\id REV - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Alikamú \toc1 Alika Utó Iti Netakumú Zonini Lo Ami Gakó \toc2 Alikamú \toc3 Ali \mt1 Alika Utó Iti Netakumú Zonini Lo Ami Gakó \c 1 \s1 Izesú ale vesamá oko li gakó \p \v 1 Imane nene Izesu Kilistó ale vesamá oko li gakó gamena hána vamiko netá matá utó itive loko Ómasímo lo mola gakó neve. Ómasímini gelekelé vegenala zuha lo kimitive loko Izesuni lo amekago áisi agelolahini amiselekago, gelekelé veva Zonina lo nemeko nelepizekago, \v 2 nénisi nene Ómasímini gakó itó Izesu Kilistó lo utó i gakó nene ánigo guni oko gulutíminave loko gele minuke imaneló lo utó oko luhuva nogizuve. \v 3 Itó luhuva imane mukitó alévolé iti gamena mota alitokamó nenazo, netá matá alika utó iti gakó imane nene gatiki li kimita vegenaki itó gakó luhuva imane giliiki gili alita vegenaki Ómasímo nónohá zeketonoi vegená niave. \s1 Ómasímini vegenala zuha mulusi 7 nónohá kimi gakó \p \v 4 \x * \xo 1:4 \xt Gá 3:14; Ali 4:5\x* Neza Zonina Asia mikasiuka Ómasímini vegenala zuha mulusi 7 niamó lekelí luhuva netá imane gizo nolukumuve. Ómasi goí oko mina ve itó itína hanuva noi ve itó atiginá oko anogo i velokatí itó zámuzáini 7 nei Sikalahú gonanalivagi siató noi velokatí \v 5 \x * \xo 1:5 \xt Isa 55:4; Age 89:27; Gá 1:6\x* itó Izesu Kilistotokatí nene nasahilí itó hulu lekelitoka mino moloko minino. Izesú áisi nene Ómasímini gakó amegesa moloko avetó oaká ve itó ganá heleakakutí oti ve itó numutó namató vegenalitini kugulizaki véini uvóipo noive. Eza agika lemeaká noike ezáa golaníatunú lihima netategutí gologí oletake \v 6 \x * \xo 1:6 \xt Ali 5:10\x* Ómasi amelahini lehizemikugo minatave loko aí avogisaló guguni gizoaká ve lelémo molamó neve. Aitoka nene gonanalivagi itó zámuzalagi mino lúaló moloko minanogo ive. Lamaná. \p \v 7 \x * \xo 1:7 \xt Tan 7:13; Zon 19:34,37; Zak 12:10; Mat 24:30\x* Gilinahe. Límusi amupiló noago vegená mukitó kogómulatunú ániganigave. Itó galutá hize vegená kezagi ániganigave. Itó numutó namató vegená mukí keza aí ánigiiki aí gakó gili alemakumú ive nama inigave. Ámina gakó nene lá oko utó ino. Lamaná. \p \v 8 \x * \xo 1:8 \xt Ali 22:13\x* Guivahani Ómasi osá amosá ve eza goí oko mina ve itó itína noi ve, itó anogo i ve áisi nene nénisigó apí oaká itó ale asú oaká amelahina nouve loko nolive. \s1 Izesuni ameni ánigamó \p \v 9 Likigivetipina Zonina lekezagi Izesukumule loko miluma maluma itó Ómasímo gizapa olimiaká itó genavagi netá geheko legesó oko ote minoaká netá izá moloko alekunike minoaká nouni ve neza Ómasímini gakó itó Izesuni agulizá lo utó oko lo kumule liki Patamo mikasi pokolagú nimisili ahuli milikago minumóma neve. \v 10 Guivahanímini gamenaló Sategú nene Sikalahulímo nigikámini agómula ale panava zekago nemegesaloka gakó napa pikuli nenéminoko utó imó. \v 11 Utó oake láa loko noligo gulumó: Netá ániganogo animó nene pepagú luhuva gizokoko vegenáne zuha mulusi 7 kezaloka ahulokako Epeso numutoka itó Similina numutoka itó Pelagamu numutoka itó Tiatila numutoka itó Saliti numutoka itó Pilatelepia numutoka itó Lautisia numutoka vitize. \p \v 12 Itó neza gakó lo nimi vema ánigatove loko mino viliguke lamu liví 7 golitunú lilí amó nene ánigumó. \v 13 \x * \xo 1:13 \xt Tan 7:13, 10:5\x* Liví holulagú makó nego ánigumó nene ametamenía vegená lemetamenigitana noigo gineganeváa hána agisaló leme minamó. Itó apinaloka holotani golitunú lilí amó nene minamó. \v 14 \x * \xo 1:14 \xt Tan 7:9\x* \x * \xo 1:14 \xt Tan 10:6\x* Itó gotola zopova mokoná nene límusigitana gizopa loko minamó, itó agómula luga luga nene ló guluma nenéminoko minamó. \v 15 \x * \xo 1:15 \xt Izi 1:24; 43:2\x* Itó agisa luga luga nene goli gehani lokú loake velu velu loaká noimó nenéminoko minamó. Itó anó lupa nene nagamí lisani sipisi nenéminoko sasa loko minamó. \v 16 Agizani zamagaloka nene sonohí 7 ale minamó. Itó agepagutí amitá makó nene amegesaloka itó agómulaloka sánevetaláa minamó nene leme minago ánigumó. Itó agómula avogisa nene ho silikakéna nenémini oko lapaná loko minamó. \p \v 17 \x * \xo 1:17 \xt Isa 44:6, 48:12; Ali 2:8, 22:13\x* Ametamenía lá oko nego ánigokuke agisagú pou loko akumó. Heleaká nenéminoko akonougo agizani zamagaloka nene numupiló moloake láa loko lo nimimó: Geza gelegesá legemino. Goí moloko itó alika moloko \v 18 itó alévolé amelahina neza imane nouve. Gelenape. Neza hulumóza, goha otekuke mino lúaló moloko minanogo uve. Itó heleakalímini itó galémini gahémini kií nénisi alenouve. \v 19 Nenemú netá nániganimó nene itína utó noimoláa itó alika utó itimoláa nenegi luhuva gizo asú ozo. \v 20 Itó nigizani lamagalokagú sonohí 7-a itó lamu liví 7-a golitunú lilí ago ániganimó nene asuguná netalímini mogonáa lo gimitoze, gelezo. Sonohí 7 nene Ómasímini vegenala zuha mulusi 7 keí gizapa nikita ve ageló vegená nenéminiki niave. Itó lamu liví 7 nene monó gele vegená mulusi 7 nenetini avevezaha niave. \c 2 \s1 Epeso vegenatoka gakó ahulamó \p \v 1 Miní ameko láa loko lo nimimó: Epeso numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenéminoko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Sonohí 7 agizani zamagalokagú ale mina ve lamu liví 7 golitunú lilí amó nenémini agilikagú vogá ogá oaká noi ve áisi lekelikumú láa loko nolive: \v 2 Neza iki miliki iaká niamó nenémini mogonáa itó hozalinímini mogonáa goselé lekepelemigo legesó iki aliaká niamó nenémini mogonáa gelenouve. Lekelisi vegená golesa galasa ánigi mu kizapa iaká niave. Itó vegená lugáa lezagi aposolove liake soza likago sozáinímini mogonáa ali utó milikave. \v 3 Itó amuza miliki miniki nenikumule liki miluma malumámini amupiló goselé lekepelemigo hulu iki miniaká niave. \v 4 Lá onoimóza, nénisi nene lekelikumú netá lá okomú gulugo golesa oaká noive. Lekeza gozapá likigika nimiaká amómámini oko gamena imanéa nene ma minamive. \v 5 Gozapá veletó ká mezane monokú lamaná iki mihina iki minamopa itína nene mota velehé limikave. Lekeza nenemú goha giliiki likigika ali viligiiki gozapá gapoló goha lisiki vilo. Nenémini amikoma neza lekelitoka aniteko lamu livitini nene zeko liho ahulanogo uve. \v 6 Makó nene lekelikumú gulugo lamaná oaká noive. Lekeza Nikolaoni vegenala zuha keza netá iki miliki niamó nene mukahá kipiliaká niave. Itó neza ámina oko mukahá kepeleaká nouve. \v 7 \x * \xo 2:7 \xt Apí 2:9; Ali 22:2\x* Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene alévolé oko minoakalímini za gihila Ómasímini zazuhagú noimó nene natave loko gele kiminogo uve, loko limó. \s1 Similina vegenatoka gakó ahulamó \p \v 8 \x * \xo 2:8 \xt Ali 1:17\x* Itó Similina numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Goí moloko itó alika moloko eza heleake oti vémo lekelikumú láa loko nolive: \v 9 Lekeza miluma malumámini amupiló likilími-liki ahulilikimikago niamó itó gohogó vegená miniaká niamó nene gelenouve. Itó lekeza monolímini henokanotiki vegená niave. Itó Zuta vegená noune liki liaká niamó nenete lekelikumú alivi letivi iaká niave. Nenegi gelenoumóza, keza soza likave. Zuta ve gihiláa negopa, Satani vegenala zuha niave. \v 10 Lekelitoka miluma maluma netá goha utó o likiminogo ive. Nenemú lekelegesá legemino. Gilinahe. Satá eza gimilikú moloaká netá utó o likimitive loko lekelitokatí lugáa nene nagá numukú kelémo molanogo ive. Lá okiko, gamena 10 oko novigo miluma giliki minanigave. Lekelisi monó nene ale gikitiki ali miniki hilikiko, gonanalivagi akilikitana oko alévolé oko minoaká nene ale hitoleketanogo uve. \v 11 \x * \xo 2:11 \xt Ali 20:14, 21:8\x* Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene alika heleaká nenémo ma kelémo golesa palasa aminogo ive, loko limó. \s1 Pelagamu vegenatoka gakó ahulamó \p \v 12 Itó Pelagamu numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Amitá makó amegesaloka itó agómulaloka sánevetaláa minamó alenei vémo lekelikumú láa loko nolive: \v 13 Lekeza nimina apalímini mogonáa gelenouve. Neneló Satani vegenala zuha niave. Lekeza gakónéa itó nugulizánéa ale gikitiki ali miniaká niave. Itó neneló Satá minoko aleko oaká noitó nene není gakó lo amutokó lo kemeaká i ve Atipasini apelego hili zupahé nenikumú gili alévolé amó nene ahulamamóma neve. \v 14 \x * \xo 2:14 \xt Nam 22:5, 25:1-3\x* Itó neza lekelikumú koma gulugo golesa oaká noive. Lekelí numutoka vegená lugáa niamó keza Palámini gapogú viaká niave. Palámo eza Palakani nene Isilae vegená lo kimiti gakó lo amekago áisi gala vizekago soza ómai netalímini miguhala niki minake mokoló minake golesa amó. \v 15 Ámináminiki lekelí apatoka vegená lugáa keza Nikolaoni vegenala zuhatini mogona golesa aliake áminámini iaká niave. \v 16 Nenemú lekeza likigika ali viligalo. Némini amikoma neza lekelitoka galinali aniteko ámina vegená nene negepagutí nolimi amitatunú lova ale kiminogo uve. \v 17 \x * \xo 2:17 \xt Gá 16:14-15,33-34; Zon 6:48-50; Isa 62:2, 65:15\x* Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha nene gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene halá ge mina mana nosá gihila kiminogo uve. Itó gehani mokoná nene etó etó oko kemekugo neneló kugulizá luhuva gosohá miniko gehani amelaho ezagó ámina agulizá gilinogo ive, loko limó. \s1 Tiatila vegenatoka gakó ahulamó \p \v 18 Itó Tiatila numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Ómasímini gipala agómuláa ló guluma nenéminoko noi ve agisáa goli gehani lokú loake velu velu loaká noimómáminoko noi vémo lekelikumú láa loko nolive: \v 19 Neza iki miliki iaká niatímini mogona itó likigika kimiaká niatímini mogona itó Ómasimú gili alévolé iki minatímini mogona itó nasahilí ikimiaká niatímini mogona itó genavagi netalímini agikagú hulu iki niamó nenémini mogonáa gelenouve. Itó gozapá amuza miliki lagasó minamó itína nene goha itekave. Nenegi gelekuve. \v 20 \x * \xo 2:20 \xt 1 Kug 16:31; 2 Kug 9:22\x* Itó neza lekelikumú gulugo lá oko koma golesa onoive. Lekelisi nene Isilae vetini agulizaki vená golesa Zesepelokitana mina vená ánigi ahuliaká niago áisi Ómasímini agepagutí gakó loaká vená nouve loake, vegenáne zuha gakó lo kemeaká ike kogoka vizeake gala vizekago, gumesisi mokoló hoza aleke soza ómai netalímini miguhala aliki niaká niave. \v 21 Itó agikáa ale viligative loko gamena molotumóza, áisi agikáa ale viligamike mokoló netala ahulanogo gelesá amive. \v 22 Gilinahe. Neza nenemú lokugo, avisi netá nene utó o amekiko ako minatize. Lá noike, áisigi mokoló mogona lilí iaká niamó kezagitoka miluma maluma sipisi utó itize. Kigika ali viligiiki venalímini mokoló netala ahulamikoma, nenéminoko utó o kiminogo ive. \v 23 \x * \xo 2:23 \xt Age 7:9; Zel 17:10; Age 62:12\x* Itó ámina venalímini izegipamú lokugo, golivagi netalímo utó oko kepele gesá itize. Némini okugo, numutó namató monó gilina vegenalite nenikumú kigikámini kagatámini mogonáa ánigo hehe loko ánigonane liki gili guni iki gilitaze. Neza vegená mukí iki miliki itatímini avotigila apasoko kiminogo uve, loko limó. \p \v 24 Itó Tiatila numutoka vegená lugáa lekeza ámina soza gakó gili ahuliaká niave. Lá niake, gevená lugáa keza Satani mogonatagana gele hee loko gelenoune liki liaká nia vetini gakó lekeza gilisá ama vegenalita gakó lo likimitoze, gililo. Neza genavagi netá makó nene lukumupiló molaminogo uve. \v 25 Itó netá alinamó nene ali gikitiki ali minalo. Lá iliki niviko anititoze. \v 26 \x * \xo 2:26 \xt Age 2:8-9\x* Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligiki neza oko moloko noumómáminiki iki miliki iliki viki ali lutigitamoláa nene nénisi amuza kemekugo haitopaitó mikasiuka vegenalitini ve uvóike lilí iki minikiko \v 27 aménehitokatí amuza alumó ámina oko kemekugo aeni hánusa ali miniki gizapa ikitataze. Lá niiki nogosanitunú mikasi somo zeko lana oaká nouhá nenéminiki lá ikitanigave. \v 28 Itó sonohí gazakomé miní ameketanogo uve. \v 29 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. \c 3 \s1 Saliti vegenatoka gakó ahulamó \p \v 1 Miní ameko láa loko lo nimimó: Saliti numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenéminoko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Ómasímini Sikalahú zámuza 7 alenei Sikalahú itó sonohí 7 alenei ve nenémo lekelikumú láa loko lokave: Neza iki miliki atímini mogonáa gelenouve. Vegená keza ánigolikimikago lokogómulagi niamó geleneimóza, likigikáa nene hele vimó niave. \v 2 Nenemú lekelisi nene mómoká iki otiiki gosohá lugáa hilinigi niamó nene kigikáa emane ale kii likitalo. Neza Ómasímini avogisaló iki miliki iaká niago ánigumó nene hehe lamive. \v 3 \x * \xo 3:3 \xt Mat 24:43-44; Luk 12:39-40; Ali 16:15\x* Lekeza netá matá li likimikago gilinamó nenema alími gosohá iki ali gikitiki miniki likigika ali viligalo. Ali viligiki gizapa iki minamitamó nene, lova ale likiminogo uve. Gamena nomulumó nene lekeza gelemiko guminaló ve nenéminoko litá oko anitinogo uve. \v 4 Saliti numutoka nene vegená lugáate gineganéini goihá zisá amave. Vegená nenémináate miniki gineganéini mokoná ali miniki nezagi mihina iki miniki aliki inigave. Lekeza nenémini ita avotigila iki niave. \v 5 \x * \xo 3:5 \xt Ali 20:12; Mat 10:32; Luk 12:8\x* Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamó nenete gineganéini mokoná lamaná kemekugo ali luhanigave. Itó kugulizá nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizáini giza pukugutí gilato ahulaminogo uve. Neza kugulizá nene aménehini avogisaló itó ageló vegenalitini kovogisaló lo utó molanogo uve. \v 6 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. \s1 Pilatelepia vegenatoka gakó ahulamó \p \v 7 \x * \xo 3:7 \xt Isa 22:22\x* Itó Pilatelepia numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Apazá noi ve itó lokago alévolé oaká noi vémo agulizaki ve Tevití gizapa oko mina apalímini kií ale minake gahe segeneitó ve makolímo voko ale lí aminogo i ve eza ale lí noitó ve makolímo gahe segeminogo i vémo lekelikumú láa loko nolive: \v 8 Neza iki miliki iaká niatímini mogonáa gelenouve. Gilinahe. Neza lokovogisaló gahe makó segelikimikugo ve makolímo gahe geminogo ive. Lekeza amuzatini lagasóisí nemóza gopa nene gakóne ali guni iki ali minake nugulizá ahulamamó nene gelenouve. \v 9 \x * \xo 3:9 \xt Isa 49:23, 60:14\x* Gilinahe. Satani mulusigutí vegená lugáa keza Zuta vegená noune liki liaká niamó nenete soza liake Zuta ve gihiláa ma minamave. Neza keí nene gala vizekugo lekelitoka anitiki kalapusa hizi likiminigave. Lá niiki lekelikumú nene nigika lekemenou vegená niave liki gilinigave. \v 10 Lekeza goselekaselé amiki negeva minatave loko loleketonou gakónéa nene ali guni iki ali minamó nenazo, nenemú gimíikú moloaká gamena nene numutó namató vegenatoka zeloko vitimóza, lekelitoka zeloko vokative loko nénisi nene vegegisa hizeleketoko alata mololeketanogo uve. \v 11 Neza litá oko anitinogo uve. Nenemú makolímo gonanalivagi akilitini akúvasokative liki netá matá alinamó nene ale gikitiki ali minalo. \v 12 \x * \xo 3:12 \xt Ali 21:2; Isa 62:2, 65:15\x* Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene Ómasinémini zavusavegú lapusa nenéminoko hizekimikugo keza nenegú alévolé iki miniki goha hetoka ma olíi lememinigave. Itó kumupiló Ómasinémini agulizá luhuva, itó Ómasinémini apá nene Zelusale apá gosohá okulumakutí Ómasilokatí limiti apalímini agulizá itó neza nugulizá gosohalímini luhuva nene kumupiló gizanogo uve. \v 13 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. \s1 Lautisia vegenatoka gakó ahulamó \p \v 14 Itó Lautisia numutoka Ómasímini vegenala zuhatini ageló nenémini oko gizapa noketa vémo gakó láa loko luhuva gizo amekako lo kimitize: Gakó gihiláa loakalímini mogonáa noi ve itó gakó lokago alévolé oaká noi ve Ómasilokatí netá utó imó nenémini mogonáa noi vémo lekelikumú láa loko nolive: \v 15 Lekeza iki miliki iaká niatímini mogonáa gelenouve. Lekeza monokumule liki amuza miliki ali mumusí isá amave, itó amuza miliki ali geha zi asú amamoláa nene gelenouve. Geha zeko minatune likima nene geha zikigó minatanazo. \v 16 Lekeza vogalatikú koma mumusí otigí onoimó nianazo, negepagutí musi velelikimikugo liminigave. \v 17 Lekeza lekezatinimú láa liki liaká niave: Ligikámini minumuni mukí lelitoka neve. Leza nana netá ma vitagá oaká noune. Netá matakumú makó vitagá osá amune liki liaká niamóza, lekeza keé lamamó mogonalini gelemake ve ámemenáa gohogó vegená likatiká ivamó zapakó miniaká niave. Nenemagi nene lekeza gili hee liki gilisá amave. \v 18 Nenemú lakagata aleko lo lekemekugo gililo. Lekeza nenitokatí goli gehani vové avetoko minamó meinaváa iteko minamó nene meina hizikiki, lamaná henotiki vegená minanigave. Itó ginegane mokoná meina hiziki ali luhiiki, lukugupe zapakó minatímini avoza ali hitataze. Itó lokogómulámini netupaváa meinava hiziiki lokogómulaloka hilikiko goloutatize. \v 19 \x * \xo 3:19 \xt Hip 12:6\x* Neza nigika kemeaká nou vegená nene aséito zeko kelémo hehe loaká noumó nenazo, nenemú lekeza amuza miliki likigika ali viligalo. \v 20 Gilinahe. Neza likigikámini gahe amegesaloka otenouke hoko-hoko loaká nouve. Makó keza gakóne imane giliiki gahe siginimikiko, keí numukú itinogo uve. Iteko kezagi noko minanogo une. \v 21 Neza amuza moloko Satani lovaváa avilegekuke, améneho nene gonanalivagi siató minoaká noitó minoaká nouve. Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamoláa nene áminámini oko nénisi nene alesa molokugo, není gonanalivagi siató nougo, namatoka makó minanigave. \v 22 Sikalahulímo Ómasímini vegenala zuha gakó némika loko lo nokimimó nene lakagata koló imó neneta gili vevesiki gililo. \c 4 \s1 Okulumakú Ómasi agepoka liaká nia gakó \p \v 1 Neza netá nenéminoko ánigokuke, okulumatoka ánigumó nene gahe makó koló onoigo ánigumó. Ánigokugo nene gakó ganá utó igo gulumó nene, pikuli nenéminoko utó ike láa loko lo nimimó: Geza imaneló iteko noako netá matá alika utó itimó nene gelepizekugo ánigatanize. \v 2 Loko noli agepagi Sikalahulímo nigikáne ale viligokago okulumakú gonanalivagi siá makó minató ve makó noigo ánigumó. \v 3 \x * \xo 4:3 \xt Izi 1:26-28\x* Eza ametamenía meinava iteko mina gehani agulizá zasipa gehani nenémini oko, itó koniliani gehani golohá nenéminoko lapetapé oko minamó. Lolovaloka nene hugepavalámo ametamenía nene gihisigó nenéminoko lúvize távize oko nego ánigumó. \v 4 Itó gonanalivagi siá napa hizi vigiki nene gonanalivagi siá lugáa 24 nego ánigumó. Siá nenémini amupiló nene monokú olotiva ve 24 keza gineganéini mokonakó ali luhiake miniliki vamó, itó gotóitó nene akilí gonanalivagi golitunú lilí amó nene hitinago ánigumó. \v 5 \x * \xo 4:5 \xt Ali 8:5; 11:19; 16:18; 1:4\x* Itó gonanalivagi siá napalotí nene gó melevezá oko gó pou pou loko anó sipisivagi minamó. Itó gonanalivagi siá avogisaloka nene ló liví 7 loko minamó nene Ómasímini Sikalahú zámuzala 7 alenei Sikalahulímini liví minamó. \v 6 \x * \xo 4:6 \xt Izi 1:22\x* \x * \xo 4:6 \xt Izi 1:5-10, 10:14\x* Itó gonanalivagi holomámini avogisaloka nene kalasi lagáminitunú lilí amó nene age nagamikitana oko minake gesá oko minamó. \p Itó gonanalivagi siá napa agilika luga luga nene netá alévolé losive losive miniliki vi minamó. Keza kogómulaloka itó kemegesaloka kogómula vaí oko minamó. \v 7 Makó eza laizon akohú gala gelevimó, makó nene pulumaká akaleváagitana ametameki, makó eza avogisáa vegená ametamenigi, itó makó eza nama luipá agokéna ale talalo minamó nenémini ametameki minamó. \v 8 \x * \xo 4:8 \xt Isa 6:2-3; Izi 1:18, 10:12\x* Netá alévoleláa losive losive nene kogokéna 6, itó kogokéna veleláa itó amuná kogómula minamokó, itó límugusi zeko gó loko sele liki láa liki nama liaká niave: \q1 Guivahani Ómasi zámuza ale asú oko aleaká noi ve eza goí oko mina ve, itó itína hanuva noi ve itó minoko anogo noi ve etó oko keké vizeko noive. \m \v 9 Itó alévolé netá losive losive keza gonanalivagi siató mino lúaló moloko minoaká noi ve alévolé oko minoaká amelahini agulizaláa ali otiki agepoka liki kogoliza vizi amiki niago, \v 10 monokú olotiva ve 24 keza gonanalivagi siá minoaká noitoka alévolé oko minoaká amelahini amatoka gupá zi ameke agulizá ali otiki siámámini amakuka gonanalivagi akilíini nene akúvasi nimilake láa liki liaká niave: \q1 \v 11 Guivahani Ómasile géisi nene netá mukí ale utó molanimó, itó geí gakotó netá matá utó o asú oake minoaká noinazo, vegenalita gonanalivagi gugulizató itó zámuzakaló ali otiki ali utó iko minati avotigila oko noane. \c 5 \s1 Ómasímini sipsip akalevámo pepa asaivagi alimó \p \v 1 \x * \xo 5:1 \xt Izi 2:9-10; Isa 29:11\x* Itó gonanalivagi siató minoaká noi vémo agizani zamagaloka ali gakina pepa makó aleneigo ánigumó. Itó ámina pepa nene amegesaloka itó agómulaloka luhuva nego ánigumó. Itó huma 7-atunú ali gilitiki lilí amó. \v 2 Itó amuzavagi ageló makó ánigumó áisi nene gakó napagutí láa loko limó: Hí ve hehe loko minatímo pepa nenémini humaváa akagá iko lamaná itimó neve. \v 3 Loko lokago, okulumakukahe itó mikasiukahe itó mikasi agikagú emanehe makolímo oteko pepa nene humaváa akagá okoko ánigamitimó imó. \v 4 Lá okago, pepa nene akagá okoko ánigati avotigila oko mina ve makó nomigo, mulúnegú golesa okago ive umó. \v 5 \x * \xo 5:5 \xt Apí 29:9; Isa 11:1,10\x* Ive nougo, monokú olotiva ve makolímo láa loko lo nimimó: Ive amo. Ánigozo. Zutani mulusigutí akohú gala laizonigitana mina ve eza Tevitini agapilamola nenémo Satani lovaváa avilegeake pepa nene huma 7-atunú ali lakolí amó nene akagá itimó neve. \p \v 6 \x * \xo 5:6 \xt Isa 53:7; Zak 4:10\x* Loko noligo, neza nogómula ahulo moloko gonanalivagi siá minató netá alévoleláa losive losive itó monokú olotiva ve keí holúikú sipsip iza akaleva makó apilivi givi amó ametameki nego ánigumó. Sipivaláa 7 minamó, itó agómuláa ámina oko 7 minamó nene Ómasímini zámuzala 7 alenei Sikalahú nene amiselekago, mikasi nekisa vokisauka minoloko vonoimó aí avevezahaló minamó. \v 7 Itó akalevámo vike gonanalivagi siató mina vemámini agizani zamagalokatí pepa asaivagi nene alimó. \v 8 \x * \xo 5:8 \xt Age 141:2\x* Pepa asaivagi alekago, alévolé oko minoaká netá losive losive itó monokú olotiva ve 24 keza sipsip iza akalevamámini amakuka gupá zi amemó. Lá iake, keza nama litive liki ziaká netá napa nene ali minake, itó lape makó nene golitunú lilí amoki nene kigizakú etó etó iki ali minamó. Anuvavagi paulá Ómasiloka gizo ameakakumú nene lapegú vaí o minamó nenémo monó gele vegenalite Ómasiloka liaká niatímini avevezaha neve. \v 9 \x * \xo 5:9 \xt Age 33:3, 98:1\x* Nama gosohá makó láa liki lamó neve: \q1 Geza gipilikago helenike geí golanikatunú vegená mukí nene \q2 mukitó nagaki itó mukitó konoki itó mukitó kugupegi itó mukitó mikasigú vegená \q1 meina hizeko gologí okimikanike Ómasi noitoka kelémo molokanimole. \q1 \v 10 \x * \xo 5:10 \xt Gá 19:6; Ali 1:6\x* Ómasi ametehini gelekelé itatave loko \q2 aí avogisaló guguni gizoaká ve kelémo molanimó neve. \q1 Kelémo molokako mikasiuka gizapa iki miniki kugulizaki minanigave. \q1 Lá onoinazo, pepa humaváa akagá itani avotigila oko noane, liki lamóma neve. \p \v 11 \x * \xo 5:11 \xt Tan 7:10\x* Goha nogómula ahulo moloko ánigumó nene ageló mukilitini kegepagutí gakó mukí gulumó. Nampáini nene 100 milioni itó tausen tausen minamó. Keza nene gonanalivagi holomaló itó netá alévolé oko minoaká netá losive losive itó monokú olotiva ve minatoka hizi vego iki minake, \v 12 gakó napagutí nama láa liki lamó: \q1 Sipsip akaleva imane goí iki apili hilinamó nenémo \q2 zámuza itó henoni itó gele vevesoaká itó amuza aliti lelegitó itó vegená mukilite agepoka liki aí agulizá ali otikiko, \q1 aí lapaná utó oko minati avotigila oko noive. \m \v 13 Liki likago, neza mukí okulumakuka ne netá itó mikasigú ne netá itó mikasi emane amunagú ne netá itó age nagamí agikagú ne netá mikasi haitopaitokú nia netá nenete láa liki nama nilago gulumó: \q1 Gonanalivagi siató minoaká noi veló itó sipsip akaleva noitoka \q1 kegepoka itó kugulizá ale oteaká itó keí lapaná utó oaká itó zámuza \q1 keitoka minoloko voko mino lúaló moloko minanogo ive. \m \v 14 Liki likago, netá alévolé oko minoaká netá losive losive keza konotó aliki lamanale likago, monokú olotiva ve keza kalapusa hizi amiki gupá zi amemó. \c 6 \s1 Sipsip akalevámo pepa humaváa 6 akagá imó \p \v 1 Itó neza nogómula ahulo moloko ánigumó nene, sipsip akalevámo pepa humaváa 7-agutí makó nene akagá imó. Akagá noigo, alévolé oko minoaká netá 4 keitokatí makó eza gó galaketoko sele loko limó: Ano. \v 2 \x * \xo 6:2 \xt Zak 1:8, 6:3,6\x* Loko lokago, ánigumó nene, hosi iza mokoná makó ago, amupiló ve makó minamó eza gimisiva itó gonanalivagi akilí ali amikago aleneike lovagú netá avilegemo vike netá mukí aviliginogo novigo ánigumó. \p \v 3 Itó sipsip akaleva eza pepa humaváa nampa 2 nene akagá okago, alévolé oko minoaká netá nampa 2 áisi ano loko sele lokago, \v 4 \x * \xo 6:4 \xt Zak 1:8, 6:2\x* hosi iza golohá makó utó oake amó. Amupiló nene ve makó minamó nenémo mikasigú hulu ale olové okimikiko, vegená keza eza apele ahulokiko eza apele ahulokiko itave loko nenémini zámuza amemó. Itó lova napa ale utó itimó nenémini zámuza itó sopolo hána nenegi amikago ale minamó. \p \v 5 \x * \xo 6:5 \xt Zak 6:2,6\x* Itó sipsip akaleva nenémo pepa humaváa nampa 3 nene akagá okago, netá alévolé oko minoaká nampa 3 áisi ano loko sele lokago, neza nogómula ahulo moloko ánigumó. Nánigugo, hosi iza anupá makó amó. Ve makó amupiló minamó eza sigeli makó ale minamó. \v 6 Itó netá alévolé oko minoaká keí holúikutí vegená konokitana utó oake, láa loko ligo gulumó: Mukí netalímini meinava mota iteko nenazo, laisi kapu 4 nenémini meinaváa 2 kina, itó polisi kapu 12 nenémini meinaváa ámina oko nemóza, olivi nogoza itó vain nagá nene vauna hizemilo loko limó. \p \v 7 Itó sipsip akaleva nenémo pepa humaváa nampa 4 nene akagá igo, alévolé oko minoaká netá nampa 4 nenémo ano loko sele lokago, \v 8 \x * \xo 6:8 \xt Izi 14:21\x* nogómula ahulo moloko nánigugo, hosi iza makó agupéa goni agupe lamó nene ago, ánigumó. Itó amupiló mina vémini agulizá nene heleakalímo itó amegesaló ámegetoko a vémini agulizá nene galegú lemeakalímo, itó mikasigú vegená lakani losive losive hizi hoú liki niago, mulusi makó nene lova itó gaúna napa itó vegená mukitó kivise gesá oaká netá itó zauka gaha akohú netá nene utó iki gevená lapuluva ikitatave loko nenémini zámuza kemekago ali minasimó. \p \v 9 Itó sipsip akaleva nenémo pepa humaváa nampa 5 akagá okago ánigumó nene Ómasímini gakó ali minake li hutilí akumule liki kipili hele vegenalitini kemeni nene guguni gizoaká itámini sepekuka niago, ánigumó. \v 10 Keza gakó gamoga giki sele lake láa liki lamó: Apazá Guivahani gihila geza gamena napama ale hána okane. Geza golanitémini lihima monóini nomi vegenatoka noimó nene nanahé apasatane. \v 11 Liki likago, mokoná gó hána etó etó iki kimi asú iake, láa liki li kememó: Gelekelé izegipa likigive lugáa ámina iki kipili hilitamó keí nampáini vaí ititó neze, lakavasú viziki ageva kománetá minalo liki lamó. \p \v 12 \x * \xo 6:12 \xt Ali 11:13; Zoe 2:10,31\x* Itó netá lá oko ánigumó: Sipsip akaleva eza pepa humaváa nampa 6 nene akagá okago, imimá napa imó. Lá noigo, ho nene gónupa o asú oake, ikani nene golani loló imó. \v 13 \x * \xo 6:13 \xt Isa 34:4\x* Itó sonohí keza hepelímo naligo gohuna zámini gihila legemó zimómáminiki okulumatokatí mikasiuka ligimí zizi amó. \v 14 \x * \xo 6:14 \xt Ali 16:20\x* Itó okulumá eza nene usí pepa likeaká nouhámámini oko vímegeake, voko haha imó. Itó agoka itó mikasi pokola keza mukitó numuni apáini ahuliake haitotoka viká viká amó. \v 15 \x * \xo 6:15 \xt Isa 2:19-21\x* Nenéminoko utó noigo, mikasigú gamani ve napa itó gizapa ve itó amitini ve napa itó henóiki ve itó amuza ve itó vegená lugáa mukitoka iti minamó itó limi minamó gelekelé vegená itó hanuva vegená keza geha mulikú itó agokaló gehani napámini amegesauka halá giki minamó. \v 16 \x * \xo 6:16 \xt Hos 10:8; Luk 23:30\x* Lá iki niake, agokagi itó gehani napagi sele li kemeke láa liki lamó: Limiki zi hitilitamave. Gonanalivagi siató minoaká noi vémini avogisaló utó o amekatunize. Itó sipsip akalevamámo mukahá olimikatize. \v 17 \x * \xo 6:17 \xt Zoe 2:11; Mal 3:2\x* Mukaháinímini gamena napa utó okanazo, avogisaló éaho alévolé oko minatimó neve, liki lamó. \c 7 \s1 Isilae vegená 144 tausen kovogisaló Ómasímini anosa minamó \p \v 1 \x * \xo 7:1 \xt Zel 49:36; Tan 7:2\x* Lá okago, neza nogómula ahulo moloko ageló losive losive ánigumó. Keza mikasi nekisa losive losiveló miniliki vinago ánigumó. Mikasiló hepé losive losive ali minamó nene mikasiukahe itó age nagamikú ahe itó veletoka hepé makó alemitive liki ali minamó. \v 2 Itó ho noititokatí ageló makó noitigo ánigumó. Eza alévolé oko minoaká Ómasímini anosa ale minamó. Áisi nene ageló losive losivema mikasiuka itó age nagamikuka vauna alita zámuza kemeneimoláa sele lo kimike láa loko limó: \v 3 \x * \xo 7:3 \xt Izi 9:4,6\x* Lekeza mikasiuka itó age nagamikuka itó veletoka litá iki vauna hizemilo. Leza goí oko Ómasímini vegenala zuhatini golihíitó nene anosa molokimikuko neze. \v 4 Loko lokago, vegená golihíitó Ómasímini anosa minamó keí nampáinimú lo nemekago lá oko gulumó: Isilae vegenalitini mulusi haitopaitó mukikutí 144 tausen nene kovogisaló Ómasímini anosa minamó. \v 5 Zutani mulusigutí 12 tausen nene anosavagi minamó. Lupeni mulusigutí 12 tausen, Kateni mulusigutí 12 tausen, \v 6 Aseloni mulusigutí ámina oko 12 tausen, Napatalini mulusigutí 12 tausen, Manaseni mulusigutí 12 tausen, \v 7 Simeoni mulusigutí 12 tausen, Livaini mulusigutí 12 tausen, Isakaloni mulusigutí 12 tausen, \v 8 Zepuloni mulusigutí 12 tausen, Zoseheni mulusigutí ámina oko 12 tausen, Pezamini mulusigutí ámina oko 12 tausen nenémináate Ómasímini anosa nene golihíitó minamó. \s1 Haitopaitó mikasiukatí mulusi napa napa mina gakó \p \v 9 Lá okago, nogómula ahulo moloko ánigumó nene, numutó namatotí vegená nene mukitó kugupegi itó mukí nagaki itó mukitó konoki vegená mulusi napa napa nene ve makolímo gatoko gato asú amosalímini keza gonanalivagi sialímini avogisaló itó sipsip iza akalevámini amatoka niago, ánigumó. Keza nene gineganéini mokoná ali luhiake itó geké litanigi kigizakú nene kokonasi agila letiki ali minamó. \v 10 Ali minake, gakó napagutí láa liki lamó: Lugutó vizeaká netá nene gonanalivagi siató minoaká noi Ómasile aitokatí itó sipsip akaleva aitokatí neve. \v 11 Itó ageló mukí itó monokú olotiva ve itó alévolé oko minoaká netá losive losive keza gonanalivagi siá alími vigiake gonanalivagi sialímini amatoka kogoka hizinake Ómasímini agulizá ali oteke láa liki lamó: \v 12 Lamaná. Nónohá zeaká itó aí lapaná itó gele vevesoaká itó agepoka loo loo itó agulizaláa ale oteaká itó helisa itó amuza nene Ómasileloka minoloko voko mino lúaló moloko minanogo ive. Lamaná. \p \v 13 Liki li nahulago, monokú olotiva ve makolímo loká onetake limó: Ginegane mokonaki ali luhiaká niamoláa nene éage niave, itó hitokatí niave. \v 14 \x * \xo 7:14 \xt Tan 12:1; Mat 24:21; Mak 13:19\x* Loko loká onimikago, gakó láa loko lo amumó: Gugulizaki venemaka, géisi gelenanimole. Lo nememane. Loko lokugo, eza limó: Keza gopoguni sipisi molokimiakalímini agikagutí kegepagi amóma nenae. Gineganéini nene sipsip akalevamámini golanitunú nagamí ziki ali mokoná linamole. \v 15 Nenemú keza Ómasímini gonanalivagi siá amatoka miniki únaká neteká monó zagusavéagú gelekelé itiki miniaká niave. Lá niago, gonanalivagi siató minoaká noi vemámo gizapa oketoko minanogo ive. \v 16 \x * \xo 7:16 \xt Isa 49:10\x* Lá noiko, nosánetakumú gaúnáini ma heleminigave, itó nagamikumú kiviseminogo ive. Itó homámohe itó netá makolímo kugupéini loko vímegeminogo ive. \v 17 \x * \xo 7:17 \xt Age 23:2; Isa 25:8\x* Siá holuláaló sipsip akaleva noimó áisi nene gizapa venini minanogo ive. Lá oko minova minova oakalímini nagamí hinipinímaló kelémo-loko vinogo ive. Lá okiko, Ómasímo kogómula nogozáa gilato asú inogo ive, loko lo nimimó. \c 8 \s1 Pepa humaváa nampa 7 akagá imó \p \v 1 Lá okago, sipsip akaleva eza pepa humaváa nampa 7 akagá okago, okulumakú mukí netá matá mómoká iki konó milamago, hapu aowa oko vimó. \v 2 Nene asú noigo ageló 7 Ómasímini amatoka oti miniaká niamó nene pikuli 7 kemekago ali minimini inago ánigumó. \v 3 \x * \xo 8:3 \xt Gá 30:1-3\x* Itó ageló makolímo lape makó golitunú lilí amó nene aleloko ake, guguni gizoaká ita amatoka ote minamó. Neneloka anuvavagi paulá lamaná mukí nene Ómasiloka gizative liki alimi amikago, gonanalivagi siá avogisaloka nene guguni gizoaká ita golitunú lilí a netalímini amupiló anuvavagi paulá gizoake monó gele vegenalite Ómasiloka numuna liaká niamó neneló miní ameketamó. \v 4 Lá noigo, agelolímini agizakutí lokila anuvavagi nenémo monó gele vegená kéisi Ómasiloka liaká nia netató nene miní amekimikago, Ómasiloka itimó. \v 5 \x * \xo 8:5 \xt Liv 16:12; Gá 19:16; Ali 11:19, 16:18\x* Ageló eza némini oake, guguni gizoaká italotí ló luluha aleake, lapevagú molo vaí oake, mikasigú ale tulu lo ahulokago limimó. Nolimigo, gó galaké galaké anó sipisigi nolike, gó melezá melezá oko nominago, imimá napa imó. \s1 Ageló 7 keza pikuli huhu lamó \p \v 6 Lá noigo, ageló 7 keza pikuli ali minamó nenete pikuli huhu linigi ali vatí iake minamó. \p \v 7 \x * \xo 8:7 \xt Gá 9:23-25; Izi 38:22\x* Lá okago, ageló nampa 1 áisi nene pikuli huhu lokago, golini óvisopa gihilagi loki itó golanigi ali gopa amó nenémo mikasigú zimó. Nozigo, mikasiuka lakani hize hoú lo losive makole noigo, lakani makokú nene za mukí lolímo lamó, itó lakani lugáa nene gihisi mukí lolímo lo asú imó. \p \v 8 Itó ageló nampa 2 áisi pikuli huhu lokago, agoka napagitana netá ló gulumavagi age nagamikú apate-loko limimó. Lemekago, age nagamí hize hoú lo losive makole okago, makokú nene golani loló imó. \v 9 Lá okago, age nagamikú haitopaitó netá hize hoú lo losive makole okago, makokú mina netá matá nene hili gesá amó, itó nagamikú sipi mukí nene atigimi vamó. \p \v 10 \x * \xo 8:10 \xt Isa 14:12\x* Itó ageló nampa 3 áisi pikuli huhu lokago, sonohí napa makó nene okulumakutí atoheake limimó nene, liví nenéminoko guluma oake nagamí lugáagú limimó. \v 11 \x * \xo 8:11 \xt Zel 9:15\x* Sonohí agulizaláa nene ekesalagive. Nagamí nene hize hoú lo losive makole okago, makó nene ekesá o asú okago, ámina nagamí na vegená nene ekesalámo kepelekago, mukí hili gesá amó. \p \v 12 \x * \xo 8:12 \xt Isa 13:10; Izi 32:7; Zoe 2:10, 3:15\x* Hili gesá niago, ageló nampa 4 áisi nene pikuli huhu lokago, ho ikani itó sonohí nenetini lapanáini hize hoú lo losive makole okago, makolímini lapaná nene asú imó. Lapanáini koma noigo, gó soza moloko gó lamó. Itó holugú ámina oko ikani sonohí soza moloko lapaná lomo vimó. \p \v 13 Itó neza nogómula ahuloko nama gosúveha napa makó ánigumó. Ánigumó nene ká vozane veletó gasa geko minake, gakó napa like láa loko sele limó: Agae, agae, agae. Ageló losive makoletini pikuli ha neve. Nene huhu litató nene mikasigú vegená keza nanámini itamó neve loko ligo, gulumó. \c 9 \p \v 1 Itó ageló nampa 5 áisi nene pikuli huhu lokago, ageló makó sonohikitana minamó eza okulumatokatí lutegeake, mikasigú nolimigo ánigumó. Itó aseva nomi galémini gaheváa sigitive loko nenémini kií amikago ale minamó. \v 2 \x * \xo 9:2 \xt Apí 19:28\x* Itó galémini gaheva nosigigo, lokila napa itimó nene gihisi vitú okuko lokila iteaká noimó nenéminoko galegutí itimó. Lokilámo nene iteko ho agómulaló itó vogalaló ká mezane ze hitamó. \v 3 \x * \xo 9:3 \xt Gá 10:12-15\x* Ze nohitago, lokilámini agikagutí ganú nene mikasigú lememó. Kegepáa nene gámukelímini agepáa nenémini oko minamó. \v 4 \x * \xo 9:4 \xt Izi 9:4\x* Keza mikasigú gihisi zazuha itó zagila tagila nene vauna alemitave loko lo hukoketamó. Ómasímini anosa kovogisaló minami vegená nene lova ali kimitave loko loketamó. \v 5 Itó kipilikiko hilitave loko nomi. Hanuva ikani ligizani lugaloka asú igo nenémini agikagú akohú nikipiliko, miluma maluma giliki minatave loko gele kimimó. Gámukelímo lepelekago, miluma maluma geleaká nounimó nenéminiki miluma gilitave loko gele kimimó. \v 6 \x * \xo 9:6 \xt Hio 3:21; Zel 8:3\x* Ámina gamenaló vegená keza lá iti netakumú hilitune liki hilita gapomú vitagá itaha itaha, heleminigave. Heleaká nene sele litaha litaha, gopa ma heleminigave. \p \v 7 \x * \xo 9:7 \xt Zoe 2:4\x* Itó ganúmate hosi iza kemetamenigi minamó nene gala ve keza lovaló vinigi hosi iza ali vavá ikimiake aliki viaká nia kemetamenigi minake gotóitoka akilí golitunú lilí amó gele vi netá nene minamó. Itó kovogisáa nene vegená logoka legepagitana, \v 8 \x * \xo 9:8 \xt Zoe 1:6\x* itó zopováini nene hána hána nene vená lugáatini zopovagitana, itó kegepáa nene laizon akohú galámini agepagitana, \v 9 \x * \xo 9:9 \xt Zoe 2:5\x* itó apíitoka nene sioti aenitunú lilí amó gelevi netá minago, ánigumó. Itó kogokénagutí anó molamó nene hosi iza mukí keza lovaló vinigi gelelehá oaká kaligi ololu liake konó napa miliaká niamó nenémini oko minamó. \v 10 Kagasáa gámukelímini agasagitana oko, kegepáa nene kagasauka minamó. Nenetunú vegená ikani ligizani lugaloka asú igo nenémini agikagú akohú kipiliki minanigave. \v 11 Itó ageló makó eza aseva nomi galeló gizapa oaká noimó nenémo kugulizaki venini noive, agulizá nene Hipulu vegenalitini gakokutí Apaton, itó Kiliki vegenalitini gakokutí Apolion, itó lelí gakokutí nene vauna aleakató ve. \v 12 Agae, genavagi miluma netá makó nene asú okamóza, lositá nene hanuva neve, loko limó. \p \v 13 \x * \xo 9:13 \xt Gá 30:1-3\x* Lá okago, ageló nampa 6 áisi nene pikuli huhu lokago, guguni gizoaká ita golitunú lilí amó Ómasímini avogisaló minoaká nemómámini sipiva losive losive nenelotí ve makolímini anó lupa makolímo iteake, \v 14 ageló nampa 6 nene láa loko lo amimó: Zupaletis nagamí napaló ageló losive losive nagá zekimikamóma nene gologí oketozo. \v 15 Loko lokago, ageló losive losive keza ámina kilisimasiló itó ámina ikató ámina gamenaló itó ámina aowa ahaváisí nene mikasigú vegená hizi hoú li losive makole iiki niko, mulusi makó nene kipili gesá itave loko kegeva iki minamoláa nene gologí oketamó. \v 16 Itó ami ve hosi izatini kemegesaló mina vetini napáini 200 milionive liki lago, gulumó. \v 17 Vegenaki hosi izagi keí kemetameni nene, neza vamokitana ánigumó nene lá iki minamó: Apíitoka siotigitana netá aenitunú lilí amó nene golohá itó gumugumusi itó gihuká nenémini iki luhiki minamó. Itó hosi izatini gotóini nene laizon akohú galámini gotola nenéminoko noigo, kegepagutí nene loki itó lokilagi itó gihuká gehani ló nolago limimó. \v 18 Hosi izámini agepagutí nene loki itó lokilagi itó gihuká gehani ló nolago limimó nenémo mikasiuka vegená hize hoú lo losive makole oake noigo, mulusi makó nene kepele gesá imó. \v 19 Ámina hosi izatini zámuzáini nene kegepagú itó kagasaloka minamó. Kagasa nene gosihá nenéminoko gotóinigi noigo, nenetunú vegená miluma netá lilí i kimiaká niave. \p \v 20 \x * \xo 9:20 \xt Age 115:4-7, 135:15-17; Tan 5:23\x* Itó ámina vegená mukitoka kivise asú iti netalímo vegená lugáa kepele helemo novigo, lugáa asenini zeketamoláa keza kigikáa ali viligamake, keza soza netá lilí iake ali mini mini amó nene ali ahulamamó. Soza ómai netá golitunú itó silivatunú itó aenitunú itó gehanitunú itó zatunú lilí a netá ánigoko geleaká nomimoláa itó gapo moloko vamoakalímini nene miní amiki gupá zi kimiki minamó. \v 21 Lá iki minake vegená kepele heleaká itó soza lusa geaká itó gumesisi mokoló netá itó gumina nene ahulamamóma neve. \c 10 \s1 Ageló makolímo pepa koma ale gakinakutí ale atalo minamó \p \v 1 Itó amuzavagi ageló makóma okulumakutí limigo ánigumó nene agupeloka límusi leto voko minamó, itó gotolaló nene hugepa lo minamó, itó avogisaló nene ho silikakéna ahuloko minamó. Itó agisa luga luga nene lapusagitana oko ló guluma oko minamó. \v 2 Agizakú nene pepa koma makó ale minake nene ale gakinakutí ale atalo minamó. Agisa sogalokatí nene age nagamí amupiló liso minamó. Agisa zamagalokatí nene mikasiloka liso minamó. \v 3 Lá oko noike laizon akohú galámo anó sipisi molamó nenémini oko gakó napagutí sele litó nene gó galaké 7 nenete konó milamó. \v 4 Konó milikago, gelekuke gakóini nene luhuva gizanogo nougo, okulumakutí anó lupa makó galinali nenitoka láa loko limimó: Gó galaké 7 keza gakó lamó nene, luhuva gizo molamo. Hanuva gigikagú minino. \v 5 \x * \xo 10:5 \xt Gapo 32:40; Tan 12:7\x* Loko lokago age nagamí amupiló itó mikasiloka liso mina agelómámo agizani zamagaloka nene okulumatoka ale otimó. \v 6 Ale otike mino lúaló moloko alévolé oko minanogo noi vémo okulumatoka itó mikasiuka itó age nagamikú netá matala ale utó molo asú i ve Ómasímini agulizató gakó láa loko lo hukamó: Gamena makó ageva minaminogo une. \v 7 Ageló nampa 7 áisi pikuli huhu lokiko anó napa molanogo ive. Nene zupahé Ómasímini agepagutí gakó liaká ve keza gelekelé itiki mina vegená nene emane Ómasímo asuguná gakó lo kimimómámini gihiláa utó o asú oko utó inogo ive. \p \v 8 \x * \xo 10:8 \xt Izi 2:8–3:3\x* Loko noligo, okulumakutí anó lupa goí oko gulumóma ámina oko goha utó oake, láa loko lo nimimó: Geza voko age nagamí amupiló itó mikasiló lisoko noi agelómámini agizakutí luhuva netá ale gakinakutí ale atalo minamóma nene alezo. \v 9 Loko lokago, neza ageló noitoka voko pepa koma ale minamó nene nimitive loko lokugo, láa loko lo nimimó: Alekoko nozo. Nokako, ale gegepaló nomolako nene, himoni nogozamáminoko laga givisitimóza, gigikauka ekesá inogo ive. \v 10 Loko loake, pepa nene nemekago numó. Nokuke, negepaló nene himoni nogozamáminoko oake, laga imóza, no mikilí okugo, nigikauka ekesá imó. \v 11 Lá okago, geza vegená mulusi mukí kugupe haitopaitoki itó gakóini haitopaitó itó kugulizaki ve haitopaitó keí sala gakó makó nenegi goha lozo loko lo nimimó. \c 11 \s1 Ómasímini gakola li utó utó ve lositosini gakó \p \v 1 \x * \xo 11:1 \xt Izi 40:3; Zak 2:1-2\x* Itó ageló makolímo molo geleaká nogosani hánusagitana makó nemeake, láa loko lo nimimó: Geza oteko Ómasímini zagusavegi guguni gizoaká itagi molo geleko agikagú Ómasi gupá zi amiki nia vegenáma gatozo. \v 2 \x * \xo 11:2 \xt Luk 21:24\x* Itó zagusavémini apaláa nene molo geleko ánigamoko hanuva ahuloikozo. Nene hetoka vegená keile loko hize huko ahulonoimó neze. Keza neneló apazá apáne Zelusalega nene ikani 42 nenémini agikagú lisi lana iki minatamó neve. \v 3 Itó neza gakóne li utó utó ve lositá lokimikugo, ginegane litaha ali luhiiki vegená nene gakóne li kimi kimi iki niminisiko, ikani 42 goloko hilinogo ive. \p \v 4 \x * \xo 11:4 \xt Zak 4:3,11-14\x* Keza olivi za lositáma itó liví lositáma mikasímini Guivahanímini avogisaló niminasimó nene gakóne li utó utó ve lositámámini avevezahaló niasive. \v 5 Ve makolímohe makolímohe ámina ve lova ale kimitimó nene, kegepagutí vele limiti lolímó liki vímiginigave. Nenéminoko ve makolímohe makolímohe lova ale kimitimó nene, ezáa lapuluva inogo ive. \v 6 \x * \xo 11:6 \xt Gá 7:17-19; 1 Sam 4:8\x* Goliniló gizapa itái zámuza kemeneimó nenazo, Ómasímini gakola li kimiki niminisiko, golini zeminogo ive. Itó likisiko, mukí nagamí hinipinilímo golani loló inogo ive. Nenémini zámuza kemeneimóma neve. Itó mikasigú vegenatoka kivise asú iti netá haitopaitolímini utó itive liki likisiko, utó inogo ive. \v 7 \x * \xo 11:7 \xt Tan 7:7,21; Ali 13:5-7, 17:8\x* Itó monó litái gamenaló asú okiko, aseva nomi galegutí akohú netá golivagi netá itinogo ive. Iteko lova ale kemeko kivilegeko kepelekiko hilinigasive. \v 8 Hilikisiko, vegená keza gonosíini ahulikiko, taoní napámini gapoló aki minanigasive. Guivahaninini nene gozapá ámina apató zohota zaló apilikago hilimóma neve. Apá nenémini agulizaláa anoza gakokutí Sotove itó Izipive liki liaká niave. \v 9 Lá okiko, numutó namató gevená lugáa kemetameni haitopaitoki itó haitopaitó nagaki itó gakóini haitopaitoki nene gonosiváa gamena losive makole itó nekisáagi nenegú ánikigiki minanigave. Lá niiko, lugáate gale zeketatune liki likiko, géneka li kiminigave. \v 10 Itó ámina monó lili ali ve nenetosa mikasiuka vegená nene miluma netá sipisi kimiaká asimó nenazo, helesikumú kogoliza viziki iza lulú giki ali helega helega inigave. \v 11 \x * \xo 11:11 \xt Izi 37:10\x* Itó gamena losive makole itó nekisáa oko vokiko, Ómasilokatí gosohá minoaká netá ale utó moloaká sikalahú nenémo gonosíikú nene lemekiko, mómoká iki otinigasive. Otikisiko, vegená keza ánigiiki kehelele goha vizekiko, gakó laminigave. \v 12 Lá okiko, okulumatotí anó lupa napa makó láa loko limitive: Kee, imaneloka itilizo. Loko lokiko, gala velini keza ániginiko, límusímo asapú okimikiko okulumakú itinigasive. \v 13 \x * \xo 11:13 \xt Ali 6:12, 16:18\x* Itó okulumakú nitisiko, áminasitó imimá napa nene itive. Noiko, ámina numutoka apá hamó golesa okiko, apá lugáa 9 ha minative. Itó imimalímo vegená 7 tausen kepelekiko, hili gesá inigave. Itó gosohá minatamoláa keza kelegesá legekiko, Ómasi okulumá amelahini lapaná ali otinigave. \v 14 Agae, genavagi miluma netá lositá nene mota utó okamóza, hamó nene mota utó inogo inae. \s1 Pikuli nampa 7 huhu lamó \p \v 15 \x * \xo 11:15 \xt Gá 15:18; Tan 2:44, 7:14\x* Lá okago, ageló nampa 7 áisi pikuli huhu lokago, okulumakú nene konó lupa napa lake láa liki lamó: Itína nene numutó namató kugulizaki vetini gizapa okimiaká zámuza nene Guivahanitémini itó gologí oketative loko lo moloketa vémini agizakú noigo, eza gizapa oketoko kugulizaki venini minoloko voko mino lúaló moloko minanogo ive. \v 16 Liki likago, monokú olotiva ve 24 Ómasímini avogisaló gonanalivagi siató mina vete lemeke gupá zeke Ómasi láa liki agepoka lamó: \q1 \v 17 Guivahani Ómasi osá amosá ve neneka, \q2 geza minanimó itó itínagi nominane. \q1 Amuzaka napa ale atalokanike gugulizaki minoko \q1 gizapa okimiaká hozaga apí oko ale utó nomolanikumú gegepoka nolune. \q1 \v 18 \x * \xo 11:18 \xt Age 115:13\x* Mukí numutó namató vegená kizapaló golesa molamó neve. \q1 Mesaha oketatani gamena alitokago, \q2 hele vegenalitini lihimamú goní oketatani gamena utó okave. \q2 Itó gelekelé izegipaka geí gegepagutí gakó liaká a ve \q2 itó monó gele vegená lugáa itó geí zámuzamú gili olopá iki niamó iti minamó itó limi minamó \q2 keza meinaváini kimitani gamena alitokave. \q1 Itó mikasiuka netá ali gopa iaká nia vegená kelémo lapuluva itani gamenaváagi mota alitokave. \p \v 19 \x * \xo 11:19 \xt Ali 8:5, 16:18,21\x* Liki agepoka likago, okulumauka Ómasímini zagusave koló okago, lo múnaheaká gakolímini pokisi nene zagusave agikagú utó imó. Itó gó melevezá itó konó lupa napa itó gó galaké itó imimá itó golini óvisopa gihila napa limimó. \c 12 \s1 Vená makoki gosihá sipisimagi keí gakó \p \v 1 Lá okago, okulumató anosa napa lá oko utó imó: Vená makó minamó eza agupeló ho silikakéna luho minamó. Itó agisa amunauka nene ikani milimikago minamó. Itó gotolaloka nene sonohí 12-atunú lilí ita akilí hitamó. \v 2 Itó eza izegipa agatupagi minoko izegipala getanogo miluma geleko gopaga loko minamó. \v 3 \x * \xo 12:3 \xt Tan 7:7\x* Itó lá oko noigo, okulumatoka anosa makó lá oko utó imó: Gosihá sipisi makó minamó nene ametamenía golohá loko minamó, itó gotoláa 7, itó sipiváa nene 10, itó gotola minoloko vitó vitó nene kugulizaki vetini akilí makó hitimikago minamó. \v 4 \x * \xo 12:4 \xt Tan 8:10\x* Lá onoi gosihalímo okulumatoka iteko minake agasatunú sonohí nene hize hoú lo losive makole oko hizeko atohe ahulo ahulo igo, mulusi makó nene mikasiuka lememó. Itó gosihá sipisi eza lá oake, venalímo izegipa getokiko mikilí itove loake voko amatoka gizapa oko minamó. \v 5 \x * \xo 12:5 \xt Isa 66:7; Age 2:9\x* Itó izegipala getokago nene, numutó namató vegená aeni hánusatunú gizapa oketative loko lo molotamó. Itó ámina gipa getokago nene, ipá iki aliki itiki Ómasímini amatoka gonanalivagi holomámini amakuka ahulitamó. \v 6 Lá okago vená eza golisi vike mikasi gomopalaló ikani 42 nenémini agikagú nasahilí nitiko minative loko Ómasímo ale vatí ota apatoka voko minamó. \p \v 7 \x * \xo 12:7 \xt Zut 9\x* Lá okago, okulumatoka lova napa utó imó. Agelolitini gizapa ve Maikolí itó izegipa agunamotamola keza sipisi gosiháma nene amiseleko apilitune liake lova ali utó amó. Itó helegaloka sipisi gosihá nene izegipa agunamotamolagi ámina iki gimisi magé iki minamó. \v 8 Itó lá ikamóza, gosihagegi nene keé liki lova aviligitamoláa amigo, okulumakutí kimisiliake gahe gikitamó. \v 9 \x * \xo 12:9 \xt Apí 3:1; Luk 10:18\x* Lá amó nene amepa gosihá napa eza gozapá ká emane amunalokatí mina ve Satá eza nene numutó namató ve kogoka vizé vizé oaká i vema ahelú i ahulikago, mikasigú limimó. Ezagi izegipala zuhagi monéna kehelú i ahulikago lememó. \p \v 10 \x * \xo 12:10 \xt Hio 1:9-11; Zak 3:1\x* Lá niago, okulumató gakó napa láa loko utó noigo gulumó: Ligive lagavetini galanáikumú Ómasímini avogisaló gamena gamena únaká neteká goní okimiaká noi vema nene okulumatokatí ahelú i ahulikago lemekanazo, Ómasilémo lugutó vizeaká itó aí alévolé itó aí gasova itó gologí oletative loko lo mololeta vevámini gizapa oaká zámuza nene utó o lamaná okave. \v 11 Keza sipsip iza akalevamámini golanitunú itó goselé kepeleko kelegesá legemigo Ómasímini gakó liaká atunú amuza miliake aviligikamóma neve. Lá iki miniki alikíinimú gelemake, itó lapuluva itupe liki gilisá amamóma neve. \v 12 Nenemú okulumá agika itó nenegú mina vegenalita lokogoliza vizilo. Itó mikasiuka itó age nagamikuka niamoláa agae, lekeza nana itamó neve. Imane Satá eza gamenaváa mota asú inogo ive loko geleneike izapaló golesa molago lekelitoka núane nolimive. \p \v 13 Lá okago, gosihá sipisima ahulimikago, mikasigú lemeko minakumú geleake, izegipa geta venáma agizató alinogo ámegetoko vimó. \v 14 \x * \xo 12:14 \xt Tan 7:25, 12:7\x* Lá okago ámina vená nene nama gosúveha sipisímini agokéna lositá ali amikago, mikasi gomopalaló minoko aleko oaká itoka gosihá sipisimú golisi voko halá gimó. Neneloka nasahilí itiki niko, kilisimasi losive makolegi hapumagi vinogo ive. \v 15 Lá noiko, vená nene golisi okago, gosihá sipisi eza amegesaloka agepagutí nagamí nene vele ahulokago, ámina nagamilímo vele lemeake veleko vimó nene ámina vená alémoko vinogo nenémini imó. \v 16 Lá inogo noigo, mikasímo vená agutó vizike agepa aká okago, gosihá sipisi nenémo vili nagamí nene mikasi agepagú leme asú imó. \v 17 Leme asú okago, gosihá sipisi eza venámamú izapaló molokago, ámina venalímini izegipa agunamotamola Ómasímo lo huka gakó nene gili aleke Izesuni gakó goselé kepelemigo li utó miliki liaká a vegená nene lova ale kiminogo vimó. \v 18 Novike, age nagamí getatoka lemeko minamó. \c 13 \s1 Akohú gala lositá keí gakó \p \v 1 \x * \xo 13:1 \xt Ali 17:3,7-12\x* Noigo, neza ánigutoka age nagamikutí nene hela netá napa makó itimó. Eza nene sipivaláa 10 itó gotoláa 7 itó gotoláa minoloko vitó vitó nene kugulizaki vetini akilí minamó. Itó gotolaló agulizá minamó nene Ómasi aleko letoko loaká gakó minamó. \v 2 \x * \xo 13:2 \xt Tan 7:4-6\x* Hela netá napa ánigumó eza ametamenía nene pusi sipisimámini oko, agizanía nene peá galámini agizani nenémini oko, itó agepa nene laizon akohú gala agepamáminoko minamó. Itó gosihá sipisi nenémo ezáa zámuza itó ezáa gonanalivagi siá itó ezáa guivahani loló oko minoaká zámuza nene amimó. \v 3 Hela netalímini gotoláa makó agómunigi minake hele minamó gelekago ánigumó. Itó nenémo agómuni ha omikago lamaná imó. Lá okago nenemú numutó namató vegenalite sigaga liake hela netá napama ámegetiki vamó. \v 4 Lá niake gosihá sipisimámo guivahani loló oko minoaká zámuza amekamómave liki geké vaké liki gosiháma gupá zi amemó. Lá niake akohú netá amepa netáma ámina iki alími napa ake láa liki lamó: Hela netá napa makó ezagitana minamive. Itó makó éaho lova ale amitimó neve. \p \v 5 \x * \xo 13:5 \xt Tan 7:8,25, 11:36\x* Liki likago, agupe alimi iti iti gakó, itó Ómasi alevo letovo otoko litive loko agepáa gúmusi molomikamó. Itó ikani 42 nenémini agikagú mikasiuka gizapa oko minative loko zámuza amimó. \v 6 Itó nenemú Ómasi eza noimó agulizala nemó itó minoaká apala nemó keza okulumakú miniaká niamoláagi apí oko alevo galatovo oko loketoko minamó. \v 7 \x * \xo 13:7 \xt Tan 7:21\x* Itó Ómasímini vegená lova ale kemekoko kiviligitive loko gele amekago, némini oaká imó. Itó numutó namató vegená kugupe haitopaitó itó gakóini haitopaitó itó mulusi haitopaitó mukilitini agulizaki ve loló oko minative loko amuza ale amimó. \v 8 \x * \xo 13:8 \xt Age 69:28; Ali 3:5, 17:8, 20:12, 21:27\x* Lá okiko mikasigú gevená mukí keza hela netá napama gupá zi amiki agepoka litanigave. Itó sipsip akaleva apili hele vémo gozapá mikasi utó ami gamenaló alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizáini nene puku makokú luhuva gizo molokago mina vegenalitegó nene hela netáma nene nenémini itaminigave. \p \v 9 Lakagata hee lo minamó neneta gakó imane gili guni iki gililo: \v 10 \x * \xo 13:10 \xt Zel 15:2, 43:11\x* Makó keza kalapusi numukú minatave loko lonoimóma nene kalapusi numukú ahulikitataze. Makó eza sopolotunú ve makó apele helekikoma ámináminiki sopolotunú ámina ve apili hilitaze. Ómasímini apazá vegená keza ámina zupahé nene siti viziki gili alévolé iki minatakumule. \p \v 11 Itó mikasi agikagutí hela netá napa makó itigo ánigumó. Eza sipsip iza nenéminoko sipivala lositá minamó. Anó lupa nene gosihá sipisi nenéminoko minamó. \v 12 Lá noike goí oko iti akohú netalímini zámuzagi minake aí avogisaló hoza aleko minamó. Lá noike, mikasigú numutó namató vegená lokimikago, goí oko iti hela netá agómunigi minake hilitotí mómoká oko oti ve nene gupá zi amiki agepoka liaká niave. \v 13 Itó hela netá napa alika utó imó nenémo haitopaitó golivagi netá aleaká noive. Lá noike haitó suni napa makó lá oko alimó: Áisi lokago, mikasigú vegená mukitoka ániginago, okulumakutí ló nene mikasiuka limimó. \v 14 Alévolé suni nenéminoko loló itive loko gele amekago, goí oko utó i hela netalímini avogisaló loló ike mikasigú vegená kigika ale gopánapa oaká noive. Lá noike mikasiuka vegená lokimikago, hela netá napama amunaló emane sopolotunú apili hilikago goha oti netalímini vogunahana nene lilí amó. \v 15 Vogunahana nene lilí iake, milikago noigo, alika utó i hela netá napa eza gele amimómave loko vogunahana alémo otekago, gakó loaká noive. Gakó lokago, vegená keza kalapusa hizi amemó. Amamoláa nene kipili helemó. \v 16 Itó aí gakotó nene vegená mukitó iti minamó limi minamó henóiki itó itó kugulizaki itó gelekeléini nene kigizani zamagaloka itó golihíitoka anosa makó gizi asú inigave. \v 17 Lá ikiko hela netá napa nenémini anosa nene agulizá luhuvahe itó agulizalámini nampavahe ali minisá amamoláa keza netá matá meina hizeaká itó salimoaká gapo hizi lí ikitanigave. \v 18 Nene anosámini mogonamú silipa iki gili vevesatave. Vegená makó keza gakó giliaká vegená niikima, hela netá napamámini nampavalámini mogonáa ali utó miliki gilitaze. Nampaváa nene ve makolímini agulizalímini napaváa nene 666 nenéminoko neve. \c 14 \s1 Vegená 144 tausen gologí oketamó keí nama \p \v 1 \x * \xo 14:1 \xt Izi 9:4; Ali 7:3\x* Lá okago, neza nogómula ahulo moloko ánigumó nene sipsip iza akalevama Zelusale numutoka Zaion agokaló oteneigo ánigumó. Ezagi vegená 144 tausen ámina agokaló alegesá iki minamó nene golihíitoka ezáa agulizá luhuva itó amelahini agulizá luhuva gizikago ánigumó. \v 2 Lá niago okulumatokatí anó lupa gulumó nene nagamí lisani sipisimámini oko sasa loko itó gó pou pou loko limimó. Lá noigo, anó lupa gulumó nene gevená mukilite musiki ziaká netá napatunú nizego anó moloaká noitíminoko nego gulumó. \v 3 Lá noigo, gonanalivagi sialímini amatoka nene netá alévoleláa losive losive itó monokú olotiva vetini kovogisaló nama gosohá makó liki miniaká amó. Ámina nama nene vegenalita gelesá avevezaha oko minamimó. Vegená 144 tausen nene numutó namató vegenatokatí meina hizeko gologí oketa vegená kéisigó gilitatíminoko neve. \v 4 Keza nene venaki mokoló netá lilí amake kigika gizopa lo minamoláa sipsip akaleva noitoka ámegetiki viaká niamoláa keza numutó namató vegená lugáalokatí Ómasímini amatoka itó sipsip akalevámini amatoka miniaká niamoláagó apí oko kelémo molamoláa niave. \v 5 Keza nene galanáini nomi vegená nianazo, kegepaukatí soza gakó makó olío lememimóma neve. \s1 Ageló losive makoletini gakó \p \v 6 Ageló makó nene ká vozane veletó letoko novigo ánigumó nene, gakó lamaná alévoleláa minova minova oaká gakó nene mukí mikasiuka vegená kugupe haitopaitó itó konóini haitopaitó itó haitopaitó nagá lo utó oko lo kimitove loko mohona noigo ánigumó. \v 7 Áisi nene gakó napagutí sele loko láa loko limó: Vegená gona moloketati gamena mota alitokanazo, Ómasi golivala gilitiki aí agulizá ali otilo. Okulumaki itó mikasigi itó age nagamí itó hanuva nagamí goihá nagamiki kelémo utó i ve Ómasi nene agepoka liki minalo. \p \v 8 \x * \xo 14:8 \xt Isa 21:9; Zel 51:8; Ali 18:2\x* Loko loake novigo, amegesaloka ageló makó oake láa loko sele limó: Papelonia apá napama mota tui loko vokave. Ámina apá amelage numutó namató vegená alévolé vain nagamí nalo nalo liki gala vizeaká netá aliki mokomú gala viziki miniaká atímo tui loko vokave. \p \v 9 Loko loake novigo, amegesaloka ageló makolímo oake gakó napa like láa loko limó: Makó keza hela netá napamahe itó vogunahanahe kalapusa hizi amitamó itó golihíitó aí anosa ali milatamó itó kigizakú aí agulizá luhuva gizatamó nenete \v 10 \x * \xo 14:10 \xt Isa 51:17; Izi 38:22; Ali 19:20\x* vain nagamikitana oko Ómasímini mukahá nemó hanuva nagamiki ale mukahá amoko gopa napa oketati lapevagutí kemekiko natave. Lá ikiko apazá ageló itó sipsip iza akaleva keí kovogisaló loki itó gihuká gehani ló lokiko, áminagú limiki niiki miluma napa giliki minanigave. \v 11 \x * \xo 14:11 \xt Isa 34:10\x* Itó miluma gililiki va vegená nenémináa niviko, lova lova oko minanogo ive. Itó nenémini lokilaváa iteloko voko mino lúaló moloko minanogo ive. Nenemú hela netá napamahe itó vogunahanahe kalapusa hizi amiaká nia vegená niamó itó agulizalámini anosa ali miniaká nia vegená nene milumámo ma ahuloketoko vaminogo ive. Itó kavasú viziki itó geha ziki ma aminigave. Gamena gamena milumámo ze lemeko miniko, gililiki viki minanigave. \v 12 Loko limó nenazo, nenémo Ómasímo lo huka gakó itó Izesuni monó ali gilitiki amegesaló miliaká nia vegená Ómasímini apazá vegenala keza nene alévolé iki minatakumú sele lo lemeaká noive. \p \v 13 Lá okago, okulumatokatí gakó makó láa loko limigo gulumó: Imane gamenalotí veletoka Guivahaniloka gímiziki miniki hilita vegená keza mulúikú lamaná gilinigave loko luhuva gizozo. Loko lokago, Sikalahulímo láa loko limó: Lamaná. Keza iki miliki iaká amómámini gihiláa kémegetoko vinogo inazo, hozanini miliiki mini gilinigave. \s1 Mikasiuka hozámini gihiláa aliti gakó \p \v 14 Goha ánigumó nene límusi mokoná galinali utó imó nene límusi amupiló ve makó minamó eza ametamenía vegenakitana oko, itó gotolaloka nene kugulizaki vetini akilí golitunú lilí amó nene hitoake minamó. Itó agizakuka nene nosánetá hukoaká amitá sánevetaláa makó ale minamó. \v 15 \x * \xo 14:15 \xt Zoe 3:13\x* Lá noigo, okulumakú monó zavusavegutí ageló makolímo lemeake límusi amupiló mina vema gakó napagutí láa loko lo amimó: Mikasigú hozámini gihiláa mota utó o asú okaze. Itó hukoko ale molatani gamenaváa mota alitokaze. Nenemú geza amitakatunú hozagámini gihiláa huko molozo. \v 16 Loko lokago, límusi amupiló mina vémo amitala ale zohota oko zeake mikasigú gihiláa hukoko ale gesá imó. \p \v 17 Lá noigo, ageló makolímo okulumakuka monó zavusavegutí olío lemeake ezagi ámina oko amitá sánevetaláa ale minamó. \v 18 Aleko noago, agivelaho makó nenémo okulumakuka zavusavémini guguni gizoaká italó minatotí amó. Eza lolímini gizapaváa nenémo agivelaho amitá sánevetaláa ale mina ve nene gakó napagutí láa loko lo amimó: Gihiláa guzá lo asú okamó nenazo, geza amitakatunú mikasigú vain nagalímini gihila huko asú ozo. \v 19 Loko lokago, ageló agivelaho nene amitáma ale zohota oko zeake, mikasiuka vain gihiláa huko asú imó. Huko asú oake Ómasímini mukahalímini mí zeko liliká zeaká gehanímini agikagú ahulokimikago limi asú amó. \v 20 \x * \xo 14:20 \xt Isa 63:3; Ali 19:15\x* Lá ikago, numuni apá heláaloka mí ziki mili lí ikago, áminagutí Ómasímo mukahá oketa vegenalitini golani nene nagamikitana oko lemeko minamó. Lemeko ohuni molago, 2 mitaló iteko velemó zimó. Itó ohuni molatímini hánáa nene 320 kilomita mololoko voko minago ánigumó. \c 15 \s1 Ageló 7 keza vegená mukí kivise asú iti netá 7 ali minamó \p \v 1 Lá okago, okulumató haitó luhuva golivagi makó utó igo ánigumó nene ageló 7 keza vegená mukí kivise asú iti netá 7 ali minamó. Ámina netá nene miní ameko utó noiko, Ómasímini mukahá omo asú oko anogo ive loko lo molamó. \p \v 2 Itó age nagamí makó ánigumó nene, kalasitunú lilí a netá ló gulumavagi ali gopa napa iki lilí amó gele minamó nego, ánigumó. Itó hela netá napama ezagi itó vogunahanavagi itó agulizalámini nampava nene alévolé iki avilegemoláa keza kalasitunú age nagamí lilí amómámini agilikaloka Ómasímini musiki zeaká netá napa ali mina vegená nene ánigumó. \v 3 \x * \xo 15:3 \xt Gá 15:1\x* Keza Ómasímini gelekelé veva Moseni itó sipsip akalevámini nama láa liki lamó: \q1 Kee, Ómasi Guivahani osá amosá velemaka, \q1 oko moloko animó nene iteko neve. \q2 Itó golivagi netá aleaká noane. \q1 Numutó namató vegenalitini Guivahani geza gapoka nene lamaná itó gihila lamaná neve. \q1 \v 4 \x * \xo 15:4 \xt Zel 10:7; Age 86:9\x* Geza hamolika apazá keké vizeko noane. \q1 Nenemú numutó namató vegená geitoka iki kalapusi hizi giminigave. \q1 Geza hehe loko aleko oko moloko ani netá nene utó o lamaná okamó nenazo, \q1 Guivahani geza éaho golivaga gelegetamitive, \q2 itó éaho gugulizaka ale napa amitive. \p \v 5 \x * \xo 15:5 \xt Gá 38:21\x* Liki likago, neza nogómula ahulo moloko ánigumó nene okulumakú monó zavusavémini gaheváa koló igo ánigumó. \v 6 Koló noigo, ageló 7 keza vegená mukí kivise asú iti netá 7 ali minamoláa zavusavegutí lememó. Keza ginegane mokoná ali luhiake apíitoka nene golitunú lilí a holotani ali zemó. \v 7 Itó alévolé oko minoaká netá losive losivemagutí makolímo ageló 7 nene lape 7 golitunú lilí amó nene keme asú okago ali minamó. Ámina lape agikagú nene Ómasi mino lúaló moloko minoaká vémini mukahá vaí o minamó. \v 8 \x * \xo 15:8 \xt 1 Kug 8:10-11; Isa 6:4\x* Itó monó zavusave napa agikagú nene Ómasímini lapanalagutí itó zámuzalagutí lokila vaí oake molo minamó. Itó ageló 7 keza vegená mukí kivise asú iti netá 7 velesá ali utó mili asú amago, zagusavegú itiaká gapováa nene mili lí ikago itemamó. \c 16 \s1 Lapegutí lekikago Ómasímini mukahá limi gakó \p \v 1 Lá okago, monó zavusave agikagutí gakó napagutí ageló 7 láa loko lo nokimigo gulumó: Lekeza viki lape 7 nene aliki lekikiko, Ómasímini mukahá nene mikasigú limitive. \p \v 2 \x * \xo 16:2 \xt Gá 9:10\x* Loko lokago ageló nampa 1 áisi nene voko lapeva ale lepekago, mikasigú limimó. Limike, vegená keza hela netá napámini anosa ali minamoláa itó aí vogunahana kalapusa hizi amiaká amolaloka gánatisi napa utó oake, kagavuki itó milumavagi utó imó. \p \v 3 Lá okago ageló nampa 2 áisi nene lapevagutí netá ale lekekago, age nagamikú holokago, age nagamí nene gonositini golanigitana loló noigo, age nagamikú netá nene hili gesá amó. \p \v 4 \x * \xo 16:4 \xt Gá 7:17-21; Age 78:44\x* Hili gesá niago, ageló nampa 3 áisi voko lapevagutí netá leke ahulokago, mukí nagamí napagú itó mukí nagamí hinipinikú limimó. Lemekago golani nagamí loló o asú imó. \v 5 Loló o asú okago, ageló makó nagamitó gizapa ahulomikago noitímo láa loko Ómasi lo namigo gulumó: Apazá keké vizeko minanitika goí oko minanimó itó itína noanimó geza golesa netá lá oko lihimáinímini meinava kemeaká ani netá nene ale gopa okogi nomimó mota utó okave. \v 6 Geí apazá vegená itó gegepagutí gakó liaká a vetini golani lekemómámini lelegí oko golani kemekako ninamó nene hee lokave. Golesa netá alinamómámini meinaváa hee loko kemekane. \v 7 Loko noligo, guguni gizoaká italotí agelolímini agepagutí gakó láa loko ligo gulumó: Guivahani Ómasi osá amosá ve geza lamaná oko ale hee lokogó lihima apasoaká noane. \p \v 8 Loko lokago ageló nampa 4 áisi lapevagutí netá aleko leke ahulokago, hogú vo holative loko gele amekago ho nenémo vegená lovo vímegevo imó. \v 9 Lá okago, vegená keza hómini mumusikasilámo lovo vímegevo igo, Ómasímini gakotó vegená mukí kivise asú iti netá nenéminoko ale utó i vémini agulizala alivi letivi iki lamóza, kigikáini ali viligamamó. Itó Ómasímini lapaná ali otemamó. \p \v 10 \x * \xo 16:10 \xt Gá 10:21-22\x* Itó ageló nampa 5 áisi lapevagutí netá nene hela netá napámini gonanalivagi siató lepekago limimó. Lemekago, eza gizapa oko mina mikasiuka nene límugusi lapa-lapa zeko minamó. Nego, vegená keza miluma sipisi giliki genezáini akohiki gikitiake minamó. \v 11 Itó milumaváinimú itó kagavúinimú okulumakú Ómasi alivi letivi amóza, kigikáini ali viligiki iki miliki a netá golesa ahulamamó. \p \v 12 \x * \xo 16:12 \xt Isa 11:15\x* Lá okago ageló nampa 6 áisi nene lapevagutí netá nene leke ahulokago, nagamí napa agulizá Zupaletisi loko nekú lemekago, ho noititokatí kugulizaki ve napa anitita gapováa koló itive loko ámina nagamí nene uto asú imó. \v 13 Lá okago, neza ánigonougo, gosihá sipisimámini agepagutí, itó hela netá napamámini agepagutí, itó soza saza monó lole ale vemámini agepagutí holosi golesa losive makole gizalá gili va netá itemó. \v 14 Keza nene Satani gelekelé izegipalatini holosi nenete alévolé suni alitave loko nenémini zámuza ali minake numutó namató kugulizaki ve napa gala vizikago, Ómasi osá amosá vémini gamena napaló ali nupa iki lova hizinigave. \p \v 15 \x * \xo 16:15 \xt Mat 24:43; Luk 12:39; Ali 3:3\x* Gilinahe. Neza guminaló ve nenéminoko galinali anitinogo uve. Nenemú vegená makó kugupe zapakó minatitó okugo kovoza helekatinazo, kigikáa gosohaki miniki kigikámini gineganeváa gizapa iki minatamó keza kogoliza vizinigave loko Guivahanímo nolive. \p \v 16 \x * \xo 16:16 \xt Zak 12:11\x* Itó holosi keza lova hizitune liki mikasi makó agulizaláa Hipulu gakokutí Alamagetonive liki latoka kugulizaki ve napa nene kilími nupa i asú amó. \p \v 17 Itó ageló nampa 7 áisi lapevagutí netá nene vogalaló ká melane leke ahulokago limimó. Nolimigo, monó zavusavegú gonanalivagi siatotí gamena imane mota asú okave loko gakó napagutí anó lupa lemekago gulumó. \v 18 \x * \xo 16:18 \xt Ali 8:5, 11:13\x* Lá okago, gó melevezá itó gó galaké itó anó sipisi nenémo moloake nominago, imimá sipisi noigo ánigumó nene vegená ganatilisi mikasiuka utó atotí imimá napa makó nenéminoko utó igo ánigamuhatímini utó imó. \v 19 \x * \xo 16:19 \xt Isa 51:17\x* Lá noigo, Papelonia apá nene zevo hutilí ovo noigo hoú lo losive makole imó. Itó numutó namató vegenalitini apá napa nene tui loko vimó. Itó Papelonia apá napámini amelagini keikumú Ómasi eza gele minake vain nagamikitana oko mukahá okimiti lapegutí kemeko namó. \v 20 \x * \xo 16:20 \xt Ali 6:14\x* Lá okago mikasi pokola nemó itó agoka nemó mukí vo tolova o asú imó. \v 21 \x * \xo 16:21 \xt Gá 9:23; Ali 11:19\x* Itó okulumatotí golini óvisopa gihila napa napa gehani monuni nenémini okómo lemeko vegená zevo ategevo imó. Noigo, óvisopa gihila nenémo vauva aleko zevo ategevo oko kipilikumú Ómasi alivi galativi amó. \c 17 \s1 Mokoló venakitana apá napámini gakó \p \v 1 \x * \xo 17:1 \xt Zel 51:13\x* Lá okago, ageló 7 keza lape 7-a ali minamó keitokatí makolímo nenitoka oake, láa loko lo nimimó: Mokoló venakitana apá napama nagamí amupiló nemómámini lihima alinogo ize. Okako, gelepizugo, ánigatane. \v 2 \x * \xo 17:2 \xt Isa 23:17; Zel 51:7\x* Numutó namató kugulizaki ve napa ezagi mokoló mihina iaká amó. Itó numutó namató vegená nenete keza ámina venatokatí nene vain nagamikitana oko mokova mikilí iake, matúini gopa oaká noimó. \v 3 Nene ánigatane loko lo nemekago, nigika ale viligokago, mikasi gomopalaló nelémoko vimó. Neneloka vená makó ánigumó nene hela netá napa golohá makolímini amupiló minamó. Ámina hela netalímini agupeló agulizá mukí minamó nene Ómasi aleko letoko loaká gakó haitopaitolímini gizikago minamó. Itó ámina netalímini gotoláa 7-a itó sipiváa 10-a minamó. \v 4 \x * \xo 17:4 \xt Zel 51:7\x* Itó vená eza gineganeváa nene okohu gó golohá lovimó ale akolo minamó. Itó gonanaliváa nene goli gehanigi meinava iteko mina netá ale guni oko akalamó. Itó agizakú lape makó golitunú lilí amó ale minamó nene, mokovámini golotuváa ulínaka itó netá golesa vaí oko minamó. \v 5 Itó golihilaló asuguná agulizá Papelonia apá napa numutó namató mokómini itó golotuva netalímini izolahináa nénisi nene nouve liki luhuva gizikago minamó. \v 6 Itó vená eza Ómasímini apazá vegenala itó Izesutoka gímiziki minamómave liki kipili hele vegenalitini golani nake nake, matuna gopa okago nego, ánigumó. \p Ánigokuke, ininá golesa nouke nagata gululusi gulumó. \v 7 Lá nougo, agelolímo láa loko loká onetamó: Nanamú ininá noane. Neza ámina venalímini mogona itó hela netá napámo agohí geneimó nenémini mogona, itó hela netá napámini gotola 7-a itó sipivala 10-a nenémini mogona itínasa lo utó oko lo gimitoze, gelezo. \v 8 \x * \xo 17:8 \xt Tan 7:7; Ali 11:7; Age 69:28; Ali 13:8\x* Geza hela netá ániganimó nene gozapá agómulagi minamó itína nene noamive. Alika nene aseva nomi galegutí atiginá oko itekoko voko minoko voko golesa o lamaná inogo ive. Itó eza gozapá minamó itó itína nene noaminazo, atiginá oko okiko mikasiuka vegená keza ánigiiki sigaga litanigave. Mikasi utó amitokatí emane alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizáini giza pukugú kugulizá gizi milama vegenalite nenémini inigave. \p \v 9 Itó itína kigika koló omina vegenalitegó ámina anozámini mogona giliakató neve. Gotola 7 keza ámina venámámo ase hizeko nomina agoka 7 nenetini avevezaha neve. \v 10 Itó agoka 7 nene kugulizaki ve napa 7-atini avevezaha niave. Keikutí kugulizaki ve 5 keza haha ikamóza, makó nene itína hanuva noive. Makó nene minoko utó okoko gamena ahaváisí minative loko lotonoimóma neve. \v 11 Hela netá napa gozapá minamó itó itína gamena nene noamimó áisi nene kugulizaki ve napa 7 keitoka miní amekiko, nampáini nene 8 inogo ive. Lá okiko, eza minoko lapuluva oakakú nene vo holanogo ive. \p \v 12 \x * \xo 17:12 \xt Tan 7:24\x* Itó sipiva 10-a ániganimó nene kugulizaki ve napa 10 keí avevezaha niave. Keza gizapa oaká zámuza velesá alinamamóma neve. Kugulizaki ve minata zámuza nene apí iki hela netámagi gamena alínipáisí alinigave. \v 13 Keza geleakáini hamó minokiko, hela netá napamámini gelekeleláa itiki gizapa oaká zámuzáini nene aí agizakú milanigave. \v 14 Lá niiki Ómasímini sipsip akaleva nene lova ali amiki minanigave. Lá niko sipsip iza akaleva áisi nene guivahanitini ve uvóipo itó kugulizaki vetini ve uvóipo noinazo, eza nene amuza moloko kehelú inogo ive. Lá noiko, áisi nene kelémo etó okoko alesa molo kemekiko, aitoka alévolé iki gímize vegená nene ezagi apiziki minanigave. \p \v 15 Loko loake, láa loko miní ameko lo nimimó: Nagamí napa nene mokoló vená eza agilikaloka noigo ániganimó nenémo numutó namató vegená kugupe haitopaitó itó mulusi haitopaitó itó haitopaitó konoki vegenalitini avevezaha noive. \v 16 Itó sipivala 10 ániganimó nene kugulizaki ve napa 10-agi itó hela netá napamagi nene mokoló venáma mukahá apiliiki ahelú ikiko, agupe zapakó minoko helekiko, mémela nikiko, lumáa nene lolímo lanogo ive. \v 17 Lá itimó nene, hanuva ma aminogo ive. Ómasímo kigikagú ale vávani okiko, eza agata gilimoláa nene gili aliiki kigika hamó nominiko, gizapa oaká zámuzáini nene hela netámámini agizakú mili asú iiki aí gelekelela minanigave. Lá niko, Ómasímini gakó nene alévolé inogo ive. \p \v 18 Itó vená makó ániganimó nene numuni apá napámini avevezaha noive. Ámina apá nenémo nene numutó namató kugulizaki vetini apá gotola loló okiko gelekelé itiki minatave loko nenémini zámuza aleneive, loko limó. \c 18 \s1 Papelonia apá tui loko vi gakó \p \v 1 Lá okago ageló makó okulumakutí limigo ánigumó. Eza helisalámo alévolé oko minamó, itó lapanalámo mikasiuka hize sata igo ánigumó. \v 2 \x * \xo 18:2 \xt Ali 14:8; Isa 13:21; Zel 50:39\x* Eza gakó napa like láa loko limó: Papelonia apá napama tui loko vokave. Vokago holosi haitopaitolímini numuni apá loló oko nominave. Mota gaha nama golesatini numuni apá loló oko nominave. \v 3 \x * \xo 18:3 \xt Ali 14:8\x* Mukí numutó namató vegenalite alévolé vain nagamikitana oko mokova mikilí iaká amóma neve. Numutó namató kugulizaki ve napa keza ámina mokoló venaki ámina netá aliki miniaká amóma neve. Numutó namató pisinisi hoza aliaká vete ámina hozámini moni aliake henóiki vegená lilí amóma neve. \p \v 4 \x * \xo 18:4 \xt Isa 48:20; Zel 50:8, 51:6,45\x* Loko lokago, okulumakutí gakó napa makó láa loko limigo gulumó: Vegenáne zuha lekeza ámina numuni apá nene ahuliiki golisi amave. Neneló miniki ámina apalímini lihima netala alími vatí ikiko vegená mukí kivise asú iti netala lekelitoka zeloko vokatize. \v 5 \x * \xo 18:5 \xt Apí 18:20-21; Zel 51:9\x* Ámina apalímini lihima netala nene amupiló amupiló oko iteko okulumá ze gilitimó noive. Itó imane Ómasímo lihimavalamú agatí molamive. \v 6 \x * \xo 18:6 \xt Age 137:8; Zel 50:29\x* Nenemú netá golesa lilí ilikitató apasiiki nenéa aviligiki amupiló amupiló iki apasikitalo. Nenémini helegáa ekesá netá lekeza natave loko ali vavá ilikitamó nene aliki itiki amupiló amupiló iki kimilo. \v 7 \x * \xo 18:7 \xt Isa 47:7-9\x* Kugupéini aliki itiki minake lagámini amupiló minake, meleketakeni ali miniaká amóma neve. Nenémini helegáa miluma itó mulúini gitihiná oaká netá nene ali utó i kimilo. Ámina apá nenémo agikatunú nene neza imane nugulizaki vená napa nouve. Neza getó minamuve. Miluma gelemoko lagámini amupiló minoloko voko minanogo uve. \v 8 Loko loaká imó nenazo, gamena hamó zupahé ámina apatoka vegená mukí kivise asú iti netá mukí utó o amitize. Guivahani Ómasi eza amuzalagímo lihimavaláa napasotató nene heleaká netá itó mulúini gitihiná oaká netá itó gaúna heleaká netá utó okiko, ámina apató lolímo lo asú inogo ive, loko limó. \p \v 9 \x * \xo 18:9 \xt Izi 26:16-17\x* Itó numutó namató kugulizaki ve napa ámina venaki mokoló mihina iake ámina apató ló gehani giziki nake meleketakeni ake miniaká amó keza ló lokilaváa itekiko, ánigiiki ive nama iki miluma gilinigave. \v 10 Lá niiko, genavagi netá geleko haha imómámini mogona ánigiiki kehelele vizekiko, hotó miniki agae, agae, Papelonia apá napama lihimakámini meinaváa galinali anitegimikave liki linigave. \p \v 11 \x * \xo 18:11 \xt Izi 27:31,36\x* Itó numutó namató pisinisi hoza aliaká ve keza lelí henonite nene eáho itína meina hizitimó neve liki ámina iki miluma gili amitaze. \v 12 \x * \xo 18:12 \xt Izi 27:12,13,22\x* Keí henokanoni nene lá iki salimiaká amó: Goli gehani itó silivá gehani itó meinava iteko mina gehani haitopaitolímini, itó meinava iteko mina lulú, itó kugupeló netá gonanalivagi mukí mokoná itó okohugó itó golohá itó za lamaná haitopaitolímini itó elepani iza sipivatunú ali lolohalo a netá itó zasiha lónohanitunú, itó kapatunú itó aenitunú itó gala gehanitunú ali guni iki lilí ina netá, \v 13 itó silogoheni anuva haitopaitolímini itó anuvavagi paulá guguni gizoakakumú itó lokila anuvavagi iteaká i netá itó anuvavagi netupa lamaná itó vain nagamí itó gilisima itó polisima laisima itó sipsip iza itó pulumaká iza itó hosi iza itó hosi izate gelelehá oaká kali netá lamaná mukí itó megusa izegipa itó vegenalitini kemeni salimiaká amóma neve. \v 14 Itó pisinisi hoza aliaká ve keza láa liki litave: Minumunikama ánigo gelekelé oko minoaká animó nene haha o asú okave. Itó golivaka hizi netá mota gololohá okave. Itó gonanaligama voko haha okamó nenazo, nana oko goha alitanimó neve liki litave. \v 15 \x * \xo 18:15 \xt Izi 27:31,36\x* Itó ámina apatoka netá nenémináa salimiki moni henokanoni ali nupa iaká a vegená keza genavagi netá geleko haha imó nene ánigiiki hotó oti miniki ive nama ikitiki miluma gilikitiki \v 16 agae, agae. Numuni apá napamave. Gineganega luhuvagi mokoná okohu golohá ale luhoaká amimómave. Itó gonanalivagi netá haitopaitolímini meinava iteko minamó nenémini amupiló minoaká animómave. \v 17 \x * \xo 18:17 \xt Izi 27:26-30\x* Lá animóza, imane henokanokama galinali lapuluva noinae liki linigave. \p Itó nagamikú sipi amelage itó áminagú veno vegená itó sipigú hozaváa aliaká ve itó age nagamikú pisinisi hoza aliaká a ve keza ámina iki ló lokilaváa itekiko ánigiiki hotó miniki \v 18 \x * \xo 18:18 \xt Izi 27:32\x* miluma gilikitiki ive iki numuni apá napama nenémináa makó hitoka netive. \v 19 \x * \xo 18:19 \xt Izi 27:30-34\x* Liki liiki goihá lánehá iki ive nama iki miniki láa liki litave: Agae, agae. Apá napamave. Age nagamikú sipi amelage ámina apalímini netá matalalotí henokanóinigi lilí iaká a vegená keza galinali gámekokó pizekave liki linigave. \p \v 20 \x * \xo 18:20 \xt Gapo 32:43; Zel 51:48\x* Ámina apá napámini lihimavaláa lekelitoka minamó nene Ómasímo itína apasokamómave liki okulumakú niamó itó Ómasímini apazá vegenala itó aposolo itó Ómasímini agepagutí gakó liaká ve niamó lekeza lokogoliza viziki mulutikú lamaná gililo. \p \v 21 \x * \xo 18:21 \xt Zel 51:63-64; Izi 26:21\x* Loko agelolímo li gakó nenéminoko utó okago, ageló alévoleláa makolímo gehani napa makó geheko oake age nagamikú hize ahulokago limimó. Nolimigo, láa loko limó: Papelonia apá napa ámina oko amuza moloko ahelú o ahulokiko, voko haha o lamaná inogo ive. \v 22 \x * \xo 18:22 \xt Isa 24:8; Izi 26:13\x* Itó musiki ziki voká ziki kita ziki hololopani huhu liki pikuli ziki miniaká a vegenalitini konó lupa nene ámina apatoka goha makó utó aminogo ive. Itó kigizanitunú luhuva miliki netá ali utó miliaká amoláa nene ámina apatoka goha minaminigave. Itó hoza gaza nenémini hoko-hoko haka-hakáa nene utó aminogo ive. \v 23 \x * \xo 18:23 \xt Zel 7:34, 25:10\x* Itó mota gámekokó pizinogo ive. Livilímini lapanaláa nene keitoka makó utó aminogo ive. Itó izoha alimi nimiliko ve vená keza gakó litamó nenémini konó lupa ámina oko ámina apakú makó utó aminogo ive. Nene ámina apakú pisinisi hoza aliaká véa numutó namató ve napa lilí iki miniaká amóma neve. Itó keí gipe lakegusanímo numutó namató vegená kigikáini ale gopa imó. \v 24 \x * \xo 18:24 \xt Zel 51:49\x* Itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve itó Izesuni apazá vegená itó numutó namató monó alinakumule liki kipili hele vegenalitini golanímini meinaváa nene ámina apá napaloka minanazo, nenemú nene nenémini otanogo ive, loko agelolímo limó neve. \c 19 \p \v 1 Lá okago neza okulumakutí vegená mulusi sipisi keí konó lupa napa gulumó. Keza láa liki lamó: Haleluia. Ómasi agepoka lilo. Lugutó vizeaká itó gonanalivagi lapaná itó zámuzala helisalagi minamó nene Ómasímini mututoni neve. \v 2 \x * \xo 19:2 \xt Gapo 32:43\x* Áisi nene lihimatémini meinaváa kemeaká hoza alekago gihiláa lelegí oko utó okave. Mokoló vená napa eza numutó namató ve mokoló mogona apí o kimike kelémo lapuluva oaká i venámámini lihima nekisáa apasamó. Lá noike gelekelé vegenala zuha kipili helemómámini golanímini lihima aitoka minamó nene apasokave liki lamó. \v 3 \x * \xo 19:3 \xt Isa 34:10\x* Liki liake Ómasi agepoka lilo liki goha liki goha liki apá napamaló ló lokilaváa iteva iteva oko mino lúaló moloko minanogo ive liki lamó. \v 4 Itó monokú olotiva ve 24 itó alévolé oko minoaká netá 4-a keza kalapusa hiziki Ómasi gonanalivagi siató noi ve agepoka lake lamanale, Ómasi agepoka lilo liki lamó. \s1 Ómasímini sipsip akaleva nene vená alemo ami gakó \p \v 5 \x * \xo 19:5 \xt Age 115:13\x* Lá okago, gonanalivagi siá minatokatí anó lupa makó láa loko utó imó: Ómasímini gelekelé vegenala zuha lekeza nene agepoka lilo. Limi minamó iti minamó golivala giliki miniaká niamó neneta, agepoka lilo. \v 6 \x * \xo 19:6 \xt Izi 1:24\x* Liki likago, neza vegená mulusi nenetini konó lupa goha gulumó nene nagamí lisani napamáminoko sasa loko itó gó pou pou loko nominago, gakó napa láa loko utó imó: Guivahani Ómasile osá amosá ve eza agulizaki vete loló oko gizapa olimiaká hozava utó o lamaná noize, Ómasi agepoka lilo. \v 7 Ómasímini sipsip akaleva nene vená alemo amiti gamena alitokave, itó vegenala zuha keza aí vená lilí inigi ali vatí ikamó nenazo, nenemú leza logoliza vizeko mulutegú lamaná geleko agulizá ale otitune. \v 8 Keza mokoná ginegane vové avé loko minamó ali akalatave loko gele kemeneimóma neve. Liki lamó nene Ómasímini apazá vegenala keza vevesiki iki miliki iaká amó nenémo góini loló onoikumú linamó neve. \p \v 9 \x * \xo 19:9 \xt Mat 22:2-3\x* Gakó láa loko utó okago, agelolímo gakó makó láa loko lo nimimó: Geza lá oko luhuva gizozo: Ómasímini sipsip iza akaleva nene vená alemo amiti gamenaló nosá lagámini natave loko alesa molo likimi vegenala zuhalita mulutikú lamaná gililo. Loko loake, láa loko limó: Gakó lo nogumumó nene Ómasímini gakó gihiláa lamaná nene lo nogumuve. \v 10 Loko lo nemekago, nalapusa hizekoko gupá ze amitove loko nougo, óe, lá amo loake, láa loko limó: Néminamo. Neza gelekelé ve gigivekahina gigive gagave Izesú lo utó i gakola ali gikitiki ali miniaká nia vegenalitini kigivéipina nouve. Ómasigó gupá ze amezo. Izesú lo utó i gakó nenémo Ómasímini agepagutí liaká a ve kelémo vávani igo alika utó iti netakumú liaká amóma neve, loko limó. \s1 Gizopa hosi iza amegesaló mina vémini gakó \p \v 11 \x * \xo 19:11 \xt Age 96:13; Isa 11:4\x* Lá okago, neza nogómula ahulo moloko ánigumó nene okulumá koló okago, hosi iza gizopa makó nego ánigumó. Ámina hosi izámini amupiló mina vémini agulizala nene litokó minoaká itó gakó gihiláa loaká ve eza lihimámini meinava kemeaká hoza itó lovavagi hozava ale gopa amoko ale hee lokogó aleaká noive. \v 12 \x * \xo 19:12 \xt Tan 10:6\x* Agómula gihiláa nene ló guluma oko minamó. Itó gotolaloka nene kugulizaki ve napatini akilí mukí hitoake minamó. Itó agulizá luhuváa minamó nene ezáagó gatoko geleaká noive. \v 13 Ginegane hána nene golani hilimikago minamó itó agulizá nene Ómasímini agepagú gakotó mina veve liki milamó. \v 14 Eza novigo, okulumakutí gimisigi ve mulusi napa mukí gineganéini mokoná vové aveláa luhi minake, hosi iza mokonalitini kemegesaló itiki miniake ámegetiki vamó. \v 15 \x * \xo 19:15 \xt Age 2:9; Isa 63:3; Ali 14:20\x* Agepagutí nene sopolo hána sánevetaláa makó ite minamó. Nenetunú nene numutó namató vegená kepeleko kiviligitive, itó aeni hánusa makó ale minoko gizapa oketanogo ive, itó Ómasi osá amosá vémini mukahá golesa ale utó moloko lihimáini apasoaká hoza alinogo ive. \v 16 Gineganeló itó humailaló agulizá luhuva nene kugulizaki vetini agulizaki ve itó guivahanitini guivahanive loko gizokago minamó. \p \v 17 \x * \xo 19:17 \xt Izi 39:17-20\x* Lá okago, neza nogómula ahulo moloko ageló makó homámini lapanató oteneigo ánigumó. Mukí nama nene vogalaló vigá igá niago, mukitoka gakó napagutí sele lo kimike limó: Ómasímo ló gehani napa nogizaze, iki alegesá ilo. \v 18 Lá niiki kugulizaki ve napatini kugupe mémeláini itó ami gizapa vetini kugupe mémeláini itó ve alévoleláa keí kugupe mémela itó hosi izatini itó lova véinitini kugupe mémela itó ve mukilitini gelekelé izegipáini itó nagakú minamake hanuva minamoláa iti minamó limi mina vegenalitini kugupe mémeláini nataze loko limó. \p \v 19 Lá okago, neza hela netá napama itó numutó namató vetini kugulizaki véini itó izegipa kugunamotamóini iki alegesá iake niago ánigumó. Keza nene hosi iza gizopámini amegesaló mina vegi izegipala agunamotamolagi lova ale kimitune liki anitemó. \v 20 \x * \xo 19:20 \xt Ali 13:1-18\x* Itó hela netá napamagi itó gakó lole ale ve sozámini eza nene akohú netámámini avogisaló alévolé suni haitopaitolímini ali vegi nene kigizató alemó. Ámina gakó lole ale ve sozámini nenémo amunaló emane hela netalímini agulizá luhuva ali minamoláa itó vogunahanaló kalapusa hiziki agepoka liaká amoláa nene ámina alévolé suni alike kigika ale gopa oketamóma neve. Ezagi hela netá napagi kogómulagi niasigo kelémoake lolagi nagamilagú gihuká gehani ló loko noikú ahulokimikago lemesimó. \v 21 Limikasigo, kugunamotamoláa nene hosi iza gizopámini amegesaló mina vémini agepagutí sopolo hána sánevetaláa nenémo kepele gesá imó. Lá okago, mukí nama nenete aniteke kugupe mémeláinía niki niki kagatupa imó. \c 20 \s1 Kilisimasi 1000 nenémini gakola \p \v 1 Lá okago, okulumakutí ageló makó limigo ánigumó nene aseva nomi galémini kií itó seni nagá napa makó nene agizakú aleneigo ánigumó. \v 2 \x * \xo 20:2 \xt Apí 3:1\x* Áisi nene gosihá sipisi gozapá ká emane amunaukatí mina ve Satani nene agisa agizató aleake kilisimasi 1 tausen nene nagá numukú minative loko lotamó. \v 3 Lomiake, galegú hize ahulokago limimó. Lemekago, gaheváa nene alévolé oko geake humatunú moloko alémo kii limó nene, numutó namató vegená kigika goha ale gopa oketamoko hanuva minoloko voko kilisimasi 1 tausen ale ahulokiko, gologí omikiko nene, itekoko gamena alínipáisí minative loko lotamó. \p \v 4 \x * \xo 20:4 \xt Tan 7:9,22\x* Itó neza gonanalivagi siá mukí nego ánigumó nene netá golesamú livi hukivi hoza alitave loko loketa vegená nene áminaló minimi nivago ánigumó. Itó Izesuni agulizala li utó miliki Ómasímini gakola kelegesá legemigo ali gikitinago, luváini hukimi va vegenalitini kemeni ánigumó. Keza hela netá napama itó vogunahanaló kalapusa hiziki agepoka lisá amamoláa itó aí anosa nene golihíitó ali milamamoláa itó ali kigizakú milamamoláa ánigumó. Keza luváini hukinakutí goha otiki miniki Kilistogegi kugulizaki vete aliaká hoza aliki miniko, kilisimasi 1 tausen vinogo ive. \v 5 Hililiki va vegená lugáa keza otemake kilisimasi 1 tausen nene asú itive liki ageva iki ha minamó. Helenosakutí oteaká ánigumó nene oteaká nampa 1 neve. \v 6 Ámina hilinakutí oteaká netató miní amiaká nia vegená keza Ómasímini apazá vegená niakumú mulúikú lamaná giliaká niave. Vegená nenémináa keza heleaká nampa 2 nenémo kugupelotí poposá vizinogo ive. Keza Ómasímini itó Kilistoni guguni giziaká vegenala lilí iki minanigave. Lá niiki Izesuki kugulizaki ve hoza aliliki niviko kilisimasi 1 tausen oko vinogo ive. \s1 Satá monéna lapuluva iti gakó \p \v 7 Itó kilisimasi 1 tausen asú noiko, Satani nene nagá numukutí gologí imikiko, goha itinogo ive. \v 8 \x * \xo 20:8 \xt Izi 38:2,9,15\x* Iteoko numutó namató mikasi nekisa vokisauka Gogo mikasiukatí itó Magogo mikasiukatí vegená kigika ale gopa okimioko kelémo negi hizeoko vegená gala viziko, lova ali utó inigi alegesá inigave. Keza nampáini nene getani nenéminiki gatoko gato asú amoakalímini nitave. \v 9 Vegená nenémináate mikasiuka hutilí iki Ómasímini apazá vegenala nitatoka itó Ómasímo amu heleaká noi apá Zelusalega viki gohoni milanigi ali viginigave. Lá niko, Ómasímo okulumakutí ló amiselekiko livi lúnivi inigave. \v 10 Lá ikiko, Satá nene amunaló vegená kogoka vizi ve nene hela lolímini ohunagú gihuká gehani ló loko minakú ahelú i ahulikiko limitimó nene hela netá napamagi itó soza gakó lole ale vegi áminagú emane amunaló limiki minasitotí ageva iki minasikú liminogo ive. Keza nene gasovagi netá gihikimikiko, gamena gamena únaká neteká miluma giliki mini lúaló miliki minanigave. \s1 Gonanalivagi siá mokonalímini avogisaló goní ita gakó \p \v 11 \x * \xo 20:11 \xt Tan 7:9-10\x* Itó gonanalivagi siá sipisi mokoná makó ánigumó. Itó amupiló mina vémini avogisa ánigumó nene okulumaki mikasigi keza aí avogisalotí golisi ikasike goha utó amasimó. \v 12 Lá niasigo, hele vegená iti minamó limi minamoláa gonanalivagi siató Ómasímini avogisaló otinago ánigumó. Lá niago siató mina vémo puku mukí ale ataloko minamó. Makó ale atalago ánigumó nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá gizo mola puku minamó. Itó hiliki vamoláa keza goí iki hanuva minake iki miliki amómámini mogonamú ámina pukugú gizi milinató nene goní oketamó. \v 13 Itó ámina gamenaló age nagamikú hiliki va vegenaki kelémo atiginá imó. Itó heleakalímini itó galegú lemeakalímini agikagú hiliki va vegenaki kelémo atiginá imó. Itó hiliki vamoláa mukitoka keza iki miliki iaká a mogona lotuva legeko nenémini helegáa apasoko kimimó. \v 14 Lá okago hele vegenaki galegú minamolagi nene lolagi nagamí ohukú kehelú o ahulokago lememó. Nenémo heleaká nampa 2 loló onoive. \v 15 Itó vegená makó nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá luhuva gizo mola pukugú minami vegená nene lolagi nagamí ohukú kehelú o ahulokago limiki minamó. \c 21 \s1 Okulumá gosohá itó mikasi gosohá utó itive \p \v 1 \x * \xo 21:1 \xt 2 Pit 3:13; Isa 52:1; Ali 3:12\x* Itó okulumá litahagi itó mikasi litahagi keza viki haha ikasigo itó age nagamí ámina oko voko haha okago okulumá gosohaki mikasi gosohaki ánigumó. \v 2 \x * \xo 21:2 \xt Isa 61:10\x* Itó apazá apá Zelusale numuni apá gosohá nene okulumakutí Ómasilokatí nolimigo ánigumó nene ve makotó vená alimi aminigi gonanalisi imikago minamó nenéminoko nego ánigumó. \v 3 \x * \xo 21:3 \xt Izi 37:27\x* Itó gonanalivagi siatotí anó lupa sipía makó láa loko gulumó: Ánigalo. Ómasímini numuni apá nene vegenalitini kovogisaló utó noive. Áisi nene holúikú minoko aleko noiko keza vegenala zuha lilí iki minanigave. Ezáa keitoka mino moloko nooko Ómasíini minanogo ive. \v 4 \x * \xo 21:4 \xt Isa 25:8, 35:10, 65:19\x* Eza kogómula nogoza gilatoketanogo ive. Heleaká itó miluma geleaká itó ive nama oaká itó lagavú geaká nene asú okiko ma goha utó aminogo ive. Litaha netá nenémináa nene voko haha inogo ive, loko limó. \p \v 5 Itó gonanalivagi siató noi vemámo láa loko lo nimimó: Gililo. Neza netá mukí nene gosohá ale utó nomuluve. Loko loake, geza imane netakumú luhuva gizo molozo. Gakó gihila imane lokugo alévolé oakalímini neve. \v 6 \x * \xo 21:6 \xt Isa 55:1\x* Loko loake, láa loko lo nimimó: Ale lamaná o asú okuve. Neza goí moloko alika moloko netá apí oaká itó ale lutegeaká amelahina nouve. Makó keza nagamikumú kivisekikoma, nenitokatí alévolé kemetameki minoakalímini nagamí nene hinipinikutí ihiiki niliki viki minatave loko hanuva kiminogo uve. \v 7 \x * \xo 21:7 \xt 2 Sam 7:14\x* Makó keza monokú alévolé iliki viki Satani lovaváa aviligitamó nenete netá imane mili alinigave. Itó nénisi nene Ómasíini loló oko nougo, kéisi nene izegipáne lilí iki minanigave. \v 8 Lá onoimóza, gasovagi netakumú golisi gele vegená itó monó gili ahuliaká nia vegená itó golotuva netá aliaká nia vegená itó kipili hiliaká nia vegená itó mokoló vegená itó gipe lakegusató vegená itó soza ómai netá gupá zi amiaká nia vegená itó soza gakotó vegená mukí nene ámina netá ali miniaká nia vegenalitini numuni apá nene lolagi nagamí ohunagú gihuká gehani ló loko nekú minatave loko lonoimóma neve. Nenémo nene heleaká nampa 2 loló onoive, loko lo nimimó. \s1 Zelusale apá gosohá utó iti gakó \p \v 9 Itó ageló 7 keza lapéinigú vegená mukí kivise asú iti netá 7 vaí okago ali minakutí makolímo nenitoka ake láa loko lo nimimó: Ano Ómasímini sipsip akalevamámini alemo amiti vená gelepizitoze. \v 10 \x * \xo 21:10 \xt Izi 40:2\x* Loko lokago, nigikáne ale noviligago agoka napa hána hána makotó nelémoko itike apazá apá Zelusalega nene Ómasilokatí okulumakutí nolimigo nelepizigo ánigumó. \v 11 Ómasímini gonanalivagi lapaná neneló noigo, ámina apalímini avogisa nenémo gehani meinava iteko minamó agulizá zasipa gehani nenémini oko avogisámo hanato minamó. \v 12 \x * \xo 21:12 \xt Izi 48:30-35\x* Gehani geisa napa hána nene numuni apá ale vigeko mina geisámini gatenía 12-a minamó. Itó gateni hamopamotó nene ageló makó minamó. Itó gatetó nene Isilae vegená mulusi 12 keí kugulizá nene luhuva gizi milikago nego ánigumó. \v 13 Ho noititoka gateni losive makole itó ezegaloka gateni ámina oko losive makole itó emegaloka gateni ámina oko losive makole itó ho nolimitoka ámina oko gateni losive makole neve. \v 14 Ámina geisámini lukesaváa nene 12 minomo vonoive. Itó lukesaváa 12 nenémini amupiló Ómasímini sipsip akalevámini aposolo 12 keí kugulizá gizo molokago minomo vimó. \p \v 15 \x * \xo 21:15 \xt Izi 40:3\x* Láa loko lo nimi ageló nenémo hánusaváa makó golitunú lilí ikago ale minamó nene numuni apá itó gatenaváa itó geisaváa molo geleaká hánusa minamó. \v 16 Ámina apá gohaláa tovoimoláa itó zohota vimoláa nene hamó lelegitokó nego, agelolímo hánusavatunú molo geleko ánigamó nene 2400 kilomita nego ánigamó. Itó tovoimoláa itó zohota vimoláa itó hána itimoláa nene hamó lelegitó neve. \v 17 Itó geisámini hána imoláa molo gelekago 66 mita nenémini oko minamó. Vegenalita molo geleaká netá nene agelolímo ale minake molo giligo ánigumó. \v 18 \x * \xo 21:18 \xt Isa 54:11-12\x* Numuni apalímini geisa nene mokoná gehani agulizá zasipa gehani nenetunukó gekago minamó. Itó ámina apá nene goli gehani vové avé loakalímini kalasi nenéminoko hanato mina netatunú lilí ikago minamó. \v 19 Ámina numuni apalímini lukesaváa nene meinava ite mina gehani haitopaitolíminitunú ali votamó. Lukesaváa nampa 1 nene mokoná gehani agulizá zasipa gehanitunú lilí amó. Itó lukesaváa nampa 2 nene gumugumusi gehani agulizá sapaia gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 3 nene agulizá agate gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 4 nene gihisigó gehani agulizá emalali gehanitunú lilí amó. \v 20 Lukesava nampa 5 nene mokonaki golohaki gehani agulizá satonikisi gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 6 nene golohá gehani agulizá koniliani gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 7 nene gihuká gehani agulizá kilisalaiti gehanitunú lilí amó. Lukesava nampa 8 nene gihisigó gehani agulizá pelilo gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 9 nene gihuká gehani agulizá topasi gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 10 nene gihisigó gehani agulizá kilisopelesi gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 11 nene mikasi guhí gelevi gehani agulizá haiasini gehanitunú lilí amó. Lukesaváa nampa 12 nene golohá gehani agulizá ametisi gehanitunú lilí amó. \v 21 Itó gatenía 12 nene mokoná pesekú 12 meinaváa iteko minamolatunú lilí amó. Gateni hamopamó nene pesekú hamopamó sipisitunukó lilí amó. Itó numuni apalímini gapováa nene goli gehani vové avetoakalíminitunú lilí ikago kalasi nenéminoko hanato minamó. \p \v 22 Guivahani Ómasi osá amosá ve áisi itó aí sipsip akaleva nenémo monó zavusave napa loló onoimó nenazo, ámina apatoka monó numuni nomigo ánigumó. \v 23 \x * \xo 21:23 \xt Isa 60:19-20\x* Itó ámina apatoka Ómasímini gonanalivagi lapaná nenémo hize hanatatize, itó aí sipsip akaleva nenémo liví loló okoko minanogo inazo, neneló ikani ho lapanáini hize hanatati hozaváa nomive. \v 24 \x * \xo 21:24 \xt Isa 60:3\x* Numutó namató vegená keza ámina apalímini lapanalagú mihina inigave. Itó numutó namató kugulizaki ve napa keza gonanalisi netáini nene áminalokagó aliliki vinigave. \v 25 \x * \xo 21:25 \xt Isa 60:11\x* Ámina apá nene límugusi zeko gó loko ma aminogo ive. Lá onoinaze, ámina taonímini gateni nene holisakámáminoko koló oko minanogo ive. \v 26 Numutó namató vegenalitini gonanalivagi netá meinava iteko mina netá nene ámina taonigú aliliki anitinigave. \v 27 \x * \xo 21:27 \xt Isa 52:1\x* Golotuva netá makó nene áminagú iteminogo ive. Itó kovoza netá makó alita vegená itó soza gakó li minata vegená keza ámina apakú vi hilaminigave. Ómasímini sipsip akaleva nenémo alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá nene pukugú gizo molokago mina vegenakó vi hilanigave. \c 22 \p \v 1 \x * \xo 22:1 \xt Izi 47:1\x* Itó agelómámo minova minova oakalímini nagamí napa makó nelepizigo ánigumó nene agómula golouto mina nagamí nene Ómasi itó sipsip akaleva keí gonanalivagi siatokatí lomoko novike, \v 2 \x * \xo 22:2 \xt Apí 2:9\x* ámina apalímini gapo holukú lomoko vimó. Itó nagamí helega helega alévolé lemetameni ale utó oaká za noimó nenémini gihiláa haitopaitolímini 12 nene ikani gola zupa zupa gihila zeko guzá loaká noive. Numutó namató vegená keza ámina agiláa nene niki zoki lamaná inigave. \v 3 Ámina apakú nene usilagi netá minaminogo ive. Ómasi eza itó aí sipsip akaleva keí gonanalivagi siá nenegú utó okiko, gelekelé izegipala keza gupá zi aminigave. \v 4 Itó aí agoka agepa ánigi minanigave. Itó agulizalímini luhuváa nene golihíitó minanogo ive. \v 5 \x * \xo 22:5 \xt Isa 60:19; Tan 7:18\x* Itó Guivahani Ómasi ezáa nene lapaná kemekiko ali minatamó nenazo, ámina apató nene límugusi ma zeminogo ive. Itó lamu liví ahe itó hómini lapanalahe nenémini hozaváa ma utó aminogo ive. Itó apá amelage keza kugulizaki ve lilí iki gizapa okimiaká hoza aliki mini lúaló miliki minanigave. \s1 Izesú atiginá iti gakó \p \v 6 Itó agelómámo láa loko lo nimimó: Gakó imane gakó gihila itó lokugo alévolé oakalímini neve. Guivahani Ómasímo eza agepagutí gakó liaká ve ale kegepagú moloaká i ve áisi nene agelola amiselekago, gamena hána amiko utó itive loko lonoi netá nene gelekelé veva lekeza gilitave loko lo gemeko nogelepizigo ánigane. \v 7 Izesú nene gelenape. Neza litá oko núane vinogo uve. Itó makó keza imane pukugú alika utó iti gakó gizo molamó nene legesó iki gizapa iki ali minata vegenalite kogoliza vizinigave loko nolive. \p \v 8 Itó neza Zonina netá imane ánigoko gele asú umó. Gele asú okugo, netá imane nelepizi agelolímini agisauka voko lipizekuke gupá ze aminogo nougo, \v 9 eza óe loake láa loko lo nimimó: Néminamo. Neza gelekelé ve gigivekahina nouve. Itó Ómasímini agepagutí gakó liaká nia vetini kigivéipina nouve. Itó imane pukugú gakó legesó iki ali minata vegenalitini kigivéipina nouve. Geza Ómasigó gupá ze amezo. \v 10 Loko loake, láa loko lo nimimó: Gakó nene gihila ziti gamenaváa mota alitokaze, nenemú geza puku imanegú alika utó iti netalímini gakó nene ali halá gemo. \v 11 \x * \xo 22:11 \xt Tan 12:10\x* Nenemú golesa netá aliaká nia vegená keza alikigó minataze. Itó kigikáini golotuva lovimó keza ámináminikigó minataze. Itó monokú hee liki mininatite nene hee likigó miniliki viki minataze. Itó apazá niamoláa nene ámina iki apazá keké viziki miniliki viki minataze, loko lo nimimó. \p \v 12 \x * \xo 22:12 \xt Isa 40:10\x* Izesú láa loko limó: Gelenape. Neza litá oko vinogo uve. Vinake nene lihimatini meinava apasoko likimitove loko aleko vinogo uve. Vegená iki miliki amómámini meinaváa lelegí oko etó etó oko kiminogo uve. \v 13 \x * \xo 22:13 \xt Ali 1:8,17\x* Neza goí moloko alika moloaká ve lolováa itó mogonáa apí oaká itó ale asú oaká amelahina nouve. \v 14 \x * \xo 22:14 \xt Apí 2:9\x* Gineganéini nagamí ziki ali vové avé liaká nia vegenakumú gulugo lagámini oaká noive. Keza nene lokimikugo alévolé lekemetameni ale utó oaká zámini gihila nataze, itó imane apalímini gatekú ititaze. \v 15 Gipe lakegusató vegená itó mokoló vegená itó kipili hiliaká nia vegená itó soza ómai netató gupá zi amiaká nia vegená itó sozaló vegená nené numuni apá númaseloka minanigave. \v 16 Neza Izesuna agelóne amiselekugo eza nene vegenáne zuha mulusi milató milató lekeza nene gakó imane lo utó moloko lo likimitize. Neza nene Tevitini agapilamola itó aí nagalagutí nouve, itó sonohí gazakomé lapanalagi ve nouve, loko limó. \p \v 17 \x * \xo 22:17 \xt Isa 55:1\x* Ómasímini Sikalahulímo itó aí sipsip akalevámini venakitana mina vegenalite ano liki liaká niave. Itó makó keza gakó imane giliiki ámina iki ano liki linigave. Minova minova oakalímini nagamikumú likivisekikoma, imanelokatí iki ihiki nataze. Natune likima iki imanelokatí nagamí nene meinava nomimó hanuva nataze, alo. \p \v 18 \x * \xo 22:18 \xt Gapo 4:2, 12:32\x* Imane pukugú alika utó iti netalímini gakó luhuva gizonoumó nene gatiki gilita vegená lekeza lakagata aleko ehe loko noluze, gililo. Makó kezáini kagatatunú giliki imane gizo nomulu gakotó makó miní amiki milata vegená nene Ómasímo vegená mukí kivise asú iti netá imane pukugú gizo mulu netató miní ameketanogo ize, ehe. \v 19 Itó makó keza imane pukugú alika utó iti netalímini gakokutí makó huki ahulata vegenatoka Ómasímo alévolé kemetameni ale utó oaká zámini gihiláa itó apazá apala nene moseketanogo ive. Ámina netalímini gakó nene imane pukugú gizo molokugo neve. \p \v 20 Imane lo utó mola gakó hize lé oaká ve áisi nene Oo, mota núane vinogo uve loko nolive. \p Lamaná. Guivahani Izesú geza ano. \v 21 Guivahani Izesuni nasahilí nenémo lekelitoka mino moloko minino.