\id HEB - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Hipulu \toc1 Hipulu Vegenalitini Luhuva Gizo Kimimó \toc2 Hipulu \toc3 Hip \mt1 Hipulu Vegenalitini Luhuva Gizo Kimimó \c 1 \s1 Ómasímo gipalámini agepa ale vávani okago gakó lo limimó \p \v 1 Ómasi eza gozapá agepagutí gakó liaká a vetini kegepa ale vávani okimikago, keza avotegini nene gakó haitopaitolímini itó gapováa haitopaitolímini li kimiliki iva iva amóza, \v 2 gamena asú inogo noigo imane gamena nene gipalámini agepa ale vávani okago aí gakó lo utó oko lo limimó. Gipala eza mukí netá matalímini mututonáa loló oko minative loko lota vémini zámuzatunú mukí netá ale utó imó. \v 3 Ómasímini lapanalámini gonanalivámini luhuváa aitoka utó imó neve. Itó Ómasímo minoko aleko itímini lelegiláa aitoka minokanazo, nenemú ezáa zámuzalaló molo gele minake loaká noi gakó nenémo netá mukí hize lé omiaká noive. Áisi nene lihimate nagamí zelimiaká hozaváa ale asú oake, vozaú vémini agizani lamagaloka voko mitó minoko gizapa oko minamó noive. \v 4 Lá noike ageló kivilege asú oko minamómámini lelegilaló nene agelolitini kugulizáini avilegeko iteko mina agulizá alimó neve. \s1 Gipalámo ageló kivilege asú noi gakó \p \v 5 \x * \xo 1:5 \xt Age 2:7; 2 Sam 7:14; 1 Iki 17:13\x* Ómasímo gakó makó gipala lo amimó nene ageló makó láa loko lo amesá amive. Makó nene gipala láa loko lo amimóma neve: \q1 Géisi nene gipáne noanize, \q2 nénisi nene itínasa gelémo utó nomuluve. \m Itó lá okove: \q1 Nénisi nene amelahina loló oko minatoze. \q2 Itó áisi nene gipáne minative. \m \v 6 \x * \xo 1:6 \xt Gapo 32:43; Age 97:7\x* Makó nene minoko ganá gipala amiselekago, mikasiuka liminogo noigo, gipalámini gakoláa láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Ómasímini ageló vegená keza mukitó gupá zi amiki agepoka li amitave. \m \v 7 \x * \xo 1:7 \xt Age 104:4\x* Itó helegaloka ageló vegenakumú láa loko luhuva gizonoimóma neve: \q1 Ómasímo lokago aí ageló vegenalitini kemetameni ale viligokago hepé kemetameni ali luhiaká niave. \q2 Keza gelekelé izegipala loló o kimikago ló guluma kemetameni ale luhiaká niave. \m \v 8 \x * \xo 1:8 \xt Age 45:6-7\x* Lá onoimóza, gipalamú nene láa loko luhuva gizonoimóma neve: \q1 Ómasi geza geí gonanalivagi siá alévoleláaló minoloko voko minanogane. \q2 Itó geí zámuzámini hánusaváa ale minanike geí gasovaló nene ale hehe loko gizapa oaká noane. \q1 \v 9 Geza nene hee loko minoaká netakumú giviseaká noive. \q2 Itó netá golesamú nene gumu helesá amive. Nenemú Ómasímo geí Ómasi áisi nene gogoliza vizitani netupa hologimikago gigivekagini kivilegekane. \m \v 10 \x * \xo 1:10 \xt Age 102:25-27\x* Makó nene gipalamú ve makolímo láa loko lonoimóma neve: \q1 Guivahani geza ganatilisi mikasímini guhaiváa molanimóma neve. \q2 Itó okulumakuka keza nene gigizani luhuva ma niave. \q1 \v 11 Keza miniki haha inigave. Itó géisi nene mino alévolé oko minanogo ane. \q2 Kéisi nene luhoaká gó nenéminiki minikanazo, litaha lanigave. \q1 \v 12 Lá iki niko, géisi nene gakeko ale molanogo ane. \q2 Lá okako, keza nene haitó kemetameki lilí inigave. \q1 Lá itamóza, géisi nene noani gemetamenigi áminalokó minanogo ane. \q2 Itó meleke gamenavaka nene ma asú aminogo ive. \m \v 13 \x * \xo 1:13 \xt Age 110:1\x* Itó Ómasímo gipala láa loko lo amimó neve: \q1 Oko nigizani lamagáneloka minoloko voko noako \q2 gala vega kelémo nupa okugo gigisa lapuvauka minanigave \m loko gipala lo ami gakó nene ageló makó láa loko lo amesá amimó nenazo, \v 14 ageló mukí keza sikalahuki netá Ómasímini gelekeleláa nene lugutó vizeakalímini gihiláa ale lá ituni vegená lilími vatí itave lokogó kimiseleaká noive, itó Izesú nene ageló kivilege asú onoive loko gelenoune. \c 2 \s1 Lugutó vizeaká iteko minamó \p \v 1 Gipalámini mogona lá oko noinazo, leza gopa gapo golesagú gapo veleko vokatune loko gipalamú gakó gulunimóma nene goha ale gosohá oko amuza moloko alévolé oko geleko minatune. \v 2 Agelogini kegepagutí gakó Mosé gizamó nenémo gihila zekago, vegenalite agelogini gakóini avutá oaká itó gele ahulokoko pelevesava zeakalímini mogona utó okago nene, lihimavagi nenazo, nenémini ago helegáa lihima mota alikamóma nenazo, \v 3 lélisi nana oko lugutó vizeaká netá iteko minamó nene gele ahulokuko voko haha itimó neve. Ezáa Guivahanímo ganatilisi ámina lugutó vizeaká gakó lo utó molamó nene kagatatunú gili kolosiki gilina vete li limi limi ago ago, alévolé onoimóma neve. \v 4 Lá onoigo, Ómasímo ezáa haitopaitó alévolé suni itó zámuzalámini netala netá gosohá ale utó moloake keí gakó nene hize lé otake Sikalahutokatí monolímini zámuza ezáa litoka molatoka oko gona molake limimó. \s1 Izesú lugutó vizeakalímini Guivahani noive \p \v 5 Mikasi alika utó itimómámini gakó nolumó nene Ómasímo ageló keza gizapa itave loko loketamó negopa, vegenalita gizapa itave loko loletamóma neve. \v 6 \x * \xo 2:6 \xt Age 8:4-6\x* Nenemú nene monó gotolaú ve makolímo Ómasi lo ami gakó lo utó moloko láa loko limóma neve: \q1 Géisi vegená ánenémináa nene nanáinimú gele kemeaká noane. \q2 Itó ve nenémináatini kagapilamó nanamú ánigoko kelémo vatí oaká ane. \q1 \v 7 Nene gamena alínipáisí ageló vegenalitikutí limiki minatave loko lokimikanimóza, \q2 netá golivagitunú itó lapanalámini agulizatunú ale akoloketanimó neve. \q1 \v 8 Lá okanike netá mukí nene kigisa lapuvauka ale molokane. \m Ómasímo netá mukí nene vegenalitini sepéikuka molamó nene gona molamike netá mukí avasavagi lehizeko asú imó. Itína gamena nene mukí netá nene vetini sepéikuka molonoigo ánigosá amune. \v 9 Lá noimóza, Izesuni mogonáa nene ánigoko geleaká noune. Gamena alínipa makó nene ageló vegenalitikutí lemeko minamóza, miluma gilike hilimómave loko lapanaki itó agulizá napagi lehizetamó nene ale akiseake noive. Itó ageló vegenalitikutí lemeko minamó nene Ómasímini nasahilí lelí limitive loko lokago, áisi nene heleaká netá ekesalímini nene vegená mukitoka lelikumule loko gilimó neve. \v 10 Ómasímo netá mukí nenémo aí gelegele minative loko noi ve itó netá mukilímini amelaho loló oko mina vémo mohola gipala mukí nene gonanalivagi lapaná lehizeketatove loko gilimó nene kugutó vizeakalímini Guivahani eza miluma geleoko vo milisegekogó minatane loko Izesuni lotamó nene etokave. \p \v 11 Itó kigika alémo mokoná loaká noi ve nemó itó kelémo mokoná lamoláa keza minamó keí améipo hamokó noize, nenemú Izesú nene izegipa nugunamotamóneve loketatove loko gelekago avoza helemive. \v 12 \x * \xo 2:12 \xt Age 22:22\x* Nenemú Izesú Ómasi lo ami gakoláa lá oko neve: \q1 Neza vegenáne zuha geí mogonamú lo kemekinake monó gele vegenáne zuhatini holúikú nama loko gegepoka litove. \m \v 13 \x * \xo 2:13 \xt Isa 8:17,18\x* Itó eza Ómasimú li gakó makó lá okogi neve: \q1 Neza aikumú gele zageko minanogo uve. \m Itó makoki lá oko neve: \q1 Imane nezagi itó Ómasímo izegipala nimimoláagi leza mukitoka noune. \p \v 14 Nenemú Ómasímini izegipala leza nene lugupe mémelagi vegená minoaká nouninazo, Izesú ámináminoko lelí lugupe ale luhamó. Lá imó nene ezáa nohilike heleaká amelahini Satani zámuza nene apele kulutokago, \v 15 heleaká netakumú kehelele vizeakalímo nagá zekago miniki aliki a gamenavámini nagakú mina vegená vínasoketatove loko nenémini imóma neve. \v 16 Ámina netá nene ageló kelémo vatí itove loko lá osá amive. Eza Avalahani agapilamó zuhagitana nia vegená lekelémo vatí oaká noive liki monó gotolaú luhuva gizinamóma neve. \v 17 Itó Izesú eza lelí guguni gizoaká ve napa nene ageló negopa, kugupe mémelagi vegená kelémo vatí itove loko limimó nenazo, Ómasímini avogisaló eza litokó minoko hoza alévolé oko aleakalímini itó agika hize lemeakalímini loló itive loko, Ómasímo vegená lelí lihimatemú goha izapaló molamitive loko nene agunamotamola lezagi mukí netakú hamó lelegitó minatave loko lotonoimóma neve. Gapováa lugáa makó minamimó neve. \v 18 Ezáa lelikitana miluma gilike lemekú miliakakú vo holamó nenazo, nenemú vegená lelitoka lemekú moloaká netá nene utó o lemekiko, lelémo vatí itimó neve. \c 3 \s1 Izesuni agulizalímo Moseni avilegeneive \p \v 1 Nenemú Ómasímini apazá vegená nigivénegita, okulumakú netá izá miliki alitave loko sele lo likimimó neneta, lekeza monó gele alévolé oaká nounitímini lole ale ve itó guguni gizo ameaká noi ve napa Izesuni ánigi hee liki ánigalo. \v 2 \x * \xo 3:2 \xt Nam 12:7\x* Ómasímo ámina hoza alitive loko lo molotató áisi nene Mosé nene Ómasímini vegenala zuha gelekelé oketamó nenéminoko Ómasímo litokó minatíminoko Ómasímini hoza alévolé oko minoloko voko ale minamó. \v 3 Numuni geaká noi vémini agulizalímo genei numunímini agulizá avilegeaká noive. Ámináminoko Izesuni agulizalímo Moseni avilegeko lapanalagi neve. \v 4 Itó numuni ale utó moloaká nene vegenalita geaká netá nemóza, netá mukí ale utó moloaká ve nene Ómasi noive. \v 5 Itó Mosé eza Ómasímini numunigitana lilí iki mina vegenatoka minake Ómasímo litokó gelekelé hoza alévolé oko aleko minake, Ómasímo alika Izesukumú lo utó iti gakokumú gakola lo moloaká imó. \v 6 Lá oko minamóza, Kilistó eza nene gipalámo Ómasímini numunigitana mina vegenatoka gizapa noketake Ómasímo litokó hoza alévolé oko aleaká noive. Numuni nene lélisi nene noune. Itó nene hanuvamukopa, ale vavá oleta netakumú ageva oaká nouni netakumú gele gele mininake mulutegú lamaná nogilinake minoloko vitunimó nene Ómasímini numuni loló oko noune loko litunize. \s1 Ómasímini mino gelekelé oakalagú vo holatuni gakó \p \v 7 \x * \xo 3:7 \xt Age 95:7-11\x* Isilae vegenalite Ómasímini gakó gili ahuliake mino gelekelé oakalagú vi hilamakumú nene Sikalahulímo li gakóma monó gotolaú láa liki gizinamó nene gele minatunize: \q1 Itína nene lekeza Ómasímini anó lupa gilinitamó nene, \q1 \v 8 mikasi gomopalaló Isilae vegenalite gínikaha iake \q2 mesaha ake Ómasi gimivagú milamó nenéminiki likigika hize lí iko minamilo. \q1 \v 9 Avotike keza neneló melekeni 40 oko novigo \q2 golivagi netá mukí loló oaká umó \q1 nene ánigiaká amó nemóza, hokolizá i nimiake \q2 giminegú miliaká amóma neve. \q1 \v 10 Neza nenemú mesaha okuke keza gamena gamena gopa napa kagatatunú giliaká niamó niaze, \q2 itó není gapo ánigi vevesiki ánigisá amamóma neve loko lonoumóma neve. \q1 \v 11 Neza mesaha oketuke keza mino gelekelé oakánegú vi hilaminigave loko alévolé oko lo hukoko lumóma neve. \p \v 12 Nigivénegita, lekelitokatí makó likigika anupaki miniiki monó gili ahuliiki alévolé ve Ómasi lekemegesa amikatave liki gizapa iki minalo. \v 13-14 Leza ganá apí oko gele seketigí uni gakó nene ale gikitoko alinake anosaló anititunimó nene Kilistoni nasahilí izá moloko ale minuni vegená loló itunimó nenazo, gamena gamena itó gamenavatini ha neikoma golesa netalímini gimilegú moloká aleká oaká nenémo lekelitokatí ve makó apikulú alekoko Ómasimú agika hize lí okative liki, eza agata aliko eza agata aliko iki luhusatini ali alévolé iki minalo. \p \v 15 \x * \xo 3:15 \xt Age 95:7-8\x* Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko nemó nene gele alitunize: \q1 Lekeza itína Ómasímini anó lupa gilinitamó nene \q2 Isilae vegená gínikaha iake mesaha amó \q1 nenéminiki likigika hize lí iko lá amilo. \m \v 16 \x * \xo 3:16 \xt Nam 14:1-35\x* Nene hí vegenalite Ómasímini anó lupa gili ahuliake pelesa ziaká amó neve. Mosé ale goí oketago Izipi mikasiukatí a vegenalite lá amóma neve. \v 17 Itó hí vegenakumú Ómasímo izapaló molokago melekeni 40 oko vimó neve. Nene golesa netá aliake mikasi gomopalaló hili gesá a vegenakumú nene nenémini imóma neve. \v 18 Itó hí vegenakumú mino gelekelé oakánegú vi hilaminigave loko alévolé oko lo hukoko loko limó neve. Nene gakola gili ahuliake pelesa ziaká a vegená Isilae vegenakumú nene limó neve. \v 19 Nenemú lá oko gelenoune. Keza Ómasimú gili alévolé amatímo mino gelekelé oaká apalaloka vi hilamamó neve. \c 4 \p \v 1 Mino gelekelé oakalagú vi hilatave loko lo mololetonoi gakó nene haha amimó nenazo, nenemú lekelitokatí makolímohe makolímohe Isilae vegenakitana oko ámina gapoloka vo legesó okative loko lelegesá ligitize. \v 2 Nene hanuvamú nomive. Ómasímini gakola lamaná Mosé lo kimimó áminagó leza lagataló vo holokave. Itó keza ámina gakó gelemóza, mukilite kigikagú ali milamago lemeko minamigove loko keitoka hutuvagó minamó. \v 3 \x * \xo 4:3 \xt Age 95:11\x* Leza monó gele alévolé oko gelenounimoláate ámina mino gelekelé oakalagú vo aniteaká noune. Nenemú Ómasímini gakó gili ahulakumú láa loko limó: \q1 Neza mesaha oketuke keza mino gelekelé oakánegú vi hilaminigave loko alévolé oko lo hukoko lumó neve. \m Nene mikasímini guhaiváa molake netá mukí loló o asú onoitotí mino gelekelé oko minake, alika ámina gakó limó. \v 4 \x * \xo 4:4 \xt Apí 2:2\x* Ámina mino gelekelé oaká gamenamú nene Ómasímo netá mukí loló o asú oake gamena nampa 7 neneló mino gilimó neve liki luhuva gizina gakó nene monó gotolaú neve. \v 5 \x * \xo 4:5 \xt Age 95:11\x* Lá okago, veletoka Isilae vegenakumú nene keza není mino gelekelé oakánegú vi hilaminigave, loko limó. \p \v 6 Leza Ómasímini mino gelekelé oakakú vo holatuni gapo nene ha neve. Lá onoimóza, gozapá vo holoakalímini gakó lamaná lo kimi vegená keza gili ahuliake vi hilamamó nenazo, \v 7 \x * \xo 4:7 \xt Age 95:7-8\x* nenemú itína vo holatuni gamena makó moloake, mota lo lukumu gakó nene alika Tevitini agepagú molokago, láa loko limó: \q1 Lekeza itína nene Ómasímini anó lupa gilinitamó nene, \q2 likigika hize lí iko minamilo. \m \v 8 \x * \xo 4:8 \xt Gapo 31:7; Zos 22:4\x* Zosuá nene mino gelekelé oaká numuni apá gihiláa ale utó moloketamó nelina, Ómasímo alika haitó mino gelekelé gamenamú lamilinamó nenazo, nenemú Ómasímo haitó mino gelekelé gamenamú limó neve loko gelenoune. \p \v 9 Nenemú láa loko gilitunize: Ómasímini vegenala zuha lelí mino gelekelé oko minoaká holisi makó ha neve. \v 10 \x * \xo 4:10 \xt Apí 2:2\x* Ómasímo hoza ale asú oake mino gilimó ámina iki vegená makó keza Ómasímo mino gilitó mini milatamó nene hozáini aliliki nivitakutí mini gilikilí iki minamó gelekave. \p \v 11 Lá onoimó nenazo, lelitokatí makolímo Ómasímini gakola gili ahulakumú vegená gozapá gínikaha gapo miliki vamó áminaló vokatinazo, Ómasímini mino gelekelé oaká apatoka vo holatune loko amuza molatunize. \v 12 Ómasímini gakó gele ahuloakakumú makó láa loko gilitune: Ómasímini gakó nene alévolé oko minoakalímini neve. Itó amuzavagi neve. Itó amitá makó agepáa amegesaloka itó agómulaloka sánevetá nene avilegeko noimokitana nenazo, nenetunú hukomo lemeko lemenigi ligikagi itó helisate mapilihavetegi ómuvagi noko helegetoaká noive. Lá oake, áminatunú nene Ómasímo ligikámo geleakaláa itó gele laga oakalímini mogona ale utó moloaká noive. \v 13 Itó áisi netá mukí ale utó molamó nenazo, Ómasímini avogisaló nene hí netá asuguná oko minative. Aí avogisaló nene netá mukí halakeko nomive. Itó goní hoza alinogo uni vémini avogisaló nene utó okogó neve. \s1 Izesú lelí guguni gizoaká ve sipisite noive \p \v 14 Lelí guguni gizoaká ve sipisi iteko minamó makó minoletonoi ve Ómasímini gipala Izesú áisi nene okulumakú iteko noive. Neneló minoletonoinazo, monola loaká nounimó nene ale gikitoko ale minatunize. \v 15 Itó guguni gizoaká ve sipisite eza gena liviseko láa noigo ánigo ámegeletosá amive. Lelitoka lemekú moloaká netá utó oaká noimó ámináminoko aitoka haitopaitolímini utó imóma nemóza, aitoka lihima hamoláa minamimó neve. \v 16 Lá onoimó nenazo, netá makolímohe makolímohe omo lovogisaloka noikoma, áisi nasahilí oletoko agika hize lemeko lelémo vatí itive loko leza nasahilila aleaká siá eza gizapa olimiaká noimómaló lehelele vizemiko anititune. \c 5 \p \v 1 Mikasiuka ve lelitokatí guguni giziaká ve napa napa keza Ómasímini vegenakumule loko Ómasiloka utó i amiiki lihimáikumú agepoka liká netá matá guguni gizi amiká amitave liki kilími etó iaká niave. \v 2 Ve nenémináa kezagi keé lamamó minikanazo, negi nagi gatizá minunike otolova o vunimoláa lelikumú hulu iki milumavate gilitató niave. \v 3 \x * \xo 5:3 \xt Liv 9:7\x* Nenemú keza keé lamamómave liki, vegenalitini lihimamú itó kezáini lihimáikumú netá matá guguni gizi amiaká niave. \v 4 \x * \xo 5:4 \xt Gá 18:1\x* Itó ámina hoza ite minamó nene kezáini kigikagutí gakotó negopa, guguni gizoaká ve napa keza Ómasímo kelémo etó okake ámina hoza nene kigizakú molokave. Ámina hoza amelaho Alonani nene gozapá ká emane amunaloka ámináminoko Ómasímo amimóma neve. \p \v 5 \x * \xo 5:5 \xt Age 2:7\x* Itó Kilistó eza ámináminoko ezáamú giligo itekago guguni gizoaká ve napa loló amimóma neve. Nene Ómasímo láa loko lomikago loló imóma neve: \q1 Geza nene gipáne noanize. \q2 Nénisi nene itínasa nene gelémo utó nomuluve. \m \v 6 \x * \xo 5:6 \xt Age 110:4\x* Itó gakó makó láa loko lo amimó neve: \q1 Géisi nene Melikisetekeni avevezahaló oko guguni gizo ameaká ve mino lúaló moloko minanogane. \p \v 7 \x * \xo 5:7 \xt Mat 26:36-46; Mak 14:32-42; Luk 22:39-46\x* Izesú eza mikasiuka mina gamenaló hilinogo noitotí alémo atiginá oaká zámuzagi mina veloka like sele napa like agómulagutí ive nogoza lemekago voká sipisi lotamó. Lá okago Ómasímini amakuka lemeko minamómave loko gele amimó. \v 8 Eza Ómasímini gipala minamóza, gopa nene miluma maluma geleloko vitotí Ómasímini gakó gele aleakalímini mogonáa ánigo hee limó. \v 9 Lá oake, guguni gizoaká ve napa loló itikumú vo milisegeko mina ve loló oake aí gakola gili aliaká a vegená mukitoka keí kugutó vizeaká nekisáa nomitímini améipo loló imó nene, \v 10 lelí guguni gizo ameaká ve sipisi Melikisetekeni avevezahaló minative loko Ómasímo lotató lá imó neve. \s1 Monó ahulikatave loko kagata alimó \p \v 11 Nenémini gakó mukí nemóza, lekelisi geleakatini alínipagi minikago, lo likimitove loko gulumó gena okave. \v 12 \x * \xo 5:12 \xt 1 Koli 3:2\x* Lekeza gamena hána monó gililiki iva iva iki minatitegi vegená lugáatini tisá lilí alina, etalinamóza, lekeza monó avogisáa nene goha lo lekemeakató mini milikave. Lekeza likigikámini nosá alévoleláa namitató niave. Hanuva aminikó niki minata lelegitó minikave. \v 13 Aminí niaká nia vegená nene hehe loko minoaká mogona ma gili hee lamanazo, vegená nenémináamú nene namuni niave loko loketatunize. \v 14 Nosánetá alévoleláa nene olopa vegenalitini mututoni neve. Kagata kigika koloso lamaná okago, netá golesámini itó lamanalímini mogona gili-liki nivake nenémini mogonáa gili vevesiaká nia vegenalitini mututoni lilí inamó neve. \c 6 \p \v 1 Nenemú nene leza lá okove loko Kilistoni gakó avogisáa apí ikú loakalímini nene molokuko neko, gakó amegesáa loloko itinake loakalímini gapo nene miní amitunize. Monó guhaiváa litaha nene nomilinake, gihila nomi hozalotí ligika emane ale viligoaká itó Ómasimú gele alévolé oaká, \v 2 itó nagamí holoaká gakó haitopaitolímini itó gotóitó ligizani moloko lusa geaká, itó helenosakutí oteaká, itó lihima moloketomo vova vova oaká gakó nanamú goha apí itune. \v 3 Ómasímo gelekiko, lamaná okikoma, gakó amegesáa makó miní amitunize. \v 4 Nenémini amitunikumú láa liki gililo: Monolímo nene vegená lugáatini kigika alémo hanatokago okulumakutí nosánetá niki gilinamó, itó Sikalahú ali lá inamó, \v 5 itó Ómasímini gakó itó alika utó iti gamenámini alévolé zámuzámini lagaváa gilinamóza, \v 6 Ómasímini vegená nenémináa keza monéna monó ahulatamó nene, Ómasímini gipala goha zohota zaló apiliiki avoza netá lilí itatamó gilitimó nenazo, kigika goha ali viligikiko kelémo atiginá oakaláa nene ma nomive. \v 7 Mikasi makó nene golinímo gamena gamena zeko minake alémo geha zekago, vegenalite áminaló zuhaina zahaina iaká niago, nosánetáini ale utó molokimiaká noimó nene Ómasímini lusaló nene mikasi amelahitoka gihiláa utó oaká noimóza, \v 8 \x * \xo 6:8 \xt Apí 3:17-18\x* ámina mikasiloka liliha gasovagi netakó vizititímo gohogó mikasi loló okikoma usí vizekiko lolímo latitó neve. Mikasimú lumó nene mikasimú negopa, vegenakumú lo moloko noluze, gililo. \p \v 9 Nigika lekemenou vegenáise, neza gakó láa loko nolumó nene lekeza lapuluva itave loko geleko lamuve. Lukugutó vizimó nenémini gihiláa lekelitoka utó oloko voko minative loko gele seketigí oko noluve. \v 10 Ómasi eza ma ale gopa oko lá oko osá amive. Eza hee loko mina ve noinazo, lekeza aikumule liki hozaváa aliake likigika aminatímini gihiláa nene vegenala zuha kilími vatí ake nasahilí ikimiaká amó itó itína nalemó nene ezáa nenemú agatí molaminogo ive. \s1 Ale vavá oleta netakumú ageva oko minatune \p \v 11 Lekeza mukitoka hamó lelegitó vávani iki lilí ikiko, lehizeletati netá ale lá itune liki ageva iki lakagatagó minoloko noitiko gamena asú itive loko gelenouve. \v 12 Nenémini gihila nene lekeza migelelé amiki vegená lugáate gili alévolé inake itó goselé kepelemigo legesó iki netá matá lo moloketamó ali aliaká nia vegenalite vilina gapoló nene kemegesaló miliki iliki vitave loko noluve. \v 13-14 \x * \xo 6:13-14 \xt Apí 22:16-17\x* Nenémini gakola makó lá oko neve: Avalahani nene Ómasímo lo hutake nénisi nene lusa goha gegetoko goha gegetoko inogo uve. Itó okinake geí gagapilamó zuha hize hutilí ogimiká hize hutilí ogimiká inogo uve. Loko lo molotake ve makó iteko minamómámini agulizató lo hukatove loko gilimóza, vitagá oake ezáa agulizató ale alévolé oko lo hutamó. \v 15 Itó Avalahá eza Ómasímo láa loko lo molota gakokumú goselé apelemigo legesó oko minoloko itikeve loko ámina gakolímini gihila ale lá imó. \v 16 Vegenalita ligizani iteko ve makolímini avogisaló ale alévolé oko lo hukoaká gakó nolinake lelikutí ite mina vémini agulizató lokuko, pelesa zeaká gakó nene utó aminogo ive. \v 17 Ámináminoko Ómasímo eza limitove loko lo mololeta netakumú nene Ómasímo genezala ale viligoko haitó gakó litihe liki kagata losi gilikatave loko agikatunú giligo alévolé okago limó neve. Nenémini mogonáa ale utó molatove loko lo moloketa netalímini gakolímini amupiló ale alévolé oko lo hukoaká gakó nene miní amimó. \v 18 Lá imó nene eza soza saza gakó nomimó mina vémo ale alévolé oko gakó lositá limó nene hize oteake amekago nene, aí amakuka golisi oko halá guni vegená lezagi nene netá matá ale vavá oletamó nenémini gihilamú amuza moloko alitune loko gele minatune loko lá imó neve. \v 19 \x * \xo 6:19 \xt Liv 16:2\x* Ale vavá oleta netakumú logoliza vizeko ageva oko nounitímo ligikámini lukesavate loló oko noike guguni giziaká ve napate monó zavusavegú ímeha gó agikagú itiaká amómáminoko okulumakú Ómasímini avogisaló lelémoko iteaká noive. \v 20 \x * \xo 6:20 \xt Age 110:4\x* Neneloka lelikumule loko ale goí olimiaká ve Izesú áisi nene ale goí o mololetoko voko agikagú vo hola ve Melikisetekeni avevezahaló lelí guguni gizoaká ve loló oake alévolé oko mino lúaló moloko minanogo ive. \c 7 \s1 Melikiseteké Ómasímini guguni gizo ameaká ve mina gakó \p \v 1 \x * \xo 7:1 \xt Apí 14:17-20\x* Melikisetekeni mogonamú lo likimitoze, gililo. Eza nene Saleme numutoka agulizaki ve napa itó Ómasi napámini guguni gizoaká ve minamó. Lá noigo Avalahage kugulizaki ve gala véini kipili gizatotí atiginá niago, Melikisetekege viki gapoló hotu likasike eza Avalahani nónohá zetamó. \v 2 Lá omikago, Avalahá lovagutí vauna netá alekamó nene gatoko gona moloake netá 10 10 minakutí hamopamó nene Melikisetekeni amimó. Itó Melikisetekeni agulizalímini mogona lelí gakokutí nene hee loko minoakalímini agulizaki ve napave. Itó Saleme apalímini agulizaki ve minakeve loko, agulizá makó lelí gakokutí nene hulu Guivahanive loko neve. \v 3 Melikisetekeni izolahiko amelahiko itó avolage keí kugulizá nene monó gotolaú luhuva gizinamamóma neve. Keí mogonamú vitagá iki iki ali utó milamamó neve. Eza minoko aleko imó nene apí imoláagi minamimó itó hilimoláagi minamimó nenazo, eza Ómasímini gipalagitana minake guguni gizoaká ve miní ameko mino-loko voko minamó nominave. \p \v 4 Imane gili guni iki gililo. Melikiseteké nene ve napa loló oko noigo, avoteho gihila Avalahá eza ve iteko minamó nenémo lovagutí vauna netá lamanakó gatoko gona moloake netá 10 10 minakutí Melikisetekeni hamopamó amimó neve. \v 5 \x * \xo 7:5 \xt Nam 18:21\x* Livaini agapilamola lugáa guguni giziaká ve lilí iki mina ve keza Avalahani zuha lilí amó nemóza, kigive kagavegutí netá matáini mukí omolamó 10 10 minakutí hamopamó ali alitave liki li mila gakó ali nupa iki lakutí nene li hukikitiki lamó neve. \v 6 Lá onoimóza, Melikiseteké eza nene Livaini mulusigutí utó ami vémo nene Avalahani netá matala mukí 10 10 minakutí nene hamopamó gopa alimó. Lá noike, Ómasímo netá lamaná gimitove loko lo molota ve Avalahani nene nónohá zetamó. \v 7 Itó iti mina vete limi mina vegená nónohá zikimiaká niakumú nene makolímo ma gelemuve loko lamitimó nenazo, nenemú Melikiseteké eza Avalahani avilegeko ve napa minamó neve loko gelenoune. \v 8 Lugaloka nene guguni gizi amiaká nia ve keza miniki hilitamó nenete vegenalitini netá matáini 10 10 nekutí hamopamó aliaká niave. Itó lugaloka ámina netá 10 10 nekutí hamopamó ali ve Melikisetekekumú nene eza hili gakó itó agapilamó zuhatini gakó ma nominazo, eza minoloko voko minoaká noi veve liki luhuva gizinamó gelekave. \v 9-10 Neza gelekugo lá okave. Livaí eza avolahini agupeuka ha noigo, Melikisetekeki hotu li lomala niasigo, Avalahani liví nene ale amimó nene Livaini amimó geleneive. Lá okago, Livaí eza vegenatotí henoni 10 10 nekutí netá hamopamó aliaká a vetini avóipo mina vémo Avalahani amatoka minake ámina netá nene Melikisetekeni ale amimó gelekave. Itó Livaiki aí agapilamó zuhagi guguni giziaká ve lilí amó mukitó nenete Melikiseteké mota Livaini avilegekave liki linamó gelekave. \p \v 11 Livaini agapilamó zuhatini guguni gizoaká hozámini gizapaló nene Ómasi eza Mosé lo hukoko li gakó nene Isilae vegená kimimóza, ámina guguni giziaká ve keza gapo velemó nenémo vo milisegeko minatuni netá ale utó ilina, alika guguni gizoaká ve makó haitolímini Melikisetekeni avevezahaló nanamú utó iline. Guguni giziaká ve Alonani agapilamó zuha minamó nenete lilími vatí ita lelegitó minaline. Lá onoimóza, Izesú utó oake eza Alonani avevezahaló oko minamive. Eza Melikisetekeni avevezahaló utó imó neve. \v 12 Nenémini mogona makó lá oko neve: Guguni gizoaká hoza litaha senisim oko gosohá makó ale utó itove loko lonoimó nenazo, Ómasímini avogisaló vo holoakakumú lo hukoko li gakó ámina iki senisim ikiko, gosohalímini makó utó itive loko lonoimó neve. \v 13 Lo hukoko li gakó nenémo Izesutoka vo alekago, eza guguni giziaká zavusavegú hoza ali ve Livaini agapilamolaloka likita vetini mulusigutí utó amimó. Izesú nene haitó mulusigutí utó imó nene ámina mulusigutí ve makolímo guguni giziaká zavusavegú hoza alesá amimó neve. \v 14 Guivahanite eza Livaini zuhagutí negopa, agunala Zutani zuhagutí utó imó neve loko mota gele asú oko gelenoune. Itó Zutani agapilamó zuha keza guguni gizi amiaká hoza alitakumú nene Mosé gakó makó lonamimóma neve. \s1 Izesú Melikisetekeni avevezahaló utó i gakó \p \v 15 Itó guguni gizoaká ve gosohámámini mogona makó lá oko utó okave. Guguni gizoaká ve makó Izesú eza Melikisetekeni avevezahaló utó okave. \v 16 Eza guguni gizoaká ve loló imó nene Livaini agapilamó zuhagutí utó inigave liki li hukiki linató negopa, eza alévolé oko minoakalímini zámuzaló guguni gizoaká ve minamó minokave. \v 17 \x * \xo 7:17 \xt Age 110:4\x* Aikumú nene monó gotolaú nene géisi Melikisetekeni avevezahaló guguni gizoaká ve mino lúaló moloko minanogo ane liki luhuva gizinamóma neve. \v 18 Nenemú Mosé lo hukoko li gakó nenémo vo milisegeko minatuni netá ma ale utó oloko vamimó nenazo, helegaloka guguni gizoakalímini gakó gozapá limó nene amuza nomitó gihila makó utó amimole loko ale otopá zimó. \v 19 Itó helegaloka nenémini avilegetigí oko guguni gizoaká gosohakutí netá lamanakumú ageva oakalímini gihiláa ale utó molamó nenémo gapo velelimikago, Ómasímini avogisaloka voaká noune. \p \v 20 Gosohá guguni gizoaká nenémo Izesutoka utó imó nene Ómasímo ale alévolé oko lo hukotató alévolé zámuzalagi utó o amimó. Goí iki guguni giziaká ve keza Ómasímo ale alévolé oko lo hukoko lamitó guguni giziaká ve lilí iki minamóza, \v 21 \x * \xo 7:21 \xt Age 110:4\x* gosohá imane nene Ómasímo ale alévolé oko lo hukotató Izesú eza guguni gizoaká ve gihiláa loló oko noive. Aí luhuva gakó Ómasímo lo amimó nene lá oko neve: \q1 Guivahanímo ale alévolé oko lo hukake géisi guguni gizoaká ve mino lúaló moloko alévolé oko minanogane loko li gakó nene ahulaminogo ive. \m \v 22 Mogonáa nenéminoko minokago, Izesú nene lo múnaheaká gakó gihilámini ale alévolé iti ve loló imó neve. \p \v 23 Itó goí iki guguni giziaká ve keza nene hoza miní amiki aliliki nivake hili vivi amó nenazo, ámina hoza agepaló alita ve mukí minamó. \v 24 Lá inamóza, Izesú alévolé oko minoaká ve minoakeve loko guguni gizati hoza nene miní ameko mino lúaló moloko minanogo ive. \v 25 Nenemú alévolé oko minoakakú noi vémo nene gamena gamena lelikumule loko Ómasiloka voká loaká noinazo, aikumú gele alévolé unikeve loko Ómasímini avogisaló voaká nouni vegená vatí oko lugutó vizeloko voko minatimó neve. \p \v 26 Lelémo guni guni oaká vele Izesú nene lelí guguni gizoaká ve napa noimó nene etokave. Eza apazá keké vizeko minoko lihima nomimó agika gizopa lo minamó eza golesa netá aliaká a vegenakutí etó oko minake, okulumá avilege asú oko nomina ve nenémináámo hoza lá oko aleaká noimó nene etokave. \v 27 \x * \xo 7:27 \xt Liv 9:7\x* Áisi nene guguni giziaká ve napa litahagitana nomive. Keza gamena gamena ganá kezáini lihimáinimú ganatilisi guguni gizi amiake alika vegenalitini lihimáinimú giziaká niamóza, hoza nenémináa aliti mogona Izesú nene lihimavagi minamikumule loko nomimó. Eza agika agupeva nene lehizetake guguni hamó nene gizo amekago voko asú imó. \v 28 Mosé lo hukoko li gakotó nene vegená kigikámo gopa i vegená nene guguni giziaká ve minatave loko gopa loketamóza, Mosé lo hukoko li gakó amupiló nene Ómasímo ale alévolé oko lo hukoaká gakó nenémo gipala alémo etó okago, áisi nene guguni gizoaká ve minoloko voko mino lúaló moloko minatikumú vo milisegeko minamó neve. \c 8 \s1 Izesú lo múnaheaká gakó gosohalímini guguni gizoaká ve noive \p \v 1 \x * \xo 8:1 \xt Age 110:1\x* Gakó nolumó nenémini gotola ale nupa oko lá oko neve. Lelí guguni gizoaká ve napa eza veletoka okulumakú Ómasímini golivagi holomaló amakuka agizani lamagaloka voko noive. \v 2 Eza apazá zagusave itó monó seli numuni gihiláa nenegú lelikumú Ómasiloka loaká noimó nenémo guguni gizoaká hoza loló okave. Ámina zagusave gihilama nene mikasi gomopalaló monó seli numuni vegenalite gemokopa, Guivahani ezáa ale utó imó. \v 3 Guguni gizi amiaká ve napa mukitoka keza iza goula nosá gizi vatá iaká itave liki kilími etó amó nenazo, nenemú lelí guguni gizo ameaká ve Izesú ezagi Ómasi guguni gizo amitive loko lonoi ve minamó. \v 4 Itó mikasiuka Mosé lo hukoko li gakotó Livaini mulusigutí guguni giziaká ve nene hanuva niamó nenazo, Izesú eza keí mulusigutí utó amimó nenazo, eza itínasa mikasigú minamó nelina, lihimatemú guguni gizoaká ve minamiline. \v 5 \x * \xo 8:5 \xt Gá 25:40\x* Keza monó numukú hoza aliaká niamó nene hanuva avevezaha neve. Gihiláa nene okulumakuka neve. Nenémini gakola makó nene monó gotolaú lá oko neve: Mosé eza monó seli numuni gitove loko noigo, Ómasímo láa loko lo amimó: Gelenape. Agokaló noako ametamenía gelepizumó nenemáminoko netá mukí loló ozo loko lotamó. \v 6 Gosohá lo múnahi gakó iteko nemó nene ezáa gosohá lo mola gakó iteko nemó nenémo guhaiváa loló omikago ale utó molamó nenazo, ámina seli numuni gitikumú láa loko lotamóza, imane nene Izesú eza Ómasigi vegenaki kelémo apizitove loko lo múnahi gakó gosohá nenémo iteko nene neve. Áminámini oko guguni gizoaká hoza ezáa aleaká noimó nenémo iteko mukí guguni giziaká vetini hozanini kivilegekave. \p \v 7 Gozapá lo múnahi gakó minamó nenémo vihelé lo minamó nelina, alika makó utó itive loko gakoláa utó amiline. \v 8 \x * \xo 8:8 \xt Zel 31:31-34\x* Lá onoimóza, Ómasi áisi nene Zuta vegenakumú gele golesa oake, lo múnahi gakó gosohakumú láa loko limó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Minoko gamena makotó nene Isilae vegenaki itó Zuta vegenaki lo múnaheaká gakó gosohá makó ale utó oketatove loko Guivahanímo loko limó neve. \q1 \v 9 Gosohá nenémo gozapá avóike Izipi mikasiukatí kelémoko atove loko kigizató alu gamena kezagi lo múnaheaká gakó moloketu gakokitana nomive. \q1 Keza lo múnaheaká gakó litaha nenémini agikagú ali hehe liki minamago, nénisi ánigo ahuloketumó neve. \q1 \v 10 Itó alika Isilae vegenaki láa loko gakó lo múnahinogo uve: \q1 Neza lo hukoaká gakónéa kagatagú molokugo liminogo ive. \q2 Lá okoko kigikagú luhuva gizokugo minatize. \q1 Neza Ómasinini minatoze. \q2 Itó keza vegenáne zuha minataze. \q1 \v 11 Lá okiko ámemena niamó itó iti minamó mukí keza \q2 nenikumú gili asú iki gilitamó nenazo, \q1 nenemú ve makolímo agivelahinihe itó ahalulahinihe \q2 geza litá oko Guivahanímini mogonáa gele hee lozo loko monó lo ameko lainim-otaminogo ive. \q1 \v 12 Lá okomú gilinigave: Neza nigika hize kiminake golesa netáini ahuloketanogo uve. \q2 Itó lihimáinimú goha nagata ma geleminogo uve loko Guivahanímo lokave. \m \v 13 Itó Guivahani eza lo múnaheaká gakó gosohalímini gakoláa láa loko like, gozapá minamó nene mota litaha lokave loko limó neve. Itó netá litaha hulupa lo vi netalímo haha ititó neve. \c 9 \s1 Litaha seli numunima monó numuni makó gihiláámini avevezahaló minamó \p \v 1 Lo múnaheaká gakó litahagú nene Guivahanímini avogisaló gupá ze ameaká gakó minamó, itó imane mikasiuka monó seli numuni gemó \v 2 \x * \xo 9:2 \xt Gá 26:1-30, 25:31-40\x* nenémini gakola lá oko minamó: Ámina seli numukú nene sahaza makó hizi hukamó makó avogisaló minamó, agulizá apazale liki lamó, nenegú nene lamu ló hána itó holoma agisavagi minamó, itó holoma amupiló nene Ómasímini avogisaló milina peleti nene minamó. \v 3 \x * \xo 9:3 \xt Gá 26:31-33\x* Itó voko agika makó ímeha gotunú hizi hukamó minamó, agulizá apazá gihiláa etole loko minamó. \v 4 \x * \xo 9:4 \xt Gá 30:1-6, 25:10-16, 16:33; Nam 17:8-10; Gapo 10:3-5\x* Nenegú nene anuvagi paulá guguni gizoaká holoma makó golitunú lilí amó nene minamó. Itó golitunú hitina pokisi nene lo múnaheaká gakolímini pokisi minamó. Áminagú laisigitana netá agulizá mana nosalímini somo nene golitunú lilí inamóma nene minamó. Itó Alonani hánusa sisiváagi nene minamó. Itó gatapa gehani losiló nene gapo lota gakó luhuva gizokago minamó. \v 5 \x * \xo 9:5 \xt Gá 25:18-22\x* Veletó nene Ómasímini lapanalímini avevezaha netá kogokénagi netá ageló nenéminoko lositá keza pokisimámini amupiló lihima gilatoakakumú golani hepa hepa iaká ató nene kogokénatunú ali hitikasike minasimó. Nenémini gakola hána okative loko miní ameko lo asú amitove. \p \v 6 \x * \xo 9:6 \xt Nam 18:2-6\x* Netá nenéminiki milikago, nego, numuni avogisa nenegú nene guguni giziaká a ve keza gamena gamena itiki hozanini aliki miniaká amóza, \v 7 \x * \xo 9:7 \xt Liv 16:2-34\x* apazá gihiláa etole loko mina numuni agikagú nene guguni giziaká vetini ve napa ezáagó melekeni makolímini agikagú nene gamena hamó zupa iteaká imó. Lá oake meme izatini itó pulumaká izatini golani aleneikegó itike ezáa lihima itó vegenalitini lihimáini gopa alinamó nenemule loko lihima gilatoaká holomaló golanima hepa hepa imó. \v 8 Ámina netalímini mogonamú nene Sikalahulímo láa loko lo nolimive: Seli numuni nene ha neiko apazá gihila etó onoi zavusavegú Ómasímini avogisaló vo holatuni gapo koló o gesá amimó neve. \v 9 Itó ámina seli numuni minamó nenémo imane gamenaló Izesú loló oaká noi netalímini avevezahaváa neve. Nene ánigokinake nene apazá seli numukú iza goula nosá guguni gizi vatá iaká nenémo Ómasímini monó lituni vegená ligikagú vihelé lo miniko minatuni netá ale utó amitimó neve loko gilitune. \v 10 Nenémo lugupeloka li mila gakó nenegó neve. Itó zahí nagamí itó lugupe nagamí zeaká nenémini gakoláa neve. Nene Ómasímini gakotó utó okago, vegenalite ámegetiliki viki niko alika Kilistó lo múnaheaká gakó gosohá utó itive loko lo hukoletamó neve. \p \v 11 Lá onoimóza, Kilistó áisi nene netá gihiláa ale utó inogo molamó nenémini guguni gizoaká ve napa utó imó. Lá oake seli numuni haitolímini nene vo milisegeko minamó itó gihiláa lamaná minamó itó kigizanitunú gemamó itó imane mikasiuka nomimó nenegú itimó nene \v 12 eza memegi pulumakalitinigi golani negopa, ezáa golaníagi apazá etó oko mina apakú gamena hamó itike meinavate hizeko gologí oletati gapo vilimó nenémo alévolé oko mino lúaló moloko minanogo ive. \v 13 \x * \xo 9:13 \xt Liv 16:15-16; Nam 19:9,17-19\x* Memegi pulumakalitinigi golani itó pulumaká akalevámini lanía nene golotuva mogona alina vegenatoka hepa hepa iake kugupeloka holokimikago, vihelé igo minamó. \v 14 Lá okanazo, Kilistó eza nene mino-loko vova vova oaká Sikalahulímo hize lé otago, ezáa agika agupe avasavagi minamó nene Ómasi lehizemiake, lélisi oko moloko oaká uhá netá hutuváa ligikagú gímizimó nene Kilistoni golanímo aleko iteko nagamí zeko lelémo vávani okiko, alévolé Ómasi gelekeleláa otanogo une. \p \v 15 Nenemú nene Kilistó eza lá oake, lo múnaheaká gakó litaha nenémini gizapaló minunike lihima ale utó mulunikutí akagá oletatove loko hilimó neve. Lá okamó nenazo, Ómasímo sele lo kimi vegená keza alévolé oko minoaká helisa henoni alitave loko lo moloketamó nene ali lá itave loko Ómasigi vegenaki kelémo apizeakakumú lo múnahi gakó gosohá ale utó mololimikave. \p \v 16 Helisa henonímini gapováa lá oko neve. Izegipatini améipo hilimómámini mogona utó o lamaná okagogó helisa henoni alita gapo koló itive. \v 17 Gosohá agómulagi noiko, helisa netalímini gakó nene hanuvagó minanogo ive. Helekiko, améipini netá matakumú luhuva gizina gakó nene gihila zekiko, helisa henonima gona miliki alinigave. \v 18 Nenemú ámináminoko lo múnaheaká gakó litaha nenémo pulumaká ahe memetini golani lepikagogó vo alimóma neve. \v 19 \x * \xo 9:19 \xt Gá 24:6-8\x* Nenémini mogona lá oko neve: Mosé eza lo hukoko li gakó luhuva gizamó nenémini gakola lo keme asú oake, pulumaká izatini itó meme izatini golani nene nagamiki ale gopa oake, sagelegelegitana netató nene meme izámini zopova golohatunú molo likeake, nenetunú nene ahipí zeake, lo hukoko li gakolímini pepaló itó vegenatoka hepa hepa imó. \v 20 Lá noike, Ómasímo lo múnaheakalímini gakó lo hukoleketamó nene golani imanémo ale alévolé oko minative loko lo kimimó. \v 21 \x * \xo 9:21 \xt Liv 8:15\x* Mosé nene monó seli numuni nemó itó apazá hozámini netá matá nemó nene lá oko ahipí zeto asú imó. \v 22 \x * \xo 9:22 \xt Liv 17:11\x* Itó lamaná Mosé lo hukoko li gakotó netá mukí otigí nene memetini itó pulumakalitini golanitunú ale guluví loaká noimó neve. Golani lepinamató nene lihima gilatoakaláa ma nomive. \s1 Lihimate Kilistoni amupiló itekago agohí geake Ómasi guguni gizo amike hilimó \p \v 23 Netá matá gihila okulumakú nemó nenémini avevezahaváa nene gaha-namatini golanitunú nenéminiki nagamí ziki ali guluvitatave loko lonoimó nemóza, okulumakú iteakalímini gapo gihila nene guguni gizoakalímini etó oko haitolíminitunú nagamí zeko ale mokoná lative loko lonoimóma neve. \v 24 Nenemú nene Kilistó eza apazá zavusave kigizanitunú gemó itó netá gihilámini avevezaha minamó nenegú nene vo holonamive. Eza okulumakú iteake Ómasímini avogisaló lelikumule loko hize lé oletati hoza nene aleaká noive. \v 25 Zuta vetini guguni giziaká vetini ve napa áisi meleketó meleketó gamena hamokó zupa apazá numukú voaká noive. Lá noike, ezáa golaníatunukopa, hanuva netalímini golanía aleake iteaká imóza, Kilistó eza agika agupéa gamena gamena ahuloletamó nelina, eza mikasímini guhaiváa utó itotí emane heleloko ova ova oko komasí minamiline. \v 26 Lá onoimó nenazo, Kilistó ezáa agika agupéa nene lelikumule loko ahulanogo gamena mukí itemimóma neve. Áisi nene Ómasímo mola gamena asú inogo noigo gamena hamokó ezáa agika agupéa nahuliko, lihimate asú itive loko utó imó nene asú o lamaná okave. \v 27 Vegenalita gamena hamokó hilitune loko itó alikáa lihimatemú goní inogo une. \v 28 \x * \xo 9:28 \xt Isa 53:12\x* Ámina oko Kilistó eza mukí vegenalitini lihimaváini aí amupiló itekago, agohí geake Ómasi guguni gizo amike hilimó. Itó lihimate asú itive loko negopa, eza kogoliza viziki ageva iki miniaká nia vegená kugutó vizeaká hoza ale lutigitove loko alika goha utó inogo ive. \c 10 \p \v 1 Mosé lo hukoko li gakó nene makó gihiláa alika utó ititímini avevezahaváa neve. Gihila lamaná nomive. Nenemú guguni giziaká ve napa keza Mosé lo hukoko li gakotó kilisimasiló kilisimasiló guguni áminámini ikigó giziaká niamó nenémo Ómasímini avogisaló viaká nia vegená nene monéna vo milisegeko minoaká gapo velesá ale utó amimóma neve. \v 2 Ómasi gupá zi amiaká nia vegená nene monéna kigika ale gizopa loketamó nelina, ligikagú lihimate nomimó nominune liake guguni gizoaká nene ahulaline. \v 3-4 Lá onoimóza, guguni gizoakakú memetini itó pulumakalitini golani lekemó nenémo lihimaváini asú oakaláa ma nominazo, guguni gizoaká nene kilisimasiló kilisimasiló nigizago, lihimaváinimú goha giliaká niave. \p \v 5 \x * \xo 10:5 \xt Age 40:6-8\x* Nenemú nene Kilistó mikasigú limitove loko noike ezáa agupe guguni gizatikumú nene amelahini lo ami gakó nene monó gotolaú láa liki gizinamóma neve: \q1 Guguni gizo gemeaká nene haitopaitolíminimú gumu helemive. \q2 Lá okaninazo, nugupe ale vavá onetanimó neve. \q1 \v 6 Haitopaitó izatunú apiliki saga liki guguni giziaká amó nene ánigo lamaná osá amane. \q2 Lihimavate asú itive loko guguni gizoakakumú ma gelesá amane. \q1 \v 7 Lá okago, láa loko lumó: Gelenape. Ómasi geza litanitoka molatanitoka itove loko nouve. \q2 Lo hukoko li gakolímini luhuvagú není gakó gizonoitó alitove loko nouve. \m \v 8 Iza guguni gizo gemeaká haitopaitolíminimú gelesá amane loko, itó haitopaitó izatunú apiliki gé liake lihimavate asú itive liki guguni giziaká niamó nene ánigo lamaná osá amanimó neve loko limó nene, ámina guguni gizoaká hoza nene Mosé lo hukoko li gakotokó giziaká akumú limóza, \v 9 némika loake Izesú miní ameko láa loko limó: Ómasi geza litanitoka molatanitoka itove loko nouve loko limó nenazo, lihimate asú iti gapo litaha nene ale otopá zeake, gapo gosohalímini nene ale utó imó. \v 10 Nenemú Ómasímini gakotó Izesu Kilistoni agupe nenémo guguni gizokago, leza mukitoka ligika ale guluvitokago nounimó nene goha aleminogo ive. Mota alekago monéna asú onoive. \s1 Kilistó ezáa golanitunú guguni hamó gizokago asú okave \p \v 11 \x * \xo 10:11 \xt Gá 29:38\x* Zuta vetini guguni giziaká ve mukitoka keza gamena gamena hozanini aliki oti minake guguni giziva giziva iki miniaká niamóza, nenémo nene vegenalitini lihimáini gilatoketosá amive. \v 12 \x * \xo 10:12 \xt Age 110:1\x* Lá onoimóza, Kilistó nene lihimate asú itive loko ezáa golanitunú guguni gizokago, asú okamó nenazo, nenémini amupiló goha lá aminogo ive. Itó lá oake, Ómasímini agizani lamagaloka mitó minamó. \v 13 Neneló Ómasímo gala veva agisa lapuvauka kelémo molatikumú ageva noive. \v 14 Ligika avasavagi lelémo etó oaká gapoló voaká nouhá vegená nene guguni hamó gizoake, lelémo vo milisegeko minatuni gapoló molokago, lutegekamóma neve. \p \v 15 Itó Ómasímini Sikalahulímo ezagi ámina gakó nene lamaná gihila neve loko lo utó oko lo lemekamóma neve. Aí gakola monó gotolaú lá oko neve: \q1 \v 16 \x * \xo 10:16 \xt Zel 31:33\x* Alika gamenaló lo múnaheaká gakó lá oko ale utó moloketatove loko Guivahanímo láa loko nolive: Neza nene lo hukoko lu gakó nene kigikagú molokimikugo, lemekago, kagatagú luhuva gizokugo minatimó neve. \m \v 17 \x * \xo 10:17 \xt Zel 31:34\x* Loko loake, áminaló miní ameko láa loko live: \q1 Golesa netáinimú itó lihimáinimú goha geleminogo uve. \m \v 18 Nenemú lihimate mota ahulonoitó nene netá golesamú guguni gizoaká nene áminagó oko asú o lamaná okave. \s1 Ómasímini avogisaló anitinake monó ale gikitoko ale minatune \p \v 19 Nenemú nigivénegita, Izesuni golani nenémo gahe segelimikago, leza Ómasímo apazá minoaká noitoka ititunikumú ligika nene vávani oaká noive. \v 20 Monó zavusavegú ímeha gó nene aí agupémini avevezaha minamó nenazo, nenémo zeko hoú lo losi noigo Ómasímini amatoka voakalímini gapo gosohalímini itó alévolé oko minoakalímini ezáa ale koló oletamó nenazo, \v 21 itó eza iteko voake, guguni gizoaká vele napa loló oake, Ómasímini vegenala zuha lelí gototeló gizapa ve noinazo, \v 22 \x * \xo 10:22 \xt Liv 8:30; Izi 36:25\x* nenemú eza gele alévolé unitímo ligika vávani onoiko, soza ligikagi minaminake, itó lihimategi nominuko gena livisi netá nene aí golanitunú holomikago, ligika vávani ominiko, itó lugupe nene nagamí agómula ominatitunú nagamí zelimikiko noinake Ómasímini avogisaló anititune. \v 23 Lá noinake, leza gakó lo molató amegesaló moloaká ve noinazo, ageva nouni netá nene lagata losi pasi amoko ale gikitoko gizapa oko minatunize. \v 24 Itó ligikatunú nasahilí oko ligika eza amiko eza amiko inake, netá gihila loló oakakumú eza alémo vatí iko eza alémo vatí iko oko minatune loko ligika ale vávani oaká gapomú vitagá oko minatune. \v 25 Lá inake, monokumú alegesá oakakú vegená lugáate isá amake amanapa iki miniaká niamó nenémini aminake, eza ale kii lotiko eza ale kii lotiko itunize. Guivahani ati gamena mota alitokanazo loko gele mininake amuza moloko nenémini itunize. \p \v 26 Nenémini amitunikumú láa liki gililo: Leza Ómasímini gakó gihiláa nenémo ligika hize hanatokiko, golesa netá nene goha lagata geleko alémo etó oko ale minukoma, lihimate asú itive loko guguni gizoakaláa makó ma nomive. \v 27 \x * \xo 10:27 \xt Isa 26:11\x* Nenegopa nenémini lihimaváa golivagi napa ló agénahunámini lehelele viziko ageva minanogo une. Ló guluma nenémo Ómasi lova ali amiaká nia vegená nene akohú kipilinogo ive. \v 28 \x * \xo 10:28 \xt Gapo 17:6, 19:15\x* Ve makolímo Mosé lo hukoko li gakó avutá okago, ve losive makolehe itó lositakó ahe aí gakola likago, aí mogona golesa utó okago, miluma gilitamake litá iki apili hiliaká niave. \v 29 \x * \xo 10:29 \xt Gá 24:8\x* Nenémo genavagi otigí oko nemóza, ve makolímohe makolímohe Ómasímini gipala ale mumusopa zitimó, itó apizeko múnaheakalímini gakó gosohá ale alévolé oaká golani lepimó nenémo agika ale mokoná lamó nenemú ánigo ha gele gele itimó, itó nasahilí olimiaká Sikalahuni nene aleko letatimó nene, Ómasímo nana otatimó neve. Eza goní napa genavagi inogo ive. \v 30 \x * \xo 10:30 \xt Gapo 32:35-36\x* Gilinahe. Lihima kemeaká nene není hozámini ago helegáa neve, itó apasoaká nene nezáne inogo uve loko li vemú gelenoune. Itó Guivahani eza vegenala zuha keitoka gakó hoza aleko gona moloketanogo ive loko li vémini mogona geleaká nouhá nenazo, litaha gapoló atiginá oko vitunikumú goní aminogo une loko litupe. Íi. \v 31 Gamena napaló alévolé oko minoaká Ómasímini agizakú holoaká nene genavagi netá nekumule loko noluve. \p \v 32 Lekeza gozapá Kilistoni gakó ganá gelekumú goha gililo. Gamena nene zupa likigikagú nene Ómasímini liví nenémo hize hanatolikimikago, miluma malumámini agikagú minake Izesukumú génopa hoza aliki alévolé iki minamó. \v 33 Itó lekeza miluma netalímo lukumupiló itekago, gopoguni mililikitake lokovoza hiliti netá lilí ilikitinamó. Itó gamena makó lekeza nene likigive lakagave netá nenémináa lilí nikitago lekezagi miní amiki miluma gilikitamó. \v 34 Likigive lakagave nene monokumule liki nagá numukú ahulikimikago, keikumule liki mulutini gitihiná imóma neve. Itó monóini nomi vegenalite henokanotini ipá i alikago nene, likigikámini henoni lamanaláa alévolé oko mino-loko voakalímini okulumakuka molonoune liki giliake, lokogoliza viziaká amóma neve. \v 35 Lá iki minamó nenazo, itína nene Ómasimú gele zageakatini ahulamilo. Nenémo minoko alika meinava napa ale utó oleketanogo ive. \v 36 Ómasímo lititoka molatitoka oko moloko inake netá ale vavá oleketamó nenémini gihiláa alika alitune liki lekeza genavagi netalímini agikagú hulu iki minalo. \v 37 \x * \xo 10:37 \xt Hip 2:3-4\x* Izesú lelí hozámini meinaváa liminogo goha atikumú monó gotolaú luhuva makó láa liki gizinave: \q1 Gamena alínipa makó neve. Nene asú noigo anogo ize. \q2 Ative liki lina ve nene mino otoha amoko litá oko anitinogo ive. \q1 \v 38 Lihimáini nomi vegenáne nenete gili alévolé atímo alévolé iki miniki aliki inigave. \q1 Itó makó keza ahuliiki atiginá iki vitamó nene keikumú gelekugo laga niviseminogo ive \m loko Guivahanímo limó neve. \v 39 Itó leza keé lamunike goselekaselé oko monó ahulunike lapuluva oaká gapómini mututoni noamune. Lélisi nene Izesunimú gele alévolé okunike lemeni lugutó vizeakalímini mututonáa noune. \c 11 \s1 Ómasimú gele alévolé oakalímini mogonáa \p \v 1 Ómasimú gele alévolé oakalímini mogonáa lá oko neve: Netá matakumú lagata losi gelemoko ageva oaká nounimó nene alitune loko gele seketigí o minatune, itó ánigamuni netakumú ageva oaká nounimó nene ale ligizakú itune loko gele hamokó itune. \v 2 Avotege lugáa gozapá miniki aliki amó nenete Ómasimú gili alévolé iki miniaká amó nene Ómasímo ánigokago lamaná oaká imó. \v 3 \x * \xo 11:3 \xt Apí 1:1; Age 33:6; Zon 1:3\x* Gozapá nene Ómasímini gakotó mikasiuka netaki okulumakú netaki ánigoaká nouni netá nene ánigamosalagutí utó imó neve loko gele alévolé unikeve loko gele hee loko gelenoune. \p \v 4 \x * \xo 11:4 \xt Apí 4:3-10\x* Atani gipala Epoló gele alévolé oakala minakeve loko Ómasi guguni gizo amimó nene Ómasímo ánigokago, lamaná okago, uvolaho Kaini nene ánigo goselé imó. Epoló gele alévolé oakala nene Ómasímo ánigokago lihimala minami ve minake, guguni gizo amekago alimómámini mogona neneló ale molamó. Itó Epoló helekamóza, gopa gele alévolé oko mina gakó imane lo lemeaká noimó gelekave. \v 5 \x * \xo 11:5 \xt Apí 5:21-24\x* Enokú eza gele alévolé oaká ve minamole loko Ómasi eza ánigo lamaná oake heleaká nene aitoka utó amitive loko gosohá agómulagi okulumakú alémoko itimó. Lá omikago vegenalite aikumú vitagá amó. Itó velesá itenamigo aí mogonamú nene Ómasímo Enokuni ánigo laga imó neve loko utó onoimóma neve. \v 6 Nenemú láa loko gilitunize: Ómasi eza noive loko itó aí mogonamú amuza moloko vitagá ituni vegená nene meinava limitive loko ligikatunú gele seketigí okogó aí amatoka voakaláa nenazo, gele alévolé oakate minamitimó minokukoma, Ómasímo ánigatimó ma ánigo lamaná amitimó neve. \p \v 7 \x * \xo 11:7 \xt Apí 6:13-22\x* Noá eza gele alévolé oaká ve minamómave loko Ómasímo alika ale utó iti netá velesá ánigamigo, goí oko gakó agata aleko lo amekago, Noá nene Ómasimú goliva gilike vegenala zuhagi gosohá minatave loko nene loake, nagamikú lape sipisi loló imó. Lá noike, mikasiuka vegenalitini lihimáinimú goní ita mogonamú lo utó oake, lihima asú omikago minoakalímini gihiláa Ómasimú gele alévolé unikeve loko aleaká unitímini gihiláa nene ale utó imó. \p \v 8 \x * \xo 11:8 \xt Apí 12:1-5\x* Ómasímo mikasi makó geí helisa henoni minative loko lehizegetatoze, geza mikasiga ahulokoko makotoka voko minatane loko Avalahani lo amekago, Ómasimú gele alévolé oakeve loko gele aleake mikasi nenemupe nenemupe limó nene gelemike, gele gopa oake gopa vimó. \v 9 \x * \xo 11:9 \xt Apí 35:27\x* Gele alévolé oaká ve minoakeve loko mikasi ánigo molotamó neneló vike aniteake, gutá minake, seli numuni moloake minake, ánuvanegú ako minamó. Gipala Isaká itó aí gipala Zakopó keza ámina lo moloketa netá ali lá itái ve minasike ámináminiki seli numukú miniaká asimó. \v 10 Avalahá eza alévolé lukesavagi apá makó utó itive loko Ómasímo vogunahana moloake ale utó mola apakumú ageva oko minamó. \v 11 \x * \xo 11:11 \xt Apí 18:11-14, 21:2\x* Venala Salá eza gohuna vená noike, Ómasimú gele alévolé oakalímini minoakeve loko gelehosi moloake izegipala getati gamena asú okago, zámuza amekago, izegipa agatupagi minamó. Ómasímo nene agómulaló lo molomikago gihila zeaká noi vemámo lo utó molokave loko gele seketigí oake nenémini imó. \v 12 \x * \xo 11:12 \xt Apí 15:5, 22:17, 32:12\x* Itó nenemú nene hele vegenakitana mina ve hamokutí hize hutilí oakalímini zámuzáa asú oakakú agapilamó zuha hizi hutilí amó keza okulumatoka sonohí minoloko voko oko noimó nenémini avevezahaló, itó age nagamí agataló emane getani nemó nenéminoko vegenalita gatoko gato asú amoakalímini avevezahaló utó iliki vamó. \p \v 13 \x * \xo 11:13 \xt Apí 23:4; 1 Iki 29:15; Age 39:12\x* Ámina vegená mukitoka Ómasimú gili alévolé iki minake miniki hili vamó keza ale vavá oketa netalímini gihila nene velesá alemake, hanuva hotó nego ánigiake, kogoliza viziki ali kamatoka milamó. Lá iki minake, leza mikasiuka hanuva veno ve gutá noune liki gelemó. \v 14 Gakó némika liki liaká nia vegenalite gotó apáini gihila makó ali utó milanigi kigikagú giliki minamómámini mogona mota utó okave. \v 15 Lá iake, keza numuni apáini itó mikasinini ahulakumú miluma makó giliki lá amamó. Ámina apakumú kivisekago nelina, atiginá iki anigi hanuva aline. \v 16 Lá onoimóza, keza nene numuni apáini lamanaláa makó alinigi nenemukó gelemó nene okulumá apakumú gelemó neve. Ómasimú nene Ómasile liki likago, gelekago agoliza napa vizekave. Nene ezáa numuni apá makó okulumakú ale utó moloketakumú geleneike agoliza vizekave loko gelenoune. \p \v 17 \x * \xo 11:17 \xt Apí 22:1-14\x* Itó Avalahá eza Ómasímo amekú mola gamena nene gele alévolé oaká ve minoakeve loko gipala Isakani apeleko gizatove loko gele vávani imó. Ezáa agapilamó zuha hizi hutilí itave loko Ómasímo lo molota gakó nene ale ali ve minamóza, gipala hamó nene apeleko gizatove loko gele hamó imó. \v 18 \x * \xo 11:18 \xt Apí 21:12\x* Isakatokatí hizi hutilí itamoláamú gagapilamola gihila minanigave loko lota gipala minamóza, ámina gipa nene apeleko Ómasi guguni gizo amitove loko gilimó. \v 19 Avalahá eza Isakakumú láa loko gilimó netive: Ómasímo eza Isakani heleneikutí alémo otitove loko nenémini zámuza aleneive. Lá onoinazo, heleneikutí alémo atiginá imó gelekave loko anoza letoko limóma neve. \v 20 \x * \xo 11:20 \xt Apí 27:27-29,39-40\x* Itó Isaká eza gele alévolé oakeve loko alika utó iti netalímini gakó nene Zakoponi itó Esauni lo kimike nónohá zeketamó. \v 21 \x * \xo 11:21 \xt Apí 47:31–48:20\x* Zakopó nene Ómasimú gele alévolé oaká ve minoakeve loko hilinogo noike Zoseheni gipala lositá nónohá nozeketake, hánusatunú hize gikitoake ote minake Ómasi gupá ze ameko agepoka limole. \v 22 \x * \xo 11:22 \xt Apí 50:24-25; Gá 13:19\x* Zosehé eza gele alévolé ve minoakeve loko hiliti gamena alitokago, Isilae vegená miniki Izipi mikasi ahuliiki vitakumú geleake ezáa helisamú goí oko lo hukoko nene vinigi niiki není helisagi aliki vilo loko lo kimimó neve. \p \v 23 \x * \xo 11:23 \xt Gá 1:22, 2:2\x* Itó Mosé utó okago, izolahiko amelahiko nene Ómasimú gili alévolé iaká aleve minikasikeve liki izegipáinimú izegipate lamaná netá neve liki ánigi kumu hilikasigo, agulizaki ve Palaoni gakokumú kelegesá legemigo ikani losive makole novigo alími halá gesimó. \v 24 \x * \xo 11:24 \xt Gá 2:10-12\x* Itó Mosé napa oake Ómasimú gele alévolé o minake, Palaoni moholámini gipalave liki litanigi ago óe loko gele ahulamó. \v 25 Eza golesa netalímini lagaváa mino hána oko minamoakalímini nenemú giligo lemekago, Ómasímini vegenala zuha kezagi miluma netalímini agikagú niago, kezagi miní ameko gilitove loko mino etó imó. \v 26 Lá oake, eza minoko Palaoni helisa henoni ale lá ooko Izipi mikasigutí moni henokanoni itó netá matá minumuni mukí alitikumú giligo, ha netá loló okago, Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta vemule loko miluma gilimoláa minatove loko nenemú giligo gihiláa loló imó. Eza minomo noitike okulumakú nenémini meinaváa alitove loko lá imó neve. \v 27 \x * \xo 11:27 \xt Gá 2:15\x* Itó Mosé eza gele alévolé oakeve loko Izipi mikasi ahulamó nene agulizaki ve Palaoni izapaló molakumú nene ahelele vizimó negopa, Ómasi ánigamoakalímini aí agómulatunú ánigamó gelekago, alévolé oko minake lá imó. \v 28 \x * \xo 11:28 \xt Gá 12:21-30\x* Mosé eza gele alévolé imómave loko lokago, sipsip iza apilivi givi iake, vauna aleaká ageló nenémo Isilae vegenalitini ganá gipáini nene asenini zeketative loko golaníatunú numuni gateni zaló hilitamó. \p \v 29 \x * \xo 11:29 \xt Gá 14:21-31\x* Itó Isilae vegená keza Ómasimú gili alévolé iakeve liki age nagamí agulizá golohá nagamikú likiki vamó nene nagamí nene mino ezega emega okago gunahá mikasiló vamó. Itó Izipi ami ve keza nene ámina oko vitune liki nivago, age nagamilímo kelémo sumizá namó. \v 30 \x * \xo 11:30 \xt Zos 6:12-21\x* Itó Isilae vegená keza gili alévolé a vegená minikakeve liki Zeliko numutó nene gamena 7 oko novigo vegegisa nene ali vigikago vegegisa nenémo lemeko akamó. \v 31 \x * \xo 11:31 \xt Zos 6:22,25, 2:1-21\x* Itó gapoló mokoló vená Lahapá eza Ómasimú gele alévolé itímo ve lositosa Zosuá kimiselekago vegená kemeni ániganigi guhu gapo vasimó nene numunagú kelémo molokago, Ómasímini gakó pelesa ziaká a vegená nene Ómasímo kepeleake Lahapani nene aseva zetamó. \p \v 32 \x * \xo 11:32 \xt Gon 6:11–8:32, 4:6–5:31, 13:2–16:31, 11:1–12:7; 1 Sam 16:1; 1 Kug 2:11; 1 Sam 1:1–25:1\x* Lá ikamóza, gakó lugáa nanave loko lo asú itove. Giteoná itó Palaká itó Samisoní Zepitá Tevití Samuelé itó Ómasímini agepagutí gakó liaká ve keí gakó lo asú oko linogo nelina, loloko novugo hána iline. \v 33 \x * \xo 11:33 \xt Tan 6:1-27\x* Keza Ómasimú gili alévolé a vegená mukí minikakeve liki lugáate vegená mukí nene lova ali kemeke kivilegemó, itó Isilae vegenatokagi hetoka vegenatokagi gizapa ikitiki kagata aleaká hoza aliki kilími hehe lamó, itó Ómasímo netá lehizeketatove loko lo moloketa netalímini gihiláa alemó. Itó lugáate laezoni akohú galatini kegepaló alego, \v 34 \x * \xo 11:34 \xt Tan 3:1-30\x* lugáate ló gulumámini agénahuna ali geha zego, lugáate lova amupiló nitekegi lá amóza, gosohá minamó. Keé lamatite goha nene amuza milamó. Itó lugáate lovagú amuza milake mikasi lugalokatí gala venini kipilivi gizivi amó. \v 35 \x * \xo 11:35 \xt 1 Kug 17:17-24; 2 Kug 4:25-37\x* Vená lugáate Ómasimú gili alévolé amómave loko Ómasímo izegipáini hilinakutí kelémo oteake goha izóikitoka kelémo gímizimó. Itó helegaloka Ómasimú gili alévolé ina vegená lugáa nogosani kepeleke gopoguni milikitamó nene monó ahulikiko aselini zeleketatupe liki li kimikago alikaloka lamaná oakakú goha otinogo une liki giliake, gili ha iake helemó. \v 36 \x * \xo 11:36 \xt 1 Kug 22:26-27; 2 Iki 18:25-26; Zel 20:2, 37:15, 38:6\x* Ómasimú gili alévolé a vegená lugáa giza nikitake gopoguka likitake segi nogosanitunú kepelemó. Itó lugáa keza kigisa kigizató seni nagá aliake nagá numukú ahulikitamó. \v 37 \x * \xo 11:37 \xt 2 Iki 24:21\x* Vegená lugáa gehanitunú kipili helemó, itó lugáa nene kugupenini ziki gitegemó. Itó lugáa nene sopolotunú kipili helemó. Lugáa keza Ómasimú gili alévolé amómave liki kimisili ahulikago, keza mikasi gomopalaló itó agokaú gutá iki minake, mei tutuhunauka itó geha mulikú akiki mihina iki minamó. Lá iki minake gineganéini nomigo sipsip iza meme izatini galupaváa ali luhiake, gaúnámini amupiló minake, megusa izegipa lilí iki milumámini amupiló minamó. \v 38 Nenéminate gevená lugáa keza nanáinilotí mikasiuka apiziki minikago hehe laline. \p \v 39 Nenémináa keza mukitoka gili alévolé akumú Ómasímo ánigago lamaná imó. Lá okago, gopa nene netá lehizeketatove loko lo moloketa netalímini gihila nene kogómulagi mina gamenaló ma ali utó milamamó. \v 40 Nenémini mogona lá oko neve: Ómasi eza lelitoka netá ite minamoláa mololetanogo gelekago minamó nenemú keza goí iki ámina netá alemamó. Alika nene lezagi vo milisegeko minatuni netá nene ali utó itave loko Ómasímo moloketonoimóma neve. \c 12 \s1 Guivahanímo lagavutó zeaká noive \p \v 1 Ómasimú gele alévolé oakalímini mogona li utó a vegená mukilite zohitó mulusi napa nenéminiki miniake lilími vigikamó nenazo, nenemú lesis-iaká nia vegenalite ololu liaká nia mogonamú gele mininake gena lepeleaká netá nene gololohá oko ale ahulatunize. Itó lihima netalímini nagá likimó nenegi guluhoko ale ahulatunize. Lá okinake gapo lelepizimó nenelokó goselé aminake ololu lokogó vitunize. \v 2 Láa noinake gele alévolé oakatemú ale goí moloaká itó nenémini gihiláa ale utó moloaká ve Izesú nene makimáminoko logómulaloka noiko aitoka ánigo zage loko ololu litune. Eza agoliza nene utó o amitive loko lonoitó zohota zaló heleakalímini avoza napámini amupiló itikumú giligo ha netá loló okago, miluma gilike hilimó. Lá oake, Ómasímini gonanalivagi siató agizani lamagaloka iteake mitó noive. \p \v 3 Golesa netá itó hokolizá nene Izesuni lilí itamó nene gele ahuloake, legesó oko minamó. Lekeza aikumú nigiliki goselé amilo. Likigikatini golosasa gekatize. \v 4 Lekeza golesa netakumú gimilikú moloaká netalímo lekelémo akanogo noigo amuza miliki lova ali namego lukugupelini apilikago golani velesá amive. \v 5 \x * \xo 12:5 \xt Hio 5:17; Ano 3:11-12\x* Itó Ómasímo lekelikumú izegipáneve lolikimiake luhusatini ale kii loleketake, gakó makó lo likimimó nene lakagatí molokahe, olo. Gakó láa loko limó neve: \q1 \v 6 Guivahanímo agika kemeaká noi vegená mukitoka kagavutó zeko kelémo hehe loaká noive. \q2 Itó aí izegipala lamaná kelémo molamó mukitoka nogosani kemeko kelémo hehe loaká noinazo, \q1 nenemú gipáne geza Ómasímo gelémo hehe lanogo gagavutó nozikoma, nenemú gelekako lememino. \q2 Itó golesa netakamú nogosani gemekikoma, gigika golosasa gemino. \m \v 7 Guivahanímo lakagavutó zekikoma, goselé amiki alévolé iki minalo. Ve makolímohe makolímohe gipala apeleko alémo hee lamitihe. Lá oko nomive. Kelémo hee loaká nene vegená mukilite lá iaká nianazo, Ómasímo ánigokago aí mohola gipala lilí ikago, lekelémo hehe linogo nenémini olikimiaká noive. \v 8 Itó Ómasímo izegipala mukitó kelémo hee loaká noinazo, lekeza nene lá oleketamiko minatamó nene, mohola gipala gihila lilí iki minaminigave. Nene gapoló izegipave loko loleketanogo ive. \v 9 Itó makó litoze. Mikasiuka ametege keza nene lagavutó zikago, leza géneka lamoko kelémo napa uháma nenazo, ligikámini ametehini agahaisiuka lemeko minokuko etanogo ive. Lá okinake mino lamanatoka moloko minanogo une. \v 10 Ametege kezáini kagata geletó nene melekeni gamena luguhá oko novigo lagavutó ziki lilími hehe liki miniaká amóza, Ómasi áisi nene netá gihiláa utó o limitive loko itó ezáa apazá keké vizeko nomina mogona izá miliki alitave loko lá olimiaká noive. \v 11 Lagavutó zeko lelémo hehe loaká netá utó okagoma, ganatilisi gelekuko laga netá negopa, milumavagi loló oaká noive. Itó alikaloka nene hehe loakakú minoaká nounimó nenémini gihiláa nene huhu lelitoka utó inogo ive. \s1 Ómasímini nasahilí ánigi ahulikatave loko kagata alimó \p \v 12 \x * \xo 12:12 \xt Isa 35:3\x* Nenemú lekelisi likigika gopa o vimó likigisa likigizani akatamó lilí niikima migelelé amiki alévolé ilo. \v 13 \x * \xo 12:13 \xt Ano 4:26\x* Monolímini gapogú vinigi niiki kigisa gepili mina vegená makó monéna golesa i asú ikataze. Goha monokú migelelé amitave liki lekeza Ómasímini gapoló nene ali hehe liki mihina ilo. \p \v 14 Lekeza mukí vegenaki hulu oko minatune liki amuza milalo. Kigika golotuva lovimó nenete miniki Guivahani ánigamitamó nenazo, likigikagú gizopa lo miniko minatakumú amuza milalo. \v 15 Lekelitokatí ve makó Ómasímini nasahilikutí velehé limikataze, gizapa iki minalo. Lá niiki holutikú gohege golesa makolímo sisiva isekoko loko loaká noimó nenéminoko likigikámini ekesalámo napa okiko, vegená mukilitini kigika gopa okatinaze, gizapa ikitiki minalo. \v 16 \x * \xo 12:16 \xt Apí 25:29-34\x* Lá niiki lekelitokatí makolímohe makolímohe mokoló ve keza mini etó iki minamake miniaká amó nenéminoko Esauni gapoló vokatize. Esaú eza nene hamokó nosánetakumule loko ká emane alikaloka utó otati helisa netá nene ahulamóma neve. \v 17 \x * \xo 12:17 \xt Apí 27:30-40\x* Lekeza aí mogona mota gilinave. Eza alika amelahitokatí lusa alitove lokago amelaho óe lokago, netá matá imó nene nana oko haha itive loko geleake, ive nama oloko viha viha voko avisa lamóma neve. \p \v 18 \x * \xo 12:18 \xt Gá 19:16-22, 20:18-21; Gapo 4:11-12, 5:22-27\x* Lekeza Isilae vegená alemó nenéminiki Sinai agoka ali giliaká avotigilaló amave. Ló gulumagú ma vi hilamamóma neve. Itó límusi sipisi hitakú itó límugusi ze minakú itó ohuhú nalikú nenémini agikagú ma vi hilamamóma neve. \v 19 Lekeza Sinai agokaloka pikuli napa zimó itó Ómasímini anó lupa napa ma gelemamóma neve. Gelemoláate nene gakó makoki gelemitune liake negénegé iki minamóma neve. \v 20 \x * \xo 12:20 \xt Gá 19:12-13\x* Gakó láa loko lo molamóma nene gilikago kehelele vizimó: Vegená makó keza agokaló lisi gilikikoma, lekeza gehanitunú kipili hilitaze. Itó izamuki ámináminiki itataze. \v 21 \x * \xo 12:21 \xt Gapo 9:19\x* Ámina golivagi netá utó okago, Mosé nene ánigoake, neza nenemú nelegesá legekago luvoluvo zekuve loko limó. \v 22 Lekeza agoka nenémináaló negopa, lekeza Zaion agokaú alévolé oko minoaká Ómasímini numuni apá Zelusale apakitana oko mina apá okulumakú netoka anitikave. Lá niake, ageló gatoko gato asú amoakalímini niató, \v 23 itó aí izegipala zuha gihila kugulizáini okulumakú gizo molamó keza kogoliza viziki ali nupa iki minató vi anitikave. Lá niake, vegenala mukitoka lihimatemú gona mololetati ve Ómasi noitó imi anitikave. Itó hehe liki minake hele vegená kigikagú lo vihelé minoakatoka kelémo mola vegenalitini kemetameni niatoka miní amikamóma neve. \v 24 \x * \xo 12:24 \xt Apí 4:10\x* Itó lo múnaheaká gakó gosohá ale utó mololeta ve Izesutoka vi anitikave. Itó Epoloni golanímo nene uvolaho apele hili lihimamú apasative loko mikasiukatí limó nenelokopa, Izesú ezáa golani hepa hepa imó nenémo aleko iteko netá gihilamú sele loaká noimó neneló vi anitikave. \p \v 25 Lekeza gakó lo lekemeaká noi ve Ómasímini gakola gili ahulikatanaze, gizapa iki minalo. Gozapá Mosé nene mikasiuka minake gakó makó kagata aseva aleko lo kemekago, gakó hutuváave liki ahula vegenatoka netá golivagi utó o kimimóma neve. Lá okanazo, itína nene okulumakú minake ehe loko lo nolimi ve nene lemegesa amitunimó nene áminaló nogosani lememiko ha minatupe. \v 26 Gozapá Sinai agokaló gakó noligo mikasi mómoká imó. Lá imóza, gakoláa makó itína logómulaló lá oko lo mololimikave: Neza minoko mikasi nene goha alémo mómoká itomóza, lá noinake okulumaki nene alémo mómoká inogo uve loko limó. \v 27 Goha nene alémo mómoká inogo uve loko limó nenemú netá matá mukí ale utó molamó nene ale mómoká okoko ale tolova itove loko geleake limóma neve. Lá itimó nene alévolé oko minoaká netá mómoká amiti netá nene utó okoko minoloko voko minative loko lá inogo ive. \v 28 Nenemú leza alévolé netá makó mómoká amitimó minoloko voko minoaká netá nene ale lá itunikumú Ómasi agepoka linake lehelele viziko gupá ze ameko eza gele lamaná iti netá aleko monola loko minatune. \v 29 \x * \xo 12:29 \xt Gapo 4:24\x* Nene nanamú negopa. Ómasile eza lotunú gizo lúnoaká ve noinazo. \c 13 \s1 Oko moloko nouko Ómasímo ánigo lamaná iti gakó \p \v 1 Monokú agunala uvolaho likigika eza amigo eza amigo iaká niamó nene lekelitoka lememino. \v 2 \x * \xo 13:2 \xt Apí 18:1-8, 19:1-3\x* Lugáate keza veno vegená kilími milanigi vegená kelémo nomulupe liki ageló nene kilími milinamóma nenazo, veno vegená numuteuka kelémo molatune likima goselekaselé amilo. \v 3 Likigive lakagave monokumule liki nagá numukú kilími milamolamú giliko lekezagi likilími milinamó giliko kilími vatí ilo. Lá niiki lezagi hamó lugupegi noune liki giliiki kilími golesa palasa ikitago nia vegenalite miluma giliaká nia netá nene lukumupiló itino. \v 4 Mokoló itó ve vená huki ezega emega iaká nia vegená keza Ómasímo lihima kiminogo inazo, vego venako minoaká sunimú gilikiko netá gihila loló ino, itó ve aleve suni ali gopa amilo. \v 5 \x * \xo 13:5 \xt Gapo 31:6,8; Zos 1:5\x* Likigikatini nene moni henokanoniló vamino. Nénisi nene ahulogetaminogo uve, itó viselegetaminogo uve loko Guivahanímo lonoimó nenazo, netatini ali minakumú mukahá makahá amiki vitagá nouni netá ale utó oletanogo ive liki hulu ikigó minalo. \v 6 \x * \xo 13:6 \xt Age 118:6\x* Nenemú leza amuza alekinake monó gotolaú ve makolímo gizonoi gakó makó láa loko litunize: \q1 Guivahani eza nelémo vatí oaká ve noinazo, \q2 neza netá nemú manamú nelegesá legeminogo ive. \q1 Vegenalite nana netá golesa alinitatakumú nehelele vizitive. \p \v 7 Monó gizapa velini Ómasímini gakó li likimiaká a vemú giliki minalo. Lá niiki monolímini gapovaló nivake helemoláatini kigizaka ánigi zagi miniki keitoka kémegetiki niviki gili alévolé iakatinigi ali minalo. \v 8 Izesu Kilistó eza goí oko minamó itó itínagi noimó áminámini okogó mino lúaló moloko minanogo ive. \v 9 Lá onoinazo, haitopaitó gosohá monó li nilikimikoma gelemilo. Ómasímini nasahilí nenémo likigikatini ale alévolé olikimikiko nene lamaná inogo ive. Netá noakalímini itó namoakalíminimú li hukina gakó nenémo ma lelémo vatí aminogo ive. Nene gakó ámegetiki vamó nenete gihila ma ali utó milinamamóma neve. \p \v 10 Izesú nohiligo ezáa agupe nene lelí guguni gizoaká netá loló okamó nenazo, Zuta vetini apazá seli numukú Ómasi gelekelé imiaká nia vegenalite ligikámini nosánetá gihila natave loko gele kemenamive. \v 11 \x * \xo 13:11 \xt Liv 16:27\x* Lekeza mota gilinave. Guguni giziaká vetini ve napa nenémo pulumaká izahe meme izahe apeleko gé loake, golani nene vegenalitini lihimáikumú guguni gizatove loko Ómasímini apazá zavusavegú aleko itekago gahaváa nene númaseloka aliki limiki ló gizi ahuliaká niave. \v 12 Itó Izesú eza ámina oko ezáa golanitunú vegená ligika ale guluvitoletatove loko Zelusale numuni númaseloka apilikago hilimó. \v 13 Nenemú leza ámina oko avotegini gakó gele alekuko Ómasímo lugutó vizitihe liki liaká nia vegená ahulokimikinake aitoka lemeko aí amupiló avoza hili netá ámina oko lumupiló itekiko gihitunize. \v 14 Lá noinake alévolé apá makó Zelusalegitana imaneloka lelitoka minamize, hanuva minoko utó itimoláa nenemú nene ligikámo ageva oaká noive loko nogilinake lá itunize. \v 15 Nenemú legepatunú lituni netalímo Izesuni agulizá ale oteko noiko Ómasi miní ameko agepoka loko minatunimó nenémo lelí guguni gizo ameaká netate loló okiko Izesuni amekuko, Ómasi alapizitive. \v 16 Ómasi eza nasahiliki netá itó netá lamaná izá moloko vegená kimituni netakumú gelekago guguni gizo ameaká netá gihiláa loló oaká noinazo, ámina netá alitune liki lakagata gili minalo. \p \v 17 Monokú kugulizaki velini nene lekemetameniló gizapa ilikitiki ali hehe liki miniaká nianazo, keí gakó gili aliiki keí kamatoka limiki minalo. Keza nene hozaninímini mogonamú alika gamenaló nene li utó milanigave. Lekeza hokolizá atímo miluma nigiliki ámina hoza alitamó nene lekelémo vatí iti netá lekelitoka utó amitimó nenazo, nenemú hozaváini kigika lamanatotí alitave liki gelekelé ikitiki némini manámini ikitalo. \p \v 18 Neza etó okogó oko moloko itove loko amuza moloaká noumó nenazo, nigikagú lihima netikumú vitagá oaká nouve. Lá noumómave loko nenikumú Ómasiloka liki minalo. \v 19 Guivahanímo není gapo hize lí noi netá ahulooko nelémo atiginá okiko lekelitoka litá oko vitove loko numuna loakatunú nilími vatí ilo loko gala vizeko lo nolukumuve. \s1 Ómasi agepoka limó \p \v 20 Hulu amelaho Ómasi eza Guivahanite Izesú ezáa golanitunú alévolé oko minoakalímini lo múnaheaká gakó ale alévolé imómave loko sipsip izaló gizapa ve napa loló i ve hilikutí alémo atiginá o lemeka ve \v 21 Ómasi áisi netá lamaná haitopaitolímini lehizeleketoko lekelémo vávani okiko eza lititoka molatitoka gili alitave loko noluve. Lá niiko, ezáa gelekiko lamaná iti netá nene Izesu Kilistoni zámuzatunú likigikagú ale utó ino. Aí luhuva gegemá okiko agepoka loloko iteva iteva oko alévolé oko minino. Lamaná. \s1 Vegená gekéini loketamó \p \v 22 Nigive nagavese, neza gakó hána gizo lekemenamumó nenazo, lakagata aleko luhusatini ale alévolé iti gakó imane lo lukumumó nene lakagata gili hee liki gili minalo. \v 23 Itó lo likimitoze, gililo. Ligiveteho Timotini mota kalapusigutí guluhimikanazo, eza litá oko okikoma, alémoko vinake ánigoleketatíive liki gililo. \v 24 Monó gizapa velini itó Ómasímini vegená lugáa mukí nene gekéini noloketuze, li kimilo. Italia mikasiukatí likigivetike imaneló niamolate gekelini nililikitago lo nolukumuve. \v 25 Ómasímini nasahilí nenémo lekelitoka minoloko voko minino. Lamaná.