\id LUK - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Luká \toc1 Izesu Kilistoni Gakó Lamaná Luká Luhuva Gizamó \toc2 Luká \toc3 Luk \mt1 Izesu Kilistoni Gakó Lamaná Luká Luhuva Gizamó \c 1 \s1 Luká eza imane luhuva Teopiloni gizo amimó \p \v 1 Ve mukilite holutegú utó i netá nenémini gakoláa ali amegesaló miliki luhuva gizinamó. \v 2 Keza nene monó liaká vete mogonalotí Izesuni netá mukí ánigi hee liake li utó iki li leme gakó luhuva gizinamó nenazo, \v 3 neza ámina oko ámina gakó lamaná nene legesó oko ale lamaná oko gele hee lokuke nene, Teopilo gugulizaki venemaka, geí nene ale etó etó oko luhuva imane gizo nogumumó nene \v 4 géisi nene gatoko avetó gakó li gememó nene gihila lamaná neve loko gilitane loko nogizuve. \s1 Monó nagamí holokimiaká ve Zoní utó itikumú epoapoga limó \p \v 5 \x * \xo 1:5 \xt 1 Iki 24:10\x* Zutaia mikasigú nene agulizaki ve napa Heloté gizapa oko mina zupa nene Ómasi guguni gizo ameaká ve makó minamó agulizá Zakaliá, Apiani mulusigutí. Eza Alonani agapilamokutí vená makó alimó agulizá Elisapeté. \v 6 Keza Ómasímini avogisaló kigika lamanaki minasike gapo lota gakó Ómasímo lo hukoko li gakó lihimáini nomimó minasike gili alikigó minasimó. \v 7 Elisapeté nene gohuna vená minokago, keza izegipáini nomimó minasike ozaha gelehosi milasimó. \p \v 8 Zakaliani mulusi keza monó numuni napagú Ómasi guguni gizi amita gamena alitokago, \v 9 guguni giziaká vete aliaká amó nenéminiki hozanini ali etó etó iki alimi nivake, Zakaliani nene Ómasi guguni gizo amezo liki alími etó ikago, monó zagusave agikagú itike anuva lamanaki netá nene Ómasi guguni gizo namigo, \v 10 vegená mukilite geisa agikagú minake Guivahaniloka liki minamó. \v 11 Nilago Guivahanímini ageló makolímo utó o amike guguni gizoaká ita lamagaloka ote minamó. \v 12 Oteneigo, Zakaliá ánigoake ininá ike alegesá ligimó. \v 13 Alegesá legekago, ageló nenémo láa loko lo amimó: Zakaliazo, geza gelegesá legemino. Guivahanímo numuna nolanimó nene mota geleneize, venaka Elisapeté nene izegipa agatupagi minoko gipa getatimó nene agulizá Zoní ave loko molozo. \v 14 Geza mulukagú lamaná geleko gogoliza vizinogo ane. Itó vegená mukilite gipaka utó itikumú nene laga kivisinogo ive. \v 15 \x * \xo 1:15 \xt Nam 6:3\x* Eza nene Guivahanímini avogisaló nene ve napa loló oko minative. Eza vain nagamí ahe itó negi nagamí ahe nonamoko moseko nominiko, izolahini agatupagú noikutí Sikalahulímo aí agikagú mino vaí itive. \v 16 Lá okiko Isilae vegená mukí nene gapo golesagutí kelémo atiginá okiko, Guivahani Ómasímini kovogisa i aminigave. \v 17 \x * \xo 1:17 \xt Mal 4:5-6\x* Eza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizá oaká imó nenéminoko amuza moloko Guivahanímini gapo veletoko aí gakó lo utó utó oko minanogo ive. Lá oko minoko olotiva vegenalitini itó izegipa komatini kigika ale apizeketative. Lá okiko gakó gili ahuliaká vegená nenete kigika lamanaki vete nigele monó nene kagata gámemé iki gilinigave. Itó eza ámina hoza alekiko, vegená mukí keza Guivahanimú ageva iki minanigave. \p \v 18 Ageló nenémo láa loko lokago, Zakaliá eza anotó aleko láa loko lo amimó: Venánegi leza ozaha gelehosima nousinazo, nenemú geí gakó gulugo gihiláa loló amive. \v 19 \x * \xo 1:19 \xt Tan 8:16, 9:21\x* Loko lokago, agelómámo láa loko lo amimó: Gelenape. Neza nugulizáne Gapelienama noluve. Neza Ómasímini avogisaló minoko aleko oaká noumóma neve. Áisi nimiselekago lumuke gakó lamaná imane lo nogumuve. \v 20 Nenemú gelezo. Gakó lo nogumumó nene gele alévolé amanimómámini lihima nene gakó lamoko negi hizeko minoloko novako, minoko gakó lo nogumumó nene gihila ziti gamena nene gakó goha linogo ane. Neza nolu gakó nene hetagá aminogo ive. \p \v 21 Loko lokago, Zakaliá eza monó numuni napagú gamena hána minokago, vegená keza ageva iki minake minake gopa kagata gelemó. \v 22 Lá iki niago, Zakaliá alika limike gakó lo kiminogo gopa imó. Gakola gopa okago, keza nene monó zagusaveú netá haitolímini makó ánigonoitive. Liki nigelego, eza negi hizeake gakó nana oko lo kimitohe loko agizanitunú avevezaha o kimike gakó lo kememimó. \v 23 Lá oko noigo, hoza aliti gamena asú okago Zakaliá nene numunaloka atiginá oko vimó. \p \v 24 Alika venala Elisapeté nene izegipa agatupagi minamó. Lá oake ikani 5 oko novigo halá geko minake, \v 25 Guivahanímo gamena molamó nene alitokago Guivahanímo hize lé onimiake gohuna vená minukumule loko novoza hulu netá monéna ale ahulonimikave, loko limó. \s1 Izesú utó itikumú epoapoga limó \p \v 26 Lá okago, izegipalagi minatotí ikani 5-a ale ahulokago, Ómasímo ageló Gapelienima goha amiselekago Galilaia mikasiuka Nasalete numutoka vimó. \v 27 \x * \xo 1:27 \xt Mat 1:18\x* Neneloka izaina vená makó minamó, agulizá Maliá. Eza nene agulizaki ve napa Tevitini agapilamó zuhagutí ve makó minamó agulizá Zosehé aí ánigi milimikago minamó. \v 28 Noigo ageló nenémo Maliá noitoka utó oake láa loko lo amimó: Guivahanímo hize lé ogetago noanitika nenoape. Guivahanímo geitoka noive. \v 29 Loko agelómámo lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómámini mogona nana oko netive. \v 30 Loko nogiligo, agelómámo láa loko lo amimó: Maliazo geza gehelele vizemino. Ómasímo geí ánigokago lamaná okave. \v 31 \x * \xo 1:31 \xt Mat 1:21\x* Gelenape. Geza izegipakagi minoko gipa getatanimó nene agulizá Izesú ave loko molozo. \v 32 \x * \xo 1:32 \xt 2 Sam 7:12-16; Isa 9:7\x* Eza nene sipisi ve loló oko noiko Ómasímini gipalave liki linigave. Itó Guivahani Ómasímo nene avolaho Tevitini akilí ale hitomikiko minanogo ive. \v 33 Itó mino lúaló moloko Zakoponi agapilamó zuhaloka gizapa oko minanogo ive. Guivahani loló oko minatimó nene asú amoko gamena hána hána mino-loko voko minanogo ive. \v 34 Loko agelómámo lokago, Maliá láa loko lo amimó: Neza vánegi apizeko minamusive. Nenemú nolani gakó nene nana oko alévolé itive. \v 35 Loko lokago, ageló nenémo láa loko lo amimó: Ómasímini Sikalahulímo geí gumupiló liminogo ive, itó Guivahanímini zámuzámo hize lé ogetanogo ive. Nenemú gipa getatanimó nene etó keké vizeko noi gipa Ómasímini gipalave liki linigave. \v 36 Itó makó lo gimitoze, gelezo. Geí zuhagutí Elisapetéma nene gelehosimámo izegipa agatupagi noigo ikani 6 mota vokave. Eza nene gohuna venámave liki nilago izegipalagi minokave. \v 37 \x * \xo 1:37 \xt Apí 18:14\x* Ómasímo loló amiti netala ma nomive. Loló iti netakó nenazo, nenemú Ómasímo Elisapetenimú li gakó mota gihila zekave. \v 38 Loko lokago, Maliá nene neza Guivahanímini gelekelé mohó nounazo, nolani gakó nene ámináminoko utó ino. Loko lokago, ageló nenémo ahulomiake vimó. \s1 Maliá Elisapeté noitoka vimó \p \v 39 Maliá nene mino hána amike Zutaia mikasiuka agokaloka numuni makó minatoka iteko vimó. \v 40 Iteko vike Zakaliani numukú itike Elisapeteni geké lotamó. \v 41 Geké lomikago, Elisapeteni mulunagutí izegipalama ziginí igo gilimó. Gelekago, Ómasímini Sikalahulímo nene Elisapeteni agikagú lemeko vaí okago, \v 42 gakó napa like láa loko lo amimó: Ómasímo eza vená mukikutí gelémo etó ike nónohá zegimikave, itó izegipa getatanimó nenegi lusa gemikave. \v 43 Geza není Guivahanímini izolagama noane. Vená ánéama nounazo, nanamú nenitoka okane. \v 44 Gelezo. Geké nolonetako, izegipa nenémo mulúnegutí agoliza novizike ziginí okago gelekuve. \v 45 Itó geza nene Guivahanímo lo gimi gakó vo alitive loko gele alévolé okako, Ómasímo lusa gegimikave. Nenemú gulugo lamaná okave. \s1 Maliá agoliza vizike Ómasi agepoka limó \p \v 46 Loko lokago, Maliá láa loko limó: \q1 Neza nigikatunú Guivahani agepoka noluve, \q2 \v 47 \x * \xo 1:47 \xt 1 Sam 2:1-10\x* itó sikalahúnetunú Ómasi nugutó vizeaká vemú nogoliza vizuke agepoka noluve. \q1 \v 48-49 Itó gelekelé mohola neza minomo lemeko minumó \q1 itínasa nelémoko noitive. \q2 Ómasi alévolé ve nenémo nenitoka netá gihila ale utó okamó nenazo, \q1 nenemú omolelé amalelé iki mini-liki itita vegenalite \q2 nenikumú giliiki Ómasímo lusa geta venale liki linigave. \q1 Aí agulizá etó oko neve. \q1 \v 50 Aí gili amita vegená nasahilí okimiaká noive. \q2 Omolelé amalelé iki minimi ite vegená lá okimiaká noive. \q1 \v 51 Kezáini kugupemú gelego iteaká noi vegená nene \q2 ezáa alévolé zámuza ale utó ike kelémo ahuloaká noive. \q1 \v 52 Itó kugulizaki ve kehelú okago \q2 keí gonanalivagi holomalotí velehé limiaká niave. \q2 Itó vegená limiki minamoláatini kugulizáini ale napa oaká noive. \q1 \v 53 Gohogó vegená itó gaúna hiliki nimina vegená nene \q2 netá gihila kemekago, kagatupa igo miniaká niave. \q1 Itó henóinigi vegená ahulokimikago \q2 muhelé iki miniaká niave. \q1 \v 54 Ómasi eza gelekelé otoko minuni vegená nene hize lé olimikave. \q2 Eza agika lamanakímove loko Isilae vegená leza lá olimikave. \q1 \v 55 \x * \xo 1:55 \xt Apí 18:14\x* Avotegini láa loko lo moloketamó nene \q2 Avalahani itó agapilamó zuhagi lo mololetamómámini gihila utó oloko voko minanogo ive. \p \v 56 Loko Maliá loake, Elisapeteki minasike ikani losive makole ale ahuloake, numunaloka atiginá oko vimó. \s1 Monó nagamí holokimiaká ve Zoní utó imó \p \v 57 Itó Elisapeté eza izegipa getati gamena alitokago, gipa getamó. \v 58 Getokago, vegenala zuha agivelage keza Guivahanímo muluna ze hoú lake ale utó i netakumú giliake, ezagi makó mulúikú lamaná gelemó. \v 59 \x * \xo 1:59 \xt Liv 12:3\x* Lá iake, gamena 8 oko vokago, gipa namunimámini agupeló Ómasímini anosa militanigi mukí vegená alegesá ake amelaho Zakaliani agulizató milanigi lamó. \v 60 Liki likago, izolaho géneka like Óe, agulizá Zoní ave loko molatune. \v 61 Loko lokago, keza láa liki li amemó: Íi, geí zuhatini kugulizá makó nenéminoko nomive. \v 62 Liki géneka hánaka nilake, Zakaliá nene gipalámini agulizá nanave loko molative liki kigizanitunú avevezaha ikago, \v 63 eza pepamú agizanitunú avevezaha okago, pepa alimi amikago, agulizá Zoní ave loko luhuva gizamó. Gizokago, giliake sigaga lamó. \v 64 Lá ikago, Zakaliani genezala litá oko lamaná okago, Ómasi agepoka limó. \v 65 Lá okago, agive lugáa keza giliake kelegesá ligimó. Lá okago, Zutaia mikasigú zopegaloka numutó namató nene ámina gakó avetó iki ligili hagili ikago, \v 66 vegená mukilite gakóini giliake ali kigikagú milake gipama nene napa okoko nana itive. Liki lamó nene, Guivahanímini zámuza nene ámina gipaloka nego giliake lamó neve. \s1 Zakaliá epoapoga li gakó \p \v 67 Itó amelaho Zakaliani nene Ómasímini Sikalahulímo agikagú minake alémo vávani igo alika utó iti netakumú epoapoga like láa loko limó: \q1 \v 68 Isilae ve leza Guivahanite Ómasi agepoka litune. \q1 Eza nene vegenala zuha lelí lelémo vatí ike \q2 netá golesagutí gologí olimikave. \q1 \v 69 Lugutó viziti lapusa ale oteko hizekave. \q2 Gelekelé izegipala Tevitini agapilamó zuha lelitoka neve. \q1 \v 70 Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kelémo vávani okago \q2 epoapoga gozapá láa liki liaká amóma neve: \q1 \v 71 Lova vetini kigizakutí gologí oletanogo ive. \q2 Mukahá lipiliaká nia vegutí akagá oletanogo ive. \q1 \v 72 Avotegini nigika hize kimitove loko lo moloketamole. \q2 Lo múnaheake lo hukoko li gakó gele minake lá oketamole. \q1 \v 73 Itó avoteho Avalahani láa loko alévolé oko lo molotamole: \q1 \v 74 Gala vetini kigizakutí gologí oletanogo ive. \q2 Lá okiko lelegesá legemiko gelekelé otoko minanogo une. \q1 \v 75 Nenemú ligika avasavagi miniko gakote minamiko \q2 gelekelé otoko minoko hilitune, liki lamó neve. \q1 \v 76 \x * \xo 1:76 \xt Mal 3:1\x* Itó gipa geza Guivahanímini monó gakoláa lole ale oko aí gapo veletataninazo, \q2 geikumú nene vozaú vémini agepagutí gakó loaká veve liki linigave. \q1 \v 77 Ómasímo vegenala zuha kugutó viziti gakó lo kemekako, \q2 keza gili zagikiko, lihimáini ahuloketanogo ive. \q1 \v 78 Lelí Ómasile eza milumate geleaká noimó nenazo, \q2 eza lititó nene velé okulumakutí okululuva notovoko, \q1 \v 79 \x * \xo 1:79 \xt Isa 9:2\x* límugusigú nouhá vegená hize hanatoletanogo ive. \q2 Itó heleakakú nominuhá vegená hize sata oletanogo ive. \q1 Lá onoiko nonagá lamanalímini gapova utó iko \q2 nenegú vinogo une, loko Zakaliá limó. \p \v 80 Itó ámina gipa nene agupegi agikagi napa oko alévolé okago, mikasi gomopalaló voko noigo, hoza aliti gamena alitokago, Isilae vegenatoka utó oko minamó. \c 2 \s1 Gipa Izesú utó imó \r (Mat 1:18-25) \p \v 1 Gamena nene zupa Loma vetini agulizaki ve napa minamó, agulizá Agustó. Eza numutó namató vegená kugulizá alilo loko gakó ahulokago vimó. \v 2 Nenémini hoza gozapá alemamó. Kilinió nene Silia mikasiuka agulizaki ve loló oko noigo ámina netá apí iki alemó. \v 3 Lá niago, vegená mukí nene lugulizá alitave liki avóikini gotó apáitoka viká viká niago, \v 4 Zosehé eza agulizaki ve napa Tevitini agapilamó minamó nenazo, eza ámináminoko Galilaia mikasiuka Nasalete numutoka minatotí ahuloko Zutaia mikasiuka nene Tevitini gotó apatoka Petelehe numutoka itimó. \v 5 Noitike ánigi milita vená Maliáma izegipa agatupagi alémago vasimó. \v 6 Viki minasike izegipala getati gamena alitokago, venoni vegenalitini akiaká numuni gikí okago, olovó zikasike pulumaká izatini numukú itiki minasike, \v 7 ganá gipala getoake, gotunú asapú omiake pulumaká izatini nosánetá kimiaká lapegú molomikago ako minamó. \s1 Sipsip izaló gizapa vegi ageló vegenaki \p \v 8 Lá okago, ámina mikasiuka ve lugáa nene holugúnaka gihisiló minake sipsip izáiniló gizapa iki minamó. \v 9 Lá niago Guivahanímini ageló makolímo keitoka utó noigo, Guivahanímini lapanalímo hize sata omikago, kehelele vizimó. \v 10 Lá okago, agelómámo láa loko lo kimimó: Gilinahe. Neza gakó lamaná aleko nolumumó nenazo, lekeza lekehelele vizemino. Nenémini gihiláa nene vegená mukitoka utó o likimiko mulutikú agila guluma inogo ive. \v 11 Itínasa lukugutó viziti ve Guivahani eza gologí oleketative loko lo mololeketa vema nene Tevitini gotó numutó utó o noive. \v 12 Itó anosa makó lo likimitoze, gililo. Izegipa namuni makó nene gotunú asapú iki izatini nosánetá lapegú milimikago akonoize, viki ánigalo. \v 13 Loko lo kemekago, galinali ageló vegená mulusi napa nene okulumakutí limiki kigivéipo minató alegesá iki minake Ómasi agepoka lake nama láa liki lamó: \q1 \v 14 Logoliza vizeko okulumakú Ómasi agepoka litune. \q2 Mikasiuka Ómasímo ánigo amu hili vegenatoka hulu utó ino. \p \v 15 Liki ageló vegenámate liake atiginá iki okulumakú itikago, sipsip izaló gizapa ve keza láa liki ligili hagili amó: Leza Petelehe numutoka vinake Guivahanímo gakó lo limitímini gihila ánigatune. \v 16 Liki liake litá iki viki Maliako Zoseheko kilími utó iake gipa namunima pulumaká izatini nosánetá lapegú akonoigo ánigamó. \v 17 Ánigiake, agelómámo izegipamú lo kimi gakó nene avetó iki li kememó. \v 18 Lá ikago, izaló gizapa vetini kegepagutí gakoláa gele vegená keza sigaga li asú amóza, \v 19 Maliá nene gakó mukí ale agikagú moloake agata geleva geleva oko minamó. \v 20 Itó sipsip iza gizapa ve keza atiginá iki vake ageló lo kimitó utó okago ániga netakumú nene Ómasi agepoka liki agulizá ali otiki minamó. \s1 Izesuni agupeló Ómasímini anosa militamó \p \v 21 \x * \xo 2:21 \xt Luk 1:31\x* Gipa Izesúma utó okago, gamena 8-ía vokago, gipamámini agupeló nene Ómasímini anosa militake agulizá Izesú ave liki milamó. Ámina agulizá nene Maliá izegipa agatupagi minonamigo ageló nenémo goí oko lo amitó nene milamó. \s1 Monó zavusavegú Izesunima Ómasímini gipa minative liki anosa militamó \p \v 22 \x * \xo 2:22 \xt Liv 12:6-8\x* Gipala getakumú agupe ali lamaná itave loko Mosé lo hukoko li netá aliki lilí itái gamena alitokago, Zoseheko Maliako keza gipa Izesuni nene Zelusalega alímiki itesike, Guivahani Ómasímini gipa minative liki anosa militasimó. \v 23 \x * \xo 2:23 \xt Gá 13:2, 12\x* Lá asimó nene Guivahanímo láa loko lo hutokago mina gakó nene gili alesike lá asimó: \q1 Ganá gipa utó noiko, Guivahanímini gipa minative liki lehizitalo. \p \v 24 Itó \q1 Nama luhusihe nama gelehová ahe lositá aliki viki není guguni gizi nimilo \m loko Guivahanímo lo huta gakó nene gili alesike namagi aliki vasimó. \p \v 25 Lá ikasigo, Zelusalega ve makó minamó, agulizá Simeó. Eza nene hee hee loko monolagi ve minake, Isilae vegenáma miluma giliki minakutí gologí oketati vemú ageva oko minoaká imó. Aí agikagú nene Ómasímini Sikalahulímo lemeko vaí oko minake, \v 26 gakó láa loko lo amimó: Geza helemoko hanuva noako Guivahanímo gologí oleketative loko lo mololeketa vema ániganogo ane. \v 27 Itó Simeó nene Sikalahulímo alémo vávani okago monó zavusavegú itimó. Lá imó nene Maliako Zoseheko keza Ómasímo lo hukoko li gakotó aliki lilí itatave liki gipa Izesunima alímiki itesigo, \v 28 Simeó nene gipa Izesunima zanava oko geheneike Ómasi agepoka like láa loko limó: \q1 \v 29-30 Guivahanínemaka, imane lugutó viziti vema itínasa nene nogómula gihilatunú ánigokuve. Gakó lo molonetanimó nene gihila mota zekaze, nenemú geí gelekelé ve neza monokú nelémo molako hulu nivisiko hilitove. \v 31 Geza numutó namató vegenalite ánigatave loko lelémo lamaná iti ve imane alémo utó okane. \v 32 \x * \xo 2:32 \xt Isa 42:6; 49:6; 52:10\x* Nenémo hetoka vegenalitini kigika hize hanatokimikiko monó gilinigave. Itó Isilae vegenalitini lugulizá ale otinogo ive. \p \v 33 Loko gipa Izesukumú lokago, izolahiko amelahiko gilikasike sigaga lasimó. \v 34 Lá ikasigo, Simeó eza lusa getake izolahini Malianima láa loko lo amimó: Gelenape. Imane gipaloka Isilae vegená hizi hoú litave loko lonoimóma neve. Ámina gipámini gakotó nene vegená lugáa keza lisiki gululú viziki akatave. Itó lugáa keza lisi gikitiiki otitave. Eza anosavagi noitimó nenazo, ve mukilite alivi letivi itatave. \v 35 Itó napiliko geza gipakamú miluma geleko gigika hizinogo ive. Nene suni utó noiko, vegená mukilitini kigikagú gakóini utó inogo ive. \p \v 36 Loko lokago, Ómasímini agepagutí gakó loaká vená makó minamó, agulizá Haná. Áisi Panueleni mohola Aseloni mulusigutí minatímo veló voko minake kilisimasi 7 ale ahulokago, vana helekago, \v 37 gevoná vená loló oko minomo noitike kilisimasi 84 ale ahulake gelehosi molamó. Áisi nene monó zagusave ahulamike gamena gamena únaká neteká Ómasi geké lotoko minake, nosánetá moseko minake, Ómasiloka loaká imó. \v 38 Eza nene ámina gamenaló anitike Ómasi agepoka like, Zelusale numutoka Ómasímo gologí oketati gamenamú ageva iki mina vegená nene gipa Izesukumú avetó oko lo kimimó. \s1 Nasalete numutoka atiginá iki vamó \p \v 39 \x * \xo 2:39 \xt Mat 2:23\x* Lá okago, Maliako Zoseheko keza Guivahanímo lo huka gakolímini hozaváa ali asú ikasike, Galilaia mikasiuka keí numutoka Nasalete neneloka atiginá iki vasimó. \v 40 Neneloka viki niasigo gipa Izesuni nene Ómasímo gizapa otake hize lé omikago, napa ike alévolé oko minake gakó mukí gilimó. \s1 Gipa Izesú monó zagusaveú minamó \p \v 41 \x * \xo 2:41 \xt Gá 12:1-27; Gapo 16:1-8\x* Avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi zupa meleketó meleketó nene Maliako Zoseheko keza Zelusalega itiaká asimó. \v 42 Lá iki niasigo, gipa Izesú nene kilisimasi 12 ale ahulokago ámina holisi makó alitokago goí iki aliaká asimó nenéminiki gipa Izesuni alímiki Zelusalega makó itemó. \v 43 Itiki niago, holisima asú noigo nene, keza nene gipa Izesuni nene Zelusalega taiza imikasigo, noigo, Maliako Zoseheko taiza itasikumú gelemasike atiginá iki lemesimó. \v 44 Vegená lugáaloka gímizeko vo noitihe liki gilikasike, gapoloka nivasigo límugusi zekago, keí zuhagi itó kigivéike niakú vitagá asimó nene, \v 45 noamigo, Zelusalega atiginá iki itesimó. \v 46 Itiki vitagá iva iva iki niasigo, gamena losive makole oko vokago, Izesú nene monó zavusave napagú noike monó gakó lainim-ikimiaká vetini holúikú minake gakóini gilike itó mogonamú loká oketoko noigo ánigasimó. \v 47 Itó monó ve nenete gipa Izesú gakó gilikumú itó loká atoka ale viligoko lo kimikumú sigaga litamó. \v 48 Lá oko holúikú noigo alími utó ikasike, ininá goha asike izolaho láa loko lo amimó: Gipáne geza nanamú taiza oletane. Gelenape. Amekahiki leza geikumú mulute ze hoú loko mohona oko vitagá onousive. \v 49 Loko lo amekago, Izesú láa loko lo kimimó: Nanamú vitagá asimó neve. Neza aménehini numukú aleko minozo loko loneta hozamagú nouve. Nene gakó gelemasike nilasihe. \v 50 Loko limóza, keza nenémini mogonáa gili vevesamasimó. \p \v 51 Lá ikasigo, izolahiko amelahiko alímiliki vake Nasalete numutoka vasigo eza gelekelé oketoko minamó. Itó izolaho nene gili gakó mukí ale agikagú moloko minamó. \v 52 \x * \xo 2:52 \xt 1 Sam 2:26; Ano 3:4\x* Noigo, Izesú nene agikagi agupegi napa oko alévolé igo minamó. Lá okago niago, Ómasigi mukí vegenaki Izesukumú keza ánigi kumu hiliki minamó. \c 3 \s1 Zoní monó gakó lo kimimó \r (Mat 3:1-12; Mak 1:1-8; Zon 1:19-28) \p \v 1 Tipelió eza Loma vegenalitini kugulizaki ve napa-napa loló oko noigo, kilisimasi 15 oko vokago, Potiasí Pilató eza Zutaia mikasiuka kiapé napa loló oko noigo, itó agunala Pilipó nene Itulaia itó Talakoniti mikasiuka kiapé loló oko noigo, itó Lisaniá nene Apilene mikasiuka kiapé loló oko noigo, \v 2 itó guguni giziaká ve napatini gizapa ve lositá Anasiko Kaiapako niasigo, ve nenéminiki gizapa ve lilí iki niago, gamena nene zupa Zakaliani gipala Zoní nene mikasi gomopalaló noigo, Ómasímo hoza gakó lotamó. \v 3 Lá okago, Zota nagamí vola helega ima helega mohona mohona ike, vegená kigika ali viligiiki monó nagamí hilikiko Ómasímo lihimáini ahuloketative loko lo utó oko lo kemeko minamó. \v 4 \x * \xo 3:4 \xt Isa 40:3-5\x* Lá noigo, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiáma epoapo gakó láa loko gizamó nene Zonitoka alévolé imó: \q1 Mikasi gomopalaló ve makolímo gakó napagutí láa loko nolive: Guivahanímini gapova likigikagú vilitalo. Aí gapo ali hee litalo. \v 5 Gímuza lemeneitimó nene apiziki alími lamaná ilo. Agoka iteneitimoláa alími lasava zilo. Zová zeneitimoláa alími pehe lalo. Gapoló mikasi itesú lemesú itimó nene apiziki alími geleni lilí ilo. \v 6 Lá ikiko, mikasigú vegená mukí keza Ómasímini kugutó vizeaká netá ániganigave. \p \v 7 \x * \xo 3:7 \xt Mat 12:34; 23:33\x* Lá noigo vegená mukilite Zoní noitoka vake monó nagamikumú likago, eza láa loko lo keme keme oko minoaká imó: Lekeza gosihalímini agapilamó zuha neneta, golesa mogonatinímini lihimala anitinogo noimó nene lekeza likigika ali viligamiki hanuva golisi itune liki niahe. \v 8 \x * \xo 3:8 \xt Zon 8:33\x* Lekeza likigika ali viligiiki nenémini gihila ali utó ilo. Neza lo likimitoze, gililo. Avalahani agapilamó zuha keza sonohikitana nene gatamoakalímini lilí itave loko lo molota gakó alévolé itive loko lekelisi negopa, Ómasi nenémo gakó litove loko nene lokiko gehani imanete Avalahani agapilamó zuha lilí inigi nene hanuva lilí itamó nenazo, lekeza lukugupetini aliki itiki Avalahani agapilamó zuhama nouninazo, Ómasi eza lihimatemú goní oletaminogo ive liki lamilo. \v 9 \x * \xo 3:9 \xt Mat 7:19\x* Luni leko makó nene za mogonagú gamuni oake noimóma neve. Nenemú gihila lamaná ali utó inamitamoláa nene asahizeko lokú gizanogo ive. \p \v 10 Loko lo kemekago, mukí alegesá iki mina vegenalite loká itake leza nana itune. \v 11 Liki likago, láa loko lo kimimó: Ve makó nenémo sioti losi aleminokoma agivelahini sioti nomiti ve nene magáa amino. Itó nosánetaki nene áminámini ilo. \v 12 \x * \xo 3:12 \xt Luk 7:29\x* Loko lokago, takisi aliaká vete monó nagamí hilanigi aniteke loká itake monó velemaka, leza nana itunimó neve. \v 13 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Takisi moni gamanímo alilo loko molató nene aviligiki alimi itiki alemilo. \v 14 Loko lokago, pilisí ve nene ake loká itake leza nene nana itunimó neve liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekeza vegenalite moni limitave liki kipiliki kilími golesa amiki hakupá gakó likitamilo. Itó ikató hozalotí moni aliaká niamó nenemú goselé lekepelemino, loko limó. \p \v 15 Vegená mukí keza Ómasímo gologí oketative loko lo moloketa ve atikumú gituhú niki ageva iki minake, Zonikumú nene ámina vema noihe liki kagata losi gelemó. \v 16 Lá ikago, Zoní nene vegená mukí láa loko lo kimimó: Neza nene nagamikó hololikimiaká nouve. Není nemegesaloka noa vémini zámuza nenémo není zámuza nivilegekave. Neza ánéama nounazo, aí gasa gó ate akisitomó nene etaminogo ive. Áisi nene Ómasímini Sikalahuki likigikámini pipizá netá loko loaká loki hololeketanogo ive. \v 17 Eza nene lolopa giteaká netaki aleko oko laisi nene gesopá zeko lolopa giteko ale lamaná inogo ive. Nosánetá lamaná nene gizaká oko ale numunagú molokiko minanogo ive. Lolopaváa nene giteko lokú gizokiko lova lova oko minanogo ive, loko limó. \p \v 18 Zoní eza lá oko vegená kagata alike ámina gakoki gakó lugáagi lo kimike Ómasímini gakó lamaná lo kemeko minamó. \v 19 \x * \xo 3:19 \xt Mat 14:3-4; Mak 6:17-18\x* Lá imóza, agulizaki ve Heloté nene uvolahini venala Helotiasini ipá oko aleake netá golesa lugáa alekago, Zoní nenemú gahá amekago, Heloté nenemú gele golesa oake, \v 20 miní amike netá golesa goha alike Zonini nene nagá numukú ahulotamó. \s1 Izesú monó nagamí holamó \r (Mat 3:13-17; Mak 1:9-11) \p \v 21 Zonini nene nagá numukú velesá ahulotamigo vegená mukí monó nagamí holokimikago, Izesú ámináminoko Zonitoka voko monó nagamí holamó. Holoake, Ómasiloka noligo, okulumá koló okago, \v 22 \x * \xo 3:22 \xt Age 2:7; Mat 17:5; Luk 9:35\x* Ómasímini Sikalahú nene nama luhusi agupegi loló oake Izesuni amupiló lemeko minamó. Noigo, okulumakutí gakó makó láa loko utó imó: Gipáne gihila noane. Geí ánigo lamaná okuve, loko limó. \s1 Izesuni avolage \r (Mat 1:1-17) \p \v 23 Izesú nene kilisimasiva 30 nenéminoko oko novigo monó hoza apí oko alimó. Naligo, vegená nenete Zoseheni gipala nehe liki gelemó. Zosehé nene Helini gipala, \v 24 eza nene Matatani gipala, eza nene Livaini gipala, eza nene Melikini gipala, eza nene Zanaini gipala, eza nene Zoseheni gipala, \v 25 eza nene Matatiani gipala, eza nene Amosini gipala, eza nene Nahumini gipala, eza nene Eselini gipala, eza nene Nagaini gipala, \v 26 eza nene Malatani gipala, eza nene Matatiani gipala, eza nene Semeinini gipala, eza nene Zosekeni gipala, eza nene Zotani gipala, \v 27 eza nene Zoanani gipala, eza nene Lesani gipala, eza nene Zelupapeleni gipala, eza nene Sealitieleni gipala, eza nene Nelini gipala, \v 28 eza nene Melikini gipala, eza nene Atini gipala, eza nene Kosamini gipala, eza nene Alimatamani gipala, eza nene Eleni gipala, \v 29 eza nene Zosuani gipala, eza nene Eliezeleni gipala, eza nene Zolimini gipala, eza nene Matatani gipala, eza nene Livaini gipala, \v 30 eza nene Simeoni gipala, eza nene Zutani gipala, eza nene Zoseheni gipala, eza nene Zonamani gipala, eza nene Eliakímini gipala, \v 31 eza nene Meleani gipala, eza nene Menani gipala, eza nene Matatani gipala, eza nene Natanani gipala, eza nene agulizaki ve napa Tevitini gipala, \v 32 eza nene Zesini gipala, eza nene Opeteni gipala, eza nene Poasini gipala, eza nene Salani gipala, eza nene Nasonani gipala, \v 33 eza nene Aminatapani gipala, eza nene Ataminoni gipala, eza nene Alanini gipala, eza nene Hezelonani gipala, eza nene Pelezeni gipala, eza nene Zutani gipala, \v 34 eza nene Zakoponi gipala, eza nene Isakani gipala, eza nene Avalahani gipala, eza nene Telani gipala, eza nene Naholeni gipala, \v 35 eza nene Seluguni gipala, eza nene Lagauni gipala, eza nene Pelegeni gipala, eza nene Epeleni gipala, eza nene Selani gipala, \v 36 eza nene Kenani gipala, eza nene Alapasatani gipala, eza nene Semeni gipala, eza nene Noani gipala, eza nene Lamekeni gipala, \v 37 eza nene Metusalani gipala, eza nene Enokuni gipala, eza nene Zaleteni gipala, eza nene Mahalaleni gipala, eza nene Kenani gipala, \v 38 eza nene Enosini gipala, eza nene Seteni gipala, eza nene Atani gipala, Atá nene Ómasilokatí. \c 4 \s1 Satá Izesuni gimivagú molamó \r (Mat 4:1-11; Mak 1:12-13) \p \v 1 Izesú nene Ómasímini Sikalahulímo agikagú leme vaí oake alémo zaú okago, Zota nagamí ahuloake mikasi gomopalaló vimó. \v 2 Neneloka gamena ve lositosini kigisa kigizani asú igo akoko noike, nosánetá namike alika gaúna heleko minamó. Lá noigo, Satá nene oko gimivagú molake \v 3 láa loko lo amimó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, geza lokako gehani imanémo nosánetá loló okiko noko minamane. \v 4 \x * \xo 4:4 \xt Gapo 8:3\x* Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Óe, monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve: \q1 Vegená neneta nosánetakó nokoko lamaná oko minoakaláa nene nomive. \m \v 5 Loko lokago, Satá agoka hána makokú alémoko itike numutó namató kugulizaki ve mukilitini apáini litá oko alapize asú oake, \v 6 láa loko lo amimó: Amuza miliki niago kugulizá novi netaki mikasigú netá lamanaláa nenegi imane geikó geme asú itove. Ámina netá nene není nigizakú molo asú onoinazo, makope makope amitove loko hanuva amitomóma neve. \v 7 Nenemú geza není nigisauka gupá zeko negepoka lokako geikó loló o asú itive. \v 8 \x * \xo 4:8 \xt Gapo 6:13\x* Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Óe, gakó makó monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: \q1 Guivahani Ómasigó lalapusa hizeko gupá ze ameko agepoka loakaláa neve, itó aikó gelekelé omiakaláa neve. \m \v 9 Loko lokago Satá nene Izesuni alémoko Zelusalega vike monó zavusave napámini agoka hánaló alémoko itike láa loko lo amimó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene, imanelotí olío ká omanegú molozo. \v 10 \x * \xo 4:10 \xt Age 91:11\x* Gakó makó monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Geikumú Ómasímo aí ageló nene hoza gakó lo kemekiko gizapa iki gilími vatí inigave. \m \v 11 \x * \xo 4:11 \xt Age 91:12\x* Itó makó láa loko neve: \q1 Gehanímo gigisagú hizekative liki keza limiki kigizani lukilagú gilími milanigave. \m Liki luhuva gizinamóma nenazo, golesa aminogo ane. Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: \v 12 \x * \xo 4:12 \xt Gapo 6:16\x* Óe, monokú gakó makó láa loko neve: \q1 Guivahani Ómasi nene gopa netakumú gimivagú molamitane. \m \v 13 Loko lokago Satá nene lá oká lá oká ike agoka vize asú oake, ahuloko gamena makó zupave loake ahulomiake vimó. \s1 Izesú Galilaia mikasiuka monó hoza apí oko alimó \r (Mat 4:12-17; Mak 1:14-15) \p \v 14 Izesú nene Sikalahulímo hize lé otake zámuza amekago, Galilaia mikasiuka atiginá oko vimó. Atiginá oko okago, aí gakoláa helega helega vo asú igo gelemó. \v 15 Neneloka monó numuni minakú minakú nene iteko lemeko oko monó lo kemekago, vegená mukilite laga kivisekago geké litamó. \s1 Nasalete numutoka Izesuni ánigi ahulamó \r (Mat 13:53-58; Mak 6:1-6) \p \v 16 Lá ikago, Izesú ezáa napa i apá Nasalete numutoka nene áminámini oko vo anitike, holisi alitokago, monó numukú itimó. Eza holisi mina zupa zupa ámináminoko iteaká imó. Iteko monó gatoko lo kiminogo noitigo, \v 17 Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá giza pepama amikago, ataloko ánigoake gakó makó láa loko minamó nene ale utó ike gato kimimó: \q1 \v 18 \x * \xo 4:18 \xt Isa 61:1-2\x* Guivahanímini Sikalahulímo nenitoka holonetake, hoza gakó láa loko lonetamóma neve. Minimi limiki nia vegená nene gakó lamanáma lo kemezo. Kalapusi numukú nia vegená gologí oleketatove loko, itó kogómula lika vegená nene ale goloutoleketatove loko, itó muhelé ahelé iki minata vegená nene gologí oleketoko lekelémo molatove loko lo kemezo. \v 19 Guivahanímo lekelémo lamaná iti gamena alitokave loko lo kemezo. \p \v 20 Loko Izesú nene gatoko lo kemeake, pepama gakeko gelekelé vema goha ameake mitó minamó. Noigo, monó numukú mina vegená keza mukitoka aí gonú apiliki niago, \v 21 gakó láa loko lo kimimó: Monó gotola gakó gatokugo gelemómámini gihila itínasa nenitoka utó okave. \v 22 Loko lokago, keza giní i amiake, aí agepagutí gakó gilikago laga kivisimó. Lá okago, keza sigaga lake lamó: Eza nene hanuva ánigonouhá ve Zoseheni gipala nenazo, nenémini gakó nana oake nolive. \v 23 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Anoza gakó makó láa liki liaká niave: Lusa ve gezaka haitó vegená kelémo vatí ani netá aleko gezaka vegenaka zuha kelémo lamaná amane. Neza nagata gulumó lekeza ámina anoza gakó vasá zeke li nimiiki, Kapanao numutoka hoza aleko gakoláa gulunimómáminoko imane gotó numukaloka alekako ánigatune liki li nimitaze. \v 24 \x * \xo 4:24 \xt Zon 4:44\x* Loko loake, miní ameko láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Ómasímini agepagutí gakó loaká vémo ezáa gotó apalaloka voko monó lo kemekago eza lelí gipate noive liki gakola gilisá amave. \v 25 \x * \xo 4:25 \xt 1 Kug 17:1\x* Nene sunimú gakó lamaná lo likimitove. Ilaizá eza monó hoza ali gamena nene okulumá gapo lí okago minake melekeni losive makolegi ikani 6-ía oko novigo golini zemimó. Golini zemigo gaúna gamena napa nene mukí apatoka utó imó. Ámina gamenaló nene Isilae mikasiuka gevoná vená mukí minamóza, \v 26 \x * \xo 4:26 \xt 1 Kug 17:8-16\x* Ómasímo Ilaizani nene ámina vená keitoka kelémo vatí itive loko amiselemive. Sitona mikasiuka Salepata apatoka Zuta vená negopa hetoka gevoná vená makó noitoka alémo vatí itive loko amisilimó. \v 27 \x * \xo 4:27 \xt 2 Kug 5:1-14\x* Itó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Elisá hoza ali gamena nene Isilae mikasiuka halamé gizale ve mukí minamóza, Elisá keikutí kelémo zokamike Silia mikasiuka hetoka ve makó Nemanigó alémo zokamó. \v 28 Loko lo kemekago, ámina gakó giliake, Ómasímo lezagi ahuloletati gakó lokave liki giliake monó numukú mina vegená keza mulúikú golesa giliake, kizapaló goha molokago, \v 29 zaú iki otiake númaseloka Izesuni alímiki vake ámina apá mina agoka lusenaló agataloka ahelú i ahulanigi alímiki iteha, \v 30 áisi nene ahulokimiake holúikutí hanuva vimó. \s1 Holosi golesa agikagú mina ve \r (Mak 1:21-28) \p \v 31 Lá oake Izesú nene Galilaia mikasiuka lemeake, Kapanao numutoka anitike holisigú holisigú nene monó lo kemeko minamó. \v 32 \x * \xo 4:32 \xt Mat 7:28-29\x* Lá noigo, monó gakola gale geheko lo kemeaká imó nenazo, nenemú keza ininá iki sigaga litamó. \v 33 Lá niago, keí monó numukú nene ve makó minamó nene holosi makolímo agikagú minake alémo gopa okago minamó nenémo gamoga geko láa loko limó: \v 34 Eé, Nasalete ve Izesuvo, nana netá golesa aleletanogo noane. Lelémo golesa inogo noape. Geí nene ánigo hehe noluve. Geza Ómasilokatí etó keké vizeko noani vema noane. \v 35 Loko lokago, Izesú gahá amike gegepa apizeoko legesó oko agikagutí lemeko vamane. Loko lokago, holosi nenémo vegená holúikú ámina vema nene ahelú okago puu loko akamóza, alémo golesa amike ahulomiake vimó. \v 36 Lá okago keza vegená mukitoka ininá ake ligili hagili ake láa liki lamó: Nana ive. Monola nene haitolímini neve. Áisi gakola gale geheko aí amuzatunú lokimiaká noigo holosi golesate ahulikimiaká niave. \v 37 Liki likago, Izesunimú gakó nene ámina apá helega helega puu loko vo asú imó. \s1 Izesú Pitani venalámini izolahini alémo zokamó \r (Mat 8:14-15; Mak 1:29-31) \p \v 38 Lá okago, Izesú nene monó numukutíma lemeake Saimoni numukú itimó. Neneló Saimoni venalámini izolahini agupegú ló napa lo minokago, alémo zokative liki li amemó. \v 39 Li amikago, áisi voko alitó oteneike agupegú ló la netáma nene gahá amekago agupegú ló la netáma asú otamó. Asú omikago, ámina venalímo litá oko oteake Izesugini nasahilí oketamó. \s1 Izesú únaká vegená mukí kelémo zokamó \r (Mat 8:16-17; Mak 1:32-34) \p \v 40 Únaká ho nolimigo, haitopaitó netá kivisi vegená kilímiki Izesú noitoka ikago, agizanitunú kugupeló ale geleko kelémo zokamó. \v 41 Itó vegenalitini kigikagú holosi golesa minamó nene kepeleko nokimisiligo, gopaga lake geza Ómasímini gipala noane. Liake ahulikimiake vamó. Nivago, keza Izesukumú Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta vema noive liki gelemó nenazo, Izesú nene gahá nokimike aí mogona lili ali amitave loko lo hukoketamó. \s1 Izesú monó lo keme keme oko mohona oko vimó \r (Mak 1:35-39) \p \v 42 Neteká ho noitigo, Izesú eza numuni apakutí lemeake voko mikasi amegesa vizitoka minoko numuna linogo voko minamó. Noigo, vegená keza aikumú vitagá iki iki alími utó iake, ahuloketamitive liki lamóza, \v 43 eza láa loko lo kimike limó: Neza nene apá lugaloka mohona oko Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lamaná lo keme keme inogo uve. Ámina hoza alitane loko Ómasímo nimiseleneimóma neve. \v 44 Loko loake, vike Zutaia mikasiuka monó numuni minakú minakú iteko monó lo keme keme oko mohona imó. \c 5 \s1 Izesú litó lagaha mukí alemó \r (Mat 4:18-22; Mak 1:16-20) \p \v 1 \x * \xo 5:1 \xt Mat 13:1-2; Mak 3:9-10; 4:1\x* Gamena makó zupa Izesú eza Genesalete nonohuló agataloka noigo, vegená keza Ómasímini gakó gilitune liki ali nupa iake aitoka sii sii liki minikago, \v 2 lagaha aliaká ve makó nene nagamikú lapéinigutí limiake, lagaha gotaháinima nagamí nizego, itó sipi lositá nene nagamikú ha nego, \v 3 Izesú nene ánigoake magáa Saimoni nagamikú lape minakú iteake, nagamí getatokatí hilulú oloko koma vitane loko loká imó. Gele amekago sipigú minake mukí ali nupa a vegenáma monó lo kimimó. \v 4 Lo keme asú oake Saimoni láa loko lo amimó: Hilulú oloko voko nagamí ohunáagú molo-minoko nene gigivekagegi lagaha alinigi niaze, gotahalini nene ohunagú ahulalo. \v 5 \x * \xo 5:5 \xt Zon 21:3-8\x* Loko lokago, Saimon Pitá nene anotó aleko láa loko lo amimó: Gizapa velemaka, leza itína holugúnaka gotaha ova ova oko minuháza, lagaha hamolagi ma alemune. Lá unimóza, geza lanimómave loko nene lagaha gotaha nene goha nagamí ohukú ahulatune. \v 6 Loko lo ameake, aliki viki gotahama ahulake lagaha mukí nalego, lagaha gotaháini nene zeko hukanogo noigo, \v 7 kigive lugáa sipi makokú minamoláama iki kilími vatí itave liki kigizani gumí zi kimiki sele lamó. Lá ikago, keza ake sipi lositámagú lagaha ali nimilago, lagaha vaí oake nagamikú lapema nene nagamikú liminogo imó. \v 8-9 Lá noigo, Saimon Pitaki makó mina vegenaki keza lagaha mukí alekumú ánigiake sigaga lamó nenazo, Pitá eza Izesuni agisauka gupá zeko lo amike Guivahanínemaka, neza lihimánegi ve nounazo, ahulonimioko vozo. \v 10 Loko noligo Zepetaioni gipala losi Zemusiko Zoniko keza Saimoni agivelahiko nenetosa ámináminiki sigaga lasimó. Sigaga nilasigo, Izesú nene Saimoni láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemino. Itína imanémini veletó nene geza monó hoza aleloko novako mukí vegená nene není zuha lilí itave. \v 11 Loko lokago, nagamikutí lapéinima aliliki getatoka vake nene, mukí netá matáini ahuliake Izesuni ámegetiki vamó. \s1 Izesú lokago halamé gizali ve gililimó \r (Mat 8:1-4; Mak 1:40-45) \p \v 12 Izesú nene apá napa makotoka voko noigo, halamé agupeló vaí oko gizali ve makó noike, Izesuni ánigoake vike agisauka gupá ze ameake negénegeka like láa loko limó: Guivahanínemaka geza nene nelémo gililitove loko nene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gililitane loko noluve. \v 13 Loko lokago, Izesú nene agizani lutoko agupeló ale nogilike gililitane loko gelekuze, gilelezo. Loko lokago, litá oko gililimó. \v 14 \x * \xo 5:14 \xt Liv 14:1-32\x* Lá okago, ámina gakó nene avetó oko vegená avetó oko lo kememitive loko lo hukomiake láa loko limó: Aló gilelekane liki gili hee litave loko geza nene voko guguni gizoaká vémitokama gugupe alapizekako ánigative. Itó gilelenikumú nene Mosé loleketa netá aleko Ómasi guguni gizo amitive loko amekako eza vegená mukí lo kemekiko nenémini mogona gili vevesatave. \v 15 Loko limóza, aí gakoláa nene puu loko vokago, mukí vegenalite gili asú iake Izesuni gakó gilitune liki itó kivisi netakutí kelémo zokative liki Izesú noitoka alegesá iaká amóza, \v 16 eza mikasi gomopalaló voko minake Ómasiloka linogo voaká imó. \s1 Izesú ve gepili alémo zokamó \r (Mat 9:1-18; Mak 2:1-12) \p \v 17 Gamena makó zupa Izesú eza monó gakó lainim-oketoko noigo Palisaio monó vegenaki monó mogona apí ikimiaká vegi keza Galilaia apatotí itó Zelusalegatí itó Zutaia apá makotokatí nene mukí numutotí iki neneló ali nupa amó. Lá niago Izesú nene kivisi vegená kelémo zokati zámuzagi minató minamó. \v 18 Lá noigo ukoakoló zaló mililiki a ve gepili makó nene alímiki iake Izesuni agisauka ahulitanigi niago, \v 19 vegená mukí gikí iake gapo hizi lí ikago, alímiki numupitó itiake ali koló iake, ukoakogi nagá ziake ahulikago vegenalitini holúikú limike Izesuni avogisaloka lemekago, \v 20 Izesú nene ánigoake gili alévolé amó nenémini mogonáa ánigoko geleake, ve gepilima láa loko lo amimó: Vémage, lihimaka ahulogimikuve. \v 21 Loko lokago monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza kagata gululusi giliake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Makó éaho lihima gilatoaká noive. Ómasímo hamokó lá oaká noinazo, ezáa agupevamú giligo itekago, Ómasi aviliginogo limó nene etamive. \v 22 Liki kigikatunú nigelego, Izesú nene Zuta vegenalite lihimate ahulolimiaká itó vegená kelémo zokoaká nene Ómasímogó loló oaká netá neve liki gilinave loko geleake láa loko lo kimimó: Lekeza likigikauka nanamú láa liki nigeleve. \v 23 Ve makolímo Ómasi noamitimó nene lihimaka gilatogimikuve loko vávani oko lamitimóza, kelémo zokoaká zámuzagi ve noamitimó nene gakó lokiko gihila zemitihe loko ve gepili makó nene oteoko vozo loko litá oko lo ameminogo ive. \v 24 Lá onoimóza, okulumakutí lumu ve gihila neza mikasigú lihima gilatoaká zámuzagó negopa, lihimatini ale ahulolikimiaká zámuza nenitoka neve. Loko loake nenémini mogonáa gili hee hee litave loko ve gepilima lo amike nene láa loko nologetuve: Otekoko ukoakoka geheko numukaloka vozo. \v 25 Loko lokago, mukí vegenalitini kogómulaló nene litá oko oteake ukoakova ale geheko numunaloka vike Ómasímini agulizá ale oteko minamó. \v 26 Lá noigo, vegená mukilite sigaga liake Ómasi agepoka lake mulúini otopá nozigo itínasa haitolímini suni ánigokune, liki lamó. \s1 Izesú Livaini sele lo amimó \r (Mat 9:9-13; Mak 2:13-17) \p \v 27 Alika Izesú lemeake novike takisi aleaká ve makó agulizá Livaí áisi nene hoza aleaká numunauka noigo ánigoake geza nene némegetoko ano. \v 28 Loko sele lo amekago Livaí nene netá mukí ahuloake ámegetoko vimó. \p \v 29 Makó vasike Livaini numukú nosánetá napa Izesuni vatá omikago, takisi aliaká vegi ve makoki keza mukitó namó. \v 30 \x * \xo 5:30 \xt Luk 15:1-2\x* Ninago, Palisaio monó vegi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza Izesuni izegipala zuhamú gili golesa niake láa liki li kememó: Lekeza nene takisi aliaká vegi netá golesa aliaká vegená makoki nanamú makó miniki nosánetá ninave. \v 31 Liki likago, Izesú geleake láa loko lo kimimó: Hanuva lamaná iki mina vegenalite lusa vemú sele lisá amave. Kivisi vegenalitegó lusa vemú sele liaká niave. \v 32 Neza hee loko noune liki liaká nia vegená kelémo otopá zitove loko lememumóma neve. Neza lihimáinigi vegená kigika ali viligatave loko kelémo otopá zinogo lumumóma nenae, loko limó. \s1 Nosánetá mosiakakumú loká itamó \r (Mat 9:14-17; Mak 2:18-22) \p \v 33 Lá okago, keza láa liki li amemó: Zonini izegipala zuha keza gamena mukí monokumule liki nosánetá mosé mosé iki Ómasiloka liaká niave. Itó Palisaio monó vetini izegipáini zuha keza ámina suni aliaká niamóza, geí izegipaka zuha keza nosánetá gopa aliki niaká niamó nene nanamú niave. \v 34 Liki likago, Izesú anoza gakó láa loko lo kimimó: Vená ali amita ve ezagi agivelagegi apiziki niminiko ve makolímo nosánetá moseketatimó nehe. Lá aminogo ive. \v 35 Gala vete vená ali amita vema kigizakutí ipá ita gamena alitokiko, nene zupa miluma nigiliki nosánetá mosinigave. Ámináminiki izegipáne zuhate alika nenikumú miluma giliki mosé mosé inigave. Itína lá oko nomive. \p \v 36 Loko loake, miní ameko anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Lavolavo gó nene litaha looko hukokiko nene, gosohá gó makó hukiiki litaha gotó molo apizeko akotoakaláa nomive. Nagamí zikiko gikí okiko lavolavo gó gosohá hukokiko gosohá lavolavo gó nenémo litaha lavolavo gotó haitolíminoko minanogo ive. \v 37 Itó vain nagamí nene gituhú galakalá noigo nene nagamí getununi litahagú ligi milisá amave. Vain nagamí nenémo gituhú galakalá nooko giputooko litaha getununi zeko ategekiko vain nagamiki nagamí getununigi latila okatinazo, \v 38 vain nagamí gituhú galakalá noimó nene goni getununi gosohakukó leke moloaká noune. \v 39 Itó ve makolímohe makolímohe vain nagamí litahagó noaká noike, áminamú laga avisekago gosohá vain nagamí natove loko gelesá amive. Litaha vain nagamí nene vatí oko neve loko loaká noive. Loko limó nene litaha monó sunímini amupiló nene ezáa gosohá monó molo apizesá nene etamive loko anoza gakó limó. \c 6 \s1 Holisigú Izesuni vegenala zuhate kilé hisiki nimi vamó \r (Mat 12:1-8; Mak 2:23-28) \p \v 1 \x * \xo 6:1 \xt Gapo 23:25\x* Holisi gamena makokú nene Izesú eza izegipala zuhagi kilé mikú mihina niake, izegipala zuhate kiléma akutiake gihiláa kigizanitunú hisiki nimi vamó. \v 2 Lá niago, Palisaio monó ve lugáate ánigiake gili golesa ake láa liki lamó: Holisi gamenagúma nenazo, hoza nalemó nene netá golesa lilí niave. Lá amoakalímini nene nanamú naleve. \v 3 \x * \xo 6:3 \xt 1 Sam 21:1-6\x* Liki likago, Ómasímo vegenala zuhate netakumú vitagá niko ezáa lo huka gakó nene hanuva molo gaheva itimó neve liki gilitave loko Izesú láa loko lo kimike limó: Gozapá agulizaki ve napa Tevitige vegenala zuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá makó alemó nene lekeza gakó gatinamóza, mogona gelemiki nilahe. \v 4 \x * \xo 6:4 \xt Liv 24:9\x* Tevití eza Ómasímini monó numukú itekago guguni gizoaká ve napámo Ómasímini avogisaló mila peletima ameko ezagi makó mina vegená kimigo namóma neve. Ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki guguni giziaká vetegó natave liki alévolé iki li hutinamóza ámina gamena nene hanuva vegenalite gopa namó neve. \v 5 Loko loake, Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Okulumakutí lumu ve gihila neza holisi amelahina nounazo, izegipáne zuhate holisi gamenagú lilí ita netá nene není netale, loko limó. \s1 Agizani nakeseta ve alémo lamaná imó \r (Mat 12:9-14; Mak 3:1-6) \p \v 6 Holisi makokú Izesú nene monó numukú iteko monó lainim-oketoko noigo, agizani zamagaloka nakeseta ve makó minamó. \v 7 Noigo, monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza ámina vema alémo lamaná okikoma imane holisimagú nenazo, goní otatunize liake, gizapa iki minamó. \v 8 Lá iki kagata gelemoláa nene Izesú ánigoake, agizani nakeseta vema otekoko holutegú ote minozo loko lo amekago, eza oteake áminaló ote minamó. \v 9 Lá oko oteneigo, Izesú láa loko lo kimimó: Netá makokumú loká oleketatoze. Holisigú nene netá lamaná alesatímo etatihe netá golesa alesatímo etative. Vegená kelémo lamaná osatímo nehe kepele helesatímo nene neve. \v 10 Loko loake, vegená mukí gonú nokipilike agizani nakeseta ve nene gigizani lutozo loko lo amekago, agizani lutokago, goha lamaná imó. \v 11 Lá imóza, monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza kizapaló molokago Izesuni nana otatune liki ligili hagili amó. \s1 Izesú izegipala 12 kelémo molamó \r (Mat 10:1-4; Mak 3:13-19) \p \v 12 Gamena nene zupa Izesú nene Ómasiloka linogo agokaú itimó. Itike Ómasiloka loko minova minova noigo gó lamó. \v 13 Gó lokago, ho noitigo, izegipala zuhama sele lo kemekago, ikago, keikutí ve 12 kelémo etó oake, kugulizá nene aposolo veve loko molamó. \v 14 Keza lá iki minamó: Kugulizá Saimon agulizá gosohá Pitá ave loko molamó, itó agunala Etulú, itó Zemusí, Zoní, Pilipó, Patolomaió, \v 15 Mataió, Tomasí, Alapaioni gipala Zemusí, itó Saimoná eza Loma gamani amisele ahulanogo i ve, itó Zemusí makolímini gipala Zutá, \v 16 itó Kaliotó numutotí ve Zutá eza minomo noitike Izesuni amimika li ve neve. \s1 Izesú vegená mukí nasahilí oketamó \r (Mat 4:23-25) \p \v 17 Izesú nene izegipala zuhagi limiake apá geleni makotó neneló viki niago, aí vegenala zuha makoki ve vená mukí Zelusalegatí itó Zutaia apá makotokatí itó age nagamí gahevaloka nene Tulo itó Sitona apatotí keza Izesuni gakó gilitune liki itó kivisi vegená kelémo zokative liki neneló alegesá iki minamó. \v 18 Niago, holosi golesa kigikagú mina vegená nene kelémo lamaná imó. \v 19 Itó Izesuni agupeló ali gilikago aí agupegutí zámuza nenémo netá kivisi vegenáma kelémo zoko asú imó nenazo, alegesá iki mina vegená mukilite ligizani lutoko agupeló ale gilitunitímo lelémo zokative liki gelemó. \s1 Okulumakú mututoni itó meikú mututoni nenémini gakola \r (Mat 5:1-12) \p \v 20 Lá ikago, Izesú nene izegipala zuhama gonukonú kepeleake láa loko limó: Lekeza gohogó vegená neneta, Ómasímini lapaná ali lá itamó nenazo, lokogoliza nivizemó geleaká noive. \p \v 21 Lekeza netá lamanakumú likivisigo mina vegená neneta, netá lamanalímo likigikagú vaí itimó nenazo, lokogoliza nivizemó geleaká noive. Lekeza ive nama iki nimina vegená neneta, lekeza giza zohí itamó nenazo, lokogoliza nivizemó geleaká noive. \p \v 22 \x * \xo 6:22 \xt 1 Pit 4:14\x* Okulumakutí lumu ve gihila nenikumule liki vegená makolite mukahá likipiliiki visililikimiiki lekelikumú alivi letivi iiki vegená golesave liki lukugulizatini ali ahulatamó nene, lokogoliza vizitave lokogó gelenouve. \v 23 \x * \xo 6:23 \xt 2 Iki 36:16; Apo 7:52\x* Lá nilikitikoma likigisa ziki miniki lokogoliza viziki gozapá avóike keza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve ámina iki lilí ikimikago Ómasímo meinava napa kimimó nenazo, okulumakú meinavatini sipisi netimó neve liki gililo. \p \v 24 Lekeza henotiki vegená neneta, lekeza ehe tináneve. Lokogoliza viziki iki miliki amó mota asú okave. \p \v 25 Lekeza niki lakagatupa iki nia vegenalita, ehe tináneve. Alika gaúna hilinigave. Lekeza giza zohí iki nia vegená neneta, ehe tináneve. Alika lekeza miluma giliki ive inigave. \p \v 26 Lekeza vegená mukilite lukugulizá ali otiaká niamó neneta, ehe tináneve. Avóike ámináminiki soza monó lili ali vetini kugulizá ali otiaká amóma nemóza, Ómasímo ámináminoko keikumú giligo itemimóma neve. \s1 Gala velini likigika kimilo \r (Mat 5:38-48) \p \v 27 Lá onoimóza, není gakó nigele vegenáise gakó lo likimitoze, gililo. Lekeza gala velini nene likigika kimiiki nasahilí ikitalo. Vaika likamita vegená nene kilími lamaná ilo. \v 28 Lekelikumú alivi letivi nia vegená nene nónohá zikitalo. Gopoguni mililikitata vegenakumú numuna lilo. \v 29 Ve makolímo agizanitunú nene gagamipaló helegaloka zekikoma, helegaloka gipilitive loko velegepá ze amezo. Ve makolímo geí hepé goka ipá oko aleko novikoma, geí sioti aleko amanapa amo. Nenegi aleko vitize. \v 30 Itó ve makolímo geí netakumú voká litimó nene hanuva amezo. Itó ve makolímo geí netá aleko vitove lokikoma hanuva amekako aleko vokiko goha ale nimitive loko voká lamo. \v 31 \x * \xo 6:31 \xt Mat 7:12\x* Lekeza vegená makolite némini manámini suni lilí ilitatave liki giliaká nia netá nene lilí ikitalo. \p \v 32 Vegená golesate kigika limiaká nia vegená nene ligika kimitune liki liaká nianazo, ámináminiki kigika likimiaká nia vegenakó likigika kimitamó nene, Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate kezagi ámináminiki kigika limiaká nia vegená nene ligika kimitune liki liaká niave. \v 33 Lekeza netá lamaná lilí ilikimiaká nia vegenakó nene pekimi iki netá lamaná lilí ikitatamó nene, Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate kezagi ámina suni aliaká niave. \v 34 Lekeza vegená makolite netá makó limitave liki giliiki netá makó kimitamó nene Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate alika keza ámináminiki limitave liki ve golesa makó nene moni kimiaká niave. \v 35 Lá niamóza, lekelisi gala velini likigika kimiiki netá lamaná lilí ikitiki goha limitave liki gelemiki hagitana kimilo. Lá ikiko, alika nene meinavatini napa iteko neiko, lekeza okulumakuka Ómasímini izegipa lamaná minatave. Ómasi eza agepoka lama vegenaki vegená golesagi hanuva muluna moloketake lehizekimiaká noive. \v 36 Lekeza lá iki ametipo miluma gelelikimiaká noimómámini iki vegenakumú miluma gilikitalo. \s1 Numuni lapusámini anoza gakola \r (Mat 7:1-5) \p \v 37 Lekeza nene vegenalitini mogonataganamú lotuva legemilo. Lá niko Ómasímo lekelí mogonataganamú lotuva legeminogo ive. Lekeza vegenalitini lihimamú gakó li hukikitamilo. Lá niko Ómasímo lekelí lihimamú gakó lo hukoleketaminogo ive. Lekeza vegenalitini lihima ahulikitatamó nene, Ómasímo ámina oko lihimatini ahuloleketanogo ive. \v 38 Lekeza vegenalititoka iki miliki ita polosava nene Ómasímo ámináminoko lekelitoka oko moloko inogo ive. Ómasímo lamaná oko likigikagú lehizelikimioko mí zeko hilulú oko nogúeko goha gúitimó nene velemó zesá oko minanogo ive. Lekeza gona miliki kimiaká niamómámini avotigila oko Ómasímo ámináminoko gona moloko likiminogo ive. \p \v 39 \x * \xo 6:39 \xt Mat 15:14\x* Loko loake, miní ameko netá golesáinimú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Agómula lilikupá mola ve makolímo agómula mola ve makó nene gapo alapizitihe. Óe, lá oko nomive. Ve lilikupá losi nenetosa eza agizató aliko eza agizató aliko vitáimó nene lositáma galegú hilanigasive. \v 40 \x * \xo 6:40 \xt Mat 10:24-25; Zon 13:16\x* Itó sukulu izegipa makolímo litá oko tisala avilegemitive. Alika sukulu loloko voko gele asú okoko tisala nenéminoko minanogo ive. \v 41 Geza gigivekahini agómulagú gilisá onoive loko lanimóza, gezaka gogómulagú za lana vonoimó nene nanamú ánigo lamaná amoko lane. \v 42 Gezaka gogómulagú za lana vonoimó ha nego ánigamanimó nenazo, géisi nene nigivénega, gogómulagú gilisá vonoimó nene ale ahulogetatove loko nanamú nolane. Geza sozaló ve genezaka losi minamó neneka, gezaka gogómulagú za lana nemó nene goí oko ale ahulooko gogómulatunú ánigo vevesooko alika nene gigivekahini agómulagú gilisá onoimó nene ale ahulotatanimó nene etanogo ive. \s1 Gihila golesa lamaná zeaká nenémini mogona \r (Mat 7:17-20; 12:33-35) \p \v 43 Itó za lamaná makolímo gihila golesa zeminogo ive. Itó za golesa makolímo gihila lamaná zeminogo ive. \v 44 Za gihilamámo ámina zámini lamaná imoláahe golesa imoláahe ale utó oaká noive. Hilipa nenémo gizasi apelekiko hukiki natahe. Itó gumené nenémo loisi apelekiko akutiki natahe. Lá oko nomive. \v 45 Ámináminoko ve lamanalitini kigikagú netá lamaná minatimó nenazo, kigikagutí vatí sunigó ititimó neve. Ámináminigó oko ve golesatini kigikagutí nene golesa sunigó ititimó neve. Ligikagú vaí o minakutí legepagutí loaká noune. \s1 Numuni lukesavámini anoza gakola \r (Mat 7:24-27) \p \v 46 Lekeza nenikumú Guivahaniteve Guivahaniteve liaká niamó neneta není gakó nene nanamú ámegetisá amave. \v 47 Nenitoka iake není gakó gili aliaká nia vegenalitini mogonamú lo likimitoze. \v 48 Ve makolímo numuni ginogo gale hána legeake gehani amupiló lapusa hizeake, numuni gekago, golini zike nagamí napa veleko una napa nenémo ake numunima ahelú imóza, numuni nene geható ginazo, mómoká amike alévolé oko minamó. \v 49 Nenéminiki niamóza, ve makolite není gakó giliakaláa giliake není gakó gili alisá amave. Keza nenéminiki niave. Ve makolímo numuni ginogo lapusa hizemoko mikasi veletó soza moloko numuni gekago, alika nagamí veleko una napa nenémo ake ahelú okago, numunima litá oko lemeko pou loko akamó. \c 7 \s1 Izesú ami gizapa vémini gelekelé veva alémo zokamó \r (Mat 8:5-13) \p \v 1 Izesú eza monó gakóma neneló lo keme asú oake Kapanao numutoka vimó. \v 2 Neneló Loma apatotí ami vetini gizapa ve makolímini gelekelé veva netá napa gizaleake helesakosá oko noigo, gizapa vevámo izegipalamú nene amekumú izegipala nenazo, \v 3 Izesuni gakoláa geleake, Zuta vetini ve uvóipini makó nokimisilike Izesuni li amikiko okoko není gelekelé izegipa nene avisi netáma alémo zokatihe liki viki loká ilo loko loketamó. \v 4 Lokimiake kimiselekago, keza Izesutoka viki anitiake amuza miliki láa liki li amemó: Lelí lova vetémini gizapa vema oko moloko noimó nene lamaná noive. \v 5 Eza nene agikáa nene leza Zuta vegená lemeaká noive. Itó monó numute utó itive loko nene moni napa molokago, akohekago, gilitamóma neve. Lá oaká noi vema nenazo, gakola gele amitanimó nene vevesanogo ive. \v 6 Liki li amikago, Izesú geleake kezagi makó vamó. Viki numu ávatiha vikago, lova gizapa ve nenémo agive makó nene Izesutoka nokimisilike gakó láa loko kimiselekago vamó: Guivahanínemaka, neza ánéáminaloka goselé gapo okoko numúnegú nanamú ititane. Áminaló minozo. \v 7 Nezánemú gulumó vevesamigo, geitoka vamuve. Nenemú gezama hanuva neneló nooko gegepatunú lokako gelekelé izegipáne zokative. \v 8 Neza ámináminoko kugulizaki vetini gelekeleláa nouve. Itó ami ve makó nene není gizapaló niave. Lá niago keitokatí makokumú vozo lomikugo hanuva vinogo ive. Itó makokumú ano lomikugo nene hanuva anogo ive. Itó gelekelé izegipánemú nene voko hoza alezo litomó nene hanuva voko hoza alinogo ive. Nenéminoko geí gakó nene alévolé onoinazo, hanuva áminaló minoko gakó lokako avisi netá zokative loko lunae. \v 9 Liki li amikago, Izesú nene ámina gakó geleake, ámina ami vetini gizapa vema sigaga lotake mino viligoake, ámegetiki va vegená láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Isilae vegená lekezalokatí gele alévolé oaká nenémináa makó ánigoko gelesá onamumóma neve. \v 10 Loko lokago, ami gizapa vémo kimisili vegená atiginá iki numutoka vake ámina vémini gelekelé ve ánigamó nene zokoake noigo ánigamó neve. \s1 Izesú Naino numutoka gohuna venalímini gipa heleneikutí alémo otimó \p \v 11 Lá okago, Izesú mino hána amike apá makó agulizá Naino neneloka izegipala zuhagi nivago vegená mukí kémegetiki vamó. \v 12 Viki numu gatetó nanitego gonosi makó zaló miliki aliki lememó nene, gevoná vená makolímini gipala hámakó minamó nene helekago, gale zinigi numutotí ve vená mukí nilemego, \v 13 Guivahanímo gevoná venáma ánigoake muluna gitihiná okago ive amo loko loake \v 14 vike ukoakoló ale gilimó. Ale gelekago, gihiake otinago, Izesú gipa geza otitane loko noluze, otemane loko lokago, \v 15 helenei netalímo oteake gakó akó limó. Noligo, Izesú nene izolahiki goha minatáive loko lotamó. \v 16 Lomikago vegená keza ániga netakumú kelegesá goha legekago, Ómasi agepoka lake Ómasímini agepagutí gakó loaká ve napa nene holutegú utó oko noive liki likago, lugáate Ómasímo vegenala zuha lelémo vatí inogo ve imane amiselekago okave. \v 17 Liki likago aikumú gakoláa nenémo Zutaia mikasiuka itó mikasi helega helegaloka voko oko imó. \s1 Zoní ve lositá kimiselekago Izesutoka vasimó \r (Mat 11:2-19) \p \v 18 Zoní nene nagá numukú noigo, izegipala zuhate Izesú oko moloko i gakola avetó iki li amikago, \v 19 ámina gakó geleake, Izesukumú agata losi geleake, keikutí ve lositá alesa moloake Guivahanima láa liki loká itáive loko kimisilimó: Utó itive liki monó gotolaú luhuva giza vema nene géisi noape itó alika makó utó itikumú ageva itune, liki lilizo loko kimiselekago, \v 20 ámina ve keza Izesutoka viki lasimó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoníma gologí oletative loko lo mololeta ve ative liki li milamóma géisi nene noape, itó makokumú ageva itune liki loká ilizo loko limiselekago nousive. \v 21 Liki likasigo, ámina zupama Izesú nene mukí kivisi vegená itó netá gizale vegená kelémo zokoká itó kigikagutí holosi golesa kepeleko kimiseleká itó kogómula likamó ale pulusoketoká imó. \v 22 \x * \xo 7:22 \xt Isa 35:5-6; Isa 61:1\x* Lá noigo, ve losima anitiki loká imikasigo Izesú nene ámina vema noive loko Zoní gilitive loko láa loko lo kimimó: Lekeza atiginá iki viki netá matá imane loló nougo ánigiki miliki asimó nenémini gakola avetó iki Zonini li amilizo: Kogómula lilikupá molamó nene kogómula ale hanatokimiaká noive. Kigisaló alimó nene ale lamaná okimiaká noive. Halamé gizalemó nene gililiaká niave. Kagata molamó nene kagata ale koló okago gakó giliaká niave. Lepa gonosi kelémo oteaká noive. Itó limiki minamó ámemena nenete není gakó lamaná giliaká niave. \v 23 Lá onoinazo, makó keza není mogonamú kagata losipasi gelemitamó nenete kogoliza viziki minanigave liki li amilizo. \p \v 24 Loko Zoní kimisili vema lo kemekago, atiginá iki nivasigo, Izesú vegená sii sii liki minamoláa Zonikumú láa loko lo kimimó: Lekeza Zoní noitoka mikasi gomopalaló vamó nene nanakitana vema ániganigi vamóma neve. Ve makó akepagitana oko hepelímo aleko mómoká noiko ániganigi vamóma nehe. \v 25 Itó ve makó gonanalivagi gó ale akoloake noigo ániganigi vamóma nehe. Gilinahe. Luhuvagi gó ali akiliki miniaká nia ve keza kugulizaki vetini numuni napagú akiki otiki minake nosá hisugú viziaká niave. \v 26 Lekeza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó ániganigi vamóma neve, olo. Itó makó lo likimitoze, gililo. Lekeza ánigi mina vema Ómasímini agepagutí gakó liaká ve lugáa keikitana minamive. Eza haitolíminoko minokave. \v 27 \x * \xo 7:27 \xt Mal 3:1\x* Monó gotolaú Ómasímo gakó makó láa loko limó nene láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Gililo. Není gakó lole ale ve makó amiselekugo, ale goí oko voko kigikagú hoza alitanimómámini gapoga velegetanogo ive. \m Loko li gakó nene Zonitoka vo alimó neve. \v 28 Loko loake, láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Mikasiuka utó ina vegenakutí makolímo Zonini ma avilegesá amive. Lá onoimóza, Ómasímo gizapa okimiaká noi vegená limiki niamoláa kezagi gopa Zonini aviligitigí iki niave. \v 29 \x * \xo 7:29 \xt Mat 21:32; Luk 3:12\x* Loko lokago, takisi aliaká nia vegi vegená lugáagi keza ámina gakó giliake Zonitokatí monó nagamí amunaloka emane hilinamó nenazo, Ómasímini gakó hizi lé ikago gihila zimóza, \v 30 Palisaio monó vegi monó mogona apí ikimiaká a vegi keza nene Zonini monó nagamikumú goselé iake Ómasímo veleketa gapo nene ánigi ahulamó neve. \p \v 31 Loko loake, Izesú makó láa loko limó: Oko moloko nougo ánigiaká nia vegená nene nanetató lo moloko lokugo vo guni itive. Hiláagitana niave. \v 32 Keza gili goselé iaká nia izegipagitana niave. Izegipa keza alegesá apatoka minake izegipa lugáama sele liki leza nama luható nene nanamú nama lisá amave. Itó helegaloka nene ive nama luható nene nanamú ive nama isá amave liki li kimiaká niave. \v 33 Itó nezagi Zonímagi ámináminoko nousigo goselé lekepeleaká noive. Monó nagamí holokimiaká ve Zoní eza apí oko hozaváa nalike iza goula nosá zahí nagamí lamaná namike etó oko minokago lekeza ánigiake holosi makolímo agika ale gopa okago noive liki lamó. \v 34 Itó okulumakutí lumu ve gihila neza lemeko iza goula zahí nagamí nosánetá lamaná noaká nougo ánigiake ve imane ánigalo. Áisi nene gasova ve nagamitó ve eza nene takisi aliaká ve itó ánigo goselé oaká nouhá vegená makolitini zogonini noive liki liaká niave. \v 35 Láa nilamóza, Ómasímo gele guni oko netá matá aleaká noimó nene vevesokogó minoaká noigo, izegipala zuha keza nenémini mogona ali utó iaká niave, loko limó. \s1 Izesú eza Palisaio monó ve Saimonani numukú minamó \p \v 36 Palisaio monó ve makolímo nosánetá natane loko Izesuni alesa molo amekago, numunagú itiki nosánetá niki minasimó. \v 37 \x * \xo 7:37 \xt Mat 26:7; Mak 14:3; Zon 12:3\x* Ámina apatotí mokoló vená makolímo Izesú eza Palisaio monó vemámini numukú iteko noive liki lamóma geleake, anuva hilina gehanigitana gonigú minamó nene aleko iteko, \v 38 amegesaloka noike ive noigo, agómula nogoza nene Izesuni agisaló lemekago, gotola zopovatunú nene agisa gilatotamó. Gilatomiake, Izesuni agisa nene agoka legeko nonake, anuvavagi meseme nene agisaló holotamó. \v 39 Holomikago, Izesuni alesa molo ami ve nenémo ánigoake, agikatunú láa loko gilimó: Imane Izesuni agupeló ale nogili vená nenémo golesa netató vená noive. Izesú eza ató imane Ómasímini agepagutí gakó loaká ve minalina, ámina venalímini mogonamú nene moko mogonaló venale loko gililine. \v 40 Loko agikatunú gelekago, Izesú nene Saimonao, neza gakó makó lo gimitoze loko lo amekago, tisánemaka, lokako gilitove. \v 41 Loko lokago Izesú anoza gakó makó láa loko limó: Ve makolímo alikamule loko loake moni nene ve losi gutá kimimó. Makó nene 500 kina amimó, itó maga ve nene 50 kina amimó. \v 42 Lá okago alika nene áminaló nene pekimitíive liki monimú vitagá asimó nene nomigo, eza ahulalizo loko lokago, ali haha asimó. Keitokatí hilímo aikumú lagaváa napaló geleneitive. \v 43 Loko lokago, Saimoná láa lo amimó: Nagata gulumó moni nekisala napaló ahulota ve nene neitive. Loko lokago, Izesú geza vatí oko lokane. \v 44 Loko loake, venáma noitoka viligo moloake Saimonani láa loko lo amimó: Vená imane ánigonape. Neza numukagú itekugo, géisi nigisa nigizani nagamí zito nagamí leke molonetamako, imane vená nenémo ive nogozatunú nigisaló holonimiake gotola zopovatunú nogilatonetave. \v 45 Itó géisi leza Zuta vetini suni aleko nogoka negepa namanimóza, vená imanémo numukagú apí oko noitugo nigisáne amuza moloko agoka agepa nonave. \v 46 Géisi oaká nouhá netá aleko gotónegú nene meseme holonetamanimóza, imane vená nenémo nigisáneló anuvavagi mesemetunú holonimikave. \v 47 Neneló láa loko lo nogumuve. Imane vená eza nenikumú geleake nasahilí napa onimikago lihimala mukí ahulomikuve. Makó eza lihimavala koma ahulomikiko noititímo nene lihimavala gilatota vema agika napa ameminogo ive. \v 48 Loko loake, venáma láa loko lo amimó: Lihimaka ahulo asú ogimikuve. \v 49 Loko lokago, ezagi nosá niki mina vegená keza kigikatunú láa liki lamó: Áisi haitolíminímo nolihe. Lihimavaka asú okave loko nolimó nene hí ve suka nolive. \v 50 Liki nilago, Izesú nene venáma láa loko lo amimó: Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo lamaná okaze, mulukagú hulu iko vozo, loko limó. \c 8 \s1 Izesugegi vená makó miniaká amó \p \v 1 Nene zupa velelaló nene Izesú eza apá koma napaló mohona ike vegená nene monó lo kemeko Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná lo keme keme oko mohona imó. Mohona noigo, ámegetiki mihina niamoláa nene izegipala zuha 12-a \v 2 \x * \xo 8:2 \xt Mat 27:55-56; Mak 15:40-41; Luk 23:49\x* itó vená lugáa amunaló emane kigikagutí holosi kepeleko kimisilimoláa itó kivisekago niago kelémo zokamoláa keitokatí makó Maliá agulizá Magatalalo liki milamó, agikagutí holosi 7 kepeleko kimisili vená, \v 3 itó makó agulizá Zoaná eza Heloteni hozaló gizapa ve Kuzani venala, itó Susaná itó vená lugáa keza moni henokanonigi miniake Izesugini nasahilí ikitiki minamó. \s1 Zuha netá atilí oaká vemú anoza gakola \r (Mat 13:1-9; Mak 4:1-9) \p \v 4 Numutó namató ve némitó ve Izesutoka vóvotiki alegesá iki minamó. Lá niago, ánigoake anoza gakó makó láa loko lo kimimó: \v 5 Zuha netá atilí oaká ve makolímo netá gihiláa atilí inogo vimó. Mikuka atilí omo novigo, gihila lugáa gapoló alemó zekago, vegenalite lisiki matelé zemó. Itó gaha namate ake ni asú amó. \v 6 Itó gihila lugáa nene gehani amupiló lemeko minake, goloko iteakaláa itekamóza, mikasi nogoza minamigo osagava vizeake hilimó. \v 7 Itó gihila lugáa nene lilihámini luhusa nene mikasigú ha netó lemeko minake goloko itike liliha nenémo zemikago, nogotamó. \v 8 Makó nene mikasi lamanakú lemeko minake goloake, gihila mukí zimó. Hamó zámo nene gihila 100 zimó. Loko lo asú oake, gakó napagutí láa loko limó: Lakagatagi minatamó neneta, gakó imane gili hee liki gililo, loko limó. \s1 Zuha netakumú anoza gakolímini mogonáa \r (Mat 13:10-23; Mak 4:10-20) \p \v 9 Loko lokago izegipala zuhate anoza li gakokumú loká itago, \v 10 \x * \xo 8:10 \xt Isa 6:9-10\x* eza láa loko lo kimimó: Ómasímini gasovaló minoakalímini asuguná gakó lekeza gilitave loko lonoimóza, lugáa keza nene anoza gakokó gilitaze. Lá niiki netá matá kogómulatunú nene ánigatamóza ánigi vevesaminigave, itó kagatatunú gakoláagó gilitamóza, mogonáa gili vevesaminigave. \v 11 Itó anoza gakó imane nolumó nenémini mogonáa lá oko neve. Zuha netá gihiláa nene Ómasímini gakó neve. \v 12 Gihiláa gapoló lemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó gilitamó nene kigikagú limitimóza, áminasitó Satá nene gili alévolé ikiko Ómasímo kugutó vizekative loko aniteko ámina gakó nene ipá oko aleko voaká noive. \v 13 Itó gihila lugáa gehani amupiló lemeko goloaká imó nenémini iki minatamó keza monó nigiliki laga kivisekago giliaká niamóza, kigikagú luhusáini alemigove liki gamena alínipa alinago giminikú moloaká netá utó okago monóma ahuliaká niave. \v 14 Gihila lugáa lilihagú lemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó giliakaláa gilitamóza, kugupémini netakumú gelekeleláa niminiko, moni henokanonímini lagavámo kigikagú lemeake monóma zemikago, keitoka gihila utó oko guzá losá amive. \v 15 Gihila lugáa mikasi lamanakú lemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó giliiki kigika ali guni iiki legesó iki ali minikago, keitoka monolímini gihila utó oaká noive. \s1 Liví legeakakumú anoza gakó \r (Mak 4:21-25) \p \v 16 \x * \xo 8:16 \xt Mat 5:15; Luk 11:33\x* Hí vémo liví legeoko somotunú ze hitatimó neve, itó hí vémo legeoko sepekú lolosá gitimó neve. Lá oko nomive. Itita vegená nene hize hanatoketative loko legeoko holomaló molanogo ive. \v 17 \x * \xo 8:17 \xt Mat 10:26; Luk 12:2\x* Ámináminoko Ómasímini asuguná onoi netá nene mino-loko voko tolova amitive. Minoko utó o asú inogo ive. Halá genei netá nemó nene ámina oko utó o asú okoko hitaminogo ive. \v 18 \x * \xo 8:18 \xt Mat 25:29; Luk 19:26\x* Monó alinita vegená nene vatí iki gizapa iki ali minatamó nene Ómasímo goha miní ameko makó kiminogo ive. Itó makó keza monóma lamaná iki gizapa amitamó nenete alenoupe liki litamóza, goha ipá oko alekiko hanuva minatamó neve. Nenemú lekeza gakó imane nigiliki gili guni iki gililo, loko limó. \s1 Izesuni izolahove agunamotamolave \r (Mat 12:46-50; Mak 3:31-35) \p \v 19 Gamena makó nene mukí vegenalite Izesuni hizi vigiake niago, Izesuni izolage izegipa agunamotamolave ake vegenakumú olovó ziake mini hetó minamó. \v 20 Lá niago, ve makolímo ánigoake Izesuni nene izokage izegipa gugunamotamokama geí ániganigi amó nene hetoka niave. \v 21 Loko lo amekago, Izesú nene vegenáma láa loko lo kimimó: Ómasímini gakó giliiki gili alitamó imanete není izónege izegipa nugunamotamóne niave, loko limó. \s1 Izesú lokago una napa ahulamó \r (Mat 8:23-27; Mak 4:35-41) \p \v 22 Gamena makó zupa Izesú ave izegipala zuhagegi nagamikú lapegú itemó. Itiake, Izesú nene nonohuló likeko vola helegaloka vitune loko lokago, giliake, vamó. \v 23 Nivake, Izesú nene agómula ahihí okago, avó akonoigo una napa nalike nonohulóma golesa oake valahuká nozike sipimámini agikagú lemeko vaí oake, nagamí nonohulokú hilisá amó. \v 24 Lá niake, Izesuni alími oteke láa liki li amemó: Gizapa velemaka, leza nagamí nonohulokú simá nanogo nouhá lae. Liki likago, Izesú oteake, unamagi nagamí valahukámagi gahá kemekago, kii nolike zou limó. \v 25 Zou lokago, lekeza gili alévolé iakatini hí neve. Loko lo kemekago, izegipala zuhate keza ámina netá ánigiake, kelegesá legekago, sigaga lake ligili hagili niake, agae, ve imanémo hepeki nagamí valahukaki gakó lokimikamó nene gili alikasimó nenazo, ve imane haitolímini netive, liki lamó. \s1 Gelegesa mikasiuka holosi golesa amisele ahulamó \r (Mat 8:28-34; Mak 5:1-20) \p \v 26 Lá okago, Galilaia nonohuló helegaloka Gelegesa vegenalitini mikasiuka vi anitemó. \v 27 Neneló anitiake nagamí gahevaloka nitego, numuni apá napalokatí ve makó ake Izesuki hotu lasimó. Ámina vémini agikagú nene holosi golesa mukí minikago gamena hána gó luhamike minake numukú akosá amigo, hanuva geha mulikú gonosi milimiligukó akoko mohona oaká i ve minamó. \v 28-29 Ámina holosite gamena gamena ámina vémini agikagú alévolé iki minikago, vegená keza agisa agizató seni nagatunú ziake gizapa iki minamóza, holosi nenete nagá nene apiliki hukimikago golisi mikasi gomopalaló voaká imó. Áisi nene Izesuni ánigoake gopaga like agisauka pou loko mikasiló akoake gakó napagutí gamoga geko láa loko limó: Izesuvo, Ómasi napámini gipalamaka, géisi nene nana netá golesa onetanogo noane. Loko lokago Izesú nene holosi golesa geza ámina vémini agikagutí itekoko vamane loko lo amekago, holosi nenémo amanapa ike geza miluma hoza nememitane loko alévolé oko loká nogetuve. \v 30 Loko lokago, Izesú loká otake limó: Gugulizaka éagave. Loko loká omikago, holosi vaí iki agikagú minamó nenazo, neza nugulizáne nene ami mulusi nouve loko limó. \v 31 Loko lokago, holosimate meikú limisele molamitane liki negénegeka lamó. \v 32 Liki likago, ámina mikasiló iza gululusi mukí nene agokaú gale niki niago, limiselekako izatini kigikagú limitune liki negénegeka likago, gele kemekago, \v 33 holosi golesa nenete ámina vémini agikagutí itiake vake izatini kigikagú itiake limikago, ámina iza keza olíi miliake meiniló limiake nonohulokú limiki nagamí niki hutiake helemó. \p \v 34 Limiki hilikago, iza gizapa vemate ánigiake ololu liki taoniloka itó numuni amegesaloka viki avetó iki li kimikago \v 35 vegená keza ámina utó i netá ániganigi viake, Izesutoka anitiake holosi agikagutí kimiselekago va vema nene luhoaká gó luhoake itó geleakaláa lamaná okago, Izesuni agisauka gakó geleko noigo, ánigiake kelegesá ligimó. \v 36 Lá niago, ámina netá ániga vete holosivagi mina ve lamaná ikumú nene ánigi mina vegená avetó i kememó. \v 37 Lá ikago, Gelegesa mikasiuka amelage keza kelegesá goha legekago, Izesú eza nene mikasinini ahulooko vitive liki li amemó. Li amikago, eza atiginá oko vinogo nagamikú lapegú itimó. \v 38 Noitigo, holosi agikagutí kimiselekago va vemámo Izesuki minatíive loko negénegeka lokago, Izesú gele amemike láa loko lo amimó: \v 39 Geza numukaloka voko Ómasímo loló ogeta netá lamanalímini gakoláa nene vegenaka lo kemezo loko amiselekago, ámina vemámo atiginá oko vike Izesú loló ota netakumú nene apá amelagini lo utó oko lo keme asú imó. \s1 Zailoni moholagi Izesuni gotó ale gili venaki \r (Mat 9:18-26; Mak 5:21-43) \p \v 40 Lá okago, vegená keza vola helegaloka Izesukumú ageva iki niago, atiginá oko omo anitekago, ánigiake, geké vaké limikago, \v 41-42 monó numukú agulizaki ve makó agulizá Zailó loko noi vémini mohola hamokó aí kilisimasiva 12-a mina mohó nene helesakosá oko minokago eza ake Izesuni agihúna geko numúneloka makó vitíive loko negénegeka loko limó. Lá okago, makó nivasigo, vegená keza sii sii liki nivago, \v 43 holúikú vená makó minamó nene ikanímo apelekago númase gapo molova molova oko noigo, kilisimasi 12 oko novigo lusa ve nene moni keme asú imóza, keza lusa geha geha asú amitimó okago ahulitamó. \v 44 Ámina venalímo Izesuni amegesaloka oake, luhoaká gó gahevaloka ale gilimó. Ale nogiligo áminasitó nene golaniva utamó. \v 45 Lá noigo, Izesú loká oketoko éaho nugupeloka ale gilive loko lokago, vegená keza egamega ikago, Pitá láa loko limó: Gizapa velemaka, vegená sii sii liki nivamó nenazo, makolímo noitive. \v 46 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Óe, makolímo nugupeló ale nogiligo, zámuzáne makó nene nugupelotí novigo noguluke noluve. \v 47 Loko lokago, vená eza mogonáne mota utó noinazo loko geleake, luvoluvo zeake Izesuni agihúna geake, vegenalitini kovogisaló nene avisi netalímini mogona itó ale nogilike zokamó nenémini mogona lo utó okago gili asú amó. \v 48 Nigelego Izesú láa loko lo amimó: Mohónemaka, nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokave. Mulukagú hulu iko vozo. \p \v 49 Loko noligo, monó numukú agulizaki vemámini numukutí ve makolímo oake láa loko limó: Mohokama mota helekave. Lá okanazo, tisate nene goselé gapo hanuvamú okatize, ahulikozo. \v 50 Loko lokago, Izesú geleake Zailoni láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemiko gele alévolé okogó minatanimó nene, mohoka goha otinogo ive. \v 51 Loko loake, numutó vo aniteake vegená makó nene ámina numukú itemitave loko lokimikago, hetó niago, Pitá Zoní Zemusí itó mohó izolahiko amelahiko kezagó kelémoko itimó. \v 52 Iteke ve vená keza ámina mohó ive nama itiki niago, ánigoake goha alémo otitikumú geleneike anoza gakó láa loko lo kimimó: Ive amilo. Mohóma nene helemive. Hanuva avó akonoive. \v 53 Loko lokago, mota heleneimó nemóza liki giliake giza itamó. \v 54 Giza imikago, Izesú nene agizató aleake sele loko mohó geza otezo loko lokago, \v 55 áminasitó ameni atiginá okago otimó. Otekago, nosánetá aliiki mohóma amiko native loko loketamó. \v 56 Lokimikago, izolahiko amelahiko keza gelesimó nene golivagi netá loló imó. Lá okago, Izesú nene ámina netakumú gakó avetó iki vegená li kememitave loko lo hukoketamó. \c 9 \s1 Izegipala zuha 12 keza monó hozaló vamó \r (Mat 10:5-15; Mak 6:7-13) \p \v 1 Izesú eza izegipala zuha 12-pala sele lo kemeake vegenalitini kigikagutí holosima gale gihiki kipiliki kimisilitave loko itó kivisi vegená kilími zokatave loko nenémini zámuza kimimó. \v 2 Kemeake, Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó li kimiki kivisiti vegená kilími zokatave loko nokimisilike, \v 3 \x * \xo 9:3 \xt Luk 10:4-11\x* gakó láa loko lo kimimó: Gapo vitatoka netá matá aliki vamilo. Hánusa akiseaká gó peleti moni nene alemiki, itó gó lositá luhamiki vilo. \v 4 Itita numuni makokú itiikima, ámina numukú akiliki niviki ámina apatotí vitave. \v 5 \x * \xo 9:5 \xt Apo 13:51\x* Apá makotoka likilími lamaná amikoma, ámina apá ahuliiki niviki vahé miliki likigisalotí mumusopa nene usagamá zi ahuliiki vilo. \v 6 Loko lo kemekago, keza numutó namató vake Izesuni gakó lamaná nene li utó i kimi kimi iká kivisi vegená kilími zokiká amó. \s1 Monó nagamí holokimiaká ve Zoní hili gakó \r (Mat 14:1-12; Mak 6:14-29) \p \v 7 \x * \xo 9:7 \xt Mat 16:14; Mak 8:28; Luk 9:19\x* Lá niago, agulizaki ve Heloté nene aposolote alévolé netá lilí niakumú geleake, agata gululusi gilimó nene, ve makolite Zoní nene heleneikutí oteake ámina netá loló noive liki nilago, \v 8 itó makolite nene Ómasímini agepagutí gakó loaká i ve Ilaizá goha utó okave liki liaká niago, makolite nene gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegutí makóma Ómasímo alémo oteneive liki liaká amó nene, \v 9 Heloté geleake, láa loko limó: Zonini luvana hukumóza, ve makokumú gakoláa nenémika liki lago nogulumó nene hí ve noitive. Loko loake, Izesuni ániganogo gilimó. \s1 Ve 5000 nosánetá kemeko namó \r (Mat 14:13-21; Mak 6:30-44; Zon 6:1-13) \p \v 10 Aposolo keza monó hozaló kimisilitotí atiginá iki iake, keza iki miliki a netakumú Izesuni avetó iki li amemó. Avetó iki li amikago, eza kelémoko vike kezáikó apá makó agulizá Petesaita numutó vi anitemó. \v 11 Lá niago, ve vená mukí keza giliake, Izesuni ámegetiki nivago, eza kelémo moloake Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lo kimike, kivisi vegená kelémo zokamó. \v 12 Lá noigo, únaká nene gamena asú inogo noigo, izegipala zuha 12-palamate iake láa liki li amemó: Leza mikasi gomopalaló nouninazo, vegená kimiselekako luhuva numutokagi iza gihiló numutokagi viki nosánetakumú vitagá iki niiki akatave. \v 13 Liki likago, Izesú nene lekezatini nosánetá kimiki nalo loko lokago, keza anotó aliki láa liki lamó: Peleti ligizani lugaloka asú igo itó lagaha lositakó molonounimó nenazo, leza imane vegenalitini nosánetá voko meina hizeketatune loko nolape. \v 14 Liki lamó nene áminaló mina véa 5000 nenéminiki niago giliake láa liki likago, Izesú nene izegipala zuha láa loko lo kimimó: Mukí vegená nene 50 50 nenéminiki mulusi miliki minalo liki likitalo. \v 15 Loko lokago, keza izegipala zuhate láa liki likimikago, vegenáma mulusi miliki niago, \v 16 Izesú nene peleti ligizani lugaloka asú igoma itó lagaha lositámagi aleake, okulumakú okenava oko nánigake Ómasi agepoka loake peleti gitegeake, ámina nosánetá gona miliki kimitave loko izegipala zuha kimimó. \v 17 Lá okago, vegená mukilite nikake kagatupa okago, nosánetá lumáa ali nupa iki gosúveha 12 vaí okago ali milamó. \s1 Pitá Izesuni mogonamú lo utó imó \r (Mat 16:13-19; Mak 8:27-29) \p \v 18 Gamena makó nene Izesú eza Ómasiloka loko noigo, izegipala zuha kezagó neneló niago, eza loká oketake vegenalite nenikumú éahove liki liaká niave. \v 19 \x * \xo 9:19 \xt Mat 14:1-2; Mak 6:14-15; Luk 9:7-8\x* Loko lokago, keza láa liki li amemó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoníma goha utó noane liki liaká niave. Itó lugáate nene Ilaizá gozapá okulumakú iti vema goha lemeko minane liki liaká niave, itó lugáate nene gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká vegutí makó nene galegutí otekave liki liaká niave. \v 20 \x * \xo 9:20 \xt Zon 6:68-69\x* Liki likago, Izesú loká oketoko lekelisi nenikumú éahove liki liaká niave. Loko lokago, anotó aleko Pitá nene geza Ómasímo gologí oletatane loko lo mololeta vema noane, loko limó. \s1 Izesú hiliti gamenamú epoapoga limó \r (Mat 16:20-28; Mak 8:30–9:1) \p \v 21 Láa loko lokago, Izesú láa loko lo hukoketoko limó: Lekeza imane gakó lo nolukumumó nene vegená makó li kememilo. \v 22 Okulumakutí lumu ve gihila neza nene monó gizapa vegi guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza miluma netá mukí nimiiki není ánigi goselé ikiko nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve. \p \v 23 \x * \xo 9:23 \xt Mat 10:38; Luk 14:27\x* Loko loake, vegená mukí láa loko lo kimimó: Vegená makolite není némegetatune liki nigilikima nene kugupémo giliti netá matá nene gili ahuliiki zohota zaló kipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gamena gamena gili zagiiki némegetiki ataze. \v 24 \x * \xo 9:24 \xt Mat 10:39; Luk 17:33; Zon 12:25\x* Makó keza kigika kemeníini ali amánapa iki minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive. Itó makó keza nene nenikumule liki kigika kemeni vínasi ahulatamó nene alévolé kemetameni alitamó neve. \v 25 Makó keza mikasímini amupiló ne netá ali asú niko kezáini kigika kemeni gopa okoko tolova itimó nene, mikasiuka henonimámo nana oko kelémo lamaná itive. \v 26 Ve makó keza nenikumupe monónemupe avetó itakumú kovoza hilitimó nene, okulumakutí lumu ve gihila neza lapanáne itó aménehini lapaná nenémo numupiló itekiko apazá agelova kelémoko limito gamenaló nene keza kovoza hilimó nenéminoko nezagi nene kugulizá ale otitokumú novoza hilinogo ive. \v 27 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi ató nene nia vegená lekelikutí lugáa makó hilinamiki ha niko Ómasímo gizapa oketatimómámini zámuza utó okiko ániganigave, loko limó. \s1 Izesuni agupe haitolímini imó \r (Mat 17:1-13; Mak 9:2-13) \p \v 28 Izesú ámina gakó lo kemeake, gamena 8-ía nenéminoko oko vokago, Pitani Zonini Zemusini kelémake agokaú Ómasiloka linogo itimó. \v 29 Itike Ómasiloka loko noigo, haitó agoka agepa ale noluhake noike gineganevámo gizopa vaevae loko minamó. \v 30 Lá noigo, galinali ve lositá Moseko Ilaizako keza okulumakutí utó ikasike Izesugegi gakó ligili hagili ake, \v 31 okulumalímini gonanalivagi niasike, Izesú nene Zelusalega noheleko Ómasímo lo mola netá loló itikumú ligili hagili amó. \v 32 \x * \xo 9:32 \xt 2 Pit 1:17-18\x* Lá niago, Pitagegi kogómula ahihí okago, kovó akinakutí otiake ánigamó nene, Izesú eza lapanalagi noigo itó ve losima ezagi niasigo ánigamó. \v 33 Ánigikago, ve losima keza ahulimiiki vinigi niasigo, Pitá láa loko Izesuni lo amike limó: Monó gizapa velemaka, imaneló minuhá laga okaze. Lá okanazo, gaizopa losive makole geleketatune, makó geile, makó Mosenive, makó Ilaizanive loko limó nene gakó gele guni amike gopa limó. \v 34 Loko noli agepagi límusímo lemeko ze hitokimikago, límusi hitoketakumú kehelele vizimó. \v 35 \x * \xo 9:35 \xt Luk 3:22\x* Lá noigo, límusigutí Ómasímo láa loko limó: Imane gipáne alémo etó onou gipáne noize. Aí gakó gili alilo. \v 36 Gakó láa loko utó okago, giliake ánigamó nene Izesú ezáagó noigo ánigamó. Ánigiake, ámina gamenaló ániga netakumú kegepa apiziake avetó iki vegená makó nene li kememamó. \s1 Izesú holosi golesa mina gipa alémo zokamó \r (Mat 17:14-21; Mak 9:14-29) \p \v 37 Akiake gó lokago, agokagutí limiake niago, vegená mukí iake Izesugegi hotu lamó. \v 38 Hotu liake keikutí ve makolímo gakó napagutí láa loko limó: Monó gizapa velemaka, není gipa hamokó oko ánigatane loko loká nogetuve. \v 39 Holosi makolímo aleko alévolé oake noigo, galinali gopaga loaká noive. Lá noigo, holosi nenémo alémo mómoká goha okago, sehovala veleaká noive. Itó apeleva apeleva oko noike litá oko ahulotosá amive. \v 40 Itó izegipaka zuha nene holosima apiliki amisilitave loko lo kumumóza, amiselemitamó okave. \v 41 Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza ató imane gili alévolé amake mulutikú amánapa iki minamó neneta lekelikumú goselé nepelekave. Lekezagi gamena gamena minoloko iteko minokugo gili alévolé itahe. Lá ikaze, gipaka imaneló alémoko ano. Loko lokago, izegipama Izesutoka noago, holosi nenémo mikasiloka ahelú okago pou loko akonoigo, alémo mómoká imó. \v 42 Lá okago, Izesú nene holosi golesama gahá amike namisilike, ámina gipa alémo zokoake, goha amelahitoka alémo atiginá imó. \v 43 Lá noigo, ve vená mukí keza Ómasímini zámuza napamú sigaga sagaga lamó. \s1 Izesú hiliti gamenamú goha epoapoga limó \r (Mat 17:22-23; Mak 9:30-32) \p Lá iake Izesú oko moloko i netakumú sigaga nilago, Izesú nene izegipala zuha láa loko lo kimimó: \v 44 Lekeza imane gakotó lakagata miliki giliki minalo: Okulumakutí lumu ve gihila neza gala vetini kigizakú nene nepele hilitune liki nilími milanigave. \v 45 Loko limóza, nene gakolímini mogonáa gilikatave loko kigika kagata koló amimó nenazo, keza gili vevesamake, ámina gakokumú loká itanigi kehelele vizekago loká itamamó. \s1 Vegená mukikutí éaho livilegeko noive. \r (Mat 18:1-5; Mak 9:33-37) \p \v 46 \x * \xo 9:46 \xt Luk 22:24\x* Lá ikago, izegipala zuhamate gakokumú lova hizeke lelikutí éaho livilegeko agulizaki vele minative liki lamó. \v 47 Nilago Izesú eza kigikagú nigele gakó geleake izegipa koma makó alémoko ake amatoka alémo oteneike, \v 48 \x * \xo 9:48 \xt Mat 10:40; Luk 10:16; Zon 13:20\x* láa loko lo kimimó: Makó keza nenikumule liki izegipa koma áimanémini nasahilí ikitatamó nene, není nasahilí inimiaká niamó gelekave. Itó makó keza nasahilí initatamó nene nimisili ve aménehini nasahilí itatamó gelekave. Lekelikutí ve makolímo lemeko nouve loko giliti ve nene Ómasímo alémo ve napa loló okiko likivilegeko minanogo ive. \s1 Lekelí gala ve noamitimó nene lekelikutí ve noinogo ive \r (Mak 9:38-40) \p \v 49 Loko lokago, Zoní láa loko lo amimó: Gizapa velemaka, leza ve makolímo geí gugulizató like holosi golesa nene vegenalitini kigikagutí kepeleko nokimisiligo ánigunimó nene lelí lémegetami ve nenazo, géneka lotunimole. \v 50 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lekeza géneka litamilo. Ve makó keza lekelí gala velini niamitamó nene lekelikutí ve ninigave, loko limó. \s1 Samalia vegená makolite Izesuni alími milamamó \p \v 51 Ómasímo Izesuni goha okulumakú alémoko ititi gamena alitokago, Izesú nene Zelusalega vitove loko alévolé oko agata gilimó. \v 52 Lá oake ve makó kimiselekago, vake Izesú atikumú ali vatí itanigi Samalia mikasiuka apá makotoka vi anitemóza, \v 53 Samalia vegenaki Zelusale vegenaki kogoka hotopotó minamó nenazo, Izesú eza Zelusalega vitove loko likumú goselé kepelekago alími milamago, \v 54 \x * \xo 9:54 \xt 2 Kug 1:9-16\x* izegipala zuhagutí Zemusiko Zoniko keza nene suni ánigikasike láa liki li amesimó: Guivahanitemaka, leza lokuko okulumakutí lolímo lemeko imane ve kepele gesá itive loko nogelepe. \v 55 Liki likasigo, Izesú mino viligoake gahá kimimó. \v 56 Gahá kemeake haitó apatoka makó vamó. \s1 Izesuni ámegetanigi mini viliga vegená \r (Mat 8:19-22) \p \v 57 Gapoloka nivago, ve makolímo Izesuni lo amike vitanitoka vitanitoka nene neza gémegé gémegé oko minanogo uve. \v 58 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Mikasi koló onoikú nene gahate itiaká niave, itó namatini numúini nemóza, okulumakutí lumu ve gihila neza akato numuníne itó gotóneló za nomigo vitagá noumó nenazo, makó vitíive loko nolape. \v 59 Loko loake, ve makó nene geza oko némegetozo. Loko lokago, eza láa loko limó: Guivahanínemaka, geza gelekako nene, neza minoko améneho helekiko vinake gale zemikinake gémegetatove. \v 60 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Hilinita vegená gale zikimiaká hoza nene kigika heleneiti vegená kezagi ámina hoza alitamó neve. Géisi nene voko Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lo utó oko lo kemezo. \v 61 \x * \xo 9:61 \xt 1 Kug 19:20\x* Loko lokago, makolímo láa loko limó: Guivahanitemaka, geí gémegetanogo noumóza, voko není numukú nia vegenáma kemesosoka lokinake gémegetatove. \v 62 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Ve makolímohe makolímohe není hozagutí mino viligatimó nenémo Ómasímini gapogú hoza alitimoláa nomive, loko limó. \c 10 \s1 Ve 72 monó hozaló vamó \p \v 1 Lá okago, Guivahanímo ve 72-a kelémo etó oake, gona moloko losi losi iki ale goí iki vitave loko alika ezáa vinogo noi apatoka numutó namató kimisilimó. \v 2 \x * \xo 10:2 \xt Mat 9:37-38\x* Lá noike aí vegenala zuha lilí inigi nia vegenakumú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Mikú nosánetá mukí omolokamóza, hoza aleaká vegená lagasó minokunize. Nenemú lekeza mini hoza amelahitoka likiko nene hozaló vegená makó kimiselekiko hozavagú viki minumuni alitaze. \v 3 \x * \xo 10:3 \xt Mat 10:16\x* Lekeza vilo. Gilinahe, hela galagitana mina vegenalitini holúikú nene likigikagú geha ziki sipsip izagitana minatave loko lekelí nolikimisuluve. \v 4 \x * \xo 10:4 \xt Mat 10:7-14; Mak 6:8-11; Luk 9:3-5\x* Lekeza vinigi niki, moni gúeaká gó itó akiseaká gó itó likigisaló suú alemiki lekeza gapoló niviki miniki aliki amiki amuza miliki vilo. \v 5 Numuni makokú itinigi niikima numuni amelagini mulutikú hulu oleketino liiki itilo. \v 6 Ámina numukú hulu ve makó noitimó nene, hulumú lina gakó nene aitoka gihila zitimóza, nenémini ve noamitimó nene hulu gakolímini gihiláa nene lekelitoka goha atiginá oko anogo ive. \v 7 \x * \xo 10:7 \xt 1 Koli 9:14; 1 Tim 5:18\x* Ve makolititoka hoza alita vegená nenete ámina vegutí nosánetá aliki niki minatamó nene lamaná itimó nenazo, numuni makokú itiikima ámina numukú mini-liki niviki meinavatini nosánetá zahí nagamí likimitamokó nene niki minalo. Lekeza haitó numukú itemiki numuni hamokukó minalo. \v 8 Apá makokú niviko, ámina apá amelage likilími milikoma lekeza nosánetá likimitamokó nene niki niminiki \v 9 kivisi vegená nene kilími zokiki láa liki li kimilo: Ómasímini gizapaló minoakalímini zámuza nene lokovogisaloka okave. \v 10 Itó apá makokú niviko, likilími lamaná amikoma, lekeza viki gapoló otiniki láa liki li kimilo: \v 11 \x * \xo 10:11 \xt Apo 13:51\x* Lekelí apakutí mumusopa ligisaló gímizeneimó nene lekelikumú vahé moloko atilí noune. Lá nounimóza, gakó imane gili minalo: Ómasímo gizapa oleketatimó nenémini zámuza nene lokovogisaloka omo alitokago ánigi ahulikave, liki li kimilo. \v 12 \x * \xo 10:12 \xt Mat 10:15; Apí 19:24-28; Mat 11:24\x* Neza gakó lo likimitoze, gililo. Gamena napaló nene Soto apakú mina vegenalite golesa mogonáinimú goní koma itamóza, likilími lamaná amita vegenalite goní sipisi inigave. \s1 Kigika ali viligama vegenalite miluma sipisi gilinigave \r (Mat 11:20-24) \p \v 13 Agae, Kolazina amelagita, itó Petesaita amelagita, lekelitoka golivagi netá utó inogo ive. Alévolé suni lekelitoka loló umó nene golesa netá aliaká a vegená miniaká a apá Tulo apatoka itó Sitona apakú utó ilina, keza gozapá miluma giliki kigika ali viligamó nenémini mogonáa li utó iki ginegane litaha ali akiliki ló lana nene kugupeló hiliki minaline. \v 14 Gamena napaló nene Tulo apakuki Sitona apakuki mina vegenalite goní itamóza, lekeza goní napa genavagi inigave. \v 15 Itó lekeza Kapanao amelagita, lugulizá okulumakú ititive liki ali otiaká niahe. Nenéminoko nomive. Zunigú lekehelú inogo ive. \p \v 16 \x * \xo 10:16 \xt Mat 10:40; Mak 9:37; Luk 9:48; Zon 13:20\x* Loko loake, goha miní ameko izegipala zuha láa loko nokimisilike limó: Ve makó keza lekegepagutí gulupe liki gilitamó nene není negepagutí gakó gilinogo ive. Itó ve makó keza kemegesa likimitamó nene, kemegesa nememó gilitimó neve, itó kemegesa nimitamó nenete nimisili ve kemegesa amemó gilitimó neve. \s1 Ve 72 atiginá amó \p \v 17 Láa loko kimiselekago, viki miniake, goha ake mulúikú agila guluma igo kogoliza viziki láa liki lamó: Guivahanitemaka, geí gakotó nene holosi golesa nenete kezagi gili limiki golisi iaká niave. \v 18 Liki likago, Izesú láa loko lo kimike limó: Satá eza gó vegitana oko okulumakutí lemekago ánigokuve. \v 19 \x * \xo 10:19 \xt Age 91:13\x* Lekeza gililo. Neza zámuza lekemekugo lekeza gosiható itó akohú oaká gosihakitana netató lisatamó itó lelí lova gala ve Satani zámuzalaló nilisikoma nenémo lekepeleminogo ive. \v 20 Lá onoimóza, holosite lekelí gakó gili aliaká niakumukó giliko itemiko, lekeza Ómasímini mututoni minakumule loko lukugulizá nene okulumakú gizonoimó nenemú lokogoliza viziki minalo. \s1 Izesú agoliza vizimó \r (Mat 11:25-27; 13:16-17) \p \v 21 Loko loake áminasitó Ómasímini Sikalahulímo agika alémo vávani noigo, mulunagú ló guluma noigo láa loko limó: Aménega geza okulumalímini mikasímini Guivahani géisigó nene noane. Sukulu lunike gele vevesokune liki liaká nia vegená keza giliki gili guni ikatave loko monó imane ale halá geko molokanike sukulu lamake izegipa namunigitana iki mina vegenalitini kigikagú molokimiaká noanikumú gegepoka noluve. Aménegamaka, geza nene nenéminoko utó oloko vitive loko gelekako nene etoaká noive. \v 22 \x * \xo 10:22 \xt Zon 3:35; 10:15\x* Loko loake, miní ameko láa loko limó: Améneho netá mukí nene nigizakú molo asú okave. Itó ve makolite Ómasímini gipala noutímini mogona gelemave. Améneho ezagó geleneive. Itó ve makolite aménehini mogona gili vevesamave. Neza gipaka noumó itó nezáne lo utó oko lo kemekugo ánigi hehe litave loko gilito vegená niamó lezategó aménehini mogona gelenoune. \p \v 23 Loko loake, izegipala zuhaloka mino viligoake keikó Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímo nónohá zelikimikago lekeza lokogómulatunú netá imane ánigi vevesikave. \v 24 Neza gakó lo likimitoze, gililo. Gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi kugulizaki ve napagi nenete oko moloko nou netá lekeza ánigiaká niamó nene ánigatune liki gelemóza, ánigamamóma neve. Itó lekeza negepagutí giliaká nia gakó gilitune liki amóza, gelemamóma neve. \s1 Samalia ve lamanalímini gakola \p \v 25 \x * \xo 10:25 \xt Mat 22:35-40; Mak 12:28-34\x* Loko lokago, monó mogona apí-okimiaká ve makolímo oteake Izesuni amekú moloko láa loko loká otake limó: Monó gizapa velemaka, neza nana okinake alévolé nemetameni alitohe. \v 26 Loko li gakotó nene Izesú lo amike limó: Mosé nanave loko lo hukoleketave. Geza nene gakó nanave loko gatoko gelene. \v 27 \x * \xo 10:27 \xt Gapo 6:5; Liv 19:18\x* Loko lokago, eza láa loko limó: Geza gigika gemeni zámuzaka itó geleakaka mukí nene Guivahani geí Ómasiloka lehizetozo. Itó gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo loko luhuva gizonoimóma neve. \v 28 \x * \xo 10:28 \xt Liv 18:5\x* Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lo nogumu gakotó lo vevesoko lokane. Lani gakotó amegesa molokogó loló itanimó nene alévolé oko minanogo ane. \p \v 29 Loko lokago, ámina ve nenémo ezáa mogonala hize lé inogo Izesuni loká otake láa loko limó: Nigivénege keza éage niave. \v 30 Loko lokago, Izesú láa loko lo amike limó: Ve makó eza Zelusalega ahuloake Zeliko numutoka nolimigo laskoli vete gapoló apiliake lavolavo gola netá matala mukí gumina iki aliki vikago, hilinogo gapoló ako minamó. \v 31 Lá oko akonoigo, Ómasi guguni gizoaká ve makó nene ámina gapoló novike ánigamó nene hilinogo akonoigo zová zeko avilegeko vimó. \v 32 Vokago, ámináminoko monó zagusaveú hozaló ve Livaini agapilamokutí makó nenémo áminaloka oake ánigamó nene lá oko akonoigo, ánigoake zová zeko avilegeko vimó. \v 33 Vokago, Samalia vegi Zuta vegi apiziki minamamóma nemóza, Samalia ve makolímo ámina gapoló novike apili ahula vema akonoitó oko ánigoake, muluna gitihiná okago, \v 34 noitó vike apelego golani imómaló nene hilinagi vain nagamiki holomiake asapú omiake, alémo oteake toki izavámini amegesaló ahulomiake vike veno vegenalitini numukú itesike nasahilí otamó. \v 35 Akikasike gó lokago ámina ve vinogo noike veno vegenalitini numuni gizapa ve nene kina lositá namike limó: Geza imane ve gizapa lamaná otozo. Lá noako moni gumumó nene asú okikoma neza goha inake gimitove, loko limó. \v 36 Nenemú geza nanave loko nogelene. Ve losive makole akutí nene laskoli vete apilikago gapoló ako mina vemámini agivelaho hí ve minamó neve. \v 37 Loko lokago, monó mogona apí-okimiaká vemámo láa loko limó: Miluma gelemiake alémo lamaná i veve. Loko lokago, Izesú nene géisi voko áminámini ozo, loko lotamó. \s1 Malatako Maliako Izesuni alesa mili amesimó \p \v 38 \x * \xo 10:38 \xt Zon 11:1\x* Lomiake, gapoló nivake apá makokú anitemó. Nene apakú vená makó minamó agulizá Malatá eza Izesuni alémo numunagú molokago, \v 39 mohó agunala agulizá Maliá eza nene ake Guivahanímini agisauka minake aí gakó geleko minamó. \v 40 Lá noigo, Malatá eza nosánetá ale vavá i hozamú muluna itimó. Lá oake, Malatá vike Izesuni láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, mohó nugunáne Maliá nene ahulonimikago nezánegó nosánetá ale vavá noumó ánigamape. Lo amekako, oko hozaló nelémo vatí itive. \v 41 Loko lokago, Guivahanímo lo amike láa loko limó: Malata, Malata, geza gagata gululusi nogelenike muluka itekave. \v 42 Geza netá hámakokumú gelezo. Maliá nene netá lamanaláa ale gizaká ike nenitokatí zámuza alekave. Nenémo aitoka gihila zekiko makolímo agizakutí ipá aminogo ive, loko limó. \c 11 \s1 Izesú Ómasiloka loakakumú lainim-oketa gakó \r (Mat 6:9-15; 7:7-11) \p \v 1 Gamena makó zupa Izesú nene apá makotoka Ómasiloka loko lo asú okago, izegipala zuhagutí makolímo láa loko lo amimó: Guivahanitemaka, Zoní nene izegipala zuha Ómasiloka litave loko lainim-oketoaká i netá aleko lainim-oletozo. \v 2 Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó: Ómasiloka niliki nene láa liki lilo: \q1 Ametega, geí gugulizá etó oko minatize. Numutó namató geí gizapaló minoakalímini zámuza utó o asú ino. \v 3 Geza gamena gamena nosate lemezo. \v 4 Leza ligivetegini lihima nekisáini ale ahulokimiaká nounimó nenémini oko lihimate ale ahuloletozo. Geza gimilegú moloaká netakú lelémo molamo. \p \v 5 Loko loake, láa loko lo kimimó: Lekelikutí ve makolímo nene holugú akovevé zogovámini numutoka voko sele loko zogone geza peleti losive makole nemezo. \v 6 Zogone makó nene gapoló ake ake není numukú itínasa okago, nosánetá koma amitomó nomigo loká nouve. \v 7 Loko lokiko, zogova nenémo numukutí nene leza gahe gekunike vená izegipánegi akonouhakú goseleka lamo. Neza otekinake netá makó gememinogo uve. \v 8 Loko litimó nene, neza láa loko lo nolukumuve. Eza není zogone minokagove loko oteoko netá makó amemitimó nene, maga ve nenémo sele lova lova okiko, eza oteoko vitagá noi netáma aminogo ive. \v 9-10 Nenemú láa loko lo nolukumuve. Ómasiloka voká liaká niamó nenete netá mota aliaká niave. Vitagá iaká niamó nenete netá gihila ali utó iaká niave. Itó gaheló hoko-hoko likago gahe koló okimiaká noive. Lá onoinazo, lekeza Ómasiloka voká liikima ámina netá alinigave. Vitagá iikima netá gihila ali utó inigave. Gaheló hoko-hoko nilikoma gahe koló oleketanogo ive. \v 11 Lekelikutí ve makolímini gipalámo lagahamú voká lokiko nene amelaho gosihá amitihe. \v 12 Itó okoloho mulamú voká lokiko nene akohú gosihakahá amitihe. Lá aminogo ive. \v 13 Nenemú lekeza vegená golesa neneta izegipatini gizapa lamaná ikitake netá lamaná ali kegepa iaká nianazo, okulumakú ametipo nene voká lita vegená nene aleko iteko Sikalahula lehizeleketanogo ive, loko limó. \s1 Izesuko Pelezepuloko \r (Mat 12:22-30; Mak 3:20-27) \p \v 14 Gamena makó zupa nene ve makolímini agepa ale lakolí okago mina holisi nene Izesú apeleko amiselekago, vokago, agepa apizi vema nene agepa á oake gakó akó limó. Lá okago, vegená keza sigaga lamóza, \v 15 \x * \xo 11:15 \xt Mat 9:34; 10:25\x* lugáate láa liki lamó: Holositini agulizaki ve Pelezepuló loko noi vémo alémo vatí noigo holosi kepeleko kimiseleaká noive. \v 16 \x * \xo 11:16 \xt Mat 12:38; 16:1\x* Liki likago, lugáate amekú milake loká itake okulumakutí alévolé suni makó ale utó okako geí mogonaka ánigatunize. \v 17 Liki likago, Izesú kigikámini gakó hanuva geleake láa loko lo kimimó: Mikasi makokú vegená hizi hoú liiki lova gopa hizitamó nene keí mikasi nene gámekó minatimóma neve, itó numuni makokú vegená keza hizi hoú liiki eza akohú apiliko eza akohú apiliko itamó nene ámina numuni ahuliiki hutilí iki vinigave. \v 18 Lekeza nenikumú nene Pelezepuloni zámuzatunú holosi kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niamóza, Satá nene ezáa izegipala zuhagi hizi hoú latamó nene aí gizapaló minatamoláa nene nana iki alévolé iki minatave. \v 19 Nenikumú nene Pelezepuloni zámuzatunú holosi golesa kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niave. Láa likima lekelitini izegipatini zuhate nene ámina iki Satani zámuzatunú holosi golesa kipiliki kimisiliaká niave liki litahe. Óe, láa liki lamitamó nenazo, kéisi soza gakotinímini mogonáa hanuva ali utó itamó neve. \v 20 Lá onoimóza, neza Ómasímini zámuzatunú holosi kepeleko kimiseleaká nounazo, Ómasímini gasovaló minoakalímini zámuza nenémo lokovogisaloka mota omo ávatiha okamó nenémini mogona mota utó okave. \v 21 Satá eza gasovagi ve amuza ve minooko gimisi magé aleoko numuna gizapa itimó nene, netá matala mukí nene avasavagi minanogo ive. \v 22 Lá itimóza, neza alévolé ve noutímina nene okoko ámina ve lova ale ameko aí aviligitomó nene, gimisi magé gele alévolé i netáma ipá oko vegená makó gona moloko kimitove. \v 23 \x * \xo 11:23 \xt Mak 9:40\x* Itó makó keza nenikutí vegená minamitamó nene, není gala vegená ninigave. Makó keza nilími vatí iki vegená kilími nenitoka amitamó nenete kilími hutilí iaká niamó gelekave. \s1 Holosi golesa atiginá iti gakó \r (Mat 12:43-45) \p \v 24 Holosi makolímo ve makolímini agikagutí iteoko nene avasú vizeko minati numunimú vitagá inogo osagava apató voko mohona itive. Vitagá oloko novoko neza numúne ahulokuke umóma nenazo lokoko mohona oko vitagá itimóza, nomiko neza goha áminagú atiginá oko vinake minatove loko agata geleoko \v 25 atiginá oko voko ánigatimó nene ámina numuni agika nene lolopa gitiki ali guni ikiko itó gizapa ve makó noamiko ánigatimó nene, \v 26 eza goha ahulooko voko holosi agivelagini 7-ía kugupelotí sisipa anuva ovimoláa kelémoko oko nene áminagú miniki aliki inigave. Lá ikiko ámina ve goí oko golesa oko minamóza, íi alika nene golesa o lamaná oko golesa inogo ive. Ve golesa áimane lekelitoka utó itikumú noluze, ehe tináneve. \s1 Ómasímo lamaná nónohá zeketonoi vegená \p \v 27 Loko noligo, ve venalitini holúikutí vená makó minamó nenémo Izesuni sele like láa loko lo amike limó: Vená makó nenémo geí getoake aminí gemeneimó nene Ómasímo lusa getonoimóma neve. \v 28 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Láa loko lanimóza, Ómasímini gakó giliki Ómasímo li gakotó ámegetiaká nia vegená nene Ómasímo nónohá zeketonoimóma neve. \s1 Vegená golesate alévolé suni ánigatune liki lamó \r (Mat 12:38-42) \p \v 29 \x * \xo 11:29 \xt Mat 16:4; Mak 8:12\x* Loko loake, vegená sii sii liki alegesá niago, Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegená nene vegená golesa minikave. Keza alévolé suni makó ánigatune liki liaká niamóza, haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Zonatoka emane utó i sunigitana makó utó iko nenegó ániganigave. \v 30 \x * \xo 11:30 \xt Zna 3:4\x* Zoná nene lagaha sipisimámini agikagú lemeko gamena losive makole minake heleaká gapogutí goha oteake Ninive vetini kovogisaló ámina sunimú lo utó o kimimómámini oko okulumakutí lumu ve gihila neza imaneló vegenalitini kovogisaló není anosa ale utó oketanogo uve. \v 31 \x * \xo 11:31 \xt 1 Kug 10:1-10; 2 Iki 9:1-12\x* Ómasímo gona mololeketati gamena nene Sepá mikasiuka agulizaki vená minamó nenémo oteoko imane gamenaló nia vegenalitini mogonáini lotuva legekiko lihima napa alitamó oko nene neve. Ámina vená nenémo nene agulizaki ve napa Salomóma mukí netá mogona gele vevesoko gilimómámini gihiláa gilinogo mikasi hotokatí gapo hána hána amó. Itó nénisi ató imane Salomoni koma avilegeko noumóza lekeza není gakó gilisá amave. \v 32 \x * \xo 11:32 \xt Zna 3:5\x* Ómasímo gona mololeketati gamena nene Ninive apá amelage otiki oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegenalitini mogonáini lotuva liginogo ive. Lotuva legekiko lihima alitatokó oko neve. Nene hanuvamú nomive. Zoná nene monó lo nokimigo Ninive apá amelage kigika ali viligamó neve. Itó nénisi ató imane Zonakitana oko minonamuve. Zonani avilegenoumóza, lekeza gakóne gili ahuliake likigika ali viligamamó neve. \s1 Lugupémini ló liví \r (Mat 5:15; 6:22-23) \p \v 33 \x * \xo 11:33 \xt Mak 4:21; Luk 8:16\x* Hí vémo ló liví legeoko holoma sepekú molatimó neve, itó somotunú gahumá itimó neve. Lá oko nomive. Liví nene legeake numukú itita vegená hize hanatoketative loko holomaló molosá neve. \v 34 Itó gogómula nene gugupémini ló liví neve. Gogómula nenémo mumuzó oakalímini gapogú gelémo molamitimó nene, Ómasímini lapaná nenémo gigikagú hize hanato asú itimóza, gogómula nenémo gelémo golesa itimó nene, gugupeló itó gigikagú límugusi ze minanogo ive. \v 35 Nenemú gigikagú Ómasímini liví lonoimó nenémo lihokiko límugusigú minokatanize, gizapa lamaná ozo. \v 36 Gigika makotoka límugusi zemoko hanato asú onoiko, ló livilímo hize hanatogetatimó nenéminoko gigika hanatokogó minanogo ive, loko limó. \s1 Izesú Palisaio monó vemuki monó mogona apí-ikimiaká vemuki alévolé oko lo hukonoimole \r (Mat 23:1-36; Mak 12:38-40) \p \v 37 Izesú láa loko lo asú noigo, Palisaio monó ve makolímo nosánetakumú alesa molo amimó. Lá okago, Izesú nene numunagú iteake nosánetá makó niki minasimó. \v 38 Ámina Palisaio monó ve nenémo Izesuni ánigamó nene, Zuta vetini suni aleko agizani nagamí zemike nosánetá hanuva nonago ánigoake, etami suni nalive loko geleake, ininá oake agata gululusi gilimó. \v 39 Lá noigo Guivahanímo láa loko lo amimó: Gelezo. Palisaio monó ve lekeza lape somogitana iki niave. Lekeza nagamí goni itó lape hetolaloka nagamí ziaká niamóza, likigikagú guminaló suni itó haitopaitó netá golesa nenémo vaí onoive. \v 40 Lekeza ve negi ve lamaná niave. Ómasímo netá hetoláa itó agikáa hamó lelegitó loló okamóma neve. Nene gelemahe. \v 41 Likigikagutí vegená nasahilí ikitatamó nene, likigika viheletokogó minanogo ive. \p \v 42 \x * \xo 11:42 \xt Liv 27:30\x* Lekeza Palisaio monó ve ehe tináneve. Lekelí mikutí mapánuha ekipá anuva lamanaki netá itó netá makó haitopaitolímini 10 10 nekutí nene hamopamó aliake Ómasi amiaká niamóza, lekeza nene hehe loko hamó lelegitó vegená gona moloakalímini itó likigika Ómasiloka moloakalímini nene ahulikave. Lekelí netá matá 10 10 nekutí Ómasi amiakalímini nene ahuloakaláa nomimóza, imane netá napa nenegi hanuva loló oakalímini neve. \v 43 Lekeza Palisaio monó ve ehe tináneve. Lekeza monó numukú numukú nene vegenalitini kovogisaló minoaká siató minatune liki giliaká niave, itó lekeza maketiloka mukí vegená nenete geké lilitatave liki giliaká niave. \v 44 Lekeza ehe. Lekeza gonosi milimili halá geneimó nenéminiki niave. Áminaló vegenalite mihina niake likigikagú lili okave liki gilisá amave. \p \v 45 Loko Izesú lokago, monó mogona apí-okimiaká ve napa makolímo lo amike monó gizapa velemaka, geza láa loko nolanike lelikumuki gahá nolape. \v 46 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Oo, lekeza monó mogona apí-ikimiaká ve, lekeza ehe tináneve. Lekezatini li mila gakó nenémo genavagi loló okago vetini kigínagú gihikimiaká niago, keza silipa iki gihiaká niamóza, ámina genavagi netá nene lekezatini likigizani hisúinitunú kilími vatí itigí iki ma alisá amave. \v 47 Lekeza ehe. Lekeza avotike Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hilina vetini gonosi milimili numuni lamaná lilí iake gonanalisi ikimiaká niave. \v 48 Lá niago, lekeza avotike iki miliki iaká amoláa hizi lé iaká niamómámini mogona utó okave. Avotike keza Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hilikago, lekeza keikitana niake gonosi milimili numúini lamaná lilí ikimiaká niave. \v 49 Nenemú Ómasi eza gele vevesoaká noi ve nenémo láa loko lonoimóma neve: Negepagutí gakó liaká vegi aposologi kimiselekugo, viki niiko, lugáa gopoguni milikimiiki lugáa kipili hilinigave. \v 50 Loko lonoimó nenazo, mikasi gena oake mino-loko iteko novigo, Ómasímini agepagutí gakó liaká ve nikepelego golani lekemó nenémini lihima nene imane gamenaló nia vegenalitini kumupiló ite asú inogo ive. \v 51 \x * \xo 11:51 \xt Apí 4:8; 2 Iki 24:20-21\x* Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Atani gipala Epoloni apele nohiligo golani leki gamenalotí Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegená lugáa kipili hililiki nivago golani lekikago, Zakaliá eza Ómasi guguni gizi amiaká itagi etó onoi numunigi holutó noigo napelego golani lekimó, keí golanímini lihimavala nene imane gamenaló nia vegenalitini kumupiló itinogo ive. \v 52 Lekeza monó mogona apí-ikimiaká ve, ehe. Lekeza gakó gele vevesoaká gahémini kiila aliki vikave. Lekezatini áminagú itemake, vegená makó itinigi niago gapo hizi lí ikimiaká niave. \p \v 53 Loko loake, numukutíma nolimigo, monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza gakotunú Izesuni lova ali aminigi gakó loká loká itamó. \v 54 Izesú gakó lo gopa okiko goní otatune liki aí agepaló gizapa iki minamó. \c 12 \s1 Izesú soza sunimú kagata alimó \r (Mat 10:26-27) \p \v 1 \x * \xo 12:1 \xt Mat 16:6; Mak 8:15\x* Lá niago, vegená makó iki kugupeló kugupeló iki sii sii liki alegesá ikago, Izesú nene izegipala zuhaloka láa loko lo kemeneike limó: Palisaio monó ve nenete sozaló vetini suni aliki iki miliki iaká amó nene ekesá netá neve. Lekeza nenemú ehe, gizapa ilo. \v 2 \x * \xo 12:2 \xt Mak 4:22; Luk 8:17\x* Hitonoiti netá nene utó o asú ititokó neve. Itó asuguná iki lilí ina netá nene utó okiko vegená mukilite gilinigave. \v 3 Lá niiki holugú límugusigú gakó legesó iki linamó nene hanatoka likiko mukí vegenalite gili asú inigave, itó lekeza numuni agikagú gakó musika linamó nene numuni hetotí gakó napagutí li utó niko gilinigave. \s1 Lehelele viziti ve lelepizimó \r (Mat 10:28-31) \p \v 4 Nigivénegita, lo likimitoze, gililo. Vegená makolite lukugupegó apili hilinigave. Alika netá makó lilí ilikitatamó nomitimó nenazo, lá ita vegenakumú lekelegesá legemino. \v 5 Lá onoimóza, lekehelele viziti ve makó lekelepizitove. Ómasi eza lukugupe apele helekoko ló apakú lekehelú o ahuloaká zámuzagi ve noive. Neza lamaná lo nolukumuze, gililo, aikumú lekelegesá ligino. \v 6 Somohá nene ha netá nianazo, golohá moni lositatunú nama somohá ligizani lugaloka asú igo meina hizemosaláa neve. Lá onoimóza, Ómasi nene nama somohá makokumú ma agatí molosá amive. \v 7 Lekelí gototini zopovatini gatoakaláa nene Ómasímo gele asú oko geleneive. Itó lekeza nama somohá niamave. Lekelisi nene vegená nianazo, itó Ómasímo gizapa olikimiaká noinazo, nenemú netá makokumú ma lekehelele vizemino. \s1 Izesuni izegipala zuha noune loko lo utó oaká itó zeko hitoaká \r (Mat 10:32-33; 12:32; 10:19-20) \p \v 8 Neza lo likimitoze, gililo. Vegenalitini kovogisaló ve makó keza není nugulizá li utó iki nilími napa itamó nene, okulumakutí lumu ve gihila neza Ómasímini agelogini kovogisaló ámina oko kelémo napa oko linogo uve. \v 9 Ve makó keza vetini kovogisaló nenikumú zivi hitivi itamó nene, neza ámináminoko Ómasímini agelogini kovogisaló keikumú zevo hitovo itomóma neve. \v 10 \x * \xo 12:10 \xt Mat 12:32; Mak 3:29\x* Itó makó keza okulumakutí lumu ve gihila nenikumú alivi letivi itamó nene, Ómasímo ámina lihimavala ahuloakaláa nene nemóza, Ómasímini Sikalahukumú alevo letovo oakaláa nene, Ómasímo nenémini lihimavala ahuloakaláa nomive. \v 11 \x * \xo 12:11 \xt Mat 10:19-20; Mak 13:11; Luk 21:14-15\x* Itó monó numúikupe monó gizapa vetini itó kugulizaki vetini kovogisalope goní nilikitikoma, konotó aleko nana gakó litupe itó nanave loko litupe liki lakagata giliko gena amino. \v 12 Ámina gamenalóisí lekeza lita gakó nene Sikalahulímo lo lekeme lekeme noiko li kimitamó nenazo, lekeza mulutini itemino. \s1 Negi henonagi vemú anoza gakó \p \v 13 Loko lokago, alegesá iki mina vegenakutí ve makolímo Izesuni lo amike láa loko limó: Monó gizapa velemaka, geza uvónehini lo amekako, ameteho nene helisa henoni mololetamó nene gona moloko lugáa nimitive. \v 14 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Vémage, helisa henonimú gona mololeketatane loko itó gonikumú lo hukoleketatane loko éaho nelémo etó okago nolane. \v 15 Loko loake, vegená láa loko lo kimimó: Lugupémini henoni vaí oko minatimó nenémo ligikámini henoni ale utó amitimó nenazo, ánigo lukumu heleaká netakumú gizapa ilo. \v 16 Loko loake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Moni henoni vaí oko mina ve makolímini mikasi nenémo nosánetá vaí oko ale utó imó. \v 17 Ale utó okago, mulunagú nene ale moloaká numukú nene nosánetá vaí okanazo, nosánetá lugáa nene nana itove. \v 18 Loko geleake, láa loko gilimó: Nosánetá ale moloaká numunima lukokinake napa napa gitove. Lá okinake nosánetánegi netá matánegi nene ámina numukú ale molatove. \v 19 Ale molokinake, nezánemú láa loko litove: Nezáne netá matá vaí oko minokamó nenazo, asú amiko melekeni mukí oko vinogo ive. Nenemú navasú vizinake nosánetá noko zahí nagamí noko nogoliza vizeko minanogo uve. \v 20 Loko gelekago, Ómasímo láa loko lo amimó: Negi ve neneka, itína holugú geí sikalahuka alekugo hilinogo ane. Lá okiko nosánetá henokanoka ale molanimó nene hutilí inogo ive. \v 21 Loko lo amitimó nenazo, netá matá vaí oko minati ve makó eza Ómasímini agómulaló gohogó ve minatimó nene, ámina suni aitoka utó inogo ive. \s1 Mulute iteaká gakó \r (Mat 6:25-34) \p \v 22 Loko loake, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Lá onoigo láa loko lo nolukumuve. Lekeza miniki aliki itakumú nene nosánetá hikutí noko minatupe itó ginegane nene hikutí ale akalatupe liki mulutini itemino. \v 23 Nosánetá nene netá gihila nomive. Lekelisi miniki aliki itamó nenémo netá gihila neve. Itó lukugupeló ginegane nenémo netá gihila nomive. Lukugupe nenémo netá gihila neve. \v 24 Namamú lakagata giliki gili vevesalo. Keza netá matá zuhá isá amave, itó minumuni o molokago nosánetá nene numúikú ali nupa iki nisá amave, itó nosánetá ali milata numuni gisá amamóza, Ómasímogó nosánetá gopa ale utó o kemeaká noive. Itó lekeza nama minamave. Vegená nianazo, itó nama mukí nene limiki niago lekeza itiki niamó nenazo, Ómasímo netá matá hanuva ale utó mololeketatimó nenae. \v 25 Lekelikutí makó éaho muluna noitiko minoko aleko ititó nene ezáa agata geleko kilisimasi makó miní ameko molomo iteko minative. Ma nomive. \v 26 Itó nene netá koma nemóza, lekeza ámina netá alisá amamó nenazo, netá makokumú nanamú mulutini iteaká noive. \v 27 \x * \xo 12:27 \xt 1 Kug 10:4-7; 2 Iki 9:3-6\x* Lekeza palauá guvava oko minoaká noimó nenémini mogona gili vevesamahe. Palauá kéisi nene hoza makó alisá amave, itó ginegane lamanatamanakó ali luhatakumú gó isá amave. Lá onoimóza, neza lo likimitoze, gililo. Gozapá agulizaki ve napa Salomó nene gonanalivagi netá ale luhoaká imóza, palauá nenete Salomoni agupeló netá aviligikave. \v 28 Palauá nene itínasa utó oake gó lokago gululupasokago hukiki ló giziaká niave. Itó Ómasímo lokago ámina palauá nenémo gonanalivagi netá ale koloaká noinazo, nenemú lekeza komasí gili alévolé inamó neneta ginegane nene Ómasímo hanuva ale utó oleketanogo ive. \v 29 Lekeza lakagata gululusi nigiliki leza nana netá natunimó neve, itó nana zahí nagamí natunimó neve liki mulutini itemilo. \v 30 Keza numutó namató monóini nomi vegená nenete ámina netakumú kagata gululusi giliki vitagá iaká niave. Lá niamóza, ametipo nene ámina netá lekelitoka minamitimó nene minamitave loko geleneive. \v 31 Lekeza ámina netakumukopa Ómasímo gizapa vetini loló iti gapogú likigika lakagata goí iki miliko vo minino. Lá ikiko nene, lukugupémini netaki nene hagitana lehizeleketanogo ive. \s1 Okulumakú henoni ale nupa oaká gakó \r (Mat 6:19-21) \p \v 32 Lekeza vegená luguhá nupa inamó neneta lekehelele vizemino. Ametipo gizapa omiaká noi netá matá mukí lehizeleketanogo agoliza vizeko nogilive. \v 33 Nenemú nene henokanotini salimiiki áminalotí meinava moni aliiki gohogó vegená kimilo. Lá iiki moni gúeaká gó haitolímini hulupa lamitímini alilo. Lekeza lá iki okulumakuka asú amiti henoni ali nupa itamó nene, neneló guminaló vete mihina aminigave, itó gúnakonímo hutamitimó neve. \v 34 Henokanotini lamaná neti apatoka nene, likigika neinogo ive. \s1 Gelekelé izegipate gizapa iki minata gakó \p \v 35 \x * \xo 12:35 \xt Mat 25:1-13\x* Lekeza lavolavo gotini ali likiiki gohatitó leti ziiki lamu ló ligi miliiki ali nené iki minalo. \v 36 \x * \xo 12:36 \xt Mak 13:33-36\x* Ve makó keza gizapa venini nene vená alimi ame gamenaló amisi gitatotí numutoka atiginá oko atikumú ageva iki minake, eza oko gaheló okohá zekiko litá oko gahe segetatune liki gizapa iki minamó. Lekeza ámináminiki gizapa iki minalo. \v 37 Gizapa venini nenémo oko gelekelé izegipala nene akamiki gizapa iki minikiko ánigatimó nene kogoliza viziki minanigave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gizapa venini nenémo okoko hoza aleaká lavolavo likeoko nosánetá iki miniki nalo loko lo kemeoko, ezáa oko nosánetá vatá oketoko gona moloko kiminogo ive. \v 38 Eza nene holugú akovevé ahe itó gó lomolomohe oko ánigatimó nene, gelekelé izegipala gizapa iki niko ánigatimó nené, keza kogoliza viziki minanigave. \v 39 \x * \xo 12:39 \xt Mat 24:43-44\x* Itó lekeza imanemú gililo. Numuni amelaho nene guminaló ve ati gamenamú gililina, guminaló vemule loko gizapa onoitimó nenazo, guminaló ve nene oko numuni zeko epetamitimó neve. \v 40 Ámináminoko okulumakutí lumu ve gihila neza negeva iki minamita zupa anogo unazo, lekezagi ali nené iki minalo. \s1 Amegesa moloko Ómasi gelekelé otatuni gakó \r (Mat 24:45-51) \p \v 41 Loko lokago, Pitá láa loko limó: Guivahanitemaka, anoza gakó lo nolemenimó nene lelikumukó nolape itó ve makokumuki nolane. \v 42 Loko lokago, Guivahanímo láa loko limó: Hozaló ve makó nene gele vevesonoko gele minatimó itó hozaváa nene amegesa moloko minati ve nene gizapa vevámo aí numukú netá matató gizapa oko minoko hozaló ve makó lugáa gizapa oketative loko lomikiko nosánetá nata gamenaló nene gona moloko kimiti vémini mogonamú lo likimitove. \v 43 Gizapa veva nene okoko ámina hozaló ve nene goí oko lotamómámini oko hoza naliko ánigatimó nene, ámina hozaló vemú giligo nene lamaná itimó neve. \v 44 Lá onoinazo, neza lamaná lo nolukumuze, gililo. Gizapa vevámo lá oko gizapa lamaná i vema nene mukí netató gizapa ve loló otanogo ive. \v 45 Lá itimóza, ámina hozaló ve nenémo není gizapa vema nene gamena hána minokaze, litá oko aminogo ive loko mulunagú gelekoko, hozaló ve vená makó lugáa kepeleká itó nosánetá nene hanuva noko minoká itó zahí nagamí noko itó ekesá nagamí noko negi nagi hizeko minoká itimó nene, \v 46 ámina hozaló vémini gizapa veva nene okoko ámina hozaló ve nene gizapa vevamú ageva oko minamiti gamena eza gatizá minati gamena okoko ámina hozaló ve nene agupe apelevo hukovo ooko amisele ahulokiko, hozamú mulúikú gili alévolé inamita vegená niakú voko minanogo ive. \v 47 Hozaló ve makolímo nene gizapa vevámini agepagutí gakó gelekoko netá ale vavá oko minamoko gizapa vemámo li gakotó amegesa molamitimó nene, gizapa veva nenémo vauva aleko napiliko goní hoza napa alitimóza, \v 48 hozaló ve makolímo gizapa vevámini agepagutí gakó gelemoko nogosani nati suni alitimó nene, gizapa veva nenémo hana okogó apilinogo ive. Ómasilokatí helisa henoni vaí iki alinita vegená nene Ómasímo ali atiginiki nimitave loko goha lokiko aminigave. Itó Ómasímo ve makó nene netá vaí oko kemeneitimó nene, ali atiginiki nimitave loko lokiko goha aminigave. Itó amemitamó nene, nana oketative. \s1 Izesuni monokumú hize hoú latuni gakó \r (Mat 10:34-36) \p \v 49 Neza mikasiuka ló gizoleketatove loko lemekumóma neve. Itó mukí vegenalitini golesa netáini ló gizatove loko itína lalina, mulúnegú lamaná gululine. \v 50 \x * \xo 12:50 \xt Mak 10:38\x* Miluma netá gihinitanigave. Velesá gihiniti asú inamiko mulúne gitihiná iko minoloko novugo alika gihinitanigave. \v 51 Nenikumú nene imane mikasiuka nonagá ale utó itane loko lemekane liki nigelehe. Óe, lo likimitoze, gililo. Není monokumú hize hoú loaká netá ale utó inogo lumumóma neve. \v 52 Itína gamenalotí veletó nene numuni makokú vegená ligizani lugaloka asú igo nitamó nene, není monokumú hizi hoú liiki, ve losive makole nenete ve losimú nene gala ve lilí ikitanigave, itó ve losi nenetosa ve losive makolemú gala ve lilí ikitanigasive. \v 53 \x * \xo 12:53 \xt Mik 7:6\x* Lá iiki, lá iki hizi hoú lanigave. Amelahiko gipalago mini luga luga iki hoú lanigasive, itó izolahiko moholago mini luga luga iki hoú lanigasive, itó anohúvolahiko avolahiko mini luga luga iki hoú lanigasive. \s1 Itína gamenámini mogona gele vevesoaká gakó \r (Mat 16:2-3) \p \v 54 Loko Izesú loake, alegesá a vegená láa loko lo kimimó; Lekeza límusi makó ezegalokatí noitiko ánigiake, golini mota zinogo ive liki liaká niave. Láa liki linató nene gihila zeaká noive. \v 55 Itó okulumá nene anupakó utó noiko, ánigiake, hogaí napa lanogo ive liki liaká niató nene gihila zeaká noive. \v 56 Lekeza sozaló vegenáise, mikasímini mogona gona miliká itó okulumalímini mogona gona miliká iaká niamóza, itínasa gamena oko moloko noumómámini mogona nanamú gili vevesisá amave. \s1 Goní ogetati ve amekú molozo \r (Mat 5:25-26) \p \v 57 Itó lekezatini nene mogona makó hee lo noitimoláa nanamú gona milisá amave. \v 58 Lá niake, ve makolímo goní ogetanogo goní numutoka gelémoko novoko goní napa ale heleaká veló gelémoko noviko, gapoloka makó niviki mulunagú hulu itive loko netá makó amitanize. Lá amoko áminagi aleloko gopa hanuva goní ale heleaká ve noitoka anititanimó nene, goní napa ale heleaká ve nenémo pilisi vetini kigizakú gelémo molokiko nagá numukú ahuligimikataze. \v 59 Neza lamaná lo nogumuve. Zunigú nagá numuni napagú minokoko lihimakámini meinaváa koma napa apaso asú amitanimó nene, áminagú ahulogimikiko mino-loko voko minanogo ane, loko lo kimimó. \c 13 \s1 Tolova ikatave liki likigika ali viligalo \p \v 1 Ámina gamenaló neneló mina vegená lugáate Galilaia vegená makolitini gakoláa nene Izesuni láa liki li amemó: Keza Ómasímini guguni gizi namego, Pilató nene kepele nahulake Ómasímini guguni gizi ame netalímini golanigi keí golanigi ale gopánapa imó. \v 2 Liki li amikago, eza konotó aleko láa loko lo kimike limó: Galilaia vegenakutí lá iki hele vegenalitini lihimaváini napa napa nego lá iki kemeni vami gapo vikave liki nigelehe. \v 3 Lá oko nomive loko lo nolukumuve. Lekelisi ámináminiki likigika ali viligamitamó nene, lekezagi lá ikigó tolova inigave. \v 4 Itó Siloama apatoka numuni napa makó nene lemeko akake vegená 18 kepele hilimó nene, Zelusalega mina vegenakutí lá iki hele vegenalitini lihimaváini napa minamole liki nigelehe. \v 5 Lá oko nomive loko lo nolukumuve. Lekelisi ámináminiki likigika ali viligamitamó nene, lekezagi lá ikigó tolova inigave. \s1 Zuta vegenalite kigika ale viligamosá nenémini anoza gakó \p \v 6 Loko loake, Ómasímo Zuta vegenakumú goselé apilikumú anoza gakó makó láa loko limó: Ve makolímo nene gohuna za makó zuhá oake, minake, alika ake gihilamú vitagá imó. Oko ánigamó nene gihiláa nomigo, \v 7 mikú hozaló véa láa loko lo amimó: Ánigozo, melekeni losive makole oko novigo imane gohuna zámini gihiláa liginogo umóza, gihiláa nomive. Mikasi nogozáa hanuvamú ale asú okatize, apele ahulozo. \v 8 Loko lokago, mikú hozaló vemámo láa loko lo amike limó: Golohá venemaka, itína meleketó mogonauka hoza aleko mikasi ale viligokinake, pulumaká izatini ase makó nene molatove. \v 9 Lá okugo, alika kilisimasiló nene gihila zitimó nene, lamaná itive. Gihila zemikoma, apelezo loko lokako, apele ahulatove, loko live loko Izesú limó. \s1 Holisigú helisala zová zi vená alémo zokamó \p \v 10 Holisi makokú Izesú nene monó numukú iteake monó gakó lainim-oketamó. \v 11 Lá noigo, vená makó minamó nene holosi makó agikagú noigo melekeni 18-ía oko novigo netá napa gizaleko minoaká imó. Lá noike, helisagi zová zekago, hee loko ote minamitimó imó. \v 12 Lá noigo, Izesú nene ánigoake, gakó napagutí láa loko lo amimó: Vená geza givisi netá apasogimikuve. \v 13 Loko nolike venámámini gotolaló agizanitunú nónohá zetago áminasitó litá oko ámina vená nenémo ote vevesoake Ómasi agepoka limó. \v 14 \x * \xo 13:14 \xt Gá 20:9-10; Gapo 5:13-14\x* Lá noigo, monó numuni gizapa ve napámo holisigú Izesú alémo zokakumú mulunagú golesa geleake, áminaló mina vegená láa loko lo kimimó: Hoza aleaká gamena nene 6-así nenazo, livisi vegená lelémo zokative liki nigilikima nene holisi gamenagú amiki hoza gamenagukó alo. \v 15 Loko lokago, Guivahanímo láa loko lo amimó: Lekeza sozaló ve genezatini losigi minamó neneta, holisigú nene pulumaká izatini numukú viiki nagamí natave liki toki iza pulumaká izatini nene hoza aliki vínasiki kilímiki viaká niamó neve. \v 16 Lá onoinazo, Zuta venáma imane nene Satá alémo golesa okago, noigo, melekeni 18-ía oko vimó nene avisi netalímini mogonáa nene holisi gamenagú apasotatomó etamihe. \v 17 Loko noligo, gala veva nenetini kovoza napa hilimó. Lá noigo, ve vená mukí keza golivagi netá lamanalímini loló ikumú nene kogoliza vizeke geké lamó. \s1 Masteti zuha netakumú anoza gakó \r (Mat 13:31-32; Mak 4:30-32) \p \v 18 Lá niago, Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímini avogisaló vi hilata vegená nene nanáminiki niave. Nanetalímini amupiló ale moloko litove. \v 19 Masteti gihila nenéminiki niave. Ve makolímo ámina gihila hamó alekoko minagú zuhá imó nene goloko iteake zagitana okago, nama nenete ake izanaló numuni gemóma neve. \s1 Peleti lulu vizeaká netakumú anoza gakó \r (Mat 13:33) \p \v 20 Loko loake, goha láa loko limó: Ómasímini lapanató vo holoakaláa nene nanetalímini amupiló ale moloko litove. \v 21 Peleti lulu vizeaká netá nenéminoko neve. Vená makolímo nene peleti lulu vizeaká netá nene talam losigú polisigi ale gopa okago, hutilí okago, peleti nene lulu vize napa imó neve loko Izesú limó. \s1 Gateni komagú iteaká gakó \r (Mat 7:13-14,21-23) \p \v 22 Izesú nene Zelusalega vinogo noike apá kománapagú vike, gakó lainim-oketomo mohona noike vimó. \v 23 Lá noigo, ve makolímo lo amike Guivahanínemaka, Ómasímo vegená luguhakó kugutó vizitihe. Loko lokago, Izesú láa loko lo kimike limó: \v 24 Gateni komagú itinigima lekeza helisatini ali alévolé iniki ititave. Neza láa loko lo nolukumuve. Vegená mukilite ititune liki gilitamóza, iteminigave. \v 25 Lá niiko, numuni amelaho nene oteoko numuni gahe ze lí okoko gahe lopena hizekiko, lekeza hetoka otiniki gaheló okohá ziki sele liki Guivahanitemaka, gahe segeletozo. Liki likiko, neza lekelí ánigo hehe lamuve. Hí numutotí vegená niave. \v 26 Loko lo lekemekugo, lekeza láa liki li niminigave: Gezagi makó minunike nosánetá noko zahí nagamí noko nounike, geza nene lelí numute gapoló vanike numuteló monó gakó lainim-oletanimóma neve. \v 27 \x * \xo 13:27 \xt Age 6:8\x* Liki li nimikiko, neza láa loko lo likimitove: Lekeza hí apakú vegená niahe loko gelemuve loko mota lo lekemekuve. Lekeza golesa netatokagó mihina amó neneta aló vilo loko lo likimitoze. \v 28 \x * \xo 13:28 \xt Mat 8:11-12, 22:13, 25:30\x* Loko lokugo, lekeza ánigatamó nene, Avalahá Isaká Zakopó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve mukí nene Ómasímini gizapaló niiko itó lekezatini likimisele ahulokiko hetó niiki ánigiiki ive nama iki miluma maluma giliki lekegepa atalá iki minanigave. \v 29 Lá niiko, vegená ho noititokatí itó ho nolimitokatí ezegalokatí emegalokatí iki alegesá iiki Ómasímo gizapa okimiakató nosánetá niki kogoliza vizinigave. \v 30 \x * \xo 13:30 \xt Mat 19:30, 20:16; Mak 10:31\x* Lekeza gililo. Itína gamenaló limiki mina vegenakutí makolite alika itiki minanigave. Itó itína itiki mina vegenakutí makolite alika limiki minanigave, loko limó. \s1 Izesú Zelusale vegenakumú ive imó \r (Mat 23:37-39) \p \v 31 Ámina gamenalóisí Palisaio monó ve makó iake láa liki li amemó: Geza imane apá ahulokoko vozo. Agulizaki ve napa Heloté gepele hilinogo ive. \v 32 Liki likago, eza hoza aleloko voko ale asú okoko alika hilitikumú anoza gakó láa loko lo kimimó: Lekeza viki ámina gala ameki ve láa liki li amikiko gilino: Itínagi azogi mininake holosi golesa kepeleko kimisele ahuloká itó kivisi vegená kelémo zokoká okinake okozá hozane nene ale lutigitove. \v 33 Lá onoimóza, haitó apá makotoka Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó apili hilitamó nene etamitive. Zelusalega lá itave liki linamóma nenazo, itínagi azogi okozaki nene neza gaponeuka vinogo nouve. \v 34 Kee, Zelusale vegenáise, Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hiliká itó Ómasímo lekelitoka hozaló kimisili vegená nene lekeza gehanitunú ahuli miliki kipili hiliká iaká niave. Neza lekelí izegipatini zuha nene okolohómo izegipala ale mulunauka moloaká noimómáminoko gamena gamena kelémo mulúneuka molanogo oaká noumóza, lekeza gili nimisá amave. \v 35 \x * \xo 13:35 \xt Age 118:26\x* Nenemú gililo. Ómasímo viselelikimikiko apatini nene gámé numuni vizinogo ive. Neza lo likimitove, gililo. Lekeza není nene goha ma áninagamiki mini-liki niviki alika nene Guivahanímini agulizató anitelimikane. Ómasímo lusa gegimikave liki li niminigave, loko limó. \c 14 \s1 Izesú agisa agizani lulu vizi netá gizali ve alémo zokamó \p \v 1 Holisi makokú Izesú nene Palisaio monó vetini kugulizaki ve makolímini numukú iteko nosánetá noko noigo, Izesú netá ale gopa itihe liki gizapa iki minamó. \v 2 Lá niago, áminaló ve makó minamó nene, agisa agizani lulu vizi netá gizali ve nene Izesuni avogisaló minamó. \v 3 Noigo, Izesú nene monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi loká oketake leza kivisi vegená nene holisi gamenagú kelémo zokosá nehe kelémo zokamosá neve. \v 4 Loko lokago, keza nene kegepa apiziake minamó. Lá niago, ámina avisi vema alémo zokoake amiselekago, vimó. \v 5 \x * \xo 14:5 \xt Mat 12:11\x* Vokago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelikutí ve makolímini gipalahe pulumaká izahe gale hánagú holisi gamenagú velehé limitimó nene, holisimagule lokoko ahulokiko áminagú minatimó nehe. Itó litá oko gelelehá oko galegutí alémo otitimó neve. \v 6 Loko lokago, anotó aliki li amemisá amó. \s1 Nosánetató alesa molo kemeakakumú gakó \p \v 7 Lá ikago, alesa molo kemekago a vegená nene nosánetá nanigi niake, siá lamanaláaló minatune liki niago, Izesú ánigoake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó: \v 8 \x * \xo 14:8 \xt Ano 25:6-7\x* Ve makolímo nosánetá napaló atane loko alesa molo gemekiko nookoma, siá lamanató minamo. Ámina nosánetató ve makolímini agulizá nenémo geí givilegeneitimó nene, \v 9 alesa molo likimiti ve nenémo okoko geza imane noani siá ahulokoko imane ve amezo. Loko lo gemekiko, geza govoza helekiko kemegesaloka ne siá golesaló minokatanize. \v 10 Nosánetá napaló alesa miligimikikoma, geza vokoko kemegesaloka siató noako, alesa molo gemeneiti ve nenémo okoko zogone geza kovogisaloka ne holomaló voko minozo. Loko lo gemekiko, nosánetá niki nia vegenalitini kovogisaló gugulizá oteko vinogo ive. \v 11 \x * \xo 14:11 \xt Mat 23:12; Luk 18:14\x* Ve makolímohe makolímohe ezáa agulizá ale otitimó nene, ezáa agulizala liminogo ive. Itó ve makolímo ezáa agulizala aleko lemeko molatimó nene, Ómasímo aí agulizala ale napa inogo ive. \p \v 12 Loko loake, Izesú alesa molo ami vema láa loko lo amimó: Geza nosánetá napa ale vavá nooko nene, zogoga itó gugunaka itó geza zuha itó geza numukaloka vegená itó moníini vaí onoiti vegenakó alesa molo kememo. Keza nosánetá napa ali vavá niiki alesa mili gimiiki, nosánetá kemenitó goha akú gimikataze. \v 13 Geza nosánetá napa ale vavá nooko nene, gohogó vegenaki kigisa kigizani nakeseta vegenaki kigisa genisi ina vegenaki kogómula lika vegenaki alesa molo kemezo. \v 14 Lá okako, keza niiki nene, alika goha akú nosánetá pekimi iki gimitamoláa nominazo, geza gogoliza vizeko minanogo ane. Lá oko noako, Ómasímo vegená lamanaláa hilinitakutí kelémo otiti gamena nene meinaváa giminogo ive, loko limó. \s1 Nosánetá napamú anoza gakó \r (Mat 22:1-10) \p \v 15 Nosánetá noko mina ve makolímo Izesú láa loko noligo geleake, láa loko lo amimó: Keza Ómasímo gizapa okimiaká onoitó miniki nosánetá niki minata vegená kogoliza viziki minanigave. \v 16 Loko lokago, Izesú nenemú anoza gakó makó láa loko lo amimó: Ve makó nenémo nosánetá napa ale vavá inogo vegená mukí alesa molo kimimó. \v 17 Alesa molo kemekago, nosánetá nata gamena alitokago, nosánetató atave loko hozaló veva amiselekago, alesa molo kimi vegenatoka vike lekeza alo, nosánetá mota ale vavá okave. \v 18 Loko lo kemekago, keza mukitó vitakumú goselekaseleka lake makolímo nene láa loko lo amike limó: Neza mikasi makó meina hizenounazo, neneloka voko ániganogo novuze, agulizaki vema láa loko lo amezo. \v 19 Loko lokago, makolímo láa loko limó: Itínasa pulumaká iza ligizani luga luga asú igo meina hizenoumó nenazo, hanuva nitahe loko ániganogo nouze, agulizaki vema láa loko lo amezo. \v 20 Loko lokago, makó nenémo láa loko limó: Neza itínasa vená alekuke nouke, nenemule loko vaminogo uze, loko limó. \v 21 Láa liki likago, ámina hozaló vemámo nene goha atiginá oko vike keza la gakó nene gizapa veva avetó oko lo amekago, geleake, izapaló molokago, hozaló vema láa loko lo amike limó: Geza litá oko taoniloka voko gapo napagú komagú novoko neneló gohogó vegená kigisa kigizani nakeseta vegená kogómula lika vegená kigisa genisi ina vegená kelémoko ano. \v 22 Loko lokago, hozaló vevámo gele ameko mohona oake okoko láa loko lo amimó: Gizapa venemaka, hoza gakó lonetanimó mota gele alekumóza, siá makó nene hanuva minokave. \v 23 Loko lokago, golohá veva nenémo hozaló vema láa loko lo amimó: Geza nene pilipilí gapoló itó mi gapoló novoko není numukú gikí iki minatave loko vegená gala vizeko kelémoko ano. \v 24 Neza láa loko lo nogumuve. Neza goí oko alesa molo kumu vegená amanazo, není nosánetakutí keké naminigave, loko lo kimimó. \s1 Izesuni ámegetoko vinogo gele vevesatuni gakó \r (Mat 10:37-38) \p \v 25 Vegená mukí nene Izesuni ámegetiki nivago, eza viligoko láa loko lo kimimó: \v 26 \x * \xo 14:26 \xt Mat 16:24; Mak 8:34; Luk 9:23\x* Makó eza nezagi minatíive lokokoma izolagini amelagini vená izegipala eza zuhamú gelekiko itekikoma, itó ezáa minoko aleko itimó nenemú gelekiko itekikoma nene, itó nenikumú gelekiko lemetigí oko noikoma nene, není izegipa loló oko minaminogo ive. \v 27 Makó ezáa zohota zaló apili hilinigi miluma netá gihitatakumú gele zageoko némegetamitimó nene, není izegipa loló oko minaminogo ive. \v 28 Lekelikutí makolímo numuni napa makó ginogoma ganatilisi meinaváa gelekoko moni mota akohihe akohemihe loko molo geleko ánigokoko, giti avotigí nehe nenémini mogonáa geleko ániganogo ive. \v 29 Itó lá amoko litávatá oko gopa numuni ale hizeko gitimó nene, monima asú okiko vitagá okoko numunima ahulokiko, vegená keza ánigiiki nene giza itiki, \v 30 imane vémo sozáa moloko numuni napa ale hizeake lá iha iha ahulokago lá onoive liki linigave. \v 31 Itó agulizaki ve napa makolímo agivelahini agulizaki ve makó apilitove loko oko lova agoka ameminogo ive. Áisi ganá láa loko agata gilinogo ive: Leza áimane luguhakó 10 tausen minokune, itó kéisi mukí 20 tausen minikanazo, kepelesá nehe kepelemosá nehe lokoko, \v 32 ezáagi izegipa agunamotamolagimú giliko akohemikoma, gala veva nene numunaloka ha noiko, litá oko hutono netá ameko ve makó amiselekiko voko itína nonagá itune loko nimiselekago nouve. \v 33 Loko litimó nenazo, nenemú lekelitokatí makó eza ámina oko netá matala mukí ahulo asú amitimó nene nana oko není izegipa loló oko minative. \s1 Age melelé amitikumú anoza gakó \r (Mat 5:13; Mak 9:50) \p \v 34 Age nene netá lamaná nemóza, agema laga amitimó nene, nana oko goha alémo melelé itune. Ma lá aminogo une. \v 35 Némini manáminoko ale melelé itunimoláa nomive. Hanuva lepe ahulanogo une. Nenemú lakagatagi minatamó neneta gakó imane gili hee liki gililo. Lekezagi melelé iki minalo, loko limó. \c 15 \s1 Sipsip iza tolova imó nenémini anoza gakola \r (Mat 18:12-14) \p \v 1 \x * \xo 15:1 \xt Luk 5:29-30\x* Takisi aliaká vegi moko mogonaló vegenaki mukí iki monó gakola gilinigi Izesutoka alegesá iaká amó. \v 2 Lá niago, Palisaio monó vegi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza nenemú gelego, golesa imó. Golesa okago, Izesukumú láa liki liaká amó: Imane ve eza mokoló vegenámagi kelémo molokago nosánetá noaká noimó nene etamive. \v 3 Liki likago, Izesú geleake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó: \v 4 Lekelitokatí makolímo sipsip izava 100 minatakutí nene hamó tolova itimó nene vitagá amitihe. Lá oko nomive. Lugáa 99 hanuva minamoláa makotoka kelémo nupa onoko ahuloketonoko mohona oko tolova imoláamú vitagá inogo ive. \v 5 Vitagá oko oko ale utó okoko, mulunagú lamaná geleko agohí geko numutoka alekanogo ive. \v 6 Aleko oko agivelagini kelémo nupa okoko láa loko lo kiminogo ive: Sipsip izáne tolova imóma ale utó molokuze, logoliza vizitune loko litimó neve. \v 7 Nenemú neza lo likimitoze, gililo. Vatí oko noune liki litamoláa 99 asite kigika ali viligamita vegenakumú nene okulumakú kogoliza aminigave. Ve golesa hámakolímo agika ale viligokagoma nene okulumakú kogoliza napa viziaká niave. \s1 Moni tolova imó nenémini anoza gakola \p \v 8 Itó vená makolímo silivá gehani 10-ía molo ikakutí hámakó alemó zitimó nene ma ahulaminogo ive. Eza liví legeko lolopa giteva giteva oko ale utó molokoko, \v 9 vená agivelagini kelémo nupa okoko gehanínema alemó zimóma vitagá oko ale utó okuze, nezagi makó logoliza vizitunize loko lo kiminogo ive. \v 10 Nenemú neza lo likimitoze, gililo. Ómasímini ageloge keza ámina iki mokoló ve hámakolímo agika ale viligokagoma kogoliza napa viziaká niave. \s1 Gipa makó latila inogo imó nenémini gakola \p \v 11 Izesú nene gakó makó láa loko lo kimimó: Ve makolímini gipala losi minasimó. \v 12 Miniki alika nanasi nenémo amelahini lo amike ahóno, geza moni henokanoni molo netanimóma nemezo. Loko lokago, moni henokanoni gona moloko gipa lositáma kimimó. \v 13 Kemekago, alika nanasi eza mino hána amike henokanona ale nupa oake, gita oko aleko vimó. Voko mikasi gohauka minake, gumesisi gamasisi ike, iza goula nosató henokanona ahulo asú imó. \v 14 Ahulo asú oake noigo, ámina mina mikasiló nene gaúna sipisi helemó. Hilikago, nosánetakumú vitagá oake, \v 15 mikasi amelaho makotoka voko lokago, eza iza gizapa oko minatane loko lomikago, neneloka voko izama gizapa noike, \v 16 nosá makó amemake mosimikago izatini nosánetakutí natove loko imóza, nenegi mositamó. \v 17 Lá ikago, minake agata kolosokago, láa loko agata gilimó: Aménehini gelekelé izegipala mukí minake, goula nosánetá lamaná niki nitamóza, neza imaneloka gaúnamú hilinogo nounazo, \v 18 numúneloka atiginá oko vinake aménehitoka láa loko lo amitove: Ahóno, golesa netá loló okugo, lihimavánémo Ómasiloka itó geitoka gena okaze, \v 19 goha gipakave loko minamitove. Hanuva gelekelé izegipaka nelémo molokako minatove. Loko geleake, oteko amelahitoka vimó. \v 20 Voko numu gatetó anitigo, amelaho ánigoake, milumavala geleake, ololu loko vike anukeake agoka agepa nonago, \v 21 gipalamámo láa loko lo amimó: Ahóno netá golesa loló okugo, lihimaváne Ómasiloka itó geitoka gena okaze. Nenemú goha gipakave loko minamitove. \v 22 Loko noligo, amelaho nene gelekelé izegipala lo kimike limó: Lekeza litá iki gó lamaná aliiki goló vizitalo. Ana lamaná ali vizitiki suú ali militiki ali namiki, \v 23 pulumaká iza akaleva geható minamó makóma apiliki gitalo. Leza ninake logoliza vizeko minatune. \v 24 Gipáne nene heleneikutí goha otekave, itó eza tolova onoikutí goha utó okave. Loko lokago, kogoliza viziki gehani giziki namó. \p \v 25 Lá niago, ganá gipalamámo hozauka minakutí ake, númaseloka anitike gilimó nene, kogoliza viziki meleketakeni niago, geleake, \v 26 gelekelé izegipa makó sele lo ameake, okago, loká otoko nuvane nana niave, \v 27 loko lokago, áisi limó: Gugunakama gozapá vimóma avasavagi omo anitekago, ametipo pulumaká iza akale geható minamóma nene apelego gizo vatá noune. \v 28 Loko lo amekago, ganá gipalamámo izapaló molokago, mesaha oake áminaló vo anitemigo, améipo geleake, lemeko alémo hulu iha, \v 29 gele ahuloake láa loko lo amimó: Gelezo. Melekeni mukí ale ahulokuke gelekelé ogetoko minuke, gakoka makó gele ahulosá amumóma nemóza, geza nene meme iza akaleva makó nemeko nigive nagavegi ma apeleko namuháma neve. \v 30 Itó gipaka alika nanasima geí moni henokanonima moko netató ahulo asú okave. Ánenémini okago, geza lokako pulumaká iza akale geható minamóma apiliki gizi vatá nitahe. \v 31 Loko lokago, améipo láa loko lo amimó: Gipánemaka, geza gamena hána nezagi minanimóma nenazo, není netá mukí nene geíma neve. \v 32 Itó gugunaka nene heleneikutí oteko okave, itó tolova onoikutí goha utó okave. Nenemú mulutegú lamaná geleko logoliza vizuko lamaná noive, loko limó. \c 16 \s1 Heno gizapa ve golesámini anoza gakola \p \v 1 Izesú nene izegipala zuhama gakó makó láa loko lo kimimó: Henonavagi ve napa makolímini gizapa ve makó minamó. Minoko gizapa vemámini gakó makó nene gizapa vemámo henoni ale gopa oaká noive liki lamó nene geleake, \v 2 sele lo ameake, láa loko lo amimó: Geí gakó nanave liki lago guluhe. Ve nenéminaka není gizapa ve goha minamitane loko noluve. Hoza tiketima alekano. Moni henokanoníne gizapa anitímini mogonáa ale utó molatune. \v 3 Loko lokago, henoni gizapa vemámo agikatunú láa loko gilimó: Imane golohá venémo hozanema ipá okiko nana itomó neve. Govisi hoza alitomó nene goselé nepelekave. Gapoló monimú voká vokató mohona itomó nene novozáne helekative. \v 4 Loko gelekunazo, neza golohá venémo nimiselekiko ve nigivénege nilími lamaná niko numúikú minoko aleko itomoláamú netá lamaná makó oketatoze. \v 5 Loko loake, golohá vevámini nekisáa ali mina vegenáma hamopamó alesa molamó. Moloake, makó láa loko loká otamó: Golohá venémini nekisa geitoka nanakí neve. \v 6 Loko lokago, áisi meseme nogoza talam 100 neve. Loko lokago, litá oko tiketi imane alekoko 50 loko gizamane. \v 7 Loko loake, makóma loká otake golohá venémini nekisáa geitoka nanakí neve. Loko lokago, áisi laisi gó 1 tausen neve. Loko lokago, litá oko tiketi imane alekoko 800 loko gizamane. \v 8 Loko lokago, golohá vevámo geleake, henona ale gopa napa gizapa vema gele veveso minake alikumú geké lotamó. Itó monóini nomi vegenalite netá matá inigi gili vevesi minake napaló gili kimiaká niave. Monotinigi vegená lekeza nenémini suni lekelitoka ma minamive. \v 9 Nenemú litoze, gililo. Lekeza ámina iki moni henokanoni ha netale liiki vegená kimikiko keza likigive lilí ikiko, ámina netá ali minata gamenaváa asú okiko nene alévolé apatoka molo lekemekiko áminagú miniki meinavatini alinigave. \p \v 10 Makó eza netá koma kamaló nene ale guni oko gizapa itimó áisi nene netá napaloka ámina oko ale guni oko gizapa lamaná inogo ive. Itó makó eza netá koma-kamaló ale gopa napa itimó áisi nene netá napagi ámina oko ale gopa napa inogo ive. \v 11 Lekeza henokanoni ha netá nene ali lamaná iki gizapa amitamó nene, netá gihila nene éaho likimitive. \v 12 Itó netá hagitana likimimó nene gizapa i guni amitamó nene, lekelí alévolé henoni nene alika éaho lehizeleketative. \v 13 \x * \xo 16:13 \xt Mak 6:24\x* Ve hámakolímo kugulizaki ve lositalitini gelekelé ma oketaminogo ive. Lá itimó nene maga ve agika amekoko maga ve mukahá apilitimó onoive. Itó maga veloka gímize lamaná okoko maga ve ánigo goselé inogo ive. Lekeza ámináminiki Ómasímini hoza nemó itó moni henokanonímini hoza nemó ganagana lelegí oko aleakaláa nomive. \s1 Mosé lo hukoketa gakoki Izesú gosohá lo hukoketa gakoki \p \v 14 Loko lokago, Palisaio monó ve keza moni henokanonimú lagaváa gili miniaká a ve nenete giliake, gakola gili hazutazu amó. \v 15 Lá ikago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza nene vegená kovogisaló veveso noune liki amuza miliki mihina iaká niamóza, Ómasímo nene likigikámini mogonáa geleaká noive. Vegenalite ánigamó nene vevesonoi netá geleaká noigo, Ómasímo ánigoko gilimó nene mu-izapa oaká noive. \p \v 16 \x * \xo 16:16 \xt Mat 11:12-13\x* Mosé lo hukoko li gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakó minoloko ova ova ike ike Zonitoka anitimó. Nenelotí veletoka nene Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná hutilí oko vokago vegená mukilite lovasava iki Ómasímini avogisagú vinigi lá iaká niave. \v 17 \x * \xo 16:17 \xt Mat 5:18\x* Okulumaki mikasigi keza vo tolova itíive liki vi tolova itáimóza, Mosé lo hukoko li gakó nenémini lotonáa hamokó ma haha aminogo ive. \s1 Izesú vená kimisele ahuloakakumú gakó lo kimimó \r (Mat 5:31-32; 19:19; Mak 10:11-12) \p \v 18 \x * \xo 16:18 \xt 1 Koli 7:10-11\x* Ve makolímohe makolímohe venala amisele ahulokoko haitó vená alitimó nene, ve vená huko ezega emega oakalímini lihima alinogo ive. Itó ve makolímohe makolímohe ahulinita vená makó alitimó nene, ámina netalímini lihima alinogo ive loko Izesú limó. \s1 Lasaloki henonagi ve napagi keí gakó \p \v 19 Izesú anoza gakó makó láa loko limó: Henonavagi ve napa minamó. Eza gó luhuvagigó meinava iteko minamokó ale akoloko minamó. Itó gamena gamena ló gehaka like agoliza vizé vizé oko minoaká imó. \v 20 Lá noigo, gohogó ve makó agulizá Lasaló eza agupeló halamé gizaleake henonagi vemámini numuni sepekuka ako minake, \v 21 nosá nakutí litímotila alemó zimoláa ma nimiko natonazo loko geleko minoaká imó. Lá oko noigo, galate aniteke halamelalotí génimiaká amó. \v 22 Lá oko minake, gohogó vema helekago, ageló keza alímiki itiki Avalahani amatoka ahulimikago minamó. Itó alika nene henonavagi vema helekago, gale zitamó. \v 23 Gale zimikago, meikú lemeko miluma maluma geleko minake, okenava oko ánigamó nene Lasaló nene Avalahani amatoka noigo ánikagamó. \v 24 Ánikogoake, sele loko láa loko limó: Avalahazo, aménegamaka, nenikumú milumaváne geleoko Lasaloni amiselekako agizani gosavatunú nagamikú lupizeoko oko genezáneloka naliko hulu nivisitiho. Neza lokú imane miluma maluma golesa geleko nouho. \v 25 Loko lokago, Avalahá láa loko limó: Gipánemaka, gelenape. Geza mikasiuka lagámini amupiló minanimóma nene mota asú okamole. Itó Lasaló nene miluma malumámini amupiló minamóma ámina oko asú okave. Itína nene Lasaloni alími hulu niago, géisi miluma maluma geleko noane. \v 26 Itó ligilikagú nene zuni napa aleko hukokamóma nenazo, imanelokatí lemeakaláa nomive. Itó nenelokatí iteakaláa nomive. \v 27 Loko lokago, henonavagi vemámo láa loko limó: Aménegamaka, makó litoze, gele nemezo. Elane není numutoka \v 28 izegipa nugunáne ligizani lugaloka asú igo niave. Keza miluma apakú imane ikataze, Lasaloni amiselekako voko kagata alitive. \v 29 Loko lokago, Avalahá láa loko limó: Óve, Moseni gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakóma nemole. Nenema gilinitanae. \v 30 Loko lokago, eza limó: Óe, Avalahazo, aménegamaka, mokáne, lá oko nomive. Heleneitikutí ve makolímo oteoko voko lo kemekiko, kigika ali viliganigave. \v 31 Loko lokago, láa loko limó: Keza Mosele itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakó gili ahuliaká nitamóma, ve makolímo heleneikutí oteoko voko lo kimitimóza, nene ámina iki gili ahulanigi anae, loko limó. \c 17 \s1 Golesa netakumú gala vizeaká gakó \r (Mat 18:6-7,21-22; Mak 9:42) \p \v 1 Izesú eza izegipala zuhama gakó makó láa loko lo kimimó: Golesa netakumú gala vizeaká nene ha minanogo imóza, golesa netakumú gala vizé vizé iti ve nene agae, Ómasímo nana otatimó neve. \v 2 Izegipáne koma koma minakutí ve makolímo netá golesa alitive loko gala vizeko litimó nene Ómasímo nana otatimó neve. Gehani napa nene luvanaló nagá ziki age nagamikú ahelú itamola avilegeko Ómasímo genavagi netá golesa loló otanogo ive. \v 3 \x * \xo 17:3 \xt Mat 18:15\x* Ehe, lekeza likigika gizapa iki minalo. Likigive makolímo galana alekikoma, gahá ameko agata alezo. Lá okako, geí gakó gelekikoma lihimavala ahulotozo. \v 4 Itó gamena hámakó zupa lihima netá alegetoloko vitimó nene gamena 7-ía geitoka oko nigivénega, némini ogetutímo mulúne gitihiná okave loko lo gimitimó nene, nenemú geza ámina oko lihimavala ahulotoko minozo, loko limó. \s1 Gele alévolé oakate ale hutilí oletati gakó \p \v 5 Aposolo keza Guivahanima nene geza gele alévolé oakate ale hutilí oletozo. \v 6 Liki likago, Guivahanímo láa loko limó: Masteti gihila komámo goloko iteko zamú geleaká noive. Nenéminoko gele alévolé oakatinía ma minatimó nene, nimuza za volane asutooko age nagamikú omane lemeko ote minamane liki li amitamó nene, gakotini gele lekemekoko hanuva lá inogo ive. \s1 Gelekelé izegipa loleta hoza \p \v 7 Lekelikutí ve makolímini gelekelé izegipala makó nene mikasigú hoza aleko minatikutí itó iza gizapa oko minatikutí únakala anitekiko, gizapa veva nenémo geza litá oko numukuka iteko nosánetaka noko minozo loko hanuva lo amitihe. \v 8 Lá oko nomive. Áisi nene láa loko lo aminogo ive: Géisi hoza aleaká lavolavo likeoko únaká nosá vatá onimikako, nonugo, hozaka asú okiko, alika gezaka vatá oko natane. \v 9 Loko lo amekiko, gelekelé izegipama eza gizapa vevámo lota hoza nene alekogó noiko, gizapa vevámo gele lamaná itihe. Ma alémo napa aminogo ive. \v 10 Itó mogonatipogi ámina oko neve. Lekeza hoza gakó loleketumó nene lilí i asú iikima leza gelekelé izegipa ánéa nene loletani hozagó alekune, miní ameko makó loló amune liki lilo, loko limó. \s1 Izesú lokago halamé gizale ve 10 gilelemó \p \v 11 Izesú Zelusalega vinogo Galilaia mikasigi Samalia mikasigi holúikú novike, \v 12 apá makotoka aniteake noitigo, halamé vegená ligizani luga luga asú igo keza ánigiake, zuha kemeaká netá nenazo liake hotokatí sele liki \v 13 láa liki lamó: Gizapa vele Izesugama, lelikumú milumavate gelezo. \v 14 \x * \xo 17:14 \xt Liv 14:1-32\x* Liki likago, ánikogoake, láa loko lo kimimó: Lekeza viki gililitamolamú lukugupetini nene guguni giziaká ve nene kelepizilo. Loko lokago, keza nivago, kugupeló gizale netá gilili asú amó. \v 15 Gilili asú ikago, keitokatí hámakolímo gileleake, ánigoake, atiginá oko gakó napagutí Ómasi agepoka lomo lomo, \v 16 Izesutoka vike agihúna geko akoake, agepoka limó. Ámina ve nene Zuta ve negopa, Samalia mikasigutí vémo lá imó. \v 17 Lá okago, Izesú láa loko limó: Ve ligizani luga luga asú igo gililikamóza, ve 9-ía keza hitoka vave. \v 18 Keza atiginá iki iki Ómasi agepoka linigi lamake, hanuva gatizá nivago, Samalia mikasigutí hetoka ve imane eza hámakó noahe. \v 19 Loko loake, ámina ve láa loko lo amimó: Gele alévolé anitímo gelémo zokokaze, nenemú oteoko vozo, loko lo amimó. \s1 Ómasímo gizapa oketati gamena utó iti gakó \r (Mat 24:23-28,37-41) \p \v 20 Palisaio monó ve keza Izesuni loká itiki Ómasímo gizapa olimiaká ve napa hí zupa utó o lamaná itive liki likago, eza láa loko lo kimimó: Ómasímo gizapa olikimiaká netá nene lekeza ániginiko gonanalivagi utó aminogo ive. \v 21 Nenemú lekeza anosa makó ánigiiki, eé, imaneloka utó okave, itó eé, elaneloka utó okave liki laminigave. Gilinahe. Ómasímo gizapa olikimiaká netá nene likigilikagú utó oko nemole, loko limó. \p \v 22 Itó izegipala zuhama láa loko lo kimimó: Minoko gamena makó alitati zupa nene, okulumakutí lumu ve gihila neza gamena hamokó zupa utó ugo ániganigi lagava gilitamóza, ma ánigaminigave. \v 23 Nene zupahé eé, imane lelitoka utó onoive, itó eé, keitoka utó onoive liki li likimikikoma kémegetiki vamilo. Itó giliko, lamaná amino. \v 24 Gopisína nene okulumá nekisalokatí melevezá okago, vo lutegeaká noive. Ámináminoko okulumakutí lumu ve gihila neza ato gamena alitokiko mikasi nekisa vokisaloka nene vegená mukitó keza není ánigi asú inigave. \v 25 Lá oko nemóza, oko moloko oaká nou netá ánigiaká nia vegenalite není ánigi golesa iiki miluma netá mukí nimitave liki linitinamóma neve. \v 26 \x * \xo 17:26 \xt Apí 6:5-8\x* Noá mina zupa nene vegená keza miniki aliki amó ámina iki okulumakutí lumu ve gihila není gamena alí noliko ámina inigave. \v 27 \x * \xo 17:27 \xt Apí 7:6-24\x* Keza iza goula nosá nake vená meina-kona ake, zuguzugu zegezege viziki miniliki nivago, Noá eza vená izegipala kelémo sipigú itekago, nagamí napa veleko anitike kepele gesá imó. \v 28 \x * \xo 17:28 \xt Apí 18:20–19:25\x* Itó Lotí mina zupa áminagó amó. Keza iza goula nosá nake meina-kona ake, hozagaza aliki zuhaina zahaina ake, numuni luki giká lá iká iki Lotini gakó gelemiki niago, \v 29 Lotí eza Soto apá ahuloake novigo, okulumakutí nene lánehakó netá ló gulumavagi limike vegená kepele gesá imó. \v 30 Okulumakutí lumu ve gihila neza minoko utó ito zupa nene mukí vegená keza ámina inigave. \v 31 \x * \xo 17:31 \xt Mat 24:17-18; Mak 13:15-16\x* Ámina zupa nene numuni numupitó nita vegená nene atiginá iki numúitokatí henóini ma aliki vamitakumule. Itó vegená hozáitoka minatatotí henonimú giliki atiginá iki numutoka amitakumule. \v 32 Lekeza Lotini venalámitokagó gili minalo. \v 33 \x * \xo 17:33 \xt Apí 19:26; Mat 10:3, 16:25; Mak 8:35; Luk 9:24\x* Makó keza nene kigika kemeníini ali gikitiiki ali minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive, itó makó keza kigika kemeni vínasi ahulatamó nene alévolé kemetamenigi minanigave. \v 34 Neza lo likimitoze, gililo. Ámina holugú nene ve losi keza hamó holomaló akinitáikutí maga ve alémokoko maga ve ahulomikiko minative. \v 35-36 Vená losi ámina iki nosá isiki minatáitotí Ómasi nenémo vená magáa alémokoko magáa ahulomikiko minanogo ive. \v 37 Loko Izesú lokago, izegipala zuhamate loká itake Guivahanitemaka, nene netá hitoka utó itive. Liki likago, eza láa loko limó: Anuva i netalímo nama gosúveha maú zigo alegesá iaká niave. Ámina oko kigika anuva i vegená minató minató goní napa inigave, loko lo kimimó. \c 18 \s1 Goní ale heleaká vegi gevoná venaki keí anoza gakó \p \v 1 Izesú nene izegipala zuhama viki akamiki gamena gamena goselekaselé amiki Ómasiloka liliki viki minikoma nene Ómasímo gele kimitikumú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: \v 2 Apá makotó nene goní ale heleaká ve makó minamó. Áisi nene Ómasi noimó itó vegená niamó keikumú ma gelesá amimó. \v 3 Lá onoigo, ámina apató nene gevoná vená makó minamó. Áisi nene goní ale heleaká ve noitoka gamena gamena vike láa loko lo ameaká imó: Geza gala venémo nelémo golesa inogo igo nugutó vizitane loko noluve. \v 4 Loko lo ameaká noigo, goní ale heleaká vemámo gevoná venámámini gakó gamena hána gele ahuloake minoaká imóza, minoko agikatunú láa loko limó: Neza Ómasi noimó vegená niamó keikumú ma gelesá amumóza, \v 5 gevoná vená imanémo negénegé gakó loaká noive. Lá oko loloko ova ova oko nominiko, goselé nepelekatize, nenemú alémo vatí oko ámina gakó apele hilitove loko limó. \v 6 Loko Guivahanímo lo asú oake, láa loko limó: Goní ale heleaká ve gínikahámo gakó limó nene mota gilinahe. \v 7 Olile. Lekeza Ómasimú nanave liki liaká niave. Eza kelémo etó i vegenala zuhamate gamena gamena negénegeka liki niiko ale vevesoketamitimó neve liki nilahe. Itó gele ahulokoko minatimó nehe. Lá oko nomive. \v 8 Neza láa loko lo nolukumuve. Eza ale akutoko ale vevesoketanogo ive. Lá itimóza, okulumakutí lumu ve gihila neza minoko atiginá oko imane mikasiuka ato zupa nene, není gelegele minatamoláa nene ma nitahe minamitahe loko nagata gululusi noguluve, loko limó. \s1 Palisaio monó vegi kugupe meina aleaká vemuki anoza gakó \p \v 9 Ve lugáate kezáinimú gelego vevesokago, kigivéikinimú gelego lemeaká noigo, Izesú ánigoake keikumú anoza gakó makó láa loko limó: \v 10 Ve losi keza Ómasiloka linigi monó numuni napagú itesimó, makó nene Palisaio monó ve, itó makó nene takisiló mohona oko moni gumina aleaká ve. \v 11 Palisaio monó vemámo ote hee lonoike ezáamú lá oko geleake láa loko limó: Kee, Ómasizo, ve lugáa keza laskoli miniki guminatamina iki vená loká iki miniaká niave. Neza keikitana ve minamuve, itó takisi ale ale ve hé melanegitana minamuve. Nenemú gegepoka noluve. \v 12 Neza holisigú holisigú gamena lositá nene monokumule loko nosánetá mosekuke minoaká nouve. Itó moni henokanoni nániguke 10 10 nekutí hamopamó nene monokumule loko moloaká nouve. \v 13 Loko lokago, takisi ale ale vemámo nene akelepauka minake okenava oko ániganogo avoza helekago, gasínamake minake, láa loko agepoka limó: Kee, Ómasinemaka, ve golesa není gigika hize nemezo loko limó. \v 14 \x * \xo 18:14 \xt Mat 23:12; Luk 14:11\x* Gilinahe. Takisi ale ale vemámini lihimavala ahulo asú omikago numunaloka atiginá oko vimó. Palisaio monó vemámini lihima nene ha minamó. Lá onoinazo, kezáini kugulizáini ali otita vegenalitini kugulizá liminogo ive. Itó makó keza kezáini kugulizáini aliki limiki milatamó nene Ómasímo kugulizáini ale napa inogo ive, loko limó. \s1 Izesú izegipa koma kama nónohá zeketamó \r (Mat 19:13-15; Mak 10:13-16) \p \v 15 Itó ve vená keza izegipáini nene Izesú noitoka agizanitunú kugupeló aleko nónohá zeketative liki kilímiki viaká amó. Lá niago, izegipala zuhamate gahá kimikago, \v 16 Izesú nene sele lo kimike limó: Lekeza izegipa koma ahulikimikiko nenitoka atave. Nenémináa keza Ómasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, li hoipa ikitamilo. \v 17 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza izegipa namuni monokú vávani iki itiaká niamó nenéminiki monokú itemitamó nene, Ómasímo gizapa okimiakakú keké iteminigave, loko limó. \s1 Henonavagi gizapa ve \r (Mat 19:16-30; Mak 10:17-31) \p \v 18 Itó monó gizapa ve makolímo Izesuni loká otoko Tisá lamanámaka, neza nana okinake alévolé nemetameni alitomó neve. \v 19 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza nenikumú ve lamanale loko nanamú nolane. Lamaná améneho Ómasi hámakó noize, makó nominazo, není mogonamú gele hee lominoko nolape. \v 20 \x * \xo 18:20 \xt Gá 20:12-16; Gapo 5:16-20\x* Itó geza gapo lota gakó gelenane. Láa lokove: Ve aleve suni ale gopa oko huko ezega emega amo. Geza vegená kepele helemo. Gumina amo. Geza soza hakupá gakó lamo. Geza izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo. \v 21 Loko lokago, gizapa vemámo láa loko limó: Neza ámina lo huka gakó mukí nene izegipa namutotí apí oko ámegetoaká noumóma neve. \v 22 Loko lokago, Izesú geleake, láa loko lo amimó: Netá hámakó velesá loló amanimó nene ale hee litanize. Geza voko henokanoka mukí nene meinaló moloko moni alekoko gohogó vegená kemekoko, oko némegetozo. Itó lá okako okulumakú helisa henoni utó ogetanogo ive. \v 23 Loko lokago, ve eza henokanona vaí oake minamó nenazo, gona moloko kimitohe loko giligo gena imó. \v 24 Lá okago, Izesú ánigoake limó: Henokanóiki vegená keza Ómasímini lapanató silipa iki ititamó neve. \v 25 Kamele izámo nakasi vovónagú voakaláa vávani oko nomimóza, henokanóiki vegená nene Ómasímini lapanató voakaláa nene ámina oko genavagi golesa neve. \v 26 Loko noligo gele vegenalite láa liki lamó: Íi, láa lokoma éahinima Ómasímo agutó vizekiko minoloko voko minative. \v 27 Liki likago, Izesú lo kimimó: Vegenalite nenémini itamoláa nomimóza, Ómasímo loló itove loko agata gili netá nene vávani okogó loló oaká noive. \v 28 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulo asú okunike geí gémegetokuninazo, alika nene meinava alesá nehe. \v 29 Loko lokago, Izesú Pitaginima láa loko lo kimimó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza numúini apáini nehe vená izegipáinihe gouna zuhahe izóikini améikinihe Ómasímini lapanakumule liki ahulikitiki iki nemegesaló atamó nene, \v 30 nenémini meinava nene mikasiuka napaló alinigave, itó miniki okulumakuka alévolé kemetameni alinigave, loko lo kimimó. \s1 Izesú ezáa alika hiliti gamenamú epoapoga ligo gamena losive makole imó \r (Mat 20:17-19; Mak 10:32-34) \p \v 31 Izesú nene izegipala zuhama amegesa vizitoka kelémo moloake láa loko lo kimimó: Gililo. Leza Zelusalega noitune. Itekuko, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete okulumakutí lumu ve gihila nenikumú epoapoga linamó mukí nene alévolé inogo ive. \v 32 Hetoka vetini kigizakú nilími milikiko, keza gopoguka linitiki galaná milinitiki, gituhú initanigave. \v 33 Lá iiki uheni nagatunú nipiliiki nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve. \v 34 Loko lokago, keza gelego ligitagani imó. Mogonáa hitokimikago, ámina gakó gilinigi gili vevesamamó. \s1 Zeliko numutoka agómula lika ve monimú voká vokató ve ale pulusotamó \r (Mat 20:29-34; Mak 10:46-52) \p \v 35 Izesú eza vike Zeliko numutó ale alitamó. Ale alitokago, gapo agilikaloka nene agómula lika ve makó minake, monimú voká vokató minoaká imó. \v 36 Lá oko noike, mukí vegená vigá igá niago, mogonamú loká okimikago, \v 37 keza Nasalete numutotí ve Izesúma noave. \v 38 Liki likago, gakó napagutí sele loko Izesuvo, geza Tevitini agávolagamaka akagá oletatane loko lo mololeta vetemaka, nenikumú miluma gelenetamane. \v 39 Loko lokago, goí iki niva vegenalite legesó oko minative liki gahá amemóza, áisi nene gele ahuloake gamoga gike sele like geza Tevitini agávolagamaka, nenikumú gigika hizino. \v 40 Loko lokago, Izesú geleake, gapoló noike lekeza nenitoka alímiki alo. Loko lokimikago, agómula lika vema Izesutoka alímiki ikago, loká otake limó: \v 41 Geza nana netá alegetatokumú nolane. Loko lokago, agómula lika vemámo Guivahanínemaka, nogómuláne ale goloutonetatane loko noluve. \v 42 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gogómulaka goloutino. Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokaze. \v 43 Loko noligo, áminasitó agómula goloutamó. Goloutokago ánigoake Izesuni ámegetoko vike Ómasi agepoka limó. Lá noigo, ániga vegená keza ámina iki Ómasi agepoka lamó. \c 19 \s1 Izesuko Zakiasiko \p \v 1 Izesú nene Zeliko numutoka aniteake, avilegeko vinogo igo, \v 2 ámina apató ve makó minamó, agulizá Zakiasí, áisi nene takisi aliaká a vetini agulizaki venini. Eza henokanonámo vaí o mina ve minamó. \v 3 Áisi nene ve alínipa nenazo, Izesuni agupeló ánigatove lokoko vegená mulusigú minake Izesuni ánigamike, \v 4 ololu loko vegená kivilegeake, vike zaló iteko noike imaneló nougo Izesú imaneloka okiko ánigatove. \v 5 Loko geleake noigo, Izesú eza áminaló vo aniteake, okenava oko ánigoake láa loko lo amimó: Zakiasizo, litá oko lemeno. Itína neza geí numukuka vitíive loko nouve. \v 6 Loko lokago, litá oko lemeake, mulunagú lamaná geleko numunauka alémoko vimó. \v 7 Vi itikasigo mukí vegená keza ánigiake, gili golesa iake áisi nene nanamú ve golesámini numukú iteko noive. \v 8 Liki likago, Zakiasí áisi nene Guivahanímini avogisaló oteko láa loko limó: Guivahanínemaka, gelezo. Moni henokanóne lelegí oko gona molokinake lugáa nene gohogó vegená kiminogo uve. Itó vegená lugáatini moni henokanóini soza saza luke avilegeko aleaká umó nene neko, aleko iteko hamó alutó nene losive losive kimitove. \v 9 Loko lokago, Izesú limó: Nenémini hoza aliaká nia vemú nene monóini nomi vegená niave liki liaká niamóza, imane ve Zakiasí nene ezagi Avalahani agávolaho Zuta ve gihila noive. Itína aí numukú oko ánigumóma agutó vizeaká netá mota utó okave. \v 10 \x * \xo 19:10 \xt Mat 18:11\x* Okulumakutí lumu ve gihila neza tolova inita vegenakumú vitagá oko kugutó vizitove loko lumumóma neve, loko limó. \s1 Moni gó ligizani luga luga asú igo nenémini anoza gakó \r (Mat 25:14-30) \p \v 11 Izesú Zelusalega ale alí noligo, gakola gele vegenalite itína Ómasímo gizapa olimiaká ve napa alémo utó iti gamenava alitokave liki nigelego, gili hee litave loko Izesú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: \v 12 Agulizaki ve makolímo agulizaki ve napaloka voko lokugo mikasi gizapa ve nenémini akilí hitonimikiko atove loake, mikasi gohauka vinogo noike, \v 13 gelekelé izegipala ligizani luga luga asú igo sele lo kemeake, moni gó hamopamó nokimike láa loko limó: Lekeza imanetunú lilí iki ali hutilí iki niko, atiginá oko ánigatove. \v 14 Loko loake, vokago, aí gizapaló mina vegená lugáate gili golesa imiake, vegená kimisilikago, ámegetiki vake agulizaki ve napama láa liki li amemó: Géisi nene mikasi gizapa vele minamitane loko nolune. \v 15 Liki likago, agulizaki ve napamámo nene gopa voko minake mikasi gizapa vémini akilí amekago, atiginá imó. Atiginá oko vike nene gelekelé izegipala moni kimi vegená láa loko alesa molo kimimó: Moni lukumumóma nene hozaváa alikago, nanakí akohekahe, alikalo loko alesa molokago, \v 16 gelekelé izegipa makolímo anitike limó: Guivahanínemaka, geza moni gó hámakó nemenimó nenetunú hoza aleko gó gosohá ligizani luga luga asú igo ale utó molokuve. \v 17 Loko lokago, láa loko lo amimó: Geza gelekelé ve lamaná noane. Vatí oko hozaló gizapa okane. Geza ha netalímini hozaváa ale guni oko gizapa okanize, nénisi numuni apá ligizani luga luga asú igo nenetini gizapa ve loló ogimikugo minatane. \v 18 Loko lokago, gelekelé izegipa makolímo anitike limó: Guivahanínemaka, geza moni gó hámakó nemenimó nenetunú hoza aleko gó gosohá ligizani lugaloka asú igo ale utó molokuve. \v 19 Loko lokago, láa loko lo amimó: Vatí okove. Geza numuni apá ligizani lugaloka asú igo nenetini gizapa ve minatane, loko lotamó. \v 20 Itó gelekelé izegipa makolímo aniteake láa loko limó: Guivahanínemaka, moni gó hámakó nemenimó nene gotunú asapú oko otoha oko ale molonoumó imane aleko nouve. \v 21 Geza gínikaha ve minokaninazo, ve makolite hoza alikago gihiláa utó okago aleaká noane. Itó ve makolite mini zuhá inató gihila omolokago nosánetá aleko asutoko noaká noane. Nenemú gelekuke geikumú nehelele vizekago monika nene gizapa oko alenoumole. \v 22 Loko lokago, gizapa vemámo láa loko lo amimó: Gelekelé izegipa golesa gezaka lani gakó nene ale viligoko goní nogetuve. Geza gínikaha ve noutímini mogona gelenane. Ve makolite hoza alikago gihiláa utó okago aleaká nouve, itó ve makolite mini zuhá inató gihila omolokago nosánetá aleaká nouve. \v 23 Nene mogonáne gelekanimóza, moníne nene peni numukuka molokako ámina moniló miní amiki nimilinitiko neza goha inake voko alitonazo. Nanamú neve. \v 24 Loko loake, aí amatoka oti mina vegená láa loko lo kimimó: Moni gó aleneimó nene aliiki moni gó ligizani luga luga asú igo alenei vema nene amilo. \v 25 Loko lokago, keza ininá iake Guivahanitemaka, eza nene moni gó ligizani luga luga asú igo mota alekamole. \v 26 \x * \xo 19:26 \xt Mat 13:12; Mak 4:25; Luk 8:18\x* Liki likago, eza limó: Neza gakó makó lo likimitoze, gililo. Ve makolímo Ómasilokatí netá makó alenokoma gizapa lamaná itimó nene Ómasímo goha miní ameko aminogo ive. Itó netá makó gizapa lamaná amiti ve nenémo ale nouhe loko agata gilitimóza, Ómasímo goha ipá oko alinogo ive. \v 27 Itó není gala ve nene nenikumú Guivahanite loló amitane liki liaká a vema kilímiki iki není nogómulaló kipili hililo, loko limó. \s1 Sigaga litanigi ago Izesú Zelusale numutoka vimó \r (Mat 21:1-11; Mak 11:1-11; Zon 12:12-19) \p \v 28 Izesú láa loko lo kemeake, Zelusalega vinogo ale goí o kemeko novike, \v 29 Olivi agoka gohalaló numuni apá lositá nene Petepage itó Petania minasitó ale alí nolike, izegipala zuhagutí ve lositá nokimisilike, \v 30 láa loko lo kimimó: Lekeza helega numutoka viki anitiiki toki iza akaleva nagá zinamóma nene vegená kogohí geko mohona onamitimoláa nene ánigiiki vínasiki aliki alizo. \v 31 Vínasiki aliki nisiko, ve makolímo nanamú nivínasasive loko nolikoma, Guivahanímo hoza nego ámina izamú limiselekago nousive, liki li amilizo. \v 32 Loko loake kimiselekago, keza vasigo, Guivahanímo goí oko lo kimi gakotó ámina netá utó imó. \v 33 Utó okago, toki iza akalevámini nagá nivínasasigo, iza amelage lekeza nene toki iza akalevama nanamú nivínasasive, \v 34 liki likago, keza láa liki li kemesimó: Guivahanímo hoza nego imane izamú lokago oko novínasusive. \v 35 Liki likasigo, iza amelage gili kimikago, toki iza nene Izesutoka aliki vikasike, hepekumú luhoaká góini gololohá iki ámina toki iza akalevámini amegesaló milikasike Izesú nene iza amegesaló ahulimikasigo, \v 36 toki izámini amegesaló minoake novigo, vegená keza hepekumú luhoaká góini nene gololohá iake gapoló nene avilisá itimi vamó. \v 37 Lá niago, Zelusalega ale alitoake, Olivi agokalotí lomo noi gapoló vo alí noligo, izegipala zuha mukilite kogoliza nivizeke alévolé suni aligo ánigakumú nene gakó napagutí Ómasi agepoka lake, \v 38 \x * \xo 19:38 \xt Age 118:26\x* láa liki lamó: Guivahanímini gakotó agulizaki ve napa anitelimikane. Ómasímo nónohá zegetatize. Okulumakú nonagá oletino. Ómasímini mogonáa nene lapanalagi minino. \v 39 Liki likago, vegená alegesá iki minakutí Palisaio monó ve makolite holúikú niake láa liki lamó: Gizapa ve geza izegipaka zuha imane láa liki lamilo loko lo hukoketamane. \v 40 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Neza lo likimitoze, gililo. Keza gakó lamiki ha minatamó nene, gehani imanete gakó napagutí negepoka linigave, loko limó. \s1 Izesú Zelusale vegenakumú ive imó \p \v 41 Lá oake, omo anitike Zelusale apá nánigake, agika nohizigo ive napa ike, \v 42 láa loko limó: Lekeza nonagá iki minata gakó gili ahuliaká niamó nene itína gamena gili alitanazo. Lá onoimóza, mogonáa halá geneimó nenazo, lokogómulatunú ánigi vevesaminigave. \v 43 Gamena makó lekelitoka noiko, gala velinite iki numutini apatini hizi vigiiki mikasi amumú iki geisa hiziiki, likilími vigiiki \v 44 vená izegipatinigi lekehelú iki likipili gesá inigave. Lá niiki numutini zivi akúvasivi niiki geha numuni nene ziki akúvasikiko gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí gululupaso asú inogo ive. Lekeza Ómasímo lukugutó vizinogo lekelitoka amómámini mogona gili vevesamamó nenazo, ámina suni lekelitoka utó oleketanogo ive. \s1 Monó zavusave lo hukoketamó \r (Mat 21:12-17; Mak 11:15-19; Zon 2:13-22) \p \v 45 Loko Izesú loake, monó zagusaveú itike netá matá meina konaló vegená kimisele nahulake, \v 46 \x * \xo 19:46 \xt Isa 56:7; Zel 7:11\x* láa loko lo kimimó: Ómasímo li gakó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Není numunimú Ómasiloka loaká numunive liki litave. Láa liki gizinamóza, lekeza guminaló veta halá giki miniaká nia geha mulí lilí ikave. \p \v 47 \x * \xo 19:47 \xt Luk 21:37\x* Loko lo kemeake, gamena gamena monó zagusaveú nene monó gakó lainim-oketamó. Lá noigo, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi itó Zuta vegenalitini monó gizapa vegi keza apili hilita gapováamú vitagá amóza, \v 48 vegená mukilite Izesú li gakó nene gámemé iki gili minikago, Izesuni apili hilita gapo ali utó amamó. \c 20 \s1 Izesuni zámuzamú loká itamó \r (Mat 21:23-27; Mak 11:27-33) \p \v 1 Lá niago, nene gamenaló Izesú nene monó zagusaveú itike monó lainim-oketoko gakó lamaná lo utó oko lo nokimigo, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi monó gizapa vegi iki anitiake, \v 2 imaneloka azozá loló ani netá nene éahini gakotó lá ane, itó éaho litó loló ape, lo lemezo. \v 3 Liki loká imikago, eza láa loko lo kimimó: Nezagi ámina oko gakó hamó loká oleketanogo uze, lekeza li nimilo. \v 4 Zoní monó nagamí holokimiaká hoza alimó nene, hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotó alihe itó vegenalitini gakotó alive. \v 5 Loko loká okimikago, kezáitoka ligili hagili ake nene gakotó nana oko lo viligoko lo amitune liki gelemó nene gopa okago, láa liki gelemó: Leza Ómasilokatí ale utó imole loko litunimó nene, íi, lekeza nanamú Zonini gakoláa gili alévolé amave loko linogo noimó. \v 6 Itó vegená mukí nenete Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki linamóma nenazo, hoza alimó nene hanuva vetinigutí ale utó imole loko litunimó nene gehanitunú lipili hilinigave. \v 7 Liki nigeleke Izesuni láa liki li amemó: Zoní éahitotí hoza ale utó ihe loko nenémini mogonáa gele vevesamune. \v 8 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima nene netá matá imane loló oaká nougo ánigiaká niamó nene éahini gakotó lá oaká nouhe nenegi nezagi áminagó oko lo lekememinogo uve. \s1 Vain nagá minimú anoza gakó \r (Mat 21:33-46; Mak 12:1-12) \p \v 9 \x * \xo 20:9 \xt Isa 5:1\x* Loko loake, anoza gakó makó nene Izesú láa loko vegená lo kimimó: Ve makolímo vain nagá mini nene zuhá oake, gizapa iki nitiko meinava likimitove loko vegená makó gutá kemeake, haitó mikasiloka hotó voko gamena hána minamó. \v 10 Noigo gihila guzá lati gamena alitokago, gizapa nia vegená nenete mikutí nagá gihila lugáa alinitiki atave loko gelekelé izegipa makó amiselekago, vo anitekago, keza mini gizapa vemate ámina ve apiliake nagá gihila amemake hanuva amisilikago golohá veva noitoka vimó. \v 11 Lá okago, gelekelé izegipala makó goha amiselekago vimó. Vo anitekago keza mini gizapa vemate gopoguka litake apiliake, hanuva amisilikago vimó. \v 12 Lá okago, makóma amiselekago vimómámini agupe apilivi hukivi iake, hetoka alími ahulamó. \v 13 Lá ikago, mini amelaho láa loko limó: Neza nana itove. Ma alími lamaná itahe loko nigika amenou gipáne amiselekugo vitize. \v 14 Loko geleake, amiselekago voko áminaló anitekago, mitó gizapa vemate ánigiake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala nenazo, áisi nene minokoko olopa ve molokoko imane hoza ale lá itimó nenazo, helisa henonima lelí loló itive loko mota apele hilitune. \v 15 Liki liake, nagá gihila mikutí ahelú iliki vake losé apili helemó. Lá inamó nenazo, nagá mini amelaho aniteoko ámina mikú hozaló vema nene nana oketative. \v 16 Áisi okoko gizapa vema kepele heleoko ámina vain mini nene haitó gizapa ve lamaná lehizeketanogo ive. Loko Izesú lokago, giliake, keza eé, lá oko nomive lamane. Liki likago, \v 17 \x * \xo 20:17 \xt Age 118:22\x* geleake, gonú nokipilike láa loko lo kimimó: Láa likima monó gotolaú gakó láa liki luhuva gizinamóma nenémini mogonamú lekeza nanave liki nigeleve: \q1 Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive. \m \v 18 Ve makó nenete ámina geható velehé limitamó nene ziki nogotanigave. Itó ámina gehani nenémo ve makolímini amupiló alemó zitimó nene, ámina ve nene zeko lanahana inogo ive. \s1 Kugupe meina hizeaká gakó \r (Mat 22:15-22; Mak 12:13-17) \p \v 19 Loko lokago, monó mogona apí-ikimiaká vegi guguni giziaká ve napagi keza ámina anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave liki giliake, ámina gamenaló agizató alekinake nagá amitune liki lamóza, lá itunimó nene vegenalite nana ilitatave liki kehelele vizimó. \v 20 Kehelele vizekago, Izesuni apilita gamenamú gizapa iki niake keikutí ve makó kimisilikago, vake amamaka miliki minake, Izesú gakó lo gopa itikumú amamaka moloko noinake gakó makó lokiko hee lamikoma agulizaki ve napámini agizakú molokuko nagá amitave liki vevesina vegitana lilí iki minake, \v 21 Izesuni láa liki loká itamó: Tisalemaka, geza ve vená lainim-okimiaká noani gakó nene hee lokogó nego geleaká noune. Geza vegená mukí ánigo hamó lelegí oko ánigokanike, Ómasímini gapo kelepize vevesoaká noane. \v 22 Geza nanave loko nogelene. Loma apatoka gamanímini agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nouhá nene etahe etamive. \v 23 Liki lamó nene etamive loko lokikoma gamaniloka goní otatune itó vatí okove loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave liki amekú miliki la gakó nogilike, láa loko lo kimimó: \v 24 Lekeza moni makó nelepizilo. Ámina moniló noi vogunahana imanegi itó luhuva imanegi éahini neve. Loko lokago, gamani ve napa Sisani neve. \v 25 Liki likago, láa likima nene, gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo, itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo. \v 26 Loko Izesú limó nene gámemé iki linamómámini gelehusigutí lá oko avilegekago, sigaga liake kegepaló gena okago, vegenalitini kovogisaló agizató alemisá amó. \s1 Hilinitakutí otiakakumú loká itamó \r (Mat 22:23-33; Mak 12:18-27) \p \v 27 Lá okago, Satukaio monó vegená keza hilinitakutí otisá amave liki liaká a vegená lugáate Izesutoka iake, \v 28 \x * \xo 20:28 \xt Gapo 25:5\x* láa liki loká itamó: Tisalemaka, Mosé nene luhuva láa loko gizo lemeneimóma neve: Ve makolímo vená alitimó nene, izegipa getamoko mino-loko voko helekikoma, agunalámo ámina gevoná vená alekoko uvolaho hili vemú izegipala geto molative loko luhuva gizamó neve. \v 29 Lá okanazo, uvolaho agunala 7-a minamó. Lá iki niake ganá ve nenémo vená aleake, minoloko novike izegipa getamike helekago, \v 30 agunala makolímo áminámini okago, \v 31 agunala makolímo áminámini okago, keza ve 7 nenete ámina vená ali volaló imaló iki minake izegipa getamake hili asú ikago, \v 32 ámina gevoná vená nene minake alika hilimó. \v 33 Ámina ve 7-a nenete ámina vená ali volaló imaló iki minamó nenazo, hilinitakutí goha otita gamena nene ámina vená nene éahini venala minative. \p \v 34 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza imane gamenaló vená aliká itó vená alimi kimiká iaká niamóza, \v 35 Ómasímo vegená makokumú nene alika gamenaló hilinitakutí otitatímini mututoni niave loko loketonoimóma nenete vená alisá amave, itó vená alimi kimisá amave. \v 36 Keza ageló nenéminiki goha hilisá amave. Hilinitakutí otita vegená nene Ómasímini mututoni miniki gosohá kemetamenigi minanigave. \v 37 \x * \xo 20:37 \xt Gá 3:6\x* Itó heleakakutí oteakakumú nene lo likimitoze, gililo. Mosé ámina netakumú gakó makó lo lemeneimóma neve. Eza zamukutí ló guluma i gakó gizake hele vegenalitini mogonamú gilike Guivahanimú nene láa loko limóma neve: Eza Avalahani Isakani Zakoponi keí Ómasi minamó nominave. \v 38 Loko limó nenazo, hele vegenaki ha nia vegenaki nene Ómasímini agómulaló nene ha nia vegenakó niave loko ánigo nominamó nenazo, nenemú kemeni helenei vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva nia vegenaki keí Ómasi noive. \v 39 Loko lokago, monó mogona apí-ikimiaká ve lugáate tisalemaka, gakó lamaná lokane. \v 40 Liki liake, goha gámemé iki loká itakumú kehelele vizekago, loká itamisá amó. \s1 Gologí oketative loko lo moloketa vemú loká oketamó \r (Mat 22:41-46; Mak 12:35-37) \p \v 41 Lá niago, eza láa loko lo kimimó: Gologí oleketative loko lo mololeketa vemámo agulizaki ve napa Tevitini agávolaho noive liki nanamú liaká niave. \v 42 \x * \xo 20:42 \xt Age 110:1\x* Tevití eza Ómasi agepoka liká nama liká a gakokutí láa loko luhuva gizonoimóma neve: \q1 Mezaú ve eza není Guivahaníne nene není nigizani zamagaloka minoloko voko noako, \v 43 gala vega nene gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko lo amimó neve. \m \v 44 Tevití ámina vemú nene Guivahaníneve lokamó nenazo, gologí oleketative loko lo mololeketa vemámo nana igo Tevitini agávolahogó neitive. Tevitini guivahanigi neitive. \s1 Monó mogona apí-ikimiaká a vemú alévolé oko lo hukonoimole \r (Mat 23:1-36; Mak 12:38-40) \p \v 45 Loko Izesú loake, vegená mukilite nigelego, izegipala zuha láa loko lo kimimó: \v 46 Monó mogona apí-ikimiaká vemú lekeza, ehe. Keza nene luhiaká gó hána luhatakumú, itó maketiloka vegená makolite geké vaké likitatakumú, itó monó numukú numukú vegená kovogisaló minoaká holomaló minatakumú, itó nosánetá napa ninató agepaló iti mina siató minatakumú kumu heleaká noive. \v 47 Keza gevoná venalitini henokanoni gumina i asú iká itó kegepatunú soza miliki Ómasi agepoka hána liki Ómasiloka liká iaká niave. Ámina ve nenete lihima napa genavagi alinigave, loko limó. \c 21 \s1 Gohogó vená gevonalímo moni ahulamó \r (Mak 12:41-44) \p \v 1 Izesú nene monó zagusaveú minake okenava oko ánigamó nene henóiki vegenalite moni moloaká pokisigú moni nimilago ánigamó. \v 2 Lá noigo, gohogó vená gevoná makolímo golohá moni lositá nene áminagú nomolago, ánigoake, \v 3 izegipala zuha láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. \v 4 Vegená imanete vaí o mina monigutí ahulamóza, vená gevoná imanémo gohogó noikutí nosá meina hizitimoláa ahulo asú okamó nenazo, áisi moni ahulamó nenémo keza moni ahulamó kivilegekamó gelekave, loko limó. \s1 Monó zavusave ali golesa itakumú epoapoga limó \r (Mat 24:1-2; Mak 13:1-2) \p \v 5 Izegipala zuha makó nenete monó zagusave nánigake gehani lamanaláatunú ginamó itó gonanalisi lamanaláa áminaló minamó nene ánigiake sigaga nilago, Izesú láa loko lo kimimó: \v 6 Lekeza imane netá itína nánigamó nene alika gamena atitó nene lova ve makolite imaneló gehani mukí apiliki tele vizikiko, gehani nene amupiló amupiló iki mililiki itekutí gululupa so asú inogo ive. \v 7 Loko lokago, keza loká itiki monó gizapa velemaka, itína lani netá nene nanahé gamena utó itive, itó nana anosa utó okiko ánigokinake lani netá nene mota alévolé inogo ive loko litune. \v 8 Liki likago, eza láa loko limó: Ehe, lokogoka vizitakumú gizapa ilo. Vegená mukilite nanitiki nugulizató liki okulumakutí lumu ve gihila nezama nouve nilikoma, itó gamena mota ávatiha okave nilikoma, kémegetiki vamilo. \v 9 Itó mikasi makotokatí lova napa hiziki niiko, itó holutikutí lova utó noiko, lekehelele vizemino. Nenémini suni nene goí oko utó itive loko lonoimóza, mukí netá matá litá oko asú aminogo ive. \s1 Gopoguni nimililikitiko anosa napa utó itive \r (Mat 24:3-14; Mak 13:3-13) \p \v 10 Loko loake, miní amike láa loko lo kimimó: Numutó namató ve mukí nenete gala venini lova ali nikimiko, agulizaki ve makolímini zuhagi makolímini zuhagi lova hizinigave. \v 11 Itó mukí mikasiuka imimá napa noiko haitopaitó mikasiuka gaúna gamena napa utó oko minoloko noitiko, itó vegená mukí kivise asú iti netá napa utó noiko, okulumató mulutini pou liti netaki utó noiko, anosa napa napa makó utó inogo ive. \v 12 Lá itimóza, ámina suni utó onamiko likigizató aliiki gopoguni mililikitiiki monó numukuki nagá numukuki goní ilikitatave. Lá niiki není nugulizá lekelitoka minakumule liki likigizató aliki kugulizaki ve napatini itó kiapegini kovogisaló likilími milikiko, \v 13 lekeza není mogonamú gili alévolé inamó nenémini gakoláa li utó iki li kimitave. \v 14 \x * \xo 21:14 \xt Luk 12:11-12\x* Nenemú itína lakagata gili nivevesiki láa liki li hukalo: Goní nilikitikoma nila gakotó nanave loko lo kimitupe liki goí iki lakagata gululusi gelemilo. \v 15 Nénisi lekegepa ale vávani okinake gakó loakatini lekemekugo litamó nenazo, gala velinite ma lekehelú aminigave. \v 16 Izotike ametike uvotike lekelí zuhagutí makolite likigivetike kezagi likigizató aliiki goní ilikimikiko, lekelikutí makó lugáa likipili hilitave. \v 17 Lá niiki není nugulizá lekelitoka minakumule liki vegená mukilite mukahá likipilitamóza, \v 18 likigika makó gopa aminogo ive. Avasavagi hanuva minanogo ive. \v 19 Lá itimó nenazo, lekeza alévolé iki oti minatamó nene, alévolé lekemetamenigi minanigave. \s1 Zelusale apá ali golesa itakumú epoapoga limó \r (Mat 24:15-21; Mak 13:14-19) \p \v 20 Lá iki niiki, Zelusale apatoka lova vetini gimisigi vete iki hizi vego niikoma, lekeza nene netá matá otuhá apatekiko, gámé loló iti gamena alitokave liki gililo. \v 21 Lá niiki nene Zutaia mikasigú nita vegená nene agokaló golisi nitiko, Zelusalega vegená nene, ámina apá nahuliko, Zelusale numutoka gahevaloka nia vegená nene nenegú iteminigave. \v 22 \x * \xo 21:22 \xt Hos 9:7\x* Ámina gamenaló nene netá golesáinímini lihimaváini kimiti gamena nenazo, monó gotolaú luhuva gizinamóma utó oko alévolé o asú inogo ive. \v 23 Kee, izegipa kagatupagi nita venaki izegipa namuni aminí nikimita venaki, ámina gamenaló nene nana itamó neve. Imane mikasiuka genavagi netá utó okiko, Ómasímini izapaló molati netá nenémo imane mikasiuka vegená hize viginogo ive. \v 24 Lá okiko, lugáa sopolotunú likipili hiliiki lugáa nene nagá likimiiki numutó namató likilími milikiko, hetoka vete nene Zelusale apá lisiki nogotiki miniliki viki niiko, hetoka vegenalitini gamenaváini lutiginogo ive. \s1 Okulumakutí limi ve gihila atiginá iti gakó \r (Mat 24:29-31; Mak 13:24-27) \p \v 25 \x * \xo 21:25 \xt Isa 13:10; Zoe 2:31; Ali 6:12-13\x* Okulumató ho sonohí ikani nenémo haitopaitó avevezaha noiko, age nagamí valahuká zeko sasa loko noiko mikasiuka vegená mukí keza anó nigiliki ininá niiki mulúini pou noliko, \v 26 okulumató amuzavagi netá mukí nene mómoká i asú iki haitó suni alitamó nenazo, lá itakumú kehelele vizititímo kovonana noviziko, mikasiuka alévolé suni utó inogo noitímo mulutini itinogo ive. \v 27 \x * \xo 21:27 \xt Tan 7:13; Ali 1:7\x* Lá okiko, okulumakutí lumu ve gihila neza zámuzánegi itó lapanánegi nene límusi amupiló nolumugo ániganigave. \v 28 Nenemú ámina suni utó noiko, lekeza oti hee liiki okenava iki ánigiiki, gologí oletati gamena nene mota alitokave liki gililo. \s1 Gohuna zámini anoza gakó \r (Mat 24:32-35; Mak 13:28-31) \p \v 29 Loko Izesú loake, anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Gohuna zahe za makó ahe ánigiiki gililo. \v 30 Za agila nene guluma sekago lekeza ánigiake hogaí gamena mota alitokave liki giliaká niave. \v 31 Ámináminoko nolu suni utó noiko Ómasímo gizapa oleketati gamena mota alitokave liki gilinigave. \v 32 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Imane gamenaló nia vegená velesá hili asú inamiko imane nolu netá mukí utó inogo ive. \v 33 Okulumaki mikasigi tolova itáiha, není gakó nene, ma gopa oko tolova aminogo ive. \s1 Gizapa iki minalo loko loketamó \p \v 34 Ehe, lekeza lekemeni gizapa lamaná ilo. Negi nagi hizeaká sunímo itó negi nagamí vauva aleko noaká sunímo itó lakagata gululusi geleaká nenémo gena likivisekiko, gamena napa lekelitoka galinali utó olimikatize. \v 35 Ámina gamena napa nenémo gelehusigú nenéminoko imane mikasiuka numutó namató vegená mukí likipilinogo ive. \v 36 Lekeza Ómasímo amuza lekemekiko ámina utó iti netá olové noinake okulumakutí lumu ve gihila není novogisaló ote minatune liki Ómasiloka liki gizapa iliki viki minalo. \p \v 37 \x * \xo 21:37 \xt Luk 19:47\x* Loko Izesú lo kemeake, gamena gamena nene monó numuni napagú gakó lo kemeake, holugú nene ámina apá ahuloake, zopega makó agulizá Olivi agoka nenegú iteko akoaká imó. \v 38 Lá noigo, vegená mukí nenete neteká holugú ake monó zavusavegú nene Izesutokatí gakó gilinigi alegesá iaká amó. \c 22 \s1 Izesuni apilinigi lova gizamó \r (Mat 26:1-5; Mak 14:1-2; Zon 11:45-53) \p \v 1 Lulu vizemi peleti niaká a holisi agulizá napa nene avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi nene alitokago, \v 2 \x * \xo 22:2 \xt Gá 12:1-27\x* guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza vegená mukikumú kehelele vizekago, Izesuni apili hilinigi gapováamú hanuva gizapa iki minamó. \s1 Zutá Izesuni amimika litove loko lo hutamó \r (Mat 26:14-16; Mak 14:10-11) \p \v 3 Lá niago, Satá nene Izesuni vegenala zuha 12 keikutí Kaliotó numutotí ve Zutani mulunagú lemeake alémo vávani igo, \v 4 eza vike guguni giziaká ve napagi itó monó zavusavegú pilisí vegi gakó akó lake, Izesuni amimika loko keitoka alémoko atitímini gakola ligili hagili amó. \v 5 Lá niake, keza kogoliza vizeke hutono gehani nene Zutani amitune liki li hutamó. \v 6 Li hutikago, Zutá nene konotó aleko mukí vegená alegesá inamiko keitoka amimika linogo amapani molamó. \s1 Izesú izegipala zuhagi asenini zekimiaká nosá namó \r (Mat 26:17-25; Mak 14:12-21; Zon 13:21-30) \p \v 7 Lulu vizemi peleti niaká a gamena asenini zeketakumú gele minoaká holisimule liki sipsip iza akaleva apiliaká a gamenama alitokago, \v 8 Izesú nene izegipala zuhagutí lositá nene Zonímagi Pitámagi nokimisilike láa loko limó: Lekeza viki asenini zekimiaká nosá ali vavá ikisiko leza natune. \v 9 Loko lo kemekago, keza nosánetá hikú ale vavá onetatíive loko nolane. \v 10 Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Gililizo. Lekeza nene taoniloka viki nanitisiko ve makolímo paisele somo nagamilagi geheneiko, gapoló hotu nilikima ámina ve ámegetiki viiki eza ititi numukú nene itilizo. \v 11 Itiiki numuni amelahini láa liki li amilizo: Tisalémo nezagi izegipáne zuhagi avotegini asenini zeketakumú gele minoaká nosá natuni numuni agika nene hiláauka neve liki loká ilizo loko lokago lo nogumusive. \v 12 Liki likisiko, numuni agika veletó nego netá matá avilisá ohá lekelepizitive. Neneló nosánetate ali vavá ilizo. \v 13 Loko lo kemekago, vasike ánigasimó nene, lo kimimómáminoko nego ánigikasike, asenini zekimiaká nosánetáma ali vavá asimó. \s1 Lepa nosá apí oko kimimó \r (Mat 26:26-30; Mak 14:22-26; 1 Koli 11:23-25) \p \v 14 Lá ikasigo, nosánetá nata gamena alitokago, Izesúma aposologegi minake nosánetá niki minamó. \v 15 Lá iki niake Izesú láa loko lo kimimó: Imane asenini zeketakumú gele minoaká nosá nene miluma velesá gelenaminake lekezagi natune loko mulúnegú lamaná geleloko voko minumó neve. \v 16 Lá onoimóza, makó lo likimitoze, gili minalo. Nosánetá imane goha naminake minoloko voko Ómasímo gizapa oleketatitímini gapováa utó okiko nanogo uve. \v 17 Loko loake, vain goni makó aleake, Ómasi agepoka loake láa loko limó: Lekeza imane gona miliki nalo. \v 18 Gakó makó lo likimitoze. Imane gamenalotí veletó nene vain nagalímini gihilagutí goha naminake, minoloko vinake Ómasímo nugulizaki vetipo loló onetati gamena utó okiko natove. \v 19-20 Loko loake, peleti makó aleake, Ómasi agepoka loake gitegeko gona moloko nokimike láa loko limó: Imane není mémeláne neve. \v 21 \x * \xo 22:21 \xt Age 41:9\x* Lá onoimóza, ánigalo. Není nimimika liti vegi holoma hamotó minusike, ligizani ahuloko nosánetá aleko noko nousive. \v 22 Okulumakutí lumu ve gihila neza vozo loko loneta gapoloka hilito gapogú novumóza, není nimimika liti vema nene agae, lihima genavagi alinogo ive. \v 23 Loko lokago, izegipala zuha keza éaho lá itikumú nolihe liki liake kezáitoka lokatoká amó. \s1 Éaho agulizaki ve loló itive liki lova sava amó \p \v 24 \x * \xo 22:24 \xt Luk 9:46\x* Lá iake, izegipala zuhamate lelikutí éaho agulizaki ve loló itive liki lova sava amó. \v 25 \x * \xo 22:25 \xt Mat 20:25-27; Mak 10:42-44\x* Lá ikago, Izesú láa loko lo kimimó: Mikasiuka hanuva vegenalite gelekelé ikimiake kagahisiuka limitigí iki niago kugulizaki véinite alévolekutí gizapa ikimiaká niave. Itó kugulizaki vete legepoka litave liki liaká niamóza, \v 26 \x * \xo 22:26 \xt Mat 23:11; Mak 9:35\x* lekelitoka nene lá oko minamino. Lekelitokatí itiki minamoláate nene limiki mina vegená nenéminiki minataze. Itó lekelí gizapa ve nenete hanuva lemetigí iki gelekelé ve nenéminiki minataze. \v 27 \x * \xo 22:27 \xt Zon 13:12-15\x* Lekelisi lilo. Éaho agulizaki ve noive. Nosánetá hanuva minoko natimó nenémohe, itó nosánetá vatá oko ale vavá otati ve nenémo agulizaki ve noihe. Hanuva minoko natimó nenémo agulizaki ve noitimóza, nénisi nene lekelí holutikú nene agulizaki ve suni alemoko gelekelé izegipagitana loló oko minoaká nouve. \p \v 28 Lekeza nene gasova netalímini agikagú nougo lekeza áminagú nilími vatí iki miniaká niave. \v 29 Améneho vegená mukí gizapa oketatane loko lonetamó áminámini oko neza hoza gakó nololeketuve. \v 30 \x * \xo 22:30 \xt Mat 19:28\x* Lekeza gizapa okimiaká noutó miniki nosánetá niki lokogoliza vizitave loko itó gonanalivagi siató miniki Isilae vegenalitini mulusi 12 gizapa ikitiki gona milikitanigave loko nololeketuve. \s1 Izesú Pitá egamega otatikumú epoapoga limó \r (Mat 26:31-35; Mak 14:27-31; Zon 13:36-38) \p \v 31 Saimon, Saimon, laisi lotuva lake gizaká iki alími etó iaká niamómáminoko Satá nene lekeza aí agizakú hilikiko gizaká oko lekelémo etó inogo lonoimóza, \v 32 nénisi nene gele alévolé animó nene gologolo samitive loko Ómasiloka loaká nouve. Lá onoumó nenazo, geza monó gapoló goha atiginá oko voko minokoko, gigivekagini hize lé oketozo. \v 33 Loko lo amekago, Pitá láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza kalapusi numukupe itó gipili hilinitamope nezagi áminagú vinogo uve. \v 34 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Pitaga neza lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okoloho nenémo velesá anó molonamiko geza nenikumú ánigonamuve loko egamega onetatanimó gamena losive makole inogo ive. \s1 Gopoguni mililitatamó nenémini amupiló minatunikumú ale vatí ituni gakó \p \v 35 \x * \xo 22:35 \xt Mat 10:9-10; Mak 6:8-9; Luk 9:3, 10:4\x* Loko loake, láa loko lo kimimó: Goí oko nolikimisuluke, moni gúeaká gó itó akiseaká gó itó likigisaló suú aliki vamilo loko lo lukumu gamenaló nene nivake netá makokumú vitagá amó nehe. Loko lokago, keza óve liki likago, \v 36 eza láa loko lo kimimó: Lá ikamóza, itína gamenaló moni gúeaká gó ahe akiseaká gó ahe ale neiti vemámo aleko vitive. Itó sopolo hána alenamiti vémo nene hepé golalotí moni alekoko sopolo hána meina hizitive. \v 37 \x * \xo 22:37 \xt Isa 53:12\x* Neza lamaná lo nolukumuve. Monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamó nene nenitoka utó inogo noive: \q1 Netá golesa aliaká nia vetini kigivéipo noive liki aiki gatamó. \m Itó monó gotolaú luhuva mukí nenikumú gizinamó nene nenitoka utó oko alévolé noive. \v 38 Loko lokago, keza nene Guivahanitemaka, ánigozo. Sopolo hána losi imane neve. Liki likago, eza není gakó gelemaze, áminasile loko lo kimimó. \s1 Izesú zazuhagú Ómasiloka loko minamó \r (Mat 26:36-46; Mak 14:32-42) \p \v 39 Nenetí hetoka lemeake vike, eza goí oko aleaká imómámini oko alinogo Olivi agokaú noitigo, izegipala zuhamate ámegetiki vamó. \v 40 Olivi agokaloka vo alí nolike izegipala zuha láa loko lo kimimó: Lekeza imaneló miniki lekemekú milatakumú gopa okatune liki Ómasiloka liki minalo. \v 41 Loko ahulokimiake, alitóisí minomo novike, alapusa nohizike Ómasiloka láa loko limó: \v 42 Aménega, geza lá itove loko gelekokoma genavagi gihinitata netá imane nenitokatí ale olové itane loko nogulumóza, není nigikaloka molamoko geí gigikaloka molatane loko noluve. \v 43 Loko noligo, okulumakutí ageló makó limike utó o amike hize lé otamó. \v 44 Lá okago, miluma alévolé oko nogilike, amuza moloko Ómasiloka noligo, govisi apilimó nene golani nenéminoko mikasiuka aleloko limimó. \v 45 Lá noigo, Ómasiloka loko minatotí oteake, izegipala zuha niató goha oake, netá golesa utó itikumú miluma giliki kovó akinago oko ánigoake, \v 46 kelémo oteake láa loko lo kimimó: Lekeza nanamú lokovó akinave. Lekeza otiiki lekemekú milatakumú gopa okatune liki Ómasiloka liki minalo. \s1 Izesuni amimí okago alemó \r (Mat 26:47-56; Mak 14:43-50; Zon 18:3-11) \p \v 47 Loko lo kemeko noigo, Izesuni vegenala zuhagutí ve makó Zutá áisi nene goí o kimigo vegená mukí iki Izesutoka iki alegesá amó. Lá ikago Zutá nene Izesuni agoka agepa legeko nanogo noitoka omo alí noligo, \v 48 Izesú láa loko lo amimó: Zutazo, geza okulumakutí lumu ve gihila není nogoka negepa legeko nanogo nimimika linogo noape. \v 49 Loko lokago, Izesuni amatoka mina vete nene utó inogo i netá nánigake Guivahanitemaka, sopolotunú kipilitupe. \v 50 Liki nilake, keikutí ve makolímo nene guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipala nene sopolotunú apilike agata zamagaloka zeko isimó. \v 51 Lá okago, Izesú nenémini suni alemo loake, agizani lutoko ámina vemámini agataló ale nogilike agata alémo lamaná otamó. \v 52 Alémo lamaná omiake, guguni giziaká ve napagi monó zavusavegú pilisí vegi monó gizapa vegi Izesuni agizató alitune liki a vema láa loko lo kimimó: Lekeza nenikumú gelemó nene laskoli nougo sopolo hánagi gelekahosigi aliki niake nigizató alinigi niahe. \v 53 \x * \xo 22:53 \xt Luk 19:47, 21:37\x* Gamena gamena lekezagi monó zavusave napagú minoaká umó nene, nigizató alisá amamó neve. Lá ikamóza, itína nene lekelí gamena nego, límugusi amelahini Satani amuza netá mota utó okave. \s1 Pitá Izesuni egamega otamó \r (Mat 26:57-58,69-75; Mak 14:53-54,66-72; Zon 18:12-18,25-27) \p \v 54 Loko lokago, Izesuni agizató aliake, alímiki vake guguni giziaká vetini gizapa vémini numukú alímiki itemó. Lá niago, Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko novigo, \v 55 ámina numukú hé numunaló holutó nene ló giziake minamó. Lá iki niago, Pitá kezagi makó minamó. \v 56 Eza ló hanatolaloka ló lotá oko noigo, gelekelé vená makolímo ánigoake, gonukonú napilike imane ve nene Izesuki miniaká asi ve noive. \v 57 Loko lokago, eza egamega ike venáage, neza ánigonamu vemú nolane. \v 58 Loko lokago, koma noigo, ve makolímo Pitani ánigoake geza nene ámina vémini zuhagutí noane. Loko lokago, Pitá nene vémage, neza noamuve. \v 59 Loko lokago, gamena koma novigo, ve makó nenémo pigi vizeko ezagi Galilaia anoki ve noinazo, lamaná ezagi makó minasimó neitive. \v 60 Loko lokago, Pitá nene vémage, geza nolani gakoka ma gelemu gakó nolane. Loko noli agepagi okolohomámo anó molamó. \v 61 Anó molokago, Guivahanímo mino viligake avogisa o amike Pitani ánigamó. Ánigokago, Pitá eza Guivahinímo amunaló lota gakó nene itína okoloho nenémo anó molonamiko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko lo ami gakóma goha nogilike, \v 62 agika hizekago, lemeko hetoka ive napa imó. \s1 Izesuni gopoguka nilitake kigizanitunú apelemó \r (Mat 26:67-68; Mak 14:65) \p \v 63 Lá okago, Izesuni agizató ali mina vete gopoguka nilitake kigizanitunú napeleke, \v 64 agómulaló lavolavo gotunú zi hitimiake láa liki lamó: Geza lo utó oko lo lemezo. Éaho nogipilive. \v 65 Liki liake, alivi letivi iki haitopaitó gakó litiki minamó. \s1 Kansoletini kogómulaló Izesuni goní itamó \r (Mat 26:59-66; Mak 14:55-64; Zon 18:19-24) \p \v 66 Niago, neteká gó lokago, Isilae mikasiuka gizapa ve keza guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi alegesá iake, monó kansoletini niatoka Izesuni alímiki viake \v 67 geza gologí oletative loko lo mololeta vema nookoma lo lemezo. Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Neza lo likimitomó nene lekeza gili alévolé aminigave. \v 68 Itó áminamú loká oleketatomó nene lekeza nonotó aliki li nememinigave. \v 69 Lá onoimóza, imane gamenalotí veletó nene okulumakutí lumu ve gihila neza amuza ve Ómasímini agizani lamagaloka minanogo uve. \v 70 Loko lokago, keza li amiki nilake láa lokoma geza Ómasímini gipala nouve loko nolape, olo. Liki likago, eza lá onoive liki lekezatini mota likave. \v 71 Loko lo kemekago, keza láa liki lamó: Aí gakola gilina vegená makó nanamú sele lokinake gakó makó gilitune. Aí agepagutí láa loko lokago mota gelekunimóma neve, liki lamó. \c 23 \s1 Izesuni alímiki Pilató noitoka vamó \r (Mat 27:1-2,11-14; Mak 15:1-5; Zon 18:28-38) \p \v 1 Láa liki liake, keza mukitó otiake Izesuni alímiki Pilató noitoka vamó. \v 2 Alímiki viake, apí iki goní itake láa liki lamó: Imane vémo leza Zuta vegená lelémo gopa oaká noike, takisi moni nene Loma vegenalitini gamani agulizaki ve napa Sisani amemilo loko loake, ezáamú nene nugulizaki ve napa gologí oleketatove loko lo mololeketa vema nouve loko loaká noive. \v 3 Liki likago, Pilató eza Izesuni loká otake geza nene Zuta vetini kugulizaki ve napáini noape. Loko loká omikago, Izesú nene gezaka lokanimole. \v 4 Loko lokago, Pilató nene guguni giziaká ve napamagi mukí vegenámagi láa loko lo kimimó: Neza imane vémini lihimavalamú vitagá umó nomive. \v 5 Loko lokago, keza pigi vizeke láa liki lamó: Eza mukí vegená kelémo otopá zemo novike Galilaia mikasiuka apí oake, Zutaia mikasiuka vo asú okoko gakó lainim-oketomo novike imaneló omo anitekave. \s1 Izesuni Heloté noitoka alímiki vamó \p \v 6 Liki likago, Pilató nene gakóini geleake, imane ve nene Galilaia mikasiuka ve noihe. \v 7 Loko loká okimiake, Izesúma Heloté gizapa onoi mikasiukatí ve noigo geleake, itó Heloté nene ámina gamenaló Zelusalega minamó nenazo, Izesuni nene Heloté noitoka alímiki vilo loko amiselekago, alímiki vamó. \v 8 Lá ikago, Heloté nene Izesuni gakó gozapá geleko minamó nenazo, Izesú nene avevezaha makó okiko ánigatonazo loko agata gelekelé oko noitotí nene Izesuni ánigoake agoliza goha vizimó. \v 9 Lá oko noike nene, Heloté nene Izesú oko moloko i netá mukikumú loká otamóza, Izesú nene Heloté li gakotó ma anotó aleko lo amemimó. \v 10 Lá noigo, guguni giziaká ve napamagi itó monó mogona apí-ikimiaká vemagi keza aí amatoka otinake amuza miliki goní itamó. \v 11 Lá ikago, eza ve golesa noigogitana Helotege itó gimisigi véate gopoguka litamó. Gopoguka limiake, agulizaki ve napámini luhoaká gó lamanaláa luhimiake, Heloté nene Pilató noitoka goha amiselekago vimó. \v 12 Lá okago, Heloteko Pilatoko keza nene gozapá gala ve lilí iki minasimóza, nenelotí goha zogo milasimó. \s1 Izesú hilitive liki goní itamó \r (Mat 27:15-26; Mak 15:6-15; Zon 18:39–19:16) \p \v 13 Lá ikasike, Pilató nene ve vená mukí itó guguni giziaká ve napagi monó gizapa vegi kelémo nupa oake, \v 14 láa loko lo kimimó: Lekeza imane ve nenitoka alímiki iake, vegená kelémo otopá zeaká noive liki lamóza, lekelí lokovogisaló aí mogonamú vitagá umó nene, gililo. Lekeza netá matá golesa alikumú goní notune liki lamóza, neza nene vitagá umó ma ale utó amuve. \v 15 Heloteki eza ámina oko lihimavamú vitagá imó nene nomigo lelitoka amiselekago okave. Lá onoize, gililo. Eza nene netá golesa makó alilina, apele hulutilinamóza, lá oko nomimó nenazo, \v 16-17 neza lokugo uheni nagasunitunú apiliiki amisilikiko hanuva vitive. Loko lokago, \v 18 keza ganaganagó gamoga giki láa liki lamó: Imane ve nene agoka legesó itize. Palapasini nene gologí omikako lelitoka ino. \v 19 Liki lamó nene Palapasí nene Zelusale apakuka gamaniloka lova gizoko kipili vémo lova hizeko ve makó apele helekago, nagá numukú ahulikago mina vemú lamó. \v 20 Lá noigo, Pilató nene Izesuni gologí otatove loko geleake, gakó goha lo kimimóza, \v 21 keza pigi viziki malipo zaló hilitikumule, zohota zaló hilitikumule. \v 22 Liki likago, Pilató goha láa loko lo kimimó: Nanamú. Nana netá golesa alekago nilave. Aí apele hilituni mogona makó ale utó amuve. Lá onoinazo, neza lokugo, uheni nogosanitunú apiliiki amisilikiko hanuva vitive. \v 23 Loko lokago, keza Pilató li gakó zivi hitivi ake pigi viziki gakó napagutí zohota zaló nagá otamane liki la gakolímo Pilatoni gakó alémo amunauka imó. \v 24 Lá ikago, Pilató nene keza negénegeka liki lakumú keí gakó lá itove loko lo hutamó. \v 25 Lo hukoake, amunaló emane gamaniloka lova gizake lova ale utó oko ve makó apele heleake nagá numukú mina vemú gologí otative liki loká ita vema nene gologí omiake, Izesuni nene kezáini kagata gele netá lilí itave loko gimisigi vetini kigizakú kimimó. \s1 Izesuni zohota zaló apelemó \r (Mat 27:32-44; Mak 15:21-32; Zon 19:17-27) \p \v 26 Lá okago, Izesuni nene apilinigi alímiki nivago ve makó agulizá Saimon eza Apilika mikasiuka Sailini apatotí ve nene minaukatí taoniloka novike gapoló noigo ánigiake, agizató aliake zohota zama gihimikago, agínagú geheake Izesuni ámegetoko vimó. \v 27 Lá iki nivago, mukí ve vená kémegetiki nivake, vená nenete miluma gilitake ive nama itimi vamó. \v 28 Lá iki nivago, Izesú nene mino viligoake láa loko lo kimimó: Lekeza Zelusale venáise, nenikumú ive amiki lekezatinimú itó lekezatini izegipatinimú ive ilo. \v 29 Gamena makó alitonoimó nene utó okiko láa liki litaze: Izegipa getinama vená itó izegipa nene aminí kiminama vená keza gohuna vená nene vatí iki minikave. \v 30 \x * \xo 23:30 \xt Hos 10:8; Ali 6:16\x* Liki liiki ámina gamenaló nene agoka napamú nene agae, agoka vozaneka, zeko akutooko oko hitoletatapo, liki linigave. Itó agoka komamú iki zi hitilitalo liki linigave. \v 31 Loko loake, láa loko lo kimimó: Neza gosohá lokitana noumóza, není nene hanuva lokú gizatamó nenazo, lekeza osagava lokitana vegená nene nana ilikitatave. \p \v 32 Loko lokago, netá golesa aliaká asi ve losigi Izesunigi kipili hilinigi kilímiki vamó. \v 33 Kilímiki vake, apá makó agulizá gotóini gonosi helisa apale liki latoka anitiake, neneló Izesuni nene zohota zaló apiliki apatiake, netá golesa aliaká asi ve losima makó nene agizani sogaloka hizeke itó makó nene agizani lamagaloka apiliki apatemó. \v 34 \x * \xo 23:34 \xt Age 22:18\x* Lá ikago, Izesú nene aménega, gili vevesamake gopa netá nalemó nenazo, geza lihimáini ahuloketozo, loko limó. Loko lokago, keza nene Izesuni luhoaká gola nene éaho alitihe éaho alitihe liki satu zohí amó. \v 35 Lá noigo, vegená mukí alegesá iki ánigi minamó. Lá niago, Zuta vetini gizapa ve nenete gopoguka litake láa liki lamó: Vegená kugutó vizeaká i vema eza Ómasímo alémo etó onoi ve nene gologí oleketative loko lo mololeketa vema nouve loko loaká i vema nenazo, ezáa agutó vizino. \v 36 Liki liake, gimisigi ve nenetegi gopoguka nilitake ekesá vain nagamí natihe liki agokaú miliake, \v 37 geza Zuta vetini kugulizaki ve nookoma, gezaka gugutó vizezo. \v 38 Liki li namego, velé gotolaloka luhuva makó nene imane ve nene Zuta vetini kugulizaki veninive liki gizikago minamó. \p \v 39 Lá onoigo, netá golesa aliaká asi vegutí magáámo láa loko Izesuni alevo letovo oko limó: Geza gologí oletative loko lo mololeta vema noitanimó nene, gezaka gugutó novizeko lezagi lugutó vizemane. \v 40 Loko lokago, maga véa nenémo gahá amike láa loko lo amimó: Ezagi lezagi goní nilitake, hilitave liki lilitinamóma nenazo, nohelenike geza Ómasimú gehelele vizemihe. \v 41 Loko loake, leza nene lihimatemaló apasiki lipili nihelemó nene vevesonoimóza, imane ve nene lihimavala nomi ve hakupá netá aliki apili niheleve. \v 42 Loko loake, Izesuni láa loko lo amimó: Izesuvo geza gugulizaki ve loló ooko gizapa okimiaká hoza alitani zupa nene nenikumú gele minatane loko noluve. \v 43 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Neza lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína nene Palatisi zazuha apakú gezagi apizeko minanogo usive. \s1 Izesú hilimó \r (Mat 27:45-56; Mak 15:33-41; Zon 19:28-30) \p \v 44 Loko noligo, holisaka gamena nene hómini silikakéna gopa noike mukí mikasiuka nene límugusi ze asú oake mino-loko novigo únaká ho ale zohota imó. \v 45 \x * \xo 23:45 \xt Gá 26:31-33\x* Lá noigo, monó zavusavémini gatetó Ómasímini avogisaló iteaká gatetó zi lí ika lavolavo nene zeko hoú lo losi imó nene lelí gahe ale koló imó. \v 46 \x * \xo 23:46 \xt Age 31:5\x* Lá noigo, Izesú nene gakó napagutí nolike aménega, není nemeni nene geí gigizakú nomuluve. Loko loake, ahuu lo nahulake hilimó. \v 47 Lá noigo, lovámini gala vevatini gizapa vemámo utó i netáma ánigoake, Ómasímini agulizá ale otike lamaná imane ve nene hee loko noi ve minamó neve. \v 48 Loko lokago, ámina suni ániganigi alegesá ina vegená nenete ánigiake, miluma napa giliake, kolómusaló zimi zimi atiginá iki numúitoka vamó. \v 49 \x * \xo 23:49 \xt Luk 8:2-3\x* Lá niago, aí agivelagegi itó Galilaia mikasigutí ámegetiki a venaki keza nene hotó otigí iki otinake ámina suni ánigamó. \s1 Izesuni gale zitamó \r (Mat 27:57-61; Mak 15:42-47; Zon 19:38-42) \p \v 50 Lá ikago, ve makó minamó, agulizá Zosehé. Áisi nene Zutaia apá makó agulizá Alimataia loko noi numutó ve minamó. Eza ve lamaná itó veveso mina ve Zuta vetini monó kansole ve makó minamó. \v 51 Lá imóza, kansole lugáate Izesuni apilitune liki kagata giliake lova gizi hukakumú nene gele kememi ve nenémo Ómasímo gizapa okimiaká ve alémo utó iti gamenamú gizapa oko mina ve minamó. \v 52 Áisi nene Izesuni gonosiva alinogo Pilató noitoka vike loká omikago, gele amekago, \v 53 zalotí apasoko aleko lemeake, gizopa gó lamanakú asapú omiake, aleko voko meikú geha mulí goló vatinakú nenegú ve vená makó gale zikitinamakú gale zetamó. \v 54 Palaitegú gale zetamó, avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi gamena alí noligo nene. \v 55 Lá noigo, Galilaia mikasigutí Izesuni ámegetiki a vená nenete Izesuni gonosiváa nana oko gale zetatihe liki ániganigi Zoseheni ámegetiki vake gonosi milimilimagú viki ánigamó. \v 56 \x * \xo 23:56 \xt Gá 20:10; Gapo 5:14\x* Ánigiake, numúitoka atiginá iki vake gonosiváaló holotatune liki anuva hilina ali vavá amó. \s1 Izesú heleneikutí otimó \r (Mat 28:1-10; Mak 16:1-8; Zon 20:1-10) \p Lá iake, ámina vená nenete holisigú Zuta vete li hukinamómaló nene kavasú viziki minamóza, \c 24 \p \v 1 Sategú neteká holugú nene gonosiva mola apató vinigi anuvagi hilina ali vavá iki milamóma nene aliki vamó. \v 2 Vi anitiake ánigamó nene, geha mulí agepaló gehani napa zi hitamó nene aló ahelú i ámiginago ánigamóza, \v 3 keza áminagú itiake ánigamó nene Guivahani Izesuni gonosiváa ánigamamó neve. \v 4 Lá iake ámina netakumú negi nagi hiziki niago, ve lositá galinali utó ikasike, iki holúikú minasimó nene, luhoaká góini nenémo gizopa vaevae loko minamó. \v 5 Lá noigo ánigiake ámina vená nenete kehelele novizigo, mikasiuka gupá zemó. Lá niago, ámina ve losi nenetosa láa liki li kemesimó: Hele vegenalitini apakú amenigi oteko noi vemamú nanamú vitagá niave. Eza imanegú noamive. Mota otopá zeko otekave. \v 6-7 \x * \xo 24:6-7 \xt Luk 9:22, 18:31-33\x* Lekeza Galilaia mikasiuka minake okulumakutí lumu ve gihila neza netá golesa aliaká nia vetini kigizakú nilími milikiko, zohota zaló nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve loko lo likimi gakokumú goha lakagata giliki minalo. \v 8 Liki likasigo, keza gozapá láa loko lo kimi gakómaloka goha kagata giliake, \v 9 geha mulikú gonosi mola apáma ahuliake, goha atiginá iki vake, aí izegipala zuhagutí ileveníagi vegená lugáagi nene ániga sunimú avetó iki li kememó nene, \v 10 Maliá eza Magatala apatotí vená itó Zoaná itó Maliá magáa eza Zemusini izolaho itó vená makó lugáa nenete ámina gakó avetó iki aposoloma li kememóza, \v 11 aposolomate gakó imane gihila nilave liki gili alévolé amamó. \v 12 Lá niago, Pitá nene oteake gonosi mola apámaloka ololu loko vike geha mulikú gupá zeko ánigamó nene, lavolavo gó gizopa lamaná lositáma hanuva nego ánigoake, eza nene goha atiginá oko numutoka vike, ámina suni utó ikumú agata gululusi geleko minamó. \s1 Emause numutoka nivasigo Izesú kémegetoko vimó \r (Mak 16:12-13) \p \v 13 Lá noigo, ámina gamenaló izegipala zuhagutí ve losi nene Emause numutoka vinigi gapoló vasimó. Emause apá nene Zelusalegatí hotó otigí oko 11 kilomita nenéminoko minamó. \v 14 Lá iki nivasike, Izesutoka utó i netakumú ligili hagili iki nivasigo, \v 15 Izesú nene vogaláikutí utó oake makó vamóza, \v 16 kogómulaló hitonoigo, Izesú noive liki ánigi vevesamasigo, \v 17 eza gakó nene nana onoigo ligili hagili iki nivasive loko lokago, keza nene viki notesike kogoka kegepa muhelé noigo, \v 18 keikutí maga ve agulizá Kiliopá ave loko noi vémo anotó aleko láa loko lo amimó: Veno ve mukí iki Zelusale apakú ali nupa niamó nenete imane gamenaló utó i sunimú gili asú inamóza, géisi ve hamó nene gelemape. \v 19 Loko lokago, eza nana suni utó ikumú nilasive loko loká okimikago, keza láa liki li amesimó: Nasalete numutotí ve Izesuni sunimú nolusive. Eza nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve minake, Ómasímini agómulaló itó vegenalitini kogómulaló alévolé gakó loaká ve itó alévolé suni aleaká ve minamó neve. \v 20 Lá imó nemóza, lelí guguni giziaká vete napagi lelí monó gizapa vetegi apili ahulatave liki goní imikago, zohota zaló apiliki apeteke apili hele vemú nolusive. \v 21 Itó goí oko Isilae mikasiuka gala vetini kigizakutí lelémo atiginá itihe loko gelenounimóza, gakó makó láa loko neve. Ámina suni utó ikutí nene gamena losive makole mota vokave. \v 22 Lá onoimóza, lelí zuhagutí vená makó lugáate iki likago ininá okune. Keza neteká holugú nene gonosi milimilimaló vake, \v 23 gonosiva ánigamake, ageló losi utó ikasike Izesú nene oteko agómulagi noive liki lasi gakokumú nene ámina vená nenete vamokitana ánigiake, atiginá iki iki avetó iki li lememó. \v 24 Lá ikago, lelikutí makolititosa viki geha mulikú gonosi milimilima ánigasike, venalite iki avetó amómáminoko nego ánigasimóza, ámina ve nene agupeló ánigamasimó. \v 25 Liki likasigo, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza ve negi niasive. Mulutini lepa hizetigí onoigo Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete gakó mukí luhuva gizinamóma nene gili zagemasive. \v 26 Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vema nene ámina miluma netá ali gihimikiko helekoko alika nene oteoko lapanala goha alitive likigó gizinamóma neve. \v 27 Loko loake, Moseki itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetegi gizina gakó lo kemeloko novike, ezáamú monó gotolaú gizina gakó mukí nenémini mogonamú ale hee loko lo kimimó. \p \v 28 Lo kemeloko novike, Emause apá ali ávatiha iake, eza nene ámina apá avilegeko vinogo noigo, \v 29 keza agata aliki ho mota lemeake límugusi zinogo noize, lezagi makó akatune liki li amikasigo, Izesú nene gele kemekago, numukú nene makó itemó. \v 30 Itiki minake, nosá nanigi niake, eza nene mitó minake peleti aleake, Ómasi agepoka loake, gitegeake kimimó. \v 31 Lá noigo, kogómula panava zekago, Izesuni nene ánigi hee hee lasimó. Ánigi hee hee nilasigo, litá oko legemage imó. \v 32 Lá okago, keza láa liki ligili hagili asimó: Gapoloka gakó lo limike monó gotolámini mogona lo utó oko lo nolimike lelémo zaú okave. \v 33 Liki ligili hagili asike, litá iki otiki Zelusalega atiginá iki vasimó. Vi anitikasike, aí izegipala zuha 11-imagi agive lugáagi alegesá iki niago ánigikasigo, \v 34 ámina ve lositá nene litá iki avetó iki Guivahanitema nene lamaná oteko noike Saimoni utó o amekave. \v 35 Liki li kimikago, keza lá iki Izesúma gapoloka kémegetoko vike nosánetá nanigi peleti gitigitó ánigi hee lasi gakó nene avetó iki li kemesimó. \s1 Izesú izegipala zuhaloka utó o kimimó \r (Mat 28:16-20; Mak 16:14-18; Zon 20:19-23) \p \v 36 Izegipala zuhamate ámina gakó ligili hagili niago, Izesú nene galinali utó oake, ote minake hulu nene lekelitoka minino. \v 37 Loko lokago, keza ánigiake, ininá iake holosi utó okahe liki kehelele vizimó. \v 38 Lá iki kagata nigelego, eza láa loko lo kimimó: Lekeza nanamú ininá iki lakagata losi nigeleve. \v 39 Imane nezama lamaná utó nouve. Lekeza nigisa nigizatoka nuhúma ánigalo. Itó ánigiiki iki nugupeló ali giliiki ánigi hee lilo. Neza nugupegi vegená lahani utó okuve. Holosi nene nenéminiki niamave. \v 40 Loko lo kemeake, agisa agizani nene kelepizimó. \v 41 Lá okago, keza mulúikú agila guluma itímo velesá gili alévolé amake kagata losi nigelego, Izesú nene lekelitoka nosánetá ma nehe. \v 42 Loko loká okago, keza lotó gizina lagaha makó amiake, \v 43 ániginago aleko namó. \p \v 44 Itó Izesú láa loko lo kimimó: Neza lekezagi minunike Mosé lo hukoko li gakokú itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakokú itó Ómasi agepoka liká nama liká a gakokú nenikumú epoapo gakó luhuva gizamóma nene gihila ze asú inogo ive loko lo lekemeaká umóma neve. \v 45 Loko loake, monó gotolaú luhuva gizikago mina gakó nene gili vevesatave loko kigika kagata ale koló oake, \v 46 láa loko lo kimimó: Monó gotolaú gologí oleketative loko lo mololeketa vemú nene miluma geleko heleoko gamena losive makole galegú minooko heleneitikutí otopá zeko otinogo ive liki luhuva gizinamóma neve. \v 47 Itó aí agulizá nene numutó namató vegenatoka vo asú oko vokiko, vegená keza giliiki kigika ali viligikiko lihimáini ahuloketative loko lonoive. Itó ámina hoza nene Zelusale numutoka apí iki alimi vitave liki luhuva gizinamóma neve. \v 48 Ámina netá ánigakumú avetó iki li kimita vegenáma lekelisi niave. \v 49 \x * \xo 24:49 \xt Apo 1:4\x* Gilinahe. Améneho Sikalahula lehizeleketatove loko lo mololeketamó nene amiselekugo liminogo ive. Lá itomó nenazo, lekeza imane apá litá iki ahulamiki ageva iki niiko velé okulumakutí zámuza lekemekiko vitave. \s1 Izesú okulumakú itimó \r (Mat 16:19-20; Apo 1:9-11) \p \v 50 Loko loake, minake, numutotí kelémoko vike Petania numuni ali alitiki viake, agizani ale otike nónohá zeketamó. \v 51 Nónohá nozeketake ahuloketoko okulumakú itimó. \v 52 Lá okago, keza mulúikú agila guluma goha igo, Zelusalega atiginá iki vake, \v 53 guguni giziaká zavusavegú nene gamena gamena Ómasi agepoka liki minamó.