\id JHN - Mountain Koiali NT [kpx] -Papua New Guinea 1981 (web version -2013 bd) \h Dioni \toc1 Dioni \toc2 Dioni \toc3 Dion \mt1 Dioni \c 1 \s1 Ukolikolie hoto \p \v 1 Vatau uoholisege Hotou ua. Hoto keu Dilavati subuta ua. Iale Hoto keike Dilava. \v 2 Vatau uoholisege Hoto keu Dilavati ua. \v 3 Avuemoike Dilavau onobenobe bahata vaevenu. Keu uoholivatege onobenobe bahata keau uoholilu. \v 4 Kemoike ukolikoliu ua. Iale keu ataga mai vatae lohoalemo vatae ata bahataeabuna atagave elehai. \v 5 Atagave keu vata kove haluge vavie vaveve keau atagave ke ehodovaholilu. \p \v 6 Hoto kemoike Dilavau au hoto louveve ata mole ivi Dioni hanavonu. \v 7 Ige keu lohoale atagae hoto loui ata haivenu. Ata haivei isivialeike abu hoto ke evisi ehovai. \v 8 Dioni keu ataga ke holioholinu. Isito keu lohoale atagae hoto loui ata haivenu. \v 9 Ataga keu ataga seleve. Iale ataga keu lohoale vatae ata bahatamo halunu. \p \v 10 Keu lohoale vatae ua. Keike vata vanu. Isito vatae ataeau valitisi hilokaholilu. \v 11 Keu vatae lohoale au ata haivege keau hotove evioholilu. \v 12 Isito degomoleau igaegae hotove evisi abu uvu mai avuemo mavolu. Ige au au vuvunemo abuho loui avoe, “Laeau Dilava esea.” \v 13 Ataeau ese houeveale kemo abu Dilava ese holioholilu. Isi vavae isivi mesoho atae isivi kemo keau Dilava ese holioholilu. Isito Dilava isivimoike abu eseve holilu. \p \v 14 Hoto nehe keu ata holisi nahehi ua. Ige nahi ke elehage vaveveve keu seleve unaha. Ige keu au uvu mai nahiovei nahi tedaeveale keu duave unaha. Ige nahi atagave ke elehai hilokage Mamaveike au ataga ke mai au mo igae ominu. \v 15 Ige Dioniu hotove loui ata namigevei avoe, “Di subuta ata ke deiadaike laheho lounu. Di loui kosea, ‘Ata molena bae di ehomai lohoi. Keu di evihale Kosive. Kosealemo di uoholisege keu subuta ua.’ Iale ata keike.” \v 16 Ata keu Kosive baluga. Iale keu au uvu bahata mai nahiovei nahie hoesegevei vani bahata nahi tedaevema. \v 17 Dilavau au menaka mai Mosese omiale kemo ataeau vaveve toela vage ke ibina abuna hatihati malei. Isito Iesu Kelisou hatiale kemo Dilavau nahi huhuevei nahie toela ulihai au hotoe dua mai nahiovenu. \v 18 Atabeu Dilava elehaholinu. Isito uvuve mo igae keu lohoale au Mamae hoto loui nahi haivege nahi Dilava vaveve hilokalu. \s1 Ata babatisogevemale Dioni ke hoto \r (Matiu 3.1-12; Maka 1.1-9; Luka 3.1-18) \p \v 19 Vani mole Diue kosive Dielusalemae umale keau dubu nalimale ata degomole hanavege abu Dioni belahaliho tilu. Abu tiale namihai avoe, “Ole a.” \v 20 Ige Dioniu lobogeveholisito inuta namigevei avoe, “Dau ata tedaevemale kosive Keliso ke holioholinu.” \v 21 Ige abu namihai avoe, “Ana Ilaidianike.” Ige Dioniu namigevei avoe, “Dau beloveta ke holioholinu.” Ige abu tota belahai avoe, “No beloveta mole hemei umale ke aniko.” Ige au loui avoe, “Ba, dau ke holioholinu.” \v 22 Kateige abu loui avoe, “A ivi a vaveve loui no namigevenela. Ige no hoidevei talive no kosive kebia namigevei.” \v 23 Ige Dioniu namigevei avoe, “Subuta beloveta mole Aisaia keu ata mole vaveve lounu. Au loui avoe, ‘Ata molena bae botoe hoai kosea, Kosive humaha ke inuta loive.’ Beloveta keu louale ata ke daliko.” \p \v 24-25 Dioniu kateai lousege Balisia ataeau abu ata hanaveale nehe keau tota Dioni belahai avoe, “A loui kosea, ‘Dau ata tedaevemale Keliso ke holioholinu.’ Isi a loui kosea, ‘Dau Ilaidia holioholinu. Isi beloveta ke holioholinu.’ Isito osialemoike a emo ata babatisogevema.” \v 26 Kateai louge Dioniu namigevei avoe, “Di e unahamo ata babatisogevema. Isito kosive moleu la vigomo uale ke la hilokaholilu. \v 27 Ata kena gabie lohoniege kosive baluga holisi di evihai. Iale di ivite holialebene bae tamakave tohoai. Isito dau ivite holioholinu.” \v 28 Dioniu Diodani e ke vaki mole ui hoto ke bahata lounu. O mole ivi Beteni keve ui e kemo ata babatisogevenu. \s1 Dilava Mamoe ese \p \v 29 Vani mole Dioniu elehasege Iesuu avue lohonu. Ige au ata namigevei avoe, “Elehave. Dilava mamoe eseike uoke lohonu. Dilavau ke hanavoi isiviale au hatai vatae atae toela ulihai. \v 30 Ke hotoike di subuta la namigevei laheho loui kosea, ‘Ata molena bae di ehomai lohoniege di evihai. Kosealemo di uoholisege keu subuta mole ua.’ \v 31 Di subuta ata ke hilokaholinu. Isito di lohoale emo ata babatisogevemale kemo isiviale Iselala ata nahiau ata ke hilokai.” \v 32 Hoto ke louito tota abuho loui avoe, “Di vani kela Iesu emohavoito elehasege Munanae Tumuu ugu mole imutava ke nahate holisi otogomo dobai lohoale avuemo ua. \v 33 Dilavau di namihaholivatege di ke hilokaholinu. Isito Dilavau di namihale kemoike di ke hilokanu. Au daho loui avoe, ‘Ana elehasege Munanae Tumuna lohoniege ata molemo ui. Iale ata kena bae au Munanae Tumu hanavoi ke vuvunemo ata hoesegevei.’ \v 34 Dilavau daho louale kemo di ata uoke elehai hilokage keu Dilava mo. Iale di hoto loui la namigeveale ke evive.” \s1 Iesu esemuiau vasohuta ehovale \p \v 35-36 Vani mole Dioniu au esemu abuitati lavisi usege Iesuu ohanoi tisege Dioniu elehai au esemu namigevei avoe, “E, Dilava mamoe eseu lotiale uoke elehave.” \v 37 Ige esemuve abui keau hoto ke evisi Iesu ehovalu. \v 38 Ige Iesuu hoilahai kebia elegevei abuho loui avoe, “La oleve tima.” Ige abu namihai avoe, “Kosive, a oleve uma.” \v 39 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Loholive di umale ke elehave.” Ige abu avuluvuta tiliale au umale ke elehalu. Isege vau dobai gutuige abu avuluvuta ua. \p \v 40 Ata abui keau Dioni hoto evisi Iesu ehovai lohoale ke mole ivilike Andulu. Keu Saimoni Bita hoho. \v 41 Iale keu halei tiale au nana elehai namihai avoe, “Nahie ata tedaevemale kosive Keliso ke no elehalu.” \v 42 Kateai louito au nana melamei Iesue lohonu. Ige Iesu elehai avuho loui avoe, “A ivilike Saimoni. Au Dioni mo. Isito dana a ivie doga ivihai aho loui kosea, ‘Sibasi.’” Iesuu kateai Saimoni Bita ivihale ke ihuike mune. \s1 Iesuu Bilibita Natanielata hohavenu. \p \v 43 Vavita Iesuu isiviale Galilie tai. Isi tialeu Bilibi elehai avuho loui avoe, “Lohoge naiti tai.” \v 44 Bilibi keu Betesaida ata. Ige Andulu isi Bita kebiata avuluvuta o igae. \v 45 Ige Bilibiu tiale ata mole Nataniela namihai avoe, “Moseseu subuta Bukae Hotomo hoto mole hisaliai avoe, ‘Nahie tedaevemale Kosive molena bae lohoi.’ Ige beloveta kebiata au lohoveve hoto ke igae loulu. Iale no ata ke elehalu. Keu Nasaleta ata mole Dioseba ke mo. Iviveike Iesu.” \v 46 Ige Natanielau belahai avoe, “A huhuige Nasaleta o kemo vavevebe duana vali lohoi.” Ige Bilibiu namihai avoe, “Lohoge nahi talive elehai.” \p \v 47 Kateige abu tige Iesuu Nataniela elehai vaveveve lounu. Isi loui avoe, “Ata kou Iselala ata seleve. Kou loboe ata holioholinu.” \v 48 Ige Natanielau belahai avoe, “A oleve kateike vaime di hilokanu.” Ige Iesuu avuho loui avoe, “Bilibiu a hohavoholisege a idi mole ivi vigi ke umukamo ugulamoi usege di a elehanu.” \v 49 Ige Natanielau avuho loui avoe, “Kosive, au Dilava mo. A keu Iselala ata no Kosive baluga.” \v 50 Ige Iesuu avuho loui avoe, “A idi ke umukamo ugulamoi uale ke di aho louike vage a uvu mai daemo mamonu. Isito di vaveve degomole abuna di aho louale ke evihage ana bae elegevei vikoa.” \v 51 Kateai avuho louito kebia bahataho loui avoe, “Di hoto seleve loui la namigevei. Gabie otogou dailahasege Dilava anelu abuna Atae Ese vavamo dobuluvisi vealuvige lana elehai hilokage Dilava vuvuneu avuemo ua. \c 2 \s1 Keina ataeau mole holoeveve lovi valu. \p \v 1 Vanie ni abuita uoholisege Galili vata keve Keina ataeau mole holoeveve lovi valu. Ke vamale keve Iesu neinata ua. \v 2 Ige abu Iesuta esemuiabetaho louge abu lovi ke iliho loholu. \v 3 Loholiale abuhi lovi ilu. Isi uaini ige uoholige Iesu neinau Iesuho loui avoe, “Uainibeu uoholinu.” \v 4 Ige Iesuu au neinaho loui avoe, “Ainaho di onole vaveve ke daho loulive. Kosealemo di ke vaveve vaniu lohoholinu.” \v 5 Kateai louge neinaveu lovi vamale kebia namigevei avoe, “Au onole laheho louge ke vave.” \p \v 6 Kateisege Diue ataeau tauli debamo vale bahata sigisi(6) abu avuemo e hai ada totoimale keau keve ua. Tauli keau baluga. Isito oteve unaha. \v 7 Ige Iesuu lovi vamale kebia namigevei avoe, “E hai tauli kebia ovege abu tobalohoi.” Ige abu e hai tauli kebiamo keohage keau ililoholu. \v 8 Ige Iesuu namigevei avoe, “Aike e ke hai mai talive mole holoevevemo hoto louveve ata ke omive.” Kateai namigevege abu e hai tiale omilu. \v 9 Ige malaha keu e ke ige heanu. Isito hilokaholinu abu oleveike uaini ke mai loholu. Isito e ke hale esemu keau hilokage Iesulike ke vanu. Ige malaha keu ma melameveve mo ke hohavoge au avue tinu. \v 10 Ige au namihai avoe, “Ataeau mole holoevemale vani kemo abuna vasohuta uainie dua hai ata ovei. Ige ataeabuna e ke ige uniabeau hanilahage abuna deive ke malei ata ovei. Isito au kateholinu. No vasohuta iale keu aike ko he nahate va holioholinu. Isito a uainie dua ko hai noevege no ige keu noemo he seleveanu.” \p \v 11 Iesuu vasohuta au vikoe vaveveike au ke vage Keina ataeau Galili vatae uale keau vuvuneve vaveve ke elehalu. Ige esemuiabeta ke elehai kemo bae abu uvu mai avuemo mavolu. \v 12 Ige ke iae Iesu, neinave, hohuvuiabe isi esemuiabe keau o ke halevai o mole Kabenumu keve ua. \s1 Iesuu dubu baluga ke uvue tinu. \r (Matiu 21.12-13; Maka 11.15-17; Luka 19.45-46) \p \v 13 Abu keve usege vani degomoleau uoholisege Diue atae vahaeho vani baluga Basova keu vuguvuguanu. Ige Iesuu Dielusalemae tinu. \v 14 Tiale keve velemai elehasege Diue ataeau abu dubu baluga ke uvue bolomakau, mamoe, ugu kebia maketilahama. Isege moni senisilahamale keau keve uguiavoi moni senisilahama. \v 15 Ige Iesuu kebia elegevei hote kikia mai bolomakau mamoe kebia havei nunuvege abu bahata detuluvisi heie tilu. Isi moni senisiamale kebia teibolo ekovehage moniabe keau keiohovolu. \v 16 Isi ugu maketilahamale kebia namigevei avoe, “Ke malei heie teve. Lainaho di Mamae o komo maketi vaveve vagelive.” \v 17 Kateige Iesu esemuiau ke elehai Bukae Hoto mole huhulahalu. Hoto keu loui avoe, “Kosive, abu a o aiohavoale ke di huhuage di uvuu tumuanu.” \p \v 18 Kateige Diue kosiveau belahai avoe, “Ana vikoe vaveve onole igae vage no ke elehai kemo hilokage vuvune kemoike a vaveve kateale vanu.” \v 19 Ige Iesuu namigevei avoe, “Dubu ko koiage vani abuita igaeta uoholige dana tota houi.” \v 20 Ige abu ke evisi namihai avoe, “A huhuige vanie ni abuita igaeta ke uvumo ana o ko houi gabiai. Ana hilokaholinu. Abu vagana voti sigisi (46) uvumo dubu ko houi gabilahalu. A louale keu anekianu.” \p \v 21 Abu katelahai loulu. Isito Iesuu dubu ke louholisito au ebikahoike au ke lounu. \v 22 Kateai louniale gabie hatai hovelahage esemuiabeau Iesuu louale hoto ke huhulahai avoe, “Bukae Hotou louale isi Iesuu louale hoto keau hoto seleve.” \s1 Iesuu ata bahata kebia hilokaevenu. \p \v 23 Iesuu Basova vani kemo Dielusalemae usege ata moagaeau abu uvu mai avuemo mavolu. Kosealemo Iesuu vikoe vaveve vaevege abu elehalu. \v 24 Isito Iesuu uvuiabe hilokale kemo au uvu mai abuemo mamoholinu. Kosealemo ata kebiau isiviale vikoe vaveve elehaito bae abu uvu mai Iesuemo mavoi. \v 25 Atabeu vaveveabe ke loui namihaholinu. Isito biageu uvuiabe hilokai gabianu. \c 3 \s1 Nikodimasiu vavimo Iesue lohonu. \p \v 1 Dielusalema o kemo Diue kosive mole Nikodimasi keu ua. Keu Balisia atahi vaveveabe vamale. \v 2 Iale keu vavi mole Iesue lohoale namihai avoe, “Kosive, no hilokage Dilavau a hanavoge a keu no haivemale kosive. Atabeu bae vikoe vaveve ke va kavalivebene. Isito Dilavau avuemo u hutevage bae kateale vai.” \v 3 Ige Iesuu namihai avoe, “Seleveta di a namihage evinela. Atabeu bae Dilava matamae doga keve talivebene. Isito auna vasohuta u moleaito bae keve tai.” \v 4 Ige Nikodimasiu belahai avoe, “Ataeau kosi holiale keabuna oleve kateai tota u moleai. Keau abu neinuvue unie uvue tai tota uveve keu anekianu.” \v 5 Ige Iesuu namihai avoe, “Seleveta di a namihai. Ata oleuoleu eta Munana Tumutamo uale kebia unahae abuna Dilava matamae doga keve tai. \v 6 Ata oleuoleu abu neinuvumo uale keau ataelea. Isito oleuoleu Munana Tumumo uale keau Munana Tumuelea. \v 7 Katealemoike di aho loui kosea, ‘Tota u moleanela.’ Iale kemo ainaho vikoalive. \v 8 Helukau heiata utuai tai lohoge ana umuve ke evinela. Isito keu oleve tai lohoale ke a hilokaholinu. Iale oleuoleu Munana Tumumo uale keau ke nahate. Iale hoto kemo ainaho vikoalive.” \v 9 Kateai louge Nikodimasiu belahai avoe, “Vaveve kena oleve kateai.” \v 10 Ige Iesu namihai avoe, “A keu Iselala ata haivemale kosive mole baluga. Isito a di hoto kemo luleleholinu. \v 11 Iale seleveta di hoto ko loui a namihage evinela. No onole elehai loui hilokale ke laheho louge la kemo la uvu mavoholilu. \v 12 Di vatae hoto laheho louge la di hoto ke maholilu. Iale dana otogoe hoto laheho louge lana oleve kateai bae di hoto mai. \v 13 Atabeu otogoe ui avuemo dobai lohoholinu. Isito Atae Eseu avuemo ui dobai lohoale ke igaena tota veatai tai. \p \v 14 “Subuta Iselala ataeau tomagie tiale vaveve toela vage Moseseu kobamo ute vai mai idimo ehanumage ataeau ke elehai haluviholisito nita ua. Iale ke nahate ataeabuna Atae Ese mai idie domo hamai. \v 15 Ige oleuoleu abu uvu mai avuemo mavoale keabuna ukolikoli malei. \v 16 Dilavau vatae ataho isivi balugale kemoike au au mo igae mai vatae hanavonu. Ige elike ataeau abu uvu mai avuemo mavoliege abu bae haluvilivebene. Isito abuna ukolikoli malei. \v 17 Dilavau au mo hanavoale keu vatae ataemo kotaho lohoholinu. Isito vaveveabe toelamoike au maleveho lohonu. \p \v 18 “Iale oleuoleu abu uvu mai movemo mavoge au bae kebiamo kotalivebene. Isito ataeau abu uvu mai Dilava mo igaemo mavoholiale kemo Dilavau subuta kotae hoto loui mamoale kena kebia malevei. \v 19 Atagau subuta vatae lohoge ataeau ataga ke kabebihavoi vaviho isivilahale kemo Dilavana malevei hoto balugamo otovei. Kosealemo vaveveabe keu toelanu. \v 20 Iale ata oleu vaveve toela vamale keu atagaho isiviholisi bae atagae loholivebene. Kosealemo keu isiviholialeike ataga keu vaveveve toela kemo atagaho. \v 21 Isito ata oleu vaveve dua vamale kena atagae lohoge atagana vaveveve kemo haluge ataeabuna hilokage vaveveve keu Dilavamo lohonu.” \s1 Dioniu Iesu vaveve lounu. \p \v 22 Iesuu hoto ke louito au esemu holoevei Diudia vatae tinu. Iliale vani degomole keve abuhi ui ata babatisogevenu. \v 23 Isege Dioniu Salimi o ke vavae o mole ivi Anoni keve ata babatisogevema. Kosealemo keve e balugau ua. Kemoike au keve usege ataeau tige au kebia babatisogevenu. \v 24 Abu Dioni mai dibulae mavoholilike vasege au lovi ke vanu. \p \v 25 Isege Dioni esemu degomoleau babatisoamale vaveve ke loui Diue atahi moleho louma. \v 26 Katelahaito halevai Dionie tilu. Tiliale namihai avoe, “No kosive, malaha moleu Diodani e vaki mole ae lohoale ke ana huhuanu. A ke vaveve noheho lounu. Iale keu aike ata babatisogevege ata bahataeau avue tima.” \v 27 Ige Dioniu namigevei avoe, “Isito Dilavau lovi igaegae nahioveale ke nahiabuna vai. \v 28 Laeau di hoto louale ke evilu. Di la namigevei kosea, ‘Dau ata tedaevemale kosive Keliso ke holioholinu. Isito Dilavau di hanavoge di keho uli holinu.’ \v 29 Iale kemo di hoto mole louge evive. Ma melameveve mo kena ma melamei. Ige haokaveu vavavemo lamiale kena hotove evisi vahaehoai. Iale ke nahate di Iesuu lohoale hoto ke evisi vahaehoanu. \v 30 Ataeau ke ivi ebagevage ke iviu di ivi evihale keu duave. Isege di iviu dobale keta duave.” \s1 Otogomo lohoale ata keu baluga. \p \v 31-32 “Iale ata keu otogomo lohoale keu ata bahata evigevei baluganu. Ata oleu vatae ata holiale kena vatae hoto lougei. Isege otogomo lohoale auna ata bahata evigevei au ehue onole elehai eviale ke lougei. Isito ataeau bae hotove evilivebene. \v 33 Iale ata olena hotove eviniege kemo hilokage Dilava keu seleve. \v 34 Dilavau hanavoale ata kena Dilava hoto lougei. Kosealemo Dilavau au Munanae Tumu mai omige keu avuemo vuvuneanu. \v 35 Dilavau isivi au mo omisi onobenobe bahata malei omige au au negomo ke bahata nibievema. \v 36 Iale oleuoleu abu uvu mai avuemo mavoliege abuna ukolikoli malei. Isito oleuoleu abu uvu mai Dilava mo kemo mavoholiliege abu bae ukolikoli malelivebene. Ige Dilava itumuna vani bahata kebiamo ugei.” \c 4 \s1 Samalia keateu Iesuemo lohonu. \p \v 1 Balisia ataeau evige Iesuu ata moaga malevei babatisogeveale keu Dioni evihanu. \v 2 Isito Iesuu atabe babatisogeveholinu. Esemuiabe unaha abuike ata babatisogevelu. \v 3-4 Ige Iesuu abu hoto louale ke evisi Diudia vata halei Galili vatae taliho Samalia vatae velemai tinu. \p \v 5 Tiale keu Samalia o mole ivi Saika keve velemanu. O ke vavamo Diekobou subuta au vata mole mai au mo Dioseba ominu. \v 6 Iale vata kemo Diekobo e abatau ua. Iale Iesuu oai lohoalelua enuai kabebiai e abata ke vavamo ugulamoi uma. \p \v 7-8 Keve ugulamoi usege esemuiabeau halevai taunie lovi voilahaho tilu. Isege vanie vigoe Samalia keate moleu e haliho lohonu. Ige Iesuu avuho loui avoe, “E hage di isi.” \v 9 Ige keate keu namihai avoe, “Au Diue ata. Isege dau Samalia keate. Iale osialemoike a isiviale di e hai aoge a isi.” Keate keu hoto ke louale keu koseanu. Diue ataeau bae Samalia atahi kabu igaemo e igelivebene. \v 10 Ige Iesuu keate ke namihai avoe, “A Dilavau onobenobe ata ovemale ke hilokai aiti hotoimale keta hilokavatebe a di namihage di ukolikoli e mai aonu.” \v 11 Ige keate keu avuho loui avoe, “Kosive, e kou heila ua. Iale a e bagu mai lohoholialemo ana oleve kateai ukolikoli e hai daoge di isi. \v 12 No buluve Diekobo keu subuta abata ko lovoi kemo e isi e hai au eseta au ovota ovenu. Iale ose a ke evihanu.” \v 13 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Ata oleu e ko iale kena tota enuai. \v 14 Isito di e mai ata oleme ovege abu iale keau bae tota enulahalivebene. Isito ukolikoli e kena uvuiabemo hanage abuna uveve doga malei.” \v 15 Ige keate keu avuho loui avoe, “Kosive, avage e ke hai daoge di isi. Ilive elike enuholisi e ko haliho tota loho halei.” \v 16 Kateige Iesuu namihai avoe, “Talive a kolia melamei tota kove lohonela.” \v 17 Ige keate keu namihai avoe, “Dau koliaholinu.” Ige Iesu namihai avoe, “Seleveike a ke lounu. A aike koliaholinu. \v 18 Isito a subuta malaha ada mole holoeveito kebia halevenu. Isi aike a moleti umale keu a kolia seleve holioholinu. Iale a daho louale keu seleve.” \v 19 Kateai avuho louge keate keu namihai avoe, “Kosive, di huhuige au beloveta ata. \v 20 No buluveau subuta tana komo guligulilahalu. Isito Diue ata la loui kosea, ‘Ataeabuna Dielusalemae Dilava hoesehavogei.’” \v 21 Ige Iesuu avuho loui avoe, “E, di hoto louale ko evinela. Vani molena lohoge ataeau bae tana komo mesoho Dielusalema o kemo nahie Mama hoesehavolivebene. \v 22 Samalia ata laeau la guligulilahamale ke ihu hilokaholilu. Isito Diue ata noeau no guligulilahamale ke ihu hilokalu. Kosealemo Diue ata noemo Dilavau toelamo ata maleveve kosive hanavonu. \v 23 Iale vanive keu aike lohonu. Iale guliguli seleve vamale keabuna abu uvu bahatamo vaveve seleve unahamo nahie Mama hoesehavoi. Ata kateale biahoike Dilavau isiviale keau hoesehavogei. \v 24 Dilava keu ata holioholinu. Isito keu munanae tumu. Iale oleuoleu Dilava hoesehavoliho valiege abu uvu bahatamo vaveve seleve unahamo hoesehavoi.” \p \v 25 Kateai louge keate neheu namihai avoe, “Di hilokage abu ata tedaevemale kosive ke ivihai avoe, ‘Keliso.’ Iale di evige kena lohoniege no onole vamale ke bahata noheho loui.” \v 26 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Ata ke dailiko aho louma.” \p \v 27 Kateai lousege esemuiabeau hoidevei lohoge Iesuu keate keti hotohotoima. Ige abu ke elehai vikolahalu. Isi isiviale keate ke belahai avuho loui kosea, “A onole vama.” Isi isiviale Iesuho loui kosea, “A osiohoike keate keti hotohotoima.” Katelahai huhulahaito abuho hotobe louholilu. \p \v 28 Abu lohoale velehovosege keate keu au e bagu halei oe tiale ataho hoto ke lounu. \v 29 Isi namigevei avoe, “Lohoge nahi talive malaha mole elehai. Malaha keu di vaveve bahata vamale ke daho lounu. La huhuige nahie ata tedaeveve kosive Keliso kenike.” \v 30 Kateai louge ataeau o halevai Iesue loholu. \p \v 31 Isito abu lohoholisege Iesu esemuiau avuho loui avoe, “Kosive, lovi mai inela.” \v 32 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Di lovi iale ke la hilokaholilu.” \v 33 Ige abu ke evisi abu moleteho loui avoe, “La huhuige ata moleu lovi mai ominu.” \v 34 Kateale huhulahasege Iesuu namigevei avoe, “Di lovi keu koseanu. Dana di hanavoale ke isivi vai au lovi daoale ke vai gabiai. \p \v 35 “Isito la loui kosea, ‘Bata abuita abuita uoholisege lovina bae baeai.’ Iale di la namigevege evive. Nenilahai bulu elegeve dua vave. Lovi keau baelahage maleveve vaniu lohonu. \v 36 Ata molena lovi hai. Ige keu baege molena lovi ke lovoi. Iale ke nahate ata molena Dilava hoto loui ata haivei. Ige ata molena lohoniege tota kebia haivei malevege abuna ukolikoli malei. Ige ata abui keabuna abu lovi kemo ibinae dua malei vahaeholahai. \v 37 Hoto keu seleve. Ata molena lovi hasege molena bae lovoi. \v 38 Dana ata degomoleau lovilahale keve la hanavege lovi maleliho teve. Isito lana loviabe teige kemo tota lovi degomole maleve.” Iesuu kateai lovie hoto au esemuho lounu. \p \v 39-40 Ige Samalia ataeau avue loholiale namihai avoe, “Loholive nohehi unela.” Kosealemo keate keu abuho loui avoe, “Keu di ono vade vamale ke bahata daho lounu.” Ige abu hotove evisi abu uvu mai Iesuemo mavolu. Kateige Iesuu tiale vanie ni abuita abuhi ua. \p \v 41 Abuhi ui haivege ata moagaeau hotove evisi bae abu uvu mai omilu. \v 42 Isi keau bae keate ke namihai avoe, “No a hoto louale ke unahamo no uvu mai avuemo mavoholilu. Isito no biaeau nova hotove evisi hilokage keu vatae ata maleveve kosive. Kemoike no uvu mai avuemo mavolu.” \s1 Iesuu gamanie kosive mo hoesehavonu. \p \v 43 Vanie ni abuita keau uoholige Iesuu halevei Galili vatae tinu. \v 44 Keu subuta loui avoe, “Ata olena beloveta holige atave seleve keau bae hoesehavoi hotove malivebene.” \v 45 Isito au Galilie tiale velemage ataeau elehaime vahaehove vai hoesehavolu. Kosealemo abu Dielusalemae tiliale Diue vahaeho vani Basova kemo Iesuu vikoe vaveve moaga vaevege abu ke elehalu. \p \v 46 Igeto Iesuu kemo halei tota Keina oe tinu. O keveike au subuta vikoe vaveve vage eu uaini holinu. Iale o kemo gamanie kosive moleu ua. Kosive ke mou o mole Kabenumu keve vavahanianu. \v 47 Iale kosive keu Iesuu Diudia halei Galilie lohoale hoto ke evinu. Isi avue tiale namihai avoe, “Ana vali loholive di mo hoesehavoi. Au hativeveu vuguvuguike vage di lohonu.” \v 48 Ige Iesuu avuho loui avoe, “La isiviale di vikoe vaveve moaga vage bae di hoto evisi mave.” \v 49 Kateai lousege gamani kosive keu avuho loui avoe, “Kosive, lohoge naiti tai. Onoilage di mou hatima.” \v 50 Kateai louge Iesuu namihai avoe, “Tenela. A mou momoleanu.” Ige malaha keu Iesu hoto ke evisi halei hoilahai tinu. \v 51 Tiale humaha tavae tisege esemuiabeau moveu momoleale hoto mai lohoale avuluvuta belehovolu. Isi namihai avoe, “A mou momoleanu.” \v 52 Ige malaha keu belagevei avoe, “Vanie ni vaesutemoike au momoleanu.” Ige abu namihai avoe, “Nivu vaniu uani (1) okolokiasege a moe hobeu uoholinu.” \v 53 Ige mamaveu ke evisi hilokage vanie ni igaemoike Iesuu avuho loui avoe, “A mou momoleanu.” Ige kemo kosive keu au ese ehai abuhi abu uvu mai Iesuemo mavoi ehovalu. \p \v 54 Iesuu Diudia halei lohoale Galili vata kemo vikoe vaveve mole vaito lohoale tota kosive ke mo hoesehavoge momoleanu. \c 5 \s1 Iesuu Betesida tabue vavamo ata mole hoesehavonu. \p \v 1 Vani mole Diue vahaeho vani moleu lohoge Iesuu o ke halei Dielusalemae tinu. \v 2 Dielusalema ke vavae hala balugatahou ua. Ige kemo geiti baluga abu ivihai avoe, “Mamoe geiti.” Ige geiti ke vavamo tabu moleu uale Diue ataeau abu hotomo ivihai avoe, “Betesida.” Tabu ke vavamo abu vinaho oe ese ada mole houevelu. \v 3 Iale vavahaniteau kebia vinamo ladevei uma. Kebia degomoleau ni kedute. Ige degomoleau velo golote. Ige degomoleau oholisito u unahamalea. Iale keau isivialeike e keu kibiage vavahaniabe keu uoholisi. Iale keau keho tialeau ke hemei uma. \v 4 Keve usege vani igaegaela Dilava aneluna lohoi e kemo tige e keu kibiage oleu ulila emo biloale ke vavahanina uoholisi. \v 5 Iale ata kebia vigomo malaha mole igae keu vagana teti eiti (38) ke uvumo vavahaniai u unahanu. \v 6 Isege Iesuu lohoale malaha ke elehage keu keve lahai ua. Ige Iesuu hilokage malaha keu vagana baluga vavahani ke manu. Ige au avuho loui avoe, “Ana isiviai momoleai.” \v 7 Ige malaha keu namihai avoe, “Kosive, eu kibiage di mai emo mamoveve ke atau uoholinu. Katealemo di isiviale emo biloai. Isito ataeabuna di evihai solekai tai emo biloluvigei.” \v 8 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Hovelahai a ava egumai mai lamisi tenela.” \v 9 Kateai louge malaha keu solekavesite momoleai hovelahai au ava egumai mai lamisi tinu. Bulamoike Iesuu vaveve ke vanu. \p \v 10 Ige Diue kosiveau malaha nehe momoleale keho loui avoe, “Novae vani kou bulae vani. Iale a bulamo ava ebamoi lohoale kemo a menaka egumanu.” \v 11 Ige malaha keu namigevei avoe, “Di hoesehavoale ata keike daho loui avoe, ‘A ava egumai mai lamisi tenela.’” \v 12 Ige abu belahai avoe, “Malaha oleike a namihage a ava egumai mai lohonu.” \v 13 Ige au namigevei avoe, “Di hoesehavoale ata ke di hilokaholinu.” Malaha keu Iesu hilokaholiale keu koseanu. Iesuu ke hoesehavoito solekai atae uvue tinu. \p \v 14 Iniale ke iae Iesuu Diue dubue uvue tiale malaha ke elehai avuho loui avoe, “E, a nova momoleanu. Iale ainaho tota vaveve toela vagelive. Ana kateige vaveve toela balugana aemo lohoi.” \v 15 Kateai avuho louge au halei tiale Diue kosive namigevei avoe, “Iesu keike di hoesehavoge di momoleanu.” \v 16 Ige abu ke evisi Iesuluvuta ugologololahalu. Kosealemo keu bulamo malaha ke hoesehavonu. \p \v 17 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Di Mama keu vani bahata vaveve dua vama. Iale ke nahate dana data vagei.” \v 18 Hoto kateale louge Diue kosiveau isivi balugaleike Iesu hamai. Au bula egumale ke unahamo abu kateholilu. Isito au loui avoe, “Di Mamaike Dilava.” Ige abu ke huhulahai avoe, “Kou isivialeike au ebika ebagemai Dilava nahate vai.” Kemoike abu isiviale hamai. \s1 Atae Ese vuvune \p \v 19 Abu katelahage Iesuu abuho loui avoe, “Seleveta di la namigevege evive. Dilava mou au isivimo onobe va kavaholima. Isito Mamaveu niveta vale ke unahaike au ke vama. \v 20 Mamaveu au moho isivi balugai au vamale ke bahata au mo haivunu. Iale Mamavena isivianiege vaveve balugau vaveve ko evihale ke haivuge auna ke vage lana ke elehai tetelahave. \v 21 Mamaveu haluviale kebia tatuvei lu ovege abu hovedeveale ke nahate movena au isivimo ukolikoli oleme ovei. \v 22 Mamaveu bae atae vaveve abuemo kaovalivebene. Isito auna au vuvune bahata mai au mo omige movena atae vaveve abuemo kaovai. \v 23 Katealemoike ataeabuna bahata Dilavata moveta ivi ebagevai hoesegevei. Dilavau au mo hanavoge lohonu. Iale oleuoleu move hoesehavoholiale keau bae Mamave keta hoesehavolivebene. \p \v 24 “Seleveta di la namigevege evive. Oleuoleu di hoto evisi di hanavoale ke hotota eviliege abuna ukolikoli malei. Ige Dilavau bae vaveveabe abuemo kaovalivebene. Kosealemo au uveve doga oveale kemo abuna hovedevei ukolikoli malei. \v 25 Seleveta di la namigevema. Vani moleu lohoma. Di tota louge evive. Vani keu aike lohonu. Iale laeau haluviale ke nahate vaike vage Dilavau di hanavoge di la hohaveho lohonu. Iale oleuoleu di ho eviale keabuna uveve doga malei. \v 26 Di Mama keu ukolikolie umuka. Ilike vage au au vuvune mai daoge dau data ukolikolie umuka holinu. \v 27 Di Mamau au vuvune mai daoge di Atae Ese holinu. Iale kemo dana ataemo vaveveabe kaovai. \v 28 Iale lainaho hoto kemo vikolahalive. Kosealemo vani moleu lohoge haluviale keabuna abata uvue di hoto evisi. \v 29 Abuna di hoto evisi abatamo hovedevei. Ige oleuoleu vaveve dua vamale keabuna hovedevei ukolikoli malei. Isege oleuoleu vaveve toela vamale keabuna hovedevegeto Dilavana vaveveabe toela ke ibina ovei.” \s1 Iesuu au ebiamo hoto lounu. \p \v 30 Iesuu hoto kateale louito tota hoto mole lounu. Avoe, “Di di isivimo onobe va kavalivebene. Isito Dilavau daho louale ke dana vai atae vaveve kaovage di vaveve kena inutolotoloai. Kosealemo di bae di isivi unaha huhuai valivebene. Isito di hanavoale ke isivi unaha dana vagei. \p \v 31 “Dana di ebika ebagemai loui kosea, ‘Dau baluga.’ Ige la bae di hoto malivebene. \v 32 Isito ata moleu di ebagemai di vaveve louge di hilokage hotove keu seleve. \v 33 Di vaveve louale ata keike Dioni. Ige la la esemu hanavege abu avue tige au abuho di vaveve seleve loui namigevenu. \v 34 Isito ataeau di vaveve loui di ebagevai mesoho di ebagevaholige keta duave. Di Dioni vaveve ke loui isivialeike la ke evige Dilavana la malevei. \v 35 Dioni keu lamebau lahai atagale ke nahate. Keu vasohuta lohoale la haivege la hotove evisi vahaehove vaito halevalu. \v 36 Dioniu di vaveve louale keu baluga. Isito di Mamau lovi mai daoge di vamale keu balugataho. Iale lana di vaveve ke elehai hilokage di Mamau di hanavonu. \v 37 Iale di hanavoale di Mama keu di vaveve loui di ebagemanu. Isito la ke hoto evisi nive elehaholilu. \v 38 Isi la di hoto eviholiale kemoike di hanavoale ke hotota la evioholilu. Kosealemo hotove keu la uvumo uoholinu. \v 39 La vani bahata Bukae Hoto kaovai huhulahai kosea, ‘Noeabuna komo ukolikoli malei.’ Isito Bukae Hoto kemo di vaveveu ua. \v 40 Kateaito la isiviholialeike dae lohoi ukolikoli maleliho. \p \v 41 “Iale la di hoesehavoliho isiviholige keta duave. \v 42 Kosealemo di hilokage la la uvu mai Dilava omioholilu. \v 43 Dau di Mamae vuvunemoike lohonu. Isito la di hoto mai ehovaholilu. Mesoho ata molena au vuvunemo lohoge lana ke hoto mai ehovave. \v 44 La mole hoto evisi mole hoesegevema. Isito la isiviholialeike Dilava hoto evisi ke igae hoesehavoliho. Iale lana oleve kateai bae la uvu mai avuemo mavoi. \v 45 Lainaho huhulahai kosea, ‘Iesuna au Mamaho no vaveve loui.’ Di bae kateale loulivebene. Isito Mosese ke igaena gabie la vaveve loui Dilava namihai. Kosealemo la huhulahai kosea, ‘Mosese keu no kosive.’ Isi la uvu mai avuemo mavolu. \v 46 La katelahaito la uvu mai avuemo mavo seleve holioholilu. La uvu mai avuemo mavovatege la hotove evisi di hotota evilu. Kosealemo di vaveveike au ke hisalianu. \v 47 Isito la hotove eviholiale kemo lana oleve kateai di hoto evisi.” \c 6 \s1 Iesuu ata vai taoseni (5,000) lovi ovenu. \r (Matiu 14.13-21; Maka 6.30-44; Luka 9.10-17) \p \v 1 Vani mole Iesuu tota hoilahai Galili tabu ke houi vaki mole lohonu. Tabu ke ivi moleike Taibiliasi. \v 2 Iale Iesuu keve lohoge ata moagaeau ehovai avuluvuta loholu. Kosealemo au au vuvune vavevemo vavahanitebia hoesegeveale ke abu elehalu. \v 3 Ige Iesuu au esemu holoevei abuhi tiale tanae uguiavoi ua. \v 4 Diue vahaeho vani mole Basova keu kateimalela vuguvuguanu. \v 5 Ige Iesuu niavei elehage ata moagamoagaeau avue lohoma. Ige au kebia elegevei au esemu mole Bilibi namihai avoe, “Nahiabuna oleve lovi voilahai ata kobia bahata ovei.” \v 6 Kateai loui Bilibi evievi kaovanu. Au kateaito hilokage auna vikoe vaveve vai. \v 7 Ige Bilibiu namihai avoe, “Nahiabuna moni baluga tu handele kina (K200) kateale malei lovi voilahage au bae neniabeta ulivebene.” \v 8 Kateai louge Iesu esemu mole Saimoni Bita hoho Andulu keu abuho lounu. \v 9 Loui avoe, “Ata kebia vigomo mo moleu valava ada mole isi huena abuita kebia malei lohonu. Isito lovi kehameu bae ata kobia bahata nenita ulivebene.” \v 10 Ige Iesuu au esemuho loui avoe, “Ata kebia namigevege abu uguiavoi.” Ige esemuiabeau ata kebia namigevege abu kulue golomo ugulelevalu. Ata kebia uvumo malaha unaha abu dodaveale keau bahata vai taoseni (5,000) ata. \v 11 Isege Iesuu valava malei Dilava hoesehavoito malei ataeau uguiavoale kebia ovege abu ilu. Isi huena kebia malei emo ke nahate vanu. Kateige abu ke ige uniabeau hanilahalu. \v 12 Kebia bahata uniabeu haniage Iesuu au esemu namigevei avoe, “Lainaho lovi kebe sigu halevalive. Isito ke bahata malei bevuave.” \v 13 Ige abu lovi ke sigu malei basiketi tuelomo (12) emege tobaloholu. Ataeau valava ada mole iale ke siguiabuike basiketimo ua. \p \v 14 Ige keve uale ata keau Iesuu au vuvune vaveve vale ke elehai loui avoe, “Seleveta nahi beloveta nehe hemei umale keiko lohonu.” \v 15 Kateai louge Iesuu hilokage keabuna lohoi evudei vavave tolomo namihage auna kosiveabe holisi. Au vaveveabe hilokale kemo halevei ahuvela botoe tinu. \s1 Iesuu ela lamisi tinu. \r (Matiu 14.22-33; Maka 6.45-52) \p \v 16 Gutumo esemuiabeau hevaluvisi tabue loholu. \v 17 Lohoaleau isivilahale bouti mai tabu ke houi Kabenumue tai. Isi kateai Iesu inohomo ulage vau loage abu bouti mai tilu. \v 18 Tisege heluka balugau utuige eu toelanu. \v 19 Eu kateisege abu negolahai tiale e nie tisege Iesuu e adala lamisi abue lohonu. Ige abu ke elehai vabulahalu. \v 20 Vabulahage Iesuu abuho loui avoe, “Lainaho vabulahalive. Iesu dalike lohoma.” \v 21 Kateai louge abu isivialeike au boutimo biloai. Ige Iesuu boutimo biloige bouti keu solekai tiale abu timale o keve velemanu. \s1 Ataeau Iesu kaovama. \p \v 22 Vani mole vavita ata nehe keau tiale Iesu kaovalu. Isi hilokage esemuiabe keau subuta bouti mole mai tige Iesuu kebiahi tioholinu. \v 23 Abu Iesu kaovasege Taibiliasi bouti degomoleau tialeau Iesu lovi hoesehavoge ata neheau iale ke vavae lavilu. \v 24 Ige ata keau Iesu kaovalata Iesuta esemuiabeta elegeveholisime bouti kebiamo biloluvisi Kabenumue Iesu kaovaliho tilu. \s1 Iesu keu ukolikolie lovi. \p \v 25 Tiliale vaki mole velehovoi Iesu elehalu. Isi belahai avoe, “No haivemale ata, a vaesuvela kove lohonu.” \v 26 Ige Iesuu avuta namigevei avoe, “Di seleveta la namigevege evive. Di vuvune vaveve vage la elehale kemo la di kaovaholilu. Isito la lovi ige la uniu haniale kemoike la di kaovama. \v 27 Lainaho loviu sakavaveve ke lovi vai tubunagelive. Isito vani bahata ukolikoli maleveve ke lovi vai negolahave. Atae Esena lovi ke laovei. Kosealemo Mamaveu lovive ebagemai hanavoge au lohonu.” \v 28 Kateai louge abu belahai avoe, “Noeabuna oleve kateai Dilava lovi ke vai.” \v 29 Ige Iesuu namigevei avoe, “Dilavau isivialeike la lovi koseale vai. Au hanavoale ata ke hoto evisi la uvu mai avuemo mavove.” \v 30 Ige abu tota belahai avoe, “Ana vuvune vaveve onole vage no ke elehai no uvu mai aemo mavoi. \v 31 No buluveau subuta botoe ui lovi mole mana ke ilu. Bukae Hotomo vaveve ke hotou ua. Au loui avoe, ‘Lovi keu otogomo lohoge Moseseu louge abu ilu.’” \v 32 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Seleveta di la namigevei. Moseseu otogomo lovi ke malei oveholinu. Isito di Mamaike lovi ke malei la buluve ovenu. Iale auna otogoe lovi seleve mai laovei. \v 33 Lovi keike moveu otogomo dobai lohoale uveve doga mai vatae ata ovenu.” \v 34 Ige abu belahai avoe, “Kosive, vani bahata lovi ke noevegenela.” \v 35 Ige Iesuu namigevei avoe, “Dau ukolikolie lovi. Iale oleuoleu dae lohoale keau bae vaelahalivebene. Isi oleuoleu di hoto evisi di ehovale keau bae enulahalivebene. \p \v 36 “Isito di subuta laheho louale keu nova velemanu. Laeau di vaveve elehaito di hoto evisi ehovaholilu. \v 37 Iale di Mamau ata daoge dae lohoale kebia di bae nunuvelivebene. Isito abuna daluvuta ui. \v 38 Kosealemo di otogo halei dobai lohoale kemo di bae di isivi valivebene. Isito di hanavoale ata ke isivi dana vai. \v 39 Di hanavoale ke isivi keu koseanu. Keu isiviholialeike au daoale ata kebia haleveliho. Isito isivialeike vanie gabila di kebia bahata tatuvege abu hovedevei. \v 40 Di Mamau isivialeike ata oleuoleu di elehai di hoto evisi abu uvu mai daemo mavoale kebia dana vanie gabila tatuvege abuna hovedevei ukolikoli malei.” \p \v 41 Kateai louge Diue ataeau hotove keho isiviholisi abu moleteho louma. Kosealemo Iesuu loui avoe, “Otogomo lohoale lovi ke daliko.” \v 42 Isi abu moleho loui avoe, “Dioseba mo Iesu kenike. Nahi ke mamata neinaveta hilokalu. Iale keu oleve kateike vaime loui avoe, ‘Dau otogomo dobai lohonu.’” \v 43 Ige Iesuu namigevei loui avoe, “La daho itumulahai moleho loumale ke halevave. \v 44 Atabeu bae dae loho kavalivebene. Isito di hanavoale di Mamau au isivi mai uvuvemo mamoge auna dae lohoi. Ige vanie gabila dana ke etuvage auna hovelahai. \v 45 Subuta beloveta moleu hisaliai loui avoe, ‘Dilavana ata bahata haivei.’ Iale oleuoleu di Mamae hoto evisi avuemo lulelelahale keabuna dae lohoi. \v 46 Ataeau di Mama elehaholilu. Isito di Mamau hanavoale ata ke igaeu elehanu. \p \v 47 “Iale di la namigevei. Oleuoleu abu uvu mai ata kemo mavoale keabuna ukolikoli malei. \v 48 Iale dau ukolikoli lovi daliko. \v 49 La buluveau subuta tomagie ui lovi mole mana ke isito haluvilu. \v 50 Isito oleuoleu otogomo dobai lohoale lovi ke iale keau bae haluvilivebene. \v 51 Ukolikoli loviu otogomo dobai lohoale ke daliko. Iale oleuoleu lovi ke iale keabuna vani bahata ugei. Di lovi mai ata oveale keu di misilike. Iale lovi kemo abuna ukolikoli malei.” \p \v 52 Iesuu kateai louge Diue ataeau moleho loui mole belagevei avoe, “Malaha kona oleve kateai au misi mai nahiovege nahi isi.” \v 53 Katelahai moleho lousege Iesuu abuho loui avoe, “Seleveta di la namigevege evive. Mesoho la Atae Ese misi ioholisi tahoveta ioholiliege la bae ukolikoli malelivebene. \v 54 Isito oleuoleu di misi isi di tahota iale keau uveve doga malelu. Iliege vanie gabila dana tatuvege abuna hovedevei ukolikoli malei. \v 55 Kosealemo di misi keu lovi seleve. Ige di taho keu e seleve. \v 56 Iale oleuoleu di misi isi di tahota iale keau daluvuta uge dana abuhi ui. \v 57 Di Mama keu ukolikoli kosive holialemo data avuemo ukolikoli kosive holinu. Ige keu di hanavoge oleuoleu di misi iale keabuna daemo ukolikoli malei. \v 58 Lovi keike otogomo dobai lohonu. Isito la buluveau subuta lovi iale keu ke nahate holioholinu. Keau lovi ke isito haluvilu. Isito oleuoleu lovi ko iale keabuna vani bahata ui tigei.” \s1 Ukolikolie hoto \p \v 59 Iesuu Kabenumu dubue ata haivei hoto kateale abuho lounu. \v 60 Kateai louge esemuiabe moagaeau ke evisi moleho loui avoe, “Kou hoto ko louale kou toloanu. Iale olena hotove ko evisi mai.” \v 61 Katelahai lousege atabeu hotoeabe loui Iesu namihaholinu. Isito Iesu biageu hilokage keau hotove kemo vahaehoholilu. Iale kemo au namigevei avoe, “Di hoto louale keu la malevei vahaehotigeveholialemo lana valive di halevai. \v 62 Lana kateige Atae Esena tota ehue hoilahai au lohoale keve tige lana ke elehai osioi. \v 63 Iale di louge evive. Ataeau bae atae vaveve kemo ukolikoli malelivebene. Isito Munana Tumu igaemo ataeabuna ukolikoli malei. Di laheho louale keu Munana Tumue hoto. Iale lana ke eviliege ukolikoli maleve. \v 64 Isito la degomoleau mesoho hoto ke maholilu.” Iesu louale keu koseanu. Subuta keu hilokage ata degomoleau bae hotove malivebene. Isi hilokage kebiamo ata mole igaena avuho haiai. \v 65 Ige au tota namigevei avoe, “Di subuta laheho loui kosea, ‘Di Mamau ata tabageveholiale keau bae dae loholivebene.’ Katealemoike di laheho ke lounu.” \p \v 66 Iesuu hoto kateale louale kemo ata degomoleau ehovale keau halevai hoidevelu. \v 67 Ige Iesuu au esemu tuelo (12) kebia belagevei avoe, “Keau katelahalu. Iale lana lata isiviai di halevai tai.” \v 68 Ige Saimoni Bitau avuta namihai avoe, “Kosive, noeabuna ata olemo hoto seleve mai. A igaemo ukolikoli hotou ua. \v 69 No a hoto evisi hilokage au Dilava atae tumu.” \v 70 Ige Iesuu kebia bahata namigevei avoe, “Di esemu tuelo (12) la tabagevenu. Isito la molemo munanae toelau ua.” \v 71 Iesuu hoto ke louale ihuveu koseanu. Saimoni mole mo Diudasi Kaliota keu Iesu esemu tuelo (12) kebiamo keu esemuve mole. Iale keike Iesuho haianu. \c 7 \s1 Iesu hohuvuiau avuho louale \p \v 1 Vani mole Iesuu Galili vata keve oai taito isiviholialeike Diudia vatae taliho. Kosealemo keve Diue kosiveau isivialeike hamage au hatai. \v 2 Au keve ohanoi tisege Diue vahaeho vani moleu vuguvuguanu. Vahaeho vani kemo Diue ataeabuna evavaga houevei kemo ugei. \v 3 Iale vani keu vuguvuguige Iesu hohuvuiau avuho loui avoe, “Matama ko halei Diudia vatae tenela. Ige elike a esemuiau keve umale keau a vaveve elehai. \v 4 Ata oleu isiviale ataeau ivive hilokage au bae au vaveve mahogovalivebene. Iale talive a vaveve a vamale ke atae nimo vage ata bahataeau valive a vaveve ke elehai a hilokai.” \v 5 Hoto ke louale kebiata hotove maholilu. \v 6 Ige Iesuu au hohuvuho loui avoe, “La isiviai onole vaho valiege momolelahai vave. Isito ataeau di hilokaveve ke vaniu lohoholinu. \v 7 Vatae ataeau bae la aiogevei lahehi ugologoloalivebene. Isito abuna daluvuta ugologololahai. Kosealemo di negobedai vatae ata namigevei loui kosea, ‘La vaveve keau toelalu.’ \v 8 Iale nena momolelahai vahaeho vani keve teve. Di bae aike talivebene. Kosealemo di vaniu lohoholinu.” \v 9 Avu kateai namigeveito halei Galilie ua. \s1 Iesuu Diue vahaehoe vani keve tinu. \p \v 10 Keve usege hohuvuiabeau Dielusalemae tisege au bae gabie ehovei tinu. Tiale ke ataeau hilokaholilu. \v 11 Isege Diue kosiveau vahaeho vani kemo kaovalata elehaholisi mole belagevei avoe, “Iesu oleve.” \v 12 Ige ata bahataeau saiavoi moleho loui tai lohoma. Degomoleau loui avoe, “Keu atae dua.” Isege degomoleau loui avoe, “Ba, keu ata lobogevemale ataike.” \v 13 Abu katelahaito baita atae vudimo nenilahai Iesu vaveve louholilu. Kosealemo abu Diue kosive vabugevelu. \p \v 14 Abu katelahasege vahaeho vani keu uoholiliho vasege Iesuu tiale Diue dubu baluga keve ata haivenu. \v 15 Ige Diue kosiveau hotove evisi tetelahalu. Isi moleho loui avoe, “Nahi hilokage ata kou sikuluholinu. Iale au oleve kateai luleleike vaime hoto koseale louma.” \v 16 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di la haiveale keu di hoto holioholinu. Isito di hanavoale Dilava ke hotoike di loui la haivema. \v 17 Iale oleuoleu isiviai Dilava isivi vale keabuna hilokage di louale keu Dilava hoto emena di hoto unaha. \v 18 Ata oleu au hoto unaha louale kena kemo au ebika ebagemai. Isito oleu isiviai au hanavoale kosive ke ivi ebagemai isivive vale ata keu loboe ata holioholinu. Isito keu ata seleve. \v 19 Seleveta Moseseu menaka laovenu. Isito labeau menaka ke bahata ehovaholilu. Iale osialemoike la isiviai dahavoi.” \v 20 Kateai louge ataeau namihai avoe, “Oleu isiviai ahamoi. Ataeau ahavoliho isiviholilu. Isito mesoho a kemo munanae toelau ua.” \v 21 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di bulamo vaveve mole baluga vale keike la elehai vikolahalu. \v 22 Isito laeau bulamo lovilahama. Kosealemo la Mosese menaka ke ehovai bulamo la moe ese kebia vudie vate bohievema. Isito Moseseu menaka ke mamoholisito la vavivuiabuike vasohuta vaveve ke valu. \v 23 Iale la bulamo la ese vudie vate bohilive elike kemo Mosese menaka ehovave. Iale di bulamo malaha ke hoesehavoge keu hovelahale kemo la osiohoike daho itumulahalu. \v 24 Lainaho atae vaveve unaha elehai kemo hoto lougelive. Isito nenilahai ihuve seleve elehaito bae kemo hoto lougeve.” \s1 Nahie tedaevemale kosivenike ko. \p \v 25 Iesuu kateai lousege Dielusalema ata degomoleau ke evisi moleho loui avoe, “Malaha konike abu isivilahale hamage au hatai. \v 26 Isito elehave. Au ata moaga kobiaho louge nahie kosiveau avuho louholilu. Mesoho kosive keau hilokage keu nahie tedaevemale kosive Keliso. \v 27 Nahi hilokage nahie tedaevemale kosive Keliso keu lohoge ataeau bae au oleve lohoale ke hilokalivebene. Isito malaha kou lohoale ke nahi hilokalu. Iale keu oleve kateike vaime nahie tedaevemale kosive holiho.” \p \v 28 Ataeau katelahai hoto ke lousege Iesuu dubu baluga keve baita hoto loui ata haivei avoe, “Seleveta la di hilokalu. Isi di oleve lohoale keta la hilokalu. Isito dau di vuvunemo lohoholisito di hanavoale ke vuvunemo lohonu. Iale di hanavoale ata seleve ke la hilokaholilu. \v 29 Isito da igaeu ke hilokanu. Kosealemo di keti ulage keu di hanavoge di lohonu.” \v 30 Kateai louge Diue kosiveau ke evisi isiviale mai kotai. Isito vaniveu lohoholiale kemoike abu maholilu. \v 31 Ata moaga kebiamo ata degomoleau hotove evisi abu uvu mai avuemo mavoi loui avoe, “Ata tedaevemale kosive Keliso kena lohoniege au vuvune vaveve vage kena ata ko vaveve evihai. Ba, mesoho kosive keike ko.” \s1 Dubue bukateau Iesu maliho tilu. \p \v 32 Ata keau kateai saiavoi moleho lousege Balisia ataeau ke evilu. Isi dubu nalimale kosivehi mole bevuevei hotohotoai dubue udaha nalimale bukate hanavege abu Iesu maliho tilu. \v 33 Iesu maliho tisege Iesuu ataho loui avoe, “Di bae lahehi vani moaga ulivebene. Vani degomolena uoholisege dana tota hoilahai di hanavoale ata keve tai. \v 34 Ige vani kemo lana di kaovaito la bae di elehalivebene. Kosealemo la bae di tiveve keve talivebene.” \v 35 Kateai louge Diue kosiveau mole belagevei avoe, “Kona oleve tige nahiabuna elehaholisi. Mesoho auna tiniege Diue ataeau Giliki vatae umale keve kebia haivei. \v 36 Au loui avoe, ‘Lana di kaovaito la bae di elehalivebene.’ Isi au tota loui avoe, ‘La bae di tiveve keve talivebene.’ Iale keu ono vadeike au huhuai hoto ke lounu.” \s1 Ukolikolie e \p \v 37 Diue vahaeho vani baluga keu uoholimale vanila Iesuu hovelahai baita abuho loui avoe, “Oleuoleu enulahaliege dae loholive e isi. \v 38 Bukae Hotou ke nahate lounu. Avoe, ‘Oleuoleu abu uvu mai daemo mavoale kebia uvumo ukolikoli ena hanai laluvagei.’” \v 39 Iesuu hoto ke louale keu e seleve holioholinu. Isito Munana Tumuike au ke lounu. Avoe, “Oleuoleu abu uvu mai daemo mavoale keabuna Munanae Tumu malei.” Isito vani kemo keau Munanae Tumu maleholilu. Kosealemo Iesuu hovelahai ehue tioholiale kemoike Kosiveu Munanae Tumu oveholinu. \s1 Ataeau Iesu vavevemo mole tasalievelu. \p \v 40 Iesuu hoto kateale lousege ata degomoleau hotove evisi loui avoe, “Seleveta nahi beloveta nehe hemei umale keike ko.” \v 41 Isege degomoleau loui avoe, “Nahie tedaevemale kosive Keliso keike ko.” Isito degomoleau loui avoe, “Ba, nahie tedaevemale kosive keu bae Galili vatamo loholivebene. \v 42 Bukae Hotou loui avoe, ‘Nahie tedaevemale kosive Keliso kena Deividi valadamo lohoi. Isi Deividiu o mole Betelihamue umale keve auna ui.’” \v 43 Katelahai moleho loui Iesu vaveve kemo mole tasalievelu. \v 44 Ige degomoleau tiale isiviai Iesu mai kotai. Isito keau Iesu maveve keu abuemo anekianu. \s1 Diue Kosiveau Iesuemo abu uvu mavoholilu. \p \v 45 Ige dubue udaha nalimale bukate nehe keau tota hoidevei dubu nalimale kosive isi Balisia ata kebiae loholu. Ige kosive keau belagevei avoe, “La osialemoike Iesu mai lohoholilu.” \v 46 Ige bukate keau abuho loui avoe, “Atabeu bae au hoto louale ke nahate loulivebene.” \v 47 Ige Balisia ata keau belagevei avoe, “Auna lata lobogevenu. \v 48 La huhuige Balisia ata noeabuna no uvu mai avuemo mavolu. Isi la huhuige kosivebiata abu uvu mai avuemo mavolu. Ba, kosiveau kateholilu. \v 49 Isito kove umale ata koeabuike Mosese menaka kemo lulelevatege abu uvu mai avuemo mavoholilu. Iale keabuna Dilava itumue valamo ui.” \v 50 Katelahai louge kebia vigomo kosive mole ivi Nikodimasi keta hovelahanu. Kosive keike vani mole Iesu elehaho tinu. Iale keu hovelahai abuho hoto mole lounu. \v 51 Avoe, “Nahie menaka kemo nahiabuna vasohuta atae vaveve kaovai hotove evisi hilokaito bae avuho loui au onole vale ke ibina omisi.” \v 52 Kateai louge abu avuho loui avoe, “Ana ata Galili vatamo lohonu. Ana Bukae Hoto dodaveholinu. Ke dodavei hilokage belovetabeu bae Galili vatamo loholivebene.” \v 53 Kateai louito halevai abu o igaegae tilu. \c 8 \s1 Keate moleu vavolota malaha moleti hotohotoale \p \v 1 Iesuu avuta halei tana mole ivi Oliveta keve tinu. \v 2 Iniale vavita vavita Iesuu hovelahai tota Diue dubu balugae tinu. Ige keve ata moagaeau lohoale evilikahavoge Iesuu ugulamoi kebia haivenu. \v 3 Isege Diue menaka loui haivemaleau Balisia atahi keate mole mai loholu. Keate keu malaha moleti lahai hotohotoisege abu elehai mai lohoale ata bahatae vudimo mavoge keu kemo laminu. \v 4 Ige kosive keau Iesu namihai avoe, “Kosive, keate kou malaha moleti vaveve toela vasege no elehai mai loholu. \v 5 Nahie menakamo Moseseu loui avoe, ‘Keate oleteau abu kolivu vavae vaveve toela vale kebia muneta havege abu haluvisi.’ Iale ana keate ko vaveve kemo hoto vade loui.” \v 6 Abu hoto ke louale keu koseanu. Abu isiviale kateige Iesuu hotoeabe kemo dobage abu mai kotalahai. Isi kateai louge Iesuu hotobe louholisito debekebekeai vatamo au adata hisalianu. \v 7 Ige ata keau keve lavisi negobedai belahalage Iesuu hovelahai abuho loui avoe, “La oleu vavevebe toela vaholiale keu vasohuta hovelahai muneta keate ko hamai.” \v 8 Kateai louito tota debekebekeai vatamo hisali moleanu. \v 9 Ige malahae kosiveau Iesu hoto ke evisi halevai igaegaeai tima. Igaegaeai tilage gabila malahae doga keau tilu. Keau bahata tihatusege Iesuu keate ke igaeti ua. \v 10 Ige Iesuu hovelahai keate ke belahai avoe, “A mai lohoale ata keau oleve. Atabena a vaveve toela ke aemo lounu.” \v 11 Ige au loui avoe, “Ba, kosive, beu daho louholinu.” Ige Iesuu avuho loui avoe, “Ige data bae aemo a vavevebe toela loulivebene. Iale tenela. Isito ainaho tota gabie vaveve toela ke va molealive.” \s1 Iesuu keu vatae ataga \p \v 12 Iesuu kateai keate keho louito tota ata namigeve moleanu. Avoe, “Dau vatae ataga. Iale oleuoleu di ehovale keau bae vavila talivebene. Isito abuna uveve doga mai atagala tai.” \v 13 Ige Balisia ataeau avuho loui avoe, “A aike louale hoto keu a igae hotoike a ke louma. Iale a hoto keu seleve holioholinu.” \v 14 Ige Iesuu hotoeabe ibina vai abuho loui avoe, “Di hoto loumale keu seleve unaha. Halege di debikamo hoto louge keta duave. Kosealemo di oleve lohoale di oleve tiveve ke di hilokanu. Isito laeau ke hilokaholilu. \v 15 Laeau vatae vaveve kemo di vaveve daemo kaovama. Isito dau laemo la vaveve kaovaholima. \v 16 Dana isiviai laemo la vaveve kaovage di hoto kena seleve holisi. Kosealemo da igaeu bae la vaveve kaovalivebene. Isito di hanavoale di Mama kena daiti uge noeabuna avuti la vaveve kaovai. \v 17 La menakamo abu hisaliai avoe, ‘Ata abui abuna ata mole vaveve elehai kemo hoto louge hotoeabe kena seleve holisi.’ \v 18 Iale di vaveve hilokale ata abuiau ua. Ke mole dailike ko. Ige di hanavoale di Mama keta moleike ke.” \v 19 Kateai louge abu belahai avoe, “A Mamau oleve ua.” Ige Iesuu abuho loui avoe, “La di Mama hilokaholisi data hilokaholilu. La di hilokavatebe di Mama keta hilokalu.” \p \v 20 Abu dubu baluga ke uvue obeleni moni mavomale keveike Iesuu lamisi hoto kateale loui ata haivenu. Ige atabeu mai kotaholinu. Kosealemo vaniveu sohu lohoholinu. \s1 Iesuu tiveve keve atabeu bae talivebene. \p \v 21 Ige Iesuu tota kosive kebia namigevei avoe, “Dana la halevei tisege lana bae di kaovave. Isito lana la vaveve toela vamale kemo haluvive. La bae di tiveve keve talivebene.” \v 22 Ige Diue kosiveau ke evisi moleho loui avoe, “Malaha kou loui avoe, ‘Di tiveve keve la bae talivebene.’ Iale la huhuige kena au ebika hamai hatilihoike au kateai lounu.” \v 23 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Laeau heie umale ataea. Isege dau ehue umale ata. Iale laeau vata komo loholu. Isito dau vata komo lohoholinu. \v 24 Katealemoike di laheho loui kosea, ‘Lana la vaveve toela vamale kemo haluvive.’ Isi di laheho loui kosea, ‘Ata ke dailiko.’ Ige la ke evisito la uvu mai daemo mavoholiale kemo lana la vaveve toela kemo haluvive.” \v 25 Kateai louge abu belahai avoe, “Au ole a.” Ige Iesuu namigevei avoe, “Vani bahata di laheho loumale dau ata ke dailiko. \v 26 Di la vaveve bahata hilokanu. Iale dana isivianiege la vaveve kemo laheho hoto moaga loui. Isito di bae ke bahata loulivebene. Dana di hanavoale ata ke hotove seleve unaha loui ata haivei.” \p \v 27 Iesuu kateai au Mamae vaveve kemo hoto louge abu ke evisito kemo luleleholilu. \v 28 Iale au abuho loui avoe, “Dau Atae Ese. Iale lana gabie ataho louge ataeabuna di mai idie domo hamage lana bae kemo hilokage di laheho louale ata ke dailiko. Ige kemo lana hilokage dau di isivi unaha va holioholinu. Isito di Mamau daho louale ke unahaike di loui la haivenu. \v 29 Di hanavoale keu di haleholisito vani bahata daiti uma. Kosealemo di vani bahata isivive vamale kemo au di vahaeho vama.” \v 30 Iesuu hoto kateale louge Diue ata moagaeau hotove ke evisi abu uvu mai avuemo mavoi ehovalu. \s1 Iesu ata selevea \p \v 31 Ige au abuho loui avoe, “Lana di laheho louale ke ehovai ma selevealiege di esemu seleve holieveve. \v 32 Iliege kemo lana hoto seleve hilokai kemo lulelelahage vatae vaveveu bae la malevelivebene.” \v 33 Ige abu hotove ibina vai avuho loui avoe, “No Ebalahamu valada holialemo vatae vaveveu no maleveholinu. Isi noeau heiata atabeho lovi kavaholilu. Iale osialemoike a loui kosea, ‘Vatae vaveveu bae la malevelivebene.’ A hoto ke louale ihuveike onole.” \v 34 Kateai louge Iesuu namigevei avoe, “Seleveta di laheho louge evive. Oleuoleu vaveve toela vamale ata keau lovi kavamale ke nahate vai vatae vaveve toelae isivi unaha vama. \v 35 Lovi kavamale ata keu lovie biage ke ese holioholinu. Kemoike au bae vani bahata o kemo ugelivebene. Isito o ke biage esena vani bahata o kemo ugei. \v 36 Iale Atae Esena la malevege vatae vaveve keu bae la malevelivebene. Isito lana negolahai ue dua unaha vageve. \v 37 Di hilokage laeau Ebalahamu valada. Isito la di hoto evisi maholiale kemoike la isiviale dahavoi. \v 38 Di Mamau di haivuale keike di loui la haivema. Isito laeau la mamau laheho louale keike la vama.” \p \v 39 Ige abu avuho loui avoe, “No mamaike Ebalahamu.” Ige Iesuu namigevei avoe, “Laeau Ebalahamu ese seleve holioholilu. La Ebalahamu ese holivatebe au vamale ke nahate la valu. \v 40 Isito laeau kateholilu. Dau Dilava hoto seleve eviale ke loui la haivelage la isivialeike dahavoi. Isito Ebalahamu keu la vaveve ke nahate vaholinu. \v 41 Iale laeau la mama moleu vamale ke nahate vama.” Ige abu avuho loui avoe, “Noeau Dilava seleve ke igaeike ehovai eseve holilu.” \v 42 Ige Iesuu namigevei avoe, “Dilava keu la Mama seleve holivatebe la daho isivilahalu. Kosealemo Dilava kemoike dau lohoale aike kove ua. Dau di isivimo lohoholinu. Isito avuike di hanavoge di lohonu. \v 43 Iale osialemoike la di hoto evisi luleleholilu. Kosealemo la di hoto evisito isiviholialeike ke mai ehovaliho. \v 44 Laeau Setene esea. Isege eu la mama. Iale kemoike la isiviale ehovai isivive vagei. Setene keu subuta mole ata haveveve vaveve ke vai lohoma. Isi loboe hoto loui hoto seleve ke kabitinu. Kosealemo keu loboe hoto loumale biage. Iale kemoike hoto seleve louveve keu avuemo anekianu. Iale kena vani bahata loboe hoto unaha lougei. \v 45 Kemoike di hoto seleve louge la la uvu mai daemo mavoholilu. \v 46 Iale bae di namihave. Di vaveve toela onole vasege la di elehalu. Di vavevebe kateale vaholinu. Iale osialemoike di hoto seleve loui la haivege la di hoto maholilu. \v 47 Ata oleu Dilava ese holiale kena Dilava hoto evisi mai. Isito laeau Dilava ese holioholiale kemoike la di hoto evisi maholilu.” \s1 Iesu isi Ebalahamu \p \v 48 Iesuu kateai louge Diue ata keau avuho loui avoe, “No subuta hoto louale keu seleve. No loui kosea, ‘A keu Samalia ata.’ Iale a kemo munanae toelau ua.” \v 49 Ige Iesuu hotoeabe ibina vai abuho loui avoe, “Daemo munanae toelau uoholioholinu. Dau di Mamae ivi ebagemai hoesehavonu. Isito laeau di ivi ebagevaholisito di aiohavolu. \v 50 Di isiviholialeike di di ivi ebagemaliho. Isito di Mamau katealeho isivianu. Iale auna di aiohavomale ata kebia vaveve abuemo kaovai. \v 51 Seleveta di la namigevege evive. Oleuoleu di hoto evisi ehovale keau bae haluvilivebene.” \v 52 Ige Diue ata keau avuho loui avoe, “A hoto kemo no hilokage munanae toelau aemo ua. Ebalahamu keu hatinu. Ige beloveta kebiata haluvilu. Isito au loui kosea, Oleuoleu di hoto evisi ehovale keau bae haluvilivebene.’ \v 53 Nahie mama Ebalahamu keu hatinu. Iale a hoto louale kemo ose a isiviai Ebalahamu evihai. Ige beloveta kebiata haluvilu. Iale a huhuige ana kebiata evigevei hatiholisito vani bahata ugei.” \v 54 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Dana di ivi ebagemai di ebika hoesehavoge keu bae duavealivebene. Isito di Mamana di ivi ebagemage kena duaveai. La di Mama keho loui kosea, ‘No Dilava.’ \v 55 La kateai louito la ke hilokaholilu. Isito dau ke hilokanu. Dana loui kosea, ‘Di ke hilokaholinu.’ Iniege dana la nahate vai loboai. Isito seleveta di ke hilokai hotove evisi ehomanu. \v 56 Ige la mama Ebalahamu keu di vaniu lohoveve ko huhuai kemo vahaehoanu. Iale keu ke elehai vahaehoanu.” \v 57 Ige Diue ata keau avuho loui avoe, “Ebalahamu keu subuta ata. Isege a ke vaganau baluga seleve holioholinu. Iale a oleve kateike vai Ebalahamu elehanu.” \v 58 Ige Iesu namigevei avoe, “Seleveta di la namigevege evive. Subuta Ebalahamu sohu uoholisege dau ua.” \v 59 Kateai louge abu evige hotove keu Dilavau valive vaveve nahate. Kateike abu vai itumulahai isiviale muneta hamai. Ige Iesuu hogolahai dubu baluga ke halei tinu. \c 9 \s1 Iesuu ni kedute hoesehavonu. \p \v 1 Vani mole Iesuu ohanoi tiniale malaha mole elehanu. Malaha ke neinaveu mamoge niveu keduanu. \v 2 Ige Iesu esemuiau Iesu belahai avoe, “Kosive, osialemoike malaha kou uge niveu keduanu. A huhuige malaha kou vaveve toela vale ibinaike au ko manu. Mena au mamata neinata toelae ibinaike au ko manu.” \v 3 Ige Iesuu namigevei avoe, “Malaha ko niu keduale keu kateholinu. Niveu keduale keu toelave isi mamaveta neinaveta toelae ibina holioholinu. Isito niveu keduale keu koseanu. Dilavau isiviale avuemo au vuvune vaveve vage ataeau vuvuneve elehai. \v 4 Vaniu koseisege nahi di hanavoale ke lovi vai. Kosealemo vau giduige nahi bae kemo lovilahalivebene. \v 5 Isito dau sohu vata kove usege vatae ataeabuna di ataga elehai.” \v 6 Kateai louito ke iae vatamo vioaito ke emugai mai ni kedute ke nimo ulihanu. \v 7 Isi namihai avoe, “Talive Salomu emo a ni totoanela.” E ke ivie ihuu koseanu. Ioma. Iale Iesu malaha ke iomage keu tiale e kemo au ni totoige niveu dua vage au niai hoilahai lohonu. \p \v 8 Ige haokuvuiabe isi ata degomole keau ke elehalu. Abu hilokage niveu keduale kemo keu subuta moniho ata imigevema. Iale abu ke elehai mole belagevei avoe, “Ana malaha konike subuta ugulamoi ui moniho ata imigevema.” \v 9 Ige degomoleau loui avoe, “Avuike.” Isege degomoleau loui avoe, “Ba, keu avu holioholinu. Isito keu ke elehilehi nahate.” Kateai lousege malaha keu loui avoe, “Dau ata ke dalike ko.” \v 10 Ige abu belahai avoe, “A ni keu oleve kateai dua vage a nianu.” \v 11 Ige au namigevei avoe, “Malaha mole ivi Iesu keu tivu mai di nimo ulihai di namihai avoe, ‘Talive Salomu emo a ni totoa.’ Ige solekavesite di tiale di ni totoige di niu dua vage di nianu.” \v 12 Ige abu belahai avoe, “Malaha keu oleve” Ige au namigevei avoe, “Keu oleve tiale ke di hilokaholinu.” \s1 Balisia ataeau Iesu vaveve ke kaovalu. \p \v 13 Niveu keduale keu hoto kateai louge abu ke melavei Balisia atae tilu. \v 14 Bulamoike Iesuu tivu mai malaha ke nimo ulihai hoesehavonu. \v 15 Iale kemoike Balisia ataeau malaha ke belahai avoe, “A oleve kateike vaime nianu.” Ige malaha keu namigevei avoe, “Iesuu tivu mai di nimo ulihanu. Ige di tiale emo di ni totoale kemoike di niu dua vage di aike niai onobenobe elegevema.” \v 16 Ige Balisia ata degomoleau loui avoe, “Vaveve ko vale ata keu Dilavamo lohoholinu. Kosealemo keu bula nalioholinu.” Isege Balisia ata degomoleau loui avoe, “Isito oleve kateike vaime vaveve toela vamale ata keu vuvune vaveve ke vanu.” Abu hoto kateale moleho loui kemo mole tasaligevelu. \p \v 17 Kateaito tota malaha nehe ke belaha moleai avoe, “A loui kosea, ‘Iesuu di ni hoesehavonu.’ Iale a huhuige ata keu ata oleteale.” Ige malaha keu namigevei avoe, “Keu beloveta ata.” \v 18 Ige Diue kosive keau hoto ke evisi malaha nehe niveu keduage Iesuu hoesehavoale hotove ke maholilu. Iale kemo abu malaha ke mamata neinaveta hohavege abu loholu. \v 19 Ige abu belagevei avoe, “La monike ko. La loui kosea, ‘Kou uge niveu keduanu.’ Iale au oleve kateike vai aike nianu.” \v 20 Ige mamaveu neinaveti namigevei avoe, “No hilokage keu no mo. Isi no hilokage keu uge niveu keduanu. \v 21 Isito oleve kateai niveu dua vale ke no hilokaholilu. Isi ata oleu nive hoesehavoale ata keta no hilokaholilu. Keu au ebia holisi kosi holinu. Iale belahage biagena au deiada loui la namigevei.” \v 22 Hoto kateai louale keu koseanu. Keau Diue kosive kebia vabugevelu. Kosealemo kosive keau ata namigevei avoe, “Ata olena Iesu ivi ebagemai loui kosea, ‘Keu ata tedaevemale kosive Keliso.’ Ige noeabuna ata ke iovai humahave bamuge au bae tota Diue dubu kemo guligulialivebene.” \v 23 Katealemoike mamaveu neinaveti loui avoe, “Keu kosi holinu. Iale bato belahage biagena au deiada laheho loui.” \p \v 24 Ige abu tota malaha nehe ni keduale ke hohavo molealu. Ige au lohoge abu avuho loui avoe, “Dilava nimo hoto seleve noheho lounela. No hilokage Iesu keu vaveve toela vamale ata.” \v 25 Ige malaha nehe keu hotoeabe ibina vai abuho loui avoe, “Mesoho keu vaveve toela vamale ata mesoho vaveve toela vamale ata holioholinu. Di ke hilokaholisito vaveve koseale igae di hilokanu. Di niu subuta keduanu. Isito di niu nova dua vage di nianu.” \v 26 Ige abu belahai avoe, “Keu aemo vaveve onole vanu. Au oleve kateai a ni hoesehavonu.” \v 27 Ige au namigevei avoe, “Hotoike di subuta loui la namigevege la evisito maholilu. Iale osialemoike la isiviai tota hoto ke evi moleai. Ose la isivialeike Iesu esemu holisi.” \v 28 Kateai louge abu avuho itumulahai hotoe toela loulu. Isi namihai avoe, “Au ata ke esemu. Isege noeau Mosese esemuia. \v 29 No hilokage Dilavau subuta Moseseho lounu. Isito ata ke no hilokaholilu. Keu oleve keve lohonu.” \v 30 Ige ni kedute keu tota namigevei avoe, “Di la hoto ke evisi vikoanu. Kosealemo la loui kosea, ‘Malaha keu oleve keve lohoale ke no hilokaholilu.’ La katelahai loulu. Isito malaha keu di ni hoesehavoge di nianu. \v 31 Nahi hilokage Dilavau bae vaveve toela vamale kebia hoto evilivebene. Isito oleuoleu Dilava hoto evisi isivive vamale ata kebia hoto auna evisi. \v 32 Subuta mole ui lohoale kemo atabeu ni kedutebe ni hoesehavo holioholinu. \v 33 Malaha keu Dilavamo lohoholivatege keu vuvune vavevebe vaholinu.” \v 34 Kateai louge abu hotove ibina vai avuho loui avoe, “A neinau a mamoge a keu vaveve toela unaha vamale ata. Iale kemoike ose a isiviai no haivei.” Abu katelahai loui iovage au dubu halei heie tinu. \s1 Vaveve toelamo ni kedute holievelu. \p \v 35 Abu malaha ke iovale hoto ke Iesuu evisi tiale malaha ke elehai avuho loui avoe, “Ana a uvu mai Atae Esemo mamonu.” \v 36 Kateai louge malaha keu namihai avoe, “Ata ke ivi daho lounela. Ige di bae kemo di uvu mai avuemo mamoi.” \v 37 Ige Iesuu avuho loui avoe, “A subuta ata ke elehanu. Iale keike aike aiti hotoima.” \v 38 Ige malaha keu loui avoe, “Kosive, di di uvu mai aemo mamonu.” Kateai louito Iesu vudimo au kome bokoai vata bisi hoesehavonu. \p \v 39 Kateige Iesuu avuho loui avoe, “Atae vaveveike di kaovaliho vatae lohonu. Iale kemo ni kedute keabuna nilahai. Isege nilahai elehale kebia nina keduai.” \v 40 Ige Balisia ata degomoleau keve avuluvuta uale keau ke evisi Iesu belahai avoe, “A hoto louale kemo ose a huhuige noeau ni kedutea.” \v 41 Ige Iesuu namigevei avoe, “La ni kedute holiale ke hilokavatege toelau laemo uoholinu. Isito la loui kosea, ‘Noeau nilahai lulelelahalu.’ La kateale loualemo vaveve toelau sohu laemo ua.” \c 10 \s1 Iesuu mamoemo dovudovue hoto lounu. \p \v 1 Iesuu tota loui avoe, “Seleveta di hoto mole louge evive. Ata oleu ovoe iadi ke udahala velemai tioholisito iadi edolei uvuve tiale keu vavoloe ata. Keu isivialeike mamoe vavoloai. \v 2 Isito ata oleu iadie udaha kela velemai tiale keu mamoe nalievemale ata. \v 3 Mamoe nalievemale ata kena tige udaha nalimale kena avuho udaha alavoge auna ke uvue tiniege au mamoe kebia igaegae iviabe ivilovei hohavege abuna hotove evisi lohoge auna holoevei tai. \v 4 Auna kebia holoevei iadi ke halei abuho uli holisi tisege mamoe abuna ehovai tai. Kosealemo keau abu biage hoto ke evisi hilokalu. \v 5 Mamoe keau bae ata mole ehovalivebene. Isito abuna ke aehai detuluvisi. Kosealemo keau ke hoto hilokaholilu.” \p \v 6 Iesuu dovudovue hoto ke loui namigevege abu ke evisito ihuve hilokaholilu. \s1 Iesu keu mamoe nalievemale atae dua \p \v 7 Iesuu tota namigevei avoe, “Seleveta di la namigevege evive. Dau mamoe kebia iadie udaha. \v 8 Di lohoholisege ata degomoleau uli holisi lohoale keau vavoloe ataea. Keau isiviale mamoe malevei. Isito mamoe keau hotoeabe evioholilu. \v 9 Dau mamoe kebiau tiveve udaha. Iale oleuoleu dae lohoale keabuna udaha kela velehovoge dana kebia malevege abuna ue dua vai. \v 10 Vavoloe atau lohoale isivialeike mamoe kebia malevei havei aiogevei. Isito dau lohoale isivialeike ukolikoli ovege abu kemo ue dua vai. \p \v 11 “Dau mamoe nalievemale atae dua. Iale dana di mamoe kebiaho hatige vavoloe ata keu bae kebia malevelivebene. \v 12 Isito mamoe nalievemale atae toela kena mamoe kebia nalieveniege ovo aihanitena mamoe kebia aiogeveliho lohoge auna kebia halevei detitisi tai. Kosealemo ata keu mamoe kebia nalievemale ata seleve holioholinu. Iale kemo ovo aihanite kena mamoe kebia uagevei aiogevege abuna igaegaeai detuluvisi tai. \v 13 Malaha keu detitiale keu koseanu. Keu mamoe nalievemale biage seleve holioholinu. Iale kemoike ovoe toelau lohoge au mamoe halevei detitinu. \v 14-15 Dau mamoe nalievemale atae dua. Ige di Mamau di vaveve hilokage data vaveveve hilokanu. Iale ke nahate di di mamoe kebia vaveve hilokaevenu. Ige abuta di vaveve hilokalu. Iale kemo dana di mamoe kebiaho hatai. \v 16 Isito di mamoe degomoleau ua. Keau ovoe iadi mole biaea. Iale dana kebiata malevege abuna di hoto evisi di ehovai. Ige di mamoe keabuna bahata igaetolahai hala igae ke uvumo uge dana kebia nalievei. \p \v 17 “Di di ataho hatiliho negoale kemoike di Mamau daho isivi baluganu. Iale dana hatige di Mamana tota di etuvage dana hovelahai. \v 18 Atabeu bae di lu mage di bae hatilivebene. Isito di biagena di isivimo hatai. Di Mamau daho loui vuvune mai daoale kemo dana hatiniege tota vuvune kemo hovelahai.” \p \v 19 Iesuu hoto kateale louge Diue kosiveau hoto kemo mole tasalievelu. \v 20 Ige degomoleau loui avoe, “Munanae toelau avuemo lohoge keu tilogoanu. Iale osialemoike la hotove evima.” \v 21 Isege degomoleau loui avoe, “Munanae toelau ataemo biloige au bae hoto kateale loulivebene. Munanae toelau avuemo uale kemo au oleve kateike vai ni kedute ke hoesehavonu.” \s1 Iesu ata seleveau kabebihavolu. \p \v 22 Vani mole Diue vahaeho vani moleu lohonu. Subuta mole Diue ataeau vahaeholahai Dielusalemae dubu baluga hoesehavolu. Iale vagana bahata dabae vanila abuna vani ke huhulahai vahaeholahagei. \v 23 Iale vani kemo Iesuu Diue dubu baluga ke hedaka mole ivi Solomoni keve lamisi oai tima. \v 24 Ige Diue kosiveau lohoale evilikahavoi avuho loui avoe, “No vani moaga a hoto kemo dolodololahalu. Iale ana vadeumalela hoto seleve loui no namigevei. Aike noheho lounela. Au ana no ata tedaevemale kosive Keliso mena.” \v 25 Kateai louge Iesuu namigevei avoe, “Avuike di subuta loui la namigevenu. Isito laeau di hoto maholilu. Dau di Mamae vuvunemo vikoe vaveve vaevege la elegevelu. \v 26 Isito la la uvu mai daemo mavoholilu. Kosealemo laeau di mamoe holioholilu. \v 27 Di mamoe abuna di hoto evisi di ehovage dana kebia hilokaevei. \v 28 Isi ukolikoli ovege abu bae haluvilivebene. Ige atabeu bae di adamo kebia malevelivebene. \v 29 Di Mamau ata kebia malevei daonu. Di Mama keu ata bahata evigevenu. Iale atabeu bae adavemo kebia malevelivebene. \v 30 Kosealemo di Mama isi da noeau avuti igae.” \p \v 31 Kateai louge Diue ataeau hovedevei mune malei isiviai hamai. \v 32 Katelahage Iesuu abuho loui avoe, “Di Mamau daho louge di laheho vaveve dua moaga vaevenu. Iale vaveve oletemoike la mune malei isiviai dahavoi.” \v 33 Ige Diue ataeau avuho loui avoe, “A vaveve dua vale kemo no isiviholialeike mune malei ahavoliho. Isito a Dilava ivi aiohavoale kemoike no isiviai ahavoi. Au ata unaha. Isito au a ebika ebagemai loui kosea, ‘Dau Dilava.’ Iale kemoike no isiviai ahavoi.” \v 34 Ige Iesuu namigevei avoe, “La menaka kemo abu subuta hoto koseale hisalilahalu. Avoe, ‘Dilavau loui avoe, Laeau dilavaea.’ \v 35 Iale nahi hilokage Bukae Hotomo abu hisaliale hoto keu seleve. Iale kena vani bahata ugei. Hoto kemo Dilavau au ata tabageveale kebia au abuho loui avoe, ‘Laeau dilavaea.’ \v 36 Iale di Mamau di ebagemai di hanavoge di vatae lohonu. Iniale laheho loui kosea, ‘Dau Dilava mo.’ Iale osialemoike la daho loui kosea, ‘A Dilava ivi aiohavonu.’ \v 37 Mesoho di di Mamae vaveve vaholige kemo bae la uvu mai daemo mavoholive. \v 38 Isito di di Mamae vaveve vage la kemo la uvu mai daemo mavoholilu. Iale di vikoe vaveve vale kemo bae la uvu mavove. Ilive elike kemo di Mamau daiti usege di avuemo uale ke hilokave.” \p \v 39 Kateai louge abu isiviai mai kotai. Isito Iesuu adaeabe kabosevenu. \p \v 40 Isi tiale Diodani e houi vaki mole tiale Dioniu subuta ata babatisogeveale keve ua. \v 41 Ige ata moagatahoeau avue loholu. Avue loholiale moleho loui avoe, “Dioniu vikoe vaveve vaeveholinu. Isito Dioniu ata ko vaveve louale hotove bahata keu seleve unaha.” \v 42 Hoto kateale louge ata moagaeau hoto ke evisi abu uvu mai Iesuemo mavoi ehovalu. \c 11 \s1 Lasolou hatiale deiada \p \v 1 Beteni malaha mole ivi Lasolo keu vavahanianu. Iale o kemoike amakinive abuitau ua. Moleike Mata. Ige hohove Meli. \v 2 Meli keike deholo hagote mai Iesu velomo ehosivai au kinata Iesu velo ulihanu. Iale ke amakini Lasolo keike vavahanianu. \v 3 Ige mahohoeabe keau Iesuho hoto hanavolu. Avoe, “Kosive, a uvue haokau vavahanianu.” \v 4 Ige Iesuu hoto ke evisi loui avoe, “Lasolou vavahaniale ke gabiu bae hatihati mai loholivebene. Isito gabive kena Dilava ivi mai duatisi. Ige kemo Dilava moe ivitana balugai.” \p \v 5 Iesuu Mata isi hohove isi amakinive Lasolo kebia isivi ovenu. \v 6 Isito keu Lasolo vavahanie hoto ke maito solekai tioholinu. Au hoto ke evisito au uale keve vanie ni abuita ua. \v 7 Iniale vanie ni abuita keau uoholige au au esemu namigevei avoe, “Nahi hoidevei tota Diudiae tai.” \v 8 Ige esemuiabeau avuho loui avoe, “No kosive, nahi aike Diudia keve usege ata keau isivialeike muneta ahavoi. Iale osialemoike a isiviale nahi tota hoidevei keve tai.” \v 9 Ige Iesuu namigevei avoe, “Nahiabuna vanimo olahaliege nahi bae ono molemo vatoi dobuluvilivebene. Kosealemo vanie agamoike nahi olahama. \v 10 Isito nahiabuna vavimo olahaliege ono molemo vatoi dobuluvisi. Kosealemo nahi hati maleholilu. Iale ke nahate nahiabuna Dilava isivi valiege nahi bae atae vaveve toela ke vabuhavolivebene.” \v 11 Kateai louito tota namigevei avoe, “Nahie haoka Lasolo keu lahanu. Isito dana tiniege etuvage auna hovelahai.” \v 12 Ige esemuiabeau namihai avoe, “Kosive, au lahale kemo auna momoleai.” \v 13 Abu katelahai huhulahai avoe, “Lasolou laha unahanu.” Isito Iesu eu hilokage keu hatinu. \v 14 Iale kemo Iesuu inuta namigevei avoe, “Lasolou hatinu. \v 15 Di keve uoholisege au hatiale keu duave. Kosealemo dana tiniege la totonamo vaveve mole vage lana ke elehai la uvu mai daemo mavove. Iale lohoge nahi avue tai.” \v 16 Ige malaha mole ivi Tomasi (ivive mole Didimasi) keu Iesu esemu degomole namigevei avoe, “Lohoge nahi avuluvuta talive elike abu hamage nahi avuluvuta haluvisi.” \s1 Iesu keu hatihati isi mauli ke biage \p \v 17 Abu tiliale velehovoi evige abu Lasolo mai abavuale vanie ni abuita abuita uoholinu. \v 18 Lasolo o Beteni keu Dielusalema o baluga kemo haeavaveu tu (2) maelo. \v 19 Iale Matau Meliti abu amakiniho uvulahale kemo Diue ata moagaeau o baluga ke halevai loholiale abuhi uvulahalu. \p \v 20 Ige Matau Iesuu lohoale hoto ke evisi o halei tiale Iesuemo tinu. Isito Meliu oe ua. \v 21 Isi tiale Iesu namihai avoe, “Kosive, a kove ubeto di amakiniu hatioholinu. \v 22 Isito di hilokage ana nova onole loui Dilava imihage auna a isivi ke vai.” \v 23 Ige Iesuu avuho loui avoe, “A hohona tota hovelahai.” \v 24 Ige keate keu namihai avoe, “Di hilokage auna vanie gabila bae hovelahai.” \v 25 Ige Iesuu namihai avoe, “Dau hovelahaveve biage. Isi dau lu maleveve ke biage. Iale oleuoleu abu uvu mai daemo mavoito haluviale keabuna bae ukolikoli malei. \v 26 Isi oleuoleu nita ui abu uvu mai daemo mavoale kebiata abuna ukolikoli malei. Iale ana di hoto ke manu.” \v 27 Ige keate keu namihai avoe, “Ito, Kosive, di hilokage au Dilava mo. Dilavau a hanavoge a vatae lohoale no tedaevemale kosive holinu.” \s1 Iesuu uvuai ninanu. \p \v 28 Matau hoto ke louito hoilahai tiale tobekai au hoho Meli namihai avoe, “Kosiveu aike lohonu. Keu di namihai isivialeike a elehai.” \v 29 Ige Meliu hoto ke evisi solekai hovelahai tiale Iesue tinu. \v 30 Iesuu sohu oe lohoholisito Matau avuemo tiale keve usege Meliu avuemo tinu. \v 31 Ige Diue ataeau Meliluvuta uvulahale keau elehage Meliu solekai hovelahai tige abu ehovai tilu. Kosealemo keau huhuige Meliu au amakini vutae ninalihoike au tinu. \p \v 32 Isi tiale keu Iesu uale kela velemai vudivemo kome bokoai vata bisi avuho loui avoe, “Kosive, a kove ubeto di amakiniu hatioholinu.” \v 33 Kateai avuho loui ninage Diue ataeau avuluvuta lohoale kebiata ninalahalu. Ige Iesuu kebia elegevege uvuu hamanu. \v 34 Ige Iesuu belagevei avoe, “La oleve abavulu.” Ige abu namihai avoe, “Kosive, loholive elehanela.” \v 35 Kateai louge Iesuu ninanu. \v 36 Ige Diue ataeau ke elehai moleho loui avoe, “Elehave. Keu avuho uvu baluganu.” \v 37 Ige degomoleau loui avoe, “Ose keike ni kedute ke ni hoesehavoge au nianu, e. Iale au osiohoike solekai loholive Lasolo hoesehavoge au vavahanimo momoleholisito unata bae au hatisege iave lohonu.” \s1 Lasolou hatiale gulimo hovelahanu. \p \v 38 Kateisege uvuu tota Iesu hamage au halei vutave tinu. Vutave keu metae vaha nahate. Iale mune moleu vutave ili ke bamunu. \v 39 Ige Iesuu ata namigevei avoe, “Mune ke evovoave.” Kateai louge hatiale ke amakini Mata keu Iesu namihai avoe, “Kosive, no ke abavuale vanie ni abuita abuitaeau uoholilu. Iale kena hisiai.” \v 40 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Di subuta aho loui kosea, ‘Ana a uvu mai daemo mamoniege Dilava vuvune vaveve ke elehanela.’ Dana aho kateai lounu, e.” \v 41 Kateai keate keho lousege abu mune ke evovoalu. Ige Iesuu ehue niai loui avoe, “Di Mama, a di hoto eviale kemo di a vahaeho vanu. \v 42 Di hilokage a vani bahata di hoto evima. Isito ata kobiau kove uale kemoike di hoto ko loui isivialeike abu ke evisi hilokage a di hanavonu.” \v 43 Kateai louito ke iae baita hoai loui avoe, “Lasolo, velemai loho.” \v 44 Kateai hoage hatiale keu velemai lohonu. Velemai lohoge abu subuta ogota viliale keu sohu vavavemo ua. Ige nive viliale keta emo ua. Ige Iesuu ata namigevei avoe, “Vavavemo ogo ke bodiage auna oai tai.” \s1 Abu Iesu maveve humahada kaovama. \r (Matiu 26.1-5; Maka 14.1-2; Luka 22.1-2) \p \v 45 Kateige Diue ataeau Meliluvuta uvulahaho lohoale kebia degomoleau Iesu vaveve ke elehai abu uvu mai avuemo mavolu. \v 46 Isege degomoleau hoidevei tiliale Iesuu vale hoto ke loui Balisia ata namigevelu. \v 47 Ige Balisia ata keau dubu nalimale kosivebiahi igaetolahai hotohotoai mole namigevei avoe, “Iesu keu vikoe vaveve moaga vaevenu. Iale nahiabuna ono vade igae avuemo vai. \v 48 Nahiabuna ke nimo tahoige kena vani bahata katelage ata bahataeabuna ehovai ivive ebagevage Loma gamani kosive abuna loholiege nahie dubu baluga koilahai nahie ata bahata havehatui.” \v 49 Kateai louge kebia vigomo dubu nalimale kosive baluga Kaiabasi keu hovelahai namigevei avoe, “La keau luleleholilu. \v 50 Nahi ata ke igae hamage au hatige keu duave. Onoilage ata ke igaeho Loma ataeau loholiege nahie ata bahata havehatuge uoholima.” \v 51 Keu hoto ke louale keu au isivimo louholinu. Isito keu dubue kosive baluga holiale kemoike au Iesuu Diue ataho hativeve ke hilokai lounu. \v 52 Au hoto ke louale keu Diue ata unahaho au louholinu. Isito Iesuu hatiale kemo Dilava ese bahata oleve uale kebia auna bevuevege abuna igaetolahai ui. \v 53 Iale vani kemoike Diue kosiveau lavisi Iesu hamaveve humaha ke kaovama. \v 54 Iale kemo Iesuu Diudia vata keve ohanoi tiveve keu anekianu. Katealemo Iesuu vata ke halei tiale tomagie vavae o mole ivi Ibelemi keve au esemuhi ua. \p \v 55 Keve usege Diue vahaeho vani mole Basova keu vuguvuguanu. Ige ata moagaeau hovedevei abu o halevei o baluga Dielusalema keve tilu. Keve tiale isivilahai vasohuta abu vaveve toela ulihaito gabie Basova lovi ke isi. \v 56 Isi katelahai tiliale abu dubu baluga keve Iesu kaovalu. Isi mole belagevei avoe, “La huhuige kena valive Basova lovi koho lohoi. Mena au bae loholivebene.” \v 57 Abu hoto ke louale keu koseanu. Dubu nalimale kosivea isi Balisia ata keau isivialeike Iesuu lohoge abu mai kotai. Iale keau ata namigevei avoe, “Iesuu oleve uale ke la hilokaliege no haiveve.” \c 12 \s1 Meliu Iesuu hativevemo hoesehavonu. \r (Matiu 26.6-13; Maka 14.3-9) \p \v 1 Basova vahaeho vani ke bula igaeu usege Iesuu Betenie tinu. O keu Lasolo o. Lasolo keike hatige Iesu etuvage au hovelahanu. \v 2 Iale Iesuu tiale keve velemage Matau avuho lovi vanu. Matau lovi vasege Lasolou Iesuti uguiavoi molehi sisilama. \v 3 Sisilasege Meliu deholo mole hagote mai lohonu. Deholo keu ibina balugate. Iale au ke mai lohoale Iesu velomo ehosivai au kinata velove ulihanu. Ige deholo ke hagou oe uvu bahata hagotinu. \v 4 Ige Iesu esemu mole avuho haiaveve Diudasi Kaliota keu ke elehai kemo hoto lounu. \v 5 Avoe, “Keate keu osiohoike ke ehosivanu. Keu kemo moni baluga hatunu. Iale abege au mai voiai kemo tili handele kina (K300) malei kunaiholimale kebia ovei.” \v 6 Au hoto louale keu koseanu. Keu kunaiholimale kebia huhuevei hoto ke louholinu. Isito au ebikaike au huhuai hoto ke lounu. Kosealemo keu vavoloe ata. Isi keu Iesuta esemuiabeta moni nalimale ata. Iale kemoike au moni ke huhuai isivialeike moni ke malei otovelive gabie moni kemo au ebika tedahoi. \v 7 Iale Diudasiu kateai louge Iesuu avuho loui avoe, “Halege au ke valeu duave. Di hativeveu vuguvuguike vage au deholo hagote keta di gadehavoma. \v 8 Kunaiholimale keabuna vani bahata lahehi uge lana kebia tedaeveve. Isito dau bae vani bahata lahehi ulivebene.” \s1 Abu Lasolo maveve humahada kaovama. \p \v 9 Diue ata moagaeau Iesu Betenie uale ke evisi keve tilu. Keve tiale Iesu igae elehaho tioholilu. Isito isivialeike Lasolou hatige Iesu etuvale keta abu elehai. \v 10 Ige kemo dubu nalimale kosiveau isivialeike Lasolota hamage au hatai. \v 11 Kosealemo Lasolou hovelahale kemo Diue ata moagaeau abu kosive halevei abu uvu mai Iesuemo mavoi ehovalu. \s1 Iesuu o baluga Dielusalema keve tinu. \r (Matiu 21.1-11; Maka 11.1-11; Luka 19.28-40) \p \v 12 Iesuu Betenie tisege Diue ata moagaeau Basova vahaeho vani keho lohoale Dielusalemae ua. Iale keau vavita evige Iesuna Dielusalemae lohoi. \v 13 Ige ata keau ke evisi idi mole niue vana ke nahate heisi bohisi malei Iesu beiavoi tilu. Beiavoi tai baita loui avoe, “Seloo, Iselalae kosive kou Dilava ivimo lohoale ko nahi hoesehavoi. Ata keu Iselala ata nahie kosive. Iale Dilavana ke hoesehavoi.” \v 14 Kateai lousege Iesuu donikimo ugulamoi lohonu. Ugulamoi lohoale keu Bukae Hotou louale ke mai selevetinu. \v 15 Bukae Hotou loui avoe, \q1 “Saioni omo umale ataea, lainaho vabulahalive. \q1 La kosiveike donikie dogamo ugulamoi lohoma.” \m \v 16 Iale vani kemo Iesu esemu keau hoto kemo luleleholilu. Isito vani mole Iesuu hovelahai ehue tiale kemoike abu lulelelahai hilokage Iesu vaveve keu Bukae Hoto ke mai selevetinu. Iale keike abu ke avuho valu. \p \v 17 Ata moagaeau Iesu beiavoi tiale kebia degomoleau subuta Iesuu Lasolo etuvale ke abu elehalu. Elehasege Iesuu hoage Lasolou abu abavuale ke gulimo hovelahai lohonu. Iale keau ke elehai tialeau hoto ke loui ata moaga namigevelu. \v 18 Ige ata keau Iesu vuvune vaveve ke vale hoto ke eviale kemoike abu Iesu beiavoi tilu. \v 19 Beiavoi tige Balisia ataeau ke elehai moleho loui avoe, “Elehave. Ata bahataeau Iesu ehovalu. Iale nahiabuna oleve kateai humahave bamui.” \s1 Giliki ata degomoleau Iesu kaovama. \p \v 20 Basova vahaeho vani keho Dielusalemae lohoale ata kebia degomoleau Giliki ataea. \v 21 Iale keau lohoale Iesu esemu mole Bilibi namihalu. Bilibi keu Galili vata kemo o mole ivi Betesaida ke ata. Iale abu ata ke namihai avoe, “Kosive, no isiviai Iesu elehai.” \v 22 Katelahai louge Bilibiu tiale Andulu namihanu. Isi avuti tiliale Iesu namihalu. \v 23 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Atae Eseu hativeve vaniu lohoale auna hatige Mamavena hoesehavoi tota atagave omisi. \v 24 Iale di hoto seleve louge evive. Di vaveve keu konee nie bai nahate. Lana konee nie bai igae mai hatuholige keu bae moagalivebene. Isito lana ke igae mai hatuge nive igae kemo konee luhu abuna moagai. \v 25 Vata kove ata oleu au ebika unaha huhuaniege auna gabie ukolikoli hosidisi. Isito ata oleu au ebika huhuholiale kena ehue tiniege ukolikoli malei ue dua vai. \v 26 Iale oleuoleu isivilahai di lovi valiho valiege abu di esemu holisi di ehovai. Ige dana kebia holoevei tige abuna di uale keve daluvuta ui. Ige di Mamana oleuoleu di lovi vale kebia ivi tabagevei.” \s1 Iesuu au hativeve deiada lounu. \p \v 27 Iesuu kateai abuho louito tota hoto mole loui namigevei avoe, “Di uvuu aike hadanu. Iale dana hoto vade loui. Dana vali loui kosea, ‘Mamai, ainaho vani ke halege au daemo loholive. Isito di bae kateale loulivebene. Dana eve negoai vatehani ke malei. Kosealemo vatehani ke malehoike di lohonu.” \v 28 Hoto kateale louito au Mama imihai avoe, “Mamai, di isiviale ataeau di vavevemo a ivi ebagevai.” Kateai louge hoto moleu otogomo lohoi avoe, “Di subuta a vavevemo di ivi ebagemanu. Iale dana tota a vavevemo di ivi ebagema moleai.” \p \v 29 Ige ataeau Iesu vavamo laviale keau hoto ke evisi loui avoe, “Hatau luluanu.” Isege degomoleau loui avoe, “Aneluike avuho hoto lounu.” \v 30 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Hoto keu di totonamo lohoholinu. Isito hoto keu la totonamoike lohonu. \v 31-32 Iale dana aike ata bahataho idie domo hatige ata oleuoleu abu uvu mai daemo mavoale kebia Dilavana uvuiabe kaovai hilokaevei valive Vatae Kosive ke vuvunemo au ebikaho malevei.” \v 33 Iesuu hoto kateai loui isivialeike ataeau hilokage auna oleve kateai hatai. \v 34 Kateai louge ata moaga keau hotove ibina vai avuho loui avoe, “No menaka kemo no hilokage ata tedaevemale kosive Keliso keu bae hatilivebene. Isito kena vani bahata ui tigei. Iale osialemoike a loui kosea, ‘Abuna Atae Ese mai idie domo hamai.’ Iale Atae Ese keu oleike.” \v 35 Kateai louge Iesuu namigevei avoe, “Atagau bae vani moaga lahehi ulivebene. Iale ataga keu lahehi usege nenilahai ataga kela olahai teve. Lana kela tige vaviu bae laemo loholivebene. Isito oleuoleu vavimo timale keau abu oleve timale ke hilokaholilu. \v 36 Iale ataga keu lahehi usege la uvu mai avuemo mavove. Ilive elike atagae ata holive.” \s1 Diue ataeau abu uvu mai Iesuemo mavoholilu. \p Iesuu kateai louito halevei lilikateve tinu. \v 37 Kosealemo au atae nimo vikoe vaveve moaga vaeveale ke abu elehaito abu uvu mai avuemo mavoholilu. \v 38 Vaveveabe keu beloveta mole Aisaia ke hoto mai selevetinu. Beloveta keu subuta loui avoe, \q1 “Kosive, di a hoto louge ataeau a hoto ke evisito maholilu. \q1 Ige a vuvune vaveve vale keta abu elehaito a ehovaholilu.” \m \v 39 Katealemo evievi vaveve keu abuemo anekianu. Iale kemo Aisaiau tota hoto mole lounu. \v 40 Isi avoe, \q1 “Dilavau niabe bamui uvuiabeta bamunu. \q1 Kosealemo keau isiviholilu Dilavae lohoge au hoesegeveliho. \q1 Katealemo au niabeta uvuiabeta bamuge elike abu elehai lulele halevai.” \m \v 41 Aisaiau hoto ke louale keu koseanu. Keu Iesu ataga elehale kemoike au vaveveve ke louge ataeau kemo luleleholilu. \p \v 42 Isito Diue ata kebiamo Diue kosive degomoleau abu uvu mai Iesuemo mavolu. Abu katelahaito isiviholialeike ataeau ke hilokaliho. Kosealemo Balisia ataeabuna ke hilokaliege Diue kosive kebia iovege abu bae tota loholive dubue guligulilahalivebene. \v 43 Vaveveabe keu toelanu. Kosealemo abu Dilavau kebia tabageveveve ke huhuoholisito isivialeike ataeau iviabe tabagevei. \s1 Iesuu louale hoto kena bae atae vaveve kaovai. \p \v 44 Iesuu tota ata haivei baita abuho loui avoe, “Ata oleuoleu abu uvu mai daemo mavoale keau abu uvu mai da igaemo mavoholilu. Isito keau abu uvu mai di hanavoale ata ketamo mavolu. \v 45 Isi ata oleuoleu di elehale keau di hanavoale ata ketaike abu elehalu. Kosealemo dau ke vaveve nahate. \v 46 Di vatae lohoaleu ataga nahate vanu. Iale oleuoleu abu uvu mai daemo mavoale keau bae vavimo ulivebene. \v 47 Isi oleuoleu di hoto evisito di ehovaholige di bae kebia vaveve abuemo kaovei abuho hoto loulivebene. Kosealemo dau vatae atae vaveve kaovaliho lohoholinu. Isito dau vatae ata kebiaike maleveliho lohonu. \v 48 Iale oleuoleu di kabebihavoi di hoto maholige olena abuemo vaveveabe kaovai. Atabeu bae vaveveabe kaovalivebene. Isito vanie gabila di louale hoto kena bae vaveveabe abuemo kaovai. \v 49 Kosealemo di hoto louale keu da igae hoto holioholinu. Isito di Mamau di hanavoale keike di onole loui ata haiveveve hoto ke loui di namihanu. \v 50 Iale di hilokage hotove kemo lana ukolikoli maleve. Kosealemo di hoto louale keu di hoto holioholinu. Isito di Mamau daho louale hoto keike di laheho lounu.” \c 13 \s1 Iesuu au esemue velo totoevenu. \p \v 1 Iniale Basova vahaehoe vani keu lohoholisege vanive igaeu usege Iesuu hilokage au vata halei hoilahai au Mamae tiveve ke vaniu lohonu. Ige isiviveu au vatae esemuemo ualemo au isiviale vaveve mole vage abu elehai isivive ke hilokai. \v 2 Iale vavi kemo Iesuu au esemuhi ugulamoi lovi isege esemuiabe kebia vigomo Seteneu esemuve mole Saimoni mo Diudasi Kaliota ke uvumo Iesuho haiaveve ke huhuihuhui mai avuemo mamonu. \v 3 Isito Iesuu hilokage Mamaveu vuvune bahata ominu. Isi hilokage keu Dilavamo lohoale kemo auna tota hoilahai Dilavae tai. \v 4 Iale abu lovi isege Iesuu hovelahai au ogo iamoi tauvela mai holovanu. \v 5 Isi e hai disimo ehosivai mai tiale au esemue velo totoevei tauvela keta veloeabe ulihanu. \v 6 Isi lohoale Saimoni Bita velo totoaliho vage au avuho loui avoe, “Kosive, seleveta ana di velo totoai.” \v 7 Ige Iesuu namihai avoe, “Di aike onole vamale ko a hilokaholinu. Isito gabie ana bae hilokanela.” \v 8 Ige Bitau avuho loui avoe, “A bae di velo totoalivebene.” Ige Iesuu avuho loui avoe, “Di a velo totoholige a bae di esemu holilivebene.” \v 9 Ige Bitau loui avoe, “Kosive, a di velo totoaniege di adata di kinata totoanela.” \v 10 Ige Iesuu namihai avoe, “Ata oleu baita emoaniege au bae tota au vava bahata emohavolivebene. Isito auna au veloe voto unaha totoai. Iale ke nahate di la uvu hoesegevege duaveanu. Isito la vigomo ata mole igae di ke hoesehavoholinu.” \v 11 Iesuu hoto ke louale keu koseanu. Keu hilokage ata kena avuho haiai. Kemoike au loui avoe, “Di la bahata hoesegevenu. Isito la vigomo ata mole igaeu di hoesehavoholinu.” \p \v 12 Iesuu kateai loui veloeabe bahata totoai gabiaito tota au ogo mai hatui tota abuhi ugulamoi abuho loui avoe, “Lana di laemo vadeu vale ke ihu hilokalu. \v 13 La di ivihai daho loui kosea, ‘No haivemale ata.’ Isi daho loui kosea, ‘Kosive.’ La daho kateai louale keu duave. \v 14 Kosealemo dau la haivemale ata. Isi dau la Kosive. Iale di la velo totoale ke nahate mole velo totoeveve. \v 15 Di aike la haiveale ke nahate vai mole hoesegeveve. \v 16 Di hoto seleve loui la namigevege evive. Esemubeu bae au kosive evihalivebene. Ige ata oleu au kosive hoto loumale keu bae au kosive ke evihalivebene. \v 17 Di aike vaveve mole vale kemo lana lulelelahai ke valiege lana vahaeholahave. \p \v 18 “Isito di hoto ko loualeu la bahataho louholinu. Di hilokage di la bahata tabagevenu. Isito la mole igaena di aiohavoi. Ige vaveveve kena Bukae Hoto mai selevetisi. Bukae Hotou loui avoe, ‘Ata moleu daiti lovi iale kena dahoe haiai.’ \v 19 Iale hoto ke ihuu sohu lohoholisege di isiviale vasohuta la namigevei. Ilive elike gabie vaveve keu lohoge lana kemo di hoto ko mai hilokage dau di louale ata ke da. \v 20 Di seleveta la namigevege evive. Di la hanavege ata olena la tedaevei la hoesegeveniege dataike au ke tedahoi hoesehavonu. Isi olena di tedahoi di hoesehavoniege di hanavoale keike au ke hoesehavonu.” \s1 Iesu esemu molena avuho haiai. \r (Matiu 26.20-25; Maka 14.17-21; Luka 22.21-23) \p \v 21 Iesuu hoto ke loui gabiasege uvuu hamanu. Ige kemo au inuta kebia namigevei avoe, “Seleveta di la namigevege evive. La molena bae di mai atae toela ovege abuna dahavoi.” \v 22 Kateale louge esemuiabeau hoto ke evisi dolodololahai mole nibievei lotilu. Isi huhulahai avoe, “Kou oleike au huhuai hoto ke lounu.” \v 23 Isege Iesu uvue esemu mole keu vavavemo ugulamoi ua. \v 24 Ige Saimoni Bitau esemu ke sitohavoi namihai avoe, “Iesu belahai kosea, ‘Esemu oleike au huhuai hoto ke lounu.’” \v 25 Kateai louge esemu keu valolahai mulumuluai Iesu namihai avoe, “Kosive, ata oleike a ke lounu.” \v 26 Ige Iesuu namihai avoe, “Elehalive di valavae ivi mai melegimo manemei mai ata mole omige ata ke avuike ke.” Iesuu hoto ke louito valavae ivi mai melegimo manemei mai Saimoni mo Diudasi Kaliota ke ominu. \v 27 Ige Diudasiu Iesu adamo lovi ke masege solekavesite Seteneu uvuvemo holomanu. Ige Iesuu Diudasiho loui avoe, “A isiviai onole valiho vaniege solekai vanela.” \v 28 Kateai avuho louge esemuiabeau keve uguiavoale keau Iesu hotoe ihu ke hilokaholilu. \v 29 Ige degomoleau huhulahai avoe, “Diudasiu nahie moni naliale kemoike Iesuu avuho louge auna vahaeho vanie lovi voiai.” Isege degomoleau huhulahai avoe, “Mesoho Iesuu namihage auna moni malei kunaiholimale kebia ovei.” Esemu keau katelahale huhulahalu. \v 30 Isito Diudasiu Iesu adamo valavae ivi male keta solekavesite heie dobai tinu. Keu vavimoike au ke vanu. \s1 Menakae doga \p \v 31 Diudasiu halei tisege Iesuu au esemu namigevei avoe, “Atae Eseu tota au ataga maleveveu vuguvuguanu. Vani kena lohoge Atae Esena hatai hovelahage ataeabuna ke elehai Dilava ivi ebagevai. \v 32 Ataeabuna avuemo Dilava ivi ebagevage Dilavana avuta solekai au mo mai tota atagave omisi. \v 33 Di esea, di bae vani moaga lahehi ulivebene. Ige vani mole lana di kaovaito bae di elehalivebene. Iale di Diue ata namigeveale ke nahate di la namigevei. La bae di tiveve matama keve talivebene. \v 34 Di menakae doga laheho louge evive. Moleho isivilahai mole tedaeveve. Di laheho isiviale ke nahate vai moleho isivilahai mole tedaeveve. \v 35 Lana moleho isivilahai mole tedaevege kemo ataeabuna hilokage laeau di esemuia.” \s1 Iesuu Bitau vovohovevemo hoto lounu. \r (Matiu 26.31-35; Maka 14.27-31; Luka 22.31-34) \p \v 36 Kateai louge Saimoni Bitau belahai avoe, “Kosive, a oleveike taliho lounu.” Ige Iesu namihai avoe, “Di tiveve matama keve a bae aike talivebene. Isito gabie ana bae di ehomai keve tenela.” \v 37 Ige Bitau namihai avoe, “Kosive, osialemoike a daho loui kosea, ‘A bae aike daiti talivebene.’ Di isivialeike aiti talive abu ahavoi data hamai.” \v 38 Ige Iesuu namihai avoe, “Seleveta ana isiviai daiti talive hatai. Di a namihage evinela. Novae vavimo kokoluguu hotoholisege ana di vovoho abuita igaetai kosea, ‘Di ata ke hilokaholinu.’” \c 14 \s1 Dilavae tiveve humadaha igaeike Iesu. \p \v 1 Iesuu kateai Bitaho loui gabiaito tota au esemu namigevei avoe, “Lainaho di louale ke evisi uvulahalive. Isito la uvu mai Dilavamo mavoi datamo mavove. \v 2 Di Mamae o keve oe uvu moagamoagaeau ua. Iale dana keve tiniege laheho kebia hoesegevei. Hoto keu loboholivatege di la namigeveholinu. Isito hoto keu seleve. \v 3 Iale dana tiniege laheho oe uvu kebia hoesegevei gabiaito tota hoilahai lohoniege la malevege lana daluvuta keve teve. Iliege di uale keve lana daluvuta uve. \v 4 Di tiveve matama ke la hilokalu. Isi matama ke humahata la hilokalu.” \v 5 Iesuu kateai louge esemuve mole Tomasiu namihai avoe, “Kosive, a oleve tiveve ke no hilokaholilu. Iale noeabuna oleve kateai humahave ke hilokai.” \v 6 Ige Iesuu namihai avoe, “Humaha ke dailiko. Isi dau hoto seleve loumale kosive. Isi dau ukolikoli biage. Iale da igaemo lana di Mamae teve.” \v 7 Kateai louito namigevei avoe, “La di hilokavatege di Mama keta hilokalu. Isito la aike di elehale kemo la di Mama elehai hilokalu.” \p \v 8 Ige Iesu esemu mole Bilibi keu Iesuho loui avoe, “Kosive, no isivialeike a Mama mai no haivenela. Ige elike kemo gabie no a belaha halevai.” \v 9 Ige Iesuu Bilibi namihai avoe, “Di subuta vani moaga lahehi ui la haivenu. Isito la sohu di hilokaholilu, ani. La oleuoleu di elehale la keau di Mama elehalu. Iale osialemoike a daho loui kosea, ‘A Mama mai no haivenela. \v 10 Di aho loui kosea, ‘Dau di Mamati ua. Ige di Mamau daiti ua.’ Isito mesoho a hoto ke maholinu. Di laheho hoto louale keu da igae hoto holioholinu. Isito di Mamau daiti umale ke hotoike di laheho lounu. Keu daiti ui au lovi vama. \v 11 Iale lana di hoto mai hilokage dau di Mamati ua. Ige di Mamau daiti ua. Isito mesoho hoto keu laemo isuige di vuvune vaveve vage la elegeveale kemo la uvu mai daemo mavove. \v 12 Seleveta di la namigevege evive. Oleuoleu abu uvu mai daemo mavoale keabuna di lovi vale ke nahate abuna vai. Ige loviabe kena di lovi ke evihai balugai. Kosealemo dana tota hoilahai di Mamae tisege loviabe kena kateai. \v 13 Ige vani kemo lana di ivimo onoleho di imihage dana la isivi ke vai. Dana vaveve kateale vage kemo di Mamae ivi kena balugai. \v 14 Iale lana di ivimo onoleho di imihage dana la isivi ke vai.” \s1 Iesuu Munanae Tumu hanavoveve hoto lounu. \p \v 15 “La di huhuai la isivi daoliege di menaka ehovave. \v 16 Ige dana di Mama namihage auna la hoesegeveveve Munanae Tumu ke laovege auna di hoto seleve mai la haivei vani bahata la uvumo ugei. \v 17 Isito vatae ataeau bae ke malivebene. Kosealemo Munanae Tumu ke elehai hilokaveve keu abuemo anekianu. Isito laeau ke hilokalu. Kosealemo keu aike lahehi ua. Iale auna bae la uvumo ugei. \p \v 18 “Dana la halevei tai. Isito di la halevege la bae la unahahame ulivebene. Isito dana tota hoilahai lae lohoi. \v 19 Di aike hatige vatae ataeau bae di elehalivebene. Isito laeabuna di elehave. Isi di hovelahale kemo lana lata hovedevei ukolikoli maleve. \v 20 Ige vani keu lohoge kemo lana hilokage dau di Mamati ua. Isege laeau daluvuta ua. Ige data lahehi ua. \p \v 21 “Ata oleuoleu isivi daoale keabulike di hoto evisi ehovai abu uvu daovalu. Iale abu isivi daovai abu uvu daovale kebia di Mamana avuta huhuevei au isivi ovei. Ige dana data kebia huhuevei di vaveve haivege abuna ke hilokai.” \v 22 Kateai louge Diudasi Kaliota ke haleito Diudasi mole keu Iesuho loui avoe, “Kosive, osiohoike a vaveve no haiveito vatae ata kebia haiveholisi.” \v 23 Ige Iesuu namihai avoe, “Ata oleuoleu di huhuai abu uvu daovale keabuna di hoto evisi ehovai. Ige di Mamana avuta kebia huhuevei au uvu ovei. Ige no Munanae Tumu kemo noeabuna no Mamati kebia isivi ovei loholiege abuhi ui hoesegevei. \v 24 Isito oleuoleu daho isiviholiale keau bae di hoto evisi ehovalivebene. La di hoto eviale keu di hoto holioholinu. Isito di hanavoale di Mama ke hotoike. \p \v 25 “Di lahehi ualemoike di hoto ko bahata laheho lounu. \v 26 Iale dana la halevei tisege di Mamana di ivimo la hoesegeveveve Munanae Tumu ke hanavoi. Ige kena vaveve bahata la haivege lana kemo di louale hoto ke bahata huhueveve. \p \v 27 “Lainaho di la halevei tiveve ke huhulahage la uvuu kibikibiai vabualive. Kosealemo di uveve duaike ke mai laovenu. Uveve keu vatae uveve ke nahate holioholinu. \v 28 La evige di laheho loui kosea, ‘Dana la halevei tiniege tota hoilahai lohoniege la elegevei.’ Iale la daho isivivatege di di Mamae tiveve ke evisi vahaeholahalu. Kosealemo di Mama keu di evihai kosive baluga holinu. \v 29 Di louale vaveve keabuna bae daemo lohoi. Katealemoike di hoto ko loulive elike gabie vaveve keau lohoge lana elehai la uvu mai daemo mavove. \v 30 Di bae gabie lahehi hotomoagalivebene. Kosealemo Vatae Kosiveu di aiohavoliho lohoma. Isito vuvuneve keu di vuvune nahate holioholinu. \v 31 Di isivialeike di Mamau daho louale ke bahata vage vatae ataeau ke elehai kemo hilokage di di Mama isivi omisi di uvu bahata ominu. Di hotou kemo kateai ua. Iale lohoge nahi halevai tai.” \c 15 \s1 Iesu keu hote mole uaini ke nahate. \p \v 1 Iesuu kateai louito abuhi tialeu namigevei avoe, “Seleveta dau hote mole uaini ke nahate. Isege di Mamau hote ke biage. \v 2 Iale hote ke atiana hahumaholige auna ke heisi etulei mai mihatui. Isito atiave degomoleau hahumale kebia auna hoesegevege abuna nenilahai baie dua vai. \v 3 Iale laeau hote ke atia nahatea. Di hoto laheho louale keu la hoesegevege la kemo ue dua vama. \v 4 Iale negolahai daemo uve. Ige datana lahehi ui. Hotee atia keu bae heiata hahumalivebene. Isito kena hote tava kemo igaetoai uniege auna hahumae dua vai. Ke nahate la daluvuta igaetolahaholiliege la bae vaveve dua valivebene. Isito lana daluvuta igaetolahaliege vaveve dua vave. \p \v 5 “Dau hote mole uaini ke nahate. Isege laeau atiave. Lana daluvuta igaetolahai uge dana lahehi ui. Ige kemo lana vaveve dua vave. Isito la di halevaliege la bae onobe dua valivebene. \v 6 Ata oleuoleu daluvuta igaetoholiale keau idie adau giliai bokolahale ke nahate. Ataeabuna idie ada kateale homoi malei venemo mahoi. \v 7 Isito lana daluvuta igaetolahage di hotona laemo negoai ui. Ige la onoleho isiviai di imihage dana ke laovei. \v 8 Lana katelahai di esemu seleve holisi idiu hahumale ke nahate vage di Mamae ivina kemo balugai. \v 9 Di Mamau dahoe isiviai au uvu bahata daoale ke nahate di data di uvu bahata laovenu. Iale di isivi kemo negolahai ugeve. \v 10 Lana di hoto ke ehovaliege di di Mamae hoto ehomai isivivemo uale ke nahate lata di isivi kemo negolahai uve. \p \v 11 “Di laheho hoto ko loui isivialeike lata di vahaeho ke nahate vave. Ige elike kemo la vahaehona balugai. \v 12 Di hoto keu koseanu. Di laheho isiviai la tedaeveale ke nahate lata moleho isivilahai mole tedaevegeve. \v 13 Ata moleho isivi balugatahoale keu koseanu. Ata molena au haokaho isivianiege auna avuho hatai. \v 14 Iale lana di laheho onole louale ke valiege di haokuvu holive. \v 15 Di aike laheho loui kosea, ‘Di esemuia.’ Isito di bae gabie laheho kateale loulivebene. Kosealemo esemuiau abu kosive vaveve bahata hilokaholilu. Isito dana laheho loui kosea, ‘Di haokuvuia.’ Kosealemo di di Mamae vaveve bahata laheho louge la ke evilu. \v 16 Laeau di ebagevaholilu. Isito di la tabagevei isivialeike la talive di lovi vage idiu hahumale ke nahate la lovi keu balugai ui tigei. Katealemo lana onoleho di ivimo di Mama imihage auna la isivi ke laovei. \v 17 Di laheho louale keu koseanu. Di isivialeike moleho isivilahai mole tedaevegeve.” \s1 Vatae ataeau Iesu ataho isiviholilu. \p \v 18 “Mesoho vatae ataeau laheho itumulahai la aiogevege di hoto ko huhulahave. Keau vasohuta daho itumulahai di aiohavolu. \v 19 La vatae ata holivatege vatae ataeau laheho isivilahalu. Isito di vatae ata kebiamo la tabagevei la malevege laeau di ata holievelu. Katealemoike vatae ataeau laheho isiviholisi la aiogevema. \v 20 Iale di subuta laheho louale ke huhulahave. Di la namigevei kosea, ‘Esemubeu bae au kosive evihalivebene.’ Vatae ataeabuna di aiohavoi vatehani daovaliege abuna lata aiogevei vatehani laovei. Isito abuna di hoto evisi ehovaliege abuna la hotota evisi ehovai. \v 21 La di esemu holiale kemo ataeabuna vaveve toela ke laemo vai. Ata keau di hanavoale ata ke hilokaholilu. \v 22 Di lohoi kebia haiveholivatege abu di aiohavoale vaveve toela keu abuemo uoholinu. Isito di lohoi haiveale kemo vaveveabe toela keu abuemo ua. \v 23 Iale ata oleuoleu daho isiviholisi di aiohavoale keau di Mamatahoike abu ke isiviholilu. \v 24 Di kebia nimo vikoe vaveve vaholivatege di aiohavoale vaveve toela keu abuemo uoholinu. Isito di vikoe vaveve moaga vaeveale kebia abu elegeveito daho isiviholisi di aiohavoi di Mamata aiohavolu. \v 25 Vaveveabe keu Bukae Hoto mole mai selevetinu. Hoto keu loui avoe, ‘Di vavevebe toela vaholisege abu daho isiviholisi di aiohavolu.’” \p \v 26 Iesuu kateai louito tota namigevei avoe, “Dana Munanae Tumu laheho hanavoge auna di hoto seleve loui la haivei la hoesegevei. Keu aike di Mamati ua. Iale gabie dana hanavoge auna lohoniege di vaveve laheho loui. \v 27 Ige kemo latana di vaveve loui ata namigeveve. Kosealemo di vasohuta vata kove di lovi vage laeau daluvuta ui di vaveve elehai lohoma.” \c 16 \s1 Munanae Tumuu lohoveve hoto \p \v 1 “Di hoto ke laheho louale kemo isiviale la la evievimo dobuluvi halevai. \v 2 Kosealemo Diue ataeabuna gabie abu dubumo la nunuvei. Iale vani kemo ata oleuoleu lahaveliege abuna loui kosea, ‘Noeau Dilava lovilike ko vama.’ \v 3 Abuna di Mamata data hilokaholiliege laemo vaveve kateale vai. \v 4 Di hoto ke laheho loui isivialeike gabie vani keu laemo lohoge di laheho louale hoto ke huhulahave. Di subuta lahehi uale kemoike di laheho hoto ko louholinu. Isito di la halevei talihoike hoto ke laheho lounu.” \p \v 5 “Dana aike hoilahai di hanavoale ata keve tai. Isito labeu hoto kemo di belahaholisi di namihai kosea, ‘A oleveike taliho.’ \v 6 Di hoto ke laheho louale kemoike la uvu balugalu. \v 7 Iale di hoto seleve ko louge evive. Di la halevei tige keu duave. Kosealemo di la halevei tioholige la hoesegeveveve Munanae Tumuu bae lae loholivebene. Isito dana la halevei tiniege laheho hanavoge auna lohoi. \v 8 Auna lohoniege vatae ata haivege abuna abu vaveve toela hilokai Dilava vaveve dua keta hilokai. Isi Dilavau atae vaveve abuemo kaovaveve keta abuna hilokai. \v 9 Ataeau vaveve toela vai abu uvu mai daemo mavoholiale ke auna vaveveabe loui. \v 10 Di hatai hovelahai di Mamae tige la bae di elehalivebene. Isito Munanae Tumu kena di vaveve ata haivege abuna hilokage di vaveveu inutolotoloanu. \v 11 Dilavau Vatae Kosive vaveve kaovaliho louale kemo Munanae Tumuu nahi haivege nahi hilokage seleveta Dilavau Setene vaveve kaovage vuvunevena bae uoholisi. \p \v 12 “Di isiviai hoto degomoleta loui la haivei. Isito dana hoto keta louge ke vavevena laemo isuai. \v 13 Isito hoto seleve loumale Munanae Tumu kena lohoniege la haivege lana hoto seleve bahata hilokave. Keu bae au kinae hoto loui la haivelivebene. Isito auna au ehue eviale ke loui gabie vaveveu lohoveve keta loui la haivei. \v 14 Munanae Tumu kena di hoto di vaveve ke bahata loui la haivege kemo di ivina balugai. \v 15 Di Mamae onobenobe bahata keau di onoea. Iale kemo di la namigevei kosea, ‘Munanae Tumu kena di vaveve bahata loui la haivei.’” \s1 Uvulahai vahaeholahaveve deiada \p \v 16 Iesuu kateai au esemuho louito tota namigevei avoe, “Dana aike la halevege la bae di elehalivebene. Iniege ke iae vanie ni degomoleau uoholige lana tota bae di elehave. \v 17 Kateai louge esemuiabe degomoleau moleho loui avoe, “Keu hoto vadeike au ke lounu. Au loui avoe, ‘Dana aike la halevege la bae di elehalivebene. Iniege ke iae vanie ni degomoleau uoholige lana tota bae di elehave.’ Isi tota loui avoe, ‘Dana hoilahai tota di Mamae tai.’ \v 18 Vanie ni degomoleau uoholige nahi tota elehaveve ke ihuike ono vade. Nahi hotove ke evisi kemo daudaulahalu.” \v 19 Kateai lousege Iesuu hilokage abu isivialeike belahai. Iale kemo Iesuu namigevei avoe, “Ose di laheho louale keike la ko loui mole belagevema. Di laheho loui kosea, ‘Di aike la halevege la bae tota di elehalivebene. Iniege ke iae vanie ni degomoleau uoholige lana tota bae di elehave.’ Hoto kenike la moleho louma, ani. \v 20 La katelahalelua di hoto seleve laheho louge evive. Lana bae uvulahai ninalahave. Isege vatae ataeabuna vahaeholahai. Keau katelahasege la uvu kena ekovehage lana lata vahaeholahave. \v 21 Di louale keu koseanu. Keate mole eseu uho vage tumuu hamage auna vatehani malei kemo ue toela vai. Iniege ese kena uge vateve hani keu uoholige keate kena vahaehoai. Kosealemo eseveu ua. \v 22 Vaveve ke nahate lana vave. La nova uvulahalu. Isito gabie di hatai hovelahage lana tota di elehai vahaeholahave. Ige ataeau la aiogevege la vahaeho keu bae laemo gabialivebene. \p \v 23 “Iale di Mamae tiveve vani kela la bae onobeho di namihalivebene. Isito di louge evive. Lana di ivimo onoleho isiviai di Mama imihage auna la isivi ke laovei. \v 24 La subuta di ivimo onobeho di Mama imihaholilu. Isito nova komo lana lavisi di ivimo onoleho imihage auna la isivi ke laovei. Ige kemo la vahaehona balugai.” \s1 Iesuu tota hoilahai au Mamae tiveve hoto \p \v 25 “Di subuta laheho dovudovue hotomo la haivenu. Isito vani mole di bae dovudovue hoto loulivebene. Isito dana vani kemo inuta di Mamae hotoe ihu laheho loui. \v 26 Iale vani keu lohoge la biaeabuna di ivimo di Mama imihave. Di louale keu koseanu. Di laheho di Mama imihaveve ke louholinu. Isito la biaeabuna di ivimo imihave. \v 27 Ige biagena laheho isiviai la isivi ke vai. Di Mamau laheho isiviale keu koseanu. La daho isivilahai la uvu mai daemo mavoi hilokage dau Dilavamo lohonu. \v 28 Di seleveta di Mamaemo lohoi vata kove lohonu. Isito dana tota vata halei hoilahai di Mamae tai.” \p \v 29 Iesuu hoto ke louge esemuiabeau avuho loui avoe, “A keu nova dovudovumo louholisito inutaike a ko noheho lounu. \v 30 Ige no nova a hoto kemo hilokage a keu onobenobe bahatamo luleleanu. Iale kemo atabeu bae onobe loui a haivulivebene. Kemoike no no uvu mai aemo mavoi hilokage au Dilavamo lohonu.” \v 31 Ige Iesuu hotoeabe ibina vai namigevei avoe, “Seleveta lana nova la uvu mai daemo mavolu. \v 32 Di louge evive. Di louale vani keu aike lohoma. Iale ataeabuna di maliho lohoge lana di halevai detuluvisi la o igaegae tisege dana dahuvela ui. Isito di bae dahuvela ulivebene. Di Mamana daiti ui. \v 33 Di hoto ke loui isivialeike la la uvu mai daemo mavoime uveve dua vai. Vatae ataeabuna la aiogevege lana kemo vatehani maleve. Isito kemo vabu halevaito negolahave. Kosealemo di vatae vaveve toela vaholisi aehale ke nahate lata ke aehave.” \c 17 \s1 Iesuu au esemuho guliguliale deiada \p \v 1 Iesuu hoto ke loui gabiaito otogoe niai au Mama imihai avoe, “Mamai, di hativeve vaniu lohonu. Iale di ivi ebagemanela. Ige dana data a ivi ebagemai. \v 2 A di ebagemai vuvune daoge ata bahata keau di adae valamo ua. Iale dana ukolikoli malei a ata malevei daoale kebia ovei. \v 3 Ukolikoli maleveve keu koseanu. Ataeabuna hilokage a igae Dilava seleve. Isi abuna hilokage a di hanavoge di lohonu. Abuna katelahai abu uvu mai daemo mavoliege ukolikoli malei. \v 4 A lovi mai daoale ke bahata di vai gabianu. Ige kemo a iviu vatae ataemo baluganu. \v 5 Subuta mole vatau uoholisege di aiti uge a di ivi ebagemanu. Iale Mamai, tota di ivi ebagemai vuvune kateale mai daonela. \p \v 6 “Di a vaveve loui a vatae ata malevei daoale kebia haivenu. A kebia malevege keau a ataea. Iale di kebia haivege keau a hoto evisi malu. \v 7 Iale keau hilokage di onobenobe bahata maleale keau aemo loholu. \v 8 A daho hoto louale ke di loui kebia namigevege keau ke evisi malu. Iale keau hilokage di seleveta aemo lohonu. Isi keau hilokage ailike di hanavonu. \p \v 9 “Iale kebiaho di guliguli ko vama. Di vatae ata bahataho guliguliholima. Isito a malevei daoale kebiahoike di guliguli ko vama. Kosealemo keau a ataea. \v 10 Di ata maleveale keau bahata a ataea. Ige a ata maleveale keau bahata di ataea. Iale nahi ata kebia maleveale keau di ivi ebagevalu. \v 11 Iale dana nova vata halei ae tai. Di bae kove ulivebene. Isito di esemuiabuna kove ui. Di Mama, au tumute. Ige a iviu vuvuneanu. Iale a ivie vuvune kemo di esemu kobia nibieve tumutumuanela. Ige elike keau naiti uvu igaeale ke nahate abuta uvu igaeai. \v 12 Keau daluvuta usege di a ivie vuvunemo kebia nibieve tumutumuanu. Di kebia nalievege keau di halevaholilu. Isito kebia vigomo ata mole igae Diudasi keu di halei hatihatie humahamo tima. Ige vaveveve keu Bukae Hoto mai selevetinu. \v 13 Iale dana nova vata halei ae tai. Isito di kove ui hoto ko loui isivialeike di vahaeho vaveve keu di esemue uvumo ui balugai. \v 14 Di a hoto loui kebia haiveale kemo vatae ataeau aiogevelu. Kosealemo keau vatae ata holioholilu. Ige data vatae ata holioholinu. \v 15 A kobia vatamo maleveliho di a imihaholinu. Isito di a imihai isivialeike koeau vatae usege a neniai kebia nalievege Seteneu kebia maleveholisi. \v 16 Di vatae ata holioholiale ke nahate di esemu kebiata vatae ata holioholilu. \v 17 Iale a hoto seleve kemo kebia hoesegevege abu atae tumu holievei. \v 18 A di hanavoge di vatae lohoale ke nahate dana kebia hanavege abuna vata bahatae tai a hoto loui ata haivei. \v 19 Di debika mai aoi isivialeike kebiata seleveta abu ebika mai aoge ana kebia hoesegevei. \p \v 20 “Di ata kobia unahaho guliguliholima. Isito ata degomoleau di esemu kobia hoto evisi abu uvu mai daemo mavoveve kebiatahoike di guliguliai a imihama. \v 21 Mamai, di a imihai isivialeike di esemu koeau isi gabie daemo uvu mavoveve keau bahata uvu igaeai. Di isivialeike a daiti usege di aiti uale ke nahate abu vai nahehi igaetolahai. Ige elike vatae ataeau hilokage a di hanavonu. \v 22 A di ebagemale ke nahate di kebia tabagevenu. Ige elike naiti uvu igaeale ke nahate keau uvu igaeai. \v 23 A daiti uge di kebiahi ua. Iale keabuna seleveta uvu igaelahai. Ige kemo vatae ataeabuna hilokage a di hanavonu. Isi abuna hilokage a daho isiviale ke nahate a kebiaho isivianu. \p \v 24 “Mamai, a di esemu kobia malevei daonu. Iale di isivialeike keau di oleve uale keve abu daluvuta ui. Ilive elike a di ivi ebagemale ke abu elehai. A di ivi ebagemale keu koseanu. Subuta vatau uoholisege a daho isivi balugai di ivi ebagemanu. \v 25 Di Mama, au inutolotolote kosive. Vatae ataeau a hilokaholilu. Isito di a hilokanu. Ige esemu koeau hilokage ailike di hanavonu. \v 26 Di a vaveve loui kebia haivenu. Iale dana vani bahata kateigei. Ige elike a daho isiviale ke nahate abuna moleho isivilahai. Abuna katelahage dana abuhi ugei.” \c 18 \s1 Abu Iesu umuvale deiada \r (Matiu 26.47-56; Maka 14.43-50; Luka 22.47-53) \p \v 1 Iesuu kateai guliguliai au Mama imihage uoholige ke iae au esemu leveni (11) holoevei abuhi e mole ivi Kidoloni ke houi bulu moleve tiale ua. \v 2 Isege Iesuho haiale Diudasi keu matama ke hilokanu. Kosealemo vani moaga Iesuna matama keve au esemu bevuevei abuhi keve ugei. \v 3 Iale keau keve usege Diudasiu tuvali ata holoevei abuhi keve loholu. Ige dubue kosiveau Balisia atahi dubue udaha nalimale bukate hanavege kebiata keve lamebata hatita malei loholu. Isi Iesu hamaveve kudavata malei loholu. \v 4 Lohoale matama keve velehovoge Iesuu kebia elegevei vaveve bahata avuemo lohoveve ke hilokanu. Iale keu vabuholisito kebia beiavei tiale abuho loui avoe, “Ata vadeike la kaovama.” \v 5 Ige abu namihai avoe, “Nasaleta ata Iesu keike no kaovama.” Ige Iesuu loui avoe, “Ke dailike ko.” Kateai lousege avuho haiale Diudasi keu keve abuhi lamisi ua. \v 6 Iesuu kateai abuho loui avoe, “Ke dailike, ko.” Ige abu ke evisi vikolahai vatamo dobuluvilu. \v 7 Vatamo dobuluvige Iesuu tota belagevei avoe, “Ata oleike la kaovama.” Ige abu avuho loui avoe, “Nasaleta ata Iesu keike no kaovama.” \v 8 Ige Iesu namigevei avoe, “Di subuta laheho loui kosea, ‘Ke dailike ko.’ Iale la da igae kaovaliege di esemu kobia iovege abu tai.” \v 9 Kateai loui isivialeike au subuta louale hoto ke mai selevetisi. Au subuta au Mama imihai avoe, “Mamai, a kobia daoveale ke di bebe haleveholinu.” \v 10 Kateai louge Saimoni Bitau au siga mai dubu nalimale kosive baluga ke esemue golema inute heisi etulenu. Esemu ke ivilike Malakasi. \v 11 Ige Iesuu Bita namihai avoe, “A siga mai lovovemo mamo. A huhuige di Mamau daho e mole hale ke di bae ilivebene. Ba, dana ke isi kemo vatehani malei.” \s1 Iesu Anasi vudimo laminu. \p \v 12 Ige tuvali ataeau abu kosivehi isi Diue dubue bukate keau Iesu evudei mai umuvalu. \v 13 Isi vasohuta mai Anasi oe tilu. Dubu nalimale kosive baluga Kaiabasi ke valuike Anasi. Vagana kemo Kaiabasi keu Diue atae kosive baluga holinu. \v 14 Iale Kaiabasi keike subuta Diue kosive namigevei avoe, “Nahi ata ke igae hamage au hatige duave. Ige kemo nahi bahata haluvi halevai.” \s1 Bitau Iesu vovohonu. \r (Matiu 26.69-70; Maka 14.66-68; Luka 22.55-57) \p \v 15 Abu Iesu mai Anasi oe tisege Saimoni Bitau Iesu esemu moleti ehovei tilu. Esemu mole ke dubue kosive baluga keu ke hilokanu. Iale esemu keu Iesu ehomai dubue kosive baluga ke oe uvue tinu. \v 16 Isege Bitau heie lamisi ua. Ige esemu keu tota hoilahai tiale dubue kosive baluga ke udaha nalimale ma ke namihage keu udaha alavoge Bitau oe uvue tinu. \v 17 Oe uvue tisege udaha nalimale ma keu avuho loui avoe, “Ose au Iesu esemu mole ailike ko.” Ige Bitau namihai avoe, “Ba, dau ke esemu holioholinu.” \p \v 18 Kateai lousege dabau lohoge dubue kosive baluga ke esemuiau dubue bukate kebiahi vene beisi hevemo lavisi ua. Isege Bitau tiale abuhi vene ke hemo ua. \s1 Dubue kosive balugau Iesu belahanu. \r (Matiu 26.59-66; Maka 14.55-64; Luka 22.66-71) \p \v 19 Keve usege dubue kosive baluga keu oe uvue Iesu belahama. Keu isivialeike Iesu esemu kebia hilokaevei. Isi isivialeike Iesuu hoto onole loui ata haivemale hoto keta hilokai. \v 20 Ige Iesuu namihai avoe, “Di vani bahata ata bahatae vudimo lamisi di hoto loui haivema. Diue dubu baluga kemo isi dubue ese igaegae kela nahie ataeau mole bevuevei igaetoai uale kebia di hogohogomo loui kebia haiveholinu. \v 21 Iale osialemoike a hoto kateale loui di belahama. Ainaho di belahalive. Isito di ata haivesege abu di hoto eviale ata kebia belagevenela. Keau di louale hoto ke hilokalu. Iale ana kebia belagevege keabuna di hoto onole louale ke abuna aho loui.” \v 22 Iesuu hoto kateale louge dubue bukate moleu vavavemo lamiale keu Iesu golema beisi avuho loui avoe, “Osialemoike a hoto kateale dubue kosive balugaho lounu.” \v 23 Ige Iesuu namihai avoe, “Di hotoe toela onole louge ke daho lounela. Isito di hoto louale keu inutolotoloige osialemoike a daho loui dahamonu.” \p \v 24 Kateai louge Anasiu louge abu Iesu umuvale keta melavei dubue kosive baluga Kaiabasi oe tilu. \s1 Bitau tota Iesu vovohonu. \r (Matiu 26.71-75; Maka 15.1-5; Luka 22.58-62) \p \v 25 Keau keve tisege Bitau sohu venehemo uma. Ige ata degomoleau avuho loui avoe, “Ani, a keu Iesu esemu mole.” Ige Bitau hotoeabe hamai loui avoe, “Dau ke esemu holioholinu.” \v 26 Ige dubue kosive baluga ke esemu moleu Bita namihanu. Esemu ke ata mole golemaike Bitau heisi etulenu. Iale esemu keu Bita belahai avuho loui avoe, “Ose a koike Iesuluvuta bulue usege di a elehanu.” \v 27 Ige Bitau tota loui avoe, “Ba, dau ke holioholinu.” Kateai lousege solekavesite kokoluguu hotoanu. \s1 Iesuu Bailoti vudimo laminu. \r (Matiu 27.1-2, 11-14; Maka 15.1-5; Luka 23.1-5) \p \v 28 Iniale vavita vau alamosege abu tota Iesu melavei Kaiabasi o ke halevai gamani baluga oe tilu. Tialeau velehovoito gamani baluga ke oe uvue tioholilu. Kosealemo vaveve katealemo Diue menakau ua. Menaka keu koseanu. Diue ata keau Diue ata holioholiale ke oe uvue bae talivebene. Abuna o ke uvue tiliege bae Basova lovi ke ilivebene. Katealemoike abu tiale gamani oe uvue tioholisito heie lavisi ua. \v 29 Iale kemo gamani baluga Bailoti keu heie lohoale ata kebia belagevei avoe, “Ata kou vaveve vade vaike vage la mai loholu.” \v 30 Ige abu namihai avoe, “Malaha kou vaveve toela vaholivatege no ko mai lohoholilu. Isito kou vaveve toela baluga vaike vage no mai loholu.” \v 31 Ige Bailotiu namigevei avoe, “La biaeau ke mai talive la menakamo vaveveve avuemo kaovave.” Ige Diue ata keau Bailoti namihai avoe, “No isiviale hamai. Isito a gamaniau menaka mavoale kemo no bae atabe hamalivebene.” \v 32 Abu hoto kateale louale keu Iesu hoto mole mai selevetinu. Iesuu subuta loui avoe, “Ataeabuna di mai idie domo hamage dana hatai.” Iale abu hoto kateale louale keu Iesu hoto mai selevetinu. \v 33 Ige Bailotiu au o uvue tiale Iesu hohavoge au avue lohonu. Ige Bailotiu belahai avoe, “A Diue kosive anike ko.” \v 34 Ige Iesuu namihai avoe, “A kinamo nike a hoto ke lounu. Mena ata moleu di vaveve aho louike vage a hoto ke lounu.” \v 35 Ige Bailotiu belahai avoe, “A huhuige dau Diue ata. Dau Diue ata holioholinu. Isito a ata isi a dubue kosive keau a mai dae loholu. Iale a vadeu vale ke daho lounela.” \v 36 Ige Iesuu namihai avoe, “Dau vata ko kosive holioholinu. Isito di vata ko kosive holivatege di ata keau di tedahoge Diue ata keau di mai kove lohoholilu. Isito dau vata ko kosive holioholinu.” \v 37 Ige Bailotiu tota belahai avoe, “A hoto louale kemo seleveta au kosive baluga, e.” Kateai louge Iesuu namihai avoe, “A louale keu seleve. Dau kosive baluga. Isito di vatae lohoi uale ke ihuu koseanu. Di isivialeike hoto seleve loui ata haivei. Ige oleuoleu abuemo hoto seleve umale keabuna di hoto ke evisi mai.” \v 38 Ige Bailotiu Iesu belahai avoe, “Hoto seleve keu hoto vade.” \p Kateai Iesu belahaito halei tota heie tiale Diue ataho loui avoe, “Di vaveveve avuemo kaovage vavevebe toelau avuemo uoholinu. \v 39 Isito la vaveve keu koseanu. Vagana bahata Basova vani keu lohoge lana louge dana dibulae ata mole iomage auna tigei. Iale lana isiviage di ke nahate vai Diue kosive ke iomage au tai.” \v 40 Ige Diue ata keau itumulahai baita avuho loui avoe, “Ke ioma hale. Isito malaha mole Balabasi ke iomanela.” Kateai loui Bailoti namihalu. Isito Balabasi keu vavoloe ata. \c 19 \s1 Abu Iesu hamaveve mai selevetilu. \r (Matiu 27.15-31; Maka 15.6-20; Luka 23.13-25) \p \v 1 Bailotiu au tuvali ata namigevege abu Iesu mai visuhavoi aiohavolu. \v 2 Isi kinaveho hote mole beikabeikate mai viliai kinave hanubelu. Isi ogo tahote vatae kosiveau hatumale ke nahate mai avuemo hatulu. \v 3 Isi lohoaleau vudivemo lavisi hehavoi avuho loui avoe, “Diue kosive baluga, ana duave.” Katelahai hehavoi golema beisi aiohavolu. \p \v 4 Katelahasege Bailotiu tota dobai tiale Diue ata namigevei avoe, “Elehave. Dana mai lohoge lana ke elehai hilokage di vaveveve avuemo kaovaito vavevebe toela avuemo elehaholinu.” \v 5 Kateai namigeveito louge Iesuu heie lohonu. Abu hote beikate mai viliai kinave hanubei ogo nehe tahote mai avuemo hatuale keta heie lohonu. Ige Bailotiu Diue ata namigevei avoe, “Elehave. Malaha nehe keike ko.” \v 6 Ige dubu nalimale kosiveau abu bukatehi Iesu elehai baita loui avoe, “Mai idie domo hamave. Mai idie domo hamave.” Ige Bailotiu abuho loui avoe, “La biaeau mai idie domo hamave. Di vaveveve kaovage vavevebe toelau avuemo uoholiale kemo di ke hamaveveu daemo anekianu.” \v 7 Ige Diue kosiveau avuho loui avoe, “Ata keu subuta loui avoe, ‘Dau Dilava mo.’ Iale kemo no menakau loui avoe, ‘Ata kateale hamage au hatai.’ Iale keu hoto kateale louale kemo no isivialeike a ke hamage au hatai.” \p \v 8 Abu hoto kateale louge Bailotiu ke evisi vabu baluganu. \v 9 Isi Iesu melamei au oe uvue tiale Iesu belahai avoe, “A oleve lohonu.” Kateai louge Iesuu hotove ibina louholinu. \v 10 Kateige Bailotiu avuho loui avoe, “A daho hoto louliho isiviholinu, ani. A hilokage dau gamani baluga. Iale dana isivianiege a iomage tenela. O dana isivianiege a mai idie domo hamai.” \v 11 Ige Iesuu avuho loui avoe, “A vuvune maleale ke Dilavaike aonu. Iale ata moleu di mai aoale ata keu a vaveve ko evihai vaveve toela baluga vanu.” \v 12 Kateige Bailotiu Iesu hoto ke evisi humaha kaovai isivialeike iomage au tai. Kateaito halei tiale hoto ke loui Diue ata namigevege abu avuho loui avoe, “Ana ke iomage keu tige a keu Loma kosive baluga Sisa ke haoka holioholinu. Kosealemo ata keu loui avoe, ‘Dau kosive baluga.’ Iale ata oleu isiviai kosive baluga holiale keu Loma kosive baluga ke aiohavonu.” \v 13 Kateai louge Bailotiu hotoeabe evisi Iesu melamei heie tiale kotae matama keve ugulamonu. Matama keu abu mune detiale matama. Iale Diue hotomo abu matama ke ivihai avoe, “Gabata.” \p \v 14 Iale bulae esemo abu Basova lovi ke iho vage vani ke lilimo Bailotiu Iesu melamei kotae matamae lohonu. Isi Diue ata namigevei avoe, “La kosive baluga keike ko.” \v 15 Ige abu hovedevei baita loui avoe, “Hamage au hatai. Mai idie domo hamave.” Ige Bailotiu belagevei avoe, “Kou la kosive baluga. Iale lana isiviage dana mai idie domo hamai.” Ige dubu nalimale kosiveau namihai avoe, “Ata keu no kosive holioholinu. Isito Loma kosive baluga ke igaeike no kosive baluga.” \s1 Abu Iesu mai idie domo hamalu. \r (Matiu 27.32-44; Maka 15.21-32; Luka 23.26-43) \p \v 16 Kateai louge Bailotiu hotoeabe evisi Iesu mai hamaliho tuvali ata ovenu. Ige abu Iesu mai tilu. \v 17 Mai tiale keau idie do mai omige au ke ebamoge abu tiale keau matama mole ivi Gologota keve velehovolu. Diue hotomo hoto ke ihuu koseanu. Lolokue matama. \v 18 Abu keve velehovoi Iesu mai idie domo hamalu. Isi malaha abuitata malevei avuluvuta igaetolahai havelu. Moleu adave agiteatae. Isege moleu adave inuteatae. \v 19 Ige Bailotiu idie vakimo hoto mole hisaliage abu ke mai kinave tatamo hamale keu koseanu. Avoe, “Nasaleta ata Iesu keike ko. Kou Diue atae kosive baluga.” \v 20 Iale Diue ata moagaeau hisali ke elehai dodavema. Kosealemo abu Iesu mai hamale matama keu haeava holioholinu. Isito keu Dielusalema vavamo ua. Ige Bailotiu Diue hotomo Loma hotomo isi Giliki hotomo hoto ke igae hisalianu. \v 21 Ige Diue dubu nalimale kosiveau Bailoti namihai avoe, “Ainaho hisaliai loui kosea, ‘Kou Diue atae kosive baluga.’ Keu no kosive baluga holioholinu. Isito hisaliai kosea, ‘Kou au ebika ebagemai loui avoe, Dau Diue atae kosive baluga.’” \v 22 Ige Bailotiu namigevei avoe, “Di hisaliai gabianu. Iale di bae tota ke ekovehalivebene.” \p \v 23 Ige ke iae tuvalie ata abuita abuitaeau Iesu mai hamale keau ogove mai dikohai mole ovelu. Isi tota Iesu dabae ogo mai elehage keu ogo egete igae. \v 24 Iale kemo abu moleho loui avoe, “Nahi ko dikoha halevai. Isito nahi ogo ko mai kasilahage oleu kasi kemo negoaniege bae ogo ko mai.” Abu vaveve kateale vale keu Bukae Hoto mai selevetinu. Hoto keu loui avoe, “Keau di ogo dikohai mole ovelu. Isi di dabae ogo keho kasilahalu.” Iale tuvalie ataeau Bukae Hotou louale ke nahate valu. \p \v 25 Keau katelahasege Iesu neinau abu tatati Iesu valamo lavisi ua. Ige Kolobasi mahina Meli isi keate mole Meli Magidaleni keau abuhi lavisi ua. \v 26 Ige Iesuu elehage neinaveu uvuve esemu moleti keve lavisi ua. Ige Iesuu au neinaho loui avoe, “Amia, esemu keu a moike.” \v 27 Kateai au neinaho louito esemu ke namihai avoe, “Keu a neinaike.” Hoto ke louge esemu keu vani kemo keate ke melamege au neinave holisi avuti ua. \s1 Iesuu hatiale deiada \r (Matiu 27.45-56; Maka 15.33-41; Luka 23.44-49) \p \v 28 Iesuu hilokage loviveu bahata gabianu. Iale kemo keu isiviale Bukae Hoto mole mai selevetisi. Isi loui avoe, “Di enuanu.” \v 29 Kateai louge abu uaini mai baidisimo ehosivale kemo ono mole ogomu ke nahate mai uaini e kemo maneveito ke kavitisi mai aivemo mavolu. \v 30 Ige Iesuu uaini ke teveito loui avoe, “Elemua.” Kateai louito hatige tuveu dakolahanu. \s1 Tuvalie esemu moleu Iesu etekamo binu. \p \v 31 Iniale gutuige Diue ataeau tiliale Bailoti namihai isivialeike au louge tuvalie ataeau talive idie domo haveale kebia velo havei bokoevege abu haluvisi. Keau isiviholialeike ata keau bulamo idie domo uliho. Kosealemo vani keu vanie tumu seleve. \v 32 Ige Bailotiu tuvalie ata namigevege abu tiale keau vasohuta mole velo hamai bokoige keu hatinu. Ige abu halevai mole velo hamai bokoige keta hatinu. \v 33 Ige abu halevai lohoale isiviai Iesu velota hamai bokoai. Isito abu elehage keu subuta hatinu. Iale kemo abu velove hamai bokoholilu. \v 34 Isito tuvalie esemu mole igae keu bi mai Iesu etekamo binu. Ige solekavesite kemo tahou eti laluvai loholu. \v 35 Kateisege di ke elehanu. Iale kemo di ko hisaliai isivialeike lata ko evisi la uvu mai avuemo mavove. Di louale kou loboe hoto holioholinu. Isito di hilokage di louale hoto kou hoto seleve. \v 36 Tuvalie atau vaveve ke vale keu Bukae Hoto mole mai selevetinu. Bukae Hoto keu loui avoe, “Itavavebeu bae bokolahalivebene.” \v 37 Ige Bukae hotou tota loui avoe, “Ataeabuna abu biale ke elehai.” \s1 Abu Iesu mai abavulu. \r (Matiu 27.57-61; Maka 15.42-47; Luka 23.50-56) \p \v 38 Vaveve ke iae Alimatia malaha mole Dioseba keu isiviai Iesu vava mai abavui. Iale keu tiale keho Bailoti belahanu. Dioseba keu Iesu ehomamale ata mole. Isito keu Diue kosive vabugeveale kemo au evievi ke mahogovanu. Iale keu Bailoti belahage Bailotiu avuho loui avoe, “Talive vavave mai abavu.” Ige Diosebau tiale vavave manu. \v 39 Isege malaha moleu subuta vavimo Iesue tiale Nikodimasi keu Diosebati tinu. Tiale mulamula hagote balugataho malei lohonu. \v 40 Iale malaha abui keau mulamula ke bahata malei Iesu vavamo keiohai ogota viliai tilu. Diue ataeabuna ata abavueveliho vaveve kateale vagei. \v 41 Abu Iesu mai hamale ke vavae bulu moleu uale keve abata moleu ua. Abu subuta lovoi kemo atabe mai abavuholilu. \v 42 Iale abata kemo abu Iesu vava mai mavolu. Bulau lohoveveu vuguvuguike vage abu Iesu vava mai vuguta hamale ke vavamo abavulu. \c 20 \s1 Iesuu Sande vavita gulimo hovelahanu. \r (Matiu 28.1-8; Maka 16.1-8; Luka 24.1-12) \p \v 1 Sande vavita vae alamo Meli Magidaleniu Iesu vutae tinu. Tiale elehage abu mune baluga mai gulive ili bamuale keu uoholinu. \v 2 Ige keu ke elehai hoilahai bibuai tiale Saimoni Bita namihai Iesu uvue esemu mole keta namihanu. Namigevei avoe, “Ataeau nahie Kosive ke vava vavololahai mai tilu. Mai tiale oleve mavoale ke no hilokaholilu.” \v 3 Ige Bitau esemu mole keti hoto ke evisi halevai Iesu vuta elehaliho tilu. \v 4 Bibuluvisi tilage esemu mole keu Bita halei uli holisi tiale vasohuta Iesu vutae velemanu. \v 5 Keve velemaito abata ke uvue tioholinu. Isito abu Iesu mai mavoale ke ilimo holumai elehage abu ogota viliale ogo ke unahaeau ua. \v 6 Ige ke iae Saimoni Bitau tiale velemai inuta abata ke uvue tinu. Tiale elehage abu ogota viliale keau ua. \v 7 Isege abu kinave viliale ogo keu ogo kebiahi igaetoai uoholinu. Isito ogo keu lilikateve bokoai ua. Iale keta Bitau elehanu. \v 8 Ige esemu moleu uli holisi tiale abatae velemale keta bae ke uvue tinu. Tiale ogo elegevei hilokage Iesuu hovelahanu. \v 9 Bukae Hotou louale Iesuna hatihatimo hovelahai. Iale keau subuta kemo luleleholisito ke elehalemo Bukae Hotou louale kemo lulelelahalu. \v 10 Keau ke elehaito hoidevei abu oe tilu. \s1 Iesuu Meli Magidaleniemo velemanu. \r (Matiu 28.9-10; Maka 16.9-11) \p \v 11 Isege iaeabe Meliu lohoale guli keve lamisi ui ninama. Keve ninanata holumai abu Iesu mai mavoale lovo ke elehanu. \v 12 Elehasege anelu abuiau ogo taete holoevealeta Iesu lovo kemo uguiavoi ua. Moleu kinaveu uale keve ugulamonu. Isege moleu veloveu uale keve ugulamonu. \v 13 Iale keau Meli belahai avoe, “Osiohoike a ninama.” Ige keu namigevei avoe, “Ataeau di Kosive vava vavoloai mai tilu. Keau mai tiale oleve keve mavoale ke di hilokaholinu.” \v 14 Kateai louito hoilahai au iae niai elehage Iesuu lamisi ua. Isito keate keu Iesu hilokaholinu. Keu huhuai avoe, “Mesoho ata moleiko.” \v 15 Ige Iesuu belahai avoe, “A osiohoike ninama. Ata vadeike a kaovama.” Ige Meliu huhuai avoe, “Mesoho malaha kou bulu ko biage.” Isi kateai avuho loui avoe, “A Iesu vava mai oleve keve mamoniege daho louge di talive mai.” \v 16 Ige Iesuu ivive iviloi loui avoe, “Meli.” Kateai louge Meliu hoilahai valitisi Diue hotomo avuho loui avoe, “Laboni.” Hoto ke ihuu koseanu. Kosive. \v 17 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Ainaho di levelive. Kosealemo di sohu di Mamae veatisi tioholinu. Iale talive di haokuvu namigevei kosea, ‘Di di Mamae veatisi tima. Keu di Mama isi la Mama. Keu di Dilava isi la Dilava.’” \v 18 Kateai Meli Magidaleniho louge au tiale Iesu esemu namigevei avoe, “Di nova Iesu elehanu.” Kateai abuho loui Iesuu avuho louale hoto keta loui namigevenu. \s1 Iesuu au esemuemo velemanu. \r (Matiu 28.16-20; Maka 16.14-18; Luka 24.36-49) \p \v 19 Vani ke igae gutumo esemuiabeau bahata mole bevuevei oe uvue uito abu inohoho udaha bamulu. Kosealemo keau Diue kosive kebia vabugevelu. Iale keau oe uvue usege Iesuu lohoale vigoeabemo lamisi namigevei avoe, “Lana duave.” \v 20 Kateai louito au adae samaguta au etekae samaguta mai haivenu. Ige esemuiabe keau abu Kosive ke elehai vahaeho balugalu. \v 21 Ige Iesuu tota abuho loui avoe, “Lana ue dua vama. Di Mamau di hanavoale ke nahate dana aike la hanavei.” \v 22 Kateai louito au lu ovei abuho loui avoe, “Lana Munanae Tumu maleve. \v 23 Lana ata namigevei kosea, ‘Dilavana la vaveve toela ulihai.’ Ige auna vaveveabe toela ulihai. Isi lana ata namigevei kosea, ‘Dilavau bae la vaveve toela ulihalivebene.’ Ige au bae vaveveabe toela ulihalivebene.” Iesuu kateai louito halevei tinu. \s1 Iesu isi Tomasi \p \v 24 Esemu tuelo (12) kebia vigomo esemu mole ivilike Tomasi (ivive moleike Didimasi). Iale Iesuu esemu kebiae lohoale vani kemo Tomasiu abuhi uoholinu. \v 25 Ige esemu degomoleau namihai avoe, “Noeau Kosive elehalu.” Ige Tomasiu abuho loui avoe, “Dana di ada mai adave samagu levei etekave samaguta leveniege kemo bae la hoto mai hilokage au hovelahanu. Isito di kateholiniege di bae la hoto malivebene.” \p \v 26 Iniale bula igaeu uoholisege esemu nehe keau mole bevuevei oe uvue uito abu inohoho udaha bamulu. Kateimale kela Tomasiu bae abuhi ua. Keau keve usege Iesuu tota lohoale vigoeabemo lamisi abuho loui avoe, “Lana duave.” \v 27 Kateai abuho louito Tomasi namihai avoe, “A ada mai di adae voto ko levei elehanela. Isi di etekata levei elehanela. A kebia elegeveniege ainaho dolodoloalive. Isito a uvu mai daemo mamonela.” \v 28 Ige Tomasiu avuho loui avoe, “Di Kosive, au di Dilava.” \v 29 Ige Iesuu avuho loui avoe, “A di elehale kemoike a a uvu mai daemo mamonu. Isito ata degomoleau di elehaholisito abu uvu mai daemo mavoale keabuna vahaeholahai.” \s1 Buka ko deiada \p \v 30 Iesuu au esemue vudimo vuvune vaveve moaga vaeveale kebia bahata di buka komo hisalieveholinu. \v 31 Isito di kobia hisalievei isivialeike la ko dodavei la uvu mai Iesuemo mavoi hilokage keu ata tedaevemale kosive Keliso. Isi hilokage keu Dilava mo. Iale la evievi kemo negolahalive elike ivivemo ukolikoli maleve. \c 21 \s1 Iesuu au esemu seveniemo (7) velemanu. \p \v 1 Vani mole Iesuu Taibiliasi tabu keve au esemue ti moleanu. Au keve tiale deiadave keu koseanu. \v 2 Iesu esemu degomoleau keve mole bevuevei igaetoai uale kebia iviabeike koea. Saimoni Bita. Ige ese nehe Tomasi (ivive mole Didimasi). Ige Galili vatamo umale Keina ata mole ivi Nataniela. Ige Sebedi mo abuita. Ige Iesu esemu mole abuita. Keau keve mole bevuevei ua. \v 3 Isege Saimoni Bitau namigevei avoe, “Dana tiniege e mahoi.” Ige esemu degomoleau avuho loui avoe, “Noeabuna aluvuta tai.” Katelahai avuluvuta vanagi mai tiliale vavi igae kemo e maholata huenabe maleholilu. \v 4 Ilage vau alamoge Iesuu lohoale tabu ke esagae lamisi ua. Ige esemuiabe keau ke elehaito valitiholilu. \v 5 Ige Iesuu hohavei avoe, “Esemuia, lana huenabe malelu.” Ige abu loui avoe, “No bebe maleholilu.” \v 6 Kateai louge Iesuu namigevei avoe, “La ugabi mai ada inuteveatae mihatuliege lana huena moaga maleve.” Ige abu hotove evisi ugabi mai au louale keveatae mihatuge huena moagamoagaeau ugabi kemo uge abu butuhai mai vanagimo mavoveveu abuemo anekianu. \v 7 Ige Iesu uvue esemu keu ke elehai Bita namihai avoe, “Ata keu nahie Kosive.” Ige Saimoni Bitau di hoto ke evisi au ogo elokohale ke mai holovai emo biloai Iesue tinu. \v 8 Isege noeau vanagita ugabi butuhai loholu. No esagamo haeava holioholilu. \v 9 Katealemo no lohoaleau esagae dobuluvisi elehage Iesuu vene beisi kemo huena mahoevei valavata malei otovenu. \v 10 Isi noheho loui avoe, “La huena maleale kebia degomole malei lohove.” \v 11 Ige Saimoni Bitau tiale ugabi ke butuhai esagae lohonu. Ige ugabi kemo huena moagamoagaeau ua. Huena keau bahata uani handele vivti tili (153). Ugabi keu ililohoito levelahaholinu. \v 12 Ige Iesuu noheho loui avoe, “Lohoi lovi ive.” Ige no vabulahale kemo koseai Iesu belahaholilu, “A ole a.” Kosealemo no hilokage keu no Kosive. \v 13 Katelahage Iesuu tiale valavata huenata malei lohoale noevenu. \p \v 14 Iesuu hatai hovelahale ke iae au ebika mai au esemu haiveale abuita. Isi tota nova kota louge abuita igaeta. \s1 Iesuu Bita belehanu. \p \v 15 No lovi ke isi gabilahasege Iesuu Saimoni Bita namihai avoe, “Dioni mo Saimoni, a daho isiviale a isivi kena esemu koeau daho isiviale ke evihanu. Emena.” Ige Bitau namihai avoe, “Ito, Kosive, a hilokage di aho isivianu.” Ige Iesu avuho loui avoe, “A katealemo di mamoe ese nalievenela.” \v 16 Kateai avuho louito tota belahai avoe, “Dioni mo Saimoni, ana seleveta daho isivi baluganu.” Ige Bitau namihai avoe, “Ito, Kosive, a hilokage di aho isivianu.” Ige Iesuu avuho loui avoe, “Di mamoe kebia nalievenela.” \v 17 Kateai louito tota belaha moleai avoe, “Dioni mo Saimoni, ana daho isivianu.” Kateai Bita belaha abuita igaetage Bitau hotove kemo isuanu. Iale kemo au Iesu namihai avoe, “Kosive, a vaveve bahata hilokanu. Iale di aho isiviale ke a hilokanu.” Ige Iesuu avuho loui avoe, “Di mamoe kebia nalievenela.” \v 18 Kateai avuho louito namihai avoe, “Seleveta di hoto mole louge evinela. A mohohota ui a ogo vai a isivi matama keve ohanoi tinu. Isito gabie ana a ebika holiniege bae kateai a isivi valivebene. Isito ana a ada hatuge ata molena a ada umudievei a melamei a isiviholiale matama keve tai.” \v 19 Iesuu kateai louale keu Bitau hatai Dilava ivi ebagemaveve hotoike au ke lounu. Au kateai avuho louito namihai avoe, “Di ehomai lohonela.” \s1 Bitau Iesu esemu molemo Iesu belahanu. \p \v 20 Kateige Bitau hoilahai Iesu uvue esemu ke elehanu. Esemu keike subuta Iesu vavamo ugulamoi namihai avoe, “Kosive, ata olena aho haiai.” \v 21 Iale Bitau hoilahai esemu ke elehai Iesu namihai avoe, “Kosive, a di hatihati hoto ke lounu. Isito ata kona oleve kateai avuta hatai.” \v 22 Ige Iesuu Bitaho loui avoe, “Dana isiviage kena ulage dana tota lohoi. Iale di ehomai lohonela. Ainaho bae ata mole vaveve ke kaovagelive.” \v 23 Iesuu hoto louale kemo hoto mole igaeu evievi ata bahata sonumaevei gabianu. Hoto keu loui avoe, “Esemu keu bae hatilivebene.” Isito Iesuu hoto kateale louholinu. Keu loui avoe, “Dana isiviage kena ulage dana tota lohoi. Iale ainaho ata mole vaveve kaovagelive.” \s1 Hotoe gabi \p \v 24 Iesu uvue esemu seleve keike vaveve ko bahata elehai hisalianu. Iale esemu ke daliko. Iale la hilokage di hoto louale keu hoto seleve. \v 25 Isito di buka komo Iesu hoto bahata hisaliholinu. Iesu keu vaveve moagataho vaevenu. Iale dana ke bahata hisaliage di huhuige auna buka moagamoaga holisi.