\id 1PE - Kuman NT [kue] -Papua New Guinea 2008 (DBL 2014) \h 1 Pita \toc1 Pita pepa muno namba 1 boglkwa \toc2 1 Pita \toc3 1Pit \mt1 1 PITA \mt2 Pita pepa muno namba 1 boglkwa \imt1 Ka mongo yegl ende okuna ongwa \ip Ka pepa i mina pangwa i kamambuno wakai pirkwa yomba yumbun indre ana ende pi dumo bange bange meglkwa i nomano sigigle dinambuka. \ip Pepa i muno boglkwa yagle kangiye Saimon Pita. Ana yomba tau pirkwa buglayungu A.D. 64 mina Pita pepa i muno boglkwa. \ip Ka mem kande yegl pangwa: Kamambuno pirkwa yomba yumbun kaima ingwa. Ana ye yumbun ingwa i ana ye pirngino sigugl sinagledi orkwa. Ba ye aimande pirngidi mogl embi Krais ende ikine unan ana ye taragl wakai kaima inaglkwa. \c 1 \s1 Pita pepa muno namba 1 boglkwa \p \v 1 Na Pita, Yesus Krais aposelmo moglka. \p God ene pinde ingwa yomba ene si buglmbagl endigo wu pere pi yomba yongugl mereyegl dumo kande koglkoglo mogl-eingwa Pontas ya Galesia ya Kapadosia ya Esia ya te Bitinia kamun meglkwa ipre na pepa muno i bogl teinga. \v 2 God nono Neno, yene prumere ere, ene ye yombamo moraglmedi pre pinde i-kondungwa. God Spiritmo mina ene ere endungo holi meglkwa te Yesus Krais kamo ene pinande erimbi ana ye bormaimo mina ene tokaisinan du-wakai moraglkwa. \p Te God arganmo ya bipok dungwa i ene mina aimande aimande pai enambuka. \s1 Heven suna kor aimande moramga i sugl mounga \p \v 3 Nono God dembiyesi tenamga, ye nono Yaglkandeno Yesus Krais nem moglkwa. Te ye nono mitno pond gogltre ana Yesus Krais goglmara ikor endungwa. Ye mina God nono ere-ikor endungo ana nono okuwo kor-moramga ipre kuie ere mounga. \v 4 Te God taraglmo wakai i ta kinde erekre, te wau boglkre te buglkrambuka i ene inaglkwa pre heven suna yongwa. \v 5 Ana ene pirngi dingwa ipre God yombuglomo mina sugl mogl tenan ene wakai moraglkwa. Ana ye ene ere-inagledi akekun orkwa i enge dundinambara ombunodi unongugl enambuka. \v 6 Taragl ipre ene gun pond kaima yeingwa, ba erme enge sungunagle keunde ene yumbun kanekane indre ana giu goraglkwa. \v 7 Ana ene pirngino i God kanagledi pre mambuno yegl orkwa. Nono pirkan ounga, gol i nomdi deruwagl orkwa taragl ba endi donga mina gagltre gol i kaima mo kimbi yomedi kanagledi orkwa. Yeglmere ene pirngi dingwa mambuno i pai kawate gol engre atne endungwa. Ipre yumbun kanekane ene mina ungwa i ene pirngino sraglmere pangwa i ana sigigledi tenambuka. Ana Yesus Krais ombunodi unongugl endinambuka enge, ene dembino sindre te kangino kande tenan ana ambuglangemo i ene mina sinan moraglkwa. \v 8 Ene Yesus kankrikwa ba ye pre munduno pangwa. Te erme ama ene kankrikwa ba ye wedi pirngi dindre ana gun pond kaima yeingwa. Ene gun pond yengwa mambuno i drano mina dipene endinaglkwa kuno erekrukwa. Tamanga. \v 9 Ana ene pirngi dingwa i mina mongo yegl koglkwa: God ene kuiyano ere-yungwa. \p \v 10 Ana God erme ene ere-yungwa mambuno i propet wagle okuna dipene ende, te God nono ere-inagle dungwa kamo mambuno ipre wakai ere dokingwa. \v 11 Krais Spiritmo propet wagle mina suna mogltre dipene endungwa, ana okuna kana Krais giugl kanekane indre ana okuwo ye kangiye kande inambuka. Ipre ye krapeglkwa, “Ye nono i-ikine endinambuka yagle i aunake unambe? Te enge igle sragl taragl plau dinambe?” \v 12 Propet wagle God ombunodi tongo pirkan ertre ana yene pre kongun erekrikwa, ba ene pre kongun erikwa. Ye ka okuna dingwa ikra ene mina paiyungo ana erme God eremogl heven imbo Holi Spirit di atne endungo ana Spirit yombuglo mina kamambuno wakai dipene ende ene tengwa. Te God taragl wakai ere ene tongwa i angelo wagle kanamnedi pre munduno pond pangwa. \s1 Nono holi moramga pre God aglendi yungwa \p \v 13 Ipre ene nomano du-wakai yenan akekun eremoraglkwa. Te nomano mundu koglosi pirngino mina pandigl, ana Yesus Krais unongugl enan God wakaimo i tenambuka ipre suglmo moraglkwa. \v 14 Ipre gak kembra kongun pinande erimere yegl ene eraglkwa. Ene okuna pirpogl sikre mambuno kinde kanekane eremeglkwa. Ba erme mambuno i mina duglo bogl erekraglkwa. Tamanga. \v 15 God ene aglendi yungwa ye holi moglkwa, kuno yegl ene ama holi mogl mambuno wakai prapra eriyo. \v 16 Kamambuno pepa mina muno yegl beglko pangwa: “Na holi moglka, ipre ene ama holi moraglkwa.”\x + \xo 1:16 \xt Wok Pris 11:44, 45; 19:2; 20:7\x* \s1 God topo kande ere nono i-ikine endungwa \p \v 17 Ene kamange ere God tendre ana Neno we dingwa. Neno i yene mambunomo pamere ere yomba suwara suwarandi mambunono erimere i kandre yumbu sungwa. Ipre ene makandle yomba yongugl mereyegl wanmogl ana kunduglmo gogl tendre ana mogl-atne ende moraglkwa. \v 18 Ene pirkan erikwa, okuna ene yagl awano mambuno kinde erikwa ikra ene kan indre ama ere wanmeglkwa. Ba God ene topo ere i-ikine endindre ana mambuno kinde mina ikorugl endungwa, i makandle taragl bugl kinde orkwa, gol mo silva i mina topo sikrukwa tamanga. \v 19 Ba Yesus Krais bormaimo wakai kaima i mina ene topo orkwa. Ye sipsip nangigle mereyegl moglko num mo deglmbi ta ye nangiye mina paikrukwa. \v 20 God dumo makan ereyeikrukwa enge, Yesus kongun yegl erambedi ye pinde i-pere endungwa. Ba enge dundinambuka mangigl orko ana ene akeple dina pre ombunodi wu pene ongwa. \v 21 Ana ye akeple dungo ene God wedi pirngi dingwa. Ye goglko God yene ikor ende ana kangiye kande tongwa. Ipre ene God wedi pirngi dindre ana kor aimande moraglkwa i inamunedi sugl meglkwa. \s1 Nono yomba ta kanwakai yeinamga \p \v 22 Ene erme ka kaima pirtre duglo beglmara i mina enene wu wakai pindre ana God yombama tau kanwakai yeingwa, te ene nomano mina angro ta pre pirmbi mitna kaima erambuka. \v 23 Ene wu yomba kor pi kondingwa, i kaiya mokna mongo kinde orkwa i mina tamanga. Ba kaiya mokna mongo wakai i mina wu pene eingwa. Ana mongo wakai i God kamo, te kamo i kor aimande aimande pangwa. \v 24 Kamambuno pepa mina muno yegl beglko pangwa: \q1 “Yomba prapra makandle \q1 enge olto ta moglkrikwa. \q1 Ye kugl mereyegl meglkwa. \q1 Ana ye ekino nogl i \q1 kugl-kuiye mereyegl, \q1 te ande sungo kugl goglko \q1 ana kuiye prapra uglusingwa. \q1 \v 25 Ba Yaglkande God kamo \q1 kor aimande aimande pangwa.”\x + \xo 1:25 \xt Aisaia 40:6-8\x* \m Ana kamo iwe kamambuno wakai yomba dipene ende ene teingwa. \c 2 \s1 Yaglkande ye kombuglo wakai kor-moglkwa \p \v 1 Ipre ene mambunono kinde prapra ya kakimbi dingwa ya kakimbi kogl erikwa ya te yomba mirmogl teingwa ye pre ene pir kinde yeiteingwa ya te nangino ka-singwa i prapra kinde kondiyo. \v 2 Yegl ere ende, ana gak kuglambu am nuglo ninamnedi munduno kande pamere yegl enene ama am nuglo wakai kinde erekrukwa God mina ungwa i ninamnedi nomano kande panambuka. Am nuglo wakai yeglmere nembi ana ene spiritno akeple dinan ene yake wu pond embi ana nomano kor God tongwa i gigle dinan God bogl akiye wakai moraglkwa. \v 3 Yaglkande mambuno wakai erenorkwa i ene kanpogl sindre ana God wakai kaima moglme dingwa. \p \v 4 Ene ende Yaglkande mina wiyo. Ye kombuglo mereyegl kor-moglkwa. Yomba komnaiye kana ye kombuglo kinde wedi plendi menda endingwa. Ba God pinde i-pere ende kondindre ana kombuglo i wakai kaima we dungwa. \v 5 Te ene ama kor-moglkwa kombuglo yeglmere meglkwa, God ene mina Holi spirit yungumo kei yenambuka. Yegl ertre ana pris holi yungu ombuno meglmara i mina ene ama pris moraglkwa pre God ene pinde yungwa. Ana Yesus Krais kangiye mina ene kor-meglkwa ofa tembi God wakai kaima pirambuka. \v 6 Kamambuno pepa mina okuna ka yegl pangwa: \q1 “Piryo, na kombuglo wakai \q1 kaima ta pinde indre ana \q1 Saion muglo sunawom \q1 kauglange giglendi si \q1 pandiglka. Ana yomba ta \q1 kombuglomo i pirngi dimbi ye \q1 angai ta goglkraglkwa.”\x + \xo 2:6 \xt Aisaia 28:16\x* \m \v 7 Yeglpre ene pirngi dingwa yomba ana kombuglo i ene mina wakai kaima pangwa. Ba pirngi dikrikwa yomba ye pre ka ta yegl pangwa: \q1 “Yungu keingwa yomba \q1 ye kombuglo i kinde wedi \q1 egla pagl menda endingwa, \q1 ba erme kombuglo ikra \q1 kauglange kande giglendi pangwa.”\x + \xo 2:7 \xt Buk Song 118:22\x* \m \v 8 Te, \q1 “Yomba pirngi dikrikwa, \q1 ye kombuglo kembra mereyegl \q1 ere singe tenan katno bogltre \q1 te kombuglo kande mereyegl \q1 ere endinan yange sinaglkwa.”\x + \xo 2:8 \xt Aisaia 8:14\x* \m Sraglpre, God kamo ye sendingwa pre ana ye kombuglo katno sindre yangingwa, i okuna imbo yegl eraglmedi pre God dipanduglkwa. \s1 Nono God yombama pinde yungwa mounga \p \v 9 Ba God ene pinde i-kondungo ene ye yombama meglkwa. Ene king pris mogltre ana yungu ombunomo holi meglkwa. Te ene ama God yombama kaima yene meglkwa. Ene mim ormara meglko ana ye aglendi yend menda wu yene ambuglange wakai mina suna endungo meglkwa. Yeglpre God mambunomo wakai i ene dembiye si tenaglkwa. \v 10 Okuna imbo ene yomba yoko meglkwa, ba erme ene God yombama meglkwa. Okuna imbo ene yomba mitno geglkwa mambuno i ta ikrikwa, ba erme yomba mitno geglkwa mambuno i ene ingwa. \s1 Nono God nigl-kongunmo yomba mereyegl moramga \p \v 11 Na angrima kaima wagle, ene yomba dumo bangeta nem ya wandigle yomba mereyegl mogltre makandle igle meglkwa. Ana na yegl di ene teinga. Ene mambuno goglo bumbunomo ene mina pangwa i kindekondiyo, ana mambuno kinde i ene kuiyano kunda eretongwa. \v 12 Kamambuno kiurikwa yomba meglmara pukamugl ene embriye mambuno wakai ere wanmolo, ye ka kinde di ene tenaglkwa, ba okuwo ene mambunono wakai ye kandre, ana Yaglkande God ka-tange tenagledi meglmara unambuka enge, ye kangiye kande dembiyesi tenaglkwa. \p \v 13 Ene Yaglkande wedi poglodi pirtre, ana gavman kanekane i kanno pinande eriyo. Te king mogl nongagle endungwa yomba lomo kande pangwa ipre ye kanno sika siyo. \v 14 Te provins mina gavana meglkwa i ene ama kanno pinande eriyo, ye yomba mambuno kinde erikwa i kane sinaglmedi pre king diendigo meglkwa, te yomba mambuno wakai erikwa i ama diwakai yeitenaglkwa pre meglkwa. \v 15 God nomanemo yegl pangwa: Ene mambuno wakai eraglmara i ama yomba nomano kinde pango ka guagua di wanmeglkwa i ye drano sigigle di tenaglkwa. \v 16 Ene yomba kane paikre yoko wanmeglmere yegl wanmoraglkwa, ba ene yegl pirkriyo, “Erme no wakai mounga.” Yegl dindre, ene pi mambuno kinde kanekane ere uglmange erekriyo. Ene God kongunmo yomba mereyegl wanmolo. \v 17 Ene mambuno wakai ere yomba prapra tendre te God yombama pirngi dingwa wagle ama deno munduno tenaglkwa. God kunduglmo gogl ye mina atnekra mogl ana king dembiyesi kangiye kande teiyo. \s1 Nono Krais mokomugl pindre giugl ama inamga \p \v 18 Ene nigl-kongun yoko yomba, yombano kande ene sutno meglkwa i kundutno gogltre ana kanno wakai ere sika sinaglkwa. Te ene sutno yomba wakai ya mambuno wakai ere tongwa i keunde pre ta dikrika, ba ene ama sutno yomba kinde meglmara i akiye atnekra moraglkwa. \v 19 Kaima, God ene nomane ake undinan kongun erimbi, ana erikwa ipre yomba yumbun yoko ene tembi giu goraglkwa, ana mambuno yegl mina God wakai prukwa. \v 20 Ba enene mambuno kinde erimbi ana yomba ene simbi giu goraglkwa i mina ene sragl taragl inaglme? Ba ene mambuno wakai erikwa pre ene yumbun imbi ana mambuno yegl mina God wakai prukwa. \v 21 Sraglpre, ene mambuno yegl eraglmedi pre God ene agle di yungwa. Yesus Krais ene akeple dina pre giu goglkwa. Ye mambunomo i ene sika sinaglkwa pre yegl ombuno dungwa. Kamo muno bogl pandiglkwa: \q1 \v 22 “Ye tandaglme ta \q1 erekrukwa te kakimbi ta dra \q1 mina dimenda endungo yomba pirkrikwa.”\x + \xo 2:22 \xt Aisaia 53:9\x* \p \v 23 Yomba ye nangiye ka-singwa ba ye ta di ikine endekrukwa. Ye giu goglkwa ba ye yomba wu kinde enaglme dikrukwa. Ye yene Yaglkande God taragl prapra yumbu wakai sungwa yagle ongo mina yongwa. \v 24 Yesus Krais nangiye mina nono tandaglmeno indre ye endi-prak mina goglkwa. Ye yegl ormara i nono tandaglmeno prapra kinde kondo ana mambuno du-yene ere moramga. Ye sigo nangiye bogl bagla dumara i mina ene wu wakai eingwa. \v 25 Okuna ene sipsip mereyegl konbaunano kuglkagldi wanmeglkwa, ba erme ene ende ikine wu sipsip sugl yomba moglmara wingwa ana ene kuiyano ye sugl moglkwa. \c 3 \s1 Yagl ambu bogl ingwa kanno \p \v 1 Kuno yegl keunde ambu wagle ene yagl eingwa mere wino meglmara atnekra moraglkwa. Ba wino tau Yaglkande kamo pirngi dikrimbi, ana ene embino wagle ka kanekane ta dikraglkwa ba mambunono wakai ombuno dinaglmara igle wino wagle ende suna wu kamambuno piraglkwa. \v 2 Sraglpre, wino wagle kanimbi embino wagle mambuno wakai ertre ana mogl-atne endimbi ana wino wagle nomano i-yake tenaglkwa. \v 3 Ene nangino tembe wakai kanaglmedi pre ekin kanekane gaglkraglkwa. Ana bitno yungo ekin te i-kanekane endekre te taragl gol pagl bekingwa i nangino mina ekin gaglkre te kungugl gagl wakai yene kanekane endekraglkwa. \v 4 Tamanga. Ene nomano sunakra, taragl wakai kanekane kinde erekrambuka yongwa i ene ekin teiyo. Ana ekinmo i yeglmere, nomano wakai ya te nomano pokndi yongwa mambuno yegl mina God ongumuglo wagle wakai tawa pangwa. \v 5 Okuna imbo ambu wagle tau God wedi pirngi dindre, ana holi mogl te yene mambuno wakai yegl ertre ana wino meglmara atnekra meglkwa. \v 6 Sara yegl orkwa, ye Abraham kamo pinande ere pandigl, ana Abraham pre na yombana kande we dungwa. Ene mambuno wakai pamere ere taragl ta pre kundugl goglkrimbi ana ene Sara nangiglma meglkwa. \p \v 7 Wino wagle ene ama nomano wakai duglo bogltre ana embino wagle bogl nangino giugl dikrukwa molo. Sraglpre, ambu wagle nangino giugl dikrukwa pre akewakai ere tenaglkwa. Te ombugl embino ama ene bogl akiye kor-moraglkwa i inaglkwa. Ene mambuno yegl duglo beglmbi ana ene kamange eraglkwa taragl ta siget-ditekrambuka. \s1 Nono mambuno du-wakai engenge ere yomba ta tenamga \p \v 8 Ka yegl di poriya sinaglka. Ene kindaginde nomano suwara yei ana yomba prapra mitno goraglmiwo. Te ene angro tau pre munduno panan ana argan ere tendre te enene pre pirimbi atne eran moraglmiwo. \v 9 Mambuno kinde ere tembi ene mambuno kinde ere te ikine endekriyo. Te tori baglte tembi, ene mongo tori bagl tekraglmiwo. Ba God ere wakai ere ye tenambedi pre kamange ere teiyo. Ene yegl eraglkwa pre God ene pinde yungwa, ana yegl erimbi God ere wakai ere tenan ene inaglkwa. \v 10 Kamambuno pepa mina yegl dungwa, \q1 “Yomba ta wakai mogl, \q1 gunyei ana enge wakai \q1 kanagledi piran, ye drambiye \q1 sugl wakai mogl, ka kinde \q1 dikre te kakimbi dikrambuka. \q1 \v 11 Ye taragl kinde mina moko \q1 tendre, mambuno wakai \q1 keunde erambiwo, ye yene \q1 nomane pokndi yenambuka \q1 ipre doko, ana mambuno i \q1 mina giglendi morambuka. \q1 \v 12 Sraglpre Yaglkande \q1 ongumuglo kan yomba, duyene meglmara ende, ana ye \q1 kina yei kamange erikwa i pir \q1 moglkwa, ba tandaglme \q1 erikwa yomba. Yaglkande \q1 gumadra ere temoglkwa.”\x + \xo 3:12 \xt Buk Song 34:12-16\x* \s1 Nono mambuno wakai ounara yumbun inamga i wakai \p \v 13 Ene mambuno wakai eramnedi yombuglo erimbi ana ira ene erekinde eretenambe? \v 14 Ba ene mambuno du-wakai ere ana ipre giugl geglmbi, God eran ene gun yenaglkwa. Ba yomba ene kundutno goraglmedi erimbi ene ye pre kundutno goglkre te munduno kinde pirkriyo.\x + \xo 3:14 \xt Aisaia 8:12\x* \v 15 Ba ene nomano suna Krais ye Yaglkande moglmedi pir wanmoraglimiwo. Te ene taragl wakai inamunedi pre anduwa yei sugl meglkwa i yomba ta mambunomo piramnedi krapeglmbi ana ene ka mongo yomere-pamere di ikine endinaglkwa, ipre engenge ene akekun ere moraglmiwo. \p \v 16 Te ene nomano undi yenan meglmbi kade Yaglkande Krais mambunomo pamere aimande ere moraglkwa. Ana ene Krais mina sika sindre mambuno wakai erikwa ipre yomba dikinde yenaglkwa ba yomba okuwo yene angai goraglkwa. \v 17 Ana nono mambuno wakai ounara ipre God yumbun inaglmedi piran, i pra wakai iwe. Ba nono mambuno kinde ere yumbun inamga i kinde kaima. \s1 Krais nono i-ikine endina pre gogltre ana anduglkwa \p \v 18 Ana yomba prapra tandaglmeno koko endina pre Krais enge suwarata goglkwa. Ye yomba du-yene moglkwa, ba yomba yewe-mawe yeingwa auro ipi God mina ena pre goglkwa. Ye nangiye mina sigeglkwa ba Spirit mina ye andigl kor-moglkwa. \v 19 Ana Spirit mina ye endpi yomba geglkwa spiritno ya spirit tau\f + \fr 3:19 \ft Yomba tau pirpogl singwa yegl pirkwa. Spirit wagle i Noa engemo, yagl ambu sigoglkwa i spiritno meglmedi pirkwa. Tau pirkwa, angelo wagle God kamo sendingwa i spiritno meglmedi pirkwa.\f* kane pai meglmara kamambuno dipene ende tongwa, \v 20 ana spiritmo i okuna Noa engemo mina ye ka sende mambuno kinde kanekane erikwa, ba God topo kinde oglandi tekre kiendi kanmogltre ana Noa diendungo sip bekungwa. Ana sip mina suna igle yomba angai 8 keunde meglko God ere-yungo ye nigl mina kor-meglkwa. \v 21 Te nigl i erme baptais erikwa i siye ombuno dungwa. Yomba baptais erimara i God ere-yungwa. Baptais erikwa i yomba nangino deglmbi ta koko endekrukwa, ba nomano suna ere undungwa ene prapra God kangiye dagl diwakai yenaglkwa, taragl i, prapra mambuno Yesus Krais gogl anduglmara i mina ene akeple dungwa.\f + \fr 3:21 \ft Grik kanno mina epigl i ta ka mongo dipene endekrukwa.\f* \v 22 Ye ende heven suna pindre ana God ongo wokra moglkwa. Te angelo wagle ya, spirit gigle dingwa wagle te taragl yombro pangwa prapra i Yesus mina atnekra meglkwa. \c 4 \s1 Nono Yesus kamo duglo bogl mambuno goglo kinde kondinamga \p \v 1 Krais ye nangiye mina giu goglkwa.\f + \fr 4:1 \ft Ka tau giu geglkwa mambuno i ombugl 1 Pita 3:13-22.\f* Ipre ene ama embriye ormere yegl kuno yegl eraglmiwo. Yomba ta yene nangiye giu i-moran ana tandaglme mambuno ikra ye kinde kondungwa. \v 2 Yeglpre ene nangino bogl moraglkwa enge, yomba mambunono goglo i mina duglo boglkraglkwa. Tamanga, God prumere i keunde duglo bogl moraglkwa. \v 3 Sraglpre, okuna imbo kamambuno kiurikwa yomba mambuno kinde erimara i mina ene ama erikwa, mambuno kinde pre nomano anduglko, du ere, te kunda pond bogl, te kaiya mokna depigl nendre, te nigl gigle dungwa nendre mambuno kinde ere, te God lomo dumere erekre, ana god kimbi dembiye karaugl erikwa. \v 4 Ana erme ene mambuno kinde kanekane ikra kamambuno kiurikwa yomba bogl akiye erekrikwa. Ipre ye ene kandre sipuglodi ana ka kinde kanekane ene ditengwa. \v 5 Ba okuwo yomba geglkwa ya kor-meglkwa Yaglkande ka-tange tenambuka enge, ye yene tandaglme erikwa i mambuno dipene ende tenambuka. \v 6 Mambuno ipre kamambuno wakai ama yomba geglkwa mina dipene ende tongo pirkwa. Sraglpre, yomba prapra ka-tange tenambuka enge ana yomba geglkwa ye nangino mina taragl erikwa ikra-pre ka-tange tenambuka. Ba ye spirit mina God kor-moglmere yegl ye kor-moraglkwa pre kamambuno ditongwa.\f + \fr 4:6 \ft Grik kanno mina ka i mongomo wu pene pikrukwa. Yomba tau ka 3:19 pamere yegl kuno pago dumedi, ana ka yegl yake teingwa, “Mambuno yegl mina Yesus eremogl yomba geglkwa mina kamambuno wakai ditomedi pirkwa. Yomba prapra geglmere yegl geglkwa, ye mambuno kinde erimara i topono ingwa. Ba ye kamambuno wakai ditongwa i ye kor-moraglkwa indre spirit moraglkwa, i God ye yene spirit moglmere yegl.”\f* \s1 God taragl wakai yoko norkwa i nono sugl wakai moramga \p \v 7 Taragl prapra dundinaglkwa enge magl orkwa. Ipre enene pir dimedi sutno wakai mogl kamange engenge ere moraglkwa. \v 8 Ene yomba ta kanwakai yeinaglkwa mambuno i akegidi molo. Sraglpre, kanwakai yeingwa mambuno i tandaglme merkinde simbre ertre ama mambuno wakai tau engre atne endungwa. \v 9 Yomba yongugl ene meglmara wimbi ene erewakai erete ana bugli-tegli dikriyo. \v 10 Ene mundu-mundu God Yesus Krais wakaimo mina taragl wakai yoko tongwa i mina kongunmo yomba wakai mogl ana God yombamo tau wakai moraglkwa pre akepledi teiyo. \v 11 Yomba ta kamambuno dinan ana God kamo pamere ye dinambuka, te ta ye nigl-kongun ere yomba ta tenambuka panan, ana ye God yombuglo tomere erambiwo. Yegl erimbi ene taragl prapra kandre ana Yesus Krais kangiye mina God dembiye sinaglmiwo. Ye mina kangiye kande ya yombuglomo aimande aimande pangwa. Kaima. \s1 Krais epiglmo meglkwa pre yumbun ingwa \p \v 12 Angrima wagle, taragl gaglebogl endi donga mereyegl ene mina unongugl ongwa. Ba ene waikuglkre te i taragl kaneta kaima no mina plau dumedi pirkraglkwa. Tamanga. \v 13 Ba ene gun yenaglkwa. Sraglpre, Krais yumbun yumere ikra ene ombugl ingwa. Yeglpre ene wakai piryo, okuwo Krais kangiye kande ombuno dinan wu pene enambuka enge ene deno munduno argan eran gun pond kaima yenaglkwa. \v 14 Ana Krais kangiye i-wan meglkwa ipre yomba dikinde yeitembi ana God eran ene gun yenaglmiwo, sraglpre, God Spiritmo kangiye kande ya yombuglomo pangwa i ene mina moglkwa. \v 15 Ipre aglau eran ene yomba ta sigogl, kunogl ne, yomba pere mina mambuno kinde kanekane ere, ana mambuno yegl mina ene yumbun indinaglmiwa kanpogl siyo. \v 16 Ba ene Kristen meglkwa ipre yumbun tembi, ana ene angai goglkraglkwa. Sraglpre, Krais kangiye ene mina yongwa pre God dembiyesi mitna endinaglmiwo. \v 17 Ana God yombama nono mina mambuno ere ka-tange tenambuka engemo i plau dungwa. Ana ka-tanginambuka i nono mina mambuno boran, ana God kamo wakai sendingwa yomba ye mina mongomo i sraglmere kan inaglme? \v 18 Ana kamambuno pepa mina yegl dungwa, \q1 “Ba yomba du-yene \q1 meglkwa God ere-inagledi \q1 eran wirigl gogl panan, ana \q1 God mokono tendre \q1 tandaglme erikwa yomba ye \q1 aglo kra moraglme?”\x + \xo 4:18 \xt Sindaun 11:31\x* \p \v 19 Yomba God prumere ere yumbun i-wanigwa yomba, ye eremogl i God nono ereyei ana engenge sutno wakai moglkwa yagle mina yendre, ana mambuno wakai aimande ere moraglmiwo. \c 5 \s1 Kamambuno mina ende okuna eingwa yomba God sipsipmo sugl wakai molo \p \v 1 Kamambuno mina ende okuna eingwa yomba na ka yegl ditenaglka. Na nana ama ene erimere yegl ere ende okuna einga. Te Krais ye giu kande ingwa ina ongumutna kaima mina kaniga pre boglo kuglka, ana okuwo Krais ambuglangemo ombunodi wu pene enambuka i na ombugl ene bogl akiye inamga. Ipre ene sugl yomba kongun yegl eraglkwa pre diga. \v 2 God sipsipmo ene sugl wakai molo. Ye ene onguno mina meglkwa. Te ene sugl yomba ende okuna eingwa ipre deno munduno argan bogl kongun i eraglkwa i God prumere, ba nomane kinde bogl kongun i erekriyo. Te moni pre nomano panan kongun i erekraglkwa, kongun i eramnedi munduno panan eriyo. \v 3 Te ene yomba kande moune dipirtre, God sipsipmo ene mina yongo meglkwa i yumbun te ake i-atne endekraglkwa, ba ene mambuno wakai eremeglmbi ana sipsip wagle ene eraglmere i ye ama eraglkwa. \v 4 Ana Sipsip Sugl Yomba Kande unongugl enambuka enge, ene ekin bitno gagl potndi yongwa imbi ana okuwo ta kinde erekrambuka. \s1 Yomba yene nangino dembiye sikrikwa God argan eretongwa \p \v 5 Kuno yegl keunde ana yagl gakmugl wagle ene ende okuna eingwa yomba ye mina atnekra molo. Ene prapra akiye atne undre angro ambaro ta bogl nomano suwara yei molo. Sraglpre, \q1 “Yomba yene nangino \q1 dembiye singwa i God ake \q1 atne endungwa, ba yomba \q1 yene pre pirko atne orkwa i \q1 God wakaimo tongwa.”\x + \xo 5:5 \xt Sindaun 3:34\x* \m \v 6 Ipre enene ake i-atne wu ana Neno kande ongo yombuglo pond mina moraglkwa. Ana ye engemo wakai ta yenambuka enge ene ake i-mitna endinambuka. \v 7 Ene nomane yumbun kanekane pir wanmeglkwa i ipi God ongo mina endiyo. Sraglpre, ye ene sutno wakai moglkwa. \p \v 8 Enene pirpogl sindre sutno wakai molo. Ene yaglkumbano Satan ye agl-pusi kande kangiye laion mereyegl yomba sinagledi kaglkadi ikine ikine pi wanmoglkwa. \v 9 Ene pirngi dimara i mina andigl giglendi mogl Satan si-eglke endinaglkwa. Ene pirkan erikwa, angro ya ambaro tau dumo koglkoglo mogl-eingwa i ye yumbun ene imere kuno yegl keunde ingwa. \p \v 10 God yene wakaimo kanekane i nemyagl kaima moglkwa. Ene ambuglange wakai mina kor aimande moraglkwa pre Yesus Krais mina God ene aglendi yungwa. Yeglpre ene bange sungunagle keunde ta yumbun i-wanmeglmbi, ana ye yene okuwo ene ere indre ana akegidi tenan ene giglekuidi mogl ana wakai moraglkwa. \v 11 Ye mina yombuglo pangwa i aimande aimande pai enambiwo. Kaima. \s1 Ka di uglo yeinga \p \v 12 Ana Sailas na akeple dungo ene pepa bogl teinga. Na kaniga ye angro kaima mereyegl moglkwa. Te God wakaimo norkwa mambuno i na pepa sungunagle i bogltre dinongugl ende teinga, ene arganmo i mina giglendi andigl moraglkwa, \v 13 te God yombama Babilon kamun meglkwa ye ya ene ama akiye God pinde yungwa. Ye yeingo te na wana Mak akiye ene diwakai yeitengwa. \v 14 Ene prapra angro ta onguno ake kungro paunano sineyo ana koglkare wakai diyo. Te ene prapra Yesus Krais mina meglkwa pre bipok dungwa i ene mina panambiwo.