\id PHP - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Pilipi \toc1 Pilipi Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \toc2 Pilipi \toc3 Pili \mt1 Pilipi Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \c 1 \s1 Pilipi vegená nónohá kimike gizo kimi gakó \p \v 1 \x * \xo 1:1 \xt Apo 16:12\x* Neza Paulona itó Timotiki makó nousike Izesu Kilistoni gelekeleláa leza Pilipi numutoka vegená Izesu Kilistokumú gili alévolé iake Ómasímini vegenala zuha lilí ina vegená itó pastoligi itó monolímini gelekelé vegi lekelí pepa imane luhuva gizo nolukumuve. \v 2 Ómasi ameteho itó Guivahani Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka minoloko voko minino. \s1 Pilipi vegenakumú Ómasiloka limó \p \v 3 Neza lekelikumú gele-loko novuke Ómasine agepoka loaká nouve. \v 4-5 Lekeza Izesuni gakó lamaná ganá apí iki giliake áminasitó monó hoza aleloko vutó itó itínasa nalutó nene nilími vatí iaká niakumú guluke lekelikumú Ómasiloka loaká noumó nene mulúnegú lamaná geleko Guivahani agepoka lomiaká nouve. \v 6 Itó hozaváa lamaná likigikagú apí i ve Ómasímo aleloko voko ale nolutigiko Izesu Kilistó anititi gamenaváa alitanogo ive loko gele seketigí oko nene gelenouve. \v 7 Neza imaneloka nagá numukú nougo itó gakó lamanakumule loko gakó hoza aleko hize lé oko nalugo lekezagi nezagi Ómasímini nasahilí izá moloko ale minoaká nounikumú lekeza nigikagú minamóma nenazo, neza lekelí mukikumú nagata gele lekemeaká noumó nene lamaná onoive. \v 8 Izesu Kilistó eza agika lemeaká noimómámini agikagú minuke neza lekelikumú milumavatini geleaká noumó nene Ómasímo giligo lamaná noluve. \v 9 Itó likigika kimitatímo itó netá mogonamú geleakatinímo itó giliki ali guni iakatinímo napa oloko vitive loko numuna loaká nouve. \v 10 Itó lá okiko netá gohaláa ánigiki miliki ikiko Izesu Kilistó anititi gamenaló likigika gizopa lo miniko lihima nomitimó miniki \v 11 Izesu Kilistoni ali gikitiki aliniko áisi nene hize lé oleketiko, hehe liki minatamó nenémini gihiláa itó minumunáa ali utó milikiko Ómasímini luhuva lapanala utó o lamaná oko minative loko Ómasiloka loaká nouve. \s1 Kilistó nenémo minoko alekóne loló okave \p \v 12 Nigivénegita, gili gopa ikatave loko lo likimitoze. Neza netá golesa utó o nimimó nenémo Izesuni gakó lamanalímini gapo hize lí itigopa, vo guni oko vo alitive loko utó imóma neve. \v 13 \x * \xo 1:13 \xt Apo 28:30\x* Neza Kilistokumule loko nagá numukú nou gakolímo imaneloka agulizaki ve napámini pilisi ve itó vegená lugáa keí kagataló holo asú onoive. \v 14 Itó nagá numukú noumómave liki imanelokatí ligive lagave lugáa keza Guivahanimú giliake vávani ake Ómasímini gakó kelegesá legemigo li utó iaká niave. \p \v 15-17 Lugáa Kilistoni monoláa nene eza avilegekago eza avilegekago iki liaká niave. Keza sozagi pevisá ziki nené nemekugú niake kezáini kugulizáini aliliki itinigi Kilistoni agulizá liaká niamó nene nagá numukú nominumómámini amupiló miluma hoza niminigi lá iaká niave. Itó lugáa nenete mulúikú lamaná giliki aí gakó liaká niave. Keza nene Ómasímo imaneloka minoko Izesuni gakó lamaná hize lé itane loko loake nelémo molamó neve liki giliake kigika nimiake lá iaká niave. \v 18 Itó némini manáminoko monó nene soza kigikagutí itimoki itó kigika lamanakutí ali miliki litamó nenemú lova sava amitune. Hanuva Kilistoni gakolámo hutilí oaká noikumú mulúnegú lamaná noguluve. \p \v 19 Itó lekeza nenikumú numuna liaká hoza alikiko itó Izesu Kilistoni Sikalahulímo nelémo vatí iko nagá numukutí gologí initatave. Mulúnegú láa loko gelekuke lamaná gelekogó minanogo uve. \v 20 Itó minoakakumupe itó heleakakumupe nigika vávani ominiko nugupe nigikagi Kilistoni lehizemikugo nenémo guhekaheláa loló itive loko oloko voko minumóma neve. Itó lá oloko voko minatove loko novoza heleaká netá nene ma ale utó molaminake gele lamaná okoko nigikatunú nagata losi gelemoko ageva oko minanogo uve. \v 21 Kilistó nenémo minoko aleko netáne loló okave. Itó heleaká nenémo iteko mina netá ale utó molonetanogo ive. \v 22 Itó mikasiuka miní ameko minatomó nenémo není hozámini gihiláa goha ale utó molanogo ive. Nenemú nana netakumú vávani itohe lokuke nagatagú losi pasi onoive. \v 23 Neza makokumupe makokumupe niviseaká noive. Mikasi ahulokinake Kilistoni ale utó molokinake áisigi minoakakumú laga nivisekago nenémo nene netá iteko neve. \v 24 Itó lekeza siheleni minikatave loko lekelikumule loko mikasiuka goha miní ameko minokugo lamaná itize. \v 25 Itó nenemú nene gele seketigí oko gelenoumó nenazo, neza heleminake lekezagi mininake lekelémo vatí ugo lekelí gele alévolé oakatini itó mulutikú agila guluma noimó nenémo napa oloko vitize. \v 26 Itó lekelitoka goha voko minugo nenikumule liki Izesu Kilistoni geké limiaká niatita gohagi miní amiki geké litatave loko gelenouve. \p \v 27 Lá onoimóza, likigika mili hamó iiki múnahiki miniki gakola lamanalámini hozaváa alévolé iki naliko gihiláa ali utó nimiliko lekelitoka vinake ánigatove, itó hotó mininake gakotinía gilitove loko lekeza iki miliki itamó nenémo Kilistoni gakó lamaná nenémini avevezahaló minino. \v 28 Gala velinimú lekelegesá ma legemiko alévolé iki miniki zámuzatini golosasa gemino. Ómasímo ámina anosa kelepizekiko keza simá noakalímini mogona ali utó inigave. Itó Ómasímo lukugutó vizitimó nenémini mogona ali utó inigave. \v 29 Lekeza Kilistokumú gili alévolé itave lokogó nomive. Aikumule liki miluma maluma netalímini amupiló minatave loko monéna gele lekemeneimóma neve. \v 30 \x * \xo 1:30 \xt Apo 16:19-40\x* Itó neza monokumule loko lovagú alévolé hoza gozapá nalugo ániginamóma neve. Itó itínasa nene nalugo gakóne giliaká niave. Itó monokumule liki ámina lovagú alévolé hoza lekezagi áminámini iki aliaká niave. \c 2 \s1 Kilistó ezáa agupe aleloko lemekago Ómasímo alémo oti gakó \p \v 1 Lekeza Kilistotoka miní amekumule loko lekelémo múnahekago miniaká itó likigika kimiakeve liki hulu iki miniaká itó Sikalahugegi apiziki miniaká itó mulutikú hizigo miluma giliaká netá mukí lekelitoka nehe. \v 2 Nekoma, mulúnegú lamaná iteko geleko minatane liki geleakatini ali nupa ino. Lá niiki likigika kimiaká itó likigika lakagata múnaheaká nene hamó lelegitó iteko minino. \v 3 Lekezatinimukó giliki lukugupe alimi iti iti netá matá makó alemilo. Lekeza likigikáa aliliki limiki miliiki likigive lakagavemú giliko itino. \v 4 Itó makolímohe makolímohe ezáa hoza lamaná itive loko gelemoko agive lugáagi lamaná itave loko gilino. \v 5 Izesu Kilistó eza lá oko geleaká imoláa ámina oko lekelitoka minino. \v 6 Eza Ómasímini ametamenigi minoko aleko oko minamóza, Ómasigi lelegí oko nousitotí nanamú ahulatove loko lamike ale gikitamike, \v 7 eza gonanaliváa ahuloake gelekelé ametameni ale luhoake, vegená lemetamenigi utó imóma neve. \v 8 Oko molokóa nene vegená lelí avevezaha oko moloko noike ezáa agikáa aleloko limike moloake, Ómasímo litokó ámegé ámegé ike heleaká netá ale alitamó nene lovoza heleakalímini itó mulizapa oakalímini geheake zohota zaló heleneimóma neve. \v 9 Lá imómave loko amelaho Ómasímo alémo ká mezaneló agulizaki ve sipisi alémo loló okago, aí agulizá nenémo iteko minokiko vegená lugulizá lemeko minative loko lotonoimóma nene, \v 10 \x * \xo 2:10 \xt Isa 45:23\x* okulumakú itó mikasiuka itó mikasi agikauka minamoláa keza mukitó Izesuni agulizá iki kalapusa hiziki agepoka litave loko, \v 11 itó kegepagutí kegepagutí nene Izesu Kilistó eza Guivahani noive liki li gululutiki litamó nenémo iteko miniko Ómasi amelahini lapaná utó itive loko lotonoimóma neve. \s1 Sata netató nia vegená hize hanatoketatune \p \v 12 Nenemú nigika lekemenou izegipa páne, lekeza gamena gamena gakóne gili aleakalímini minamó nenéminiki miní amiki minalo. \v 13 Ómasi ezáa nene likigikagú hozaváa nalike ezáa lititoka molatitoka niko alévolé oaká zámuza itó gihiláa ali utó miliaká zámuza lehizelikimiaká noinazo, lekezagi nougogó negopa, hotó nougogi nene lukugutó vizimó nenémini gihila ale utó itune liki gopa okatune liki Ómasimú goliva giliki ininá ininá iki amuza milalo. \v 14 Lekeza netá mukí naliki gulu-guluga liká pelevesava ziká amilo. \v 15 Lá niiko, lihima nomimó likigikagú gololó o minatimó minataze. Lá niiki vegená mulusi ali zová zavá ziki itó ali golesa palasa iaká nia vegenalitini límugusi kigilikagú nene lekeza Ómasímini mohola gipala likigika lamanakigó lilí iki miniki sonohí nenéminiki hizi hanatataze. \v 16 Lá niiki, Kilistó anitekiko nene lekelikumule loko oko moloko umó itó hozaváa gena oko alumó nene hanuvamú nomimó nenémini mogona utó okiko nogoliza vizeko mulúnegú lamaná gilitove loko hizi hanatiki alévolé kemetamenigi minoakalímini gakó ali utó mili kimiki minalo. \v 17 Gili alévolé iakatinímo Ómasiloka guguni gizoaká netakitana nego, nenémini amupiló nipili nihiliko golaníne lekitomó nenémo Ómasi gizo amumó gelekiko nenemuki lokogoliza viziki lekezagi mulutikú lamaná nigiliko nezagi lamaná gilinogo uve. \v 18 Itó lekeza ámina iki lokogoliza viziki lekezagi nezagi mulutegú gilitune loko noluve. \s1 Timotiko Epapolotaetasiko \p \v 19 Guivahani Izesú gelekiko, vatí okikoma, Timotini litá oko lekelitoka amiselekugo voko lekelí gakó makó ale atiginá oko lo nemekiko gelekinake mulúnegú lamaná gilitove loko noluve. \v 20 Ve nenémináa aikitana makó imaneloka niamave. Áisi lamaná lekelikumú gilike agikatunú hize lé olikimiaká noive. \v 21 Ve lugáa kezáinimukó giliki Izesu Kilistoni hozaváamú ma gilisá amamóza, \v 22 Timotí nene minoko aleko oaká noimó nenémini mogona lamaná nego mota gilinave. Gipa makolímo amelahini alémo vatí oaká noimó nenémini oko eza Izesuni gakó lamanalímini hozaváamú nelémo vatí oaká imó neve. \v 23 Itó nenitoka netá néminoko manáminoko utó itikumú nene gele guni okinake aí nene litá oko lekelitoka amiselekugo vitive loko gelenouve. \v 24 Lá okiko, Guivahanímo gele nemekikoma, nezánegi mino hána aminake lekelitoka vinogo nene gelenouve. \p \v 25 Neza netá makokumú vitagá oko nougo, lekeza Epapolotaetasini amisilikago ake nelémo kii like nelémo vatí oaká ve itó monokú ve galaváa nigivénehini loló oko minoaká noimó nene nagata nogulumó nene goha ale atiginá oleketatove loko noluve. \v 26 Eza avisekago nenémini gakó gilinamóma neve. Eza lekelikumú miluma geleake avisi netakumú giliko mulutini itekative loko lekelikumú giligo gena noigo noluve. \v 27 Itó netá avisekago helesakosá imóza, Ómasímo agika hize amimó nene aikó nomive. Nenitoka mulúne gitihiná imó nenémini amupiló miní amekative loko eza agika hize nimike alémo zokamó. \v 28 Nenemú lekeza aí ánigiiki mulutikú lamaná gilitave loko itó neza ámina oko gulugo gena amiko minatove loko ale gikitamuke itínasa nene vávani oko amiselekugo núane novive. \v 29-30 Eza Kilistoni hozaváamule loko helesakosá ikutí nene lekeza hotó minake nilími vatí amisá niago gelekelé onetatove loko agupéa latila itikumú giligo gena amimó nenazo, nenemú mulutikú lamaná giliki Guivahaniloka voko gímizi ve noive liki alími lamaná ilo. Lekeza ve nenémináa mukí kilími napa iki nasahilí ikitalo. \c 3 \s1 Ómasímini agovisaló hee loko minoaká gihiláa \p \v 1 Nigivénegita, gakó makó láa loko lo asú inogo uve: Guivahaniloka gímiziki niatímo mulutikú lamaná giliki minalo. Ámina gakó gohegeva gizoko goha lo likimitove loko gulumó nene gena amive, itó lekelitoka nene mino moloko minoko ale gikitoleketatize. \v 2 Lekeza gala kemetameki vegenakumú gizapa iki minalo. Keza netá golesa galasa aliki Ómasímini anosa kugupenitó nomulupe liki kugupenini gopa hukiaká nia vegenakumú gizapa iki minalo. \v 3 Sikalahulímo hize lé olimikago, Ómasi gupá ze ameaká nounimó itó Izesu Kilistotoka gímizekunike logoliza vizeaká nounimó leza lugupetunú oko moloko uni netató ma leheta osá amuhá vegená nene Ómasímini izegipala gihila noune. Kéisi negopa lezatete Ómasímini anosagi minoaká gihiláa alenoune. \v 4 Ómasímo nugutó vizitive loko nezáne nugupetunú oko moloko u netató leheta oko minatove loko hanuva leheta oko minuline. Itó ve lugáa keza kugupelokó leheta iaká alina nene, neza ámina itove loko aleloko iteko kivilegeko leheta uline. \v 5 \x * \xo 3:5 \xt Lom 11:1; Apo 23:6, 26:5\x* Lá okomú noluve: Neza utó okuke nougo, gamena 8 oko vokago, nugupéneló Ómasímini anosa milamóma neve. Neza Isilae vetini mulusigutí Pezamini agapilamola neza Zuta ve gihila utó umóma neve. Mosé lo hukoko li gakolímini gelekeleláa Palisaio monó ve loló oko minumó. \v 6 \x * \xo 3:6 \xt Apo 8:3, 22:4, 26:9-11\x* Zuta vetini monokumú amuza golesa muluke Izesuni vegenala zuha lova ale kemeaká umóma neve. Mosé lo huka gakó geleko ámegetugo vegená lugáate lihimánemú vitagá amó nomive. \v 7 Lá onoimóza, neza gozapá netá ale minumó nenemú gulugo gihiláa loló oko minamóza, alika nene Kilistokumule loko ámina netakumú gulugo ha netá loló imó. \v 8 Itó nenegó nomive. Neza Guivahaníne Izesu Kilistoni mogonatagana ánigoko gulumó nenémini meinaváa itekago, netá lugáa mukitoka nene lamaná gulugo ha netá loló okave. Neza Kilistoni ale lá itove loko aikumule loko netá matáne mukí ánigugo, hutuváa loló okago, vo tolova o asú okave. \v 9 Neza aitoka gímizekuke minuke, Mosé lo hukoko li gakó gele alekuke, nezáne amuza moloko Ómasímini agovisaló hee loko minosá amuve. Kilistokumú gele alévolé okuke Ómasímini agovisaló lihimáne asú onimikago minoaká nenemú nivisekago gele alévolé oakalímini loló oko minatove loko Ómasímo lihimánemú giligo asú itímini agikagukó minoko aleko oaká nouve. \v 10 Itó neza Kilistoni mogonáa gele guni itove loko itó eza galegutí oteakalímini zámuza nenitoka utó itive loko itó eza miluma gilitó miní ameko nezagi gilitove loko hilinogo igo iki miliki ita mogona alitove loko, \v 11 itó lá okinake voko heleneitokutí oteaká netá ale utó itohe loko geleaká nouve. \s1 Anosa ánigo hehe lonouke ololu loaká nouve \p \v 12 Neza ámina netá mota ale lutegekuve loko losá amuve. Itó nigikáne gizopa vové avé lokogó neve loko losá amuve. Hanuva Izesu Kilistó nelémo lá imómave loko aitokatí ámina gonanalisi netá alitove loko amuza moloko novuve. \v 13 Nigivénegita, nezánemú gulumó nene ámina gonanalisi lamanáma mota alekuve loko lamuve. Imanéminigó oaká nouve. Ahulokuke u gapo nene nemegesaloka nego, nenemú gelesá amuve. Nogómulaloka ne netá alitove loko nigizani vatá oaká nouve. \v 14 Lá nouke Ómasímo Izesu Kilistó hoza alimómave loko okulumá gapoló nelémo molake makiló ahulonimikago, gonanalisi netá alitove loko ánigo vevesonouke hee loko ololu loko novuve. \v 15 Monokú napa unimoláa leza mukitoka ámina gonanalisi netakumukó gele zageko minatunize. Itó gakó nolumó nenemú giliko, gapóa haitolímini noikoma, Ómasímo likigika ale hanatokiko gili vevesanigave. \v 16 Lá onoimóza, monokú vonouni gapolokó vitunize. \p \v 17 \x * \xo 3:17 \xt 1 Koli 4:16, 11:1\x* Nigivénegita, lekeza mukitoka nénisi ale goí oko novugo ánigiiki áminalokó némegetiki alo. Vegená lugáa keza áminagó iki ali goí iki viaká niaze, keí nene ánigiiki nene ámina kigizakaló vilo. \v 18 Lá niiki láa liki gili minalo: Neza vegená lugáamú lo lekememo ova ova umóma neve. Itínasa imane ivegutí nene goha lo nolukumuve. Keza iki miliki niamó nenémo Kilistó zohota zaló hilimó nene lova ali amiaká niamó geleneive. \v 19 Vegená nenémináa keza kugupémo amu heleaká noi netá nenémo ómasinini loló oaká noive. Itó haitopaitó netá kovoza hiliti netakumú golómeni giziaká niave. Itó mikasiuka netakumukó giliaká niave. Lá niamó nenémo vo tolova oakalímini mututoni lilí niave. \v 20 Lá iki niago, leza nene okulumá apalímini amelahove nounike, lugutó vizeaká ve Guivahani Izesu Kilistó eza okulumakutí limitikumú ageva oko minoaká noune. \v 21 Eza netá matá mukí ale nupa napa oko ale agahaisiuka molokiko aí agisa heumaukagó kelémo moloaká zámuzatunú nene keé lami lugupe ale viligokiko, ezáa lapanalagi agupegitana loló inogo ive. \c 4 \s1 Kagata aseva alike loketa gakó \p \v 1 Nenemú nigika lekemenou nigivénegita, mulúnegú geleuke lekelikumú goha nonivisive. Lekeza hozanémini gihiláa lilí ikago, lekelikumú nogoliza vizeaká nouve. Lekeza amuza miliki Guivahaniloka gímizi salakiki aí mututoni lilí iki minalo. \p \v 2 Itó Izuotiako Sitikako lekeza Guivahanímini mohola lilí ikasinazo, likigika mili hamó iki minatáive loko lakagata naluve. \v 3 Itó hozagú ve nigivénega gihiláa geza ámina vená losi kelémo vatí ozo. Kezagi itó Kelemetó itó nigivénege lugáagi Izesuni gakó lamaná nenémini miluma hozavamú hizi lé initinamóma neve. Kugulizá nene alévolé kemetameki nia vegenalitini kugulizá giza pukugú neve. \p \v 4 Lekeza Guivahaniloka gímizemó nenémini agikagú miniki lokogoliza viziki minalo. Neza goha lakagata aleko litoze. Mulutikú agila guluma iko minalo. \v 5 Guivahani mota omo lovogisaloka inogo inazo, gevená mukí nene hulugutí némini manámini iaká niamómámini mogona kelepizilo. \v 6 Nemupe manamupe giliko mulutini itemino. Netá matakumú vitagá niiki Ómasiloka liki netakumú voká liki nene, netá mota lehizeleketakumú agepoka liki minalo. \v 7 Lá iki niko, Ómasímini hulu nenémo vegená geleaká nene avilegeko nemó nenémo likigikatini lakagatatiniló gizapa okiko Izesu Kilistotoka alévolé iki minataze. \p \v 8 Itó nigivénegita, gakó makó láa loko lo nahuluve. Netá gihiláa gelekelé o ameakaláa itó netá lamaná itó hee loko minoaká netá itó gizopa vové avetoko mina netá itó ánigoakalímini lagaváa itó gele lamaná oaká netá nene, etovi netá nekoma itó agepoka loaká netá nekoma, ámina netá mukikumú lakagata gili minalo. \v 9 Neza oko moloko uke lainim-oleketuke netá matá voko ale nupa oko lekelepizeko nougo ánigiki gelemó áminamalokó nene minalo. Niko, hulu amelaho Ómasímo lekezagi minanogo ive. \s1 Agupémini netá lehizitakumú gakó lo kimimó \p \v 10 Lekeza gamena hána hanuva miniliki iteke likigikagú lamaná okago, itína nenikumú goha giliake ali lamaná initanigi nilago, nenemú gulugo Guivahaniloka vo anitekago mulúnegú lamaná napa noguluve. Lekeza goí iki nenikumú giliakaláa gilikamóza, netá mukí alenetatupe liki gapo vitagá iake nenemú gena likivisimó. \v 11 Neza netá némini manámini agikagú minuke goselé nepelemigo minatomó nenémini mogonamú vitagá oloko vuke mota gelenoumó nenazo, neza oko molokóne itína nomigo vitagá nouke lamuve. \v 12 Neza ali-liki itiiki itó ali-liki limiiki initatamóza, hanuva lá oakaláa lá niko vatí oko minanogo uve. Itó netá no gelekelé oko minoaká itó hukonopakonó oko minoaká itó minumuni amupiló minoakape itó gaúna gamenámini amupiló minoakape nenémini agikagú vávani oko minoakalímini mogonamú vitagá uke uke mota gelekuve. \v 13 Kilistó zámuza nemekago ámina zámuza ale minuke haitopaitó netá golesámini lamanalímini amupiló ale vatí okuve. \p \v 14 Lá onoimóza, lekeza nene miluma maluma geleko nougo nilími lamaná iaká amó nenemú gulugo etoaká noive. \v 15 \x * \xo 4:15 \xt 2 Koli 11:9\x* Pilipi numutoka ve vená lekeza není gakó mota gilinave. Neza Izesuni gakó lamanalamú hozaváa apí u gamenaló nene Masetonia mikasi ahuloko novugo, Izesuni vegenala zuha lugáa hanuva niago lekezagó monó lusa lukumugo moni nemego oko minunimó neve. \v 16 \x * \xo 4:16 \xt Apo 17:1\x* Itó Tesalonika numutoka nougo, nugupémini netakumú hizi lé initiki minamóma neve. \v 17 Neza nene henokanonimú ma lamuve. Monolímini gihiláa lekelitoka utó okoko minoloko ititive loko noluve. \v 18 Itína imane netá matá ali utó miliniti asú amó vaí oko nego nenemú gilitave loko luhuva imane gizo nolukumuve. Epapolotaetasí nene lekelitokatí netá aleloko oko nemekago, henónegi ve loló okuke nouve. Lekeza lehizinita netakumú gelekugo Ómasi guguni gizi amikago anuva lamaná imó gelekave. Itó Ómasi laga avisi netá gelekave. \v 19 Ómasine eza minumuni ale utó oaká amelaho nene Izesu Kilistotoka miní amemómave loko netá matá lamaná avilisá olikimikiko netá makokumú ma vitagá aminigave. \v 20 Ómasi ameteho aitoka nene agepoka loo loo nenémo mino-loko iteko alévolé oko minino. Lamaná. \s1 Gekéini loketamó \p \v 21 Izesu Kilistotoka viki gímiziake Ómasímini vegenala zuha lilí iki nia vegená nene gekéini noloketuze, li kimilo. Itó nigive nagave nezagi miniaká nia vegenalitegi geketini nililikitave. \v 22 Monó gele vegená imane mukilite geketini lilikimiaká niamóza, agulizaki ve napa Sisani gelekelé imiaká nia vegenalite aliki itiki lá ilikimiaká niave. \p \v 23 Guivahani Izesu Kilistoni nasahilí nenémo lekemetamekú vo holoko minino.