\id MAT - Mangseng NT [mbh] -Papua New Guinea 1999 (DBL 2014) \h Matiu \toc1 Panongpolong Sivenga ako Matiu i wat i \toc2 Matiu \toc3 Mat \mt2 Panongpolong Sivenga ako Matiu i wat i \mt1 Matiu \imt1 Ritetong nge a Matiu \ip Panongpolong Sivenga alapenel o ri nge a Jisas ile mimiong na ile rinong na ile los wereraing. Na Panongpolong Sivenga or me ako ini a Matiu, Mak na Luk ole riong pelie ako i thun inga. Na aro ve ong thepol rirumong omole ako a Matiu ile erere lemi, papulua ong pavurvur ako aro ong thepol mun i ako a Mak ile erere lemi, eve a Luk ile erere lemi, aveto rirumong pelie o voth inga nge osivenga ole erere lemi. Na Matiu, Mak na Luk ole riong pelie i thun inga venen aken, aveto Jon ile riong i rel nge or, na ile rirumong pulua aro ong thepol i avele a Matiu, Mak na Luk lemi. \ip Na Panongpolong Sivenga ako Matiu i wat i, kene i wat i mo i opoal Judare mo olemi mire ako ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. Na Judare o apet toko aken ini “Mesaia” eve “Krais.” Na Judare olemi ve Mesaia aro i velpol ini ole nepes mo toko e avele aro i theal ol or. Na Matiu i wat mun riong pulua ako i voth a God ile erere lemi ako i ritet nge a Mesaia, mo aro i pathengal Judare ve, Jisas i panes vengveng riong areken. Aken i mirenga ve, Jisas ini Mesaia, ini toko ako o men tetal i ve aro i velpol mo i pavthopot or nge ole ngarangre osa thewo. Na Matiu i wat mun nge a Jisas ile pamirealing. Na i ranga ve ako Jisas ile pamirealing areken o voth nge vonge or lim. (Thepol a Matiu 5-7; 10; 13; 18 na 24-25) Na Matiu i rirum nge a Jisas ile mimiong na ile omaing nge vonge or lim aken oa wop. \c 1 \ms1 Jisas ile velpoling ake ru a ulue \mr (Vonge 1:1–4:16) \s1 Jisas ititeviere oionre. \r (Luk 3:23-38) \p \v 1 Ake ini a Jisas Krais ititeviere oionre. Jisas ini a Devit itevinga na Devit ini a Abraham itevinga. \q1 \v 2 Na Abraham ini a Aisak itema. \q1 Na Aisak ini a Jekop itema. \q1 Na Jekop ini a Juda ome ititeinre otema. \q1 \v 3 Na Juda ini a Peres ome a Sera otema, na onina ini a Tamar. \q1 Na Peres ini a Hesron itema. \q1 Na Hesron ini a Ram itema. \q1 \v 4 Na Ram ini a Aminadap itema. \q1 Na Aminadap ini a Nason itema. \q1 Na Nason ini a Salmon itema. \q1 \v 5 Na Salmon ini a Boas itema, na inina ini a Rahap. \q1 Na Boas ini a Obet itema, na inina ini a Rut. \q1 Na Obet ini a Jesi itema. \q1 \v 6 Na Jesi ini a Nepes a Devit itema. \q1 Na Devit ini a Solomon itema. \p Na Solomon inina ini a Batsiba ako Devit i pamuespot i a Uria nge. \q1 \v 7 Na Solomon ini a Rehoboam itema. \q1 Na Rehoboam ini a Abija itema. \q1 Na Abija ini a Asa itema. \q1 \v 8 Na Asa ini a Jehosapat itema. \q1 Na Jehosapat ini a Jehoram itema. \q1 Na Jehoram ini a Usia itema. \q1 \v 9 Na Usia ini a Jotam itema. \q1 Na Jotam ini a Ahas itema. \q1 Na Ahas ini a Hesekia itema. \q1 \v 10 Na Hesekia ini a Manase itema. \q1 Na Manase ini a Emon itema. \q1 Na Emon ini a Josaia itema. \q1 \v 11 Na Josaia ini a Jehoiakin ome ititeinre otema. \p Na nge wop lemi aken Babilonre o pun tomo e Israelre ma o wolpot ir a Babilon la. \p \v 12 Babilonre o wolpot Israelre lale a Babilon la, ma Israelre ole vothong a Babilon i patea nge a Jehoiakin. \q1 Na Jehoiakin ini a Sealtiel itema. \q1 Na Sealtiel ini a Serubabel itema. \q1 \v 13 Na Serubabel ini a Abiut itema. \q1 Na Abiut ini a Eliakim itema. \q1 Na Eliakim ini a Asor itema. \q1 \v 14 Na Asor ini a Sadok itema. \q1 Na Sadok ini a Akim itema. \q1 Na Akim ini a Eliut itema. \q1 \v 15 Na Eliut ini a Eleasar itema. \q1 Na Eleasar ini a Matan itema. \q1 Na Matan ini a Jekop itema. \q1 \v 16 Na Jekop ini a Josep itema. \p Na Josep ini toko ako iewo sengenga ini a Maria ako i pop a Jisas, ini toko aken te apeta i ini a Mesaia, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. \p \v 17 Jisas ititeviere ako i patea nge a Abraham ma me i mulalu nge a Devit kene or ini toko or mule pa omole pothoi or penel. Na i patea mun nge a Devit ma me i mulalu nge owolpotnga a Babilon kene or ini toko or mule pa omole pothoi or penel. Na i patea mun nge owolpotnga a Babilon ma me i mulalu nge a Krais ile velpoling kene or ini toko or mule pa omole pothoi or penel mun. \s1 Jisas ipopnga. \p \v 18 Jisas Krais ipopnga kene i velpol vene: Inina Maria o ateal i ve aro i ewoa a Josep, ave o ela pel rongan, na tokokoere o thepol ako Maria iopo lale. Ini Oni Riringa ile omaing a i nge ma iopo. \v 19 Na iewo a Josep ini toko vengvenga ma ini plong ve aro i palemara a Maria a tokokoere otheki, mako ilemi ve aro i mothong kine i. \p \v 20 Rongan Josep ilemi rum nge aken, nako Toko Pomnga ile ensel i velpoltun i nge ile oni theong, ma i ria i ve, “Josep, Nepes a Devit itevinga, mothong tova lomum kerenga nge a Maria ielanga mo ini ewom. Ke Maria iopo aken nge Oni Riringa ile omaing. \v 21 Aro i pop itun tomonnga e, naro ong apeta iion a Jisas ako i mirenga ve, ‘Pamimionga’, eneke aro i el werer ile tokokoere nge ole vothung kerengare.” \p \v 22 Na ur alavusnga areken o velpol vene re ake, mo i pavelpol nunganga \m ur alavusnga ako Toko Pomnga ile riong elnga i ri nge ve, \q1 \v 23 “Ovote ako i ngo tomo e toko rongan \q2 aro iopo mo i pop itun tomonnga e, \q3 naro o apeta iion a Emanuel.” \q2 Ako i mirenga ve, “God i voth tomo nge it.” \rq Aisaia 7:14\rq* \p \v 24 Mako Josep i vurpola ma i ewoa ol a Maria ranga ve ako Toko Pomnga ile ensel i ritet a i nge lale. Ma i peange e iewo sengenga ma i wol i a ile vel la. \v 25 Ave o ngo tomo e pel avele, i pavurvur ako la i pop itun tomonnga aken, mako Josep i apeta iion a Jisas. \c 2 \s1 Toko powe ninengare o es me mo o thepol a Jisas. \p \v 1 Maria i pop a Jisas a rem a Betlehem a epee a Judia. Na nge wop lemi aken Herot i voth ini nepes. Na Maria i pop i lale ma toko powe ninengare o plosa a epee ako nang i povlesa nge me ma o es a Jerusalem la. \v 2 Ma o nina ve, “Povothvoth aton mo aro i velpol ini Judare ole nepes, i voth a kath? Eneke, them voth a epee ako nang i povlesa nge me ma them thepol sivemit ako i paateal nge ile velpoling. Make them es me mo them lotual i.” \p \v 3 Nepes a Herot i nongpola ur aken, ma ilemi pompom rintet nge riong aken tomo mun nge toko alavusnga ako o voth a Jerusalem. \v 4 Mako i leng Judare ole pris kimangare tomo mun nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, ma i nina or ve, “Toko ako ini a Krais ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro inina i pop i nge pen kath, e?” \v 5 Mako o olal ile riong ve, “Akola a rem a Betlehem a epee a Judia. Na i vene re ake, eneke God ile riong elnga i wat i nomenga vene: \q1 \v 6 ‘Betlehem ako i voth a epee a Judia. \q1 Iion aro i kima mun \q2 ako a Judia tomo nge rem areko oion kima ako a epee a Judia. \q1 Eneke mukalinga e aro i velpol a i nge, \q2 naro i theal lek toko Israelre \q3 ranga ve ako sipsip thealnga i theal ile sipsipre.’” \rq Maika 5:2\rq* \p \v 7 Lamako Herot i pawol kinepot toko powe ninengare mo i nin senu or nge nang kathnga ako sivemit aken i velpoltun or nge. \v 8 Lama i pakepot or a Betlehem la, na i ria or ve, “Thomu o es mo o ortet senu wain aken, na tova ve thomu o sangpolo i, aro thomu o riteta lek, mo tho es mo tho lotual mun i.” \p \v 9-10 O nongpola nepes aken ile riong ma i vus, mako o losa ol ma o es, nako o thepol mun sivemit aton i velpol tel a or nge a epee ako nang i povlesa nge me. O thepol i veno ako, ma olemi sivenga rintet nge ma i mengmeng avele. Na sivemit aken i mukal ole mala i mit vengtun nge vel aken ru wain aken i ngo nge. \v 11 Mako o koro a vel lemi, ma o thepol wain aken tomo nge inina Maria, ma o koru oeve ma o lotual i. Na o thepu ole alal na o ela sungong ako iolonga i roro ma o sungu i a i nge, ako ini gol, na ni peti taulonga sivenga, na pawonga sivenga ako o ongtun i ma iunnga thelnga sivenga. \v 12 Na nge ole lo wererong a ole pen o panes ol sovengalo relnga e, eneke nge ole oni theong, God i ri engeng or ve, o mothong tova o es werer ol a Herot nge la. \s1 Maria ome a Josep ole loong a Isip la. \p \v 13 Toko powe ninengare o es lale, lama pemliko ma Josep ioni the ako Toko Pomnga ile ensel e i velpoltun i ma i ria i ve, “Vurpola na ong losa mo es tomo nge wain aken ome inina mo thomu o lo kine a Isip la. Aro thomu o voth tel nge mo i pavurvur ako aro tho ria werer mun wong, eneke Herot aro i ortet wain aken mo i so rin i.” \p \v 14 Na a ur e avele, nako Josep i vurpola, ma i wola wain aken tomo nge inina, na nge pemliknga aken o lo kine a Isip la. \v 15 Ma o voth nge, i pavurvur ako Herot i rin. I vene re ake ma ur aken i pavelpol nunganga ur areko God i ria ile riong elnga nge ve, \q1 “Tho lengpot tuk a Isip me.” \rq Hosea 11:1\rq* \s1 Herot i sungu riong nge wainlangaere osorinrinnga. \p \v 16 Toko powe ninengare o es ol a Herot nge avele, ma Herot ilemi mire ako ole apaltet i lale, ma ilemi kling rintet. Mako i sung riong a ile punongare nge ve, aro o es a Betlehem na rem areko o voth toth totho a Betlehem, mo aro o pun rin wainlanga totomone alavusnga ako oa tovu po or aini na posposengaere mun. Herot i ria tovu po or aini, eneke powe ninengare o apeta nang aken sivemit aken i velpoltun or. \v 17 Mako riong ako God ile riong elnga a Jeremaia i ri nge, i velpol nunganga. Na ile riong vene: \q1 \v 18 “Tokokoere o nongpol tanging na waling aolonga \q2 ako i espot a rem a Rama me. \q1 Ini a Resel ako i tang nge itutunre, \q2 na toko e avele i pavurvur nge ipaengengalanga, \q3 eneke itutunre o rin rin ma vus.” \rq Jeremaia 31:15\rq* \s1 Josep ome a Maria ole lo wererong a ole pen tepun. \p \v 19 Herot i rin lale, mako Toko Pomnga ile ensel i velpoltun a Josep nge ile oni theong ako a Isip. \v 20 Ma i ria i ve, “Vurpola mo ong plosa, na wola wain aken ome inina mo o es werer a Israel la, eneke tokokoe areko o ri ve o pun rin wain aken o rin lale.” \p \v 21 Mako Josep i plosa ma i wola wain aken ome inina ma o es ma o velpol ol a Israel. \v 22 Ave Josep i nongpola ve, Arkelaus i el itema a Herot imei na ini nepes ako a epee a Judia, ma i ngeip ol nge esong ako la. Na nge oni theong Toko Pomnga ile ensel i sungu riong a i nge ve, i mothong tova i es a epee a Judia, mako o es ol inga a epee a Galili. \v 23 Ma i oma ol ile rem a Nasaret. Ake kene i pavelpol nunganga God ile riong elngare ole riong ako o ri ve, \q1 “Aro o apeta i ve ini toko Nasaret anga.” \c 3 \s1 Jon Paninuonga ile panongpolong. \r (Mak 1:3-8; Luk 3:2-17) \p \v 1 Na nge wop lemi aken Jon Paninuonga i velpol ma i mit a pen polpolnga ako a Judia ma i patea ile panongpolong nge. \v 2 Ma i ri ve, “Kimomu lelal lomu vothung kerengare, eneke God ile menong e nepes kene i toth me lale.” \v 3 Na Jon ini toko ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge ve: \q1 “Toko e ako i presa pres a pen polpolnga ve, \q2 ‘Thomu o monsi a Toko Pomnga ile sovengalo, \q2 na thomu o pavengveng pen kerengare ako aro i es nge.’” \rq Aisaia 40:3\rq* \p \v 4 Na Jon ia neong kene o oma i nge mekerem ako ini kamel ini thoing, na ia let ini mekerem peti ma i kin i a ilopat, na ia aning ini sisre na i thin inga sthong ei. \v 5 Na tokokoere ako o es a i nge me, o es a Jerusalem me, na pelie mun e pen epee alavusnga ako a epee a Judia, na pelie mun nge rem areko o ngo tothalo a thei a Jordan. \v 6 Ma o pamilimlem ole vothung kerengare, lama Jon i paninu or nge thei a Jordan. \p \v 7 Ave Jon i thepol ako Parisire or pulua tomo mun nge Sadiusire or pulua ako o es a i nge me, mo olemi \m ve aro i paninu or. Ma i ria or ve, “Thomu ini pilimo kerengare. Anga i ria thomu ve aro thomu o lo nge paomelaling ako God aro i sungu i, e? \v 8 Aro thomu o oma vothung sivengare ako i pathengal ako ve, thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerengare lale. \v 9 Na o mothong tova lomumu ve, ‘Aro God i paomelal them avele, eneke Abraham ini titevimem.’ Tho ria thomu ve, God i pavurvur nge anral areke eksinga mo o velpol ini a Abraham ititeviere. \v 10 Na God ile paomelaling i ranga ve ini telenga wowonga ako i totho ako aro i vairo i a thomu nge ako o ranga ve ini won. Na won alavusnga areko omonnga i sivenga avele, aro o tetela ir mo o asesu or a won sesenga nge la. \p \v 11 “Na tho paninu thomu nge thei mo ur aken i pathengal ako ve, thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerenga lale. Ave toko ako i rumongal nge tho me, kene ile engenging i aolonga rintet nge lek engenging, na i pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo aro tho inospot ile esonga a we, kene avele. Naro i paninu omu pelie nge a God Ioni Riringa, aveto omu pelie nge won sesenga. \v 12 Naro i nongpol toko alavusnga ole riong, naro i thomreu areko o sivenga na areko o kerenga, ranga ve ini toko pen lesnga ako i thomreu wit monnga sivenga na wit peti kerenga. Naro i veliloalo wit enanga a ile pen sivenga, aveto wit peti aro i asesu ir a won sesenga nge ako aro ile vusonga avele.” \s1 Jon i paninu a Jisas. \r (Mak 1:9-11; Luk 3:21-22; Jon 1:31-34) \p \v 13 Nge wop lemi aken Jisas i voth a Galili, ma i losa e pen aken ma i es a Jon nge a thei a Jordan mo ilemi ve, aro Jon i paninu i. \v 14 Ma Jon kene i tongporum ako aro i eksing ilemi, ma i ria i ve, “I vova ako ong es a tho nge me, e? Aro i sivenga tova ong paninu tho.” \p \v 15 Ave Jisas i olal ile riong ve, “Ong oma ur ako tho ria ong nge ponange, mo aro te panes vothung vengvenga alavusnga.” Mako Jon i nongal ikei, ma i oma i ranga ve ako Jisas i ria i nge. \p \v 16 Jon i paninu a Jisas ma vus ma Jisas i es a klangklang. Nako Pen a Urvet i thep, ma i thepol a God Ioni Riringa ako i esu a i nge me, ma i ranga ve ini pothu na i men a i nge. \v 17 Ma lenging i esu a Pen a Urvet me ma i ri ve, “Ake ini Tuk a urvet, ako lemik sivenga rintet nge i.” \c 4 \s1 Jisas ile tongporumong. \r (Mak 1:12-13; Luk 4:1-13) \p \v 1 Lama Oni Riringa i paes a Jisas a pen polpolnga la, mo aro Satan i tongporum i. \v 2 Na Jisas i voth nge na i an avele e nang na mlik or mule pa penel, lamako Jisas i rova ol mesipuniong. \v 3 Na a ur e avele na Satan i es a i nge me, ma i ria i ve, “Tova ve ong ini a God Itun, aro ong ria um areke mo o eksing mo ini bret.” \p \v 4 Ave Jisas i olal ile riong ve, “Na God ile erere i ri vene, \q1 ‘Toko i pavurvur aro i mimi inga nge aning avele, \q2 ave aro i mimi nge a God ile riong alavusnga.’” \rq Lo 8:3\rq* \p \v 5 Lamako Satan i wola a Jisas ako la a rem riringa a Jerusalem ma i paesa i a Lotu Tepun a Vel, ma i pamita i roro a vel polemi. \v 6 Ma i ria i ve, “Tova ve, ong ini a God Itun, aro ong opthou la, ke God ile erere i ri ve, \q1 ‘God aro i ria ile enselre \q2 mo aro o theal ong. \q1 Naro o monteta la ong nge omeni, \q2 mo aro evom i tup nge um e avele.’” \rq Buk Song 91:11-12\rq* \p \v 7 Lama Jisas i olal ile riong ve, “Ave God ile erere i ri mun vene, \q1 ‘Mothong tova tongporum Toko Pomnga \q2 ako ini lom God ile engenging.’” \rq Lo 6:16\rq* \p \v 8 Lamako Satan i wola mun a Jisas a tete polemi ako i roro rintet, ma i pathengalpot i nge rumrem alavusnga ake ru a ulue tomo mun nge a malmaling. \v 9 Lama i ria mun i ve, “Aro tho sungu ur alavusnga ake ru a ong nge, tova ong koru evom na ong lotual tho.” \p \v 10 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Satan, ong lopot nge tho, eneke God ile erere i ri ve, \q1 ‘Aro ong lotual inga Toko Pomnga \q2 ako ini lom God. \q1 Naro ong voth inga a isa thewo.’” \rq Lo 6:13\rq* \p \v 11 Mako Satan i lopot a Jisas nge, nako enselre o es me ma o opoal ol a Jisas. \s1 Jisas i patea ile omaing a epee a Galili. \p \v 12 Lama Jisas i nongpol ako o paeso a Jon a mang a midenga lemi, mako i lo werer a Galili la. \v 13 I velpol a Nasaret ma i losa nge na i alpo a rem a Kaperneam ako a thei a pamonlel a Galili, aken ini net Sebulun na net Naptali oa ulue. \v 14 Na ile vothung ake i pavelpol nunganga ur ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge ve, \q1 \v 15 “Ako nge a net Sebulun na net Naptali oa ulue, \q2 totho a rua, ako a thei a Jordan wo epee, \q3 epee a Galili i voth nge. \q1 Ini pen ako tokokoe areko or ini Judare avele o voth nge. \q1 \v 16 Na toko areken, o voth a mideng aolonga lemi, \q2 aro o thepol pen lalanga aolonga. \q1 Na areko o voth a rinong lemi, \q2 pen lalanga i to a or nge lale.” \rq Aisaia 9:1-2\rq* \ms1 Jisas i panongpol nge a God ile menong e nepes, na i pamimi werer toko na seng alavusnga areko ni multhanging i voth a or nge \mr (Vonge 4:17–9:34) \s1 Jisas i lengpot ile wainlanga teltelngare. \r (Mak 1:16-20; Luk 2:5-11; Jon 1:35-42) \p \v 17 Nge wop lemi aken Jisas i patea ol ile panongpolong ma i ri ve, “Kimomu lelal nge lomu vothung kerengare, eneke God ile menong e nepes i toth me lale.” \p \v 18 Jisas i es a thei a pamonlel a Galili a wonwon po, ma i thepol titeinpel aini, Saimon, ako iion aininga a Pita na iteinnga a Andru. Or paini ini silang elngare ma o rongu oa susua a thei, eneke ake ini or paini ole omaing, ako o el umtun nge. \v 19 Mako Jisas i ria or ve, “Thomu o panes tho mo aro tho patoral thomu nge tokokoere oelnga.” \v 20 Na a ur e avele, nako o modipdopu oa susuare, mako o panes ol i. \p \v 21 Lama o espot mun lollo avele na i thepolo mun titeinpel aini, ako ini a Jems na Jon a oa wok nge, tomo nge \m otema a Sebedi ako o italal oa susua minranga. Mako Jisas i lenga mun or. \v 22 Na a ur e avele, nako o modipdopu oa wok tomo nge otema, mako o panes ol i. \s1 Jisas i panongpol na i pasenu werer toko ni multhanginga pulua. \p \v 23 Lamako Jisas i esu esa ol a pen alavusnga ako a Galili, ma i pamireal a Judare ole lotuonga a velre na i panongpol mun nge Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes, na i pasivenga mun tokokoere nge ni multhanging alavusnga ako i el or. \v 24 Na iion i kima a pen alavusnga ako a Siria. Mako tokokoere o paes tokokoe areko ni multhanging rel relngare o velpol ol a or nge, a i nge la. O paes areko sisisong aolonga rintet i voth a oni peti, na tokokoe areko tamata kerengare o rero or, na tokokoe areko sawirong aolonga i el or ma o matu, na tokokoe areko oni peti motungtung, mo Jisas i pasivenga or. \v 25 Na pulua pomnga ako o panes i. O es a Galili me, na pelie mun o losa a Jerusalem na epee a Dekapolis na epee a Judia na pelie mun a Jordan wo epee. \c 5 \s1 Jisas i patoral nge toko kathnga areko sapase or. \r (Luk 6:20-23) \p \v 1 Jisas i thepol pulua pomnga ako o es tuntun i me. Mako i es a tete polemi la mo i men nge. Na ile wainlanga areken o veliloalo pel a i nge. \v 2 Mako i patea ol ile patoraling a or nge. \v 3 Ma i ri ve, \q1 “Sapase areko olemi mire ve, ole ur e avele ru a God itheki nge, \q2 eneke God ile menong e nepes ake ro a Pen a Urvet ini ole. \q1 \v 4 Sapase tokokoe areko o voth nge tanging, \q2 eneke God aro i pasivenga oopo. \q1 \v 5 Sapase tokokoe areko o paruru osivenga, \q2 eneke God aro i sung ulue alavusnga a or nge. \q1 \v 6 Sapase tokokoe areko olemi engeng \q3 na olo wom rintet nge vothung vengvenga panesnga, \q2 eneke ur aken olemi nge aro i velpol a or nge. \q1 \v 7 Sapase tokokoe areko olemi esal toko rel relngare, \q2 eneke God aro ilemi esal mun nge or. \q1 \v 8 Sapase tokokoe areko olemi riritet, \q2 eneke aro o thepol a God. \q1 \v 9 Sapase tokokoe areko o engeng nge tokokoere opamensenunga, \q2 eneke tokokoere aro o apeta or ini a God itutunre. \q1 \v 10 Sapase tokokoe areko o el matheong nge vothung vengvenga panesnga, \q2 eneke aro o voth sivenga e God ile menong e nepes ake ro a Pen a Urvet. \p \v 11 “Sapase thomu e nang ako tokokoere o ri kerenga e thomu, na o oma tangatun e thomu, na o ri mun \m riong le apaltetonga nge thomu, eneke thomu o panes tho. \v 12 Aro lomumu sivenga na o ngenge sise nge, eneke olongomu aolonga lale a Pen a Urvet. Ole vothung kerenga e thomu i ranga ve ini ako ole vothung kerenga nomenga e riong elngare. \s1 Jisas i ri ve o ranga ve ini au. \p \v 13 “Thomu o ranga ve ini au a tokokoere nge ake ru a ulue. Ave aro ve au aken imosisennga i vus, aro tokokoere o pavurvur avele ako aro o oma i mo i mosisen werer, i kerenga re lale aken. Aro o asespot i inga ma tokokoere o tepelostun i. \s1 Jisas i ri ve o ranga ve ini theki lalainga. \p \v 14 “Thomu o ranga ve ini theki lalainga nge tokokoere. Lomumu rum i, rem pomnga ako i men a tete polemi i pavurvur aro i men kineo avele. \v 15 Na toko e avele aro i pasiseo theki lalainga lamo i pasopalu i e alal. Aro i sivenga tova i pamena i roro, mo aro i sung pen lalanga nge toko alavusnga ako o voth a vel aken lemi. \v 16 I vene re ako lomu theki lalainga aro i totun tokokoere, mo aro o thepol ur sivesivengare ako thomu o oma ir, naro o risea Titomomu a God ako i voth a Pen a Urvet.” \s1 Jisas i patoral nge a Moses ile patorong. \p \v 17 Lama Jisas i ri mun ve, “Thomu o mothong tova lomumu ve, tho es me ve aro tho eltetpot a Moses ile patorongre na God ile riong elngare ole pamirealing. Tho es me ve aro tho eltetpot ole riong avele. Tho es me ve aro tho panes vengveng ol ole riong. \v 18 I nunganga ako aro i mulalu nge Pen a Urvet ome ulue ake ole vusong, aro i pavurvur epee tie avele ako a Moses ile patorong lemi aro i vus. Avele. Moses ile patorong aro i voth i pavurvur ako aro la ur alavusnga i ri nge kene aro o velpol. \v 19 I vene re aken, ako aro ve toko e i panes a Moses ile patorong tutunnga aken avele, na i pamireal toko pelie mo o oma mun veno ako i oma i, aro toko aken iion aro ini ur polpolnga inga nge a God ile menonga e nepes a Pen a Urvet, ave toko ako i panes a Moses ile patorong na i pamireal mun toko pelie nge a Moses ile patorong panesnga, aro iion i aolonga ako a God ile menong e nepes a Pen a Urvet lemi. \v 20 Na tho ri engeng thomu ve, aro ve thomu o panes senu vothung vengvenga, na tova lomu vothung vengvenga i aoselepot Parisire na pamirealingare nge a Moses ile patorong ole vothung vengvenga avele, aro thomu o velpol nge a God ile menonga e nepes a Pen a Urvet avele.” \s1 Jisas i ri nge vothung ako nge riong pavengvenga. \p \v 21 “Thomu o nongpol lale ako nomenga titovumuere o el tel riong lale ve, ‘Thomu o mothong tova o so rin toko,\f + \fr 5:21 \ft Kisim Bek 20:13\f* aro ve toko e i oma venen aken, aro i mit nge riong.’ \v 22 Ave \m ponange tho ria thomu, toko e aro ve i vol itein e, aro i mit nge riong. Na toko mun e aro ve i voltitet itein e, aro i mit nge riong aolonga itheki. Na aro ve toko e i ripolal itein itheki ve, ‘Wong ini lemi aolungonga,’ aro i es a won sesenga nge ako aro ile vusonga avele. \p \v 23 “Na eve ong monsi nge ako aro ong sung lom sungong a God nge la ako a God ile sungong a lekleka nge, na lomum rum ako teum ilemi kerenga e wong nge ur pelie. \v 24 Aro ong parongu tel lom sungong totho a sungong a lekleka nge, naro ong es tel a teum nge mo pavengveng riong a teum aken nge, lamo ong es werer ol la mo wong oma lom sungong a God nge. \p \v 25 “Aro ve toko e ilemi ve aro i pamit ong e riong, a ur e avele naro ong tongporum i ve aro ong pavengveng tel i tomo nge i. Aro ong oma i nge ako thomu paini rongan o es a riong nongpolnga a vel. Aro vene mo i paesa ong a riong nongpolngare omeni, na riong nongpolngare aro o paeso ong a lososthongare omeni naro o paeso ong a mang a midenga lemi. \v 26 Na tho ri nunganga a wong nge, aro wong voth a mang a midenga i pavurvur ako la wong olal werer ur alavusnga aken.” \s1 Jisas i ri nge vothung ako nge toko na seng aomnga. \p \v 27 Jisas i ri mun ve, “Thomu o nongpol riong nomenga lale ako o ri ve, ‘Thomu o mothong tova o ngo tomo nge seng ako ini ewomu avele.’\f + \fr 5:27 \ft Kisim Bek 20:14\f* \v 28 Na tho ria thomu ve, aro ve toko e ako i thepol inga seng na ilemi ve aro i ngo tomo e i, toko aken i ranga ve ako i oma vothung aken nge seng aken a iopo lemi lale. \v 29 Na aro ve thekum ako a menum sivenga nge anga i patelek wong nge vothung kerenga, aro i sivenga tova ong mon prelpot i mo ases i. Aro i kerenga mos avele tova ve num peti epee omole i voth avele na ong es a Pen a Urvet, aveto aro i kerenga sele tova God i asesu num peti epee alavusnga ako a won sesenga nge ako nge vothung ako num peti epee aken i oma i. \v 30 Na aro ve menum sivenga i patelek wong nge vothung kerenga, aro ong soropot i mo ases i. Aro i kerenga mos avele tova ve num peti epee omole i voth avele na ong es a Pen a Urvet, ave aro i kerenga selele tova God i asesu num peti epee alavusnga ako a won sesenga nge ako nge vothung kerenga ako num peti epee aken i oma i.” \s1 Jisas i ri nge seng mothonga. \p \v 31 Ma Jisas i ria mun ve, “Nomenga o ri ve, ‘Toko ako ve i mothong iewo sengenga, aro i sungu erere ako i ritet nge ole peangeong ile vusong aken a seng aken nge.’\f + \fr 5:31 \ft Lo 24:1\f* \v 32 Ave ponange tho ria thomu, toko ako i mothong iewo sengenga, ave seng aken i aom toko avele. Toko aken i oma seng aken mo ini toko aomnga, eneke aro ve seng aken i peange werer nge toko relnga e, aro \m seng aken i aom toko. Na toko ako i ewoa seng ako iewo tomonnga i mothong tel i lale, i mun i aom seng.” \s1 Jisas i ri nge riong panunganganga nge a God iion. \p \v 33 “Na thomu o nongpol mun riong ako o ria titovumuere nomenga ako ve, ‘Thomu o mothong tova lomu apaltet ako nang aken thomu o apeta God Iion nge lomu riong kinnga. Aro thomu o oma nunganga ur aken thomu o apet a God Iion ve aro thomu o oma i.’\f + \fr 5:33 \ft Wok Pris 19:12; Namba 30:2\f* \v 34 Ave ponange tho ria thomu ve, o mothong tova thomu o panunganga lomu riong. Aro thomu o panunganga i nge Pen a Urvet apetnga avele, eneke ini God ile nepes a menong. \v 35 Na thomu o mothong tova o panunganga lomu riong nge ulue apetnga, eneke ulue ini a God ieve le mitonga, ako i pamit ieve nge. Na thomu o mothong tova o panunganga lomu riong nge Jerusalem apetnga, eneke Jerusalem ini Nepes Pomnga ile rebo. \v 36 Na mothong tova ong panunganga lom riong nge poungom, eneke lom engenging i pavurvur aro wong oma poungom thoing e avele mo i veleles eve i pokukurut. \v 37 Tova lomumu ve aro thomu o ri ‘enala’ aro thomu o ri ‘enala’ inga. Na tova lomumu ve aro thomu o ri ‘avele’ aro thomu o ri ‘avele’ inga. Na riong pelie mun e ako o pokespot inga e riong ake, aken i es aken a toko kerenga nge me.” \s1 Jisas i ri nge vothung kerenga olalnga. \p \v 38 “Thomu o nongpol mun i nomenga lale ve, ‘Aro ve toko e i pakerenga toko e itheki, aro o pakerenga mun itheki. Na aro ve toko e i so movurpot toko e iwo pupo, aro o so movurpot mun iwo pupo.’\f + \fr 5:38 \ft Kisim Bek 21:24; Lo 19:21\f* \v 39 Ave ponange tho ria thomu ve, o mothong tova olal werer vothung kerenga nge toko ako i oma vothung kerenga a thomu nge. Na aro ve toko e i sopthalo wom pun a menum sivenga nge anga, aro eksinga mun mo i sopthalo mun wom pun a menum kerenga nge anga. \v 40 Na aro ve toko e i pamit ong nge riong, eneke ilemi nge lom tekruk elnga, aro ong sungu mun lom tekruk seltunnga a i nge. \v 41 Na aro ve toko e i engeng ve aro ong potun ile ur elonga pelie mo i mulalu nge kilomita omole, aro ong potun i mo i mulalu nge kilomita or aini. \v 42 Na aro ve toko e i nina wong e ur e, aro ong sungu i a i nge. Na aro ve toko e ilemi ve i el tel ur e a wong nge lamo i olal ol i panen, mothong tova pamumutal i a i nge.” \s1 Jisas i ri nge ngarangre oasagunga. \p \v 43 Jisas i ria mun or ve, “Thomu o nongpol i nomenga lale ve, ‘Aro omu sagu lomungare naro numu silal lomu ngarangre.’\f + \fr 5:43 \ft Wok Pris 19:18\f* \v 44 Ave ponange tho ria thomu ve, aro omu sagu lomu ngarangre, naro thomu o nong a God mo aro i oma senu nge tokokoe areko o oma vothung kerenga a thomu nge. \v 45 Aken aro tokokoere olemi mire ve, thomu o velpol ol ini Titomomu a God ako i voth a Pen a Urvet itutunre. Aro thomu o oma venen aken, eneke God i pavelpol nang meta ako i oma i, ma i to a toko kerengare nge na i to mun a toko sivengare nge. Na i pavelpol vit ma i molu a toko vengvengare nge, na i molu mun a toko le vothung kerengare nge. \v 46 Aro ve omu sagu inga tokokoe areko oa sagu thomu, aro thomu o el olongomu sivenga kathnga, e? Romre ole takis elngare mun ole vothung i venen mun aken. \v 47 Aro ve thomu o pathokeal inga areko or ini titeumuere, aro lomu vothung i rel nge toko alavusnga ole vothung avele. Na tokokoe areko or ini Judare avele or mun o oma venen aken. \v 48 Maken aro thomu o voth ini toko vengvenga, ranga ve ini Titomomu a God ako i voth a Pen a Urvet ini toko vengvenga. \c 6 \s1 Jisas i ri nge toko le ur avelengare oopoalnga. \p \v 1 “Thomu o naktet senu lomu vothung a tokokoere nge. Na o mothong tova o magon nge lomu vothung sivenga pathengpatnga a tokokoere otheki. Aro ve o oma venen aken, aro Titomomu a God ako i voth a Pen a Urvet aro i sungu olongomu sivenga avele. \p \v 2 “Na nge ako ong sungu ur e nge tokokoe areko ole ur e avele, wong mothong tova ong thu kuth mo ong palenglengtun lom sungong ranga ve ini ako pokonongare o oma i a Judare ole lotuonga a vel lemi na a sovengalo mun mo aro toko alavusnga o thepol ir. O oma venen aken, eneke olemi ve aro tokokoere o risea or nge ur aken. Tho ri nunganga a thomu nge ve, tokokoe areken o el oana olalnga lale. \v 3 Ave tova ong sungu ur e nge tokokoe areko ole ur e avele, aro i sivenga tova ve toko e avele ilemi mire nge lom sungong aken, i pavurvur mun nge ako menum kerenga ilemi mire nge menum sivenga ile omaing avele. \v 4 Aro lom sungong ake aro o oma kine inga mo aro Tomom a God i thepol ur aken ong oma kine i, naro i sungu olongom sivenga. \s1 Jisas i ri nge vothung ako aro te panes i nge nongong. \r (Luk 11:2-4) \p \v 5 “Tova ong nong, ong mothong tova oma ranga ve ini pokonongare, ako o sis ve aro o nong a Judare ole lotuonga a vel lemi na e mun ako a toko alavusnga otheki nge. O oma venen aken mo olemi ve aro tokokoere o thepol or. Tho ria thomu, tokokoe areko o oma vene aken o el oolonga lale. \v 6 Tova ong nong, aro ong eso a lom vel lemi na ong pupal lom vel thekia na ong nong a Tomom ako ong thepol i avele. Na Tomom ako i thepol ur nekenga ako ong oma kine nge i, aro i sungu olongom sivenga. \v 7 Na aro ve ong nong, mothong tova oma riong puluanga ako i thun inga, ranga ve ini areko olemi mire nge a God avele o nong. O rivenga God aro i nongpol ole nongong, eneke o lilu lila inga ole riong papulua. \v 8 Thomu o mothong \m tova o panes ole vothung aken, eneke Titomomu ilemi mire lale nge ur nekenga ako lomumu ve aro thomu o nong i a i nge. \p \v 9 “Naro thomu o nong vene ke: \q1 ‘Vovo a God, ong voth a Pen a Urvet, \q2 na iom i riri rintet. \q1 \v 10 Aro lom menong e nepes aro i patea. \q1 Aro them panes lomum ake ru a ulue, \q2 ranga ve ako areko o voth a Pen a Urvet o panes i. \q1 \v 11 Aro ong sung emem aning ako i pavurvur nge nang ake. \q1 \v 12 Aro lomum simikal lemem vothung kerenga, \q2 ranga ve ako lemem simikal areko o oma vothung kerenga nge them. \q1 \v 13 Ong mothong tova paeso them a tongporumong engenga lemi, \q2 ave aro ong sivlel ur kerengare a them nge.’” \m \v 14 Jisas i ri mun ve, “Aro ve lomumu simikal vothung kerenga ako pelie o oma i a thomu nge, aken aro Titomomu ako a Pen a Urvet aro ilemi simikal mun lomu vothung kerengare. \v 15 Na aro ve lomumu simikal ole vothung kerengare avele, aro Titomomu a God aro ilemi simikal lomu vothung kerengare mun avele. \s1 Jisas i ri nge semong a vothung. \p \v 16 “Aro ve thomu o sem nge aning, o mothong tova thomu o oma thomu mo thekumu mesis mesis ranga ve ako pokonongare o oma i. O paateal or nge otheki, eneke olemi ve aro tokokoere olemi mire ve o sem. Tho ri nunganga a thomu nge, tokokoe areken oolonga i ngo lale. \v 17 Na aro ve thomu o sem, aro thomu o paut thekumu nge thei, naro thomu o sagar poungomu thoing. \v 18 Maken aro tokokoere aro o ate thomu nge lomu semong aken avele. Ave Tomom a God ako ong thepol i avele, aro i thepol i. Na Tomom ako i thepol ur nekenga ako ong oma kine nge i, aro i sungu olongom sivenga. \s1 Jisas i ri nge ur sivesivengare veliloalnga. \p \v 19 “Thomu o mothong tova o paen tomoal ur sivesivengare ake ru a ulue, eneke aro sa teo nge, eve i keim naro i kerenga, na toko kemongare o turao vel mo o kem i. \v 20 Ave i sivenga ako aro thomu o paen tomoal lomu ur sivesivenga a Pen a Urvet, aken i pavurvur aro sa teo nge avele na i keim avele, naro toko kemongare o pavurvur aro o turao vel mo o kem nge avele. \v 21 Aro thomu o oma venen aken, eneke aro lomumu i voth ol inga nge pen ako lomu ur sivengare o ngo nge. \s1 Jisas i ri ve thekir ini nir peti ile theki lalainga. \r (Luk 11:34-36) \p \v 22 “Thekir i ranga ve ini nir peti ile the lalainga na aro ve thekum i sivenga, aro num peti elonga aro i lala. \v 23 Ave aro ve thekum i kerenga, aro num peti elonga aro i voth a mideng. Na eve the lalainga aken a thomu nge ia mideng, aro mideng aken i voth a thomu nge aro i aolo rintet. \p \v 24 “Na toko e i pavurvur aro i velpol ini toko or aini ole umonga, kene avele. Eneke aro ve ia sagu omole, aro ini silalpot aininga, eve aro ve ini silal omole, aro ia sagu aininga. Thomu o pavurvur aro thomu o velpol ini a God ile umonga na tomo mun nge umtun ile umonga, kene avele.” \s1 Jisas i ri ve te mothong tova lemir rit e ur e. \r (Luk 12:22-31) \p \v 25 Jisas i ria ile wainlangaere ve, “I vene na tho ria thomu. O mothong tova lomumu rit nge omu aning eve omu thei ako thomu o mimi nge. Na o mothong tova lomumu rit nge lomu teunong ako thomu o teun i a numu peti nge. Mimiong i aolonga nge aning, na toko ini peti i aolonga nge ile teunong. \v 26 Thomu o thepol vet menre, ako o ou oa aning avele na o veliloal mun oa aning a aning a velre avele. Ave Titomomu a God ako a Pen a Urvet i sungu oa aning a or nge. Na thomu tokokoere kene thomu o aolonga nge menre ako a God itheki. \v 27 Na i vava, aro ve toko e ilemi rit nge ile mimiong, i pavurvur aro toko ile lemi ritong aken aro i pokespot ile mimiong? Aro avele. \p \v 28 “Na i vava ake lomumu rit nge lomu teunongre, e? Thomu o thepol vet ine kolkolung punpolngare, o um avele na o oma ole teunong avele. \v 29 Ave tho ria thomu, Solomon ako ini nepes aolonga na ile ur elonga i pompom rintet, ia nepes a malmaling i sivenga ranga ve ini kolkolung punpolnga areken oa malmaling avele. Kolkolung punpolnga a malmaling i sivenga rintet nge ia. \v 30 God i pateunu pilil polpolnga areko o voth ponange na lelken tokokoere aro o ongtuna ir. Na i vava, aro ve God i pateunu pilil polpolnga areken, aro i pateun thomu avele? Lomu lemioong a God nge kene i posngati. \v 31 Na o mothong tova lomumu rit nge ur kathnga ako aro thomu o an i, na o thin i na o teunu i. \v 32 Eneke areko olemi mire nge a God avele, or alavusnga olemi pompom nge aning na teunong, ave Titomomu a God ako a Pen a Urvet, ilemi mire nge ur areko thomu o oror nge. \v 33 Ave aro lomumu rum tel nge a God ile menong e nepes na e mun nge vothung ako i vengveng a itheki. Maken aro God i sungu ur areken a thomu nge. \v 34 Na thomu o mothong tova lomumu pompom nge nang relnga a matheong, aro lomumu i voth inga nge ur ako i voth ponange. Nang omole omole a matheong i voth re lale.” \c 7 \s1 Mothong tova avrum teum e ile vothung. \r (Luk 6:41-42) \p \v 1 Ma Jisas i ria mun ve, “Aro ve thomu o avrum toko ile vothung avele, aro God i avrum mun lomu vothung avele. \v 2 Eneke God aro i avrum mun thomu ranga ve ako thomu o avrum tokokoere. Naro God i olal mun i a thomu nge, ranga ve ako thomu o olal i a tokokoere nge. \p \v 3 “I vova ako ong thepol won amum ako i voth a teum itheki, na ong thepol tel avele nge won siva ako i voth a thekum, e? \v 4 Won siva aken i voth a thekum ma i vova ako ong ria teum ve, ‘Teik, aro tho eltetpot won amum aken i voth a thekum.’ \v 5 Wong ini pokononga. Aro ong eltetpot tel won siva aken i voth a thekum, lamo aro wong the senu na wong eltetpot ol won amum ako i voth a teum aken itheki nge. \p \v 6 “Thomu o mothong tova o sungu ur ako o ateal i ve ini a God ile a nanaure nge, eneke aro o eksinga mo o pun thomu. Na o mothong mun tova thomu o ases lomu pengep otoli\f + \fr 7:6 \ft O thepol pengep otoli ia sei nge a Matiu 13:45 pes 36.\f* sivenga areko olonga i roro rintet a kiere nge, eneke aro o tesuluku ir.” \s1 Aro ve wong nong, aro God i sungu i a wong nge. \r (Luk 11:9-13) \p \v 7 Jisas i ri mun ve, “Tova ong nong na ong nin a God, aro i sungu i a ong nge. Tova ong kath ur e, aro God i pathengal i a ong nge. Na aro ve wong pitroo vel thekia, aro i theppot vel thekia aken nge wong. \v 8 Eneke toko alavusnga ako o nin a God, aro i sungu i a or nge. Na toko alavusnga ako o kath ur e, aro God i pathengal i a or nge. Na toko alavusnga areko o pitroo vel thekia, aro God i theppot i nge or. \p \v 9 “Omu e aro ve itun i nina i nge bret, aro i sungu anral a i nge? \v 10 Na aro ve i nina i nge silang, aro i sungu eli a i nge? \v 11 Thomu ini toko ako lomu vothung kerenga, ave thomu o sung sungong sivenga a tutumuere nge. Na Titomomu ako i voth a Pen a Urvet, ile vothung i sivenga nge lomu vothung, aro i sung sungong ako i sivenga rintet nge areko o nina i nge. \v 12 Vothung ako thomu o sis ve aro tokokoere o oma i a thomu nge, aro thomu o oma inga vothung aken a or nge, eneke Moses ile patorong na God ile riong elngare ole riong o mirenga venen aken.” \s1 Esoong a sovengalo posnga. \p \v 13 Jisas i ri mun ve, “Aro thomu o koro nge lok thekia posnga atiken, eneke sovengalo aolonga ako i es a pen kerenga nge kene iwo varvar ma i semel inga nge esoong nge, na tokokoe puluangare aro o eso nge. \v 14 Ave lok thekia i posngati na sovengalo i klip rintet nge panesnga ako i eso a mimiong nge, na ini inga toko omole omole ako aro i thepol i na i panes sovengalo aken. \s1 Aro thomu o naktet thomu nge riong elnga le apaltetongare. \p \v 15 “Aro thomu o nakalal thomu nge riong elnga le apaltitetongare. Aro o es a thomu nge me ranga ve ini nanau pil ako i teunu sipsip ini peti i es a sipsipre nge. \v 16 Thomu o ate toko nge ile vothung, ranga ve ako tokokoere o ate won ako nge imonnga. Na i pavurvur aro wong vurpot vain monnga a we wopuponga nge avele. Na thomu o vur pupos monnga a we wopuponga nge avele. \v 17 Maken won sivenga i pavelpol won monnga sivenga, na won kerenga i pavelpol won monnga kerenga. \v 18 Won sivenga i pavurvur aro i pavelpol imonnga kerenga avele, na won kerenga i pavurvur aro i pavelpol imonnga sivenga avele. \v 19 Na won alavusnga ako o mon senu avele, aro o tetela ir mo o asesu ir a won sesenga nge la. \v 20 Maken aro lomumu mire nge riong elnga le apaltetongare nge ole vothung kerenga. \p \v 21 “Aro toko alavusnga ako o apeta tho ve, ‘Toko Pomnga, Toko Pomnga,’ or alavusnga aro o eso a God ile menonga e Nepes a Pen a Urvet avele. Ave ini inga areko o oma ur nekenga ako Vovo ako a Pen a Urvet i sis or ve aro o oma ir. \v 22 Naro nge riong nongpolnga a nang ako aro i velpol aro toko pulua aro o ri ve, ‘Toko Pomnga, Toko Pomnga, nge iom them panongpol nge a God ile riong, na nge iom them wistetpot tamata kerengare, na nge iom them oma mun pathepolong or pulua.’ \v 23 Naro tho ria or ve, ‘Lemik mire nge thomu avele. Thomu o talela nge tho, thomu areko o oma vothung kerengare.’ \s1 Riong nge sovengalo or aini nge vel aringa. \r (Luk 6:47-49) \p \v 24 “Maken aro ve toko e i nongpol lek riongre na i panes senu ir, toko aken i ranga ve ini toko ako ilemi sivenga e ile omaing ako i aria ile vel a anralre nge mo i engeng. \v 25 Mako vit i molu me ma thei awonga i opopot ma i esa roro na thue aolonga i velpol ma i tik vel aken. Ave i thupthesa i avele, eneke vel aringa aken i patu anralre ma i aria vel aken nge roro. \v 26 Ave aro ve toko e i nongpol inga lek riong na i panes senu i avele, toko aken i ranga ve ini toko ako ilemi pelekpol ako i aria ile vel a wonwon po. \v 27 Mako vit i molu me ma thei awonga i esa roro na thue i thu engeng ma i thupthesa vel aken. Ma vel aken ile matuong i kerenga rintet.” \p \v 28 Ma Jisas i patoral vus toko na sengre nge ur areken. O nongpol ile riong ma o kukuk nge, \v 29 eneke ile riong i engeng ma i rel nge tokokoe areko o pamireal nge a Moses ile patorong. \c 8 \s1 Jisas i pasenu werer toko ako ini a putput. \r (Mak 1:40-44; Luk 5:12-14) \p \v 1 Jisas i esu a tete polemi me, mako pulua pomnga o panes seleo i. \v 2 Na toko omole ako ini peti a putput i es a Jisas nge. I koru ieve a i nge ma i ria i ve, “Toko Pomnga, ong pavurvur ako aro ong paonolpot tho mo tho riri a God itheki, tova lomum ve aro ong oma i.” \p \v 3 Ma Jisas i ronga imeni a i nge na i ria i ve, “Lemik ve aro tho oma i, aro wong riri werer.” Na a ur e avele, nako putput aken i vuspot ol a i nge. \v 4 Na Jisas i ri engeng a i nge ve, “Wong mothong tova ong ria ol toko e nge, ave aro wong es vengveng a pris nge la, mo i thepol ako ve, num peti a putput i vus. Naro ong oma lom sungong ranga ve ako Moses i ri nge lale, mo aro tokokoere olemi mire ako ve, num multhanga aken i vus.” \s1 Jisas i pasenu werer punonga a mukalinga ile umonga. \r (Luk 7:1-10) \p \v 5 Lama Jisas i eso a rem a Kaperneam. Na punongare ole mukalinga ako ini toko Rom i es a i nge ma i nong mosing a i nge. \v 6 Ma i ria i ve, “Toko Pomnga, lek umonga i ngoo a lek vel ma ini peti elonga i motungtung na sisisong aolonga i voth mun a ini peti.” \p \v 7 Ma Jisas i ria i ve, “Aro tho es mo tho pasenu i.” \p \v 8 Ave punongare ole mukalinga aken i olal werer ile riong ve, “Toko Pomnga, ong ini Toko Pomnga ma i pavurvur ve aro tho wola ong a lek vel lemi la avele, ave aro wong ri inga naro lek toko umonga aro i sivenga werer. \v 9 Na tho ri venen aken, eneke tho mun tho voth a areko o mukal nge tho osa thewo, na punongare mun o voth a sek thewo. Ma aro ve tho ria omole ve, ‘Es la,’ aro i es, na aro ve tho ria relnga e ve, ‘Es me,’ aro i es me. Na aro ve tho ria lek um polpolonga ve, ‘Wong oma ur ke,’ aro i oma i.” \p \v 10 Ma Jisas i nongpol toko aken ile riong ma i kukuk. Ma i ria tokokoe areko o panes i ve, “Tho ri nunganga a thomu nge. Tho thepol toko e avele ako a Israel ako ile lemioong i aolonga vene ake. \v 11 Tho ri nunganga a thomu nge, toko pulua ako or ini Judare avele, aro o plosa a nang le esainga na nang le sivlukuonga naro o vus me mo o men tomo nge a Abraham na Aisak na Jekop oa aning ako nge a God ile menong e nepes ako a Pen a Urvet. \v 12 Ave Israelre ako God i pavelpol ile menong e nepes nge or kene aro i asesu or a pen a midenga lemi mo o voth nge naro o tang naro o atitet owo pupo.” \p \v 13 Ma Jisas i ria punongare ole mukalinga aken ve, “Es a lom pen la. Aro i velpol ranga ve ako lomumo nge.” A ur e avele na ile umonga aken i sivenga werer. \s1 Jisas i pasivenga Pita iwenga. \r (Mak 1:29-31; Luk 4:38-39) \p \v 14 Lama Jisas i eso a Pita ile vel ma i thepol a Pita iwenga ako ini multhang, ma ini peti i velvel ma i ngo vet inga ako a ring. \v 15 Ma Jisas i krima imeni, mako ia ni multhanging aken i vus, ma i mita mako i monsi ol oa aning. \s1 Jisas i pasivenga toko na seng pulua. \r (Mak 1:32-34; Luk 4:40-41) \p \v 16 Ma pen aivuvu ol me na tokokoere o paes tokokoe areko tamata kerengare o voth a or nge. Mako Jisas i wistetpot tamata kerenga areken nge ile riong inga, na i pasivenga toko na seng alavusnga ako ni multhanging i el or. \v 17 Na ile omaing aken kene i pavelpol nunganga a Aisaia ile riong, ako ri ve, \q1 “I eltetpot ler ni multhangingre \q2 tomo nge ler kerengaing.” \rq Aisaia 53:4\rq* \s1 Jisas i ri nge vothung ako nge ipanesnga. \r (Luk 9:57-60) \p \v 18 Jisas i thepol pulua pomnga ako o mit kalalual i, mako i sung riong engenga a ile wainlangaere nge ve, aro o mon a epee la. \v 19 Na pamirealinga nge a Moses ile patorong i ria i ve, “Pamirealinga, aro tho panes ong e pen alavusnga ako aro ong es nge.” \p \v 20 Ma Jisas i ria i ve, “Nanau pilre ole siklep i voth, na menre ole klure i voth mun. Ave Toko Pomnga Itun imei e avele ako aro i ngo nge.” \p \v 21 Lama ile wainlanga omole mun ako i ria i ve, “Toko Pomnga, aro tho panes wong, ave aro tho tetun tel a vovo.” \p \v 22 Mako Jisas i olal ile riong ve, “Ini tokokoe areko ooni i rin lale, aro osivenga o tetun olengare ako o rin, aveto wong aro ong es me mo panes tho.” \s1 Jisas i akrisal thue aolonga ma i poreng. \r (Mak 4:36-41; Luk 8:22-25) \p \v 23 Lamako Jisas i roa a wok nge ma ile wainlangaere o ro tomo mun nge i. \v 24 Na palolo avele, nako thue aolonga i velpol, ma thei i limteto a wok lemi ma pa omole re ako aro o vlu, ave Jisas i nokolkol. \v 25 Mako o pamimeta i ma o ria i ve, “Toko Pomnga, ong opoesal them, pa omole re ake aro te vlu.” \p \v 26 Ma i ria or ve, “Lomu lemioong i posngati, i vova ako thomu o ngange rintet, e?” Mako i losa ma i akrisal thue na thei le lolikong, mako thue i vus na thei i ngo thau ol. \p \v 27 Ma o kukuk na o ri ve, “Toko ake ini ao ake? Eneke i ria thue na thei le lolikong ma o vus en.” \s1 Jisas i wistetpot tamata kerenga areko o voth nge toko or aini. \r (Mak 5:1-17; Luk 8:26-37) \p \v 28 Lama i velpola a thei a pamonlel a Galili wo epee, nge epee ako a Gadara, na toko or aini ako tamata kerengare o rero or paini, o voth nge ma o thepolo i. Or paini kene o voth vet inga ako a siklep areko o pango vungre nge, ma or paini ole engenging i aolonga rintet na toko e avele i es nge pen aken la. \v 29 Na o presa viringa ve, “Wong ini a God Itun. Na ong vova ake ong es a them nge me, e? Nang ako ong ateal i ve aro them kerenga nge, kene i velpol rongan na ong es me mo aro ong pakerenga tel them, e?” \p \v 30 Na kie avlung mun e ako o voth mela nge or avele ma o an. \v 31 Ma tamata kerengare o nong engeng a Jisas nge ve, “Aro ve ong wistetpot them, aro ong pakepot inga them mo them rero inga a kiere.” \p \v 32 Mako i ria or ve, “O es la.” Mako tamata kerenga areken o lopot a or nge ma o rero kie areken. Ma kie areken o thou thou ol a ruprup la, makola o matu a thei lemi ma o vlu. \v 33 Ma kie thealngare o lo viri viri ma o ritet ol nge ur aken a rem lemi ma o ritet mun nge ur alavusnga ako i velpol a toko or aini aken ako tamata kerengare o voth a or nge. \v 34 Mako toko na seng alavusnga e rem aken o es ol la mo o thepol a Jisas. Ma o velpol ma o thepol i, ma o ri engeng a Jisas nge ve, aro i lo lelpot ole pen. \c 9 \s1 Jisas i pasivenga toko ako ieve na imeni i motungtung. \r (Mak 2:3-12; Luk 5:18-26) \p \v 1 Mako Jisas i roa a wok nge ma i mon kora werer a thei wo epee la, ma i es a ile rem ako i voth nge. \v 2 Na tokokoe pelie ako o potuna toko omole tomo nge ile ngosel me. Toko aken ini peti motungtung ma Jisas i thepol ako olemio nge i, ma i ria toko ni peti motungtunga aken ve, “Tuk, lomum aro i sivenga, eneke God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.” \p \v 3 Ma pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie o ria e pel ve, “Toko aken i voltet a God, eneke i el a God imei.” \p \v 4 Ave Jisas ilemi mire nge olemi ma i ria ol or ve, “I vova ako lomumu vet nge ur ako i kerenga ma i voth a opomu lemi, e? \v 5 Riong kathnga i semel ako aro tho ria i a toko ake nge, e? Aro ve tho ria i ve, ‘God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.’ Riong ake i semel, eneke thomu o pavurvur, ako aro o thopol lek riong potoi avele. Aveto aro ve tho ria i ve, ‘Plosa mo es.’ Riong ake i klip, eneke thomu o pavurvur aro o thopol lek riong potoi. \v 6 Maken aro tho ri riong klipnga aken, eneke tho sis ve aro lomumu mire ako ve, Toko Pomnga Itun ile engenging ake ru a ulue, i voth, ma i pavurvur nge toko na sengre ole vothung kerengare patitepotnga.’” Mako i ria toko ni peti motungtunga aken ve, “Ong mita mo ela lom ngosel mo es a lom vel la.” \v 7 Mako i losa ma i es a ile vel la. \v 8 Na toko alavusnga o thepol i veno ako ma o ngeip rintet nge. Ma o paaolonga a God iion, eneke God i sung ile engenging a tokokoere nge lale. \s1 Jisas i lenga a Matiu, na i oma riong agelalnga ako i ranga ve ini vuralinga. \r (Mak 2:14-17; Luk 5:27-32) \p \v 9 Jisas i es la, ma i thepol toko omole ako iion a Matiu ako i menen a takis elnga a vel. Ma Jisas i ria i ve, “Aro wong panes tho.” Mako i mita ma i panes i. \p \v 10 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o men nge aning a ile vel lemi, lama takis elngare na toko le vothung kerengare o es mun me ma o men tomo nge or. \v 11 Parisi pelie o thepol i veno ako ma o nin a Jisas ile wainlangaere ve, “I vova ake lomu \m pamirealinga i an tomo e takis elngare na toko alavusnga ako ole vothung kerenga, e?” \p \v 12 Ave Jisas i nongpol ole riong ma i ria or ve, “Areko olemi ve o sivenga aro o es a vuralinga nge avele, ini inga areko oni multhang aro o es a i nge. \v 13 Thomu o es la na lomumu rum nge riong ake mirenga, ako God i ri vene, \q1 ‘Nik plong nge lomu sungong, \q2 aveto tho sis inga ako ve, \q3 lemi moring aro i voth a thomu nge.’ \rq Hosea 6:6\rq* \m Eneke tho velpol mo tho leng inga areko ole vothung i vengveng, kene avele. Tho velpol ake na tho leng inga toko na seng areko ole vothung i kerenga.” \s1 Ninong nge semong. \r (Mak 2:18-22; Luk 5:33-39) \p \v 14 Lama ini a Jon Paninuonga ile wainlangaere o es a Jisas nge la ma o ria i ve, “Them na Parisire them sem nge aning pa pulua. I vova ake lom wainlangaere o sem nge aning avele, e?” \p \v 15 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Aro ve peange ponganga tomonnga i voth tomo nge ilengare nge sungaling a aning, i pavurvur aro o sem nge aning avele. Nang e panen aro i velpol ako aro o eltetpot peange ponganga tomonnga aken a or nge. Aro nge wop lemi aken, aro o sem nge aning.” \p \v 16 Lama Jisas i ri ve, “Aro ve lavlav omole ako i negi na i minra, mothong tova italo i tomo nge lavlav epee ponganga. Aro vene mo i monteto mun lavlav neginga aken naro i minra rintet. \v 17 Na toko e i mothong tova aro i save vain ei ponganga nge thei pokin ako ini mekerem peti neginga, eneke i pavurvur aro i lowimpot avele. Aro vene mo aro vain ei i lothunpot mo aro thei pokin aken ru vain ei i voth nge, aro i vupol mo vain ei aken aro i lel pautet na thei pokin mun aro i kerenga. Ave aro i sivenga tova i save vain ei nge thei pokin ponganga naro vain ei na thei pokin o sivenga.” \s1 Jisas i pamimi werer ovote na i pasivenga seng ako ini multhang. \r (Mak 5:22-43; Luk 8:41-56) \p \v 18 Jisas rongan i ri nge or, nako Judare ole mukalinga omole ako i eso me ma i koru ieve a Jisas itheki, ma i ri i ve, “Tuk sengenga i rin ponange re atike, ave aro ve ong es me mo ronga menum a i nge, aro i mimi werera.” \v 19 Mako Jisas i plosa ma i panes i, ma ile wainlangaere o panes mun i la. \p \v 20 Mako seng omole ako i velpol, eneke sengre oa ni multhanging ako o thepol ngov kene i pesrou a i nge avele, ma i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or aini. Ma i sulo tomo i nge toko na sengre, ma patongti i es ma i mito a Jisas ikime, ma i vugir kine inga a Jisas ia teunong ongepo. \v 21 I oma venen aken, eneke patongti ilemi inga ve, “Aro ve tho vugiro inga Jisas ia teunong aro tho sivenga werer.” \p \v 22 Na Jisas i eksing ma i thepol i ma i ria i ve, “Tuk, lemi moring aro i voth a wong nge, ong sivenga werer lale, eneke lom lemioong ve aro tho pavurvur ako aro tho pasivenga ong.” Nako seng aken i sivenga werer ol. \p \v 23 Ma o es mala o velpol a mukalinga aken ile vel. Ma Jisas i thepol ol ako tokokoere o thuo bei ma tokokoere ole waling aolonga, eneke olemi kerere nge vung aken. \v 24 Na i ria ve, “Thomu o espot la, eneke seng wainlanga aken i rin avele, i nokolkol inga.” Ma o nongpol i ma o ngenge lital i. \v 25 Na i pakealalpot or a lalanga, mako i koro a seng aken ile vel epee lemi, ma i krima imeni, nako wainlanga aken i mimia na i mita. \v 26 Mako Jisas ile omaing aken kene i kima ol a pen elonga nge pen epee aken. \s1 Jisas i vles werer toko theki prosnga or aini otheki. \p \v 27 Lama Jisas i plosa nge pen aken ru i pamimi a seng wainlanga aken nge, ma i es, nako toko theki prosnga or aini ako o paneso i ma o presa pres viringa ve, “Devit Itevinga, lomum esal them paini.” \p \v 28 Ave Jisas i koro a vel lemi la na theki prosnga or aini aken o eso a i nge la, ma Jisas i nina or paini ve, “Lomu lemioong ako ve, tho pavurvur ako aro tho vles thekumu mo thomu o the werer?” \p Mako or paini o ria i ve, “Enala, Toko Pomnga.” \p \v 29 Mako Jisas i thobiru or paini otheki, na i ria or ve, “Nge lomu lemioong inga aro thomu o the werer ol.” \v 30 Nako a ur e avele na or paini otheki vles werer, ma Jisas i ri engeng or paini ve, “Thomu paini o mothong tova o ria toko pelie nge ur ake.” \v 31 Ave or paini o es ma o pakima ol nge a Jisas ile omaing sivenga aken a pen elonga ako nge pen epee aken. \s1 Jisas i pasenu werer toko ako ini rises. \p \v 32 Lama toko or aini aken o plos lelpot nge a Jisas mo o es, nako toko pelie o pasong mun toko omole ako a Jisas nge la, eneke tamata kerenga i rero i ma i palav avele. \v 33 Na Jisas i wistetpot tamata kerenga aken, mako toko rises aken i leng leng ol. Na toko na sengre o kukuk nge ma o ri ve, “Nomenga ur e avele i vene ake ako i velpol a Israel.” \p \v 34 Ave Parisire o ri ve, “I wistetpot tamata kerengare, nge tamata kerengare oa pomnga ile engenging.” \ms1 Jisas i sung omaing a ile wainlangaere nge \mr (Vonge 9:35–10:42) \s1 Jisas ilemi esal tokokoere. \p \v 35 Na Jisas i esu esa mun a rumremre, na i pamireal a Judare ole lotuonga a velre, na i panongpol nge Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes, na i pasivenga mun tokokoe areko nge ni multhanging alavusnga ako i el or. \v 36 Ma Jisas i thepol pulua pomnga ma ilemi esal or, eneke i thepol or ma i ranga ve ako o voth pelekpol na olemi kerenga. Ole menong i ranga ve ini \m sipsipre ako o voth senu avele ma othealnga avele. \v 37 Na i ria ile wainlangaere ve, “Aning pulua ako i motutet ako a ometa, ave umonga pulua avele ako aro o el aning areken. \v 38 Aro thomu o nong a ometa tokoninga nge mo aro i pake toko umonga pelie mo o veliloal aning areken.” \c 10 \s1 Ina Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken oionre. \r (Mak 3:16-19; Luk 6:14-16) \p \v 1 Lamako i veliloal ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini, ma i sungu ile engenging a or nge, mo aro o wistetpot tamata kerengare nge, naro o pasivenga ni multhangingare nge oa kerengaing. \p \v 2 Ake ini pakeke or mule pa omole pothoi or aini aken oionre na i vene: Teltelnga ini a Saimon ako tokokoere o apeta mun i ve ini a Pita na itein a Andru, na Jems ako ini a Sebedi itun na itein a Jon, \v 3 na Pilip, na Bartolomiu, na Tomas, na Matiu ako ini takis elnga, na Jems ako ini a Alpius itun na Tadius, \v 4 na Saimon ini toko omole nge avlung ako o apeta ir ve ini a Selot,\f + \fr 10:4 \ft Selot i mirenga ako ve, i voth e avlung ako o sis ve aro o pun tomo nge Romre ole gavman mo osivenga o theal ol or.\f* ome a Judas Iskariot, ini toko aton i sungu a Jisas a ngarangre omeni. \s1 Jisas i sungu umong a ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini areken nge. \r (Mak 6:8-11; Luk 9:3-5; Luk 10:4-12) \p \v 5 Lama Jisas i pakepot ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini areken ma o es, ave i pator engeng tel or ve, “Thomu o mothong tova o es nge areko or ini Judare avele, eve nge Samaria angare ole remre. \v 6 Ave aro thomu o es vengveng a Israelre nge la, ako o leklek ranga ve ini sipsipre. \v 7 Aro thomu o es mo o panongpol or ve, ‘God ile menong e nepes kene i toth me lale.’ \v 8 Aro thomu o pasivenga ni multhangingare, naro thomu o pamimi areko o rin lale, naro thomu o pasivenga tokokoe areko oni a putput, naro thomu o wistetpot mun tamata kerengare. Ur areke thomu o el i lale kene thomu o ol i avele, naro o ol mun i a thomu nge avele. \v 9 Na thomu o mothong tova o el umtun pelie tomo nge thomu. \v 10 Naro thomu o mothong tova o es tomo nge lomu alal na lomu tekruk aininga na lomu esonga tomo mun nge lomu eel. Aro avele. Thomu o um e tokokoere naro o theal thomu. \p \v 11 “Aro ve thomu o es a rem e, aro thomu o the nge toko sivenga e ako tova i nongpoo thomu mo aro thomu voth tomo nge i, mola i pavurvur nge ako aro thomu o es mun nge rem relnga e. \v 12 Aro ve thomu o koro a vel e nge, aro thomu o ria i ve, ‘Lemi moring aro i voth tomo nge thomu.’ \v 13 Na aro ve tokokoere olemi sivenga e thomu, aro lomu lemi moring i voth tomo e or, ave aro ve olemi sivenga e thomu avele, aro thomu o el werer lomu lemi moring a or nge. \v 14 Na eve toko e avele i nongpoo thomu na oni plong nge lomu riong, aro thomu o tepluspot evomu a vuvus na thomu o plos lelpot nge pen aken. \v 15 Tho ri nunganga a thomu nge, nge nang ako God i ateal i ve aro tokokoere o mit nge riong, matheong ako i velpol a tokokoe areke nge, aro i aolonga nge matheong ako i velpol a toko Sodom ome Gomora angare nge.” \s1 Ine matheong pulua aro i velpol. \r (Mak 13:11-13; Luk 21:12-17) \p \v 16 Ma Jisas i ria or ve, “Thomu o nongpol. Tho pake thomu ranga ve ini sipsipre ako o eso a nanau pilre oa lemimi. Aro lomu vothung i ranga ve ini pilimore ole vothung, ako olemi avrum senu tel e ole omaing lamo o oma i. Naro lomu vothung ranga ve ini pothure ole vothung, ako ilemi nge ur kerenga omanga avele. \v 17 Aro thomu o naktet thomu nge tokokoere, eneke aro o pamit thomu e riong, naro o so litlit thomu a Judare ole lotuonga a velre lemi. \v 18 Naro o pamit thomu a mukalingare na nepesre otheki, eneke thomu ini lek. Aro i vene aken naro thomu o panongpol nge Panongpolong Sivenga a or nge na nge areko or ini Judare avele mun. \v 19 Nang ako o rere thomu mo o pamit thomu nge riong, o mothong tova lomumu i ngo pelekpol ve aro thomu o ria riong kathnga a or nge, eneke nang aken aro God i sungu ile riong e thomu ako aro thomu o ripot i. \v 20 Aro ini thomu ako o ri kene avele, ave aro ini inga Titomomu Ioni Riringa ako aro i ripot a womu me. \p \v 21 “Tokokoere aro o pamit otiteinre e riong mo olemi omoletet nge opunrinnga, na toko pelie mun ako aro o pamit otutunre e riong mo olemi omoletet nge opunrinnga, na otutunre aro o pamita mun otitemaere na oninaere e riong mo olemi omoletet mun nge opunrinnga. \v 22 Na toko alavusnga aro oni silalpot thomu, eneke thomu ini lek, ave tokokoe areko o mit engeng mo la i pavurvur nge mimiong ake ile vusong, God aro i el werer or. \v 23 Aro ve tokokoere nge rem aken o pakerenga thomu, aro thomu o lo a rem relnga e. Tho ria thomu, aro thomu o pavus lomu umong rongan a rumrem alavusnga a Israel, naro Toko Pomnga Itun aro i es werer me. \p \v 24 “Wain ako i men nge pamirealing i pavurvur aro i aolonga nge ile pamirealinga avele, na toko um polpolonga i pavurvur aro i aolonga nge itokoninga avele. \v 25 Aro i sivenga tova ve wain aken i velpol ranga ve ini ile pamirealinga, na toko um polpolonga ile engenging i ranga ve ini itokoninga ile engenging. Aro ve o apeta vel tokoninga aken ve ini a Belsebul,\f + \fr 10:25 \ft Belsebul ini tamata kerengare ole mukalinga.\f* naro o apeta mun itutunre oionre nge ur ako i kerenga rintet. \s1 Tokokoere aro o ngeip inga nge a God ienga. \r (Luk 8:2-7) \p \v 26 “Maken aro thomu o ngange nge or avele, eneke vothung ako i ngo kine, aro i ngo pat panen. Na riong ako i ngo kine, aro panen aro or alavusnga olemi mire nge. \v 27 Na riong ako tho ria thomu nge a mideng, panen aro thomu o pamilempot i a pen lalanga. Na riong alavusnga ako tokokoere o pakosisil i, aro thomu o presa pres ol i a rem lemi. \v 28 Na thomu o mothong tova o ngange nge areko o pun rin numu peti, ave o pavurvur avele ako aro o pakerenga onumu. Aro thomu o ngange inga nge a God, eneke i pavurvur ako aro i pakerenga numu peti tomo mun nge onumu ako a pen ako won sesenga i voth nge. \v 29 Na tokokoere o ol men tun or aini nge toea omole inga, ranga ve ako or ini ur polpolnga, ave aro ve God isa wom i a or nge avele, aro men tun omole aro i rin avele. \v 30 Na God ilemi mire senu nge thomu, na i tital poungomu thoing omole omole lale. \v 31 Thomu o mothong tova o ngange, eneke God ile lemi rumong e thomu i aolonga nge men posposenga pulua. \s1 Te mothong tova ler maral ako ve, it ini a Jisas ile. \r (Luk 12:8-9) \p \v 32 “Aro ve toko e i ripot a pulua oa lemimi ve, ‘Tho ini a Jisas ile.’ Tho mun aro tho ria Temek ako i voth a Pen a Urvet ve, ‘Toko aken ini lek.’ \v 33 Na aro ve toko e i ripot a pulua oa lemimi ve, ‘Tho ini a Jisas ile avele.’ Tho mun aro tho ria Temek ako i voth a Pen a Urvet ve, ‘Toko aken ini lek avele.’ \s1 Jisas i pavelpol punpeling na i pavelpol lemi moring avele. \r (Luk 12:51-53) \p \v 34 “Thomu o mothong tova lomumu ve, tho es ake me mo aro tho pavelpol lemi moring a ulue. Avele, tho pavelpol toko ile menong nge lemi moring avele, ave tho pavelpol inga punpeling. \v 35 Tho es ake me ve aro tho pavelpol menong le kerengaing. Ranga ve ako God ile erere i ri ve, \q1 ‘Wain tomonnga ako aro ile ngarang ini itema. \q1 Sengre aro ole ngarang tomo nge oninaere. \q1 Sengre ome otiteviere aro ole ngarang pel. \q1 \v 36 Na lom vel lemiare aro velpol ini lom ngarangre.’ \rq Maika 7:6\rq* \p \v 37 “Na aro ve toko e ile asaguong nge itema ome inina i aolonga nge ile asaguong nge tho, aken i pavurvur aro i voth ini lek wainlanga avele. Na aro ve toko e ile asaguong nge itutunre i aolonga nge ile asaguong nge tho, aken i pavurvur mun aro i voth ini lek wainlanga avele. \v 38 Na aro ve toko e i potuna ia won ngoronga avele, ako o pavurvur ako aro o pun rin i nge, i pavurvur aro i voth ini lek wainlanga avele. \v 39 Na aro ve toko e i krim engeng isivenga ile mimiong, aro ile mimiong aken i penthal. Ave toko ako isivenga ile mimiong i penthal, eneke ini lek wainlanga, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele. \s1 Toko ako i opoal a Krais ilengare aro i el iolonga sivenga. \p \v 40 “Na aro ve toko e i elo thomu, aro i elo mun tho. Na toko kathnga ako i elo tho, i elo mun a God ako i pakeu tho me. \v 41 Na aro ve toko e i elo a God ile riong elnga e, eneke ini a God ile riong elnga, aro i el iolonga ranga ve ako God ile riong elnga aken aro i el i. Na aro ve toko e i elo toko vengvenga e, eneke ini toko vengvenga, aro i el iolonga ranga ve ako toko vengvenga aken aro i el i. \v 42 Na aro ve toko e i savea thei merirnga mo i sungu i a lek toko vulutnga e nge, eneke ini lek wainlanga, tho ria thomu, toko aken iolonga aro i penthal avele.” \c 11 \ms1 Jisas ini anga? \mr (Vonge 11:1–16:20) \s1 Jon Paninuonga i pake ile wainlangaere a Jisas nge la. \r (Luk 7:18-35) \p \v 1 Lama Jisas i sungu riong a ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini ma vus, lamako i es ol ma i pamireal na i panongpol tokokoere ako a rumrem a epee aken. \p \v 2 Na Jon Paninuonga i voth a mang a midenga lemi na i nongpol ur pulua ako Jisas i oma ir. Mako i sungu ile riong e ile wainlanga pelie ma i pakepot or a Jisas nge la. \v 3 Ma o nina Jisas ve, “Aro ong ria them, ong ini toko akon God i ateal ong ve aro ong es me, eve aro it alavusnga aro te men tetal toko relnga e?” \p \v 4 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Thomu o es werer la mo thomu o ria Jon nge ur alavusnga ako thomu o nongpol i lale na thomu o thepol mun i lale. \v 5 Ako toko theki prosngare o the werer, na toko eve lilngare o es ol, na tokokoe areko oni peti a putput o riri, na telnga gutngare o nongpol, na rinongare o mimi werera, na toko le ur avelengare o nongpol Panongpolong Sivenga. \v 6 Aro i sivenga e toko tova ilemi or aini e tho avele.” \p \v 7 Lama Jon ile wainlangaere o es ol, na Jisas i patea ile riong e a Jon a tokokoere nge, ma i ri ve, “Thomu o es a Jon nge la a pen polpolnga, ma thomu o thepol neke ako a i nge? Thomu o thepol inga lele ako sa thuu thua i? \v 8 Na thomu o es la mo thomu o thepol neke? Thomu o thepol toko ako ia malmaling ako i sivenga rintet? Avele. Toko areko oa malmaling i vene aken o voth inga a nepesre ole pen. \v 9 Thomu o ria tho nge ako thomu o es mala thomu o thepol uneke? Ava ini a God ile riong elnga e? I vene re aken, ave tho ria thomu, thomu o thepol toko ako i mukal nge a God ile riong elnga elonga. \v 10 Na Jon ini toko ako God ile erere i ritet nge i ma i ri ve, \q1 ‘O thepol, aro tho pakepot tel lek toko \q2 mo i mukal nge wong, \q3 mo aro i monsi tel lom so a mukaling.’ \rq Malakai 3:1\rq* \m \v 11 Na tho ria thomu, Jon Paninuonga i pomnga nge toko alavusnga ako o voth ake ru a ulue, ave toko ako i posngati a God ile menong e nepes a Pen a Urvet, toko aken i aolonga nge i. \v 12 Nge wop lemi ako Jon Paninuonga i patea ile omaing nge, ma me i pavurvur ponange, tokokoe areko o engeng nge punong o tongporum ako aro o el a God ile menong e nepes a Pen a Urvet me, mo o ri ve ini ole. \v 13 Na God ile riong elngare tomo nge a Moses ile patorong o sungu riong mala i mulalu nge a Jon ile velpoling. \v 14 Na tova lomumuo e ole riong ako o ri ve, aro Elaija i velpol tel, toko aken ini a Jon. \v 15 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake. \p \v 16 “Na aro ve tho patongrum toko na seng ake ru nge wop lemi ake ole vothung, aro tho oma i nge riong agelalnga le vanga ol, e? O ranga ve ini wainlangaere ako o arongrong pel nge pen ako ini pathunonga. Na wainlanga avlung relnga areko ru o leng a or ve, \q1 \v 17 ‘Them vo lemi sivengaing a voing a thomu nge, \q2 aveto thomu o ri ve numu plong nge sesing, \q3 eneke lomumu kerere. \q1 Mako them vo voing ako o voal rinongare nge, \q2 aveto thomu o ri ve numu plong mun nge ngilelong, \q3 eneke lomumu sivenga.’ \m \v 18 Na thomu o venen aken, eneke Jon i es me, ma i sem e aning na i thin vain avele, na tokokoere o ri ve, ‘Tamata kerenga i voth a i nge.’ \v 19 Ave Toko Pomnga Itun i es me, ma i an na i thin, ma o ri ve, ‘O thepol vet toko ake, ini toko an rinrinonga na i thin mun vain pompom, na ini takis elngare na toko le vothung kerengare othanga.’ Aveto toko na seng areko o panes vengveng a God ile mire, ole vothung i pathengal it ako ve, o panes a God ile mire ako i vengveng, aveto lomu vothung aken i pathengal it ako ve, thomu o panes toko ulue angare ole mire.” \s1 Rumrem areko olemi kerere nge ole vothung kerenga avele. \r (Luk 10:13-15) \p \v 20 Jisas i oma ile pathepolong e rem pelie, ave tokokoere olemi kerenga e ole vothung kerengare avele. Lama Jisas i ria ile riong engenga e rem areken. \v 21 Ma i ri ve, “Patong thomu toko Korasin angare, na patong mun thomu toko Betsaida angare aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Aro ve toko e i es la mo i oma pathepolong pelie ako tho oma i a thomu nge, ako a Tair na Saidon, aken aro nomenga rintet o eksing oopo lale e ole vothung kerengare, naro o teun teunong ako ini lemi kerereong a teunong, na o vorvor vuvus a opounga lale, ako aro i paateal ve o lel okime nge ole vothung kerengare lale. \v 22 Ave tho ri nunganga a thomu nge, nge nang ako God i ateal i ve aro tokokoere o mit nge riong, aro matheong ako i velpol a thomu nge, aro i aolonga nge matheong ako aro i velpol a toko Tair ome Saidon angare nge. \v 23 Na thomu Kaperneam angare, ava aro thomu o paesa sivengomu roro a Pen a Urvet la, e? Avele, aro God i asesu thomu a Wali la. Aro ve toko e i es a rem a Sodom la mo i oma pathepolong areko tho oma i a thomu nge, aro Sodom rongan i voth. \v 24 Ave tho ri nunganga a thomu nge, nge nang ako God i ateal i ve aro tokokoere o mit nge riong, aro matheong ako i velpol a thomu nge, aro i aolonga nge matheong ako i velpol nomenga a Sodom angare nge.” \s1 Jisas ini thauong tepun. \r (Luk 10:21-22) \p \v 25 Lama Jisas i ria ve, “Vovo, ong ini Toko Pomnga a Pen a Urvet na ake ru a ulue. Tho ri sivengaing a ong nge, eneke ong parong kine ur areken nge toko powe ninengare, na ong pathengal i nge tokokoe areko olemi ranga ve ini wainlangaere. \v 26 I re aken, Vovo. Ong panes inga lomum na ong oma re inga venen aken.” \p \v 27 Na Jisas i ria mun ve, “Vovo i sung ur alavusnga lale a menik. Vovo inga ilemi mire nge isivenga Itun, na toko relnga e ilemi mire nge i avele. Na toko e avele mun ilemi mire nge a Vovo, ini inga Itun ilemi mire nge i. Itun i ateal mun toko pelie ako i pathengal ia Vovo a or nge, mo or inga ako olemi mire nge a Vovo.” \p \v 28 Lama Jisas i ria mun or ve, “Thomu tokokoe areko o molos nge lomu elong mathengare, aro thomu o es a tho nge me mo aro thomu o el thauong. \v 29 Aro lomumu sivenga nge tho ako tho voth ini omu Pomnga, naro thomu o el mire ako a tho nge. Eneke tho ini toko mosinga na vothung ako nge paruruong i voth a tho nge naro thomu o el thauong. \v 30 Eneke riong kathnga tho sungu i e thomu, aro i sivenga e thomu, na elong ako tho sungu i a thomu nge, aro i mathe e thomu avele.” \c 12 \s1 Toko Pomnga i mukal nge nang rialonga. \r (Mak 2:23-28; Luk 6:1-5) \p \v 1 Lama nge nang rialonga e Jisas tomo e ile wainlangaere o eso a wit a ometa lemi. Na ile wainlangaere kene mesipun or, mako o kulpot wit monngare ma o an ir. \v 2 Ma Parisire pelie o thepol or ma o ria a Jisas ve, “It Judare ler patorong i ri ve, aro te oma ur aken avele e nang rialonga, ave thepol lom wainlangaere o oma ur aken.” \p \v 3 Ma Jisas i olal werer ole riong ve, “Ava thomu o tital a God ile erere lale ako nge a Devit ome ile tokokoere ole omaing ako mesipun or. \v 4 Ma i eso a God ile vel lemi, ma ome ile tokokoere o an bret ako ini sungong a God nge, na bret aken kene Moses ile patorong i ri ve, ini inga prisre oenga inga aro o an bret aken. \v 5 Na ava thomu o tital mun a Moses ile patorong lale ve, ako e nang rialonga elonga prisre ako o voth a Lotu Tepun a Vel o avsa patorong nge nang rialonga, ave ole vothung kerenga avele. \v 6 Na tho ria thomu, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge Lotu Tepun a Vel i ake ru i voth. \v 7 Na God ile erere i ri vene: \q1 ‘Nik plong nge lomu sungong, \q2 aveto tho sis inga ako ve, \q3 lemi moring aro i voth a thomu nge.’ \rq Hosea 6:6\rq* \m Na aro ve lomumu mire senu nge a God ile riong ake, aro thomu o ri kerenga avele nge tokokoe areko ole vothung kerenga avele. \v 8 Ma Toko Pomnga Itun i theal mun nang rialonga aken.” \s1 Nge nang rialonga Jisas i pasivenga toko ako imeni kerenga. \r (Mak 3:1-6; Luk 6:6-11) \p \v 9 Lama Jisas i plosa nge rem aken, ma i eso a Judare ole lotuonga a vel omole. \v 10 Ma toko e ako imeni omkolo i voth. Na toko pelie ako o voth mun kene olemi ve aro o pamit a Jisas e riong, mako o nina i ve, “Aro i sivenga tova te pasivenga toko ako e nang rialonga? Moses ile patorong i ri vava?” \p \v 11 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Aro i vava tova ve omu e ile sipsip omole i matu a vol lemi nge nang rialonga, e? Aro toko aken aro i krima i mo i monteta i me avele? Avele aro i monteta i. \v 12 Na toko aken kene isivenga rintet nge sipsip, maken patorong i ri kerenga e it avele tova te opoesal toko nge nang rialonga.” \p \v 13 Mako Jisas i ria toko meni omkolonga ve, “Ong pavengvengpot menum.” Mako i pavengvengpot i, na a ur e avele, nako imeni i senu werer, ma i ranga ve ini imeni epee anga. \v 14 Lama Parisire o plosa ma o rirum nge a Jisas ipunrinnga. \s1 God ile umonga ako i ateal i. \p \v 15 Jisas ilemi mire nge Parisire olemi ako nge ipunrinnga, mako i plos lelpot nge pen aken, ave pulua pomnga ako o panes i. Ma i pasivenga ni multhanginga alavusnga ako o voth tomo e or, \v 16 na i ri engeng tokokoere ve o mothong tova o ria othangangaere nge ile omaing. \v 17 Na i oma venen aken ma i pavelpol nunganga riong ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge. Na ile riong vene: \q1 \v 18 “Ake ini lek umonga ako tho ateal i. \q1 Ok sagu rintet i na lemik sivenga rintet nge i. \q1 Aro tho paeso Onik Riringa a i nge, \q2 mo aro i panongpol nge vothung vengvenga \q3 a toko alavusnga areko okei rel rel. \q1 \v 19 Aro i vol na i presa pres avele, \q2 naro tokokoere o nongpol ile lenga lenging avele a sovengalo. \q1 \v 20 Aro ile vothung kerenga e avele e tokokoe areko ole engenging i pospos, \q2 ranga ve ini lele ako i vulkor, \q3 aro i pavulkor altetpot i avele, \q2 na ranga ve mun ako the lalainga ako i to senu avele, \q3 aro i parinrin i avele. \q1 Naro ile vothung aro i venen aken \q2 i pavurvur ako aro vothung vengvenga \q3 aro ile mong ur alavusnga. \q1 \v 21 Naro tokokoe areko or ini Judare avele, \q2 aro olemio nge i, \q3 naro o men tetal ile opoesaling e or.” \rq Aisaia 42:1-4\rq* \s1 Jisas na Belsebul. \r (Mak 3:23-27; Luk 11:17-22) \p \v 22 Lama toko pelie ako o paes toko e ako a Jisas nge la ako itheki pros na i palav avele, eneke tamata kerenga i voth a i nge. Jisas i pasivenga toko aken, mako toko aken i palav ol na i the werer. \v 23 Na tokokoere o kukuk nge ur ake Jisas i oma i, ma o ri ve, “Ava ini a Devit Itevinga, e?” \p \v 24 Lama Parisire o nongpol ole riong ma o ri ve, “I wistetpot tamata kerengare, eneke oa pomnga a Belsebul i sungu engenging a i nge ma i wistetpot or.” \p \v 25 Jisas ilemi mire nge olemi ma i ria or ve, “Aro ve rem omole o omreu pel mo o pun pel, aro rem aken aro i vus. Na aro ve rem lemiare eve vel lemiare osivenga o pun pel, aro o voth lollo mun avele. \v 26 Thomu o ri ve tho wistetpot a Satan ilengare nge a Satan ile engenging. Aro ve lomu riong aken i nunganga, aro i mirenga ve, Satan ilengare osivenga o pun pel, naro o voth palolo avele. \v 27 Thomu o ri ve, Belsebul i sung engenging a tho nge mo tho wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge. Na anga i sung engenging aken a lomu wainlangaere nge mo o wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge, e? Mako lomu wainlangaere o pathengal thomu ako ve, lomu riong i nunganga avele. \v 28 Tho wistetpot tamata kerengare nge a God ile engenging, na omaing aken i pathengal thomu ako ve, God ile menong e nepes i velpol a thomu nge lale. \p \v 29 “Aro toko e i kem toko engenga ile ur elonga a vel lemi vava? Aro i kin tel toko engenga aken nge we lamo i kem ile ur elonga ako i ngo a ile vel lemi. \p \v 30 “Toko kathnga ini thengek avele, aro ini lek ngarang. Na toko mun e ako i wol tokokoere a tho nge me avele, akennga i wistetpot or. \v 31 Mako tho ria thomu, God aro ilemi simikal tokokoere ole vothung kerenga na ole riong kerenga e a God, ave aro ve toko e ako i ri kerengaing nge a God Ioni Riringa ile omaing, aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken avele. \v 32 God aro ilemi simikal toko ile vothung kerenga ako i ria riong kerenga nge a Toko Pomnga Itun, ave aro ilemi simikal tokokoere ole riong kerenga ako nge a God Ioni Riringa avele. Aro ilemi simikal i ponange na panen mun avele.” \s1 Won ako i kerenga imonnga i kerenga. \p \v 33 Ma Jisas i ria mun ve, “Won monnga sivenga aro i velpol nge won sivenga, na won monnga kerenga aro i velpol nge won kerenga. Aro te ate wonre nge omonnga. \v 34 Thomu ini pilimo kerengare. Lomu vothung i kerenga, naro thomu o pavurvur ako aro o ria riong sivenga avele, eneke ur kathnga ako toko ilemi i vual nge, kene aro i ripot i a iwo. \v 35 Toko sivenga i paespot ur sivenga ako i voth a ilemi, eneke ilemi i vual nge ur sivengare. Na toko kerenga i paespot ur kerenga ako i voth a ilemi, eneke ilemi i vual nge ur kerengare. \v 36 Tho ria thomu, nge nang ako God aro i pamit toko alavusnga nge riong, aro o ritet nge ole riong kerenga alavusnga ako o ri nge lale. \v 37 Na nge lom riong inga, ako aro wong mit nge riong. Mako lom riong aken i pahtengal wong ako ve, wong ini toko vengvenga eve wong ini toko kerenga.” \s1 Pathepolong aolonga nge a Jona. \r (Luk 11:29-32) \p \v 38 Lamako toko pamirealinga nge a Moses ile patorong tomo nge Parisi pelie o ria a Jisas ve, “Pamirealinga, them sis ve aro wong oma omaing aolonga e ako i pathengal them ve, ong oma a God ile omaing.” \p \v 39 Ave Jisas i olal ole riong ve, “Toko na seng areko o mimi ponange, ole vothung i kerenga rintet na o nongal a God ile riong avele. O engeng ve aro o thepol pathepolong ake ini a God ile paatealing, ave aro o thepol pathepolong omole inga, ini pathepolong ako God i oma i a Jona nge. \v 40 Jona i voth a silang aolonga iopo lemi nge nang or me na mlik or me, naro i venen mun ako nge a Toko Pomnga Itun, aro i voth mun a vuvepun nge nang na mlik or me inga. \v 41 Na panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro tokokoere e rem pomnga a Ninive, aro o mita, mo o teltun mun thomu Juda areko o mimi ponange omu, eneke o nongpola Jona ile panongpolong, mako o lel okime nge ole vothung kerengare. Naro thomu o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Jona, i ake ru i voth. \v 42 Panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro seng ako ini nepes a Seba, aro i mita ma i teltun thomu Juda areko o mimi ponange omu, eneke seng aken i plosa nge rem ako i melanga rintet mo aro i nongpol a Solomon ile riong ninengare. Naro thomu o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Solomon, i ake ru i voth, aveto thomu o nongpol ile riong avele. \s1 Tamata kerenga i es werer me. \r (Luk 11:24-26) \p \v 43 “Na aro ve tamata kerenga i lopot a toko omole nge, aro i esu esa a pen klangklanga mo i kath pen e ako aro i thau i nge, ave i thopolo pen e avele. \v 44 Ma i ria ienga nge ve, ‘Aro tho lo werer a lek vel la.’ Mako i lo werer ma i thepol ako ile vel ilemi pro na o athe senu i lale na ur alavusnga i ngo vengveng. \v 45 Lama i es ma i wol tamata kerenga or limai ako o kerenga rintet nge i, ma or alavusnga o eso a vel aken ma o voth nge. Mako toko aken ile mimiong i kerenga rintet nge ile mimiong teltelnga. Aro i venen mun ako e thomu toko na seng kerengare ako o mimi ponange.” \s1 Jisas inina ome ititeinre. \r (Mak 3:31-35; Luk 8:19-21) \p \v 46 Rongan Jisas i sungu ile riong e tokokoere ma inina ome ititeinre o velpol. O mit inga a vel thekia, ma okei song nge i ve aro o leng leng tomo nge i. \v 47 Ma toko omole e ako i ria Jisas ve, “Ninom ome titeumre or ako o mit tetal ong a lalanga na olemi ve aro o leng leng tomo nge wong.” \p \v 48 Ave Jisas i olal ile riong ve, “Ninek anga? Na titeik angare?” \v 49 Mako i paninepot a ile wainlangaere ma i ria or ve, “Thepol vet, ninek ome titeikre o voth ake. \v 50 Toko kathnga ako i panes a Vovo a God a Pen a Urvet ile riong ini teik na luk na ninek.” \c 13 \s1 Riong agelalnga nge toko ako i ul vatharu wit monnga a ometa. \r (Mak 4:1-9; Luk 8:4-8) \p \v 1 Nang mun aken Jisas i korpot a vel, ma i es ma i men a thei a pamonlel a Galili a wonwon po ma i patea ile patoraling. \v 2 Na pulua pomnga ako o mit kalalual i, na nge ur aken Jisas i roa nge wok ma i men nge, na toko na sengre o mit a wonwon po. \v 3 Lama Jisas i patoral or nge ur pulua nge riong agelalngare. Ma i ria or ve, “Toko omole ako i voth, ma i ul vatharu ile wit monngare a ia ometa. \v 4 Ma i ul vatharu wit monngare a ometa ma pelie o matu a sovengalo, na menre o an vusa ir. \v 5 Na wit monnga pelie o matu a um pipo nge ako ulue i sivenga nge avele, na wit areken monnga i metaplo viri viri. \v 6 Ave rulpo ma nang i povlesa me ma i in rintet or makola o menine, eneke oriripi i teu la avele. \v 7 Lama wit monnga pelie o matu a kiki lemimi, ma kiki i otun or ma o rin rin. \v 8 Ave wit monnga pelie o matu a ulue sivenga nge, ma o metaplo sivenga, ma o mon senu. Wit monnga pelie omonnga or mule pa mule na pelie omonnga or mule pa limae na pelie omonnga or mule pa me. \v 9 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.” \s1 Tepun ako Jisas i ri nge riong agelalngare. \r (Mak 4:10-12; Luk 8:4-10; Luk 10:23-24) \p \v 10 Lama Jisas ile wainlangaere o es toth a i nge ma o nina i ve, “I vova ake ong sungu inga riong agelalngare a tokokoere nge, e?” \p \v 11 Mako Jisas i olal ole ninong ve, “God i ria thomu nge ile riong inkinenga lale nge ile menong e nepes ako a Pen a Urvet, ave i pathengal i a or nge avele. \v 12 Toko ako ilemi mire nge a God, aro God i sungu mun mire pomnga a i nge, mo aro ile mire i pompom rintet. Na toko ako ilemi mire nge a God avele, aro God i eltetpot ile mire posnga ako i voth a i nge. \v 13 Lek riong agelalnga a or nge itepun vene: \q1 “Aro o nak theu theaing, \q2 aveto aro o thepol senu i avele. \q1 Naro o ta senu otelnga, \q2 aveto aro olemi mire nge mirenga avele. \m \v 14 I vene ako ma God ile riong elnga a Aisaia ile riong i velpol nunganga a or nge. Na ile riong i vene: \q1 “‘Aro thomu o nongpol vet inga, \q2 ave aro lomumu mire nge imirenga avele. \q1 Aro thomu o thepol vet inga, \q2 ave aro lomumu mire nge imirenga avele. \q1 \v 15 Eneke toko na seng areke olemi rit nge riong nongpolnga, \q2 na otelnga ini plong ol ve aro o nongpol ol riong, \q2 ma otheki molok. \q1 Aro ve ole vothung i venen aken avele, \q2 o pavurvur ako aro o thepol ur e, \q2 na o nongpol ur e, \q2 na olemi mire nge ur e, \q2 na o eksing olemi \q1 Aken aro tho pasivenga or.’” \rq Aisaia 6:9-10\rq* \m \v 16 Lamako Jisas i ria ve, “Aro sapase thomu, eneke thomu o thepol i na thomu o nongpol i. \v 17 Na tho ria thomu, nomenga God ile riong elngare na toko vengvengare o sis ve aro o thepol ur areko thomu o thepol ir, ave o thepol ol ir avele. Na o sis ako ve, o nongpol riong areko thomu o nongpol ir, ave o nongpol ol ir avele.” \s1 Riong agelalnga nge wit monngare imirenga. \r (Mak 4:13-20; Luk 8:11-15) \p \v 18 Lama Jisas i ria mun or ve, “Aro thomu o nongpol riong agelalnga mirenga ako nge toko ako i ul vatharu wit monnga a ia ometa lemi. \v 19 Tokokoe areko o nongpol Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes na olemi mire nge mirenga avele, or ranga ve ini wit monnga ako o matu a sovengalo, ma Satan i es a or nge me, ma i eltetpot a God ile riong a oopo lemi. \v 20 Na wit monnga areko o matu a um pipo nge, o ranga ve ini toko ako i el viri viri a God ile riong tomo nge lemi sivengaing. \v 21 Ave riong riripi i teu a iopo lemi avele, ma i mit palolo avele. Aro ve matheong na sisisong i velpoltun i, eneke i el a God ile riong, a ur e avele naro i modopu i. \v 22 Na wit monngare ako o matu a kiki lemimi, or ranga ve ini toko na seng ako o nongpol a God ile riong, ave olemi pompom e vothung ulue anga, na olemi ol nge ur elonga na umtun elnga. Ma ur areken o seltun a God ile riong, ma o ranga ve ini wit monngare ako o pavelpola aning avele. \v 23 Na wit monnga areko o matu a ulue sivenga nge, o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong ma olemi nine nge. Na monnga sivengare i velpol a ole mimiong, ranga ve ini wit areko o mon rinrina ma pelie omonnga or mule pa mule na pelie or mule pa limae na pelie or mule pa me.” \s1 Riong agelalnga nge ngangovpotnga. \p \v 24 Lama Jisas i ria mun or nge riong agelalnga e ako ve, “God ile menong e nepes a Pen a Urvet i ranga ve ini toko ako i ul vatharu wit monnga sivenga a ia ometa. \v 25 Pemliknga omole tokokoere o nong nong, na toko aken ile ngarang i es ma i ulvatharu mun ngangovpotnga omonngare a wit a ometa aken lemi, lama i lo. \v 26 Na wit monnga sivenga aken i metaploa ma pa omole aro i mon, ma ine ngangovpotnga aken i ploa mun. \p \v 27 “Mako toko aken ile umongare o es a i nge ma o ria i ve, ‘Toko pomnga, ong ul vatharu inga wit monnga sivenga a om ometa, na i vova ako ngangovpotnga mun ako i ploa tomo mun nge, e?’ \p \v 28 “Ma i ria or ve, ‘Lek ngarang e aken i oma vothung aken.’ \p “Ma ile toko umongare o nina i ve, ‘Ong sis ve aro them es la mo them lekris ir?’ \p \v 29 “Mako i olal ole riong ve, ‘Avele, thomu o mothong ngangovpotnga aken lekrisnga, aro vene mo thomu o lekris tomo ir nge wit sivengare. \v 30 Aro o voth venen i pavurvur nge ako aning i motu, naro tho ria toko umongare ve o lekris ngangovpotnga areken tel mo o lulual ir mo o ongtuna ir a won sesenga nge, ave wit monnga aro o pangoo i a ok aning le ngoinga a vel.’” \s1 Riong agelalnga nge won monnga ako i posngati. \r (Mak 4:30-32) \p \v 31 Lama Jisas i ria mun or nge riong agelalnga e ako ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini won monnga ako i posngati ako iion ini ‘Mastet.’ Na toko omole i ela i ma i o i a ia ometa. \v 32 Na won monnga aken i pospos rintet, ave aro i metaplo ma i aolonga nge aning alavusnga a ometa. Na i velpol ini won aolonga ako menre o oma ole klu a keipun nge.” \s1 Riong agelalnga nge yis. \r (Luk 13:18-21) \p \v 33 Lama Jisas i ria mun or nge riong agelalnga e ako i ri ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini yis ako seng omole ako i parongu tutunnga a plaua nge ako imathenga i pavurvur nge kilo or mule pa aini, ma i pawima plaua alavusnga aken.” \s1 Jisas i ri inga riong agelalngare. \p \v 34 Jisas i panongpol toko na sengre ako nge riong agelalngare. Ile riong alavusnga ako i ria or nge, ini riong agelalnga popepenga. \v 35 Ile omaing ake kene i pavelpol nunganga God ile riong elnga ile riong ako i ri ve, \q1 “Aro tho panongpol inga thomu nge riong agelalnga. \q1 Na nge riong agelalnga areke \q2 aro tho ria thomu nge ur areko i ngo kine nomenga \q2 ako nge ulue ile velpoling \q3 ma me i pavurvuru ponange.” \rq Buk Song 78:2\rq* \s1 Riong agelalnga nge ngangovpotnga imirenga. \p \v 36 Lama Jisas i plos lela nge tokokoere ma i koro a vel lemi, mako ile wainlangaere o eso a i nge la ma o nina i ve, “Aro ong ria them nge lom riong agelalnga nge ngangovpotnga ako i ploa a ometa lemi imirenga.” \p \v 37 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Toko ako i ul vatharu wit monnga sivenga areken ini a Toko Pomnga Itun. \v 38 Na ometa kene ini ulue ake, na wit monnga sivenga kene ini toko na seng areko o ela a God ile menong e nepes. Na ngangovpotnga kene ini toko na seng areko ini a Satan ile. \v 39 Na ngarang ako i ul vatharu ngangovpotnga omonnga kene ini a Satan, na lelinga a nang kene ini ulue ake ile vusong, na lelongare kene ini enselre. \p \v 40 “Tokokoe areko o veliloal ngangovpotnga aro o asesu or a won sesenga nge. Aro i venen aken panen nge ulue ake ile vusong. \v 41 Toko Pomnga Itun aro i pakepot ile enselre nge ile menong e nepes mo o eltetpot alavusnga areko o patelek tokokoere nge vothung kerenga omanga, na tokokoe mun re alavusnga ako o oma vothung kerenga. \v 42 Naro o asesu or a won sesenga aolonga nge naro o tang na o atitet owo pupo. \v 43 Naro toko vengvengare aro oni peti i tolilis ranga ve ini nang le tolilisong a Otema a God ile menong e nepes. Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake. \s1 Riong agelalnga nge ur e ako iolonga i roro ako i ngo a ometa lemi. \p \v 44 “God ile menong e nepes a Pen a Urvet i ranga ve ini ur e ako iolonga i roro ako o tetun kine i a ometa lemi. Ma toko e ako i thepol i, na i parong kine werer mun i. Na i es ol tomo e lemi sivengaing na i sungpot ile ur elonga mo tokokoere o ol i. Lama i lo werer mo i ol ulue tomo e ometa aken. \s1 Riong agelalnga nge pengep otoli ako iolonga i roro rintet. \p \v 45 “Na God ile menong e nepes a Pen a Urvet i vene ke: Toko e ako i ortet pengep otoli sivengare. \v 46 Lama i sangpolo omole ako iolonga i roro rintet, mako i sungpot ile ur elonga ma tokokoere o ol i. Lama i ol pengep otoli aken nge. \s1 Riong agelalnga nge susua. \p \v 47 “Na God ile menong e nepes kene i vene mun ke. Toko pelie ako o ulu oa susua a thei mo o ting silang rel relnga pelie. \v 48 Ma susua i vual rintet nge silangre, mako o monteto i a thei wopo, ma o menu mo o thomre silang areken. Sivesivengare o paenu ir a alal lemi na kerengare o ases ir. \v 49 Naro i vene re aken nge ulue ake ile vusong, enselre aro o es me mo o thomreu toko kerengare a epee na toko sivesivengare a epee, \v 50 naro o asesu kerengare a won sesenga aolonga nge naro o tang na o atitet owo pupo.” \p \v 51 Na Jisas i nina ile wainlangaere ve, “Lomumu mire nge riong areken mirenga?” \p Ma o olal ile riong ve, “Nala.” \p \v 52 Lama i ria mun or ve, “Vene ake na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong or omole omole ako olemi mire mun nge riong ako nge a God ile menonga e nepes a Pen a Urvet, or ranga ve ini vel aolonga tokoninga ako i eltetpot ur pelie nge ile ur elonga imei, na i eltetpot ur ponganga tomo e ur neginga.” \s1 Nasaretare o mothongal a Jisas. \r (Mak 6:1-6) \p \v 53 Lama Jisas i pavus ile riong agelalngare ringa, ma i plosa ol nge rem aken. \v 54 Ma i es ol a ile rem tepun la, ma i panongpol toko na sengre a Judare ole lotuonga a vel. O nongpol i ma o kukuk nge ile panongpolong, ma o ri ve, “Toko aken i el mire na engenging nge pathepolong omanga a pen kath, e? \v 55 Lemir mire ako ve, toko ake ini vel aringa aton itun e. Na inina ini a Maria, ma ititeinre kene or ini a Jems na Joses na Saimon na Judas. \v 56 Ma ilulunre or mun kene o voth ake tomo e it, na i vova ake i pavurvur nge ur areke omanga, e?” \v 57 Ma oni plongal i. \p Mako Jisas i ria or ve, “Riong elnga e kene olemi sivenga nge i nge \m pen alavusnga ako i es nge, aveto ile pen tepun tomo nge ile vel lemiare, kene avele.” \p \v 58 Na Jisas i oma pathepolong pulua a or nge avele, eneke olemio nge i avele. \c 14 \s1 Jon Paninuonga ipunrinnga. \r (Mak 6:14-29) \p \v 1 Nge wop lemi ako Herot ini nepes a epee a Galili, ma i nongpola riong ako nge a Jisas. \v 2 Ma Herot i ria ile toko umongare nge ve, “Aken ini a Jon Paninuonga ako i mimia werer re aken, aken ini tepun ako ile engenging i pavurvur nge pathepolong omanga.” \p \v 3-4 Na nomenga Herot i ewoa a Herodias ako ini itein a Pilip iewo sengenga, aveto i pamuespot i a i nge. Na Jon i ria Herot ve, “Lom peangeong a Herodias i panes patorongre avele.” Na nge ur aken Herot i ria ile punongare mo o rere a Jon na o kin i e sen na o paeso i a mang a midenga. \v 5 Na Herot ilemi ve aro i so rin a Jon, ave i ngange tokokoere, eneke o ri ve, Jon ini a God ile riong elnga e. \p \v 6 Lamako Herot i oma aning aolonga omole ako, i paateal nang ako inina i pop i nge, na Herodias itun ovotenga ako i sesu a Herot ome tokokoere otheki. Herot i thepol i ma i theseseal rintet i. \v 7 Mako Herot i ria i ve, “Tho ri nunganga a ong nge. Ur kathnga ako ve, aro ong nong i a tho nge, aro tho sungpot inga a ong nge.” \v 8 Ma ovote aken i ri ve, “Aro ong parongu a Jon Paninuonga ipounga a vituonga lemi naro ong sungu i a tho nge.” Ile riong venen aken, eneke ilemi nge riong aton inina i ria i nge lale. \v 9 Na nepes a Herot i nongpola riong aken ma ilemi kerere rintet, ave ilemi nge riong ako i oma i lale a tokokoere otheki ako o men na o an tomo nge i. Mako i sung riong a ile punongare nge ve aro o oma i ranga ve ako ovote aken i ri nge. \v 10 Ma i ria toko omole mo i ria toko punongare mo o sorotetpot a Jon ikei. \v 11 Mo o parongu ipounga a vituonga lemi mo o sungu i e ovote aken, na i el i a inina nge la mo ilemi mire nge ve, Jon kene i rin nunganga lale. \v 12 Lama Jon ile wainlangaere o es me ma o potun ol ilopat ienga la, ma o tetun i. Mako o es ol ma o ritet a Jisas nge. \s1 Jisas i paan totomone or 5,000. \r (Mak 6:32-44; Luk 9:10-17; Jon 6:1-13) \p \v 13 Jisas i nongpola riong nge a Jon ako o so rin i, mako i plosa nge rem aken. I roa a wok nge tomo nge ile wainlangaere mo o mon a wop ako tokokoere o voth nge avele. Ave tokokoere nge rumrem areken o nongpol i, mako o plosa ma o es e oeve a i nge la. \v 14 Lama Jisas i ru e wok ma i thepol pulua pomnga ako o voth. Ilemi esal rintet or, mako i pasivenga areko oni multhang. \p \v 15 Penie ol na ile wainlangaere o es a i nge me ma o ria i ve, “Penie rintet re lale ake, na pen ake tokokoere o voth nge avele. Aro ong pake werer or mo o es mo osivenga o ol oa aning a rumrem pelie.” \p \v 16 Ma Jisas i olal ole riong ve, “O mothong tova o es. Aro thomu ake o paan ir.” \p \v 17 Ma o olal ile riong ve, “Them el inga bret posnga or lim na silang or aini.” \p \v 18 Mako Jisas i ria or ve, “Thomu o el i a tho nge me.” \v 19 Lama i ria toko na sengre ma o men menu a pilil po, na i ela bret posnga or lim na silang or aini, mako i thea a Pen a Urvet la, ma i ri sivengaing a God nge. Lama i inreku bret na i insisau silangre ma i sungu i a ile wainlangaere nge, mo o sung sung i a tokokoere nge. \v 20 Ma toko na sengre o an, ma osa pup. Mako ile wainlangaere o ela alal aolonga or mule pa omole pothoi or aini ma o inou oa aning uluore nge ma o vual. \v 21 Na totomonere inga ako o an aning aken kene or 5,000 na o tital tomo sengre ome wainlangaere avele. \s1 Jisas i es roro a thev stha. \r (Mak 6:45-51; Jon 6:15-21) \p \v 22 Aken i vus ma Jisas i ria tel ile wainlangaere ma o roa a wok nge naro o mukal nge i a thei wo epee la, lamako Jisas i ria ol tokokoere ma o es. \v 23 I ria tokokoere lale ma o es la ma Jisas inga i ro a tete polemi la. Pemlik lale ma ienga i voth ma i nong. \v 24 Na ile wainlangaere o voth ol a thev stha, nako thue aolonga i velpoltun or a otheki nge anga ma thei i vilvel or. \p \v 25 Na i walpau, nako Jisas i es roro a thev stha a ile wainlangaere nge la. \v 26 Ma ile wainlangaere o thepol i ako i es a thev stha me, ma o ngange rintet ma o ria ve, “Ake va ini mothuk ot!” Na o wal tomo nge ngangeong. \p \v 27 Ave Jisas i paviria riong a or nge ve, “Thomu o engeng, akenga ini tho. Thomu o mothong tova o ngange.” \p \v 28 Mako Pita i ria i ve, “Toko Pomnga, eve ini ong nunganga re aken, moro ong ria tho mo tho es roro a thev stha a ong nge wot.” \p \v 29 Ma Jisas i ria i ve, “Ong es me.” \p Mako Pita i plosu nge wok ma i patea ile esong a thei stha ma i es a Jisas nge la. \v 30 Ave Pita i thepol thue ako i engeng, mako i ngeip na i leringu a thei lemi, nako i avav ve, “Toko Pomnga, opoesal tho.” \p \v 31 Na a ur e avele, nako Jisas i paespot imeni ma i krima Pita imeni na i ria i ve, “Lom lemioong i tunti. I vova ake lomum or aini, e?” \v 32 Mako or paini o roa a wok nge, na thue i poreng. \v 33 Na areko o voth a wok nge o lotual ol a Jisas, ma o ria ve, “I nunganga, ong ini a God Itun.” \s1 Jisas i pasivenga ni multhangingare pulua ako a Genesaret. \r (Mak 6:53-56) \p \v 34 Jisas ome ile wainlangaere o mon kora thei ma o otuno a epee ako a Genesaret. \v 35 Ma tokokoere o ate a Jisas, ma okei song ni multhangingare ako o voth a rumrem ako o toth nge pen aken, ma o pasong or a Jisas nge me. \v 36 Na tokokoere o nong a Jisas nge ve, aro ni multhangingare aro o vugiro inga ia teunong ongepo. Na toko kathnga ako i vugiro ia teunong ongepo i sivenga werer. \c 15 \s1 God ile patorong i mukal nge titevirre ole riong. \r (Mak 7:1-23) \p \v 1 Lama Parisire na pamirealinga pelie nge a Moses ile patorong o es a Jerusalem me ma o nina Jisas ve, \v 2 “I vova ake lom wainlangaere o avsa titevirre ole patorong, e? Aro ve o an, o paut rir tel omeni avele.” \p \v 3 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Na i vava ake thomu o nongsa a God ile patorong na thomu o panes inga lomu pamirealing, e? \v 4 Eneke God i ri ve, \q1 ‘Aro lomu vothung sivenga \q2 nge titomomu na ninomu.’ \rq Kisim Bek 20:12\rq* \m Na i ri mun ve, \q1 ‘Toko kathnga i oma riong kerenga \q2 nge itema ome inina, \q3 aken aro o so rin i.’ \rq Kisim Bek 21:17\rq* \m \v 5 Ave thomu o ri ve, ‘Aro ve omu e i ria itema eve inina ve, “Ur ako lemik ve aro tho opoesal thomu nge, tho ateal i lale ve, aro tho sungu i a God nge.” \v 6 Toko aken aro ilemi nge itema na inina na i oma senu nge or avele.’ Na nge lomu riong aken thomu o mothongal a God ile patorong, eneke lomumu pompom nge titovumuere ole patorongre. \v 7 Thomu ini pokonongare, Aisaia i ritet vengveng nge thomu nomenga ako i ri ve, \q1 \v 8 “‘God i ri ve, \q1 “Ini tokokoe areke o paaolonga tho nge owo, \q2 ave olemi i voth mela rintet nge tho. \q1 \v 9 O lotual polpol tho, \q2 eneke o patoral ole patorongre ako toko i oma ir, \q2 na o rivenga ini lek patorongre.” ’” \rq Aisaia 29:13\rq* \s1 Jisas i ri nge ur areko i paakop toko. \p \v 10 Mako Jisas i leng tokokoere a i nge na i ria or ve, “Aro thomu o nongpol lek riong naro lomumu nine nge. \v 11 Ini ur ako i eso a toko iwo ako i paakop toko e avele a God itheki, ave ur ako i espot a toko iwo, aken i paakop toko.” \p \v 12 Ma ile wainlangaere o es a i nge ma o ria i ve, “Lomum mire avele ako Parisire olemi kerenga nge lom riong aken wong ri nge, e?” \p \v 13 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Ur alavusnga ako Vovo a God a Pen a Urvet i o i avele, aro i lekrisa i. \v 14 Mothong tova lomumu pompom nge tokokoe areken. O ranga ve ini theki prosnga e ako i sis ve aro i pathengal toko theki prosngare nge sovengalo. Na aro ve theki prosnga e i mukal nge theki prosnga e nge sovengalo, aro or paini o matu a vol lemi.” \p \v 15 Ma Pita i ria Jisas ve, “Aro ong panine lom riong agelalnga aken mirenga a them nge.” \p \v 16 Jisas i ria or ve, “I vova ako lomu mire rongan i pospos ranga ve ini or, e? \v 17 Ava lomumu mire avele ako ur alavusnga ako i eso a toko iwo, aro i esu a iopo la, lamo ini peti i paes selepot mun i. \v 18 Ave riong ako i mita a toko ilemi me ma iwo i paespot i kene ini ur areko i paakop toko. \v 19 Na ur areko o espot a toko ilemi me, ranga ve ini lemi rumong kerenga, na toko so rinnga, na toko na seng aomnga, na kemong, na le apaltetong, na voltetong. \v 20 Ur areke ini ur areko i paakop toko a God itheki, ave toko ako i paut imeni avele na i an, aken i paakop toko avele.” \s1 Seng Kenan anga ilemio nge a Jisas. \r (Mak 7:24-30) \p \v 21 Lamako Jisas i lospot nge wop aken, ma i es a epee ako a rem a Tair na Saidon. \v 22 Ma seng Kenan anga omole ako i voth nge epee aken, i es a Jisas nge ma ria i ve, “Toko Pomnga, wong ini a Devit Itevinga, aro lomum esal tho. Tuk sengenga i voth ma i kerenga rintet, eneke tamata kerenga i rero i.” \p \v 23 Ave Jisas i olal ile riong e avele. Ma ile wainlangaere o es a Jisas nge ma o ria i ve, “Wong pakepot seng ako i panes it, eneke i presa pres pompom sele.” \p \v 24 Ma Jisas i olal ole riong ve, “God i pake tho me nge Israelre oenga, mo tho opoesal or ranga ve ini sipsip areko o penthal.” \p \v 25 Ave seng aken i es me ma i koru ieve a Jisas itheki nge, na i ri ve, “Toko Pomnga, opoesal tho.” \p \v 26 Na Jisas i ri ve, “Aro i sivenga tova ve te ela wainlangare oa aning mo te ulu i a nanaure nge?” \p \v 27 Ma seng aken i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, i nunganga, ave nanaure mun o an aning uluore ako o matu a otokoninga ia aning a ring thewo.” \p \v 28 Ma Jisas i nongpol ile riong aken ma i olal i ve, “Wong patong seng ake, lom lemioong i aolonga rintet. Ur ako ong sis ve aro tho oma i, aro God i oma i.” Na a ur e avele, nako itun sengenga aken i sivenga werer. \s1 Jisas i pasivenga werer toko ni multhanginga pulua. \r (Mak 7:31-37) \p \v 29 Jisas i plosa nge pen aken ma i telthes rum thei a pamonlel a Galili. Mako i roa e tete po ako ma i menu nge. \v 30 Ma pulua aolonga ako o es a i nge me, ma o pasong tokokoe areko oeve lil, na otheki pros, na areko opokinngare o kerenga, na pepere, na ni multhanginga pulua mun. Ma o pamenu or totho a Jisas ieve tepun, mako i pasivenga werer or. \v 31 Ma toko na seng o thepol pepere ako o ri, na areko opokinngare o kerenga o sivenga, na eve lilngare o es, na theki prosngare ako o the werer, ma o kukuk nge, ma o paaolonga Israelre ole God nge. \s1 Jisas i paan totomone or 4,000. \r (Mak 8:1-10) \p \v 32 Lama Jisas i lenga ile wainlangaere a i nge me, ma i ria or ve, “Lemik esal rintet tokokoe areke, eneke o voth tomo nge tho e nang or me lale, na oa aning avele. Nik plong ve mesipun or na tho pake or a ole pen la. Aro vene mo otheki vaisis mo o matu a sovengalo.” \p \v 33 Ma ile wainlangaere o ria ve, “Te voth ake a pen polpolnga. Aro te ela bret a kath ako aro te paan pulua aolonga vene ake, e?” \p \v 34 Ma Jisas i nina or ve, “Omu bret or pova i voth?” \p Ma o ri ve, “Ini inga bret posnga or limai ome silang tutunnga posalnga.” \p \v 35 Mako Jisas i ria tokokoere ve aro o menu a ulue. \v 36 Ma i ela bret or limai areken na silang areken ma i ri sivengaing a God nge. Lamako i inreku bret ome silang ma i sungu i a ile wainlangaere ma ile wainlangaere o sungu ol i a tokokoere nge. \v 37 Or alavusnga o an ma osa pup. Ma oa aning uluore ako o ngou ol, o paen tomoal i ma o inou i nge alal aolonga or limai. \v 38 Na tokokoere inga ako o an aning aken kene or 4,000 na o tital tomo mun sengre ome wainlangare avele. \v 39 Lamako Jisas i pake werer or a ole pen la. Nako i roa e wok ma o mon telek a epee a Magadan la. \c 16 \s1 O ria Jisas ve aro i oma paatealing. \r (Mak 8:11-13) \p \v 1 Parisi na Sadiusi pelie o es a Jisas nge me ma olemi ve aro o tongporum i. Ma o ria i ve aro i oma paatealing e mo aken i pathengal or ve, i oma a God ile omaing. \p \v 2 Ave Jisas i olal ole riong ve, “Penie ako sepsa i selele, ma thomu o ri ve, ‘Rulpo aro ler nang sivenga.’ \v 3 Na rulpoalal tova thomu o thepol sepsa i selele aro thomu o ri ve, ‘Ponange aro vit i mol.’ Thomu o the ako a sepsa la ma lomumu mire nge aro ur kathnga aro i velpol, ave nge ur alavusnga ako i voth ponange lomumu i nine nge imirenga avele. \v 4 Na toko na seng areko o mimi ponange or ini areko o kerenga, eneke o voth pis a God nge avele. Evelelnga o sis inga ve aro o thepol paatealing pelie, ave aro avele. Paatealing ako aro o thepol i, ini inga a God ile riong elnga a Jona ile.” Lama Jisas i plosa nge pen aken mako tokokoere o vothu ol. \s1 Riong agelalnga nge yis ako ini Parisire na Sadiusire oa. \r (Mak 8:14-21) \p \v 5 Jisas ile wainlangaere olemi simikal bret nge ole esong a thei wo epee la. \v 6 Ma Jisas i ria or ve, “Aro thomu o naktet thomu na o the senu nge Parisire na Sadiusire oa yis.” \p \v 7 Ma ile wainlangaere o rirum pel a osivenga nge ve, “Ava i oma riong aken, eneke te el bret pelie me avele?” \p \v 8 Ave Jisas ilemi mire nge ole riong aken, mako i ria or ve, “Lomu lemioong i posngati. I vova ake thomu o ri pel a sivengomu nge ako thomu o es tomo e bret pelie me avele, e? \v 9 Ava lomumu i nine rongan! Ava lomumu rum ine bret posnga or lim aton ru tho paan toko or 5,000 nge avele. Na thomu o inou aning uluore nge alal or pova? \v 10 Na nge bret posnga mun or limai ako tho paan toko or 4,000 nge. Na alal aolonga or pova ako thomu o inou aning uluore nge? \v 11 Na i vava ake lomumu mire avele ako tho ria thomu ake nge bret avele, e? Aveto aro thomu o naktet thomu nge Parisire na Sadiusire oa yis.” \v 12 Ma o nongpol ol riong aken, ma olemi mire ol ako ve, i ri or ake nge yis ako o oma bret nge avele, ave i ri or ako ve, aro o naktet or nge Parisire ome Sadiusire ole patoraling. \s1 Pita i ritet nge a Jisas ini anga. \r (Mak 8:27-29; Luk 9:18-20) \p \v 13 Jisas i es a epee a rem a Sisaria Pilipai, ma nge wop aken i nina ile wainlangaere ve, “Thomu o rivenga tokokoere o ri ve Toko Pomnga Itun ini anga?” \p \v 14 Ma o ri ve, “Pelie o ri ve, wong ini a Jon Paninuonga, na pelie o ri ve, wong ini a Elaija, na pelie o ri ve, wong ini a Jeremaia eve God ile riong elnga relnga mun e.” \p \v 15 Na i nina or ve, “Na thomu o rivenga tho ini anga?” \p \v 16 Saimon Pita i olal ile riong ve, “Wong ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. Na wong ini a God ako i mimi evelelnga Itun.” \p \v 17 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Jon itun a Saimon, sapase wong. Tokokoere o patoral ong nge riong ake avele, ave Vovo ako i voth a Pen a Urvet i sungu mire aken a wong nge. \v 18 Tho ria wong, wong ini a Pita, ini anral ako aro tho pamita lek lotu nge. Na rinong ile engenging i pavurvur aro i pavusu i avele. \v 19 Aro tho sungu Nepes a Menong ako a Pen a Urvet ile vel thekia thepngare a wong nge. Ur kathnga ako ong thep i a ulue, aro God i thep mun i a Pen a Urvet, na ur kathnga ako ong pupal i a ulue, aro God i pupal mun i a Pen a Urvet.” \v 20 Na Jisas i ri engeng ile wainlangaere ve aro o mothong tova o ria toko e nge ako ve, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. \ms1 Jisas i monsi lale nge ile rinong na i pamireal ile wainlangaere nge ile vothung panesnga \mr (Vonge 16:21–20:34) \s1 Jisas i ri nge ile rinong na ile los wereraing. \r (Mak 8:31–9:1; Luk 9:22-27) \p \v 21 Nge nang aken Jisas i patea ol riong a ile wainlangaere ako ve, aro i es a Jerusalem la, ma i el sisisong aolonga a Judare oa pompomere na pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong kene omeni. Aro o so rin i, na nang or me aro i vus naro i los werera. \p \v 22 Pita i nongpol riong aken ma i paes lelpot a Jisas ma i ri engeng a i nge ve, “Toko Pomnga, aro avele. Mothong tova ur aken i velpol a wong nge.” \p \v 23 Ave Jisas i eksinga ma i ria Pita ve, “Satan! Lo lelpot tho. Wong mit rupal tho, eneke wong panes a God ilemi avele. Wong panes inga toko ulue anga ilemi.” \p \v 24 Mako Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Aro ve toko e i sis ve i panes tho, aro i mothong lelu isivenga, naro i potuna isivenga ia won ngoronga mo i panes tho. \v 25 Eneke aro ve toko ako i sis ve i krim engeng isivenga ile mimiong, aro ile mimiong aken i penthal. Ave toko ako isivenga ile mimiong i penthal nge panesngek, aken aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele. \v 26 Aro i sivenga nge toko vava tova i ela ur alavusnga ake ru a ulue, ave ile mimiong kene i penthal, e? Aro toko e i sungu ur nekenga naro i ol werer ile mimiong nge, e? \v 27 Pa omole aro Toko Pomnga Itun i esu tomo nge Itema ile engenging aolonga na ile tolilisong na ile enselre me, naro i sungu tokokoere olonga i pavurvur nge vothung areko o oma i. \v 28 Na tho ri nunganga a thomu nge, omu pelie ake ru o voth nge pen ake, aro rongan o mimi naro o thepol Toko Pomnga Itun ako aro i esu me ma ini Nepes.” \c 17 \s1 Jisas ini peti i velpol ma i rel. \r (Mak 9:2-13; Luk 9:28-36) \p \v 1 Nang or limae i vus, na Jisas i wol a Pita na titein pel aini ini a Jems na Jon, ma i paesa or nge tete polemi roronga e ako, ma oenga o voth nge. \v 2 Ma o thepol ako Jisas ini peti i eksing ma itheki i tolilis ranga ve ini nang theki na ia teunong i veleles ranga ve ini pen lalanga. \v 3 Ma ile wainlangaere o thepol a Moses ome a Elaija ako o velpola ma o leng leng tomo nge a Jisas. \p \v 4 Lama Pita i ria Jisas ve, “Toko Pomnga, te voth ake ma i sivenga. Tova lomum sivenga nge, aro tho aria valvale or me, omole aro ini lom na omole aro ini a Moses ile na omole aro ini Elaija ile.” \p \v 5 Rongan Pita i ri na songen velelesnga ako i tolilis rintet i pavlestun or, na riong i espot a songen lemi me, ma i ri ve, “Ake ini Tuk a urvet, ako lemik sivenga rintet nge i. Aro thomu o nongpol ile riong.” \p \v 6 Ile wainlangaere o nongpol riong aken ma o ngeip rintet na o ulu osivenga na otheki lelu a ulue la. \v 7 Mako Jisas i es a or nge me ma i vugiro or, na i ria or ve, “Thomu o mita, na o mothong tova thomu o ngange.” \v 8 Mako opo watha ma o thepol toko e avele ol, ini a Jisas ienga. \p \v 9 Rongan o ruru a tete polemi me, na Jisas i ria riong engenga a or nge ve, “Thomu o mothong tova o ria toko e nge ur ake thomu o thepol i, i pavurvur ako la Toko Pomnga Itun aro i los werera nge rinong.” \p \v 10 Ma ile wainlangaere o nina Jisas ve, “I vova ake pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri nge ve Elaija aro i mukal tel me, e?” \p \v 11 Ma i olal ole riong ve, “Riong aken i nunganga. Elaija aro i es tel me mo aro i pavengveng werer tel ur elonga. \v 12 Ave tho ria thomu Elaija i es me lale, na tokokoere o ate i avele. O panes inga ako ini olemi ma o oma vothung kerenga a i nge. Naro o oma mun vothung venen aken nge a Toko Pomnga Itun.” \v 13 Jisas i ri venen aken ma ile wainlangaere olemi mire ako ve, i ri aken nge a Jon Paninuonga. \s1 Jisas i pasivenga werer wainlanga ako tamata kerenga i voth a i nge. \r (Mak 9:14-28; Luk 9:37-42) \p \v 14 Jisas tomo nge ile wainlanga or me aken o velpol a pulua aolonga aken nge, ma toko omole ako i es me ma i koru ieve a Jisas itheki nge. \v 15 Na i ria ve, “Toko Pomnga, aro lomum esal tuk tomonnga. Ile lemi rumong i penthal polpol, na i el kerengaing aolonga nge. Nang pelie i matu a won sesenga nge, na nang pelie i matu a thei lemi. \v 16 Ma tho pasong i a lom wainlangaere nge la, ave o pavurvur nge ipasenu werernga avele.” \p \v 17 Ma Jisas i olal ile riong ve, “O, thomu toko na seng areko lomu lemioong avele. Lomu vothung kerenga vet ako. Aro tho voth tomo nge thomu e nang or pova? Naro tho el lomu matheong e nang or pova? Thomu o pasong wainlanga aken a tho nge me.” \v 18 Ma Jisas i vol tamata kerenga aken, mako i lo lelpot wainlanga aken, na a ur e avele na i sivenga werer. \p \v 19 Pan Jisas ile wainlangaere oenga o es ol a i nge la na o nina i ve, “I vova ake them pavurvur ve aro them wistetpot tamata kerenga aken avele, e?” \p \v 20 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Lomu lemioong i posnga rintet ma thomu o pavurvur nge avele. Tho ri nunganga a thomu nge. Aro ve lomu lemioong i tunti ranga ve ini won ako imonnga i posnga rintet ako iion ini ‘Mastet’, aro thomu o pavurvur ve aro o ri e tete polemi ake ve, ‘Losa e pen aken mo pamu e pen kola,’ naro i pamu la. Ur e avele aro i klip nge thomu. \v 21 Ave ini inga nongong na semong ako i pavurvur nge ur areke wistetpotnga, na ur relnga e avele ol.” \s1 Jisas ile riong paininga nge ile rinong na ile los wereraing. \r (Mak 9:30-32; Luk 9:43-45) \p \v 22 Jisas tomo nge ile wainlangaere o veliloalo pel a epee a Galili, na Jisas i ria or ve, “Aro tokokoere o sungu a Toko Pomnga Itun a tokokoere omeni. \v 23 Toko areken aro o pun rin i, na nang or me aro i vus naro i los werera.” Ma ile wainlangaere o nongpol ile riong aken ma olemi kerere rintet. \s1 Jisas i ul Lotu Tepun a Vel a takis. \p \v 24 Jisas ome ile wainlangaere o velpol a rem a Kaperneam, ma takis elngare nge Lotu Tepun a Vel o es a Pita nge, ma o nina i ve, “Lomu pamirealinga i ul takis a Lotu Tepun a Vel avele?” \p \v 25 Ma Pita i olal ole riong ve, “Avele, aro i sungu i.” \p Pita i koro a vel lemi me, ma i ria rongan na Jisas i pateltelal ininnga ve, “Lomum vava? Ini nepes ulue angare o el umtun a olengare nge, eve a toko rerelire nge?” \p \v 26 Ma Pita i olal ile riong ve, “Toko rerelire nge.” \p Na Jisas i ri ve, “Maken nepesre o el umtun a olengare nge avele. \v 27 Ave o mothong tova olemi kerenga ako e \m ler vothung. Aro wong es a thei aken nge la mo ulpot konainga. Silang ako wong kona tel i a mukaling, aro ong inua iwo naro ong thepolo umtun alavatharnga omole nge ako i pavurvur nge it aini ler Lotu Tepun a Vel a takis. Aro ong ela i, ma ong es mo ong sungu i a umtun elngare nge mo ini Lotu Tepun a Vel a takis ulnga nge it toko paini.” \c 18 \s1 Anga iion i aolonga a God ile menong e nepes lemi? \r (Mak 9:33-37; Luk 9:46-48) \p \v 1 Lamako Jisas ile wainlangaere o es a i nge ma o nina i ve, “Anga iion i aolonga rintet a God ile nepes a menong ako a Pen a Urvet?” \p \v 2 Mako Jisas i lenga wainlanga omole ako a i nge me, ma i pamita i a oa wop. \v 3 Ma i ria or ve, “Na tho ri nunganga a thomu nge. Aro ve thomu o eksing avele, na thomu o velpol ranga ve ini wainlanga tutunnga avele, aro thomu o pavurvur aro o eso a God ile menong e nepes a Pen a Urvet avele. \v 4 Na aro ve toko e i paruru isivenga ranga ve ini wainlanga atike, aken aro iion i aolonga rintet a God ile menong e nepes a Pen a Urvet. \v 5 Na aro ve toko e ilemi sivenga e wainlanga e ako i vene ake, eneke ilemi sivenga e tho, toko aken i oma ile vothung aken e tho. \s1 Vothung kerenga i pakerenga ine lemioong. \r (Mak 9:42-48; Luk 17:1-2) \p \v 6 “Aro ve toko e i paleklek wainlanga posnga e ako ilemio a tho nge, nge vothung kerenga omanga, na aro ve o kin anral aolonga a ikei mo o asesu i a thev lemi mo i vlu a thev vuvlunga lemi, ur aken i pospos nge a God ile olaling a i nge. \v 7 Aro ur e ako i kerenga rintet, aro i velpol nge toko ulue angare ako o pamatu toko pelie nge vothung kerenga. I nunganga, ako aro vothung kerenga areken aro i pamatu tokokoere, ave ur e ako i kerenga rintet aro i velpol nge toko ako i pavelpol vothung kerenga areken. \v 8 Na aro ve menum eve evom i patelek ong nge vothung kerenga, aro i sivenga tova ong soropot i mo ases i. Aro i kerenga mos avele tova ve menum omole inga eve evom omole inga i voth na ong el mimiong ako aro ile vusonga avele. Ave aro i kerenga selele nge ong tova menum or aini eve evom or aini i voth na God i asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele, ako nge vothung kerenga ako menum eve evom aken i oma i. \v 9 Na aro ve thekum i patelek ong nge vothung kerenga, aro i sivenga tova ong mon prelpot i mo ases i. Aro i kerenga mos avele tova ve thekum omole inga, na ong el mimiong ako aro ile vusonga avele. Ave aro i kerenga sele nge ong tova ve thekum or aini i voth na God i asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele. \p \v 10 “Thomu o mothong tova numu silalpot areko o ranga ve ini wainlanga posposengae areken. Tho ria thomu, or ini ur polpolnga avele, eneke ole enselre evelelnga o voth a Vovo itheki lemi a Pen a Urvet. \v 11 [Toko Pomnga Itun i velpol mo aro i el werer areko o penthal.]” \s1 Riong agelalnga nge sipsip ako i penthal. \r (Luk 15:4-7) \p \v 12 Jisas i oma mun riong ve, “Aro ve toko e ile sipsip or mule pa mule na omole i penthal, aro i kath i avele? Avele. Aro i mothong lelu sipsip or mule pa limpenel pothoi or limpenel aken a tete po re nge, na i es mo i kath sipsip omole inga aken ru i penthal. \v 13 Na tho ri nunganga a thomu nge, aro ve i thepol i, aro ile lemi sivengaing nge ile sipsip omolenga aken, aro i pomnga rintet nge ile lemi sivengaing ako nge sipsip or mule pa limpenel pothoi or limpenel aken o penthal avele. \v 14 Na i vene mun ako nge Titomomu ako i voth a Pen a Urvet. Ini plong ve ile wainlanga omole aro i penthal.” \s1 Vothung ako nge titeir pavengvenga ako i oma vothung kerenga. \p \v 15 “Aro ve teum i oma vothung kerenga nge wong, aro ong es a i nge lamo ong ri tomo nge i nge ile vothung aken a thomu paini engomu nge. Na aro ve i nongal lom riong aken, ong el werer teum aken lale. \v 16 Ave aro ve i nongal lom riong avele, aro ong el toko mun omole eve or aini mo o es tomo nge wong mo o lo werer mun a i nge. Aken i ranga ve ako God ile erere i ri nge ve, \q1 ‘Aro toko or aini eve or me o voth \q2 mo o paengeng pel ole riong aken.’ \rq Lo 19:15\rq* \m \v 17 Na aro ve i nongal ole riong avele, aro wong ritet mun i a toko \m lotuongare nge. Na aro ve i nongal toko lotuongare mun avele, aro lom lemi rumong a i nge aro i ranga ve ako ini toko ako ilemi mire nge a God avele eve ini takis elnga kerenga.” \p \v 18 “Tho ri nunganga a thomu nge, ur alavusnga ako thomu o kin i a ulue, aro God i kin mun i a Pen a Urvet. Na ur alavusnga ako thomu o inos i a ulue, aro God i inos mun i a Pen a Urvet. \p \v 19 “Tho ri mun nunganga a thomu nge ve, aro ve omu aini ake ru a ulue lomumu omoletet nge ur e, na thomu o nong nge, aro Vovo ako i voth a Pen a Urvet aro i oma i a thomu paini nge. \v 20 Eneke aro ve toko or aini eve or me o pathun nge iok, tho aken ru tho voth tomo mun nge or.” \s1 Ine riong agelalnga nge umonga ako ilemi simikal ithanga ia thangaroong avele. \p \v 21 Lama Pita i es a Jisas nge me ma i nina i ve, “Toko Pomnga, aro teik e i oma vothung kerenga a tho nge pa or pova naro lemik simikal ile vothung aken, e? Ava pa or limai?” \p \v 22 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Aro pa or limai inga avele, aveto aro lomum simikal ile vothung kerenga mule pa limai pothoi or limai. \p \v 23 “Tho ri venen aken e thomu, eneke God ile menong e nepes a Pen a Urvet i ranga ve ini nepes ako ilemi ve aro i thepolrum ile umongare ole thealing nge omaing ako i sungu i a or nge. \v 24 Na i patea omaing aken na o wolo toko e ako a i nge la, ako ia thangaroong a i nge i pavurvur nge 10 milion Kina. \v 25 Ave ile umonga aken ile umtun e avele ako aro i olal ia thangaroong aken nge. Mako ile nepes aken i pango riong ve, aro toko e i ol toko aken ome iewo sengenga na itutunre mo aro o velpol ini um polpolongare, naro toko mun e aro i ol ile ur elonga alavusnga naro umtun aken aro o el i, aro ini ole nepes ile, nge ia thangaroong aolonga aken olalnga. \p \v 26 “Ma ile umonga aken i nongpol riong aken, ma i koru ieve pomusi a nepes itheki nge na i nong a i nge ve, ‘Aro lomum esal tho na ong men tetal tel mun tho tie. Naro tho olal werer ok thangaroong aken a wong nge.’ \v 27 Mako umonga aken ile nepes ilemi esal i, na i eltetpot i nge mang a midenga na ilemi simikal ia thangaroong aken. \p \v 28 “Ave toko umonga aken i espot ol a nepes nge la, ma i thopolo ithanga toko umonga e ako ia thangaroong a i nge i pavurvur inga nge 10 Kina. Ma i rere i ma i patea ikei lunga, na i ria i ve, ‘Aro wong olal om thangaroong alavusnga ako wong el i a tho nge.’ \p \v 29 “Ma ithanga umonga aken i koru ieve pomusi a i nge na i nong a i nge ve, ‘Aro ong men tetal tel mun tho tie, mo aro tho olal werer ur areken a wong nge.’ \p \v 30 “Ave toko aken i mothongal i. Na i paeso ithanga umonga aken a mang a midenga i pavurvur ako la i olal werer ia thangaroong aken. \v 31 Ma toko umonga pelie ako o thepol ur aken i velpol, ma olemi kerere rintet nge. Ma o es la ma o ria ole nepes aken nge vothung ako umonga aken i oma i. \p \v 32 “Mako nepes aken i leng toko umonga aken a i nge me. Ma i ria i ve, ‘Wong ini umonga kerenga. A mukaling tel wong nong a tho nge, mako lemik simikal om thangaroong aolonga rintetnga aken. \v 33 Na i pavurvur ako aro lomum esal mun thongom umonga aken avele, ako ranga ve lemik esal wong?’ \v 34 Ma nepes aken ilemi kling rintet, mako i paeso toko umonga aken a mang a midenga lemi mo aro o paomelal i, i pavurvur ako i olal werer ia thangaroong alavusnga areken. \p \v 35 “Na i vene mun re aken nge a Vovo ako a Pen a Urvet, aro i oma mun vothung ake a thomu nge, tova lomumu simikal selele avele nge vothung kerenga ako teum e i oma i a thomu nge.” \c 19 \s1 Jisas i ri nge peangere ole mothongpeling. \r (Mak 10:1-12) \p \v 1 Jisas i ria riong areken ma vus, ma i lospot a epee a Galili ma i es a epee a Judia a thei a Jordan a wo epee la. \v 2 Ma pulua pomnga o panes i la, ma nge pen aken i pasenu werer or nge oa ni multhangingre. \p \v 3 Ma Parisi pelie olemi ve aro o tongporum a Jisas, mako o nina Jisas ve, “Ava ler patorong i ri ve, toko i pavurvur ako aro i mothongpot iewo sengenga nge isivenga ilemi?” \p \v 4 Na Jisas i olal ole riong ve, “Ava thomu o tital riong ako i voth a God ile erere nge ve, \q1 ‘Ako a mukaling ako God i oma ur alavusnga \q2 ma i oma toko na seng.’ \rq Stat 1:27\rq* \m \v 5 Na i ri mun ve, \q1 ‘Aro toko i lo lelpot itema ome inina \q2 na i teo a iewo sengenga nge, \q2 naro or paini o velpol mo or omole ol inga.’ \rq Stat 2:24\rq* \m \v 6 Mako o voth ol or aini avele, ave or omole ol inga. Na ur ako God i kin i lale, toko e i mothong tova i parerelu ol i.” \p \v 7 Mako Parisire o nina i ve, “Na i vova ako Moses i sungu patorong e ako i ri ve, ‘Aro toko i watu erere ako ini peangeong ile vusong a erere, na i sungu i a iewo sengenga nge na i pakealalpot i la,’\f + \fr 19:7 \ft Lo 24:1\f* e?” \p \v 8 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Moses ile riong i venen aken, eneke thomu ini tokokoe areko i klip rintet nge patoralngomu ma isa wom thomu nge ewomu sengengaere omothonga. Ave ako a mukaling vothung aken i voth avele. \v 9 Na tho ria thomu, toko ako i mothongpot iewo sengenga ako i ngo tomo e toko relnga e avele, na i peange e seng relnga e, toko aken i aom seng.” \p \v 10 Ma Jisas ile wainlangaere o ria Jisas ve, “Aro ve toko ile peangeong i venen aken, aro i sivenga tova toko i peange avele.” \p \v 11 Jisas i olal ole riong ve, “Riong ake aro i nine nge toko alavusnga avele, ave ini inga areko God i sungu i a or nge aro i nine nge or. \v 12 Na \m tepun pulua ako toko pelie o peange avele. Pelie o kerenga nge ole popong na o pavurvur nge wain pavelpolnga avele. Na pelie tokokoere o is ole put ma o pavurvur nge wain pavelpolnga mun avele. Na pelie o mothongal peangeong, eneke olemi ve aro o um nge a God ile menong e nepes a Pen a Urvet a umong, ma osivenga o rial ir ve aro o mothong peangeong. Toko ako i pavurvur nge riong ake elnga, aro i el i.” \s1 Jisas i ronga imeni a wainlangare nge ma i nong. \r (Mak 10:13-16; Luk 18:15-17) \p \v 13 Toko na seng pelie o wol wainlangare a Jisas nge la, ma olemi ve aro i ronga imeni a or nge mo i nong a God nge, nge or. Ave Jisas ile wainlangaere o vol toko na seng areken. \p \v 14 Mako Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Aro thomu o mothong tova o mit roal wainlangare ako o es a tho nge me, eneke God ile menong e nepes a Pen a Urvet ini tokokoe areko o ranga ve ini wainlangare ole.” \v 15 Mako Jisas i ronga imeni a wainlanga areken nge. Lamako i losa nge wop aken ma i es. \s1 Kulpo ako ile ur elonga i pompom i ri tomo nge a Jisas. \r (Mak 10:17-30; Luk 18:18-30) \p \v 16 Mako toko omole ako i es a Jisas nge me, ma i nina i ve, “Pamirealinga, aro tho oma vothung sivenga kathnga mo tho el mimiong ako aro ile vusonga avele, e?” \p \v 17 Ma Jisas i olal i ve, “I vova ako wong nina tho nge vothung sivenga? Toko omole inga ako i sivenga. Aro ve ong sis ve wong el mimiong ako aro ile vusonga avele, aro wong panes a Moses ile patorong elonga.” \p \v 18 Ma toko aken i nin a Jisas ve, “Wong ri nge patorong le vangare?” \p Mako Jisas i ria i ve, “Ong mothong tova ong so rin polpol toko, na ong mothong tova ong ngo tomo nge seng ako ini ewom avele, na ong mothong tova ong kem, na ong mothong tova lom apaltet nge toko ako nge riong omanga.\f + \fr 19:18 \ft Kisim Bek 20:12-16\f* \v 19 Naro lom vothung sivenga nge tomom ome ninom, na om sagu mun thongongomre ranga ve ako om sagu sivengom.”\f + \fr 19:19 \ft Wok Pris 19:18\f* \p \v 20 Mako kulpo aken i olal ile riong ve, “Tho panes patorong alavusnga areken lale. Na vothung kathnga ako tho oma i rongan?” \p \v 21 Mako Jisas i ria i ve, “Aro ve ong sis ve aro wong vengveng selele, aro ong es la, mo ela lom ur elonga areken mo tokokoere o ol ir, mo ela ol umtun aken mo sungu i nge areko ole ur elonga avele. Na aro ve ong oma venen aken, aro lom ur sivesivenga pom ol a Pen a Urvet. Lamo es me mo panes tho.” \v 22 Ma kulpo aken i nongpola riong aken, ma ilemi kerere rintet, eneke ile ur elonga i pom rintet. \p \v 23 Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho ri nunganga a thomu nge. I klip rintet nge toko le urngare ve aro o eso a God ile menong e nepes a Pen a Urvet. \v 24 Tho ri werer mun a thomu nge, i klip nge mekerem aolonga ako \m ini Kamel ako aro i koro a italonga tionga nge, aveto i klip rintet nge toko le urnga ako aro i eso a God ile menong e nepes.” \p \v 25 Ma ile wainlangaere o nongpola riong aken ma o kukuk rintet, ma o ria ve, “Aro God i el werer toko kathngare?” \p \v 26 Ma Jisas i the a or nge na i ri or ve, “Tokokoere o pavurvur nge ur aken avele, ave a God nge ur kathnga ilemi ve aro i oma i, aro i oma i.” \p \v 27 Mako Pita i olal ile riong ve, “Nongpol. Them modopu ur alavusnga na them panes wong. Aro olongemem ur neke?” \p \v 28 Mako Jisas i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge. Nge nang ako ur alavusnga aro i velpol ponganga, na Toko Pomnga Itun i mena ol a ile nepes a menonga sivesivenga, aro thomu areko o panes tho, aro thomu o mena mun nge nepes a menonga or mule pa omole pothoi or aini, mo thomu o theal Israelre ole netre or mule pa omole pothoi or aini areken. \v 29 Na toko na seng areko olemio a tho nge na o lo lelpot oa ometa, na ole vel, na otein, na olun, na otema, na onina ome otutunre, mo aro o panes tho, God aro i sungu werer i a or nge pa pulua, naro o el mimiong ako aro ile vusonga avele. \v 30 Ave pulua areko ponange oion kima, aro oion kima avele. Na pulua areko ponange oion kima avele, aro oion kima ol.” \c 20 \s1 Riong agelalnga nge umonga areko o um a vain a ometa. \p \v 1 “Ina God ile menong e nepes ako a Pen a Urvet i ranga ve ini vain a ometa tokoninga ako rulpoalal rintet ma i es mo i nina tokokoere nge umong mo aro o um a ile vain a ometa. \v 2 Na umonga areken olemi omoletet tomo nge i ve aro nge nang omole aro i ol or nge denarius\f + \fr 20:2 \ft Denarius ini umtun silva ako i pavurvur nge toko omole iolonga nge nang omole.\f* omole omole. Mako i pake or a vain a ometa la. \p \v 3 “Lama aua or me o vus na ometa tokoninga aken i es mun ma i thepol tokokoe areko o mit polpol inga e pen ako tokokoere o pathun nge. \v 4 Ma i ri or ve. ‘Thomu mun aro thomu o es mo o um ol a ok vain a ometa, naro tho sungu olongomu ako lemik ve i pavurvur nge umong ako thomu oma i.’ \v 5 Mako o es la. \p “Penang na penie mun ometa tokoninga aken i es mun la ma i ria vet inga riong omole aken mun e toko pelie ako i thepol or ako o mit polpol. \v 6 Lama nang i men a ile ring lale ma i es mun la ma i thepol mun toko pelie ako o mit. Ma i nina or ve, ‘I vova ake thomu o mit polpol ol inga e pen ake ponange?’ \p \v 7 “Ma o olal ile riong ve, ‘Eneke toko e avele i sungu umong a them nge.’ \p Ma ometa tokoninga aken i ria or ve, ‘Aro thomu o es mun la mo thomu o um mun a ok vain a ometa.’ \p \v 8 “Ma pemliko me, nako ometa tokoninga aken i ria ile umongare thealnga ve, ‘Wong lenga ol umongare me mo wong sung ol oolonga a or nge. Wong patea i nge areko o velpol a rumongaling nge umong mola patopalal i nge umonga areko o velpol tel a mukaling nge umong.’ \p \v 9 “Mako umonga areko o velpol nge umong nge nang i men a ile ring lale o es me ma i ol or nge denarius omole omole. \v 10 Lama a rumongaling umonga areko o patea tel umong o velpol, ma olemi ve, aro o el umtun pomnga nge or, ave o el mun inga denarius omole omole. \v 11 Ma o el ole umtun aken, ma o patea ol ri pompomong nge ometa tokoninga aken ve, \v 12 ‘Them patea umong nge rulpo i mul nge penieonga na them um a nang ile velvelong lemi, ave tokokoe areko o velpol a rumongaling o um inga nge aua omole, na wong sung mun oolonga ranga ve ini olongemem.’ \p \v 13 “Ave ometa tokoninga i olal oa omole ile riong ve, ‘Teik, tho oma vothung kerenga e avele a wong nge. A mukaling it paini lemir omoletet ve aro tho ol lom omaing e nang omole e denarius omole. \v 14 Ela olongom mo es. Tho sis ve tho sungu tokokoe areko o patea ol umong a rumongaling oolonga ako i ranga ve ini mun i wong. \v 15 Na i vava, tho pavurvur avele ako aro tho panes lemik ako nge omaing kathnga ako tho oma i nge sivengek lek umtun? I vova ako opom i ngo kerere e tho, eneke tho panes vothung sivenga nge lek umtun sunga, e?’” \p \v 16 Na Jisas i ri mun ve, “Aro i vene re ako. Areko oion kima avele, aro oion kima ol. Na areko oion kima, aro oion kima avele.” \s1 Jisas i ri pamenga nge ile rinong na ile los wereraing. \r (Mak 10:32-34; Luk 18:31-33) \p \v 17 Ma Jisas i es a Jerusalem, na nge ile esong aken i woltetpot ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini a toko alavusnga nge ma i ria or ve, \v 18 “Thomu o nongpol. Ponange te es ol a Jerusalem la. Aro o sungu Toko Pomnga Itun a pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong omeni. Aro o pamit i nge riong, na olemi omoletet ve aro o so rin i. \v 19 Aro o sungu i nge areko or ini Judare avele omeni mo o ngenge lital i, na o so litlit i lamo o sotuna i a won ngoronga nge, ave nge nang menga aro i los werera.” \s1 Jems ome a Jon o sis ve aro o velpol mun ini toko pomnga. \r (Mak 10:35-45) \p \v 20 Lamako Sebedi itun or aini ako ome onina o es a Jisas nge me. Ma onina i koru ieve a itheki na i sis ve i nin a Jisas nge ur omole. \p \v 21 Ma Jisas i nina i ve, “Wong sis neke?” \p Ma seng aken i olal ile riong ve, “Tho sis ve aro wong ria ve nge nang aken ong velpol ini nepes, aro tuk or aini ake aro e i meno a menum sivenga nge anga, na omole a menum kerenga nge anga.” \p \v 22 Ma Jisas ria or ve, “Lomumu mire nge ur ako thomu o nin nge \m avele. Thomu paini o pavurvur aro o thin nge oto ako aro tho thin nge?” \p Ma or paini olal ile riong ve, “Them paini them pavurvur.” \p \v 23 Ma Jisas i ria or paini ve, “I nunganga. Thomu paini aro o thin a ok oto nge. Ave ini lek omaing avele ako aro tho ateal areko aro o men a menik sivenga nge anga, na menik kerenga nge anga. Ine menonga areken ini tokokoe areko Vovo i monsi or lale ve aro ini ole.” \p \v 24 Ma nge ako Jisas ile wainlanga or mule o nongpola titeinpel or aini ole ninong, na nge ur aken olemi klingtun or paini. \v 25 Ave Jisas i leng or a i nge, ma i ria or ve, “Lomumu mire ako ve, ine nepesre ako ini areko or ini Judare avele ole, o panisisis ole tokokoere, na ole mukalingare o engeng rintet ve aro ole tokokoere aro o panes inga ole riong alavusnga. \v 26 Na vothung aken i mothong tova i voth a thomu nge. Ave toko e a thomu nge ako i sis ve aro i velpol ini toko pomnga, aro i velpol ini toko umonga nge thomu alavusnga. \v 27 Na toko e a thomu nge ako i sis ve aro ini mukalinga aro i voth ini lomu um polpolonga. \v 28 I ranga ve mun nge Toko Pomnga Itun ako i esu me ma i sis ve aro tokokoere o opoal i avele, ave ini inga i ako aro i opoal or, naro i sungu isivenga ile mimiong mo aro i ol werer toko na seng.” \s1 Jisas i pasenu werer theki prosnga or aini. \r (Mak 10:46-52; Luk 18:35-43) \p \v 29 Nge ako Jisas ome ile wainlangaere o espot a Jeriko, toko na seng pulua ako o paneso or la. \v 30 Ma toko theki prosnga or aini ako o men a sovengalo wo peti, ma or paini o nongpol ako Jisas i pun sele or la, ma or paini o presa viringa ve, “Toko Pomnga, ako ini a Devit Itevinga, aro lomum esal them paini.” \p \v 31 Ma toko na seng o nongpol ako o lenga i ma o vol or paini ve aro o poreng. Ave or paini o pres a viringa rintet ve, “Toko Pomnga, ako ini a Devit Itevinga, aro lomum esal them paini.” \p \v 32 Lamako Jisas i mitu ma i leng or paini ma i ria or ve, “Thomu paini o sis ve aro tho oma neke a thomu paini nge?” \p \v 33 Ma or paini o olal ile riong ve, “Toko Pomnga, them paini them sis ve aro ong pavles werer thekimem.” \p \v 34 Ma Jisas ilemi esal rintet or paini, mako i thobiru otheki. Na a ur e avele, nako or paini the werer. Nako o panes ol a Jisas la. \c 21 \ms1 Jisas i velpol a Jerusalem ma i patoral tokokoere \mr (Vonge 21:1–25:46) \s1 Jisas i eso a Jerusalem ranga ve ini nepes. \r (Mak 11:1-10; Luk 19:29-38; Jon 12:12-15) \p \v 1 Jisas ome ile wainlangaere o es totho a Jerusalem, ma o velpol a rem a Betpage a tete a Oliv. Ma Jisas i pake ile wainlanga or aini \v 2 ma i ria or paini ve, “Aro thomu paini o esa nge rem ako te totho nge lale. Naro thomu o es inga, na a ur e avele naro thomu paini o thepolo donki sengenga omole ako o pating i, na itun i mit tomo nge i. Aro thomu o tetrispot ir mo o ti ir a tho nge me. \v 3 Na aro ve toko e i oma riong e a thomu paini nge, aro thomu paini o ria i ve, ‘Toko Pomnga ile omaing i voth a or paini nge, naro i pake werer or paini viri viri me.’” \p \v 4 Na ur ake i velpol vene re ake mo i pavelpol nunganga ur ako Toko Pomnga ile riong elnga i ri nge ve, \q1 \v 5 “Panongpol riong ake a toko na seng Saion angare nge, \q1 ‘Thepol, lomu nepes i es me. \q2 I paruru isivenga \q3 na i men a donki ikime nge ome itun okime \q3 na i es me.’” \rq Aisaia 62:11\rq* \p \v 6 Ma ile wainlanga or aini aken o oma i ranga ve ako Jisas i ria or paini nge. \v 7 Ma o pasong donki aken tomo nge itun aponga me, ma or paini o ronga ole tekruk seltunnga a donki or aini aken okime. Lamako Jisas i mena ol a okime. \v 8 Ma toko na seng pulua ako o ela ole tekruk seltunnga ma o vlesu ir a sovengalo. Na pelie o soro won menini pothoingthoinga ma o paenu i a sovengalo. \v 9 Ma tokokoe areko o es a mukaling na areko o es a rumongaling o presa ve, \q1 “Te risea a Devit itevinga.” \q1 “Sapase toko aken ru i es me \q2 nge a Toko Pomnga iion.” \rq Buk Song 118:25-26\rq* \q1 “Aro te paaolonga a God iion roro.” \p \v 10 Ma nge a Jisas ile velpoling a Jerusalem toko na sengre o kukuk nge onngaing na leng lenging ako o paaolonga Jisas iion nge, ma o nin pel osivenga ve, “Toko ake ini anga?” \v 11 Ma tokokoe areko o es tomo nge a Jisas o olal ole riong ve, “Ake ini a Jisas, ako ini a God ile riong elnga ako i es a Nasaret ako a epee a Galili me.” \s1 Jisas i wistetpot tokokoe areko o men thal ole lulu a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. \r (Mak 11:15-18; Luk 19:45-47) \p \v 12 Ma Jisas i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i wistetpot tokokoe areko o men thal ol lulu na i eksingtunu areko ole ring ako o tepolal umtun relnga\f + \fr 21:12 \ft O ela Romre ole umtun na o tepolal i nge lotu a umtun, aveto pelie ini ole.\f* nge, na i wathprepa areko o pamen ole pothu olingare ole menonga. \v 13 Ma i ria or ve, “God ile erere i ri ve, \q1 ‘Lek vel aro i voth ini nongonga a vel.’ \rq Aisaia 56:7\rq* \m Ave thomu o oma ol i mo ini toko kemongare ole men kineonga.” \p \v 14 Jisas i voth a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, na toko eve lilngare na theki prosngare o es a i nge me, ma i pasivenga werer or. \v 15 Ma pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong o thepol omaing sivesivenga areko i oma i, na o nongpol mun wainlangare ako o presa a Lotu Tepun a Vel ve, \q1 “Te risea a Devit itevinga.” \m Mako oopo lemi i kerenga nge a Jisas. \p \v 16 Ma o nina i ve, “Ava wong nongpol avele nge riong ako ru o oma i, eneke aro ve ong nongpol i aro ong mit roal or.” \p Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho nongpol i. Na ava thomu o tital a God ile erere avele ako ve, \q1 ‘God, ong ateal povothvothre na wainlangare \q2 naro o paesa iom roro.’” \rq Buk Song 8:2\rq* \p \v 17 Mako Jisas lo lelpot oa na i espot ol e rem aolonga aken ma i voth a Betani nge pemliknga aken. \s1 Jisas i vol ine won ako ini pupos makola i menea. \r (Mak 11:12-14, 20-24) \p \v 18 Rulpoalal nge ile es wererong a rem aolonga aken la, ma mesipun rintet i. \v 19 Ma i thepol pupos ako i mit a sovengalo wo peti, ma i es totho nge, ave i thepola imonnga pelie avele nge, ini inga ithoingre. Mako i ria ol won aken ve, “Aro wong mon werer ol avele ol.” Na a ur e avele, nako pupos aken i menea. \p \v 20 Ma ile wainlangaere o thepol aken, ma o kukuk rintet, ma o ri ve, “I vava ake won ake i menea viri viri, e?” \p \v 21 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve lomu lemioong i omole inga na i mothong tova or aini, aro thomu o oma mun omaing ake ru tho oma i nge pupos ake lale. Naro thomu o oma inga ake avele, ave aro ve thomu o ria tete po ake ve, ‘Wong plosa mo ulu sivengom a thev lemi la,’ aro ur aken aro i velpol ranga ve ako thomu o ri nge. \v 22 Na aro ve lomu lemioong i omole inga na thomu o nong aken, ur alavusnga ako thomu o nong ve aro thomu o el i, aken aro thomu o el i.” \s1 O nin a Jisas ve, anga i sungu engenging aken a i nge. \r (Mak 11:27-33; Luk 20:1-8) \p \v 23 Jisas i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i patoral toko na sengre nge. Ma pris kimangare na Judare oa pompomere o es a i nge me ma o nina i ve, “Anga i ria wong nge omaing aken omanga, e? Na anga i sungu engenging aken a wong nge?” \p \v 24 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho mun aro tho nin thomu nge ninong e. Aro ve thomu o olal vengveng lek ninong ake, naro tho ria mun thomu nge anga ako i sungu engenging a tho nge, nge omaing ake omanga. \v 25 Na lek ninong i vene: Jon ako i paninu tokokoere na ile omaing aken i es a pen kathnga me? I es a Pen a Urvet me, eve i es inga ake a tokokoere nge me?” \p Ma osivenga o leng lengtun pel nge riong aken ve, “Aro ve te ri ve, ‘I es a Pen a Urvet me,’ aro i nina it ve, ‘Na i vava ako lomumuo nge i avele?’ \v 26 Na aro ve te ri ve, ‘Ine ur ako i es a tokokoe inga re nge me,’ aro te ngeip nge tokokoere, eneke or alavusnga olemio nge a Jon ako ve, ini a God ile riong elnga e.” \p \v 27 Mako o olal ol inga Jisas ile riong ve, “Lemimem mire nge avele.” \p Ma Jisas i ria or ve, “Tho mun aro tho ria thomu avele nge anga ako i sungu engenging nge tho nge omaing areken omanga.” \s1 Riong agelalnga nge wain tomonnga or aini na otema. \p \v 28 Na Jisas i ria mun ve, “Na lomumu vava? Toko omole itun tomonnga or aini, ma i es a pomnga nge ma i ria i vene: ‘Tuk, wong es mo um a vain a ometa nge ponange ake.’ \p \v 29 “Ma itun i ria i ve, ‘Nik plong,’ ave pan tie i eksing ilemi, mako i es e omaing la. \p \v 30 “Ma otema i es mun a itun posnga nge ma i oma mun re ako ini riong omole, ma itun i ria i ve, ‘Enala vovo,’ ave i es la ma i um vet avele. \p \v 31 “Na nge wainlanga or aini aken oa kathnga i panes otema ile riong?” \p Ma o olal ile riong ve, “Itun pomnga.” \p Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ri nunganga a thomu nge. Takis elngare, na seng areko o aom toko, aro o es tel a God ile menong e nepes lemi nge thomu. \v 32 Eneke Jon i es a thomu nge ma i pathengal vothung vengvenga a thomu nge, na lomumuo a i nge avele, ave takis elngare tomo nge toko aomngare olemio a i nge. Na thomu o thepol ur aken lale, ave thomu o eksing lomu mimiong avele mo lomumuo a i nge avele.” \s1 Riong agelalnga nge toko kerengare ako o theal vain a ometa. \r (Mak 12:1-12; Luk 20:9-19) \p \v 33 Jisas i ria mun or ve, “Aro thomu o nongpol riong agelalnga mun e. Toko e ako i oma vain a ometa, ma i av lok. Na a ometa lemi i tou vol mo ve o teplaso vain monnga mo vain ei i lelu nge la, na i pipera ring roro ako aro tokokoere o voth nge na o theal tetal ometa aken. Lamako i sungu ometa aken a tokokoe pelie nge, mo aro o pavelpol umtun nge naro o sungu vain monnga epee a i nge. Mako toko aken i es a rem gatnga la. \v 34 Lama nge vain le motuong\f + \fr 21:34 \ft Vain le motuong i pavurvur nge tovu po or lim.\f* i pake ile um polpolongare ve aro o el ia vain monnga epee ako ini ia. \p \v 35 “Ave tokokoe areko o um a vain a ometa aken, o mita ma o rereu or ma o siso omole na o so rin aininga na o molup omole ipunnga nge um. \v 36 Lama ometa tokoninga i pakepot mun ile umonga relnga pulua ol la, ave vain a umongare\f + \fr 21:36 \ft Vain a ometa umongare i patongrum Israelre ole vothung ako o so rin a God ile riong elngare nomenga.\f* o oma mun inga ako ini vothung omole a or nge. \v 37 Lamako a rumongaling i pake ol itun a or nge, ma ilemi ve, ‘Aro o nongpol tuk ile riong.’ \p \v 38 “Ave tokokoe areko o um a ometa aken o thepol itun ako i es me, ma o ria osivenga nge ve, ‘Ken thomu, toko ake ini ometa tokoninga itun ol ake. Ita, te so rin i mo te el ol ia ometa ake ini itema imeni po.’ \v 39 Mako o rereu i ma o asespot i a ometa a lok kime la, mako o so rin i. \p \v 40 “Na lomumu vava? Panen aro vain a ometa tokoninga i es me, naro vothung le vanga aro i oma i nge toko umonga areken, e?” \p \v 41 Ma Judare oa pompome areken olal ile riong ve, “Aro i pun rin selele toko kerenga areken, naro i sungu ometa aken a toko relnga ol re nge mo aro ve nge vain po ol aro o sungu ol epee aken ini ia.” \p \v 42 Ma Jisas i ria or ve, “Ava thomu o tital riong epee ake a God ile erere nge ve, \q1 “‘Ine um ako vel aringare olemi ve, \q3 i kerenga ma o siv lelpot i, \q1 ake kene i velpol ini um a urvet \q3 ako i paengeng vel \q3 ranga ve ini wovek sapatanga. \q1 Toko Pomnga ini ako i oma i \q2 ma them thepol i nge thekimem \q3 ma i sivenga rintet.’” \rq Buk Song 118:22-23\rq* \p \v 43 Jisas i ri or ve, “Lamako tho ria thomu, God aro i eltetpot ile menong e nepes a Pen a Urvet a thomu nge naro i sungu i nge tokokoe areko aro o panes ile riong. \v 44 Na toko ako aro ve i mata a um aken nge aro i mout mout, na aro ve um aken i matu a i nge aro i mopipara.” \p \v 45 Ma pris kimangare na Parisire o nongpol a Jisas ile riong agelalnga aken ma olemi mire ako ve, i ri aken nge or. \v 46 Mako olemi ve aro o rere a Jisas, ave o ngeip nge tokokoere, eneke tokokoere olemi ve, Jisas ini a God ile riong elnga e. \c 22 \s1 Riong agelalnga nge peangeong a aning. \r (Luk 14:16-24) \p \v 1 Lama Jisas i oma mun riong agelalnga omole mun a Judare ole mukalingare ve, \v 2 “God ile menong e nepes i ranga ve ini nepes e ako i monsi aning ako nge itun tomonnga ile peangeong. \v 3 A mukaling tel i pasong ikei a tokokoe areken nge ve, aro o es e aning aken. Lama nge aning aken a nang i velpol ma i pake ol ile umongare ve aro o ria tokokoe areken mo o es me nge aning, ave o mothongal esong la. \p \v 4 “Ma i pake mun ile umonga pelie la, na i sungu riong a or nge ve, ‘Thomu o es a tokokoe areko keik song nge or mo o ria or ve, tho monsi aning lale. Tho so rin lek bulmakau tomonmonengaere lale nge aning tomo mun nge lek bulmakau apongare ako oenanga aolonga. Ur alavusnga tho monsi lale. Aro thomu o es ol me nge peangeong a aning.’ \p \v 5 “Ma ile umongare o es la ma o ria tokokoe areken nge ikei aken, ave o nongal riong aken avele na o es petitel, omole i es a ometa, na aininga i um nge ile umtun a umong \v 6 na pelie o rereu umonga areken ma o paomelal or e osisonga lamako o so rin or. \v 7 Mako nepes aken ilemi kling rintet, ma i pake ile toko punongare mo o pun rin tokokoe areko o so rin ile umongare, mako o ongris ole rebo. \p \v 8 “Ma i ria ile umongare ve, ‘Peangeong a aning tho monsi i lale, ave tokokoe areko tho pres or lale kene o sivenga mos avele. \v 9 Naro thomu o es a so thekiki elonga la, na toko alavusnga ako thomu o thepolo ir nge, aro thomu o ria or mo o es me nge peangeong a aning ake.’ \v 10 Ma ile umonga areken o es a so thekiki elonga la ma o wol tokokoe areko o thepolo or nge, ma o wol tokokoe sivesivengare na tokokoe kerekerenga mun re. Ma o es me nge peangeong a aning ma vel aken i vual rintet e or. \p \v 11 “Lama nepes aken i eso a vel lemi la mo i thepol tokokoe areko o es me nge aning, ma i thepol tetalo toko omole ako i teun vet teunong ako o teun i nge peangeong a aning avele. \v 12 Ma i ria i ve, ‘Teik, wong teuna vet teunong sivenga e avele, na ong eso a vel lemi me vava?’ Ave toko aken i ri vet avele. \p \v 13 “Mako nepes aken i ria ile umongare ve, ‘Aro thomu o kina toko ake imeni na ieve na o asespot i a lalanga la nge pen ako ia mideng rintet na o tang na o atitet owo pupo nge.’ \p \v 14 “Thomu o nongpol, God i leng toko pulua, ave i ateal inga or posalnga.” \s1 Aro o sung takis a Sisar nge eve avele? \r (Mak 12:13-17; Luk 20:20-26) \p \v 15 Lamako Parisire o espot ma o rirum sovengalo pelie ako aro o patelek a Jisas nge ile riong pelie mo aro o pamita i nge riong e ile olaling aken. \v 16 Ma o pake ole wainlanga pelie na tomo mun nge toko avlung pelie ako ini a Herot ilengare, ma o es a Jisas nge ma o ria ve, “Pamirealinga, lemem mire ako, wong ini toko ako ong ri nunganga. Na nge riong nunganga inga wong pamireal tokokoere nge a God ile vothung. Na wong ngeip nge toko e avele na nge lom riong elonga ako wong oma i, ini riong omoletet inga nge toko pompomere na posposere. \v 17 Naro wong ria them. Lomum vava? I sivenga ako aro te ul takis a Sisar nge eve avele?” \p \v 18 Ave Jisas ilemi mire nge olemi kerenga aken lale, ma i ria or ve, “Thomu ini pokonongare, i vova ake thomu o sis ve aro o tongporum tho, e? \v 19 Aro thomu o pathengal tho nge umtun ako tokokoere o ul i nge ole takis a Sisar nge.” Mako o sungu umtun alavatharnga omole a i nge. \v 20 Ma i nina or ve, “Anga ia sei na iion ake?” \p \v 21 Ma olal ile riong ve, “Sisar ile.” \p Mako Jisas i ria or ve, “Na ur ako ini a Sisar ile, aro thomu o sung werer i a Sisar nge, na ur ako ini a God ile, aro thomu o sung werer mun i a God nge.” \p \v 22 Ma o nongpol riong aken ma o kukuk rintet. Mako o lo lelpot i ma o es. \s1 Ine Sadiusire o nin a Jisas nge rinong na los wereraing. \r (Mak 12:18-27; Luk 20:27-40) \p \v 23 Ave nge nang mun re aken Sadiusire o es a Jisas nge me. Or ini tokokoe areko o ri ve, tokokoe areko o rin lale, o pavurvur aro o los werera ol nge rinong avele. Ma o nina i ve, \v 24 “Pamirealinga, Moses i ri ve, aro ve toko e i rin na itutun vet pelie avele, aro itein posnga i ewoa ia basu mo i pavelpol ol itein pomnga itutunre. \v 25 Na nomenga titeinpel or limai o voth tomo nge them. Ma oa tengen i peange ma itun pelie rongan na i rin leltun iewo sengenga. Mako itein opisoinga i ewoa ia basu. \v 26 Ma itein aken itun mun e rongan, nako i rin mun, ma otein menga i ewoa mun i ma i oma mun re inga vene aken makola i pavurvur nge otein limainga ile rinong. \v 27 Lamako a rumongaling ol seng aken i rin ol. \v 28 Ako nge los wereraing aro titeinpel or limai aken kathnga aro i el ol seng aken mo ini iewo, e? Eneke or alavusnga o peange nge i lale.” \p \v 29 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Thomu o leklek lale, eneke lomumu mire nge a God ile riong na ile engenging avele. \v 30 Ako nge los wereraing toko na sengre aro o voth ranga ve ini ensel Pen a Urvet angare na o peange avele. \v 31 Ako nge los wereraing ava thomu o tital a God ile riong ako i ria thomu nge ve, \q1 \v 32 ‘Tho ini a Abraham ile God, \q2 na Aisak ile God, \q2 na Jekop ile God.’ \rq Kisim Bek 3:6,15\rq* \m Na God ini toko rinongare ole God avele, ini tokokoe areko o mimi ole God.” \p \v 33 Ma pulua aolonga aken o nongpol aken, ma o kukuk rintet nge ile pamirealing aken. \s1 God ile patorong kathnga ako i mukal? \r (Mak 12:28-31) \p \v 34 Parisire o nongpol ako Jisas ile riong i oma ol Sadiusire ma ole riong ol e avele, mako Parisire o veliloa pel na o es a i nge la. \v 35 Ma oa omole ile mire i aolonga rintet nge a Moses ile patorongre, ma i tongporum a Jisas \m nge ninong omole ve, \v 36 “Pamirealinga, patorong kathnga ako i aolonga nge patorong alavusnga?” \p \v 37 Ma Jisas i olal ile riong ve, “‘Aro om sagu a God ako ini Toko Pomnga nge opom alavusnga na onum alavusnga na lomum alavusnga.’\f + \fr 22:37 \ft Lo 6:5\f* \v 38 Patorong ake i aolonga na i mukal nge patorong alavusnga. \v 39 Na aininga ako i aolonga rintet mun kene i vene, ‘Aro om sagu thongongomre ranga ve ako om sagu sivengom.’\f + \fr 22:39 \ft Wok Pris 19:18\f* \v 40 Na Moses ile patorong alavusnga na God ile riong elngare ole patoraling otepun inga nge riong or aini aken.” \s1 Jisas i nin or ve Krais ini anga? \r (Mak 12:35-37; Luk 20:41-44) \p \v 41 Rongan Parisire o veliloal pel na Jisas i nina or ve, \v 42 “Na lomumu vava nge toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere? Na ini anga itevinga?” \p Ma o ri ve, “Ini a Devit itevinga.” \p \v 43 Ma Jisas i ria or ve, “Na i vova ako Oni Riringa i menpot a Devit iwo ma i apeta toko aken ini ia Pomnga? Eneke Devit i ri ve, \q1 \v 44 “‘God i ria ok Pomnga ve, \q1 “Aro ong menu ake ru a menik sivenga nge anga, \q2 i pavurvur ako aro tho paesu lom ngarangre \q3 a som thewo.” ’ \rq Buk Song 110:1\rq* \m \v 45 Na thomu o thepol i, Devit i apeta toko aken ve ini ia Pomnga, na toko aken ini a Devit itevinga ako aro i rumongal nge i vava?” \v 46 Ma oa toko e avele i olal ol a Jisas ile riong, nako i patea nge nang aken ole mara ma o ngange ol nge a Jisas ininnga. \c 23 \s1 Jisas i panakal tokokoere nge pokonongare ole vothung. \r (Mak 12:38-39; Luk 20:45-46) \p \v 1 Lamako Jisas i ria pulua aolonga aken tomo nge ile wainlangaere. \v 2 Ma i ria or ve, “Ine pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire o pamireal thomu nge a God ile patorong, ranga ve ako Moses i oma i. \v 3 Aro thomu o nongal na o panes ur alavusnga ako o ri thomu nge ve aro thomu oma i. Ave thomu o mothong tova o oma vothung ako o oma i, eneke o panes ur ako o panongpol thomu nge avele. \v 4 I ranga ve ako o kina elong mathenga ma o paena i a tokokoere okei po, ave o paesa vet omeni pupo e mo o opoal or nge elong areken potunnga avele. \p \v 5 “Na ur alavusnga ako o oma i, ini magoning a omaing popepenga na o sis ve aro tokokoere aro o thepol i. O pamalmal ole teloong\f + \fr 23:5 \ft O thepol teloong ako Parisi i kin i a ipowe ako nge pes 99.\f* ako God ile riong pelie o voth a ilemi. Na e mun e oa teunong lollonga areken o oma we ma i lollo rintet nge toko alavusnga. \v 6 Na nge aning aolilongaere o sis menonga areko toko pompomere o men nge, na a Judare ole lotuonga a vel lemire o sis menonga areko toko \m pompomere o men nge. \v 7 Na o sis rintet ako ve, aro tokokoere o pathokeal or a pathunonga a penre ranga ve ako or ini toko pompomere, na o sis mun ve aro tokokoere o apet or, ‘Pamirealinga’. \p \v 8 “Aveto tokokoere o mothong tova o apet thomu ve, ‘Pamirealinga’, eneke thomu alavusnga ini titeinpel na lomu Pamirealinga inga omole. \v 9 Na o mothong tova o apet toko e ve, ‘Vovo’, eneke Titomomu inga omole ako i voth a Pen a Urvet. \v 10 Na mothong tova tokokoere o apet thomu ini ‘Mukalinga’, eneke lomu Mukalinga inga omole, ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. \v 11 Na toko inga ako aro ini omu pomnga, aro ini toko ako ini lomu umonga. \v 12 Na toko ako i paaolonga isivenga, aken aro God i paruru i, na toko ako i paruru isivenga, aro God i paaolonga i. \s1 Jisas i ria pokonongare nge vothung kerenga ako o oma i. \p \v 13 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare. Aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu, eneke thomu o pupal a God ile menong e nepes a tokokoere nge. Sivengomu thomu o koro nge avele, ave nge tokokoere ako o sis ve aro o es nge, thomu o mit roal ole so. \v 14 [Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu, eneke thomu o kem basbasuere ole ur elonga a ole vel lemi, na thomu o magon nge lomu nongong lollongare a tokokoere otheki. Nge lomu vothung areken paomelalngomu aro i kerenga selele.] \p \v 15 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Thomu ini tokokoe areko o monu mona a thev ma o es a pen elonga ake ru a ulue nge toko taornga. Na eve omu manath nge toko omole lale, aro thomu o oma ol i mo ile vothung i kerenga selele nge lomu vothung kerenga, aken aro i velpol ini won sesenga lemia ranga ve ini thomu.” \p \v 16 “Patong thomu toko theki prosnga ako o sis ve aro o pathengal tokokoere nge sovengalo. Aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu, eneke thomu o ri ve, ‘Aro ve toko e i ri ve i panunganga ile riong na i apet Lotu Tepun a Vel iion, aken ini ur tutunnga na ur e avele tova i panes i avele. Aveto aro ve toko e i ri ve i panunganga ile riong na i apet gol ako ru i voth a Lotu Tepun a Vel lemi iion, akennga aro i panes ur ako i ri lale.’ \v 17 Thomu o ri venen aken na thomu ini toko theki prosngare na lomumu pelekpol. Ur kathnga i riri a God itheki nge? Ava gol i riri eve Lotu Tepun a Vel i riri? Aro lomumu mire nge ako ve, gol i voth a God ile Lotu Tepun a Vel lemi make i velpol ini ur riringa. \v 18 Na thomu o ri mun ve, ‘Aro ve toko e i ri ve i panunganga ile riong na i apet a God ile sungong a lekleka iion, aken ini ur tutunnga na ur e avele tova i panes i avele. Aveto aro ve i panunganga ile riong na i apet sungong ako i voth a God ile sungong a lekleka we iion, aken \m aro i panes ur ako i ri lale.’ \v 19 Thomu ini toko theki prosngare. Ur kathnga i riri a God itheki nge? Ava sungong i riri eve God ile sungong a lekleka i riri? Aro lomumu mire nge ako ve, sungong i ngo a God ile sungong a lekleka nge make i velpol ini ur riringa. \v 20 Na aro ve toko e panunganga ile riong na i apet a God ile sungong a lekleka iion, aken i paengeng ile riong nge a God ile sungong a lekleka tomo mun nge ur alavusnga ako ro i ngo a we. \v 21 Na toko ako i panunganga ile riong na i apet a Lotu Tepun a Vel iion, aken i paengeng ile riong nge Lotu Tepun a Vel tomo mun nge a God, eneke God i voth a ile vel aken lemi. \v 22 Na toko ako i panunganga ile riong na i apet a Pen a Urvet iion, aken i paengeng ile riong nge a God ile menonga tomo mun nge a God, eneke God aken ro i men nge. \p \v 23 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu, eneke lomumu pompom nge ur posposengaere, aveto nge ur pompomengaere, kene avele. Ranga ve ako omu aning rongolinga alavusnga ako i pota a ometa, thomu o omreu i nge epee or mule, na epee omole thomu o sungpot i a God nge, ave thomu o modop patorong epee aolongaere ako nge toko ile vothung vengvenga, na lemi esaling, na lemioong. Aro thomu o panes areke na o mothong tova lomumu simikal ur posposengaere. \v 24 Thomu ini toko theki prosnga ako o sis ve aro o pathengal tokokoere nge sovengalo. Thomu o ranga ve ini toko ako i thepol pounun posnga a ia aning ei lemi ma i eltetpot i, ave i thepol mekerem aolonga ako ini kamel ako i voth a ia aning ei lemi avele, makola i thin i ma i ontet selele i. \p \v 25 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Thomu o naktet senu omu thinonga kime na anonga kime nge paut rirpotnga, ave a olemi i vual nge kemong na sungsesong. \v 26 Ong Parisi, thekum pros. Aro wong paut rirpot tel thinonga na anonga lemi a mukaling, naro kime anga aro i riri mun. \p \v 27 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Thomu o ranga ve ini vuvepun ako o pavorvor i nge vorvorong velelesnga, ma itheki sivenga rintet, ave a ilemi i vual nge toko rinrinongare opokikin na ur areko i akop rintet. \v 28 Thomu o venen mun re aken. Tokokoere o thepol numu peti ma olemi ve thomu o sivenga, ave a opomu lemi i vual nge le apaltetong na vothung kerengare. \p \v 29 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong na Parisire, thomu ini pokonongare, aro matheong kerenga aro i velpoltun thomu. Thomu o oma vuvepun sivesivenga ako ini a God ile riong elnga nomengangare oa, na thomu o pamalmal senu senu toko vengvengare oa. \v 30 Na thomu o ri ve, ‘Aro ve them \m voth mun nomenga nge emem tetere, them pavurvur aro them supo tomo nge areko o pun rin a God ile riong elngare avele, ave them voth nge avele.’ \v 31 Na nge lomu riong inga aken, i pathengal i ako ve, thomu ini areko o so rin a God ile riong elngare otiteviere. \v 32 La, thomu o patopalalpot omaing ako omu tetere o patea i nomenga. \v 33 Thomu ini pilimo kerengare, aro thomu o voth senu ol avele, eneke God i teltun omu lale ako aro thomu o es a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele. \p \v 34 “Lamako tho ria thomu. Aro tho pake a God ile riong elngare, na toko powe ninengare na patoralingare a thomu nge. Aro thomu o so rin pelie naro thomu o pamona pelie a won ngoronga nge, naro thomu o so litlit pelie a thomu Judare lomu lotuonga a vel lemire, naro thomu o wistetpot or a lomu rumremre. \v 35 Na ini thomu ol areko o so rin toko vengvenga alavusnga areko o voth a ulue, naro oa paomelaling aro i esa ol a thomu nge. Lomu vothung aken i patea a Abel nge, makola i mulal nge a Sekaraia ako ini a Berekia itun nge. Ini toko ako thomu o so rin i a Lotu Tepun a Vel na sungong a lekleka oa wop. \v 36 Na tho ri nunganga a thomu nge, vothung kerenga areken olalnga aro i es a toko na seng areke ru o mimi ponange.” \s1 Jisas i ritet nge Jerusalem angare. \r (Luk 13:34-35) \p \v 37 Lama Jisas i ri mun ve, “Jerusalem angare, Jerusalem angare. Thomu o so rin a God ile riong elngare, na thomu o pun rin a God ile tokokoe areko i pake ir a thomu nge me nge anral. Nang pulua ako tho sis ve aro tho veliloalo tutumre, ranga ve ini vareo sengenga ako i veliloalo itutunre a ini giniti thewo, ave thomu o mothongal i. \v 38 Na tho ria thomu ponange, lomu pen aro i kerenga selele, naro ilemi pro, e avele aro i voth ol nge. \v 39 Eneke tho ria thomu ve, i pavurvur aro thomu o thepola ol tho avele i pavurvur ako la thomu o ri ve, ‘Sapase toko ake ru i es nge a Toko Pomnga iion me.’”\f + \fr 23:39 \ft Buk Song 118:26\f* \c 24 \s1 Jisas i ri nge Lotu Tepun a Vel ile kerengaing. \r (Mak 13:1-2; Luk 21:5-6) \p \v 1 Jisas i lospot a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma i espot ol la, ma ile wainlangaere o es a i nge ma o sis ve aro o pathengal i nge velre ako a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. \v 2 Ma Jisas i nina or ve, “Thomu o thepol mun ur areke? Tho ri nunganga a thomu nge. Panen um e avele aro i ngo ol a imei venen aken. Ngarangre aro o tevustetu um alavusnga areke thomu o thepol i ponange.” \s1 Jisas i ri nge matheong pulua ako aro i velpol. \r (Mak 13:3-13; Luk 21:7-19) \p \v 3 Jisas i es ma i men a tete po a Oliv, na ile wainlanga inga re o es a i nge me ma o nina i ve, “Aro wong ria them nge ur areken aro i velpol penva? Naro paatealing kathnga aro i velpol tel mo lemimem mire ako ve, lom esong me i toth ol na ulue ake aro i vus ol.” \p \v 4 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Aro thomu o naktet thomu. O mothong tova toko e i patelek thomu. \v 5 Eneke toko pulua aro o es me mo o apeta iok na o ri ve, ‘Tho ini toko ako aro tho el werer a God ile tokokoere.’ Naro o patelek toko pulua. \v 6 Aro thomu o nongpol riong nge punpeling ako i toth na punpeling ako ava i voth mela mun, ave o mothong tova thomu o ngange rintet. Ur areken aro o velpol, ave ulue ake ile vusong rongan. \v 7 Na pen epee or pulua aro o pun pel na tokokoere okei rel rel aro o pun pel. Na mesi aolonga aro i voth e pen pulua na wiring mun re. \v 8 Ur areken i ranga ve ini sisisong ako aro i velpol tel a seng nge ako tova i pop. \p \v 9 “Naro nge nang aken o rere thomu na o sung paomelaling a thomu nge, naro o so rin rin thomu. Na toko alavusnga aro oni silal thomu, eneke lomumuo nge tho. \v 10 Naro nge nang aken aro tokokoe pulua aro o lel okime nge tho, naro oni silal pel, na o teltun pel oa a ole ngarangre nge. \v 11 Naro riong elnga le apaltetongare aro o velpol mo o paleklek toko na seng pulua. \v 12 Naro vothung kerenga aro i velpol mo i aolonga, eneke aro toko pulua aro o modop vothung ako nge otiteinre oasagunga. \v 13 Na tokokoe areko o mit engeng mo la i pavurvur nge mimiong ile vusong, God aro i el werer or. \v 14 Naro o panongpol Panongpolong Sivenga ake nge a God ile menong e nepes a pen alavusnga ake ru a ulue, mo aro toko na seng alavusnga aro o nongpol i, lamo a rumongaling aro ur alavusnga i vus.” \s1 Ur ako i kerenga rintet aro i velpol. \r (Mak 13:14-23; Luk 21:20-24) \p \v 15 Na Jisas i ria mun ve, “Na aro ve thomu o thepol ur tevivinga ako i mita e pen riringa aken ma i paakop i ranga ve ako nomenga God ile riong elnga a Daniel i ri nge lale.”\f + \fr 24:15 \ft Daniel 9:27; 11:31; 12:11\f* Na toko ako i tital riong ake, aro ilemi rum mirenga. \v 16 “Aro ve thomu o thepol i, aro tokokoe areko o voth a epee a Judia aro o loa a tete pore nge la. \v 17 Na toko ako i thau i a ile vel polemi ako i thatha,\f + \fr 24:17 \ft O thepol vel polemi ia sei nge pes 121.\f* i mothong tova i ru ol a ile vel lemi la mo i eltetpot ile ur elonga pelie. \v 18 Na toko ako i voth a ia ometa i mothong tova i es werer a ile vel mo i ela ia tekruk seltunnga. \v 19 Na nge nang aken aro ini matheong aolonga kerenga nge seng areko oopo na o pasusu otutunre. \v 20 Aro thomu o nong a God nge mo lomu loong aken i mothong tova aro i vengtun theu po eve nge nang rialonga. \v 21 Na matheong aken i voth nge nang aken aro ini matheong aolonga rintet. Na i patea nomenga ma me i mulalu ponange matheong e avele ako i velpol ma i venen aken, na panen mun aro matheong e avele aro i velpol mun mo i vene ake. \v 22 Na aro ve God i paoror sisisong a nang areken avele, aro toko e avele aro i mimipot. Ave ilemi nge ile tokokoe areko i ateal ir lale, mako i eltetpot nang areken pelie lale. \p \v 23 “Na nge nang aken aro ve toko pelie o ri ve, ‘Thepol. Toko aton ru God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, kene i ke.’ Eve o ri ve, ‘I ko la.’ O mothong tova lomumu nge ole riong aken. \v 24 Eneke toko pelie aro o velpol mo o ri ve, or ini toko aton ru God i ateal i mo i el werer ile tokokoere, na o ri mun ve or ini a God ile riong elngare. Aro o oma paatealing aolonga rintetngare pulua ako tokokoere aro o kukuk nge. Aro o oma vene aken mo aro o paleklek toko na seng, na aro ve i pavurvur aro o paleklek mun tokokoe areko God i ateal or ve or ini ile, aro o paleklek mun or, ave i pavurvur avele. \p \v 25 “O nongpol. Tho ritet tel a thomu nge, nge ur ako aro i velpol. \v 26 Na aro ve toko e i ria thomu ve, ‘Thepol i, i kola i voth nge pen polpolnga.’ O mothong tova thomu o es nge la. Eve o ri ve, ‘Thepol i, i ke i men kine nge vel ake.’ Aken o mothong tova lomumuo nge ole riong. \v 27 Na Toko Pomnga Itun ile velpoling aro i ranga ve ini pen lemnga ako i kit patea a nang le esainga me, mako i es ma i vusu a nang le esuonga la. Aro toko alavusnga aro o thepol i. \v 28 Na nge wop ako aning i ngo nge kene visore o rer kalalualtun i.”\f + \fr 24:28 \ft Epee ake i mirenga ve, tokokoere olemi mire ako visore oa aning i voth, tova ve o thopol visore o rer kalalualtun wop aken, aken ini ole paatealinga. Ranga ve mun i ako aro tokokoere aro olemi mire nge wop ako Toko Pomnga Itun aro i velpol nge, eneke or alavusnga aro o thopol paatealing nge Toko Pomnga Itun ile velpoling.\f* \s1 Toko Pomnga Itun ile lo wererong. \r (Mak 13:24-27; Luk 21:25-28) \p \v 29 Na Jisas i ri mun ve, “Ako nge matheong a nang areken okime, a ur e avele, \q1 “‘Aro nang ia mideng \q2 naro ngov i tou ol avele. \q1 Na sivemitre aro o mopespot a tava nge. \q1 Na ur engenga alavusnga ako o voth a tava nge aro o vaikik.’ \rq Aisaia 13:10; 34:4\rq* \p \v 30 “Na nge nang aken aro Toko Pomnga Itun ile paatealing aro i velpol a tava nge, naro toko na seng alavusnga ake ru a ulue aro o tang. Naro o thepol ile ruong a ulue me, tomo nge engenging aolonga na ile tolilisong. \v 31 Naro kuth aro i avvuv na ile avvuvong aro i aolonga, naro i pakepot ile enselre a ulue epee alavusnga nge mo o veliloalo ile tokokoe areko i ateal or. Aro o patea a ulue epee mola o mulal a ulue epee mo o el or a i nge me.” \s1 Aro te el pamirealing sivenga nge won ako ini pupos. \r (Mak 13:28-31; Luk 21:29-33) \p \v 32 Jisas i ria or ve, “Aro thomu o el pamirealing nge won ako ini pupos. Aro ve imeni ponganga i susuppot na ithoing polnga i espot, aken lomumu mire ako nang po aro i velpol re ol aken. \v 33 Aro i vene re inga nge ako thomu o thepol ur areke ve o velpol ol lale, naro lomumu mire ako ve, ile esong me i toth ol lale, na i ranga ve ako i mit a vel thekia. \v 34 Na tho ri nunganga a thomu nge, Judare pelie aro rongan o voth, naro ur areke aro i velpol. \v 35 Aro tava na ulue aro o vus, ave lek riong aro i vus avele. \s1 E avele ilemi mire nge nang na mlik ako aro ur areke aro i velpol. \r (Mak 13:32-37; Luk 17:26-27, 34-36) \p \v 36 “Ave toko e avele ilemi mire nge nang na mlik ako aro ur areken aro i velpol. Enselre ako o voth a Pen a Urvet olemi mire nge avele, na Toko Pomnga Itun mun ilemi mire nge avele, ini inga Vovo ienga ilemi mire nge. \v 37 Na tokokoere ole vothung nge a Toko Pomnga Itun ile velpoling, aro i ranga ve ini tokokoere ole vothung nge wop lemi ako Noa i voth nge. \v 38 Nge nang aken tokokoere o an, na o thin, na o peange, i pavurvur ako la Noa i koro a imot lemi. \v 39 Na olemi mire nge ur e avele ako aro i velpol, na thei awonga aolonga aken i velpol ma i pavusu or alavusnga. Na nge Toko Pomnga Itun ile velpoling aro tokokoere ole vothung venen mun re aken. \v 40 Toko or aini aro o voth a ometa na Toko Pomnga Itun aro i elteta omole na omole aro i voth reletun. \v 41 Naro seng or aini mun, aro o omoututut wit monnga mo aro i velpol ini plaua, na Toko Pomnga Itun aro i elteta omole na omole aro i voth reletun. \p \v 42 “Maken aro thomu o thealal, eneke lomumu mire nge nang ako aro omu Pomnga aro i velpol nge, kene avele. \v 43 Aro lomumu rum ur ake. Aro ve vel tokoninga ilemi mire nge aua kathnga ako aro kemonga aro i \m velpol nge, aro i thealal mo kemonga aken i pavurvur ako aro i koro a ile vel lemi avele. \v 44 Naro thomu mun aro thomu o thealal, eneke Toko Pomnga Itun aro i velpol nge nang ako lomumu ve aro i velpol nge, kene avele.” \s1 Riong agelalnga nge umonga kerenga na umonga sivenga. \r (Luk 12:42-46) \p \v 45 Ma Jisas i ria mun ve, “Lama umonga kathnga ako ile lemi rumong i sivenga na ilemi ngo senu e ile omaing, e? Ile toko pomnga aro i pamita toko aken mo aro i theal ile umongare alavusnga, naro i sung vengveng oa aning a or nge e aua areko i ateal i. \v 46 Aro umonga aken ilemi sivenga rintet tova ia pomnga i velpol na i thepol i ako i oma ile umong aken. \v 47 Tho ri nunganga a thomu nge, ia pomnga aro i papomnga i mo aro i theal ile ur elonga alavusnga. \v 48 Ave aro ve toko aken ini umonga kerenga, aro i ria isivenga nge ve, ‘Ok pomnga aro i lo werer viri viri me avele.’ \v 49 Naro i patea ithanga umongare osisonga na i an na i thin tomo nge tokokoe areko o thin rinrin. \v 50 Na umonga aken ia pomnga aro i velpol nge nang ako ilemi ve aro i velpol nge, kene avele, na nge wop lemi kathnga ako ilemi mire nge avele. \v 51 Naro ia pomnga aro i pakerenga selele i, naro i paespot i mo i el sisisong tomo nge tokokoe areko ole apaltet. Na nge pen aken aro o tang na o atitet owo pupo.” \c 25 \s1 Riong agelalnga nge seng ovote or mule. \p \v 1 Jisas i ria mun ve, “God ile menong e nepes aro i ranga ve ini riong ake. Seng ovote or mule ako o ela ole the lalaongare ma o espot ma o men tetal kulpo ako aro i peange. \v 2 Nge seng ovote or mule aken or lim kene olemi aolung na or lim olemi nine. \v 3 Ma areko ru olemi aolung o ela ole the lalaongare, ave o el vulutal ole the lalainga ei pelie avele. \v 4 Ave seng or lim ako ru olemi nine o el vulutal mun ole the lalainga ei pelie la. \v 5 Ave kene kulpo aken ako aro i peange i palolo, ma seng areken otheki nokolkol ma o nokolkol. \p \v 6 “Na nge pemlik lopat ol, toko e ako i lengpot ve, ‘Kulpo ako aro i peange i ake i es ol me. It ol la mo te wol i me.’ \p \v 7 “Mako seng ovote areken o vurpola ma o pakrika ol ole the lalaongare otonga. \v 8 Lama seng areko ru olemi aolung o ria seng ako ru olemi nine ve, ‘Ken thomu o palelpot lemem the lalainga ei tie, eneke lemem the lalaongare o rin rin.’ \p \v 9 “Ave seng areko ru olemi nine o olal ole riong ve, ‘Avele, lemem the lalainga ei areke i pavurvur inga ake nge them na thomu aro avele. Aro thomu o es nge tokokoe areko tokokoere o ol the lalainga ei a or nge mo thomu o olpot lomu pelie nge.’ \p \v 10 “Mako seng areko olemi aolung o es ol ma o ol ole the lalainga ei. Nako kulpo ako aro i peange aken i velpol, ma seng or lim ako ru o monsi senu senu o eso tomo ol nge i a vel \m ako ru o oma peangeong a aning nge. Nako vel thekia i pupal. \p \v 11 “Lamako a rumongaling ol seng ovote areken o velpol ol, ma o presa pres ve, ‘Toko pomnga, toko pomnga, theppot vel thekia nge them.’ \p \v 12 “Ave peange ponganga aken i olal ole riong ve, ‘Tho ri nunganga a thomu nge, lemik mire nge thomu avele.’” \p \v 13 Ma Jisas i ria or ve, “Maken aro thomu o thealal, eneke lomumu mire nge nang na aua ako aro Toko Pomnga aro i velpol nge avele.” \s1 Riong agelalnga nge umonga or me ako o el umtun. \r (Luk 19:12-27) \p \v 14 Ma Jisas i ria mun or ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini toko ako ilemi ve aro i es nge pen melanga, ma i lenga ile umongare ma i pathealu or nge ile ur elonga. \v 15 Ma i sung umtun aken a or nge, i pavurvur nge ole vothung na ole engenging. Nge omole i sungu kina or 5,000, na nge aininga i sungu Kina or 2,000, na nge menga i sungu kina or 1,000. Ma i oma i vene aken ma i vus, lamako i plosa ma i es ol. \v 16 Na a ur e avele na toko aken ru i el 5,000 Kina i es ma i patea umong nge 5,000 Kina aken, mako i pavelpol ol 5,000 Kina mun a we. \v 17 Na toko ako ru i el 2,000 Kina i um mun nge umtun aken ma i pavelpol ol 2,000 Kina mun a we. \v 18 Ave toko ako i el inga 1,000 Kina, i es mala i to vol a ulue ma i parong kine ia pomnga ile umtun aken nge. \p \v 19 “O voth lollonga lamako umonga areken oa pomnga i es werer me, mo i thepolrum ile umongare ole thealing nge ile ur elonga. \v 20 Ma toko ako ru i sungu 5,000 Kina a i nge kene i velpol ma i es tomo e 10,000 Kina me, na i ri ve, ‘Lom umtun aton aken, na thepol tho um nge lom umtun aken, mako i pavelpol mun 5,000 Kina mun ake a we.’ \p \v 21 “Mako ia pomnga i ria i ve, ‘Wong ini umonga sivenga na lom lemi rumong i sivenga, aro tho papomnga ong nge ur aolongaere thealnga, eneke wong theal senu ur tutunnga. Aro wong es me mo te men senu tomo nge pel.’ \p \v 22 “Lamako toko umonga ako i sungu 2,000 Kina a i nge kene i velpol ma i es tomo e 4,000 Kina me. Na i ria ve, ‘Lom umtun aton ake, na thepol, tho um nge lom umtun aken, mako i pavelpol ol 2,000 Kina mun a we.’ \p \v 23 “Mako ia pomnga i ria mun i ve, ‘Wong ini umonga sivenga na lom lemi rumong i sivenga. Aro tho papomnga ong nge ur aolongaere thealnga, eneke wong theal senu ur tutunnga. Aro wong es me mo te men senu tomo nge pel.’ \p \v 24 “Na toko umonga ako i sungu 1,000 Kina a i nge kene i es me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga, lemik mire ako wong ini toko ako ong engeng e tokokoere. Wong ini toko ako ong el tomoal ur oinga nge ometa ako toko relngare o o i. Na wong lel aning ako ong ul vathar i avele. \v 25 Mako tho ngeip ma tho rong kine lom umtun aken a ulue lemi. Thepol, lom umtun ol ake.’ \p \v 26 “Ave ia pomnga i olal ile riong ve, ‘Wong ini umonga kerenga na thekum namal, lomum mire nge ako \m tho ini toko ako tho el tomoal oinga ako tho o i avele, na tho lel aning ako tho ul vathar i avele. \v 27 Na i vova ako wong paeno lek umtun aken a umtun a vel avele, ma nge lek lo wererong me aro tho elpot lek umtun aken tomo mun nge pelie ako aro o ronga i a we?’ \p \v 28 “Mako aro thomu o eltetpot 1,000 Kina aken a i nge mo o sungu i nge toko ako ile 10,000 Kina. \v 29 Eneke areko ole ur elonga lale, aro tho sungu mun ur elonga pulua a or nge, naro ole ur elonga i pom rintet. Na aro ve toko e ile ur elonga avele, na ur posnga ako i el i lale, aken aro tho eltetpot i a i nge. \v 30 Na umonga kerenga ake aro thomu o ela i mo ultetpot i a pen a midenga nge la. Na nge pen aken aro o tang na o atitet owo pupo. \s1 Olalnga paosalnga. \p \v 31 “Nge nang aken Toko Pomnga Itun aro i lo werer me tomo nge a God ile engenging na ile tolilisong na ile enselre, naro i mena a ile nepes a menonga nge e toko alavusnga avrumnga. Na tolilisong Pen a Urvet anga aro i voth a i nge. \v 32 Naro toko na seng alavusnga ake ru a ulue aro o veliloal pel a itheki. Naro i thomreu or nge avlung or aini ranga ve ini sipsip thealnga ako i omreu sipsipre na memere. \v 33 Aro i paes sipsipre a imeni sivenga nge anga, na memere a imeni kerenga nge anga. \p \v 34 “Naro nepes aken aro i ria areko o voth a imeni sivenga nge anga ve, ‘Thomu o es me. Thomu areko Vovo a God i oma senu nge thomu lale, thomu o es me mo o el meumu a God ile menong e nepes lemi ako God i monsi i nge thomu ako a mukaling nge ulue ile velpoling rongan. \v 35 Eneke nomenga mesipun tho na thomu o sungu aning a tho nge, na thei i pun tho na thomu o sungu thei a tho nge, na tho velpol ini long a thomu nge na thomu o nongpoo tho a lomu vel nge, \v 36 na ok neong avele na thomu o sungu teunong a tho nge, na nik multhang na thomu o theal tho, na tho voth a mang a midenga na thomu o porumtet tho.’ \p \v 37 “Na toko vengvenga areken o olal ile riong ve, ‘Toko Pomnga, penva ako them thepolo wong ako mesipun ong ma them sungu aning a wong nge, eve them thepol wong ako thei i pun ong na them sungu thei a wong nge? \v 38 Na penva ako them thepol wong ako wong velpol ini long a them nge ma them nongpoo wong a lemem pen, eve penva ako them thepol wong ako om neong avele ma them panea wong nge teunong? \v 39 Na penva ako them thepol wong ako num multhang eve wong voth a mang a midenga ma them porumtet wong?’ \p \v 40 “Ma nepes aken aro i olal ole riong ve, ‘Tho ri nunganga a thomu nge, ur alavusnga ako thomu o oma i nge titeik areko oion kima avele, aken thomu o oma i a tho nge.’ \p \v 41 “Lama nepes i ria areko o voth a imeni kerenga nge anga ve, ‘Na thomu toko na seng aro thomu o gatpot nge tho mo thomu o esu nge pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele, ako o monsi i nge a tamata kerengare oa pomnga \m ome ithangangaere. \v 42 Eneke nomenga ako mesipun tho na thomu o sungu aning e avele a tho nge, na thei i pun tho na thomu o sungu thei e avele a tho nge, \v 43 na tho velpol ini long a thomu nge na thomu o nongpoo tho a lomu vel nge avele, na ok neong e avele na thomu o sungu teunong e avele a tho nge, na nik multhang na tho voth a mang a midenga nge na thomu o porumo tho avele.’ \p \v 44 “Na or mun aro o olal ile riong ve, ‘Toko Pomnga, penva ako them thepol wong ako mesipun wong, eve thei i pun wong, eve wong velpol ini long a them nge, eve om neong avele, eve num multhang, eve ong voth a mang a midenga na them opoal vet ong avele, e?’ \p \v 45 “Naro i olal ole riong ve, ‘Tho ri nunganga a thomu nge, ur alavusnga ako thomu o oma i avele nge tokokoe areko oion kima ol avele, ur areken thomu o oma mun i a tho nge avele.’ \p \v 46 “Na tokokoe areken aro o es mo o el paomelaling ako aro ile vusonga avele. Ave toko vengvengare aro o es mo o el mimiong ako i voth opisleonga naro ile vusonga avele.” \c 26 \ms1 Jisas i el sisisong ma i rin lama i los werera mun \mr (Vonge 26:1–28:0) \s1 Mukalingare o kin riong ve aro o pun rin a Jisas. \r (Mak 14:1-2; Luk 22:1-2) \p \v 1 Jisas i ria riong areken ma i vus, ma i ria ol ile wainlangaere ve, \v 2 “Lomumu mire ako nang or aini ol inga i voth naro te pelo nge Punseleainga a Aning, na nge nang aken aro o sungu Toko Pomnga Itun a ile ngarangre omeni mo aro o pamona i a won ngoronga nge.” \p \v 3 Nge wop lemi aken pris kimangare na Judare oa pompomere o pathun a Prisre oa Pomnga ile vel. Na Prisre oa Pomnga iion a Kaiapas. \v 4 Ma o pathun ma o oma riong ve, aro o oma sovengalo ako aro ole apaltet a Jisas mo o so rin i. \v 5 Ma o ri ve, “Te mothong tova te oma i nge Punseleainga a Aning, ke aro vene mo aro tokokoere o thepol i mo aro o pavelpola punong.” \s1 Seng omole i taul sanda a Jisas ipounga. \r (Mak 14:3-9; Jon 12:1-8) \p \v 6 Jisas i voth a Betani a Saimon ile pen ako nomenga putput i voth a i nge. \v 7 Jisas i men ma i an ma seng e ako i es a i nge me, na i el botol a urvet ako sanda ako i olonga i roro rintet i voth nge, na i taul i a Jisas ipounga nge. \p \v 8 Ma ile wainlangaere o thepol i ma olemi kling rintet, ma o ri ve, “I vova ake i pautet polpol sanda aken, e? \v 9 Sanda aken i pavurvur ako aro te paes i mo tokokoere o ol i nge umtun aolonga, mo te sungu umtun aken a toko le ur avelengare nge.” \p \v 10 Ma Jisas ilemi mire nge riong areko o oma i, ma i ria or ve, “I vova \m ake thomu o sungu matheong aken a seng aken nge, e? I oma ur ako i sivenga rintet a tho nge. \v 11 Evelelnga aro toko le ur avelengare aro o voth tomo nge thomu, ave aro tho voth tomo nge thomu evelelnga avele. \v 12 Na seng aken i taul nik peti nge sanda, na nge ile vothung aken i monsi tho nge lek rinong. \v 13 Ponange tho ri nunganga a thomu nge, pen kathnga ako a ulue ako aro o panongpol Panongpolong Sivenga ake nge, aro o ri mun nge ur ake seng ake i oma i a tho nge, naro olemi rum mun i nge.” \s1 Judas i ri ve aro i sungu a Jisas a ngarangre omeni. \r (Mak 14:10-11; Luk 22:3-6) \p \v 14 Lama Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken iion a Judas Iskariot, i es a pris kimangare nge. \v 15 Ma i nina or ve, “Aro thomu o sungu ur nekenga a tho nge tova tho sungu a Jisas a menumu?” Mako o titalpot umtun alavatharnga or mule pa me ma o sungu i a i nge. \v 16 Mako i patea nge nang aken lama Judas i kath ol sovengalo kathnga ako aro i sungu a Jisas a omeni. \s1 Jisas i an tomo nge ile wainlangaere. \r (Mak 14:12-21; Luk 22:7-13, 21-23; Jon 13:21-30) \p \v 17 Nge nang mukalinga nge aning aolonga ako Judare o an bret ako yis i voth nge avele, ma Jisas ile wainlangaere o es a i nge me ma o ria i ve, “Wong sis ve aro them monsi om Punseleainga a Aning e pen kathnga?” \p \v 18 Ma Jisas i ria or ve, “Aro thomu o es a toko aton nge, ako a rem pomnga mo thomu o ria i ve, ‘Ler pamirealinga i ri ve, lek aua i toth me lale. Aro tho tomo nge lek wainlangaere aro them an Punseleainga a Aning a lom vel.’” \v 19 Mako ile wainlangaere o oma i ranga ve ako Jisas i ria a or nge, ma o monsi Punseleainga a Aning aken. \p \v 20 Ma pemlik lale na Jisas i menu ol a aning a ring tomo nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken. \v 21 O men ma o an, ma i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, thomu ake omu omole aro i teltun tho a ngarangre omeni.” \p \v 22 Ma ile wainlangaere o nongpola riong aken, ma oopo lemi i ngo kerere rintet, mako oa omole omole o nin i ve, “Toko Pomnga, ava ong ri nge tho avele, e?” \p \v 23 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Toko ako i paesu ia bret tomo nge tho a oto lemi, toko aken aro i teltun tho a ngarangre omeni. \v 24 Toko Pomnga Itun aro i rin ranga ve ako God ile erere i ri nge lale, ave aro matheong kerenga aro i velpol nge toko ako i teltun Toko Pomnga Itun a ngarangre omeni. Aro i sivenga tova ve inina i pop i avele.” \p \v 25 Na Judas ini toko aken i teltun a Jisas a ngarangre omeni, i nina Jisas ve, “Pamirealinga, ava ini tho avele, e?” \p Ma Jisas i ria i ve, “Enala, ini ong.” \s1 Jisas i sung bret na vain a ile wainlangaere nge. \r (Mak 14:22-25; Luk 22:17-20; 1 Korin 11:23-25) \p \v 26 Ma o men na o an, na Jisas i ela bret omole ma i ri sivengaing a God nge ma i inreku i na i sungu i a ile wainlangaere nge. Na i ria or ve, “Thomu o ela i mo o an i, ake ini sivangek.” \p \v 27 Ma i ela thinonga omole ako vain i mon nge, ma i ri sivengaing a God nge, mako i sungu i a or nge. Na i ria ve, “Thomu alavusnga o thin nge. \v 28 Ake ini ok mla ako i lelpot nge toko na seng alavusnga mo aro God ilemi simikal ole vothung kerengare. Ok mla ake i paateal a God ile riong kinnga tomo nge ile tokokoere. \v 29 Na tho ria thomu, aro tho thin werer vain ei avele i mulalu nge nang ako aro tho thin werer mun vain ei ponganga tomo nge thomu a God ile menong e nepes.” \p \v 30 Lama o voa voing omole, nako o espot ol a tete po a Oliv la. \s1 Jisas i ri ve Pita aro ikime lelal i. \r (Mak 14:27-31; Luk 22:31-34; Jon 13:38) \p \v 31 Lama Jisas i ria or ve, “Nge pemliknga ake aro thomu o thepol ur areko aro i velpol a tho nge naro thomu o lo nge tho, eneke God ile erere i ri ve, \q1 ‘God aro i so rin sipsip thealnga, \q2 mako aro sipsipre o petitel.’ \rq Sekaraia 13:7\rq* \m \v 32 Ave aro tho los werera nge rinong, naro tho mukal tel nge thomu a Galili la.” \p \v 33 Ma Pita i olal ile riong ve, “Aro ve thengengekre o thepol ur ako i velpol a wong nge mo ole lemioong i matu, na o lo vra leltun om, tho aro tho lou om avele.” \p \v 34 Ma Jisas i ria Pita ve, “Aro vareo i tang rongan naro wong ria pa or me ve, ‘Lomum mire nge tho avele.’” \p \v 35 Ave Pita i olal ile riong ve, “Aro tho ri riong aken avele i pavurvur aro tho rin tomo nge wong.” Na ile wainlanga alavusngare o oma mun inga ako ini riong omole. \s1 Jisas i nong a Getsemani. \r (Mak 14:32-42; Luk 22:40-46) \p \v 36 Jisas i es tomo nge ile wainlangaere nge pen ako o apet i ve Getsemani, ma i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o men ake na tho espot ako la mo tho nong.” \v 37 Ma i wola Pita na Sebedi itun or aini ma o es tomo nge i la. Ma ilemi kerere rintet na ile matheong aolonga. \v 38 Na i ria or ve, “Lemik i mathe rintet, na i pavurvur re ako aro tho rin nge. Thomu o voth ake mo thomu o thealal tomo nge tho.” \p \v 39 Ma i espot inga tunti na i ulu isivenga a ulue na itheki ru na i nong ve, “Vovo, tova i pavurvur ve aro ong eltetpot sisisong a oto ake a tho nge, aro ong oma i, ave aro ong panes lemik avele, aro ong panes inga lomum.” \p \v 40 Ma i lo werer a ile wainlanga or me aken nge, ave o nokolkol, ma i ria Pita ve, “I pavurvur avele ako aro thomu o thealal tomo nge tho nge aua omole inga, e? \v 41 Aro thomu o thealal na thomu o nong mo aro thomu o pelo nge tongporumong avele. Lomumu i engeng, ave numu peti i engeng avele.” \p \v 42 Ma i es mun paininga la ma i nong ve, “Vovo, tova sisisong a oto aken i pavurvur aro i avar a tho nge avele, na lomum ve aro tho thin i, aro wong panes inga lomum.” \p \v 43 Ma i lo werer mun a ile wainlangaere ma i thepol or ako ru o nokolkol vet inga, eneke otheki i mathe rintet. \v 44 Lamako Jisas i es lelpot mun nge or ma i nong mun pamenga, na i nong inga ako nge nongong omole ranga ve a mukaling i nong tel i lale. \p \v 45 Lamako Jisas i lo werer a ile wainlangaere nge la ma i ria or ve, “Thomu rongan o nong nong na thomu o thau thomu, e? Thepol, aua i velpola lale ako aro o teltunu Toko Pomnga Itun a tokokoe areko o oma vothung kerenga. \v 46 Thomu o mita, mo te es. Thepol, teltunngeka i toth lale ol.” \s1 O rere a Jisas. \r (Mak 14:43-50; Luk 22:47-53; Jon 18:3-11) \p \v 47 Rongan i ri, na Judas ako ini ile wainlanga omole i velpol. Toko pulua ako o es tomo nge i me, ma o el bainat na tongtong. Ine pris kimangare na Judare oa pompomere o pake toko areken me. \v 48 Na toko aken ru ilemi ve i teltun a Jisas a omeni, i ria or nge paatealing e ako ve, “Thomu o thepol ve toko e ako aro tho angongoal i, i re aken aro thomu o rere i.” \v 49 Ma i es \m vengveng a Jisas nge la ma i ria i ve, “Pemlik pamirealinga.” Lamako i angongoal i. \p \v 50 Ma Jisas i ria i ve, “Teik, ur ako ong sis ve aro ong oma i, aro ong oma i viri viri.” \p Lamako tokokoere o es me ma o rere a Jisas. \v 51 Mako toko omole ako i voth tomo nge a Jisas i turusa ile bainat ma i soropot Prisre oa Pomnga ile um polpolonga itelnga. \p \v 52 Ma Jisas i ria i ve, “Paturus werero lom bainat a imei la, eneke areko o pun nge bainat aro o rin nge bainat. \v 53 Ava lomum mire avele ako aro ve tho leng a Vovo nge la, a ur e avele aro i pakeu ensel or 1,200 me, mo o opoesal tho. \v 54 Aro tho oma i avele, eneke tova tho oma i, aro riong ako i voth a God ile erere nge aro i velpol nunganga vava?” \p \v 55 Ma Jisas i ria pulua aolonga aken nge la ve, “Ava tho ini kemonga, make thomu o es tomo nge bainat na tongtong mo thomu o rere tho, e? Nang elonga tho men a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma tho patoral nge, na thomu o rere vet tho avele. \v 56 Ave ur alavusnga ake aro i velpol mo i pavelpol nunganga ur alavusnga ako God ile riong elngare o wat i a ile erere nge lale.” \p Lamako ile wainlangaere o es lelpot nge i ma o lo. \s1 Jisas i mit nge riong a mukalingare otheki. \r (Mak 14:53-65; Luk 22:67-71; Jon 18:12-13, 19-24) \p \v 57 Lamako tokokoe areko o rere a Jisas o pasong i a Prisre oa Pomnga a Kaiapas ile pen la, ako mukalingare na pamirealingare nge a Moses ile patorong o pathun nge. \v 58 Ma Pita i paneso a Jisas ma i o ieve e or, ma i eso a Prisre oa Pomnga ile vel a lok lemi, ma i men tomo nge Lotu Tepun a Vel a punongare, na i sis ve aro i thepol ur nekenga ako aro o oma i a Jisas nge. \p \v 59 Na pris kimangare na mukalingare elonga o kath riong le apaltetongaa pelie ako aro o ripot i nge a Jisas ile omaing. Olemi ve aro o thepol a Jisas ile vothung kerenga e ako i pavurvur ako aro o so rin i nge. \v 60 Toko pulua o mita a otheki nge ma ole apaltet nge a Jisas, ave ole riong e avele ako i pavurvur ve aro o pun rin a Jisas nge. \p A rumongaling toko or aini o mita ma o ri ve, \v 61 “Toko aken i ri ve, ‘Tho pavurvur ako aro tho teu a Lotu Tepun a Vel ake lamo tho ari werera mun i nge nang or me inga.’” \p \v 62 Ma Prisre oa Pomnga i mita ma i ria Jisas ve, “Aro wong olala kek riong e avele e riong areko ru olemi otun ong nge?” \v 63 Ave Jisas i ria vet riong e avele. \p Ma Prisre oa Pomnga i ria i ve, “Nge a God iion ako i mimi tho nong ong ve, aro ong ria nunganga a them nge ve, wong ini toko ako God i ateal wong ve aro ong el werer ile tokokoere? Na ong ini a God Itun?” \p \v 64 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Enala, i vene re ako ong ri nge, ave tho ria thomu alavusnga, panen aro thomu o thepol Toko Pomnga Itun ako aro i men a God Ako i Engeng e Ur Alavusnga imeni sivenga nge anga.” \p \v 65 Ma Prisre oa Pomnga i nongpola ile riong aken ma i inrau ile tekruk lollonga aken, na i ria ve, “Ake ini voltetong nge a God. Aro te leng ol toko mun pelie mo o ripot ol ia riong pelie avele. Te nongpol re ake i oma voltetong lale. \v 66 Lomumu ve aro te oma ur neke a i nge?” \p Na or alavusnga o olal ile riong ve, “Ile vothung i kerenga rintet, i pavurvur ako aro i rin nge.” \p \v 67 Lamako pelie o osuklel itheki na o siso i, na pelie o sivlak i \v 68 na o ri ve, “Ong toko ako God i ateal ong, aro ong ate rum vet toko aken ru i so ong kene ini anga?” \s1 Pita i lela ve ilemi mire nge a Jisas avele. \r (Mak 14:66-72; Luk 22:55-62; Jon 18:16-18, 25-27) \p \v 69 Pita rongan i men a lalanga ako ru a lok lemi, na Prisre oa Pomnga ile seng umonga omole i es a i nge ma i ria i ve, “Wong mun ake wong voth tomo nge a Jisas ako ini Galili anga.” \p \v 70 Ave i ngange ma i lela a or alavusnga otheki, ma i ri ve, “Lemik mire nge riong aken ru wong ri nge, kene avele.” \p \v 71 Ma i espot a lok thekia nge ma seng umonga mun e ako i thepol i ma i ria areko ru o mit toth a i nge ve, “Toko ake i mun i voth tomo nge a Jisas ako ini Nasaret anga.” \p \v 72 Ma Pita i olal mun ile riong ve, “Tho ri engeng a God itheki ve, lemik mire nge toko aken avele.” \p \v 73 Ma palolo mun avele, nako tokokoe areko ru o mit totho a i nge, o es a Pita nge me ma o ria i ve, “I nunganga. Wong mun ake ini ithanga, keum mun i ranga ve ini or.” \p \v 74 Ma Pita i ria viringa ve, “I nunganga ake. Aro ve tho ri nunganga avele, aro God i sungu kerengaing aolonga a tho nge. Lemik mire nge toko aken avele.” \p A ur e avele, nako vareo i tang. \v 75 Mako Pita ilemi ruma riong ako Jisas i ria i nge ve, “Aro vareo i tang rongan naro wong ria pa or me ve, ‘Lomum mire nge tho avele.’” Ma i espot ol a lalanga la ma ilemi kerere rintet ma i tang ol. \c 27 \s1 O paes a Jisas a Pailat nge la. \r (Mak 15:1; Luk 23:1; Jon 18:28) \p \v 1 Rulpoalal pris kimangare na Judare oa pompomere o pango ol riong ve aro o so rin a Jisas. \v 2 Mako o kin i ma o tipot ol i la ma o paes ol i a Pailat imeni ako ini gavana. \s1 Judas ile rinong. \r (Pakeke 1:18-19) \p \v 3 Ma Judas ini toko ako i sungu a Jisas a ngarangre omeni, i thepol ol ako o paes ol a Jisas nge kerengaing aolonga. Lama i eksing ol ilemi ma i el werer umtun alavatharnga or mule pa me areken a pris kimangare na Judare oa pompomere nge la. \v 4 Ma i ri ve, “Tho oma vothung kerenga lale ako tho teltunu toko ako i oma vothung kerenga e avele a menumu.” \p Ave o olal ile riong ve, “Lemem omaing ol e avele nge, aken ini lom omaing ol.” \p \v 5 Ma Judas i asesu umtun alavatharnga areken a Lotu Tepun a \m Vel a lok lemi, nako i es ol makola isivenga i mona ol\f + \fr 27:5 \ft Ava Judas i ulu isivenga a peang nge na i mon nge, eve i lu isivenga nge we na i mon a won nge.\f* na i rin. \p \v 6 Mako pris kimangare o ela ol umtun aken ma o ri ve, “Umtun ake ini umtun ako toko i rin nge, mo i mothong tova i vugiro lotu a umtun. Aro te pango tomo nge i avele.” \v 7 Ma o rirum i ma olemi omoletet ve aro o ol ulue ako nge toko ako i viv saka, mo wop aken aro i velpol ol ini toko rem gatngare oa vuvepun. \v 8 Mako ulue epee aken o apet ol i ve ini “Mla a Ulue” na ponange rongan o apet ol i vene aken. \v 9 Mako riong e ako God ile riong elnga a Jeremaia i ri nge nomenga, i velpol nunganga ako i ri ve, \q1 “O ela umtun alavatharnga or mule pa me aken. \q1 Ini umtun ako Israelre o atealpot i ve, \q2 aro o ol toko aken nge. \q1 \v 10 Ma o el umtun aken \q2 ma o sungu i a toko ako i viv saka \q2 mo o ol ia ulue nge, \q3 ranga ve ako Toko Pomnga i ria tho nge.” \rq Jeremaia 32:6-9\rq* \s1 O nin a Jisas ve, “Wong ini Judare ole nepes?” \r (Mak 15:2-5; Luk 23:2-3; Jon 18:33-38) \p \v 11 Lama Jisas i mit a gavana itheki, ma Pailat ako ini gavana i nin a Jisas ve, “Wong ini Judare ole nepes?” \p Ma i ri ve, “I vene re ako ong ri nge.” \p \v 12 Ave pris kimangare na Judare oa pompomere o pun i nge riong pulua, ave i olal ole riong e avele. \v 13 Lama Pailat i ria i nge ve, “Ava wong nongpol riong puluanga ake ru o pun ong nge avele?” \v 14 Ave i olal a Pailat ile riong omole avele, ma Pailat ilemi pelekpol rintet nge. \s1 Pailat isa wom ve aro o pun rin a Jisas a won ngoronga nge. \r (Mak 15:6-15; Luk 23:18-25; Jon 18:39–19:16) \p \v 15 Na tovu po elonga ako nge Punseleainga a Aning gavana ile vothung ako ve, i pavthopot toko omole ako i voth a mang a midenga ako aro tokokoere osivenga o apetpot iion mo i pavthopot i a or nge la. \v 16 Na nge wop lemi aken toko omole ako toko na sengre olemi mire nge i ve ini toko ako i kerenga rintet i voth mun a mang a midenga, ma iion a Barabas. \v 17 Ma tokokoe pulua or ako ru o pathun, mako Pailat i nina or ve, “Thomu o sis ve, aro tho pavthopot toko kathnga a thomu nge wot, e? Barabas eve Jisas, ako tokokoere o ri ve ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere?” \v 18 Pailat i oma riong venen aken, eneke ilemi mire ako ve, oopo i sivenga nge a Jisas avele, ma o pamita i e riong. \p \v 19 Ma rongan Pailat i men a riong nongpolnga a menonga na iewo sengenga i pasong ikei a i nge me ve, “Mothong tova oma ur e nge toko vengvenga aken, eneke pemlik tho thepol oni theong ako nge i ma tho el matheong aolonga rintet nge.” \p \v 20 Ave pris kimangare na Judare oa pompomere o ri engeng e tokokoere ve aro o ri engeng nge a Pailat mo i pavthopot a Barabas na i so rin a Jisas. \p \v 21 Ma Pailat i nin pulua aolonga aken ve, “Thomu o sis ve aro tho pavthopot toko or aini ake kathnga a thomu nge, e?” \p Ma tokokoe areken o olal ile riong ve, “Ini a Barabas.” \p \v 22 Na Pailat i nina or ve, “Lama thomu o sis ve aro tho oma ur nekenga nge a Jisas, ako o ri ve God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, e?” \p Lama or alavusnga o olal ile riong ve, “Pamona i a won ngoronga nge.” \p \v 23 Ave Pailat i nina or ve, “Na vothung kerenga kathnga ako i oma i, e?” \p Ave o presa viringa ve, “Pamona i a won ngoronga nge.” \p \v 24 Mala Pailat ilemi mire ako o pavurvur aro o nongal ile riong avele, na pa omole re ako punpeling aolonga aro i velpol. Mako i ela thei ma i papispot imeni a toko na sengre otheki, na i ria or ve, “Lek omaing ol e avele nge toko ake ile rinong. Ini lomu omaing ol.” \p \v 25 Ma pulua aolonga aken o olal ile riong ve, “Ile rinong aken, tepun aro i voth a them nge na tutumemre nge.” \p \v 26 Mako Pailat i pavthopot ol a Barabas a or nge la, ma i ria punongare ve, aro o so litlit a Jisas, lamo aro o pamona i a won ngoronga nge. \s1 Punongare o ri sililal nge a Jisas. \r (Mak 15:16-20; Jon 19:1-3) \p \v 27 Ma Pailat ile punongare o wolo a Jisas a gavana ile vel la, ma punonga othangangaere alavusnga o es me ma o pathun ol a i nge. \v 28 Mako o eltetpot ia teunong na o panea ol i nge teunong ako i selele. \v 29 Ma o ela we wopuponga ma o oma i ranga ve ini nepesre oa vevea ma o paunu ol i nge, na o ela lele omole ma o pamontunu i a imeni sivenga nge ranga ve nepesre o el i. Lamako o koru oeve na o ri sililal nge i ve, “Judare ole nepes. Them risea wong.” \v 30 Ma o osuklel i, na o el lele ako ru a imeni nge ma o so ipounga nge. \v 31 Na o oma vothung alavusnga ako nge ri sililaling a i nge ma vus, mako o teuntetpot neong selelenga a i nge na o pateun werera i nge isivenga ia. Lamako o paes ol i la mo o pamona ol i a won ngoronga nge. \s1 O pamona ol a Jisas a won ngoronga nge. \r (Mak 15:22-32; Luk 23:26-43; Jon 19:17-24) \p \v 32 Ma o espot ol la ma o thepolo toko Sairini anga ako iion a Saimon, ma punongare o papotunu i nge a Jisas ia won ngoronga. \v 33 Makola o velpola nge pen ako o apet i ve ini a “Golgota.” Ioning aken i mirenga ve, toko po a kikil imei. \v 34 Na nge pen aken o sungu vain a i nge ma vain aken o sul tomo i nge ur ako aro i opoal i nge sisisong. I thin rumo i, ave i vene ako ma i mothonglel ithinnga. \v 35 Ma o pamona ol a Jisas a won ngoronga nge ma i vus, lamako o asisal nge satu mo aro o omre ia teunong aken a osivenga nge. \v 36 Lamako o menu ol ma o theal tetal ol a Jisas. \v 37 Na roro a ipounga o wat riong ako o teltun ia nge ma o wat i ve, \qc Ake ini a Jisas ako ini Judare ole nepes \p \v 38 Ma o pamona mun toko kemonga or aini a won ngoronga nge. Omole o pamona i a imeni sivenga nge anga, na omole o pamona i a imeni kerenga nge anga. \v 39 Ma tokokoe areko o es la na o es me o thepola i na o ri sililal i na opo titet. \v 40 Na o ri ve, “Wong ini toko ako aro wong teu Lotu Tepun a Vel ma wong ari werera mun i nge nang or me. Tova ong ini a God Itun, aro ong opoesal sivengom. Aro ong moluspot a won ngoronga nge mo esu me.” \p \v 41 Na pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong na Judare oa pompomere o ri sililal mun i. \v 42 Ma o ri ve, “I opoesal toko rel relngare, ave i pavurvur nge isivenga opoesalnga avele. Tova ini Israelre ole nepes, aro i esu vet a won ngoronga nge me, moro aken aro lemiro nge i. \v 43 Ilemio a God nge na i ri ve, ‘Tho ini a God Itun’, aro ve God ia sagu i, aro i opoal i ponange ake.” \v 44 Na toko kemonga or aini ako o pamona mun or paini tomo nge i, o ria mun ri sililaling a i nge. \s1 Jisas i rin. \r (Mak 15:33-41; Luk 23:44-49) \p \v 45 Nge penang lopat, mideng aolonga i seltun pen alavusnga ako makola i pavurvur nge aua or me. \v 46 Ma pa omole aua or me i vus na Jisas i presa viringa ve, “Eli, Eli lema sabaktani?” Na riong aken mirenga ve, “Lek God, lek God, i vova ake wong lo lelpot tho, e?”\f + \fr 27:46 \ft Buk Song 22:1\f* \p \v 47 Ma toko pelie ako ru o mit toth a i nge o nongpol i ma o ri ve, “I pres a God ile riong elnga a Elaija.” \p \v 48 A ur e avele na oa omole i tho viri viri la, ma i ela ur ako i tum vus thei ma i paesu i a vain le masesnga nge la. Vain i vual ol nge lale ma i somo i a lele ongepo ma i osea i a Jisas nge ve aro i tumo i. \v 49 Ave oa pelie o ria ve, “O mothong tel, na te thepol tel tova aro Elaija i es me mo i opoesal i.” \p \v 50 Ma Jisas i presa viringa mun ma i rin ol. \p \v 51 Lama vengtun nge ile rinong lavlav epee aolonga ako i mon rupal a Lotu Tepun a Vel lemi i minra, i patea roro makola mulal a thewo ma i or ainiu ol,\f + \fr 27:51 \ft Aken i mirenga ve ur e avele i voth ako aro i mit roal tokokoere nge ole esoong a God nge.\f* ma wiring i velpol, na umre o merekrek. \v 52 Na vuvepunre o thep, na God ile tokokoere or pulua ako o rin nomenga, o mimi werera. \v 53 Na nge nang ako Jisas i los werera lale ma o lo lelpot vuvepunre na o es a God ile rebo a Jerusalem la, ma toko or pulua o thepol or. \p \v 54 Ma punongare ole mukalinga na punongare ako o voth tomo nge i mo o theal tetal a Jisas, o thepol wiring i velpol na ur areko i velpol, ma o \m ngeip rintet na o ri ve, “I nunganga, ake ini a God Itun.” \p \v 55 Seng pulua ako o panes a Jisas a Galili me ma o opoal i, o voth mun ako. O mit melapot tie ma o the. \v 56 Ma seng pelie ako ru o voth tomo nge or, ini a Maria Makdala anga na Maria ako ini a Jems ome a Joses onina na Sebedi iewo sengenga. \s1 O paeno ol a Jisas ini peti a siklep lemi. \r (Mak 15:42-47; Luk 23:50-56; Jon 19:38-42) \p \v 57 Ma penie sivenga ol na toko le urnga omole ako ile rem a Arimatea iion a Josep i es me, na i mun ini a Jisas ile wainlanga. \v 58 Ma i es a Pailat nge la mo i nina i ve aro i el a Jisas ini peti, ma Pailat i ria punongare ma o elu ini peti ma o sungu i a Josep nge. \v 59 Mako Josep i el ol ini peti ma i auvala i nge seltun riringa ako i veleles. \v 60 Ma i el ol ini peti la ma i paeno ol i a isivenga ia vuvepun ako i topot i ponganga a um nge. Lamako i sing rupu ol vuvepun aken thekia nge um aolonga lamako i es ol. \v 61 Na Maria Makdala anga tomo nge a Maria aininga mun o men ma o the a vuvepun la. \s1 Punongare o mitit ma o theal tetal vuvepun. \p \v 62 Nang ako o monsi ur alavusnga nge nang rialonga i vus, ma nge nang aininga ol ako nge nang rialonga, pris kimangare na Parisire o es ma o thepol a Pailat. \v 63 Ma o ria i ve, “Toko pomnga, lemimem rum toko le apaltetonga aken rongan i mimi na i ri ve, ‘Nge nang menga aro tho mimi werera.’ \v 64 Aro ong ria mo aro punongare o theal tetal senu vuvepun aken i pavurvur ako la nge nang or me i vus. Mothong tova ile wainlangaere o es la mo o kempot ini peti. Ke aro vene mo o es la mo o ria tokokoere ve, ‘I mimi werera lale.’ Naro ole le apaltetong aken aro i kerenga selele ol nge ile riong mukalinga.” \p \v 65 Mako Pailat i ria or ve, “Sivengomu o es la mo thomu o ela punongare mo o theal tetal ine vuvepun aken. Thomu o es la mo panes sovengalo kathnga ako aro thomu o oma i mo i pavurvur ako aro i paengeng vuvepun thekia.” \v 66 Ma o es ol la ma o pupal rit rit senu senu vuvepun aken thekia ma o rongu mun paatealing a um aken ru o sing rupal vol aken thekia nge, na o pamitu punongare ma o theal tetal vuvepun aken. \c 28 \s1 Jisas i mimi werera. \r (Mak 16:1-8; Luk 24:1-10; Jon 20:1-10) \p \v 1 Na nang rialonga i vus, na rulpoalal nge wik aken a nang mukalinga, Maria Makdala anga na Maria aininga mun or paini olemi ve aro o thepol vet vuvepun aken. \p \v 2 Na pa omole na wiring aolonga i velpol, eneke Toko Pomnga ile ensel i esu a Pen a Urvet me ma i sing lelpot um aken na i mena ol a we. \v 3 Na ithepolnga i ranga ve ini pen kitnga na ia neong i veleles ranga ve ini songen. \v 4 Ma punongare o thepol i ma sawir or na o ngeip rintet, ma o velpol ol ranga ve ini toko rinngare. \p \v 5 Ave ensel aken i ria seng aini aken ve, “Thomu paini o mothong \m tova o ngange. Lemik mire ako thomu paini o kath a Jisas ako o pamona i a won ngoronga nge. \v 6 I voth ol ake avele, eneke i los werera lale, ranga ve ako i ri nge. Thomu paini o es me mo o thepol imei ako i ngo nge. \v 7 Naro thomu paini o paviri la mo o ria ile wainlangaere ve, ‘I mimi werera lale na i ako i mukal nge thomu a epee a Galili lale, na ako la aro thomu o thepol i nge.’ Tho es me ponange ake na tho ritet thomu nge.” \p \v 8 A ur e avele na seng or aini aken o lospot nge vuvepun aken. O ngeip rintet, ave or paini olemi sivenga rintet mun na o tho la mo o ria ile wainlangaere. \v 9 Ma o tho, nako pa omole Jisas i velpoltuna or paini, na i ri ve, “Lomu rulpo.” Ma or paini o es a i nge la ma o koru oeve na o krimu i a ieve na o lotual i. \v 10 Ma Jisas i ria or paini ve, “Mothong tova thomu o ngange. Thomu o es la mo o ria titeikre ve, aro o es a epee a Galili la mo o thepolo tho nge.” \s1 Punongare ole ritetong. \p \v 11 Seng or aini aken rongan o es, na punonga areken o eso a rem pomnga la ma o ria pris kimangare nge ur alavusnga areko i velpol. \v 12 Ma pris kimangare o pathun tomo nge Judare oa pompomere na o rirum i ve aro o sungu umtun aolonga a punonga areken nge. \v 13 Na o ria or ve, “Aro thomu o ria tokokoere ve, ‘Ile wainlangaere o es me ma o kem i pemlik ako them nokolkol lale.’ \v 14 Na aro ve gavana i nongpol riong aken, aro them pavengveng riong tomo nge i ve, thomu o oma ur kerenga e avele.” \v 15 Mako o ela umtun areken ma o panes inga riong ako o ria or ve aro o oma i. Na Judare rongan o pakomkomes riong aken o ri nge, mako la i pavurvur ponange. \s1 Jisas i ria ile wainlangaere nge omaing ako aro o oma i. \r (Mak 16:14-18) \p \v 16 Ma Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi omole areken o es a epee a Galili la nge tete po ako Jisas i ria or ve aro o es nge. \v 17 Ma o thepol i, mako o lotual i, ave oa pelie olemi or aini aini. \v 18 Ma Jisas i es totho a or nge me, na i ria or ve, “God i sungu engenging Pen a Urvet anga alavusnga na ulue anga a tho nge. \v 19 Lamo thomu o es mo o panongpol toko na seng a pen alavusnga ake ru a ulue mo o velpol ini lek wainlangaere. Naro thomu o paninu or nge a Vovo iion, na Itun iion, na nge Oni Riringa iion. \v 20 Naro thomu o pamireal or mo o panes patorong alavusnga ako tho ria thomu nge lale. Na thomu o nongpol, aro tho voth tomo nge thomu evelelnga i pavurvur ako la nge ulue ake ile vusong.” \p Na i re aken. I vus.