\id ACT - Iwal NT [kbm] -Papua New Guinea 1984 (web version -2013 bd) \h APOSOL \toc1 Aposol \toc2 Aposol \toc3 Ap \mt1 Aposol \c 1 \s1 Yisu gibiti yaun ve ginei atob nihlin Ngalau Yamar be ninme \p \v 1 O Tiopili, Ayeu garo yaun mate ane gikwai gipil gen bambamo ebe Yisu gilgum be gibul ok, givin ebe ei geb ane kulkul vaku-ngge, \v 2 be ginme love gitangi ebe Pomate gigas ei gireu gile gulumb ok. Givin sawa etok Pomate gigas Yisu gireu gile ite nangge, be Ngalau Yamar geb Yisu avwut be ginei yaun kulkul ane gitangi amolmol ebe warik ei geb eisir yapin ve in-gas mateu intangi nam-nam ge inde ok. \v 3 Ei gigas vavavne be gimat vunu bekob matawe be gimdil vukuri be ges ate ru gitangi ane amolmol kulkul ane be givang givin eisir gitangi as-mate 40. Be gilgum kulkul walang ano nangge eisir nas veik indi be inatpweng are roro-ngge inei ei gimat vunu bemem ande matawe vukuri. Be ei ginei yaun gipil ebe Pomate ve nemb amolmol dabin ok lavo gitangi eisir givin. \v 4 Yisu givang givin eisir ge nangge be ges bing ve eisir be ginei; “Yem unamdil unkwai Jerusalem bwaya, be unambweg love Tamangg nemb gen ebe warik gibiti ane yaun ge be ayeu ganei binge gitangi yem ok, nikwai kob unvang! \v 5 Ve Jon ges bui sanggu gipil yem ve bui singe, bemem bwayage kob atob yem un-gas Ngalau Yamar.” \s1 Yisu gireu gulumb gile \p \v 6 Givin sawa etok eisir aposel imbweg dongke ivin Yisu, be eisir iutani ei be inei, “Amol Bamo, atob sawa etenik ge mie nomb amei ru be nomb gwang-ne nitangi amei Israel be amei ate anemb amei nalk dabin dang warik me ma?” \v 7 Be Yisu ginei gitangi eisir, “Yem gitangi ebe atob unatpweng sawa ebe Tamangg ei ate ta gitung ok are ok ite. \v 8 Bemem Ngalau Yamar atob niro yem ta be unei awangg yaun ebe gamat vunu be gamdil vukuri ok, nangge Jerusalem be nangge Juda as taku be nangge Samaria as taku be tis taku walang ok.” \v 9 Yisu ginei yaun etok gikwai kob eisir ivarkei be itlo ei ebe gireu gulumb gile ok, be umbim ti ginme gisil Yisu be eisir ili ei vukuri ite. \v 10 Eisir ivarkei be nas giro gulumb ta ivarkei be seukie-ngge ili amol ailu ino kup bogbogo ge be inme ivarkei imbloblo eisir. \v 11 Be sulu inei, “Yem amolmol Galilaia ane ebenik, unvarkei be nangg-aim iro gulumb ta dang-etok bwaya, ve Yisu ebe galkik uli ok ete ande Pomate gigas ei gikwai yem be gireu gulumb gile gikwai. Be Yisu nok atob ninumul ninme weik ete galkik uli ei gireu gulumb gile ok.” \s1 Eisir emb amol ti ve geb kulkul giwel Judas \p \v 12 Bwayage-kob eisir aposel nangge matendubi ebe ei oliv givarkei ok, be ilumul ile itak Jerusalem vukuri. Matendubi nok, giengk aikawe kasop-gege gikwai nam bamo Jerusalem. \v 13 Eisir isov Jerusalem ile be ipil as nam ile imbweg nam aplo ei-nggoto ane. Be eisir nok ares eteik, Saimon Pita gabu Jon, be Jems gabu Endru, Pilip gabu Tomas, be Batolomai gabu Matai be Alapai natu Jems. Be Saimon, amol ebe gilgum ve nitin amolmol Rom ane inkwai Israel ok, gabu Judas Jems natu. \v 14 Eisir etok tis avie gaptol subu be tis Yisu tine Malia be male-nggen tepwengge ipil dongke be es miengk geb ta-ngge tis as-mate walang ok. \v 15 Be bwayage-kob Yisu ane amolmol-gen gitangi 120 iro isate sut ve inkasa, be Pita gimdil givarkei amolmol tepwengge nas ve ninei yaun be ginei; \p \v 16-20 “Angg nune-nggen, Warik Ngalau Yamar geb Dawit avut be ginei yaun ebe giengk kapia Sam ane ok gipil Judas ve asonge Judas nitwem amolmol valir ane be inemb Yisu ta. Be yaun etok galkik ande ano gile. Yaun nok ginei dang-eteik: \q1 ‘Ei ane nam atob niengk bun sin-ge.’ \m Be yaun nok ake ti givin weik eteik, \q1 ‘Amol ti atob niwel ei be ninggas ei ane kulkul.’ \p (Judas gigluend ve ate be gikaiwel love subwe girun bekob beleinge gile gitak be ta ges vier gile gihlang. Be amolmol ivwat ei ane kulkul tiate ebe gilgum ok ane mone ile be ivgo nalk sawa ete ei gimat giengk ok ve ei ate utle ulis ane. Be gideb mul ane kob amolmol Jerusalem ane iute binge inei nolge Judas gimat vunu, beti eisir ital taku ete Judas gimat giengk ok inei, “Taku twerk ane.”) \p Judas nok ei ameimei amol ti ebe warik Yisu geb amei ve analgum kulkul anvin amei ate ok. \v 21-22 Dang-etok be eitit tanemb amol vaku ti ve ninggas Judas ane kulkul be nivang nivin eitit veik ninei Amol Bamo Yisu ane binge ebe gimat vunu bemem ande matawe be gimdil vukuri ok nitangi amolmol. Bemem eitit tandi amol ti ebe givang givin eitit givin ebe Jon ges bui sanggu gipil Yisu be ginme love ebe Yisu gikwai eitit be gireu gulumb gile ok.” \v 23 Beti eisir ital amol ailu ares gile gihlang, amol ti are Josep ebe ital inei Basabas ok (be are ti Jastas.) Be amol ti are Matias. \v 24 Bekob es miengk gitangi Pomate be inei, “Amol Bamo, Mie gutpweng amolmol tepwengge aplos are gikwai, dang-etok be mie nos sulu ailu eteik as amol ti ebe mie tam givin ok ru nitangi amei, \v 25 ebe ve ninggas kulkul etenik niwel Judas ok. Ve nolge Judas gikwai kulkul etenik be givang taku tiate ebe ei gilgum ve nimbweg ok ane gikwai.” \v 26 Be eisir es bwas ivang love emb Matias ve nemb kulkul niwel Judas be nivang nivin eisir aposel 11 ebe ivang yapin ok. \c 2 \s1 Ngalau Yamar ginme nalk. \p \v 1 Givin as-mate etok eisir Juda iro as ben sut veve indi as Sonda Pendekos, be Yisu ane amolmol-gen tepwengge iro is-ate sut isov taku dongke-ngge be imbweg. \v 2 Be seukie-ngge avo bil-bilinge ti meng-gihlang nangge gulumb weik ebe wavin vuvu-vunge ve ginme ok, love geb nam ete eisir imbweg ok avut. \v 3 Be eisir ili gen weik ebe yev ane amble ok gile gitak be gen etok gitip gilkili be gibwas ate gitangi eisir ananos ge. \v 4 Ngalau Yamar geb eisir avut be givin sawa etok ge Ngalau Yamar geb eisir avos ru be inei yaun giengk amolmol walang ok avos gitangi ge gile. \v 5 Be givin etok amolmol Juda ane as amolmol mateu ane subu ebe imbweg itangi taku walang ok ge gile ok, iro is-ate sut isov Jerusalem ge be imbweg etok. \p \v 6 Amolmol tepwengge iute gen bil-bilinge etok be tepwengge iro isate sut ile ipil dongke-ngge. Bekob iute ebe Yisu ane amolmol-gen inei yaun giengk eisir avos gitangi ge ok, be ikuri vunu-ngge. \v 7 Be tas gitung gile ma be ilat bais be inei, “Nam-nambed ete ande eisir etenik inei yaun giengk eitit avond gitang-tangi ge nik? Ve etok eisir Galilaia ane ge bambamo etenik? \v 8 Be wali nam-nambed ete ande eitit etenik tepwengge taute ebe eisir inei yaun giengk eitit avond be gile gitangi roro-ngge weik ebe eitit ate taute be tanei nangge tamand-gen tis tinand-gen avos ok? \v 9 Ve etenik eitit amolmol avo ti ane ti ane nangge Patia be Midia be nangge Ilam tis Mesopotamia be Judia tis Kapadosia, be nangge Pontas be Esia. \v 10 Be nangge Frisia tis Pampilia be Aigipten, be nangge Libia as taku ebe gibloblo Sairini ok, be tis eitit Rom ane ebe tanme tambweg etek ok. \v 11 Be eitit Juda be tis amolmol subu ebe ivang mul ve eitit Juda and luev ok be eitit Krit be tis Arabia ane bambamo ete taro it-ate sut tanme tambweg etek? Bemem ande eitit etenik tepwengge taute ebe eisir inei Pomate ane gen bwalbwale bambamo giengk eitit and yaun be gile gitangi roro-ngge.” \v 12 Be tas gitung gile ma be inei, “Gen etenik wat tis ane lavo ti?” \v 13 Bemem eisir nok as amolmol subu ilgum molok gile Yisu ane amolmol-gen be inei eisir inum bui vavis. \s1 Pita ginei mateu \p \v 14 Bwayage-kob Pita gimdil be givarkei givin aposel 11 ebok be gital yaun avo bamo gitangi amolmol tepwengge be ginei, “Eitit Juda be tis amolmol tepwengge ete galkik tanme tambweg Jerusalem nik unaute kob! Gen bamo etenik ane dabe dang eteik: \v 15 Yem unei amei anum bui vavis beti gilgum dabangg-amei gwet be tiate, bemem dang-etenok ite. Vasov nik ge 9 kilok tistumi be gitangi ebe ve inum bui vavis ok ite nangge. \v 16 Bemem gen etenik gitangi yaun ebe warik Joel amol ebe ginei Pomate avo ok ginei ok. \v 17-21 Ve Pomate ginei; \q1 ‘Atob ayeu nalgum dang-eteik nindeb mul ane. Ayeu atob namb angg Ngalau Yamar nitangi amolmol tepwengge. Be yem natungg-aimgen tepwengge amol be avie, atob inei mateu avos weik amolmol ebe inei Pomate avo ok. Be aim amol gaptol singamolomb atob indi gen walang ano weik ebe mev ok, be atob nasu mev nitangi tumbungg-aimgen. Be atob ayeu namb Ngalau Yamar nitangi angg amolmol kulkul ane weik etok ge, avie be amol. Be atob eisir inei mateu avos weik amolmol ebe inei Pomate avo ok. Atob ayeu nalgum as-matano be menihlang weik tambok, be nalgum aiweng be niro mwele weik ebe twerk ok. Be nangge nalk atob ayeu nalgum gen bwalbwale bamo ti. Atob twerk tis yev be yev umkumk bamo nimungg, bekob atob Amol Bamo ane as-mate ebe ve ninumul ninme ok menihlang. Be ei ane as-mate etok atob tandi tanei as-mate bamo ti, be atob bogbogo weik ebe yev giro taku be bogbogo ok. Be nivin etok atob amolmol tepwengge ebe as tangir gitangi Pomate gile ok, ete atob Pomate nemb eisir ru.’” \m \v 22 Be Pita ginei; “Yem amolmol Israel ane, unaute yaun eteik okob. Pomate ginei Yisu Nasaret ane lavo gitangi yem gipil gen bwalbwale be tis gen bambamo ebe Yisu gilgum ok be yem utpweng are gikwai, ve gen etok Yisu gilgum nangge yem aim taku. \v 23 Be Pomate gili be gitpweng are gimungg ginei, atob ei nemb Yisu nitangi yem ninme. Bemem kob atob yem unemb ei nitangi amolmol tiate ane nile be ines ei nireu ei-givsangin. Be etok weik ebe yem ate os ei vunu ok. \v 24 Bemem Pomate ges ei itin vukuri be gihlang ei gikwai tanmat vunu ane gwang-ne, ve gitangi ebe atob tanmat vunu ane gwang-ne nemb ei ta ok ite ma. \v 25 Ve warik Dawit ginei yaun gipil Yisu nok be ginei; \q1 ‘Ayeu gali Amol Bamo givang gibloblo ayeu geb ta-ngge, be ei givang givin ayeu beti gen ti gitangi ebe atob nisgul ayeu be nambieg ok ite ma. \q1 \v 26 Beti ayeu ganei aplongg vusa tis ta-ngg vevie-ngge. Be ayeu utlangg ulis ok weik etok ge, atob nisge gen vie nivang painge ge. \q1 \v 27 Ve atob mie tam nivalngan ayeu dalgongg matawas ane be niengk em niengk taku gimat ane ite. Be atob tam nivalngan am amol vie be nimat vunu be utle nipiel ite. \q1 \v 28 Mie gos luev matawas ane ru gitangi ayeu gikwai, be atob nutak ayeu nambweg navin mie tis ta-ngg vevie-ngg ge.’ \m \v 29 Be Pita ginei gitangi eisir be ginei, “Angg nune-nggen, ayeu nanei eitit tumbund Dawit ane yaun lavo vevie nitangi yem be unaute kob. Dawit ginei yaun etok gipil ei ate ite ma. Ei gimat vunu be ispun ei gikwai, be ane umbub ete eitit tamb dabin tavang nik. \v 30 Bemem Dawit ei Pomate ane amol ti ebe ginei Pomate avo ok, be ei gitpweng Pomate ane yaun ebe gibiti be ginei ‘bingano molge’ ok are gikwai. Ve Pomate ginei; ‘Atob ayeu namb miam vaku ti ve nemb amolmol dabin weik ete mie nik.’ \v 31 Dawit gili be gitpweng gen ebe Pomate ve nilgum ok are gimungg gikwai, beti ei ginei yaun gipil Kilisi ebe atob matawe be nimdil vukuri ok be ginei; \q1 ‘Pomate gitangi ebe atob nes ei bal nangge taku gimat ane love utle nipiel ok ite.’ \p \v 32 Be Pita ginei, Yisu nok ete Pomate ges ei itin vukuri nangge taku gimat ane be amei tepwengge matanongg-amei gitut gibweg ei, beti anei ane yaun. \v 33 Be galkik ande ei gireu gile gibweg gibloblo Pomate be gigas Ngalau Yamar nangge Tame ane, ebe warik ginei yapin ve nemb nitangi ei ok. Beti galkik ei nok ge ane gwang-ne ete gilgum gen bambamo ete ande yem uli be ute nik. \v 34 Dawit ei ate gireu gulumb gile ite, bemem ei ginei, \q1 ‘Pomate ginei gitangi Amol Bamo dang-eteik, \q1 \v 35 ‘Mie numbweg numbloblo ayeu ge love ayeu natak amolmol ebe ili mie tiate ok tepwengge insov miam gwang-ne ane lu okob.’ \p \v 36 Dang-etok be eitit Israel ane tepwengge tanatpweng gen etok are vevie okob. Ve Yisu ebe yem os ei gireu ei-givsangin gile ok, ete ande Pomate gitak ei ve Amol Bamo ebe ve nemb amolmol dabin ok. \s1 Amolmol anongge iro is-ate vukir be iringk bui sanggu \p \v 37 Amolmol iute yaun etok love aplos bunam molge be tas gitung gile ma be inei gitangi Pita be tis ane sukus-gen be inei, “Atob amei analgum amei ate nam-nambed ge?” \v 38 Be Pita ginei gitangi eisir be ginei, “Tepwengge unro aim ate vukir be unringk bui sanggu ve Yisu Kilisi ane gwang-ne ane veik nisin aim tiate walang ok nikwai. Be Pomate atob nemb Ngalau Yamar nitangi yem. \v 39 Ve warik Pomate ginei yapin ginei atob nemb gen etok nitangi yem tis natungg-aimgen be tis amolmol taku ti ane nivin. Bingano, Pomate ei eitit and Amol Bamo, be ei ginei gikwai ginei ei tang-givin ve nemb Ngalau Yamar nitangi amolmol tepwengge ebe gital eisir be itangi ei ile ok. \v 40 Be Pita ginei yaun subu givin gitangi eisir be ginei gwang-ne ge be ginei, “Nangg-aim undi aim ate-ngge, velob unyaing aim ate be un-gas vavavne unvin amolmol tiate ane. \v 41 Amolmol bon ge aplos givin Pita ane yaun be iringk bui sanggu. Be givin as-mate etok ge amolmol ebe iro is-ate vukir be meihlang ve Pomate ane amolmol-gen ok gitangi 3,000. \v 42 Be eisir nok ivang ivin aposel be en Pasa ve tas gitung Yisu be aposel imbul eisir, be en ben gisov dongke be es miengk ivin is-ate gigas ta-ngge. \s1 Amolmol ebe vasov aplos givin Pomate ok, as mateu vie \p \v 43 Amolmol tepwengge ili gen bambamo be tis gen bwalbwale bambamo ebe aposel ilgum ok be ipelk anongge. \v 44 Be Pomate ane amolmol-gen tepwengge ivang ivin is-ate vie-ngge be ili eisir ate as gen weik ebe eisir tepwengge as gen ok. \v 45 Eisir nok emb as nalk tavlu be tis as gen subu subu gitang-tangi ge be amolmol ebeok ivgo, bekob ivwat mone gen etok ane ile be imbwas gitangi amolmol ebe ben be gen walang ok ma ve is ok. \v 46 Eisir tepwengge aplos dongke-ngge be as-mate walang ok eisir isov lum yamar bamo aplo ile. Be en ben ivin is-ate gitang-tangi as nam ge tis tas vevias ge be aplos dongke-ngge. \v 47 Be avos ges Pomate tis as-mate walang ok, be amolmol ebeok tepwengge tas givin eisir be ipasang eisir vie-ngge. Be as-mate walang ok Amol Bamo geb kulkul ve gigas amolmol ebe geb eisir ru ok ile isov ei ane amolmol-gen aplo ivin. \c 3 \s1 Amol kubuk ane ti givang vie vukuri \p \v 1-2 As-mate ti givin gibok (3 kilok) Pita gabu Jon ile ve insov lum yamar aplo inde ve eisir as as-matano ebe ve ines miengk ok givin gibok. Be amol kubuk ane ti gibweg gibloblo lum yamar bamo etok ane nam avo bamo ti ebe ital are inei ‘Vie Molge’ ok. Amol nok ane Sonda bamo gitangi 40. Ei va mwaimuai (gimat) yapin givin ebe tine gikuv ei ok, be gitangi ebe ve nivang ok ite. Be as-mate walang ok amolmol ivwat amol nok ile itak ei gibweg gibloblo lum yamar bamo etok ane nam avo bamo ebe ital inei ‘Vie Molge’ ok, veik niutau-tani mone be tis gen subu subu nangge amolmol ebe ile ve insov lum yamar aplo inde ve miengk ane ok. \v 3 Amol nok gili Pita gabu Jon ebe ile ve inde insov lum aplo ok, be giutani sulu ve ginei inemb ei ru be inemb mone siti ve ei. \v 4 Pita gabu Jon ivarkei vas ta be nas giro amol nok ta ivarkei, bekob Pita ginei gitangi ei be ginei, “Nam roro-ngge nitangi eilu.” \v 5 Amol nok girau na lili gitangi sulu be ginei bwat atob sulu inemb gen ti nitangi ei. \v 6 Bekob Pita ginei, “Ayeu mone ma ebe ve namb mie ru be namb nitangi mie ok. Bemem gen ebe ayeu ve namb nitangi mie ok ete dang-eteik: Ayeu nanei nitangi mie ve Yisu Nasaret ane ane gwang-ne be nanei ‘Umdil be uvang.’” \v 7 Bekob Pita bage gile geb amol nok gibweg bage mol be girun ei itin ve nivarkei, be seukie-ngge amol nok va gwang-ne be vie vukuri. \v 8 Be vepie gile givarkei bekob givang givin Pita gabu Jon be isov lum aplo ile. Amol nok givang be vepie vepie be avo givwat Pomate are. \v 9 Amolmol bambamo ebe imbweg lum yamar aplo ok, ili amol nok ebe ande va walo gwang-ne be ei ate givang be avo givwat Pomate are ok, \v 10 be itpweng are inei amol etenik ebe warik va mwai muai be gen ma ve ane be gibweg gibloblo nam avo lum yamar bamo etenik ane ebe ital inei vie molge ok, ve giutau-tani mone be gen nangge amolmol ok. Be eisir avos poke-ngge be tasgitung gile ma-ngge ve gen ete meng-gihlang gipil ei ok. \s1 Pita ginei mateu givarkei lum yamar aplo \p \v 11 Amol nok bua ve ret nikwai Pita gabu Jon, be ei geb sulu bais be sotol tepwe ile ivarkei lum yamar bamo nok ane aplo ti ebe ital inei ‘Solomon ane nam aplo’ ok, be nam aplo etok isil avwut ite be salang salang ge weik ete samuak ok. Amolmol tepwengge ili be ikuri is-ate vunu-ngge be iro isate sut ile idbul sotol. \v 12-16 Pita gili amolmol anongge ebe inme be ingik is-ate be ilgum ve indi amol etok ok, be ginei gitangi eisir be ginei, “Avongg-aim pikpok ve gen etenik ane bwaya ve etek eitit Israel ane ge tepwe etenik. Be eilu mei gwang-ne gitangi ebe ve unalgum gen ti dang-etenik ok ite. Velob yem tangg-aim nitung unei eilu algum gen gitangi ebe Pomate ane luev ok beti gilgum be amol etenik va walo gwang-ne be givang, bemem ma. Be tangg-aim itung yaun dang-etok be unatlo eilu vun-kunu bwaya. Ve etenik Amol ebe yem omb ei gitangi bambamo mateu ane be tis bambamo ebe emb amolmol dabin ok, ane gwang-ne ete giro amol ete ande uli be utpweng are nik ta. Givin ebe yem ulgum ei ane yaun ok, be Pilata gilgum ve ginei nihlang ei be nile, bemem gitangi ite, ve yem bwaingg-aim ve ei. Be Amol nok ei Pomate ane amol vie molge ti be ei amol yaun ano ane. Bemem yem uvkir dumangg-aim gitangi ei be unei gitangi Pilata ve nihlang amol ti ebe ges amolmol vunkunu ok nikwai kapual-lu be nitangi yem nilek. Be Amol vie dongke ebe ve ninggas eitit tantangi luev matawas ane tande ok ete yem os ei vunu. Bemem eitit tumbud-gen Ablaham gabu Isak as Pomate (ebe warik inei uye be es miengk gitangi ok,) ete ges ane Amol kulkul ane Yisu nok ane gwang-ne be tis ane bogbogo ru gitangi eitit ve ges ei itin vukuri nangge taku gimat ane, be eilu avang ve anei yaun nipil gen etok. Be eilu aplongg-amei givin ei beti ei ane gwang-ne gilgum amol etenik be vie be yem tepwe-ngge ande uli gisov matanongg-aim. \p \v 17 Angg nune-nggen. Ayeu nanei bingano-ngge nitangi yem nanei, yem tis aim bambamo-nggen ebe emb lum mateu ane dabin ok utpweng gen etok are vevie ite beti ulgum gen dang-etok gipil Yisu. \v 18 Bemem yaun ebe warik Pomate ane amolmol kulkul ane ebe inei Pomate avo ok inei ok ginei dang-eteik: Pomate ginei, ‘Awangg amol ebe gab gitangi yem gilek ve nemb aim dabin ok atob ninggas bunam tis vavavne.’ Beti galkik gen ete yem ulgum ok, ande gilgum be yaun etok ano gile. \p \v 19 Dang-etok be unro aim-ate vukir be unvang mul ve Pomate ane luev, veik atob ei nisin yem aim gen tiate walang ok nikwai. \v 20 Ginei yem unalgum dang-etok atob Amol Bamo nemb ane gwang-ne ninme niro yem ta. Be atob ei nihlin Yisu, Amol Bamo ebe ve nemb amolmol dabin ok ebe warik ei ate geb yapin ok nitangi yem. \v 21 Bemem atob nimbweg nangge gulumb ok love Pomate nipasang gen walang ok be nile lavo vukuri okob, dang-ebe warik Pomate ei ate ginei gitangi ane amolmol yaun ane ebe inei ane yaun ano vusa ok. \v 22 Ve Mose ginei dang-eteik; Pomate ei eitit and Amol Bamo, be atob ei nemb eitit ate and amol ti be nitak ei be nivarkei ve yem aim amol ebe ve ninei Pomate avo ok weik ete ayeu ik. Be eitit tansov amol nok ane yaun walang ok ane lu ge. \v 23 Be ginei amol ti nivkir dume nitangi Pomate ane amol kulkul ane etok ane yaun, atob ei nimbweg matawe nivin Pomate ane amolmol ite, Pomate atob nes ei vunu nikwai. \v 24 Amolmol ebe warik inei Pomate avo ok, ete Samuel ei-ate be tis eisir subu ebe meihlang gideb mul ane ok. Be eisir inei yaun gipil gen ete galkik meng-gihlang givin as-mate etenik ok. \v 25 Be yaun ebe Pomate gibiti be ginei gitangi ane amolmol kulkul ane ebe inei ei avo ok, yaun etok inei gipil yem roro. Dang-etok beti atob yem un-gas gen ebe warik Pomate ginei ane yaun ge gitangi tumbungg-aim gen ok unvin. Ve Pomate ginei gitangi Ablaham be ginei, ‘Atob ayeu namb gen vie molge ti nitangi amolmol tepwengge nangge nalk. Be gen vie etok atob menihlang nangge miam amolmol-gen.’ \v 26 Pomate geb ane amol kulkul ane gitangi yem gilek gimungg, be ei tang-givin ve ginei yem untau aim luev gen tiate walang ok ane, veik atob ei na nili yem be unambweg vie-ngge.” \c 4 \s1 Pita gabu Jon imbweg kapual-lu \p \v 1 Pita gabu Jon inei yaun gitangi amolmol ivang, be amolmol subu ebe emb da gitangi Pomate ok be tis amol bamo ebe geb eisir kambam tupe lum yamar ane dabin ok, be tis Sadukai subu ivang itangi sulu ile. \v 2 Eisir nok tas-vavis anongge gitangi sulu, ve ebe imbul amolmol be inei yaun gipil Yisu ebe gimdil nangge taku gimat ane ok be inei, ei ges luev ru ve amolmol ebe imat vunkunu ok atob inamdil vukuri. \v 3 Beti eisir emb sulu ta be ile itak sulu imbweg kapual-lu givin gibok, be imdil kob inei sulu as yaun. \v 4 Bemem amolmol ebe iute Pita ane yaun be aplos givin ok, ete amol gaptol ge gitangi 5,000. \p \v 5 Givin tistumi eisir Juda as amolmol bambamo be tis awaga be gidung yaun ane subu iro is-ate sut isov Jerusalem ile ve inkasa. \v 6 Be amolmol subu ebe emb da gitangi Pomate ok tis as amol bamo Anas, tis ane amolmol gen subu be Kaiapas gabu Jon be Aleksanda ok ile isov kasa etok aplo ivin. \v 7 Eisir itak Pita gabu Jon ivarkei amolmol tepwengge nas be iutani sulu be inei, “Amol ret geb gwang-ne gitangi yemlu be ginei beti yemlu ulgum kulkul etenik?” \v 8 Ngalau Yamar geb Pita avut be ginei gitangi eisir, “Yem bambamo be tis awaga Israel ane, \v 9 yem wat galkik ve unautani eilu ve gen vie ebe eilu algum gitangi amol kubuk ane etok be givang vie vukuri ok me? \v 10 Ginei dang-etok, okob yem ate be tis amolmol Israel ane tepwengge unaute kob! Yisu Nasaret ane ebe warik yem os ei gireu ei-givsangin gile bekob Pomate ges ei itin vukuri nangge taku gimat ane ok, ete gilgum amol etenik be givang vie vukuri. \v 11 Be yaun ti ebe giengk Pomate ane kapia ok ginei yaun gipil Yisu nok dang-eteik; \q1 ‘Twelk ebe warik yem amolmol kulkul ane uli taite be bwaingg-aim ok, ete ande meng-gihlang ve twelk nam ane vie molge ti.’ \p \v 12 Be Pita ginei, amol nok ete Pomate gihlin ei, be meng-gihlang be givarkei ve nemb eitit ru. Be amol ti nangge nalk gitangi ebe ve nemb eitit ru ok givang ite molge. \p \v 13 Beti eisir ili Pita gabu Jon ebe ipelk ite be gabu inei yaun gwang-ne ge ok, be tas-gitung walang ano. Be itpweng are givin inei sulu isov lum bamo ti ite, sulu amol nam ane ebe warik ivang ivin Yisu ok. \v 14 Be eisir ili amol kubuk ane ebok ebe givarkei givin sulu ok, beti inei yaun ti gitangi sulu ite. \v 15 Beti eisir inei gitangi sulu ve inde inahlang inkwai be inde ve invang. Sulu ile ihlang ikwai kob eisir ate-ngge kakie be iutani isate be inei. \v 16 “Atob eitit tanalgum amol ailu etenik nam-nambed ge? Ve amolmol tepwengge nangge Jerusalem ok ande ili be itpweng gen bwalbwale ebe sulu ilgum gitangi amol kubuk ane etok ok are love ma. Be eitit gitangi ebe atob tan-vuaivun yaun gen etenik ane ge ok ite ma. \v 17 Bemem lob yaun etenik nivang nemb taku walang ok avut be amolmol inaute be ma. Dang-etok be eitit tandi be tanes bing gwang-ne ge nitangi amol ailu etenik be tanei nitangi sulu tanei inbul amolmol ve Yisu are ane vukuri bwaya.” \v 18 Beti eisir ital Pita gabu Jon inumul ile, be es bing gwang-ne ge gitangi sulu be inei sulu inei Yisu ane yaun be inbul amolmol ve Yisu are ane vukuri bwaya. \v 19 Bemem Pita gabu Jon iwel eisir avos be inei, “Yem ate tangg-aim itung vevie be undi kob, unei Pomate gili luev inend vie, tansov yem aim yaun ane lu me tansov Pomate ane yaun ane lu? \v 20 Bemem eilu wat avongg-amei nitu ite, eilu atob anei yaun nipil gen ebe eilu ate ali be aute ok painge-ngge.” \v 21-22 Bambamo yaun ane be tis awaga es bing gwang-ne ge gitangi sulu vukuri bekob ihlin sulu be ile. Ve eisir irek luev ebe ve intak sulu inambweg kapual-lu ok love ili ma. Ve eisir ipelk ve amolmol, ve gisov amolmol tepwengge avos givwat Pomate are ve gen ebe gilgum gitangi amol kubuk ane etok ok ane. Amol nok ane Sonda bamo gitlek 40 be gireu. \s1 Amolmol bui ane es miengk gitangi Pomate ve niro eisir ta be inei mateu \p \v 23 Bambamo yaun ane tis eisir awaga ilgum Pita gabu Jon as yaun be ma gikwai, bekob gabu inumul itangi as nune-nggen ile be iput yaun ebe bambamo yaun ane be tis awaga be amolmol ebe emb da gitangi Pomate ok, inei gitangi sulu ok lavo gitangi as nune-nggen. \v 24 Eisir iute gikwai kob tepwengge aplos gisov dongke be es miengk gitangi Pomate be inei; “Amol Bamo. Mie gupasang gulumb tis nalk be gielk be tis gen walang ebe givang aplo givin ok. \v 25 Warik miam Ngalau Yamar geb amei tumbungg-amei be miam amol kulkul ane Dawit avut be ei ginei, \q1 ‘Nam-nambed be amolmol ebe nangge Juda ite ok tas-vavis ve Amol Bamo, \q1 be ilgum yaun sinsin ge gipil ei? \q1 \v 26 Be amolmol bambamo ebe emb amolmol dabin nangge nalk ok, be tis eisir bambamo subu ipil dongke be ilgum yaun ve ines Amol Bamo ane Amol ebe geb ve nemb eitit dabin ok?’ \p \v 27 Bingano. Yaun etenik ano molge. Ve Herodes geb yaun be Pilata tis amolmol ebe nangge Juda ite ok be tis amolmol Israel ane iro isate sut isov nam dabe bamo etenik be ilgum yaun ve ines miam amol kulkul ane vie Yisu, ebe gob ve nemb amei dabin ok vunu. \v 28 Eisir ipil dongke ve inalgum gen tepwe ebe warik mie gunei ane yaun ge ve atob menihlang ok, be ano nile. \v 29 O Amol Bamo, galkik mie tam-nitung yaun ete eisir inei ok, be nuro am amolmol kulkul ane amei ta veik anvarkei gwang-ne be anei miam mateu. \p \v 30 Mie nos am gwang-ne ru nitangi amolmol be nulgum amolmol ebe tis gimat ok utlas vie vukuri. Be nulgum gen bwalbwale be tis gen bambamo subu ve am amol kulkul ane vie, Yisu ane gwang-ne.” \p \v 31 Eisir es miengk love ma, ok ili nam ete iro is-ate sut isov be imbweg ok gigikie be Ngalau Yamar ginme geb eisir tepwengge avut, be inei Pomate ane mateu gwang-ne ge ivang be ipelk ite. \s1 Pomate ane amolmol as gen gipil dongke ge \p \v 32 Amolmol ebe aplos givin Pomate ok tepwengge aplos dongke be as tas-gitung gen gile dongke-ngge. Amol ti galkik gili ane gen ginei etok ei-ate ge ane gen ok ite, ma molge. Etok ei ane gen roro bemem eisir tepwengge as gen. \v 33 Eisir aposel ilgum kulkul gwang-ne ge ve inei Amol Bamo Yisu ane binge ebe gimdil vukuri ok. Be Pomate geb ane yaun bwaibwaya gitangi ane amolmol tepwengge. \v 34 Be as amol ti gisut ate ve gen ti ane ite molge, ve amolmol emb as nalk tis nam be amolmol nam dani ane ivgo, \v 35 bekob ivwat gen etok ane mone ile itak giengk eisir aposel nas. Bekob aposel imbwas mone nok gitangi amolmol ebe gen ma ve is ok. \p \v 36 Givin sawa etok amol ti gibweg, amol nok are Josep be eisir aposel ital ei are ti inei Banabas. Tanro are etok vukir tanei, amol ebe ges amolmol tas ta ok. Amol nok nangge eisir vu Liwi ane nangge nusawa Saipras. \v 37 Ei geb ane nalk sawa ti be amol ti givgo bekob givwat mone nalk etok ane gile geb gitangi eisir aposel be eisir emb gitangi amolmol ebe gen ma ve is ok. \c 5 \s1 Ananias gabu Sapaira as yaun \p \v 1 Amol ti are Ananias gabu arwe Sapaira imbweg etok. Ananias nok geb ane nalk tavlu siti be amol ti givgo. \v 2 Bemem ei gitak mone nalk etok ane tavlu giengk ve ane be arwe gili gen etok givin, be ei givwat mone tavlu-ngge gile be geb gitangi aposel. \v 3 Bekob Pita gimdil be ginei gitangi ei be ginei, “Sadam girau gile mie. Mie guyo Ngalau Yamar be gutak mone nalk etok ane tavlu giengk ve im ve ret ane? \v 4 Wat givin ebe amolmol ivgo nalk etok ite nangge ok be wat mie tam-gitung ve gunei etok mie ate ge am nalk sawa etok. Beti givin ebe mie gob nalk nok gitangi amolmol be ivgo ok ete mie tam-gitung gunei mone etok, etok mie-ate ge am gen. Be galkik mie ve numdom etenik? Be mie guyo amolmol ge ite mie guyo Pomate givin.” \v 5 Ananias giute yaun etok gikwai be seukie-ngge gibieg gile gitak be gimat vunu. Amolmol ebeok tepwengge iute gen etok ane binge be ipelk anongge. \v 6 Bekob amol gaptol subu ile isum ei utle ulis gisov babal be ivwat ile ispun nangge taku gimat ane. \p \v 7 As-matano sawa aitol gile gikwai kob Ananias nok arwe gile, be ei giute gen bunam etok ane binge ite. \v 8 Be Pita giutani ei be ginei, “Yemlu uvwat mone dang-etok ge ve aim nalk sawa etok ane me?” Be ei giwel Pita avo be ginei, “Bingano mone nok etenok ge.” \v 9 Be Pita ginei gitangi ei, “Nam-nambed be yemlu am amol uli Pomate ane Ngalau Yamar weik gen molok molok ti be ve unyo unyo ei? Ute, amol gaptol etenik ivwat arwem ile ispun beti ete ande inme ivarkei nam avo nik ve atob invwat mie nule nuvin.” \v 10 Be seukie-ngge avie nok gibieg gile gitak nalk gibloblo Pita va be gimat vunu. Be amol gaptol nok isov ile be ili avie nok ebe ande gimat vunu be giengk ik, beti ivwat ei ile ispun gibloblo arwe. \v 11 Pomate ane amolmol-gen be tis amolmol ebeok tepwengge iute gen etok ane binge be ipelk anongge. \s1 Eisir aposel ilgum gen bwalbwale be tis gen gwang-ne gwang-ne walang ano \p \v 12 Eisir aposel ilgum gen bwalbwale be tis gen bambamo walang ano molge gitangi amolmol. Be amolmol ebe aplos givin Pomate ok tepwengge iro is-ate sut isov dongke be imbweg nangge Solomon ane samwak. \v 13 Amolmol ebeok avos givwat aposel ares bemem eisir subu ipelk ve is-ate ane be inme ikasa ivin ite. \v 14 Bemem amol be avie anongge molge aplos givin Amol Bamo be ile isov ei ane amolmol-gen aplo tis as-mate walang ok. \v 15 Be eisir nok inggas as amolmol ebe tis gimat ok giwei as yemb be ile itak giengk nam luvwe, veik Pita nitak bage niwei eisir me nivang nilek be ninme be ane dalgo ge nitav tulu ve eisir be vias vukuri. \v 16 Be amolmol nangge nam dabe subu ebe gibloblo Jerusalem ok, inggas amolmol ebe tis gimat ok be tis eisir ebe ngalau tiate givang givin is ok be inme ge. Be amolmol ebe tis gimat walang ano ok tepwengge utlas vie vukuri. \s1 Pomate ane ngalau kulkul ane inggas eisir aposel ikwai kapual-lu \p \v 17-18 Beti amolmol ebe emb da gitangi Pomate ok tis as amol bamo ebe geb eisir dabin ok dubis tinas be tas-vavis anongge gitangi eisir aposel. Be emb eisir ta be ile itak is imbweg kapual-lu ivin amolmol tiate ane, amolmol da ane nok nangge Sadukai. \v 19 Bemem givin tambok, Amol Bamo ane angela ane ti gisov gile be ges nam avo kapual-lu ane ponge be gihlin eisir aposel ile ihlang, be ginei gitangi eisir be ginei; \v 20 “Yem unde be unsov lum yamar aplo unde be unbul amolmol ve luev ebe ve tanambweg matawand ane ok.” \v 21 Eisir aposel iute yaun etok be isov ane lu ge, be ile isov lum yamar bamo nok aplo ile givin tistumi-ngge be emb kulkul ve inei mateu gitangi amolmol ivang. Be amolmol da ane nok tis as amol bamo ital bambamo yaun ane subu tis awaga tepwengge be inme ipil dongke, bekob emb yaun gile nam kapual-lu ane ok ve in-gas aposel inme. \p \v 22 Givin ebe eisir kambam tupe imbielk nam kapual-lu ane ok, be ili aposel lavos bun. Beti ilumul ile be inei yaun gwang-ne gitangi bambamo yaun ane be inei, \v 23 “Amei ambielk nam kapual-lu ane be ali es nam avo avut love gwang-ne molge, be amolmol ebe emb nam kapual-lu ane dabin ok ivarkei nam avo walang ok avwut gitangi-ngge. Be amei as nam avo ponge be asov nam aplo ale, bemem ali amol ti gibweg ite.” \p \v 24 Eisir kambam tupe lum yamar ane as amol bamo be tis amolmol da ane iute dang-etok, be tas-gitung walang ano be inei, wali atob tanei yaun etek avond dang? \v 25 Bekob amol ti gitangi eisir gile be ginei, “Unaute kob. Amolmol ebe yem utak is imbweg kapual-lu ok, ete ande ile be isov lum yamar aplo ile be imbul amolmol ivang ok.” \v 26 Beti eisir kambam tupe nok tis as amol bamo ile be inggas aposel inme, bemem es eisir ite ve ipelk velob amolmol ines eisir vunkunu ve vat. \v 27 Eisir kambam tupe inggas aposel ile be itak eisir ivarkei bambamo yaun ane nas. Be amol bamo ebe geb da gitangi Pomate ok giutani eisir be ginei. \v 28 “Amei as bing be anei gwang-ne molge gitangi yem be anei yem unbul Yisu ane yaun nitangi amolmol vukuri ite. Bemem ande yem umbul aim yaun etenik be amolmol tepwengge nangge Jerusalem iute love ma. Wat yem ulgum ebe veik unei nitangi amolmol be unei amei eteik ebe as Yisu vunu ok me?” \v 29 Beti Pita tis ane sukus-gen iwel eisir avos be inei, “Amei atob anvang mul ve Pomate ge ane yaun be wat anvang mul ve amol ti ane yaun ite ma. \v 30 Yem os Yisu vunu gireu ei-givsangin gile, bemem eitit tamand-gen as Pomate ges ei itin vukuri nangge taku gimat ane, \v 31 be gigas ei gireu gile einggoto be gitak ei gibweg givin ane gwang-ne nangge ane taku vie givin ei-ate. Be galkik etenik ande ei weik eitit and Amol Bamo ebe ve nemb it ru ok. Veik amolmol nangge Israel inavkir dumas nitangi as gen tiate be Pomate atob ta nivalngan eisir as tiate etok. \v 32 Yaun bambamo etenik amei ali ane ano gikwai beti amei be tis Ngalau Yamar ebe Pomate geb sin-ge gitangi amolmol ebe isov ei ane yaun ane lu ge ok anei ane yaun.” \p \v 33 Bambamo yaun ane be tis awaga iute yaun etok love gilgum aplos tiate molge be ve ines eisir aposel vunkunu. \v 34 Bemem gidung ti ebe geb Mose ane yaun dabin ok, are Gamaliel be ei Parisai ti, be amolmol ili ei inei amol vie ti. Gamaliel nok givarkei be ginei gitangi bambamo yaun ane be tis awaga ve inemb aposel inde inahlang siti bekob. \v 35 Bekob ginei, “Yem amolmol Israel ane, yem tangg-aim itung love vie kob unalgum gen ete tangg-aim gitung ve unalgum ok nipil eisir etenik. \v 36 Yem uli, warik Tiudas gimdil be ginei, Ayeu amol gwang-ne ti, be gilgum be amolmol gitangi 400 itau ile ei. Bemem bwayage-kob amolmol es ei vunu be ane amolmol-gen ebe ivang mul ve ei ok, ipelk iriv be ira be as kulkul ete ve inalgum ok gile gisole. \v 37 Be bwayage-kob givin ebe gavman ve niro amolmol ares ok, be Judas nangge Galilaia ei gimdil be ginei yaun gisov amolmol weik etok ge be eisir itau ile ei be ilgum ve inaitin gavman. Bemem kob amolmol es ei vunu weik etok ge, be amolmol ebe itau ile ei ok ipelk iriv be ira. \v 38 Dang-etok be ayeu nanei nitangi yem nanei, unalgum gen ti nitangi eisir etenok bwaya be nangg-aim vier ve eisir be invang. Ve ginei amolmol ge tas-nitung be inalgum kulkul etenik, atob nitangi ite. \v 39 Bemem ginei Pomate nivarkei mate ve kulkul etenik ane, atob gitangi ebe ve yem unemb eisir etenik ta ok ite. Bemem lob yem weik amolmol ebe ve ines valir nitangi Pomate ok.” \s1 Eisir aposel tas vevias ge ve ebe inggas mai-mayas ve Yisu ane kulkul ane ok \p \v 40 Beti bambamo yaun ane be tis awaga iute Gamaliel avo-ngge be ital eisir aposel inme be irau is bekob es bing be inei gwang-ne ge gitangi eisir be inei eisir inbul amolmol ve Yisu are ane vukuri bwaya. \v 41 Eisir aposel ikwai bambamo yaun ane be ile ihlang tis tas-vevias ge, ve Pomate gili ginei eisir gitangi ebe ve in-gas gen bunam ve Yisu ane kulkul ane ok. \v 42 Be givin as-mate walang ok eisir ilgum kulkul ve inei Yisu Kilisi ane binge gitangi amolmol nangge lum yamar bambamo aplo be nangge as nam be inei Yisu ei Amol ebe ve nemb amolmol dabin ok. \c 6 \s1 Eisir emb amolmol (7) bage tavlu be ano ailu ve inemb eisir aposel ru \p \v 1 As-mate subu gile gikwai be amolmol ebe aplos givin Yisu ok ande meihlang anongge molge. Beti amolmol ebe inei Grik avos ok, tas vavis ve eisir ebe inei Juda avos roro ok, be inei, ‘As-mate walang ok yem Juda upasang amolmol ebe gen ma ve is ok vie molge, bemem yem uli amei-mei avie gaptol ebe arwas gen imat ikwai is ok givin ite.’ \v 2 Beti eisir aposel 12 ebok ital eisir tepwengge ile ipil dongke be inei gitangi eisir be inei, “Ginei amei bwaingg-amei ve Pomate ane yaun be analgum ve anbwas ben be gen nitangi amolmol ge, atob vie ite. \v 3 Dang-etok be yem ate unemb aim amolmol subu ebe uli eisir unei eisir gitangi, be givin ve Ngalau Yamar givang givin eisir be itpweng gen walang ok are ok nitangi 7. Veik eitit tanemb eisir etok ve inemb kulkul bwas ane dabin. \v 4 Be amei ate atob analgum kulkul tis as-mate walang ok ve anes miengk be anbul amolmol ve Pomate ane yaun ane.” \v 5 Amolmol tepwengge iute yaun etok be tas-vevias ge, be emb Stiven ei amol ti ebe aplo givin Pomate gwang-ne molge ok, be Ngalau Yamar geb ei avut, be Pilip gabu Prokoras, be Naikena gabu Taimon, be Pamenas gabu Nikolas. Nikolas nok ei amol Antiok ane ti, be warik ginme givang givin eisir Juda be givang mul ve Juda as luev ok. \v 6 Bekob itak eisir dubi etok ile ivarkei aposel nas bekob eisir aposel itak bais giwei eisir be es miengk giwei eisir ve in-gas Pomate ane kulkul. \p \v 7 Be givin etok Pomate ane yaun givang geb taku walang ok avut, be amolmol ebe aplos givin Pomate ok meihlang bon ge nangge Jerusalem. Be amolmol ebe emb kulkul da ane ok walang ge aplos givin Pomate givin weik etok ge, be isov mateu ane lu-ngge. \s1 Amolmol emb Stiven ta \p \v 8-9 Pomate geb ane yaun bwaibwaya be tis ane gwang-ne gitangi Stiven be giro ei ta be gilgum gen bwalbwale be tis gen bambamo walang ano molge. Beti amolmol lum yamar (mateu) ti ane imdil be es valir ve avos ge gitangi Stiven. Eisir etok lum yamar ti ane nangge Juda as taku, ebe ital inei amolmol ebe emb kulkul sin sin-ge ivin as amol bamo ok as lum yamar. Be eisir nok nangge Sairini, Aleksandria, be Silisia tis Esia. \v 10 Bemem Ngalau Yamar geb dabas-gwet vie gitangi Stiven be givin ebe ei ginei yaun ok, be amolmol gitangi ebe ve inambweg inwei ei ane yaun ok ite. \v 11 Beti eisir inei yaun bingkasop gisov amolmol subu be ile inei, “Amei aute amol etenik ginei yaun ungglus ungglus gipil Mose gabu Pomate.” \v 12 Be eisir as yaun bingkasop etok ete gilgum amolmol tepwengge tis as awaga be gidung ebe emb Mose ane yaun dabin ok aplos tiate molge. Be imdil ile emb Stiven ta bekob inggas ei itangi bambamo yaun ane ile. \v 13 Bekob ile inggas amolmol ebe ve inalgum yaun bingkasop nipil ei ok inme. Be eisir nok inei, “Amol etenik ginei yaun ungglus ungglus gipil eitit and lum yamar be tis Mose ane yaun tis as-mate walang ok be amei aute. \v 14 Be amei aute ei ginei ti givin ginei, ‘Yisu Nasaret ane atob niaing lum yamar bamo etenik nikwai be niwel Mose ane yaun ebe warik geb gitangi eitit ok vukuri.’” \v 15 Amolmol tepwengge ebe imbweg nam yaun ane aplo ok nas giro Stiven ta be ili ei na meng-gihlang weik ebe Pomate ane Ngalau kulkul ane ti ok. \c 7 \s1 Stiven ginei mateu \p \v 1 Be amolmol ebe emb da gitangi Pomate ok as amol bamo giutani Stiven be ginei, “Yaun ete eisir inei gipil mie ok ano me ma?” \v 2 Be Stiven giwel amol nok avo be ginei, “Angg nune-nggen be tamanggen, unaute kob. Warik eitit tumbund Ablaham gibweg Mesopotamia ge nangge be gimdil gile Heron ite nangge. Be givin etok Pomate ges ate ru gitangi ei be ginei; \v 3 ‘Umdil ukwai am nalk be tis am bambamo-nggen be ule nalk ebe atob ayeu nas ru nitangi mie ok.’ \v 4 Beti Ablaham gimdil gikwai ane taku (nalk) be gile gibweg nangge Heron. Be gideb mul ane Ablaham tame gimat vunu gikwai kob Pomate gihlin ei be gile gibweg taku ete ande galkik Israel inggas ve as nalk ok. \v 5 Pomate geb nalk sawa ti gitangi Ablaham ebe ve ninggas ve ane nalk roro ok ite ma. Bemem Pomate ginei, nindeb mulane atob ei nemb nalk etok nitangi Ablaham ei ate be tis ane vaku gen ebe asonge inme inahlang nindeb mul ane ane ok. Givin sawa etok Ablaham natu ma nangge be Pomate ginei yaun etok. \v 6 Pomate ginei gitangi Ablaham be ginei; ‘Miam vaku-nggen atob inambweg amolmol taku ti ane as nalk be nalk tivie atob in-gas miam vaku-nggen ve as amolmol kulkul ane ebe ve inemb kulkul sinsin-ge be mone ma ve is ok. Be atob nalk tivie inalgum eisir tiate tiate dang-etok nitangi Sonda bamo 400.’ \v 7 Bemem bwayage-kob atob ayeu nalgum eisir ete iaing miam vaku-nggen ok as yaun, be atob miam vaku-nggen inamdil inkwai taku etok be inme inei uye be ines miengk nitangi ayeu nangge taku etenik.’ \v 8 Be Stiven ginei, Pomate geb yaun gwang-ne ti gitangi Ablaham, ve niure amolmol utlas ulis veik meinahlang ve Pomate ane amolmol-gen. Beti givin ebe Ablaham arwe gikuv nunus amol ti ok, be ivang love ande nunus nok ane as-mate 8 gile gikwai kob tame Ablaham giure ei utle ulis, be ital nunus nok are inei Isak. Beti Isak giure Jakob, be Jakob gilgum weik etok ge gitangi natu-nggen be eitit tumbund-gen vu 12 etok givin. \p \v 9 Eitit tumbund-gen vu 12 nok tas vavis ve Josep, be emb ei gitangi amolmol nam dani be ivgo be inggas ile kob amolmol Aigipten ane ivgo ei vukuri nangge eisir, ve nemb kulkul sinsin-ge nivin amolmol Aigipten ane. Bemem Pomate givang givin ei, \v 10 be bage gitin gen bunam walang ok gikwai ei. Be geb ane yaun bwaibwaya be tis dabas-gwet vie gitangi ei givin ebe givarkei Palao na ok. Palao nok ei amol bamo (king) ebe geb amolmol dabin nangge Aigipten ok. Palao gili Josep ei amol vie beti geb ei ve nemb amolmol dabin nangge Aigipten, be ei geb Palao ane nam dabin givin. \p \v 11 Givin etok taku bom nangge Aigipten tis Kanaan as taku, be amolmol marav-ges is giriv be gira tiate molge. Be eitit tumbund-gen as ben ma ebe ve inen ok. \v 12 Be Jekob guite binge inei ben giengk nangge Aigipten, beti ei gihlin natu-nggen, eitit tumbund-gen be ile. \v 13 Be as-mate ti eisir ilumul ile vukuri, be givin etok Josep ginei ate lavo gitangi kawe-nggen. Be givin etok ete Palao gitpweng Josep ane bambamo-gen are. \v 14 Josep geb yaun gile ve tame Jakop bamo be tis ane dani-nggen tepwengge ve intangi ei inde ete Aigipten ok, be eisir nok gitangi 75. \v 15 Beti Jakop gimdil be gisov gile gibweg Aigipten love gimat vunu, be eitit tumbund-gen ok imat vunu givin weik etok ge. \v 16 Be amolmol ivwat eisir utlas ulis ile ispun nangge nalk sawa ti ebe warik Ablaham givgo nangge Hemo nantu-nggen nangge Sikem ok. \p \v 17 Gen ebe warik Pomate gibiti ane yaun ge gitangi Ablaham ok gibloblo ve ano nile. Be amolmol Israel ane meihlang bamo-ngge nangge Aigipten. \v 18 Be bwayage-kob amol bamo (king vaku) ti meng-gihlang be geb amolmol dabin nangge Aigipten, bemem ei tang-gisgil Josep. \v 19 Amol bamo nok geb kulkul bamo molge gitangi eitit tumbund-gen be gilgum eisir tiate tiate molge. Be avo girau is ve ginei intak natus-gen ebe vasov tinas-gen ikuv is ok inyengk nam luvwe veik inmat vunkunu. \v 20 Be givin sawa etok ete Mose tine gikuv ei, nunus nok vie molge be Pomate ta givin ei. Mose tame gabu tine emb ei dabin nangge as nam gitangi aiweng aitol. \v 21 Be bwayage-kob emb ei gile gihlang be giengk nam luvwe. Be amol bamo (king) natu avie gili be givwat ei gile givkwen be geb dabin weik ebe natu roro ok. \v 22 Imbul Mose ve Aigipten as mateu (luev) be tis as itpweng gen arkares ane tepwengge be ei meng-gihlang weik amol gwang-ne ti, ve yaun be kulkul ane givin. \v 23 Mose ande ane Sonda bamo gitangi 40, be ei tang-gitung ve nile be nitlek na be nili ane bambamo-nggen Israel ane. \v 24 Ei givang ve gile be gili amol Aigipten ane ti gilgum Israel amol ti tiate, beti ei geb Israel etok ru be ges Aigipten etok vunu. \v 25 Be Mose ginei bwat atob ei-ate ane bambamo-nggen ok inatpweng are inei Pomate geb ei ve nemb eisir ru bemem ma, eisir itpweng gen etok are ite. \v 26 Imdil tistumi ti ane be Mose gile Israel ailu ebe es isate ok, be ei gilgum ve nes sulu as valir gili, be ginei ‘Angg nune gabu, yemlu vu dongke be gabu unes ai-mate bwaya.’ \v 27 Bemem amol ebe gilgum ane nune tiate ok gitin Mose gilumul gile be ginei. ‘Amol ret geb (gitak) mie ve nomb amei dabin be nupasang amei-mei yaun? \v 28 Mie wat ve nos ayeu vunu weik ebe nolik gos amol Aigipten ane etok vunu ok me?’ \v 29 Mose giute yaun etok be gimdil gikwai Aigipten be gile gibweg sawa ge nangge Midia as taku. Be mulane kob ei geb avie be natu ailu. \p \v 30 “Ivang love ande Sonda bamo 40 gile gikwai, kob Pomate ane ngalau kulkul ane ti gile gihlang ve Mose nangge taku sawa ti ebe amolmol ti gibweg ite ok, gibloblo matendubi Sinai. Ngalau kulkul ane nok givarkei gisov yev ebe meng-gihlang nangge taku dadani ti aplo ok. \v 31 Mose gili gen etok be gikuri ate vunu-ngge be gile gibloblo ve nili vevie. \v 32 Ok giute avo ti ginei yaun gitangi ei be ginei, ‘Mie tumbum-gen Ablaham gabu Isak be Jakop as Pomate ayeu.’ Mose dalgo givang be bua ve ret na nile nili gen etok vukuri. \v 33 Be Pomate ginei gitangi ei, ‘Omb vam taptape (su) ikwai vam velob nulgum be nalk etenok tom. Ve nalk sawa ete mie guvarkei guwei nok, nalk yamar. \v 34 Ayeu gali ebe amolmol ilgum awangg amolmol-gen Israel ane tiate tiate nangge Aigipten ok gikwai. Be gaute eisir as tangir gikwai beti ete gasov ganme nik ve namb eisir ru be nanggas eisir inkwai gen bunam etok. Dang-etok be unme. Ayeu ve nahlin mie be nule Aigipten ok.’ \p \v 35 Be Stiven ginei, Mose nok ebe warik eisir itin ei be inei, ‘Amol ret geb me gitak mie ve nomb amei dabin be nupasang amei-mei yaun’ ok, ete Pomate gihlin ei weik amol bamo ti be gile ve nemb eisir Israel ane ru. Be Pomate ei ate giro Mose ta, ve ane ngalau kulkul ane ebe ges ate ru gitangi ei nangge yev ebe meng-gihlang nangge taku dadani aplo ok. \v 36 Mose gilgum gen bwalbwale walang ano nangge Aigipten, bekob ete gigas eisir Israel ane be ile. Be ei gilgum gen bwalbwale anongge nangge gielk mwele be nangge taku sawa ebe amolmol ma ok givin gitangi Sonda bamo 40. \v 37 Be ei nok ge ete ginei gitangi eisir Israel be ginei, ‘Atob Pomate nemb yem ate aim amol ti be nitak ei nivarkei ve aim amol ebe ve ninei Pomate avo ok, dang-ete ayeu ik.’ \v 38 Mose nok ge ete givang givin eisir Israel nangge taku sawa ebe amolmol ma ok. Be ei nok ge ete givang givin eitit tumbund-gen, be givin angela ebe ginei yaun gitangi ei nangge matendubi Sinai givin ebe Pomate geb ane yaun matawe ane gitangi ei, ve nemb nitangi eitit ok, givin weik etok ge. \v 39 Bemem eitit tumbud-gen bwais ve ret insov Mose ane yaun ane lu be ivkir dumas gitangi ei, be tas-gitung gilumul gile Aigipten vukuri. \v 40 Beti inei gitangi Alon be inei, ‘Mie upasang amei-mei pomate subu veik inatwem amei. Ve Mose gigas amei akwai Aigipten be gigas amei anme etenik, be wali ande ei givang inend ge ve amei tangg-amei gisgil?’ \v 41 Be givin etok ete eisir ipasang bwelk bulimakao dalgo ti ve as pomate, be emb da gitangi as pomate bingkasop etok. Be tas-vevias anongge ve gen ebe eisir ate bais ipasang ok be ilgum ben bamo be en gitle as pomate nok gili. \v 42 Beti Pomate bage vier ve eisir be inei uye be es miengk gitangi viteukawe tis aiweng be as-matano. Be gen etok gile gitangi yaun ti ebe warik Pomate ane amolmol ebe inei Pomate avo ok iro ok. Ve yaun etok ginei dang-eteik: \q1 ‘Yem Israel. Warik yem umbweg taku sawa ebe amolmol ma ok gitangi Sonda bamo 40, be os bwelk bulimakao be tis sipsip vunkunu be omb ve da, bemem yem omb da etok gitnagi ayeu ite ma. \q1 \v 43 Yem uvwat pomate Molok ane lum yamar bes be tis pomate Refan ane viteukawe dalgo, be upasang gen bambamo etok giengk ve unei uye be os miengk gitangi. Dang-etok be atob ayeu nahlin yem be unamdil unkwai taku etenik be unde unambweg Babilon tavlu ane.’ \p \v 44 Warik eitit tumbud-gen imbweg taku sawa ebe amolmol ma ok, be givin etok ete eisir ipasang Pomate matawe ane, ane lum yamar bes ti veik nes ru ve Pomate givang givin eisir. Eisir ipasang lum yamar bes nok gitangi ebe Mose ginei gitangi eisir ve inpasang dang-etok ok. \v 45 Be bwayage-kob eisir ivwat lum yamar bes etok be ivang ivin Josua ile be inggas amolmol taku ti ane as nalk. Be Pomate gitin eisir nalk tivie ikwai be eitit tumbud-gen inggas eisir as nalk ve is. Be lum yamar bes nok givarkei taku etok painge love Dawit meng-gihlang be geb amolmol dabin sin-ge. \v 46 Pomate ane yaun bwaibwaya geb Dawit avwut be Dawit ges miengk be giutani Pomate ve ginei Pomate ninei be ei nitav ane nam ti roro, veik Jakop ane vaku gen insov aplo inde be ines miengk invang. \v 47 Bemem Solomon, ei amol etok ete gitav Pomate ane nam. \v 48 Bemem Amol Bamo Pomate ei-ate gibweg nam ebe amolmol itav ok ite, gitangi yaun ebe ane amolmol kulkul ane ebe inei ei avo ok inei ok. \v 49 Ve Pomate ginei dang-eteik. \q1 ‘Ayeu ate eteik ete gab gulumb be tis nalk dabin gipil dongke. \q1 \v 50 Be yem gitangi ebe atob untav awangg nam ti ebe ve nayap nambweg ok ite, ve ayeu ate eteik ete gapasang gen walang etenik.’ \p \v 51 Be Stiven ginei, “Yem mongai tinangg-aim be aplongg-aim dadani molge weik ebe amolmol gitip ane ok. As-mate walang ok yem bwaingg-aim ve Pomate ane Ngalau Yamar be uitin weik ebe warik tumbungg-aim gen ilgum ok. \v 52 Yem aim bambamo-nggen es Pomate ane amolmol kulkul ane ebe inei ei avo ok, ebe inei yaun gipil amol vie ebe ve menihlang ok vunkunu be ma. Be amol vie nok ande meng-gihlang gikwai, be atob yem unei ei binge nitangi amolmol valir ane be ines ei vunu weik etok ge. \v 53 Be yem etenik ebe nolge unggas Pomate ane yaun ebe ane ngalau kulkul ane geb gitangi Mose ok gikwai, bemem usov yaun etok ane lu ite.” \s1 Amolmol es Stiven vunu ve vat \p \v 54 Amolmol iute Stiven ane yaun bambamo etok love gilgum aplos tiate molge be tasvavis anongge ve ei. \v 55 Bemem Ngalau Yamar geb ei avut be na giro gulumb ta be gili Pomate ane boggogo be Yisu ebe givarkei givin ei tis ane gwang-ne ok. \v 56 Bekob ginei, “Unaute! Ayeu gali gulumb ande sawa gisov be Pomate Natu ebe meng-gihlang weik amolmol ok, givarkei givin Pomate tis ane gwang-ne. \v 57 Amolmol tepwengge ele-leinge be avos bambamo be isil talngas avo ve bais. Be tepwengge imdil giengk ti ge ile be emb Stiven ta. \v 58 Be itin ei gile gihlang nam bage ve ines ei ve vat. Be amolmol ebe galkik inei yaun bingkasop gipil ei ok iwaulu as kup be itak giengk givin amol singamolomb ti are Saul, ve geb dabin. \v 59 Be eisir ilgum kulkul ve es Stiven ve vat. Stiven ges miengk be ginei; “Amol Bamo Yisu, Unggas ayeu dalgongg ilek.” \v 60 Be givswen va dubi be gital yaun avo bamo ge be ginei, “Amol Bamo uli ve nomb tiate etenik niwel nitangi eisir!” Stiven ginei yaun etok gikwai be gimat vunu. \c 8 \p \v 1-2 Be Saul ei tang-givin ve ginei ines Stiven vunu. Beti ei gili ebe ande Stiven gimat vunu ok, be ta vevie anongge. \s1 Saul gilgum ve niaing amolmol ebe aplos givin Pomate ok \p Amolmol subu ebe isov Pomate ane yaun ane lu vie-ngge ok, ilgum tangir bwal bamo molge ve Stiven ane bekob ivwat ei utle ulis ile ispun. \p Be givin sawa etok ge amolmol ilgum Pomate ane amolmol-gen tiate tiate molge nangge Jerusalem. Beti amolmol ebe aplos givin Pomate ok ipelk ikwai eisir aposel be ile nambe Judia tis Samaria as taku ane. \v 3 Be Saul gilgum ve gipil amolmol bui ane as nam gile be girwel avie be amol nangge as nam aplo ile itak be gile gitak is imbweg kapual-lu. \s1 Aposel inei mateu nangge Samaria \p \v 4 Amolmol bui ane ipelk iriv be ira itangi nam dabe ge ile be inei Pomate ane mateu binge. \v 5 Pilip gisov gile Samaria as nam dabe bamo ti be ginei Yisu ane binge gitangi amolmol nangge eteok be ginei, Yisu ei Amol Bamo ebe Pomate geb ve nemb eitit dabin ok. \v 6 Amolmol iute Pilip ane yaun be ili gen bwalbwale bambamo subu ebe ei gilgum ok, be aplos givin ei ane yaun ge. \v 7 Amolmol ebe ngalau tiate ivang ivin is ok ilgum eisir be yayai avos bambamo ge be ile ihlang ikwai eisir. Be amolmol kubuk ane ebe vas be bais dubi bingbleng ok utlas vie vukuri. \v 8 Beti amolmol nam dabe bamo etok ane tepwengge tas-vevias anongge. \p \v 9 Be Amol ti gibweg nam dabe etok, amol nok are Saimon, ei amol dueb tine ti be gilgum gen subu weik waru ok givin. Ei gilgum gen dang-etok beti amolmol tepwengge nangge Samaria tas gitung walang ano molge. Be ei gilgum ate weik ebe amol bamo ti ok. \v 10 Beti amolmol bambamo be tis amolmol tepwengge iute ei ane yaun ge be inei, ‘Amol etenik gigas gwang-ne etek nangge pomate ebe ital inei gwang-ne molge’ ok ane, beti eisir ili ei weik Pomate. \p \v 11 Be as-mate subu ei gilgum gen subu meng-gihlang nangglus ti weik ebe gen bwalbwale ok geb ta-ngge be eisir ili, beti gilgum amolmol tepwengge iute ei ane yaun ge. \v 12 Bemem givin ebe Pilip ginei mateu be ginei yaun ebe Pomate ve nemb amolmol dabin ok, be tis Yisu Kilisi are ve Yisu ei amol ebe geb amolmol dabin ok, be amolmol tepwengge iute love aplos givin ei ane yaun be iro isate vukir be iringk bui sanggu. \v 13 Be Saimon ei ate ok aplo givin Pilip ane yaun weik etok ge be giro ate vukir be giringk bui sanggu givin. Bekob givang givin Pilip be gili kulkul bwalbwale walang ano ebe meng-gihlang ok be tang-gitung walang ano. \p \v 14-16 Eisir aposel ebe imbweg Jerusalem ok iute binge ve amolmol Samaria ane ande iringk bui sanggu ve Yisu Kilisi ane gwang-ne ane gikwai bemem eisir inggas Ngalau Yamar ite nangge ok, beti eisir ihlin Pita gabu Jon isov itangi eisir ile. Givin ebe sulu imbielk ok be itak bais giwei eisir be es miengk gitnagi Pomate veik nemb eisir ru be nemb Ngalau Yamar natangi eisir. \v 17 Pita gabu Jon itak bais giwei eisir be es miengk giwei eisir be tepwengge inggas Ngalau Yamar. \v 18 Saimon gili ebe Pita gabu Jon itak bais giwei amolmol be es miengk be eisir inggas Ngalau Yamar ok, beti ei givwat mone subu gitangi sulu gile be ginei, \v 19 “Gabu unemb gwang-ne etenok nitangi ayeu nivin. Veik ginei ayeu natak baingg niwei amol ti be seukie-ngge ei ninggas Ngalau Yamar.” \p \v 20 Bemem Pita giwel ei avo be ginei, “Gen bambamo ete Pomate geb sin-ge weik ebe gen vie gitangi amei ok, gen etok gitangi ebe atob tanavgo ve mone ok ite ma. Be miate tis am mone etenok atob nureu yev nule. \v 21 Eteik miam kulkul givin ite ma yapin. Ve Pomate gitpweng mie are ginei mie amol vie ite molge. \v 22 Dang-etok be mie nuro imate vukir be nuvkir dumem nitangi am gen tiate bambamo etok, be nos miengk nitangi Pomate veik nisin gen tiate bambamo ete mie tam-gitung giengk aplom ge ok tepwengge nikwai. \v 23 Ve ayeu gali ganei gen tiate walang ano molge ete gingik giengk mie aplom nik, be mie gusov gen tiate walang ok ane yaun ane lu-ngge, be atob mie nunggas vavavne ve am tiate bambamo etok ane.” \v 24 Saimon giwel Pita avo be ginei, “Yemlu ate unwel ayeu be unes miengk nitangi Pomate, veik gen bambamo ete gabu unei ane yaun ok, ti menihlang nipil ayeu bwaya.” \p \v 25 Pita gabu Jon inei Amol Bamo ane mateu gitangi amolmol gikwai kob gabu ilumul ireu ile Jerusalem vukuri. Be nangge luev sulu inei mateu gitangi Samaria as nam dabe subu ebe giengk gibloblo luev ok givin givin ve ile. \s1 Pilip ginei mateu gitnagi amol bamo Itiopia ane \p \v 26 Amol Bamo ane ngalau kulkul ane ti ginei gitangi Pilip be ginei, ‘Mie umdil be usov luev ebe nangge Jerusalem be gisov gile Gesa ok ule.’ \v 27 Beti Pilip gimdil be gile. Be amolmol Itiopia ane as avie bamo (kwin) ebe geb eisir dabin ok Kandesi ane amol ti ebe geb ei ane mone tis gen walang ok dabin ok gireu gile ve ges miengk nangge Jerusalem. \v 28 Amol nok gibweg giwei ane wil kar ebe bwelk hos girwel ok be gilumul ve nivang ane nam ane be ei gisam kapia ti ebe warik Pomate ane amol ti ebe ginei Pomate avo ok are Aisaia giro ok lawe-lawe ve gile. \v 29 Be Ngalau Yamar ginei gitangi Pilip be ginei; ‘Seukie ule omb wil kar eteok ta.’ \v 30 Beti Pilip gituvki gile gibloblo be giute ebe amol nok gisam kapia etok ok, be Pilip giutani ei be ginei, “Mie ok ande gutpweng yaun etenok are me ma?” \v 31 Be amol nok giwel Pilip avo be ginei, “Ma! Ginei amol ti ninei lavo vevie nitangi ayeu, atob ayeu natpweng are bemem ma.” Bekob ginei ve Pilip, “Upil unme umbweg uvin ayeu.” \p \v 32 Be yaun ebe galkik amol Itiopia ane etok gisam nangge luev ok ginei dang-eteik; \q1 “Amolmol inggas ei ile weik bwelk sipsip ebe ve ines vunu ok, be ei weik bwelk sipsip natu ebe iving buplu bemem ya-yai ite ok. \q1 \v 33 Be givin ebe ve inalgum ei ane yaun ok, be ilgum ei ane yaun gitangi luev ebe ilgum amolmol as yaun ok ite be ilgum be ei mai-mae bamo molge. Be amol ti gitangi ebe ve ninei ei ane vaku-nggen lavo ok ite, ve nolge es ei vunu gikwai.” \p \v 34 Bekob amol ebe geb gen dabin ok giutani Pilip be ginei, “Mie unei yaun etenik lavo vevie itangi ayeu kob. Wali amol ebe ginei Pomate avo ok ginei yaun etenik gipil amol ret? Ei ginei gipil ei ate me ginei gipil amol it?” \v 35 Beti Pilip ginei Pomate ane yaun etok be ginei Yisu ane mateu lavo vevie gitangi amol nok. \v 36 Sulu ivang love imbielk ve bui ti, be amol nok ginei gitangi Pilip be ginei; “Tauli-e. Bui ete givwev nik be gen ret givalval awangg luev avut beti ayeu garingk bui sanggu ite?” \p \v 37 (Be Pilip ginei gitangi ei, “Mie gitangi ebe ve nuringk bui sanggu ok, ginei mie aplom givin Pomate tis aplom tepwengge.” Be amol nok giwel Pilip avo be ginei, “Ayeu aplongg givin ganei Yisu Kilisi ei Pomate Natu.”) \p \v 38 Bekob ei ginei be bwelk hos tis wilkar etok ivarkei be gabu vepias ile itak be ivang ile itak ebe bui ok be Pilip ges bui sanggu gipil ei. \v 39 Bekob gabu ipil ikwai bui inme ivarkei, be seukei-ngge Amol Bamo ane Ngalau Yamar ginme be gigas Pilip gile gikwai, be amol bamo nok gili ei vukuri ite. Be amol bamo ebe geb gen dabin ok ta-vevie anongge be gile gipil ane bwelk hos tis wilkar galkik ok be gitau gile luev dani be gile ve givang. \v 40 Pilip gibielk nam dabe bamo Asdot bekob givang gitangi nam dabe walang ok gile be gibul amolmol ve Pomate ane mateu, be bwayage-kob gibielk Sisaria as taku. \c 9 \s1 Saul giro ate vukir be meng-gihlang amol bui ane \p \v 1 Saul ta-vavis be gilgum ve ges Amol Bamo Yisu ane amolmol-gen vunkunu giriv be gira. Ei givang gitangi amol bamo ebe geb da nangge lum Yamar ok gile \v 2 be giutani ei ve niro kapia ti be ninei yaun lavo nitangi bambamo ebe emb lum mateu ane dabin nangge Damaskus as taku ok. Ve ginei Saul nili amolmol subu nangge etok ebe aplos givin Yisu ane mateu ok, atob ei nemb eisir ta be ninggas is inreu inde Jerusalem. Bekob Saul ei ate givwat kapia etok be gile. \p \v 3 Saul givang gile love ande gile gibloblo nam bamo Damaskus, be seukie-ngge Amol Bamo ane bogbogo giro nangge gulumb gisov ginme gitut gipil ei. \v 4 Saul gipelk ve yev aivi etok love gikari ate gile gitak nalk, be giute avo ti ginei yaun gitangi ei dang-eteik; “Saul. Nam-nambed be mie gulgum ve nuyaing ayeu?” \v 5 Be Saul ginei; “Amol Bamo mie ret?” Be avo galkok ginei, “Ayeu Yisu ebe mie gulgum ve guyaing ayeu ok. \v 6 Bemem galkik etenik ge mie numdil be nule nuhlang nam ok, be atob amol ti ninei gen ebe atob mie nulgum ok lavo nitangi mei.” \v 7 Be amolmol ebe ivin Saul ok iute yaun etok givin bemem ili amolmol ano ite, beti eisir tumi-ngge ivarkei. \v 8 Saul gimdil givarkei be matano ponge bemem gitangi ebe ve nili gen vevie ok ite, beti amolmol emb ei bage be itwem ei ile ihlang ebe nam bamo Damaskus. \v 9 Saul gili taku ite gitangi as-mate aitol, be gen ben be ginum bui ite. \p \v 10 Be amol bui ane ti gibweg ete Damaskus ok are Ananias, be gili gen ti weik ebe mev ok be Amol Bamo ginei; “Ananias.” Be Ananias avo be ginei, “Amol Bamo ayeu ete gabweg nik.” \v 11 Be Amol Bamo ginei gitangi ei be ginei, “Umdil ule luev ebe ital inei roro-ngge ok ule, be nutani amolmol ete imbweg Judas ane nam ok, ve amol Tasas ane ti are Saul ei ges miengk gibweg nam etok. \v 12 Amol nok gili gen ti weik ebe mev ok be gili amol ti are Ananias gisov gile ve nitak bage niwei ei be nilgum ei matano be vie vukuri.” \p \v 13 Ananias giwel Amol Bamo avo be ginei, “Amol Bamo, Ayeu gaute amolmol anongge inei amol etenok ane yaun, ebe gilgum miam amolmol-gen tiate tiate nangge Jerusalem ok binge gikwai. \v 14 Be ei gigas yaun gwang-ne gikwai nangge amolmol bambamo ebe emb kulkul da ane nangge lum yamar nangge Jerusalem ok gikwai. Beti ete ginme nik ve ninggas amolmol ebe inei uye be es miengk gitangi mie ok inde inambweg kapual-lu.” \p \v 15 Bemem Amol Bamo ginei gitangi Ananias be ginei, “Umdil be ule. Ve ande ayeu gab amol etok gikwai ve nilgum awangg kulkul, ve nimbul awangg yaun nitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok be tis as amolmol bambamo ebe emb amolmol dabin ok be tis amolmol Israel ane. \v 16 Be ayeu ate atob nas gen bunam ebe asonge ei ninggas ve awangg kulkul ane ok ru nitangi ei ate.” \p \v 17 Beti Ananias gimdil be gile love gibielk ve Judas ane nam be gisov nam aplo gile be gitak bage giwei Saul be ginei, “Angg nune, Amol Bamo Yisu ei ate ebe ges ate ru gitangi mie nangge luev givin ebe mie guvang ve nunme etenik ok, ete gihlin ayeu be ganme veik mie nuli taku vukuri. Be Ngalau Yamar atob nemb mie avut.” \v 18 Be seukie-ngge gen weik wenk galgale ok ebe gisil Saul matano ok beleinge gile gitak be Saul gili taku vevie vukuri. Givin etok ge Saul giringk bui sanggu. \v 19 Be bwayage-kob ei gen ben be utle gile lavo vukuri be givang givin amolmol bui ane nangge ete Damaskus ok. \s1 Saul ginei mateu nangge Damaskus \p \v 20 Saul givang givin amolmol bui ane nangge ete Damaskus ok love as-mate subu gile gikwai kob ei gimdil be givang gitangi Juda as lum mateu ane walang ok gile be ginei mateu gipil yisu be ginei, Yisu ei Pomate Natu. \v 21 Amolmol tepwengge iute Saul ane yaun ebe ginei ok be ikuri vunu-ngge be inei, ‘Amol etenik ebe warik gilgum ve niaing Pomate ane amolmol-gen ok, be ei gilgum mateu tiate etok givang ete Jerusalem ok, beti ete galkik ginme nik ve atob nemb amolmol ebe inei uye be es miengk gitangi Pomate nangge taku etenik ok ta be ninggas is nitangi amol bamo ebe geb kulkul da ane nangge lum yamar ok nile.’ \p \v 22 Bemem Saul ginei yaun gwang-ne molge gitangi eisir be ginei lavo givin ginei Yisu ei amol ebe ve nemb amolmol dabin ok. Saul gilgum be amolmol Juda ane ebe imbweg Damaskus ok, gitangi ebe ve inwel ei avo ok ite. \s1 Amolmol Juda ane tas-vavis ve Saul beti ei gipelk gikwai taku etok \p \v 23 As-mate subu gile gikwai kob amolmol Juda ane ilgum yaun ve inei ines Saul vunu. \v 24 Be yaun etok givang love gisov Saul talngavo inei eisir Juda ivarkei luev walang ok avwut givin as be tambok be ilgum ve ines ei vunu. \v 25 Bemem Saul ane amolmol bui ane subu inme be inggas ei tis tambok ile itak ei gisov vak bamo ti ebe ipasang ve bweng ok be ivwat ei ile itu gisov nam dabe etok ane simbel vat ane sagin dume ane gile gitak. \s1 Saul gibweg Jerusalem \p \v 26 Bwayage-kob Saul gireu gile Jerusalem, be ei gilgum ve ginei nile nivang nivin Yisu ane singamolomb-gen bemem eisir ipelk ve ei be aplos givin ei ane yaun ite. Be ili ei inei Yisu ane amol kulkul ane ti ite. \v 27 Bemem kob Banabas gigas ei be gabu itangi eisir aposel ile, be giput Saul ane yaun ebe Amol Bamo ges ate ru gitangi ei nangge luev be ginei yaun gitangi ei ok lavo gitangi eisir aposel. Be tis ebe ei givarkei gwang-ne be ginei Yisu ane yaun nangge Damaskus ok. \v 28 Beti Saul gibweg givin eisir aposel nangge ete Jerusalem ok, bekob givang geb taku avut nangge Jerusalem ve ginei mateu gitangi amolmol. Saul gipelk ve ate ane ite ma, ei givarkei va ta be ginei mateu gwang-ne molge. \v 29 Saul kakie givin eisir Juda ebe inei Grik avos ok love inggo is-ate gisov mateu. Beti eisir ilgum ve inemb Saul ta be ines ei vunu. \v 30 Bemem givin ebe Saul ane nune-nggen iute yaun etok binge ok, be eisir inggas ei isov ile Sisaria as taku, bekob ihlin ei be gisov gile Tasas. \p \v 31 Be givin sawa etok amolmol bui ane nangge Judia tis Galilaia be Samaria as taku walang ok ivang vie-ngge. Ve galkik Saul ande meng-gihlang amol bui ane be gilgum tiate gitangi eisir vukuri ite. Be amolmol walang ge meihlang ve Pomate ane amolmol. Be Ngalau Yamar giro eisir ta be ivang tis ipelk ve Pomate ge. \s1 Pita gilgum Inias be utle vie vukuri \p \v 32 Pita givang geb taku walang ok avut, be sawa ti ei gisov gile ve nili Pomate ane amolmol-gen ebe imbweg nangge nam dabe Lida ok. \v 33 Pita gibielk ve amol ti are Inias nangge nam dabe etok, amol nok gigas gimat va dubi bingbleng be utle gisa yemb be giengk ge dang-etok gitangi Sonda bamo 8. \v 34 Be Pita ginei gitangi ei, “Inias. Galkik etenik ge atob Yiso Kilisi nilgum be mie utlem vie vukuri. Umdil be umwal am yemb.” Be seukie-ngge Inias gimdil nangge yemb be givarkei. \v 35 Amolmol tepwengge nangge Lida be tis Seron ili ei ebe ande utle vie vukuri ok, be iro is-ate vukir itangi Pomate ile. \s1 Pita ges avie ti ebe gimat vunu ok are Tapita itin be matawe vukuri \p \v 36 Nangge nam dabe Jopa avie ti gibweg etok are Tapita. Tantal ares etok niengk Grik avos tanei Dokas. As-mate walang ok avie nok gilgum mateu vie molge ve geb amolmol ebe gen ma molge ve is ok ru. \v 37 Givin sawa etok ei gigas gimat be gimat vunu. Be amolmol ivuk ei utle ulis be ivwat ireu ile itak giengk nam aplo ti ebe giengk einggoto ok. \v 38 Be nam dabe ete Jopa ok giengk gibloblo Lida ge, beti givin ebe Pomate ane amolmol-gen iute binge inei Pita ande ginme gibweg Lida ok, beti eisir ihlin amol ailu ile be iutani Pita be inei, “Mie numbweg taku etenok manang bwaya, be utangi amei nunme seukie-ngge kob.” \v 39 Beti Pita gimdil be givin sulu be ile. Sotol ivang love imbielk be amolmol inggas Pita ireu ile nam aplo ebe gimat giengk ok. Be avie gaptol ebe arwas-gen imat ikwai is ok itangi Pita ile be iteng be es wambal bambamo ebe Tapita gipasang be geb gitangi eisir givin ebe gibweg matawe-ngge ok ru gitangi Pita. \v 40 Bekob Pita gitin amolmol tepwengge ile ihlang ikwai nam aplo be givswen ve dubi be ges miengk. Bekob girau na lili gitangi Tapita ebe giengk ok be ginei, “Tapita, umdil!” Tapita matano ponge be gili Pita, bekob gimdil be gibweg. \v 41 Pita geb ei gibweg bage be girun ei itin be givarkei bekob gital Pomate ane amolmol-gen be tis avie gaptol ebe arwas-gen imat ikwai is ok be isov nam aplo ile, bekob geb Tapita ginumul gitangi eisir gile. \v 42 Gen etok ane binge geb taku avut nangge Jopa, be amolmol anongge iute be aplos givin Amol Bamo. \v 43 Pita gibweg as-mate subu nangge ete Jopa ok givin amol ti ebe gipasang gen ve bwelk bulimakao ulis ok are Saimon. \c 10 \s1 Pita gabu Konilius \p \v 1 Amol ti gibweg ete Sisaria ok are Konilius. Ei amol tis are ti ebe gitwem amolmol valir ane dubi ti gitangi 100 ok. Amolmol valir ane nok ebe ital eisir inei amolmol Itali ane as amolmol valir ane ok. \v 2 Be Konilius nok tis natu-nggen tepwengge ipelk ve Pomate, be ei gipasang amolmol Juda ane ebe gen ma ve ok vie molge be ges miengk gitangi Pomate tis as-mate walang ok. \p \v 3 Imbweg love gibok ti be Konilius gili gen ti weik ebe mev ok be ei gili Pomate ane Ngalau kulkul ane ti bupwe ge gitangi ei gile be ginei. “Konilius.” \p \v 4 Konilius ate gireu be na giro Pomate ane Ngalau kulkul ane nok ta be ginei, “Amol Bamo nam-nambed?” Be Pomate ane Ngalau kulkul and nok ginei gitangi ei, “Miam miengk be tis am gen walang ebe gob gitangi amolmol ebe gen ma ve is ok, ande Pomate gili miam gen etok tepwengge gikwai be ei tang-gitung mie ete givang nik. \v 5 Dang-etok be galkik etenik mie nuhlin amolmol subu inde Jopa ok be in-gas amol ti are Saimon be are ti Pita be inme etenik. \v 6 Saimon nok gibweg ane ulis ebe gipasang gen ve bwelk bulimakao ulis ok ane nam gibloblo gielk kire-ngge.” \p \v 7 Pomate ane Ngalau kulkul ane etok ginei yaun gitangi Konilius be ma gikwai kob gile. Bekob Konilius gital ane amolmol kulkul ane ailu be tis amol valir ane ti be itangi ei ile. Amol valir ane etok ei ok gipelk ve Pomate givin, be as-mate walang ok ei givang givin Konilius ve geb ane gen dabin. \v 8 Konilius ginei yaun bambamo etok tepwe gitangi sotol bekob gihlin sotol be ile Jopa. \s1 Pita gili gen weik ebe mev ok \p \v 9 Sotol ivang ile love tambok be iengk luvwe. Be imdil kob ile love ande ile imbloblo Jopa. Be givin as-mate etok Pita gisov ane nam aplo gile be gipil gile ebe nam aplo einggoto ane ok gile ve nes miengk, as-matano ande givarkei luvwe-ngge, \v 10 be Pita ges miengk givang love ande marav-ges be veve nen ben. Eisir ipasang ei ane ben ivang nangge, be givin etok ei gili gen ti weik ebe mev ok, \v 11 be gili gulumb ande ponge be gen ti weik ebe kambam bogbogo bamo ti ok, imbiti ane isi aivat etok ta be itu gisov nangge einggoto gisov ginme gitak nalk. \v 12 Be gen matawas nalk ane tepwengge gisov kambam etok aplo. \v 13 Be avo ti ginei gitangi Pita dang-etok; “Pita! Umdil be os wenk etenok vunkunu be on.” \v 14 Bemem Pita giwel avo etok be ginei, “Amol Bamo, ayeu bwaingg. Ayeu gan gen ti dang-etok ite ebe warik, ve amei Juda amei luev giengk dang-etok ve atob anen gen sinsin-ge ite.” \v 15 Bemem avo etok ginei vukuri gitangi Pita be ginei, “Gen walang ete ayeu gapasang ok, yem undi gen etok ti unei tiate me tomtom ite.” \v 16 Avo etok meng-gihlang vukuri bulwer aitol ane, be seukie-ngge kambam bamo etok girun ate gireu gulumb gile. \p \v 17 Pita tang-gitung gile ma be ginei, mev ete ayeu gali nik ane dabe nam-nambed? Ei tang-gitung gitung givang ge, be sotol aitol ebe Konilius gihlin is ok imbielk be iutau-tani amolmol ve Saimon ane nam ane painge love imbielk ve Saimon ane nam be ile ivarkei nam avo. \v 18 Be iutani gipil be inei, “Amol ti are Saimon be are ti Pita ei ginme gibweg etek givin yem me ma?” \p \v 19 Pita tang-gitung gitung gen ebe gili ok gibweg be Ngalau Yamar ginei gitangi ei be ginei, “Ute kob! Amol aitol irek mie be ete ivarkei nam avo ok. \v 20 Dang-etok be umdil be usov ule utak be uvin sotol be unde, be tam-itung walang ano bwaya ve ayeu ate gahlin sotol beti inme.” \p \v 21 Pita gisov gile be ginei ve sotol, “Amol ete gaptol urek ok, ete ayeu ate etenik be nam-nambed?” \v 22 Sotol iwel Pita avo be inei, “Amolmol valir ane dubi ti gitangi 100, as amol bamo ebe gitwem is ok are Konilius gihlin amei beti anme. Be amol nok amolmol Juda ane tepwe ili ei inei amol vie molge ti. Ei gipelk ve Pomate be as-mate walang ok ei gilgum mateu vie molge gitangi amolmol Juda ane ebe gen ma ve is ok ve geb is ru. Be walirik givin gibok ti be Pomate ane Ngalau kulkul ane ti ginei gitangi ei ve nemb yaun ninme ve mie be nule ete ei ane nam ok, be ei ve niute miam yaun. \v 23 Beti Pita ginei gitangi sotol ve inpil inde ebe nam aplo ok bekob. Pita geb sotol dabin tis tambok etok, be imdil ane tistumi kob Pita ei ate be tis amolmol bui ane subu nangge Jopa ivin sotol be tepwe ile. \s1 Pita gile Konilius ane nam \p \v 24 Eisir ivang love tambok be iengk luvwe be imdil tistumi kob imbielk Sisaria. Konilius geb yaun ve ane amolmol-gen be iro sut isov ei ane nam ile be imbweg ve isge eisir. \v 25 Pita givang gile ve nile nisov nam aplo be Konilius ginme gihlang be gikari ate gile gitak gibloblo Pita va be avo givwat Pita are. \v 26 Bemem Pita geb ei itin be ginei, “Umdil. Mie nuli ayeu weik Pomate ite ve ayeu ok amol sin-ge ti.” \v 27 Pita gabu Konilius kakie ivin isate be isov nam aplo ile. \v 28 Pita gili amolmol anongge ebe imbweg nam aplo ok be ginei, “Yem ate utpweng are gikwai, ve amei Juda gitangi ebe ve kakie me ande anambweg anvin amolmol ebe nangge Juda ite ok ite. Bemem Pomate ges ru gitangi ayeu ve ginei ayeu nali amol ti nanei tiate me tomtom ok ite. \v 29 Beti ayeu gasov yem aim yaun ane lu ge be ganme. Be ayeu ve nautani yem, Yem omb yaun gile ve ayeu ve gen ret ane?” \v 30 Be Konilius ginei, “Givin walirik as-mate ti ayeu gas miengk gabweg angg nam aplo givin gibok, be seukie-ngge amol ti ginme givarkei ayeu nangg gili ge. Amol nok ane kambam ringenk molge. \v 31 Be ei ginei, ‘Konilius; Pomate giute miam miengk gikwai be tang-gitung miam gen ebe gulgum gitangi amolmol ebe gen ma ve is ok ete givang nik. \v 32 Dang-etok be mie nuhlin amolmol subu be inde Jopa ok be in-gas amol ti are Saimon be are ti Pita ei ginme gibweg etok givin ane ulis, ebe gipas-pasang gen ve bwelk bulimakao ulis ok. Be ei ane nam givarkei gibloblo gielk kire-ngge.’ \v 33 Beti ayeu gahlin amol aitol seukie-ngge be itangi mie ilek, be mie gulgum vie ve gusov yaun ane lu ge be gunme. Be galkik etenik ande amei tepwengge ete anme ambweg Pomate na nangge etenik be asge mie ge, ve anaute yaun ebe Amol Bamo geb gitangi mie ve nunei ok.” \s1 Pita ginei mateu nangge Konilius ane nam \p \v 34 Pita gimdil givarkei be ginei: “Bingano molge. Galkik ayeu gatpweng are roro-ngge ganei Pomate gili amol ti vie molge gitlek amol ti ite ma, ei gili amolmol tepwengge gitangi ate-ngge. \v 35 Ei tang-givin amolmol tepwengge ebe ipelk ve ei be es as luev vie-ngge ok. \v 36 Yem utpweng yaun ebe Pomate geb gitangi amei amolmol Israel ane ok are gikwai, be yaun nok ginei Yisu Kilisi lavo ginei Yisu ei amolmol tepwengge as Amol Bamo ebe geb amolmol ru ok. \v 37 Be yem ate utpweng yaun ebe warik Jon ginei gipil bui sanggu ok are gikwai, ve givin sawa etok kulkul etok meng-gihlang nangge Galilaia gimungg bekob givang geb Judia as taku walang ok avut. \v 38 Be yaun nok gipil Yisu Nasaret ane nok ge. Ve Pomate geb Ngalau Yamar tis ane gwang-ne gitangi ei, be Pomate ei ate givang givin ei be givang geb taku walang ok avut be geb amolmol ebe Sadam gitwem eisir ok ru. \v 39 Be gen bambamo ebe ei gilgum nangge amei Juda amei taku be tis Jerusalem ok, ete amei ali gikwai beti anei ane yaun. Be Amol nok ete amolmol es ei vunu gireu ei givsangin gile. \v 40-41 Bemem as-mate ebe aitol ve ane ok okob ete Pomate ges ei itin vukuri nangge taku gimat ane be ges ei ru gitangi ane amolmol-gen ebe warik ei ate geb yapin ve inei ei ane yaun ok. Amolmol tepwengge ili ei ite, bemem amei ebe an be anum avin ei givin ebe ei gimdil nangge taku gimat ane gikwai kob ok ge ete ali ei. \v 42 Be ei gihlin amei ve ginei ande be anbul amolmol be ane, Pomate geb amol dongke etok ge ve niute be nipasang amolmol tepwengge ebe imbweg matawas be tis ebe imat vunu ok as yaun. \v 43 Be Pomate ane amolmol kulkul ane ebe inei Pomate avo ok inei yaun gipil Yisu be inei, ‘Pomate gisin amolmol ebe aplos givin ei ok as gen tiate gikwai ve Yisu ane gwang-ne.’ \s1 Pomate geb Ngalau Yamar gitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok \p \v 44 Pita ginei yaun givang nangge be Ngalau Yamar ginme gireu amolmol tepwengge ebe imbweg ve iute Pita ane yaun ok. \v 45-46 Be amolmol Juda ane subu ebe aplos givin Pomate ok, ebe ivin Pita nangge Jopa be tepwe ile ok iute ebe Konilius tis ane amolmol-gen inei yaun giengk amolmol taku ti ane avos be avos ges Pomate are ok, be ikuri vunu-ngge be inei, “Pomate ande geb Ngalau Yamar gitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok givin weik etok ge.” Be Pita ginei, \v 47 “Eisir etenik ande inggas Ngalau Yamar givin dang-ebe warik eitit ok, be gen ti givarkei luev bui sanggu ane gili ve eisir ite ma.” \v 48 Bekob ginei gitangi eisir ve inringk bui sanggu ve Yisu Kilisi ane gwangne ane. Eisir iringk bui sanggu gikwai bekob Konilius ginei gitangi Pita ve nimbweg nivin eisir as-mate subu nivin bekob. \c 11 \s1 Pita giput yaun lavo gitangi amolmol bui ane nangge Jerusalem \p \v 1 Eisir aposel be tis amolmol bui ane ebe inambweg Juda as taku ok iute binge inei amolmol ebe nangge Juda ite ok ande inggas Pomate ane mateu givin weik etok ge ok. \v 2 Beti givin ebe Pita gibielk Jerusalem ok, be amolmol subu ebe ivarkei gwangne ve inaure amolmol utlas ulis veik meinahlang ve Pomate ane amolmol-gen ok inggo ei be inei, \v 3 “Mie gule ete amolmol ebe iure utlas ulis ite ok as nam be gon be gunum guvin eisir gikwai,” \v 4 Beti Pita ginei gen tepwengge ebe meng-gihlang ok lavo lavo gitangi eisir be ginei; \v 5 “Ayeu gabweg ete Jopa ok love as-mate ti ayeu gas miengk gabweg love gali gen ti weik ebe kambam bogbogo bamo ti ok be imbiti ane isi aivat etok ta ve wal be itu gisov nangge gulumb gitangi ayeu ginme. \v 6 Ayeu nangg gitung vevie ge be gali gen matawas ebe ivang nalk ok tepwengge giengk kambam bamo etok aplo. \v 7 Bekob gaute avo ti ginei gitangi ayeu dang-eteik; ‘Pita, Umdil be os wenk etenok vunkunu be on.’ \v 8 Bemem ayeu ganei, ‘Amol Bamo, Ayeu gan gen dang dang-etok ti ite molge. Ve amei Juda amei luev giengk dang-etok ve atob anen gen sinsin-ge ite.’ \v 9 Be avo galkok ginei gitangi ayeu vukuri be ginei, ‘Gen bambamo ete ande ayeu gapasang be vie gikwai ok, yem undi gen etok ti unei tomtom me tiate ite.’ \v 10 Avo etok meng-gihlang vukuri bekob kambam bamo etok girun ate gireu gulumb gile vukuri. \p \v 11 Be givin sawa etok ge amol aitol ebe ihlin is nangge Sisaria ok imbielk ve nam ete ayeu gabweg ok. \v 12 Be Ngalau Yamar ginei gitangi ayeu dang-eteik, ‘Umdil be uvin sotol be unde, be tam-itung yaun walang ano bwaya. Beti awangg nune-nggen bage tavlu be ano ailu (6) etenik imdil ivin ayeu be amei tepwe ale love ambielk Sisaria be asov amol ebe gihlin sotol aitol etok ok ane nam aplo ale. \v 13 Be amol nok ginei gitangi amei ve ei gili Pomate ane ngalau kulkul ane ti ginme givarkei ei ane nam aplo be ginei gitangi ei be ginei, ‘Uhlin amolmol subu inde Jopa ok be in-gas amol ti are Saimon be ei are ti Pita be inme etenik. \v 14 Be atob ei ninei yaun ebe ve nemb mie be tis am amolmol-gen ru ok nitangi mie. Amol nok ginei dang-etok gitangi amei. \v 15 Bekob ayeu gamdil be ganei yaun. Ayeu ganei yaun gavang be Ngalau Yamar ginme gireu eisir weik ebe warik eitit ok. \v 16 Be givin etok ge ayeu tangg giro Amol Bamo ane yaun ebe warik ginei ok. Ve Ei ginei dang-eteik ginei; ‘Jon ges bui sanggu gipil amolmol ve bui sin-ge. Bemem yem atob un-gas Ngalau Yamar weik ebe aim bui sanggu ok.’ \v 17 Be Pita ginei; Eisir ok aplos givin Yisu Kilisi weik ete eitit ok, beti Pomate geb gen vie etok sin-gege gitangi eisir dang-ebe warik geb gitangi eitit ok. Be ayeu gitangi ebe ve navarkei Pomate gili ok ite ma.” \p \v 18 Eisir iute Pita ane yaun love tumi-ngge imbweg, bekob avos givwat Pomate are be inei, ‘Pomate giro amolmol ebe dabas ungglus ok ebe nangge Juda ite ok vukir veik inambweg matawas invin weik etok ge.’ \s1 Amolmol bui ane nangge Antiok \p \v 19 Stiven gimat vunu gikwai, bekob amolmol bui ane ebe imbweg Jerusalem ok inggas bunam bamo molge love ili ma be ipelk iriv be ira. Amolmol subu ipelk nambe Pinisia as taku be tis nusawa Saipras ane ile, be inei Pomate ane yaun (mateu) gitangi amolmol Juda ane ge ebe warik ile imbweg taku etok ok. \v 20 Bemem kob amolmol bui ane subu nangge Saipras be tis Sairini imdil ile Antiok be inei Amol Bamo Yisu ane yaun binge gitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok givin. \v 21 Be Amol Bamo ane gwang-ne giro eisir ta be amolmol anongge aplos givin ei be iro isate vukir itangi ei ile. \p \v 22 Amolmol bui ane nangge Jerusalem iute yaun etok binge beti ihlin Banabas be gisov gile Antiok. \v 23 Banabas givang love gibielk be gili ebe Pomate ane yaun bwaibwaya giengk givin eisir ok be ta vevie anongge. Be giro eisir ta be ginei aplos nivin Amol Bamo be ines miengk nitangi ei nemb ta-ngge. \v 24 Banabas ei amol vie ti ebe aplo givin Pomate gwang-ne molge ok, be Ngalau Yamar ane gwang-ne givang givin ei, beti giro amolmol anongge vukir be aplos givin Pomate. \p \v 25 Bwayage-kob Banabas gimdil gile Tasas ve nili Saul. \v 26 Banabas gibielk ve Saul bekob gigas ei be gabu ile imbweg Antiok gitangi Sonda bamo ungglus ti ivin amolmol bui ane, be imbul amolmol anongge ve Pomate ane yaun nangge etok. Beti amolmol ital eisir ebe aplos givin Kilisi ok inei “Bui ane” (Kristen) gimungg ge nangge Antiok. \v 27 Givin as-mate etok amolmol subu ebe inei Pomate avo ok isov nangge Jerusalem ile Antiok. \v 28 Be eisir nok as amol ti are Agabas, be Ngalau Yamar geb ei avut be gimdil be ginei yaun ebe asonge amolmol marav-nes is nemb taku walang ok avut nangge nalk ok binge. (Be bwayage-kob yaun etok ano gile givin ebe amol bamo Klodias meng-gihlang be geb amolmol dabin ok.) \v 29 Beti eisir singamolomb tas-gitung ve inei inemb as nune-nggen ebe imbweg Judia as taku ok ru be inemb mone ebe giengk eisir ane ok siti nitangi eisir nile. \v 30 Eisir ilgum gen nok gikwai kob emb mone nok gitangi Banabas gabu Saul be ivwat ile emb gitangi bambamo ebe em lum mateu ane dabin ok. \c 12 \s1 Herodes ges Jems vunu be gitak Pita gibweg kapual-lu \p \v 1 Givin sawa etok Herodes meng-gihlang be geb amolmol dabin, bemem ei gilgum mateu tiate molge gitangi amolmol bui ane. \v 2 Ei ginei be ane amolmol valir ane es Jon male Jems vunu ve buyag valir ane. \v 3 Herodes gili ginei amolmol Juda ane tas-givin luev etok anongge, beti givin ebe eisir Juda imbweg ve inalgum as ben bamo ti ebe tas-gitung tumbus-gen ebe warik Pomate ane ngalau kulkul ane ges eisir nangge Aigipten ite ok, \v 4 be givin etok ete ei geb Pita ta weik etok ge be gile gitak ei gibweg kapual-lu, be geb ane amolmol valir ane dubi aivat ve inemb Pita dabin. Eisir valir ane nok as amolmol ano aivat aivat gitangi dubi aivat etok ge. Herodes nok tang-gitung ve ginei inalgum as ben bamo etok be ma nikwai kob ninggas Pita nile nihlang be nivarkei amolmol tepwengge nas veik ines ei vunu. \v 5 Beti Pita gibweg nam kapual-lu ane be amolmol valir ane as kulkul ve emb ei dabin nangge etok. Bemem amolmol bui ane es miengk painge-ngge gitangi Pomate veik nemb ei ru. \s1 Pomate ane ngalau kulkul ane inggas Pita gikwai kapual-lu \p \v 6 Herodes tang-gitung ve ginei tistumi kob ninggas Pita nangge kapual-lu nile nihlang be nitak ei nivarkei amolmol nas. Be givin tambok etok ge Pita giengk gisov amolmol valir ane ailu sawa, be idgin ei bage tis va ta ve seng ailu. Be amolmol valir ane ebe emb nam kapual-lu ane dabin ok emb nam avo dabin ivarkei dang-etok. \v 7 Be seukie-ngge Amol Bamo ane ngalau kulkul ane ti gibielk ve Pita nangge ete nam kapual-lu ane nok aplo be be ane aivi giro be bogbogo molge. Ngalau kulkul ane nok bage gile Pita be giuki ve nes ei itin be ginei, “Umdil seukie.” Be seukie-ngge seng ailu ebe idgin Pita bage tis va ta ok beleinge gile gitak. \v 8 Be ngalau kulkul ane nok ginei gitangi Pita be ginei, “Umbiti am bika be uno vam taptape,” Be Pita gilgum gitangi ei yaun ge. Bekob ngalau kulkul ane nok ginei gitangi ei, “Uno am kup malar ane be utau ile ayue.” \v 9 Pita gimdil be givang mul ve ngalau kulkul ane nok, be ei tang-gisgil gen ebe ngalau kulkul ane etok gilgum ok, be ei ginei bwat ebe giengk mev ok ge. \p \v 10 Sulu ivang ile be itlek amol mate ane ebe givarkei ve geb nam kapual-lu ane dabin ok, be gabu ile love itlek amol mul ane be kob imbielk ve nam avo aen ebe ve inde inahlang gitip ok. Be nam avo aen etok ei ate ges ate ponge be sulu ivang ile ihlang be gabu ivang luev ti ile ve ivang. Be seukie-ngge Pomate ane ngalau kulkul ane nok gikwai Pita be gile ve givang. \p \v 11 Bekob Pita na sangas be gitpweng gen ete ginme gihlang ve ei ok are be ginei, “Galkik ande ayeu gatpweng are roro-ngge ganei Pomate gihlin ane ngalau kulkul ane ginme be gigas ayeu gakwai Herodes bage be tis gen bambamo ebe amolmol Juda ane tas gitung ve inalgum nitangi ayeu ok.” \p \v 12 Pita ta gitung ge dang-etok gikwai kob gile gipil Jon ebe ital are ti inei Malaka ok tine Malia ane nam. Be amolmol anongge iro isate sut isov nam etok ile be es miengk imbweg. \v 13 Pita givang gile be giding-ding nam avo be ginei unes nam avo ponge, be avie kulkul ane ti are Roda gile ve nes nam avo ponge. \v 14 Avie nok ande gitpweng Pita avo are be ta-vevie anongge be ges nam avo ponge ite nangge be gituvki ginumul gile ginei gitangi eisir be ginei Pita ete givarkei sagin dume ok. \v 15 Be eisir inei gitangi Roda be inei, “Gen giwel mie me?” Bemem Roda ginei gwang-ne ge be ginei, bingano molge Pita ete givarkei sagin dume ok. Beti eisir iwel ei avo be inei, “Etenok Pita dalgo matas.” \p \v 16 Bemem Pita giding-ding nam avo painge-ngge givang be bwayage-kob eisir es nam avo ponge. Be givin ebe eisir matanos ile ili Pita ok be ikuri vunu-ngge. \v 17 Be Pita ges bage ge ve eisir ve ginei inei yaun walang ano bwaya. Bekob giput gen ebe Amol Bamo gilgum ve gigas ei gikwai kapual-lu ok lavo gitangi eisir. Bekob ginei, “Unde be unei gen etenik binge nitangi Yisu male Jems be tis awangg nune-nggen tepwengge.” Bekob ginumul gisov vukuri be gile ve givang sawa ti. \v 18 Givin tistumi amolmol valir ane ili ebe ande Pita lavo bun ok be ikuri ge be inei, “Wali ande ande amol etek givang dang?” \v 19 Beti amol bamo Herodes gihlin ane amolmol valir ane ile ve inrek Pita. Bemem eisir irek love ili ma. Beti Herodes ta-vavis be gilgum yaun ve nes amolmol valir ane ebe em Pita dabin nangge kapual-lu ok vunkunu. Bekob ete gimdil nangge Judia as taku be gisov gile gibweg Sisaria as nam. \s1 Herodes gimat vunu \p \v 20 Herodes tavavis anongge ve amolmol nangge Taia be tis Saidon. Bemem nalk sawa ete ei gibweg ok ete eisir as ben lavo etok. Beti amolmol tepwengge inei yaun gisov dongke ve intangi ei inde. Eisir ivang itangi Blastas amol ebe geb Herodes ane nam dabin ok ile gimungg, be inei yaun gitangi ei ve nes yaun bamo etok vunu. \p \v 21 Be givin as-mate ebe Herodes gitak yapin ve niute amolmol as yaun ok, be ei gino amolmol bambamo ebe emb amolmol dabin ok as kup be gile gibweg taku ebe ve niute amolmol as yaun ok. Be ei ginei yaun avo vie molge gitangi amolmol. \v 22 Beti amolmol tepwengge emb avos ponge be avos givwat ei are be inei, “Yaun avo etenik ginme nangge amol ti ane ite ma. Yaun etenik ginme nangge pomate ti.” \v 23 Bemem Herodes ei ate avo givwat Pomate are ite be ei tang-givin ve amolmol avos nivwat ei ge are. Beti Pomate ane ngalau kulkul ane ti geb gimat gitangi ei be mwatmwat gidbwen ei aplo be gimat vunu. \p \v 24 Bekob ete Pomate ane yaun meng-gihlang gwang-ne ge be givang geb taku walang ok avut. \p \v 25 Banabas gabu Saul ilgum as kulkul etok ve emb mone gitangi bambamo nangge Jerusalem be ma gikwai kob gabu inggas Jon ebe ital are ti inei Malaka ok givin be inumul ile Antiok. \c 13 \s1 Eisir emb Banabas gabu Saul ve inemb kulkul mateu ane \p \v 1 Pomate ane amolmol ebe inei Pomate avo ok be tis gidung subu ebe imbweg ivin amolmol bui ane nangge Antiok ok ares eteik, Banabas gabu Saimon ebe ital are ti inei ‘Tumtumi molge’ ok, be Lusias nangge Sairini. Be Saul gabu Herodes ane ulis ebe geb nalk siti-ngge dabin ok ane nune Maneyen. \v 2 Eisir nok iyamar ben be es miengk gitangi Pomate ivang, be Ngalau Yamar ginei gitangi eisir,” “Yem unemb Banabas gabu Saul ve inalgum kulkul ebe ayeu gatal sulu ve inalgum ok.” \p \v 3 Beti eisir iyamar ben be itak bais be es miengk giwei sulu gikwai kob ihlin sulu be ile. \s1 Banabas gabu Saul inei mateu nangge nusawa Saipras \p \v 4 Ngalau Yamar gihlin Banabas gabu Saul be isov ile nam dabe ti are Selusia. Bekob gabu ipil ei-vovo nangge etok be ilaik ile isov nusawa Saipras. \v 5 Sulu imbielk nam dabe ti are Salamis be gabu inei Pomate ane yaun bing nangge Juda as lum mateu ane nangge etok be Jon ebe ital are ti Malaka ok geb sulu ru be geb kulkul givin sulu. \p \v 6 Sulu ivang emb taku walang ok avut nangge ete nusawa Saipras ok bekob gabu es gili ile ipil nam dabe ti are Pepos. Be nangge etok sulu ile vunge ve amol ti are Ba Jisas, amol nok dueb tine be gilgum gen subu weik waru ok givin givin. Be ei amol Juda ane ti be ei giyo-giyo amolmol ginei ei amol ti ebe ginei Pomate avo ok. \v 7 Be ei gibweg givin amol bamo ebe geb amolmol dabin ok are Sesias Polas. Sesias Polas nok ei amol ti ebe dabe-gwet vie molge ok, be ei gital Banabas gabu Saul ile ei ane nam, ve ei tang-givin ve sulu inei Pomate ane yaun nitangi ei be niute. \v 8 Bemem Ba Jisas nok, ebe ital are ti giengk Grik avos inei Elimas ok, gilgum ve ginei Banabas gabu Saul avos gil-kili veik amol bamo ebe geb amolmol dabin ok aplo nivin sulu as yaun bwaya. \v 9 Bemem Ngalau Yamar geb Saul ebe ital are ti vukuri inei Pol ok avut be na giro Ba Jisas ta be ginei; \v 10 “Sadam natu mie roro-ngge. Mie gos valir gitangi luev vie walang ok be luev bingkasop ane be tis luev gen tiate ane walang ano gingik giengk mie aplom. Be mie gulgum ve guyaing Amol Bamo ane luev vie walang ok, be asger kob mie nukari am mateu tiate bambamo etok nikwai subu? \v 11 Be ute! Galkik etenik atob Amol Bamo nilgum mie be matanom nitu be nuli taku vukuri ite love sawa ti okob.” Be seukie-ngge ei matano avuavu be giding taku giriv be gira ve girek amolmol ebe ve inemb ei bage be inatwem ei ok. \v 12 Amol bamo ebe geb amolmol dabin ok gili gen etok love aplo givin be tang-gitung Pomate ane yaun bamo molge. \s1 Banabas gabu Pol emb kulkul nangge Antiok gideb Pisidia ane \p \v 13 Pol tis ane nune-nggen ebe ivang ivin ei ok, ipil ei-vovo nangge Pepos be ilaik ile isov Pega gideb Pampilia as taku ane. Bekob Jon ebe ital inei Malaka ok gikwai sulu be gilumul gile Jerusalem vukuri. \v 14 Banabas gabu Pol ikwai Pega be ile nam dabe bamo ti are Antiok gideb Pisidia as taku ane. Be givin Juda as Sonda Sabat sulu isov Juda as lum mateu ane aplo ile imbweg. \v 15 Eisir bambamo isam yaun ebe warik Pomate geb gitangi Mose ok be tis amolmol ebe inei Pomate avo ok as yaun gikwai kob amol bamo ebe geb lum mateu ane dabin ok geb yaun gile ve Banabas gabu Pol be ginei, “Angg nune gabu. Gabu tangg-aim gitung yaun ti ebe ve unes amolmol tas ta ok giengk okob gabu unei.” \v 16 Beti Pol gimdil be girun bage itin veik amolmol tumi-ngge. Bekob ginei, “Yem amolmol Israel ane be tis yem amolmol gitip ane ebe upelk ve Pomate ok unaute kob. \v 17 Amolmol Israel ane etenik as Pomate geb eitit tumbund-gen, be givin ebe eisir imbweg amolmol subu as nalk nangge Aigipten ok, be ei gilgum be eisir meihlang anongge molge. Be bwayage-kob ei ate ge gigas eisir ikwai Aigipten as taku. \v 18 Be givkwen eisir nangge taku sawa ebe amolmol imbweg ite ok gitangi Sonda bamo 40. \v 19 Be bwayage-kob ei ges amolmol anongge gitangi dubi 7 vunkunu nangge Kanaan be geb eisir as nalk gitangi amolmol Israel ane, be eisir imbweg etok gitangi Sonda bamo 450. \v 20 Be gideb mul ane kob ei geb eisir as awaga-gen be ivang love gitangi ebe amol ebe ginei Pomate avo ok, Samuel meng-gihlang be geb amolmol dabin. \v 21 Be givin sawa etok eisir tas-givin ve in-gas amol bamo ti ebe ve nemb eisir dabin ok. Beti Pomate geb Kis natu Saul ve nemb eisir dabin. Saul geb eisir dabin gitangi Sonda bamo 40. Be Saul nok ane dani-nggen ete Benyamin ane amolmol-gen ok. \v 22 Bemem bwayage-kob Pomate gitin ei gikwai kulkul etok be geb Dawit ve amolmol Israel ane as amol bamo (king) ebe geb is dabin ok. Pomate ginei yaun gipil Dawit nok be ginei, ‘Galkik ande ayeu gali amol ti ebe ayeu gali ei vie be tang-givin ei ok. Jesi natu Dawit be ei atob nilgum gen walang ebe ayeu tang-givin ve ei nilgum ok ano nile.’ \v 23 Pomate gilgum ane yaun ebe warik gibiti ok ano gile ve geb amol ebe ve nemb amolmol Israel ane ru ok be meng-gihlang nangge Dawit ane vaku gen. Be amol nok are Yisu. \v 24 Yisu meng-gihlang ite nangge be Jon ginei mateu gitangi amolmol Israel ane be ginei inro is-ate vukir inkwai as gen tiate aplo be inringk bui sanggu. \v 25 Gibloblo ve Jon nilgum ane kulkul be ma, be ei giutani amolmol Israel ane be ginei, “Yem tangg-aim gitung nam-nambed gipil ayeu? Ayeu amol ebe yem usge ei ok ite ma. Bemem unaute kob! Amol etok atob nivang mul ve ayeu be ninme. Be ei amol tis are bamo gitlek ayeu be ayeu gen bwam-bwam.” \p \v 26 Be Pol ginei; Angg nune-nggen, Ablaham ane vaku-nggen be tis yem amolmol ebe nangge Juda ite be aplongg-aim givin Pomate ok, Pomate geb yaun ebe geb eitit dabin ok gitangi eitit gikwai. \v 27 Be amolmol ebe imbweg Jerusalem ok tis as awaga-gen itpweng amol nok are be tis amolmol ebe inei Pomate avo ok as yaun ebe isam givin Sonda Sabat walang ok, ok are ite. Bemem eisir ilgum gen etok gitangi yaun ebe warik amolmol ebe inei Pomate avo ok inei ve asonge eisir inalgum ok ano gile. \v 28 Eisir ili ei ane gen tiate ti ebe gilgum ok ite, bemem inei gitangi Pilata be ges ei vunu sin-gege. \v 29 Eisir ilgum gen bambamo ebe warik amolmol ebe inei Pomate avo ok iro ok gikwai kob iru ei beleinge nangge ei givsangin be ile ispun gisov taku gimat ane. \v 30 Bemem Pomate ges ei itin vukuri nangge taku gimat ane. \v 31 Be as-mate walang ano ei ges ate ru gitangi amolmol ebe warik ivang ivin ei nangge Galilaia be ireu ile Jerusalem ok be ili ei gikwai. Be eisir nok ete galkik emb kulkul ve inei ei ane yaun gitangi amolmol Juda ane. \v 32 Be amei anei Pomate ane bing vie gitangi yem be anei; Gen ebe warik Pomate ginei ve nemb nitangi eitit tumbud-gen ok, \v 33 ete galkik ande ei geb gen etok gitangi eisir natus-gen eitit. Ei ges Yisu itin vukuri nangge taku gimat ane, be gen etok gitangi yaun ti ebe ebe giengk Sam ailu (2) ane ok. Ve yaun etok ginei dang-eteik: \q1 ‘Ayeu natungg mie. Be galkik etenik ande mei Tamem Ayeu. \m \v 34 Pomate ges Yisu itin vukuri nangge taku gimat ane veik utle nipiel nangge taku gimat ane bwaya. Ve warik ei ate ginei yaun nok ge ake ti givin dang-eteik; \q1 ‘Atob ayeu namb gen vevies tepwe \q1 ebe warik ganei ve namb nitangi Dawit ok nitangi yem.’ \m \v 35 Dang-ebe yaun ebe giengk kapia Sam ane ginei ok. Ve yaun etok ginei dang-eteik; \q1 ‘Atob mie tam nivalngan am amol kulkul ane vie etok be utle nipiel niengk taku gimat ane ite.’ \m \v 36 Givin ebe Dawit geb amolmol dabin ok, ei gilgum ane kulkul gitau gile Pomate ane yaun ge. Be mul-ane kob ei gimat vunu be amolmol ivwat ei utle ulis ile ispun gito givin ane bambamo gen, be utle gipiel giengk taku gimat ane. \v 37 Bemem, amol ebe Pomate ges ei itin nangge taku gimat ane ok, ei utle gipiel ite ma. \v 38 Angg nune-nggen, Dang-etok be yem unatpweng yaun eteik are vevie kob. Amei anei mateu gitangi yem be anei, Yisu ei Amol ebe gisin amolmol as tiate tepwengge gikwai ok. \v 39 Be Mose ane yaun gitangi ebe atob nisin eitit and gen tiate nikwai love Pomate nital eitit ninei amolmol vie ane ok ite ma. Amolmol ebe aplos givin Yisu ok ge ete atob Pomate nital eisir ninei amolmol vie ane. \v 40 Dang-etok be unemb aim-ate dabin vie-ngge, veik gen ete Pomate ane amolmol ebe inei Pomate avo ok inei ok menihlang nipil yem bwaya. \v 41 Be yaun ete eisir inei inei ok dang-eteik; \q1 ‘Yem amolmol ebe uli Pomate ane yaun weik gen sin-ge ok yem unaute kob. Yem tangg-aim gitung yaun walang ano be ulat baingg-aim bemem asonge yem unmat vunu. Ve galkik etenik ayeu galgum kulkul ti, be ginei amol ti ninme be ninei yaun kulkul etok ane binge nitangi yem atob yem aplonggaim nivin ite yapin.’ \p \v 42 Pol gabu Banabas imdil ve inde inahlang inkwai lum mateu ane aplo, be amolmol inei gitangi sulu be inei, “Sonda mul ane kob gabu undumul unme be unei yaun etenik vukuri be amei anaute.” \v 43 Amolmol tepwengge ile ihlang ikwai lum aplo be amolmol Juda ane subu be tis eisir ebe nangge Juda ite ok subu, ebe ipelk ve Pomate ok, eisir itau ile Pol gabu Banabas. Be sulu inei yaun be es bing ve eisir be inei invang insov Pomate ane yaun bwaibwaya ane lu-ngge. \p \v 44 Givin Sonda amolmol nam etok ane tepwengge iro is-ate sut ile ve inaute Amol Bamo ane mateu. \v 45 Givin etok eisir Juda ili ebe amolmol anongge molge iro is-ate sut ile ve inaute Pol ane yaun ok, be tas-vavis anongge be inei yaun ungglus ungglus gipil Pol gabu Banabas be tis as yaun ebe inei ok. \v 46 Bemem sulu ivarkei gwang-ne ge be inei, “Bingano eilu avang ve anei Pomate ane mateu nitangi yem amolmol Juda ane nimungg. Bemem yem bwaingg-aim be uvkir dumangg-aim gitangi yaun etenik. Beti etok weik ebe yem unei gipil aim-ate be unei, ‘Amei gitangi ebe atob anambweg matawangg amei nemb ta-ngge ok ite.’ Dang-etok beti atob eilu anvang antangi amolmol ebe nangge Juda ite ok ande. \v 47 Ve Amol Bamo ginei gitangi amei dang-eteik, \q1 ‘Ayeu gab yem weik ebe amolmol dabas ungglus ane as dau ok, veik unemb eisir ru be unes luev ebe Pomate ve nemb eisir dabin ok ru nitangi amolmol nalk ane tepwengge.’ \p \v 48 Amolmol ebe nangge Juda ite ok iute yaun etok be tas-vevias anongge be avos givwat Amol Bamo ane mateu. Be eisir ebe Pomate tang-givin be geb eisir ve inambweg matawas nemb ta-ngge ok, aplos givin Pomate. \p \v 49 Be Amol Bamo ane mateu givang geb taku etok avut. \v 50 Bemem eisir Juda inei yaun gisov avie gaptol ebe tis ares be ivang mul ve Juda as luev ok be tis awaga nam etok ane, ebe nangge Juda ite ok ve ines Pol gabu Banabas vunu. Be itin sulu be ile ve ivang ikwai eisir as taku. \v 51 Sulu iro nas vukir gitangi eisir be guni gitangi eisir be kuku gilumul veik ines eisir as gen tiate ru nitangi eisir ate, be gabu ile Aikoniam. \v 52 Givin sawa etok Ngalau Yamar geb amolmol bui ane ebe imbweg Antiok ok avut be ivang tis tas-vevias ge. \c 14 \s1 Pol gabu Banabas ilgum kulkul nangge Aikoniam \p \v 1 Pol gabu Banabas ilgum weik etok ge nangge Aikoniam, sulu isov Juda as lum mateu ane aplo ile be inei mateu ivang love amolmol Juda ane be tis eisir ebe nangge Juda ite ok walang ano iro is-ate vukir be aplos givin Kilisi. \p \v 2 Bemem Juda subu ebe aplos givin Kilisi ite ok inei yaun gisov eisir ebe nangge Juda ite ok be ilgum eisir be tas-vavis gitangi amolmol bui ane. \v 3 Pol gabu Banabas imbweg Aikoniam sawa undib molge be gabu ilgum kulkul ve inei mateu tis aplos dongke-ngge nangge etok. Be Pomate giro sulu ta be gabu ilgum gen bwalbwale tis gen bambamo walang ano, veik amolmol indi be inatpweng are inei Pomate ane yaun bwaibwaya etok gen ano molge. \v 4 Bemem kob amolmol nangge nam dabe bamo etok emb is-ate vusa gile dubi ailu, amolmol tavlu ile ivin eisir Juda be tavlu ile ivin Pol gabu Banabas. \v 5 Bwayage-kob amolmol Juda ane be tis eisir ebe nangge Juda ite ok tis as awaga gen imdil be ilgum ve ines Pol gabu Banabas vunu ve vat. \v 6 Bemem sulu ande itpweng gen etok are gikwai, beti gabu ipelk ile nam dabe natu ailu ebe giengk Likonia as taku ok, nam dabe natu ailu nok ares Listra tis Debi, be tis nam dabe subu ebe giengk gibloblo nam dabe ailu etok ok. \v 7 Sulu imbweg etok be ilgum kulkul ve inei mateu gitangi amolmol taku etok ane. \s1 Pol gabu Banabas ilgum kulkul nangge Listra \p \v 8 Amol ti gibweg ete Listra ok, amol nok va muai-muai tis ebe tine givkuv ei ok, be gitangi ebe ve nivang ok ite. \v 9 Amol nok gibweg ve giute Pol ane yaun ebe ginei ginei ok. Pol na giro amol nok ta be gili ginei ei aplo givin gwang-ne molge gitangi ebe atob utle vie vukuri ok. \v 10 Beti Pol gital avo bamo ge gitangi amol nok be ginei, ‘Umdil be uvarkei.’ Be seukie-ngge amol nok vepie gile givarkei be gilauk. \v 11 Amolmol tepwengge ili gen ete Pol gilgum ok, be ital yaun avos bambamo ge giengk eisir ate avos ge be inei, ‘Eisir pomate ande meihlang weik ebe amolmol ok be isov nalk itangi eitit inme.’ \v 12 Be eisir ital Banabas are ti inei Sus. Sus etok amolmol Grik ane as pomate ti. Be Pol ei amol yaun ane, beti eisir ital ei inei Hemis. Ve eisir ital as pomate yaun ane inei Hemis. \v 13 Be pomate Sus nok ane lum yamar givarkei luev den, be amol bamo ebe geb kulkul ve geb da gitangi pomate Sus nok nangge ane lum yamar etok ok, gigas bwelk bulimakao avkwan subu be tis monok subu ebe indul yapin ok. Be givang gile ve nile nihlang sawa ebe lum givarkei ok ve nemb gen etok ve da nitangi Pol gabu Banabas. Ve amolmol tas-givin ve inemb da nitangi sulu. \p \v 14 Banabas gabu Pol iute gen ete eisir veve inalgum nitangi sulu ok binge love gabu aplos bunam be isi-sisiel as kup be gabu vepias ile ihlang amolmol tepwengge nas be ital yaun avos bambamo be inei; \v 15 “Ret ginei beti yem ve unalgum gen dang-etok nitangi eilu? Eilu amolmol sin-ge weik ete yem nik. Be eilu anme etenik ve anei Pomate ane binge vie nitangi yem veik yem untau aim luev tiate bambamo etenik ebe gitangi ve nemb aim ru ite ok be unro ai-mate vukir untangi Pomate matawe ane unde. Ei amol ebe gipasang gulumb tis nalk be gielk tis gen walang etenik ok. \v 16 Be warik gimungg ane Pomate na vier ve amolmol be ilgum gen gitangi ebe eisir ate tas-gitung ok. \v 17 Bemem Pomate givwaivun ate molge ite, ei ges ate ru gitangi eitit ve gilgum gen vevies-ge gitangi eitit. Ei geb ur nangge gulumb gisov be gilgum eitit and ben be meng-gihlang ano anongge, be ei gilgum be eitit tavang tis tand veviand ge.” \v 18 Banabas gabu Pol inei yaun etok, bemem sulu ate ilgum kulkul bamo ve ivarkei amolmol ebe ilgum ve inemb da nitangi sulu ok gil-kili. \s1 Amolmol es Pol ve vat \p \v 19 Bwayage-kob amolmol Juda ane subu nangge Antiok be tis aikoniam ane inme, be inei yaun gisov amolmol aplos love gilgum amolmol be tas-vavis be es Pol ve vat gile gitak bekob irwel gile giengk nam bage. Be eisir inei bwat ande ei gimat vunu. \v 20 Bemem givin ebe amolmol bui ane inme be ivarkei ile idbul Pol ok, okob ete ei gimdil be givang gile gihlang nam luvwe vukuri. Be imdil tistumi kob sulu Banabas imdil ikwai nam dabe etok be ile nam dabe ti are Debi. \p \v 21 Sulu inei mateu gitangi amolmol nangge Debi ivang love iro amolmol anongge vukir be meihlang ve amolmo bui ane. Bekob gabu ilumul ile Listra tis Aikoniam be Antiok vukuri. \v 22 Be gabu as kulkul ve iro amolmol bui ane ta be es bing gwang-ne ge gitangi eisir be inei, “yem untau unde Pomate ane yaun vie etenik ge, ve Pomate atob nemb eitit dabin. Bemem atob eitit tan-gas gen bunam be tis vavavne walang ano nimungg bekob.” \v 23 Pol gabu Banabas emb eisir as amolmol subu ve as awaga-gen gitangi nam dabe ge, bekob gabu iyamar ben be es miengk be emb eisir nok gitangi Pomate ebe aplos givin ei ok ile. \s1 Pol gabu Banabas inumul ile Antiok gideb Siria ane \p \v 24 Be bwayage-kob sulu ivang emb Pisidia as taku walang ok avut love gabu ile ihlang ve Pampilia as taku. \v 25 Be gabu inei mateu gitangi amolmol nangge nam dabe Pega bekob gabu isov ile nam dabe ti are Atelia. \v 26 Sulu inggas eivovo nangge Atelia be ilaik ile isov nam dabe bamo ti ebe warik amolmol bui ane emb sulu gisov Pomate bage ve nemb sulu dabin be ane yaun bwaibwaya nivang nivin sulu be niro sulu ta veik gabu inalgum kulkul ete ande gabu ilgum be ma gikwai ok. Be nam dabe nok are Antiok weik etok ge. \v 27 Pol gabu Banabas imbielk Antiok bekob gabu iro amolmol bui ane sut be iput gen bambamo ebe Pomate gilgum gitangi sulu ok lavo gitangi eisir be inei, ‘Pomate ande ges luev ru gitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok, be meihlang ve amolmol bui ane.’ \v 28 Be sulu imbweg etok manang ivang ivin amolmol bui ane. \c 15 \s1 Amolmol bui ane ikasa nangge Jerusalem \p \v 1 Amolmol bui ane subu nangge Judia isov ile Antiok be imbul amolmol be inei, ‘Ginei yem uvang mul ve Mose ane yaun ebe ve inaure utlas ulis ok ite, atob Pomate ninggas yem untangi Ei ate unde ite.’ \v 2 Pol gabu Banabas iute yaun etok be tas vavis anongge be gabu inggo amolmol Juda ane ve yaun etok ane. Beti amolmol bui ane emb Pol gabu Banabas nok be tis eisir ate as amolmol subu be ireu ile nam bamo Jerusalem ve inpasang yaun etok invin eisir aposel be tis awaga yaun ane. \p \v 3 Be ihlin eisir be ile. Eisir nok ivang nambe Finisia tis Samaria as taku ane ile be inei gen ebe Pomate gilgum ve giro amolmol ebe nangge Juda ite ok vukir be inme ihlang ve amolmol bui ane ok, lavo gitangi eisir nam dabe ailu etok. Amolmol bui ane nangge nam dabe ailu etok iute yaun etok be tas-vevias anongge. \p \v 4 Pol gabu Banabas be tis as amolmol-gen mibielk Jerusalem, be amolmol bui ane be tis eisir aposel be awaga inggas eisir. Bekob Pol gabu Banabas iput gen bambamo ebe Pomate giro sulu ta be ilgum ok lavo gitangi eisir. \v 5 Bemem amolmol bui ane subu nangge Parisai imdil be inei, ‘Yem unaure eisir ebe nangge Juda ite ok utlas ulis be unes bing gwang-ne ge nitangi eisir ve invang mul ve Mose ane yaun ge ma.’ \p \v 6 Beti eisir aposel tis eisir awaga ipil dongke ve inpasang yaun etok. \v 7 Eisir kakie gipil yaun etok ivang be Pita gimdil be ginei, “Angg nune-ngge. Yem ate utpweng gen etok are gikwai, ve warik Pomate geb ayeu ve nanei ei ane binge vie nitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok veik inaute be inro is-ate vukir be aplos nivin Pomate. \v 8 Be Pomate ei gitpweng amolmol tepwengge are, be ei ges ru gitangi eitit ve ei tang-givin amolmol ebe nangge Juda ite ok be geb ane Ngalau Yamar gitangi eisir dang ebe warik geb gitangi eitit ok. \v 9 Be ei geb Ngalau Yamar gitlek ate ti gitangi eitit be eisir ebe nangge Juda ite ok ite. Ma molge. Eisir aplos givin Pomate beti Pomate gilgum eisir aplos vie. \p \v 10 Be nam-nambed be yem bwaingg-aim ve gen ebe Pomate ginei eitit tanalgum ok be uli aim yaun weik gen vie molge gitlek Pomate be ve unvang mul ve yem-ate aim yaun? Me wat yem ulgum ve undi Pomate ane gwang-ne me? Beti ve unemb gen bunam etok nitangi amolmol ebe aplos givin Pomate ok, ve insov Mose ane yaun ane lu ge? Warik eitit tumbud-gen be tis eitit ate ok gitangi ite weik etok ge. \v 11 Bemem eitit aplond givin tanei Pomate atob nemb eitit be tis eisir ebe nangge Juda ite ok ru ve Amol Bamo Yisu ane ta-viti be tis ane yaun bwaibwaya ane ge.” \p \v 12 Amolmol tepwengge tumi-ngge imbweg be iute yaun ebe Banabas gabu Pol inei ok. Sulu inei yaun gipil gen bwalbwale ebe Pomate giro sulu ta be ilgum nangge amolmol ebe nangge Juda ite ok as taku ok. \p \v 13 Banabas gabu Pol inei as yaun love ma gikwai. Kob Jems gimdil be ginei, “Angg nune-nggen unaute awangg yaun okob. \v 14 Simon Pita ande ginei lavo gitangi yem gikwai, ve Pomate ges ane tang-givin ru gitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok ve geb eisir as amolmol subu be meihlang ve ane amolmol-gen. \v 15 Dang-etok be yaun etenik be tis amolmol ebe inei Pomate avo ok as yaun gitangi ate-ngge. Ve yaun ebe giengk Pomate ane kapia ok ginei dang-eteik, \q1 \v 16 ‘Amol Bamo ginei; Bwayage-kob atob ayeu nanumul nanme be naro Dawit ane bambamo-nggen ebe imbweg iriv be ira ok sut inpil dongke vukuri. Be atob nasin eisir as tiate ebe ilgum ok tepwe nikwai, be nalgum eisir be inambweg vie. \q1 \v 17 Kob atob amolmol tepwengge ebe nangge Juda ite ok ebe ayeu gab eisir yapin ve invang invin ayeu ok, atob inrek Amol Bamo. \q1 \v 18 Yaun etenik ebe warik Amol Bamo ginei vusa ok.’ \p \v 19 Beti Jems ginei ayeu tangg gitung ve ganei eitit tanalgum dang-eteik; “Amolmol ebe nangge Juda ite ok ebe ande iro is-ate vukir itangi Pomate ile ok, etok eitit tanemb bunam nitangi eisir bwaya. \v 20 Bemem eitit tandi be tanro kapia ti nitangi eisir nile be tanes bing bingkas-kasop ane ok bwaya. Be inkari luev wasi ane subu, be inen bwelk ete amolmol emb savwalos avut ok bwaya, be tis twerk ok weik etok ge. \v 21 Ve Mose ane yaun etenik amolmol isam nangge nam dabe walang ok be inei ginme gihlang givin Sonda sabat walang ok nangge as lum mateu ane gitang-tangi ge tis ebe warik.” \s1 Kapia gitangi amolmol bui ane ebe nangge Juda ite ok \p \v 22 Beti eisir aposel tis eisir awaga be amolmol bui ane emb as amol ailu be ihlin sulu ve invin Pol gabu Banabas be insov inde Antiok. Eisir emb Judas ebe ital are ti inei Basabas ok gabu Silas. Sulu etok ebe amolmol bui ane ili sulu inei sulu amol bamo ok. \v 23 Be eisir emb kapia nok gitangi sulu be ivwat. Be kapia etok ginei dang-eteik. \q1 “Yem-aim nune-nggen amei, aposel be tis awaga avongg-amei ges amei nune-nggen yem ebe nangge Juda ite ok, nangge Antiok tis Siria be Silisia. As-mate vie yem tepwengge. \q1 \v 24 Amei aute binge gikwai ve amei-mei amolmol subu ebe ahlin is ite be eisir ate ivang itangi yem ilek gitangi ebe tas-givin ok be ilgum yem be aplongg-aim bunam ok. \q1 \v 25 Beti amei aro amei ate sut be anei yaun gisov dongke be amb amei amol ailu etenok be ivin eitit and amol ailu ebe tand givin sulu anongge ok. Banabas gabu Pol be itangi yem ilek. \q1 \v 26 Pol gabu Banabas nok sulu ipelk ve is-ate ane ite ma, sulu ilgum veik inalgum Yisu Kilisi eitit and Amol Bamo are menihlang bamo-ngge. \q1 \v 27 Beti amei ahlin Judas gabu Silas ilek be atob sulu inei yaun etok lavo nitangi yem nivin. \q1 \v 28 Ngalau Yamar givang givin amei be amei anei yaun etok love gwang-ne be anei; Atob amei anemb bunam ti vukuri nitangi yem ite. Bemem yaun eteik ge ete amei anei yem unalgum ano nile. \q1 \v 29 Dang-eteik; Yem unen gen ete emb ve da gitangi pomate bingkas-kasop ane ok, be tis twerk be bwelk ete amolmol emb savwalos avut ok ite molge. Be unkari aim luev wasi ane bambamo ete ulgum ulgum ok nikwai subu. Ginei yem unalgum dang-ete ande amei anei gitangi aim nok, be ungil-gili aim-ate nitangi gen bambamo etok tepwengge, okob atob yem unvang vie-ngge. Ameimei yaun nok etenok ge.” \p \v 30 Pol gabu Banabas be Judas gabu Silas imdil be ile love imbielk Antiok be iro amolmol bui ane sut bekob emb kapia nok gitangi eisir. \v 31 Givin ebe eisir isam kapia etok ok, be tas-vevias anongge ve yaun ebe giengk kapia etok ok ane. \v 32 Judas gabu Silas ok sulu amol ebe inei Pomate avo ok, beti sulu iro eisir ta be inei yaun subu gitangi eisir givin. \v 33 Judas gabu Silas imbweg sawa undib siti nangge ete Antiok ok. Be bwayage-kob eisir emb sulu bais be ihlin sulu ilumul ile Jerusalem vukuri, be gabu inggas amolmol Antiok ane as yaun tas-vevias ane ile be inei gitangi amolmol Jerusalem ane. \v 34 (Bemem Silas tang-givin anongge ve ginei nimbweg ete Antiok ok.) \p \v 35 Pol gabu Banabas imbweg ete Antiok ok be gabu emb kulkul ivin amolmol subu ve imbul Amol Bamo ane mateu gitangi amolmol. \s1 Pol gabu Banabas emb is-ate vusa \p \v 36 As-mate subu gile gikwai kob Pol ginei gitangi Banabas be ginei, “Tutlu tandumul tantangi and nune-nggen nangge nam dabe walang ebe warik tanei Amol Bamo ane mateu gitangi eisir ok tande, be tandi tanei eisir ivang vie-ngge me ma?” \v 37 Banabas tang-givin ve ginei ninggas Jon ebe ital inei Malaka ok nivin be sotol inde. \v 38 Bemem Pol ginei, ‘Amol etenik warik gipelk gikwai tutlu nangge Pampilia, be geb kulkul givin tutlu ite. Dang-etok be tutlu tangas ei bwaya. \v 39 Beti sulu iwel is-ate avos painge love gabu emb is-ate vusa, Banabas gigas Jon Malaka be gabu ipil eivovo ti be ilaik ile isov nusawa Saipras. \v 40 Be Pol geb Silas ve nivang nivin ei. Be amolmol bui ane nangge etok es miengk gitangi Amol Bamo veik ane yaun bwaibwaya nivang nivin sulu be niro sulu ta. \v 41 Bekob gabu imdil be ivang nambe Siria tis Silisia as taku ane ile, be emb kulkul ve iro amolmol bui ane ta nangge etok. \c 16 \s1 Timoti gile givang givin Pol gabu Silas \p \v 1 Pol gabu Silas ivang love imbielk Debi tis Listra, be nangge Listra sulu ili amol ti nangge etok, amol nok are Timoti, be ei tine nangge Juda be tame nangge Grik. Be sulu tine isgabu ge aplos givin Pomate. \v 2 Amolmol bui ane nangge Listra tis Aikoniam inei Timoti lavo be inei, ‘Timoti ei amol vie molge. \v 3 Pol tang-givin ve ninggas Timoti ninme nivang nivin ei, beti gigas ei gile be giure utle ulis. Pol gilgum gen etok ve amolmol Juda ane ebe imbweg taku etok ok itpweng are inei Timoti tame nangge Grik. Beti ei gilgum etok veik eisir indi Timoti weik amol Juda ane ti. \v 4 Sotol ivang itangi nam dabe walang ok ile be inei yaun ebe warik eisir aposel be tis eisir awaga ipil dongke be inei nangge Jerusalem ok gitangi amolmol be inei eisir invang mul ve yaun etok ge. \v 5 Beti amolmol bui ane aplos givin Pomate gwang-ne molge, be amolmol anongge iro is-ate vukir itangi Pomate ile givin as-mate walang ok. \s1 Pol giengk mev giro amol Masedonia ane ti \p \v 6 Ngalau Yamar givarkei sotol gili ve ginei inei mateu nitangi amolmol nangge Esia as taku bwaya. Beti ivang nambe Prisia tis Galeisia as taku ane ile. \v 7 Sotol ivang love imbielk Misia as taku be ilgum ve inde inahlang Bitinia as taku, bemem Amol Bamo ane Ngalau givarkei sotol gili. \v 8 Beti sotol itlek Misia as taku be isov mang-mangi ge nambe Troas ane ile. \v 9 Be givin tambok Pol giengk mev be gili amol Masedonia ane ti ginme be ginei yaun gwang-ne gitangi ei be ginei, ‘Mie nos gielk gili nunme nupil ete Masedonia ik be nomb amei ru. \v 10 Pol gili gen etok gikwai kob, ete amei amdil be arek luev ve ande ete Masedonia ok. Amei atpweng are anei Pomate gital amei ve ginei ande be anei mateu nitangi amolmol nangge eteok. \s1 Avie ti are Lidia ei giro ate vukir be meng-gihlang avie bui ane \p \v 11 Beti amei anggas eivovo nangge Troas be alaik roro-ngge love ale asov nusawa ti are Samotres. Be amdil kob ale asov nam dabe ti are Niapolis. \v 12 Be nangge etok amei ale atak be avang ve luev ge love ambielk taku ti ebe warik amolmol Rom ane ile imbweg ok, be taku nok are Pilipai. Be etok amolmol Masedonia ane as nam dabe bamo ti etok ebe warik gimungg ane ok. Be amei ambweg etok sawa undib siti. \v 13 Be givin Juda as Sonda, amei avang ale ahlang akwai nam luvwe be ale love ambielk ve bui bamo ti. Ve ame anei bwat eisir Juda as taku ebe es miengk nangge nangge ok giengk etok. Be nangge bui kire amei ali avie gaptol subu ebe tis dubi imbweg ok, beti amei ale ambweg avin eisir be kakie avin is. \v 14 Be avie Taiataira ane ti are Lidia, ei avie ti ebe geb kulkul ve giril kambam muele vevies ge ve mone ane ok. Be ei avie ti ebe ginei uye be ges miengk gitangi Pomate ok. Be Amol Bamo gilgum be ei tang-givin anongge ve niute yaun ebe Pol ginei ginei ok ge. \v 15 Lidia nok tis ane bambamo-nggen iringk bui sanggu gikwai kob ei giutani amei be ginei, “Ginei yem tangg-aim gitung unei ayeu aplongg givin Amol Bamo ano molge, okob unpil awangg nam unme be unambweg.” Be ei girwel amei ge ve ginei ande. \s1 Pol gabu Silas imbweg kapual-lu nangge Pilipai \p \v 16 Amei ambweg love as-mate ti be avang ve ande taku ebe es es miengk ivang ok, be avie ti ebe geb kulkul sinsin-ge be mone ma ve ane ok givang ginme be giro amei ta nangge luev. Be avie nok ngalau tiate ti givang givang ei. Be as-mate walang ok ngalau tiate nok giro ei ta be ginei yaun ebe giengk aplo ge ok binge gitang-tangi amolmol. Be gilgum be amolmol ivgo ei ane tivie ebe geb ei dabin ok ve mone bamo molge. \v 17 Avie nok gitau gile amei, be gital gital dang-etok ginei; “Etenik Pomate bamo eingoto ane, ane amolmol kulkul ane etenik. Be as-mate walang ok eisir inei luev ebe Pomate ve ninggas eitit tantangi ei ate tande ok lavo gitangi eitit.” \v 18 As-mate walang ok avie nok gilgum dang-etok painge-ngge love Pol ande gikwes be girau lili gitangi ngalau tiate nok be ginei, “Ayeu nanei yaun gwang-ne nitangi mie ve Yisu Kilisi ane gwang-ne ane, be mie nukwai avie etenok be nule.” Be seukie-ngge ngalau tiate etok gile gihlang gikwai avie nok be gile. \p \v 19 Avie nok ane bambamo-nggen ili ebe ande eisir as mone ane dabe ande givang gikwai ok, beti tas-vavis be emb Pol gabu Silas ta be irwel sulu ile ivarkei amolmol bambamo nas nangge nam luvwe. \v 20 Bekob inggas sulu itangi bambamo ebe iute amolmol as yaun be ipas-pasang ok ile be inei, “Amol ailu etenik nangge Judia, be sulu inme be ilgum amolmol eitit and nam ane be tas-vavis ano anongge. \v 21 Be gabu inei yaun subu gitangi ebe atob eitit tan-gas ta be tavang mul ok ite. Ve yaun etok givang mul ve eitit Rom ane and luev ite ma.” \v 22 Be amolmol tepwengge ok inei yaun bingkasop gipil Pol gabu Silas givin weik etok ge, beti amolmol bambamo ebe iute amolmol as yaun be ipas-pasang ok iwaulu Pol gabu Silas as kup be inei gitangi amolmol ve inrau sulu ve bueng. \v 23 Irau sulu ve bueng avo anongge gikwai kob ile itak sulu imbweg kapual-lu, be emb yaun gwang-ne molge gitangi amol ebe ve nemb nam kapual-lu ane dabin ok ve nemb sulu dabin vie-ngge. \v 24 Amol ebe geb nam kapual-lu ane dabin ok giute ebe amolmol emb yaun gwang-ne molge gitangi ei ok, beti ei gigas Pol gabu Silas gile be gitak sulu isov nam aplo ti atane ge nangge nam kapual-lu ane, be ginei be gabu isweng vas gisov ei avo ti gile bekob giving ta. \p \v 25 Be givin tambok luvwe amolmol subu ebe imbweg nam kapual-lu ane ivin ok, iute ebe Pol gabu Silas inei uye be es miengk gitangi Pomate imbweg ok. \v 26 Be seukie-ngge gikuri ges bamo molge love twelk nam kapual-lu ane tepwengge gigikie murk bamo, be nam avo kapual-lu ane walang ok pingpong be avos givkwav ge. Be gen ebe idgin amolmol kapual-lu ane bais tis vas ta ok tepwengge bingbleng gile gitak gikwai. \v 27 Amol ebe geb nam kapual-lu ane dabin ok gimdil be gili ebe ande nam avo tepwengge avos givkwav ge ok, be aplo bunam molge ve ginei bwat ande amolmol kapual-lu ane tepwengge ipelk be ma. Beti giput ane buyag valir ane be veve niro ate vunu. \p \v 28 Bemem Pol gital yaun avo bamo-ngge gitangi ei be ginei, “Uyaing imate bwaya. Ve amei tepwe ete ambweg nik.” \v 29 Bekob amol nok gital yaun avo bamo veik amolmol inaute be intung dau be invwat inme. Be ei gituvki gisov nam kapual-lu ane aplo gile, amol nok gipelk be gikur-kuri anongge love gikari ate gile gitak nalk gibloblo Pol gabu Silas vas. \v 30 Bekob gimdil be gigas sulu ile ihlang be ginei, “Yemlu amol bamo ge isgabu, be atob ayeu namdom veik Pomate nemb ayeu, ru?” \p \v 31 Be sulu inei gitangi ei be inei, “Mie aplom nivin Amol Bamo Yisu, okob atob Pomate nemb mie be tis am bambamo-nggen ru.” \v 32 Bekob sulu inei Amol Bamo ane mateu gitangi amol nok be tis ane amolmol-gen ebe tepwe iengk nam dongke ok. \v 33 Be givin tambok etok ge amol nok gigas Pol gabu Silas gile be givuk sulu as bid ebe bueng gen is ok. Bekob amol nok tis ane bambamo-nggen iringk bui sanggu. \v 34 Amol nok gigas sulu ile ane nam be geb ben gitangi sulu ve inen. Be ei tis ane bambamo-nggen imbweg tis tas-vevias ge ve ande eisir aplos givin Pomate. \p \v 35 Be bwayage as giro vusa kob amolmol bambamo ebe iute amolmol as yaun be ipas-pasang ok, ihlin amolmol valir ane subu ile be inei gitangi amol ebe galkik geb nam kapual-lu ane dabin tis tambok ok be inei, “Mie nuhlang amol ailu etenok be inde ve invang.” \v 36 Beti amol nok ginei yaun nok gitangi Pol be ginei, “Amolmol bambamo ebe iute amolmol as yaun be ipasang ok emb yaun ginme ve ayeu be inei nahlang yemlu Silas be unde ve unvang. Dang-etok be gabu unvang tis aplongg-aim vie-ngge ve unde. \p \v 37 Bemem Pol ginei gitangi eisir be ginei, “Ma yapin! Eilu amol Rom ane bemem eisir ipasang eilu amei yaun vevie kob ite be irau eilu ve bueng nangge amolmol tepwengge nas be itak eilu ambweg nam kapual-lu ane sin-gege. Be galkik atob eisir inahlin eilu bwaya-gege dang-etok be ande anahlang ankwai nam kapual-lu ane ok ite. Eisir ate inme be in-gas eilu ande anahlang.” \p \v 38 Beti amolmol valir ane inggas yaun etok inumul ile be inei gitangi Rom as amolmol bambamo ebe iute amolmol as yaun be ipas-pasang ok. Givin ebe eisir iute lavo vevie ve Pol gabu Silas etok sulu amol Rom ane ok, be ikuri vunu-ngge. \v 39 Beti bambamo ebe iute iute amolmol as yaun ok ile be inei yaun tas-viti ane gitangi sulu, ve sulu ok amol Rom ane bemem eisir tas-gisgil be ilgum sulu tiate. Bekob inggas sulu ile ihlang ikwai kapual-lu be inei gitangi sulu ve inkwai nam dabe etok be inde ve invang. \v 40 Pol gabu Silas ile ihlang nangge kapual-lu be gabu mang-mangi ile ipil Lidia ane nam be iro amolmol bui ane ta be inei yaun subu gitangi eisir gikwai kob ile ve ivang. \c 17 \s1 Amolmol Tesalonaika ane ilgum ve ines Pol gabu Silas \p \v 1 Pol gabu Silas ivang ve ile love itlek nam dabe Ampipolis be tis Apolonia be gabu imbielk Tesalonaika, be nangge etok amolmol Juda ane as lum mateu ane ti givarkei etok. \v 2 Be Pol gilgum ane kulkul weik ebe gilgum givang givang ok. Ei gisov lum mateu ane nok aplo gile givin Sonda be kakie givin eisir Juda be iwel is-ate avos gisov yaun ebe giengk Pomate ane kapia ok, eisir ilgum dang-etok gitangi Sonda aitol. \v 3 Pol ginei Pomate ane mateu ane dabe gitangi eisir be ginei, “Pomate atob nemb Kilisi amol ebe ve nemb eitit ru ok be ninme be atob ninggas vavavne be nimat vunu bekob matawe be nimdil vukuri nangge taku gimat ane. Be Yisu nok ete ayeu ganei ane yaun gitangi yem nik, ete ei Amol ebe ve nemb eitit ru ok.” \v 4 Amolmol subu iute Pol ane yaun ebe ginei ok be isov sulu as yaun ane lu ge. Be amolmol dubi bamo ti nangge Grik, eisir etok ebe inei uye be es miengk gitangi Pomate ok be tis eisir ebe tis ares ok arwas-gen, eisir etok ete tepwengge isov Pol gabu Silas as yaun ane lu givin weik etok ge. \p \v 5 Bemem eisir Juda ane tas-vadbu ve ili ebe ande amolmol bamo-ngge ile ivin Pol gabu Silas ok, beti ile iro amolmol bwam-bwam ane subu ebe kulkul ma ve is be ivang nam luvwe sinsi-nge ok sut be inei yaun walang ano gisov amolmol aplos, be gilgum amolmol tas-vavis anongge. Beti eisir nok ile ivarkei Jeson ane nam avo avut be itut ane nam avo ponge ve indi Pol gabu Silas be in-gas is intangi amolmol tepwengge inde. \p \v 6 Bemem eisir irek sulu love ili ma, beti bais gisov Jeson tis amolmol bui ane subu be ilgum eisir tiate tiate bekob inggas is itangi bambamo nam etok ane ile be inei, “Eisir etenik ebe ilgum gen tiate nangge nam dabe walang ok gitangi ge be ilgum be amolmol tas-vavis giriv be gira ok etenik, be galkik ete ande inme imbweg ivin eitit nangge and nam nik. \v 7 Be Jeson gigas eisir ipil ane nam ile. Be eisir etenik ebe bwais ve insov amol bamo ebe geb amolmol dabin ok Sisa ane yaun ane lu ok. Be inei yaun gitangi ebe ve tanei ok ite be inei, ‘Amol ti ebe ve nemb amolmol dabin ok ete gibweg nik, amol nok are Yisu.’” \p \v 8 Amolmol nam dabe etok ane tepwengge tis as amolmol bambamo ebe em is dabin ok iute yaun etok love ikuri vunu-ngge be kokwangg be ele-leinge. \v 9 Be inei gitangi Jeson tis ane nune-ngge ve inavgo as yaun etok, bekob bais vier ve eisir be ile ve ivang. \s1 Pol gabu Silas emb kulkul nangge nam dabe Beria \p \v 10 Be givin tambok etok ge amolmol bui ane ipelk be ihlin Pol gabu Silas be ivang Beria ane ikwai. Sulu ivang love imbielk Beria, bekob gabu isov Juda as lum mateu ane aplo ile. \v 11 Be amolmol Juda ane ebe imbweg Beria ok, aplos dadani weik Juda subu ebe imbweg Tesalonaika ok ite ma, eisir etok iute yaun be isov ane lu ge. Be as-mate walang ok eisir isam yaun ebe giengk Pomate ane kapia ok veik indi inei Pol gabu Silas as yaun etok ano me ma? \v 12 Be amolmol anongge meihlang amolmol bui ane, be avie gaptol Grik ane subu ebe tis ares ok be tis amol gaptol Grik ane subu ok aplos givin Yisu weik etok ge. \v 13 Bemem givin ebe eisir Juda ebe imbweg Tesalonaika ok iute binge ve Pol ginei Pomate ane mateu binge gitangi amolmol Beria ane ok, beti eisir imdil ile nam dabe etok ve inalgum amolmol be aplos tiate veik inro gen tiate it-kitin vukuri. \v 14 Beti amolmol bui ane nangge Beria iute binge be ihlin Pol gile gihlang alus seukie-ngge gikwai be Silas gabu Timoti imbweg ete Beria ok yapin. \v 15 Amolmol ebe ivin Pol be ile ok, ivang love imbielk nam dabe ti are Atens bekob inumul nangge etok. Be Pol geb yaun giengk eisir ve indumul inde be inei nitangi Silas gabu Timoti ve intangi ei inde seukie-ngge. \s1 Pol ginei mateu nangge Atens \p \v 16 Pol gibweg Atens ok ve gisge Silas gabu Timoti, be aplo bunam molge ve gili ebe eisir nam dabe etok ane emb kulkul ve inei uye be es miengk gitangi pomate bingkasop ane ano anongge ok. \v 17 Beti ei gisov lum mateu ane aplo gile be kakie givin eisir Juda be tis amolmol ebe nangge Juda ite ok ebe inei uye be es miengk gitangi Pomate matawe ane ok, be tis eisir ebe iro is-ate sut isov nam luvwe ok givin tis as-mate walang ok. \v 18 Be nangge etok amolmol Grik ane as amolmol dubi ailu imbweg. Eisir dubi ti ital is inei Epikurian, be dubi ti ital inei Stoik. Be eisir nok as amolmol subu ebe itpweng gen arkares ok eisir es valir ve avos ge gitangi Pol. Be subu inei, “Amol etenik ebe ginei yaun sinsin-ge ok, be ei veve ninei yaun ret etenik?” Be amolmol subu imdil be inei, “Wat ei ginei yaun gipil nam dabe subu as pomate me?” Pol ginei mateu be ginei Yisu Kilisi ane yaun ebe gimdil vukuri nangge taku gimat ane ok lavo gitangi eisir, beti eisir yaun etok. \v 19 Beti eisir inggas ei itangi bambamo as kasa lavo ile be iutani ei be inei, “Amei tangg-amei givin ve anaute yaun vaku ete mie gob gitangi amolmol ok vukuri kob. \v 20 Ve amei aute mie gunei yaun subu meng-gihlang nangglus ti beti amei tangg-amei givin ve anatpweng yaun etok ane dabe are kob. \v 21 (Amolmol Atens ane be tis amolmol taku ti ane ebe ile imbweg etok ok tepwengge as ete ve inaute be inei yaun ebe meng-gihlang vaku vaku ok yapin.) \p \v 22 Beti Pol givarkei amolmol bambamo ebe iute yaun ok nas nangge kasa lavo be ginei, “Ayeu gali yem amolmol nam dabe etenik ane unei mateu gitangi pomate bingkas-kasop ane gwang-ne molge. \v 23 Ve galkik ayeu gavang yem-aim nam luvwe be gali gen bambamo ebe yem upasang ve unei uye be os miengk gitang-tangi ok, love gali taku da ane (alta) ti be iro yaun ti dang-eteik. ‘Etenik Pomate ebe eitit tali be tatpweng are ite ok ane taku da ane (alta) etenik.’ Beti ayeu ve nanei Pomate ete yem uli ei ite be unei uye be os miengk gitangi ok lavo nitangi yem. \v 24 Pomate ebe gipasang gulumb tis nalk be tis gen walang etenik ok, ete ei gulumb be nalk ane tivie. Be ei gibweg lum yamar ebe amolmol bais itav ok ite ma. \v 25 Be ei gini-ni ebe girek ate ve gen ti ane, be giutani eitit amolmol ve tanemb ei ru be tanemb gen etok nitangi ei ok ite. Ma molge. Ve ei ate geb amolmol be gilgum be matawas be inggas wavin, be geb tis ane gen walang ok givin. \v 26 Amolmol walang ete tambweg nalk etenik ok and tumbund dongke-ngge, be ei geb eitit and sawa ebe ve tanvang matawand ok, be geb and nalk be tis and nam ebe ve tanambweg ok yapin. \v 27 Pomate gilgum gen etok veik amolmol inrek ei, be ginei gitangi okob atob lolos invang love kob indi ei. Ve Pomate givang aikawe gikwai amol ti ite molge. Ve amolmol subu inei dang-eteik inei, \q1 \v 28 ‘Gisov Pomate ane ge beti eitit tambweg matawand,’ \m Be yem ate etenik ok, aim amolmol subu ebe itpweng yaun are ok inei givin weik etok ge inei; \q1 ‘Eitit ok Pomate ane natu-nggen eitit givin weik etok ge.’ \m \v 29 Be Pol ginei, Dang-etok be ginei Pomate ane natu-nggen eitit givin, okob tan-tau ete tamb tuvweng ve Pomate gipil gol me silva me vat ebe amolmol tas-gitung be bais ipasang ok! \v 30 Warik amolmol itpweng gen are ite be ilgum gen giriv be gira, bemem givin etok Pomate ginei yaun ti gitangi eisir ite be na gile gili eisir ge. Bemem galkik as-mate etenik Pomate ginei gwang-ne molge be ginei, amolmol tepwengge nangge nam dabe walang ok inro is-ate vukir. \v 31 Ve ei ande geb as-mate ti gile givarkei gikwai ebe ve nilgum amolmol nalk ane tepwengge as yaun ok. Be ei ane luev ebe atob nilgum amolmol as yaun ok, atob vie be roro dongke. Be ei geb amol ti gikwai ebe ve nemb as-mate etok dabin ok. Amol nok ete Pomate ges ru gitangi eitit ve ges ei itin nangge taku gimat ane vukuri. \p \v 32 Amolmol iute ebe Pol ginei asonge amolmol inamdil nangge taku gimat ane ok, be gilgum molok gile ei. bemem eisir subu inei, Bwayage-kob ame anaute miam yaun etenok vukuri. \v 33 Beti Pol gikwai eisir be gile. \v 34 Bemem amolmol subu aplos givin ei be ivang ivin ei, eisir nok ete as amol ti are Daionisia ei amol bamo ti ebe gibweg taku yaun ane ok, be avie ti are Damaris be tis amolmol subu givin. \c 18 \s1 Pol geb kulkul nangge Korint \p \v 1 Bekob Pol gimdil nangge Atens be gile gibweg Korint. \v 2 Be nangge etok ei gili amol Juda ane ti are Akwila. Akwila nok tine gikuv ei nangge Pontas. Sulu arwe Prisila ikwai Pontas be ile imbweg Rom bekob gabu ikwai Itali be ile imbweg etok, ve amol bamo Klodias ginei amolmol Juda ane tepwengge inamdil inkwai Itali as nam bamo Rom. Pol gile gili sulu arwe \v 3 be gibweg givin sulu nangge etok be tepwe emb kulkul gisov dongke ve iril nam sel ve mone ane. \v 4 Pol tang-givin anongge ve ginei eisir Juda be tis amolmol ebe nangge Juda ite ok tepwengge aplos nivin Pomate kob. Beti Juda as Sonda sabat walang ok ei gisov eisir as lum mateu ane aplo gile be ginei yaun gitangi eisir Juda be tis amolmol Grik ane gipil dongke. \p \v 5 Givin ebe Silas gabu Timoti nangge Masedonia be ile imbielk ve Pol ok, be ei gilgum kulkul va pale-ngge ve ginei Yisu lavo gitangi amolmol Juda ane be ginei “Yisu ei amol (Mesia) ebe ve nemb amolmol ru ok.” \v 6 Bemem eisir iute Pol ane yaun ite be inei yaun ungglus ungglus gipil ei. Beti ei gilgum weik ebe gititi seksek gikwai ane kup ok veik eisir inatpweng as gen tiate are be ginei, “Ginei yem unvang love Pomate ninggas yem ite, etok yem aim gen be ayeu angg gen givin ite. Be galkik etenik atob ayeu nakwai yem be nale nambweg navin amolmol ebe nangge Juda ite ok.” \v 7 Pol gile gihlang gikwai lum mateu ane aplo be gile gipil amol ti ane nam gibloblo Juda as lum mateu ane nok. Amol nok are Tisias Jastas, be ei amol Juda ane ite. Tisias Jastas nok, ei ok ginei uye be ges miengk gitangi Pomate. \v 8 Be Juda as awaga ti are Krispas, tis natu-nggen ok aplos givin Pomate weik etok ge. Be amolmol anongge nangge Korint ebe iute Pol ane yaun ok love aplos givin be iro isate vukir be iringk bui sanggu. \p \v 9 Ivang love tambok ti Pol giengk be Amol Bamo ginei gitangi ei be ginei, “Uli ve nupelk be nunei yaun etenok painge-ngge be utlem bua bwaya. \v 10 Ve ayeu gali ganei angg amolmol-gen tepwe ete imbweg taku etenok. Ayeu gavang gavin mie ete gavang nik be amol ti gitangi ebe atob nilgum gen ti nitangi mie ok ite.” \v 11 Beti Pol gibweg ete Korint ok gitangi Sonda bamo ungglus ti be dani ti ve gibul amolmol ve Pomate ane mateu. \p \v 12 Bemem givin ebe Galio meng-gihlang amol bamo be geb amolmol dabin nangge Akaia ok, okob ete amolmol Juda ane tepwengge inei yaun gisov dongke be ile emb Pol ta, be inggas ei itangi taku ebe ilgum amolmol as yaun ok ile \v 13 be inei; “Amol etenik ginei yaun gwang-ne molge gitangi amolmol be girwel is ve ginei inei uye be ines miengk nitangi Pomate. Bemem ei gilgum gen gitangi be eitit and luev ok ite ma.” \v 14 Pol veve niwel eisir avos ge, be Galio ginei gitangi eisir Juda be ginei, “Ginei yaun etenik nipil gen tiate subu me gen ungglus ungglus ebe amol ti gilgum ok, okob atob ayeu navarkei be napasang yaun etenik. \v 15 Bemem ginei yem os valir gisov yem ate aim luev be tis aim yaun, okob ayeu gitangi ebe ve napas-pasang yaun dang dang-etenik ok ite. Be yem ate ge kob unpasang aim gen. Ayeu bwaingg ve ret napasang yaun dang dang-etenik.” \v 16 Be gitin is tepwengge ile ihlang ikwai taku ebe ipas-pasang yaun ivang ok. \v 17 Beti eisir tas-vavis be ile emb Sostenis, amol bamo ebe geb lum mateu ane dabin ok ta be es ei gibloblo taku ebe ipas-pasang amolmol as yaun nangge ok. Bemem Galio gili gen etok ve na ge be gilgum gen ti ite. \s1 Pol gilumul gile Antiok gideb Siria ane vukuri \p \v 18 Pol gibweg ete Korint ok love aiweng subu gile gikwai kob geb amolmol bui ane nangge etok bais be veve nivang Siria as taku ane. Beti Prisila gabu arwe Akwila ivin ei be tepwe ile ve inpil eivovo nangge nam dabe ti are Senkria. Bekob ete Pol ges dabe-lan nagge etok, ve gisov ei gibiti yaun ti givin Pomate gimungg gikwai. \v 19 Sotol ivang love imbielk Epeses, be Prisila gabu arwe imbweg etok be Pol ei ate ge gisov lum mateu ane aplo gile be kakie givin eisir Juda. \v 20 Be eisir iutani ei ve nimbweg nivin eisir siti bekob, bemem Pol bua ve ret nimbweg etok. \v 21 Be givin ebe ei gimdil ve nivang ane ok okob ete ginei gitangi eisir be ginei; “Ginei Pomate ei ate tanivin, kob atob ayeu nanumul natangi yem nanme vukuri.” Be gile gipil eivovo ve nivang Siria ane. \p \v 22 Eivovo givang love gile gisov Sisaria, be Pol gile gitak nangge etok be gireu gile geb amolmol bui ane bais nangge Jerusalem, bekob gisov gile gibweg Antiok nangge Siria as taku. \v 23 Ei gibweg love kob gimdil be givang gitangi nam dabe walang ok nangge Galeisia be tis Frisia as taku ve giro amolmol bui ane ta. \s1 Apolos geb kulkul nangge Epesas \p \v 24 Givin etok amol Juda ane ti are Apolos, tine gikuv ei nangge Aleksandria as taku. Be amol nok gile gibweg ete Epesas ok. Apolos nok ei amol ti ebe ginei yaun avo vie-ngge ok, be ei gitpweng Pomate ane mateu are vie molge. \v 25 Amolmol imbul ei ve Amol Bamo ane luev, love gilgum be ei aplo giteng giteng anongge be gimdil be gibul amolmol be ei ginei Yisu ane yaun ano bupwe bupwe ge gitangi amolmol. Bemem ei ges bui sanggu gipil amolmol weik ebe Jon gilgum gilgum ok ge be ei gilgum weik ete Yisu ane aposel-gen ok ite ve tang-gisgil. \v 26 Ei gimdil ve ninei mateu be givarkei tis aplo dongke-ngge nangge Juda as lum mateu ane aplo be ginei mateu. Prisila gabu arwe Akwila iute Apolos ane mateu ebe ginei ginei ok, be ma gikwai kob gabu inggas ei ile ebe as nam ok be inei Pomate ane yaun lavo vevie gitangi ei. \v 27 Be bwayage-kob ei tang-gitung ve ginei nile nambe Akaia ane. Beti amolmol bui ane nangge Epesas iro ei ta be iro kapia ti gimungg gitangi amolmol bui ane nangge Akaia be inei lavo, ve ginei Apolos gibielk ve eisir okob in-gas ei vie-ngge. Givin ebe Apolos gibielk ok, be ei geb amolmol ebe Pomate ane yaun bwaibwaya geb eisir avut love aplos givin ei ok ru vie molge. \v 28 Apolos gilgum kulkul gwang-ne molge nangge amolmol tepwengge nas ve giwel eisir Juda avos be gitin as gen ungglus ungglus ebe inei be ilgum ok gikwai-kwai. Be ginei Yisu lavo gitangi eisir givang mul ve yaun ebe Pomate ane kapia ginei ok, ve Yisu ei amol ebe ve nemb amolmol dabin ok. \c 19 \s1 Pol geb kulkul nangge Epesas \p \v 1 Givin ebe Apolos gibweg Korint ok, be Pol givang nangge Esia as taku ane matendubi ane ge love gile gihlang Epesas. Be nangge etok ei gili amolmol bui ane subu imbweg etok. \v 2 Be giutani eisir be ginei, “Givin ebe yem uro aim-ate vukir be uringk bui sanggu ok, okob unggas Ngalau Yamar givin me ma?” Be eisir iwel Pol avo be inei, “Ma! Amei aute Ngalau Yamar ane yaun ti ite.” \v 3 Be Pol giutani eisir vukuri be ginei, “Be wali Yem uringk bui sanggu dang inend?” Be eisir iwel Pol avo be inei, “Jon tis ane amolmol-gen es bui sanggu gipil amei.” \p \v 4 Be Pol ginei, “Amolmol ebe iro is-ate vukir ikwai as tiate aplo ok, ete Jon ges bui sanggu gipil eisir be ginei gitangi eisir ve aplos nivin amol ti ete ve nivang mul ve ei be ninme ok. Be amol nok Yisu ei ate. \v 5 Eisir iute yaun etok love iro is-ate vukir anongge be iringk bui sanggu ve Amol Bamo Yisu are ane. \v 6 Bekob Pol gitak bage giwei eisir be Ngalau Yamar meng-gireu eisir love inei yaun giengk amolmol nam dani avos, be inei yaun weik amolmol ebe inei Pomate avo ok. \v 7 Amolmol ebe iringk bui sanggu ok ete gitangi 12. \p \v 8 Pol gibweg etok gitangi aiweng aitol be geb kulkul gwang-ne molge ve ginei yaun (mateu) tis aplo dongke-ngge gitangi amolmol nangge as lum mateu ane aplo tis as-mate walang ok. Be ges eisir tas ta be ginei luev ebe Pomate geb amolmol dabin ok lavo lavo gitangi eisir givin. \v 9 Bemem amolmol subu aplos dadani molge be aplos givin Pol ane yaun ite be inei yaun ungglus ungglus gipil Amol Bamo Yisu ane luev nangge amolmol tepwengge nas. Beti Pol gimdil be gigas amolmol bui ane be imdil ikwai eisir be ile. Be as-mate walang ok ei ginei yaun nangge Tiranas ane lum mateu ane. \v 10 Ei gilgum dang-etok gitangi Sonda bamo ailu veik amolmol tepwengge ebe imbweg Eisia as taku ok, eisir Juda be tis amolmol ebe nangge Juda ite ok inaute Amol Bamo ane yaun. \s1 Siva natu-nggen as yaun \p \v 11 Pomate giro Pol ta be gilgum gen bwalbwale be tis gen gwang-ne gwang-ne walang ano molge. \v 12 Ve amolmol ivwat ei ane kambam denden ebe gisin vavank ok be tis ane kup kulkul ane ile irvu amolmol ebe tis gimat ok utlas ulis be utlas vie vukuri. Be eisir ebe ngalau tiate givang givin is ok, ngalau itate nok ile ihlang ikwai eisir. \p \v 13 Be eisir Juda as amolmol dubi ti ebe ivang itangi nam dabe ge ile ve itin ngalau tiate gikwai amolmol ok, eisir ok lolos ve inaitin ngalau tiate ve Amol Bamo Yisu are ane be inei ‘Ayeu nanei yaun gwang-ne nitangi mie ve Yisu ebe Pol ginei ane yaun ok ane are.’ \v 14 Be eisir ebe ilgum kulkul etok ok ete Juda as amol bamo ti ebe geb da gitangi Pomate nangge lum yamar ok, are Siva natu-nggen gitangi 7 ete ilgum. \v 15 Bemem ngalau tiate nok ti giwel eisir avos be ginei ‘Ayeu gatpweng Yisu are be gatpweng Pol are weik etok ge, bemem ayeu tangg-gisgil yem.’ \p \v 16 Be amol ebe ngalau tiate givang givin ei ok vepie gile gihlang be ges eisir tiate molge love twerk twerk ge be gisi-sisiel as kup. Beti eisir ipelk ikwai nam etok be ivang tis tavos rial ge ve ile. \v 17 Be bwayage-kob eisir ebe nangge Juda ite ok, be tis amolmol Juda ane ebe tepwengge ile imbweg Epesas ok iute yaun etok binge love ikuri vunu-ngge be avos givwat Amol Bamo Yisu are anongge. \v 18 Be amolmol ebe aplos givin Pomate ok inme be inei as tiate bambamo ebe warik ilgum ilgum ok vus-vusa. \v 19 Be amolmol ebe dueb tinas be waru tumbu ok, iro as kapia dueb ane nok tepwengge sut be ikari tepwengge gireu yev gile nangge amolmol tepwengge nas. Be eisir ivnawi mone kapia nok ane love gitangi 50,000 kina. \v 20 Be gisov luev gwang-ne etok ane ge beti Amol Bamo ane yaun meng-gihlang bamo ge be geb taku walang ok avwut. \s1 Amolmol Epesas ane avos tiate gitangi Pol \p \v 21 Gen etok ma gikwai kob ete Pol tang-gitung ve ginei nivang nitangi nam dabe ge nangge Masedonia be tis Akaia as taku love nile nihlang Jerusalem be ginei, “Ayeu nali amolmol nangge Masedonia tis Akaia as taku be nangge Jerusalem nikwai kob nale be nali amolmol Rom ane nivin.” \v 22 Beti ei gihlin ane amol ailu ebe emb kulkul ivin ei ok, Timoti gabu Irastas be imungg ile Masedonia as taku be eiate gibweg ete Esia ok as-mate subu givin bekob. \p \v 23 Be givin sawa etok ge amolmol Epesas ane subu ili Amol Bamo ane yaun be tis ane luev weik gen tiate. \v 24 Ve amol ti ebe gipas-pasang gen dalgo ve silva ok are Demitrias, ei gipasang eisir as pomate avie ti are Atemis ane lum baleu ti dalgo natu-natu anongge be gitak giengk ve amolmol inavgo ok. Be ei gigas mone bamo molge ve ane kulkul etok ane be givgo amolmol ebe ilgum kulkul etok ivin ei ok ve mone bamo givin. \v 25 Beti ei giro amolmol kulkul ane nok be tis eisir subu ebe ilgum kulkul weik etok givin ok tepwengge sut be ginei, “Yem utpweng are gikwai ve eitit tanggas mone bamo molge ve kulkul etenik ane. \v 26 Be yem-ate ande uli be ute gikwai ve Pol ande girwel eitit and amolmol anongge itangi ei ile be giro eisir aplos vukir. Be ei gilgum nangge ete Epesas nik ge ite, ei givang gitangi nam dabe walang ok nangge Esia as taku be ginei gitangi amolmol ginei pomate ete eitit baind tapasang nik etok gen sin-ge. \v 27 Be Pol ane yaun etok gitangi ebe atob niaing eitit and kulkul mone ane etenik ok. Be gen etok ge ite, ei gitangi ebe atob niaing eitit and pomate avie Atemis ebe amolmol tepwengge nangge nalk be nangge Esia as taku inei uye be es miengk gitangi ok ane lum yamar be tiate ok.” \p \v 28 Amolmol tepwengge iute yaun etok love gilgum aplos tiate molge be ital yaun avos bambamo ge be inei; “Eitit Epesas ane and avie Atemis ei avie tis are bamo molge.” \v 29 Amolmol tepwengge nangge nam dabe etok ilgum yaun bamo molge love inggo is-ate giriv be gira. Be tepwengge bais gisov amol Masedonia ane ailu, Gaius gabu Aristakas be tepwe ituvki ile ihlang nam luvwe. Be sulu ailu etok ebe ivang ivin Pol ok. \v 30 Pol tang-givin ve nile nivin eisir, bemem amolmol bui ane bwais ve ret ei nile. \v 31 Be amolmol bambamo subu ebe emb amolmol dabin nangge Esia as taku ok, eisir nok ete tas-givin Pol anongge, be emb yaun gile ve ei be inei ei nile nikasa nivin eisir bwaya. \v 32 Ve eisir dubi bamo etok tas-gitung yaun walang ano be gilgum be inei yaun ti avos vie ite. Be as amolmol subu ile imbweg kasa lavo sinsin-ge be tas-gisgil yaun ebe ve inei ok. \v 33 Be eisir Juda isu Aleksanda gile gihlang amolmol tepwengge nas be iutani ei ve ninei ane yaun lavo, beti Aleksanda bage gireu be veve ninei yaun ge, \v 34 ete amolmol ili ei be itpweng are inei ei Juda ti, beti eisir tepwengge avos gisov dongke be ital yaun avos bambamo ge be inei, “Eitit Epesas ane and Atemis ei avie bamo. Eisir ital yaun dongke etok ge gitangi as-matano sawa ailu. \p \v 35 Be bwayage-kob amol ebe ginei amolmol bambamo as yaun gitangi amolmol nangge Epesas ok gimdil be geb yaun bwaibwaya gitangi eisir be ginei, “Yem amolmol Epesas ane unaute kob. Amolmol tepwengge itpweng are inei Epesas ei nam dabe bamo ti ebe geb Atemis bamo ane lum yamar be tis ane vat yambal ebe gisov nangge gulumb ginme gitak ok dabin ok. \v 36 Be yaun etenik giengk gitip ge be tanei yaun walang ano bwaya. \v 37 Be yem unggas amol ailu etenik unme bemem sulu ivaina gen ti nangge lum yamar me inei yaun ungglus ungglus gipil eitit and pomate avie ite ma. \v 38 Dang-etok be ginei Demitrias tis ane amolmol kulkul ane as yaun tas-vavis ane ti gitangi amol ti, okob inpasang as yaun etok tis as-mate ebe emb yapin ve inpas-pasang amolmol as yaun ok. \v 39 Be ginei yem aim yaun subu giengk givin okob unei aim gen tis as-mate ebe itak ve yaun sawa ane yapin ok. \v 40 Be galkik as-mate etenik eitit talgum gisov molge, be gitangi ebe atob tan-gas ane vavavne ok. Ve yaun etenik ane dabe ma molge. Be ginei eisir bambamo inautani eitit ve yaun etenik ane, okob atob eitit tanei ret?” \v 41 Amol ebe ginei amolmol bambamo as yaun gitangi amolmol ok, ginei yaun etok gikwai, bekob ginei be amolmol indi-dili ikwai kasa lavo. \c 20 \s1 Pol givang gitangi nam dabe ge nangge Masedonia as taku love gile gihlang Akaia nangge Grik as taku \p \v 1 Yaun bamo etok ma gikwai kob Pol giro amolmol bui ane sut be ginei yaun be ges eisir tas ta gikwai kob geb eisir bais be gimdil gile Masedonia. \v 2 Ei givang gitangi nam dabe walang ok nangge Masedonia as taku be geb yaun anongge gitangi eisir veik yaun etok niro eisir ta. Be bwayage-kob gibielk Akaia. \v 3 Be gibweg etok gitangi aiweng aitol. Pol tang-gitung ve nipil eivovo be nivang Siria ane, be ei gitpweng are ginei eisir Juda ilgum ve ines ei vunu beti ei tang-gitung ve ninumul nambe Masedonia as taku ane nile vukuri. \v 4 Piras natu Sapata nangge nam Beria givang givin Pol, be Aristakas gabu Sekandas nangge Tesalonaika be Gaius nangge Debi, be Timoti gabu Tikikas be Tropimas nangge Eisia as taku, \v 5 eisir etok imungg ile be isge amei nangge Troas. \v 6 Be Sonda ebe Juda ilgum as ben bamo ebe tas-gitung tumbus-gen ebe warik Pomate ane ngalau kulkul ane ges eisir vunkunu ite ok gile gikwai kob amei anggas eivovo nangge Filipai be ale. Amei avang love as-mate bage tavlu gile gikwai kob ambielk ve eisir nangge Troas be ambweg etok gitangi Sonda ti. \s1 Pol gilgum Yutikas be matawe vukuri nangge Troas \p \v 7 Givin soki gibok amei aro amei ate sut ale ambweg ve anen ben. Be Pol tang-gitung ebe asongkob tistumi nimdil nikwai Troas ok, beti ei ginei yaun undib molge givang love ande tambok luvwe. \v 8 Be eisir itung lam anongge be iravi gikaiwel nam aplo ete amei ambweg ok. \v 9 Be amol singamolomb ti are Yutikas, ei gibweg giwei nam avo natu ti ebe giengk einggoto ane ok ve giute giute yaun ebe Pol ginei ginei ok love matane geingk be giengk love tang-givalngan ate be gibieg nangge nam aplo etok love gile gitak ebe nalk. Be amolmol isov ile itak nalk be ile emb ei itin bemem ande gimat vunu gikwai. \v 10 Pol gisov gile gitak be gile gival bobo giwei Yutikas be gimwal bage gitle ei gili be ginei, “Atengg-aim ireu bwaya ve ei gimat vunu ite.” \v 11 Bekob Pol ginumul gipil nam aplo gile ve nen ben. Pol gen ben gikwai kob kakie givin eisir vukuri painge love as bamo be gile ve givang. \v 12 Yutikas matawe vukuri be eisir inggas ei ile tis tas-vevias ge. \s1 Pol gimdil nangge Troas be gile Mailitas \p \v 13 Amei amungg ale apil eivovo be alaik ale asov nam dabe ti are Asos ve an-gas Pol nangge etok, ve ei ate ginei yapin ginei atob ei nivang ve luev nile Asos kob amei in-gas ei nangge etok. \v 14 Pol ginme gipil eivovo nangge Asos be amei alaik love ale love ale asov Mitilini as nusawa ti. \v 15 Be as-mate ti gikwai kob nangge etok be ale love avuev ambloblo nusawa ti are Kaios be giro vusa kob ale asov nu sawa Samos. Be ayengk etok be amdil kob ale asov Mailitas. \v 16 Pol ande tang-gitung yapin ve nitlek Epesas be nile mang-mangi. Ei bua ve ret nimbweg vuvung gwang-ne nangge ete Esia as taku ok. Pol tang-givin ve seukie-ngge nimbielk Jerusalem be ginei sawa gitangi okob ei ve nili Sonda Pendekos ane nangge etok. \s1 Pol geb amolmol bambamo nangge Epesas bais ve nivang \p \v 17 Amei ambielk Mailitas be Pol geb yaun gile ve awaga Epesas ane ve intangi ei inme. \v 18 Eisir nok imbielk ve Pol bekob ei ginei gitangi eisir be ginei, “Yem ate utpweng awangg kulkul ebe warik gabielk Esia as taku vaku-ngge be tis ebe gabweg gavin yem be galgum ok are gikwai. \v 19 Be yem uli gikwai ve as-mate walang ok eisir Juda ilgum yaun painge-ngge ve ines ayeu vunu, be gen dang-etok ete gilgum be ayeu gagas gen bunam walang ano molge. Bemem ayeu gali auate weik gen sin-ge ti be galgum Amol Bamo ane kulkul. \v 20 Be yem-ate uli gikwai, ayeu gapelk ve gen ti ite, ayeu gavarkei nangge kasa lavo be ganei yaun ebe ve nemb yem ru ok gitangi yem givin as-mate walang ok, be nangge yem-ate aim nam ok givin weik etok ge. \v 21 As-mate walang ok ayeu gas valir gwang-ne molge gitangi eisir Juda be tis amolmol ebe nangge Juda ite ok be ganei inro is-ate vukir intangi Pomate inde be aplos nivin eitit and Amol Bamo Yisu. \v 22 Be unaute kob. Galkik ande Ngalau Yamar geb ayeu avwut be gihlin ayeu ve nareu nale ete Jerusalem ok. Be ayeu gali siti ite, gen ret atob menihlang ve ayeu nangge etok? \v 23 Gen dongke eteik ge ete ayeu gatpweng are. Ve nangge nam dabe walang ok, Ngalau Yamar ginei yaun gitangi ayeu gimungg, ve atob ayeu nambweg kapual-lu me nanggas gen bunam. \v 24 Bemem ayeu tangg gitung utlangg ulis ite ma. Ayeu galgum ve ganei namb angg kulkul ebe Amol Bamo Yisu geb gitangi ayeu ve nalgum ok be ma okob. Be kulkul nok ebe ve nanei mateu nipil Pomate ane yaun bwaibwaya ok. \v 25 Ayeu gavang gavin yem be ganei ayun ebe Pomate ve nemb eitit dabin ok, ane binge gitangi yem. Be galkik etenik atob yem undi ayeu nangg vukuri ite. \v 26 Beti ayeu ve nanei yaun lavo nitangi yem yapin ve ginei Pomate ninggas yem aim amolmol subu ite, okob etok awangg gen givin ite. \v 27 Ve ayeu ganei gen walang ebe Pomate tang-gitung ve nilgum ok binge gitangi yem gikwai. \v 28 Dang-etok be unemb aim ate dabin be tis Pomate ane amolmol-gen ebe givgo is ve ane gen, ve ei ate Natu ane twerk ok, be Ngalau Yamar geb yem ve unemb eisir dabin ok dabin vevie-ngge. \v 29 Be ayeu gali gikwai ganei, atob ayeu navang nakwai yem, kob atob amolmol tiate ane atob inme be indi-dili amolmol bui ane niriv be nira. \v 30 Be yem-ate ok atob aim amolmol subu inamdil be inei yaun bingkas-kasop veik inarwel amolmol bui ane inde invin eisir. \v 31 Dang-etok be nangg-aim undi aim ate vevie-ngge. Tangg-aim itung, as-mate walang ok tambok be as ayeu gayap ite ayeu garo yem ta be ganei yaun tis matanongg rulu ge gitangi yem givin ebe gabweg gavin yem ok, gitangi Sonda bamo aitol. \v 32 Be galkik atob ayeu namb yem nitangi Pomate be tis ane yaun bwaibwaya unde, be ei ane yaun etok gitangi atob niro yem ta be nemb gen walang ok ebe Pomate geb gitangi ane amolmol-gen ok nitangi yem. \v 33 Ayeu tang-gisgil ebe gavwat amol ti ane mone me ane kup tis kambam ok, ma molge. \v 34 Yem ate uli be utpweng are gikwai ve ayeu baingg ailu eteik ete geb kulkul ve geb ayeu ate tis angg amolmol-gen ru. \v 35 Ayeu gabul yem be ganei yaun gwang-ne ge gitangi yem painge-ngge veik eitit tanemb kulkul gwang-ne ge be tanemb amolmol ebe gen ma ve is ok ru. Tangg-aim nitung Amol Bamo Yisu ane yaun ebe ei-ate ginei ok, ve ei ginei dang-eteik; ‘Tanemb amolmol ru etok gen vie molge gitlek ebe ve tanvwat gen nangge amolmol ok.’ Ve Pomate gili luev etok vie molge gitlek ebe ve tanvwat gen nangge amolmol ok. \p \v 36 Pol ginei yaun etok gikwai kob giro vandubi supwe gisov nalk be ges miengk givin eisir. \v 37 Bekob eisir emb ei bage be iteng anongge ve ei ane, \v 38 ve eisir tas-gitung ei ate ane yaun ebe ginei ve atob indi ei na vukuri ite ok. Eisir ilgum gen bambamo etok be ma gikwai kob emb ei gipil eivovo be gile. \c 21 \s1 Pol gile Jerusalem \p \v 1 Amei amdil akwai eisir be ale apil eivovo be alaik roro-ngge love ale asov nusawa Kos. Be amdil tistumi kob ale asov nusawa Rodo, bekob nangge etok be alaik love ale asov Patras. \v 2 Be nangge etok amei ali eivovo ti veve nile Pinisia as taku beti amei vepiangg-amei ale apil eivovo etok be alaik ve ale. \v 3 Amei alaik ale love atlek nusawa Saipras be avang nambe Siria as taku ane ale love ale asov Taia, ve intak wambal nam dabe etok ane nile nitak. \v 4 Amei ambielk ve amolmol bui ane nangge namb dabe etok be ambweg avin eisir gitangi Sonda ti. Ngalau Yamar geb eisir nok avwut be inei gitangi Pol ve nile ete Jerusalem ok bwaya, velob amolmol ines ei vunu. \v 5 Amei ambweg love amdil ve anvang ane be amolmol nam dabe etok ane tis arwas-gen be natus-gen ivin amei ale ahlang ebe alus ok, be nangge eteok amei aro vangg-amei dubi supwe gisov nalk be as miengk. \v 6 Bekob amb baingg-amei be amei ale apil eivovo ve ale be eisir ilumul ile as nam. \p \v 7 Amei apil eivovo nangge Taia vukuri be alaik ale love ale asov Tolemes. Amei ambielk ve amolmol bui ane nangge etok be ambweg avin eisir as-mate ti. \v 8 Be amdil tistumi kob ale love ambielk Sisaria, be ale ambweg avin Pomate ane amol ruer ane (yaeng-waga) ti. Amol nok are Pilip. Eisir 7 ebe ebe warik amolmol emb eisir nangge Jerusalem ok ete as amol ti ete Pilip ok. \v 9 Pilip nok natu avie-nggen aviat be eisir ilgum kulkul ve inei Pomate avo gitangi amolmol givin, be eisir nok emb amol ite. \v 10 Amei ambweg etok love ande as-mate subu gile gikwai, kob amol ti ebe ginei Pomate avo ok are Agabas gisov nangge Judia as taku ginme gibielk ve amei. \v 11 Agabas nok gitangi amei ginme be geb Pol ane bika be geb tuvweng ve gidgin ei-ate bage tis va ta bekob ginei, “Ngalau Yamar ginei atob eisir Juda ebe imbweg Jerusalem ok atob inadgin bika eteik ane tivie ta weik eteik, bekob inemb ei nitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok nile.” \p \v 12 Amei be tis nam tivie ok aute yaun etok be anei yaun gwang-ne molge gitangi Pol ve nireu nile ete Jerusalem ok bwaya. \v 13 Bemem Pol giwel amei avongg-amei be ginei. “Yem unteng be unyaing awangg luev bwaya. Ve ayeu ande gapasang auate gikwai ve nambweg kapual-lu me namat vunu ane ok givin wiek etok ge. Veik nalgum Amol Bamo Yisu are menihlang bamo ge.” \v 14 Amei algum ve anemb ei ta bemem gitangi ite, beti amei tumingge ambweg be anei, Pomate ane tang-gitung atob ano nile. \v 15 Amei ambweg love as-mate subu gile gikwai kob apasang amei gen ve anvang Jerusalem ane. \v 16 Be amolmol bui ane subu nangge Sisaria ivin amei ale be inggas amei apil amol Saipras ane ti are Nason ane nam, ve ei tang-givin ve ginei amei anambweg anvin ei. Be Nason nok ei amol bui ane muanggane ti. \s1 Pol girngav Jems \p \v 17 Givin ebe amei ambielk Jerusalem ok, be amolmol bui ane nagge etok inggas amei tis tas-vevias ge. \v 18 Be amdil tistumi kob Pol givin amei be tepwe ale ve andi Jems. Be bambamo tepwengge ande iro is-ate sut be kakie imbweg ivin Jems. \v 19 Pol geb eisir bais gikwai kob giput gen bambamo ebe Pomate giro ei ta be gilgum givin ebe givang givin amolmol ebe nangge Juda ite ok lavo be eisir iute. \v 20 Eisir iute yaun etok love avos givwat Pomate are be inei gitangi Pol dang-eteik; “Mie ate guli gikwai, ve eisir Juda anongge meihlang ve amolmol bui ane gikwai bemem eisir inggas Juda as luev ta painge-ngge ete ivang nik. \v 21 Be eisir nok ete iute binge inei mei gunei gitangi eisir Juda ebe imbweg ivin amolmol ebe nangge Juda ite ok be gunei, eisir invang mul ve Mose ane yaun bwaya, be inaure natus-gen utlas ulis bwaya be invang mul ve as luev muangg-ane vukuri ite. \v 22 Dang-etok be ginei amolmol inaute ebe ande mie gubielk ok binge, kob atob tanalgum etenik nam-nambed? \v 23 Dang-etok be mie nulgum gen nitau nile yaun ete amei veve anei nitangi mie nik ge. Amei-mei amol aivat imbiti yaun ti gili be Pomate gili gikwai be ete imbweg nik. \v 24 Dang-etok be mie nule nuvin eisir be nulgum gen bambamo ete sotol ve inalgum ok nuvin, veik Pomate nili yem vie. Be mie nomb sotol as da dabas-lan ane nivin, nivin ebe ve ines sotol dabas lan ok veik amolmol tepwengge inatpweng are inei yaun bambamo ete inei gipil mie ok, etok yaun bingkasop. Be atob eisir inatpweng are inei mie ate ok guvang mul ve Mose ane yaun givin weik etok ge. \v 25 Bemem amolmol ebe nangge Juda ite be nolge meihlang ve amolmol bui ane ok ge, ete nolge eitit tanei yaun gisov dongke be taro kapia gile ve eisir gikwai. Be tanei eisir inen bwelk ete emb ve da gitangi pomate bingkasop ane ok bwaya, be inen bwelk twerk me bwelk ete amolmol emb savwalos avut be gimat ok bwaya. Be intau luev wasi ane subu.” \p \v 26 Beti givin tistumi Pol gile givin sotol aivat nok be ilgum gen bambamo ebe galkik inei gitangi ei ve nilgum ok, givin sotol gikwai kob gile gisov lum yamar aplo ve ninei yaun lavo nitangi amol bamo lum yamar ane ve atob Sonda ti nikwai kob atob sotol utlas vie vukuri. Kob atob nivwat ei ate be tis amol aivat ebok as da nile nemb nitangi ei nangge ete lum yamar ok veik Pomate nili ninei ande sotol utlas ulis vie vukuri. \s1 Eisir Juda emb Pol ta nangge lum yamar aplo \p \v 27 Gibloblo ebe ve asmate 7 etok ma nikwai ok, be eisir Juda subu ebe imbweg Esia as taku ok, ili Pol ebe givang lum yamar aplo ok be avos girau amolmol tepwengge be ile emb ei ta. \v 28 Be ital yaun avo bambamo ge be inei, “Wali ande amolmol Israel ane inme inemb amei ru ma! Amol etenik ebe givang gitangi taku walang ok gile be gibul amolmol be ginei amolmol inavkir dumas nitangi Israel as yaun be tis Mose ane yaun be tis lum yamar ok. Be gen etok ge ite. Ei gigas amolmol subu ebe nangge Juda ite ok isov lum yamar aplo ile be ande ilgum taku yamar etok be tiate gikwai.” \v 29 (Eisir inei yaun etok ve gisov as-mate ti be eisir ili amol Epesas ane ti are Tropimas ebe gilauk givang nam luvwe givin Pol ok, beti eisir inei bwat Pol gigas ei gisov lum yamar aplo gile gikwai.) \p \v 30 Beti amolmol tepwengge nangge Jerusalem avos girau is-ate geb taku avut be subu ituvki ile emb Pol ta nangge lum yamar aplo be inggas ile ihlang, be es lum yamar ane nam avo walang ok avut seukie-ngge. \p \v 31 Eisir ilgum ivang ve ines Pol vunu, be yaun givang love gisov amolmol valir ane as amol bamo ebe geb eisir dabin ok talngavo, ve amolmol tepwengge nangge Jerusalem ele-leinge be avos bambamo be ilgum ve ines Pol vunu. \v 32 Beti ei gigas ane amolmol valir ane subu tis as amolmol bambamo ebe itwem is ok be isov intangi eisir ile. Givin ebe amolmol ili eisir valir ane be tis as amol bamo etok ok, be ipelk be es Pol vukuri ite. \v 33 Eisir valir ane nok as amol bamo ebe geb eisir dabin ok givang gitangi Pol gile be geb ei ta, bekob ginei gitangi ane amolmol valir ane ve inadgin ei ta ve seng. Bekob amol bamo nok giutani eisir be ginei; “Amol ret etenik? Be ei gilgum gen tiate ret?” \v 34 Amolmol dubi bamo etok ital yaun ti roro ite, eisir ital yaun iro avkavut ge be avos bambamo-ngge, be eisir valir ane as amol bamo giute yaun roro ti ite. Beti ginei gitangi ane amolmol valir ane be inggas Pol ile ebe eisir ate as nam ok. \v 35 Eisir inggas Pol ile love veve inpil kiet be amolmol ilgum ve ines Pol, beti eisir valir ane bais gisov Pol be ivwat ei einggoto ge. \v 36 Be amolmol ebe ivang mul ve eisir ok ital yaun avos bambamo-ngge be inei, ‘Tanes ei vunu nikwai.’ \s1 Pol ginei ate lavo gitangi eisir Juda \p \v 37 Eisir valir ane inggas Pol be veve insov as nam aplo inde ge, be Pol giutani amol bamo ebe geb eisir valir ane dabin ok be ginei Grik as yaun ge gitangi ei be ginei; “Gitangi ebe ayeu nanei yaun ti nitangi mie bekob ok me ma?” Be eisir valir ane as amol bamo ginei gitangi ei be ginei, “Ayeu ganei bwat mie gutpweng Grik as yaun are ite? \v 38 Be ayeu ganei bwat mie amol etenik nangge Aigipten ebe warik gunei yaun gisov amolmol 4,000 be ivwat buyag valir ane be ile inggas amolmol nangge Aigipten be ile imbweg taku sawa ok.” \v 39 Be Pol giwel amol bamo nok avo be ginei, “Ayeu amol Juda ane ti be awangg nam are Tasas gideb Silisia as taku ane. Be awangg taku ei tis are, beti ayeu gautani mie veik nunei be ayeu nanei yaun siti nitangi amolmol dubi bamo etenik bekob.” \p \v 40 Beti amol bamo ebe geb eisir valir ane dabin ok yab-ge ve ginei Pol ninei ane yaun. Beti Pol givarkei ebe kiet ok be girun bage itin veik amolmol tepwengge indi be tumi-ngge. Amolmol tepwengge imbweg tumi-ngge be iute ebe Pol ginei yaun giengk eisir Juda avos ok be ginei. \c 22 \p \v 1 “Angg nune-nggen. Ayeu nanei aute lavo nitangi yem be unaute kob.” \v 2 Eisir iute ebe Pol ginei yaun giengk eisir Juda avos ok be tepwengge imbweg gikias-ma ve iute ei ane yaun ebe ginei ginei ok. Pol ges vu ane yaun dang-eteik: \p \v 3 “Ayeu amol Juda ane ti, be einangg gikuv ayeu nangge Tasas gideb Silisia as taku ane, bemem ayeu ganme gabweg etenik love ande bamongg nangge taku etenik. Be eitit and amol bamo Gameliel gibul ayeu ve eitit tumbud-gen as luev walang ok be ayeu gatpweng are gikwai, beti ayeu gavarkei gwang-ne ve gatau gale Pomate weik ete yem ulgum nik. \v 4 Ayeu galgum ve gayaing amolmol ebe aplos givin mateu vaku etenik ok, be gas eisir subu vunkunu giriv be gira be gatak avie be amol imbweg kapual-lu givin. \v 5 Amol bamo ebe geb da gitangi Pomate nangge lum yamar ok be tis bambamo ebe ipas-pasang amolmol as yaun ok itpweng awangg luev etok are gikwai bekob inei lavo itangi yem. Ayeu galgum dang-etok gavang, bekob ete eisir bambamo nok iro kapia ti gitangi eisir Juda ebe imbweg Damaskus ok be ayeu gavwat kapia nok be gale veik namb eisir bui ane ta be nanggas is nanumul nale Jerusalem veik in-gas vavavne ve as tiate ebe ilgum ilgum ok ane. \s1 Pol giput ane yaun ebe meng-gihlang ve amol bui ane ti ok \p \v 6 Ayeu gavwat kapia etok be gavang ve gale love ande as-mate luvwe be ande gale gabloblo Damaskus. Be seukie-ngge gen aivi bogbogo bamo ti gisov nangge gulumb ginme gitut gibweg ayeu be giro ayeu nangg avut. \v 7 Love gabieg gale gatak nalk be gaute avo ti gital ayeu dang-eteik; ‘Saul Saul! Mie gulgum ve nuyaing ayeu ve ret ane?’ \v 8 Be ayeu gawel avo etok be ganei, ‘Amol Bamo mie ret?’ Be ei ginei, ‘Ayeu Yisu Nasaret ane ebe mie lolom ve nuyaing ayeu ok.’ \v 9 Be amolmol ebe ivang ivin ayeu ok, ili gen aivi bamo etok givin, bemem iute avo ete ginei yaun gitangi ayeu ok givin ite. \p \v 10 “Be ayeu ganei, ‘Amol Bamo, atob ayeu namdom auate?’ Be Amol Bamo giwel ayeu avongg be ginei, ‘Umdil be ule uhlang Damaskus ok. Ve amol ebe atob inei gen bambamo ebe ande ayeu gab gitangi mie ve nulgum ok, ete gibweg eteok be atob ninei lavo nitangi mie.’ \v 11 Be gen aivi galkok ringenk molge be giro ayeu matanongg avut be gitangi ebe ve nali taku vukuri ok ite. Beti amolmol ebe ivang ivin ayeu ok emb ayeu baingg be itwem ayeu love ale ahlang ebe nam ok. \v 12 Be amol ti gibweg etok are Ananias. Ei amol ti ebe gipasang be givang mul ve eitit Juda and luev na gili ok. Be eisir Juda ane tepwengge ebe imbweg Damaskus ok, ili ei inei amol vie ti. \v 13 Ananias nok givang gitangi ayeu ginme love ginme givarkei gibloblo ayeu be ginei, ‘Angg nune Saul. Matanom ponge!’ Be givin sawa etok ge ayeu matanongg vie vukuri be matanongg ponge be gali Ananias ete givarkei nik. \v 14 Be ei ginei gitangi ayeu be ginei; ‘Eitit tumbud-gen, as Pomate geb mie ve nutpweng ei ane tang-givin are be nuli ei ane Amol kulkul ane vie Yisu be nute yaun ebe ei ate ginei gisov avo ok. \v 15 Ve mie atob nunei yaun nipil gen ebe gute be guli ok nitangi amolmol tepwengge. \v 16 Dang-etok be galkik etenik mie nusge gen ti vukuri ite. Mie nuli Kilisi nunei am Amol Bamo be nuringk bui sanggu ve Yisu nok ane gwang-ne ane veik nisin miam gen tiate tepwengge nikwai.’ \s1 Pomate gihlin Pol gitangi amolmol dabas ungglus ane gile \p \v 17 Ayeu gabweg etok love kob ganumul ganme Jerusalem vukuri. Be givin ebe ayeu gale be gas miengk gavang lum yamar ok love gali gen ti weik ebe mev ok, \v 18 be gali Amol Bamo. Be ei ginei gitangi ayeu be ginei; ‘Umdil ukwai Jerusalem seukie-ngge. Ve amolmol nangge taku etenok atob inavkir dumas nitangi awangg yaun ete mie ve nunei nitangi eisir ok.’ \v 19 Be ayeu gawel ei avo be ganei; ‘Amol Bamo eisir ate ili gikwai ve warik ayeu gavang gatangi Juda as lum mateu ane walang ok gale be gab amolmol ebe aplos givin mie ok ta be garau is be gatak eisir imbweg kapual-lu. \v 20 Be givin ebe es miam amol kulkul ane Stiven vunu ok, be givin etok ayeu ate ik gavarkei gavin ve gab amolmol ebe es ei vunu ok as kup dabin be ayeu gali be tang-givin anongge ve ganei eisir inalgum dang-etok.’ \v 21 Be Amol Bamo ginei gitangi ayeu; ‘Umdil be ule. Ve ayeu atob nahlin mie be nule taku undib ge nangge amolmol ebe nangge Juda ite ok as taku.’” \s1 Pol gabu amolmol valir ane as amol bamo nangge Rom as yaun \p \v 22 Amolmol tepwengge tumi-ngge be iute Pol ane yaun painge love ei ginei yaun ake etok, ete amolmol tepwengge ital yaun avos bambamo ge be inei, “Tanes ei vunu nikwai! Ve amolmol dang dang-etenik gitangi ebe inambweg matawas ok ite.” \v 23 Be eisir tepwengge ele-leinge be ikarkari as kup gireu einggoto be ingal alus be ikari gireu einggoto ve bwais ve ret inaute yaun ete Pol ginei ok. \v 24 Beti amol bamo ebe geb amolmol valir ane dabin ok ginei gitangi ane amolmol valir ane ve in-gas Pol insov inde ebe eisir ate as nam aplo ok. Be ginei gitangi eisir ve inrau ei be inautani ve nam-nambed be amolmol tepwengge ele-leinge gidbwem ei. \v 25 Amolmol valir ane idgin Pol ta gikwai be veve inrau ei, be ei ginei gitangi eisir valir ane as amol bamo ti ebe givarkei gibloblo ei ok be ginei, “Eitit and yaun giengk dang-etok, yem unalgum dang-etok nitangi amolmol Rom ane ite, yem unaute eisir as yaun nimungg bekob unes is. Be gen ete yem ulgum gitangi ayeu nik, etok vie ite molge.” \v 26 Eisir valir ane as amol bamo giute yaun etok be gile ginei gitangi as amol bamo ebe geb eisir tepwengge dabin ok be ginei, “Mie ve numdom nitangi amol etenik? Amol etenik ei amol Rom ane ti?” \p \v 27 Beti amol bamo ebe geb eisir valir ane dabin ok gitangi Pol gile be giutani ei be ginei, “Mie unei yaun lavo vevie itangi ayeu kob. Mie amol Rom ane me ma?” Be Pol giwel ei avo be ginei, “Bingano. Ayeu amol Rom ane ti.” \v 28 Be eisir valir ane as amol bamo nok ginei, “Ayeu gab mone bamo molge gitangi amolmol Rom ane ve gavgo auate be meng-gahlang weik amol Rom ane ti.” Be Pol ginei gitangi ei, “Ayeu Tamangg meng-gihlang amol Rom ane ebe warik, be einangg gikuv ayeu nangge Tasas. Be ayeu amol Rom ane roro.” \p \v 29 Be givin etok ge amolmol ebe ilgum ve inautani Pol ok ande ipelk ve is-ate ane be ivarkei aikawe ikwai Pol. Be eisir valir ane as amol bamo ebe geb is dabin ok gipelk ve ate ane givin, ve ande ei gitpweng are ginei Pol ei amol Rom ane ti bemem ei ginei be ane nunus-gen idgin Pol ta ve seng. \s1 Pol givarkei bambamo yaun ane nas \p \v 30 Givin tistumi amolmol valir ane as amol bamo ebe geb eisir dabin ok gilgum ve niute yaun ete eisir Juda inei gipil Pol ok ane dabe vevie kob, beti geb yaun gile ve bambamo ebe emb da gitangi Pomate nangge lum yamar ok be tis eisir ebe ipas-pasang amolmol as yaun ok be iro isate sut, bekob gigas Pol gile gitak ei givarkei eisir nok nas. \c 23 \p \v 1 Pol na giro bambamo yaun ane ebe tis dubi imbweg ok ta be ginei, “Anngg nune-nggen. Ayeu gas angg luev walang ok vie ge tis aplongg dongke-ngge gavang Pomate na love galkik as-mate etenik. Be ayeu gali ganei ayeu galgum gen ti gitlek me tiate ite. Ma molge.” \p \v 2 Be Ananias, ei amol ebe geb da nangge lum yamar ok ginei gitangi eisir ebe ivarkei ile imbloblo Pol ok ve inavtav ei avo avut. \v 3 Be Pol ginei gitangi Ananias be ginei; “Mie ete avom givwat imate sinsin-ge nok atob Pomate nivtav mie. Mie gubweg etenok ve nupasang awangg yaun nitangi luev ebe ipas-pasang amolmol as yaun ok, bemem mie ate gutau gile luev etok ite be gunei gitangi amolmol ve inavtav ayeu mera.” \p \v 4 Be amolmol ebe ivarkei ile imbloblo Pol ok inei gitangi ei, “Ret ginei mie nunggo Pomate ane amol ebe geb da nangge lum yamar ok dang-etok?” \p \v 5 Be Pol giwel eisir avos be ginei, “Angg nune-nggen. Ayeu ganei bwat ei amol singe ti ebe geb da nangge lum yamar ite ok. Be ginei ayeu natpweng are atob ayeu nanei yaun dang-etok nipil ei ite. Ve yaun ebe giengk Pomate ane kapia ok ginei, ‘Mie nunei yaun ungglus ungglus nipil am amolmol-gen as awaga ite. \p \v 6 Pol ande gili be gitpweng are ginei bambamo yaun ane ete iro is-ate sut be imbweg ok, as amolmol subu nangge Sadukai be subu nangge Parisai. Beti ei gital yaun avo bamo ge be ginei, “Angg nune-nggen. Ayeu tubungg nangge Parisai be ayeu Parisai ti. Be ayeu ok aplongg givin ve ganei amolmol ebe nolge imat vunkunu ok asonge inamdil vukuri be ganei ane yaun. Beti galkik gisov yaun etok ane ge ete eisir ilgum yaun bamo etenik gipil ayeu.” \v 7 Pol ginei yaun etok be eisir Parisai tis Sadukai iute love inggo is ate be emb is ate vusa gile dubi ailu. \v 8 (Ve eisir Sadukai nok ebe inei amolmol ebe nolge imat vunkunu ok asonge inamdil vukuri ite, be inei angela be tis ngalau ivang ite weik etok ge. Bemem eisir Parisai ete ili yaun etok inei yaun ano ti be aplos givin.) \v 9 Beti eisir ilgum be ital yaun avos bambamo-ngge. Be Parisai as amolmol subu ebe emb Mose ane yaun dabin ok, imdil be inei yaun gwang-ne ge be inei, “Amei ali amol etenik gilgum gen tiate ti ite. Be etenik wat ngalau me angela ti wat ginei yaun gitangi ei me?” \p \v 10 Amolmol inggo is ate giriv be gira tiate be amol bamo ebe geb eisir valir ane dabin ok gipelk velob amolmol dubi ailu etok inyati Pol gili nile ailu. Beti ei gihlin ane amolmol valir ane subu ve insov inde be in-gas Pol nikwai amolmol dubi ailu etok inde ebe eisir ate as nam ok. \p \v 11 Be imdil tistumi be imbweg love tambok, be Amol Bamo ginme givarkei gibloblo Pol be ginei; “Mie nupelk bwaya, be nuvarkei gwang-ne ge. Mie gos valir ve awangg yaun ane nangge Jerusalem, be atob nulgum weik etok ge nangge ete Rom ok.” \s1 Eisir Juda imbiti Pol ane yaun ve ines ei vunu \p \v 12 Givin tistumi eisir Juda subu iro is ate sut be imbiti yaun ti gili nangge Pomate na, be inei atob eisir inen ben be inum bui ite love ines Pol vunu nikwai kob. \v 13 Eisir nok anongge molge gitlek 40 ete imbiti yaun etok. \v 14 Bekob ete ivang itangi bambamo ebe em da nangge lum yamar ok be tis eisir ebe ilgum amolmol as yaun ok ile be inei, “Amei ande ambiti yaun ti love gwang-ne gikwai be anei atob anyamar ben tis bui painge love anes Pol vunu nikwai kob. \v 15 Dang-etok be yem ate tis eisir ebe ipas-pasang amolmol as yaun ok unemb yaun nile ve eisir valir ane as amol bamo ebe geb eisir dabin ok, be unyo unei ninggas Pol be nisov nitangi yem ninme ve yem veve unaute Pol ane yaun vevie. Be amei ande apasang amei ate gikwai ve atob anes ei vunu nangge luev be ei atob nimbielk etenik ite.” \p \v 16 Bemem Pol wa ti giute ebe eisir Juda imbiti wa ane yaun gili ok, beti givang gile love gisov eisir valir ane as nam aplo gile be ginei yaun etok binge gitangi Pol. \v 17 Bekob Pol gital eisir valir ane as amol bamo ti ebe gitwem is ok gitangi ei gile be ginei; “Amol eteik ve ninei yaun ti nitangi yem aim amol bamo ebe geb yem dabin ok, be unggas ei be gabu unde.” \v 18 Beti amolmol valir ane as amol bamo nok gigas amol singamolmb nok be gabu itangi eisir as amol bamo ebe geb is dabin ok ile be ginei, “Amol kapual-lu ane Pol, gital ayeu gale be giutani ayeu ve nanggas amol etenik natangi mie nanme ve ei wat veve ninei yaun ti nitangi mei?” \v 19 Eisir valir ane as amol bamo ebe geb is dabin ok gile geb amol singamolmb nok gibweg bage be gigas ei gile aikawe kob giutani ei be ginei; “Mie ve nunei yaun ret nitangi ayeu?” \p \v 20 Be amol nok giwel ei avo be ginei, “Eisir Juda imbiti yaun ti gili be inme inei gitangi bambamo ebe ilgum amolmol as yaun ok ve inemb yaun nitangi mie ninme be inyo inei mie nunggas Pol nutangi eisir nule ve eisir veve inaute Pol ane yaun vevie, veik eisir ines ei vunu nangge luev. \v 21 Bemem mie nusov eisir as yaun ane lu bwaya, ve eisir ebe imbiti Pol ane yaun gili ve ines ei vunu ok walang molge gitlek 40. Be eisir nok inei gikwai inei atob inen ben be inum bui ite love ines Pol vunu nikwai kob. Be galkik etenik ande eisir ivo Pol nangge luev, be isge ge ve atob mie nunei yaun ret nitangi eisir.” \p \v 22 Amol bamo ebe geb eisir valir ane dabin ok ges bing gwang-ne molge gitangi amol singamolomb nok be ginei, “Mie nunei yaun ete ande gunei binge gitangi ayeu nik nitangi amolmol ite molge.” Bekob gihlin ei be gile ve givang. \s1 Amol bamo ebe geb amolmol valir ane dabin ok gihlin Pol gitangi amol bamo ebe geb amolmol dabin ok are Piliks gile \p \v 23 Bekob amol bamo nok gital ane amol ailu ebe itwem eisir valir ane ok be itangi ei ile be ginei, “Yemlu unemb amolmol valir ane nitangi 200, be eisir ebe ve inpil bwelk hos ok nitangi 70, be amolmol ebe ivwat i ok nitangi 200 yapin ge, ve atob eisir invang tis 9 kilok tambok inde Sisaria. \v 24 Be unpasang bwelk hos ti ebe ve Pol nimbweg niwei ok nivin be un-gas ei vie-ngge love unambielk ve amol bamo Piliks.” \v 25 Amolmol valir ane as amol bamo nok giro kapia ti givin dangeteik. \p \v 26 “Asmate. Ayeu Klodias Lisias garo kapia etenik gitangi mie amol bamo Piliks. \v 27 Eisir Juda emb amol etenok ta be ilgum ve ines ei vunu, bemem ayeu gaute binge dang-etok ve ei amol Rom ane ti. Beti ayeu gagas angg amolmol valir ane subu be asov ale anggas ei gikwai. \v 28 Be ayeu galgum ve naute yaun ete eisir ilgum gipil ei ok ane dabe vevie, beti gagas ei gatangi eisir ebe ilgum amolmol as yaun ok gale. \v 29 Bemem ayeu gali gen tiate ti ebe ei gilgum, be gitangi ebe ve tanes ei vunu me tantank ei nimbweg kapual-lu ok ite ma. Be etenik eisir ilgum yaun sin-ge gipil ei gisov eisir ate as luev ane ge. \v 30 Be ayeu gaute binge givin ve amolmol Juda ane subu imbiti yaun ti gili ve ines ei vunu, beti ayeu gahlin ei gitangi mie gilek. Be ganei gitangi amolmol ebe ilgum yaun gipil ei ok ve intangi mie indek okob inei as yaun ebe ilgum gipil ei ok ane dabe nitangi mie nangge etenok be nute.” \p \v 31 Eisir valir ane isov as amol bamo ane yaun ane lu ge be inggas Pol be ivang tambok love imbielk nam dabe ti are Antipatris. \v 32 Be imdil tistumi kob eisir ebe ivang ve vas ok inumul be eisir ebe ipil bwelk hos ok ge ivin Pol be ile Sisaria. \v 33 Eisir inggas ei be ile love imbielk be emb kapia gitangi amol bamo Piliks be emb Pol gitangi ei gile. \v 34 Amol bamo ebe geb amolmol dabin ok gili kapia etok gikwai kob giutani Pol be ginei, “Wali mie nangge?” Be Pol ginei, “Ayeu nangge Silisia as taku.” \v 35 Bekob amol bamo nok ginei, “Bwayage be amolmol ebe ilgum yaun gipil mie ok inambielk yapin kob atob ayeu naute miam yaun.” Be ginei be amolmol valir ane emb Pol dabin nangge nam bamo ebe warik Herodes gibweg ve geb amolmol dabin ok. \c 24 \s1 Amolmol bambamo Juda ane ilgum Pol ane yaun \p \v 1 As-mate bage tavlu gile gikwai kob amol bamo Ananias gigas bambamo yaun ane subu be tis as amol ti ebe ve nivarkei ve yaun ane ok givin be ile, amol nok are Tetalas. Eisir ile be inei as yaun ebe ilgum gipil Pol ok gitangi amol bamo ebe geb amolmol dabin ok be giute. \v 2 Bekob amol bamo ebe geb amolmol dabin ok gital Pol ginme givarkei, bekob Tetalas gimdil ve ninei ane yaun. Tetalas gilgum ve ginei ninei yaun bingkasop nipil Pol beti ginei; “Amol bamo Piliks. Mie gubweg beti amei Juda avang vie-ngge. Mie ge ete gob amei nam dabe walang ok ru vie molge ve gen bunam bambamo ebe warik meng-gihlang ok ane. \v 3 Be amei tepwengge nangge nam dabe walang ok tangg-amei vevie anongge ve gen vevies ete mie gulgum gitangi amei ok ane. \v 4 Be ayeu bwaingg ve naro mie ta sawa undib molge beti ayeu ve nautani mie. Ginei mie tam-givin kob nute amei-mei yaun tupe-ngge eteik bekob? \v 5 Amei atpweng amol etenik are gikwai ve ei amol tiate ane roro. Be amolmol dubi ti ebe ital inei amolmol Nasaret ane, ebe es is-ate gile ikwai amei ok ete as amol mate ane etenik. \v 6 Be galkik etenik ei gilgum ve niyaing lum yamar nivin weik etok ge, beti amei amb ei ta (be ve analgum ei ane yaun nitangi ebe amei ate luev ok. \v 7 Bemem eisir valir ane as amol bamo ebe geb eisir dabin ok, Lisias gisov ginme be gigas ei gikwai amei, \v 8 be ginei amolmol ebe ilgum yaun gipil amol etenik ok intangi mie inme kob.) Dang-etok be galkik etenik mie nutani ei ate be ninei yaun bambamo ebe amei anei gipil ei ok be mie nute.” \p \v 9 Be eisir Juda ok iro Tetalas ane yaun etok ta givin be inei, “Yaun bambamo etenok ano molge.” \s1 Pol ginei ane yaun gitangi amol bamo Piliks \p \v 10 Bekob Piliks ginei gitangi Pol ve ninei ane yaun. Beti Pol gimdil be ginei; “Ayeu gatpweng are ganei mie gubweg etenik be gupasang amolmol taku etenik ane as yaun love nolge Sonda bamo walang ano gile gikwai. Beti atob ayeu nanei angg yaun tis tangg vevie-ngge navarkei mie nam. \v 11 Ginei mie nutani eisir ve awangg yaun ane, atob eisir inei dang-eteik nitangi mie be inei; Ayeu gareu gale Jerusalem ok tis walirik ve nas miengk nagge lum yamar, be galkik ande as-mate 12 ge gile gikwai. \v 12 Bemem eisir Juda ili ebe ayeu tis eisir subu anggo amei ate nangge lum yamar aplo me garo amolmol sut nangge lum mateu ane aplo me nangge nam luvwe luvwe ok ite ma. \v 13 Be yaun bambamo ete eisir inei gipil ayeu nik ane dabe ma molge. \v 14 Bemem yaun dongke eteik ge ete ayeu ve nanei nitangi mie. Kilisi ane luev ebe eisir ate ital inei luev bingkasop ane ok, ete ayeu gasov luev etok ane lu be ganei uye be gas miengk gitangi tumbung-gen as Pomate. Bemem ayeu ok aplongg givin Mose ane yaun be tis amolmol ebe inei Pomate avo ok as yaun ebe iro gisov kapia ok givin weik etok ge. \v 15 Be gasge sawa ebe ve Pomate nes amolmol vie be tiate ane it-kitin vukuri nangge taku gimat ane ok, weik ete eisir isge ivang nik. \v 16 Beti as-mate walang ok ayeu galgum ve ganei namb auate dabin vie-ngge veik navang tis yaun ma ge nangge amolmol be tis Pomate nas. \p \v 17 “Ayeu gabweg gariv be gara ge nangge nam dabe subu love Sonda bamo subu gile gikwai kob galumul gatangi angg bambamo-nggen gale vukuri. Be gavwat mone subu givin ve namb nitangi amolmol ebe gen ma ve is ok, be tis da subu givin. \v 18 Ayeu galgum kulkul etok gavang lum yamar aplo ve gapasang angg yaun ebe ve menahlang amol vie vukuri ok ane, ete eisir ili ayeu nangge etok. Bemem givin etok ayeu gavang gavin amolmol subu me galgum amolmol be tas-vavis ite ma. \v 19 Be eisir Juda ane subu ebe imbweg Esia as taku ok, eisir etok ge ete ivang ete lum yamar aplo ok ivin ayeu. Dang-etok be ginei eisir nok ili ayeu galgum gen tiate ti, okob eisir ate inme invarkei ete mie nam nik be inei. \v 20 Be ginei ma, okob eisir bambamo etenik inei gen tiate ret ebe ayeu galgum givin ebe gavarkei bambamo yaun ane nas ok lavo nitangi mie. \p \v 21 Be yaun dongke ebe ayeu gatal givin ebe gavarkei bambamo yaun ane nas ok ete dang-eteik; \q1 ‘Ayeu aplongg givin ganei asonge Pomate nes amolmol ebe imat vunkunu ok itin vukuri nangge taku gimat ane. Be gisov yaun etok ane ge, ete galkik eisir ilgum awangg yaun nangge mie nam nik.’” \p \v 22 Piliks ei gitpweng luev (Kilisi) aplos givin ane be tis amolmol bui ane as luev are gikwai, beti ei ginei gitangi eisir ve inasge amolmol valir ane as amol bamo ebe geb is dabin ok Lisias be nangge Jerusalem ninme kob nipasang eisir as yaun. \v 23 Bekob ginei gitangi amolmol valir ane as amol mate ane ti ebe gitwem eisir ok ve ninggas Pol nile ebe nam kapual-lu ane ok. Bemem inadgin ei ta love gwang-ne molge bwaya, be nivarkei Pol ane nune-nggen ebe ve inde inatlek nas ve ei be inemb gen nitangi ei ok gili bwaya. \s1 Piliks geb Pol dabin nangge nam kapual-lu ane gitangi Sonda bamo ailu \p \v 24 As-mate subu gile gikwai kob Piliks gabu arwe Juda avie ti are Drusila ile, be Piliks geb yaun gile ve Pol ve ginei ninme be ninei yaun subu be ei niute kob. Beti Pol gitangi ei gile be ginei amolmol bui ane as luev ebe aplos givin Yisu Kilisi ok lavo lavo be ei giute. \v 25 Pol ginei yaun ebe ve tanemb itate dabin be tanei yaun ano ano-ngge ok, be tis ebe asonge nindeb mulane be Pomate nilgum amolmol and yaun ok lavo gitangi Piliks be giute love gipelk ve ate ane be ginei, “Atob mie nunumul nule, be sawa ti kob ayeu natal mie be nunumul nunme vukuri.” \v 26 Piliks tang-givin ve ginei Pol nemb mone subu nitangi ei veik nihlang ei nikwai nam kapual-lu ane. Beti gital Pol as-mate walang ok be gile ve sulu kakie. \p \v 27 Ivang love Sonda bamo ailu gile gikwai kob ete Pestas giwel Piliks be gigas ei ane kulkul. Piliks gilgum veik amolmol Juda ane indi ei vie beti ginei be Pol gibweg ete nam kapual-lu ane ok mang-mangi. \c 25 \s1 Pol geb yaun ve Sisa ve niute ane yaun \p \v 1 Festas gigas kulkul gikwai be gibweg love as-mate aitol gile gikwai kob nangge Sisaria be gireu gile Jerusalem. \v 2 Be nangge eteok amolmol bambamo subu ebe emb da nangge lum yamar ok be tis bambamo yaun ane subu itangi ei ile be inei Pol ane yaun gitangi ei be inei yaun gwang-ne molge gitangi ei be inei, \v 3 “Mie omb amei ru be uhlin ei ninme ete Jerusalem nik ma!” Bemem iyo, ve eisir imbiti yaun gikwai ve atob ines Pol vunu nangge luev. \v 4 Be Pestas giwel eisir avos be ginei, ‘Pol gibweg kapual-lu nangge ebe Sisaria ok, be ayeu atob nanumul nale eteok vukuri. \v 5 Be ginei yem uli ei gilgum gen tiate ti, kob aim bambamo yaun ane invin ayeu be amei ande kob inalgum ei ane yaun nangge eteok.’ \p \v 6 Festas gibweg givin eisir love wat as-mate 8 me 10 gile gikwai kob gisov gile ebe Sisaria ok vukuri. Be givin tistumi ei gile gibweg taku ebe ve niute amolmol as yaun ok be geb yaun gile ve Pol ve ginei ninme. \v 7 Pol gile givarkei Festas na gikwai kob bambamo yaun ane ebe ivin Festas be isov nangge Jerusalem ile ok ivarkei ile idbul Pol be inei yaun bunam walang ano gipil Pol. Bemem eisir gitangi ebe ve inei lavo nitangi Festas inei yaun etok ano me wali dang ok ite. \v 8 Be Pol giwel eisir avos be ginei “Ayeu galgum gen ti gitlek Juda as luev me lum yamar me amol bamo Sisa ebe geb amolmol dabin nangge Rom ok ite molge.” \p \v 9 Bemem Pestas gilgum veik amolmol Juda ane indi ei vie ok, beti giutani Pol be ginei, “Mie tam-givin gunei nureu nule Jerusalem ok okob ayeu naute miam yaun nangge eteok me ma?” \p \v 10 Bemem Pol ginei gitangi Pestas be ginei, “Nam ete galkik ayeu gavarkei aplo be ganei yaun nik, etek Sisa ane nam yaun ane roro. Be nam dongke etenik ge ebe ve inalgum awangg yaun nangge ok. Be mie ate guli gikwai gunei ayeu galgum gen tiate ti gitangi eisir Juda ite molge. \v 11 Ginei ayeu nalgum gen tiate ti gitangi ebe ve ines ayeu vunu nisov ok, okob etok gitangi. Bemem ginei ines ayeu vunu ve yaun bingkas-kasop ete eisir inei sinsin-ge gipil ayeu nik ane, okob amol ti gitangi ebe atob nemb ayeu nitangi eisir nale ok ite molge. Sisa dongke-ngge atob niute awangg yaun.” \v 12 Pestas gile kakie givin ane amolmol-gen ebe iro ei ta ve yaun ane ok gikwai kob ginumul ginme be giwel Pol avo be ginei, “Mie gunei Sisa ei dongke-ngge atob niute miam yaun. Dang-etok be mie nutangi ei nule kob.” \s1 Pol givarkei Agripa gabu Benaisi nas \p \v 13 As-mate subu gile gikwai kob amol bmao (king) ebe geb amolmol taku ti ane dabin ok Agripa gabu luvu-avie Benaisi ile Sisaria ok ve isavi Pestas bage. \v 14 Be gabu imbweg ete Sisaria ok love ande as-mate subu gile gikwai kob Pestas ginei Pol ane yaun gitangi amol bamo Agripa be ginei; “Piliks gitak amol ti gibweg kapual-lu tis ebe warik be ete gibweg nik. \v 15 Be as-mate ti ayeu gareu Jerusalem gale ok, okob ete eisir Juda as amolmol bambamo yaun ane inei ei ane yaun gitangi ayeu be iutani ayeu ve napasang ei ane yaun. \v 16 Bemem ayeu gawel eisir avos be ganei; ‘Amei Rom atob analgum amol ti ane yaun sinsin-ge ite ma. Amol ei-ate ninme nivarkei nivin eisir ebe ilgum yaun gipil ei ok okob inei as yaun.’ \v 17 Beti givin ebe ayeu tis bambamo yaun ane ambielk Sisaria ok be ayeu gasge gen ti ite. Amei amdil tistumi be ayeu gale gabweg taku ebe ve inaute amolmol as yaun ok be gab yaun gile ve in-gas amol nok inme. \v 18 Bekob amolmol ebe ilgum yaun gipil ei ok imdil be ayeu ganei bwat atob eisir inkari ei ane gen tiate ret ebe gilgum ok nile nihlang be amei andi. Be gasge be gali ma. \v 19 Be eisir ilgum yaun avo ailu gili gipil ei. Yaun avo ti gipil eisir ate as luev, be ti gipil amol ti are Yisu ebe nolge gimat vunu ok. Bemem Pol ginei ei ane yaun be ginei nolge gimdil vukuri nangge taku gimat ane. \v 20 Beti gilgum be ayeu garek luev ebe ve napasang yaun etok nile roro ok, beti gautani Pol be ganei ei nireu nile ete Jerusalem ok okob ayeu naute ei ane yaun nangge eteok vukuri. \v 21 Bemem Pol ginei ei atob nimbweg kapaul-lu dang-etok love Sisa ei-ate ge niute ei ane yaun. Beti ayeu gali ma be ganei be itak ei ginumul gile gibweg kapual-lu vukuri, ve nimbweg etok love kob ayeu nahlin ei be nitangi Sisa nile.” \v 22 Beti amol bamo Agripa ginei gitangi Pestas be ginei, “Ayeu tangg givin ve ganei naute amol nok ane yaun siti bekob.” Be Pestas giwel Agripa avo be ginei, “Asongkob tistumi kob mie nute ei ane yaun.” \p \v 23 Givin Tistumi Agripa gabu Benaisi indang is-ate be ino as kup bwalbwale vevies walang ano veik amolmol indi be avos nivwat sulu ares. Be amolmol valir ane as amolmol bambamo ebe itwem is ok be tis bambamo nam etok ane inggas sulu be isov nam yaun ane aplo ile. Bekob Pestas geb yaun gile ve in-gas Pol inme. \p \v 24 Pol ginme givarkei eisir tepwengge nas gikwai kob Pestas gimdil be ginei, “Amol bamo (king) Agripa be tis yem tepwe ete ande usov unme umbweg uvin amei nik, undi amol etenik okob, amolmol Juda ane tepwengge nangge etenik be nangge Jerusalem, eisir ilgum ei ane yaun ivarkei ayeu nangg be ital yaun avos bambamo-ngge be inei, ‘Amol etenik nimbweg matawe vukuri ite.’ \v 25 Bemem ayeu gali ei ane gen tiate ti gitangi ebe ve ines ei vunu nisov ok ite. Bemem gisov ei ate ane yaun ebe ginei ve atob Sisa dongke-ngge niute ei ane yaun ok ane ge, beti ayeu tang-gitung ve ganei nahlin ei nitangi Sisa nile. \v 26 Bemem ayeu gali ei ane yaun dabe ti ebe ve nato lavo nitangi Sisa nile ok ite. Beti ete ganei be inggas amol nok ginme givareki yem bambamo be tis amol bamo Agripa nangg-aim veik eitit tanei ei ane yaun be tandi ei ane yaun ane dabe ebe atob ayeu naro lavo nitangi Sisa nile ok okob. \v 27 Ve ginei eitit tanahlin amol kapual-lu ane ti didil ge nile, be tanei ei ane yaun lavo nitangi amol bamo ite, atob vie ite molge. \c 26 \s1 Pol ginei ate lavo givarkei Agripa na \p \v 1 Beti amol bamo Agripa ginei gitangi Pol be ginei; “Ande ma be mie ate unei am yaun lavo.” Beti Pol bage gireu veik amolmol tepwengge kamoke be inaute ei ane yaun be ginei; \p \v 2 “Amol bamo Agripa, eisir Juda ilgum yaun etenik gipil ayeu painge-ngge, love galkik as-mate etenik ayeu tangg vevie-ngge ve nanei auate lavo navarkei mie nam. \v 3 Ayeu tangg vevie anongge gisov mie gutpweng amei Juda amei luev be tis yaun walang ok are gikwai. Beti ayeu tang-givin ve ganei mie nuro imate ta be nute awangg yaun love ma kob, be utlem bua bwaya. \p \v 4 Pol ges vu ane yaun be ginei; “Amolmol Juda ane tepwengge itpweng awangg luev ebe warik nunus ge be gabweg gavin angg bambamo-nggen be tis ebe gabweg Jerusalem be galgum ok are gikwai. \v 5 Be eisir ili inei ayeu amol Parisai ane ti. Be ginei eisir tas-givin kob inei awangg yaun ebe warik gavang mul ve Parisai as mateu ebe gwang-ne gitlek amei Juda amei mateu walang ok, ok lavo itangi mie. \v 6 Be galkik eisir ilgum awangg yaun etenik gavarkei mie nam, ane dabe dang-eteik; Ayeu aplong givin yaun vie ebe warik Pomate geb gitangi amei tumbungg-amei gen ok. Be gasge amol ebe asonge ninme ve nemb eitit dabin ok. \v 7 Ayeu gasge yaun ebe amolmol vu 12 nangge Israel inei uye be es miengk gitangi Pomate givin tambok be as be isge ve inei yaun etok ano nile ok. Beti eisir Juda ilgum yaun gipil ayeu ve gisov yaun etok ane ge. \v 8 Nam-nambed be yem Juda subu tangg-aim gitung unei Pomate gitangi ebe atob nes amolmol ebe imat vunkunu ok it-kitin ite? Yem-aim tangg-aim gitung etok gitlek molge. \v 9 Be warik gimungg ane ayeu ate ik lolongg ve naitin Yisu Nasaret ane ane yaun nikwai weik etok ge. \v 10 Be nangge Jerusalem ayeu gagas gwang-ne nangge bambamo ebe emb da nangge lum yamar ok, be gab Pomate ane amolmol walang molge ta be gale gatak is imbweg kapual-lu. Be galgum eisir as yaun givin ve ganei ines eisir vunkunu nikwai. \v 11 Ayeu gab vavavne bamo molge gitangi eisir givin as-mate walang ok nangge as lum mateu ane aplo be galgum veik inei yaun ungglus ungglus nipil Yisu. Be ayeu tangg-vavis anongge gitangi eisir be gavinvin eisir giriv be gira love galgum nangge taku undib undib ane ok givin weik etok ge. \s1 Pol ginei ate lavo ebe meng-gihlang ve amol bui ane ok \p \v 12 Gavang love as-mate ti be gale gagas yaun nangge bambamo ebe emb da nangge lum yamar ok gikwai kob ihlin ayeu be gale Damaskus. \v 13 Amol bamo Agripa, ayeu gavang gale love ande as-mate luvwe be gali gen ti weik ebe yev ok gisov nangge gulumb ginme be gen etok ringenk molge gitlek as-matano, be ane aivi gitut gibweg ayeu be tis eisir ebe ivang ivin ayeu ok. \v 14 Be amei tepwengge ambieg ale atak nalk bekob ayeu gaute amol ti ginei yaun nangge gulumb be ginei giengk Juda avos ge dang-eteik; ‘Saul Saul! Nam-nambed be mie gulgum ve nuyaing ayeu? Bemem uli kob, ve mie dang guyaing imate weik ebe wenk gisov awe ok ete guvang nik.’ \v 15 Be ayeu ganei, ‘Amol Bamo mie ret?’ Be Amol Bamo ginei, ‘Ayeu Yisu ebe mie gulgum ve nuyaing ayeu ok. \v 16 Bemem umdil be uvarkei bekob. Ayeu gas auate ru gitangi mie ve nuli, veik namb mie ve angg amol kulkul ane ti veik nunei gen ete ande guli nik be tis gen ebe asonge ayeu namb nitangi mie ok binge nitangi amolmol walang ok. \v 17 Be ayeu atob namb mie dabin nangge ete miate am bambamo-nggen as taku nik be tis amolmol ebe nangge Juda ite ok, as taku ebe atob nahlin im be nule ok weik etok ge. \v 18 Ayeu ve nahlin mie be nule eteok veik nulgum eisir eteok be matanos ponge be inatpweng is-ate are be inro is-ate vukir meinahlang taku gitip inkwai aiweng tumi aplo. Be ines is-ate vier inkwai Sadam ane gen walang ok be intau inde Pomate ane yaun ge. Veik ginei aplos givin ayeu kob atob ayeu nasin eisir as tiate bambamo ebe ilgum ok nikwai. Be inambweg invin Pomate ane amolmol-gen ebe nolge aplos givin ok, nangge taku ebe ei gipasang yapin ok.’ \s1 Pol ginei ane kulkul mateu ane lavo \p \v 19 “Amol bamo Agripa. Ayeu gali be gaute yaun ebe ginme nangge gulumb ok gikwai bemem bwaingg ite. \v 20 Ayeu ganei yaun etok lavo gitangi amolmol ebe imbweg Damaskus ok be tis Jerusalem be nangge Juda as taku love gile gitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok as taku givin. Be ganei gitangi eisir be ganei inro is-ate vukir intangi Pomate inde be ines as luev weik amolmol ebe isov Pomate ane yaun ane lu ge ok. \v 21 Be gisov yaun etenik ane ge, beti eisir Juda emb ayeu ta givin ebe gavang lum yamar aplo ok be ilgum ve ines ayeu vunu. \v 22 Bemem Pomate giro ayeu ta painge love galkik as-mate. Be galkik ayeu gavarkei etenik be ganei angg yaun lavo gitangi amolmol ebe tis ares ok be tis amolmol ebeok sinsin-ge givin weik etok ge. Be ayeu ganei yaun ti gitlek ite, ayeu ganei yaun dongke ebe warik Mose be tis eisir ebe inei Pomate avo ok inei ve asonge ano nile ok ge. \v 23 Ve amol ebe ve nemb eitit ru ok atob ninggas va-vavne be nimat vunu. Be ei amol mate ane ti ebe atob nimdil ulu nangge taku gimat ane bekob amolmol tepwengge ok. Ve ninei ane bogbogo ebe geb amei Juda be tis eisir ebe nangge Juda ite ru ok lavo.” \p \v 24 Pol ginei ane kulkul lavo givarkei love Pestas gital yaun avo bamo-ngge gitangi ei be ginei, “Kuelk girau gile mie me? Mie dabem-gwet vie etenok ete gilgum be kuelk girau gile im.” \v 25-26 Be Pol giwel ei avo be ginei, “Amol bamo Pestas, ayeu kuelk ite. Ayeu gatpweng yaun are be ganei. Be yaun ete ayeu ganei nik, etok yaun ano molge. Be amol bamo Agripa ok wat gitpweng yaun etenik are gikwai, beti ayeu ganei angg yaun gitangi ei tis aplongg dongke-ngge. Ve mateu etenik givuaivun ate ite, be ei gili be gitpweng are gikwai. \v 27 Amol bamo Agripa, ayeu gatpweng are ganei mie ok wat aplom givin amolmol ebe inei Pomate avo ok as yaun weik etok ge.” \p \v 28 Be Agripa ginei gitangi Pol dang-eteik; “Mie gitangi ebe atob nuro ayeu vukir be menahlang weik Kilisi ane amol ti seukiengge ok ite.” \p \v 29 Be Pol giwel ei avo be ginei, “Ginei gitangi me gitangi ite ok, bemem ayeu gas miengk gitangi Pomate be tangg givin ve ganei ei nilgum mie tis amolmol tepwengge ete galkik usov unme umbweg tenik ok be monahlang weik ete ayeu ik. Be gen bunam kapual-lu ane ete galkik ayeu gagas nik ane ge, ete ayeu bwaingg ve ret niengk nivin yem.” \v 30 Pol ginei dang-etok, bekob ete amol bamo ebe geb amolmol dabin ok gabu Benaisi be tis amolmol tepwengge imdil \v 31 ile ihlang be inei ve is-ate be inei, “Amol etenik gilgum gen tiatei gitangi ebe ve nimat vunu me nimbweg kapual-lu ve ane tiate etok ane ok ite ma.” \v 32 Agripa ginei gitangi Pestas be ginei, “Ginei amol etenik nemb yaun nile ve Sisa ite, atob gitangi ebe ve tanahlang ei nikwai nam kapual-lu ane ok.” \c 27 \s1 Inggas Pol ile emb gipil eivovo ve nivang Rom ane \p \v 1 Eisir ande inei gikwai inei amei an-gas eivovo be ande Rom. Beti emb amolmol kapual-lu ane subu love iviri Pol gisov amol bamo Sisa ane amolmol valir ane as amol bamo bage ve nemb eisir dabin. Amol bamo nok are Julias ebe gitwem ane amolmol valir ane dubi ti gitangi 100 ok. \v 2 Bekob ete Adramitian as eivovo ti veve nile nisov Esia as taku beti amei ale apil eivovo nok be ale. Be amol bui ane ti nangge Tesalonaika nangge Masedonia as taku amol nok are Aristakas ei gipil eivovo givin amei. \v 3 Amei amdil tistumi kob ale asov Saidon. Julias gilgum vie gitangi Pol be ginei gitangi ei ve nile be nili ane nune-nggen be inemb ben be tis gen subu ve ane. \v 4 Amei as vier nangge Saidon be ale love wavin givang be giro amei ta, beti ale ato avin nusawa Saipras ane dume ane ge ve ale. \v 5 Amei as Silisia be tis Pampilia as gielk gili love ale asov Maira gideb Lisia as taku ane. \v 6 Be nangge etok eisir valir ane as amol bamo ebe gitwem is ok gili eisir Aleksandria ane as eivovo ti veve nile Rom. Beti ginei lavo be gigas amei ale apil eivovo nok. \p \v 7 Eivovo givang bwai-bwayage be amei avang love ande as-mate subu gile gikwai kob ale ambloblo nusawa Naidas. Be wavin givang bamo molge be giro amei ta be gitangi ebe atob anlaik ve ande ok ite. Beti as gili ge be avang nusawa Krit ane dume ane ge love ale ambloblo Salmoni godo. \v 8 Be eisir eivovo ane lolos ivang love ilaik amei ale ambloblo alus be ato avin Krit ge ve ale love ale asov nam dabe ti ital inei Solong Vie, giengk gibloblo nam dabe bamo Lisia. \p \v 9 Amei avang avang ete gielk luvwe ok love ande as-mate walang ano gile gikwai, be eisir Juda as as-mate ebe iyamar ben ok ande ma gikwai. Be givin etok aiweng urwemb ane roro be taku ande tiate molge be gitangi ebe atob eivovo nivang ok ite. Beti Pol gitangi amol ebe gilaik eivovo ok gile be ginei; \v 10 “Galkik ginei eitit tande atob eitit tanemb itate kamal be tanyaing gen walang ano. Be eivovo tis wambal ge atob tiate ite, atob eitit ate ok tanmat vunkunu nivin weik etok ge. Ve ayeu ande gatpweng are gikwai be dang-etok be eitit tanvwev yapin. \v 11 Bemem eisir valir ane as amol bamo aplo givin amol ebe gilaik eivovo ok be tis eisir ebe emb kulkul nangge eivovo yapin ok ge avos be aplo givin Pol ane yaun ite. \v 12 Ve Solong ete eisir ivwev ok gitangi ebe eivovo nivwev tis urwemb ok ite. Beti amolmol anongge lolos ve inkwai Solong etok be inde. Be ginei gitangi okob atob eisir inde insov Piniks be invwev etok, ve solong ete Piniks ok okob giengk gideb wavin ulvu ane be gitangi ebe ve eivovo niwev tis urwemb ok. Piniks etok Krit as solong. \s1 Wavin ane tine bamo molge \p \v 13 Musangu givang muai-muai vie molge beti eisir veve inalgum nitangi as yaun ebe galkik inei ok. Be ihlang wal ebe geb eivovo ta ok gikwai be ilaik amei ato avin alus den Krit ane ge ve ale. \v 14 Amei alaik ve ale bekob ete mulasa tiate ti giyuv nangge nusawa etok. \v 15 Be giro eivovo ta be amei lolongg-amei ve anlaik ande bemem algum be ali am, beti as laik bing-bleng be wavin ges amei ve ale. \v 16-17 Wavin ges amei love ale avwev nusawa ti ital inei Koda ane dume ane, be algum kulkul bamo molge ve arwel gombwa gipil eivovo dobo gile, be adgin ta ve bidbid love gwang-ne, be idgin eivovo ano ok ta ve bidbid givin ve ipelk velob wavin nirau eivovo vusa. Be ates gireu tiate-ngge velob amei ankuk anreu kol ebe giengk gibloblo Afrika ok. Beti es laik beleinge be wavin ges amei ge. \v 18 Wavin tis ngal gilgum amei tiate molge, be givin tistumi eisir ilgum ve ikarkari wambal subu gisov gielk gile. \v 19 Be as-mate aitol gikwai kob eisir ate ikari eivovo ane gen subu gisov gielk givin. \v 20 As-mate subu amei ali as-matano tis viteukawe ite, be wavin givang giro ta-ngge beti amei tangg-amei gitung dongke-ngge anei atob amei ansov gielk. \p \v 21 Amei ande an ben ite sawa rangav molge. Be bwayage-kob Pol gitangi eisir eivovo ane gile be ginei, “Ginei yem unsov awangg yaun ane lu ge be unarwel laik nangge Krit ite, atob eitit tankari gen subu me tan-gas bunam bamo ti dang-etenik ite. \v 22 Bemem galkik ayeu nanei nitangi yem. Aplongg-aim bunam bwaya ve eitit and amol ti atob nisov gielk be nimat vunu ite ma. Be eivovo ge ete atob tiate. \v 23 Ve galkik tambok etenik Pomate ebe ayeu ganei uye be gas miengk gitangi ok, ane ngalau kulkul ane ti ginme givarkei gibloblo ayeu, \v 24 be ginei, ‘Pol, Upelk bwaya ve mie atob nuvarkei amol bamo Sisa na. Be ute kob. Pomate giute miam miengk gikwai, be atob nemb amolmol bambamo ete ivang ivin mie nangge eivovo nok ru.’ \p \v 25 Be Pol ginei, Dang-etok be unro aim-ate ta be unpelk dang-etok bwaya. Ve ayeu aplongg givin ganei Pomate ane yaun etok atob ano nile dangete ane angela ginei gitangi ayeu ok. \v 26 Bemem wavin nes eitit love tande tansov nusawa ti okob. \v 27 Wavin ges amei lili lili avang gielk luvwe gitangi tambok 14 love ale avwev Edria as gielk. Be givin tambok luvwe eisir eivovo ane ili weik ebe eivovo ve nile nisov nusawa ti ok. \v 28 Beti idgin gen bunam ti gile bidbid be itu gisov gielk gile ve inemb tuvweng be indi inei kaumb me mang-mangg. Eisir itu gen etok gisov gielk gile be ili inei kaumb nangge, beti amei siti apil ale be itu gen nok gisov vukuri be ili ande gitangi. \v 29 Beti eisir ipelk velob amei siti anpil anpil ande love ankuk anpil kol, be ikari angga aivat gisov gideb eivovo mul ane veik nemb eivovo ta be nivwev. Bekob eisir es miengk gitangi as pomate ve inei as niro vusa seukie-ngge be indi taku. \v 30 Esir eivovo ane irek luev ebe ve inpelk inkwai amei tis eivovo ok, beti ile itu gombwa eivovo ane gisov gile gitak gielk be iyo inei eisir veve inde inkari angga eivovo godo ane nisov nivin. \v 31 Bemem Pol ginei yaun gwang-ne ge gitangi eisir valir ane be tis as amol bamo ebe gitwem is ok be ginei, “Ginei eisir etenik ivang ivin eivovo ite, atob yem unambweg matawangg-aim ite. \v 32 Beti eisir valir ane idbwen bidbid gombwo ane gili be gielk ges gile ve givang. \p \v 33 Gibloblo ve as niro vusa be Pol ginei yaun ben ane gitangi eisir tepwengge be ginei, “Eitit tand apo sawa undib molge be tan ben ti gisov aplong gile ite. Be tavang tis marav-ges it ge love galkik ande as-mate 14 gile gikwai. \v 34 Beti ayeu ve nanei nitangi yem, unen ben subu kob ma! Veik niro aim ta. Be unaute kob. Aplongg-aim bunam bwaya ve yem gitangi ebe atob unmat vunu ok ite. \v 35 Pol ginei yaun etok gikwai bekob geb ben ti be ges miengk gitangi Pomate givarkei eisir tepwengge nas bekob gible ben nok vusa be gen. \p \v 36 Amolmol tepwengge ili ebe Pol gen ben ok, beti aplos gile petekie be en ben. \v 37 Amei ebe apil eivovo etok ok tepwengge gitangi 276. \v 38 Amolmol tepwengge en ben love gibon is gikwai kob ikar-kari padi ebe eivovo gigas ok subu gisov gielk gikwai veik eivovo nemb itin. \s1 Gielk ges eivovo vusa \p \v 39 As giro vusa gikwai kob eisir nas gitung taku be ili, bemem tas gisgil taku etok. Beti eisir ili solong avo vie ti be tas gitung ve ginei gitangi okob wavin nes amei tis eivovo love ande ansov solong nok. \p \v 40 Beti idbwen bidbid angga ane gil-kili be ihlang wal ebe galkik idgin ulieng ta ok gikwai be irwel laik eivovo godo ane veik eivovo nituvki nile nisov ebe alus ok. \v 41 Bemem eivovo gituvki givang love godo gikuk gipil kol ti be ande gile gwang-ne molge, be gielk ges givang love girau eivovo gideb mul ane be gipwek vus-vusa. \v 42 Beti amolmol valir ane ilgum ve ines amolmol kapual-lu ane tepwengge vunkunu ve ipelk velob eisir inkutkwet inde inpil ebe alus be inpelk inde ve invang. \v 43 Bemem as amol bamo ebe gitwem eisir ok tangg givin ve nemb Pol ru be nimbweg matawe, beti ges ane nunus-gen as tas-gitung etok gile be ginei, “Amolmol ebe nolge ikutkwet ok vepias insov gielk be inkutkwet inde inpil ebe aplo inmungg. \v 44 Bekob eisir ebe ikutkwet vevie ite ok inyengk inwei eivovo ane pakpak be ravne ebe gielk girau vus-vusa ok be inkutkwet vemul inde inpil alus. Beti amei tepwengge avang vie ge ale apil ebe alus ok. \c 28 \s1 Pol gibweg nusawa ti are Molta \p \v 1 Amei avang vie ge ale apil ebe alus ok be ambweg, bekob aute ital nusawa etok are inei Molta. \v 2 Be eisir nusawa etok ane ipasang amei vie molge. Be givin etok ur gisov be taku luvu molge beti eisir idbu yev bamo ti giengk alus be inme inei gitangi amei be ale amwailuv yev nok. \v 3 Pol gisut gabgap subu be gikari gireu yev gile, be muat tiate ti yev gitun be gipelk ginme gihlang be givgo Pol gisov bage ok be gikaiwel. \v 4 Nam tivie ili ebe ande muat givgo Pol bage ta be gikaiwel ok be inei ve is-ate, Amol etenik ebe wat ges amolmol vunkunu ok. Bemem ei gigas ane vavavne nangge gielk ite, be eitit and pomate tangg gitung ve nes ei vunu beti gihlin muat etok be ginme gilat ei. \v 5 Pol gidawi muat nok gireu yev gile, bemem ei gigas vavavne ite. \v 6 Be eisir inei bwat atob Pol bage nivonk be isge ve inei ebe lob Pol nimat vunu ok love ili ma. Beti inei yaun ti vukuri dang-eteik be inei, ‘Pol ei pomate ti.’ \p \v 7 Amolmol nusawa etok ane as amol bamo ti ebe geb is dabin ok ane um subu giengk gibloblo taku ete amei ambweg ok. Amol bamo nok are Pablias, be ei gigas amei apil ane nam ale be geb amei dabin vie-ngge gitangi tambok aitol. \v 8 Pablias nok tame gimat utle vavavne be gibiep muai-muai, beti Pol gisov gile be ges miengk be gitak bage giwei ei be utle vie vukuri. \v 9 Pol gilgum gen etok beti amolmol nusawa etok ane ebe tis gimat ok itangi ei ile, be gilgum eisir be utlas vie vukuri. \v 10 Be eisir emb amei dabin vie molge be emb gen sinsin-ge gitangi amei. Be givin ebe amei amdil ve anvang ane ok, be eisir itak amei-mei ben luev ane be tis gen walang ok, ebe amei asut amei ate ve gen etok ane ok tepwengge gipil amei-mei eivovo givin. \s1 Pol gibielk Rom \p \v 11 Amei ambweg nusawa etok love aiweng aitol gile gikwai kob, apil Aleksandria as eivovo ti ebe givwev etok givin ebe urwemb ok be ale. Be eisir ipasang pomate Sus natu bwabwak ailu dalgos givarkei eivovo nok godo, be ital eivovo nok inei bwabwak. \v 12 Amei avang love ale asov nam dabe ti are Sairakyus be ambweg etok gitangi as-mate aitol. \v 13 Amei alaik vukuri nangge Sairakyus be ale love ale asov nam dabe ti are Risiam. Be amdil ane tistumi mula givang be amei alaik painge love as-mate ailu gile gikwai kob ale asov Pyutiolai. \v 14 Be nangge etok amei ali amolmol bui ane subu be eisir nok inei gitangi amei ve anambweg anvin eisir Sonda ti bekob. Beti amei ambweg etok avin eisir gitangi Sonda ti. Be mul ane kob amei ale ambielk Rom. \v 15 Amolmol bui ane iute amei binge be iro amei avkavut love inme vunge ve amei nangge Apias ane taku ebe ivgo ivgo gen nangge ok be tis taku ebe ital inei ‘Nam Taulop Ane Aitol’ ok. Pol gili eisir love aplo gile petekie be ginei ane ta-vie gitangi Pomate tis ta vevie-ngge. \p \v 16 Givin ebe amei ambielk Rom ok, be eisir bambamo inei atob Pol nimbweg nam ti atane ge be amol valir ane ti nivin ve nemb ei dabin nangge etok. \s1 Pol ginei mateu nangge Rom \p \v 17 As-mate aitol gile gikwai kob Pol geb yaun ve amolmol Juda ane as amolmol bambamo be iro isate sut ipil dongke bekob ginei gitangi eisir be ginei, “Angg nune-nggen, ayeu gayaing me ganei eitit Juda arend be tis tumbud-gen as luev muanggane ebe warik ok susweng ite ma. Bemem eisir emb ayeu ta sin-gege nangge Jerusalem be emb ayeu gatangi amolmol Rom ane bais. \v 18 Be iute awangg yaun bemem ili gen tiate ti ebe ayeu galgum be gitangi ebe ve ines ayeu vunu nisov ok ite ma. Beti tas-givin ve inei inahlang ayeu nangge nam kapual-lu ane. \v 19 Bemem eisir Juda tas-givin yaun etok ite beti ayeu gali ma be ganei Sisa dongke-ngge atob nilgum awangg yaun. Be ayeu galgum ve nalgum eitit Juda tepwengge and yaun nitangi Sisa ite ma. \v 20 Beti ayeu gab yaun gilek ve yem ve nali aim be nanei yaun etenik lavo nitangi aim. Be ayeu gabweg kapual-lu bamo etenik gisov gen ebe eitit Israel ane tepwengge tasge ve tanei atob ano nile ok.” \p \v 21 Be eisir inei gitangi ei be inei, “Eisir Juda iro kapia ti gipil mie be emb gitangi amei ginme, me eisir ate as amol ti ginme be giput miam yaun lavo lavo gitangi amei be ginei yaun tiate gipil mie ite. Ma molge. \v 22 Bemem amei tangg-amei givin ve anaute yaun ebe mie tam-gitung giengk aplom ok. Ve amei aute amolmol nangge taku walang ok inei yaun ungglus ungglus gipil amolmol dubi ti ebe emb isate vusa be ivarkei as atane-ngge ok.” Eisir inei dang-etok gitangi Pol. \p \v 23 Bekob itak as-mate ti ebe ve inro isate sut vukuri ok gile givarkei yapin. Be givin etok amolmol anongge iro isate sut ile ve indi Pol nangge nam ete ei gibweg ok. Beti Pol ginei mateu gitangi eisir be ginei gipil luev ebe Pomate ve nemb amolmol dabin ok givin tistumi painge love as gile gisov, be ginei Mose yaun be tis amolmol ebe inei Pomate avo ok as yaun lavo gitangi eisir veik aplos nivin Yisu. \v 24 Amolmol subu iute Pol ane yaun be aplos givin, bemem subu iute denang ebe iute ok be aplos givin ite ma. \v 25 Eisir as tas-gitung yaun walang ano giengk aplos. Beti imdil ve invang ane ge, be Pol ginei yaun eteik gitangi eisir be ginei; “Pomate ane Ngalau Yamar ginei yaun eteik gipil yem roro be geb gitangi amol ebe ginei Pomate avo ok, are Aisaia, be Aisaia ginei yaun nok vusa gitangi eitit tumbud-gen be ginei, \q1 \v 26 ‘Mie utangi eisir eteok ule be nunei nitangi eisir be nunei, Yem ok atob unaute yaun bemem atob tangg-aim nisgil ane dabe. Be matanongg-aim ok atob undi gen, bemem atob undi gen ano ti ite. \q1 \v 27 Eisir aplos dadani gikwai, be talngas-avo bua ve ret niute yaun be idgin matanos avwut. Ve ginei eisir aplos dadani ite be talngas-avo inaute yaun be matanos indi gen be inatpweng arkare, atob eisir invang intangi ayeu inme kob atob ayeu nalgum be eisir vias vukuri.’” \p \v 28 Be Pol ginei, “Dang-etok be galkik yem unatlo gen etok vevie be undi kob. Ve kulkul vie ebe Pomate gilgum ve nemb eitit ru ok ete ande Pomate geb gitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok gile gikwai, ve eisir etok okob atob inaute yaun be insov ane lu.” \p \v 29 (Pol ginei yaun etok gikwai kob eisir Juda imdil ile be inggo isate anongge.) \p \v 30 Pol givgo nam ti be gibweg etok gitangi Sonda bamo ailu. Be ei gipasang amolmol ebe itangi ei ile ve indi ei ok nanggili molge. \v 31 Be ginei mateu gipil luev ebe Pomate ve nemb amolmol dabin ok, be gibul amolmol ve Amol Bamo Yisu Kilisi ane yaun. Be ei ginei yaun tis aplo dongke-ngge givang be amol ti givarkei ei gili ite ma.