\id MRK - Mountain Koiali NT [kpx] -Papua New Guinea 1981 (web version -2013 bd) \h Maka \toc1 Maka \toc2 Maka \toc3 Mak \mt1 Maka \c 1 \s1 Ata babatisogevemale ata Dioni \r (Matiu 3.1-12; Luka 3.1-18; Dioni 1.19-28) \p \v 1 Kou deiada duaike ko. Dilava mo Iesu Keliso ke deiada. Deiada ke umukau koseanu. \v 2 Subuta beloveta mole Aisaia keu deiadae umuka ke hisaiai avoe, \q1 “Dilavau au mo namihai loui avoe, \q1 ‘Dana di esemu mole hanavoge auna aho uli holisi tiniege ata namigevei kosea, Kosiveu lohoma.’ \q1 \v 3 Malaha kena botoe lamisi ata hohavei loui kosea, \q1 ‘Kosive humaha ke inuta loive. \q1 La uvu hoesegevei vaveve toela halevai vaveve dua vave.’” \p \v 4 Iniale gabie Dioni keu botoe tiale deiada ke loui ata haivei loui avoe, “La vaveve toela ke halevai hoidevei babatisolahave. Ige Dilavana bae la vaveve toela ke ulihage auna uoholisi.” \v 5 Kateai louge ata bahata Diudia vatae isi Dielusalema o keve umale keau Dioni hotoe deiada eviliho tilu. Kebiau hoto ke evisi abu vaveve toela louge Dioniu Diodani emo babatisogevenu. \p \v 6 Dioni keu ata nimole. Ogove keu ovo mole kamela ke vomo. Isege beletave keta ovo ke igae vate. Isege loviveike kainaku isi vidiae e. \v 7 Iale keu loui avoe, “Malaha molena di iae lohoniege di evihai ivi balugate holisi. Iale di baluga holioholialemo tamakave iamoveve keu daemo anekianu. \v 8 Di e unahamo la babatisogevema. Isito auna au Munanae Tumu hanavoi ke vuvunemo la hoesegevei.” \s1 Dioniu Iesu babatisohavoale \r (Matiu 3.13–4.11; Luka 3.21-22; 4.1-13) \p \v 9 Vani mole Iesuu Galili vatamo au o Nasaleta ke halei lohoi Dioniu uale keve tinu. Ige Dioniu Diodani emo Iesu babatisohavonu. \v 10 Ige Iesuu emo hovelahai elehage otogou dikolahage Dilava Munana Tumuteu ugu imutava ke nahate holisi dobai lohoale avuemo ua. \v 11 Isege hoto moleu otogomo loui avoe, “Au di uvue mo seleve. Di a vahaeho va baluganu.” \p \v 12 Hoto keu gabiasege Dilava Munanae Tumuu Iesu iomage au ataeau uvesiteve tinu. \v 13 Tiale vanie ni voti ke uvumo keve usege Vatae Kosiveu lohoale lobohavonu. Keve botoe ovo aihanite keau ua. Isito Dilava aneluiau loholiale tedaholu. \s1 Iesuu huena malemale ata voa (4) hohavenu. \r (Matiu 4.12-22; Luka 4.14-15; 5.1-11) \p \v 14 Vani mole abu Dioni mai dibulae mavosege Iesuu Galili vatae tiale Dilava deiadae dua loui ata haivema. \v 15 Isi loui avoe, “Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve vaniu vuguvuguanu. Ialelua la vaveve toela ke halevai hoidevei lohoi deiadae dua ko evive.” \v 16 Kateai louito Galili esagala oai tinu. Tiale keu abui hohote Saimoni isi Andulu elegevesege keau huenaho ugabi hatuma. \v 17 Ige Iesuu namigevei loui avoe, “Daluvuta lohoge di la haivege la huena maleale ke nahate ata moaga daho maleveve.” \v 18 Kateige abu solekavesite abu ugabi ke halevai avuluvuta tilu. \p \v 19 Tiale tota abui hohotebia Diemisita Dionita elegevesege abu bouti uvumo abu ugabi adahima. Ata abuita keau Sebedi esea. \v 20 Ige au solekavesite kebia hohavege abu abu mamata esemuiabeta halevei Iesu ehovalu. \s1 Malaha mole munana toelate \r (Luka 4.31-37) \p \v 21 Keau bahata lohoale o mole Kabenumu keve velehovolu. Iniale bulamo Iesuu lohoi Diue dubue tiale ata haivenu. \v 22 Ige abu hotove ke evisime vikolahalu. Kosealemo Diue menaka loui haivemale kebia hotou vuvuneholinu. Isito Iesuu hoto ke louale keu vuvune baluganu. \p \v 23-24 Iale Iesuu hoto ke loui ata haivesege dubu kemo tilogoe malaha moleu uale keu kekoai loui avoe, “Iesu, Nasaleta malaha, no halevei tenela. Ana no aiogevehonike kove lohonu. Di hilokage au Dilava Mo. A keu ata tumute.” \v 25 Kateige Iesuu namihai avoe, “Hoto halei malaha ke halei tenela.” \v 26 Kateai louge munanae toelau malaha ke aiohavoge keu teteteteai keko baluganu. Kateigeto munanae toelau ke halei tinu. \v 27 Ige ata bahataeau ke elehai viko balugai mole namigevei loui avoe, “Vadeulike ke. Moka vaveve dogaike. Malaha kou au vuvunemo munanae toela kebiaho louge keau hotove evisi vama.” \v 28 Kateige Iesu deiada keu solekavesite Galili vata bahata sonumanu. \s1 Iesuu ata moaga hoesegevenu. \r (Matiu 8.14-17; Luka 4.38-41) \p \v 29 Iesuu kateaito dubu halei Diemisita Dionita holoevei abuhi tilu. Tialeau Saimonime Andulume oe velehovolu. \v 30 Velehovosege abu Iesu namihai avoe, “Saimoni meau hobeage vavaveu vuvune balugage au avae golomo lahai uma.” \v 31 Ige Iesuu lohoale keate ke adala holisi ebagemage keate ke hobeu uoholige au hovelahai loviabe vanu. \p \v 32 Iniale gutumo vau dobai tisege abu vavahanitebia isi munanae toelaeau abuemo biloluvimale kebia bahata holoevei Iesue loholu. \v 33 O ke ata bahataeau lohoale keau Iesu uale o ke udahamo mole bevuevei ua. \v 34 Ige Iesuu ata moagaeau vavahani nimolete vamale kebia hoesegevei munanae toelaeau ataemo biloluvimale kebia hoesegevege munanae toela keau halevai tilu. Munanae toela keau hilokage Iesu keu Dilava mo. Katealemo Iesu abuho loui isiviholialeike abu hotobe louliho. \s1 Iesuu Galili vatae loviale deiada \r (Luka 4.42-44) \p \v 35 Vae alamo kokoluguu hotoisege Iesuu hovelahai o halei ataeau uvesite keve au Mama imihaho tinu. \v 36 Iniale vau alamosege Saimoniu Iesu esemu degomolehi Iesu kaovaliho tilu. \v 37 Tiliale Iesu elehai namihai avoe, “Ata bahataeau a kaovama.” \v 38 Ige Iesuu namigevei avoe, “Nahi o ko halevai o degomoleve tai. Ige di tota keve ata degomole haivei. Kosealemo vaveve katealehoike di lohonu.” \v 39 Kateai louito halei Galili vatamo o igaegaela tiale Diue dubula ata haivei munanae toela nunuvema. \s1 Iesuu lebolasite hoesehavonu. \r (Matiu 8.1-4; Luka 5.12-16) \p \v 40 Kateimalela lebolasite malaha moleu avue lohoale kome bokoai vata bisi namihai avoe, “A isivianiege di hoesehavonela.” \v 41 Ige Iesuu avuho uvu balugai avuela holisi namihai avoe, “Ito, dana a hoesehavoi.” \v 42 Kateai louge solekavesite malaha kemo lebolasiu uoholige vavaveu duaveanu. \v 43-44 Ige solekavesite Iesuu malaha ke iomai namihai avoe, “Evinela. Ainaho di a hoesehavoale ko atabeho loulive. Isito inuta talive a ebika mai dubu nalimale ke haivunela. Ige au a vava elehai a namihage Moseseu louale ke nahate ono mole mai mahoi Dilava hoesehavoge ataeabuna elehai hilokage a vavau duaveanu.” \v 45 Isito malaha keu kateholisito tiale Iesu vaveve ke loui ata bahata namigevenu. Katealemoike Iesuu hoilahai oe lohoveve keu avuemo anekiage boto unahae uma. Isito ataeau o bahatamo umale keau sohu avue lohoma. \c 2 \s1 Malaha mole kibikibiholiale \r (Matiu 9.1-8; Luka 5.17-26) \p \v 1 Vani moagaeau uoholisege Iesuu tota Kabenumu oe lohonu. Ige au oe lohoale ke hoto ata bahataeau evisi avue loholu. \v 2 Avue lohoge oveu gigiage ata benahateau heie lavisi ua. Ige Iesuu hotoe dua loui ata kebia bahata haivema. \v 3 Kebia haivesege ata abuita abuita keau malaha mole vavaveu kibioholiale ke mai isiviale Iesue lohoi. \v 4 Lohoale keau isiviale oe uvue tai. Isito ataeau moagage ke mai tiveve keu anekianu. Ige abu mai oe lagadae tiale Iesuu lamiale ke nenita o kobuhai vahavemo oe nehe au avae golomo uale ke mai manevege dobai lohoale Iesu veloe heimo ua. \v 5 Katelahage Iesuu evieviabe ke elehai malaha nehe ke namihai avoe, “Di mo, di a toela bahata ulihage uoholinu.” \v 6-7 Kateai louge Diue menaka loui haivemale kebiata hoto ke evisi huhulahai avoe, “Osiohoike kou Dilava ivi mai aiohavotima. Atabeu bae toelabe ulihalivebene. Isito Dilava igaena vaveve toela ulihagei.” \v 8 Huhuihuhui kateale huhulahasege Iesuu solekavesite huhuihuhuiabe ke hilokai namigevei avoe, “Osiohoike la huhuihuhuie toela kateale huhulahama. \v 9 Dana vavahanite namihai loui kosea, ‘Di a vaveve toela ulihanu.’ Emena dana namihai loui kosea, ‘Hovelahai a ava mai lamisi tenela.’ Dana hoto olete loui. La huhuige hoto olete louveveu toloanu. \v 10 Isito halege dana vavahanite ke hoesehavoge lana ke elehai hilokage vaveve toela ulihaveve vuvune keta daemo ua.” \v 11 Kateai louito vavahanite ke namihai avoe, “Hovelahai a ava egumai mai a oe tenela.” \v 12 Ige ata keau elehasege malaha keu solekavesite hovelahai au ava egumai mai au oe tinu. Ige ata keau ke elehai viko balugai Dilava hoesehavoi loui avoe, “No subuta vaveve koseale elehaholilu.” \s1 Iesuu Livai hohavonu. \r (Matiu 9.9-13; Luka 5.27-32) \p \v 13 Iesuu kateaito tota hoilahai Galili esagae tinu. Ige ata bahataeau laluvai avue tige au kebia haivenu. \v 14 Kebia haivege uoholige au lohoniale Aloveasi mo Livai elehanu. Malaha keu ataemo takesi malemale ata. Iale takesilahamale oe uvue ugulamoi usege Iesuu namihai loui avoe, “Di ehomai loho.” Ige au hovelahai ehomanu. \p \v 15 Iniale vani mole Iesuu Livai oe lovi iliho tinu. Ige takesi moni malemale ata kebiau atae toela degomolehi abu vaveve halevai Iesu ehovale keau tiliale Iesuta esemuiabeluvutahi igaetolahai lovi ima. \v 16 Isege Diue menaka loui haivemale keau Iesu elehai tiale esemuiabe namigevei loui avoe, “Osiohoike keu atae toela kebiahi igaetoai lovi ima.” \v 17 Kateai louge Iesuu ke evisi abuho loui avoe, “Medikolou bae negote kebiaho loholivebene. Isito auna vavahanite kebia unaha hoesegeveliho lohoi. Ke nahate dau lohoale kou atae duaho di lohoholinu. Isito dau lohoale kou vaveve toela vamale kebia hohavehoike di lohonu.” \s1 Dilava hoesehavoho lovi ioholiveve. \r (Matiu 9.14-17; Luka 5.33-39) \p \v 18 Vani mole ata babatisogevemale Dioni ke esemuiau Balisia esemuhi Dilava hoesehavoho lovi ioholilu. Isege ata degomoleau ke elehai lohoi Iesu namihai avoe, “Osialemoike keau lovi ioholisi uma. Isito a esemuiau kateholisito lovi ima.” \v 19 Ige Iesuu namigevei avoe, “Mo molena au keate melamege haokuvuiabe abuna lovi isi emena abuna halevai. Ba, abuna lovi isi vahaeholahai. \v 20 Isito vani mole atae toelae abuna loholiege mo ke hamage haokuvuiabe abuna bae vani kela uvulahai lovi i halevai. \p \v 21 Atabeu bae ogoe doga bohisi mai ogoe mami mai mamoi badivulivebene. Auna kateige ogoe doga kena ogoe mami ke butuhage auna dikolahai vahai. \v 22 Ige ke nahate atabeu bae uainie doga mai ovoe vate badivuale mamivemo ehosivalivebene. Auna kateige kena savai dikolahai. Ige uainie doga kena hosilahai lotihatui. Isito atabena uainie doga mai ovoe vatee dogamo ehosivage keu bae dikolahalivebene. Iale ke nahate di vaveveu bae vatae vaveve kebiahi igaetoalivebene.” \s1 Iesu esemuiau bulamo kone dakoai ilu. \r (Matiu 12.1-8; Luka 6.1-5) \p \v 23 Vani mole bulamo Iesuu au esemuhi konee bulula olahai tisege esemuiabeau kone dakoai ilu. \v 24 Dakoai ige Balisia malahaeau Iesu namihai avoe, “Eleha. Osiohoike keau menaka eguvai bulamo katelahalu.” \v 25 Ige Iesuu namigevei avoe, “Lana Bukae Hotomo Deividiu au esemuhi vaelahaime vale ke dodaveholilu. \v 26 Subuta Abaiatau dubu nalimale kosive baluga holimale ke vanila Deividiu dubue uvue tiale beleidi tumute ke mai inu. Dubu nalimale unahaeabuna beleidi ke igei. Isito vani kela Deividiu menaka ke egumai beleidi ke isi au esemu ovege kebiata ilu.” \v 27 Iesuu kateai louito tota namigevei avoe, “Dilavau bula vai isivialeike ataeau kemo lu malei ui. Dilavau bulaho ata vaholinu. Isito keu bula ataho vanu. \v 28 Atae Ese keu bulae Kosive. Iale auna onole louge abuna ke vai.” \c 3 \s1 Malaha mole ada golote \r (Matiu 12.9-14; Luka 6.6-11) \p \v 1 Iesuu kateai louniale vani mole tota Diue dubue tiale malaha mole ada golote elehanu. \v 2 Ige Diue kosiveau Iesu nibitumutumuama. Ilive mesoho elehage au bulamo malaha ke hoesehavoge abu mai vaveveve kemo kotalahai. \v 3 Ige Iesuu malaha nehe ada toelate ke namihai avoe, “Hovelahai lohonela.” \v 4 Kateaito ata namigevei avoe, “Nahie menaka keu nahie haivege nahiabuna bulamo osioi. Nahiabuna bulamo vaveve dua vai. Emena vaveve toela vai. Nahiabuna vali ata hoesegevei. Emena aiogevei. Kateai louge abu hotove ibina louholilu.” \v 5 Kateige Iesuu kebia elegevei abuho itumuanu. Kosealemo keau menaka unaha ehovaito ata hoesegeveveve ke huhuoholilu. Isime malaha ke namihai avoe, “A ada hatunela.” Ige au hotove evisi au ada hatuge duaveanu. \v 6 Ige Balisia malahaeau ke elehaime dubu halevai solekai tiliale gamani kosive Elodi ke ata benahate namigevei isiviale abuhi Iesu hamaveve humaha kaovai. \s1 Galili milimo ata moaga \p \v 7 Iesuu au esemu benahatehi halevai Galili esagae tiliale keve velehovosege Galili ata moagaeau ehovai loholu. \v 8 Isege ata degomoleau Iesu vaveve bahata evisi loholu. Keau Diudia vata isi Idumea vata halevai loholu. Isege degomoleau Diodani e vaki mole keve loholu. Isege degomoleau Dielusalema, Taea, isi Saidoni o baluga kebiamo loholu. \v 9-10 Ata moagamoaga keau keve lohoge Iesuu vavahanite moaga hoesegevenu. Katealemoike vavahanite bahataeau Iesu leveliho mole kabitigevema. Kateige Iesuu au esemu namigevei avoe, “Ataeau gigialelua daho vanagi mai emo mavoge di ke golomo lamisi ata haivei.” \v 11 Ata haivesege munanae toelaeau atae uvumo holoeavomale keau Iesu elehai dobuluvisi kekolahai loui avoe, “Au Dilava mo aike ke.” \v 12 Ige Iesuu namigevei avoe, “Hoto ke halevave. Di isiviholinu ataeau hoto ke eviliho.” \s1 Iesu esemu tuelo (12) \r (Matiu 10.1-4; Luka 6.12-16) \p \v 13 Iesu kateaniale uoholige lohoi tana molela veatisi tiale keu lamisi au ata hohavege abu avue loholu. \v 14 Lohoge au bae ata kebiamo au isivie esemu tuelo (12) tabagevege abu abostolove holilu. Ige au namigevei avoe, “Di la tabagevei isiviale daluvuta uge dana la hanavege di hoto loui ata haiveve. \v 15 Ige dana di vuvune malei laovege kemo munanae toela nunuvegeve.” \v 16-19 Ata nehebia au malevege esemuve holialeike kobia: Saimoni, ivive moleike Bita. Ige Sebedi mo abui Diemisi isi Dioni. Iesuu iviabe doga otovealeike ko, Boanele. Hoto ke ihulike hata. Kosealemo hotoeabe keu hata vutoale ke nahate. Ige Andulu. Ige Bilibi. Ige Batolomi. Ige Matiu. Ige Tomasi. Ige Diemisi mole, Aloveasi mo. Ige Tadeasi. Ige Keinanie ata mole Saimoni. Ige Iesuho haiaveve malaha mole Diudasi Kaliota. Ata katealebia Iesuu tabagevenu. \s1 Dilava vuvune emena Setene vuvune \r (Matiu 12.22-32; Luka 11.14-23; 12.10) \p \v 20 Iale keau halevai lovi iliho oe tilu. Isito ata moagaeau lohoge abu lovi iveve keu anekianu. \v 21 Kateige ataeau loui avoe, “Iesu keu tilogoanu.” Ige deholuvuiabeau ke evisi loui avoe, “Mesoho seleve.” Isi kateaime isivilahale biaeau Iesu mai nalisi. \p \v 22 Kateisege Diue menaka loui haivemale degomoleau Dielusalemamo lohoale keau loui avoe, “Setene vuvuneu avuemo ua. Munanae toelae kosive Biesabolo keike au vuvune omige au vuvunevemo munanae toela kebia nunuvema.” \v 23 Kateai louge Iesuu hohavege abu avue lohoge au dovudovue hotomo namigevei avoe, “La loui kosea, ‘Keu Setene vuvunemoike au vaveve kateale vama.’ La louale keu seleve holige Setenena oleve kateai au ata nunuvei. Keu anekianu. \v 24 Mesoho vata molemo ataeau mole tasalievei molehi mole haveliege abu bae ui egealivebene. \v 25 Ige mesoho valada igaeau mole tasalievei molehi mole haveliege keau bae ui egealivebene. \v 26 Iale ke nahate Setene ataeabuna hovedevei mole havei tiliege abu bae ui egealivebene. \p \v 27 “Atabeu bae ata mole negote ke oe uvue tai kunaive kebia vavoloalivebene. Isito auna vasohuta malaha ke umuvaito bae ove kemo kunaive malei. \p \v 28 “Seleveta di la namigevege evive. Dilavau atae vaveve toela bahata ulihaveve hiloka. Isi ataeau ivive loui mai aiohavoge auna vaveveabe toela ke ulihai. \v 29 Isito olena loui kosea, ‘Setene vuvunemoike au loviama.’ Isi kateai Munanave Tumu ke ivi mai aiohavoge Dilavau bae vaveveve toela ke ulihalivebene.” \v 30 Ata degomoleau loui avoe, “Iesu keu munanae toelae vuvunemoike au vaveve kateale vama.” Kateike vage Iesuu abuho hoto ke lounu. \s1 Iesu neina isi hohuvuiabe \r (Matiu 12.46-50; Luka 8.19-21) \p \v 31 Kateisege Iesu neinau hohuvuiabehi lohoale keau heie lavisi uito avuho hoto hanavoi isiviale elehai. \v 32 Ige ata moagaeau Iesu evilikahavoale keau namihai avoe, “A neinau a hohuvuhi lohoale heie ui a elehaho hoto hanavolu.” \v 33 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di neinaike ole. Ige di hohuvuiabulike olemea.” \v 34 Kateaito uguiavoi lotiale kebia namigevei avoe, “Di neina isi di hohuvuiabulike la kebia. \v 35 Iale oleuoleu Dilava isivi vamale keau di hohuvuia, di amakinuvuia, di neinuvuia.” \c 4 \s1 Obie imo dovudovue hotou lounu. \r (Matiu 13.1-9; Luka 8.4-8) \p \v 1 Vani mole Iesuu tota halei Galili esagae ata haiveho tinu. Keve tige ata moagaeau avuluvuta tiale mai evilikahavoge au vanagi mai e golomo meamoi avuemo ugulamosege ata keau milie usege au haivenu. \v 2 Isi dovudovue hoto moagamo kebia haivei avoe, \v 3 “Evive. Malaha moleu obie i malei au bulue sesiaho tinu. \v 4 Tiale ke sesiasege degomoleau humahamo keiolahage uguiau lohoale ke isi gabilahalu. \v 5 Isege benahateau munemunemo vatau uoholiale kemo keiolahai neniai ulioholige alumuiabeau heie dobai tioholilu. \v 6 Alumuiabeau vatamo tioholialemo vaniu velemai tumuai kebia havege tutukalu. \v 7 Isege benahateau adu bekate ke uvue keiohovoge adu bekateau ulisi bamuevege hahuavoholilu. \v 8 Isege degomoleau vatae duamo keiohovoale keau ulisi bailahalu. Ige benahateau bailahale moagataho. Isege benahateau bailahale moaga. Isege benahateau bailahale moaga vesitehame.” \v 9 Iesuu deiada kateale louito namigevei avoe, “Oleuoleu hoto evimaleau hoto ko evive.” \s1 Osiohoike Iesuu dovudovue hotomo louma. \r (Matiu 13.10-17; Luka 8.9-10) \p \v 10 Iniale gabie Iesuu au ehuvela usege esemuve tuelo (12) keau esemuve degomolehi avue lohoale belahai avoe, “Osialemoike a vani bahata dovudovue hotomo no haivema.” \v 11 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di loumale kemo di isiviale Dilavau au matamae dogae vamale ke hilokave. Isito ata benahateau evieviholimale kebiaho di dovudovue hoto louge abu bae evisi lulelelahalivebene. \v 12 Kosealemo keau di vaveve niavoito neniai kemo luleleholilu. Isi vani bahata di hoto evisito ke hilokaholilu. Isito mesoho keau neniai luleleai hilokavatege Dilavau vaveveabe toela ulihanu.” \s1 Iesuu obie ie ihu lounu. \r (Matiu 13.18-23; Luka 8.11-15) \p \v 13 Iesuu tota au esemu namigevei avoe, “Lana dovudovue hoto ke humaha hilokaholiliege bae oleve kateai dovudovue hoto degomole hilokai. \v 14 Iale di dovudovue hoto ke ekovehage evive. Sesiamale ata keu Dilava hotoike au ke loui ata haivema. \v 15 I benahateau humahamo keiolahale keau ata degomole nahate. Ata keabuna hotoe dua ke evisege Setenena lohoniege uvuiabemo hotoe dua ke aiohavogei. \v 16 Isege i benahateau munemunemo keiolahale keau ata degomoleau Dilava hoto evisi solekai vahaehomo male ke nahate. \v 17 Abu hoto ke evisi maito hoto keu uvuiabemo holomaholige abu negoholilu. Iniege gabie abu hotoe dua eviale kemo ataeabuna abuemo vaveve toela vai aiogevege abuna vatehani malei solekavesite hoidevei. \v 18-19 Isege i benahateau adu bekate uvue keiolahale keau ata degomole nahate. Ata keau hotoe dua ke evisito vani mole abu vatae vaveve huhulahai kunaita huhulahage vaveve katealeu hotoe dua bamuge evieviabeu negoholinu. \v 20 Isege i benahateau vatae duamo keiohovoale keau ata degomoleau hotoe dua evisi ehovai vamale ke nahate. Ige hotoe dua kemo degomolebia evieviu balugataho. Isege degomoleau baluga. Isege degomoleau baluga vesitehame.” \s1 Lamebau atagaveve \r (Luka 8.16-18) \p \v 21 Iesuu tota abuho loui avoe, “Nahiabuna vali lameba mahoi mai maua uvumo mavoi mesoho mai ladevemale betie valae mavoi. Ba, nahiabuna lameba hanei mai ehanumage ataeabuna atagavemo ui. \v 22 Di hoto louale ke ihuu koseanu. Ataeabuna abu vaveve vai mahogovage Dilavana bae vaveveabe ke mai umidamo mamoge ataeabuna ke elehai hilokai. Isi vani kela atae vaveve bahatana Dilava atagamo bae velehovoi umidamo ui. \v 23 Iale la oleuoleu hoto evimaleau hoto ko evive.” \p \v 24 Kateaito tota namigevei avoe, “Di laheho louale ke evisi vave. Lana ke evisi ehovaliege di hotomo lulele balugave. \v 25 Olena di hotomo luleleage Dilavana lulele baluga omisi. Isito ata olena au lulele unahamo hoto ke evisito keho isiviholige Dilavana avuemo luleleve ke mai evihai.” \s1 Dilavau ata nibieveve deiada \p \v 26 Iesuu tota loui avoe, “Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve kena koseai. Ata moleu bulue tiale konee i hatuale ke nahate. \v 27 Keu hatuito tisege vavimo kone keau vakiai ulilu. Malaha keu koneu oleve kateai vakiale ke vaveve hilokaholinu. \v 28-29 Isito vatae onobenobe duamoike kone keau vakiai ulilu. Keau ulisi humulahai bailahage nigiabe keau gililahage malaha kena au siga mai tai kone kebia dakoevei.” \s1 Masitae ie deiada \r (Matiu 13.31-32, 34; Luka 13.18-19) \p \v 30 Iesuu tota belagevei avoe, “Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve kemo dana dovudovue hoto vade louge lana kemo lulelelahave. \v 31 Di louge evive. Ataeau Dilava adae vuvunemo uveve keu masitae i ke nahate. Masita keu ie esehame seleve. \v 32 Isito ataeabuna ke sesiage auna ulisi balugage uguiabuna loholiege idi ke adamo hasolahai. Iale ataeau Dilava adae vuvunemo ui moagatahoai ue dua vaveve keu kateanu.” \p \v 33 Iesu dovudovue hoto kateale loui haivege abu kemo lulelelahage au tota degomole loui haivenu. \v 34 Auna dovudovue hoto unahamo ata kebia haivegei. Isito auna au esemuhi abuhuvela uniege dovudovue hotoe ihu bahata loui haivegei. \s1 Hanunuu Iesu hoto evinu. \r (Matiu 8.23-27; Luka 8.22-25) \p \v 35 Kateimale gutumo Iesuu au esemuho loui avoe, “Lohoge nahi tabu ko houi vaki moleve tai.” \v 36 Kateige esemuiabeau ata ioveito bouti nehe Iesuu avuemo lamisi ata haivemale ke mai bouti degomole halevei tilu. \v 37 Tilialeau vaki mole velehovoholisege humaha tavae hanunu balugau utuige eu boutiabe uvumo lavuge boutiabeu uhutege mutuanu. \v 38 Kateige esemuiabeau ke elehai tiliale Iesuu subuta bilamo lahale ke etuvai loui avoe, “No haivemale ata, hovelahanela. Ana no e vahamo timale konike elehaholisime lahama.” \v 39 Ige Iesuu hovelahai hanunuta eta hotogevei loui avoe, “Halevai tobekave.” Kateige keau hotove evige hanunu keu uoholige eu tota tolemanu. \v 40 Ige Iesuu au esemu namigevei avoe, “Osiohoike la vabulahalu. Lana la uvu mai daemo mavoholilu.” \v 41 Isito esemuiabe keau vabulahalelua hotove ibina vaholisito moleho loui avoe, “Malaha oletealeike ko. Kou hanunuta eta hotogevege abu hotove evisi isivive valu.” \c 5 \s1 Malaha mole munana toelate \r (Matiu 8.28-34; Luka 8.26-39) \p \v 1 Kateaito loholiale keau Galili tabu houi vaki mole Gelasene vata keve loholu. \v 2 Ige Iesuu boutimo dobai tisege tilogoe malaha moleu alue vutae umale keu avue lohonu. \v 3-4 Munanae toelau avuemo uale kemo ataeau evudei seimita umuvai isiviale mai omo kouai. Isito kena vani moaga seimi ke bukiai hatui lohoi alue vutae tigei. Kateige ataeau evudei umuvaveve keu anekianu. \v 5 Vani bahata auna alue vutae tai tanae oai kekoigei. Isime mune malei au vate ke heisi tahotigei. \p \v 6 Iale keu haeavamole Iesu elehai bibuai lohoale keu vudivemo kome bokoai vata binu. \v 7-8 Vata bige Iesuu tilogote kemo munanae toela ke namihai avoe, “Malaha ke halei tenela.” Kateai louge tilogote malaha keu loui avoe, “Iesu, otogoe umale Kosive ke mo, osiohoike a dae lohonu. Dilava ivimo di a imihama. Ainaho di aiohavolive.” \v 9 Ige Iesuu belahai avoe, “A ivilike ole.” Ige au loui avoe, “Di ivilike Moaga. Kosealemo noeau moaga.” \v 10 Isi kateai negoai Iesu namihai avoe, “Ainaho no nunuvege no haeavamole talive.” \p \v 11-12 Kateaito elehasege ovo degomoleau tanae lovi isi olahama. Ige munanae toela keau malaha kemo ualeau Iesu namihai avoe, “No hanavege no tai ovo kebia uvue deluhovoi.” \v 13 Kateige Iesuu munanae toela kebia nunuvege kebiau tiale ovo kebiamo deluhovolu. Ige ovo bahata tu taoseni (2,000) keau detuluvisi tialeau seika vuvegevei tabu balugamo biloluvisi e isi haluvilu. \p \v 14 Ige ovo nibievemale keau detuluvisi tialeau humaha tavae ata namigevei tialeau oe ata bahata namigevelu. Ige ata bahata kebiau lohoi tiale isiviai vaveve ke elehai. \v 15 Keau lohoaleau munanae toelaeau malaha nehemo holoeavoale ke elehage keu ogoe dua vai tilogoholisito momoleai tobekai ugulamoi ua. Ige ata kebiau malaha ke elehai vabulahalu. \v 16 Ige ovoe biaeau malaha nehe ke deiadata ovo kebia deiadata loui ata bahata namigevelu. \v 17 Ige ata keau Iesu namihai isiviale au vataeabe ke halei tai. \p \v 18 Kateige Iesuu halei boutimo biloho vasege malaha nehe keu Iesu namihai isiviale avuti tai. \v 19 Kateige Iesuu keluai avuho loui avoe, “Talive Dilavau aho uvuai a hoesehavoale ke loui a oe ata bahata namigevenela.” \v 20 Ige malaha keu halei tiale Dekabolisi matama keve Iesuu avuemo vale ke loui ata bahata namigevenu. Ige keau ke evisi vikolahalu. \s1 Diailosi ma isi Iesu ogola holiale keate mole \r (Matiu 9.18-26; Luka 8.40-56) \p \v 21 Iesuu boutimo tiale keu tabu ke vaki mole dobasege ata moagaeau avue lohoale evilikahavolu. \v 22 Ige Diue dubu nalimale kosive mole Diailosi keu lohoale Iesu elehai vudivemo kome bokoai vata binu. \v 23 Isi namihai avoe, “Di mau vavahaniale hatima. Iale loholive a ada mai golovemo mamoge au hovelahai mauliai.” \v 24 Ige Iesuu malaha nehe keti mave elehaliho tige ata moagaeau ehovei abuluvuta tilu. \p \v 25 Tisege keate moleu vavahanie toela male keu lohoale Iesu ogola holinu. Vavahanive keu koseanu. Vagana tuelo (12) ke uvumo tahoe toelau uvuvemo lohoma. \v 26 Medikolo moagaeau ke elehai mulamula omisito keau keate ke hoesehavoholilu. Keu kebiamo moni baluga hatugeto vavahanive keu sohu avuemo ui balugai tima. \v 27 Iale keate keu Iesu vaveve ke evisi ata moaga kebia uvumo lohoale Iesu iae ogovela holinu. \v 28 Ogovela holisi huhuai avoe, “Dana Iesu ogo unahala holiniege momoleai.” \v 29 Kateai Iesu ogola holige solekavesite tahoe toelau avuemo uoholinu. Ige keate ke biageu au uvumo huhuige vavahaniveu uoholinu. \v 30 Ige solekavesite Iesu biageu hilokage ata hoesegevemale vuvune keu ata molemo tinu. Ige au hoilahai niai loui avoe, “Oleike di ogola holinu.” \v 31 Ige esemuiabeau namihai avoe, “Ana ata moagaeau aluvuta lohoale konike a elehaholisi loui kosea, ‘Oleu di ogola holinu.’” \v 32 Isito Iesuu negoai elegevei lotinu. Isiviale hilokai oleike ogovela holinu. \v 33 Ige keate keu avuemo ono vadeu vale ke huhuai vabuai teteai avue lohoale vudivemo au kome bokoai vata bisi au deiada bahata loui Iesu namihanu. \v 34 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Di ma, a a uvu bahata mai daemo mamoike vage vavahani keu aemo uoholinu. Iale vahaehomo tenela.” \p \v 35 Iesuu keate keti kateisege ata degomoleau Diailosi oe uale keau lohoale Diailosi namihai avoe, “A mau aike hatiale ainaho kosive keho louge au loholive.” \v 36 Kateai louge Iesuu hotoeabe ke evisito Diailosi namihai avoe, “Ainaho vabualive. Isito a uvu mai daemo mamonela.” \v 37 Kateaito ata namigevei avoe, “La bahataeau usegeto Bita Diemisi isime hohove Dioni kebia unahaeau daluvuta lohoi.” \v 38 Kateai kebia unahahi tiale keau malaha nehe ke oe velehovoi evisege ata moagaeau o kemo ninalahai kekolahama. \v 39 Ige Iesuu o ke vahae deluai tai namigevei avoe, “Osiohoike la ninalahai kekolahama. Ma keu hatioholinu. Isito lahaike au ke vanu.” \v 40 Ige abu ke evisi bituhavoi hehavolu. Ige Iesuu kebia bahata nunuvege abu heie tisege ma ke mamata neinaveta holoevei au esemuta holoevei ma keu lahai umale keve tilu. \v 41 Keve tiale ma ke adala holisi hotovemo namihai loui avoe, “Talita kumi.” Ke ihuu koseanu. Mabia, hovelahanela. \v 42 Ige ma keu solekavesite hovelahai lamisi oanu. Ige au hatisi hovelahale ke abu elehai vikobe nimole valu. Ma ke vaganau tuelo (12). \v 43 Ige Iesuu isuta namigevei avoe, “Lainaho deiada ko loui ata namigevelive.” Kateaito tota namigevei avoe, “Lovi mai omige au isi.” \c 6 \s1 Nasaleta ataeau Iesu kabebihavolu. \r (Matiu 13.53-58; Luka 4.16-30) \p \v 1 Iesuu kateaito o ke halei au o seleve keve tinu. Ige esemuiabe keau avuluvuta tilu. \v 2 Iniale bulamo au Diue dubumo ata moaga haivema. Ige ata keau hotove kemo viko balugai moleho loui avoe, “Oleveike ata kou hoto ko louale lulele ko mai vikoe vaveve vuvune keta manu.” \v 3 Kateai moleho loui avoe, “Ata keu Meli moike. Keu o houmale ata unaha. Diemisi, Diosasi, Diudasi isime Saimoni hohuvuiabe abulike kebia. Iale amakinuvuiabe degomole abulike nahie vigomo ua.” Kateai loui Iesu kabebihavolu. \v 4 Ige Iesuu namigevei avoe, “Beloveta ata kena vata moleve tige ataeabuna hotove evisi hoesehavoi. Isito au au o seleve keve tige atave keau bae hotove evisi hoesehavolivebene.” \v 5 Kateai loui vikoe vaveve moaga o kemo vaholisito vavahanite degomole kebiamo au ada malei tataeabemo otovege keau momolelahalu. \v 6 Isito oeabe ata keau abu uvu mai avuemo mavoholige au kebia elegevei vaveveabe kemo vikoanu. Kateai au o ke halei tiale o degomole kebia haivenu. \s1 Iesuu au esemu tuelo hanavenu. \r (Matiu 10.5-15; Luka 9.1-6) \p \v 7 Vani mole au au esemu tuelo (12) hohavege abu avue lohoge au munanae toela nunuveveve vuvune ovei abuibuiai hanavenu. \v 8 Hanavei abuho loui avoe, “Lainaho busebuse, lovi, moni kateale malelive. Isito la tiliege la tedaevemale bedoia ke unaha matageveve. \v 9 Isi la veloe voto isi ogo hatuale ke unahata teve. Isito lainaho beta malei tigelive. \v 10 La tiliege o oletemo ata oleu la malevei o hatuevege ke omo ulata o ke halevai teve. \v 11 Isi la tiliege o molemo velehovoge ata keau la hoto evioholisi la malevei o hatueveholige anakaeabemo la veloe gogea ke sesieveve. Ige abuna ke elehai hilokage Dilavana bae kebia aiogevei. Dilavau subuta Sodomata Gomolata aiogeveale ke nahate Dilavana bae gabie vatehani baluga kebia ovei.” \v 12 Kateai loui kebia hanavege abu ata haiveho tilu. Haiveho tiale ata haivei loui avoe, “La vaveve toela halevai hoideveve.” \v 13 Kateaito munanae toela moaga ataemo nunuvei olive oele malei vavahanite kebia kinamo ehosivage keau momolelahalu. \s1 Ata babatisogevemale Dioni keu hatiale deiada \r (Matiu 14.1-12; Luka 9.7-9) \p \v 14 Gamanie kosive baluga Elodiu Iesu vaveve ke evinu. Kosealemo ataeau Iesu vaveve loui ata haivege Elodi keta ke evinu. Ata degomoleau loui avoe, “Mesoho ata babatisogevemale Dioni keu hatialeu tota hovelahaike vaime vaveve nimolete kateale vama.” \v 15 Ige degomoleau loui avoe, “Ilaidialike.” Ige degomoleau loui avoe, “Subuta umale beloveta moleike.” \p \v 16 Kateige Elodiu loui avoe, “Ba, mesoho di Dioni nehe eno heisi etulege hatisi hovelahaleike ke.” \v 17-18 Elodiu hoto kateale louale keu koseanu. Dioniu Elodi namihai loui avoe, “A a hoho Bilibi ke mahina Elodiasi vavolota melameale keu toelanu.” Isi kateai loulage vani mole Elodiu louge abu mai dibulae mavolu. \v 19 Dioniu kateai louge Elodiasi keu avuho itumuai isiviale hamage au hatisi. Isito Elodiu hamaliho isiviholiale kemo hamaveve humahau uoholinu. \v 20 Elodiu Dioni vabuhavoi hilokage keu malahae dua. Isime vavevebe toela vaholinu. Keu Dioni hoto keho isiviaito keate ke haleveve hoto ke evisi isiviholinu. \p \v 21 Iale vani mole Elodi uale vani keu lohoge au louge gamani kosive degomole, tuvalie kosive degomole, isi Galili vatae umale kosive degomole keau bahata Elodi oe lovi iliho loholu. Kemoike keate nehe keu bae Dioni hamaveve humaha ke davalianu. \v 22 Iniale lovi imale keve Elodiasi mau havuai Elodita kosive nehe kebiata malevei vahaehotievege Elodiu ke elehai ma ke namihai avoe, “A isivi louge dana a isivi ke vai.” \v 23 Kateai Dilava ivimo menakai loui avoe, “Di vata di kunai keau baluga. Iale a onoleho isiviai di namihage dana a isivi ke vai.” \v 24 Kateige ma keu lohoi tiale au neina namihai avoe, “Amia, dana ono vade igaeho kosive ke imihage au daoi.” Ige neinaveu loui avoe, “Namihage au ata babatisogevemale Dioni ke kina heisi etulei mai aoi.” \v 25 Kateige ma keu solekai tota lohoi kosive ke namihai avoe, “Di isiviale aike ata babatisogevemale Dioni ke eno heisi etulei kinave mai melegimo mamoi mai daonela.” \v 26 Ige kosive keu uvu balugai isiviholinu katealiho. Isito au lovi iho lohoale kebia nimo au ono vade ma keho valiho Dilava ivimo menakale kemo ke haleveve keu avuemo anekianu. \v 27-28 Katealemo kosive keu au tuvalie malaha mole hanavoi loui avoe, “Talive ata babatisogevemale Dioni ke eno heisi etulei kinave mai lohonela.” Kateige au halei dibulae tiale enove heisi etulei kinave mai melegimo mamoi mai lohoale ma ke omige au mai au neina ominu. \v 29 Ige Dioni esemuiau hoto ke evisi lohoaleau vavave mai tiale abavulu. \s1 Valava ada mole isi huena abuita \r (Matiu 14.13-21; Luka 9.10-17; Dioni 6.1-14) \p \v 30 Vani mole Iesuu au abostolo nehe abuibuiai hanaveale keau tota hoidevei lohoale Iesuluvuta beleavoi abu ono vade vamale ke loui Iesu namihama. \v 31 Kateisege ata moagaeau Iesue tai lohoma. Kateige Iesuu au esemuhi lovi iveve keu anekianu. Ige au au esemu namigevei avoe, “Lohoge nahi nahi unaha tai ataeau uvesiteve sibeleai.” \v 32 Isi kateai abu boutimo biloluvisi ataeau uvesite matama keve sibeleaho tilu. \p \v 33 Sibeleaho tige ata moaga keau ke elehai matama ke halevai solekai bibuluvisi heila tialeau Iesuu au esemuhi tiale matama keve velehovolu. \v 34 Ige Iesuu boutimo dobai ata kebia elegevei abuho uvu baluganu. Kosealemo ata kebiau mamoe nahate. Ige nalievemale atau uoholinu. Kateige au hoto nimolete moaga loui haivenu. \v 35-36 Haivelage vau gutuige esemuiabeau lohoale avuho loui avoe, “Loviu uvesiteike ko. Vau loalelua ata kobia hanavege abu abu oe tai abu iveve kaovai.” \v 37 Ige Iesu namigevei avoe, “La biaeau lovi ovege abu isi.” Ige abu namihai avoe, “Noeabuna oleve kateai moni baluga malei ata moaga kobiaho lovi voievei.” \v 38 Ige Iesuu belagevei avoe, “Bato tai elehave. Lana lovibe malei lohoholilu.” Ige abu tiale lovi kaovai tota lohoale Iesu namihai avoe, “Valava ada mole isi huena abuita unahahame.” \p \v 39-40 Kateige Iesuu namigevei avoe, “Ata kebia namigevege abu mole tasalievei igaegaeai boboe golomo ugulelevai.” Kateai louge abu tiale ata kebiaho louge abu igaegaeai ugulelevai lotilu. \v 41 Ige Iesuu valavata huenata malei otogoe niai au Mama imihaito valavata huenata vakoanata malei au esemu ovege abu igaegaeai ata kebia ovei lotilu. \v 42 Ige ata bahata keau lovi ke ige uniabeau hanilahalu. \v 43 Ige esemuiabeau valavata huenata sigu malei basiketi tuelomo (12) udage ililoholu. \v 44 Ata keau lovi ke iale keau bahata vai taoseni (5,000). \s1 Iesuu e tatala lamisi tinu. \r (Matiu 14.22-33; Dioni 6.15-21) \p \v 45 Iesuu lovi ovege uoholige au esemu namigevei avoe, “Boutimo biloluvisi e houi vaki mole Betesaida keve tisege di ata kobia hanavege abu tisegeto di bae lohoi.” \v 46 Kateai louito lohoi ata kebia hanavege abu tisege au tanae au Mama imihaho tinu. \v 47 Iniale vavimo Iesu esemuiau boutimo tiale keau e vigola tisege Iesu eu kove tanae ua. \v 48 Tana keve lamisi au esemu elegevesege hebulu balugau utuige keau solekai tioholilu. Iniale vae alamo Iesuu lohoi e golola lamisi abue tiale isiviai boutiabe ke evihai tai. \v 49 Ige esemuiabeau Iesuu e golola lamisi lohoale ke elehai kekolahai loui avoe, “Aluu lohonu.” \v 50 Isi kateai vabulahage Iesuu namigevei avoe, “Vabu halevave. Iesu dailike. Lainaho vabulahagelive.” \v 51-52 Kateai louito boutimo biloisege hebulu keu tolemanu. Ige esemuiabe keau ke elehai vikolahalu. Kosealemo Iesuu valava ada mole kemo vuvune vaveve vale ke elehaito kemo luleleholilu. \s1 Iesuu Genesaleti vatae lovianu. \r (Matiu 14.34-36) \p \v 53 Katelahaito e ke houi vaki moleve lohoale Genesaletie velehovoi abu bouti mai esagae mavolu. \v 54 Isi boutimo dobuluvisege solekavesite ata keau Iesu elehai valitilu. \v 55 Isi kateai bibuluvisi tiale o bahatae velehovoi Iesuu lohoale ke deiada loui ata bahata namigevege abu vavahanite malei avue loholu. \v 56 Ige Iesuu oleve keve tige abu vavahanitebia malevei avue lohoi isiviale abu ogove ivi unahala holisi momoleai. Kateige olemeau ogove ivila holiale keau momolelahalu. \c 7 \s1 Subuta buluve deiada \r (Matiu 15.1-9) \p \v 1 Vani mole Balisia ata isi Diue menaka loui haivemale keau Dielusalemamo lohoale Iesu mai evilikahavolu. \v 2 Isi Iesu esemu elegevege keau Diue menaka ehovaholisi abu ada totoholisito lovi ilu. \p \v 3-4 Diue vaveve keu koseanu. Abuna vasohuta abu buluve vaveve ke vai abu ada totoaito bae gabie lovi igei. Isi abuna maketie tiliege lovi voilahai loholiege abu ada totoaito bae lovi ke igei. Isi abu buluve vaveve degomole koseale vagei. Abuna melegi, kabusi, sosibani kebia vavivuiabeau subuta totoimale ke nahate totolahaito bae abuemo lovi igei. Vaveve katealeu Balisia ataemo negoai tima. \p \v 5 Katealemo Balisia ata isi Diue menaka loui haivemale keau Iesu belahai avoe, “Osialemoike a esemu kebiau nahie buluve kebia menaka ehovaholisi abu ada totoholisito lovi ilu.” \v 6 Ige Iesuu namigevei avoe, “Beloveta mole Aisaiau subuta Dilavau la loboe vaveve louale koike au namihage hisalianu. Au loui avoe, \q1 ‘Ata kobiau abu ai unahamo di hoesehavoma. \q1 Isito uvuiabe keu vatae vaveve unaha huhuevema. \q1 \v 7 Keau di hoesehavomale ke ihuu uoholinu. \q1 Kosealemo keau atae menaka loui ata haivei loui kosea, \q1 Menaka kou Dilava menakaike. \q1 Isito abu haivemale keu Dilava menaka holioholinu.’” \m \v 8 Isi Iesuu tota namigevei avoe, “La katealemo Dilava menaka ke halevaito atae menaka ehovema. \p \v 9 “Selevetanike la Dilava menakae tumu kabebihavoi la buluve menaka kebiamo negolahama. \v 10 Moseseu Dilava menaka loui ata haivei avoe, ‘La mamuvu la neinuvu kebia hoto evisi hoesegeveve.’ Isi tota haivei avoe, ‘Oleuoleu abu mamuvu neinuvu kebia aiogevei hotoe toela abuho louale kebia abuna havege haluvisi.’ \v 11-12 Isito la loboe vaveve koseale loui ata haivei kosea, ‘La mamuvu la neinuvu kebia la onobenobe oveho isiviholiliege kebiaho loui kosea, Di ke mai Dilava omialemo di bae ke mai laovelivebene.’ \v 13 La vaveve kateale vamalemo Dilava menaka kabebihavoi la menakate ehovei ata haivema. Isi vaveve degomole kateale vama.” \s1 Onoleike ata mai aiohavoma. \r (Matiu 15.10-20) \p \v 14 Iesuu kateaito ata bahata hohavei abuho loui avoe, “La bahata di hoto ko evisi avuemo lulelelahave. \v 15 Ataeau lovi onole imale keu abuemo toela holioholinu. Isito abu vaveve toela onole huhulahai vamale keu abuemo toelanu. \v 16 Katealemo la oleuoleu hoto evimaleau hoto ke evive.” \v 17 Iesu kateaito ata kebia halevei oe tige esemuiabeau belahai avoe, “A louale ke ihuike ono vade.” \v 18 Ige au namigevei avoe, “Lana lata di louale kemo luleleholilu. Nahi onole imale keu Dilava nimo toela holioholinu. \v 19 Kosealemo nahi lovi imale keu bae nahie uvue talivebene. Isito auna nahie gogoe taito uoholisi.” Hoto kateale loualemo nahi hilokage lovi bahata keau duave. \v 20 Iesuu tota loui avoe, “Atae uvumo abu vaveve toela onole huhulahai vamale keike Dilava nimo toelanu. \v 21-22 Vaveve toela kosealeike atae uvumo lohoge abu vama. Abuna vaveve toela huhulahaliege teibae vaveve vai mole vavogevei mole havei mole keatehi ladevei mole kunaiho isivi balugai mole lobogevei mole maina mai isi kokoluguai Dilava ivi aiohavoi vaveve toela degomole vagei. \v 23 Vaveve toela katealebiaike atae uvumo lohoge abu vage Dilava nimo toelanu.” \s1 Keate mole evievi \r (Matiu 15.21-28) \p \v 24 Iesuu kateai louito vata ke halei o mole baluga Taeae tinu. Tiale o molemo deluai isiviholiale ataeau au lohoale ke hilokaliho. Isito ataeau au lohoale ke hilokai avue loholu. \v 25 Isi kateisege ma molemo munanae toelau holomale ke neinau Iesuu lohoale ke hoto evisi lohoaleu vudivemo kome bokoai vata binu. \v 26 Keate keu Diue ata holioholinu. Keu Sulovenisia vatamo lohonu. Iale keu lohoaleu Iesu namihai avoe, “Ana valive di maemo munanae toela nunuvai.” \v 27 Ige Iesuu namihai avoe, “A Diue ata holialebene di bae a tedahoi. Isito di a tedahoge di Diue ata tedaeveho lohoale kebiabuna osioi. Iale dana vasohuta kebia tedaevei.” \v 28 Ige keate keu namihai avoe, “Kosive, a hoto keu seleve. Isito ana vali di isivihame igae komo di tedahoito bae a ata seleve kebia vani bahata tedaevegei.” \v 29 Ige Iesuu keate ke namihai avoe, “A hoto kateale loualemo oe talive a ma elehanela. Munanae toelau a ma halenu.” \v 30 Kateige keate keu tiale au ma elehage munanae toelau halege momoleai tobekai lahai ua. \s1 Malaha mole uvute isi golemate \p \v 31 Iesuu kateaito o ke halei o mole Saidoni kela velemai tialeu Galili vata kela velemai tialeu Dekabolisie velemanu. \v 32 Keve velemasege o ke biaeau malaha moleu uvute holisi golemate holiale ke melavei lohoale Iesue velehovoi isiviale Iesuu au ada mai avuemo mamoge au momoleai. \v 33 Ige Iesuu malaha ke melamei ata kebia halevei tiale abu lilikateve au adae viso malei malaha ke golemamo otoveito au adamo vioai vio ke mai malaha ke neme levenu. \v 34 Kateaito otogoe niai au uvumo anuai loui avoe, “Alavonela.” \v 35 Ige solekavesite malaha ke golemau dua vage nemeveta isuoholige au hotoai hoto evinu. \v 36 Ige Iesuu tota malaha keti hoidevei lohoale ata kebia bahata namigevei loui avoe, “Lainaho vaveve ko loui ata namigevegei.” Isito ataeau hotove ke evioholisi ata namigevege abu evilu. \v 37 Kateige Iesu deiada ke evialeau vaveveve kemo vikolahai loui avoe, “Malaha keu vaveve bahata vamale keu duave unaha. Keu golemate isi uvute kebia hoesegevege abu hoto evisi hotolahama.” \c 8 \s1 Valava seveni isi huena ada molehame \r (Matiu 15.32-39) \p \v 1-2 Vani mole Iesuu ata moaga haivelage abu lovi iveve keu uoholinu. Ige Iesuu au esemu namigevei avoe, “Ata kobiau daluvuta vanie ni abuita igaetamo ui lovibe ioholige di abuho uvuanu. \v 3 Dana lovi oveholisito hanavege abu tiliege degomole abuna vaeho humaha tavae nibedai. Kosealemo degomoleau o haeavamolemo loholu.” \v 4 Kateige esemuiabeau namihai avoe, “Loviu uvesiteveike nahi uale ko. Iale noeabuna oleve lovi malei ata moaga kobia ovei.” \v 5 Ige Iesuu namigevei avoe, “Lana lovibe malei lohoholilu.” Ige abu namihai avoe, “Ba, no valava seveni (7) malei loholu.” \p \v 6 Kateige au ata kebia namigevege abu vatamo ugulelevai lotilu. Isito valava seveni (7) malei hoesehavoito vakoai au esemu ovege abu malei ata kebia ovei lotilu. \v 7 Isi huena degomolehame kebiata malei hoesehavoi vakoai au esemu ovege abu tota malei ata kebia ovei lotilu. \v 8 Ige ata bahata voa taoseni (4,000) keau lovi ke ige uniabeu hanianu. \v 9-10 Ige esemuiabeau lovie sigu ke malei basiketi sevenimo (7) udage tobaloholu. Kateigeto Iesuu ata kebia hanaveito au esemuhi bouti mai Dalamanuta vatae tilu. \s1 Balisiaeau vikoe vaveveho belahalu. \r (Matiu 16.1-12) \p \v 11 Abu tiale keve velehovoge Balisia ataeau Iesue lohoale lobohavoi avoe, “Ana valive vikoe vaveve vage no ke elehai hilokage a keu Dilavaemo lohonu.” \v 12 Ige Iesuu kabebiabe vai abuho loui avoe, “Novae ata la koeau osiohoike vikoe vaveveho di belahama. Seleveta di la namigevege evive. Di bae vikoe vavevebe laheho valivebene.” \v 13 Kateai louito halevei bouti mai e ke vaki moleve tinu. \p \v 14-16 Tiale au esemuho loui avoe, “Lainaho Balisia isi Elodi ata kebia valava ilive. Isito kebiamo la ebika nenigeveve.” Kateige esemuiabeau moleho loui avoe, “Mesoho nahi valava malei lohoholilike vage au nahiho hoto ke lounu.” Kosealemoike abu hoto ke loulu. Abu abu iveve valava moaga malei lohoholisito valava igaehame mai loholu. \v 17 Iale abu abu moleteho loumale ke Iesuu hilokai abuho loui avoe, “La osiohoike valava malei lohoholiale kemo hoto louma. La uvuu tololahalemo lana di louale kemo luleleholilu. \v 18 Lana di valava ada mole vakoai ata vai taoseni (5,000) ovege uniabeu haniale ke huhuoholilu. \v 19 La huhuige di ke valemo lovie sigu vaesuteau basiketimo ililoholu.” Ige abu avuho loui avoe, “Basiketi bahata tuelo (12).” \v 20 Ige au tota emo loui avoe, “Di valava seveni (7) vakoai ata voa taoseni (4,000) ovege uniabeu haniale ke la huhuige lovie sigu vaesuteau basiketimo ililoholu.” Ige abu avuho loui avoe, “Basiketi bahata seveni (7).” \v 21 Ige au namigevei avoe, “Lana lovi iveve kenike huhuai moleho louma. Dau lovi ke huhuai louholinu.” \s1 Iesuu malaha mole ni kedute hoesehavonu. \p \v 22 Abu lohoale Betesaidae velehovoge ata degomoleau malaha mole ni kedute melavei Iesue loholu. Lohoaleau Iesu belahai isiviale au malaha ke ni levege au duaveai. \v 23 Kateige Iesuu malaha ke adala holisi melamei o iae tiale au adamo vioaito malaha ke ni levei belahai avoe, “Ana elehanu.” \v 24 Ige malaha keu niai loui avoe, “Ito, di niai ata elegevenu. Isito ata keau oai tioholige di kebia elegevei huhuai kosea, Mesoho idiabulike.” \v 25 Malaha keu neniai nioholige Iesuu tota nive levege niveu duave seleveage au neniai ata elegevei lotinu. \v 26 Iesuu kateaito hanavoi loui avoe, “Ainaho oe tiniege vaveve ko loui ata namigevelive.” \s1 Iesu keu ata tedaeveveveho lohoale \r (Matiu 16.13-20; Luka 9.18-21) \p \v 27 Iesuu kateaito au esemuhi halevai Sesalia Bilibai o ke vavae o degomoleve tilu. Tialeau humaha tavae Iesuu au esemu belagevei avoe, “Ataeau huhuige dau ole.” \v 28 Ige abu namihai avoe, “Ata degomoleau a mai loui avoe, ‘Ata babatisogevemale Dioni keike ke.’ Isege degomoleau a mai loui avoe, ‘Ilaidiaike ke.’ Isege degomoleau a mai loui avoe, ‘Beloveta moleike ke.’” \v 29 Ige Iesuu tota au esemu belagevei avoe, “Isege laeau huhuige dau ole.” Ige Bitau loui avoe, “A keu Keliso. Dilavau a hanavoale ke alike.” \v 30 Ige Iesuu namigevei avoe, “Lainaho ke loui ata namigevelive.” \s1 Iesuu au hativeve lounu. \r (Matiu 16.21-28; Luka 9.22-27) \p \v 31 Isi humaha tava ke igaeve au esemu haivei loui avoe, “Atae Esena bae vatetumu baluga malei. Oe kosivea, dubu nalimale kosivea, isime Diue menaka loui haivemale keabuna bae kabebihavoi hamage auna hatisito vanie ni abuita igaetaeau uoholisege auna tota hovelahai.” \v 32 Au abuho au hativeve deiada ke loui daiage Bitau melamei abu lilikateve tai avuho loui avoe, “Hoto kateale lou hale.” \v 33 Ige Iesuu au esemu degomole niavei Bitaho loui avoe, “Setene, di haliohatunela. A huhuale keu Dilavaemo lohoholisito ataemo lohonu.” \p \v 34 Kateai louito au esemuta ata moaga kebiata hohavege abu abue lohoge au namigevei avoe, “Oleu daiti tiho vaniege au lako au isivi va halei au vatehani maleveve ke huhu haleito di ehomai. \v 35 Iale olena au ebika unaha huhuaniege au bae ukolikoli malivebene. Isito olena au ebika huhuoholisito di ivita di hototamo vatehani malei hatiniege auna ukolikoli mai. \v 36 Olena vatae onobenobemo kunaite holisito Dilavamo au uvu mamoholisito hatiniege auna oleve kateai ukolikoli mai. \v 37 Au bae kunai keta au ukolikoli maleveve ke ibina valivebene. \v 38 Ataeau novae vani komo Dilava halevai vatae isivi vamale kemo oleuoleu di mati vai di hoto louliho isiviholige dana bae di lohomale kela di Mamae ataga anelu tumute atagamo lohoniege data kebia matigevei.” \c 9 \s1 Iesu vavae elehilehi keu nimoleanu. \r (Matiu 17.1-13; Luka 9.28-36) \p \v 1 Iesuu tota namigevei avoe, “Seleveta, di la namigevema. La degomoleau kove uale keau bae haluvilivebene. Isito ataeau Dilava adae vuvunemo uveve ke vuvune elehaito bae haluvisi.” \v 2 Kateai louniale vanie ni sigisiu (6) uoholisege au Bita, Diemisi, isi Dioni holoevei abuhi tana mole balugae tilu. Tiale keve velehovoi elehasege Iesu vavae elehilehiu nimoleanu. \v 3 Nimoleage ogove keau taebe ni mole vai ua. Atabeu ogo totoige taeve keu ke nahate va holioholinu. \v 4 Isi kateisege esemuiabe keau elehasege Ilaidiau Moseseti Iesuluvuta hotohotoima. \v 5 Ige Bitau Iesuho loui avoe, “Kosive, hoeseike no vai kove loholu. Iale noeabuna la nenita oe ese abuita igaeta houevei. Ilive elike moleu aho. Moleu Moseseho. Isege moleu Ilaidiaho.” \v 6 Keau vabulahalemoike Bitau hoto ke huhuoholisito lounu. \v 7 Kateisege goeu lohoi kebia bamuevesege hoto moleu goe ke uvumo loui avoe, “Di uvue moike ke. Iale hotove evive.” \v 8 Hoto keu uoholisege abu nilahai elehage ata abuita keau uoholisege Iesu igaeu lamisi ua. \p \v 9 Kateaito hevaluvisi lohosege Iesuu au esemu namigevei avoe, “Lainaho la ono vade elehale ke loui ata haivegelive. Ilage Atae Eseu hatisi tota hovelahageto bae loui ata haiveve.” \v 10 Kateige esemuiabeau hotove evisito abu moletehi Iesuu hatisi hovelahaveve ke ihu hilokaholisi molemo kaovama. \v 11 Isi tota Iesu belahai avoe, “Osiohoike Diue menaka loui haivemale keau loui avoe, ‘Ilaidiana vasohuta lohosegeto Atae Esena bae gabie lohoi.’” \v 12-13 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Seleveta Ilaidiana vasohuta lohoi humahave loisi ata bahata namigevege abuna abu vaveve bahata hoesegevei. Isito di la namigevege evive. Ilaidiau subuta lohoge ataeau Bukae Hotou louale ke nahate vai abu isivi avuemo vai aiohavolu.” \s1 Iesuu mo mole munana toelate hoesehavonu. \r (Matiu 17.14-21; Luka 9.37-43) \p \v 14 Kateai hevaluvisi lohoaleau abu esemu degomolebiamo velehovoi elehasege ata moagaeau igaetolahaime uma. Ata keau umale keve Diue menaka loui haivemale keau Iesu esemu degomolehi moleho louma. \v 15 Isege ata degomoleau keve ualeau Iesuu lohoale ke elehai vahaehove vai avue bibuluvisi tilu. \v 16 Ige Iesuu lohoale au esemu belagevei avoe, “La hoto onoleike abuhi molemo louma.” \v 17 Kateisege malaha moleu ata kebiahi uale keu Iesu namihai avoe, “No haivemale ata, munanae toelau di moemo holomage uvute holialeike di mai ae lohonu. \v 18 Munanae toela kena vani degomole aiohavoge auna vatamo dobage aivemo sabana lohoge auna au aie luhumo hedimai kibioholisi ugei. Di vasohuta mai a esemue lohonu. Isito keau munanae toela ke nunuvaholilu.” \v 19 Kateige Iesuu au esemu namigevei avoe, “Evieviholimale ataea, la huhuige dana vali vani moaga lahehi ui laheho loviai. La katealemo mo ke mai dae lohove.” \v 20 Kateige keau mo ke mai lohoge munanae toelau Iesu elehai mo ke aiohavo seleveai mai vatamo mamoge tobilakage aivemo sabau lohonu. \v 21 Ige Iesuu mamave belahai avoe, “A mo kou vaesuvelaike au vaveve koseale vanu.” Ige mamaveu loui avoe, “Eseesemoike au ke vai lohonu. \v 22 Vani moaga munanae toela keu isiviale au hatisi. Kateaime mai venemo mihatui emo mihatuma. Ialelua a huhuige ana vali noheho uvuai no tedaevei.” \v 23 Kateige Iesuu avuho loui avoe, “Osiohoike a daho loui kosea, ‘A huhuige ana vali no tedaevei.’ Ana a uvu mai daemo mamoi onoleho di imihage dana ke vai.” \v 24 Kateige mamaveu loui avoe, “Evievi daemo uale keu baluga holioholinu. Iale di evievi ke mai balugatinela.” \p \v 25 Kateisege ata moaga keau Iesu mai evilikahavoi isiviale elehai. Ige Iesuu munanae toela keho loui avoe, “A mo ke mai aiohavoge au hotoholisi evioholimalemo di a namihalelua mo kemo soai ti seleveanela.” \v 26 Kateai louge munanae toela keu mo ke haleho kekoai mai vatamo mamoge ataeau elehai loui avoe, “Mo keu hatinu.” Kateaito halei soai tinu. \v 27 Ige Iesuu mo ke adala holisi ebagemage hovelahanu. \p \v 28 Iniale Iesu igaeu oe uvue usege esemuiabeau belahai avoe, “Osiohoike no mo kemo munanae toela ke nunuvaveve keu noemo anekianu.” \v 29 Ige Iesuu namigevei avoe, “Onobeu bae munanae toela kateale nunuvelivebene. Isito lovi ioholisito guliguli unahamo lana munanae toela kateale nunuvei.” \s1 Iesuu tota au hativeve lounu. \r (Matiu 17.22-23; Luka 9.43-45) \p \v 30 Abu tota matama ke halevai Galili vatae lohoge Iesuu isiviholiale ataeau au lohoale ke hilokaho. \v 31 Kosealemo au isiviale au hativeve ke deiada loui au esemu haivei. Kateai namigevei avoe, “Ataeabuna Atae Ese mai ata degomole ovege abuna hamage auna hatiniege vanie ni abuita igaetaeau uoholisege auna tota hovelahai.” \v 32 Kateige abu Iesu hoto ke evisi avuemo luleleholisi isiviale belahai. Isito vabulahalemo belahaholilu. \s1 Olena kosive baluga holisi \r (Matiu 18.1-5; Luka 9.46-50) \p \v 33 Katelahai loholiale Kabenumue velehovolu. Keve velehovoi oe uvue tige Iesuu au esemu belagevei avoe, “Hoto vadeike la nova humaha tavae loui lohoma.” \v 34 Kateige keau humaha tavae oleu abuemo kosive baluga holiveve ke loui lohoalemo vabuhavoi hotove ibina louholilu. \v 35 Ige Iesuu ugulamoi au esemu bahata namigevei avoe, “Oleu isiviai kosive baluga holiho vaniege au ebika etolemai au haokuvu huhueveito bae gabie au ebika huhuai.” \v 36-37 Kateai louito eseese mole mai vudiabemo mamoito mai evudei abuho loui avoe, “Olena di ivimo eseese ko nahate mai o hatui hoesehavoniege daike au ke hoesehavonu. Isi olena di mai o hatui hoesehavoniege di hanavoale ketaike au ke mai hoesehavonu.” \p \v 38 Ige esemuve mole Dioniu namihai avoe, “No haivemale ata, no malaha mole elehasege keu a ivimo ataemo munanae toela munuvema. Nunuvege no isiviale keluige au halei. Kosealemo keu nohehi a ehomaholinu.” \v 39 Ige Iesuu au esemu bahata namigevei avoe, “Ata oleu di ivimo vikoe vaveve vage lainaho keluagei. Kosealemo ata keu di ivimoike au ke valemo au bae di ivi aiohavolivebene. \v 40 Ata oleu kateale vale keu nahie aiogeveholisito nahie tedaeveike au ke vama. \v 41 Seleveta di la namigevema. La di esemu holiale kemo oleuoleu la tedaevei e hai laoveale kena bae au ibina mai.” \s1 Vaveve toela vaholiveve deiada \r (Matiu 18.6-9; Luka 17.1-2) \p \v 42 “Ata olena isiviai evievi ese molehame aiohavoge au vaveve toela vage abege ataeau mune baluga mai enoveta etunavui mai davalamo mihatuge duave. \v 43-44 Iale ke nahate la adau vaveve toela vage ke heisi etuleve. La ada igae keta otogoe tiale keta duave. Isito la ada keu vaveve toela vai la malevei veneu hodovavesite keve otoveale keu toelanu. Veneu hodovavesite keu hatihatie matama. \v 45-46 Isi la velou vaveve toela vage ke heisi etuleve. La velo igae keta otogoe tiale keta duave. Isito la velo keu vaveve toela vai la malevei veneu hodovavesite keve otoveale keu toelanu. Veneu hodovavesite keu hatihatie matama. \v 47-48 Isi la niu vaveve toela elehai vage ke ekosihai mihatuve. La ni igae keta Dilava matamae dogae tiale keta duave. Isito la ni keu vaveve toela vai la malevei veneu hodovavesite keve otoveale keu toelanu. Veneu hodovavesite keu hatihatie matama. \p \v 49-50 “Madea keu duave. Isito auna toelai heholiniege auna oleve kateai bae tota heai. Iale madea keu vene nahate. Dilavana bae veneta atae vaveve kaovai hilokage oleme vaveveau duaveasege oleme vaveveau toelalu. Katealemo madea vaveve ke nahate vai mole hoesegeveve.” \c 10 \s1 Keate haleveve deiada \r (Matiu 19.1-12; Luka 16.18) \p \v 1 Iesuu kateaito ata kebia halevei Diudia vatae velemai Diodani e ke houi vaki moleve tinu. Keve tige tota ata moagaeau avue lohoge au au vamale ke nahate vai haivenu. \v 2 Ige Balisia ataeau lohoale Iesu lobohavoho belahai avoe, “A huhuige malaha moleu au mahina halege kena menaka egumanu. Emena.” \v 3 Ige Iesuu belagevei avoe, “Mosese menakau vaveve katealemo ono vade lounu.” \v 4 Ige abu namihai avoe, “Mosese menakau loui avoe, ‘Malaha oleu au mahina haleho vaniege vasohuta au mahina haleveve beiba hisaliaito bae keate ke halei.’” \v 5 Ige Iesuu tota namigevei avoe, “Dilava menaka ehovaveve kemo la uvuu toloike vage Moseseu mahina haleveve humaha ke alavonu. \v 6-7 Isito vasohuta Dilavau vata vai otogo vale vani kela Dilavau malaha vai keateta vanu. Katealemo mo molena mahinaniege au mamata au neinata halevei au mahinati igaetoai ui. \v 8 Katealemo abu bae avui molemo igaegaealivebene. Isito abuna molehi igaetolahai. \v 9 Dilavaike mahinuvuale kebia malevei igaetoige abu mole holoevei igaetoalu. Katealemo atabe lako kebia tasalievelive.” \v 10 Kateai louniale halei oe uvue tige esemuiabeau avue tiale au hoto louale kemo luleleholisi belahalu. \v 11 Ige Iesuu namigevei avoe, “Malaha oleu au mahina halei keate mole melameniege au keate ke vavamo vavoloike au ke vanu. \v 12 Ige ke nahate mesoho keate moleu au kolia halei malaha mole melameniege au kolia ke vavamo vavoloike au ke vanu.” \s1 Iesuu eseese hoesegevenu. \r (Matiu 19.13-15; Luka 18.15-17) \p \v 13 Vani mole ata degomoleau abu ese malei Iesue lohoi isiviale au levevei hoesegevei. Isito Iesu esemuiau kebia iovei avoe, “Halevai teve.” \v 14 Ige Iesuu ke elehai itumuai au esemuho loui avoe, “Lainaho eseese keluevelive. Isege abu dae lohoi. Kosealemo eseese kebia uvunahate vamale keabuna Dilava adae vuvunemo ui. \v 15 Seleveta di la namigevema. Oleuoleu eseese kobia uvunahate vaholiliege abu bae Dilava adae vuvunemo ulivebene.” \v 16 Kateai louito eseese kebia malevei au vudimo otovei au ada malei tataeabemo otovei hoesegevenu. \s1 Kunai moagate \r (Matiu 19.16-30; Luka 18.18-30) \p \v 17 Iesuu kateaito halevei tiho vasege malaha moleu bibuai lohoaleu vudivemo kome bokoai vata bisi belahai avoe, “No haivemale atae dua, dana ono vade igae vai ukolikoli mai.” \v 18 Ige Iesuu namihai avoe, “Osiohoike a dahoe loui kosea, ‘Atae dua.’ Atabeu duave holioholinu. Isito Dilava igaeu duave. \v 19 A menaka koseale hilokaevenu. ‘Ainaho ata havegelive. Ainaho mole keatehi ladevegelive. Ainaho mole vavogevelive. Ainaho mole lobogevelive. Ainaho molemo loboe vaveve vagelive. Isi a mamata a neinatae hoto evisi hoesegevenela.’” \v 20 Ige malaha keu loui avoe, “No haivemale ata, di esebuluta menaka kebia bahata ehovei lohoma.” \v 21 Kateai louge Iesuu avuho isiviai niavai loui avoe, “A a louale ke bahata vanu. Isito a vaveve ko igae vaholiale talive vai a kunai ke bahata malei voiai ibinave malei kunaiholimale kebia oveito lohoi di ehomanela. Ilive elike otogoe ibinae dua manela.” \v 22 Ige malaha keu au kunai moaga ke malei ata oveveve ke evisi uvu baluganu. \v 23 Kateige Iesuu au esemu niavei lotai abuho loui avoe, “Kunaite keau otogoe tiveve keu tolo seleveanu.” \v 24 Ige esemuiabeau vikolahage au tota namigevei avoe, “Di esemuia, olemeau kunai huhu balugamale keau otogoe tiveve keu tolo seleveanu. \v 25 Ovo kamela keu nilae vahamo tiveve keu anekianu. Iale ke nahate kunaite keu otogoe tiveve keu anekianu.” \v 26 Ige esemuiabeau hotove ke evisi viko balugai moleho loui avoe, “Kunaite keabuna otogoe tioholige oleme igae abuna otogoe tai.” \v 27 Kateai louge Iesuu niavei abuho loui avoe, “Kunaite keau otogoe tiveve keu ataemo anekianu. Isito keu Dilavaemo anekiholinu. Nahi hilokage vaveve bahata keau Dilavaemo toloholilu.” \v 28 Kateige Bitau avuho loui avoe, “Di louge evi. Noeau no onobenobe bahata halevai a ehovalu.” \v 29-30 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Seleveta di la namigevema. Oleuoleu di ivimo di hoto louliho abu o, abu mohoho mahoho, abu mamuvu neinuvu, abu ese, abu vata halevaliege abuna novae vani komo abu di ivimo halevale kebia bahata malevei tota tatavemo degomoleta malevei. Isi vatehani keta malei. Iliege vanie gabila abuna ukolikoli malei. \v 31 Isito di louge evive. Novae vani komo ata olemeau atae nimo ivite holiale keabuna bae vanie gabila Dilava nimo ivioholisi. Isege novae vani komo ata olemeau atae nimo ivite holioholiale keabuna bae vanie gabila Dilava nimo ivite holisi.” \s1 Iesuu tota au hativeve lounu. \r (Matiu 20.17-19; Luka 18.31-34) \p \v 32 Iesuu kateai louito au esemuho uli holisi Dielusalema humahala tisege esemuiabeau ke elehage uvuiabeu kibikibianu. Ige ata degomoleau kebia ehovei lohoale kebiata vabulahalu. Ige Iesuu ke hilokai au esemu tuelo (12) holoevei lilikateve tialeu ono vadeu gabie avuemo lohoveve ke loui haivema. \v 33-34 Isi kateai haivei avoe, “Nahi Dielusalemae timale kove ataeabuna bae Atae Ese mai dubu nalimale kosivea isi Diue menaka loui haivemale kebia ovege abuna hamaveve hoto loui mai Diue ata holioholiale kebia ovege abuna hehavoi avuemo violahai visuhavoi hamage auna hatisi. Iniege vanie ni abuita igaetaeau uoholisege auna hovelahai.” \s1 Abui hohoteau abu isivi loulu. \r (Matiu 20.20-28) \p \v 35 Iesuu ke louge uoholige Sebedi mo abuita Diemisi isi Dioni keau Iesu namihai avoe, “No haivemale ata, no isiviale no isivie hoto loui a namihai.” \v 36 Ige Iesuu namigevei avoe, “Dana laheho la isivi vade vai.” \v 37 Ige abu namihai avoe, “No isiviale atagae matama keve no moleu a ada inuteve ugulamosege moleu a ada agiteve ugulamoi.” \v 38 Ige Iesu abuho loui avoe, “La belahale ke la hilokaholilu. Lana valive di vatehani maleveve ke lata malei. Isi di hativeve ke nahate lata vai.” \v 39 Ige abu namihai avoe, “Ito, noeabuna nota ke malei.” Ige au namigevei avoe, “Seleveta lana bae di vatehani malei hatiale ke nahate lata maleve. \v 40 Isito di la tabagevege la di ada inuteve isi agiteve uguiavoveve ke vuvuneu daemo uoholinu. Isito Dilavau oleme tabageveale keabuna bae keve uguiavoi.” \v 41 Kateai louge esemuiabe teni (10) keau abui hohoteau louale ke evisi abuho itumulahalu. \v 42 Abuho itumulahage Iesuu au esemu bahata hohavei abuho loui avoe, “La hilokage gamanie kosiveau abu ebika tabagevei isiviale ataeau valaeabemo ui isiviabe vagei. \v 43 Isito di isiviholinu la vaveve kateale valiho. La moleu isiviai kosive baluga holiho vaniege au ebika etolemai la mole esemu holisi isivive vai. \v 44 Isi la moleu isiviai ivite holiho vaniege la bahatae valamo ui la isivi vai. \v 45 Kosealemo Atae Eseu vatae lohoaleu isiviholinu vatae kosive holige ataeau ivive ebagevaliho. Isito lohoale keu isiviale ata bahatae toelae ibinaho hatai malevege abu ukolikoli malei.” \s1 Iesuu ni kedute Batimeasi hoesehavonu. \r (Matiu 20.29-34; Luka 18.35-43) \p \v 46 Katelahai lohoale keau Dielikoe velehovosege ata moagaeau elegevei abuhi tilu. Tisege Timeasi mo Batimeasi niveu keduale keu humaha vavae ugulamoi moniho ata imigevema. \v 47 Keve ugulamoaleu evige Iesuu humaha kela lohoma. Ige au hoai loui avoe, “Deividi mo Iesu, dahoe uvuai di tedahonela.” \v 48 Ige ataeau aiohavoi avuho loui avoe, “Tobekai unela.” Ige au tota baita hoai loui avoe, “Deividi mo, dahoe uvuai di tedahonela.” \v 49 Ige Iesuu ata namigevei avoe, “Hohavoge au dae lohoi.” Ige abu ni kedute ke hohavoi avuho loui avoe, “Auna nova a hoesehavovevelua momoleai lohonela.” \v 50 Kateai louge malaha keu au dabae ogo iamoi mamoi solekavesite Iesue lohonu. \v 51 Ige Iesuu namihai avoe, “A isiviale di ono vade ahoe vai.” Ige au loui avoe, “Kosive, di isiviale di ni hoesehavoge di tota niai.” \v 52 Ige Iesuu namihai avoe, “A uvu mai daemo mamoalemo a nina duaveage niai tenela.” Kateige solekavesite malaha ke niu duaveage au niai Iesu ehomai tinu. \c 11 \s1 Iesuu o baluga Dielusalemae tinu. \r (Matiu 21.1-11; Luka 19.28-40; Dioni 12.12-19) \p \v 1-2 Iesuu au esemuhi lohoale tana mole Oliveta keve velehovosege Dielusalemau vuguvuguanu. Tana ke vavae o abuita Betabedi isi Beteni keau ua. Iale o keve Iesuu au esemu abuita hanavei loui avoe, “La tiliege o keve velehovoliege o ke ivie doniki mole doga ataeau avuemo uguiavoholiale ke lulehai mai lohove. \v 3 Ige mesoho ata moleu la belagevei kosea, ‘La osiohoike ke lulehama.’ Ige namihai kosea, ‘Kosiveu avuho isivianu. Iale auna tota hanavoge auna bae lohoi.’” \v 4-5 Kateai louge abu tiale o ke ologomo abu avuemo hote beisi mai hadee tavata umuvale ke elehalu. Elehai ke vavehasege oe ata degomoleau lavisi uale keau ke elehai belagevei avoe, “La osiohoike doniki ke vavehama.” \v 6 Kateige abu Iesuu louale hoto ke loui namigevelu. Ige oe ata keau hotobe loui kelueveholilu. \v 7 Ige keau doniki ke mai lohoaleau Iesue velehovoi abu dabae ogo malei doniki ke golomo tedige Iesuu biloai golovemo ugulamonu. \v 8 Ige ata degomoleau abu dabae ogo malei humahala tedisege degomoleau idie ada numute bokoai malei humahala tedisi tilu. \v 9 Kateisege ata degomoleau Iesuho uli holisi gabi holiale keau baita holahai loui avoe, “Seloo, kou Dilava ivimo lohoale ko nahi hoesehavoi. \v 10 Subuta nahie mama baluga Deividiu kosive holisi nahie ata nibieveale ke nahate ata kona kosive holisi nahie nibievei. Iale nahi ivive ebagevai Dilava hoesehavoi.” \p \v 11 Katelahai lousege Iesuu Dielusalema oe velemaito tiale keu Diue dubu baluga ke uvue onobenobe niaveito gutualelua au esemuhi Betenie tilu. \s1 Iesuu idi mole vigiho louge baioholinu. \r (Matiu 21.18-19) \p \v 12 Ladeveliale vavita Iesuu au esemuhi o ke halevai tota Dielusalemae lohoge Iesuu vaeanu. \v 13 Vaeai haeavamolela idi mole vigiu humuale ke elehai tiale isiviai elehage au baiage au ke bai bukiai isi. Ke huhuai lohoale elehage keu baioholisito numu unahanu. Kosealemo ke baie vaniu lohoholinu. \v 14 Ige Iesuu idi keho loui avoe, “Atabeu bae tota a bai ilivebene.” Kateige esemuiabeau hotove ke evilu. \s1 Iesuu dubumo maketilahamalebia nunuvenu. \r (Matiu 21.12-17; Luka 19.45-48; Dioni 2.13-22) \p \v 15-16 Katelahaito Dielusalemae velehovosege Iesuu halei dubu balugae tiale dubumo maketilahai voivoilahamalebia nunuvenu. Isi moni senisilahamale kebia teibolo ekovehage moniabeu keiolahanu. Isi ugu voiamale kebia batabata ekovehai kebia bahata nunuvenu. Isi ataeau onobenobe malei dubue tai lohomale ke bamunu. \v 17 Isi ata haivei avoe, “Dilavau Bukae Hotomo loui avoe, ‘Di isiviale ata bahataeau di o komo guliguliai di hoesehavogei.’ Isito laeau kateholisito vavoloe vaveve avuemo vama.” \v 18 Ige dubu nalimale kosivea isi Diue menaka loui haivemale keau ke evisi Iesu hamaveve humaha kaovama. Kosealemo ataeau vuvuneve hoto ke evisi vikolahale kemoike abu vabulahai isiviai hamai. \v 19 Kateaniale gutuige Iesuu au esemuhi o baluga ke halevai tilu. \s1 Idi nehe vigi ke deiada \r (Matiu 21.20-22) \p \v 20 Ladeveliale vavita hovedevei Dielusalemae loholiale humaha tavae idi nehe vigi ke elehage keu bahata giliai gabianu. \v 21 Ige Bitau Iesuu louale ke huhuai namihai avoe, “Kosive, eleha. A idi neheho louale keu giliai gabianu.” \v 22-23 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Di louale ko evive. La evievina Dilavaemo uge lana tana moleho loui kosea, ‘Toholahai davalamo tenela.’ Isi la louale kemo dolodoloholisito la uvu bahata mai avuemo mavoge la louale kena seleve holisi. \v 24 Katealemo di la namigevema. La ono vade loui Dilava imihaliege la uvu bahata mai avuemo mavoge auna la louale ke laovei. \v 25 La imihaho valiege vasohuta ata moleu laemo vaveve toela vale ke momahavoito Dilava imihaliege otogoe umale la Mama kena la vaveve toela ke ulihai. \v 26 Isito mesoho ata moleu laemo vaveve toela vale ke la momahavoholige Dilavau bae a toela ke ulihalivebene.” \s1 Kosiveau Iesu vuvunemo belahalu. \r (Matiu 23.21-27; Luka 20.1-8) \p \v 27-28 Kateaito loholialeau Dielusalemae velehovoge Iesuu halei Diue dubu baluga keve oai tinu. Oai tisege dubu nalimale kosivea, Diue menaka loui haivemalea isi oe kosive keau lohoale Iesu belahai avoe, “Oleike vuvune kateale aoge a vaveve kateale vama.” \v 29 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di isiviale hoto mole loui la belagevege la ke ihu loui di namihageto di bae oleu vuvune daoge di avuemo vaveve kateimale vamale ke loui la haivei. \v 30 Di isiviale di namihave. Oleike vuvune Dioni omige au ata babatisogevenu. Dilava emena ataeabulike vuvune omilu.” \v 31 Kateai louge abu ke evisi moleho loui avoe “Nahiabuna onole loui namihai. Nahiabuna loui kosea, ‘Dilavaike vuvune ominu.’ Ige auna loui kosea, ‘Isito osiohoike la hotove evioholilu.’ \v 32 Isi mesoho nahiabuna loui kosea, ‘Ataeabulike vuvune omilu.’ Ige keta anekianu. Kosealemo ata bahataeau huhuige Dilavaike vuvune Dioni omige au beloveta holinu.” \v 33 Hotoeabe keu uoholige abu Iesu namihai avoe, “No Dioniu olemo vuvune male ke no hilokaholilu.” Ige Iesuu namigevei avoe, “La katealemo di bae data di ole vuvunemo vaveve kateale vale loui la namigevelivebene.” \c 12 \s1 Abu bulue biage mo hamalu. \r (Matiu 21.33-46; Luka 20.9-19) \p \v 1 Iesuu tota dovudovue hoto loui namigevei avoe, “Malaha moleu au bulumo hote mole uaini haevei vavavemo hala houi bulu ke naliveve o mole egetana hounu. Isi uaini ke bai vunahaveveho abata lovonu. Kateaito haeavamoleve taliho au bulu ke mai ata degomole ovei isiviale abu buluve ke nalisi. Kateaito halei tinu. \v 2 Iniale idi ke bai ehaveve vaniu lohoge malaha keu au esemu mole hanavoi isiviale au talive ata nehe kebiamo uaini ke bai degomole malei lohoi. \v 3 Ige esemuve keu tige abu mai hamai iovage au ada unahala hoilahai tinu. \v 4 Ige au tota au esemu mole hanavoge abu kinavemo hamai aiohavoge vavave bahata keu toelanu. \v 5 Ige au tota au esemu mole hanavoge abu ke hamage hatinu. Ige au tota degomole hanavege abu degomole havei aiogeveito degomole havege haluvilu. \v 6 Abu esemu kebia havehatulage malaha ke uvue mo igaeu ua. Ige malaha keu au mo hanavoi huhuai avoe, ‘Abu bae di mo hamalivebene. Isito abuna hoesehavoi.’ \v 7 Kateige bulu nalimale kebiau mo ke elehai moleho loui avoe, ‘Bulu ko biage moike ko. Iale nahi ke hamage au hatige elike bulu kou nahiele holisi.’ \v 8 Kateai louito mo ke hamai mai bulue iae mihatulu.” \p \v 9 Iesuu kateai louito au esemu belagevei avoe, “La huhuige bulue biagena ata kebiamo osioi. Auna lohoniege ata kebia havei bulu ke mai ata degomole ovege abuna nalisi. \v 10 Di louale kemo lana Bukae Hoto mole dodaveholilu. Hoto keu loui avoe, \q1 ‘O houmale keau mune moleta o houveve ke kabebihavoale keike nova Dilava o hadebiveve mune holinu. \q1 \v 11 Dilavaike mune ke ebagemage nahi ke elehage keu nahie nimo duave seleveanu.’” \m \v 12 Kateai loui Diue kosive kebia namigevege abu hilokage vaveveabe kemoike au dovudovue hoto ke lounu. Kateai isiviai Iesu mai dibulae mavoi. Isito ata moaga kebia vabugevealelua Iesu halevai tilu. \s1 Balisiaeau dubue takesimo Iesu belahalu. \r (Matiu 22.15-22; Luka 20.20-26) \p \v 13 Iniale vani mole Diue kosive keau Balisia ata degomole isi Elodi ata degomole hanavei isiviale abu hoto degomole loui Iesu belahai elike hotove kemo mai dibulae mavoi. \v 14 Ige ata keau lohoale Iesue velehovoi namihai avoe, “No haivemale ata, no hilokage a hoto loumale keu seleve unaha. A ata ivite kebia vabugeveholisito ata bahatae vaveve loui kebiaho Dilava vaveve louma. Katealemo no namigevenela. No Loma gamanie kosive baluga Sisaemo takesiamale kena duave. Emena toelanu.” \v 15 Ige Iesuu loboe hoto ke hilokai namigevei avoe, “Osiohoike la loboe hoto loui isiviale di mai dibulai. Mune bai mole mai lohoge di elehai.” \v 16 Ige abu mai lohoge au belagevei avoe, “Ole munanata ivivetaike moni ko luhumo ua.” Ige abu namihai avoe, “Loma gamani kosive baluga Sisa.” \v 17 Ige au namigevei avoe, “Iale gamaniele gamani omive. Isi Dilavaele Dilava omive.” Kateai louge abu ke evisi vikolahalu. \s1 Sadukeau hovedevevemo Iesu belahalu. \r (Matiu 22.23-33; Luka 20.27-40) \p \v 18 Sadukea ata degomoleau Iesue loholu. Ata keabulike loui avoe, “Haluviale keau bae hovedevelivebene.” \v 19 Iale abu loui avoe, “No haivemale ata, Moseseu menaka koseale noheho hisaliai avoe, ‘Malaha moleu mahinaito eseholisi hatige hohovena au nanae keate ke melamei au nanaho ese houevei.’ \v 20 Iale no deiada mole louge evinela. Vani mole malaha moleu mohoho seveni (7) houevenu. Ige malaha ke moe ovokinau mahinai esebe mamoholisito hatinu. \v 21 Ige ke valamo mo moleu au nanae gobu melamei esebe mamoholisito hatinu. Ige ke valamo mo moleu kateaito hatinu. \v 22 Ige ke valamo mohoho degomoleau uale keau keate ke igae melaveito esebe mavoholisi bahata haluvilu. Ige gabila keate keta hatinu. \v 23 No deiada ke loualemo a huhuige ata seveni (7) keabuna hovedevege keate kena ole mahina holisi.” \p \v 24 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di hilokage la Bukae Hotota Dilava vuvuneta hilokaholialemoike hoto ke loui Dilava humaha hosidilu. \v 25 Kosealemo haluviale keau hovedeveliege abu bae mole holoevelivebene. Isito abuna otogoe anelu kebia nahate vai. \v 26 La loui kosea, ‘Haluvimale kebiau bae hovedevelivebene.’ Isito lana Bukae Hotomo Mosese deiada mole dodaveholilu. Deiada kemo Moseseu veneu idimo lahale ke vavamo lamige Dilavau avuho loui avoe, ‘Dau Ebalahamume, Aisikime, Diekobome Dilava.’ \v 27 Katealemo nahi hilokage keu nova nita uale kebia Dilava isi subuta haluviale munanaeabeu uale kebiata Dilava. Iale kemo la hoto louale keu seleve holioholinu.” \s1 Menaka baluga igae \r (Matiu 22.34-40; Luka 10.25-28) \p \v 28 Iesuu Sadukea ata kebiahi hotohotoasege Diue menaka loui haivemale ata moleu keve ualeu hoto ke evisi hilokage Iesuu hotoeabe ibina louale keu seleve. Ige au avuta Iesu belahai avoe, “Menaka bahata kebiamo menaka oleteu balugataho.” \v 29 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Menaka ko igaeu baluga. ‘Iselala ataea, evive. Nahie Kosive Dilava keu igae. Isi avu igaeike baluga. \v 30 Ialemo a uvu bahata a isivi bahata a lulele bahata isi a nego bahata malei a Kosive baluga Dilava omisi hoesehavonela.’ \v 31 Ige menaka ke valamo mole balugaike ko. ‘A a ebika hoesehavomale ke nahate a haokuvu kebiata isivi ovei hoesegevenela.’” \v 32 Ige Diue menaka loui haivemale keu Iesuho loui avoe, “No haivemale ata, a louale keu seleve. Nahie Kosive Dilava keu igae. Isi avu nahatebeu uoholinu. \v 33 Ige olena au uvu bahata au isivi bahata au nego bahata Dilava omisi au ebia hoesehavomale ke nahate au haokuvu kebia isivi ovei hoesegevege keu baluga. Iale menaka abuita ehovemale keu baluga. Isito ovo havei mahomale keu baluga holioholinu.” \v 34 Ige Iesuu hotove ke evige keu au louale kemo luleleanu. Isi kateai avuho loui avoe, “A Dilava adae vuvunemo uveve keu haeava holioholinu.” Kateai louge ataeau tota Iesu belahaliho vabulahalu. \s1 Iesuna oleve kateai Deividi valada holisi \r (Matiu 22.41-46; Luka 20.41-44) \p \v 35 Iesuu Diue dubu balugamo ata kebia haiveniale tota belagevei avoe, “Diue menaka loui haivemale keau loui avoe, ‘Kelisona Deividi valadamo lohoi.’ Isito auna oleve kateai Deividi valada holisi. \v 36 Kosealemo Munanae Tumuu Deividi mai luleletige au loui avoe, \q1 ‘Dilavau di Kosiveho loui avoe, \q1 Di ada inuteve ugulamosege di a aiohavomale kebia malevei a veloe heimo otovege ana kosiveabe holinela.’ \m \v 37 Deividi biageu hoto kemo Kelisoho loui avoe, ‘Di Kosive.’ Katealemo oleve kateai Kelisona Deividi valada holisi.” Kateai louge ataeau ke evisi vahaeholahalu. \s1 Iesuu menaka haivemalemo hoto lounu. \r (Matiu 23.1-36; Luka 20.45-47) \p \v 38 Iesuu tota haivei avoe, “Diue menaka loui haivemale kebiamo la ebika nenigeveve. Keau isivilahale ogoe dua hatui ata moagaeau umale keve olahai tige abu elegevei hoesegevei. \v 39 Isi isivilahale dubue uvue vomue dua unahamo uguiavogei. Isi isivilahale iveve baluga vamale kemo ivite kebiahi igaetoagei. \v 40 Keabuna loboe vaveve vai gobuvu lobogevei oeabemo kunaiabe malegei. Abuna katelahaito tiliege atae vudila guliguli egete vagei. Abu kateale vamalemo Dilavana vatehani baluga ovei.” \s1 Gobu mole obeleni \r (Luka 21.1-4) \p \v 41 Iesuu kateaito lotiale obeleni otovemale maua ke vavae ugulamoi ataeau obeleni otovemale kebia nibievema. Nibievesege kunaite ata keau moni baluga otovema. \v 42 Isi elehasege gobu molehameu lohoale benie kina abui malei manemenu. \v 43 Ige Iesuu ke elehai au esemu hohavei abuho loui avoe, “Seleveta di la namigevema. Gobu keu benie kina abuita unaha otoveale keu ata bahataeau otoveale ke evihanu. \v 44 Kosealemo ata degomole keau moni moagau abuemo ualemoike abu degomole otovelu. Isito gobu keu moniu avuemo ualehameike au ke malei otovege avuemo monibehameu tota uoholinu.” \c 13 \s1 Vaveve toelaeau vatae gabimo lohoveve \r (Matiu 24.1-14; Luka 21.5-19) \p \v 1 Iesuu kateaito Diue dubu baluga halei tisege esemuve moleu namihai avoe, “No haivemale ata, dubu ke elehanela. Abu muneta houale keu duave baua.” \v 2 Ige Iesuu namihai avoe, “A dubu ke elehale ke ataeabuna loholiege koilahage mune moleu bae mole golomo ulivebene.” \p \v 3 Kateai louito lohoi tiale Oliveta tanae golomo ugulamoi dubu ke ninele vama. Isege Bita, Diemisi, Dioni isime Andulu keau abu ehuvela Iesue loholu. \v 4 Lohoaleau belahai avoe, “No namigevenela. A louale kena bae vaesuvela velemai. Isi no haivenela. Ono vadena velemage noeabuna ke elehai hilokage vani keu lohonu.” \v 5 Ige Iesuu namigevei avoe, “La ebika nenigeveve. Onoilage ataeau la lobogevege dobuluvima. \v 6 Kosealemo ata degomole abuna loholiege di ivimo la lobogevei loui kosea, ‘Dau Keliso.’ Isi kemo ata moaga lobogevei malevei. \v 7 Ataeau haeavamole mesoho vuguta tuvalilahage lainaho ke evisi vabulahagelive. Kosealemo vaveve katealena vasohuta lohosege ke iae vanie gabina bae lohoi. \v 8 Vata mole atae abuna hovedevei vata mole atahi tuvalilahai. Isege ata benahate abuna hovedevei ata benahatehi tuvalilahai. Ige vata degomolemo hamuna hatuge vae balugana lohoi. Vasohuta vaveve katealena lohogeto bae gabie vaveve toela degomole abuna bae lohoi. \p \v 9 “Katealemo la ebia nenigeveve. Ataeabuna la malevei kanisolo kebia nimo otovei kotai. Isi dubue uvue lana di hoto loui ata haivege abuna lahavei. Abuna la holoevei kosive baluga kebia nimo otovege nehane di hoto seleve loui kebia haiveve. \v 10 Isito vaveve katealeu lohoholisege lana di hoto ko loui ata bahata haivegeto vaveve toela katealena bae lohoi. \v 11 Isi abu la malevei kotalahage lainaho gasigasiai ono vade louveve ke huhulahagelive. Isito vani kela Munana Tumuna bae la hoto ono vade louveve ke mai laovege lana bae ke louve. La hoto louveve keu la hoto holioholinu. Isito Munana Tumue hotoike. \v 12 Vani kela ese igae keabuna bae moleho hailahage ataeabuna kebia havei. Ige mamuvuiabe keabuna abu eseho hailahage eseabe kebiata abu mamuvuta neinuvutaho katelahage ataeabuna havei. \v 13 La di ata holialemo ataeabuna laheho itumulahai huhuihuhuie toela vai. Isito oleuoleu abu evievimo negolahamale keabuna vanie gabila ukolikoli malei.” \s1 Vanie toela seleve \r (Matiu 24.15-28; Luka 21.20-24) \p \v 14 “Vanie gabila lana bae vaveve nimoleteu au lamioholiale kemo lamige bae elehave. Vaveve keu dubumo uoholioholialeu dubu kemo uge Diudiae umale keabuna vaveve ke elehai detuluvisi tanae visoe tai.” (Iale olemeau hoto ko dodaveliege ihuve kaovai.) \v 15 Vani kela ata oleu au oe dokoe uniege au lako oe vahae au hau maliho talive. \v 16 Isi ata oleu bulue uniege au lako au oe hoilahai au dabae ogo malive. \v 17 Vani kateimalela keate ese tobute kebia nohovu. Isege keate degomole ese gite maleale kebiata nohovu. Abuna vani kela vaveve toela malei. \p \v 18 Guligulilahage elike vaveve katealeu vanie toelamo loho haleito vanie duamo lohoi. Ige elike vanie duamo detuluvive. \v 19 Vaveve toelau lohoveve kena bae balugataho seleveai. Subuta Dilavau vata vamale kela isi nova vaveve katealebeu velemaholinu. Toela ke igaena lohosege iave keve toela katealebeu bae loholivebene. \v 20 Vani keu lohoge Dilavana au ata tabageveale kebia huhuevei vani ke mai vuguvugutisi. Auna vani ke mai vuguvugutioholige ata bahataeabuna haluvisi. \p \v 21 “Vani kela mesoho loboe ataeau laheho loui kosea, ‘Kelisoike kove lohonu.’ O mesoho loui kosea, ‘Avuike uoke lohonu.’ Kateai louge lainaho hotoeabe evilive. \v 22 Kosealemo loboe Keliso isi loboe beloveta keabuna bae loholiege vaveve degomoleta vikoe vaveve kebiata vaevei isiviai Dilava ata lobogevei malevei. \v 23 Vaveve toela keau lohoveve kemoike di la namigevei isiviale la la ebia nenigevei.” \s1 Atae Eseu lohoveve vani \r (Matiu 24.29-31; Luka 21.25-28) \p \v 24 “Vaveve toela keau lohoi uoholisege vanie nina bae loasege batana bae vavimo halulivebene. \v 25 Isege otogomo umale onobenobe keabuna kibikibiage didi abuna otogomo keiolahai. \v 26 Keu uoholisege Atae Esena au vuvune balugamo isi au atagamo goe golomo dobai lohoge ata bahatae abuna elehai. \v 27 Ige auna au anelu hanavege abuna tiliege vatae dei abuita abuita keve Dilava ataeau umale kebia malevei.” \s1 Atabeu Iesu lohoveve vani hilokaholinu. \r (Matiu 24.32-44; Luka 21.29-33) \p \v 28 Iesuu kateai louito tota au esemu namigevei avoe, “Idi mole vigi ke elehai avuemo lulelelahave. Idi ke numuna keiolahai tota humuige lana ke elehai hilokage vaganau vuguvuguanu. \v 29 Iale ke nahate lana vaveve toela kateale elehaliege hilokage di lohoveve vaniu vuguvuguai udahae vavamo ua. \v 30 Seleveta di la namigevema. Nova vata komo uale koeabuna haluviholisege di louale vaveve kebiabuna bahata velehovoi. \v 31 Vani kela otogona vatati vesuai. Isito di hotou bae vesualivebene. \p \v 32 “Di lohoveve vani ke atabeu hilokaholige anelu kebiata hilokaholige data hilokaholinu. Isito di Mama igaeu hilokanu. \v 33 La di lohoveve ke hilokaholialemo ladeve halevaito hovedevei di lohoveve ke hemei uve. \v 34 Di lohoveve keu koseanu. Ata moleu haeavamoleve taliho igaegaeai au esemu lovi ovege abu o nalisi udaha nalilu. Oe biage keu kateaito au lohoveve vani ke au esemuho louholinu. \v 35 Ke nahate laeau di lohoveve vani ke hilokaholilu. Mesoho dana vavimo o vae minamo o kokoluguu hotoisege mesoho vae alamo lohoi. Katealemo ladeve halevai nita uve. \v 36 Onoilage la ladevesege di lohoma. \v 37 Di isiviale hoto ke igae loui lata ata bahata kebiata namigevei. Ladeve halevaito nita uve.” \c 14 \s1 Meliu Betenie Iesu hoesehavonu. \r (Matiu 26.1-13; Luka 22.1-2; Dioni 12.1-8) \p \v 1 Vanie ni abuitana uoholisege Diue vahaeho vani mole Basova kena lohoi. Vani kemo abu bae beikini baudau valavamo uale ke ilivebene. Vani keu lohoholisege dubu nalimale kosivea isi Diue menaka loui haivemale keau loboe vavevemo Iesu hamaveve ke humaha kaovama. \v 2 Abu loui avoe, “Nahi vahaehoe vani kemo ma halevai. Onoilage atae abuna ke elehai itumulahai nahie havei.” \p \v 3 Kateisege Iesuu Betenie subuta lebolasi male Saimoni ke oe lovi ima. Lovi isege keate moleu kibilamo deholo hagote ibina balugate ke mai lohoale alavoi mai Iesu kinamo ehosivanu. \v 4 Ige ata degomoleau keve uale keau ke elehai itumulahai mole namigevei avoe, “Osiohoike keate keu ibina balugate ke aiohavoi ehosiva kavanu. \v 5 Abege keate keu ke mai voiai kemo moni baluga malei kunaiholimale kebia ovei.” Isi kateai itumue hoto keate keho loulu. \v 6 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Halevave. Lainaho vaveve ke bamulive. Keu daemo vaveve duaike au ke vanu. \v 7 Kunaiholimale keabuna vani bahata lahehi uge lana bae kebia tedaevegei. Isito dau bae vani bahata lahehi ulivebene. \v 8 Keate keu di hatige abu di mai abavuveve ke hilokaike vaime au huhuale ke vai deholota di vava hoesehavonu. \v 9 Seleveta di la namigevege evive. Oleve keve abuna di hoto loui ata namigeveliege abuna keate keu vale keta loui ata namigevege abuna keate keu vale keta huhulahagei.” \s1 Iesuu au esemuhi Basova lovi ilu. \r (Matiu 26.14-25; Luka 22.3-14; Dioni 13.21-30) \p \v 10 Kateige Iesu esemu mole Diudasi Kaliota keu Iesuho haiaho dubu nalimale kosive kebia namigeveho tinu. \v 11 Ige dubue kosive keau Diudasiu louale ke evisi vahaeholahai ibinaveho moni omiveve loui namihalu. Ige Diudasiu Iesu maveve ke humaha kaovama. \p \v 12 Diue vahaeho vani Basova keu lohonu. Vani kemo abu bae beikini baudata valava mahoale ke ilivebene. Isito abuna vani kela mamoe havei kemo Dilava hoesehavogei. Iale vani kemo Iesu esemuiau belahai avoe, “A isiviage noeabuna oleve keve Basova lovi vage nahi isi.” \v 13 Kateige Iesuu au esemu abuita hanavei namigeve dua vai loui avoe, “Talive Dielusalema keve malaha mole elehage au e bagu ebamoi tige ke ehovai teve. \v 14 Talive au o oletemo biloige o ke biage belahai kosea, ‘No haivemale atau loui avoe, Dana di esemuhi a dahoe oe uvu olete loualemo Basova lovi isi.’ \v 15 Kateige auna bae o ke ehue uvu mole bevuale ke mai la haivege lana keve nahi Basova lovi iveve ke gadehavove.” \v 16 Kateige esemu abuita keau halevai tialeau Dielusalemae Iesuu louale ke nahate elehalu. Isi keve Basova lovi iveve ke gadehavolu. \p \v 17 Iniale gutumo Iesuu au esemu degomolehi loholu. \v 18 Lohoaleau lovi isege Iesuu abuho loui avoe, “Di la namigevema. La moleu daiti lovi imale kena bae di mai atae toela ovege abuna dahavoi.” \v 19 Kateai louge esemuiabeau ke evisi uvulahai igaegaeai Iesu belahai avoe, “Danike a ke huhuaime hoto ke lounu.” \v 20 Ige Iesuu namigevei avoe, “La moleu daiti melegi igaemo lovi iale kena bae di mai ata ovei. \v 21 Ige Bukae Hotou louale ke nahate dana hatai. Isito oleu dahoe haiale ata ke nohoma. Abege neinaveu mamoholige duave. Isito neinaveu mamoge au di mai ata oveale kemo auna vatehani baluga malei.” \s1 Iesuu au esemuhi aleto ilu. \r (Matiu 26.26-30; Luka 22.15-20; 1 Koliniti 11.23-25) \p \v 22 Iniale abu lovi isege Iesuu valava maime hoesehavoito vakoai au esemu ovei namigevei avoe, “Di misilike ko. Iale ko malei ive.” \v 23 Isi tota kabu maime hoesehavoito mai ovege abu uaini ke ilu. \v 24 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di taholike ko. Di tahou lotige Dilavana ke elehai menakae doga mamoge ataeabuna kemo avuluvuta igaetolahai. \v 25 Seleveta di la namigevema. Di bae tota vata kove e ko i molealivebene. Isito gabie di Mamae matamae doga keve bae igaetolahai tota uainie doga isi.” \v 26 Kateai louge abu nogoli louito halevai Oliveta tanae tilu. \s1 Bitau Iesu vovohoveve \r (Matiu 26.31-35; Luka 22.31-34; Dioni 13.36-38) \p \v 27 Tana keve Iesuu namigevei avoe, “La bahatae abuna di halevai detuluvisi tihatuve. Kosealemo Bukae Hotou loui avoe, ‘Dilavana mamoe nalievemale ke hamage mamoeve abuna detuluvisi igaegaeai.’ \v 28 Isito auna tota di etuvage dana hovelahai vasohuta Galilie tisege lana bae tiliege keve di elehave.” \v 29 Ige Bitau namihai avoe, “A esemu degomole koeabuna a halevai. Isito di bae a halelivebene.” \v 30 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Di louale ko huhuanela. Kokoluguu hoto abuitaholisege ana bae di vovoho abuita igaetai loui kosea, ‘Di ata ke hilokaholinu.’” \v 31 Ige Bitau negoai loui avoe, “Di bae a vovohoveve hoto ke loulivebene. Halege a hatige dana data hatai.” Kateai louge esemu kebia bahataeau hoto ke igae loulu. \s1 Bulu mole Gesemani \r (Matiu 26.36-46; Luka 22.39-46) \p \v 32 Katelahaito halevai lohoale bulu mole Gesemani keve velehovosege Iesuu au esemu namigevei avoe, “Kove usege di talive guliguliai.” \v 33 Kateai louito Bita Diemisi isi Dioni kebia malevei abuhi tilu. Tisege uvuve keu ono vadeu avuemo lohoveve ke huhu balugage avuemo isuanu. \v 34 Ige au abuho loui avoe, “Di uvu balugage di uvuu di mai hatihatie humahamo tima. Iale komo ulive lainaho ladevelive. Isito daluvuta nita uve.” \v 35 Kateai louito tiale iekela au kome bokoai vata bisi holumai Dilava imihai isiviale au vatetumuu avuemo lohoveve ke mai haliohatui. \v 36 Isi loui avoe, “Mamai, vaveve bahata keau aemo toloholilu. Iale vatetumuu daemo lohoveve ke mai evihanela. Isito a isivi unaha. A isiviage dana vatetumu ke malei. Isito a isiviholige di bae ke malelivebene.” \p \v 37 Kateaito hoilahai lohoale au esemu abuita igaeta kebia elegevege ladevema. Ige au Bitaho loui avoe, “Saimoni, lana ladevema. Osialemoike la vanie ni igae komo daluvuta nita uoholima. \v 38 Negobedai nita ui di Mama imihave. Ilive elike vaveve mole toelau laemo lohoge la bae kemo dobuluvilivebene. La uvu keu isiviai nita ui. Isito la vava keu negoholinu.” \p \v 39 Kateaito tota halevei tiale iekela guliguliai au subuta loui au Mama imihale ke igae lounu. \v 40 Ke louito hoilahai lohoale tota au esemu elegevege niabeu hani selevealelua ladevelu. Iniale Iesuu lohoale etuvege abu matilahai hoto louholilu. \p \v 41 Ige au tota tiale guliguliaito hoilahai lohoale au esemu elegevege ladevelu. Ige au namigevei avoe, “Lana sohu ladevei uma. Elemua. Malaha neheu di mai atae toela oveveve vaniu lohonu. \v 42 Iale hovedevege nahi tai. Elehave. Daho haiale malaha keike uoke lohonu.” \s1 Ataeau Iesu malu. \r (Matiu 26.47-56; Luka 22.47-53; Dioni 18.3-12) \p \v 43 Kateai lousege esemuve mole Diudasi keu lohonu. Ige ata moagaeau avuluvuta lohoale keau benisi matagevei visuta matagevei loholu. Dubu nalimale kosivea, Diue menaka loui haivemalea isi oe kosive keau louike vage abu Iesu maliho loholu. \v 44 Ige Iesuho haiale malaha keu subutaike ata moaga kebia namigevei avoe, “Elehalive di talive malaha ke evudei ulikukuhavoge ke mai nalisi lohove.” \p \v 45 Iniale Diudasiu lohoale velemai inuta tiale Iesu namihai avoe, “Di Kosive.” Isi kateai evudei ulikukuhavonu. \v 46 Ige abu ke elehai Iesu evudei malu. \v 47 Ige Iesu esemu moleu vavavemo lamiale keu au siga mai dubu nalimale kosive baluga ke esemu mole golema heisi etulenu. \v 48 Ige Iesu namigevei avoe, “La huhuige dau vavoloe ata seleve. Ilike vage la di maliho benisita visuta malei loholu. \v 49 Di vani bahata la dubu baluga keve timale la haivema. Isito osialemoike la keve di maholilu. Keta duave. Kateige elike Bukae Hotou la vaveve louale ke mai selevetisi.” \v 50 Kateai lousege esemuve bahata keau halevai detuluvisi tilu. \v 51 Isege malaha moleu ogo unaha holovale keu abu Iesu mai tisege iavela ehomai tige abu ke elehai isiviale evudei mai. \v 52 Katelahai evudege ogoveu lokolahage au kebia ada koievei vava unahata detitinu. \s1 Iesuu Kanisolo kebia vudimo laminu. \r (Matiu 26.57-68; Luka 22.54-71; Dioni 18.13-24) \p \v 53 Abu Iesu melavei dubu nalimale kosive baluga ke oe tilu. O keve dubu nalimale kosivea, oe kosivea isi Diue menaka loui haivemale keau bahata keve igaetolahai ua. \v 54 Iale abu Iesu mai tisege Bitau kebia ialialigevei tiale keu dubu nalimale kosive baluga ke oe ulidae kosive ke esemuhi venehemo ugumai uma. \v 55 Kateisege dubue kosivea isi oe kanisolo kebiau bahata isivilahale Iesu vavamo loboe hoto loui hamage au hatai. Isito hamaveve kemo hotobeu uoholinu. \v 56 Kosealemo ata degomoleau hovedevei Iesu vavamo loboe hoto louito deiadaeabe keau molehi igaetoholilu. \v 57-58 Kateilage ata degomoleau hovedevei Iesu vavamo loboe hoto loui loui avoe, “No evige malaha keu loui avoe, ‘Dana ataeau abu adala dubu houale ko koianiege vanie ni abuita igaetaeau uoholisege tota dubu mole ataeau abu adala houvesite houi gabiai.’” \v 59 Isi katelahai igaegaeai hoto ke louge hotoeabe keu molehi igaetoholilu. \p \v 60 Ige dubu nalimale kosive balugau vigoeabemo hovelahai Iesu belahai avoe, “Ana valive hotoeabe abu loumale ke ibina loui namigevei.” \v 61 Kateige Iesuu hotoeabe ibina ke louholisito tobekai uge kosive keu tota belahai avoe, “Au ana seleveta Dilava mo Keliso.” \v 62 Ige Iesuu namihai avoe, “Ito, ata ke dalike. Iale lana ui tiliege gabie Atae Eseu ehue vuvunete Kosive ke ada inuteve ugulamoito otogo halei goemo dobai lohoge lana elehave.” \v 63 Ige dubue kosive baluga keu itumuai au ogo edikohai ata namigevei avoe, “Hotove kemo nahi bae ata degomolemo vaveveve kaovalivebene. \v 64 La hotove kemo au Dilava ivi aiohavoaleike la ke evilu. Iale la isiviage nahi avuemo osioi.” Ige abu hamaveve hoto loui namihai avoe, “Keu vaveve toela valemo hamage au hatai.” \p \v 65 Kateai louge degomoleau avuemo violahai ogo mai nive bamui hamaito namihai avoe, “A huhuige oleike ahamonu.” Ige kosive kebia esemuiau abuta abu adata visuhavolu. \s1 Bitau Iesu vovohonu. \r (Matiu 26.69-75; Luka 22.56-62; Dioni 18.15-27) \p \v 66 Abu kateisege Bitau oe ulidae usege dubue kosive baluga ke esemuve ma moleu heie lohonu. \v 67 Heie lohoale Bita elehasege venehemo uma. Ige au niavai valitisi avuho loui avoe, “A keu Nasaleta ata Iesuti loviamale ata.” \v 68 Ige Bitau vovohoi loui avoe, “Ono vadeike a ke louma. Di a hoto louale ke hilokaholinu.” Kateai louito ologoe ivie tisege kokoluguu hotoanu. \v 69 Ige ma keu tota hoilahai lohoale Bita elehai lavisi umale kebia namigevei avoe, “Atave moleike uoke.” \v 70 Kateige Bitau tota Iesu vovohonu. Iniale lavisi umale keau abuta tota Bita namihai avoe, “A kou Galili ata nahate. Iale no kemo hilokage a keu Iesu esemu mole.” \v 71 Ige Bitau Dilava ivi iviloi mai aiohavoi abuho loui avoe, “La malaha ke loumale ke di hilokaholinu.” \v 72 Kateai lousege kokoluguu tota hoto moleanu. Ige Bitau Iesuu avuho louale hoto koseale huhuanu. Avoe, “Kokoluguu tota hoto abuitaholisege ana bae di vovoho abuita igaetai loui kosea, ‘Di ata ke hilokaholinu.’” Kateai ke huhuai nina baluganu. \c 15 \s1 Iesuu Bailoti vudimo laminu. \r (Matiu 27.1-14; Luka 23.1-5; Dioni 18.28-38) \p \v 1 Vau alamoge vavita dubu nalimale kosivea, oe kosivea, Diue menaka loui haivemalea isi kanisolo ata degomole keau hamaveve hoto loui umuvai mai Bailotie tilu. \v 2 Ige Bailotiu belahai avoe, “Diue kosive anike ko.” Ige Iesuu namihai avoe, “Avuike a ke lounu.” \v 3 Kateige dubu nalimale kosive keau Iesu vavevemo loboe hoto loui Bailoti namihalu. \v 4 Ige Bailotiu tota Iesu belahai avoe, “Abu a vavamo hoto moaga loumale ke ana valive hotoeabe ibina ke loui.” \v 5 Kateai Iesuu hotobe louholiale kemo vikoanu. \s1 Abu Iesu hamaliho loulu. \r (Matiu 27.15-26; Luka 23.13-25; Dioni 18.39–19.16) \p \v 6 Vagana bahatamo abu Basova lovi vamale ke vanila Bailotina atae isivi vai dibulamo ata mole iomage au dibula halei tigei. \v 7 Iale vani kemo malaha mole Balabasi keu dibulae ua. Keu ata degomolehi gamanie kosive kebiahi mole havei esemuiabe mole hamage hatiale kemo dibulae ua. \v 8 Bailotiu dibulamo ata iovemale kemo Diue ataeau lohoale Bailoti namihai isiviale au au vamale ke nahate vai. \v 9 Isi kateige Bailotiu belagevei avoe, “La isiviage dana laheho Diue kosive baluga Iesu hanavoi.” \v 10 Bailotiu hoto ke loui hilokage dubu nalimale kosive keau Iesu maina mai ilike vaime mai omilu. \v 11 Kateige kosive kebiau ata namigevei avoe, “Louge au laheho Balabasi iomage au tai.” \v 12 Ige ataeau kateai louge Bailotiu belagevei avoe, “Lana kateige dana la oe nehe ivihai loui kosea, ‘Diue kosive baluga Iesu’ ke osiohavoi.” \v 13 Ige abu baita loui avoe, “Mai idie domo hamage au hatai.” \v 14 Ige Bailotiu belagevei avoe, “Osiohoike. Au ono vade toela vanu.” Ige abu baita tota loui avoe, “Mai idie domo hamage au hatai.” \v 15 Ige Bailotiu isiviabe vai mai vahaehotievei Balabasi hanavoge tinu. Kateaito Iesu mai tuvalie ata ovege abu visuhavoi mai hamaho tilu. \s1 Tuvalie ataeau Iesu hehavolu. \r (Matiu 27.27-31; Dioni 19.2-3) \p \v 16 Kateai melavei gamanie o baluga ke uvue tiale tuvalie ata degomole hohavege abu loholu. \v 17 Lohoale keau kosiveau ogo mole tahote hatumale ke mai avuemo holovalu. Isi hote bekabekate mai viliai kinave hanubelu. \v 18 Isi kateai abu kosiveho loumale ke nahate vai avuho loui avoe, “Diue kosive baluga, ana duave.” \v 19 Isi bedita kinavemo hamai avuemo violahai abu kome bokoai holuavoi hoesehavoma. \v 20 Isi hehavoale keu uoholige abu ogo tahote ke avuemo elokohai ogove seleve mai avuemo holovalu. Kateai melavei mai hamaho tilu. \s1 Abu Iesu mai idie domo hamalu. \r (Matiu 27.32-44; Luka 23.26-43; Dioni 19.17-27) \p \v 21 Tiale keau humaha tavae Sailini malaha mole Saimoni keluvuta belehovolu. Keu Alekisandame Luvasime mama. Iale keu botoe tiale oe lohosege abu avuho loui iovage au Iesu idie do ebamonu. \v 22 Katelahai Iesu melavei lohoale vata mole ivi Gologota keve velehovolu. Matama ke ihuu koseanu. Lolokue matama. \v 23 Keve velehovoi e mole toela uainita ebuiehale ke mai omisi isiviale au ke ige vateve tumuu uoholisi. Isito Iesuu ke ioholinu. \v 24 Ige abu mai idie domo hamai ogove malei kasilahai isiviale olemeau kasi kemo negolahale abuna igaegaeai ogove malei. \v 25 Vavita vanie niu lohoaleu naini (9) okoloki masege abu mai idie domo hamalu. \v 26 Mai hamaito abu ono vademoike hamale ke hisaliai avoe, “Kou Diue atae kosive baluga.” \v 27 Isi kateai vavoloe ata abui malevei idie domo havelu. Moleu Iesu ada inuteatave. Isege moleu adave agiteatave. \v 28 Vaveve keu Bukae Hoto mole mai selevetinu. Hoto keu loui avoe, “Auna vaveve toelate kebia vigomo hatai.” \p \v 29 Isege ata benahateau evigevei timale keau tuvikivikilahai bituhavoi avuho loui avoe, “A konike loui kosea, ‘Dana dubu baluga koianiege vanie ni abuita igaetaeau uoholisege tota houi gabiai.’ \v 30 A ke loualemo bato idie do kemo dobai loho.” \v 31 Ige dubu nalimale kosivea isi Diue menaka loui haivemale keau hehavoi moleho hoto ke nahate loui loui avoe, “Malaha keu ata degomole tedaevege abu dua vai hovedevelu. Isito osiohoike au au ebika hoesehavoi idie do kemo dobai lohoholinu.” \v 32 Isi moleho loui avoe, “Keu au ebika mai loui avoe, ‘Dau Diue atae kosive baluga Keliso.’ Iale dobai lohoge no bae no uvu mai aemo mavoi.” Ige abu atae toela abuita malei avuluvuta hamale kebiata hotoe toela kateale loui namihalu. \s1 Iesuu hatiale \r (Matiu 27.45-56; Luka 23.44-49; Dioni 19.28-30) \p \v 33 Iniale vanie lilimo vata bahatamo vau loai gidualeu tili (3) okoloki masege vaniu tota halunu. \v 34 Vanie ni ke masege Iesuu au hotomo baita hoai loui avoe, “Eli, Eli, lama sabakatani.” Ke ihuu koseanu. “Di Dilava, di Dilava, osiohoike a di halenu.” \v 35 Ige ata degomoleau lavisi uale keau ke evisi loui avoe, “Evive. Mesoho au beloveta mole Ilaidiaike au ke hohavonu.” \v 36 Ige malaha moleu ke evisi solekai tiale ono mole ogomu ke nahate mai uainimo manemei bedita kavitisi isiviale mai Iesu omige au isi. Isi loui avoe, “Bato usege nahi elehage Ilaidiau lohoi idie domo tedahoge au dobai lohoi.” \v 37 Kateisege Iesuu baita kekoaito hatinu. \p \v 38 Hatige Diue dubu balugamo abu ogo mole mai oe uvu tumute ke bamuale keu ehula dikolahai tiale heila velemai abuita holinu. \v 39 Iesuu kateai kekoai hatige tuvalie kosive moleu Iesu valamo lamiale keu ke elehai loui avoe, “Seleveta ata kou Dilava moike.” \v 40-41 Kateisege keate benahateau Iesuluvuta Dielusalemae lohoale keau iekela lavisi ke elehama. Kebia vigomo Meli Magidaleni, Diemisi mole isi hohove Diosasi kebia neina Meli, isi Salome keau lavisi uma. Keate keau subuta Iesuu Galilie loviage tedahoi avuluvuta lovilahama. \s1 Abu Iesu mai gulialu. \r (Matiu 27.57-61; Luka 23.50-56; Dioni 19.38-42) \p \v 42-43 Iniale bulae ese ke igae gutumo Alimatia malaha mole Dioseba keu vabuoholisito tiale Bailoti namihai isiviale Iesu vava mai guliai. Malaha keu Diue kanisolo ata ivite. Keu Dilavau Iesu hanavoale ke evisi huhuai avoe, “Kona no kosive baluga holige noeabuna vuvunevemo ui.” \v 44 Isi kateai tiale Bailoti namihage au Iesu hatiale ke evisi vikoanu. Isi au tuvalie kosive mole hohavoi belahai isiviale evige Iesuu subuta hatige. \v 45 Ige tuvalie kosive keu Iesuu hatiale deiada ke loui namihage Bailotiu louge Diosebau Iesu vava maliho tinu. \v 46 Tiale ogo voiai Iesu vava mai viliai mai abu munemo guli lovoale kemo abavunu. Isi mune baluga evovoai mai guli ke ili bamunu. \v 47 Kateisege Meli Magidaleni isi Diosasi neina Meli keau au Iesu vava mai abavuale ke elehama. \c 16 \s1 Iesuu gulimo hovelahanu. \r (Matiu 28.1-8; Luka 24.1-12; Dioni 20.1-10) \p \v 1 Bulau uoholisege Meli Magidaleni, Diosasi neina Meli, isi Salome keau senisi hagote voilahai isivilahale Sande vavita talive Iesu vava omisi. \v 2 Isi katelahaliale vavita vavita vae hodohodota malei Iesu vutae tilu. \v 3 Tiliale humaha tavae mole namigevei avoe, “Olena nahiho mune baluga ke evovoai.” \v 4 Isi katelahai niai elehage mune keu vovolovai badive ua. \v 5 Ige abu ke elehai guli ke uvue tiale elehage anelu moleu ogo taete valeu Iesu lovomo ugulamoi ua. Ige abu ke elehai vabu balugalu. \v 6 Ige anelu keu namigevei avoe, “Vabu halevave. Di hilokage abu Nasaleta malaha ke hamale keike la kaovama. Isito Dilavau ke etuvage keu hovelahanu. Iale lohoi lovove elehave.” \v 7 Kateaito tota namigevei avoe, “Talive esemuiabeta Bitata namigevei kosea, ‘Iesuu hovelahale auna vasohuta Galilie tisege lana bae tiliege keve elehave.’” \v 8 Ige keate keau vabu balugalelua guli kemo bibuluvisi halevai tilu. Keau vabulahalelua atabeho hoto ke louholilu. \s1 Iesuu Melita au esemutaemo velemale \r (Matiu 28.9-20; Luka 24.13-53; Dioni 20.11-23) \p \v 9 Sande vavita ke igaemo hovelahaniale Meli Magidaleni au avuemo munanae toela seveni (7) nunuveale kemo velemanu. \v 10 Ige au tiale au Iesu elehale ke loui esemuiabeau avuho ninalahamale kebia namigevenu. \v 11 Isi Iesuu hovelahage au elehale ke loui namigevege abu hotove ke maholilu. \p \v 12 Iniale vani ke igaemo Iesu esemu abuitaeau humahala tisege Iesuu au elehilehi ke nahate vaholisito toana molemo au esemu abuita kebiamo velemanu. \v 13 Ige abu hoidevei Dielusalemae velehovoi Iesu esemu degomole namigevege abu hotoeabe ke maholilu. \p \v 14 Iniale gabila Iesu esemu leveni (11) kebiau lovi isege au abuemo velemanu. Isi olemeau Iesu elehai abuho louge abu abu uvu mai avuemo mavoholiale kemo abuho hoto isute lounu. \v 15 Kateaito abuho loui avoe, “Talive vata bahatae di hotoe dua ko loui ata bahata haiveve. \v 16 Ige olemeau di hoto ke evisi abu uvu mai daemo mavoi babatisolahale kebiabuna ukolikoli malei. Isito olemeau abu uvu mai daemo mavoholiale kebia dana vaveveabe toela ke ibina ovei. \v 17 Olemeau abu uvu mai daemo mavoale kebia dana di vuvune ovege abuna di ivimo munanae toela nunuvei hoto nimoletemo hoto loui. \v 18 Ige ute aihaniteau uagevege abu bae haluvilivebene. Isi mesoho haluvimale e toela hilokaholisito iliege abu bae haluvilivebene. Isi vavahanite kebia tatamo abu ada otovege abuna momolelahai.” \v 19 Kateai abuho louniale uoholige otogoe veatisi tialeu Dilava ada inuteve ugulamonu. \v 20 Ige esemuiabe keau vata bahatae tiale ata bahata haivege Iesuu abuhi ui kebia vuvunetievege abu vikoe vaveve vaevege ataeau ke elehai hilokage abu Iesu hoto loumale keu seleve.