\id 1JN - Iwal NT [kbm] -Papua New Guinea 1984 (web version -2013 bd) \h 1 JON \toc1 Jon ane kapia mate (1) ane \toc2 1 Jon \toc3 1Jo \mt1 Jon ane kapia mate ane \c 1 \s1 Yaun ebe ve tanambweg matawand ane ok \p \v 1 Amei aro kapia etenik gipil yaun ebe ve tanambweg matawand ane ok. Pomate gipasang nalk tis gulumb ite nangge be yaun (Kilisi) nok giengk gimungg, amei aute be ali yaun nok ano gisov matanongg amei gikwai. Amei ali be baingg amei amb yaun nok gikwai. \v 2 Givin ebe tanambweg matawand ane dabe nok meng-gihlang taku gitip ok, ete amei ali ei beti anei ane yaun gitangi yem. Warik ei gibweg givin Tame Pomate ge, beti ande Pomate ges ei ru gitangi eitit. \v 3 Gen ebe amei aute ane yaun be ali ok, ete anei gitangi yem givin veik yem unme unvin amei be eitit tepwengge tanvang tanpil dongke tis tand vevie-ngge tanvin Pomate gabu Natu Yisu Kilisi. \v 4 Amei aro yaun etenik veik ginei yem unsov ane lu ge, okob atob nilgum be eitit tat-vevie niengk dangetok. \s1 Pomate ei Amol bogbogo ane \p \v 5 Yaun ebe amei aute nangge Yisu avo be anei binge gitangi yem ok eteik; Pomate ei Amol bogbogo ane roro be gen aiweng tumi ane ti giengk ei aplo ite molge. \v 6 Dangetok be ginei eitit tanei dangeteik tanei eitit tavang tavin ei, bemem sawa etok ge eitit talgum gen aiweng tumi ane okob etok weik eitit amolmol bingkasop ane. Ve eitit talgum and yaun be tis and kulkul ebe tanei ok ano gile ite. \v 7 Bemem ginei eitit tanvang tansov bogbogo aplo dangete Pomate ei ate givang gisov bogbogo aplo ok, atob eitit tand nivin it-ate be tanvang vie-ngge. Be Pomate Natu Yisu ane twerk atob nisin eitit and gen tiate tepwengge nikwai. \p \v 8 Be ginei eitit tanei dangeteik tanei; Eitit talgum gen tiate ti ite, atob tanyo it-ate be yaun ano ti atob niengk eitit aplond ite molge. \v 9 Bemem ginei eitit tanei and tiate ebe talgum talgum ok binge nitangi Pomate, atob ei nisin eitit and tiate bambamo ete talgum talgum ok nikwai. \v 10 Bemem ginei eitit tanei eitit talgum gen tiate ite, okob atob tandi Pomate weik ebe amol bingkasop ane ti ok. Ve Pomate gili eitit ginei eitit amolmol tiate ane roro, be ei ane yaun ti atob niengk eitit aplond ite yapin. \c 2 \s1 Yisu ei eitit and amol ebe geb eitit ru ok \p \v 1 Angg nune-nggen; Ayeu Jon garo yaun etenik gitangi yem veik unalgum gen tiate bwaya. Bemem ginei amol ti gilgum gen tiate, okob eitit and Amol vie ti ebe ve nemb eitit ru ok ete gibweg nik, Yisu Kilisi ei ate ebe gibweg givin Tame Pomate be gipasang eitit and yaun gitangi Tame ok. \v 2 Ei dongke ge ete gilgum kulkul ve gisin eitit and tiate tepwengge gikwai. Be eitit ge ite ma, Ei gigas amolmol nalk ane tepwengge as gen tiate ane vavavne. \p \v 3 Dangetok be ginei eitit tansov Pomate ane yaun ane lu ge, atob eitit tandi tanei eitit ande tatpweng Ei are gikwai. \v 4 Amol ti ginei ninei dangetok ninei, ayeu ande gatpweng Pomate are gikwai, bemem amol nok gisov Pomate ane yaun ane lu ite, okob amolmol dang dang-etok ete yaun bingkas kasop ane roro be yaun ano ti giengk ei aplo ite molge. \v 5 Bemem amolmol ebe ilgum Yisu ane yaun ebe ginei gitangi eisir ok ano gile ok, eisir etok ge ete atob tas nivin Pomate ninggas tangge. Be luev ebe ve tanatpweng it-ate are tanei eitit tavang tavin Pomate bingano molge ok dangeteik: \v 6 Ginei amol ti ninei ayeu gavang gavin Pomate gigas ta ge, okob ei nes ane luev walang ok love nitangi ete Yisu Kilisi gilgum ok. \s1 Yaun vaku ti \p \v 7 O angg nune-nggen ebe tangg givin aim gitlek ok. Ayeu garo yaun vaku ti gitangi yem ite ma, etenik yaun muanggane ebe nolge ute gikwai ok. Yaun etenik ebe warik yem ute gimungg mate ge ok. \v 8 Bemem yaun ti ete ayeu gab gitangi yem nik, etok yaun vaku ti. Be yaun nok ane ano giengk Kilisi be tis yem ate. Ve yev ano roro gisov nangge gulumb ginme be ande ane aivi giro aiweng tumi nalk etenik ane be bogbogo gikwai. \p \v 9 Dangetok be ginei amol ti ninei dangetok ninei, ayeu gavang gasov bogbogo aplo, bemem ei ta vavis ve ane nune nggen, okob amol nok ei givang gisov aiweng tumi aplo ge nangge. \v 10 Bemem amol ebe ta givin amolmol ok ete ei givang gisov bogbogo aplo. Be ei gitangi ebe ve nirwel amolmol subu be inde insov gen tiate aplo ok ite ma. \v 11 Bemem amol ebe ta vavis ve amolmol ok, ete givang gisov aiweng tumi aplo be gilgum ane gen walang ok givang ete aiweng tumi aplo ok ge. Be ta gisgil taku ebe ve nile ok, ve gisov gen aiweng tumi ane gisil ei matano. \p \v 12 Angg nune-nggen, Pomate ande gisin yem aim gen tiate walang ok gikwai ve Yisu ane gwangne, beti ayeu garo yaun etenik gitangi yem. \v 13 Angg bambamo-nggen, yem utpweng Amol ebe warik gibweg gimungg bekob nalk tis gulumb meng-gihlang ok are gikwai, beti ayeu garo yaun etenik gitangi yem. Be yem amol singamolomb yem umbweg uwei amol tiate nalk etenik ane gikwai, beti ayeu garo yaun etenik gitangi yem. \p \v 14 Angg nunus gen, ayeu garo yaun etenik gitangi yem gisov yem utpweng Tamangg aim Pomate are gikwai. Angg bambamo-nggen, ayeu garo yaun etenik gitangi yem ve gisov yem utpweng Amol ebe warik gibweg gimungg bekob Pomate gipasang nalk tis gulumb ok are gikwai. Be yem amol singamolomb, yem amolmol gwangne ane, be unggas Pomate ane yaun ta giengk aplongg aim be ande umbweg uwei Sadam gikwai, beti ayeu garo yaun etenik gitangi yem. \p \v 15 Yem tangg aim nivin luev nalk ane be tis ane gen walang ok bwaya. Amol ti ginei ta givin gen nalk ane, atob ei ta nivin Tamand Pomate ite. \v 16 Gen nalk ane tepwengge, gen ebe amolmol ili be tas givin ok, be gen tiate ebe amolmol tas givin ve inalgum ok, be tis gen ebe amolmol indang is ate gipil ok, gen etok tepwengge ti ginme nangge Pomate ane ite ma molge. Gen bambamo etok tepwengge meng-gihlang nangge amolmol nalk ane ge. \v 17 Be gen nalk ane bambamo ete amolmol ili be tas givin ve inalgum nik, be tis nalk ei ate ok asonge ma nikwai. Bemem amol ti ginei nisov Pomate ane yaun ane lu ge, atob ei nimbweg matawe dangetok nemb ta-ngge. \s1 Amol ebe gili Yisu tiate ok \p \v 18 Angg nune-nggen, warik yem ute inei yaun ti dangeteik inei amolmol lai ane ebe es valir gitangi Yisu ok atob meinahlang. Be ande sawa ti giengk vukuri ite ma. Amolmol ebe ili Yisu tiate ok ande walang ano meihlang. Dangetok be eitit tandi kob, ve sawa ebe gulumb tis nalk ve ma nikwai ok ande gibloblo tepwe. \v 19 Be eisir nok eitit vu dongke ite, beti eisir bwais ve eitit be ile ivang as atane ge. Ve ginei eitit vu dongke kob atob tanvang tanvin it-ate tanvang nik, bemem eisir bwais ve eitit be ile ivang as atane ge beti gen etok giengk gitip ge ve eitit vu dongke ite ma. \p \v 20 Bemem Kilisi geb ane Ngalau Yamar gitangi yem gikwai, beti yem tepwengge ande utpweng yaun ano are. \v 21 Ayeu garo kapia galkok gitangi yem ve gisov ebe utpweng yaun ano are ite nangge ok ite ma, ayeu garo kapia etok gitangi yem ve gisov yem ande utpweng yaun ano are gikwai. Be utpweng are givin ve yaun bingkasop ane ti ginme nangge yaun ano etok ite ma molge. \p \v 22 Amol ebe ginei Yisu ei amol ebe geb eitit ru (Kilisi) ite ok, amol etok ete ei amol bingkasop ane. Be ei amol ti ebe ges valir gitangi Yisu ok, ei givkir dume gitangi Pomate gabu Natu. \v 23 Ve amol ti ginei givkir dume gitangi Pomate, okob ei givkir dume gitangi Pomate Natu givin weik etok ge. Be amol ti ginei ta givin Yisu, okob ei ta givin Pomate givin weik etok ge. \p \v 24 Dangetok be yaun ete warik yem ute gimungg mate ge ok, un-gas yaun nok ta gwangne ge niengk aplongg aim. Ve ginei yem un-gas yaun etok ta gwangne ge niengk aplongg aim, atob Pomate gabu Natu Yisu invang invin yem. \v 25 Be gen ebe Kilisi ei ate gibiti ane yaun ve atob nemb nitangi eitit ok ete dangeteik; Ei atob nilgum eitit be tanambweg matawand dangetok ninggas ta-ngge. \p \v 26 Ayeu galgum ve nanei amolmol ebe ilgum ve inyo inyo yem ok as luev lavo nitangi yem, beti garo kapia etenik. \v 27 Bemem yem; Kilisi geb Ngalau Yamar gitangi yem gikwai be Ngalau Yamar nok ete givang givin yem givang nik. Dangetok be unrek amolmol ebe ve inbul aim ok bwaya, ve Ngalau Yamar gibul yem ve yaun walang ok ane gikwai. Be yaun ete ei ginei gitangi yem ok, etok yaun ano molge. Dangetok be unsov yaun ano ete Ngalau Yamar ginei gitangi yem ok, ane lu ge be unvang unvin Kilisi ge. \p \v 28 Angg nune-nggen, unvang unvin Ei painge ge veik eitit tanvarkei tis aplond dongke-ngge tanvarkei Ei na, nivin ebe ve ninumul ninme ok, be tanpelk me mai mayand ve Ei ite. \v 29 Yem utpweng are gikwai ve Kilisi ei amol vie dongke. Dangetok be unatpweng gen etok are nivin kob; Amolmol tepwengge ebe ilgum gen vie-ngge ok, ete weik Pomate ane natu-nggen. \c 3 \s1 Pomate gital eitit ginei natu-nggen \p \v 1 Undi kob; Tamand ebe gibweg gulumb ok ta givin eitit gitlek molge beti gital eitit ginei natu-nggen. Pomate natu-nggen eitit bingano molge, beti amolmol nalk ane itpweng eitit are ite ve gisov eisir itpweng Pomate are ite. \v 2 Angg nune-nggen, Pomate ande gital eitit ginei natu-nggen, dangetok be wali asonge nindeb mul ane atob eitit tanambweg namnambed? Ve etok eitit tatpweng are ite nangge. Bemem eitit tatpweng etok are gikwai ve asonge nivin ebe Kilisi ve ninumul ninme ok, okob atob eitit metanahlang weik ete ei ate ok. Ve atob eitit matanond tandi ei ano bupwe ge. \v 3 Amolmol tepwengge ebe nas giengk Kilisi ge ok, eisir ipasang is ate love vie molge weik ete Kilisi ei ate ok. \p \v 4 Amolmol ebe ilgum gen tiate ok, eisir etok ebe isov Pomate ane yaun ane lu ite ok. Ve gen tiate meng-gihlang nangge luev mongai ane ge. \v 5 Yem utpweng are gikwai ve Kilisi meng-gihlang weik ebe amolmol ok, be gimat vunu be gisin eitit and gen tiate bambamo ebe talgum ok gikwai. Be Ei ate ei Amol vie dongke. \v 6 Dangetok be amolmol ebe ivang ivin Kilisi ok, eisir etok ebe ande ivkir dumas gitangi luev gen tiate ane gikwai ok. Bemem amolmol ebe dabas wal-walo ve ilgum tiate painge ge ok, ane dabe gisov eisir ili Kilisi ite be itpweng Ei are ite. \p \v 7 Angg nune-nggen undi aim ate ge velob amolmol subu inme be inyo inyo aim. Amol ti ebe ges ane luev vie-ngge ok, ei amol yaun ano ane weik ete Kilisi ei ate ok. \v 8 Be amol ti ebe dabe wal-walo ge ve gilgum gen tiate ok, amol etok ei Sadam ane amol ti. Ve Sadam ei gilgum gen tiate ulu. Bemem Pomate Natu meng-gihlang ve niyaing Sadam ane kulkul be nitin nikwai. \v 9 Ginei amol ti ande meng-gihlang ve Pomate ane natu gikwai, okob ei nilgum gen tiate vukuri ite, ve ei ande gigas Pomate ane na gikwai. Dangetok be atob ei nilgum gen tiate vukuri ite, ve ande Pomate gital ei ginei natu. \v 10 Ginei eitit ve tanatpweng are tanei Pomate ane amolmol-gen inend, be Sadam ane amolmol-gen inend, okob atob tanatpweng are niengk as luev ge. Amolmol ebe ilgum gen gitlek Pomate ane luev, me tas givin amolmol subu ite ok, eisir etok ete Sadam ane amolmol-gen. \s1 Yaun tand nivin it ate ane \p \v 11 Be yaun ebe warik yem ute gimungg mate ge ok ete dangeteik; Mie tam nivin amolmol walang ok. \v 12 Dangetok be eitit tanes and luev dangete Kaing ok bwaya, Kaing ei Sadam ane amol ti ve ges male Abel vunu. Kain ges male vunu gisov ret? Gisov Abel ei gilgum ane gen walang ok tis Pomate ge, bemem Kaing ei gilgum gen gitlek Pomate ane ta gitung. \p \v 13 Angg nune-nggen, ginei amolmol ebe aplos givin Pomate ite ok ili yem tiate, okob tangg aim nitung yaun walang ano bwaya. \v 14 Ve eitit tatpweng are gikwai ve nolge eitit takwai luev ebe ve tanmat vunu tis dalgond matawand ane ok, be tanme tavang tasov luev ebe ve tanambweg matawand nemb ta ge ok aplo gikwai. Ve gisov eitit ate and tand givin it ate ane, be ginei amol ti ane ta givin ma, okob amol etok givang gisov luev ebe ve nimat vunu tis dalgo matawe ane ok ge nangge. \v 15 Amol ti ginei ta vavis ve ane nune-nggen, okob etok weik ebe ei ges amolmol vunu ok, nangge ei ate aplo. Yem utpweng are gikwai ve amolmol ebe ilgum ve ines amolmol vunu ok gitangi ebe atob inambweg matawas nemb ta ge ok ite. \v 16 Eitit tatpweng luev ebe ve tand nivin it ate ane ok are gikwai, ve Kilisi ta givin eitit beti geb ate be gimat vunu ve eitit and tiate ane. Dangetok be eitit ok tanalgum dangete Kilisi gilgum ok, eitit tanwel and nune-nggen be tan-gas eisir as gen tiate ebe ilgum ok ane vavavne, veik tanemb eisir ru. \v 17 Ginei amol ti ane wambal anongge giengk be ei ok gili amolmol subu ebe gen ma molge ve is ok, bemem geb eisir etok ru be geb gen subu gitangi eisir ite, okob namnambed be ei ginei ei ok ta givin Pomate? \v 18 Angg nune-nggen, eitit tanei ete tand givin amolmol ok ve avond ge ite, eitit tand nivin ano roro ge be tanalgum ane kulkul nivin veik tanemb and nune-nggen ru. \s1 Amolmol ebe aplos givin Pomate ok atob invarkei Pomate na tis aplos dongke-ngge \p \v 19 Ginei eitit tanalgum dangetok, okob atob tanatpweng are tanei eitit amolmol yaun ano ane roro. Beti atob eitit tanvarkei Pomate na tis aplond dongke-ngge. \v 20 Bemem ginei eitit tand gitung and tiate ebe talgum ok love geb bunam gitangi eitit, okob aplond bunam molge bwaya ve Pomate ane gwangne gitlek gen walang ok, be ei gitpweng gen walang ok are. \v 21 Angg nune-nggen, ginei eitit aplond bunam ve and tiate ebe talgum ok ane ite, atob tanvarkei Pomate na tis aplond dongke ge. \v 22 Be gen ret ret ete eitit tautani ei ve nemb ok, atob nemb nitangi eitit. Ve gisov eitit tasov ei ane yaun ane lu ge be talgum gen gitangi ebe ei ane ta givin ok ge. \v 23 Gen ebe Pomate ta givin ve eitit tanalgum ok ete dangeteik; Aplond nivin Natu Yisu Kilisi, be tand nivin amolmol walang ok weik ete Yisu ginei ok. \v 24 Ginei amol ti nisov Pomate ane yaun ane lu ge, okob amol etok ei givang tis Pomate ge, be Pomate givang givin ei. Pomate geb Ngalau Yamar gitangi eitit beti Ngalau Yamar nok ginei lavo gitangi eitit ginei Pomate givang givin eitit. \c 4 \s1 Ngalau yaun ano ane be tis ngalau tiate \p \v 1 Angg nune-nggen undi ge velob aplongg aim nivin amolmol ebe iyo iyo inei, “Pomate ane Ngalau givang givin eisir” ok as yaun. Bemem unasge ge be undi kob, velob ngalau ete eisir inggas ok ginme nangge Pomate ane me ma? Ve amolmol bingkasop ane ebe iyo inei eisir ok inei Pomate ane avo ukwas binge ok, ande meihlang bon-ge be ivang emb taku walang ok avwut. \v 2 Dangetok be atob yem unatpweng Ngalau ebe ginme nangge Pomate ok are dangeteik; Amolmol ebe inei dangeteik inei, “Yisu Kilisi meng-gihlang weik amolmol.” Eisir etok ete Pomate ane Ngalau givang givin eisir. \v 3 Bemem amolmol ebe inei yaun dangetok gipil Yisu ite ok, eisir etok ete inggas as ngalau ti atane ge. Be ngalau ete eisir inggas ok, ete ginme nangge amol ebe ges valir gitangi Kilisi ok. Amol nok ebe warik ute inei atob ninme ok, ete galkik ande gibielk gikwai be ete givang nik. \p \v 4 Angg nune-nggen. Pomate ane amolmol-gen yem roro. Yem ande umbweg uwei amolmol bingkas kasop ane gikwai. Be Ngalau Yamar ete givang givin yem nok, ane gwangne gitlek ngalau ebe givang givin amolmol ebe aplos givin Pomate ite ok. \v 5 Eisir etok ebe aplos givin Pomate ite ok, beti inei as yaun nalk etenik ane gitangi amolmol ebe aplos givin Pomate ite ok, be isov eisir as yaun ane lu vie-ngge. \v 6 Bemem Pomate ane natu-nggen eitit beti atob amolmol ebe itpweng Pomate are ok, atob inatpweng eitit and yaun are. Be giwel eisir ebe itpweng Pomate are ite ok, ete atob bwais ve inaute eitit and yaun. Ta-undi gen dangetok ete atob nilgum be tanatpweng Ngalau yaun ano ane be tis ngalau tiate ane are. \s1 Luev tand nivin ane ane dabe giengk Pomate \p \v 7 Angg nune-nggen, eitit tand nivin amolmol walang ok nitangi ge. Ve luev ete ve tand nivin amolmol nik ginme nangge Pomate ane. Amol ti ginei ta nivin amolmol, amol etok weik Pomate ane natu be ei gitpweng Pomate are gikwai. \v 8 Ginei amol ti ta nivin amolmol ite, okob amol etok gitpweng Pomate are ite. Ve Pomate ei Amol ta givin amolmol ane. \v 9 Pomate ges ane ta givin amolmol ane ru gitangi eitit dangeteik; Ei ate Natu dongke ge gibweg, bemem gihlin Natu nok gisov nalk ginme veik eitit tanambweg matawand. \v 10 Tand givin ane dabe gisov ebe eitit tand givin Pomate ok ite ma. Bemem Pomate ta givin eitit beti gihlin Natu ginme be geb ate giwel eitit be gimat vunu ve eitit and tiate bambamo ebe talgum ok ane. \p \v 11 Angg nune-nggen, ginei Pomate ande ta givin eitit dangetok, okob eitit ok tand nivin amolmol weik etok ge ma! \v 12 Amol ti gili Pomate ite molge, bemem ginei eitit tand nivin it ate okob atob Pomate nivang nivin eitit be atob eitit tand nivin Pomate ano ge. \p \v 13 Pomate geb ane Ngalau gitangi eitit beti eitit ande tatpweng are tanei Pomate givang givin eitit, be eitit tavang tavin Pomate. \v 14 Amei ali gen etok gikwai beti anei ane yaun gitangi amolmol be anei; Tamand gihlin Natu ginme nalk ve nemb amolmol tepwengge ru. \v 15 Dangetok be ginei amol ti ninei dangetok ninei, “Yisu ei Pomate Natu,” okob amol etok ei givang givin Pomate be Pomate givang givin ei. \v 16 Eitit ate ok tali be tatpweng are be aplond givin weik etok ge tanei Pomate ta givin eitit anongge. \p Tand givin ane dabe giengk Pomate, dangetok be ginei amol ti nivang mul ve luev tas givin ane, okob amol etok givang givin Pomate be Pomate givang givin ei. \v 17 Eitit tas and luev nangge nalk etenik love ande gile gitangi weik ebe Kilisi ei ate ok roro-ngge, beti asonge nindeb mul ane nivin ebe Pomate ve ninumul ninme ok atob eitit tanvarkei Pomate na tis aplond dongke-ngge, ve gisov luev tas givin is ate ane galkik giengk givin eitit. \v 18 Ginei eitit tand nivin it ate anongge, atob tanpelk ve it ate ite ma. Ve luev tand givin ane gitin luev ete ve tanpelk ve it ate ane ok gikwai. Eitit tapelk ve it ate gisov tand gitung and gen tiate ebe talgum ok ane den beti. \p \v 19 Eitit tand givin it ate gisov Pomate ane ta givin eitit ulu. \v 20 Ginei amol ti ninei dangeteik ninei; “Ayeu tangg givin Pomate,” bemem ei ta vavis ve ane nune, amol etok ginei yaun bingkasop. Ve amol ti ginei ta nivin ane nune-nggen ebe gili eisir gikwai ok ite, okob atob ei ta nivin Pomate ebe gili ei ite ok namnambed? \v 21 Be yaun ebe Kilisi geb gitangi eitit ok ginei dangeteik; Amol ti ginei ta givin Pomate, okob ei ta nivin ane nune-nggen nivin weik etok ge. \c 5 \s1 Tanvarkei gwangne be tanambweg tanwei gen tiate nalk etenik ane \p \v 1 Amolmol ebe aplos givin inei Yisu ei Mesia (Amol ebe Pomate geb ve nemb ane amolmol-gen dabin ok), eisir etok ete Pomate ane natu-nggen. Amol ti ginei ta nivin tame, ei ta nivin natu weik etok ge. \v 2 Ginei eitit tand nivin Pomate be tansov ei ane yaun ane lu ge, atob tanatpweng are tanei eitit tand givin Ei ane amolmol-gen givin weik etok ge. \v 3 Ve eitit tand givin Pomate gisov taute ei ane yaun be tasov ane lu ge. Be gen ebe Ei ginei gitangi eitit ve tanalgum ok, etok bunam ite. \v 4 Ve amolmol ebe meihlang ve Pomate ane natu-nggen ok, eisir gitangi ebe ve inambweg inwei gen tiate nalk etenik ane ok. Be eitit aplond givin Pomate beti eitit gitangi atob tanambweg tanwei gen tiate nalk etenik ane. \v 5 Amol ret gitangi ebe atob nimbweg niwei gen tiate nalk etenik ane ok? Amol ebe aplo givin ginei Yisu ei Pomate Natu, amol etok ete gitangi atob nimbweg niwei tiate nalk etenik ane. \s1 Gen ebe ginei Yisu binge gitangi amolmol ok \p \v 6-8 Eitit tatpweng are gikwai tanei Yisu ei Pomate Natu. Ve givin ebe Jon givarguv Yisu nangge bui Joldan ok, be yaun ti ginme nangge Pomate avo nangge gulumb dangeteik: Ayeu Natungg dongke etenok. Be tis yaun ebe Yisu ve nimat vunu ane be ginei ok. Be Ngalau yamar ok ginei lavo gitangi eitit nangge aplond gitang-tangi ge givin weik etok ge. Yaun aitol etok ete ginei Yisu lavo gitangi eitit. Ngalau Yamar ebe givang eitit aplond ok, be yaun ebe ginme nangge Pomate avo ok, be tis yaun ebe Pomate ginei vukuri givin ebe Yisu ve nimat vunu ane ok. Be sotol etok tepwengge as yaun gitangi ate ge. \v 9 Eitit talgum gen ve tasov yaun ebe amolmol ge inei ok ane lu ge, bemem yaun ete Pomate ginei ok, gitlek yaun ete amolmol inei inei ok. Ve yaun ete Pomate ginei ok ete ginei lavo gitangi eitit ginei Yisu ei Pomate Natu bingano ge. \v 10 Dangetok be amol ti ginei aplo nivin Pomate Natu, okob amol etok gipasang yaun ebe Pomate ginei ok vie-ngge giengk aplo. Bemem amol ti ginei aplo givin Pomate ite, amol etok gili Pomate weik ebe amol bingkasop ane ti ok. Ve gisov ei aplo givin yaun ebe Pomate ginei gipil Natu ok ite. \v 11 Be yaun ete Pomate ginei ok ane dabe dangeteik; Pomate gihlin Natu be ginme veik eitit tanambweg matawand. \v 12 Dangetok be amol ti ginei nivang nivin Pomate Natu, atob ei nimbweg matawe nemb ta-ngge. Be amol ti ginei nivang nivin Pomate Natu ite, amol etok atob nimbweg matawe nemb ta-ngge ite ma. \s1 Yaun ebe ve tanambweg matawand nemb ta ge ok ane \p \v 13 Ayeu garo yaun etenik gitangi yem amolmol ebe aplongg aim givin Pomate Natu ok, veik unatpweng are ve yem atob unambweg matawangg aim dangetok nemb ta-ngge. \v 14 Ginei eitit tanvang mul ve Pomate ane ta givin ge, be tanes miengk be tanau-tani ei ve gen ti ane, atob ei talngavo ge be nemb nitangi eitit. Beti atob eitit tanvarkei ei na tis aplond dongke-ngge. \v 15 Ei giute eitit and yaun givin ebe tautani ei ve gen ane ok. Be eitit tatpweng are tanei gen etok ano molge, be tatpweng are givin weik etok ge ve gen ebe tautani nangge ei ok, ete ei geb gitangi eitit. \p \v 16 Amol ti ginei gili ane nune ti gilgum gen tiate ti, be gen tiate ete ei gilgum ok gitangi ebe atob niyaing ei ite ok, okob amol etok nemb ane nune nok ru be nes miengk nitangi Pomate, veik Pomate nemb amol etok ru be nimbweg matawe. Ayeu ganei yaun etenik gipil eisir ebe ilgum gen tiate ebe gitangi ve niyaing eisir ite ok. Be gen tiate ebe gitangi ve nes amolmol vunkunu ok ete giengk nik, bemem ayeu ganei gitangi yem ve unes miengk ve gen tiate etok ane ite ma. \v 17 Gen bambamo ete amolmol ilgum gitlek Pomate ane yaun ok, etok Pomate gili ginei gen tiate tepwengge. Bemem gen tiate etok subu gitangi ebe ve nes amolmol vunu ok ite. \p \v 18 Eitit tatpweng gen etok are gikwai ve amolmol ebe meihlang ve Pomate natu-nggen gikwai ok, gitangi ebe atob inalgum tiate ninggas ta ge ok ite ma. Ve Pomate Natu atob nemb eisir dabin vie-ngge, be Sadam wat nilgum gen ti nitangi eisir ite. \p \v 19 Eitit tatpweng are gikwai ve Pomate ane natu-nggen eitit, be amolmol tepwengge ebe aplos givin Pomate ite ok, eisir etok ete Sadam geb eisir dabin ve ane gwangne. \p \v 20 Be eitit tatpweng etok are givin ve Pomate Natu ginme be geb dabas-gwet vie gitangi eitit, veik tanatpweng Pomate ano roro are. Be eitit tambweg matawand tavin Pomate matawe ane, ve gisov Ei ate Natu Yisu Kilisi ane ge. Pomate ei Pomate matawas ane, be tanambweg matawand ane dabe giengk ei. \p \v 21 Angg nune-nggen, yem unavkir dumangg aim nitangi pomate bingkas-kasop ane ma!