\id MAT - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Mataió \toc1 Izesu Kilistoni Gakó Lamaná Mataió Luhuva Gizamó \toc2 Mataió \toc3 Mat \mt1 Izesu Kilistoni Gakó Lamaná Mataió Luhuva Gizamó \c 1 \s1 Izesu Kilistoni avolage \r (Luk 3:23-38) \p \v 1 Vegená utó imi itiki itiki ikago Izesu Kilistó eza agulizaki ve Tevitini agávolaho utó imó. Itó Tevití eza Avalahani agávolaho minamó. Nenémini gakoláa imane neve. \p \v 2 Avalahakutí Isaká utó imó. Isakani asevalotí Zakopó utó imó. Zakoponi asevalotí Zutaki uvolage agunalagi utó amó. \v 3 Zutani asevalotí Pelezeko Zelako utó asimó nene Tamalé getamó. Pelezeni asevalotí Hezeloná utó imó. Hezelonani asevalotí Lamú utó imó. \v 4 Lamuni asevalotí Aminatapá utó imó. Aminatapani asevalotí Nasoná utó imó. Nasonani asevalotí Salamó utó imó. \v 5 Salamoni asevalotí Poasini nene Lahapá getokago utó imó. Poasini asevalotí Opeteni nene Lutí getokago utó imó. Opeteni asevalotí Zesí utó imó. \v 6 Zesini asevalotí agulizaki ve Tevití utó imó. \p Agulizaki ve Tevitini asevalotí Salomó utó imó. Uliá helekago gevoná venalímo nene Tevititó vike getamó. \v 7 Salomoni asevalotí nene Lehopoámo utó imó. Lehopoámini asevalotí nene Apiá utó imó. Apiani asevalotí nene Asá utó imó. \v 8 Asani asevalotí nene Zehosapatá utó imó. Zehosapatani asevalotí Zolamá utó imó. Zolamani asevalotí Uziá utó imó. \v 9 Uziani asevalotí nene Zotámo utó imó. Zotámini asevalotí nene Ahazí utó imó. Ahazini asevalotí Hezekiá utó imó. \v 10 Hezekiani asevalotí nene Manasé utó imó. Manaseni asevalotí nene Amó utó imó. Amoni asevalotí nene Zosiá utó imó. \v 11 \x * \xo 1:11 \xt 2 Kug 24:14–15:2; 2 Iki 36:10; Zel 27:20\x* Zosiani asevalotí nene Zekoniá itó agunalagi utó amó. Zuta vegená nagá kimiiki Papelonia mikasigú kilímiki va gamenaló nene utó amó. \p \v 12 Papelonia mikasiuka kilímiki vikago nenetí nene Zekoniani asevalotí Sealitielé utó imó. Sealitieleni asevalotí nene Zelupapelé utó imó. \v 13 Zelupapeleni asevalotí nene Apiutí utó imó. Apiutini asevalotí nene Eliakímo utó imó. Eliakímini asevalotí nene Azolá utó imó. \v 14 Azolani asevalotí nene Zatokó utó imó. Zatokoni asevalotí nene Akimá utó imó. Akimani asevalotí nene Eliutú utó imó. \v 15 Eliutuni asevalotí nene Eleazalá utó imó. Eleazalani asevalotí nene Mataná utó imó. Matanani asevalotí nene Zakopó utó imó. \v 16 Zakoponi asevalotí nene Zosehé utó imó. Eza Maliani vana loló imó. Maliá nene Izesuni getamó. Eza nene Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta ve. \p \v 17 Utó iakaláa nene imanéminiki nene utó amó. Avalahakutí nene utó imi iteke lakani nene 14 utó ikago agulizaki ve Tevití utó imó. Tevitikutí nene lakani 14 utó iliki itikago nene Zuta vegená nagá kimiiki Papelonia mikasigú nene kilímiki vamó. Nene gamenalotí nene ámináminoko lakani nene 14 utó imi itikago gologí oletative loko lo mololeta vema utó imó. \s1 Izesu Kilistó utó imó \r (Luk 2:1-7) \p \v 18 \x * \xo 1:18 \xt Luk 1:27\x* Izesu Kilistó utó itímini mogonáa lá oko neve. Izolaho Maliá nene Zoseheni ánigi milimikago ve aleve amasike hotopotó minasimó. Niasigo Ómasímini Sikalahulímini zámuzaló Maliá nene izegipa agatupagi minamó. \v 19 Minokago nene ánigi milita ve Zosehé nene monolagi ve minamó nenazo, nenemú nene ahulotatomóza, vegená kogovisaló ahulotatomó nene avoza helekatize, legesó oko nene ahulotatove. \v 20 Loko loake agata gelekago nene, Guivahanímini ageló makolímo vamotoka utó o amike láa loko lo amimó: Zosehé geza nene Tevitini agávolagamaka, venaka Maliani nene alitohe alemitohe loko nene gagata giliko gena givisemino. Izegipa agatupagi nominamó nene Sikalahulímini zámuzaló neve. \v 21 \x * \xo 1:21 \xt Luk 1:31\x* Eza vegenala zuha nene golesa netalímini nagakutí gologí oketatimó nenazo, minoko gipala getatimó nene agulizá nene Izesú ave loko molatane. Ámina agulizalímini mogonáa nene gologí olimiaká ve. \v 22 Itó netá matá lá oko utó imó nene Ómasímini agepagutí gakó loaká vemámo nene Guivahanímini gakó makó nene gihila zitive loko utó imó neve. Eza luhuva makó láa loko gizamó neve: \q1 \v 23 \x * \xo 1:23 \xt Isa 7:14\x* Gilinahe. Vegi akamimó zaha mina vená makolímo izegipa agatupagi minooko gipala getatimó nene, agulizá nene Emanuelé ave liki litave. \m Itó ámina agulizalímini mogonáa lelí gakokutí nene Ómasi nene lezagi makó noive loko. \v 24 Láa loko vamotoka lo amekago Zosehé nene oteake, Maliani nene numunagú alémoko itimó. \v 25 \x * \xo 1:25 \xt Luk 2:21\x* Ve aleve oko minoaká nenéminiki minamasike gipala getamó. Getokago Zosehé nene agulizá Izesú ave loko molamó. \c 2 \s1 Sonohí mogona gili vevesiaká a ve amó \p \v 1 Heloté nene agulizaki ve napa loló oake gizapa noigo, Izesú nene Petelehe numutoka utó imó, Zutaia mikasigú nene. Gamena nene zupa nene ho noititokatí mikasi mulalokatí sonohí mogonáa gili vevesiaká a ve makó nene Zelusale numutoka amó. \v 2 Iake nene loká iki Zuta ve lekelí agulizaki ve gosohá nene hí apatoka utó ive. Leza numuteloka ho noitiuka nene utó itímini sonohila okulumató nego ánigokunike gupá ze amitune loko nene noune. \v 3 Liki loká ikago nene, agulizaki ve Heloté nene gakó geleake, ininá noike agata gululusi nogiligo, \v 4 keza Zelusale apá amelage ámináminiki ininá amó. Lá niago, Heloté nene guguni giziaká a ve napagi monó mogona apí ikimiaká a vegi kelémo nupa oake nene Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vema nene hí apatoka utó itive liki linamó neve. \v 5 Loko loká okimikago, keza láa liki li amemó: Petelehe numutoka Zutaia mikasiuka utó itive loko Ómasímini agepagutí gakó loaká vemámo Ómasímo lo ami gakó láa loko luhuva gizonoimóma nenae: \q1 \v 6 \x * \xo 2:6 \xt Mik 5:2\x* Petelehe numutokatí agulizaki ve napa makó utó okoko nene Isilae vegenáne zuha nene gizapa oketati ve nenazo, ámina apá Zutaia mikasigú noimó nenémo Zutaia mikasiuka gotó apá mukí niakutí lemeko nene nomive. \p \v 7 Liki nene gakó li amikago nene, geleake, Heloté nene sonohí mogonáa gili vevesiaká a vema asugunatoka kelémo nupa oake, sonohíma apí oko utó itotí gamena nanakí vive loko loká okimikago, nene gamenave liki legesó iki li amemó. \v 8 Li amikago, Heloté nene láa loko lo kemeake kimisilimó: Lekeza nene Petelehe numutoka viki amuza miliki vitagá iki alími utó iiki iki li nimitaze. Iki li nimikiko, neza vinake ámináminoko voko gupá ze amitoze. \v 9 Loko lokago, nivago nene, numúitoka ho noititoka ániga sonohíma utó oake nene, ale goí imó. Ale goí oko vike nene, izegipa namuni mina numuni veletó oko hizekago, \v 10 ánigiake, mulúikú lamaná giliake nene, \v 11 numukú itiake ánigamó nene izolaho Maliaki niasigo, ánigiake kalapusa hiziki izegipa namunima gupá zi amiake góini agepáa ali vatá iake áminagutí nene henokanoni lehizitamó. Henokanoni nene goli gehani itó lokila anuvavagi iteaká i netá itó anuva hilina lamaná nene \v 12 lehizimiake, akinago nene, Ómasímo nene vamotoka láa loko lo kimimó: Lekeza nene Heloté noigo ánigiake anite gapoló vamiki haitó gapoloka atiginá iki viki numutitoka vi anititaze. Loko lo kemekago nene vamó. \s1 Izipi mikasiuka golisi vamó \p \v 13 Nivago nene, Ómasímini ageló makolímo Zoseheni nene vamotoka utó o amike láa loko lo amimó: Helotéma gipakamú nene vitagá oko ale utó okoko nene apilitove loko lokamó nenazo, geza litá oko otekoko izolahiko gipalago nene kelémoko Izipi mikasiuka viki minataze. Viki niiki nene, nénisi gakó litokumukó gámemé iki gili minataze. \v 14 Loko lokago, Zosehé nene litá oko oteake límugusigú nene izolahiki gipalagi kelémoko Izipi mikasiloka vamó. \v 15 \x * \xo 2:15 \xt Hos 11:1\x* Neneloka viki niago Heloté nene hilimó. Lá okago, Zosehege atiginá iki Isilae mikasiló vamó nene hanuvamú negopa Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímo gipáne nene Izipi mikasiuka minokago sele lo amutó noave loko Ómasímo lo ami gakó luhuva gizamó nene alévolé itive liki atiginá iki vamó. \s1 Izegipa namuni kipili gesá amó \p \v 16 Itó Heloté nene velesá helenamike sonohí mogona giliaká a ve nenete agoka viziake vakumú nene izapaló molamó. Izapaló golesa molokago nene, gimisigi ve nene kimiselekago, keza nene Petelehe numutó itó apá alitokagi numutó namató mihina mihina iki nene izegipa namuni gipagó kilisimasi losi ali ahulinamamoláa kipili asú amó. \v 17 Lá iki kipili asú amó nene, sonohí mogona giliaká a vete sonohíma ganá apí oko ániguhatotí gamena lá oko mota vokave liki Heloteni li ametó lá amó. Lá ikago, Lama numuni nene Petelehe numuni helegaloka minamó nenazo, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zelemiá gakó láa loko limó nene alévolé imó: \q1 \v 18 \x * \xo 2:18 \xt Zel 31:15\x* Lama numutoka nene ive nama nenémo haitolíminoko nominago Lahelé nene izegipa apalamú ive noigo nene alémo zou litune liki nilago, mukitó mota hili asú ikamó nenazo alími zou lamitamó ikago ive okogó minamó neve. \s1 Izipi mikasiukatí atiginá amó \p \v 19 Heloté helekago nene, Izipi mikasigú Guivahanímini ageló makolímo Zoseheni nene vamotoka goha utó o amike láa loko lo amimó: \v 20 Gipaka apilitove loko li vema mota helekave. Nenemú geza otekoko izolahiko gipalago kelémoko Isilae mikasiuka atiginá oko kelémoko vozo. \v 21 Loko lokago izolahiko gipalago nene goha kelémoko vimó. Atiginá iki Isilae mikasigú minake nene, \v 22 Zosehé nene gakó makó láa loko gilimó: Heloteni gipala Akelaó áisi nene amelahini akilí hitoake, Zutaia mikasigú nene agulizaki ve loló oko noive. Gakó némika liki likago geleake, Zutaia mikasigú voko minatikumú alegesá ligimó. Alegesá legekago nene, vamotoka gakó makó gilimó. Geleake, Galilaia mikasiloka nene \v 23 \x * \xo 2:23 \xt Mak 1:24; Luk 2:39; Zon 1:45; Isa 11:1\x* apá makó agulizá Nasalete neneloka voko minamó. Lá okago, Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve keza Ómasímo amisilitove loko lo mololeta vemú Nasalete veve liki litave liki lina gakó nene alévolé imó. \c 3 \s1 Nagamí holokimiaká ve Zonini monó \r (Mak 1:1-8; Luk 3:1-18; Zon 1:19-28) \p \v 1 Gamena nene zupa monó nagamí holokimiaká ve Zoní nene Zutaia mikasigú oake, mikasi gomopalaló monó láa loko lo utó imó: \v 2 \x * \xo 3:2 \xt Mat 4:17; Mak 1:15\x* Ómasímini agulizaki ve napa nene omo lokogovisaloka okaze. Likigika ali viligalo. \v 3 \x * \xo 3:3 \xt Isa 40:3\x* Loko limó nene, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá gakó láa loko limó: \q1 Mikasi gomopalaló ve makolímo gakó napagutí nene Guivahanímini gapo vilitalo. Likigikagú limiti gapo ali hee litalo loko nolive. \p \v 4 \x * \xo 3:4 \xt 2 Kug 1:8\x* Loko luhuva giza gakó nene Zonitoka alévolé okago, eza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizani suni alike kamele iza zopovatunú lilí a gó luhoake, iza galupavatunú lilí a holotani nene gohalaló zeake, pipizá nosánetá nene ganuki himoni nogozagi nene noko minamó. \v 5 Lá noigo, Zelusale numutotí itó Zutaia apá makotokatí itó Zota nagamí vola helega ima helegalokatí nene aitoka vi anitiake nene, \v 6 lihimáini li utó ikago, Zota nagamikú monó nagamí holoketamó. \p \v 7 \x * \xo 3:7 \xt Mat 12:34, 23:33\x* Noholoketago nene, Palisaio monó ve itó Satukaio monó ve keza monó nagamí hilanigi ikago, láa loko lo kimimó: Gosihalímini agapilamó zuha lekeza nene golesa netalímini lihima nene lekelitoka anitinogo noimó nene likigika ali viligamiki hanuva golisi itave loko éaho lo likimigo niave. \v 8 Likigika nene ali viligiiki nenémini gihila ali utó iiki alo. \v 9 \x * \xo 3:9 \xt Zon 8:33\x* Neza láa loko lo nolukumuve: Avalahani agapilamó zuha keza sonohikitana nene gatamoakalímini lilí itave loko lo molota gakó nene alévolé itive loko lekelisi negopa, Ómasi nenémo gakó litove loko nene lokiko, gehani imanete Avalahani agapilamó zuha lilí inigi nene lilí itamó nenazo, nenemú lukugupelini aliki itiki Avalahani agapilamó zuha nouninazo, Ómasímo lihimatemú goní oletaminogo ive liki lamilo. \v 10 \x * \xo 3:10 \xt Mat 7:19\x* Luni makó nene za mogonagú gamuni oake noive. Nenemú gihila lamaná ali utó inamitamoláa nene, hukoko lokú gizanogo ive. \v 11 Neza nene likigika ali viligikamómave loko nene nagamí hololikimiaká noumóza, nemegesaloka noa ve áisi nene Ómasímini Sikalahulagi likigikagú netá golesa lolímo lati loki hololeketanogo noave. Aí zámuza nenémo není zámuza nene nivilegekave. Neza ánéámina gelekelé otoko aí gasa gó ate akisitomó oko minamuve. \v 12 Eza nene lolopa giteaká netaki aleko oko laisi nene gesopá zeko lolopa giteko ale lamaná itove loko ale vavá okave. Nosánetá lamaná nene numunagú gizaká oko ale molokiko minanogo ive. Lolopaváa nene giteko lokú gizokiko lova lova oko minanogo ive, loko limó. \s1 Izesú monó nagamí holamó \r (Mak 1:9-11; Luk 3:21-22) \p \v 13 Gamena nene zupa Izesú nene Galilaia mikasigutí vike Zota nagamitoka anitike nagamí holonetative loko Zonini voko lo amekago, \v 14 Zoní nene géneka loake láa loko limó: Nénisi ánéama nounazo, géisi holonetatanimó nene etanogo ize. Nenitoka animó nene etamive. \v 15 Loko lokago, Izesú nene láa loko limó: Nene gakó lamaná nolanimóza, itínasa nene nenéminoko minatíize. Hoza nene lá iki alitáive loko loletamóma nenazo, golesa aminogo ive. Loko lokago, Zoní nene gele amimó. \v 16 Gele ameake nene alémoko lemeko Zota nagamikú nene holomikago, iteake ánigamó nene, okulumá koló okago, Ómasímini Sikalahú nenémo nama luhusimagitana oko lemeko Izesuni amupiló nolimigo ánigamó. \v 17 \x * \xo 3:17 \xt Apí 22:2; Age 2:7; Isa 42:1; Mat 12:18; Mak 1:11; Luk 9:35\x* Lá okago nene, okulumakutí gakó makó láa loko limimó: Imane nigika amenou gipáne noive. Ánigo lamaná okuve, loko limó. \c 4 \s1 Satá Izesuni gimivagú molamó \r (Mak 1:12-13; Luk 4:1-13) \p \v 1 \x * \xo 4:1 \xt Hip 2:18, 4:15\x* Lá okago, Ómasímini Sikalahú nenémo Izesuni nene mikasi gomopalaló alémoko vimó nene Satá gimivagú molative loko geleake alémoko vimó. \v 2 Neneloka minake gamena 40 oko novigo nosánetá mosimó nenazo, gaúna helekago, \v 3 gimilegú moloaká ve nenémo aitoka anitimó. Aniteake láa loko limó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, gehani imane gakó lo kemekako nosánetá lilí ikiko natanize. \v 4 \x * \xo 4:4 \xt Gapo 8:3\x* Loko lokago, Izesú nene Óe, monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Vegená neneta nosánetakó nokoko lamaná oko minoakaláa nene nomive. Ómasímini agepagutí gakó nolimimó nene gele alekoko lamaná oko minoakaláa neve. \p \v 5 Loko lokago, Izesuni alémoko Zelusalega vike monó zagusave agoka hánaló nene alémoko iteake, \v 6 \x * \xo 4:6 \xt Age 91:11,12\x* láa loko lo amimó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, imanelotí ká omane mikasiló olío molozo. Gakó makó monó gotolaú láa liki luhuva gizinamó neve: \q1 Geikumú Ómasímo aí ageló nene hoza gakó lo kemekiko gehanímo gigisagú hizekative liki keza limiki kigizani agikagú gilími milanigave, \m liki luhuva gizinamó nenazo, gotá gepeleminogo ive. \v 7 \x * \xo 4:7 \xt Gapo 6:16\x* Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Óe, monokú gakó makó láa loko neve: \q1 Guivahani Ómasímo lelémo vatí itihe loko negi netá lilí amilo. \p \v 8 Loko lokago nene, agoka hána hána makotó alémoko itimó. Neneloka itike numutó namató kugulizaki vetini apáini itó luhuvagi netáini nene nalapizike, \v 9 láa loko limó: Geza nene galapusa hizeko negepoka lokako, gelepizu netá mukí geí loló itive. \v 10 \x * \xo 4:10 \xt Gapo 6:13\x* Loko lokago, Izesú láa loko limó: Satá geza nene ahulokoko vozo. Gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Guivahani Ómasi aikó nene lalapusa hizeko gupá ze ameko agepoka loakaláa neve. Itó aikó gelekelé omiakaláa neve. \p \v 11 Loko lokago, ve golesa nenémo ahuloake vokago nene, agelolite aniteke nasahilí itiki minamó. \s1 Galilaia mikasiuka Izesú monó hoza apí imó \r (Mak 1:14-15; Luk 4:14-15) \p \v 12 \x * \xo 4:12 \xt Mat 14:3; Mak 6:17; Luk 3:19-20\x* Zonini nene nagá numukú ahulimikago noigo nene, Izesú nene gakó geleake Galilaia mikasigú vimó. \v 13 \x * \xo 4:13 \xt Zon 2:12\x* Nasalete numutoka voko gamena hána minamike agilikaloka nene Kapanao numutoka voko minoko aleko imó. Ámina apá nene Galilaia nonohuló agataloka minamó nene Zepuloko Napataliko keí kagapilamó zuhatini mikasiloka minamó. \v 14 Lá okago, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá epoapoga li gakó nene alévolé imó. Eza láa loko luhuva gizamó neve: \q1 \v 15 \x * \xo 4:15 \xt Isa 9:1-2\x* Zepuloni mikasigú itó Napatalini mikasigú nene, \q2 age nagamí alitó, Zota nagamí vola helegaloka nene, \q2 itó Galilaia mikasiuka numuká ve keza miniki aliki iaká niatoka nene, \q1 \v 16 límugusigú miniaká nia vegená keza ló liví napa ánigatave. \q2 Itó heleakalímini límugusigú mina vegená keza nene lapaná utó okiminogo ive. \m \v 17 \x * \xo 4:17 \xt Mat 3:2\x* Nene gamenaló Izesú nene monó láa loko apí oko lo kimimó: Ómasímini agulizaki ve napa nene omo lokogovisaló okave. Likigika nene ali viligalo, loko lo kimimó. \s1 Izesú lagaha aliaká a ve 4-a sele lo kimimó \r (Mak 1:16-20; Luk 5:1-11) \p \v 18 Gamena makó zupa Izesú nene Galilaia nonohuló agataloka mohona noigo, ve lositá uvolahiko agunalago minasimó. Makó agulizá nene Saimon, agulizá makó nene Pitá, itó agunalámini agulizá nene Etulú, keza nene lagaha miliaká asi ve niasinazo, nonohulokú nene lagaha gotaha ahuliki niasigo, \v 19 Izesú ánigoake láa loko lo kimimó: Némegetiki alizo. Lagaha hoza aliki minasimóma itína vegenatoka hoza aliki kilími nenitoka milatáive loko lekelémo nomuluve. \v 20 Loko lokago nene, litá iki lagaha gotaha nene ahulikasike ámegetiki vasimó. \v 21 Itó vake Zepetaioni gipala lositá ámináminiki niasigo ánigamó. Uvolahini agulizá nene Zemusí, itó agunalámini agulizá nene Zoní. Keza sipigú nene améipiki minasike, lagaha gotaha ali lamaná niasigo, Izesú ánigoake sele lo kimimó. \v 22 Sele lo kemekago litá iki améipinigi itó nagamikú lapéinigi nene ahulikasike Izesuni ámegetiki vasimó. \s1 Izesú vegená mukí nasahilí oketamó \r (Luk 6:17-19) \p \v 23 \x * \xo 4:23 \xt Mat 9:35; Mak 1:39\x* Izesú nene Galilaia mikasigú nene vigé vigé oko mohona ike nene, monó numuni minakú minakú nene monó lo keme keme ike Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná lo utó moloko lo kemeká itó haitopaitó netá gizale vegená itó haitopaitó netá kivisi vegená kelémo zokoká oko minamó. \v 24 Lá noigo, aikumú gakoláa likago, Silia mikasigú vike numutó namató vo asú okago nene gili asú amó. Gili asú iake nene haitopaitó netá kivisi vegená itó kugupe miluma gele vegená itó kigikagú holosi mina vegená itó kigika gopa okago minamoláa itó gepili minamoláa mukí nene Izesutoka kilímiki ikago kelémo zoko asú imó. \v 25 Lá okago nene, Galilaia mikasiukatí taoni 10-a mina mikasi agulizá Tekapoli loko noi mikasigutí itó Zelusale numutokatí, itó Zutaia apá makotokatí, itó Zota nagamí vola helegalokatí nene vegená vaí iki ámegetiki vamó. \c 5 \s1 Izesú zopegaló monó lo kimimó \p \v 1 Izesú nene vegená mukí alegesá ikago ánigoake zopegaló iteko minamó. Noigo, izegipala zuha nene aitoka alegesá iki minamó. \v 2 Niago nene Izesú monó láa loko lo kimimó: \s1 Logoliza vizeakalímini gihila \r (Luk 6:20-23) \p \v 3 Kigikámini henonimú gilikago lemeko mina vegenakumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Okulumalímini lapaná nene ali lá inigave. \v 4 \x * \xo 5:4 \xt Isa 61:2\x* Itó ive nama iki miluma giliki miniaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Ómasímo kelémo zou litive. \v 5 \x * \xo 5:5 \xt Age 37:11\x* Itó kugupenini aliki limiki miliaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Mikasiuka nene Ómasímini helisa henoni mukí nene ali lá inigave. \v 6 Itó Ómasímini avogisaló hee hee liki minatakumú miluma giliki miniaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Hee liki minatamó nenémo kigika itive. \v 7 Kigika hizi kimiaká niamó keikumú gelekugo nene kogoliza nivizemó geleaká noive. Ómasi eza agika hize kimitimó neve. \v 8 \x * \xo 5:8 \xt Age 24:3-4\x* Itó kigika gizopagi miniaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Keza miniki Ómasi ániganigave. \v 9 Itó kilími zou liaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Ómasímo izegipáne zuha niave loko loketanogo ive. \v 10 \x * \xo 5:10 \xt 1 Pit 3:14\x* Itó hee lo mina mogona ámegetiaká niató miluma netá alikitiki gopoguni milikimikago miniaká niamó keikumú gelekugo nene kogoliza nivizemó geleaká noive. Keza nene okulumalímini lapanató viki minanigave. \v 11 \x * \xo 5:11 \xt 1 Pit 4:14\x* Itó nenikumule liki alivi letivi iki gopoguni mililikitiki likilími golesa galasa iki lotoka lataka nihizilikitikoma nene lokogoliza vizitave lokogó nene gelenouve. \v 12 \x * \xo 5:12 \xt 2 Iki 36:16; Apo 7:52\x* Okulumakú meinavatini sipisi netimó nenazo, nenemú mulutikú lamaná giliki lokogoliza viziki láa liki gilitave: Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gozapá nene áminámini ikitamóma nenazo, Ómasímo ámina vegenaki meinava napa kimimó nene ámináminoko liminogo ive liki lokogoliza vizilo. \s1 Age itó liví nenémini gakola \r (Mak 9:50; Luk 14:34-35) \p \v 13 Lekeza nene mukí vegenalitini age lilí iki niave. Agémini lagaváa asú itimó nene, nana oko goha alémo melelé itune. Ma aminogo une. Ha netá loló okamó nenazo, nenemú lekeko ale ahulokuko, ká omane mikasiló neiko nene, vegená nenete lisiki goihá ziki vigá igá inigave. \v 14 \x * \xo 5:14 \xt Zon 8:12, 9:5\x* Itó lekeza nene mikasiuka vegená mukilitini livíini lilí iki niave. Liví napa nene agokaló ale utó molonouko, netá makolímo ale hitosá amive. \v 15 \x * \xo 5:15 \xt Mak 4:2; Luk 8:16, 11:33\x* Itó liví lege molokoko nene somotunú gahumá oakaláa nomive. Holomaló molokuko nene, numukú nia vegená hize sata o asú okimiaká noive. \v 16 \x * \xo 5:16 \xt 1 Pit 2:12\x* Lekeza miniki aliki atímo livímáminoko vegená nene hize sata oketatize. Lá okoko nene, lekelisi lamaná iki iki miliki itamó nene vegená nenete ánigiiki laga kivisekiko, okulumakú ametipini agepoka litaze. \s1 Mosé lo hukoko li gakokumú \p \v 17 Nenikumú nene Mosé lo hukoko li gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete li likimina gakó ale ahulatove loko okane liki lakagata gelemilo. Ale ahulatove loko lumumó negopa, mogonáa lo utó oko lokugo gihila zitive loko lumumóma neve. \v 18 \x * \xo 5:18 \xt Luk 16:17\x* Gakó lamaná lo likimitoze, gililo: Okulumaki mikasigi velesá vo tolova amoko ha nekoma nene, Mosé lo hukoko li gakokutí gakó koma ma gopa aminogo ive. Ha mino-loko voko neiko nenémini gihila utó inogo ive. \v 19 Nenemú makó eza lo hukoko li gakokutí koma makó avutá apeleoko vegená lugáate ámináminiki avutá apilitave loko lo kimitimó nene, okulumakú Ómasímini avogisaló eza lemeko minanogo ive. Itó makó eza lo hukoko li gakó gele alekoko vegená makolite ámináminiki gili alitave loko lainim-oketatimó nene, okulumakú Ómasímini avogisaló iteko minanogo ive. \v 20 Nénisi láa loko lo nolukumuve: Lekeza nene monó mogona apí ikimiaká nia vetini itó Palisaio monó vetini mogonáinimú gilikago hee lokogó noitive liki giliaká niamóza, lekelí hehe liki miniaká nia mogonatini nenémo keí mogonáini kiviligemitimó nene, lekeza okulumakú Ómasímini avogisaló ma iteminigave. \s1 Lizapaló moloakalímini gakola \p \v 21 \x * \xo 5:21 \xt Gá 20:13; Gapo 5:17\x* Mosé lo hukoko li gakokutí avotikini láa liki li kiminamóma neve: Geza vegená kepele helemo. Makolímohe makolímohe ve makó apele hilitimó nene, gakó hozámini mututoni loló itive. \v 22 Itó nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Makolímohe makolímohe agivelahinimú izapaló molatimó nene gakó hozámini mututoni loló inogo ive. Itó makolímohe makolímohe agivelahini ale mumusopa zeko litimó nene monó gizapa vetini kovogisaló goní napa inogo ive. Itó makolímohe makolímohe agivelahinimú aleko letoko negi ve lotatimó nene, áisi nene ló apalímini mututoni loló inogo ive. \v 23 Nenemú geza nene guguni gizoaká netá matá aleko voko holomaló molatani zupa nene nigivénehiki logoka hotopotó igo lovaleta onousimóma nenazo, nenema ha neve loko gilitanimó nene, \v 24 guguni gizoaká netá neneló ahulokako, neko nene, voko gigivekahiki gakó ligili hagili iki nene likigizakú aliki ali hulu itáive. Ali hulu iiki nene guguni gizoaká netáma nene goha voko Ómasímini holomaló molatane. \v 25 Ve makó eza geí lihimamú goní ogetanogo goní numutoka gelémoko noviko, gapoloka niviki nene lihimavaka asú itive loko netá makó amezo. Itó áminagi aleloko gopa hanuva goní ale heleaká ve noitoka anititanimó nene, goní ale heleaká vemámo pilisi vetini kigizakú gelémo molokiko keza nagá numukú ahuligimikataze. \v 26 Neza lamaná lo nogumuve. Geza Ómasímini nagá numuni napagú minokoko lihimakámini meinaváa koma napa apaso asú amitanimó nene áminagú mino-loko voko minanogo ane. \s1 Vená loká oaká gakó \p \v 27 \x * \xo 5:27 \xt Gá 20:14; Gapo 5:18\x* Mosé lo hukoko li gakokutí avotikini nene gakó láa liki li kiminamóma neve: Haitó vená makó loká amo. \v 28 Itó nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Ve makó nenémo vená makó nene ánigo amu hilitimó nene ámina vená nene agikatunú mota loká okamó nenazo, nenémini lihima aitoka minanogo ive. \v 29 \x * \xo 5:29 \xt Mat 18:9; Mak 9:47\x* Nenemú gogómula lugaloka nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma nene, gugupe avasavagi minoko nene meikú holokatanize. Nenemú gogómula nenémo gelémo gopa okative loko gogómula lugaloka nene hize likoko ale ahulozo. Gogómula hamoki minoko vávani oko minanogo ane. \v 30 \x * \xo 5:30 \xt Mat 18:8; Mak 9:43\x* Itó gigizani lugaloka nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma, gugupe avasavagi minoko meikú holokatanize, nenemú gigizani lugaloka hukoko ale ahulozo. Gigizani hamoki minoko vávani oko minanogo ane. \s1 Vená kimisele ahuloaká gakó \r (Mat 19:9; Mak 10:11-12; Luk 16:18) \p \v 31 \x * \xo 5:31 \xt Gapo 24:1-4; Mat 19:7; Mak 10:4\x* Mosé lo hukoko li gakó makó láa loko neve: Makó eza venala ahulotatove loko nookoma nene pepa luhuva gizo ameoko nene ahulotatize. \v 32 \x * \xo 5:32 \xt 1 Koli 7:10-11\x* Itó nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Ve makolímohe makolímohe venala gumesisi mokoló mogonaló negopa hanuvamú amisele ahulatimó nene, ámina mini ezega emega oakalímini lihimavala nene goí o vanaloka minanogo ive. Itó alika vegi apiziki minasitímini lihimavala nene goí o vanámini amupiló iteko minanogo ive. \s1 Ómasímini avogisaló lo hukoaká gakó \p \v 33 \x * \xo 5:33 \xt Liv 19:12; Nam 30:2; Gapo 23:21\x* Mosé lo hukoko li gakokutí nene avotikini nene gakó láa liki li kiminamóma neve: Geza nene Ómasímini avogisaló lo hukoaká noanimó nene sozagutí ale moloko lamo. Guivahanímini avogisaló gakó lo hukoko lanimó nene gele alekako gihila utó inogo ive. Nene gakó lekeza mota gilinamóza, \v 34 \x * \xo 5:34 \xt Zem 5:12; Isa 66:1; Mat 23:22\x* nénisi láa loko lo nolukumuve: Ómasímini avogisaló lo hukoaká gakó nene ahulalo. Okulumakutí nene Ómasímo gizapa olimiaká noimó neve. Nenemú okulumatoka ali miliki gakó li hukamilo. \v 35 \x * \xo 5:35 \xt Isa 66:1; Age 48:2\x* Itó imane mikasiló nene Ómasímo lisoaká noive. Nenemú mikasigú ali miliki gakó li hukamilo. Itó Zelusale nene okulumakú agulizaki ve napámini apá neve. Nenemú Zelusale numutoka ali miliki lo hukoaká nene ahulalo. \v 36 Itó lekeza zopovatini loí zekikoma nene gakó li amikiko anupá loló amitimó, itó zopovatini anupá nene gakó li amikiko loí zemitimó neve. Nenemú zopovatiniló ali miliki gakó li hukamilo. \v 37 Netá nenémináa ahuliiki lamaná oo loló itune likigó, itó óe loló amitune likigó lilo. Nenémini amupiló gakó makó litamó nene ve golesalokatí linigave. \s1 Golesa netá apasoaká gakó \r (Luk 6:29-30) \p \v 38 \x * \xo 5:38 \xt Gá 21:24; Liv 24:20; Gapo 19:21\x* Moseni gakó makó láa liki linamó nene giliaká niamóma neve: Makolímo gogómula hize likokikoma, ámináminoko aí agómula hize likozo. Makolímo gegepa ze letokikoma geza aí agepa ze letozo. \v 39 Liki linamóza, nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Likipilitune nikikoma lukugupelini ali agutó vizemilo. Nenemú ve makolímo gagamipa lugaloka zekikoma, gagamipa lugaloka nipilitive loko viligo amezo. \v 40 Makolímo goní nogetoko nene siotika alekikoma nene, hepé gómagi gopa amezo. \v 41 Itó kiapé makolímo henokanoni geheko gapo alínipaló vitane loko nolikoma, gapo hánagi nene hanuva geheko vozo. \v 42 Itó makolímo geí netakumú voká nolikoma, hanuva amezo. Netá mataka gutá ale minatove lokikoma, amezo. \s1 Gala ve ligika kemeaká gakó \r (Luk 6:27-28,32-36) \p \v 43 \x * \xo 5:43 \xt Liv 19:18\x* Gakó makó láa liki linamó nene giliaká niamóma neve: Geza gigika nene gigivekahini amezo. Gala vega nene aleko letoko mukahá apelezo. \v 44 Liki linamóza, nénisi láa loko lo nolukumuve: Gala velini nene likigika kimiki nasahilí ikitalo. Gopoguni mililikitata vegenakumú Ómasiloka lilo. \v 45 Lá niiki okulumakú ametipini gipala mohó gihila lilí iki minatave. Áisi lokago, aí ho silikakéna nenémo vegená golesagi lamanaki mukitoka hamó lelegitó hize hanatolimiaká noive, itó áisi lokago nene aí golini nenémo golesa iki mina vegenaki hee liki mina vegenaki hamó lelegitokó ale geha zelimiaká noive. \v 46 Lekeza nene kigika likimita vegenakó nasahilí iki likigika kimitamó nene, Ómasímitokatí meinaváa alemitamó neve. Takisi gehani aliaká ve lekeza ánigi goselé iaká nia ve nenete kigika limita vegená nene ligika kimitune liki liaká niamole. \v 47 Itó likigivetikinigó geké likitatamó nene, likigivetikini nana netá lamaná lilí ikimiaká niamó neve. Monó gilina vegenalitini suni negopa, monó gelema vegená kezagi ámina suni aliaká niave. \v 48 \x * \xo 5:48 \xt Liv 19:2; Gapo 18:13\x* Nenemú lekelisi okulumakú ametipo hee loko minoaká noimó nenéminikigó minalo. \c 6 \s1 Gohogó vegená nasahilí okimiaká gakó \p \v 1 \x * \xo 6:1 \xt Mat 23:5\x* Lekeza monokumule liki vegená kilími lamaná iki nasahilí ikitata netá nene vegenalite legepoka litave liki lilí amilo. Lekeza vegenalite legepoka litave liki ali minatamó nene, ehe, okulumakú ametipo meinaváa lekememinogo ive. \p \v 2 Nenemú gohogó vegená nasahilí oketokoko gigivekage ánigi lamaná itave loko golómeni gizamo. Genezáini losigi ve nenete soza saza gakó lake monó numukú itó vegená kovogisaló vegenalite ánigi lamaná iiki legepoka litave liki lá iaká niave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Kegepoka liaká niamó nenémo keí meinaváa loló okago mota alikago asú oaká noive. \v 3 Gohogó vegená nasahilí oketatove lokoma gigizani lamagalokatí asugunatoka nasahilí oketozo. Lá okako gigizani sogaloka nia vegená nenete gelemitave. \v 4 Lá okako nasahilika nene asugunatoka minative. Amekaho nene asuguná oko aleaká noani netá ánigoaká noinazo, nenemú meinaváa giminogo ive. \s1 Ómasiloka loakakumú apí okimimó \r (Luk 11:2-4) \p \v 5 \x * \xo 6:5 \xt Luk 18:10-14\x* Lekeza Ómasiloka nilikima nene sozaló genezáini losigi vegenalitini suni alemilo. Keza nene monó numúikú itó vegená kovogisaló vegenalite ánigi lamaná itave liki otiki Ómasiloka liaká niave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Kegepoka liaká niamó nenémo keí meinaváini loló okago mota alego asú oaká noive. \v 6 Geza Ómasiloka litove loko nookoma nene, numukagú iteoko gahe gekoko amekaho asugunatoka ánigoaká noi veloka lozo. Lá okako nene, amekaho asuguná netá aleaká noani netá ánigo asú oaká noi ve nenémo meinaváa giminogo ive. \p \v 7 Lekeza nene Ómasiloka niliki nene lekegepatunú goha liiki goha liiki ikiko hána hána loló okiko ha gakó loló okatize. Monó gelema vegenalite Ómasiloka loloko vova vova nouko gele limitihe liki lá iaká niave. \v 8 Lekeza keí suni alemilo. Ómasímo netá matakumú vitagá nouko nene litá oko voká lonamuko hanuva geleaká noive. \v 9 Nenemú lekeza nene láa liki Ómasiloka lilo: \q1 Okulumakú ametega, geí gugulizá etó oko minatize. \q1 \v 10 Numutó namató geí gizapaló minoakalímini zámuza utó o asú ino. Okulumakú géisi lanitó molanitó gelekelé igimiaká niave. \q2 Mikasiuka lezaloka áminagó oko utó ino. \q1 \v 11 Gamena gamena nosánetate lemezo. \q1 \v 12 Leza ligivetegini lihima nekisáini ahulokimiaká nounimó nenéminoko \q2 lihimate ale minuháma nene ale ahuloletozo. \q1 \v 13 Gimilegú moloakakú lelémo molamo. \q2 Ve golesámitokatí akagá oletozo. \m \v 14 \x * \xo 6:14 \xt Mak 11:25-26\x* Lekeza likigivetikini lihima ahulikitatamó nene, okulumakú ametipo nene áminagó oko lekelí lihimatini ale ahuloleketanogo ive. \v 15 Itó lekeza vegenalitini lihima ali minatamó nene ámináminoko okulumakú ametipo nene lekelí lihimatini ale minanogo ive. \s1 Monokumule loko nosánetá moseaká gakó \p \v 16 Itó monokumule liki nosánetá mosi keké ita zupa nene monó gelemiki genezáini losigi vegenalitini suni alemilo. Vegená makolite mosé oaká nouni suni ánigiiki legepoka litave liki kogoka kegepaló ánigiake muhelé ahelé iaká niave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Vegenalite kegepoka liaká niamó nenémo meinaváini loló okago, mota alikago asú oaká noive. \v 17 Géisi nene monokumule loko nosánetá nomoseko nene gotoka komu aleko ale lamaná okoko gogoka gegepa nagamí zezo. \v 18 Lá okako, vegená makolite nosánetá nomosenimó nene ánigi vevesamitave. Amekaho asugunatoka noi ve nenémo gilitize. Itó asugunatoka aleaká ani netá ánigoaká noi ve amekaho nene meinaváa giminogo ive. \s1 Okulumakú henoni \r (Luk 12:33-34) \p \v 19 \x * \xo 6:19 \xt Zem 5:2-3\x* Mikasigú henoni nene gaupá geakalímini itó gúnakonite hukiakalímini, itó vegenalite zivi letivi iki gumina oakalímini nenazo, nenemú mikasiuka imane ali nupa nupa amilo. \v 20 Lekeza okulumakú henoni nene gaupá gemoakalímini gúnakonite hukamiakalímini itó guminaló vete zivi letivi iki gumina alemoakalímini nene ali nupa ilo. \v 21 Gelenape. Henokanoka lamaná neti apatoka nene gigika neinogo ive. \s1 Lugupémini ló liví \r (Luk 11:34-46) \p \v 22 Gogómula nene gugupémini ló liví neve. Gogómula nenémo mumuzó oakalímini gapogú gelémo molamitimó nene, Ómasímini lapaná nenémo gugupe gigika mukitoka hize hanato asú inogo ive. \v 23 Itó gogómula nenémo gelémo golesa itimó nene, gigikaloka ámina oko límugusi ze minanogo ive. Gigikagú liví lonoimó nenémo lihatimó nene, límugusi zitimóza, sipisi haitolímini zekiko nene gopa gapo veleko minanogo ane. \s1 Ómasímini hozagi moni henonímini hozagi \r (Luk 16:13; 12:22-31) \p \v 24 Ve hámakolímo kugulizaki ve lositosini gelekelé ma oketaminogo ive. Maga ve agika amekoko maga ve gasó amitimó onoive. Makotó gímize lamaná okoko makó ánigo goselé itimó neve. Lekeza nene ámina iki Ómasímini hozagi moni henonímini hozagi lelegí oko aleakaláa nomive. \s1 Mulute iteaká gakó \p \v 25 Nenemú neza láa loko lo likimitoze, gililo. Lekeza miniki aliki itakumú nene nosánetá hikutí noko minatupe, itó ginegane nene hikutí ale akoloko minatupe liki mulutini itemino. Lekelisi ma liléna. Miniki aliki iaká nia netá nenémo netá gihila nehe, itó nosánetá nenémo netá gihila neve. Lukugupémo netá gihila nehe lukugupeló ginegane nenémo netá gihila neve. Minoko aleko oaká itó lugupe nenémo netá gihila nenae. \v 26 Lekeza veletó vogalaló nama nene ánigalo. Keza netá matá ma zuhá isá amave. Itó minumuni o molokago nosánetá nene numúikú ali nupa iki nisá amave. Lá onoimóza, okulumakú ametipo nosánetá gopa ale utó o kemeaká noive. Nenegú nana onoive. Namamate itiki niago lekelisi nene lemeko noune liki nigelehe. Lá oko nomive. Lekeza itiki nianazo, netá matá vitagá nia netá nene hanuva ale utó mololeketanogo ive. \v 27 Lekelikutí makó éaho muluna noitiko minoko aleko ititó nene ezáa agata geleko miní ameko kilisimasi makó molomo iteko minative. Ma nomive. \p \v 28 Itó gineganemú nene nanamú mulutini iteaká noive. Gihisigú palauá nenetini mogona gili vevesamahe. Netá nenémináate hoza alisá amave. Itó ginegane lamanatamanakó ali luhatakumú gó isá amave. \v 29 \x * \xo 6:29 \xt 1 Kug 10:4-7; 2 Iki 9:3-6\x* Lá onoimóza, nenemú lo likimitoze, gililo. Gozapá agulizaki ve napa Salomó nene golivagi netá akoloaká imóza, gihisigú palauá nenete Salomoni agupeló netá nene aviligikave. \v 30 Palauá nene itínasa utó oaká noive, itó gó lokago gululupasokago hukiki ló giziaká niave. Lá onoimóza, Ómasímo lokago, ámina palauá nenémo lá oko gonanalisi lamaná oaká noimó nenazo, nenemú lekeza komáisí gili alévolé inamó neneta, ginegane nene Ómasímo hanuva ale utó oleketanogo ive. \v 31 Nenemú lekelisi nosánetá hikutí aleko noko moloko itupe, itó ginegane ale akalatunimó nene hikutí ale akalatupe liki mulutini itemino. \v 32 Monó gelema vegená keza ámina netakumú kagata gululusi giliki vitagá iaká niave. Keí suni alemilo. Okulumakú ametipo nene ámina netá makó lekelitoka minamitimó nene lukugupe lamaná amitive loko geleneimóma nenae. \v 33 Lekeza ámina netakumukopa, Ómasímo gizapa vetini loló iti gapogú itó Ómasímini hee hee loko minoaká gapogú likigika lakagata goí iki miliko vo minino. Lá ikiko nene, lukugupémini netaki nene hagitana lehizeleketanogo ive. \v 34 Nenemú azo utó iti netakumú nene mulutini itemino. Azo utó iti netá nenémini genaváa azogó asú inogo ive. \c 7 \s1 Vegenalitini lihimamú gakó li hukikitamilo \r (Luk 6:37-38,41-42) \p \v 1 Lekeza vegenalitini lihimáinimú gakó li hukikitamilo. Ómasímo ámináminoko lekelí lihimamú gakó lo hukolikimikatize. \v 2 \x * \xo 7:2 \xt Mak 4:24\x* Lekeza vegenalitini lihimáinimú li hukikita polosava lekelí lihimamú lo hukoleketanogo ive. Itó lekeza vegenalititoka iki miliki ita polosava ámináminoko Ómasímo lekelitoka oko moloko inogo ive. \v 3 Nenemú geza gigivekahini agómulagú gilisá onoikoma ánigokoko gezaka gogómulagú za lana vonoimó nene nanamú ánigo lamaná amane. \v 4 Gezaka gogómulagú za lana vonoimó nene hanuva nego, gigivekahini nanamú gogómulagú gilisá vonoimó nene ale ahulogetatove loko nolane. \v 5 Sozaló ve genezaka losi minamó neneka, gezaka gogómulagú za lana nemó nene goí oko ale ahulokoko alika geza ánigo vevesooko nene gigivekahini agómulagú gilisá ale ahulotatanimó nene etanogo ive. \p \v 6 Lekeza nene monolímini gakó lamaná nene galagitana vegená li kememilo. Keza gopa viligiki akohú likipilikataze. Itó monolímini meinava iteko mina gakó nene izagitana vegená li kememilo. Keza nene monotini gili ahuliiki likilími golesa ikataze. \s1 Ómasiloka loko voká loaká gakó \r (Luk 11:9-13) \p \v 7-8 Voká liaká nia vegenalite netá matá mota aliaká niave. Vitagá iaká nia vegenalite gihila ali utó iaká niave. Gaheló hoko-hoko likago koló okimiaká noive. Lá onoinazo, Ómasiloka liki voká litamó nene alinigave. Vitagá itamó nene gihila ali utó inigave. Gaheló hoko-hoko nilikoma, gahe koló oleketanogo ive. \v 9 Lekelikutí ve makolímini gipala nenémo nosánetakumú voká lokiko, amelaho gehani mula makó amitihe. \v 10 Itó lagahamú voká lokiko gosihá amitihe. Óe, lá aminogo ive. \v 11 Lekeza vegená golesa minikamóza, izegipatini gizapa lamaná ikitake netá lamaná ali kegepa iaká nianazo, okulumakú ametipo voká lita vegená nene aleko iteko haitolímini nene netá lamaná lehizeleketanogo ive. \p \v 12 \x * \xo 7:12 \xt Luk 6:31\x* Lekeza vegenalite némini manámini lilí ilitatave liki giliaká niamó nene lekeza áminagó iki nenémini manámini lilí ikitalo. Ámina gakó nenémo Mosé lo hukoko li gakoki Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete apí ikimina gakoki nenémini gotoláa neve. \s1 Gateni komagú iteaká gakó \r (Luk 13:24) \p \v 13 Latila oaká apalímini gatenáa napa neve, itó gapováa sipisi neve, itó neneloka vegená mukilite viaká niave. Nenemú ámina gapogú vamiki okulumá gateni komagú itilo. \v 14 Alévolé oko minoaká apalímini gatenía koma neve, itó gapováa koma nego génopa hoza aleko iteakaláa nenazo, vegená luguhakó viaká niave. \s1 Gihila golesa lamaná zeakalímini mogonáa \r (Luk 6:43-44) \p \v 15 Soza saza monó lili ali ve keza kugupe zou lo minamó itó hela gala kigikagi nenémináate lekelitoka anititakumú, ehe, lukugupe gizapa iki minalo. \v 16 Keza iki miliki ita sunímo mogonataganáini ale utó okiko ánigi vevesataze. Hilipa nenémo gihila noakalímini zitimó nehe. Itó gomogisigú nene gihila noakalímini zitimó nehe. Óe, nenéminoko nomive. \v 17 Za lamaná nenémo gihila lamanakó zeaká noive. Za golesa nenémo gihila golesagó zeaká noive. \v 18 Za lamanalímo gihila golesa zeakaláa nomive. Za golesámo gihila lamaná zeakaláa nomive. \v 19 \x * \xo 7:19 \xt Mat 3:10; Luk 3:9\x* Lá onoinazo, vegenalitini mogonatagana hamó lelegitó neve. Gihila lamaná ali utó amitamoláa hukoko lokú gizanogo ive. \v 20 \x * \xo 7:20 \xt Mat 12:33\x* Nenemú soza saza monó lili ali vete iki miliki ita suni nenémo mogonataganáini ale utó okiko, lekeza nenémini gihiláa nene ánigi vevesanigave. \s1 Lekelí ánigo vevesonamuve \r (Luk 13:25-27) \p \v 21 Guivahaníneve guivahaníneve liki liaká nia vegenakutí lugáa avasavagi okulumá apakú iteminigave. Aménehini gakó gili aliaká nia vegenakó nene itinigave. \v 22 Gamena napaló nene vegená lugáate láa liki li niminigave: Guivahanitemaka, leza nene geí gakotó monó lo kemeaká uháma neve. Itó geí gakotó kigikagutí holosi kepeleko kimisele ahuluháma neve. Itó geí gakotó alévolé suni mukí aleháma neve. Nenemú gahe segeletamane. \v 23 \x * \xo 7:23 \xt Age 6:8\x* Liki li nimikiko, neza nene láa loko lo kimitove: Nénisi nene lekelí ánigo vevesonamuve. Golesa netatokagó mihina amó neneta aló vilo loko linogo uve. \s1 Numuni lapusámini gakola \r (Luk 6:47-49) \p \v 24 Nenemú gakóne imane giliiki ámegetata vegená nenémináate lá iki niave: Gele veveso mina ve makolímo numuna nene mikasi alévolelaló nené oko gekago, \v 25 nego nene, golini napa zeake nagamí velekago itó una napa alekago, mikasi alévolelaló gimó nenazo, alévolé okogó minamó. \v 26 Itó gakóne imane giliiki gili ahulata vegená nenémináate lá iki niave: Negi ve makolímo numuna nene nagamí agataloka getatoka gekago, nego, \v 27 golini napa zeake nagamí napa vilitímo itó una napa alitímo ake ahelú okago, numunima lemeko pou loko akamó. \p \v 28 Loko Izesú ámina gakó lo keme asú okago, ali nupa iki gakola gele vegená nene Izesú monó lo kimikumú sigaga litake láa liki lamó: \v 29 \x * \xo 7:29 \xt Mak 1:22; Luk 4:32\x* Monó mogona apí ikimiaká nia vete nene avotegini gakotó amegesaló milatave likigó liaká niamóza, áisi nene ezáa gakola nene gihila noikumule loko amegesa milatató neve loko lainim-olimiaká noive, liki lamó. \c 8 \s1 Izesú lokago halamé gizali ve gililimó \r (Mak 1:40-45; Luk 5:12-16) \p \v 1 Izesú agokagutí nolimigo, ve vená mukí nene ámegetiki vamó. \v 2 Nivago, ve makó halamé gizaleake mina ve nenémo vike alapusa hizeko Izesuni láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza nelémo gililitove loko nene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gililitane loko noluve. \v 3 Loko lokago nene, Izesú nene agizani lutoko agupeloka ale nogilike gililitane loko gelekuze, halamé nene gilelezo. Loko lokago halamé netala litá oko gililimó. \v 4 \x * \xo 8:4 \xt Liv 14:1-32\x* Gilelekago, Izesú nene láa loko lo amimó: Geza nene imane gakó avetó oko vegená makó lo kememoko voko guguni gizoaká ve nene gugupe alapizekako mota gilelekane loko ánigatize. Itó gilelenikumú nene Moseni gakotó ale moloko netá makó Ómasi guguni gizo amiti netá amekako gilelenitímini mogona nene mukí vegená lo kemekiko gili vevesatave, loko lo amimó. \s1 Izesú ami gizapa vémini gelekelé veva alémo zokamó \r (Luk 7:1-10) \p \v 5 Izesú nene Kapanao numutoka itekago, Loma apatotí ami vetini gizapa ve makolímo aniteake negénegeka loko láa loko lo amimó: \v 6 Guivahanínemaka, gelekelé izegipáne nene netá napa avisekago helisala hulupa lo minokago miluma geleko numukuka noize, makó vitíive loko noluve. \v 7 Loko lokago, Izesú nénisi vinake alémo zokatove loko lo amekago, \v 8 ami gizapa vémo láa loko limó: Guivahanínemaka, goselé gapo okoko ve ánéámina není numukú nanamú ititane. Geza nene imaneloka nooko hanuva gegepatunú lokako gelekelé izegipáne nene zokative. \v 9 Nénisi nene ámináminoko kugulizaki vetini gelekeleláa nouve. Itó lovámini gala ve makó není gizapaló niave. Lá niago, ve makokumú nene vozo loko lomikugo hanuva vinogo ive. Itó ve makokumú ano loko lomikugo nene hanuva anogo ive. Itó gelekelé izegipánemú nene voko hoza alezo litomó nene hanuva voko alitimó nenazo, geí gakó ámináminoko alévolé itive loko gelenouve. Nenemú nene geza hanuva imaneloka nooko gakoláa lokako zokatihe loko lunae. \v 10 Loko lokago, Izesú geleake nene sigaga lotake ámegetiki va vegená nene láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Hetoka ve imanémo nenikumú gele alévolé onoimó nene haitolímini neve. Isilae ve lekezalokatí gele alévolé oaká nenémini makó ánigoko gelesá amumóma neve. \v 11 \x * \xo 8:11 \xt Luk 13:29\x* Nenemú nene láa loko lo nolukumuve. Ho noititokatí itó ho nolimitokatí hetoka vegená ve imanegitana nia vegená mukí nenete anitiiki nene Avalahá Isaká Zakopó kezagi okulumalímini lapanalaló alegesá iki miniki nosánetá niki kogoliza vizinigave. \v 12 \x * \xo 8:12 \xt Mat 22:13, 25:30; Luk 13:28\x* Lá niiko, goí oko alesa molo kimimó Isilae vegená nene límugusi apakú ahulokimikiko, limiki miniki ive nama iki miluma maluma giliki kegepa atalá iki minanigave. \v 13 Loko loake, ami gizapa ve nene láa loko lo amimó: Geza nene numutoka vozo. Gele alévolé animó nenémini gihila utó inogo ive. Loko Izesú agepa ateleko noligo nene, gelekelé izegipa nene zokamó. \s1 Izesú vegená mukí kelémo zokamó \r (Mak 1:29-34; Luk 4:38-41) \p \v 14 Izesú nene Pitani numukú iteake, Pitani venalámini izolahini agupegú ló lokago, akonoigo ánigoake, \v 15 agizakú alimó. Agizakú naligo, ló la netá nene asú omikago, oteake nasahilí otamó. \v 16 Lá okago, únaká ho lemekago nene, kigikagú holosi mina vegená nene Izesutoka kilímiki amó. Ikago nene, kivisi vegená kelémo zokoká kigika gopa i vegená gakó noloketake holosi kepeleko kimiseleká imó. \v 17 \x * \xo 8:17 \xt Isa 53:4\x* Lá okago nene, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá gakó láa loko luhuva gizamó nene alévolé imó: \q1 Netá livisekago keé lamuni netá ezáa agohí gimole. \s1 Izesuni ámegetanigi gele vegená \r (Luk 9:57-62) \p \v 18 Lá okago, ve vená mukí iki Izesutoka hizi vigikago, ánigoake izegipala zuha nene sipigú nilímiki vola helegaloka vitave loko lo kimimó. \v 19 Lo kemekago nene, monó mogona apí okemeaká ve makolímo voko amatoka minoake Izesuni láa loko lo amimó: Tisánemaka, vitanitoka vitanitoka neza gémegé gémegé inogo uve. \v 20 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Gaha nene mikasi koló onoikú itiaká niave. Itó namatini numúini nemóza, okulumakutí lumu ve gihila neza akato numúne itó gotóneló za nomigo vitagá noumó nenazo, makó vitíive loko lanimó nenémini mogona gele hee lominoko nolape, loko lo amimó. \v 21 Itó ámegetiki va vegenakutí makó nenémo láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza gelekako nene, neza minoko améneho helekiko vinake gale zemikinake oko gémegetatove. \v 22 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Geza nene némegetoko ano. Hilinita vegená gale zikimiaká nene kigika heleneiti vegená kezagi ámina hoza alitave, loko limó. \s1 Izesú lokago una napa ahulamó \r (Mak 4:35-41; Luk 8:22-25) \p \v 23 Izesú izegipala zuhagi nagamikú lapegú itiake vamó. \v 24 Nivago nene, una napa nene litá oko amó. Amuza moloko alekago nene, nagamí nene valahuká zeko lapegú nene ite vaí inogo imó. Lá okago, Izesú nene avó akonoigo, \v 25 izegipala zuhate alími noteke láa liki lamó: Guivahanitemaka, nagamikú simá nanogo nounize, lugutó vizemane. \v 26 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelisi komáisí gili alévolé iaká niatita, nanamú likigika gologolo sekave. Loko loake, oteake, unagi nagamí valahukaki nene ahulalizo loko lo kemekago nene kii nolike zou limó. \v 27 Zou lokago nene, vegená mukí nenete sigaga lake láa liki lamó: Ve imane haitolímini neve. Unagi nagamí valahukaki keza aí gakoláa gili alikasive, liki lamó. \s1 Gatala mikasiuka holosi golesa amisele ahulamó \r (Mak 5:1-20; Luk 8:26-39) \p \v 28 Nonohuló aviligiake vola helega Gatala vegenalitini mikasigú anitikago, ve lositá holosi golesa kigikagú mina ve minasimó. Niasike, ámepa vizikasigo, vegená nene kelegesá legekago neneló vigá igá amamó. \v 29 Ámina ve nenetosa geha mulikú gonosi milimiligutí lemesike Izesugegi hotu lamó. Hotu liake keza litá iti gopaga liki láa liki gamoga giki li amesimó: Ómasímini gipalamaka nana netá golesa oletanogo noane. Gamena alitamitó nene miluma hoza liminogo noape. \v 30 Liki lasimó nene áminaló iza mulusi napa miliki hotó otigí iki gale niki minamó. \v 31 Gale niki niago nene, holosi nenete negénegeka lake láa liki lamó: Limisele ahulanogo nookoma nene iza mulusi vozane kigikagú nene limisele ahulamane. \v 32 Liki likago, Izesú nene vilo loko kimiselekago, viki izatini kigikagú itiake nene lememó. Izatini kigikagú nene limikago, ámina iza mukí nene olíi miliake meiniló limiake nonohulokú limiki nagamí niki hutiake hili gesá amó. \v 33 Hili gesá ikago nene, iza gizapa ve nenete golisi viake taoniloka gakó nene liliki vake kigikagú holosi mina vetosini gakoláa avetó iki li kememó. \v 34 Li kimikago, ve vená mukí nene gili asú iake mukí vegenalite Izesuni ánigatune liki limiake mikasinini ahulokoko vitive liki negénegeka liki li amemó. \c 9 \s1 Izesú ve gepili alémo zokamó \r (Mak 2:1-12; Luk 5:17-26) \p \v 1 Izesuge nene nagamikú lapegú itiake numunaloka goha atiginá iki amó. \v 2 Ikago nene, ve gepili makó nene ukoakogú nene zaló miliki aliki amó. Aliki ikago, Izesú nene ezáamú gili alévolé amó nenémini mogonáa ánigoake ve gepilima láa loko lo amimó: Gipáneve, goha gena givisemino. Lihimaka nene ahulogimikuve. \v 3 Loko lokago, keza monó mogona apí ikimiaká a ve lugáa nenete kigikauka nene Ómasi aviliginogo nolihe liki gelemó. \v 4 Liki gilikago Izesú nene Zuta vegenalite lihima ahulolimiaká itó vegená kelémo zokoaká nene Ómasímogó loló oaká netá neve liki kigikagú gelemó nenémini mogonatagana ánigoake láa loko lo kimimó: Likigikauka nene nanamú gakó golesa nigeleve. \v 5 Ve makolímo Ómasi noamitimó nene lihimaka gilatogimikuve loko vávani oko lamitimóza, ámináminoko kelémo zokoaká zámuzagi ve noamitimó nene ve gepili makó geza otekoko mohona oko vozo loko litá oko lo ameminogo ive. \v 6 Lá onoimóza, okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene imane mikasiuka lihima gilatoakalímini zámuza itó vegená kelémo zokoakalímini zámuza nenitoka nemó nenémini mogonatagana ánigi vevesatave loko loake ve gepilima nene láa loko lo amimó: Oteoko nene avilisaka geheko numukauka vozo. \v 7 Loko lokago oteake avilisala geheko numunaloka vimó. \v 8 Geheko vokago, vegená mukí keza ánigiake kehelele vizekago, Ómasímini zámuza nene mikasigú vegená kigizakú molokamó minokave liki giliake Ómasi agepoka lamó. \s1 Izesú Mataioni sele lo amimó \r (Mak 2:13-17; Luk 5:27-32) \p \v 9 Gamena nene zupa Izesú nene vike takisi moni aleaká ve není nugulizá Mataiona takisi moni aleaká numúnegú minokugo ánigoake láa loko lo nimimó: Geza nene némegetoko ano. Loko lo nemekago, ámegetoko vumó. \v 10 \x * \xo 9:10 \xt Luk 15:1-2\x* Izesugegi není numukú iteko minunike nosánetá noko minuhá. Lá nouko, takisi aliaká a vegi netá golesa aliaká a ve lugáagi mukí keza iteke mini miní ameke minake nosánetá namó. \v 11 Ninago Palisaio monó ve nenete ánigiake ametipo nana igo takisi aliaká ve sukagi netá golesa aliaká nia ve lugáagi makó minake nosánetá nonave, liki nene Izesuni izegipala zuha loká ilitamó. \v 12 Li limikago nene, Izesú geleake láa loko limó: Keza kivisemigo ha minamoláate lusa vemú sele lisá amave. Kivisi vegenalitegó nene lusa vemú sele liaká niave. \v 13 \x * \xo 9:13 \xt Mat 12:7; Hos 6:6\x* Itó lekeza nene monó gotolaú Ómasímo li gakó makó lá oko nemómámini mogonáa nene gili vevesiki gililo: \q1 Neza nene guguni gizi nimitave loko gelesá amuve. \q1 Likigika hizi kimiakakumú geleaká nouve. \m Itó kugupeninimú hee loko noune liki liaká nia vegená kelémo otopá zitove loko lememumó neve. Neza nene lihimáinigi vegená kelémo otopá zitove loko lumumóma nenae, loko limó. \s1 Nosánetá moseakakumú loká itamó \r (Mak 2:18-22; Luk 5:33-39) \p \v 14 Gamena neneloka monó nagamí holokimiaká ve Zonini izegipala keza Ómasímo nosánetá mosekuko lelikumú litihe liki liaká a ve nenete Izesutoka viki alegesá iake láa liki loká itamó: Leza nene Palisaio monó vegenaki monokumule loko nosánetá nene mosé mosé oaká noune. Itó geí izegipaka zuhá keza mosisá amave. Nanamú neve. \v 15 Liki likago nene, Izesú láa loko lo kimimó: Ve makolímo agivelagegi makó kogoliza viziki minata zupa nene agivelage aikumú miluma giliiki nosánetá mositahe. Lá oko nomive. Minoko gala vete ámina ve nene kigizakutí ipá iki apili hilikiko nene, keza miluma giliiki nosá netá mosinigave. Ámináminiki izegipáne zuhate alika nenikumú miluma giliki mosí mosí itamóza, itína lá oko nomive. \p \v 16 Makó nene lavolavo gó nene litaha lokoko hukokiko nene, lavolavo gosohá nene nagamí ziki ali koma ama lavolavo nene hukoko ale litaha lavolavoló molo apizeko akotoakaláa nomive. Akotiiki nagamí zikiko nene gosohá lavolavo nenémo litaha lavolavolotí hikelekiko litaha gó nene hukoloko voko huko napa inogo ive. \v 17 Itó makó nene vain nagamí gituhú galakalá noigo nagamí getununi litahagú ligi milisá amave. Vain nagamí nenémo gituhú galakalá nooko giputooko litaha getununi zeko ategekiko vain nagamiki itó goni getununigi nene latila okative liki vain nagamí gosohá nene goni getununi gosohakú leke moloaká noune. Lá okuko getununigi vain nagamiki lamaná oko minanogo ive. Loko limó nene litaha monó sunímini amupiló nene ezáa gosohá monó molo apizeakaláa nomive loko nosánetá moseakakumú anoza gakó lo kimimó. \s1 Gizapa vémini moholagi Izesuni gotó ale gili venaki \r (Mak 5:21-43; Luk 8:40-56) \p \v 18 Izesú nene gakó lo kemeko noigo nene, monó gizapa ve makolímo oko gupá ze amike láa loko limó: Není mohóne nene itína mota helekaze, nenemú nene voko gigizanitunú ale geleko nónohá zemikoko alémo otitane loko gelémoko vitove loko nouve. \v 19 Loko lo amekago, Izesú nene oteake izegipala zuha lezagi nene ámegetoko vunimó. \p \v 20 Novuko nene, vená makó nene ikanímo apelekago númase gapo molova molova oko noigo kilisimasi 12-a ale ahulamó. \v 21 Eza nene agikatunú láa loko gilimó: Neza nene voko Izesuni agupeló ahe itó hanuva luhoaká gotó ale gelekinake zokatove. \v 22 Loko geleake Izesuni amegesaló oko noike luhoaká gó agataloka ale gelekago, Izesú nene viligoko láa loko limó: Mohó geza goha gena givisemino. Gele alévolé anitímo gelémo zokokave, loko nene lo amimó. Loko agata ateleko noligo litá oko zokamó. \p \v 23 Lá okago, Izesú nene vike monó gizapa vemámini numukú iteko ánigamó nene, musiki ziaká a ve alegesá iki niago ive nama nenémo notoloni lemeko minamó. \v 24 Nego, Izesú nene itike alémo otitove loko geleneike láa loko limó: Ahuliiki vilo. Imane mohó nene helemive. Hanuva avó akonoive. Loko lokago nene, keza nene giza gakó lihe liki giza itamó. \v 25 Giza nitago nene, kimisele hetoka oake, mohóma ako mina holomaloka nene vimó. Vo alí loake agizató ale notigo mohó nene otimó. \v 26 Otekago, nenémini gakola nene mikasi nekisa vokisauka vo asú imó. \s1 Izesú ve lositá kogómula ale goloutoketamó \p \v 27 Lá okago, Izesú nene ámina numuni apá ahuloake novigo, kogómula lika ve lositá nene ámegetiki vasimó. Ámegetiki nivasike nene gamoga giki sele liki agulizaki ve napa Tevitini agávolagamaka lelikumú milumavate geleletamane. \v 28 Liki likasigo, voko numukú itekago nene, ámina ve lositá viki amatoka minikasigo nene, Izesú loká oketake láa loko limó: Lokogómula ale goloutato zámuza nenitoka nemó nene mota gili alévolé inasihe. Loko loká okimikago keza láa liki lasimó: Guivahanitemaka, mota gele alévolé onousimole. \v 29 Liki likasigo Izesú nene kogómulaló ale nogilike láa loko limó: Gili alévolé asitímini gihila nene utó ino. \v 30 Loko lokago, kogómula goloutokago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Gilinasihe. Lá oleketu netakumú viki vegená li pou lamilizo. \v 31 Loko lokago gakó nene gililiki vasimóza, ámina gakoláa li pou likasigo, mikasi nekisa vokisauka nene puu loko vo asú imó. \s1 Izesú agepa lakolí i ve alémo aká imó \p \v 32 Itó nivasigo nene, ve makó holosi makolímo agepa ze lakolí okago mina ve nene zaló miliki alikamó. \v 33 Aliki ikago, Izesú nene holosi apeleko amiseleko ale ahulamó. Alahulokago, litá oko gakó limó. Ámina netá nene vegená mukilite ánigiake sigaga lake Isilae mikasigú gozapá netá némináa makó utó igo ánigamuháma neve. \v 34 \x * \xo 9:34 \xt Mat 10:25, 12:24; Mak 3:22; Luk 11:15\x* Liki lamóza, Palisaio monó ve keza Izesukumú nene holositini agulizaki ve nenémo alémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká noive, liki lamó. \s1 Izesú vegená mukikumú agika hizimó \p \v 35 \x * \xo 9:35 \xt Mat 4:23; Mak 1:39; Luk 4:44\x* Lá ikago Izesú nene numutó namató mohona ike apá koma napa nene ánigo asú imó. Ánigo asú ike, monó numuni minakú minakú nene monó lo keme keme oko minamó. Lá ike nene, Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná nene lo utó moloko lo kemeko mohona imó. Itó haitopaitó netá gizale vegená itó haitopaitó netá kivisi vegená kelémo zokomo vimó. \v 36 \x * \xo 9:36 \xt Nam 27:17; 1 Kug 22:17; 2 Iki 18:16; Izi 34:5; Zak 10:2; Mak 6:34\x* Lá oake vegená mukí ánigamó nene muhelé ahelé ake gopa iki minamó. Sipsip iza gizapa venini nomigo hanuva minamó nenéminiki minikago, Izesú ánigoake agika hizekago \v 37 izegipala zuhama anoza gakó makó láa loko lo limimó: Vegená imane latila ikataze. Mikú nosánetá mukí omolokamóza, hoza aleaká ve nene lagasó minokunize. \v 38 \x * \xo 9:38 \xt Luk 10:2\x* Nenemú lekeza mini amelahitoka likiko nene hozaló ve makó kimiselekiko viki hozavagú minumuni alitaze, loko limó. \c 10 \s1 Izesú ve 12-a kelémo etó imó \r (Mak 3:13-19; Luk 6:12-16) \p \v 1 Izesuni izegipala zuha 12-a alesa molo lemekago, okuko nene, kigikagú holosi minatamó kipiliki kimisilitave loko itó haitopaitó netá gizalinita vegená itó haitopaitó netá kivisiti vegená kilími zokatave loko zámuza nene limimó. \v 2 Aposolo 12 leza lugulizate nene makó agulizá Saimon agulizá gosohá nene Pitá, itó agunala Etulú, itó Zepetaioni gipala Zemusí itó agunala Zoní, \v 3 itó Pilipó, itó Patolomaió, Itó Tomasí, itó Mataiona neza takisi moni aleaká u ve nene, itó Alapaioni gipala Zemusí itó Tataió, \v 4 itó Saimoná eza Lomagatí gamani amisele ahulanogo i ve, itó Kaliotó apakutí Izesuni amimika li ve Zutá. \s1 Izegipala zuha 12-a keza monó hozaló vamó \r (Mak 6:7-13; Luk 9:1-6) \p \v 5 Ámina ve 12-a nene nolimisilike hoza gakó láa loko lo limimó: Lekeza nene hetoka vetini mikasigú itó Samalia vegenalitini apá makotoka ma vamilo. \v 6 Isilae vegená lugáagutí sipsip iza vi tolova amó keitokagó nene viki ánigalo. \v 7 \x * \xo 10:7 \xt Luk 10:4-12\x* Niviki monó nene láa liki nene lilo: Ómasímini agulizaki ve napámini zámuza nene omo lokovogisaloka okave. \v 8 Nenemú kivisimoláa kilími zokataze, itó helemoláa nene kilími otitaze, itó halamé gizalemoláa kilími gililitaze, itó kigikagú holosi golesa minatamó nene kipiliki kimisili ahulataze. Meinaváa nomimó hagitana lehizeleketumó nenazo, nenemú meinaváa nomitimó hanuva kilími lamaná ilo. Itó moni koma lagasoláagi ma gúiki alemilo, keké. \v 9-10 \x * \xo 10:9-10 \xt 1 Koli 9:14; 1 Tim 5:18\x* Gapo vitatoka akiseaká gó aliki vamilo. Itó gó lositá nene luhamilo. Itó likigisaló suú nene luhamilo. Itó hánusaló nene alemiki hanuvagó vilo. Vegená makolititoka hoza alita ve nenete ámina vegenalitinigutí nosánetá aliki niki minatamó nene lamaná itive. \p \v 11 Itó apá nenelokahe nenelokahe viki anitiiki nene ganá nene apá amelagini loká iki mogonáinimú gililo. Makolímini mogona lamaná itimó nene, aí numukú itiki miniki nene ámina numukukó akiliki viki otiki vitaze. \v 12 Itó numukú itiki niminiki nene hulu nene lekelitoka minino liki li kimilo. \v 13 Numuni amelage likilími milikikoma, miniki ámina gakó li kiminamó nenémini gihiláa utó itimóma neve. Itó minikiko mogonáini lamaná amikoma nene, hulu gakolímini gihiláa nene goha atiginá oko lekelitoka anogo ive. \v 14 \x * \xo 10:14 \xt Apo 13:51\x* Itó apá makokú likilími lamaná iki gakotini gelemikoma nene lekemegesa vizi kimiiki niviki nene vahé miliki likigisagutí mumusopa usagamá zi ahuliki vilo. \v 15 \x * \xo 10:15 \xt Mat 11:24; Apí 19:24-28\x* Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gamena napaló nene Soto apakú itó Gomola apakú mina vegená keza lihima koma alinigave. Itó likilími lamaná amita vegená nene lihima napa itiki alinigave. \s1 Gopoguni mililitata gamena utó inogo ive \r (Mak 13:9-13; Luk 12:12-17) \p \v 16 \x * \xo 10:16 \xt Luk 10:3\x* Gilinahe. Sipsip izagitana nene hela galatini holúikú geha ziki minatave loko nolikimisuluve. Nenemú lekelisi nene gili guni i miniki hulu iki minalo. \v 17 \x * \xo 10:17 \xt Luk 21:12-15\x* Keza nene likigizató aliki gonitó likilímiki vinigave. Itó monó numúikú numúikú nene segi nogosani likipilinigaze. Ehe, lekeza gizapa alévolé iki minalo. \v 18 Itó není nugulizá lekelitoka minakumule liki kugulizaki vetini itó kiapegini kovogisaló likilímiki vikiko nene gakó hoza alilikitanigave. Lá niko nene, lekeza keí kovogisaló itó hetoka vetini kovogisaló není monó li utó itave. \v 19 Není gakónemule liki gonitó likilímiki vita gamena nene, gakó nanave loko litupe itó gakó nana oko geleko litupe liki lakagata giliko gena amino. Gamena nene zupa nene gakó litave loko Sikalahú nenémo likigikagú mololeketanogo ive. \v 20 Lá okiko, gakó likiko nene, lekelí gakó loló aminogo ive. Ametipini Sikalahú nenémo likigikagú gakó lo nomiliko linigave. \p \v 21 \x * \xo 10:21 \xt Luk 21:16\x* Itó uvolaho makó nenémo agunala nene agizató alekoko goní omikiko nene agunalama apili hilinigave. Itó amelaho nene gipala nene agizató alekoko goní omikiko nene gipalama apili hilinigave. Itó izegipáini keza izóikini améikini nene goní ikimikiko izóikini améikini kipili hilinigave. \v 22 \x * \xo 10:22 \xt Mat 24:9; Luk 21:17; Mat 24:13\x* Itó vegená mukilite není nugulizá lekelitoka minakumule liki mukahá likipilinigi niamóza, makó keza gamenaváini asú ititó monó ahulamiki alévolé iki miniliki vitamó nene Ómasímo kugutó vizinogo ive. \v 23 Itó apá makotoka gopoguni mililikitikoma, golisi iiki apá makotoka nene vilo. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza monó hozaló Isilae mikasiuka mukí apató vi asú amiko okulumakutí lumu ve gihila neza litá oko anitinogo uve. \p \v 24 \x * \xo 10:24 \xt Luk 6:40; Zon 13:16, 15:20\x* Sukulu izegipa nenémo tisala avilegeakaláa nomive. Gelekelé izegipa nenémo agulizaki veva nene avilegeakaláa nomive. \v 25 \x * \xo 10:25 \xt Mat 9:34, 12:24; Mak 3:22; Luk 11:15\x* Lá onoinazo, sukulu izegipa oko moloko itimó nenémo tisalámini lelegitó onoikoma etanogo ive. Itó gelekelé izegipa oko moloko itimó nenémo agulizaki vevámini lelegitó onoikoma etanogo ive. Ámináminoko ametipina nenikumú holositini gizapa ve Pelezepulole liki linamó nenazo, izegipa nugunamotamó neneta, lekelí lukugulizá aliki mumusopa ziliki viki minanigave. \s1 Lehelele viziti ve lelepizimó \r (Luk 12:2-7) \p \v 26 \x * \xo 10:26 \xt Mak 4:22; Luk 8:17\x* Nenemú gopoguni mililikitata vegenakumú lekelegesá legemino. Hitonoiti netá matá nenémo minoko tolova aminogo ive. Minoko utó o asú ititó neve. Itó asuguná ne netá nenémo minoko utó o asú inogo ive. \v 27 Neza nene límugusigú legesó oko lo lukumu gakó nene lekelisi miniki hanató li utó itaze. Itó lakagatauka musika loko lo lukumu gakó nene lekelisi miniki numuni hetotí gakó napagutí li utó iki litaze. \v 28 Vegená makolite lukugupegó nene apili hilinigave. Lekemeni apili hiliaká zámuza keitoka nominazo, keikumú nene lekelegesá legemino. Itó lekemeni nemó itó lukugupe nemó ale nupa napa oko ló apakú apele heleaká zámuzagi ve Ómasimú nene lekelegesá ligino. \v 29 Somohá nene ha netá neve. Itó golohá monitunú nene nama somohá lositá meina hizeakaláa nemóza, ametipo gelemikoma nama somohá hamokó nene nene mikasigú lememinogo ive. \v 30 Lekelí gototini zopovatini gatoakaláa nene Ómasímo gele asú oko geleneive. \v 31 Lekeza nene nama somohá niamave. Lekelisi nene vegená nianazo, itó Ómasímo gizapa olikimiaká noinazo, nenemú lekelisi nene netá makokumú ma lekelegesá legemino. \s1 Izesuni agulizá lo utó oaká gakó \r (Luk 12:8-9) \p \v 32 Vegenalitini kovogisaló není nugulizá li utó iki nilími napa ita vegená nene neza ámina oko okulumakú aménehini avogisaló kelémo napa oko litomóza, \v 33 \x * \xo 10:33 \xt 2 Tim 2:12\x* vegenalitini kovogisaló nenikumú zivi hitivi ita vegená nene neza ámináminoko okulumakú aménehini avogisaló keikumú zevo hitovo inogo uve. \s1 Nonagaki lovagi ale utó itove loko limi gakó \r (Luk 12:51-53; 14:26-27) \p \v 34 Nenikumú nene mikasiuka nonagá ale utó inogo limimóma neve liki lamilo. Neza nene nonagakigó nomive. Lovagi ale utó itove loko lumumóma neve. \v 35 \x * \xo 10:35 \xt Mik 7:6\x* Neza lumumómámini gihila nene amelahiko gipalago lovaleta lavaleta iki kogoka hotó itimó neve. Itó izolahiko moholago lovaleta lavaleta iki kogoka hotó itimó neve. Itó anohúvolahiko avolahiko lovaleta iki kogoka hotopotó itimó neve. \v 36 Itó lekelí numutikú lekelí zuhate gala velini lilí inigave. \v 37 Itó lekeza izotikini ametikiniloka likigika kimiiki itó nenitoka koma nimitamó nene, není mututoni minata avotigila iki niamave. Itó izegipatiniloka likigika kimiiki itó nenitoka koma nimitamó nene, není mututoni minata avotigila iki niamave. \v 38 \x * \xo 10:38 \xt Mat 16:24; Mak 8:34; Luk 9:23\x* Itó zohota zaló kipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gili ahuliiki nigizaka hiziki némegetiki amitamó nene není mututoni minaminigave. \v 39 \x * \xo 10:39 \xt Mat 16:25; Mak 8:35; Luk 9:24, 17:33; Zon 12:25\x* Itó makó keza nene kigika kemeníini ale gikitiiki ali minatamó nene, miniki gopa itamó neve. Makó keza nenikumule liki kigika kemeni vínasatamó nene alévolé kemetameni alinigave. \s1 Meinaváa alesá gakó \r (Mak 9:41) \p \v 40 \x * \xo 10:40 \xt Luk 10:16; Zon 13:20; Mak 9:37; Luk 9:48\x* Vegená makó keza lekelí nasahilí ilikitatamó nene není nasahilí inimiaká niamó gelekave. Itó nasahilí initatamó nene nimisili vema nasahilí imiaká niamó gelekave. \v 41 Vegená makó keza monó lole ale ve noikumule liki monó lole ale ve makó nasahilí itatamómámini meinaváa alinigave. Itó vegená makó nenete monolagi ve noikumule liki monolagi ve makó alími lamaná iki nasahilí itatamó nene, nenémini meinaváa alinigave. \v 42 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza nene není vegenáne zuhagutí makó limiki minatamoki keikutí makó nene není gipa noikumule liki gosohá nagamí ihiki amitamó nene, haha aminogo ive. Meinaváa alitamó neve. \c 11 \s1 Zoní ve lositá kimiselekago Izesutoka vasimó \r (Luk 7:18-33) \p \v 1 Izesú nene izegipala zuha 12-a nene ámina gakó lo leme asú oake, leza voko minuhá numutó numutó monó lo kemeko apí okiminogo vimó. \v 2 Lá okago, monó nagamí holokimiaká ve Zoní nene nagá numukú noike netá golesagutí gologí olimiaká ve Kilistó ave loko loaká nouni vémo hoza alimó nenémini gakoláa geleake, izegipala zuha losi nene kimiselekago Izesú noitoka vasike láa liki loká itasimó: \v 3 Utó itive liki monó gotolaú luhuva gizina vema nene géisi noape, itó alika makó utó itikumú ageva itunimó nehe, liki loká itasimó. \v 4 Loká itasigo, Izesú nene ámina vema noive loko Zoní gilitive loko láa loko lo kimimó: Lekeza nene atiginá iki viki nene loló nou netá matá imane nánigasimó nenémini gakoláa avetó iki Zonini li amilizo. \v 5 \x * \xo 11:5 \xt Isa 35:5-6, 61:1\x* Kogómula lilikupá molamó nene kogómula ale hanatokimiaká noive. Itó kigisaló alimó nene kigisa ale lamaná okimiaká noive. Itó halamé gizalemó nene kelémo gileleaká noive. Itó kagata molamó nene kagata ale koló okago gakó giliaká noive. Lepa gonosi nene kelémo oteaká noive. Itó limiki minamó ámemena nenete gakó lamaná nene giliaká niave. \v 6 Lá onoinazo, není mogonamú kagata losi pasi gelemitamó nenete kogoliza viziki minanigave. \p \v 7 Loko lokago, Zonini izegipala zuhama atiginá iki nivasigo, Izesú eza vegenala sii sii liki minamoláa nene Zonikumú láa loko lo kimimó: Lekeza nene mikasi gomopalaló nanámini o mina ve ániganigi vamóma neve. Zoní nene hepelímo gihinahisi ale volaloka imaloka imómámini noigo ániganigi vamóma nehe. \v 8 Itó eza gola gonanalivagi luhoake noigo ániganigi vamóma nehe. Óe. Gó luhuvagi luhiaká nia ve nene kugulizaki vetini numukú akiki otiki iaká niave. \v 9 Zoní nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noigo ániganigi vamó nehe, olo. Neza lo likimitoze, gililo. Lekeza nene ánigi mina vema nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve lugáagitana minamimó neve. Eza haitolímini okave. \v 10 \x * \xo 11:10 \xt Mal 3:1\x* Monó gotolaú Ómasímo li gakó makó láa liki gizinamóma neve: \q1 Gililo. Neza nene gakó lole ale ve makó amiselekugo áisi voko ale goí oko kigikagú hoza aleko gapo velegetanogo ive. \m Ámina gakó nene Zonitoka voko alimó neve. \v 11 Itó neza lamaná lo likimitoze, gililo. Mikasiuka utó ina vegenakutí makolímo monó nagamí holokimiaká ve Zonini nene ma avilegesá amimóza, Ómasímini gizapaló limiki niamolategi gopa Zonini aviligitigí iki niave. \v 12 \x * \xo 11:12 \xt Luk 16:16\x* Zoní nene monó nagamí holokimiaká i gamenalotí minoloko iteko okulumalímini gapo nene utó o lamaná oko utó noigo, vegená mukilite amuza miliki lovasava iki okulumalímini lapanala ali lá iaká niave. \v 13 Zoní velesá utó amigo Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi Moseki keza mukitoka alika utó iti netakumú epoapoga liki Ómasímo agulizaki ve napa alemó utó iti gakó liliki vamó. \v 14 \x * \xo 11:14 \xt Mal 4:5; Mat 17:10-13; Mak 9:11-13\x* Itó gilitune liki nilikoma makó lo likimitoze, gililo: Ve makó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizakitana ative liki lina ve nene Zoní noave. \v 15 Lá onoinazo, lekeza lakagatagi minatamó neneta ámina gakó lonoumó nene gili vevesiki gililo. \p \v 16 Oko moloko oaká nou netá ánigina vegená nene nanetató lo moloko nolugo vo guni itive. Keza gili goselé iaká nia izegipagitana niave. Izegipa keza alegesá apató niake kigivéikini nene sele liki láa liki li kimiaká niave: \v 17 Leza nama luható nene nanamú lisá amave. Itó helegaloka ive nama uható nene nanamú ive nama isá amave, liki liaká niave. \v 18 Ámináminoko Zoní nene hozava apí oake nene nosánetá lamaná namike vain nagamí namike etó oko minamó. Etó oko noigo ánigiake holosi makolímo agika ale gopa okago noihe, liki nene lamó. \v 19 Itó helegaloka neza okulumakutí lumu ve gihila okuke iza goula zahí nagamí nosánetá lamaná nonugo, ánigiake láa liki nilave: Ve imane nene ánigalo. Áisi nene gasova ve itó nagamitó ve noike takisi aleaká vegi itó netá golesa aliaká nia ve lugáatini zogonini noive, liki liaká niave. Lá onoimóza, Ómasímo gele guni oko netá matá aleaká noimó nenémini gihiláa utó okago, vevesokogó minoaká noimó nenémini mogonáa nene utó oaká noive, loko limó. \s1 Kigika ali viligama vegenalite miluma sipisi gilinigave. \r (Luk 10:13-15) \p \v 20 Izesú apá lugáaloka nene hoza aleloko vike alévolé suni haitolímini mukí ale utó imó. Ale utó okago ánigamóza, ánigi hagele gele iake kigika ali viligamago, gahá kemeko láa loko nene limó: \v 21 \x * \xo 11:21 \xt Isa 23:1-18; Izi 26:1–28:26; Zoe 3:4-8; Emo 1:9-10; Zak 9:2-4\x* Agae, Kolazina amelagita. Agae, Petesaita amelagita. Lekelitoka nene golivagi netá utó inogo ive. Golesa netá aliki minakumú nene Tulo apá itó Sitona apá gozapá tui loko vimóza, alévolé suni lekelitoka alumó nene ámina apá lositatoka utó imó nelina, keza nene gozapá miluma giliki kigika ali viligamó nenémini mogonáa ali utó iki ginegane línaha luhiake lánehá nene kugupeló hiliki hanuva minaline. \v 22 Nenemú lo likimitoze, gililo. Tulo apató itó Sitona apató vegená keza gamena napaló nene lihima koma alitamóza, lekelisi nene lihima napa alinigave. \v 23 \x * \xo 11:23 \xt Isa 14:13-15; Apí 19:24-28\x* Itó Kapanao amelagita lekeza lukugulizá nene okulumakú ititive liki ali otiaká niahe. Nenéminoko nomive. Lokú lekehelú inogo ive. Alévolé suni lekelitoka ale utó umó nene Soto apakú utó imó nelina, kigika ali viligikago ámina apá nene tui loko vamiline. Imane gamenaló nene hanuva minalinamó neve. \v 24 \x * \xo 11:24 \xt Mat 10:15; Luk 10:12\x* Nenemú lo likimitoze, gililo. Lihima kimiti gamenaló nene Soto apatoka nene lihima lagasó keitoka utó inogo ive. Itó lekelí nene ale nupa okoko genavaló geheleketanogo ive, loko limó. \s1 Nenitoka atamó nene lekelémo geha zinogo uve \r (Luk 10:21-22) \p \v 25 Gamena nene zupa Izesú gakó láa loko nene limó: Aménega, geza okulumaki mikasigi keí Guivahani géisi nene noane. Sukulu lunike gele vevesokune liki liaká nia vegená keza monoka giliiki gili guni ikatave loko ale halá geko molokimikanike nene sukulu lamake izegipa namunigitana iki mina vegenalitini kigikagú molokimiaká noane. Lá oaká noanikumú gegepoka noluve. \v 26 Aménega, nenéminoko utó oloko vitive loko gelenanimó nene etoaká noive. \v 27 \x * \xo 11:27 \xt Zon 3:35, Zon 1:18, 10:15\x* Loko loake, miní ameko láa loko limó: Améneho netá matá mukí nene nigizakú molo asú okave. Lá onoimóza, Ómasímini gipalámina mogona gili vevesina vegená ma niamave. Améneho hamokó geleneive. Itó aménehini mogona nene ve makolite gili vevesamave. Gipala noutímina itó nezáne lo utó oko lo kemekugo ánigi hehe litave loko gilito vegená niamoláa lezategó aménehini mogona gelenoune. \p \v 28 Goselekaselé iki muhelé ahelé iki nia vegená itó haitopaitó netalímo gena likiviseaká noi vegenalita mukitoka nenitoka imi asú iki alo. Lekelémo geha zinogo uve. \v 29 \x * \xo 11:29 \xt Zel 6:16\x* Neza nene zou loko nouve. Itó nigika lamanaki nouve. Ikiko nene nigínaloka hévetú nemó nene mololeketatoze. Mololikimikugo nene nenitokatí gakó lamaná gilitaze. Itó lekemenitini nene avasú vizeko mino lamaná oko minatize. \v 30 Není nigínaloka hévetú nemó nene huluváa lamaná neve. Itó genavagi nomive, loko limó. \c 12 \s1 Holisigú Izesuni vegenala zuhate kilé hisiki nimi vamó \r (Mak 2:23-28; Luk 6:1-5) \p \v 1 \x * \xo 12:1 \xt Gapo 23:25\x* Gamena nene zupa holisi makokú Izesú ale goí igo izegipala zuha leza kilé mikú mohona oko vunimó. Novunike nene, izegipala leza gaúna helekunike kilé akutokunike gihiláa hiseko nomo novuko nene, \v 2 Palisaio monó ve keza ánigiake gili golesa ake Izesuni nene láa liki li amemó: Ánigozo. Izegipakamate netá nalemó nenémo nene golesa okave. Lelí holisigú hoza nalemó nene lá amoakalímini ikave. \v 3 \x * \xo 12:3 \xt 1 Sam 21:1-6\x* Liki likago, Ómasímo vegenala zuhate netakumú vitagá niko ezáa lo huka gakó nene hanuva molo gaheva itimó neve liki gilitave loko láa loko lo kimimó: Gozapá agulizaki ve napatipo Tevití nene vegenala zuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá makó alemó nenémini gakola monó gotolaú luhuva gizikago lekeza gatinamóza, mogonáa gilisá amahe. \v 4 \x * \xo 12:4 \xt Liv 24:9\x* Tevití eza nene Ómasímini monó numukú itekago guguni gizoaká ve napámo Ómasímini avogisaló mila peleti nene amekago namóma neve. Itó vegenala kezagi namóma neve. Itó ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki guguni giziaká vetegó natave liki monó gotolaú li hukinamóma neve. \v 5 \x * \xo 12:5 \xt Nam 28:9-10\x* Itó Mosé nene guguni giziaká ve keza holisigú nene monó zagusaveú hoza aliki niake nene holisimú li hukina gakó nene avutá apiliaká niamóza, áminámo lihima keitoka minosá amive loko luhuva gizonoimóza, nene gatiki gilisá amahe. \v 6 Nénisi nene lo likimitoze, gililo. Likigilikagú noutímina nene monó zagusave avilegeko nene nouve. \v 7 \x * \xo 12:7 \xt Hos 6:6; Mat 9:13\x* Itó monó gotolaú Ómasímo li gakó makó lá oko neve: Neza nene guguni gizi nimitave loko gelesá amuve. Likigika hizi kimiakakumú geleaká nouve. Lekeza nene ámina gakolímini mogona gelelina nene, lekeza lihimaváini nomiti vegenalitini lihimáinimú gakó hoza alikitamaline. \v 8 Okulumakutí lumu ve gihila neza nene holisi amelahina nounazo, izegipáne zuhate holisigú lilí ita netá nene není netá neve. \s1 Agizani nakeseta ve \r (Mak 3:1-6; Luk 6:6-11) \p \v 9 Láa loake, nenelotí oteake vike monó numuni makokú nene itimó. \v 10 Itimó nene ve makó agizani lugaloka nakeseta ve noigo, ve lugáa keza Izesuni loká itake lelí holisigú nene vegená kelémo zokoakaláa nene nehe nomive, liki nene lamóza, hanuva nene Izesuni imane nana gakotó ale moloko lokinake goní otatune liki, gimivagú miliki nene lamó. \v 11 \x * \xo 12:11 \xt Luk 14:5\x* Lá iki gimivagú milikago, Izesú nene kigikagú emane ánigo vevesoko ánigoake láa loko limó: Lekelikutí makó nenémo nene sipsip iza akaleváa makó nene holisigú nene gale hánagú velehé limitimó nene, holisimagule lokoko ahulokiko áminagú minatimó nehe. Óve, ale gelelehá oko ale veletoka alahulatimó neve. \v 12 Lá itimóza, sipsip nene ha netá neve. Itó vegená lélisi nene netá gihiláa noune. Nenemú holisigú nene vegená kelémo lamaná oakaláa nene neve. \v 13 Loko loake ámina ve nene gigizani lutozo loko lokago, agizani lugaloka nene lutokago, agizani magáa minamómámini oko goha lamaná imó. \v 14 Lamaná okago nene, Palisaio monó vegená keza ámina netá ánigamó. Ánigiake limiki viake Izesuni nene nana inake apele hilitune liki lova gizamó. \s1 Ómasímo gelekelé izegipala Izesuni alémo etó imó \p \v 15 Lá okago, Izesú ámina gakó geleake nene, numuni apá ahuloake apá makotoka vimó. Lá oko novigo mukí vegená ámegetiki vamó. Lá ikago, kivisi vegená mukí nene kelémo zokoake nene, \v 16 aí mogonáa nene avetó iki lili ali amitave loko lo hukoko loketamó. \v 17 Láa loko lokimikago, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá anoza gakó makó láa loko luhuva gizamó nene gihila zimó: \q1 \v 18 \x * \xo 12:18 \xt Isa 42:1-4\x* Ómasímo láa loko nolive: Gelekelé izegipáne alémo etó umó nene ánigalo. Nigika amenouke aikumú nene gele lamaná oaká nouve. Itó neza Sikalahúne nene aí amupiló molokugo alémo vávani okiko, hetoka ve numutó namató vegená nene lihimáinimú gona moloketati gakó nene lo utó oko lo kimitimó neve. \v 19 Eza lovaleta oko gopaga lamoko gapoló gakó napagutí laminogo ive. \v 20 Vegená ámemenáa limiki minamó nene ma kelémo golesa o asú aminogo ive. Limiki mina vegená nenete gelemó ló guluma koma nenéminoko nemó nene ma ze lihaminogo ive. Itó lá okoko hozaváa amuza moloko aleloko voko miniko nene, ale kegesoaká nenémo netá mukí kivilegeko minanogo ive. \v 21 Lá okiko, hetoka ve numutó namató vegenalite kigika nene aí agulizató ali miliiki aikumú kagata losi gelemiki ageva iki minanigave, loko lo hukoko limó. \s1 Izesuko Pelezepuloko \r (Mak 3:20-30; Luk 11:14-23) \p \v 22 Nene gamenaló ve makó nene holosi makolímo agika ale gopa oko agómula lika ve itó agepa hize lakolí okago mina ve nene Izesú noitoka alímiki vamó. Alímiki vikago, Izesú nene alémo lamaná okago, ve eza agómula goloutoake nene, gakó limó. \v 23 Gakó lokago nene, vegená mukí nenete ánigiake sigaga litake agulizaki ve Tevitini agávolaho ative liki la ve netihe. \v 24 \x * \xo 12:24 \xt Mat 9:34, 10:25\x* Liki likago nene, Palisaio monó vete ámina gakó giliake láa liki lamó: Pelezepuló eza holositini agulizaki ve loló oake alémo vatí igogó holosi nene kepeleko kimiseleaká noive. \v 25 Liki likago, Izesú nene kigikagú gakó hanuva geleake láa loko lo kimimó: Mikasi makotoka vegená keza hizi hoú liiki lova gopa hizitamó nene, keí mikasi gámé minatimó neve. Itó apá makotoka itó numuni makokú vegená keza hizi hoú liiki eza akohú apiliko eza akohú apiliko itamó nene hutilí iki vinigave. \v 26 Itó Satá ezáa izegipala zuha kepeleko kimiseleneitimó nene, aí avogisaló nene itína mota hizi hoú liake alévolé iki minamitamó neve. \v 27 Lekeza nenikumú Pelezepuloni zámuzatunú holosi nene kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niave. Láa likima nene lekelitini izegipatini zuha nenete nene Satá ámina oko kelémo vatí igo holosi kipiliki kimisiliaká niahe. Óe, lá oko nomive. Nenemú kéisi nene soza gakotinímini mogona hanuva ali utó itamó neve. \v 28 Lá onoimóza, nénisi nene Ómasímini Sikalahulímo nelémo vatí igo holosi nene kepeleko kimiseleaká nounazo, Ómasímo agulizaki ve napa ale utó oleketamó nenémini zámuza lokovogisaloka mota omo ávatiha onoimó nenémini mogona mota utó okave. \v 29 Ve makolímo gasovagi ve amuza ve makolímini numukú nene litá oko iteko henokanona nene ma ipá oko alitihe. Nenéminoko nomive. Gasovagi ve amuza vema nene goí oko agisa agizató nagá aleakaláa nene neve. Lá okogó aí henoni ipá inogo ive. Loko limó nene Satani zámuza avilegeake holosiva kepeleko kimiseleaká nouve loko lo moloko limó neve. \p \v 30 \x * \xo 12:30 \xt Mak 9:40\x* Loko loake makó láa loko limó: Makó keza nene nenikutí ve minamitamó nene není gala ve minanigave. Ve makó keza nilími vatí iki vegená kilími nupa amitamó nenete kilími hutilí iaká niamó geleneive. \v 31 Nenemú lo likimitoze, gililo. Ómasímo golesa netá haitopaitó itó alivi letivi liaká haitopaitolímini nenémini lihimavala ahuloaká gapo nemóza, ve makolímo Sikalahukumú alevo letovo oko litimó nene Ómasímo ámina lihima ahulotati gapo nomive. \v 32 \x * \xo 12:32 \xt Luk 12:10\x* Makó keza okulumakutí lumu ve gihila není imane alivi letivi itamó nene Ómasímo ámina lihima nene hanuva ahulokimiakaláa nemóza, Sikalahukumú alivi letivi iki lita lihima nene mikasigú nemó itó okulumakú nemó nene ma asú amititó neve. \s1 Oko moloko nounitímo mogonate ale utó oaká noive \r (Luk 6:43-45) \p \v 33 \x * \xo 12:33 \xt Mat 7:20\x* Lekeza nene za gihila lamaná makó ánigiiki za lamanakutí neve liki litaze. Itó za gihila golesa makó ánigiiki nene ámina iki za golesagutí neve liki litaze. Za gihila nenémo zámini mogona ale utó oaká noive. \v 34 \x * \xo 12:34 \xt Mat 3:7, 23:33; Luk 3:7; Mat 15:18\x* Gosihalímini agapilamó zuha lekelisi nene niave. Mogonatini golesagi nianazo, gakó lamaná ma lisá amave. Ligikagú vaí o minakutí legepatunú loaká noune. \v 35 Vegená lamanalitini kigikagú nene netá lamanakó ititimó nenazo, kigikagutí nene vatí sunigó utó itimó neve. Itó vegená golesatini kigikagú nene golesa netakó minatimó nenazo, kigikagutí ámináminoko golesa sunigó ititimó neve. \v 36 Nenemú nénisi lo likimitoze, gililo. Lihima aleaká gamenaló nene vegená mukilite ha gakó haitopaitolímini gopa linakumú nene gakó hozava aliiki asenini hiziki lúitamó neve. \v 37 Gakó lanimó nenémo oko moloko animómámini mogonaka lo utó molokiko, lamaná itimó nene, lihimaka nomitimó minatanimó neve. Itó golesa itimó nene, lihimaka ha minatimó neve. \s1 Vegená golesate alévolé suni ánigatune liki lamó \r (Mak 8:11-12; Luk 11:29-32) \p \v 38 \x * \xo 12:38 \xt Mat 16:1; Luk 11:16\x* Láa loko lo kemekago, monó mogona apí ikimiaká a ve itó Palisaio monó ve lugáa keza gakó láa liki li amemó: Tisatemaka, geza nene alévolé suni ma ale utó okako nene ánigatune. \v 39 \x * \xo 12:39 \xt Mat 16:4\x* Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegená lekelisi nene vegená golesave itó monó gili ahuliaká vegená niave. Lekelisi alévolé suni ale utó okugo ánigatune liki liaká niamóza, lekelisi nene haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zonatoka emane utó i suni makó nenitoka utó okiko nenegó ánigatave. \v 40 \x * \xo 12:40 \xt Zna 1:17\x* Zoná nene gamena losive makole nene lagaha sipisímini agatupagú minake goha otimóma neve. Áminagó oko okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene gamena losive makole mikasigú mininake goha otinogo uve. \v 41 \x * \xo 12:41 \xt Zna 3:5\x* Itó Zoná nene Ninive vegená monó lo nokimigo kigika ali viligamóma neve. Itó nénisi ató imane nene Zonakitana minamoko Zonani avilegeko noumóza, lekeza není gakó gili ahuliake likigika ali viligamave. Nenemú Ómasímo gona mololeketati gamena nene Ninive apá amelage nene otiki miniki oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini lihimáinimú lotuva liginigave. Lá ikiko lihima alitamó neve. \v 42 \x * \xo 12:42 \xt 1 Kug 10:1-10; 2 Iki 9:1-12\x* Itó agulizaki vená Sipá mikasi emegaló minamó nenémo Ómasímo gona mololeketati gamena nene otekoko oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini mogonatini nene lotuva legekiko lihima nene alitamó neve. Ámina vená nenémo Salomó gele vevesoko gilimómámini gihiláa gilinogo mikasi hotokatí gapo hána hána amó. Itó nénisi ató imane noumó nene Salomoni avilegeko noumóza, lekeza není gakó gelemave. \s1 Holosi golesa atiginá i gakó \r (Luk 11:24-26) \p \v 43 Holosi makó nene ve makolímini agikagutí iteoko avasú vizeko minati numunimú vitagá inogo vegená minama mikasiló voko mohona itive. Vitagá oloko novoko, \v 44 neza numúne nene ahulokuke umóma nenazo, goí oko minu numutoka goha atiginá oko vinake minatoze lokoko nene, atiginá oko, oko ánigatimó nene, ámina numuni lolopa gitiki ali guni inakú nene numuni gizapa ve nomiko ánigatimó nene, \v 45 goha nene ahulokoko voko holosi agivelagini 7-a nene kugupelotí sisipa anuva ovimó nene kelémoko oko áminagú nene limiki miniki aliki inigave. Lá ikiko, ámina ve nene goí oko golesa oko minamóza, íi, alika nene golesa o lamaná oko golesa inogo ive. Lá onoize, ve golesa áimane lekelitoka utó itikumú noluze, ehe. \s1 Izesuni izolahiki agunamotamolagi \r (Mak 3:31-35; Luk 8:19-21) \p \v 46 Izesú gakó lo kemeko noigo, amegesaloka nene izolage izegipa agunamotamola nene gakó lo amitune liki hetoka gizapa iki niago, \v 47 ve makolímo Izesuni nene gelenape, izokage izegipa gugunamotamokama gakó lo gimitune liki nene hetoka iki gizapa niave. \v 48 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Izónege nugunamotamónemú lape. \v 49 Loko loake, izegipa apala nouni liginaloka nene agizani hisú oko láa loko limó: Ánigalo. Izónege izegipa nugunamotamóne imane niave. \v 50 Okulumakú améneho li gakó ámegetiaká niamó kéisi nene izónege izegipa nugunamotamóne niave, loko limó. \c 13 \s1 Zuha netá atilí oaká vemú anoza gakó \r (Mak 4:1-9; Luk 8:4-8) \p \v 1 Izesú nene ámina gamenaló numuni minakutí lemeake nonohuló agataló lemeko noike, \v 2 \x * \xo 13:2 \xt Luk 5:1-3\x* gakó apí okiminogo mitó minokago, ve vená mukí nene iki sii sii liki getatoka alegesá ikago, ánigoake vegená gikí akumule loko nagamikú lape makokú nene itimó. Iteko minake nene, \v 3 anoza gakó haitopaitolímini lo kimimó. Lá noike, makó láa loko limó: Gilinahe. Zuha netá atilí oaká ve makó nenémo netá gihila nene atilí inogo vimó. \v 4 Vike mikuka atilí omo novigo nene, makó nene gapogú alemó zekago gaha namate ake ni asú amó. \v 5 Itó lugáa nene gehani amupiló mikasi lagasó netó lemekago, mikasi hána nomimó nenazo, goloakaláa golokago litá oko itiha, \v 6 ho nolake avagugu vizekago, luhusa hána nomigo osagava vizimó. \v 7 Itó gihila lugáa nene lilihámini luhusa nene mikasigú ha netó alemó zeake, goloko itekaha, lilihámo zetamó. \v 8 Itó lugáa nene mikasi lamanakú lemeko minake goloko iteake gihila lamaná zimó. Zava makototí nene gihila 100 nene zimó. Zava makototí nene gihila 60 zimó. Zava makototí nene gihila 30 zimó. \v 9 Lekeza lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili vevesiki gililo. \s1 Anoza gakokumú lo kimimómámini mogona \r (Mak 4:10-12; Luk 8:9-10) \p \v 10 Gakó láa loko lo lemekago, izegipala zuha leza amatoka voko minunike geza nene anoza gakó nenémináa nanamú lo nokemene. \v 11 Loko lokuko nene, eza láa loko lo limimó: Okulumalímini gasovaló minoakalímini asuguná gakó nene lekeza gilitave loko nene lonoimóza, lugáa keza gelemitave loko nene neve. \v 12 \x * \xo 13:12 \xt Mat 25:29; Mak 4:25; Luk 8:18, 19:26\x* Makó keza monó nene vatí iki gizapa iki ali minata vegená nene áminaló nene miní ameko kemekiko minumuni lamaná utó o kiminogo ive. Itó makó keza monó nene lamaná iki gizapa amita vegená nene hanuvagó ale minune liki litamóza ipá oko alekiko nene hanuva minanigave. \v 13 Keza nene ánigatune liki ánigi-liki nivamóza, ánigi hehe lisá amave. Itó gilitune liki gilimi vaha vaha mogonáa nene gili vevesisá amave. Nenemú anoza gakó imane lo nokumuve. \v 14 \x * \xo 13:14 \xt Isa 6:9-10\x* Lá okago Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá alika utó iti netakumú lo ami gakó nenémo keitoka voko alekave. Ómasímo li gakó nene láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 Lakagatatunú giliakaláa nene hanuva gilitamóza, gili vevesaminigave. Itó lokogómulatunú ánigiakaláa nene hanuva ánigatamóza, ma ánigi vevesaminigave. \v 15 Vegená mulusi imane niamó kigika nene hize lí oake kigika kii lo vimó niave. Itó kogómula nene liko vimó niave, itó kagata molamó niave. Nenemú netá matá hanuva ánigoakaláa hanuva nánigave. Itó kagatatunú geleakaláa hanuva nigeleve. Kigikatunú nene gili lamaná iki nene ma gilisá amave. Lá iiki kigika ali viligisá amanazo, neza nana oko kelémo lamaná itomó neve. \m \v 16 \x * \xo 13:16 \xt Luk 10:23-24\x* Itó Ómasímo nónohá zelikimikago, lekelisi nene lokogómulatunú ánigi vevesiake lakagatatunú gili lamaná iaká niave. \v 17 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká ve mukí kezagi itó monó gele ve mukí kezagi nene oko moloko nou netá lekeza ánigiaká nia netáma ánigatune liki lamóza, ánigamamóma neve. Itó lekeza nene negepagutí gakó giliaká nia gakó gilitune liki lamóza, gelemamóma neve. \s1 Zuha netakumú anoza gakolímini mogonáa \r (Mak 4:13-20; Luk 8:11-15) \p \v 18 Netá gihila atilí oakalímini mogona nene lo likimitoze, gililo. \v 19 Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó giliki gili vevesama vegenalite monó nene kigikagú milikago minamó nene golesa netá amelaho Satá nene netá gihilama aleko golisi vokiko netá gihila gapoló alemó zimó nenéminiki minanigave. \v 20 Itó gehani amupiló lemeko minamó nenéminiki minata vegená nene monó nigiliki laga kivisekago giliaká niamóza, \v 21 kigikagú emane nene luhusa ale gilitamigo, gamena alínipa aliniko, monó gakó gilinakumule liki gopogu galatakalatá milikitata gamenaló nene litá iki ahulanigave. \v 22 Itó lilihagú limimó nenéminiki minata vegená nene monó giliakaláa hanuva gilitamóza, imane mikasiuka gena kepeleaká noi netá itó monimú lagaváa giliaká nia netá nenémo monó zemikago, keitoka gihiláa makó utó osá amive. \v 23 Itó mikasi lamanakú limimó nenéminiki minatamoláa monó giliiki gili vevesiki ali minata vegenatoka nene gihila zeaká noive. Makolititoka napa otigí zeaká noive, makolititoka mukí zeaká noive, makolititoka vauva aleko zeaká noive. \s1 Lilihamú anoza gakó \p \v 24 Láa loko loake, anoza gakó makó láa loko lo limimó: Okulumalímini avogisaló iteaká mogonamú nene ve makolímo nene minagú laisi gihiláa atilí imó neneló ale moloko litoze. \v 25 Gihiláa atilí oake vokago nene, makó holugú nene vegená kovó aki asú iki akinago, gala veva nenémo aniteake laisi vogalaló minoake nene, liliha nene atilí oake vimó. \v 26 Lá okago laisi goloko iteakaláa goloko iteake, gihiláa nene nozigo, liliha makó nene ámináminoko goloko itimó. \v 27 Lá okago, izegipala zuha nenete iki láa liki li amemó: Gugulizaki velemaka, geza nene mikagú nene netá lamanaláa makó atilí animóma nemóza, liliha mukí nene nana oko itive. \v 28 Liki likago, eza nene gala ve makolímo onoitive loko lokago, keza voko lilihama asutatupe liki likago nene, \v 29 eza láa loko nene limó: Óe, liliha nene asuti ahulatamóza, laisigi nene asutikatave. \v 30 Nenemú nene laisigi lilihagi hanuva minatize. Neiko nene, laisi ale moloaká gamenaló nene minumuni aliaká ve láa loko loketatove: Lekeza niviki liliha nene apí iki gizaká iiki asapú ikiko lokú gizatunize. Itó laisima nene haitó gizaká iiki ale moloaká numúnegú milataze, loko limó. \s1 Masteti gihilamú anoza gakó \r (Mak 4:30-32; Luk 13:18-19) \p \v 31 Izesú nene anoza gakó makó láa loko lo limimó: Okulumalímini avogisaló vi hilata vegená keza nene masteti gihila nenéminiki niave. \v 32 Ámina netá nene zuha netá lugáagutí koma koma nemóza, ve makó nenémo ámina netá nene minagú atilí okago goloko iteko napa oake zamú mukí kivilegeko zagitana loló onoive. Lá okago, nama nenete anitiake nenémini izanaló nene numuni giaká niave. \s1 Peleti lulu vizeaká netakumú anoza gakó \r (Luk 13:20-21) \p \v 33 Anoza gakó makó láa loko lo limimó: Okulumalímini lapanató vo holoakaláa nene peleti lulu vizeaká netá nenéminoko neve. Vená makolímo ámina netá nene polisigi ali gopa okago hutilí okago peleti nene lulu vize napa oaká noive. \s1 Izesú anoza gakolímini mogona lo kimimó \r (Mak 4:33-34) \p \v 34 Vegená vaí iki alegesá ikago, Izesú eza gakó mukí imane lo kimimó nene anoza gakokutí nene lo kimimó. Gakó lo kiminogo noike anoza gakokutikó lo kemeaká imó. \v 35 \x * \xo 13:35 \xt Age 78:2\x* Lá noigo, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó nenémo gakó láa loko luhuva gizamó nene alévolé imó: \q1 Negepagutí anoza gakokutí lo nokiminake mikasi emane utó amigo gakó halá geko minoloko voko minamó nene itína nene lo utó itove. \s1 Lilihamú anoza gakolímini mogonáa lo utó imó \p \v 36 Izesú nene vegená ahulokimiake numukú itekago, izegipala zuha leza laisi mikú liliha utó itímini mogona lokako gilitune loko loká omikuko, \v 37 Izesú láa loko limó: Gihila lamaná atilí i vemú lumó nene okulumakutí lumu ve gihila nezánemú luve. \v 38 Minimú lumó nene mukí mikasiukamú luve. Itó netá gihila lamanakumú lumó nene Ómasímini lapaná alina vegenakumú luve. Lilihamú lumó nene netá golesa amelaho Satani vegenala zuhamú luve. \v 39 Gala ve aniteake netá golesa atilí i vemú lumó nene Satakumú luve. Laisi ale moloaká gamenaló minumuni aliaká vemú lumó nene, mikasiuka netá asú iti gamenaló nene hozaló ve keza hoza alitakumú luve. \v 40 Liliha nene asutiiki lokú gizamó nene ámináminoko mikasiuka netá asú iti gamenaló nene \v 41 okulumakutí lumu ve gihila neza nene agelóne kimiselekugo, není gizapaló vegenáne zuha niakutí kilími gohá iaká nia vegená itó golesa netá aliaká nia vegená gizaká iki kilími nupa iiki \v 42 ló napagú ali ahulikimikiko liminigave. Neneloka limiki miniki ive nama iki miluma maluma giliki kegepa atalá iki minanigave. \v 43 Itó hee liki minamoláa keza nene améipini avogisaló nene ho nenémini iki lapanáinigi minanigave. Lá onoize, lekeza lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili vevesiki gililo. \s1 Helisa netakumú anoza gakó \p \v 44 Okulumalímini lapanató iteakalímini meinava lá oko neve. Helisa netá makó nene za zuhagú minatimó nene etó oko apazá neiko nene, ve makó nenémo voko ánigokoko nene goha ale halá gekoko agoliza vizeko voko ezáa moni henokanona nene salimi asú okoko moni aleoko ámina za zuhama meina hizeko alinogo ive. \s1 Lulukumú anoza gakó \p \v 45 Okulumakú iteakalímini meinaváa lá oko neve. Ve makó nenémo lulú makó meinava iteko mina netakumú nene vitagá oloko vike nene \v 46 hozavagú molokiko neiko, lulú makó meinava iteko noitimó nene ale utó okoko nene ezáa moni henokanona salimi asú okoko moni aleoko ámina netá nene meina hizeko alinogo ive. \s1 Lagaha gotahamú anoza gakó \p \v 47 Okulumalímini lapanató iteaká gapováa nene lagaha gotaha nenémini oko nene neve. Vegená keza lagaha gotaha nene age nagamikú ahulikago lemeake lagaha nene haitopaitolímini nene aleaká noive. \v 48 Gotaha nene vaí okago, gelelehá iki ali getatoka iake minake nene, noakalímini nene lapegú ali milimili iaká niave. Namoakalímini nene ali etó iki ahuliaká niave. \v 49 Mikasi gamenava asú iti zupa nene ageló nenete áminámini inigave. Ageló nenete numutó namató vetini holúikutí vegená golesa gizaká iiki \v 50 lokú nene ali ahulikitanigave. Neneloka miniki ive nama iki miluma maluma giliki kegepa atalá iki minanigave. \s1 Litaha monokutí itó gosohá monokutí ale utó oaká gakó \p \v 51 Izesú láa loko lo leme asú oake nene, láa loko loká oletamó: Lekeza nene mukitoka gakó imane gili asú inahe. Loko lokago, leza mota gele asú onoune \v 52 loko lokuko, eza láa loko limó: Ve makolímo aí henoni litahagutí itó gosohakutí gona moloko aí vegenala zuha kemeaká noimómáminiki monó mogona apí ikimiaká a ve lugáa keza okulumalímini lapanalímini mututoni lilí nia vegená nenete Ómasímini litaha monolímini agikagutí itó gosohá monolímini agikagutí ali utó itamó neve. \s1 Nasalete apatoka Izesuni ánigi ahulamó \r (Mak 6:1-6; Luk 4:16-30) \p \v 53 Izesú nene anoza gakó haitopaitolímini láa loko lo leme asú oake nene, ámina numuni apá ahuloake \v 54 ezáa gotó apalaloka vo anitimó. Vo aniteake monó numukú iteake monó lo kimimó. Monó gakó nene avetó oko lo kemekago, giliake sigaga sagaga litake láa liki lamó: Ve imanémo gele vevesoakaláa nene hikutí alive. Itó alévolé suni aleaká noimómave. \v 55 Leza aí mogonáa gelenounize. Áisi nene kapetamámini gipalama noive. Itó izolahini agulizá nene Maliáma neve. Itó agunamotamolatini kugulizáini nene Zemusiki Zoseheki itó Saimon itó Zutá nene agunamotamola niave. \v 56 Itó mohó agunala kezagi imaneló miniki aliki iaká nianazo, áisi lezagitana ve noimóza, áisi nene haitopaitó suni nana oko aleaká noive. \v 57 \x * \xo 13:57 \xt Zon 4:44\x* Liki liake aikumú gelemó nene gena okago, aí nene ali letivi iki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímini agepagutí gakó liaká vetini kugulizá nene numutó namató puu loko vitimóza, kezáini gotó apatokagi numúikukagi kezáini kugulizá nomitive, loko limó. \v 58 Ámina apató vegená keza nene gili alévolé amamó nenazo, Izesú nene alévolé suni mukí neneló ale utó amimó. \c 14 \s1 Monó nagamí holokimiaká ve Zoní hili gakó \r (Mak 6:14-29; Luk 3:19-20; 9:7-9) \p \v 1 Gamena nene zupa agulizaki ve napa Heloté nene Izesuni gakoláa likago gilimó. \v 2 Geleake nene, gelekelé izegipala nene láa loko lo kimimó: Zoní monó nagamí holokimiaká ve áisi nene hilimómagutí oteake imane zámuza nene netá haitolímini ale utó oake noihe loko limó. \v 3 Nene hanuva lamimó. Heloté nene amunaloka emane uvolaho Piliponi vená agulizá nene Helotiasini ipá oko alimó. \v 4 \x * \xo 14:4 \xt Liv 18:16, 20:21\x* Lá okago, Zoní nene Heloteni nene uvokahini vená ipá oko alenimó nene etamive. Loko lo ame-ame oloko vokago, Heloté nene venalámo gala vizekago ve makó kimiselekago vake Zonini agizató aliake nagá numukú ahulitamó. \v 5 Mukí vegenalite Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noive liki liaká amó nenazo, Heloté nene Zonini apilitomó nene Ómasímo nana onetatihe loko ahelele vizekago ahulamó. \p \v 6 Lá imóza, Heloteni nene geta gamena alitokago mukí kugulizaki ve aí numukú nene iki alegesá amó. Alegesá iki niago, Helotiasini mohola nenémo kovogisaló melekeni noigo, Heloté nene ánigo amu heleake, \v 7 láa loko limó: Neza nene Ómasímini avogisaló lo hukoko noluve. Geza nemú manamú nivisive loko litani netá hanuva giminogo uve. \v 8 Loko lokago nene, izolaho lo amekago láa loko limó: Monó nagamí holokimiaká ve Zonini luvana nene hutoko lapegú moloko nemekako ánigokinake mota helekave loko litove loko noluve. \v 9 Loko lokago nene, agulizaki vémo agepa gahava nomigo gilimó gena imóza, Ómasímini avogisaló lo hukokumóma nenazo itó alesa molokugo iki mina vegenalitini kovogisaló imane lo hukokunazo loake, gele ameake, gopa nene pilisi ve makó voko luvana hutoko alekative loko lomikago, \v 10 vike nagá numukú nene luvana hutoake gotola gitegeko nene \v 11 lapegú moloake mohóma amekago, moholámo aleko vike izolahini alemo amimó. \v 12 Alemo amekago nene, Zonini izegipala zuha nenete ámina gakoláa nene giliake vake gonosiváa gale zemó. Gale ziake, ámina gakó nene Izesuni avetó iki li amemó. \s1 Ve 5 tausen nosánetá kemeko namó \r (Mak 6:31-44; Luk 9:10-17; Zon 6:1-13) \p \v 13 Li amikago, geleake ámina apá ahuloake izegipala zuhagegi nagamikú lapegú itekunike vola helegaloka mikasi gomopalaló vo anitehá. Lá okuko, vegená mukí keza giliake, numuni apáini ahuliake mikasigú ámegetiki vamó. \v 14 Lá ikago, Izesú nene lapegutí olío lemeko ánigamó nene, vaí iki alegesá ikago ánigoake, agika hizekago kivisi vegená nene kelémo zokamó. \p \v 15 Lá okago, únaká ho lemekago, izegipala zuha leza aitoka unike láa loko lo amunimó: Imane apá nene ha gámetó minokaze, itó gamena mota asú okaze, vegenáma apá makotoka makotoka viiki nosánetáini meina hizitave loko kimiselemane. \v 16 Loko lo amekuko, Izesú láa loko lo limimó: Nanamú vitave. Lekezatini nene nosánetá kimiki nalo. \v 17 Loko lokago, leza íi, peleti 5-a itó lagaha lositakó imane molonouhá lae. \v 18 Loko lokuko, Izesú láa loko limó: Nene aliki nenitoka alo. \v 19 Loko lo lemeake, vegená keza gihisiló minatave loko lolimiake, peleti 5-agi itó lagaha lositaki aleake, okulumatoka okenava oko nánigake, Ómasi agepoka loake, peleti gitegeko lemekago, leza vegená mukí gona moloko kemehá. \v 20 Kemekuko, mukilite nikake kagatupa okago nosánetá lumáa ali nupa iki gosúveha 12 vaí okago ali milamó. \v 21 Nosánetá na véa 5000 nenéminiki minamó. Vená izegipáini nene gatamune. \s1 Izesú nagamí amupiló liso liso vimó \r (Mak 6:45-52; Zon 6:15-21) \p \v 22 Lá okago, Izesú ezáa nene vegená nokimisilike izegipala zuhama sipigú itiiki vola helegaloka goí iki vitave loko loletamó. Lolimikago novuko nene, \v 23 vegená kimisele asú oake ezáagó agoka makokú iteko minake Ómasiloka loko minamó. Lá noigo, \v 24 límugusi zekago akovevé loló okago nene, izegipala zuha leza sipigú voko voko nonohuló holutó novuko logómulalokatí nene una napa aleko ake lehelú inogo igo, nagamí nenémo valahuká zeko lelémo ligitagani imó. \v 25 Lá noigo, gokululuva notovoigo, Izesú nene nonohuló amupiló liso liso vike vo alí noligo, \v 26 izegipala zuha leza ánigokunike, holosi noahe oko lehelele vizekago, gopaga lunimó. \v 27 Gopaga lokuko, Izesú litá oko láa loko limó: Lekelegesá legemino. Nezama nouve. Mulutini lepa hizino. \v 28 Loko lokago, Pitá nene láa loko limó: Guivahanitemaka, géisi noitanimó nene lokako nagamí amupiló imane lisokinake géisi noanitoka vitohe. \v 29 Loko lokago amane loko lokago, Pitá nene sipigutí olío lemeake, Izesú noitó nene apí oko nagamí amupiló liso liso vimó. \v 30 Liso liso novigo, una nalikumú geleake alegesá legekago, nagamikú velehé liminogo noike, Guivahanínemaka nelémo nugutó vizemane loko gopaga lokago, \v 31 Izesú litá oko agizani lutoko nanukike láa loko lo amimó: Geza komáisí nenikumú gele alévolé anitika, nanamú gagata losi gelenimó neve. \v 32 Loko loake, sipigú goha itikasigo, una nene asú imó. \v 33 Asú okago, sipigú makó minuhá ve leza Izesuni gupá ze ameko geza lamaná Ómasímini gipala noane, loko lunimó. \s1 Genesalete apatoka Izesú kivisi vegená kelémo zokamó \r (Mak 6:53-56) \p \v 34 Loko lunike, vola helegaloka Genesalete apakú vo anitunimó. \v 35 Nagamí nonohuló agataloka getatoka nene itekuko, vegená keza Izesuni ánigi vevesiake Izesuteho mota okave liki numuni apá alitoka gakoláa ahulikago, vegená keza giliake kivisi vegená Izesutoka kilímiki amó. Kilímiki ake \v 36 kivisi vegená imane nene gele kemekako, gugupeló ahe itó hanuva luhoaká gó gahevalokahe imane ali giliiki nene zokatave, liki negénegeka likago, áminámini niake ale gele vegená nene zoki asú amó. \c 15 \s1 Avóike apí a mogonatagana \r (Mak 7:1-13) \p \v 1 Gamena nene zupa Zelusalegatí Palisaio monó ve itó monó mogona apí ikimiaká a ve lugáa kezagi Izesutoka ake láa liki loká itamó: \v 2 Izegipaka zuha keza avotegini mogonatagana ali minamake nanamú ahulikave. Nosánetá natune liki ligika ale golotuva loaká suni aliki kigizani nene nagamí zemave. \v 3 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelisi nanamú avotikini gakóini gili alinigi Ómasímo lo hukoleketa gakó avutá iaká niave. \v 4 \x * \xo 15:4 \xt Gá 20:12; Gapo 5:16; Gá 21:17; Liv 20:9\x* Ómasímo láa loko lonoimóma neve: Izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo. Itó makó nene láa loko lonoimóma neve: Makó eza nene izolahiko amelahiko usí vizekimiaká gakó lo kimitimó nene, apele hilitunize. \v 5 Lá onoimóza, lekeza nene láa liki liaká niave: Makó eza nene izolahiko amelahiko hize lé oketanogo lonou netáma mota Ómasímini amekuve, \v 6 liki liake nene izotikini ametikini nasahilí ikitata gapo hizi lí iaká niave. Itó lekeza lá iake, Ómasímini gakó nene vasá ziake lekezatini avotikini gakó alévolé iki ali miniaká niave. \v 7 Genezatini lositaki neneta Isaiá alika utó iti netakumú gakó láa loko limó nene, lamaná lekelikumú lonoimóma neve. Ómasímo li gakó nene láa loko luhuva gizonoimóma neve: \q1 \v 8 \x * \xo 15:8 \xt Isa 29:13\x* Vegená mulusi imane nene kegepatunukó nugulizá ali otiaká niamóza, kigika nenitoka mili gímizinamake mili hotó inave. \v 9 Vegenalitini gakó nene není gakokitana okago li kimi-kimi iki miniaká niake, soza miliki gupá zi nimiaká niave. \s1 Ligika ale gopa oaká netá \r (Mak 7:14-23) \p \v 10 Izesú nene láa loko lo kemeake vegená lugáa mukí sele lo kemekago, aitoka ikago, láa loko lo kimimó: Neza gakó lo likimitoze. Gili vevesiki gililo. \v 11 Ni mikilí ikago lakagatupagú lemeaká noi netá nenémo likigika ale golotuva lamitimó neve. Lekegepagutí emane ititi netalímo likigika ale golotuva litimó neve. \v 12 Loko lo kemekago, izegipala zuha leza amatoka voko láa loko lunimó: Geza nene Palisaio monó ve imane gakó lo kemekako gili golesa ikave. Gili golesa amó nene mota gelenape. \v 13 Loko lokuko, Izesú eza anoza gakó láa loko lo limimó: Za nene okulumakú améneho zuhá amigo hanuva goloko itimoláa nene áisi asutoko luhusagi ale ahulanogo ive. \v 14 \x * \xo 15:14 \xt Luk 6:39\x* Lá onoinazo, lekeza ahulikimikiko minino. Palisaio monó ve nene kogómula lika mola vegitana niave. Agómula lika ve makolímo agómula lika ve makó nene gapo alapizitihe. Kogómula lika ve losi nenetosa eza agizató aliko eza agizató aliko iiki vitáimó nene losiló galegú hilanigasive. \p \v 15 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Geza nene anoza gakó itínasa lanimómámini mogonáa lo utó okako gilitune. \v 16 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Íi, lekelisi nene áminagó iki lakagata velesá kolosamimó niahe. \v 17 Mogonáa gili vevesamahe. Lekegepatunú nosánetá nikago aselikú nene lemeake nene eza gapováa voaká noive. \v 18 \x * \xo 15:18 \xt Mat 12:34\x* Itó lekegepagutí iteaká noimó nenémo likigikagutí utó oake lekemeni ale golotuva loaká noive. \v 19 Vegená likigikagutí iteaká noi netá nene lá oko neve: Golesa lakagata geleaká, itó vegená kepele heleaká, ve vená huki ezega emega oaká, mokoló mogona, gumina, soza, kemegeka loaká, nene. \v 20 Netá nenémináámo lekemeni alémo golesa oaká noive. Ligizani nagamí zemunike noaká nouhá nenémo lemeni ale golotuva losá amive. \s1 Kenan mikasiukatí hetoka mina venalímo gele alévolé imó \r (Mak 7:24-30) \p \v 21 Loko loake, Izesuki makó vunike mikasi ahuloko Tulo numutoka itó Sitona numutoka apá agilikaloka voko nouko nene, \v 22 Kenan mikasiukatí hetoka mina vená makó nene aitoka noake gamoga geko láa loko limó: Guivahanínemaka, geza Tevitini agávolagamaka golesa netakutí gologí oletatani velemaka, milumaváne gelenetamane. Holosi golesa makolímo mohónémini agikagú minoake alémo gopa napa okago noinae. \v 23 Loko lokago, Izesú nene geletigí gelemotigí oake novigo nene, izegipala zuha leza vená imanémo negénegeka lomo lémegetoko amó goselé ovize. Geza nene amiselekako vitiho. \v 24 Loko lokuko, Izesú láa loko lo limimó: Neza nene Isilae vegená vi tolova inakutí kelémo vatí itane lokogó nimiselekago lumumóma nenae. \v 25 Loko lokago, vená nenémo litá oko amatoka oko agisauka gupá nozike láa loko limó: Guivahanínemaka, geza nelémo vatí amane. \v 26 Loko lokago, Izesú nene Isilae vegenalite Ómasímini lusa goí iki ali alitakumú geleneike anoza gakó láa loko lo amike limó: Izegipatini nosánetá nene ipá oko galatini kegepagú ahuloakaláa nomive. \v 27 Loko lokago, hetoka vená nenémo Isilae vegenakó negopa, ezagi Ómasímini lusa ale alitikumú geleneike láa loko limó: Guivahanínemaka, nene lamaná lokanimóza, neza litoze. Gala amelage nene nosánetá ninago lanáa koma alemó zimó nene galate gopa niaká niamole. \v 28 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Geza nene gigika ma nego lokanize. Nenemú nene lani netá utó ogetanogo ive. Loko lokago nene, ámina gamenalóisí mohola nene zokoko lamaná imó. \s1 Izesú vegená mukí kelémo zokamó \p \v 29 Lá oake Izesú nene numuni apáma ahuloake goha atiginá oko vike Galilaia nonohulotoka aniteake zopega makokú iteko minamó. \v 30 Iteko noigo, vegená mulusi haitopaitolíminiki alegesá amó. Iki alegesá amó nene kigisaló alimó kogómulaló alimó itó lilikupá gepili nuvane itó gakó lamamó negi ve itó kivisi vegená mukí kilímiki iki Izesuni agisauka kilími nupa ikago kelémo zoko asú imó. \v 31 Lá okago, gakó lama vegená nene kegepa alémo vávani okago gakó lamó, itó kigisa kigizani nakeseta vegená nene kelémo lamaná okago lamaná iki minamó, itó kigisaló alimó nene lisi pehe liake otiki vamó. Itó kogómulaló ali vegená nene kogómula ale goloutokimikago kogómula ánigamó. Lá iki minago vegená mukí keza sigaga lake leza Isilae vegenalitini Ómasite napa noive liki agepoka lamó. \s1 Ve 4 tausen nosánetá kemeko namó \r (Mak 8:1-10) \p \v 32 Lá okago, Izesú nene izegipala zuhama sele lo lemekago, aitoka okuko, láa loko lo limimó: Vegená mukí imane nosánetá namake nenitoka nene gamena losive makole minikago milumaváini gelekuze. Itó itína gaúna hiliki niko, kimiselekugo, numúitoka niviko gapoló kovonana vizekatihe loko nenemú nagata gulugo gena nivisekave. \v 33 Loko lokago mikasi gomopalaló nouninazo, vegená imane nosánetá nene hikutí ale utó oko kemeko natune. \v 34 Loko lokuko, Izesú loká oletake lekelitoka peleti nanakí neve. Loko lokago, leza nene peleti 7-a, itó lagaha koma luguhakó ma neve. \v 35 Loko lokuko, áminama aliki alo loake nene aleko okuko, Izesú nene vegená mukí mikasiló minalo loko lolimiake, \v 36 peletigi lagahagi aleake, Ómasi agepoka loake, gitegeko lemekago, leza vegená gona moloko kemekuko namó. \v 37 Niki niki kagatupa ikago, nosánetá lumáa minamó ali nupa iki gosúveha nene 7-a vaí okago ali milamó. \v 38 Nosánetá na ve nene 4000 nenéminiki minake namó. Vená izegipáini ma gatamune. \p \v 39 Lá okago Izesú nene ámina vegená kimisele ahulokago, nivago, sipigú makó itunike Magatana mikasiuka vola helegaloka vo anitunimó. \c 16 \s1 Alévolé suni ánigatune liki lamó \r (Mak 8:11-13; Luk 12:54-56) \p \v 1 \x * \xo 16:1 \xt Mat 12:38; Luk 11:16\x* Palisaio monó vegi itó Satukaio monó vegi keza Izesutoka iake gimivagú molatune liki loká itake láa liki lamó: Geza nene Ómasilokatí alévolé suni makó ale utó okako geí mogona ánigatune. \v 2 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekeza nene límugusi zinogo noigo guhizakó ánigiake azo ho latimó neve, liki liaká niave. \v 3 Itó gó lokago gó nohitago nene golini zitimó neve liki liaká niave. Itó lekelisi nene okulumató ánigiake nenémini mogona gona miliki giliaká niamóza, itína gamenaló oko moloko oaká noutímini mogonamú nene ma gili lamaná amake hanuva miniaká niave. \v 4 \x * \xo 16:4 \xt Mat 12:39; Luk 11:29\x* Imane gamenaló nia vegená lekelisi nene ve golesave itó monó nene gili ahuliaká vegená niave. Lekelisi nene alévolé suni ale utó okugo ániganigi giliake nilahe. Lekelisi nene haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Gozapá monó loaká ve Zoná nene gamena losive makole oko vokago heleaká gapogutí oti sunigitana makó nenitoka utó iko nenegó ániganigave, loko lo kemeake ahulokimiake vimó. \s1 Palisaio monó vegi Satukaio monó vegi keí mogonatagana \r (Mak 8:14-21) \p \v 5 Itó izegipala zuha leza nene peleti makó aleko vitunikumú lagatí molokago ahulunike sipigú makó itunike nonohuló avilegekunike ima helegaloka oko anitehá. \v 6 \x * \xo 16:6 \xt Luk 12:1\x* Oko anitekuko, Izesú nene anoza gakokú láa loko lo limimó: Lekeza nene Palisaio monó vegi itó Satukaio monó vegi keí lulu vizeaká netalímo lekepelekatize, ehe. \v 7 Loko lo lemekago, peletímini lulu vizeaká netakumú lihe loko lezateloka logele hagele unike peleti nene ahulokoko unikumú nene gakó lo nolimize. \v 8 Loko luni gakó nene agataló holokago geleake láa loko lo limimó: Agae, lekeza komáisí gili alévolé amó neneta, peleti ahulokoko unikumú nolive liki nanamú mulutini itekago lekezatitoka ligili hagili niave. \v 9 \x * \xo 16:9 \xt Mat 14:17-21\x* Neza nene alévolé suni aleko nosánetá hanuva ale utó oleketatomómámini mogonáa velesá gili hee lamahe. Neza ve 5 tausenimú peleti 5-a gitegeko kemekugo, niake kagatupa okago lumáa ahulikago gosúveha 12 nene vaí okago aleve. Nenemú lakagatí molokago nilahe. \v 10 \x * \xo 16:10 \xt Mat 15:34-38\x* Itó vegená nene 4 tausen keikumú peleti ligizani lugaloka losi olío molago kemekugo, nikake kagatupa okago, lumáa nene gizaká iki ali milamóma nene gosúveháa 7 ali milamó neve. Nenegi lakagatí molokago nilahe. \v 11 Leza nene peletimú lo lemenape liki lekeza nene není mogonamú nanamú gili vevesamave. Palisaio monó vegi Satukaio monó vegi keí lulu vizeaká netalímo lekepelekatize, ehe. \v 12 Loko gakó nene lo lemekago, neneló nene gele vevesunimó. Gele vevesunike nene, peletímini lulu vizeaká netakumukopa, Palisaiote itó Satukaiote soza monó liaká akumú nene lokave loko nene gulunimó. \s1 Pitá Izesuni mogonamú lo utó imó \r (Mak 8:27-30; Luk 9:18-21) \p \v 13 Izesú nene Sisalia mikasiuka agulizaki ve Piliponi agulizató apá nene agilikaloka voko noike, izegipala zuha nene láa loko loká oletake limó: Vegená keza nene okulumakutí lumu ve gihila nenikumú nene éahove liaká niave. \v 14 \x * \xo 16:14 \xt Mat 14:1-2; Mak 6:14-15; Luk 9:7-8\x* Loko lokago nene, vegená lugáa nenete Zoní monó nagamí holokimiaká vema noane liki liaká niave. Itó lugáa nenete Ilaizá gozapá okulumakú iti vema noane liki nilago, lugáa nenete Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zelemiá ahe itó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó gozapá minamokitana noane liki liaká niave. \v 15 Loko lo amekuko nene, itó lekelisía nene nenikumú éahove liki liaká niave. \v 16 \x * \xo 16:16 \xt Zon 6:68-69\x* Loko loká olimikago nene, Saimon Pitá nene láa loko limó: Geza gologí oletatane loko lo mololeta vema alévolé Ómasímini gipala nene noane. \v 17 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Zonani gipala Saimoga, geí gakó nene gelekugo gogoliza novizenimó geleaká noive. Vegenalite ma li gimikago lamane. Okulumakú améneho nene gelémo vávani igo lokanize. \v 18 Nenemú lo gimitoze, gelezo. Geza gugulizaka nene Pitá noane. Itó lelí gakokutí nene gasova gehanímo. Itó nénisi nene ámina gasova gehanimámini amupiló nene monó ali amegesa milina vegená kelémo nupa okoko ahulokimikugo meikú hilatatímini zámuzáa nenémo ma kelémo amunauka aminogo ive. \v 19 \x * \xo 16:19 \xt Mat 18:18; Zon 20:23\x* Itó nénisi nene okulumalímini lapanató vi hilatatímini kiiláa giminogo uve. Itó geza nene mikasiuka netá makokumú lo hoipa oketatanimó nene Ómasímo okulumakukagi ámina netakumú lo hoipa oketanogo ive. Itó mikasiuka netá makokumú lo hoipa oketamitanimó nene Ómasímo okulumakukagi ámina netakumú lo hoipa oketamitimó neve. \v 20 Loko loake, izegipala zuhama nene lagata alike alévolé oko lo limimó: Neza gologí oleketative loko lo mololeketa vema noumóza, nene gakó nene vegená keké li kememilo, loko limó. \s1 Izesú ezáa alika hiliti gamenamú lo kimimó \r (Mak 8:31–9:1; Luk 9:22-27) \p \v 21 Gamena nene zupa Izesú nene apí oake minomo vike netá matá aitoka utó iti gakó nene izegipala zuha láa loko lo limimó: Zelusalega itekugo nene, monó gizapa ve itó guguni giziaká ve itó monó mogona apí ikimiaká vete miluma netá mukí nimiiki nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve. \v 22 Nene gakó lo leme asú okago, Pitá nene Izesuni alémo apazá zeake géneka loko gahá amike láa loko limó: Guivahanínemaka, Ómasímo asega zegeto-loko noviko nenémini suni nene geí gumupiló utó aminogo ive. \v 23 Loko lokago, Izesú viligoko Pitani láa loko lo amimó: Satani gakó lanitika, géisi nene mino olové amane. Není gapo hize lí itani gakó lokane. Gakó nene lokanimóza Ómasímini gakó lamanike ha vegenalitini kigikagutí gakó aleko lokane. \p \v 24 \x * \xo 16:24 \xt Mat 10:38; Luk 14:27\x* Loko loake, gamena nene zupa Izesú izegipala zuhama miní ameko láa loko lo limimó: Vegená makó nenete není némegetoko vitune liki nigilikima nene, kugupémo giliti netá gili ahuliiki zohota zaló kipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gili zagiiki némegetiki ataze. \v 25 \x * \xo 16:25 \xt Mat 10:39; Luk 17:33; Zon 12:25\x* Makó keza nene kigika kemeníini aliki amánapa iki minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive. Itó makó keza nenikumule liki kigika kemeni vínasatamó nene alévolé kemetameni alinigave. \v 26 Makó keza nene mikasi amupiló ne netá ali asú iiki itó kezáini kigika kemeni gopa okoko tolova itimó nene ámina mikasigú henoni nenémo nana oko kelémo lamaná itive. Itó kigika kemeni nene nana nana iki meina hiziki goha alitamó neve. Nenéminoko nomive. \v 27 \x * \xo 16:27 \xt Mat 25:31; Age 62:12; Lom 2:6\x* Okulumakutí lumu ve gihila neza aménehini lapaná nenémo numupiló itekiko, agelova mukí nene kelémoko lemekinake vegená mukí mikasigú iki miliki iaká niamó nenémini ago helegáa lihima kimitomó neve. \v 28 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi ató nene nia vegená lekelikutí nene lugáa makó hili asú inamiki ha niko okulumakutí lumu ve gihila neza liminake agulizaki vetini loló oleketatomómámini zámuza nene lamaná oko utó okiko lekelisi ániganigave, loko limó. \c 17 \s1 Izesuni agupe haitolímini imó \r (Mak 9:2-13; Luk 9:28-36) \p \v 1 \x * \xo 17:1 \xt 2 Pit 1:17-18\x* Izesú hoza gamena 6-a minomo noitike Pitani Zemusini itó Zemusini agunala Zoninigi kelémoko kezáikó agoka hána makokú itemó. \v 2 Neneloka itiake kogómulaló nene Izesú haitó agupe ale luhamó. Okulumakú agupe ale luhoake nego, agoka agepa nenémo ho silikakéna nenéminoko noigo, goláa nenémo gizopa vae vae loko minamó. \v 3 Lá okago, Ómasímini agepagutí gakó emane amunaló liaká asi ve Ilaizako Moseko nene utó i kimikasigo, keza Izesugegi gakó ligili hagili amó. \v 4 Ligili hagili ikago, ánigiake, Pitá nene Izesuni láa loko lo amimó: Guivahanitemaka, imaneloka minuhá laga okaze. Nenemú gelekako nene imaneló gaizopa losive makole geleketatunize, makó geile, makó Ilaizanive, makó Mosenive. \v 5 \x * \xo 17:5 \xt Apí 22:2; Age 2:7; Isa 42:1; Mat 3:17, 12:18; Mak 1:11; Luk 3:22; Gapo 18:15\x* Loko noli agepagi límusi saheheváa nene lemeko ze hitokimikago, límusigutí Ómasímo láa loko limó: Imane nigika amenou gipáne noimó nene ánigo numu helekuze, lekeza nene gakoláa gili alilo. \v 6 Loko lokago, izegipala zuha keza nene mikasigú kogoka hiziki akiake kehelele vizekago, kigisa kigizakutí nene guli guli oko minamó. \v 7 Lá niago Izesú nene voko kugupeloka ale nogilike láa loko limó: Lekelegesá legemiko otemave. \v 8 Loko lokago, otiki ánigamó nene Izesú ezáagó noigo ánigamó. \p \v 9 Ánigiake, Izesugegi agokagutí nilemeke Izesú láa loko lo kimimó: Agokaló lekeza netá matá ánigamó nene vegená litá iki avetó iki li kememilo. Nénisi okulumakutí lumu ve gihila heleneitokutí iteko vokugo li kimitaze. \v 10 \x * \xo 17:10 \xt Mal 4:5\x* Loko lokago keza láa liki loká itake lamó: Gologí oletati vema anitemigo Ilaizá goí oko anititive liki monó mogona apí ikimiaká ve nenete nanamú liaká niave. \v 11 Liki likago nene eza láa loko limó: Ilaizá goí oko aniteko netá matá mukí ale vavá itive liki lamaná linamóza, \v 12 \x * \xo 17:12 \xt Mat 11:14\x* neza lo likimitoze, gililo. Ilaizakitana noi vema mota anitekamóza, ánigi vevesamake kezáini kagata gele netá golesa lilí itiki minamó. Keza ámináminiki okulumakutí lumu ve gihila není nene miluma netá niminigave. \v 13 Loko Ilaizakitana vemú limó nene monó nagamí holokimiaká ve Zonikumú nolinae liki gelemó. \s1 Izesú holosi golesagi mina gipa alémo zokamó \r (Mak 9:14-29; Luk 9:37-43) \p \v 14 Lá iake, agokagutí limiake vegená mukí niatoka ikago nene, ve makolímo ake Izesuni amatoka alapusa hizike láa loko limó: \v 15 Guivahanínemaka, gipánemú nene milumaváne gelemane. Eza negi hizeake sehovala veleake minake, lokú ahe itó nagamikú ahe lemeko pou loko akoaká noive. \v 16 Izegipaka zuhate alími zokatahe loko keitoka alémoko vumóza, lá imi vaha vaha alími zokamave. \v 17 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Lekeza ató imane gili alévolé amake mulutikú amanapa iki minamó neneta lekelikumú goselé nepelekave. Lekezagi gamena gamena minoloko voko mininake nene lokogohí gehekogó minatohe. Loko loake nene, izegipama nene nénisi noutoka alímiki alo. \v 18 Loko lokago, alímiki ikago, Izesú nene ámina holosi nene gahá amekago ahulomioko vimó. Vokago, izegipama ámina gamenalóisí lamaná okago nene, \v 19 izegipala zuha lezategó Izesuki makó minunike loká otoko leza nene holosima nanamú apeleko amiselemuháma neve. \v 20-21 \x * \xo 17:20-21 \xt Mat 21:21; Mak 11:23; 1 Koli 13:2\x* Loko lokuko, láa loko lo limimó: Lekelisi nene gele alévolé oakatini nene alínipa minokago lá amave. Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi gili alévolé niamó nenémo komá netá netimóza, masteti gihila komamámo goloko iteko napa napa oaká noimómáminoko amuzavagi netimó nene, agoka imane mino olové ozo liki litamó nene hanuva mino olové itimó neve. Itó lekelisi nene netá makó lilí amitatíminoko nomive, loko limó. \s1 Izesú ezáa alika hiliti gamenamú goha lo kimimó \r (Mak 9:30-32; Luk 9:43-45) \p \v 22 Koma minomo noiteko izegipala zuha lelémoko vike Galilaia mikasigú vo aniteake nene Izesú láa loko lo limimó: Okulumakutí lumu ve gihila neza nene mini hána amiki vegenalitini kigizakú nilími milikiko, \v 23 nipili hilitamóza, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve. Loko lo lemekago, izegipala zuha leza mulute gitihiná imó. \s1 Monó zagusavémini takisi moni ahuloaká gakó \p \v 24 \x * \xo 17:24 \xt Gá 30:13, 38:26\x* Minoko nene Kapanao numutoka atiginá oko vokuko, monó zagusavémini takisi aliaká a ve nenete Pitani amatoka vake loká itake láa liki lamó: Monó tisatini nenémo monó zagusavémini takisi moni ahuloaká noihe. \v 25 Liki likago, Pitá nene nana ive. Moloaká noimole. Láa loake, numunagú iteko gakó nene Izesuni velesá lo amenamigo, Izesú loká otake láa loko limó: Saimoga, geza nanave loko nogelene. Imane mikasigú kugulizaki véinite hí vegenatokatí takisi moni aliaká niave. Kezáini vegenáini zuhalokatí aliaká niahe itó gutá a vegenatokatí aliaká niave. \v 26 Loko lokago, Pitá nene gutá a vegenatokatí aliaká niave loko lokago nene, Izesú láa loko lo amimó: Láa lokoma mikasi amelage kugupe meina hizemiki hanuva minataze. \v 27 Itó neza ámina monó numuni napámini amelaho nounazo, ámina takisi moni ahulamoko ha minatomóza, keza nene lelikumú gilikiko golesa okatize. Nenemú geza nonohulokú lemeko lagaha aleaká nagá nene nagamí nonohulokú ahulo molokoko lagaha ganá alitanimoláa nene gelelehá o veletoka okoko agepa ale á oko ánigozo. Lagahamámini agepagú nene moni neko ánigoko alekokoma gezagi nezagi lugupe meina hizitíi moni aleko voko kemezo, loko limó. \c 18 \s1 Vegená mukikutí éaho livilegeko noive \r (Mak 9:33-37; Luk 9:46-48) \p \v 1 \x * \xo 18:1 \xt Luk 22:24\x* Gakó láa loko lo limi zupahé nene izegipala zuha leza Izesutoka vunike láa loko loká otunimó: Ómasímo agulizaki ve napa ale utó o limikiko nene lelikutí éaho livilegeko agulizaki ve loló itimó neve. \v 2 Loko lokuko, Izesú izegipa koma makó sele loko alémoko ake holutegú hize otemiake \v 3 \x * \xo 18:3 \xt Mak 10:15; Luk 18:17\x* láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi nene likigika ali viligiiki aliliki limiki izegipa koma imanéminiki minamitamó nene Ómasímini avogisaló nene keké ma vaminigave. \v 4 Makó keza nene izegipa koma imanéminiki kezáinimú gilikiko lemeko minatimó nenete Ómasímini avogisaló viki kugulizaki ve lilí itamó neve. \v 5 Ve makó nenete nenikumule liki izegipa koma áimanéminiki nasahilí itatamó nenete není nasahilí inimiaká niamó gelekave. \s1 Golesa netakumú gala vizeaká gakó \r (Mak 9:42-48; Luk 17:1-2) \p \v 6 Itó nenikumú gili alévolé i mina izegipáne limiki minamoki keikutí hamó nene ve makolímo golesa netá alitive loko gala vizeko litimó nene, agae, Ómasímo loló otati netá nene genavagi golesa neve. Ámina vémini luvanaló gehani napa nagá ziiki age nagamikú ahelú i ahulatatímini avilegeko genavagi netá golesa loló otanogo ive. \v 7 Itó agae, golesa netá alitave loko gala vizeko loaká suni haitopaitolímini nene mikasiuka neve. Ámina netá golesa nene hanuva utó inogo imóza, ve makolímo golesa netá alitave loko gala vizeko lomo mohona itimó nene Ómasímo nana otative. Agae, netá golivagi loló otanogo ive. \p \v 8 \x * \xo 18:8 \xt Mat 5:30\x* Nenemú nene gigizanímohe itó gigisámohe lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma, hukoko nene ale ahulozo. Gigizani hamokó neiko itó gigisa hámakó neiko alévolé oko minoakalímini apakú ititaninazo. Gigizani losigi itó gigisa losigi minokoko lihima alitanitímo ló apakú gelémo molokiko, ló nene lihamike lova lova oko nomina lokú vokatanize. \v 9 \x * \xo 18:9 \xt Mat 5:29\x* Itó gogómulámo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma, geza hanuva hize lí okoko ale ahulozo. Gogómula hamó neiko minoko alévolé oko minoaká apakú ititaninazo. Gogómula losigi minokoko lihima alitanitímo milumámini lokú gelémo molokatize. \s1 Sipsip iza tolova imó nenémini anoza gakola \r (Luk 15:3-7) \p \v 10-11 Lekeza ehe tináneve. Lekeza izegipa nugunamotamónemú gilikiko lememino. Neza nenemú lo likimitoze, gililo. Ageloninite okulumakú miniaká niamó keza nene okulumakú gamena gamena aménehini avogisaló minake gizapa ikimiaká niave. \p \v 12 Nenemú lekeza nene nanave liki nigeleve. Ve makó nenémo sipsip izava nene 100-a niakutí sipsip hamokó tolova itimó nene, vitagá amitihe. Lá oko nomive. Sipsip lugáa 99-a nene agokaú ahuloketonoko hamó legesó imolamú amuza moloko vitagá oloko vinogo ive. \v 13 Lamaná lo nolukumuve. Eza vitagá ova ova oko sipsip iza hamóma ale utó okoko agoliza vizinogo ive. Agoliza vizitimó nene sipsip iza 99 hanuva niamoláamú agoliza vizeminogo ive. \v 14 Itó ámináminoko lekelí ametipo okulumakú noimó nenémo izegipa nugunamotamóne lekelikutí makó nene legesó itikumú ma amu helemive. \s1 Gigivekaho lihima suni alegetati gakó \p \v 15 \x * \xo 18:15 \xt Luk 17:3\x* Gigivekaho makolímo geitoka lihima suni alegimikikoma, geza voko lekezatikó miniki lihimala alapizezo. Lá noako, geí gakó gelekikoma nene, goha gigivekahini alémo geitoka itanize. \v 16 \x * \xo 18:16 \xt Gapo 19:15\x* Lá onoimóza, geí gakó gelemikoma, ve hamó ahe lositá ahe kelémoko lekeza ámina lihimagi ve noitoka makó vilo. Lá ikiko, monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamó nenémo gihila zitive: \q1 Gakó hoza alitató nene vegená losihe losive makolehe ve makolímini mogonamú gakó hoza alitamó nene voko hee hee linogo ive. \m \v 17 Lá onoimóza, keí gakó gelemikoma nene, geza monó gilina vegená lo kemezo. Itó eza nene monó gele vegenalitini gakó gele ahulokikoma, aikumú gelekako eza nene mota lihimalagi ve ánigi goselé iaká nia ve loló ino. \s1 Lo hoipa oaká itó amoaká gakó \p \v 18 \x * \xo 18:18 \xt Mat 16:19; Zon 20:23\x* Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza mikasiuka netá makokumú li hoipa ikitatamó nene Ómasímo okulumakuka ámina netakumú lo hoipa oketatimó neve. Itó lekeza netá makokumú mikasiuka li hoipa ikitamitamó nene Ómasímo okulumakukagi ámina netakumú lo hoipa oketamitimó neve. \p \v 19 Makó miní ameko lo likimitoze. Lekelikutí vegená makolitehe itó lositakó ahe keza netá makokumú nene ligika mili nupa iiki hamokó loló okiko Ómasiloka litáimó nene okulumakú améneho gele kiminogo ive. \v 20 Itó vegená makolitehe itó losive makolehe itó lositakó ahe keza apá makotoka není nugulizakumú ali nupa itamó nene nénisi holúikú minanogo uve. \s1 Lihima ahulamoaká nenémini anoza gakola \p \v 21 \x * \xo 18:21 \xt Luk 17:3-4\x* Loko lokago, Pitá nene Izesuni amatoka mino molake láa loko loká otake limó: Guivahanínemaka, nigivéneho makolímo gamena nanakí zupa lihima netá alenimikiko ahulotatove. Gamena 7 ahe. \v 22 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gamena 7 nomive. Gamena 7 ahuloto-loko vova vova noako gamena 700 loló ino. \v 23 Nenemú nene Ómasímini avogisaló minoakalímini ago helegáa lekelepizeko gakó makó litoze. Agulizaki ve napa makolímo gelekelé izegipalatini lihimáini netimoláamú ale hehe linogo gilimó. \v 24 Lihima milikitinitamó ale hehe linogo apí oko hozaváa naligo, ve makó nene aitoka alímiki amó. Aitoka lihima 10 milioni kina minamó. \v 25 Lá imóza, eza nene ámina lihima apasati moni nene ma nomimó. Lá okago nene, agulizaki ve nenémo láa loko limó: Galanava apasatikumú ezáagi itó vená izegipala izava galava itó henokanonagi nene mota vegenalite meinava hizi asú iki alikiko megusa lilí iki minatave. \v 26 Loko lokago, gelekelé izegipa nenémo voko agulizaki vemámini agisauka alapusa hizeko láa loko limó: Asene zenetoloko voko noako, neza voko mininake moni ale utó okinake apaso asú oko gimitove. \v 27 Loko lokago, eza ámina hozaló vémini agulizaki ve nenémo hozaló vevamú miluma gelemiake ahulotamó. Itó lihimalagi nene hanuva ahulotamó. \p \v 28 Ahulomikago, ámina gelekelé izegipama numukutí olío lemeake vike hozaló ve agivelahini makó nene moni 100 kina amunaloka emane ameneitó nenazo, ánigoake luvana aleko poló noike láa loko lo ameko limó: Geza moni gumumóma nene mukí apasoko aló nememane. \v 29 Loko lokago, agivelaho nene agisauka alapusa hizike negénegeka nolike láa loko lo amike limó: Geza asene zeneto-loko voko noako, moni alika ánigokinake apasoko gimitove. \v 30 Loko limóza, eza gele ahuloake agivelahinima nene goní omikago nagá numukú ahulitamó. Nenegú minoko lihima asú itive loko kalapusi amimó. \v 31 Lá okago, keza agivelage lugáa nenete ámina suni ánigiake mulúikú golesa gelemó. Golesa giliake keza nene viki agulizaki veninima avetó iki li amemó. \v 32 Lá ikago, agulizaki ve nenémo ámina gelekelé izegipa nene sele lo amekago, okago, láa loko lo amimó: Gelekelé izegipa golesa neneka, geza negénegeka lako lako lihimaka mukí nene hanuva ahulogetumóma neve. \v 33 Neza geikumú miluma gelegetumóma nenazo, geza ámináminoko gigivekahikumú miluma geleko lihimava nene ahulotataninazo. \v 34 Loko loake, agulizaki veva nenémo izapaló golesa molokago miluma netá aliti-liki niviko minoko lihimavala mukí apasative loko pilisí vetini kigizakú molamó. \v 35 Loko Izesú loake, miní ameko láa loko limó: Lekeza mukitó nene likigikagú likigivetikini lihima ahulikitamitamó nene, není améneho okulumakú noimó nenémo áminagó oko lekelitoka loló oleketanogo ive. \c 19 \s1 Izesú vená kimisele ahuloakakumú gakó lo kimimó \r (Mak 10:1-12; Luk 16:18) \p \v 1 Izesú nene gakó lo asú oake, Galilaia mikasi ahuloake Zutaia mikasiloka Zota nagamí vola helegaloka vimó. \v 2 Novigo, vegená mukí ámegetiki vamó. Neneloka kivisi vegená nene kelémo zoka zoka oko minamó. \p \v 3 Lá noigo, Palisaio monó ve lugáa aitoka ake amekú miliki láa liki lamó: Mosé lo hukoko li gakokú nene ve makolímo netá nemú manamú venala amisele ahulosá neve loko gizonoimóza, nene etahe etamive. \v 4 \x * \xo 19:4 \xt Apí 1:27, 5:2\x* Liki likago nene, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza nene monokú gakó láa loko nemó nene gatiki gilinamóma lakagatí molokahe: \q1 Gozapá Ómasímo ale utó ikú emane nene vegi venaki kelémo utó onoimóma neve. \m \v 5 \x * \xo 19:5 \xt Apí 2:24\x* Itó kelémo utó oake láa loko limó: \q1 Nenemú ve makolímohe makolímohe izolahini amelahini ahulokimioko venalagi nene kugupe kigika hamokó loló okiko apiziki minatáive. \m \v 6 Loko gakó imane limó nenazo, ve aleve keza lositá hoú liki nene minaminigasive. Hamó kugupe loló onoimó gelekave. Nenemú Ómasi nenémo kelémo apizimó nenazo vegenalita nene kelémo hotopotó oakaláa nomive. \v 7 \x * \xo 19:7 \xt Gapo 24:1-4; Mat 5:31\x* Loko lo kemekago, Palisaio monó vete láa liki lamó: Mosé nene vená kimisilinigima nene luhuva netá giziki kimiiki kimisililo loko limó nene nanamú live. \v 8 Liki likago, Izesú nene láa loko limó: Mosé nene hanuvamú lamive. Lekelisi ánuvane negi nagi hiziki likigika gopa ovikumule loko vená kimisilitave loko gele likimimóma neve. Lá onoimóza, netá matá apí oko kelémo utó i gamenaló emane nene nenéminoko nomimóma nenae. \v 9 \x * \xo 19:9 \xt Mat 5:32; 1 Koli 7:10-11\x* Nenemú nénisi nene láa loko lo nolukumuze, gililo. Ve makolímohe makolímohe nene venala mokoló netató negopa ha netakumú amisele ahulokoko haitó vená alitimó nene, lihima napa alinogo ive. \p \v 10 Loko lokago, izegipala zuha leza Íi, vegi venaki nene mogona lá oko minokanazo, vená ma aleminake hanuva gohuna minatuninazo. \v 11 Loko lokuko, Izesú láa loko lo limimó: Ve vená mukilite gakó imane aleminigave. Ómasímo zámuza kemeneimoláa kéisigó nene alitamó neve. \v 12 Ve lugáa nene izóikini kagatupagutí vená alemoakalímini utó inamó neve. Itó vegená lugáa nene gohana netá kimiká itó sihana gakó li kimiká iaká ikago hanuva miniaká niave. Itó ve lugáate Ómasímini luhuva hutilí oko vitikumú giliake vená aleakakumú nene kezáini óe liaká niave. Makó keza nenemú nene zámuza alinitatite gakó imane gili alitamó neve, loko limó. \s1 Izesú izegipa komakama nónohá zeketamó \r (Mak 10:13-16; Luk 18:15-17) \p \v 13 Ámina gamenaló nene izegipa koma koma Izesutoka kilímiki vamó. Eza agizani lutoko gotóitó molonoko nónohá zeketative liki kilímiki nivago, izegipala zuha leza gahá kemehá. \v 14 Gahá noluko, Izesú nene láa loko lo limimó: Lekeza izegipa koma nene ahulikimikalo. Nenitoka ataze. Ánémináate Ómasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, lekeza li hoipa ikitamilo. \v 15 Loko loake nene, agizanitunú ale nogilike nónohá zeketamó. Lá oake ámina apá ahuloake vimó. \s1 Henonavagi ve \r (Mak 10:17-31; Luk 18:18-30) \p \v 16 Ve makó Izesú noitoka ake láa loko loká otake limó: Tisánemaka, neza nana netá lamaná alekinake alévolé nemetameni alitomó neve. \v 17 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza netá lamanakumú nanamú loká nonetane. Lamanalímini amelaho Ómasi hámakó noinazo, mogonáne gele hee noloko netá lamanakumú loká nonetape. Itó alévolé gemetameni alitove lokoma gapo lota gakó gele alekoko mukí ámegetozo. \v 18 \x * \xo 19:18 \xt Gá 20:13-16; Gapo 5:17-20\x* Loko lokago, ámina vémo gapo lota gakokutí hí gakokumú nolane loko lokago, Izesú láa loko limó: Gapo lota gakó lá oko neve: Vegená kepele helemo. Ve aleve suni ale gopa oko huko ezega emega amo. Gumina amo. Soza hakupá gakó lamo. \v 19 \x * \xo 19:19 \xt Gá 20:12; Gapo 5:16; Liv 19:18\x* Geza nene izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo. Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo. \v 20 Loko lokago, gosohá vemámo láa loko lo amimó: Ámina lo huka gakó mukí nene ámegetoaká noumóma nenae. Makó hí netakumú ligitagani okuke alemuve. \v 21 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza gigika avasavagi minative loko geleokoma, voko henonika mukí meinavaló moloko moni aleoko gohogó vegená kemekoko oko némegetozo. Lá okako, okulumakú alévolé helisa henoni nene geitoka utó inogo ive. Loko lokago, \v 22 gosohá ve nenémo ámina gakó geleake henona vaí oko minamó nenazo, gona moloko kimitohe loko agata gilitímo mulunagú gena avisekago vimó. \p \v 23 Novigo, Izesú nene izegipala zuha lo limike láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Henóiki ve nenete okulumá lapanató silipa iki ititamó neve. \v 24 Goha makó lo likimitoze. Kamele iza nenémo nakasi vovónagú voakaláa nene vávani oko nomimóza, henonavagi vémo Ómasímini lapanató voakaláa nene genavagi golesa neve. \v 25 Loko lokago, leza gelekunike ininá goha unimó. Ininá unike loká otunike láa lokoma éaho agutó vizekiko minoloko voko minative. \v 26 Loko lokuko, Izesú gonú lepele hee lonoike láa loko lo limimó: Vegenalite nenémini itamoláa nomimóza, Ómasi nenémo loló itove loko i netá mukí hanuva loló inogo ive. \v 27 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulokunike geí gémegetokune. Lá onoimó nenazo, leza alika netá makó alesá nehe. \v 28 \x * \xo 19:28 \xt Mat 25:31; Luk 22:30\x* Loko lokago, Izesú láa loko lo limimó: Neza lamaná lo likimitoze. Alika netá matá mukí gosohá utó iti gamenaló nene okulumakutí lumu ve gihila neza lapanánegi noinake gizapa okimiaká siató nougo, némegetiaká nia ve 12-a lekeza ámináminiki lapanatiki miniki gonanalivagi siá 12-a neneló miniki Isilae vegenalitini mulusi 12-a gizapa ikitiki gona milikitanigave. \v 29 Ve vená mukí není nugulizakumule liki numúinihe itó gouna zuhahe izóikinihe améikinihe itó izegipáinihe míinihe ahulatamó nene ahulatatímini meinava aliliki itiki alitaze. Itó minova minova oaká kemetameni alinigave. \v 30 Itína goí ina vegenakutí mukilite alika milanigave. Itó alika milina vegenakutí mukilite alika goí inigave, loko limó. \c 20 \s1 Vain mikú hozaló vemú anoza gakola \p \v 1 Ómasímini luhuva hutilí oko vitikumú hoza aleakalímini meinaváa nene hamó lelegitó minatitímini mogona lá oko neve. Ve makolímini mikasi napa minamó nenémo neteká holugú otekoko vain minagú hoza alitave loko hozaló vemú vitagá oko vimó. \v 2 Vike hozaló vete aliaká amómáminiki gamena hamotó nene 1 kina alitave loko lokago gili amikago vain minagú kimiselekago hoza alitamó. \v 3 Hoza nalego, neteká ho itekago 9 kilokumaló nene vike ánigamó nene maketiloka ve makó hanuva niago ánigamó. \v 4 Ánigoake lekezagi nene vain mikú hoza alitamó nene moni nene hoza alita avotigila oko likiminogo uve. \v 5 Loko lokago, keza nene viki hoza alemó. Holisakaki itó únakaki 3 kilokumagi voko ánigamó nene ámináminigó imó. \v 6 Únaká 5 kilokuló nene maketiloka voko ánigamó nene ve makó lugáa nene hanuva otinago ánigamó. Ánigoake lekeza neteká únaká imane gamenaló nana okago hanuva otinave. \v 7 Loko lokago, ve makolímo hoza lememive, liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekezagi není vain mikú viki hoza alilo. \p \v 8 \x * \xo 20:8 \xt Liv 19:13; Gapo 24:15\x* Loko loake únaká molokago, vain mini amelaho nene hozaló gizapa veva láa loko lo amike limó: Hozaló ve sele lo kemekako, ikiko, meinaváa kemezo. Alika hozaló a ve nene moni kemeloko novoko goí iki iki hoza alemoláa nene keme lutegezo. \v 9 Loko lokago, gele amekago, únaká 5 kilokuló hoza ale vema nene 1 kina alikago, \v 10 keza goí iki hoza ale ve nene meinava napa alitupe liki gelemóza, ma nomimó. Kezagi nene 1 kinasí alimi vamó. \v 11 Naleke vain mini amelahini nene gahá amiki \v 12 láa liki lamó: Keza alika a ve nene hoza gamena koma aletó meinava kezagi hamolíminokogó lemekane. Lá onoimóza, leza nene genavagi hoza ho napa lató itó hómo lugupeló lake govisi lipiligo miluma geleko alekunimómave. \v 13 Liki likago, mini amelaho nene keí holúikutí ve makó láa loko lo amimó: Nigivénega, neza gelémo golesa amuve. Leza ligika molo hamó okusike 1 kina alitane loko lokusimóma neve. \v 14 Geza meinavaka alekoko vozo. Meina gumumó nene hamolíminokogó alika a ve nene kimitove loko gelenouve. \v 15 Nana onoive. Neza ámina monínetunú netá makó loló itove loko gelenoumóza, nene ma akohenamihe. Neza netá lamaná alegetumóza, geza nenemú gelekako golesa onoihe, loko mini amelaho limó. \v 16 \x * \xo 20:16 \xt Mat 19:30; Mak 10:31; Luk 13:30\x* Loko Izesú loake miní ameko láa loko limó: Ámináminiki itínasa alika milina vegená nene alika goí inigave. Itó itínasa goí ina vegenakutí mukilite alika milanigave, loko limó. \s1 Izesú ezáa alika hilitikumú gakó ligo losive makole imó \r (Mak 10:32-34; Luk 18:31-34) \p \v 17 Izesugegi nene Zelusale numutoka tivinigi niake gapoló nivake izegipala zuha 12-a nene lelémo apazá zeake láa loko lo limike limó: \v 18 Gililo. Itína nene Zelusalega notune. Neneló okulumakutí lumu ve gihila není nene guguni giziaká ve napagi itó monó mogona apí ikimiaká a vegi keí kigizakú milikiko, neneló goní initiki nipili hilita gakó li hukanigave. \v 19 Lá iiki, hetoka vetini kigizakú nilími milikiko, gopoguka linitiki segi nogosanitunú nipiliiki zohota zaló nipili hilinigave. Lá ikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve, loko limó. \s1 Zemusiko Zoniko loká itasi netá \r (Mak 10:35-45) \p \v 20 Gamena nene zupa Zepetaioni venala nenémo gipala lositá nene Izesutoka kelémoko vike gupá ze amike netá makokumú gele nimitane loko nouve, loko limó. \v 21 Loko lokago, Izesú nene nanetakumú givisekago nolane. Loko lokago, eza láa loko limó: Gele nemekako, gugulizaki ve napa loló okako geí gizapaló nene gipáne losi imane nene gonanalivagi siató gigilika luga luga minatáive loko noluve. \v 22 Loko lokago Izesú nene ámina ve lositá láa loko lo kimimó: Lekeza loká initasi netalímini mogona gili gopa ikasike nilasive. Nénisi nene ekesá netá natomó nene lekelisi nene áminagutí hanuva natáimó nehe. Loko lokago, keza nana ive. Hanuva natíimóma nenae. \v 23 Liki likasigo Izesú láa loko lo kimimó: Ekesá netá natomó nene lamaná lekezagi natáimóza, není nigilika luga luga minoakaláa není netá nego likimitohe. Améneho ale vavá oketa vegenalitini siakumú nilasive. \p \v 24 Loko lokago, izegipala zuha lugáa 10-a leza ámina gakó gelekunike ligiveteginimú mukahá kepelekuko, \v 25 \x * \xo 20:25 \xt Luk 22:25-26\x* Izesú nene sele lo limike láa loko limó: Mikasigú kugulizaki ve keza mukí nene gelekelé izegipáini nene kagahaisiuka limitigí iki niago gizapa ikimiaká niave. Itó guivahani keza nene vegená ámemenáa kiviligiki miniaká niave. Nene lekeza mota gilinamóza, \v 26 \x * \xo 20:26 \xt Mat 23:11; Mak 9:35\x* lekelitoka nene lá oko minamitize. Lekelitokatí makó nenémo nugulizaki ve minatove loko nolokoma hanuva lemetigí oko gelekelé oleketoko minative. \v 27 Itó vegená mukí kivilegeko minatove loko nolokoma lemeko lekelí megusa izegipa loló oleketanogo ive. \v 28 Okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene lekeza gelekelé initatave loko lememuve. Vegená mukitoka gelekelé oketoko meina hizeko gologí oketatove loko minoko aleko nugupe ahulanogo lumumóma neve, loko limó. \s1 Izesú kogómula lika ve lositá ale goloutoketamó \r (Mak 10:46-52; Luk 18:35-43) \p \v 29 Izesuki makó vunike Zeliko apá ahulunimó. Ahulokunike novuko, vegená mukí nenete sii sii liki lémegetiki vamó. \v 30 Lá niago nene, ve lositá kogómulaló alimó nenetosa gapoló minasike, Izesú noave liki nilago gilikasike, Izesuni gamoga giki sele lasike láa liki lasimó: Guivahani geza agulizaki ve Tevitini agávolagamaka gologí oletatane loko lo mololeta vetemaka, lelikumú milumate geleletamane. \v 31 Liki nilasigo, vegená mukí nenete legesó iki minatáive liki gahá kememó. Lá amóza, keza gili ahulikasike pigi viziki sele lasike láa liki lasimó: Guivahani geza Tevitini agávolagamaka, lelikumú milumate geleletamane. \v 32 Liki nilasigo, Izesú nene vike gapoló noike sele lo kemekago, ikasigo láa loko limó: Lekeza nana netá aleleketatokumú nilasive. \v 33 Loko lokago, logómula imane ale panava zeletatane loko nolusive. \v 34 Liki likasigo, Izesú nene milumaváini gelekimiake kogómulaló ale nogiligo, ámina gamenaló kogómula goloutokago ánigikasike Izesuni ámegetiki vasimó. \c 21 \s1 Sigaga litanigi ago Izesú Zelusalega vimó \r (Mak 11:1-11; Luk 19:28-40; Zon 12:12-19) \p \v 1 Lá okago, keza vake Zelusale apá ali alitiake Petepage numutoka Olivi agoka agisauka nene vi anitemó. Neneloka vi anitiake, Izesú nene izegipala zuhagutí ve lositá nokimisilike \v 2 láa loko limó: Lekeza viki helegaloka apá komaló vi anitiiki nene, toki iza izolahiko gipalago nene nagá zikitinamó nene ánigiiki vínasiki imaneló kilímiki alizo. \v 3 Itó vínasiki aliki nisiko nene, ve makolímo loká noleketikoma Guivahanitémo hoza nego imane izamú lokago nousive liki lilizo. Láa likisiko litá oko gele lekemekiko vínasiki aliki anigasive. \v 4 Loko lokago, vasimó nene hanuva lá amasimó. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímo anoza gakó luhuva gizamó nene haha okative loko lá asimó. \v 5 \x * \xo 21:5 \xt Zak 9:9\x* Nene láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 Zaion agokaló vegená láa liki li kimilo: Gilinahe. Agulizaki velini nenémo lekelitoka novive. Eza lemetigí oko noike nene toki izámini amupiló iteake noave. Toki izámini akaleva nenémo agohí gigo húane novive. \p \v 6 Itó izegipala zuhamate keza vasike Izesú li gakó nene gili alikasike, \v 7 toki iza izolahiko gipalago nene kilímiki asimó. Kilímiki ikasike nene, luhoaká góini nene gololohá ikasike toki iza amegesamaló milikasigo, Izesú neneló iteko minamó. \v 8 Noigo, mukí vegená nenete góini nene gololohá iake gapogú nene avilisá itamó. Itó lugáa nenete kokonasi agila letiake gapogú nene avilisá itiliki vamó. \v 9 \x * \xo 21:9 \xt Age 118:26\x* Lá niago, vegená mukí goí iká alika miliká amó nenete gakó napagutí láa liki lamó: Agae, Tevitini agávolagamaka, gegepoka litune. Guivahanitémini gakotó anitelimikane. Ómasímo lusa gegetative. Agae, veletoka okulumakú Ómasi agepoka litune. \v 10 Liki likago, Zelusalega ite anitekago, apá amelage keza nene mulúini itimó. Mulúini iteko séna gekago nene, éaho noago nilave liki likago, \v 11 Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Izesúma Galilaia mikasigutí Nasalete numutotí ve nene noave, liki lamó. \s1 Monó zagusavemú lo hukoketamó \r (Mak 11:15-19; Luk 19:45-48; Zon 2:13-22) \p \v 12 Izesú nene vike monó zagusave napagú nene iteko ánigoake, áminagú moni meina kona ali volaló imaló a vegenáma kimisele ahuloake, haitó mikasigutí moniló ámina mikasigú moni kimiaká a vetini holoma aleko gululupa soake, itó Ómasímini guguni gizi aminigi nama luhusi miliaká a vegenalitini holoma aleko gululupa soake, \v 13 \x * \xo 21:13 \xt Isa 56:7; Zel 7:11\x* láa loko lo kimimó: Ómasímo li gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Není numunimú nene Ómasiloka loaká numunive liki litave liki luhuva gizinamóma neve. Láa onoimóza, lekeza nene alími maketi numuni lilí inamó nene guminaló vete halá giki miniaká geha mulí lilí ikamó geleaká noive, loko limó. \p \v 14 Lá oko monó zagusaveú noigo, vegená kogómula likamó itó kigisa kigizató alimó nene aitoka ikago kelémo lamaná oko minamó. \v 15 Lá noigo guguni giziaká a ve napa itó monó mogona apí ikimiaká ve nene golivagi netá oko moloko imó nene ánigiake, itó izegipa koma nenete monó zagusaveú minake gopaga lake sigaga sagaga litiki, Tevitini agávolahove gegepoka litune liki nilago giliake, kizapaló molokago, \v 16 \x * \xo 21:16 \xt Age 8:2\x* gakó nilamó nene gelemape liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Imane vegenalite sigaga nilinitamó nene gelenoumóza, lekeza nene monó gotolaú gakó makó lá oko nemó nene gatinamóza, lakagatí molahe: \q1 Geza lokako namuni keza aminí ninamó nenete sigaga ligitiki gegepoka linigave. \m \v 17 Láa loko lo kemeake, Zelusalega ahuloake Petania numutoka vike límugusi zekago neneloka akamó. \s1 Gohuna za usí vizimó \r (Mak 11:12-14,20-24) \p \v 18 Akoake gó lokago, neteká Izesú nene nene Zelusalega goha novike gaúna olamó. \v 19 Gaúna olokago, gohuna za makó nene gapo gohalaló nego ánigoake mogonagú noike gihila zeneihe loko ánigamó. Ánigamó nene agilagó minokago ánigoake gohuna za nene láa loko lo amimó: Geza nene gihila makó zemoko gohuna loloko voko minatanize. Loko noli agepagi ámina za nene osagava vizimó. \v 20 Osagava vizekago, izegipala zuha leza ánigokunike sigaga loko za imane nana okago litá oko osagava vizive. \v 21 \x * \xo 21:21 \xt Mat 17:20; 1 Koli 13:2\x* Loko lokuko, Izesú nene láa loko lo limimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza nene lakagata losi gelemilo. Gili alévolé iki minatamó nene imane gohuna zamú lumó nenéminiki lekeza alika lilí inigave. Itó nenegó nomive. Lekelisi gili alévolé iminiki agoka makó nene vozane agoka litá oko zeko akutooko age nagamikú holamane liki litamó nene gakotini gele alitimó neve. \v 22 Itó Ómasiloka netá makokumú voká linigi nene, gili alévolé inikigó litamó nene ámina netá alinigave, loko limó. \s1 Zámuzamú Izesuni loká itamó \r (Mak 11:27-33; Luk 20:1-8) \p \v 23 Lá oake nene vike monó zagusaveú goha itike monó lo kemeko minamó. Lo kemeko noigo, guguni giziaká ve napa itó monó gizapa ve keza Izesutoka ake gimivagú miliki láa liki lamó: Geza imaneloka netá matá azozá alenimó nene éahini gakotó alene. Itó éaho lokago alenimó neve. \v 24 Liki likago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Nezagi gakó makó loká oleketatoze. Li nimikiko nénisi nene éahini gakotó imane netá lá oaká nouhe nenéa nene lo likimitove. \v 25 Zoní nene monó nagamí holokimiaká hoza alimó nene hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotó alihe itó mikasiuka vegenalitini gakotó alimó neve. Loko loká okimikago kezáitoka ligili hagili niake ámina gakotó nana oko ale viligoko lo amitune liki gelemó nene gopa okago, láa liki gelemó: Leza Ómasímini gakotó ale utó imole losá nene, eé, lekeza nanamú aí gakó nene gili alévolé amave, loko linogo inae. \v 26 Itó vegená mukí nenete Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki linamóma nenazo, hanuva vegenalitikutí ámina hoza ale utó imole losá nene vegenalite nana ilitatahe loko lehelele vizekave. \v 27 Liki kezáitoka liake láa liki lamó: Zonini mogona ma gelemune. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima neza netá matá imane aleaká noumó nene, éahini gakotó lá oaká nouhe nenegi ámina oko lo lekememinogo uve. \s1 Gipa lositalitini anoza gakola \p \v 28 Gakó makó láa loko lo likimitoze, giliki ánigalo. Ve makolímini gipala lositá minasimó. Améipo nene ganá gipala nene láa loko lo amimó: Geza gipánemaka, itínasa nene voko vain mikú nene hoza alezo. \v 29 Loko lokago eza alemitove loko loake alika nene genezala ale viligoake gopa voko alimó. \v 30 Lá okago, alika gipala nenémo amelaho nene ámina gakokó lo amekago, alitove loko loake vike hoza alemoko zogozogo vizeko minamó. \v 31 Itó lekeza nene amelahini gakó éaho gele alimole liki nigeleve. Loko lokago, keza ganá gipala nenémo gele amimole. Liki likago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Takisi moni aliaká vema lekeza ánigi goselé iaká nia vegi itó gapoló vená keza nene Ómasímini avogisaló nene goí i likimiki vinigave. \v 32 \x * \xo 21:32 \xt Luk 3:12, 7:29-30\x* Zoní lekelitoka aniteko hehe loko minoaká gapo nene lekelepizekago, lekeza nene monolagi gili ahulikamóma neve. Gili ahulikago, takisi aliaká a vegi itó gapoló venaki nene iki Zonini gakola nene gili alévolé ikamóma nemóza, lekelisi nene aí monó gili alévolé amake likigika ali viligamamóma neve. \s1 Vain nagá minimú anoza gakó \r (Mak 12:1-12; Luk 20:9-19) \p \v 33 \x * \xo 21:33 \xt Isa 5:1-2\x* Loko Izesú loake makó láa loko limó: Neza anoza gakó makó litoze, gililo. Ve makó nenémo mikasiva napa minokago, makotoka vain nagá zuhá o asú oake vego vego oko geisa hize asú oake, gihila mí zeko liliká ziti gale legeake, gizapa numuni hána geake, gizapa iki niko meinava likimitove loake vegená makó nene gutá kemeake, mikasi makotoka venoni vimó. \v 34 Voko noigo, gihiláa guzá loaká gamena alitokago, gihiláa makó alinitiki atave loko agulizaki ve nenémo gelekelé izegipala nene kimisilimó. \v 35 Kimiselekago, vi anitikago, mitó gizapa iki mina ve nenete kigizató aliake, makó nene kigizanitunú apelemó, makó nene apili helemó, makó nene gehanitunú apelemó. Lá ikago, gelekelé izegipa makolite viki agulizaki véinima avetó iki li amemó. \v 36 Li amikago, geleake, gelekelé izegipa mukí goha kimiselekago vamó nene ámináminiki kimisiliki kepelemó. \v 37 Kimisilikago, vikago nene, agulizaki ve nenémo lá ikave loko ahulamike gipala hámakó nene láa loko geleake amisilimó: Není gipa gihila imane amiselekugo, agulizaki vemámini gipalama okaze liki ánigiiki nene alími lamaná itamole, loko geleneike amiselekago nene, vo anitekago, \v 38 mitó gizapa ve keza ánigiake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala noinazo, minokoko imane hoza nene ale lá inogo ive. Nenemú nene lélisi apele helekuko helisa henoni nene lelí loló itive, \v 39 liake nene agizató aliake vain mikutí nene ahelú iliki vake apili helemó. Lá ikamó nenazo, \v 40 nenemú nene mini amelaho aniteoko nagá mini gizapa ve nene nana oketatimó neve. \v 41 Loko Izesú nene loká okago, keza láa liki li amemó: Áisi lamaná ámina ve golesa kepele gesá itimóma nenae. Itó vain mini nene haitó gizapa ve gutá kemekiko, keza nene guzá lati gamenaló nene gihiláa gona miliki amitave. \v 42 \x * \xo 21:42 \xt Age 118:22-23\x* Liki likago, Izesú nene láa loko miní ameko lo kimimó: Monó gotolaú gakó makó lá oko neve: \q1 Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive. Ámina netá nene Guivahanímini gakotó utó okaze. Vegená neneta ánigokuko nene lamaná okave. \m Liki luhuva gizina gakó nene lekeza gatinamóza, lakagatí molahe. \p \v 43-44 Nenemú lo likimitoze, gililo: Ómasímini gizapa olikimiakalímini lusa nene Zuta ve lekelitotí ipá okoko haitó vegená kiminogo ive. Lá okiko lusámini gihiláa ámina vegenalite ali utó inigave, loko lo kimimó. \p \v 45 Ámina anoza gakó nene lo asú oko lokago, guguni giziaká ve napa itó Palisaio monó vema keza giliake láa liki lamó: Agae, anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave, liki giliake nene \v 46 agizató alekinake nagá amitune liki lamóza, Izesukumú nene vegená mukilite Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki likamó nenazo, vegenalite lipilikatave liki kelegesá legekago ahulamó. \c 22 \s1 Vená ale kemeaká nosakumú anoza gakó \r (Luk 14:15-24) \p \v 1 Izesú goha miní ameko anoza gakó láa loko limó: \v 2 Okulumalímini lapanalímini mututoni lilí itakumú nene agulizaki ve makolímo netá matá oko moloko imó neneloka lo moloko avetó oko lo likimitoze, gililo. Agulizaki ve makolímo gipalaló vená alemo molanogo noike nosánetá ale vavá imó. \v 3 Ale vavá noike gelekelé izegipala kimiselekago, goí oko alesa molo kimi vegená nene iki nosánetá natave liki viki li kememó. Li kimikago, keza nene amánapa ikago, \v 4 gelekelé izegipalama goha nokimisilike láa loko limó: Neza alesa molo kumu vegená nene viki láa liki li kimilo: Nosánetá nene mota ale vavá okaze. Pulumaká iza gehato minamoláama itó nosánetá haitopaitolímini nene mota ale vavá okave. Lekeza vená ale kemeaká nosató nene alo. \v 5 Loko lokago, keza gelekelé izegipa nenete viki ámina gakó li kememóza, keza gilikago goselé kipilimó. Gili ahuliake ha-gelegele amó. Makó nene míiniuka vamó. Itó makó lugáa nene hozagazanikú vamó. \v 6 Itó lugáa nenete agulizaki vemámini gelekelé izegipa nene kigizató alinake ali golesa iki kepelemó. Makó lugáa nene kipili helemó. \v 7 Lá ikago, eza agulizaki ve nenémo gele golesa oake, izapaló golesa molokago, pilisi veva kimiselekago, vake ámina gelekelé izegipala kipili hele vegenáma kipili gesá iake numuni apáini nene vitú vitú iki ali golesa amó. \v 8 Lá ikago, agulizaki ve nenémo gelekelé izegipalama láa loko lo kimike limó: Vená ale kemeaká nosá nene mota ale vavá okumóza, alesa molo kumu vegenalitini kemetameni nenémo ámina nosá nata avotigila oko minamive. \v 9 Nenemú lekeza gapo izana koma komagú viki vegená nánigikima alesa mili kimikiko vená ale kemeakató nosá ale vavá uhá nene iki natave. \v 10 Loko lo kemekago, gelekelé izegipama nene viki gapo koma komagú mihina ake vegená vóvotiki golesa lamaná mukí nene kilímiki ake nosá ale vavá i numukú nene iki vaí i lamaná amó. \p \v 11 Vegená mukí iki niago, agulizaki ve nenémo ánigoketanogo itimó. Itike ve makó ánigamó nene vená ali keme gamenámini luhiaká nia gó lamaná luhamike noigo, ánigoake, \v 12 agulizaki vémo láa loko lo amimó: Nigivénega, nana okago vená ali kiminigi niamómámini luhoaká gó luhamanike imanegú iteko noane. Loko ligo, eza gakó litimoláa nomimó. \v 13 \x * \xo 22:13 \xt Mat 8:12, 25:30; Luk 13:28\x* Lá okago, agulizaki ve nenémo gelekelé izegipalama láa loko lo kimimó: Lekeza agisa agizató nagá aliiki ali hetó iiki límugusi apakú ahulimikiko lemeko minino. Neneló minoko ive nama oko miluma maluma geleko agepa atalá oko minanogo ive. \v 14 Loko Izesú lo kemeake makó láa loko limó: Ómasímo vegená mukí alesa molo kemeneimóza, vegená luguhakó kelémo etó okago itiaká niave. \s1 Lugupe meina hizeaká gakó \r (Mak 12:13-17; Luk 20:20-26) \p \v 15 Izesú láa loko lo kemekago, Palisaio monó ve keza vake láa liki lamó: Nana gakotunú gelehusi gekuko nenegú apilitive. Liake nene gakó gona giziki minake, \v 16 kezáini izegipáini zuhagutí itó Heloteni izegipala zuhagutí lugáa nene kimisilikago, Izesú noitoka viake láa liki li amemó: Tisalemaka, geí mogonaka gelenoune. Geza gakó gihilagó loaká noane. Gakó lamanakó lanike vegená Ómasímini gapováa vevesoko kelepizeaká noane. Vegenakumú gonukonú osá amane. Vegená iti minamó limi minamó mukí nene lelegí okogó lainim-okimiaká noane. \v 17 Lá onoinazo, geza hanuva lo limitanize. Nanave loko nogelene. Loma gamanímini agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nounimó nene etahe etamive. \v 18 Liki lamó nene amemitune loko lokikoma gamaniloka alémoko voko goní otatune. Itó hanuva amitune loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave loko Izesú nene keí gakóinímini mogona golesa hanuva geleake, láa loko lo kimimó: Genezatini lositaki neneta, nanamú giminegú milanigi nilave. \v 19 Takisi monigutí makó nelepizilo. Loko lokago, moni makó aliki aitoka vamó. \v 20 Vikago, loká oketake vogunahana imanegi itó imane luhuvagi nene éahini neve. \v 21 Loko loká okimikago, keza gamanímini agulizaki ve napa Sisanive liki lamó. Liki likago eza nene láa likima nene gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo. Itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo. \v 22 Loko lokago, keza nene gakó giliake sigaga limiake ahulimiake vamó. \s1 Hilinitakutí otiakakumú loká itamó \r (Mak 12:18-27; Luk 20:27-40) \p \v 23 \x * \xo 22:23 \xt Apo 23:8\x* Ámina gamenaló Satukaio monó vegená lugáa Izesutoka amó. Keza vegená hilinakutí otisá amave liki liaká a vegená nene Izesú noitoka ake, \v 24 \x * \xo 22:24 \xt Gapo 25:5\x* láa liki lamó: Tisalemaka, Mosé láa loko limó: Ve makó izegipala getamoko minoko helekikoma agunalámo ámina gevoná vená nene alekoko uvolaho hili vemú izegipala geto molative. \v 25 Láa lokamó nenazo, gozapá uvolaho agunala 7-a nene lelitoka minamó. Lá iki minake, ganá ve nenémo vená aleake, izegipa getamike helekago, agunala nenémo ámina vená alimó. \v 26 Alekago ámina sunímo utó o amekago, lá imi imi vake vake keza ve 7-a nene ámináminigó amó. \v 27 Keza hili asú ikago, venáini nene alika hilimó. \v 28 Ámina ve 7-a nenete aí vanagó minikamó nenazo, nenemú hilinakutí goha otita gamena nene ámina venáma éahini venala loló itimó neve. \p \v 29 Liki galegutí oteaká gakokumú amé ziki giza itanigi likago, Izesú nene konotó aleko láa loko limó: Lekeza monó gotolaú gakó makó nemóma nene gatinamóza, mogonáa gelemake itó Ómasímo galegutí kelémo oteaká zámuzamú nene ma gelemake gili gopa iki nilahe. \v 30 Keza hele vegená otita gamena nene vená aleakaláa nene nomive. Itó vená aleme kemeakaláa nomive. Okulumakú ageló nenéminiki gohuna minanigave. \v 31 Lá onoimóza, hele vegená goha otitakumú nene gohakú loká oleketatoze. Lekeza imane gakó Ómasímo lo likimimó nene gatinamóza, mogonáa gilinamahe. Emaneloka miniliki ite vemú láa loko lonoimóma neve: \v 32 \x * \xo 22:32 \xt Gá 3:6\x* Neza Avalahani Isakani itó Zakoponi Ómasi minutímina mino loko voko nominuve. Láa loko limó nenazo, nenemú kemeni helenei vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva mina vegenalitini Ómasi noive. \v 33 Loko lokago, vegená mukí keza gakoláa lo kimikumú nene sigaga sagaga lake agae, vatí oko ale viligoko lo kimive, liki lamó. \s1 Li mila gakokutí napáa \r (Mak 12:28-34; Luk 10:25-28) \p \v 34 Izesú nene gakotunú Satukaio monó vetini kegepa ze letoko lokago, Palisaio monó ve keza nene gakó nigeleke aitoka iki alegesá iake, \v 35 keí holúikutí ve makó gakó mogona geleaká i ve nenémo Izesuni amekú molanogo láa loko limó: \v 36 Tisalemaka, Mosé lo hukoko li gakokutí nene hilímo kivilegeko napa neve. \v 37 \x * \xo 22:37 \xt Gapo 6:5\x* Loko lokago, Izesú láa loko lo ameko limó: Gigika itó gemeni itó geleakaka mukí nene Guivahani geí Ómasi lehizetozo. \v 38 Nene gakó nenémo napa iteko neve. \v 39 \x * \xo 22:39 \xt Liv 19:18\x* Itó napa otigí nenémo hamolíminigó oko nemó nene lá oko neve: Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo. \v 40 Ámina lo hukoko li gakó losi nenémo Mosé lo mola gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete li mila gakolímini gotoláa loló onoive, loko limó. \s1 Gologí oketative loko lo moloketa vemú loká oketamó \r (Mak 12:35-37; Luk 20:41-44) \p \v 41 Itó Palisaio monó ve keza alegesá iki niago, Izesú loká oketake láa loko limó: \v 42 Lekeza Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vemamú nanave liki nigeleve. Éahini agávolaho noitive. Loko lokago, keza agulizaki ve napate Tevitini agávolahove. \v 43 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Láa likima Sikalahulímo nanamú Tevitini alémo vávani okago Tevití nene ámina vemú nene Guivahaníneve loko live. Tevití láa loko limó neve: \q1 \v 44 \x * \xo 22:44 \xt Age 110:1\x* Mezaú ve nenémo není Guivahani nene není nigizani zamagaloka mino-loko voko noako, gala vega nene geí gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko lo amimóma neve. \m \v 45 Tevití nene gologí oleketative loko lo mololeketa vemú nene Guivahaníne ve loko limó nenazo, ámina ve nenémo nana igo Tevitini agávolahogó noitive. \v 46 Tevitini agapilamola noitimóza, Tevitini ve napagi nene noitive. Loko lokago, ve makolite Izesuni anotó aliki li amemitamó onoive. Keza ámina gamenámini veletó nene gakó makó loká itatakumú gelego gena okago, gimivagú miliki loká itamisá amó. \c 23 \s1 Monó mogona apí ikimiaká a vemuki Palisaio monó vemuki alévolé oko lo hukonoimole \r (Mak 12:38-39; Luk 11:43-46; 20:45-46) \p \v 1 Izesú koma nominake izegipala zuhagi itó vegená mukiki gakó lo limike láa loko limó: \v 2 Keza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó vegi Moseni akilí ali hitinake lo mola gakó mukí apí ilikimiaká niave. \v 3 Lá inake gakó mukí li likimiaká niave. Nene giliiki ámina gakotó ámegetalo. Lá onoimóza, keza iki miliki nia kemetameni nene lekezagi lá amilo. Keza gakó mukí liaká niamóza, kezáini nene ámina gakó ma ámegetisá amave. \v 4 Mosé lo mola gakó nenémo genavagi loló okago vetini kigínagú gihikimikago, gihinago, kezáini nene ámina genavagi netá ma kigizani hisúinitunú kilími vatí itigí iki ma alisá amave. \v 5 \x * \xo 23:5 \xt Mat 6:1; Gapo 6:8; Nam 15:38\x* Netá mukí aliaká niamó nene vegenalite ánigi kumu hilitive lokogó neve. Monó gotola pepa nene pokisi komagú miliake golihíitó miliake nagá ziaká niave. Itó kigizatoki ámina iaká niave. Luhiaká gó napaló nene gonanalisivagi luhuva hána miní amiki akotiake luhiaká niave. \v 6 Lá inake nosánetá napa ninató nene agepaló siakumukó giliaká niave. Itó monó numukú numukú nene kovogisaló minoaká holomamú kumu heleaká noive. \v 7 Itó vegenalite maketiloka geké lilitatave likigó, itó Tisale liki lilitatave likigó giliaká niave. \v 8 Lá onoimóza, vegenalite lekelikumú Tisale liki li likiminigi niko gili kememilo. Ómasi hamokó nene lekelí tisá noigo, lekeza aí izegipala niake hamó lelegitó niave. \v 9 Imane mikasiuka ve makokumú nene ametehove liki lamilo. Ametipo hámakó okulumakú noive. \v 10 \x * \xo 23:10 \xt Mat 20:26-27; Mak 9:35, 10:43-44; Luk 22:26\x* Itó lekelikumú nene lukugulizaki veve liki li likimikatave loko noluve. Lekelí guivahani hamó nene Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa ve nouve. \v 11 Ve makolímo ve napatini loló itove lokoma nene hanuva lemetigí oko gelekelé oleketoko minative. \v 12 \x * \xo 23:12 \xt Luk 14:11, 18:14\x* Lekelikutí ve makolímohe makolímohe ezáa agulizala ale otitimó nene, ezáa agulizala liminogo ive. Itó ve makolímo ezáa agulizala aleko lemeko molatimó nene, Ómasímo agulizala ale napa inogo ive. \s1 Genezáini losigi minakumú gakó lo hukoko limó \r (Mak 12:40; Luk 11:39-42,44,52; 20:47) \p \v 13-14 Lekeza Palisaio monó ve itó monó mogona apí ikimiaká nia ve ehe tináneve. Lekeza genezatini losigi niamó neneta Ómasímini lapanató voaká gapo nene vegenalitini kovogisaló hizi lí iaká niave. Lekezatini áminagú itisá amave. Itó vegená makó itinigi niago, hanuva itikatave liki ánigi ahulikitisá amave. \p \v 15 Lekeza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó ve lekezagi genezatini losigi neneta, ehe tináneve. Lekeza age nagamitokagi itó mikasiukagi mihina niake vegená makó lekelí izegipatini zuha lilí itave liki kilími miliaká niave. Izegipatini zuha lilí ikago, lekezatinímini iki kilími miluma apakú miliaká niago, kéisi likivilegetigí iki meinímini mututoni lilí iaká niave. \p \v 16 Lekeza kigikámini agómula likonoiti vema gapo kelepizinigi niamó neneta, lekeza ehe tináneve. Lekeza nene makolímohe makolímohe monó zagusave agulizá oko agizani iteko litimó nene nagamí pizekikoma ha netá nemóza, makolímo monó zagusaveú goli gehani agulizá oko agizani ale oteko litimó nene nagamí pizemoko litímini inogo ive liki liaká niave. \v 17 Lekeza negi nagi likigikámini agómula likamó neneta, nana netalímo iteko neve. Goli gehani iteko nehe itó goli gehani ale etó oko moloaká monó numuni nenémo iteko neve. \v 18 Itó ve makolímohe makolímohe guguni gizoaká ita veletó neti netá agulizá oko agizani noiteko litimó nene nagamí pizekikoma ha netá nemóza, ita amupiló neti netá agulizá oko agizani noiteko litimó nene nagamí pizemoko litímini inogo ive liki liaká niave. \v 19 Lekeza likigikámini agómula lika ve neneta, guguni gizoaká nenémo iteko nehe, itó guguni ale etó oko moloaká ita nenémo iteko neve. \v 20 Nenemú ve makolímo guguni gizoaká italó agulizá oko agizani noiteko litimó nenémo ita veletó neti netaki agulizá oko agizani noiteko litimó geleaká noive. \v 21 Itó ve makolímohe makolímohe monó zagusave agulizá oko agizani noiteko litimó nenémo monó zagusavegi monó zagusaveú minoko aleko oaká noi Ómasigi kugulizá oko agizani noiteko litimó geleaká noive. \v 22 \x * \xo 23:22 \xt Isa 66:1; Mat 5:34\x* Ve makolímohe makolímohe okulumá agulizá oko agizani iteko litimó nene, Ómasi minoaká noi holomagi holomaló minoaká noi Ómasigi kugulizá oko litimó geleaká noive. \p \v 23 \x * \xo 23:23 \xt Liv 27:30\x* Lekeza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó vegi ehe tináneve. Lekeza genezatini losigi vese, mikú noguni mupanuha itó za silogehenigitana oko anuva oaká netá haitopaitolímini nene aliake netá 10 10 minakutí hamopamó nene Ómasíminive liki amiaká niave. Lá iaká niamóza, lo huka gakokutí iteko minamoláa napa nene hehe loko minoko vegená gona moloaká itó likigika hize kemeaká itó Ómasimú gele alévolé oaká netá nene ahulikave. Netá matá 10 10 nekutí hamopamó Ómasi ameaká netá nene ahuloakaláa nomimóza, nolu netá napa nenegi hanuva loló oaká netá neve. \v 24 Lekeza kigikámini agómula likonoi vema gapo kelepizinigi niamó neneta, netá koma likigika ale gopa amoaká netá nene gizaká iki ali ahuliake lekelémo gopa oaká netá napa nene hanuva gopa niki mikilí iaká niave. \p \v 25 Lekeza monó gakó apí ikimiaká nia vegi Palisaio monó vegi, lekeza ehe tináneve. Lekeza genezatini losigi nego nagamí goni itó lape hetoláa nagamí zinake agikáagú nene guminaló suni itó lukugupémo ánigo amu hili netá nene goni vizi vaí iaká niave. \v 26 Palisaio monó ve gigikámini agómula likonoimó neneka, geza gigikaka nagamí zeko ale guni onako hetokagi nene guluvitanogo ive. \p \v 27 \x * \xo 23:27 \xt Apo 23:3\x* Lekeza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó ve neneta, ehe tináneve. Genezatini losi nego gakó losi liaká niave. Lekeza nene gonosi milimililó vegenalite ánigikiko kumu hilitive liki simeniló gonanalisi iki guhí hiliaká niamó nenéminiki niave. Hetoláaloka ánigi lamaná iaká niamóza, gale agikagú nene hele vegenalitini gonosi zámuza neike anuva oaká netá áminagú vaí onoive. \v 28 Lekezagi lá ikigó niave. Vegenalite hanuva lukugupeló nánigake lekeza hehe liki niave liki giliaká niave. Likigikagú nene soza loaká gakolímo itó li huka gakó pelevesava ziaká netalímo vaí oko neve. \s1 Lihima alika kumupiló ititikumú gakó lo kimimó \r (Luk 11:47-51) \p \v 29 Lekeza monó mogona apí ikimiaká vegi itó Palisaio monó ve neneta, ehe tináneve. Lekeza genezatini losigi ve neneta, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gonosi milimili numuni lamaná lilí iake hee liki iki miliki a vetini gonosi milimili nene gonanalisi ikimiake, \v 30 leza gozapá avotegini gamenaló minutilina, Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve makó kepele hele vegená nene kelémo vatí amutiline liki liaká niave. \v 31 Nene gakó li utó iaká niamó nene lekezatini mogonatinimú nilave. Lekeza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve kipili hele vetini kagapilamó zuha niave. \v 32 Avotikini mogona golesa nene lekelitoka vo aleko neve. \v 33 \x * \xo 23:33 \xt Mat 3:7, 12:34; Luk 3:7\x* Lekeza gosihalímini agapilamó zuha neneta Ómasímini goní nenémo lekelémo ló apakú molanogo ive. Lekeza keé liki golisi aminigave. \v 34 Nenemú gililo. Neza Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi itó monolímini mogona apí ikimiaká nia vegi itó monó pukugutí giliaká nia vegi kimiselekugo lekelitoka vinigave. Keí holúikutí nene lekeza lugáa kipili hiliiki lugáa nene zohota zaló gánava ziki apatiiki lugáa nene monó numutikú segi nogosanitunú kipiliiki apá napa makokutí nene gímiziliki viki haitó apakú ahulikitanigave. \v 35 \x * \xo 23:35 \xt Apí 4:8; 2 Iki 24:20-21\x* Lá ikiko, mukí hee liki nia vegená kipili helemómámini lihima nene lekelí lukumupiló iteko minanogo ive. Hehe loko mina ve Epoloni apele nohiligo golani leki gamenalotí nene ve lugáa kipili hililiki nivago, Palakiani gipala Zakaliá nene monó zavusave itó guguni giziakató nenémini holutó noigo lekeza napelego golani lekimó keí golanímini lihima mukí nene lekelí lukumupiló itinogo ive. \v 36 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Ámina mogonámini lihimavaláa nene imane oko moloko nou netá ánigiaká nia vegenalitini kumupiló ite asú inogo ive. \s1 Izesú Zelusale vegenakumú ive imó \r (Luk 13:34-35) \p \v 37 Kee, Zelusale vegenáise, lekeza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve kipili hiliká itó Ómasímo hozaló kimiselekago lekelitoka a ve gehanitunú ahuli miliki kipili hiliká iaká niave. Neza nene lekelí izegipatini zuha nene okolohómo izegipala ale amakuka moloaká noimómáminoko kelémo mulúneuka molanogo oaká noumóza, lekeza gili nimisá amave. \v 38 Lekeza gililo. Ómasímo viselelikimikiko, apatini nene gámé pizinogo ive. \v 39 \x * \xo 23:39 \xt Age 118:26\x* Láa loko lo nolukumuve. Není nene goha áninagamiki miniliki viki alika Guivahanímini gakotó anitelimikane, Ómasímini lusaló okane liki li niminigave, loko limó. \c 24 \s1 Alika monó zagusave ali golesa itakumú lo kimimó \r (Mak 13:1-2; Luk 21:5-6) \p \v 1 Izesú eza monó zagusave ahuloake novigo, izegipala zuha leza monó numunima alapizinogo aitoka unimó. \v 2 Lá unimóza, eza láa loko lo limimó: Lekeza numuni mukí imane nánigahe. Agae, neza lamaná lo likimitoze, gililo. Monó numuni napámini gehani mukí nene apiliki tele vizikiko gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí zeko gululupa so asú inogo ive. Itó ziki lana iiki ali hutilikatilí inigave. \s1 Miluma gilituni gamenámini ganá netá \r (Mak 13:3-13; Luk 21:7-19) \p \v 3 Loko loake, koma minake, Izesú eza Olivi agokaú mitó noigo, izegipala zuha lezagó aitoka itekunike láa loko loká otoko lunimó: Geza lo lemezo. Itína utó iti netakumú lanimó nene nanahé utó itive, itó mikasiuka netá matá asú iti gamena itó geza atiginá itani gamena alitokiko nana anosa utó okiko ánigokinake gele hee litune. \v 4 Loko lokuko, Izesú nene lonotó aleko láa loko limó: Ehe, gizapa ilo. Ve makolímo atiginá oko ato gamenamú lokogoka vizekatize. \v 5 Ve mukilite nanitiki není nugulizató liki neza Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vema nouve liki vegená mukí kogoka vizinigave. \v 6 Lekeza haitopaitó lovámini gakoláa giliiki itó lova hizinigi niko nenémini gakoláa gilinigave. Lekeza ehe tináneve. Lekeza mulutini itemino. \v 7 Ómasímo netá nenémináa utó itive loko lonoimóza, mukí netá matá velesá asú aminogo ive. Numutó namató vegená makolite gala véini lova ali nikimiko, itó numutó namató agulizaki ve napa makolímini zuhagi itó makolímini zuhagi lova hizinigave. Itó haitopaitó mikasiuka gaúna gamena utó oko mino-loko noitiko mukí mikasiuka nene imimá napa omo noviko, \v 8 miluma netá nenémináa utó itimó nene venalite izegipa getanigi miluma giliaká niamó nenéminoko utó inogo ive. \p \v 9 \x * \xo 24:9 \xt Mat 10:22\x* Ámina gamenaló nene likigizató aliki viki goní ilikitiki miluma netá alilikitanigave. Itó lá niiki lekelikutí makó likipili hilinigave. Není nugulizá lekelitoka minakumule liki vegená mukí nenete mukahá likipilinigave. \v 10 Ámina gamenaló nene vegená mukilite Ómasimú gili alévolé iakáini nene ahulanigave. Keza nene eza amimí iko eza amimí iko iki gasó eza amiko eza amiko inigave. \v 11 Lá niko, mukí Ómasímini agepagutí gakó liaká ve sozámini utó iiki vegená mukí kogoka vizinigave. \v 12 Golesa mogona nenémo hutilí noiko, vegená mukí nenete kigika kemeaká netá nene geha zinogo ive. \v 13 \x * \xo 24:13 \xt Mat 10:22\x* Lá onoimóza, makó keza gamenaváini asú ititó monó ahulamiki alévolé iki minatamó nene, Ómasímo kugutó vizinogo ive. \v 14 Itó Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lamaná nene mikasi nekisa vokisauka numutó namató vegená mukitoka giliiki gili alitahe liki nene li hutilí i asú inigave. Lá ikiko gamena asú inogo ive. \s1 Miluma geleaká gamena napámini gakola \r (Mak 13:14-23; Luk 21:20-24) \p \v 15 \x * \xo 24:15 \xt Tan 9:27, 11:31, 12:11\x* Lekeza nene mulikizapa iti netá golesa nene apá ale golesa oaká netá gozapá Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Tanielé nenemú limó nenémo etó o mina numukú oteneiko ániganigave. (Imane gakó gatatanimó neneka nene gakokumú gele guni ozo.) \v 16 Ámina gamenaló Zutaia mikasiuka nita vegená nene golisi iliki agokaloka ititakumule. \v 17 \x * \xo 24:17 \xt Luk 17:31\x* Keza makó numuni numupitó nita vegená nene golisi iliki limiki henoníini nene numúikutí ma aliki vamitakumule. \v 18 Vegená makó mikuka nitakutí nene numukuka luhoaká góini alitune liki atiginá iki vamitakumule. \v 19 Kee, izegipa kagatupagi nita vená itó izegipa namuni aminí nikimita vená nene nana itamó neve. \v 20 Lekeza nene nolu netakutí golisi ita zupa nene golini gamenagú ahe itó Ómasímo lo mololeketa holisi gamenagú ahe utó amitive liki Ómasiloka likigó minalo. \v 21 \x * \xo 24:21 \xt Tan 12:1; Ali 7:14\x* Ámina gamenaló nene genavagi netá napa utó itimó nenémo mikasi nene gosohá nego nenéminoko utó amigo minoloko iteko imane gamenaló utó amive. Nolu gamenaló nene utó okoko, nenémini veletoka goha utó aminogo ive. \v 22 Lá onoimóza, Ómasímo ámina miluma gilita gamena ale atuhá amitimó nene vegená makó ma kavasavagi minamitamóza, Ómasímo kelémo etó i vegenakumule loko ámina gamena ale atuhá inogo ive. \s1 Okulumakutí limi ve gihila atiginá iti gakó \r (Mak 13:24-27; Luk 21:25-28) \p \v 23 Ámina gamenaló ve makolímo ánigalo, gologí oletati vema imaneloka utó okave, itó volane noive loko lo nolikimikoma lekeza gili zagemilo. \v 24 Ámina gamenaló gologí oleketati ve sozámini itó soza saza Ómasímini agepagutí gakó liaká ve utó iiki Ómasímo kelémo etó onoi vegená kogoka vizitupe liki vegenalite sigaga lita netaki soza alévolé sunigi lilí iki avevezaha inigave. \v 25 Gililo. Imane nolu netá utó onamigo mota lo lekemekuve. \p \v 26 \x * \xo 24:26 \xt Luk 17:23-24\x* Itó ve makolímo ánigalo, Ómasímo gologí oleketati vema nene mikasi gomopalaló noive loko lo nolikimikoma, lekeza neneloka vamilo. Itó ánigalo, eza nene vozane numukú halá geko noive liki nilikoma, lekeza gili zagemilo. \v 27 Okulumató gó melevezá itimó nene ho noitikukatí ho nolimitoka vinogo ive. Okulumakutí lumu ve gihila neza nenéminoko omo nougo lekeza není ánigi asú inigave. \v 28 \x * \xo 24:28 \xt Luk 17:37\x* Netá helemó gonosiváa nekú nene nama gosúveha mukilite litá iki ánigiiki alegesá iaká niave. Ámináminoko okulumakutí nolumugo mukí vegenalite ánigi asú inigave. \p \v 29 \x * \xo 24:29 \xt Isa 13:10; Zoe 2:10,31, 3:15; Ali 6:12,13; Izi 32:7; Isa 34:4\x* Nene gamenaló ámina genavagi netá nene asú okiko, ho nene noitiko litá oko límugusi zekiko, ikanímo hize sata amiko, itó sonohí nene okulumatotí atohimí niziko, okulumató amuzavagi netá nene mómoká i asú inigave. \v 30 \x * \xo 24:30 \xt Tan 7:13; Ali 1:7\x* Lá ikiko, okulumakutí lumu ve gihila goha ato anosa nene okulumató utó noiko, imane mikasiuka není gakó gelema vegená mulusi mukí nene ive nama inigave. Lá niiki okulumakutí lumu ve gihila neza alévolé zámuzánegi itó lapanánegi nene okulumalímini límusi amupiló nolumugo ániganigave. \v 31 Agelóne kimiselekugo, pikuli nene anó napa nomiliko kelémo etó u vegená ezega emegatí ho noititokatí ho nolimitokatí itó mikasi nekisa vokisalokatí kilími nupa inigave. \s1 Gohuna zámini anoza gakola \r (Mak 13:28-31; Luk 21:29-33) \p \v 32 Lekeza za gohunámini anoza gakola gili vevesiki gililo. Izanámo nene nagamila nego agila guluma sekago, lekeza ánigiake hogaí gamena mota alitokave liki liaká niave. \v 33 Ámináminoko lekeza imane nolu netá mukí utó noiko ánigiiki guivahanite anogo gatekú omo alitokave liki gilitaze. \v 34 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Oko moloko oaká nou netá ánigina vegená velesá hili asú inamiko imane nolu netá mukí utó inogo ive. \v 35 Mikasigi itó okulumaki tolova itáiha, imane lonou gakó nene ma gopa oko tolova aminogo ive. \s1 Gamena napamú gelemune \r (Mak 13:32-37; Luk 17:26-30,34-36) \p \v 36 Lá onoimóza, ámina gamenamú ve hamoláate keké gelemave. Okulumakú agelogegi nene ma gelemave. Gipala nezánegi ma gelemuve. Améneho hamokó áisi geleneive. \v 37 \x * \xo 24:37 \xt Apí 6:5-8\x* Okulumakutí lumu ve gihila není gamena alí noliko Noá mina gamenaló lilí a mogona áminagó oko utó inogo ive. \v 38 Gozapá nagamí napa velesá velenamigo, nene gamenaló zahí nagamí niki minake vená meinakona ake zuguzugu zegezege viziki miniliki niago, Noage sipigú itemó. \v 39 \x * \xo 24:39 \xt Apí 7:6-24\x* Ámina vegenalite Noani nagamí viliti gakó gili ahuliake gopa niago, nagamí napa vilike vegená mukí kepele gesá imó. Okulumakutí lumu ve gihila neza ato gamena nene lá oko utó inogo ive. \v 40 Ámina gamenaló ve lositá nene makó mikú hoza nalisiko, Ómasímo maga ve alémokoko maga ve ahulotanogo ive. \v 41 Vená lositalitosa nosá isiki nisiko, Ómasímo vená magáa alémokoko magáa ahulomikiko minanogo ive. \p \v 42 Nenemú Guivahanitini ati gamena nene lekeza ma gilinamamó nenazo, lekeza gizapa keké viziki minalo. \v 43 \x * \xo 24:43 \xt Luk 12:39-40\x* Lekeza gakó imane gili minalo: Numuni amelaho nene guminaló ve atikumú gilitimó nene, gizapa noiko guminaló ve oko numuni zeko epetooko henoni nene aleminogo ive. \v 44 Ámináminoko okulumakutí lumu ve gihila neza atokumú negeva iki minamita gamena atomó nenazo, lekezagi ali vavá iki minalo. \s1 Litokó alévolé oko Ómasi gelekelé otatuni gakó \r (Luk 12:41-48) \p \v 45 Není gelekelé izegipa makó nene gele vevesiniki gili minatamó itó hozaváini nene litokó aliki minatamó nene mogonamú anoza gakó lo likimitoze. Gelekelé izegipa makolímo gizapa vevámo aí numukú netá matató gizapa oko minoko hozaló izegipa lugáa gizapa oketative loko lomikiko nosánetá nata gamenaló gona moloko kimitive. \v 46 Gizapa veva nene okoko ámina gelekelé izegipa nene goí oko lotatíminoko hoza nalikoma ánigatimó nene ámina gelekelé izegipamú gulugo agoliza vizitimó neve. \v 47 Neza lamaná lo nolukumuve. Gizapa vevámo gizapa lamaná i izegipama mukí netató gizapa ve loló otanogo ive. \v 48 Lá onoimóza, ámina izegipama gelekelé izegipa golesa noitimó nene není gizapa ve nene litá oko aminogo ive loko mulunagú gelekoko \v 49 hozaló izegipa lugáa nene nokepeleko itó piá nagamitó ve kezagi niki minatamó neve. \v 50 Lá iki niko, ámina izegipámini gizapa veva nene ámina izegipama ageva oko minamiti gamenahe itó gatizá minati gamenahe okoko \v 51 ámina gelekelé izegipa nene agupe apelevo hukovo okoko soza liaká ve genezáini losigi mina ve niakú alémo molanogo ive. Lá okiko ámina apakuka minoko ive nama oko miluma maluma geleko agepa atalá oko minanogo ive. \c 25 \s1 Zaha vená 10 keí anoza gakola \p \v 1 \x * \xo 25:1 \xt Luk 12:35\x* Ato gamenaló nene okulumalímini gasovaló vita mogona nenémini oko neve. Vená goliló ve anogo noigo, zaha vená 10-a nenete alími vatí inigi lamu lóini aliiki viki gapoló hotu lokinake zaha venáma noitoka alemoko atune liki vamó. \v 2 Keikutí vená 5 nene negi vená minamó. Itó vená 5 nene kagata koló onoimó. \v 3 Keza negi vená nenete lamu lóini aliki vamó nene nagamilagi aliki vamamó. \v 4 Keza kagatagi vená nenete hela nagamí nene gonigú leki miliake lamu loki nene aliki vamó. \v 5 Vená goliló ve nene litá oko amigo, keza zaha venáma nene kogómula ahihí okago aki minamó. \v 6 Lá iki akinago, holugú akovevé nene sele makó láa loko utó imó: Vená goliló vema mota okave. Lekeza viki gapolotí alímiki ataze, vilo. \v 7 Liki likago, keza vená nenete otiake lamu lóini nene levonaha ali ahuliake ló ligi milamó. \v 8 Lá iake, keza negi vená nenete kagatagi mina venáma láa liki li kememó: Lekeza kalasini makó limilo. Lelí lamutegú nene nagamíma asú okago mota lihanogo noive. \v 9 Liki likago, keza kagatagi mina vená nenete láa liki li kememó: Óe, lekeza viki situakutí meina hizemave. Lekelitokagi lelitokagi vo alemiti avotigila oko minokave. \v 10 Liki likago, keza negi venáma situakú kalasini meina hizinigi viki niago, eza vená goliló vema anitimó. Lá okago, keza ali vavá iki mina venámagi makó itiki numukú minake vená ali kimiaká nosakutí namó. Itó gahe nene giki etoha amó. \v 11 Lá ikago vená lugáama alika ake láa liki sele lamó: Guivahanitemaka, guivahanitemeka, gahe segeletozo. \v 12 \x * \xo 25:12 \xt Luk 13:25\x* Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelí nene ma ánigo hee lamu vená niaze, vilo. \v 13 Loko Izesú nene loake, miní ameko láa loko limó: Nenemú lekeza ato gamenamú ma gilinamamó nenazo, gizapa i guni iki minalo. \s1 Gelekelé ve losive makolemú anoza gakó \r (Luk 19:11-27) \p \v 14 Atiginá inake není gizapaló mina vegenalite iki miliki inakumú goní oketatomó nenémini mogonamú anoza gakó makó lá onoive. Ve makolímo venoni vinogo noko gelekelé izegipala sele lo kemekago, ikago, aí netá mukí nene gizapa initatave loko kigizakú molamó. \v 15 Eza nene gelekelé izegipalatini mogonamú itó zámuzáinimú hamopamó geleneike nenémini avotigila oko moni nene gona moloko kimimó. Ve makó nene 5 tausen kina amimó. Ve makó nene 2 tausen kina amimó. Ve makó nene 1 tausen kina amimó. Lá oake nene, gapo hána venoni vimó. \v 16 Vokago, ámina 5 tausen kina ami vemámo vike pisinisi ike polopeti moni 5 tausen kina makó ale utó imó. \v 17 Itó eza 2 tausen kina ami vemámo ámináminoko pisinisi ike 2 tausen kina ale utó imó. \v 18 Itó 1 tausen kina ali vemámo agulizaki vemámini moni nene aleko vike mikasigú gale legeake gale zimó. \p \v 19 Gamena hána oko vokago, gelekelé izegipatini kugulizaki vema atiginá oake ámina moni gozapá kemeneikumú nene gakó hoza aliki ali hee litave loko gelekelé izegipama sele lo kimimó. \v 20 Lá okago ámina 5 tausen kina ali ve nenémo ake láa loko limó: Gugulizaki venemaka, ánigozo. Geza 5 tausen kina nemenimó nene neza voko pisinisi uke 5 tausen kina goha makó ale miní ameko ale utó okuke aleko nouve. \v 21 Loko loake amekago, eza agulizaki vevámo láa loko lo amimó: Geza gelekelé ve lamaná noane. Geza vatí oko hozaló gizapa lamaná okane. Hoza komaló ale guni oko gizapa lamaná okanize, nenemú mukí netá gemekugo gizapa itane. Geza oko gugulizaki vegagi logoliza vizeko minatíive. \v 22 Loko lo amekago, eza 2 tausen kina ami ve nenémo ake láa loko limó: Gugulizaki venemaka, ánigozo. Geza 2 tausen kina nemenimó nene aleko vuke pisinisi okuke 2 tausen kina makó goha ale miní ameko ale utó okuke aleko nouve, loko limó. \v 23 Loko loake amekago, agulizaki vevámo láa loko lo amimó: Geza gelekelé ve lamaná noane. Geza vatí oko hoza lamaná oko gizapa okane. Geza hoza komaló ale guni oko gizapa lamaná okanize, nenemú mukí netá gemekugo gizapa itane. Geza oko gugulizaki vegagi logoliza vizeko minatíive. \v 24 Loko lo amekago, eza 1 tausen kina ali ve nenémo ake láa loko limó: Gugulizaki venemaka, geí mogona mota gelenoumole. Geza gínikaha ve noane. Ve makolite mini zuhá inató minumuni omolokago géisi nosá aleko asutoaká noane. Itó ve makolite hoza alikago gihiláa utó okago géisi aleaká noane. \v 25 Lá oaká noanikumú neza nehelele vizekago, ámina 1 tausen kina nene aleko voko mikasigú gale zenoumole. Ména. Geza netaka imane alitane. \v 26 Loko lokago, ve napava nenémo anotó aleko láa loko limó: Geza hozaló ve golesa goselé vaseletó ve noane. Geza není mogona gelenane. Ve makolite mikú netá zuhá inató nosá aleko asutoaká nouve. Itó vegená makolite zuha netá gihila atilí inató minumuni omolokago netá gihila aleaká nouve. \v 27 Nenemú není moni nene peni numukú molataninazo, nanamú neve. Lá onako neza goha inake ámina moniló miní ameke nimilinitiko voko alitonazo. \v 28 Lá okanize, aitokatí ipá iiki 10 tausen kina ale mina vema amilo. \v 29 \x * \xo 25:29 \xt Mat 13:12; Mak 4:25; Luk 8:18\x* Gililo. Vegená netá ali miniki gizapa lamaná iki minatamoláa nene goha miní ameko kiminogo uve. Lá onoimóza, ve makolímo netá koma ale minoko gizapa lamaná amitimó nene goha ipá oko alinogo uve. \v 30 \x * \xo 25:30 \xt Mat 8:12, 22:13; Luk 13:28\x* Itó ámina hozaló ve goekae ovimoláa nene amisili hetó ikiko límugusi apakú lemeko ive nama oko miluma maluma geleko agepa atalá oko minanogo ive, loko limó. \s1 Gamena napaló gona mololetati gakó \p \v 31 \x * \xo 25:31 \xt Mat 16:27, 19:28\x* Okulumakutí lumu ve gihila neza lapanánegi noinake agelogegi makó inake gonanalivagi siató minanogo uve. \v 32 Lá oko nougo, keza mikasiuka vegená mukí iki novogisaló alegesá inigave. Lá niko, neza gona moloko vegená nene kelémo losi molanogo uve. Izaló gizapa vémo meme iza kelémo haitó noike itó sipsip iza kelémo haitó oaká noimó nenémini oko \v 33 neza sipsip izagitana nia vegená nene kelémo nigizani zamagaloka milinake, meme izagitana nia vegená nene kelémo sogaloka molanogo uve. \v 34 Lá okinake nugulizaki ve noumó imanémina nigizani zamagaloka mina vegená nene láa loko lo kiminogo uve: Améneho nónohá zeleketa vegená neneta, gililo. \v 35 Neza gaúna nohulugo nosánetá nimiaká amó, itó nagamikumú nonivisigo nagamí ihimi nimiaká amó, itó veno ve loló okuke nougo numutikú nilími miliaká amó. \v 36 Ginegane nomigo ginegane nimiaká amó. Nivisekago nougo lekeza nasahilí inimiaká amó. Nagá numukú nougo lekeza iki áninigiaká amó. Lá iaká amó nenazo, gozapá mikasi apí oko ale utó inogo Ómasímini gizapaló minata apá ale vavá oleketonoimóma nene iki alilo. \v 37 Loko lo kemekugo, keza hee liki mina vegená nenete láa liki li niminigave: Guivahanitemaka, leza nanahé zupa gaúna nogolago ánigokunike nosánetá gemehá neve. Itó nanahé zupa nagamikumú nogivisigo nagamí ihemo gemehá neve. \v 38 Itó nanahé zupa veno ve loló oko noako numuteuka gelémo muluhá neve. Itó nanahé zupa ginegane nomigo leza ginegane gemehá neve. \v 39 Itó nanahé zupa givisekago noako ániguhá neve. Itó nanahé zupa nagá numukú noako ániguhá neve. \v 40 Liki likiko, neza nugulizaki ve noumó imanémina láa loko lo kiminogo uve: Neza lamaná lo likimitoze, gili minalo: Vegenáne zuha limiki minamoki loló oketupe liki lilí amó nene není lilí initamó gelekave. \p \v 41 Loko lo nokiminake nigizani sogaloka minata vegená nene láa loko lo kiminogo uve: Usilímini mututoni lekeza gililo. \v 42 Neza gaúna heleko nougo nosánetá makó nimisá amamó. Nagamikumú nonivisigo nagamí ihimi nimisá amamó. \v 43 Neza veno ve loló okuke nougo lekeza numutikú nilími milisá amamóma neve. Itó gineganemú vitagá nougo ginegane ma nimisá amamóma neve. Itó nagá numukú nougo itó nivisekago nougo lekeza ma iki ániginitamamóma nenazo, není ahuliiki viki ló lihamike lova lova oko nomina ló améneho Satagegi itó agelolagi ale vavá oketonoimó nenegú limilo. \v 44 Loko lo kemekugo, keza láa liki li niminigave: Guivahanitemaka, geza nanahé zupa gaúna heleko noako itó nanahé zupa nagamikumú nogivisigo itó nanahé zupa veno ve loló oko noako itó nanahé zupa gineganega nomigo itó nanahé zupa givisekago noako itó nanahé zupa nagá numukú noako gelémo vatí amuhakumú lane. \v 45 Liki likiko, neza láa loko lo kiminogo uve: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Imane mikasiuka limiki mina vegenaki lá ikitamamó nenémo není lá initamamó gelekave. \v 46 \x * \xo 25:46 \xt Tan 12:2\x* Loko lo kemekugo, ámina vegená nene miluma apakú viki miniki miluma asú amoakalímini alinigave. Itó hehe liki mina vegená nene alévolé kemetamenigi minova minova oaká apató viki minanigave. \c 26 \s1 Izesuni apilinigi lova gizamó \r (Mak 14:1-2; Luk 22:1-2; Zon 11:45-53) \p \v 1 Izesú nene ámina gakó lo leme asú oake ámina gamenaló izegipala zuha láa loko lo limike limó: \v 2 \x * \xo 26:2 \xt Gá 12:1-27\x* Gamena losi oko vokiko gozapá avotikini asenini zeketakumú gele minoaká holisi utó inogo ive liki lekeza gilinave. Lá noiko, okulumakutí lumu ve gihila neza nene ve makolímo nimimika loko lova vetini kigizakú nelémo molokiko zohota zaló nipili hilinigave, loko limó. \p \v 3 Ámina gamenaló monó gizapa vegi guguni giziaká vegi keza Isilae vegenalitini guguni giziaká ve napatini gizapa venini Kaiapani numuni napagú alegesá amó. \v 4 Keza asuguná iki Izesuni agizató aliki apili hilita gakó ligili hagili iki li hukamó. \v 5 Lá amóza, ámina holisigú apele helemitune. Vegenalite lova napa ali utó iki lipilikataze, liki lamó. \s1 Petania apatoka Izesuni anuva lamanaki uveli holotamó \r (Mak 14:3-9; Zon 12:1-8) \p \v 6 Izesú nene Petania numutó nene Saimon eza halamé gizaleake minake zoka vémini numukú minamó. \v 7 \x * \xo 26:7 \xt Luk 7:37-38\x* Lá noigo, vená makó aitoka ake agizakú anuva uveli meinava iteko mina netá nene gehanigitana gonigú aleake Izesú nosánetá noko noigo gotolaú leketamó. \v 8 Lá noigo, izegipala zuha leza ánigokunike gele golesa nounike lezateloka láa loko lunimó: Anuvagi uveli lamaná nene nanamú latila noive. \v 9 Itó leza ámina anuvagi uveli nene hanuva minalina, vegená meina hizitave loko kemesá nene meinava napa alekunike gohogó vegená kumutiline. \v 10 Loko noguluko Izesú nene gakote geleake láa loko lo limimó: Lekeza imane vená nana igo genavagi gakó li nameve. Eza nene netá lamaná alenimikave. \v 11 \x * \xo 26:11 \xt Gapo 15:11\x* Gohogó vegená keza nene lekezagi miniliki viki minatamóza, neza lekezagi gamena hána minoloko voko minaminogo uve. \v 12 Vená imanémo gonosi milimiligú gale zinitatakumú geleake nugupeló anuvagi uveli holonimikave. \v 13 Neza lamaná lo likimitoze. Mukí mikasiuka není gakó lamaná imane li utó iki li kimitató li kimitató nene imane venalímini mogonamú gili zagitave liki eza loló oneta sunimú li kiminigave. \s1 Zutá Izesuni amimika litove loko lo hutamó \r (Mak 14:10-11; Luk 22:3-6) \p \v 14 Loko lokago, ámina gamenaló izegipala zuha 12-a lelikutí Kaliotó numutotí ve agulizá Zutá áisi nene guguni giziaká ve napa niató vimó. \v 15 Vike Izesuni amimí itotó lekeza nanetá nimitune liki nigeleve. Loko lokago, keza silivá gehani 30 alitane liki li hutiake amikago, \v 16 eza nene Izesuni amimika linogo amapani molamó. \s1 Izesú izegipala zuhagi asenini zekimiaká nosá namó \r (Mak 14:12-21; Luk 22:7-14,21-23; Zon 13:21-30) \p \v 17 Lulu vizemi peleti niaká a holisímini ganá gamenagú nene izegipala zuha leza Izesú noitoka voko geza asenini zeketakumú gele minoaká nosánetá nene hikú viki ale vavá initatave loko nolane. Loko lokuko, \v 18 eza láa loko limó: Lekeza taonigú viki ve makó noititó nene viki tisamámo není gamena mota alitokaze, geí numukú asenini zekimiaká nosá nene izegipáne zuhagi natune lokago nousive liki li amilizo. \v 19 Loko lokago lelikutí ve lositosa nene Izesú litímini asike asenini zekimiaká nosá ali vavá asimó. \p \v 20 Lá ikasigo gánavaló nene Izesuki izegipala zuha 12-a lezagi alegesá unike nosánetá nunimó. \v 21 Nosánetá noko nounike Izesú láa loko limó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelikutí makolímo nimimika linogo ive. \v 22 Loko lokago, leza miluma nogeleko hamopamó Guivahanitemaka, nenikumú nolape, nenikumú nolape loko loká miká otunimó. \v 23 \x * \xo 26:23 \xt Age 41:9\x* Lá okuko, Izesú láa loko lo limimó: Hamó lapegú peleti nagamí zeko nonousi ve nenémo nimimika linogo ive. \v 24 Okulumakutí lumu ve gihila nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómámini oko hilito gapogú novumóza, nimimika liti ve agae, lihima sipisi alitimó nenazo, izolaho aí getamilina nene vávani oko minaline. \v 25 Loko lokago, amimika liti ve Zutá nene láa loko limó: Tisalemaka, nenikumú nolape. Loko lokago, Izesú nene gezaka mota lokanimole loko limó. \s1 Lepa nosá apí oko kimimó \r (Mak 14:22-26; Luk 22:15-20; 1 Koli 11:24-25) \p \v 26 Nosánetá nonunike Izesú nene peleti aleake Ómasi agepoka loake gitegeko izegipala zuha nolimike láa loko limó: Aliki nalo. Imane není mémeláne neve. \v 27 Loko loake, vain goni aleake Ómasi agepoka loake nolimike láa loko limó: Lekeza mukitó nalo. \v 28 \x * \xo 26:28 \xt Gá 24:8; Zel 31:31-34\x* Lo múnaheaká gakolímini golaníne nene vegená mukilitini lihimáini gilatoketative loko lekitomó imane neve. \v 29 Lamaná lo likimitoze, gililo. Vain nagalímini gihilagutí goha naminake minoloko vinake améneho nugulizaki velini loló onetati gamenaló vain nagamí haitolímini lekezagi makó natune. \v 30 Loko loake, monó nama makó lunike lemeko Olivi agokaú itinogo vuhá. \s1 Izesuni Pitá egamega otatikumú lo utó imó \r (Mak 14:27-31; Luk 22:31-34; Zon 13:36-38) \p \v 31 \x * \xo 26:31 \xt Zak 13:7\x* Agokaloka itinogo nounike Izesú láa loko lo limimó: Monó gotolaú Ómasímo li gakó makó láa liki gizinamóma neve: \q1 Gizapa ve apelekugo sipsip iza mulusi nene hutilí iki golisi inigave. \m Liki gizinamóma nenazo, itína holugú lekeza mukitó golisi iiki visilinitatamóza, \v 32 \x * \xo 26:32 \xt Mat 28:16\x* helekugo, goha nelémo otekiko, Galilaia mikasiuka goí o lekemeko vitove. \v 33 Loko lokago, anotó aleko Pitá láa loko lo amike limó: Nénisi viselegetamitove. Keza mukitó gele alévolé oakáini nene golo golo sokikoma, neza lá aminogo uve. \v 34 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okolohomámo anó molonamiko nenikumú ánigamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive. \v 35 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Neza nene geikumú egamega ogetaminogo uve. Nipili hilinigi niko gezagi makó helekusigoma lá ogetaminogo uve. Loko lokago, izegipala zuha mukitó leza láa lokogó lunimó. \s1 Izesú Gesemane zazuhagú Ómasiloka loko minamó \r (Mak 14:32-42; Luk 22:39-46) \p \v 36 Loko lokuko Izesú nene izegipala zuhamagi apá makó agulizá Gesemane neneloka makó vuhá. Vo anitekunike láa loko lo limimó: Lekeza nene imaneló niko neza volaneloka vokinake Ómasiloka litove. \v 37 Loko loake Pitani itó Zepetaioni gipala losigi nene kelémoko vimó. Nivake mulunagú peisi nozigo miluma golesa gilike \v 38 láa loko lo kimimó: Neza mulúnegú nene gónupa geake hilitomó onoive. Lekeza imaneló miniki nenikumú gizapa iki niko makó gizapa oko minatune. \v 39 Loko loake koma minomo novike avogisalokatí pou loko agoka hizeko nakake Ómasiloka láa loko limó: Aménega, gapo neikoma geza genavagi gihinitata netá imane ale ahulonetatane loko nolumóza, není nigikaloka ale molamoko geí gigikaloka nelémo molatane loko noluve. \v 40 Loko loake, goha ake, izegipala zuhama kovó akinago ánigoake, Pitani alémo oteko láa loko lo amimó: Lekeza nene nana ive. Nezagi gizapa oko mininake gamena koma ma oti minamitamó nehe. \v 41 Lekemekú milatakumú gopa ikataze, lekeza gizapa iki miniki Ómasiloka liki minalo. Ligikámo vávani noimóza, lugupémo gena noive. \v 42 Loko loake, goha vike Ómasiloka like láa loko limó: Aménega, genavagi netá imanémo nivilege vamitimó noikoma, geí gigikaloka nelémo molozo. \v 43 Loko loake, goha oko ánigamó nene kogómula ahihí okago, kovó akinago ánigamó. \v 44 Ahulokimiake goha vike Ómasiloka ligo gamena losive makoki imó. Goí oko vike Ómasiloka limómámini okogó limó. \v 45 Loko loake, goha ake izegipala zuha lelémo otike láa loko lo limimó: Lekeza nanamú lakavasú viziki hanuva aki niminave. Gilinahe. Okulumakutí lumu ve gihila nimimika liki lihimáinigi vetini kigizakú nilími milata gamena mota okave. \v 46 Lá onoize, lekeza otiiki vilo. Ánigalo. Nimimika liti vema alitó mota okave. \s1 Izesuni amimika lokago alemó \r (Mak 14:43-50; Luk 22:47-53; Zon 18:3-12) \p \v 47 Izesú gakó lo limi agepagi izegipala zuha 12 lelikutí makó Zutá noago, vegená mukí ámegetiki niake sopolo hánagi gelekahosigi ali minake amó. Keza nene guguni giziaká vete itó Zuta vetini monó gizapa vete emane amunaloka kimisilikago vamó. \v 48 Nivake Izesuni amimí inogo i vémo gakó makó lo kimike láa loko limó: Neza vinake ve makó nene agoka legeko nonugoma ánigiiki ámina ve noive liki nigiliki agizató alilo. \v 49 Loko loake, ake, Izesú noitó litá oko vo amatoka aniteake, oho, Tisalema, nene noape loko loake, agoka legeko namó. \v 50 Lá noigo, Izesú láa loko lo amimó: Nigive, geza loló inogo noani netá nene litá oko loló ozo. Loko noligo, lova ve nenete ake Izesuni agizató ali gikitiki alemó. \v 51 Nalego Izesuki makó minuhakutí makolímo sopolo hána nene golagutí aleko gelelehá oake guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipa apilike agata zeko isimó. \v 52 Lá okago, Izesú láa loko lo amimó: Sopoloka nene alenikuka goha ale molozo. Lekeza sopolotunú geza okaní geza okaní liki liki likipili gesá ikataze. \v 53 Geza nene gelemape. Neza aménehitoka litomó nene litá oko ageló nene lovámini galaváa mulusi napa 12-a nene kimiselekiko limiki nilími vatí inigave. \v 54 Lá itamóza, lá okugo Ómasímini luhuva nenémo nana oko gihila zitive. Gozapá monó gotolaú nenéminoko utó itive liki luhuva gizinamóma neve. \p \v 55 \x * \xo 26:55 \xt Luk 19:47, 21:37\x* Loko loake, ámina gamenaló ali nupa ina vegená nene Izesú láa loko lo kimike limó: Lekeza nenikumú gelemó nene geligeli ve nougo sopolo hánagi gelekahosigi aliki niake nigizató alinigi niahe. Neza gamena gamena monó zagusaveú minuke monó lo keme keme oko minumómaló nene nigizató alemamó nehe. \v 56 Lá ikamóza, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete emane amunaló monó gotolaú nenikumú luhuva gizina gakó nene gihila zitive loko netá mukí imane utó noive. Loko lokago, izegipala zuha leza Izesuni ahulomikunike golisi hutilí oko vunimó. \s1 Kansoletini kogómulaló Izesuni goní itamó \r (Mak 14:53-65; Luk 22:54-55,63-71; Zon 18:13-14,19-24) \p \v 57 Izesuni agizató aliake guguni giziaká vetini ve napa Kaiapani numukú alímiki vake keza monó mogona apí ikimiaká vegi itó monó gizapa vegi ali nupa iki minató alímiki vamó. \v 58 Lá niago Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko vike guguni giziaká vetini ve napámini hé numunaló áneneló vo aniteake, iteake pilisi vegi minake neneló goní itatakutí nana netá utó itihe loko gizapa oko minamó. \v 59 Lá noigo, guguni giziaká ve napagi monó kansolegi mukitó nene Izesuni apele hilitune liki soza hakupá gakóinimú vitagá amóza, \v 60 ma ali utó amamó. Mukilite ake Izesukumú soza hakupá gakó lamóza, liki amupesamó. Lá iva iva niake ve lositá nenetosa otikasike \v 61 \x * \xo 26:61 \xt Zon 2:19\x* láa liki lasimó: Imane vémo nene Ómasímini monó zagusave zeko tele vizekinake gamena losive makolegó oko noviko goha hanuva gitomó neve loko noligo gulusimóma neve. \p \v 62 Liki likasigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo oteake Izesuni láa loko lo amimó: Geza goní nigitasike nilasi gakotó ale viligoko lo kimitani gakó ma nomihe, olo. \v 63 Loko lokago, Izesú agepa apizeake minokago, eza ve napa nenémo láa loko lo amimó: Alévolé Ómasímini avogisaló lo utó itane loko nologetuve. Geza Ómasímini gipala gologí oletatane loko lo mologeta vema noape loko lo lemezo. \v 64 \x * \xo 26:64 \xt Tan 7:13\x* Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nene geza mota lokanimóza, neza makó láa loko lo nolukumuve: Imane gamenámini veletó nene okulumakutí lumu ve gihila neza amuza vémini agizani zamagaloka nougo, itó okulumalímini límusi amupiló nolumugo ániganigave. \p \v 65 \x * \xo 26:65 \xt Liv 24:16\x* Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napa nenémo gele golesa oake luhoaká gola aleko polo noligike láa loko limó: Mota Ómasi aviliginogo lokave. Gakola gilinita vegená makó nanamú sele lokinake gakola makó litune. Eza Ómasi avilegeko li gakó lekeza itínasa mota gilikave. \v 66 Nenemú lekeza nana otatune liki nigeleve. Loko lokago, keza nakahunímini gakó lokaze, mota hilitive. \v 67 \x * \xo 26:67 \xt Isa 50:6\x* Liki liake, lugáate Izesuni agoka agepagú gituhú nitake kigizanitunú napelego, lugáate agoka agepaló nihitake kigizanitunú napeleke \v 68 gologí okimiaká ve neneka, geza gakó mogona geleaká ve noitanimó nene éaho nogipilihe lo utó oko lo lemezo liki li amemó. \s1 Pitá Izesuni egamega otamó \r (Mak 14:66-72; Luk 22:56-62; Zon 18:15-18,25-27) \p \v 69 Lá niago, Pitá nene hé numunaló noigo guguni giziaká vetini ve napámini gelekelé mohó makolímo Pitá noitó oake, geza Galilaia mikasigutí ve Izesuki miniaká niasi vema noane, \v 70 loko lo amekago, eza vegená kovogisaló egamega ike gakó lanimó nene ma gelemuve. Loko loake, \v 71 hé numunamámini gatetó lemeko noigo, gelekelé mohó makolímo aí ánigoake áminaló mina vegená nene láa loko lo kimimó: Ve imanémo Nasalete numutotí ve Izesuki miniaká asi vema noinae. \v 72 Loko lokago, Pitá goha egamega ike láa loko limó: Ómasímini avogisaló nigizani ale oteko lamaná noluve. Ma ánigonamu vemú nolane. \v 73 Loko loake, gamena komáisí noigo, áminaló oti mina ve nenete Pitá noitoka ake láa liki li amemó: Lamaná nilave, geza ámina vémini zuhagutí noane. Gonó lupámo geí Galilaia mikasiukatí mogonaka ale utó okave. \v 74 Liki likago, Pitá nene Ómasímini avogisaló lo hutoko lamaná noluve, ámina ve nene ánigonamuve. Soza litomó nene Ómasímo usí vizenimikatize, loko limó. Loko noli agepagi litá oko okoloho nenémo anó molamó. \v 75 Anó molokago, Pitá nene Izesú nene okoloho nenémo anó molonamiko není ánigonamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko lo ami gakó goha agata geleake, lemeko hetoka ive napa imó. \c 27 \s1 Izesuni Pilató noitoka alímiki vamó \r (Mak 15:1; Luk 23:1-2; Zon 18:28-32) \p \v 1 Neteká ho noitigo, guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi Izesuni apili hilita gakó li hukamó. \v 2 Lá niake nagá ziki alímiki agulizaki ve Pilató noitoka goní itanigi alímiki vamó. \s1 Zutá hilimó \p \v 3 Zutá eza Izesuni amimika li ve nenémo ánigamó nene Izesunima goní nitake hilitive liki gakó li hukimikago, Zutá nene goha agika ale viligoake silivá moni 30-ma nene guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi minatoka aleko atiginá oko voko kimimó. \v 4 Lá noike láa loko limó: Neza lihima alenouve. Eza lihimavala nomi vema amimika lokugo hilinogo noive. Loko limóza, nene lelí netá nomive. Geí netaka neve. \v 5 \x * \xo 27:5 \xt Apo 1:18-19\x* Liki likago, eza Zutá nene ámina silivá moni 30 nene aleko itike monó numuni napagú hutilí oko ahuloake, lemeake vike nagá imó. \p \v 6 Lá okago keza guguni giziaká vemate ámina silivá moni 30 nene aliake láa liki lamó: Imane hutono moni nene ve makó hilinogo imómámini moni neve. Lekeza nenémi moni nene monó numukú milamilo liki li hukinamóma neve. \v 7 Liki liake, ligili hagili iake gakó makó li hukamó. Lá iake mikasi mulalokatí vetini gonosi milimili minative liki mikasi agulizá nene mikasi somo lilí iaká vetini mikasi nene meina hizemó. \v 8 Lá iake ámina mikasi agulizá nene gola mikasive liki milamó. Ámina agulizá nene itínasagi nene hanuva neve. \v 9 \x * \xo 27:9 \xt Zak 11:12-13\x* Lá onoigo gakó makó gozapá Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zelemiani agepagú lo mola gakó nene gihila zimó. Láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 Keza ámina silivá moni 30 alemó nene Isilae vegenalite monimú li milamó imane vémini meinavamú neve liki linamóma nenazo, \v 10 ámina moni aliake mikasi somo lilí iaká nia vetini mikasi meina hizemó nene Guivahanímo lo nimitó neve. \s1 Pilató Izesuni mogonamú loká otamó \r (Mak 15:2-5; Luk 23:3-5; Zon 18:33-38) \p \v 11 Izesuni nene alímiki vake kugulizaki vetini ve napa Pilatoni avogisaló hizi otitamó. Lá ikago, eza agulizaki vemámo loká otake láa loko limó: Geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napáini noape. Loko lokago, Izesú nene gezaka mota lokanimole. \v 12 Loko lokago, guguni giziaká vemagi itó monó gizapa vemagi keza Izesunimú hizi miliki gakó nilago, eza la gakotó ma lo kememigo, \v 13 Pilató nene láa loko limó: Geza nene mukí gakó liki goní nigitamó nene gelemape. \v 14 Loko limóza, Pilató li gakotó ma viligoko lo amemimó. Lá noigo kugulizaki vetini ve napa Pilató nene agata gululusi gilimó. \s1 Izesú hilitive liki goní itamó \r (Mak 15:6-15; Luk 23:13-25; Zon 18:39–19:6) \p \v 15 Asenini zeketakumú gili mina holisi gamena meleketó meleketó nene Zuta ve vená nenete aseva zetatune liki ve makolímini agulizá ikago agulizaki ve nenémo nagá numukú mina ve nene kimisele ahuloká ahuloká okago nene, ámina ve keitoka viaká amó. \v 16 Ámina gamenaló nene ve makó agulizá hutilí oko vi ve nene nagá numukú minamó, Izesuni apolaho agulizá napa nene Palapasí. \v 17 Lá okago, ve vená alegesá ikago, Pilató loká oketake lekeza éahini aseva zemikugo lekelitoka vitive liki nilave. Gologí olimiaká veve liki lina ve Izesuni aseva zetatohe, itó Izesuni apolahini Palapasini aseva zetatohe. \v 18 Loko limó nene keza Izesukumú amekugú niki miniake gonitó alími utó amó nenemú Pilató geleneike loká oketamó. \p \v 19 Itó Pilató nene goní gakó lo hukoaká siató noigo, venala nenémo aitoka gakó lo ahulake láa loko limó: Geza nene ámina hehe loko noi vemámini agupeloka gakó ma lo molotamo. Itína holugú nene vamó makó ánigo amekuke aikumule loko miluma napa gelemikuve, loko limó. \p \v 20 Itó guguni giziaká ve napamagi itó monó gizapa vemagi vegenalitini mulúikú hiziki láa liki nilago, Palapasini aseva zetative liki Pilatotoka nilake Izesuni nene apili hilitave liki lamó. \v 21 Liki likago, eza agulizaki vemámo ve losi imane niasimó nene éahini ahulomikugo lekelitoka vitive. Loko lokago, Palapasinive liki lamó. \v 22 Liki likago, Pilató nene lá okinake vegená mukilite gologí olimiaká noi veve liki lina ve Izesuni nene nana otatove. Loko loká okimikago, keza zohota zaló nagá otamane liki lamó. \v 23 Liki likago, Pilató eza nanamú neve limó. Eza nana netá golesa alekago nilave, loko limóza keza zohota zaló nagá otamane liki pigi viziki lamó. \v 24 \x * \xo 27:24 \xt Gapo 21:6-9\x* Liki likago, Pilató gilimó nene eza liti gakó nene ma vo alemitimó oake lova napa utó itimó okago, eza nene vegenalitini kovogisaló nagamí aleake agizani nagamí zimó. Lá noike láa loko limó: Imane ve apili hilitatímini lihima nenitoka ma minaminogo ive. Nene lekelí netale. \v 25 Loko lokago, keza vegená mukí nenete anotó aliki láa liki lamó: Ámina lihima nene lezalokagi itó izegipa lagapilamotokagi minino. \v 26 Liki likago, Pilató nene Palapasini gologí omikago keitoka vimó. Itó Pilató lokago, Izesuni nene segi nogosanitunú apilikago zohota zaló nilitunú ziki apili hilitave loko pilisí vetini kigizakú molamó. \s1 Pilisí vete Izesuni gopoguni militamó \r (Mak 15:16-20; Zon 19:2-3) \p \v 27 Lá okago agulizaki vemámini pilisí vevate Izesuni nene alímiki agulizaki vemámini numuna napagú nene iteke keza ámina pilisí ve mukitoka nene kilími nupa amó. \v 28 Lá iake agulizaki vegitana lilí itake Izesuni ginegane nene gololohá iki ali miliake ginegane okohu gó nene luhimiake, \v 29 gasovagi nagatunú nene akilí lilí iake gotolaló hitimiake, agizani zamagaloka nene akepa nogosani makó amikago ale minamó. Lá onoigo, pilisí vete amatoka iki kalapusa hizeke gopoguka litake láa liki lamó: Oga, mokáneve, Zuta vetini kugulizaki veninimave. \v 30 Liki nilake agoka agepagú gituhú nitake ámina akepa nogosani nene aliake gotolaló zemó. \v 31 Ziake gopoguka li asú itake okohu gó luhitamó nene gololohá iake ezáa gineganeva nene goha luhitamó. Luhimiake zohota zaló nilitunú ziki apili hilinigi alímiki vamó. \s1 Izesuni nene zohota zaló apelemó \r (Mak 15:21-32; Luk 23:26-43; Zon 19:17-27) \p \v 32 Lá inigi nivake Apilika mikasiukatí Sailini apatotí ve makó agulizá Saimon nene gapoló noago ánigiake Izesuni alémo vatí oko zohota zava gehetative liki gala vizikago, \v 33 makó vake apá makotó vamó, agulizá Goligota, nene agulizalímini mogona nene gotóini gonosi helisa apale loko. \v 34 Neneló anitiake Izesú native liki vain nagamiki ekesá netaki ali gopa iake miluma gelemitive liki amemó. Amikago eza nene no geleake namike hanuva minamó. \p \v 35 \x * \xo 27:35 \xt Age 22:18\x* Lá okago, zohota zaló apiliki apatemó. Lá iake gineganeva nene éaho alitihe éaho alitihe liake kezáini nene satu zohí amó. \v 36 Lá niake áminaló nene gizapa iki minamó. \v 37 Velé gotolaloka nene goní ita gakó nene láa liki luhuva gizikago minamó: Imane ve nene Izesú ave Zuta vetini kugulizaki veninive. \v 38 Liki luhuva giziake Izesuni amatoka nene guminaló ve geligeli ve lositá nene makó nene agizani sogaloka apatiake itó makó nene agizani zamagaloka kipiliki apatemó. \p \v 39 \x * \xo 27:39 \xt Age 22:7, 109:25\x* Lá inake keza vegená vigá igá amó nenete gotóini goké goké nizeke amé ziki gopoguka litake, \v 40 \x * \xo 27:40 \xt Mat 26:61; Zon 2:19\x* láa liki lamó: Geza nene monó zagusave zeko tele vizekoko gamena losive makolegó oko vokiko gitomó neve loko loaká noanimóma neze, geza gugupeka alémo agutó vizemane. Geza Ómasímini gipala nouve lokoma zohota za nene ahulokoko lememane. \v 41 Liki nilago, keza guguni giziaká ve napamagi itó monó mogona apí ikimiaká ve itó monó gizapa vemagi hamolíminiki amé ziki gopoguka litake láa liki lamó: \v 42 Vegená lugáa kelémo kugutó vizeaká imóza ezáa nene alémo agutó vizemitimó okave. Eza Isilae vetini agulizaki vema noitimó nene itínasa zohota zalotí apasokoko limitinae. Lemekiko leza aikumú gele alévolé ituninazo. \v 43 \x * \xo 27:43 \xt Age 22:8\x* Eza nene Ómasimú gele alévolé onoike neza nene Ómasímini gipala nouve loko limó nenazo, Ómasímo aikumú geleneitimó nene itína alémo agutó vizitimole. \v 44 Liki likago, guminaló geligeli ve losi Izesuni agilika luga luga zohota zaló kipiliki apatemó nenetosagi ámináminiki amé zitigí iki lasimó. \s1 Izesú hilimó \r (Mak 15:33-41; Luk 23:44-49; Zon 19:28-30) \p \v 45 Holisaká nene mukí mikasiuka límugusi ze asú oake minoloko novigo únaká ho ale zohota imó. \v 46 \x * \xo 27:46 \xt Age 22:1\x* Únaká ho ale zohota noigo, Izesú pigi vizeko ezáa gakokutí nene Eli Eli lema sapakatani loko limó. Lelí gakotegutí nene Ómasinemaka, Ómasinemaka, geza nanamú viselenimikane. \v 47 Láa loko lokago amatoka mina ve lugáate ámina gakó giliake imane vémo Ilaizani sele nolive. \v 48 \x * \xo 27:48 \xt Age 69:21\x* Liki liake, keikutí makolímo ololu loko vike notunigitana netá aleake akepa lolovaló hizeake vike ekesá vain nagamikú lupizeake, Izesú native loko aminogo noigo, \v 49 lugáate láa liki lamó: Ánigonozo, Ilaizá oko alémo agutó vizitihe, gizapa onoitune. \v 50 Liki nilago, Izesú nene gakó napagutí nolike sikalahula ahulokago vimó. \v 51 \x * \xo 27:51 \xt Gá 26:31-33\x* Lá noigo, áminasitó monó zagusaveú Ómasímini avogisaló iteaká gatetó zi lí ika lavolavo nene veletokatí zeko hoú loloko limike ale luga luga imó nene lelí gahe ale koló oletamó. Lá noigo mikasi imimá noike gehani napa napa nene zevo hoú lovo imó. \v 52 Lá noigo, gonosi milimili gale makó nene koló noigo, Ómasímini vegenala zuha lugáa gozapá hilina vegená nene otemó. \v 53 Gonosi milimili ahuli asú iake Izesú nene galegutí otekago viki Zelusale numutoka itikago, mukí vegenalite ánigamó. \p \v 54 Itó pilisí vetini ve napagi pilisí vegi Izesuniló gizapa iki minake, mikasi nene imimá imó itó haitopaitó netá mukí utó itímo kehelele goha vizekago, imane ve nene lamaná Ómasímini gipala minamó neve liki lamó. \v 55 \x * \xo 27:55 \xt Luk 8:2-3\x* Itó vená mukí minamó keza nene amunaló Galilaia mikasi ahuliake Izesuni izamuha hiziki ámegetiki viaká a vená nene hotó otigí iki minake ánigi minamó. \v 56 Keikutí Magatala numutotí vená Maliá minamó itó Maliá makó nene Zemusiko Zoseheko keí izóipo, itó vená makó nene Zepetaioni venala minamó. \s1 Izesuni gale zitamó \r (Mak 15:42-47; Luk 23:50-55; Zon 19:38-42) \p \v 57 Únaká huluvaló henonavagi ve makó Alimataia apatotí ve agulizá Zosehé eza goí oko Izesuni izegipala zuha minamó. \v 58 Eza nene Izesuni gonosiváa alinogo nene voko Pilatoni loká imó. Loká okago, Pilató nene gonosiváa ali amilo loko lokago, gili amemó. \v 59 Gili amikago, Zosehé nene lavolavo gó gosohá mokoná lamanatunú nene asapú imó. \v 60 Lá oake gonosi nene ezáa gonosi milimiliva gosohakú aleko voko molamó. Gonosi milimili nene meikú nego mulí ezáa goló vateikamó nenegú molomiake gehani napa makó nene ahelú ahelú oko aleko vike gonosi gale agepaló nene ze lí imó. \v 61 Lá noigo, vená lositá minasimó, makó nene Magatala numutotí vená Maliá itó Maliá makó minasike gonosi gale ávatiha ánigi minasimó. \s1 Gonosi galeló gizapa itamó \p \v 62 Lá ikasigo, gó lokago holisi gamenamámini nosánetá ale vavá oaká gamena vokago guguni giziaká ve napagi itó Palisaio monó vegi viki Pilatotoka alegesá amó. \v 63 \x * \xo 27:63 \xt Mat 16:21, 17:23, 20:19; Mak 8:31, 9:31, 10:33-34; Luk 9:22, 18:31-33\x* Ake láa liki lamó: Ve napale leza gakó ma gelekunike noune. Ámina sozaló ve nene ha agómulagi noike gamena losive makole vokiko neza otinogo uve loko limómámini okatize. \v 64 Nenemú pilisí ve makó kimiselekako, viki gonosi gale agepamaló nene gamena losive makole etoha iki gizapa itave. Izegipala zuhamate gonosiváa gumina iki aliki viiki vegená nene gonosi galegutí mota otekave liki li kimikatanaze. Goí oko soza gakó limó nene alika soza gakó litatímo avilegeikanogo ive. \v 65 Liki likago, Pilató láa loko lo kimimó: Lekeza pilisí ve makoki kilímiki vilo. Ámina gonosi gale agepaló nene lekeza itatímini avotigila iki gehanima zi lí ilo. \v 66 Loko lokago, keza nene vake gonosi gale agepaló zi hita gehani nene alévolé oko minative liki anosa miliki nagá makó alemó. Lá iake lovámini galaváa nene áminaló gizapa itave liki ahulikitamó. \c 28 \s1 Izesú heleneikutí otimó \r (Mak 16:1-10; Luk 24:1-12; Zon 20:1-10) \p \v 1 Holisi gamena asú okago, Sategú neteká ho itinogo noigo, Magatala numutotí vená Maliá itó Maliá makómagi gonosi galema ániganigi vasimó. \v 2 Nivasigo genémané mikasi nene imimá napa imó nene Guivahanímini ageló makó nene okulumakutí lemeake gehani napa nene gonosi gale agepaló zi hitamóma nene ahelú oko alahuloake ámina geható nene ase hizeko noigo imimá napa imó. \v 3 Noigo agoka agepa nene gó melevezakitana oko noigo luhoaká gola nene gizopa nukúnukú loko minamó. \v 4 Lá okago, lovámini gala ve keza nenemú kehelele vizekago luvoluvo ziake hele vegenakitana iki zámuzáini migelelé amó. \p \v 5 Lá noigo vená lositáma tizikasigo ageló nenémo láa loko lo kimimó: Lekeza lekehelele vizemino. Lekeza zohota zaló apiliki apate ve Izesuni ániganigi niasive loko gelenoumole. \v 6 Eza imanegú noamive. Lá okove gozapá ezáa litó mota otekave. Láa loko lekeza iki ámina ve ako mina apá ánigalizo. \v 7 Lá iiki litá iki viiki izegipala zuhama galegutí nene mota otekave. Goí o lekemeko Galilaia mikasiuka novive. Lekeza viki neneloka aí nene ániganigave liki li kimilizo. Nene lo lekemenoumómámini okove. \v 8 Loko lo kemekago, keza vená losi nene kehelele novizigo itó kogoliza nivizesike hetoka lemesike geha mulikutí litá iki ololu liki vasike aikumú izegipala zuhama li kiminigi vasimó. \v 9 Nivasigo, Izesuki gapoloka galinali hotu liake, eza nene niasihe loko lo kimimó. Loko noligo, keza nene vi alitikasike agisaló alesimó. Lá niasike gupá zi amiki agepoka lasimó. \v 10 Nilasigo, Izesú láa loko lo kimike limó: Lekeza lekehelele vizemino. Lekeza viki nugunáne nene Galilaia mikasiuka viiki keza nene není neneloka ániganigave liki li kimilizo loko nene limó. \s1 Lova vete Izesú oti gakó avetó iki li kememó \p \v 11 Keza vená losima nene gapo miliki nivasigo, gale agepaló gizapa imina ve lugáamate viake taonigú itemó. Itiake guguni giziaká ve napama nene utó i netakumú avetó iki li kememó. \v 12 Li kimikago, keza guguni giziaká vemagi itó monó ve napamagi ali nupa ake gakó makó ligili hagili ake gakó makó li milamó. Lá ake lovámini galaváama nene age nonó gehani mukí kememó. \v 13 Nikemeke láa liki lamó: Lekeza nene láa likigó lilo: Leza ako helenouko holugú nene izegipala zuhate ake gonosiváa gumina iki aliki vikave likigó nene lilo. \v 14 Itó agulizaki ve napamámo ámina gakoláa gelekoko nolikoma, leza gakó makó lo aminogo une. Lekezaloka gakó makó minaminogo ive. \v 15 Liki likago, keza lovámini gala vemate la gakotó amegesaló milamó. Lá ikago ámina gakoláa nene Zuta vetiniuka hutilí oko vo asú okago, itínasa gamenagi nene ámina gakokó liaká niamole. \s1 Izesú aposolo 11-a monó hozaló kimisilimó \r (Mak 16:14-18; Luk 24:36-49; Zon 20:19-23; Apo 1:6-8) \p \v 16 \x * \xo 28:16 \xt Mat 26:32; Mak 14:28\x* Izegipala zuha 11 leza Galilaia mikasiuka vunike Izesú nene agoka makotoka vitave loko lo limitó nene itekunike, \v 17 Izesuni ánigokunike gupá zeko agepoka lunimóza, makó lugáate nene heleneikutí lamaná oteko áisi noihe liki kagata losi gelemó. \v 18 Lá ikago Izesú nene omo alitoake gakó lo nolimike láa loko limó: Ómasi nenémo okulumalímini mikasímini zámuza nene nenikó neme asú onoimóma neve. \v 19 Nenemú lekeza mikasi nekisa vokisauka viki vegená mukí nene kilími není izegipáne zuha lilí ilo. Lá niiki aménehini agulizató itó gipala není nugulizató itó Sikalahulímini agulizató kilími nupa iki monó nagamí hilikitalo. \v 20 Lá niiki nénisi loleketonou gakotó ámegetatave liki lainim-ikitalo. Gilinahe. Imane mikasímini gamena asú onamiko neza nene lekezagi makó mino-loko voko minanogo uve, loko limó.