\id ROM - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Loma \toc1 Loma Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \toc2 Loma \toc3 Lom \mt1 Loma Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \c 1 \s1 Loma vegená nónohá kimike gizo kimi gakó \p \v 1 Neza Paulona Izesu Kilistó eza gelekelé veva nelémo moloake aí aposolo minatane loko sele lo nemeake, Ómasímini gakó lamaná lo utó oko ale hutilí itane loko nelémo etó imó. \v 2 Ámina monó nene Ómasímo alika nene utó itive loko gozapá lo moloake aí agepagutí gakó liaká a ve gala vizekago, monó gotola apazá pukugú luhuva gizamóma neve. \v 3 Ámina luhuva gizamó nene Ómasímini gipala Guivahanite Izesu Kilistokumú luhuva gizinamóma neve. Helegaloka áisi nene hanuva agupegi utó imó nene agulizaki ve Tevitini agapilamó keí holúikú utó imóma neve. \v 4 Itó helegaloka eza sikalahula gizopa lo minatímo Ómasímini zámuzagi gipala gihila minamó nenémini mogona nene heleake otikú nene utó o lamaná imó. \v 5 Izesu Kilistotoka gímizumómave loko Guivahanímo nasahilí onetake aposolo hoza lehizenetamó nene, monó lo kemekugo numutó namató vegená keza Ómasimú gili alévolé iki gili alitave loko nelémo etó imóma neve. \v 6 Lekelisi nene keí kigevéikita niave. Izesu Kilistoni vegenala zuha lilí itave loko sele lo lekemeneimóma neve. \v 7 Loma numutoka Ómasímini vegenala zuha lekeza mukitoka Ómasímo agika lekemeake apazá vegenala zuha lekelémo etó i vegená nene luhuva imane gizo nolukumuve. \p Ameteho Ómasi itó Guivahani Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka mino moloko minino. \s1 Loma vegená ánigatove loko Ómasiloka limó \p \v 8 Gakó láa liki apí iki gililo. Lekeza mukitó Izesukumú gili alévolé inamó nenémini gakola nene numutó namató vegená keza gilikago lamaná imó nenemú lekelikumú Ómasi agepoka linogo Izesu Kilistotoka loaká nouve. \v 9 Neza nene gipalámini gakó lamaná noluke, nigikatunú Ómasi gelekelé omiaká noumó nene Ómasímo geleneive. Aí avogisaló gakó imane lokugo gililo: \v 10 Neza nene numuna loaká nou gamena nene lekelikumú geleaká nouve. Lá nouke, Ómasímo geleneitó netimóma nene gapo nelepizekiko, lekelitoka vitohe lokomú Ómasiloka loaká nouve. \v 11 Láa loko nolumó nene eza nene lekelí voko ánigoleketanogo geleaká nouve. Vokinake, monolímini zámuza lehizenetamó nene gona moloko lekemekugo monokú alévolé iki minatave loko noluve. \v 12 Gakó lo nolukumumó nenémini mogona lá onoive: Neza lekelitoka vokugo, Izesunimú gele alévolé unimó nenémini gihiláa eza ánigiko eza ánigiko okinake, luhusate ale kii loko minatune loko noluve. \p \v 13 \x * \xo 1:13 \xt Apo 19:21\x* Nigivénegita, není mogonamú gili guni itave loko láa loko lo nolukumuve: Hetoka vegená lugáaloka oko moloko oaká noumó áminagó oko lekelitoka vinake, monó hozámini gihila makó ale utó itohe loko geleaká noumóza, vitove loko nougo nene, netá makolímo gapo hize lí onimikago minoaká nouve. \v 14 Neza numuká vegenaki matúini koló o mina vegenaki, itó sukulu la vegenaki sukulu lama vegenaki monó lainim-oketatane loko lonetamó nenazo, ámina genaváa nenitoka ha minokave. \v 15 Nenemú Loma vegená lekelitoka áminagó oko Izesuni gakó lamaná lo likimitove loko nigikámo vávani okave. \s1 Gakó lamanalímini zámuza \p \v 16 \x * \xo 1:16 \xt Mak 8:38\x* Ámina gakó lamaná nene Ómasímini zámuza nego Izesukumú gili alévolé ita vegená kugutó viginogo ive. Zuta vegená apí oko lá okimioko hetoka vegenaki lá oketanogo ive. Nenemú neza ámina gakó lamaná lo utó itokumú novoza helesá amuve. \v 17 \x * \xo 1:17 \xt Hip 2:4\x* Ámina gakó lamanakú nene Ómasímini avogisaló lihimate asú olimikago minatuni mogonáa utó oaká noive. Aí avogisaló lihimate asú olimikago minoaká nenémo gele alévolé oakakukó neve. Nenemú monó gotolaú gakó makó láa liki gizinamóma neve: \q1 Gili alévolé ikamómave loko Ómasímini avogisaló lihimáini asú okimikago minatamó nenete alévolé iki miniki aliki inigave. \s1 Vegená mukitoka lihimategi noune \p \v 18 Nenémini mogonáa lá oko nene. Vegená kigikagú nene monó nomigo, haitopaitó netá golesa aliki minake, Ómasímini monó gihila ali gopa napa iki miniaká niave. Lá niakumú Ómasímo izapaló molamó nenémini mogona okulumakutí ale utó okave. \v 19 Ómasímini mogona lugáa nene ezáa ale utó oketamó nenazo, kigikagú hanuva utó oaká noive. \v 20 Ómasi áisi nene vegenalita ánigamoakalímini mogona nene apí ike mikasi ale utó i gamenalotí ale utó imó nene aí alévolé zámuza itó ametameni haitó apazá nemó nene utó o lamaná okago, vegenalite ezáa ale utó i netalímini luhuva ánigiake, aí mogonamú gili vevesiaká niave. Nenemú vegená lugáa keza gili gopa iki Ómasímini mogonamú gele vevesamune liki litamoláa nomive. \v 21 \x * \xo 1:21 \xt Epe 4:17-18\x* Keza Ómasímini mogona gilinamóza, gilitigí gelemotigí iake, noamimó gelekago, agepoka lisá amave. Lá iake, kagata gelemó nene gopá napa okago, kigikagú límugusi zekago, negi hiziki mihina iaká niave. \v 22 Lá niake, lagatagi noune liki liaká niamóza, negi hiziaká niave. \v 23 \x * \xo 1:23 \xt Gapo 4:16-18\x* Lá iake, Ómasi alévolé ve nenémini lapaná ali otiki gupá zi aminakutí kemegesa amiake, gaha namatini, itó gosihakahalitini, itó tolova iaká vegenalitini vogunahanáini lilí iake, gupá zi kimiki miniaká niave. \p \v 24 Nenemú Ómasímo ahulo taiza okimiake kiviholo ahulokago, kezáini kugupetunú sihana netá ali utó iake, kigika kagatámo kumu hili netá ali minake, gumesisi mokoló mogona haitopaitó ali utó ake iki miliki iki minake, \v 25 Ómasímini gakó gihila kemegesa amiake, soza gakó ali gúiaká niave. Lá iake kelémo utó i ve améipini nene ahulimiake, netá matá ezáa ale utó i netá nene gupá zi amiki agepoka liki gelekelé imiaká niave. Kee, Ómasi agepoka loko mino lúaló moloko minatunimó nene etanogo ive. Lamaná. \p \v 26 Nenemú Ómasímo ahulo hotó okimikago, kumu hilitó hilitó sihana netá ali utó amó. Lá ake, vená keza gapo Ómasímo kelepizimó nene ahuliake, haitó gapoló vake kezáini kugupetunú alemoaká suni ali utó amó. \v 27 Ámináminiki ve keza nene ve vená oko minoaká nene ahuliake, kigikagú gumesisi mokoló mogonamú ló napa lokago, kezáikó mihina ake sihana netá haitolímini ali utó iki minamó. Lá iake, ali gopá napa amó nenémini meinaváa ámina avotigitó alemó. \p \v 28 Itó lá iake, Ómasímini mogona gilitigí gelemotigí amómave loko Ómasímo ahulo hotó okimikago, kigika kagata nene gopa oakalímini nagakú minake netá alemoakalímini ali utó iki minamó. \v 29 Lá ake nene, netá golesa haitopaitolímini ali kumupiló miliake, henokanonimú molo hukahuka oaká, mukahá, kemekugú noaká, vegená kepele heleaká, lova ale utó oaká, kogoka vizeaká, aleko mumusopa zeko loaká, notuni mohona oko kemegeka loaká, \v 30 alevo galatovo oaká, Ómasi mukahá apeleaká, kugupemú gelego iteaká, kezáini netá matáninimú kogoliza viziki kugupe ali otiaká, golesa netá nenémini gapováa gosohá ali utó iake, izóikini améikini gakó gili ahuliake, \v 31 kigika kagata nomimó keza gakó lamó nene ha oaká noigo, kigikatunú nasahilí amake milumaváini giliki kigika hizi kemema vegená niave. \v 32 Ómasímo vegená nenémináate nogosani natave loko lo hukoko li gakó gilinamóza, gili ahuliake, ámina netá golesa gopa ali minamóza, nene netakó alemave. Vegená lugáate ámina netá alikago, etokave liake, keikumú gilikago, iteaká noive. \c 2 \s1 Ómasímo lihimatemú ale vevesoko goní olimiaká noive \p \v 1 \x * \xo 2:1 \xt Mak 7:1; Luk 6:37\x* Nenemú vémage, Zuta ve noanitika itó hetoka ve noanitika, geza mogonakamú hize lé oko gakó litanimoláa nomive. Vegená lugáa keza lihima ali utó niago mogonáini lotuva legeaká noanimóza, gezagi áminagó oko golesa netá aleaká noanimó nene gezakamuki lokane. \v 2 Ómasímo nenémini iaká nia vegenalitini lihimáinimú ale vevesoko goní okimiaká noive loko gelenoune. \v 3 Lá onoimóza, vémage, vegená lugáa nenete netá golesa aliaká niago mogonáini lutuva legekanike nene gakó loaká noanimóza, gezagi áminagó oko golesa netá alekanike Ómasímo asene zenetative loko gelenape, olo. \v 4 Ómasi eza nene nasahililagi huluvagi vaí o nego, litá oko nogosani gemesá amive. Nenemú gelekako ha netá loló okahe, olo. Geza nene gigika ale viligatane loko Ómasímo asega zike hulu zou gemeaká noimó nene gelemape. \v 5 Geza negi nagi hizeko gigika hize lí okago gigika ale viligamanike, ló lónogó anike, Ómasímini izapaló molati netá ale nupa oaká noane. Gamena napaló Ómasímo nogosani limiti gamenaló nene eza lihimatemú ale vevesoko lo hukati gakó utó o lamaná noiko, nogosani giminogo ive. \v 6 \x * \xo 2:6 \xt Age 62:12\x* Ómasímo vegenalita oko moloko unitímini meinava liminogo ive. \v 7 Vegená lugáa keza Ómasímini lapaná alitune liki, itó Ómasímo lugulizá ale otitive liki, itó alévolé apá lehizeletative liki goselé kepelemigo amuza miliki mogona lamaná lilí itamó nene, alévolé kemetameni lehizeketanogo ive. \v 8 Itó Ómasímini gakó gihila gili ahuliaká vegená gínikaha, netá golesa palasa ali minatamó keitoka Ómasímo izapaló molokiko mukahá netá ale utó moloko nogosani kiminogo ive. \v 9 Lá noiko, gasovagi netá miluma netá nene netá golesa aliaká nia vegená mukitoka kumupiló itinogo ive. Zuta vegenatoka utó okoko nene, hetoka vegenatokagi utó inogo ive. \v 10 Itó vevesiki miniki mogona lamaná lilí iki minatamó nene, Zuta vegenaki hetoka vegenaki mukitó lapaná itó hulu lehizekimikoko kugulizá ale otinogo ive. \v 11 \x * \xo 2:11 \xt Gapo 10:17\x* Ómasi nenémo vegenakumú gilimó iteká lemeká osá amive. Hamolímini okogó gona mololetanogo ive. \p \v 12-13 Mosé lo hukoko li gakó kagatatunukó giliaká nia vegená Ómasímo ánigamó nene vevesosá amive. Mosé lo hukoko li gakó gili alita vegená keza vevesiki minanigave loko linogo ive. Nenemú Mosé lo hukoko li gakó gelemake golesa netá aliki miniaká niamó keza mukitoka gili vevesamiki miniki gopa tolova inigave. Itó Mosé lo hukoko li gakó gilinake golesa netá aliaká nia vegená nene Mosé lo hukoko li gakokutí gona moloko goní oketanogo ive. \v 14 Hetoka vegená Mosé lo hukoko li gakó gelema vegená nene, kezáini kagata giliki lo hukoko li gakó nene hanuva ámegetikago, lo huka gakó kigikagú minamó nenémini mogona utó oaká noive. \v 15 Mosé lo hukoko li gakokú nenéminiki iki miliki itave loko Ómasímo li gakó nene kigikagú molonoimóma neve. Nenémini mogona ali utó iaká niave. Lo hukoko li gakó nene kigikagú molokamole liki kigika nenémo ale viligá aligá ike, lugaloka géneka loaká noive, itó lugaloka ámina mogona ha lilí ilo loko loaká noive. \v 16 Gamena napaló ale vevesoko gona mololetanogo ive. Ómasímo Izesu Kilistoni amiselekiko, lemeko kigikagú asuguná minoaká noi gakó ale utó inogo ive. Neza Izesuni gakó lamaná loaká noutó noutó nene, áminagó oko lo utó oaká nouve. \s1 Zuta vegi Ómasímo lo hukoko li gakoki \p \v 17 Gezakamú Zuta ve nouve loko lanitika, Mosé lo hukoko li gakó nenémo gotokaló za loló okago, leheta okanike minoaká noane. Lá okanike, neza Ómasímini mogona gele vevesonouve loko lokanike gugupe aleko iteaká noane. \v 18 Lá okanike, Ómasímo oko moloko itane loko gili netá nene gelekane, itó lo hukoko li gakokú apí igimikago geleaká noane. \v 19 Itó lá okanike gezakamú láa loko loaká noane: Nénisi nene monó gelemiki gatizá mina vegená nene hanuva gapo vitave loko kelémo lolo inogo uve loko loaká noane. Itó límugusigú niamó hize hanatokimiaká nouve loko loaká noane. \v 20 Vegená kigika gopa imó nene kelémo hee litove loko loaká noane. Monó gelemake izegipa namunigitana iki mina vegená nene apí okimitove loko loaká noane. Neza Mosé lo hukoko li gakó alenoumó nenazo, nenegú geleakalímini itó gakó gihilámini ametamenía alekuke nouve loko loaká noane. \v 21 Geza láa loko loaká noanitika, vegená lugáa monó apí okemeaká noanike, gezaka gigika nene alémo hehe losá amane. Geza vegenakumú gumina alemilo loko lo kemeaká anike, géisi nene gumina alesá amape. \v 22 Geza nene vego venako huki ezega emega amilizo loko loaká noanike, géisi goha ze huko ezega emega oaká noape. Geza nene soza ómai netakumú aleko letoaká noanimóza, soza ómai netalímini zagusavegutí gumina aleaká noape. \v 23 Geza nene Ómasímo lo huka gakó gelenouve lokanike, gugupe aleko iteaká noanimó nenazo, lo huka gakó nene gele ahulokanike, géisi nene Ómasi goihá giligili omiaká noane. \v 24 \x * \xo 2:24 \xt Isa 52:5\x* Nenemú lekeza Zuta vegenakumú monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve: \q1 Hetoka vegená nenete lekelisi iki miliki a suni ánigiake, Ómasi aliki letiaká niave. \p \v 25 Mosé lo hukoko li gakó gele alitanimó nene gugupeló Ómasímini anosa miligitamó nenémo gihila zinogo ive. Lo huka gakó avutá itanimó nene, gugupeló Ómasímini anosa miligitamó nemóza, miligitamamó gilinogo ive. \v 26 Lá onoimó nenazo, gakó nenémini lugaloka lá oko neve: Hetoka vegená makó keza Mosé lo hukoko li gakokú vevesoaká gakó gili alitamó nenete kugupeló Ómasímini anosagi minamitamóza, Ómasímo keikumú gelekiko anosagi minamó gilinogo ive. \v 27 Lá okiko, Ómasímini anosagi nomi vegená keza Mosé lo huka gakó ámegetoaká noani ve Zuta ve geí mogonaka lotuva liginigave. Geza nene monó pepa ale minanike Ómasímini anosa gugupeló minago minanike, Mosé lo huka gakó nene gele ahuloaká noanikumú geí mogonaka lotuva liginigave. \v 28 Makó keza hanuva kugupetunú Zuta vegená kemetameni iko minatamó nene Zuta vegená gihila niamave. Itó Ómasímini anosa kugupelokagó minatimó nenémo netá gihila nomive. \v 29 \x * \xo 2:29 \xt Gapo 30:6\x* Kigikagú Zuta ve kemetameni iki minatamó nene, Zuta vegená gihila minanigave. Lo huka gakolímini anosa nene lugupetunukó ale minoaká nenémo netá gihila nomive. Ligikagú emane Sikalahulímini anosa ale minoaká nenémo netá gihila neve. Ve nenémináamú vegenalita guluko lamaná oakaláa nomive. Ómasímo giligo lamaná oakaláa neve. \c 3 \p \v 1 Nenemú Ómasímini agómulaló Zuta vegená leza hetoka vegená kivilegeko noupe. Itó lugupeló Ómasímini anosa nemó nene ha hetá nehe. \v 2 Lá oko nomive. Nenémo haitopaitolíminoko netá gihila neve. Ómasi eza Zuta vegená haitopaitó netá lehizeletonoikutí nene Ómasímini gakó lehizeletamó nenémo iteko neve. \v 3 Itó Zuta vegená lugáa keza Izesukumú gili alévolé amakumú nene nanave litune. Gili alévolé amatímo nene Ómasi eza nónohá zeletative loko lo mola gakó ale ahulokahe. \v 4 \x * \xo 3:4 \xt Age 51:4\x* Óve, lá oko nomive. Vegená mukitó keza sozaló ve minatamóza, Ómasímo eza lokago alévolé oaká ve noive loko gilitune. Nenemú monó gotolaú Ómasimú láa liki gizinamóma neve: \q1 Gakó makó nolako, gelekinake, nene gihilave loko gelekinake hize lé itune. \q2 Mogonakamú lotuva ligikikoma nene, géisi kiviliginogo ane. \m \v 5 Zuta vegená leza oko moloko nounimó nene hee lamitímo Ómasímini mogona hee limó nenémini mogona ale utó oaká noinazo, nenemú nanave litune. Ómasímini mogona lá oko minokanazo, nenemú eza nogosani limitimó nene etaminogo ive loko litupe. Mikasiuka vete láa liki liaká niamó nenéminoko gakó láa loko nolumóza, \v 6 mogonáa lá oko nomive. Ómasímini mogona hee loko minamilina, mikasiuka vegená nana oko goní oletoko nogosani limiline. \p \v 7 Loko lokugo ve makolite láa liki litave: Soza mogonate nenémo Ómasímo gakó lokago alévolé oaká noitímini mogona ale utó okago Ómasímini lapaná ale oteaká noinazo, Ómasímo lihimatemú nanamú goní oletative. \v 8 Geí gakó nene gihila netimó nene lihima netá golesa loló oloko vosakutí Ómasímo miluma geleletatímo lelitoka vaí okiko agepoka lituni netá lamaná goha utó itive liki litave. Nenikumú nene láa loko loaká noane liki lotoka hiziki avetó iki lili ali iaká niave. Némika liki liaká nia vegená nene Ómasímo hee loko goní oketanogo ive. \s1 Hehe liki nia vegená ma niamave \p \v 9 Nenemú nana ive. Ómasímini agómulaló Zuta vegenalita hetoka vegená kivilegeko noupe. Nenémini oko nomive. Zuta vegenaki hetoka vegenaki leza mukitó lihima netalímini gelekeleláa noune loko lo utó oko lo lekemekuve. \v 10 \x * \xo 3:10 \xt Age 14:1-3, 53:1-3\x* Nenémini mogonamú monó gotolaú gakó makó lá oko neve: \q1 Ve makolímo hee hee loko minamive, keké. \q2 \v 11 Makolímo gele vevesoko minamive. \q2 Makolímo Ómasimú sele loko vitagá osá amive. \q1 \v 12 Mukitó Ómasímini kemegesa amikave. \q2 Pisila nomimokó niave. \q2 Makolímo hee loko oko moloko osá amive. Ma nomive keké. \q1 \v 13 \x * \xo 3:13 \xt Age 5:9, 140:3\x* Kigikagutí gakó golesa iteaká noimó nenémo gonosi anuva nenéminoko neve. \q2 Genezáini nenémo ali viligá aligá ikago, kogoka kagaka vizeaká gakó iteaká noive. \q2 Kegepagutí nene gipe lakegusa gakó utó oaká noive. \q1 \v 14 \x * \xo 3:14 \xt Age 10:7\x* Kegepagú nene usí vizeaká gakó, ekesá gakó vávani oko utó oaká noive. \q1 \v 15 \x * \xo 3:15 \xt Isa 59:7-8\x* Lova ali utó iki kipilinigi kigisa agilaló lisiaká niave. \q1 \v 16 Mihina atoka vauna hizeaká noive. \q1 \v 17 Hulu gapo lamaná nene gili vevesisá amave. \q2 \v 18 \x * \xo 3:18 \xt Age 36:1\x* Ómasimú lelegesá ligitive liki kagata gilisá amave. \m \v 19 Itó láa loko geleaká noune: Monó gotolaú gakó gizinamó nenémo Ómasímo lo huka gakó amelagitoka vo aleaká noive. Lá okago nene, vegená mukitoka mogonate lotuva legekago, gakó litunimoláa nomive. Itó Ómasímini avogisaló mikasigú vegená mukitoka lihimategi noune. \v 20 \x * \xo 3:20 \xt Age 143:2; Gal 2:16\x* Ómasímo lo huka gakó nenémo lihimavate lelepizeaká noimó nenazo, nenemú ve makolímo Ómasímo lo huka gakó gele alekiko nenémo lihimavala asú omiakaláa nomive. \s1 Gele alévolé unikumule loko lihimate asú olimikago minatune \p \v 21 Lá oko noimóza, itínasa nene Ómasímo lihimate asú oletati gapo ale utó onoimóza, Ómasímo lo huka gakó ámegetoaká gapogutí nomive. Nene gapomú nene Moseki Ómasímini agepagutí gakó lili ali vete luhuva gizi miliake hizi lé amóza, itína utó o lamaná okave. \v 22 \x * \xo 3:22 \xt Gal 2:16\x* Lá oko neve: Izesu Kilistokumú gili alévolé amómave loko lihimáini asú okimikago niave loko loaká noive. Gili alévolé a vegená mukitoka lá okimiaká noive. Zuta vegenaki hetoka vegenaki mogonate haitopaitolíminoko nomive. Hamolímini oko neve. \v 23 Mukitoka netá golesa alunikeve loko gonanalivagi lapanakú vo holosá amune. \v 24 Izesu Kilistó eza lelí lihima meina hizeletamómave loko Ómasímo hagitana oko nasahilí oletatímo lihimate asú olimikago minanogo une. \v 25 Aí nene ale utó oko lelepizekago, Izesú eza golani lepike Ómasi guguni gizo amike, golesa netate nene nagamí zelimikago, aikumú gili alévolé ita vegená mukitoka nenémini gihiláa utó oaká noive. Itó lá imó nene Ómasímo golesa netá nene gamena hána ale-loko voko minuhá gamena zou loko minake asele zelimiake nogosani lememike mino-loko voko noitímini mogona nene vevesave loko lelepizimó. \v 26 Lá noike Izesukumú gili alévolé itamó keza lihimáini asú okimikiko minata mogona itó ezáa vevesoko oko moloko oaká noi mogona imane gamenaló utó itive loko lá olimiaká noive. \p \v 27 Mosé lo huka gakó gele aleakakú negopa, Izesukumú gele alévolé oakakú lihimate asú olimikago minatune. Nenemú lugupe aleko iteakaláa nene asú okamóma neve. Ámina gapo nene Ómasímo hize lí okamóma neve. \v 28 Nene gakokumú láa loko gilitunize: Izesukumú gele alévolé osatímo Ómasímo gelekiko, lihimavate asú olimikiko minanogo une. Ómasímo lo huka gakó gele aleakakú nomive. \v 29-30 \x * \xo 3:29-30 \xt Gapo 6:4; Gal 3:20\x* Ómasi aí mogona nene hamokó nenazo, Zuta vegená itó hetoka vegená mukitoka Izesunimú gele alévolé unikumule loko lihima mololetaminogo ive. Lá onoinazo, Ómasi eza nene Zuta vegená lelí Ómasigó nomive. Ómasi nene Zuta vegenaki hetoka vegenaki mukitó Ómasile noive. \v 31 Nenemú gele alévolé oaká gakó ale otekunike lo huka gakó pelesa zeaká noupe. Lá oko nomive, keké. Lo huka gakó nene hize lé oaká noune. \c 4 \s1 Avalahá lihimate asú olimikiko minatuni gapogú ale goí imó \p \v 1 Lihimate asú olimikiko minatuni netakumú avoteho Avalahani mogonamú lo moloko lo likimitoze. \v 2 Aí oko molokogú nene netá lamanakó oko moloko ikumule loko Ómasi eza lihimavala asú omikave loko lilina, Avalahá ezáa agupe aleko itilinamóza, nenéminoko nomive. Ómasímini avogisaló ezáa agupe aleko itemive. \v 3 \x * \xo 4:3 \xt Apí 15:6; Gal 3:6\x* Nenemú monó gotolaú gakó láa liki gizinamóma neve: \q1 Avalahá eza Ómasimú gele alévolé okago, nenemule loko Ómasímo gelekago, lihimavala asú omikago minamó neve. \m \v 4 Ve makó eza hoza alekiko, meinaváa amitakumú nene hanuvamú namive liki laminigave. Hoza alitímini meinaváa namive liki litave. \v 5 Makó eza mogona lamaná ale-loko vitimó nenegú voko leheta amoko Ómasi eza ve golesatini lihimaváini asú okimiaká noi vemú gele alévolé itimó nene Ómasímo lihimavala ale ahulomikuve loko linogo ive. \v 6 Tevití eza nene áminagó oko Ómasímo ve makó mogona lamaná ali-liki vitakumú gelemoko lihimaváini asú okimikuve loko loketa ve makolite nene kogoliza vizitakumú láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 \v 7 \x * \xo 4:7 \xt Age 32:1-2\x* Lihimaváini ahuloketakumú, itó golesa netáini gilatoketakumú giliake kogoliza viziaká niave. \q1 \v 8 Vegená makó nene Ómasímo lihimáini moloketonamimoláa keza kogoliza viziaká niave. \p \v 9 Ámina logoliza vizeaká netá nene Ómasímini anosagi nominuni ve Zuta vegená lelikó nomive. Hetoka vegenaki mukitó neve. Avalahakumú láa loko geleaká noune: Eza nene Ómasimú gele alévolé imómave loko lihimavaka asú ogimikuve loko lotamó neve. \v 10 Nana gamenaló lá imó neve. Agupeló Ómasímini anosavagi noigo nehe, itó nomigo noigo nehe. Nomigo noigo lá omikamó nenazo, nenemú ámina anosa alitímo lihimala asú otamimó neve loko gelenoune. \v 11 \x * \xo 4:11 \xt Apí 17:10\x* Áisi nene agupeló Ómasímini anosavagi nomimó minake, Ómasimú gele alévolé okago, Ómasímo gelekago, lihima asú otamó nenémini mogona alapize asú oake, alika nene ámina anosa amimó. Avalahá eza lá ike, kugupeló Ómasímini anosa nomi vegená keza Ómasimú gili alévolé ita vegenalitini améipo loló onoimóma neve. Kezamuki Ómasímo gelekago, lihimáini asú okimikiko minatave loko lokimikave. \v 12 Lá okamóza, anosagi nounimoláa lelí ametehogi noive. Zuta vegená leza lugupeló Ómasímini anosagi nounikumule loko nomive. Gele alévolé oaká gapo nene avoteho Avalahá eza agupeló Ómasímini anosa velesá molamike apí oko veleleta gapogú vunike gele alévolé unikeve loko anosagi nounimoláa lelí ameteho noive. \s1 Gele alévolé unikumú Ómasímo lo mololeta netá aleaká noune. \p \v 13 \x * \xo 4:13 \xt Apí 17:4-6, 22:18-19; Gal 3:29\x* Ómasímo Avalahanigi agapilamolagi mikasi ali lá itave loko lo moloketamó nene, Mosé lo huka gakó ámegetakumú nomive. Ómasimú gele alévolé ikumú Ómasímo lihimavaka asú ogimikugo vevesoko minokane loko lo amimó. \v 14 \x * \xo 4:14 \xt Gal 3:18\x* Mikasi ali lá itave loko lo moloketamó nene lo huka gakó ámegeta vegenalitini mututoni loló ilina, gili alévolé amó nenémo pisila minamimó loló iline, itó lo mololeta gakó nene ha netá loló iline. \v 15 Lo huka gakokú nene Ómasímo gili alemita vegená nene goní oketanogo ive loko lonoimóma neve. Lo hukoko li gakó nene vegenatoka nomitimó nene ámina gakó gele ahuloakaláa minaminogo ive. \p \v 16 \x * \xo 4:16 \xt Gal 3:7\x* Nenemú netá mololetamó nene alitune loko gele alévolé unimómave loko ámina netá lelitoka utó inogo ive. Nene nanamú. Áisi nasahilí olimikakeve loko, Avalahani agapilamó lelí mukitoka nene lo mola netá voko alévolé inogo ive. Lo huka gakó ámegeta vegená keikó nomive. Avalahá nene Ómasímini avogisaló lelí mukitó avoteho minake, gele alévolé oaká gapo veleletamó nene, ámina gapogú voaká nouni vegená Zuta vegenaki hetoka vegenaki leza mukitó netá neve. \v 17 \x * \xo 4:17 \xt Apí 17:5\x* Nenemú Ómasímo Avalahani láa loko lo moloko lo ami gakó nene monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: \q1 Nénisi nene geza numutó namató vetini améipo minatane loko loló nogetuve. \m \v 18 \x * \xo 4:18 \xt Apí 15:5\x* Avalahá helenosakutí lelémo otitove loko hanuva lelémo oteaká noi vemú, itó utó ami netá nene aí gakotó utó oaká noi vemú gele alévolé imó neve. Itó agapilamó zuha hizi hutilí itave loko láa loko lo molota gakolímo gihila ziti mogona nomigo, Avalahá gopa gele alévolé oko agata losi gelemike gizapa oko minamó. Gagapilamó nene sonohí nenéminiki utó iki minanigave loko li gakotó numutó namató ve mukilitini avóipo loló oko minatikumú agata losi gelemike ageva oko minamó. \v 19 \x * \xo 4:19 \xt Apí 17:17\x* Lá oake, Avalahani kilisimasiva nene 100 minake, ozaha molokago, Salá nene gelehosi moloake izegipa getati gamena asú okamóza, itó ezáa agupe gisulupa molokamóza, lá okamómave loko Ómasimú gele alévolé imó nene gologolo samimó. \v 20 Ómasímo agapilamó zuhamú lo moloko lo ami gakó nene gelekago, haha amimó. Hanuva gele alévolé oakakú amuza moloko minake, Ómasi agepoka loko minamó. \v 21 Eza Ómasimú giligo, itekago, Ómasímo netá makó loló itove loko nogómulaló lo molonetamó nenazo, gihila zinogo ive loko gilimó. \v 22 Nenemú Avalahá gele alévolé imómave loko monó gotolaú Ómasímo gelekago lihimavala asú omikago minamó neve liki luhuva gizinamó neve. \v 23 Itó Ómasímo gilimó nene lihimavala asú otamó neve loko li gakó nene Avalahakumukó nomive. \v 24 Lezamuki luhuva gizamó neve. Guivahani Izesú heleneikutí alémo oti ve Ómasimú gele alévolé okuko, lelí nene ámináminoko lihimate asú olimikave loko loletanogo ive. \v 25 \x * \xo 4:25 \xt Isa 53:4-5\x* Izesuni nene lelí lihimamule liki heleaká gapoló alími milamóma neve. Itó lihimate asú olimikamole loko Ómasímo alémo otimóma neve. \c 5 \s1 Lihimate asú olimikago nominuhatímini gihiláa \p \v 1 Leza Izesunimú gele alévolé unimómave loko Ómasímo lihimate asú olimikave loko gelekago, Guivahani Izesu Kilistotoka voko gímizekunike Ómasímini hulugú noune. \v 2 Izesú áisi nene gahe segelimikago gele alévolé unikeve loko Ómasímini nasahilikú nominune. Lá oko nounike, Ómasímini lapaná alitune loko lagata losi gelemoko ageva oko logoliza vizeko noune. \v 3 Itó nenegó nomive. Gasova netalímini agikagú minoko aleko nounike logoliza novizune. Lá nounike, láa loko geleaká noune: Gasovagi netakú minoko aleko nouhá nenémo lagele loló okiko goselé lepelemiko minanogo une. \v 4 Goselé lepelemitimó nenémo alévolé okuko, Ómasímo mogonatemú gele lamaná inogo ive. Itó mogonatemú gele lamaná itimó nenémo okulumakú henonimú lagata losi gelemoko ageva oaká netá ale utó oaká noive. \v 5 Itó Sikalahú lehizeletamó nenémo Ómasímo agika lemeaká noi netá ligikagú leke vaí imó nenazo, nenemú ageva oko minoaká nouhá netakumú nene hanuva ageva osá amune. \v 6 Ómasímo mola gamena alitokago, leza zámuzate nomigo gámemé onouko, Kilistó eza vegená golesa lelikumú hilimó. \v 7 Ve hee loko minati vemule voko vávani oko heleakaláa nomimóza, ve lamanakumule loko heleakaláa gena otigí oko utó ilinamó nemóza, \v 8 Ómasi áisi nene agika limi mogona lelepizimó nene golotuva netá ale-loko novuko Kilistó lelikumule loko nohiligo agika lelitoka mola mogona nene ale utó imóma neve. \v 9 Lá noike, Kilistó eza golani lepikeve loko lelí lihima ahulo asú oletamó nene gihila nenazo, gamena napaló Ómasímo lihimatémini meinava limitikutí gologí oletati gakó nene lamaná gihila neve. \v 10 Lélisi nene Ómasímini gala veva nouko, gipala hilike lezagi Ómasigi goha lelémo apizimó nene gihila nenazo, lelémo apizekago, Izesú nene gosohá ametamenigi minoko aleko noitímo lugutó vizekago noune loko gele alévolé onoune. \v 11 Itó nenegó nomive. Guivahanite Izesu Kilistó lugutó vizike itína Ómasigi lelémo apizekago leza Ómasimú logoliza vizeaká noune. \s1 Atako Kilistoko \p \v 12 \x * \xo 5:12 \xt Apí 3:6\x* Nenemú láa loko gilitune: Ve hamó Atakumú lihima netá nene mikasigú utó imó, itó golesa netá alimó nenémo heleaká netá utó imó. Lá okago, vegená mukilite lihima alinatímo heleaká netá nene vegená mukitoka puu loko vo alimó. \v 13 Mosé lo hukoko li gakó velesá utó onamigo lihima netá golesa hanuva mino-loko iteko minamóza, lo huka gakó makó nomitimó nene lihimáinimú loakaláa nomive. \v 14 Lá onoimóza, heleaká netá nenémo Atatokatí apí oake vegená hizi hutilí iki minimi itemó keitoka agulizaki ve loló oketoko minamó. Loló oketoko noigo, Mosé utó imó. Atá nene Ómasímo lo hukota gakó pelevesava zimó nenéminiki alemake haitolíminiki lihima netá ale vegenatoka heleaká netalímo agulizaki ve loló oketoko minamó. \p Atá eza alika utó iti vémini avevezahaváa imóza, \v 15 lelegí iki minamasive. Ómasímo nasahilí oletake lihimate asú olimiaká netá hagitana lehizelimiaká noimó nenémo Atá lihima netá alimó nene avilegeneive. Ve hámakolímo lihima alekago vegená mukitoka heleaká netá utó o asú imó. Lá onoimóza, Ómasi eza nasahilí amelaho minoake Atá lihima alimó nene avilegeake, ve hámakó Izesu Kilistoni nasahilila vegená mukitoka lehizeletamó. \v 16 Itó Ómasímo nasahilí lehizeletamó nenémo Atá lihima netá alimó nene avilegeake iteko neve. Hamolíminoko nomive. Ve hamolímo lihima netá alimó nenémo puu likumule loko Ómasímo lihima lemeaká mogona utó okamóza, vegená mukilite lihima netá alikago, Ómasímo aí avogisaló lihimate asú olimikiko minatuni netá mukí hagitana lehizeletonoimóma neve. \v 17 Ve hamó nenémo lihima netá alekago heleaká netá lelitoka utó oake agulizaki ve loló imóza, ve hamó Izesu Kilistokumule loko alévolé apakú lugulizaki ve loló okinake aí lapaná izá moloko alituni netá nenémo avilegekave. Leza Ómasímini nasahilí itó aí avogisaló lihimate asú olimikiko minatuni netá ale lá ituni vegená neneta lá inogo une. \p \v 18 Nenemú ve hamó Atá lihima netá alekago, Ómasímo lihima lemeaká mogona nene vegená mukitoka utó imó. Ámináminoko ve hamokolímo hee lo mina netá alikumule loko lihimate asú olimikago minoko alévolé lemetamenigi minatuni netá hagitana lehizeletamóma neve. \v 19 Ve hamolímo Ómasímini gakó pelevesava zekago vegená mukitoka golesa o asú unimó. Ámina oko ve hamolímo amelahini gakó gele aleko ámegetokago mukitoka lihimavate asú olimikiko minanogo une. \v 20 Itó Mosé lo hukoko li gakó miní amekago, golesa netate holutegú puu loko vikumú gelenounimóza, golesa netá nene hutilí oko nego, Ómasímini nasahilí nenémo avilegeko iteko neve. \v 21 Lá oake, gihila lá oko utó itive loko lihima netá nenémo heleaká netá utó itive loko amakuka vike agulizaki ve loló imó. Áminámini oko Ómasímini nasahilí nenémo Ómasímini avogisaló lihima asú olimikago noinake, alévolé lemetameni Guivahanite Izesu Kilistotokatí alinogo une. \c 6 \s1 Lihima netá aleakakumú huluhá itó Kilistogegi otenouhá geleneive \p \v 1 Nenemú nanave litune. Ómasímini nasahilí nenémo utó oko napa oko hutilí itive loko lihima netalímini hozaváa aleloko vitupe. \v 2 Eé, lá oko nomive, keké. Lihima netá aleakakumú helehá gilimó nenazo, nenemú goha nana oko miní ameko lihima netá alitune. \v 3 Lekeza láa liki gilisá amahe: Monó nagamí nohulunike Izesu Kilistotoka voko miní amunimó nene hilikú miní amuháma neve. \v 4 \x * \xo 6:4 \xt Kolo 2:12\x* Nenemú ametehini lapaná nenémo Kilistoni heleneikutí alémo mómoká okago otimóma neve. Áminagó oko lezagi oteko gosohá lemetamenigi minatune loko leza monó nagamí nohulunike nene, Kilistogegi heleko galegú nakuhá loló oaká noive. \p \v 5 Leza nene Kilistogegi apizekunike eza otimó nenéminoko lezagi otinogo une. \v 6 Láa loko geleaká noune: Lugupeloka ligikaloka lihima netalímini zámuza asú itive loko, itó lihima netalímini gelekeleláa minamitune loko litaha ligika nene Izesugegi zohota zaló apilinamó neve. \v 7 Makó eza helekiko, lihima netakumú mumuzó oakakutí akagá omikiko minanogo ive. \v 8 Kilistó hilitíminoko lezagi helekunike ezagi minoko aleko inogo une loko gele zagenoune. \v 9 Itó Kilistoni mogona geleaká noune. Heleneikutí alémo otimó nenazo, goha heleminogo ive. Heleaká netalímo goha Izesu Kilistoni avilegeminogo ive. \v 10 Hilimó nene lihima netakumú gamena hamó helekago, mota asú okave. Lá oake, itína minoko aleko noimó nene, Ómasímini agulizá ale otitove loko geleneive. \v 11 Lekezatinimú áminagó iki láa liki gililo: Lihima netá aleakakumú helehá gilimó nenazo, nenemú Izesu Kilistogegi otekunike apizekunike Ómasímini agulizá ale otitune likigó gililo. \p \v 12 Lugupe nene latila oaká lugupeló nene lihima netá nenémo není gelekeleláa minatane loko oko nogímizikoma nene, gili amemilo. Itó lukugupémo nene mokoló mogonamú nogilikoma nene, gili amemilo. \v 13 Likigisa likigizani nene lihima netalímini gelekeleláa minative liki lihima aleaká gapoló amiselemilo. Lekemeni hele minakutí otinamó nenazo, nenemú lukugupegi likigikagi Ómasi lehizitalo. Lá iiki likigisa likigizani nene Ómasi monéna lehizimikiko, netá hee lo minati netalímini gelekeleláa minatave. \v 14 Lekeza nene Mosé lo huka gakolímini gelekeleláa minamave. Ómasímini nasahililímini agikagú niave. Nenemú lihima netalímo agulizaki ve loló oleketamino. \s1 Vevesoko minoakalímini gelekeleláa minatune \p \v 15 Nenemú nana itune. Lo huka gakokú minamunike Ómasímini nasahilikú minunikeve loko nene golesa netá hanuva alitupe. Eé, lá oko nomive, keké. \v 16 Lekelisi láa liki makó gilisá amahe. Agulizaki ve makolímini gelekelé izegipa minatune liki likigika lukugupelini lehizimiiki aí gili amitamó nene, gili amita vémini gelekeleláa lilí inigave. Lugaloka nene lihima netá nenémo agulizaki ve loló olikimikikoma, aí gelekelé itiki miniki hiliiki lapuluva inigave. Itó lugaloka nene Ómasi gili amiiki miniki lekeza lihimavatini nomitimó minanigave. \v 17 Lekeza nene goí iki lihima netalímini gelekelé itiki minamó mota asú okave. Imane gamenaló nene gakó apí ilekemeke lehizilikitinamóma neve. Áminagú likigikatunú gili aliaká niave. Nenemú Ómasi agepoka lilo. \v 18 Lekeza nene lihima aliakakutí gologí olikimikago, vevesoko minoakalímini gelekeleláa niave. \v 19 Litaha likigika keé lamimómave loko vegenalita oko molokogú emane ale moloko gakó imane lo nolukumuve. Lekeza nene gozapá lukugupe likigika likigisa likigizani ahulikago, gumesisímini mokómini itó mukí lihima netalímini gelekeleláa omikago, gopa napa minamóma neve. Imane gamenaló nene ámináminiki lukugupe likigika ahulikiko, vevesoko minoakalímini gelekeleláa omikiko, likigika gizopa lo miniko miniki aliki ilo. \p \v 20 Lekeza lihima netalímini gelekeleláa mina gamenaló nene, netá lamanalímini gelekeleláa minamamóma neve. \v 21 Lá niake, netá iki miliki amó nenémini gihiláa zesá amimóma neve, Itó imane gamenaló ámina netakumú giliake lokovoza heleaká noive. Nenémini amupiló heleaká netá utó imóma neve. \v 22 Lá onoimóza, itínasa nene lihima netakumú mumuzó oakalímini nagá vínasokago, lekeza Ómasímini gelekeleláa niave. Nenémini gihiláa etó iki miniki nene, alika alévolé apá alinigave. \v 23 Lihima netalímini meinava nene heleaká neve. Itó Ómasilokatí nasahilí hagitana lehizelimiaká noimó nenémini gihiláa Izesu Kilistotoka miní ameko alévolé lemetameni alinogo une. \c 7 \s1 Ve aleve minoaká mogonamú lo moloko limó \p \v 1 Nigivénegita, gamanímo lo huka gakó giliaká nia vegená lekelikumú nene noluve. Lekelisi láa liki gilisá amahe: Lo huka gakó nene geleva geleva noinake, hulukogó asú inogo ive. \v 2 Nenemú nene vená makó nenémo vana agómulagi noiko ahulomiakaláa nene nomive liki li huka gakokú nene láa liki linamó neve. Vana helekiko nene, li huka gakokú ve vená minoakakumú li hukikita gakó nene asú omiaká noive. \v 3 Nenemú vená makolímo vana nene agómulagi noiko, ve makotó voko gímizitimó nene, aikumú nene mokoló vená noive loko litunimóza, vana helekiko nene, li hukikita gakó nene asú omikiko, ve makotó voko gímizitimó nene, mokoló vená noive loko laminogo une. \v 4 Nenemú nigivénegita, lekelí mogona ámináminoko neve. Kilistó hili agupeló viki gímiziakeve liki Mosé lo huka gakó ámegetiakakumú helemó gelekave. Lá niake, itína gamenaló nene Izesutoka voko gímizekunike, aí vegenala loló oko noune. Ómasímini agulizá ale otinake hehe loko oko moloko itune loko heleneikutí oteko noi ve Izesuni mututoni loló okune. \v 5 Goí oko minoko aleko uni gamenaló litaha ligikámo litó minoko aleko unike, li huka gakolímo alémo vatí igo lumu heleaká netá nenémo loláa minoake, lugupeloka ligisa ligizatoka hozaváa aleko minake sikalahute heleaká netá ale utó imó. \v 6 Lá imóza, imane gamenaló nene hulunimó nenémini okuko, lo huka gakó ámegetoakalímini nagakutí nene Ómasímo gologí oletamole loko li huka gakolímini gizapaló minamunike, gosohá gapoló Sikalahulímo veleleta gapoló vinake Ómasi gelekelé otatune. \s1 Ómasímo lo huka gakó itó lihima netá \p \v 7 \x * \xo 7:7 \xt Gá 20:17; Gapo 5:21\x* Nenemú nanave litune. Mosé lo huka gakolímo gapo golesagú lelémo moloaká nehe. Nenéminoko nomive. Lo huka gakó minamilina, netá golesa aleaká noumó nenémini mogona gele vevesamuline. Mosé lo huka gakó nenémo geza molo hukamo loko lamilina, neza molo hukahuka oakalímini mogona nene gele vevesamuline. \v 8 Lá okamóza, lihima netakumú mumuzó oaká nenémo lo huka gakolímo gapo velemiake litó litó nene, molo hukahuka oaká haitopaitolímini nigikagú ale utó oaká imó. Lo huka gakó minamilina nene lihima netakumú mumuzó oaká nenémo amuza moloko minamiline. Heleaká nenéminoko minaline. \v 9 Neza gozapá nene lo huka gakó gelemuke, nigika helemihe loko gatizá minuke, gopa lamaná minoko aleko umóza, alika nene lo huka gakó nenémo nelémo utó okago, lihima netá nenémo nigikagú amuza moloko ote vevesokago, \v 10 nigika helekave loko gulumó. Lá okago, lo huka gakó ámegetatomó nenémo alévolé nemetameni alitohe loko nogulugo ámina netalímo nigika hili netá ale utó imó. \v 11 \x * \xo 7:11 \xt Apí 3:13\x* Lihima netá nenémo lo huka gakolímo gapo velemikago, nigika agoka vizeake nigika apele hilimó. \v 12 Lá okago, Ómasímo lo huka gakó nenémo etó oko keké vizeko neve, itó hamopamó lo hukamó nene apazá etó oko vevesoko lamaná neve. \v 13 Nenemú lo huka gakó lamaná nenémo nigika hili netá ale utó onetamó nehe. Nenéminoko nomive, keké. Lá oko neve. Lihima netá aleaká noumó nenémini mogona utó itive loko lihima netakumú mumuzó oaká nenémo gakó lamanatunú nigika hili netá ale utó onetamó. Lá onimikago, Ómasímo lo hukoko li gakó nenémo hozaváa alekago, lihima netakumú musi nizapa oaká noive. \s1 Lihima netá nenémo ligikagú neve \p \v 14 Leza láa loko geleaká noune: Ómasímo lo huka gakó nene Sikalahulímini nekisa neve. Itó nénisi nene litaha nigikámini nekisa nouve. Nénisi nene lihima netalímini gelekeleva nouve. \v 15 \x * \xo 7:15 \xt Gal 5:17\x* Neza oko moloko u netakumú gelekugo atigino vatigino oaká noive. Neza nene nivisi netá lamaná alitove loko geleaká noumóza, alesá amuve. Alevo letovo oaká nou netá nene gopa aleaká nouve. \v 16 Lá oaká nouke nene, Ómasímo lo huka gakó nene lamaná noive loko hize lé oaká noumó nenémini mogonáa utó oaká noive. \v 17 Nenemú netá golesa aleaká noumó nene nezáne hanuva lá osá amuve. Lihima netakumú mumuzó oaká nenémo nigikagú noike nogoka vizekago lá oaká nouve. \v 18 Neza mogonáa láa loko geleaká nouve: Litaha nigika nugupeló nene netá lamanalímini numuni apá aleko minoko aleko osá amive. Netá lamanakumú nogulumóza, gihiláa ale utó ito zámuza nenitoka nomive. \v 19 Neza mogona lamaná alitohe loko nogulumóza, alesá amuve. Itó lihima netá alemitohe loko geleaká noumóza, gopa aleaká nouve. \v 20 Lihima netá alemitohe loko nagata nogulu netáma aleaká noumó nenazo, nenemú nezáne lá osá amuve. Lihima netá nenémo nigikagú nego, ámina netá aleaká noumó nenémini mogonáa mota utó okave. \p \v 21 Nenitoka mogona lá oko utó oaká noive: Mogona lamaná alitohe nogulugo, lihima netakumú mumuzó oaká nenémo nogómulaloka omo alitoaká noive. \v 22 Neza nigikatunú nene Ómasímo lo huka gakó nene gele laga oaká noumóza, \v 23 lá nougo, nigisa nigizani nugupeloka haitó sunímo hozaváa aleaká noive. Nene sunímo nagata nogulu netá nenémo nigisa nigizató noinazo, lihima netá aleakalímini nagakú nouve. \v 24 Utó oká heleaká o vumoláa neza muhelé ahelelímini mututoni loló o vumó nounazo, nenegutí éaho gologí onetative. \v 25 Guivahanite Izesu Kilistó lá onetatikumú Ómasi agepoka loaká nouve. Nenemú nagatatunú nene Ómasímo lo huka gakó gelekelé omiaká noumóza, litaha nigikatunú nene lihima netá gelekelé omiaká nouve. \c 8 \s1 Sikalahulámo ligikagú minoko aleko oaká noive \p \v 1 Nenemú Izesu Kilistotoka miní ameko nouhá vegená lelitoka lihima netá aleakakumú lihima limitimoláa nomive. \v 2 Izesu Kilistotoka voko gímizunikeve loko alévolé lemetameni lehizelimiaká noimó nene Sikalahulímo lehizelimiaká noive. Sikalahulímo gapo veleletamó nenémo lihima aleakakutí itó ligika heleakakutí gologí olimikave. \v 3 Litaha ligikámo nene Ómasímo lo huka gakó ámegetoakalímini zámuza nene aleko limigo, hoza alemigo, lelitoka Ómasímo alimó. Lá ike, Ómasímo hozaváa alike, litaha ligikámini golesa netalímini zámuza apelekago, limimó. Lá noike, gipala amiselekago, lihima netató minuhá vegená lelí lemetameni ale luhoake, lelí lihima asú itive loko limimó. \v 4 Nene litaha ligikámini gapoló negopa, Sikalahulímini gapoló novuni vegená Ómasímo lo huka gakokú hee hee loko oko moloko ituni gakó ámegetatune loko lá olimikave. \v 5 Litaha gapogú viaká nia vegená keza litaha kigikámo litokó iki miliki iaká niave. Itó Sikalahulímini gapoló viaká nia vegená keza Sikalahulímo litokó iki miliki iaká niave. \v 6 Litaha ligikámo lititó oko moloko itunimó nene, latila inogo une. Itó Sikalahulímo lititó oko moloko itunimó nene, alévolé lemetameni ale luhokinake hulu oko minanogo une. \v 7 Litaha ligikámo litó oko moloko itunimó nenémo Ómasímini gala veva minanogo une. Lá nounike Ómasímo lo huka gakó ámegetosá nene ma nenémini aminogo une. \v 8 Litaha kigikámo litó iki miliki iaká nia vegená nene Ómasímo ánigo amu hili netá lilí isá amave. \p \v 9 Lá onoimóza, Ómasímini Sikalahulímo mulutikú minoko aleko noigo, litaha likigikámini gizapaló niamave. Sikalahulímo lonoitó iki miliki iaká niave. Makó keza Kilistoni Sikalahula mulúikú niamamoláa Izesuni vegenala zuha niamave. \v 10 Kilistó nene mulutegú minoko aleko oaká noinazo, lugupe nenémo lihima netakumú hilititó onoimóza, ligika lemeni nenémo lihimate asú olimikago minunikumule loko helemike agómulagi noive. \v 11 \x * \xo 8:11 \xt 1 Koli 3:16\x* Lá okago, Izesú heleneikutí mómoká oko alémo oti ve Ómasímini Sikalalahú nenémo mulutikú minoko aleko oaká noikoma nene, Kilistó heleneikutí alémo oti vémini Sikalahú nenémo mulutikú minoko aleko oaká noitímo heleaká lukugupe nene ámina oko alémo otinogo ive. \p \v 12 Nenemú nigivénegita, litaha ligika nenémo litó oko moloko itunimó negopa, Sikalahulímo litó oko moloko itunimó nenémini genaváa lelitoka minokave. \v 13 Litaha ligikámo litó oko moloko itunimó nene, latila inogo nounimóza, Sikalahulímini zámuzatunú lukugupémo amu heleaká noi netá golesa apili ahulatamó nene, alévolé lekemetamenigi minanigave. \v 14 Ómasímini Sikalahulímo gapo kelepizigo mihina iaká nia vegená keza Ómasímini izegipala zuha miniaká niave. \v 15 \x * \xo 8:15 \xt Gal 4:5-7; Mak 14:36\x* Ómasímo Sikalahú likimimó nene goha lekelegesá legeaká netalímini gelekelela lilí iki minatave loko nomive. Ómasímini izegipala zuha lilí iki minatave loko lekelémo lá oaká Sikalahú nene lehizeleketonoimóma neve. Sikalahulímini zámuza nenémo hize lé olimigo, ahóno aménegave loko sele loaká noune. \v 16 Lelí sikalahutémo Ómasímini izegipala niave loko lo lemekago Sikalahulímo ámina gakó hize lé oko ligikagú ale hutilí okago geleaká noune. \v 17 Itó izegipala zuha nouninazo, nenemú Ómasímini helisa henoni ale lá unike Kilistoni helisa henonigi ale lá oaká nouháza, Izesú imó nenéminoko gasovagi netalímini agikagú minoko miluma gilitunimó nene, aí lapaná alika ale lá inogo une. \s1 Ómasímo lapaná ale utó oletative \p \v 18 Ómasímo okulumakú lapaná ale utó oletatimó nenémo itekave. Nenemú mikasigú miluma geleaká nounimó neneló ale moloko lokugo etaminogo ive. \v 19 Ómasímini izegipala zuha minunimómave loko lapaná lagámini ale utó oletatikumú nenemú kigika nomimó ha netá keza gituhú niki ageva iki miniaká niave. \v 20 \x * \xo 8:20 \xt Apí 3:17-19\x* Ómasímo ale utó i netá nene kigika nomimó heleakalímini mututoni niave. Nene kezáini kagata geletó nomive. Ómasímo lokago utó okave. \v 21 Alika gamenaló kigika nomimó ha hetá nene hulupa loko anuva oaká nagakutí vínasokimikiko, kezagi itó Ómasímini izegipala zuha lezagi nagakutí lakavasú vizeaká lapaná alitakumú kagata losi gelemiki ageva iki minatave loko lo hukoletamóma neve. \v 22 Leza láa loko geleaká noune: Kigika nomimó ha hetá mukitó keza ká emane gamenalotí venalite izegipa getanigi miluma giliaká niamó nenémini iki miluma giliki miniaká niave. \v 23 \x * \xo 8:23 \xt 2 Koli 5:2-4\x* Itó nene kéisigó lá isá amave. Ligika lemenigi vegená lezagi lá oaká noune. Anosa mololetake lapaná alitunimó nenémini zazaváa minative loko Sikalahú lehizeleta vegená lélisi nene ligikatunú miluma geleaká nouhá nene Ómasímo lelémo lá okoko lugupémo keé lamitímini nagakú minakutí vínasoletatikumú gizapa onoune. \v 24 Leza nene lugutó vizekago nenémini agikagú minunike lapaná alitune loko lagata losi gelemoko ageva oaká nounimóza, ámina netá ánigutilina nene miní ameko gizapa oko minamutiline. Ámina netakumú vitagá nounike nene gizapa oaká noune. \v 25 Ámina netá velesá utó amigo ánigamunike legesó oko gizapa oko minoaká noune. \p \v 26 Sikalahú nenémo ámináminoko keé lamuko lelémo vatí oaká noive. Leza nemú manamú Ómasiloka lokuko etative loko gelemuninazo, Sikalahulímo mulutegú minake vegenalite lamamó nenéminoko lelikumú geleko Ómasiloka loaká noive. \v 27 Lá okago, Sikalahulímo Ómasímo litoka oko Ómasímini vegenala zuha lelikumú geleko Ómasiloka lo ameaká noinazo, ligika ánigoaká ve Ómasímo eza Sikalahulímo agata gili netá geleake lelémo vatí oaká noive. \v 28 Itó leza láa loko geleaká noune: Ómasímo ligika ameaká nouhá vegená leza netá matá mukitó nene hize lé oletoko lelémo vatí itive lokogó ale utó olimiaká noive. Ómasímo sele lo kimitove loko gili vegená nene lá okimiaká noive. \v 29 Ómasímo sele lo kimi vegená nene goí oko ánigo amu heleake, gipalámini ametameni lilí itave loko, itó agunamotamola lilí itave loko sele lo kimimóma neve. \v 30 Itó Ómasímo ganá sele lo kimimoláa kelémo etó imó neve. Itó kelémo etó imoláa nene lihimáini ale ahulokimikugo niave loko loketamó. Itó lihimáini ale ahulokimikugo niave loko loketa vegená nene gonanalivagi lapaná lehizeketamóma neve. \s1 Netá makolímo lelémo ahelú ahulaminogo ive \p \v 31 Ómasímini mogonáa lá oko nenazo, miní ameko nanave litune. Ómasímo lelitoka mino moloko noikú nene makó éaho lovaga lo lemeko liviligitive. \v 32 Gipala hamó nene aseva zeko géneka lamike lelí mukikumú lova vetini kigizakú molamó nenazo, nenemú aikumule loko netá matá mukí hagitana lehizeletamitihe. \v 33 Ómasímo ezáa lihimate asú olimikave loko loletamó nenazo, eza lelémo etó i vegenala zuha lelikutí ve makolímo goní hoza ameminogo ive. \v 34 Izesu Kilistó ezáa hilimóza, hilimokó nomive. Mómoká oko oteake okulumakú iteko Ómasímini agizani lamagaloka noike, lelikumú negénegé oko Ómasiloka loaká noinazo, éaho lihimate limitive. \v 35 Kilistó eza agika lemeaká noikutí éaho lelémo otopá zitive. Miluma netalímohe, itó gasovagi netalímohe, itó gopoguni moloakalímohe. Gaúna gamenámohe. Gígnegepánegekumú vitagá oakakumupe. Golivagi netá utó itikumupe. Luni leko sopolotunú lugupe hukatakumupe. \v 36 \x * \xo 8:36 \xt Age 44:22\x* Ámina netakumú monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Geikumule liki gamena gamena gopoguni mililitiki lipili hiliaká niave. Sipsip iza apeleko hukoaká nouhá nenémini ilimiaká niave. \m \v 37 Gakó lá oko nenazo, lá ilitatamóza, netá nenéminámove loko lelémo akaminogo ive. Agika limi ve Izesuni zámuza hize lé olimikago netá mukí avilegekunike alévolé okogó nominune. \v 38 Nenemú láa loko gele seketigí onouve: Heleaká netalímohe, logómulagi minoaká netalímohe, agelolímohe, holosímohe, okulumakú alévolé oko minoaká netalímohe, itó itína utó iti netalímohe, \v 39 itó veletokatí limiti netalímohe, amunalokatí ititi netalímohe, némini manámini netalímo Ómasímo agika limike nasahilí olimiaká noikutí lelémo otopá zeminogo ive. Ámina agika lemeaká netá nene Guivahanite Izesu Kilistokumule loko lehizelimiaká noive. \c 9 \s1 Isilae vegená Ómasímo kelémo etó imoláa \p \v 1 Neza Kilistoni vegenala nounazo, gakó imane soza laminake lamaná litoze, gililo. Ómasímini Sikalahú nenémo nigika ale vávani okago nigikagú gakó nenémo hize lé onetago láa loko lo nolukumuve: \v 2 Neza Zuta vegenakumú miluma napa geleaká nouve. Zuta vegená mukí keza Izesuni ánigi ahulakumú nigikagú ahuu ahuu loaká noive. \v 3 Gapo koló ilina nene, Zuta vegená nigive nagave kelémo vatí itive loko Ómasímo usí vizenimitoki nezáne Kilistoni geisa mikutí liminogo vávani uline. \v 4 \x * \xo 9:4 \xt Gá 9:4\x* Kezagi itó nezagi Isilae ve noune. Ómasímo vegenala gihila lelémo etó imó. Lá ike, mikasi gomopalaló aí lapanala lelepizimó, itó lo múnaheaká gakó itó Mosé lo hukoko li gakó lo limike, aí avogisaló minoko agepoka liliki minatave loko gapováa lelepizike gakó lamaná lo mololetamó. \v 5 Lá okago, leza avotege Avalahage Isakage monó ali mina ve keí kagapilamó zuha noune. Kilistó nene lelí vegená lugupe aleake utó imó nene Zakoponi mulusigutí utó imó neve. Nenemú Kilistokumú gili alévolé itanazo. Kilistó eza netá matá mukilímini Guivahani noimó nene Ómasi noive. Nenemú agepoka loko mino lúaló moloko minatunize. Lamaná. \p \v 6 Lá onoimóza, Ómasímo netá matá ale utó oketatove loko limó nene haha amive. Zakoponi agapilamó zuha utó amó keza Ómasímo kelémo etó i vegená gihila lilí i asú amamó. \v 7 \x * \xo 9:7 \xt Apí 21:12\x* Itó Avalahani agapilamola noune liki linamoláate Ómasímini vegená gihila lilí i asú amamó. Nenemú Ómasímo Avalahani láa loko lo amimó: Gipaka makó negopa, Isakani agapilamola kéisigó geí mututoni inigave. \v 8 Gakó nenémini mogonáa lá oko neve: Hanuva kugupegutí utó amó keza Ómasímini vegenala zuha lilí i asú amamó. Ómasímo netá ali lá itave loko lo moloketa gakó gili zagiaká nia vegená nene není vegenáne zuha gihila niave loko geleaká noive. \v 9 \x * \xo 9:9 \xt Apí 18:10\x* Ámina netakumú Ómasímo Avalahani agómulaló láa loko lo molotamó: \q1 Kilisimasi makó oko vokiko nene, veletó nene imane ikató goha okugo Salá eza izegipala getanogo ive. \m Loko lo amimó nenazo, Avalahani lo molota gakolímini gihila nene gipala makó Isimaeletó gihila zemitive loko gilimó neve. \m \v 10 Itó nenegó nomive. Alika Lepekatoka ámina mogona utó imóma neve. Áisi nene avoteho Isakatoka lopé izegipa lositá geto molamó. \v 11-12 \x * \xo 9:11-12 \xt Apí 25:23\x* Ámina izegipa nenetosa utó ikasike netá lamaná ahe golesahe velesá alinamasigo, Ómasi eza getati lopé izegipamú Lepekani láa loko lo amimó: Uvolaho nene agunalámini gelekelé otatize. Láa loko limó nene, Ómasímo vegená kelémo etó itove loko agikatunú gilimó nenémo kezáini iki miliki a netakú nene leheta oaká noimó negopa, ezáa sele lo kimi netatoka leheta oaká noi mogona lelepizimóma neve. \v 13 \x * \xo 9:13 \xt Mal 1:2-3\x* Itó Lepekani láa loko lo ami gakolímo gihila zikumú nene Ómasímo li gakó nene monó gotolagú láa liki gizinamóma neve: \q1 Neza Zakopokumú numu helekave. Uvolaho Esaukumú goselé nepelekave. \p \v 14 Nenemú nanave litune. Ómasímo lá oko oko moloko oaká noimó nenémo ma zová zeneihe. Íi, lá oko nomive. \v 15 \x * \xo 9:15 \xt Gá 33:19\x* Ómasímo Moseni láa loko lo amimóma neve: \q1 Neza nene ve makó agutó vizitove loko nene hanuva agutó vizitomó neve. Ve makó nigika hize amitove loko nene nigika hize amitomóma neve. \m \v 16 Nenemú Ómasímo sele nolitímo vegenalita amuza moloko oko moloko oakakú voko alemive. Ómasímo agika hize lemeaká noikukó voko aleaká noive. \v 17 \x * \xo 9:17 \xt Gá 9:16\x* Palaoni nene Ómasímo lo ami gakó nene monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: \q1 Nénisi nene není zámuzatunú gelémo golesa okugo, není nugulizá numutó namató puu loko vitive loko gelémo etó onoumóma neve. \m \v 18 Nenemú Ómasímini mogonamú láa loko gilitunize: Áisi nene ve makó nigika hize amitove loko nene agika hize amitimóma neve. Itó Ómasímo ve makó agika hize lí itove loko nene hanuva hize lí itimóma neve. \s1 Ómasímo izapaló moloaká itó agika hize lemeaká mogonáa \p \v 19 Lá noiko, lugaloka láa loko lo nimitanimó nehe: Nenemú Ómasímo lihimatemú giligo nanamú golesa oaká noive. Ómasi eza netá matá makó alitave loko nololetiko, vegenalite gapo hizi lí itamoláa nomive. \v 20 \x * \xo 9:20 \xt Isa 29:16, 45:9\x* Loko litanimóza, vémage, nanakalotí Ómasímini gakó pelevesava zitane. Mikasi somogitana noane. Mikasi somo nenémo loló onoi vema ale viligoko geza volane nenéminoko loló onetataninazo loko lo amitihe. Lá oko nomive. \v 21 Mikasi somo loló oaká vémini mogona lá oko neve: Ezáa agata gilike mikasitunú somo loló oaká noimó nene etoaká noive. Hamó mikasitunú nene lugáa nene vegenalitini mututoni loló oaká noimó nene lamanalímini loló oaká noive. Itó lugáa nene galatini mututoni itive loko golesámini loló oaká noive. \v 22 Lá onoimó nenazo, Ómasi eza somo nenéminiki nia vegená lugáa nene izapaló moloakalímini mututoni itó vo tolova oakalímini mututoni nia vegená keí nogosani kimitove loko geleake, alika kipilitikumú asenini zeketoloko vimó. Eza lihimáikumú izapaló moloaká noimó itó zámuzagi noimó nenémini mogona kelepizinogo lá oaká imó neve. \v 23 Itó somogitana oko minatuni vegená lugaloka nene aí lapanala ale lá ituni vegená ale vatí oletonoive. Lá oletake, agika hize limi vegená nene aí lapaná ohunagi noimó nenémini mogona lelepizeaká noive. \v 24 Nene Zuta vegená lelikó nomive. Hetoka vegenakutí sele lo kemeaká noi vegenaki lá okimiaká noive. \v 25 \x * \xo 9:25 \xt Hos 2:23\x* Hetoka vegenaki sele lo kemeakakumú Ómasímo li gakó nene monó gotolaú Ómasímini agepagutí gakó lo utó oaká ve Hoseani gakola láa loko neve: \q1 Vegená kelémo molamimoláa nene není vegená niave loko litoze. Vegená lugáa nigika kememumoláa nene nigika lekemenouve loko litoze. \q1 \v 26 \x * \xo 9:26 \xt Hos 1:10\x* Ómasímini vegenala zuha niamave liki litatoka nene Ómasi alévolé vémini izegipala zuha niave liki linigave. \m \v 27 \x * \xo 9:27 \xt Isa 10:22-23\x* Itó Isaiá eza Isilae vegenakumú gamoga geko láa loko limó: \q1 Isilae vegená keza nene age nagamí agataloka getani nemó nenémini iki hizi hutilí itamóza, Ómasímo luguhakó kugutó vizinogo ive. \v 28 Guivahani eza mikasigú vegená goní ita hozaváa alitove loko litá oko ale hukoko ale asú inogo ive. \m \v 29 \x * \xo 9:29 \xt Isa 1:9\x* Itó Zuta vegená mukitó asenini zeketamikumú nene Isaiá amunaloka emane anoza gakó láa loko limó nene alévolé okave: \q1 Guivahanímo okulumakú netá matá mukitó gizapa ve eza lagapilamó zuha lugáa asenini zeketamilina, leza Soto apakú Gomola apakú mina vegenakitana oko hele asú utiline. \s1 Isilae vegenaki Izesuni gakó lamanaki \p \v 30 Nenemú láa loko gilitune: Hetoka vegená keza lihimate asú olimikiko minatune liki amuza milamamoláa nene Izesunimú gili alévolé ikakeve loko lihimáini asú okimikago minikave loko loketamó. \v 31 Isilae vegená keza Ómasímini avogisaló lihimate nomitimó minatune liki li huka gakó ámegetoaká gapomú vitagá iliki vamóza, ali utó amamó. \v 32 Nene nanamú. Keza nene Izesú veleleta gapomú gili alévolé amatímo nene lá amó. Hanuva oko moloko nouhatímo Ómasímo giliko lamaná itive liki lakumú lá amó. Lá iliki nivake nene, gapoló gehani makolímo lotohá kipilimó. \v 33 \x * \xo 9:33 \xt Isa 28:16\x* Ámina gehanimú nene Isaiá li gakó nenémo voko alévolé imó. Eza láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 Ánigalo, Zaion apatoka gehani makó nomulumó nenémo lotohá kipilinogo ive. Itó monu gehani nomulumó neneloka kepeleko molanogo ive. Lá onoimóza, áminamú gili alévolé itamó nenete gizapa iki mina netakumú nene hanuvamú gizapa iki minaminigave. \c 10 \p \v 1 Nigivénegita, Zuta vegená Ómasímo kugutó vizitive loko nigikatunú lamaná gelekuke keikumú Ómasiloka loaká noumóza, \v 2 keza nene Ómasi gelekelé otatune liki amuza miliki niago, ánigokuke lamaná noluve. Lá niamóza, gapováa gili hehe lisá amave. \v 3 Ómasímitoka lihimáini asú okimikiko minata mogonáa gili vevesamave. Itó Ómasímini avogisaló lihimate nomitimó minatune liki kezáini iki miliki ita gapoló viake, lihimáini asú okimikiko minata gapo Ómasímo veleletamó neneló visá amave. \v 4 Leza Kilistokumú gele alévolé okuko, gili alévolé amake Ómasímo lo huka gakó ámegetokuko lamaná itune liki lina vegenalitini gapováa hize lí okave. Lá okago, aikumú gili alévolé ina vegená mukitoka nene lihimáini ale ahulo asú okimikago niave. \s1 Guivahanimú sele lita vegená mukitoka kugutó vizinogo ive \p \v 5 \x * \xo 10:5 \xt Liv 18:5\x* Nenemú Mosé láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 Ve makó keza lo hukoko li gakó nenémini hozaváa aliliki viva viva iki ali asú itamó nenete alévolé iki minanigave. \m Loko Mosé limó nene Ómasímo lo huka gakó gele alekoko lihimavate asú olimikiko minatuni mogonamú limóma neve. \v 6 \x * \xo 10:6 \xt Gapo 30:12-14\x* Lá onoimóza, Izesunimú gele alévolé inake lihimate asú olimikiko minatuni mogonamú nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Gigikauka nene éaho okulumakuka ititive, \v 7 itó éaho galegú limitive loko lamo. \m Nenémini mogona nene itína Kilistoni aleloko limitive loko okulumakuka itesaláa nomive, itó Kilistoni nene hele vegenatokatí lugutó viziti gakó aleloko ititive loko galegú lemesaláa nomive. \v 8 Lá oko nomive. Nenemú monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Monó nene hotoka nomive. Gemetoka neve. Gegepaló neve. Itó gigikagú neve. \m Kilistokumú gili alévolé ita gakó lo utó oko lo lekemeaká nouhá gakó nenemú noluve. \v 9 Láa loko lo utó oaká noune: Izesú nene není Guivahaníne noive loko gegepatunú lo utó itanimó, itó Ómasímo nene Izesú heleneikutí alémo otimó neve loko gigikatunú gele alévolé itanimó nene, Ómasímo gugutó vizinogo ive. \v 10 Ligikatunú gele alévolé itunimó nene, lihimate asú olimikiko minanogo une, itó legepatunú nene Izesuni agulizá lo utó itunimó nene, Ómasímo lugutó vizinogo ive. \v 11 \x * \xo 10:11 \xt Isa 28:16\x* Nenemú monó gotolaú luhuva gizinamó nene láa loko neve: \q1 Aikumú gili alévolé itamó nenete hizeko kememikumú kovoza heleminogo ive. \m \v 12 Zuta vegenaki hetoka vegenaki etó iki niamave. Hamó lelegitó loló olimiaká noive. Hamokó Guivahani nenémo ve mukilitini Guivahani noike, aí sele li amiaká nia vegená mukitoka nene vauva aleko nónohá zekimiaká noive. \v 13 \x * \xo 10:13 \xt Zoe 2:32\x* Guivahanimú sele liaká nia vegená mukitoka kugutó vizitimó neve liki monó gotolaú luhuva gizinamóma neve. \p \v 14 Lá oko nemóza, aikumú gili alévolé amitamó nene, nana iki sele li amitave. Itó aí gakó gelemitamó nene, aikumú nana iki gili alévolé itave. Itó makolímo lo utó oko aí gakola lo kememitimó nene, aí gakó nana iki gilitave. \v 15 \x * \xo 10:15 \xt Isa 52:7\x* Itó Ómasímo gakó liaká ve kimiselemitimó nene, nana iki li utó iki li kimitave. Liki loká inimikikoma neza láa loko litove: Izesuni gakó li kimita vegená mota kimiseleneimóma neve. Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko neve: \q1 Gakó lamaná li utó iaká nia ve keza gapo niago, kigisagutí liti liti ligo, ikago, gelekunike, ligika vávani okave. \m \v 16 \x * \xo 10:16 \xt Isa 53:1\x* Lá onoimóza, Zuta vegená mukitó ámina gakó lamaná gili alemakumú nene Isaiá luhuva láa loko gizamóma neve: \q1 Guivahanínemaka, gakó lo kumunimó nene ma gili alévolé inamamóma neve. \m \v 17 Nenemú láa loko gilitune: Ómasímini gakó gelekunikegó gele alévolé oaká noune, itó Kilistoni agepagutí gakó li utó niagogó gakola geleaká noune. \v 18 \x * \xo 10:18 \xt Age 19:4\x* Geza nene Zuta vegenalite monó gelemamó nehe loko loká itanimó nene, neza lá oko nomive loko litoze. Monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: \q1 Kegepagutí gakó nenémo numutó namató vo alimó. Itó gakóini nenémo mikasi nekisa vokisauka vo alimó neve. \m \v 19 \x * \xo 10:19 \xt Gapo 32:21\x* Lá onoimóza, geza nene Isilae vegenalite gili vevesamamó netihe loko goha loká itanimó nene, neza lá oko nomive loko litoze. Mosé nene Ómasímo Zuta vegená lo kimi gakó láa loko luhuva gizamó nene apí oko gelezo: \q1 Lekeza hetoka vegenakumú gelemó nene ha netá lilí inamoláa kelémo molokugo, lekeza kemekugú nanigave. Ve lugáa negi hizi minamó nene sele lo kemekugo, keikumú mulutikú golesa gilinigave. \m \v 20 \x * \xo 10:20 \xt Isa 65:1\x* Itó Isaiá ahelele vizemigo Ómasímo li gakó láa loko limó neve: \q1 Nenikumú vitagá amatite není ániganigave. Nenikumú loká amake minamó keitoka anitinogo uve. \m \v 21 \x * \xo 10:21 \xt Isa 65:2\x* Itó Isilae vegenakumú Ómasímo li gakó láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Neza nene giliki amanapa iki miniaká nia vegená gili ahuliaká nia vegená gínikaha iki miniaká nia vegená nene gamena hána nigizani gumí zeko alo loko sele lo kumumóma neve. \c 11 \s1 Isilae vegená luguhalite Ómasímini nasahilí ali alemó \p \v 1 \x * \xo 11:1 \xt Pili 3:5\x* Nenemú geza nene Ómasímo aí vegenala zuha Zuta vegená monéna ahuloketamó nehe loko loká itanimó nene, neza óe, lá oko nomive, loko litove. Nénisi nene Isilae ve nouve. Neza nene Avalahani agapilamó nouve. Neza nene Pezamini mulusigutí noumóza, Ómasímo viselenetamive. \v 2 Ómasi nenémo goí oko gilike kelémo etó i vegená viseleketamimóma neve. Lekeza nene Eliani gakó nene monó gotolaú nemó nene gatiki gilisá amahe. Isilae vegená goní noketake negénegeka loko Ómasi láa loko lo amimó: \q1 \v 3 \x * \xo 11:3 \xt 1 Kug 19:10,14\x* Guivahanínemaka, keza geí monó lili ali ve kipili hili asú iake, lónogó iki guguni giziaká a ita tele viziki ali golesa ikave. Lá ikago, imane nezagó nounazo, nezagi nipilinigi nilave. \m \v 4 \x * \xo 11:4 \xt 1 Kug 19:18\x* Láa lokago, Ómasímo gakó láa loko lo amimó: \q1 Géisigó negopa, není vegenáne zuha minatave loko neza vegená 7 tausen soza ómai netá Pealini gupá zi amema vegená nene asenini zekimikuve. \m \v 5 Loko limó nenazo, ámináminoko itínasa gamenaló Ómasi eza nasahilí amelaho noikeve loko Zuta vegená luguhá lelémo etó okago minokune. \v 6 Ómasímo lelémo etó oaká noimó nenémo leza oko moloko oaká nouhakú voko alemive. Aí nasahilikú nene voko aleaká noive. Leza oko molokogú voko alilina nene, soza saza nasahilí minaline. \p \v 7 Nenémini gihiláa lá oko neve: Isilae vegená mukitó keza lihimáini minamitive liki vitagá a netá ali utó amamó. Ómasímo kelémo etó i vegená kéisigó ali utó amó. Lugáa keza nene kigika hize lí okago, negi nagi hiziki minamó nene \v 8 \x * \xo 11:8 \xt Gapo 29:4; Isa 29:10\x* monó gotolaú luhuva láa liki gizinató utó imó neve: \q1 Ómasímo kigika ale gopa oká itó kogómula ale gopa oká, kagata hize lí oká okago minamó ámináagi itína ha niave. \m \v 9 \x * \xo 11:9 \xt Age 69:22-23\x* Itó Tevití láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 Lova ve galinali atakumú gelemiki nosánetakumú gelego ititimó nenémo kipilitimó neve. \q2 Lotohá kepelekiko pou liki akiiki lihimáinímini meinava alinigave. \q1 \v 10 Keza nene kogómula likokiko likatiká iki mihina itave. \q2 Kemegesaló agohí gihiki guni guni miliki mihina mihina iki mini lúaló miliki minanigave, loko limó. \s1 Hetoka vegená kugutó viziti gakó \p \v 11 Geza nene Isilae ve keza lotohá kepelekago monéna pou liki akamó nehe loko loká itanimó nene, neza lá oko nomive loko litoze. Keza netá golesa aliki minamómave loko Zuta vegená keza ánigiiki kemekugú niiki Izesutoka viki gímizitave loko Ómasímo kugutó vizeaká netá nene hetoka vegená lehizekimikave. \v 12 Zuta vegená keza lihima aliki minikago monó nene numutó namató Zuta vegená minamamoláaloka puu loko vimó. Itó Zuta vegenalite Izesukumú gili gopa amómave loko Ómasímo nene hetoka vegená kelémo lamaná oko nónohá zeketamó. Lá onimó nenazo, nenemú Ómasímo Zuta vegená gihila kelémo atiginá o asú okiko, hetoka vegenatoka gihila haitolíminoko golivagi zinogo ive. \p \v 13 Hetoka vegená lekeza lo likimitove. Lekelí aposolo nouke hozanemú gulugo itekago, nogoliza novizuve. \v 14 Vegenáne zuha lugáa monokumú kumu helekiko giliiki lamaná itave loko ámina hoza aleloko novuve. \v 15 Ómasímo Isilae vegená ahuloketatímini gihila nene hetoka vegená nene mikasi vogalaló numutó namató viki minakutí kelémo atiginá imó. Nenemú Ómasímo Isilae vegená goha kelémo molatímo nene hilinakutí atiginá itamó gilinogo ive. \v 16 Sikoni vatá niake, ganá nosá nene Ómasíminive liki amikago, etó oko nego, mukitoka hutilí oko etó okogó minanogo ive. Eza luhusa nenémo avasavagi etó oko noikoma, izana hazana ámináminoko etó okogó minanogo ive. Ámináminoko leza Zuta vetini avotege goí iki monokú etó iki minikago, kagapilamó zuha ámináminiki Ómasímini vegenala minanigave. \v 17 Zuta vegená keza olivi za lamaná nenéminiki minamó, itó avóike Ómasímo nónohá zeketa ve nene za luhusa nenéminiki minamó, itó hetoka vegená nene ekesá olivi za nenéminiki minamó. Lá ikago, Ómasímo nene za lamanalímini izana makó hukoko ale ahuloake, ekesá zagutí izana makó hukoake za lamaná huko ahulakú nene miní ameko hizekago, luhusámini nogoza nenémo aminí ameaká noive. \v 18 Nenemú hetoka vémage, goí oko huko ahula izanagitana Zuta vegenakumú gele golesa amo. Géisi nene luhusa hize lé otamane. Luhusa nenémo geí hize lé ogimiaká noinazo, nenemú gugupe aleko itemo. \v 19 Loko lokugo, géisi láa loko linogo ane: Ómasi nenémo není nene miní amenetanogo goí oko mina izana nene hukokave. \v 20 Loko gakó gihila litanimóza, Zuta vegenalite monó gili alévolé amamómave loko huko ahulonoimó neve. Gele alévolé anikumukó keí numutagató noane. Nenemú geza gugupe aleko itemoko gehelele viziko minozo. \v 21 Ómasi nenémo Zuta vegená olivi za lamanakitana mina vegená asenini zeketamimó nenazo, gezagi Ómasi viseletatanimó nene ámináminoko asega zegetaminogo ive. \v 22 Nenemú géisi nene Ómasímini nasahililamú itó amuza molatikumú gagatí molamino. Amuza molamó nenémini gihiláa nene monó kemegesa ame vegenatoka utó oaká noimóma neve. Itó aí nasahilikú alévolé oko minanitímini gihiláa nene aí nasahilí lamaná geitoka utó oaká noive. Miní ameko nasahililagú minamitanimó nene, gezagi hukoko ale ahulanogo ive. \v 23 Itó Ómasi nene miní ameaká zámuzagi noinazo, Zuta vegená keza Izesukumú gili alévolé ama mogona ahulatamó nene, Ómasímo miní ameketatove loko hanuva goha miní ameketanogo ive. \v 24 Hetoka vegená lekeza ekesá olivi za nenéminiki minamóma neve. Ómasímo ekesá olivi zagutí izana makó hukoake, gosohá suni alike za lamanakú miní ameko hizimó nenazo, nenemú Zuta vegená kelémo atiginá itove loko vávani oko kezáini numutagá ikú kelémo atiginá okiko, iki minanigave. \s1 Isilae vegená mukitoka kelémo atiginá itive \p \v 25 Nigivénegita, lekeza nene Zuta vegenakumú gili gopa iki lezatete kivilegeko gele vevesoaká noune liki lukugupe aliki itikataze. Nenemú asuguná gakó makó lo lekemekugo gilitave loko geleaká nouve. Isilae vegená lugáa gínikaha iki minakú miniliki niviko hetoka vegená keza monó agikagú vi asú itamó nene, \v 26 \x * \xo 11:26 \xt Isa 59:20-21\x* alika nene Isilae vegená mukitoka kugutó vizekiko lamaná iki minanigave. Nenemú monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Zaion agokalotí lugutó vizeaká ve lamaná utó oko, Zakoponi agapilamó keitoka anuva oko ne netá nene giteko ale ahulanogo ive. \v 27 \x * \xo 11:27 \xt Zel 31:33-34\x* Itó lo múnaheaká gakó láa loko lo hukoketanogo uve: Neza nene lihimáini nagamí zekinake apizeko minatune loko Ómasímo limóma neve. \m \v 28 Isilae vegená keza Izesuni gakó lamaná gili ahuliaká niakumú Ómasímini gala ve lilí niatímo hetoka vegená lekelémo vatí oaká noive. \v 29 Lá onoimóza, Ómasímo nónohá zelimiaká noikumú itó sele lo lemeaká noikumú genezala ale viligá aligá amitimó nenazo, Zuta vegená gozapá kelémo etó oake avóikini gakó lo moloketamole loko Ómasímo agika kemeaká noi vegená niave. \v 30 Hetoka vegená lekeza gozapá gínikaha iake nene minamóza, itína Isilae vegená keza gínikaha ikago, Ómasímo agika hize lekemeake lekelémo lamaná imóma neve. \v 31 Áminagó iki Zuta vegená itína gínikaha iki niago, Ómasímo agika hize nolikimimó nene ámináminoko goha agika hize kiminogo ive. \v 32 Zuta vegená niamó minamamó mukitoka nene alika agika hize kimitove loko pelevesava ziaká niamómámini nagakú ahulokimikago niave. \s1 Ómasi agepoka li gakó \p \v 33 \x * \xo 11:33 \xt Isa 55:8\x* Agae, Ómasímo gele asú oko minumuni lisolimiaká amelaho noive. Gele vevesoaká ohuni aitoka neve. Lo hukoakala nene vegenalita gelemunitíminoko neve. Hoza aleakalímini gapováa nene vegenalita vevesoakaláa nomive. \v 34 \x * \xo 11:34 \xt Isa 40:13\x* Nenemú monó gotolaú luhuva makó láa loko neve: \q1 Guivahanímini agikagú gakó nemó nene, ve éaho geleneimó neve. \q2 Gakó akó noligo nene, éaho alémo vatí igo limó neve. Ma nomive. \q1 \v 35 \x * \xo 11:35 \xt Hio 41:11\x* Éaho goí oko netá makó lehizetatitó apasoko amitive. Nenéa nomive. \m \v 36 \x * \xo 11:36 \xt 1 Koli 8:6\x* Loko limó nene netá mukí aitokatikó utó oaká noive. Itó áisigó lokago utó oaká noive. Itó netá matá mukí nene aí gelegele nenazo, ámina monó gotolaú gizina gakó nene gihila neve loko gelenoune. Nenemú nene agepoka linake miní ameko mino lúaló moloko minatune. Lamaná. \c 12 \s1 Ligikagi lugupegi Ómasi lehizetatunize \p \v 1 Nenemú nigivénegita, Ómasímo agika goha hize lekemeaká noimó nenemule loko lekelémo mómoká oko gakó lo likimitoze, gililo. Ómasímo mukí loló oleketonoi netakumú gili niminiki Ómasímini monola ali otitamó nene lamaná itive liki giliniki likigika lukugupe nene guguni gizoaká netá alévolé oko minoakalímini itó etó oko minoakalímini Ómasímo ánigo amu heleakalímini minatave liki Ómasi lehizitalo. \v 2 Itó iki miliki itamó nenémo monó gelema vegenalitini avevezahaló loló amino. Lekeza nene Ómasímo likigika ale viligokiko haitó lakagata giliki minalo. Lá ikiko nene, Ómasímo lititoka molatitoka iti netá nene, netá lamaná itó Ómasímo laga avisiti netá itó vihelé lo minati netá nene ali lekelí itaze. \p \v 3 Ómasímo nasahilí lehizenetakumú mukitó láa loko lo nolukumuze, gililo: Lekezatinimú lakagata gilikiko etati lelegitó áminalokó minino. Avilegeko goha itemino. Ómasimú gili alévolé ikago monolímini zámuza lehizeleketamó nenemú gili miniki mogonatini etó etó iki lotuva ligitaze. \v 4 \x * \xo 12:4 \xt 1 Koli 12:12\x* Lugupe nene hámakó neve, itó lugupémini gelekeleláa mukí minake, haitopaitó hoza aliaká niave. \v 5 Ámináminoko vegená nene mukí nounimóza, Kilistotoka voko gímizekunike mulusi hamokó noune, itó leza keikumú gelegele nouko keza lelikumú gelegele nianazo, lugupe aleko iteakaláa nomive. \v 6 \x * \xo 12:6 \xt 1 Koli 12:4-11\x* Ómasímo nasahilí haitopaitolímini oko lehizelimikago, lelí monó zámuza haitopaitó alenoune. Nenemú limi avotigí oko hoza alinogo une. Nenémini agikagú makó eza Ómasímini agepagutí gakó lo utó itimó nene, Ómasímo gakó gihila alapizi avotigitó lo utó itize. \v 7 Makó eza monokú gelekelé oketatove loko litimó nenémo ezáaloka zámuza minati avotigitó gelekelé itize. Makó eza gakó lainim-oketati hoza alitove loko ezáaloka zámuza minati polosanava nenémini itize. \v 8 Makó eza kagata aleaká gakó litimó nene, ezáaloka zámuza minati avotigitó kagata alitize. Makó eza Ómasímini hozaló moni ahulatove loko litimó nene, mulunagú lamaná geleko ahulatize. Makó eza monó gele vegenatoka gizapa okimiaká hoza alitove loko nene amuza moloko gizapa itize. Makó eza gohogó vegená nasahilí oketatove loko nene agoliza vizeko nasahilí oketatize. \s1 Gosohá oko moloko ituni gakó \p \v 9 Likigika hizi kimiki nasahilí ikimiaká nene lukugupetunukó lá amilo. Netá golesamú nene musi likizapa ino. Netá lamaná nene ali gikitiki ali minalo. \v 10 Lekeza zuhaloka aliaká niamómámini iki likigivetikini likigika kimiiki nene apiziki minatamó nenémo lukumu hilino. Ve makolitini kugulizá ali otiki golómeni giziki eza aviliko eza aviliko okogó ale otitune liki gililo. \v 11 Monó hoza alinigi nene, goselekaselé amiki amuza milikigó alilo. Guivahani gelekelé itiki mulutikú ahuu ahuu liko minalo. \v 12 Ómasímo likimiti netakumú lakagata losi gelemiki ageva iaká niakumú lokogoliza viziki minalo. Miluma netalímini agikagú niminiki hulu iki minalo. Ómasiloka loaká nene ali gikitiki ali minalo. \v 13 Ómasímini vegenala zuhate netakumú vitagá niikoma, kilími vatí iki kimilo. Veno vegená niikoma nene, kilími miliki nasahilí ikitalo. \p \v 14 \x * \xo 12:14 \xt Mat 5:44; Luk 6:28\x* Gopoguni mililikitata vegená nene Ómasiloka likiko nónohá zeketatize. Kelémo golesa itive loko negopa, nónohá zeketative liki lilo. \v 15 Mulúikú lamaná gilita vegená nene lekezagi lilími vatí iki mulutikú lamaná gililo. Ive iki miluma gilita vegená nene lekezagi kilími vatí iki miluma gililo. \v 16 \x * \xo 12:16 \xt Ano 3:7\x* Lekezatini vitagá iaká nia netá nene likigivetitokagi utó itive liki amuza milalo. Lekezatinimú giliko itemiko, limiki mina vegenaki iki miliki mihina ilo. Lekezatinimú gilikiko, gele vevesoaká vegená loló amino. \v 17 Golesa netá eza amupiló molokiko eza amupiló molokiko amilo. Vegenalite gilikiko etati netakumukó gililo. \v 18 Nenémini gapováa utó neikoma, itó lekelí netá neikoma nene, numutó namató vegená mukitoka gouna ziki minalo. \v 19 \x * \xo 12:19 \xt Gapo 32:35\x* Nigivénegita, lihimavatini mililikitatamó nene lekezatini apasikitamilo. Ómasímo mukahá olimiti gamenalokumú milalo. Nenemú monó gotolaú luhuva makó láa liki gizinamóma neve: \q1 Guivahanímo láa loko lokave: Lihima apasoaká nene není hoza neve. Lihima apasoaká hoza nene nezáne alitove, \m loko lokave. \v 20 \x * \xo 12:20 \xt Ano 25:21-22\x* Lekelisi nene monó gotolaú láa liki gizina gakó nenazo, nenémini ikigó minalo: \q1 Gala velini nene gaúna hilikikoma nosánetá kimilo. Nagamikumú kivisekikoma nagamí kimilo. Lekeza lá itamó nene, kovoza hiliko miluma gilitaze. \q1 \v 21 Golesa netá nenémo lekelí lekelémo-loko lememino. Nenéa nomive. Lekeza mogona lamaná nene lilí iki miniki golesa netáini nene ahulataze. \c 13 \s1 Gamani vegenalitini gakó gele alitune \p \v 1 Vegená mukitoka nene gamani vegenalitini gakó gili alitave loko noluve. Gamani hoza nene Ómasímo litokó naleve, itó gamani vegená nene Ómasímini gakotó amegesaló miliki naleve. \v 2 Nenemú makó keza gamanitini gakó gili ahulatamó nene, Ómasímo ale utó i netá pelesa zinigave. Itó gamani vegenalitini gakó pelesa zita vegená nene kezáini iki miliki ita mogonáini meinava alinigave. \v 3 Iki miliki ago lamaná i vegená nenete gamanimú kelegesá ligitive loko negopa, netá golesa aliki miniaká nia vegená nene kelegesá ligitive loko kelémo etó onoimóma neve. Nenemú geza nene gelegesá legemitimó minatove loko mogona lamanakó loló ozo. Mogona lamanakó loló oko minatanimó nene, geikumú gilikiko lamaná inogo ive. \v 4 Gamani vegená keza nene geikumule liki Ómasímini gelekelela niave. Gizapa nigitiko vatí oko minatane liki hoza naleve. Geza golesa netá nalekoma gehelele viziko minozo. Keza nene hanuvamú kalapusi limiaká zámuzagi minamave. Keza Ómasímini gelekelela nianazo, golesa netá aliaká nia vegenakumú Ómasímo izapaló moloaká noi netá lelepizinigi gamani vegená nene Ómasi alími vatí iki kezagi kizapaló molokago kalapusi limiaká niave. \v 5 Nenemú gamani vegenalitini gakóini gili alitave loko noluve. Gakóini gele ahulokako Ómasímo miluma hoza gimitikumukó negopa, gigikámo etokave loko lititokó itanize. \v 6 \x * \xo 13:6 \xt Mat 22:21; Mak 12:17; Luk 20:25\x* Itó gamanite Ómasi gelekelé itiki gizapa hoza naleve. Nenemú lekeza gamanite litatoka litatoka iki takisi moni kimilo. \v 7 Nenemú limitave liki lita netá nene vegená mukitó kimitaze. Takisi moni aliaká nia vegená nene takisi moni kimitaze. Itó haitó mikasiukatí netá makó atitó áminaló meinava iteko mina moni nene kimitaze. Kilími otiki kugulizá ali otita vegená nene kilími napa ilo. \s1 Ligika kemeakalímini mogonáa lá oko neve \p \v 8 Lekeza netá gimiiki nimilo liki linita gamena avilegemilo. Tinamule liiki likigika kimiiki netá matá kimiliki viaká nenémini mogonámogó lekelitoka minatize. Makó keza kigikatunú nasahilí iki kigika kimitamó nenemú Ómasímo lo huka gakó mukí gili aliaká nia veve litune. \v 9 \x * \xo 13:9 \xt Gá 20:13-17; Gapo 5:17-21; Liv 19:18\x* Mosé lo huka gakokú láa loko lonoimóma neve: \q1 Vego venako lekeza huki ezega emega amilizo. Geza vegená makó apele helemo. Geza gumina amo. Geza vegená makolitini netakumú ánigo lamaná amo. \m Nene gakó ale nupa oko gotoláa nenémini oko neve: \q1 Gezakamú geleaká noanimó nenémini oko gigivekaginimú geleko gigika kemezo. \m \v 10 Nasahiliki ve minatamó nenete kigivéitoka kigika miliki netá golesa alikitaminigave. Nenemú vegená makotoka kigika milata vegenalite Ómasímo lo huka gakó gili ali asú iaká niave. \s1 Kilistó atikumú gámemé o minatuni gakó \p \v 11 Lekeza itína imane gamenámini mogona gilinamó nenazo, lá itave loko loleketonoumóma neve. Lovokutí ininá oko otituni gamena mota alitokave. Monó apí oko guluni gamena nene, netá golesagutí gologí oletati gamena hána otigí oko minamóza, itínasa nene mota gamena alitokave. \v 12 Límugusi mota asú inogo noive. Gó lanogo okululuva notovo ive. Nenemú límugusímini netá ahuliiki lekemeni apele helekative liki lapanalímini gimisi magé ali vatí iki minalo. \v 13 Lapanató minatunimoláa nene etó oko minatune. Nosánetalímini lagaváa giliiki nagamí niiki meleketakeni iki gumesisi mokoló mogona haitopaitolímini ali utó iki lova iki lova leta lava leta iki kemekugú niki amilo. \v 14 Guivahani Izesu Kilistotoka viki gímizemó nenémo gineganetini loló iko ali luhiki minalo. Lukugupémo amu heleko laga aviseaká noi netá alikataze, Ómasimukó giliki minalo. \c 14 \s1 Likigivetikini gakó li hukikitamilo \p \v 1 Monokú hoe lamiki netá makó loló uko Ómasímo giliko golesa itihe liki kagata losi gilitamoláa vasá zemiki kilími milalo. Lá iki ha netakumú kagata losi giliiki lova leta lava leta itave loko nomive. \v 2 Makó eza monokú alévolé oko minatímo nosánetá mukí gopa noaká noigo, makó eza monokú hoe lamike, haitopaitó nosánetá nonake, Ómasímo gele golesa okative loko izámini mémela nosá amive. \v 3 \x * \xo 14:3 \xt Kolo 2:16\x* Nenemú haitopaitó nosánetá gopa noaká noi vémo agivelaho nosánetá makó moseaká noi vemú gele golesa amino. Itó iza mémela moseaká noi vémo agivelaho gopa noaká noi vemú nene aleko letoko lamino. Eza geí gelekelé izegipa negopa, Ómasi gelekelé omiaká noinazo, ezagi Ómasímini izegipala loló onoive. \v 4 Nenemú ve makolímo Ómasi gelekelé otoko monó geleneitimó nene, geza nanakalotí aí mogona lotuva legeko gilitane. Áisi monokú alévolé itimó nehe hoe lamitimó nehe nene gizapa vevámini netá neve. Itó Guivahani eza hize lé olimiaká zámuzagi noinazo, hize lé omikiko, alévolé oko minanogo ive. \p \v 5 Makó eza nene haitopaitó gamenamú gilimó nene iteká lemeká oaká noive. Makolímo gamenamú gilimó nene iteká lemeká oko nomigo, hamolímini oko neve. Makó eza némini manámini itove loko nene gele alévolé onoko lá itize. \v 6 Gamena makokumú giligo ititi ve nenémo Ómasimule loko lá oaká noive. Itó nosánetá mukí gopa noaká noimó nenémo Ómasimule loko noaká noive. Lá noike nene, nosánetakumú Ómasi agepoka loaká noive. Itó nosánetá makó mosé mosé oaká noimó nenémo Ómasimú gilike lá oaká noive. Lá noike, ezagi nosánetakumú Ómasi agepoka loaká noive. \v 7 Lelikutí makolímo ezáagó giliko lamaná itive loko minoko aleko osá amive. Itó ezáagó giliko lamaná itive loko helesá amive. \v 8 Minoko aleko oaká nouhá nene Guivahanímini gelegele minoko aleko oaká noune. Heleaká nouhá nene Guivahanímini gelegele heleaká noune. Nenemú nene logómulagi minoko aleko itunimó itó hilitunimó nene Guivahanímini mututoni nounike áisi giliko lamaná itive loko lá itune. \v 9 Kilistó logómulagi nouhaki helemoláagi Guivahanite minanogo heleake otimó neve. \v 10 \x * \xo 14:10 \xt 2 Koli 5:10\x* Nenemú nanakalotí gigivekahinimú aleko letoko litane, itó gigivekahinimú nanakalotí gelekako limitive. Leza mukitó Ómasímini avogisaló utó o asú okuko, áisi lelí gakó lo hukanogo ive. \v 11 \x * \xo 14:11 \xt Isa 45:23\x* Nenemú láa liki monó gotolaú luhuva gizinamóma neve: \q1 Guivahanímo láa loko lokave: Neza minoloko voko nou vémina alévolekutí noluve. Vegená mukitó kalapusa hiziki gupá zi nimiki kegepagutí Ómasímina nugulizá ali otinigave. \m \v 12 Nenemú leza mukitoka Ómasímini avogisaló mogonate lo utó itune loko lonoimóma neve. \s1 Némini manámini oketokuko ligivetege lihima alikataze \p \v 13 Nenemú eza lá igo eza lá igo niamó nene mogonataganamú lo hukoaká nene ahulatune. Imanémini itune liki li hukalo: Ligiveteginimú monolímini agikagú viniko, gapo hizi lí ikimiká lihima netakumú gala viziká oaká suni ale utó amitune. \v 14 Guivahani Izesuki nousitímina láa loko gele alévolé onouve: Nosá némini manámini nonunike, ligika lemeni ale gopa iti netá ale utó oaká netá nomive. Lá onoimóza, makó eza netá makó nonoko lá oko nehe loko golotuva netá natimó nene, agika ale gopa inogo ive. \v 15 Geza nene nosánetá makó gopa nokoko gigivekaho agata gululusi geleko ininá iti netá ale utó omikakoma, oko moloko oaká noanimó nene gigika kemeakalímini gapogú vaminogo ive. Gigivekahikumú nene Kilistó aikumuki heleneimóma nenazo, geza nenemú gelekoko nene, nosánetakumule loko gigivekahini alémo golesa amo. \v 16 Lekeza mogona lamaná lilí itamó nenémo gigivekaho lihima aleaká gapogú alémo molokiko vegená lugáate aliki letikataze, gizapa iki minalo. \v 17 Ómasímini gizapaló minoakalímini mogonáa nene nosánetá makó natupe mositupe loaká nenegú nomive. Hee loko minoko aleko oaká itó hulu itó mulutegú lamaná geleaká nene Sikalahulímo ale utó moloaká noimó nenémo Ómasímini avogisaló voakaláa neve. \v 18 Makó keza ámina gapoló viki Kilistoni gelekelé imikiko, Ómasímo ánigokiko laga avisinogo ive, itó vegená lugáate giliko lamaná inogo ive. \v 19 Nenemú leza hulu utó itive loko itó ligika lemeni eza hize lé otiko eza hize lé otiko itune loko amuza molatune. \v 20 Geza nosánetakumule loko Ómasímini hoza ale golesa amo. Nosánetá mukí nene noakakó nenazo, ligika lemeni ale gopa aminogo ive. Lá onoimóza, hanuva nanogo upe lokoko gopa nokuko ligivetehini agikagú golesa itimó nenémo lihima alinogo une. \v 21 Geza gigivekahini lihima alekative loko gala vizekatanize, aikumule loko goula nosá ahe vain nagamí ahe namitanimó, itó némini manámini amitanimó nene lamaná inogo ive. \v 22 Geza nuvanémini manámini netakumú gakó napa nolokoma nene, Ómasigi gezakagigó ali minalizo. Makó keza kigikámo laga kivisigo gili lamaná iki minata netá alitamó nene, kogoliza vizinigave. \v 23 Itó makó keza Ómasímo gele golesa itihe liki kagatagú losi pasi noiko netá makó gopa natamó nene, lamaná neve liki gili zagiki namamó nenazo, lihimavagi loló inogo ive. Ne netá mana netá lamaná itive loko gele zage minoko loló amitunimó nene, lihimavagi netá loló inogo ive. \c 15 \s1 Lezategopa ligivetege gili laga itave loko oko moloko itune \p \v 1 Monokú alévolé nouhá vegená leza nene kagata losi pasi giliki gili guni ama vegená gena kivisiti netá nene geheko legesó oko kelémo vatí oko alitune. Lezategó laga livisiti netá loló amitune. \v 2 Leza ligiveteginimú geleko lamaná itave loko, itó monokú alévolé itave loko kelémo vatí itune. \v 3 \x * \xo 15:3 \xt Age 69:9\x* Kilistó eza ámina oko ezáa gele lamaná i netá alenamimóma neve. Monó gotolaú ve makolímo Ómasi lo ami gakó láa loko nemó nene Izesutoka alévolé oko minamó neve: \q1 Geí alivi galativi amó nenémo není numupiló itekave. \p \v 4 Itó gozapá monó gotolaú gakó makó luhuva gizinamó mukí nene lagata ale kolosiko gele guni itune liki gizinamó neve, itó ámina luhuva nenémo lelémo vávani okoko lelémo gilí noliko goselé lepelemiko Ómasímo ale vavá oleta netakumú lagata losi gelemoko gizapa oko minatune liki gizinamóma neve. \v 5 Itó Ómasímo lelémo zou loaká itó lelémo vávani oaká amelaho eza gala vizekago, lekeza Izesu Kilistó veleleta gapogú lakagata hamokó gili miniki minatave. \v 6 Lá iiki likigika itó lekegepa mili hamó iiki, Guivahanite Izesu Kilistoni amelahini agulizá ali otitave. \s1 Izesuni gakó lamaná nene hetoka vegenakumuki neve \p \v 7 Nenemú Ómasímini lapaná utó itive liki Kilistó lekelémo molamó áminámini iki lekezagi likigivetikini kilími miliki likigika eza amiko eza amiko iki apizi lamaná iki minalo. \v 8 Neza láa loko lo nolukumuve: Ómasi eza avotegini gakó lo hukoko lo kemenei gakó nene gihila zitive loko Ómasímo gakó gihila lamanakó loaká noimó nenazo, ámina gakó ale alévolé itove loko Kilistó eza Zuta ve lelí gelekelé oletamó. \v 9 \x * \xo 15:9 \xt 2 Sam 22:50; Age 18:49\x* Lá imó nene, hetoka vegená kezagi nene Ómasímo agika hize lemeaká noikumú agepoka litave loko lá imóma neve. Nenemú monó gotolaú ve makolímo Ómasi lo ami gakó láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Hetoka vegenalitini holúikú gegepoka linake geí gugulizá sigaga loko nama linake gegepoka loko minanogo uve. \m \v 10 \x * \xo 15:10 \xt Gapo 32:43\x* Itó gakó makó láa loko neve: \q1 Hetoka vegená lekezagi nene Ómasímini vegenala zuhagi lokogoliza viziki agepoka lilo. \m \v 11 \x * \xo 15:11 \xt Age 117:1\x* Itó gakó makó láa loko neve: \q1 Hetoka vegená lekeza nene Guivahani agepoka liki geké litalo. \q2 Numutó namató vegená lekeza sigaga sagaga liki agepoka lilo. \m \v 12 \x * \xo 15:12 \xt Isa 11:10\x* Itó Isaiá nene gakó makó láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 Zesini gipala Tevitini agapilamó makolímo anogo ize. \q2 Áisi nene hetoka vegenalitini agulizaki ve loló inogo utó inogo ive. \q2 Lá okiko, hetoka vegená keza aikumú kagata losi gelemiki ageva iki minanigave. \p \v 13 Lagata losi gelemoko ageva oaká amelaho Ómasi eza nene gili alévolé akumú mulutikú lamaná giliaká itó hulu ale utó olekemekiko, lekelitoka vaí oko miniko nene, Sikalahulímini zámuzatunú hize lé olikimikiko, lakagata losi gelemiki aikumú ageva oko minoaká netá lekelitoka utó o vaí oko minative. \s1 Pauló vávani oko luhuva gizatímini mogonáa \p \v 14 Nigivénegita, lekeza nene vatí iki iki miliki niave, itó monolímini mogonagi gili vevesinave, itó eza lainim-otiko eza lainim-otiko itave loko nene lekelikumú gele alévolé onouve. \v 15 Nenemukopa, neza Ómasímo monó lehizeneta gakokumule loko monó makokumú goha gili vevesatave loko lokovogisaló nelegesá legemigo vávani oko imane luhuva gizo nolukumuve. \v 16 Izesu Kilistó eza hetoka vegená lekelitoka monó hozaló nimisilimó. Neza Ómasímini gakó lamanakumule loko guguni gizoaká hoza aleaká noumó nene, Sikalahú nenémo lekelémo otopá zekiko, hetoka vegená lekeza Ómasímini miguhala lilí iki minikiko, Ómasímo ánigo amu hilitive loko aleaká nouve. \p \v 17 Neza Ómasímini hoza aleaká nou vémina Izesu Kilistokumule loko hoza aleaká noukumú gelekugo iteaká noive. \v 18 Ámina hoza nene nana zámuzalotí aluline. Nomive. Izesu Kilistó hize lé onetago hetoka vegená keza monó gili alitave loko hoza aleko minumó nenemú vávani oko lo likimitoze, gililo. Neza nene monó lo utó oko lo nokumuke, \v 19 osá amosá suni alévolé netá aleko oko moloko minuke, Sikalahutokatí zámuza alekuke, Zelusalegatí apí okuke, Kilistoni gakó lamaná mukí lo utó o-loko vuke vuke nene mikasi ale vigeko vuke vuke alika Ililiko mikasiuka vo anitumó. \v 20 Lá nouke, litahagú goha ale gosohá okatove loko Kilistoni gakó vo anitemimó gosohá mikasigú gakó lamaná lo utó oko lo kimitove loko amuza moloaká umóma neve. \v 21 \x * \xo 15:21 \xt Isa 52:15\x* Monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinató nene námegetuve: \q1 Aí gakó lo kememuhá vegená nenete gilinigave. \q2 Gakó gelemamó nenete gili guni inigave. \s1 Pauló Loma apatoka vitove loko gilimó \p \v 22 \x * \xo 15:22 \xt Lom 1:13\x* Lekelitoka vitove loko umóza, ámina hoza nalugo gamena gamena gapoma lí okago, gena niviseaká imóza, \v 23 minoko aleko utoka kilisimasi mukí oko novigo lekelitoka vitohe loko nigikatunú geleko minoaká nouve. Itó imane gamenaló apá lugaloka hoza makó alito apá nominazo, \v 24 Sipena mikasiloka vinogo noumóza, ganá lekelitoka vo anitekinake áminauka vitohe loko geleko nouve. Lekelitoka anitekugo nene, neza ánigiko nene, Sipena mikasiloka vitokumú gamena koma logoliza vizinake nilími gapoló milatave loko noluve. \v 25 \x * \xo 15:25 \xt 1 Koli 16:1-4\x* Mota vitove loko geleaká noumóza, imane gamenaló nene Zelusale numutoka Ómasímini vegenala zuha nasahilí oketoko moni aleko kimitove loko novuve. \v 26 Masetonia mikasiuka itó Akaia mikasiuka Ómasímini vegenala zuha kezáini kagata geleke láa liki li hukinamóma neve: Zelusalega monó gele vegená gohogó niamó nene moni ale nupa okinake hize lé oketatune loko lo hukonouháma neve liki lamó. \v 27 \x * \xo 15:27 \xt 1 Koli 9:11\x* Keza nene mulúikú lamaná geleke lá ikamó nene etokave. Itó hetoka vegená keza Zuta vetitokatí kigikámini netá gihila alemó nenazo, nenémini genaváa keitoka neve. Ámina lihima apasoko kimitune liki kugupémini netá gona miliki Zuta vegenakutí Izesuni vegenala zuha kimikiko etanogo ive. \p \v 28 Lá onoinazo, nenémini gihila utó okago neza nene moni aleko voko avasavagi keme asú okinake Sipena mikasigú vinogo noinake lekelitoka vo anitinogo uve. \v 29 Itó neza nene láa loko gele alévolé onouve: Zapakó lekelitoka vaminogo uve. Kilistoni nónohá nenitoka vaí okiko lekelitoka vinogo uve. \p \v 30 Nigivénegita, leza Guivahanite Izesu Kilistokumú itó Sikalahutokatí eza agika amigo eza agika amigo oaká nounikeve loko negénegé oko lo nolukumuze: Lekeza nenitoka miní amiki nenikumú amuza miliki Ómasiloka lilo. \v 31 Zutaia mikasiuka Zuta vegená lugáa Ómasimú gili alévolé ama vegenalitini kigizakutí Ómasímo gologí onetative liki Ómasiloka lilo. Itó Zelusalega monó gele vegená monima aliiki mulúikú lamaná giliki laga kivisitive liki lilo. \v 32 Lá okiko, alika Ómasímo giliko, etokikoma, mulúnegú agila guluma noiko lekelitoka vinake navasú vizeko hulu nivisitive liki lilo. \p \v 33 Ómasi hulu amelaho eza lekeza mukitó minatímo minoloko voko minino. \c 16 \s1 Vegená mukí geké loketamó \p \v 1 Vená ligiveteho Piopé eza Kenekelea numutoka Izesuni vegenala zuhaloka monó hoza aleaká noi vená áisi vo anitekiko nene, monokú nasahilí itatave loko mogonala hize lé oko noluve. \v 2 Ómasímini vegenala zuhate alikiko etatimó nenémini iki Guivahanimule liki alími vatí itaze. Ámina vená nenémo nezagi itó vegená lugáagi gelekelé oletoko minamó nenazo, nemú manamú navisiko alími vatí ilo. \p \v 3 \x * \xo 16:3 \xt Apo 18:2\x* Itó vanago venalago Akuilako Piliskako keza nene Izesu Kilistoni monó hozagú nilími vatí iaká niasive. Keí nene geké noloketuze, li kimilo. \v 4 Kéisi nene nenikumú kugupe latila inigasimó neve. Lá asimó nene nenikumukó nomive. Numutó namató hetoka vegená Izesuni vegenala zuha miniliki vinamó kezagi keikumú mulúikú lamaná giliki kegepoka liaká niave. \v 5 Keí numukú monokumú alegesá iaká nia vegenaki geké noloketuze, li kimilo. Asia mikasiuka ganá apí oko Kilistoni vegenala loló i ve Epainetó nigika amenou ve aikumuki geké nolotuze, li amilo. \v 6 Maliá eza lekelikumú miluma geleko monó hoza alimó. Aí geké nolotuze, li amilo. \v 7 Atolonikoki Zuniaki Zuta ve není zuha niasi ve kezagi nagá numukú makó minuháma neve. Keikumuki geké noloketuze, li kimilo. Keza aposolo vetini holúikú kugulizaki ve niasive, itó neza hanuva nougo keza goí iki Kilistoni izegipala lilí asimóma neve. \v 8 Monokú noi ve Apiliatoni geké nolotuve. Nigika aitoka neze, li amilo. \v 9 Kilistoni hozagú nelémo vatí i ve Ulupanó itó nigika amenou ve Sitaké keikumú geké noloketuze, li kimilo. \v 10 Kilistó mogonalamú giligo lamaná i ve Apeleni geké nolotuze, li amilo. Alistopuloni numukú nia vegenakumú geké noloketuze, li kimilo. \v 11 Zuta ve nigivéneho Helotió itó Nalisisoni gelekelé vegenala keza Guivahanímini vegenala zuha monokú nia vegenakumú geké noloketuze, li kimilo. \v 12 Vená lositá Tilipaenaki Tiliposaki keza Guivahanímini hoza napa aliaká niasive. Itó Peasí áminámini oko Guivahanimú miluma hoza aleaká igo nigika nagata aitoka neve. Keikumú geké noloketuze, lo kimilo. \v 13 \x * \xo 16:13 \xt Mak 15:21\x* Lupú eza Guivahanímini vegenala zuhagutí iteko mina ve, itó izolaho nelémo vatí ike izóneho loló imó. Keikumú geké noloketuze, li kimilo. \v 14 Asikilitó itó Pilegon itó Helemé itó Patopá itó Helemá kezagi kigivéikinigi geké napa noloketuze, li kimilo. \v 15 Pilologoki venala Zuliaki itó Neleó itó atolaho Olipá itó monokú ve vená mukí kezagi makó niamó keikumuki geké noloketuze, li kimilo. \v 16 Lekeza nene monokú eza aputá viziko eza aputá viziko iki minalo. Kilistoni vegenala zuha numutó namató mini-liki vinamó nenete geketini nilave. \s1 Gakó loketo asú imó \p \v 17 Nigivénegita, lekelémo mómoká uke lakagata aleko láa loko noluve. Likilími gopa napa iaká nia vegenakumú gizapa ilo. Keza hizi hoú lita gakó ali utó iki monokú vita gapo hizi lí iake monó lainim-oleketunimó nene pelevesava ziaká niamó nenazo, lekemegesa kimilo. \v 18 Vegená nenémináa nenete Guivahanite Kilistoni gelekelé itamake, kezáini kugupémo amu hili netá gelekelé nitake, kigika kagata gopa i vegená giminikú miliki kilími gopa niago, gakó lamaná nilahe lago, kogoka kagaka viziaká niave. \v 19 Lekeza monó gili aliaká niamómámini gakoláa numutó namató vokave. Lá okago, neza lekelikumú gelekuke nogoliza novizuve. Lá noumóza, imanémini iki minatave loko noguluve: Netá lamanakumú gili vevesiki gili minalo. Netá golesamú giliko gena ino. \v 20 Lá itamó nene Ómasi hulu amelaho áisi nene mini hána amiko Satani nene likigisa heumauka zeko lana inogo ive. Guivahanite Izesu Kilistoni nasahilí lekelitoka minino. \p \v 21 \x * \xo 16:21 \xt Apo 16:1\x* Hamó hoza aleaká nousi ve Timotí itó Zuta ve nigivénege Lukió Zasó Sosipaté kezagi geké nililikitave. \v 22 Neza Teletiona pepa imane Pauló lo neme neme noigo luhuva gizo nolukumu vémina áminagó oko Guivahanímini avogisaló lekelikumú geké nololeketuve. \v 23-24 \x * \xo 16:23-24 \xt Apo 19:29; 1 Koli 1:14; 2 Tim 4:20\x* Gaió eza nasahilí onimiaká noigo, nezagi itó Ómasímini vegenala zuhagi aí numukú alegesá oko monó loaká noune. Eza geké nololeketave. Elastó nene kansoletini moniló gizapa oaká ve itó ligiveteho Kuatoki ámináminiki geketini nilasive. \s1 Ómasi agepoka like gizo asú imó \p \v 25 Izesu Kilistoni gakó li utó iki li likimiaká niamó, itó Ómasímini asuguná gakola gozapá ká ela halá geloko voko minamó nene hámakó lelegitokó neve. \v 26 Ámina gakó lamaná Ómasímo nigizakú molamó nene lo utó oko lo nokumuke ligikámini luhusala ale gikitoaká zámuzagi noi amelahinimú lo kemeaká nouve. Lá onoumóza, imane gamenaló Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká a vete luhuva giziki Izesukumú lina gakó li utó ikave. Ómasi nene alévolé helisagi noi vémo lo hukonoitó nene numutó namató vegená keza gili alévolé iki Ómasi gili amitave loko ámina monó gatoko lo kemeaká noune. \v 27 Izesu Kilistó lelémo vatí noiko Ómasi ezáagó gele vevesoko noi ve sigaga sagaga loko agepoka loko mino lúaló moloko minatune. Lamaná.