\id GAL - Kandawo NT; Mack and Doris Graham; 24-June-2014 \h GALESIA \toc1 GALESIA \toc2 Galesia \toc3 Galesia \mt1 Galesia \mt2 Pol pepa bolo dumo Galesia una awi \c 1 \p \v 1-2 Na aposel Pol. Pillgi djinj una na boll aike mor ge, no pepa bolo ye propins Galesia pillgi djinj una mor al awo wormon. Una dje wormaka na wo Jisas kandjiye dje nawill, una ta dje worika na wo kogo nayell, man. Jisas Krais yene yeika, nono Nane God une golo pai i gun wori iwa ge yeika, soka dje worpill na wo kogo yell. \p \v 3 God nono Nane ne, Iwa Kerman Jisas Krais soka ye mor al wopake pille aumbellka, ye ellne tukne arngan yenda moye. \v 4 Nono Nane God kandja dji mal pille, makimb una singare ke yenj al ge Krais nono i yem worno dje pille singare ke yepin ge pille goi.\fig Makimb una singare ke yenj al ge Krais nono i yem worno dje pille goi|alt="Jesus on cross" src="AP-13-20.tif" size="col" ref="1.4" \fig* \v 5 Yei ge ege ege God kandjiye kerman pandabe! Kaima. \s1 Jisas kandjiyebe wopake ge taimane yero, ta naparo \p \v 6 Ye yenj ge na aya dje pille gok djindo. Krais ye wopake pille awi al ge God ye dje i mor. Ba ye mop awo, Jisas kandjiyebe gun djell ta ola dje pupon dje yenj. Jisas kandjiyebe wopake asa pai ge ye keri. \v 7 Ba Jisas kandjiyebe wopake gun ta naparo, man. Una pende wo Krais kandjiyebe wopake we djinj ge kandja kende dje pakna woro, ye nomane ye ke ye aumbon dje yenj. \v 8 Asa no ye moi al wo Krais kandjiyebe wopake dume dje, dje aupin. Ba alla are, no wo ye moye al kandja wopake gun ta dje ye aumbon mo, tau agelo ta wo embe djinda ge na man djindo. Una wo embe yene ge God i wamo al worda dje na kandja embe djindo. \v 9 Asa no kandja djipin mal ipon no kandja ge alla dje ye aunmon. Asa no ye moi al wo Jisas kandjiyebe wopake dje ye aupin ba are una wo kandja ge kere, alla kandja gun djell ta dje awi dal, na man djino. God mangal to awo i wamo al worda dje na embe djindo. \p \v 10 Na kandja embe djindo ge una na wopake pille aune dje djindo mo? Mo, una na wopake kanne dje djindo? Ge man. Na God wopake pille aunda dje yendo. Na makimb al una na wopake pille aune dje kogo yellka, na Krais nuye kogoye una moro ge kune nayeika. \s1 God dji Pol wo aposel kogo yei \p \v 11 Agana ambana kambono ye pir mo? Na Jisas kandjiyebe wopake dje awill ge, una kandjine man. \v 12 Kandja ge una ta na dje nawi, una na beke nawi, man. Kandja ge Jisas Krais yene ombine dje awika na pille wo djill. \p \v 13 Asa ye kani, Juda una yenekne lotu ye wani mal na embe ye, yembe ye wanill. God boll pillgi dji una moi al na po amblo ye ke ye awo, togoyo dje yell. \v 14 Juda una na iwa kune kambono moi ge, na yembe ye wor wekle kaima pill. No Juda una gollne lo amblo i wani mal ge, na dume dje yeno dje pille pla kaima ye wanill. \v 15 Ba alla na mana nakui poke ge, God na dje i, are une na wopake pille awo yau to ika na yene wombaye moll. Une embe yei ge \v 16 epil djell una moye al na po Jisas kandjiyebe wopake dje auno dje pille, yene wariye kaima moi mal une wopille na ombine dje awi. Une kandja ge dji kune na po una boll dje napill. \v 17 Una kogo aposel asamoll yemoi kambono kona Jerusalem moi ge na po nakanill, man. Na asamoll ola dje er propins Arebia pill. Are na er dumo Damaskus pill. \p \v 18 Po wanmollka, kognumb 3 pela erwo pika, na Pita kanno dje pille er Jerusalem pill. Na une boll aike ege 15 pela moll. \v 19 Aposel ta kanill ge Iwa Kerman Jisas age Jems kanill, aposel pende moi ge na nakanill. \v 20 Na kandja ipon dje ye aundo ge, na kandja kaima djindo, kende nadjindo, God kando. \p \v 21 Are na po propins soka Siria ne, Silisia po wanill. \v 22 Ba Krais boll pillgi dji una distrik Judia lotu numb djelldjell moi ge, na gumena djillakena pille kane nayei. \v 23 Una kandjabe to embe dji, asa iwa ta po pillgi dji una moi al ye ke ye awo wani iwa ge, une nomane ake toi, une asa kandja ge dje kamblo kal worno dje yei ba alla, ipon une kandja ge dje una awo wando we dji. \v 24 Kambono pille na kogo embe yell ge God kandjiye ge amblo pla woro awi. \c 2 \s1 Aposel kambono Pol boll nomane taimane pai \p \v 1 Kognumb 14 pela wor pika, na alla er Jerusalem pill. Iwa Barnabas ne, iwa Taitus soka na boll aike er wopin. \v 2 Na er Jerusalem pill ge God na ombine dje awi mal pille na po moll. Na epil djell una moi al po Jisas kandjiyebe wopake dje awo wanill mal ge, na pillgi dji una kerman kambono yene moi al dje awillka kambono ge pi. Na po kandja embe djill ge na kamalna ngundjo pille moll. Kambono man dje pi dal, na asa po epil djell boll kogo ye wanill ge ne, kogo ipon ga boll yendo ge kiwa mal embe yeno dje, na nomana embe pai. \v 3 Pai ba kambono man nadji. Taitus Juda una namoi iwa ge kambono kane, une gakle una kelip to aune we djine mal pai ba kambono kandja ge nadji. \v 4 Ba pillgi kende dji una pende no mopin al nak dje pakna wo embe dji, man, une gakle ge kelip tambon we dji. Kambono kandja embe dji ge nono kaye asa papin, ipon no Krais Jisas pillgi djinmon una kiwa mormon ba, kambono kane man dje pille, nono alla kaye tambon dje pille yenj. \v 5 Yenj ba no man dje kerpin. Jisas kandjiyebe wopake kaima paro mal ye boll pamoya dje pille, no Taitus gakle kelip natambon we djipin. \p \v 6 Alla na epil djell una moi al po kandja dje awo wanill kandja ge, pillgi dji una kerman kambono ge pille, na moll al ge kandja gun ta dje pakna nawori. Kambono iwa kerman mal embe moi ba una kerman moye mo una kiwa moye ge na pille we nayendo. Una mor mal God kani kune kune mal mor. \v 7 Kambono na moll al ge kandja gun ta dje nawi mal ge, yenekne embe dje kani, God Pita dje wori une Juda una moi al po Jisas kandjiyebe wopake dje una awi. Alla God ge na dje wori na epil djell una moi al po Jisas kandjiyebe wopake dje una awill dje kani. \v 8 Pita Juda una moi al po kogo aposel yeika, na epil djell una moi al po kogo aposel yell. God no boll soka aike molo kogo yei. \v 9 Iwa 3 pela Pita, Jems ne, Jon iwa kerman moi we dji ge, God na wopake pille awi mal ge kambono kane pagle, na ne, Barnabas mopill al wo aglene awo embe dji, ye epil djell una mor al po kogo asa yepill mal alla yese! No Juda una mor al po kogo ye pamopoll we dji. \v 10 Kambono no kandja gun ta dje nawi. Kandja taimanta dji ge embe dji, ye una wal kannanonj una moi al ye wopake ye awi mal alla ye pamoye we dji. Kambono kandja dji ge na embe ye pamoyo dje pille we yemoro. \s1 Pita ale yei mal ge Pol dje pene wori \p \v 11 Ba alla Pita er dumo Antiok woi poke ge, une ale ye wani mal ge na kane, une gume al po man djill. \v 12 Une Antiok kindja woi poke ge epil djell una gaklene kelip natoi una moi ge une kambono boll aike kwa no moi. Alla are, Jems dje worika Juda pillgi dji una yenekne gaklene kelip toi una pende wo molmaka Pita kane kand golo, epil djell una boll aike kwa noi ge alla keri.\f + \fr 2.12 \ft Juda una epil djell boll kwa nanoi. Juda una embe dje kani, epil djell una djingdjang pai una mor dje kani. Ge pille, Pita kand goi ge me embe pai, Jems unakiye wo ni kwa epil djell boll nonden ge ale yenden we dje djine dje pille Pita kand goi.\f* \v 13 Ba Pita na ga boll kwa nano mo, nanano ne dje pi al ge, ale yei. Yeika Juda pillgi dji una pende ge kane pagle kwa epil djell boll noi ge aike kermaka, Barnabas ge une kwa epil djell boll noi ge kane para keri. \p \v 14 Kambono ale embe yei ge na kanill Jisas kandjiyebe wopake kandja kaima dji mal ge kambono singare embe nayei. Nayei ge na kambono nalene al Pita moi al embe djill, ni Juda una moren ba ni Juda una yenj mal nayenden, ni epil djell una singare yenj mal yenden. Ge pille, ipon namba yei pille, ni elnge yewordenka Juda una singare yenj mal, epil djell una embe yene dje pille yenden ne? djill. \p \v 15 Nono Juda una mormon ge, nonekene mane kui nono Juda una mormon, epil djell una djingdjang yenj mal ge nono nayenmon. \v 16 Nono kanmon, una Mosis kandja lo bolo wori pai mal ge embe yepin dal, God nale al nono kiwa mopon dje yene ge kune nayenda. Jisas Krais kandjiye al pillgi djine ge, God nale al kiwa moye dje kanmon. Embe moye pille nono Krais Jisas kandjiye al pillgi djipin. Alla God nale al kiwa mopon dje yepin ge, nono Jisas kandjiye al pillgi djipin pille nono kiwa mormon. God nale al kiwa mopon dje kandja lo bolo wori pai mal pille yembe yembon ba, ge man. Una God nale al kiwa mopon dje kandja lo karkar yene ge kune nayenda. \p \v 17 Nono Krais boll pillgi djipin pille God nale al kiwa mormon. Ba kond wanmormon al singare ke yepin dje kanpin dal, ge Krais yei nono singare ke yepin mormon mo? Ge man. \v 18 Na kandja embe dje wando, nono kandja lo yembe yembon ba, God nale al ge kiwa namopon we dje wando. Ba alla are na kandja ge kere kandja embe djino, nono kandja lo yembe yembona, God nale al ge kiwa mopon we dje na kandja embe djill dal, na ale ye djino. \v 19 Mosis kandja lo bolo wori pai ge na boll naparo, na una goi mal moro. Na God boll moyo dje pille goll. \v 20 Una Krais ipo iko al nil togoi ge, na une boll aike togoi. Na gun moll pora dji. Ba Krais na boll aike moro pille na gun moro. Alla ipon, na makimb al wando ge, God wariye na we dje wopake kane, na we dje pille goi ge, na une boll pillgi dje wando.\fig Una Krais iko al nil togoi ge, na une boll aike togoi. Na gun moll pora dji. Ba Krais na boll aike moro pille na gun moro|alt="Christ on the cross" src="IB04165.tif" size="col" ref="2.20" \fig* \v 21 God nono wopake pille awi ge na to nawordo. Ge nono Mosis lo yembe yembona, God nale al kiwa mopon we dje una kandja embe djinj ge, kandja kaima paika, Krais ge kiwa mal goika. \c 3 \s1 Una pillgi djine mo lo karkar yene? \p \v 1 Ye dumo Galesia una nomane dall kaima paro. Asa no ye moi al wo, Jisas Krais iko pera al goi mal ge no kandja dje pene worpin ye pi, ba alla ipon una ne mal wo ye nomane amblo kull wori ne? \v 2 Pir mo? Na kandja ta paro ge na ye dje piyo. God Murble ye moi al woi ge, no God kandjiye dje aupin ye pillgi dji al ge, une ye moi al woi mo? Mo ye kandja lo dji mal yembe yembon dje yei al ge une ye moi al woi? Ge man! \v 3 Ye nomane dall kaima paro. Ye kindja wani poke ge, ye God Murble Jisas boll aike wani, ba ipon ye God Murble kere, ye yene yembene al Krais boll aike molo pora djimbon dje pille yenj ge, ale yenj. \v 4 Ye pille kane yene, asa ye Jisas kandjiye al imb kake molo woi ge kiwa po djinda dje pille na djindo. \v 5 God Murble ye boll aundo ge ne, une ye boll kogo dongall yendo mal ge, ye kandja lo yembe yei pille une ge nayendo, man. No wo God kandjiye dje aupin, ye pillgi dji pille une ye boll kogo yendo. \p \v 6 Nono Abraam asa yei mal pupon. God kandja dji al ge Abraam pillgi dji pille, une God nale al kiwa moi \rq (Stat 15.6)\rq* \v 7 Abraam embe yei ge, ye embe dje kanne. Una God kandjiye pillgi djine panda, ga porapora moye ge, Abraam wombaye moye. \v 8 Kamasa God embe dje kani, yene kandja djinda mal epil djell una pillgi djineke, yene nale al kiwa moye. God embe dje kani pille, kandja Baibel al bolo wori pai ge embe dji, \b \q1 Abraam! Ni gawan ta kogo yenda al ge, na una djell porapora ye wopake ye auna moye we dji \rq (Stat 12.3 ne, 18.18 ne, 22.18)\rq* \b \m \v 9 God kandja dji Abraam pillgi dji mal ge, una pillgi embe dji dal, God Abraam ye wopake ye awi mal embe, une kambono ge ye wopake ye aunda eri. \p \v 10 Una kandja lo bolo wori pai mal ge nono ye kune yembona, God nale al kiwa mopon we dje kaninj una porapora moye ge, God to ke ye aunda. Une embe yenda ge Baibel al kandja ta bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Una kandja lo porapora bolo wori pai mal ye kune nayei dal, God to ke ye aunda we dji \rq (Lo 27.26)\rq* \b \p \v 11 Baibel al pai ge kandja ta bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Kambono God nale al kiwa wanmoye una ge, God kandjiye pillgi dje moye pille God nale al kiwa wanmoye we dji \rq (Habakuk 2.4)\rq* \b \p Baibel kandja embe djindo pille, nono embe dje kanmon. Una lo ye kune yembona, no God nale al kiwa mopon dje yene ge ale yene. \v 12 Pillgi paro ge me ta paro. Una kandja lo pille wanmoye ge me djell ta paro. Kandja lo paro al ge embe djindo, \b \q1 Ni ye kune ye pagle alla ale nayen dal, gun molo pamben we dji \rq (Wok Pris 18.5)\rq* \b \p \v 13 Baibel al kandja embe bolo wori pai ba alla, una lo porapora pai ge, ye kune yembon dje yei, man pai pille, God tonda mal mopin. Ba alla God Krais toi al ge, Krais nono i yem woro awi, God natonda mormon. Kandja Baibel al ta pai ge embe djindo,\fig Una lo porapora pai ge, ye kune yembon dje yei, man pai pille, God tonda mal mopin. Ba alla God Krais toi al ge, Krais nono i yem woro awi, God natonda mormon|alt="Two Jewish men holding up the law" src="Co000139.tif" size="col" ref="3.13" \fig* \b \q1 Una porapora iko al gor ge God toi pille iko al gor \rq (Lo 21.23)\rq* \b \p \v 14 God nono tonda mopin ba alla, Krais Jisas wo nono top to i yem woro awi al ge, wal wopake God Abraam auno we dji wal ge, une para epil djell una auno dje yei. Une embe yei ge nono porapora Krais kandjiye al pillgi djipin dal, God Murble dje worno we dji ge dje wordaka nono boll wonda. \s1 God kandja asamoll dje wori yei, Mosis lo are dji \p \v 15 Agana ambana kambono! Una singare ege ege yenj mal ge na kandja su ye dje auno. Una soka aglene amblo kandja dje gopa topill dal, kandja djinmell kandja ge kaima panda. Una ta wo kandja gun ta dje pakna worbon dje yene ge, kune nayenda. \v 16 Kune nayenda mal embe ge, kamasa God wo Abraam moi al kandja dji mal ge kaima pai, kandja gun ta panda ge kune nayenda. God kandja dji ge une Abraam pille, Abraam wombaye pille kandja embe dje awi. Ba Abraam wombaye we dje God kandja embe dji ge, Abraam wombaye merke moye ge une pille nadji. Abraam wombaye taimanta are moya iwa ge pille dji. Ge Krais. \v 17 Na kandja me djino dje yendo ge embe. God Abraam boll kandja dje gopa to awi mal ge kandja asamoll dje awi. Are kognumb 430 wor pika, Mosis kandja lo ge bolo pagi. Ba Mosis lo yemolo God Abraam moi al kandja dje wori yei ge iworda kune nayenda. God Abraam kandja asamoll dje awi ge ye panda. \v 18 Mo ye napanda ge, kandja lo yembe yembona, God wal auno dje pille yei wal ge nono aunda mal panda. Ba ge man, Abraam wal i ge God Abraam boll kandja dje wori yei al ge i. \p \v 19-20 Embe yei pille, God nomane namba mal pai pille Mosis kandja lo dje pepa bolo pagi ne? God nomane ge embe mal pai. Asa una singare ke mo wopake yei ge pillpol natoi. Ge pille, ga pille kane yene dje pille, Mosis lo ge bolo pagi. Kambono lo ge karkar yemolo pineke, are God Abraam na womba ta aunaka wonda we dji una ge wonda poke, lo pai ge alla kogo nayenda. Nayenda ge God Abraam moi al kandja dji ge une kandja sigiye dje nawori. Une yene po Abraam gume al ge kandja dji. Ba une lo dje Mosis awi ge une asamoll tau agelo kambono dje awi, tau agelo po iwa Mosis dje aumaka, Mosis pille po Juda una dje awi. \s1 Kandja lo me ge yemolo nono kantau ye ipo Krais boll worda \p \v 21 Yei mal ge, Mosis kandja lo ge, God kandja dje Abraam awi ge kamblo kal worno dje yenda mo? Ge man! Nono lo taimanta ye kune ye wor gun bon kune paika, kamasa nono lo ge ye kune ye pagle, God nale al kiwa mopinka. \v 22 Ba God nale al kiwa namormon mal ge, Baibel al kandja embe bolo wori paro, \b \q1 Una kuruwo kama porapora makimb al mor ge, singare ke ye waninj al, kaye pamor we dji \rq (Rom 3.9-19)\rq* \b \p Ba God wal ta auno we dji ge, una Jisas Krais boll pillgi dji dal, er orko wo ine we dji. \p \v 23 Nono pillgi nadjipin poke ge, kandja lo ge nono kaye to wori mopin, are pillgi djimbon me ge, er pene wonda paro. \v 24 Embe pille, nono pillgi dje molo God nale al kiwa mopon dje pille, kandja lo asa pai ge nono kantau ye dje ipo Krais moi al wori. \v 25 Ipon nono Krais boll pillgi djipin al ge, lo nono kantau yei pora dji, alla nayenda. \s1 Nono God wombaye mopon \p \v 26 Ye porapora Krais Jisas boll pillgi dje mor ge, God wombaye mor. \v 27 Une kandjiye al nu pai una ye porapora mor ge, ye Krais i konkunom dal woro mor. \v 28 Una ye mor ge, pende Juda una morka, pende Grik una morka, pende kaye pa boi kogo yenjka, pende boi kogo nayenjka, iwa pende morka, ana pende morka, ye embe ye djelldjell mor ba alla ipon ye Krais Jisas boll aike mor ge, ye kune kune mal embe mor. \v 29 Ye Krais wombaye moye ge, ye Abraam wombaye moye eri. Embe pille, God Abraam moi al wal ta auno we dje awi wal ge, God ye aunda eri. \c 4 \s1 Krais kogo yei al ge nono God wombaye mormon, kaye pa boi kogo alla nayembon \p \v 1 Na kandja djino dje yendo ge embe mal paro. Una ta moya ge yene wal kannondo wal ge yene wombaye ge are inda. Wal porapora yenda ge yene wombaye wal mal embe yenda ba une womba moro pille, une nu kogo yenda. \v 2 Womba ne ge dje wordaka, una pende wo womba kantau yene. Yemoyeke womba ge yake pla wondaka, are ne ege ta djindaka, kambono alla kantau nayene. \v 3 Yendo mal embe, nono womba mal embe mopin poke, makimb al lo kayekaye pai ge nono kaye to wormaka mopin. \v 4 Ba alla, God dji poke, yene wariye dje wori woi. Une woi ge, ana ta kui, Mosis loye ge une menameto moi. \v 5 Molo nono kandja lo menameto molo kaye papin ge, wo nono i orko woro God wombaye mopon dje pille top to i. \p \v 6 Ye God wombaye kaima moi pille, une dje wori yene wariye Murble wo nono nomane al woi moro pille nono kandja embe djinmon, Nena, Nena we djinmon.\fig God wombaye mormon pille, nono Nena, Nena we djinmon|alt="Father and son embracing" src="IB04147.TIF" size="col" ref="4.6" \fig* \v 7 Embe yei ge ye kaye pa boi kogo yei ge yei pora dji. Ipon ye God wombaye kaima mor, God wal paro ge ye wal paro. \s1 Pol Galesia una pille nomane toi \p \v 8 Asa ye God pille kane nayei poke ge, ye God pille pla yembon dje yei ge kune nayei. Ye god kende pille kaye pamolo boi kogo yei. \v 9 Ba alla ipon ye God kaninj poke ge mo God ye kando we djino ge, makimb al lo kayekaye pai ge ye pille pla ye, kaye pa boi kogo ye, God kerbon dje yenj ge kerme! \v 10 Lotu ege kerman ta yero kune ne, takene kindja ta wondo poke ne, kognumb gun ta wondo poke ge, ye lotu ye awo, lo pille we ye pagle, God nale al kiwa mopon dje yenj ge \v 11 na kand goro. Na ye boll kogo yell ge, kiwa po djinda dje pille na kamalna yendo. \p \v 12 Agana ambana kambono na kandja dongall dje ye aundo, ye lo asa menameto namoi mal ge na para menameto namoro, na embe moro ge, ye alla menameto namoye. Ye na ye ke ye nawi. \v 13 Ye kaninj. Asa na ye moi al wo Jisas kandjiyebe kindja djino dje yell ge na ke to paika na ye dje awill. \v 14 Alla na ke to pai ge, ye imb kerman kaki, ye ke kane, kerne mal pai ba ye na nakeri. Na tau agelo mal embe moll dje ye embe kani. Krais Jisas moi mal na embe moro dje kane, djembon to awo, i numog woro embe ye na wopake pille awi. \v 15 Na ye moi al woll ge nono wopille mopin, na kandja kaima djindo, kune ge ye nalene i worne kune yeika ye polo i na aumaka, ba ipon ge ye wo napir. \v 16 Na wo kandja kaima dje ye awill ge, Pol no kundayem una moro dje ye embe dje kaninj kana? \p \v 17 Pir mo? Una pende ye mor al wo ye wopake moye dje pille yenj ba kandja kende djinj. Ye wopake moye dje pille nadjinj. Ye no kere pagle, kambono kandja djinj ge pille we yene dje pille, ga nomane embe mal paro. \v 18 Ye wal ta pille we yene ge wambo naparo. Ba ye wal wopake pille we yene, wal ke pille we nayene. Alla na ye boll namoyo poke ge, ye wal wopake pille awo pamoye mal. \p \v 19 Na wombana wopake ye mor ge! Ye Krais boll kaima karkar yene mal pille kane yene dje pille, na imb kerman kakdo. Ana womba kuyo dje ngembill kerman goro mal na imb embe kakdo. \v 20 Na wo ye boll aike moyo dje pille we kaima yendo. Na ye boll moyo ge, na kandja kosill dje ye auno ba, ipon na kandja dongall dje pepa bolo ye aundo ge, na ye pille nomana merke paraka bolo aundo. \s1 Ana soka Sara ne, Agar yepill mal Pol kandja su dji \p \v 21 Kandja lo bolo wori pai ge ye ye kune yembon dje pille yenj ba alla, kandja lo me ge ye kere nakani kana? \v 22 Baibel kandja dje bolo pagi ge embe mal pai. Abraam wariye soka mopill. Ta yene boi ana Agar ge kannoi, ta Sara boi kogo nayei ana ge kannoika yepill. \v 23 Boi ana Agar wariye kui ge ana wombane yene kulo yemor mal ge womba embe moi ba alla, Sara boi kogo nayei ana wariye kui ge, God kandja dje wori pai mal pille womba ge moi. \p \v 24 Kamasa God kandja gopa soka to pagi ge ana soka yepill ge su mal paro. Gopa ta, God kamkimb Sainai molo Mosis kandja dje awi ge, ana Agar ge su embe paro. Agar yene wombaye boll kaye pa boi kogo yepill mal una embe mal moye. \v 25 Ana Agar ge une kamkimb Sainai dumo Arebia yei al ge embe mal moi. Alla Jerusalem una wombane boll aike kandja lo ge menameto molo, kaye pa, boi kogo yenj pille, ana Agar ge Jerusalem mal embe moro. \v 26 Ba alla Jerusalem kupill al yero dumo ge, una pakna molo kaye napar, kiwa mor. Kupill al Jerusalem yero ge nonekene mane mal embe yero. \v 27 Yero ge Baibel al kandja ta bolo wori pai ge embe djindo, \b \q1 Ana womba ta nakuren ge ni wo pupen! Ni womban kuyo dje pille ngembill nagon mal ge, ni wo pupen, duse dje, yau to mole! Ana ta woge boll moya ge wombane merke namoye ba ni womban merke kaima moye we dji \rq (Aisaia 54.1)\rq* \b \m \v 28 Agana ambana kambono! God kandja dje gopa toika womba Aisak moi mal ge, God kandja djika ye une wombaye moi. \v 29 Alla kaye pa boi kogo ana wombaye taimanta moi ge, une wo womba Aisak God Murble kui womba ge ye ke ye awi. Ye ke ye awi mal ge, ipon una kandja lo menameto mor una wo God Murble kui una ye ke ye awinj. \v 30 Ba alla, Baibel kandja embe dje bolo wori pai, \b \q1 Ana kaye pa boi kogo yendo ana yene wombaye boll dje bekle wore! dji. Womba ne goyaka, womba ge wal nainda, man. Ana boi kogo nayendo wariye ge wal inda we dji \rq (Stat 21.10)\rq* \b \p \v 31 Agana ambana kambono! Baibel kandja embe dje wori pai pille, ana lo menameto molo yei ana ge nono mane man. Ana boi kogo nayei ana ge nono mane moro. \c 5 \s1 Ye kaye napane, ye Krais boll kiwa moye \p \v 1 Ye kaye pai ba Krais wo ye i orko wori ge, ye alla kaye napane, ye kiwa moye dje i orko wori. Une embe yei ge ye aglo gi dje moye! Ye alla kaye pa boi kogo nayene! Man! \v 2 Na Pol molo kandja djindo ge ye pillme! Ye lo menameto molo, gaklene kelip tambon dje pi dal, Krais ye pille goi ge me ta napanda. \v 3 Ye djineke una ye gaklene kelip tane panda, na kandja dje pene woro ye porapora aundo. Lo merke pai ge ye ye kune yene mal. \v 4 No lo yembe yembona, God nale al kiwa mopon we dje pi dal, ye Krais boll namoye, ye djelldjell moye. Une ye wopake pille awi ge ye to worinj una moye. \v 5 Ge nayembon. Nono God Murble boll molo, God nale al wambo napanda kiwa mopon we dji ge nono embe mopon dje pillgi dje molo kui ye mopon. \v 6 Embe yembon ge, ye Krais Jisas boll aike moyeke, ye gaklene kelip tane mo natane ge wal kiwa. Wal kerman paro ge embe, pillgi dje molo po una boll kanwopake ye aumbon. Singare ge wal kerman. \p \v 7 Asa ye wopake yei ba, ipon una ne mal wo kond tugo awika kandja kaima pai ge ye alla keri? \v 8 God tugo awi mo? Ge man, God ye yau to dje indo iwa moro. \v 9 Pir mo? Yis kembis ta moya ba palawa al pakna pandaka, palawa yake kerman punda. \v 10 Embe paro pille na embe pro. God yendaka na nomana paro mal ye nomane embe panda. Ye nomane ta napanda. Alla una wo ye nomane ye ke ye awi una ge na nakando ba une top ke inda mal paro. \v 11 Agana ambana kambono, na ye gaklene kelip natoi dal, God ye i yem naworda we nadjindo, man. Na kandja embe djillka, una wo pille, na ye ke ye naumaka. Krais iko pera al goi we djinmon ge ke pille naumaka. \v 12 Ba ye nomane ye ke ye awinj kambono ge, ga yenekne gaklene kelip to, walkene bolo i worne. \p \v 13 Agana ambana kambono, ye kaye pa namoye, ye kiwa moye dje God ye dje i orko wori. Nono kaye naparmon, kiwa mormon pille nono makimb nomane asa pai mal singare embe yembon we nadjine, man. Ye God unakiye moye al kanwopake ye awo, nu kogone yene! \v 14 Mosis lo porapora bolo wori pai ge me embe mal paro. Ni nenem kanwopake yenden mal ge ni agan ta moya al embe kanwopake ye aumben. \v 15 Embe dji ba ye kanpol tane. Ye yene mor al kunda nonga ye pamoi dal, ye ke mal moye, ami dje wopake moye kune nayenda. \s1 God Murble boll wanmopon mal \p \v 16 Ye God Murble i wanmoye. Embe yei dal, ye makimb nomane djindo mal ge alla nayene. \v 17 Ye makimb nomane pai ge yemolo God Murble kamblo kal worno dje yendo. Alla, God Murble moi ge ye makimb nomane ge kamblo kal worno dje yendo. Soka gingmang amblo mormellka, ye singare wopake yembon dje yenj ge, man panda. \v 18 Ba ye God Murble ye boll moi dal, Mosis lo menameto namoye. \p \v 19 Ye kaninj, una makimb nomane pandaka singare embe yene. Iwana kunumb no, singare nayene mal ye, singare ke ta mal yembon dje, \v 20 una god kende beke, gopne boglo awo, kum pa, una boll ke pille awo, kunda nonga ye, una wal moya kanke pille awo, ellne kumbso awo, yene pille we ye, nonga dje djelldjell moyeke, nomane djelldjell panda moye. \v 21 Una djell wal wopake yenj al pille ke pille awo, nu no kannakanna ye, iwana porapora pakna molo djingdjang ke ye, una makimb nomane pai una ge embe yenj. Asa na ye boll aike molo kandja djill mal ge, na ipon alla dje pene woro ye aundo. Una singare embe yei dal, God dumoye wopake yero al ge, er pakna napine. \p \v 22 Napine ba God Murble una boll moya ge, una singare embe yene. Una kanwopake ye awo, wopille awo, tukne arngan yendaka, kiye dje molo, una moye al wandill golo awo, una boll ye wopake ye awo, una yenekne djine mal ye kune ye,\fig God Murble una boll moya ge, una singare embe yene. Una kanwopake ye awo, wopille awo, tukne arngan yendaka, kiye dje molo, una moye al wandill golo awo, una yenekne djine mal ye kune yene|alt="Dove decending (cropped)" src="IB04107C.tif" size="col" ref="5.22-23" \fig* \v 23 nale kane wane, singare yenj mal kanpol tane. Singare wopake embe paro ge Mosis lo al ge man we nadjindo. \v 24 Krais Jisas unakiye nomane ke asa pai ge ga i iko pera al po nil to keri. Wal yembon dje pille pla ye wani wal ge, para ipo iko pera al nil to pagi. \v 25 God Murble nono boll moraka wanmon pille, une kandja djinda mal pille kane yembon. \v 26 Na iwa pla moro dje pille, una wal panda kanke kane, kumbene kulag to as nayembon. \c 6 \s1 Wal wopake yapon ge wopake boya, wal ke yapon ge ke boya \p \v 1 Agana ambana kambono! Ye mor al ge una ta singare ke ta yenda ge, ye God Murble boll mor una ge, ye po une ge kandja kiye dje djine. Ba ye kanpol tane. Satan ye kamalne tondaka, ye kulngamb yage djine. \v 2 Una imb kake mor ge, ye po amblo pille dje aune. Ye singare embe yene ge, Krais kandja lo dji mal ge, ye pille kane kune yene. \v 3 Iwa ta kerman namoya ba alla yene kerman moro we dji dal, yene kende dje inda. \v 4 Ye taimantaiman dje singare yenj ge, pai mal yenj mo napai mal yenj? Ye yenekne okum boye. Ni wopake yell dje kanin dal, ni wo pupen. Ni ga wopake yenj mo na wopake yendo ne dje kamalen ngundjo napupen. \v 5 Ge ye taimantaiman dje imbne wonda mal kakne. \v 6 God kandjiye beke ni aune una ge, ni ga ye wopake ye wal aumben. \v 7 Ni wal ipo mau al yapen wal ge boya, wal djell ta boya we djimben ba, ni God bakalo awo, kende dje nenem inden. \v 8 Iwa ta makimb nomane pai mal pille ipo wal yaya ba, megiye ke mal tondaka une kondwe ke yero al punda. Ba alla, iwa ta God Murble kandja djinda mal pille ipo wal yaya ge, megiye wopake tondaka, une gun molo pamoya. \v 9 Embe paro pille nono ye wopake ye una aumbon mal nakerbon. Nono kogke nayepin dal, megiye tonda poke, wal merke i nambon. \v 10 Embe pille, kondwe yendaka nono una porapora ye wopake ye aumbon. Ba pillgi pai una nono kaima wopake ye aumbon. \s1 Jisas iko pera al goi ge Pol wopake pille awi \p \v 11 Na kandja ipon pepa bolo ye aundo ge, nanam aglena pall, mon kerman bolo pagro ge, ye kanme! \v 12 Pir mo? Kambono ye gaklene kelip tane dje pir una ge, Juda una wopake piye dje pille djinj. Juda una pende ye Krais iko al goi we dje pillgi djinj ge, tambon we dji pille, ga kand golo una gaklene kelip tane we dje waninj. \v 13 Yenekne gaklene al kelip toi una mor ba Mosis loye ge kambono amblo gi nadjinj. Kiwa, una nalene al yenekne kandjine amblo pla woro nono ga gaklene kelip topin we djimbon dje yenj. \p \v 14 Kambono kandjine amblo pla worinj mal ge na nayeno, man. Iwa Kerman Jisas Krais nono pille iko al goi iwa ge na une kandjiye amblo pla worno. Une na pille iko al goi ge, na nomana asa ke pai ge para goi pora dji. Alla makimb wal na nomana al nayero, makimb wal na kantau yei pora dji. \v 15 Ipon yero ge una gaklene al kelip toi mo kelip natoi moye ge wal kiwa. Wal kerman yero ge embe, God yewordaka, nono nomane al ge gun panda mopon. \v 16 Una nomane gun pai mor una, God ye wandill golo aundaka ye ellne tukne arngan yenda moye. Ga yene unakiye Israel una moye. \v 17 Na Jisas wombaye moll pille una na toi, kusiye paro, ye na imb alla naune mal. \p \v 18 Agana ambana kambono, nono Iwa Kerman Jisas ye ellne tukne al molo, ye wopake pille aunda molme! Kaima.