\id GAL - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Galesia \toc1 Galesia Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \toc2 Galesia \toc3 Gal \mt1 Galesia Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \c 1 \s1 Galesia vegená nónohá kimike gizo kimi gakó \p \v 1 Neza Paulona aposolo nene ve makolímo nimiselemimó itó vegenalite hoza gakó ma linitamamó, Izesu Kilistó itó heleneikutí alémo oti ve Ómasi ameteho nene aí gakotó aposolo loló utímina, \v 2 itó nigivénege lugáagi imaneló niamó kezagi makó nounike nene Izesuni vegenala zuha Galesia mikasiuka niató niató lekelí luhuva imane gizo nolukumuve. \p \v 3 Ómasi ameteho itó Guivahanite Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka minino. \v 4 Izesú eza ameteho Ómasímini gakotó nene itína gamena golesa netatémo lelémo golesa inogo ikutí gologí oletanogo lelí lihimamule loko minoko aleko imoláa nene ezáa ahulamó. \v 5 Nenemú Ómasímini lapaná ale ote-loko voko minatune. Lamaná. \s1 Gakó lamaná haitó makó nomive \p \v 6 Lekeza nene Kilistoni nasahilikú miní amitave loko sele lo likimi veló mini hána amake lekemegesa amiake haitó gakó lamanakú viki lakagata miliki giliaká niakumú nene oho loko nololeketuve. \v 7 Gakó lamaná nene makó nomimóza, hanuva vegená lugáa nenete Kilistoni gakó lamaná nene ale gopa itupe liki haitó monó li likimiki likigika ali gopa ake nenémini iaká niave. \v 8 Lá niamóza, nezahe itó okulumakutí ageló makolímohe Izesuni gakó lamaná amunaloka lo lukumuhá nene lo lekememoko ale gopa oko haitó lo lekemesá nene lolímini mututoni loló osató neve. \v 9 Ámina gakó nene gozapá lunimó áminagó nene goha noluve. Makolite nene gakó lamaná amunaloka lo lekemekugo gilinamó nene ali gopa iki haitolíminiki li likimitamó nene lolímini mututoni lilí itamó neve loko goha nene noluve. \v 10 Gakó nolumó nene vegenalite ánigi kumu hilitave loko lamuve. Ómasímo ánigo amu hilitive loko noluve. Neza nene vegenalite nenikumú giliko ititive loko hoza alulina, Kilistoni gelekelé ve minamuline. \s1 Pauló aposolo loló imómámini mogona \p \v 11 Nigivénegita, neza gakó lo likimitoze, gililo. Izesuni gakó lamaná lo lukumumó nene vegenalite kagata giliki ali utó amó nomive. \v 12 Itó vegenalititokatí nomive. Itó vegenalite lainim-initamave. Izesu Kilistó ezáa lo utó oko lo nimimó neve. \v 13 \x * \xo 1:13 \xt Apo 8:3, 22:4-5, 26:9-11\x* Neza gozapá Zuta ve minuke holúikú minokuke, netá matá oko moloko umó li likimikago nene gilinave. Neza Ómasímini monó gele vegená nene gopoguni moloketuke kepeleko kimisele kimisele moloko, kelémo golesa galasa oaká umó nene, \v 14 \x * \xo 1:14 \xt Apo 22:3\x* izegipa nahalúnegini kivilegeko izotegini ametegini itó avotegini mogona nene haha amitive loko ámina gakolímo alévolé oko minative lokuke nene, amuza moloko lá oaká umóma neve. \v 15 Lá oaká umóza, Ómasi nenémo amunaloka izónehini agatupagú nougo, ánigoake, nasahilí onetake nelémo etó oake sele lo nimimó. \v 16 \x * \xo 1:16 \xt Apo 9:3-6, 22:6-10, 26:13-18\x* Sele lo nimimó nene, giligo, etokago, gakola nene Zuta vegená minamamoláaloka ale hutilí itane loko gipalámini mogona lo utó oko nelepizimó. Itó lá imóza, ámina gakokumú gele vevesonouhe loko vegená makotoka loká oketamumóma neve. \v 17 Itó aposolo goí iki lilí iki minamoláa keza ámina gakó lamaná nene hee liki li nimitave loko Zelusale numutoka itemumóma neve. Ánigosá ugopa, litá oko Alapia mikasigú mikasi gomopalaló voko minuke atiginá oko Tamasiko numutoka vo anitumó. \p \v 18 \x * \xo 1:18 \xt Apo 9:26-30\x* Neneloka nougo, kilisimasi losive makole oko vokago, Pitani ánigatove loko Zelusalega itekugo, holisi lositá makó minusimó. \v 19 Neneló nousike, aposolo lugáa makó ánigamumó. Guivahanímini agunala Zemusinigó ánigumó, áisi monó gizapa ve napa minamó nenazo. \v 20 Itó gakó imane luhuva nogizumó nene soza gakó nomive. Ómasímini agovisaló lamaná noluke luhuva nogizuve. \v 21 Lá okuke nene, Silia mikasigú itó Silisia mikasigú nene voko minumó. \v 22 Itó Zutaia mikasigú Kilistoni vegenala zuhate není nogokaló ánigamamó. \v 23 Keza vegená lugáate nenikumú gakó makó likago láa liki gelemó: Gopoguni mololetake lepeleko limiseleko monó ale golesa itive loko vi vémo goha ale viligoake vegená nene monó lo nokimive. \v 24 Láa liake, nenikumú Ómasi agepoka liki miniaká amó. \c 2 \s1 Aposolote Pauloni hozamú gelego lamaná imó \p \v 1 \x * \xo 2:1 \xt Apo 11:30, 15:2\x* Lá okago, kilisimasi 14 oko vokago, Panapasiki Zelusalega goha atiginá oko itekusike, Taetasini nene ale gímizekusike makó itunimó. \v 2 Nene hanuva lá amumó. Ómasímo gakó lo utó oko lo nimitó nene itumó. Itumó nene Zuta vegená minamamoláa Izesuni gakó lamaná lo utó oko lo kemeaká noumó nene monokú kugulizaki ve kezagó alegesá iki niago avetó oko lo kumumó. Není hozamú géneka likikoma hoza goí oko aleko minumoki itó hoza itína aleko nominumoki nene hanuvamú alumó gelekative loko lá umóma neve. \v 3 Lá okugo, ve lugáahe itó nezagi minusi ve Taetasí ahe eza nene Kiliki ve nenazo, nenemú Zuta ve loló itive loko agupeló nene Ómasímini anosa molotatune liki li hukitatahe loko nougo lamamóza, \v 4 emane amunaloka ve lugáa nene soza sazaló monó ve iki holutegú asugunatoka anitemó. Keza Izesu Kilistotoka voko apizeko minunike netá makolímini nagakú minamuhá nenémini mogona ánigatune liki Mosé lo hukoko li gakolímini gelekelé ve lelémo molatune liki ánigi loló itune liki halá giki amó. \v 5 Nene vete lelí ale limitune liki likago, leza Izesuni gakó lamaná nenémo lekelitoka ale gilitoko alitive loko Taetasini agupeló anosa milatave liki likago keké gele kememuháma neve. \v 6 Lá okago, vegenalite gelego monó kugulizaki ve minamó nenete lelí gapo hizi lí inigi némini manámini initamamóma neve. Itó keikumú gulugo haitolímini iki minamamó neve. Ómasímo ámináminoko lugupeló ánigamó nene itetigí lemetigí osá amive. Zelusale numutoka itu zupahé nene ámina monó gizapaló vete haitó gakó makó lo utó oko lo kimitane liki miní amiki li nememamó. \v 7 Keza láa liki li nememake láa likigó gelemó: Ómasímo Pitani nene Zuta vegenatoka Izesuni gakó lamaná lo utó oko lo kimitive loko lotamó. Áminámini oko není nene hetoka vegenatoka gakó lamaná lo utó oko lo kimitane loko lonetamó neve liki gelemó. \v 8 Pitá nene Zuta vetini aposolo loló imó áminagó oko neza nene Ómasímini zámuzaló hetoka vegenalitini aposolo loló umó. \v 9 Lá okago, Zemusiki Pitaki Zoniki monokú kugulizaki ve niahe liki gele ve nenete nenikumú nene Ómasímo apazá hoza lehizemikave liki gelemó. Giliake, ligiveteve liake, Panapasiki ligizakú alemó. Lá iake, lekeza hetoka vegenatoka monó hoza nalisiko, lezate Zuta vegenatoka naluko, oko minatune liki li hukamó. \v 10 Gohogó vegená limiki niamoláa nasahilí ikitatáive likigó li nememó. Itó ámina hoza amuza moloko alitohe loko gele minutó lave. \s1 Atiokia numutoka Pauló Pitani gahá ami gakó \p \v 11 Itó Pitá eza Atiokia numutoka okago, aitokatí netá golesa utó onoigo, ánigokuke, aí agómulaló pelevesava zeko gakó lo amumó. \v 12 Nenémini mogonáa lá oko neve: Goí oko nene hetoka ve monó gele ve makó Zemusí kimiselekago ake Pitagegi makó minake nosánetá nene hámakokutí ninago, alika nene Zuta ve makó ikago, ánigoake, hetoka vegi kugupeló Ómasímini anosa minatave liki amuza miliaká a vema nianazo loko keikumú alegesá legekago hetoka ve nene ahulo hotó okimiake, kezagi makó minoko nosánetá namimó. \v 13 Lá oake, voko aleko oko aleko noigo, Zuta ve monokú agivelage ámináminiki genezáini losigi vegenalitini suni aleke Pitani alími vatí ago, Panapasí eza keitoka miní ameko keí suni alimó. \v 14 Lá iki minake, Izesuni gakó lamanalímini gapogú hee liki vamago nene ánigokuke, vegená lugáatini kovogisaló nene Pitani láa loko lo amumó: Geza nene Zuta ve noanimóza, Zuta ve lelí avotege li huka gakó nene ahulokanike hetoka vete iki miliki iaká niakú nene novane. Nenemú hetoka ve keza Zuta ve lelí oko molokogú vitave loko nolanimó nene etamive, loko lo amumó. \s1 Zuta vegi hetoka vegi gili alévolé akumule lokogó kugutó vizeaká noive \p \v 15 Leza nene hetoka ve gopa napa miniaká nia vegenakutí utó amune. Zuta ve gihila utó unimóza, \v 16 \x * \xo 2:16 \xt Age 143:2; Lom 3:20-22\x* láa loko geleaká noune: Mosé lo hukoko li gakó emane gele alekinake hozava ale-loko voko mininake lihimate asú olimiakaláa nomive. Izesu Kilistonimú gele alévolé okukogó lihimate asú olimikiko minanogo une. Láa loko gelekunike, lo hukoko li gakolímini hozava aleko nominukopa, lihimate asú olimikiko minatune loko Izesu Kilistonimú mota gele alévolé okune. \v 17 Kilistotoka voko gímizekoko lihimate asú itive loko nouháza, lá oloko novinake hetoka vegitana oko golesa netá aleaká vegená loló noukoma nenemú nanave loko litune. Kilistó golesa netá alilo loko lelémo vatí oaká noihe. Óe, lá oko nomive, keké. \v 18 Lihimate asú itive loko Mosé li gakotó amegesaló mololoko vituni suni mota gale zunimó nene goha apatitunimó nene, lamaná lo hukoko li gakó pelevesava zeaká nounimó nenémini mogonáa utó inogo ive. \v 19 Mosé lo huka gakó nenémo áminama gele alekinake alévolé nemetameni alito gapo hize lí oake nemeni apele hilimó gelekamóza, Ómasimule loko minatove loko otekumó neve. Itó Kilistoni apili nihelego nezagi zohota zaló nipili hilikamó gelekamóza, \v 20 itínasa minoko aleko noumó nene, nezánegó minamuve. Kilistó eza mulúnegú minoko aleko noigo, nugupetunú minoko aleko noumó nene Ómasímini gipalamú gele alévolé onouke minoko aleko oaká nouve. Eza nene agika nenitoka moloake minoko aleko imoláa nene nenikumule loko ahulamó neve. \v 21 Lo hukoko li gakó emane gele alekoko lihimate asú olimikago minoaká imó nelina nene, Kilistó nene hanuvamú hilimó loló ilinamó nenazo, Izesú nohilike Ómasímini nasahilí lehizeletamó nene ale gopa oko ahulosá amuve. \c 3 \s1 Lo hukoko li gakó gele alesá nehe Izesukumú gele alévolé osá neve \p \v 1 Kee, Galesia vegená negi nagi neneta, lekeza nene éahoma lekelémo gopa napa ive. Izesu Kilistoni nene zohota zaló hili mogonáa lo lekemeko nolekelepizuko, lokogómulatunú ánigi akutiki ánigamóma neve. \v 2 Netá hamokumú loká oleketatoze, giliki li nimilo. Lekeza Ómasímini Sikalahú alemó nene, nana iake alemóma neve. Mosé lo hukoko li gakóma gili aliake alemó nehe, itó Izesukumú gili alévolé iake alemó neve. \v 3 Nanamú negi nagi hiziki niave. Sikalahulímini gapogú apí iki li-liki nivakutí nene ali viligiki litaha mogona ali miniki alévolé apakú anititune liki nigelehe, olile. \v 4 Monó lekelitó minamómave liki gopoguni mililikimikago, golivagi netá nene hanuvamú lukumupiló itimó nehe. Óe, lá oko nomive. \v 5 Ómasi eza Sikalahú lehizelikimiká itó alévolé suni lekelitoka ale utó oká noimó nene, Mosé lo hukoko li gakóma gili alikago lehizelikimiaká noihe, itó Izesuni gakó lamaná gili alévolé ikago lehizelikimiaká noive. \p \v 6 \x * \xo 3:6 \xt Apí 15:6; Lom 4:3\x* Monó gotolaú Avalahani mogonamú luhuva láa liki gizinamóma neve: Eza Ómasimú gele alévolé okago, nenemule loko lihimavaka asú ogimikave loko lotamó. \v 7 \x * \xo 3:7 \xt Lom 4:16\x* Nenemú láa liki gililo: Gili alévolé iaká niamoláa keza nene Avalahani agapilamó zuha gihila niave. \v 8 \x * \xo 3:8 \xt Apí 12:3\x* Zuta vegená minamamoláa keza Ómasimú gili alévolé ikiko nene, lihimáini ahuloketatikumú gozapá geleake, monó gotolaú Ómasímo gakó lamaná Avalahani lo amimó nene láa liki luhuva gizinamóma neve: Geí lusa nenémo hetoka vegená mukitoka vo ale asú inogo ive. \v 9 Nenemú Avalahá gele alévolé oake lisoko vi gapoló lisiki vitamoláa keza aí lusagú vi hilanigave. \v 10 \x * \xo 3:10 \xt Gapo 27:26\x* Itó Mosé lo hukoko li gakokú leheta iake ámegé ámegé iaká nia vegená keza lolímini mututoni lilí inigave. Nenemú monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Mosé lo hukoko li gakokú hize letoko gizoloko vonoi gakó mukitó gili alemitamó nenete usilímini mututoni minanigave. \v 11 \x * \xo 3:11 \xt Hip 2:4\x* Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko neve: Gili alévolé iakeve liki Ómasímini agovisaló lihimáini asú okimikago minatamó nenete alévolé iki miniki aliki inigave liki luhuva gizinamó nenazo, Mosé lo hukoko li gakó gele alekinake Ómasiloka lihima nomitimó minoakaláa nomive. Nenémini mogonáa mota utó okave. \v 12 \x * \xo 3:12 \xt Liv 18:5\x* Itó lo hukoko li gakó gele alekinake alévolé ituni mogona haitolímini neve. Gele aleloko vova vova oko alévolé itunimoláa neve. Nenemú monó gotolaú láa loko luhuva gizonoimóma neve: Lo hukoko li gakolímini hozaváa aliliki viva viva iki ali asú ita vegená alévolé iki minanigave loko neve. \v 13 \x * \xo 3:13 \xt Gapo 21:23\x* Itó monó gotolaú nene vegená zaló nagá ziki saína iki apatemó keza lolímini mututoni niave liki luhuva gizinamóma neve. Itó Kilistoni ámina iki zaló saína iki apatikago, lelikumule loko usí alimó. Aleake, Mosé lo hukoko li gakolímini nagakutí guluholetamó. \v 14 Lá imó nene Izesu Kilistó hoza alikumule loko Avalahatokatí lusámo numutó namató vegenatoka puu loko vo asú itive loko lá oletamó. Itó lá okiko Sikalahú lehizeletatove loko lo mololetamó nene Ómasimú gele alévolé okinake alinogo une. \s1 Mosé lo hukoko li gakoki Ómasímo lehizeletatove loko lo mololeta gakoki \p \v 15 Nigivénegita, neza hanuva gilina netá makotó lo moloko litoze, gililo. Ve makó nenetosa keza netá matá makokumú li múnahiki luhuva gizatáimó nene, makolímo senisimoká itó velé amupiló gakó makó miní ameko loká oko luhuva gizatimoláa nomive. \v 16 \x * \xo 3:16 \xt Apí 12:7\x* Itó Ómasímo nene Avalahani itó agapilamola lehizeleketatove loko lo moloketoko limó nene, agapilamó zuha mukikumú lamimóma neve. Hamó Kilistokumú limóma neve. \v 17 \x * \xo 3:17 \xt Gá 12:40\x* Mogona lá okomú noluve: Ómasímo gozapá monó helisa henoni lehizeletatove loko lo mololetake limó. Lá okago, kilisimasi 430 oko vokago, Mosé lo hukoko li gakó nene alika utó imó. Itó ámina lo hukoko li gakó nenémo Ómasímo lo molota gakó avutá apeleminogo ive. \v 18 \x * \xo 3:18 \xt Lom 4:14\x* Monolímini lusa henoni nene lo hukoko li gakó gele aleakakú nelina nene, Ómasímo gakó lo mololetoko likutí alemutiline. Lá onoimóza, nene ma nomive. Ómasímo monolímini helisa henoni nene lo molotake lonoikeve loko Avalahani hagitana lehizetamóma neve. \p \v 19 Lá onoimó nenazo, lo hukoko li gakóma nene nana netakumú neve. Pelevesava zekoko netá golesa aleaká nenémini mogona lo utó itove loko Ómasímo miní ameko molamóma neve. Itó minoloko vova vova oko noiko nene, lehizegetatove loko lo molota ve Avalahani agávolaho Izesú utó okiko asú itive loko lonoimóma neve. Itó lo hukoko li gakóma nene ageló makolite limiki holutegú mina ve Moseni agizakú milikago limimó. \v 20 Lá onoimóza, ve makolímo holutó ve minatimó nene, ve hamokumú minaminogo ive. Vegená mukikumú minanogo ive. Lá onoimóza, Ómasi áisi ve hamokó noinazo, eza Avalahani nene netá makó lehizegetatove loko agómulaló lo molotamó nene holúikú minati ve makokumú vitagá amike ezáagó lotamó. \s1 Mosé lo hukoko li gakó utó itímini mogonáa \p \v 21 Itó Mosé lo hukoko li gakó nenémo Ómasímo lehizeletatove loko lo mololeta gakó lovaga lo ameaká noihe. Lá oko nomive. Mosé lo hukoko li gakó nenémo alévolé lemetameni ale utó oakaláa nelina nene, lamaná lo hukoko li gakokutí lihimate asú olimikago minoaká gapováa utó iline. \v 22 Lá onoimóza, vegená mukitoka golesa netalímini nagakú nounimó nenémini mogonáa monó gotolaú li utó iki milinamóma neve. Lá okago, nenemú nene Izesu Kilistokumú gele alévolé okuko lehizeletatove loko lo mololeta netalímini gihila alitunimoláa oko neve. \p \v 23 Zuta ve leza gozapá nene gele alévolé oaká gapo utó amigo, Mosé lo hukoko li gakó nenémo nagá lemekago, nagakú minoloko novuko, gele alévolé oakalímini gakó utó o lamaná imó. \v 24 Itó Mosé lo hukoko li gakó nenémo lelémo vevesoaká gapo loló oko gizapa oletoloko vitó nouko, Kilistotoka lelémo molokago nene Izesunimú gele alévolé okunike lihimate asú olimikiko minanogo une. \v 25 Lélisi nene gele alévolé oaká gapováa utó okago, neneló ámegetoko novuko, ámina lo hukoko li gakolímini gizapavaló minamune. \v 26 Itó lekeza mukitó nene Izesu Kilistokumú gili alévolé atímo itínasa Ómasímini vegenala zuha lilí iki niave. \v 27 Monó nagamí hiliake, Kilistotoka miní amiake, mukitoka Kilistoni ametameni ali luhikave. \v 28 Nenemú Zuta vegená niamó itó hetoka vegená niamó, megusa lilí iki muhelé ahelé iki minamó itó hanuva miniaká niamó, ve niamó vená niamó haitopaitó miniaká amó nene ha netá loló okago, lekeza mukitoka Izesu Kilistotoka viki gímiziake mulusi hamó lilí iki niave. \v 29 \x * \xo 3:29 \xt Lom 4:13\x* Lekeza Kilistoni mututoni lilí inamó nenazo, nenemú Avalahani agapilamó zuha gihila lilí iki niake, Avalahani helisa henoni Ómasímo lehizetatove loko lo molotamó nene mukitó lekelí netá loló inogo ive. \c 4 \p \v 1 Nenémini mogona makó láa loko litoze, gililo. Izegipa namuni eza amelaho helekiko minoloko iteko helisa henoni ale lá itimóza, izegipa noinazo gopa nene megusa izegipa ametamenigi loló oko minanogo ive. \v 2 Lá noiko, uvolagehe amelagehe keza helisa netaláa gizapa itiki minanigave. Gizapa itiki niko eza napa okoko amelaho mola gamena nene alitokiko, helisa henoni nene ale alinogo ive. \v 3 Ámináminoko leza gozapá monokú olopa vegitana oko minamunike, mikasímini amupiló ha netá mogonamú li huka gakolímini gelekelela otoko minuháma neve. \v 4 Lá okago, alika nene gamena molamó nene alitokago, Ómasímo eza gipala amiselekago, vená makolímo getokago, utó imó. Utó oake, eza Mosé lo hukoko li gakolímini gelekelé oko minamó. \v 5 \x * \xo 4:5 \xt Lom 8:15-17\x* Leza nene lo hukoko li gakolímini nagakutí gologí olimikiko Ómasímo lelémo lá itive loko Ómasímini gipala utó imó neve. \v 6 Itó lekeza Ómasímini izegipala lilí iki niamómave loko Ómasímo gipalámini Sikalahú nene mulutegú amiselekago, lemeko noigo, aí zámuzatunú ahóno aménegave loko sele loaká noune. \v 7 Nenemú geza megusa izegipa noakopa, Ómasímini izegipala noane. Itó aí izegipala minanikeve loko Ómasímini nasahililaló aí helisa netalímini amelaho ve loló oko minoaká noane. \s1 Pauló Galesia vegenakumú miluma gilimó \p \v 8 Hetoka vegená lekeza gozapá Ómasimú gili guni amake soza saza ómai netalímini agihúna giki minake keí nagakú minake, gelekelé ikitiki minamó. \v 9 Itó itínasa lekeza Ómasimú vitagá iake alími utó ikave. Itó lá onoimóza, lamaná Ómasímo lekelikumú vitagá ike lekelémo utó okamó nenazo, ha netá pisila nomimó helisa nomi netá nene nanamú goha lokovogisa amiki gelekelé nitiki nilave. \v 10 Lá iki niminake, Ómasímo giliko lamaná itihe liki Zuta vete haitopaitó gamena itó haitopaitó ikani itó haitopaitó kilisimasi mili etó amó nenémini holisi miniaká niave. \v 11 Lá niago hozane nenémo lekelitoka gihila zemitihe loko gulugo gena niviseaká noive. \p \v 12 Nigivénegita, neza voká loleketoko litoze. Neza lekelilímini oko Mosé lo hukoko li gakolímini nagakutí nelémo otopá zekago nouve. Lekeza není suni aliki minalo. Lekelitoka minoloko novugo, lekeza netá golesa makó lilí initamamóma neve. \v 13 Neza gozapá miluma netá gizalekuke, ganá apí oko Izesuni gakó lamaná lo lukumumóma neve. \v 14 Itó nugupegú keé lamigo, gena likivisegetigí imóza, není gopa goselé lekepelemimóma neve, itó mu likizapa onamimóma neve. Lekeza ániginimiake alesa mili nememó nene, Ómasímini ageló ahe itó Izesu Kilistonihe keikumú alesava mili kememó gilimó neve. \v 15 Kee, gamena nene zupa lokogolizagó ma viziki miniaká amóma nene itínasa hikuka vokave. Lekelí mogonatini lamanakumú láa loko lo likimitoze, gililo. Lekeza lokogómula gologí itune likima, hanuva gologí iiki není nilími vatí iki nimitune liki nelina, hanuva nemeline. \v 16 Itó itínasa gamena nene gakó gihiláa lo nolukumukumú nene gala velini loló okuhe, olile. \v 17 Ve lugáate amuza miliki lekegepoka liaká niamó nene netá lamanakumú nomive. Lilími ezega emega ikiko, lekeza golisi inimiiki keí kugulizáini ali otitave liki amuza miliaká niave. \v 18 Netá lamanakumule loko lekegepoka loaká nene netá gihila nemóza, lekelitoka voko minu zupahekó negopa, gamena gamena lá iaká niko lamaná inogo ive. \v 19 Izegipánemata, neza lekelikumú miluma sipisi goha noguluve. Venalite izegipa getanigi miluma giliaká niamómáminoko miluma sipisi noguluve. Kilistoni ametameni lekelitoka utó o lamaná itive loko lekelikumú gulugo gena niviseaká noive. \v 20 Lekelikumú nagata gululusi geleuke lekelitoka litá oko voko lokovogisaló haitolíminoko gakó lo likimitove loko geleaká nouve. \s1 Hegako Salako keí anoza gakó \p \v 21 Mosé lo hukoko li gakó nenémini gelekelé otatune liki liaká niamó neneta, loká oleketatoze, li nimilo: Lekeza lo hukoko li gakolímini luhuva netaláa nagatamóza, mogona gili hee lisá amahe. \v 22 \x * \xo 4:22 \xt Apí 16:15, 21:2\x* Áminagú nene láa liki gizi milinamóma neve: Avalahá nene gipala lositá getamó. Makó nene gelekelé mohó megusa Hegá getamó, itó makó nene alimi ame vená Salá getamó. \v 23 Itó gelekelé mohó megusámo geta izegipa agulizá Isimaelé nene hanuva utó imó. Itó alimi ame venalímo geta izegipa agulizá Isaká nene Ómasímo alika getatane loko Avalahani lo molota gakotó getamó. \v 24 Itó nene gakolímini agikagú anoza makó láa loko neve: Ámina vená losi keza lo múnahi gakó lositalitini avevezahaváa lilí asimó. Lo múnahi gakó makó nene Sinai agokaú utó imó nenémini gizapaló nia vegená nenete lo hukoko li gakolímini gelekeleláa miniaká niave. Nenémini avevezahaváa nene gelekelé mohó megusámo Hegá eza loló imó. \v 25 Itó Alapia mikasiuka Sinai agokamú Hegani agokave liki liaká niave. Itó Hegá eza Zelusale apá itína hanuva nemómámini avevezahaváa noive. Zelusale apá nene Mosé lo hukoko li gakó ámegetoko minatunimó nene Ómasímini agómulaló hee loko minatune liki ámina gakolímini megusáa lilí iki nia vegenalitini gotó apá neve. \v 26 Itó Zelusale apá okulumakuka nemó nenémo alimi ame vená Salani avevezahaló neve. Neneló miniki aliki nia vegená nene nagá makokú minamave. Nenemú ámina apá nenémo izoteho loló onoive. \v 27 \x * \xo 4:27 \xt Isa 54:1\x* Nenemú monó gotolaú luhuva makó láa liki gizinamóma neve: \q1 Vegi vená geza gagapilamó lagasó getokako \q2 gohuna vená nenémo alika izegipala gululusi nene getatimó nenazo, \q1 gohuna vená geza izegipa getamanike minoaká noanitika geza mulukagú lamaná gelezo. \q2 Miluma gelemanitika géisi nene gogoliza vizeko gigisa zezo. \m \v 28 Nigivénegita, leza Isakanimáminoko Ómasímo lo mololeta gakotó utó unimó. \v 29 \x * \xo 4:29 \xt Apí 21:9\x* Hanuva utó i izegipa nenémo Sikalahulímini gakotó utó i ve Isakani gopoguni molotake lovaga lo amimó. Ámina suni itínasa nene utó okago lo hukoko li gakokú ámegé ámegé iki hoza nale ve nenete leza Sikalahutokatí utó uni vegená gopoguni mililimiaká niave. \v 30 \x * \xo 4:30 \xt Apí 21:10\x* Lá onoimóza, monó gotolaú gakó nana oko neve. Gelekelé moholímini gipala nenémo helisa henoni ale lá aminogo ive. Alimi ame venalímini gipalámo ezagó alitimó nenazo, gelekelé mohó megusagi gipalagi nene kimisele ahulokiko visino loko Ómasímo Avalahani lo amimó neve liki luhuva gizinamóma neve. \v 31 Nenemú nigivénegita, leza nene Mosé lo hukoko li gakolímini nagakú minoko gelekelé mohó megusámini agapilamó minamune. Izesukumú gele alévolé unikeve loko alimi ame venalímini agapilamó nouninazo, Ómasímini helisa henoni ale lá inogo une. \c 5 \s1 Nagakú goha ma minamituni gakó \p \v 1 Nagá nomimó minatave loko Kilistó eza gologí oletamóma neve. Lá okanazo, nenemú vegená lugáa nenete Mosé lo huka gakolímini nagakú goha lekelémo molokuko gelekelé ilitatave liki nilikoma géneka liki alévolé ilo. \v 2 Neza Paulona lo likimitoze, gililo. Lekeza Ómasímo lugutó vizitive liki lukugupeló Ómasímini anosa milatamó nene, Kilistoni nasahilí nene lekelitoka ha netá loló inogo ive. \v 3 Itó goha miní ameko lo lekeme lamaná itoze, gililo: Makó keza alévolé lemetameni alitune liki kugupeló Ómasímini anosa milatamó nenete lo huka gakó lugáa monéna kumupiló itekiko ámina gakó nene ámegé ámegé iki hoza aliliki vinigave. \v 4 Lo huka gakó gele alinake lihimate asú olimikiko minatune nilamó lekelisi Kilistogegi apiziki múnahemó nene hukiake otopá zikago aí nasahilí nene ahulikave. \v 5 Itó lélisi nene Sikalahulímini zámuzaló gele alévolé uhakumú lihimate asú olimikiko minatune loko nenémini gelegele minoaká noune. \v 6 Izesu Kilistotoka voko gímizitunimó nene Ómasímini anosagi lugupeló minoaká itó Ómasímini anosa nomimó minoaká ale nupa napa okoko monéna gihiláa nomimó hutuváave loko litune. Izesukumú gele alévolé oaká netalímo ligikagú minokiko ligika ligivetegini kimitunimó nenemukó gihilave linogo une. \p \v 7 Lekeza monolímini gapogú vatí iki ololu liki nivago ve makolímo nana oko gapo hize lí olikimikago gakó gihiláa lekemegesa amiake gili alisá amave. \v 8 Sele lo likimi ve nenémo gala vizeko lá ilo loko loleketosá amive. \v 9 \x * \xo 5:9 \xt 1 Koli 5:6\x* Izámini ekesaláa lagasó makó nenémo nosá netakú vo alekiko mukí ekesá o asú itimó neve. \v 10 Itó lekeza není nigikagukó vitave loko gulugo gena amigo lo nolukumuve. Guivahaniló voko gímizunimómave loko Ómasímini anosa lukugupeló netikumú neza nogulutíminoko lekeza gilitamó nene vo mili sigitive loko noguluve. Itó lekelémo gopa oaká noi ve nene Ómasímo goní otanogo ive. \v 11 Nigivénegita, neza vegenalitini kugupeló Ómasímini anosagi minamitimó nene Ómasímo kugutó vizemitive loko lainim-oleketumó nelina, gopogu galatakalatá nene initamaline. Ómasímini anosa kugupeló minative loko lo kemekogó minulina nene, Izesú zohota zaló hilimó nenémini gakó lo nokumukumú mu kagata oaká noimó nene asú iline. \v 12 Likilími gopa iaká nia ve kezáini kugupeló Ómasímini anosagó negopa, kugupenini zivi hutivi i asú itanazo. \p \v 13 Nigivénegita, nagakú ma minamitave loko Ómasímo sele lo likimimóma neve. Itó nagakú minamave liki lukugupémo amu heleaká noi netalímini gelekeleláa minamilo. Likigika kimiiki eza nasahilí otiko eza nasahilí otiko iki minalo. \v 14 \x * \xo 5:14 \xt Liv 19:18\x* Mosé lo hukoko li gakó ale nupa oko gotola lá oko neve: Gezakamú geleaká noanimó nenéminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo. \v 15 Lekeza lá amiki izámi suni aliki eza akohú apiliko eza akohú apiliko iiki latila ikatave loko lakagata naluve. \s1 Litaha ligikámini gihiláa itó Sikalahulímini gihiláa \p \v 16 Itó nenémini itave loko noluve. Lekeza Sikalahulímo lititoka lititoka iki miliki ilo. Lá iiki litaha likigikámo amu heleaká noi netalímini hozaváa alemilo. \v 17 \x * \xo 5:17 \xt Lom 7:15-23\x* Litaha ligikámini lagavámo Sikalahú nene lovaga lo ameaká noive. Itó Sikalahulímini lagavámo litaha ligika nene lovaga lo ameaká noive. Lá okago, kéisi nene lova sava ikasigo, lekeza netá matá oko moloko itune liki amó nene vávani iki isá amave. \v 18 Itó Sikalahulímo lekelémo lolo ikoma Mosé lo huka gakolímo agulizaki loló o leketaminogo ive. \v 19 Litaha ligikámini hozaváa nene, asuguná netá negopa, utó oaká noive. Lá oko utó oaká noive: Mokoló netá, golotuva netá, lugupémini avoza heleaká netá, \v 20 itó soza ómai netá agepoka loaká, gipe lakegusani, mukahá kepeleaká, lovasava, kemekugú noaká, gulu guluga loaká, lova leta lava leta, kizapaló moloaká, lugulizaki ve loló itune liki kezáinimú gelego itekago amuza miliaká, itó mini ezega emega iki otopá ziki miniaká, \v 21 lelí itive loko molo hukoaká, itó piá nagamitó minoaká, itó nosánetá goliva gilikilí iki niaká, itó netá lugáa nenémináa aliaká niamó nene ámina netá matakumú gozapá lo lekemenoumóma neve. Itó imane goha lakagata aleko lo nolukumuve. Ámina golesa netá alitamoláa nenete Ómasímini avogisaló vi hilaminigave. \v 22 Itó Sikalahulímini gihiláa nene lá oko utó oaká noive: Nasahilí oketoko ligika kemeaká, mulutegú agila guluma oaká, hulu oko legesó oko minoaká, kelémo lamaná oaká, ligika lamanaki minoaká, hozagú alévolé oaká, \v 23 lemeko zou loko minoaká, itó lizapaló molamoaká nene, netá nenémináa pelevesava zekoko gapo lotokogi nomive. \v 24 Itó Izesu Kilistoni vegenala zuha leza litaha ligikámo amu heleaká netá, itó golesa netakumú mumuzó oaká netá nene apele helekuko haha onoimóma neve. \v 25 Sikalahulímini zámuzalaló minoko aleko nouninazo, nenemú Sikalahulímini gapogukó liso liso vitune. \v 26 Lugupémo itekoko eza ahelú okiko eza ahelú okiko nouko mulúikú golesa gililitata netá alemitune. Itó eza amiko eza amiko kemekugú namitune. \c 6 \s1 Genavagi netató eza hize lé otiko eza hize lé otiko itune \p \v 1 Nigivénegita, lekelikutí makolímo monokú migelelé onoko lihima ale utó molokikoma, lekeza Sikalahuki minamó neneta mulutikú hulu o minoko alími hehe lalo. Lá niiki lekezatini gimilikú milatakumú limiki akikataze, gizapa ilo. \v 2 Gena lekepeleaká noi netá nene eza hize lé omikiko eza hize lé omikiko iki miniki Kilistó lo huka gakó nene vatí iki gili alilo. \v 3 Vegená makó kugulizáini nomiti vegenalite kezáikumú giliko ititimó nenete kezáini kigikaváini agoka vizikiko lá inogo ive. \v 4-5 Nenemú lekeza etó etó iki mogonataganatini ánigi vevesalo. Monokú keé lamoko gopa aleaká nouni netalímini genaváa mota gona molokago leza mukitó ámina netalímini amelahove etó etó oko loló onounimó nenazo, lekelí hozámini mogonamú etó etó iki vitagá iki ali utó ilo. Lá ikiko lokogoliza vizeaká gakó utó itimó nene, ve makolímini mogonamú negopa, lekezatini iki miliki itamó nenémo ale utó inogo ive. \p \v 6 Monó giliaká nia vegená lekeza monó lainim-ilikimiaká nia vegená nene netá matá gona miliki kimilo. \p \v 7 Lekezatini likigikatini agoka vizemilo. Ómasi agoka vizeakaláa nomive. Ve makó keza hoza alitamó nene miniki ámina netalímini gihiláagó alinigave. \v 8 Makó keza litaha kigikatunú hozaváa alitamó keza miniki litaha kigikámini gihiláa latila nene ali utó inigave. Itó makó keza Sikalahulímini hozava alitamó keza miniki Sikalahulímini gihiláa alévolé kemetameni nene alinigave. \v 9 Netá lamanakumú nene goselekaselé aminake amuza moloko oko moloko itunize. Voko akamitunimó nene Ómasímo mola gamenaló minumuni ale utó inogo une. \v 10 Lá onoinazo, nenemú gamenavate noiko vegená mukitoka nasahilí oketatune. Lá noinake monokú ligive lagave nene netá aleko iteko nenémini oketatune. \s1 Kagata alike gekéini loketamó \p \v 11 Itínasa nene luhuva gizoaká nogosani nene luhuva gizoaká vémini agizakutí aleko luhuva napámini imane nezáne nigizanitunú nogizumó nene ánigalo. \v 12 Vegená lugáa keza kugupéinímo monó kemetameni okago lekezatini lukugupeloka Ómasímini anosa minative liki amuza golesa miliaká niave. Keza Kilistó zohota zaló hili gakolímogó lugutó vizitive loko lo utó oko lo kimitunimó nene gopoguni mililitatahe liki gelego gena okago, nenémini iaká niave. \v 13 Kugupeló Ómasímini anosa milikimikago nia vegená keza Mosé lo hukoko li gakó lugáa gili alemake lekezagi anosagi miniiki keitoka miní amikiko kezáini kugupenini aliki itinigi giliaká niave. \v 14 Nénisi nene nemupe manamupe nugupe aleko iteko lamuve. Guivahanite Izesu Kilistó zohota zaló hilimómámini gakó nene hámakokumú sigaga lomiaká nouve. Izesú zohota zaló hilikumule loko mikasiuka netá matá hulupa loko anuva oaká netató hulumó gelekago goha gala vizemitive. Itó ámina oko monó gelema vegenalite nenikumú gilikago mota helenoumó gelekave. \v 15 Lugupeló Ómasímini anosagi minoaká nenehe itó minamoaká nenehe nenémo gihila nomive. Gosohá lemetamenigi minoaká netá hámakó gihiláa neve. \v 16 Ámina lakanigú miniki aliki iaká niamoláa lekelitoka Ómasilokatí hulu itó agika lamaná lehizeleketatimó mino-loko iteko minatimó nene Ómasímini vegená mukitoka minino. \p \v 17 Láa loko lo nahuluve: Gopoguni milinitake nipilikago nuhú imane nego neza Izesuni megusava noumó nenémini mogonáa utó oaká noimó nenazo, gakó imane lo nolukumumó nenémini velé amupiló ve makolímo silipa hoza goha nememino. \p \v 18 Nigivénegita, Guivahanite Izesu Kilistotokatí nasahililímo likigikagú mino-loko voko minino. Lamaná.