\id RUT - Kosarek \h RUT YUBU \toc1 RUT YUBU \toc2 RUT \toc3 Rut \mt1 RUT YUBU \iex Mome ane sembe nimiri wanaag tibin taleba, wali ka'ebaikti, seneraglamukang aro nuri palilamap. Nimi nubunang tam kemero lelekto kareptopnang tanekori Israel nimi paiamsiekba, nimi yog nimiri yubu neplamsiek ko'oag abeneko mome ane toro pibek. Rut kel eneko Moab kel aghana Israel neri tobog. Ela'ange ngainge samen toamognena Mahlon mali taogba, ela'ange ilin sembe o'ona senelamogti, eldinge lablopiagha Israel nangdi omeklamek Allah Rutti babe omeklamog. Rut kelenekori unulamogti, wamogba ela'ange Mahlon eneng nhon nimi tobogti, me nhon manggaog. \iex Mome nhon sina “Nubunang Tam Lelekto Kareptopnang,” aro si engerop mome babe wamla. Mome “Tam Kareptopnang” anekoag Israel nangdi Allah wail ibare agha ulamekne sembe mome tobog. Mome “Tam Kareptopnang” mome torop nimi nenekori Allahri tam ikinne nhon saog-nhon saog Israel nangag talamsiogne sembe mome toro pibog aghana, mome Rut ane undop kom. Mome Rut anena, samenag mog so'o Moab kel enekori sikinin sikiniri phalamekne laplopiagha lebogti Israelnang ya'aghag yaog. Israel nang sikini Allah o'ona sembamogne sembe Allahri wana waliri tangoro Rut sembe walia ulamog. Allahri o'ona senelamogne sembe mome toro pibek aghana, Rut sembe o'ona sembamog saog uro, wene babe Allahag sik senerop nimi sembe Allahri o'ona senelamsildi, paiamsildi wamla. \iex Rut sembe tam el tangtop yubu abenda pibap. \c 1 \s1 Ik nhon sum Elimelek mog so'o Moab simbik piogha \p \v 1-2 Betlehem asag samenag nimi nubunang tam lelekto kareptopnangdi Israelnang saelbamsiekti, wamek li enekoag Kanaan so'oag kwaneng yo waelbaog. Kwaneng yo waelbaogpa kwaneng yo sembe nimi nhon elkabo eldi so'o laplobiagha eldi kelap eldi mabo phende abenekoap sindi as Betlehem laplobiagha Yehuda so'oag agha lambaek. Lambaekti, Moab so'oag piekti, nimi sekelengkirop nimi wamek. Nimi piek nimi sina Elimelek, eldi kel Naomi, eldi mabo phende abeneko sina Mahlonap Kilionap, sin nimi abene piek. Nimi abeneko nimi sisa Efrata nimi Betlehem ngai nimi wamek aghana kwaneng yo sembe mog so'o Moab piekti, wamek. \v 3-5 Wamekpa, Elimelek poneko tebaog. Elkel Naomi kel enekoap elmabo phende abenekoap wamek. Wamekti elmabo phende abenekori Moab kelabo topsirek. Rutap Orpaap topsirekti, wamekpa hengkun sa'obare taog. Hengkun sa'obare taogpa, sikini samenag tebaog saog uro elmabo phende abeneko Mahlonap Kilionap babe tebarekpa, sikinin Naomi yauog kel eneko mo wamog. \s1 Naomi elyamal kel Rut kel enekoap nen samoro Betlehem yareka \p \v 6 Mog so'o Moab wamekti Naomi kelenekori ka'elamogpa, “NUNI\f + \fr 1:6 \ft Mome nubunge agha NUNI aro tolamapne anena, Israel nimiri Allah sembe si Yawe engero mome toro pibekpa, yubu ene Kosarek yubuag tipto NUNI aro mome toro palilamap. Sin Israel nimiri yubuag yubu lilim Yawe anekona, “Na wamna” aro lelamek. Musaap Allahap lelamtekti, Musari Allahag “Israel nimiri nanag Etneri nunag poglangkel aro haibanukangpa, sa'a sunun” aro Allahag haibaogpa, Allahri, “Na ya'ag wamnange wamnun” aro Eldamne sembe si Yawe engero pibog (Lambaeka 3:13-14). Israel nimiri Allah si Yawe engero mome toro pibek aghana El si Yawe salik-malik lepseng kom aro Musari mome toro pibogpa, mem yubu taog (Lambaeka 20:7). Sin sembe mem yubu taog aghana, tognorop yubu kom. Sin Israel nimi niri Allah si engero pibogne sembe el uro wamek. El wamek aghana, Musari salik-malik lepseng kom aro mome toro pibogpa, logti pamag agha lelamek kom. Israel nimiri mome kembiagha lelamek abeneko Allah si Yawe mome tobekne ililamekti, pamag agha El si Yawe engero lelamek komdi, NUNI nu ngainge aro lunuro lelamek. Israel nimiri mome kemelamek abeneko Allah si Yawe kembiagha, Allahri nu kemelamsildi, o'ona sembamsildi, Eldi nu Israel nimiag salag pibogne sunsunum uro walia ualul senelamek.\f* Allahri nu Israel nimi o'ona senelamsildi kwaneng tatsio,” alameka Naomi kelenekori ka'ebaog. Ka'ebaogti, Naomi keleneko elyamal kelaboap togto aekti, mog so'o Moab wameka laplobiagha mog so'o Yehuda Israel so'oag wamogne samoro palamek. \v 7 Naomi ela'angeri so'oag Yehuda sip pukap aro inaag palamek. \v 8 Inaag palamekti Naomiri elyamal kelabo phende abenekoag, “Na yamal kelabo a'un embahirong mabo abeneko wamserengba, wali nhon Israel so'oag samoro phebe aghana nanap a'unap nhon Israel so'oag wamebenge olog eraruk ane sembe, a'un samoro a'unindi aeag a'ero-a'ero pururom. A'un embahirongba a'undi sinap nanap o'ona sembamsirum saog uro NUNI Allahri a'un sembe babe o'ona sembahilul aro a'un sembe molbarelamsin. Sindi a'un embahairong aghana sin phende abeneko teng serongba nanap nhon palameberi, wamebenge olog sunsunum kom. \v 9 NUNI Allahri a'un o'ona sembamsileba, nengabo toro arumundi, a'ununge aeag yeng uro wamturom,” aro sin phende abenekoag yubu lelamogti, somoro kiplamsiog. \p Somoro kiplamsiogpa, sin phende abeneko yubu maiknoro wana ngik-ngok aro engelamdek. \v 10 Sin phende abenekori sin yamal kelag yubu lelamdekti, “Nun samoro pununam kom. Anap nhon angkabo wamangag pukap,” aro ambattekpa, \v 11 Naomi kel enekori, “Namangkelabo, nanap nhon pukap kom. Sa'a sembe nanap nhon pukap? Nari a'un topsinepne me nhon mangkanep saog kom wamna ane sembe, a'unungeag samoro pururom,” seog. \v 12-13 “Na nong sabal wamnarina, a'undi mog so'oag samoro pururom. Na sabal wamnarina, nari me nhon nen mangkanep kom wamna. Na nong saren wamsene tanena sumene babe nengabo nhon topsenenge ponekori me nengabo me mangkahenenge abeneko huro elelem agha nubu taherengdi, a'un topsisereng? A'undi sin nubu taherengne sembe nang-nang arurom, te? Elem me abeneko noban koma ulamserengne, wali kom, ane sembe nanap nayamal kelabo a'un phendeap pukap kom. NUNI Allahri nu niag tam ikinne paibo aghana nanag tam ikin sirikne paibo. Ane sembe nanap piberi nen mali uro wamebeagti a'unungeag pururom,” aro ambatsiog. \p \v 14 Wene aro ambatsiogpa Rutap Orpaap maiknoro engelamdekti, Orpa kel enekori, “Nanengeag saombanun,” aro el yamalkel somoro kibogti elengeag samoro piog. Elengeag samoro piogpa, Rut kel enekori “Nayamal kelap nhon pununam,” aro Naomi tamag ta'ap seogti, elag noropto saelbamog. \v 15 Rut Naomi tamag ta'ap seogpa Naomi kel enekori Rutag yubu lelamogti, “Namangkel, ankae kel kembamen! Ankae kel elenge asag elenge mema pharobag palamla pagha an ta'ap selamba, namangkel an babe el amik pululam,” seog. \p \v 16 Wene seog aghana Rut kel enekori, “Andina na laplobiagha pululam selam aghana nen andi nanag pululam seheng kom. Nari asag punun kom. An tala palapmenag na babe palamnun. An malapmenag na babe malamnun. Andi angkabo nari nangkabo taukang. Andi omeklamlam Allah nari Allah taleba, nari babe omeklamnun. \v 17 Nu phende nikag wamnemeri, teplamneme sum agha a'eptanunam. An tebalulamag na babe tebanun. An sekkukang so'oag na babe siknukang. Orolena lelamna tanena NUNI Allahri tam ikinne nanag piplul,” seog. \p \v 18 Rut yubu mikip uro “Nhonag pununam,” alamogpa, Naomiri “El saombalul kom,” aro el taogti, sa'a sunun komdi aro yubu kom taog. \p \v 19 Sin phende palamdekti, Betlehem palamdekpa, Betlehem wamek nimiri Naomi keleneko yalamla aro kololamek. Kololamekpa kelabo wamekneri, “Sik Naomi kelenekore?” alamek. \p \v 20-21 Wene alamekpa Naomi kelenekori, “Na Naomi seneheng kom. Si Naomi aro engehirop si enena wali kelabo aro engehirop. Na si Sek kel\f + \fr 1:20-21 \ft Israel nimiri Sek kel aro alameknena, si Mara aro engelamek. Sin sembe yubu lilim Mara anekona wana yo sembe kom, aghana wana ikinne sembe alamek.\f* sunululom. Na si Sek kel sunululom nena Allah Mikip phelektopne ponekori na sae limneogpa mali uro ulamneldo agha yalamna. Tanea na palamsiri, saeag olog wamogpa wamneba sunsunum wamsiri pihi. NUNI Allahri nanag tam ikinne paibogpa, seklenneog seklero ulamneldoa, sa'a-sa'a koma yalamna. Allah Mikip phelektopne ponekori nanag malingeog palilamneloba, seklena seknelamneldo ane sembe a'undi na Naomi seneheng kom,” seog. \p \v 22 Undo uro yabiogne neneko sembe Naomi Moab piog aneko samoro elyamalkel Rut Moab kelenekoap samoro Betlehem yarek. Yarekne kwaneng roti karepto wendog wenam yongoro pololameka liag yarek. \fig Roti sembe anam wimban komag aweag roti wana anena o'olaba yo'o saog uro kemerop. Kwaneng roti wana alamapnena, kwaneng roti sunuroba aro mome toro palilamap. Kwaneng roti nhon sao-nhon sao wamla.|alt="gandum dan jelai" src="barley_1.tif" size="col" copy="Louise Bass" ref="Rut 1:22" \fig* \c 2 \s1 Rut kel enekori Boasti aweag kwaneng roti wana polol punun seogha (2:1-23) \p \v 1 Naomi ela'ange samenag tebaogne Elimelek elai sisa nik nimi nubunge nhon sina Boas tupne wamogpa, \v 2 Moab kel Rut kelenekori elyamalkel Naomiag ambarelamogti, “Na pineba, nimi nhondi o'ona sembanele tanena, nimi enekori yengag agha el aruknari kwaneng roti wana\f + \fr 2:2 \ft Roti anena aweag meropne kembiag agha o'olaba saog uro kemerop. Aweag memna aneko whi tan tanena karepto kaupnep. Karepto kaupna aneko meklul aro lobarek lomnaba, mekna tanena keloplamnaba wana kolopto yingkinep. Keloplamna wana kolopto yingkin tanena saiknep. Saiknari alikinag lopto towalengelamnaba phoanari a'eseka aneko pabindi, kwaneng roti wana nong aghabog wamla. Kwaneng roti wana solek wana saogne neneko kirikag tarabongkia poa kanelamnaba, ururo hao saog tan tanena mag olog ikongkia roti taroba tanekoag talamek.\f* pololamika tinilamlenge polbanundi, punun,” seogba, Naomirina, “Namangkel, wali pululam,” seog. \p \v 3 Wene seogpa, Rut kel eneko elyamal Elimelek sisa nik nimi Boastingeag aro tapto el wamog kom aghana, Boasdi aweag piogti, Boas ilipsabori roti wana kareplameka tagto tinilamogne pololamog. \v 4 Pololamogpa Boas poneko as Betlehem simbika aweag yaogti, Boasti arukna kwaneng roti wana kareplamekag yaogti, wana kareplameknang tanekoag, “NUNI Allahri a'un paiamsilul,” aro kiplamsiogpa, sindi tangoro, “Nuni, an babe NUNI Allahri yeplangkilul,” aro kibek. \v 5 Kibekpa, Boasti arukna sikindo samenagneag, “Kelene etneri kel?” aro haibaog. \p \v 6 Haibaogpa, arukna sikindo anekorina, “Kel enena mog so'o Moab kel, el yamal Naomi kelenekoap tane yarong kel. \v 7 Rut kel enekori ambatsilne, 'Anmabo amik palamneri, kwaneng roti wana tagto tinilamlenge na poloro anun,' seldi, molbahilba ae lukun alnibaldi, tektek epna koma pololamla paghabog wene wamla. Olog tektek papnun aro kalun aeag ane pukamla,” aro ambarog. \p \v 8-9 Ambarogpa Boas ponekorina Rut kel enekoag yubu lelamogti, “Namangkel, nari anag lemnunne ane ka'eamlulam. Nari awe tane laplobi agha kwaneng roti yoghag polol peheng kom. Tane pololapmendi, na arukna kelabo kwaneng roti wana togtog palamikag ipsimendi, sin amik pululam. Sin nong laplobi agha pin koma sin peramag aghabog wamlulam. Mag yo ulangkele tanena mag ma'ina arukna nengabo me niri mag tero paliroba tel pululam. Nari naipsaboag, 'Kel enena saelbaheng kom,' aro wembahindina, log kom uro pululam,” aro ambarog. \p \v 10 Wene aro ambarogba, Rut kel enekori amupto so'oag malingkina Boas kiplamogti, “Na nimi aeag kel agha huroba sembe o'ona sembanelamdi, na yeplamnelam?” seog. \p \v 11 Wene seogpa, Boasti tangaro ambarelamogti, “Nimiri an sembe ambarelamsiangdi, 'Kel ane ela'ange tebaoba, elyamalkelag walia aghabog ulamo. Elyamalkelag walia ulamori, ilin ili laplobi agha el mangkaekag babe laplobiagha nimiri asag samen babe ipsiog kom nimi wamekag yao,' aro ambarelamneongba, ka'ebano. \v 12 Andi lebomne, 'Israel nangdi omeklamang Allah enekoag pineba, pelebaneleba, wana aingniro wamnun,' seomdi, an tane yaom. Ane sembe nari NUNI Allahag molbaralangkenne, nu Israel nimiri NUNI Allah omeklamapne ponekori kamna walinge tatkekeleba, walinge aghabog saelbapmendi, wamlulam aro an sembe molbarelangken,” aro ambarog. \p \v 13 Ambarogpa Rut kel enekorina, “Nani, na kelabo an arukna wamangne tane saog uro wamna kom aghana, andi na o'ona sembanelamdi, na wana ikin uro wamnaba, walia nanag lelamlamdi, wana keagman nembamnelam. Nani,” aro ambarog. \p \v 14 Kwaneng telamek pere, Boas ponekori Rutag, “Kwaneng tukapti, yae kwaneng roti wana anggur wana lolderoba agha pelengkiogha tululam,” aro ambarogpa, Rut keleneko Boasti arukna awe tolamekag aneko wamek nimiag peramag pulaog. Yaogpa kwaneng roti telamek abeneko Boas ponekori kwaneng roti sunuroba wana wali uro aukag tabekne babe tarogpa, teogti, mon ogti, nen phelektopne pogto Rut kelenekori aghag liro pibog. \fig Kwaneng roti sunuroba wana anena, kwaneng roti kom. Kwaneng roti anam wimban koma, aweag agha kwaneng roti o'olaba saog uropne karebiagha, yo'o saiklamekpa, solek wana saog uropne tinilamogne nimiri peket aro aukag tabekti, terop. Kwaneng roti telamek abeneko kwaneng roti sunuroba solek wana saog uropne aukag tabekne Boas ponekori tobogti, Rut kelenekoag tarog. Tarogpa, teogti, Rut kelenekori phelektopne agag libog.|alt="biji gandum" src="rostedgrain-BW.jpg" size="col" copy="seethemitzvah.com" ref="Rut 2:14" \fig* \p \v 15-16 Pibogti Rut keleneko kwaneng roti wana tinilamlenge togto anun aro piogpa, Boas ponekori eldi aruknag ambarelamsiogti, “Keleneri kwaneng roti wana olog-ologne tinilamlenge togto anun aro pil. Olog-ologne togto anun aro pil aghana a'undi kaongoro kaupto palilamlomne anabiagne keleneri walinge nubu uro toltolamle tanena waro ali nembaheng kom. Waro ali nemban koma liloapmundi, Rut kelenkori wali maiknoro togtoalul aro kiliro lebelaglopmundi pelengelolapmunne togtoalul,” aro ambatsiog. \v 17 Kwaneng roti sumbaneba kolopto tinilamogne pololamog paghabog ae sin taog. Imbaogba Rut keleneko kwaneng roti wana pololamogne keloplamogpa kolopto yangkalamogne taneko poloro agha libaogne ikinne sepuluh kilogram taog. \v 18 Ag nhon taogpa, Rut kel enekori aghag liro pobogti, asag pabiogti, elyamalkelag undo polbandi payana tane kembamen aro ambarog. Kembamen aro ambarogti, Rut kel enekori nen yogharogne taneko, el samen Boas nenekoap kwaneng telamdekne phelektoba aghag lilamogti, pogto payaogne yogharogti, elyamal kel Naomi tarog. \v 19 Tarogpa elyamal kel Naomi kel enekori ibogti lelamogti, “Sumene tala pilamdi, polbalamdi, kwaneng tane payalamlam? Etneri aweag agha an sumene awe toplamdi payalam?” seogti Naomi kelenekori tipto lelamogti, “Anag walia ual nimi sembe, 'Allahri walia elag ulamlul,' aro molbarelamna,” seog. \p Naomiri wene seogpa Rut kel enekorina, “Awe sumene kwaneng roti wana tognag ane ngaingena Boas,” aro ambarog. \p \v 20 Wene aro ambarogpa Naomi kel enekorina Rut kelenekoag, “Namangkel, nimi enena nuri nimi sisa nikne peramag nimi o'ona paibatsinepne wamla.\f + \fr 2:20 \ft Israel nimiri ulameknena kelabo nhon ela'ange tebanba, kaldamkel talamek tanena, ela'ange sisa nimi nhondi o'ona sembahindi maupsilul senelamek. Ela'ange sisa nimi enekori keleneko maupnari, awe so'oap kelmabo me laplopsina anekoap maupnange ponekori o'olamsiek. Maupnari wamna aghana maupnange ponekori maupna kelenekoag me nhon mangaptan pagha tanena awe so'o anekona me enekoag timbanep. El saeag taleba, me eneko sembe ilin ela'ange tebaogneri me wamla senelamek. Allahri Musa pere agha sin Yahudi nimi ambatsiog yubu sunsunum uro ul palamek. Musari tam nene sembe Memnang mome toro pibogne pasal 25ap, Musari Sariktop Yubu mome toro pibogne pasal 25ap abenekoag mome tobogpa, sunsunum uro ul palamek.\f* Eldi nun paiamsulul. NUNI Allah nimi teptopneap, kamagneap laplopsin koma walia ulamsilne ponekori Boas babe yepto walia ulamlul aro molbarelamna,” seog. \p \v 21 Wene seogpa, Boasti samenag Rut ambarog yubu Rut kel enekori nen tipto Naomi ambarelamogti, “Boasti nanag, 'Ana nari arukna kwaneng roti wana kareplamik nimi peramag wapmendi, ik etpare kwaneng roti wana kareplamikag tane tinilamlenge pololapmen paghabog nari aweag komopto polbalulom,' seldi, ambatnel,” aro ambarog. \p \v 22 Wene aro ambarogpa, Naomi kelenekori elyamalkel Rut kelenekoag, “Wali nayamalkel, an wali Boasti aweag el arukna kelabo taneko peramag wapmendi, polol palamlulam. Andi eldi awe laplobi agha lepmendi, ora nimiri aweag pimen tanena nimiri kirik pupling oro saelbaghanep,” aro wembaog. \p \v 23 Wene aro wembaogti ambarogpa Rut kelenekori elyamalkel yubu ka'ebaog. Ka'ebaogpa, Boas ilipsabori samenag alnibaekti kareplamekne babe komoptobag kareplamekne babe Rut kelenekori neleplamsiog. Neleplamsiogti, Boas arukna kelabo peramag wamogti, kwaneng roti wana so'oag tinilamogne elap elyamal kelenekoap sembe ik wal phende saog\f + \fr 2:23 \ft Ibrani yubuag “Kwaneng roti gandumap kwaneng roti jelaiap karepto yongorop li komopto tolamek paghabog pololtolamog,” aro mome tobog. Kwaneng roti wana nhon sao aghabog wamla kom. Kwaneng roti gandum kareptop li anabi kwaneng roti jelai kareptop li anabiag anena ik wal phende saog wamla ane sembe “ik wal phende saog” aro tane mome toro palilamap.\f* pololtolamog paghabog komopto tobek. Undo pololamog ko'o ene Rut keleneko elyamalkel Naomiap nhon wamdek. \c 3 \s1 Rut kel eneko Boas yaghag piogha (3:1-18) \p \v 1 Wamdekti, ik nhon sum Naomi kel enekori el yamalkel Rutag yubu lelamogti, “Namangkel, an huro wamlulam? An amik wali uro wamnepne sembe nengabo an toltonne nhon ebatkinun sembamna. \v 2 Kelabo anap nikag a'un aweag pololamlomne Boasti aweag pololamlom. Boas ponena samenag toamneogne eldi sisa nik nimi nu o'ona sembahainepne wamla. Ane sembe ka'eamnululam! Sumene ae inipnag Boas poneko kwaneng roti wana poloro yo'oag agha kolopto yangkalul aro keloplamangag aweag pileri, roti wana nong wepto tolamlul. \v 3 Ane sembe, an kon maghag a'eleptamendi, song walia an nongag pelagtamendi, ag walinge enekamendi, kwaneng roti wana yo'oag agha koloptalul aro kelopto tolamikag pululam. Pina wapmendi Boas sembe nang-nangkapmenba kwanengap maghap tulul, aghana an pina wapmenne lag neneptaheng kom. \v 4 An ipken kombog Boas mal pulul. Mal pileag wali uro kembamendi, Boas malamleag peramag pimendi, son sembe kaluptangka malamlea yanag sip tengkongkia, yanag sip mal pululam. Mal pimenba, ipkeleri, nu o'ona sembahileri, maupkelul aro ulapmenne sembe Boas el uro wamlul. El uro wamleri, nu Ibrani nimiri uropne sunsunum uro andi amik uamenne sembe babe Boasti an ambatkelul,” aro ambarog. \p \v 5 Wene aro ambarogpa, Rut kel enekori, “Na yamalkel, wali ambatnelam. Ambatnelamne sunsunum uro nari uanun,” seog. \p \v 6 Wene seogti, Rut kel eneko kwaneng roti wana yo'oag agha wana koloplamekag aneko piogti, el yamal keldi lebogne sunsunum uro uaog. \v 7 Boas poneko kwanengap maghap teogti, wanaag yeng uro mamnun aro kwaneng roti wana erabalingkirobag peramag mal piogpa, Rut kel eneko nemen-nemen keleleng agha yaogti, Boas poneko son sembe kaluptangka maroba aneko ebiagha Boas yan peramag mal piog. \v 8 Mal piogpa, Boas poneko malamogha ae tomnusam taogpa lo'om seogti, pulingkiogti, peramag sale whilamogpa, yanag sip kel nhon malamogha el taog. \v 9 El taogti, hailamogti, “Anna etne?” seogpa, kel enekorina, “Nani, nana Rut, an arukna na malamna,” seog. Seogti, “Boasti na topnelul, to, kom, to?” aro, Ibrani nimiri ul palamekne sunsunum uro Rut kelenekori nen tipto ambarelamogti, “Anna nayamal tebaogne el sisa nik nimi nu o'ona paibatsinepne wamlam. Ane sembe andi na pelepto kaluptangka agha niknibatnululam,”\f + \fr 3:9 \ft Israel nimiri ul palamekne sunsunum uro, kelabo nhondi el a'ange tebaogpa wamog. El a'ang tebaogne nimi sisa nik nimiri elkabo kel wamogne o'ona paibatnepne nengabo wamso. Kelenekori ela'ange tebaogne el nimi sisa nikne nhonag, “Andi kaluptangka agha niknibatnululam,” seogne anena, “Nana, kel andinge taneba, pelebanululam” aro seog.\f* aro ambarog. \p \v 10 Wene aro ambarogpa Boas ponekori, “Namangkel, NUNI Allahri anag walia aghabog ualul aro molbarelangken! An yamalkel Naomiag walia ulamomnena olog tamag wamlaba, sumene an yamal sisa nik nimi wamnange sembe o'ona sembanelamdi, nanag ualamnena ya'ag paliagne. Na olog sabal wamna ane sembe andi kaubuni toro anun aro ebahinep. An nimi anabiag kaubuni wamangne anabiag, saeag tupnang babe, saeag agha orog nang babe nimi anabiag kaubuni toro anun aro ebahinep aghana, yog kaubuni anabiag agha el palamlam kom. \v 11 Ane sembe namangkel, log sembaheng kom! Nimi as eneag wamangnena an sembe “Wali sirik kel wamlari walinge aghabog seneraglamlari ulamla,” alamang. Andi ni molona molbanelamne sunsunum uro nari babe anag uanun,” seog. \p \v 12 Wene seogti, “Sikne agha leplam. Nana an yamalkel nimi sisa nikne peramag wamna ane sembe, nari an wamnepne sembe nari tagha uanun. Aghana, nimi nhon an yamalkel nimi sisa nikne peram sirikne wamla. El wamlange nenekori paiamsulul, to, tibogamukap. \v 13 An sumene inipnag tane mapmenba, ambhum lukuna nimi anekoag pineba, 'Kel eneko na topnun,' sulul, to? Topnun sele tanena wali topkelul. Karong sele tanena nari topkenun. NUNI Allah kamag wamlange poneko whaingag agha sik uro lelamna,” seog. \p Wene seogti, “Namangkel, lukun pululam,” aro ambarog. \v 14 Ambarogpa, Rut kel eneko Boas yan simbik malamogpa, kwelekanep peramag Boas ponekori, “Kelabo kwaneng roti wana yo'oag agha kolopto palirobag malal aro nimi yog nimi el taikag,” aro pulul sembaogne sunsunum uro lukun ae kwelekan komag nimiri imna komag sekom agha Rut keleneko piog. \v 15 Punun aro ulamogpa, Boas ponekorina Rutag, “Ag ngang kwhena kwheamlama ane lopmendi ane sangaro yangkalulam!” Boasti wene seogpa, Rut kelenekori lopto sangaro yangkaogpa, kwaneng roti sumbaneba olog wali saogne to'opto 20 kilogram libarogti, Rutti usoghag pobirogti, Boas poneko as Betlehem asag piog. \p \v 16 Boas pal toghog abeneko Rut kel eneko babe elyamalkel Naomiag yaogpa, Naomi kel enekori, “Namangkel, welaro uro yabil?” aro haibaogpa, Rut kel enekori Boasti Rutag lebogneap uaogneap ni ambarog. \v 17 Nen babe ambarelamogti, “Boasti 'Anyamalkelag an nongog pululam kom,' seldi kwaneng roti sumbaneba ag teknero 20 kilogram libatnelba, payan,” aro ambarog. \p \v 18 Wene aro ambarogpa, Naomi kel enekori Rutag, “Namangkel, el Boas ponekori tam ane wali uro wepto paibukap aro elamlaba, ae sumene agha karepto paibukap aro tektek papna koma elamlaba, ae sumene agha karepto paibaukang. Ane sembe an tane pukapmendi, wapmenba, lebukangne el talulam,” aro ambarog. \c 4 \s1 Boasti Rut kel eneko tobogha (4:1-12) \p \v 1 Boas poneko leka as kota Betlehem kanero sobaeka ina siramag piogti pukamog.\f + \fr 4:1 \ft Samenag Israel nimiri ul palamekne sunsunum uro Boas ponekori tam nhon nimi nubunang whingag lemnemeri, karebanemeba, nimi niri saekag lemnemenge sembe el taukang aro leka as Betlehem kanero sobaeka ina siramag pul piog.\f* Pukamogti tilamogpa kabuni nhon yalamogha tibogaogti Boasti senenne “Elimelekh nimi sisa nik nimi peramag sirikne aneko yalamlare?” sembaogti tibogamogpa peramag yalamog. Peramag yalamogpa yobogti, “Naba nangkae, yamendi peramag abene pulae,” seogpa yaogti nimi eneko Boas peramag pulaog. \v 2 Pulaogpa, Boastina Betlehem nimi sikindo yabo saelba uahiropnang sa'obare yopsiogpa, sikin babe yubu lebukap aro el yaghag pulaek. \v 3 Nikag pukekti, Boasti yubu elkae samen yaogne ponekoag yubu lelamogti, “Naomi kel eneko as Moab piog aneko samoro yaori, so'o ela'ange Elimelekhti nun nunkaeri laplobog so'o eneko Naomiri, 'Nimi yog nimiri saeag nembaneba, sindi na kamna tatnukang,' senelamla. \v 4 Ane sembe nari seneraglamnange tam nene sembe an eltahom sembamna. 'So'o aneko nari tomnun,' sembamen tanena kembamsiang nimi whingag nimi nubunang pukamangag tanea lag phoro leplulam. Karong sembamenne babe lag phoro leplulam. So'o aneko ngai tanepnang ot nun phendeog wamnam agha, nari an phibom agha so'o aneko na tanep kom. Andi lepmenne na ka'ebanun,” seogpa, nimi enekori, “So'o eneko na tanun,” seog. \p \v 5 Wene seogpa, Boasti tangoro ambarelamogti, “Wali leplam, aghana so'o aneko Naomi saeag agha toplulam tanena sumeneko Naomi el mamne tebaonge Mahlon el kel Moab kel Rut kel eneko babe mauplulam. Maupmen tanena Rut ela'ange tebaog aneko lunumna elmabo mangkatsilenge tanekori so'o aneko saelbamukang. Andi so'oap kel enekoap toplulam,” aro ambarog. \p \v 6 Ambarogpa, nimi anekorina, “Undop agha tanena nari so'o eneko nari tomnenge olog ikin. So'o eneko tomneri, amik sum tebane tanena so'o eneko kelenekoap elmabo mangkahilengeap sikindinge taleba, na mabo taptopne wene wamangneri saeag talul kom. Ane sembe na Naomi ela'ange nimi sisa nikne peramag sirikne wamnari, so'o aneko tomnep aghana so'o aneko sae lililamna. So'o enekoap kel enekoap na kom. Andina 'Eldi toro alul to?' sembalam aghana an toro alulam,” aro ambarog. \p \v 7 Samenag Israel nimiri sindinge kamna toro tolamekti, “Yubu sam karepto paibapti, salagna ane palilamna,” aro ngainang tanekori yan wangana sandal enekamogne tara sip kwiripto, “Na ngai tanun,” senerop nimi enekoag tarelamek. \p \v 8 Samen unulamekne sunsunum uro nimi enekori Boasag lelamogti, “Andi toplulam,” aro Boas saeag nenelamogti yan wangana sandal enekamogne tara sip kwiripto Boas tarog. \p \v 9 Tarogpa, Boastina nimi nubunang pukamek nangap kemelamsiek nimi niap ambarelamsiogti, “Sumene a'un kemelamsilom nimi a'un whingag agha Elimelekap elmabo Mahlonap, Kilionapti ni laploa tebaek so'o ni aneko Naomi saeag agha sumene na tolamna. \fig Nimi enekori yan wangana sandal tara sip kwiripto Boas tarogpa, nimi nubunang wameknang ambarelamsiog.|alt="Boaz dengan sandal" src="Boaz sandal_color-sat-100_bright15_contrast55_midtone12.jpg" size="col" copy="Sweet Publishing" ref="Rut 4:9" \fig* \p \v 10 Moab kel Rut keleneko Mahlondi yauog kel aneko maupto nari tomneri Mahlon tebaonge lunumna mangkanun. Mangkaneba, sindi so'o eneko ngai uro saelbamukang. Saelbamikpa, as eneag urop nimiap el sisa nhon nimiapti Mahlon si ekon taikag aro sumene a'un whingag agha eldinge tolamnari, el lunumna mangkanun aro ambarelamsin,” seog. \p \v 11 Boasti wene seogpa, nimi ina siram peramag winiro wamek nimi tanekoap, nimi nubunang tanekoapti yubu lelamekti, “Leplamnena nun ka'ebaap. Kel andi aeag wa'ile kel eneko sembe 'NUNI Allahri yeplamlul,' aro molbarelamsiap. NUNI Allahri yeplamsileba, nunisag Yakub elkelabo phende Leaap Rahelapti elmabo maiknoro Yakub sembe mangkattek saog uro, Rut kelenekori babe nimi maikno mangkatkelul. Mangkatkeleba, anna sisa sina Efrata nimi anabiag tupne wamle paghabog an si as Betlehem tane nubu talul. \v 12 NUNI Allahri an yeplangkeleba, kel saren kel enekori me maiknoro mangkatkeleba, mangkatkelenge neneko nunisag Yehuda elme Peresti me maikno likto yabahiogne saog uro wamukang. Nunisag Yehuda elkel Tamar kel enekori mangkarog mena Peresti maiknoro mangkahiog. Nunisag Peresti maiknoro mangkahiogne saog uro, Rut kelenekoriba me maiknoro mangkatkeleba, sisa nubu talul aro Nuni Allahag a'un sembe molbarelamsiap,” aro kibek. \s1 Boasti mangarobari mangaroba sembe mome toro pibeka (4:13-22) \p \v 13 Kibekpa Boasti Rut kel eneko maubogti, nikag maptekpa, NUNI Allahri mikip nembaogpa, Rut kel eneko me mon taogti, me nengabo me mangkaog. \v 14 Me mangaro aogne sembe as Betlehem kelabo enekori Naomikag yubu lelamekti, “NUNI Allahri sumene anau an piangkenepne me nengabo me tatsilba, anyamalkel enekori meneko mangkatsilba, NUNI Allah omekto kiplamap! Me aneko Israel nimiri si nubu nenelamukang. \v 15 Andi mabo kaubuni saekpare mangkahisomne abenekori, an yeplangkehengne olog tamag wamsoba, anyamalkeldi an o'ona sembagheori, me mangkaro alne ya'ag uro paliag wamla. Me anekori an wana yeng nenelangkeleri, an sabal tamenba, o'obaghelul,” aro kibek. \p \v 16 Kibekpa, Naomi kel enekori me aneko tobogti, saramag piamogti, me aneko mo'olamog. \v 17 Mo'olamogti, wamogpa, Naomi kelenekori ae peramag wamek kelabo tanekori, “Wene Naomi sembe me nengabo me nhon mangkal,” seekti, elau nengabo me aneko sina Obed engkaek. Obed el mamne Isai. Isai el mamne Daud amik mangap taog. \p Daud ilisag yabo sina tane palilamap: \li1 \v 18 Peres, el mamne Hesron. \li1 \v 19 Hesron el mamne Ram. \li1 Ram elmamne Aminadab. \li1 \v 20 Aminadab elmamne Nahason. \li1 Nahason elmamne Salmon. \li1 \v 21 Salmon elmamne Boas. \li1 Boas elmamne Obed. \li1 \v 22 Obed elmamne Isai. \li1 Isai elmamne Daud mangaro likto piog. \p Abenda