\id MRK - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Makí \toc1 Izesu Kilistoni Gakó Lamaná Makí Luhuva Gizamó \toc2 Makí \toc3 Mak \mt1 Izesu Kilistoni Gakó Lamaná Makí Luhuva Gizamó \c 1 \s1 Nagamí holokimiaká ve Zoní Izesuni gapo veletamó \r (Mat 3:1-12; Luk 3:1-18; Zon 1:19-28) \p \v 1 Izesu Kilistó Ómasímini gipalamú gakó lamaná nene lá oko apí imó neve. \v 2 \x * \xo 1:2 \xt Mal 3:1\x* Nenémini gakoláa Ómasímo gipala lo ami gakó nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 Gelezo, není gakó lo keme keme iti ve amiselekugo, \q1 áisi ale goí oko voko kigikagú hoza alitanimó nenémini gapoga velegetative. \q1 \v 3 \x * \xo 1:3 \xt Isa 40:3\x* Mikasi gomopalaló ámina vémo gakó napagutí láa loko nolive: \q1 Guivahanimú nene likigika ali hee litalo. \q1 Likigikagú limiti gapo ali hee litalo. \p \v 4 Ámina gakó Zonitoka okago eza mikasi gomopalaló vo anitimó nene vegená makó eza noitoka ali nupa ikago likigika ali viligiiki nenémini mogona utó itive liki monó nagamí hilitamó nene Ómasímo lihimatini ahuloleketative loko lo utó oko lo kemeko minamó. \v 5 Lá okago, Zelusale numutokatí itó Zutaia apá makotokatí nene mukí vegená Zoní noitoka vake lihimáini li utó ikago, Zota nagamikú monó nagamí holoketamó. \p \v 6 \x * \xo 1:6 \xt 2 Kug 1:8\x* Zoní nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizakitana oko kamele iza zopovatunú lilí a gó luhoake, itó iza galupavatunú lilí a holotani nene gohalaló zeake, ganuki himoni nogozagigó noko minamó. \v 7 Noko minake, láa loko lo utó oko lo kemeko minamó: Nemegesaloka noa ve aí zámuza nenémo není zámuza nivilegekave. Nénisi ánéámina aí lelegitó minamunazo, hoza lagasó aletoko aí gasa gó ate akisitomó nene etaminogo ive. \v 8 Nénisi nagamikó nohololeketumóza, áisi nene Ómasímini Sikalahú hololeketanogo ive, loko lo kimimó. \s1 Izesú monó nagamí holamó \r (Mat 3:13-17; Luk 3:21-22) \p \v 9 Gamena nene zupa Galilaia mikasigú nene apá makó minamó, agulizá Nasalete. Izesú nenelotí Zoní noitoka anitekago Zota nagamikú monó nagamí holotamó. \v 10 Holomikago, nagamikutí iteake ánigamó nene, okulumá koló okago, Ómasímini Sikalahú nene nama luhusigitana oko Izesuni amupiló nolimigo ánigamó. \v 11 \x * \xo 1:11 \xt Apí 22:2; Age 2:7; Isa 42:1; Mat 12:18; Mak 9:7\x* Lá okago okulumakutí Ómasímo gakó makó láa loko limó: Geza nene nigika amenou gipáne noane. Geí ánigo lamaná okuve. \s1 Satá Izesuni amekú moloko minamó \r (Mat 4:1-11; Luk 4:1-13) \p \v 12 Loko lokago Sikalahulímo Izesuni amiselekago mikasi gomopalaló vimó. \v 13 Neneloka voko noigo, gamena 40-a oko novigo Satá nene gimivagú moloko minamó. Itó Izesú eza nene hela gaha namatini holúikú noigo ageló keza nasahilí itiki minamó. \s1 Galilaia mikasiuka Izesú monó hoza apí imó \r (Mat 4:12-17; Luk 4:14-15) \p \v 14 Lá okago, Zonini nene nagá numukú ahulimikago noigo, Izesú nene Galilaia mikasigú vo aniteake Ómasímini gakó lamaná lo utó oko láa loko lo kimimó: \v 15 \x * \xo 1:15 \xt Mat 3:2\x* Gamena mota alitokaze, Ómasímo gizapa oleketati gamena nene omo alitokave. Nenemú likigika ali viligiiki gakó lamaná gili alévolé ilo, loko limó. \s1 Izesú lagaha aliaká ve losive losive sele lo kimimó \r (Mat 4:18-22) \p \v 16 Nominake Galilaia nonohuló agataloka mohona noigo Saimoko agunala Etuluko keza lagaha miliaká asi ve minasinazo, nonohulokú nene lagaha gotaha ahuliki minasimó. Lá niasigo ánigoake Izesú láa loko lo kimimó: \v 17 Némegetiki alizo. Lagaha hoza aliki minasimóma, vegenatoka hoza nalisiko vegená není zuha lilí itave loko lekelémo nomuluve. \v 18 Loko lokago, litá iki lagaha gotahama ahulikasike ámegetiki vasimó. \v 19 Lá ikasigo Izesú koma makó novike Zepetaioni gipala lositá Zemusiko agunala Zoniko keza nagamikú lapegú minasike lagaha gotaha ali lamaná niasigo, ánigoake, \v 20 sele lo kemekago, gilikasike, améipini Zepetaiogegi gelekelé izegipalagi lapegú niago ahulikimikasike Izesuni ámegetiki vasimó. \s1 Holosi golesa agikagú mina ve \r (Luk 4:31-37) \p \v 21 Lá okago, keza Kapanao numutoka viki anitiake holisi gamena alitokago, Izesú nene monó numukú iteko monó lo kimimó. \v 22 \x * \xo 1:22 \xt Mat 7:28-29\x* Lo kemekago, gilikago, itimó. Monó mogona apí ikimiaká a vete gakó lainim oketamó nenéminoko apí oketamimó. Ezáa monó gakola gale geheko lo kemekago, giliake sigaga sagaga litamó. \v 23 Lá okago, gamena nene zupa monó numukú ve makó minamó nene agika ale gopa i holosi agikagú minamó. \v 24 Eza gamoga geko Nasalete ve Izesuvo, geza nana netá golesa aleletanogo noane. Géisi lelémo golesa itove loko noape. Geí ánigo hee hee noluve. Géisi Ómasilokatí etó oko noani vema noane. \v 25 Loko lokago, Izesú nene gahá amike gegepa apizeoko agikagutí iteko legesó oko vozo. \v 26 Loko lomikago, agika ale gopa i holosi nenémo ale helonalo lomikago, gopaga nolike agikagutí iteko ahulomiake vimó. \v 27 Lá okago ve vená mukí keza ininá ake kezáitoka loká loká ake lamó: Íi, imane nana suni neve. Monó nene haitolímini amuzavagi neve. Áisi gakola gale geheko holosima lokimikago gili amiaká niave. \v 28 Liki likago, aikumú gakoláa likago litá oko Galilaia mikasiuka puu loko vimó. \s1 Izesú Pitani venalámini izolahini alémo zokamó \r (Mat 8:14-15; Luk 4:38-39) \p \v 29 Lá okago, monó numukutí limiake, Saimon itó Etulú keí numukú Zemusigegi Zonigegi itemó. \v 30 Saimoni venalámini izolahini agupegú ló la netá avisekago akonoigo, Izesuni litá iki li amemó. \v 31 Li amikago, vo aniteake agizató aleko alémo otekago, agupegú ló la netá nenémo litá oko asú omikago, oteake Izesugini nasahilí oketamó. \s1 Ho lemekago Izesú vegená mukí kelémo zokamó \r (Mat 8:16-17; Luk 4:40-41) \p \v 32 Lá noigo, únaká ho lemekago, mukí kivisi vegenaki kigikagú holosi golesa mina vegenaki Izesutoka kilímiki ikago, \v 33 apá amelage mukí iki gatetó alegesá amó. \v 34 Lá ikago, haitopaitó netá kivisi vegená mukí kelémo zokoake holosi golesa mukí nene kigikagutí kepeleko kimisilimó. Lá itó nene ánigi hee hee likanazo, aí mogona lili ali amitave loko lo hukoketamó. \s1 Izesú monó lo kemeko mohona imó \r (Luk 4:42-44) \p \v 35 Gó lomolomo gokululuva notovo igo, línumuvamú Izesú eza numukutí lemeake apá makotoka mikasi gomopalaló voko minake Ómasiloka limó. \v 36 Lá noigo Saimon nene agivelagegi keza agizaka hiziki, \v 37 alími utó iake láa liki li amemó: Vegená mukí geikumú vitagá niaze, geza imaneló nana noane. \v 38 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Apá mukí vaí oko alitoka neve. Neneló monó lo utó itove loko makó vitune. Neza nene ámina hoza alitove loko omo nouve. \v 39 \x * \xo 1:39 \xt Mat 4:23, 9:35\x* Loko loake vike Galilaia mikasiuka mohona o asú noike, keí monó numuni minakú minakú monó lo utó oko minake, holosi nene kigikagutí kepeleko kimiseleko alahula ahula imó. \s1 Izesú lokago halamé gizali ve gililimó \r (Mat 8:1-4; Luk 5:12-16) \p \v 40 Lá okago, halamé netá gizali ve makolímo aitoka oake negénegeka loko alapusa hizike lo amike limó: Geza nene nelémo gililitove loko nene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gililitane loko noluve. \v 41 Loko lokago, Izesuni agika hizekago agizani lutoko agupeloka ale nogilike lo amike limó: Gililitane loko gelekuze. Gilelezo. \v 42 Loko lokago, litá oko halamé netáma asú omikago agupe lamaná okago, \v 43 Izesú litá oko namisilike lo hukotake limó: \v 44 \x * \xo 1:44 \xt Liv 14:1-32\x* Gelenape. Geza imane gakó avetó oko vegená lo kememo. Gilelekane liki gili hee litave loko geza nene voko guguni gizoaká ve gugupe alapizekako mota gilelekane loko ánigative. Itó gilelenikumú nene Mosé loleketa netá Ómasi guguni gizo amitive loko amekako eza vegená mukí lo kemekiko nenémini mogona gili vevesatave. \v 45 Loko lokago, ámina ve nenémo voko avetó avetó oko lole ale imó. Nenemú Izesú nene vegená sii sii liki alegesá ikatave loko taoni makotoka hanuva vamike apá agataloka minokago, vegená keza numutó namatotí gopa aitoka ikigó minamó. \c 2 \s1 Izesú ve gepili alémo zokamó \r (Mat 9:1-8; Luk 5:17-26) \p \v 1 Gamena makó oko vokago, Izesú nene Kapanao numutoka goha vo anitekago, Izesú nene numukú noive liki gakoláa giliake \v 2 vauva aliki iki alegesá akumú gatetoki hizi lí amó. Lá okago, monó lo nokimigo, \v 3 ve losive losive nenete ve gepili makó ukoakoló aliki niago, keitoka vegená makó kémegetiki amó. \v 4 Lá ikago vegená gikí ikago, Izesuni amatoka amitamó okago numupitó itinigi ukoakoló milimiake akaló aliki itemó. Izesuni gotolaló ali koló iake, ve gepili mina ukoakoma nagá ziki ahulikago Izesuni amatoka limimó. \v 5 Lá okago, Izesúma gili alévolé amó nenémini mogona ánigoko geleake ve gepilima láa loko lo amimó: Gipáneve, lihimaka ahulogimikuve. \p \v 6 Loko lokago, monó mogona apí ikimiaká ve neneló minamoláate láa liki kigikatunú gelemó: \v 7 Íi, Ve makó éaho lihimate ale ahuloletatimó neve. Ómasi hamokó lihima ale ahuloaká noimó nenazo, eza agupe aleko iteko Ómasi aviliginogo nolihe. \v 8 Láa liki kagata nigelego, Izesú nene Zuta vegenalite lihima ahulolimiaká itó vegená kelémo zokoaká nene Ómasímogó loló oaká netá neve liki gelemó nene hanuva agikatunú geleake láa loko lo kimimó: Likigikauka gakó nenémináa nanamú nigeleve. \v 9 Ve makolímo Ómasi noamitimó nene lihimaka gilatogimikuve loko vávani oko lamitimóza, ámináminoko kelémo zokoaká zámuzagi ve noamitimó nene oteoko ukoakoka geheko vozo loko litá oko lo ameminogo ive. \v 10 Lá onoimóza, okulumakutí lumu ve gihila neza mikasigú nene lihima gilatoakalímini zámuza itó vegená kelémo zakoakalímini zámuza nenitoka neve liki gili hee hee litave loko ve gepilima lo amike limó: \v 11 Otekoko ukoakoka geheko numukaloka vozo loko nologetuve. \v 12 Loko lokago, galinali kogovisaló ukoakoma geheko vimó. Lá okago, vegená mukí keza sigaga litake Ómasi agepoka láa liki lamó: Nene suni ánigosá amuhá gosohá utó okago ánigokune, liki lamó. \s1 Livaini sele lo amimó \r (Mat 9:9-13; Luk 5:27-32) \p \v 13 Izesú lá oake goha lemeake nonohuló agataloka vike vegená mukí aitoka alegesá ikago monó apí o kemeko minamó. \v 14 Nenelotí novike, Alapaioni gipala Livaí nene takisi aleaká numukú noigo, ánigoake némegetoko ano, loko lokago, Livaí nene oteake ámegetoko vimó. \p \v 15 Vike Livaini numukú itiki minasike nosánetá ninasigo, takisi moni aliaká vegi golesa netá aliaká niave liki kagata giliaká a ve makoláagi mukí keza Izesuni ámegetiki viaká a ve minamó. \v 16 Lá niago, Palisaio monó vegenalitini monó mogona apí ikimiaká ve nenete Izesú nene ámina ánigi goselé iaká vegenaki nosánetá ninago ánigiake nene, izegipala zuha láa liki li kememó: Íi, áisi nene golesa netá aliaká vegená nenémináagi nosánetá nana igo nonave. \v 17 Liki likago, Izesú nene geleake anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Keza ha minamoláate lusa vemú sele lisá amave. Kivisi vegenalitegó lusa vemú sele liaká niave. Neza hee loko noune liki liaká nia vegená kelémo otopá zitove loko lememumóma neve. Neza lihimáinigi vegená kelémo otopá zitove loko lumumóma nenae, loko limó. \s1 Nosánetá moseakakumú loká itamó \r (Mat 9:14-17; Luk 5:33-39) \p \v 18 Zonini izegipala zuhagi Palisaio monó vegenaki keza Ómasímo nosánetá mosekuko lelikumú litihe liki mosé mosé iaká amó. Lá niago, ve lugáa keza Izesutoka vake láa liki loká itamó: Zonini izegipala zuhagi Palisaio monó vegenalitini izegipáini zuhagi keza nosánetá mosé mosé iaká niamóza, geí izegipaka zuha keza mosisá amave. Nanamú neve. \v 19 Liki likago, Izesú anoza gakó láa loko lo kimimó: Ve makolímo agivelagegi makó kogoliza viziki minata zupa nene keza aikumú miluma giliiki nosánetá mositamó nehe. Lá oko nomive. Ámina vegi apiziki minata zupa nene nosánetá moseminigave. \v 20 Ámina vema apili hilita zupa alitokiko, nene zupa miluma nigiliki nosánetá mosinigave. Áminámini iki, izegipáne zuhate alika nenikumú miluma giliki mosí mosí inigave. Itína nene moseminigave. \p \v 21 Itó lavolavo gó gosohá gí zenamimó nene huki koma iiki ali litaha lavolavoló miliki akotisá amave. Alika nagamí zikiko gikí okiko nene gosohá gó komamámo litaha lavolavomalotí hikelekiko lavolavoma golesa o asú inogo ive. \v 22 Itó vain nagamí gosohá gituhú galakalá noigo nene litaha getununigú milisá amave. Vain nagamímámo giputooko getununima zeko pulutokiko vain nagamíma hutilí okatize, itó getununima ámina oko golesa okatize. Vain nagamí gituhú galakalá noimó nene litaha getununigú negopa gosohámagukó miliaká niave. Loko anoza gakó limó nene Zuta vetini litaha mogonáagi Izesuni izegipala zuhate gosohá iki miliki ita sunigi molo apizeakaláa nomive loko limó. \s1 Izesuni vegenala zuhate holisigú kilé hisiki nimi vamó \r (Mat 12:1-8; Luk 6:1-5) \p \v 23 \x * \xo 2:23 \xt Gapo 23:25\x* Holisi gamena makokú Izesuni izegipala zuhagi kilé mikú mihina niago, izegipala zuhate gaúna hilikago kilé asutiake gihiláa hisiki nimi vamó. \v 24 Lá niago, Palisaio monó vegenalite gili golesa ake Izesuni li amiki lamó: Ánigozo, netá nalemó nenémo golesa okave. Lelí holisigú imane hoza lá amoakalímini nene nanamú naleve. \v 25 \x * \xo 2:25 \xt 1 Sam 21:1-6\x* Liki likago, eza monolímini li hukina gakó nenémo vegená kelémo vatí iti gapo nene hize lí itive loko utó amive liki gilitave loko láa loko lo kimimó: Gozapá agulizaki ve Tevitige vegenala zuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá alemó nene monokú luhuva gizinamóza lekeza ámina gakó gatiake mogonáa gelemiki nilahe. \v 26 \x * \xo 2:26 \xt Liv 24:9\x* Tevití eza Ómasímini numukú itekago guguni gizoaká ve napa Apiatalá nene Ómasímini avogisaló mila peleti amekago noake ezagi makó mina vegená nene kemeko namó. Ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki guguni giziaká vetegó natave liki alévolé iki li hukinamó nene gopa namó neve. \v 27 Loko loake, miní ameko láa loko lo kimimó: Holisi gamenamule loko Ómasímo vegená loló amimóza, holisi gamena nene vegenakumule loko utó onoimó neve. \v 28 Lá onoinazo, okulumakutí lumu ve gihila neza holisi amelahina nounazo, izegipáne zuhate holisi gamenagú lilí ita netá nene není netá neve, loko limó. \c 3 \s1 Agizani nakeseta ve \r (Mat 12:9-14; Luk 6:6-11) \p \v 1 Minoko monó numukú nene agizani nakeseta ve makó iteko noigo, Izesú áminagú goha itekago, \v 2 holisimagú nenazo, ámina ve imane holisimagú hoza aleko alémo zokokikoma goní otatunize liake gizapa iki minamó. \v 3 Lá niago, Izesú nene agizani nakeseta vema láa loko lo amimó: Holutegú ote minozo. \v 4 Loko loake vegená láa loko loká oketamó: Holisigú nene netá lamaná alesatímo etatihe netá golesa alesatímo etative. Vegená kelémo lamaná osatímohe kepele helesatímove. \v 5 Loko limóza, anotó alemake niago, izapaló molago gonú nokipilike gili ámegekumú miluma geleake, agizani nakeseta vema gigizani lutozo loko lokago, agizani lutokago goha lamaná imó. \v 6 Lá okago, Palisaio monó vegená keza limiki vake nana oko apele hilitune liki kezagi Heloteni patigú vegenaki litá iki lova gizamó. \s1 Nonohulotó vegená iki mulusi milamó \p \v 7 Lá okago, Izesú eza izegipala zuha kelémoko nonohulotó lemekago, vegená mukí Galilaia mikasilotí kémegetiki vamó. Itó kéisigó vamamó. \v 8 Zelusalegatí itó Zutaia apakú numuni apá makotokatí itó Itumaio mikasilotí itó Zota nagamí vola helegalotí itó Tulo numutokatí Sitona numutokatí vegená keza iki Izesú oko moloko imó nenémini gakoláa giliake vaí iki aitoka alegesá amó. \v 9 \x * \xo 3:9 \xt Mak 4:1; Luk 5:13\x* Lá ikago, Izesú alegesá iki mina vegená aitoka mununú ikatave loko izegipala zuhate nagamikú lape makó aliiki nagamí getatoka milikiko nenegú iteko minoko gakó lo kimitove loko loketamó. \v 10 Vegená mukí kelémo zokamómave liki netá golesa gizale vegenalite agupeló ale gilitunitímo lelémo zokative liki aitoka iki mulusi milakumule loko lapemú limó. \v 11 Lá okago, holosi golesa kigikagú mina vegenalite ániga zupa kigihúna giki gamoga giki géisi Ómasímini gipalama noane liki liaká amó. \v 12 Láa liki likago aí mogona avetó iki lili ali amitave loko alévolé oko lo hukoketamó. \s1 Izesú ve 12 hozaló ve kelémo molamó \r (Mat 10:1-4; Luk 6:12-16) \p \v 13 Izesú nene zopegaló iteake agikatunú gili vegená sele lo kemekago aitoka viki alegesá amó. \v 14 Lá ikago, ve 12-a ezagi minatave loko itó kimiselekiko monó gakó li kimitave loko \v 15 itó zámuza kemekiko kigikagú holosi minatamó kipiliki kimisilitave loko kelémo etó oake kugulizá nene aposolo vemave loko molamó. \v 16 Ve 12-a nene lá iki minamó: Kugulizá Saimon, agulizá gosohá Pitani molamó, \v 17 itó Zepetaioni gipala Zemusí itó agunala Zoní, keza nene kugulizá Poanelekesi loko molamó, lelí gakokutí nene gó hegeaká ve. \v 18 Itó Etulú itó Pilipó itó Patolomaió itó Mataió itó Tomasí itó Alapaioni gipala Zemusí itó Tataió itó Saimoná eza Loma vemú giligo ahulanogo i ve, \v 19 itó Kaliotó numutotí ve Zutá eza minomo iteko Izesuni amimika limó. \s1 Izesuko Pelezepuloko \r (Mat 12:22-32; Luk 11:14-23) \p \v 20 Izesú nene aí numutoka vimó. Vo anitekago vegená vaí iki alegesá akumú nosánetá namamó. \v 21 Lá ikago, Izesuni vegenala zuhate áisi negi hizekave liki la gakó giliake, agizató alitune liki vamó. \v 22 \x * \xo 3:22 \xt Mat 9:34, 10:25\x* Lá ikago, monó mogona apí ikimiaká ve Zelusalegatí a ve keza Izesunimú láa liki lamó: Holosi golesa makó agulizá Pelezepuló nene agikagú noive, itó holositini agulizaki vémo alémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká noive. \v 23 Láa liki nila gakó Izesú nene geleake sele lo kemeake Satani zámuza mota avilegeneikumú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Íi, Satá ezáa izegipala zuha kepeleko kimisilitihe. \v 24 Mikasi makokú vegená hizi hoú latamó nene, alévolé iki minamiko ámina apatoka gámekokó pizinogo ive. \v 25 Itó hamó zuha nenete hizi hoú latamó nene, ámina vegená alévolé iki minaminigave. \v 26 Lá onoinazo, Satá nene ezáa vegenala zuhagi hizi hoú latamó nene, voko alévolé oko minamitimó nenazo, tolova inogo ive. \v 27 Itó ve makolímo gasovagi ve amuza vémini numukú litá oko iteko aí henoni mukí ipá oko aleakaláa nomive. Goí oko ámina vémini agisa agizató nagá aleoko alika nene iteko alitimó neve. Lá oko nagá aleoko alika iteko henoniva ipá inogo ive loko limó nene Satani agizató nagá aleuke holosiva nene kepeleko kimiseleaká nouve loko anoza gakokutí limó. \p \v 28 Loko loake, makó láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Netá golesa haitopaitó nenémini lihima itó alivi letivi iaká nenémini lihimavaláa nene Ómasímo hanuva ahuloaká gapo nemóza, \v 29 \x * \xo 3:29 \xt Luk 12:10\x* ve makolímo Ómasímini Sikalahukumú alevo letovo oakaláa nene Ómasímo nenémini lihimáa apasoakaláa nomive. Ámina lihima ámina vémini amupiló mino lúaló moloko minanogo ive. \v 30 Loko limó nene Ómasímini Sikalahulímini zámuzatunú negopa, holosi makolímo Izesuni agikagú lemeko alémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká noive liki lakumú nene láa loko Izesú lo kimimó. \s1 Izesuni izolahiki agunamotamolagi \r (Mat 12:46-50; Luk 8:19-21) \p \v 31 Izesuni izolage izegipa agunamotamolagi anitiake numuni hetoka aikumú sele lamó. \v 32 Sele nilago, alími vego iake mina vegenalite láa liki li amemó: Gelenape, izokage izegipa gugunamotamoka keza hetoka emane niake geikumú sele nilave. \v 33 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Izónegini nugunamotamónemú nilahe. \v 34 Loko loake, aitoka mina vegená nene gonú nokipilike láa loko limó: Ánigalo. Izónege izegipa nugunamotamóne imane niamole. \v 35 Ómasímo li gakotó gili amiaká nia vegená kéisi nene izónege nugunamotamóne niave, loko limó. \c 4 \s1 Zuha netá atilí oaká vemú anoza gakó \r (Mat 13:1-9; Luk 8:4-8) \p \v 1 \x * \xo 4:1 \xt Luk 5:1-3\x* Izesú goha nonohuló agataloka monó lo nokimigo, aitoka vegená mukí keza sii sii liki alegesá ikago vegená gikí akumule loko nagamikú lapegú iteko minokago, lape nene nagamikú minokago, vegená alegesá amó mukí keza getatoka minamó. \v 2 Minikago, Izesú anoza gakó haitopaitolímini lo nokimike makó láa loko lo kimimó: \v 3 Gililo. Zuha netá atilí oaká ve makolímo netá gihila atilí inogo vimó. \v 4 Mikuka atilí omo novigo, gihila makó gapoló alemó zekago, gaha namate ake ni asú amó. \v 5 Makó nene gehani amupiló mikasi lagasó netó lemekago mikasi hána nomimó nenazo, goloakaláa litá oko golokaha, \v 6 ho nolake avagugu vizekago, luhusa hána minamike osagava vizimó. \v 7 Makó nene lilihámini luhusa nene mikasigú ha netó alemó zike golokago, liliha nenémo goloko iteake zemikago gihila zemimó. \v 8 Makó nene mikasi lamanakú lemeko minake goloko iteko gihila zimó. Zava makó nenémo gihila 30 zimó, makó nenémo gihila 60 zimó, makó nenémo gihila 100 zimó. \v 9 Lakagatagi minatamó neneta imane gakó gili hee liki gililo, loko limó. \s1 Anoza gakokú lo kemeaká itímini mogona \r (Mat 13:10-17; Luk 8:9-10) \p \v 10 Vegená lugáa vi asú ikago, aitoka mina vegenaki izegipala zuha 12-a kezagó minake ámina anoza gakokumú loká imikago, \v 11 láa loko lo kimimó: Ómasímini gasovaló minoakalímini asuguná gakó lekeza gilitave loko lonoimóza, hetó niamoláa keza anoza gakokukó gilitave loko loaká nouve. \v 12 \x * \xo 4:12 \xt Isa 6:9-10\x* Nenemú Ómasímini agepagutí gakó loaká i ve Isaiá gakó makó láa loko luhuva gizonoimó nene keitoka alévolé oko neve: \q1 Kogómulatunú ánigiakaláa ha ánigatamóza, ma ánigi vevesaminigave. \q1 Itó kagatatunú giliakaláa nene ha gilitamóza, gili vevesaminigave. \q1 Kigika ali viligamikoma, lihimáini ahuloketamigo, ha minanogo ive. \s1 Zuha netakumú anoza gakolímini mogonáa \r (Mat 13:18-23; Luk 8:11-15) \p \v 13 Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Imane anoza gakó lumó nenémini mogonáa gelemahe. Lá noikoma, anoza gakó mukí nene nana iki gili vevesatave. \v 14 Netá gihila atilí oaká vémo monó nene atilí oaká noive. \v 15 Zuha netá makó atilí noigo gapoló alemó zimó nenémini iki minatamó keza monó gilitamóza, Satá litá oko aniteko monó nene kigikagú milikago minamó nene aleko vokago kigikagú minamimó. \v 16 Itó zuha netá gehani hizenei mikasiló limimó nenémini iki minatamó keza monó nigiliki litá iki laga kivisekago giliaká niamóza, \v 17 kigikagú luhusa ale gikitamigo gamena alínipa aliniko monó gakó alinakumú gopogu galatakalatá milikitata gamenaló nene litá oko akatimó neve. \v 18 Itó lilihagú limimó nenéminiki minatamó keza monó giliaká niamóza, \v 19 imane mikasiuka gena kepeleaká noi netá itó monimú lagava giliaká nia netalímo itó netá haitopaitokumú kumu heleaká noi netá nenémo kigikagú minoake, monó zemikago keitoka gihila utó osá amive. \v 20 Itó mikasi lamanakú limimó nenéminiki minatamó nenete monó giliki alinago, keitoka gihila zeaká noive. Makolititoka napa otigí zeaká noive, makolititoka mukí zeaká noive, makolititoka vauva aleko zeaká noive. \s1 Liví legeakakumú anoza gakó \r (Luk 8:16-18) \p \v 21 \x * \xo 4:21 \xt Mat 5:15; Luk 11:33\x* Loko loake anoza gakó makó miní ameko láa loko lo kimimó: Ve makolímo liví lege molokoko holoma sepekú ahe somotunú gahumá oakaláa nomive. Eza liví moloaká holomaló molokago, hize hanatanogo ive. \v 22 \x * \xo 4:22 \xt Mat 10:26; Luk 12:2\x* Ámináminoko Ómasímini asuguná ne netá mino-loko vo tolova amitive. Minoko utó o asú inogo ive. Halá genei netá ámina oko hanato asú inogo ive. \v 23 Lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili hee liki gililo. \p \v 24 \x * \xo 4:24 \xt Mat 7:2; Luk 6:38\x* Loko loake láa loko limó: Lekeza gakó imane nigiliki gili guni iki gililo. Lekeza gakó gilita polosava nene Ómasímo áminagó oko nene monó lehizeleketanogo ive. Itó nenegó nomive. Aleko iteko likiminogo ive. \v 25 \x * \xo 4:25 \xt Mat 13:12, 25:29; Luk 19:26\x* Makó keza monó nene vatí iki gizapa iki ali minatamó nene Ómasímo goha miní ameko kiminogo ive. Itó makó keza monó nene lamaná iki gizapa amitamó nene monó alenoupe gilitamóza, goha ipá oko alekiko nene hanuva minatamó neve. \s1 Zuha netakumú goloakakumú anoza gakó \p \v 26 Izesú gakó makó láa loko limó: Ómasímini monolímo likigikagú gihila ale utó itimómámini mogonáa lá oko neve: Ve makolímo mikú zuha netá mikasigú atilí oake, noike, \v 27 gó lana gó lana nominago nenémini mogonáa ánigo hee lamigo, zuha netáma goloko iteko napa noigo, \v 28 mikasímo ezáa lulu vizeake goloaká noive. Apí oko hosi oake goloko itike agila oake, gihila zeaká noive. \v 29 \x * \xo 4:29 \xt Zoe 3:13\x* Gihila zeake zuha lokago, aleko natuni gamena alitokave loake, hukatave loko kimiselekago minumuni aliaká niave. \s1 Masteti zuha netakumú anoza gakó \r (Mat 13:31-32; Luk 13:18-19) \p \v 30 Gakó miní ameko láa loko limó: Ómasímini avogisaló vi hilata vegená hizi hutilí itakumú nene nanetalímini amupiló ale moloko litove. Nenemú litove loko nene nana gakotó anoza ale moloko litove. \v 31 Masteti loko nei zuha netá nenéminoko neve. Ámina netá nene mikasigú atilí inigi niago, mikasiuka gihila lugáagutí ezáa koma koma nemóza, \v 32 atilí ikago, goloko iteko iteko napa oake, zamú mukí kivilegeko izana napagi itekago, nama nenete samapalagú numuni giaká niave. \s1 Izesú anoza gakó mogonáa lo kimimó \r (Mat 13:34-35) \p \v 33 Izesú anoza gakó haitopaitó mukí hamolíminoko monó lo kemeko minamó nene gilita polosava lo kimimó. \v 34 Gakó lo kiminogo noike anoza gakokutikó lo kemeake, lo utó oko lo kememike ezagi izegipala zuhagi kezáikó minake nene, gakó mogonáa mukí lo utó oko lo kimimó. \s1 Izesú lokago una napa ahulamó \r (Mat 8:23-27; Luk 8:22-25) \p \v 35 Ámina gamenalokó únaká gamena gánavaló nene Izesú eza izegipala zuhama vola helegaloka mota vitune, \v 36 loko loake alegesá iki mina vegená ahulokimiake sipigú iteko noigo, keza alímiki nivago, vegená makolite nagamikú lape makokú kémegetiki vamó. \v 37 Nivago una napa alekago, nagamí nene valahuká zitímo lapegú lemeko vaí inogo noigo Izesú nene lape asevaló akonoike, gotolaló za moloko akonoigo, \v 38 izegipala zuhate alími otiake láa liki li amemó: Monó gizapa velemaka, nagamikú simá nanogo nounize, geza nanamú lelikumú gele lememanike hanuva noane. \v 39 Liki likago, Izesú oteake unama gahá amekake nagamí nonohuló nene valahuká zemoko legesó oko minozo loko lokago, una nene ha okago nagamí nene kii nolike zou limó. \v 40 Lá okago, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Nanamú lekelegesá ligive. Nenikumú velesá gili alévolé amahe. \v 41 Loko lokago, kehelele goha vizigo kezáini ligili hagili ake láa liki lamó: Agae, imane ve nene haitolímini neve. Unagi nonohuloki nenetosa gakola gili alikasive, liki lamó. \c 5 \s1 Gelasa mikasiuka holosi golesa amisele ahulamó \r (Mat 8:28-34; Luk 8:26-39) \p \v 1 Nonohuló vola helegaloka viake, Gelasa vegenalitini mikasiuka anitemó. \v 2 Neneló agikagú holosi golesa mina ve makó minamó. \v 3 Ámina ve nenémo geha mulikú akoaká noigo, ve makolite agizató alisá ikago seni nagatunuki alemó nene alemimó. \v 4 Gamena gamena agisa agizató etoha iki seni nagatunú aliaká amóza, agizató nagá nene zeko halí oake, agisaló nagá alemó nene zeko hukokago, ve makolímo amuza moloko alémo zou lamitimó imó. \v 5 Gamena gamena únaká neteká mulikuki agokaloki minake nene, gopaga loko minake nene, gehanitunú agupeva gesopá zeko minoaká imó. \v 6 Ámina ve nenémo Izesú nene sipigutí nolimigo geha mulikú gonosi apakú minakutí ake hototí Izesuni ánigoake ololu loko oko Izesuni agisauka gupá ze amike \v 7-8 gamoga geko láa loko limó: Izesuvo, Ómasi napámini gipalamaka, géisi nana netá golesa loló onetanogo noane. Loko lokago, Izesú nene holosi golesa neneka, ámina vémini agikagutí iteko vamane loko lomikago, holosi nenémo amanapa ike neza Ómasímini agulizá noluze, miluma hoza nememo. \v 9 Loko lokago Izesú nene loká otake gugulizaka éagave. Loko loká omikago eza limó: Leza mukí nouninazo, lugulizá nene ami mulusi nouve. \v 10 Loko loake ámina mikasilotí limiselemitane loko negénegeka limó. \v 11 Loko lokago, iza gululusi mukí zopegaló gale niki niago, \v 12 holosite negénegeka lake izatini kigikagú limiselekako limitune. \v 13 Liki likago, gele kemekago, holosi golesa nenete agikagutí itiake iza gululusi tu tausen nenetini kigikagú itiake limikago, olíi miliake meiniló limiake nonohulokú limiki nagamí niki hutiake hiligesá amó. \p \v 14 Hilikago, iza gizapa vete golisi viake taoni napaloka iza gihiló numutokagi avetó iki li kimikago, vegená keza utó i netá ániganigi viake, \v 15 Izesutoka anitiake holosi agikagutí kimiselekago va ve nene ginegane ale luhoake geleakala lamaná okago, mitó noigo, ánigiake kelegesá ligimó. \v 16 Lá niago, nene suni ániga vete holosi golesagi mina ve lamaná imó itó iza helemó nenémini gakoláa avetó iki li kimikago, \v 17 mikasinini ahulokoko vitive liki Izesuni negénegeka lamó. \v 18 Likago, Izesú eza sipigú noitigo, holosi agikagutí kimiselekago va ve nenémo Izesuki makó minatíive loko negénegeka lokago, \v 19 Izesú gele amemike láa loko lo amimó: Numukaloka voko Guivahanímo geikumú agika hizekago loló ogeta netá lamanalímini gakola nene vegenaka zuha avetó oko lo kemezo. \v 20 Loko lokago, Tekapoli mikasiloka atiginá oko vike Izesú loló ota netakumú lo utó oko lo kimigo, ve vená mukilite Izesuni sigaga litiki minamó. \s1 Zailoni moholagi Izesuni gotó ale gili venaki \r (Mat 9:18-26; Luk 8:40-56) \p \v 21 Lá ikago, Izesuge sipigú itiake ima helegaloka goha iake, getató limiki niago, vegená vaí iki aitoka alegesá amó. \v 22 Lá ikago, monó numukú agulizaki ve makó Zailó loko noi vémo oko \v 23 Izesuni ánigoake, gupá ze amike negénegeka like limó: Není mohó komámini ameni nomigo, mota hilinogo noize, zokoko agómulagi minative loko, oko gigizanitunú ale geleko nónohá zetatane loko noluve. \v 24 Loko lo amekago, geleake, makó nivasigo, vegená alegesá amó vaí iki ámegetiki nivake, aitoka sii sii liki nivakú nene \v 25 vogaláikú vená makó nene ikanímo avutá apelekago númase gapo kilisimasi 12 oko novigo molova molova oko noi vená minamó. \v 26 Lusa ve mukilite miluma netá mukí amikago moni keme asú imóza, avisi netáma asú otamike alika sipisi netá gizaleko minamó. \v 27 Eza nene Izesuni gakoláa geleake vegená alegesá amó nivakú nene Izesuni amegesaloka oake, \v 28 agupeló ahe itó hanuva luhoaká golaló ale gelekinake zokatove loko agata geleake luhoaká golaló ale gilimó. \v 29 Ale nogilike, litá oko sepá zekago, nivisi netá asú onimikave loko agupegú gilimó. \v 30 Gelekago, Izesú nene zámuzala agikagutí vokago geleake, vegená alegesá akutí viligoko láa loko limó: Není luhoaká gotó éaho ale gilive. \v 31 Loko lokago, aí izegipala zuhate láa liki li amemó: Vegená alegesá ikima sii sii likima nianazo, nugupeló éaho ale nogilive loko nolape. \v 32 Liki likago, éaho alihe loko ániganogo ánigomo mohona imóza, \v 33 vená nenémo Izesú loló ota netakumú geleake ahelele novizigo, luvoluvo nozike ake, agihúna geko lo utó oko lo ame asú imó. \v 34 Lo utó oko lo amekago, eza láa loko lo amimó: Mohónemaka, nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokave. Mulukagú hulu iko vozo. Givisi netakutí zokoko minozo. \p \v 35 Loko noligo, monó numukú agulizaki vemámini numukutí vegená makó iake láa liki li amemó: Mohokama mota helekave. Nenemú tisaka nanamú goha negénegeka nolotane. \v 36 Liki gakó lamóza, Izesú nene gele ahuloake, monó numukú agulizaki vema láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemino. Gele alévolé okogó minozo. \v 37 Loko loake, vegená makó ámegetiki vamitave loko lo hukoko lokago, Pitaki Zemusiki agunala Zoniki kezagó kelémoko vimó. \v 38 Viki monó numukú agulizaki vemámini numukú anitiki ánigamó nene, gakó napa napa liki ive nama iki hitagá hiziki niago ánigamó. \v 39 Ánigoake Izesú nene numukú iteake ve venáma láa loko lo kimimó: Lekeza nanamú gakó akó napa napa liki ive nama niave. Mohóma nene helemive. Hanuva avó akonoive. \v 40 Loko alémo otitove loko gelenei gakó noligo, giza napa itamóza, vegená mukí kehelú ike kimiselekago, hetoka limikago, mohómámini izolahiko amelahiko izegipala zuha losive makolemagi kelémoko mohóma akonoitó itimó. \v 41 Iteake agizató nalike aí gakokutí láa loko lo amimó: Talita kumi. Nenémini mogonáa lelí gakokutí nene mohó koma otitane loko noluve loko neve. \v 42 Loko lokago, mohó nenémo litá oko oteake mohona oko minamó. Aí kilisimasi 12-a minamó. Itó vegená keza ánigiake litá iki sigaga goha lamó. \v 43 Lá niago imane netakumú vegenalite gilikataze, avetó iki li kememilo loko lo hukoketake nene, ámina mohó nene nosánetá amilo loko lo kimigo nosánetá aliake amemó. \c 6 \s1 Nasalete numutoka Izesuni ánigi ahulamó \r (Mat 13:53-58; Luk 4:16-30) \p \v 1 Izesú nene apá ahuloake, ezáa gotó apalaloka vo anitekago, izegipala zuha keza ámegetiki vamó. \v 2 Lá ikago holisi gamena alitokago, monó numukú monó lo keme keme oko noigo, vegená mukilite giliake sigaga sagaga litake láa liki lamó: Imane vémo nene gakó hikutí alive. Gele vevesoakaláa éaho amive. Imane ve nenémo imane alévolé suni nene hikutí ale utó oaká noive. \v 3 Leza aí mogonáa gelenoune. Aísi numuni geaká ve nene Maliani gipala noinae. Itó Zemusí Zosé Zutá Saimonige keí uvóipoma noinae. Mohó agunala kezagi imaneló miniki aliki iaká nianazo, áisi nene hanuva lelikitana ve noive. Liki liake gelego, gena okago, aliki limiki likago, \v 4 \x * \xo 6:4 \xt Zon 4:44\x* Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímini agepagutí gakó loaká vémini agulizá nene numutó namató puu loko vitimóza, ezáa gotó apatokagi ezáa vegenala zuhalokagi ezáa numunakagi aí agulizá minamitimó neve. \v 5 Loko loake áisi neneló Ómasímini zámuza ale utó itove loko imóza, gena avisekago ahuloake, kivisi vegená lugáa agizanitunú ale geleko nónohá zeketake kelémo zokamó. \v 6 Lá oake, aikumú gili alévolé amakumú giligo gena imó. \s1 Izegipala zuha 12 keza monó hozaló vamó \r (Mat 10:5-15; Luk 9:1-6) \p Lá okago, Izesú nene numutó numutó mohona oko monó lo keme keme oko minamó. \v 7 Lá oake, minomo noitike, izegipala zuha 12 nene kelémo nupa oake, mihina iki holosi golesa vegenalitini kigikagutí kipiliki kimisilitave loko zámuza nokimike, losi losi oko nokimisilike láa loko loketamó: \v 8 \x * \xo 6:8 \xt Luk 10:4-11\x* Gapo vitatoka nene netá makó alemiki hánusagó aliki vilo. Itó peleti alemiki akiseaká gó alemiki gó komagú nene moni gúemiki, \v 9 likigisaló suú luhiki nene luhiaká gó lositá luhamiki vilo. \v 10 Loko loake láa loko lo kimimó: Itita numuni makokú itiikima ámina numukú aki-liki niviki ámina apatotí vitave. \v 11 \x * \xo 6:11 \xt Apo 13:51\x* Itó apá makotoka likilími lamaná amikoma itó lekelí gakó gelemikoma nene, ámina apá nahuliki vahé miliki likigisalotí mumusopa nene usagamá zi ahuliki vilo. \v 12 Loko lokago, vake vegená keza kigika ali viligatave liki li utó iki li kimiake, \v 13 \x * \xo 6:13 \xt Zem 5:14\x* holosi mukí kigikagutí kipiliki kimisiliki itó kivisi vegená mukí nene netupa hilikimiake kilími zokimi vamó. \s1 Nagamí holokimiaká ve Zoní hili gakó \r (Mat 14:1-12; Luk 3:19-20; 9:7-9) \p \v 14 \x * \xo 6:14 \xt Mat 16:14; Luk 9:19\x* Lá ikago gakoláa hutilí oko vike agulizaki ve napa Heloteni agataló vo holokago gilimó. Ámina gamenaló nene vegená makolite Izesukumú nene Zoní monó nagamí holokimiaká vema heleneikutí oteake imane zámuza nene netá haitolímini ale utó oaká noive. \v 15 Liki nilago lugáa keza Izesukumú nene Ómasímini agepagutí loaká ve Ilaizá goha okulumakutí lemeake noive liki nilago, lugáa nenete gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve makokitana oko noive liki liaká amóza, \v 16 Heloté nene geleake Zoní eza luvana hukotu vemámo galegutí oteake ámina netá loló oaká noive loko limó. \p \v 17-18 Nene hanuvamú lamive. Heloté nene amunaloka emane uvolaho Piliponi venala Helotiasini nene ipá oko alimó. Lá okago, Zoní nene Heloteni lo ame ame oloko vike uvokahini vená ipá oko alenimó etamive. Loko lokago, venalámo gala vizekago Heloté nene ve makó kimiselekago vake Zonini agizató aliake nagá numukú ahulitamó. \v 19-20 Lá ikago, Helotiasí nene Zonikumú izapaló molokago apele hilinogo gilimóza, Zoní nene lihimavala nomi ve minake monolagi ve minokago, Heloté nene apilitomó nene Ómasímo nana onetatihe loko ahelele vizekago Zonini gizapa lamaná otatonazo lokago Helotiasí nene Zonini apelemitimó imó. Heloté nene Zonini gakó gamena gamena geleake agata losi goha gilimóza, Zoní li gakokumú geleake laga avisimó. \p \v 21 Minake Heloteni nene geta gamena alitokago, mukí kugulizaki vegi lova gizapa vegi Galilaia mikasiuka vegená iti minamómagi kelémo nupa oake nosánetá vatá okimikago, niki niago, Helotiasí nene Zonini apiliti gamena ale utó imó. \v 22 Heloteki nosánetá niki niago, Helotiasini moholama iteake kovogisaló melekeni okago, keza ánigi kumu hiliake agulizaki ve napa nenémo mohóma láa loko lo amimó: Geza netá nemú manamú nogilitanimó nene lokako gimitove. \v 23 Loko loake, Ómasímini avogisaló lo hutoko limó: Nana nana netakumú loká onetatane. Ha giminogo uve. Gizapa nou mikasimuki loká onetatanimó nene hanuva hutoko giminogo uve. \v 24 Loko lokago, mohó nenémo hetoka lemeake izolahini nene gizapa vemámo láa loko lokanazo, nana netakumú loká otatove. Loko lokago, izolaho láa loko lo amimó: Mota helekave gilitokive loko monó nagamí holokimiaká ve Zonini luvana hutoko gotoláa nimitane loko lamane. \p \v 25 Loko lokago, mohómámo litá oko agulizaki ve napa noitoka goha iteake láa loko loká otamó: Monó nagamí holokimiaká ve Zonini gotola itínasa gitegeko lapegú molokoko nimitane loko noluve. \v 26 Loko lokago, agulizaki ve napa nenémo giligo gena imóza, Ómasímini avogisaló lo hukokumóma nenazo itó alesa molokago iki mina vegenalitini kovogisaló lo hukokunazo loko geleake, \v 27 litá oko pilisi ve makó amisilike Zonini gotola gitegeko alekative loko lomikago, vike nagá numukú nene Zonini luvana hutoake gotola gitegeko \v 28 lapegú moloake aleake mohóma amekago, mohó nenémo izolaho noitoka aleko voko amimó. \v 29 Lá okago, Zonini izegipala zuhate ámina gakoláa giliake viki gonosiváa aliki vake geha mulikú gale zemó. \s1 Ve 5000 nosánetá kemeko namó \r (Mat 14:13-21; Luk 9:10-17; Zon 6:1-13) \p \v 30 Aposolo zuha nene losi losi iki mihina i asú iake, atiginá iki ake Izesú noitoka ali nupa ake netá iki miliki ake monó li kemekumú nene avetó iki li ami asú ikago, \v 31 vegená mukí vigá igá niago, nosánetá nata gamenagi nominazo, Izesú nene lezategó vegená niamató voko lavasú vizeko minatune. \v 32 Loko lokago kezáikó nagamikú lapegú itiake vake vegená niamató vamó. \v 33 Nivago vegená mukí keza ánigiake ánigi vevesiake, taoni mukikutí nene mikasigú ololu liki vake goí ikitiki neneló vi anitemó. \v 34 \x * \xo 6:34 \xt Nam 27:17; 1 Kug 22:17; 2 Iki 18:16; Izi 34:5\x* Vi anitiake vegená vaí iki alegesá iki minikago, Izesú nene sipigutí olío lemeko ánigamó nene sipsip iza gizapa venini nomimó nenéminiki minikago ánigoake, keikumú agika hizekago gakó mukí lo keme keme oko minamó. \p \v 35 \x * \xo 6:35 \xt Zak 10:2; Mat 9:36\x* Lá niago, ho lemekago, izegipala zuhate aitoka ake láa liki lamó: Imane apá nene ha gámetó nouko gamena mota asú okaze, \v 36 viki iza gihiló numutokagi luhuva numutokagi mihina iki nosánetáini meina hizitave loko kimiselezo. \v 37 Liki likago, konotó aleko lekezatini nosánetá kimiki nalo. Loko lokago, izegipala zuhate láa liki lamó: Íi, moni gó lositatunú peleti meina hizekoko kemesá nenegi vo aleminogo ive. \v 38 Liki likago, eza loká oketake limó: Lekezaloka peleti nanakí neve. Viki ánigalo. Loko lokago, viki ánigiake láa liki lamó: Ligizani helegaloka asú igo neve, itó lagaha lositá neve. \v 39 Liki likago, mukí vegená nene hizi letiká hizi letiká iki gihisi gosoható minatave loko lokimikago, \v 40 hizi letiki tivamoláa nene 100 nenéminiki itó amunaloka miniliki lememoláa nene 50 nenéminiki minamó. \v 41 Lá iki minikago, peleti ligizani helegaloka asú igo itó lagaha lositáma aleake okulumatoka okenava oko ánigoake Ómasi agepoka loake peletima gitegeake, vegená gona miliki kimitave loko izegipala zuha kemeake, lagaha losimagi vegená mukilite natave loko gona moloko kimimó. \v 42 Lá okago vegená mukilite nikake kagatupa okago, \v 43 peletigi lagahagi lumáa ali nupa iki gosúveha 12-a vaí okago ali milamó. \v 44 Itó nosánetá na véa nene 5 tausen nenéminiki minamó. Vená izegipagi gatamune. \s1 Izesú nagamí amupiló liso liso vimó \r (Mat 14:22-33; Zon 6:15-21) \p \v 45 Lá iki niago, eza vegenáma nokimisilike izegipala zuha nene nagamikú lapegú itiiki vola helegaloka Petesaita numutoka goí iki nivitave loko loketamó. \v 46 Lá oake vegená gekévaké loko kimiseleake eza nene zopega makotó Ómasiloka linogo itimó. \v 47 Lá noigo límugusi zekago, izegipala zuha nene lapegú viki viki nonohuló holukú nivago, Izesú nene ezáagó getató minake ánigamó nene, \v 48 una napa aleko kogómulalokatí kehelú inogo inazo, nagamí apiliaká nogosanitunú amuza miliki apeleke ligitagani amó. Lá niago gokululuva notovoigo, Izesú nene nonohuló amupiló liso liso vike keza niatoka vo anitimó. Keza kiviligitimó noike, \v 49 nonohuló amupiló mohona noigo ánigiake, holosi noave liki giliake keza mukitó kelegesá legekago gopaga lamó. \v 50 Lá niago, Izesú litá oko gakó lo kimike láa loko lo kimimó: Lekelegesá legemino. Mulutini lepa hizino. Nezama nouze. \v 51 Loko loake, sipigú itekago hepé kii limóza, \v 52 nosánetá 5 tausen vegená kimitotí Izesu haitopaitó avevezaha aleaká itímini mogonáa gili hee hee lamake sigaga liki minamó. \s1 Genesalete mikasiloka kivisi vegená kelémo zokamó \r (Mat 14:34-36) \p \v 53 Keza vola helegaloka Genesalete numutoka vi anitiake, nagamikú lape ali gaheva ake nagá ziake, \v 54 lapegutí olíi limikago, vegenalite litá iki aí ánigi vevesiake, \v 55 ololu liki numutó numutó vi asú iake, kivisi vegená nene ukoakogú kilími miliake, Izesú mina numutó numutokumú giliake neneló kilímiki vamó. \v 56 Minakutí minakutí nene taoniloka itó luhuva numutoka itó iza gihiló numutoka nene kivisi vegená nene alegesá apatoka kilímimi miliake láa liki li amemó: Gugupeló ahe itó hanuva gineganega gahevalokahe ali giliiki nene zokatave. Liki negénegeka likago, áminámini niake ali gele vegená nene zoki asú amó. \c 7 \s1 Avóike apí a mogonatagana \r (Mat 15:1-9) \p \v 1 Palisaio monó vegenaki Zelusale numutotí monó mogona apí-ikimiaká a ve lugáagi Izesutoka iki alegesá amó. \v 2 Lá amó nene izegipala zuha lugáate kigizani nagamí zemake nosánetá ninago ánigamó. \v 3 Palisaio monó vegenaki Zuta vegená mukitoka keza golesa okatune liki avóike la gakotó giliiki kigizani vauva aliki nagamí zemikima nosánetá nisá amamó. Avóike li hukiki la gakó ali amegesaló miliki lá iaká amó. \v 4 Itó maketilotí nosánetá meina hiziki alikamó nene monó gelemi ve makolímo ámina nosánetá ale geleneitimó nene ligika ale golesa iti netá loló okave liki giliake nosánetáma monó nagamí hepa hepa ikakegó niaká amó. Itó nenémini okogó minamive. Mogonatagana haitopaitolímini ali minamó. Nagamí gonigi somogi kapa lapegi nene ligikagú golotuva loko lelémo golesa okative liki nagamí ziaká amó nene avóike ali minató ali amegesaló amegesaló mililiki itemó. \v 5 Lá iaká amó nenazo, Palisaio monó vegenaki monó mogona apí ikimiaká a vegi keza Izesuni loká itake lamó: Geí izegipaka zuha nene avotegini mogonatagana ali minamake nanamú ahulikave. Nosánetá natune liki, ligika ali golotuva liaká suni aliki kigizani nagamí zemake ninave. \v 6 \x * \xo 7:6 \xt Isa 29:13\x* Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Genezatini lositaki neneta Isaiá nene alika utó iti netakumú gozapá limó nene lamaná lekelikumú lokamóma neve. Ómasímo li gakó láa loko luhuva gizonoimóma neve: \q1 Vegená mulusi imane keza kegepatunukó nugulizá ali otiaká niamóza, \q1 kigika nenitoka mili gímizinamake mili hotó niave. \q1 \v 7 Vegenalitini gakó nene není gakokitana okago \q1 li kimi-kimi iki miniaká niake soza miliki gupá zi nimiaká niave. \m \v 8 Lekelisi nene Ómasímo lo hukoleketa gakó ahuliake vegenalitini mogonatagana ali miniaká niave. \p \v 9 Láa loake nene láa loko lo kimimó: Avotegini mogonatagana alitune liki Ómasímo lo hukoleketa gakó lekemegesa amiake niamó nene vatí suni nego aliaká niahe. \v 10 \x * \xo 7:10 \xt Gá 20:12; Gapo 5:16; Gá 21:17; Liv 20:9\x* Mosé nene lekeza izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo, itó ve makó eza izolahiko amelahiko usí vizekimiaká gakó lo kimitimó nene apele hilitune loko leketonoimóma neve. \v 11 Láa loko limóza, lekelisi láa liki liaká niave: Ve makó eza izolahiko amelahiko nene hize lé oketatove loko u netá mota kolopani loló okave. Nenémini mogonáa lelí gakokutí nene Ómasímini mota amekuve. \v 12 Loko litikumú nene izolahini amelahini nasahilí oketati gapo hize lí oaká noive. \v 13 Lekeza lá iake nene Ómasímini gakó vasá ziake lekezatini avotikini gakó alévolé iki lukesa ali miniaká niave. Itó nenegó nomive. Nenémini netá mukí ali miniaká niave, loko limó. \s1 Ligika ale gopa oaká netá \r (Mat 15:10-20) \p \v 14 Láa loko loake ve vená mukí sele lokago, aitoka alegesá ikago, láa loko lo kimimó: Nénisi nene gakó lo likimitoze, gililo. Mukitoka giliiki gili vevesiki gililo. \v 15-16 Ni mikilí ikago lakagatupagú lemeaká noi netá nenémo likigika ale golotuva lamitimó neve. Likigikagutí iteaká noi netalímo likigika ale gopa itimó neve. \p \v 17 Loko loake numukú iteake, ve vená ámegekimikago, izegipala zuhate ámina anoza gakokumú loká imikago, láa loko lo kimimó: \v 18-19 Íi, lekelisi ámináminiki lakagata kolosamimó niahe. Mogonáa gili vevesamahe. Legepatunú netá matá nokuko ligikagú lemekoko eza gapovagú voaká noinazo, lakagatupagú lemeaká noi netalímo likigika ale gopa osá amive. Loko limó nene nosánetá mukí nene noaká netakó minokave loko live. \v 20 Láa loake makó láa loko limó: Likigikagutí iteaká noi netalímo lekemeni ale golotuva loaká noive. \v 21 Vetini kigikagutí nene golesa kagata geleaká, mokoló mogona, gumina, vegená kepele heleaká, ve vená huki ezega emega oaká, \v 22 ánigi lamaná oaká, netá golesa aleaká, kogoka vizeaká, hokolizá itó mumuzó oaká, kemegeka loaká, kugupe aleko iteaká, zogozogo vizeaká nenemú noluve. \v 23 Imane netá golesa mukí nagatumó nenémo likigikagutí iteake lekemeni ale golotuva loaká noive, loko limó. \s1 Silia mikasiukatí hetoka venalímo gele alévolé imó \r (Mat 15:21-28) \p \v 24 Nenetí ámina apá ahuloake Tulo numutoka apá agilikaloka vimó. Vo aniteake, numuni makokú iteake nenemú gelemitave loko gilimóza halá gemitimó okave. \v 25 Vená makolímini mohola nene holosi makolímo agikagú lemeake alémo golesa o minamó. Lá noigo ámina venámámo Izesuni gakoláa geleake litá oko ake Izesuni agisagú agihúna gimó. \v 26 Ámina vená nene Zuta vená negopa hetoka vená minake, Pinisia apá nene Silia mikasiuka getamó minatímo eza nene moholámini agikagutí holosi apeleko amisilitive loko loká omikago, \v 27 Izesú nene Isilae vegenalite Ómasímini lusa goí iki ali alitakumú geleneike anoza gakó makó láa loko lo amimó: Izegipatini nosánetá ipá oko galatini kimitunimó nene etamive. Izegipa nenete goí iki niki kagatupa itave. \v 28 Loko lokago, ámina hetoka venámámo gele veveso minake ezáagi Ómasímini lusa ale alitikumú geleake láa loko limó: Guivahanínemaka, lamaná lokanimóza, nezama litoze. Nosánetá noaká holomalotí izegipate niki lana koma alemó zimó nene galatini netá loló oaká noive. \v 29 Loko lokago, Izesú lo amike limó: Láa loko lanikumú gele gumuze, atiginá oko numukaloka vozo. Holosi nenémo mohokámini agikagutí mota ahulomiake vokave. \v 30 Loko lokago, numunaloka vike ánigamó nene, holosi nene moholámini agikagutí golisi okago holomaló hanuva akonoigo ánigamó. \s1 Izesú negi ve alémo agata koló imó \p \v 31 Lá okago, Izesú nene Tulo numutotí atiginá oko vike Sitona numutoka avilegeake, vike Tekapoli mikasi avilegeake Galilaia nonohulotó vo anitimó. \v 32 Vo anitekago, negi ve makó genezala gena imó nene alímiki Izesutoka vi anitiake, eza nene agizanitunú nónohá zemikiko lamaná itive liki negénegeka likago, \v 33 vegená alegesá akutí alémo otopá zeake kezáikó minasike agizani hisulatunú agatagú hizeake gituhú oake, agizanitunú genezalaló lupizeake, \v 34 okulumakú okenava oko ánigoake, ahuu lo nahulake láa loko lo amimó: Epata. Nenémini mogonáa lelí gakokutí nene koló ino loko. \v 35 Loko lokago, agata koló okago, genezala viligoake gakó lamaná limó. \v 36 Lá okago, Izesú nene avetó iki vegená li kememitave loko lo hukoketamóza, eza lo hutoko loketaha loketaha negénegeka liki li utó iliki vamó. \v 37 Keza nene sigaga goha liki minake láa liki lamó: Netá mukí loló noimó nene lamaná okogó loló oaká noive. Kagata mola vegená nene ale vevesokimikago gakó giliaká niave, itó kegepa lakolí i ve ale vevesokimikago gakó liaká niave, liki lamó. \c 8 \s1 Izesú Ve 4000 nosánetá kemeko namó \r (Mat 15:32-39) \p \v 1 Gamena nene zupa vegená vaí iki alegesá ikago, keí nosánetá nomigo, Izesú nene izegipala zuhama sele lokago, aitoka ikago, láa loko lo kimimó: \v 2 Vegená mukí imane nosánetá namake nenitoka nene gamena losive makole minikago milumáini gelekuve. \v 3 Itó lugáa nene hotokatí nianazo, itína gaúna giliki niko numúitoka kimiselekugo vitamó nene gapoloka kovonana vizinogo ive. \v 4 Loko lokago, izegipala zuhamate láa liki li amemó: Mikasi gomopalaló imane vegená mukí imane nosánetá hikutí ale utó oko kemeko natune. \v 5 Liki likago, Izesú loká oketake lekelitoka peleti nanakí neve loko lokago, keza 7-a neve. \v 6 Liki likago, vegená mukí nene mikasiló minatave loko lokimiake, peleti 7-a aleake Ómasi agepoka loake, gitegeake vegená gona miliki kimitave loko izegipala zuha kemekago, keza vegená gona miliki kememó. \v 7 Lagaha lagasó minokago, nenemuki Ómasi agepoka loake imanegi gona miliki kimilo loko lokimikago kememó. \v 8 Vegená nenete niki niki kagatupa okago, lumáagi lanahanagi ali nupa iki gosúveha 7-a vaí okago ali milamó. \v 9 Ámina nosánetá na vegená nene 4 tausen nenéminiki minake namó. \v 10 Lá ikago kimiselekago numúitoka nivago, izegipala zuhagi litá iki sipigú itiake Talamanuta numutoka vamó. \s1 Alévolé suni ánigatune liki lamó \r (Mat 16:1-4) \p \v 11 \x * \xo 8:11 \xt Mat 12:38; Luk 11:16\x* Vi anitikago, Palisaio monó vegená keza iake gimivagú miliki okulumakutí ve noitihe loko gilitune liki alévolé suni ale utó okako ánigatune liki Izesugegi lova leta amó. Lá ikago, \v 12 \x * \xo 8:12 \xt Mat 12:39; Luk 11:29\x* Izesú gele golesa oake láa loko limó: Imane oko moloko oaká nou suni ánigiaká nia ve neneta alévolé suni ale utó okugo itína ánigatune liki nanamú liaká niave. Lamaná lo likimitoze, gililo. Alévolé suni makó ale utó ugo ánigaminigave. \v 13 Loko loake, ahulokimiake izegipala zuhagi nene sipigú goha itiake ima helegaloka amó. \s1 Palisaio monó vegenaki Heloteki keí mogonatagana \r (Mat 16:5-12) \p \v 14 Lá niago, peletimú kagatí molokago, alemago peleti hamokó nene nagamikú lapemagú minamó. \v 15 \x * \xo 8:15 \xt Luk 12:1\x* Lá okago, Izesú nene Palisaio monó vegi Helotémagi soza mogonáinimú anoza gakokú kagata aleko láa loko limó: Palisaio monó vegi agulizaki ve napa Heloteki keí lulu vizeaká netá ehe, lekepelekatize. \v 16 Loko lokago, izegipala zuhamate peletímini lulu vizeaká netakumú lihe liki kezáitoka láa liki ligili hagili iki minamó: Peleti nene lagatí molokago ahulokoko unikumú lokave. \v 17 Liki la gakolímo agataló holokago geleake láa loko lo kimimó: Peleti ahulokunike unikumú lokave liki nanamú ligili hagili iki niminave. Azozá netá matá oko moloko utímini mogonáa giliki velesá gili hee hee lamahe. Likigika kolosamihe. \v 18 \x * \xo 8:18 \xt Zel 5:21; Izi 12:2; Mak 4:12\x* Lekeza lokogómula nemóza ánigamahe. Lakagata nemóza gelemahe. Lakagatí molokago ahe. \v 19 Ve 5 tausen keikumú peleti ligizani lugaloka asú igo gitegekugo niake kagatupa okago lumáa ahulikago gosúveha nanakí vaí iki aleve. Loko lokago, keza 12-a neve, liki lamó. \v 20 Láa liki likago, eza vegená 4 tausen keikumú peleti 7-a kemekugo niake kagatupa okago lumáa gizaká iki ali milamó nene gosúveha napa nanakí vaí iki aleve. Loko lokago, keza 7-ave liki lamó. \v 21 Láa liki likago, eza láa loko lo kimimó: Nene ániginamóma nemóza, goí oko loló oleketu netakitana oko goha loló itomó neve liki velesá gili vevesinamahe, loko limó. \s1 Petesaita numutoka agómula lika ve ale goloutotamó \p \v 22 Lá okago, vake Petesaita numutoka vi anitikago, agómula lika ve makó nene Izesutoka alímiki viake, agizanitunú ale gelekoko ale goloutative liki negénegeka likago, \v 23 agómula lika vemámini agizató aleake símekaloka alémoko limike, agómulaló gituhú otake agizanitunú ale geleko nónohá zetake loká otake netáma nánigape. \v 24 Loko lokago, agómula goloutoko ánigoake vegená mihina niago nánigumóza, zagitana iki niago nániguve. \v 25 Loko lokago, goha agizanitunú agómulaló nónohá zemikago, ánigo hokolotoake lamaná okago, netá mukí ánigo kolosoko ániguve loko limó. \v 26 Lá okago, Izesú nene numunaloka namisilike limó: Numuni napaloka goí oko vamoko geza minoko aleko itanitoka vozo, loko lo amimó. \s1 Pitá Izesuni mogonamú lo utó imó \r (Mat 16:13-20; Luk 9:18-21) \p \v 27 Izesú nene izegipala zuha kelémoko Sisalia mikasiuka agulizaki ve Piliponi agulizató apatoka luhuvagi numuni numutó numutó vamó. Gapoloka nivake izegipala zuha loká oketake vegenalite nenikumú éahove liki liaká niave. \v 28 \x * \xo 8:28 \xt Mak 6:14-15; Luk 9:7-8\x* Loko lokago, keza li amiki lamó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoní nene goha utó oko noane liki liaká niave. Itó lugáa nenete Ilaizá eza gozapá okulumakú iti vema goha lemeko noane liki liaká niave. Itó lugáa nenete Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gozapá minamokitana noane liki liaká niave. \v 29 \x * \xo 8:29 \xt Zon 6:68-69\x* Liki likago, Izesú goha loká oketake lekelisi nenikumú éahove liaká niave. Loko lokago, Pitá nene láa loko limó: Geza Ómasímo gologí oletatane loko lo mololeta vema noane. \v 30 Loko lokago, aikumú avetó iki vegená láa liki li kememitave loko lo hutoketamó. \s1 Izesú alika hiliti gamenamú lo kimimó \r (Mat 16:21-28; Luk 9:22-27) \p \v 31 Lá okago, gamena nene zupa apí oko gakó láa loko lo utó oko lo kimimó: Okulumakutí lumu ve gihila neza nene miluma netá mukí nimiiki, monó gizapa vegi guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza není ánigi ahulikiko miluma netá mukí nimiiki, nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve. \v 32 Loko lo utó oko lo kemekago, Pitá nene alémo apazá zeake géneka like gahá amimóza, \v 33 Izesú viligoko izegipala zuha ánigoake Pitani gahá namike limó: Satani gakó lanitika mino olové omane. Geza gakó gelenanimó nene Ómasímini gakó lamanike vegenalite kigikagutí liaká nia gakó nene lokane. \p \v 34 \x * \xo 8:34 \xt Mat 10:38; Luk 14:27\x* Loko loake, vegená mukí itó izegipala zuhamagi sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Ve makolite není némegetatune liki nigilikima kugupémo giliti netá gili ahuliiki zohota zaló kipili hilinigi miluma netá gihikitatakumú gili zagiiki némegetatakumule. \v 35 Makó keza nene kigika kemeníini aliki amánapa iki minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive. Itó makó keza nenikumule liki itó gakó lamanakumule liki kigika kemeni vínasi ahulatamó nene alévolé kemetameni alinigave. \v 36 Ve makó keza imane mikasímini amupiló ne netá ale asú iiki itó kezáini kigika kemeni gopa okoko tolova itimó nene nenémo nana oko kelémo lamaná itive. \v 37 Kigika kemeni nene nana netatunú meina hiziiki goha alitamó neve. Ma nomive. \v 38 Imane vegená mukí kéisi netá golesa aliaká nia vegená itó Ómasi kemegesa amiaká nia vegená niago, holúikú ve makó keza nenikumupe monónemupe gilikiko kovoza hilitimó nene, okulumakutí lumu ve gihila neza aménehini lapaná nenémo numupiló itekiko apazá agelova kelémoko limito gamenaló nene keza kovoza hilimó nenéminoko nezagi kugulizá ale otitokumú novoza hilinogo ive, loko limó. \c 9 \p \v 1 Láa loko loake, Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi ató nene nia ve lekelikutí lugáa makó hili asú inamiki ha niko Ómasímini gizapa olikimiakalímini zámuza nene amuza moloko utó okiko ániganigave. \s1 Izesuni agupe haitolímini imó \r (Mat 17:1-13; Luk 9:28-36) \p \v 2 Loko loake, hoza gamena 6-a minomo noitike Izesú nene Pitá Zemusí Zoní kezagó kelémoko agoka hánagú kezáikó itemó. Neneló kogómulaló noike haitó agupe ale luhoake noigo, \v 3 gineganevámo gizopa vaevae loko minokago, mikasigú vegenalite nenéminoko ale mokoná lamoaká nenéminoko minamó. \v 4 Lá okago Ómasímini agepagutí gakó imane amunaló liakó asi ve Ilaizako Moseko utó i kimikasigo, keza Izesugegi gakó ligili hagili iki minamó. \v 5 Lá niago, Pitá nene Izesuni láa loko lo amimó: Monó gizapa velemaka, imaneló minuhá laga okaze. Nenemú gaizopa losive makole geleketatunize, makó geile, makó Mosenive, makó Ilaizanive. \v 6 Loko limó nene kelegesá goha legekago, lo amiti gakokumú vitagá oake nene gakó gopa limó. \v 7 \x * \xo 9:7 \xt Mat 3:17; 2 Pit 1:17-18\x* Noligo, límusi sahehevámo lemeko ze hitokimikago, límusigutí Ómasímo láa loko limó: Imane nene nigika ameaká nou gipáne noize, aí gakó gili alilo. \v 8 Loko lokago, litá iki gilipe iki ánigamó nene keitoka Izesú ezáagó noigo ánigamó. \p \v 9 Ánigiake Izesugegi agokagutí nilemeke Izesú ánigina netakumú avetó iki li kememitave loko, okulumakutí lumu ve gihila neza helenoitototí otekugogó li kimitave loko loketamó. \v 10 Láa loko li gakó gili alemóza, hilinakutí otiakalímini mogonamú loká loká amó. \v 11 \x * \xo 9:11 \xt Mal 4:5; Mat 11:14\x* Láa liki loká itamó: Monó mogona apí-ikimiaká ve nenete gologí oletati vema velesá anitemiko Ilaizá goí oko anititive liki nanamú liaká niave. \v 12 Liki loká imikago, eza monó nagamí holokimiaká ve Zonikumú láa loko lo kimimó: Ilaizá goí oko aniteko netá matá mukí ale vavá itive liki lamaná linave. Itó okulumakutí lumu ve gihila neza nene miluma netá numupiló miliiki gopoguni milinitatave liki nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómagi neve. Áminamú lakagatí molahe. \v 13 Itó Ilaizakumú láa loko lo nolukumuve. Eza mota anitekago, aikumú monó pukugú luhuva gizina gakotó kezáini kagata gele netá golesa mota lilí imikago mota helekave, loko limó. \s1 Izesú holosi golesagi mina gipa alémo zokamó \r (Mat 17:14-21; Luk 9:37-43) \p \v 14 Láa loko lokago, izegipala zuha lugáa niatoka vi anitiake ánigamó nene, vegená vaí iki alegesá iake kezagi monó mogona apí-ikimiaká vegi lova leta iki niago ánigamó. \v 15 Ánigikago, vegená mukí nenete Izesuni ánigiake, litá iki sigaga goha litake aitoka ololu liki vake geké litamó. \v 16 Lá niago Izesú loká oketake lekeza nanamú lovaleta niave. \v 17 Loko loká okimikago, keikutí ve makolímo oteake láa loko lo amimó: Monó gizapa velemaka, holosi golesa gipánémini agikagú lemeko minoake agepa aleko lakolí okago, alémoko geitoka nouve. \v 18 Gipáne nenémo holosi nene agikagú lemeake alémo gopa napa oaká gamena nene mikasigú alémo akokago zupakopá zeko mohona oaká noive. Lá noike sehovala novilike agepagutí gelilikelilí nolike, agisa agizani pehe loake minoaká noive. Lá okago, izegipaka zuha keza holosi apiliki amisilitave loko lo kumumóza amiselemitamó okave. \v 19 Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza ató imane gili alévolé amamó neneta, lekelikumú goselé nepelekave. Gamena gamena lekezagi minoloko voko mininake likizamuha hizekogó minatohe. Izegipama nénisi noutó alímiki alo. \v 20 Loko lokago, gipa nene aitoka alímiki ikago, holosi golesa nenémo Izesuni ánigoake gopa alémo ininá okago, mikasiló pou loko akoake, ako viligá viligá noike, sehovala vilimó. \v 21 Lá noigo Izesú nene amelahini loká otake hí gamenaló gizalimó neve. Loko loká okago limó: Izegipa komaló gizaleneimó neve. \v 22 Mukí gamena ámina netalímo alémo golesa inogo lokú nemó nagamikú nemó ahelú o ahuloaká onoimóma neve. Lá onoimóza, zámuza geitoka neikoma lelikumú gigika hizekiko lelémo vatí ozo. \v 23 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Zámuza geitoka neikoma loko lanimó nene nanamú lane. Makó keza Ómasímo lelémo vatí itimó neve liki gili alévolé iki minatamó nenete mukí netá nene vávani ikigó lilí itamóma neve. \v 24 Loko lokago gipámini amelaho nene litá oko gamoga geko limó: Koma gele alévolé onoumóza koma miní ameko luhusáne ale kii lonimikako napa oko gele alévolé itove loko noluve. \v 25 Loko lokago, Izesú ánigamó nene ve vená mukí alegesá niago, ánigoake, holosi golesama lovaga lo amike namisilike limó: Holosi golesa geza agepa agata aleko lakolí anitika, agikagutí itekoko vozo. Lá okoko goha atiginá oko oko itemitane loko lo nohukogetuve. \v 26 Loko lokago, gopaga like alémo ininá goha okago, agikagutí iteko vimó. Iteko vokago, gipa nenémo gonosigitana oko mikasiló ako minakumú nene vegená makolite mota helekave liki lamó. \v 27 Láa liki lamóza, Izesú nene agizató aleko alémo otekago ote minamó. \p \v 28 Lá okago, Izesú nene izegipala zuhamagi numukú itiki kezáikó minake láa liki loká itamó: Leza nene nanamú apeleko amiselemuháma neve. \v 29 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Holosi imanémini nene netá makotunú kepeleko kimiseleakaláa nomive. Ómasiloka loakatunukó kepeleko kimisilinogo une, loko limó. \s1 Izesú alika hiliti gamenamú goha epoapoga lo kimimó \r (Mat 17:22-23; Luk 9:43-45) \p \v 30 Ámina apá ahuliake Galilaia mikasi aviligiki vamó. \v 31 Nivake Izesú nene izegipala zuhama láa loko lo keme keme imó: Okulumakutí lumu ve gihila neza nilími gala vetini kigizakú milikiko nipili hilinigave. Nipili hilikiko gamena losive makole minokinake goha otinogo uve. Loko lo kemeake vegená makolite ámina gakoláa gilikatave loko legesó oko vimóza, \v 32 ámina gakó nene gili vevesamake loká otatune liki lamóza, kehelele vizekago loká itamamó. \s1 Vegená mukikutí éaho livilegeko noive \r (Mat 18:1-5; Luk 9:46-48) \p \v 33 Kapanao numutoka vi anitiake, numunagú itiake Izesú loká oketake gapoloka nanetakumú ligili hagili ave. \v 34 \x * \xo 9:34 \xt Luk 22:24\x* Loko loká oketamó nene gapoloka nivake lelikutí éaho livilegeko agulizaki ve noive liki kezáitoka ligili hagili anazo, anotó alemiki kegepa apiziki minamó. \v 35 \x * \xo 9:35 \xt Mat 20:26-27, 23:11; Mak 10:43-44; Luk 22:26\x* Lá niago, mitó minake izegipala zuha 12-a sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Ve makó eza nugulizaki ve napa minatove loko gilitimó nenémo lemeko minoko vegená mukilitini gelekelé oketanogo ive. \v 36 Loko Izesú loake, izegipa koma makó nene holúikú alémoko oko hize otemiake aputá vizeneike láa loko lo kimimó: \v 37 \x * \xo 9:37 \xt Mat 10:40; Luk 10:16; Zon 13:20\x* Makó keza izegipa koma imanéminiki nenikumule liki nasahilí itatamó nene, není nasahilí inimiaká niamó geleaká noive. Itó makó keza nasahilí initamó nene nenikó nasahilí initamitave. Améneho nimisili ve aiki nasahilí itatamó geleaká noive, loko limó. \s1 Keikutí ve noamitimó nene lelikutí ve noitive \r (Luk 9:49-50) \p \v 38 Lá okago, Zoní láa loko lo amike limó: Tisalemaka, ve makolímo geí gugulizató like holosi golesa nene vegenalitini kigikagutí kepeleko nokimisiligo ánigunimó nene, lelí lémegetamimó nenazo, géneka lotunimó neve. \v 39 Loko lokago Izesú láa loko limó: Lekeza géneka litamilo. Makó eza nugulizató loko alévolé netá netá loló itimó nene litá oko nenikumú alevo letovo aminogo ive. \v 40 \x * \xo 9:40 \xt Mat 12:30; Luk 11:23\x* Vegená makó keza lelí gala ve minamitamó nene lelikutí vegená ninigave. \v 41 \x * \xo 9:41 \xt Mat 10:42\x* Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza není vegenáne zuha niakumule liki geha nagamí kapu hamokó ihiki likimitamó nene haha aminogo ive. Meinaváa alitamó neve. \s1 Golesa netakumú gala vizeaká gakó \r (Mat 18:6-9; Luk 17:1-2) \p \v 42 Nenikumú gili alévolé i mina izegipáne zuha limiki minamoki keikutí ve makolímo netá golesa alitive loko agoka vizeko litimó nene, agae, Ómasímo nana otatimó neve. Ámina vémini luvanaló gehani napa nagá ziki age nagamikú ahelú i ahulatatímini avilegeko genavagi netá golesa loló otanogo ive. \v 43-44 \x * \xo 9:43-44 \xt Mat 5:30\x* Lá onoinazo, gigizani nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma gigizani hutozo. Geza nene gigizani avasavagi minokoko ló apakuka lihamiti lokú holokataninazo, gepili minoko okulumakú ititanimó nene lamaná itive. \v 45-46 Gigisa nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma nene gigisa hutozo. Geza nene gigisa avasavagi nooko ló apakú gehelú ikatanazo, gepili minoko okulumakú ititanimó nene lamaná itive. \v 47 \x * \xo 9:47 \xt Mat 5:29\x* Gogómula nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma nene gigizanitunú gogómula hize likozo. Geza nene gogómula avasavagi nooko lokú gehelú ikatanazo, gogómula hamokó minoko Ómasímini avogisaló ititanimó nene lamaná itive. \v 48 \x * \xo 9:48 \xt Isa 66:24\x* Ló apakú holoko minatanimó nene, gugupegú ginini hizitimó nene asú amiti lokú voko minanogo ane. \v 49 Nosánetakú nene anuva amoko laga itive loko age ahuloaká noune. Nenémini oko vegená mukitoka kigikámini lotuva nene Ómasímini ló nenémo latimó neve. \v 50 \x * \xo 9:50 \xt Mat 5:13; Luk 14:34-35\x* Age nene netá lamaná nemóza, agema melelé amitimó nene nana iki goha alími melelé itave. Ma lá aminigave. Lekelisi nene age nenémini iki minalo, itó hulu iki nene minalo, loko limó. \c 10 \s1 Izesú vená kimisele ahuloakakumú gakó lo kimimó \r (Mat 19:1-12; Luk 16:18) \p \v 1 Izesú ámina apá ahuloake, limike Zutaia mikasi avilegeake Zota nagamí vola helegaloka vokago, vegená mukí goha aí amatoka alegesá ikago, goí oko aleaká imó nenéminoko monó lo keme keme oko minamó. \p \v 2 Lá noigo, Palisaio monó vegenalite anitiake loká itake gimivagú milake lamó: Mosé lo hukoko li gakokú nene ve makolímo venala amisele ahulatove loko hanuva amisele ahulatimó neve liki gizinamóma nene etatihe etamitive. \v 3 Láa liki loká imikago eza ale viligoko loká oketake limó: Mosé nene nanave loko loleketamó neve. \v 4 \x * \xo 10:4 \xt Gapo 24:1-4; Mat 5:31\x* Loko lokago, keza lamó: Vená kimisilinigima nene luhuva netá giziki kimiiki kimisilitave loko Mosé gele kemeaká imóma nenae. \v 5 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelisi negi nagi hiziki likigika gopa ovimó nenemú imane lo hutoleketa luhuva gizamóza, \v 6 \x * \xo 10:6 \xt Apí 1:27, 5:2\x* netá matá apí oko kelémo utó i gamenaló emane nene Ómasímo vegi venaki kelémo utó imó. \v 7 Nenemú Ómasímo láa loko limó: \q1 Nenemú ve makolímohe makolímohe izolahiko amelahiko ahulokimioko venalagi nene, \q1 \v 8 \x * \xo 10:8 \xt Apí 2:24\x* kugupe nemó kigika nemó hamokó loló okiko apiziki minatáive. \m Loko gakó imane limó nenazo, keza lositá hoú liki minaminigasive. Hamokó kugupe loló onoimó gelekave. \v 9 Nenemú Ómasímo kelémo apizimó nenazo, vegenalita kelémo hotopotó oakaláa nomive. \p \v 10 Loko lokago, numukú itiki niake, izegipala zuhamate ámina gakokumú goha loká imikago, \v 11 \x * \xo 10:11 \xt Mat 5:32; 1 Koli 7:10-11\x* Izesú láa loko lo kimimó: Ve makó eza venala amisele ahulokoko haitó vená alitimó nene, ve vená huko ezega emega imómámini lihima alinogo ive. \v 12 Itó ámináminoko vená makolímo vana amisele ahulokoko ve makotó vitimó nene, ve vená huko ezega emega imómámini lihima alinogo ive, loko limó. \s1 Izesú izegipa koma kama nónohá zeketamó \r (Mat 19:13-15; Luk 18:15-17) \p \v 13 Ve vená mukí keza agizanitunú kugupeló aleko nónohá zeketative liki izegipa koma kama Izesutoka kilímiki vikago, izegipala zuhate gahá kememó. \v 14 Gahá kimikago, Izesú ánigoake mulunagú golesa okago láa loko lo kimimó: Lekeza izegipa koma nene ahulikimikalo. Nenitoka ataze. Keza izegipa koma nenémináa nene Ómasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, li hoipa ikitamilo. \v 15 \x * \xo 10:15 \xt Mat 18:3\x* Neza gakó lamaná lo likimitoze. Ve makó keza izegipa namuni monokú itiaká niamómáminiki vávani iki monokú itemitamó nene, Ómasímini avogisaló nene keké vaminigave. \v 16 Loko lo kemeake, izegipa komama kuputá vizike agizanitunú nónohá zeketamó. \s1 Henonavagi ve \r (Mat 19:16-30; Luk 18:18-30) \p \v 17 Izesú eza ámina apatotí vitove loko noigo, ve makolímo ololu loko vike alapusa hizike loká otake tisá lamanámaka, nana okinake alévolé nemetameni alitomó neve. \v 18 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nenikumú ve lamanale loko lanimó nene mogonánemú gele hee lo minoko nolape itó hanuva nolane. Lamaná améneho Ómasi hamokó noize, makó nomive. \v 19 \x * \xo 10:19 \xt Gá 20:12-17; Gapo 5:16-20\x* Itó geza gapo lota gakó geleaká noane. Láa lokove: Geza vegená kepele helemo. Ve aleve suni ale gopa oko huko ezega emega amo. Gumina alemo. Soza hakupá gakó lamo. Vegenalitini netá hanuvamú alemo. Izokahiko amekahiko nene kugulizá ale otezo. \v 20 Loko lokago, eza láa loko lo amimó: Tisatemaka, neza nene umaki velotí nene ámina hoza aleaká noumole. \v 21 Loko lokago, Izesú nene gonú napilike agika aitoka moloake gakó láa loko lo amimó: Netá hamokó nemó nene ale hee litanize. Geza voko henokanoka mukí molokoko meinaváa monima aleoko gohogó vegená gona moloko kemeoko oko némegetozo. Lá okako okulumakú helisa henoni geitoka utó ogetanogo ive. \v 22 Loko lokago, ámina gakó geleake aí henoni vaí o minamó nenazo, gona moloko kimitohe loko agata gilitímo agoka agepa muhelé okago, mulunagú gena avisekago vimó. \p \v 23 Lá oko novigo, Izesú viligoko izegipala zuhama ánigoake láa loko lo kimimó: Henoníini vegená nene Ómasímini lapanató silipa iki itesá neve. \v 24 Loko lokago, izegipala zuhamate ámina gakokumú ininá amóza, Izesú goha láa loko lo kimimó: Izegipánemata, Ómasímini amakú vo holoaká nene genavagi neve. \v 25 Kamele izámo nakasi vovónagú voakaláa nene vávani oko nomimóza, henonavagi ve nene Ómasímini lapanató voakaláa nene áminámini oko genavagi golesa neve. \v 26 Loko lokago, ininá goha iake li amiki lamó: Láa lokoma éaho agutó vizekiko minoloko voko minative. \v 27 Liki likago, Izesú gonú nokipilike láa loko lo kimimó: Vegenalite nenémini itamoláa nomimóza, Ómasímo netá makó loló itove loko agata giliti netá nene vávani okogó loló oaká noive. \p \v 28 Láa loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulokunike geí gémegetokuninazo, alika nene meinava alitunimó nehe. \v 29 Loko lokago, Izesú limó: Neza lamaná lo likimitoze. Ve makó keza numúinihe gouna zuhahe izóikini améikini izegipáinihe míinihe nenikumule liki itó není gakó lamanakumule liki ahulatamó nene, \v 30 itína imane gamenaló nene numuni gouna zuha izóikini izegipáini míini 100 nenéminiki alitamóza, vegená makolite hanuvamú gopoguni milikitanigave. Lá ikiko alika utó iti gamena keza alévolé oko minoaká kemetamenigi minanigave. \v 31 \x * \xo 10:31 \xt Mat 20:16; Luk 13:30\x* Lá onoimóza, itína goí ina vegenakutí mukilite alika milanigave, itó alika milina vegenakutí mukilite goí inigave, loko limó. \s1 Izesú ezáa alika hilitikumú gakó ligo losive makole imó \r (Mat 20:17-19; Luk 18:31-34) \p \v 32 Gapoló vake Zelusalega itinigi niake Izesú ale goí oko novigo, izegipala zuhamate ininá niago, ámegetiki va vegená alika kezáitoka utó iti netakumú kehelele vizigo minamó. Lá niago, Izesú eza izegipala zuha 12 nene kelémo otopá zeake, aitoka alika utó iti netakumú láa loko lo kimimó: \v 33 Gililo. Leza Zelusale numutoka notune. Neneló okulumakutí lumu ve gihila není nene guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keí kigizakú milikiko goní initiki nipili hilita gakó li hukiki hetoka vetini kigizakú milanigave. \v 34 Lá ikiko, gopoguka linitiki gituhú initiki segi nogosanitunú nipiliiki nipili hilinigave. Lá ikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve, loko limó. \s1 Zemusiko Zoniko loká asi netá \r (Mat 20:20-28) \p \v 35 Zepetaioni gipala lositá Zemusiko Zoniko nene Izesutoka asike láa liki lasimó: Tisalemaka, lélisi nene nemú manamú logimikusigo nene, ámina netá aleletatane loko nolusive. \v 36 Liki likasigo, eza nana netá aleleketatokumú nilasive. \v 37 Loko lokago, láa liki li amesimó: Geí lapanakaló leza geí gigilika luga luga minalizo loko gele limitane loko nolusive. \v 38 \x * \xo 10:38 \xt Luk 12:50\x* Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Loká ninitasi netalímini mogona gili gopa ikasike likasive. Nénisi nene ekesá netá natomó nene lekelisi áminagutí hanuva natáimó nehe. Itó miluma netá gihitomó nene lekelisiva gihitáimó nehe. \v 39 Loko lokago, láa liki li amesimó: Hanuva natíimó nenae. Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Ekesá netá natomó nene lamaná lekezagi nanigasive. Itó miluma netá gihitomó nene lekezagi gihitáimóza, \v 40 není nigilika luga luga minoakaláa nene, není netá nego likimitohe. Ale vavá oketa vegenalitini holomamú nilasive. \p \v 41 Loko lokago, izegipala zuha lugáa 10-a ámina gakó giliake, Zemusiko Zoniko keikumú mukahá kipilikago, \v 42 \x * \xo 10:42 \xt Luk 22:25-26; Mat 23:11; Mak 9:35\x* Izesú nene izegipala zuha mukí sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Ve makokumú nene mikasiuka vegenalitini kugulizaki ve niave liki liaká niamó nenete gelekelé izegipáini nene alévolekutí gizapa ikimiaká niave. Itó guivahani keza nene ámina iki ámemenáa kiviligiki miniaká niamó nene lekeza giliaká niave. \v 43 Lá onoimóza, lekelitoka lá oko minamino. Lekelikutí ve makolímo nugulizaki ve minatove loko nolokoma nene hanuva lemetigí oko gelekelé oleketoko minatize. \v 44 Makó eza mukí vegená kivilegeko minatove loko nolokoma lemeko vegená mukilitini megusa izegipa loló oko gelekelé oketatize. \v 45 Okulumakutí lumu ve gihila neza gelekelé initatave loko lememuve. Vegená mukitoka gelekelé oketoko golesa netáini nene meina hizeko gologí oketatove oko nene minoko aleko u nugupe ahulatove loko lumumole, loko limó. \s1 Agómula lika ve Patimiasí goha pulusoko ánigamó \r (Mat 20:29-34; Luk 18:35-43) \p \v 46 Izesugegi Zeliko apatoka viki anitemó. Ámina apá ahulanigi niake, ezagi izegipala zuhagi vaí iki alegesá iki mina vegená makó nivago, Timeoni gipala Patimiasí eza agómula lika ve monimú voká vokató ve nene gapo agataloka minamó. \v 47 Minake, Nasalete ve Izesúma noave liki likago geleake, gamoga geko sele loko limó: Izesuvo geza nene agulizaki Tevitini agávolaga, gologí oletatane loko lo mololeta velemaka, nenikumú miluma gelenetamane. \v 48 Loko lokago, vegená mukilite legesó oko minative liki agómula lika vema gahá ameke li amemóza, áisi gele ahuloake gamoga geko sele limó: Geza Tevitini agávolagamaka, nenikumú gigika hizino. \v 49 Loko negénegeka ligo ligo, Izesú geleake voko gapoló noike ámina ve nene sele likiko ino. Loko lokago, agómula lika vema láa liki sele li amemó: Gogoliza vizeko otekoko ano. Geí sele nolize. \v 50 Liki likago, hepé gola gololohá o ahuloake, moí oko oteake Izesutoka vimó. \v 51 Vo anitekago, Izesú nana netá alegetatokumú nolane loko loká omikago, agómula lika vemámo tisánemaka, nogómula ale goloutonetatane loko noluve. \v 52 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nene vozo. Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokaze. Loko noli agepagi, agómula goloutokago ánigoake gapoloka Izesuni ámegetoko vimó. \c 11 \s1 Sigaga litanigi ago Izesú Zelusale numutoka vimó \r (Mat 21:1-11; Luk 19:28-40; Zon 12:12-19) \p \v 1 Keza vake Zelusalega ali ávatiha niake, Olivi agoka gohalaló nene apá lositá minamó nene Petepage itó Petania loko netoka vi anitemó. Neneloka anitiake, Izesú nene izegipala zuhagutí ve lositá láa loko lo kimike kimisilimó: \v 2 Helega numutoka vi anitiiki toki iza akaleva nagá zinamóma nene, vegená kogohí geko mohona onamitimoláa nene, ánigiiki vínasiki aliki alizo. \v 3 Vínasiki aliki nisiko, ve makolímo nanamú niasive nolikoma, láa liki lilizo: Guivahanitémo hoza nego ámina izamú lokago aleko vinogo nousive. Goha imaneloka litá oko amiselekiko aliki anigave, liki li amilizo. \v 4 Loko lo kemekago, vasike ámina toki iza akaleva nene gapo gahevaloka gatetó nagá zinamó ánigikasike nivínasasigo, \v 5 gatetó mina vegenalite ánigiake, toki iza akaleva nene nanetakumú nivínasasive. \v 6 Liki likago, Izesú lo kimi gakó nene li kimikasigo gili kememó. \v 7 Lá ikago, keza toki iza akaleva nene Izesutoka aliki vasike, gineganéini nene gololohá ikasike toki iza akalevamámini amegesaló milikasigo, Izesú iteko amupiló minamó. \v 8 Lá oko novigo, vegená mukilite gineganéini gapoló avilisá imi nivago, lugáa nenete kokonasi agila nene gihisigutí hutiki mililiki viki gapoló avilisá imi vamó. \v 9 \x * \xo 11:9 \xt Age 118:26\x* Lá niago, goí iká alika miliká a vegenalite gakó napagutí láa liki lamó: Agae, Guivahanímini gakotó anitelimikaninazo, Ómasímo nónohá zegetino. \v 10 Avoteho Tevitikitana minati vémo gizapa oketatimoláa Ómasímo lusa geketino. Agae, veletoka okulumakú Ómasi agepoka litune, liki lamó. \p \v 11 Lá imi vago, Zelusalega ite aniteake, monó zagusave napagú iteake netá makó ánigomo mohona o asú oake, gamena asú okago, ezagi izegipala zuhamagi Petania numutoka limiki vamó. \s1 Zuta vegenakumú lo vizeko gohuna za usí vizimó \r (Mat 21:18-19) \p \v 12 Límugusi zeake gó lokago, Petania numutoka ahuliake nivake, Izesuni gaúna olokago, \v 13 ánigamó nene gohuna za makó hotó neike agila mukí minokago ánigoake gihila zeneihe loko voko ánigamó nene, gihila zeaká gamena alitamigo, agilagó nego ánigoake \v 14 za nene láa loko lo amimó: Geza nene gihila makó zemoko gohuna loloko voko noako geikutí nene vegenalite keké namitave. Láa loko noligo, izegipala zuhate ámina gakó gili asú amó. \s1 Monó zagusave lo hukoketamó \r (Mat 21:12-17; Luk 19:45-48; Zon 2:13-22) \p \v 15 Lá iake Zelusalega vi anitiake, Izesú nene monó zagusaveú itike áminagú moni meina kona ali volaló imaló a vegená kimisele ahuloake, hotó mikasigutí moniló ámina mikasigú moni kimiaká a vetini holoma aleko gululupa soake, Ómasímini guguni gizi amitakumú nama luhusi miliaká a vegenalitini minoaká holoma aleko gululupa soake, \v 16 monó zagusave napagú nene netá matá aliki tigá igá amilo loko lo hukoketamó. \v 17 \x * \xo 11:17 \xt Isa 56:7; Zel 7:11\x* Lo hukoketake láa loko lo kimimó: Ómasímo li gakó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Není numunimú haitopaitó vegenalite Ómasiloka liaká numunive liki litave liki gizinamóma neve. Lá onoimóza, lekeza nene alími maketi numuni lilí inamó nene guminaló veta halá giki miniaká geha mulí lilí ikave. \v 18 Loko lokago, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza nenemú giliake, nana okinake apele helekuko imane suni asú itive liki lamó. Láa liki ligili hagili amóza, vegená mukilite monó lo keme keme okago laga kivisigo sigaga lita mogonamú giliake kelegesá legekago nenemú ahulitamó. \v 19 Lá okago únaká gamena gamena Izesuge ámina apá ahuliki viaká amó. \s1 Gohuna za osagava vizitímini mogona \r (Mat 21:20-22) \p \v 20 Neteká gó lokago, nivake, gohuna za nenémo mogonagutí osagava vizekago, ánigamó. \v 21 Lá okago, Izesú gakó limó nenemú Pitá geleake láa loko lo amimó: Tisao, ánigozo. Gohuna za azozá usí vize amenimómámo mota osagava vizeake neve. \v 22 Loko lokago, Izesú lo kimike limó: Ómasimú gili alévolé ilo. \v 23 \x * \xo 11:23 \xt Mat 17:20; 1 Koli 13:2\x* Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Ve makolímohe makolímohe vozane agoka litá oko zeko akutooko age nagamikú holamane loko litimó nene agata losi gelemoko nolu gakó alévolé inogo ive loko gele alévolé itimó nene, utó o aminogo ive. \v 24 Lekelisi nene netá nemú manamú giliiki Ómasiloka voká niliki mota alekune liki gili alévolé inikigó litamó nene, alinigave. \v 25-26 \x * \xo 11:25-26 \xt Mat 6:14-15\x* Itó otiki Ómasiloka lita gamena gamena nene, ve makolímini lihima ali minatamó nene ahulalo. Lá ikiko, okulumakú ametipo ámina oko lekelí lihimatini ahuloleketanogo ive, loko lo kimimó. \s1 Izesuni zámuzamú loká itamó \r (Mat 21:23-27; Luk 20:1-8) \p \v 27 Zelusalega goha atiginá iki iake, Izesú monó zagusave napagú iteko mohona noigo, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi monó gizapa vegi aitoka iake \v 28 láa liki loká itake lamó: Geza imaneloka netá matá aleaká noanimó nene éahini gakotó lá oaká noane. Éaho lokago aleaká noane. \v 29 Liki loká imikago, Izesú láa loko lo kimimó: Nezagi gakó hamó loká oleketatoze. Lekeza li nimikiko neza éahini gakotó imane netá ale utó oaká nouhe nenéa lo likimitove. \v 30 Zoní monó nagamí holokimiaká hoza alimó nene hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotó alihe, itó vegenalitini gakotó alive. Li nimikiko gilitoze. \v 31 Loko loká okimikago, kezáitoka ligili hagili iki láa liki lamó: Okulumakutí ale utó imole loko litunimó nene, íi, lekeza nanamú Zonini gakola gili alévolé amave loko linogo inazo, \v 32 itó mukí vegenalite Zoní nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noive liki nilanazo, ámina hoza nene vetinigutí ale utó imole loko losá nene vegenalite nene nana ilitatahe loko lehelele vizekave liki kezáitoka liake, \v 33 Izesú li gakokumú láa liki li amemó: Leza nene Zonini mogonala ma gelemune. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima nene netá matá imane aleaká noumó nene éahini gakotó lá oaká nouhe nenegi neza ámina oko lo lekememinogo uve, loko limó. \c 12 \s1 Vain nagá minimú anoza gakó \r (Mat 21:33-46; Luk 20:9-19) \p \v 1 \x * \xo 12:1 \xt Isa 5:1-2\x* Izesú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Ve makolímo vain nagá nene zuhá oake, vego vego oko geisa hize asú oake, gihiláa mí zeko liliká ziti gale legeake, gizapa numuni hána geake, gizapa iki niko meinava likimitove loko vegená makó gutá kemeake mikasi makotoka venoni vimó. \v 2 Voko minake nagá gihila guzá loaká gamena alitokago, geleake nagá gihila mikutí lugáa alenetoko ative loko gelekelé izegipala makó nene gizapa nia vegenatoka amiselekago, \v 3 vo anitimó. Vo anitekago, vain mitó gizapa imina vete apiliake nagá gihila amemake hanuva amisilikago atiginá oko vimó. \v 4 Lá ikago, gelekelé izegipa makó goha amiselekago keitoka goha anitekago, mini gizapa vete gotola ziki hoú nilake gopoguka litamó. \v 5 Lá ikago, makó goha amiselekago, aí nene apili helemó. Lá ikago, goha mukí kimiselekago, vi anitikago, lugáa nene gosohá nogosani kepelemó, itó lugáa nene kipili helemó. \v 6 Lá ikago, agika ami gipala hamokó minamó. Aí nene keitoka alika luma lama zeko láa loko geleake amisilike limó: Není gipa gihila imane amiselekugo ve napámini gipalama okaze liki ánigiiki nene alími lamaná itanigave. \v 7 Loko geleake amisilimóza, vo anitekago, mitó gizapa vete kezáitoka ligili hagili ake láa liki lamó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala noinazo, áisi nene minokoko imane hoza ale lá inogo ive. Nenemú mota losé apelekuko helekiko, helisa henoni imane nene lelí loló itive. \v 8 Liki liake, gipalama agizató aliake losé apili hiliake, nagá gihila mikutí hetoka nene gonosiváa ali ahulamó. \v 9 Lá ikamó nenazo, nagá mini amelaho nene nana itive. Áisi okoko mini gizapa vema kepele ahulokoko vain mini nene haitó vete gizapa itave loko lehizeketanogo ive. \v 10 Itó imane monó gotolaú gakó láa liki luhuva gizinamóma nene lekeza gatinamóza lakagatí molokahe: \q1 Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive. \v 11 \x * \xo 12:11 \xt Age 118:22-23\x* Ámina netá nene Guivahanímini gakotó utó okanazo, vegenalita ánigokuko lamaná okave. \p \v 12 Láa loko lo kemekago, Zuta vetini monó gizapa ve keza anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave liki giliake, agizató alinake nagá amitune liki gelemóza, lá itunimó nene vegená vaí iki minamó nenete nana ilitatahe liki kehelele vizekago, ahulimiake hanuva vamó. \s1 Lugupe meina hizeaká gakó \r (Mat 22:15-22; Luk 20:20-26) \p \v 13 Zuta ve keza Palisaio monó vegenakutiki Heloteni patigú vegenakutiki ve lugáa nene Izesúma gakó makó lo gopa okiko agizató alitave liki aitoka kimisilikago, \v 14 Izesutoka vi anitiake láa liki li amemó: Tisalemaka, geí mogonaka gelenoune. Gakó gihilagó loaká noane. Geza vegenakumú gonukonú osá amane. Géisi vegená iti minamó limi minamó mukitoka Ómasímini gapováa vevesoko lelepizeaká noane. Nenemú lokako gilitune. Loma apatoka agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nouhá etahe etamive. \v 15 Takisi moni kimitupe kememitune. Láa lamó nene amemitune loko lokikoma gamaniloka alémoko voko goní otatune. Itó hanuva amitune loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave liki gimivagú milikago, Izesú gakó latímini mogonáa geleake láa loko lo kimimó: Nanamú giminegú milanigi nilave. Moni makó nelepizikiko ánigatove. \v 16 Loko lokago, makó alapizikago ánigoake láa loko loká oketake limó: Vogunahana imane itó luhuva imanegi éahini neve. Loko lokago, keza gamani agulizaki ve napa Sisanive liki lamó. Láa liki likago, \v 17 Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima nene gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo, itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo. Loko lokago, vatí oko ale viligoko lo kimikumú sigaga goha litiki minamó. \s1 Hilinitakutí otiakakumú loká itamó \r (Mat 22:23-33; Luk 20:27-40) \p \v 18 \x * \xo 12:18 \xt Apo 23:8\x* Satukaio monó vegená lugáa keza hilinakutí otisá amave liki liaká a vegená makolite Izesutoka iake láa liki loká itake lamó: \v 19 \x * \xo 12:19 \xt Gapo 25:5\x* Tisalemaka, Mosé láa loko luhuva gizo limimóma neve: Ve makolímo izegipa geto molamoko minoko helekikoma, agunalámo ámina gevoná vená alekoko uvolahini hili vemú izegipa geto molative loko loletamóma neve. \v 20 Lá okanazo, uvolaho agunala 7-a minamó. Lá iake, ganá ve nenémo vená aleake, izegipa getamike helekago, \v 21 agunalámo ámina vená aleake minake, izegipa getamike helekago, agunala makolímo ámináminoko alimó. \v 22 Itó lá iliki vake ve 7-a nenete ámina venakó ali volaló imaló iki minake izegipa getamake hili asú ikago, venáini nene minake alika hilimó. \v 23 Ve 7-a nenete ámina vená ali volaló imaló iki minamó nenazo, hilinitakutí goha otita gamena nene ámina vená nene éahini venala minative. \v 24 Liki galegutí oteaká gakokumú amé ziki giza itanigi likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza monó gotolaú gakó gelemake itó Ómasímo galegutí kelémo oteaká zámuzagi ma gelemake gili gopa ikave. \v 25 Keza hele vegená otita gamena nene, vená aleakaláa nomive, itó vená alimi kimiakaláa nomive. Okulumakú ageló nenéminiki minanigave. \v 26 \x * \xo 12:26 \xt Gá 3:6\x* Itó hele vegená goha otiaká nenemú neza lo likimitoze. Gozapá nene Mosé eza zamukutí ló guluma utó okago, ánigoake noigo, Ómasímo gakó láa loko limó nene gatiaká niamóza mogona gelemave. Ómasímo nene ká emane amunaló hilina vemú nene Moseni láa loko lo ameneimóma neve: Neza Avalahani Isakani Zakoponi keí Ómasi minutímina minoloko voko nominuve. \v 27 Loko limó nenazo, nenemú eza kemeni hele vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva mina vegenalitini Ómasi noive. Lekeza ámina gakó gili gopa goha ikave, loko limó. \s1 Li mila gakokutí napáa \r (Mat 22:34-40) \p \v 28 Láa liki lova-leta iki niago, monó mogona apí-okimiaká ve makolímo oake gámemé oko geleake Izesú nene ale lamaná oko ale viligoko lo nokimigo geleake, loká otake láa loko limó: Mosé lo hukoko li gakokutí hilímo kivilegeko napáa neve. \v 29 \x * \xo 12:29 \xt Gapo 6:4-5\x* Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Napa nenémo lá oko neve: Lekeza Isilae vese gililo. Guivahani Ómasile nene Guivahani hamokó noive. \v 30 Likigika lekemeni geleakatini zámuzatini mukí nene Guivahani Ómasitiniloka amilo. \v 31 \x * \xo 12:31 \xt Liv 19:18\x* Itó gakó napa makó nenémo lá oko neve: Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo. Loko loketa gakokutí napáa makó iteko minamive. \v 32 \x * \xo 12:32 \xt Gapo 4:35\x* Loko lokago, monó mogona apí-okimiaká vemámo láa loko lo amimó: Tisalemaka, gakó nene lamaná lokane. Nene gelekugo etokave. Ómasi hamokó noive, Ómasi makó nomive. \v 33 \x * \xo 12:33 \xt Hos 6:6\x* Itó ligika nemó gele vevesoakate nemó zámuzate nemó mukí aitoka amitunimó itó lezatemú geleaká nounimómáminoko ligivetegikumú geleko ligika kimitunimó nenémo Ómasi guguni gizo ameaká netá haitopaitolímini nene avilegekave. \v 34 Loko gele vevesoko lokago, Izesú geleake láa loko lo amimó: Ómasi alémo geí gizapa ogetati ve loló itani gamena nene hotó nomive. Loko lokago, giliake, netá makokumú goha loká itatakumú kelegesá legekago, loká itamamó. \s1 Gologí oketative loko lo moloketa vemú loká oketamó \r (Mat 22:41-46; Luk 20:41-44) \p \v 35 Izesú monó zagusave napagú monó lo keme keme noike láa loko limó: Monó mogona apí-ikimiaká vete nene gologí oleketative loko lo mololeketa ve nene agulizaki ve napate Tevitini agávolaho noive liki nanamú liaká niave. \v 36 \x * \xo 12:36 \xt Age 110:1\x* Tevití eza Ómasímini Sikalahú nenémo agikagú alémo vávani okago láa loko limó: \q1 Mezaú ve eza není Guivahaníne nene není nigizani zamagaloka minoloko voko noako, mukí gala vega nene gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko lo amimóma neve. \m \v 37 Tevití nene gologí oleketative loko lo mololeta vemú nene Guivahaníneve lokamó nenazo, gologí oletative loko lo molota vémo nana igo Tevitini agávolahogó noitive. Tevitini agapilamola noitimóza, Tevitini ve napagi noitive. Loko Izesú noligo, alegesá iki mina vegená mukí nenete giliake laga kivisimó. \s1 Monó mogona apí-ikimiaká a vemú alévolé oko lo hukonoimole \r (Mat 23:1-36; Luk 20:45-47) \p \v 38 Izesú nene monó lo nokimike miní ameko láa loko lo kimimó: Monó mogona apí-ikimiaká vemú, ehe. Kugupeló netá hána luhatakumú itó maketiloka mihina niago vegená makolite gekévaké likitatakumú, \v 39 itó monó numukú numukú nene vegená mukilitini kovogisaló minoaká holomaló minatakumú, itó nosánetá napa ninató nene agepaló siakumukó nene netakumú kumu heleaká noive. \v 40 Keza gevoná venalitini henokanoni gumina ali asú iká itó kegepatunú soza miliki agepoka hána liki Ómasiloka liká iaká nianazo, ámina ve nenete miniki lihima napa genavagi alinigave, loko limó. \s1 Gohogó vená gevonalímo ahula moni \r (Luk 21:1-4) \p \v 41 Izesú eza monó zagusaveú nene moni miliaká pokisi gahevaloka minake, vegená mukilite ámina pokisigú moni nimilago ánigo minamó. Ánigo noigo, henóinigi vegená mukí nenete moni mukí miliva miliva niago, \v 42 gohogó vená gevoná makolímo oake golohá moni koma lositá nene pokisimagú ahulamó. \v 43 Lá okago, Izesú nene izegipala zuha sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Vegená mukí imanete vaí iki milina monigutí nahulamóza, gohogó vená gevoná imanémo gohogó noikutí netá matala mukí nosánetá meina hizitimoláa ahulo asú okave. \v 44 Nenemú gohogó vená imanémo moni miliaká polisigú ahula monimámo mukí vegenalitini moni avilegeneimó gelekave, loko limó. \c 13 \s1 Alika monó zagusave ali golesa itakumú limó \r (Mat 24:1-2; Luk 21:5-6) \p \v 1 Izesú nene monó zagusavegutí nolimigo, izegipala zuhagutí makolímo láa loko lo amimó: Tisalemaka, ánigozo. Imane geha numuni lagámini ali tolova iki ginamó neve. \v 2 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Áimáa numuni napa imanemú nolape. Itína nene ha nego nánigamóza, minoko lova gala ve keza imaneló gehani apiliki tele vizikiko gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí gululupaso asú inogo ive. \s1 Miluma gilituni gamenámini ganá netá \r (Mat 24:2-14; Luk 21:7-19) \p \v 3 Loko loake, Izesú nene izegipala zuha Olivi agokaloka kelémoko iteake, monó zagusave helegaloka nego, neneló minake, Pitá Zemusí Zoní Etulú kezagó Izesú noitoka vake loká itake lamó: \v 4 Itína netakumú lanimó nene nanahé gamena utó itive, itó lani gamena nene alitanogo noiko nana anosa utó okiko ánigatune. Lo lemezo. \v 5 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Ehe, gizapa ilo. Ve makolímo lokogoka vizekatize. \v 6 Vegená mukilite nanitiki není nugulizató liki okulumakutí lumu ve gihila nezama nouve liki vegená mukí kogoka vizinigave. \v 7 Lekeza haitopaitó lovámini gakola nigiliki itó lovatini konó nigiliki nene mulutini itemino. Ámina netá utó itimóza netá matá velesá asú aminogo ive. \v 8 Numutó namató vegená makó nenete gala venini lova ali nikimiko, agulizaki ve makolímini zuhagi itó makolímini zuhagi lova hizinigave. Itó mukí mikasiuka imimá noiko gaúna gamena mukí utó itimóza, ámina netá utó itimó nene venalite izegipa getanigi miluma giliaká niamó nenémini oko utó inogo ive. \p \v 9 \x * \xo 13:9 \xt Mat 10:17-20; Luk 12:11-12\x* Lá onoize, lekelisi gizapa keké viziki ilo. Gakó hoza alilikimiiki gonitó likilímiki vinigave. Itó monó numúikú numúikú nene segi nogosanitunú likipilitamó neve. Není nugulizá lekelitoka minakumule liki kugulizaki ve napatini itó kiapegini kovogisaló likilími milikiko keí kovogisaló oti miniki není mogona li kiminigave. \v 10 Lá itamóza, gamena litá oko asú aminogo ive. Goí oko Ómasímini gakó lamaná nene numutó namató puu loko vitive liki li hutilí i asú inigave. \v 11 Likigizató aliki likilímiki viki goní ilikitata gamena nene, nanave loko litupe liki lakagata giliko gena amino. Gamena nene zupa Sikalahulímo likigikagú gakó mololikimikiko áminagó nene lilo. Lélisi lupe lamiki Sikalahulímini gakó loló ino. \v 12 Ámina zupahé nene uvolaho makolímo agunala agizató alekoko goní omikiko agunala nene apili hilinigave. Amelaho nene gipala agizató alekoko goní omikiko nene gipala apilinigave. Izegipáini nenete izóikini améikini lova ali kimiiki likiko izóikini améikini kipili hilinigave. \v 13 \x * \xo 13:13 \xt Mat 10:22\x* Není nugulizá lekelitoka minakumule liki vegená mukilite mukahá likipilinigi niamóza, vegená makolite gamenáini asú amititó monó ahulamiki alévolé iki vitamó nene Ómasímo kugutó vizinogo ive. \s1 Miluma geleaká gamena napa \r (Mat 24:15-28; Luk 21:20-24) \p \v 14 \x * \xo 13:14 \xt Tan 9:27, 11:31, 12:11\x* Minoko lekeza nene mu likizapa iti netá golesa nene minamoaká apatoka apá ale golesa oaká netá nenémo oteneiko ánigatave. [Imane gakó gatatanimó neneka imane nolu gakokumú gele guni ozo.] Ámina gamenaló Zutaia mikasiuka nita vegená nene golisi iliki agokaloka ititakumule. \v 15 \x * \xo 13:15 \xt Luk 17:31\x* Keí numupitó nita vegená nene golisi iliki limiki numúikú henoníini ma aliki vamitakumule. \v 16 Itó mikú noiti ve nenémo luhoaká gó alitove loko numunaloka atiginá oko vamitikumule. \v 17 Kee, izegipa kagatupagi nita venaki izegipa namuni aminí nikimita venaki nene ámina gamenaló nene nana itamó neve. \v 18 Lekelisi nolu netá nene golini gamena utó amitive liki Ómasiloka liki minalo. \v 19 \x * \xo 13:19 \xt Tan 12:1; Ali 7:14\x* Ámina gamenaló genavagi netá utó itimó nenémo Ómasímo apí oko netá matá ale utó i gamenalotí emane utó osá ami netá nene minoloko itike itike imane gamenaló utó amive. Nolu gamenaló utó okoko nenémini veletó goha utó aminogo ive. \v 20 Guivahanímo ámina miluma gilita gamena ale atuhá amitimó nene, vegená makó ma kavasavagi minamitamó nemóza, kelémo etó onoi vegenakumule loko ámina gamena nene ale atuhá inogo ive. \v 21 Nene gamenaló ve makolímo ánigalo, gologí oletati vema imaneloka utó okave, itó ánigalo, volaneloka utó okave loko lo likimitimó nene, ámina gakó gili zagemilo. \v 22 Ámina gamenaló nene gologí oleketati ve sozámini itó Ómasímini agepagutí gakó liaká ve sozámini utó iiki vegenalite sigaga lita netaki soza avevezaha sunigi aliiki Ómasímo kelémo etó onoi vegená kogoka vizitupe liki lá inigave. \v 23 Ehe, nolu netá nene utó onamigo mota lo lekeme asú okuve. Nenemú gizapa alévolé iki minalo. \s1 Okulumakutí ve gihila atiginá iti gakó \r (Mat 24:29-31; Luk 21:25-28) \p \v 24 \x * \xo 13:24 \xt Zoe 2:10,31; Ali 6:12\x* Ámina gamenaló ámina genavagi netá asú okiko, ho noiteko litá oko límugusi zekiko ikanímo hize sata amiko, \v 25 \x * \xo 13:25 \xt Isa 34:14; Ali 6:13\x* sonohí nenete okulumatotí atohiki velehé nilimiko, okulumakú amuzavagi netá mómoká i asú niko \v 26 \x * \xo 13:26 \xt Tan 7:13\x* okulumakutí lumu ve gihila neza zámuzánegi itó lapanánegi nene límusi amupiló nolumugo ániganigave. \v 27 Lá okiko, agelogini kimiselekugo, kelémo etó onou vegená ho noititokatí ho nolimitokatí itó ezega emegatí itó mikasi nekisa vokisaukatí kilími nupa inigave. \s1 Gohuna zámini anoza gakó \r (Mat 24:32-35; Luk 21:29-33) \p \v 28 Gohunagitana zamú anoza gakola nemó nene gili vevesiki gililo. Izanámo nene nagamila nego agila guluma sekago lekeza ánigiake ho gamena mota alitokave liki giliaká niave. \v 29 Itó ámináminiki lo lukumu netá nene utó noiko ánigiiki ve napate nene gatekú omo ávatiha okave liki litaze. \v 30 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Imane gamenaló nia vegená velesá hili asú inamiko nolu netá mukí nene utó inogo ive. \v 31 Okulumaki mikasigi tolova itáiha, není gakó nene ma gopa oko tolova aminogo ive. \s1 Gamena napamú gelemune \r (Mat 24:36-44) \p \v 32 Lá onoimóza, ámina gamenamú ve hamoláate keké gelemave, itó okulumakú ageló keza ma gelemave, itó Ómasímini gipala noutímina ma gelemuve. Améneho hamokó áisigó geleneive. \p \v 33 Ato gamenamú lekeza ma gelemanazo, ehe, gizapa i guni iki minalo. \v 34 \x * \xo 13:34 \xt Luk 12:36-38\x* Lá oko neve. Ve makolímo venoni vinogo nooko numuni apala ahuloko vinogo noike gelekelé izegipala nene mukí hoza nene etó etó oko kigizakú moloko netá matalaló gizapa initatave loko ahulokimiake gatetó gizapa ve nene gizapa oko minozo loko lomiake vimó. \p \v 35 Nenemú numuni amelahoma ati gamena nene gánavaló ahe akovevé ahe gó anuva noikohe gokululuva notovoikohe lekeza ma gelemanazo, nenemú gizapa i guni iki minalo. \v 36 Lokovó akiniko galinali oko ánigolikimikatize. \v 37 Lo nolukumu gakó nene lekelikumukó lamuve, vegená mukikumú noluze. Lekeza nene gizapa iki minalo, loko limó. \c 14 \s1 Monó gizapa vete Izesuni apilinigi lova gizamó \r (Mat 26:1-5; Luk 22:1-2; Zon 11:45-53) \p \v 1 \x * \xo 14:1 \xt Gá 12:1-27\x* Avóikini asenini zeketakumú gili mina holisigú lulu vizemi peleti niaká a holisi alitokago, gamena lositá ha nego, guguni giziaká ve napagi itó monó mogona apí-ikimiaká vegi keza láa liki lamó: \v 2 Vegenalite lova napa ali utó iki lipilikatanazo, holisigú nene Izesuni apelemitune. Lá onoinazo, asuguná oko Izesuni agizató aleko apele hilitune liki gakó liki liake nenémini gapomú vitagá amó. \s1 Petania numutoka Izesuni anuva lamanaki uveli holotamó \r (Mat 26:6-13; Zon 12:1-8) \p \v 3 \x * \xo 14:3 \xt Luk 7:37-38\x* Lá noigo Izesú nene Petania numutoka noike Saimon eza halamé netá gizaleake minake zoka vémini numukú iteko nosánetá noko noigo, vená makolímo gehanigitana goni aleake, agepáa zeko ategeake áminagú nene anuva lamanaki uveli agulizá nalita nene meinava iteko mina netá nene Izesuni gotolaló leketamó. \v 4 Lá okago, ve lugáate mulúikú golesa okago, kezáitoka lamó: Uveli lamaná nene nanamú latila ive. \v 5 Ámina uveli nene hanuva minalina meinaváa moni 300 kina alekinake gohogó vegená kumutiline. Liki liake gahá amikago, \v 6 Izesú geleake láa loko lo kimimó: Ahulitalo. Nana igo gena gakó li nameve. Vená imanémo netá lamaná alenimikago etokave. \v 7 \x * \xo 14:7 \xt Gapo 15:11\x* Gohogó vegená keza lekelitoka gamena hána miniliki viki minanigi anazo, kelémo lamaná itune liki nene kilími lamaná itamóza, neza lekezagi minoloko voko minaminogo uve. \v 8 Ezáa loló itove loko agata gili netá nene loló okave. Alika nénisi helekugo gonosi milimiligú gale zinitatakumú agata geleake nugupeló anuva lamanaki uveli holonimikave. \v 9 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó mikasiuka není gakó lamaná imane li utó iki li kimitató li kimitató nene imane venalímini mogonamú gili zagitave liki eza loló oneta sunimuki li kiminigave, loko limó. \s1 Zutá Izesuni amimika litove loko lo hutamó \r (Mat 26:14-16; Luk 22:3-6) \p \v 10 Lá okago, Izesuni izegipala zuha keikutí ve makó agulizá Zutá eza Kaliotó apatotí ve nenémo guguni giziaká ve napa niatoka vike Izesuni amimika loko alémoko oko likigizakú ahulatove loko lo kimimó. \v 11 Lo kemekago, giliake, mulúikú lamaná okago, age nonó lá oko gimitune liki Zutani agómulaló li hutikago, geleake Izesuni amimika linogo amapani molamó. \s1 Izesú izegipala zuhagi asenini zekimiaká nosá namó \r (Mat 26:17-25; Luk 22:7-14, 21:23; Zon 13:21-30) \p \v 12 Lulu vizemi peleti niaká a holisímini ganá gamena nene avóikini asenini zeketakumú gili minake sipsip iza akaleva apiliaká a gamenaló nene, izegipala zuhate Izesuni loká itake lamó: Asenini zeketakumú gele minoaká holisímini nosánetá nene hiláauka viki ali vavá initatave loko nolane. \v 13 Liki likago, izegipala zuhagutí ve lositá nene nokimisilike láa loko lo kimimó: Zelusalega nanitisiko ve makó eza paisele somo nagamilagi geheneike gapoló hotu nilikima nene ámina ve ámegetiki vilizo. \v 14 Lá iki viki ámina ve nene numukú itekiko numuni amelahini láa liki li amilizo: Tisalémo nezagi izegipáne zuhagi asenini zekimiaká nosá natuni numuni agika hiláauka neve loko lokago nousive. \v 15 Liki likisiko, numuni agika veletó nego netá matá avilisá ohá lekelepizekiko neneló nosánetate ali vavá ilizo. \v 16 Loko lo kemekago, izegipala losima keza gili alikasike taoniló vi anitikasike ánigasimó nene Izesú lo kimimómáminoko nego ánigikasike asenini zekimiaká holisímini nosá ali vavá asimó. \p \v 17 Lá ikasigo, límugusi zekago, Izesú nene izegipala zuha 12-agi ali nupa iake, \v 18 \x * \xo 14:18 \xt Age 41:9\x* nosánetá niki niake, Izesú láa loko limó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelikutí nosánetá nonuhakutí ve makolímo nimimika linogo ive. \v 19 Loko lokago, keza miluma nigeleke hamopamó li amiki nenikumú nolape. \v 20 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Ve 12 lekelikutí hamó lapegutí peleti nagamí zeko natíi ve nenémove. \v 21 Okulumakutí lumu ve gihila nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómámini oko hilito gapogú novumóza, nimimika loko nelémoko viti vema agae, lihima sipisi alinogo ive. Izolaho aí getamilina nene vávani oko minaline, loko limó. \s1 Lepa nosá apí oko kimimó \r (Mat 26:26-30; Luk 22:15-20; 1 Koli 11:23-25) \p \v 22 Nosánetá ninake Izesú nene peleti aleake Ómasi agepoka loake gitegeko nokimike láa loko limó: Aliki nalo. Imane není mémeláne neve. \v 23 Loko loake vain goni aleake Ómasi agepoka loake, kemekago, nenegutí mukitó ninago, \v 24 \x * \xo 14:24 \xt Gá 24:8; Zel 31:31-34\x* láa loko lo kimimó: Lo múnaheaká gakolímini golaníne nene vegená mukikumule loko lekitomó imane neve. \v 25 Lamaná lo likimitoze, gililo. Vain gihilagutí goha naminake minoloko vinake Ómasímini agulizaki vetipo loló oleketato gamena nene vain nagamí haitolímini natove, loko limó. \s1 Izesuni Pitá egamega otatikumú lo utó imó \r (Mat 26:31-35; Luk 22:31-34; Zon 13:36-38) \p \v 26 Láa loko lokago, monó nama makó liake limiake, Olivi agoka agisauka anitiake, \v 27 \x * \xo 14:27 \xt Zak 13:7\x* Izesú láa loko lo kimimó: Monó gotolaú nene Ómasímo li gakó nene láa liki luhuva gizinamóma neve: Gizapa ve apelekugo sipsip iza nene hutilí iki golisi inigave. Liki gizinamóma nenazo, lekeza mukitó není visilinitanigave. Lá onoitimóza, \v 28 \x * \xo 14:28 \xt Mat 28:16\x* helekugo goha nelémo otekiko, Galilaia mikasiuka goí o likiminogo uve. \v 29 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Neza viselegetamitove. Keza mukitó gele alévolé oakáini nene gologolo sokikoma nénisi nene lá aminogo uve. \v 30 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okolohomámo anó losi molonamiko nenikumú ánigamuve loko gamena losive makole egamega onetanogo ane. \v 31 Loko lokago, Pitá pigi vizeko limó: Neza geikumú egamega ogetaminogo uve. Nipili hilinigi niko, gezagi helekusigoma nene lá ogetaminogo uve. Loko lokago izegipa zuha mukitó keza alími vatí ake ámina gakokó lamó. \s1 Izesú Gesemane zazuhagú Ómasiloka limó \r (Mat 26:36-46; Luk 22:39-46) \p \v 32 Lá ikago, apá makó agulizá Gesemane loko neneló vi anitiake, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Lekeza imaneló niko neza voko Ómasiloka litoze. \v 33 Loko loake, Pitanigi Zemusinigi Zoninigi kelémoko voake, Izesú nene mulunagú peisi nozigo miluma geleake, \v 34 láa loko lo kimimó: Mulúnegú gónupa geake hilitomó noize, lekelisi nene imaneloka miniki gizapa iki minalo. \v 35 Loko loake, koma minomo novike mikasigú agoka nohizike Ómasiloka láa loko limó: Aménega, genavagi gihito netá imane gelekako nivilege vitive loko noluve. \v 36 Loko nolike láa loko limó: Aménegamaka, geza mukí netá loló itove loko gagata gilitani netá nene vávani okogó loló itanimó nenazo, genavagi gihinitata netá imane nenitokatí ale olové itane loko nogulumóza, není nigikaloka molamoko geí gigikaloka nelémo molatane loko noluve. \v 37 Loko loake, oake izegipala zuha ánigamó nene, kovó akinago ánigoake, Pitani alémo otike láa loko lo amimó: Saimon geza akonape. Geza gamena koma gizapa oko ote minamitape. \v 38 Lekemekú milatakumú gopa ikatanaze, gizapa iki miniki Ómasiloka liki minalo. Likigikámo vávani noimóza, lukugupémo gena noive. \v 39 Loko lo kemeake, goha vike ámina gakó like Ómasiloka loake, \v 40 atiginá oko ánigamó nene, kogómula ahihí okago kovó akinago ánigamó. \v 41 Lá okago anotó aliki li amita gakokumú vitagá amó. Goha ago nene losive makole okago, Izesú lo kimike limó: Lekeza lakavasú viziki hanuva aki niminahe. Ánesile. Gilinahe. Okulumakutí lumu ve gihila neza lihimáinigi vetini kigizakú nimimika liki nilími milata gamena mota alitokave. \v 42 Otilo, mota vitunize. Ánigalo. Nimimika liti vema mota alitó okave. \s1 Izesuni amimí okago alemó \r (Mat 26:47-56; Luk 22:47-53; Zon 18:3-12) \p \v 43 Láa loko lo kemeko noigo, izegipala 12 keikutí kigivéipo makó Zutá noago, vegená mukí keza ámegetiki niake gelekahosigi sopolo hánagi ali minake amó. Keza nene guguni giziaká vegi monó mogona apí ikimiaká vegi monó gizapa vegi keza emane amunaloka kimisilikago, \v 44 nivake amimika liti vemámo gakó makó láa loko limó: Novinake ve makó agoka legeko nonugo nene ánigiiki ámina ve noive liki agizató aliki gizapa itiki alímiki vilo. \v 45 Loko loake ake, Izesú noitoka litá oko vo amatoka aniteake, oho, tisatehove nolike agoka legeko namó. \v 46 Lá okago lova ve nenete ake Izesuni agizató ali gikitiki alemó. \v 47 Lá niago, amatoka mina vegenakutí makolímo aí sopolo hána nene golagutí segeake guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipala apilike agata zeko isimó. \v 48 Lá okago, Izesú nene lova vema láa loko lo kimimó: Neza nene laskoli nougo sopolo hánagi itó gelekahosigi aliki niake nigizató alitune liki niahe. \v 49 \x * \xo 14:49 \xt Luk 19:47, 21:37\x* Gamena gamena lekezagi monó zagusave napagú minuke monó lo keme keme oko minumómaló nigizató alisá amamó nehe. Lá ikamóza, emane amunaló nenikumú monó gakó luhuva gizinamó nene alévolé itive loko netá imane utó okave. \v 50 Loko lokago, izegipala zuha nenete ahulimiake golisi hutilí iki vamó. \s1 Makí golisi vimó \p \v 51 Lá ikago, gosohá ve makolímo gó gizopa agupeló likeake Izesuni nene ámegetoko novigo, ámina ve nene agizató alikago, \v 52 góma nene gololohá oko ahulo kigizakú oake agupe zapakó golisi vimó. \s1 Kansoletini kogómulaló Izesuni goní itamó \r (Mat 26:57-68; Luk 22:54-55,63-71; Zon 18:13-14,19-24) \p \v 53 Lá okago, Izesuni nene guguni gizoaká ve napa noitoka alímiki vikago, guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi monó mogona apí ikimiaká vegi alegesá iki minakú alímiki itemó. \v 54 Izesuni alímiki nivago, Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko vike, guguni gizoaká ve napámini hé numunagú áneneló iteko ámina vémini gelekelé izegipategi minake lotó agupe lotá oko minamó. \p \v 55 Lá noigo, guguni giziaká ve napagi keí kansolegi mukitó nene Izesuni apele hilitune liki soza hakupá gakóinimú vitagá amóza, \v 56 hakupá gakó la ve nenete gakóini hamó lamamó. Mukí liki amupesamó nenazo, ali utó amamó. \v 57 Makolite otiki hakupá gakó aikumú láa liki lamó: \v 58 \x * \xo 14:58 \xt Zon 2:19\x* Eza nene monó zagusave napa kigizanitunú ginamóma imane zeko tele vizekinake, gamena losive makole noviko goha nigizanitunú gemitoha hanuva lokugo utó inogo ive loko noligo gulunimole. \v 59 Liki lamóza, gakóini nene hamó gapoló vamigo, \v 60 guguni giziaká vetini ve napáini nenémo holúikú oteake Izesuni loká otake goní nigitake nila gakotó geza ale viligoko lo kimitani gakó ma nomihe. \v 61 Loko limóza, Izesú nene agepa apizeake minake gakó ale viligoko lo amemigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo goha loká otake limó: Geza gologí oletatane loko lo mola vema Ómasi agepoka loaká nouhámámini gipala noape. \v 62 \x * \xo 14:62 \xt Tan 7:13\x* Loko loká omikago Izesú limó: Oo, nene mota nolane. Itó makó lo likimitoze, gililo. Okulumakutí lumu ve gihila neza amuza vémini agizani zamagaloka nougo, itó okulumalímini límusigú nolumugo ániganigave. \v 63 Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napa nenémo gele golesa oake luhoaká gola aleko polo noligike vegenala zuha láa loko lo kimimó: Gakola gilina vegená makó nanamú sele lokinake gakó goha lokiko gilitune. \v 64 Ómasi avilegeko li gakó mota gilikaze. Nenemú lekeza gilikago nana onoive. Loko lokago, keza mukilite nakahunímini gakó lokaze, mota losé apilitune liki li hukitake, \v 65 lugáate gituhú itake agoka agepaló nihitake kigizanitunú napeleke lamó: Geza gakó mogona lo utó oaká ve noitanimó nene, éaho nogipilihe lo utó oko lo lemezo. Liki likago, gelekelé izegipáinimate kigizanitunú apelemó. \s1 Pitá Izesuni egamega otamó \r (Mat 26:69-75; Luk 22:56-62; Zon 18:15-18,25-27) \p \v 66 Lá niago Pitá nene hé numuni amunaloka noigo, guguni gizoaká ve napámini gelekelé mohola makolímo oko ánigamó nene, \v 67 Pitá nene agupe ló lotá oko noigo, ánigoake gonú napilike geza nene Nasalete numutotí ve Izesuki miniaká niasi vema noane. \v 68 Loko lokago, Pitá eza egamega ike gakó lanimó nene ma gelemuve, itó mogonáa gele vevesamuve. Loko loake, gatekú nolimigo, \v 69 ámina gelekelé mohó nenémo aí goha ánigoake alegesá iki mina vegenáma lo kimike ve imane Izesuni zuhagutí noive. \v 70 Loko lokago, goha egamega hulupaváa imó. Lá okago, gamena komáisí neigo áminaló oti mina vegenalite Pitani goha láa liki li amemó: Géisi Galilaia ve noaninazo, géisi lamaná Izesuni zuhagutí noane. \v 71 Liki likago, eza Ómasímini avogisaló lo hutoko lamaná noluze, soza litomó nene Ómasímo usí vizenimikatize, lekeza gakó nila ve nene ánigonamu vemú nilave, loko limó. \v 72 Loko noli agepagi okoloho nenémo goha anó molamó. Anó molokago, Pitá nene Izesú lo ami gakó nene, okoloho nenémo gamena lositá anó molonamiko není ánigonamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko amunaloka lo ami gakó goha geleake ive napa imó. \c 15 \s1 Izesuni Pilató noitoka alímiki vamó \r (Mat 27:1-2,11-14; Luk 23:1-5; Zon 18:28-38) \p \v 1 Neteká ho noitigo, guguni giziaká ve napagi monó gizapa vegi monó mogona apí-ikimiaká vegi monó kansole ve mukí kezagi lova gizi hutiake Izesuni nene nagá zimiake alímiki vake Pilatoni agizakú milamó. \v 2 Lá ikago, Pilató nene Izesuni ánigoake loká otake geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napáini noape. Loko loká omikago, eza láa loko lo amimó: Nene gezaka mota lokanimole. \v 3 Loko lokago, guguni giziaká ve napamate mukí netakumú goní imikago, \v 4 Pilató goha loká otake limó: Geikumú gakó genavagi nilamó nenazo, geza gakó ale viligoko lo kimitanimoláa ma nomihe. \v 5 Loko loká omikago, Izesú gakó ale viligoko lo kememigo Pilató nene agata gululusi gilimó. \s1 Izesú hilitive liki goní itamó \r (Mat 27:15-26; Luk 23:13-25; Zon 18:39–19:16) \p \v 6 Kiapé eza Zuta vetini avolagini asenini zeketakumú gili mina holisigú meleketó meleketó nene Zuta ve keza aseva zetatane liki ve makolímini agulizá ikago, agulizaki ve nenémo nagá numukú ahulikita ve kimisele ahuloká ahuloká okago, ámina ve nene numúitoka viaká amó. \v 7 Lá imó nene gamena nene zupa ve makó nagá numukú minamó, agulizá Palapasí. Áisi nene vegená lugáa kelémo vatí ike gamaniloka lova gizakú nene ve makó kepele hilimó nenazo, nagá numukú ahulimikago minamó neve. \v 8 Lá okago, vegená mukí nenete Pilató noitoka vake eza aleaká imómáminoko alitive liki loká imikago, \v 9-10 guguni giziaká ve napa nenete Izezukumukó amekugú niki miniake gonitó alímiki vakumú nene Pilató geleneike láa loko lo kimike limó: Láa likima Zuta vetini agulizaki vetipo nene aseva zemikugo lekelitoka vitive liki nilahe. \v 11 Loko limóza, guguni giziaká ve napa nenete vegená mukilitini mulúikú hizikago \v 12 aitotí Palapasini aseva zetamane liki likago, Pilató goha lo kimike limó: Zuta vetini kugulizaki véini noive liki liaká nia vemú nene nana otatove. \v 13 Loko loká okimikago, goha gopaga liki zohota zaló hilitikumule. \v 14 Liki likago, Pilató nene nanamú. Nana netá golesa alekago nilave. \v 15 Loko lokago, keza goha gopaga liki likago, Pilató nene ali nupa imina vegenalitini mulúikú hulu itive loko Palapasini gologí omikago keitoka vimó. Itó Pilató lokago, Izesuni nene segi nogosanitunú apiliake viki zaló nilitunú ziki apili hilitave loko kigizakú molamó. \s1 Ami vete Izesuni gopoguni militamó \r (Mat 27:27-31; Zon 19:2-3) \p \v 16 Lá okago, ami vemate agulizaki ve napamámini numuni holutó nene Izesuni alímiki iteke ami ve lugáa mukí kilími nupa ake, \v 17 agulizaki vegitana lilí itake okohu gó luhimiake gasovagi nagatunú akilí lilí iki gotolaló hitimiake, \v 18 amé ziki geké litake oga mokáneve, Zuta vetini kugulizaki véinimave. \v 19 Liki liake, akepa nogosanitunú gotolaló ziake gituhú nitake agisagú gupá nizeke soza miliki agoka agaka vizemó. \v 20 Lá ake gopoguka li asú itake okohu gó luhitamó nene gololohá iki ali miliake ezáa gola luhimiake, zohota zaló nene nilitunú ziki apili hilinigi alímiki vamó. \s1 Izesuni zohota zaló apelemó \r (Mat 27:32-44; Luk 23:26-43; Zon 19:17-27) \p \v 21 \x * \xo 15:21 \xt Lom 16:13\x* Lá iake gapoló nivago, ve makó agulizá Saimon eza Apilika mikasiuka Sailini apatotí ve Alesaté itó Lupú keí améipo nene minaukatí noago, hotu liake gala vizikago, Izesú geheko vi za nene alémo vatí oko gehetoko vimó. \v 22 Lá noigo, alímiki vake apá makotoka agulizá Goligota loko, lelí gakokutí nene gotóini gonosi helisa apale loko neneloka anitiake, \v 23 Izesú native liki vain nagamikú nene miluma gelemiti lusa netá makó agulizá mulu nene miliki ali gopa iake amemóza, namimó. \v 24 \x * \xo 15:24 \xt Age 22:18\x* Namigo, zohota zaló nene apiliki apatiake gineganeva gona miliki aliki éaho alitihe éaho alitihe liki satu zohí amó. \p \v 25 Lá iki apelemó nene gó loake ho ite alévolé noigo, zaló apiliki apatemó. \v 26 Lá ikago, nakahunímini gakó luhuva nene Zuta vetini kugulizaki véinive liki giziake apatemó. \v 27-28 Itó laskoli ve geligeli ve makó nene agizani sogaloka apatemó, itó makó nene agizani zamagaloka apiliki apatemó. \p \v 29 \x * \xo 15:29 \xt Age 22:7, 109:25; Mak 14:58; Zon 2:19\x* Lá ikago, vegená vigá igá amó nenete gotóinitunú goké goké nizeke amé ziki gopoguka litake láa liki lamó: Oho, monó zagusave zeko tele vizekinake gamena losive makolegó oko vokiko goha gitove loko loaká anitika, \v 30 gugutó vizeko zohota za ahulokoko lememane. \v 31 Liki nilago, guguni gizoaká ve napagi monó mogona apí ikimiaká vegi keza hamolímini iki amé ziki gopoguka litake kezáitoka láa liki lamó: Vegená lugáa kelémo kugutó vizeaká noimóza, ezáa nene alémo agutó vizemitimó okave. \v 32 Eza nene Isilae ve lelí gologí olimiaká ve itó lelí agulizaki ve noitimó nene itínasa zohota zalotí apasoko lemekiko, ánigokinake gakola gele alévolé ituninazo. Liki likago, keza luga luga zohota zaló kipiliki apate ve nenetosa áminámini iki kilími vatí asike amé zitigí iki lasimó. \s1 Izesú hilimó \r (Mat 27:45-56; Luk 23:44-49; Zon 19:28-30) \p \v 33 Holisakatotí mukí mikasiuka límugusi ze asú oake mino-loko novigo únaká ho nene ale zohota imó. \v 34 \x * \xo 15:34 \xt Age 22:1\x* Ho ale zohota noigo, Izesú pigi vizeko ezáa gakokutí nene Eloi, Eloi, lama sapakatani loko limó nene lelí gakokutí nene Ómasinemaka, Ómasinemaka, geza nanamú viselenimikane. \v 35 Loko lokago, amatoka mina vegená lugáate nene gakó giliake láa liki lamó: Gililo. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizani sele nolive. \v 36 \x * \xo 15:36 \xt Age 69:21\x* Liki liake ve makolímo ololu loko vike notunigitana netá legeake akepa lolovaló hizeake ekesá vain nagamikú lupizeake ale oteko Izesú native loko amimó. Namike láa loko limó: Ánigatune. Ilaizá oko apasotatihe loko gizapa onoitune. \v 37 Loko lokago, Izesú gakó napagutí like, ahuu lo nahulake hilimó. \v 38 \x * \xo 15:38 \xt Gá 26:31-33\x* Lá okago, monó zagusave napagú Ómasímini avogisaló itiaká nia gatetó zi lí ika lavolavo nene velekutí zeko hoú loloko limike ale luga luga imó nene lelí gahe ale koló imó. \v 39 Izesú nene ahuu lo nahulake helekago, ami vetini gizapa vémo Izesuni agómulaló noike imane ve nenémo lamaná Ómasímini gipala minamó neve, loko limó. \p \v 40 Itó vená lugáate hotó otigí iki oti minake ánigi minamó. Keikuka nene Magatala numutotí vená Maliá minamó, itó Maliá makó eza Zemusí komáa itó Zosé keí izóipo itó Salomé nene makó minamó. \v 41 \x * \xo 15:41 \xt Luk 8:2-3\x* Keza amunaló Izesú nene Galilaia mikasiuka noigo ámegetiki nivake izamuha hiziki minamó neve. Kezagi itó Izesugegi Zelusalega itina vená lugáa mukímagi neneló minamó. \s1 Izesuni gale zitamó \r (Mat 27:57-61; Luk 23:50-55; Zon 19:38-42) \p \v 42 Únaká huluvaló nene holisi gamenamámini netá ali vavá iaká a gamena alitokago, holisi gamenama alitokago, gamena hamó ha nego, \v 43 Alimataia numutotí ve Zosehé eza monó kansole vete agika itiake a vémo áisi Ómasímo gizapa ve napa ale utó oketati gamenamú gizapa oko mina vémo ahelele vizimó ze hitoake Izesuni gonosiváa alinogo Pilatoni nene loká omikago, \v 44 Izesú mota hilihe loko agata losi geleake, ami vetini gizapa vema sele loake, mota hilihe loko loká otamó. \v 45 Loká omikago, ami vetini gizapa vemámini gakó geleake, gonosiváamú nene Zosehé hanuva aleko vitive loko gele amimó. \v 46 Gele amekago, Zosehé nene gonosiváa asapú otatikumú lavolavo gó mokoná lamaná meina hizeake gonosiváa nene zalotí apasoko ale mikasiló oake, gó mokoná lamanámagú asapú omiake aleko vike meikú geha mulí goló vateikamó nenegú molomiake, gehani napa makó ahelú oko geha mulilímini agepaló ze lí imó. \v 47 Nenegú nomolago, Maliá eza Magatala numutotí vená itó Maliá makó Zoseni izolaho nene áminaló ánigi minasimó. \c 16 \s1 Izesú heleneikutí otimó \r (Mat 28:1-8; Luk 24:1-12; Zon 20:1-10) \p \v 1 Ho lemekago, holisi mota asú okave liki liake, Magatala numutotí vená Maliá, itó Maliá makó Zemusini izolaho, itó Salomé keza Izesuni gonosiváaló anuva lamanaki uveli holotatune liki anuva uveli meina hizemó. \v 2 Hiziki aliake, holisi napa Sategú nene gó lomolomo gonosi apakú viki nanitego, ho itimó. \v 3 Lá okago, vake gonosi apató ali alitiake kezáini ligili hagili ake geha mulí agepalotí gehani napama nene éaho ale ámegeletative. \v 4 Liki ligili hagili iake ánigamó nene, ámina gehani napa mota ahelú o ámegekago gale koló onoigo ánigamó. Ánigiake, \v 5 geha mulikú itiake ánigamó nene, gosohá ve makó nene luhoaká gó mokoná hána luhoake zamagaloka noigo, ánigiake ininá goha amó. \v 6 Ininá niago, eza láa loko lo kimimó: Lekeza ininá amilo. Lekeza nene Nasalete ve Izesuni zohota zaló apiliki apate vema ániganigi niahe. Imanegú noamive. Mota otekave. Gonosiváa milita apáma ánigalo. \v 7 \x * \xo 16:7 \xt Mat 26:32; Mak 14:28\x* Itó ánigiiki viki Pitage itó izegipala zuha lugáamagi láa liki li kimilo: Amunaló lo likimimómámini oko goí o lekemeko Galilaia mikasiuka mota vokanazo, lekeza neneloka aí ániganigave liki li kimilo. \v 8 Loko lokago, luvoluvo nizeke ininá anazo, hetoka limiake geha mulikutí golisi vamó. Ololu liki vake kehelele vizekago, vegená makó avetó iki li kememamó. \s1 Izesú Magatala apatotí Maliatoka utó o amimó \r (Zon 20:11-18) \p [ \v 9 Izesú nene lelí holisi Sategú nene neteká holugú galegutí oteake, Magatala numutotí vená Maliá eza holosi golesa 7-a agikagutí kepeleko kimisele ámegeta vená nene ganá utó o amimó. \v 10 Lá okago, eza vike agivelagini nene miluma maluma nigeleke ive nama iki niago avetó oko lo kimimó. \v 11 Heleneikutí oteake hanuva noigo ánigokuve loko lo kemekago, giliake gili zagemamó. \s1 Izesú izegipala losiloka utó o kimimó \r (Luk 24:13-35) \p \v 12 Nenelotí keikutí ve lositá nene gihisigú nivasigo, Izesú nene ametameni haitolímini ale luhoake utó o kimimó. \v 13 Lá okago, keza atiginá iki taoniloka vasike vegená lugáa avetó iki li kemesimóza, gakó lasimó nene gili zagemamó. \s1 Izesú aposolo 11 monó hozaló kimisilimó \r (Mat 28:16-20; Luk 24:36-49; Zon 20:19-23) \p \v 14 Alika Izesú nene izegipala 11 kezáikó alegesá iki nosánetá niki niago, utó o kemeake eza galegutí oteake noigo aí ániga vegenalitini gakó gili zagemamó nenazo, gili alévolé amakumú itó kigika hize lí ikumú nene gahá kimimó. \v 15 \x * \xo 16:15 \xt Apo 1:8\x* Lá ike láa loko lo kimimó: Lekelisi nene numutó namató ho noititoka nolimitoka viki vegená mukitó niamó nene není gakó lamaná li kimilo. \v 16 Lá ikiko gili alévolé iiki monó nagamí hilinita vegená nene okulumalímini mututoni itamóza, gili alévolé amita vegená nene meinímini mututoni inigave. \v 17 Itó imane anosa nene gili alévolé iki minata vegenatoka utó oketanogo ive. Není nugulizá iki holosi golesa nene kipiliki kimisilinigave. Haitó konokutí galinali linigave. \v 18 Gosihá nene gopa ali otiki minatamó itó gipe nagamí gopa natamó nene nenémo kelémo golesa aminogo ive. Kivisiti vegená nene kigizanitunú nónohá zikitatamó nene zokanigave, loko limó. \s1 Izesú okulumakú itimó \r (Luk 24:50-53; Apo 1:9-11) \p \v 19 Láa loko Guivahani Izesú lo kemekago, Ómasímo alémoko okulumakú itekago, eza Ómasímini agizani lamagaloka minamó. \v 20 Lá noigo, keza izegipala zuha nenete numutó namató viake gakola li utó iki li nikemego, Guivahani nenémo kelémo vatí ike ámina anosa utó o kimitunú nene keí gakó hize lé oketamó.]