\id ACT - Mangseng NT [mbh] -Papua New Guinea 1999 (DBL 2014) \h Pakekere Ole Omaing \toc1 Jisas ile pakekere ole omaing ako Luk i wat i \toc2 Pakeke \toc3 Pak \mt2 Jisas ile pakekere ole omaing ako Luk i wat i \mt1 Pakekere Ole Omaing \imt1 Ritetong nge a Pakekere Ole Omaing \ip Luk i wat erere ake mo aro i pavus ile rirumong ako i patea i nomenga nge ile erere ako te apet i ve ini Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i. (Luk 1:1) Na ile rirumong ake i ri nge a Jisas ile pakekere eve aposelre ole panongpolong nge i, na nge ile kimaing nge pen elonga. Na Luk i wat ile erere or aini aken a Tiopilus nge. (Aro o thepol ritetong ako i voth a mukaling nge Panongpolong Sivenga ako Luk i wat i.) Na Pakekere Ole Omaing i ritet nge toko lemioongare ole lotu ile velpoling ako i patea ako a Jerusalem na i es mun a Samaria na i pavuralo pen elonga ake ru a ulue. (1:8) Na erere ake i ritet nge toko lemioongare ole lotu ako i velpol a Jisas ile los wereraing kime. Na Judare olemio tel nge a Jisas, lamo Oni Riringa i esu ma i rero or. (2:1-41) Aveto Jisas ile Panongpolong Sivenga ini Judare oenga ole avele. Avele, Oni Riringa i rero mun toko Samaria angare, nge ako olemio mun nge a Jisas, aken i pathengal it ako ve, God aro i pamimi mun or. (8:14-17; 8:25) Na Oni Riringa i rero mun areko or ini Judare avele mo aro i pathengal it ako ve, toko alavusnga ake ru a ulue o pavurvur aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele, tova o olemio nge a Jisas. (10:1–11:18) \ip Na erere ake i ritet mun nge a Pol ile mimiong na ile omaing, ako i panongpol Panongpolong Sivenga nge pen elonga, na i panongpol areko or ini Judare avele, eneke Judare o lel okime nge Panongpolong Sivenga aken. Aken lemir mire nge pen areko Pol i es nge, lamako i wat werer malueng pelie a or nge. Na Luk i wat rirumong ake nge wop lemi ako Pol i voth a mang a midenga lemi ako a Rom, i pavurvur nge tovu po or aini. Na i toth ako aro Pol i mit nge riong, na Luk i sis ve aro i pathengal ako ve, Pol i oma vothung kerenga avele. Pol i voth a mang a midenga aken, eneke Judare oni plong nge Panongpolong Sivenga ako Pol i panongpol nge, aveto Pol i avsa Romre ole patorong e avele. \c 1 \ms1 Jisas ile pakekere ako o apet mun or ve ini aposelre o panongpol nge ile riong ako a Jerusalem \mr (Vonge 1:1–8:3) \s1 God i el werera a Jisas a Pen a Urvet la. \p \v 1 Teik a Tiopilus, nge lek malueng teltelnga, tho wat nge ur elonga ako Jisas i oma i, na nge ur ako i patoral toko na sengre nge, na i patea nge ile omaing pateanga, \v 2 na i mul nge nang ako God i ela i roro a Pen a Urvet la. Na nomenga Jisas i ateal tokokoe pelie ve ini ile pakekere, na i pator or nge a God Ioni Riringa ile engenging. \v 3 Na ako nge ile rinong kime, i velpola mun a ile pakekere nge. Ma i oma omaing pulua ako i pathengal or ako ve, i mimi werera mun lale. I velpoltun or papulua i pavurvur nge nang mule pa penel, ma i patoral or nge a God ile menong e nepes. \v 4 Rongan i voth tomo nge or, ma i pator or ve, “Thomu o mothong tova o lo lelpot a Jerusalem. Na thomu aro o men tetal sungong ako God i kin ile riong lale ve aro i sungu i a thomu nge. Ranga ve nomenga ako tho ri tel i a thomu nge lale. \v 5 Eneke Jon i paninu toko na sengre nge thei. Aveto lelle inga mun tie God aro i paninu thomu nge Ioni Riringa.” \s1 Jisas i sis ve aro olemi mire ako ve, aro i velpol ini ole nepes a oopo lemi na nge ole menong ake ru a ulue, kene avele. \p \v 6 Nge wop lemi aken o velilo pel, ma o nina i ve, “Toko Pomnga, nge wop lemi ake aro ong velpol ini Israelre ole nepes?” \p \v 7 Lama Jisas i olal ole riong ve, “Vovo inga ienga ako i pomnga na i pamen nang na mlik ako aro ur aken aro i velpol nge, aveto ini lomu omaing avele. \v 8 Aveto panen aro Ioni Riringa aro i ru mo i voth tomo nge thomu. Naro i paengeng thomu. Kena aro thomu o panongpol nge lek riong ako a Jerusalem na Judia na Samaria na pen elonga ake ru a ulue.” \s1 Jisas i esa a Pen a Urvet. \p \v 9 Jisas i ri ma vus lama God i ela ol i roro, ma o the ma songen i pasopal i ma o thepol ol i avele. \p \v 10 Rongan o mit ma otheki i panesrum i a sepsa na a ur e avele nako toko or aini ako o ne teunong velelesnga o mitu a olo sei. \v 11 Ma or paini o ria ve, “Thomu Galili angare o vova ake o mit ma o thea la a sepsa nge la, e? Jisas ako God i eltetpot i a thomu nge ma i ela i a Pen a Urvet la, aro i lo werer ranga ve mun ako thomu o thepol i ako i esa a Pen a Urvet la.” \s1 O ateal toko e ako aro i tepolal a Judas imei ma i velpol ini pakeke. \p \v 12 Lamako o lospot a tete a Oliv ma o lo werer a Jerusalem la. Na tete aken ia wop melanga nge a Jerusalem avele. Oa wop toth inga e pel. \v 13 Ma o eso a rem pomnga na o esa a vel lemi ronganga ako ini ole vothinga. Ma oionre vene: Pita, Jon na Jems na Andru na Pilip ome a Tomas na Bartolomiu na Matiu na Jems ako ini a Alpius itun na Saimon ako i voth tomo nge toko avlung ako o apet i ve ini Selot,\f + \fr 1:13 \ft Selot i mirenga ako ve, i voth e avlung ako o sis ve aro o pun tomo nge Romre ole gavman mo osivenga o theal ol or.\f* na Judas ako ini a Jems itun. \v 14 Ma ine tokokoere o men velilo pel ma olemi omole ol inga nge nongong. Ma o nong tomo nge sengre na Maria ako ini a Jisas inina na Jisas ititeinre. \p \v 15 Lama nge nang omole Pita i mita a toko lemioongare otheki ma oa titaling i mul nge or 120. \v 16 Ma Pita i ria ol or ve, “Titeikre, ine riong omole ako o wat i a erere nomenga, i velpol ol lale. Nomenga God Ioni Riringa i pavelpolpot i a nepes a Devit iwo. Ma i ri nge omaing ako aro Judas i oma i. Ini toko aton ru i pathengal tokokoe areko o rere a Jisas. Na ponange riong ake i velpol nunganga lale. \v 17 Na Judas i voth tomo nge them, ma i um tomo nge them.” \p \v 18 (Na toko ake ini a Judas i el umtun nge ile omaing kerenga aken, ma i ol ulue epee nge. Ma i matu nge ma iopo meris, makola imikeli i polopot a lalanga, mako ini ile rinong. \v 19 Toko alavusnga ako ru o voth a Jerusalem o nongpol ikimanga. Na nge ole riong o apet ulue epee aken ve, “Akeldama,” i mirenga ako ve, “Ulue ako mla i palalas nge”.) \p \v 20 Lama Pita i ria mun ve, “Riong ako i voth a God ile erere ako ini a Buk Song, i vene: \q1 ‘Aro ile vel aro i ngo polpol ol inga, \q2 naro toko e avele ol aro i voth nge.’ \rq Buk Song 69:25\rq* \p Na \q1 ‘Aro toko relnga i tepolal ol i nge ile omaing aken.’ \rq Buk Song 109:8\rq* \p Na erere i ri venen aken. \v 21-22 Na i sivenga ako aro te ateal toko e aro i supo tomo nge it mo aro i ritet nge ur ako i thopol i nge a Toko Pomnga ile los wereraing. Naro ini toko ako i voth tomo nge it nge nang elonga ako Toko Pomnga a Jisas i esu esa tomo nge it. I patea nge nang ako Jon i paninu toko na sengre ma i pavurvur nge nang ako God i elteta i a it nge.” \p \v 23 Na tokokoere o atealpot toko or aini. Omole ini a Josep, ako o apet mun i a Barsabas, na iion aininga mun ini a Jastus. Na toko aininga ini a Matias. \v 24 Ma o nong vene, “Toko Pomnga, lomum mire nge toko alavusnga olemi na ong ateal toko kathnga nge toko aini aken lale na pathengal i a them nge, \v 25 ve aro i velpol ini pakeke mo i el a Judas imei. Eneke Judas i lo nge omaing ake ma i es nge pen ako i pavurvur nge i.” \v 26 Ma o ela anral tun or aini ma o paateal a Matias na Barsabas nge mo o paenu i a oto lemi ma o tik tok i na um ako i prilpot tel kene ini a Matias ile. Mako i velilo tomo ol nge pakeke or mule pa omole pothoi omole aken, mako oa titaling i velpol werer mun nge mule pa omole pothoi or aini. \c 2 \s1 Oni Riringa i esu me ma i vual a or nge. \p \v 1 Na nang e ako i velpol ako Judare o apet i ve ini “Pentikos.” \f + \fr 2:1 \ft Pentikos i mirenga ako nang mule pa lim i lutetu nge Judare oa Punseleainga a Aning ako o apet i ve ini Pasova.\f* Ma toko lemioongare o men velilo pel a vel lemi. \v 2 O men na a ur e avele na o nongpol ur ako i avvuv ranga ve ini thue aolonga ako i ru a Pen a Urvet me, ma i pavual vel ako ru o men nge. \v 3 Ma o thopol ur ako i ranga ve ini won sesenga annga ma i metheru ma i vugir or omole omole. \v 4 God Ioni Riringa i vual a or omole omole nge ma o ri nge keiong rel relnga ako God Ioni Riringa i pavelpolpot i a owo. \p \v 5 Na Juda pelie ako o voth a Jerusalem ako or ini toko lotuongare ako o es a pen epee elonga me. \v 6 Ma o nongpol ur aken ma toko pulua o vus me. Ma o kukuk, eneke o nongpol toko lemioongare ako o ri nge okei omole omole. \v 7 Ma olemi ngo pelekpol, ma o ria ve, “Ken i vava? Ako tokokoe areke o ri nge keiong rel relnga na or ini Galili angare oenga. \v 8 I vova ake te nongpol or ako o ri nge keir omole omole ranga ve ako titemerre na ar ninaere o ri nge, e? \v 9 Eneke it ine Partia, Midia na Elam angare na areko ole a Mesopotemia, Judia na Kapadosia na areko ole a Pontus na Esia. \v 10 Na ar pelie ako ini a Prigia, Pampilia na Isip, na pelie ako a epee a Libia ako toth a Sairini na pelie ini loomere ako o es a Rom me. \v 11 Na it toko Judare na toko relnga pelie ako te lotu tomo nge Judare ole lotuong. Na pelie ako o es a epee a Krit na Arebia me. Ma it vusnga te nongpol or ako o ri nge keir omole omole nge omaing aolonga ako God i oma i.” \v 12 Ma o kukuk nge ma olemi ngo senu avele. Ma o ninu nina pel ve, “Ur ake mirenga vava?” \p \v 13 Aveto toko pelie ako o kelelal or ma o ri ve “Ken, ava areke o thin thei engenga ma otheki vaisis.” \s1 Pita i panongpol e riong. \p \v 14 Pita i mit tomo nge ithanga or mule pa omole pothoi omole. Na i pres na i ritet nge toko na sengre ve, “Thomu Judare na thomu toko elonga ako o voth a Jerusalem, o ta telngomu e lek riong mo lomumu mire nge ur aken. \v 15 Thomu o ri ve va toko areke o thin thei engenga, aveto avele. Nang meta rongan i el inga limpenel rulpo. \v 16 Aveto God ile riong elnga nomenganga ina Joel i ritet nomenga nge ur ake i velpol ma i ri ve, \q1 \v 17 “‘God i ri vene: \q2 Toth nge nang patopalalnga \q2 aro tho paru Onik Riringa a toko na sengre nge. \q3 Mo aro tutumuere o ripot lek riong. \q3 Na lomu kulpopoere aro o thopol pathengaling rel relnga. \q3 Na lomu toloklokere aro o thopol oni theongre. \q1 \v 18 Naro tho paru Onik Riringa a lek toko na seng omaingare nge, \q3 mo aro o ripot lek riong nge nang areken. \q1 \v 19 Aro tho oma pakukukaling pelie a sepsa \q2 na pathepolong a ulue \q3 na mla na won sesenga na won klunga aolonga aro o velpol. \q1 \v 20 Nang theki aro i eksingu \q3 mo ia mideng \q2 naro ngov i eksingu \q3 mo i selele ranga ve ini mla. \q2 Panen aro Toko Pomnga ile nang i velpol. \q2 Na ile nang aken i aolonga rintet \q2 na ini nang ako ini pakukukonga. \q1 \v 21 Naro toko na seng areko o avav a Toko Pomnga iion, \q2 aro God i pamimi or.’ \rq Joel 2:28-32\rq* \p “Na i velpol ranga ve ako God ile riong elnga nomenganga a Joel, i ritet nge. \v 22 Jisas ako ini Nasareta ini toko ako God i patheng i a thomu nge, ma i papomnga i nge ako i oma paatealing na pathepolong na pakukukaling nge imeni ako ru a thomu nge, ako ranga ve lomumu mire nge lale. \v 23 Na God i panes vengveng ilemi ako nomenga i ri nge lale ve aro i sungu i a menumu na thomu o oma i ranga ve ako ilemi mire nge ako aro thomu o oma i a i nge, ako thomu o sungu i a toko le vothung kerengare omeni mo o pamona i a won ngoronga nge mo o pun rin i. \v 24 Aveto God i pamimi werera i ma i eltetpot rinong a sisisong a i nge. Eneke rinong i pavurvur aro ile mong i avele. \v 25 Na Devit kene i ri vene nge i, \q1 “‘Na tho thopol Toko Pomnga \q2 ako i voth tomo nge tho evelelnga. \q2 I voth tomo nge tho ma i paengeng tho \q2 taro ake o pakerenga tho avele. \q1 \v 26 Maken lemik sivenga nge ur ake \q2 ma tho ri nge lek lemi sivengaing. \q2 Na tho men tetal ol nge ile opoesaling e tho. \q1 \v 27 Eneke aro wong mothong lel onik \q2 a rinrinongare ole pen avele. \q2 Na wong mothong tova punapoaltun lom toko riringa \q2 mo ini peti i plot. \q1 \v 28 Wong pathengal tho nge mimiong a so lale. \q2 Naro wong voth tomo nge tho, \q2 naro nge aken, lek lemi sivengaing aro i aolonga.’ \rq Buk Song 16:8-11\rq* \p \v 29 “Titeikre tho ritet vengveng a thomu nge, nge titevir a Devit ako ini nepes. Ako i rin lale ma o tetun i, na ia vuvepun i voth tomo nge it nomenga ma me i pavurvur ponange. \v 30 Devit ini a God ile riong elnga nomenganga, na ilemi mire nge ur areko God i kin ile riong nge ve i nunganga, ve aro panen God aro i pavelpol itevinga e mo aro i velpol ini nepes ranga ve ini i. \v 31 Nomenga Devit i thepol ur areko lale ako aro God i oma i panen. Ma i ri nge toko ako God i ateal i ve aro i el werer or, ako nge ile los wereraing, nge ile riong ako i ritet nge nomenga ve, ‘God aro i mothong lel i mo ini peti i plot a rinrinongare ole pen avele.’ \v 32 Na them vusnga them thopol ako God i palos werera Jisas ake lale. \v 33 Na God i ela Jisas lale ma i men ol a God ilo sei a imeni sivenga nge anga.\f + \fr 2:33 \ft Menong a Toko Pomnga ilo sei a imeni sivenga nge anga ini pen ako o pavothal nge na i el Toko Pomnga ile engenging nge.\f* Ma i el Oni Riringa ako Itema i pator i nge. Na ur ako thomu o thepol i na o nongpol i ini sungong ako Jisas i paru i a them nge. \v 34 Eneke Devit i esa a Pen a Urvet avele, aveto i ri vene, \q1 “‘God i ria ok Pomnga ve, \q2 “Ong men a menik sivenga nge, \q1 \v 35 i pavurvur ako aro la \q3 tho paeso lom ngarangre a som thewo.” ’ \rq Buk Song 110:1\rq* \p \v 36 “Vene na thomu Israelre, aro lomumu mire senu nge ake. Nge a Jisas aton thomu o pamona i a won ngoronga nge, ake ini toko ako God i ateal i ma God i pavelpol i ako ini Toko Pomnga.” \s1 Toko na seng pulua o eksing olemi. \p \v 37 O nongpol i ma riong aken i pun oopo. Ma o ria Pita tomo nge pakeke pelie ve, “Titeikre aro them vova ol?” \p \v 38 Ma Pita i ria or ve, “Thomu omole omole aro kimomu lelalpot lomu vothung kerenga na o el paninuong nge a Jisas Krais iion. Maken God aro ilemi simikal lomu vothung kerenga. Naro i sungu ol Ioni Riringa a thomu nge. \v 39 Eneke nomenga God i kin ile riong tomo nge thomu na nge tutumuere na areko o voth gat i pavurvur nge areko ar Pomnga a God aro i leng or a i nge.” \p \v 40 Pita i panongpol engeng or ma i tor mun or nge riong pulua ve, “Aro thomu o naktet thomu mo aro God i pamimi thomu nge ile paomelaling ako i es a toko kerengare nge.” \v 41 Make tokokoere olemio nge a Pita ile riong. Mako o el paninuong. Nge nang aken tokokoere or 3,000 o eksing ole mimiong ma o rong esa mun toko lemioongare oa titaling. \v 42 Ma o engeng nge pakekere ole riong nongpolnga, na nge ole men pathunong, na nge ole an tomoing nge bret ako o rek rek i, na nge ole nongong. \s1 Toko lemioongare ole asagupeling. \p \v 43 Na God i oma pakukukaling na pathepolong pulua a pakekere omeni. Ma or alavusnga o papomnga or tomo nge ngangeong. \v 44 Ma toko lemioongare o men pathunal pel nge nang elonga. Na ole ur elonga ake ini or vusnga oa ol. \v 45 Ma aro o sungpot ole ulue na ole ur elonga nge toko e ako mo i ol i, ma o el umtun nge ma o thomreu umtun aken nge tokokoe areko o poor nge ur elonga. \v 46 Nge nang elonga o es tomo e pel a Lotu Tepun a Vel. Ma o es a ole vel omole omole ma o an tomo nge bret ako o rek rek i. Ma olemi i ngo pis ma o vual nge lemi sivengaing. \v 47 Evelelnga o risea a God iion. Ma toko na seng olemi sivenga ol nge or. Nge nang elonga God i ela mun toko na seng areko i pamimi or ma i rong esa mun toko lemioongare oa titaling nge la. \c 3 \s1 Pita i pamimi toko ako ieve lil. \p \v 1 Nge nang omole e ako Pita ome a Jon o es a Lotu Tepun a Vel la. Ma nang theki i el or me ako aro tokokoere o oma ole nongong. \v 2 Na toko e ako i voth kene ieve lil na inina i maneu i nge na i vene vet ake. E nang elonga o visloa i ma o pamen totho i a Lotu Tepun a Vel a lok thekia, ako o apet i ve, “A Urvet” mo i nong umtun na ur elonga nge areko o eso a Lotu Tepun a Val a lok lemi. \v 3 Ma toko aken i thopol a Pita ome a Jon ako o eso me a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, nako i nonga umtun pelie a or paini nge. \v 4 Ma Pita ome a Jon o the rinrin ol i ma Pita i ria ve, “Wong the a them paini nge me.” \v 5 Ma itheki lel a or paini nge la, ma ilemi ve aro i ela ur a or paini nge. \p \v 6 Aveto Pita i ria i ve, “Lek umtun avele. Aveto lek inga ur e ake aro tho sung i a wong nge. Nge a Jisas Nasaret anga iion tho ria wong ve, wong mita mo wong es.” \v 7 Ma i krima imeni sivenga nge ma i pamita i. A ur e avele na ieve alaini o sivenga werer. \v 8 Ma i mita ma i opthoa, mako i esu esa ol. Mako i es tomo ol nge or paini a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Ma i es na i opthou opthoa na i risea God iion roro. \v 9 Ma toko na seng o thepol i ako i esu esa na i risea God iion. \v 10 Ma or alavusnga o ate i ve ini toko aton ru i men kek a Lotu Tepun a Vel a lok thekia ako o apet i ve ini “A Urvet” mo i nong kek umtun na ur elonga. Ma o thepol i ako i sivenga lale ma o kukuk na olemi pelekpol nge uneke ako i velpoltun i. \s1 Pita i panongpol lotuongare. \p \v 11 Ma rongan i krimalal a Pita ome a Jon, nako toko na seng o kukuk ma o tho a or nge me ma o pathun tomo nge or nge wop ako o apet i ve ini a “Solomon ile Sawak.” \v 12 Pita i thopol ake ma i ria toko na seng ve, “Thomu Israelre i vova ake thomu o kukuk nge, e? Na o the rinrin them, e? Thomu o rivenga, ake ini them paini lemem longung eve lemem vothung sivengaing a God itheki ake i pasenu werer toko ake ma i es, e? Avele. \v 13 God ake ini a Abraham na Aisak na Jekop ole na ako ini ar tetere ole i papomnga ile omainga a Jisas roro. Aveto thomu o sungu i a pelie omeni. Na Pailat i ri ve i modoppot i la. Aveto kimomu lelal i. \v 14 Kimomu lelal toko vengvenga na ini toko riringa. Na thomu o nin a Pailat ve aro i modoppot toko so rinnga a thomu nge. \v 15 Mako thomu o so rin toko ako i pathengal or nge mimiong a so kene lale, aveto God i palosa mun i nge rinong lale. Taro aken them thepol i ma i nunganga. \v 16 Ma Jisas iion ile engenging i pamimi toko ake. Na lomumu mire nge toko ake na thomu o thepol i ako i sivenga werer. Na Jisas re ako i pavurpola lemem lemioong ma i sungu engenging a i nge a thomu alavusnga thekumu. \p \v 17 “Na titeikre lemik mire ako ve, thomu na omu pompomere lomumu mire senu avele, make thomu o oma kerengaing a Jisas nge venen aken. \v 18 Aveto nomenga God i pavelpolpot riong ake a ile riong elnga nomenga angare owo ve, aro God ile toko ako i ateal i ve aro i el werer or kene aro i el tel sisisong, mako God i pavelpol i lale. \v 19 Vene naro thomu o modop lomu vothung na o eksing mo o panes a God mo aro i patitepot lomu vothung kerengare. \v 20 Maken aro Toko Pomnga i sungu engenging pomnga a thomu nge. Mo aro i pakeu toko ako i ateal i a thomu nge me. Ini toko ako God i ateal i nomenga ve aro i opoal thomu, ini a Jisas. \v 21 Na ponange ake i voth a Pen a Urvet. Ma i men tetal nge nang ako aro God i paponganga werer ur alavusnga ranga ve ako i ripot i nge ile riong elnga nomengangare owo. \v 22 Eneke Moses i ri nge i vene: \q1 ‘God ako ini omu Pomnga aro i pake ile riong elnga \q2 ranga ve ako i pake tho \q3 naro ini lomunga e. \q2 Mo thomu o nongal ile riong evelelnga.’ \rq Lo 18:15-16\rq* \p Na Moses i ria mun ve, \q1 \v 23 ‘Na tokokoe areko oni plong ve aro o nongal \q3 a God ile riong elnga aken ile riong, \q2 aro o voth tomo ol nge a God ilengare avele ol, \q2 aro God i pakerenga selele or.’ \rq Lo 18:19\rq* \p \v 24 “Na riong elnga nomengangare i patea nge a Samuel na riong elnga areko o velpol ol a ikime areko o panongpol a God ile riong, or alavusnga ole panongpolong ake i ritet nge ur areko i velpol nge wop lemi ake. \v 25 Nge riong elnga nomengangare, God i sungu patorong a thomu Israelre nge, ma thomu o el ol a God ile riong kinnga ako ranga ve i sungu i nomenga a titovumuere nge. Ranga ve ako i ria Abraham ve, \q1 ‘Aro tho sungu lek menong sivenga a titovumre nge, \q2 mo o sung esu i a toko ulue angare nge.’ \rq Stat 22:18; 26:4\rq* \p \v 26 Ma God i ateal ile omainga ma i pake tel i a thomu nge me mo ako i pamen senu thomu nge ako i eksing thomu nge lomu vothung kerenga.” \c 4 \s1 Sadiusire olemio nge los wereraing panen anga avele, mako o pamit a Pita ome a Jon e riong. \p \v 1 Pita ome a Jon rongan o ria toko na sengre nge, na pris kimangare, na Lotu Tepun a Vel a mit tetalongare ole mukalinga, na Sadiusire mun o velpol. \v 2 Ma olemi kling nge or paini, eneke o patoral toko na sengre nge a Jisas ile los wereraing, aken i pathengal ako ve, i pavurvur rinrinongare aro o los werera mun. \v 3 Taro ake o rere or paini ma o ri ve aro o pamit or e riong, ave i toth penie lale mako o paeso or paini a mang a midenga lami, makola rulpou. \v 4 Aveto pulua ako o nongpol riong aken lale ma olemio nge. Mako toko lemioongare oa titaling i esa, ma o tital inga totomonere na i pavurvur nge 5,000. \p \v 5 Ma nge erangunga Judare oa pompomere tomo nge lotu a mukalingare na pamirealingare nge a Moses ile patorong, o pathun a Jerusalem. \v 6 Ma o velilo tomo nge a Anas ako ini Prisre oa Pomnga na Kaiapas na Jon na Aleksander, na ine tokokoere ako ini a Anas ilengare o voth mun. \v 7 Ma o pamitu or paini a otheki lemi ma o nina or paini ve, “Thomu paini o oma ur aken vava, thomu o el engenging le vanga na o oma ake nge anga iion?” \p \v 8 Na God Ioni Riringa i vual a Pita nge ma i olal ole riong ve, “Thomu mukalingare nge Israelre na thomu Judare oa pompomere, \v 9 na ponange thomu o ri ve o pamit them paini e riong, eneke them paini them pasenu toko eve kerenga ake. Na ava thomu o nin them ve, toko ake i senunga vava? \v 10 Na i vene ake naro thomu alavusnga aro lomumu mire nge. Na toko alavusnga ako a Israel mun aro olemi mire nge. Toko ake i mitu a thekumu lemi ma i senu, eneke Jisas Krais ako ini Nasaret anga iion ile engenging i pasenu i. Ma thomu o pamona Jisas aton a won ngoronga nge. Aveto God i palos werera i nge rinong. \v 11 Jisas ini toko ako God ile erere i ri nge ve, \q1 ‘Um ako thomu vel aringare o rivenga i kerenga \q3 ma o siv lelpot i, \q2 ake kene i velpol ini um a urvet \q2 ako i paengeng vel \q3 ranga ve ini wovek sapatanga.’ \rq Buk Song 118:22\rq* \p \v 12 Toko aken ienga inga ini toko pamimionga. Nge pen alavusnga ake ru a ulue, God i pathengal ol it nge toko e avele ol ako aro i pamimi it.” \p \v 13 Ma mukalingare o thepol ako Pita ome a Jon o panongpol na o ngange avele. Na olemi mire ako ve, toko aini ake o es a pamirealinga pelie nge avele. Or paini ini toko polpolnga inga. Na olemi ngo pelekpol nge or paini ma o ate or ve, nomenga or paini o voth tomo nge a Jisas. \v 14 Na o thepol toko aken ru ieve i sivenga ol en, ma i mita tomo ol nge or paini, taro aken ole riong ol e avele ako aro o ria or paini nge. \v 15 Ma o ria or paini ve aro o plospot a rionga a vel. Lamako o nin ol pel ve, \v 16 “Aro te oma toko aini aken vava, e? Or paini o oma pathepolong aolonga ake, ma toko na seng pulua ake ru a Jerusalem olemi mire nge lale, naro them kelelal i avele. \v 17 Aveto i mothong tova riong ake aro i es a pen elonga a toko na sengre nge. Make aro te ri engeng nge or paini ve, ‘Aro o mothong tova o ri ol riong pelie a toko na sengre nge, nge a Jisas iion.’” \p \v 18 Lamako o leng werer or paini me, na o ria or ve aro o mothong tova o ri mun riong e na o patoral toko na seng nge a Jisas iion. \v 19 Aveto Pita ome a Jon o olal ole riong vene, “Lomumu vava, kathnga i sivenga nge a God itheki, aro them modop a God ile riong, eve aro them panes lomu riong? \v 20 Aveto i pavurvur aro them paini them poreng avele. Them paini aro them panongpol inga nge ur areko them thepol i na them nongpol i lale.” \p \v 21 Lama mukalingare o pator mun or paini nge riong engenga pelie. Lamako o modop or paini ma o es. Aveto mukalingare o ri ve o paomelal or, aveto o thepolo sovengalo e avele, eneke toko na sengre o paesa God iion roro nge ur ako o oma i. \v 22 Ma o paesa God iion roro, eneke toko ako or paini o oma pathepolong aolonga a i nge ma i sivenga werer ia tovu po or mule pa penel. \s1 Toko lemioongare o nong nge ako aro o el engenging nge panongpolong. \p \v 23 Lama mukalingare o modop ol or paini, ma or paini o es werer ol a olengare nge. Ma o ria ol or nge riong alavusnga ako ini pris kimangare na Judare oa pompomere o ria or nge. \v 24 Ma o nongpol i ma vus. Ma or alavusnga olemi omoletet na o nong a God nge vene: \li1 “Toko Pomnga, wong oma sepsa na ulue na rua na ur alavusnga ako ru o voth nge. \v 25 Nomenga Onum Riringa i pavelpol riong e ako a titevimem a Devit iwo ako ini lom omainga, ma i ria ve, \q1 “‘I vava ake toko relngare olemi kling rinrin, e? \q2 Na i vava ake tokokoere o rirum polpol inga, e? \q1 \v 26 Ine nepes alavusnga ake ru a ulue o monsi nge punpeling. \q2 Na mukalingare o velilo pel \q2 mo or vusnga o pun tomo nge a God \q3 ome ile toko atealinga.’ \rq Buk Song 2:1-2\rq* \li1 \v 27 “I nunganga Herot na Pontius Pailat tomo nge Israelre na tokokoe areko ini Judare avele, o pathun a rem a lumlumnga ake mo o pun tomo nge a Jisas ako ini lom omainga riringa ako wong ateal i nomenga. \v 28 O pathun pel mo o oma ur alavusnga ako ranga ve nomenga wong engeng ve na lomum ve aro i velpol. \v 29 Na Toko Pomnga, aro lomum rum nge voling areko o oma i, naro wong opoesal them ako ini lom omaingare mo aro them engeng nge lom riong panongpolnga. Mo them mothong tova them ngange. \v 30 Naro wong pango menum a toko ni multhangingare nge mo pamimi werer or. Na oma pathepolong aolonga na pakukukaling nge a \li1 Jisas iion, ake ini lom omaing riringa.” \p \v 31 O nong ma vus, na vel aken ru o voth nge i vaikik. Ma o vual nge a God Ioni Riringa ma o panongpol nge a God ile riong. Na o ngange avele. \s1 Toko lemioongare o sung pel nge ole ur elonga. \p \v 32 Ine toko lemioongare oopo omole inga, na olemi omoletet inga. Na oa e avele i thepol ile ur ako ini ienga ile avele, ole ur alavusnga kene ini or vusnga ole. \v 33 Na pakekere o panongpol engeng nge a Jisas ile los wereraing. Ma God ile themosaling i pesrou a toko lemioongare nge avele. \v 34 Oa e avele kene i oror nge aning eve ur elonga. Toko alavusnga ako ru ole ulue eve vel i voth, o sungu i a toko e nge ma i ol i mo o el umtun nge. Nako o el ol i la, \v 35 ma o sungu ol i a pakekere nge. Ma o thomre i a or omole omole nge, i pavurvur nge uneke ako o oror nge. \p \v 36 Na toko omole e ako i voth, iion a Josep ako ini mtho a Saiprus anga ma ini net Livai. Ma pakekere o sungu mun ion a Barnabas a i nge. Toko iion aken mirenga ve, ini toko ako i paengeng tokokoere olemi. \v 37 Na i sungu ile ulue epee ako a toko e nge, ma i ol i, mako i el sele umtun nge ma i sungu i a pakekere nge. \c 5 \s1 Ananaias ome a Sapaira o rin nge ole vothung kerenga. \p \v 1 Aveto toko omole ako i voth ako iion a Ananaias na iewo iion a Sapaira. Ma or paini o sungu ole ulue epee ako a toko e nge, ma i ol i. \v 2 Aveto umtun epee Ananaias i krim werer i mo ini ole. Na iewo sengenga mun ilemi mire nge umtun epee aken. Ma Ananaias i el ol inga umtun epee aken ma i sungu i a pakekere nge ranga ve ini olonga alavusnga. \p \v 3 Ma Pita i ria ve, “Ananaias, i vova ake som womo inga Satan mo i vual a opom lemi, e? Ma lom apaltet a God Ioni Riringa. Ma wong krim werer umtun epee ako ini lom ulue olonga, e? \v 4 Nomenga ako o ol ulue rongan ma ini lom inga, na nge ako o ol i nge umtun, umtun aken kene ini lom, i vava ake lomum rum ur ake a lomum? Lom apaltet ake ini toko avele, lom apaltet ake ini a God.” \p \v 5 Ma Ananaias i nongpola inga riong ake, nako i rin, mako i matu. Na tokokoere ako o nongpol i o ngange rintet nge. \v 6 Mako kulpopoere o es me ma o auvala ol ini peti, ma o eltetpot i lamako o tetun ol i. \p \v 7 Palolo avele, nako iewo sengenga i eso me. Na ilemi mire nge ur ako i velpol, kene avele. \v 8 Ma Pita i nina i ve, “I re ake ini umtun alavusnga ako ome ewom tomonnga o el i nge lomu ulue olonga?” Ma i olal i ve, “Umtun alavusnga i re aken.” \p \v 9 Ma Pita i ria ve, “I vava ake ome ewom tomonnga o ri ve o tongporum Toko Pomnga Ioni, e? Tokokoe areko o tetun ewom tomonnga o velpol mun a vel thekia lale, mo aro o potun mun wong la.” \p \v 10 A ur e avele, nako i rin ma i matu a Pita ieve tepun. Ma kulpopoere o eso me ma o thepol seng ako ru i rin lale. Ma o potun i la. Ma o tetun totho i a iewo tomonnga ilo sei. \v 11 Na lotuonga alavusngare na tokokoere ako o nongpola ur ake o ngange rintet nge. \s1 Pakukukaling na pathepolong o velpol. \p \v 12 Ine pakekere o oma pakukukaling na pathepolong pulua ako ru a toko na sengre nge. Ma toko lemioonga alavusnga o pathun ako ru a Solomon ile sawak.\f + \fr 5:12 \ft Solomon ile sawak i toth a Lotu Tepun a Vel lok lemi.\f* \v 13 Aveto areko ole lemioong avele o ngeip nge voth tomoing nge or. Aveto toko na seng alavusnga o paesa or. \v 14 Ma toko na seng pulua ako olemio a Toko Pomnga nge, o velilo tomo pel nge toko lemioongare ma oa titaling i esa ol. \v 15 Mako toko na seng o potun ni multhangingare a sovengalo la. Ma o pangoa pelie nge ringre na pelie o ngosel e tako, na o oma venen aken mo aro ve Pita i es me mo nang i totun i mo ia mlil i thastun or mo o sivenga werer. \v 16 Ma ine toko na seng pulua nge rumrem ako ru totho a Jerusalem kene o es mun me. Ma o pasong ni multhangingare me. Tomo nge tokokoe areko tamata kerengare o rero a or nge, mako or alavusnga o sivenga werer. \s1 Ensel i elpot werer pakekere a mang a midenga lemi. \p \v 17 Make Prisre oa Pomnga na ilengare ako ini Sadiusire, o thopol ako pakekere o pamimi ni multhanginga pulua, mako olemi ngo pelekpol nge or, eneke o pavurvur ve aro o oma omaing aken avele. \v 18 Ma o rere pakekere ma o paeso or a mang a midenga lemi. \v 19 Aveto pemlik Toko Pomnga ile ensel e i theppot mang a midenga thekia ma i wolpot or a lalanga. Na i ria or ve, \v 20 “Thomu o es mo o mito a Lotu Tepun a Vel a lok lemi mo o panongpol toko na sengre nge ur alavusnga nge mimiong ponganga ake.” \p \v 21 Ine pakekere o nongal ile riong ake, lamako o es a Lotu Tepun a Vel a lok lemi nge rulpoalal. Ma o patea nge toko na seng opatoralnga. Ine Prisre oa Pomnga na ilengare o leng mun Israelre ole mukalingare or mule pa limai mo Judare oa pompome alavusngare o velilo pel. Lama o pasong mun okei a mang a midenga mo ako o pasong pakekere a or nge. \v 22 Na riong elnga areken o velpol a mang a midenga aveto o thepol ol pakekere avele ol. Ma o lo werer ol ma o ritet or vene, \v 23 “Them velpol ma them thepol mang a midenga thekia i pupal bibim na mit tetalongare rongan o mit a vel thekia. Ma them theppot vel thekia, aveto them thepol toko e avele a lemi.” \v 24 Mako lotuonga a mit tetalonga oa pomnga tomo nge pris kimangare o nongpol riong ake, ma olemi pelekpol ma olemi ve, ur neke ake i velpoltun pakekere? \p \v 25 Lama toko omole i es me ma i ria or ve, “O nongpol, ine tokokoe areton ru thomu o paeso or a mang a midenga, or ako o mit a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma o patoral toko na sengre.” \v 26 Mako mit tetalongare ome oa pomnga o es la ma o wol werer or. Aveto o so vet or avele, eneke o ngeip nge toko na sengre, aro vene mo o pun or nge um. \s1 Ine pakekere o ngange vet avele na o ria mukalingare nge. \p \v 27 O wol or me ma o pamitu or ako ru a mukalinga or mule pa limai areken nge, mo aro Prisre oa Pomnga aro i nina or. \v 28 Ma i ria ve, “Them ri engeng nge thomu ve, thomu o mothong tova o patoral nge toko ake iion. Aveto thomu o pavual a Jerusalem nge riong ake lale. Na lomumu otun them ve, them so rin toko ake ma i rin.” \p \v 29 Aveto Pita ome pakekere o olal ole riong ve, “Aro them panes inga ako ini a God ile riong. Them pavurvur aro them panes tokokoere ole riong avele. \v 30 Thomu o pamona Jisas a won ngoronga nge, ma o pun i ma i rin, aveto titevirre ole God i palos werera i nge rinong. \v 31 Ma ina God i papomnga i ma i pamen i a imeni sivenga nge anga, mo ini mukalinga na ini pamimionga, mo aro ve Israelre o eksing oopo, aro i eltetpot ole vothung kerenga. \v 32 Them tomo nge a God Ioni Riringa, them thopol i ma them ritet nge ur alavusnga ake. Na Ioni Riringa ini a God ile sungong nge areko o nongal i.” \s1 Gamaliel i ri ve, mukalingare aro olemi mor e pakekere. \p \v 33 O nongpol riong aken, ma olemi kling rintet, ma o ri ve o so rin pakekere. \v 34 Aveto mukalinga omole i mita. Ini Parisi, ma iion a Gamaliel. Ini patoralinga nge a Moses ile patorong. Na toko na sengre o papomnga i. I mita a mukalinga or mule pa limai otheki. Ma i pakealalpot pakekere mo o voth tel inga a lalanga. \v 35 Na i ria mukalingare ve, “Thomu Israelre, lomumu rum senu tel lamo o oma ol ur pelie nge tokokoe areke. \v 36 Lomumu mire ako nomenga Teudas i velpol ma i ria ve, ‘Tho ini Toko Pomnga e ako.’ Mako toko or 400 o panes i. Aveto pelie o pun i ma i rin na tokokoe areko o panes i o lo vra ma ile omaing i vus polpolu inga. \v 37 Lama a toko aken ikime, nge nang e ako gavman i el toko na sengre oion, Judas ako ini Galili anga, i velpol mun ma toko pulua o panes mun i ma i palosa punpeling nge a gavman. Aveto o pun i ma i rin mun. Ma tokokoe areko o panes i o lo vra mun. \v 38 Taro ake tho ria thomu ve, thomu o mothong tova o oma ur e a or nge. Na thomu o modop or, eneke aro ve ur ake na omaing ake ini toko ulue anga ole, aro i vus polpolu inga. \v 39 Aveto aro ve God isivenga ini ur ake tepun, i pavurvur aro thomu o pakiktheu or avele. Aken ranga ve ako thomu o pun tomo nge a God.” \s1 Ine pakekere olemi sivenga nge ako o el le maraing nge a Jisas iion. \p \v 40 Taro ake o panes a Gamaliel ile riong mo o lengo pakekere me, ma o ria mit tetalongare ma o so litlit or. Ma o ri engeng nge or ve, o mothong tova o ri nge a Jisas iion. Lamako o modop werer mun or. \p \v 41 Mako pakekere o plosa nge mukalinga or mule pa limai areken ma o espot a lalanga la, na olemi sivenga rintet, eneke God i papomnga or nge ako o el le maraing nge a Jisas iion. \v 42 Na nge nang elonga, a Lotu Tepun a Vel a lok lemi na a tokokoere ole vel o patoral na o panongpol Panongpolong Sivenga ako ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. \c 6 \s1 O ateal toko or limai mo o opoesal ine pakekere. \p \v 1 Nge wop lemi aken toko lemioongare oa titaling i esa. Na Juda pelie ako o ri Grikre okei o ri pompom nge Judare ako o ri Hibrure okei, ma o ri ve, “Nge nang elonga o sung sung umtun nge lemem seng basbasuere avele.” \v 2 Lamako pakeke or mule pa omole pothoi or aini o leng ine toko lemioongare me, na o ri ve, “Aro ve them modop a God ile riong panongpolnga na them oma ol inga umtun sunga, ake i sivenga avele. \v 3 Ken, titeikre, aro thomu o kath toko or limai aken a thomu nge. Ako thomu alavusnga lomumu mire ako o vual nge a God Ioni Riringa na ole mire i aolonga moro aken te pamit or mo o theal omaing ake. \v 4 Naro them inga ako aro nge nang elonga aro them nong nge a God na them panongpol toko na sengre nge a God ile riong.” \p \v 5 Toko na seng alavusnga olemi sivenga nge ole riong aken. Ma o ateal a Stiven, ini toko ako ile lemioong i engeng rintet. Na God Ioni Riringa i vual a i nge. Na o ateal mun a Pilip na Prokorus, na Nikanor, na Timon, na Parmenas na Nikolas, ako ini toko Antiok anga, ako i es ol nge lotuong ako ini Judare ole. \v 6 Ma o pamitpot toko areken a pakekere otheki lemi, na pakekere o ronga omeni a or nge, na o nong ole. \p \v 7 Taro ake God ile riong i tho a pen elonga. Na toko lemioongare ako a Jerusalem oa titaling i esa esa viri viri. Na pris pulua ako olemio ol nge lemioong ake. \s1 O rere a Stiven. \p \v 8 Na Stiven ini toko ako i vual nge a God ile lemi esaling, na ile engenging. Ma i oma ine pathepolong aolonga na pakukukaling pulua a toko na sengre otheki. \v 9 Aveto toko pelie o mita ma o vol a Stiven, or ini toko lalanga anga, ma pelie o voth nge Judare ole lotuonga a vel omole ako o apet i ve ini “Areko o Vthopot nge Ole Um Polpolong Ole Lotuonga a Vel” ako ole a epee a Sairini na Aleksandria, na pelie mun ini a Silisia na Esia. \v 10 Aveto God Ioni Riringa i sungu mire sivenga a Stiven nge. Ma i ria or nge. Taro ake o pavurvur aro o olal ile riong avele. \p \v 11 Mako o ri kinine ma o pavurpola toko pelie oopo nge, mo aro tokokoe areken o ri ve, “Them nongpol ako i ri riong pelie ako i kelelal a Moses ome a God.” \p \v 12 Mako o pavurpola lemi klingong nge tokokoere, na mukalingare, na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong. Ma o rere a Stiven ma o el i a riong nongpolngare nge la, mo i mit nge riong a mukalinga or mule pa limai otheki. \v 13 Ma o wol tokokoe pelie ako o oma riong le apaltetonga nge i. Ine toko areken o ri ve, “Nge nang eloelonga toko aken i kelelal Lotu Tepun a Vel riringa ake na Moses ile patorong. \v 14 Them nongpol ako i ri ve, toko ako ini a Jisas ini Nasaret anga aro i teu Lotu Tepun a Vel aken na i tepolal lotuong a vothung ako Moses i sungu i a it nge.” \p \v 15 Ma mukalinga or mule pa limai areko o menu nge riong, o the rinrin a Stiven. Ma o thepol itheki lemi ma i ranga ve ini ensel itheki. \c 7 \s1 Stiven i tenes a God ile omaing nge Israelre ole menong nomenga ma i patea a Abraham ile omaing. \p \v 1 Na Prisre oa Pomnga i ri ve, “Riong ake i nunganga, e?” \p \v 2 Na Stiven i olal i ve, “Titeikre na temimekre o nongpol. Nomenga titevir a Abraham i voth a Mesopotemia na i es a Haran rongan. Nge wop lemi aken God ia malmaling tolilisnga i totun i ma i velpol a i nge. \v 3 Ma God i ria ve, ‘Ong lo lelpot titeumre nge omu ulue aken, naro ong es e ulue epee ako aro tho pathengal i a wong nge.’ \f + \fr 7:3 \ft Stat 12:1\f* \p \v 4 “Make Abraham i plospot a Kaldia ma i es ma i voth a Haran. Lamako itema i rin ol. Na God i pake ol i me ve aro i voth a ulue epee aken ru thomu o voth ol nge. \v 5 God i sungu ulue epee tun e avele a Abraham nge. Aveto God i kin ile riong ve panen aro i sungu ulue epee aken a i nge mo i krim i mo aro ini ia na tomo nge ititeviere oa. Na Abraham itun e rongan, nako God i oma riong ake. \v 6 Na God i ria i vene: \q1 ‘Naro titovumre aro o men ranga ve ini loomere \q3 a rem gatngare oa ulue. \q2 Aro o velpol ini toko omaingare. \q2 Naro tokokoe areken aro o oma vothung kerenga a or nge \q2 i pavurvur nge tovu po or 400. \q1 \v 7 Aveto panen aro tho paomelal areken \q2 ako o sungu sisisong aken a or nge. \q2 Lamako aro o plospot nge rem aken \q2 mo aro o lotual tho nge rem ake.’ \rq Stat 15:13-14\rq* \p \v 8 Ma God i sungu riong a Abraham nge, nge oni peti isnga ako ini ole paatealinga nge riong kinnga. Lama nang or limme i vus nge Aisak ipopnga lamako Abraham i is ile. Na Aisak i pavelpol itun a Jekop. Na Jekop i is mun itutun or mule pa omole pothoi or aini ole. Ma o velpol ini Israelre oa pompomere. \s1 Stiven i tenes mun nge a Josep ile omaing. \p \v 9 “Ma Jekop itutunre olemi klingtun otein a Josep ma o sungu i a Isip angare nge, ma o ol i mo ini ole umonga a Isip, aveto God i voth tomo nge i. \v 10 Ma i eltetpot ile matheong alavusnga a i nge, ma i sungu mire aolonga a i nge, mo i velpol ini toko sivenga a Isipare ole nepes itheki, ma i men ranga ve ini Isipare ole nepes, na i theal mun a nepes ile vel aolonga. \p \v 11 “Lama mesi aolonga i velpol a pen alavusnga ako ru a Isip na a Kenan. Ma or alavusnga o men lemi kerereong nge aning le aveleong. Ma titevir areken o pavurvur aro o thepol ol aning avele. \v 12 Aveto Jekop i nongpol kimaing nge aning ako i voth a Isip. Ma i pake itutunre ako ini titevirre a Isip la ako ini ole esong teltelnga la. \v 13 Ma nge ole esong paininga mun la Josep i pathengal isivenga a ititeinre nge, lamako Isip angare ole nepes a Pero i ate a Josep ititeinre. \v 14 Na Josep ikei song nge itema a Jekop mo i es a i nge, tomo nge ilengare, ma oa titaling i pavurvur nge mule pa limai pothoi or lim. \v 15 Lama Jekop i esu a Isip la. Lamako i rin ol nge, ma titevirre mun o rin mun a Isip. \v 16 Ma o potun werer oni peti a Sekem la ma o tetun or nge vuvepun ako nomenga Abraham i ol i nge umtun pelie a tokokoe areko or ini Hamor angare. \p \v 17 “Na i totho ol ako aro God aro i oma ol ur aken, ako i ria Abraham nge nomenga. Nang aken i totho ol ako aro i velpol ol na Israelre oa titaling i esa ma i aolonga ol ako a Isip. \v 18 Lama toko omole ako i velpol ini Isipare ole nepes, na ilemi mire nge a Josep avele. Ma i patea ile menong e nepes. \v 19 Toko aken i olotet or ma i oma vothung kerenga nge titevirre na i ovulal or ve aro o pango otutunre a lalanga mo o rin. \s1 Stiven i tenes mun nge a Moses ile omaing. \p \v 20 “Nge wop lemi aken Moses inina i pop i, ma ini wain sivenga. Ma inina ma itema o theal i a ole vel nge ngov or me. \v 21 Lama o paespot a Moses a lalanga, lama Isipare ole nepes itun sengenga i mane i ma i theal i mo ini itun ol. \v 22 Ma Moses i el Isip angare ole mire alavusnga, ma ini toko pomnga nge riong na nge ile omaing. \p \v 23 “Lamako Moses ia tovu po or mule pa penel ol lamako ilemi ruma ol ilengare ako ini Israelre ve aro i thopol or. \v 24 Ma i thopol toko Isip anga ako i siso toko Israel omole. Ma i es a ithanga aken nge mo i opoal i. Mako i olal ol ia ma i so rin ol Isip anga aken. \v 25 Ma Moses i ri ve va ilengare olemi ve aro God i opoesal i mo i eltetpot or nge kinong aken nge, aveto avele. \v 26 Na nge erangunga Moses i thepol toko Israel or aini ako o siso pel. Ma i mit roalu or ma i ria ve, ‘Ken! I vava ake thomu paini o siso pel, e? Thomu paini ake ini titein pel areke.’ \p \v 27 “Aveto toko aken i siso itein aken e, i osiv a Moses ma i ria i ve, ‘Anga i ria ong ako ve, wong ini mukalinga na theal tetalinga nge them, e? \v 28 Ava lomum ve aro wong so rin tho ranga ve ako wong so rin Isip anga ako nine, e?’ \v 29 Lamako Moses i nongpol i ma i lopot a Isip ma i voth ol a ulue ako ini Midian angare ole. Na i peange ol nge, makola itun tomonnga or aini. \p \v 30 “Na tovu po or mule pa penel i vus lamako ensel omole ako i velpoltun i a pen polpolnga nge. Totho e tete ako ini a Sainai. Ma ensel aken i velpoltuna i ranga ve ini won sesenga ako i velpol a won pok a vutvutnga lemimi me. \v 31 Moses i thepol i ma i kukuk nge ur aken ako i velpol. Ma i es totho la mo i thepol senu i, aveto i nongpol a God ile leng lenging ve, \v 32 ‘Tho ini titovumre ole God, tho a God ako ini a Abraham, Aisak na Jekop ole.’ Ma Moses i nongpol i veno ako, ma ioni val ma sawir i, na i ngeip ve aro i the ol i. \p \v 33 “Lamako God i ria i vene, ‘Wong ekrispot lom esonga. Eneke ake ini lek vothinga, ako i riri rintet. \v 34 Tho thepol vothung kerenga lale ako o oma i a lek toko na seng areko o voth a Isip. Na tho nongpol ole tanging lale. Na tho esu me mo tho opoesal or na tho pavthopot matheong aken a or nge. Na es me, mo tho pake wong a Isip la.’ \p \v 35 “Na Moses inga aton ru Israelre okime lelalpot i ma o ria i ve, ‘Anga i pamita wong ve aro wong ini mukalinga na theal tetalonga nge them?’ Toko inga ake aton ru God inga i pake i la mo ini ole mukalinga naro i el werer or. Na Toko Pomnga i oma i venen aken nge ensel ile riong ako i velpoltuna i a won sesenga ako i velpol a won pok a vutvutnga lemimi me. \v 36 Ma Moses i el wererpot or la, ma i oma pakukukaling na pathepolong pulua a Isip, na nge rua ako o apet i ve ini Rua Selelenga, ma i oma mun i a pen polpolnga nge, i pavurvur nge tovu po or mule pa penel. \v 37 Na Moses mun inga aton ako i ria Israelre ve, ‘God aro i ateal toko e aken ru a thomu nge mo i velpol ini a God ile riong elnga e ranga ve ini tho.’ \f + \fr 7:37 \ft Lo 18:15 \f* \v 38 Moses inga ako i voth tomo nge Israelre ma o pathun nge pen polpolnga. Ma i voth a tete a Sainai tomo nge ensel ako i sung riong a i nge. Na Moses i voth tomo mun nge titevirre. Ma i el a God ile riong ako i sung mimiong mo i sung esu i a it nge me. \p \v 39 “Aveto titevirre o nongal ile riong avele. Ma okime lelalpot i. Ma olemi es werer a Isip la. \v 40 Ma o ria Aron ve, ‘Wong oma avala pelie mo ini lemem mo o mukal ler. Toko ake ini a Moses ako i wolpot them a Isip me, lemimem mire ol nge i avele. Ava i vana la ol?’ \v 41 Nge nang aken o oma avala ako i ranga ve ini bulmakau itun. Ma o oma aning aolonga na o oma sungong a avala ako o oma i nge omeni inga. \v 42 Taro ake God ikime lelalpot or. Mako o lotual ol sivemitre ako ro a sepsa, na i ranga ve ako God ile riong elnga nomengangare ole erere i ri nge ako i ri vene: \q1 “‘Thomu Israelre, \q2 nomenga thomu o voth a pen polpolnga nge, \q3 i pavurvur nge tovu po or mule pa penel. \q2 Ma thomu o so rin rin mekeremre. \q2 Ma thomu o oma lomu sungong nge. \q2 Aveto thomu o oma sungong areken a tho nge avele. \q1 \v 43 Thomu o potun lotuonga a sel \q3 ako ini a Molek ako ini avala ile, \q3 tomo nge sivemit ako ini a Repan ioni, \q2 ur or aini ako ini ur vivinga \q3 ako thomu o te i ma o lotu nge. \q2 Taro ake aro tho pakepot thomu a Babilon la.’ \rq Amos 5:25-27\rq* \s1 Stiven i tenes mun nge Israelre ole omaing. \p \v 44 “Nomenga ako titevirre o voth a pen polpolnga nge, ma o voth tomo nge lotuonga a valvale ako ini sel ako o apet i ve ini ‘God ile riong kinnga a valvale’. O oma rum valvale aken ako ranga ve God i pathengal a Moses ve aro i oma i. \v 45 Lamako titevirre o es tomo nge a Josua mo aro o el ol ulue ako ini toko rereli oa. Ma God i siv lelpot or a titevirre ole ulue. Na lotuonga a valvale ako ini sel aken, o el i a otitemaere nge mo o potun i a ole ulue aken, ma i mit makola i pavurvur ako Devit i velpol. \v 46 Ma God ilemi sivenga nge a Devit ile vothung, ma Devit i nong a i nge ve aro i oma a God ile vel aolonga e ako aro i voth nge. Ina God ako ini ole tomo nge otevinga a Jekop. \v 47 Aveto Solomon i oma a God ile vel aken. \p \v 48 “Aveto God ako i aolonga rintet i pavurvur aro i voth a vel ako tokokoere o oma i nge omeni avele. Ako ranga ve God ile riong elnga nomengangare o ri nge ve, \q1 \v 49 “‘Toko Pomnga i ri vene, \q1 “Pen a Urvet ini lek menonga. \q2 Na ulue ini evek le mitonga. \q2 Vel kathnga ol ako aro o oma ol i mo ini lek, e? \q2 Na wop kathnga ako aro tho menu nge \q3 mo tho thau tho nge, e? \q2 I pavurvur avele. \q1 \v 50 Eneke sivengek tho oma ur alavusnga.” ’ \rq Aisaia 66:1-2\rq* \s1 Stiven i pamilempot riong nongpolngare ole omaing. \p \v 51 “Thomu toko telnga plaongare na lomumu rongan i kerenga na telngomu gut nge a God ile riong. Thomu o pup rumpot re ake ini titovumuere ole vothung, na evelelnga thomu mun kene o nongal a God Ioni Riringa avele. \v 52 Titovumuere o oma vothung kerenga a riong elnga alavusngare nge ako o voth nomenga. Na o pun rin rin areko o ritet nge a God ile toko vengvenga aro i es me ma i velpol. Ma thomu o teltun i na o pun rin i lale. \v 53 God i sungu ile patorong a thomu nge, nge enselre, aveto thomu o panes i avele.” Stiven i ri vene re aken. \s1 O pun a Stiven nge um ma i rin. \p \v 54 Na riong nongpolngare o nongpola riong aken, ma olemi klingtun a Stiven ma o atun owo pupo nge i. \v 55 Aveto Stiven i vual nge a God Ioni Riringa ma i thea la a Pen a Urvet. Ma i thepol a God ile tolilisong na Jisas ako ro i mit a God imeni sivenga nge anga. \v 56 Ma Stiven i ria ve, “O nongpol, tho thepola Pen a Urvet i thep. Ma tho thepol Toko Pomnga Itun ako i mit a God imeni sivenga nge anga.” \p \v 57 Ma o pres viringa, ma o mon sopal otelnga nge omeni. Ma o akrungtun i. \v 58 Ma o titpopot i a rem pomnga a lalanga la, mo aro o pun rin i nge um. Ma tokokoe areko o teuntetpot ole tekruk seltunnga ma o parongu i a kulpo e ako ilo sei, iion a Sol. \p \v 59 Rongan o pun a Stiven nge um. Ma Stiven i nong ve, “Jisas wong ela onik.” \v 60 Ma i koru ieve ma i pres viringa ve, “Toko Pomnga mothong tova olal ole vothung kerenga ake a or nge.” Stiven i ria inga vene ake, nako i rin ol. \c 8 \s1 Sol i paomelal toko lemioongare. \p \v 1 Ma Sol ilemi sivenga nge a Stiven ipunrinnga. Nge nang aken o patea ole vothung kerenga nge toko lemioongare ako o voth a Jerusalem. Taro ake toko lemioongare o lo meresu ma o es a epee a Judia na Samaria, aveto pakekere o voth inga a Jerusalem. \v 2 Na toko pelie ako o lotual a God, o tang, ma o wal nge a Stiven lamako o tetun i. \v 3 Aveto Sol i paomelal toko lemioongare. Ma i eso a vel omole omole ma i el toko na seng lemioongare. Ma i therpot or ma i paeso or a mang a midenga lemi. \ms1 Jisas ile pakekere ako o apet or ve ini aposel, o panongpol nge ile riong ako a Judia na Samaria \mr (Vonge 8:4–12:25) \s1 O panongpol nge Panongpolong Sivenga a epee a Samaria. \p \v 4 Na toko lemioongare ako o lo meresu a pen elonga o panongpol nge Panongpolong Sivenga a pen areken. \v 5 Na Pilip i esu a rem pomnga omole ako a Samaria, ma i panongpol or nge toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. \v 6 Na toko na seng pom rinnga o nongpol a Pilip ile riong na o thopol pathepolong areko i oma i, ma o pait otelnga nge ile riong. \v 7 Na tamata kerengare o wal kerekere ma o lo lelpot toko na seng puluangare nge. Na toko pulua ako o es nge eel, na areko oeve kerenga, kene o sivenga werer. \v 8 Taro ake Samaria angare olemi sivenga rintet. \s1 Saimon ini toko longung nonga. \p \v 9 Na toko omole e ako i voth a rem pomnga aken kene iion a Saimon. Ma ini longung nonga na Samaria angare o kukuk nge ile omaing, na i ri ve, “Tho ini toko pomnga omole.” \v 10 Na ine toko kimangare na toko vulutngare, or alavusnga o men ma o pait otelnga nge a Saimon ile riong. Ma o ri ve, “Toko ake ini a god ako iion a Engenging Aolonga.” \v 11 Na nge nang pulua i pakukuk or nge ile longung na o pait rintet otelnga nge ile riong. \v 12 Aveto olemio nge a Pilip ile panongpolong nge Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes na nge a Jisas Krais iion. Mako toko na seng o el paninuong. \v 13 Ma Saimon mun ilemio mun nge, mako i el paninuong ma i panes ol a Pilip. Ma i thepol pathepolong rel relnga na pakukukaling ako Pilip i oma i ma ilemi pelekpol. \p \v 14 Na pakeke areko o voth a Jerusalem o nongpol ako Samaria angare olemio ol nge a God ile riong. Mako o pakepot ol a Pita ome a Jon ma o es ol a or nge la. \v 15 Ma or paini o velpol a or nge ma o nong nge a God mo i paesu Ioni Riringa a or nge. \v 16 Eneke Oni Riringa i eso a or nge rongan, na o el inga paninuong ako nge Toko Pomnga a Jisas iion. \v 17 Ma or paini o ronga omeni a or nge, mako Oni Riringa i eso a or nge. \p \v 18 Ma Saimon i thepol ako pakeke or aini aken o ronga omeni a or nge, mako Oni Riringa i eso a or nge, mako i ri ve i sungu umtun a or paini nge ma i ri ve, \v 19 “Aro thomu paini o sungu mun engenging ake a tho nge. Mo aro tho ronga mun menik a toko e nge mo aro Oni Riringa i eso mun a i nge.” \p \v 20 Aveto Pita i olal i ve, “God aro i pavus wong tomo nge lom umtun, eneke lomum rum ve aro ong ol a God ile sungong nge umtun. \v 21 Lemem omaing ake ini lom omaing avele. Eneke lomum kene i vengveng a God itheki avele. \v 22 Na eksing lomum. Mo kimom lelalpot lom lemi rumong kerenga aken mo wong nong nge a Toko Pomnga mo aro i eltetpot lomum kerenga aken, ma aro i oma i eve avele. \v 23 Eneke lemik mire ako lemi rumong puluanga nge vothung kerenga olalnga i vual a wong nge na i pavurvur aro i modop ong avele.” \p \v 24 Ma Saimon i ria Pita ome a Jon ve, “Aro thomu o nong nge a Toko Pomnga mo i opoal tho. Mo ur areken thomu o ri nge mo i mothong tova i velpol ol a tho nge.” \p \v 25 Ma Pita ome a Jon o panongpol toko na sengre nge a Toko Pomnga ile riong, na nge ur areko or paini o thopol ako Jisas i oma i. Lamako or paini o lo werer a Jerusalem la. Ma o panongpol rum so nge rumrem pulua a Samaria nge ole lo wererong la. \s1 Pilip i opoesal toko Itiopia anga. \p \v 26 Ina Toko Pomnga ile ensel i ria Pilip ve, “Nge penang aro ong monsi mo wong es rum sovengalo ako i patea a Jerusalem ma i esu a Gasa la, ako a pen polpolnga.” \v 27 Lamako Pilip i losa ma i esu la. Na toko Itiopia anga omole ako i vus nge lotuong a Jerusalem. Ini toko kimanga ako i theal tetal seng pomnga ako ini nepes ako iion a Kandas, ile umtun a Itiopia. \v 28 Ma i lo werer a ile pen la. Ma i thopolo a Pilip. Na i men nge karis, na i tital viringa a God ile erere ako ile riong elnga a Aisaia i wat i. \v 29 Ma Oni Riringa i ria Pilip ve, “Eso totho a karis aken nge.” \p \v 30 Ma Pilip i tho totho la ma i nongpol ako toko aken i tital erere ako ini riong elnga a Aisaia ile. Mako Pilip i nina i ve, “Lomum mire nge riong ako ong tital i imirenga, eve avele?” \p \v 31 Ma toko aken i olal i ve, “Aro ve toko e i patoral tho nge avele, aro lemik mire nge i vava, e? Esa me mo men tomo nge tho a karis nge.” \v 32 Lamako Pilip i roa. Na erere epee aken Itiopia anga i tital i, i vene: \q1 “O ti toko aken la, \q3 ranga ve ini sipsip ako aro o so rin i, \q2 ma toko aken i pesa iwo avele \q3 ranga ve ini sipsip itun ako o soro ini thoing. \q2 Nako i mit poreng inga. \q1 \v 33 Ma o palemarau i, \q2 ma o pamit i e riong \q2 na itepun e avele, \q3 aveto o paomelal polpol inga i. \q2 Itun ol e avele ako aro i tepola ol i, \q2 eneke ile mimiong ake ru a ulue kene i vus.” \rq Aisaia 53:7-8\rq* \p \v 34 Ma toko kimanga aken i nin a Pilip ve, “Riong elnga aken i ri aken nge anga? Nge isivenga, eve nge toko relnga, e?” \v 35 Mako Pilip i rirumu i a toko aken nge, ma i patea nge erere epee aken, ma i ri nge Panongpolong Sivenga ako nge a Jisas. \p \v 36 Ma or paini o tho a so lopat ma o espot e pen ako thei i voth nge. Ma toko kimanga aken i ria i ve, “Thepol thei re ake. Ur nekenga ako i mitrup ol tho ako aro tho el paninuong, e?” \v 37 [Ma Pilip i ria i ve, “Aro ong el paninuong tova lomumo nge a God nge opom alavusnga.” Na i olal i ve, “I nunganga, lek lemioong lale ako ve, Jisas Krais ini a God Itun.” ] \v 38 Lamako i ria mo karis i mitu. Ma Pilip ome toko kimanga aken, or paini o esu a thei la. Ma Pilip i paninu i. \v 39 Ma or paini o esa a thei me, na a ur e avele, nako God Ioni Riringa i elteta a Pilip. Ma toko kimanga aken i thepol ol i avele. Ma ilemi sivenga na i es ol nge sovengalo ako i es nge la. \v 40 Lama Pilip i thopolo ako i voth ol a Asdot. Ma i es a rumrem elonga. Ma i panongpol or nge Panongpolong Sivenga. Ma i mulu a Sisaria. \c 9 \s1 God i eksing a Sol ile mimiong. \p \v 1 Ma Sol rongan ilemi ve aro i pakerenga na i pun rin a Toko Pomnga ile wainlangaere. Ma i es la ma i nina Prisre oa Pomnga, \v 2 ve aro i wat maluengre a Judare ole lotu a mukalingare nge ako o voth a Damaskus, mo aro ve Sol i velpol a or nge ma i thepol toko na seng areko o panes a Jisas ia tenesing a so, aro i rere or mo i paes werer or a Jerusalem la. \v 3 Lamako Sol i es, makola i totho a Damaskus, na a ur e avele, nako pen lalanga ako i esu a Pen a Urvet me ma i totun i. \v 4 Ma Sol i matu a ulue na i nongpol lenging ako i ri ve, “Sol, Sol! Wong vova ake ong pakerenga tho, e?” \p \v 5 Ma Sol i nina i ve, “Toko Pomnga, wong ao?” Ma i ria ve, “Tho ini a Jisas, ako wong pakerenga tho. \v 6 Naro wong mita mo wong eso a rem pomnga la. Panen aro toko e ako aro i ria wong nge ur ako aro wong oma i.” \p \v 7 Na tokokoe areko o es tomo nge a Sol or ako ru o mit. Ma o ria ol avele, ma o nongpol lenging, aveto o thepol toko e avele. \v 8 Lamako Sol i mita ma itheki lema. Aveto i thepol ol avele. Lamako tokokoe areko o krima imeni, mako o tia ol i a Damaskus la. \v 9 Ma i voth nge nang or me, aveto rongan itheki pros. Na nge nang areken i an avele na i thin avele. \p \v 10 Na Jisas ile wainlanga omole e ako i voth a Damaskus iion a Ananaias. Na nge ile oni theong ako Toko Pomnga i ria i ve, “Ananaias.” Na i ri ve, “Toko Pomnga tho ake ru tho voth.” \p \v 11 Ma Toko Pomnga i ria i ve, “Ong losa mo es rum nge sovengalo ako o apet i ve ini ‘Sovengalo Vengvenga.’ Na a Judas ile vel aro wong thepolo toko Tarsus anga e nge, iion a Sol. I aken ru i nong. \v 12 Nge ioni thenga i thepol toko omole ako iion a Ananaias, i es me ma i mitu ma i ronga imeni a i nge mo aro itheki vles werer mun.” Toko Pomnga i ria i vene ake. \p \v 13 Ma Ananaias i olal ile riong ve, “Toko Pomnga tho nongpol toko pulua ako o ri nge toko aken. Nge vothung kerenga pulua ako i oma i nge lom toko na seng areko o voth a Jerusalem. \v 14 Ma i el engenging a pris kimangare nge, ma i es me mo aro i rere toko na seng alavusnga ako ru o nong nge iom.” \p \v 15 Aveto Toko Pomnga i ria i vene, “Ong es la, na toko aken ini ol i lek toko omainga ako tho ateal i ve aro i paes iok a tokokoe areko or ini Judare avele nge, na a nepesre nge, na a Israelre nge. \v 16 Aro tho pathengal i nge matheong na sisisong ako aro i el i mo aro i opoal tho.” \p \v 17 Lama Ananaias i es la, ma i koriso a vel lemi ma i ronga imeni a Sol nge. Ma i ria ve, “Teik a Sol, Toko Pomnga a Jisas ako i velpoltun ong a sovengalo ako ong es nge me, i pake tho me, ve aro thekum vles werer mun, na Ioni Riringa aro i eso mo i vual a wong nge.” \v 18 A ur e avele na ur e ako i ranga ve ini silang kikthanga i matpot a Sol itheki, mako itheki vles werer mun. Ma i mita ol, mako o paninu i. \v 19 Ma i an werer ol, mako i engeng werer. Ma i voth tomo nge a Jisas ile wainlangaere ako a Damaskus nge nang mun pelie. \s1 Sol i panongpol e Panongpolong Sivenga ako a Damaskus. \p \v 20 A ur e avele na Sol i panongpol ol a Judare ole lotuonga a vel pulua, ve ako Jisas ini a God Itun. \v 21 Ma or alavusnga o nongpol ile riong ma o kukuk nge, ma o ri ve, “Ake ini toko aton ru i voth a Jerusalem mo i so rin kek areko o nong nge a Jisas iion, na toko ake i es mun re ake me ve aro i rere mun a Jisas ile tokokoere mo i paes or a pris kimangare nge la. Ken ava ini re toko ake?” \v 22 Aveto Sol ile panongpolong i mathe rintet. Ma Judare ako ru o voth a Damaskus o nongpol ile panongpolong ma olemi ngo pelekpol nge. Eneke i pathengal or ve, i nunganga ako Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer or. \s1 Judare oa klingtun a Sol ma i lo. \p \v 23 Lama nang pulua i vus, ma Judare o velilo pel ma o rirum ol a Sol ipunrinnga. \v 24 Aveto Sol i nongpola ole riong aken, ako nge nang na mlik elonga Judare o mit tetal a rem pomnga a so thekiki elonga mo o ri ve o pun rin a Sol. \v 25 Aveto Sol ile wainlangaere o wola i pemlik a rem a lokpo la, ako o oma i nge um. Ma o pamenu i a alal aolonga lemi ma o pamonlolu i la.\f + \fr 9:25 \ft Aro o thepol ur ake ia sei nge pes 443.\f* \s1 Sol i voth a Jerusalem. \p \v 26 Ma Sol i es a Jerusalem ma i ri ve i voth tomo nge a Jisas ile wainlangaere. Aveto o ngange nge i, eneke olemi ve ini a Jisas ile wainlanga avele. \v 27 Aveto Barnabas i wol ol i a pakekere nge la. Ma i rirum ol or nge ako Sol i thepolo Toko Pomnga a so. Ma Toko Pomnga i ria i. Ma Barnabas i rirum mun ole nge a Sol ako i panongpol engeng nge a Jisas iion ako a Damaskus. \v 28 Mako Sol i voth tomo nge or a Jerusalem, mako i es tomo ol nge or ma toko e avele i mit rupal i. Na i ngeip avele na i panongpol engeng nge a Toko Pomnga iion. \v 29 Ma ikei paenal tomo nge Grikre ako o lotu tomo nge Judare, aveto o ri ve o pun rin i. \v 30 Na toko lemioongare o nongpola venen aken, ma o mitu i a Sisaria la. Mako o pake ol i a Tarsus la. \p \v 31 Mako nge wop alavusnga ako ru a Judia, Galili na Samaria, lotu kene i tho senu ol. Eneke toko e avele i pakerenga or. Ma lotuong i velpol ma i engeng. Ma Oni Riringa i opoal or, mo oa titaling i esa, na o pavothal ol nge a Toko Pomnga nge ole menong. \s1 Pita i pamimi toko ako iion a Ainias. \p \v 32 Pita i esu esa a rem elonga, na nang omole ako i eso a rem pomnga a Lida, mo aro i voth tomo nge toko lemioongare ako ru nge. \v 33 Nge rem aken i thopolo toko e ako iion a Ainias ako i ngo ma ini peti i motungtung, i pavurvur e tovu po or limme. \v 34 Ma Pita i ria i ve, “Ainias ponange Jisas Krais i pamimi werer mun wong. Mita mo nakrumu lom ring.” A ur e avele, nako toko aken i mita, ma i sivenga werer. \v 35 Ma toko alavusnga ako ru a Lida na epee a Saron o thepol i ma o eksing olemi ma o panes a Toko Pomnga. \s1 Pita i palos werera a Tabita. \p \v 36 Nge rem ako a Jopa, seng lemioonga ako iion a Tabita i voth nge. Nge Grikre okei o apet i ve ini a Dorkas. Seng ake i oma omaing sivenga evelelnga, na i opoal toko na seng areko ole ur elonga avele. \v 37 Ma nge nang aken ini multhang, makola ini ile rinong. Ma ilengare o panunu i ma vus, ma o potuna i ma o pangoa tel i a vel lemi roronga mo o thepol tel itheki. \v 38 Na rem a Lida na Jopa oa wop kene i mela e pel avele. Na Jopa a toko lemioongare o nongpol ako Pita i voth a Lida. Ma o pakepot toko or aini mo o song nge a Pita. Ma o ria i ve, “Paviri a them nge me.” \p \v 39 Mako Pita i losa ma i panes or paini. Ma o es ma o velpol. Ma o wola i a vel lemi roronga la. Na a vel lemi aken i vual nge basbasuere ma o tang na o pathengal a Pita nge tekruk na seltun areko Dorkas i oma i nge ako rongan i mimi. \p \v 40 Ma Pita i pakepot or a lalanga la, ma i koru ieve na i nong, lama itheki leltun seng ako ru i rin, na i ria ve, “Tabita, ong mita!” Ma seng aken itheki lema ma i thepol a Pita, ma i losa ma i men. \v 41 Ma Pita i krima imeni ma i palosa i, ma i mita. Ma Pita i leng toko lemioongare na basbasuere ma i sung werer a Dorkas a or nge, ma i mimi ol. \v 42 Ma riong aken i kima a pen alavusnga ako ru a rem pomnga a Jopa. Ma toko na seng pulua olemio nge a Toko Pomnga. \v 43 Ma Pita i voth nge nang pulua a Jopa, tomo nge toko ako ini mekerem peti omanga ako iion a Saimon. \c 10 \s1 Ensel i velpoltun a Kornilius. \p \v 1 Na toko omole ako i voth a Sisaria kene iion a Kornilius. Na ini mukalinga nge punongare or mule pa mule ako ini Romre. Na oa punonga avlung kene o apet i ve ini “Itali angare oa punonga avlung”.\f + \fr 10:1 \ft Punonga avlung i pavurvur nge toko or 600.\f* \v 2 Na ome ile vel lemiare o lotual a God. Na i sung sung umtun a Juda areko ole ur elonga avele. Na evelelnga i nong a God nge. \v 3 Nge nang omole ako nang meta i el or me nge penie. Ma i thepol ur ako ranga ve ini oni theong ma i thepol nine a God ile ensel i esu me ma i ria i ve, “Kornilius.” \p \v 4 Ma Kornilius i the rinrin i ma i ngeip. Ma i ri ve, “Toko Pomnga neke ake?” \p Ma ensel aken i olal a Kornilius ve, “God i nongpol lom nongong ma i thopol lom vothung ako wong opoal areko ole ur avele. Ma rongan God ilemi rum ong. \v 5 Naro ong pakepot toko pelie a Jopa la mo o ortet toko ako iion a Saimon, iion aininga a Pita, naro o ria i mo i es me. \v 6 Toko aken i voth tomo nge toko ako ini mekerem peti omanga, iion mun a Saimon, ma ile vel i mit totho a rua wo peti.” \p \v 7 Na ensel aken i es ol. Mako Kornilius i lengpot ile omainga or aini na punonga omole. Ma punonga aken ini toko lotuonga, na evelelnga i voth tomo nge a Kornilius. \v 8 Ma Kornilius i ritet or nge ur ako i velpol, mako i pake or a Jopa la ve aro o wol a Saimon Pita a i nge me. \s1 Pita i thepol ur ako ranga ve ini oni theong. \p \v 9 Ma nge erangunga o es ma o totho a Jopa. Na nge penang Pita i roa a vel polemi ako i thatha\f + \fr 10:9 \ft O thepol vel polemi ia sei nge pes 121.\f* mo i nong. \v 10 Ma Pita mesipun i ma i sis ve i an. Aveto rongan o oma aning. Ma i thepol ur e ako ranga ve ini oni theong. \v 11 I thepol Pen a Urvet ako i thep ma i thepol ur e ako i ranga ve ini seltun aolonga ako o kin i a ongepo alapenel ma o paesu i a sepsa ma i esu a ulue me. \v 12 A ur aken lemi i vual nge mekerem pelekpolnga na mekerem areko o re nge oopo na menre. \v 13 Na i nongpol lenging e ako a i nge ve, “Pita, wong mita mo so rin or mo an i.” \p \v 14 Aveto Pita i ri ve, “Toko Pomnga tho pavurvur avele! I pavurvur aro tho an aning ako them Judare them pil nge, kene avele.” \p \v 15 Ma i nongpol mun lenging paininga ako i ri ve, “Ur ako God i ri ve i sivenga, aken mothong tova ong ri ve i kerenga.” \p \v 16 Ur aken i velpol pa or me. Lamako i lo werer mun a Pen a Urvet la. \p \v 17 Ma Pita ilemi pelekpol nge ioni thenga mirenga. Na tokokoe areko Kornilius i pake or la o velpol. Ma o nin tokokoere nge a Saimon ile vel, mako o mitu ol a ile vel thekia. \v 18 Ma o leng ve, “Saimon Pita i voth ake, eve avele?” \p \v 19 Rongan Pita ilemi rum nge ioni thenga mirenga, ma God Ioni Riringa i ria i ve, “Toko or me ake ru o ortet ong. \v 20 Vene na losa mo esu la mo es tomo nge or. Mothong tova lomum mulmulal, tho re ake, tho pake or me.” \p \v 21 Mako Pita i esu a tokokoe areken nge la, ma i ria toko aken ru ve, “Tho re ake ini toko aton ru thomu o or i! Thomu o es nge neke?” \p \v 22 Ma o ria ve, “Kornilius ako ini punongare ole mukalinga e, i pake them me. Ini toko vengvenga ako i lotual a God, na ini toko ako Judare o papomnga i. Na God ile ensel omole ako i ria i ve aro ikei song nge ong mo aro wong es a ile vel la. Mo i nongpol lom riong pelie.” \v 23 Ma Pita i nongpoo or ma o koro la. Ma i theal or nge pemliknga aken. Mako erangu ma i panes or ma toko lemioonga pelie ako o voth a Jopa o es tomo nge or. \s1 Pita i es a Kornilius ile vel. \p \v 24 Ma o es, makola o ngou pemlik omole a so, lamako o losa, makola o velpol a Sisaria. Na Kornilius ome ilengare tomo nge toko pelie ako i nongpoo or, ma o men tetal or. \v 25 Ma Pita i totho ol ako aro i koro, ma Kornilius i es a i nge ma i koru ieve na ipo tiru. \v 26 Aveto Pita i palosa i ma i ri ve, “Mita, tho ake, tho ini toko inga.” \p \v 27 Ma Pita i ri tomo nge i, na ru o eso a vel lemi la ma i thepol toko na seng pulua ako o men velilo pel. \v 28 Ma Pita i ria or ve, “Lomum mire senu lale ako ve, nge lemem patorong ini vothung kereng tova Juda e aro i voth tomo nge toko ako ini Juda avele. Na i pavurvur aro i estun or avele. Aveto God i ria tho ve, i pavurvur aro tho ria ve toko e i kerenga na tho pavothal nge i kene avele. \v 29 Vene make tho mothongal nge lomu riong avele, ma tho nongal lomu riong, make tho es me. Na tho nina thomu, i vava ake keumu song tho, e?” \p \v 30 Ma Kornilius i ri ve, “Ur e ako i velpol a tho nge, nge nang or me ako i vus lale, kene i vene: Tho voth a lek vel, ma tho nong nge ako nang meta i el or me. Na a ur e avele nako toko e i mitu a thekik lemi. Ma ia neong i tolilis. \v 31 Ma i ri ve, ‘Kornilius, God i nongpol lom nongong ma i thopol lom vothung ako wong opoal areko ole ur avele. Ma God ilemi rum ong. \v 32 Wong pake toko pelie ako a Jopa mo o song nge toko ako iion a Saimon na iion aininga a Pita. I voth a toko ako iion mun a Saimon ako ini mekerem peti omanga, ma ile vel i mit totho a rua wo peti.’ \v 33 A ur e avele na keik song nge wong me. Ma i sivenga ako ong nongal them ma ong es me. Make ponange them alavusnga them velilo ake a God itheki, nge ako aro them nongpol riong ako Toko Pomnga i ria wong nge ve aro wong ria them nge.” \s1 Pita i panongpol nge riong a Kornilius ile vel. \p \v 34 Pita i patea ile riong vene, “Ponange lemik mire ol ako ve, i nunganga, God kene i therum toko e avele. Toko alavusnga o vur e pel inga. \v 35 Na nge rem alavusnga ake ru a ulue, areko o pavothal nge i na o oma vothung vengvenga, aro i nongpoo or. \v 36 Ava lomumu mire nge a God ile riong ako i pakeu i a Israelre nge. Ini Panongpolong Sivenga, ako o el lemi moring tomo nge a God, ako nge a Jisas Krais ako ini toko elonga oa Pomnga. \v 37 Lomumu mire nge ur ako i velpol ma i eso a pen alavusnga ako a Judia. I patea a Galili nge wop lemi ako Jon i panongpol or nge paninuong. \v 38 Lomumu mire mun nge a Jisas ako ini Nasaret anga, ako God i ateal i ma i sungu Ioni Riringa na ile engenging a i nge. Ma i es a pen elonga ma i oma senu nge toko na sengre. God i voth a i nge, mako i pamimi areko o voth a Satan imeni. \p \v 39 “Na them ini toko ako them thopol i, make them panongpol nge ur ako i oma i a pen elonga ako ini Judare ole na a rem pomnga a Jerusalem mun. Na o sotuna i a won ngoronga nge ma o pun rin i. \v 40 Aveto nang or me i vus ma God i palos werera i nge rinong ma i pavelpol mun i a thekimem. \v 41 Ma i pavelpol i a toko alavusnga nge avele. Ini inga them tokokoe areko nomenga God i ateal them ve aro them thepol i ako i los werera a vuvepun. Ma them an na them thin tomo nge i. \v 42 Ma i pator them nge riong panongpolnga a toko na sengre nge. Mo them ritet i nunganga ako ve, i re inga ake ini toko ako God i ateal i mo aro i velpol ini riong nongpolnga nge tokokoe areko o mimi na areko o rin lale mun. \v 43 Ine God ile riong elnga nomenganga alavusngare o ritet nge i. Ma o ri ve, toko alavusnga areko o avav nge a Jisas iion, na olemio a i nge, God aro ilemi simikal vothung kerengare.” \s1 God Ioni Riringa i eso a tokokoe areko or ini Judare avele. \p \v 44 Rongan Pita i ri, nako Oni Riringa i eso a toko alavusnga areko ru o nongpol ile riong. \v 45 Juda a lemioongare ako o panes a Pita a Jopa me, o kukuk nge ako God i sungu ile sungong ako ini Ioni Riringa a toko na seng rel relnga munre nge. \v 46 Na olemi mire ako ve, Oni Riringa i eso a or nge, eneke o nongpol ako o ri nge keiong rel relnga na o paesa God iion roro. \p Ma Pita i ri ve, \v 47 “Anga i pavurvur ako aro i mit roal or nge paninuong nge thei? Eneke o el mun Oni Riringa ranga ve ini mun i it.” \v 48 Ma i pator or ve aro o paninu or nge a Jisas Krais iion. Lamako o nina i ve aro i voth tomo tel nge or nge nang pelie mun. \c 11 \s1 Toko lotuongare ako ro a Jerusalem o nongpol a Pita ile riong. \p \v 1 Ine pakekere na toko lemioongare a pen alavusnga ako ru a Judia o nongpol ako ve, toko relnga pelie olemio nge a God ile riong lale. \v 2 Ma Pita i esa a Jerusalem, ma areko o engeng nge vothung ake ru nge toko ini peti isnga, o vol i. \v 3 Ma o ria i ve, “I vava ake, wong es long a toko rereli areko o is ole avele, na wong avsa ler patorong, nako ong an tomo mun nge or.” \p \v 4 Ma Pita i rirum senu or nge ur alavusnga ako i velpol, ma i ri ve, \v 5 “Nge wop lemi ako, tho voth a rem pomnga a Jopa ma tho nong. Ma tho thepol ur ako ranga ve ini oni theong. Ma tho thepol ur ako ranga ve ini seltun ma o kin i a ongepo alapenel ma o paesu i a Pen a Urvet me ma i esu totho a tho nge me. \v 6 Ma tho the senuo a seltun aken lemi. Ma tho thepol mekerem ulue anga ako o voth nge. Ako ranga ve ini olep na mekerem mun pelie na menre. \v 7 Ma tho nongpol lenging ako ve, ‘Pita, ong mita mo so rin or mo an i.’ \p \v 8 “Aveto tho ri ve, ‘Toko Pomnga, tho pavurvur avele. Ur areko i kerenga na them Judare them pil nge, na tho an rum i rongan na i pavurvur aro i eso a wok lemi avele.’ \p \v 9 “Aveto tho nongpol mun lenging aininga ako i esu a Pen a Urvet me, ma i ri ve, ‘Ur areko God i ri ve i sivenga, aken mothong tova ong ri ve i kerenga.’ \v 10 Ma ur aken i velpol pa or me, lamako i lo werera mun a Pen a Urvet la. \p \v 11 “Palolo avele, nako toko or me ako o pake or a Sisaria me, o velpol a vel ako tho voth nge. \v 12 Ma Oni Riringa i ria tho ve, ‘Ong panes or na mothong tova lomum mulmulal.’ Ma toko lemioonga or limae areke o es tomo nge tho. Ma them es la mo them eso a Kornilius ile vel lemi. \v 13 Na i rirumu i a them nge ve, ensel e ako i mita a ile vel lemi. Ma i ri ve, ‘Ong pake toko e a Jopa la mo i song nge a Saimon ako iion aininga a Pita mo i es me. \v 14 Mo aro i sungu riong pelie a wong nge. Mo aro wong na lomngare aro God i pamimi thomu.’ \p \v 15 “Ma tho patea lek riong ma palolo avele, nako God Ioni Riringa i eso a or nge. Ranga ve mun i nomenga ako i eso tel mun a it nge. \v 16 Mako lemik rumu mun a Toko Pomnga ile riong ako i ri ve, ‘Jon i paninu thomu nge thei. Aveto aro God i paninu thomu nge Ioni Riringa.’ \v 17 Nomenga ako nge ler lemioong nge a Jisas Krais ma God i sungu Ioni Riringa a it nge ranga ve ini ile sungong. Ranga ve mun ako God i sungu mun ile sungong aken nge areko or ini Judare avele. Na tho ini ao, ako aro tho mit roal a God, e?” Ma Pita i ri re venen aken. \p \v 18 Ma o nongpol a Pita ile riong. Ma o modopu ol ole voling, na olemi sivenga na o risea a God. Na o ri ve, “I nunganga ako God i sungu mun ur aken nge areko or ini Judare avele, ve aro o eksing olemi mo o el mimiong ako aro ile vusonga avele.” \s1 Lotu ile velpoling ponganga a Antiok. \p \v 19 Nomenga ako o pun rin a Stiven ma matheong aolonga i velpoltun lotuong. Ma toko lemioongare o lo mether a pen elonga ako a Ponisia, Saiprus na Antiok. Ma o panongpol inga ako ini Judare oenga. \v 20 Aveto toko lemioonga pelie ako ini a Sairini na Saiprus o es a Antiok, na o panongpol mun nge toko rereli areko or ini Judare avele. Ma o ri or nge Panongpolong Sivenga nge a Jisas ako ini oa pomnga. \v 21 Toko Pomnga ile engenging i voth tomo nge or. Ma toko na seng pom olemio nge na o eksing olemi a Toko Pomnga nge. \p \v 22 Lama panongpolong aken i kimapot a lotuongare ako a Jerusalem. Mako o pakepot a Barnabas a Antiok la. \v 23 Ma i velpol ma i thepol a God ile themosaling ako i voth a or nge. Ma ilemi sivenga. Ma i paengeng\f + \fr 11:23 \ft Pakeke 4:36 i ritet mun nge a Barnabas.\f* mun toko na sengre, mo olemi i ngo pis ol a Toko Pomnga nge evelelnga. \v 24 Na Barnabas ini toko vengvenga, ma God Ioni Riringa i vual a i nge. Ma ile lemioong kene i engeng ma toko pulua ako o eso a Toko Pomnga nge. \p \v 25 Lamako Barnabas i es a Tarsus mo i ortet a Sol.\f + \fr 11:25 \ft Tovu po or mule ako i vus lale nge a ves 9:30.\f* \v 26 Ma i thepolo i ma i wol i a Antiok la. Ma or paini o voth tomo nge toko lemioongare ako a Antiok nge tovu po omole. Ma o patoral toko na seng pulua. Ako a Antiok or tel o apet toko lemioonga areken ve ini “Kristen” ako i mirenga ve, or ini a Krais ile. \p \v 27 Nge wop lemi aken God ile riong elnga pelie o losa a Jerusalem ma o esu a Antiok la. \v 28 Ma God ile riong elnga omole ako o apet i ve ini a Agabus i mita. Ma Oni Riringa i vual a i nge ma i ritet nge mesi aolonga ako aro i velpol panen nge rumrem alavusnga ake ru a ulue. (Mesi aolonga aken i velpol nunganga nge wop lemi ako Klodius i voth ini nepes.) \v 29 Mako toko lemioongare o rirum ako aro o sung umtun a toko lemioongare nge ako a Judia la, i pavurvur nge ole opoaling omole omole. \v 30 Lamako o pakepot ina Barnabas ome a Sol ma o pasungalu umtun aken a or paini nge mo aro o el i a lotuonga a mukalingare nge la. \c 12 \s1 Herot i so rin a Jems na i paeso a Pita a mang a midenga lemi. \p \v 1 Nge wop lemi ako Herot\f + \fr 12:1 \ft Herot ake ini a Herot Agripa 1. Na ini a Herot Antipas ako i sorotetpot a Jon ikei.\f* i voth ini nepes, na i patea ile vothung ako i rere ine toko lemioonga pelie mo i pamen kerere or. \v 2 Ma i ri ma o rere a Jems, ako ini a Jon itein, ma o so rin i nge bainat. \v 3 Ma Herot i thepol ako Judare olemi sivenga nge a Jems isorinnga, mako i ria mo o rere mun a Pita. I oma ake nge nang pelie ako Judare o oma oa aning ako o an bret ako o pango yis ako ini bret pawimpotnga nge avele. \v 4 Ma o rere a Pita ma o paeso i a mang a midenga. Ma i sungu i a punonga avlung or penel ako o tepolal pel nge ithealtetalnga. Ma toko penel o voth nge avlung omole omole. Na Herot ilemi ako ve, aro Punseleainga a Aning ako o apet mun i ve ini Pasova i vus tel. Lamoko aro i pamitu ol a Pita nge riong a toko na seng otheki lamo i so rin ol i. \p \v 5 Mako Pita i voth a mang a midenga lemi ma o theal tetal i, aveto evelelnga toko lemioongare o nong engeng nge a God ve aro i opoal i. \s1 Ensel i eltetpot a Pita a mang a midenga lemi. \p \v 6 Nge pemliknga ako aro rulpou ako aro o pamit ol a Pita nge riong, i ngou a punonga or aini oa wop na o kin imeni nge sen or aini, omole i es a punonga e nge, na epee i es a punonga aininga nge. Na punonga pelie mun ako ru o theal tetal mun mang a midenga thekia. \v 7 A ur e avele, nako Toko Pomnga ile ensel i esu, ma pen lalanga aolonga i velpol a mang a midenga lemi. Ma ensel i montuno i a itelipo ma i pamimeta i. Ma i ria i ve, “Wong vurpol viri.” Mako sen or aini aken o moluspot a Pita imeni. \p \v 8 Lama ensel i ria ve, “Mita mo kino om let na teuno lom esonga.” Ma Pita i oma i ako ranga ve ensel i ria i nge. Lama ensel i ria mun i ve, “Teunu lom tekruk seltunnga mo panes tho.” \v 9 Ma Pita i korispot a mang a midenga ma i panespot i la. Aveto Pita ilemi mire ur ake ru ensel i oma i a i nge, i nunganga eve va avele. Pita i rivenga ake ini ioni theong. \v 10 Ma or paini o es la, ma or paini o selea toko avlung omole lama aininga lamako o espot ol a vel thekia. Ma vel thekia aken isivenga i theppot. Ma or paini o es ol a rem pomnga la. Ma or paini o espot a so thekiki. Na a ur e avele, nako ensel i penthal rusa a i nge. \p \v 11 Ma Pita ilemi rum ako i velpol ol. Ma i ri ve, “Ponange, lemik mire ol ako God i pake ile ensel, make i eltetpot tho a Herot imeni na nge ur elonga ako Judare olemi ve aro o oma i a tho nge.” \p \v 12 Ilemi ol nge ur aken, nako i es ol a Maria ile vel la ako ini a Jon Mak inina. Ma toko pulua o velilo pel a vel aken ma o nong nge. \v 13 Ma Pita i es ma i pitroo a vel thekia, ma seng omainga omole ako iion a Roda i espot mo i theppot vel thekia. \v 14 Ma i nongpolo ma i ate a Pita ikei. Ma ilemi sivenga nge ave i theppot vel thekia avele, na i tho werer ma i ritet ve, “Pita ake ru i mit a lalanga.” \p \v 15 Ma o ria i ve, “Sapang ngongong wong?” Aveto i engeng ma i ri ve, “Avele, i nunganga, i ako ru i mit.” Ma o ri ve, “Ake ini ile ensel.” \v 16 Aveto Pita ako ru rongan i pitrongrong inga. Lama o theppot vel thekia. Ma o thepol i ma o kukuk nge. \v 17 Ma Pita imeni vutun or mo o poreng. Ma i rirum ol or nge ur ako Toko Pomnga i eltetpot i a mang a midenga lemi. Ma i ri ve o ria Jems\f + \fr 12:17 \ft Jems ake ini a Jisas itein ma i velpol ini toko mukalinga nge toko lemioongare a Jerusalem.\f* na toko lemioongare nge ur ake. Lamako i espot ma i es ol a pen relnga la. \p \v 18 Ma rulpou ma mit tetalongare o ri mengmeng avele. Olemi pelekpol, na o ri ve, “Pita i es ol vana la?” \v 19 Ma ina Herot i ri ma o kath a Pita, ave o thepolo i avele. Mako i ria ma o pamit mit tetalongare nge riong na o so rin or.\f + \fr 12:19 \ft Romre ole vothung nge mit tetalonga i vene: Aro ve o theal senu tokokoe areko o voth a mang a midenga avele, aro o pun rin or.\f* Lamako Herot i plosa a Judia ma i esu a Sisaria ma i voth ol nge. \s1 Herot i rin ol. \p \v 20 Na Herot ilemi kling nge toko na seng areko ru a Tair na Saidon. Mako o apetpot pelie mo o velilo pel ma o es a i nge, mo o pavengveng ole ripeling. Mako o ri tel nge a Blastus, ako ini mukalinga ako i theal a Herot ile vel. Ma i mit okime ma o nina i nge mo o pavengveng ilemi klinga aken mo i vus, eneke oa aning kene o el re ako ru a Herot ia ulue. \v 21 Ma nge nang e ako Herot i ateal i, i teunu ia nepes a malmaling, ma i men a ia nepes a menonga. Ma i ri riong a toko na sengre nge. \v 22 Ma o nongpol ile riong ma o ri ve, “Ini toko ile riong ake avele, ini god omole ako ile riong ake.” \v 23 A ur e avele, nako Toko Pomnga ile ensel i paeso ni multhanging aolonga a i nge. Ma webeng o an ilemi ma i rin, eneke i ria or avele ako aro o papomnga a God inga, aveto i rial areko o papomnga isivenga avele. \p \v 24 Ma God ile riong i engeng ma i song a pen elonga. \p \v 25 Na Barnabas ome a Sol o sungu umtun ma vus a lotuongare nge ako a Jerusalem ma or paini o wol a Jon Mak ma i lo werer tomo ol nge or paini la. \c 13 \ms1 Pol i panongpol nge a Jisas ile riong ako a pen epee rel relnga \mr (Vonge 13:1–21:14) \s1 O pake a Barnabas ome a Sol nge lotuong a omaing. \p \v 1 Ako a lotuongare a rem ako a Antiok nge, God ile riong elnga pelie na patoralinga pelie or ako ru o voth. Areko oion a Barnabas na Simeon ako iion aininga a Niger ako i mirenga ve, ni pokukurutnga, na Lusius ako ini Sairini anga. Na Manain (ako ithanga a Herot ako i theal pen epee ako), na Sol mun. \v 2 Ma o lotu nge a Toko Pomnga na o sem nge aning. Na God Ioni Riringa i ria or vene, “Thomu o ateal a Barnabas ome a Sol nge omaing ako tho ateal or paini ve aro o oma i.” \v 3 Vene na o sem nge aning na o nong, ma o ronga omeni a or paini nge, ma o pake or paini la. \ms1 Pol ile panongpolong a esong teltelnga. \s1 Sol ome a Barnabas o panongpol nge Panongpolong Sivenga a Saiprus. \p \v 4 Ma God Ioni Riringa i pake a Barnabas ome a Sol ma o es a Selusia. Ma or paini o ro a imot nge. Ma imot i pasong or paini a Saiprus la.\f + \fr 13:4 \ft Saiprus ini a Barnabas ile rem tepun. O thepol a Pakeke 4:36.\f* \v 5 Mako o velpol ol a rem pomnga a Salamis, ma or paini o panongpol nge a God ile riong a Judare ole lotuonga a vel, ma Jon Mak i voth tomo nge or paini mo aro i opoal or paini. \v 6 Ma or paini o es a pen elonga ako ru a mtho aken. Makola mulal nge rem ako iion a Papos. Ako ru a Papos o thepolo toko omole ako iion a Barjisas. Ini toko nong tungtangonga na ini toko Juda na ini riong elnga le apaltetonga. \v 7 I voth tomo nge ithanga ako ini mtho aken a mukalinga e, iion a Sergius na iion mun a Paulus. Ini toko ako ile mire i aolonga. Ma i leng a Barnabas ome a Sol me. Eneke ia pun ako ve, aro i nongpol a God ile riong. \v 8 Aveto toko nong tungtangonga aken i kelelal or paini. (Iion nge Grikre okei ini Elimas) Ma ia pun ako ve, i eksing mukalinga ilemi mo i mothong tova ilemio nge. \v 9 Aveto Sol ako o apet mun i a Pol, ako God Ioni Riringa i vual a i nge. Ma i the rinrin toko nong tungtangonga aken, ma i ri ve, \v 10 “Wong ini a Satan itun! Wong ini ngarang nge vothung vengvenga elonga. Na vothung kerenga i vual a wong nge. Na wong kene ong ri ve wong eksing a Toko Pomnga ile Panongpolong Sivenga mo ini riong le apaltetonga. \v 11 Ponange re ake Toko Pomnga imeni aro i esa inga a wong nge, naro thekum pros mo wong thepol ol nang ile toong avele, aro wong voth ol palolo ol avele.” \p A ur e avele, nako ur e ako ranga ve ini sepsa midenga i pasopal itheki, ma itheki pros sele. Ma i omrang pelekpol ipo. Ma i ortet toko e ako aro i pathengal i nge so. \v 12 Ma mukalinga i thepol ur aken, ma ilemio nge a Jisas, eneke i kukuk nge patoraling ako nge a Toko Pomnga. \s1 Pol i um a Antiok ako ru a Pisidia. \p \v 13 Na Pol tomo nge areko o panes i, o losa a Papos. Ma imot i el or a Perga ako a epee a Pampilia. Aveto Jon Mak i lolel or ma i lo werer a Jerusalem la. \v 14 Ma o losa a Perga ma o es ma o velpol a Antiok ako a epee a Pisidia. Ma nge nang rialonga o eso a Judare ole lotuonga a vel ma o men nge. \v 15 Lama lotu a mukalingare o titalpot a Moses ile patorong. Na God ile riong elngare ole riong. Ma o pasong ol okei nge a Pol ome i thangangaere. Ma o ri ve, “Titeikre aro ve lomu riong e ako aro o paengeng toko na seng olemi nge, aro thomu o ripot i.” \p \v 16 Ma Pol i mita, ma i osea imeni mo o poreng. Ma i ri ve, “Thomu Israelre na thomu areko thomu ini Judare avele ako o lotual a God, thomu o nongpol tho. \v 17 God ako ini Israelre ole, i ateal titevimemre, ma i oma or ma o velpol mo o pom, nge wop lemi ako o menalo a Isip ako nge kinong. Na nge ile engenging aolonga i el werer or a Isip ma o es me. \v 18 Na o voth pen polpolnga ma i pavurvur nge tovu po or mule pa penel. Ma God i el matheong nge ole vothung nge ole esong aken. \v 19 Na nge wop lemi aken i pavus net or limai ako ini Judare avele nge ulue epee ako o apet i ve ini a Kenan ma i sungu i a ile tokokoere nge ma ini ole ol. \v 20 Ma ur alavusnga ake i mulal nge tovu po or 450. \p “Lamako i sungu riong nongpolngare a or nge ma o voth ma i pavurvur nge wop lemi ako God ile riong elnga a Samuel i velpol. \v 21 Nge wop lemi ako o nina ol nge nepes e. Ma ina God i sungu ol a Sol ako ini a Kis itun a or nge ma ini nepes ol. Ma ini a Benjamin ile net ma i voth ini nepes i pavurvur nge tovu po or mule pa penel. \v 22 Aveto God i eltetpot i, ma i ateal a Devit ve ini nepes ma i ri nge a Devit ve, ‘Tho thepol a Devit ako ini a Jesi itun, na ini toko ako i engeng ve aro i panes lemik alavusnga, naro i oma ur alavusnga areko tho sis ve aro i oma i.’ \f + \fr 13:22 \ft 1 Samuel 13:14\f* \p \v 23 “Na nomenga ako God i kin ile riong tomo nge Israelre ve aro i pake toko e ako ini a Devit ilenga mo aro i pamimi or. Toko aken i velpol lale ini a Jisas. \v 24 Na Jisas i patea ile omaing rongan, na nge wop lemi aken Jon i panongpol Israelre ve aro o modop ole vothung kerenga na o el paninuong. \v 25 Totho ol ako aro Jon aro i pavus ol ile omaing, ma i ria or ve, ‘Thomu o rivenga tho ini ao? Tho ini toko aton ru thomu o men tetal i, kene avele. Aveto thomu o nongpol! Toko aton i ako ru i rumongal me. Na tho pavurvur aro tho es totho a ilo sei mo aro tho inospot ile esonga a we, kene avele.’ \p \v 26 “Titeikre, na thomu ako ini a Abraham ititeviere, na thomu tokokoe areko or ini Judare avele ake ru o lotual a God, panongpolong ako i ri nge pamimingera, aken God i sungu i a it nge me lale. \v 27 Na toko na seng areko o voth a Jerusalem tomo nge oa pompomere or alavusnga olemi mire senu avele ako Jisas ini toko ako aro i el werer or. Na olemi rum senu nge a God ile riong elnga nomengangare ole riong areken avele, ako o tital i na o nongpol i evelelnga a Judare ole lotuonga a velre. Aveto o teltun ia. Ma o oma i vene ake ranga ve ako God ile riong elnga nomengangare o ri nge ve aro o oma i. \v 28 Ma o thepol vet vothung kerenga e ako i oma i mo o so rin i nge, kene avele. Aveto o nong a Pailat nge ve aro i so rin i. \v 29 Ma o oma ur alavusnga areken ranga ve ako nomenga God ile riong elnga nomengangare o wat i nge i, lama nge aken o eltetu i a won ngoronga nge, mako o paeso ol i a vuvepun. \v 30 Aveto God i palos werera i e rinong. \v 31 Nge nang pulua ako i velpoltun tokokoe areko o es tomo nge i a Galili ako a Jerusalem. Na ponange o panongpol nge i a toko na seng areko or ini Israelre. \p \v 32 “Na them panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga vene: Ur ake kene nomenga God i kin ile riong ve aro i sungu i a titevirre nge. \v 33 Make ponange i sungu i a it nge ako ini titevirre otutunre, nge ako i palos werera a Jisas nge rinong. Ako ranga ve voing aininga ako i voth a Buk Song i ri nge. Ma i ri ve, \q1 ‘Wong ini Tuk, \q2 na ponange tho ini Tomom \q3 ako tho pavelpol wong.’ \rq Buk Song 2:7\rq* \p \v 34 Ma God i ri nge ako i palos werera i nge rinong naro i pavurvur aro i rin mun avele. Make Toko Pomnga i ri nge nomenga ve, \q1 ‘Aro tho sungu ol ur sivesivenga a thomu nge \q2 ako nomenga tho kin lek riong tomo nge a Devit nge.’ \rq Aisaia 55:3\rq* \p \v 35 Na nge erere epee mun e i ri nge ve, \q1 ‘God, ong pavurvur aro wong mothonglelu lom Toko Riringa \q2 mo i plotu a vuvepun avele.’ \rq Buk Song 16:10\rq* \p \v 36 “Na nge aken ina Devit i oma omaing ranga ve ako God i ria i nge, nge wop lemi ako rongan i mimi. Lamako i rin ol. Ma o tetunu i a ititeviere olo sei. Ma ini peti i plotu ako ru a vuvepun. \v 37 Aveto toko ake ini a Jisas ako Toko Pomnga i palosa i nge rinong kene i plot avele. \p \v 38 “Na thomu titeikre aro lomumu mire senu ako ve, them panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga ve, Jisas i pavurvur ako aro i eltetpot lomu vothung kerenga. \v 39 Ina Moses ile patorong i pavurvur aro pavthopot thomu nge lomu vothung kerenga avele. Aveto aro ve lomumuo nge a Jisas, aro i pavthopot thomu nge lomu vothung kerenga. \v 40 Vene na thomu o nakalal thomu, eneke ur areko ine God ile riong elnga nomengangare o ri nge, aro vene mo i velpol a thomu nge. Na o ri vene: \q1 \v 41 ‘Nongpol! Thomu toko kelelalongare, \q2 thomu aro o kukuk naro o rin. \q2 Eneke aro tho oma omaing aolonga a thekumu \q2 ako i pavurvur aro lomumuo nge avele, \q2 tova toko e i panineu senu i a thomu nge.’” \rq Habakuk 1:5\rq* \p \v 42 Pol ile riong i vus lama Pol ome a Barnabas o toth ako aro o korpot a Judare ole lotuonga a vel aken, lama toko na sengre o ria mun or paini ve, “Nge nang rialonga mun e ako, aro thomu paini o es mun me mo o panongpol mun them nge ur aken.” \v 43 Lama or alavusnga o korpot a Judare ole lotuonga a vel aken. Ma Juda pulua tomo nge toko rereli mun pulua ako o eso nge Judare ole lotu, o panes a Pol ome a Barnabas, ma or paini o paengeng mun or, mo o krim bibim a God ile themosaling aken. \p \v 44 Nge nang rialonga rumongalinga aken, i toth ako aro toko na seng alavusnga aken ru a rem pomnga aken, o velilo pel mo o nongpol a Toko Pomnga ile riong. \v 45 Aveto Juda mun pelie ako o thepol toko na seng pom ako o velilo pel, ma olemi i ngo tangatun. Na olemi kling na o wathalal a Pol ile riong ma o kelelal i. \p \v 46 Aveto Pol ome a Barnabas o ngeip avele, ma o ri engeng a or nge ve, “I sivenga ako them paini them sung tel a God ile riong a thomu nge. Aveto thomu o lelpot kimomu nge riong ake. Ma sivengomu o ri ve, ‘Them pavurvur avele ako aro them el mimiong ako aro ile vusonga avele.’ Na ponange aro them paini aro them pamu a tokokoe areko or ini Judare avele. \v 47 Eneke Toko Pomnga i pator them paini ve, \q1 ‘Tho pamen wong ve aro wong ini pen lalanga \q2 a toko relngare nge. \q2 Mo ong ini sovengalo a toko na seng areko a ulue \q2 ako aro God i el werer or nge.’” \rq Aisaia 49:6\rq* \p \v 48 Ma toko na seng areko or ini Judare avele, o nongpola ma olemi sivenga ma o risea nge a Toko Pomnga ile riong. Na toko na seng areko God i ateal or ve aro o el mimiong ako aro ile vusonga avele, o velpol ini toko lemioongare. \p \v 49 Ma Toko Pomnga ile riong i esa a pen alavusnga ako a epee aken. \v 50 Aveto Judare o ri ololo mukalingare nge rem aken tomo nge seng areko or ini seng kimangare na o lotual a God mo aro o pakerenga a Pol ome a Barnabas. Ma o pakealalpot or paini a ole pen la. \v 51 Ma or paini o tepluspot oeve a vuvus. Ako i paateal ako ve, o oma vothung kerenga nge or paini. Lamako o es ol a rem ako ini a Aikoniam. \v 52 Ma toko lemioongare ako a Antiok o vual nge lemi sivengaing na nge a God Ioni Riringa. \c 14 \s1 Pol ome a Barnabas o oma omaing ako ru a Aikoniam. \p \v 1 Lamako Pol ome a Barnabas o eso a rem ako ini a Aikoniam. Ma or paini o oma mun ranga ve ako o oma i a Antiok. Ma o eso a Judare ole lotuonga a vel lemi. Ma o panongpol ma ole panongpolong kene i pun oopo, ma Judare ome areko or ini Judare avele, or pulua olemio nge a Jisas. \v 2 Aveto Juda pelie areko oni plong nge eksingong o pavurpol areko or ini Judare avele, na o palemi pelekpol or nge toko lemioongare. \v 3 Ma or paini o voth palolo mun tie ako ru o Aikoniam. Na or paini o ngange avele, ma o panongpol engeng nge a Toko Pomnga a Jisas, na i sungu mun engenging a or paini nge, mo aro o oma pakukukaling na pathepolong pelie, maken aro i panunganga ole riong ako nge ile themosaling. \v 4 Ako a rem aken toko na sengre o omreu pel. Ma pelie o suptun Judare na pelie o suptun pakekere. \v 5 Lama toko rereli pelie ome Judare o los tomoa nge oa pompomere. Ma o teltun pakekere oa, mo aro o pakerenga or ma o pun rin or nge um. \v 6 Aveto or paini o nongpolti lale, mako or paini o lo nge rem pomnga aini ako e iion a Listra na e iion a Derbe. Na rumrem areken o ngo tothalo a epee ako a Likonia. \v 7 Ma nge wop aken or paini o panongpol nge Panongpolong Sivenga. \s1 Pol ome a Barnabas o oma omaing ako ru a rem a Listra. \p \v 8 Na ako ru a rem a Listra toko omole ako i voth ma ieve lil vet ako i inina i pop i nge, na i pavurvur aro i es avele. \v 9 Na i men ma i nongpol a Pol ako i panongpol nge riong. Ma Pol i thepol i ako ile lemioong i pavurvur ako aro ieve i sivenga werer. Mako i the rinrin i. \v 10 Ma i ria i viringa ve, “Wong mit vengvenga!” Mako i opthoa lamako i esu esa ol. \p \v 11 Ma toko na seng pulua ako o thepol ur ako Pol i oma i ma o presa na o ri nge Likoniare okei ve, “Thepol godre o velpol ranga ve ini toko ma o esu a it nge me.” \v 12 Ma o apet a Barnabas ini a Sus ako ini Grikre ole god iion, na Pol ini toko rionga, taro ako o apet i ve ini a Hermes ako ini Grikre ole god ako i el riong a godre nge. \v 13 Ma god a Sus ile lotuonga a vel i mito a rem wopo ma ine pris ako ini a god a Sus ile, i ela kolkolung punpolngare ma i ti bulmakaure ma o es ma o mitu a lotuonga a lok thekia, mako i tomo nge toko na sengre, o sis ve aro o ongtun ole sungong mo o lotual or paini. \p \v 14 Ma Barnabas ome a Pol o nongpola riong aken, ma oni plong nge, na olemi kling, mako o inra ole teunong ma o tho la ma o mitu a toko na sengre oa lemimi, ma o presa ve, \v 15 “Thomu tokokoere, i vova ake thomu o oma vene ake, them paini ini toko neneanga ako ranga ve ini thomu. Them paini them es ake me mo them panongpol nge Panongpolong Sivenga. Mo aro thomu o mothong lelu omaing kerenga areken na o eksing mo o eso a God nge ako i mimi, ako i oma sepsa na ulue na thev na ur elonga ako i voth nge. \v 16 I nunganga ako nomenga i punapoaltun toko na seng alavusnga ma o panes vet inga ako ini osivenga olemi. \v 17 Aveto i punapoaltun or selele avele, evelelnga i pathengal or nge isivenga ma i oma vothung sivenga nge or. Ma i paesu vit a sepsa me, na i pavelpol ur oinga nge nang po, ma i sungu aning a thomu nge, ma i pavual thomu nge lemi sivengaing.” \v 18 Or paini o oma riong aken, aveto toth ako toko na sengre aro o oma sungong a or paini nge, aveto or paini o engeng nge omitroalnga. \p \v 19 Aveto ine Judare pelie ako a Antiok na Aikoniam o es me. Ma o ri ololo toko na sengre olemi mo o pun rin a Pol nge um a rem pomnga lemi. Ma o montetpot i a lalanga la ma o rivenga i rinaltet lale. \v 20 Aveto toko lemioongare o es ma o mit kalalual i, mako Pol i mita ma i es werero a rem pomnga la. Lama nang mun e ma Pol ome a Barnabas o es a rem pomnga a Derbe. \s1 Or paini o lo werer a Antiok a epee ako a Siria. \p \v 21 Ma Pol ome a Barnabas o panongpol nge Panongpolong Sivenga a Derbe. Ma toko na seng pulua ako o eksing olemi. Lamako or paini o lo werer a Listra na Aikoniam na Antiok. \v 22 Ma or paini o paengeng toko lotuongare olemi mo o mit engeng nge ole lemioong. Ma o ria or ve, “Aro te el tel matheong pulua ake ini sovengalo ako aro te eso a God ile menong e nepes.” \v 23 Ma or paini o sem na o nong, lamako o pamen lotu a mukalingare a rumrem na o sungu areko olemio nge a Jisas, a Toko Pomnga imeni. \v 24 Lamako or paini o eso a epee a Pisidia la, makola o velpol a Pampilia. \v 25 Ma ako ru a epee a Pampilia or paini o panongpol nge riong ako ru a rem a Perga lama o esu ol a rem a Atalia la. \p \v 26 Ako ru a Atalia or paini o ro a imot nge. Ma or paini o song werer a Antiok la. Nge pen ako nomenga toko lemioongare o sungu or paini a God imeni ve aro i themosal or paini nge ile omaing ako o oma i lale. \v 27 Na or paini o velpol a Antiok. Ma o velilo toko lemioongare. Ma or paini o ritet nge ur areko God i oma i a or paini omeni. Mako i thep mun sovengalo nge areko or ini Judare avele mo olemio nge i. \v 28 Ma or paini o voth palolo tomo nge toko lemioongare. \c 15 \s1 Pathunong aolonga nge lotu ako a Jerusalem. Na o ri ve Moses ile patorong panesnga i pavurvur ako aro i pamimi toko avele. \p \v 1 Aveto toko pelie ako ole a Judia o es a Antiok ma o oma riong pelie ako a toko lemioongare nge. Ma o ria or ve, “Aro ve thomu o panes a Moses ile vothung nge ile paatealing nge toko ini peti isnga avele, aro God i el werer thomu avele.” \v 2 Ma Pol ome a Barnabas olemi kling nge or. Ma o pun pel nge riong. Ma ine toko lemioongare o ovengpot inga Pol ome a Barnabas na toko mun pelie mo o es a Jerusalem mo o pavengveng riong aken, tomo nge pakekere na mukalingare. \v 3 Ma ine toko lemioongare o pake or la, ma o eso a epee ako a Ponisia na Samaria. Ma o ritet toko lemioongare a rem or aini aken ve, God i eksing toko pelie ako or ini Judare avele olemi, ma toko lemioongare olemi sivenga. \v 4 Ma o es ma o velpol a Jerusalem. Ma pakekere na toko lemioongare na ole mukalingare o pathokeal or. Ma Pol ome a Barnabas o ritet or nge ur areko God i oma i nge or paini omeni. \p \v 5 Aveto toko lemioonga areko o voth tomo nge toko avlung ako o apet i ve ini Parisi. Ma o mita, ma o ri ve, “I sivenga ako aro o el paatealing ako aro o is ole. Naro thomu o paengeng or nge riong ako aro o panes a Moses ile patorong.” \p \v 6 Ma ine pakekere na mukalingare o men velilo pel ma o pavengveng riong aken. \v 7 Na nge aken o ri pompom e pel lama Pita i mita ma i ria ve, “Titeikre, lomum mire nge ako nomenga God i atealpot tho a it nge ve aro tho sung Panongpolong Sivenga a tokokoe areko or ini Judare avele mo o nongpol i ma olemio ol nge. \v 8 Na God ilemi mire nge toko na sengre olemi. Ma i pathengal it ako i elo mun or a i nge, mako i sungu Ioni Riringa a or nge, ranga ve ako i sungu i a it nge. \v 9 Ma i pathengal it ve them Judare na tokokoe areko or ini Judare avele o rel avele. Na olemio ol a i nge ma i paponganga olemi. \v 10 Na i vava ake thomu ri ve o tongporum a God, e? Thomu o mothong tova o kino matheong aken a toko lemioongare okei po ako ini a Moses ile patorong panesnga. Nomenga nge titevirre na it mun i pavurvur aro te potun matheong aken avele. \v 11 Avele, lemir ako ve God i el werer it nge a Toko Pomnga a Jisas ile themosaling. Ranga ve ako i el werer or a i nge.” \p \v 12 Na Pita ile riong i vus ma toko na seng alavusnga ako ru o pathun, o men poreng ol inga na ako ru o nongpol a Pol ome a Barnabas ole riong ako or paini o ritet nge pathepolong na pakukukaling pulua ako God i oma i a or paini omeni a tokokoe areko or ini Judare avele otheki. \v 13 Mako o ri ma i vus. Mako Jems i ria ve, “Titeikre, o nongal lek riong. \v 14 Ma Saimon i ritet ma vus nge ako God i eso a tokokoe areko or ini Judare avele, na i ateal toko na seng pelie ako ru a or nge ve aro ini ile. \v 15 Na God ile riong elnga nomengangare ole riong i vene mun inga aken. Ma o wat vene: \q1 \v 16 “Mako Toko Pomnga i ri ve, \q2 ‘Panen aro tho lo werer me. \q2 Na Devit ile vel\f + \fr 15:16 \ft Devit ile vel mirenga ako ve ini ititeviere, na Jisas ini a Devit itevinga.\f* ako i matu \q2 aro tho pamit werera mun i, \q2 na vel a ur elonga i kerenga \q3 aro tho oma werer mun i \q3 na tho pamit werera i. \q1 \v 17 Vene na toko alavusnga ake ru a ulue \q2 aro o or a Toko Pomnga. \q2 Ako ini toko na seng areko or ini Judare avele \q2 ako tho ateal or lale mo aro ini lek. \q2 Na ini a Toko Pomnga ako i oma ur areke, \q2 na i ri vene re aken.’ \rq Amos 9:11-12\rq* \q1 \v 18 Na nomenga God i pavelpol riong aken \q2 na lemimem mire nge lale.” \p \v 19 Lama Jems i ri mun ve, “Vene na lemik kene i vene: Te mothong tova te sungu matheong ako nge a Moses ile patorong panesnga nge tokokoe areko or ini Judare avele, nge areko o eksing olemi a God nge. \v 20 Avele, naro te wat inga malueng omole a or nge la. Mo te ria or, mo o mothong tova o an aning ako o sungu tel i a avalare nge, eneke i riri avele. Na o lel okime nge vothung ako nge toko na seng aomnga. Na o mothong tova o an mekerem ako ia mla i te a ilemi. Na o mothong tova o an mla. \v 21 Eneke nomenga ma me ponange mun nge nang rialonga elonga o tital a Moses ile patorong a Judare ole lotuonga a vel lemi. Na nge rem alumlumnga elonga toko mun pelie ako o panongpol nge a Moses ile patorong ve aro o mothong tova o oma vothung areken.” \s1 O pasong okei nge toko mun pelie ako or ini Judare avele ako or ini toko lemioongare. \p \v 22 Vene ake, mako pakekere na mukalingare na toko lemioongare, or alavusnga olemi omole inga ma o therumpot ole toko pelie. Ako aro o pake or a Antiok tomo nge a Pol na Barnabas. Ma o therumpot a Judas ako iion aininga a Barsabas na o therumpot mun a Sailas. Eneke toko lemioongare o papomnga or paini. \v 23 Ma ine pakekere na mukalingare o wat malueng ma o sungu i a or nge mo o el i a Antiok la. Ma ole malueng i ri vene: \m Them pakekere na mukalingare, them ini titeumuere. \m Them wat malueng ake a thomu nge ini tokokoe areko or ini Judare avele ako ini toko lemioongare ako o voth a Antiok na Siria na Silisia. \m Them ri ve rulpo titeikre, \m \v 24 Them nongpol riong pelie ako ve, ine toko mun pelie ako a them nge o es a thomu nge ma o pakerenga lomumu nge ole riong pelie. Na o palemi pelekpol mun lomumu. Aveto them ria or venen aken avele. \v 25 Ma them nongpola riong aken, ma lemimem omole inga ako ve, them therumpot riong elnga pelie mo them pakepot or a thomu nge, mo o es tomo nge a Barnabas ome a Pol ako emem sagu or paini. \v 26 Ma or paini o ngeip nge ole mimiong avele ako o panongpol nge a ar Pomnga a Jisas Krais iion. \v 27 Vene make them pake a Judas ome a Sailas mo o ripot mun i nge owo mo ole riong i ranga ve ine lemem riong aken ru a malueng ake. \v 28 God Ioni Riringa na them, lemimem omole ma them ri vene: I pavurvur aro them sungu ol matheong mun e avele a thomu nge. Ave aro thomu o panes inga patorong areke: \v 29 Thomu o mothong tova o an aning ako o sungu tel i a avalare nge. Na thomu o mothong tova o an mla. Na thomu o mothong tova o an mekerem ako ia mla i te a ilemi. Na o lel kimomu nge vothung ako nge toko na seng aomnga. Na i sivenga ako aro thomu o geltet vothung areken. \m Na lemem riong i mul re vene ake. \m I re aken. \p \v 30 Lamako o pake ol toko riong elnga areken ako ru a Antiok la. Ma o pavelilo ol toko lemioongare ma o sungu ol malueng aken a or nge. \v 31 Ma toko na seng o tital malueng, ma olemi sivenga nge panongpolong sivenga aken ako o paengeng or nge. \v 32 Lamako, Judas ome a Sailas, o ri palolo a toko na seng lotuongare nge. Ma o paengeng or mo aro o ngeip avele, eneke or paini ini a God ile riong sung esnga. \v 33 Ma or paini o voth palolo mun tie ako a Antiok. Lamako toko lemioongare o ri ve o nak ol i. Mako o pake werer ol or paini a tokokoe areko o pake or paini a or nge. \v 34 Aveto Sailas i ri ve i voth reletun a Antiok. \v 35 Na Pol ome a Barnabas o voth palolo a Antiok, ma or paini na toko mun pelie o patoral or na o panongpol or nge a Toko Pomnga ile riong. \s1 Pol ome a Barnabas o thasu ol pel. \p \v 36 Lama o voth palolo, lamako Pol i ria Barnabas ve, “Aro it aini te lo werer a rem pomnga elonga a toko lemioongare nge, ako nomenga te panongpol or nge a Toko Pomnga ile riong, mo te porum vet nge or ako o voth senu eve avele.” \v 37 Ina Barnabas ilemi ako ve i wol a Jon Mak mo i es tomo nge or. \v 38 Aveto Pol ini plong ve aro i es tomo nge or, eneke i ri ve, “Nomenga toko ake tomo, i lo ar a Pampilia. Na i vus tomo nge it nge ler umong avele.” \v 39 Ma or paini o vol ruma pel nge toko aken. Taro ake or paini o thasu ol pel. Ma Barnabas i wola ol a Mak ma i es tomo ol nge i. Ma or paini o roa ol a imot nge ma o es ol a Saiprus la. \v 40 Na Pol i wol a Sailas ma or paini o es. Na toko lemioongare o ri ve, “Naro Toko Pomnga ile themosaling aro i voth tomo nge thomu paini.” \v 41 Ma o eso ako ru a Siria na Silisia. Ma o paengeng toko na seng lemioongare. \c 16 \ms1 Pol ile panongpolong a esong aininga. \s1 Timoti i es tomo nge a Pol ome a Sailas. \p \v 1 Na Pol i es alpo a Derbe ma i velpol a Listra. Na toko lemioonga omole ako i voth nge, iion a Timoti. Na inina ini seng lemioonga ako ini seng Juda, aveto itema ini toko Grik. \v 2 Ine toko lemioongare ako ru a Listra na Aikoniam o ri ve, Timoti kene ile vothung sivenga. \v 3 Ma Pol i sis ako ve, i wol tomo a Timoti mo i es tomo nge or paini. Mako Pol i ria ma o is ile, eneke ine Juda alavusnga areko ru o voth a rem alavusnga areken, olemi mire ako Timoti itema ini toko Grik.\f + \fr 16:3 \ft Aro ve o is ile avele aro Judare o pavurvur aro o nongal ile riong avele.\f* \v 4 Na o es a rem pomnga alavusnga. Ma o sung riong ako pakekere na mukalingare o rirum i a Jerusalem a toko lemioongare nge mo o panes i. \v 5 Taro ake toko lemioongare ole lemioong i velpol mo i engeng. Na nge nang elonga toko lemioongare oa titaling i esa. \s1 Pol ioni the toko Masedonia anga. \p \v 6 Ma o es mo o omre patu epee a Prigia na epee a Galesia lemi pat. Eneke God Ioni Riringa i rial or nge Panongpolong Sivenga panongpolnga a Esia. \v 7 Mako o es mala mulalnga a Misia a ulue wopo ma o ri ve o es ol a epee a Bitinia. Aveto Jisas Ioni i rial or. \v 8 Ma o selelepot a Misia na o es teleku ol a Troas la. \v 9 Nge pemliknga, Pol ioni the ako toko Masedonia anga ako i mit ma i ri engeng a Pol ve, “Es a epee a Masedonia me, mo wong opoal them.” \v 10 Pol ioni the venen aken, mako a ur e avele na them monsi mo aro them es a Masedonia, eneke lemimem ako ve, aken ini a God ile lenging ako aro them panongpol nge ile Panongpolong Sivenga a or nge. \s1 Lidia i eksing ilemi ma ile mimiong i engeng ol a Pilipai. \p \v 11 Mako them ro a imot nge a Troas ma imot i mon vengveng a Samotres la. Ma nge erangunga i monu ol a Neapolis. \v 12 Mako them lospot nge rem aken ma them velpol a Pilipai. Ini rebo ako ini Romre ole, na i voth a rem a Masedonia ongepo\f + \fr 16:12 \ft Masedonia i ongepo or penel ma Pilipai i voth a ongepo epee a mukaling.\f* epee mukalinga. Na them voth nge nang pelie. \p \v 13 Na nge nang rialonga them espot a rem pomnga a mavupoa, ma them es a thei ma them rivenga pen ako ru Judare o nong nge kene i voth nge. Ma them thepol sengre ako o men velilo pel nge. Ma them men ma them ri tomo nge or. \v 14 Seng omole ako i nongpol lemem riong, iion a Lidia, ako i lotual a God. Ini seng rem pomnga anga ako iion a Taiataira, na ini seng ako tokokoere o ol neong uvuvnga sivenga a i nge. Na God i thep ilemi nge a Pol ile riong nongalnga. \v 15 Mako o paninu i tomo nge ile vel lemiare. Ma i nongpoo them ve, “Na eve lomum ve lek lemioong i nunganga a God nge mo aro thomu o es me mo o voth tomo ol nge tho a lek vel.” Na i engeng ol nge them ako aro them panes rum ile riong. \s1 Pol ome a Sailas o voth a mang a midenga a Pilipai. \p \v 16 Na nge nang omole e ako them es a wop ako o nong nge. Ma seng umonga omole i sangpolo them. Seng aken tamata kerenga i voth a i nge, ako aro i pamilem ur areko aro i velpol panen. Ma tokokoere o ol i mo i ria or nge ur areko aro i velpol a or nge panen. Na tokokoe areko o theal seng aken kene o el umtun pom nge ile omaing aken. \v 17 Ma seng aken i panes a Pol tomo nge them. Ma i presa vene: “Ine tokokoe areke ini a God ako i pomnga rintet ile omaingare. Ma o panongpol thomu nge a God ile so ako aro i el werer it nge.” \v 18 Ma nge nang elonga seng aken i oma inga venen aken. Lama Pol ilemi kling ol ma i eksinga ma i ria tamata aken ve, “Tho nong wong nge a Jisas iion aro wong lopot a seng aken nge!” Na a ur e avele na tamata kerenga aken i lopot a seng aken nge. \p \v 19 Lama tokokoe areko o theal seng aken olemi mire ako ve, aro o el ol umtun nge seng aken avele. Mako o es la ma o rere a Pol ome a Sailas, ma o montet or paini ma o pamit or nge riong ako ru a rem lemi a toko pulua otheki. \v 20 Ma o paes or paini a Romre ole riong nongpolngare nge ma o ri ve, “Toko aini ake ini Judare, or paini kene o pakerenga toko na sengre ole menong a ler rem. \v 21 Or paini o patoral toko na sengre nge vothung areko i voth nge them Romre lemem patorong avele. Na i pavurvur aro te panes i avele.” \p \v 22 Na toko na sengre mun o valelal mun vothung kerenga nge or paini, ma ine riong nongpolngare o inra or paini ole teunong na o ri ve, mo o so litlit or paini. \v 23 Ma o vilval or paini lamako o paeso or a mang a midenga. Lama o ri engeng nge toko ako ru i mit tetal mang a midenga thekia ve, “Wong theal senu senu or paini.” \v 24 Mit tetalonga i nongpol riong engenga ako o sungu i a i nge, ma i paeso or paini a mang a midenga lemi ol la, ma o sing tuntun oeve nge won mathenga. \p \v 25 Na nge pemlik lopat, Pol ome a Sailas o nong ol na o vo a God nge. Na toko mun pelie ako ru a mang a midenga o nongpol or paini. \v 26 Na a ur e avele na wiring aolonga i velpol ma i tik mang a midenga a wovikvekre. A ur e avele mun na mang a midenga thekia alavusnga o thep. Na toko kinongare o mounpot, a mang a midenga lemi. \v 27 Mako mit tetalonga i mimeta ma i thepol ako mang a midenga thekia i thep. Ma i rivenga tokokoe areko ru o voth a mang a midenga o lo lale. Mako i turusa ile bainat ma i toth aro i pun rin isivenga.\f + \fr 16:27 \ft Romre ole vothung nge mit tetalonga i vene: Aro ve o theal senu tokokoe areko o voth a mang a midenga avele, aro o pun rin or. O thopol Pakeke 12:19.\f* \v 28 Aveto Pol i leng viringa ma i ri ve, “Wong mothong tova o pakerenga sivengom! Them alavusnga ake ru rongan them voth.” \p \v 29 Ma mit tetalonga i pres nge theki lalainga ma i tho a lemi, ma sawir i. Ma i ulu isivenga totho a Pol ome a Sailas oeve tepun. \v 30 Mako i wolpot or paini a lalanga la. Ma i nina ve, “Thomu paini, aro tho oma nekenga ako aro God aro i el werer tho, e?” \p \v 31 Ma or paini o olal ile ninong ve, “Aro ve lomumo a Toko Pomnga a Jisas, maken God aro i el werer ong ome tutumre.” \v 32 Ma or paini o panongpol Toko Pomnga ile riong a i nge na areko ru o voth a ile vel. \v 33 Mako i wola or paini nge pemliknga re aken, ma i paut ole kolok, ma palolo avele, nako o paninu i tomo nge ile vel lemiare. \v 34 Lamako i wol or paini a ile vel, lama i sung aning a or paini nge, ma o an i. Na i tomo nge itutunre o vual nge lemi sivengaing, eneke olemio a God nge. \p \v 35 Lama rulpou ma riong nongpolngare o pake lososthongare ma o ria mit tetalonga ve, “Inospot toko aini aken mo o es.” \v 36 Mako mit tetalonga i ria Pol ve, “Riong nongpolngare o pake riong me ve wong na Sailas o losa mo o es, eneke o ekris thomu lale mo nak ol lomu esong la.” \p \v 37 Aveto Pol i olal ole riong ve, “Them paini ini toko Rom na them oma vothung kerenga e avele. Na o so them a pulua otheki lemi. O aseso them a mang a midenga. Ma o nongpol tel lemem riong avele. Na o ri ve o pake kinepot them, e? Aro avele! Aro ine riong nongpolnga ini Romre oenga aro o es me mo o wolpot them.” \p \v 38 Ma lososthongare o pasong werer riong a riong nongpolngare nge. Ma o nongpol ako Pol ome a Sailas ini toko Rom. Ma o ngeip, eneke o avsa Romre ole patorong.\f + \fr 16:38 \ft Romre ole patorong i ri vene: Aro ve toko ini toko Rom na aro ve o pamit i nge riong rongan, i pavurvur ako aro o paeso tel i a mang a midenga lemi avele.\f* \v 39 Mako o es la ma o ri mosnga ol nge or. Lama o wolpot ol or a mang a midenga, ma o ria ol or paini ve, “Thomu o lospot nge rem pomnga ake.” \v 40 Mako or paini o espot a mang a midenga lemi ma o es ol a Lidia ile vel la. Or paini o thepol toko na seng lemioongare ma o paengeng mun olemi nge riong pelie lamako o es. \c 17 \s1 Tesalonaika angare o ri ve o so a Pol ome a Sailas. \p \v 1 Ma Pol ome a Sailas o es a rem pomnga a Ampipolis na Apolonia makola o reletun a Tesalonaika. Na Judare ole lotuonga a vel ako i voth nge. \v 2 Na Pol i panes ile vothung ako ranga ve i oma i opisleonga ako i eso a Judare ole lotuonga a vel. Ma nge nang rialonga or me i ri tomo nge or nge erere nomenganga. \v 3 Mako i panineu or nge a God ile riong mirenga ako toko ako God i ateal i, aro i el sisisong naro i rin mo aro i plos werera mun. Ma Pol i ria ve, “Jisas ake ini toko ako tho panongpol thomu nge, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer it.” \v 4 Ma riong aken i pun Juda pelie oopo. Ma o eksing olemi. Mako o panes ol a Pol ome a Sailas. Ma ine Grik pulua mun ako o lotual a God, o paneso mun or paini. Ma seng kimanga pulua mun tie o oma mun venen aken. \p \v 5 Aveto Judare o thopol puluare ako o lopot a or nge ma olemi ngo senu avele. Mako o ri ololo toko kerenga pelie ako o voth polpol a rem lemi mo o mit tomo nge or. Ma o pavurpola tokokoere ako ru a rem pomnga lemi ma or alavusnga o mat rupalo a Jeson ile pen, mo o wolpot or paini a toko na sengre nge la. \v 6 Aveto o thepol or paini avele. Ma o wetepot a Jeson na toko lemioonga pelie ako ru a rem alumlumnga a mukalingare nge, mo o mit nge riong, na o pres ve, “Tokokoe areke o oma vothung kerenga a pen elonga. Na or ol ake o es ol a ler pen me. \v 7 Ma ina Jeson i nongpoo or a ile vel. Na toko areken alavusnga o wathalal ine nepes a Sisar ile patorong. Ma o ri ve nepes relnga e ako i voth ma iion a Jisas.” \v 8 Ma ine toko na seng pulua tomo nge mukalingare o nongpol riong aken ma o ri pompom nge. \v 9 Vene, mako mukalingare o oma i ma Jeson ome toko lemioongare aro o olu ole korpotong nge umtun moro aken aro o modop or mo o es. \s1 Pol ome a Sailas o panongpol a Beria. \p \v 10 Na nge pemliknga aken toko lemioongare o pakepot a Pol ome a Sailas, ma o es a Beria. Ma or paini o velpol nge, ma o eso a Judare ole lotuonga a vel. \v 11 Ma Beria angare olemi nine ma o mukal nge Tesalonaika angare. Ma olemi sivenga nge riong nongpolnga. Ma evelelnga o tital erere nomenganga mo aro olemi mire senu nge riong ako Pol i ri nge, i nunganga eve avele. \v 12 Vene, make Judare pulua olemio nge a Jisas. Na seng kimanga pulua mun ako ini Grik olemio mun nge. Na toko Grik pulua mun. \p \v 13 Lamako Juda areko o voth a Tesalonaika o nongpola ako Pol i panongpol a God ile riong a Beria mun. Mako o es mun a rem aken la, mako o pasulung mun toko na sengre olemi, mako o pavurpola olemi nge a Pol ipunnga. \v 14 Mako toko lemioongare o pakepot a Pol a rua wo la. Aveto Sailas ome a Timoti o voth a Beria. \v 15 Mako tokokoere o mit a Pol a sovengalo ma o mulal a Atens. Ma nge ole lo wererong a Beria la, Pol i riu or ve, “Aro Sailas ome a Timoti o es viri viri a tho nge me.” \s1 Pol i panongpol nge riong a Atens. \p \v 16 Ma Pol rongan i men tetal or paini a Atens. Ma i thepolo a rem alumlumnga aken i vual nge ur vivinga ma ilemi ngo senu avele. \v 17 Mako i eso a Judare ole lotuonga a vel, ma i ri tomo nge Judare na areko or ini Judare avele ako o lotual a God, mako i panine olemi. Ma nge nang elonga i esu a pathunonga a pen. Ma i ri tomo mun nge areko o velpol. \v 18 Na toko lemi mireonga pelie ako o apet or ve ini Epikurian na Stoik o pun pel nge riong tomo nge a Pol. Mako pelie o ria ve, “Toko lemi aulunga ake i ri neke aken?” Ma pelie o ri ve, “Ava i panongpol nge a god ako ini rem relngare ole.” O ri venen aken, eneke Pol i panongpol nge a Jisas nge ile los wereraing nge rinong. \v 19 Ma o wol a Pol ma o velpol nge tete ako mukalingare o pathun nge, ako iion a Areopagus. Na o ria i ve, “Them ri ve lemimem mire senu tel nge patoraling ponganga aken ru wong ri nge. \v 20 Eneke them nongpol lom riong ma them rov i ma i rel. Make them ri ve lemimem mire senu nge riong aken mirenga.” \v 21 Ma toko alavusnga ako ini Atens angare tomo nge rem relnga pelie ako o voth a Atens o oma ol omaing pelie ol e avele. Ma o rerestun ol inga rurumong nge ur ponganga ako o nongpol i. \p \v 22 Ako a Areopagus, Pol i mita ako ru a mukalingare otheki. Na i ria a or nge ve, “Thomu toko Atens angare tho thepol i ako ve, thomu ini tokokoe areko lomumu i aolonga nge lotu. \v 23 Na tho eso a lomu rem alumlumnga lemi ma tho thepolo ur areko thomu o lotual ir. Ma tho thepolo sungong a lekleka ako o wato nge ve, ‘Ake ini a god ako lemimem mire nge avele ile.’ Na God ake lomumu mire nge avele, aveto thomu o lotual polpol inga i. Na ponange tho panongpol thomu nge i. \p \v 24 “God ako i oma ulue tomo nge ur alavusnga ako ru i voth nge, ini a God ako ini nepes ako i theal a Pen a Urvet na ulue. Na i pavurvur aro i voth nge lotuonga a vel ako toko i oma i nge imeni avele. \v 25 Na i kene i oror nge ur e avele mo ako te sungu ur pelie a i nge. Toko e i pavurvur aro i opoesal i avele. Ienga inga ako i sung mimiong na ur alavusnga a toko alavusngare nge. \v 26 Na nge toko omole inga ako i pavelpol toko alavusnga, ma i pamen or a pen alavusnga ake ru a ulue. Na i oma toko rongan, aveto i paateal nang ako aro o mimi nge na oa ulue wopoalnga a rumrem ako ru o voth nge. \v 27 I oma venen aken mo ako aro o ortet i, ma eve o engeng nge iortetnga mo aro o thopol ol i eve avele. Aveto i voth mela nge it omole omole avele. \v 28 Toko e ako i ri vene, ‘Ienga inga ako ini mimiong tepun, make te esu esa na te velpol ini toko.’ I ranga ve ini lomu toko watinga i ri nge ma i ri vene, ‘Na it alavusnga ini itutunre.’ \p \v 29 “Na it ini a God itutunre. Mo te mothong tova te ri ve God ini ur vivinga ako o oma i nge gol na silva na anral ako toko i oma i nge imeni nge ile mire. \v 30 Nomenga olemi mire nge a God avele. Na God kene i ri pompom nge ur areko o oma i nomenga avele. Aveto ponange i ri engeng tokokoere a rumrem elonga ve aro o lel okime nge ur alavusnga ako i kerenga. \v 31 Eneke i rongu nang omole ako aro toko ulue anga alavusngare aro o mit nge riong. Na i ateal toko omole ako lale ve aro i mukal nge riong nongpolnga aken. Ma ile nongpolong aken aro i vengveng rintet. Ma i pathengal ur aken a toko alavusngare nge, nge ako i palos werera riong nongpolnga aken nge rinong.” \p \v 32 Ma o nongpola ia riong ako toko i los werera nge rinong. Ma pelie o ri sililal nge a Pol. Na toko mun pelie ako o ria i ve, “Them sis ako ve, them nongpol mun wong ako aro wong ri mun nge riong aken.” \v 33 Taro ake Pol i losa nge ole pathunong aken ma i es. \v 34 Aveto toko pelie ako o panes i ma olemio nge a Jisas. Na oa omole ako iion a Dionisius ini mukalinga ako ru a Areopagus. Na seng e ako iion a Damaris tomo nge toko na seng mun pelie. \c 18 \s1 Pol i um a Korin. \p \v 1 Lama Pol i losa a Atens ma i es a Korin. \v 2 Ma i thepolo toko Juda omole ako iion a Akuila. Na ile rem tepun a Pontus. Nomenga tel ako i voth a Itali ma nepes ako ini toko Rom ako iion a Klodius i ri ve, “Thomu Judare o plospot a Rom mo o es.” Lama Akuila tomo nge iewo sengenga a Prisila o es ma o velpol inga a Korin ma Pol i thopolo or paini lama i es a or nge la. \v 3 Ma i voth ma i um tomo nge or, eneke ini ile omaing ako i el umtun nge ako i oma valvale ako ini sel ranga ve ini or paini. \v 4 Na nge nang rialonga elonga Pol i es a Judare ole lotuonga a vel ma i panine olemi. Ma ilemi ako ve, i ri ololo Judare na areko or ini Judare avele mo olemio nge a Jisas. \p \v 5 Na Sailas ome a Timoti o lospot a Masedonia ma o velpol a Pol nge a Korin. Mako Pol i panongpol nge Panongpolong Sivenga nge nang elonga. Ma i panongpol Judare nge riong engenga ve, Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. \v 6 Aveto o nongal ile riong avele, na o oma mun riong kerenga pulua mun a i nge la. Mako i losa ol ma i thobirpot ol krom a ile teunong nge. Ake ranga ve i oma paatealing nge or nge ako oni silal Panongpolong Sivenga ako i sungu i a or nge. Mako i ria ve, “Aro ve thomu o penthal panen, akennga ini lomu omaing ol, na oma lek omaing a thomu nge lale, aveto thomu o nongal lek riong avele. Na ponange aro tho es ol a tokokoe areko or ini Judare avele.” \p \v 7 Mako Pol i los lelpot or. Ma i es ol a toko ako ini Juda avele ile vel la, ako iion a Titius Jastus. Toko ake i lotual a God. Na ile vel i mit totho a Judare ole lotuonga a vel. \v 8 Na Judare ole lotuonga a vel a mukalinga ako iion a Krispus tomo nge ile vel lemiare olemio a Toko Pomnga nge. Ma Korin angare pulua o nongal a Pol ile riong ma olemio nge a Jisas ma o el paninuong. \p \v 9 Nge pemliknga omole ako Pol i thepol ur ako ranga ve ini oni theong, ma God i ria i ve, “Mothong tova ong ngeip naro ong ripot inga. Na ong mothong tova wom tum. \v 10 Eneke tho voth tomo nge wong. Toko e avele aro i oma tangatun nge wong. Lek toko na seng pulua ako o voth a rem pomnga ake.” \v 11 Mako Pol i voth tomo nge Korin angare, nge tovu po omole na ngov or limae. Na i patoral or nge a God ile riong. \p \v 12 Na nge wop lemi ako Romre o pamita a Galio ma i velpol ini epee a Akaia angare ole mukalinga, ma Judare olemi omole ma o rere a Pol ma o pamit i nge riong. \v 13 Ma ole apaltetpot nge riong na o ria ve, “Toko ake, kene i ri ololo toko na sengre olemi nge ako aro o lotual a God, nge vothung ako i avsa lemem patorong.” \p \v 14 Ma Pol ia pun ako ve, i olal ole riong, aveto Galio i ria Judare ve, “Thomu Judare aro ve toko ake i oma vothung ako i kerenga rintet, i pavurvur ako aro tho nongpol thomu. \v 15 Aveto thomu o vol rum pel nge lomu riong na oion pelie na nge ur ako i voth a lomu patorong lemi. Ake ini lomu omaing ol. Sivengomu o pavengveng ol i a thomu ol nge. Tho, aro tho nongpol i avele.” \v 16 Ma i ria or venen aken ma i vus. Lamako i pakealalpot or a lalanga la. \v 17 Ma o rere a Sostenes ako ini Judare ole lotuonga a vel a mukalinga ma o siso i ako ru a rionga a vel thekia, aveto Galio ilemi i voth nge avele. \s1 Pol i lo werer a Antiok a epee a Siria. \p \v 18 Ma Pol i voth tomo nge toko lemioongare nge nang pulua ako a Korin. Lama i plospot ma i es tomo nge a Prisila na Akuila ma o velpol a Senkria ma Pol i utpot ipounga thoing, eneke i paateal i ako ve, riong ako i kin tomo i nge a God kene i vus lale. Lama o mon nge imot a epee a Siria la. \v 19 Lamako o otuno a Epesus. Lama Pol i los lelpot ol a Prisila na Akuila. Ma i es ol a Judare ole lotuonga a vel ma i ri tomo nge or. \v 20 Ma o ria i ve aro i voth tel palolo tomo nge or. Aveto i ri ve i pavurvur avele. \v 21 Lamako i paioal ol nge or. Na i ri ve, “Aro ve God ia pun ve tho lo werer mun me, moro aken aro tho lo werer mun a thomu nge.” Lamako i roa ol a imot nge a Epesus ma i monpot ol. \v 22 Ma imot i otuno a Sisaria. Ma Pol i ru a imot nge ma i es alpo a Jerusalem la. Ma i porumtet toko lemioongare. Lamako i alpo mun a Antiok la. \p \v 23 Ma Pol i voth palolo tie ako ru a Antiok. Lamako i losa ma i esu esa ako ru a pen elonga ako ru a epee a Galesia na Prigia. Ma i paengeng ol toko lemioonga alavusngare. \s1 Apolos i panongpol nge riong a Epesus na Korin. \p \v 24 Na toko Juda omole ako iion a Apolos ile pen a Aleksandria. Ma i velpol a Epesus. Ini toko ako ile riong kene i nine. Ini toko ako ilemi mire rintet nge a God ile riong ako ru a erere nge. \v 25 Na i el pamirealing nge a Toko Pomnga ile sovengalo lale. Ma ile riong i mathe ma i engeng na i patoral toko na sengre nge. Na i ri vengveng or nge ur areko Jisas i oma i. Aveto ilemi mire inga nge a Jon ile paninuong. \v 26 Ma i es a Judare ole lotuonga a vel ma i panongpol engeng nge. Ma Prisila ome a Akuila o nongpol i. Ma o wola i a ole pen la. Ma o panine mun i nge a God ile sovengalo vengvenga ranga ve ako Jisas i rin ma i los werera mun. \p \v 27 Ma Apolos ia pun ako ve, i es a epee a Akaia. Na toko lemioongare ako a Epesus o paengeng i. Ma o wat malueng a toko lemioongare nge ako a Akaia. Mo o wolo i a ole pen la tova nge ile velpoling ako a Akaia. Ma i velpol ma i opoesal rintet areko olemio nge a Jisas nge a God ile themosaling. \v 28 Ma Apolos i mit engengu a Judare otheki ma i olal ole riong alavusnga ako ru a pulua otheki. Ma i pavengveng olemi nge a God ile erere, mako olemi nine ako Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer it. \c 19 \ms1 Pol ile panongpolong a esong menga. \s1 Epesus angare pelie o el a God Ioni Riringa. \p \v 1 Apolos i voth a Korin, na nge wop lemi aken Pol i esu esa a ulue epee aken lemi pat, makola i velpol a Epesus ma i thepolo toko lemioonga pelie. \v 2 Ma i nina or ve, “Nomenga ako o eksing lomumu, ma thomu o el Oni Riringa?” \p Ma o olal i ve, “Them nongpol riong e avele ako ve, Oni Riringa i voth.” \p \v 3 Mako Pol i nina mun or ve, “Na thomu o el paninuong le vanga?” \p Na o ri ve, “Them el ake ini a Jon ile paninuong.” \p \v 4 Ma Pol i ri ve, “Jon ile paninuong aken ini tokokoe areko o lel okime nge ole vothung kerenga ole. Ma Jon i ria toko na sengre ve aro olemio nge toko ako aro i rumongal a i nge, ako ini a Jisas.” \v 5 Ma o nongpol riong aken, ma o el paninuong nge a Toko Pomnga a Jisas iion. \v 6 Ma Pol i ronga imeni a or nge. Mako Oni Riringa i eso a or nge. Ma o palav nge keiong rel relnga na o panongpol nge a Toko Pomnga ile riong. \v 7 Na tokokoe areken oa titaling i pavurvur nge mule pa omole pothoi or aini. \p \v 8 Ma Pol i eso a Judare ole lotuonga a vel lemi ma i ri engeng a or nge, nge ngov or me. Ma i panine olemi ma i ri ololo or mo aro olemio nge ile riong nge a God ile menong e nepes. \v 9 Aveto toko na seng pelie olemi rit na o avsa ile riong na olemio nge avele. Na ako ru a toko na sengre otheki o ri riong kerenga pulua nge a Toko Pomnga ile sovengalo ako Pol i ri nge. Mako Pol i losa ma i mothong lelu or na i wola inga toko lemioongare. Na nge nang elonga o es a Tiranus ile patoralinga a vel ma i patoral or nge. \v 10 Ma i oma omaing aken i pavurvur nge tovu po or aini, mako toko alavusnga ako ru a Esia o nongpola Toko Pomnga ile riong. Areko or ini Judare tomo nge areko or ini Judare avele o nongpol i. \s1 Skeva itun tomonmonengaere o tongporum vet tamata kerenga wistetpotnga. \p \v 11 Na God i oma pakukukaling rel relnga pulua a Pol imeni. \v 12 Mako o el lavlav sivare ako Pol i girtet ini peti nge, mako o el i a ni multhangingare nge la, mako oa ni multhanging i vus. Na tamata kerengare o lopot a or nge. \p \v 13 Na toko Juda pelie ako o esu esa na ole omaing ako ini tamata kerengare wistetpotnga na pelie o tongporum tamata kerengare wistetpotnga nge a Jisas iion. Na o ri vene, “Nge a Jisas iion ako Pol i panongpol nge, tho ria wong ve, ong lopot.” \v 14 Ma ine Judare ole Prisre oa Pomnga e ako iion a Skeva na itun tomonmonengaere or limai ako o oma vothung aken. \v 15 Ave tamata kerenga aken i olal ole riong ve, “Lemik mire nge a Jisas na lemik mire mun nge a Pol, aveto thomu ini ao?” \v 16 Na toko aken ru tamata kerenga i voth a i nge i optho a or nge ma i siso or ma i thelal or. Ma i pakerenga oni peti ma oni amimla na oa neong i minrira na o lopot a vel alalilanga la. \p \v 17 Ma Judare na Grikre ako o voth a Epesus o nongpola ur aken ma o ngeip nge. Na o paesa Toko Pomnga a Jisas iion roro rintet. \v 18 Lama toko lemioonga pulua olemi rum werer nge ole vothung kerenga ako o oma i nomenga ma o pamilempot i. \v 19 Ma pulua ako o oma longung ma o elpot ole longung a erere ma o veliloal i na o ongtuna ol i a toko na sengre otheki. Ma o tital longung a erere iolonga ma i pavurvur nge 500,000 Kina.\f + \fr 19:19 \ft Grik 50,000 Drakma. Na Drakma ini umtun silva omole ako i pavurvur nge toko omole iolonga ako i um nge nang omole.\f* \p \v 20 Ma nge vothung areken Toko Pomnga ile riong i velpol engeng a pen elonga na pulua olemio nge. \p \v 21 Lama ur aken i vus ma Pol ilemi ve aro i es werer a epee a Masedonia ome a Akaia mo i reletun a Jerusalem la. Ma i ria ve, “Aro tho es tel a Jerusalem lamo panen aro tho es ol a Rom.” \v 22 Ma i pakepot toko or aini ako o um tomo nge i, e iion a Timoti na e iion a Erastus mo o mukal a Masedonia la. Na Pol i voth palolo mun tie a epee a Esia. \s1 Epesus angare o onngatun a Pol. \p \v 23 Na nge wop lemi aken ako a Epesus keiotong aolonga i velpol nge toko lemioongare ako o panes a Toko Pomnga ile sovengalo. \v 24 Na toko omole ako iion a Demitrius, ile omaing ako i oma a god ako ini seng ako iion a Artemis ile lotuonga a vel a sei tutunenga. Ma i oma ur areken nge silva. Na ile omaingare o el umtun ako i mengmeng avele nge ole omaing aken. \v 25 Ma i velilo toko omainga areken tomo nge tokokoe areko o oma mun omaing aken. Ma i ria or ve, “Lomumu mire ako te el umtun aolonga ako nge omaing aken. \v 26 Na toko ake ini a Pol i ri ololo toko na seng pulua olemi. Ako ranga ve thomu o nongpol i na o thepol i lale. Na i oma inga ake ru a Epesus inga avele. Avele, i oma i pa omole moro i vus a pen alavusnga ako ru a Esia. Na i ri ve, god ako ru te oma i nge menir ini god nunganga avele. \v 27 Ina Pol ile riong aken i pavurvur ako aro i pakerenga ler omaing ako te el umtun nge. Na e mun e, ile riong aken i pavurvur ako aro i pavthongal mun lotuonga a vel ako ini a god ako ini seng ako iion a Artemis ile. Na seng god aken aro i velpol ini ur polpolnga inga ake ru a toko na sengre olemi. Nomenga Esia a toko na seng alavusnga na pen alavusnga ake ru a ulue o lotual i.” \p \v 28 Ma o nongpola riong aken ma olemi kling rintet nge ma o onnga. Ma o ri ve, “Artemis ini it Epesus angare ar pomnga ako i aolonga rintet!” \v 29 I vene, make palaving aolonga i velpol a rem pomnga ma i amin. Ma toko na sengre o presa pres ma or alavusnga o vurpola ma o thepolo toko or aini ako ini a Gaius ome a Aristarkus. Toko or aini aken ini Masedonia angare ako o supo tomo nge a Pol, ma or alavusnga o montetpot or paini a wop ako ini tokokoere ole pathunonga. \v 30 Ma Pol ia pun ako ve, i eso a toko na sengre oa lemimi la. Aveto toko lemioongare o mit roal i. \v 31 Na toko mukalinga pelie ako nge epee aken ini a Pol ithangangaere o pasong riong a i nge ma o ri engeng a i nge ve, i mothong tova i eso a pathunonga nge la. \p \v 32 Ma toko na seng alavusnga areken ole keking i aolonga. Ma pelie o pres nge riong e na oa pelie o pres nge riong relnga e, eneke or pulua ako olemi mire nge ur ako o es me mo o pathun nge, kene avele. \v 33 Ma Judare o sivpot a Aleksander a mukaling la, mako olemi ve aro i sung riong pelie a or nge. Ma imeni vutun or mo o poreng mo aro i lel a tokokoere otheki nge ur aken. \v 34 Aveto o ate ako ve ini toko Juda, mako or vusnga o presa omole inga ve, “Artemis ini it Epesus angare ar pomnga ako i aolonga rintet!” Ma o onnga vene aken palolo i pavurvur nge aua or aini. \p \v 35 Lamako toko ako ini watonga nge rem pomnga aken i mita ma i ria toko na sengre ma o poreng na i ri ve, “Thomu Epesus angare, it alavusnga lemir mire nge ako it ini rem ako te theal lotuonga a vel ako ini ar pomnga a Artemis ile. Na te theal mun ia sei ako ini anral pavothalinga ako nomenga sapthalpot i a pen a urvet me. \v 36 Naro toko e avele ako aro i kelelal nge riong aken. Naro thomu alavusnga o poreng. Na thomu o mothong tova o pavurpol polpola ur e ako tepun e avele. \v 37 Ma thomu o pasong toko or aini ake me, aveto o kem ur e avele a ler lotuonga a vel lemi na or paini mun kene o ri sililal nge ler god ako ini seng aken avele. \v 38 Na eve Demitrius ome ile omaingare olemi otun toko pelie nge riong, tokokoe areko ini riong nongpolngare ako ru o voth. Na rionga a vel mun ako ru i voth mo aro o pavengveng ole riong aken nge. \v 39 Na eve lomu riong mun pelie i voth. I sivenga ako aro thomu o pavengveng i nge pathunong ako i panes ler patorong. \v 40 Eneke i pavurvur ako aro Romre aro o teltun ar nge pathunong a sisopeling nge ur ake te oma i ponange. Na ur aken tepun e avele. Na aro ve o nina it nge velilopeling kerenga aken, aro te olal ol i a or nge vava?” \v 41 Ma toko watonga i ri ma i vus, lamako i pakepot or la. \c 20 \s1 Pol i es werer a Masedonia na Akaia. \p \v 1 Ma volpeling aken ru a Epesus i vusu ol. Lama nge nang relnga ol e ako Pol i leng veliloalo toko lemioongare a i nge na i tor ol ole, nako i paioal ol or. Mako i losa ol mo i es ol a Masedonia la. \v 2 Na i esu esa a epee aken, ma i sung riong pelie a toko lemioongare nge mo i paengeng or, lamako i alpo ol a Akaia\f + \fr 20:2 \ft Akaia iion mun a Gris.\f* la. \v 3 Ma i voth nge ngov or me ako ru a Akaia. Lamako i monsi ol ako aro i el imot mo i es a Siria la. Aveto i nongpol ako ve, Judare o rirum isorinnga. Mako ilemi ol ako ve, i lo werer mun a Masedonia la. \v 4 Na Sopater ako ile a Beria ako ini a Pirus itun i es tomo nge a Pol. Na toko mun pelie ako o es tomo nge or. Or aini ako ole a Tesalonaika oion a Aristarkus na Sekundus, na Gaius ako ile a Derbe, na Timoti na toko or aini ako ole a Esia oion a Tikikus ome a Tropimus. Or alavusnga o es tomo nge a Pol. \v 5 Ma o mukal tel la, mo o men tetal them a Troas. \v 6 Aveto them voth tel mo nang ako Judare o an bret ako yis i voth nge avele kene i vus, lamako them ro ol a imot nge ma them lospot ol a Pilipai. Lama nang or lim i vus tel mun, mako them thepolo ol or a Troas. Ma nang or limai them voth nge. \s1 Ako a Troas Pol i pamimi werer a Iutikus. \p \v 7 Na nge nang mukalinga them pathun tomo nge toko lemioongare mo them reku bret ma them an tomo e pel. Ma Pol i panongpol toko na sengre ma i ri palolo, makola pemlik lopat, eneke nge erangunga aro i es. \v 8 Ma ine the lalainga pulua ako ro i voth nge vel lemi ako them voth nge roro. \v 9 Na kulpo omole ako, iion a Iutikus i men a thepolpotinga. Na Pol i panongpol vet inga la, mako Iutikus itheki nokolkol rintet. Mako i nokolkolu ol. Ma i matpot nge vel lemi menga ako i voth tetala. Ma i matu a ulue la ma o tia i alarinnga. \v 10 Ma Pol i esu la. Ma i soptunu kulpo aken ma i krima i nge imeni. Na i ri ve, “O mothong tova lomumu kerere i mimi aken.” \v 11 Ma Pol i es werera mun a vel lemi la. Ma i reku bret, ma o an. Na i ri tomo mun nge or, makola rulpou ma i losa ma i es. \v 12 Na kulpo aken i mimi werera mo o wol i a ile vel la, mako olemi sivenga werer mun. \s1 Pol i losa a Troas ma i es a Miletus. \p \v 13 Mako them mukal ma them ro a imot nge ma them mon, makola them velpol a Asos mo aro them pathoteta a Pol nge. Them oma venen aken, eneke Pol i ritet tel them nge ve aro i es nge ieve la. \v 14 Mako Pol i thepolo them a Asos. Mako them pathoteta i a imot nge. Ma them mon ol a Mitilini. \v 15 Ma nge erangunga imot i ela them ma them velpol totho a mtho a Kios. Ma nge erangunga mun them velpol a mtho a Samos. Ma nge rulpounga mun them mon la ma them otuno ol a rem a Miletus. \v 16 Ma Pol ilemi ako ve, aro i mon selele a Epesus, eneke ini plong ve aro i voth palolo a epee a Esia, eneke ia pun ako ve, i paviri mo i supo nge Pentikos\f + \fr 20:16 \ft Pentikos i mirenga ako nang mule pa lim i lutetu nge Judare oa aning ako o inga bret ako yis i voth nge avele. O thepol werer a ves 6.\f* a aning ako ro a Jerusalem tova eve i pavurvur. \s1 Pol i paioal ol Epesus a lotu a mukalingare. \p \v 17 Nako a Miletus, ma Pol i pasong ikei a lotuonga a mukalingare ako a Epesus. Mo aro o es a i nge. \v 18 Ma o velpol a i nge ma i ria or ve, “Na thomu alavusnga lomumu mire nge vothung ako tho oma i nge lek velpoling teltelnga ako a Esia na nge nang elonga ako tho voth tomo nge thomu. \v 19 Na lomumu mire nge ako Judare o rirum ako ve, aro o pun tho. Na nge aken o tongporum tho ma tho el matheong na thekik ei i teel. Aveto tho paruru tho na tho oma inga ako ini a God ile omaing. \v 20 Ma tho krim werer ur ako aro i opoal thomu, kene avele. Tho panongpol thomu na tho pamireal thomu a rem lemi na nge lomu vel omole omolenga. \v 21 Na tho ri engeng Judare na Grik angare nge panongpolong ve aro o eksing ole mimiong mo o es a God nge, mo olemio nge ar Pomnga a Jisas. \p \v 22 “Na ponange tho panes inga Oni Riringa ako i pake tho a Jerusalem la. Na lemik mire ol nge ur ako aro i velpoltun tho nge wop aken avele. \v 23 Aveto lemik mire nge lale, ako a rumrem areko tho um nge, Oni Riringa i pator tho ve, kinong na matheong aro o el tho nge wop aken. \v 24 Aveto lemik ve lek mimiong ini ur pomnga avele a tho nge. Na i pavurvur aro tho pangeipal nge lek mimiong avele, tova eve tho patopalal omaing ako Toko Pomnga a Jisas i sungu i a tho nge ranga ve ako aro tho ritet nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile themosaling. \p \v 25 “Na thomu o nongpol. Nomenga tho es ake ru a thomu nge. Na tho panongpol thomu nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes. Na lemik mire ako panen aro omu e i pavurvur aro i thepol werera ol thekik avele ol. \v 26 Mako ponange tho ri engeng a thomu nge na eve omu e ako i eksing ilemi avele na i penthal, aken ini lek omaing ol avele. \v 27 Eneke tho krim werer nge ako tho panongpol ako God ile omaing alavusnga, kene avele. \v 28 Na thomu o naktet senu thomu, tomo nge areko Oni Riringa i sung i a thomu nge mo o theal or. Aro thomu o velpol ini theal tetalonga nge a God ile tokokoere ako i pavelpol or mo ini ile, ako nge Itun ile rinong. \v 29 Na lemik mire ako ve, panen tova aro tho lolel thomu, toko le apaltetongare aro o velpol mo o pelotun thomu, naro o patelek toko lemioongare ole lemioong ranga ve ini nanau pil ako o pakerenga sipsipre. \v 30 Na tokokoe pelie panen ako ru a thomu nge aro o losa mo o oma riong le apaltetonga na o monteto toko lemioongare mo o panes or. \v 31 Thomu o mothong tova o men punapo, aveto thomu o thealal, na lomumu rum nge tovu po or me ako tho el matheong, aveto tho pesrou nge lek patoraling a thomu nge, nge nang na mlik elonga avele. \p \v 32 “Na ponange ake tho sungu ol thomu a God imeni. Na ile riong ako nge ile themosaling i pavurvur aro i theal thomu na i pavurvur mun ako aro i paengeng thomu tova thomu o el ile ur sivenga ako aro i sungu i a toko alavusngare nge ako ini ile. \v 33 Na tho theseal toko e avele ile umtun na ia malmaling mun avele. \v 34 Lomumu mire nge lek omaing lale, tho theal sivengek nge ako tho oma omaing nge menik na tho theal mun areko o supo tomo nge tho. \v 35 Tho pathengal thomu nge lek omaing alavusnga ako ve, aro te um engeng mo aro te opoal areko o pavurvur aro o opoal osivenga avele. Na i vene re aken ako aro lemir rum nge ar Pomnga a Jisas ile riong ako i ria it nge ve, ‘Vothung nge ur sunga i aolonga nge ur elnga.’” \p \v 36 Pol i patopalal ile riong. Lamako or vusnga o koru oeve ma o nong a God nge. \v 37 Mako or vusnga o tang, ma o rekukalo a Pol na o angongoal ol i lamako o paioal ol i. \v 38 Na olemi kerere rintet nge ile riong ako i ria or nge ve, panen aro o pavurvur aro o thepol werera ol itheki avele ol. Mako or vusnga o mitpot ol i a imot nge la. \c 21 \s1 Pol i thoteta a imot nge mo i es a Jerusalem. \p \v 1 Them paioal or ma vus lama them losa ma them thoteta ol a imot nge, ma them mon vengveng a mtho ako iion a Kos. Ma erangu mun na them mon ma them velpol a mtho aolonga ako iion a Rodes. Lamako them plosa ma them velpol a rem ako iion a Patara. \v 2 Nge rem aken them thepolo imot mun ako i monsi nge esong a Ponisia. Mako them thoteta ol nge ma them mon ol la. \v 3 Ma them mon la ma them velpolpot nge wop ako them thopolpot ol a mtho a Saiprus. Ma them mon telek a menimem kerenga nge anga ma them velpol a Siria, mako them otuno ol a rem a Tair, mo ako aro o eltetpot ur elonga a imot lemi me. \v 4 Ma them thepol toko lemioonga pelie nge. Na them voth tomo nge or nge nang or limai. Na nge Oni Riringa ile engenging ma o ri engeng a Pol ve aro i mothong tova i es a Jerusalem la. \v 5 Aveto lemem vothong tomo nge or i vus, ma them lospot ol ma them es ol nge wop ako aro them es ol nge la. Ma or alavusnga tomo nge oewo sengengaere na otutunre o los tomopot ol nge them a rem pomnga na o mitpot ol them a thev wo la. Na them alavusnga them koru evemem na them nong ol a God nge. \v 6 Lamako them mitu ol pel ma o ri ve, “Thomu o nak ol i.” Ma them ri ve, “E, aro thomu o voth ol venen.” Mako them thoteta ol a imot nge, nako o lo wererpot ol a ole la. \s1 Agabus ako ini a God ile riong elnga i sung riong a Pol nge. \p \v 7 Mako them losa a Tair ma them otuno a Tolemes. Ma them pathokeal toko lemioongare ma them voth tomo inga nge or nge nang omole. \v 8 Na nge erangunga them lospot ma them velpol a Sisaria. Ma them eso a vel ako ini a Pilip ile. Ini toko ako i panongpol nge Panongpolong Sivenga na ini toko omole nge toko or limai aton ako o ateal or a Jerusalem mo o opoesal pakekere. \v 9 Ma Pilip itun sengenga or penel ako o peange rongan o voth na or ini a God ile riong elngare. \p \v 10 Ma them voth a Sisaria nge nang pelie ma God ile riong elnga ako iion a Agabus i esu a epee a Judia me. \v 11 Ma i es a them nge me ma i ela Pol ia let ma i kin isivenga ieve na imeni nge ma i ria ve, “Oni Riringa i ri ve, ‘Judare ako ro a Jerusalem aro o kintun let ake tokoninga ranga ve ake ru tho kin tho nge. Naro o sungu i a tokokoe areko or ini Judare avele omeni.’” \p \v 12 Ma them nongpol ake, ma them tomo nge toko pelie ako them ri engeng a Pol ve, i mothong tova i es a Jerusalem la. \v 13 Aveto i olal lemem riong ve, “Thomu o vova ake? Lomu tanging na lomu riong aro i palemi kerere lemik. Tho monsi ol inga ako aro o paeso tho a mang a midenga lemi na tho monsi ol mun ako nge rinong ako ro a Jerusalem tova ve ur ake i paaolonga a Jisas iion.” \v 14 Ma nge lemem thopolong a i nge veno ako i pavurvur aro them eksing ol ilemi avele, mako them porengu ol, ma them ria ve, “Aro te panes inga Toko Pomnga ilemi ol inga.” \ms1 Pol i voth a mang a midenga a Judia na riong nongpolngare o nongpol ile riong \mr (Vonge 21:15–26:32) \s1 Pol i velpol a Jerusalem ma o pamit i nge riong, aveto i porumtet tel a Jems tomo nge lotu a mukalingare. \p \v 15 Ma them voth nge nang pelie, mako them monsi lemem ur elonga ma them esa a Jerusalem la. \v 16 Ma toko lemioonga pelie ako a Sisaria o es tomo nge them ma o wol them a Nason ile vel mo aro them voth nge. Ini toko Saiprus anga ako ile lemioong i engeng nomenga vet ako nge a Jisas. \p \v 17 Ma them velpol a Jerusalem ma toko lemioongare o nongpoo them tomo nge lemi sivengaing. \v 18 Ma nge erangunga Pol i es tomo nge them mo them thopol a Jems. Na lotu a mukalingare o voth tomo mun. \v 19 Ma Pol i pathokeal or, mako i ritetu or, nge ur alavusnga ako God i oma i nge tokokoe areko or ini Judare avele ako nge ile omaing. \p \v 20 Ma o nongpol a Pol ile riong ma i vus ma o risea a God nge. Lamako o ria Pol ve, “Teik, thopol vet, pulua mengmenga vet avele ako ini Judare o velpol ini toko lemioongare, ma or alavusnga o engeng nge a Moses ile patorong panesnga. \v 21 Na o nongpola ako wong patoral Judare ako o men tomo nge areko or ini Judare avele a ole rem, ve aro o lel ol okime nge a Moses ile patorong panesnga mo o mothong tova o is ol otutunre ole na o mothong tova o kis ol ar pompomere ole vothung mun. \v 22 Na lemir mire ako ve, o nongpola ako ong velpol lale, naro te oma ol neke? \v 23 Naro ong panes inga nekenga ako aro them ria ong nge. Ma toko or penel ake ru o voth tomo nge it, kene o kin ole riong tomo nge a God. \v 24 Naro ong es tomo nge toko areke naro ong oma mun vothung ako i pariri or a God itheki naro ong sung umtun mo i pavurvur nge vothung aken iolonga moro aken aro o theku ol opounga thoing. Na aro ve wong oma venen aken, aro puluangare aro olemi mire ako ve, riong alavusnga ako o nongpol i nge wong kene i nunganga avele, mo ako olemi ako ve, nge sivengom ako nge lom mimiong ong panes a Moses ile patorong alavusnga. \v 25 Na nge tokokoe areko or ini Judare avele ako o velpol ini toko lemioonga, them wat malueng a or nge lale. Ako lemimem ve o mothong tova o an aning ako o sung tel i a avalare nge. Na o mothong tova o an mekerem ako ia mla i te a ilemi. Na o mothong mun tova o an mla. Na o lel okime nge vothung ako nge toko na seng aomnga.” \p \v 26 Na nge erangunga Pol i es tomo nge toko or penel aken ma i oma vothung ako i pariri isivenga a God itheki tomo nge or. Lamako i es ol a Lotu Tepun a Vel mo i sung ritetong nge nang kathnga ako vothung ako nge paririong aken aro i vusu nge, na nge nang aken aro o oma toko penel aken ole sungong omole omole nge. \s1 Judare o rere a Pol a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. \p \v 27 Na vothung aken i pavurvur nge nang or limai ma i toth nge ile vusong ma toko Juda pelie ako ole a epee ako a Esia o thopol a Pol ako ru a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Ma o pavurpola tokokoe alavusnga areken olemi ma o rere a Pol. \v 28 Ma o pres ve, “Thomu toko Israelre opoesal them, toko ake i re aton ru i esu esa a pen elonga ma i oma riong kerenga nge it toko Israelre na nge a Moses ile patorong tomo mun nge Lotu Tepun a Vel ake, na e mun nge ako i wol tokokoe areko or ini Judare avele a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ako o pavothal nge, ma i paakop pen riringa ake.” \v 29 (Na o ri vene aken, eneke o thepol tel a Tropimus ako ini Epesus anga i voth tomo nge a Pol a rem pomnga, ma olemi ve ava Pol i wolu mun i lale a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, aveto avele.) \p \v 30 Ma lemi otunong aolonga i velpol a pen alavusnga ako ru a rem pomnga, na a ur e avele na tokokoere o veliloalo pel, mako o rere a Pol ma o titpopot i a lalanga la, nako o pupalo lok thekia elonga. \v 31 Na o mostun a Pol ipunrinnga, mako riong i kimapot a Rom a punongare oa pomnga ve, tokokoe alavusnga areko ru a Jerusalem o toth ako aro o pun pel. \v 32 A ur e avele na oa pomnga aken i wol punongare ole mukalinga pelie tomo nge punongare ma o songu a or nge la. Ma tokokoere o thopol ako i es tomo nge punongare, mako o modopu ol a Pol isisonga. \p \v 33 Mako punongare oa pomnga i es ol ma i rereu ol a Pol, mako i ria ol or ve aro o kin ol i nge sen or aini. Lama i nina or ve, “Toko ake ini anga, na i oma neke?” \v 34 Na pelie o pres nge ur e, na oa pelie o pres mun nge ur relnga mun, ma oa pomnga aken i el senu riong e avele, eneke nge ole pasisaling, mako i ria or ve, “Thomu o wol a Pol a punongare ole vel lemi la.” \v 35 Ma Pol i es ma i patuno inga papalinga, mako punongare o potuna i la, eneke nge tokokoere ole lo vurong nge ipunrinnga. \v 36 Na tokokoere ako o paneses or o presa ve, “O pun rin i.” \s1 Pol i ria Judare nge ile lemioong tepun. \p \v 37 Ma punongare o toth ako aro o paesa a Pol a ole vel lemi, mako Pol i ria oa pomnga ve, “I pavurvur ako aro tho ria tel riong e a wong nge?” \p Na oa pomnga i ria ve, “Lomum mire nge Grikre okei? \v 38 Na ong ini toko Isip anga aton avele ako i patea punong nge gavman nomenga mun tie, na i wolpot toko punongare or 4,000 ako o el bainat a pen polpolnga la?” \p \v 39 Ma Pol i olal ile riong ve, “Tho ake ini toko Juda, lek rem tepun ako ini a Tarsus ako a epee a Silisia ako ini rem ako i pomnga. Ken i sivenga ako aro som wompot tel tho mo tho ri tel a tokokoe areken nge.” \p \v 40 Mako oa pomnga i nongala ile riong, ma Pol i mita a papalinga ma imeni vutun or mo o poreng, mako o poreng ma i ria or nge la nge Hibrure okei ve, \c 22 \nb \v 1 “Titeikre na ok vovoere, o nongpol lek lelong ako aro tho ria thomu nge.” \p \v 2 Ma o nongpol ako i ria or nge la nge Hibrure okei, mako o porengu ol. \p Mako Pol i ria ve, \v 3 “Tho ake ini toko Juda, lek rem tepun ako ini a Tarsus ako a epee a Silisia, aveto tho poma nge rem ake ini a Jerusalem. Ma Gamaliel i patoral senu tho ve aro tho panes senu ar pompomere ole patorong. Na tho panes a God ile omaing ranga ve ini thomu alavusnga ake ru ponange. \v 4 Na tho pamen kerere tokokoe areko o panes a Jisas ile pamirealing ma tho oma i venen aken ma oa pulua o rin nge. Ma tho rere toko na seng pulua mo o paes or a mang a midenga lemi. \v 5 Na Prisre oa Pomnga tomo nge Judare oa pompomere o pavurvur ako aro o ritet mun nge ve, lek riong areke kene i nunganga. Na tho ela ole malueng pom ako o wat i nge otitein Judare ako a Damaskus, mako tho es la mo tho kin or na tho wol or a Jerusalem ve aro o el paomelaling nge. \s1 Pol i ritet nge ur ako i velpoltun i mo i eksing ile mimiong. \p \v 6 “Tho es ma penang lopat na tho totho a Damaskus na a ur e avele nako pen lalanga aolonga ako i esu a Pen a Urvet me ma i totun tho. \v 7 Mako tho matu a ulue na tho nongpol lenging ako i ria tho ve, ‘Sol, Sol! Wong vova ake ong pakerenga tho, e?’ \p \v 8 “Ma tho nina i ve, ‘Toko Pomnga, wong ao?’ \p “Ma Toko Pomnga i ri ve, ‘Tho ini a Jisas, ako ini Nasaret anga aton ru ranga ve wong pakerenga tho.’ \v 9 Na tokokoe areko o es tomo nge tho, o thopol pen lalanga aken, aveto olemi mire nge toko aken ile lenging ako i ria tho nge, kene avele. \p \v 10 “Na tho nina i ve, ‘Toko Pomnga, aro tho oma neke?’ \p “Ma Toko Pomnga i ria tho ve, ‘Mita mo es a Damaskus la, nge pen aken aro o ria wong nge omaing alavusnga ako tho ateal i ve aro ong oma i.’ \v 11 Ma thekik pros, eneke tolilisong ako i tolilis rintet i totun tho ma thekik i the ses, mako areko o supo tomo nge tho o krima menik, mako o ti ol tho a Damaskus la. \p \v 12 “Ma toko omole ako iion a Ananaias i es mo i thopol tho. Ine toko ako ile lotu i engeng nge a God, ma i panes senu ler patorong. Na Juda alavusnga ako o voth a Damaskus o papomnga i. \v 13 Ma i mito a lok seik ma i ria tho ve, ‘Teik a Sol aro ong the werer mun.’ A ur e avele, nako tho the werer mun ma tho thopol i. \p \v 14 “Ma i ria mun tho ve, ‘God ako ini ar pompomere ole, i ateal ong lale ve aro lomum mire nge ur ako i sis ve aro ong oma i, naro ong thopol ile Toko Vengvenga aton, naro ong nongpol riong ako i espot a isivenga iwo. \v 15 Naro ong ritet a toko alavusngare nge, nge i na nge ur areko ong thopol i na ong nongpol i lale. \v 16 Na ong paninal ol neke? Mita mo ong el paninuong na ong avav a Toko Pomnga iion mo aro lom vothung kerenga i vus.’ \s1 God i pake a Pol mo i panongpol a tokokoe areko or ini Judare avele. \p \v 17 “Ma tho lo werer a Jerusalem ma tho nong a Lotu Tepun a Vel ma tho thopol ur ako ranga ve ini oni theong. \v 18 Ma tho thopol Toko Pomnga ako i ria tho ve, ‘Paviri, mo lospot virial a Jerusalem, eneke aro o nongal lom riong nge tho avele.’ \p \v 19 “Ma tho olal ile riong ve, ‘Toko Pomnga, osivenga olemi mire ako nomenga tho esu esa nge Judare ole lotuonga a velre mo tho siso na tho paeso areko olemio nge ong a mang a midenga lemi. \v 20 Na nge wop lemi ako o pun rin a Stiven ako ini toko ako i paesu esa lom riong, tho mit ma tho ri ve i sivenga mun inga ako nge ipunrinnga ma tho theal mun areko o pun rin i kene ole teunong.’ \p \v 21 “Mako Toko Pomnga i ria tho nge ve, ‘Es, eneke aro tho pake wong melanga a tokokoe areko or ini Judare avele.’” \s1 Pol i ritet or ako ve, ini toko Rom. \p \v 22 Na Judare o nongpol a Pol ile riong nge tokokoe areko or ini Judare avele, ma oni plong ol ve aro o nongpol ol ile riong ma o pres viringa ve, “La o so rin i, toko ako i venen aken i mothong tova i mimi tomo ol nge it ake ru a ulue.” \p \v 23 Ma or alavusnga olemi kling rintet, mako o onnga ma o inra oa teunongre na o mota vuvus ma o ula i roro. \v 24 Ma punongare oa pomnga i ria ile tokokoere ve aro o paeso a Pol a ole vel la, mo aro o so litlit i mo o nina i nge mo aro olemi mire senu nge ur aken tepun ako Judare o presa pres venen aken nge i. \v 25 Mako o kin i mo aro o so litlit i, aveto Pol i ria mukalinga ako i mit tothal i ma i ria i ve, “Na nge Romre ole patorong i pavurvur ako aro o so litlit tel toko ako ini Rom na riong nongpolnga i sung paomelaling a i nge rongan eve avele?” \p \v 26 Mako mukalinga aken i nongpol i veno ako ma i es a punongare oa pomnga ma i nina i ve, “Aro ong oma ol neke? Eneke toko aken ini toko Rom.” \p \v 27 Mako punongare oa pomnga i es a Pol nge la ma i nina i ve, “Wong ria tho, ong ini toko Rom, e?” \p Ma Pol i olal ile riong ve, “Enala, tho ini toko Rom.” \p \v 28 Ma punongare oa pomnga i ria ve, “Tho ul umtun aolonga ako aro tho velpol ini toko Rom ol.” \p Ma Pol i olal ile riong ve, “Aveto tho ake ini toko Rom, eneke vovo ome a nina or ini Rom.” \p \v 29 A ur e avele, nako areko o ri ve o oma ninong pelie a Pol nge kene o teses werer na punongare oa pomnga i ngange, eneke i rov i a i nge ako ve, i avsa patorong lale ako i kin a Pol ako ini toko Rom nge sen. \s1 Pol i mit nge riong a Judare ole mukalingare otheki. \p \v 30 Ma punongare oa pomnga i sis ako ve, ilemi mire senu nge ur aken tepun ako Judare olemi otun a Pol nge. Mako nge erangunga i pake riong nge pris kimangare tomo nge Judare oa pompomere ve aro o velilo pel, mako i wol a Pol ma i pamit i nge riong a otheki. \c 23 \p \v 1 Ma Pol i the vengveng a Judare ole mukalingare nge ma i ria ve, “Titeikre, lek omaing alavusnga ako tho oma i pavurvur nge ponange tho ri ve va tho panes a God ilemi.” \v 2 Mako Prisre oa Pomnga ako iion a Ananaias i pake riong nge tokokoe areko o mit tothalo a Pol mo aro o sopopo iwo. \v 3 Ma Pol i ria i ve, “God aro i sopop wong, wong ranga ve ini vel pupnga akopnga ako o vor i ma i veleles ma o thopol akop avele.\f + \fr 23:3 \ft Vel pupnga akopnga ako o vor i ma i veleles, i mirenga ako ve, ini toko i oma inga vothung sivenga a tokokoere otheki, aveto ilemi kene i akop. O thopola Matiu 23:27.\f* Ong men ranga ve ini riong nongpolnga ako i panes patorong, aveto sivengom ong avsa patorong nge ako ong ria or ma o so tho.” \p \v 4 Na tokokoe areko ru o totho a Pol nge o ria i ve, “Ong kelelal ake ini a God ile Prisre oa Pomnga.” \p \v 5 Ma Pol i olal ole riong ve, “Titeikre, lemik mire avele ako ini a God ile Prisre oa Pomnga, eneke erere nomenganga i ri vene, \q1 ‘Ong mothong tova o oma riong kerenga \q2 nge lomu mukalinga.’” \rq Kisim Bek 22:28\rq* \p \v 6 Ma Pol ilemi mire ako ve, oa pelie ini Sadiusi na oa pelie mun ini Parisi, mako i lengpot ako ru a Judare ole mukalingare otheki ma i ri ve, “Titeikre, ok vovo ini Parisi, na tho ini Parisi mun. Na tho mit nge riong ake, eneke lek lemioong i engeng nge ako areko o rin lale aro o mimi werer.” \v 7 Ma i ripot venen aken, ma Parisire na Sadiusire o patea ol volpeling, mako toko avlung areken o thomreu ol pel ma or ainiu ol. \v 8 (O vol pel, eneke Sadiusire o ri ve tokokoe areko o rin lale o pavurvur aro o mimi werer avele, ma o ri mun ve enselre avele na toko ioni avele. Aveto Parisire olemio nge ur alame aken.) \p \v 9 Ma ole presing i mengmeng vet avele, na pamirealinga nge patorong pelie ako ini Parisire o mita ma o ri engeng ma o ri ve, “Them thopol ur e avele ako toko aken i oma i ma i kerenga, ava ensel eve toko oni i ria i nge.” \v 10 Na ole volpeling i aolonga na olo vur ma punongare oa pomnga i ngeip nge a Pol ako aro vene mo o thirther pel nge i mo i vunro. Mako i pakeu ile punongare ako ru a tokokoere oa lemimi mo o eltet a Pol a or nge ma o wola i a punongare ole vel la. \p \v 11 Na nge pemliknga Toko Pomnga i mito a Pol nge ma i ria i ve, “Ong mit engeng, aro ong ritet Rom angare nge tho ranga ve ako ong ritet nge tho a Jerusalem lale.” \s1 Judare o rirum a Pol isorinnga. \p \v 12 Ma nge rulpounga Juda pelie o pathun pel mo o kath sovengalo ako aro o pun a Pol nge. Ma o kin ole riong engenga a God nge ako ve, o pavurvur ako aro o an avele na o thin avele i pavurvur ako la aro o so rin tel a Pol. \v 13 Na tokokoe areko o rirum sovengalo aken oa titaling i aoselea mule pa penel. \v 14 Ma o es a pris kimangare na Judare oa pompomere nge ma o ria or ve, “Them kin lemem riong engenga ve aro them an avele na them thin avele i pavurvur ako la aro them so rin a Pol. \v 15 Na ponange aro thomu o pasong riong nongpolngare ole riong a punongare oa pomnga mo i pasongu a Pol a thomu nge me mo lomu apaltet ve aro thomu o ri ve thomu o el senu mun riong ninenga pelie nge ur aken. Aveto aro them men kine a sovengalo mo aro i velpol ake rongan na them so rin tel i lale.” \p \v 16 Aveto Pol ilunnga itun tomonnga i nongpol ako o rirum a Pol isorinnga, mako i eso a punongare ole vel ma i ria Pol nge. \p \v 17 Ma Pol i lenga punongare ole mukalinga omole ma i ria i ve, “Wola kulpo ake a punongare oa pomnga nge, eneke riong e ake ru a i nge mo i ria i a i nge.” \v 18 Mako i wol i a punongare oa pomnga nge. \p Ma i ria i ve, “Toko aton ru te rere i ako iion a Pol, i lenga tho ma i ria tho ve aro tho pasong kulpo ake a wong nge, eneke riong e ake ru aro i ria wong nge.” \p \v 19 Ma punongare oa pomnga i krima i a imeni ma i ti lelpot i ma i nina i ve, “Ur nekenga ako ong ri ve aro ong ria tho nge, e?” \p \v 20 Ma i ria i ve, “Judare ole mukalinga pelie olemi omoletet lale ako ve, aro o nina wong ve, lelken aro wong wolu a Pol a or nge la, na ole apaltet ve aro o ri ve o el senu mun riong ninenga pelie nge i. \v 21 Na mothong tova nongpol or, eneke toko pulua ako oa titaling i aoselea mule pa penel aro o men kine a sovengalo, mo o men tetal i ve aro o so rin i. Ma o kin ole riong lale ve aro o an avele na o thin avele i pavurvur tova aro o so rin i. Na o monsi nge lale ako aro o oma i, na o men tetal ol inga ako ini lom riong.” \p \v 22 Na punongare oa pomnga i pator engeng i ve, “Mothong tova ria toko e nge ako ong ria tho nge ur ake.” Lamako i pake werer ol kulpo aken la. \s1 O pasong a Pol a Peliks ako ini Sisaria angare ole mukalinga. \p \v 23 Mako punongare oa pomnga i lenga mukalinga or aini ma i ria or ve, “Thomu o monsi punongare or 200 tomo nge peang elngare or 200 mun na punonga or mule pa limai ako o tho nge hos mo thomu alavusnga o es a Sisaria la. Naro o losa tova nang meta i el or limpenel pemlik. \v 24 Na thomu o monsi mun nge hos pelie mo Pol i ro nge. Naro thomu o naktet inga iwolnga mo la o pavelpol i a mukalinga a Peliks nge.” \p \v 25 Na punongare oa pomnga i wat malueng ako ve: \m \v 26 Tho ini a Klodius Lisias, \m Tho wat nge wong ini mukalinga pomnga a Peliks. \m Lom rulpo, \m \v 27 Na Judare o rere toko ake ma toth re ako tova aro o so rin i, aveto tho es tomo nge lek toko punongare ma them pamimi i, eneke tho el tel riong pelie lale ako ve, ini toko Rom. \v 28 Na tho sis ve aro lemik mire nge ur aken tepun ako Judare olemi otun toko aken nge, mako tho wolu i a ole mukalingare nge la. \v 29 Na tho thopol ia tepun e avele ako i oma i mo o so rin i nge eve aro o paeso i a mang a midenga nge, aveto ole lemi otunong aken nge i, i pavurvur nge ninong pelie ako ru nge ole patorong. \v 30 Ma tho nongpol ako Juda pelie o kath sovengalo ako aro o so rin i nge, make tho pasong virial i a wong nge wot. Na tho ri nge tokokoere ako o pamit i nge riong ve aro o ripot ur ako olemi otun i nge, a wong nge. \m I re aken. \p \v 31 Mako punongare o panes oa pomnga ile riong, ma o wol a Pol nge pemliknga aken ma o es, makola o mul a Antipatris. \v 32 Na nge erangunga, punongare ako o es nge oeve o mit or na o lo werer a ole vel, ma punonga areko o tho nge hos or ol inga ako o pasong i la. \v 33 Mako o velpol a Sisaria ma o sungu malueng a mukalinga nge na o sungu mun a Pol a imeni. \v 34 Na mukalinga i tital malueng na i nin a Pol ve, “Wop epee kathnga ako ong es nge me?” Ma i nongpol ako ile rem tepun ako ini a Silisia. \v 35 Mako i ria i ve, “Aro tho nongpol mos ol lom riong tova areko olemi otun ong aro o velpol.” Ma i sung riong ve aro punongare o theal tetal i a vel ako nepes a Herot pomnga i ari i nomenga. \c 24 \s1 Judare olemi otun a Pol. \p \v 1 Ma nang or lim i vus lama Prisre oa Pomnga ako iion a Ananaias i es a Sisaria tomo nge Judare oa pompome pelie na tomo mun nge toko ako ile mire i aolonga nge Romre ole patorong ako iion a Tertulus. Ma o mita nge riong a Sisaria a mukalinga ako iion a Peliks itheki, ma o oma ole riong ako olemi otun a Pol nge. \v 2 Ma o lengo a Pol lamako Tertulus i ripot ol riong ako olemi otun a Pol nge. Ma i ria ve, “Ar pomnga a Peliks, nge wop lemi ake, ako wong voth ini mukalinga ong pamen senu tokokoere ma o men lemi moring na nge lom mire aolonga ong pavengveng werer ur pulua, na ong pavelpol mun menong le sivengaing pulua ako nge lemem rem ake. \v 3 Na tokokoere nge pen alavusnga olemi sivenga nge lom omaing aken ma them ri sivenga rintet nge wong. \v 4 Aveto nik plong ve aro tho palolotun wong, na tho nong wong ve i pavurvur ako aro lomum esal them mo aro ong nongpol tel inga lemem riong orornga atike. \p \v 5 “Them thopol toko ake i oma vothung kerenga pulua ma i pavurpol punpeling nge Judare ako a rumrem alavusnga nge pen alavusnga ake ru a ulue. Na ini mukalinga e nge toko avlung relnga vet ako o apet or ve ini Nasaret angare. \v 6 Na i sis ve aro i oma omaing ako them pavothal nge ako aro them oma i a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, mako them rere i ma lemimem ve aro them pamit i nge riong ako nge lemem patorong. \v 7 Aveto punongare oa pomnga ako iion a Lisias i es tomo nge toko punongare, na nge ole engenging o eltetpot i a them nge. \v 8 Lama Lisias i sung riong ako ve, tokokoe areko olemi otun i aro o mit nge riong a thekum. Na aro ve sivengom ong nin senu toko aken, mo aro ong el senu ol riong nge ur areko i oma i ma lemimem otun i nge. \p “Na i re aken.” \p \v 9 Na Judare olemi otun mun i ve, ur alavusnga aken i nunganga. \s1 Pol i ripot ile riong a Peliks nge. \p \v 10 Ma Sisaria a mukalinga imeni vutun a Pol mo aro i patea ol ile riong. Ma Pol i ria ve, “Lemik mire ako wong voth ini riong nongpolnga nge tovu po pulua ako nge rem ake, na lemik sivenga inga ako aro tho ripot lek riong a wong nge. \v 11 Na aro ve ong nin mun tokokoere, aro o ripot riong nunganga, ako nang or mule pa omole pothoi or aini i vus rongan nge ako tho esa a Jerusalem mo tho lotu nge. \v 12 Na nge nang e avele ako Judare o thopolo tho ako tho vol tomo nge toko e ako a Lotu Tepun a Vel eve o thopolo tho tova tho pavurpola tokokoere olemi nge ur e ako ru a Judare ole lotuonga a vel e, eve a rem pomnga lemi. Avele selele. \v 13 Na o pavurvur aro o panunganga ole riong e avele nge ur ako olemi otun tho nge. \v 14 I nunganga ako tho lotual a God ako ini titevimemre ole, nge ake tho panes inga a Jisas Ile Sovengalo ako Judare o ri ve i nunganga avele, aveto lek lemioong i engeng nge ur alavusnga ako i voth a Moses ile patorong na nge ur ako God ile riong elngare o wat i. \v 15 Lemik i engeng a God ranga ve mun nge tokokoe areken, ako panen i nunganga ako aro toko sivenga tomo nge toko kerengare aro o mimi werera mun. \v 16 Make tho um engeng ve aro a lemik, tho rov i ako tho oma vothung kerenga e avele a God na tokokoere otheki. \p \v 17 “Na tho voth gat a Jerusalem nge tovu po pelie ma tho lo werer mun la ve aro tho sung umtun pelie a lek tokokoere nge naro tho oma sungong nge mekerem ongtunnga a God nge. \v 18 Na tho oma venen aken na tho oma omaing ako i pariri tho lale, mako o thepolo tho a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Na toko pulua avele ako o voth tomo nge tho na keking pelie avele. \v 19 Aveto i nunganga ako Juda pelie ako ole a epee a Esia o voth mun, na eve olemi otun tho nge riong pelie, i sivenga ako aro o voth mun ake nge riong, aveto o voth avele. \v 20 Na tokokoe areke or mun ako o thopol tho ako tho mit nge riong a Judare ole mukalingare otheki na eve o pavurvur aro o pamilempot i nge wong nge ur nekenga ako mukalingare o rov i a or nge ve ako tho oma i ma i kerenga. \v 21 Ava ur omole ol inga ako tho oma i a otheki ma olemi sivenga nge avele ako tho pres ve, ‘Tho mit nge riong ponange ake, eneke lek lemioong i engeng nge ako areko o rin lale aro o mimi werer.’ \p “Na i re aken.” \p \v 22 Na Peliks ilemi mire senu nge Jisas Ile Sovengalo aken, ako tokokoere o panes Toko Pomnga nge, ma i pavus riong aken ma i ria or ve, “Aro lemik rum senu tel tova punongare oa pomnga a Lisias aro i velpol lamo tho ritet ol nge lemik a thomu nge.” \v 23 Ma i sung riong a punongare ole mukalinga mo aro i theal tetal a Pol, aveto i pavurvur mun ako aro i esu esa tie na o mothong tova o mitrup ilengare ako aro o opoal i nge ur pelie nge ile menong. \p \v 24 Na nang pelie i vus na Peliks i velpol tomo iewo sengenga ako iion a Drusila ako ini seng Juda. Na ikei song nge a Pol mo i nongpol i. Na i nongpol ako i ri nge lemioong ako nge a Krais Jisas, \v 25 na Pol i ri lollo nge ako toko i panes vothung vengvenga, na nge ako toko i naktet isivenga mo aro i panes lemi rumong kerenga avele, na nge nang ako aro toko alavusnga aro o mit nge riong a God itheki. Mako Peliks i nongpol i veno ako ma i ngange ma i ria i ve, “Aro i mulal tel vene ake na wong es. Na eve lek omaing ol e avele mo aro tho leng werer mun wong.” \f + \fr 24:25 \ft Peliks i ngange nge a Pol ile riong, eneke i pamuespot a Drusila ako ini toko relnga iewo. Ma ilemi rum nge ile vothung kerenga aken.\f* \v 26 Ma ikei song i papulua mo i ria i nge, eneke ilemi ako ve, aro Pol i sungu umtun pelie a i nge. \p \v 27 Ma tovu po or aini i vus ma Porsius Pestus i tepolal a Peliks imei nge ile omaing aken. Aveto Peliks i modopu werer mun a Pol a mang a midenga lemi, eneke i sis ako ve, aro i oma omaing sivenga a Judare nge. \c 25 \s1 Pol i mit nge riong a Pestus itheki. \p \v 1 Ma Pestus i velpol a ile rem epee ako i theal i ma i voth nge nang or me, ma i losa a Sisaria ma i esa a Jerusalem la. \v 2 Lama pris kimangare tomo nge Judare ole mukalingare o mit a Pestus itheki ma o pamilempot ur areko olemi otun a Pol nge. \v 3 Ma o nong engeng a Pestus ve aro i oma omaing sivenga a or nge ako aro i pamu a Pol a Jerusalem. Na o ri venen aken, eneke o oma sovengalo lale ako o so rin a Pol a sovengalo lopat tova i es la. \v 4 Pestus i olal ole riong ve, “Pol i voth a mang a midenga ako a Sisaria, na i toth lale ako aro sivengek inga aro tho es werer nge. \v 5 Na i sivenga ako aro lomu mukalinga pelie aro o es tomo nge tho a Sisaria la, mo o ripot ole riong ako olemi otun toko aken nge tova eve i oma vothung kerenga pelie.” \p \v 6 Ma Pestus i voth a Jerusalem i pavurvur nge nang or limme eve nang or mule, mako i esu a Sisaria, ma nge erangunga i men ol nge riong nongpolnga a vel ma i sung ol riong ako aro o pasong a Pol mo i mit nge riong. \v 7 Lama Pol i velpola ma Juda areko o esu a Jerusalem me, o mit kalalual i na olemi otun a Pol nge omaing areko i kerenga rintet, aveto o pavurvur aro o ripot ole riong ako aro i pathengal nge ve ole riong aken i nunganga, kene avele. \p \v 8 Aveto Pol i mit engeng ma i olal ole riong ve, “Tho oma vothung kerenga e avele ako tho avsa Judare ole patorong na tho oma ur kerenga e avele a Lotu Tepun a Vel tomo mun nge Romre ole nepes ako ini a Sisar.” \p \v 9 Pestus i sis ve aro i oma omaing sivenga a Judare nge, mako i ria Pol ve, “I sivenga nge wong ako aro ong mit nge riong a thekik a Jerusalem nge ole lemi otunong aken?” \p \v 10 Aveto Pol i olal ile riong ve, “Na ponange tho mit ake a nepes a Sisar ile riong nongpolnga a vel lemi, na nge pen ake inga i pavurvur ako aro tho mit nge riong nge. Na sivengom lomum mire senu nge lale ako tho oma vothung kerenga e avele a Judare nge. \v 11 Aro ve tho avsa patorong ako i pavurvur ako aro tho rin nge, maken aro o pun rin tho nge, aro tho lolel nge rinong aken avele, aveto aro ve Judare ole lemi otunong nge tho i nunganga avele, ong pavurvur aro ong sungu tho a omeni avele. Tho sis inga ve aro tho mit inga nge riong a nepes a Sisar itheki.” \p \v 12 Ma Pestus i ri tomo nge ile tokokoe areko o sung mire a i nge, lamako i ritet a Pol nge ve, “Na ong nong ve aro nepes a Sisar i nongpol lom riong, nge aken aro ong es a Sisar nge mo i nongpol i.” \s1 Pestus i ri tomo nge a nepes a Agripa nge a Pol. \p \v 13 Na nang pelie i vus na nepes a Agripa\f + \fr 25:13 \ft Nepes ake ini a Herot Agripa 2. O ritet nge itema ile omaing na ile rinong ako a Pakeke 12:1-4 na 12:19-23.\f* tomo nge ilun a Bernis o velpol a Sisaria mo aro o porum a Pestus naro o ri sivenga nge ile omaing ponganga ako o sungu i a i nge. \v 14 Ma or paini o voth mun nge nang pulua nge pen aken, mako Pestus ome nepes aken o rirum a Pol ile menong. Ma Pestus i ria i ve, “Toko omole ako i voth ako nomenga Peliks i paeso i a mang a midenga ma rongan ako ru i voth. \v 15 Ma nge wop lemi ako tho velpola a Jerusalem, ma pris kimangare tomo nge Judare oa pompomere o oma riong ako olemi otun i nge ma o nina tho ve aro tho paomelal i. \p \v 16 “Aveto tho ria or ve, ‘Nge Romre ole patorong toko aro i mit tel nge riong mo aro i olal tel riong nge areko olemi otun i nge, na i pavurvur aro them sung tel i a ile ngarangre omeni avele.’ \v 17 Ma toko areken o es tomo nge tho a Sisaria ma tho palolotun nge or avele ma erangu inga na tho menu nge riong nongpolnga ma tho pake riong nge toko aken mo o pasongu i a rionga a vel lemi. \v 18 Na tokokoe areko olemi otun i kene o mita ma o ripot vothung areko olemi otun i nge, aveto o ripot ol riong relnga, na ur areko lemik ve aro o ripot i, kene o ri ol i avele. \v 19 Aveto o ri ol inga ako nge lemi rumong rel relngare ako nge ole lotuong na e mun e ako nge toko ako iion a Jisas ako i rin lale, aveto Pol i ri ve i mimi. \v 20 Lemik ako ve, aro tho ortet senu riong areken tepun, aveto tho pavurvur avele, mako tho nin a Pol ve, ‘I sivenga nge wong ako aro ong mit nge riong a Jerusalem nge ole lemi otunong areken?’ \v 21 Aveto Pol i sis ve aro nepes a Sisar i nongpol ile riong, make tho ri ve aro o theal tetal tel i a mang a midenga mo i pavurvur nge tova la tho pasong i a Sisar nge la.” \p \v 22 Na Agripa i ria Pestus ve, “Tho sis ve aro engek tho nongpol toko aken ile riong.” \p Ma Pestus i olal ile riong ve, “Aro ong nongpolo ile riong lelken.” \s1 Pol i mita a Agripa itheki. \p \v 23 Na nge erangunga Agripa ome a Bernis o teuna oa nepes a malmaling ma o es a pathunonga a vel na nge ole velpoling tokokoere o papomnga or. Ma o men tomo nge punongare oa pompomere na rem aken oa pompomere. Mako Pestus i ria ma o pasong a Pol a or nge. \v 24 Ma Pestus i ria ve, “Nepes a Agripa na thomu areko o voth tomo nge them ake, o thopol toko ake! Judare ako a Jerusalem na a Sisaria mun or alavusnga o valelalu riong a i nge. Na o pres ve aro i mothong tova i mimi ol. \v 25 Aveto tho thopol ur e avele ako i oma i ako aro o so rin i nge. Ma lemik ve aro tho pasong i a Rom la, eneke i ri ve aro nepes a Sisar aro i nongpol ile riong. \v 26 Aveto lemik mire senu nge riong sivenga e avele ako aro tho wat i a ar pomnga a Sisar nge. Mako tho pamitu mun i a thomu alavusnga thekumu, na nge wong a nepes a Agripa mo aro wong nin tel mun i nge ninong pelie mo i opoal tho nge riong ako aro tho watu i a malueng lemi. \v 27 Eneke a lemik i sivenga mos avele ako aro tho pasong polpol toko ako i voth a mang a midenga lemi na tho ri nine senu ur ako olemi otun i nge, kene avele.” \c 26 \s1 Nepes a Agripa i nongpol a Pol ile riong. \p \v 1 Mako Agripa i ria Pol ve, “Sivengom vengveng aro ong ripot lom riong.” Ma Pol i watha imeni ma i patea ile lelong vene: \v 2 “Nepes a Agripa, i sivenga nge tho ako ponange ake tho mit a thekum mo aro tho lel nge ur areko Judare olemi otun tho nge. \v 3 Eneke lomum mire senu nge them Judare lemem vothung alavusnga na nge lemem ripeling nge lemem patorong. Na tho nong mos inga nge wong ve aro ong men senu mo ong nongpol lek riong. \p \v 4 “Judare olemi mire nge lek mimiong ako nge lek posngaing ma me pavurvur nge ponange ako i patea nge lek wainlangaing ako a lek rem tepun, na olemi mire mun nge lek mimiong ako ro a Jerusalem. \v 5 Olemi mire nge tho nomenga vet ako me na aro ve olemi ve o ri nunganga, o pavurvur ako aro o ripot i. Nake tho mun e ako tho voth nge toko avlung ako o apet or ve ini Parisi na nge ole patorong panesnga i mukal rintet nge menong alavusnga ako nge lemem lotuong. \v 6 Na tho mit nge riong ponange, eneke lemik i engeng na tho men tetal nge ur ako God i kin ile riong tomo nge titevimemre ve aro i velpol. \v 7 Lemem net or mule pa omole pothoi or aini o lotu engeng nge a God nge nang na mlik na o men tetal mun nge ur ako God i kin ile riong tomo nge or ve aro i velpol. Lek nepes, Judare olemi otun tho, eneke lemik i engeng na tho men tetal mun ur aken aro i velpol. \v 8 I vova ake thomu Judare lomumu ve i pavurvur aro God i pamimi werer tokokoe areko o rin lale, kene avele, e? \p \v 9 “Na tho mun re ake nomenga lemik ve ako aro tho oma omaing pulua ako aro i mit rupal omaing ako Jisas ako ini Nasaret anga iion aro i kima nge. \v 10 Na ur areke ako tho oma i a Jerusalem. Na tho el engenging ako a pris kimangare nge, na tho paeso a God ile tokokoe pulua ako a mang a midenga lemi, na nge ako riong nongpolngare o sung riong ve aro o so rin or ma tho mun ako tho sung lek riong ve aro o so rin or. \v 11 Na nge nang pulua ako tho esu esa a Judare ole lotuonga a vel omole omole mo ako aro tho paomelal or, na tho tongporum mun or ako aro o kelelal werer ole lemioong nge a Jisas. Ma lemik kling rintet nge or, mako tho esu esa a rem pomnga pulua ako o voth gat mo aro tho paomelal mun or nge. \s1 Pol i ritet nge ako i eksing ile vothung. \p \v 12 “Ma tho oma venen aken ako tho el engenging ako a pris kimangare nge, lama tho es a Damaskus. \v 13 Lek nepes, ako penang ma tho es a sovengalo lopat, nako tho thopol pen lalanga ako i esu a Pen a Urvet me ma ile tolilisong i aolonga nge nang le toing ma i totun tho tomo nge areko o supo tomo nge tho. \v 14 Na them alavusnga them matu a ulue, na tho nongpol lenging ako i ria tho nge Hibrure okei ma i ri ve, ‘Sol, Sol, i vova ake ong pakerenga tho, e? Ong pakerenga werer ake ini sivengom, eneke wong pun sival werer tho ranga ve ini bulmakau ako ieve i pun sival werer won wowonga ako tokoningare o pun sival bulmakaure nge.’ \p \v 15 “Ma tho ria ve, ‘Toko Pomnga, wong ao?’ \p “Ma Toko Pomnga i ria ve, ‘Tho ini a Jisas aton ru wong pakerenga tho. \v 16 Na wong mita, tho velpoltun ong ake ve aro tho ateal wong ve aro wong ini lek umonga, naro ong ritet tokokoere nge ur ako ong thopol i nge tho ponange na nge ur areko aro tho pathengal i a wong nge panen. \v 17 Naro tho pamimi wong a lomngare nge na a toko rereli munre nge. Na tho pake wong a or nge \v 18 mo aro ong wolpot or a mideng na ong paespot or a pen lalanga la. Naro ong eltetpot mun or a Satan imeni mo aro o es a God nge, na aro ve olemio a tho nge, aro God i eltetpot ole vothung kerenga naro o voth tomo mun nge a God ilengare ako i sirum or lale mo ini ile.’ \s1 Pol i ritet nge ile umong ako God i sungu i a i nge. \p \v 19 “Na nepes a Agripa, tho panes inga ur ako tho thopol i ako i esu a Pen a Urvet me. \v 20 Na tho panongpol tel ako a Damaskus lama a Jerusalem mun, na nge rem alavusnga ako ini Judare ole, na ako a tokokoe areko or ini Judare avele mun. Tho panongpol or ve aro o lel okime nge ole vothung kerenga na o eksing olemi mo olemio nge a God, na o panes vothung areko i pathengal i a tokokoere nge ve o eksing olemi lale. \v 21 Mako Judare o rere tho a Lotu Tepun a Vel a lok lemi ma o ri ve o pun rin tho, eneke tho panongpol or venen aken. \v 22 Aveto God i opoal tho, mako me i pavurvur nge ponange ako tho mitu ake na tho ritet nge ur ako i velpoltun tho. Na tho ritet ur ake a toko vulutngare tomo nge toko kimangare. Na ur ake tho ri nge kene i ranga ve ini ur areko Moses na God ile riong elnga nomengangare o ri nge ve ako aro i velpol. \v 23 Ma o ri ve toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, aro i el sisisong, ma ini toko teltelnga ako aro i los werera nge rinong mo aro i panongpol ilengare na tokokoe areko or ini Judare avele, nge pen lalanga ako i pathengal or nge sovengalo ako aro God i el werer or nge.” \p \v 24 Ma Pol i oma ile riong venen aken, mako Pestus i prestun i ve, “Pol! Wong ini ngongong, na lom mire aolonga aken i pavelpol ong ini ngongong.” \p \v 25 Aveto Pol i olal ile riong ve, “Ok pomnga a Pestus tho ini ngongong avele. Riong areke tho ri kene i nunganga na tho ri ranga ve ini toko ako ile mire i voth. \v 26 Nepes a Agripa, tho ri milemu ur alavusnga a wong nge, eneke lomum mire nge ur alavusnga areken. Na a ur e avele ako i melpot a lomum, eneke ur alavusnga ake i velpol nge pen lalanga na e avele kene i ngo kineo. \v 27 Nepes a Agripa, i vava lomumo nge riong ako God ile riong elngare o wat i? Lemik mire ako lomumo nge lale.” \p \v 28 Na Agripa i ria Pol ve, “Lomum vava, lom riong re atike i pavurvur ako aro i oma tho mo tho velpol ini Kristen?” \p \v 29 Ma Pol i olal ile riong ve, “Ur mun e avele nge ponange eve panen aro tho nong nge a God ve aro wong tomo nge toko alavusnga ako o nongpol tho ponange, aro o velpol ini Kristen ranga ve mun i tho, aveto nik plong ve aro thomu o voth mun a mang a midenga ranga ve ini tho.” \p \v 30 Lama nepes na rem a mukalinga tomo nge a Bernis na areko o men tomo nge or o losa. \v 31 Ma o espot a vel lemi ma o ria osivenga nge ma o ri ve, “Ine toko ake i oma vothung kerenga e avele ako i pavurvur aro i rin nge, eve aro o paeso i a mang a midenga nge.” \p \v 32 Ma Agripa i ria a Pestus nge ve, “I pavurvur ako aro te eltetpot toko ake a mang a midenga lale, aveto te pavurvur avele, eneke i nin ve lale aro ar Pomnga a Sisar aro i nongpol ile riong.” \c 27 \ms1 Pol i es a Rom \mr (Vonge 27:1–28:31) \s1 Pol i mon nge imot a Rom la. \p \v 1 Ma o oma riong lale ve aro them mon a Itali la, mako o sungpot a Pol tomo nge tokokoe areko o voth a mang a midenga, a toko ako iion a Julius imeni. Na Julius ini mukalinga nge punongare or mule pa mule na i supo tomo nge punonga avlung ako ini a nepes a Sisar ile. \v 2 Ma them ro a imot nge ako ini rem a Adramitium angare ole, ako i monsi mo i song a rumrem ako a epee a Esia. Mako them mon ol la. Na Aristarkus ako ini Masedonia anga ako a epee a Tesalonaika i es tomo nge them. \p \v 3 Na nge erangunga them otuno a Saidon. Na Julius i oma vothung sivenga nge a Pol mo i es la mo i thopol ititeinre mo o opoal i nge ur areko i oror nge. \v 4 Lama them mon ol la, aveto thue i thu ma i opengal them, mako them mon ser a mtho a Saiprus la. \v 5 Ma them mon kora ol thev ako a epee a Silisia na Pampilia, mako them velpol a rem a Maira ako a epee a Lisia. \v 6 Ma nge wop aken, punonga a mukalinga i thepol imot ako ini Aleksandria angare ole, ako i song telek a Itali la, mako i pathoteta ol them nge. \v 7 Ma them tho inga mor mor nge nang pelie, ma i klip rintet nge them, mako them velpola ol mor mor totho a Nidus ma them pavurvur aro them tho selele la avele, eneke thue aolonga i el wereral them, mako them lomolo a mtho a Krit totho nge pen ongepo ako a Salmone. \v 8 Ma them mon rumrum ol thev wo peti la, aveto them mon senu avele, mako them velpola ol mor mor a wop ako o apet i ve ini a Songlel Sivenga ako i totho a rem a Lasea. \p \v 9 Na nang pulua i vus nge lemem moning, mako thev le po pompomong i toth lale na i sivenga nge moning ol avele, na nang ako Judare o sem nge kene i vus lale.\f + \fr 27:9 \ft Na nang ako Judare o sem nge i paateal nge thevuvu po pateanga.\f* Mako Pol i sung riong engenga a or nge. \v 10 Ma i ria ve, “Titeikre, tho thopol ako nge ler moning nge wop aken aro i sivenga avele. Aro kerengaing aolonga aro i velpol a imot nge tomo nge ur elonga. Naro ur areken oenga avele, tomo mun nge it tokongare ler mimiong aro i kerenga mun.” \v 11 Aveto punonga a mukalinga ilemio nge a Pol ile riong avele. Na i nongal inga ako ini imot pathonga na imot tokoninga ole riong. \v 12 Na otunuonga aken ini pen sivenga avele ako aro imot aro i otuno nge, nge thevuvu po. Taro ako toko pulua ako ru a imot lemi o ri ve aro te lospot nge pen aken mo te mon a Piniks tova eve te pavurvur, mo te voth nge pen aken nge thevuvu po. Ine songlel aken i voth a mtho a Krit na a esuonga or aini itheki lel telek a nang le esuonga nge. \s1 Thevuvu aolonga ma thev le po pompomong i velpoltun or. \p \v 13 Ma thue ake i velpol ma i aolonga mos avele, mako tokokoere o rivenga ako aro o nak inga ole moning, mako o monteta imot krim tuntunnga ma o mono totho a thev wo peti ako ru a Krit. \v 14 Na palolo avele, nako thevuvu aolonga i velpol ako o apet i ve ini Vit Po a Thue. Ma thevuvu aken i thu telek a mtho a Krit la. \v 15 Ma thevuvu i val imot ongepo, na olemi ve aro o patho inga imot nge wop ako thue i es nge me, aveto o pavurvur avele. Ma o mothong lelu ol i, mako thue i thutet ol imot la. \v 16 Ma them mon telek a mtho ako iion a Kauda a epee ako thue i aolonga nge avele. Na nge wop aken lomem vurtun wok paesanga. \v 17 Makola o wetea ol i a imot nge, mako o el we ma o wis kalutun bibim imot nge, mo aro i paengeng imot. Ma o ngeip ve aro o mon vengveng a mamathang po ako ru a Afrika, mako o paesu sel, mako o mon gogong ol inga la. \v 18 Ma thevuvu na thev le po pompomong o sivilval imot, mako nge erangunga imot thealngare o patea ol nge ur elonga asespotnga a imot powe. \v 19 Na nge erangunga mun imot thealngare osivenga o asespot ole omainga a ur elonga. \v 20 Ma nge nang pulua ako them thepol ol nang ome sivemitre avele ol. Ma thevuvu aolonga i thuu thua ol them opisleonga. Mako them alavusnga lemimem ako ve i pavurvur aro them mimi ol avele. \p \v 21 Na nge nang pulua tokokoere o an ol avele, mako Pol i mita ol a otheki ma i ria or ve, “Titeikre, tova eve thomu o nongal inga keik mo te mothong tova te lospot a Krit, i pavurvur aro te sangpolo kerengaing ake avele. \v 22 Aveto ponange ake tho nong engeng nge thomu ve aro thomu o mit engeng, eneke lemik ako omu e i pavurvur aro i kerenga avele, na imot inga aro i kerenga. \v 23 Lemik mire vene ake, eneke tho ini a God ile toko na tho ini ile toko umonga na nge pemliknga ile ensel i velpol a tho nge, \v 24 ma i ria ve, ‘Pol, mothong tova wong ngeip, aro ong mit nge riong a nepes a Sisar itheki, na God i oma omaing sivenga a wong nge ma i ri ve tokokoe areko o voth tomo nge wong a imot nge aro o rin avele.’ \v 25 Mako aro thomu o mit engeng, eneke lek lemioong i engeng ve aro God i oma ur alavusnga ranga ve ako i ria tho nge lale. \v 26 Aveto thue aro i thutet it kena te oalo a mtho e nge.” \p \v 27 Na nge nang mule pa omole pothoi or penelnga thevuvu aolonga ako i thutet them a thev ako o apet i ve ini a Mediterenian. Ma nge pemlik lopat imot thealngare o rov i ako o totho ol a rupun. \v 28 Lamako o ul rumu we mo ako o thepolrum thev ile lukulukuong. Ma ile lukulukuong i pavurvur nge thanga or mule pa aini. Lamako them mono mun totho la, mako o ul rumu mun we ma ile lukulukuong i pavurvur nge thanga or mule pa omole pothoi or lim. \v 29 Ma o ngeip, ke aro vene mo imot aro i tho selele a anral pupo nge la, mako o ulu imot krim tuntunnga or penel a rumongaling. Na o nong ve aro i walpau viri viri. \v 30 Ma ine imot thealngare o ortet so ako aro o lopot a imot nge, mako o pamonlolu wok lamako ole apaltet ve aro o ulu ol imot krim tuntunnga pelie a imot ongepo. \v 31 Mako Pol i ria punongare ole mukalinga tomo nge punongare ma i ria ve, “Aro ve imot thealngare o voth a imot nge avele i pavurvur aro thomu o mimi avele.” \v 32 Mako ine punongare o sorotetpot we ako i krimal wok, mako i matu ol la. \p \v 33 Toth ol erangunga me, na Pol i sungu ol riong a or nge ako ve aro o an ol aning pelie, mako i ria ol ve, “Saluk thomu ma o men polpol ol nge nang or mule pa omole pothoi or penel ol ake. Na nge nang alavusnga aken thomu o ano vet aning tie avele. \v 34 Make ranga ve tho ri engeng a thomu nge, mo thomu o ela aning pelie mo o an, mo ako aro i paengeng thomu, na omu e avele aro i el kerengaing.” \v 35 Ma i ria or vene ake lamako i ela bret omole ako ru a otheki ma i nong na i ri sivengaing a God nge, mako i reku ol bret na i patea ol aning. \v 36 Mako oopo i ngo senu ol ma or alavusnga o ela ol aning, mako o an ol. \v 37 Them alavusnga ako them voth nge imot aken, emem titaling i velpol ma i pavurvur nge or 276. \v 38 Ma or alavusnga ako o an ma osa pup ol, lamako o asespot ol wit monnga alavusnga a thev stha la mo aro imot i vthopot. \s1 Ine imot i methipthepu. \p \v 39 Ma nang i avsua mesi, ma ine imot thealngare o thopol thev wo peti, aveto olemi mire nge avele. Aveto o thepol tetal thev a songlel ako wonwon po nge. Ma olemi ako ve, tova eve i pavurvur aro o mono nge la mo o otuno nge. \v 40 Mako o sorotetpot imot krim tuntunngare mo o ngou ol a thev lemi la, ma o kekrispot we areko o kintuno sauthonga or aini ako o patho vengveng imot nge, lamako o paesa ine sel roro mo thue i el i mo i thuo imot a wonwon po la. \v 41 Aveto ine imot i thoa nge wonwon po ako i voth a thev stha ma imot ongepo i opengalo nge. Ma i pavurvur aro i tho ol avele. Ma thev i velu vela imot kime anga makola i patea nge methepong. \p \v 42 Ma ine punongare olemi ako ve aro o so rin tokokoere ako nomenga ako o voth a mang a midenga, eneke aro vene mo o keo a wopo la mo ini ole loong selele la. \v 43 Aveto ine punonga a mukalinga ilemi ako ve o mothong tova o so rin a Pol, mako i ria punongare ve, o mothong tova o oma vothung aken. Mako i ria tokokoe areko olemi mire nge keong ve aro o opthopot tel a imot nge mo o keo la mo o pelo a wonwon po. \v 44 Lamako tokokoe areko olemi mire nge keong avele, aro o krim won epipeere tomo nge imot pupnga epipeere naro o mon tomoo nge la mo o otuno. Ma o oma venen aken, mako them otuno a wopo ma them alavusnga them mimi. \c 28 \s1 Pol ile omaing ako a mtho a Malta. \p \v 1 Ma them otuno lale ma them voth sivenga a wonwon po, mako them nina ol nge mtho aken iion, mako o ria ol them ve iion a Malta. \v 2 Ma tokokoe areko o voth a mtho aken o oma vothung sivenga nge them. Na vit mol ma pen elonga i merir, mako o papola won sesenga ma o nongpoo them. \v 3 Ma Pol i paen tomoal wonre ma i paena i a won sesenga nge. Na puro ako iwo ei i nes toko ma i rin, kene i voth a won areken lemi, ma i rov won sesenga velnga, mako i repot ma i atet a Pol imeni ma i monlol ol nge. \v 4 Ma toko na seng areko ru nge rem aken o thepol ako puro aken i atet a Pol imeni ma i monlol. Ma o ri ve, “Thepol, i nunganga ako toko ake ini toko ako i so rin tokokoere, eneke i rin avele a thev stha, aveto ler god ako i olal tokokoere ole vothung kerenga ilemi ve aro i mimi avele.” \v 5 Aveto Pol i titpot puro aken ma i mata a won sesenga nge. Na ur e avele i pakerenga a Pol ile mimiong. \v 6 Mako toko na seng o thopolrum ol ako ve, aro Pol ini peti i wimpot eve aro i matu mo i rintetpot, aveto o theal rang ma ur e avele i velpol, mako o eksing olemi na o ri ve, “Ake va ini god e.” \p \v 7 Na ulue epee aken ru nge rem aken ini mukalinga nge mtho aken iion a Publius ile, ma i nongpoo them a ile vel la ma them voth tomo nge i na i theal senu them ma i pavurvur nge nang or me. \v 8 Na Publius itema ini multhang na ini peti i vel na i pipi. Ma Pol i es a i nge la ma i thepol i ma i nong na i ronga imeni a i nge ma i pamimia i. \v 9 Ma i oma venen aken ma ni multhanginga areken ru o voth nge mtho aken ma o es mun a Pol nge, ma i pamimi or, mako o sivenga werer. \v 10 Ma o oma vothung sivenga nge them ma toth ol ako aro them monpot ol ma o sungu ur areko them oror nge ma o paena i a imot nge. \s1 Pol ile esong a Rom la. \p \v 11 Ma them voth a mtho a Malta nge ngov or me. Lamako them roa nge imot ako ini Aleksandria angare ole. Na imot aken i voth a Malta i pavurvur nge thevuvu po ile vusong. Na imot aken iion a “god Sus itun or aini.” \f + \fr 28:11 \ft Na nge imot aken o ut a god Sus itun or aini oa sei a ongepo. Ma oion a Kastor na Poluks.\f* \v 12 Ma them mon ma them velpol a rem pomnga ako iion a Sirakius. Ma them voth nge, nge nang or me. \v 13 Ma them monpot a Sirakius ma them velpol a rem pomnga ako iion a Regium. Na nge erangunga thue sivenga i velpol ma i thutet them ma nang or aini i vus, mako them velpol a rem pomnga ako iion a Puteoli. \v 14 Na nge wop aken them thepol toko lemioongare pelie ma o nongpoo them mo aro them voth tomo nge or i pavurvur nge nang or limai. Lamako them losa ma them es a Rom la. Na lemem esong a Rom i vene re aken. \v 15 Ma toko lemioongare ako a Rom o nongpola ako ve, them velpol. Ma o losa ma o es mo aro o thepolo them a sovengalo. Ma pelie o mulal nge pathunonga ako o olol pel ole lulu nge, ako ini a Apius ile.\f + \fr 28:15 \ft Apius ile pen ile melangaing i pavurvur nge 72 kilomita a Rom.\f* Na pelie o mulal nge pen ako vel or me o voth nge ako ini tokokoere ole ngoaloinga.\f + \fr 28:15 \ft Na vel or me ile melangaing i pavurvur nge 55 kilomita a Rom.\f* Ma Pol i thopol or ma i ri sivengaing a God nge, mako ilemi engeng. \v 16 Mako them velpol a Rom ma osa wom nge a Pol ve aro ienga aro i voth a vel omole nge. Na punonga omole aro i theal tetal i. \s1 Pol i panongpol nge Panongpolong Sivenga a Rom. \p \v 17 Na Pol i voth nge nang or me a Rom ma i leng veliloalo Judare ol mukalingare, ma o veliloalo pel ma i ria or ve, “Titeikre, na tho oma ur e avele nge lerngare tomo nge ar pompomere ole patorong, aveto Judare o rere tho a Jerusalem ma o sungu tho a Romre omeni. \v 18 Ma o oma ninong pulua a tho nge ma o sis ve aro o modoppot tho, eneke o thopol ako tho oma vothung kerenga e avele ako aro o so rin tho nge. \v 19 Aveto Judare o wathalal riong aken, mako lek sovengalo ol e avele, mako tho ri werer mun ve aro ar pomnga a Sisar aro i nongpol lek riong. Aveto lek riong e avele ako lemik otun lerngare nge. \v 20 Na tepun ako tho leng thomu me kene i vene: Tho sis ve aro tho thopol thomu na tho ri tomo nge thomu. Na tho voth a mang a midenga, eneke lek lemioong i engeng nge ur ako it Israelre te men tetal nge.” \p \v 21 Ma o olal ile riong ve, “Toko e avele ako a Judia i wat malueng a them nge me. Na toko e avele mun ako o voth tel a Judia ma o ria them nge ur kerenga e ako wong oma i, kene avele. \v 22 Aveto lemimem ako ve, aro them nintet lomum, eneke a pen elonga tokokoere o ri riong kerenga nge toko avlung aton ako ong voth nge.” \p \v 23 Mako o rongu mos mun nang e ako aro o velilo pel nge, ma nge nang aken or pulua o es a vel ako Pol i voth nge. Ma i patea rulpo na i pavurvur nge pemliknga ma i ritet or nge a God ile menong e nepes, na i ri nge a Moses ile patorong na nge riong ako God ile riong elnga nomengangare o wat i. Na ilemi ako aro i ri ololo or ve Jisas ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. \v 24 Mako Pol i pavurvur i ri ololo tokokoe pelie, mako olemio nge ile riong aken, aveto pelie ako olemio nge ile riong avele. \v 25 Ma o wathalal pel nge riong aken ma o plosa ma o es, ave a mukaling tel Pol i patopalal ile riong ve, “Oni Riringa i ri riong nunganga a titevirre nge, ako a Aisaia ako ini a God ile riong elnga nomenganga iwo. \v 26 Ma i ria ve, \q1 ‘Es mo ri tokokoe areken ve, \q2 “Aro thomu o nongpol, na o nongpol, \q3 aveto i pavurvur aro lomum mire nge avele. \q2 Naro thomu o kath, na o kath, \q3 aveto aro thomu o thopol i avele.” \q1 \v 27 Eneke tokokoe areken olemi engeng nge ole vothung \q2 na o mon sopal otelnga na otheki molok. \q2 Na aro ve o oma vene aken avele, \q2 aro o the naro o nongpol. \q2 Maken aro olemi mire nge \q2 mo aro o eksing olemi a tho nge \q3 mo tho pamimi or.’ \rq Aisaia 6:9-10\rq* \p Na God i ri venen aken.” \p \v 28 Ma Pol i pavus ile riong ve, “Na tho sis ve aro lomumu mire nge ve, God ile riong ako i el werer tokokoere nge kene i sungu i a tokokoe areko or ini Judare avele lale, naro o nongal i.” \v 29 Ma Pol ile riong i vus ma Judare o losa ma o es ma ole volpeling i aolonga na o pun ol pel nge riong a osivenga nge. \p \v 30 Na nge tovu po or aini Pol i ngoalo a vel ako na i ol i a tokoninga nge la. Na i nongpoo tokokoe areko o es a i nge mo o thopol i. \v 31 Ma i panongpol nge a God ile menong e nepes. Na i patoral or nge a Toko Pomnga a Jisas Krais. Na i ngeip nge riong panongpolnga avele. Na toko e avele i rial i nge omaing aken. \p Na i re aken. I vus. \b \p Toko powe ninengare o ri ve Pol i vthopot nge kinong ake ma i esu esa mun nge tovu po or lim, ma i panongpol nge Panongpolong Sivenga a pen elonga. Ma ile esong i mulalu ol nge epee ako ini a Spen. O thepol ritetong nge a 1 Timoti ako i ritet nge pen alavusnga ako Pol i es nge. Na nge ako Pol i lo werer a Rom la, ma o paeso werer mun i a mang a midenga, lamako o so rin i.