\id LUK - Mangseng NT [mbh] -Papua New Guinea 1999 (DBL 2014) \h Luk \toc1 Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i \toc2 Luk \toc3 Luk \mt2 Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i \mt1 Luk \imt1 Ritetong nge a Luk \ip Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i, kene i wat i mo aro i opoal toko omole ako iion a Tiopilus, ini toko pomnga omole. (Aro o thepol a Luk 1:1) Ava ini toko pomnga omole ako a Rom. Na Luk i sis ve aro Tiopilus ilemi nine nge a Jisas imanenga, na ile mimiong, na ile rinong, na ile los wereraing. Na i sis mun ve aro ilemi mire senu ako ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, na i pavurvur ako aro i pamimi Judare na areko or ini Judare avele mun. Ini toko alavusnga ake ru a ulue, opamimingaa. Na Luk i wat rirumong pulua tie nge a Jisas ako i voth a Matiu na Mak lemi avele. (Aro o thepol ritetong ako i voth a mukaling a Matiu ile erere nge.) Na Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i, kene ini ile riong pateanga ako aro i wat i a Tiopilus nge, na i patopalal i nge ile erere ako te apet i ve ini “Pakekere ole Omaing.” (Pakeke 1:1,2) Na nge a Luk ile riong patopalalnga nge ile erere ake, te thepol ako ve, Jisas i ria ile wainlangaere ve, aro o men tetal nge a God ile sungong ako ini Oni Riringa. (Luk 24:29) Na nge Pakekere ole Omaing pateanga i ri vene mun re aken, aken i pathengal it ako ve, Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i, tomo mun nge Pakekere ole Omaing ako Luk i wat mun i, kene or paini ini rirumong omole inga ako i ritet nge a Jisas na ile pakekere ole panongpolong nge i. \c 1 \s1 Luk i wat Panongpolong Sivenga ake a Tiopilus nge. \p \v 1 Ine toko pulua ako o tongporum nge ako aro o wat tenesing nge ur areko i velpol ako ru a them nge ako nge a Jisas ile omaing. \v 2 Ma o wat i ranga ve ako them nongpol i, na them tital i nge areko o thepol ipateanga ma o panongpol nge riong sivenga aken. \v 3 Make ranga ve i sivenga nge tho ako tho wat tenesing ake mo tho pasong i a wong a Tiopilus nge wot, ako ini mukalinga pomnga. Eneke nomenga vet ako me, tho nin senu nge ur alavusnga areken opateanga. Make tho wat vengveng ur areken ole velpoling. \v 4 Make tho wat ake mo aro lomum mire senu nge riong areton ong nongpol i kene i nunganga. \ms1 Jon ako ini toko paninuonga inina ome a Jisas inina oa tenesing \mr (Vonge 1:5–2:52) \s1 Ensel i ritet nge a Jon ako ini toko paninuonga ile velpoling. \p \v 5 Na nge wop lemi ako Herot ini nepes a Judia. Na Sekaraia ini pris omole ako i voth nge pris avlung ako o apet i ve ini a Abija ile. Na iewo sengenga ini a Aron ako ini pris tel a mukaling, ilenga, ma iion a Elisabet. \v 6 Na or paini o vengveng a God itheki. Na o panes senu a God ile patorong na ile riong alavusnga. Na o oma vothung kerenga e avele a God itheki. \v 7 Aveto otutun e avele, eneke Elisabet i sarit. Ma or paini kene, e i tolok na e i kimeitu lale. \p \v 8 Ma nang omole ako pris avlung ako Sekaraia i voth nge, o oma pris a omaing a Lotu Tepun a Vel ako, na Sekaraia i oma mun pris a omaing nge. \v 9 Na prisre o panes ole vothung ma o otiktok um ma Sekaraia ile i prilpot, mako o ateal i mo i eso a Toko Pomnga ile Lotu Tepun a Vel lemi ako o pavothal nge, mo aro i ongtun sungong una vronga a God nge la. \v 10 Na nge wop lemi aken toko na seng pulua ako ru o voth a lalanga ma o nong. \p \v 11 Na Toko Pomnga ile ensel omole e ako i velpol a Sekaraia nge. Ma i mit telek a epee a imeni sivenga nge anga, a sungong a lekleka ako o oma sungong una vronga nge. \v 12 Ma Sekaraia i thepol ensel aken ma i kukuk ma i ngange i. \v 13 Aveto ensel i ria Sekaraia ve, “Sekaraia wong mothong tova wong ngange. God i nongpol lom nongong lale. Na ewom sengenga a Elisabet aro i pop itun tomonnga e. Naro wong apeta iion a Jon. \v 14 Naro opom lemi aro i ngo senu naro lomum sivenga nge, naro toko na seng pulua ako aro olemi sivenga mun nge ile velpoling. \v 15 Eneke aro i velpol ini toko kimanga a God itheki. Na i mothong tova aro i thin vain na thei engenga. Naro i vual nge a God Ioni Riringa na i patea nge ako rongan i voth a inina iopo lemi. \v 16 Naro i wol werer toko na seng pulua ako ru a Israel, mo o lo werer a God nge ako ini oa pomnga. \v 17 Naro i mukal a Toko Pomnga nge, mo aro i oma tokokoere mo aro o monsi nge a Toko Pomnga ile esong me. Naro i eksing oa vovoere olemi mo aro olemi esal otutunre. Naro i eksing tokokoe areko o avsa a God ile riong mo aro o el lemi rumong sivenga ranga ve ini toko vengvengare. Na God aro i sungu Ioni Riringa na ile engenging a i nge ranga ve nomenga ako i sungu i a Elaija nge.” \p \v 18 Na Sekaraia i ria ensel ve, “Aro lemik mire nge vava ako lom riong aken i nunganga, e? Eneke tho toloku lale, na ewok sengenga i kimeitu mun lale.” \p \v 19 Na ensel i olal ile riong ve, “Tho ini a Gabriel ako tho mit a God itheki. Ma i pake tho me ve aro tho ria wong nge ritetong sivenga ake. \v 20 Na wong nongpol. Aro wong rises ol naro wong ri avele, i pavurvur nge nang ako aro ur elonga areken aro i velpol. Eneke lomumo e lek riong avele. Na lek riong aro i velpol vengveng nge nang ako God i ateal i lale.” \p \v 21 Ma rongan o mit tetal a Sekaraia ako i voth palolo a Lotu Tepun a Vel lemi, ma olemi pelekpol, eneke olemi ve, “I vova ake Sekaraia i voth palolo a Lotu Tepun a Vel lemi, e?” \v 22 Ma nge ako i korpot, i pavurvur aro i ria a or nge avele, ma olemi mire ako ve, i thepol ur relnga e lale a God ile Lotu Tepun a Vel lemi, na i paateal inga or ako nge imeni, eneke i rises. \p \v 23 Ma nge ako Sekaraia ile omaing i vus, mako i lo werer ol a ile vel la.\f + \fr 1:23 \ft Sekaraia i um nge wik omole.\f* \v 24-25 Ma palolo avele, nako Elisabet iopo. Mako i ria ve, “Nomenga lek maral nge ako tho sarit, aveto ponange Toko Pomnga ilemi esal tho, mako i oma ur ake a tho nge ma i eltetpot ur ako lek maral nge nomenga a toko na sengre otheki.” Ma i men kine inga a vel lemi i pavurvur nge ngov or lim ako tokokoere o ate i ako iopo lale.\f + \fr 1:24-25 \ft Na nge Judare ole vothung aro ve seng i kimeit lale na iopo aro ile mara avele. Aro or alavusnga o risea nge aken.\f* \s1 Ensel i ria Maria ve, “God i ateal ong ve aro wong pop Itun.” \p \v 26 Ma nge ako Elisabet kene iopo ma ia ngov or limae, na God i pakepot ile ensel omole ako iion a Gabriel, a rem ako a epee a Galili ako iion a Nasaret. \v 27 Ma i es a seng ovote omole ako o ateal i ve aro iewo a toko omole ako iion a Josep, ini nepes a Devit ilenga. Na seng ovote aken iion a Maria. \v 28 Ma ensel a Gabriel i es a i nge la. Ma i ria i ve, “Toko Pomnga i voth tomo nge wong, na opom aro i ngo pis naro Toko Pomnga aro i oma senu nge wong.” \p \v 29 Ma Maria i nongpol riong aken ma ilemi pelekpol nge, ma ilemi rum riong aken kene, i mirenga vava. \v 30 Ma ensel i ria i ve, “Maria wong mothong tova wong ngange, eneke God i themosal ong. \v 31 Wong nongpol, aro opom mo aro wong pop totomone e mo aro wong apeta iion mo ini a Jisas. \v 32 Aro i velpol ini toko kimanga. Naro o apet i ve ini a God ako i roro rintet Itun. Na God aro i pamena i ini nepes, ranga ve ini itevinga a Devit. \v 33 Aro i velpol ini nepes nge a Israelre evelelnga, naro nge ile menong e nepes aro ile vusonga avele.” \p \v 34 Na Maria i nin a ensel ve, “Ur ake aro i velpol vava? Eneke tho ngo tomo e toko e avele.” \p \v 35 Ma ensel i olal ile riong ve, “God Ioni Riringa aro i eso a wong nge, naro God ako i roro rintet ile engenging aro i seltun ong, maken aro wain riringa ako aro ong pop i aro o apet i ve ini a God Itun. \v 36 Wong nongpol, lomnga e ako iion a Elisabet ako i kimeitu lale na o ri ve i pavurvur aro i pop ol wain e avele, aveto ponange ia ngov or limae lale ako iopo nge. \v 37 Eneke ur e avele i klip nge a God ako aro i oma i.” \p \v 38 Na Maria i ria ve, “Nongpol, tho ake ini a God ile umonga, aro i oma i a tho nge ranga ve ako wong ri nge.” Mako ensel aken i los lelpot i. \s1 Maria i losa ma i es mo i porum a Elisabet. \p \v 39 Na nge wop lemi aken Maria i losa ma i es viri viri a rem a wop epee a Judia ako ini pen polemire. \v 40 Ma i eso a Sekaraia ile vel ma i ria ve, “Elisabet, ong kath?” \v 41 Ma Elisabet i nongpol a Maria ikei, ma povothvoth aken i siu sia rintet a iopo lemi. Na Elisabet i vual nge a God Ioni Riringa. \v 42 Ma i presa viringa ma i ri ve, “Sapase wong, na God ile omaing nge wong, i aolonga nge seng alavusnga ako i oma i nge or. Na sapase mun wain aken ru opom nge. \v 43 Na tho ini seng ao ako ok Pomnga inina i es me mo i porumtet tho, e? \v 44 Na lemik mire ako ong ini ok pomnga inina, eneke ako tho nongpol keum ma ine povothvoth ake a opok lemi, ilemi sivenga ma i siu sia. \v 45 Na lom lemi sivengaing i aolonga, eneke lomumo nge ur ako Toko Pomnga i ri nge wong ako aro i velpol nunganga.” \s1 Maria ia voing ako i risea a God nge. \p \v 46 Ma Maria i ri vene: \q1 “Lemik i papomnga Toko Pomnga. \q1 \v 47 Na onik ilemi sivenga nge a God \q2 ako ini lek pamimionga. \q1 \v 48 Eneke ilemi esal tho ini ile umonga vulutnga. \q2 Ma i patea ponange na panen \q3 naro toko na seng alavusnga, \q2 aro o apet tho ini seng ako God i oma senu nge tho. \q1 \v 49 Eneke God ako i pomnga rintet, \q2 ile omaing a tho nge, \q3 i aolonga na iion kene i riritet. \q1 \v 50 Na i kene i themosal toko na seng areko o papomnga i \q2 ranga ve nge toko alavusnga \q3 ako o mimi nomenga na ponange na panen. \q1 \v 51 Na God i oma omaing aolonga \q2 ako i athepu areko olemi i vual nge magoning. \q1 \v 52 Ma i paesu nepesre ako ru a ole menongare nge, \q2 na i paposnga or. \q2 Na i papomnga toko vulutngare. \q1 \v 53 Na areko o men mesi, \q2 i pavual or nge ur sivesivengare. \q2 Na i pakepot toko le urngare \q2 ma o es ol alapronga la. \q1 \v 54 Na nomenga i kin riong tomo nge ar pompomere \q2 na ponange i oma ol i lale. \q2 Na i opoal mun ile umonga Israelre lale. \q1 \v 55 Ma ilemi rum ile themosaling nge a Abraham \q2 tomo mun nge ititeviere ako aro o velpol panen. \q2 Na ile themosaling aken aro ile vusonga avele.” \p \v 56 Na Maria i voth tomo nge a Elisabet i pavurvur nge ngov or me. Lamako i lo werer mun a ile pen la. \s1 Elisabet i pop a Jon ako aro i paninu tokokoere. \p \v 57 Ma ine nang i velpol nge ako aro Elisabet i pop itun ma itun aken ini totomone. \v 58 Na ile pen lemiare na ilengare o nongpola ako God ilemi esal i ma i oma omaing sivenga rintetnga nge i, mako or alavusnga olemi sivenga tomo nge i. \p \v 59 Lama nge nang or limmenga o es mo aro o is ile, ma o ri ve o apet iion a Sekaraia mo ini itema iion. \v 60 Aveto inina i ri ve, “Avele! Aro iion a Jon.” \p \v 61 Na o ria i ve, “Aveto lomnga e avele ako iion venen aken.” \p \v 62 Ma o oma inga paatealing ako nge omeni a itema nge, ako o nin i ve, i sis ve aro i apeta ol wain aken aro iion ol vava. \v 63 Mako i nong a or nge ur e ako aro i watu i nge. Mako i watu ve, “Iion a Jon.” Ma or alavusnga o kukuk nge. \v 64 A ur e avele na Sekaraia iwo i thep werer, nako i palav ol. Na i patea ol nge a God iriseanga. \v 65 Ma ile pen lemiare o thepol ur aken i velpol ma o kukuk rintet nge. Ma ur aken i kima a pen elonga ako ru a wop a Judia epee ako ini pen polemire. \v 66 Ma tokokoere o nongpol ur aken, ma olemi pelekpol nge, ma o nin pel ve, “Naro wainlanga aken panen aro i velpol aro ini toko le vanga?” Eneke o ate ako ve, Toko Pomnga ile engenging i voth a i nge. \s1 Sekaraia i ripot a God ile riong. \p \v 67 Ina Sekaraia ako ini a Jon itema i vual nge a God Ioni Riringa na i ripot a God ile riong ve, \q1 \v 68 “Aro te risea Toko Pomnga \q2 ako ini Israelre ole God, \q3 eneke i es me lale \q3 na i el werer ilengare. \q1 \v 69 Na i sungpot ler pamimionga engenga \q2 ako ini ile umonga a Devit itevinga \q1 \v 70 ranga ve nomenga i ripot i \q2 a ile riong elnga riringare owo. \q1 \v 71 Na i sungpot ler pamimionga \q2 mo aro i el werer it \q3 a ler ngarangre omeni, \q3 na nge tokokoe areko oni silal it. \q1 \v 72 Mako i oma nunganga \q2 ile themosaling \q3 a ititeviere nge. \q2 Na i oma ile riong kinnga riringa \q2 ako i oma tomo i nge or nomenga. \q1 \v 73 Na nge ile riong kinnga aken \q2 i ri nunganga a titevir a Abraham nge ve, \q1 \v 74 ‘Aro i el werer it \q2 a ler ngarangre omeni, \q3 mo aro te oma ile umong \q3 tomo nge ngangeong avele.’ \q1 \v 75 Maken aro e nang elonga ako aro te mimi nge, \q2 aro te voth toko vengvenga \q2 na toko riringa a itheki. \q1 \v 76 Na wong, tuk. \q2 Panen aro o apet ong ini a God ako i roro rintet ile riong elnga. \q2 Eneke aro wong mukal e a Toko Pomnga \q2 mo wong monsi ile sovengalo. \q1 \v 77 Naro wong ria ile toko na sengre \q2 mo olemi mire nge ako \q3 aro ilemi simikal ole vothung kerenga \q3 naro i pamimi or. \q1 \v 78 Eneke ler God i vual nge themosaling \q2 na i ranga ve ini nang le tolilisong \q3 ako i esu a Pen a Urvet me. \q1 \v 79 Ma i totun it \q3 tomo nge areko o voth a mideng \q3 na a rinong lemi \q2 mo aro i pathengal it \q3 nge ler sovengalo ako nge lemi moring.” \p \v 80 Na wainlanga aken i poma ol ma God Ioni Riringa i paengeng i, na i voth a pen polpolnga, makola i pavurvur nge nang ako i velpol pat ol a toko Israelre otheki. \c 2 \s1 Maria i pop a Jisas. \p \v 1 Nge wop lemi ako Jon rongan i povothvoth, nepesre ole nepes ako iion a Sisar Ogastus i sung riong engenga ako ve, aro o el toko na sengre oion, nge pen alavusnga ako Rom a gavman i theal i. \v 2 Na nomenga gavman i oma venen aken avele. Na ake ini ole omaing teltelnga ako o el toko na sengre oion. Nge wop lemi aken Kwirinius ako ini toko Rom, ini mukalinga nge wop ako a Siria. \v 3 Mako toko na sengre o es a ole pen tepun omole omole mo o watu oion. \p \v 4 Ma ina Josep i lospot a rem a Nasaret a epee a Galili ma i es ako la a Betlehem, ako a epee a Judia, ini wop ako o pop a nepes a Devit nge. Na Josep i es nge la, eneke ini a Devit ilenga. \v 5 Ma i es tomo nge a Maria ako o ateal i nge i ve aro ini iewo, na i kene iopo ma o es mo aro o watu oion. \v 6 Na rongan o voth a Betlehem na i vengtun nang ako aro Maria i pop itun nge. \v 7 Ma i pop itun tengen ako ini totomone. Ma i auval i na i pangou i a mekeremre oa aning le ngoinga. Eneke omei ol e avele ako ru a ngoaloinga a vel. \s1 Enselre o panongpol sipsip thealngare nge ako Maria i pop a Jisas. \p \v 8 Na nge epee aken sipsip thealngare o theal ole sipsipre pemlik nge wop ako pililre nge. \v 9 Ma Toko Pomnga ile ensel i velpol a or nge. Na Toko Pomnga ile tolilisong i totun or ma o ngeip rintet. \v 10 Na ensel i ria or ve, “Thomu o mothong tova o ngeip. Nongpol, tho pasong panongpolong sivenga ake a thomu nge me, ako aro i pavelpol lemi sivengaing aolonga a toko na seng alavusnga nge. \v 11 Nge nang ake ponange ako ru a rem ako ini a Devit ile, seng omole ako i pop lomu pamimionga, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer thomu. Na ini Toko Pomnga. \v 12 Naro thomu o ate i tova o thopol povothvoth ako o auval i na i ngo a mekeremre oa aning le ngoinga, aken ini lomu paatealinga.” \p \v 13 Na a ur e avele na ensel avlung aolonga ako a Pen a Urvet o velpol ma o voth tomo nge ensel aken. Ma o vo na o risea a God ve, \q1 \v 14 “Te risea a God \q2 ako i voth roro a Pen a Urvet. \q2 Na toko na seng areko a ulue \q2 ako ilemi sivenga nge or, \q3 o vual nge lemi moring.” \s1 Sipsip thealngare o es ma o thepol a Jisas. \p \v 15 Ma enselre o plos lelpot or, ma o es werer a Pen a Urvet la. Na sipsip thealngare o ria ol pel ve, “Ita! Te es a Betlehem mo te thepol vet ur aken ru i velpol.” \p \v 16 Ma o losa ma o es viri viri la, ma o kath ma o thepol a Maria ome a Josep na wain aken i ngo a mekeremre oa aning le ngoinga. \v 17 Ma o thopol i, lamako o es la ma o ritet nge uneke ako ensel i ria or nge wain aken. \v 18 Ma toko alavusnga ako o nongpol riong ako sipsip thealngare o ri nge, ma olemi pelekpol nge. \v 19 Aveto ur alavusnga areken Maria i pango i a iopo lemi ma ilemi voth ol inga nge. \v 20 Na sipsip thealngare o lo werer mun a sipsipre nge la, ma o vo na o risea a God nge ur alavusnga areko o thepol i na o nongpol i ako ranga ve ensel i ria or nge. \s1 Maria i apeta ol itun iion a Jisas. \p \v 21 Ma nge nang limmenga, nge nang ako aro o is ile, o apet iion a Jisas. Ion aken ensel i ria Maria nge nomenga ako iopo nge i rongan. \p \v 22 Lamako nang i velpol ako aro o pariri osivenga a God itheki\f + \fr 2:22 \ft Seng i riri a God itheki avele i patea nge ako i pop na i pavurvur nge nang mule pa penel.\f* ako ranga ve Moses ile patorong i ri nge. Mako itema ome inina o mane tomo i a Jerusalem la mo aro o pariri osivenga, na e mun i ako aro o sungu i a Toko Pomnga imeni. \v 23 Na or paini o panes a Toko Pomnga ile patorong ako i ri vene: \q1 “Na otun tomonnga elonga ako ini tengen \q2 aro o sungu i a Toko Pomnga nge mo ini ile.” \rq Kisim Bek 13:2,12,15\rq* \p \v 24 Na or paini o ol pothu or aini ma o oma mun ole sungong nge, ako ini ole paririonga ranga ve ako Toko Pomnga ile patorong i ri nge. \s1 Simeon i thepol a Jisas. \p \v 25 Na nge wop lemi aken toko omole ako i voth a Jerusalem, iion a Simeon. Ini toko ako ile vothung i vengveng na ini toko ako i lotual a God. Na i thealal toko ako aro i eltetpot Israelre ole lemi kerereong. Na Oni Riringa i voth a i nge. \v 26 Na Oni Riringa i ria tel i lale aro i rin tel avele i pavurvur tova i thepol tel Toko Pomnga ile toko ako i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. \v 27 Ma Oni Riringa i palosa i ma i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma Jisas itema ome inina o pasong i mo aro o oma vothung aken a i nge ako ranga ve Moses ile patorong i ri nge. \v 28 Na Simeon i manea i na i ri sivengaing a God nge. \v 29 Na i ri ve, \q1 “Toko Pomnga, \q2 ponange wong oma i \q3 ranga ve ako ong ria tho nge nomenga. \q2 Na tho ini lom umonga \q2 na modop tho \q3 mo tho rin tomo ol nge lemi moring. \q1 \v 30 Eneke thekik i thepol lom toko lale \q2 ako aro i pamimi them \q1 \v 31 ako ong pavelpol i lale \q3 a lom toko na seng alavusnga otheki. \q1 \v 32 Na ini the lalainga \q2 ako aro i pathengal lom sovengalo \q3 nge tokokoe areko ini Judare avele. \q2 Naro o paesa lom toko Israelre oion roro nge i.” \p \v 33 Na Jisas itema ome inina olemi pelekpol a lemi sivengaing we nge riong areko Simeon i oma i nge i. \v 34 Ma Simeon i ri ve aro God i oma senu nge or, na i ria Maria, ako ini wain aken inina, ma i ria i ve, “Nongpol, God i ateal wain ake ve aro i paru toko Israel pelie a God itheki naro i paro pelie. Naro i ranga ve ini paatealing ako a God nge, naro toko pulua aro okei enal i. \v 35 Mako ole lemi rumong ako i ngo kine aro i velpol pat ol. Na lemi kerereong ako i ranga ve ini peang wowonga ako aro i pun sivengom lomum.” \s1 Ana i thepol a Jisas. \p \v 36 Ma seng omole e ako i voth, ini a God ile riong elnga, iion a Ana. Na ini a Panuel itun ako ini a Aser ilenga. Na i kimeit rintet lale, na nomenga ako i peange ma i voth tomo inga nge iewo nge tovu po or limai. \v 37 Lamako iewo tomonnga i rin, na i voth basu na ia tovu po or mule pa limme pothoi or penel. Na i lo lelpot Lotu Tepun a Vel a lok lemi avele. Na nge nang na mlik i sem na i nong na i lotual a God. \v 38 Na Simeon ile riong i vusu inga na Ana i velpola ma i ri sivengaing a God nge, na i ri mun nge wain aken, nge areko o thealal nge a God mo i el werer a Jerusalem a ngarangre omeni. \s1 Jisas ome itema na inina o lo werer a Nasaret la. \p \v 39 Ma nge ako Josep ome a Maria o oma vus ur elonga areko ranga ve ako Toko Pomnga ile patorong i ri nge, lamako o lo werer a ole rem a Nasaret ako a epee a Galili. \v 40 Ma wainlanga aken i poma, ma i engeng, na ile mire i aolonga, na God ile themosaling i voth a i nge. \s1 Jisas i voth tomo nge patoralingare ako a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. \p \v 41 Na nge tovu po elonga Jisas itema ome inina o es a Jerusalem nge aning ako o apet i ve ini “Pasova”. \v 42 Na Jisas ia tovu po or mule pa omole pothoi or aini ma o panes ole vothung ako o eses nge aning aolonga ako ro a Jerusalem. \v 43 Lamako aning aolonga aken i vus, mako o lo werer ol, aveto wainlanga a Jisas rongan i voth a Jerusalem, na itema ome inina olemi mire avele ako rongan i voth. \v 44 Na or paini o rivenga i ako ru i es tomo nge toko na sengre ako o es tomo nge or la. Ma or paini o es e nang alarolnga na or paini o kath i a olengare nge na o thangangaere nge. \v 45 Ma or paini o kath, ma o kath, ave o thepolo i avele. Mako or paini o lo werer mun a Jerusalem la mo o ortet mun i nge. \v 46 Ma nang menga o thopol i ako i men a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Na i men tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, ma i nongpol ole riong ma i nin mun or e ninong pelie. \v 47 Ma tokokoere ako o nongpol ile riong, o kukuk nge ile mire na nge ile riong olalngare. \v 48 Ma or paini o thepol i ma o kukuk rintet nge. Ma inina i ria i ve, “Tuk, ong vova ake ong oma ol vene ake nge them paini, e? Na them e tomom, lemimem kerere nge wong make them kath ong.” \p \v 49 Ma i olal ole riong ve, “I vava ake thomu paini o kath tho, e? Thomu paini lomumu mire avele? Wop omole ako aro tho voth inga nge ako ini ok Vovo ile vel.” \v 50 Aveto or paini olemi mire nge ile riong aken mirenga e avele. \p \v 51 Lamako Jisas i lo werer tomo ol nge or paini a Nasaret la. Na i nongal senu ole riong. Na ur alavusnga areken inina i pango pis i a iopo lemi. \v 52 Ma Jisas i poma na ile mire kene i aolonga. Na God tomo nge tokokoere olemi sivenga nge i. \c 3 \ms1 Tenesing nge ur areko i velpol tel a mukaling ako i monsi sovengalo nge a Jisas ile omaing \mr (Vonge 3:1–4:13) \s1 Jon ako ini toko paninuonga i panongpol nge riong. \r (Matiu 3:1-12; Mak 1:3-8) \p \v 1 Ine tovu po mule pa omole pothoi or limnga ako Taiberius Sisar i voth ini nepes. Na Pontius Pailat ini gavana nge a epee a Judia. Na Herot i theal epee ako a Galili, na iteinnga a Pilip i theal epee ako ru a Ituria na Trakonitis. Na Lisanias i theal a Abilene. \v 2 Na Anas ome a Kaiapas or paini ini Prisre oa Pomnga. Na nge wop lemi aken Jon ako ini a Sekaraia itun i voth a pen polpolnga na God ile riong i velpol a i nge. \v 3 Ma Jon i esu esa e pen elonga ako i toth a thei a Jordan, ma i panongpol toko na sengre ve, “Naro thomu o pathengal or nge ako o lel kimomu nge lomu vothung kerengare, nge paninuong elnga mo aro God ilemi simikal lomu vothung kerengare.” \v 4 Na Jon ile omaing aken i ranga ve ini wating ako i voth a God ile riong elnga a Aisaia ile erere nge, ma i ri vene: \q1 “Toko e ako i leng a leng a pen polpolnga \q2 ma i leng ve, \q1 ‘Monsi Toko Pomnga ile sovengalo, \q2 na pavengveng ile sovengalo \q3 mo aro i es nge. \q1 \v 5 Na ruprup alavusnga \q3 aro ultunnga, \q2 na pengene tomo nge tete alavusnga \q3 aro tounga, \q2 na lomolire \q3 aro o pavengveng i, \q2 na sovengalo areko i gurikrok \q3 aro i sathamtet. \q1 \v 6 Naro toko alavusnga ake ru a ulue \q3 aro o thepol omaing ako God i pamimi or nge.’” \rq Aisaia 40:3-5\rq* \p \v 7 Na toko na seng pulua ako o espot a Jon nge la ako aro o el paninuong a i nge. Ma i ria or ve, “Thomu ini ingop kerenga itutunre, na thomu o eksing senu rongan na thomu o ri ve o el polpol paninuong mo aro o lo nge a God ile paomelaling ako aro i velpol panen. \v 8 Na o oma tel vothung ako i pathengal ako ve, thomu o lel kimomu nge lomu vothung kerenga lale. Na thomu o mothong tova o pakukukala a lomu riong pelie ve, ‘Aro them ela God ile paomelaling avele, eneke nomenga God i kin ile riong tomo nge a Abraham, na Abraham ini titevimem.’ Eneke tho ria thomu ve, God i pavurvur ako aro i oma um areke mo o velpol ini a Abraham ititeviere. \v 9 Na God ile paomelaling i ranga ve ini telenga wowonga ako i totho lale ako aro i vairo i a thomu nge ako o ranga ve ini won. Na won alavusnga areko omonnga i sivenga avele, aro o tetela ir mo o asesu or a won sesenga nge.” \p \v 10 Ma Jon i ria vene aken, ma toko alavusnga o nina i ve, “Aro them oma vava?” \p \v 11 Ma i olal ole riong ve, “Omu e ile tekruk or aini, aro i sungu omole e a toko ako ile avele. Na toko ako ia aning i voth, aro i sung mun i.” \p \v 12 Na toko pelie ako ini umtun elngare o es mo o el mun paninuong ma o nina i ve, “Pamirealinga, aro them oma vava?” \p \v 13 Ma i ria or vene, “Aro thomu o el inga umtun ranga ve ako gavman i ria thomu nge. Naro o el polpola mun pelie avele.” \p \v 14 Na toko punongare pelie ako o nin mun i ve, “Na them, aro them oma vava?” \p Ma i olal ole riong ve, “Thomu o mothong tova o siso polpol tokokoere na o pamit or nge riong mo o el polpol umtun a or nge. Naro lomumu i sivenga inga nge olongomu elnga.” \p \v 15 Ma toko na sengre o nongpol a Jon ile riong ma olemi ve aro ur sivenga aro i velpol. Na olemi pelekpol ako ve, “Ava ini toko aton ru God i ateal i ve aro i el werer it eve ava avele.” \v 16 Mako Jon i olal ole riong ve, “Tho paninu thomu nge thei, aveto toko e ako aro i rumongal me, kene ile engenging i aolonga nge lek engenging, na i pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo aro tho inospot ile esonga a we, kene avele. Naro i paninu omu pelie nge a God Ioni Riringa, aveto omu pelie nge won sesenga. \v 17 Naro i nongpol toko alavusnga ole riong, naro i thomreu areko o sivenga na areko o kerenga, ranga ve ini toko pen lesnga i thomreu wit monnga sivenga na wit peti kerenga. Naro i veliloalo ur sivesivengare a ile pen sivenga, aveto ur kerekerengare aro i asesu ir a won sesenga nge ako aro ile vusonga avele.” \v 18 Na Jon i oma riong relnga mun pelie ako aro i pavurpol olemi nge, mako i panongpol nge panongpolong sivenga a toko na sengre nge. \s1 Herot i paeso a Jon ako ini toko paninuonga a mang a midenga lemi. \r (Matiu 14:3-5; Mak 6:17-18) \p \v 19 Na Jon i vol a Herot ako ini nepes, eneke i pamues a Herodias ako ini itein posnga iewo tomo mun nge vothung pulua kerenga mun ako i oma i. \v 20 Ma Herot i rong esa mun ile kerengaing ako ranga ve i paeso a Jon a mang a midenga lemi. \s1 Jon i paninu a Jisas. \r (Matiu 3:13-17; Mak 1:9-11) \p \v 21 Na Herot i paeso a Jon a mang a midenga rongan, na nge ako toko alavusngare o el paninuong, na Jisas mun i el paninuong, ma rongan i nong, nako sepsa i thep. \v 22 Na Oni Riringa i esu a i nge me, ma i ranga ve ini pothu, ma i men a i nge. Na lenging ako i espot a sepsa lemi me ma i ri ve, “Wong ini tuk ako ok sagu rintet wong, ma lemik sivenga rintet mun nge wong.” \s1 Jisas ititeviere oion. \r (Matiu 1:1-17) \p \v 23 Na nge wop lemi ako Jisas i patea ile omaing ma ia tovu po mule pa me. Ma toko na seng olemi ako ve, ini a Josep itun. \q1 Na Josep ini a Heli itun. \q1 \v 24 Na Heli ini a Matat itun. \q1 Na Matat ini a Livai itun. \q1 Na Livai ini a Melki itun. \q1 Na Melki ini a Janai itun. \q1 Na Janai ini a Josep itun. \q1 \v 25 Na Josep ini a Matatias itun. \q1 Na Matatias ini a Amos itun. \q1 Na Amos ini a Nahum itun. \q1 Na Nahum ini a Esli itun. \q1 Na Esli ini a Nagai itun. \q1 \v 26 Na Nagai ini a Mat itun. \q1 Na Mat ini a Matatias itun. \q1 Na Matatias ini a Semen itun. \q1 Na Semen ini a Josek itun. \q1 Na Josek ini a Joda itun. \q1 \v 27 Na Joda ini a Joanan itun. \q1 Na Joanan ini a Resa itun. \q1 Na Resa ini a Serubabel itun. \q1 Na Serubabel ini a Sealtiel itun. \q1 Na Sealtiel ini a Neri itun. \q1 \v 28 Na Neri ini a Melki itun. \q1 Na Melki ini a Adi itun. \q1 Na Adi ini a Kosam itun. \q1 Na Kosam ini a Elmadam itun. \q1 Na Elmadam ini a Er itun. \q1 \v 29 Na Er ini a Josua itun. \q1 Na Josua ini a Elieser itun. \q1 Na Elieser ini a Jorim itun. \q1 Na Jorim ini a Matat itun. \q1 Na Matat ini a Livai itun. \q1 \v 30 Na Livai ini a Simeon itun. \q1 Na Simeon ini a Juda itun. \q1 Na Juda ini a Josep itun. \q1 Na Josep ini a Jonam itun. \q1 Na Jonam ini a Eliakim itun. \q1 \v 31 Na Eliakim ini a Melea itun. \q1 Na Melea ini a Mena itun. \q1 Na Mena ini a Matata itun. \q1 Na Matata ini a Natan itun. \q1 Na Natan ini a Devit itun. \q1 \v 32 Na Devit ini a Jesi itun. \q1 Na Jesi ini a Obet itun. \q1 Na Obet ini a Boas itun. \q1 Na Boas ini a Salmon itun. \q1 Na Salmon ini a Nason itun. \q1 \v 33 Na Nason ini a Aminadap itun. \q1 Na Aminadap ini a Atmin itun. \q1 Na Atmin ini a Arni itun. \q1 Na Arni ini a Hesron itun. \q1 Na Hesron ini a Peres itun. \q1 Na Peres ini a Juda itun. \q1 \v 34 Na Juda ini a Jekop itun. \q1 Na Jekop ini a Aisak itun. \q1 Na Aisak ini a Abraham itun. \q1 Na Abraham ini a Tera itun. \q1 Na Tera ini a Nahor itun. \q1 \v 35 Na Nahor ini a Seruk itun. \q1 Na Seruk ini a Reu itun. \q1 Na Reu ini a Pelek itun. \q1 Na Pelek ini a Eber itun. \q1 Na Eber ini a Sela itun. \q1 \v 36 Na Sela ini a Kainan itun. \q1 Na Kainan ini a Arpaksat itun. \q1 Na Arpaksat ini a Siem itun. \q1 Na Siem ini a Noa itun. \q1 Na Noa ini a Lamek itun. \q1 \v 37 Na Lamek ini a Metusela itun. \q1 Na Metusela ini a Enok itun. \q1 Na Enok ini a Jaret itun. \q1 Na Jaret ini a Mahalalel itun. \q1 Na Mahalalel ini a Kenan itun. \q1 \v 38 Na Kenan ini a Enos itun. \q1 Na Enos ini a Set itun. \q1 Na Set ini a Adam itun. \q1 Na Adam ini a God itun. \c 4 \s1 Satan i tongporum a Jisas. \r (Matiu 4:1-11; Mak 1:12-13) \p \v 1 Na Jisas i vual nge Oni Riringa, ma i losteta a thei a Jordan. Mako Oni Riringa i wolu wola i a pen polpolnga. \v 2 Ma i voth nge wop aken, i pavurvur nge nang or mule pa penel. Ma Satan i tongporum i nge, na nge nang alavusnga aken Jisas i an vet avele. Ma nang or mule pa penel aken i vus, mako i rova ol mesipuniong. \p \v 3 Na Satan i ria i ve, “Tova ve ong ini a God Itun, mo wong ria um ake mo i eksing mo ini bret.” \p \v 4 Ma Jisas i olal ile riong ve, “God ile erere i ri vene: \q1 ‘I pavurvur aro toko i mimi inga nge aning avele.’” \rq Lo 8:3\rq* \p \v 5 Ma Satan i paesa i roro, na a ur e avele, nako i pathengalpot i nge rumrem elonga ake ru a ulue. \v 6 Na i ria i ve, “Naro tho sungu ur alavusnga aken a wong nge mo ong theal i, mo aro iom i kima nge. Na aro ve tho sungu i nge toko e, aro tho sungu i inga nge i, eneke ur alavusnga aken i voth a menik. \v 7 Na aro ve ong lotual tho, aro ur alavusnga ake ini lom.” \p \v 8 Na Jisas i olal ile riong ve, “God ile erere i ri vene: \q1 ‘Aro ong lotual inga Toko Pomnga ako ini lom God, \q2 naro wong oma inga ile omaing.’” \rq Lo 6:13\rq* \p \v 9 Na Satan i wol a Jisas a Jerusalem la, ma i paesa i a Lotu Tepun a Vel, ma i pamita i roro a vel polemi. Ma i ria i ve, “Tova ve wong ini a God Itun, aro wong opthou la, \v 10 eneke God ile erere i ri vene: \q1 ‘God aro i ria ile enselre \q2 mo o theal senu wong. \q1 \v 11 Naro o monteta la wong nge omeni, \q2 mo aro evom i tup nge um e avele.’” \rq Buk Song 91:11-12\rq* \p \v 12 Na Jisas i olal ile riong ve, “God ile erere i ri vene: \q1 ‘Mothong tova tongporum Toko Pomnga ako ini lom God ile engenging.’” \rq Lo 6:16\rq* \p \v 13 Na Satan i oma tongporumong pulua lale nge a Jisas, ma i lo lelpot i mo aro i men tetal mun nge nang relnga e. \ms1 Jisas i eso a Galili ma Oni Riringa i paengeng i nge ile omaing pateanga \mr (Vonge 4:14–9:50) \s1 Jisas i patea ile omaing a Galili. \p \v 14 Na Jisas i lo werer a Galili la na Oni Riringa ile engenging i voth a i nge. Na ikimanga i song a pen elonga ako i toth a Galili. \v 15 Na i patoral or ako ru a Judare ole lotuonga a velre, ma or alavusnga o paesa iion roro. \s1 Nasaret angare o kelelal a Jisas ile omaing. \r (Matiu 13:53-58; Mak 6:1-6) \p \v 16 Na Jisas i es a Nasaret ako ini rem ako i poma nge. Na nge nang rialonga i panes ile vothung, na i eso a Judare ole lotuonga a vel, ma i mita mo aro i tital a God ile erere. \v 17 Ma o sungu a God ile riong elnga a Aisaia ile erere a i nge. Ma i thep i, na i ortet riong e ako aro i tital viringa a tokokoere nge, ma i ria ve, \q1 \v 18 “Toko Pomnga Ioni Riringa i voth a tho nge, \q2 eneke i ateal tho ve aro \q2 tho panongpol Panongpolong Sivenga \q3 a toko le ur avelengare nge. \q2 Na i pake tho me ve aro \q2 tho panongpol areko o voth a mang a midenga \q3 mo aro o vthopot. \q2 Na i pake tho me ve aro \q2 tho panongpol mun areko otheki pros \q3 mo ako aro o the werer. \q2 Na i pake tho me ve aro \q2 tho pavthopot areko ole ngarangre o paomelal or. \q1 \v 19 Na i pake tho me ve aro \q2 tho panongpol nge ako, \q3 tovu po ako Toko Pomnga i themosal toko na sengre nge, \q3 kene i velpol lale.” \rq Aisaia 61:1-2\rq* \p \v 20 Ma Jisas i mol werera erere aken ma i sung wereru i a toko ako i theal erere areken. Lamako i men wereru. Ma toko na seng alavusnga ako ru a vel lemi o the rinrin ol inga ako ini i. \v 21 Lamako i patea ol riong a or nge, ma i ri ve, “Na ponange thomu o nongpol riong aken kene i velpol nunganga lale.” \p \v 22 Ma or alavusnga o ri riong sivenga nge i ma o kukuk nge riong sivenga ako i velpolpot a iwo. Ma o ri ve, “Ake ini a Josep Itun inga na ile riong sivenga aken i es vanath me?” \p \v 23 Ma i ria or ve, “Lemik mire ako ve, aro thomu o ria riong agelalnga a tho nge me ranga ve, ‘Vuralinga, aro ong pamimi sivengom.’ Naro thomu o ri mun ve, ‘Ur areko them nongpol ako wong oma i a Kaperneam, aro wong oma werer mun i ake ru a lom rem tepun.’” \p \v 24 Ma i ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, God ile riong elnga e, aro ve i lo werer a ile rem tepun, tokokoere aro o nongal ile riong avele. \v 25 O nongpol, tho ri nunganga a thomu nge, nomenga nge wop lemi ako Elaija i voth, seng basu pulua ako o voth mun a Israel. Na nge wop lemi aken sepsa i pupal rintet ma vit i mol vet avele nge tovu po or me na ngov or limae. Na mesi aolonga i velpol a pen elonga a ulue. \v 26 Aveto God i pake a Elaija a seng basu e nge avele ako ru a Israel ako ini ile rem tepun. Aveto i pake inga i a seng basu e ako a rem a Sarepat ako a epee a Saidon. \v 27 Na nomenga nge wop lemi mun ako God i pake ile riong elnga a Elisa a Israelre nge, toko pulua ako a Israel kene putput i el or. Aveto oa e avele i senu werer. Ave ini inga Naman ako ini Siria anga i senu werer.” \p \v 28 Na toko alavusnga ako a Judare ole lotuonga a vel lemi, o nongpol riong aken ma olemi kling rintet nge a Jisas ile riong, ako i oma i a or nge. \v 29 Ma o losa ma o titpopot a Jisas a rem pomnga wopo a tete polemi mo o wola i la ma o ri ve o asesu i a ruprup la. \v 30 Aveto Jisas i eksing ma i es werer a oa lemimi, mako i es la. \s1 Jisas i wistetpot tamata kerenga a toko ako nge. \r (Mak 1:21-28) \p \v 31 Ma Jisas i esu a rem a Kaperneam ako a epee a Galili. Na nge nang rialonga i patoral toko na sengre. \v 32 Ma o nongpol ile riong ma o kukuk nge, eneke ile patoraling aken i ranga ve ini toko ako ile engenging i aolonga. \p \v 33 Na toko e ako i voth a Judare ole lotuonga a vel lemi kene tamata kerenga i voth a i nge. Ma i wal na i presa viringa ve, \v 34 “Wong ake ini a Jisas ako ini Nasaret anga. Lom neke i voth a tho nge? Na wong es ake me mo ong ri ve wong pakerenga them, e? Na lemik mire nge wong, wong ini toko riringa ako ini a God ile.” \p \v 35 Aveto Jisas i vol i ma i ria i ve, “Wong poreng, na wong lopot a toko aken nge.” Ma tamata kerenga aken i asesu toko aken a ulue ako ru a otheki lemi. Ma i lopot a i nge na i pakerenga i avele. \p \v 36 Ma tokokoere o kukuk. Na o ria osivenga nge ve, “Ake ini riong le vanga ake? Eneke ile riong i mathe na i ranga ve ini toko ako ile engenging i aolonga. Na i ri pompom nge tamata kerengare, mako o lopot.” \v 37 Mako ritetong nge a Jisas i kima ol a pen elonga ako i toth a Kaperneam. \s1 Jisas i pamimi toko pulua. \r (Matiu 8:14-17; Mak 1:29-34) \p \v 38 Ma Jisas i plosa ma i espot a Judare ole lotuonga a vel, ma i es a Saimon ile vel lemi. Ma Saimon iewo inina ini multhang ma ini peti i vel rintet. Ma o leng a Jisas ve aro i opoal i. \v 39 Mako i mit totho a ni multhanginga aken nge, ma i vol ni peti velonga aken, mako i lo lelpot i, na a ur e avele na seng aken i plosa ma i monsi nge oa aning. \p \v 40 Ma nang i mena ol a ile ring, na tokokoe areko olengare o el ni multhanging rel relngare, o pasong or a Jisas nge, ma i ronga imeni a or omole omole nge, mako i pamimi werer or alavusnga. \v 41 Ma tamata kerengare o lopot a tokokoere nge. Ma tamata kerengare o lopot na o walal na i ria ve, “Wong ini a God Itun.” Aveto i vol or na i rial or ve, o mothong tova o ri, eneke ini plong ve aro o ritet tokokoere ako ve, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer toko na sengre. \s1 Jisas i panongpol a rem elonga. \r (Mak 1:35-39) \p \v 42 Na totho rulpounga na Jisas i lospot nge rem aken ma i es nge wop ako tokokoere nge avele. Ma tokokoere o ortet i. Lamako o sangpolo i ma o ri ve o rialalu i mo i mothong tova i lo lelpot oa. \v 43 Aveto i ria or ve, “Aro tho panongpol nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes, nge rem rel relnga munre, eneke God i pake tho ve aro tho oma omaing aken.” \v 44 Ma i panongpol a Judare ole lotuonga a velre a pen elonga ako ru a epee a Judia. \c 5 \s1 Jisas i leng a Pita mo aro i velpol ini ile wainlanga. \r (Matiu 4:18-22; Mak 1:16-20; Jon 1:40-42) \p \v 1 Nge nang omole ako Jisas i mit a thei a pamonlel a Galili wo peti, ma toko pulua ako o es a i nge ma o mumrongtuno i, ve aro o nongpol a God ile riong.\f + \fr 5:1 \ft Galili iion mun a Genesaret. \f* \v 2 Ma Jisas i thepol wok or aini ako o wetea i a thei wo peti. Aveto wok tokoninga ako ini silang elngare o voth nge avele, eneke o sopol oa susua. \v 3 Mako Jisas i ro a wok nge ako ini a Saimon ia. Ma i ria Saimon ve aro i osthongpot wok a sthapot la tie. Na Jisas i men a wok lemi na i patoral toko na sengre. \p \v 4 Ma i patoral or ma i vus, lamako i ria Saimon ve, “Aro wong na thongongomre aro o sauthpot a thei stha la, mo o ulu omu susua mo o ting silang.” \p \v 5 Ma Saimon i ria ve, “Toko Pomnga, them um polpol inga nge pemlik lollonga ake ma them tinga vet silang e avele. Aveto aro them ulu wereru mun emem susua, eneke wong ria vene aken lale.” \p \v 6 Ma o oma venen aken ma o tinga silang pulua, na pa omole re ako aro oa susua aro i minrira. \v 7 Mako omeni wit othangangaere ako nge wok aininga mo o es me mo o opoal or. Na o asesa silangre nge wok alaini aken ma i vuala ma pa omole tova aro wok alaini o vlu. \p \v 8 Ma Saimon Pita i thepol aken. Ma ilemi kerere ma i koru ieve a Jisas itheki lemi ma i ria ve, “Toko Pomnga, aro wong lo lelpot tho, eneke tho ini toko ako lek vothung kerenga.” \v 9 Ma i ria ol venen aken, eneke i thepol silang pulua ma i kukuk nge. Ma areko o voth tomo nge i o kukuk mun nge. \v 10 Ma Sebedi itun or aini ako ini a Jems na Jon, or paini ini a Saimon ithanga, ma or paini mun kene o kukuk. \p Lama Jisas i ria Saimon ve, “Wong mothong tova ong ngeip, nomenga ong el silang, aveto ponange na panen aro ong el toko na sengre a tho nge me.” \v 11 Ma o monteta oa wokre a thei wo peti la, na o modipdopu ur alavusnga na o panes a Jisas. \s1 Jisas i pamimi werera toko ako putput i voth a i nge. \r (Matiu 8:2-4; Mak 1:40-44) \p \v 12 Na Jisas i voth a rem pomnga omole na toko omole ako i voth nge, kene ini peti i vustetu nge putput. Ma i thopol a Jisas ma i koru ieve ma ipo tiru a ulue na i nong a i nge ma i ria i ve, “Toko Pomnga, ong pavurvur aro ong paonolpot tho mo tho riri a God itheki, tova lomum ve aro ong oma i.” \p \v 13 Ma Jisas i ronga imeni a i nge na i ria i ve, “Lemik ve aro tho oma i, aro wong riri werer.” Na a ur e avele, nako putput aken i vuspot ol a i nge. \p \v 14 Ma Jisas i ri engeng a i nge ve, “Wong mothong tova ong ria ol toko e nge. Aveto aro wong es vengveng a pris nge la, mo i thopolrum num peti, mo aro i panunganga riong nge wong ve, ‘Putput i vus.’ Na oma lom sungong ranga ve Moses i ria nge lale, mo ako tokokoere olemi mire ako ve, num multhanga aken i vus.” \p \v 15 Aveto ur areko Jisas i oma i, i kimapot a pen elonga. Mako toko puluanga o es a i nge, mo o nongpol ile riong, naro i eltetpot oni multhanga. \v 16 Aveto nang pulua ako, i es nge wop ako toko e nge avele, ma i nong nge. \s1 Jisas i pamimi werer toko ako ini peti motungtung. \r (Matiu 9:2-8; Mak 2:3-12) \p \v 17 Nge nang e ako Jisas i patoral toko na sengre, na pokononga pelie ako o apet or ini Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong ako o es e pen elonga ako ru a Galili na Judia na Jerusalem, or ako o men tomo mun. Na Toko Pomnga ile engenging, i voth tomo nge a Jisas, mo aro i pamimi ni multhangingare. \v 18 Ma tokokoe pelie ako o potuna toko omole ako tomo nge ile ngosel. Ma toko aken ini peti motungtung. Ma o ri ve o potuno i a vel lemi la, mo o parong i a Jisas itheki lemi. \v 19 Aveto vel lemi i vual rintet nge toko na sengre, na ole sovengalo avele ako aro o paeso ni multhanginga aken a vel lemi la. Mako o paesa i a vel powe la, ma o eltetpot vel pothoi ako ini um. Na toko aken o pamonlolu tomo i nge ile ngosel la, ako ru a toko na sengre oa lemimi, ako ru a Jisas itheki lemi. \p \v 20 Ma Jisas i thepol ole lemioong ma i ria ve, “Teik, tho ria wong God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.” \p \v 21 Na Parisi tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong osivenga olemi pompom ve, “Toko aken ini ao ake i kelelal a God, e? Toko e i pavurvur avele, God inga i pavurvur ako aro i patitepot toko ile vothung kerenga.” \p \v 22 Ma Jisas i ate ole lemi rumong ma i ria ol or ve, “I vova ake lomumu i voth vene ake? \v 23 Riong kathnga i semel ako aro tho ria i? Aro ve tho ria i ve, ‘God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.’ Riong ake i semel, eneke thomu o pavurvur, ako aro o thopol lek riong potoi avele. Aveto aro ve tho ria i ve, ‘Plosa mo es.’ Riong ake i klip, eneke thomu o pavurvur aro o thopol lek riong potoi. \v 24 Maken aro tho ri riong klipnga aken, eneke tho sis ako ve, lomumu mire ako ve, Toko Pomnga Itun ile engenging ake ru a ulue, i voth, ma i pavurvur nge toko na sengre ole vothung kerengare patitepotnga.’” Mako i ria toko ni peti motungtunga ve, “Tho ria wong, ong mita mo ela lom ngosel mo es a lom vel.” \v 25 Na a ur e avele, nako i losa a toko na sengre otheki, na i ela ile ngosel ako ru i ngo nge na i es a ile vel la, na i paesa God iion roro. \v 26 Ma toko alavusnga o kukuk rintet nge. Ma o paesa God iion roro. Na o papomnga i. Ma o ria ve, “Na ponange them thepol ur ako i rel rintet.” \s1 Jisas i leng a Livai mo aro i panes i, na i oma riong agelalnga ako i ranga ve ini vuralinga. \r (Matiu 9:9-13; Mak 2:14-17) \p \v 27 Lamako Jisas i espot ol, ma i thepol toko ako kene ini umtun elnga ako i men a ile umtun elnga a vel. Na iion a Livai,\f + \fr 5:27 \ft Livai iion aininga ini a Matiu.\f* ma Jisas i ria i ve, “Wong panes tho.” \v 28 Mako Livai i mita na i mothonglelu ile ur elonga, na i panes a Jisas. \p \v 29 Na Livai i oma Jisas ia aning aolonga ako a ile vel. Na umtun elnga puluanga tomo mun nge tokokoe pelie, o voth ma o an tomo nge or paini. \v 30 Na Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, oni plong nge omaing aken, ma o ria ria nge a Jisas ile wainlangaere. Ma o ria ve, “I vava ake thomu o an tomo na o thin tomo nge tokokoe areko ini umtun elngare na areko ole vothung kerenga, e?” \p \v 31 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Areko olemi ve o sivenga, aro o es a vuralinga nge avele, ini inga areko oni multhang aro o es a i nge. \v 32 Tho velpol ako aro tho leng toko vengvengare mo aro o eksing ole mimiong, kene avele. Tho velpol ako aro tho leng tokokoe areko ole vothung kerenga, mo aro o eksing ole mimiong.” \s1 Jisas i ranga ve ini toko ako i peange ponganga. \r (Matiu 9:14-15; Mak 2:18-20) \p \v 33 Na tokokoe areken o ria mun a Jisas ve, “Na Jon ile wainlangaere o sem nge aning, na o nong mo o lotual nge a God. Na Parisire ole wainlangaere o oma mun venen aken. Aveto lom wainlangaere o an na o thin na o sem avele.” \p \v 34 Ma Jisas i ria or nge riong agelalnga ve, “Aro ve toko peange ponganga, i voth tomo nge ilengare nge sungaling a aning, i pavurvur aro o sem avele. \v 35 Aveto panen aro o eltetpot toko peange ponganga aken a or nge. Naro nge wop lemi aken aro o sem ol e aning.” \s1 Jisas i patoral or nge ako ile pamirealing ponganga i pavurvur aro i es tomo nge ole patoraling neginga avele. \r (Matiu 9:16-17; Mak 2:21-22) \p \v 36 Ma Jisas i oma mun riong agelalnga omole ako a or nge. Ma i ria ve, “Toko e aro i inrapot tekruk epee ponganga, naro i italalo i nge tekruk neginga avele, aro vene mo i pakerenga tekruk ponganga aken na epee ponganga aken i ang tomo nge tekruk neginga avele. \v 37 Na toko e i mothong tova aro i save vain ponganga, nge thei pokin ako ini mekerem peti neginga, eneke i pavurvur aro i lowimpot avele, aro vene mo aro vain i lothunpot mo aro thei pokin aken aro i vupol, mo vain i lel pautet na thei pokin aro i kerenga. \v 38 Aveto i sivenga ako aro o save vain ponganga nge thei pokin ponganga. \v 39 Na aro ve toko e i thin vain neginga lale, aro i mothong ol vain ponganga thinnga, eneke aro i ri ve, ‘Neginga i sivenga nge thinong.’” \c 6 \s1 Jisas i ria or ve ienga inga ako i mukal nge nang rialonga. \r (Matiu 12:1-8; Mak 2:23-28) \p \v 1 Na nge nang rialonga omole Jisas i es a wit a ometa lemi. Na ile wainlangaere o vurpot wit monnga pelie na o sisa i nge omeni na o an i. \v 2 Ma Parisi pelie o ri ve, “Na i vava ake thomu o oma ur areko ler patorong i rial i nge nang rialonga, e?” \p \v 3 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Na thomu o tital tenesing nge ur areko Devit i oma i nomenga, nge wop lemi ako ome ile tokokoere mesipun or. \v 4 Ma Devit i eso a God ile vel lemi, ma i elpot bret ako o oma i ma ini sungong a God nge. Na Moses ile patorong i ri ve, bret aken tokokoere o rial nge, ini inga prisre oenga aro o an i. Aveto Devit i an i na i sungu mun i a ile tokokoere nge, aveto God i paomelal or avele.” \v 5 Ma Jisas i ria or ve, “Na Toko Pomnga Itun i pavurvur ako aro i panes ilemi nge nang rialonga.” \s1 Nge nang rialonga Jisas i oma senu toko ako imeni morungrung. \r (Matiu 12:9-14; Mak 3:1-6) \p \v 6 Na nge nang rialonga mun e ako Jisas i eso a Judare ole lotuonga a vel, ma i patoral toko na sengre. Na toko omole ako i voth ako imeni sivenga nge anga i morungrung, ma imeni omkolo. \v 7 Ma ine pamirealingare nge a Moses ile patorong, tomo nge Parisire o thopolrum senu nge a Jisas, eneke o kath ia tepun e ako aro o teltun ia nge tova ve i pamimi toko nge nang rialonga, akennga i leklek lale. \v 8 Aveto Jisas ilemi mire nge olemi, mako i ria toko meni morungrunga aken ma i ria i ve, “Wong mita mo espot a mukaling me.” Mako toko aken i mita ma i espot a mukaling. \p \v 9 Ma Jisas i ria areko o thopolrum i, ma i ria or ve, “Tho sis ako ve, tho nina tel thomu, aro te oma uneke nge nang rialonga ako i panes ler patorong, aro te oma omaing sivenga, eve aro te oma omaing kerenga? Naro te pamimi toko nge, eve aro te pakerenga toko nge?” \p \v 10 Na Jisas i theu thea a toko alavusnga nge, lamako i ria toko aken ve, “Pavengvengpot menum mo menum savelvelu.” Ma i oma i ranga ve ako Jisas i ria i nge, mako imeni i sivenga werer sele. \v 11 Aveto Parisire olemi kling rintet nge i, ma osivenga o ria pel ve, “Aro te oma vava nge a Jisas?” \s1 Jisas i paateal nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini. \r (Matiu 10:2-4; Mak 3:16-19; Pakeke 1:13) \p \v 12 Nge nang omole ako Jisas i espot ma i esa a tete mo i nong a God nge. Ma i mosal inga nongong nge pemlik lollonga aken makola rulpopou. \v 13 Ma nang i toa ol me, ma i leng ile wainlangaere a i nge me. Ma i ateal or mule pa omole pothoi or aini a or nge mo o velpol ini ile pakekere, ako o apet or ini aposelre. \v 14 Ma oion vene: Na omole ini a Saimon, na Jisas i sungu mun iion aininga a Pita. Na Andru ako ini a Saimon itein. Na Jems na Jon na Pilip na Bartolomiu. \v 15 Na Matiu na Tomas na Jems ako ini a Alpius itun, na Saimon ako i voth a toko avlung ako o apet i ve ini a Selot.\f + \fr 6:15 \ft Selot i mirenga ako ve, i voth e toko avlung ako o sis ve aro o pun tomo nge Romre ole gavman mo osivenga o theal ol or.\f* \v 16 Na Judas ako ini a Jems itun. Na Judas Iskariot ako aro panen i sungu a Jisas a ngarangre omeni. \s1 Jisas i pamimi werer toko na seng pulua. \r (Matiu 4:23-25) \p \v 17 Ma Jisas ome ile pakeke areken, o esu a tete me. Ma o esu ma o mitu a pen vovovnga. Na ile wainlangaere pulua ako ru o voth mun. Ma tokokoe pulua ako ini Judia angare na pelie ini Jerusalem angare na pelie ako o es telek a thev epee ako a Tair ome a Saidon, o voth mun. \v 18 Ma o es ako me ve aro o nongpol ile riong naro i pamimi werer or nge oa ni multhanging. Na toko na sengre ako tamata kerengare o voth a or nge, o es mun a i nge ma i wistetpot tamata kerengare a or nge. \v 19 Ma toko alavusnga o tongporum ako aro o vugiro i, eneke ile engenging aolonga i eso e areko o vugiro i, mako o senu werer. \s1 Jisas i ri nge sapaseong na lemi kerereong. \r (Matiu 5:3-12) \p \v 20 Ma Jisas i the a ile wainlangaere nge, na i ria ve, \q1 “Sapase thomu toko le ur avelengare, \q2 eneke God i theal thomu na ini lomu Nepes lale. \q1 \v 21 Sapase thomu tokokoe areko o men mesi ponange, \q2 eneke panen aro God i sung ur elonga a thomu nge, \q3 naro osa pup ol. \q2 Sapase thomu tokokoe areko o tang ponange, \q2 eneke panen aro thomu o ngenge sise ol. \q1 \v 22 Sapase thomu tova ve, \q2 tokokoere aro oni silal thomu \q2 na okime lelal thomu, \q2 na o voltet thomu, \q2 na o apet tangatun iomu, \q2 na o oma venen aken, \q3 eneke thomu o panes a Toko Pomnga Itun. \p \v 23 “Na nge nang ako aro o oma venen aken nge thomu, aro lomumu i ngo sivenga rintet nge, na lomumu aro i ngo pis. Eneke God aro i olal i a thomu nge, nge sungong a urvet ako ro a Pen a Urvet. Naro o oma vene ake a thomu nge, eneke nomenga otiteviere o oma mun re venen aken nge a God ile riong elngare. \v 24 Aveto \q1 “Patong thomu toko le urngare, \q3 na panen marati aro thomu o el ol kerengaing, \q2 eneke thomu o el mimiong sivenga lale. \q1 \v 25 Patong thomu tokokoe areko o an na osa pup ponange, \q2 eneke panen aro thomu o men mesi. \q2 Patong thomu tokokoe areko thomu o ngenge sise nge thomu ponange, \q2 eneke panen aro thomu o tang \q3 na thekumu einga aro i lel. \q1 \v 26 Patong thomu tokokoe areko, toko alavusnga o paesa iomu roro, \q2 eneke nomenga otiteviere o oma mun vene aken \q3 nge riong elnga le apaltetongare.” \s1 Vothung ako ar sagu ler ngarangre. \r (Matiu 5:39-42) \p \v 27 Na Jisas i ria or vene: “Aveto tho ria thomu areko o nongpol lek riong. Aro omu sagu lomu ngarangre. Naro thomu o oma vothung sivenga nge areko oni silal thomu. \v 28 Naro thomu o ria God mo aro i oma senu nge tokokoe areko o oma tungtang nge thomu. Naro thomu o nong a God nge, nge tokokoe areko o ri tangatun e thomu. \v 29 Na aro ve toko e i so wom pun, aro eksing mun wom pun epee mo i so mun i. Na aro ve toko e i elteta lom seltun, ong mothong tova pamumutal i nge i, tova ve i elteta mun lom tekruk. \v 30 Na aro ve toko e i nong ur e a wong nge, aro o sungu inga a i nge. Na aro ve toko e i ela lom ur e, o mothong tova nin werer mun i nge. \v 31 Na vothung ako wong sis ve aro tokokoere o oma i a wong nge, aro wong oma inga vothung aken a or nge. \p \v 32 Na aro ve omu sagu inga tokokoe areko oa sagu thomu, aro o paesa iomu nge vothung aken avele. Eneke tokokoe areko ole vothung kerenga, oa sagu mun tokokoe areko oa sagu mun or. \v 33 Na aro ve thomu o oma vothung sivenga inga nge tokokoe areko o oma vothung sivenga nge thomu, aro o paesa iomu nge vothung aken avele. Eneke tokokoe areko o oma vothung kerenga or mun o oma mun venen aken. \v 34 Na aro ve thomu o sungu inga thangaroong nge areko lomumu ve aro o olal werer i, aro o paesa iomu nge vothung aken avele, eneke tokokoe areko o oma vothung kerenga o sung mun thangaroong nge tokokoe areko o oma vothung kerenga mo aro o el werer mun oa thangaroong aken. \v 35 Aveto thomu, aro omu sagu lomu ngarangre. Naro thomu o oma vothung sivenga a or nge. Naro thomu o sungu thangaroong a or nge. Naro thomu o mothong tova lomumu ve aro o olal werer i. Na aro ve thomu o oma venen aken, God aro i olal i a thomu nge, nge sungong a urvet. Naro thomu o velpol ini a God, ako i aolonga rintet, itutunre. Eneke i oma vothung sivenga mun nge tokokoe areko o ri sivengaing a i nge avele, na nge areko ole vothung kerenga. \v 36 Aro thomu o themosal tokokoere ranga ve ako Titemer i themosal tokokoere.” \s1 Thomu o mothong tova o avrum toko relnga pelie ole vothung ako i sivenga eve i kerenga. \r (Matiu 7:1-5) \p \v 37 Ma Jisas i ria mun ve, “Na aro ve thomu o avrum toko ile vothung avele, aro God i avrum mun lomu vothung avele. Na aro ve thomu o paomelal toko avele, aro God i paomelal mun thomu avele. Na aro ve lomumu simikal tokokoere ole vothung kerenga, aro God ilemi simikal mun lomu vothung kerenga. \v 38 Aro ve thomu o sung menumu a tokokoere nge, aro God i olal mun sungong aken a thomu nge. Na ile sungong aro i mengmeng avele, aro i vual taktak rintet na i pavurvur aro o mit roal i avele. Sungong ako ong sung i a tokokoere nge, aro God i sung mun i a ong nge, ranga ve ako ong sung i a tokokoere nge.” \p \v 39 Ma Jisas i sung mun riong agelalnga omole a or nge ve, “I pavurvur aro theki prosnga e aro i wol rum theki prosnga e, kene avele, aro vene mo or paini o matu a vol lemi. \v 40 Na wain ako i men nge pamirealing i pavurvur aro i aolo leltun ile pamirealinga avele. Aveto aro ve i pavus senu ile pamirealing kena aro i velpol, mo i ranga ve ini mun i ile pamirealinga. \p \v 41 “Na mothong tova wong thepol won amum i voth a teum itheki, aveto ong kene ong thopol tel wong avele ako won epee i ngo sopal thekum. \v 42 Na aro ve wong thepol won epee aken avele, ong mothong tova ong ria teum ve, ‘Teik, aro tho eltetpot won amum atiken i ngo a thekum.’ Wong ini pokononga. Aveto i sivenga ako ong eltetpot tel won epee aken ru i ngo sopal thekum, lamo aro wong the senu, moro aken wong eltetpot won amum ako i ngo a teum itheki.” \s1 Won kerenga aro imonnga i kerenga mun. \r (Matiu 7:16-20) \p \v 43 Na Jisas i ria mun ve, “Won sivenga i pavurvur aro imonnga i kerenga avele. Ranga ve mun i ako won kerenga i pavurvur aro imonnga i sivenga avele. \v 44 Na tokokoere o ate won ako nge imonnga. Naro i pavurvur aro wong vurpot pupos monnga a we wopuponga nge, kene avele. Na o vur vain monnga a we wopuponga nge avele. \v 45 Na toko sivenga i paespot ur sivenga ako i voth a ilemi. Na toko kerenga mun i paespot ur kerenga ako i voth a ilemi. Eneke toko iwo i ripot vengveng ur ako i voth a ilemi.” \s1 Riong agelalnga nge toko or aini ako or ini vel omangare. \r (Matiu 7:24-27) \p \v 46 Na Jisas i ria mun ve, “I vova ake thomu o apet tho ve Toko Pomnga, Toko Pomnga, aveto thomu o panes lek riong avele, e? \v 47 Na aro ve toko i es a tho nge me, na i nongpol lek riong na i panes i, moro aken aro tho ria thomu nge toko aken ile vothung. \v 48 Na toko aken i ranga ve ini toko ako i ri ve aro i ari vel. Na a mukaling i to vol lukulukunga, ako i esu a ulue lemi. Lamako i aria vel nge roro, ma thei awonga aolonga i velpol ma i es a vel aken nge ma i tik i, ma vel aken i vulpesa vet avele, eneke toko aken i ari vel sivenga ako i engeng. \v 49 Aveto toko ako i nongpol lek riong na i panes i avele, i ranga ve ini toko ako i aria vel, na i men polpola inga a ulue nge. A ur e avele na thei awonga i velpol ma i opthesa vel aken, ma i matu, mako i kerenga selele.” \c 7 \s1 Jisas i pasenu werer Rom a punongare ole mukalinga ile umonga. \r (Matiu 8:5-13) \p \v 1 Ma Jisas i patoral vus toko na sengre nge ur areken. Lamako i eso a rem a Kaperneam. \v 2 Na punongare ole mukalinga ako ini toko Rom i voth, ma ile toko umonga omole ako ia sagu rintet i, ini multhang ma i toth ol ako aro i rin. \v 3 Ma punongare ole mukalinga aken i nongpola ako Jisas i voth a Kaperneam. Mako i pake Judare oa pompomere mo o ria i mo i es a i nge la, mo aro i pasenu werer ile umonga aken. \v 4 Ma o velpol a Jisas nge ma o nong engeng a i nge. Ma o ri ve, “Na mukalinga aken ini toko sivenga na i pavurvur ako aro wong opoesal i, \v 5 eneke ia sagu it Judare. Mako ranga ve i aria ler lotuonga a vel.” \v 6 Lamako Jisas i es tomo nge or la. \p Lama nge ako i totho ol a vel aken nge, ma punongare ole mukalinga aken i pakepot ithangangaere, mo o el riong a Jisas nge la ve, “Toko Pomnga, wong mothong tova sabrepal wong nge esoong a lek vel lemi, eneke tho ini toko sivenga avele. \v 7 Na e mun e ako tho pavurvur aro tho es a wong nge wot avele, aveto aro wong ria inga, naro lek umonga aro i sivenga werer. \v 8 Na tho ri vene ake, eneke tho voth mun a tokokoe pelie osa thewo. Na tho mun, punonga pelie ako o voth a sek thewo. Na aro ve tho ria toko e ve, ‘Wong es la.’ Aro i es la. Na aro ve, tho ria toko e ve, ‘Wong es me.’ Aro i es me. Na aro ve tho ria lek toko umonga ve, ‘Wong oma omaing ake.’ Aro i oma i.” \p \v 9 Ma Jisas i nongpol riong aken ma i kukuk rintet nge. Ma i eksinga ma i ria toko na seng pulua ako ru o panes i ve, “Na tho ria thomu, tho thopol toko Juda e avele ako ile lemioong i aolonga ranga ve ini toko ake.” \v 10 Na tokokoe areko punongare ole mukalinga i pake or, o lo werer a ile vel la, ma o thopol ako Jisas i pasenu werer ile umonga aken lale. \s1 Jisas i palos werera kulpo ako i rin. \p \v 11 Na palolou tie, lamako Jisas i es nge rem pomnga a Nain. Na ile wainlangaere tomo nge toko na seng pulua ako o es tomo nge i la. \v 12 Na ako i velpola ol a rem pomnga aken a lok thekia. Ma o thepol tokokoe pelie ako o potun vung ma o espot me. Na kulpo aken ru i rin lale, i re inga ako ini seng basu aken itun. Na toko na seng puluanga ako ru nge rem pomnga aken, o es tomo nge seng basu aken. \v 13 Ma Toko Pomnga i thepol seng basu aken, ma ilemi esal rintet i. Ma i ria i ve, “Wong mothong tanging.” \p \v 14 Ma i es totho la, ma i krima ring ako ru o potun vung aken nge. Ma tokokoe areko ru o potun i, o mitu. Ma Jisas i ria ve, “Wong kulpo ake, tho ria wong, ong losa.” \v 15 A ur e avele, na vung aken i mimi werera, mako i mena ol, ma i patea ol leng lenging, mako i voth tomo werer ol a inina nge. \p \v 16 Ma tokokoere o kukuk na o risea God. Na o ri ve, “God ile riong elnga aolonga e ake i velpol a it nge lale. Na God i velpol lale ako aro i opoal ile tokokoere.” \v 17 Ma Jisas ile omaing aken i kima ol a pen elonga, ako ru a epee a Judia, na a rem mun pelie ako o voth tothal i. \s1 Jon ako ini toko paninuonga i voth a mang a midenga, mako i pake ile wainlanga or aini a Jisas nge la. \r (Matiu 11:2-19) \p \v 18 Ma Jon ile wainlangaere o ria i, nge ur alavusnga ako Jisas i oma i. Ma Jon i lenga ile wainlanga or aini, \v 19 ma i pake or paini a Toko Pomnga nge mo o nina i ve, “Wong re ake ini toko ako God i ateal wong ve aro ong es me, eve them thealal ake ini toko relnga, e?” \p \v 20 Lamako o velpol a Jisas nge, ma or paini o ria i ve, “Jon ako ini toko paninuonga i pake them paini a wong nge me, ma i sis ako ve, i nina wong ve, ‘Wong re ake ini toko ako God i ateal wong ve aro ong es me, eve them thealal ake ini toko relnga, e?’” \p \v 21 Na nge nang aken Jisas i pamimi werer toko na seng puluanga ako ni multhanging kerenga i voth a or nge. Na i wistetpot tamata kerengare ako o voth a or nge. Na toko theki prosnga pulua ako i vles otheki ma o the werer mun. \v 22 Mako Jisas i olal werer a Jon ile wainlanga or aini aken ole riong ve, “Naro thomu paini o lo werer mo o ria Jon, nge ur alavusnga ako thomu paini o thepol i na o nongpol i. Ako ranga ve theki prosngare o the werer, na toko eve lilngare o senu werer, na tokokoe areko putput i voth a oni peti, oni peti i riri werer, na tokokoe areko otelnga gut o nongpol werer, na tokokoe areko o rin lale, o mimi werer mun. Na toko le ur avelengare, o nongpol Panongpolong Sivenga. \v 23 Na sapase tokokoe areko o thepol lek omaing na ole lemioong i matu avele.” \p \v 24 Na Jon ile pakekere o lo werer lale, lamako Jisas i patea ile riong nge a Jon a tokokoere nge, ma i ria or ve, “Nge wop lemi aton thomu o es a Jon nge a pen polpolnga la, na thomu o es la mo o thepol uneke, e? Thomu o es la mo o thepol inga pilil ako thue i thuu thua i? Avele. \v 25 Na thomu o es la mo o thepol uneke, e? Thomu o es la mo o thepol toko i teun tekruk sivesivengare? Avele, tokokoe areko oa malmaling i vene aken na ole ur elonga pom o voth inga ako ro a nepesre ole velre. \v 26 Na thomu o es la mo o thepol uneke, e? Thomu o es la mo o thepol a God ile riong elnga omole, e? I re aken, na tho ria thomu, ina God ile riong elnga aken i aolo leltun a God ile riong elnga alavusnga. \v 27 Na Jon ini toko aton ru nomenga God ile erere i ri nge vene: \q1 ‘God i ri vene: \q2 Aro tho pake lek pakeke \q2 mo i mukal tel nge wong. \q2 Naro i monsi nge lom sovengalo.’ \rq Malakai 3:1\rq* \p \v 28 Na tho ria thomu, Jon ile panongpolong i aolonga nge toko alavusnga ake ru a ulue ole panongpolong, aveto toko ako i posnga rintet nge areko o voth a God ile menong e nepes, toko aken ile panongpolong, i aolonga nge a Jon ile panongpolong.” \p \v 29 Na toko na seng tomo nge umtun elngare, or alavusnga o nongpol riong aken ma o ri ve, “God ile sovengalo kene i vengveng rintet.” Na o ri venen aken, eneke o panes a God ile sovengalo, ako o el paninuong a Jon nge lale. \v 30 Aveto Parisire na pamirealingare nge a Moses ile patorong, o el paninuong a Jon nge avele, mako ranga ve okime lelpot sovengalo ako God i pathengal i a or nge lale. \p \v 31 Na Jisas i ria mun ve, “Na aro ve tho patongrum toko na seng ake ru nge wop lemi ake ole vothung, aro tho oma i nge riong agelalnga le vanga ol, e? Na o ranga ve ini toko le vanga, e? \v 32 O ranga ve ini wainlangare ako o arongrong nge pen ako ini pathunonga. Na wainlanga avlung relnga areko ru o leng a or ve, \q1 ‘Them vo lemi sivengaing a voing a thomu nge, \q2 aveto thomu o ri ve numu plong nge sesing, \q3 eneke lomumu kerere. \q2 Mako them vo voing ako o voal rinongare nge, \q2 aveto thomu o ri ve numu plong mun nge ngilelong, \q3 eneke lomumu sivenga.’ \p \v 33 Na thomu o venen aken, eneke Jon ako ini toko paninuonga i velpol, ma i an bret avele na i thin mun vain avele, aveto thomu o ri ve, ‘Tamata kerenga i voth a i nge.’ \v 34 Lamako Toko Pomnga Itun i velpol, ma i an na i thin, aveto thomu o ri ve, ‘O thopol toko aken! Ini toko ako i an rinrin na i thin rinrin vain. Na ini umtun elngare tomo nge toko le vothung kerengare othanga.’ \v 35 Aveto toko na seng areko o panes vengveng a God ile mire, ole vothung i pathengal it ako ve, o panes a God ile mire ako i vengveng, aveto lomu vothung aken i pathengal it ako ve, thomu o panes toko ulue angare ole mire.” \s1 Jisas i voth a Saimon ile vel ako ini Parisi. \p \v 36 Ma ine Parisi omole i nongpoo a Jisas mo i an tomo nge i, ma Jisas i eso a ile vel la ma i menu ma i an. \v 37 Ma seng omole ako i oma vothung kerenga i voth nge rem pomnga aken, ma i nongpol ako Jisas i an a Parisi aken ile vel, mako seng aken i ela botol sivenga ako o oma i nge anral ako sanda i voth nge, na i una vro rintet ma i es tomo nge i la. \v 38 Ma i es la ma i mitu a Jisas ikime totho ako ru a ieve tepun, na i tang ma i papis a Jisas ieve nge itheki einga, ma i girtet i nge isivenga ipounga thoi. Na i angongoal a Jisas ieve, na i ela sanda aken ma i taul i a Jisas ieve. \p \v 39 Ma Parisi aken ru i nongpoo a Jisas, i thopol i, ma ilemi ako ve, “Aro ve toko ake ini a God ile riong elnga nunganga, aro ilemi mire nge seng aken ru i vugir i, ini seng ako i oma vothung kerenga pulua.” \p \v 40 Ma Jisas ilemi mire nge toko aken ilemi, ma i ria i ve, “Saimon, lek riong omole ake ru i voth, ako aro tho ria wong nge.” \p Ma Saimon i ria ve, “Pamirealinga, i sivenga ako aro ong ria tho nge.” \p \v 41 Ma Jisas i ria i ve, “Na toko or aini ako oa thangaroong nge umtun a toko ako ini umtun sunga. Ma omole ako ia thangaroong or 5,000\f + \fr 7:41 \ft Grik 500 Denarius.\f* Kina, na toko aininga ia thangaroong i pavurvur inga nge 500\f + \fr 7:41 \ft Grik 50 Denarius.\f* Kina. \v 42 Na or paini o pavurvur aro o olal werer oa thangaroong areken avele. Mako toko aken i ria or paini ve, ‘Aro thomu o mothong tova olal werer omu thangaroong nge umtun areken.’ Na lomum vava? Or paini aken, kathnga aro ia sagu rintet i?” \p \v 43 Ma Saimon i olal ile riong ve, “Lemik ako ve, ini toko ako ru ia thangaroong kene i aolonga, ma toko aken i ria ve aro i mothong ol olalnga.” \p Ma Jisas i ria ve, “Lom riong aken i nunganga.” \v 44 Ma Jisas itheki lel a seng aken nge, na i ria Saimon nge ve, “Wong thepol seng ake? Na tho eso a lom vel lemi, na wong theal senu tho avele, ranga ve ako wong sung thei avele ako aro ini evek pautnga, aveto seng ake, kene i paut evek nge isivenga itheki einga. Na i girtet evek nge isivenga ipounga thoi. \v 45 Na wong nongpoo tho, aveto ong papomnga tho avele, ako ranga ve wong angongoal tho avele, aveto ako tho eso nge me, na seng ake i mosal inga ako ini evek angongoalnga. \v 46 Na wong taul poungek avele, aveto seng ake i taul evek nge sanda. \v 47 Na tho ria wong ve, seng ake kene ia sagu rintet tho na i pathengal i ako ve, God ilemi simikal ile vothung kerenga puluanga aken lale. Aveto toko ako ile vothung kerengare i pospos, ma God ilemi simikal i, aken ile asaguong i pospos mun inga.” \p \v 48 Ma Jisas i ria seng aken ve, “Tho ria wong, God ilemi simikal lom vothung kerenga lale.” \p \v 49 Na tokokoe areko ru o men tomo nge i ma o an, o nongpol riong aken ma o ri ol pel a osivenga nge ve, “Toko ake ini ao, ako i ri ve God ilemi simikal lom vothung kerenga lale, e?” \p \v 50 Na Jisas i ria seng aken ve, “Na lom lemioong inga ako i pamimi wong, nge a God ile paomelaling lale. Na wong es na lomum i ngo pis.” \c 8 \s1 Seng pelie ako o panes a Jisas ma o es tomo nge i. \p \v 1 Na nge kimenga mun e ako, Jisas i esu esa mun a rem pomngare na rumremre nge, na i panongpol nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes. Na ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aton o es tomo mun nge i. \v 2 Na seng pelie ako nomenga Jisas i wistetpot tamata kerenga a or nge, na pelie i pamimi or nge ni multhanging, ako o es tomo nge i. Na omole ako ini a Maria Makdala anga. Na nomenga Jisas i wistetpot tamata kerenga or limai a i nge. \v 3 Na Kusa ako ini thealinga nge a Herot ile vel iewo sengenga ako iion a Joana, ome a Susana na seng mun pelie ako o es tomo mun nge a Jisas. Ma ine seng areken o sung ole ur elonga mo ako o opoal a Jisas tomo nge ile wainlangaere. \s1 Jisas i oma riong agelalnga nge toko ako i o wit monnga a ometa. \r (Matiu 13:2-9; Mak 4:1-9) \p \v 4 Ma toko na seng pulua a rem pomnga elonga o velpol a Jisas nge. Ma toko na seng pulua rintet o pathun a i nge. Na Jisas i oma riong agelalnga a or nge ve, \v 5 “Na toko omole ako i es mo i ul vathar wit monnga a ia ometa. Ma i es na i ul vathar i, ma pelie o matmatu a sovengalo, ma tokokoere o tepetuntun i na menre o koktet i, ma o an i. \v 6 Na wit monnga pelie ako o matmatu a wop ako ini um pipo ma wit monnga areken o metaploa, aveto o menine, mako o rin rin, eneke o metaploa a ulue ako thei nge avele. \v 7 Na wit monnga pelie ako o matmatu a kiki lemimi, ma kiki areken o plo tomoa nge or, ma o otuntun or. \v 8 Na wit monnga pelie ako o matmatu a ulue sivenga, ma o plo senu, ma o mon ma omonnga pulua. Ma or omole omole omonnga or mule pa mule nge or alavusnga.” Ma Jisas i oma riong agelalnga aken ma i vus, mako i pator mun or nge ve, “Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.” \s1 Jisas i ritet riong agelalnga ako nge wit monnga mirenga a ile wainlangaere nge. \r (Matiu 13:10-23; Mak 4:10-20) \p \v 9 Ma Jisas ile wainlangaere o nina i nge riong agelalnga aken mirenga. \v 10 Ma i ria or ve, “Na God i ri ve, i sivenga ako aro tho panine lomumu nge riong ako i ngo kine, nge a God ile menong e nepes, aveto tho panine toko na sengre olemi avele, mako tho ria or, nge riong ako i ngo kine, nge riong agelalnga inga mo aro Aisaia ile riong aro i velpol nunganga na ile riong i vene: \q1 ‘Aro o nak theu theaing, \q2 aveto aro o thepol senu i avele. \q2 Naro o ta senu otelnga, \q2 aveto aro olemi mire nge mirenga avele.’” \rq Aisaia 6:9\rq* \p \v 11 Ma Jisas i ria ve, “Riong agelalnga aken mirenga i vene: Ine wit monnga ake i paateal ako ini a God ile riong. \v 12 Na ine wit monnga pelie ako o matmatu a sovengalo, ma o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong, aveto Satan i es ma i eltetpot riong aken a or nge. Mako o pavurvur aro olemio ol nge avele, aken aro God i pamimi or avele. \v 13 Na wit monnga pelie ako o matmatu nge wop ako ini um pipo, ma o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong na o el i ma olemi sivenga nge, aveto riong aken i teu avele a oopo lemi, mako ole lemioong i voth palolo vet avele. Na nge nang ako tongporumong i es a or nge ma o matu selele. \v 14 Na wit monnga pelie ako o matmatu a kiki lemimi, ma o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong, aveto palolo avele na vothung ulue anga i velpoltun or, ranga ve olemio ol nge ur elonga na umtun na lemi sivengaing. Na ur areken i pasisal werer ole lemioong a God nge, ma o ranga ve ini wit monnga ako i vunvun avele. \v 15 Na wit monnga areko o matmatu a ulue sivenga, o ranga ve ini toko na seng areko olemi i nine na o nongpol a God ile riong, na o krim senu i. Na i ngo thau a oopo lemi na o nongal i na o mit engeng, ranga ve ini wit ako i mit engeng, na omonnga i voth.” \s1 God ile riong i ranga ve ini the lalainga ako o pamona i roro mo tokokoere o thepol i. \p \v 16 Ma Jisas i ria mun or ve, “Na aro ve toko e i pasise the lalainga, i mothong tova i pasopalu i nge alal, na i mothong mun tova i pango kineu i a ring thewo. Avele, aro o pamona i roro, na aro ve tokokoe o eso a vel lemi, aro o thepol inga the lalainga aken. \v 17 Eneke panongpolong nge a God ile menong e nepes i ngo kine nomenga, aveto panen aro i ngo pat a lalanga. Na ur areko tokokoere olemi mire nge avele, panen aro i ngo patu mo toko alavusnga aro olemi mire nge. \v 18 Maken aro thomu o naktet thomu mo o nongpol senu riong, eneke aro ve toko e i krim engeng a God ile riong, aro God i sungu mun mire pom a i nge, nge ile riong. Na aro ve toko e i nongal a God ile riong avele, mire ako ilemi ve i voth a i nge, God aro i eltet werer i a i nge.” \s1 Areko o nongal a Jisas ile riong, ini ilengare. \r (Matiu 12:46-50; Mak 3:31-35) \p \v 19 Ma nge nang aken Jisas inina ome ititeinre o es a i nge mo o thepol i, aveto toko na seng pulua ako ru o mit kalual i ma o pavurvur aro o eso a i nge avele. \v 20 Ma toko omole ako i ria Jisas ve, “Ninom ome titeumre or ako ru o mit a lalanga, ma o ri ve aro o thepol wong.” \p \v 21 Aveto i ria or ve, “Na tokokoe areko o nongpol a God ile riong mo o panes i, or re aken ini ok ninaere na titeikre.” \s1 Jisas i akrisal thue, mako thei i ngo thau. \r (Matiu 8:23-27; Mak 4:36-41) \p \v 22 Ma nge nang omole ako Jisas i ro a wok nge tomo nge ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Aro te mon a thei a pamonlel wo epee.” Mako o patea ol moning. \v 23 Ma o mon makola Jisas i nokolkol a wok lemi. Ma palolo avele na thue aolonga i mita telek a thei stha nge anga me. Ma thei i limteto a wok lemi ma pa omole re ako aro o vlu. \p \v 24 Mako o pavurpola a Jisas, ma o ri ve, “Toko Pomnga, Toko Pomnga, toth re ake aro te rin.” \p Ma Jisas i losa ma i akrisal thue na thei le lolikong, ma thue ome thei le lolikong o poreng na thei i ngo thau ol. \v 25 Ma i nina or ve, “I vava, lomu lemioong i voth a kath?” \p Ma o kukuk na o ngeip na o ria ol pel ve, “Na toko ake ini ao ake i akrisal thue na thei le lolikong ma o nongal inga ile riong, e?” \s1 Jisas i wistetpot tamata kerenga a toko omole nge. \r (Matiu 8:28-34; Mak 5:1-20) \p \v 26 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o mon, makola o velpol a epee a Gerasa, wop aken ini Judare ole avele. Na pen epee aken i voth a thei a pamonlel wo epee na pen epee a Galili i voth a wo epee. \v 27 Lamako Jisas i ru a wok nge ma i mitu a thei wopo, na toko omole ako nge pen epee aken i es ma i velpol a i nge. Na tamata kerenga pelie ako o voth a toko aken nge. Na nomenga vet ako me, i ne vet teunong e avele na i lila inga. Na i voth nge vel e avele, i voth inga ako a vuvepun a silkep. \v 28-29 Na nge nang pulua tamata kerengare o rero toko aken. Na nomenga tokokoere o tongporum imitroalnga, na o kin ieve na imeni nge sen, na mit tetalongare o theal tetal i, aveto i uriro ur alavusnga areken. Ma tamata kerengare o paes i a pen polpolnga ako toko e i voth nge avele. Ma toko aken i thepol a Jisas. Na Jisas i ria i ve, “Thomu tamata kerengare o lopot a toko aken nge.” Ma toko aken i wal na i matu toth a Jisas ieve tepun, na i presa viringa ve, “Jisas, wong ini a God ako i aolonga rintet kene Itun. Na lom neke i voth a tho nge? Na tho nong ong ve mothong tova pakerenga tho.” \p \v 30 Ma Jisas i nina i ve, “Iom anga?” \p Ma i olal ile riong ve, “Iok a Pulua.” Eneke tamata kerenga pulua o voth a i nge. \v 31 Ma tamata kerenga areken o tangoso a Jisas nge ve, i mothong tova i pakeu or a paomelalinga a pen. \p \v 32 Na kie avlung ako o an toth a pen sa thewo. Ma tamata kerengare o nong engeng a Jisas nge ve, “Aro ong pakeo inga them mo them rero inga a kiere nge.” Mako Jisas i pakepot or, ma o es. \v 33 Lamako tamata kerenga areken o lopot a toko aken nge ma o rero kie areken. Ma kie areken o thou thou a ruprup, makola o matu a thei a pamonlel lemi ma o vlu, mako ini ole rinong. \p \v 34 Ma kie thealngare o thepol ur aken ako i velpol, mako o lo ma o pakima ol ur aken a rem pomnga na nge pen elonga areko o toth nge rem pomnga aken. \v 35 Mako toko na sengre o es mo o thopol ur nekenga ako i velpol. Ma o velpol a Jisas nge, ma o thepol toko ako tamata kerengare o lopot a i nge ako i men a Jisas ieve tepun na i teunu ol teunong na ilemi nineu ol, mako o ngeip nge. \v 36 Ma tokokoe areko o thepol ur areko i velpol, o rurumpot i a toko na sengre nge, nge ur ako Jisas i oma i, ako i pamimi toko ako nomenga tamata kerengare o voth a i nge. \v 37 Lamako toko na seng areko ru a pen epee a Gerasa, o ri engeng nge a Jisas ve, aro i lo lelpot or, eneke o ngeip rintet nge i. Mako Jisas i ro a wok nge mo aro i lo werer. \p \v 38 Na toko aken ru tamata kerengare o lopot a i nge, i tangoso a Jisas nge ve, “Aro tho panes wong!” Aveto Jisas i pake werer i, na i ria i ve, \v 39 “Wong es werer a lom rebo, na wong es mo wong panongpol toko na sengre nge ur alavusnga areko God i oma i a wong nge.” Mako toko aken i es ol, ma i panongpol riong a toko na seng alavusnga a ile pen. Ma i ri nge ur alavusnga areko Jisas i oma i a i nge lale. \s1 Jisas i pamimia seng or aini. \r (Matiu 9:18-26; Mak 5:22-43) \p \v 40 Lamako Jisas i mon werer a thei a pamonlel wo epee. Ma toko na seng olemi sivenga nge ile velpoling, eneke or alavusnga o men tetal re ako ini i. \v 41 Na toko omole ako i velpol, iion a Jairus. Na ini Judare ole lotu a mukalinga e. Ma i es la ma i koru ieve na ipo tiru totho ako ru a Jisas ieve tepun. Ma i tangoso a Jisas nge ve aro i es tomo nge i a ile vel la. \v 42 Eneke itun omole inga ako ini seng i toth re ako aro i rin. Na ia tovu po or mule pa omole pothoi or aini. \p Mako Jisas i es ol la. Ma toko na seng pulua ako o es tomo nge i ma o mumrongtuno i. \v 43 Mako seng omole ako i voth tomo nge or, na sengre oa ni multhanging ako o thopol ngov i pesrou a i nge avele. Ma i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or aini. Na toko e avele i pavurvur ako aro i pavus ia ni multhanging aken. \v 44 Na seng aken i es ma i mito a Jisas ikime, ma i vugiro a Jisas ia teunong ongepo. Na a ur e avele, nako ia ni multhanging aken i vus. \p \v 45 Mako Jisas i nina ve, “Anga i vugir tho?” \p Aveto or alavusnga o lela. Mako Pita i ria ve, “Toko Pomnga, pulua pomnga ake o mumrongtun ong.” \p \v 46 Aveto Jisas i ria ve, “Toko omole i vugir tho, lemik mire ako engenging pelie i espot a tho nge lale.” \p \v 47 Mako seng aken i thopol i ako i pavurvur ako aro i mit kine avele, ma sawir i, mako i espot ma i koru ieve a Jisas ieve tepun. Ma i pamilempot a tokokoere otheki nge tepun ako i vugiro i ma i ria ve, “A ur e avele, nako nik multhanga aton i vus.” \v 48 Ma Jisas i ria i ve, “Luk, ong mimi re lale aken, eneke lomumo ve, tho pavurvur ako aro tho pamimi ong. Na ong es la na opom lemi aro i vual nge a God ile lemi moring.” \p \v 49 Ma rongan Jisas i ri, na toko omole ako i plosa a Jairus ile vel ma i velpol, ma i ria Jairus ve, “Mothong tova kenkeno ol nge pamirealinga aken, eneke tum kene i rin lale.” \p \v 50 Ma Jisas i nongpola riong aken, ma i ria Jairus ve, “Mothong tova wong ngeip, lomumo inga nge tho naro tum aro i mimi werer.” \p \v 51-53 Na Jisas i velpola ol a Jairus ile vel. Na toko na seng alavusnga ako ru o voth a vel aken ma o tang ma o walal nge wain aken. Aveto Jisas i ria or ve, “Thomu o mothong tova o tang. Wain atiken i rin avele, i nokolkol aken.” \p Na tokokoere o nongpol riong aken ma o ngenge lital i, eneke olemi mire ako ve, wainlanga atiken i rin lale. Aveto Jisas i wenalo toko na seng e avele ako aro i es tomoo nge i a vel lemi la. Aveto i wolo inga ako ini a Pita na Jems na Jon na wain aken inina ome itema, or inga ako o es tomoo nge i. \v 54 Na i krima wain aken imeni na i lenga i ve, “Wainlanga, losa!” \v 55 A ur e avele na wainlanga aken ioni i lo werero mun a i nge. Mako i losa, mako Jisas i ria or ve aro o sungu aning pelie a i nge mo i an i. \v 56 Ma itema ome inina o kukuk rintet nge, aveto Jisas i pator engeng or paini ve, “Na thomu o mothong tova o ria toko pelie nge ur ake i velpol.” \c 9 \s1 Jisas i sung omaing a ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini nge. \r (Matiu 10:9-15; Mak 6:8-11) \p \v 1 Na Jisas i leng ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini a i nge me. Ma i sungu engenging aolonga a or nge, mo ako aro o wistetpot tamata kerengare na o pamimi ni multhanging kerengare. \v 2 Na i pakepot or mo o panongpol nge a God ile menong e nepes, mo o pamimi ni multhangingare. \v 3 Ma i ria or ve, “Na thomu o mothong tova o el ur pelie nge lomu esong, ako ranga ve ini eel, na alal, na aning, na umtun. Na thomu o mothong tova o el mun lomu teunong pelie. \v 4 Na aro ve thomu o velpol a rem e, na toko i nongpoo thomu a ile vel, aro thomu o ngo inga nge vel aken, i pavurvur nge nang ako aro thomu o plos lelpot nge rem aken. \v 5 Na aro ve tokokoere o nongpoo thomu avele, aro thomu o los lelpot nge rem aken. Na o tepluspot rem aken a vuvus a evomu salemi a tokokoere otheki, mo ini ole paatealinga ako o nongal nge a God ile riong avele, mo aro ole vothung kerenga i ngo reletun a or nge.” \v 6 Lamako Jisas ile wainlanga areken o losa ma o esu esa a rumremre. Na o panongpol nge Panongpolong Sivenga na o pamimi ni multhangingare a pen elonga. \s1 Herot i nongpola a Jisas ile omaing ma ilemi ngo pelekpol nge. \r (Matiu 14:1-2; Mak 6:14-16) \p \v 7 Na Herot ako ini Galili angare ole nepes, i nongpola ur alavusnga ako i velpol ol. Ma ilemi ngo pelekpol, eneke toko pelie ako o ri ve, “Jon ako ini toko paninuonga i mimi werera a vuvepun.” \v 8 Na oa pelie ako o ri ve va ini a Elaija i velpol werer. Na oa pelie o ri mun ve, “Ava ini a God ile riong elnga nomenganga omole ako i mimi werera mun.” \v 9 Mako Herot i ri ve, “Na Jon ake tomo tho ria mo o sorotetpot ikei lale, na toko aken kene ini ol i anga ako tho nongpol omaing engenga ako i oma i, e?” Na i kath sovengalo ako aro i thepol a Jisas nge. \s1 Jisas i paan tokokoere ako oa titaling i aoselea 5,000. \r (Matiu 14:13-21; Mak 6:32-44; Jon 6:5-13) \p \v 10 Ma Jisas ile pakekere o lo werer ol, ma o ria Jisas nge ur alavusnga ako o oma i. Ma Jisas i wola or ma oenga inga ako o es a pen polpolnga ako i toth nge rem pomnga ako iion a Betsaida. \v 11 Aveto toko na seng o nongpol i ako i es lale, mako o paneso sele i, ma o velpol a i nge. Ma i nongpoo or, ma i panongpol or nge a God ile menong e nepes. Na i pamimi toko na seng areko oni multhang. \p \v 12 Na toth nge nang le sivlukong na Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken o es a i nge, ma o ria i ve, “Na i sivenga ako aro wong pakepot toko na seng a rumremre la mo aro o el aning nge, na o nokolkol nge, eneke wop ake te voth nge ini pen polpolnga.” \p \v 13 Aveto Jisas i ria or ve, “Thomu re ake aro o sungu aning a or nge.” \p Ma o olal ile riong ve, “Aveto emem aning pom avele. Na ini inga bret or lim na silang or aini. Na aning ake i pavurvur avele tova them es mo them ol pulua pomnga ake oa aning.” \v 14 Eneke totomonere inga oa titaling i mul nge 5,000. \p Ave Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Thomu o ria or mo o men nge avlung avlung mo mule pa lim nge avlung omole omole.” \v 15 Mako Jisas ile wainlangaere o ria or venen aken, lamako o menu ol. \v 16 Lamako Jisas i ela bret or lim aken, na silang or aini aken, ma ipo watha a sepsa la ma i ri sivengaing a God nge. Mako i inreku bret na i insisau silang ma i sungu i a ile wainlangaere nge, mo o sung sung ol i a toko na sengre nge. \v 17 Ma or alavusnga o an, ma osa pup. Ma oa aning uluo o patu i nge alal aolonga or mule pa omole pothoi or aini. \s1 Pita i ritet nge a Jisas ako ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. \r (Matiu 16:13-16; Mak 8:27-29) \p \v 18 Ma nge nang omole ako Jisas ienga i voth ma i nong. Na ile wainlangaere o velpoltun i. Ma i nina or ve, “Na toko na sengre o ri ve va, tho ini ao?” \p \v 19 Ma o olal ile riong ve, “Na oa pelie o ri ve, wong ini a Jon ako ini toko paninuonga. Na pelie mun o ri ve, wong ini a Elaija. Na pelie mun o ri ve, wong ini a God ile riong elnga nomenganga omole ako i mimi werera mun.” \p \v 20 Ma i nina or ve, “Na thomu kene o rivenga, tho ini ao?” \p Ma Pita i olal ile riong ve, “Wong ini toko ako God i ateal ong mo aro ong el werer ile tokokoere.” \p \v 21 Ma Jisas i ri engeng a or nge ve, o mothong tova o rimilimlem riong aken a tokokoere nge. \s1 Jisas i ritet nge ile rinong na nge ile los wereraing. \r (Matiu 16:21-28; Mak 8:31–9:1) \p \v 22 Na Jisas i ri ve, “Naro Toko Pomnga Itun aro i el sisisong puluanga. Naro Judare oa pompomere, na pris kimangare, na pamirealingare nge a Moses ile patorong, aro o pilalpot i naro o pun rin i. Naro nang or me aro i vus lamo i los werera mun a vuvepun.” \p \v 23 Ma i ria or alavusngare ve, “Na aro ve toko i sis ve i panes tho, aro i paesu i ruru na i mothong tova i panes isivenga ilemi, naro i potun isivenga ia won ngoronga nge nang elonga mo aro i panes tho. \v 24 Eneke toko ako i krim engeng isivenga ile mimiong, aken aro ile mimiong aro i penthal. Aveto toko ako i mothong isivenga ile mimiong panesnga, mo aro i panes tho, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele. \v 25 Na aro ve toko e i el ile ur elonga pulua ake ru a ulue, aveto panen nge ile rinong, aro ve ioni i kerenga, aro ile ur elonga aro i opoal i vava? \v 26 Na aro ve toko e ako ile maral nge tho na lek riong, aro Toko Pomnga Itun ile maral mun nge toko aken, tova i velpol ini nepes tomo nge ile engenging na ile tolilisong na tomo mun nge Itema na ensel riringare ole engenging and ole tolilisong mun. \v 27 Na tho ri nunganga a thomu nge, thomu pelie ake ru o mit aro thomu o rin rongan naro thomu o thopol a God ile menong e nepes aken.” \s1 Jisas ini peti i eksing rintet ma i tolilis. \r (Matiu 17:1-8; Mak 9:2-8) \p \v 28 Ma Jisas i oma riong aken, lama nang or limme i vus, ma i wola a Pita, Jems na Jon ma o esa a tete polemi la, mo aro o nong nge. \v 29 Ma i nong na itheki lemi i eksing ma i rel rintet na ia teunong i velpol ma i tolilis na i veleles rintet. \v 30 Na a ur e avele na toko or aini ako o velpoltun i ma o ri tomo nge i. E ini a Moses na e ini a Elaija. \v 31 Na or paini o velpol tomo nge a God ile tolilisong. Na or paini o ri tomo nge a Jisas nge ile rinong ako i toth aro i velpol a Jerusalem. \v 32 Na Pita ome ithangangaere otheki nong nong, mako o nokolkol. Ma o vurpol werera na o thepol a God ile tolilisong ako i velpol a Jisas nge na o thopol mun toko or aini ako o mit tomo nge i. \v 33 Na toth ol ako aro toko or aini aken o los lelpot ol nge a Jisas mo o es, na Pita i ria Jisas ve, “Pamirealinga, i sivenga ake them voth inga ake, naro them aria valvale or me, naro omole ini lom na omole ini a Moses ile na omole ini a Elaija ile.” Na Pita ilemi mire senu nge uneke ako i ri nge, kene avele. \p \v 34 Na rongan Pita i ri na songen aolonga ako i pavlestun or ma o ngeip rintet, eneke i vlestunu or. \v 35 Ma lenging ako i espot a songen aken lemi ma i ri ve, “Ake ini Tuk, ako tho ateal i lale ve aro i oma lek omaing. Naro thomu o nongal ile riong.” \v 36 Na lenging aken i vusu, lamako o thepol a Jisas ienga ako ru i mit ol. Na nge wop lemi ako Jisas rongan i mimi, ile wainlanga or me aken o ria toko e avele nge uneke ako o thepol i lale. \s1 Jisas i pamimi wainlanga ako tamata kerenga i voth a i nge. \r (Matiu 17:14-18; Mak 9:14-27) \p \v 37 Na nge erangunga ma o losa a tete aken ma o esu me. Ma toko na seng pulua ako o thepolo or. \v 38 Na toko omole ako ru nge toko avlung aken i presa ve, “Pamirealinga, tho nong wong, wong thepol tel tuk tomonnga ake, eneke tuk re inga omole ake. \v 39 Na tamata kerenga e ako i rero i nge nang elonga ma i walal kerere, ma tamata kerenga aken i rero i ma sawirwir i na ia molpe i palalas a iwo. Na i pakerenga rintet ini peti, na i lopot virial a i nge avele. \v 40 Na tho tangoso a lom wainlangaere nge ve, aro o wistetpot tamata kerenga aken, aveto o pavurvur avele.” \p \v 41 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Na thomu toko na seng ake o mimi nge wop lemi ake, lomu lemioong tie avele. Na lomu vothung i kerenga. Na tho potun lomu matheong evelelnga naro tho voth tomo e thomu palolo avele. Na penva aro lomu lemioong aro i engeng?” Na i ria wain aken itema ve, “Wol tum aken a tho nge me.” \p \v 42 Na wainlanga atiken i es toth ol a Jisas nge me, ma tamata kerenga aken i pamatu i ruru ma sawirwir rintet i, aveto Jisas i vol tamata kerenga aken, ma i pamimi werer wainlanga aken, mako i pake werer i a itema nge la. \v 43 Ma or alavusnga o kukuk rintet nge a God ile engenging aolonga aken. \s1 Jisas i ri mun paininga nge ile rinong. \r (Matiu 17:22-23; Mak 9:30-32) \p Ma toko na seng rongan olemi pelekpol nge ur alavusnga ako Jisas i oma i. Ma Jisas i ria ile wainlangaere ve, \v 44 “Naro thomu o ta senu telngomu mo o nongpol riong ake, aro o sung Toko Pomnga Itun a toko kerengare omeni.” \v 45 Aveto ile wainlangaere olemi mire nge riong aken tepun mirenga e avele. Eneke God i parong kine riong aken mirenga a or nge. Ma o ngeip nge ininnga, ako aro i ria or nge riong aken mirenga. \s1 Jisas ile wainlangaere o ser pel nge anga ako aro i mukal ole. \r (Matiu 18:1-5; Mak 9:33-37) \p \v 46 Ma nge nang omole e ako Jisas ile wainlangaere o ser pel nge ako aro oa kathnga aro i aolonga nge or. \v 47 Ma Jisas ilemi mire nge olemi, mako i wola wain atiko ma i pamitu i totho a ilo sei. \v 48 Ma i ria ile wainlangaere ve, “Na toko ako i paruru isivenga na i nongpoo wain ti e ranga ve ini wainlanga atike, eneke ilemio nge tho, akennga kene i nongpoo ako ini tho. Na toko ako i nongpoo tho, kene i nongpoo ako ini a God ako i pake tho me, eneke toko ako ilemi ve ini toko polpolnga ako ru a thomu nge, aken ini toko aolonga a God itheki.” \s1 Jisas i ri ve toko ako ini lomu ngarang avele, aken ini thongomu. \r (Mak 9:38-40) \p \v 49 Ma Jon i ria ve, “Toko Pomnga, them thepol toko e ako i wistetpot tamata kerenga nge iom, ma them rial vet i nge, eneke i voth tomo nge it avele.” \p \v 50 Aveto Jisas i ria i ve, “Na thomu o mothong tova o rial i nge, eneke toko ako ini lomu ngarang avele, aken aro ini thongomu.” \ms1 Jisas i patea ile esong a Jerusalem la, tomo nge ile wainlangaere \mr (Vonge 9:51–19:27) \s1 Samaria angare oni plong ve aro Jisas i eso a ole pen. \p \v 51 Na i toth lale ako aro Jisas i esa a Pen a Urvet la, mako ile lemi rumong i engeng ol ako aro i esa a Jerusalem. \v 52 Mako i pake tokokoe pelie mo aro o mukal mo o eso a rem e ako a Samaria mo aro o thopol vet vel pelie ako aro o ngo nge. \v 53 Aveto rem lemiare, oni plong ve aro o nongpoo a Jisas. Eneke olemi mire ako aro i es a Jerusalem la, mo i lotu nge.\f + \fr 9:53 \ft Samaria angare ole Lotu Tepun a Vel i voth a Gerisim. Aveto Judare ole Lotu Tepun a Vel i voth a Jerusalem. O thopol a Jon 4:20. Na Samaria angare o ri ve Judare o panes vengveng lotuong avele, mako oni plong ve aro o opoal toko e ako i es a Jerusalem mo aro i lotu nge.\f* \v 54 Na ile wainlanga or aini ako ini a Jems ome a Jon o thepol tokokoe Samaria angare ole vothung aken, ma or paini o nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, wong sis ako aro them paini them lengu won sesenga a sepsa me mo i ongtun tokokoe areke?” \v 55 Aveto Jisas i eksing werera ma i vol or paini. \v 56 Mako o es ol a rem relnga ol la. \s1 Jisas i ri nge vothung ako tokokoere aro o oma i mo aro o panes i. \r (Matiu 8:19-22) \p \v 57 Na Jisas tomo nge ile wainlangaere o es a sovengalo la. Na toko omole ako i ria i ve, “Na pen alavusnga ako aro wong es nge, aro tho panes wong nge.” \p \v 58 Ma Jisas i ria i ve, “Na nanau kleng lemimi anga ile silkep i voth. Na menre ole ring i voth. Aveto Toko Pomnga Itun imei avele ako aro i ngo nge.” \p \v 59 Ma Jisas i ria toko relnga mun e ako ve, “Wong es me mo panes tho.” \p Aveto toko aken i ria ve, “Toko Pomnga, som wompot tel tho, mo tho es mo tho tetun tel ok vovo.” \p \v 60 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Na tokokoe areko ooni i rin lale, aro osivenga o tetun olengare ako o rin mun. Aveto aro wong es mo wong panongpol nge a God ile menong e nepes.” \p \v 61 Na toko relnga mun e ako i ria mun a Jisas ve, “Toko Pomnga, aro tho panes wong, aveto aro som wompot tel tho, mo tho lo werer mo tho paioal tel lek vel lemiare.” \p \v 62 Na Jisas i olal ile riong ve, “Na aro ve toko e i patea ia ometa omanga, aveto ilemi rum mun omaing relnga mun e, toko ako i venen aken i pavurvur aro i oma omaing nge a God ile menong e nepes, kene avele.” \c 10 \s1 Jisas i pakepot toko or 72 nge ile omaing. \p \v 1 Lamako Jisas i atealpot ile wainlanga or mule pa limai pothoi or aini, ma i pakepot or mo o es aini aini mo o mukal tel nge rem pomnga na rumrem areko ilemi ve aro i es nge. \v 2 Na i ria or ve, “Na aning pulua ako i motutet ako a ometa, aveto umonga pulua avele ako aro o el aning areken. Naro thomu o nong engeng nge ometa tokoninga mo aro i pake toko umonga pelie mo o veliloala aning areken. \v 3 Naro thomu o es! Tho pakepot thomu ranga ve ini sipsip tutun areko o voth a nanau kleng angare oa lemimi. \v 4 Naro thomu o mothong tova o el umtun le ngoinga, na alal na evomu salemia. Naro thomu o mothong tova o pathokeal tokokoere a sovengalo aro vene mo o mit roal thomu. \p \v 5 “Na aro ve thomu o eso a vel e lemi, aro a mukaling aro thomu o ri vene, ‘Aro God ile lemi moring aro i voth a thomu nge.’ \v 6 Na aro ve toko lemi mornga e i voth nge vel aken, aro lemi moring aken ru thomu o ri nge, aro i es a toko aken nge. Aveto aro ve toko lemi mornga e avele ako i voth, aro lemi moring aken ru thomu o ri nge, aro i lo werer a sivengomu nge me. \v 7 Naro thomu o voth inga nge vel aken, naro thomu o an na o thin ur inga areko o sungu i a thomu nge, eneke toko umonga aro i el iolonga. Na thomu o mothong tova o koru kora a vel elonga, mo o theo theo oa ur pelie. \p \v 8 “Na aro ve thomu o eso a rem pomnga e, na aro ve o nongpoo thomu, aro thomu o an inga aning ako ru o sungu i a thomu nge. \v 9 Naro thomu o pamimi ni multhangingare ako ru o voth nge, naro thomu o ria or ve, ‘God ile menong e nepes, i toth ol a thomu nge lale.’ \v 10 Aveto aro ve thomu o eso a rem pomnga e, naro o nongpoo thomu avele, aro thomu o es a rem pomnga aken lemi pat na o ria or ve, \v 11 ‘Na lomu rem pomnga a vuvus i tetuno a evemem, aro them tepluspot i mo them pathengal thomu ako vothung aken thomu o oma i kene i sivenga avele. Aveto aro lomumu mire ako ve, God ile menong e nepes, i toth ol a thomu nge lale.’” \v 12 Na Jisas i ria mun ile wainlangaere ve, “Na tho ria thomu, nge nang ako God i ateal i lale ve aro i pamit toko na seng nge riong, paomelaling ako aro God i sungu i nge rem pomnga aken, aro i aolo leltun paomelaling ako aro i sungu i nge rem pomnga a Sodom.” \f + \fr 10:12 \ft Nomenga Sodom angare ole vothung i kerenga rintet, mako God i pakerenga sele or alavusnga. O thopola Luk 17:29 na Stat 19:24-28, na Jut 1:7.\f* \s1 Jisas i ritet nge paomelaling ako aro i velpol nge rem pomnga areko o lel okime nge i. \r (Matiu 11:21-23) \p \v 13 Mako Jisas i ria mun ve, “Patong toko na seng Korasin angare, na tomo mun nge toko na seng Betsaida angare. Eneke tova ve toko e i es a rem pomnga a Tair na Saidon\f + \fr 10:13 \ft Judare o rivenga Tair na Saidon angare ole vothung alavusnga i kerenga selele.\f* na i oma pathepolong pulua ako ranga ve tho oma i ake ru a thomu nge lale, aken aro palolo vet avele na Tair na Saidon angare aro o eksing olemi, na o teuna teunong ako ini lemi kerereong a teunong na o vor vor vuvus a opounga ako aro i paateal ve, o lel okime nge ole vothung kerengare lale. Aveto thomu, kene avele. \v 14 Na nge nang ako aro God i pamit toko na seng alavusnga nge riong, paomelaling ako aro God i sungu i a thomu nge, aro i aolo leltun paomelaling ako aro i sungu i a toko na sengre nge ako a Tair na Saidon. \v 15 Na thomu tokokoe Kaperneam angare aro God i papomnga thomu mo o roro rintet avele, aro i paesu rintetu thomu ruru!” \p \v 16 Ma Jisas i ria mun ile wainlanga or mule pa limai pothoi or aini aken ve, “Toko ako i nongal thomu, akennga i nongal ake ini tho. Na toko ako ikime lelalpot thomu, akennga ikime lelalpot ake ini tho. Na toko ako ikime lelalpot tho, akennga ikime lelalpot ake ini a God ako i pake tho me.” \s1 Toko or 72 ako Jisas i pake or, o lo werer. \p \v 17 Lamako tokokoe or mule pa limai pothoi or aini ako Jisas i pake or, o lo werer ma olemi sivenga rintet, ma o ri ve, “Toko Pomnga, ine tamata kerengare o nongal mun inga them ako them wistetpot or nge iom.” \p \v 18 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho thopol a Satan ako God i asespot i a sepsa me ranga ve ini pen kitnga. \v 19 Na o nongpol, tho sung engenging a thomu nge lale. Na thomu o pavurvur ako aro o tepetuntun pilimo kerenga na telenga. Na thomu o pavurvur ako aro lomu mong lomu ngarangre ole engenging alavusnga. Na ur e avele i pavurvur aro i pakerenga thomu. \v 20 Aveto thomu o mothong tova lomumu sivenga nge ako tamata kerengare o nongal thomu, aro lomumu sivenga ako God i watu iomu a ile erere nge lale ako a Pen a Urvet.” \s1 Jisas ilemi sivenga rintet ma i paesa a God iion roro. \r (Matiu 11:25-27; Matiu 13:16-17) \p \v 21 Na nge ole lo wererong Oni Riringa i pavual a Jisas nge lemi sivengaing ma i ria ve, “Vovo, ong ini Toko Pomnga nge Pen a Urvet na ulue. Na tho ri sivengaing a ong nge, eneke ong parong kineal ur areken nge toko powe ninengare tomo nge areko ole mire i aolonga. Na ong pathengal inga i nge toko areke o es nge pamirealing avele. I nunganga, Vovo, ong panes inga ako ini lomum, mako ong oma i venen aken.” \p \v 22 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Na Vovo i sungu ur alavusnga a menik lale. Na toko e avele ilemi mire nge Itun, Itema inga ilemi mire nge i. Na toko e avele ilemi mire nge ok Vovo aken, ini Itun tomo nge tokokoe areko Itun i ateal or ve aro i pathengal i a or nge. Na or inga ako aro olemi mire nge ok Vovo.” \p \v 23 Lamako Jisas i eksing a ile wainlangaere nge, ma i ria inga oenga nge ve, “Sapase thomu, eneke thomu o thepol ur areko thomu o thepol i lale. \v 24 Na tho ria thomu, nomenga God ile riong elngare na nepesre o sis ako ve, o thepol ur areko thomu o thepol i, aveto o thepol ol i avele. Na o sis ako ve, o nongpol riong areko thomu o nongpol i, aveto o nongpol ol i avele.” \s1 Jisas i oma riong agelalnga nge toko Samaria anga ako i oma vothung sivenga. \r (Matiu 22:34-40; Mak 12:28-31) \p \v 25 Nge nang omole e ako toko omole ako ini pamirealinga nge a Moses ile patorong, i mita ma ia pun ako ve, i tongporum a Jisas, ma i nina i ve, “Pamirealinga, aro tho oma neke ako aro tho el mimiong ako aro ile vusonga avele, e?” \v 26 Na Jisas i nina i ve, “Moses ile patorong i ri neke? Na ong tital i ma i ria ong vava?” \p \v 27 Na toko aken i olal ile riong ve, “‘Aro omu sagu a God, ako ini omu Pomnga, nge opomu alavusnga, na nge onumu alavusnga, na nge lomu engenging alavusnga, na nge lomumu alavusnga.’ \f + \fr 10:27 \ft Lo 6:5\f* Naro ‘Omu sagu thongongomuere ranga ve ako omu sagu sivengomu.’” \f + \fr 10:27 \ft Wok Pris 19:18\f* \p \v 28 Ma Jisas i ria i ve, “I nunganga, ong olal vengveng re i aken. Na aro ve ong oma i venen aken, aro ong el mimiong.” \p \v 29 Aveto pamirealinga nge a Moses ile patorong aken ini plong ve ile maral nge ile ninong aken, mako i nin a Jisas ve, “Na anga ako ini thengengekre, e?” \p \v 30 Na Jisas ilemi ve aro i pathengal or nge toko kathnga areko aro oa sagu or, mako i ri riong agelalnga ake a or nge ve, “Toko Juda omole ako i lospot a Jerusalem, ma i esu a rem pomnga a Jeriko la. Ma i thopolo toko kemongare a sovengalo ma o siso i, ma o kem ile ur elonga na o lo, na i ngo a sovengalo ma i toth ol nge ile riong. \v 31 Na ur aken i velpol vengtun nge nang ako Juda a pris omole ako i es rum nge sovengalo aken. Ma i thepolo toko aken, aveto i geltet inga a sovengalo wo peti epee na i es la. \v 32 Na nge sovengalo mun re aken lotuonga a omainga ako ini toko Juda, i es mun nge, ma i velpol nge wop aken, ma i thepol toko aken ma i geltet mun a sovengalo epee ma i es la. \v 33 Aveto toko Samaria\f + \fr 10:33 \ft Samaria angare na Judare oni silal pel.\f* omole ako i panes mun sovengalo aken, ma i velpol a toko aken nge. Ma i thepol i ma ilemi esal rintet i. \v 34 Ma i eso a i nge la, ma i odorok wel tomo nge vain a ia soroing areken nge, na i wistuno i re. Ma i visloa toko aken, ma i pangoa i a isivenga ia donki nge. Ma i pasong i a ngoaloinga a vel omole ako nge, ma i theal senu i nge. \v 35 Lama nge erangunga i ela 20\f + \fr 10:35 \ft Grik 2 Denarius.\f* Kina ma i sungu i a ngoaloinga a vel aken tokoninga nge, ma i ria i ve, ‘Aro ong theal senu toko ake, na aro ve ong ulpot lom umtun pelie nge ithealnga, panen aro tho lo werer mun vene ake me, aro tho olal werer mun lom ur elonga areken.’” \p \v 36 Ma Jisas i pavus ile riong agelalnga, mako i nina mun pamirealinga nge a Moses ile patorong aken ve, “Lomum vava? Nge toko or me aken oa kathnga i thanga aken ru kemongare o siso i, e?” \p \v 37 Ma i olal a Jisas ile riong ve, “Ine toko ako ru ilemi esal rintet i ma i opoal i.” \p Ma Jisas i ria ve, “Ong es mo ong oma mun vothung ako i venen aken.” \s1 Jisas i voth a Marta ome a Maria ole vel. \p \v 38 Na Jisas ome ile wainlangaere o es la. Ma o eso e rem e. Ma seng omole ako iion a Marta i nongpoo or a ile vel la. \v 39 Na Marta itein omole ako iion a Maria i es me ma i menu totho ako ru a Toko Pomnga ieve tepun mo i nongpol ile pamirealing. \v 40 Aveto Marta ilemi ngo pelekpol, eneke ienga inga ako i monsi aning omanga. Mako i es a Jisas nge ma i ria i ve, “Toko Pomnga, teik posnga i lo lelpot ok, ma ini inga engek ake ru tho oma aning. Na lomum nge ake avele? Na ong ria i mo i es mo i opoal tho.” \p \v 41 Aveto Toko Pomnga i olal ile riong ve, “Marta, Marta, lomum i ngo pelekpol na lomum pompom nge ur puluangare omanga. \v 42 Aveto ur omole inga aken aro i pavurvur. Na Maria i sis ako ve, i oma ur ako i sivenga, na toko e aro i eltetpot ol i a i nge avele.” \c 11 \s1 Jisas i pamireal nge nongong. \r (Matiu 6:9-13; Matiu 7:7-11) \p \v 1 Nge nang omole ako Jisas i nong nge pen e ako, ma i nong ma i vus ma ile wainlanga omole i ria i ve, “Toko Pomnga pamireal them nge nongong ranga ve ako Jon i pamireal ile wainlangaere nge.” \v 2 Ma Jisas i ria or ve, “Na nge lom nongong aro ong ri vene, \li1 ‘Vovo, aro tokokoere o papomnga iom. Na lom menong e nepes aro i esu me mo i theal toko ulue angare. \q1 \v 3 Na nge nang omole omole aro ong sung emem aning ako i pavurvur nge lemem mimiong. \q1 \v 4 Na lomum simikal lemem vothung kerenga, eneke lemimem simikal toko alavusnga ole vothung kerenga ako o oma i a them nge. Na mothong tova sung tongporumong a them nge.’” \p \v 5 Na Jisas i ri mun a or nge ve, “Na aro ve omu e i es a ithanga e ile vel la, nge pemlik lopat, mo i ria i ve, ‘Teik, sungu tel bret or me a tho nge me, \v 6 eneke thengek i es me nge sovengalo lollonga, ma i velpol a tho nge, ave ok aning avele ako aro tho sungu i a i nge.’ \v 7 Na ithanga ako i voth a vel lemi i olal ile riong ve, ‘Mothong tova pavothal tho. Vel thekia i pupal lale, ma them e tutukre them ngo a ngoinga lale. I pavurvur aro tho plosa ol avele, mo tho sungu ur e a wong nge.’ \v 8 Na tho ria thomu, i nunganga toko ako ini thongom, aveto aro i plosa avele mo i sung ur e a wong nge, aveto aro i plosa mo i sungu ur alavusnga ako ong oror nge, tova ong nin ororo i nge, na lom maral avele. \p \v 9 “Mako tho ria thomu, nin a God naro i sungu i a ong nge. Kath ur e naro God i pathengal i a wong nge. Na leng leng tomo nge a God naro i theppot vel thekia mo i opoal wong. \v 10 Eneke toko alavusnga ako o nin a God, aro i sungu i a or nge. Na toko e ako i kath ur e, aro God i pathengal i a i nge. Na toko ako i leng leng tomo nge a God, aro i theppot vel thekia mo i opoal i. \p \v 11 “Omu e ako ini wain a vovo, aro ve tum i nina wong nge silang, aro wong sung eli a i nge avele. \v 12 Na aro ve i nina wong nge otel, aro ong sung telenga\f + \fr 11:12 \ft O thepol telenga ia sei nge a Luk 10:19 nge pes 172.\f* mun a i nge avele. \v 13 Thomu ini toko ako lomu vothung kerenga, aveto thomu o pavurvur aro thomu o sung sungong sivenga a tutumuere nge. Na omu Vovo ako i voth a Pen a Urvet ile vothung i sivenga nge lomu vothung, naro i sung sungong ako i sivenga rintet ako ini Oni Riringa nge areko o nina i nge.” \s1 Toko pelie o ri ve Satan i opoesal a Jisas nge ile omaing. \r (Matiu 12:22-29; Mak 3:23-27) \p \v 14 Na Jisas i wistetpot tamata kerenga ako i rises, lamako tamata kerenga i lopot a toko risesnga aken nge, mako i leng leng werer, na toko na sengre o kukuk nge. \v 15 Aveto toko pelie a or nge o ri ve, “I wistetpot tamata kerengare nge a tamata kerengare oa pomnga ako ini a Belsebul,\f + \fr 11:15 \ft Belsebul iion mun a Satan. \f* ile engenging.” \v 16 Na pelie mun a or nge, o ri ve o tongporum i, ma o nina i ve aro i oma pathepolong ako i pathengal or ve God i ateal i. \p \v 17 Aveto Jisas ilemi mire nge olemi ma i ria or ve, “Aro ve rem omole o thomreu osivenga mo o pun werer mun pel, aro rem aken aro o vus. Na aro ve vel lemiare o pun werer mun pel osivenga, aro i vus mun. \v 18 Na aro ve Satan ilengare o siso werer mun pel osivenga, aro o voth palolo avele. Thomu o ri ve tho wistetpot tamata kerengare nge a Belsebul ile engenging. \v 19 Na aro ve i nunganga ako Belsebul i sung engenging a tho nge mo tho wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge, anga i sung engenging aken a lomu wainlangaere nge mo o wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge, e? Mako lomu wainlangaere o pathengal thomu ako ve, lomu riong i nunganga avele. \v 20 Aveto tho wistetpot tamata kerengare nge a God ile engenging, na omaing aken i pathengal thomu ako God ile menong e nepes i velpol a thomu nge lale. \p \v 21 “Na aro ve toko engenga tomo nge ile punonga alavusnga i theal tetal ile vel, aro ile ur elonga aro i ngo senu. \v 22 Aveto, aro ve toko ako ile engenging i aolonga rintet, i pun tomo nge toko aken, aro ile mong i, naro i potunpot toko aken ile punonga alavusnga ako o opoesal i, naro i kem ile ur elonga mo aro i sung sung i a ithangangaere nge. \p \v 23 “Toko e ako ini thengek avele, ini lek ngarang. Na toko e ako i um tomo e tho na i wol tokokoere a tho nge me, kene avele, akennga i wistet or. \s1 Tamata kerenga ile lo wererong. \r (Matiu 12:43-45) \p \v 24 “Na aro ve tamata kerenga i lopot a toko omole nge, aro i esu esa a pen klangklanga mo i kath pen e ako aro i thau i nge. Ave i thopolo e avele ma i ria ienga nge ve, ‘Aro tho lo werer a lek vel la.’ \v 25 Mako i lo werer ma i thepol ako ile vel ilemi pro na ur alavusnga i ngo vengveng. \v 26 Lama i es ma i wol tamata kerenga or limai ako o kerenga rintet nge i, ma or alavusnga o rero a vel aken ma o voth nge. Mako toko aken ile mimiong i kerenga rintet nge ile mimiong nomenganga.” \s1 Jisas i patoral or nge lemi sivengaing nunganga. \p \v 27 Ma Jisas ile riong aken i vusu inga, mako seng omole ako a lemi pat i ripot, ma i ria i ve, “Sapase seng ako i pop wong na i pasusu wong.” \p \v 28 Aveto Jisas i olal ile riong ve, “Ena, aveto sapase rintet areko o nongal a God ile riong na o panes i.” \s1 Jisas ini plong nge pathepolong omanga. \r (Matiu 12:39-42) \p \v 29 Na toko na seng pulua o mit kalalual a Jisas ma i ria or ve, “Toko na seng alavusnga ako o mimi ponange, ole vothung i kerenga rintet, eneke o engeng ve aro o thepol pathepolong ako ini God ile paatealing, aveto paatealing e avele aro i velpol, ini inga paatealing omole ako God i oma i a Jona nge. \v 30 Uneke ako i velpoltun a Jona\f + \fr 11:30 \ft Na Jona i voth a silang aolonga iopo lemi nge nang or me, lamako i velpol werer ma i panongpol Ninive angare. Na Jisas aro i voth a vuvepun lemi nge nang or me mun, lamako i plos werera na toko pulua o thopol i. Ake ini paatealing ako i pathengal tokokoere ako God i ateal a Jisas ve aro i el werer tokokoere.\f* kene, ini paatealing a Ninive angare nge, ranga ve ini mun i, uneke ako aro i velpoltun a Toko Pomnga Itun, aro ini paatealing a toko na seng alavusnga ako o mimi ponange. \v 31 Na panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro seng ako ini nepes a Seba\f + \fr 11:31 \ft Tenesing nge seng ako ini nepes a Seba i voth a 1 King 10:1-10.\f* ako ini seng Juda avele, aro i mita mo i kenkeno nge thomu Juda areko o mimi ponange teltunngomu, nge lomu nong rerong. Eneke nomenga seng aken i es nge rem melanga rintet mo i nongpol a Solomon ile riong ninenga ako God i sungu i a i nge. Na o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Solomon, i ako ru i voth, ake ini tho, aveto thomu o ri ve o nongpol tho avele. \v 32 Na e mun e ako, panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro toko Ninive angare ako or ini Judare avele, aro o mita, mo o kenkeno mun nge thomu Juda areko o mimi ponange, nge lomu nong rerong. Eneke nomenga o nongpol a Jona ile panongpolong, mako okime lelal ole vothung kerenga. Naro thomu o nongpol, ponange ur omole ako i pomnga rintet nge a Jona, i ako ru i voth, ake ini tho, aveto thomu o ri ve o nongpol tho avele.” \s1 Jisas ile riong i ranga ve ini the lalainga ako i panine toko ilemi. \r (Matiu 6:22-23) \p \v 33 Na Jisas i ria ve, “Na aro ve toko e i pasise the lalainga, i mothong tova i parong kineu i a wop e, na i mothong tova i pasopalu i nge alal. Aveto aro i pamona i a imei mo aro tokokoere aro o thopol iannga tova o eso a vel lemi. \v 34 The lalainga i eso a thekum na ong ate a lomum. Na aro ve thekum i nine, aro lomum alavusnga i nine. Aveto aro ve thekum i mideng, aro lomum alavusnga ia mideng. \v 35 Naro wong naktet wong, mo aro lomum i nine inga na i mothong tova ia mideng. \v 36 Na aro ve lomum alavusnga i nine, na lomum epee tie ia mideng avele, aro ong ate ur alavusnga ranga ve ini the lalainga ako i totun ur elonga ako a vel lemi.” \s1 Jisas i kenkentuno Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong. \p \v 37 Ma Jisas i pavus ile riong lama Parisi omole i nongpoo i mo i an tomo nge i. Mako i eso a vel lemi ma i menu mo aro i an. \v 38 Na Parisi aken i kukuk nge ako Jisas i paut imeni avele ma i an. \p \v 39 Mako Jisas i ria i ve, “Thomu Parisire o papis omu thinonga ome anonga okime mo thomu o riri a God itheki, aveto lomumu i vual nge vothung kerenga tomo nge pamumutaling. \v 40 Thomu ini pepere, God i oma ikime tomo nge ilemi. \v 41 Aveto aro thomu o sung lomu ur elonga, ako ranga ve ur ako i ngo a omu thinonga ome anonga lemi a toko le ur avelengare nge. Naro lomu omaing aken aro i pariripot thomu a God itheki, ma lomu ur elonga aro i riri mun. \p \v 42 “Patong thomu Parisire, thomu o rivenga ako thomu ini toko riringa a God itheki, eneke omu aning rongolinga alavusnga ako i pota a ometa, thomu o omreu i nge epee or mule, na epee omole thomu o sungpot i a God nge mo ini lomu sungong. Aveto thomu o oma vothung vengvenga a tokokoere nge avele, na omu sagu a God avele. Na i sivenga ako aro thomu o oma vothung vengvenga a tokokoere nge, naro omu sagu a God, na o mothong tova o modop vothung sivenga ako thomu o oma i lale. \p \v 43 “Patong thomu Parisire, eneke thomu o sis ako ve, aro thomu o men nge menonga mukalinga, ako toko mukalingare o men nge ako ru a Judare ole lotuonga a vel lemi. Na thomu o sis ako ve, aro tokokoere o pathokeal thomu a rem lemi. \p \v 44 “Patong thomu, eneke thomu o ranga ve ini vuvepun ako tokokoere o ate i avele na o tepelos i, aveto olemi mire nge avele, aken i paakop toko aken a God itheki.” \f + \fr 11:44 \ft Judare ole patorong i ri ve, aro ve toko e i tepelos vuvepun, aken i paakop i a God itheki. Na aro ve toko e i panes a Parisire ole vothung, i leklek mun lale, eneke ur kerenga i voth kine a olemi, ranga ve ako vung i ngo kine a vuvepun lemi, na or paini o paakop toko a God itheki.\f* \p \v 45 Na pamirealinga omole nge a Moses ile patorong i ria i ve, “Pamirealinga, ong ri venen aken a Parisire nge, ma ong pakerenga mun iomem.” \p \v 46 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Patong thomu mun pamirealingare nge a Moses ile patorong, eneke thomu o oma a Moses ile patorong panesnga ma i klipalaltun na sivengomu o opoesal tokokoere nge patorong panesnga avele. \p \v 47 “Patong thomu, eneke titovumuere olemi mire nge a God ile riong elngare, aveto o pun rin or. Na thomu mun, thomu o oma vuvepun sivenga a or nge, aveto thomu o nongal mun ole riong avele. \v 48 Mako sivengomu o pathengal ako lomumu ve, titovumuere ole vothung i sivenga, eneke o ate or ini a God ile riong elngare, aveto o nongal ole riong avele, mako o pun rin or. Na thomu o oma oa vuvepun mo i sivenga rintet, aveto thomu mun o nongal ole riong avele. \v 49 Mako God ile lemi rumong sivenga i ri vene: ‘Aro tho pake lek riong elngare tomo nge lek pakekere, a Israelre nge, mo o panongpol or nge lek riong, aveto aro o nongal or avele, mako aro o pun rin pelie na o pakerenga pelie.’ \v 50-51 Na titovumuere o pun rin a God ile riong elnga pulua ako i patea nge ulue ile pateaing ako nge a Abel ipunrinnga, mako o patopalal i nge a Sekaraia ipunrinnga ako o pun rin i a sungong a lekleka na Lotu Tepun a Vel a wop lemi. Na paomelaling nge a God ile riong elnga alavusngare opunrinnga aro thomu tokokoere ako o mimi ponange aro o el paomelaling aken panen. Eneke lomu lemi rumong i ranga ve ini titovumuere ole lemi rumong. \p \v 52 “Patong thomu pamirealingare nge a Moses ile patorong, eneke thomu o eltetpot vel thekia thepnga lale ako i es a God ile mire elnga nge. Na sivengomu thomu o eso nge avele. Na thomu o mit roal tokokoe areko o ri ve o eso a lemi.” \v 53 Na Jisas i lo lelpot vel aken, mako pamirealingare nge a Moses ile patorong tomo nge Parisire olemi kerenga rintet nge i, mako o nin ororo i mo i ri nge ur pulua. \v 54 Eneke o sis ako ve, aro i ripot riong ako i vengveng avele mo o pamita i nge riong. \c 12 \s1 Jisas i ri ve o mothong tova lomu apaltet, eneke ur alavusnga aro i ngo pat panen. \r (Matiu 10:26-27) \p \v 1 Na tokokoere o veliloalo pel ma o pom rintet ma o tepetuntun osivenga. Ma Jisas i panakal ile wainlangaere ve, “Thomu o nakalal thomu nge pokonongare ako ini Parisi ole le apaltetong ako i ranga ve ini yis ako o parong posngati a bret nge, aveto i pawima pen elonga, aro vene mo ole pamirealing a thomu nge, aro i paaolonga lomu vothung kerenga. \v 2 Na vothung ako i ngo kine, aro i ngo pat panen, na riong ako i ngo kine, aro panen aro or alavusnga olemi mire nge. \v 3 Na lomu riong alavusnga ako thomu o ria i nge pemliknga, panen aro o nongpol i nge eranga, na lomu riong alavusnga ako thomu o ri ngunngun a engomu nge a vel lemi, panen aro o panongpol i a rem lemi pat.” \s1 Jisas i ri ve o mothong tova o ngange nge toko ulue anga, aro thomu o ngange nge a God. \r (Matiu 10:28-31) \p \v 4 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho ria thomu thengengekre, o mothong tova o ngange nge areko o pun rin numu peti, aveto aro o oma ur e avele mun a thomu nge. \v 5 Aveto aro tho pathengal thomu nge toko ako aro thomu o ngange nge i. Aro thomu o ngange nge a God, eneke i pavurvur ako aro i pun rin toko ini peti, na nge ile engenging i pavurvur ako aro i asesa ioni a won sesenga nge ako aro ile vusonga avele. I nunganga aro thomu o ngange nge i. \v 6 Na tokokoere o ol men posnga or lim nge toea or aini, ranga ve or ini ur polpolnga. Aveto God ilemi simikalu men omole e avele. \v 7 Na God ilemi mire senu nge thomu, i pavurvur nge poungomu thoi omole omole titalnga. Na thomu o mothong tova o ngange nge tokokoere, eneke thomu toko omole omole o aolonga nge men puluanga a God itheki.” \s1 Mothong tova lom maral ve ong ini a Krais ile toko. \r (Matiu 10:32-33) \p \v 8 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho ria thomu, aro ve toko e i ripot a pulua oa lemimi na i ri ve, ‘Tho ini a Jisas ile’ aro Toko Pomnga Itun aro i ria God ile enselre ve, ‘Toko aken ini lek.’ \v 9 Aveto aro ve toko e ikime lelaltun tho, aro Toko Pomnga Itun aro ikime lelaltun mun toko aken a God ile enselre otheki. \v 10 Toko e ako i ri riong kerenga nge a Toko Pomnga Itun, panen i pavurvur ako aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken. Aveto toko e ako i kelelal a God Ioni Riringa, panen aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken avele. \p \v 11 Nge wop lemi ako tokokoere o pamit thomu nge riong, ako a Judare ole lotuonga a vel lemi eve a gavman ole mukalingare otheki, thomu o mothong tova lomumu rit nge lomu lelong ako aro thomu o ri. \v 12 Eneke nge wop lemi ako aro thomu oma lelong, God Ioni Riringa aro i opoesal thomu nge riong ako aro thomu o ria or nge.” \s1 Riong agelalnga nge toko le urnga ako ilemi rum a God avele. \p \v 13 Na toko omole ako ru a pulua oa lemimi i ri a Jisas ve, “Pamirealinga, ria teik pomnga mo aro i omreu emem vovo ako i rin lale ile ur elonga mo i sungu lek.” \p \v 14 Na Jisas i olal ile riong ve, “Teik, lek engenging avele ako aro tho omreu ur areken a thomu paini nge.” \v 15 Lama Jisas i ria or alavusnga ve, “Thomu o nakalal thomu na o mothong tova o theseal, eneke i pavurvur aro thomu o el mimiong nge lomu ur le pomong avele.” \p \v 16 Na i ri riong agelalnga a or nge ve, “Toko omole ako i voth kene ia ometa i pavelpol wit monnga pulua. \v 17 Lama i ria isivenga ma i ri ve, ‘Pen e ako i pavurvur avele ako aro tho parong lek wit monnga nge. Naro tho oma vava? \p \v 18 “‘Aro tho oma vene, aro tho teu lek wit a velre mo aro tho ari mos or alavusnga mo i aolonga. Naro tho parong lek wit monnga nge, tomo nge lek ur elonga. \v 19 Mako aro tho ria sivengek ve, “Lek ur elonga pom rintet ako i pavurvur nge tovu po pulua. Naro tho thau ol tho nge omaing naro tho an ol inga, na tho thin ol inga, na lemi sivengaing aolonga ako aro i voth a tho nge.” ’ \p \v 20 “Aveto God i ria i ve, ‘Wong ini ngongong, pan pemlik aro tho eltetpot lom mimiong. Lamo toko e ako aro i el lom ur elonga ako ong krim tuntun i.’” \p \v 21 Na Jisas i patopalal ile riong vene, “I vene re ako nge tokokoe areko o parong velilo ole ur elonga na o krim tuntuno i, aveto or ini toko le ur avelengare a God itheki.” \s1 God i theal senu itutunre. \r (Matiu 6:25-33) \p \v 22 Lamako Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Na tho ria thomu, o mothong tova lomumu rit nge omu aning ako thomu o el mimiong nge. Na o mothong tova lomumu rit nge lomu teunong ako thomu o teun i a numu peti. \v 23 Na mimiong i aolonga nge aning, na toko ini peti i aolonga nge ile teunong. \v 24 Thomu o thopol vet kakrotre, ako o o won monnga avele na o veliloal won monnga avele, na ole vel avele, ako aro o parong oa aning nge. Aveto God i sung aning a or nge. Na thomu tokokoere o aolonga nge menre ako ro a God itheki. \v 25 Aro ve toko e ilemi rit nge mimi lolloing, i pavurvur aro ile lemi ritong aken aro i pokespot ile mimiong nge nang omole avele. \v 26 Na mimiong pokespotnga nge nang omole, ini ur posngati, aveto thomu o pavurvur omanga avele. Maken o mothong tova lomumu rit nge ur relnga pelie. \p \v 27 “Thomu o thopol vet ine won punpolngare ole mitong, ako o um avele na o oma ole teunong avele. Aveto tho ria thomu, Solomon ia nepes a malmaling i pavurvur nge won punpolnga omole ia malmaling avele. \v 28 Na God i pateun pilil polpolnga ako i voth ponange, na i penthal lelken, eneke tokokoere o ongtuna i. Na aro ve God i pateun pilil polpolnga aken, aro i pateun rintet senu thomu. Lomu lemioong a God nge kene i posngaingati. \v 29 Na o mothong tova lomumu rit nge ur kathnga ako aro thomu o an i, na o thin i. \v 30 Eneke toko ulue angare ako o lemio a God nge avele, or alavusnga olemi rit nge aning na thinong, aveto omu Vovo ilemi mire nge thomu, aro ve thomu o el ur areken avele, aro thomu o mimi senu avele. \v 31 Aveto aro lomumu rum nge a God ile menong e nepes, naro i sung ur areken a thomu nge.” \s1 Jisas i patoral nge ako aro o pango ur pulua a Pen a Urvet. \p \v 32 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho theal tetal thomu ranga ve ini sipsipre, na o mothong tova o ngange, eneke omu Vovo ilemi sivenga ve aro i sungu ile menong e nepes a thomu nge. \v 33 Thomu o sungu lomu ur elonga a toko le ur avelengare nge, mo lomu ur sivesivenga ako ro a Pen a Urvet aro i penthal avele, eneke aro i ngo nge umtun le ngoinga ako aro i minra avele. Naro lomu ur sivesivenga aro i vus avele, eneke toko kemonga aro i eso nge avele, naro inan i ariris i avele. \v 34 Aro thomu o oma venen aken, eneke lomumu i voth nge pen ako lomu ur sivenga i ngo nge. \s1 Jisas i ria ile wainlangaere ve aro o thealal. \r (Matiu 25:1-13; Mak 13:33-37) \p \v 35 “Na thomu o teun engeng omu teunongre, mo thomu o monsi nge umong, naro lomu the lalainga aro i to \v 36 ranga ve ini umongare ako o men tetal ole mukalinga ako i lo werer nge sungaling a aning, aro ve i velpol a vel thekia, aro o theppot vel thekia nge i viri viri. \v 37 Na sivengaing i voth nge umongare ako ole mukalinga i thopol or ako o the inga, makola i velpol. Tho ria thomu, aro i eltetpot ile tekruk seltunnga naro i ria ile umongare ve aro o menu naro i sung aning a or nge. \v 38 Na aro ve i velpol nge pemlik lopat, ma i thopol ile umongare ako o monsi lale, aro sivengaing i voth nge umonga areken. \v 39 Naro lomumu rum lek riong ake, aro ve vel tokoninga ilemi mire nge nang ako toko keminga aro i es me, aro i mit roal toko keminga mo i eso a ile vel lemi avele. \v 40 Na thomu mun, thomu o thealal, eneke Toko Pomnga Itun aro i es me nge nang ako lomumu rum ve aro i velpol nge, kene avele.” \s1 Thomu mukalingare o oma senu, i mulal ako aro omu Pomnga i lo werer. \r (Matiu 24:45-51) \p \v 41 Na Pita i nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, ong ri riong agelalnga aken a them nge eve a toko alavusngare nge?” \p \v 42 Na Jisas i olal ile riong ve, “Anga ini toko umonga ako ile lemi rumong i sivenga na i nongal nge ile mukalinga ile riong, e? Ini toko ako ile mukalinga i ria i ve, aro i theal senu ile vel lemiare naro i sung aning a toko umongare nge, nge nang ako i paateal i a or nge. \v 43 Na aro ve ile mukalinga i lo werer na i thopol ako toko aken i panes senu ile riong, aro i oma vothung sivenga nge toko umonga aken. \v 44 Tho ri nunganga a thomu nge, aro i sung omaing a toko umonga aken nge mo aro i theal ile ur elonga alavusnga. \v 45 Aveto aro ve toko umonga aken i ria ienga nge ve, ‘Lek mukalinga i voth palolo naro i lo werer viri viri avele.’ Mako i siso toko umongare tomo nge seng umongare, na i an na i thin thei engenga, mako itheki vaisis. \v 46 Na aro ve ile mukalinga i lo werer nge nang ako toko umonga ilemi rum ile mukalinga ile velpoling nge avele, aro ile mukalinga aken aro i paomelal rintet i naro i pasong i a toko kerengare ole pen. \p \v 47 “Toko umonga ako ilemi mire nge ur ako ile mukalinga i sis ve aro i oma i, aveto i monsi nge ur aken omanga avele, aro i el paomelaling aolonga rintet nge. \v 48 Aveto toko umonga ako ilemi mire nge ur ako ile mukalinga i sis ve aro i oma i, kene avele, na i oma vothung kerenga, aro i el paomelaling posngati. Na aro ve God i sung ur pulua a toko e nge, aken aro God i engeng ve aro toko aken i olal werer i, nge ur pulua. Na aro ve God i sung ur pulua rintet a toko e nge, aken aro God i engeng ve aro toko aken i olal werer i, nge ur pulua rintet.” \s1 Jisas ile pamirealing i pakerenga tokokoere ole menong sivenga. \r (Matiu 10:34-36) \p \v 49 Jisas i ria or ve, “Tho velpol mo aro tho sungu a God ile won sesenga a tokokoere nge ake ru a ulue. Na lemik ako ve, won sesenga aken i anlel lale. \v 50 Naro matheong i seltun tho ranga ve ini thei ako i seltun toko ako i el paninuong. Na lemik kerere, i pavurvur ako aro matheong areken i vus.\f + \fr 12:50 \ft Matheong areko i seltun a Jisas ini matheong ako i el i nge ile rinong.\f* \v 51 Lomum rum ako ve, tho velpol mo aro tho pavelpol lemi moring a ulue ake? Avele, aro tho omreu tokokoere. \v 52 Na i patea ponange na evelelnga ol, ako a vel omole toko or lim ole ngarang pel naro or me oa epee na or aini oa epee na or aini ole ngarang or me, eneke pelie olemio a tho nge, na pelie avele. \v 53 Avovoengaere aro ole ngarang otutunre, naro otutunre ole ngarang otitemaere. Na aninaengaere ole ngarang otutun sengengaere, na otutun sengengaere ole ngarang oninaere. Na sengre ome otiteviere aro ole ngarangtun pel.” \s1 Tokokoere o ate senu nge ur ako God i oma i, kene avele. \r (Matiu 16:2-3) \p \v 54 Na Jisas i ria toko puluangare ve, “Thomu o thopol vit theki ako i esa me, na thomu o ate i ma o ri ve, ‘Aro vit i mol.’ Mako vit i molu. \v 55 Na thomu o rov thue ako i thu me, na thomu o ate ako ini nang po, ma o ri ve, ‘Aro pen i velvel.’ Mako i velpol ma i velvel. \v 56 Thomu ini toko le apaltetongare, thomu o thopol ulue na sepsa ma o ate ur ako aro i velpol. Na thomu o thopol lek omaing, aveto numu plong ve aro o ate ur ako God aro i oma i, nge wop lemi ake.” \s1 Pavengveng tel riong tomo nge a God ako aro i pamit ong nge riong. \r (Matiu 5:25-26) \p \v 57 Jisas i ria or ve, “Numu plong ve aro thomu o panes vothung vengvenga. \v 58 Aro ve toko e i ri ve i pamit ong nge riong, na i wol ong a rionga a vel, aro ong pavengveng rum so lom riong tomo nge i. Aro vene mo, aro i ti wong a rionga a vel la, naro riong nongpolnga aro i sung wong a lososthonga imeni, naro i paeso wong a mang a midenga lemi. \v 59 Tho ria wong, aro wong voth nge, i pavurvur ako aro, sivengom, wong pavus umtun ako o paateal i a wong nge.” \c 13 \s1 Aro ve toko ikime lel ile vothung kerenga avele, aro i rin. \p \v 1 Na nge wop lemi aken tokokoe pelie o voth, ma o ritet a Jisas nge tokokoe Galili angare, ako o oma ole sungong a God nge, mako Pailat ile punongare o pun rin or. \v 2 Na Jisas i olal ole riong ve, “Lomumu ve tokokoe areko o rin venen aken, eneke ole vothung kerenga i mukal nge Galili alavusngare? \v 3 Avele, tho ria thomu, aro ve kimomu lel lomu vothung kerengare avele, aro o pun rin rin mun thomu alavusnga. \v 4 Na lomumu rum nge toko or mule pa omole pothoi or limme ako o voth a Jerusalem a wop epee ako o apet i ve ini Siloam. Na vel roronga i mata a or nge, mako o rin rin. Na lomumu vava? Lomumu ve ur kerenga ako i velpoltun or i pathengal thomu ve, ole vothung kerenga i mukal nge Jerusalem alavusngare? \v 5 Avele, tho ria thomu, aro ve kimomu leltun lomu vothung kerengare avele, aro thomu alavusnga o rin rin mun venen aken.” \s1 Riong agelalnga nge pupos ako i mon avele, i ranga ve ini toko ako i eksing ile mimiong avele. \p \v 6 Na Jisas i ria riong agelalnga a or nge. Na i ria ve, “Toko omole ako i o pupos a ia ometa. Lamako i sis ve aro i kath pupos aken monnga. Aveto i thopolo monnga e avele. \v 7 Mako i ria ia ometa thealnga nge ve, ‘Thopol, tovu po or me i vus lale, ako tho kath pupos ake monnga, aveto tho thopol e avele. Na tetela i mo i pua. Eneke i an polpol ulue.’ \p \v 8 “Aveto ia ometa thealnga i olal ile riong ve, ‘Toko Pomnga, aro i mit tel venen, nge tovu po omole mun aro tho to kalalual i mo tho parong vareo tan pelie nge. \v 9 Na aro ve i mon nge tovu po aken aro i sivenga, na aro ve avele aro o tetela i mo i pua.’” \s1 Jisas i pamimi werera seng ako ikime loo nge nang rialonga. \p \v 10 Nge nang rialonga omole Jisas i pamireal tokokoere a Judare ole lotuonga a vel lemi. \v 11 Na seng omole ako i voth ako tamata kerenga i voth a i nge, i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or limme. Na tamata kerenga aken i oma i ma ikime i loo, ma i pavurvur aro i pavengveng ikime avele. \v 12 Na Jisas i thopol seng aken, ma i lenga i, ma i ria i ve, “Wong seng aken, num multhanga i vus re aken.” \v 13 Na i ronga imeni alaini a i nge, na a ur e avele na seng aken ikime i vengveng werer, ma i risea God iion roro. \p \v 14 Aveto mukalinga nge Judare ole lotuonga a vel aken, ilemi klingtun a Jisas, eneke i pamimi werera seng ako nge nang rialonga. Mako i ria tokokoere ve, “Nang or limae ako i voth ako aro te um nge, naro thomu o es mo o pamimi thomu nge nang elonga, aveto nge nang rialonga avele.” \p \v 15 Mako Toko Pomnga i olal ile riong ve, “Thomu ini le apaltetongare, nge nang rialonga thomu omole omole o kekrispot lomu bulmakau ome donki mo o ti or a thei mo o thin. \v 16 Na seng ake ini a Abraham itevinga ako tamata kerenga i kintuntun i, i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or limme. I vova ako aro tho kekrispot i nge nang rialonga avele, e?” \p \v 17 Na ile riong olalnga i palemara ile ngarangre. Na tokokoere olemi sivenga nge ile omaing a urvet ako i oma i. \s1 Jisas ile riong agelalnga nge won monnga ako i posnga rintet. \r (Matiu 13:31-32; Mak 4:30-32) \p \v 18 Lamako i nina or ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini neke? Naro tho patongrum ol i nge uneke ol e, mo aro lomumu mire nge, e? \v 19 God ile menong e nepes i ranga ve ini won monnga, ako i posnga rintet ako o apet i ve ini ‘Mastet’. Na toko omole i ela i mo i o i a ia ometa. Ma i metaplo, makola i velpol ini won aolonga ako menre o oma ole klu a imeninire nge.” \s1 Jisas ile riong agelalnga nge yis ako o parong posngati a bret nge, aveto i pawima pen elonga. \r (Matiu 13:33) \p \v 20 Na Jisas i nina mun or ve, “Aro tho patongrum a God ile menong e nepes e ur nekenga ol e, mo aro lomumu mire nge, e? \v 21 I ranga ve ini yis ako seng omole i parong posngati a plaua ako i mathenga i pavurvur nge 20 kilo lemi, mako i pawima pen elonga.” \s1 Toko pelie inga aro o eso a God ile menong e nepes nge lok thekia ako i tunti. \p \v 22 Na Jisas i es nge ile esong a Jerusalem ma i patoral tokokoere a rumrem areko i es nge. \v 23 Na toko e i nina i ve, “Toko Pomnga, aro ini toko pelie inga ako aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele?” \p Na Jisas i ria or ve, \v 24 “Aro thomu o um engeng mo aro o eso nge vel thekia ako i posngati, eneke toko pulua o engeng ve aro o eso nge, aveto o pavurvur avele. \v 25 Na nge wop lemi ako vel tokoninga i mita ma i pupal bibim vel thekia, aro thomu o mit a lalanga mo o sis ve aro o eso nge, mo o lenga ve, ‘Mukalinga, thepu vel thekia nge them.’ \p “Aveto aro i olal lomu riong ve, ‘Lemik mire nge thomu avele.’ \p \v 26 “Ma aro thomu olal ile riong ve, ‘Nomenga them an, na them thin tomo nge wong, na wong patoral them a lemem rebo.’ \p \v 27 “Aveto aro i olal mun lomu riong ve, ‘Lemik mire nge thomu avele. Thomu alavusnga lomu vothung kerenga aro thomu o lo lelpot tho.’ \p \v 28 “Naro thomu o thopol ol a Abraham, Aisak, Jekop na God ile riong elngare ako o men nge a God ile menong e nepes, aveto aro thomu o voth a lalanga. Naro thomu o wal na o atitet womu pupo, eneke thomu o rov sisisong aolonga. \v 29 Naro tokokoere o plosa nge rem elonga ake ru a ulue, naro o eso a God ile menong e nepes mo o men nge aning aolonga. \v 30 Na toko Israel pelie ako o mukal tel nge a God ile riong nongpolnga aro ole ol a rumongaling, naro o eso a God ile menong e nepes avele, aveto toko pelie ako o rumongal nge a God ile riong nongpolnga, aro ole ol a mukaling, naro o eso ol a God ile menong e nepes lemi.” \s1 Jisas ilemi esal Jerusalem angare. \r (Matiu 23:37-39) \p \v 31 Na nge wop lemi aken Parisi pelie o es a Jisas nge na o ria i ve, “Lolelpot pen ake mo es a pen relnga e, eneke Herot i sis ve aro i pun rin wong.” \p \v 32 Na Jisas i olal ole riong ve, “Thomu o es la mo o ria toko le apaltetonga aken ve, ‘Aro tho wistetpot tamata kerengare naro tho pamimi tokokoere, nge nang pelie i pavurvur ako aro tho pavus lek omaing nge nang ako God i ateal i.’ \v 33 Aveto aro tho es nge lek esong ponange na lelken na lela, eneke i sivenga ako aro God ile riong elngare aro o rin inga a Jerusalem, na nge rem ol e avele. \p \v 34 “Jerusalem angare, Jerusalem angare patong thomu, God i pake ile riong elngare a thomu nge, aveto thomu o so rin or, na i pake ile tokokoere a thomu nge, aveto thomu o pun rin or nge um. Nang pa pova ako tho sis ve aro tho rekolo thomu a tho nge me, ranga ve ini vareo ninanga ako i rekolo itutunre a ini giniti thewo, aveto numu plong. \v 35 Naro lomu velre aro ilemi meninin na tho ri nunganga a thomu nge, aro thomu o thopol tho avele, i pavurvur nge nang ako aro thomu o ria tho ve, ‘Sapase toko ako i velpol, ako Toko Pomnga i sung ile engenging a i nge.’” \f + \fr 13:35 \ft Buk Song 118:26\f* \c 14 \s1 Jisas i pamimi werer toko omole nge nang rialonga. \p \v 1 Nge nang rialonga omole, Jisas i eso a Parisire ole mukalinga omole ile vel, mo aro i an tomo nge i. Na tokokoere o thopolrum senu i nge ile omaing. \v 2 Na toko ako ini peti elonga i wim wim, i es ma i mitu a Jisas itheki lemi. \v 3 Na Jisas i nina pamirealingare nge a Moses ile patorong, tomo nge Parisire ma i nina or ve, “Nge a Moses ile patorong, i pavurvur ako aro te pamimi toko nge nang rialonga eve avele?” \v 4 Aveto o men porengreng. Na Jisas i krima toko aken ma i pamimi werera i, ma i pake i la. \p \v 5 Lama i ria or ve, “Aro ve omu e itun eve ile bulmakau i matu a volo lemi nge nang rialonga, aro wong monteta i viri viri nge nang rialonga eve avele?” \v 6 Aveto o pavurvur aro o olal ile ninong avele. \s1 I sivenga ako aro toko i paruru isivenga. \p \v 7 Na Jisas i ate tokokoe pelie ako o seral nge menonga mukalinga. Mako i ria riong agelalnga a or nge ve, \v 8 “Aro ve toko e i nongpoo wong nge sungaling a aning, wong mothong tova seral nge menonga mukalinga, eneke aro ve i nongpoo toko ako i pomnga nge wong, na i velpol, \v 9 aro toko ako i nongpoo thomu paini aro i es me mo i ria wong ve, ‘Sungu menonga ake a i nge.’ Naro lom mara na wong men ol nge menonga rumongalinga. \v 10 Aveto aro ve o nongpoo wong nge aning, aro wong men nge menonga rumongalinga. Mako toko ako i nongpoo wong aro i es me mo i ria wong ve, ‘Teik, es me mo men a mukaling.’ Aro i papomnga wong a tokokoe areko o es nge aning otheki. \v 11 Na tho ri venen aken, eneke tokokoe areko o papomnga osivenga, aro God i paruru or. Na tokokoe areko o paruru osivenga, aro God i papomnga or.” \p \v 12 Lama Jisas i ria aning tokoninga ve, “Nge nang ako wong oma aning, mothong tova nongpoo thongongomre eve titeumre eve lom netre eve toko le ur pomngare, eneke aro o nongpoo werer wong mo wong el om aning olalnga. \v 13 Aveto nge nang ako ong oma aning, aro wong nongpoo toko le ur avelengare tomo nge toko kime lotorngare tomo nge toko eve lilngare, tomo nge toko theki prosngare, \v 14 naro God i oma senu nge wong, eneke o pavurvur aro o olal werer om aning avele. Naro God i olal werer i a wong nge, nge nang ako aro toko vengvengare o plos werera nge rinong.” \s1 God i nongpoo tokokoere nge ile menong e nepes, ranga ve ini toko ako i nongpoo tel Israelre nge ia aning aolonga. \r (Matiu 22:2-14) \p \v 15 Na toko omole ako i men tomo nge or nge aning, i nongpol a Jisas ile riong ma i ria i ve, “Sapase tokokoe areko o men nge aning ako a God ile menong e nepes lemi.” \p \v 16 Na Jisas i olal ile riong ve, “Na toko omole i monsi nge aning aolonga na i nongpoo toko pulua. \v 17 Na nge nang ako i monsi ia aning lale, i pake ile toko umonga mo aro i ria tokokoere ako i nongpoo or mo i ria or ve, ‘O es me, ur alavusnga tho monsi i lale.’ \p \v 18 Aveto or alavusnga oni plong. Na toko teltelnga i ria vene, ‘O, ponange re ake tho ol ulue epee naro tho es mo tho thopolrum i. Tho pavurvur aro tho es wot avele.’ \p \v 19 Na toko mun e i ria vene, ‘O, ponange re ake tho ol bulmakau or mule ako ini lek umongare, naro tho es mo tho tongporum vet or nge omaing. Tho pavurvur aro tho es wot avele.’ \p \v 20 Na toko mun e i ria vene, ‘O, ponange re ake tho peange. Tho pavurvur aro tho es wot avele.’ \p \v 21 Na toko umonga aken i lo werer a ile mukalinga nge, na i ritet i nge or alavusnga ole riong. Na aning tokoninga ilemi kling rintet na i ria ile toko umonga ve, ‘Paviripot nge sovengalo elonga ako a rem pomnga na wong wola werer toko le ur avelengare tomo nge toko kime looloongare tomo nge toko eve lilngare tomo nge toko theki prosngare.’ \p \v 22 Lamako ile toko umonga i ria i ve, ‘Toko Pomnga tho oma ur alavusnga ako wong ri nge, aveto pen pelie aken ru rongan i voth.’ \p \v 23 Lama aning tokoninga i ria ile toko umonga ve, ‘Espot a rumrem a sovengalo tomo nge ometa a sovengalo na ri engeng tokokoere mo aro o eso a lek vel lemi mo i vual. \v 24 Na tho ria wong, tokokoe areko tho nongpoo tel or, e avele aro i an rum ok aning aolonga ako tho monsi i.’” \s1 Toko aro ilemi rum senu tel nge uneke ako aro i mothong i, mo i velpol ini a Jisas ile wainlanga. \r (Matiu 10:37-38) \p \v 25 Na nge nang omole toko puluanga rintet o es tomo nge a Jisas, na Jisas i eksinga ma i ria or ve, \v 26 “Na toko e ako i sis ve aro i panes tho, aro ile asaguong nge tho, aro i aolonga rintet nge ile asaguong ako nge itema, inina, iewo sengenga, itutunre, ititeinre, ilulunre na isivenga ile mimiong mun, aro vene mo i velpol ini lek wainlanga avele. \v 27 Na toko e ako i panes tho, aveto ini plong ve aro i potun isivenga ia won ngoronga, toko aken i pavurvur aro i velpol ini lek wainlanga avele. \p \v 28 “Na aro ve omu e ako ilemi rum nge vel omanga aro i men tel mo i oma senu tel vel olonga mo ilemi mire nge ile umtun, i pavurvur ako aro i pavus vel aken eve avele. \v 29 Na toko e aro ve i oma senu tel vel olonga avele, aro i patea vel aringa, aveto i pavurvur aro i pavus i avele. Naro tokokoere o thopol ile vel aringa naro o ri sililal i. \v 30 Naro o ria ve, ‘Toko aken i patea vel aringa, aveto i pavurvur aro i pavus i avele.’ \p \v 31 “Na aro ve nepes omole i es tomo nge ile toko punonga or 10,000 mo aro i pun tomo nge nepes ako i estun i nge punong tomo nge ile toko punonga or 20,000 aro i men tel mo ilemi rum senu tel ile punongare, o pavurvur nge punong eve avele. \v 32 Na aro ve o pavurvur avele, aro i pake ile riong elnga mo i sangpolo nepes aken rongan i voth melanga naro i nina i ve, ‘Aro them oma neke mo te voth lemi moring?’” \v 33 Na Jisas i patopalal ile riong na i ri ve, “I venen re aken nge thomu. Aro ve omu e i sis ve aro i velpol ini lek wainlanga aro i mothonglelu ur alavusnga ako ini ile.” \s1 Toko ako i panes senu a Jisas avele i ranga ve ini au ako i mosisen avele. \r (Matiu 5:13; Mak 9:50) \p \v 34 Na Jisas i ria mun or ve, “Au ini ur sivenga, aveto aro ve imosisennga i vus, i pavurvur aro i mosisen werer ol avele. \v 35 Au ako imosisennga avele ol, i pavurvur aro i opoal ur e avele. Aro te asespot i. \p “Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itlenga nge lek riong ake.” \c 15 \s1 Riong agelalnga nge sipsip omole ako i penthal. \r (Matiu 18:12-14) \p \v 1 Na nge nang omole, tokokoe areko or ini umtun elngare tomo nge areko ole vothung kerenga o es mo o nongpol a Jisas ile riong. \v 2 Aveto Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri pompom nge a Jisas na o ri ve, “Toko ake i vova ake i nongpoo tokokoe areko ole vothung kerenga ma i an tomo nge or, e?” \p \v 3 Lama Jisas i ri riong agelalnga a or nge, ma i ri ve, \v 4 “Aro ve omu e ile sipsip or mule pa mule i voth, na aro ve omole i penthal, aro i oma i va? Aro i mothonglelu tel sipsip or mule pa limpenel pothoi or limpenel a pen lalanga naro i es mo i ortet sipsip omole ako i penthal, i pavurvur ako aro i thopolo i. \v 5 Ma nge ako i thopolo i, na ilemi sivenga rintet na i potuna i. \v 6 Na i lo werer a ile vel. Lamako i leng veliloalo ithangangaere na i ria or ve, ‘Aro lemir sivenga, eneke tho thopolo werer lek sipsip ako i penthal.’ \v 7 Na tho ria thomu, i vene re ako a Pen a Urvet, olemi sivenga rintet nge toko omole ako ikime lelal ile vothung kerenga, na lemi sivengaing aken i aolonga rintet nge lemi sivengaing ako nge toko or mule pa limpenel pothoi or limpenel ako ole vothung i sivenga. \s1 Riong agelalnga nge umtun ako i penthal. \p \v 8 “Na aro ve seng omole ile umtun or mule i voth na omole i penthal, aro i oma i va? Aro i pasise the lalainga, naro i athe ile vel, naro i the senu senu a pen elonga i pavurvur ako la, i thoa i. \v 9 Na nge ako i thoa i lale, lamako i leng veliloalo ithangangaere na i ria or ve, ‘Aro lemir sivenga, eneke tho tho werera lek umtun ako i penthal.’ \v 10 Na tho ria thomu, i vene re ako nge a God ile enselre, ako olemi sivenga rintet nge toko omole e ako ikime lelaltun ile vothung kerenga.” \s1 Riong agelalnga nge wainlanga ako i penthal. \p \v 11 Jisas rongan i ri na i ri mun ve, “Toko omole i voth ako itun or aini. \v 12 Na itun opisoinga i ria itema ve, ‘Vovo, ong rin rongan, aveto tho sis ako ve, aro wong thomreu lom ur elonga na sungu lek a tho nge.’ \p \v 13 “Na nang pelie i lutetu na itun opisoinga i ela ile ur elonga na i tepolal i nge umtun, mako i lo lelpot ole rebo, na i es nge rem melanga. Na nge rem aken i pavus polpol ile umtun nge magoning. \v 14 Ma ile umtun i vus lale, ma mesi aolonga i velpoltun rem aken ma i men polpol na ia aning avele. \v 15 Mako i es mo i ri ve i velpol ini umonga nge toko omole ako nge rem aken. Na toko aken i pake i mo i paan ile kiere.\f + \fr 15:15 \ft Judare o pavothal nge kie annga na theal tetalnga, aveto toko aken kene mesipun rintet i, mako i el inga omaing aken.\f* \v 16 Aveto aning ako o sungu i a i nge i aolonga avele, na mesipun i ma i pavurvur ako aro i an kiere oa aning, aveto toko e avele i sung ur e a i nge. \p \v 17 “Lamako lemi rumong sivenga i velpol werer a i nge, ma i ria isivenga nge ve, ‘Ok vovo ile toko umonga alavusngare osa pup nge oa aning, na oa aning uluo i ngo, aveto tho voth ake, na toth aro tho rin nge mesipuniong. \v 18 Aro tho plosa mo tho lo werer a vovo nge, naro tho ria i ve, “Vovo, tho oma vothung kerenga nge a God tomo nge wong. \v 19 Na tho ini toko sivenga avele, ako aro wong apet tho ini tum. Oma lom vothung a tho nge ranga ve ini lom toko umonga.” ’ \v 20 Mako i plosa ma i lo werer a itema nge la. \p “Ave rongan i voth melanga nge itema ile vel, na itema i thopol i melanga ma ilemi esal i, ma i thopot a i nge, mako i rekukalo i ma i angongoalo i. \p \v 21 “Na itun i ria i ve, ‘Vovo, tho oma vothung kerenga nge a God tomo nge wong. Na tho ini toko sivenga avele, ako aro wong apet tho ini tum.’ \p \v 22 “Aveto itema i ria ile umongare ve, ‘Paviri, ela tekruk seltunnga sivenga rintetnga mo seltuna i nge. Na pateunu paspas a imeni. Na pateunu i nge esonga a ieve. \v 23 Na ela bulmakau tun sivenga rintetnga mo pun rin i. Naro lemir sivenga nge aning aolonga. \v 24 Eneke tuk ake i ranga ve i rin lale, aveto i mimi werer, na i penthal, aveto i lo werer.’ Mako o patea ol nge aning. \p \v 25 “Na itun apamukong i oma a ometa lemi. Na nge ile lo wererong i es totho a vel ma i nongpol voing na sesing. \v 26 Mako i lenga toko umonga omole ma i nina i ve, ‘O oma neke?’ \v 27 Na i olal ile ninong ve, ‘Teum i lo werer, na tomom i pun rin bulmakau tun sivenga rintetnga omole, eneke teum i lo werer senu inga.’ \p \v 28 “Na itun apamukong ilemi kling ma i mothong esoong a vel lemi. Na itema i espot a i nge ma i ri riong mosnga a i nge, mo aro i eso a vel lemi. \v 29 Aveto i ri werer a itema nge ve, ‘Thopol, nge tovu po pulua tho um a wong nge ranga ve ini toko umonga, na tho nong sirik lom riong e avele. Aveto wong sung meme tun e a tho nge avele, mo aro tho oma aning tomo nge thengengekre. \v 30 Aveto tum kerenga ake i pavus lom ur elonga tomo nge seng sovengalo angare. Na nge ile lo wererong wong pun rin bulmakau tun sivenga rintetnga nge i.’ \p \v 31 “Na itema i olal ile riong ve, ‘Tuk, nge nang elonga wong voth a tho nge na ur alavusnga ako ini lek ini lom. \v 32 Aveto i sivenga ako aro te oma aning aolonga mo lemir sivenga, eneke teum posnga i ranga ve ako i rin lale, aveto i mimi werer, na i penthal, aveto i lo werer.’” \c 16 \s1 Riong agelalnga nge vel ololonga thealnga le apaltetonga ako i theal senu nge ile menong. \p \v 1 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Na vel ololonga tokoninga omole e ako i voth na ile toko umonga i theal tetal ile vel ololonga aken. Na tokokoere o ri ve ine vel ololonga theal tetalnga i kem vel aken tokoninga ile umtun. \v 2 Mako i leng i ma i ria i ve, ‘Ole riong i nunganga ako wong kem? Sung lom erere ako i ritet tho nge lom omaing. Eneke i pavurvur aro wong theal tetal ol lek vel ololonga aken avele.’ \p \v 3 “Na toko umonga aken i ria isivenga nge ve, ‘Aro tho oma ol va? Eneke lek mukalinga aro i eltetpot tho, nge lek omaing. Na lek engenging i pavurvur nge ulue tonga avele, na lek mara nge ur pelie nonga. \v 4 Lemik mire ol nge ur ako aro tho oma i mo aro tokokoere o nongpoo tho a ole vel, tova tho vus nge omaing.’ \p \v 5 “Mako i leng toko omole omole ako oa thangaroong i voth a ile mukalinga nge. Na i nina toko ako i velpol tel ve, ‘Om thangaroong or pova i voth a lek mukalinga nge?’ \p \v 6 “Na i olal ile ninong ve, ‘Wel imei aolonga or mule pa mule.’ \p “Ma i ria i ve, ‘Ake ini erere ako om thangaroong i voth nge, na menu mo ong wat or mule pa lim viri viri.’ \p \v 7 “Lama i nina toko aininga ve, ‘Na wong, om thangaroong or pova?’ \p “Na i olal ile ninong ve, ‘Ok wit a alal or 1,000.’ \p “Ma i ria i ve, ‘Ela lom erere ake na pakriku ol i nge 800.’ \p \v 8 “Na ile mukalinga i risea ile theal tetalonga ako ini le apaltetonga, eneke i oma omaing ako i paesa ile mukalinga iion roro tomo nge ako aro i theal senu ile menong panen.” Na Jisas i ria or ve, “Tokokoe areko o panes vothung ulue anga, olemi mire senu nge sovengalo ako aro o sung umtun a tokokoere nge mo o velpol ini othanga, aveto tokokoe areko o panes vothung ako ini a God ile, olemi mire nge vothung aken avele. \v 9 Na tho ria thomu, thomu o opoal tokokoere nge lomu ur ulue anga mo o elo a Toko Pomnga a ole mimiong, mo aro o velpol ini thongomu, naro panen tova lomu ur elonga i vus, God aro i nongpoo thomu nge rem ako mimiong i voth nge naro ile vusonga avele. \p \v 10 “Na toko ako i theal senu ur posalnga, aro i theal senu mun ur ako i pulua. Na toko ako i theal senu ur posalnga avele, aro i theal senu ur ako i pulua avele. \v 11 Na aro ve thomu o theal senu ur ulue anga avele, aro thomu o pavurvur avele mun nge a God ile ur sivesivenga ithealtetalnga. \v 12 Na aro ve thomu o theal senu toko relnga ile ur elonga avele, aro toko e aro i sung ur e mo ini lomu, kene avele. \p \v 13 “Toko umonga omole i pavurvur aro i velpol ini toko or aini ole umonga, kene avele, eneke aro ia sagu omole, naro ini silal aininga, eve aro ini silal omole, naro ia sagu aininga. Thomu o pavurvur aro o velpol ini a God ile umonga na tomo mun nge umtun ile umonga, kene avele.” \p \v 14 Na Parisire o nongpol a Jisas ile riong aken, na o ri sililal i, eneke oa sagu rintet umtun elnga. \v 15 Na Jisas i ria or ve, “Thomu ini tokokoe areko o oma thomu ve thomu ini toko vengvenga a tokokoere otheki, aveto God ilemi mire nge lomumu ako i vengveng avele. Eneke ur ako i pomnga rintet a tokokoere otheki, ur aken kene God ini silal rintet i.” \s1 God ile patorong nge ile menong e nepes i sivenga nge a Moses ile patorong. \r (Matiu 5:8; 11:12-13; Mak 10:11-12) \p \v 16 Na Jisas i ria or ve, “Moses ile patorong tomo nge a God ile riong elngare ole wating a erere nge, kene tokokoere o patoral or nge ma i mulal nge a Jon ako ini toko paninuonga ile velpoling. Aveto Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes, i patea ol nge a Jon ile velpoling na i es ol la. Na toko alavusnga olo vurtun inga nge esoong nge. \v 17 Aveto Moses ile patorong rongan i sivenga. Ulue na sepsa aro i penthal, aveto wating epee tie nge a Moses ile patorong aro i penthal avele. \p \v 18 “Ranga ve nge patorong ake. Toko e ako i mothongpot iewo sengenga na i peange werer mun nge seng relnga e, aken i aom seng. Na toko e ako i peange nge seng ako iewo teltelnga i mothongpot i, aken i aom mun seng.” \s1 Riong agelalnga nge a Lasarus tomo nge toko le urnga. \p \v 19 Na Jisas i ri vene, “Toko le urnga e ako i voth. Na nge nang elonga i malmal nge teunong sivesivengare, na i an aning sivesivengare evelelnga. \v 20 Na ako ru a ile vel thekia, toko ni akolikloknga ako iion a Lasarus, i men na ile ur e avele. \v 21 Na i men mo i an toko le urnga ia aning epipeere ako i matmatpot a ia aning le ngoinga thewo. Na nanaure o es me ma o aromal ini akoliklokre. \p \v 22 “Lamako toko ako ile ur e avele i rin na God ile enselre o ela i a Pen a Urvet la, na o pamenu i a Abraham ilo sei. Na toko le urnga aken i rin mun ma o tetun i. \v 23 Ma i eso a toko kerengare ole pen ma i el sisisong aolonga nge. Na i thea la, ma i thopol a Abraham ako i voth melanga na Lasarus i men a ilo sei. \v 24 Ma i lenga a i nge ve, ‘Vovo Abraham, lomum esal tho, na pake a Lasarus mo i paesu imeni pupo a thei lemi, mo aro i pameriru lek muma, eneke tho voth nge sisisong aolonga ake ru a won sesenga lemi.’ \p \v 25 “Aveto Abraham i olal ile riong ve, ‘Tuk, aro lomum rum werer nge lom mimiong ako nomenga ako wong el ur sivesivengare, na Lasarus i el ur kerekerengare, aveto ponange ol i voth ol nge lemi sivengaing, na wong, wong voth ol nge sisisong. \v 26 Na e mun e ako ruprup lukulukunga i voth a ar wop lale, na areko o sis ve aro o plosa ake ru a them nge mo o es a thomu nge wot, aro o pavurvur avele, na omu e i pavurvur avele aro i es kora ol a them nge me.’ \p \v 27 “Na toko le urnga i olal ile riong ve, ‘I vene re aken, na tho nong engeng a wong nge Vovo Abraham, pake a Lasarus a ok vovo ile pen la. \v 28 Eneke teik or lim aken ru o voth. Na Lasarus aro i es mo i panakal ole nge ve, o mothong tova o es nge rem ake ru sisisong i voth nge.’ \p \v 29 “Na Abraham i ria i ve, ‘God ile riong elngare tomo nge a Moses, ole riong i ngo lale, na i sivenga ako aro titeumre o nongal ole riong.’ \p \v 30 “Na toko le urnga i olal ile riong ve, ‘Aken i pavurvur avele, Vovo Abraham, aveto aro ve toko e ako i los werera nge rinong naro i es a or nge, aken aro o lel okime nge ole vothung kerenga.’ \p \v 31 “Aveto Abraham i ria i ve, ‘Aro ve o nongal a God ile riong elngare tomo nge a Moses, ole riong avele, i pavurvur mun avele ako aro o nongal toko ako i los werera nge rinong, ile riong mun.’” \c 17 \s1 God aro i paomelal areko o oma vothung kerenga. \r (Matiu 18:6-7, 21-22; Mak 9:42) \p \v 1 Na Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Ur puluanga ako aro i velpol mo i pamatu tokokoere nge vothung kerenga omanga. Aveto patong toko ako i pavelpol ur areken, aro matheong aolonga aro i el i. \v 2 Na aro ve toko aken i toth ako aro i paleklek toko ako ile lemioong i motu rongan, i sivenga inga nge i tova ve tokokoere o kino anral aolonga a ikei na o asesu i a thev lemi, mo i vlu, moro aken i paleklek or avele, naro God i sung paomelaling aolonga a i nge avele. \v 3 Na thomu o naktet sivengomu! \p “Na aro ve teum e i oma vothung kerenga, aro wong vol i nge ile vothung aken, na aro ve i pamilem ile vothung aken, aro lomum simikal ile vothung kerenga aken. \v 4 Na aro ve i oma vothung kerenga a wong nge pa or limai nge nang omole, na pa or limai i es a wong nge na ilemi kerere na i ri mosing a wong nge, aken aro lomum simikal ile vothung aken.” \s1 Lemioong ako i posngati na i panes a God ilemi, i pavurvur nge omaing aolonga. \p \v 5 Na Jisas ile pakekere o ria Toko Pomnga ve, “Aro wong oma lemem lemioong mo i aolonga.” \p \v 6 Na Toko Pomnga i ria or ve, “Aro ve lomu lemioong i posnga ranga ve ini won monnga ako i posnga rintet ako iion a ‘Mastet’, aken thomu o pavurvur ako aro o ria vero ve, ‘Lelrisa sivengom alariripia mola o sivengom a thev.’ Naro won aken aro i panes inga ako ini lomu riong.” \s1 Jisas i ri nge toko umongare ole vothung. \p \v 7 Na Jisas i ria tokokoere ve, “Aro ve omu e ile toko umonga ako i oma a ometa eve i theal sipsipre, na aro ve toko umonga aken i lo werer a lom vel, aro wong ria i ve, ‘Paviri me, mo ong an?’ \v 8 Avele, aro ong ria i ve, ‘Aro ong monsi ok aning na ong nea om teunong sivenga na theal tetal tho, tova tho an na tho thin, lamo wong an ol na wong thin ol.’ \v 9 Na toko umonga i nongal inga ile mukalinga ikei, aveto ile mukalinga i ri sivengaing a i nge avele, na ako ini ole vothung vet aken. \v 10 Na i venen re aken nge thomu, tova ve thomu o oma ur alavusnga ako tho ria thomu nge, aro thomu o ri ve, ‘Them ini toko umonga inga na them oma inga ur areko ong ria them nge.’” \s1 Jisas i pamimi toko or mule pa omole ako putput i el or. \p \v 11 Na Jisas i es nge sovengalo ako i es a Jerusalem, nge sovengalo ako i thopot a Samaria na Galili oa wop. \v 12 Na i es totho nge rem omole na toko or mule pa omole ako putput i voth a or nge, o es na o thopol tetal a Jisas na o mit mela nge i. \v 13 Na o pres a i ve, “Jisas, Toko Pomnga lomum esal them.” \p \v 14 Na Jisas i thopolo or ma i ria or ve, “Thomu o es a prisre nge mo o pathengal numu peti a or nge, mo aro o panunganga riong nge thomu ve, ‘Putput i vus.’” Ma o es. Na rongan o voth a sovengalo lopat na oni peti i sivenga werer na o riri werer a God itheki. \p \v 15 Na oa omole ako a or nge i thopol ako ini peti i sivenga werer, mako i lo werer a Jisas nge, na a sovengalo i pres viringa na i risea a God iion roro. \v 16 Na toko aken i lo werer a Jisas nge ma i ulu isivenga a ulue a Jisas ieve tepun na i ri sivengaing a i nge. Na toko aken ini toko Samaria anga. \p \v 17 Na Jisas i thopol toko aken, ma i ria ve, “Toko or mule ako o sivenga werer, na thongom or limpenel kala? \v 18 I vava ake toko rem relnga inga ake i lo werer a tho nge me, ma i ri sivengaing a God nge, e?” \v 19 Mako Jisas i ria toko aken ve, “Mita mo wong es. Lom lemioong inga ako i pasenu wong.” \s1 Tokokoere aro o mostun inga nge ur elonga omanga i pavurvur nge nang ako aro Toko Pomnga Itun aro i velpol nge. \r (Matiu 24:37-39) \p \v 20 Na Parisi pelie o nin a Jisas ve, “God ile menong e nepes aro i velpol penva?” Ma Jisas i olal werer Parisire ole ninong ve, “God ile menong e nepes, ile velpoling i pavurvur aro te thopol ur pelie ako i paateal ile pateaing, kene avele. \v 21 Na toko e avele aro i ria nge ve, ‘Thopol i, i voth ake, eve i voth ako la.’ Nongpol i, God ile menong e nepes, i voth a thomu nge lale.” \p \v 22 Na i ria ile wainlangaere nge ve, “Matheong aolonga aro i velpoltun thomu, ma i oma thomu mo o sis rintet ve aro thomu o thopol inga Toko Pomnga Itun ile nang omole aken, aveto thomu o pavurvur ako aro thomu o thopol i tova i es me, kene avele. \v 23 Naro tokokoere o ria thomu ve, ‘Toko Pomnga Itun i lo werer lale, thopol i, i ako la, eve i ke me.’ Aveto thomu o mothong tova o espot mo o panes or. \v 24 Eneke nang ako aro Toko Pomnga Itun aro i velpol nge, aro i velpol ranga ve ini pen lemnga ako i kit ma i lala a sepsa elonga, ma toko alavusnga aro o thopol i. \v 25 Aveto aro a mukaling nge nang aken, Toko Pomnga Itun aro i el matheong puluanga naro tokokoe areko o mimi nge wop lemi ake aro o lel okime nge i. \p \v 26 “Na nomenga nge wop lemi ako Noa i mimi nge, tokokoere olemi tuntun inga ole omaingre na olemi simikal a God, naro i vene mun re aken nge a Toko Pomnga Itun ile nang. \v 27 Na nge wop lemi aken toko na sengre o anan na o thinin na o peange, i mul nge nang ako Noa i eso a imot lemi nge, mako thei awonga aolonga i velpol ma i pavusu or alavusnga. \p \v 28 “Na i vene mun nomenga nge wop lemi ako Lot i mimi nge, tokokoere o mosal inga aning na thinong, na o olol pel ole lulu na o o aningre na o ari velre, \v 29 makola i pavurvur nge nang ako Lot i lospot a Sodom, na a ur e avele nako won sesenga na uk ako ini misep anga i matmatpot a sepsa lemimi me ma i pavusu or alavusnga. \p \v 30 “Naro i vene mun re aken nge Toko Pomnga Itun ile nang, aro o oma ole omaingre i mul nge nang ako Toko Pomnga Itun aro i velpol a pen lalanga. \v 31 Naro nge nang aken, toko ako i thau i a ile vel polemi ako i thatha,\f + \fr 17:31 \ft O thepol vel polemi ia sei nge pes 121.\f* i mothong tova ilemi rum werer ile ur elonga ako i voth a ile vel lemi. Naro i vene mun nge toko ako i voth a ometa, i mothong tova i es werer a ile vel nge la, i sivenga ako aro ilemi simikal ur ulue anga na i panes inga Toko Pomnga Itun. \v 32 Naro lomumu rum werer nge ur ako i velpol a Lot iewo sengenga nge. Nge ako ilemi rum werer nge ile menong nomenganga ma i the singal werer, mako i rin.\f + \fr 17:32 \ft Tenesing ake i voth a Stat 19:26.\f* \v 33 Na aro ve toko i krim engeng isivenga ile mimiong, aken aro ile mimiong aken aro i penthal. Aveto toko ako i mothong isivenga ile mimiong panesnga, aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele. \v 34 Na tho ria thomu ve, ‘Nge pemliknga ako Toko Pomnga Itun i velpol nge, na toko or aini ako o ngo nge ring omole, aro God i elteta omole na omole aro i ngo reletun. \v 35 Na seng or aini ako o omlotun oa aning omanga, naro God i elteta omole na omole aro i voth reletun. \v 36 [Na toko or aini ako o um a ometa, aro God i elteta omole na omole aro i voth reletun.]’” \p \v 37 Na ile wainlangaere o nina i ve, “Toko Pomnga, ur areken aro i velpol a kala?” \p Na Jisas i olal ole ninong nge riong agelalnga ve, “Nge wop ako aning i ngo nge kene visore o rer kalalualtun i.” \f + \fr 17:37 \ft Epee ake i mirenga ve, Tokokoere olemi mire ako visore oa aning i voth, tova ve o thopol visore o rer kalalualtun wop aken, aken ini ole paatealinga. Ranga ve mun i ako aro tokokoere aro olemi mire nge wop ako Toko Pomnga Itun aro i velpol nge, eneke or alavusnga aro o thopol paatealing nge Toko Pomnga Itun ile velpoling. \f* \c 18 \s1 Riong agelalnga nge seng basu na riong nongpolnga kerenga. \p \v 1 Mako Jisas i ripot riong agelalnga a ile wainlangaere nge, mo aro i patoral or nge ve aro o nong evelelnga na o mothong tova olemi i ngo pelekpol nge ole nongong. \v 2 Ma i ria ve, “Nge rem pomnga e ako, riong nongpolnga e ako i voth, ma i papomnga a God avele, na i pavothal mun tokokoere avele. \v 3 Na seng basu mun e ako i voth mun nge rem pomnga aken, opisleonga i es la ma i tangos nge riong nongpolnga aken, ve aro i opoal i nge tokokoe areko o teltun ia. \p \v 4 “Ma nge nang elonga riong nongpolnga aken i oma vet ur e avele nge ile nonging aken, aveto nge nang e ako i ria isivenga ve, ‘I nunganga ako ve, tho papomnga a God avele, na tho pavothal mun tokokoere avele. \v 5 Aveto seng basu aken i sung matheong puluanga a tho nge. Naro i sivenga ako aro tho opoal i nge ia teltunong aken. Aro vene mo evelelnga aro i esu esa me, mo i oma tho mo i pamolosal tho.’” \p \v 6 Na Toko Pomnga i ria mun ve, “Aro thomu o nongpol inga riong nongpolnga kerenga ile riong. \v 7 Na God i ranga ve ini riong nongpolnga kerenga aken avele! Aro ve ile tokokoere o avav i nge nang na mlik aro i opoal or, naro i opoal or viri viri. \v 8 Aveto nge nang ako Toko Pomnga Itun i lo werer nge, i sis ako aro i thopol toko na seng areko olemio a i nge, kene rongan o mit engeng nge nongong.” \s1 Riong agelalnga nge toko ako ini Parisi na toko ako ini takis elnga. \p \v 9 Na Jisas i sung riong agelalnga nge toko pelie ako olemi ve, or ini toko vengvenga na o paruru toko alavusngare. \v 10 Na i ria ve, “Toko or aini ako o es a Lotu Tepun a Vel mo o nong, oa omole ini Parisi na omole ini takis elnga. \v 11 Na Parisi aken i mita ma i nong nge isivenga ve, ‘God, tho ri sivengaing a wong nge, ako tho sung ses avele, na tho avsa patorong e avele, na tho aom seng mun avele ranga ve ini tokokoere. Na tho ri sivengaing a wong nge ako tho ranga ve ini takis elnga ake avele. \v 12 Na tho sem nge nang or aini nge wik omole omole. Na nge ur elonga ako tho el i, tho panes a Moses ile patorong, mako tho omreu i mo epee or mule na tho sung epee omole a wong nge.’ \p \v 13 “Aveto toko ako ini takis elnga i mit gat na ini plong ve aro i thea roro a Pen a Urvet na ilemi kerere nge ile vothung kerenga, mako i so ipakei ma i ria ve, ‘God, tho ini toko ako lek vothung kerenga, aro lomum esal tho.’” \p \v 14 Ma Jisas i ria or ve, “Tho ria thomu, takis elnga aken ako i lo werer a ile pen, ienga inga ako i riri a God itheki, na Parisi aken aro avele. Eneke areko o papomnga osivenga, aro God i paruru or, na areko o paruru osivenga, aro God i papomnga or.” \s1 Jisas i ronga imeni a wainlanga tutunre nge. \r (Matiu 19:13-15; Mak 10:13-16) \p \v 15 Na ine tokokoe pelie ako o mane povothvothre a Jisas nge mo i ronga imeni a or nge. Aveto Jisas ile wainlangaere o thepol or ma o vol or. \v 16 Aveto Jisas i leng wainlanga tutunre a i nge me, na i ria ile wainlangaere ve, “Somu wom wainlanga tutunre mo o es a tho nge me, na o mothong tova o mit roal or, eneke tokokoe areko olemio a tho nge, ranga ve ini wainlanga tutun areke olemio a tho nge, or kene o voth a God ile menong e nepes lemi. \v 17 Na tho ri nunganga a thomu nge, na aro ve toko ako i el inga a God ile menong e nepes ranga ve ini wain ako i ela itema ile sungong, ma ilemi pelekpol nge avele, aken aro i pavurvur ako aro i eso a God ile menong e nepes, aveto aro ve i el i ranga ve ini wain aken avele, aro i eso nge avele.” \s1 Jisas i ri tomo nge mukalinga ako ile ur elonga i pom. \r (Matiu 19:16-29; Mak 10:17-30) \p \v 18 Na Juda a mukalinga e ako i nin a Jisas ve, “Pamirealinga sivenga, aro tho oma neke ako aro tho el mimiong ako aro ile vusonga avele, e?” \p \v 19 Ma Jisas i ria i ve, “Lomum rum senu tel nge lom riong mirenga ako wong apet tho ve tho ini toko sivenga, eneke toko e avele ako i sivenga, ini inga a God ienga inga ako i sivenga. \v 20 Na lomum mire nge patorong alavusnga lale, ako ve: Thomu peangere o mothong tova o ngo tomo nge areko or ini ewomu avele. Na o mothong tova o so rin polpol toko. Na o mothong tova o kem. Na thomu o mothong tova lomu apaltet tova ve toko e i mit nge riong. Naro o papomnga titomomuere na ninomuere, naro o panes inga ole riong.” \f + \fr 18:20 \ft Kisim Bek 20:12-16\f* \p \v 21 Ma mukalinga i olal ile riong ve, “I patea nge lek kulpoaing ma i pavurvur ponange, tho panes patorong alavusnga aken.” \p \v 22 Ma Jisas i nongpol i veno ako, ma i ria i ve, “Aveto ur omole ako kene ong oror nge, aro ong tepolal lom ur alavusnga nge umtun na sungu i a toko le ur avelengare nge, na aro ve ong oma i venen aken, aro lom ur elonga pom, ako a Pen a Urvet lemi. Lamo ong es me mo ong panes tho.” \p \v 23 Aveto toko aken i nongpola riong aken ma ilemi kerere rintet, eneke ini toko ako ile ur elonga i pom rintet. \v 24 Ma Jisas i thepol i ako toko aken ilemi kerere rintet, mako i ria ve, “I klip rintet nge toko le urngare ako aro o eso a God ile menong e nepes. \v 25 Na i klip nge mekerem aolonga ako ini Kamel ako aro i koro a italonga tionga nge, aveto i klip rintet nge toko le urnga ako aro i eso a God ile menong e nepes.” \p \v 26 Ma tokokoere o nongpola riong aken ma o ri ve, “Na aro ve i vene aken, anga ol i pavurvur ako aro i el mimiong ako aro ile vusonga avele, e?” \f + \fr 18:26 \ft Na o kukuk nge a Jisas ile riong aken, eneke o rivenga God i oma senu nge toko mo i velpol ini toko le urnga.\f* \p \v 27 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Ur ako tokokoere o pavurvur nge omanga avele, aken aro God i oma i.” \p \v 28 Ma Pita i ria ve, “Them mothonglel lemem ur alavusnga a rebo lale, na them panes wong.” \p \v 29 Ma Jisas i ria or ve, “I nunganga, toko ako i mothonglelu ile vel, eve iewo sengenga, eve ititeinre, eve ilengare na itutunre mo aro i opoal tokokoere mo olemio nge a God ile menong e nepes, \v 30 aken aro i el ur puluanga nge mimiong ake ponange i voth nge, naro panen i el mun mimiong ako aro ile vusonga avele.” \s1 Jisas i ritet mun pa menga nge ile rinong. \r (Matiu 20:17-19; Mak 10:32-34) \p \v 31 Ma Jisas i wol lelpot ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken ma i ria or ve, “O nongpol! Aro te esa a Jerusalem na ur alavusnga ako nomenga God ile riong elngare o wat i ma o ri nge a Toko Pomnga Itun, aro i velpol nunganga. \v 32 Aro o sungu i a tokokoe areko or ini Judare avele omeni, mo aro o ri sililal i, naro o oma riong kerenga puluanga nge i, na o osuklel i. \v 33 Naro o so litlit i, naro o so rin i, aveto nang or me aro i vus, naro i mimi werera mun.” \p \v 34 Aveto ile wainlangaere olemi mire nge riong areken mirenga avele. Ine riong areken mirengare God i pango kine i nge or, ma olemi mire nge ur areko Jisas i ria or nge avele. \s1 Jisas i pasenu werer toko omole ako itheki pros ma i the werer. \r (Matiu 20:29-34; Mak 10:46-52) \p \v 35 Na Jisas i es ma i toth a rem pomnga a Jeriko, ma toko omole ako itheki pros i men a sovengalo wo peti na i nong ur elonga nge tokokoe areko o esu esa nge sovengalo aken. \v 36 Ma i nongpol pulua aolonga ako o es me ma i nina or ve, “Thomu o oma ur nekenga ake?” \v 37 Ma o ria i ve, “Jisas ako ini Nasaret anga i ake ru i es me.” \p \v 38 Ma toko theki prosnga aken i lenga ve, “Jisas ako ini a Devit itevinga, aro lomum esal tho.” \p \v 39 Ma tokokoe areko o mukal a Jisas ile, na o es toth a i nge, o vol i ma o ria i ve, “Wong poreng!” Aveto i lenga viringa rintet mun ve, “Ina Devit itevinga, aro lomum esal tho.” \p \v 40 Mako Jisas i mitu ma i ria ve, aro o pasong toko aken a i nge me. Na toko aken i es totho inga ma Jisas i nina i ve, \v 41 “Wong sis nekenga ako aro tho oma i a wong nge, e?” \p Na i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, tho sis ve aro thekik i vles werer.” \p \v 42 Mako Jisas i ria i ve, “Wong the werer, lom lemioong inga i pasenu wong.” \v 43 A ur e avele, nako i the werer, mako i panes ol a Jisas ma i risea a God. Ma tokokoere o thopol ur ako i velpol venen aken, mako o risea mun a God. \c 19 \s1 Jisas i es a Sakius ile vel. \p \v 1 Ma Jisas i eso a Jeriko ma i sis ve aro i alpo selele. \v 2 Ma toko omole i voth nge rem aken iion a Sakius, ini mukalinga nge takis elngare na ini toko le urnga. \v 3 Na i sis ako ve, i thepol a Jisas ako i ate vava, aveto ini toko orornga na pulua o pasipsopal a Jisas ma i pavurvur aro i thepol i avele. \v 4 Mako i lo lelpot pulua aolonga aken, ma i tho a mukaling ma i roa nge pupos mo aro i thepol a Jisas ako aro i es rum nge sovengalo aken me. \p \v 5 Ma Jisas i es me ma i es vengtunpot wop aken, na i thea roro ma i thopol a Sakius, ma i ria i ve, “Sakius, wong ru me viri viri, eneke ponange aro tho voth tomo nge wong a lom vel.” \v 6 Mako i ru me viri viri ma i vual nge lemi sivengaing ma i wol ol i a ile vel la. \p \v 7 Ma tokokoere o thepol ur aken ma o ri pompom nge. Ma o ri ve, “Toko aken i es long, ma i eso a toko ako i oma vothung kerenga ile vel.” \p \v 8 Ma o voth ol a vel lemi ma Sakius i mita ma i ria Toko Pomnga ve, “Wong nongpol Toko Pomnga, aro tho thomreu lek ur elonga mo theki or ainiu, naro tho sungu epee nge toko le ur avelengare. Na nomenga lek apaltetpot toko pelie ma tho kem ole umtun naro tho olal werer ol i a or nge pa or penel.” \p \v 9 Ma Jisas i ria or ve, “Ponange God ilemi simikal toko na sengre nge vel ake ole vothung kerenga lale. Na tho es a toko ake ile vel, eneke toko mun ake ini a Abraham itevinga nunganga. \v 10 Na Toko Pomnga Itun i es me ako aro i or tokokoe areko o penthal mo i el werer or.” \s1 Riong agelalnga nge toko umonga or mule pa omole ako o el umtun. \r (Matiu 25:14-30) \p \v 11 Ma toko na seng o ta otelnga nge riong areken. Na Jisas i toth ol aro i velpol ol a Jerusalem, na o rivenga God ile menong e nepes i toth ako aro i velpol. Mako Jisas i ria mun riong agelalnga a or nge. \v 12 Ma i ri ve, “Ine toko pomnga omole e ako i es nge rem gatnga mo ia pomnga i papompom i mo i velpol ini nepes. Lamo i lo werer mun a ile rem tepun mo i theal ol ile tokokoere. \v 13 Na toth ol ako aro i es, ma i lenga ile toko umonga or mule pa omole ma i sung umtun gol\f + \fr 19:13 \ft Umtun gol ake i pavurvur nge toko omole iolonga nge ngov or me eve nge nang or mule pa mule.\f* omole omole a or nge. Na i ria a or nge ve, ‘Aro thomu o um nge umtun ake mo o pavelpol umtun nge mo i pavurvur nge nang ako aro tho velpol werer nge.’ \p \v 14 Aveto ile pen lemiare oni silal i, mako o pake riong elnga pelie ma o tho rum i a ikime ma o ria oa pomnga ve, ‘Nimem plong toko aken ve aro ini lemem nepes.’ \p \v 15 Ma i papompom i mo ini nepes. Lamako i lo werer. Ma ikei song ol ile umonga areton ru i sungu umtun a or nge nomenga, ve aro o es a i nge me. Eneke i sis ve aro i thepol umtun or pova ako o el i lale nge umtun ako i sungu i a or nge ma o um nge. \p \v 16 Ma toko omole ako i mukal tel me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga lom umtun aton ong sungu i a tho nge, tho um nge ma i pavelpol ol umtun gol or mule mun a we.’ \p \v 17 Ma nepes aken i ria i ve, ‘Wong ini umonga sivenga! Wong theal senu umtun atiken, make ponange aro tho papomnga ol ong, mo wong theal rem pomnga or mule.’ \p \v 18 Lama toko aininga i es me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga lom umtun aton wong sungu i a tho nge, ma tho um nge ma i pavelpol ol umtun gol or lim mun a we.’ \p \v 19 Ma nepes aken i ria i ve, ‘Aro wong theal rem pomnga or lim.’ \p \v 20 Lama toko mun e ako i es mun me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga, lom umtun aton ru wong sungu i a tho nge, i ke. Tho soala i ma tho paen kine senu senu i. \v 21 Na tho oma venen aken, eneke tho ngeip nge wong, eneke wong ini toko ako lomum esal avele. Na wong el ur areko wong o i avele.’ \p \v 22 Ma i ria i ve, ‘Wong ini umonga kerenga. Na lom riong ako wong ri kene aro tho paomelal wong nge! Na lomum mire nge ako tho ini toko ako lemik esal avele, na tho el ur ako ini lek avele, na tho lel ur ako tho o i avele. \v 23 Maken i vava ake wong paeno lek umtun aken a umtun a vel nge avele, e? Aro ve ong paeno i nge, na aro ve tho lo werer, aro tho el tomo i nge umtun pelie ako aro o rong esa i nge.’ \p \v 24 Ma i ria tokokoe areko o mit toth ve, ‘Thomu o elteta umtun aken a i nge, mo o sungu i nge toko umonga ako ile umtun or mule.’ \p \v 25 Aveto o ria i ve, ‘Toko Pomnga, toko aken ile umtun pom lale.’ \p \v 26 Ma nepes aken i ria or ve, ‘I nunganga, tokokoe areko o el ur pelie lale, aro God i sungu mun ur puluanga a or nge. Na tokokoe areko ole ur posalnga, ur areken aro God i elteta i a or nge. \v 27 Na tokokoe areton ru ini lek ngarangre ako oni plong ve aro tho velpol ini ole nepes. Aro thomu o wol or me mo o pun rin or ake ru a thekik.’” \ms1 Jisas i velpol a Jerusalem na i pamireal toko na sengre ako a Lotuonga Tepun a Vel a lok lemi \mr (Vonge 19:28–21:37) \s1 Jisas i eso a Jerusalem ranga ve ini nepes. \r (Matiu 21:1-9; Mak 11:1-10; Jon 12:12-15) \p \v 28 Ma Jisas i ri nge riong agelalnga areken ma i vus, lamako i plosa mun ma i mukal mun ole a Jerusalem la. \v 29 Ma i es ma i toth ol a Betpage na Betani, nge tete ako o apet i ini a Oliv, ma i pake ile wainlanga or aini mo o mukal tel. \v 30 Ma i ria or paini ve, “Aro thomu paini o es nge rem ako la na thomu o eso inga naro thomu paini o thepol donki aponga omole ako o pating i ma i mit na toko e i ro rum nge rongan. Aro thomu paini o inospot i mo o ti i ake me. \v 31 Na aro ve toko e i nin a thomu paini ve, ‘I vava ake thomu paini o inospot i, e?’ Aro thomu paini o ria i ve, ‘Ar Pomnga ile omaing i voth nge.’” \p \v 32 Ma Jisas i pake or paini ma o es ma ur alavusnga ako o thepol i, i velpol ranga ve ako Jisas i ria or paini nge. \v 33 Ma or paini o inosos donki aponga aken patinga na itokoningare o nina or ve, “I vava ake thomu o inos donki aken, e?” \p \v 34 Ma o olal ole riong ve, “Ar Pomnga ile omaing i voth nge.” \p \v 35 Mako o pasong donki aponga aken a Jisas nge la. Ma o ela ole teunongre ma o vlesa i a donki iwe. Ma o opoal a Jisas nge iparonga a donki aken nge. \v 36 Ma i eses na tokokoere o ela oa teunong ma o vlesu i a sovengalo. \p \v 37 Na Jisas i es totho a Jerusalem ma i ruru a tete a Oliv ma ile wainlangaere puluanga o patea lemi sivengaing na o onnga na o risea a God nge pathepolong alavusnga ako o thopol i. \v 38 Ma o ri ve, \q1 “Sapase nepes ake i es nge Toko Pomnga iion me!” \rq Buk Song 118:26\rq* \q1 “Te risea a God iion roro nge \q2 ile omaing sivenga a it nge, \q3 na nge men senuong ako i sungu i a it nge.” \rq Aisaia 56:7\rq* \p \v 39 Lamako Parisi pelie ako a or nge o ria Jisas ve, “Pamirealinga, vol lom wainlangaere mo o poreng, o mothong tova o ri vene aken.” \p \v 40 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ria thomu, aro ve o poreng, aro anralre osivenga aro o onnga.” \s1 Jisas i ritet nge a Jerusalem ile kerengaing panen. \p \v 41 Na Jisas i es totho a Jerusalem ma i thopol i ma ilemi esal tokokoe areko o voth nge ma i tang ol nge or. \v 42 Ma i ria ve, “Tho sis ve aro thomu mun lomumu mire nge ako tho pavurvur aro tho pamen senu thomu! Aveto ponange i ngo kine na thomu o pavurvur ako aro o thopol i avele. \v 43 Nang e ako aro i es me ako aro lomu ngarangre aro o re pen nge thomu, mo aro o mit riroala thomu, naro o avalalo thomu. \v 44 Naro o pakerenga selele thomu alavusnga ako o voth a Jerusalem a lok lemi, naro o teu lok, naro o nangseal anral e avele ako aro i ngo a anral relnga e iwe. Na Jerusalem aro ong vus selele, eneke ong ate nang e ako aro God i es me mo i el werer ong nge, kene avele.” \s1 Jisas i wistetpot areko o tepolal pel nge ole lulu a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. \r (Matiu 21:12-16; Mak 11:15-18; Jon 2:13-16) \p \v 45 Na Jisas i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi na i patea nge areko o tepolal pel nge ole lulu owistetpotnga. \v 46 Ma i ria or ve, “Nge a God ile erere i ri vene: \q1 ‘Lek Lotuonga a Vel aro ini nongonga a vel.’ \rq Aisaia 56:7\rq* \p Aveto thomu oma i ranga ve ini toko kemongare ole pen.” \p \v 47 Na nge nang elonga Jisas i patoral toko na seng a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Na pris kimangare tomo e pamirealingare nge a Moses ile patorong tomo e toko na sengre ole mukalingare, o sis ako ve, o pun rin a Jisas. \v 48 Aveto o pavurvur avele, eneke toko na seng alavusnga o engeng nge ile riong nongpolnga ma oa pun ako ve, o nongpol ile riong alavusnga. \c 20 \s1 Toko pelie o nin a Jisas ve, “Anga i ateal wong ako aro ong wistetpot areken, e?” \r (Matiu 21:23-27; Mak 11:27-33) \p \v 1 Na nge nang omole ako Jisas i patoral toko na sengre ako a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Na i panongpol or nge Panongpolong Sivenga. Na pris kimangare tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong na toko na sengre ole mukalingare o es a i nge me. \v 2 Na o nin a Jisas ve, “Wong ria them nge, anga i ateal wong ako wong wistetpot areken, e?” \p \v 3 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho mun tho sis ako ve, tho nina mun thomu nge ninong omole mo o olal i a tho nge me. \v 4 Anga i ateal a Jon mo aro i paninu tokokoere? God eve toko ulue anga?” \p \v 5 Mako mukalingare o ria pel ve, “Aro ve te ri ve, ‘God i ateal i,’ ma aro i ria it ve, ‘Na i vava ake lomumuo nge i avele, e?’ \v 6 Aveto aro ve te ri ve, ‘Toko ulue anga i ateal i.’ Aken aro tokokoere o kras leltun it nge umre, eneke olemio nge a Jon ako ini a God ile riong elnga.” \p \v 7 Mako o olal a Jisas ile ninong ve, “Lemimem mire nge avele.” \p \v 8 Mako Jisas i ria or ve, “Tho mun aro tho ria mun thomu nge avele, ako anga i ateal tho ve aro tho oma omaing ake.” \s1 Riong agelalnga nge Judare ako o ranga ve ini ometa theal tetalngare. \r (Matiu 21:33-46; Mak 12:1-12) \p \v 9 Mako Jisas i sung riong agelalnga a toko na sengre nge vene, “Toko omole ako i lesu vain a ometa, ma i pathealu tokokoe pelie ma o theal ia ometa aken. Na toko aken i es nge rem melanga ma i voth palolo nge. \v 10 Lama nge vain le motuong,\f + \fr 20:10 \ft Vain le motuong i pavurvur nge tovu po or lim.\f* ma i pakepot ile umonga omole ma i es a tokokoere nge ako o theal tetal ia ometa aken, eneke i sis ve aro i ela aning epee mo ini imeni olonga. Aveto ometa theal tetalngare o siso i ma o wispot i na i es polpol werer inga la. \v 11 Mako i pake mun ile umonga omole mun e la. Aveto o siso mun i na o palemara i. Na o pake werer i ma i es polpol mun inga la. \v 12 Mako i pake mun ile umonga menga ma i es. Aveto tokokoere o siso mun i na ini peti ia mimla ma o ela i ma o asespot i a lalanga la. \p \v 13 “Vene ako ma ometa tokoninga i ria vene, ‘Aro tho oma ol va? Aro tho pake tuk tomonnga omolenga ako ok sagu rintet i, eneke aro o nongal ol ile riong.’ \p \v 14 “Aveto ometa theal tetalngare o thopol i ako i es me, ma o ria pel ve, ‘Toko aken i es me aro i elespot itema ile ur elonga, aro te so rin i, mo aro te ela ile ur elonga areke mo ini ler ol.’ \v 15 Mako o rere i a ometa aken lemi, ma o asespot i a lalanga, mako o so rin i. \p “Na thomu o rivenga, aro ometa tokoninga aro i oma or va? \v 16 Aro tho ria thomu ve, aro ometa tokoninga aro i so rin or naro i sungu ia ometa nge toko relnga pelie mo aro o theal ol i.” \p Ma tokokoere o nongpol a Jisas ile riong aken, ma o ria ve, “I mothong tova aro i oma vene aken.” \p \v 17 Aveto Jisas i the a or nge, na i ria or ve, “Ta, thomu o ria tho nge riong ake mirenga ako o wat i a God ile erere nge ako i ri vene: \q1 “‘Um ako vel aringare o rivenga \q3 i kerenga ma o siv lelpot i, \q2 ake kene i velpol ini um a urvet ako i paengeng vel \q3 ranga ve ini wovek sapatanga.’ \rq Buk Song 118:22\rq* \p \v 18 Na toko alavusnga aro ve o mata a um aken nge, aro o mout mout. Na aro ve um aken i mata a toko e nge, aro i mopipara.” \p \v 19 Na pamirealingare nge a Moses ile patorong tomo nge pris kimangare olemi mire ako ve, Jisas i ri aken nge or, nge ile riong agelalnga aken. Na o ranga ve ini ometa theal tetalngare. Mako o ri ve o rere sele i, aveto o ngange nge toko na sengre. \s1 Judare oni plong nge takis ulnga, mako o nin a Jisas ve, aro o ul takis a nepes a Sisar nge, eve avele? \r (Matiu 22:15-22; Mak 12:13-17) \p \v 20 Mako pris kimangare tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, o the senu senu nge a Jisas. Na o ol toko pelie mo aro ole apaltet ve or ini toko sivenga. Na o sis ve aro ole olo i mo i ripot nge riong pelie ako tova i avsa Romre ole patorongre mo aro o teltun ia mo Romre o rere i mo aro o pamit i nge riong. \v 21 Mako toko le apaltetongare o nin a Jisas ve, “Pamirealinga, lemimem mire ako ve, lom riong kene i vengveng, na lom patoraling kene i nunganga. Na wong sung riong omole inga a toko na sengre nge, na lomum nge toko kimanga na toko vulutngare mo ong eksing lom riong a or nge, kene avele. Wong patoral vengveng or alavusnga, nge sovengalo ako aro o panes a God nge. \v 22 Na lemem ninong i vene: Na nge ler patorong, i vengveng ako aro te ul takis a nepes a Sisar nge, eve avele?” \p \v 23 Aveto Jisas ilemi mire ako ve, aro ole olo i, mako i ria or ve, \v 24 “Pathengalu umtun alavatharnga omole a tho nge. Na anga ia sei ake na iion ake i voth nge, e?” \p \v 25 Mako o ri ve, “Ini a nepes a Sisar ile.” \p Mako Jisas i ria or ve, “Ur ako ini a Sisar ile, aro thomu o sungu vengveng i a Sisar nge. Na ur ako ini a God ile, aro thomu o sungu vengveng mun i a God nge.” \p \v 26 Ma o kukuk nge ako i olal i a or nge. Na o pavurvur aro ole olo i avele, ako a tokokoere otheki. Ma o men porengrengaltun ol inga. \s1 Sadiusire o nin a Jisas nge toko ako aro i rin lamo i mimi werera mun. \r (Matiu 22:23-33; Mak 12:18-27) \p \v 27 Ma ine Sadiusi pelie ako o es a Jisas nge me. Na Sadiusire ini tokokoe areko o ri ve, tokokoe areko o rin lale, o pavurvur aro o mimi werera ol avele. Na o nin a Jisas ve, \v 28 “Pamirealinga, nomenga ako Moses i wat patorong omole ako ve, aro ve toko omole i peange na i rin petetun iewo na otutun e avele, maken aro itein posnga aro i ewo werera mun itein pomnga ia basu mo aro i pavelpol wain e mo ini itein pomnga ako i rin lale ile, mo ilengare o mothong tova o vus.\f + \fr 20:28 \ft Lo 25:5\f* \v 29 Na nomenga titeinpel or limai o voth. Na otein pomnga ako ini oa tengen i ewoa tel seng omole. Ma i rin petetun iewo sengenga na otutun e avele. \v 30 Mako itein opisoinga i ewoa i, ave i velpol venen mun re aken a i nge, \v 31 na otein menga i venen mun re aken, ma or alalimaipot oewo seng aken, na otutun e avele, nako o rin rin. \v 32 Lamako patopalalnga seng aken i rinpot mun. \v 33 Na lemem ninong i vene: Panen nge los wereraing, seng aken aro ini ol i kathnga iewo, eneke toko or alalimaipot o ewoa i?” \p \v 34 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Na nge wop lemi ol ake, toko na sengre o peange. \v 35 Aveto toko na seng areko God i ateal or mo i apet or ini toko sivenga, aro i palos werera mun or mo o voth tomo nge i a Pen a Urvet, naro o peange ol avele. \v 36 Naro o rin ol avele ranga ve ini a God ile enselre. Na or ini a God itutunre, eneke i palos werera or nge rinong. \v 37 Na tenesing nge a Moses i pathengal it nge areko o rin, ako aro o los werera mun. Na nge tenesing ako e won pok a vutvutnga ako won sesenga i apola nge, God i ria Moses vene: \q1 ‘Ponange tho ini a God ako ini a Abraham ile, \q2 na Aisak ile \q2 na Jekop ile.’ \f + \fr 20:37 \ft Nge wop lemi ako Moses i mimi nge, Abraham, Aisak na Jekop o rin lale, aveto rongan ooni i voth.\f* \rq Kisim Bek 3:6\rq* \v 38 Na ake i pathengal i a it nge ako God ini rinongare ole God avele. Ini toko mimingare ole God. Na toko na seng alavusnga o mimi a itheki.” \p \v 39 Na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong pelie, o nongpol ako Jisas i ripot riong aken, mako o ria i ve, “Pamirealinga, ong olal senu ole ninong.” \v 40 Mako tokokoere o ngeip ol nge ninong pelie ako aro o nin a Jisas nge. \s1 Toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, ini ao? \r (Matiu 22:41-46; Mak 12:35-37) \p \v 41 Lamako i ria or ve, “O ri ve Krais ini pamimionga ako i velpol a Devit ikime mo aro ini nepes ranga ve ini a Devit. Na i vava ake o ri vene ake? \v 42 Eneke Devit isivenga i watu riong ake a Buk Song nge, ma i ri vene: \q1 “‘God i ria ok Pomnga ve: \q1 “Ong meno a lok seik me, a menik sivenga nge anga, \q1 \v 43 i pavurvur ako aro tho paesu ol lom ngarangre a som thewo, \q3 mo aro lom mong or.” ’ \rq Buk Song 110:1\rq* \p \v 44 Na nge riong inga aken, Devit i apet a Krais ini ‘ia pomnga.’ Na ile riong ake i pathengal it ve, Krais i voth tel lale. Na i vova ake o ri ve Krais ini inga a Devit itevinga na i velpol a rumongaling nge i, e?” \s1 Jisas i panakal tokokoere nge toko pamirealingare nge a Moses ile patorong ole vothung. \r (Matiu 23:1-7; Mak 12:38-40) \p \v 45 Na toko alavusnga o nongpol ile riong na Jisas itheki lel a tokokoe areko o panes i ma i ria or ve, \v 46 “Thomu o nakalal thomu nge toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, eneke o sis ve aro o magon tomo nge oa teunong lolloinga. Na oa sagu rintet ako ve, tokokoere o papomnga or mo o pathokeal or a pathunonga a pen. Na o sis ve aro o men inga nge menonga ako i voth a mukaling ako a Judare ole lotuonga a vel lemire, na nge menong nge aning aolonga, o sis vet ako ve, aro o men nge menonga ako aro o papomnga or nge. \v 47 Aveto o pavus vet inga patong seng basbasuere ole ur elonga, na a toko puluanga otheki o sis ve aro o papomnga osivenga mo o oma ole nongong mo i lollo. Naro God ile paomelaling a or nge, aro i aolonga rintet.” \c 21 \s1 Seng basu ako i oma ile sungong a God nge. \r (Mak 12:41-44) \p \v 1 Lama Jisas i theu thea ma i thopol toko le urnga pom ako o ulu umtun aolonga a umtun le ngoinga nge. \v 2 Ma i thopol ako patong seng basu ako i ulu ile umtun aini ako i posngaingati. \v 3 Ma Jisas i ria ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, seng basu atike ile sungong i aolonga nge sungong alavusnga. \v 4 Eneke toko le urngare o ul inga ole umtun pothoingare, aveto patong seng basu atiken ile ur e avele, na i ul vustetpot ile umtun aini atiken. Na ile umtun ol e avele ako aro i olol ia aning nge.” \s1 Jisas i ritet nge Lotu Tepun a Vel ako a Jerusalem, panen ako aro ngarangre aro o teu i. \r (Matiu 24:1-2; Mak 13:1-2) \p \v 5 Na tokokoe pelie o ri nge um sivesivengare ako o ari Lotu Tepun a Vel nge, na nge ur sivesivenga areko o pamalmal i nge. Na Jisas i ria ve, \v 6 “Um areke ru thomu o thopol i ponange, nang e ako panen aro i velpol ako aro e avele aro i ngo ol a imei venen aken. Aro ngarangre aro o tevustetu um alavusnga areken.” \s1 Jisas i ritet nge matheong pulua ako aro i velpol panen. \r (Matiu 24:3-14; Mak 13:3-13) \p \v 7 Lamako tokokoere o nin a Jisas ve, “Pamirealinga, ur aken wong ri nge aro i velpol penva? Na pathepolong kathnga ako aro i velpol tel, e?” \v 8 Na Jisas i ria or ve, “Aro thomu o nakalal thomu, aro vene mo o paleklek thomu, eneke toko pulua aro o velpol mo o ri ve or ini tho na o ri ve, ‘Nang le vusonga i velpol lale.’ Aveto o mothong tova o panes or. \v 9 Na aro ve thomu o nongpol nge punpeling na matheong o velpol, thomu o mothong tova o kukuk nge, eneke ur areken aro i velpol tel, aveto nang le vusonga ile velpoling rongan.” \p \v 10 Lamako i ria mun a or nge ve, “Na pen epee or pulua aro o pun pel, na tokokoere okei rel rel aro o pun pel. \v 11 Naro wiring aolonga aro i velpol ake ru a ulue, naro nge rem pulua aro mesi i velpoltun or, na mousong mun. Na a sepsa lemi aro thomu o thopol ur aolonga pelie ako ranga ve ini pathepolong pelie ako aro i oma thomu mo o ngeip nge. \p \v 12 Na nge nang areken aro ur areken i velpol rongan, aro lomu ngarangre aro o pakerenga thomu na o rere thomu mo o pamit thomu nge riong a Judare ole lotuonga a vel lemire. Naro o paeso thomu a mang a midenga lemi, naro o pamit thomu nge riong, a mukalingare na nepesre otheki, eneke thomu ini lek. \v 13 Na aken ini so ako aro thomu o panongpol nge Panongpolong Sivenga a or nge. \v 14 Na nge wop lemi ako o pamit thomu nge riong rongan, o mothong tova lomumu rit nge riong ako aro o olal i a or nge. \v 15 Eneke aro tho ripot a womu, naro tho sungu mun mire aolonga a thomu nge. Naro areko olemi otun thomu, aro o pavurvur aro o kelelal na o paruru lek riong ako tho sungu i a thomu nge, kene avele. \v 16 Naro titomomu na ninomuere na titeumuere tomo nge lomungare na thongongomuere, or mun ako aro o sungu thomu a ngarangre omeni. Naro o pun rin omu pelie. \v 17 Na tokokoere alavusnga aro oni silalpot thomu, eneke thomu ini lek. \v 18 Aveto omu e avele aro i penthal. \v 19 Naro thomu o mit engeng nge lomu lemioong, naro thomu o el mimiong ako aro ile vusonga avele.” \s1 Jisas i ri nge a Jerusalem ile kerengaing. \r (Matiu 24:15-21; Mak 13:14-19) \p \v 20 Na Jisas i ria mun ve, “Aro ve thomu o thopol tova punongare o mit kalalual a Jerusalem, aken i mirenga ve, i toth ako aro o pakerenga a Jerusalem. \v 21 Lama nge nang ako o thopol ur aken, i sivenga nge areko ole a Judia aro o lo a tete la. Na tokokoe areko o voth a Jerusalem aro o lo lelpot rem pomnga aken. Na areko o voth a rem pomnga kime, aro o eso a lemi avele. \v 22 Na nge nang areken aro God i paomelal toko ulue angare mo ako i panunganga ile riong alavusnga ako i voth a ile erere lemi. \v 23 Patong seng areko oopo na seng areko o mane povothvothre, eneke panen matheong aolonga aro i velpol ake ru a ulue. Na God ile lemi klingong aro i vlestun toko na seng areken. \v 24 Naro ngarangre aro o es mo o pun rin pelie nge peang, na pelie aro o woltet or mo o voth ol ini loomere a rumrem elonga ake ru a ulue. Naro tokokoe areko or ini Judare avele aro o tepetuntun a Jerusalem. Naro i voth a osa thewo i pavurvur nge nang ako God i ateal i lale.” \s1 Jisas i ritet nge nang ako Toko Pomnga Itun aro i lo wereru nge me. \r (Matiu 24:29-31; Mak 13:24-27) \p \v 25 Na Jisas i ria mun vene, “Panen aro paatealing pelie aro i velpol nge nang theki, na nge ngov, na nge sivemitre. Na ake ru a ulue, toko pulua aro olemi kerere rintet. Naro o nongpol rua le punong aolonga ma olemi pelek pelek nge na o ngeip rintet nge. \v 26 Aro toko na seng pulua aro o thopol ur ako i seltunu ulue alavusnga, mako o ngeip rintet nge, mako o matu ma o rin penges nge, eneke sawirwir sivemitre ako ro a sepsa. \v 27 Naro nge nang aken aro toko na sengre aro o thopol a Toko Pomnga Itun ako aro i espot tomou nge songen ake ro a sepsa me tomo nge ile engenging aolonga na ile tolilisong. \v 28 Na nge nang ako aro ur areken i patea nge, aro thomu o mit engeng na o thea la a sepsa, eneke i toth ako aro Toko Pomnga i velpol mo aro i el werer thomu.” \s1 Pamirealing nge pupos ako i pol. \r (Matiu 24:32-35; Mak 13:28-31) \p \v 29 Mako Jisas i ria or nge riong agelalnga. Na i ria ve, “Thomu o thopolrum pupos ake na won elonga, \v 30 na aro ve thomu o thopol ako ve, pupos aken i pol, lomumu mire ako ve, nang po aro i velpol. \v 31 Ranga ve ako, aro ve thomu o thopol ur areken ile velpoling, aro lomumu mire ako ve, i toth ako aro God ile menong e nepes aro i velpol. \p \v 32 “Na tho ri nunganga a thomu nge, Judare pelie aro rongan o voth, naro ur areken aro i velpol. \v 33 Sepsa tomo nge ulue aro o vus, aveto lek riong aro i penthal avele.” \s1 Jisas i tor ole mo o nakalal or. \p \v 34 Jisas i ria or ve, “Thomu o nakalal thomu na o mothong tova lomumu es nge thinong na aning na vothung ulue anga, aro vene mo Toko Pomnga Itun aro i pakuktun thomu nge ile velpoling ranga ve ini susua ako i pakuktun silangre tinga. \v 35 Eneke ile velpoling aro i velpoltun toko na seng alavusnga ake ru a ulue. \v 36 Na nge nang elonga aro thomu o thealal. Naro thomu o nong engeng inga a God nge mo i sung ile engenging a thomu nge, mo aro thomu o lo rispot nge ur areko aro i velpol. Na o nong mun ve aro thomu o mit engeng nge nang ako aro thomu o mit nge riong, a Toko Pomnga Itun itheki.” \p \v 37 Nge nang elonga Jisas i pamireal toko na sengre a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, aveto nge pemliknga i es ma i nokolkol a tete ako o apet i ve ini a Oliv. \v 38 Na rulpoalal elonga toko alavusnga o es a Lotu Tepun a Vel a lok lemi mo aro o nongpol ile riong. \c 22 \ms1 Jisas i el sisisong na i rin lama i los werera mun \mr (Vonge 22:1–24:53) \s1 Judas i sungu a Jisas a Judare ole mukalingare omeni. \r (Matiu 26:2-5; Mak 14:1-2, 10-11) \p \v 1 Na toth nge Judare oa Punseleainga a Aning ako o an bret ako yis ako ini pawimpotnga i voth nge avele, ako o apet i ve ini “Pasova”. \v 2 Na pris kimangare tomo e pamirealingare nge a Moses ile patorong, o ri ve aro o so rin a Jisas, aveto o ngange nge tokokoere, mako o kath sovengalo ako aro o so rin kine a Jisas nge. \v 3 Lama Satan i rero a Judas Iskariot ilemi. Na ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken. \v 4 Mako Judas i es a pris kimangare tomo mun nge Lotu Tepun a Vel a mit tetalongare ole mukalingare, mo i leng leng tomo nge or nge sovengalo kathnga ako aro i sungu a Jisas a omeni nge. \v 5 Ma o nongpol ile riong ma olemi sivenga nge. Ma o ri nunganga a i nge mo aro o sungtun i nge umtun. \v 6 Mako Judas i ri ve, “I sivenga.” Mako i kath sovengalo ako aro i sung kine a Jisas a mukalingare omeni. \s1 Jisas ile wainlanga or aini o monsi nge aning ako o apet i ve ini Pasova. \r (Matiu 26:17-19; Mak 14:12-16) \p \v 7 Nge aning aolonga ako Judare o an bret ako pawimpotnga i voth nge avele, nang i velpol ako aro o so rin rin sipsipre nge, mo o oma oa Punseleainga a Aning nge. \v 8 Mako Jisas i pakepot a Pita ome a Jon ma i ria or ve, “O es mo o monsi Punseleainga a Aning ako aro te an i.” \p \v 9 Ma o nina i ve, “Aro them monsi aning aken a kath?” \p \v 10 Ma i olal ole riong ve, “Aro thomu paini o eso a rem pomnga, na toko omole ako i potun thei pokin aolonga, aro i sangpolo thomu paini a so. Mo thomu o paneso i a vel ako i eso nge. \v 11 Mo o ria vel tokoninga ve, ‘Ler pamirealinga i nin ve: Wop kathnga ako aro them e lek wainlangaere, them an Punseleainga a Aning nge?’ \v 12 Aro i pathengal thomu paini nge vel lemi ronganga ako i aolonga ako menongare i ngo nge mo thomu o monsi aning nge wop aken.” \p \v 13 Mako or paini o es, mako o thopol ur alavusnga ranga ve ako Jisas i ri or paini nge. Mako o monsi Punseleainga a Aning nge. \s1 Jisas i sung aning a ile wainlangaere nge ma i ritet or nge a God ile riong kinnga ponganga. \r (Matiu 26:21-29; Mak 14:18-25; Jon 13:21-30; 1 Korin 11:23-25) \p \v 14 Na nang i sivluk, mako Jisas i men tomo ol nge ile pakekere nge aning. \v 15 Ma i ria or ve, “Tho sis rintet ve aro tho an Punseleainga a Aning ake tomo nge thomu, lamoko aro tho el ol sisisong. \v 16 Na tho ria thomu, aro tho an Punseleainga a Aning relnga e avele i pavurvur ako aro God ile menong e nepes i velpol a ulue.” \p \v 17 Lama Jisas i ela thinonga ako vain i mon nge, ma i ri sivengaing a God nge lama i ria ve, “Ela thinonga ake mo thomu alavusnga o thin i. \v 18 Na tho ria thomu, aro tho thin ol vain avele i pavurvur ako aro God ile menong e nepes i velpol.” \p \v 19 Lama i ela bret ma i ri sivengaing a God nge, lamako i reku i ma i sungu i a or nge, ma i ria or nge ve, “Ake ini sivangek ako aro tho sungu i a God nge, ranga ve ini sungong ako aro i opoal thomu. Panen tova aro thomu o an Punseleainga a Aning, aro lomumu rum tho.” \p \v 20 Ma o an ma i vus, mako i sung mun thinong a or nge ma i ria mun or ve, “Na God i kin ile riong ponganga tomo nge tokokoere, na ile riong kinnga ponganga aro i patea tova ok mla i palalas. Na vain ake kene ini ok mla ako aro i palalas mo aro i opoal thomu. \v 21 Aveto o thopol toko ake i an tomo e tho, aro i teltun tho a ngarangre omeni! \v 22 Toko Pomnga Itun aro i rin ranga ve ako God ilemi nge lale, aveto patong toko ako i teltun ia a ngarangre omeni.” \v 23 Lama o nin pel osivenga ve, toko kathnga a or nge aro i oma aken? \s1 Anga aro i mukal? \r (Matiu 20:25-28; Mak 10:42-45) \p \v 24 Ma Jisas ile wainlangaere o ri pel nge toko kathnga a or nge aro tokokoere o ri ve i pomnga nge or. \v 25 Na Jisas i ria or ve, “Na nepesre ako or ini Judare avele o panisisis ole tokokoere mo aro o nongal ole riong, aveto o ri ve ako aro ole tokokoere o apet or ini othanga. \v 26 Aveto aro i vene aken a thomu nge avele. Aro omu pomnga aro i velpol ranga ve ini toko polpolnga a thomu nge. Na omu mukalinga aro i velpol ranga ve ini toko umonga. \v 27 Eneke tho oma venen aken nge thomu. Na lomumu rum tel, anga i pomnga? Toko ako i men nge aning eve toko ako i sung aning a i nge? Ini toko ako i men nge aning. Aveto tho voth a thomu nge ranga ve tho ini toko umonga. \v 28 Na thomu ini areko o mit tomo nge tho nge nang areko tho el matheong nge lale. \v 29 Na ranga ve ako Vovo i ateal tho ini nepes, aro tho ateal mun thomu ini nepesre. \v 30 Aro tho velpol ini nepes naro thomu o an na o thin tomo nge tho. Naro thomu o men nge nepes a menonga mo aro thomu o theal Israelre ole net or mule pa omole pothoi or aini.” \s1 Jisas i ritet nge a Pita ako aro i kelelal i. \r (Matiu 26:33-35; Mak 14:29-31; Jon 13:37-38) \p \v 31 Na Jisas i ria Pita ve, “Saimon, Saimon, nongpol, Satan i sis ve aro i tongporum thomu mo i thopolrum thomu, anga aro i mit engeng na anga i mit engeng avele. Na God i ria Satan ve, ‘La, tongporum or.’ \v 32 Aveto Saimon, tho nong nge a God mo aro lom lemioong aro i matu avele. Na nge nang ako aro ong eksing werer a tho nge me, aro wong paengeng thongongomre!” \p \v 33 Na Pita i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, tho pavurvur ako aro tho es tomo nge wong ako a mang a midenga lemi na tho pavurvur mun ako aro tho rin tomo nge wong.” \p \v 34 Na Jisas i ria i ve, “Tho ria ong a Pita, pan pemlik vareo aro i tang rongan naro ong ri pa or me ve lomum mire nge tho avele.” \s1 Jisas i panakal ile wainlangaere. \p \v 35 Lama Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Nge wop lemi ako nomenga tho pake thomu mo o panongpol nge Panongpolong Sivenga ma thomu o el tomo umtun le ngoinga, na alal, na esonga, kene avele. Na nge wop lemi aken thomu o oror nge ur pelie?” \p Na o olal ile riong ve, “Avele, them oror nge ur e avele.” \p \v 36 Ma Jisas i ri ve, “Aveto ponange, aro ve toko e ile umtun le ngoinga eve ile alal i voth, aro i el tomo i. Na aro ve toko e ile bainat avele, aro i ela ia teunong mo aro i tepolal i nge bainat omole. \v 37 Eneke God ile erere i ri vene, \q1 ‘Tokokoere o ri ve \q2 ini toko kerenga \q3 ako i avsa patorong.’ \rq Aisaia 53:12\rq* \p Na riong ake i ri nge tho, naro i velpol nunganga a tho nge. Eneke God ile erere alavusnga ako i ri nge tho, aro i velpol nunganga.” \p \v 38 Na ile wainlangaere o ria i ve, “Toko Pomnga, thepol, bainat or aini ke.” \p Ma i olal ole riong ve, “Aken i pavurvur.” \s1 Jisas i nong a tete a Oliv. \r (Matiu 26:36-46; Mak 14:32-42) \p \v 39 Ma Jisas i lospot a rem pomnga ma i es a tete a Oliv, ake ini ile vothung vet ako i es nge tete aken, mako ile wainlangaere o panes i. \v 40 Ma o velpola nge wop aken, ma i ria or ve, “Aro thomu o nong mo o mothong tova o matu nge tongporumong.” \v 41 Lama i los lelpot nge or, na ile melangaing a or nge i pavurvur nge um ako ranga ve toko i ul i. Ma i koru ieve ma i nong. \v 42 Ma i ria ve, “Vovo, tova ve lomum ve aro ong oma i, aro eltetpot matheong ake a tho nge, aveto mothong tova panes lemik, aro panes inga ako ini lomum.” \v 43 Ma ensel omole ako i esu a Pen a Urvet me, ma i velpol a i nge, ma i paengeng i. \v 44 Ma Jisas i rov matheong aolonga ma i nong engeng rintet na ia inin ako i velpol a i nge, ma i lelu a ulue ranga ve ini mla. \p \v 45 Ma i nong ma i vus lama i mita ma i es werer a ile wainlangaere nge, ma i thepol ako o nokolkol, eneke lemi kerereong i omelal or. \v 46 Ma i ria or ve, “I vava ake thomu o nokolkol kek inga, e? Aro thomu o losa mo o nong mo aro thomu o matu nge tongporumong avele.” \s1 Judas i sungu a Jisas a ngarangre omeni. \r (Matiu 26:47-56; Mak 14:43-50; Jon 18:3-11) \p \v 47 Na Jisas rongan i ri na pulua aolonga ako o velpol, ma ina Judas i mukal ole, na ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini. Na i es a Jisas nge ma i angongoal i. \v 48 Ma Jisas i ria ve, “Judas, i vava ake wong teltun Toko Pomnga Itun tomo nge angongoaling, e?” \p \v 49 Ma Jisas ile wainlangaere ako o voth tomo nge i, o thopol ur aken ako aro i velpol, ma o nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, aro them pun or nge lemem bainat areke?” \v 50 Ma oa omole ako i sorotetpot Prisre oa Pomnga ile umonga itelnga ako a imeni sivenga nge anga. \p \v 51 Aveto Jisas i ria ve, “Thomu o mothong tova o oma ol venen aken.” Ma i vugiro inga toko aken itelnga, nako i sivenga werer. \p \v 52 Lama Jisas i ria pris kimangare, na Lotu Tepun a Vel theal tetalngare, na Judare oa pompomere ako o es me mo o rere i, ma i ria or ve, “Ava thomu o es tomo nge bainat na tongtong, ava thomu o rivenga tho ini toko multhanga? \v 53 Na evelelnga tho voth tomo nge thomu a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, na thomu o rere vet tho avele. Aveto ponange ini nang ako ini lomu, ako aro o oma omaing ake, eneke mideng ile engenging i mukal ol lale.” \s1 Pita i ria ve, ilemi mire nge a Jisas avele. \r (Matiu 26:69-75; Mak 14:66-72; Jon 18:16-18, 25-27) \p \v 54 Ma o rere a Jisas ma o paeso i a Prisre oa Pomnga ile vel, ma Pita i o ieve nge or. \v 55 Na won sesenga e ako o papola i a lok lemi nge wop ako o pathun nge. Ma Pita i supo tomo mun nge tokokoe areko o men kalalual won sesenga aken. \v 56 Ma seng ovote ako ini umonga i thepol i ako ru i men ako ru a won sesenga nge, ma i the rinrin i na i ri ve, “Ine toko mun ake i voth tomo nge a Jisas!” \p \v 57 Aveto Pita i kelelal i ma i ria seng aken ve, “Lemik mire nge toko aken avele.” \p \v 58 Ma palolou avele lama toko e ako i thepol a Pita ma i ri ve, “Ae! Wong mun aken, ong ini a Jisas ithanga.” \p Aveto Pita i olal ile riong ve, “Tho ini ilenga avele.” \p \v 59 Lama palolou mun tie, nako toko mun e ako i ria viringa ve, “Ini ur kelelalonga avele, toko ake i voth tomo mun nge a Jisas, eneke i mun ake ini Galili anga!” \p \v 60 Aveto Pita i olal ile riong ve, “Lemik mire nge riong aken ru wong ri nge, kene avele.” Na rongan i ri, nako vareo i tang. \v 61 Na Toko Pomnga i eksinga ma i the vengveng a Pita nge, ma Pita ilemi rum werera mun riong ako Toko Pomnga i ria i nge ve, “Nge pemliknga ake, vareo aro i tang rongan, naro wong ria tel pa or me ve lomum mire nge tho avele.” \v 62 Ma Pita i espot a lalanga la ma ilemi kerere rintet ma i tang. \s1 Tokokoere o ri sililal a Jisas na o siso i. \r (Matiu 26:67-68; Mak 14:65; Jon 18:22-23) \p \v 63 Na tokokoe areko o rere a Jisas, o ri sililal i na o siso i. \v 64 Na o kin sopal itheki na o nina i ve, “Aro ve ong ini a God ile riong elnga e, aro ria them, toko anga ake i siso wong, e?” \v 65 Na o oma riong kerenga puluanga nge i ako i paruru i. \s1 Jisas i mit nge riong a lotu a mukalingare otheki. \r (Matiu 26:63-66; Mak 14:61-63; Jon 18:19-21) \p \v 66 Ma erangu ol na Judare oa pompomere na pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong, o pathunu lamako o wol ol a Jisas mo i mit nge riong a otheki. \v 67 Ma o ria i ve, “Wong ria them, Wong ini toko ako God i ateal ong ve aro ong el werer ile tokokoere?” \p Ma i olal ole riong ve, “Aro ve tho ria thomu, aro lomumuo nge lek riong avele. \v 68 Na aro ve tho nin thomu nge ninong e, aro thomu o olal mun i avele. \v 69 Aveto i patea ponange naro i mulal panen, Toko Pomnga Itun aro i meno a God ako ile engenging i aolonga rintet, imeni sivenga nge anga.” \p \v 70 Ma or alavusnga o ria i ve, “Na wong re ake ini a God Itun?” \p Ma i ria or ve, “I re aken ranga ve ako thomu o ri lale.” \p \v 71 Ma o ri ve, “Na i pavurvur ol aro te leng ol tokokoe pelie mo o pamilempot toko ake ia theki pelie avele, eneke riong ake te nongpol i, i velpol vengveng a isivenga iwo.” \c 23 \s1 Jisas i mit nge riong a Pailat itheki. \r (Matiu 27:11-14; Mak 15:2-5; Jon 18:29-37) \p \v 1 Ma ine mukalinga alavusnga areken o losa ma o pasong a Jisas ma o pamit i nge riong a Pailat itheki. \v 2 Ma o patea ol iteltunnga, ma o ri ve, “Them thepol toko ake i paleklek lemem tokokoere nge vothung pulua. Na i rial or nge umtun ulnga a nepes a Sisar nge, na i ri ve i ini nepes omole ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere.” \p \v 3 Na Pailat i nin a Jisas ve, “Wong ini Judare ole nepes, e?” \p Ma Jisas i olal ile riong ve, “I venen re aken ong ri lale.” \p \v 4 Lama Pailat i ria pris kimangare na pulua alavusnga aken ve, “Tho thepol vothung kerenga e avele ako toko ake i oma i, ako aro tho paomelal i nge.” \p \v 5 Aveto o ri viringa mun ve, “Toko ake i pavurpola tokokoere olemi nge ile pamirealing ako a pen alavusnga a Judia. I patea a Galili na i espot e pen ake.” \s1 Jisas i mit nge riong a Herot itheki. \p \v 6 Na Pailat i nongpol venen aken ma i nina or ve, “Toko ake ini Galili anga?” \v 7 Na i nongpol ako Jisas ile rem tepun i voth a epee ako Herot i theal i, mako i pake i a Herot nge, eneke Herot i voth mun a Jerusalem nge wop lemi aken. \p \v 8 Ma Herot i thepol ako Jisas i velpol a i nge, ma ilemi sivenga rintet, eneke i nongpola Jisas ile kimaing. Na nge nang pulua i sis ve i thopol a Jisas na ia pun ako ve, i thopol pathepolong pelie ako aro Jisas i oma i. \v 9 Mako Herot i nin a Jisas nge ninong pulua, aveto Jisas i olal vet riong tie avele. \v 10 Na pris kimangare tomo e toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o tipot i a mukaling ma o ripot ia theki puluanga ako olemi otun i nge. \v 11 Na Herot tomo nge ile punongare o ri sililal a Jisas ma o oma riong ako i paruru i. Lamako o asisaltun i, mako o pateunu i nge seltun a urvet ako ini nepes a malmaling, ma o pake werer i a Pailat nge la. \v 12 Ma nge nang aken Herot ome a Pailat othanga ol pel. Na nomenga or paini ole ngarang pel. \s1 Pailat i ritet nge ako aro o pun rin a Jisas. \r (Matiu 27:15-26; Mak 15:6-15; Jon 18:39–19:16) \p \v 13 Na Pailat i leng veliloalo pris kimangare tomo nge Judare oa pompomere na tokokoere. \v 14 Ma i ria or ve, “Thomu o wol toko ake a tho nge me na thomu o ri ve i pavelpol punong tomo e gavman, na thomu o mit a thekik na tho nongpol lomu riong ako lomumu otun i nge, aveto tho thopol i ako, e avele i nunganga. \v 15 Na Herot mun i thopol ur e avele ako i kerenga a i nge, eneke i pake werer i a it nge me. Na toko ake i oma ur e avele ako aro te pun rin i nge. \v 16 Mako aro tho ria or mo aro o so litlit i lamo o modop i mo i vthopot.” \v 17 [Na nge Punseleainga a Aning nge tovu po elonga tokokoere osivenga aro o apetpot toko e ako i voth a mang a midenga lemi mo aro Pailat i sungpot i mo i vthopot nge kinong.] \p \v 18 Na pulua aken okei omolepot na o presa viringa ve, “Pun rin i! Na sungpot a Barabas a them nge me.” \v 19 Na Barabas ini toko ako nomenga o paeso i a mang a midenga, eneke i supo tomo nge areko o pavurpola punong ako a rem pomnga ma rinong i velpol nge. \p \v 20 Na Pailat i sis ve aro i modop a Jisas mo i vthopot. Mako i lengpot mun a pulua aolonga aken nge. \v 21 Aveto o pres werer mun ve, “Pamona i a won ngoronga nge, pamona i a won ngoronga nge.” \p \v 22 Na Pailat i ria or nge pa or menga ol ve, “Aveto vothung kerenga kathnga ako i oma i? Tho thopol vothung e avele ako i kerenga ako aro te so rin i nge! Aro tho ria or mo aro o so litlit i lamo o modop i mo i vthopot.” \p \v 23-24 Aveto o mosal inga presing ve aro o pamona a Jisas a won ngoronga nge. Makola ole presing i oma a Pailat ma i panes olemi. \v 25 Na i modoppot toko ako osivenga o apetpot i ako nomenga o paeso i a mang a midenga, eneke i supo tomo nge punongare ako o pavelpol rinong. Na i sung a Jisas a punongare omeni ranga ve ako o ri nge. \s1 Rom a punongare o pamona a Jisas a won ngoronga nge. \r (Matiu 27:33-44; Mak 15:22-32; Jon 19:17-24) \p \v 26 Na punongare o wolpot a Jisas la na o eses a sovengalo la ma o sangpolo toko omole ako iion a Saimon na ini toko ako ile a Sairini na ia sele ometare lale, na i es alpo a rem pomnga. Na o rereu i ma o papotunu i nge a Jisas ia won ngoronga, ma i rumongal nge a Jisas. \v 27 Na pulua aolonga o panes i, na oa pelie ini sengre na o wal na o tang nge a Jisas. \v 28 Na Jisas itheki lel werer a or nge na i ri ve, “Seng Jerusalem angare o mothong tova o tang nge tho, aveto aro o tang nge sivengomu tomo nge tutumuere, \v 29 eneke nang e ako aro i velpol ako aro tokokoere o ri ve, ‘Sapase seng areko otun e avele.’ \v 30 Na nge wop lemi aken tokokoere aro o ria tetere ve, ‘Mata a them nge.’ Naro o ria pengenere ve, ‘Tetun them.’ \f + \fr 23:30 \ft Hosea 10:8\f* \v 31 Eneke Romre olemi mire ako tho oma vothung kerenga e avele na thomu o thopol vet paomelaling ako o oma i a tho nge, na anga aro i thopol ol paomelaling aolonga ako aro o sungu i nge thomu ako o oma vothung kerengare?” \p \v 32 Na o wol mun toko kerenga or aini ako o avsa patorong, na o wol or mo aro o pun rin or tomo nge a Jisas. \v 33 Na o velpol a pen e ako o apet i ve ini “Toko po a kikil.” Mako o pamona ol a Jisas a won ngoronga nge. Na o pamona mun toko kerenga or aini aken. Na omole i mon a Jisas imeni sivenga nge anga, na omole i mon a Jisas imeni kerenga nge anga. \v 34 Ma Jisas i ri ve, “Vovo, lomum simikal ole vothung ake, eneke olemi mire nge ur ako o oma i, kene avele.” Na punongare o asisal nge satu mo aro i pathengal oa kathnga aken aro i el tel a Jisas ia teunong epee. \p \v 35 Na toko na sengre o mit ma o the, aveto Judare oa pompomere o ri sililal i ve, “I pamimi pelie na aro ve ini toko ako God i ateal i mo aro i el werer ile tokokoere, aro i pamimi werer vet isivenga.” \p \v 36 Na punonga munre o pasililalo itheki, mako o sung mun vain welnga a i nge, \v 37 na o ria ve, “Pamimi sivengom tova ve wong ini Judare ole nepes.” \p \v 38 Na roro a ipounga o wat riong\f + \fr 23:38 \ft Romre ole vothung i vene, aro ve o pun rin toko a won ngoronga nge, aro o wat vothung kerenga ako toko aken i oma i, na o sotuna i a ia won ngoronga mo aro tokokoere olemi mire nge vothung ako toko aken i oma i ma i rin nge.\f* epee ako ve, \qc \sc Ake ini Judare ole nepes.\sc* \p \v 39 Na toko kerenga omole ako i mon totho a i nge, i ri riong kerenga a i nge ako i paruru i ma i ri ve, “Ava wong ini toko ako God i ateal wong mo aro wong el werer ile tokokoere, e? Na pamimi sivengom na them paini mun!” \p \v 40 Aveto ia aininga i vol i, ma i ria i ve, “Wong papomnga a God avele? It alame te el inga paomelaling ako i vur e pel inga, \v 41 na it aini te el paomelaling ako i pavurvur nge omaing kerenga ako te oma i, aveto i kene, i oma omaing kerenga e avele.” \p \v 42 Ma i ria Jisas ve, “Na aro lomum rum tho tova ve ong velpol ini nepes.” \p \v 43 Ma Jisas i ria i ve, “Tho ri nunganga a wong nge, ponange aro wong voth tomo e tho ake ro a Pen a Urvet.” \s1 Jisas i rin a won ngoronga nge. \r (Matiu 27:45-56; Mak 15:33-41) \p \v 44 Na nge penang lopat, mideng aolonga i velpol ma i seltun pen elonga, i pavurvur ako la nang meta i el or me nge penie. \v 45 Na nang i to ol avele na lavlav velvelnga ako i mon rupalu a Lotu Tepun a Vel lemi pat, i minra ma epee ainiu. \v 46 Na Jisas i wala viringa ma i ri ve, “Vovo, onik i voth ol a menum nge.” Ma i ri venen aken lamako i rin. \p \v 47 Na punongare ole mukalinga i thopol ur ako i velpol ma i risea a God nge ma i ri ve, “I nunganga, toko ake ini toko sivenga.” \v 48 Na tokokoe alavusnga areko o pathun mo o the nge ur aken, o thopol ur aken i velpol ma o lo werer a ole vel omole omole, ma o so opakei, eneke olemi kerere rintet. \v 49 Na tokokoe areko olemi mire nge a Jisas tomo nge seng areko o panes i a Galili me, or mun ako o mit mun mela tie na o thopol ur areko i velpol. \s1 O tetun ol a Jisas. \r (Matiu 27:57-61; Mak 15:42-47; Jon 19:38-42) \p \v 50-51 Na toko omole ako i voth ma iion a Josep ma ile a Arimatea ako ini Judare ole rem. Na ini toko sivenga ako ile vothung i vengveng. Na i men tetal a God ile menong e nepes, ile velpoling. Na ini a Judare oa pomnga mun, aveto ilemi i vur e pel tomo nge areko o teltun a Jisas avele. \v 52 Na i es a Pailat nge na i nongpot a Jisas ini peti. \v 53 Lamako i osu a Jisas ini peti ma i soa i nge seltun na i pango i a vuvepun ako o monsi tonga nomenga a pilpeli tepun. Na o pangoo vung e nge rongan. \v 54 Na ini nang monsionga ako nge nang rialonga na nang rialonga i toth ol ako aro i patea ol. \p \v 55 Na seng areko o panes a Jisas a Galili me, o panes a Josep na o thopol a Jisas ini peti ako o pangoo i a vuvepun aken. \v 56 Lamako o lo werer a ole pen ma o monsi nge ur una vronga ako aro o taul a Jisas ini peti nge. Aveto nge nang rialonga o panes a Moses ile patorong na o thau or nge. \c 24 \s1 Jisas i los werera nge rinong. \r (Matiu 28:1-8; Mak 16:1-8; Jon 20:1-8) \p \v 1 Na nge nang mukalinga ako nge rulpoalal, seng areken o es a ia vuvepun aken na o es tomo ur una vronga ako o monsi i lale. \v 2 Ma o velpol ma o thopol um aolonga ako o singlelpot i a vol thekia lale. \v 3 Mako o koro a vuvepun, aveto o thopolo a Jisas ini peti avele. \v 4 Na o mit ma olemi pelekpol nge. Na a ur e avele na toko or aini ako ole teunong i tolilis rintet, o mit totho a or nge. \v 5 Ma sengre o ngeip rintet ma opo tiru a ulue na toko or aini aken o ria or nge ve, “Na i vava ake thomu o or toko ako i mimi, ake ru a vuvepun, e? \v 6 I voth ake avele, i los werera lale. Ma lomumu rum ile riong ako i ria thomu nge, ako a Galili avele, \v 7 ako i ri ve, ‘Aro o sungu Toko Pomnga Itun a toko kerengare omeni naro o pamona i a won ngoronga nge, na nge nang or me i vus naro i los werera mun.’” \v 8 Na sengre olemi rum a Jisas ile riong. \p \v 9 Na o plos lelpot vuvepun aken na o lo werer na o ritet a Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi omole na tokokoere, nge ur alavusnga ako i velpol a or nge. \v 10 Na seng areken or ini a Maria Makdala anga, na Joana, na Maria ako ini a Jems inina, tomo mun nge seng pelie, ako o ritet ur alavusnga aken ako a pakekere nge. \v 11 Aveto pakekere olemi ve ole riong aken ini ur polpolnga, na olemio ol nge ole riong aken avele. \v 12 Aveto Pita i plosa ma i tho a vuvepun aken ma i lotoru ma i theo na i thopol inga seltun ako o soal a Jisas ini peti nge, aveto i thopol mun ur e avele. Lama i lo werer a ile vel ma ilemi pelekpol nge ur ako i velpol. \s1 Jisas ile wainlanga or aini o thopol a Jisas a Emeus a sovengalo. \r (Mak 16:12-13) \p \v 13 Na nge nang aken Jisas ile wainlanga or aini o es a rem ako iion a Emeus ako i voth mela tie a Jerusalem na i pavurvur nge kilomita or mule pa omole pothoi omole. \v 14 Na o ri pel nge ur alavusnga ako i velpol. \v 15 Ma o es na o ri pel nge osivenga na Jisas i velpol a or nge ma i es tomo nge or. \v 16 Aveto o ate i avele. \p \v 17 Ma Jisas i ria or paini ve, “Na thomu o es na thomu paini o ri pel nge uneke?” \p Ma o mitu ma otheki a tanging. \v 18 Na oa omole ako iion a Kliopas na i nina Jisas ve, “Ava wong ini long ako wong voth a Jerusalem na engom inga ake lomum mire nge ur areko i velpol nge nang areko o vus lale, kene avele.” \p \v 19 Na Jisas i nina i ve, “Ur nekere?” \p Na o ria i ve, “Ur areko i velpol nge a Jisas ako ini Nasaret anga, ako ini a God ile riong elnga, na ile riong na ile omaing i engeng rintet ako a God itheki tomo mun a tokokoere otheki. \v 20 Na ler pris kimangare na ar pompomere o sungu i a Romre omeni mo aro i mit nge riong ako aro i rin nge, na o pamona i a won ngoronga nge. \v 21 Na them the nge i ako aro i ol werer Israelre a ole ngarangre nge. Na e mun e ako ponange ini nang menga ako ur areken i velpol nge. \v 22 Na seng pelie ako a them nge, o palemi vurpol them nge ur areko o thopol i ako rulpoalal ponange o es a ia vuvepun, \v 23 aveto o thopol ini peti avele. Na o lo werer a them nge me, ma o ri ve o thopol a God ile enselre ako o ria or ve, ponange i mimi werera lale. \v 24 Na tokokoe pelie ako a them nge, o es mun a ia vuvepun la na o thopol i ma i ranga ve ako sengre o ri nge. Aveto ini ol inga ako o thopol ol a Jisas ol avele.” \p \v 25 Lama Jisas i ria or ve, “Lomu mire i oror, na lomu lemioong i el viri ur areko God ile riong elngare o ri nge, kene avele. \v 26 Na God i ri ve toko ako i ateal i mo aro i el werer ile tokokoere, aro i el tel matheong lamo i el ol engenging aolonga a God ilo sei.” \v 27 Na Jisas i panine mun or paini olemi nge riong alavusnga ako i ri nge isivenga, na i patea nge a God ile riong ako Moses i wat i na i mulal nge a God ile riong ako ile riong elngare o wat i. \p \v 28 Na o es totho a rebo ako o es nge, aveto Jisas i oma ranga ve ako aro i es alpo, \v 29 aveto or paini o rialalu i ma o ri ve, “Aro ong voth tomo tel nge them, eneke penie rintet lale.” Mako i nongal inga or paini okei ma i voth tomo e or. \p \v 30 Ma i menu mo i an tomo nge or, mako i ela bret na i ri sivengaing a God nge na i reku i lamako i sungu i a or paini nge. \v 31 Mako olemi rumnga i thep na o ate ol i, aveto i penthal rusa a olo sei. \v 32 Ma o ria pel nge osivenga ve, “I nunganga, ile riong ako i panine a God ile riong a it nge, a sovengalo, i ranga ve ini won sesenga.” \p \v 33 Na a ur e avele, na o plosa ma o es werer a Jerusalem la. Na o thopolo Jisas ile wainlanga or mule pa omole pothoi omole ako o pathun tomo mun nge tokokoe mun pelie. \v 34 Na o ria or paini ve, “I nunganga, Toko Pomnga i los werera lale. Na i velpoltun a Saimon.” \v 35 Na or paini o ria mun or nge ur alavusnga ako i velpol a or paini nge a sovengalo, nako or paini o ate senu ol Toko Pomnga ako i reku bret. \s1 Jisas i velpoltun ile wainlangaere. \r (Mak 16:14-18; Jon 20:19-23; Pakeke 1:3-5) \p \v 36 Na rongan or paini o ri, na Jisas i velpoltun or, ma i ria or ve, “Lemi moring aro i voth tomo nge thomu.” \p \v 37 Ma or alavusnga o kukuk nge ma o ngeip, eneke olemi ve o thopol ake ini toko oni. \v 38 Ma i ria or ve, “Mothong tova o kukuk, na o mothong tova lomumu pelekpol. \v 39 Na o thopol menik salemi na o thopol mun evek naro lomumu mire ako ini tho re ake. Na o krim rum tho, tho ranga ve ini toko oni avele, eneke nik peti na pokinngek ake ru i voth.” \p \v 40 Na i ri venen aken lama i pathengal or nge imeni salemi na ieve. \v 41 Na olemi sivenga rintet, aveto rongan olemi pelekpol na olemio nge i ako ini neneanga rongan. Mako i nina or ve, “Aning pelie aken ru i voth?” \v 42 Mako o sungu silang menenga epee a i nge. \v 43 Ma i ela i ma i an i a otheki. \p \v 44 Lama i ria or ve, “Na nge wop lemi ako tho voth tomo nge thomu nomenga, tho ria mun thomu nge ur areke. Na ur alavusnga ako i ri nge tho, ako a God ile riong ako Moses na God ile riong elngare o wat i, i velpol nunganga lale.” \p \v 45 Mako i panine ole mire, nge ur areko i voth a God ile erere nge. \v 46 Ma i ria or ve, “Riong ake i voth a God ile erere nge, ‘Toko ako God i ateal i mo aro i el werer ile tokokoere, aro i el tel matheong naro i los werera nge rinong tova ve nang or me i vus. \v 47 Naro tokokoere o el engenging nge iion naro o panongpol nge vothung kerenga onolpotnga na nge sovengalo ako aro God ilemi simikal vothung kerengare nge. Naro ole panongpolong aro i patea a Jerusalem na i mulal nge pen alavusnga ake ru a ulue.’ \p \v 48 Naro thomu o panongpol nge ur areko thomu o thopol i. \v 49 Naro tho pakeu Oni Riringa a thomu nge me. Ini ur ako Vovo i kin ile riong nge lale ve aro i sungu i a thomu nge. Aveto aro thomu o men inga a rem pomnga i pavurvur ako la nge nang ako aro thomu o el a God ile engenging nge.” \s1 God i ela Jisas a Pen a Urvet la. \r (Mak 16:19; Pakeke 1:9-11) \p \v 50 Lama i wolpot or a Betani la. Na i paesa imeni alaini roro ma i nong a God nge mo aro i oma senu nge or. \v 51 Na rongan i nong na God i elteta i a or nge, ma i paesa i a Pen a Urvet la. \v 52 Ma o lotual i ma o lo werer a Jerusalem tomo nge lemi sivengaing aolonga. \v 53 Na evelelnga ol, o pathun a Lotu Tepun a Vel a lok lemi na o mosal ol inga ako ini a God iriseanga. \p Na i re aken. I vus.