\id GEN Kapingamarangi \h Genesis \toc1 Di Beebaa Genesis \toc2 Genesis \toc3 Gen \mt1 GENESIS \mt2 Di Beebaa Genesis \imt1 Di haga modongoohia: \im Di ingoo bolo \bk Genesis\bk* dono hadinga bolo “Taamada”. Di beebaa le e helekai i taamada o nia mee huogodoo ala i di langi mo henuailala, mo taamada o nia daangada, taamada di huaidu mo di hagaduadua o henuailala, mo di hai a God ang gi nia daangada. Genesis le e wwae lua: \ip 1) \it Di mada 1—11: \it* Di hai o henuailala mo di kai o nia daangada ala matagidagi. Aanei la go di kai o Adam mo Eve, Cain mo Abel, Noah mo toloo damana, mo di Angulaa i Babylon. \ip 2) \it Di mada 12—50: \it* Di kai o nia damana mmaadua o Israel. Tangada matagidagi i digaula la go Abraham dela gu modongoohia mai i dono hagadonu mo dono hagalongo gi God. Ga duudagi gi di kai o dana dama daane go Isaac, mo tama daane Isaac go Jacob (dela e haga ingoo labelaa bolo Israel), mo nia dama daane Jacob madangaholu maa lua. Aalaa go digau ne hai nia madawaawa madangaholu maa lua o Israel. Di mee hagalabagau labelaa i lodo di beebaa deenei la go tama daane Jacob go Joseph mo dono kai dela ne laha mai a Jacob mo ana dama daane ala i golo mo nadau gau, belee noho i Egypt. \ip Di beebaa deenei dela e kai di hai o nia daangada, gei di mee koia e hagalabagau la go di hai o nia mee a God ala ne hai. Di beebaa deenei e daamada i di hai a God dela ne hai nia mee huogodoo i di langi mo henuailala, mo di haga lawa di beebaa deenei gaa hai di hagababa a God bolo Ia gi dee dugu dana benebene ana daangada. Lodo di beebaa deenei, di mee damana la go di hai a God dela e hagi aga ge e hagaduadua digau ala e hai di huaidu, ge e hagamaamaa ana daangada, ge e daahi gi humalia di kai o nadau hagadili. Di beebaa namua deenei la ne hihi belee daahi di hagadonu o nia daangada, ge e daahi di hagadonu gi iloo nia daangada. \iot Di hagahonu di beebaa deenei: \io1 Di hai ne hai ai nia mee ala i di langi mo henuailala \ior (1.1—2.25) \ior* \io1 Taamada o di huaidu mo di hagaduadua \ior (3.1-24) \ior* \io1 Mai Adam gaa huli gi Noah \ior (4.1—5.32) \ior* \io1 Noah mo toloo damana \ior (6.1—10.32) \ior* \io1 Di Angulaa i Babylon \ior (11.1-9) \ior* \io1 Mai Shem gaa hana gi Abraham \ior (11.10-32) \ior* \io1 Nia damana mmaadua: Abraham, Isaac mo Jacob \ior (12.1—35.29) \ior* \io1 Di hagadili ni Esau \ior (36.1-43) \ior* \io1 Joseph mo ono duaahina daane \ior (37.1—45.28) \ior* \io1 Digau Israel i Egypt \ior (46.1—50.26) \ior* \c 1 \s1 Di kai o di hai o henuailala \p \v 1 Taamada loo God ne hai di langi mo henuailala. \v 2 Henuailala la digi haga noho ina dono ada ge e dugu hua lomo, deai ono mee i golo ai. Di moana bagibagia guu hii nia mee huogodoo gei guu gahu hagatau go di bouli dongoeho, gei di Hagataalunga o God e ngalungalua i hongo nia wai.\f + \fr 1.2 \ft \+bk Hagataalunga\+bk* be: \+bk mogobuna\+bk*\f* \p \v 3 Gei God ga helekai, “Di maalama gi i golo”, gei di maalama gu i golo.\x * \xo 1.3 \xt 2-Corinthians 4.6\x* \v 4 Gei God guu mmada bolo di maalama gu humalia. Gei Mee gaa wwae di maalama mo di bouli, \v 5 ga haga ingoo di maalama bolo “di aa” ge di bouli ga haga ingoo bolo “di boo”. Gei di boo gaa maa gi daha ge di aa guu dae mai, deelaa la go di laangi matagidagi. \p \v 6-7 Gei God ga helekai, “Di mee wwae mee aholi gi i golo, e wwae nia wai ge e daahi nia maa gii noho nau gowaa dagidahi”, gei di maa gu i golo. Gei God gaa hai dana baahi mee wwae mee aholi e wwae nia wai ala i lala di maa, mono wai ala i hongo di maa.\x * \xo 1.6-7 \xt 2-Peter 3.5\x* \v 8 Mee ga haga ingoo di baahi mee wwae mee aholi bolo “di langi”. Gei di boo gaa maa gi daha ge di luada ga dau mai, deelaa la go togo lua laangi. \p \v 9 Gei God ga helekai, “Nia wai i lala di langi gi lloomoi gi di gowaa e dahi, gei tenua gi gila aga”, ge di maa gu i golo. \v 10 Mee ga haga ingoo tenua bolo “henuailala”, gei nia wai ala ne loomoi gi di gowaa e dahi ga haga ingoo go Mee bolo “tai”. Gei God guu mmada bolo gu humalia. \v 11 Gei Mee ga helekai labelaa, “Henuailala gi tomo aga nnagadilinga laagau huogodoo ala e huwa nia lii mono golee”, ge di maa gu i golo. \v 12 Gei henuailala guu tomo i nia hagadilinga laagau huogodoo, gei God guu mmada bolo gu humalia. \v 13 Gei di boo gaa maa gi daha ge di aa gaa dae mai, deelaa la go togo dolu laangi. \p \v 14 Gei God ga helekai, “Nia maahina gi i golo i di gili di langi, e wwae di aa mo di boo, e haga modongoohia nia madagoaa, nia laangi mono ngadau.\f + \fr 1.14 \ft \+bk madagoaa\+bk* be: \+bk laangi llauehe daumaha\+bk*\f* \v 15 Nia maa e hai gi maahina i di gili di langi e inaina henuailala”, ge nia maa gu i golo. \v 16 Gei God guu hai ana maahina llauehe e lua, di laa e dagi di laangi, ge di malama e dagi di boo. Mee guu hai labelaa nia heduu. \v 17 Mee guu dugu ana maahina i di gili di langi belee inaina hongo henuailala, \v 18 e dagi di aa mo di boo, ge e wwae di maalama mo di bouli, gei God guu mmada bolo gu humalia. \v 19 Gei di boo gaa maa gi daha ge di aa gaa dae mai, deelaa la go togo haa laangi. \p \v 20 Gei God ga helekai, “Di tai la gii honu i nia hagadilinga mee mouli e logo, gei di ahiaalangi la gii honu i nia manu mamaangi.” \v 21 Gei God gaa hai nia iga llauehaa mo nia hagadilinga manu mouli ala e mouli i lodo tai, mono hagadilinga manu mamaangi huogodoo gi i golo. Gei God guu mmada bolo gu humalia. \v 22 Mee ga haga maluagina digaula, gaa hai gi nia manu mouli ala i lodo di tai bolo gi hagadili gii logo gii honu i lodo tai, gaa hai labelaa gi nia manu mamaangi bolo gi hagadili gii logo. \v 23 Gei di boo gaa maa gi daha ge di aa gaa dae mai, deelaa la go togo lima laangi. \p \v 24 Gei God ga helekai, “Henuailala gi hagadili nia hagadilinga manu dolodolo huogodoo: nia manu gaidala mono manu lodo geinga, llauehe mo lligi,” gei di maa gu i golo. \v 25 Gei God guu hai nia mee huogodoo, gei Mee guu mmada bolo gu humalia. \p \v 26 Gei God ga helekai, “Dolomeenei gei Gidaadou gaa hai tangada mouli be Gidaadou, gii hai be Gidaadou. Digaula e mogobuna i hongo nia iga, nia manu mamaangi mono manu dolodolo huogodoo, nia manu gaidala mono manu lodo geinga, llauehe mo lligi.”\x * \xo 1.26 \xt 1-Corinthians 11.7\x* \v 27 Gei God gaa hai tangada gii hai be Ia, Mee gaa hai taane mo di ahina.\x * \xo 1.27 \xt Matthew 19.4; Mark 10.6\x* \v 28 Gei God ga haga maluagina meemaa ga helekai, “Heia gulu dama gii logo, gei gulu hagadili ga mouli i hongo henuailala hagatau, gei henuailala gaa dagi go digaula. Goolua gi dagi ina nia iga, nia manu mamaangi mono manu dolodolo huogodoo.\x * \xo 1.28 \xt Genesis 5.1-2\x* \v 29 Au gu hagatogomaalia nia lii laagau huogodoo mono huwa laagau huogodoo belee gai go goolua. \v 30 Gei nia manu lodo geinga huogodoo mono manu mamaangi huogodoo e gai nadau geinga tolo mono lau laagau.” Gei di maa gu i golo. \v 31 God gaa mmada gi ana mee huogodoo ala ne hai, ge Ia gu tenetene huoloo. Gei di boo gaa maa gi daha ge di aa gaa dae mai, deelaa la go togo ono laangi. \c 2 \p \v 1 Nia mee huogodoo ala i di gili di langi i nua mo i henuailala nei guu lawa huogodoo. \v 2 Togo hidu laangi gei God ne haga lawa ana mee huogodoo ala nogo hai, gaa noho e hagamolooloo.\x * \xo 2.2 \xt Hebrews 4.4,10\x* \v 3 Mee ga hagadabu togo hidu laangi gaa dugu gee bolo di laangi dabuaahia, idimaa, di laangi deelaa di laangi ne haga lawa ai ana mee ala nogo hai huogodoo, ga hagamolooloo.\x * \xo 2.3 \xt Exodus 20.11\x* \p \v 4 Deelaa di hai ne hai ai nia mee huogodoo ala i di langi i nua mo i henuailala. \s1 Di hadagee Eden \p Di madagoaa Yihowah-God\f + \fr 2.4 \ft Di ingoo o God deenei le e hai dono hadinga bolo “Yihowah go di God dela e noho i baahi ana daangada”\f* ne hai nia mee ala i di langi i nua mo henuailala, \v 5 gei di maa nogo deai nia laagau tomo i henuailala ai, ge deai nia lii ne matilitili ai, idimaa, Yihowah-God digi haga doo dana uwa, ge deai tangada e haala be e haga maluu di gelegele ai. \v 6 Gei nia wai le e uwa aga hua i lodo tenua ga haga tiu di gelegele. \p \v 7 Gei Yihowah-God gaa kae ana gelegele i di gelegele o tenua, ga haga noho dana dangada. Mee ga ili ana madangi mouli gi nia madauhi o maa, gei tangada deelaa ga daamada ga mouli.\x * \xo 2.7 \xt 1-Corinthians 15.45\x* \p \v 8 Gei Yihowah-God gaa dogi dana hadagee i Eden, i di bahi i dua, gaa dugu dana daane dela ne hai gii noho i di gowaa deelaa. \v 9 Mee gaa hai nia hagadilinga laagau madamada huoloo gii tomo i golo, gii huwa i nia huwa laagau humalia. Ge tungaalodo di hadagee deelaa, le e duu ai di laagau dela e iai di mouli mo di laagau dela e hai gi iloo ai di humalia mo di huaidu.\x * \xo 2.9 \xt Revelation 2.7; 22.2,14\x* \p \v 10 Di monowai e hali i lodo Eden e haga magalillili di hadagee deelaa, gei tua o Eden la guu wwae haa guu hai nia monowai e haa. \v 11 Di monowai matagidagi la go Pishon, e hali di gili tenua go Havilah. \v 12 Nia goolo e kida i tenua deelaa, mono daubigi laagau ala e hai nia lolo kala, mono hadu ‘onyx’ dingidingia hagalabagau. \v 13 Di lua monowai la go Gihon, e hali di gili tenua o Cush. \v 14 Tolu monowai la go Tigris, dela e hali i bahi i dua o Assyria, ge di haa monowai la go di Euphrates. \p \v 15 Gei Yihowah-God gaa dugu tangada gi lodo di hadagee go Eden e haga maluu di maa ge e hagaloohi di maa. \v 16 Mee ga helekai gi mee, “Goe e mee di gai nia huwa laagau huogodoo i lodo di hadagee, \v 17 gei goe hudee geina nia huwa o di laagau dela e hai tangada gi iloo di humalia mo di huaidu. Maa goe gaa gai di maa, gei goe gaa made hua i di laangi deelaa.” \p \v 18 Yihowah-God ga helekai, “Ma hagalee humalia gi taane ma gaa noho modogoia. Au gaa hai dagu dangada e hoo a mee, e hagamaamaa a mee.” \v 19 Gei Mee ga dahi aga ana gelegele i hongo di gelegele tenua, gaa hai ana manu dolodolo huogodoo mono manu mamaangi ga laha mai digaula gi tangada gii mmada a mee e gahi ono ingoo, ge deelaa di hai o nia manu ne gahi nadau ingoo. \v 20 Gei tangada gaa gahi nia ingoo nia manu mamaangi huogodoo mono manu dolodolo huogodoo, gei di maa deai di manu i lodo digaula e humalia di hagamaamaa a mee ai. \p \v 21 Gei Yihowah-God gaa hai tangada la gii kii danu mmoe gaa daa dana iwi i di wogowogo o maa, ga hagabuni di lohongo di maa. \v 22 Gei Mee gaa hai dana ahina gi di iwi wogowogo, ga laha mai a Mee gi taane. \v 23 Gei taane ga helekai, \q1 “Deenei la go dogu hagadilinga. \q1 Di iwi ne daa i ogu iwi, \q1 ge nia goneiga ne daa i ogu goneiga. \q1 Di ingoo o maa go ‘di ahina’, \q1 idimaa mee ne daa mai i taane.”\f + \fr 2.23 \ft I nnelekai Hebrew di ingoo \+bk di ahina\+bk* mo di ingoo \+bk taane\+bk* le e hai dono lee be di mee e dahi \f* \m \v 24 Deelaa di mee a taane gaa tanga gi daha mo dono damana mo dono dinana, ga buni anga hua gi dono lodo, meemaa dogolua gu hai hua di mee e dahi.\x * \xo 2.24 \xt Matthew 19.5; Mark 10.7-8; 1-Corinthians 6.16; Ephesians 5.31\x* \p \v 25 Taane mo di ahina nau goloo i nau gili ai, ge meemaa hagalee langaadia i ginaua. \c 3 \s1 Te hagalongo o tangada \p \v 1 Di gihaa la go di manu dela koia e kabemee i nia manu lodo geinga ala ne hai go Yihowah-God. Di gihaa ga heeu gi di ahina, “Ma e donu bolo God gu helekai adu gi di goe bolo goe gi hudee geina nia huwa o tei laagau i nia laagau ala i lodo di hadagee?”\x * \xo 3.1 \xt Revelation 12.9; 20.2\x* \p \v 2 Di ahina ga helekai, “Gimaua e mee hua di gai nia huwa o nia laagau huogodoo ala i lodo di hadagee, \v 3 dela hua go di laagau dela e duu i tungaalodo di hadagee. God gu helekai mai gi gimaua bolo gi hudee geina nia huwa o di laagau deelaa, ge hudee bili ginai. Gimaua gaa gai be gaa bili gi di maa, gei gimaua gaa mmade.” \p \v 4 Gei di gihaa ga helekai, “Deenaa la hagalee donu, goolua hagalee mmade. \v 5 God ne helekai beenaa, idimaa, Mee e iloo Ia bolo goolua ma gaa gai di maa, gei goolua gaa hai be God, ga iloo nia mee ala e humalia mono mee ala e huaidu.” \p \v 6 Gei di ahina ga gidee ia bolo di laagau deelaa le e madamada ge e humalia huoloo ono huwa, bolo gaa hai ia gi kabemee, gei mee gaa hagi ana huwa laagau dulii gaa gai. Gei mee gaa wanga ana mee gi dono lodo, gaa gai go mee labelaa. \v 7 Di madagoaa hua meemaa ala ne gai di huwa o di laagau deelaa, gei meemaa gu limalima gu iloo nia mee, gei gu iloo labelaa bolo ginaua deai nau goloo i nau gili ai, gei meemaa gaa dui nau lau laagau o di laagau ‘fig’ gaa gahu ginaua. \p \v 8 Di hiahi hua deelaa, gei meemaa ga longono ginaua Yihowah-God dela e haele i lodo di hadagee, gei meemaa gaa pala hagammuni i Mee i nia malu o nia laagau. \v 9 Gei Yihowah-God gaa wolo ga gahi mai taane boloo, “Goe i hee?” \p \v 10 Gei mee ga helekai, “Au gu longono eau Goe i lodo di hadagee, gei au gu madagu gaa bala hagammuni i di Goe, i di au gu deai ogu goloo i dogu gili ai.” \p \v 11 God ga heeu, “Ma koai dela ne hagi adu gi di goe bolo goe deai o goloo i doo gili ai? Goe guu gai di huwa laagau dela ne helekai iei Au adu gi di goe bolo gi hudee geina?” \p \v 12 Taane ga helekai, “Ma go di ahina dela ne dugu Kooe i dogu baahi dela ne gaamai gi di au di huwa laagau deelaa, gei au gaa gai di maa.” \v 13 Gei Yihowah-God ga heeu gi di ahina, “Goe ne aha dela ne hai di mee deenei?” \p Gei mee ga helekai, “Ma go di gihaa dela ne halahalau au, gei au gaa gai di maa.”\x * \xo 3.13 \xt 2-Corinthians 11.3; 1-Timothy 2.14\x* \s1 God gu haga iloo di hagaduadua o di huaidu \p \v 14 Gei Yihowah-God ga helekai gi di gihaa, “Goe ga hagaduadua i di gili di mee deenei. Ma kooe hua modogooe i lodo nia manu dolodolo huogodoo dela e hagahuaidu. Tugi dolomeenei gaa hana, goe ga dolodolo i do dinae, goe e gai au dogolia gelegele i di waalooloo o do mouli. \v 15 Au gaa hai goolua mo di ahina gi hudiwou i gulu mehanga. Di hagadili o maa mo do hagadili e hudiwou i nadau mehanga i nia madagoaa huogodoo. Di hagadili o maa ga dagadagahi do libogo, gei goe ga gadigadi di muliwae o maa.”\x * \xo 3.15 \xt Revelation 12.17\x* \p \v 16 Gei Mee ga helekai gi di ahina, “Au ga haga uda do hagaduadua la gi nonua i do madagoaa ma ga hai dama, gei di mmae o do haanau la ga damana. Goe ga hiihai gi doo lodo hua igolo, gei goe gaa dagi go mee.” \p \v 17 Gei Mee ga helekai gi taane, “Goe dela ne hagalongo gi doo lodo, gaa gai di huwa laagau dela ne helekai iei Au adu gi di goe bolo goe gi hudee geina. Idimaa goe dela ne hai di mee deenei, malaa, di gelegele la gu haga halauwa, gei goe e hai loo gi ngalua hagamahi gi nia gelegele gii hai ana meegai gi dohu adu gi di goe i di waalooloo do mouli. \v 18 Nia gelegele gaa hai ana geinga tomo mono laagau duduia, gei goe gaa gai au huwa laagau lodo geinga.\x * \xo 3.18 \xt Hebrews 6.8\x* \v 19 Goe e hai loo gi hagamadabouli gii too oo hee, e hai di gelegele luuli gi hagadili ana mee e logo, gaa dae loo gi doo hana gi muli gi di gelegele dela ne haga noho iei goe. Goe ne hai gi nia gelegele, gei goe gaa hai labelaa nia gelegele.” \p \v 20 Adam gaa gahi di ingoo dono lodo bolo Eve,\f + \fr 3.20 \ft Di ingoo \+bk Eve\+bk* i nnelekai Hebrew e hai gadoo be di bida helekai \+bk mouli\+bk* \f* idimaa mee go tinana o digau huogodoo ala e mouli. \v 21 Gei Yihowah-God gaa hai nia goloo gahu o Adam mo dono lodo gi nia gili manu, gei Mee ga haga gahu meemaa. \s1 Adam mo Eve gu hagabagi gi daha mo di hadagee \p \v 22 Gei Yihowah-God ga helekai, “Dolomeenei gei meemaa la gu hai hua be Gidaadou, gei gu iloo nia mee humalia mono mee huaidu. Hudee dumaalia ang gi meemaa gii gai nau mee i nia huwa o di laagau hagamouli, ga mouli hua beelaa.”\x * \xo 3.22 \xt Revelation 22.14\x* \v 23 Gei Yihowah-God ga hagabagi a meemaa gi daha mo di hadagee i Eden, gaa hai taane deelaa gii dogi ana mee i di gelegele dela ne hai iei mee. \v 24 Gei Yihowah-God gaa dugu ana daangada di langi hagaloohi mo dana hulumanu dauwa ulaula dela e liu gi nia gowaa huogodoo i di bahi i dua o di hadagee. Di mee deenei le e duuli gi daha digau ala e loomoi gi hoohoo gi di laagau hagamouli. \c 4 \s1 Cain mo Abel \p \v 1 Adam gaa kii i baahi dono lodo go Eve, gei mee ga hai dama. Mee ga haanau dana dama daane ga helekai, “Mai i di hagamaamaa Dimaadua, gei au guu hai dagu dama daane”, gei mee gaa gahi di ingoo o maa go Cain. \v 2 Muli mai gei mee ga haanau labelaa dana dama daane go Abel. Abel gaa hai tangada hagaloohi siibi, gei Cain gaa hai tangada dogi mee. \v 3 Ga noho mai gi muli, gei Cain ga gaamai ana huwa laagau i ana mee ala ne hadi i dana gowaa dogi mee, belee hai dana tigidaumaha ang gi Dimaadua. \v 4 Gei Abel ga gaamai dana dama siibi dela ne haanau matagidagi i ana siibi, ga daaligi, gaa wanga nia baahi ala koia e humalia e hai tigidaumaha. Dimaadua gu manawa lamalia gi Abel mo dana tigidaumaha.\x * \xo 4.4 \xt Hebrews 11.4\x* \v 5 Gei Dimaadua gu de hiihai gi Cain mo dana tigidaumaha. Cain gu manawa gee huoloo guu wou hagawelewele. \v 6 Gei Dimaadua ga helekai gi Cain, “Goe e hagawelewele di aha? Ma e aha dela o golomada le e mmee be di mee goe e hagawelewele huoloo? \v 7 Goe nei bolo ne hai dau hai humalia, gei goe e tenetene, gei di maa dela goe ne hai dau hai huaidu, gei di hala ga tolo adu gi do bontai. Di hala e hiihai e dagi goe, malaa gei goe belee hai gi maaloo i di maa.” \p \v 8 Gei Cain ga helekai gi dono duaahina go Abel, “Gidaua ga hula laalaa gi hongo di gowaa maalama.” Di madagoaa meemaa ne dau i di gowaa maalama, gei Cain ga huli adu gi dono duaahina, ga daaligi a mee gii made.\x * \xo 4.8 \xt Matthew 23.35; Luke 11.51; 1-John 3.12\x* \v 9 Dimaadua ga heeu gi Cain, “Dehee do duaahina go Abel?” \p Gei mee ga helekai, “Au e de iloo. Ma e aha? Ma ko au dela belee madamada humalia i dogu duaahina daane?” \p \v 10 Gei Dimaadua ga helekai, “Goe ne hai di huaidu mada ngauhou deenei eimaha? Nia dodo o do duaahina le e dangidangi aga gi di Au i lodo di gelegele, e hai gadoo be di lee e gahigahi, e hiihai gi di tala di hui.\x * \xo 4.10 \xt Hebrews 12.24\x* \v 11 Au guu dugu goe gi lala di haga halauwa, gu deemee labelaa di hai au meegai i di gelegele dela gu uwa aga nia dodo o do duaahina daane, e hai gadoo be di mee guu huge dono ngudu belee benebene a mee i do madagoaa dela ne daaligi a mee. \v 12 Maa goe gaa hai bolo goe e dogi au laagau hagadili, gei di gelegele hagalee hai ana mee, gei goe e heehee waa, do gowaa e noho iei goe i henuailala ai.” \p \v 13 Gei Cain ga helekai gi Dimaadua, “Di hagaduadua deenei le e mada kono dono kae ko au. \v 14 Goe e hagabagi au gi daha mo tenua, ge e hai au gi mogowaa loo i di Goe. Au gaa hai tangada dogu gowaa e noho iei au ai, ga heehee hagaloale i hongo henuailala, gei tei dangada hua ma ga gidee ia au, gi daaligidia au.” \p \v 15 Gei Dimaadua ga helekai gi mee, “Deeai, maa tangada ga daaligi goe, gei di maa nia mouli e hidu ala e kae e hui gi muli.” Gei Dimaadua gaa dugu dana maaga gi hongo Cain bolo maa iai tangada gu gidee ia a mee la gi hudee daaligidia a mee. \v 16 Gei Cain gaa hana gi daha mo Dimaadua, gaa noho i tenua go Nod\f + \fr 4.16 \ft \+bk Nod\+bk* dono hadinga bolo \+bk heehee waa \+bk*\f* dela i bahi i dua o Eden. \s1 Nia hagadili o Cain \p \v 17 Cain mo dono lodo guu hai di nau dama daane go Enoch. Gei Cain gaa hau dana waahale ga haga ingoo di waahale gi di ingoo o dana dama. \v 18 Enoch gaa hai dana dama daane, gaa gahi dono ingoo bolo Irad, deelaa go tamana o Mehujael, gei Mehujael gaa hai dana dama daane go Methushael, dela go tamana o Lamech. \v 19 Lamech ono lodo e lua go Adah mo Zillah. \v 20 Adah ga haanau dana dama daane go Jabal, dela go tamana madua ni digau ala e benebene nadau manu, gei e noho i lodo nia hale laa. \v 21 Tuaahina o maa go Jubal, dela go tamana madua ni nia daangada huogodoo ala e daahili di ‘harp’ mo di mee ngiingii iliili. \v 22 Zillah ga haanau dana dama daane go Tubal-Cain, dela nogo hai ana hagadilinga goloo dogi mai nia baalanga mmee mo nia baalanga. Tuaahina ahina o Tubal-Cain la go Naamah. \p \v 23 Lamech ga helekai gi ono lodo, \q1 “Adah mo Zillah hagalongo mai gi di au. \q1 Au gu daaligi dagu damagiigi daane \q1 guu made i mee ne hagamaawa au. \q1 \v 24 Maa nia mouli e hidu ala e kae \q1 i di hui tangada ma ga daaligi a Cain, \q1 gei di maa nia mouli e mada hidu \q1 maa hidu ala e kae go tangada \q1 ma ga daaligi au.”\x * \xo 4.24 \xt Matthew 18.22\x* \s1 Seth mo Enosh \p \v 25 Adam mo dono lodo guu hai labelaa di nau dama daane, gei di ahina ga helekai, “God gu gaamai labelaa dagu dama daane belee pono di lohongo o Abel dela ne daaligi go Cain,” gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo Seth.\f + \fr 4.25 \ft Di ingoo \+bk Seth\+bk* i nnelekai Hebrew dono lee e hai be di bida helekai \+bk gu gaamai\+bk* \f* \v 26 Seth gaa hai dana dama daane, gaa gahi dono ingoo bolo go Enosh. Gei deelaa di madagoaa, nia daangada ga daamada ga hai hegau i di ingoo haga madagu o Dimaadua i di nadau hai daumaha. \c 5 \s1 Nia hagadili o Adam \r (1-Chronicles 1.1-4) \p \v 1 Deenei di hagatau o nia hagadili Adam. (Di madagoaa God ne hai nia daangada, Mee ne hai meemaa gii hai be Ia.\x * \xo 5.1 \xt Genesis 1.27-28\x* \v 2 Mee ne hai meemaa taane mo di ahina, ga haga humalia meemaa ga haga ingoo bolo “Nia Daangada”)\x * \xo 5.2 \xt Matthew 19.4; Mark 10.6\x* \p \v 3 Adam ne 130 ono ngadau, gei mee guu hai dana dama daane e hai be ia, ga haga ingoo a mee bolo Seth. \v 4 Nomuli, Adam ga mouli i nia ngadau e 800, gaa hai labelaa ana dama \v 5 gaa made ono ngadau gu 930. \p \v 6 Seth ne 105 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Enosh, \v 7 ga mouli i nia ngadau e 807 gi nomuli. Mee guu hai labelaa ana dama \v 8 gaa made ono ngadau gu 912. \p \v 9 Enosh ne 90 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Canaan, \v 10 ga mouli i nia ngadau e 815 gi nomuli. Mee guu hai labelaa ana dama \v 11 gaa made ono ngadau gu 905. \p \v 12 Canaan ne 70, gaa hai dana dama daane go Mahalalel, \v 13 ga mouli i nia ngadau e 840 gi nomuli. Mee guu hai labelaa ana dama \v 14 gaa made ono ngadau gu 910. \p \v 15 Mahalalel ne 65 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Jared, \v 16 ga mouli i nia ngadau e 830 gi nomuli. Mee guu hai labelaa ana dama \v 17 gaa made ono ngadau gu 895. \p \v 18 Jared ne 162 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Enoch, \v 19 ga mouli i nia ngadau e 800 gi nomuli. Mee guu hai labelaa ana dama \v 20 gaa made ono ngadau gu 962. \p \v 21 Enoch ne 65 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Methuselah. \v 22 Nomuli Enoch ga mouli hai hoo gi God nia ngadau e 300, gaa hai labelaa ana dama. \v 23 Mee gu mouli gu 365 ono ngadau i dono madua. \v 24 Mee nogo mouli e hai hoo ang gi God, gaa ngala, digi made, idimaa God guu lahi a mee gi daha.\x * \xo 5.24 \xt Hebrews 11.5; Jude 14\x* \p \v 25 Methuselah ne 187 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Lamech, \v 26 ga mouli i nia ngadau e 782 gi nomuli. Mee guu hai labelaa ana dama \v 27 gaa made ono ngadau gu 969. \p \v 28 Lamech ne 182 ono ngadau, mee guu hai dana dama daane, \v 29 ga helekai, “Mai di gelegele dela ne hagahalauwa go Dimaadua, di tama deenei ga haga dagaloaha gidaadou gi daha mo tadau haingadaa.” Gei mee ga haga ingoo a mee bolo Noah. \v 30 Lamech gu mouli i nia ngadau e 595 gi nomuli. Mee guu hai labelaa ana dama \v 31 gaa made ono ngadau gu 777. \p \v 32 I muli Noah ne 500 ono ngadau, mee gaa hai ana dama daane dogodolu go Shem, Ham mo Japheth. \c 6 \s1 Nia huaidu o nia daangada \p \v 1 Di madagoaa nia daangada gu modoho gi daha gi hongo henuailala, gu hagadili nadau dama ahina, \v 2 gei hunu dama a God\f + \fr 6.2 \ft \+bk nia dama a God\+bk* be: \+bk digau di langi\+bk* \f* gaa mmada gi nia dama ahina aanei e mmaadanga huoloo, gei digaula gu hai nadau lodo gi nia ahina ala e hiihai ginai.\x * \xo 6.2 \xt Job 1.6; 2.1\x* \v 3 Gei Dimaadua ga helekai, “Au hagalee dumaalia gi nia daangada gi mouli hua beelaa, digaula digau hua e mouli gaa mmade. Dolomeenei gaa hana hua beelaa, digaula hagalee mouli waalooloo laa hongo nia ngadau e lau madalua (120).” \p \v 4 I lodo hua nia laangi aalaa, ga nomuli labelaa, digau llauehaa nogo i hongo henuailala, aalaa go nia dama nia ahina o henuailala mo digau di langi. Digaula la digau maaloo gei nia daane labelaa e dau namua loo.\x * \xo 6.4 \xt Numbers 13.33\x* \p \v 5 Di madagoaa Dimaadua ne mmada bolo digau henuailala huogodoo la gu huaidu huoloo, mo nadau maanadu le e huaidu huoloo i nia madagoaa huogodoo, \v 6 gei Mee gu tilikai hualaa i de Ia dela ne hai digaula gaa dugu gi henuailala. Mee guu honu i di lodo huaidu, \v 7 dela ga helekai iei Mee boloo, “Au ga haga mmaa gi daha agu daangada ala ne hai, mo nia manu dolodolo mono manu mamaangi, i di Au gu tilikai hualaa i dagu hai ne hai nia maa.” \v 8 Gei Dimaadua le e manawa lamalia gi Noah.\x * \xo 6.8 \xt Matthew 24.37; Luke 17.26; 1-Peter 3.20\x* \s1 Di kai o Noah \p \v 9-10 Deenei di kai o Noah. Mee ana dama daane dogodolu, Shem, Ham mo Japheth. Noah tangada haihai mee donu, go mee hua dela nogo humalia i di madagoaa deelaa. Mee e mouli hai hoo ang gi God.\x * \xo 6.9-10 \xt 2-Peter 2.5\x* \v 11 Gei digau huogodoo ala i golo, la digau hai mee huaidu i mua nnadumada o God, gei di huaidu gu modoho i nia madagoaa huogodoo. \v 12 God gaa mmada gi henuailala ga gidee bolo ma gu huaidu, i digau huogodoo gu mouli i di mouli huaidu. \p \v 13 God ga helekai gi Noah, “Au gu hagamaanadu bolo Au ga daaligi nia daangada huogodoo gi mmademmade. Au ga hagammaa digaula gi daha, idimaa, henuailala la gu honu hua i nadau hai huaidu. \v 14 Hauhia dau boodi gi nia laagau mau, heia nia ruum i no lodo, gaa hunu gi nia ‘tar’ i lodo mo tua, gi dee ulu nia wai gi lodo. \v 15 Hauhia gi haa lau madalima (450) piidi di looloo, ge mada hidu maa lima (75) piidi di palaha, ge madahaa maa lima (45) piidi tuuduu. \v 16 Heia di gahu tuatala di boodi, gei gi heia di gowaa e madangaholu maa walu ‘inch’ i mehanga di gahu tuatala mo nia baahi. Hauhia gi dolu ono hada, heia di bontai i di baahi. \v 17 Au ga haga hali mai agu wai gi henuailala gaa hai henuailala gi doloo, e hagammaa gi daha nia mee ala e mouli huogodoo. Nia mee huogodoo i henuailala la gaa mmade, \v 18 gei Au gaa hai dagu hagababa adu gi di goe. Hana gi lodo di boodi, goe mo doo lodo mo au dama daane mo nadau lodo. \v 19-20 Lahia dalia goe nia manu daane mono manu ahina gi lodo di boodi mai i nia hagadilinga manu hongo henua mono manu mamaangi, e haga mouli ai digaula. \v 21 Kae ina nia hagadilinga meegai huogodoo e gai go goodou mo nia manu aalaa.” \v 22 Malaa, Noah guu hai gii hai be nnelekai a God ala ne hai gi mee.\x * \xo 6.22 \xt Hebrews 11.7\x* \c 7 \s1 Toloo damana \p \v 1 Dimaadua ga helekai gi Noah, “Ulu gi lodo di boodi mo digau doo hale huogodoo. Au gu gidee Au bolo ma kooe hua i hongo henuailala hagatau dela e hai au mee e donu. \v 2 Kae ina au haga hai lodo hagadilinga manu e hidu madammaa, mo nia haga hai lodo manu dagidahi i nia hagadilinga manu ala hagalee madammaa. \v 3 Kae ina labelaa nia haga hai lodo e hidu i nia hagadilinga manu mamaangi. Heia di mee deenei e daahi ai nia manu huogodoo dolodolo mo mamaangi gi mouli, e hagadili labelaa i hongo henuailala. \v 4 Nia laangi e hidu i golo, gei Au ga hagau mai dagu uwa dela gaa doo nia aa mo nia boo e mada haa, e daaligi nia mee huogodoo ala e mouli ala ne hai ko Au.” \v 5 Noah guu hai nia mee huogodoo Dimaadua ne helekai gi mee bolo gi heia. \p \v 6 Noah la gu ono lau ono ngadau i di madagoaa toloo ne hanimoi gi henuailala. \v 7 Mee mo dono lodo mo ana dama daane mo nadau lodo gu ulu gi lodo di boodi belee hula gi daha mo toloo.\x * \xo 7.7 \xt Matthew 24.38-39; Luke 17.27\x* \v 8 Nia manu daane mo nia manu ahina i nia manu huogodoo dolodolo mo mamaangi, tei mee hua be nia manu madammaa be hagalee madammaa, \v 9 gu ulu gi lodo di boodi gi baahi o Noah be nia helekai a God ne hai. \v 10 Nia laangi e hidu nomuli, gei toloo gaa dau. \p \v 11 Di madagoaa Noah ne ono lau ono ngadau, i di madangaholu maa hidu laangi o di lua malama, gei nia gowaa ala e hali mai nia wai o lala henuailala gu mahuge mai nia wai, gei di langi i nua gu mahuge,\x * \xo 7.11 \xt 2-Peter 3.6\x* \v 12 gei nia uwa guu too gi henuailala nia aa mo nia boo e mada haa. \v 13 Di laangi deelaa, gei Noah mo dono lodo gaa hula gi lodo di boodi mo nau dama daane dogodolu go Shem, Ham mo Japheth, mo nadau lodo. \v 14 Gei nia manu huogodoo gaa hula dalia digaula, nia manu ala gaidala mo lodo geinga, ala llauehe mo lligi, mono hagadilinga manu huogodoo ala e mamaangi. \v 15 Nia manu daane mono manu ahina dagi lua mai i nia manu mouli huogodoo guu hula gi lodo di boodi i muli o Noah, \v 16 guu hai be nia helekai a God ala ne hai. Gei Dimaadua guu tai di bontai i tua o Noah. \p \v 17 Toloo gu hai hua beelaa i nia laangi mada haa, gei nia wai la gu honu hua di hagamaanu di boodi. \v 18 Nia wai la ga honu aga, gei di boodi la gu maanu i hongo tai. \v 19 Ma gu hontula huoloo dela guu gahu nia gonduu ala i nua loo. \v 20 Ma e honu hua gi nua gaa tugi loo i nia piidi e madalua maa lima e haa gi hongo nia ulu nia gonduu. \v 21 Nia mee huogodoo ala e mouli i hongo henuailala la guu mmade. Nia manu mamaangi mono manu dolodolo mono daangada la guu mmade. \v 22 Nia mee huogodoo ala e dogidogi i hongo henuailala la guu mmade. \v 23 Dimaadua gu hagahuaidu nia mee ala e mouli, nia daangada, nia manu dolodolo mono manu mamaangi. Digau ala ne dubu, la go Noah mo digau ala i baahi o mee i lodo di boodi. \v 24 Nia wai digi haneia gi lala i nia laangi e lau madalima. \c 8 \s1 Di hagaodi toloo damana \p \v 1 God hagalee de langahia Ia Noah mo nia manu huogodoo ala nogo i dono baahi i lodo di boodi, gei Mee gaa hai dana madangi gii gono, gei nia wai la ga daamada ga bagu mai. \v 2 Nia madagoaa ala e hali mai nia wai i lala henuailala mo nia bontai ala i di langi la guu tai, gei nia uwa guu maa, \v 3 gei nia wai la gu bagu mai loo maalia i nia laangi e lau madalima. \v 4 I di madangaholu maa hidu laangi o di hidu malama, gei di boodi la gaa dau i hongo di gonduu i di goolongo gonduu go Ararat. \v 5 Gei nia wai le e bagu mai hua igolo, gei di tahi laangi o di madangaholu malama, nia gonduu la ga kila aga ono ulu. \p \v 6 Muli nia laangi e mada haa, gei Noah gaa huge di bontai dulii di boodi, \v 7 ga hagau dana manu maangi ‘raven’. Mee digi maangi mai labelaa, e mamaangi hua igolo gaa dae loo gi nia wai ga odi loo ga hagalee. \v 8 Di madagoaa hua deelaa, gei Noah ga hagau dana mwuroi belee mmada be nia wai la gu bagu ia. \v 9 Nia wai le e honu hua igolo e gahu tenua, gei di mwuroi la digi gida dono gowaa e dogo ieia, geia ga maangi labelaa gi di boodi, gei Noah ga daahi dono lima gi mee, ga dahi mai a mee gi lodo. \v 10 Mee gaa tali labelaa ana laangi e hidu, ga hagau labelaa di mwuroi. \v 11 Di mwuroi ga maangi mai labelaa gi mee i di hiahi, e gaamai dana lau olib i dono ngudu. Gei Noah gu iloo hua bolo nia wai la guu bagu. \v 12 Gei mee gaa tali labelaa ana laangi e hidu, ga hagau labelaa di mwuroi. Tolongo deenei gei di mwuroi digi maangi mai labelaa. \p \v 13 Noah ne ono lau maa dahi ono ngadau di laangi matagidagi di tahi malama, gei nia wai la gu hagalee, gei Noah gaa huge di uhi o di boodi ga madamada ga gidee ia bolo di gelegele la gu maangoo mai. \v 14 Di madalua maa hidu o di lua malama, gei henuailala gu maangoo hagatau. \p \v 15 God ga helekai gi Noah, \v 16 “Ulu gi daha mo di boodi, mo doo lodo mo gulu dama daane mo nadau lodo. \v 17 Lahia nia manu mamaangi huogodoo, mono manu dolodolo dalia goe gi hagadili digaula gi modoho gi hongo henuailala.” \v 18 Gei Noah mo dono lodo, ana dama daane mo nadau lodo ga ulu gi daha mo di boodi. \v 19 Nia manu dolodolo huogodoo mono manu mamaangi gu ulu mai gi daha mo di boodi i hagabuulinga manu. \s1 Noah e hai dana tigidaumaha \p \v 20 Noah gaa bae dana gowaa dudu tigidaumaha ang gi Dimaadua. Mee gaa kae ana manu dagi dahi mai i lodo nia hagadilinga manu madammaa, nia manu dolodolo mono manu mamaangi, gaa dudu nia maa i hongo di gowaa dudu tigidaumaha. \v 21 Di kala o tigidaumaha gu haga manawa lamalia Dimaadua, gei Ia ga maanadu i ono lodo boloo, “Au hagalee e hagahuaidu labelaa henuailala i di gili nia huaidu o nia daangada ala gaa hai. Au gu iloo e Au bolo daamada i di madagoaa digaula nogo lligi, nia maanadu digaula nogo huaidu. Au hagalee hagammaa gi daha labelaa nia mee mouli huogodoo, be dagu hai dela ne hai tolongo deenei. \v 22 Di waalooloo o henuailala, ga iai nia madagoaa e dogi nia mee mo nia madagoaa e hadi nia mee, nia madagoaa e magalillili mo nia madagoaa mahanahana, nia boo mo nia aa.” \c 9 \s1 Di hagababa a God ang gi Noah \p \v 1 God ne haga maluagina a Noah mo ana dama daane, ga helekai, “Heia godou dama gii logo, gei godou hagadili ga mouli i hongo henuailala hagatau.\x * \xo 9.1 \xt Genesis 1.28\x* \v 2 Nia manu dolodolo huogodoo mono manu mamaangi mono iga ga mouli ga mmaadagu i goodou. Digaula huogodoo la gaa noho i lala godou mogobuna. \v 3 Dolomeenei goodou guu mee hua di gai nia maa ngaadahi mono laagau gai. Au e gowadu nia mee huogodoo e hai godou meegai. \v 4 Di mee dahi dela hagalee hai gii gai go goodou, la go nia goneiga manu ala ono dodo i ono lodo. Au e bule di mee deenei, idimaa, di mouli la i lodo nia dodo.\x * \xo 9.4 \xt Leviticus 7.26-27; 17.10-14; 19.26; Deuteronomy 12.16,23; 15.23\x* \v 5 Maa tangada gaa daa di mouli o dahi dangada, tangada deelaa le e hagaduadua. Gei Au e hagaduadua di manu dela ma gaa daa di mouli o tangada, e hagaduadua gi di made. \v 6 Nia daangada la ne hai gii hai be God, malaa, tangada ma ga daaligi dana dangada gii made, geia e daaligi labelaa go tuai dangada gii made.\x * \xo 9.6 \xt Genesis 1.26; Exodus 20.13\x* \p \v 7 “Goodou heia godou dama gii logo, gei godou hagadili ga mouli i hongo henuailala hagatau.”\x * \xo 9.7 \xt Genesis 1.28\x* \p \v 8 God ga helekai gi Noah mo ana dama daane, \v 9 “Dolomeenei, gei Au gaa hai dagu hagababa adu gi goodou mo godou hagadili, \v 10 mono mee huogodoo ala e mouli: nia manu mamaangi mono manu dolodolo mono mee huogodoo ala ne ulu mai madalia goodou gi daha mo di boodi. \v 11 Au e hai dagu hagababa adu gi goodou gi nia helekai aanei: Au e hagababa bolo Au ga hagalee daaligi labelaa nia mee ala e mouli gi toloo, ge deai toloo labelaa e hagahuaidu henuailala ai. \v 12 Di haga modongoohia o di hagababa dono hagaodi ai, dela e hai adu ko Au gi goodou mono mee ala e mouli huogodoo, la deenei: \v 13 Au ga haga duu dagu umada i di gili nia gololangi, e hai di haga modongoohia o dagu hagababa ang gi henuailala. \v 14 Dogu madagoaa ma gaa gahu di langi la gi nia gololangi, gei di umada ga gila aga, \v 15 gei Au e mamaanadu dagu hagababa adu gi goodou mo nia manu dolodolo huogodoo, bolo toloo la ga hagalee daaligi labelaa nia manu ala e mouli huogodoo. \v 16 Di madagoaa di umada ma ga gila mai i lodo nia gololangi, gei Au e mmada gi di maa, gei Au e langahia e Au di hagababa mau dangihi i mehanga gimaadou mo nia mee ala e mouli i henuailala. \v 17 Deelaa di haga modongoohia o di hagababa dela e hai ko Au gi nia mee ala e mouli huogodoo i henuailala.” \s1 Noah mo ana dama daane \p \v 18 Nia dama daane a Noah ala ne ulu mai gi daha mo di boodi la go Shem, Ham mo Japheth. (Ham la go tamana o Canaan). \v 19 Nia dama daane dogodolu a Noah aanei la go nia maadua mmaadua o digau huogodoo o henuailala. \v 20 Noah la tangada hai hadagee deelaa go tangada ne daamada ne dogi dana hadagee waini matagidagi. \v 21 Muli o mee ne inu ana waini, gei mee ga libaliba gaa daa ono goloo gi daha, gaa moe ono goloo ai i lodo dono hale laa. \v 22 Di madagoaa Ham dela go tamana o Canaan ne mmada bolo dono damana gu deai ono goloo i dono gili ai, gei mee gaa hana ga hagi anga gi ono duaahina daane dogolua. \v 23 Gei Shem mo Japheth gaa kae di nau heelua looloo, ga daahi i nau dua i hongo nau bakau. Meemaa ga taele dua gi di hale laa, gaa gahu di nau damana, ge nau golomada e huli gi daha gi dee mmada hua ginaua gi mee ono goloo i dono gili ai. \v 24 Di madagoaa Noah ne ala aga ga iloo ia di hai a dana dama daane dulii dela ne hai ang gi deia, \v 25 mee ga helekai, “Di halauwa gu i hongo Canaan, mee gaa hai di hege ni ono duaahina daane. \v 26 Hagaamuina Dimaadua go di God o Shem. Canaan gaa hai di hege ni Shem. \v 27 God gi heia a Japheth gii logo ana gowaa,\f + \fr 9.27 \ft \+bk Japheth\+bk*, di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, \+bk hai gii logo\+bk* \f* dono hagadili gii noho i baahi nia dama a Shem, gei Canaan gii hai di hege ni Japheth.” \p \v 28 Muli toloo damana ne hai, gei Noah ne mouli nia ngadau labelaa e dolu lau madalima (350), \v 29 gei mee gaa made, gei mee guu hiwa lau madalima (950) ono ngadau. \c 10 \s1 Nia hagadili o nia dama daane Noah \r (1-Chronicles 1.5-23) \p \v 1 Aanei nia hagadili o nia dama daane Noah, go Shem, Ham mo Japheth. Digau dogodolu aanei guu hai nadau dama daane i muli toloo. \p \v 2 Nia dama daane o Japheth la go Gomer, Magog, Madai, Javan, Tubal, Meshech, mo Tiras. Digaula nia maadua mmaadua ni digau ala e hai hegau gi nadau ingoo. \v 3 Nia hagadili Gomer la nia daangada o Ashkenaz, Riphath mo Togarmah. \v 4 Nia hagadili o Javan la go nia daangada o Elishah, Spain, Cyprus mo Rhodes. \v 5 Digaula nia maadua mmaadua o nia daangada ala e noho i tongotai mo i hongo nia henua. Aanei la nia hagadili ni Japheth, e noho i nadau madawaawa mo nnenua hai geegee, e helehelekai i nadau helekai dagidahi. \p \v 6 Nia dama daane o Ham la go Cush, Egypt, Libya mo Canaan. Digaula la nia maadua mmaadua ni digau ala e hai hegau gi nadau ingoo. \v 7 Nia hagadili o Cush la nia daangada o Seba, Havilah, Sabtah, Raamah, mo Sabteca. Nia hagadili o Raamah la nia daangada o Sheba mo Dedan. \v 8 Cush dana dama daane go Nimrod, dela ne hai tangada dauwa aamua matagidagi o henuailala. \v 9 Mai di hagamaamaa Dimaadua, Nimrod guu hai tangada e iloo huoloo di puupuu mee, dela e helekai ai nia daangada, “Dimaadua gi heia goe gii hai be Nimrod dela e iloo huoloo di puu mee!” \v 10 Matagidagi, tenua o maa e daabui mai Babylon, Erech mo Accad, nia waahale e dolu huogodoo aanei la i lodo Babylonia. \v 11 Mai tenua deelaa, mee ne hana gi Assyria, ga haga duu aga nia waahale Nineveh, Rehoboth-Ir, Calah, \v 12 mo Resen, dela i mehanga Nineveh mo di waahale damana go Calah. \p \v 13 Nia hagadili o Egypt la nia daangada o Lydia, Anam, Lehab, Naphtuh, \v 14 Pathrus, Casluh mo Crete, dela ne hidi mai ai digau Philistia. \p \v 15 Nia dama daane Canaan la go Sidon, di ulu madua, mo Heth. Digaula la nia maadua mmaadua o digau ala e hai hegau gi nau ingoo. \v 16 Canaan la tamana madua labelaa ni digau Jebus, Amor, Girgash, \v 17 Hivite, Arkite, Sinite, \v 18 Arvad, Zemar mo Hamath. Nia madawaawa Canaan le e modoho gi daha, \v 19 gaa dau adu loo gi tagageinga o Canaan ga daamada mai i Sidon i bahi i ngeia, gaa hana ngaaga gaa dau i Gerar, hoohoo gi Gaza, ga hanadu gi dua gi Sodom, Gomorrah, Admah, mo Zeboiim hoohoo gi Lasha. \v 20 Aanei la nia hagadili o Ham, e noho i lodo nadau madawaawa mono henua geegee, e helehelekai i nadau helekai dagidahi. \p \v 21 Shem, tuaahina madua o Japheth, la tamana madua o digau Hebrew huogodoo. \v 22 Nia dama daane Shem la go Elam, Asshur, Arpachshad, Lud mo Aram. Digaula la nia maadua mmaadua o digau ala e hai hegau gi nadau ingoo. \v 23 Nia hagadili o Aram la nia daangada o Uz, Hul, Gether mo Meshech. \v 24 Arpachshad la go tamana o Shelah, go tamana o Eber. \v 25 Eber ana dama daane dogolua: e dahi go Peleg,\f + \fr 10.25 \ft \+bk Peleg\+bk*: \ft Di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, \+bk waewae\+bk* \f* idimaa i lodo dono madagoaa, digau henuailala la gu waewae, dono duaahina go Joktan. \v 26 Nia hagadili o Joktan la nia daangada o Almodad, Sheleph, Hazarmaveth, Jerah, \v 27 Hadoram, Uzal, Diklah, \v 28 Obal, Abimael, Sheba \v 29 Ophir, Havilah mo Jobab. Digaula huogodoo ne hagadili mai Joktan. \v 30 Tenua e noho digaula e daamada mai i Mesha gaa hana gi Sephar i lodo tenua gonduu i bahi i dua. \v 31 Aanei la nia hagadili o Shem e noho i lodo nia madawaawa mo nnenua geegee, e helehelekai i nadau helekai dagidahi. \p \v 32 Digau huogodoo aanei la nia hagadili ni Noah, e noho i nnenua e hagatau gii hai be nia adu laini madawaawa hai geegee. I muli toloo, nia daangada o henuailala huogodoo la ne hidi mai i nia dama daane a Noah. \c 11 \s1 Di angulaa i Babylon \p \v 1 Matagidagi, nia daangada o henuailala huogodoo nogo helekai be di mee e dahi, gei nogo hai hegau hua i nia kai be di mee e dahi. \v 2 Digaula nogo heehee hua digi noho baba i di bahi i dai, ga loomoi gi di gowaa maalama i Babylonia, gaa noho i golo. \v 3 Digaula ga helehelekai i nadau mehanga boloo, “Lloomoi, gidaadou gaa hai tadau hadu hau hale, gaa hai gi hamaaloo.” Gei digaula guu hai nadau hadu hau hale mono ‘tar’ belee hagapigipigi nia maa. \v 4 Digaula ga helekai, “Gidaadou gaa hau tadau waahale, e hai dono angulaa dela e hai gii tugi i di langi, e haga damana ai tadau ingoo gi hagalee modoho gidaadou laa hongo henuailala.” \p \v 5 Gei Dimaadua ga haneia belee mmada gi di waahale mo dono angulaa dela e hau go nia daangada, \v 6 gei Mee ga helekai, “Dolomeenei digau aanei la digau hua be di mee e dahi, gei digaula e helehelekai hua i di helekai e dahi. Deenei la go taamada o di nadau hai dela gaa hai. Hoohoo hua gei digaula gaa mee di hai di ingoo hua di mee dela e hiihai ginai. \v 7 Gidaadou gaa hula gi lala e hagahinihini nia helekai digaula gi de iloo ginaadou nadau helekai i nadau mehanga.” \v 8 Gei Dimaadua gaa hai digaula gi modoho gi hongo henuailala, gei digaula guu dugu di moomee belee hau di nadau waahale. \v 9 Di waahale le e haga ingoo bolo Babylon\f + \fr 11.9 \ft Di bida helekai \+bk Babylon\+bk* i nnelekai Hebrew e hai dono lee be di bida helekai \+bk hagahinihini\+bk* \f*, idimaa, deelaa di gowaa Dimaadua ne hagahinihini nia helekai digau huogodoo, gei mai i di gowaa deelaa, gei Mee gaa hai digaula gi modoho adu gi hongo henuailala hagatau. \s1 Nia hagadili o Shem \r (1-Chronicles 1.24-27) \p \v 10 Aanei la nia hagadili o Shem. Nia ngadau e lua i muli toloo, gei Shem gu 100 ono ngadau, guu hai dana dama daane go Arpachshad. \v 11 Nomuli gei mee ga mouli nia ngadau e 500, gaa hai labelaa ana dama. \p \v 12 Arpachshad ne 35 ono ngadau, gei mee gaa hai dana dama daane go Shelah. \v 13 Nomuli, mee ga mouli nia ngadau e 403, gaa hai labelaa ana dama. \p \v 14 Shelah ne 30 ono ngadau, gei mee gaa hai dana dama daane go Eber. \v 15 Nomuli, mee ga mouli nia ngadau e 403, gaa hai labelaa ana dama. \p \v 16 Eber ne 34 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Peleg. \v 17 Nomuli, mee ga mouli nia ngadau e 430, gaa hai labelaa ana dama. \p \v 18 Peleg ne 30 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Reu. \v 19 Nomuli, Peleg ga mouli nia ngadau e 209, gaa hai labelaa ana dama. \p \v 20 Reu ne 32 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Serug. \v 21 Nomuli, mee ga mouli nia ngadau e 207, gaa hai labelaa ana dama. \p \v 22 Serug ne 30 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Nahor. \v 23 Nomuli, mee ga mouli nia ngadau e 200, gaa hai labelaa ana dama. \p \v 24 Nahor ne 29 ono ngadau, gaa hai dana dama daane go Terah. \v 25 Nomuli, mee ga mouli nia ngadau e 119, gaa hai labelaa ana dama. \p \v 26 Muli Terah ne 70 ono ngadau, gei mee gaa hai tamana ni Abram, Nahor mo Haran. \s1 Di hagadili o Terah \p \v 27 Deenei di hagadili o Terah, dela go tamana o Abram, Nahor mo Haran. Haran go tamana o Lot. \v 28 Haran ne made i dono guongo donu go Ur i Babylonia, gei dono damana le e mouli hua igolo. \v 29 Abram gaa hai dono lodo gi Sarai, gei Nahor gaa hai dono lodo gi Milcah, tama ahina Haran, dela hogi tamana labelaa ni Iscah. \v 30 Gei ogo Sarai di ahina dee huwa. \p \v 31 Terah gaa lahi dana dama daane go Abram, mo tama daane o dana dama daane Haran go Lot, mo tama ahina dau aga go Sarai di lodo o Abram, ginaadou ne hagatanga i di waahale go Ur i Babylonia e hula gi Canaan. Digaula ga hula loo gaa dau i Haran, gaa noho i golo. \v 32 Terah gaa made i golo, gei mee gu lua lau maa lima (205) ono ngadau. \c 12 \s1 Dimaadua e gahigahi a Abram \p \v 1 Dimaadua ga helekai gi Abram, “Diagia do henua, oo gau mo di guongo do damana, hana gi tenua dela ga hagi adu ko Au gi di goe.\x * \xo 12.1 \xt Acts 7.2-3; Hebrews 11.8\x* \v 2 Au ga gowadu do hagadili gi dogologo, gaa hai di nadau henua damana. Au ga haga maluagina goe mo di hai do ingoo gii gila, gii hai goe tangada maluagina. \q1 \v 3 Au ga haga maluagina digau \q1 ala e haga maluagina goe, \q1 ge e haga halauwa digau \q1 ala e haga halauwa goe. \q1 Gei Au ga haga maluagina \q1 nia henua huogodoo mai i doo gili.”\x * \xo 12.3 \xt Galatians 3.8\x* \m \v 4 Abram ne mada hidu maa lima (75) ono ngadau, gei mee ga hagatanga mai gi daha mo Haran, be nia helekai a Dimaadua ala ne hai gi mee bolo gi heia, gei Lot guu hana i muli o mee. \v 5 Abram gaa lahi dono lodo go Sarai, mo tama o dono duaahina go Lot, mo ono maluagina mo ana hege ala ne hai mee ginai i Haran, digaula e hula gi tenua go Canaan. \p Di madagoaa digaula ne dau i Canaan, \v 6 gei Abram gaa hana laa lodo tenua, gaa dau loo i di laagau haga madagu o Moreh, di gowaa dabu o Shechem. (Di madagoaa deelaa, digau Canaan nogo noho hua igolo i tenua deelaa.) \v 7 Dimaadua ga haga gida gi Abram, ga helekai gi mee, “Deenei tenua dela gaa wanga ko Au gi do hagadili.” Gei Abram gaa bae dana gowaa hai tigidaumaha i golo ang gi Dimaadua dela ne haga gida gi mee.\x * \xo 12.7 \xt Acts 7.5; Galatians 3.16\x* \v 8 Muli hua di mee deelaa, gei mee gaa hana gi bahi i ngaaga gi di gowaa gonduu i bahi i dua di waahale go Bethel, gaa hai dana gowaa e noho ai i mehanga Bethel dela i bahi i dai, mo Ai dela i bahi i dua. Di gowaa deelaa, gei mee guu bae labelaa dana gowaa hai tigidaumaha e daumaha ai gi Dimaadua. \v 9 Nomuli gei mee ga haga menege, gaa hana gi nia gowaa ala i golo adu gi di bahi i ngaaga o Canaan. \s1 Abram i Egypt \p \v 10 Tau magamaga i Canaan gu huaidu huoloo, gei Abram ga haga menege labelaa gi ngaaga gi Egypt belee noho i golo hagabalua. \v 11 Di madagoaa o mee dela bolo ga ulu adu gi tagageinga o Egypt, gei mee gaa hai gi dono lodo go Sarai boloo, “Goe di ahina madanga. \v 12 Digau Egypt ga mmada adu gi di goe, ge digaula ga hagabau bolo goe di lodo ni oogu, ga daaligi au gaa dugu goe hagamouli. \v 13 Helekai gi digaula bolo goe tuaahina ni oogu, gei digaula ga benebene au hagahumalia, idimaa dela go kooe, gei digaula gaa dugu au haga mouli.”\x * \xo 12.13 \xt Genesis 20.2; 26.7\x* \p \v 14 Di madagoaa mee dela ne ulu adu gi tagageinga o Egypt, gei digau Egypt gu gidee bolo di lodo o maa e madanga huoloo. \v 15 Hunu gau i digau ngalua o di king o Egypt ga gidee ginaadou a mee, ga hagi anga gi di king i di madanga o maa, gei Sarai guu lahi go digaula gi di gowaa e noho ai di king. \v 16 Di king gu hagahumalia a Abram i di gili di ahina deelaa, guu wanga ana buini siibi, mono kuudi, mono kau, mono ‘donkey’, mono hege, mono ‘camel’. \v 17 Idimaa di king dela guu lahi a Sarai, gei Dimaadua ga hagau dana magi huaidu gi di king mo digau ala e noho i baahi di king. \v 18 Gei di king ga gahi aga a Abram ga heeu gi mee, “Goe ne hai dau aha mai gi di au? Goe ne aha dela digi helekai mai bolo mee di lodo ni oou? \v 19 Goe ne aha dela ne hai bolo mee tuaahina hua ni oou, dela gei au gaa lahi a mee belee hai dogu lodo? Deenei doo lodo, lahia a mee, gei goolua hula gi daha.” \v 20 Di king gaa hai dana haga iloo gi ana daane, gei digaula gaa lahi a Abram gi daha mo tenua deelaa mo dono lodo mo ana mee huogodoo ala e hai mee ginai. \c 13 \s1 Abram mo Lot guu wwae ginaua \p \v 1 Abram gu hagatanga i Egypt gaa hana gi ngeia gi di bahi i ngaaga Canaan, mo dono lodo mo ana mee huogodoo ala e hai mee ginai, gei Lot guu hana i muli o mee. \v 2 Abram tangada maluagina huoloo ana siibi, mo ana kuudi mono kau ngaadahi mono silber mono goolo. \v 3 Nomuli gei mee ga hagadau adu i nia guongo ala i golo, gaa dau loo i Bethel. Mee gaa dau adu loo gi di gowaa i mehanga Bethel mo Ai, i di gowaa nogo noho iei mee i mua, \v 4 gei ne bae dana gowaa hai tigidaumaha. Gei mee ga daumaha ang gi Dimaadua i di gowaa deelaa. \p \v 5 Lot ana siibi labelaa, mono kuudi, mono kau, mo digau dono hale mono gau hai hegau. \v 6 Malaa, tenua deelaa la hagalee dohu ono geinga belee gai go nia manu meemaa, i meemaa e logo nau manu. \v 7 Di lagamaaloo gaa hai i mehanga digau ala e benebene nia manu a Abram mo digau ala e benebene nia manu a Lot. (Di madagoaa deelaa gei digau Canaan mo digau Perizzite nogo noho hua igolo i tenua deelaa.) \p \v 8 Gei Abram ga helekai gi Lot, “Gidaua e hai dangada, au daangada mo agu daangada hagalee belee lagalagamaaloo. \v 9 Malaa, gidaua gaa wwae gidaua. Hilihilia di baahi tenua dela e hiihai ginai goe, gaa hana gi di baahi dela e hiihai ginai goe, gei au gaa hana gi di baahi dela i golo.” \p \v 10 Lot ga madamada gi daha gaa mmada gi di gowaa i taalinga di monowai Jordan, ga hanadu loo gi Zoar, e logo ono wai e hai be di Hadagee a Dimaadua,\f + \fr 13.10 \ft \+bk di Hadagee a Dimaadua\+bk* deenei la di hadagee i Eden \+bk (Genesis 2.10)\+bk*\f* be e hai be tenua go Egypt. (Deenei la i mua Dimaadua ne hagahuaidu Sodom mo Gomorrah.)\x * \xo 13.10 \xt Genesis 19.24\x* \v 11 Gei Lot ga hilihili di gowaa mehanga gonduu o Jordan bolo deelaa dana gowaa, geia ga hagatanga gaa hana gi dua. Deelaa di hai meemaa ne wwae ginaua. \v 12 Abram gaa noho i tenua go Canaan, gei Lot gaa noho i baahi nia waahale ala i lodo di gowaa baba, ga haga duu ana hale laa hoohoo gi Sodom. \v 13 Di gau o di waahale deelaa la digau huaidu gei gu ihala ang gi Dimaadua. \s1 Abram e hana gi Hebron \p \v 14 Muli o Lot ne hagatanga, gei Dimaadua ga helekai gi Abram, “Mmada malaa gi dua mo dai mo ngeia mo ngaaga mai i di gowaa dela e noho iei goe. \v 15 Au ga gowadu gi di goe mo do hagadili di gowaa dela e mmada ginai goe, gaa hai di gowaa ni aau gaa hana hua beelaa.\x * \xo 13.15 \xt Acts 7.5\x* \v 16 Gei Au ga gowadu do hagadili gi dogologowaahee. Deai tangada e mee di dau digau o do hagadili ai, gei ma guu mee di dau, malaa e haingoohia hogi di dau nia mada gelegele o nia dogolia i hongo henuailala. \v 17 Dolomeenei, gei goe ga heehee ngeia mo ngaaga, dua mo dai, i lodo dau gowaa, idimaa, ma ga gowadu ko Au gi di goe.” \v 18 Abram gaa dugu ono hale laa la gi lala, gaa hana gaa noho hoohoo gi nia laagau dabu ala i Mamre i Hebron, gaa bae dana gowaa hai tigidaumaha ang gi Dimaadua i golo. \c 14 \s1 Abram guu daa Lot i digau huaidu \p \v 1 Nia king e haa go Amraphel di king o Babylonia, Arioch di king o Ellasar, Chedorlaomer di king o Elam, mo Tidal di king o Goiim, \v 2 ne hula ne heebagi hai baahi gi nia king dogolima ala go Bera di king o Sodom, Birsha di king o Gomorrah, Shinab di king o Admah, Shemeber di king o Zeboiim mo di king o Bela (be go Zoar). \v 3 Nia king e lima aanei guu buni ngaadahi gu haga puni nadau gau dauwa i di gowaa mehanga gonduu o Siddim, dela dolomeenei go di Tai Mmade. \v 4 Digaula nogo i lala nia haganoho a Chedorlaomer i nia ngadau madangaholu maa lua, gei i di madangaholu maa dolu ngadau, digaula ga hai baahi gi mee. \v 5 I di madangaholu maa haa ngadau, gei Chedorlaomer mo ono ehoo ga loomoi mo nadau gau dauwa, ga haga magedaa digau Rephaim i Ashteroth-Karnaim, digau Zuzim i Ham, digau Emim i di gowaa baba dela i Kiriathaim, \v 6 mo digau Horite i lodo nia gonduu o Edom, ga waluwalu digaula gi mogowaa loo gi El-Paran i taalinga di anggowaa. \v 7 Nomuli gei digaula ga loomoi labelaa gi Kadesh (dela e iloo labelaa bolo go En-Mishpat), gaa kumi nia gowaa huogodoo o digau Amalek, gei gu haga magedaa digau Amor ala e noho i Hazazon-Tamar. \p \v 8 Gei nia king o Sodom, Gomorrah, Admah, Zeboiim mo Bela gu laha aga nadau gau dauwa belee heebagi i di gowaa mehanga gonduu o Siddim, ga heebagi hai baahi \v 9 gi nia king o Elam, Goiim, Babylonia mo Ellasar. Nia king e lima e hai baahi gi nia king e haa. \v 10 Di gowaa baba deenei la guu honu i nia lua dogolia pigi ‘tar’. Di madagoaa nia king o Sodom mo Gomorrah ne bolo e llele gi daha mo tauwa, gei meemaa gaa too gi lodo nia lua aalaa, gei nia king dogodolu ala i golo guu hula guu llele hagammuni gi hongo nia gonduu. \v 11 Nia king e haa guu kae nia mee huogodoo ala i Sodom mo Gomorrah ngaadahi mono meegai, guu kae guu hula. \v 12 Lot, dela go tama tuaahina o Abram, le e noho i Sodom, gei digaula guu lahi labelaa a mee mo ono goloo huogodoo. \p \v 13 Gei di maa tangada e dahi guu lele gi daha mo di gowaa deenei, gu hagi anga nia mee huogodoo ala ne hai gi Abram, tangada Hebrew, dela nogo noho hoohoo gi nia laagau dabu ala nia mee ni Mamre tangada Amor. Mamre mo ono duaahina daane go Eshcol mo Aner la nia daangada i di baahi Abram. \v 14 Di madagoaa o Abram ne longono ia bolo tama daane o dono duaahina daane la guu kumi go digaula, gei mee ga haga dagabuli mai digau ala e maaloo di heebagi ala e noho i dono gowaa, digau e dolu lau madangaholu maa walu (318), ga waluwalu nia king e haa gaa dau loo gi Dan. \v 15 Di gowaa deelaa, gei mee ga waewae ana daangada i hagabuulinga, ga heebagi gi nadau hagadaumee boo, ga haga magedaa digaula. Mee gu waluwalu digaula loo gi Hobah i baahi ngeia o Damascus, \v 16 gaa kumi nia goloo huogodoo ala ne kae go digaula. Mee gu laha mai labelaa tama daane dono duaahina daane go Lot mo ono goloo huogodoo mono ahina mo digau ne kumi tauwa ala i golo. \s1 Melchizedek e haga maluagina a Abram \p \v 17 Abram ne hanimoi i dono aali maaloo i tauwa ang gi Chedorlaomer mono king ala i golo, gei di king o Sodom ga hanadu gi mee ga heetugi gi mee i di gowaa mehanga gonduu o Shaveh (e haga ingoo labelaa bolo “Di Gowaa Baba ni nia King”). \v 18 Gei Melchizedek, dela go di king o Salem, gei mee tangada hai mee dabu ni di God Aamua Muginua, ga gaamai ana palaawaa mono waini gi Abram,\x * \xo 14.18 \xt Hebrews 7.1-10\x* \v 19 ga haga maluagina a mee ga helekai, “Di God Aamua Muginua dela ne hai di langi mo henuailala gi haga maluagina ina a Abram! \v 20 Gidaadou la gi hagaamuina di God Aamua Muginua dela ne hai goe gi maaloo gi hongo o hagadaumee!” Gei Abram guu wanga gi mee dahi baahi madangaholu o nia goloo huogodoo ala ne kumi koia i tauwa. \p \v 21 Di king o Sodom ga helekai gi Abram, “Heia au mee go nia goloo, gei goe ga gaamai hua go agu daangada.” \p \v 22 Abram ga helekai, “Au e hai dagu hagamodu i mua o Dimaadua, go di God Aamua Muginua dela ne hai di langi mo henuailala, \v 23 bolo au hagalee kae di ingoo hua di mee i au mee, ge hagalee hogi di uga deleedu dulii loo be taulagi toolii, gi dee mee di helekai goe nomuli boloo, ‘Ma ko au dela ne hai Abram gi maluagina.’ \v 24 Au hagalee kae dagu mee belee hai di mee ni aagu. Aalaa hua go nia mee o agu daangada ala gu hai hegau ai. Dumaalia gi nia daangada ala i dogu baahi go Aner, Eshcol mo Mamre gii kae nadau duhongo.” \c 15 \s1 Di hagababa Dimaadua ne hai gi Abram \p \v 1 Muli di mee deenei, gei Abram gaa hai dana moe hagagida, ga hagalongo gi Dimaadua e helekai ang gi deia, “Abram, goe hudee madagu. Au ga abaaba laa goe gi daha mo nia hagalliga, gei e gowadu gi di goe di hui damana.” \p \v 2 Gei Abram ga helekai, “Meenei Tagi go Yihowah, di humalia aha e gaamai Kooe be au agu dama ai? Dagu dangada e boloagi ginai agu mee la go Eliezer, tangada o Damascus, dela hua go mee dela e kae ogu maluagina. \v 3 Goe digi gaamai agu dama, gei di hege hua e dahi i lodo agu hege dela ga hai mee gi agu mee.” \p \v 4 Nomuli gei mee ga longono ia Dimaadua e helekai, “Di hege deenei go Eliezer la hagalee hai mee gi au mee. Dau dama donu dela di tama e kae do maluagina.” \v 5 Dimaadua gaa lahi a mee gi di malaelae, ga helekai gi mee, “Mmada malaa gi di langi, hagamada malaa daulia nia heduu. Do hagadili ga logowaahee gadoo be nia maa.”\x * \xo 15.5 \xt Romans 4.18; Hebrews 11.12\x* \p \v 6 Abram gu hagadonu Dimaadua, gei Dimaadua guu hila ang gi mee bolo mee e donu i dono baahi, mai i di hagadonu o maa.\x * \xo 15.6 \xt Romans 4.3; Galatians 3.6; Hebrews 11.11; James 2.23\x* \p \v 7 Gei Dimaadua ga helekai gi mee, “Au go Yihowah dela ne laha mai goe gi daha mo Ur i Babylonia belee gowadu gi di goe di gowaa deenei e hai mee ginai goe.” \p \v 8 Gei Abram ga helekai, “Meenei Tagi go Yihowah, au e iloo di aha bolo ma gaa hai dagu gowaa?” \p \v 9 Gei Dimaadua ga helekai, “Gaamai di kau e dahi, ge dahi kuudi, ge dahi dama siibi, e dagi dolu nadau ngadau, ge dahi mwuroi, ge dahi manu ‘pigeon’.” \v 10 Abram ga gaamai nia manu aanei gi Dimaadua, ga hahaahi lua, gaa dugu nia baahi e huli mai gi lodo i nia goolongo e lua, gei mee digi hahaahia nia manu mamaangi. \v 11 Gei nia manu mamaangi gai manu ga lloo ia gi hongo nia huaidina nia manu mmade aalaa, gei Abram ga huiahi nia maa. \p \v 12 Di madagoaa di laa ne ulu, gei Abram guu kii danu mmoe, gei mee gu madagu huoloo, gei di bouli dongoeho huaidu guu gahu a mee.\x * \xo 15.12 \xt Job 4.13,14\x* \v 13 Dimaadua ga helekai gi mee, “Goe gi iloo donu bolo do hagadili la gaa hai digau mai i daha i hongo tuai henua. Digaula gaa hai nia hege gaa hai hagahuaidu i nia ngadau e haa lau.\x * \xo 15.13 \xt Exodus 1.1-14; Acts 7.6\x* \v 14 Gei Au ga hagaduadua tenua dela e haga hege digaula, gei di madagoaa digaula ga hagatanga i tenua deelaa, digaula e kae nadau maluagina damanaiee dalia ginaadou.\x * \xo 15.14 \xt Exodus 12.40-41; Acts 7.7\x* \v 15 Gei goe deenaa le e mouli gi madumadua loo, gaa made i di aumaalia gaa danu. \v 16 Muli di haa adu daangada gei do hagadili ga lloomoi labelaa gi kinei, idimaa, Au hagalee hagabagi digau Amor, gaa dae loo gi di nadau madagoaa ga huaidu huoloo, gaa hai digau e hagaduadua.” \p \v 17 Di madagoaa di laa ne ulu gei di maa ga bouli, gei di baalanga dunu mee e buu di huiahi ge tei lama ulaula gaa hula i mehanga nia baahi manu ala ne hahaahi. \v 18 Di madagoaa hua deelaa, gei Dimaadua gaa hai dana hagababa gi Abram boloo, “Au e hagababa bolo Au gaa wanga tenua deenei huogodoo gi do hagadili, mai tagageinga o di gowaa go Egypt gaa huli gi di monowai damana go Euphrates,\x * \xo 15.18 \xt Acts 7.5\x* \v 19 ngaadahi mo nia gowaa o digau Kenite, Kenizzite, Kadmon, \v 20 Hittite, Perizzite, Rephaim, \v 21 Amor, Canaan, Girgash mo digau Jebus.” \c 16 \s1 Hagar mo Ishmael \p \v 1 Di lodo Abram go Sarai digi haanau ana dama gi mee, gei mee dana hege ahina mai Egypt, dono ingoo go Hagar. \v 2 Gei Sarai ga helekai gi Abram, “Dimaadua guu dugu au bolo gi dee hai agu dama, gei goe de ga kii i baahi dagu hege ahina? Holongo mee gaa hai dana dama e hai ai dagu dama.” Abram guu donu gi di hai a Sarai ne hai. \v 3 Gei Sarai gaa wanga a Hagar gi mee gii hai dono lodo hege. (Di mee deenei ne hai i muli Abram ne noho i Canaan i nia ngadau e madangaholu.) \v 4 Abram gaa kii i baahi Hagar, gei mee ga hai dama. Hagar ne modongoohia bolo ia gu hai dama, gei mee ga hagapuu gaa hudi dono wou gi Sarai. \p \v 5 Gei Sarai ga helekai gi Abram, “Ma di mee hala ni aau ne hai dela Hagar guu hudi dono wou mai gi di au. Ma ko au hua dela ne gowadu a mee gi di goe, nomuli gei mee ga modongoohia bolo ia gu hai dama, gei mee gaa hudi dono wou mai gi di au. Dugu ang gi Dimaadua gi haga donu ina be di ma koai dela e donu, kooe be ko au.” \p \v 6 Gei Abram ga helekai, “E humalia hua, mee di hege ni aau, gei e noho i lala do mogobuna. Heia dau hai dela e hiihai ginai goe e hai gi mee.” Gei Sarai gaa hai a mee hagahuaidu, gei Hagar gaa hana gaa lele gi daha. \p \v 7 Tangada di langi o Dimaadua, gu heetugi gi Hagar i baahi di monowai uwa aga i di anggowaa i hongo di ala dela e hana gi Shur. \v 8 Mee ga helekai, “Hagar, goe di hege ni Sarai, goe ne hanimoi i hee, gei goe e hana gi hee?” \p Gei mee ga helekai, “Au e hana e lele gi daha mo dogu dagi.” \p \v 9 Gei tangada di langi o Dimaadua ga helekai, “Hana gi muli gi mee, goe di hege ni mee.” \v 10 Gei tangada di langi deelaa ga helekai labelaa, “Au ga gowadu gi di goe do hagadili gi logowaahee, e deemee di dau go tangada. \v 11 Goe gaa hai dau dama, gei goe gaa gahi dono ingoo bolo Ishmael,\f + \fr 16.11 \ft Tadinga o di ingoo \+bk Ishmael\+bk* i nnelekai Hebrew la go \+bk God e hagalongo\+bk* \f* idimaa, Dimaadua la gu longono Ia do dangidangi lodo huaidu. \v 12 Dau dama daane la ga mouli gadoo be di ‘donkey’-lodo geinga, mee ga hai baahi gi digau huogodoo, ge digau huogodoo ga hai baahi gi mee, gei mee gaa noho i daha mo ono gau.” \p \v 13 Hagar ga heeu ang gi deia, “Au gu mmada hua donu gi God, gei au e mouli hua igolo?”\f + \fr 16.13 \ft \+bk ... gei au e mouli hua igolo?\+bk* be: \+bk ...God dela ne mmada mai gi di au\+bk* \f* Gei mee gaa gahi di ingoo o Dimaadua dela nogo helekai ang gi deia, bolo “Di God dela e Mmada”. \v 14 Deelaa di mee nia daangada e haga ingoo di monowai dela i mehanga Kadesh mo Bered bolo Beer Lahai Roi, dono hadinga bolo “Di monowai o di God mouli dela e mmada mai”. \p \v 15 Hagar ga haanau dana dama daane ang gi Abram, gaa gahi di ingoo o maa bolo go Ishmael.\x * \xo 16.15 \xt Galatians 4.22\x* \v 16 Abram gu huowalu maa ono (86) ono ngadau di madagoaa Hagar ne haanau dana dama daane gi mee. \c 17 \s1 Sirkumsais la di mee haga modongoohia di hagababa \p \v 1 Di madagoaa Abram ne matiwa maa hiwa ono ngadau, gei Dimaadua ga haga gida gi mee ga helekai, “Au go di God Koia e Aamua. Hagalongo mai, heia nia mee ala e donu i nia madagoaa huogodoo. \v 2 Au gaa hai dagu hagababa adu gi di goe ge e gowadu gi di goe do hagadili gi dogologo.” \p \v 3 Abram ga bala gi lala gii tugi ono hadumada i di gelegele, gei God ga helekai, \v 4 “Au e hai di hagababa deenei adu gi di goe: Au e hagababa bolo goe gaa hai tamana madua ni nia henua e logo. \v 5 Do ingoo la ga hagalee hai bolo Abram, gaa hai bolo Abraham\f + \fr 17.5 \ft Di ingoo \+bk Abraham\+bk* i nnelekai Hebrew le e hai dono lee be telekai \+bk Tamana o nia henua e logo\+bk*\f*, idimaa Au gaa hai goe tamana madua ni nia henua e logo.\x * \xo 17.5 \xt Romans 4.17\x* \v 6 Au ga gowadu gi di goe do hagadili gi dogologowaahee, digaula gaa hai nia king. Do hagadili ga dogologowaahee gaa hai nia henua llauehe. \v 7 Au ga daahi dagu hagababa adu gi di goe mo do hagadili i di adu dangada dela maalia gii hai di hagababa dono hagaodi ai. Au gaa hai di God ni oou, ge di God labelaa ni do hagadili.\x * \xo 17.7 \xt Luke 1.55\x* \v 8 Au ga gowadu gi di goe mo do hagadili tenua deenei dela e noho iei goe dolomeenei gei goe tangada mai i daha. Tenua o Canaan hagatau gaa hai tenua ni oou mo do hagadili gaa hana hua beelaa, gei Au gaa hai di God ni digaula.”\x * \xo 17.8 \xt Acts 7.5\x* \p \v 9 Gei God ga duudagi ana helekai gi Abraham, “Goe e hai gii baba di daudali di hagababa deenei i tau mehanga, goe mo do hagadili gi muli. \v 10 Goe mo do hagadili e hai gii baba ngaadahi bolo e sirkumsais nia daane huogodoo ala i godou lodo.\x * \xo 17.10 \xt Acts 7.8; Romans 4.11\x* \v 11-12 Tugi dolomeenei gaa hana, gei goodou gi sirkumsais nia dama daane ma ga dagi walu nadau laangi, ngaadahi mo nia hege ma ga haanau i godou guongo, mono hege ala ne hui go goodou i digau mai i daha. Deenei le e haga modongoohia bolo ma iai di hagababa i tadau mehanga. \v 13 Tangada nei mo tangada nei la gi sirkumsais, deenei le e hai di haga modongoohia i godou huaidina bolo dagu hagababa adu gi di goe la dono hagaodi ai. \v 14 Taane dela digi sirkumsais la ga hagalee dugu ko Au bolo mee tangada ni aagu, idimaa mee digi daahia dagu hagababa ne hai i mau mehanga.” \p \v 15 God ga helekai labelaa gi Abraham, “Goe guu lawa hudee gahia doo lodo bolo Sarai, dolomeenei gaa hana gi muli di ingoo o maa go Sarah.\f + \fr 17.15 \ft Di ingoo \+bk Sarah\+bk* i nnelekai Hebrew dono hadinga bolo \+bk Tama ahina di King\+bk*\f* \v 16 Au ga haga maluagina a mee, gei Au ga gowadu gi di goe dau dama daane mai i mee. Au ga haga maluagina a mee i mee gaa hai tinana ni nia henua e logo, nia king e kila aga mai i dono hagadili.” \p \v 17 Abraham gaa bala loo gi lala, ono hadumada guu tale gi di gelegele, ga daamada ga gadagada i ana maanadu boloo, “Taane le e mee di hai dana dama, gei mee gu madua guu lau ono ngadau? Sarah e mee di hai dana dama, gei mee gu matiwa ono ngadau?” \p \v 18 Gei mee ga heeu gi God, “Goe e aha dela hagalee dugu a Ishmael gii kae di mogobuna e hai mee gi agu mee?” \p \v 19 Gei God ga helekai, “Deeai, doo lodo go Sarah ga haanau dana dama daane, gei goe gaa gahi di ingoo o maa go Isaac.\f + \fr 17.19 \ft Di ingoo \+bk Isaac\+bk* i nnelekai Hebrew dono hadinga bolo \+bk Mee e gadagada\+bk* \f* Au ga daahi dagu hagababa ang gi mee mo dono hagadili gaa hana hua beelaa, gaa hai di hagababa dono hagaodi ai. \v 20 Au gu longono dau dangi mai gi di au i Ishmael, gei Au ga haga maluagina a mee mo di wanga gi mee nia dama e logo, gei gi dogologo labelaa dono hagadili. Mee gaa hai tamana ni nia dama daane king dilongoholu maa lua, gei Au gaa hai dagu henua damana mai i dono hagadili. \v 21 Gei Au ga daahi dagu hagababa gi dau dama daane go Isaac, dela ga haanau mai go Sarah i di madagoaa beenei i di ngadau dela i golo.” \v 22 God gaa lawa loo ana helehelekai gi Abraham, gei Mee ga hagatanga i mee. \p \v 23 Di laangi hua deelaa, gei Abraham gu hagalongo gi God, gu sirkumsais dana dama daane go Ishmael mo nia daane huogodoo ala i dono hale, ngaadahi mo nia hege ala ne haanau i dono guongo mo ana hege ala ne hui. \v 24 Abraham gu matiwa maa hiwa ono ngadau i dono sirkumsais. \v 25 Gei dana dama daane go Ishmael la gu madangaholu maa dolu ono ngadau. \v 26 Meemaa dogolua ne sirkumsais i di laangi e dahi, \v 27 ngaadahi mo nia hege huogodoo a Abraham. \c 18 \s1 Tama daane gu hagababa ang gi Abraham \p \v 1 Dimaadua gu haga gida gi Abraham hoohoo gi nia laagau dabu ala i Mamre. Gei Abraham e noho i di ngudu di bontai dono hale laa i di madagoaa dela koia gu welengina i di laangi deelaa. \v 2 Mee ga mmada aga hua ga gidee ia nia daane dogodolu e tuu i golo. Dono madagoaa hua dela ne gidee ia digaula, gei mee gu du gi nua hagalimalima, guu hana gi malaelae belee heetugi gi digaula, gaa bala loo gi lala ono hadumada guu tale i di gelegele.\x * \xo 18.2 \xt Hebrews 13.2\x* \v 3 Mee ga helekai, “Digau nei, dumaalia mai, goodou hudee diagia dogu hale gi muli ge digi hagamolooloo mai. Deenei au go di godou hege. \v 4 Nnoo mua gi gaamai nia wai e tono godou wae, goodou ga hagamolooloo i kinei i lala di laagau deenei. \v 5 Au ga gaamai nia meegai dulii e hai goodou gi maaloo i di godou hula i di godou ala. Goodou gu hagalaamua au i di godou loomoi gi dogu hale e noho ai, dumaalia mai mua. Au e hege adu gi goodou.” \p Gei digaula ga helekai, “Di mee hua bolo goe, gimaadou guu donu adu.” \p \v 6 Abraham ga hagalimalima gi lodo di hale laa, ga helekai gi Sarah, “Hagalimalima kae ina au palaawaa ala koia e humalia, heia au palaawaa.” \v 7 Gei mee gaa lele gi di hagabuulinga manu, ga gowaga dana damaa kau dulii dela e bedi gei e balabala ono goneiga, gaa wanga gi tangada hai hegau e hagatogomaalia hagalimalima. \v 8 Mee gaa kae ana milugu maangoo, mono milugu, mono goneiga tamaa kau, gaa higi gi mua nia daane aalaa. Gei digaula ga miami gei Abraham e duu hua i baahi digaula i lala di laagau. \v 9 Digaula ga heeu gi mee, “Dehee doo lodo go Sarah?” \p Gei mee ga helekai, “Mee i lodo di hale laa.” \p \v 10 Tangada e dahi i digaula ga helekai, “Nia malama e hiwa i golo, gei au ga hanimoi labelaa, gei doo lodo go Sarah gaa hai dana dama daane.” \p Gei Sarah e duu i tua o maa, i di bontai di hale laa, e hagalongo gi mee.\x * \xo 18.10 \xt Romans 9.9\x* \v 11 Abraham mo Sarah gu mmaadua huoloo, gei Sarah la guu noho gu hagalee hai ono magi malama. \v 12 Sarah ga gadagada hua i ono lodo ga helekai, “Dolomeenei gei au dela gu madua gu hai gee, au e mee di hai dagu dama? Gei dogu lodo hogi la gu madumadua labelaa.”\x * \xo 18.12 \xt 1-Peter 3.6\x* \p \v 13 Gei Dimaadua ga heeu gi Abraham, “Ma e aha dela Sarah e gadagada e helekai boloo, ‘E hai behee? Au e mee di hai dagu dama gei au gu madumadua huoloo?’ \v 14 Ma iai di mee i golo e haingadaa i baahi o Dimaadua? Au dela ne hai bolo nia malama e hiwa gei Au ga hanimoi labelaa gei Sarah gaa hai dana dama.”\x * \xo 18.14 \xt Luke 1.37\x* \p \v 15 Sarah gu madagu, gei mee ga hagammuni ana helekai, ga helekai, “Au digi gadagada.” \p Gei Mee ga helekai, “Ma kooe dela ne gadagada.” \s1 Abraham e dangidangi hagamahi i di waahale o Sodom \p \v 16 Gei nia daane ga hagatanga gaa hula gi di gowaa dela e mee di mmada ia ginaadou gi Sodom, gei Abraham gaa hana i muli digaula belee hagau digaula gii hula i di nadau ala. \v 17 Gei Dimaadua gaa hai anga hua gi de Ia, “Au hagalee hagammuni i Abraham dagu mee dela gaa hai. \v 18 Di hagadili a maa gaa hai tenua damana ge maaloo, gei Au ga haga maluagina nia henua huogodoo mai i mee. \v 19 Au ne hilihili a mee belee hai a mee gi helekai gi ana dama daane mo dono hagadili bolo ginaadou gi hagalongo mai gi di Au, gei gi heia nia mee ala e humalia ge donu. Maa digaula gaa hai beenei, gei Au gaa hai nia mee huogodoo ala ne hagababa ko Au gi mee.” \p \v 20 Gei Dimaadua ga helekai gi Abraham, “Ma iai nia helekai hagahuaidu e hai baahi gi Sodom mo Gomorrah, gei nadau huaidu gu llauehaa. \v 21 Au e hai gii hana gi lala e mmada be di hagahuaidu dela ne hagalongo ginai Au le e donu be deeai.” \p \v 22 Gei nia daane dogolua gu hagatanga gu lloo adu beelaa gi Sodom, gei Dimaadua le e noho hua i baahi o Abraham. \v 23 Abraham ga menege ang gi Dimaadua, ga heeu gi Mee, “Goe ga daaligi hua digau humalia dalia digau huaidu? \v 24 Dolomaa ma ga iai digau humalia e madalima i lodo di waahale, gei Goe e oho hua di waahale hagatau deelaa? Goe hagalee gaa dugu nia daangada o di waahale e hagamouli i di gili digau madalima aalaa? \v 25 E donu Goe hagalee daaligi digau humalia dalia digau huaidu! Di mee deelaa e huaidu, Goe e deemee di hai beelaa! Maa goe guu hai di maa, gei digau humalia la ga daaligi dalia digau huaidu. Deelaa la di mee e deemee di hai! Tangada dela e haga donu ana mee huogodoo i henuailala, le e hai gii hai ana mee gii donu hagahumalia.” \p \v 26 Gei Dimaadua ga helekai, “Maa Au gaa gida digau humalia e madalima i Sodom, gei Au e dugu hua hagamouli nia daangada o di waahale huogodoo mai i digaula.” \p \v 27 Abraham ga helekai labelaa, “Meenei Tagi, hudee heheia mua dagu helekai maaloo i dagu helehelekai adu gi di Goe. Au tangada hua, hagalee ogu donu ai belee helehelekai i di gili nia mee. \v 28 Gei dolomaa ma ga iai digau e mada haa maa lima hua e humalia, hagalee digau madalima, gei Goe e oho hua di waahale dogomaalia idimaa dela digau dogolima gu hogoohi mai?” \p Gei Dimaadua ga helekai, “Au hagalee e oho di waahale maa Au ga gidee digau humalia e madahaa maa lima.” \p \v 29 Abraham ga helekai labelaa, “Dolomaa ma gaa hai digau hua e mada haa.” \p Gei Mee ga helekai, “Au hagalee e oho di maa be di maa digau e mada haa i golo.” \p \v 30 Abraham ga helekai, “Meenei Tagi, hudee heheia mua, Goe hudee hagawelewele, au e hai gi helekai labelaa bolo ma e hai behee, be dolomaa ma ga iai digau hua e motolu?” \p Gei Mee ga helekai, “Au hagalee e oho di maa maa Au gaa gida agu gau motolu.” \p \v 31 Abraham ga helekai, “Hudee heheia loo agu helekai mada maaloo ala e helehelekai adu gi di Goe, meenei Tagi. Dolomaa ma ga iai hua digau e madalua.” \p Gei Mee ga helekai, “Au hagalee e oho di waahale be Au gaa gida agu gau madalua.” \p \v 32 Abraham ga helekai, “Hudee heheia mua, Goe hudee hagawelewele mai gi di au, meenei Tagi, au gaa hai adu hua dagu helekai hagamuliagina deenei: Ma e hai behee, dolomaa ma ga iai digau hua dilongoholu i golo?” \p Gei Mee ga helekai, “Au hagalee e oho di maa be di maa digau hua dilongoholu i golo.” \v 33 Muli o Mee ne lawa ana helekai gi Abraham, gei Dimaadua gaa hana gi daha mo mee, gei Abraham gaa hana gi muli gi dono guongo. \c 19 \s1 Nia huaidu digau Sodom \p \v 1 Nia daangada di langi dogolua ala ne dau gi Sodom di hiahi deelaa, gei Lot le e noho i di ngudu di bontai di waahale. Mee dela hua ne gidee ia meemaa, gei mee ga du gi nua, gaa hana e haga heetugi gi meemaa, gaa bala loo gi lala i mua meemaa, \v 2 ga helekai, “Meemaa nei, au deenei e hai gulu hegau. Hudee heheia mua, loomoi gi dogu hale gi gaugau gulu wae gaa noho i di boo. Luada gei goolua gaa ala haga luada gaa hula i di gulu ala.” \p Gei meemaa ga helekai, “Deeai, gimaua e noho i ginei i di waahale.” \p \v 3 Gei mee e hagamahi e dangi anga hua gi meemaa, ga nomuliagi loo gei meemaa gaa hula i muli o mee gi dono hale. Lot gaa hai gi ono gau hai hegau gi dunu ina nadau palaawaa ge gi hagatogomaalia ina tagamiami gi nia daangada mai i daha aalaa. Ma ne lawa, gei meemaa gu miami. \p \v 4 I mua nia daangada mai i daha aanei bolo gaa kii, gei nia daane o Sodom gu haganiga di hale, go nia daane huogodoo o di waahale deelaa, digau lligi mo digau mmaadua. \v 5 Digaula gaa wwolo gi Lot, ga heeu, “Aahee nia daane ala ne lloomoi belee noho i do baahi boo nei? Laha mai meemaa gi di malaelae gi gimaadou!” Nia daane o Sodom e hiihai e hai di madau huaidu gi meemaa.\x * \xo 19.5 \xt Gabunga 19.22-24\x* \p \v 6 Lot guu hana gi malaelae guu tai di bontai i dono dua, \v 7 ga helekai gi digaula, “Nia hoo hagaaloho, au e dangidangi adu gi goodou bolo goodou gi hudee heia di godou hai huaidu damana beenaa. \v 8 Mmada malaa, au agu dama ahina dogolua madammaa i golo. Au ga laha mai meemaa gaa hai laa ginai godou hiihai, gei hudee heia di godou hai gi nia daane aanei. Meemaa nia daangada mai i daha i dogu hale e benebene ko au.” \p \v 9 Gei digaula ga helekai, “Tuu i daha mo gimaadou, kooe tangada mai i daha! Goe koai dela bolo goe e aago gimaadou? Tuu i daha mo gimaadou, gi dee hai adu gi di goe di mee koia e huaidu i madau mee belee hai gi meemaa.” Digaula ga hono adu a Lot gi muli, ga mmaanege adu belee oho di bontai. \v 10 Gei nia daane dogolua ala i lodo di hale, gaa hudi a Lot gi lodo di hale gaa tai di bontai. \v 11 Gei meemaa gaa hai nia daane huogodoo ala i malaelae gi dee gida, gei digaula gu deemee di gidee ginaadou di bontai.\x * \xo 19.11 \xt 2-Kings 6.18\x* \s1 Lot ga diiagi Sodom \p \v 12 Nia daangada dogolua ga helekai gi Lot, “Maa goe oo gau labelaa i ginei, nia dama daane, be nia dama ahina, be nia daane dauaga, be tei dangada hua ni oou e noho i lodo di waahale deenei, la heia gii hula gi daha. \v 13 Idimaa, gimaua gaa oho di gowaa deenei. Dimaadua gu longono Ia nia huaidu hai baahi ang gi digau aanei, ga hagau mai gimaua bolo gi ohaa Sodom.” \p \v 14 Lot gaa hana gi nia daane ala belee hai lodo gi ana dama ahina, ga helekai, “Hagalimalima, hula gi daha mo ginei, Dimaadua gaa oho di gowaa deenei.” Gei meemaa e maanadu bolo mee e hai ana dadaagala. \p \v 15 Heniheni loo, gei nia daangada di langi gaa hai gi Lot gi hagalimalima, ga helekai, “Hagalimalima, lahia doo lodo mo au dama ahina dogolua, hula gi daha gi dee mmade hua goodou i di madagoaa di waahale dela ma gaa oho.” \v 16 Lot e hagadaatagi. Malaa, Dimaadua e dumaalia gi mee, deelaa laa nia daane dogolua aalaa gaa kumi nadau lima, gaa lahi a mee mo dono lodo mo ana dama ahina dogolua, gaa dagi digaula gi daha mo di waahale.\x * \xo 19.16 \xt 2-Peter 2.7\x* \v 17 Gei tangada di langi e dahi ga helekai, “Llele gi mouli goodou! Hudee mmada gi muli, ge hudee tuu i di gowaa baba i mehanga nia gonduu. Llele gi nia gonduu lligi gi dee mmade goodou!” \p \v 18 Gei Lot ga helekai, “Meenei, dumaalia mai, hudee heia gimaadou gii hai beenaa. \v 19 Goe gu dumaalia mai gi di au gu haga mouli au. Gei nia gonduu lligi le e mogowaa loo. Gei di hagahuaidu ga dau mai gi di au, gei au gaa made hua gei digi dau i golo. \v 20 Goe e gidee tama waahale deelaa? Deelaa e humalia e hoohoo mai. Dumaalia mai au e hana gi golo. Ma tama gowaa hua dulii. Au hagalee lauwa i golo.” \p \v 21 Gei tangada di langi ga helekai, “Deenaa e humalia, au e baba hua. Au ga hagalee oho di waahale deelaa. \v 22 Hagalimalima! Llele! Au e deemee di hai dagu mee, e tali hua goodou gii dau gi golo.” \p Idimaa Lot dela e haga ingoo di waahale bolo di waahale dulii, gei di waahale deelaa la guu gahi dono ingoo bolo Zoar.\f + \fr 19.22 \ft Di ingoo \+bk Zoar\+bk* i nnelekai Hebrew le e hai gadoo be di bida helekai \+bk Dulii\+bk* \f* \s1 Di mooho Sodom mo Gomorrah \p \v 23 Di laa dela e hobo i di madagoaa Lot e dau i Zoar. \v 24 Di madagoaa hua deelaa, gei Dimaadua ga haga doo dana uwa ‘sulphur’ wele gi hongo nia waahale go Sodom mo Gomorrah. \v 25 Gu oho nia maa mo di gowaa maalama mehanga gonduu, ngaadahi mo nia daangada ala i golo huogodoo, mono mee huogodoo ala e tomo i hongo di gowaa deelaa.\x * \xo 19.25 \xt Matthew 10.15; 11.23-24; Luke 10.12; 17.29; 2-Peter 2.6; Jude 7\x* \v 26 Gei di lodo o Lot guu mmada gi muli, geia gu hamaaloo guu hai tuludulu toolo.\x * \xo 19.26 \xt Luke 17.32\x* \p \v 27 Hagaluada loo dono daiaa, gei Abraham guu hana hagalimalima gi di gowaa dela nogo duu ieia i mua o Dimaadua. \v 28 Mee ga mmada ia gi lala gi Sodom mo Gomorrah, mo dono gowaa mehanga gonduu, gaa mmada gi di huiahi e buu aga i tenua deelaa, e hai be di huiahi e buu aga i di ulaula damanaiee. \v 29 Di madagoaa God dela ne oho nia waahale ala i mehanga nia gonduu dela nogo noho ai a Lot, gei mee gu langahieia Abraham, gei e dumaalia gi Lot gii hana gi daha mo di haingadaa. \s1 Taamada o digau Moab mo Ammon \p \v 30 Idimaa Lot e madagu i di noho i Zoar, gei mee mo ana dama ahina dogolua ga haga maanege gi lodo nia gonduu lligi i nua, gaa noho i lodo di bagungoo. \v 31 Tama ahina madua ga helekai gi dono duaahina dulii boloo, “Tau damana la ga madumadua, gei di maa taane ai i tenua deenei e hai dono lodo mai gi gidaua gii hai tau dama. \v 32 Hanimoi, gidaua gaa hai tau damana la gi libaliba, gei gidaua gaa kii i baahi o mee gii hai tau dama mai i mee.” \v 33 I di boo hua deelaa, gei meemaa ga haga inu a mee gi nia waini, gei tama ahina madua gaa kii i baahi o Lot. Gei Lot digi iloo ia, idimaa, mee gu libaliba huoloo. \p \v 34 Dono daiaa gei tama ahina madua ga helekai gi dono duaahina dulii boloo, “Au guu kii i baahi o mee anaboo, gei gidaua gaa hai a mee gi libaliba labelaa boo nei, gei goe gaa hana gaa kii i baahi o mee. Gei gidaua gaa hai tau dama mai baahi tau damana.” \v 35 Malaa, di boo deelaa, gei meemaa gaa hai a mee gi libaliba, gei tama ahina dulii gaa kii i baahi o Lot. Gei Lot digi iloo ia, idimaa, mee gu libaliba huoloo. \v 36 Di hai deenei ne hai go nia dama ahina dogolua a Lot, gu hai dama mai baahi di nau damana donu. \v 37 Tama ahina madua guu hai dana dama daane, gaa gahi dono ingoo bolo Moab.\f + \fr 19.37 \ft Di ingoo \+bk Moab\+bk* i nnelekai Hebrew le e hai dono hadinga boloo: \+bk Mai dogu damana\+bk* \f* Go mee dela tangada ne daamada ai digau Moab ala dangi nei. \v 38 Tama ahina dulii gaa hai labelaa dana dama daane, guu wanga dono ingoo go mee go Ben-ammi.\f + \fr 19.38 \ft Di ingoo \+bk Ben-ammi\+bk* i nnelekai Hebrew le e hai dono hadinga boloo: \+bk Tama o dogu dangada\+bk*\f* Go mee dela tangada ne daamada ai digau Ammon ala dangi nei. \c 20 \s1 Abraham mo Abimelech \p \v 1 Abraham ne hagatanga i Mamre gaa hana gi bahi i ngaaga Canaan, gaa noho i mehanga Kadesh mo Shur. Mai gi nomuli i dono noho i Gerar, \v 2 mee ga helekai bolo dono lodo go Sarah la tuaahina ahina ni oono. Deelaa laa King Abimelech o Gerar gaa hai a Sarah gi laha mai gi deia.\x * \xo 20.2 \xt Genesis 12.13; 26.7\x* \v 3 Dahi boo hua, God ne hagagida gi mee i lodo di midi ga helekai, “Goe gaa made, idimaa goe guu lahi di ahina gei mee dono lodo i golo.” \p \v 4 Gei Abimelech digi hanimoi gi hoohoo gi mee, gei mee ga helekai, “Meenei Tagi, au e hai donu hua! Goe ga daaligi au mo agu daangada? \v 5 Ma go Abraham la hua dela ne helekai bolo mee tuaahina ahina ni oono, gei di ahina gu helekai labelaa beelaa. Au ne hai di hai deenei i lodo agu hagabaubau madammaa, au digi hai dagu mee hai gee.” \p \v 6 God ga helekai gi mee i lodo di midi, “Uaa, Au e iloo bolo goe ne hai di maa i lodo au hagabaubau madammaa, gei Au ne hai goe gi dee hala mai gi di Au ge digi dugu goe gii bili gi di ahina deelaa. \v 7 Malaa, dolomeenei, wanga ina di ahina gi muli gi dono lodo. Mee di soukohp, ga dalodalo laa gi hagalee made goe. Maa goe ga hagalee wanga a mee gi muli, Au e helekai gi iloo e goe bolo goe gaa made mo au daangada huogodoo.” \p \v 8 Luada loo dono daiaa, Abimelech ga gahi mai ana dagi moomee huogodoo, ga hagi anga gi digaula di mee dela ne hai, gei digaula gu mmaadagu huoloo. \v 9 Gei Abimelech ga gahi mai a Abraham ga heeu, “Ma di aha dela ne hai kooe mai gi gimaadou? Ma di mee hala aha ne hai adu ko au gaa hai goe gi gaamai di haingadaa gi di au mo dogu henua? Goe guu hai di mee dela hagalee belee hai mai gi di au. \v 10 Goe ne hai di maa eimaha?” \p \v 11 Abraham ga helekai, “Au ne hagabaubau bolo ma tangada i kinei e madagu i God ai, gei digaula ga daaligi au ga kae dogu lodo. \v 12 E donu au gu helekai bolo mee tuaahina ni oogu. Mee tama ahina ni dogu damana, hagalee ni dogu dinana, gei au ne lodo gi mee. \v 13 Malaa, di madagoaa a God ne hagau au mai di hale dogu damana gi lodo nnenua digau tuadimee, au ne helekai gi di ahina deenei boloo, ‘Goe gi haga laamua ina au i au helekai gi nia daangada huogodoo bolo au tuaahina daane ni oou.’” \p \v 14 Abimelech gaa wanga Sarah gi Abraham mono siibi, nia kau, mono hege. \v 15 Gei mee ga helekai gi Abraham, “Deenei dogu henua hagatau, noho i di ingoo hua di gowaa dela e hiihai ginai goe.” \v 16 Mee ga helekai gi Sarah, “Au e wanga nia silber e mana gi do duaahina daane e haga donu gi digau huogodoo ala e madalia goe bolo goe e donu. Nia daangada huogodoo ga iloo laa bolo goe digi hai di hala.” \p \v 17-18 Mai di hai dela ne hai gi Sarah di lodo o Abraham, Dimaadua guu hai di ingoo hua di ahina i lodo di madahaanau Abimelech gi deemee di hai nadau dama. Malaa, Abraham ga dalodalo i Abimelech, gei God gu haga humalia Abimelech. God gu haga humalia labelaa dono lodo mo ana hege ahina, gei digaula guu mee di hai nadau dama. \c 21 \s1 Di haanau Isaac \p \v 1 Dimaadua gu haga maluagina a Sarah gii hai be dana hagababa, \v 2 gei Sarah ga hai dama ga haanau dana dama daane gi Abraham i di madagoaa o mee gu madua. Tama daane la ne haanau i di madagoaa a God dela ne hai bolo mee e haanau ai.\x * \xo 21.2 \xt Hebrews 11.11\x* \v 3 Abraham gaa gahi di ingoo o maa go Isaac. \p \v 4 Di madagoaa Isaac ne walu ono laangi, gei Abraham ga sirkumsais a mee be nia helekai a God ne hai.\x * \xo 21.4 \xt Genesis 17.12; Acts 7.8\x* \v 5 Abraham la guu lau ono ngadau di madagoaa Isaac ne haanau. \v 6 Sarah ga helekai boloo, “God gu gaamai gi di au di tene mo di gadagada.\f + \fr 21.6 \ft Di ingoo \+bk Isaac\+bk* i nnelekai Hebrew le hai dono hadinga boloo: \+bk Gadagada\+bk* \f* Digau huogodoo ala ga longono di mee deenei, la ga gadagada madalia au.” \v 7 Gei mee ga helekai labelaa, “Ma koai dela e helekai gi Abraham bolo Sarah ga haga uu ana dama? Gei deenei au dela gu haanau gi mee dana dama daane, gei mee gu madumadua.” \p \v 8 Di tama la gu tomo aga, gaa dae loo gi di laangi di tama ne daa gi daha mo di uu, gei Abraham guu hai dana hagamiami damana. \s1 Hagar mo Ishmael gu hagau gi daha \p \v 9 Dahi laangi hua, gei Sarah gaa mmada gi Ishmael dela ne haanau go Hagar di hege ahina mai Egypt gi Abraham, e hai ana daagala ginaua mo Isaac di tama Sarah. \v 10 Gei mee ga helekai gi Abraham, “Hagau ina tama ahina hege deenei mo dana dama la gi daha. Tama daane o tama ahina hege deenei la hagalee hai dono duhongo i di baahi do maluagina dela belee kae go tau dama go Isaac.”\x * \xo 21.10 \xt Galatians 4.29-30\x* \v 11 Di mee deenei gu haga lodo huaidu a Abraham huoloo, idimaa, Ishmael la tama daane labelaa ni mee. \v 12 Gei God ga helekai gi Abraham, “Goe hudee mamaanadu lodo huaidu gi di tama mo di hege go Hagar. Heia hua di hai a Sarah ma gaa hai adu gi di goe, idimaa, do hagadili le e daamada mai i Isaac.\x * \xo 21.12 \xt Romans 9.7; Hebrews 11.18\x* \v 13 Au e wanga labelaa agu dama e logo gi tama daane a tama ahina hege, gii hai digaula di nadau henua, idimaa, mee di tama labelaa ni aau.” \p \v 14 Hagaluada loo dono daiaa, gei Abraham gaa wanga nia meegai gi Hagar mo tei budehede gili kau e honu i nia wai. Mee gaa dugu di tama la gi hongo di tua o maa, ga hagau a mee gii hana. Mee ga hagatanga ga hagadau i lodo di anggowaa o Beersheba. \v 15 Di madagoaa nia wai la ne odi, gei mee gaa dugu di tama la gi lala di laagau i lodo geinga, \v 16 gaa hana gaa noho i nia piidi e dolu lau mada tanga i daha mo mee. Mee ga helekai ang gi deia, “Au e deemee di mmada gi dagu dama e made.” Dono madagoaa dela e noho i golo, gei mee ga daamada gaa dangi.\f + \fr 21.16 \ft \+bk gei mee ga daamada gaa dangi\+bk* be: \+bk gei di tama ga daamada gaa dangi\+bk* \f* \p \v 17 God gu longono Ia tama daane e dangidangi, gei tangada di langi o God ga helekai gi Hagar mai i di langi boloo, “Hagar, goe e lodo huaidu di aha? Goe hudee madagu. God gu longono Ia tama daane dela e dangidangi. \v 18 Du gi nua, hana, dahi aga ina a mee mo di heia a mee gi manawa lamalia. Au gaa hai dagu henua damana mai i dono hagadili.” \p \v 19 Gei God gaa huge nia golomada o Hagar, gei mee gaa mmada gi di monowai geli, gei mee gaa hana ga haga hau dana budehede gili kau gi nia wai, gaa wanga nia mada wai gi di tama. \v 20 God nogo madalia di tama dono tomo aga. Mee nogo noho i lodo di Anggowaa o Paran, gaa hai tangada e iloo ia huoloo di kumi manu. \v 21 Tinana o maa gaa gida dana ahina o Egypt, guu hai di lodo o Ishmael. \s1 Di hagababa i mehanga Abraham mo Abimelech \p \v 22 Di madagoaa deelaa, Abimelech guu hana dalia Phicol, di tagi di buini dauwa a maa, ga helekai gi Abraham, “God e madalia goe i nia mee huogodoo ala e hai kooe.\x * \xo 21.22 \xt Genesis 26.26\x* \v 23 Malaa, heia dau hagamodu i mua o Dimaadua bolo goe ga hagalee halahalau au, agu dama, be dogu hagadili. Au nogo hagalaamua goe, malaa, hagababa mai bolo goe e hagalaamua au mo tenua deenei e noho iei goe.” \p \v 24 Abraham ga helekai, “Au e hagababa beelaa.” \p \v 25 Abraham ga helekai hagadonudonu gi Abimelech i di gili di monowai ne haga anga ginai nia gau hai hegau Abimelech. \v 26 Abimelech ga helekai, “Au e de iloo ma koai ne hai di hai deenei. Goe digi hagia mai di maa, deenei hua dogu longono eau di maa.” \v 27 Abraham gaa wanga gi Abimelech hunu siibi mono kau, gei meemaa gaa hai di nau hagababa. \v 28 Abraham ga daa mai ana dama siibi e hidu i dana hagabuulinga siibi, \v 29 gei Abimelech ga heeu gi mee, “Ma nia mee e hai di aha?” \p \v 30 Abraham ga helekai, “Kaina nia siibi e hidu aanei. Goe gaa hai di mee deenei, gei goe gu hagamodongoohia bolo ma ko au dela ne geli di monowai deenei.” \v 31 Di gowaa deelaa gu haga ingoo bolo Beersheba,\f + \fr 21.31 \ft \+bk Beersheba:\+bk* Di ingoo deenei i nnelekai Hebrew dono hadinga boloo “Di Monowai o di Hagababa” be “Di Monowai o di Hidu” (mmada labelaa i Genesis 26.33).\f* idimaa deelaa di gowaa ne hai di nau hagababa. \p \v 32 I muli di nau hai di hagababa deenei i Beersheba, Abimelech mo Phicol gaa hula gi muli gi Philistia. \v 33 Abraham gaa dogi dana laagau ‘tamarisk’ i Beersheba, ga daumaha gi Yihowah, go di God dono hagaodi ai. \v 34 Abraham gaa noho i Philistia di madagoaa e waalooloo. \c 22 \s1 God e helekai hagadaba gi Abraham gi tigidaumaha ina Isaac\x * \xo 22.0 \xt Hebrews 11.17-19\x* \p \v 1 Nomuli mai, gei God ga hagamada a Abraham, gaa gahi a mee, “Abraham!” \p Gei Abraham ga helekai, “Deenei au!” \p \v 2 God ga helekai, “Lahia dau dama daane, dela go dau dama hua e dahi go Isaac, dela koia e aloho iei goe. Hula gi tenua go Moriah. Tigidaumaha ina a mee mai gi di Au i hongo di gonduu dela ga hagi adu ko Au.”\x * \xo 22.2 \xt 2-Chronicles 3.1\x* \p \v 3 Hagaluada loo dono daiaa, gei Abraham gaa hai ana dohomu ang gi tigidaumaha, ga haga uda gi hongo dana ‘donkey’, gaa lahi a Isaac mono hege dogolua dalia ia. Digaula ga daamada gaa hula gi di gowaa dela ne hagi anga go God gi mee. \v 4 I di tolu laangi gei Abraham gaa mmada gi di gowaa deelaa e gila mai haga mogowaa. \v 5 Gei mee ga helekai gi nia hege, “Noho i ginei, goodou mo di ‘donkey’. Gimaua mo dagu dama daane e hula gi golo, e daumaha ga loomoi labelaa gi goolua.” \p \v 6 Abraham ga haga uda nia dohomu dudu tigidaumaha gi hongo Isaac e kae, geia e kae dana hulumanu mo dana ahi. Di nau lloo adu hua beelaa, \v 7 gei Isaac ga helekai, “Tamana!” \p Gei mee ga helekai, “Deenei au, dagu dama.” \p Gei Isaac ga heeu, “Au e gidee bolo goe dau ahi, mono dohomu, gei dehee tama siibi belee hai tigidaumaha?” \p \v 8 Abraham ga helekai, “Ma go God gaa dugu mai laa di mee belee hai ai tigidaumaha.” Gei meemaa dogolua gaa hula. \v 9 Meemaa gaa dau i di gowaa a God dela ne hagi anga gi Abraham, gei mee gaa bae dana gowaa dudu tigidaumaha, ga hagatau nia dohomu i nonua. Mee ga lawalawa dana dama daane go Isaac, gaa dugu a mee gi hongo nia dohomu i hongo di gowaa dudu tigidaumaha.\x * \xo 22.9 \xt James 2.21\x* \v 10 Gei mee ga dahi aga dana hulumanu belee daaligi a mee, \v 11 gei tangada di langi o Dimaadua gaa gahi a mee mai i di langi boloo, “Abraham, Abraham!” \p Gei mee ga helekai, “Deenei au, meenei.” \p \v 12 Gei tangada di langi ga helekai, “Hudee daaligidia di tama be e hai dau hai gi mee. Dolomeenei gei au gu iloo bolo goe e hagalaamua a God, idimaa goe digi dumaanga dau dama hua e dahi mai gi di au.” \p \v 13 Abraham ga madamada gi daha, gaa mmada gi tama siibi daane dela e lawe i ono madaagoo i nia geinga. Mee gaa hana ga gaamai di maa, gaa hai dana tigidaumaha dudu, e pono di lohongo o dana dama daane. \v 14 Abraham ga haga ingoo di gowaa deelaa bolo “Yihowah Jireh”\f + \fr 22.14 \fq “Yihowah Jireh” \ft di ingoo deenei dono hadinga boloo, “Yihowah gaa dugu mai laa”.\f* Dae mai loo gi dangi nei, gei nia daangada e hai boloo, “Hongo di gonduu a Yihowah gaa dugu mai laa.” \v 15 Tangada di langi o Dimaadua ga gahi mai labelaa Abraham i di lua holongo mai di langi, \v 16 ga helekai boloo, “Deenei Au go Yihowah dela e helekai, Au gaa hai dagu hagababa hagamodudahi gi dogu ingoo donu, bolo Au gaa hai goe gi maluagina, idimaa goe digi dumaanga dau dama hua e dahi mai gi di Au.\x * \xo 22.16 \xt Hebrews 6.13-14\x* \v 17 Au e hai dagu hagababa bolo Au e gowadu do hagadili gi dogo logowaahee gadoo be nia heduu ala i di langi, be e dogologo be nia gelegele ala i tongotai. Do hagadili la ga haga magedaa nadau hagadaumee ge e kae nadau waahale.\x * \xo 22.17 \xt Hebrews 11.12\x* \v 18 Nia henua huogodoo ga tangi mai gi di Au bolo gi haga maluagina ina ginaadou be dagu hai dela ne haga maluagina do hagadili, idimaa goe gu hagalongo mai gi agu helekai.”\x * \xo 22.18 \xt Acts 3.25\x* \p \v 19 Nomuli, gei Abraham gaa hana gi muli gi baahi ana gau hai hegau, gaa hula ginaadou ngaadahi gi Beersheba, di gowaa dela e noho ai Abraham. \s1 Nia hagadili o Nahor \p \v 20 Di madagoaa no muli, Abraham guu longo bolo Milcah gu haanau ana dama dogowalu mai dono duaahina daane go Nahor. \v 21 Uz di ulu madua, Buz dono duaahina daane, Kemuel go tamana o Aram, \v 22 Chesed, Hazo, Pildash, Jidlaph mo Bethuel, \v 23 tamana o Rebecca. Milcah ne hai ana dama dogowalu aanei gi Nahor, tuaahina daane Abraham. \v 24 Reumah, di lodo hege a Nahor ne haanau Tebah, Gaham, Tahash mo Maacah. \c 23 \s1 Di made o Sarah, gei Abraham gaa hui dana gowaa e danu iei mee \p \v 1 Sarah ne mouli nia ngadau e lau madalua maa hidu (127). \v 2 Mee ne made i Hebron, i tenua go Canaan, gei Abraham gu lodo huaidu gi di made o maa. \p \v 3 Mee ga hagatanga i di gowaa e moe ai dono lodo, gaa hana gi digau Hittite, ga helekai, \v 4 “Au tangada tuadimee e noho i kinei i godou baahi. Huia mai tei gowaa gii mee au di danu dogu lodo.”\x * \xo 23.4 \xt Hebrews 11.9,13; Acts 7.16\x* \p \v 5 Digaula ga helekai, \v 6 “Meenei, hagalongo mai gi gimaadou, gimaadou e mmada adu bolo goe taane aamua gei e mogobuna. Danumia doo lodo i taalunga dela e kaedahi e humalia i madau baahi. Tei gimaadou e tenetene di gowadu taalunga e danu iei mee.” \p \v 7 Abraham ga bala gi lala i mua digaula, \v 8 ga helekai, “Maa goodou e hiihai gi di au e danu dogu lodo i kinei, dumaalia, hai gi Ephron tama daane a Zohar \v 9 gi huia mai di Bagungoo Machpelah dela e hoohoo gi taalinga di gowaa o maa. Dangi ang gi mee gi huia mai di maa gi di hui o di gowaa hagatau i godou mua e hai dagu gowaa danu dangada.” \p \v 10 Ephron nogo noho dalia digau Hittite i di gowaa hai dagabuli i di bontai di abaaba di waahale, gei mee ga helekai gi Abraham i mua nia daangada huogodoo, \v 11 “Hagalongo mai mua meenei. Au e gowadu di gowaa hagatau mo di bagungoo no lodo. I mua ogu daangada donu, au ga gowadu di maa gii mee goe di danu doo lodo.” \p \v 12 Abraham gaa bala gi lala i mua digau Hittite, \v 13 ga helekai gi Ephron gi longono nia daangada huogodoo, “Goe gi dumaalia mai mua, hagalongo mai. Au e hui di gowaa hagatau. Kaina di hui di maa, gei au gaa danu dogu lodo i golo.” \p \v 14 Ephron ga helekai, \v 15 “Meenei, di gowaa le e hui gi nia bahihadu silber haa lau (400), gei nia bahi hadu aalaa la di aha i tau mehanga? Danu mia doo lodo i lodo di gowaa.” \p \v 16 Abraham guu donu ginai, ga pauna di hulu be di helekai Ephron ne hai i mua digau dogologo aalaa ala go nia bahihadu silber haa lau (400), e hagatau gi di hui dela e hai hegau ai digau huihui mee. \p \v 17 Deelaa di hai o di gowaa Ephron i Machpelah i bahi i dua o Mamre ne hai di gowaa ni Abraham. Di gowaa deelaa la iai di gowaa dogi mee mo di bagungoo no lodo, mo nia laagau huogodoo e tugi i taalinga di gowaa. \v 18 Di gowaa deenei guu dugu go digau Hittite huogodoo ala nogo dagabuli bolo di gowaa ni Abraham. \p \v 19 Nomuli, gei Abraham gaa danu dono lodo Sarah i lodo di bagungoo deelaa i tenua Canaan. \v 20 Malaa, di gowaa digau Hittite mo dono bagungoo guu hai di gowaa ni Abraham belee hai di gowaa danu dangada. \c 24 \s1 Di ahina e hai di lodo Isaac \p \v 1 Abraham gu madumadua, gei Dimaadua gu haga maluagina a mee i ana mee huogodoo ala e hai. \v 2 Mee ga helekai gi dana dangada hai hegau dela madua, dela e dagi ana mee huogodoo, boloo, “Dugu ina doo lima i mehanga ogu gadawae\f + \fr 24.2 \ft \+bk Dugua doo lima i mehanga ogu gadawae\+bk* Di hai deenei e haga modongoohia bolo di hagamodudahi dela gaa hai la di mee e deemee di huli \f*, heia dau hagamodudahi. \v 3 Au e hiihai bolo goe gi heia dau hagamodudahi i di ingoo o Yihowah, di God o di langi mo henuailala, bolo goe hagalee hilihili dau ahina e hai di lodo dagu dama daane i lodo digau Canaan ala i ginei. \v 4 Goe hana gi muli gi tenua dela ne haanau iei au, e laha mai dau ahina dela e hai di lodo dagu dama daane go Isaac mai i lodo ogu gau ala i golo.” \p \v 5 Gei tangada hai hegau ga heeu, “Dolomaa tama ahina la ga de hiihai di diiagi dono guongo, ga hagalee hanimoi i ogu muli gi tenua deenei. Au ga hagau dau dama daane la gi tenua dela ne hanimoi iei goe?” \p \v 6 Abraham ga helekai, “Heia gi humalia gi dee lahi hua dagu dama daane la gi golo. \v 7 Yihowah go di God o di langi ne laha mai au gi daha mo di guongo o dogu damana mo di gowaa o ogu gau. Mee guu hai dana hagababa hagahumalia mai gi di au bolo Ia gaa wanga tenua deenei gi dogu hagadili. Mee ga hagau dana dangada di langi i oo mua gii mee di laha mai dau ahina e hai di lodo dagu dama daane. \v 8 Tama ahina ma ga de hiihai di hanimoi i oo muli, gei goe gu i daha mo di hagababa deenei. Gei goe hude lahia dagu dama daane gi golo.” \v 9 Gei tangada hai hegau gaa dugu dono lima gi mehanga nia gadawae o Abraham go dono dagi, gaa hai dana hagababa hagamodudahi bolo ia gaa hai nia mee a Abraham ala guu hai ang gi deia. \p \v 10 Tangada hai hegau dela e dagi nia goloo Abraham, ga hagatogomaalia ana ‘camel’ madangaholu i nia manu o dono dagi go Abraham, gaa hana gi di waahale dela nogo noho ai a Nahor i bahi i ngeia Mesopotamia. \v 11 Mee ne dau i golo, gei mee gaa hai nia ‘camel’ gi togo iha gi lala i baahi di monowai geli i daha mo di waahale deelaa. Hiahi ia di mee, la di madagoaa nia ahina e loomoi e kae nadau wai. \v 12 Mee ga dalodalo, “Meenei Yihowah, di God o dogu dagi go Abraham, gaamai dogu haadanga lamalia dangi nei, gei daahia dau hagababa dela ne hai ang gi dogu dagi. \v 13 Deenei au i di monowai geli dela e lolloomoi ginai nia ahina o di waahale deenei, e lloomoi ginai e kae nadau wai. \v 14 Au ga helekai gi tei digaula boloo, ‘Hudee heheia mua, dugu eia dau loloaabi mo di dumaalia mai gi di au, au e inu.’ Maa mee ga helekai boloo, ‘Inu, gei au ga gaamai labelaa agu wai gi au “camel”,’ gei au ga iloo bolo ma go mee dela guu dongo Kooe bolo e hai di lodo dau dama hai hegau go Isaac. Ma gaa hai beenei, gei au ga iloo bolo Goe gu daahi dau hagababa ang gi dogu dagi.” \p \v 15 Mua dana haga lawa dana dalodalo, gei Rebecca gaa dau mo dana loloaabi i hongo dono bakau. Mee go tama ahina Bethuel, tama ni tuaahina daane Abraham go Nahor mo dono lodo go Milcah. \v 16 Mee tama ahina madanga huoloo, ge digi hai di huaidu, ge madammaa. Mee ne hana gi di monowai i lala, gaa udu dana loloaabi wai, ga hanaga. \v 17 Tangada hai hegau gaa lele gi mee, ga helekai, “Hudee heheia mua, heia au gi inu nia wai i dau loloaabi.” \p \v 18 Gei mee ga helekai, “Meenei, inu,” mo di dugu ia dana loloaabi i dono bakau, ga daahi gi mee, gei mee ga inu. \v 19 Mee dela ne lawa, gei di ahina ga helekai, “Au ga huai aga labelaa agu wai gi au ‘camel’, gaa hai digaula gi inu huogodoo i nadau mee ala e hiihai ginai.” \v 20 Gei mee ga haga inu hagalimalima nia ‘camel’ a maa, gaa lele labelaa gi di monowai e gowaga labelaa ana wai gaa dae loo gi nia ‘camel’ la gu inu huogodoo. \v 21 Gei taane le e daumada a mee dee muu, e mmada be Dimaadua gu hagagila humalia dono hanimoi. \p \v 22 Di madagoaa nia ‘camel’ la guu lawa di inu, gei taane ga dahi aga dana buulei goolo hui ngadaa, gaa wanga gi di uhi o maa, ge nia duu lima goolo e lua, gaa wanga gi nia lima o maa. \v 23 Gei mee ga helekai, “Hudee heheia mua, hagia mai be do damana la go ai, gei di maa e oo i baahi o mee e kii ai gimaadou mo ogu ihoo ma ga boo nei?” \p \v 24 Tama ahina ga helekai, “Dogu damana la go Bethuel, go tama daane Nahor mo Milcah. \v 25 Gei di maa e logo hua nia geinga mono mee haangai manu i di madau hale, gei e oo hua di gowaa e noho ai goodou.” \p \v 26 Gei taane la ga dogoduli iha gi lala ga daumaha gi Dimaadua, \v 27 mo di helekai, “Au e hagaamu Dimaadua, go di God o dogu dagi go Abraham, dela nogo daahi dana hagababa dela ne hai ang gi dogu dagi. Dimaadua gu dugu mai au gii hana haga huudonu gi nia gau o dogu dagi.” \p \v 28 Tama ahina deelaa gaa lele gi di hale dono dinana, ga hagi anga gi mee nia mee ala ne hai huogodoo. \v 29 Gei Rebecca dono duaahina daane go Laban. Gei Laban gaa lele gi di malaelae belee hana gi di gowaa dela e iai tangada hai hegau Abraham. \v 30 Laban gu gidee ia di buulei uhi mo nia duu lima ala e ulu ai dono duaahina ahina, gei gu hagalongo gi Rebecca e hai nia helekai taane ne hai ang gi deia, gei Laban gaa hana gi tangada hai hegau Abraham dela e duu i baahi ana ‘camel’ i di monowai geli, \v 31 ga helekai, “Hanimoi i ogu muli, gaa hula. Goe go taane dela ne haga maluagina go Dimaadua. Goe e duu i ginei eiaha? Au dagu ruum gu togomaalia adu gi di goe i lodo dogu hale, gei iai di gowaa i golo e dugu ai au ‘camel’.” \p \v 32 Gei taane gaa hana gi lodo di hale, gei Laban gaa dugu gi lala nia goloo o nia ‘camel’, gaa wanga nadau lau laagau mono mee haangai manu gi digaula. Gaa lawa ga gaamai ana wai gi tangada hai hegau Abraham mo ono ehoo e tono nadau wae. \v 33 Di madagoaa nia meegai ala ne gaamai, gei taane ga helekai, “Au hagalee miami, ga miami laa i muli agu helekai ala belee hai.” \p Laban ga helekai, “Helekai goe.” \p \v 34 Mee ga helekai, “Au tangada hai hegau ni Abraham. \v 35 Dimaadua gu haga maluagina dogu dagi guu hai a mee gii hai tangada maluagina. Mee guu wanga ana llongo siibi mo kuudi, nia kau, silber, goolo, mo ana hege ahina mo daane, nia ‘camel’ mono ‘donkey’. \v 36 Sarah go di lodo dogu dagi ne haanau dana dama daane, gei mee gu madua, gei dogu dagi guu wanga ana mee huogodoo nogo hai mee ginai la gi mee. \v 37 Dogu dagi ne hai au gii hai dagu hagababa hagamodudahi, bolo au e hagalongo ang gi dana helekai hagalabagau. Mee ne helekai, ‘Hudee hilihilia dau ahina i tenua go Canaan belee hai di lodo dagu dama daane. \v 38 Goe e hana gi di madawaawa o dogu damana, mo ogu gau, ga hilihili di lodo o dagu dama daane.’ \v 39 Gei au ga heeu gi dogu dagi, ‘Ma e hai behee maa di ahina la ga hagalee hanimoi i ogu muli?’ \v 40 Gei mee ga helekai, ‘Dimaadua dela koia e hagalongo ginai au i nia madagoaa huogodoo, ga hagau dana dangada di langi dalia goe, gaa hai goe gi haadanga lamalia. Goe ga laha mai di lodo dagu dama daane mai i ogu gau donu, mai di hale o dogu damana. \v 41 Ma di ala hua e dahi deenei dela e hai goe gi mehede gi daha mo dau hagababa hagamodudahi: Maa goe gaa hana gi ogu gau gei digaula ga dumaanga, gei goe gu mehede.’ \p \v 42 “Dogu hanimoi gi di monowai geli dangi nei, gei au ga dalodalo boloo, ‘Meenei Yihowah go di God o dogu dagi go Abraham, hudee heheia mua, gaamai dogu haadanga lamalia i agu mee ala e hai. \v 43 Deenei au i di monowai geli. Maa iai tama ahina gu hanimoi belee kae ana wai, gei au ga helekai gi mee bolo au e inu i dana loloaabi wai, \v 44 gei mee gu hiihai gei gu gaamai labelaa ana wai gi agu ‘camel’, deelaa laa go mee dela gu hilihili Kooe bolo dela di lodo o tama daane o dogu dagi.’ \v 45 I mua di haga lawa dagu dalodalo dee muu, Rebecca ga haneia mo dana loloaabi i hongo dono bakau gaa hana gi lala gi di monowai e huai ana wai, gei au ga helekai gi mee, ‘Hudee heheia mua, gaamai hunu wai e inu.’ \v 46 Gei mee gu limalima hua gu dugu iha dana loloaabi i dono bakau mo di helekai, ‘Inu, gei au ga haga inu labelaa au ‘camel’.’ Malaa, au ga inu, gei mee ga haga inu agu ‘camel’. \v 47 Au ga heeu gi mee, ‘Do damana la go ai?’ Gei mee ga helekai, ‘Dogu damana la go Bethuel, go tama daane a Nahor mo Milcah.’ Gei au gaa wanga dagu buulei goolo gi di uhi o maa mono duu lima gi ono lima. \v 48 Gei au ga dogoduli gi lala ga daumaha gi Dimaadua. Au e hagaamu Dimaadua go di God o dogu dagi go Abraham dela ne lahi haga huudonu au gi nia gau o dogu dagi, dela gu gidee au tama ahina ang gi tama daane o dogu dagi. \v 49 Dolomeenei, helekai mai be maa goolua e haga gila di gulu waawa ang gi dogu dagi, ge e hai a mee hagahumalia, gei goolua ga dumaalia. Be maa e deeai, gei goolua gi helekai haga huudonu gi iloo eau be dehee dagu hai gaa hai.” \p \v 50 Laban mo Bethuel ga helekai, “Idimaa di mee deenei ne hai mai i baahi Dimaadua, gei di maa hagalee go gimaua belee hai di mau hiihai. \v 51 Deenei Rebecca, lahia a mee, hula. Heia a mee gii hai di lodo ni tama daane o doo dagi gii hai be nia helekai a Dimaadua ne hai.” \v 52 Tangada hai hegau Abraham deenei ne longono ia telekai deenei, gei mee gu bala loo gi lala gu daumaha gi Dimaadua. \v 53 Gei mee gaa dugu mai gi daha ana goloo gahu mono silber mono hadu hagalabagau, gaa wanga gi Rebecca, gei mee guu wanga ana wanga dehuia hui ngadaa gi tuaahina daane o maa mo tinana o maa. \p \v 54 Tangada hai hegau Abraham mono daane ala i baahi o mee ga miami gei ga inu, gaa kii boo i golo. Digaula ga aala aga luada, gei mee ga helekai, “Dugua mai au gii hana labelaa gi dogu dagi.” \p \v 55 Gei ogo tuaahina daane o Rebecca mo tinana o maa ga helekai, “Dugu ina ang gi tama ahina gii noho i madau baahi i tabu e dahi be nia laangi madangaholu, nomuli gei mee gaa hana.” \p \v 56 Gei mee ga helekai, “Hudee dugua gimaadou gii noho. Dimaadua guu hai dogu holongo nei gii gila humalia, dugua mai au gii hana gi dogu dagi.” \p \v 57 Gei meemaa ga helekai, “Gahigahia malaa tama ahina gi hagalongo gidaadou be mee e helekai bolo aha.” \v 58 Gei digaula ga gahi mai Rebecca, ga heeu, “Goe e hiihai e hana i muli taane deenei?” \p Gei mee ga helekai, “Uaa.” \p \v 59 Gei meemaa gaa dugu anga Rebecca mo dana hege ahina madua gii hula i muli tangada hai hegau Abraham mo ono ehoo daane. \v 60 Gei meemaa gaa wanga di nau hagaaloho haga muliagina gi Rebecca i nia helekai aanei: \q1 “Kooe go di madau duaahina ahina, \q1 goe gii hai tinana \q1 ni digau dogologowaahee! \q1 Gei do hagadili gi gumidia \q1 nia waahale o nadau hagadaumee!” \b \m \v 61 Rebecca mo ono ehoo dama ahina gu togomaalia guu kaga gi hongo nia ‘camel’ belee hula i muli tangada hai hegau Abraham, gei digaula ga hagatanga. \p \v 62 Isaac gu hanimoi gi lodo geinga i Beer Lahai Roi\f + \fr 24.62 \ft \+bk Beer Lahai Roi\+bk* dono hadinga bolo “Di monowai di God mouli dela e mmada mai gi di au”\f*, gei mee e noho i Negev i bahi i ngaaga o Canaan. \v 63 Mee guu hana haga hiahi loo belee heehee i lodo nia gowaa maalama, geia gaa mmada gi nia ‘camel’ e loomoi. \v 64 Di madagoaa Rebecca ne gidee ia Isaac, gei mee gaa doo gi lala mo dana ‘camel’, \v 65 ga heeu gi tangada hai hegau Abraham, “Ma taane koai dela e hanimoi gi gidaadou i di gowaa maalama?” \p Tangada hai hegau Abraham ga helekai, “Mee go dogu dagi.” Gei Rebecca ga dahi aga dana mee gahu libogo, gaa gahu ono golomada. \p \v 66 Tangada hai hegau ga hagi anga gi Isaac ana mee ala ne hai huogodoo. \v 67 Gei Isaac ga laha mai a Rebecca gi lodo di hale laa dela nogo noho ai dono dinana go Sarah, gei Rebecca gaa hai di lodo ni mee. Isaac gu aloho i Rebecca, gei gu haga manawa lamalia ia i muli dono dinana ne made. \c 25 \s1 Nia hagadili labelaa a Abraham \r (1-Chronicles 1.32-33) \p \v 1 Abraham guu lodo labelaa gi tuai ahina, dono ingoo go Keturah. \v 2 Mee ne haanau Zimran, Jokshan, Medan, Midian, Ishbak mo Shuah. \v 3 Jokshan la tamana ni Sheba mo Dedan, nia hagadili o Dedan la digau Ashur, Letush mo Leum. \v 4 Nia dama daane a Midian go Ephah, Epher, Hanoch, Abida mo Eldaah. Huogodoo aanei la nia hagadili ni Keturah. \p \v 5 Abraham guu dugu anga ana mee huogodoo gi Isaac, \v 6 gei dono madagoaa nogo mouli hua igolo, mee guu wanga ana wanga dehuia gi ana dama daane mai ono lodo ala i golo. Nomuli, gei mee ga hagau ana dama daane aanei gi nnenua o dua, gi daha mo dana dama daane go Isaac. \s1 Di made mo tanu o Abraham \p \v 7-8 Abraham ne made, gei mee gu 175 ono ngadau. \v 9 Ana dama daane go Isaac mo Ishmael guu danu a mee i di lua Machpelah i tenua bahi i dua Mamre dela nogo hai tenua ni Ephron, tama daane Zohar, tangada Hittite. \v 10 Deenei go tenua Abraham ne hui mai digau Hittite. Abraham mo dono lodo Sarah ne danu i golo.\x * \xo 25.10 \xt Genesis 23.3-16\x* \v 11 I muli di made o Abraham, God gu haga maluagina dana dama daane Isaac dela nogo noho hoohoo gi Beer Lahai Roi\f + \fr 25.11 \ft \+bk Beer Lahai Roi\+bk* dono hadinga bolo “Di monowai di God mouli dela e mmada mai gi di au”\f*.\x * \xo 25.11 \xt Genesis 16.14\x* \s1 Nia hagadili o Ishmael \r (1-Chronicles 1.28-31) \p \v 12 Ishmael la tama ni Abraham mo Hagar, di ahina Egypt, di hege ni Sarah. \v 13 Aanei la ana dama daane, e hagatau gi nadau mmaadua: go Nebaioth, Kedar, Adbeel, Mibsam, \v 14 Mishma, Dumah, Massa, \v 15 Hadad, Tema, Jetur, Naphish mo Kedemah. \v 16 Digaula nia maadua mmaadua o nia madawaawa madangaholu maa lua, ge nadau ingoo la ne wanga gi nadau guongo mo nia gowaa e noho ai ginaadou. \v 17 Ishmael gu 137 ono ngadau gaa made laa. \v 18 Nia hagadili o Ishmael la nogo noho i lodo tenua i mehanga Havilah mo Shur, i bahi i dua Egypt i di ala gi Assyria. Digaula nogo noho i daha mo nia hagadili o Abraham ala i golo. \s1 Di haanau mai a Esau mo Jacob \p \v 19 Deenei di kai o tama daane Abraham go Isaac. \v 20 Isaac gu mada haa ono ngadau, gei mee gaa lodo gi Rebecca, tama ahina ni Bethuel (tangada mai Aram o Mesopotamia). Rebecca la tuaahina ahina ni Laban. \v 21 Idimaa Rebecca di ahina dee huwa, gei Isaac ga dalodalo ang gi Dimaadua i mee, gei Dimaadua ga hagalongo gi mee, gei Rebecca ga hai dama. \v 22 Mee gu hai dama i nia dama dogolua. I mua di nau haanau mai, gei nia dama dogolua aalaa le e hai di nau honohono i ginaua i lodo tinae di nau dinana. Gei Rebecca ga helekai, “Ma di aha deenei ga hai mai gi di au beenei?” Gei mee ga dalodalo ang gi Dimaadua gi haga modongoohia ang gi deia. \m \v 23 Gei Dimaadua ga helekai anga, \q1 “Nia madawaawa e lua aanaa \q1 i lodo do dinae. \q1 Goe ga haanau mai au daangada \q1 hagadau bebeehi ginaua. \q1 Di madawaawa e dahi e maaloo \q1 i di madawaawa dela i golo, \q1 tangada madua e hege gi tangada dulii.”\x * \xo 25.23 \xt Romans 9.12\x* \m \v 24 Rebecca guu dau gi dono madagoaa e haanau ai, gei mee ga haanau mai ana dama daane dogolua. \v 25 Di tama i mua le e gono anga mmee, gei dono gili le e huluhulu, malaa, digaula gaa gahi di ingoo o maa go Esau.\f + \fr 25.25 \ft \+bk Esau\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Seir”. Seir la di gowaa dela ga noho ai di madawaawa Esau. Di ingoo Seir le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “huluhulu”.\f* \v 26 Di tama nomuli ga haanau, gei e kumi di muliwae o Esau, digaula gaa gahi di ingoo o maa go Jacob.\f + \fr 25.26 \ft \+bk Jacob\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “muliwae” \f* Isaac gu modoono ono ngadau, gei nia dama aanei ga haanau mai. \s1 Esau guu hui gi daha dono maluagina \p \v 27 Nia dama aanei ga mmaadua aga, gei Esau gaa hai tangada modogologolo di puu manu, gu hiihai hua bolo ia e noho hua i lodo henua, gei Jacob tangada noho dee muu e hiihai hua bolo ia e noho i baahi dono hale. \v 28 Isaac e hagalabagau huoloo Esau, i dono hiihai e gaigai nia manu ala e gowegoweia go mee, gei Rebecca e hagalabagau huoloo Jacob. \p \v 29 Dahi laangi hua, gei Jacob e dunu dana suub golee laagau, gei Esau ga haneia i lodo henua gu hiigai huoloo, \v 30 ga helekai gi Jacob, “Au gu hiigai huoloo, gaamai hunu mee suub dulii i dau suub mmee deenaa.” (Deelaa di mee e haga ingoo iei mee bolo Edom.\f + \fr 25.30 \ft \+bk Edom\+bk*: Di ingoo i nnelekai Hebrew le e hai dono lee be di bida helekai “mmee” \f*) \p \v 31 Jacob ga helekai, “Au e gowadu hua gi di goe, maa goe ga gaamai gi di au di maluagina o do madua.” \p \v 32 Esau ga helekai, “Au gaa made, dogu maluagina le e hai dana humalia aha mai gi di au?” \p \v 33 Jacob ga helekai, “Hagamodu ina mai malaa gi di au bolo goe ga gaamai gi di au di tonu o do maluagina.” \p Esau gaa hai dana hagamodu ga hagababa ang gi Jacob di tonu o dono maluagina.\x * \xo 25.33 \xt Hebrews 12.16\x* \v 34 Malaa, Jacob gaa wanga ana mee suub mono mee palaawaa, gei Esau ga miami gaa lawa, gei mee gaa hana. Deenei di hai o Esau dono de hagalabagau di tonu o di maluagina o tama madua. \c 26 \s1 Isaac e noho i Gerar \p \v 1 Taumagamaga ne hai labelaa i hongo tenua i muli taumagamaga ne hai i di madagoaa Abraham. Malaa Isaac gaa hana gi Abimelech, di king o digau Philistia i Gerar. \v 2 Dimaadua ne hagagida gi Isaac ga helekai, “Hudee hana gi Egypt, noho hua i tenua deenei, i di gowaa dela ga hagi adu e noho ai. \v 3 Noho i kinei, gei Au ga madalia goe ga hagahumalia goe. Au ga gowadu gi di goe mo o hagadili tenua deenei hagatau. Au ga haga gila dagu hagababa ne hai gi do damana Abraham.\x * \xo 26.3 \xt Genesis 22.16-18\x* \v 4 Au ga gowadu o hagadili e logo be nia heduu i di langi, gaa wanga gi digaula tenua deenei hagatau. Nnenua huogodoo ga dangidangi mai bolo gi haga humalia ina ginaadou be dagu hagahumalia o hagadili. \v 5 Au ga hagahumalia goe idimaa Abraham gu hagalongo mai gu hagakila agu haganoho mo agu helekai.” \v 6 Gei Isaac guu noho i Gerar. \p \v 7 Di madagoaa nia daane o tenua ne heeu gi mee i di lodo o maa, gei mee ga helekai bolo mee tuaahina ahina ni oono. Mee hagalee helekai bolo mee di lodo ni oono, idimaa mee e madagu bolo nia daane aalaa ga daaligi ia e lahi a Rebecca dela e madanga huoloo.\x * \xo 26.7 \xt Genesis 12.13; 20.2\x* \v 8 Isaac guu noho waalooloo i golo, gei di King Abimelech ga mmada ia i dono bontai dulii gi Isaac mo Rebecca e hai di hiihai o tagahailodo. \v 9 Abimelech ga gahi mai a Isaac, ga helekai, “E donu! Mee di lodo ni oou! Goe e aha ne helekai bolo mee tuaahina ahina ni oou?” \p Isaac ga helekai, “Au ne hagabau bolo au ga daaligi, maa au ga helekai bolo mee di lodo ni oogu.” \p \v 10 Abimelech ga helekai, “Goe ne hai dau aha mai gi gimaadou? Dahi dangada i agu daane gu haingoohia hua di kii i baahi doo lodo, gei goe ga hai mee gi di madau ihala deelaa.” \v 11 Abimelech ga aago ana daangada huogodoo, “Di ingoo hua tangada ma ga hagahuaidu taane deenei be go dono lodo le e daaligi gii made.” \p \v 12 Isaac gaa dogi ana laagau huwa meegai i hongo tenua deelaa, malaa, i lodo di ngadau deelaa mee ne hadi ana huwa laagau nnolongo e lau laa hongo ana mee ala ne dogi, idimaa Dimaadua gu haga maluagina a mee. \v 13 Mee ne hagamaluagina hua igolo gaa hai tangada maluagina. \v 14 Gei digau Philistia gu dubua gi mee, idimaa mee nogo ana siibi mono kau e logo mo ana gau hai hegau e dogologo. \v 15 Malaa, digau Philistia gaa danu nia monowai digau hai hegau Abraham ne geli i dono madagoaa nogo mouli. \p \v 16 Abimelech ga helekai gi Isaac, “Hana gi daha mo tenua deenei. Goe gu maaloo i gimaadou.” \v 17 Isaac ga hagatanga gaa hana, ga hagaduu aga dono waahale laa i di gowaa mehanga gonduu i Gerar, ga noho ai. \v 18 Gei mee gaa geli labelaa nia monowai ne geli i di madagoaa Abraham, ala ne danu go digau Philistia i muli di made Abraham. Isaac ga haga ingoo nia maa gi nia ingoo Abraham ne gahi. \p \v 19 Digau hai hegau Isaac gaa geli di monowai i golo, ga gidee nia wai i lodo di maa. \v 20 Gei digau hagaloohi siibi o Gerar gu lagamaaloo gi digau hagaloohi siibi Isaac, ga helekai, “Nia wai aanei la nia wai ni gimaadou.” Gei Isaac gaa gahi di monowai deenei Esek, (dono hadinga bolo ‘Lagamaaloo’). \p \v 21 Digau hai hegau Isaac gaa geli labelaa tuai monowai, gei di lagamaaloo guu hai labelaa i di maa, gei Isaac gaa gahi di maa bolo Sitnah, (dono hadinga bolo “Hai baahi”). \v 22 Mee ga menege gi daha mo di gowaa deelaa, gaa geli labelaa dana monowai. Nia lagamaaloo ne hai ai, gei mee ga hagaingoo di maa bolo Rehoboth, (dono hadinga bolo ‘Moholo’). Mee ga helekai, “Dolomeenei Dimaadua gu gaamai tadau moholo e noho i hongo tenua deenei, gei gidaadou ga maluagina.” \p \v 23 Isaac ga hagatanga gaa hana gi Beersheba. \v 24 Di boo hua deelaa, gei Dimaadua ga hagagida gi mee ga helekai, “Au go di God o do damana go Abraham. Hudee madagu, Au e madalia goe. Au ga hagahumalia goe, ga gowadu o hagadili gi dogologo, idimaa i dagu hagababa gi dagu dangada hai hegau go Abraham.” \v 25 Isaac gaa hai dana gowaa hai tigidaumaha, ga daumaha gi Dimaadua, ga haga duu aga dana waahale laa i golo, gei ana gau hai hegau gaa geli labelaa tuai monowai. \s1 Di hagababa mehanga Isaac mo Abimelech \p \v 26 Abimelech ga hanimoi i Gerar mo dana dangada hagamaamaa go Ahuzzath, mo Phicol, tagi dauwa o dana buini dauwa, belee heetugi gi Isaac. \v 27 Isaac ga heeu, “Goodou hagalee nogo hagadau ihoo mai gi di au i mua, guu hai au gii hana gi daha mo di godou henua. Gei dolomeenei, goodou e loomoi e heetugi mai gi di au eiaha?” \p \v 28 Digaula ga helekai, “Dolomeenei gimaadou gu iloo bolo Dimaadua la i do baahi, malaa, gimaadou e hagabaubau bolo di hagababa humalia e hai gii hai i tadau mehanga. Gimaadou e hiihai bolo goe gi hagababa mai \v 29 bolo goe hagalee haga huaidu gimaadou, e hai be gimaadou ala digi haga huaidu goe. Gimaadou nogo humalia adu gaa dugu goe gii hana haga humalia. Dolomeenei la gu modongoohia bolo Dimaadua la gu haga humalia goe.” \v 30 Isaac guu hai dana hagamiami gi digaula, gu miami gu inuinu. \v 31 Luada loo dono daiaa, gei meemaa gaa hai nau hagababa hagamodudahi. Isaac gaa hai dana hagamaewae gi digaula, gei digaula ga hagatanga be nia hoo hagaaloho. \p \v 32 Di laangi hua deelaa, digau hai hegau Isaac ga loomoi ga hagi anga gi Isaac di monowai ne geli go ginaadou. Digaula e helekai boloo, “Gimaadou gu gidee nia wai.” \v 33 Gei Isaac gaa gahi di monowai bolo ‘Beersheba’, (dono hadinga bolo ‘Di Monowai di Hagamodu’). Deelaa di hai di waahale Beersheba ne hai dono ingoo. \s1 Nia lodo henua gee a Esau \p \v 34 Esau gu madahaa ono ngadau, gei mee gaa lodo gi nia ahina Hittite dogolua go Judith tama ahina a Beeri, mo Basemath tama ahina a Elon. \v 35 Meemaa e hagahuaidu di mouli Isaac mo Rebecca. \c 27 \s1 Isaac e haga maluagina a Jacob \p \v 1 Di madagoaa Isaac ne madua gei gu dee gida, gei mee ga gahi mai dana dama madua go Esau, ga helekai, “Dagu dama daane!” \p Esau ga helekai, “Deenei au.” \p \v 2 Isaac ga helekai, “Goe gu iloo hua bolo au gu madua, gei gu hoohoo gaa made. \v 3 Kae ina dau maalei mo ono daalo, hana gi lodo henua, puugia dau manu, goweia e gai ko au. \v 4 Duna ina gii kala gii hai be dogu hiihai, gaamai gi di au. I muli hua dogu gai nia maa, gei au gaa hai adu gi di goe dagu boloagi i mua dogu made.” \p \v 5 Di madagoaa hua Isaac dela e leelee gi Esau, gei Rebecca e hagalongo. I muli hua Esau dela ne hana gi lodo henua, \v 6 gei Rebecca ga helekai gi Jacob, “Au gu hagalongo gi do damana e helekai gi Esau boloo, \v 7 ‘Hana, goweia dau manu, duna ina mai gi di au. I muli hua dogu gai di maa, gei au gaa hai adu gi di goe dagu boloagi i mua nia hadumada o Dimaadua i mua dogu made.’” \v 8 Rebecca ga helekai adu labelaa, “Dagu dama daane, hagalongo mai gi di au: Heia agu mee ala ga hagi adu gi di goe gi heia. \v 9 Hana gi baahi nia kuudi, goweia au kuudi pedi e lua, gaamai gi di au, gei au gaa dunu gii kala gii hai be di hiihai o do damana. \v 10 Gaa kae kooe gi mee gi geina, gei mee gaa hai adu gi di goe dana boloagi i mua dono made.” \p \v 11 Jacob ga helekai gi dono dinana, “Goe e iloo hua bolo Esau la tangada huluhulu, gei au la tangada hua malallali dogu gili. \v 12 Dolomaa dogu damana gaa bili mai gi di au, ga iloo ia bolo au e halahalau ia, gei mee ga haga halauwa au, ga hagalee haga maluagina au.” \p \v 13 Tinana o maa ga helekai gi mee, “Dagu dama daane, o haga halauwa la gi lloomoi gi di au. Hagalongo mai hua gi agu mee ala e hai adu, hana goweia nia kuudi gi di au.” \v 14 Gei Jacob gaa hana ga goweia nia kuudi gi dono dinana, gei dono dinana gaa dunu nia maa gii kala huoloo gii hai be di hiihai o Isaac. \v 15 Gei Rebecca ga gaamai nia gahu humalia o Esau ala nogo benebene go mee i lodo di hale, ga haga ulu ginai Jacob, \v 16 ga gaamai nia gili kuudi gaa hii nia lima o maa mo di uwa o maa. \v 17 Rebecca gaa wanga gi mee taga ngudu kala huoloo mono palaawaa dulii ala ne dunu go mee. \p \v 18 Jacob gaa hana gaa kae nia maa gi dono damana, ga helekai, “Tamana!” \p Isaac ga helekai, “Deenei au. Goe go dagu dama daane behee deenaa?” \p \v 19 Jacob ga helekai anga, “Ko au go dau dama daane madua go Esau. Au guu hai au mee huogodoo ala bolo gi heia. Nnoinua gii gai au mee mada goneiga ala ne gaamai ko au belee gai kooe, gi heia mai dau boloagi mai gi di au.” \p \v 20 Isaac ga helekai, “Dagu dama daane, goe ne limalima ne gida dau manu behee?” \p Jacob ga helekai, “Dimaadua go doo God ne hagamaamaa mai au.” \p \v 21 Isaac ga helekai gi Jacob, “Menege mai mua gi bili adu au gi di goe be di maa e donu bolo goe go Esau.” \v 22 Jacob ga menege adu gi hoohoo gi dono damana, gei Isaac gaa bili adu gi Jacob ga helekai, “Doo lee le e hai gadoo be di lee o Jacob, gei oo lima le e hai gadoo be nia lima o Esau.” \v 23 Mee digi maanadu loo bolo ma go Jacob deelaa, idimaa, nia lima o maa e huluhulu gadoo be nia lima o Esau. Malaa, Isaac belee haga maluagina a mee, \v 24 geia ga heeu adu labelaa, “Ma e donu bolo goe go Esau?” \p Jacob ga helekai, “Uaa, ma ko au deenei.” \p \v 25 Isaac ga helekai, “Gaamai laa nia meegai. I muli hua dogu miami, gei au gaa hai adu gi di goe dagu boloagi.” Jacob ga gaamai nia meegai gi mee, ga gaamai labelaa ana waini belee inu go mee. \p \v 26 Gei tamana o maa ga helekai gi mee, “Menege mai, hongia dogu uhi, dagu dama daane.” \v 27 Di madagoaa hua Jacob ne menege adu belee hongi adu a mee, gei Isaac ga longono ia di hauiha kala o nia gahu o maa, gei mee gaa hai ang gi mee dana boloagi, ga helekai, “Di hauiha kala o dagu dama daane le e kala gadoo be tenua o Dimaadua dela gu haga maluagina.\x * \xo 27.27 \xt Hebrews 11.20\x* \v 28 God gi dugu adu gi di goe di magalillili o lala di langi, ga haga logowaahee nia hagahonu o do henua, ga dugu adu gi di goe taugai huwa laagau mono waini. \v 29 Nia henua huogodoo gi hege adu gi di goe, gei nia daangada gi pala adu gi di goe, gei goe gaa dagi do madawaawa, gei nia madawaawa o do dinana gi pala adu gi di goe. Digau huogodoo ala ma ga hagahuaidu goe, ginaadou e kae di halauwa, gei digau huogodoo ala ma ga hagahumalia goe, ginaadou e kae di haadanga lamalia.”\x * \xo 27.29 \xt Genesis 12.3\x* \s1 Esau e dangi ang gi Isaac gi haga maluagina ina ia \p \v 30 Isaac gaa lawa loo dana haga maluagina a Jacob, gei Jacob ga hagatanga gaa hana. Digi duai hua, gei dono duaahina go Esau gaa dau i dono haneia i lodo henua. \v 31 Gaa dunu dana manu la gii kala ga gaamai gi dono damana, ga helekai anga, “Tamana, nnoinua, miami i agu goneiga ala ne gaamai gi di goe, gei goe ga hai mai dau boloagi gi di au.” \p \v 32 Isaac ga heeu adu, “Goe ko ai?” \p Gei mee ga helekai, “Ko au go dau dama daane madua go Esau.” \p \v 33 Isaac ga bolebole huoloo dono huaidina hagatau, ga heeu, “Malaa ko ai laa dela ne daaligi dana manu ga gaamai gi di au? Guu gai ko au i mua hua do haneia. Gei au guu wanga gi mee dogu maluagina hagatau, gu hai hua di mee ni mee gaa hana hua beelaa.” \p \v 34 Esau ga iloo ia bolo ma guu hai beelaa, geia ga daamada gaa dangi, gaa dangi loo gi nua loo mo di wawwawe huoloo, mo di helekai, “Tamana, gaamai labelaa gi di au do maluagina!” \p \v 35 Isaac ga helekai, “Do duaahina daane gu hanimoi gu halahalau au, guu kae do maluagina!” \p \v 36 Esau ga helekai, “Deenei di holongo lua a mee ne halahalau au. Deelaa guu tau gi dono ingoo go Jacob.\f + \fr 27.36 \ft \+bk Jacob\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Halahalau” \f* Mee guu kae di mogobuna o tama madua. Dolomeenei gei mee guu kae dogu maluagina. E hai behee tamana, goe digi dugua mai dahi maluagina gi di au i golo?”\x * \xo 27.36 \xt Genesis 25.29-34\x* \p \v 37 Isaac ga helekai, “Au guu hai a mee e dagi goe. Au guu hai ono duaahina huogodoo bolo gii hai nia hege ni mee. Au guu wanga gi mee taugai o nia huwa laagau mo nia waini, malaa dolomeenei gei au gu deai dagu mee e mee di hai adu gi di goe ai, dagu dama daane!” \p \v 38 Esau ga hagamahi ga heeu, “Tamana, ma di maluagina hua e dahi i do baahi? Gaamai labelaa gi di au!” mo di dangi labelaa.\x * \xo 27.38 \xt Hebrews 12.17\x* \m \v 39 Isaac ga helekai gi mee, \q1 “Do gowaa dela ga noho iei goe, \q1 gu deai di hagahumalia mai \q1 i henuailala ai, \q1 gei deai hogi di haga magalillili iha \q1 i di langi ang gi au gowaa dogi mee ai.\x * \xo 27.39 \xt Hebrews 11.20\x* \q1 \v 40 Gei goe e mouli hua \q1 i dau hulumanu dauwa, \q1 gei goe e hege gi do duaahina daane. \q1 Do madagoaa hua dela ga hai baahi \q1 ang gi do duaahina daane, \q1 gei goe gu hagalee di hege ni mee.”\x * \xo 27.40 \xt Genesis 36.8; 2-Kings 8.20\x* \m \v 41 Esau gu de hiihai huoloo gi Jacob, idimaa dono damana dela ne wanga di maluagina gi Jacob, gei mee ga helekai ang gi deia boloo, “Tangihangi o di made o dogu damana la gu hoohoo mai loo, gei au ga daaligi Jacob i di madagoaa deelaa.” \p \v 42 Rebecca ga longono ia nia helekai o Esau, gei mee ga gahi mai a Jacob, ga helekai gi mee, “Do duaahina daane go Esau la guu hai dana helekai bolo ia ga daaligi goe. \v 43 Deenei laa, dagu dama daane, hagalongo mai gi agu helekai: Goe hana dolomeenei gi baahi dogu duaahina daane go Laban i Haran. \v 44 Noho i baahi o mee gi hili loo di hagawelewele o do duaahina daane, \v 45 gei mee ga de langahia ia dau mee dela ne hai ang gi deia. Gei au ga hagau adu dagu dangada e laha mai goe. Ma e aha goolua gaa hula gi daha mo au i di laangi hua e dahi?” \s1 Isaac ga hagau Jacob gi baahi o Laban \p \v 46 Rebecca ga helekai gi Isaac, “Au gu de hiihai huoloo gi nia lodo tuadimee o Esau. Maa nei bolo Jacob e lodo labelaa gi tei ahina Hittite, malaa e humalia hua au gii made dolomeenei.” \c 28 \p \v 1 Isaac ga gahi mai a Jacob, gaa hai dana hagaaloho gi mee, ga helekai gi mee, “Goe hudee hai doo lodo gi tama ahina o Canaan. \v 2 Goe hana gi Mesopotamia dela go tenua o do damana madua go Bethuel, gaa hai laa doo lodo gi tama ahina i golo, di ahina i nia dama ahina o tuaahina daane o do dinana go Laban. \v 3 God Koia e Aamua gi haga maluagina ina di gulu haga hai lodo, gi gowadu gi di goe au dama dogo logowaahee, gei goe gaa hai tamana o nia henua llauehe logowaahee! \v 4 Mee gi haga maluagina ina goe mo do madawaawa be dana hai ne haga maluagina a Abraham, bolo goe gi hai mee gi tenua dela nogo noho ai goe nonua, go tenua dela ne wanga go Mee gi Abraham.”\x * \xo 28.4 \xt Genesis 17.4-8\x* \v 5 Isaac ga hagau a Jacob gi Mesopotamia gi baahi o Laban dela go tama a Bethuel tangada o Aram. Laban go tuaahina daane o Rebecca go tinana Jacob mo Esau. \s1 Esau guu hai labelaa dono huai lodo \p \v 6 Esau gu iloo bolo Isaac gu haga maluagina a Jacob, gu hagau a mee gii hana gi Mesopotamia gaa hai laa dono lodo i golo, gei mee gu iloo labelaa bolo Isaac ne hai gi Jacob i dono madagoaa ne haga maluagina a mee, bolo mee gi hudee hai dono lodo gi di ahina i nia ahina o Canaan. \v 7 Mee gu iloo labelaa bolo Jacob gu hagalongo gi dono damana mo dono dinana ga hagatanga gaa hana gi Mesopotamia. \v 8 Malaa, Esau gu modongoohia ang gi deia bolo dono damana go Isaac la hagalee hiihai bolo ana dama daane gii hai nau lodo gi nia ahina o Canaan. \v 9 Gei mee gaa hana gi baahi o Ishmael, dela go tama a Abraham, gaa lodo gi tama ahina Ishmael, dono ingoo go Mahalath, tuaahina ahina o Nebaioth. \s1 Di midi a Jacob i Bethel \p \v 10 Jacob ga hagatanga i Beersheba gaa hana gi Haran. \v 11 Di laa gaa hana ga ulu, gei mee gaa hai dana gowaa e haga molooloo ai, gaa moe gi lala gaa kii, e ulungi gi di hadugalaa, \v 12 gaa hai dana midi bolo ia e mmada gi di gaagenge e duu aga i henuailala e hana e dau i di langi, gei digau di langi e kaga gi nua gei e kaga ia i di gaagenge deelaa.\x * \xo 28.12 \xt John 1.51\x* \v 13 Gei Dimaadua e duu i dono baahi ga helekai, “Au go Yihowah go di God o Abraham mo Isaac. Au ga gowadu gi di goe mo do madawaawa tenua deenei dela e moe iei goe nonua.\x * \xo 28.13 \xt Genesis 13.14-15\x* \v 14 Digaula ga hagadili ga dogologowaahee be nia gelegele o henuailala. Digaula ga momooho adu gi lodo nnenua mai i daha ga noho ai, gei au ga haga maluagina nia henua huogodoo mai i di goe mo do hagadili.\x * \xo 28.14 \xt Genesis 12.3; 22.18\x* \v 15 Gi langahia laa e goe bolo Au e hana madalia goe, e benebene goe i lodo nia gowaa huogodoo ala ma gaa hana ginai goe, gei Au ga laha mai goe labelaa gi tenua deenei. Au hagalee diiagi goe, gaa dae loo gi agu mee ala ne hagababa adu gi di goe la gu kila aga.” \p \v 16 Jacob ga ala aga, ga helekai, “Dimaadua la i kinei! Mee e noho i kinei, gei au dela e de iloo e au!” \v 17 Gei mee gu madagu huoloo mo di helekai, “Di gowaa deenei la di gowaa hua hagamadagudagu dangada! Deenei di gowaa dela iei di hale a God. Deenei di gowaa dela e huge ai di bontai di langi!” \p \v 18 Jacob gaa noho gi nua haga luada loo, ga haga duu di hadu nogo ulungi ieia gi nua belee hai di hadu haga langahia. Gei mee ga hagatulu di hadu deenei la gi dana lolo olib belee hagadabu di maa ang gi Dimaadua. \v 19 Gei mee ga haga ingoo di gowaa deelaa bolo Bethel.\f + \fr 28.19 \ft \+bk Bethel\+bk*: Di ingoo deenei i nnelekai Hebrew dono hadinga boloo “Di hale o God” \f* (I mua gei di gowaa deelaa nogo haga ingoo bolo Luz.) \v 20 Jacob gaa hai dana hagababa haga modudahi ang gi Dimaadua boloo, “Maa Goe ga madalia au mo di benebene au i dogu ala dela e hanadu iei au, mo di gaamai agu meegai mo agu goloo e ulu iei au, \v 21 maa Goe ga laha mai au labelaa gi baahi dogu damana, gei Goe gaa hai di God ni oogu. \v 22 Di hadu haga langahia dela ne haga duu aga ko au gi nua, la gaa hai di gowaa dela e dadaumaha adu gi di Goe, gei au ga tigitigidaumaha adu gi di Goe dahi baahi madangaholu i nia mee huogodoo ala ma ga gaamai Kooe gi di au.” \c 29 \s1 Jacob guu dau i baahi o Laban \p \v 1 Jacob e hanadu hua i golo i dono ala dela e hana gi nia henua ala i bahi i dua. \v 2 I dono hanadu hua, geia gaa mmada gi di monowai geli i lodo di gowaa maalama, nia hagabuulinga siibi e dolu i baahi di maa, idimaa nia hagabuulinga siibi le e inu mai i di monowai deenei. Di hadugalaa dela e pono i di ngudu di monowai deelaa le e damana. \v 3 Di madagoaa hua nia hagabuulinga siibi huogodoo ma ga dagabuli mai gi golo, gei digau hagaloohi siibi ga hagadaga gi daha di hadu deelaa, ga haga inu nadau siibi. Nomuli gei digaula ga hagadaga mai di hadu la gi dono lohongo. \p \v 4 Jacob ga heeu ang gi digau hagaloohi siibi aalaa, “Ogu duaahina nei, goodou digau o hee?” \p Gei digaula ga helekai anga, “Gimaadou digau Haran.” \p \v 5 Jacob ge heeu adu, “Goodou e iloo Laban dela go tama a Nahor?” \p Gei digaula ga helekai anga, “Uaa, gimaadou e iloo.” \p \v 6 Gei mee ga heeu labelaa, “Mee e humalia hua?” \p Gei digaula ga helekai anga, “Uaa, mee e maaloo hua. Mmada, deenei dana dama ahina go Rachel e dagi mai di hagabuulinga siibi a maa.” \p \v 7 Jacob ga helekai, “Di laangi le e oodee hua i golo, digi dau mai di madagoaa e laha mai nia siibi gi lodo di abaaba. Haga inu godou siibi gaa lahi labelaa digaula gi di gowaa dela e miami ai digaula.” \p \v 8 Gei digaula ga helekai anga, “Gimaadou e deemee, gaa dae loo gi nia hagabuulinga siibi huogodoo la gu i ginei, gei gimaadou gaa mee di hagadaga gi daha di hadu deelaa, ga haga inu madau siibi.” \p \v 9 Di madagoaa hua Jacob dela e leelee hua igolo gi digaula, gei Rachel gu dau mai mo ana siibi. \v 10 Gei Jacob gaa mmada gi Rachel mo di hagabuulinga siibi o tamana o maa go Laban, gei mee ga hanadu gi di monowai, ga hagadaga di hadu la gi daha, ga haga inu nia siibi a maa. \v 11 Nomuli, gei Jacob ga hanadu gi mee ga hongihongi adu a mee mo di dangi i dono tenetene, \v 12 ga helekai gi Rachel, “Au tangada e dau gi do damana, di tama ni Rebecca.” \p Rachel gaa hana gaa lele ga hagi anga gi dono damana. \v 13 Laban ga iloo ia bolo Jacob la di tama ni dono duaahina ahina go Rebecca, gei mee gaa hana gaa lele belee haga heetugi ang gi mee, ga bulubulu adu a mee mo di hongi adu a mee, ga laha mai a mee gi dono hale. Jacob ga hagi anga gi mee nia mee huogodoo ala ne hai. \v 14 Laban ga helekai, “E donu bolo goe la di todo ni oogu.” Jacob gaa noho i baahi o mee i di malama e dahi. \s1 Jacob gu ngalua gi Laban i Rachel mo Leah \p \v 15 Laban ga helekai gi Jacob, “Idimaa goe dela tangada e dau mai gi di au, malaa goe hagalee belee ngalua mai gi di au ge doo hui ai. Dehee doo hui dela e hiihai ginai goe?” \v 16 Laban ana dama ahina dogolua i golo, tangada madua dono ingoo go Leah, gei tangada dulii la go Rachel. \v 17 Nia golomada o Leah la hagalee loo e madanga, gei Rachel la koia e madanga ge humalia. \p \v 18 Jacob e hiihai huoloo gi Rachel, dela gei mee ga helekai gi Laban boloo, “Au ga ngalua adu gi di goe i nia ngadau e hidu, gei au gaa hai dogu lodo gi Rachel.” \p \v 19 Laban ga helekai, “Uaa, au e hiihai e gowadu a mee gi di goe i dogu wanga a mee gi tangada i daha. Malaa, goe dela ga noho hua i kinei.” \p \v 20 Jacob ga ngalua gi Laban i Rachel i nia ngadau e hidu, gei nia ngadau e hidu la guu hai be nia laangi hua dulii ang gi deia, idimaa Jacob gu hiihai huoloo gi Rachel. \v 21 Jacob ga helekai gi Laban, “Goe dugua mai gi di au a Rachel au gaa lodo gi mee, idimaa di madagoaa la gu dau mai.” \v 22 Laban gaa hai dana hagamiami haga hai lodo, ga gahi mai digau huogodoo di guongo deelaa. \v 23 I di boo hua deelaa, gei mee ga laha mai a Leah hagammuni, gaa wanga gi Jacob e pono di lohongo Rachel, gei Jacob gaa kii i baahi o mee. \v 24 (Laban ga wanga dana hege ahina go Zilpah gi Leah e hai ai di hege ni mee.) \v 25 Ga hooaga luada, gei Jacob ga iloo ia bolo ma go Leah, gei Jacob gaa hana gi Laban ga helekai gi mee, “Dau maa di aha dela ne hai mai gi di au beenei? Au ne ngalua adu gi di goe bolo Rachel e hai dogu lodo. Goe ne halahalau au eiaha?” \p \v 26 Laban ga helekai anga, “Deenei di hai dela e hai i kinei. Gimaadou e deemee di hai di lodo tangada dulii i mua tangada madua digi hai dono lodo. \v 27 Noho taalia maalia tabu e dahi i muli di hagadabu o taga hai lodo, gei au ga gowadu laa Rachel, maa goe ga ngalua labelaa i nia ngadau e hidu i golo.” \p \v 28 Jacob guu baba ginai. I muli hua di tabu e dahi o di hagadabu di haga hai lodo la ne lawa, gei Laban gaa wanga a Rachel gi Jacob. \v 29 (Laban ga wanga dana hege ahina go Bilhah gi Rachel e hai ai di hege ni mee.) \v 30 Jacob gaa kii labelaa i baahi o Rachel. Mee koia gu hiihai huoloo gi mee i hongo Leah. Nomuli, gei Jacob ga ngalua gi Laban labelaa i nia ngadau e hidu i golo. \s1 Nia dama ala ne haanau gi Jacob \p \v 31 Dimaadua gu iloo Ia bolo Jacob la hagalee aloho loo i Leah be dono aloho i Rachel, gei Mee gaa hai Leah gii mee di hai ana dama, gei Rachel gi dee huwa. \v 32 Leah ga hai dama ga haanau mai dana dama daane. Gei mee ga helekai, “Dimaadua gu iloo Ia dogu haingadaa, dolomeenei gei dogu lodo ga aloho i di au.” Gei mee gaa gahi di ingoo o dana dama bolo “Reuben”.\f + \fr 29.32 \ft \+bk Reuben\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Gu iloo ia dogu haingadaa” \f* \v 33 Gei mee ga hai dama labelaa ga haanau mai dana dama daane, gei mee ga helekai, “Dimaadua gu gaamai labelaa dana dama daane deenei gi di au, idimaa Mee dela gu hagalongo bolo Jacob e dee moehoni loo mai gi di au.” Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Simeon”.\f + \fr 29.33 \ft \+bk Simeon\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Hagalongo” \f* \v 34 Gei mee ga hai dama labelaa ga haanau mai dana dama daane, gei mee ga helekai, “Deenei laa gei dogu lodo ga noho mau i dogu baahi, idimaa dela au gu haanau agu dama dogodolu.” Gei mee gaa gahi di ingoo o dana dama bolo “Levi”.\f + \fr 29.34 \ft \+bk Levi\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo “Noho i dogu baahi” \f* \v 35 Gei mee ga hai dama labelaa ga haanau mai dana dama daane, gei mee ga helekai, “Dolomeenei gei au ga hagaamu a Dimaadua.” Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Judah”,\f + \fr 29.35 \ft \+bk Judah\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Hagaamu” \f* ga i nomuli gei Leah gu hagalee hai ana dama. \c 30 \p \v 1 Rachel ga iloo ia bolo ia e deemee di hai dana dama mai i Jacob, gaa hai hua ono dubua gi dono duaahina, mo di helekai gi Jacob, “Gaamai tei dama, gi dee made hua au.” \p \v 2 Jacob ga hagabuhi adu gi mee ga helekai, “Au e deemee di pono di lohongo o God. Ma go Mee dela ne hai goe gi dee huwa.” \p \v 3 Rachel ga helekai gi mee, “Dagu hege deenei go Bilhah, hai lodo goolua gi haanau mai dagu dama i mee. Deenei di hai gei au gaa mee di hai tinana ni di tama mai i mee.” \v 4 Malaa, Rachel gaa wanga a Bilhah gi Jacob, gei Jacob gaa kii i baahi o mee. \v 5 Bilhah ga hai dama, ga haanau mai dana dama daane. \v 6 Rachel ga helekai, “God gu haga gila aga dogu hiihai. Mee gu haga donu au, ge gu longono Ia agu dalodalo dela ga gaamai dagu dama daane.” Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Dan”.\f + \fr 30.6 \ft \+bk Dan\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Haga donu hagahumalia” \f* \v 7 Bilhah ga hai dama labelaa ga haanau mai di lua dama daane ang gi Jacob. \v 8 Rachel ga helekai, “Au gu heebagi hagamahi gi dogu duaahina ahina, gei au gu maaloo i mee.” Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Naphtali”.\f + \fr 30.8 \ft \+bk Naphtali\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Heebagi” \f* \p \v 9 Leah gu modongoohia bolo ia gu deemee labelaa di hai ana dama, gei mee gaa wanga dana hege go Zilpah gi Jacob gi lodo ginai. \v 10 Zilpah ga haanau mai dana dama daane mai Jacob. \v 11 Leah ga helekai, “Au gu haadanga lamalia.” Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Gad”.\f + \fr 30.11 \ft \+bk Gad\+bk*: di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai Hebrew boloo “Haadanga lamalia” \f* \v 12 Zilpah ga haanau mai labelaa dana dama daane mai Jacob. \v 13 Gei Leah ga helekai, “Au gu tenetene huoloo. Dolomeenei gei nia ahina ga gahigahi au bolo “Tenetene”.” Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Asher”.\f + \fr 30.13 \ft \+bk Asher\+bk*: di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai Hebrew boloo, “Tenetene” \f* \p \v 14 Di madagoaa o tau ‘wheat’ gu mmaaduu gaa tuu, gei Reuben gaa hana gi lodo henua, gaa gida dana hagadilinga laagau dela e haga ingoo bolo ‘mandrake’,\f + \fr 30.14 \ft \+bk ‘mandrake’\+bk*: Digau o Jew le e hai nadau maanadu bolo nia laagau aanei le e hai nadau mogobuna e hai nia ahina gi hai dama ngoohia \f* ga goweia gi dono dinana go Leah. \p Rachel ga helekai gi Leah, “Gaamai hunu mee i nia ‘mandrake’ o dau dama daane.” \p \v 15 Leah ga helekai, “Goe digi dohu adu gi di goe i dau lahi dogu lodo? Deenaa labelaa bolo goe e kae nia ‘mandrake’ o dagu dama?” \p Rachel ga helekai, “Maa goe ga gaamai gi di au nia ‘mandrake’ o dau dama, gei goe gaa mee di kii goolua mo Jacob boo nei.” \p \v 16 Di madagoaa hua a Jacob ne haneia i lodo henua i di hiahi di laangi deelaa, Leah gaa hana ga heetugi gi mee, ga helekai gi mee, “Goe e kii i dogu baahi ma ga boo nei, goe guu lawa di hui gi nia ‘mandrake’ o dagu dama.” Malaa, Jacob gaa kii i baahi o mee. \p \v 17 God ga longono Ia nia dalodalo a Leah, gei Leah ga hai dama i togolima dama ang gi Jacob. \v 18 Leah ga helekai, “God gu hui mai au, dela ne wanga dagu hege gi dogu lodo.” Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Issachar”.\f + \fr 30.18 \ft \+bk Issachar\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Di hui i golo” \f* \v 19 Leah ga hai dama labelaa i togo ono dama daane mai Jacob. \v 20 Leah ga helekai, “God gu gaamai gi di au di kisakis humalia. Dolomeenei gei dogu lodo ga hiihai hua bolo ia e noho hua i dogu baahi, idimaa i mee dela guu hai ana dama dogoono mai gi di au.” Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Zebulun”.\f + \fr 30.20 \ft \+bk Zebulun\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Kisakis” \f* \v 21 Nomuli, gei Leah ga haanau mai dana dama ahina. Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Dinah”. \p \v 22 God e langalangahia hua Rachel, gu longono hogi ana dalodalo, gaa hai a mee gii mee di hai ana dama. \v 23 Rachel ga hai dama ga haanau mai dana dama daane, gei Rachel ga helekai, “God guu daa dogu hagalangaadia la gi daha, gu gaamai dagu dama daane. \v 24 Dimaadua bolo gi gaamai hualaa dahi dama daane labelaa.” Gei mee gaa gahi di ingoo o maa bolo “Joseph”.\f + \fr 30.24 \ft \+bk Joseph\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Mee la gi gaamai” mo “Mee gu daa gi daha” \f* \s1 Di hiihai Jacob i nau mehanga mo Laban \p \v 25 I muli di haanau Joseph, Jacob ga helekai gi Laban, “Dugua mai gii hana au gi dogu guongo. \v 26 Gaamai ogu lodo mo nia dama ala ne ngalua ginai au, gei au ga hagatanga. Goe e iloo di humalia dogu ngalua.” \p \v 27 Laban ga helekai gi mee, “Au e helekai adu gi di goe bolo au gu iloo mai nia hagamodongoohia mogobuna bolo Dimaadua gu haga maluagina au mai i di goe. \v 28 Hagia mai ogu boibana, gei au ga hui adu.” \p \v 29 Jacob ga helekai, “Goe e iloo dogu ngalua mo di tomo humalia au manu ala nogo madamada humalia ei au. \v 30 Nia mee dulii nogo i do baahi i mua dogu hanimoi la guu tomo guu logo, idimaa Dimaadua gu haga humalia goe i nia gowaa huogodoo ne hana ginai au. Dolomeenei dogu madagoaa e halahala dogu hiihai.” \p \v 31 Laban ga heeu, “Au e hui goe gi ni aha?” \p Jacob ga helekai, “Au hagalee hiihai gi nia hui ogu ngalua. Au ga duudagi adu hua dogu madamada humalia au manu, maa goe gaa donu gi telekai deenei: \v 32 Dugua mai gi hagadina au manu huogodoo, gaa kae nia dama siibi luuli mo nia damaa kuudi habuihabula huogodoo. Deenei hua di hui e hiihai ginai au. \v 33 Tei laangi hua, gei goe ga iloo laa be au e donu be deeai. Do madagoaa ma ga hagadina dogu hui, ga gidee goe dahi kuudi hagalee habuihabula, be dahi siibi e hagalee luuli, gei goe gu modongoohia hua bolo maa ne gaiaa.” \p \v 34 Laban ga helekai, “Au e donu ginai. Gidaua ga hai hegau be dau helekai.” \v 35 Gei di laangi deelaa, Laban ne daa gi daha nia kuudi daane habuihabula mo nia manu ahina huogodoo ala e habuihabula be e genegene nadau gili. Mee gu daa gi daha labelaa nia siibi luuli huogodoo. Mee guu hai ana dama daane gi madamada humalia i nia maa, \v 36 gaa hana gaa kae nia manu aanei gi mogowaa loo mo Jacob, ga haele nia laangi e dolu. Jacob gu madamada humalia i nia manu a maa ala ne dubu. \p \v 37 Jacob ga gaamai ana manga laagau mouli ‘poplar’, ‘almond’, mono laagau ‘plane’, ga holehole gi daha hunu gili, gi habuihabula kene nia manga. \v 38 gei mee gaa dugu nia manga aanei i mua nia manu aalaa gi baahi nadau gowaa e inuinu ai. Mee ne dugu nia maa i golo idimaa nia manu e hagadili i di nadau madagoaa ga loomoi e inu. \v 39 Di madagoaa nia kuudi ma ga hagadili i mua nia manga laagau ala gu habuihabula kene, digaula ga hahaanau nadau dama e habuihabula ge hai nadau dongo. \p \v 40 Jacob gaa wwae nia siibi gi daha mo nia kuudi, gaa hai digaula gii huli gi nia manu Laban ala e luuli, ge hunu maa e hai nadau dongo. Deenei di hai e haga tomo aga ana manu i daha mo nia manu a Laban. \p \v 41 Di madagoaa nia manu maaloo ma ga hagadili, Jacob gaa dugu nia manga gi nadau mua i di gowaa inuinu, gi hagadili digaula i lodo nia manga. \v 42 Gei mee digi dugu ina nia manga gi mua nia manu paagege. E limalima hua, Laban ga hai mee gi nia manu paagege, gei Jacob ana manu maaloo. \v 43 Jacob gu maluagina huoloo. Mee gu hai mee gi nia buini manu e logo, nia hege e dogologo, nia ‘camel’ mo nia ‘donkey’. \c 31 \s1 Jacob guu lele gi daha mo Laban \p \v 1 Jacob gu longono ia nia dama daane a Laban e helekai, “Jacob guu kae nia mee huogodoo tadau damana. Mee guu kae ono maluagina huogodoo mai nia mee tadau damana.” \v 2 Jacob gu gidee labelaa bolo Laban gu hagalee humalia ang gi deia be mee i nomua. \v 3 Dimaadua ga helekai gi Jacob, “Hana gi muli gi tenua do damana mo oo gau. Au ga madalia laa goe.” \p \v 4 Jacob ga haga iloo gi Rachel mo Leah gi heetugi gi deia i di gowaa maalama nia hagabuulinga manu. \v 5 Mee ga helekai gi meemaa, “Au gu gidee bolo di gulu damana gu hagalee humalia mai be dana hai mai i mua, gei di God dogu damana la nogo i dogu baahi. \v 6 Goolua e iloo bolo au gu ngalua gi di gulu damana i ogu mahi huogodoo. \v 7 Gei di gulu damana e totoolo hua au ga hulihuli dogu hui haga madangaholu. God digi heia a mee gi hagahuaidu ina au. \v 8 Laban ma ga helekai, ‘Nia kuudi e hai nadau dongo e hai doo hui,’ gei nia manu huogodoo e haga haanau nia dama nadau dongo. Mee ma ga helekai, ‘Nia kuudi e hai nadau duu e hai doo hui,’ gei nia hagabuulinga manu huogodoo e haga haanau nadau dama e hai nadau duu. \v 9 God guu daa nia hagabuulinga manu gi daha mo di gulu damana gu gaamai gi di au. \p \v 10 “Di madagoaa hagadili, gei au guu hai dagu midi bolo au e mmada gi nia kuudi daane nogo hagadili le e hai nadau duu, nadau dongo, ge e habuihabulu. \v 11 Tangada di langi o God ne helekai mai i lodo di midi, ‘Jacob’, gei au ga helekai, ‘Deenei au.’ \v 12 Mee ga helekai, ‘Mmada, nia kuudi daane huogodoo ala e hagadili le e hai nadau duu, nadau dongo, ge e habuihabula. Au e hai di mee deenei, idimaa Au gu gidee di hai Laban ne hai adu gi di goe. \v 13 Au go di God ne haga gida adu i Bethel, di gowaa ne haga dabu anga dau hadu hagalangahia gi nia lolo olib, gaa hai dau hagamodu mai gi di Au. Dolomeenei, hagatogomaalia hana gi di gowaa ne haanau iei goe.’”\x * \xo 31.13 \xt Genesis 28.18-22\x* \p \v 14 Rachel mo Leah ga helekai gi Jacob, “Ma di mee ne dubu i nia mee di mau damana belee hai mee ginai gimaua ai. \v 15 Mee e hai gimaua be nia daangada henua gee. Mee ne hui gimaua gi daha, dolomeenei gei mee gu hai hegau gi nia bahihadu huogodoo ala ne hui gimaua. \v 16 Nia maluagina huogodoo a God ne kae i di mau damana la nia mee ni gimaua mo mau dama. Heia di mee a God bolo gi heia.” \p \v 17-18 Jacob ga hagatogomaalia e hana gi dono damana i Canaan. Mee ga hagauda ana dama mo ono lodo gi hongo nia ‘camel’, ga hagau ana hagabuulinga manu huogodoo gii hula i ono mua, dalia ana mee huogodoo ne gaamai i Mesopotamia. \v 19 Di madagoaa Laban ne hana e dahi nia ngaahulu ana siibi, Rachel ga gaiaa nia balu god di hale, nia god ni dono damana. \v 20 Jacob gu halahalau Laban, idimaa mee digi haga iloo bolo ia e hana. \v 21 Jacob guu kae ana mee huogodoo, ga hagatanga hagalimalima. Mee ne hanadu laa lodo di Monowai Euphrates gaa hana gi tenua gonduu Gilead. \s1 Laban e waluwalu Jacob \p \v 22 I muli nia laangi e dolu, Laban ga longono ia bolo Jacob guu lele. \v 23 Laban gaa lahi ana daane ga waluwalu Jacob i nia laangi e hidu, gaa dae adu gi mee i lodo tenua gonduu Gilead. \v 24 God ga hanimoi gi Laban i lodo di midi di boo hua deelaa, ga helekai, “Pula i di goe gi dee hai dau mee huaidu gi Jacob.” \v 25 Jacob ne hagaduu dono waahale laa i hongo di gonduu, gei Laban mo ono gau ga hagaduu nadau waahale laa i lodo tenua gonduu Gilead. \p \v 26 Laban ga helekai gi Jacob, “Goe ne aha dela ne halahalau au, gaa lahi agu dama ahina be nia ahina ne kumi i lodo tauwa? \v 27 Goe ne aha ne halahalau au gaa lele gi daha digi hagailoo mai gi di au? Maa nei bolo goe ne hagi mai, gei au gu hagau goe i di tene mo di dadaahili gi nia mee huwa daahili. \v 28 Goe digi heia au gi hongi agu dama ahina mo nau dama e hai dagu hagaaloho. Deelaa la di hai dadaulia ne hai kooe. \v 29 Au ogu donu i golo e haga huaidu goe, gei anaboo di God o do damana gu helekai mai bolo au gi hudee haga huaidu ina goe. \v 30 Au e iloo bolo goe ne hagatanga idimaa goe nogo hiihai e hana gi do guongo, gei goe ne gaiaa eimaha nia god dogu hale?” \v 31 Jacob ga helekai, “Au nogo madagu bolo goe gaa lahi au dama ahina gi daha mo au. \v 32 Maa goe ga gidee dahi dangada i kinei ne kae au god, mee e daaligi gii made. Halahala ina di ingoo hua di mee i au mee, kaina nia maa, i mua nnadumada tadau daane hagadootonu.” Jacob digi iloo bolo Rachel gu gaiaa nia god a Laban. \p \v 33 Laban gaa hana ga halahala i lodo di hale laa Jacob, nomuli gaa hana gi lodo di hale laa Leah mo di hale laa o nia ahina hege dogolua, gei digi gidee ia ana god. Gei mee gaa hana gi lodo di hale laa Rachel. \v 34 Rachel ne kae nia god, gaa haa gi lodo di budehede di lohongo ‘camel’, gaa noho gi nonua. Laban ga halahala i lodo di hale laa hagatau, digi gidee ia nia maa. \v 35 Rachel ga helekai gi dono damana, “Meenei dogu damana, hudee hagawelewele mai gi di au, au e deemee di duu gi nua i oo mua, au e magi malama.” Laban ga halahala, gei digi gidee ia nia god dono hale. \p \v 36 Jacob ga heeu hagawelewele, “Ma di hala aha ne hai ko au? Taganoho behee ne oho ko au, ga gowadu di tonu e waluwalu au? \v 37 Dolomeenei gei goe dela gu halahala loo gi lodo ogu goloo huogodoo, ma di aha gu gidee goe bolo di mee ni aau? Dugua mai gi kinei gi gidee au daane mo agu daane, digaula ga hilihili be koai i gidaua e donu. \v 38 Au ne noho i do baahi nia ngadau e madalua, au siibi mo au kuudi gu hahaanau gei au digi gai dagu siibi i au hagabuulinga manu. \v 39 Di madagoaa dahi siibi ma ga daaligi gii made go nia manu lodo geinga, di made siibi deelaa e hagaanga mai gi di au. Au digi hagamodongoohia aga bolo hagalee di hala ni oogu. Goe nogo hiihai bolo au gi hagahumalia ina nia mee huogodoo ala ne gaiaa i di boo mo di aa. \v 40 Nnolongo e logo au ne hagaduadua i di welengina i di laangi mo i di magalillili o di boo. Au nogo deemee dagu kii. \v 41 Ma nogo hai beelaa i nia ngadau madalua ala nogo iei au i do baahi. Nia ngadau e madangaholu maa haa, au nogo ngalua belee hai mee gi au dama ahina dogolua, ge nia ngadau e ono ang gi au manu. Gei goe hogi guu huli ogu hui i nia holongo e madangaholu. \v 42 Maa nei bolo di God o ogu maadua, di God o Abraham mo Isaac, la digi madalia au, gei goe gu hagau au gi daha, agu mee i lodo ogu lima ai. Gei God gu gidee ogu haingadaa mo di moomee ne hai ko au, gei anaboo Mee guu hai dana hagi aga.” \s1 Di hagababa mehanga Jacob mo Laban \p \v 43 Laban ga helekai gi Jacob, “Nia ahina aanei la nia dama ahina ni aagu, nau dama mo nia buini manu aanei la ni aagu. Nia mee huogodoo e gidee goe i ginei la ni aagu. Gei di maa au dela e deemee di daahi agu dama ahina mo nau dama, \v 44 au gu togomaalia di hai tau hagababa. Gidaua e hai di hagabae hadu e haga langahia tau hagababa.” \p \v 45 Jacob ga hagaduu dana hadu gi nua, e hai di hagalangahia. \v 46 Mee ga helekai gi ana daane gi hagabudu ina nadau hadu, ga hagabae gi nua. Nomuli, gei digaula ga miami i baahi tagabae hadu deelaa. \v 47 Laban ga hagaingoo di maa bolo Jegar-Sahadutha,\f + \fr 31.47 \ft \+bk Jegar-Sahadutha:\+bk* Di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai digau Aram boloo, “Di bae hagalangahia”.\f* gei Jacob ga hagaingoo di maa bolo Galeed.\f + \fr 31.47 \ft \+bk Galeed:\+bk* Di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai Hebrew boloo, “Di bae haga langahia”.\f* \p \v 48 Laban ga helekai gi Jacob, “Di hagabae hadu deenei le e hai di hagalangahia ni gidaua.” Deelaa dono hadinga ne hagaingoo di maa bolo Galeed. \v 49 Laban ga helekai labelaa, “Dimaadua ga mmada mai laa gi gidaua i tau madagoaa ma ga maewae.” Di gowaa deelaa gu hagaingoo labelaa bolo Mizpah.\f + \fr 31.49 \ft \+bk Mizpah:\+bk* Di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai Hebrew boloo, “Di gowaa e mmada mai laa”.\f* \v 50 Laban ga duudagi adu ana helekai, “Maa goe gaa hai hagahuaidu agu dama ahina be maa goe gaa lodo gi hunu huai ahina, eimaha hogi ma au e de iloo, maanadu ina bolo God le e daumada gidaua. \v 51 Aanei la nia hadu ne bae ko au i tau mehanga, gei deenei di hadu haga langahia. \v 52 Di bae hadu mo di hadu haga langahia la nia mee haga langahia. Au e deemee di hana e diiagi gi muli di bae hadu belee heebagi adu, gei goe hogi e deemee di diiagi gi muli tagabae hadu be go di hadu hagalangahia belee heebagi mai. \v 53 Di God o Abraham mo di God o Nahor e hagiaga nia donu i tau mehanga.” Gei Jacob guu hai dana hagamodu i di ingoo di God e daumaha ginai dono damana go Isaac, bolo ia ga daudali di hagababa deenei. \v 54 Mee ga daaligi dana manu, ga tigidaumaha i hongo di gonduu, ga gahi mai ana daangada gi di miami. I muli di nadau miami, digaula gaa kii di boo deelaa i hongo di gonduu. \v 55 Luada loo dono daiaa, Laban gaa hongi nia dama ana dama ahina mo ana dama ahina e hai di haga maewae, ga hagatanga gaa hana gi dono guongo. \c 32 \s1 Jacob e hagatogomaalia belee heetugi gi Esau \p \v 1 Di madagoaa hua Jacob e hana i dono ala, gei mee ga heetugi gi digau di langi a God. \v 2 Dono madagoaa hua ne mmada gi digaula, gei mee ga helekai, “Aanei digau dauwa a God.” Gei mee ga haga ingoo di gowaa deelaa bolo “Mahanaim”.\f + \fr 32.2 \ft \+bk Mahanaim\+bk*: di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai Hebrew boloo, “Nia gau dauwa e lua” \f* \p \v 3 Jacob ga hagau ana daangada kae hegau i ono mua gi dono duaahina daane go Esau i lodo di guongo go Seir, dela e haga ingoo labelaa bolo Edom. \v 4 Gaa hai gi digaula bolo digaula gii hula gi helekai gi Esau boloo, “Deenei au go Jacob, dau dangada hai hegau. Au e hai dagu haga modongoohia adu gi di goe, meenei dogu dagi Esau, bolo au nogo noho waalooloo i baahi o Laban, gu duai dogu hanimoi, gaa dae mai loo gi dangi nei. \v 5 Au agu hagabuulinga manu aanei i dogu baahi, nia kau mono ‘donkey’, siibi, kuudi mo digau hai hegau, daane mo ahina. Au e hai di haga iloo deenei adu gi di goe, meenei, bolo goe gi dumaalia mai gi di au.” \p \v 6 Digau ala ne hagau ga loomoi labelaa gi baahi o Jacob ga helekai gi mee, “Gimaadou guu hula guu dau i baahi do duaahina go Esau, malaa, mee ga hanimoi mo ana daane e haa lau.” \v 7 Jacob gu madagu huoloo gaa wwae ana daangada ala i dono baahi mo ana manu huogodoo, nia siibi mono kau mono kuudi mono ‘camel’, gaa hai nia buini e lua, \v 8 gaa hai ana maanadu i ono lodo boloo, “Maa Esau ga heebagi gi dahi buini, gei di buini dela i golo gaa mee hua di llele gi daha mo mee.” \p \v 9 Jacob ga dalodalo, “Meenei di God o dogu damana madua go Abraham, mo di God o dogu damana go Isaac, Goe gi longono e Goe au! Meenei Dimaadua, Goe ne helekai mai bolo au gii hana labelaa gi dogu henua mo ogu gau, gei Goe gu hagababa bolo nia mee huogodoo la gii kila humalia. \v 10 Au e dee tau loo gi nia dumaalia huogodoo mo di manawa dahi dela ne hai Kooe gi dau dangada hai hegau deenei. Au ne hanadu laa lodo di monowai Jordan deai dagu mee e dahi e kae i dogu lima ai, dela hua go dagu dogodogo i dogu lima, dolomeenei gei au gu hanimoi labelaa gu dagi mai agu hagabuulinga e lua dalia au. \v 11 Goe gi hagadagaloaha ina au gi daha mo nia mogobuna o dogu duaahina go Esau. Au e lliga huoloo gi de hanimoi hua a mee ga hai baahi mai gi gimaadou, ga hagahuaidu gimaadou huogodoo, nia ahina labelaa mo nadau dama. \v 12 Goe gi langahia dau hagababa bolo Goe gaa hai nia mee huogodoo gi humalia mai gi di au, gei gaa hai dogu madawaawa gi dogologowaahee dela e deemee di dau, e dogologowaahee gadoo be nia gelegele o tongotai.”\x * \xo 32.12 \xt Genesis 22.17\x* \p \v 13 I muli hua dono kii i di boo i di gowaa deelaa, gei mee gaa hili ana goloo ala i dono baahi belee hai di kisakis ang gi dono duaahina go Esau. \v 14 Malaa aanei di kisakis, kuudi ahina e lua lau ge e madalua kuudi daane, nia siibi ahina e lua lau ge e madalua siibi daane, \v 15 nia ‘camel’ dogo haanau e motolu mo nadau dama, nia kau ahina e madahaa ge madangaholu kau daane, nia ‘donkey’-ahina e madalua ge madangaholu ‘donkey’-daane. \v 16 Gei mee gaa wwae nia manu aanei gaa hai nia buini manu, gaa wanga nia hagabuulinga dagidahi gi ana gau hai hegau e dagi nia maa, ga helekai gi digaula, “Goodou hula i ogu mua, gei hudee haga punia nia buini manu la gi di gowaa e dahi, gi hula hua beelaa, dugudugua dagidahi nia buini.” \v 17 Gei mee ga helekai gi tangada dela e hana i mua, “Maa goe ga heetugi ang gi dogu duaahina go Esau, gei mee ga heeu adu gi di goe, ‘Doo dagi la koai? Goe e hana gi hee? Nia manu ni aai aanaa e dagi kooe?’ \v 18 Gei goe ga helekai anga, ‘Nia manu ni dau dangada hai hegau go Jacob, dana kisakis dela belee hagau adu gi di goe, dela go dono dagi go Esau. Gei mee le e hanimoi i madau muli.’” \v 19 Gei Jacob ga helekai adu labelaa gi tangada nomuli go nnelekai la hua, togodolu dangada nomuli go nnelekai la hua, mo anga labelaa gi digau huogodoo ala e dagi nia buini manu, ga helekai adu gi digaula, “Aanei hua nnelekai ala e hai go goodou gi Esau i di godou madagoaa ma ga heetugi gi mee. \v 20 Gei goodou gi helekai labelaa gi mee boloo, ‘Dau dangada hai hegau go Jacob e hanimoi i madau muli.’” Jacob ga hagamaanadu hua i ono lodo boloo, “Au ga haga manawa lamalia di manawa o Esau gi agu kisakis ala guu hula i ogu mua. Dono madagoaa dela ma ga heetugi mai gi di au, holongo gei mee ga dumaalia mai gi di au.” \v 21 Gei Jacob ga hagau ana kisakis i ono mua, gei mee gaa kii i lodo dono hale laa i di boo deelaa. \s1 Jacob gu taudau ginaua mo tangada i Peniel \p \v 22 I di boo hua deelaa, gei Jacob ga ala aga gaa lahi ono lodo dogolua, ono lodo hege dogolua, mo ana dama dilongoholu maa dahi ga lloo adu laa lodo di Monowai Jabbok. \v 23 I muli hua di hagau digaula gi di baahi i golo di monowai, gei mee ga hagau labelaa ana goloo huogodoo ala e hai mee ginai gi di baahi i golo di monowai. \v 24 Gei mee gaa noho i golo modogoia. Dahi daane ga hanimoi ga taudau gi mee gaa dae loo gi di maalama aga di mee.\x * \xo 32.24 \xt Hosea 12.3-4\x* \v 25 Taane deelaa ga modongoohia ang gi deia bolo ia e deemee di maaloo i mee, gei taane deelaa gaa tugi di gaba o Jacob, gei di iwi o di gaba o maa gu ngalua gi daha mo dono lohongo. \v 26 Gei taane deelaa ga helekai gi mee, “Diagia au gii hana, di mee gu maalama.” \p Jacob ga helekai, “Au hagalee diiagi goe gaa dae loo gi do haga maluagina au.” \p \v 27 Taane deelaa ga heeu, “Do ingoo la koai?” \p Jacob ga helekai, “Jacob.” \p \v 28 Taane ga helekai, “Do ingoo ga hagalee hai bolo Jacob, idimaa goe dela gu taudau gi God mo nia daangada, gei goe gu aali, gei do ingoo gaa gahi bolo “Israel”.\f + \fr 32.28 \ft \+bk Israel\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Mee gu taudau ang gi God” \f*”\x * \xo 32.28 \xt Genesis 35.10\x* \p \v 29 Jacob ga helekai adu, “Hagia mai malaa do ingoo.” \p Gei mee ga helekai gi Jacob, “Goe e aha dela e hiihai bolo goe gi iloo dogu ingoo?” Gei mee ga haga maluagina a Jacob.\x * \xo 32.29 \xt Gabunga 13.17-18\x* \p \v 30 Jacob ga helekai, “Au guu mmada gi nia hadumada donu o God, gei au deenei hua e mouli”, gei mee ga haga ingoo di gowaa deelaa bolo Peniel.\f + \fr 32.30 \ft \+bk Peniel\+bk*: di ingoo i nnelekai Hebrew le e hai dono lee be di bida helekai “nia hadumada o God” \f* \v 31 Di laa gaa hobo, gei Jacob ga hagatanga i Peniel, gei mee gu habehabe i dono gaba la guu mmae. \v 32 Dangi nei gei di madawaawa Israel hagalee gai di goneiga dela i hongo tudaginga o di gaba manu, idimaa deelaa di goneiga ne tugi go tangada i di gaba o Jacob. \c 33 \s1 Jacob e heetugi gi Esau \p \v 1 Jacob gaa mmada gi Esau e hanimoi mo ana daane e haa lau, gei mee gaa duhe nia dama lligi i Leah, Rachel mo nia lodo hege dogolua. \v 2 Mee gaa hai nia lodo hege mo nau dama gii hula i mua, nomuli go Leah mo ana dama, muliagina go Rachel mo Joseph. \v 3 Jacob gaa hana i mua digaula, ga bala gi lala gi hongo di gelegele hagahidu i dono hanimoi gi dono duaahina. \v 4 Gei Esau gaa lele e heetugi gi mee, ga bulubulu gaa hongi a mee. Meemaa huogodoo gu tangitangi. \v 5 Esau ga madamada ga gidee nia ahina mo nia dama ga heeu, “Ma nia daangada koai aanei ala e madalia goe?” \p Jacob ga helekai, “Aanei la go nia dama a God ne gaamai i dono dumaalia mai gi di au.” \v 6 Gei nia lodo hege ga loomoi mo nau dama gaa pala gi lala. \v 7 Nomuli, gei Leah mo ana dama ga loomoi, hagamuliagina loo Joseph mo Rachel ga loomoi gaa pala gi lala. \p \v 8 Esau ga heeu, “Gei di buini dela ne heetugi ginai au? Dono hadinga bolo aha?” \p Jacob ga helekai, “Ma di mee belee hai goe gi hiihai mai.” \p \v 9 Esau ga helekai, “Dogu duaahina, au guu dohu mai gi di au. Benabena ina nia mee ala i do baahi.” \p \v 10 Jacob ga helekai, “Deeai, dumaalia, maa goe gu dumaalia mai, gumidia dagu wanga dehuia. Dogu mmada gi o hadumada, au e hai be tangada ne mmada gi nia hadumada a God, gei dolomeenei goe gu humalia mai gi di au. \v 11 Dumaalia gumidia di wanga dehuia dela ne gaamai ko au gi di goe. God gu humalia mai gu gaamai nia mee huogodoo ala hagalee i dogu baahi.” Jacob e haihai gi mee bolo gi kaina dana wanga dehuia, gaa dae gi mee gaa kumi di maa. \p \v 12 Esau ga helekai, “Hagatogomaalia gaa hula. Au e hana i oo mua.” \p \v 13 Jacob ga helekai, “Goe e iloo bolo nia dama le e paagege, gei au e hai gi madamada humalia nia siibi, mo nia kau mo nadau dama. Maa digaula gaa dagi ga duadua i lodo di laangi e dahi, digaula huogodoo gaa mmade. \v 14 Dumaalia hana i ogu mua, gei au ga daudali adu maalia i oo muli mo agu manu mo nia dama gii dae adu loo gi di goe i Edom.” \p \v 15 Esau ga helekai, “Dumaalia mai gii dugu hunu daane i agu daane i do baahi.” \p Jacob ga helekai, “Di mee hagalee belee hai, au e hiihai hua bolo goe gi hiihai mai gi di au.” \v 16 Malaa, di laangi deelaa Esau ga hagatanga gaa hana gi Edom. \v 17 Gei Jacob gaa hana gi Sukkoth, gaa hau dono hale mo nia damaa hale ang gi ana manu. Deelaa di mee ne haga ingoo di gowaa deelaa bolo Sukkoth.\f + \fr 33.17 \ft \+bk Sukkoth:\+bk* Di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai Hebrew boloo, “nia damaa hale”.\f* \p \v 18 Dono hanimoi gi muli mai Mesopotamia, Jacob guu dau humalia i di waahale Shechem i tenua go Canaan, ga hagaduu aga ono hale laa hoohoo gi di waahale. \v 19 Mee guu hui di gowaa deelaa mai nia hagadili o Hamor, tamana o Shechem, gi nia bahihadu silber e lau.\x * \xo 33.19 \xt Joshua 24.32; John 4.5\x* \v 20 Gei mee gaa hau dana gowaa hai tigidaumaha i golo, ga haga ingoo di maa bolo El Elohe Israel, (dono hadinga bolo “El, di God o Israel”). \c 34 \s1 Di kumi o Dinah \p \v 1 Dahi laangi hua, gei Dinah tama ahina Jacob mo Leah, ne madamada gi baahi hunu ahina o Canaan. \v 2 Di madagoaa Shechem, tama daane a Hamor, tangada Hivite go di tagi o di gowaa deelaa, ne mmada gi mee, Shechem gaa lahi a mee, ga hagagila dono hiihai maaloo gi mee. \v 3 Shechem gu gidee bolo mee tama ahina humalia huoloo, gu aloho i mee, gu hagamada belee hai a mee gi hiihai ang gi deia. \v 4 Mee ga helekai gi dono damana, “Au e hiihai bolo goe gi laha mai Dinah e hai dogu lodo.” \p \v 5 Jacob gu longono bolo dana dama ahina la gu haga huaidu, gei mee digi hai dana mee, idimaa ana dama daane nogo i baahi nadau manu i lodo geinga, gaa dae loo gi di nadau loomoi. \v 6 Tamana Shechem guu hana belee helekai gi Jacob, \v 7 i di madagoaa hua nia dama daane a Jacob ne dau mai i lodo geinga. Di nadau longono bolo Shechem gu haga huaidu tama ahina Jacob, ge gu haga langaadia digau Israel, digaula gu homouli ge gu hagawelewele huoloo gi di hai Shechem ne hai. \v 8 Hamor ga helekai gi Jacob, “Dagu dama daane go Shechem gu hiihai huoloo gi dau dama ahina, dumaalia heia a mee gi lodo gi mee. \v 9 Gidaua e hai tau hagababa bolo e dumaalia gi tau daangada gi hai lodo nadau mehanga. \v 10 Gei goodou gaa mee di noho i di madau henua, i di ingoo hua di gowaa e hiihai ginai, ga moholo adu di huihui godou mee, ge hai mee gi nia gowaa.” \p \v 11 Shechem ga helekai gi tamana Dinah mo nia duaahina daane o maa, “Heia mai di hai deenei, gei au ga gowadu di ingoo hua di mee dela e hiihai ginai goodou. \v 12 Hagia mai nia wanga dehuia behee e hiihai ginai goodou, dugua di hui o maa gi nua loo be di godou hiihai, malaa au e gowadu di ingoo hua di mee dela e hiihai ginai goodou, maa goodou gaa dugu mai a mee e lodo ginai au.” \p \v 13 Idimaa Shechem dela ne hagahuaidu di nadau duaahina ahina Dinah, nia dama daane Jacob gu hui adu nnelekai Shechem mo dono damana go Hamor gi nnelekai halahalau dangada. \v 14 Digaula ga helekai gi mee, “Gimaadou e deemee di hai di madau duaahina ahina gi lodo gi tangada digi sirkumsais, e haga langaadia gimaadou. \v 15 Gimaadou e donu hua ginai, maa goodou ga sirkumsais godou daane huogodoo gaa hai goodou gii hai be gimaadou. \v 16 Gei gimaadou gaa donu laa bolo e lodo adu gi goodou. Gimaadou gaa noho i godou baahi gaa hai be di mee e dahi. \v 17 Maa goodou ga hagalee donu gi madau helekai bolo e sirkumsais, gimaadou gaa lahi a mee gaa hula gi daha.” \p \v 18 Nia hai aanei e hai be nia mee e humalia gi Hamor mo dana dama daane go Shechem, \v 19 gei tama daane deenei gu limalima hua guu hai gii hai be nnelekai ne hai, idimaa mee gu aloho i tama ahina Jacob. Shechem la koia e hagalabagau i lodo dono madahaanau. \p \v 20 Hamor mo dana dama daane go Shechem gaa hula gi di gowaa hai dagabuli di waahale, ga hagi anga gi nia daangada: \v 21 “Digau aanei la nia daangada humalia, goodou heia digaula gii noho i tadau baahi ge gi moholo ang gi nadau heehee. Tenua le e damana hua di noho digaula. Heia gidaadou gi lodo gi nadau dama ahina gaa wanga tadau dama ahina e lodo ginai digaula. \v 22 Gei digau aanei, la gaa donu bolo e noho i tadau baahi i di mee hua e dahi bolo tadau daane huogodoo e sirkumsais gii hai be digaula. \v 23 Gidaadou gii donu ginai bolo digaula e mee di noho i tadau baahi, gei nia manu mono mee huogodoo digaula gaa hai nia mee ni gidaadou!” \v 24 Nia daangada huogodoo o di waahale guu donu ang gi nnelekai Hamor mo Shechem, gei nia daane huogodoo gu sirkumsais. \p \v 25 Nia laangi e dolu nomuli, nia daane nogo mmae hua igolo i di nadau sirkumsais, gei nia dama daane dogolua Jacob, go Simeon mo Levi, nia duaahina Dinah, gaa kae nau hulumanu dauwa, gaa hula gi lodo di waahale hagammuni, ga daaligi nia daane huogodoo, \v 26 mo Hamor mo dana dama daane Shechem. Meemaa gaa lahi Dinah gi daha mo di hale Shechem, gaa hula. \v 27 I muli taaligi nia daane, nia dama daane Jacob ala i golo gaa oho di waahale deelaa e tala di hui o di hagalangaadia di nadau duaahina ahina. \v 28 Digaula gaa kae nia siibi, nia kau, nia manu ‘donkey’ mo nia mee huogodoo i lodo di waahale mo i lodo nia gowaa di waahale. \v 29 Digaula guu kae nia mee dahidamee huogodoo, go nia ahina mo nia dama huogodoo, mo nia mee huogodoo i lodo nia hale. \p \v 30 Jacob ga helekai gi Simeon mo Levi, “Goolua guu wanga au gi lodo di haingadaa. Dolomeenei digau Canaan, digau Perizzite mo nia daangada huogodoo ala i lodo tenua deenei ga de hiihai mai gi di au. Au agu daane dogologo ai; maa digaula ga hagapuni ga hai baahi mai gi di au, tadau madahaanau hagatau la ga mooho.” \p \v 31 Meemaa ga helekai, “Gimaua e deemee di dumaalia gi digaula e hai di mau duaahina ahina be di ahina huihui dono huaidina.” \c 35 \s1 God gu hagahumalia Jacob i Bethel \p \v 1 God ga helekai gi Jacob, “Hana gi Bethel dolomeenei, gaa noho i golo. Hagaduulia i golo di gowaa hai tigidaumaha mai gi di Au, go di God dela ne haga gila adu do madagoaa nogo lele gi daha mo do duaahina go Esau.” \p \v 2 Jacob ga helekai gi dono madahaanau mo digau huogodoo i dono baahi, “Kilia gi daha nia god gee ala i godou baahi, haga madammaa ina goodou, ulu nia gahu mmaa. \v 3 Gidaadou ga hagatanga gaa hula gi Bethel, gei au ga hagaduu aga di gowaa hai tigidaumaha ang gi di God dela ne hagamaamaa au i ogu haingadaa ge nogo madalia au i nia gowaa huogodoo ne hana ginai au.” \v 4 Digaula gaa wanga gi Jacob nadau god gee huogodoo, mo nia buulei dalinga nogo ulu ginaadou. Gei Jacob gaa danu nia maa i lala di laagau ‘oak’ hoohoo gi Shechem. \p \v 5 Di madagoaa a Jacob mo ana dama daane ne daamada ga hagatanga, di madagu damanaiee gu i hongo nia daangada o nia waahale ala e hoohoo mai, gei digaula digi waluwalu ina digaula. \v 6 Jacob ne hanimoi mo ana daangada huogodoo gi Luz dela dolomeenei e haga ingoo bolo Bethel i Canaan. \v 7 Mee gaa hau dana gowaa hai tigidaumaha i golo, ga haga ingoo di gowaa gi di God o Bethel, idimaa God gu hagagila Ia gi mee i golo i dono lele gi daha mo dono duaahina. \v 8 Deborah, go di hege ahina madua Rebecca, guu made, gaa danu i lala di laagau ‘oak’ i bahi i ngaaga Bethel. Deelaa di hai di laagau deelaa ne hagaingoo bolo di “Laagau ‘Oak’ o di Madatangi.” \p \v 9 Di madagoaa Jacob ne hanimoi gi muli i Mesopotamia, God ga haga gila gi mee labelaa, ga haga humalia a mee. \v 10 God ga helekai gi mee, “Do ingoo lago Jacob, gei dolomeenei gaa huli gi muli, do ingoo gaa hai bolo Israel.” Malaa, God gu hagaingoo a mee bolo Israel. \v 11 God ga helekai gi mee, “Au go di God Mogobuna. Hagadilia gi dogologo. Nia henua llauehe ga hagadili mai i di goe, gei goe gaa hai tamana madua o nia king. \v 12 Au ga gowadu tenua ne wanga ko Au gi Abraham mo Isaac, e wanga labelaa gi o hagadili i oo muli.” \v 13 Nomuli, gei God gaa hana gi daha mo mee. \v 14 Gei Jacob ga hagaduu aga dana hadu hagalangahia i golo, i di gowaa dela ne helekai a God gi mee, ga hagatulu ginai nia waini mono lolo olib e haga dabu di maa. \v 15 Mee ga hagaingoo di gowaa deelaa bolo Bethel. \s1 Di made o Rachel \p \v 16 Jacob mo dono madahaanau ga hagatanga i Bethel. Di nadau madagoaa e mogowaa i Ephrath, Rachel gu dau mai dono madagoaa belee haanau, geia nogo mmae huoloo. \v 17 Dono mmae ne damanaiee, di ahina hagahaanau a maa ga helekai gi mee, “Rachel, goe hudee madagu, ma tama daane labelaa.” \v 18 Gei Rachel e dogi haga muliagina idimaa mee dela la gaa made, gei mee gaa gahi dana dama daane bolo Benoni,\f + \fr 35.18 \ft \+bk Benoni: \+bk* Di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai Hebrew boloo, “Tama o dogu Hagaduadua”.\f* gei tamana o maa ga haga ingoo a mee bolo Benjamin.\f + \fr 35.18 \ft \+bk Benjamin: \+bk* Di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai Hebrew boloo, “Tama dela ga Haadanga lamalia”.\f* \p \v 19 Di madagoaa Rachel ne made, mee ne danu i baahi di ala e hana gi Ephrath, di waahale e hai bolo Bethlehem dolomeenei. \v 20 Jacob ga hagaduu dana hadu hagalangahia i golo, e haga ingoo mai gi dangi nei bolo di lua ni Rachel. \v 21 Jacob ga hagamenege ga hagaduu ono hale laa di baahi gi golo o di angulaa i Eder. \s1 Nia dama daane Jacob \r (1-Chronicles 2.1-2) \p \v 22 Di madagoaa Jacob nogo noho i tenua deelaa, Reuben guu hai di hai hagahailodo gi Bilhah, di ahina i nia lodo hege dono damana. Jacob ga longono, gu hagawelewele huoloo.\x * \xo 35.22 \xt Genesis 49.4\x* \p Jacob la ana dama daane e madangaholu maa lua: \li1 \v 23 Nia dama daane Leah: \li2 Reuben, tama daane madua Jacob, \li2 Simeon, Levi, Judah, Issachar, mo Zebulun. \li1 \v 24 Nia dama daane Rachel: \li2 Joseph mo Benjamin. \li1 \v 25 Nia dama daane Bilhah, di hege Rachel: \li2 Dan mo Naphtali. \li1 \v 26 Nia dama daane Zilpah, di hege a Leah: \li2 Gad mo Asher. \m Nia dama daane aanei ne haanau i Mesopotamia. \s1 Di made o Isaac \p \v 27 Jacob gaa hana gi dono damana go Isaac i Mamre, hoohoo gi Hebron, di gowaa nogo noho ai Abraham mo Isaac.\x * \xo 35.27 \xt Genesis 13.18\x* \v 28 Isaac nogo mouli nia ngadau e 180, \v 29 gaa made i dono madua, ge ana dama daane go Esau mo Jacob gaa danu a mee. \c 36 \s1 Nnagadili Esau \r (1-Chronicles 1.34-37) \p \v 1 Aanei nia hagadili o Esau e hagaingoo labelaa bolo Edom. \v 2 Esau ne lodo gi nia ahina Canaan go Adah, tama ahina ni Elon tangada Hittite, mo Oholibamah, tama ahina ni Anah tama daane ni Zibeon tangada Hivite,\x * \xo 36.2 \xt Genesis 26.34\x* \v 3 mo Basemath, tama ahina Ishmael ge tuaahina ahina ni Nebaioth.\x * \xo 36.3 \xt Genesis 28.9\x* \v 4 Adah ne haanau Eliphaz, gei Basemath ne haanau Reuel, \v 5 gei Oholibamah ne haanau Jeush, Jalam mo Korah. Nia dama daane huogodoo aanei la ne hagadili go Esau i Canaan. \p \v 6 Esau gaa lahi ono lodo, ana dama daane mono dama ahina, nia daangada dono hale huogodoo, mo ana manu mo ana mee huogodoo ala ne hai mee ginai i dono noho i Canaan, gaa hana gi daha mo dono duaahina go Jacob gi tuai henua. \v 7 Mee ne hana idimaa tenua nogo noho ai ginaua mo Jacob gu deemee di benebene humalia ginaua. Meemaa guu logo nau manu gu deemee di nau noho i di gowaa e dahi. \v 8 Esau gaa noho i lodo tenua gonduu go Edom. \p \v 9 Aanei la nia hagadili o Esau, go tamana madua o digau Edom: \li1 \v 10-13 Adah di lodo Esau gu haanau dana dama daane go Eliphaz, ge Eliphaz guu hai ana dama daane dogolima go Teman, Omar, Zepho, Gatam, mo Kenaz. \li1 Eliphaz dono lodo labelaa go Timna dela gu haanau dana dama daane go Amalek. \li1 Di lodo o Esau go Basemath gu haanau dana dama daane go Reuel, ge Reuel ana dama daane dogohaa go Nahath, Zerah, Shammah mo Mizzah. \li1 \v 14 Di lodo Esau go Oholibamah, tama ahina ni Anah tama daane ni Zibeon, gu haanau ana dama daane dogodolu go Jeush, Jalam, mo Korah. \m \v 15 Aanei la nia madawaawa ne hagadili mai Esau: \li1 Di ulumadua o Esau go Eliphaz la tamana madua o nia madawaawa aanei: \li2 Teman, Omar, Zepho, Kenaz, \v 16 Korah, Gatam, mo Amalek. Aanei la nia hagadili huogodoo mai Adah, di lodo a Esau. \li1 \v 17 Tama daane Esau go Reuel la tamana madua o nia madawaawa aanei: \li2 Nahath, Zerah, Shammah, mo Mizzah. Aanei la nia hagadili huogodoo mai di lodo Esau go Basemath. \li1 \v 18 Aanei la nia madawaawa nia hagadili mai Esau mai dono lodo go Oholibamah, tama ahina ni Anah: \li2 Jeush, Jalam mo Korah. \m \v 19 Nia madawaawa huogodoo aanei la ne hidi mai i Esau. \s1 Nia hagadili o Seir \r (1-Chronicles 1.38-42) \p \v 20-21 Digau matagidagi tenua o Edom la ne daamada mai i nia hagadili o Seir, tangada o Horite, ala ne duhe gaa hai nia madawaawa aanei: \li1 Lotan, Shobal, Zibeon, Anah, Dishon, Ezer mo Dishan. \li1 \v 22 Lotan la go tamana madua o nia madahaanau llauehe o Hori mo Heman. (Lotan dono duaahina ahina go Timna). \li1 \v 23 Shobal la tamana madua ni nia madahaanau o Alvan, Manahath, Ebal, Shepho mo Onam. \li1 \v 24 Zibeon e lua ana dama daane, go Aiah mo Anah. (Anah la tangada ne gida ana monowai welengina lodo geinga dono madagoaa nogo madamada humalia i nia manu ‘donkey’ o dono damana.) \li1 \v 25-26 Anah la tamana ni Dishon, dela go tamana o nia madahaanau llauehe o Hemdan, Eshban, Ithran mo Cheran. Anah dana dama ahina labelaa go Oholibamah. \li1 \v 27 Ezer la tamana ni nia madahaanau llauehe o Bilhan, Zaavan mo Akan. \li1 \v 28 Dishan la tamana madua o nia madahaanau llauehe o Uz mo Aran. \li1 \v 29-30 Aanei la nia madawaawa digau Horite i tenua go Edom: \li2 Lotan, Shobal, Zibeon, Anah, Dishon, Ezer mo Dishan. \s1 Nia king o Edom \r (1-Chronicles 1.43-54) \p \v 31-39 I mua di madagoaa nia king o Israel, nia king aanei nogo hagadau e dagi Edom: \li1 Bela tama daane a Beor mai Dinhabah \li1 Jobab tama daane a Zerah mai Bozrah \li1 Husham mai Teman \li1 Hadad tama daane a Bedad mai Avith (mee ne haga magedaa digau Midian i lodo tenua go Moab) \li1 Samlah mai Masrekah \li1 Shaul mai Rehoboth-i Taalinga-di-Monowai \li1 Baal-Hanan tama daane a Achbor \li1 Hadad mai Pau (dono lodo go Mehetabel, tama ahina ni Matred, tama ahina ni Mezahab) \m \v 40-43 Esau la tamana madua o nia madawaawa Edom aanei: Timna, Alvah, Jetheth, Oholibamah, Elah, Pinon, Kenaz, Teman, Mibzar, Magdiel, mo Iram. Di gowaa dela e noho di madawaawa e dahi i nia madawaawa aanei le e gahi gi di ingoo o di madawaawa. \c 37 \s1 Joseph mo ono duaahina daane \p \v 1 Jacob gaa noho i Canaan, i tenua dela nogo noho ai dono damana. \v 2 Deenei di kai o nia dama a Jacob. \p Joseph tama daane gu madangaholu maa hidu ono ngadau, gei mee e hagaloohi nia siibi mono kuudi dalia ono duaahina ala go nia dama a Bilhah mo Zilpah, nia lodo hege o tamana o maa. Gei mee e odi nia mee hala ala ne hai go ono duaahina gi di nadau damana. \p \v 3 Jacob e aloho huoloo i Joseph i hongo ana dama daane huogodoo, idimaa, mee dela ne haanau gei Jacob gu madumadua. Gei mee gaa hai dana gahu humalia gi Joseph, di gahu looloo gei e lloo ono lima. \v 4 Gei nia duaahina o Joseph gaa mmada bolo Jacob la koia e aloho huoloo i Joseph i nadau nua, gei digaula gu de hiihai gi Joseph, gu hagalee hiihai e leelee hagahumalia gi mee. \p \v 5 Dahi laangi hua, gei Joseph gaa hai dana midi, gei di madagoaa mee gaa kai gi ono duaahina, digaula gu hagawelewele huoloo gi mee. \v 6 Mee ga helekai gi digaula, “Hagalongo malaa gi di midi dela ne hai ko au: \v 7 Gidaadou nogo i lodo di gowaa dogi mee. Gidaadou e noonoo tadau uumee ‘wheat’, gei dagu uumee ‘wheat’ e duu donu gi nua, gei godou uumee ‘wheat’ e haganiga mai daha e pala gi dagu uumee ‘wheat’.” \p \v 8 Gei digaula ga heeu adu gi mee, “Goe e hagamaanadu bolo goe gaa hai di king e dagi gimaadou?” Digaula gu de hiihai huoloo gi mee i dana midi deenei mo ana helekai ala ne hai i nadau gili. \p \v 9 Joseph gaa hai labelaa dana midi, gaa kai ang gi ono duaahina, “Au guu hai labelaa dagu midi, bolo au e mmada gi di laa mo di malama mo nia heduu e madangaholu maa dahi, ala e pala gi lala mai gi di au.” \p \v 10 Gei mee gaa kai labelaa di midi deenei gi dono damana, gei dono damana ga hagabuhi adu gi mee, ga helekai, “Dau maa di midi bolo aha deenaa? Goe e hagamaanadu bolo do dinana mo o duaahina daane mo au bolo gimaadou gi pala adu gi di goe?” \v 11 Nia duaahina daane o maa gu dubua huoloo gi mee, gei dono damana e noho gei e mamaanadu beelaa nia mee aanei.\x * \xo 37.11 \xt Acts 7.9\x* \s1 Joseph guu hui ang gi digau Egypt \p \v 12 Nia duaahina o Joseph guu hula gi Shechem, e hagaloohi nia siibi o di nadau damana. \v 13 Jacob ga helekai gi Joseph, “Au e hiihai bolo goe e hana gi Shechem, gi baahi o duaahina ala e hagaloohi nadau manu i golo.” \p Gei Joseph ga helekai gi mee, “Au gu togomaalia.” \p \v 14 Jacob ga helekai gi Joseph, “Hana, mmada be o duaahina le e humalia hua, mo nia manu le e humalia hua. Hanimoi laa gi iloo eau.” Malaa, Jacob ga hagau a mee i di gowaa mehanga gonduu o Hebron. \p Joseph gaa dau adu loo gi Shechem, \v 15 gei dahi daane ga heetugi gi mee e haele i di gowaa deelaa, gei taane deelaa ga heeu adu gi mee, “Goe e halahala dau aha?” \p \v 16 Joseph ga helekai anga, “Au e halahala ogu duaahina ala nogo hagaloohi nadau manu. Goe e mee di hagi mai be digaula i hee?” \p \v 17 Taane deelaa ga helekai anga, “Digaula dogo hagatanga. Au gu hagalongo gi digaula bolo ginaadou e hula gi Dothan.” Malaa, Joseph gaa hana i muli digaula, ga gidee ia digaula i Dothan. \p \v 18 Gei digaula gaa mmada gi mee dela e hanimoi haga mogowaa. I mua hua dono dau mai gi baahi digaula, gei digaula guu hai di nadau hagababa bolo ginaadou ga daaligi a mee gii made. \v 19 Digaula ga helehelekai i nadau mehanga boloo, “Tangada haihai midi gu hanimoi. \v 20 Gidaadou ga daaligi a mee gaa hudu tuaidina o maa gi lodo di monowai geli e dahi i nia monowai maangoo aanei. Gei gidaadou ga helekai laa bolo mee ne daaligi go di manu lodo geinga, gei gidaadou gaa mmada laa be nia midi a mee ala nogo hai la gaa hai behee.” \p \v 21 Reuben ga hagalongo gi nia helekai digaula, gaa hai dana hai belee hagamouli a mee, ga helekai gi digaula, “Gidaadou hagalee daaligi a mee gii made. \v 22 E hudu hua a mee gi lodo di monowai maangoo dela i lodo di anggowaa deenei, hagalee haga mmaemmae a mee.” Reuben ne belee daa a mee i digaula, e hagau a mee gii hana gi dono damana. \v 23 Di madagoaa hua Joseph dela ne dau adu gi baahi digaula, gei digaula ga hahaahi di gahu o maa dela e hai ono tau gei e lloo ono lima. \v 24 Digaula gaa lahi a mee gaa hudu gi lodo di monowai maangoo. \p \v 25 Di madagoaa hua digaula ala e miami, gei digaula ga mmada hua gi di hagabuulinga Ishmael ala e loomoi i Gilead e hula gi Egypt. Nia ‘camel’ digaula e kae nadau goloo hagalabagau, ala go nia mee haga kala meegai, nia lolo kala hui ngadaa mo nia ‘myrrh’. \v 26 Judah ga helekai gi ono duaahina, “Tadau daaligi tadau duaahina gaa lawa ga hagammuni dono made, la dono humalia aha mai gi gidaadou? \v 27 Gidaadou gaa hui a mee gi digau Ishmael aanei, ga hagalee daaligi a mee, idimaa, mee tuaahina daane donu ni gidaadou, di todo donu ni gidaadou.” Gei digaula guu baba gi di hai a maa. \v 28 Di madagoaa hua digau Midian huihui mee aalaa ne dau mai gi baahi digaula, gei digaula ga hudi aga a Joseph gi daha mo di monowai deelaa, gaa hui a mee gi digau Ishmael gi nia silber e madalua. Gei digau Ishmael gaa lahi a mee gi Egypt.\x * \xo 37.28 \xt Acts 7.9\x* \p \v 29 Di madagoaa o Reuben dela ga haneia gi di monowai deelaa, gei mee ga gidee ia bolo Joseph la gu hagalee i golo. Gei mee ga hahaahi ono gahu i dono manawa gee. \v 30 Mee ga haneia gi baahi ono duaahina, ga helekai gi digaula, “Joseph la gu hagalee. Dehee dagu hai gaa hai?” \p \v 31 Gei digaula ga daaligi di nadau kuudi ga hagatiu di gahu o Joseph gi nia dodo kuudi. \v 32 Digaula gaa kae di gahu gi di nadau damana, ga helekai gi mee, “Di mee deenei ne gida go gimaadou. Mmada malaa, ma hagalee go di gahu o dau dama daane?” \p \v 33 Jacob ga modongoohia ia ga helekai, “Uaa, go di gahu o maa. Nia manu lodo geinga gu daaligi a mee. Dagu dama go Joseph gu hahaahi hua hagaligiligi!” \v 34 Jacob gu huaidu huoloo ono lodo, ga hahaahi ono goloo, mo di ulu ono goloo haga manawa gee, mo di dangidangi huoloo i dana dama i nia laangi e logo. \v 35 Gei ana dama daane huogodoo mo ana dama ahina huogodoo ga loomoi belee haga manawa lamalia a mee, gei mee hagalee hiihai gi manawa lamalia, ga helekai gi digaula, “Au e dangidangi hua beenei i dagu dama daane, gaa dae loo gi dogu hana gi baahi o mee i lodo tenua o digau mmade”, gei mee e dangidangi hua igolo i dana dama daane go Joseph. \p \v 36 Di madagoaa hua deelaa, gei digau Midian la guu dau i Egypt, gei digaula gaa hui a Joseph ang gi Potiphar, tangada aamua ni di king. Potiphar tangada dela e dagi digau huogodoo ala e hagaloohi di hale o di king. \c 38 \s1 Judah mo Tamar \p \v 1 Di madagoaa deelaa, Judah ga hagatanga i baahi ono duaahina daane, gaa hana gaa noho i baahi taane go Hirah, tangada di waahale Adullam. \v 2 Judah ga heetugi gi tama ahina Canaan i golo, dono damana go Shua. Mee gaa lodo gi mee, \v 3 gei mee ga haanau dana dama daane go Er. \v 4 Mee ga hai dama labelaa, ga haanau dana dama daane go Onan. \v 5 Mee guu hai labelaa dana dama daane go Shelah. Judah nogo i Achzib i di madagoaa di haanau o tama daane deelaa. \p \v 6 Judah gaa hai dana dama daane matagidagi gii lodo Tamar. \v 7 Nia hagangalungalua o Er nogo huaidu gu haga manawa gee Dimaadua, gei Mee ga daaligi a Er gii made. \v 8 Judah ga helekai gi tuaahina Er go Onan, “Hana, kii i baahi di lodo do duaahina, e hai do waawa gi do duaahina gii hai ono hagadili.” \v 9 Onan gu iloo bolo nia dama ga hagalee hai nia dama ni aana, malaa, dono kii i baahi di lodo dono duaahina, mee digi hai a mee gi hai dama, malaa dono duaahina gu ana dama ai. \v 10 Di hai a mee deenei gu de hiihai labelaa ginai Dimaadua, gei mee gu daaligi labelaa. \v 11 Judah ga helekai gi di lodo dana dama daane go Tamar, “Hana gi muli gi do damana, gaa dae loo gi di tomo aga dagu dama daane go Shelah.” Mee ne helekai beenei i mee e madagu bolo Shelah ga daaligi labelaa be ono duaahina. Malaa, Tamar guu hana gi dono guongo. \p \v 12 Ga nohonoho hua, di lodo Judah gaa made. I muli di madagoaa manawa gee guu lawa, Judah mo dono ehoo go Hirah o Adullam, gaa hula gi Timnah, di gowaa e dahi ai nia huluhulu o ana siibi. \v 13 Tangada ga hagailoo gi Tamar bolo tamana dono lodo gaa hana gi Timnah e dahi ana siibi. \v 14 Gei mee ga koodai ono gahu ahina ala nogo uluulu iei mee i muli dono lodo ne made, gaa gahu ono golomada gaa noho i di ngudu di ala dela e hana gi Enaim, di guongo i di ala e hana gi Timnah. Tamar gu iloo ia bolo tama daane dulii a Judah go Shelah la gu madua, geia digi wanga ina gi mee e lodo ginai. \p \v 15 Di madagoaa Judah ne mmada gi mee, mee ga hagabau bolo mee di ahina huihui dono huaidina, i mee dela guu gahu ono golomada. \v 16 Judah gaa hana gi mee i taalinga di ala ga helekai, “Goe e hui e hia?” (Mee digi iloo bolo mee go di lodo o dana dama daane.) \p Di ahina ga helekai, “Ma di aha e gaamai kooe gi di au?” \p \v 17 Mee ga helekai, “Au ga hagau adu tamaa kuudi i agu kuudi.” \p Di ahina ga helekai, “E humalia maa goe ga gaamai dau mee e pono di lohongo i mua dau gaamai tamaa kuudi.” \p \v 18 Judah ga helekai, “Ma di aha e gowadu ko au e pono di lohongo gi di hagababa?” \p Di ahina ga helekai, “Go do hagailongo mo dono daulagi, mo togodogo dela e dagidagi kooe.” Judah gaa wanga nia maa gi mee, gei mee guu kii i baahi o mee, gei mee gu hai dama. \v 19 Tamar gaa hana gi dono guongo, ga daa gi daha dono gahu golomada, ga ulu labelaa ono gahu ahina guu made dono lodo. \p \v 20 Judah ga hagau dono ehoo go Hirah e kae di kuudi, ga gaamai nia mee di ahina ne helekai ai, gei Hirah gu de gidee a mee. \v 21 Mee ga heeu gi hunu daane i Enaim, “Dehee di ahina huihui dono huaidina dela nogo i baahi di ala deenei?” \p Digaula ga helekai, “Ma di ahina huihui dono huaidina nogo i kinei ai.” \p \v 22 Hirah ga hanimoi gi Judah ga helekai, “Au digi gidee a mee. Nia daane di gowaa deelaa e helekai bolo di ahina huihui dono huaidina nogo i golo ai.” \p \v 23 Judah ga helekai, “Dugua a mee gi hai mee gi nia mee aalaa. Gidaadou e de hiihai gi nia daangada e gadagada mai gi gidaua. Au gu hagamada belee hui a mee, gei goe dela digi gidee a mee.” \p \v 24 Nia malama e dolu nomuli, tangada ga hagi anga gi Judah, “Di lodo dau dama daane nogo hai be di ahina huihui dono huaidina, gei mee gu hai dama dolomeenei.” \p Judah ga helekai, “Laha mai a mee, duungia gii made.” \v 25 Di nadau lahi di ahina deelaa, gei mee ga hagau mai dana helekai gi tamana dono lodo, “Au ne haga hai dama go taane dela ana mee aanei. Mmada be nia maa nia mee ni aai: go di hagailongo mo dono daulagi mo togodogo deenei.” \p \v 26 Judah ga modongoohia nia maa, ga helekai, “Mee e donu, gei au gu magedaa i dogu waawa ang gi mee. Au ne belee humalia e wanga a mee gi dagu dama daane go Shelah e lodo ginai.” Gei Judah digi kii labelaa i baahi o mee. \p \v 27 Dono madagoaa belee haanau, digaula gu iloo bolo mee ga haanau ana dama dogolua i di gowaa e dahi. \v 28 Di madagoaa a mee nogo mmae, di tama e dahi ga hanimoi dono lima, gei di ahina haga haanau gaa kumi di lima o maa, gaa nnoo gi teleedu, ga helekai, “Deenei la ne haanau matagidagi.” \v 29 Di tama gaa hudi dono lima gi muli, gei dono duaahina daane ga haanau matagidagi. Gei di ahina haga haanau ga helekai, “Deenaa dau hai e hagamahi gi ulu goe gi daha.” Mee gu hagaingoo bolo Perez.\f + \fr 38.29 \ft \+bk Perez:\+bk* Di ingoo deenei dono hadinga i nnelekai Hebrew boloo, “Hagamahi e Ulu gi daha”.\f* \v 30 Dono duaahina gu haanau, gei teleedu mmee i dono lima, gei mee gu hagaingoo bolo Zerah.\f + \fr 38.30 \ft \+bk Zerah:\+bk* Di ingoo deenei le e hai dono lee be di bida helekai i nnelekai Hebrew boloo, “di Maalama Mmee di Luada.\f* \c 39 \s1 Joseph mo di lodo o Potiphar \p \v 1 Digau Ishmael la guu lahi a Joseph gi Egypt, guu hui gi tangada o Egypt go Potiphar, tangada aamua ni di king, gei di tagi labelaa ni digau hagaloohi di hale o di king. \v 2 Dimaadua le e madalia a Joseph, guu hai nia mee huogodoo a mee ala ma gaa hai la gii kila humalia. Mee e noho i di hale o dono dangada aamua o Egypt.\x * \xo 39.2 \xt Acts 7.9\x* \v 3 Potiphar la gu iloo ia bolo Dimaadua le e madalia a Joseph, idimaa, nia mee huogodoo a mee ala ma gaa hai le e kila humalia. \v 4 Potiphar gu tenetene huoloo gi Joseph dela e hai hegau humalia, ga haga menege aga a mee gaa dagi dono hale mo ana mee huogodoo. \v 5 Daamada i di madagoaa deelaa gaa hana gi muli, gei Dimaadua gu hagahumalia digau o di hale Potiphar idimaa go Joseph. Gu hagahumalia labelaa nia mee huogodoo ala i lodo di hale o maa, mo i lodo nia gowaa a maa. \v 6 Potiphar gaa dugu anga ana mee huogodoo gi Joseph gi madamada humalia ai, gu deai dana mee e haga daadaamee gineia i lodo dono hale ai, aalaa hua go ana mee ala e gai. \p Malaa, Joseph la tama daane humalia dono huaidina gei e madanga labelaa. \v 7 Mai gi nomuli, gei di lodo o Potiphar gu hiihai gi Joseph, gaa dangi ang gi mee bolo e hula e kii ginaua. \v 8 Gei Joseph digi hana, ga helekai gi di ahina deelaa, “Dogu dangada aamua dana mee e haga daadaamee gineia i lodo di hale deenei ai, idimaa, mee e hagadagadagagee mai gi di au. Ana mee huogodoo gu dugu mai gi di au e madamada humalia iei au. \v 9 Ogu mogobuna i lodo di hale deenei le e hai gadoo be nia mogobuna o maa, gei mee dana mee ne dugu gi daha mo au ai, dela hua kooe, idimaa, goe dela di lodo o maa. Malaa, au e deemee loo di hai di mee hala mo di huaidu damanaiee deenei i mua o God!” \v 10 Di ahina deelaa e dangidangi gi mee i nia laangi e logo, gei Joseph digi hana e kii i baahi o mee. \p \v 11 Dahi laangi hua, gei Joseph ne ulu adu gi lodo di hale belee hai ana hegau, gei nia hege o di hale la hagalee i golo. \v 12 Di ahina deelaa gaa kumi di gahu o Joseph ga helekai, “Hanimoi e kii gidaua!” Gei Joseph gaa badu a mee gi daha gaa lele gi malaelae, gei di gahu o maa gu diiagi i baahi di ahina deelaa. \v 13 Di ahina deelaa ne gidee bolo mee ne lele gi malaelae la digi kaina dono gahu, \v 14 gei mee ga gahigahi mai nia hege o di hale, ga helekai, “Mmada malaa! Tangada o Hebrew deenei dela ne laha mai go dogu lodo gi tadau hale e haganneennee gidaadou. Mee ne ulu mai gi lodo dogu ruum belee kumi au, gei au ga wolowolo gi nua loo. \v 15 Au ne wolowolo gi nua, gei mee gaa lele gi malaelae, ga diiagi dono gahu deenei i dogu baahi!” \p \v 16 Malaa, di ahina deelaa ga benebene di gahu i dono baahi, gaa dae loo gi di hanimoi o tangada aamua o Joseph. \v 17 Mee ga hagi anga gi mee go di kai la hua, ga helekai, “Dau hege dela go tangada o Hebrew, dela ne laha mai kooe gi kinei, ne ulu mai gi lodo dogu ruum ga gumigumi au. \v 18 Gei au ga wolowolo gi nua, gei mee gaa hana gaa lele gi malaelae, ga diiagi dono gahu deenei i dogu baahi.” \p \v 19 Tangada aamua o Joseph gu hagawelewele huoloo, \v 20 gaa lahi a Joseph gaa haa gi lodo di hale galabudi i di gowaa dela e dugu ai digau galabudi a di king. Malaa, Joseph guu noho i lodo di hale galabudi deelaa. \v 21 Gei Dimaadua e madalia hua a Joseph e hagahumalia a mee, deelaa di mee ne hidi ai di tagi o di hale galabudi e tenetene huoloo gi Joseph,\x * \xo 39.21 \xt Acts 7.9\x* \v 22 ga haga menege aga a mee belee madamada humalia digau huogodoo o di hale galabudi. Joseph guu dagi nia mee huogodoo ala e hai i lodo di hale galabudi deelaa. \v 23 Di tagi di hale galabudi gu hagalee madamada humalia i nia mee, idimaa Joseph dela guu hai nia maa, idimaa Dimaadua e madalia a Joseph, e hai nia hegau huogodoo a mee ala e hai la gii kila humalia. \c 40 \s1 Joseph e haga modongoohia nia midi o nia daangada galabudi \p \v 1 Mai gi nomuli, gei tangada dela e madamada humalia nia waini o di king o Egypt mo di tagi dunu palaawaa o di king guu hai nau mee hala gi di king. \v 2 Di king gu hagawelewele gi meemaa, \v 3 gaa lahi a meemaa gaa haa gi lodo di hale galabudi i lodo di hale o di tagi o digau hagaloohi, i di gowaa dela e noho ai a Joseph. \v 4 Meemaa guu noho gu duai i lodo di hale galabudi deelaa, gei di tagi digau di hale galabudi ga hagi anga a meemaa gi Joseph e madamada humalia ai. \p \v 5 Dahi boo hua, gei tangada dela nogo madamada humalia nia waini o di king mo di tagi dunu palaawaa o di king gaa hai nau midi, nia midi meemaa e hai geegee. \v 6 Luada dono daiaa, gei Joseph ga ulu gi baahi o meemaa gaa mmada gi meemaa e hai be nia daangada e manawa gee, \v 7 ga heeu gi meemaa, “Ma di aha, goolua e aha ala e hai be nia daangada e manawa gee dangi nei?” \p \v 8 Meemaa ga helekai, “Gimaua guu hai mau midi anaboo, gei deai tangada i ginei belee haga modongoohia mai mau midi ai.” \p Joseph ga helekai, “Ma go God hua dela e mee di haga modongoohia nia midi. Hagia mai malaa gulu midi.” \p \v 9 Tangada nogo madamada humalia nia waini o di king ga hagi anga dana midi, ga helekai, “Au ne hai dagu midi boloo: Di laagau ‘grape’ e duu i ogu mua, \v 10 e hai ono manga e dolu, ala ga daamada ga moholoholo ono lau, gaa huwa, gu mmaadua ono huwa. \v 11 Di ibu o di king le e daahi ko au i lodo dogu lima, malaa, au ga gaamai nia golee waini aalaa, gaa tau gi lodo di ibu gaa wanga gi mee.” \p \v 12 Joseph ga helekai gi mee, “Deenei tadinga o dau midi: Nia manga e dolu la nia laangi e dolu. \v 13 Nia laangi e dolu i golo, gei di king ga hagamehede goe, ga dumaalia adu gi di goe, ga haga ngalua labelaa goe i do lohongo. Goe ga wangawanga nia ibu a maa be dau hai dela nogo hai i mua i do madagoaa dela nogo hai tangada madamada humalia i nia waini a maa. \v 14 Goe gi langahia au i do madagoaa dela ma ga humalia adu gi di goe. Hagalangahia ina laa au gi di king, hagamaamaa ina au gi mehede au gi daha mo di hale galabudi deenei. \v 15 Idimaa, au tangada ne gaiaa mai i tenua o digau Hebrew, ga dau mai loo gi kinei, gei au digi hai dagu mee huaidu bolo gaa hidi iei au gaa hudu gi lodo di hale galabudi.” \p \v 16 Di tagi dunu palaawaa ne longono ia di haga modongoohia di midi deelaa le e humalia, gei mee ga helekai gi Joseph, “Au guu hai labelaa dagu midi. Dagu midi le e hai boloo: Au e kae agu gada palaawaa e dolu i hongo dogu libogo. \v 17 Di gada dela i muginua le e honu i nia hagadilinga meegai huogodoo, nia meegai ni di king, gei nia manu e gaigai nia maa.” \p \v 18 Joseph ga helekai gi mee, “Deenei tadinga o dau midi: Nia gada e dolu le e hai dono hadinga bolo nia laangi e dolu i golo. \v 19 Malaa, nia laangi e dolu i golo, gei di king gaa daa goe gi daha mo di hale galabudi, gaa tuu gi daha do libogo, ga daudau do huaidina gi tomo di laagau, gei nia manu gaa gai o goneiga.” \p \v 20 Malaa, nia laangi e dolu nomuli la go di laangi o di king ne haanau ai. Malaa, di king guu hai dana hagamiami damana ang gi ana gau aamua huogodoo, ga gahi mai dana dangada madamada humalia i nia waini, mo dana dagi dunu palaawaa, ga laha mai meemaa gi mua ana gau aamua aalaa. \v 21 Mee ga haga menege aga labelaa tangada dela e madamada humalia i nia waini gi dono lohongo, \v 22 gei ga daudau di tagi hai palaawaa gi nua. Nia mee huogodoo guu kila be nia helekai a Joseph ne hai. \v 23 Malaa, tangada madamada humalia i nia waini dela gu humalia ang gi deia, gei mee gu de langahia a Joseph. \c 41 \s1 Joseph e hagadonu di midi a di king o Egypt \p \v 1 Nia ngadau e lua nomuli, gei di king o Egypt gaa hai dana midi boo bolo ia nogo duu i taalinga di monowai damana go Nile, \v 2 gei nia kau e hidu pedi ga lloo aga i lodo di monowai, e gaigai nadau geingatolo i taalinga di monowai. \v 3 Nomuli hua, gei nia kau e hidu ga lloo aga labelaa, nia kau hegehege loo ge e huaidu, ga lloo aga gi baahi nia kau pedi i taalinga di monowai deelaa. \v 4 Nia kau hegehege aalaa la ga nnoo adu gi nia kau pedi aalaa, gaa gai nia maa. Nomuli gei di king gaa ala. \p \v 5 Mee gaa kii labelaa, gaa hai labelaa dana midi boloo: Nia ‘wheat’ e hidu e huwa mai i di laagau e dahi, e llauehe ge humalia, e hai ono mee no lodo. \v 6 Nomuli hua, gei nia ‘wheat’ labelaa e hidu ga huwa mai labelaa, ono mee no lodo ai, ge guu mae i di madangi mahana o di anggowaa. \v 7 Nia ‘wheat’ hegehege aanei ga hagabugu gaa holo nia ‘wheat’ e hidu ala e humalia. Di king la ga ala aga, ga iloo ia bolo ia nogo hai ana midi. \p \v 8 Luada dono daiaa, gei mee guu noho gu de nnoomaalia, gei mee ga haga dagabuli mai digau hai mogobuna mo digau kabemee huogodoo o Egypt, ga hagi anga gi digaula dana midi, gei di maa hagalee tangada e mee di haga donu nia midi a maa ai.\x * \xo 41.8 \xt Daniel 2.2\x* \v 9 Tagi madamada humalia nia waini di king ga helekai gi mee, “Dangi nei, gei au e haagi dagu mee hala dela ne hai. \v 10 Do madagoaa dela ne hagawelewele mai gi gimaua mo dau dagi hai palaawaa, goe gaa lahi gimaua gaa haa gi lodo di hale galabudi gi baahi di tagi o digau hagaloohi. \v 11 Dahi boo hua, gei gimaua guu hai mau midi, malaa, mau midi le e hai geegee ono hadinga. \v 12 Tama daane o Hebrew nogo madalia gimaua i lodo di hale galabudi, di hege ni tagi o digau hagaloohi. Gimaua ne hagi anga mau midi gi mee, gei mee gu haga donu mai gi gimaua mau midi. \v 13 Malaa, nia mee huogodoo guu kila gadoo be di hai a mee ne haga donu: Au gu hanaga labelaa gi dogu lohongo, gei tagi hai palaawaa gu daudau gi tomo di laagau.” \p \v 14 Di king ga hagau dana dangada gi Joseph bolo gi hanimoi gi dono baahi. Digaula ga hagalimalima ga daa mai a Joseph gi daha mo di hale galabudi, gaa dahi dono ngudu, ga koodai ono gahu, ga laha aga a mee gi mua di king. \v 15 Di king ga helekai gi mee, “Au ne hai dagu midi, malaa, deai tangada e mee di hagadonu dagu midi ai. Au ne longo bolo goe e mee di haga donu nia midi.” \p \v 16 Joseph ga helekai, “Meenei di king, au e deemee. Ma go God ga haga donu hagahumalia adu laa gi di goe dau midi.” \p \v 17 Di king ga helekai, “Au ne hai dagu midi bolo au e duu i taalinga di monowai Nile. \v 18 Gei au gaa mmada gi nia kau pedi humalia e hidu e lloo aga i lodo di monowai deelaa, ga gaigai nadau geingatolo i taalinga di monowai. \v 19 Ga nomuli, nia kau labelaa e hidu ga lloo aga i lodo di monowai, nia kau hegehege ge e huaidu. Au digi mmada loo gi nia kau hegehege beelaa i hongo Egypt hagatau. \v 20 Nia kau hegehege aalaa ga nnoo adu gi nia kau pedi aalaa, gaa gai nia maa. \v 21 Malaa, nomuli nia kau aalaa e hegehege hua be nia maa mai i mua, digi hai be nia kau guu gai nadau mee. Nomuli gei au gaa ala. \p \v 22 “Gei au gaa hai labelaa dagu midi, e mmada gi nia ‘wheat’ e hidu e huwa mai i di gili di laagau e dahi, nia ‘wheat’ humalia ge llauehe. \v 23 Ga nomuli nia ‘wheat’ labelaa e hidu ga huwa mai labelaa i di gili di laagau la hua deelaa, nia ‘wheat’ aanei deai ono mee no lodo ai, gei guu mae i di madangi mahana o di anggowaa. \v 24 Gei nia ‘wheat’ huaidu aalaa gaa gai nia ‘wheat’ humalia. \p “Au gu hagi anga agu midi gi digau hai mogobuna, gei di maa hagalee tangada i digaula ne mee di haga donu agu midi ai.” \p \v 25 Joseph ga helekai gi di king, “Au midi e lua aanaa, la dono hadinga hua e dahi: God gu haga modongoohia adu gi di goe dana mee dela gaa hai. \v 26 Nia kau e hidu pedi le e hai dono hadinga bolo nia ngadau e hidu, gei nia ‘wheat’ humalia e hidu le e hai dono hadinga bolo nia ngadau e hidu. Nia mee aanei le e hai hua di nau hadinga e dahi. \v 27 Gei nia kau hegehege ala ne lloo aga muliagi, mo nia ‘wheat’ e hidu ala deai ono mee no lodo ai ala ne mae i di madangi mahana o di anggowaa, le e hai dono hadinga bolo nia ngadau e hidu o tau magamaga damana. \v 28 Di mee deenei e hai be dagu mee dela ne hagi adu gi di goe. God gu haga modongoohia adu gi di goe dana mee dela gaa hai. \v 29 Taugai damana gaa hai i hongo Egypt i lodo nia ngadau e hidu. \v 30 Ga nomuli, gei tau magamaga gaa hai i lodo nia ngadau e hidu. Nia ngadau huogodoo ala nogo humalia ga de langahia, idimaa tau magamaga ga hagahuaidu tenua deenei. \v 31 Nia daangada ga de langahia e ginaadou taugai damana deelaa, idimaa, tau magamaga dela gaa hai le e huaidu huoloo. \v 32 Tadinga o dau midi dela ne hai haga lua, go di maa dela bolo God gu haga noho bolo nia mee ala nogo helekai iei au adu gi di goe le e kila aga i di madagoaa hoohoo mai. \p \v 33 “Malaa, dolomeenei, gei goe ga hilihili dau dangada kabemee ge e iloo di hai nia mee, gei goe gaa wanga gi mee di moomee dela e madamada humalia i tenua deenei. \v 34 Gei goe ga hilihili labelaa au daangada aamua e hagabudu mai e dahi baahi e lima mai i nia huwa laagau i lodo nia ngadau e hidu o taugai. \v 35 Hai gi digaula bolo gi hagabudu ina nia huwa laagau huogodoo ala i lodo nia ngadau e hidu o taugai ala ga lloomoi. Haga mogobuna ina digaula gi benabena ina nia ‘wheat’ gi lodo nia waahale llauehe gi hagaloohi ina. \v 36 Nia meegai aalaa le e benebene ang gi di hagahumalia o tenua i lodo tau magamaga o nia ngadau e hidu dela ma gaa hai i hongo Egypt. Maa gaa hai beenei, gei nia daangada hagalee hiigai.” \s1 Joseph guu hai di gobinaa o Egypt \p \v 37 Di king mo ana gau aamua gu haga mogobuna di hagamaanadu deenei, \v 38 di king ga helekai gi digaula, “Gidaadou e deemee di gida tadau dangada e humalia i Joseph dela iai di Hagataalunga o God i ono lodo.” \v 39 Di king ga helekai gi Joseph, “God la gu haga modongoohia adu gi di goe nia mee huogodoo aanei, malaa, gu modongoohia bolo ma deai taane i golo e kabemee ge iloo ia nia mee i oo nua ai. \v 40 Au ga haga menege aga goe e dagi dogu henua. Agu daangada huogodoo ga haga kila aga au haganoho. Deelaa hua ko au dela e aamua i di goe ga no lala kooe.\x * \xo 41.40 \xt Acts 7.10\x* \v 41 Dolomeenei, gei au e haga menege aga goe e hai di gobinaa o Egypt hagatau.” \p \v 42 Di king ga daa gi daha dono buulei king nogo i dono madaalima, gaa wanga gi di madaalima o Joseph, ga haga ulu a mee gi di gahu hagalamalia, gaa wanga dana hau goolo gi di uwa o maa.\x * \xo 41.42 \xt Daniel 5.29\x* \v 43 Gaa wanga gi mee dono lua waga hongo henua e hana iei mee. Nia madaloohi o di king e hula i mua o mee, mo di wwolowwolo boloo, “Haga aadee ina di ala! Haga aadee ina di ala!” Malaa, Joseph gu haga menege aga go di king guu hai di gobinaa o Egypt hagatau. \p \v 44 Di king ga helekai gi Joseph, “Au di king, deai tangada i hongo Egypt hagatau e dahi aga dono lima be go dono wae ai, maa goe digi hai gi mee bolo gi heia.” \v 45-46 Di king gaa wanga di ingoo a Joseph bolo Zaphenath-Paneah, gaa wanga gi mee di ahina go Asenath gi lodo ginai mee, di ahina la tama ahina ni Potiphera, tangada hai mee dabu ni di waahale damana go Heliopolis. \p Joseph gu motolu ono ngadau i di madagoaa o mee ne daamada ga hai hegau i baahi di king o Egypt. Malaa, Joseph guu hana gi daha mo di king guu hana gu haganiga i hongo Egypt hagatau. \v 47 I lodo hua nia ngadau e hidu o taugai, gei di gai o tenua guu huwa logowaahee. \v 48 Malaa, Joseph gu hagabudu mai nia huwa laagau o tenua hagatau gi lodo nia waahale llauehe. Malaa, di waahale nei mo di waahale nei le e hagabudu hua ginai nia mee ala e hoohoo ginai. \v 49 Nia huwa ‘wheat’ a Joseph ne hagabudu la gu logowaahee gadoo be nia gelegele i tongotai. Mee gu hagalee hagatau nia maa, idimaa ma gu deemee di hagatau. \p \v 50 I mua hua nia ngadau o tau magamaga, gei Joseph guu hai ana dama daane dogolua gi Asenath. \v 51 Joseph ga helekai, “God guu hai au gi de langahia ogu hagaduadua mo digau o di hale o dogu damana.” Mee gaa gahi di ingoo o dana dama daane matagidagi bolo Manasseh.\f + \fr 41.51 \ft \+bk Manasseh\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “E hai gi de langahia”\f* \v 52 Mee ga helekai labelaa boloo, “God gu gaamai agu dama i lodo tenua o ogu haingadaa.” Malaa, gei mee gaa gahi di ingoo o dana lua dama bolo Ephraim.\f + \fr 41.52 \ft \+bk Ephraim\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Gaamai nia dama” \f* \p \v 53 Nia ngadau e hidu o taugai i hongo Egypt la guu odi, \v 54 gei nia ngadau e hidu o tau magamaga gu daamada be nia helekai a Joseph ne hai. Nia henua huogodoo ala i daha mo Egypt la guu hai tau magamaga damana, gei i hongo Egypt la nogo iai nia meegai i golo.\x * \xo 41.54 \xt Acts 7.11\x* \v 55 Digau Egypt ma ga hiigai, gei digaula gaa hula ga tangi gi di king i nia meegai, gei di king ga helekai gi digaula bolo gii hula gi Joseph gi heia nia mee a mee ma ga hagi anga gi ginaadou.\x * \xo 41.55 \xt John 2.5\x* \v 56 Tau magamaga la gu huaidu huoloo i hongo nia henua huogodoo, malaa, Joseph guu huge nia hale benebene mee huogodoo, ga huihui nia palaawaa aalaa gi digau Egypt. \v 57 Nia daangada i nia madagowaa huogodoo i henuailala e lloomoi gi Egypt e hui nadau palaawaa gi Joseph, idimaa tau magamaga la guu dau i nia madagowaa huogodoo. \c 42 \s1 Nia duaahina Joseph e hula gi Egypt e hui nia meegai \p \v 1 Di madagoaa Jacob ne iloo bolo nia meegai i Egypt, mee ga helekai gi ana dama daane, “Goodou de ga hai di godou mee! \v 2 Au e longo bolo nia meegai i Egypt, hula huia godou meegai e daahi gidaadou gi de hiigai gaa mmade.”\x * \xo 42.2 \xt Acts 7.12\x* \v 3 Gei nia duaahina daane Joseph dilongoholu gaa hula e hui nia meegai i Egypt, \v 4 gei Jacob digi hagau ina tuaahina a Joseph donu go Benjamin dalia digaula, idimaa mee e madagu bolo di mee huaidu gaa tale gi mee. \p \v 5 Nia dama daane Jacob ne loomoi dalia digau labelaa i golo e hui nadau meegai, idimaa tau magamaga nogo hai i Canaan. \v 6 Joseph dela nogo hai di gobinaa o Egypt, nogo huihui ana meegai gi nia daangada huogodoo o henuailala. Gei nia duaahina daane Joseph gu loomoi gaa pala i mua o mee, nadau golomada guu tale gi nia gelegele.\x * \xo 42.6 \xt Genesis 37.7\x* \v 7 Di madagoaa Joseph ne mmada gi ono duaahina daane, mee gu modongoohia digaula, gei mee gaa hai be ia e de iloo digaula. Mee ga heeu gi digaula hagawelewele, “Goodou ne loomoi i hee?” \p Digaula ga helekai, “Gimaadou ne loomoi i Canaan belee hui madau meegai.” \p \v 8 Joseph gu modongoohia ono duaahina daane, gei digaula digi modongoohia a mee. \v 9 Mee ne langahia ana midi ne hai i digaula, ga helekai, “Goodou digau halahala mee hagammuni, goodou ne loomoi belee halahala di gowaa e bagege i di madau henua.”\x * \xo 42.9 \xt Genesis 37.5-10\x* \p \v 10 Digaula ga helekai, “Meenei, deeai! Gimaadou ne loomoi be nia hege ni aau, belee hui madau meegai. \v 11 Gimaadou huogodoo tagahaanau daane. Gimaadou hagalee digau halahala mee hagammuni. Meenei, gimaadou nia daane helekai donu.” \p \v 12 Joseph ga helekai, “Deeai, goodou ne loomoi belee halahala di gowaa e bagege i di madau henua.” \p \v 13 Digaula ga helekai, “Meenei, gimaadou tagahaanau daane dilongoholu maa lua ni taane e dahi i Canaan. Tuaahina daane e dahi guu made, ge tuaahina daane dulii la i baahi di madau damana.” \p \v 14 Joseph ga helekai, “E hai hua be dagu helekai, goodou digau halahala mee hagammuni. \v 15 Deenei di hai e hagadina goodou: Au e doangi i di ingoo di king bolo goodou hagalee loo e hula go di maa hua di godou duaahina dulii la gu hanimoi gi kinei. \v 16 Tangada e dahi i goodou e hana e laha mai a mee. Goodou ala i golo e noho i lala di hagaloohi gaa dae loo gi di tonu o godou helekai ga hagi aga goodou. Maa ga deeai, e donu be di king dela e mouli, gei goodou aalaa hua go digau halahala mee hagammuni.” \v 17 Joseph gaa dugu digaula i lodo di hale galabudi nia laangi e dolu. \p \v 18 Togo dolu laangi, Joseph ga helekai gi digaula, “Au tangada e hagalaamua God, gei au gaa hai goodou gi mouli maa goodou gaa hai beenei: \v 19 Goodou belee hagadina be goodou e donu, tangada e dahi i goodou gaa noho i lodo di hale galabudi, di gowaa nogo noho ai goodou, goodou ala i golo gaa kae nia meegai gi di godou madahaanau dela gu hiigai. \v 20 Goodou e hai gi laha mai di godou duaahina dulii gi di au. Deenei di mee ga haga donu bolo goodou nogo helekai di tonu, gei au ga hagalee daaligi goodou gii mmade.” \p Digaula guu donu gi di hai deenei, \v 21 ga helekai i nadau mehanga, “Uaa, dolomeenei gidaadou e hagaduadua, i di gili tadau mee ne hai gi tadau duaahina daane. Gidaadou gu gidee di haingadaa o maa dono dangidangi i di hagamaamaa, gei gidaadou digi hagalongo. Deenei laa gidaadou gu i lodo di haingadaa dolomeenei.” \p \v 22 Reuben ga helekai, “Au gu helekai bolo goodou gi hudee hagahuaidu ina a mee, gei goodou digi hagalongo. Dolomeenei gidaadou e hui dono made.”\x * \xo 42.22 \xt Genesis 37.21-22\x* \v 23 Joseph gu iloo nadau helekai, gei digaula digi iloo, idimaa nadau helekai laa nogo hagadonu go tangada gi mee. \v 24 Joseph ga hagatanga gi daha mo digaula gaa dangi, ga hanimoi labelaa ga lawalawa Simeon i mua digaula. \s1 Nia duaahina daane Joseph e hula gi muli gi Canaan \p \v 25 Joseph ga helekai bolo gi haawa ina nia peege digaula gi nia meegai gii honu, wanga ina nadau bahihadu ne hui nia maa gi lodo nadau peege huogodoo, ge gi wanga ina nadau meegai e gai i di nadau hula. Nia mee aanei la guu hai. \v 26 Nia duaahina daane ga hagauda nadau meegai ne hui gi hongo nadau ‘donkey’ ga hagatanga. \v 27 Di gowaa dela ne noho gaa kii ai digaula i di boo, tangada e dahi i digaula gaa huge dana peege belee haangai dana ‘donkey’, ga gidee ana bahihadu i di ulu gi nua dana peege. \v 28 Mee gaa wolo gi ono duaahina daane, “Agu bahihadu la gu gaamai gi muli, aanei i lodo dagu peege.” Nadau manawa gu ngaalua, gei gu mmaadagu, ga heeu, “God ne hai dana aha mai gi gidaadou?” \p \v 29 Di nadau loomoi gi di nadau damana go Jacob i Canaan, digaula ga hagi anga nia mee huogodoo ala ne hai ang gi ginaadou: \v 30 “Di gobinaa o Egypt gu helekai mai hagawelewele bolo gimaadou e halahala hagammuni nia mee e hai baahi gi di nadau henua. \v 31 Gimaadou ga helekai, ‘Gimaadou hagalee digau halahala mee hagammuni. Gimaadou digau hai mee donu. \v 32 Gimaadou tagahaanau daane dilongoholu maa lua huogodoo. Tuaahina e dahi guu made, gei tuaahina kaedahi dulii i Canaan i baahi di madau damana.’ \v 33 Taane deelaa ga helekai, ‘Deenei dagu hai e halahala be goodou digau e donu: Goodou gaa kae godou meegai gaa hula gi di godou madahaanau dela gu hiigai, kaina godou meegai, ge tangada e dahi e noho i dogu baahi. \v 34 Laha mai di godou duaahina daane dulii gi di au, gei au ga iloo bolo goodou hagalee digau halahala mee hagammuni, gei digau e donu. Au ga gowadu di godou duaahina gi muli gi goodou, gei goodou gaa mee di noho i ginei ga huihui godou mee.’” \p \v 35 Digaula gaa dui gi daha nadau peege gei digaula huogodoo ga gidee nadau bahihadu i lodo nadau peege, gei digaula mo di nadau damana gu mmaadagu. \v 36 Di nadau damana ga helekai, “Goodou e hiihai agu dama gi hagalee huogodoo? Joseph gu hagalee. Simeon hogi, gei dolomeenei goodou e hiihai e lahi a Benjamin. Ma ko au dela e duadua!” \p \v 37 Reuben ga helekai gi dono damana, “Maa au ga hagalee laha mai Benjamin gi di goe, goe e mee di daaligi agu dama daane dogolua gii mmade. Dugua mai a mee gi di au, gei au ga laha mai a mee gi muli gi di goe.” \p \v 38 Gei Jacob ga helekai, “Dagu dama e deemee di hana i oo muli. Tuaahina o maa guu made, go mee hua guu dubu. Dolomaa di mee huaidu gaa hai gi mee i godou hula. Au gu madua gei di manawa gee dela gaa hai go goodou mai gi di au ga daaligi au gii made.” \c 43 \s1 Nia duaahina Joseph guu lahi Benjamin gi Egypt \p \v 1 Taumagamaga i Canaan gu huaidu huoloo, \v 2 malaa, di madahaanau Jacob guu gai nia mee huogodoo ala ne gaamai i Egypt, gei Jacob ga helekai, “Hula gi muli, huia hunu meegai mai gi gidaadou.” \p \v 3 Judah ga helekai gi Jacob, “Taane deelaa gu helekai maaloo bolo gimaadou e deemee di lloo adu gi dono baahi go di maa hua gimaadou ga lahadu a Benjamin. \v 4 Maa goe ga hiihai e hagau a mee dalia gimaadou, gimaadou gaa hula gaa hui au meegai. \v 5 Maa goe hagalee hiihai e hagau a mee, gimaadou hagalee hula, idimaa taane deelaa guu hai bolo gimaadou e deemee di lloo adu maa Benjamin la hagalee i madau baahi.” \p \v 6 Jacob ga helekai, “Goodou e aha ala e gaamai di haingadaa i di godou helekai gi taane deelaa bolo di godou duaahina labelaa i golo?” \p \v 7 Digaula ga helekai, “Go taane ne helekai e logo i gimaadou mo di madau madahaanau, boloo, ‘Di godou damana e mouli hua igolo? Godou duaahina labelaa i golo?’ Gimaadou ne belee hai gii hui nia heeu a maa. Gimaadou e iloo di aha bolo mee ga helekai bolo gi laha mai di madau duaahina dalia gimaadou?” \p \v 8 Judah ga helekai gi dono damana, “Hagau ina tama daane dalia au, gei gimaadou ga hagatanga dolomeenei. Gei di maa ga hagalee tangada e dahi e hiigai ga made ai. \v 9 Au ga dugu adu dogu mouli, gei goe e mee di dugu mai a mee e madamada humalia iei au. Maa nei bolo au ga hagalee laha mai a mee gi muli, e humalia, au gaa kae di hala i nia madagoaa huogodoo. \v 10 Maa gidaadou digi noho waalooloo beenei, gidaadou guu hula ge gu loomoi gi muli hagalua dolomeenei!” \p \v 11 Tamana digaula ga helekai, “Maa deenaa di hai gaa hai, kaina laa di mee e humalia huoloo i hongo tadau gowaa e hai di wanga dehuia gi di gobinaa, nia mee be hunu lolo kala hui ngadaa, hunu mee maangala, hunu mee haga kala meegai, hunu golee ‘pistachio’, mo nia golee leu ‘almond’. \v 12 Haga logo ina godou bahihadu gi holongo lua e kae dalia goodou, idimaa goodou belee kae gi muli nia bahihadu ne gaamai gi muli i lodo godou peege. Holongo ma di mee hala ne hai. \v 13 Lahia di godou duaahina, gei goodou hagalimalima lloomoi gi muli. \v 14 Di God Mogobuna gi heia taane deelaa gi dumaalia Benjamin mo di godou duaahina dela i golo adu gi goodou. Maa au belee hai gi hagalee agu dama, malaa, au gii hai beelaa.” \p \v 15 Digaula gaa kae nadau kisakis mono bahihadu e logo holongo lua, gaa hula gi Egypt guu lahi a Benjamin. Digaula gaa hula gi mua o Joseph. \v 16 Di madagoaa Joseph ne mmada gi Benjamin, Joseph ga helekai gi di tagi o ana gau hai hegau, “Lahia digau aanei gi dogu hale. Digaula e miami dalia au oodee, daaligi dia di manu, hagatogomaalia ina.” \v 17 Tangada hai hegau guu hai gii hai be nia helekai a Joseph, guu lahi digaula gi di hale o maa. \p \v 18 Di nadau lahi gi di hale, digaula gu mmaadagu ga hagamaanadu, “Gidaadou e laha mai gi kinei i di gili nia bahihadu ala ne gaamai gi muli i lodo tadau peege i di matagidagi. Digau aanei la ga heebagi mai gi gidaadou, gaa kae tadau ‘donkey’, gaa hai gidaadou gii hai nia hege ni mee.” \v 19 Digaula ga helekai gi di tagi tangada hai hegau i baahi di bontai, \v 20 “Dumaalia mai, gimaadou gu loomoi gi kinei hagadahi i mua e hui madau meegai. \v 21 Di madau hula gi muli gi di gowaa ne hagaduu madau hale laa, gaa huge madau peege, ga gidee madau bahihadu e dugu mugi nua i lodo madau peege, dolomeenei gimaadou gu gaamai nia bahihadu aanei gi di goe. \v 22 Gimaadou gu gaamai labelaa madau bahihadu e hui madau meegai. Gimaadou e de iloo be di ma koai ne dugu madau bahihadu gi lodo madau peege.” \p \v 23 Tangada hai hegau ga helekai, “Hudee heie e goodou, hudee mmaadagu. E hai be di godou God, di God di godou damana, ne dugu godou bahihadu gi lodo godou peege. Au guu kumi nia hui o godou meegai.” Gei tangada hai hegau ga laha mai Simeon gi digaula. \p \v 24 Tangada hai hegau gaa lahi digaula gi lodo di hale, gaa wanga nadau wai gaugau wae, ga haangai nadau ‘donkey’. \v 25 Digaula ga hagatogomaalia nadau wanga dehuia e wanga gi Joseph ma gaa dau oodee, i digaula gu longono bolo ginaadou e miami dalia Joseph. \p \v 26 Joseph ne dau, digaula gaa kae nia goloo gi mee, gaa pala gi lala i mua o mee. \v 27 Joseph ga heeu be ginaadou e hai behee, ga helekai, “Goodou ne helekai i di godou damana. Mee guu hai behee? Mee e mouli gei e humalia?” \p \v 28 Digaula ga helekai, “Dau dangada hai hegau, di madau damana e mouli hua igolo, gei e humalia.” Digaula gaa pala gi lala i mua o mee. \p \v 29 Di madagoaa Joseph ne mmada gi Benjamin, ga helekai, “Deenei di godou duaahina dulii nogo helekai ai goodou? God gi hagahumalia ina goe, go dagu dama daane.” \v 30 Joseph gaa hana gi daha hagalimalima, idimaa dono manawa gu aloho huoloo i dono duaahina. Mee bolo ga daamada ga dangidangi, gei mee gaa hana gi lodo dono ruum gaa dangi. \v 31 I muli Joseph ne gaugau ono golomada, ia ga ulu mai gi daha, ga helekai bolo gi taataa ina nia meegai. \v 32 Joseph nogo noho i teebele e dahi ge ono duaahina i tuai deebele. Digau Egypt nogo dau e miami nogo noho i di nadau deebele, idimaa e hagalangaadia di nadau noho dalia digau Hebrew e miami i teebele. \v 33 Tagahaanau nogo noho i teebele e huli mai gi Joseph, e hagatau daamada tangada madua gaa hana gi tangada dulii. Di nadau mmada gi di hagatau beenei, digaula gu gologolo huoloo. \v 34 Nia meegai ne taa mai i teebele Joseph, gei Benjamin ana meegai e logo nia holongo e lima i hongo nia meegai ono duaahina. Digaula ga miami mo di inuinu dalia a mee gaa dae loo gi nadau libaliba. \c 44 \s1 Di ibu ne hagalee \p \v 1 Joseph ga helekai gi di tagi gau hai hegau dono hale, “Haawa ina nia meegai digaula gii logo gi lodo nadau peege gii tugi nadau mee ala e mee di aamo. Wanga ina nia bahihadu tangada nei mo tangada nei gi di ulu dana peege. \v 2 Wanga ina dagu ibu silber gi lodo di ulu di peege o tuaahina daane dulii dalia nia bahihadu ne hui ana meegai.” Di tagi gau hai hegau guu hai gii hai be nnelekai. \p \v 3 Luada loo dono daiaa, tagahaanau daane gaa hula mo nadau manu ‘donkey’. \v 4 Digaula gaa hula digi mogowaa, gei Joseph ga helekai gi di tagi gau hai hegau dono hale, “Hagalimalima hula i muli digau aalaa, heeu gi digaula: ‘Goodou ne aha ala e hui gi muli di huaidu gi di humalia? \v 5 Goodou e aha ala ne gaiaa di ibu silber o dogu dagi? Ma di ibu e inuinu ei mee gei e hai ana hegau dabu. Goodou guu hai di godou ihala damana!’” \p \v 6 Tagi gau hai hegau ne dau adu gi digaula, gei mee ga helekai i nnelekai aanei labelaa. \v 7 Digaula ga helekai gi mee, “Au helekai le e hai bolo aha? Gimaadou e doangi bolo gimaadou digi hai di mee beelaa. \v 8 Goe e iloo bolo gimaadou gu gaamai gi muli nia bahihadu ne kida i nia ulu madau peege. Gimaadou belee gaiaa madau silber be nia goolo mai di hale doo dagi eimaha? \v 9 Meenei, maa tangada e dahi i gimaadou guu gida di mee deelaa i dono baahi, mee e daaligi gii made, gei gimaadou huogodoo e hai godou hege.” \p \v 10 Tagi gau hai hegau ga helekai, “Au e donu ginai, gei di maa go tangada hua ne kae di maa e hai dagu hege, gei goodou ala i golo gaa hula.” \v 11 Digaula gaa dugu nadau peege hagalimalima gi hongo nia gelegele, tei gii huge dana peege. \v 12 Tagi digau hai hegau a Joseph ga halahala di maa, daamada i tangada madua gaa hana gi tangada dulii, gei di ibu ne gida i lodo di peege Benjamin. \v 13 Nia duaahina o maa ga hahaahi nadau gahu i nadau lodo huaidu, ga hagauda nadau ‘donkey’, gaa hula gi muli gi di waahale. \p \v 14 Di nadau dau mai gi di hale Joseph, gei mee nogo i golo. Digaula gaa pala gi lala i mua o mee. \v 15 Joseph ga helekai, “Ma di aha ne hai go goodou? Goodou digi iloo bolo tangada i di lohongo deenei le e mee di halahala goodou mai i ono mogobuna?” \p \v 16 Judah ga helekai, “Meenei, gimaadou e mee di helekai adu bolo aha? Gimaadou e mee di lagamaaloo behee? Gimaadou e mee di haga madammaa gimaadou behee? God gu hagagila mai madau ihala. Gimaadou huogodoo dolomeenei nia hege ni aau, hagalee go tangada hua dela ne gida ai di ibu i dono baahi.” \v 17 Joseph ga helekai, “Deeai, au hagalee loo e hai beenaa. Go tangada hua dela nogo iai dagu ibu i dono baahi e hai dagu hege. Goodou ala i golo hula gi muli gi di godou damana.” \s1 Tangidangi a Judah i Benjamin \p \v 18 Judah gaa hana gi hoohoo gi Joseph, ga helekai, “Meenei, hudee heheia, dumaalia mai au e helekai adu. Hudee hagawelewele mai, goe e hai hua be di king. \v 19 Meenei, goe ne heeu mai gi gimaadou, ‘Di godou damana mo di godou duaahina daane i golo?’ \v 20 Gimaadou ga helekai, ‘Gimaadou di madau damana gu madua, mo tuaahina daane dulii, dela ne haanau gi mee gei mee gu madua. Tuaahina daane o tama daane deelaa la guu made, go mee hua dela e mouli i nia dama o di ahina, gei tamana o maa e aloho huoloo i mee.’ \v 21 Meenei, goe ne helekai mai gi gimaadou gi laha mai a mee gi gidee goe, \v 22 gei gimaadou ga helekai bolo tama daane la deemee di hagatanga gi daha mo dono damana. Maa mee ga hagatanga gi daha, tamana o maa la gaa made. \v 23 Gei goe ga helekai, ‘Goodou ga deemee di loomoi labelaa gi dogu baahi, ma di godou duaahina la digi hanimoi i godou muli.’ \p \v 24 “Di madagoaa gimaadou ne hula gi di madau damana, gimaadou ga hagi anga au helekai. \v 25 Di madau damana ga helekai bolo gi loomoi e hui madau meegai dulii. \v 26 Gimaadou ga helekai boloo, ‘Gimaadou e deemee di hula gi taane deelaa, go di maa hua di madau duaahina ga madalia gimaadou. Gimaadou e deemee di hula ma di madau duaahina daane la hagalee hana.’ \v 27 Di madau damana ga helekai, ‘Goodou e iloo bolo dogu lodo go Rachel ne haanau hua ana dama daane dogolua mai gi di au. \v 28 Tangada e dahi guu hana gi daha mo au. Holongo gu gadigadi go nia manu lodo geinga, idimaa au digi mmada gi mee i muli dono laangi ne hagatanga. \v 29 Maa goodou gaa lahi tama daane deenei gi daha mo au dolomeenei, gei mee gaa tale gi di haingadaa, di lodo huaidu ne hai go goodou mai gi di au la ga daaligi au gii made, i dogu madua.’” \p \v 30-31 Judah ga duudagi ana helekai, “Gei dolomeenei, meenei, maa au gaa hana gi muli gi dogu damana, gei tama daane la hagalee i dogu baahi, di madagoaa hua dogu damana ga gidee, gei dogu damana la gaa made hua. Di mouli o maa la i lodo di mouli o tama daane, gei mee gu madua huoloo, di lodo huaidu dela gaa hai go gimaadou gi mee ga daaligi a mee gii made. \v 32 Au guu wanga dogu mouli gi dogu damana i tama daane deelaa. Au ne helekai gi mee bolo maa au ga hagalee laha mai tama daane gi muli gi deia, gei dogu mouli gaa hai di hui ni di maa. \v 33 Meenei, dumaalia mai gi di au gaa pono di lohongo tama daane deelaa, gei au gaa noho i kinei gaa hai di hege ni aau. Dugua a mee gii hana madalia ono duaahina daane. \v 34 Dehee dagu hai e hana gi muli gi dogu damana ma tama daane la hagalee madalia au? Au e deemee di daumada di haingadaa deenei ma gaa hai gi dogu damana.” \c 45 \s1 Joseph e hagi aga ia \p \v 1 Joseph gu deemee di hagakono i mua ana daangada hai hegau, ga helekai gi digaula huogodoo gii hula gi daha. Joseph nogo modogoia hua i di madagoaa a mee ne hagi aga ia gi ono duaahina.\x * \xo 45.1 \xt Acts 7.13\x* \v 2 Joseph ne dangi gi nua, gei digau Egypt gu longono, gei di longo guu kae gi di hale di king. \v 3 Joseph ga helekai gi ono duaahina daane, “Au go Joseph. Dogu damana e mouli?” Di madagoaa ono duaahina ne longono nnelekai a maa, digaula gu homouli gu mmaadagu, gu deemee di helekai. \v 4 Joseph ga helekai, “Dumaalia, mmaanege gi hoohoo mai.” Digaula gu mmaanege mai, gei mee ga helekai, “Au go di godou duaahina go Joseph, dela ne hui go goodou gi digau Egypt. \v 5 Goodou hudee lodo huaidu be bida hagahuaidu goodou idimaa goodou ne hui au i kinei. Ma go God ne hagau mai au i godou mua belee haga humalia nia mouli nia daangada. \v 6 Deenei di lua ngadau o tau magamaga i hongo tenua. Nia ngadau e lima e lloomoi i tadau mua, tangada e haga maluu dana hadagee be e hagi ana huwa laagau ai. \v 7 God ne hagau mai au i godou mua belee benebene goodou gi di hai humalia deenei, mo di hagatogomaalia gi dogomaalia goodou mo godou hagadili gi mouli. \v 8 Malaa, hagalee go goodou ne hagau mai au gi kinei, go God. God guu hai au gii hai tangada kaedahi aamua ni di king. Au e dagi Egypt hagatau. \p \v 9 “Hula gi muli hagalimalima, haga iloo gi dogu damana bolo deenei telekai dana dama daane go Joseph ne helekai, ‘God guu hai au di tagi o Egypt hagatau, hudee duai, hanimoi gi di au.\x * \xo 45.9 \xt Acts 7.14\x* \v 10 Goe e mee di noho i Goshen, e hoohoo mai gi di au, kooe, au dama, nia dama au dama, au siibi, au kuudi, kau, mo au mee huogodoo. \v 11 Goe ma gaa noho i Goshen, au e mee di madamada humalia i di goe. Nia ngadau e lima e hai tau magamaga hua igolo. Au hagalee hiihai bolo goe, do madahaanau mo au manu gi hiigai.’” \p \v 12 Joseph ga duudagi adu dana kai, “Goodou huogodoo, mo goe go Benjamin, e gidee bolo au go Joseph donu. \v 13 Hagi anga ina gi dogu damana ogu mogobuna dagi maaloo dangihi i Egypt, mo godou mee huogodoo ne mmada ginai. Laha mai a mee hagalimalima gi kinei.” \p \v 14 Joseph ga bulubulu mai dono duaahina go Benjamin, ga daamada gaa dangi. Benjamin guu dangi labelaa mo di hongihongi a mee. \v 15 Dono madagoaa e dangidangi hua igolo, gei Joseph ga bulubulu adu ono duaahina dagidahi ga hongihongi. Nomuli ono duaahina ga daamada ga helekai gi Joseph. \p \v 16 Nia longo ne dau di hale di king bolo nia duaahina Joseph la gu loomoi, di king mo ana dagi hai hegau gu tenetene. \v 17 Mee ga helekai gi Joseph, “Helekai gi o duaahina gi hagauda ina nadau manu gii hula gi muli gi Canaan. \v 18 Heia digaula gi lahamai di nadau damana, mo nadau madahaanau gi loomoi gi kinei. Au gaa wanga gi digaula tenua e kaedahi humalia i Egypt, gei digaula gaa dohu gi nia mee e mouli ai. \v 19 Helekai labelaa gi digaula gi kaina nadau kulumaa mai i Egypt ang gi nadau lodo mo nadau dama lligi, gei gi lahamai di nadau damana dalia ginaadou. \v 20 Digaula hagalee heie ginaadou nadau mee ala e diiagi gi muli, nia mee kaedahi humalia i Egypt la gaa hai nadau mee.” \p \v 21 Digaula guu hai gii hai be nnelekai. Joseph guu wanga gi digaula nia kulumaa gii hai be telekai di king ne hai, mono meegai ang gi di nadau hula. \v 22 Joseph guu wanga gi digaula huogodoo nia goloo gahu ulu ai ginaadou, gei ang gi Benjamin nia silber e dolu lau mono gahu e lima. \v 23 Mee gu hagau gi dono damana nia ‘donkey’ e madangaholu, gu hagauda ginai nia goloo humalia o Egypt, gei madangaholu ‘donkey’ ne hagauda gi nia huwa laagau, palaawaa mo nia meegai ala i golo ang gi di nadau hula. \v 24 Mee ga hagau ono duaahina, ga helekai hagamuliagina gi digaula, “Hudee lagalagamaaloo i di godou hula.” \p \v 25 Digaula ga hagatanga i Egypt, gaa hula gi di nadau damana i Canaan. \v 26 Digaula ga helekai gi mee, “Joseph le e mouli hua igolo. Mee e dagi Egypt hagatau!” Jacob gu homouli gu deemee di hagadonu digaula. \v 27 Di nadau hagi anga nnelekai huogodoo Joseph ne hai ang gi ginaadou, gei Jacob gaa mmada gi nia kulumaa Joseph ne hagau mai belee lahi ia gi Egypt, Jacob gu manawa lamalia gi daha mo dono homouli, \v 28 ga helekai, “Dagu dama daane le e mouli hua igolo! Deenei hua dagu mee e hiihai ginai, au e hai gii hana gii mmada au gi mee i mua dogu made.” \c 46 \s1 Jacob mo dono madahaanau guu hula gi Egypt \p \v 1 Jacob ga hagabudu mai ana goloo huogodoo gaa hana gi Beersheba, gaa hai dana tigidaumaha i golo gi di God o dono damana go Isaac. \v 2 Boo gei God ga helekai gi Jacob mai i lodo di moe hagagida, “Jacob! Jacob!” \p Jacob ga helekai, “Deenei au.” \p \v 3 God ga helekai, “Au go God, go di God o do damana. Goe hudee madagu di hana gi Egypt. Au gaa hai laa do madawaawa gi dogologowaahee i tenua deelaa. \v 4 Au gaa hana i oo muli gi Egypt. Au ga laha mai gi muli do madawaawa gi kinei. Do madagoaa ma gaa made, gei Joseph e noho i do baahi.” \p \v 5 Jacob ga hagatanga i Beersheba. Nia dama daane a maa ne haga uda a Jacob mo nadau dama lligi mo nadau lodo gi hongo nia waga hongo henua a di king o Egypt ala ne kae belee laha mai digaula. \v 6 Digaula gaa kae nadau manu mo nadau mee huogodoo ala e hai mee ginai ginaadou i Canaan, gaa hula gi Egypt. Jacob guu hana guu lahi dono madawaawa hagatau gi Egypt,\x * \xo 46.6 \xt Acts 7.15\x* \v 7 go ana dama daane mo ana dama ahina, mo nia dama digaula. \p \v 8 Digau di madahaanau Jacob ne hula dalia a mee gi Egypt la go dana dama daane madua go Reuben \v 9 mo ana dama daane: go Hanoch, Pallu, Hezron mo Carmi. \v 10 Simeon mo ana dama daane: go Jemuel, Jamin, Ohad, Jachin, Zohar mo Shaul, tama daane ni di ahina Canaan. \v 11 Levi mo ana dama daane: go Gershon, Kohath mo Merari. \v 12 Judah mo ana dama daane: go Shelah, Perez mo Zerah (ana dama daane i golo go Er mo Onan guu mmade i Canaan). Nia dama daane Perez la go Hezron mo Hamul. \v 13 Issachar mo ana dama daane: go Tola, Puah, Jashub mo Shimron. \v 14 Zebulun mo ana dama daane: go Sered, Elon mo Jahleel. \v 15 Aanei go nia dama daane Leah mo Jacob ne haanau i Mesopotamia mo tama ahina go Dinah. Di hagadili Jacob ne hai gi Leah huogodoo e motolu maa dolu (33). \p \v 16 Gad mo ana dama daane: go Zephon, Haggi, Shuni, Ezbon, Eri, Arod, mo Areli. \v 17 Asher mo ana dama daane: go Imnah, Ishvah, Ishvi, Beriah, mo di nadau duaahina ahina go Serah. Nia dama daane Beriah la go Heber mo Malchiel. \v 18 Digau e dilongoholu maa ono (16) aanei la go nia hagadili Jacob mo Zilpah, di lodo hege ne wanga go Laban gi dana dama ahina go Leah. \p \v 19 Di lodo Jacob go Rachel ne haanau ana dama dogolua: go Joseph mo Benjamin. \v 20 I Egypt Joseph ana dama daane dogolua go Manasseh mo Ephraim gi Asenath, tama ahina ni Potiphera, tangada hai mee dabu i Heliopolis.\x * \xo 46.20 \xt Genesis 41.50-52\x* \v 21 Nia dama daane Benjamin go Bela, Becher, Ashbel, Gera, Naaman, Ehi, Rosh, Muppim, Huppim mo Ard. \v 22 Digau e dilongoholu maa haa (14) aanei la go nia hagadili Jacob mo Rachel. \p \v 23 Dan mo dana dama daane go Hushim. \v 24 Naphtali mo ana dama daane: go Jahzeel, Guni, Jezer, mo Shillem. \v 25 Digau dogohidu aanei la go nia hagadili Jacob mo Bilhah, di lodo hege ne wanga go Laban gi dana dama ahina go Rachel. \p \v 26 Togologo o di madawaawa Jacob ala ne hula gi Egypt le e modoono maa ono (66), nia lodo o nia dama daane a maa digi daulia. \v 27 Ga haga puni ang gi nia dama daane a Joseph dogolua ala ne haanau i Egypt, gaa hai digau o dono hale huogodoo e mada hidu (70) ala ne hula gi Egypt.\x * \xo 46.27 \xt Acts 7.14\x* \s1 Jacob mo dono madawaawa i Egypt \p \v 28 Jacob ga hagau a Judah gii hana gi mua gi Joseph e hai dana dangidangi gi mee bolo gi heetugi ang gi deia i Goshen. Di nadau dau adu hua gi di gowaa deelaa, \v 29 gei Joseph gaa gaga gi hongo dono waga hongo henua gaa hana gi Goshen belee heetugi gi dono damana. Dono madagoaa hua ne heetugi gi mee, mee ne bulubulu adu di uwa o dono damana, gaa dangi, gu dangidangi huoloo. \v 30 Jacob ga helekai gi Joseph, “Dolomeenei gei au guu mee hua di made, idimaa, au dela gu gidee au goe, gei gu iloo bolo goe e mouli hua igolo.” \p \v 31 Joseph ga helekai gi ono duaahina daane mo digau huogodoo o di hale o dono damana boloo, “Au gaa hana ga hagi anga gi di king bolo ogu duaahina mo digau huogodoo o di hale o dogu damana ala nogo i Canaan la gu lloomoi gi dogu baahi. \v 32 Au ga hagi anga gi mee bolo goodou digau hagaloohi siibi ge e madamada humalia labelaa nia manu, ge goodou gu gaamai godou hagabuulinga manu mo godou mee huogodoo ala e hai mee ginai goodou. \v 33 Maa di king ga gahi mai goodou, ga heeu be goodou digau hai moomee aha, \v 34 gei goodou helekai gi mee bolo goodou digau madamada humalia i nia manu mai i godou damagiigi be di hai o di godou damana mai i mua nogo hai. Goodou ga helekai beenei gi mee, gei mee gaa dugu goodou gii noho i tenua go Goshen.” Joseph ne helekai beenei, idimaa digau Egypt hagalee hiihai gi digau hagaloohi siibi. \c 47 \p \v 1 Joseph gaa lahi ono duaahina daane dogolima gaa hula gi baahi di king, ga helekai gi di king, “Dogu damana mo ogu duaahina daane gu lloomoi i Canaan mo nadau hagabuulinga manu mo nadau mee huogodoo ala e hai mee ginai. Digaula dolomeenei la gu i tenua go Goshen.” \v 2 Nomuli gei mee ga hagi anga ono duaahina daane gi di king. \v 3 Di king ga heeu gi digaula, “Goodou digau hai moomee aha?” \p Digaula ga helekai, “Gimaadou digau hagaloohi siibi gadoo be madau damana mmaadua. \v 4 Gimaadou ne lloomoi belee noho i tenua deenei, idimaa, tau magamaga i lodo tenua go Canaan la gu huaidu huoloo, gu deai nia meegai ang gi madau hagabuulinga manu ai. Dumaalia mai gi gimaadou e noho i Goshen.” \p \v 5 Di king ga helekai gi Joseph, “Idimaa dela do damana mo o duaahina daane ala guu dau, \v 6 tenua go Egypt la tenua ni digaula. Heia digaula gii noho i tenua go Goshen, deelaa di gowaa koia e humalia. Gei di maa nia daangada i digaula ala e mee di benebene nia hagabuulinga manu, gei goe ga hagi anga agu manu la gi digaula e benebene.” \p \v 7 Joseph ga laha mai labelaa dono damana go Jacob, ga hagi anga gi di king. Jacob gu haga maluagina di king. \v 8 Di king ga heeu gi mee, “O ngadau le e hia?” \p \v 9 Jacob ga helekai, “Dogu madagoaa nogo mouli iei au nogo heehee la guu lau motolu (130) ogu ngadau. Nia ngadau aalaa le e hogoohi ge e haingadaa, ge hagalee logo be nia ngadau o ogu damana ala namua nogo heehee ai.” \v 10 Jacob gaa hai dana haga maewae hagalabagau gi di king, gaa hana. \v 11 Nomuli gei Joseph ga haga noho dono damana mo ono duaahina i Egypt, gaa wanga gi digaula tenua humalia e hoohoo adu gi di waahale damana go Rameses, gii hai be nia helekai di king. \v 12 Joseph e hagahumalia dono damana mo ono duaahina mo digau huogodoo o di hale o dono damana ala i golo gi nia meegai gii dohu. \s1 Tau magamaga damana \p \v 13 Tau magamaga la gu huaidu huoloo i nia gowaa huogodoo i henuailala, gei digau Egypt mo Canaan gu hiigai. \v 14 Nia bahihadu huogodoo digau Egypt mo Canaan ala nogo huihui nadau ‘wheat’ gu hagabudu go Joseph guu kae guu dugu i lodo di hale o di king. \v 15 Di madagoaa hua o nia bahihadu huogodoo o Egypt mo Canaan la ne odi, gei digau Egypt ga lloomoi gi Joseph ga helekai gi mee, “Gaamai madau mee e gai gi dee mmade hua gimaadou. Goe aloho mai gi gimaadou, idimaa madau bahihadu la guu odi.” \p \v 16 Joseph ga helekai gi digaula, “Gaamai godou hagabuulinga manu, gei au ga koodai nia maa gi nia meegai, be godou bahihadu la guu odi.” \v 17 Digaula ga gaamai nadau hoodo, siibi, kuudi, kau mono ‘donkey’ gi Joseph, gei mee ga koodai nia maa gi nia meegai. Di ngadau deelaa, gei mee ne wanga nia meegai gi nia daangada ne koodai gi nia manu. \p \v 18 Di ngadau nomuli, gei digaula gaa hula labelaa gi mee ga helekai, “Meenei, gimaadou hagalee hagammuni madau mee i di goe, bolo madau bahihadu la guu odi, mo madau manu aalaa hua gu gowadu gi di goe. Deai di mee labelaa i golo belee gowadu gi di goe ai, aalaa hua go madau huaidina mo madau gowaa ala i golo. \v 19 Goe aloho mai gi gimaadou, hudee diagia gimaadou beelaa gii mmade. Hudee heia madau gowaa gi diiagi. Huia gimaadou mo madau gowaa gi nia meegai, gei gimaadou gaa hai nia hege ni di king, gei mee ga hai mee gi madau gowaa. Gaamai madau ‘wheat’ e gai gi mouli gimaadou, mono lii e dogi go gimaadou i lodo madau gowaa.” \p \v 20 Joseph guu hui nia gowaa huogodoo ala i hongo Egypt i di ingoo di king. Digau Egypt huogodoo guu hui gi daha nadau gowaa, idimaa tau magamaga la gu huaidu huoloo, malaa, nia henua huogodoo la guu hai nia henua ni di king. \v 21 Joseph guu hai digau Egypt huogodoo gii hai nia hege. \v 22 Nia gowaa ala digi huia go Joseph, la go nia gowaa o digau hai mee dabu. Digaula hagalee hai loo bolo ginaadou e hui nadau gowaa gi daha, idimaa di king e wanga gi digaula nia bahihadu hagamaamaa e mouli ai digaula. \v 23 Joseph ga helekai gi nia daangada, “Goodou mmada, au guu hui goodou mo godou gowaa belee hai mee ginai di king. Malaa, deenei laa godou lii e kae e dogi i lodo godou hadagee. \v 24 Ma gaa dau gi godou madagoaa e hadi ai godou hadagee, gei goodou wanga ina e dahi baahi e lima gi di king. Nia mee ala i golo, gaa hai godou mee, e dogi hunu maa ge hunu maa e gai go goodou mo godou hale.” \p \v 25 Digaula ga helekai, “Meenei, goe gu hagamouli gimaadou. Goe gu humalia mai gi gimaadou. Malaa, gimaadou gaa hai nia hege ni di king.” \v 26 Joseph ga haga duu aga dana haganoho i lodo tenua go Egypt, boloo: Dahi baahi e lima o nia mee huogodoo ala ma ga hadi mai i nia hadagee le e kae gi di king. Taganoho deenei le e hai hegau hua igolo dolomeenei. Aalaa hua go nia gowaa o digau hai mee dabu ala digi hai mee ginai di king. \s1 Di boloagi Jacob \p \v 27 Digau Israel guu noho i Goshen i Egypt. Digaula gu maluagina huoloo, gei nia dama digaula gu dogologowaahee. \v 28 Di noho o Jacob i Egypt la gu madangaholu maa hidu ono ngadau, gaa dae loo gi dono made, gei mee guu lau madahaa maa hidu (147) ono ngadau huogodoo. \v 29 Dono madagoaa dela gu hoohoo gi dono made, gei mee ga gahi mai dana dama daane go Joseph, ga helekai gi mee, “Dugua doo lima gi mehanga ogu gadawae.\f + \fr 47.29 \ft \+bk Dugua doo lima gi mehanga ogu gadawae\+bk* Di hai deenei e haga modongoohia bolo di hagamodudahi dela gaa hai la di mee e deemee di huli \f* Heia dau hagababa hagamodu bolo goe hagalee danu au i Egypt. \v 30 Au e hiihai bolo au e danu i di gowaa dela e danu ai ogu damana. Lahia au gi daha mo Egypt, danumia au i di gowaa dela ne danu ai digaula.” \p Joseph ga helekai, “Au gaa hai laa gii hai be au helekai.”\x * \xo 47.30 \xt Genesis 49.29-32; 50.6\x* \p \v 31 Jacob ga helekai, “Heia dau hagamodu bolo goe ga daudali di hagababa deenei.” Joseph guu hai dana hagamodu, gei Jacob guu hai dana danggee i hongo di hada dela e moe iei mee. \c 48 \s1 Jacob e haga maluagina a Ephraim mo Manasseh \p \v 1 Nia laangi mai gi nomuli, gei di haga iloo guu hai gi Joseph bolo dono damana la gu bagege. Gei mee gaa lahi ana dama daane dogolua go Manasseh mo Ephraim gaa hula gi baahi o Jacob. \v 2 Jacob ne longono bolo dana dama daane go Joseph la gu hanimoi belee mmada ang gi deia, geia ga haga mahimahi aga, ga nnoo i nua i hongo dono hada. \v 3 Jacob ga helekai gi Joseph, “God Koia e Aamua ne haga gida mai gi di au i Luz i Canaan ga haga maluagina au. \v 4 Mee ne helekai mai gi di au boloo, ‘Au ga haga dogologowaahee au dama. Do hagadili ga dogologowaahee. Au e wanga tenua deenei gi digaula e hai mee ginai gaa hana hua beelaa.’”\x * \xo 48.4 \xt Genesis 28.13-14\x* \p \v 5 Jacob ga helekai labelaa, “Au dama daane dogolua ala ne haanau i Egypt i mua dogu hanimoi gi kinei ala go Ephraim mo Manasseh, meemaa gaa hai nia dama ni aagu gadoo be Reuben mo Simeon. \v 6 Gei nia dama ala i muli meemaa, la nia dama ni aau. Digaula gaa kae nadau duhongo mai i nia duhongo a Ephraim mo Manasseh. \v 7 Au e hai di mee deenei, idimaa dogu madagoaa nogo hanimoi i Mesopotamia, gei do dinana go Rachel guu hai au gi manawa gee huoloo i dono made i Canaan, hoohoo mai gi Ephrath. Au ne danu a mee i golo i taalinga di ala dela e hana gi Ephrath.” (Ephrath la go Bethlehem dolomeenei.)\x * \xo 48.7 \xt Genesis 35.16-19\x* \p \v 8 Jacob ne mmada gi nia dama daane a Joseph ga heeu, “Nia dama ni aai aanei?” \p \v 9 Joseph ga helekai, “Aanaa agu dama daane ala ne gaamai go God gi di au i Egypt.” \p Jacob ga helekai, “Laha mai meemaa gi di au gi haga maluagina meemaa ko au.” \v 10 Nia golomada o Jacob la gu dee gida i mee gu madumadua, gu hagalee gidee humalia. Malaa, Joseph la ga laha mai ana dama daane gi Jacob, gei Jacob ga bulubulu meemaa ga hongihongi. \v 11 Jacob ga helekai gi Joseph, “Au dogu hagadagadagagee bolo au e heetugi labelaa adu gi di goe ai, gei dolomeenei gei God guu hai au gii mmada gi au dama!” \v 12 Joseph ga daa gi daha nia dama daane aalaa mo nia wae o Jacob, ga bala gi lala gi hongo di gelegele i mua o mee. \p \v 13 Joseph ne dugu a Ephraim gi di baahi gau ihala o Jacob, ge Manasseh gi di baahi gau donu. \v 14 Gei Jacob ga lawehagi ono lima gaa dugu dono lima gau donu gi hongo di libogo o Ephraim ma e aha maa mee go di tama dela e dulii, gaa dugu dono lima gau ihala gi hongo di libogo o Manasseh, go di tama madua. \v 15 Ga haga maluagina a Joseph\f + \fr 48.15 \ft \+bk Joseph\+bk*: Di haga maluagina dela ne hai go Jacob gi Ephraim mo Manasseh la ne hai gi nau damana go Joseph \f* ga helekai, \q1 “Dogu God dela e hai hegau ginai \q1 ogu damana go Abraham mo Isaac, \q1 la gi haga maluagina ina \q1 nia dama daane aanei! \q1 Di God dela e dagidagi au \q1 gaa dae mai loo gi dangi nei, \q1 la gi haga maluagina ina meemaa! \q1 \v 16 Tangada di langi dela ne haga \q1 dagaloaha au gi daha mo \q1 nia mee huaidu huogodoo, \q1 la gi haga maluagina ina meemaa! \q1 Dogu ingoo mo nia ingoo \q1 o ogu damana go Abraham mo Isaac \q1 la gii noho hua beelaa i baahi \q1 nia dama daane aanei! \q1 Nia dama meemaa la gi heia \q1 gi dogologowaahee! \q1 Nia madawaawa meemaa \q1 la gi heia gi dogologowaahee!” \m \v 17 Joseph ne mmada gi dono damana dela ne dugu dono lima gau donu gi hongo di libogo o Ephraim, gei mee gu manawa gee. Mee ga daa gi daha di lima o dono damana dela i hongo di libogo o Ephraim, gaa dugu gi hongo di libogo o Manasseh, \v 18 ga helekai gi dono damana, “Ma hagalee hai beenaa. Di tama madua la deenei. Dugua doo lima gau donu gi hongo di libogo o maa.” \p \v 19 Tamana o maa ga helekai, “Au e iloo, dagu dama. Au e iloo. Di hagadili ni Manasseh le e dogologowaahee labelaa! Gei dono duaahina dulii la koia e dogologowaahee gi nonua, dono hagadili gaa hai nia henua llauehe!” \p \v 20 Di laangi hua deelaa, gei mee ne haga maluagina meemaa ga helekai, “Digau Israel ga haga maluagina nadau daangada gi gulu ingoo. Digaula ga helekai boloo, ‘God gi heia goodou gii hai be Ephraim mo Manasseh.’” Deenei di hai a Jacob ne dugu a Ephraim laa mua a Manasseh.\x * \xo 48.20 \xt Hebrews 11.21\x* \p \v 21 Jacob ga helekai gi Joseph, “Au gaa made, gei God ga madalia goe, gaa lahi labelaa goe gi tenua o damana mmaadua. \v 22 Au e gowadu Shechem gi di goe, hagalee gi o duaahina, tenua humalia dono gelegele dela ne kumi ko au i digau Amor gi dagu hulumanu dauwa mo dagu maalei.” \c 49 \s1 Nia helekai kokohp a Jacob i ana dama \p \v 1 Jacob ga gahi mai ana dama daane, ga helekai, “Goodou dagabuli mai gi ogu mua. Au ga hagi adu gi goodou nia mee ala ga kila adu gi goodou i nia madagoaa ala ga lloomoi: \b \q1 \v 2 Goodou go nia dama a Jacob, \q1 goodou dagabuli mai gi di gowaa \q1 e dahi. \q1 Hagalongo mai gi di godou damana \q1 go Israel. \b \q1 \v 3 Reuben, goe go dagu dama madua, \q1 goe go ogu mahi. \q1 Goe go di tama matagidagi \q1 o dogu madagoaa nogo dama daane. \q1 Goe koia e hagamuamua \q1 ge koia e maaloo i lodo \q1 agu dama daane huogodoo. \q1 \v 4 Goe e hai gadoo be di mmidi \q1 o di labagee, malaa, \q1 goe hagalee dahidamee, \q1 idimaa, goe dela ne kii goolua \q1 mo dogu lodo hege, \q1 gu haga milimilia di moenge \q1 o do damana. \b \q1 \v 5 Simeon mo Levi la taga haanau. \q1 Meemaa e hai nau heebagi hagahuaidu \q1 gi nau hulumanu. \q1 \v 6 Au hagalee hagabuni gi meemaa \q1 i lodo nau hagataele hagammuni. \q1 Au hagalee hana i nia haga \q1 dagabuli meemaa, \q1 idimaa, meemaa ne daaligi \q1 nau daangada gii mmade \q1 i lodo nau hagawelewele. \q1 Meemaa ne hadihadi \q1 nia wae nia kau daane gi habehabe, \q1 belee hai nau dadaagala gi nia maa. \q1 \v 7 Meemaa gi halauwa i lodo \q1 nau hagawelewele, \q1 idimaa nia hagawelewele meemaa \q1 e deemee di dugu, \q1 dela e hagamadagudagudia huoloo. \q1 Au ga haga modoho meemaa \q1 gi lodo nia henua o Israel, \q1 ga duwweduwwe meemaa \q1 laa lodo digau Israel. \b \q1 \v 8 Judah, o duaahina daane \q1 e hagaamu goe. \q1 Goe e kumi nia uwa o hagadaumee, \q1 e maaloo i digaula. \q1 O duaahina gaa pala gi lala i oo mua. \q1 \v 9 Judah le e hai gadoo be di laion, \q1 e daaligi dana manu, \q1 ga hanimoi laa gi dono gowaa e noho ai, \q1 gaa moe hagadaaholo \q1 gi hongo di gelegele. \q1 Deai di mee maaloo e haga deaadee \q1 a mee ai.\x * \xo 49.9 \xt Numbers 24.9; Revelation 5.5\x* \q1 \v 10 Judah ga daahi togodogo king, \q1 di mogobuna dela e dagi nia mee \q1 le e noho hua i baahi dono hagadili \q1 gaa hana hua beelaa. \q1 Nia henua ala i golo \q1 ga gaamai nadau dagitedi gi mee \q1 gaa pala gi mua o mee. \q1 \v 11 Mee e daula dana ‘donkey’ \q1 gi di laagau ‘grape’, \q1 gi nia manga ala koia e humalia. \q1 Mee e gaugau ono gahu \q1 gi nia waini mmee be nia dodo. \q1 \v 12 Nia golomada o maa e mada luuli \q1 i nia waini. \q1 Nia niha o maa e mada kene \q1 i nia milugu. \b \q1 \v 13 Zebulun gaa noho i tongotai. \q1 Dono dongotai gaa hai di gowaa \q1 e dadaula nia wagabaalii. \q1 Dono guongo le e damana adu loo \q1 gi Sidon. \b \q1 \v 14 Issachar la di ‘donkey’ maaloo \q1 e moe i mehanga ana mee ala e kae. \q1 \v 15 Mee gaa mmada bolo \q1 di gowaa hagamolooloo \q1 le e humalia ge tenua le e madamada, \q1 geia ga haga madabouli, \q1 gaa kae ana mee, \q1 gei mee ga haga ngalua be di hege. \b \q1 \v 16 Dan gaa hai di tagi ni digau \q1 o dono henua, \q1 digaula gaa hai gadoo \q1 be nia madawaawa Israel ala i golo. \q1 \v 17 Dan le e hai gadoo \q1 be di gihaa i taalinga di ala, \q1 e hai be di gihaa poisin huaidu \q1 dela e kii talitali i taalinga di ala, \q1 dela e gadigadi nia wae ni hoodo \q1 gii doo tangada dela i nonua. \b \q1 \v 18 Meenei Dimaadua, \q1 au e talitali do hagamouli. \b \q1 \v 19 Gad ga heebagi ginai digau gaiaa, \q1 gei mee gaa huli gi muli \q1 ga waluwalu digaula. \b \q1 \v 20 Tenua o Asher gaa huwa \q1 nia huwa laagau humalia. \q1 Mee e dahi aga nia meegai \q1 ala e humalia e tau ang gi nia king. \b \q1 \v 21 Naphtali le e hai gadoo \q1 be di ee dela ne hagamehede, \q1 dela e hahaanau ana dama humalia. \b \q1 \v 22 Joseph le e hai gadoo \q1 be di ‘donkey’ lodo geinga\f + \fr 49.22 \ft \+bk le e hai gadoo be di ‘donkey’ lodo geinga\+bk* be: \+bk le e hai gadoo be di laagau ‘grape’\+bk* \f* \q1 i taalinga tama monowai uwa aga, \q1 e hai be tama ‘donkey’ lodo geinga \q1 i taalinga di gonduu.\f + \fr 49.22 \ft \+bk e hai be tama ‘donkey’ lodo geinga dela i taalinga nia gonduu be tama ‘donkey’ lodo geinga dela i taalinga nia gonduu\+bk* be: \+bk e hai be di laagau hai hua dela e modoho i hongo di abaaba\+bk*\f* \q1 \v 23 Nia hagadaumee o maa \q1 e heheebagi gi mee, \q1 e waluwalu a mee mo nadau maalei. \q1 \v 24 Gei mee gaa puu dana maalei \q1 la hagalee bolebole. \q1 Nia lima o maa la guu hai gi maaloo \q1 mai i nia mogobuna mahi \q1 o di God o Jacob, \q1 mo mai i baahi di Hagaloohi siibi, \q1 dela go di Hagaloohi o Israel. \q1 \v 25 Mee go di God o do damana \q1 dela e hagamaamaa goe, \q1 di God Koia e Aamua dela e haga \q1 maluagina goe gi nia uwa mai i di langi \q1 mo nia wai ala i lala di gelegele o tenua, \q1 gei e haga maluagina goe \q1 gi nia kau e logowaahee, \q1 mo nia dama e dogologowaahee, \q1 \v 26 gei e haga maluagina goe \q1 gi nia ‘wheat’ mono huwa laagau, \q1 gei e haga maluagina goe \q1 i hongo nia gonduu namua, \q1 mai i nia hagadilinga haga \q1 manawa lamalia ala mai i nia gonduu \q1 ala e noho hua beelaa hagalee ngala. \q1 Nia haga maluagina aanei \q1 la gii noho i hongo di libogo o Joseph, \q1 i hongo di lae o tangada \q1 dela gu dugu hagalabagau \q1 laa hongo ono duaahina daane. \b \q1 \v 27 Benjamin le e hai gadoo \q1 be di paana lodo geinga. \q1 Nia luada mo nia hiahi \q1 gei mee e daaligi ana manu e gai.” \b \p \v 28 Aanei nia madawaawa e madangaholu maa lua o Israel. Malaa, aanei nia helekai haga maewae a tamana digaula ne hai gi tangada nei mo tangada nei i ana dama daane. \s1 Di made mo di danu o Jacob \p \v 29 Jacob gaa hai dana boloagi gi ana dama daane, “Dolomeenei gei au gaa hana gi baahi ogu daangada ala ne mmade. Goodou danumia au i baahi ogu damana i lodo di bongoo hadugalaa dela i lodo di gowaa a Ephron tangada Hittite, \v 30 i Machpelah i baahi gi dua o Mamre i tenua go Canaan. Di bongoo hadugalaa deenei mo dono henua deenei ne hui go Abraham mai i Ephron, belee hai di gowaa daalunga.\x * \xo 49.30 \xt Genesis 23.3-20\x* \v 31 Deelaa di gowaa ne danu ai a Abraham mo dono lodo go Sarah, deelaa di gowaa ne danu ai a Isaac mo dono lodo go Rebecca, deelaa di gowaa ne danu ai a Leah ko au.\x * \xo 49.31 \xt Genesis 25.9-10; 35.29\x* \v 32 Di gowaa mo di bongoo hadugalaa ne hui mai i digau Hittite. Goodou danumia au i golo.” \v 33 Jacob gaa lawa loo di hai ana boloagi gi ana dama daane, gei mee gaa moe gi lala, guu made.\x * \xo 49.33 \xt Acts 7.15\x* \c 50 \p \v 1 Joseph ga moe adu gi hongo dono damana, ga bulubulu a mee, ga dangidangi mo di hongihongi nia hadumada o maa. \v 2 Joseph gaa hai gi nia dogidaa bolo gi wani ina tuaidina o dono damana. \v 3 Digaula ga waniwani tuaidina o maa i lodo nia laangi e mada haa, deelaa di waalooloo o nia wanii ma ga wanii tangada made. Gei digau Egypt ga tangitangi gi Jacob i lodo nia laangi e mada hidu. \p \v 4 Di madagoaa tangihangi la ne doo gi daha, gei Joseph ga helekai gi digau aamua o di king boloo, “Goodou hula, hai dagu hegau gi di king boloo, \v 5 ‘Di madagoaa o dogu damana dela ga hoohoo gaa made, gei mee gu dangi mai gi di au bolo au gi hagababa ang gi deia bolo au gi danumia ia i lodo taalunga dela guu lawa di hagatogomaalia ko ia i Canaan. Gei goe dumaalia mai gi di au, e hana e danu dogu damana ga hanimoi laa.’”\x * \xo 50.5 \xt Genesis 47.29-31\x* \p \v 6 Di king ga helekai, “Hana, danumia do damana, gii hai be dau hagababa dela guu hai.” \p \v 7 Malaa, Joseph guu hana guu danu dono damana. Digau aamua huogodoo di king, mo digau mmaadua, mo nia dagi huogodoo o Egypt guu hula huogodoo madalia a Joseph. \v 8 Digau di hale o Joseph huogodoo mono duaahina daane mo digau o di hale o dono damana guu hula labelaa dalia a mee. Aalaa hua go nadau dama lligi, mo nadau siibi, mo nia kuudi mono kau nogo noho hua i golo i Goshen. \v 9 Nia daangada e hula i muli o mee i nia waga hongo henua mono gau ala e hula i nia hoodo digau dogologowaahee ne hula. \p \v 10 Di nadau madagoaa ne dau mai gi di gowaa haga madammaa ‘wheat’ i Atad, i baahi gi dua o Jordan, digaula ga tangitangi duainau i golo gi Jacob, gei Joseph ga hai taumaha o di manawa gee i golo i lodo nia laangi e hidu. \v 11 Digau Canaan ne mmada gi digaula e tangitangi i Atad, ga helekai, “Taumaha tangihangi damanaiee dela e hai go digau Egypt!” Deelaa ne hidi ai di gowaa deelaa ga haga ingoo bolo “Abel-Mizraim”.\f + \fr 50.11 \ft \+bk Abel-Mizraim\+bk*: di ingoo deenei le e hai dono lee be telekai Hebrew boloo, “Hangihangi o digau Egypt” \f* \p \v 12 Nia dama daane a Jacob gu haga kila aga di boloagi o di nadau damana. \v 13 Digaula gaa kae tuaidina o Jacob gi Canaan gaa danu i lodo taalunga i Machpelah i bahi i dua o Mamre, di gowaa Abraham dela ne hui i Ephron, tangada o Hittite, belee hai dana gowaa daalunga.\x * \xo 50.13 \xt Acts 7.16\x* \p \v 14 I muli hua a Joseph ne danu dono damana, geia gaa hana labelaa gi Egypt, ginaadou mo ono duaahina mo digau huogodoo ala ne hula gi di danu o Jacob. \s1 Joseph e haga manawa lamalia ono duaahina \p \v 15 I muli hua di made o tamana digaula, gei nia duaahina o Joseph ga helekai, “Dolomaa Joseph e dadaahi hua i golo dono hagawelewele mai gi gidaadou, gaa hai dana hagababa bolo ia gaa tala di hui mai gi gidaadou i tadau hai huaidu dela ne hai gi mee.” \v 16 Digaula gaa hai di nadau hegau gi Joseph boloo, “I mua tadau damana dela ne made, \v 17 gei mee gu boloagi mai gi gimaadou bolo gimaadou gi tangi adu gi di goe boloo, ‘Goe gi dumaalia ang gi o duaahina, i di huaidu digaula dela ne hai adu gi di goe.’ Malaa, goe ga aloho mai gi gimaadou, ga dumaalia mai gi gimaadou i di madau mee hai hala dela ne hai go gimaadou, aalaa go nia hege o di God o do damana.” Joseph ga longono ia tegau deenei, geia guu dangi huoloo i ono lodo. \p \v 18 Nia duaahina o Joseph gaa tuu mai gi mua o Joseph, gaa pala gi mua o mee, ga helekai, “Aanei gimaadou go au hege.” \p \v 19 Joseph ga helekai gi digaula, “Goodou hudee mmaadagu. Au e deemee di pono di lohongo o God. \v 20 Goodou ne hai di godou hagababa bolo goodou e hai mai gi di au di huaidu, gei God guu huli di maa gii hai di mee humalia, belee hagahumalia ai nia mouli o digau dogologowaahee ala e mouli dolomeenei, mai i di mee dela ne hai. \v 21 Goodou hudee mmaadagu, au ga madamada humalia i goodou mo godou dama.” Deelaa di hai a Joseph ne haga manawa lamalia digaula gi nia helekai humalia aalaa, gei ogo digaula gu manawa lamalia. \s1 Di made o Joseph \p \v 22 Malaa, Joseph mo ono duaahina daane mo digau o nadau hale, gaa noho i golo i Egypt. Joseph ne made, gei mee gu lau madangaholu ono ngadau. \v 23 Dono madagoaa nogo mouli ai, gei mee gu gidee nia dama a Ephraim, mo nia dama o nia dama a Ephraim. Mee gu gidee labelaa nia dama a Machir di tama a Manasseh. \v 24 Joseph ga helekai gi ono duaahina daane, “Au gu hoohoo gaa made, gei God ga madamada humalia i goodou, gaa lahi goodou gi daha mo tenua deenei, gaa lahi gi tenua a Mee dela ne hagababa hagahumalia ang gi Abraham, Isaac mo Jacob.” \v 25 Joseph gaa hai dana dangidangi gi ono duaahina daane bolo digaula e hai di nadau hagababa, ga helekai, “Goodou heia di godou hagababa mai gi di au, bolo goodou e kae dogu huaidina madalia goodou gi Canaan i di madagoaa a God ma gaa lahi goodou.”\x * \xo 50.25 \xt Exodus 13.19; Joshua 24.32; Hebrews 11.22\x* \v 26 Malaa, Joseph ne made i Egypt, gei mee gu lau madangaholu ono ngadau. Digaula ga wanii tuaidina o maa, gaa dugu gi lodo tebedebe.