\id ROM - Kandawo NT; Mack and Doris Graham; 24-June-2014 \h ROM \toc1 ROM \toc2 Rom \toc3 Rom \mt1 Rom \mt2 Pol Rom una moi al pepa bolo awi \c 1 \p \v 1 Na Pol, na ye Rom una mor al pepa bolo aundo. Na Jisas Krais nu kogoye una moro. Une na dje i wori, aposelye molo po God kandjiye wopake dje una aundo.\fig Dumo Rom|src="HK00242B.TIF" size="col" ref="1.1" \fig* \v 2 Kamasa God kandja wopake ge kaima panda we djika, yene propet kambono kandja ge Baibel al bolo pagi. \v 3 Kandja wopake bolo pagi ge yene wariye Jisas pille boi. Une makimb al woi ge une una mal molo, King Depit epilye pakna moi. \v 4 Alla God yembe yeika, Jisas aglo erwo gun pi al ge, God Murble nono ombine dje awi, Jisas ge God wariye kaima moro. Une nono Iwa Kerman moro. \v 5 Jisas Krais kogo yei al God no wopake pille awo, no dje wori yene aposel kogo yenmon. Une no dje wori ge, epil djell una porapora Jisas kandjiye al pillgi dje, yene kandja djinda mal pille kane yene dje pille dje wori pupin. \v 6 Alla God una Jisas wombaye moye dje pille dje i kambono ge, ye Rom una pakna mor. \v 7 God ye wopake kane, ye dje i pakna worika, yene wombaye kambono mal moi ge, na pepa bolo ye aundo. God nono Nane ne, Jisas Krais nono Iwa Kerman moro ge, soka ye wopake pille aumbellka ye ellne tukne arngan yenda moye. \s1 Pol Rom una kanno dje pille moi \p \v 8 Na kandja asamoll djindo ge embe djindo, ye pillgi kaima djinj mal ge una kandja dje wai dje pumaka una dumo porapora pi. Ge pille, na Jisas Krais kandjiye al, wopille God aundo. \v 9 God wariye kandjiye wopake paro ge na kogo yembe ye, kandja dje una awo embe yendo al ge, na ye pille kamang eri yendo. Na kandja kaima djindo, God kando. \v 10 Na kamang embe yendo, God kapla we dje kond ta, to aundaka, na po ye Rom una kanno we dje na kamang embe yendo. \v 11 Na kamang embe yendo ge na ye kaima kanno dje pille moro. God Murble wal gorwulle ye aunda ge, na ye mor al aunaka, ye i, aglo gi dje moye dje yendo. \v 12 Na pillgi djindo mal ge ye wopake kane aglo gi djineke, ye pillgi djinj mal ge na wopake kane aglo gi djinaka, embe yembon. Embe yembonka, ye wopake moyeke na wopake moyaka nono porapora pillgi djimbon. \p \v 13 Agana ambana kambono, na kandja djindo ge ye piye dje pille djindo. Asa na kun merke wal amblokun ye kere, ye kanno dje pille yell, man pai, na nawoll. Epil djell una moi al na po kandja djillka kambono pende pillgine yake pla pi mal ge, na ye mor al wo kandja djinaka ye pillgine aike yake pla punda dje pille yell ba na wono kune nayei. \v 14 God na kogo ye awi pille, na kandja Grik dji una moi al po kandja dje awo, alla Grik nadji una moi al po kandja dje awo embe yendo. Una nomane kerman paraka mor ge ne, dall nomane paraka mor ge na kandja dje aundo. \v 15 Na embe yendo ge na ye Rom una mor al para po kandja wopake djino dje pille we yendo. \s1 Kandja wopake ge God yembe dongall paro \p \v 16 Alla Krais kandjiye wopake na dje orko woro aundo ge, na pille ngandjill nagoro, man. Kandja paro ge God yembe dongall paro. Una porapora kandja ge pillgi dji dal, er take dje napine, God i yem worda. Juda una asamoll i yem woro, epil djell una aike i yem woro embe yenda kandja. \v 17 Kandja wopake paro ge kandja embe djindo, God yendaka yene nale al, nono wambo napanda kiwa mopon we djindo. Yene nale al kiwa mopon ge namba mal yembon? Ge nono pillgi djipin dal, yene nale al kiwa mopon, kondwe djell ta nayero. Ge kandja Baibel al paro ge embe djindo, \b \q1 Ba una God nale al wambo napanda una ge, pillgi dje gun molo pane we dji \rq (Habakuk 2.4) \rq* \b \s1 Una porapora God pille mop awi \p \v 18 Ba alla una God pille mop awo, singare ke ye, kandja kaima napille kamblo kal worinj al ge kanmon, God kupill al molo elle kumbso awo una ge tondo. \v 19 Ge God yene moro mal une ombine dje awi, kambono kane kune yei ba mop awi pille God yemolo tondo. \v 20 Ge kamasa God kupill makimb beki poke pa pi ipon yero ge, yene seke moi ba wal beki ge una kane kune yei. Wal beki al ge, God ege ege yembe paro mal ne, God yene kaima moi ge, kambono kane kune yei. Ta nakanpin we djine ba kende djine, kane kune yei pora dji.\fig No God moro mal ta nakanpin we djine ba kende djine, kane kune yei pora dji|alt="Since the creation of the world His invisible attributes…have been clearly seen, so that they are without excuse (if this picture lands on the same page as the pic at 1.23, then delete the pic at 1.23)" src="lll1-01.tif" size="col" ref="1.20" \fig* \v 21 God molo wal beke yei mal ge una kani ba yene God kaima moi ge una kanwopake we dje nawi, yene kandjiye amblo pla woro nawi. Kiwa, yenekne nomane kull pika God moro dje napi, ga nomane pai ge emill ye keri. \v 22 No nomane kerman pai mormon we dji ba, yenekne nomane kull po pora dji. \v 23 God kandjiye kerman paraka une ege ege molo pa yendo ge kambono pille pla yene mal pai ba ga nayei. Makimb wal moi ge kane, god kende beke yei. Una iwana ne, ka ne, kog kena ne, nomaga ne, ge kane beke pagle, gopne boglo djembon to awi. \s1 Iwa ana molo singare ke kayekaye yenj \p \v 24 Ge pille, God ga keri. Yenekne nomane pai mal pille po ngandjill nagoi, djingdjang ke kayekaye ye er pi. God ga embe yene dje pille, mop awo, kankeri. \v 25 God kaima moro ge kambono kere, kandja kende pai ge alla pille i pagle, God wal beki wal ge, ga gopne boglo, pille pla yei. Ba God wal porapora beke, yene kandjiye ege ege kerman panda moya. Kaima. \p \v 26 Embe yei pille, ga ngandjill nagoi, djingdjang ke yembon dje pille pla yei mal ge, God embe yene dje, mop awo keri. Ge ana yenekne wogane boll singare pai mal yenj ge ana kambono ge kere, alla po ana djell boll djingdjang ke yei. \v 27 Alla ana djingdjang ke yei mal ge iwa kambono embe yei. Iwa yenekne gamane boll singare pai mal yenj ge iwa kambono kere, po iwa djell boll djingdjang ke yembon dje pille kumbene wamo doi. Iwa kambono yenekne boll ngandjill goye ba nagoi, djingdjang ke yei al ge God topne ke awi. \v 28 Kambono God moro mal pupon dje nayei, mop awi al ge, God yemolo kambono nomane ke kaima pandaka, singare nayene mal, embe ye pamoye dje pille mop awo keri. \p \v 29 Kambono singare ke embe yenj, singare ke ye, embriye ke ye, wal i nambon dje pille we ye, nomane ke paraka, una wal merke moro ge bombon golo, una togolo, kunda nonga ye, tagemage ye, una boll ke pille awo, kandja waye yenj. \v 30 Una kandjine amblo, God moro ge kambono ke kane, una boll kandja napille, na iwa kerman moro, una porapora tom mal embe mor dje kane, yenekne kandjine pille pla ye, singare ke gun ta yembon dje nomane al embe dje panda, nanemane kandja djine mal ge kambono napiye. \v 31 Nomane pa kune nayendo, kandja djinj mal ge kaima nayenj. Una boll kanwopake nayenj, wandill nagor. \v 32 God lo dume dje paro ge embe djindo, una singare ke embe yene ge God togoya mal yenj. Ga kandja lo ge pir ba singare ke ye pamor. Alla una po singare ke embe yene ge, ga wopake pille awinj. \c 2 \s1 God kot paro mal djinda \p \v 1 Kambono singare ke kaima yenjka God tonda we djinden ba ye taimantaiman dje kune nayenj. Kambono singare ke yenj ge ni ye kune yenden. Yenden pille, God kambono tonda we djinden ge une ni aike tonda dje pille djinden. \v 2 Nono kanmon, una singare ke yenj ge God kane tondo. Alla God embe yendo ge une paro mal yendo. \v 3 Una singare ke yeneke ni kane djimben ba kambono ke yenj mal ge ni ye kune yenden. Yenden pille, God tonda ge, une ni aike natonda mo? Ge man! Une ni tonda eri. \v 4 God ni pille tau kanan molo, wopake ye awo, ola dje natondo ge, ni ke nakanben. Ni nomanin ake tamben dje une wopake ye aundo. Yendo ge ni nakanden mo? \p \v 5 Ba ni girngine dje molo, ni nomanin ake naton ge, God ni tonda mal ge wor kerman punda dje pille yenden. Are God kot du dje yenda poke ge, une singare paro mal ye ni to djerpall yenda. \v 6 Una singare yene mal ge God kane kot ye top aunda. \v 7 Una pende singare wopake ye pamolo, wal ta dulo pine. God nonekene kandjine amblo pla woro, une nono pille pla yendaka, nono une boll aike gun molo pamopon dje yene ge, kambono wal ge pille dulo pine. Pine al ge God yewordaka, kambono kaima gun molo pamoye. \p \v 8 Ba una porapora singare ke ye, yenekne taimane pille we ye wane, kandja kaima paro ge napille mop awo yene ge, God elle kumbso awo to djerpall yenda. \v 9 Una porapora singare ke ye pamoye una ge, imb kerman kake, ke mal embe moye. Ga Juda una asamoll kakne ba epil djell una para aike kakneke yene. \v 10 Ba una singare wopake yene una ge, God ga pille pla ye awo, yenekne kandjine amblo pla wordaka, ga ellne tukne kaima arngan yenda moye. God embe yenda ge, une Juda una moye al asamoll ye aunda ba, epil djell una moye al ge aike ye aunda. \v 11 Ge God Juda una wopake kane, epil djell una ke kane embe nayenda. Una djelldjell mor ge God i kune ye aunda, awo pla kal nayenda. \p \v 12 Mosis lo bolo pagi mal ge epil djell una nakani ba singare ke embe yene ge God tonda. Alla Juda una Mosis lo bolo pagi mal ge kani ba lo paro mal embe nayei dal, God lo paro mal tonda eri. \v 13 Mosis lo bolo pagi ge una kiwa kere kane embe djine, God nale al na ale naparo, na kiwa moro we djine ba djine ge ale paro. Mosis lo dji mal una pille kane embe yei dal, God nale al ge ale napanda, kiwa moye. \v 14 Mosis lo bolo pagi ge epil djell una boll napai ba, Mosis lo kandja dji mal kambono kiwa nomane al pille kane yei dal, nono kanmon, yenekne nomane al ge lo mal embe bolo wori paro. \v 15 Embe yene ge nono kanmon, God loye kandja djindo mal kambono nomane al pai pille, singare wopake paro mo ke paro ge yenekne nomane al kane kune yene. \v 16 Ge pille, na kandja wopake dje una aundo ge kandja embe mal dje aundo. Are ege ta wonda, God djindaka, Jisas Krais kot yenda. Una porapora singare ta ye seke yene ge Jisas wo kane djinda. \s1 Juda una ge Mosis loye pille pla yei \p \v 17 Alla ipon ge, ye Juda una mor al na kandja dje ye aundo. Ye kandja embe djinj, Mosis lo ge God nono awi pille une nono kot ye naunda, nono God unakiye kaima mormon we dje molo, ye yenekne kandjine amblo pla woro waninj. \v 18 God nomane paro mal ge ye kaninj. Alla, Mosis lo singare wopake paro mal ge ye kane kune yenj. \v 19-20 Ye kandja embe djinj, Mosis lo ge God iwo nono awi pille nonekene nomane ge kune paro we djinj. Una nalene emill moye ge no kond ombine dje aunmon we djinj. Una emill ye pai al waninj ge no wamo sua gale iwo aunmon we djinj. Una dall nomane pai ge no kandja beke awo, womba ker ge kandja beke awo, embe ye kandja pai mal djinmon we djinj. \p \v 21 Ye una mor al po kandja beke awinj ba ye yenekne kandja djinj mal ge yenj mo? Ye kandja embe djinj, ye wal kunumb nanome! djinj ba ye wal kunumb nanonj mo? \v 22 Iwa ana ye mor ge iwana djell wogane mo gamane boll djingdjang nayeme djinj ba ye po djingdjang nayenj mo? Una god kende mor al po gopne boglo yene ge ye man djinj ba, kambono lotu yenj al ge ye numog po wal kunumb nanonj mo? \v 23 Ye yenekne kandjine amblo pla woro embe djinj, Mosis loye ge no kanmon we djinj ba lo kandja djindo mal ye nayenj al ge, ye God bakalo awinj. \v 24 Ye lo to worinj ge kandja ta Baibel al paro ge embe djindo, \b \q1 Ye singare ke yenj al ge epil djell una kane God kandjiye ge bakalo awinj we dji \rq (Aisaia 52.5)\rq* \s1 Juda una gaklene kelip tonj ge me embe mal paro \p \v 25 Ge ye Juda una God unakiye mopon dje gaklene kelip tonj, ba ye Mosis lo bolo wori paro mal pille kane yei dal, yenekne gaklene kelip toi ge kune mal embe panda. Ba ye gaklene kelip to, alla Mosis lo djindo mal to wori dal, epil djell una gaklene kelip natonj mal embe moye. \v 26 Alla Mosis lo djinda mal ge epil djell una pille kane yei dal, God nale al ge yenekne gaklene kelip toi una mal embe moye. \v 27 Mosis lo bolo pagi ge ye kaninj alla ye gaklene kelip toi una mor ba, ye Mosis lo djindo mal pille kane nayenj al, ge pille epil djell una kane dje pene worne. Ga gaklene kelip natoi ba Mosis lo pille kane yene ge, ga ye mor al embe djine, God ye tonda we djine. \p \v 28 Ye Juda una mor ge, ye nanemane Juda una moi pille ye Juda una mor mo? Mo ye gaklene kelip toi pille ye Juda una mor? Ge man. \v 29 Una Juda una kaima moye ge yenekne ellne tukne paknato ge Juda una moye. Gaklene be al kelip natane, man, God Murble wo kambono nomane al ne, kumbene al ge kelip mal embe to aunda. Una embe mal moye ge makimb una kanwopake nayene ba God kanwopake yenda. \c 3 \s1 God singare kune paro mal yendo \p \v 1 Una embe djine, Juda una mor ge me kerman naparo we djine. Alla Juda una gaklene kelip taneke God nale al djingdjang pamoya ge kambono gaklene kelip tonj ge kiwa tonj, me ta napai we djine. \v 2 Ba djinj ge kune nayendo. Juda una mor ge me kerman paro. Kandja ngambale ge embe mal paro. Asa God kandjiye dje awi ge une Juda una moi al ge dje awi, ye amblo gi dje molme! dji. \v 3 Alla God kandjiye pai ge Juda una pende kane mop awi, ge kaima. Yenekne kandja dji mal ge nayei, ba alla nayei al ge, God wal auno we dji ge ye naunda mo? \v 4 Ge man, une kaima aunda! Makimb una porapora mor ge kandja kende djine ba God kende nadjinda. Kandja Baibel al paro ge embe djindo, \b \q1 Ni kot ye aunden ge kune paro mal ye aunden. Una wo kandja djine ba ni kandja dje yem woro yembe yemben we dji \rq (Buk Song 51.4)\rq* \b \m \v 5 Una pende kandja embe djinj, nono singare ke yepin ge me wopake ta paro. Singare ke nayepinka God nono ye wopake ye awi ge, una nakanmaka. Ba alla God nono wopake ye awi, nono une nale al djingdjang pa namoro. Namoro pille, God nono djingdjang pille elle kumbso awo tonda ge kune nayendo we djinj. Na kandja embe djindo ge makimb una kandja ale ye djinj we dje na embe djindo. \v 6 Ba djinj ge kune kaima nayendo. God moro ge singare du dje paro mal yendo. God embe nayenda ge, une makimb una kandja kot ye aunda ge kune nayenda. \v 7 Ga kandja djinj ge kandja embe mal djinj, no kandjine kende ge yendaka God kandjiye kaima er pene wonda, una kane God kandjiye amblo pla worne. Una amblo pla wori dal, namba yei pille God no singare ke yenmon al ge kane tonda? Man, une no tonda ge kune nayendo we dje ga kandja embe djinj. \v 8 Kandja djinj ge wopake, man. Me embe mal paro. Singare ke yembon ge, wal wopake panda we dje bakalo awo, Pol kandja embe djindo we djinj. Kandja djinj ge God du dje paro mal tonda. \s1 Una porapora kuruwo kama dumo yemyem mor ge singare ke yenj, God nale al kiwa namor \m \v 9 Kambono kandja embe djinj ge kandja namba we djimbon? Nono Juda una wopake mormon ba epil djell una ke mal mor we djimbon mo? Ge man. Na kandja djill pora dji. Juda una ne, epil djell una porapora singare ke aike yenj. \v 10 Kandja ge Baibel al paro. Kandja embe djindo, \b \q1 Una taimanta singare wopake nayendo, una porapora singare ke yenj. \v 11 Una porapora nomane wopake naparo, God pille nakurinj. \v 12 Una porapora God kere er take dje pi pora dji. Una taimanta singare wopake ta yenda ba ge man. Una porapora ke mal moi pora dji \rq (Buk Song 14.1-3, 53.1-3)\rq* \v 13 Kandja djinj ge ke mal djinj. Una gull to pagirka, killang yendo mal ge kandja embe djinj. Kandja kende dje, una boll kandja ke dje awo, nomaga ke wo una tondo mal ge kandja embe djinj \rq (Buk Song 5.9, 140.3)\rq* \v 14 Kandja bage awo, kandja mangal to awo embe yemor \rq (Buk Song 10.7)\rq* \v 15 Ga ola dje aglo po una togolo, \v 16 dumo yemyem po waninj al ge, imb kerman i una awinj, una ami wopake dje namor. \v 17 Una boll mor ge wopake namor, yenekne kumbene ge djelldjell paraka \rq (Aisaia 59.7-8)\rq* \v 18 God pille kand ta nagor we dje Baibel kandja embe djindo \rq (Buk Song 36.1)\rq* \b \p \v 19 Nono kanmon, Mosis lo bolo pagi ge una lo menameto mor una ge pille bolo pagi. Kandja ge bolo wori pai pille nono kanbon, nono una wopake mormon we djimbon ba God man djinda. Ye una porapora makimb al mor ge ye djingdjang paro we djinda. \v 20 Une kandja embe djinda ge me embe mal paro. Una God lo bolo pagi mal ge kere kane, ye kune yembona God nale al nono wambo napanda, kiwa mopon we dje kanne ba ge kune nayendo. Mosis lo kere kanmon al ge, nono una porapora singare ke yepin pora dji dje kanbon. \s1 Una Krais pillgi djine ge, God nale al wambo napanda kiwa moye \p \v 21-22 Alla kamasa Mosis ne, propet kambono kandja Baibel al bolo pagi mal ge, God nono kondwe ta ombine dje awi. Lo dji mal ge ye kune yembona God nale al nono wambo napanda, kiwa mopon, ge man. Juda una ne, epil djell una porapora mormon ge, nono Jisas Krais boll pillgi djipin dal, God nale al wambo napanda kiwa mopon. \v 23 Una porapora mormon ge nono singare ke yepin pora dji. Nono kupill al po God boll aike mopon ge kune nayendo. \v 24 Ba ipon Krais Jisas nono top to i yem wori pille, God nono wopake pille awo embe djindo, ye wambo naparo, ye kiwa mor we djindo. Nonekene yembona wambo napanda mopon ba ge man, God yene wopake ye wal gorwulle kiwa awi al ge nono kiwa mormon. \v 25 God nono elle kumbso awo tonda mal mopin, ba une dje worika, Jisas kal wo yene meyamiye toi al nono pillgi djipin dal, God nono singare ke yepin ge kere awo, natonda. Kamasa una singare ke yemaka, God kane kanan molo natoi ge, une nono ombine dje awi kanmon, yene singare kune paro mal yei.\fig Jisas kal wo yene meyamiye toi al nono pillgi djipin dal, God nono singare ke yepin ge kere awo, natonda|alt="Jisas on cross (long cropped one full column)" src="LB00328B.TIF" size="col" ref="3.25" \fig* \v 26 Alla ipon, singare ke yenj una Jisas boll pillgi djine ge yenekne wambo napanda, kiwa moye we dje God embe djindo ge, une nono ombine dje awi kanmon, yene singare kune paro mal yendo. \p \v 27 Una ne mal yene kandjiye amblo pla woro kandja embe djinda, na singare wopake yell al God nale al na kiwa moro we djinda? Ge man. Nono God nale al kiwa mopon ge nono pillgi djimbon al ge nono kiwa mopon. \v 28 Nono kandja embe djinmon. Mosis lo kane ye kune yembona God nale al kiwa mopon we djimbon ge kune nayendo. Nono pillgi djimbon, God nale al kiwa mopon. \v 29 Embe pille, God moro ge Juda una Godne moro, alla una djell Godne para moro eri. \v 30 God ge taimane moro. Une una porapora Godne moro pille, una gaklene kelip toi mo, natoi una mor ge kambono pillgi djine ge porapora God nale al wambo napanda, kiwa moye. \v 31 Ba una kandja embe djine, ni kandja djinden ge, no pillgi djipin dal, Mosis lo mop awo kerbon dje pille djinden we djine. Ba na man djindo. Nono pillgi djinmon al ge, nono lo kandja ge wopake panda dje yenmon. \c 4 \s1 Abraam God nale al wambo napai, kiwa moi \p \v 1 Nono Juda una mormon ge Abraam nono gollne iwa asamoll moi. Une kond wani mal ge kandja namba we djimbon? \v 2 Abraam singare wopake yei pille God nale al wambo napai kandja ge kaima pai dal, une yene kandjiye amblo pla worda kune yenda. Ba une God nale al wambo napai ge kondwe ge al napai. \v 3 Napai ge Baibel kandja embe djindo, \b \q1 Abraam God kandja dji mal pillgi dji pille, God nale al une wambo napai kiwa moi we dji \rq (Stat 15.6)\rq* \b \m \v 4 Una kogo ye po top inj ge, kogo yenj al top inj, kiwa nainj. \v 5 Ba God embe nayendo. God nale al una wambo napanda, kiwa moye ge, una kogo yene mal pille kiwa namoye, man. God ge yene yendaka, singare ke yenj una wambo napanda kiwa moye dje wori iwa moro ge, une boll pillgi dji dal, God nale al kiwa moye, wambo napanda. \v 6 Depit kandja ge dji eri. Una kogo ta nayene ba, God nale al wambo napanda kiwa moye ge, ga wopiye we dje Depit pille pepa bolo embe dji, \b \q1 \v 7 Una singare ke ta yene, wambo panda ba God kankere aunda ge kambono wopake molo wopiye. \v 8 Iwa ta singare ke yenda ba, God ni embe yen una we dje napiya ge, une wopake molo wopiya we dje Depit pepa embe boi \rq (Buk Song 32.1-2)\rq* \b \m \v 9 Una wopake molo wo embe piye ge, ga gaklene kelip tane mo natane ge wopake piye mo? Ge man, nono kandja embe djinmon, Abraam pillgi dji al une God nale al wambo napai, kiwa moi we djinmon. \v 10 Ba alla une God nale al wambo napai kiwa moi ge wal naral pai pille une wambo napai? Yene gakle asamoll kelip to woro une are God nale al wambo napai kiwa moi mo? Mo une God nale al wambo napai kiwa moi alla are, une gakle kelip to wori mo? Ge man. Une gakle kelip natoi poke ge une God nale al wambo napai, kiwa moi. Une gakle kelip toi ge are toi. \v 11 Abraam gakle kelip natoi poke ge une pillgi dji pille, God nale al une wambo napai, kiwa moi. God nale al Abraam wambo napai, kiwa moi pille God su ta yei, ge Abraam gakle kelip toi. Embe pille, una gaklene kelip natane ba pillgi djine ge, ga gollne Abraam asa para embe moi. \v 12 Yei mal embe, una gaklene kelip tane ba alla pillgi dji dal, Abraam moro ge une kambono gollne para moya eri. Ge Abraam asamoll pillgi dji, are gakle kelip toi. \s1 God wal auno we dji ge pillgi dji una moi al pille dji \p \v 13 Asa God kandja dje Abraam gollye kambono boll awo embe dji, \b \q1 Makimb porapora yero ge na i ye mor al auno we dji \rq (Stat 17.4-6, 22.17-18 ne, Galesia 3.29)\rq* \b \m Dji ba Abraam lo ta yei al karkar yei pille God une moi al, na ni kaima auno we dji mo? Ge man. God kandja dji ge Abraam pillgi dji pille, God nale al une wambo napai, kiwa moika, God na kaima auno we dji. \v 14 God embe auno we dji ge, una namba mal aunda ine? Ge pillgi djine al ine. Alla una yenekne lo karkar ye wani al imaka, nono pillgi ge wal kiwa yeika. Alla, God embe auno we dji ge, wo kiwa pika. \v 15 Nono kanmon, lo ta pandaka una ale yeneke, God elle kumbso aunda. Ba lo ta napanda ge, una ale yene kondwe nayero. \p \v 16 Embe yei pille God wal kaima auno we dji ge une nono wopake pille kiwa auno dje pille dji. Nono imbon panda, yene kandja dji al nono kaima aunda dje pupin dal, imbon. Lo kandja djinda mal yembon mo nayembon, ge man. Abraam pillgi dji mal una embe yene ge kaima ine. Alla pillgi djine una porapora moye ge, ga gollne moi ge Abraam moi. \v 17 Moi ge kandja Baibel al paro ge embe djindo, \b \q1 Na yenaka ni womban ne, gawan are moye ge merke moye we dji \rq (Stat 17.5)\rq* \b \m God kandja dji mal Abraam pillgi dji. God una gor ge i gun woro, wal namoi wal ge alla worika wo moi iwa ge, une kandja dji mal Abraam pillgi dji. \v 18 God Abraam moi al embe dji, na yenaka kam kandjip merke moro mal embe ni epilin merke are moye we dji. Kune nayenda mal pai ba God kandja dji ge Abraam pillgi djika gawe merke moi. \v 19 Abraam kognumb 100 mal embe moi ge wombaye kuya ege pora dji ba alla, pillgi dje pamoika, yene gamegama Sara womba kuya kune nayenda mal pai ba alla \v 20 God kandja dji mal ge Abraam pillgi dje pamoika, nomane soka napai. Une pillgi kaima dje molo God kandjiye amblo pla woro embe dje kani, \v 21 God embe auno we dji mal ge une kaima aunda kune yendo dje kani. \v 22 Abraam pillgi dji al ge God embe dji, Abraam ge, wambo naparo, kiwa moro we dji. \v 23 Baibel al kandja bolo wori pai ge, God embe dji, Abraam ge une wambo naparo, kiwa moro we dje pepa boi ge, iwa Abraam taimane ge pille naboi. \v 24 Man, nono pille aike boi. God ge nono Iwa Kerman Jisas i gun wori iwa ge, nono pillgi djipin una mormon ge, God pille embe djinda, ga wambo naparo, kiwa mor we djinda. \v 25 Una Jisas ipo togoi ge, nono singare ke yepin al togoi. Alla God, nono wambo napanda kiwa mopon dje pille, une Jisas i gun wori. \c 5 \s1 God nale al nono wambo naparo, kiwa mormon \p \v 1 Nono pillgi djipin al ge God nale al nono wambo naparo, kiwa mormon we dji. Embe yei pille nono God boll djelldjell mopin ba nono Iwa Kerman Jisas Krais kogo yei al nono wo er taimane pupin. \v 2 Krais nono kondwe yapro awi, God nono wopake pille awi me ge al, nono pillgi dje er pakna po mormon. Alla nono God boll aike kupill al po mopon ege ge, nono wopille kui yenmon. \p \v 3 Alla urup wonda ge nono wo pupon eri. Ge nono to gi dje aundaka, kake pamolo bon dje wonda. \v 4 Iwana dongall mopin dal, imb ta wonda ba nono kulngamb nayagbon, aglo gi dje pamopon. Nono aglo gi djimbon al ge, God wo nono kaima inda dje pille kui yemopon. \v 5 Alla nono kui yemopon ge kiwa nayembon, man. God yene Murble dje wori nono boll puka toi pille, nono kanmon, God nono wopake kaima kando. \p \v 6 Kando ge, nonekene amblo pille djimbon dje yepin man pai poke ge, God dje wori Krais wo nono singare ke yepin una pille goi. \v 7 Una yene age wopake ta pille nagoya. Alla, age wopake uro ta moya ge yene age kane, na une pille goyo we djinda manda? \v 8 Ba nono singare ke ye pamopin poke, Krais wo nono pille goi. Goi al ge, God ombine dje awi kanmon, une nono wopake kando. \v 9 Alla Krais golo meyamiye toi al ge, nono God nale al wambo naparo, kiwa mormon. Ge pille, God una elle kumbso awo tonda poke ge, nono er take dje nambon, une nono i yem djinda, natonda. \v 10 Nono God boll kunda yemyem mopin ba yene wariye goi al ge, nono i taimane wori. Wori al ge wal kerman paro. Alla, i taimane wori mormon ge, une iwa gun moro pille, nono er take dje nambon, une i yem djinda. Djinda al ge wal kerman plakill paro.\fig Nono God boll kunda yemyem mopin ba yene wariye goi al ge, nono i taimane wori|alt="We were enemies but Krais has united us w/God" src="IB04185.tif" size="col" ref="5.10" \fig* \v 11 Plakill paro mal embe, asa nono God boll djelldjell mopin ba nono Iwa Kerman Jisas Krais wo amblo i taimane wori al ge, nono God boll wopake pirmon. \s1 Gor me ge Adam yei, alla una gun mor me ge, Jisas yei \p \v 12 Nono kanmon, iwa taimanta ke yei al ge, makimb una porapora singare ke yei. Iwa ge ke yei al ge ipon una gor. Alla una porapora gor ge, singare ke yei pille gor. \v 13 Ge asa Mosis lo napai poke ge, una makimb al djingdjang yemoi ba lo napai pille, God tano dje nakani. \v 14 Adam molo wo Mosis moi poke ge, goi me yembe yeika una golo woi. Ga Adam singare ke taimane yei mal embe nayei ba, goi me yeika ga para goi. Ge una are wonda iwa ge, Adam su mal moi. Ba \v 15 Adam singare ke yei mal ge ne, God nono wal gorwulle kiwa awo wori mal ge me taimane napai, soka djelldjell pai. Ta ge, Adam yeika, una porapora goi ba, me ta pa er plakill pi. Ge God nono wopake pille awika, una merke wopake moi. Jisas Krais nono wopake pille wal gorwulle kiwa awi al ge, una merke wopake moi. \v 16 Ba God nono wal gorwulle kiwa aundo mal embe ge ne, Adam singare ke yei mal ge soka singare djelldjell kaima yepill. Ta yeika God nale al nono wambo paika, tonda mal mopin ba alla, ta ye wopake ye awika una singare ke merke yei ge God nale al wambo napai, kiwa moi. \v 17 Iwa taimane ale yei al ge goi me yembe yeika una porapora golo pamoi. Ba alla God molo pla pi. Yene nono wal gorwulle kiwa awo wori al nono God nale al wambo naparo, kiwa mormon, nono Jisas Krais taimane yei al ge, goi me kamblo kal woro, king mal embe gun molo pambon. \p \v 18 Embe yei pille iwa taimanta ale yei al ge, God nale al una porapora wambo pai, tonda mal moi ba, iwa ta singare wopake yei al ge, God nale al una porapora wambo napanda, kiwa molo gun moye.\fig Embe yei pille iwa taimanta ale yei al ge, God nale al una porapora wambo pai, tonda mal moi ba, iwa ta singare wopake yei al ge, God nale al una porapora wambo napanda, kiwa molo gun moye|alt="through one man all men sinned through another man all became righteous (crop C007-Adam&Eve and crop DN0407 - Just Jesus, and put side by side - line drawings)" src="Adam-Eve.tif" size="col" ref="5.18" \fig* \v 19 Iwa taimanta God kandjiye to wori al ge una merke singare ke yei. Alla, iwa ta God kandjiye ye kune yei al ge, una merke God nale al wambo napanda, kiwa moye. \v 20 Mosis lo dje awi ge, una singare ke yenj ge kane kune yene dje, dje awi. Ba una singare ke ye pamoi al ge, God nono wopake pille awi ge pa er plakill pi. \v 21 Singare ke me ge yembe yeika una golo woi. Ba, God nono wopake pille awi me ge, yembe yeika nono Iwa Kerman Jisas Krais yeworika, God nale al nono wambo napanda, gun molo pambon. \c 6 \s1 Nono Jisas boll aike gopin \m \v 1 Na kandja djill al ge nono kandja namba we djimbon? Singare ke kaima yembona God nono wopake pille aundo mal wor kerman punda we djimbon mo? \v 2 Ge man, singare ke yepin ge kaima kerpin pora dji, una golo par mal embe mormon. Alla ipon ge, singare ke alla yembon mo? Ge man. \v 3 Ye asa Krais Jisas kandjiye al nu pai ge, une goi ge ye une boll aike goi. Ge ye nakaninj mo? \v 4 Nono nu papin ge, Krais goika una ipo gull toi mal embe, nono une boll gopinka, God wo nono i gull toi pora dji mal embe mormon. Alla nono Nane yembe ye Krais i gun wori mal embe, une nono para iwordaka wor gun bon. \s1 Jisas aglo erwo gun pi mal embe nono une boll aike gun mopon \m \v 5 Nono Jisas boll mormon ge, une goi mal embe ge nono aike gopin. Alla une aglo erwo gun pi mal embe, nono alla erwo gun bon. \v 6 Er wo gun bon ge nono kanmon, Krais iko pera al goi ge, nonekene nomane ke pai mopin ge, para aike une boll gopin. Singare ke nono gaklene al pai ge alla yembe nayenda, une nono boi mal embe kuika singare ke yepin ge alla nayembon. \v 7 Nayembon ge, nono una gor mal embe mopon. Singare ke pai ge nono boll yembe nayenda, boi kui nono er orko wopin pora dji. \p \v 8 Ba Krais goi al ge nono para aike gopin pille, une gun moro mal embe ge nono une boll aike kaima gun mopon dje pirmon. \v 9 Krais golo pa alla agi al ge nono kanmon, Krais alla nagoya goi me ge yembe yei ba man pai. \v 10 Une kuntaimane goi al ge, une djingdjang me ge kamblo kal woro keri. Alla ipon une gun moro ge une God boll gun moro. \v 11 Gun moro mal embe, ye goi, singare ke me ge, yembe ye djinda, man, ye Krais Jisas boll aike mor pille, ye God boll gun mormon dje ye nomane embe panda moye. \p \v 12 Singare ke me ge ye makimb al gaklene kantau nayenda. Ye goye gaklene paro ge, kandja djinda mal, ye nayene. \v 13 Ye gaklene tambiye ta, ipo singare ke me ge naune. Singare ke me ye kantau yendaka ye po singare ke yene ge kune nayendo, man. God ye i gun wori, ye gaklene boll boll ipo God moro al awo kerne. Une ye gaklene kantau ye ipo wordaka, ye singare wopake yene. \v 14 Ye Mosis lo menameto namor. God nono wopake pille awi al ge ye menameto mor, singare ke me ge ye kantau nayenda. \s1 Kaye papin pora dji, God pro mal yembon \m \v 15 Asa kandja lo dji mal nono menameto mopin ba ipon God nono wopake pille awi al menameto mormon. Ge pille kandja namba we djimbon? Nono po singare ke alla yembonka, God nono wopake pille aunda we djimbon mo? Ge man. \v 16 Pir mo? Ye yenekne ipo iwa ta moya al awo, yene kandja djinda mal yene ge, ye une nu kogoye mal embe yene. Embe paro pille, ye kondwe soka yero. Ta ge, singare ke me ge ye kantau yendaka, ye singare ke ye po goye. Mo ta ge, ye God kandja djinda mal pille yene ge, ye wambo napanda, kiwa moye. \v 17 Asa singare ke me ge yemolo amblo gi djika, ye singare ke ye wani ba alla, ipon God kandjiye beke awi ge, ye menameto molo, une kandja dji mal kaima yei. Yei ge na wopake we dje God aundo! \v 18 Asa singare ke me ge, ye kaye to wori moi ba, ipon God wo ye dje i orko wori pille singare wopake me ge ye kantau yenda. \p \v 19 Una kaye parka kiwa morka yenj we dje na kandja embe djindo ge, ye piye dje pille na kandja su ye djindo. Asa ye kakene aglene ne, ge ipo iwana djingdjang ke yenj mal yei ge, singare ke me ge ye boiye pai. Ba ipon ye God kogoye taimane paro mal embe yembon dje pille yenj ge, ye singare wopake me ge boiye pane. \p \v 20 Asa, singare ke me ge ye kantau yei poke ge, ye singare du dje yembon dje napi. \v 21 Ipon ye ngandjill golo mor ba asa ye singare ke yei ge ye wal naral wal imbon dje yei? Ge man. Una singare ke embe yene ge goye. \v 22 Ba ye singare ke yei al kaye pai ge God dje i orko wori, ye God boiye mor. Yei al ge, ye God wombaye molo, une pro mal eri ye pa pineke, wulle al ge ye gun molo pamoye. \v 23 Alla una singare ke ye pamoi dal, top wopake ta naine, kaima goye. Ba nonekene Iwa Kerman Krais Jisas kogo yei al ge, God nono wal gorwulle ta kiwa aunda imbon. Ge nono gun molo pambon. \c 7 \s1 Nono nomane gun paro mal wanmopon \p \v 1 Agana ambana kambono, ye lo kandja pille kune yenj una ye mor ge, na kandja dje ye aundo. Una ta gun moya poke ge lo kandja djinda mal, une yenda mal paro ba, une goya poke ge lo kandja djinda mal une boll nayenda. \v 2 Na kandja su ye djino. Ana woge boll gun mopell poke ge, kandja lo djinda mal pille soka bolo i mopell. Ba, ana woge molo goi dal, ana ge kiwa moya, lo kandja dje pagi ge, une boll nayenda. \v 3 Soka gun mopell poke ge ana po iwa djell boll moya ge una embe djine, ana ge djingdjang yendo we djine. Ba ana woge molo goi dal, kandja lo djinda ge ana boll nayenda. Ana po iwa djell boll bolo imbell ge, kune yenda, wambo napanda. \p \v 4 Embe paro pille, na kandja djindo ge me embe mal paro. Mosis lo dji ge me ta pai, ba Krais iko pera al goi ge ye une boll aike goi pille, lo kandja dji ge ye boll nayero. Ipon ye iwa djell ta boll aike mor, ge Jisas golo aglo erwo gun pi iwa. Ye une boll mor pille, singare wopake God wopake kando mal singare ge, ye embe yene kune yendo. \v 5 Asa nono nomane ke pai ge, nono boi kui mopin. Mopin poke ge, lo dji mal yene yeworika nono kakene aglene pai ge singare ke yepin. Yepin al ge nono gopon kondwe ge yepin. \v 6 Ba ipon nono gopin al ge, Mosis lo dji mal nono boll nayero. Asa lo ge nono amblo gi dji ba ipon nono kiwa mormon pille, kogo gun ta ye God aumbon. Lo kandja ge pepa al bolo pagi mal nayembon, man, God Murble kandja djinda mal ge yembon. \s1 Singare ke yepin al ge, nono wo ke pupin \p \v 7 Mosis loye ge yeworika nono singare ke yepin pille, kandja namba we djimbon? Mosis lo bolo pagi ge wal ke paro we djimbon mo? Ge man kaima! Lo ge wal ke, man. Na lo kere kanill al ge na singare ke yendo una kaima moll dje kanill. Lo bolo wori pai ge kandja embe djindo, una djell wal bombon golo imbon dje nayene. Ba alla kandja ge bolo wori napaika, una bombon golo yenj ge na kanpol natollka. \v 8 Ba lo bolo wori pai al ge pille, singare ke yeworika, na kumbena wamo doika, na wal bombon golo ino dje pille we kaima yell. Ba alla lo ge napaika, singare ke ge yembe nayeika. \v 9 Asa na lo dji mal kanpol natoll poke ge, na pora moro dje wanill. Ba alla are na lo kere kanill al ge, na singare ke yell ge kane kune yell. God na tonda mal embe moll. \v 10 Lo pai ge una gun moye dje bolo pagi ba ge man. Lo pai al ge na togoi mal embe yemoll. \v 11 Lo dji al ge, singare ke me ge na kandja kende dje awo, na togoi. \v 12 Ba lo bolo wori pai ge namba we djimbon? Lo ge du dje paro. God yene awi, yene dji pai, wopake paro. \p \v 13 Lo ge wal wopake pai ba yene yeworika, na goll mo? Ge man! Lo wopake pai al ge, singare ke yeworika, na goll. Embe yei ge kanmon, singare ke pai ge wal wopake man. Lo bolo pagi kandja ge kanmon, singare ke pai ge wal ke kaima pai. \s1 Singare ke ge nono boi kuro \p \v 14 Embe yei ge lo paro ge God dji paro. Ba na makimb al una moro. Singare ke ge na boi kro, na menameto moro. \v 15 Na singare yeno dje pro wal ge, na embe nayendo. Na nayeno dje pro wal ge, eri yendo. Na embe yendo ge kanpol nato molo yendo. \v 16 Na singare embe yendo ge na ke kando, ke kando al ge na kando, God loye ge wopake paro. \v 17 Embe yei pille, na singare ke yendo ge na nanam nayendo. Singare ke me na boll paro ge yendo. \v 18 Na kando, wal wopake ta na kumbena al nayero. Na kandja manda djindo ge, na nomana ke pai mal ge pille djindo. Na singare wopake yeno dje yendo ba yell kune nayendo. \v 19 Singare wopake na yeno dje yendo ge na nayendo, alla singare ke na nayeno dje yendo ge na yendo. \v 20 Ba na singare ke nayeno dje yendo wal ge na po embe yell dal, nono kanbon, nanam singare ke nayendo, man. Singare ke me na boll paro ge, yene yendo. \p \v 21 Alla lo ta na nomana pakna paro al ge embe mal paro. Na singare wopake yeno dje yeno ba singare ke me ge wo na kond tugo aundo. \v 22 Na nomana paro ge, Mosis lo dje wori pai mal, na wopake uro kaima kando \v 23 ba na moro al ge lo soka parmell. Ta God lo ge na nomana al paraka, alla ta ge na gaklena al paraka, kunda bormell. Gaklena al pai una ge singare ke me ge paro. Une yemolo na nomana paro una boll kunda yenmell. Yenmell al ge na kaye paro, yene singare ke yeno dje yendo ge na embe yendo. \v 24 Yendo ge ayao! Na wandill kaima moro. Na gaklena pai al ge God na togoya mal moro, una ne mal wo na iworo aunda na nagoyo? \v 25 Ge Iwa Kerman Jisas Krais wo na iworo aunda! Na wopake we dje God aundo! \p Embe pille, nanam nomana al God lo ge menameto moyo, ba na nomana ke pai al, na singare ke me ge menameto moro. \c 8 \s1 Singare ke yepin ge Krais wo iworo, yene Murble i nono awi \m \v 1 Ge pille, Krais Jisas boll aike mor una ge, kiwa mor, God kot ye awo natonda.\fig Krais Jisas boll aike mor una ge, kiwa mor, God kot ye awo natonda|alt="Therefore there is now no condemnation for those who are in Christ Jesus. (Crop pic just woman's face and hands)" src="IB04206.TIF" size="col" ref="8.1" \fig* \v 2 Ye Krais Jisas boll aike mor pille, God Murble yembe yeworika, nono gun mormon. Asa nono Mosis lo dji al ge, nono singare ke yepin una mopin, God togoya mal embe molo kaye papin. Ba God Murble yeworika nono dje i orko wori, kiwa mormon. \v 3 Asa nono makimb nomane pai mopin, Mosis loye ye kune yembon dje yepin, man pai. God nono i yem nawori una mopin. Ba nono Mosis loye ye kune nayepin al ge, God wo yene ye kune yei. Yene wariye dje wori woi ge, una djingdjang paro una mor mal une embe molo wo nono pille goi. Goi al ge, God yewori nono kaye pa singare ke ye mopin ge alla kere er orko wo kiwa mormon. \v 4 Nono makimb nomane pai wanpin ba ipon God Murble kandja djindo mal yenmon una mormon. Nono Mosis lo ye kune yembon we dje bolo wori pai ge, nono God nale al ye kune yepin pora dji mopon dje pille goi. \p \v 5 Una makimb al nomane pai mor ge, yenekne makimb nomane paro mal ge singare ke ye waninj. Ba God Murble kandja djindo mal pille yenj una mor ge, God Murble kandja djindo mal pille ye waninj. \v 6 Una God Murble boll moye ge, gun moye, ellne tukne arngan yenda moye. Ba makimb nomane panda ye wanne una ge, goye. \v 7 Makimb nomane pai una mor ge, ga God boll kundayem una mor. Ge God lo djindo mal nayenj, yembon dje yene kune nayenda. \v 8 Alla God singare wopake kando singare ge, makimb nomane pai mor una ge, yene kune nayenda. \p \v 9 Ba ye makimb nomane napai pille singare ke ye nawaninj, man. God Murble ye boll moro pille, ye une boll aike waninj. Ba Krais yene Murble una boll namoya ge, Krais wombaye namoye. \v 10 Ye singare ke yei pille ye makimb gaklene goya ba Krais ye boll moya ge, ye God nale al wambo napanda, kiwa molo, ye nomane gun panda moye. \v 11 Jisas golo pai ge God i gun wori. Wori iwa ge, yene Murble ye boll moi dal, Jisas i gun wori mal embe, God yewordaka, yene Murble wo ye golo pane ge i gun worda moye.\fig God Murble ye boll moi dal, une Krais i pla wori mal embe, une yewordaka, yene Murble wo ye golo pane ge i gun worda moye|alt="Risen Christ in room" src="IB04176.TIF" size="col" ref="8.11" \fig* \s1 God Murble awika nono une wombaye mormon \p \v 12 Embe paro pille, agana ambana kambono, nono wal ta yembon paro. Nono makimb al nomane panda singare ke nayembon, man. God yene Murble kandja djinda mal ge yembon. \v 13 Ye makimb nomane panda wanne ge, ye kaima goye. Ba God Murble yembe yendo mal ge, ye i singare ke gaklene al pai waninj ge to wori dal, ye gun moye. \v 14 God Murble kondwe tondo al pinj una ge, ga God wombaye mor. \p \v 15 God yene Murble i ye awi ge, ye nukogo una kand golo yenj mal embe yene dje nawi, man. God yene Murble wo ye i pakna wori, ye God wombaye kaima molo, Nena, Nena dje yau to mor. \v 16 Nono God wombaye mormon we dje nono nomane al embe pirmon ge, God Murble nono boll moro ge, une kandja taimane dje embe djindo, ge kaima, ni God wombaye moren we djindo. \v 17 Alla nono God wombaye kaima mopin dal, God wal yenda ge, nono wal yenda, alla Krais wal inda mal ge nono aike imbon. Krais imb kaki mal embe kakpin dal, une kupill al po yene kandjiye kerman paraka wopake moro mal embe, nono para aike po embe mopon. \s1 Are kupill al po wopake mopon \p \v 18 Na embe dje pro, ipon imb kakmon ge wal kembis ke yero. Ba are God nono kandjine kerman ye aundaka, une boll aike wopake mopon ge, wal kermanke yenda dje na pro. \v 19 Are God ombine dje aundaka yene wombaye kaima moye mal ge God wal beke wori mor ge, kanbonba dje pille kui yemor. \v 20 God mangal toika wal beke wori mor ge wo ke pi ba yenekne nayei, God yei. Yei ge wal porapora mor ge kui yemor. \v 21 Kambono kaye pa, nom djindaka, gopon dje yemor ba, God wombaye kere er orko wo wopake moye poke ge, wal porapora mor ge para aike wopake mopon dje pille kui yemor. \p \v 22 Mor ge nono kanmon, kamasa ke, God wal porapora beke yei ge nomane to mor. Ana womba kupon dje pille, ngembill gor mal embe ga nomane to pille molo woi, ipon para to pille pamor. \v 23 Yenj mal embe yenmon. Nono kimb ye kui yenmon. God asamoll wal wopake nono awi ge, yene Murble awi, are nono wopake mopon dje kanmon. Ba God yene wal ipo yene wombaye aunda poke ge, une nono mopon al iwo awo, nonekene gaklene gun panda ge iwo awo, embe yenda dje pille kui yenmon. \v 24 Er take dje nambon, God nono i yem dji pora dji mormon ba, une wal wopake iwo nono aunda ge nono kui yemoponka are aunda. Kui yemolo imbon we dje kandja embe djinmon ge, nono naipin, are imbon dje pille djinmon. Iwa ta wal ta ino dje kui yenda ba inda poke ge, une are kui yenda ge kune nayenda. \v 25 Alla nono kanmon, wal naipin wal ge, God nono are kaima aunda dje pille kiye dje molo kui yenmon. \p \v 26 Yendo mal embe, nono kimb ye kui yenmon al ge, God Murble wo nono pak to aundo. Aundo ge nono kamang namba mal yembon ne, naral wal we djimbon ge, God Murble yene wo elle tukiye boll nono pille kamang ye God aundo. \v 27 Alla God nono nomane pakna kando iwa ge, yene Murble wo nono pille kamang yendo mal ge, God kando. Ge yene pro mal embe ge, yene Murble wo une wombaye mormon pille kamang yendo. \p \v 28 Alla God wopake kaninj una, God nomane paro mal yene dje pille, dje i mor ge, nono kanmon, wal porapora ga boll wonda wal ge, God yenda wopake panda. \v 29 Yene unakiye are moye ge une kamasa kani pora dji. Alla, une dje ika, ga yene wariye moro mal embe moye dje pille dje i. Embe yei pille, Krais yene age ambe merke moye, une ga agane komne mal embe moya. \v 30 Alla God asamoll dje ino dje pi una ge, God dje i. Alla God dje i una ge, une yeworika, ga yene nale al wambo napai, kiwa moi. Alla kiwa moi una ge, yene kandjiye kerman pai ge awika ga i pagle, une boll aike wopake moye. \s1 God nono wopake kando mal ge kanpamoya, pora nadjinda \m \v 31 God nono embe yei pille, na kandja embe djindo, God nono wopake pille aundo, una wo nono to worne kune nayendo. \v 32 Kune nayendo me ge embe mal paro. Una wo yene wariye togoi ba une man we nadji. Dje wori wo nono pille goi. God yene wariye i nono awi pille, wal porapora plato paro ge i nono aunda eri. \p \v 33 Nono God dje i una mormon pille, una wo ni wambo paro we djine kune nayenda. Alla, God ye ale paro we djinda mo? ge man, yene dji, nono wambo naparo, kiwa mormon we dji. \v 34 Krais Jisas yene golo nono pille aglo erwo gun po pagle, God agle woto molo nono pille kamang ye awo moro. Kamang ye awo moro pille, una wo nono mormon al, ye singare ke yenj, top ke ine we djine ge kune nayendo. \v 35 Krais nono wopake kando ge, una wo yeworneke Krais nono alla wopake nakanda mo? Ge man. Imb ta wonda mo, una ta wo nono ye ke ye aune mo, kam koll gopon mo, konkunom nayenda mo, wal ke ta wo nono boll wonda mo, kunda panda ge, wal porapora wonda ba, ge man, Krais nono wopake kando ge kanpamoya. \v 36 Ba una wo ye ke ye aune ge Baibel bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 No ni womban mormon pille, ege ege una no togopon dje yenjka, mormon. Una kogsipsip togor mal embe una no togopon dje eri yenj we dje pepa embe boi \rq (Buk Song 44.22)\rq* \b \m \v 37 Imb nono boll wonda ba, Krais nono wopake kani pille, nono iwa yembe kaima yepin. \p \v 38-39 God nono wopake kando ge une yembe yendo. Nono gopon panda, mo gun mopon, mo tau agelo ta wo yene mo, murble ke wo wal ta yene mo, imb ipon wonda mo, kumaike wonda mo, wal dongall ta nono boll wonda mo, wal pla kupill al ta wonda, mo wal ta makimb al wonda, mo God wal porapora beke yei ge ta yenda mo? Wal ge wonda ba na embe dje pro, God nono wopake kando ge pora nadjinda. Nono Iwa Kerman Krais Jisas kogo yei al ge nono kanmon, God nono wopake uro kaima kando. Wal ta wo to worda, kune nayendo, nono wopake kanpamoya. \c 9 \s1 Pol Juda una pille wandill kerman golo awi \m \v 1 Na Krais wombaye moro ge na kandja kaima djindo, kende nadjindo. Na nomana pai mal ne, God Murble kandja dji mal yepill ge kandja taimane djipill pille, na ipon kandja manda djindo ge kandja kaima djindo. \v 2-3 Na agana ambana Juda una mor ge, ege ege na kambono pille wandill golo awo imb kerman kake embe yendo. Kambono er take dje po djine dje, Krais i yem worda dje na nomana kerman paro. Nanam Krais boll moro ge kere pagle er orko po wamo danaka, na agana kambono alla pakna wo na dumena ineba dje kamang yendo. \v 4 Kambono ge Israel una kaima moi. God dji yene wombaye kaima moi. God kandjiye kerman pai mal une ombine dje awika kambono kani. Ye na wombana moyeke, na ye Godne moyaka, embe yembon we dje kandja gopa toi. Lo dje awo, lotu djine mal ombine dje awo, kun merke wal kaima ye auno we dje, God embe dje kambono awi. \v 5 Juda una gollne moi ge kandjine kerman pai. Alla are iwa Krais makimb al woi ge une Juda una moi. Une God kaima moi. Wal porapora ge une kantau yemoraka, ege ege yene kandjiye amblo pla worbon mal pai, kaima. \s1 God Juda una moi al yei ge Pol pepa bolo awi \p \v 6 Juda una mop awinj ge na wandill golo aundo ba na kando, kamasa God wal wopake ye auno we dji mal ge une nakeri. Une kaima yei ba Juda una porapora makimb al molo woi ge, pende Juda una kaima namoi. \v 7 Yenekne gollne ge iwa Abraam moika, kambono meyam taimane moi ba pende moi ge yene wombaye kaima namoi. Namoi ge me embe mal pai. Asa Abraam wombaye pende moi ba God kandja embe dji, \b \q1 Ni warin Aisak taimane moro ge yene wombaye moye ge ni epilin are moye. Ni warin ta epilye namoye, man we dji \rq (Stat 21.12)\rq* \b \m \v 8 God kandja embe dji ge me embe mal pai. Abraam epilye yene meyam taimane una are moye ge God wombaye namoye, man. God kandja dje Abraam awi mal, una pillgi djine una ge Abraam epilye kaima moye. \v 9 Moye ge God kandja dji ge embe dji, \b \q1 Kognumb ta wor pundaka, na er yem wono poke ge, Sara wariye ta moya we dji \rq (Stat 18.10,14)\rq* \b \p \v 10 Nono kandja pupon ge embe mal paro. Sara wariye moi ge nonekene gollne Aisak moi. Une yake kerman po molo, ana Rebeka i. I ge Rebeka wariye olupokal soka kui. \v 11-12 Kui ba womba namopill poke ge God wo Rebeka moi al embe dji, \b \q1 Ni warin are moya ge plato moya, age komne moya ge nukogo ye age aunda we dji \rq (Stat 25.23)\rq* \b \m Dji ge nono kanmon, God yene wal yeno dje pro mal kaima panda pille une embe yei. Womba soka singare ke wopake ge ta nayepill ba, wariye are moi ge God dje i, ta ge man. \v 13 Yei ge kandja Baibel al ta pai ge embe djindo, \b \q1 Iwa Jekop moi ge na wopake kanill ba iwa Iso moi ge na ke kanill we dji \rq (Malakai 1.2-3)\rq* \b \p \v 14 Embe dji pille, kandja namba we djimbon? Womba ta wopake kane, ta ke kane yei ge, God singare kune paro mal nayei mo? Ge man! \v 15 God Mosis dje awo embe dji, \b \q1 Na una ta wandill golo auno mo nauno ge, na boll yero. Una ta pak to auno mo nauno ge eri na boll yero we dji \rq (Kisim Bek 33.19)\rq* \b \m \v 16 Embe dji pille, God nono dje inda ba nonekene nomane panda mal pille dje nainda, nono singare yembon al ge une kane dje nainda, man. Dje inda ge yene wandill golo aunda una dje inda. \v 17 Inda ge kandja ta Baibel al paro ge embe mal, \b \q1 God dumo Idjip king moi al embe dji, nanam djill ni king mon. Alla ni kogo yenden al ge, na yembena dongall paro mal una kanne dje yell. Yellka, una dumo yemyem mor ge na kandjina amblo pla worne we dji \rq (Kisim Bek 9.16)\rq* \b \m \v 18 Embe yei pille, God iwa ta wandill golo auno dje pi dal, kaima golo aunda, ge God nomane al. Alla God yene yenda pille una kandja to woro napi dal, ge God nomane. \v 19 Ba ni man dje pille kandja embe djimben, God ta wandill golo awo, ta yene yendaka una kandja napiye ge, me namba mal pai pille nono God nale al wambo paro? Paro ge yene yendo. God piya mal yenda, una ne mal to worda? \v 20 Djimben ba ni makimb al una moren, God singare yenda mal ni omuk natamben. Una ta sin galla bekda ba sin ge kandja embe nadjinda, ni na embe beke worin moro ge namba yei pille beke worin moro ne? sin galla ge kandja embe djinda mo? Ge man! \p \v 21 Una ta makimb kembis ta i pagle, une nomane paro mal pille sin galla soka bekda. Ta wopake bekda, una ipo kogo wopake mal yene. Ta kiwa bekda, una ipo kogo kiwa yene. Une embe bekdo ge kune nayendo mo?\fig Una ta sin galla bekda ba sin ge, ni na embe beke worin moro ge namba yei pille beke worin moro ne djinda kune nayenda|alt="does not the potter have a right over the clay..." src="BA03016BW.tif" size="col" ref="9.20-21" \fig* \p \v 22 Embe mal ge God embe eri yendo. God yembe dongall paro mal ne, yene elle kumbso aundo mal ge, une ombine dje una auno dje pro ba tau kanan molo natondo ge kune nayendo mo? Una wo ke po mor ge une tano dje yendo ba natondo ge kune nayendo mo? \v 23 Une kanan molo natondo al ge, yene singare wopake ne, kandjiye kerman paro mal une ombine dje aundo. Yene wandill golo auno dje pi una kupill al po wopake moye una kambono ge, une ombine dje aundo. Yendo al ge, kune nayendo mo? \v 24 Una God wandill golo aunda we dji ge, nono iwana God dje indo mal ge, pille dji. Nono Juda una epil taimane mormon ge man, epil djell mor ge pille aike dji. \v 25 God dji propet Osea pepa bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Na unakna namor una moye ge, na unakna mor we djino. Alla na wopake nakanill una moye ge, na wopake kanill una mor we djino we dji \rq (Osea 2.23)\rq* \b \m \v 26 Osea kandja ta pepa bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Dumo ta, ye na unakna namor we djill al ge na po embe djino, na God gun eri moro ge, ye na wombana mor we djino we dji \rq (Osea 1.10)\rq* \b \m \v 27-28 Iwa Aisaia Israel una pille pepa bolo embe dji, \b \q1 Iwa Kerman makimb al una kot ye awi pora dji, ola dje to pora djinda. Embe pille, Israel una ku okup merke moro mal embe moye ba God una merke dje nainda, yepall ta dje inda we dji \rq (Aisaia 10.22-23)\rq* \b \m \v 29 Yei ge kamasa Aisaia pepa bolo wori pai ge embe dji, \b \q1 God yembe pai una moi ge une nono to pora dji mopin ba, une wandill golo awika, nonekene wombane sokarita moi. Une wandill golo nawika, nono dumo Sodom ne, Gomora to ke yei mal embe yeika we dji \rq (Aisaia 1.9)\rq* \s1 Israel una pillgi nadji, God nale al wambo pai, kiwa namoi \p \v 30 God embe yei ge kandja namba we djimbon? Epil djell una God nale al wambo napanda kiwa mopon dje nayei ba, Jisas boll pillgi dji al, God nale al kiwa moi. \v 31 Alla Israel una lo ye kune yembonka, God nale al wambo napanda, kiwa mopon we dje yembe kaima yei ba, man pai, God nale al wambo pai, kiwa namoi. \v 32 Kune namoi ge me namba mal pai? Ge kambono Jisas kandjiye al pillgi nadji pille kune namoi. Lo ye kune yembonka God nale al kiwa mopon we dje pi. Ku ta aketo tonda ge, kambono nakane po be kamblmaka, ake toika kulngamb yagi. \v 33 Yagi ge Baibel kandja ta bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Ye pillme! Na kam mekbe Sion yero al, ku mul ta worill paro. Una pende wo yenekne kakene boye. Ba alla una ku ge pillgi dji dal, ngandjill nagoye, megiye kaima tonda we dji \rq (Aisaia 8.14, 28.16)\rq* \c 10 \s1 God singare yei mal Israel una pille kane nayei \p \v 1 Agana ambana kambono, Israel una er take dje po djine dje pille, na nomana kerman paro, kamang eri ye God aundo. \v 2 Israel una yenj mal ge na kando. Kambono God nomane paro mal yembon dje yembe yenj ba, kanpol natonj. \v 3 God nale al una wambo napanda kiwa moye dje yendo mal ge, kambono kanpol natonj. Yenekne nomane paro mal pille yenj, lo ye kune yembonka God nale al kiwa mopon we dji ge embe yenj. Una God nale al kiwa moye we dje God embe dji mal ge, ga to worinj. \v 4 Alla Mosis loye ye kune yembonka God nale al kiwa mopon we dje pagi ge, Krais kogo yei al lo ge to pora dji. Embe pille, una yene boll pillgi djine ge, God nale al wambo napanda, kiwa moye. \p \v 5 Una lo karkar ye pagle, God nale al wambo napanda, kiwa moye dje pille iwa Mosis pepa bolo embe dji, \b \q1 Una lo porapora bolo wori paro ge, ye kune yei dal, gun moye we dji \rq (Wok Pris 18.5)\rq* \b \m \v 6 Mosis pepa bolo embe dji ba, God nale al kiwa molo Jisas boll pillgi dji una ge, nomane embe mal naparo, Krais wo kogo yei pora dji. Nono kogo sipdje ye kupill al po Krais dje i kal makimb al worbona une nono God nale al wopake yeworda ge kune nayendo. \v 7 Alla una gor dumo yero al nono kogo sipdje ye kal po Krais dje i pla worbona une nono God nale al wopake yeworda ge man we dji. \v 8 Baibel kandja embe djindo, \b \q1 Kandja ge ni boll manda kaima yero, ellke nayero. Ni ellin tukin al ye, djillaken al ye, embe yendo we dji \rq (Lo 30.12-14)\rq* \b \m Kandja pillgi pai kandja ge no ye dje aunmon. \p \v 9 Ge ni djillaken al kandja embe djimben, Iwa Kerman moro ge Jisas wale moro we djimben. Alla, ni ellin tukin al kandja embe djimben, God Jisas dje i pla worika, une erwo gun pi we djimben. Ni kandja ge embe dje pene worin dal, ni er take dje namben, God ni i yem worda. \v 10 Una ellne tukne al God Jisas i pla wori mal pillgi dji dal, God nale al wambo napanda, kiwa moye. Alla, una djillakene al Iwa Kerman moro ge Jisas wale moro we dje pene wori dal, er take dje napine, God i yem worda. \v 11 Worda ge Baibel kandja ta bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Una yemolo une boll pillgi dji dal, ngandjill nagoye, megiye kaima tonda we dji \rq (Aisaia 28.16)\rq* \b \m \v 12 Dji mal ge Juda una ne, epil djell una mor ge una kune kune mal embe mor. Ga Iwa Kerman ge taimane moro. Alla una yemolo une moya al pak to aunda dje yau tane ge, une ga porapora ye wopake kaima ye aunda. \v 13 Una er take dje po djine dje pille, Iwa Kerman kandjiye al yau tane ge, ga porapora i yem worda. \p \v 14 God i yem worda ba, Jisas kandjiye al pillgi nadji dal, une we dje pille yau tane ge, kune nayenda. Alla, una Jisas boll pillgi djine ba, una po kandja dje pene nawori dal, ga pillgi napanda. Alla, una Jisas kandjiye djine piye ba, una po nadji dal, ga napiye. \v 15 Alla una po djine ba, una dje naworne ge, ga po nadji mal panda. Baibel kandja ta bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Una kandja wopake djimbon dje wone ge, una kane wo kerman piye we dji \rq (Aisaia 52.7)\rq* \s1 Kandja wopake ge Israel una to wori \p \v 16 Dji ba, kandja wopake pai ge una porapora pille wopake napi. Propet Aisaia pepa bolo embe dji, \b \q1 Iwa Kerman! No kandja dje aupin ba, una pillgi nadji paro we dji \rq (Aisaia 53.1)\rq* \b \m \v 17 Ge pille, embe dje kanmon, una kandja dje auneke, una pillgi djine ge kune yendo. Alla, kandja piye ge Krais kandjiye ge piye. \v 18 Ba, kandja ge Juda una dji napi mo? Ge man, kambono dji pi. Nono kanmon, \b \q1 Una dumo yemyem mor ge kandja ge pi. Una dumo yemyem yei al po djimaka una pi \rq (Buk Song 19.4)\rq* \b \m \v 19 Na kandja alla djino, Israel una kandja ge dji napi mo? Ge man, ga dji pi ba alla to wori. Ge Mosis pepa boi al God embe dji, \b \q1 Juda una ye kumbene ke yenda dje, na epil kiwa mor al aunaka, ye kane minj ine. Alla na una kandjine napai una mor al ge aunaka, ye kane ellne kumbso aune we dji \rq (Lo 32.21)\rq* \b \m \v 20 Mosis pepa boi mal embe iwa Aisaia yembe ye dje kandja embe dji, \b \q1 Una na pille dulo po nakani ge alla ipon na kane i. Una moi al po na we dje kuro napi una ge na er pene woll kani we dji \rq (Aisaia 65.1)\rq* \b \m \v 21 Alla Israel una moi al Aisaia pepa bolo embe dji, \b \q1 Ege ege na aglena as ye, er yem na moro al wome! djill ba ye na kandja djill ge napi, mop awi we dji \rq (Aisaia 65.2)\rq* \c 11 \s1 God Israel una pende wandill golo awi \p \v 1 Embe yei pille, na kandja embe djindo, God yene unakiye mop awo keri mo? Ge man! Nanam Juda una moro. Abraam wombaye ge na moro, alla Juda una epilye Benjamin ge na moro. God na nakerdo. \v 2 Kamasa ke God yene unakiye dje i ge, nakeri. Baibel al iwa Elaija ge pille kandja bolo wori pai mal ge, ye nakani mo? God Israel una tonda dje pille, Elaija kamang embe yei, \b \q1 \v 3 Iwa Kerman! Una wo ni alta pende to tulu dje kal woro, ni propet porapora togolo keri, na taimane moro ba ga na togopon dje pille yenj we dji \rq (1 King 19.10, 14)\rq* \b \p \v 4 Dji ba God kandja dje yem woro embe dji, \b \q1 Ge man, ni taimane namoren. Na unakna 7,000 mor. God kende Bal ge, ga gopne boglo nawinj we dji \rq (1 King 19.18)\rq* \b \p \v 5 Iwa Elaija taimane namoi mal embe ge, ipon Juda una porapora God pille mop nawi, pende mor. Alla mor ge God wopake pille awo, yene unakiye moye dje pille dje i. \v 6 Dje i ge ga kogo ta yei pille God wopake pille nawi, man. Kiwa wopake pille dje i. Ga kogo ta yepin pille God wopake pille dje i we djinj ge, kandja kaima paika, God nono wopake pille awi ge wo kiwa pika. \p \v 7 Embe yei pille kandja namba we djimbon? Kandja embe djimbon. Juda una God nale al kiwa mopon dje yembe yei ge yei kune nayei. Yenekne wambo pai moi. Ba Juda una God dje i moi ge, God nale al kiwa moi. Ba Juda una pende man, ga kumbene ku dal pai. \v 8 Baibel kandja bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 God yeika, kambono ou dall pai. Yenekne nalene kupille molo, wal nakani. Kamalne pel dje paika, wal pille nai. Asa embe ye pamolo pi ipon ye pamor we dji \rq (Lo 29.4 ne, Aisaia 29.10)\rq* \b \m \v 9 Iwa Depit kandja taimane ge pepa bolo embe dji, \b \q1 Kwa wopake nane poke ge wal ke kambono boll wonda. Una doa ka kuwo korka po tonj mal embe to pane. Ku mul ta panda ge, ga wo kulngamb yage bolo embe yene. \v 10 Ni tambenaka, kambono nalene emill yendaka, wal nakane molo, mopne buko djindaka, ege ege magi dje wanmoye we dji \rq (Buk Song 69.22-23)\rq* \s1 God epil djell una i yem dji \p \v 11 Na kandja ta alla dje piyo, Juda una kulngamb yagi ge, alla nagiye mo? Ge man! Ga alla agiye ba, kambono God pille mop awi al ge God epil djell una dje i. Dje i ge, Juda una kane minj ine dje, dje i. \v 12 Juda una Krais pille mop awi al ge, makimb al una wal wopake i. Alla Juda una kandja napille yei al ge, epil djell una wal wopake i. Ba alla Juda una Krais boll pillgi dji dal, makimb al una porapora wopake uro kaima moye. \p \v 13 Epil djell una ye mor ge, na ye pille djindo. God dje wori na ye boll aposel kogo yendo. Alla na ye boll kogo yendo ge na wopake uro kaima pro. \v 14 Na embe yendo ge, God ye epil djell una dje i mal embe, Juda una para imbon dje yeneke God pende i yem djinda. \v 15 Ge God makimb al una boll djelldjell moi ba une Juda una keri al ge, une makimb al una boll wor taimane pi. Ge wopake yei ba alla, une Juda una alla dje i dal, wopake uro kaima panda. Ge una golo pa aglo erwo gun pinj mal embe panda. \p \v 16 Una God aumbon dje pille bret yene poke ge, bret boll gale, tuge ta ipo opa ye God aune. Embe yene ge bret boll yenda ge God wal yenda eri. Kandja taimane ge embe mal paro. God ikoye me ta panda, alla ole ge God ikoye ole para panda. \v 17 Juda una ge iko olip umbiye mal embe mor. Ba God wo ole pende kelip to worika, ye epil djell una iko ole sainde mal embe mor ge, God wo ye ipo iko ole kelip to wori al pagi. Pagi ge iko me nuye indo ge ye epil djell i nonjka, ole ta asa pai ge i nonjka, ye embe yemolo wopake mor. \v 18 Ba ye kandjine amblo pla woro nayene. God wo iko ole simb to wori ge no iwo pagi mormon we nadjine, ye kanpol tane, pir mo? Iko me ge makimb nuye i aunda ye nonj. Ye auneke iko me ge nonda kune nayendo.\fig Juda una ge iko olip umbiye mal embe mor. Ba God wo ole pende kelip to worika, ye epil djell una iko ole sainde mal embe mor ge, God wo ye ipo iko ole kelip to wori al pagi|alt="grafted branch" src="grafted branchx.tif" size="col" ref="11.17-24" \fig* \p \v 19 Ye kandja embe djine, God no i pla woro pagiyo dje pille iko ole ta kelip to wori we djine. \v 20 Ge kaima, God embe yei ba, ole simb to wori ge, ga pillgi nadji pille, une simb to wori. Alla ye ole mor ge ye pillgi dji pille God iwo pagi yemor. Ye yenekne kandjine amblo pla naworne! Ye kand goye! \v 21 Pir mo? Ole asa pai ge God asamoll iwo pagi pai. Alla are une wo simb to wori. Alla, ye simb tonda mal pai dal, ye para to worda. \p \v 22 God embe yendo ge embe dje kanmon, une wandill golo aundo ba une yembe ye tondo eri. Una mop awo yei ge une yembe ye toi. Ba alla ye mor al une wandill golo awi. Awi al ge ye molo kal woro moye. Man panda, une wo ye para simb to worda. \v 23 Alla God wo Juda una simb to wori ge, kambono alla pillgi dji dal, une simb to wori al ge alla i pagiya. Ge une yenda kune yendo. \v 24 Alla ye iko olip sainde moro mal embe mor, God wo ye mor al ole simb to, ole ge ipo iko djell, iko olip umbiye moro al alla pagi. Pagi ge kune nayenda mal pai ba une wopake yei. Ba Juda una mor al wopake uro kaima yeno dje yendo. Juda una iko olip umbiye moro mal embe mor, God iko umbiye ole simb to kal wori ge, une alla iwo yenekne iko olip umbiye pai al alla pagiya ge, wopake kune paro mal pagiya. \s1 Una porapora mor ge God wandill golo auno dje yendo \p \v 25 Agana ambana kambono, kandja seke ta pai ge ye yenekne kandjine amblo pla woro djine dje pille na ye piye dje djindo. Kandja seke pai ge embe mal paro. Israel una pende mor ge kumbene ku dal paro. Ba alla kandja napille pamoyeke, epil djell una yenekne namba God dji mal wo pakna moi dal, Israel una ge kandja alla piye. \v 26 Embe piye pille, God Juda una porapora i yem djinda. Baibel kandja ta bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Ye i yem worda iwa ge une Jerusalem kere er orko wo yendaka, Jekop epilye God kandjiye napille moye ge, alla piye. \v 27 Yene poke ge, na kambono boll kandja gopa ta tano ge embe mal panda. Kambono singare ke yenj ge na iworo kerno we dji \rq (Aisaia 59.20-21)\rq* \b \p \v 28 Israel una Jisas kandjiye mop awi pille, kambono God boll kundayem una mal embe moi. Kambono yei al ge, God ye epil djell una ye wopake ye awi. Ba Juda una mor ge God yene unakiye molo pamor. God Juda una Abraam, Aisak ne, Jekop moi al kandja dje gopa to wori yei pille, une Juda una nakeri. \v 29 Ge kamasa God Juda una wal auno we dji mal ge nakerda. Juda una dje i, yene unakiye kaima moye we dje une embe yei ge, kaima yenda, nakerda. \p \v 30 Asa ye epil djell una God kandja dji mal pille mop awi, ba ipon Juda una God pille mop awi al ge, God ye boll wandill golo aundo. \v 31 Paro mal embe, ipon Juda una God dji mal pille mop awinjka God ye boll wandill golo aundo ba, are God Juda una wandill golo aunda. \v 32 Ge una porapora mop awinj al ge, God dji mal kaye par. Ba God embe yei al ge, una porapora wandill golo auno dje yei. \s1 Nono God kandjiye amblo pla worbon \p \v 33 Ayao! God wopake uro kaima moro! Une singare yendo mal ne, nomane kerman paro mal ne, wal pro mal ge kerman kaima paro. Nu solwara mur moro mal embe paro. Une wal yeno dje pro mal ge, nono namba mal pupon? Une nono boll singare yendo mal ge, namba mal pille kune yembon? Yembon kune nayendo! \v 34 Baibel kandja bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Una ne mal God nomane paro mal, kaima piya? Una ne mal God moro al po kandja embe djinda, ni ge yemben, ge nayemben we djinda? \v 35 Una wal naral wal ipo God auneke, God wal wulle awo yem woro aunda? Ge man! Kune nayendo \rq (Aisaia 40.13, Job 41.11)\rq* \b \m \v 36 Wal porapora ge God wal me moro. Wal porapora paro ge une ye beki, yene wal ne taimane kaima moro. Yene kandjiye ege ege kerman pamoyabe. Kaima. \c 12 \s1 Nono gaklene boll boll God opa mal embe ye aumbon \p \v 1 Embe yei pille, na agana ambana kambono ye mor ge, na kandja dje ye aundo, God ye moi al wandill kaima golo awi pille, ye yenekne gaklene God opa mal embe aune! Ye opa mal embe auneke, una kogkau togolo opa awinj mal, ge man. Ye gun molo opa aune mal embe moye. God opa kanwopake ye aundo mal ge ye embe moyeke, une kanwopake piya. Ye embe yene ge, ye God pille lotu singare pai mal yene. \v 2 Makimb al una singare yenj mal ge ye nayene. Ye djineke, God ye nomane gun aundaka, ye singare gun yene. Ye nomane gun pandaka, God ye singare gun yene dje piya mal ge ye pille kune yene. Singare wopake paro ge ne, singare du dje, God wopake kando mal ge ye kane kune yene. \s1 God nono nomane aundo mal pille kogo yembon \p \v 3 God na wopake pille awi al ge, na kandja embe dje ye aundo, ye yenekne mor mal piye, no pla mormon dje napiye. God ye pillgi awi mal pille wanmoye. \v 4 Nono gaklene taimane paro ba, kakene aglene ne, wal kerker paro ge, yenekne kogone paro mal yenj. \v 5 Yenj mal ge Krais gakle embe paro. Nono Krais boll aike mormon pille, yene kake agle ne, wal kerker paro ge nono mormon. Alla nono taimantaiman dje mormon ge, nono kogone awi mal yenmon. Ta kogo ye er wekle punda ta are punda ge man, kogo ye wor taimane pine. \p \v 6 God wopake pille awi al ge, nono taimantaiman dje yembene kayekaye awi paro. God ta aunda ge, une kandja propet dje una aunda. Awi dal, une pillgi panda mal kandja dje una aunda, kandja ta man. \v 7 God ta aunda ge, une po God wombaye pak to aunda. Awi dal, une pak wopake to aunda mal. Ta aunda ge, une po una kandja wopake beke aunda. Awi dal, une beke wopake ye aunda mal. \v 8 Ta aunda ge, una kumbene wopake yenda dje pille, kandja wopake dje una aunda. Awi dal, kogo ge wopake yenda mal. Ta aunda ge, una wal nayero al une wal awo awo yenda. Awi dal, wal merke aunda mal. God ta aunda ge, une iwa kerman moya. Moi dal, una kantau wopake yenda mal. Ta aunda ge, una wandill golo, amblo pille dje aunda. Awi dal, une wopille kogo ge yenda mal. \s1 Nono agane ambane kanwopake ye aumbon \p \v 9 Ye una boll kanwopake ye aune ge, ye kaima yene, kende nayene. Singare ke mambine ge, ye kankerne. Alla, singare wopake paro ge ye amblo gi djine. \v 10 Age age soka yenekne kanwopake kaima yenmell mal ye embe yene. Ni agan pille pla ye aumben, ni nenem molo kal woro mopen. \v 11 Ye kogke nayene, God Murble ye boll moyaka, ye aglo gi dje molo Iwa Kerman kogoye yene. \p \v 12 God ye wopake ye aunda dje kui yemor ge, ye wopille kui yemoye. Ye imb kakne ge, ye kiye dje molo kakne. Ye kamang ege ege yene, nakerne. \v 13 God unakiye wal ta nayenda ge, ye pak to aune. Una gulke ta woi dal, ye i numog woro kanwopake ye aune. \p \v 14 Una wo ye ke ye aune ge, ye God tonda dje kamang nayene, ye God wal wopake i ga aunda dje kamang yene. \v 15 Una wopiye ge, ye kambono boll aike wopiye. Alla, una kimb yene ge, ye kambono boll aike kimb yene. \v 16 Ye una boll aike moye ge, ye singare kune panda mal moye. Na iwa kerman moro we nadjine, kogo ke wopake ta panda ge, ye aike yene! Na iwa pla moro we nadjine! \p \v 17 Una wo ye ye ke ye awi dal, ye ye ke ye yem woro naune. Singare una porapora wopake kaninj singare ge, ye embe eri yene. \p \v 18 Ye una boll kunda nonga yembon dje nayene, ye kumbene taimane panda mopon dje yene. \v 19 Agana ambana kambono, ye mor al una ta wo ye to dji dal, ye to yem woro naune. kandja Baibel al bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 To yem woro auno ge na boll yero, na nanam awo yem woro auno we dji \rq (Lo 32.35)\rq* \v 20 Alla kundayem una ta koll tonda ge, ye kwa gale aune. Une nu nano dje piya ge, ye nu kolo aune. Ye singare embe yene ge, kundayem una kane ngandjill goya, na singare ke kaima yell we dje piya \rq (Gutpela Sindaun 25.21-22)\rq* \b \m \v 21 Una wo singare ke yene ye to yem worne ba, ye yembe yemolo singare wopake ye awo yem wori dal, ye wekle pine, kambono are kaima wone. \c 13 \s1 Gapman kandja djinda mal menameto mopon \p \v 1 Gapman mor ge kiwa namor, God dji mal mor. Embe paro pille gapman kandja djine mal una porapora kaima yene. Gapman dumo yemyem mor ge God dji mal mor. \v 2 God embe yei pille, gapman kandja djineke ye pille mop awi dal, ye una kandjine pille mop naune, man, ye God dji moi una kandja djine mal, mop aune. Aune ge, God ye tonda. \v 3 Gapman mor ge, una singare wopake yenj una kand nagor. Ba una singare ke yenj una kand gor. Embe pille ye gapman kand nagopon dje pi dal, ge gapman kandja djine mal ye karkar yene. Ye embe yei dal, kambono ye kandjine amblo pla worne. \v 4 Gapman ge God boiye mor. Kambono ye amblo pille dje awo, ye wopake moye dje pille mor. Ei amblo mor ge, kiwa nabir. Singare ke yenj una tambon dje pille ambir. Alla ye singare ke ta yene ge, ye kand goye! \v 5 Embe pille ye gapman kandja djine mal yene. Yene ge me soka paro, ta, gapman ye tonda kune yenda. Alla ta, ge ye nomane embe panda, ga kandja djine mal yembon ge kune paro we dje piye. \p \v 6 Me ge paro pille, ye ku takis tonj. Kambono God kogoye una mor, gapman kogo paro mal ege ege yenj pille ye ku takis tonj. \v 7 Ye una wal awo yem worne panda, ye aune. Ye gapman ku takis aune panda, aune! Ku takis djell ta panda ge ye aike aune! Una kerman kambono ye pille pla ye aune mal mor ge, ye pille pla ye aune. Ye ga nomane aune mal mor ge, ye nomane aune! \s1 Nono una djell ta kanwopake yembon \p \v 8 Ye una wal ta awo yem worne panda ge, ye awo yem woro aune! Alla singare ta ye ege ege awo yem woro aune ge embe paro, ye una kanwopake yene! Ye embe yei dal, Mosis lo bolo pagi mal, ye, ye kune yei pora djindo. \v 9 Ge Baibel bolo wori pai ge embe djindo, ye una tonagolme! Ye wal kunumb nanome! Una djell wal yenda ge, ye imbon dje nayeme! Iwana mor ge djingdjang nayeme dji. Kandja dji ge ne, Mosis lo ta bolo pagi ge, nono kandja i taimane woro embe djimbon, \b \q1 Ni nenem wopake kanden mal embe, ni una djell ta kanwopake yemben \rq (Lo 19.18)\rq* \b \m \v 10 Una kanwopake yenj una mor ge, ga singare ke ye una nawinj. Embe mal ge, ni una boll kanwopake yen dal, Mosis lo bolo pagi ge ni ye kune yen pora djindo. \s1 Nono kond du dje wanbon \p \v 11 Ye singare wopake yene we dje na kandja embe djill ge, me embe mal paro. Krais nono i yem djinda poke ge manda yendo. Ye ou par ge kere, aglo gun moye ege yero. Asa ye Krais boll pillgi dji poke ge, ege momo yei ba alla ipon ege manda woi pora djindo. \v 12 Emill pai pora dji, tage au djinda yendo. Emill pai al wanmor una singare ke yenj al ge kerne! Tage au dji al wanmor una konkunom dongall worinj mal, ye worne! Ye kunda al, wal ta naboye.\fig Emill pai pora dji, tage au djinda yendo|alt="The night is almost gone, the day is near..." src="Hynum-29.tif" size="col" ref="13.12" \fig* \v 13 Una tage au djindo al wanmor una singare wopake yenj mal embe yembon. Una nu no dall yenj mal ge nayembon! Iwana ne, war ambo djingdjang ke yenj mal ge, nayembon! Una boll pille ke ye, kle nakakbon, kunda nonga nayembon! \v 14 Ami una konkunom dongall worinj mal embe, ye Iwa Kerman Jisas Krais i, konkunom dal embe worne. Ye makimb al nomane ke paro mal ge nayene. \c 14 \s1 Agane kambono pende singare yenj mal nono nadjimbon \p \v 1 Una pillgi kembis paro una nomane paro mal ge, ye kane nadjine, ye wopake ye i pakna worne moye. \v 2 Ge iwa ta pillgi dje molo kandja embe djinda, kwa kayekaye paro ge, na nano wambo naparo we djinda. Ba, iwa ta pillgi kembis djinda ge, wal mindjiye nanonda, mokna nonda. \v 3 Iwa ta wal kayekaye nonda ba une age mindjiye nanonda una moya al dje ke nayenda. Alla iwa ta mindjiye nanonda ge, yene age wal kayekaye nonda ge dje ke nayenda. God kando, soka dje i pakna wori mormell. \v 4 Iwa ta moya, yene boiye una moya ba, ni una ne mal molo boi una singare yendo ge dje ke ye aunden? Ge man. Une kogo ke wopake yendo ge, yene iwa kerman kane djinda, ni nadjimben. Ba alla boi una moro ge une kaima aglo gi djinda. Yene Iwa Kerman amblo pille dje aundaka, une aglo gi dje moya. \p \v 5 Yendo mal embe, una pende kandja embe djinj, ege ta yenda ege ge God nale al kerman yero, alla ege ta ge man we djinj. Ba una pende kandja embe djinj, ge man, ege ege yero ge God nale al kune mal embe yero we djinj. Djinj ba, ye yenekne mor ge, ye nomane al pille kune ye pagle, singare yene. \v 6 Embe yenj, alla kambono ege yero ge God nale al kerman yero we djinj ge, God pille djembon tambon dje pille djinj. Alla kambono wal kayekaye nonj ge, God pille wopake we dje awo nonj. Nonj ge kanmon, ga God pille djembon to awo nonj. Alla una kwa mapill yenj ge, ga para God pille wopake we dje, djembon to awo yenj. \p \v 7 Nono gun mormon ne, gopon ge, nono boll yero we nadjimbon, man. \v 8 Nono kond wanbon ge God pille wanbon. Nono gopon panda ge, God pille gopon. Embe mal ge, nono gun mopon mo gopon ge God wombaye mopon. \v 9 Ba Krais golo aglo erwo gun pi ge, nono gun mopon mo gopon ge, une nono Iwa Kerman molo kantau yeno dje pille golo aglo erwo gun pi. \p \v 10 Embe mal ge, ni agan singare ta yendaka, ni kane djimben ge kune nayendo. Namba yei pille ni une kanke yenden? Pren mo? God kot yenda poke ge, nono porapora po aglo moponka une kot piya. \v 11 Baibel kandja ta bolo wori paro ge embe djindo, \b \q1 Na Iwa Kerman kaima moro ge, na kandja kaima dje embe djindo, are una porapora yenekne gopne boglo, kandja dje pene woro embe djine, ni God kaima moren we djine we dji \rq (Aisaia 45.23)\rq* \b \m \v 12 Dji mal ge, nono porapora kot al bon paro, singare ke wopake yenmon mal dje pene worbonka God kane djinda. \s1 Nono agane ambane kulngamb yage djine dje yembon \p \v 13 Embe yenda pille, agane ambane pende singare yenj mal, ye dje ke ye awinj ge alla nayene. Kambono ge po kulngamb yage to djine dje pille kanpol tane. \p \v 14 Na Iwa Kerman Jisas wombaye moro pille na kandja embe djindo, wal porapora nonmon ge, God nale al wambo naparo we dje na kaima pro. Ba una wal ta kane mapill ye nanane ge, yenekne boll mapill yene. \v 15 Embe yei pille, wal ta yendaka, ni agan ta kane embe djinda, God nale al wal nambon ge mapill paro we djinda ba, ni po wal ge i non dal, agan ke piya. Ni agan wopake nakanden mal yenden. Krais ni agan pille goi ba, ni po wal ge no, une nomane to ke ye awo yenden ge, kune nayendo. \v 16 Ye singare wopake ta piye ba una ye dje ke ye djine dje pille, kanpol tane. \p \v 17 Embe mal ge, God dumoye wopake kantau yendo al ge nono kwa nonmon ne, nu nonmon ge, me embe mal paro mo? Ge man. Nono God Murble boll wo pille, ellne tukne arngan yendaka, singare wopake yembon, me ge paro. \v 18 Nono nomane embe pai dal, Krais kogo yembon ge, God nono boll wo piya. Alla una kanwopake pille aune. \p \v 19 Embe yendo pille singare embe yembon. Nono una boll kumbene taimane pandaka, nono aglo gi djimbon dje pille, singare embe yembon. \v 20 Alla God ni agan boll kogo yenda ba ni wal namben, mo nanamben ge ni urup naumben. Wal porapora God nale al wopake yero, una nane ba, ni wal ta namben al ge, ni agan ta kanke pille kulngamb yagi dal, ni ye ke ye agan aunden. \v 21 Ni wal mindjiye ta namben mo, wain ta namben, singare ta yemben ge, ni agan ta kane kulngamb yagi dal, ni singare ge alla nayemben. \v 22 Na ke nayendo, na singare pai mal yendo, God ke napiya we dje pillgi djin dal, ni wopille singare ge yemben, ke napupen. \v 23 Ba alla ni nomanin soka pandaka, wal ge nano mo nanano dje pin dal, ni pillgi naparo, wambo panda, nanamben. Alla singare ke ta paro we dje pillgi djimben ba, ni po embe yen dal, ni ke yenden. \c 15 \s1 Krais nomane paro mal singare embe yembon \p \v 1 Nono Jisas kandjiye al pillgi dje, aglo gi dje mormon ge, nono agane pillgi kembis paro, imb kakinj una mor ge, amblo pille dje aumbon, nonekene pille nayembon.\fig Imb kakinj una mor ge, nono amblo pille dje aumbon, nonekene pille nayembon|alt="we who are strong ought to bear the...(crop to include man helping other man up - Hynum's did this)" src="C093.tif" size="col" ref="15.1" \fig* \v 2 Nono taimantaiman dje mormon ge, agane kambono amblo pille dje aumbonka, ga wopake molo, aglo gi dje moye. \v 3 Ge Krais yene pille nawani, man. Una wo Krais ye ke ye awi ba une ge God pille pla ye wani. Baibel kandja ta bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 God, una ni pille bakalo awi ge, na we dje pille bakalo awi we dji \rq (Buk Song 69.9)\rq* \b \m \v 4 Kamasa kandja Baibel al embe bolo wori pai ge, nono singare yembon mal ombine dje awi. Baibel kere pupin dal, nono aglo gi dje, God nono inda dje kui ye mopon. \v 5 Alla God nono wopake pille aundaka, aglo gi dje mormon mal ge, une ye aundaka, ye Krais Jisas boll wanne ge, ye pillgi pai una boll nomane taimane panda moye. \v 6 Ye embe yei dal, ye kandja taimane djineke, ye nomane taimane pandaka, nono Iwa Kerman Jisas Krais Ne God moro ge, ye une kandjiye amblo pla worne. \s1 Juda una ne, epil djell una nomane taimane panda \p \v 7 Embe yei pille Krais ye boll wopake pille aundo mal embe, ye yenekne wopake pille moye. Ye embe yei dal, God kandjiye kerman panda. \v 8 Ge Krais Juda una moi al po yenekne boi kogo yei mal ge, une nono ombine dje awi, God Juda una nane kokane kandja embe dje ye auno we dje wori yei ge, kandja kaima dji kanmon. \v 9 Alla une woika God nono wandill golo awi ge epil djell una kane God kandjiye amblo pla worne dje pille woi. Baibel al kandja bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Embe yei pille na epil djell una mor al po ni pille pla yeno. Ni kandjin paro ge na pille i gollang djino we dji \rq (Buk Song 18.49)\rq* \b \m \v 10 Alla kandja ta Baibel al bolo wori paro ge embe djindo, \b \q1 Ye epil djell una mor ge, ye God unakiye boll aike molo wo pillme dji \rq (Lo 32.43)\rq* \b \m \v 11 Alla kandja ta Baibel al bolo wori paro ge embe djindo, \b \q1 Epil djell una porapora Iwa Kerman kandjiye amblo pla wornembe \rq (Buk Song 117.1)\rq* \b \m \v 12 Pi, alla propet Aisaia Baibel al pepa bolo embe dji, \b \q1 Iwa Jesi yene epilye moi al iwa king gun ta wo epil djell una kantau yenda. Alla kandja djinda mal, une kaima ye aunda dje kambono kui yemoye we dji \rq (Aisaia 11.10)\rq* \b \p \v 13 Kandja embe bolo wori paro pille na kamang embe yendo. God nono pak to aundaka yene kandja dji mal nono aunda dje pille kui yenmon iwa ge, une ye aundaka, ye pillgi djinj al, wo kerman piyeke, ye ellne tukne pakna arngan kaima yenda. God Murble ge ye boll yembe yendaka, God kandja dji mal kaima aunda dje kui yemor ge, kaima kui yemolo, kere djine dje na kamang yendo. \s1 Pol wopille God kogoye yei \p \v 14 Na agana ambana kambono ye mor ge, na kando, ye singare wopake uro yenj. Ye wal pille kune ye, ye yenekne boll kandja beke awinj ge kune yendo. \v 15 Kune yendo ba na pepa ipon bolo aundo ge, na kandja dongall mal dje awo, ye nomane to magno dje yendo. Yendo ge me embe mal paro. God na wopake pille awo \v 16 dje worika, na epil djell una moi al po Jisas Krais kogoye yell. Na opa gale awinj una mal embe molo, God kandjiye wopake dje epil djell una moi al ge awill. God Murble ge yendaka ga kumbene kuruwo yendaka, opa wopake mal embe moyeke, na ipo God aunaka, God kane wo piya dje na kogo embe yendo. \v 17 Na Jisas Krais kandjiye al po God kogoye embe ye wanill mal ge na kandjina amblo pla worno paro, \v 18-19 ba na naworno. Krais na boll kogo yei mal ge na kandja ge dje pene worno, kandja ta man. Na po kandja dje awill al ge ne, na singare ye wanill mal ge ne, God Murble na boll moika, na po kogo dongall merke yell ge, epil djell una kane, God kandjiye al pille karkar yei. Yell ge na Jerusalem molo kogo kindja ye, Krais kandjiye wopake dje una awill. Awo pagle, na alla kondwe tambiye kogo ye er propins Ilirikum po kandja dje una awo embe yell. \v 20 Na dumo ta wane kandja wopake dje una aundo ge, na una Krais kandjiye napille moi al ge na wopille po kandja dje awill. Dumo ta una dji pi pora dji al ge, na po nadjill. Una djell ta asamoll po numb taki pora dji, na are po numb be al takno kune nayendo. \v 21 Ge man, kandja Baibel al paro mal ge na yeno dje pro. Baibel kandja embe djindo, \b \q1 Una pende une kandjiye dje nawi al ge, are kanne. Alla una pende une we dje napi una ge, are piye we dji \rq (Aisaia 52.15)\rq* \s1 Pol Rom po, are dumo Spen puno dje yei \p \v 22 Na kamasa ye moi al wono dje yell ba na kogo ge yell pille nawoll. \p \v 23 Alla kognumb merke erwo pika, dumo manda ge kogo pai pille, na ye moi al nawoll. Ba ipon na kogo yell pora dji pille, na ye mor al wono dje pille moro. \v 24 Embe mal ge na dumo Spen puno ba asamoll na ye mor al wono. Na ye boll wopille moponka, ege tuge ta wor pundaka, ye pak to auneke, na er dumo Spen puno. \p \v 25 Wono ba asamoll na er Jerusalem po God unakiye pak to auno paro. \v 26 Yeno ge, Jerusalem una pende wal nayei pille, God unakiye propins soka Masedonia ne, Akaia molo kane, ku i pakna woro embe dji, nono God unakiye wal nayei Jerusalem mor ge pak to aumbon we dji. \v 27 Yenekne nomane pai mal pille embe dji, nono wal ta awo yem woro Jerusalem una aumbon paro we dji. Dji ge kandja wopake mal dji. Asa Juda una wo epil djell una moi al, kupill al kandja mal embe dje aumaka, kambono wopake pi pille, wal makimb wale awo yem woro aumbon we dji ge kandja kune mal embe dji. \p \v 28 Embe yei pille na ku ge ipo Jerusalem una auno. \v 29 Awo kere, are na er dumo Spen puno dje pill dal, ye mor al wono. Alla na kando, wono poke ge, Krais na ye wopake ye aunda mal embe, une ye ye wopake ye aunda. \p \v 30 Agana kambono ye mor ge, na kandja dje ye aundo, nono Iwa Kerman Jisas Krais wombaye mormon pille, ye na pille kamang yene. God Murble ge yei, nono wopake kane aunmon mal ge pille, na yembe ye God pille kamang yendo mal ge, ye na pille kamang embe yene. \v 31 Na er Jerusalem punaka, Juda una God kandjiye mop awinj una wo na to djine. Alla na po God unakiye mor al ku ge aunaka, una wopake piye dje ye kamang embe yene. \v 32 Yene ge, God kapla we djindaka, na wopake pille ye mor al wono. Na ye boll yepall ta waka moyaka, na yembena alla dongall panda. \v 33 God nono ellne tukne arngan ye aundo iwa moro ge, une ye boll porapora moya, kaima. \c 16 \s1 Pol una merke wopake we dje awi \p \v 1 Nono ambane Pibi ge, ye une wopake ye aune. Une dumo Senkria pillgi dji una moi al, kogo wopake yendo ana moro. \v 2 Une wonda poke, ye Iwa Kerman kandjiye al dje i numog woro djembon to aune. Ge nono God unakiye mormon singare yembon mal paro. Una merke mor al une wal awo awo yendo. Alla une na pille awi eri, une wal ta nayenda ge ye une aune. \p \v 3 Ana Prisila woge Akwila boll aike mormell ge, ye na kandjina al soka wopake we dje aune. Na Krais Jisas kogoye yell ge, soka na boll kogo aike yepill. \v 4 Una soka tambon dje yei ge soka napille, na pak to aupill. Alla na taimane pille naupill. Epil djell una pillgi djinj una merke moi al, soka ye wopake ye aupill pille, una wopake we dje soka awinj. \v 5 Una pillgi djinj una po soka numbine al makai to mor ge, ye wopake we dje ga aune. \p Na ye noll una Epainetus ge, ye na kandjina al wopake we dje une aune. Propins Esia una Krais kandjiye pillgi nadji poke, iwa ge asamoll pillgi dji. \p \v 6 Ye ana Maria wopake we dje aune. Une ye pille pak kerman to awi. \v 7 Iwana Andronikus ne, Junias mormell ge, ye para wopake we dje soka aune. Soka ge na agana ambana mormell. Na kaye pall al soka aike papin. Aposel kambono soka pille pla ye awi mormell. Soka Jisas kandjiye asamoll pillgi djipill, na are pillgi djill. Ye soka wopake we dje aune. \v 8 Ye iwa Ampliatus wopake we dje aune eri. Iwa Kerman kandjiye al na une wopake kando. \v 9 Ye iwa Urbanus wopake we dje aune. Krais kogoye yenmon al ge une nono agane moro. Alla iwa Stakis moro ge na wopake kando, ye wopake we dje aune. \p \v 10 Ye iwa Apeles wopake we dje aune. Une moi al ege ke woi ba une Krais boll karkar kaima yei pille une kandjiye embe paro. Iwa Aristobulus unakiye mor ge ye para wopake we dje aune. \v 11 Ye iwa Erodion wopake we dje aune. No soka Juda una mormoll. Iwa Kerman wombaye kambono iwa Narsisus epilye mor ge, ye wopake we dje aune. \v 12 Ambe ambe soka Tripina ne, Triposa ye wopake we dje aune. Soka Iwa Kerman kogoye ge yembe yenmell. Ana wopake Persis ge ye wopake we dje aune. Une Iwa Kerman kogoye ge yembe yendo. \v 13 Iwa Kerman iwa Rupus dje i ge, ye wopake we dje aune. Alla yene me moro ge na mana moro mal embe moro, ye wopake we dje aune. \p \v 14 Iwa Asinkritus, Plegon, Ermes, Patrobas, Ermas, ne agane boll mor ge, ye para wopake we dje aune. \v 15 Kambono Pilologus ne, Julia ne, Nereus yene ambe boll mormell ne, Olimpas ne, God unakiye kambono boll mor ge, ye wopake we dje aune. \v 16 Nono God unakiye molo yenmon mal ge, ye yenekne djembon tane. Alla Krais pillgi djinj una dumo yemyem mor ge, ye Rom una wopake we dje awinj. \s1 Una kandja kende kaima djine ye kanpol tane \p \v 17 Agana ambana kambono ye mor ge! Na kandja dongall dje ye aundo. Kandja wopake ye asa pi ge, una pende ye mor al wo kandja gun ta djinj, ba ye kanpol tane. Ye God pille mop awo, nonga dje er djelldjell po djine, ye molo ellke worne! \v 18 Nono Iwa Kerman Krais yene kogoye pai mal ge, kambono embe nayenj. Yenekne pille kogo ye, kandja kende kaima dje, una napille mor ge nomane to ke ye awinj. \v 19 Ba kandja wopake pai ge, ye pille karkar yenj mal, una porapora pi pora dji pille, na wopro ba, ye kanpol tane. Wal wopake paro ge, ye kanne ba wal ke paro ge ye nakanne dje na nomana embe mal paro. \v 20 Alla ege tuge ta mopin dal, God nono ellne tukne arngan ye aundo iwa ge yewordaka, ye Satan kamblo kal woro kerne. Nono Iwa Kerman Jisas Krais wopake pille aundo me ge, ye boll panda. \s1 Pol age kambono une boll mor ge Rom una moi al wopake we dje awinj \p \v 21 Iwa Timoti na boll aike kogo yendo una ge, une ye pille wopake we dje aundo. Alla na agana Juda una mor ge, iwa Lusius, Jeson ne, Sosipater ga ye wopake we dje awinj. \v 22 Na Tertius moro ge, Pol kandja dje na awika, na pepa ge boll. Iwa Kerman kandjiye al na ye pille wopake we dje aundo.\fig Na Tertius moro ge, Pol kandja dje na awika, na pepa ge boll|alt="I Tertius have written what Paul dictated... (crop to show just the two people)" src="C103.tif" size="col" ref="16.22" \fig* \v 23-24 Iwa Gaius ge ye wopake pille aundo. Une na dje i numog woro singare wopake ye, Jisas pillgi djinj una kantau wopake ye awo embe yendo. Iwa Erastus ge dumo mormon al une ku kantau yemoi una ne, nono agane Kwartus boll aike ye wopake pille aunmell. \s1 Nono God kandjiye amblo pla worbon \p \v 25 Kandja wopake\f + \fr 16.25 \ft Kandja wopake we dji ge kandja gutnius pille dji. Gutnius ge Jisas nono pille golo aglo erwo gun pi. Nono djingne djangne kere, i yem worika une boll molo pambon.\f* na dje wando ge, God yewordaka ye pillgi dongall djine. Kandja wopake paro ge Jisas Krais ye epil djell una dje aunda ge, kamasa kandja ge seke pai. \v 26 Ba ipon, God kandja dje pene wori pora dji. Propet kamasa pepa bolo pagi mal ne, God gun molo pa moro iwa kandja dji mal ge, nono po una porapora dumo yemyem mor al kandja ge dje awo kerpin. Embe yepin ge una Krais kandjiye al pillgi dje, karkar yene ge kune yendo. \v 27 Alla Jisas Krais kogo yei al ge, God taimane nomane kerman pai una, yene kandjiye kerman eri pandabe. Kaima.