\id JAS - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Zemusí \toc1 Zemusini Luhuva \toc2 Zemusí \toc3 Zem \mt1 Zemusini Luhuva \c 1 \s1 Zemusí geké loketake luhuva gizamó \p \v 1 \x * \xo 1:1 \xt Mat 13:55; Apo 15:13; Gal 1:19\x* Neza Zemusina Ómasímini gelekelé ve itó Guivahani Izesu Kilistoni gelekelé vémina nezáne luhuva imane nogizuve. Lekeza Isilae vegená mulusi 12-a hutilí i va vegenakutí Izesuni vegenala zuha lilí amoláa geké nololeketuve. \s1 Gele alévolé oakakumú itó lugupe ale oteakakumú \p \v 2-3 Nigive nagavese, gopoguni nimililikitikoma nene, gimilikú milikiko lekeza Ómasimú alévolé iki gilinamómámini mogona lá oko utó itive liki giliiki gili golesa amiki lokogoliza viziki minalo. Lekeza monokú alévolé itave liki gopoguni mililikitata netá nenémo lekelémo vatí inogo ive. \v 4 Gopoguni nimililikitikoma nene, zou liki lipiziki minatamó nene, likigika lamanaki vihelé lo miniko minanigave. \p \v 5 Ómasímo nene vegená hize lé oketoko gínikaha amoko kemeaká noinazo, lekelikutí ve makolímo gele vevesoakala vitagá okokoma Ómasiloka lokiko aminogo ive. \v 6 Kagata losi gilita vegená nene hepé alike age nagamí valahuká zeaká noimó nenéminiki miniaká nianazo, Ómasiloka voká loko ámina netá alitohe alemitohe loko agata losi gelemoko gele hamó oko Ómasiloka litimó nene ámina netá alinogo ive. \v 7-8 Kagata losipasi giliaká nia vegenalite zová ziki mihina iaká nianazo, Guivahanilokatí netá ma aleminigave. \p \v 9 Gohogó vegená lekeza Ómasímo lekelémo vatí oaká noikumú nene lokogoliza viziki minalo. \v 10 \x * \xo 1:10 \xt Isa 40:6,7\x* Itó henotiki vegená lekeza za guvava nenéminiki lutihimí zitamó nenazo, Ómasímo lekelí henonimú giligo lemeaká noikumú lokogoliza viziki minalo. \v 11 Ho noiteko lokiko netá guvava mikinogo ive. Lá ooko guvava legemó zekiko avogisa gopa inogo ive. Ámina iki henóiki vegenalita hozagazagú niviki tolova inigave. \s1 Gopogunigi itó gimileguki moloakakumú \p \v 12 Gimíikú milata netá asú okiko alévolé iki minata vegenalite nene, Ómasímo kigika aitoka miliki minata vegená kimitove loko lo moloketonoitó nene gosohá kemetameni nene golivagi akilikitana alitamó nenazo, gopoguni nimilikitikoma alévolé itamoláa nene kogoliza viziki minanigave. \v 13 Ve makolímohe netá makolímohe netá golesamú Ómasi gimivagú molaminogo ive, itó netá golesa makokumú Ómasímo gimilegú molosá amimó nenazo, gimilikú nimilikoma Ómasímo gimilegú nomolave liki lamilo. \v 14 Lumu heleaká netalímo gimilegú molokago gelehusigú apeleaká noune. \v 15 Lumu nenémo ezáa nalamula molokiko gele ahulamitunimó nene lihima alinogo une. Ámina lihimate nene lulu vizeko napa napa okiko Ómasímo viselelimikiko tolova inogo une. \p \v 16 Nigika lukumu nigivénegita, gopa amilo. Gimilegú moloaká nene Ómasilokatí nomive. \v 17 Mukí netá lamaná vihelé lo minoaká netakó lamaná nene Ómasilokatí neve. Ómasi ameteho eza okulumató hanatoaká netá mukí kelémo utó imó neve. Ámina netá ali viligá aligá iaká niamóza, Ómasímo nenémini osá amive. \v 18 Leza Ómasímini vegenala zuha ganá apí oko loló itune loko Ómasímo geleko moloko noitó aí gakó gihila gele alévolé okuko gosohá lemetameni lemekave. \s1 Ómasímini gakó gele aleakakumú \p \v 19-20 Nigika lukumu nigivénegita, lekeza imane gakó gililo. Lizapaló moloaká nenémo Ómasímini avogisaló hee loko oko moloko ituni netá ma ale utó amitimó nenazo, lekeza Ómasímini gakó litá iki nigiliki likizapaló molatikumú gakó makó litá iki lamilo. \v 21 Golotuva netá itó musi netá itó netá golesa aleaká mukí nene ahuliiki Ómasímini gakó likigikagú molamó nene ali gikitiki alilo, Ómasímini gakolímo lukugutó vizitimó nenazo. \p \v 22 Ómasímini gakó gili ahulata vegená nene gopa inigave. Nenemú gakola nene giliiki ámegetalo. \v 23 Ve makolite Ómasímini gakó giliki gili alemitamó nene gapokapokú kogoka kegepa ánigiaká niamó nenéminiki minanigave. \v 24 Kogoka kegepa ánigiake viki litá oko kagatí moloaká noive. \v 25 Lá onoimóza, Ómasímo lo huka gakó lamaná nene gologí olimiaká gakokú monolímini mogonamú vitagá oloko vinake lagatí molamiko gele alekogó minatunimó nene, Ómasímo nónohá zelimikiko logoliza vizeko minanogo une. \p \v 26 Makó keza monó noguluhá vegená noune liki litamó nenete kegepa gizapa amitamó nene, monó lupe liki soza lotuváa linigave. \v 27 Megusa izegipa itó vená getó muhelé iki niko kelémo vatí itunimó itó mikasiuka monó gelema vegenalitini mogona nenémo lelémo golesa okative loko gizapa oko minatunimó nenémo monó lituni netá loló oko Ómasímini avogisaló hee loko lamaná minanogo ive. \c 2 \s1 Vegená ánigoko gona moloaká \p \v 1 Nigive nagavese, lekeza lapanalagi Guivahani Izesu Kilistokumú mota gili alévolé nianazo, vegená makokumú sigaga nilikitake vegená makokumú ánigi ahuliaká nia netá nene ahulalo. \v 2 Ve makolímo netá lamaná akolokoko agizató nene goli gehanitunú lilí a lini akolokoko monó numutikú noitiko, itó ve makó gohogó ve nene ginegane litaha akolokoko ititimó nene, \v 3 lekeza netá lamaná akolonoiti vema ánigiiki sigaga limiiki holoma lamanató alími miliiki gohogó ve neneka, omaneló voko oteko minozo itó mikasiló ha minozo liki li amitamó nene, \v 4 lekeza vegená kugupe hetokagó ánigiake gona miliki kilími haitopaitó iake, lakagata golesa giliki vegená gizaká iaká niave. \v 5 Nigika lukumu nigivénegita, nenemú lo likimitoze, gililo. Gohogó ve niave liki liaká nia vegená makó nene Ómasímo kelémo etó okago, Ómasimú gili alévolé nianazo, Ómasímini avogisaló nene henóiki vegená lilí ikamó neve. Lá niago, Ómasímo kigika aitoka nimila vegená nene lo moloketonoimómáminoko aí gizapa olimiakalímini lapaná nene lehizeketanogo ive. \v 6 Lekelisi gohogó vegená ánigi ahuliaká niamóza, henóiki vegená nenete vasá zilikimiake goní ilikimiaká niave. \v 7 Lekelisi Izesuni agulizakumú sigaga liaká niamóza, henóiki vegená nenete Izesuni agulizá alivi letivi iaká niave. \p \v 8 \x * \xo 2:8 \xt Liv 19:18\x* Monó gotolaú Ómasímo lo hukoko li gakokutí gakó alévolela láa loko neve: Gezakamú geleaká noanimó nenéminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo loko limó neve. Lekeza ámina lo huka gakó gili alitamó nene netá gihila alitamóza, \v 9 gevená makokumú sigaga nilikitiki gevená makokumú ánigi goselé itamó nene lihima alitamó nenazo, Ómasímo lo huka gakó mota gili ahulikave loko linogo ive. \v 10-11 \x * \xo 2:10-11 \xt Gá 20:13-14; Gapo 5:17-18\x* Ómasímo haitó ve vená ipá i ezega emega amilo loko limó itó vegená kipili helemilo loko lo hukamó neve. Itó lekeza haitó ve vená ipá i ezega emega amiki vegená kipili hilitamó nene Ómasímo lo hukoko li gakó mota pelevesava zikamó nenazo, ve makolímo Ómasímo lo hukoko li gakó mukí nene gele alekoko hamokó gele ahulatimó nene, mukitoka mota avutá imó gilinogo ive. \v 12 Ómasímo lo hukoko li gakó gologí olimiaká gakó gili alitamoláagi gili ahulatamoláagi alika lelémo nupa oko gona mololetanogo ive. Nenemú gakó niliki netá matá naliki nolu gakokumú gili minalo. \v 13 Ve makolímo agika hizekiko vegená makó kelémo vatí amitimó nene, Ómasímo ámina oko agika hizekiko alémo vatí amiko, ámina ve goní napa inogo ive. Itó kigika hizekiko kilími vatí ita vegená nene Ómasímo ámina oko agika hizekiko kelémo vatí inogo ive, itó goní okimiakaláa nene koma minanogo ive. \s1 Geleakaláagó netá gihila nomive \p \v 14 Nigive nagavese, ve makolímo neza Izesukumú gele alévolé okuve loko litimó nenémo monokú mogona lamaná makó ale utó amitimó nene, hutuva loló inogo ive. Nenémini okogó gele alévolé oloko vitunimó nene, Ómasímo lugutó vizeminogo ive. \v 15 Likigivetipo ve makó ahe vená makó ahe gineganemú ahe itó nosánetakumupe vitagá noikoma, \v 16 lekelitokatí makolímo aló vozo, mumusí oko nooko no gagatupa oko minozo loko lo amitimóza nasahilí otamitimó nene, hutuva inogo ive. \v 17 Vegená makolite monó gili alévolé iiki monokú mogona lamaná makó ali utó amitamó nene, Ómasimú gili alévolé itamola mota helekave. \p \v 18 Ve makolímo nolu gakokumú géneka litimó nene, láa loko lo amitomó neve: Geza monó gele alévolé okanimóza, neza nene monokú mogona lamaná ale utó oaká nouve. Monokú mogona lamaná nelepizemoko gele alévolé oaká animokó nelepizitanimó nene, neza monokú mogona lamaná ale utó oaká noumó nene gelepizekugo, Ómasimú gele alévolé noutímini mogona hanuva gilinogo ane loko linogo uve. \v 19 Lekeza nene Ómasi hámakó noive liki liaká niamó nene gakó gihila nilamóza, holosi golesa nenete ámina iki giliake alika goni itakumú kehelele vizekago luvoluvo ziaká niave. \v 20 Negi nagi vegenakumú litune. Vegená makó keza Ómasimú gili alévolé itamóza, monokú mogona lamaná makó ali utó amitamó nene, gele alévolé oakáini mota helekave loko litune. \v 21 \x * \xo 2:21 \xt Apí 22:1-14\x* Avoteho Avalahá nene gipala Isakani Ómasi guguni gizo aminogo noigo, Ómasímo geleake, novogisaló lihimavala asú omikago noive loko li gakó nene mota gilinave. \v 22 Nenemú eza gele alévolé omo novike monokú mogona lamaná ale utó oaká imó, itó monokú netá lamaná ale utó oloko vitímo gele alévolé i netá nene vihelé lo minamó neve. \v 23 \x * \xo 2:23 \xt Apí 15:6; 2 Iki 20:7; Isa 41:8\x* Nenemú monó gotolaú nene Avalahá eza Ómasimú gele alévolé okago, nenemule loko Ómasímo gelekago lihimavala asú omikago minamó neve loko li gakó nene alévolé imó. Itó vegenalite Avalahakumú eza Ómasímini zogova lamaná noive liki liaká amó. \v 24 Lá onoimó nenazo, gele alévolé oakatemukó gelekoko Ómasímo eza novogisaló mota lihimatini asú olikimikago niave loko lamitimóza, gele alévolé onounike monokú mogona lamaná ale utó oakakumú gelekoko novogisaló lihimatini asú olikimikago niave loko linogo ive. Nene mota gilinave. \v 25 \x * \xo 2:25 \xt Zos 2:1-21\x* Ámináminoko Zosuá eza vegená guhu gapo viki asuguná iki vegená kemeni ánigatave loko kimiselekago, mokoló vená Lahapá noitoka ikago, áisi kelémo numukú moloake, gala vegenalite ánigiiki kipilikatave loko kimisele makó gapoloka molokago vamó. Ámina mogona gihila ale utó okago, Ómasímo aikumú novogisaló lihimala asú omikago noive loko limó. \v 26 Ve makolímini agikagú ameni nomigo mota helekave loko litune. Ámina oko ve makolímo Ómasimú gele alévolé okoko monokú mogona lamaná ale utó amitimó nene gele alévolé oakala mota helekave loko litune. \c 3 \s1 Genezate \p \v 1 Nigive nagavese, tisá mukí nene aleko iteko goní hoza napa ale liminogo inazo, lekelikutí ve mukilite monó tisá lilí amino. \v 2 Leza mukitó gopa oaká noune. Makó keza gakokú gopa amitamó nene, vihelé likigó minanigave. Kegepaló gizapa itamó nenete kugupeloka netá mukí hanuva gizapa lamaná itamó neve. \v 3 Aenitunú lilí a netá nene hosi izatini kegepa holutó moloko nagá zeko nagató aleko gelelehá nouko, gapo vinogo nounitoka viaká niave. \v 4 Ámina oko sipi nene netá napa napa nemóza, itó hepé napa nenémo alémoko voaká noimóza, sipi ale ataloaká ve nenémo iha komaló ale molo molo nogiliko ámina sipi napa nene eza gilitoka vinogo ive. \v 5 Ámina oko genezate nene netá koma nemóza, netá koma-kama oko alesá amuve loko ale napa napa oaká noive. Ló luluha koma nenémo guluma oake zazuha gihinahisi lo asú oaká noive. \v 6 Ámina oko genezate nene lokitana neve. Lugupémini netakutí nene mikasiuka netá golesa mukilitini nogosani neve. Genezatémo lugupe ligika ale gopa o asú oaká noive. Ló luluhámo guluma oake zazuha gihinahisi lo asú oaká noimómáminoko ló apakutí Satani vegenala zuhate mikasiuka vegená mukitoka genezate ali viligá aligá ago gakó golesa lokuko áminalotí oko moloko nouni netá nene golesagó oloko novive. \v 7 Iza goula itó zauka gaha-nama, itó gosihá, itó nagamikú netá haitopaitolímini mukí kilími kagata ligatamó neve, itó kilími kagata ligiaká niamóza, \v 8 genezate nene ve makolímo agata aleminogo ive. Genezate nene netá golesa noike hanuvagi minosá amive. Ale viligá aligá oko minoaká noive. Genezate nene zahámegeta golesa heleaká netá neve. \v 9 \x * \xo 3:9 \xt Apí 1:26\x* Helegaloka genezatetunú nene Guivahani ametehini agepoka loaká noune, itó helegaloka Ómasi ezáagitana kelémo utó i vegená nene genezatetunú usí vizekimiaká noune. \v 10 Ámina hamokó genezatetunú nene gakó lamaná lo kemeko kegepoka loaká noune, itó ale viligoko usí vizekimiaká noune. Nigivénegita, nene etami suni neve. \v 11 Nagamí hinipiní hamokutí nene noaká nagamiki ekesá nagamiki lemeaká noihe. \v 12 Itó loisi nenémo anasi golatihe, itó gizasímo nene loisi golatihe, itó age nagamikutí noaká nagamí utó itihe. Lá aminogo ive. \s1 Ómasilokatí gele vevesoakaláa \p \v 13 Lekelikutí ve makó nene netakumú gele vevesoaká ve itó gele hee loaká ve noitimó nenémo zou ve minoko hee loko oko moloko itimó nene, gele vevesoakalímini mogona ale utó inogo ive. \v 14 Lá onoimóza, likigikagú gínikahagi gezaokaní gezaokaní liki kemekugú niki minatamó nene, sozagi likataze, lukugupe aliki itiki leza gele hee lonoune liki lamilo. \v 15 Ámina netá alitamó nene, gele vevesonoune liki lina gakó nene hutuváa neve. Ómasímo ámina netá alilo loko losá amive. Satá nene ámina netá alilo loko gala vizeaká noigo, litaha lemetamenitunú aleaká noune. \v 16 Kigikagú kemekugú noaká netá itó gezaokaní gezaokaní loaká netá netitoka nene vegenalite gopa netá aliki netá golesa mukí lilí inigave. \v 17 Ómasímo gele vevesoaká netá lehizelimiaká noimó nene, ligikagú gizopa lo minago hulu vegenakó minoko gínikaha amoko muheléini ánigokoko kelémo lamanatamaná okoko ligitagani oko genezate lositaki minoko soza losá amune. \v 18 Vegená nene hulu vegenakó miniiki netá mukí zou liki alitamó nene, hulu utó inogo ive. \c 4 \s1 Monóini nomi vegená ánigi lamaná iakakumú \p \v 1 Lekeza nene lova leta lava leta iki lova hiziaká niamómámini mogonamú lo likimitoze, gililo. Lukugupémini lukumu heleaká netalímo likigikagú vo alekago lova utó oaká noive. \v 2 Lá iake, lukumu hili netá nene alitupe liki amuza milaha milaha alemake vegená visilikimiaká niave. Netá matá ánigi lamaná iki ali likigizakú inamake lova napa hiziaká niave. Netá matakumú Ómasiloka voká lamanazo, alisá amave. \v 3 Itó netá makokumú Ómasiloka voká likamóza, likigika hee loko minamitita lekeza lukugupémo amu heleaká noi netakumukó gopa Ómasiloka liaká nianazo, Ómasímo lekememinogo ive. \v 4 Gumesisiló vegenalita monó gelema vegenalite giliaká niamó nenémini iki laga likivisiti netakumukó gilitamó nene, Ómasímini gala veva lilí itave liki gelemahe. Monóini nomi vegená kumu heleaká noi netakumukó likivisitimó nene, Ómasímini vegenala minaminigave. \v 5 Ómasímo monó gotolaú nene není Sikalahú kigikagú moloketumó nene hanuvamú ahulotamuve, netá golesa alitahe loko gizapa itive loko ahulotonouve loko limó. \v 6 \x * \xo 4:6 \xt Ano 3:34\x* Lá onoimóza, lumu heleaká netá golesa gili ahulatave loko nasahilí oletoko hize lé olimiaká noive. Nenemú monó gotolaú Ómasímo kugupe ali otiaká nia vegenalitini lukesa akeleaká noive, itó limiki mina vegenalitini lukesa hize lé okimiaká noive loko lonoimóma neve. \v 7 Lekeza Ómasiloka gímiziiki aí amakuka limiki minalo. Satani visilitatamó nene, golisi inogo ive. \v 8 Itó Ómasímini avogisaló vi alitatamó nene, eza ámina oko lokovogisaló omo alitanogo ive. Golesa netatini nene ahulalo. Vitupe atupe liki vénehekánehé nilamó nene ahuliiki likigika nagamí zilo. \v 9 Lekeza mogonatitoka giliki miluma giliki ive iki niviki likigika hizino. Giza iki lokogoliza vizeaká netatotí ive iki miluma giliaká netatini utó ino. \v 10 Guivahanímini avogisaló limiki minikikoma lekelémo otinogo ive. \s1 Likigivetikini gakó golesa li kimiakakumú \p \v 11 Nigivénegita, lekezatinimú alivi letivi iki gakó golesa lamilo. Makó eza agivelahinimú gakó golesa lomikiko lihima molotatimó nene Ómasímo lo huka gakokumú gakó golesa loko aleko letamó gilinogo ive. Geza nene Ómasímo lo huta gakó aleko letatanimó nene, gele alemoko aleko letoko gakó gihila nomive loko litanimóza, \v 12 Ómasímo ezáagó lo huka gakó ale utó oake gakó akó loko gona mololetanogo ive. Ezáagó lugutó vizitimó neve, itó lelémo tolova itimó neve. Lá noiko nene vegenalitini mogonataganamú lotuva legeaká nene lekelí hoza nomive. \s1 Iki miliki ita netakumú lukugupe ali otemilo \p \v 13 \x * \xo 4:13 \xt Ano 27:1\x* Lekeza nene itínahe azohe apá makotoka vinake kilisimasi hamó minokinake, hoza alinake henoni ale utó itune liki liaká nia vegenalita nene gakó makó lo likimitoze. \v 14 Azo utó iti netá nene lekeza gilinake nilahe, olile. Lekelisi nene miniki aliki niamó nene ló lokilagitana neve. Ló lokila notike notike vegenalite gamena lagasó ánigikago litá oko asú oaká noive. \v 15 Nenemú Ómasímo giliko lamaná noikoma nene, minoko aleko oko moloko itune liki lilo. \v 16 Itína nene, iki miliki ita netakumú lukugupe aliki itiaká niamó nenémo etamive. \v 17 Makó keza netá lamaná alitune liki gilinita netá lilí amitamó nene, lihima alinigave. \c 5 \p \v 1 Lekeza henotiki vegenalita gakó makó lo likimitoze, gililo. Netá golivagi lekelitoka utó itimó nenaze, nenemú miluma giliki ive nama ilo. \v 2 \x * \xo 5:2 \xt Mat 6:19\x* Henotini mota hulupa lokago, gineganetini lamaná nene gúnakonite mota hukatató niave. \v 3 Lekelí monitini gaupá gimó nenémo moni aliki etoha iki ali minamómámini mogona alika utó okoko, lokitana oko lekezagi henotinigi lanogo ive. Henoni ali nupa iki milinamóza, mukí mikasiuka netá asú iti gamena mota alitokanazo, ámina gamenaló henotinímini lihima golesa alinigave. \v 4 \x * \xo 5:4 \xt Gapo 24:14-15\x* Gilinahe. Lekelí mikú hozaló vete govisi hoza aliki gihisi hukikago, lekeza etami suni aliki meinava kememago, hoza ale vete ive nama amó nenémo Ómasímini agataló holokago lihimatinimú geleake láa loko nolive: \v 5 Lekeza mikasiuka imane iki miliki ake niki lagaváa giliaká niake, giliki gehatiaká niamóza, Ómasímo lekehelú iti gamena mota alitokave. \v 6 Lekeza vevesiki nia vegená nene goní ikimiake nikepelego keza lihima lova iki likipilisá amave. \s1 Goselekaselé amoakakumú itó Ómasiloka loakakumú \p \v 7 Nigivénegita, Guivahani atiginá oko ati gamenamú goselekaselé amiki aí ageva iki minalo. Gilinahe. Zuhaina vete mini zuhá iake goí o golinigi itó alika golinigi zekiko minumuni omolokiko gihila lamaná aleko natune liki goselekaselé amake gizapa iki miniaká niave. \v 8 Guivahanite atiginá oko ati gamena alitokaze, nenemú lekezagi ámina iki goselekaselé amiki likigika Ómasiloka mili alévolé iki minalo. \p \v 9 Nigivénegita, goní oletati ve Ómasi nene alitó noive. Goní ikataze, lekeza mukahá makahá amilo. \v 10 Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gopoguni nimilikitago goselekaselé amake Guivahanímini agulizá iki miniaka a vetini kigizakaú lisiki hulu iki minalo. \v 11 \x * \xo 5:11 \xt Hio 1:21-22, 2:10; Age 103:8\x* Gilinahe. Keza alévolé iki mina vegenakumú nene Ómasímo nónohá zeketa vegenale loko loaká noune. Zopú eza miluma maluma geleko goselé amike minamoláama mota gilinave. Miluma gili gamenava asú omikago Guivahanímo netá matá lamaná alika lehizetamó nene mota gilinave. Nenemú Guivahanímo muhelete ánigokoko agika hize lemeko hize lé oletatimóma neve loko gilitune. \p \v 12 \x * \xo 5:12 \xt Mat 5:34-37\x* Nigivénegita, alévolé gakó makó litoze, gililo. Okulumakú liví ziki likigizani itiki li hukamilo. Itó mikasiuka netá makokú liví ziki li hukamilo. Ómasiló goní ikatanazo, lekeza nene oo alitune itó óe alemitune linigima nene gakó lamanakutí lilo. \p \v 13 Lekelikutí makolímo eza miluma maluma geleko nominokoma Ómasiloka lino. Itó lekelikutí makolímo agoliza vizeko nominokoma Ómasi agepoka lokoko nama lino. \v 14 \x * \xo 5:14 \xt Mak 6:13\x* Lekelikutí ve makó avisekikoma monó gizapa ve sele lo kemekiko, anitiki Ómasiloka liki Guivahanímini agulizá ali otiki netupagitana nagamí hilitatave. \v 15 Lá niiki Ómasimú gili alévolé iminiki litamó nene, Guivahanímo alémo guni okiko avisi vema nene zokanogo ive. Itó lihimavatini minatimó nene, Ómasímo ahuloketanogo ive. \v 16 Nenemú Ómasímo lekelémo zokative liki eza hize lé omikiko eza hize lé omikiko iki lihimatini li utó utó miliki Ómasiloka lilo. \v 17 \x * \xo 5:17 \xt 1 Kug 17:1, 18:1\x* Vevesiki minata vegenalite numuna litamó nene, netá gihila mukí alinigave. Ilaizá nene lezagitana vemámo golini zemitive loko amuza moloko Ómasiloka lokago, kilisimasi losive makole asú oake nekisa ikani 6 oko novigo mikasiló golini zemigo, \v 18 \x * \xo 5:18 \xt 1 Kug 18:42-45\x* alika nene goha golini zitive loko Ómasiloka lokago, golini zekago, mikasigú netá matá goha goloko itimó. \p \v 19 Nigivénegita, lekelitokatí makolímo monokú gapo zová zavá zekiko, agivelaho makolímo alémo atiginá okikoma, \v 20 \x * \xo 5:20 \xt Ano 10:12; 1 Pit 4:8\x* gakó láa liki gilitaze: Makolímo lihimavagi ve gapo golesagutí alémo atiginá itimó nene, ámina lihimavagi vémini amenía monéna tolova inogo ikutí agutó vizeko lihimala mukí ale ahulomikave liki gilitaze.