\id COL - Kuman NT [kue] -Papua New Guinea 2008 (DBL 2014) \h Kolosi \toc1 Pol pepa muno bogl Kolosi yomba tongwa \toc2 Kolosi \toc3 Kol \mt1 KOLOSI \mt2 Pol pepa muno bogl Kolosi yomba tongwa \imt1 Ka mongo yegl ende okuna ongwa \ip Kolosi i taun ta Esia Provins mina suna yongwa. Taunmo i Efesus yomara eglke ta yeikrukwa. Ana Pol yene Kolosi yungu ombuno i-pene endekrukwa, ba ye Efesus moglkwa enge, ye yomba tau diendungo kamambuno kongun ere pi dumo tau pindre Kolosi taun ama eingwa. \ip Kolosi yomba pirngino yomba tau erekinde era erime digo Pol pirtre, ana ye pirngino sigigle dina pre pepa i muno bogl ende yegl dungwa: Taragl prapra i Krais suwara bitno moglkwa. Ye suwara nono i-ikine endinambuka, konbauna ta-ta yeikrukwa. Konbauna tau yomba dingwa i nono Krais mina i yeglke endinaglkwa. Yesus Krais mina God taragl prapra ereyongwa, te ye mina suwara God taragl prapra i-ikine endinagledi prukwa. Krais ye nono mina suna moglko, ana nono yaglambu wu yomba kor pindre ana Krais yene mambunomo duglo bounga. \ip Pol yene pepa i bogltre yagl suwo tongo, ana ye ake ipi Kolosi embrika. Yagl suwo kangino Tikikas ya Onesimus. Yagl Onesimus ipre Pol pepa bogl Filemon tomara i kamo ama dungwa. \c 1 \s1 Pol kamambuno pepa i muno bogltre Kolosi yomba tongwa \p \v 1 Na Pol, God yene prumere na pinde yungo ana Yesus Krais aposelmo moglka, te nono angro Timoti ama akiye \v 2 no pepa muno i bogltre ana ene angrima Kolosi kamun meglkwa i tombuglka, ene Krais wedi pirngi dindre ana ye mina holi meglkwa. \p Neno God ene wakaimo tenambuka, te nomano akebi yei tenambiwo. \s1 Kolosi yomba Yesus wedi pirngi dingwa \p \v 3 No engenge ene pre kamange ertre God diwakai yei tombuglka, ye nono Yaglkandeno Yesus Krais Nem moglkwa. \v 4 Sraglpre, no puglka ene Yesus Krais wedi pirngi dindre te God yombamo du-wakai prapra meglkwa i ama ene kanwakai yendre ana akepledi tengwa, \v 5 te komnaiye kana ka kaima i Yesus kamo wakai ende ene mina ungwa enge, ene pirmara igle ana taragl wakai i-pene ende tongwa. Ipre taragl wakai i heven imbo ene pre wakai yei pago, ana ene wakai pirkwa ya te pirngi dingwa taragl i mina pago ina pre sugl meglkwa. \v 6 Komnaiye kana Yesus kamo ende ene mina ungo pirkwa enge, God wakaimo ene pirkan erikwa i ka kaima pangwa. Ana Yesus kamo wakai i mongomo ene mina kogltre ana bogl winambodi ende yomba koglkoglo meglmara ongwa. \v 7 Te ene eremogl Epapras mina God embriyemo wakai ikra beke pirkwa, ye no angro ta nigl kongun akiye ounga yomba moglkwa, no eramnere ye suglosi Krais kongunmo bonma ere orkwa yagle. \v 8 Te God yombama kanwakai yendre te akeple dingwa mambuno i Holi Spirit ene tongwa ikra Epapras boglo kugl no norkwa. \p \v 9 Ana ene mambunono wu pene ungo no prumbuglka engemo igle no ene pre kamange engenge ouglka. Te God ene akepledi tenan kade ye kongun ta ene eraglmedi prukwa ya te nomano pirpogl singwa i ene mina tenan pai kuno erambuka pre no ye kra pogl tombuglka. Ana pirpogl singwa te pirkan dime dingwa nomano i Holi Spirit ene tenambuka. \v 10 Ana no kamange ouglka i kaima ene God yombama meglmbi, ana ene embriyeno ye kandre wakai pirambuka. Te kongun kanekane wakai yene ertre ana God wedi pirpogl sinaglkwa i wu pond kaima enambuka. \v 11 Te no kamange yegl ouglka: God eremogl yombuglomo wakai giglendi ene tenan, ana ye yombuglomo i mina ene yombro giglendi panan kade andigl giglendi mogltre ana yumbun unambuka i pra ene kuno eran siplendi eglke endindre ongumutno keme kanmoraglkwa. \v 12 Ene gun yendre God Neno Kande diwakai yei tenaglkwa, sraglpre, ye ere endungo ene kuno kaima orko kade ana God kingdomo ambuglange si yomara ye yombama taragl wakai inaglmedi endungo yongwa i ene ye bogl yumbusi inaglkwa. \v 13 Kaima, Satan yombuglomo ya mim deglmbi mina God nono ere-indre ana auro ipi yene Wam kanwakai yongwa kingdomo mina igle suna endungwa, \v 14 te yene Wam kongun ormara i mina God nono toposi ikine endindre ana tandaglmeno prapra koko ende norkwa. \s1 Krais kongun ormere ya te mambunomo \p \v 15 Ana Krais ye God moglmere yegl moglkwa, i God uglmange ere teke moglkwa, ba yene Wam i wu pene ongo kanumga. Yene Wam i komnaiye kaima moglko ana taragl prapra okuwo beke yongwa. \v 16 Ipre Yesus Krais mina God taragl prapra ere yongwa. Taragl prapra heven paingwa i ya te makandle paingwa, te taragl kanumga ya te kankunga, te angelo kanekane ya spirit gigle dingwa kanekane ya te taragl kanekane gigle dingwa i prapra Yesus Krais ongo mina beke yongwa. Ana Yesus yene taragl i prapra nemyagl moglkwa. \v 17 Te Krais yene okuna kana plaudi moglko ana taragl kanekane i okuwo plau dingwa, ana ye mina taraglmo i prapra wakai paimogltre ana kongun wakai erikwa. \v 18 Ana ye yene God yombama mina bitno mogltre te yombama kor aimande moraglkwa i ye taragl nem moglkwa. Ye God Wam komuno kaima moglkwa. Te geglkwa mina ye komnaiye kana andigl ukor ongwa. Yeglpre ye yene mogl gumamugl endindre ana taragl prapra sugl morambuka. \v 19 I God nomanemo wakai pirtre ana ye embriyemo mambunomo yene Wam mina pai kuno erambedi prukwa, yeglpre God yene Wam mina mogl kuno orkwa. \v 20 Te God Wam mina, taragl prapra heven paingwa ya makandle paingwa i ere i-suwara endinambuka pre munduwo pango ana Krais endungo ye endi-prak mina goglko ana bormaimo toindi endungo ana God eremogl nono kunda ikine ikine ere mounga mambuno i sidundungwa. \p \v 21 Ene okuna kana God mina ta moglkritre ana ene nomano ya embriyeno kinde guagua pangwa igle mina kunda ikine ere God tengwa. \v 22 Ba erme ye eremogl ene ikine endungwa, i Krais nangiyemo endi-prak mina gogltre ana ene ere i endungo ye ongumuglo mina holi meglkwa, te nangino mina aglauno ta paikruko ana ye bogl nomane suwara yeingwa. \v 23 Ana ene pirngino i aimande akegi dindre ana andigl giglendi molo. Ana ene Yesus kamo wakai pirkwa i taragl kinde ta wu ere kinde eretenan ana kondo dinaglmiwo. Yesus kamo wakai ipre na Pol, nigl kongun yomba moglka. Ka wakai i ana yomba makandle meglmara i no diwai dite kuno ounga. \s1 Pol kongun ere God yombama Kolosi meglmara akeple dungwa \p \v 24 Ana erme na gun pond kaima yeinga, sraglpre, Yesus kamo wakai ene diteimara ipre na giu pond goglka. Te na God yombama akeple dinaglka ana Krais yene nangiye God yomba akeple dinagledi yumbun yungwa i dundikrukwa. Na nana yumbun nangina mina iga i ana Krais yumbun yungwa i ere kuno era pre yegl erika. \v 25 Ana God na pinde indre diendungo God yombama konguno yomba mogltre ene akeple dinaglka, ana na konguna pangwa i God kamo prapra dipene endinaglka. \v 26 Ana okuna imbo enge merkinde ende wongo te yomba epigl merkinde mogl ende wingwa, enge i mina kamo i God ipi teke panduglko pangwa. Ana kamo i erme God yombama du-wakai meglmara i mina i-pene ende tongwa. \v 27 Kaima, God nomanemo prukwa i yegl: Ye kamo teke pangwa i yene yombama ongumutno mina wu pene pi kondungwa. Kamo i wakai kaima ana Yomba Bina ama akeple dinambuka i ye kanaglkwa. Kamo teke pangwa i yegl, Krais ene bogl moglkwa te ye ene auro inan ana ene heven taragl wakai wakai yongwa i ina pre sugl meglkwa. \p \v 28 Ana no aposel wagle eremogl Krais kamo wakai i dipene ende yomba prapra tomga. No pirpogl sindre ana nomane wakai kanekane mina ka giglendi dindre yomba beke tomga. Sraglpre, ye kamambuno giglendi kaima pirtre Krais mina wu yomba giglendi meglmbi ana auro i God moglmara enamga. \v 29 Yeglpre, Krais yombuglo giglendi prapra na narkwa, ana na kongun i prapra yombuglo ere erika. \c 2 \s1 Nono pirngidi andigl gidi moramga \p \v 1 Ene yegl pirkan eraglkwa. Na kongun erika i ene Kolosi ya te Leodisia yomba, ya te yomba tau na pir kanpogl sikrikwa akeple dina pre ombugl kongun giglendi erika. \v 2 Na kongun erika i ene deno munduno sigigle dinan ana God yombamo wakai kandre nomane suwara yei moraglkwa, na pirka ene nomano wakai imbi ana i pirngino sigigle dinambuka ana ene God kamo teke pangwa i kaima pirkan pogl sinaglkwa, ka teke pangwa i kangiye Krais. \v 3 Ana nomano wakai ya pirpogl singwa taragl wakai i prapra Krais mina teke yei pangwa. \v 4 Na ka yegl diteinga i yomba ta wu ene kinano sindre, ka tengramodi ana ka paikrumere dite dinambedi pre diga. \v 5 I kaima, na nana nangina i ene bogl ta moglkrika, ba na spiritna mina ene bogl moglka ana ene prapra kongun wakai ere ana Yesus Krais wedi pirngi dingwa gigle dungwa ipre na pir gun yeingwa. \s1 Nono, Yesus bogl sidakagl mogl ana kor aimande moramga \p \v 6 Ene eremogl Yesus Krais Yaglkandeno mereyegl ingwa, ipre erme ene ye mina aimande moglpai moraglkwa, \v 7 te endi duglo ormere yegl engre gidindre te yungu kauglange giglendi pamere yegl mogltre, ana ene kamambuno wakai ditomga i giglendi pirngi dindre te God diwakai yei tenaglkwa i nigl kuglo sumere yegl aimande diwakai yenaglkwa. \p \v 8 Ana ene kanpogl sindre te andigl giglendi moraglkwa, yomba kanekane undre ana makandle mambuno kimbi ya yomba embriyeno pamere i di tenaglkwa ba ye Krais kamo sika sikrikwa. \p \v 9 Ana Krais makandle yomba nangino pamere yegl moglkwa ana suna kra God yene mogl kuno orko, \v 10 ana ene ye mina kor-moglpai eraglkwa i sikau sitendre ana yene mogl-mitna endindre ana taragl kanekane yombuglo ya yombutno gigledi pangwa i engre tongwa. \v 11 Ana ene Krais bogl wu suwara pi meglkwa i mina ene nangino punduno bogl endingwa, i yomba onguno pagl nangino bogl endimere yegl ta ene bogl endekrikwa, ta manga. Krais kongun ertre ana tandaglme yombuglo mina ene ikine endumara i ye eremogl ene nangino goglum dungwa mere yegl orkwa. \v 12 Ana ene baptais erikwa enge ikra ene Yesus bogl akiye ende maugl atne eingwa mereyegl pangwa God kongun giglendi ere Krais goglmara ikor endungwa i ene pirngi dindre baptais erimara i mina ene Krais bogl akiye andigl ukor eingwa. \p \v 13 Ana okuna ene tandaglme kanekane ertre mambuno goglo mina wanmeglkwa i ene gogl kondingwa. Ba God erme Krais mina ene ikor ende ana tandaglmeno prapra koko endungwa. \v 14 Te nono tandaglme kinde ounga i topomo ikine endinamga pre lomo pepa mina muno beglko pangwa ikra God manedi koko endindre ana ipi Krais endimo-prak mina buglo-nil si sigogl atne ende kondungwa. \v 15 Ana endi-prak mina God eremogl spirit kinde wagle yombuglono pangwa ya te yomba kande kongun ertre sugl mounedi meglkwa ikra sidundi kondungwa. Ye yegl orkwa i yomba prapra kanigwa, ana taragl prapra i wu taragl yoko eingwa. \s1 Nono Krais bogl gogl kondumga, lo ta nono akeple dikrambuka \p \v 16 Yeglpre ene ta kan winge erimbi yomba eremogl ene nigl ya kaiya mokna neingwa ipre ya, te mogl pirkwa engemo, mo ba kor gere yongo pre dembiye karaugl ertre kaiya mokna bir ninaglkwa mo, Sabat engemo, taragl yegl mina yomba ta yene pirmere ta ere ene yumbu si ka-tange tekraglkwa. Ta manga. \v 17 Taragl i prapra mongomo kaima okuwo plau dinambuka ipre erme kuiyamo keunde wu pendigl pi pangwa, ba Krais ye taragl kaima. \v 18 Yeglpre ene ta kan winge erimbi ana yomba ta eremogl ene kakimbi ditendre ana ye yegl dinambuka: Na yomba kande moglka, te taragl kanekane i ongumutna-mugl orko kaninga, ana ene angelo dembiye karaugl ere tenaglkwa, yegl dinan ene kamo pirkriyo. Yomba yeglmere ye yene nomane goglo mina dingwa. \v 19 Ana yombamo i eremogl Krais nono bitno moglkwa i akegi dikre kondingwa. Ana bre i eremogl nangiye prapra kaiya mokna tongwa ana miye ya gonguno i sidakagl wakai paingwa. Ipre ana nangiye God yombuglomo mina yake kande ere giglendi pangwa. \p \v 20 Ana Krais goglkwa enge ikra ene ye bogl akiye gogltre ana makandle taragl kinde deglmbi yongwa i prapra kondingwa. Ene sraglpre erme makandle yomba mereyegl ertre moglpai erime? Te sragl orko ene lo yeglmere sika sime? \v 21 “Ene taragl ta akekriyo. Ene i drano mina nekriyo, te ene nangin mina bai dinambiwa.” Ene sraglpre yegl erime? \v 22 Lo ka taragl dundinambuka pre kamo dungwa. Ipre lo yeglmere ene ta ake i-wan moglkraglkwa. Tamanga. Sraglpre, lo yegl i yomba yene poglodi pirmara erikwa. Yomba lo yeglmere ere yomba beke tendre, yegl eriyo yawagl eriyo dingwa. \s1 Lo yeglmere nono kongunmo ounga i tambre kinde orkwa \p \v 23 Lo yeglmere yombuglo bogl noran kade kamambuno prapra pre nomane andran te nomane kiendi yenan te nangino yumbun tenamga ipre kongun yombuglo ere orkwa. Ba lo i ta nono akeple dindre ana embriyeno goglo i ta sigogl atne endekrambu. Taman. Ka kanekane beke dingwa i yombuglomo ta paikrukwa. \c 3 \s1 Du-wakai moglpai enaglkwa kindine kaman ka \p \v 1 God eremogl ene Krais bogl akiye ikor endungwa. Ana Krais eremogl God ongo wokra amedi king moglmara igle taragl wakai yongwa ipre ene deno munduno ya nomano taragl wakai mitna yongwa imbo pre piraglkwa. \v 2 Ene engenge taragl mitna imbo yongwa ipre ene nomano ningadi poglodi pirtre ana makandle taragl pre nomano kande paikrambuka. \v 3 Sraglpre, ene gogl kondingo ana kor-meglkwa i Krais mina uglmange ere pango ana God moglmara yongwa. \v 4 Ana Krais kor aimande moraglkwa nem ye wu pendigl enambuka enge, ene ama ye bogl akiye God ambuglangemo mina wu pene enaglkwa. \s1 Nono wu yomba kor omga \p \v 5 Yeglpre, makan nangino mina embriyeno kinde pangwa i erme sigogl atne ende kondiyo. I yeglmere: Yagl ambu kunogl gundingwa ya, taragl kinde nike dongwa erikwa ya, bumbuno geglkwa ya, taragl kinde eramnedi kinano poglodi pirkwa ya, te moni ya bona gana pre bumbuno kande pangwa, i god kimbi dembiye singwa mereyegl pangwa. \v 6 Ana taragl kinde yegl erikwa ipre, God dem kumburan yumbun kande tenambuka. \v 7 Ana ene okuna yomba i bogl wanmogl ana mambuno kinde yegl mina wanmeglkwa. \v 8 Ba erme, deno kumbro nonga singwa ya, yomba ta kan kinde yeingwa ya, yomba ere sinambedi pirkwa ya, ka waiye kakimbi erikwa ya te, ka kinde drano mina di-di erikwa. Mambuno kinde i prapra erme kinde kondinaglkwa. \v 9 Te enene mina kakimbi di imboriya endekraglkwa. Taragl ipre, ene nomano goglo kinde kondingo dundi kondungwa. \v 10 Ana ene wu yomba kor pi kondingwa. God engenge nomane wakai ene tendre ana ene ere i yomba kor endungo ana ene wu yene moglmere yegl eingwa. \v 11 Yeglpre mambuno kor i mina Grik mo Juda te nangino punduno beglkwa mo boglkrikwa te Grik ka dikrikwa ya nangino kanekane pangwa ya kane paingwa mo yoko meglkwa, i prapra taragl yoko orkwa. Krais suwara mambuno kanekane i ere i kuno yene endungwa. Ana ye yene yomba prapra mina suna moglkwa. \s1 Nono yomba kan wakai yenamga \p \v 12 Ipre God ene pinde i kondindre wakai kangwa ana ye yombama holi meglkwa. Yeglpre ene mambuno wakai yegl eraglkwa: Yomba tau pre ene mitno gogltre akeple ditenaglkwa, te yomba ta ene ere kinde erambuka i deno kumbrukre kan winge eraglkwa, enene nomano i atne undre yomere-pamere ere yombamo tau tenaglkwa, te ene oglandi deno kumbrukre ana kiendi moraglkwa. \v 13 Te ene mina yomba suwarata eremogl yomba ta yumbun tenan ana ye tandaglme orkwa i kinde kondo tenambuka. Sraglpre, Yaglkande ene tandaglmeno kinde kondo tomere yegl ene ama yomba ta tandaglmeno kinde kondo tenaglkwa. \v 14 Ana embriyeno wakai pamara i mina ana kanwakai yeingwa embriye i endimbi ende gumamugl kaima enambuka, sraglpre, kanwakai yeingwa mambuno i eremogl yomba prapra ere i-suwara endungo ana ye wu suwara pi wakai kaima meglkwa. \p \v 15 Ana Krais nomano pokndungwa ene tongwa i ene nomano mina sutno moran ana ene nomaneno suwara yei moraglkwa. Sraglpre nomane pokndungwa i mina God ene i-suwara endungo ene ye yombama suwara kaima meglkwa. Ipre ene engenge ye diwakai yeite moraglkwa. \v 16 Te Krais kamo kaima i ene nomano suna pai kausi kuno erambuka. Ene suwara suwarandi nomano mina pir dime dindre te nomane wakai bogl yomba ta ka beke tendre te kindine kaman ka dindre eraglkwa. Te giglange Buk Song mina pangwa i dindre, te kamambuno giglange dinaglkwa, te Spirit giglange kor wakai beke tongwa i dindre, ana ene nomano ya deno munduno mina gun yendre ana God diwakai yei tenaglkwa. \v 17 Ana ene taragl kanekane ta ertre te kongun eraglkwa mo ka ta dinaglkwa, i prapra Yaglkande Yesus kangiye mina keunde eraglkwa. Te ye kangiye mina Neno God diwakai yei tenaglkwa. \s1 Yaglambu ya nangro kanno \p \v 18 Ana ene ambu wagle, wino ka dinaglmere pirtre ana mogl-atne ende moraglkwa, mambuno yegl i Yaglkande wakai kangwa. \p \v 19 Te ene yagl wagle, embino kanwakai yei tendre ana ye deno munduno kumburambuka taragl i ere tekraglkwa. \p \v 20 Ana ene gak wagle, neno mano ka kanekane dinaglkwa i pirtre pinande eraglkwa; sraglpre, embriye yegl mina God wakai kangwa. \p \v 21 Te ene neno wagle, nangro kinde pirtre ana deno kumbrambuka taragl i erekraglkwa, aglau eran ye nomano wakai ya embriyeno wakai gugl sinambuka. \s1 Kongun yomba te kongun sugl moglkwa yomba \p \v 22 Ana nigl-kongun yoko ertre topo ikrikwa yomba, ene makandle kongun nem sugl yagl mo yagl kande wagle ka ta dinaglmere ene pir pinande eraglkwa. Ana ye eremogl ene dembino sinaglmedi ene yegl pirtre ana ye kanmoraglkwa enge ene kongun pinande oun no wakai kanaglmedi erekraglkwa. Tamanga. Ba ene nomano ya deno munduno pokndi yenan eraglkwa; sraglpre, ene nomano mina Yaglkande Yesus kunduglmo gogltre eraglkwa. \v 23 Te kongun kanekane ta eraglkwa i ene nomano kongun igle mina tendre ana eraglkwa. I Yaglkande kongunmo mereyegl ene erikwa. Makandle yomba kongunmo ta erekrikwa. \v 24 Ene kaima pirkan erikwa, Yaglkande yombama taragl tenagledi dungwa ikra ene topono tenan inaglkwa. Sraglpre, Krais, ye Yaglkande kaima moglkwa i kongunmo ene ere meglkwa. \v 25 Te yomba ta kongun ere aglau erambuka ye aglau ormara i topomo inambuka. Sraglpre, God eremogl yomba kangiye pangwa mo kangiye paikrukwa ye kongun erimere kandre topo tenambuka. \c 4 \nb \v 1 Ana yagl kande wagle, ene embriye mambuno du-wakai pangwa i ere nigl-konguno yoko yomba tenaglkwa. Sraglpre, ene ama pirkan eraglkwa, ene Yaglkandeno i ombugl heven suna moglkwa. \s1 Nono kamange giglendi ertre ana konbauna yomere-pamere wanamga \p \v 2 Ene kamange erikwa mambuno i kondokre ake gidi moraglkwa, te kamange eraglkwa enge ene pirpogl sindre ana God diwakai yei tenaglkwa. \v 3 Te no pre ene ombugl kamange erimbi ana God kamo dinamga pre konbo ta yauro ende noran ana no eremogl God kamo Yesus Krais pre okuna kuglsi pangwa i di pene endinamga, ana kamo ipre na waiya kan kogl endingo kane yungu pai moglka. \v 4 Ana ene kamange erimbi kade na kamo i kaima dipene endinaglka, i God na yegl eratnedi prumere eraglka. \v 5 Te yomba kamambuno kiurikwa bogl ene akiye ka di moglpai eraglkwa enge, ene pirdime dindre ana embriyeno wakai pangwa i eraglkwa. Te ene engenge Yesus embriye wakai ere yomba tomere yegl ene ama yegl keunde eraglkwa. \v 6 Ana engenge ene ka dinaglkwa i dongunmo mundi mereyegl panan kade yomba gun yenaglkwa. Ana ene yomba prapra ka mongo wakai di ikine ende tenaglkwa i pirpogl sinaglkwa. \s1 Pol eremogl Tikikas ya Onesimus di Kolosi kamun endungwa \p \v 7 Ana Tikikas eremogl na mina taragl kanekane plaudi narkwa i ene boglo kugl tenambuka. Ye ama nono angro kaima moglko ana nono kongun suwara ounga, ana ye Yaglkande kongunmo yomba wakai moglkwa. \v 8 Na, Tikikas di ene meglmara endinan, i mambuno yegl pre, no sraglmere mounga i ene ditenan pirmbi ana nomano sigigledi tenambuka. \v 9 Ye ama Onesimus\f + \fr 4:9 \ft Filemon nigl kongunmo yoko orkwa yomba Onesimus, Pol pepa muno bogl Filemon tomara i kanamga.\f* bogl akiye unambrika. Ana Onesimus no angro kaima moglkwa, ye ene epitno ta moglkwa. Ye suwo-akiye no mina yawagle taragl plaudi norkwa i boglo kugl tenambrika. \s1 Pol diwakai yei Kolosi yomba tongwa \p \v 10 Ana Aristakas no akiye kane yungu paimuglka, ye ene di wakai yeitongwa. Te Mak kombo Barnabas moglkwa, Mak ye ombugl ene diwakai yei tongwa. Te ye, ene meglmara unambe dingo ene ka kuand kana pirkwa, ipre ye wu plau dinan ana ye diwakai yei te isuna endinaglkwa. \v 11 Te yagl ta kangiye Yesus, ye ombugl kangiye ta Jastus, ye ama ene diwakai yei tongwa. Yagl wagle i keunde ye Juda yomba, ana ye nomano yake tendre God kongunmo i mina na bogl akiye God yombama ere-inambedi oungo ana ye na akeple pond dingwa. \v 12 Ana Epapras ama ene diwakai yei tongwa, ye ene epitno Kolosi yomba ta mogltre ana Yesus Krais kongunmo yomba moglkwa. Ye engenge ene pre kamange orkwa, ana God ene akeple ditenan pirngino mina andigl gidi moraglkwa pre ye akeningandi kamange orkwa. Te ama yomba nomano pirpogl sindre du-wakai mogltre ana pirngi dingwa yomba moraglkwa, te God eraglmedi prumere pinande erete moraglkwa. \v 13 Te ye eremogl ene pre ya, te Leodisia ye Hierapolis kamun God yomba meglkwa ipre akepledi tenagledi kongun yombuglo bogl eriko ana na nana kandre ene diteinga. \v 14 Ana Luk, no doktano, ye wakai kamga yagle, ye ya Demas ombugl ene diwakai yei tembrika. \v 15 Te angrima wagle Leodisia meglkwa ya ambu Nimpa, te ama God yombama tau ambu Nimpa yungumo mina wu makai singwa i na di wakai yei tenga i ene diteiyo. \p \v 16 Na pepa muno boglka i ene kere kandre ana Leodisia God yombama teimbi ye ama kere kanaglkwa. Te na pepa muno bogl Leodisia God yombama teinga i ene ama keraglkwa. \p \v 17 Ana Akipas yegl ditenaglkwa, “Ene kongun Yaglkande tongwa i kan dime dindre ana kongunmo ere dundinatnga.” \p \v 18 Na Pol, ene diwakai yei teinga ka i nana onguna mina muno boglka.\f + \fr 4:18 \ft Pol ka diwakai yei Kolosi yomba tongwa i yene ongo mina muno boglkwa. 1 Korin 16:21 mina ka pangwa i kere kano.\f* Te waiya kan na onguna katna mina kane keglko ana na kane yungu moglka, i ene pirkiure ere dinaglmiwa ana pirdime diyo. God wakaimo ene mina yenambiwo.