \v 18 Ma ine Sadiusi pelie ako o es a Jisas nge me, na ini tokokoe areko olemi ako ve, toko aro ve i rin, i pavurvur aro i mimi werera ol avele. Mako o sis ve aro o olotet a Jisas nge ninong ve, \v 19 “Pamirealinga, nomenga ako, Moses i wat patorong omole ako ve, ‘Aro ve toko i rin petetun iewo, na otun e avele, aken aro itein posnga aro i ewo werera mun itein pomnga ia basu, mo aro i pavelpol wain e mo ini itein pomnga ile mo ilengare o mothong tova o vus.’”\f + \fr 12:19 \ft Lo 25:5\f* \v 20 Mako o rirum ol i ve, “Na titein pel or limai o voth, na otein pomnga i ewoa tel seng lama i rin petetun iewo sengenga aken na otun e avele. \v 21 Lama otein aininga i ewoa mun seng aken, ave i rin petetun mun i na otun mun e avele, na otein menga i ewoa mun seng aken ma a vothung re inga ako ini omole. \v 22 Na or alalimaipot o ewoa seng aken, na otutun e avele, lamako patopalalnga ol seng aken kene i rinpot mun. \v 23 Ken, them ri ve them nina ong, na aro ve panen nge los wereraing aro seng aken aro ini ol i kathnga iewo ol, e? Eneke or alalimaipot o ewoa i.” \p \v 24 Ma Jisas i olal i a or nge ve, “Ava lomumu mireo vet tie avele nge God ile erere ile riong, na lomumu mire mun nge a God ile engenging avele. Taro aken lomu lemi rumong i kerenga. \v 25 Na nge los wereraing panen anga, aro peangeong ol avele, aro o men ol inga ranga ve ini a God ile enselre ake ro a Pen a Urvet lemi. \v 26 Aveto lomu pamirealing nge areko o rin lale ve aro o mimi werer ol avele, aro tho ria mun tie nge aken. Thomu o tital erere nomenganga ako Moses i wat i, aveto lomumu mire senu nge avele. Nge tenesing ako e won pok a vutvutnga ako won sesenga i apola nge, ma God i ria Moses vene: \q1 ‘Tho ini a God ako ini a Abraham ile \q2 na Aisak ile \q2 na Jekop ile.’ \rq Kisim Bek 3:6\rq* \p \v 27 Toko or me aken o rin nomenga, aveto ooni rongan i mimi, mako God ini toko mimingare ole God na ini toko rinongare ole avele. Thomu o leklek rintet nge lomu riong aken ve toko aro i rin naro ioni i vus.” \s1 God ile patorong mukalinga. \r (Matiu 22:34-40; Luk 10:25-28) \p \v 28 Lama toko pamirealinga nge a Moses ile patorong omole i nongpol ako Jisas ome tokokoere o pun pel nge riong, ma i nongpol ako Jisas i olal senu Sadiusire ole riong, mako i nin a Jisas ve, “Na nge a God ile patorong, kathnga ako i mukal nge patorong elonga?” \p \v 29 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Patorong ako i mukal rintet kene i vene: ‘It toko na sengre a Israel, o nongpol me. God, ako ini ar Pomnga, ienga inga ako ini a God. \v 30 Naro omu sagu a God, ako ini ar Pomnga, nge opomu alavusnga na onumu alavusnga na lomumu alavusnga na nge lomu engenging alavusnga.’ \f + \fr 12:30 \ft Lo 6:4-5\f* \v 31 Na God ile patorong aininga nge it, kene i vene: ‘Aro omu sagu thongongomuere ranga ve ako omu sagu sivengomu.’ \f + \fr 12:31 \ft Wok Pris 19:18 \f* Patorong ol e avele ol ako aro i mukal nge patorong or aini ake.” \p \v 32 Lama toko pamirealinga aken i ria Jisas ve, “Pamirealinga, lom riong aken kene i nunganga, God ienga inga ako ini a God, na e avele ol ini ar God. \v 33 I nunganga ako aro ar sagu i nge opor alavusnga, na nge nir alavusnga, na nge ler engenging alavusnga, naro ar sagu mun thengengerre ranga ve ako ar sagu sivenger, na aro ve te panes riong or aini ake, ake ini vothung sivenga ako i mukal nge sungong elonga ako it Judare te pavothal ler lotu nge.” \p \v 34 Ma Jisas i nongpol ako i olal senu ile riong ranga ve ini toko ako ile mire i sivenga. Mako i ria i ve, “Wong toth lale ako aro ong velpol ini a God ilenga.” Mako toko alavusnga aken kene o ngangeal ol a Jisas ma i pavurvur ol aro e i nina ol i nge ninong ol e avele. \s1 Krais ini pamimionga ako God i ateal i, na ini a Devit ilenga eve avele? \r (Matiu 22:41-46; Luk 20:41-44) \p \v 35 Jisas i men a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, ma i patoral toko na seng alavusnga, ma i ria or ve, “Toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri ve Krais ini pamimionga ako i velpol a Devit ikime mo aro ini nepes ranga ve ini a Devit. Na i vava ake o ri vene ake, e? \v 36 Eneke nomenga ako, Oni Riringa i meno a Devit nge, mako Devit i wat riong ve, \q1 “‘God i ria ok Pomnga ve, \q1 “Ong meno a lok seik me, \q2 a menik sivenga nge anga, \q3 i pavurvur ako aro la \q2 tho paesu lom ngarangre a som thewo, \q3 mo aro lom mong or.” ’ \rq Buk Song 110:1\rq* \p \v 37 Na nge riong inga aken, Devit i apet a Krais ini ‘ia Pomnga.’ Na ile riong ake i pathengal it ve, Krais i voth tel lale. Na i vova ake o ri ve Krais ini inga a Devit itevinga na i velpol a rumongaling nge i, e?” \p Na tokokoere pom o nongpol i veno ako ma olemi sivenga nge a Jisas ile riong aken. \s1 Toko pamirealingare nge a Moses ile patorong ole vothung. \r (Matiu 23:1-7; Luk 20:45-47) \p \v 38 Na Jisas i pamireal or ve, “Thomu o nakalal thomu nge toko pamirealingare nge a Moses ile patorong ole vothung, eneke o sis ve o magon tomo nge oa teunong lolloinga, naro toko na sengre o pathokeal or a rem lemi. \v 39 Na o sis ve ako aro o men nge menonga ako i voth a mukaling, a toko na sengre otheki a Judare ole lotuonga a vel lemire, na nge menong nge aning aolongaere o sis vet ako ve, aro o men nge menonga mukalinga. \v 40 Aveto o pavus vet inga patong seng basbasuere ole ur elonga, na ole nongong mun kene i lollo mo o ri ve tokokoere o pasea or nge, aveto tokokoe areko o venen aken aro God i paomelal rintet or panen.” \s1 Seng basu ile sungong a God nge. \r (Luk 21:1-4) \p \v 41 Lama Jisas i men gatpot tie nge umtun mei ako aro o ulu ole sungong nge, ma i the toko na sengre ako o ul ul ole umtun a lemi, na toko le urnga pom ako o ul ul umtun aolonga a umtun le ngoing aken. \v 42 Aveto patong seng basu atiko i es me ma i ulu umtun aini ako i posngaingati. \p \v 43 Ma Jisas i thopol i veno ako, ma i leng veliloalo ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, seng basu atike, ile sungong kene i mukal nge toko na seng elonga ole sungong ako o ul i. \v 44 Eneke toko le urngare o ul inga ole umtun pothoingare, aveto patong basu atiken, ile ur e avele, na i ul vustetpot ile umtun aini atiken. Na ile umtun ol e avele ako aro i olol ia aning nge.” \c 13 \s1 Jisas i ritet nge Lotu Tepun a Vel ako a Jerusalem ako aro ngarangre aro o teu i. \r (Matiu 24:1-2; Luk 21:5-6) \p \v 1 Lamako, Jisas ome ile wainlangaere o loslelpot a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, lama ile wainlanga omole ako i ria i ve, “Pamirealinga, thepol vet, um sivesivengare ako o ari velre nge kene o sivenga rintet.” \p \v 2 Aveto Jisas i olal ile riong ve, “Ine vel sivesivenga areke thomu o thepol i ponange, panen um e avele ake aro i ngo ol a imei venen aken. Ngarangre aro o tevustetu um alavusnga areke.” \s1 Sisisong ome matheong aro i velpol. \r (Matiu 24:3-14; Luk 21:7-19) \p \v 3 Lamako Jisas i es ma i men a tete a Oliv polemi, i thealu ma i thopol Lotu Tepun a Vel. Na Pita, Jems, Jon na Andru, o nin kine i nge ninong pelie ve, \v 4 “Aro ong ria them, nge ur aton ong ria tel them nge lale, aro i velpol penva? Mo aro lemimem mire nge paatealing kathnga ako aro i toth nge ur aken ile velpoling.” \p \v 5 Lamako Jisas i ria or ve, “Aro thomu o naktet thomu nge toko le apaltitetongare, aro vene mo o paleklek thomu. \v 6 Eneke toko pulua aro o velpol naro o ria ve, ‘Tho es me ake nge iion.’ Naro o ri mun ve, ‘Tho ini a Krais ako God i ateal tho.’ Naro o paleklek toko na sengre venen aken. \v 7 Panen aro ve thomu o nongpol ine punpeling ile kimaing, na ile aminong, mo thomu o mothong tova saluk thomu, ur eloelongare aro o velpol tel, aveto ur alavusnga ole vusong kene i rongan. \v 8 Na pen epee or pulua aro o pun pel, na tokokoere okei rel rel aro o pun pel. Na wop pelie aro wiring i tok nge, na mesi aolonga mun aro i velpol. Na ur alavusnga aken aro o velpol tel a mukaling, ranga ve ini sisisong ako i velpol tel a mukaling nge sengre ole popong. \p \v 9 “Thomu o naktet thomu, aro lomu ngarangre aro o pamit thomu e riong, naro o so litlit thomu a Judare ole lotuonga a velre lemi, naro o pamit thomu a mukalingare na nepesre otheki, eneke thomu ini lek. Aro i vene re inga aken, naro thomu o panongpol nge Panongpolong Sivenga a or nge. \v 10 Naro tokokoere o panongpol tel Panongpolong Sivenga a toko alavusngare nge lamo aro ur alavusnga ile vusong aro i velpol ol. \v 11 Na aro ve o rere thomu mo aro o pamit thomu nge riong, thomu o mothong tova lomumu i ngo pelekpol ve aro lomu riong e avele ako aro thomu o ria or nge, thomu o ripot inga God ile riong ako i sungu i a thomu nge. Eneke ini thomu ako aro o ri nge avele, ini inga Oni Riringa ako aro i ri. \p \v 12 “Toko pelie aro o sungpot otiteinre mo ngarangre aro o pun rin or, na toko pelie mun ako aro o sungpot otutunre mo aro ngarangre o pun rin or, na otutunre aro o mita mo o sungpot mun otitemaere na oninaere ve aro ngarangre aro o pun rin mun or. \v 13 Toko na sengre pulua aro oni silalpot thomu, eneke thomu ini lek, na tokokoe areko o mit engeng mo la i pavurvur nge mimiong ake ile vusong, aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele. \s1 Sisisong aolonga aro i velpol. \r (Matiu 24:15-28; Luk 21:20-24) \p \v 14 “Panen aro thomu o thopol ur tevivinga ako i mita e pen ako i pavothal nge ma i paakop i. (Na aro ve toko e i tital riong ake, i sivenga ako aro ilemi mire senu nge mirenga.) Lama nge nang ako o thopol ur aken, i sivenga ako areko ole a Judia aro o mita mo o loa a tetere. \v 15 Na aro ve toko e i thau i a ile vel polemi ako i thatha, i mothong tova ilemi rumal mun ile ur elonga mo i ru mo i elpot i, i sivenga ako aro i lo inga. \v 16 Ranga ve ini mun i, toko ako i voth a ometa, i mothong tova ilemi werer nge ile teunong, i sivenga ako aro i lo inga. \v 17 Patong seng areko oopo nge nang aken na seng areko o mane povothvoth, aro i engeng nge or ako aro o lo. \v 18 Na i sivenga ako aro thomu o nong mo sisisong aken i mothong tova i velpoltun thomu nge vit po. \v 19 Eneke wop lemi aken kene aro i kerenga. Nomenga ako nge a God ile pamenong patenga ma me mulu ponange ake, toko na sengre o el sisisong vene aken avele. Na panen mun aro sisisong e avele aro i aolonga ranga ve ini sisisong aken. \v 20 Aro ve God i eltetpot sisisong a nang aken pelie avele, e aro i mimi avele. Aveto God i ri nunganga lale ako aro i paororo sisisong aken, eneke i sirumpot toko pelie lale a or nge ako aro i pamimi or. \v 21 Na nge nang aken aro ve toko e ako aro i ria thomu ve, ‘Thopol vet, Krais ke, ako God i ateal i.’ Eve ‘I kola.’ O mothong tova lomumuo nge. \v 22 Aro toko le apaltetonga pelie ako aro o velpol mo o ri ve or ini a Krais, na pelie mun aro o velpol mo o ri ve or ini a God ile riong elnga. Aro o oma pakukukaling pelie na pathepolong mun pelie na olemi ako ve, tova o pavurvur, aro ole apaltetpot tokokoe areko God i sirum or lale. \v 23 Naro thomu o naktet thomu, eneke tho ritet thomu lale, nge ur ako aro i velpol panen. \s1 Toko Pomnga Itun ile lo wererong. \r (Matiu 24:29-31; Luk 21:25-28) \p \v 24 “Panen aro sisisong aken aro i vus, \q1 “‘Na nang theki aro ia mideng \q2 na ngov aro i to ol avele. \q1 \v 25 Na ur areko o voth a sepsa aro sawir mun or \q2 na sivemitre aro o matmatpot.’ \rq Aisaia 13:10\rq* \p \v 26 “Na nge nang aken tokokoere aro o thopol a Toko Pomnga Itun ako aro i espot tomou nge songen ake ro a sepsa tomou nge engenging na tolilisong. \v 27 Lama aro i pake enselre mo o veliloalo toko na sengre ako i sirum or lale ako o voth a ulue epee alavusnga naro o veliloalo or a i nge. \s1 Pamirealing nge pupos ako i pol. \r (Matiu 24:32-35; Luk 21:29-31) \p \v 28 “Aro tho pamireal thomu tie nge pupos ako i pol. Na aro ve i pol, aken lomumu mire ako ve, nang po re ake. \v 29 I vene re aken, aro ve thomu o thopol ur areko tho rirum i a thomu nge lale, aken aro lomumu mire ako ve, Toko Pomnga Itun ile velpoling kene i toth me lale. \v 30 Tho ri nunganga a thomu nge, Juda pelie ako aro o rin rongan na ur areken aro i velpol. \v 31 Sepsa ome ulue aro o vus, aveto lek riong i pavurvur aro i penthal avele. \s1 Toko e avele ilemi mire nge nang ako aro ur aken aro i velpol. \r (Matiu 24:36-44; Luk 21:32-35) \p \v 32 “Toko e avele ilemi mire nge nang ako aro ur areken i velpol nge. Na ensel areko a Pen a Urvet lemi na Toko Pomnga Itun mun olemi mire nge avele, Vovo ienga inga ako ilemi mire nge. \v 33 O naktet thomu, na thomu o thealal. Eneke lomumu mire nge nang aken ile velpoling avele. \v 34 Lek esong la, na lek lo wererong me, i ranga ve ini toko ako i plosa nge ile rem ma i es nge rem relnga e, na i ria ile tokokoere ve aro o theal senu ile ur elonga alavusnga a rebo. Na i sung vur omaing a ile tokokoere nge, na i ria mun toko e ako aro i theal tetal ile vel naro i thealal. \p \v 35 “I vene re aken, tho pamireal thomu nge, ve aro thomu o thealal, eneke lomumu mire avele nge nang ako aro vel tokoninga aro i velpol. Aro i velpol nge penie, eve aro i velpol nge pemlik lopat, eve nge kauk le tanging, eve nge rulpoalal. \v 36 Aro ve i pakukukala inga nge ile velpoling, i sivenga avele ako aro i pakuktun thomu tova o nokolkol. \v 37 Riong aken tho ria thomu nge lale, kene i pavurvur nge toko na seng alavusnga. I sivenga ako aro thomu alavusnga o thealal.” \c 14 \s1 Lotu a mukalingare o rirum nge a Jisas isorinnga. \r (Matiu 26:2-5; Luk 21:1-2) \p \v 1 Nang ol inga or aini rongan i voth, naro Judare o men nge Punseleainga a Aning ako o apet i ve ini Pasova. Na nge aning aken, o an bret ako ipawimpotnga i voth nge avele, aken ini ole vothung vet aken, aveto pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o veliloalo pel mo o kath sovengalo ako aro o rere kine a Jisas mo o so rin i nge. \v 2 Aveto o ria ve, “Te mothong tova te rere i nge Punseleainga a Aning, eneke aro vene mo tokokoere o pavurpola punong a it nge.” \s1 Seng omole i taultun a Jisas ipounga nge sanda. \r (Matiu 26:6-13; Jon 12:1-8) \p \v 3 Na Jisas i voth nge rem a Betani ako a Saimon ile vel. Ine toko aton, nomenga putput i voth a ini peti elonga. Ma Jisas i men, na i anan, na seng omole ako i es me, ma i el tomo sanda ako i una vro. Ma i mon nge botol ako o oma i nge anral, na sanda aken kene iolonga i roro rintet. Na seng aken i pit korpot ithekia ma i odoroka i a Jisas ipounga. \p \v 4 Aveto toko pelie o thopol i ma olemi klingtun i, ma o ri pel osivenga nge ve, “I vava ake i odorok pautet sanda aken, e? \v 5 Aro ve te pasong i a tokokoe areko o ol ur elonga, i pavurvur ako aro te el 3,000 Kina\f + \fr 14:5 \ft Grik 300 Denarius, aken ini umtun ako i pavurvur nge toko omole ako i um nge tovu po omole na i el iolonga\f* nge, mo i opoal areko ole ur elonga avele.” Mako o vol ol seng aken nge. \p \v 6 Lama Jisas i ria or ve, “O mothong patongti ivolnga, i vova ake thomu o vol i venen aken, e? I oma omaing sivenga a tho nge. \v 7 Toko le ur avelengare aro o voth tomo e thomu nge nang elonga. Na aro ve thomu o sis ve o opoal or, aro thomu o opoal inga or, aveto aro tho voth tomo e thomu nge nang elonga avele. \v 8 Ur ako seng aken i pavurvur nge omanga, i re aken ranga ve i oma i lale. I oma ur aken a mukaling nge ako i monsi tho nge lek rinong. \v 9 Tho ri nunganga a thomu nge, nge pen elonga ako aro o panongpol Panongpolong Sivenga nge, aro o ri mun nge ur aken seng aken i oma i a tho nge. Ile omaing aken aro i penthal avele.” \s1 Judas i ri ve aro i sungu a Jisas a ngarangre omeni. \r (Matiu 26:14-16; Luk 22:3-6) \p \v 10 Na Judas Iskariot ako ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken, i es a pris kimangare nge, mo i ri ve aro i sungu a Jisas a omeni nge. \v 11 Mako mukalinga areken o nongpola, mako olemi sivenga nge, ma o kin ole riong tomo nge i ve aro o sung umtun a i nge. Mako Judas i kath sovengalo ako aro i sungu a Jisas a omeni nge. \s1 Jisas ome ile wainlangaere o an ine Punseleainga a Aning. \r (Matiu 26:17-25; Luk 22:7-14; Jon 13:21-30) \p \v 12 Mako nge nang pateanga ako Judare o an bret ako ipawimpotnga i voth nge avele. Nge nang aken Judare o so rin rin sipsip tutunre nge Punseleainga a Aning. Lama Jisas ile wainlangaere o nina i ve, “Na ong sis ve aro them monsi om Punseleainga a Aning a kath?” \p \v 13 Mako Jisas i pakepot toko aini, ma i ria or paini ve, “Thomu paini aro o es a rem pomnga a Jerusalem, na toko omole ako i potun thei pokin aolonga, aro i thopolo thomu paini mo o paneso i. \v 14 Aro i es a vel omole ako nge, na thomu paini o nin rum vel aken tokoninga ve, ‘Them paini lemem pamirealinga i pake them paini a ong nge me. Ma i nin ve, “Wop e i voth a lom vel mo i pavurvur ako aro them longre aro them voth nge, kene i kala? Eneke tho sis ve aro tho an Punseleainga a Aning tomo nge lek wainlangaere.” ’ \v 15 Mako aro toko aken aro i pathengal thomu paini nge vel lemi ako i voth roro ako i aolonga. Na aning a ur elonga i voth nge, mo aro thomu paini aro o monsi ar aning nge.” \p \v 16 Mako Jisas ile wainlanga aini ako o es ol a rem pomnga, ma o sangpolo ur alavusnga ako Jisas i ria or paini tel nge lale, ma or paini o monsi Punseleainga a Aning nge. \p \v 17 Na toth ol nge pemliknga, na Jisas ome ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini o velpol. \v 18 Ma rongan o menen ma o anan, ma Jisas i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, omu e ake aro i teltun tho a ngarangre nge. Tho tomo e toko ake, them paini them an tomo nge pel.” \p \v 19 Ma or vusnga o nongpola venen aken, ma olemi kene i ngo tangatun, ma or omole omole o nina i ve, “Tho avele, e?” \p \v 20 Mako Jisas i olal i a or nge ve, “Omole inga nge thomu or mule pa omole pothoi or aini aken, i re ake them paini them pamolok bret nge oto omole. \v 21 I vene re inga ako God ile erere i ri nge lale, ako Toko Pomnga Itun aro i rin, aveto toko aken i teltun i aro i el matheong aolonga, na i sivenga tova inina i pop i avele aken aro toko aken aro i teltun i avele, aveto inina i pop i lale.” \s1 Jisas ome ile wainlangaere o men patopalal nge ia aning. \r (Matiu 26:26-30; Luk 22:14-20; 1 Korin 11:23-25) \p \v 22 O men velilo pel nge Punseleainga a Aning, lamako Jisas i ela bret omole, ma i ri sivengaing a God nge lama i rek reku i ma i sung sung i a ile wainlangaere nge na i ria or ve, “Thomu o ela i mo o an i ake ini sivangek.” \p \v 23 Lama i ela mun thinonga omole ako vain i mon nge, ma i ri sivengaing mun a God nge, lama i sungu mun i a ile wainlangaere nge, mako or vusnga o thin i. \p \v 24 Lama i ria or ve, “Ake ini ok mla ako i paateal nge a God ile riong kinnga ponganga. Ako aro ok mla i palalas nge toko na seng pulua. \v 25 Tho ri nunganga a thomu nge, aro tho thin ol vain ake avele ol, i pavurvur ako aro tho thin vain ponganga a God ile menong e nepes lemi.” \p \v 26 Jisas i ria or vene aken, lama o vo voing omole ma i vus, lamako o plosa ma o es a tete a Oliv ma o voth nge. \s1 Jisas i ritet nge a Pita ile lelaing. \r (Matiu 26:31-35; Luk 22:33; Jon 13:36-38) \p \v 27 Ma Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Thomu alavusnga aro o lo vra leltun tho ranga ve ako God ile erere i ri nge. Ma i ri vene, \q1 ‘Tho ini Toko Pomnga \q2 aro tho so rin sipsipre othealnga \q3 mo sipsip alavusnga aro o lo vra.’ \rq Sekaraia 13:7\rq* \p \v 28 Aveto aro tho mimi werera mun naro tho mukal lomu a Galili la.” \p \v 29 Ma Pita i mita ma i ria i ve, “Aro ve toko alavusnga aro o lo om, aro tho avele.” \p \v 30 Ma Jisas i ria Pita ve, “Tho ri nunganga a wong nge, pan pemlik re ake, aro vareo i tang paini rongan naro wong ria pa me ve, lomum mire nge tho avele.” \p \v 31 Aveto Pita i ri engeng ve, “Aro tho ri vene aken avele, aveto tho pavurvur ako aro tho rin tomo nge wong.” Na Pita ithangangaere ole riong vene mun re aken. \s1 Jisas i nong a Getsemani. \r (Matiu 26:36-46; Luk 22:40-46) \p \v 32 Na Jisas ome ile wainlangaere o espot a lempopo ako iion a Getsemani, lama Jisas i ria or ve, “Aro thomu o menu ake, naro tho es tel veno la mo tho nong.” \v 33 Ma i wolpot toko or me ako oion a Pita, Jems na Jon. Aveto Jisas ilemi i ngo senu avele, eneke lemi kerereong i velpol a i nge. \v 34 Mako Jisas i ria or ve, “Lemi kerereong ake i voth a tho nge, i aolonga rintet, ini ol i rinong. Thomu o men ake vene mo o thealal.” \p \v 35 Lamako Jisas i es ma i es melapot e or avele, ma i ulu isivenga a ulue ma i nong a God nge ve i sivenga ako aro i mothong tova i voth nge matheong nge nang epee aken. \v 36 Ma i nong a Itema nge ve, “Vovo wong pavurvur nge ur alavusnga omanga. Na i sivenga ako aro ong eltetpot matheong ake i voth a tho nge. Aveto ong mothong tova panes lemik, ong panes inga ako ini sivengom lomum.” \p \v 37 Lamako Jisas i lo werer mun a ile wainlanga or me aken nge, ma i thopol or, ave o nong nong inga ma i leng a Pita ve, “Saimon, ong nong nong inga, e? I vava, ong pavurvur avele ako aro ong thealal lek nge nang theki epee omole inga, e? \v 38 Aro thomu o thealal na o nong mo aro ve tongporumong i velpoltun thomu, aro o matu avele. Lomumu kene ava i sivenga, aveto numu peti i sia avele.” \p \v 39 Ma i lo werer ma i nong mun ma ile nongong i ranga ve ini ile nongong teltelnga. \v 40 Lama i lo werer mun a ile wainlanga or me aken nge, aveto o nong nong vet inga, eneke otheki nong nong rintet. Ma Jisas i pamimeta or, ave e avele i pesa iwo. \p \v 41 Lama Jisas i es mun pa menga ma i nong mun ma i lo werer mun a ile wainlanga or me aken nge, aveto o nong nong vet mun inga, mako i ria or ve, “Thomu rongan o nong nong vet inga? Ur mun e avele, nang meta i velpol lale ako aro o sungu Toko Pomnga Itun a toko kerengare omeni. \v 42 O mita mo te es. O thopol vet toko ako aro i sungu tho a ngarangre omeni, kene i velpol lale.” \s1 Judas i sungu a Jisas a ngarangre omeni. \r (Matiu 26:47-56; Luk 22:47-50; Jon 18:3-11) \p \v 43 Jisas rongan i ri tomo e ile wainlangaere, na Judas i velpoltun or. Na Judas ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken. Na pulua o velpol tomo e a Judas, o elel tongtong na bainat, na o velpol polpol avele, eneke pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong na Judare oa pompomere, o pake or mo o rere a Jisas. \p \v 44 Na Judas i ria tel or ve, “Aro ve thomu o thopol toko e tova tho angongoal i, i re aken mo thomu o rere senu i mo o paes i la.” \v 45 Mako Judas i es vengveng a Jisas nge, ma i ria i ve, “Pamirealinga.” Na i angongoalo i. \v 46 Lamako tokokoere o rere ol i. \v 47 Na toko ako i mit toth a Jisas nge, i turusa ile bainat ma i sorotetpot Prisre oa Pomnga ile umonga itelnga epee. \p \v 48 Ma Jisas i ria or ve, “Na thomu o velpol tomo nge bainat na tongtong na thomu o sis ve o rere tho ake ranga ve ako tho pavurpol punong a gavman nge, e? \v 49 Na nge nang elonga tho men tomo e thomu na tho patoral thomu a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, na thomu o rere vet tho avele, aveto i sivenga ako aro te panes riong ako God ile erere i ri nge lale.” \v 50 A ur e avele na ile wainlangaere o lo vratunu i. \p \v 51 Na kulpo omole\f + \fr 14:51 \ft Toko powe ninengare o ri ve kulpo ake ini a Jon Mak ako i wat Panongpolong Sivenga ake\f* ako i paneses a Jisas, na ia neong omole inga ako i veleles ma o rereu i, \v 52 na ia neong i moluspot ma i lopot ol alalilanga la. \s1 Mukalingare o pamit a Jisas nge riong. \r (Matiu 26:57-68; Luk 22:67-71; Jon 18:12-14, 19-24) \p \v 53 Mako o paes a Jisas a Prisre oa Pomnga ako i men a ile riong nongpolnga a vel. Na Judare oa pompomere na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong na pris kimangare, ako o velilo pel. \v 54 Na Pita i o ieve nge a Jisas ma i eso a rionga a lok lemi a Prisre oa Pomnga ile vel, ma i men tomo nge mit tetalongare ma i peo ini a won sesenga nge. \p \v 55 Na pris kimangare tomo e mukalinga alavusnga, o sis ve aro o kath a Jisas ia tepun e ako aro o so rin i nge. Aveto o sangpolo ia tepun e avele. \v 56 Na okime mitngare o pom, aveto ole riong e avele i omolepot nge a Jisas. \p \v 57 Na toko pelie o mit ma o ri riong le apaltetonga nge a Jisas ve, \v 58 “Them nongpol i ako i ri ve, ‘Aro tho teu a Lotu Tepun a Vel ake, ako tokokoere o oma i, na nge nang or me aro i vus rongan aro tho pamita mun omole ako tokokoere o oma i avele.’” \v 59 Aveto ole riong elonga aken i omoletet avele. \p \v 60 Ma Prisre oa Pomnga i mitpot a otheki lemi ma i nin a Jisas ve, “Lom riong e avele ako aro ong olal ole riong nge, e?” \v 61 Aveto Jisas i porengreng inga na i ripot riong lopat e avele. \p Ma Prisre oa Pomnga i nina mun i ve, “Wong ini toko pamimionga ako ini a God Itun, e?” \p \v 62 Ma Jisas i olal i ve, “Tho re ake. Naro thomu o thopol a Toko Pomnga Itun aro i men a God engenga imeni sivenga nge anga, naro o thopol mun nge ako aro tho es tomou nge Pen a Urvet a songen me.” \p \v 63 Ma Prisre oa Pomnga ilemi kling rintet nge a Jisas ile riong aken, mako i ururopot ia teunong ma i ri ve, “Te mothong tova kimer mitnga ol e. \v 64 Eneke thomu o nongpol i lale ako ve, aken i voltet a God, na lomumu vava, aro te oma neke a i nge, e?” \p Na or vusnga olemi omoletetpot nge isorinnga. \v 65 Mako pelie o vurpol ma o patea a Jisas iosuklilelnga ma o kin rupo itheki lama o so i ma o paate i ve, “God Itun, anga ako i so ong?” Lama mit tetalongare o wol i la mako o inriprap i. \s1 Pita i lela ve, ilemi mire nge a Jisas avele. \r (Matiu 26:69-75; Luk 22:56-62; Jon 18:16-18, 25-27) \p \v 66 Pita rongan i voth a lok lemi, na seng ako ini Prisre oa Pomnga ile umonga i es me, \v 67 Ma i thopol a Pita, ke i pe ini peti a won sesenga nge, ma seng aken i the rinrin i, ma i ria i ve, “Ken, ong mun ake tomo ong voth tomo nge a Jisas aton ini Nasaret anga.” \p \v 68 Ma Pita i lela ve, “Lemik mire nge i avele, na lemik mire mun nge lom riong aken avele.” Pita i olal ile riong ma i mita ma i espot a lok thekia. \p \v 69 Lama seng umonga aken i thopolo mun a Pita, ma i kenkentuno mun i ma i ria areko o mit tothal i ve, “Na toko mun re ake, ako i paneses a Jisas.” \p \v 70 Ma Pita i nongpol mun i ma i lela nge. \p Ma palolo avele na areko ru o mit tothal i o akristun i ma o ria i ve, “Mothong tova lela, ong mun ake ini othanga, eneke ong ini Galili anga.” \p \v 71 Ma Pita i ri engeng ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, lemik mire nge toko aken thomu o ri nge, kene avele. Aro ve lek apaltet thomu aro God i sungu sisisong a tho nge.” \p \v 72 A ur e avele na vareo i tang paininga. Ma Pita ilemi rumu a Jisas ile riong ako i ria i nge ve, “Aro vareo i tang paini rongan, naro ong ria pa me ve lomum mire nge tho avele.” Ma ilemi kerere rintet, mako i tang ol. \c 15 \s1 O ti a Jisas a Pailat\f + \fr 15:0 \ft RP Pailat ini Gavana\f* nge la. \r (Matiu 27:1-2, 11-14; Luk 23:1-5; Jon 18:28-38) \p \v 1 A rulpounga pris kimangare na toko pompomere na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong na mukalinga alavusnga ole riong omolepot ako aro o kin a Jisas, lama o ti i, ma o sungu i a Pailat nge. \p \v 2 Lamako Pailat i nina i ve, “Ong re ake ini Judare ole nepes, e?” \p Ma Jisas i olal ile riong ve, “I venen re aken ong ri nge.” \p \v 3 Lamako pris kimangare o pamilempot ia tepun pom nge omaing areko i oma ir. \v 4 Lama Pailat i nina mun i ve, “Aro ong olala kek riong e avele? Nongpol vet om tepun pom ako o ria ong nge.” \p \v 5 Aveto Jisas i olal ole riong e avele, ma Pailat ilemi ngo tangatun. \s1 Pailat i ri nge a Jisas isorinnga. \r (Matiu 27:15-26; Luk 23:18-25) \p \v 6 Na nge Punseleainga a Aning nge tovu po elonga tokokoere osivenga aro o apetpot toko e ako i voth a mang a midenga lemi mo aro Pailat i sungpot i mo i vthopot nge kinong. \v 7 Na nge wop lemi aken, toko ako iion a Barabas, i voth a mang a midenga. Eneke i supo tomo nge tokokoe areko o pavurpola punong a gavman nge, ma rinong i velpol nge. \v 8 Na toko na sengre pom o mita ma o vustun a Pailat ma o ria i ve, “Them sis ve aro wong oma i ranga ve ako wong oma vet i nge nomenga, ve ako aro ong sungpot toko e ako i voth a mang a midenga lemi.” \p \v 9-10 Na Pailat ilemi mire ako pris kimangare o sungu a Jisas a i nge, eneke olemi es nge a Jisas ile omaing. Lamako i nina or ve, “Thomu o sis ve aro tho sungpot Judare ole nepes a thomu nge wot, e?” \v 11 Aveto pris kimangare o paketun toko na sengre ve aro o nin a Pailat ve aro i tepol a Jisas nge a Barabas mo i sungpot i a or nge. \p \v 12 Na Pailat i nin werera mun tokokoere ve, “Na lomumu vava nge toko ako thomu o apet i ve ini Judare ole nepes, aro tho oma ol neke a i nge, e?” \p \v 13 Ma o pres werer mun la ve, “Pamona i a won ngoronga nge.” \p \v 14 Mako Pailat i nongpol i, ma i nina or ve, “I vava, i oma vothung kathnga ako i kerenga, e?” \p Aveto o pres mun viringa ve, “Pamona i a won ngoronga nge.” \p \v 15 I vene re ake na Pailat i sis ako ve, aro i pawomwomal tokokoere, mako i sungpot a Barabas a or nge la, na ile tokokoere o so litlit a Jisas lama i sungpot i a punongare omeni ve aro o pamona i a won ngoronga nge. \s1 Toko punongare o panea a Jisas mo i ranga ve ini nepes ma o ri sililal i na o ngenge lital i. \r (Matiu 27:27-31; Jon 19:2-3) \p \v 16 Ma toko punongare o paeso a Jisas a Pailat ile lok lemi (ako o apet i ve ini Praitorium)\f + \fr 15:16 \ft Praitorium ini nepes a vel aolonga a urvet ako Herot Pomnga i ari i, na punongare pulua o voth a vel aken a lok lemi, naro o thepol i nge pes 672.\f* lama o leng veliloalo othangangaere alavusnga me. \v 17 Lama o panaklesu a Jisas nge seltun klenga, lama o ela ine we wopuponga ma o mol a i ma o paunu i a ipounga, mako ia malmaling i ranga ve ini nepes. \v 18 Lama o magonal i ma o ria i ve, “Them papomnga ong ini Judare ole nepes.” \v 19 Lamako o ela lele ma o siso ipounga nge, na o osuklilel i, ma o koru oeve na ole apaltet nge iriseanga. \v 20 Ma o ngenge lital i ma vus, lama o oun wererpot seltun klenga a i nge, na o pateunu i nge ia teunong, lama o tipot i a lalanga mo aro o pamona i a won ngoronga nge. \s1 O sotuna a Jisas a won ngoronga nge. \r (Matiu 27:33-44; Luk 23:33-43; Jon 19:17-24) \p \v 21 Na toko omole ako iion a Saimon, i es me ma i ri ve i es alpo a Jerusalem. Toko ake kene ile a Sairini, na ini a Aleksander ome a Rupus otema. Lama toko punongare o pamita i ma o papotunu i nge a Jisas ia won ngoronga. Ma i potun i. \v 22 Lama o paesa a Jisas a pen ako iion a Golgota, ako i mirenga ve i thepol ranga ve ini toko po a kikil. \v 23 Na punonga pelie, kene o ri ve aro o sungu vain ako o rongol i nge ur pelie ako aro i opoal i nge sisisong, aveto Jisas i mothong i. \v 24 Lama punongare o pamona i a won ngoronga nge, lama o ela satu ma o asisal nge mo aro i paateal nge oa kathnga ako aro i ela tel ia teunong e. \p \v 25 Nge nang theki or limpenel ako rulpo o paesa a Jisas a won ngoronga nge. \v 26 Na roro a ia won ngoronga nge, o wat ritetong nge vothung kerenga ako o ri ve i oma i, ma o wat riong aken ve, \b \qc \sc Ake ini Judare ole nepes.\sc* \b \p \v 27 Na a Jisas ilo sei o pamona mun toko keminga or aini, ma e i mon a imeni sivenga nge anga, na e i mon a imeni kerenga nge anga. \v 28 [Na i vene re inga ako ranga ve God ile erere i ri nunganga nge ve, “Aro olemi ve i ranga ve ini tokokoe areko ole vothung kerenga.” ]\f + \fr 15:28 \ft Aisaia 53:12\f* \v 29 Ma tokokoere ako o eses a sovengalo o ri sililal i na o potetet ma o ria i ve, “Ken, ong ake tomo ong ri ve aro ong teu Lotu Tepun a Vel lamo ong pamit werera mun i nge nang or me inga, \v 30 ponange ake, aro sivengom ong pamimi ong mo ong lostetpot a won ngoronga nge me.” \p \v 31 Lamako pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o ngenge lital i, ma o ri werer pel osivenga ve, “I pamimi pelie na i pavurvur aro i pamimi isivenga avele, \v 32 I sivenga ako aro Krais ako ini Israelre ole nepes aro i lostetpot a won ngoronga nge me, na aro ve i oma i venen aken, aro it alavusnga aro te thopol i mo aro ler lemioong nge i ako ve, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer it.” Na toko or aini mun aken, ako o pamon tomoa mun or nge i, kene o ri mun riong kerenga a i nge. \s1 Jisas ile rinong. \r (Matiu 27:45-56; Luk 23:44-49; Jon 19:28-30) \p \v 33 Ma nge nang le mitpoaing mideng aolonga i velpol ma i seltun pen elonga, i pavurvur ako la nge nang theki i el or me nge penie. \v 34 Na nge nang theki or me Jisas i presa viringa ma i avav Itema nge Judare okei ve, “Eloi, Eloi, lama sabaktani?” Riong aken mirenga ve, “Lek God, lek God, i vova ake ong lo lelpot tho, e?” \p \v 35 Na toko pelie ako o mitit a ilo sei o nongpol senu i avele ma o ri ve, “O nongpol vet, i leng a Elaija.” \p \v 36 Lama toko omole ako i tho me ma i ela ur omole ako i tum vus thei, ma i palelo vain le masesnga nge ma i kino i a lele ongepo ma i osea i a Jisas iwo mo i tumo i, lama toko ako i ria ve, “Aro te men ken, mo aro te thopol vet i, Elaija aro i velpol mo i elu i eve aro avele.” \p \v 37 Na Jisas i wal viringa lamako i rin ol. \p \v 38 Lamako lavlav velvelnga ako Judare o pamon rupalu Lotu Tepun a Vel lemi pat nge, kene i minra roro ma i alpou, ma epee ainiu.\f + \fr 15:38 \ft Lavlav aken ile minrauong i mirenga ve, sovengalo a God nge i thep ol\f* \v 39 Lamako punongare ole mukalinga ako i mit a Jisas itheki nge, i thopol i ako Jisas ile rinong kene i rel ma i ri ve, “I nunganga toko ake ini a God Itun.” \p \v 40 Na seng pelie ako o mit mela mun tie ma o the, ako ini a Salome na Maria Makdala anga, na Maria ako ini a Joses ome a Jems posnga onina. \v 41 Nomenga ako Jisas kene rongan i voth a Galili, na seng areken o panes i, ma o opoal i. Na seng pulua mun ako nomenga o panes a Jisas a Jerusalem la, o voth tomo mun nge or. \s1 O tetun a Jisas. \r (Matiu 27:57-61; Luk 23:50-56; Jon 19:38-42) \p \v 42 Na Jisas i rin nge nang monsionga, na penieo na i toth me lale ako aro nang rialonga i patea. \v 43 Na Josep ako ile a Arimatea ini Judare ole mukalinga mun, na ini toko ako tokokoere o papomnga i, na ini mun i toko ako i men tetal nge a God ile menong a nepes ako aro i velpol. Ma Josep kene i esa a Pailat nge, ma ilemi a ngeipong avele, ma i es mala i nin a Pailat nge a Jisas ini peti, eneke Judare olemi sivenga avele tova vung ini peti aro i mon a won ngoronga nge nang rialonga. \v 44 Ma Pailat i nongpola ako Jisas i rin lale ma i kukuk, eneke ile rinong kene i lollo vet avele. Lama ikei song e punongare ole mukalinga, ma i nina i ve, “Jisas i rin nunganga lale eve rongan?” \v 45 Lama mukalinga aken i ria i ve, “Jisas i rin nunganga lale.” Ma Pailat i nongpol i veno ako, mako i ria Josep ve, “I sivenga aro ong elu a Jisas ini peti.” \v 46 Mako Josep i olpot ine seltun velelesnga lama i osu a Jisas ini peti, ma i soala i nge seltun aken ma i paeso i nge siklep ako o monsi tonga nomenga a pen tepun ako aro o paeso rinonga ini peti nge. Ma Josep ile tokokoere o sing um aolonga ako aro o sing rupalo ia siklep thekia nge. \v 47 Na Maria Makdala anga, na Maria ako ini a Joses inina, or paini o mit na o thopol pen ako o paeso a Jisas ini peti nge. \c 16 \s1 Jisas i mimi werera nge rinong. \r (Matiu 28:1-8; Luk 24:1-10; Jon 20:1-10) \p \v 1 Na nang rialonga i vus, ma Maria Makdala anga, ome a Maria ako ini a Jems inina na Salome, or alame o es ma o olpot won ei una vronga mo aro o taul i a Jisas ini peti nge. \v 2 Ma rulpou inga a nang mukalinga na nang i avsua mesi ma o es a vuvepun la. \v 3 Ma o nin pel ve, “Anga aro i opoal it nge um aken singlelpotnga, e?” \p \v 4 O ria pel vene aken, ma o thopol um ako i aolonga rintet, aveto i ngo ruptetal siklep thekia aken avele ol, i ngo lelpot lale. \v 5 Lamako o koro a silkep lemi ma o thopol kulpo ako i men a epee a omeni sivenga nge anga, na ile teunong i veleles rintet, ma sengre o kukuk nge i. \p \v 6 Aveto toko aken kene i ria or ve, “Thomu o mothong tova o kukuk, lemik mire nge thomu, ako o kath a Jisas ako ini Nasaret anga, ako o pamona i a won ngoronga nge, aveto i mimi werera lale. I voth ol ake avele, o thepol i, ini inga imei ako o pangou i nge. \v 7 I sivenga ako aro thomu o es mo o ria ile wainlangaere, na Pita mun, ve, ‘Jisas aro i mukal a epee a Galili la, mo aro o thopol i ranga ve ako i ria tel or nge lale.’” \p \v 8 Mako sengre o kukuk ma o korpot ma o lo. Na sawir or, ma o es na owo tum inga ma o leng lenga vet avele, eneke o ngeip rintet. \s1 Maria Makdala anga i thopol a Jisas. \r (Matiu 28:9-10; Jon 20:11-18) \p \v 9 [Na nge rulpo lemi nge nang mukalinga Jisas i mimi werera a vuvepun ma i velpol tel a Maria Makdala anga nge, ine seng aken kene nomenga Jisas i wistetpot tamata kerenga or limai a i nge. \v 10 Ma seng aken i ria toko na sengre ako nomenga o paneses a Jisas, ako or vusnga o men ma olemi kerere na o tang, ma i ria or ve, “Jisas i velpol a tho nge.” \v 11 Na o nongpola Maria ile riong ako ve, Jisas i mimi werera na i thopol i lale, aveto olemio nge avele. \s1 Jisas ile wainlanga or aini ako o thopolo a Jisas a sovengalo. \r (Luk 24:13-25) \p \v 12 Na nge nang mun re aken, Jisas ile wainlanga or aini ako o plosa a Jerusalem ma o rive o es nge rem omole ako, na or paini o eses a sovengalo, nako Jisas i velpoltun or, aveto itheki ate rel ol. \v 13 Ma or paini o lo werer mun a Jerusalem la, ma o ria othangangaere nge, aveto olemio mun nge or paini ole riong avele. \s1 Jisas i velpoltun ile wainlangaere. \r (Matiu 28:16-20; Luk 24:36-49; Jon 20:19-23; Pakeke 1:6-8) \p \v 14 Lama Jisas i velpoltun mun ile wainlanga or mule pa omole pothoi omole ako o men velilo pel ma o anan. I velpol ma i vol or, eneke ole lemioong e avele nge ole riong ve ako o thopol i ako i mimi werera lale. \p \v 15 Ma i ria or ve, “Aro thomu o es a rumrem elonga mo o panongpol nge Panongpolong Sivenga a toko na sengre nge. \v 16 Na aro ve toko e ilemio nge, mo thomu o paninu i, maken aro i el mimiong sivenga a God nge. Na aro ve toko e ile lemioong e lomu riong avele, aro i el sisisong aolonga a God nge. \v 17 Na tokokoe areko o nongal lek riong, aro o oma pathepolong ako aro i paateal nge a God ile engenging. Naro o wistetpot tamata kerengare nge iok, naro o ri nge keiong rel relnga ako olemi mire nge avele. \v 18 Na aro ve pilimo i atet omeni eve aro o kukuk nge thei kerenga ako o rin nge thinnga, i pavurvur aro o rin nge avele, naro o ronga mun omeni a ni multhangingare nge naro o senu werer.” \s1 God i ela a Jisas a Pen a Urvet lemi. \r (Luk 24:50-53; Pakeke 1:9-11) \p \v 19 Na Jisas ako ini ar Pomnga i ri ile riong a or nge ma vus, lamako God i ela i a Pen a Urvet la, ma i men vengveng a God imeni sivenga nge anga, ini pen ako o papompom tokokoere nge. \v 20 Lamako Jisas ile wainlangaere, o es a pen elonga, ma o panongpol toko na sengre. Na God i um tomo nge or, ma i papomnga mun ole riong nge pathepolong pulua a toko na sengre otheki.] \p Na i re aken. I vus.