\id EPH - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Epeso \toc1 Epeso Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \toc2 Epeso \toc3 Epe \mt1 Epeso Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \c 1 \s1 Epeso vegená nónohá kimike gizo kimi gakó \p \v 1 \x * \xo 1:1 \xt Apo 18:19-21, 19:1\x* Neza Paulona Ómasímini gakotó Izesu Kilistoni aposolo loló utímina Epeso numutoka monó gele vegená Izesu Kilistoni monokú alévolé iki miniaká nia vegená lekeza luhuva netá imane gizo nolukumuve. \v 2 Ameteho Ómasi itó Guivahanite Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka mino moloko minatize. \s1 Kilistotoka gímizunimómave loko monó lusa haitopaitolímini lehizeletamó \p \v 3 Guivahanite Izesu Kilistoni amelaho Ómasi áisi nene nónohá zeletake okulumakutí monó lusa haitopaitolímini Kilistotoka voko gímizunimómave loko lehizeletamó. Lehizelimikumú geké lotatunize. \v 4 Áisi nene gozapá ká eláa mikasímini guhaiváa utó onamigo ezáa avogisaló apazá etó iki keké vizikigó minatave loko Kilistotoka miní amitave loko lelémo etó imó. Lá ike, agika limike, \v 5 ganatilisi gelekago minakumule loko Izesu Kilistoni nasahilí oletake kelémo lá okugo aí izegipala minatave loko lo hutamó. \v 6 Eza gipala gihila áisi lapanalagi nasahililagímo hagitana oko lehizeletamó. Nenemú geké lotoko minatune. \v 7 \x * \xo 1:7 \xt Kolo 1:14\x* Izesú eza golanivatunú meinavate hizelimiake gologí oletake golesa netate gilatoletamó. Nenémini nasahililáa lelitoka ohunagi minokave. \v 8 Nene avevezahaló ohunagú ligikagú luhuvagi itó geleaká gihiláa napa oko leke vizeletamó. \v 9 Lá ike ezáa agikatunú gele minamómámini asuguná gakó ganatilisi geleake láa loko lo hukoletake ale vesamá okave: \v 10 Eza gamenamú giligo minamó nene alitokiko Kilistó nene netá matá mukí okulumakú neha itó mikasiuka neha ale nupa napa nenémini gotoláa loló itive loko lo molamó. \p \v 11 Itó netá matá mukí nene Ómasímo ezáa agikatunú gilike lo hukató aleaká noi ve áisi gozapá ganá agata gilike lo hukoletató monó helisa henoni ali alitave loko lelémo etó imó. \v 12 Nenemú ganá apí oko Kilistokumú lagata losi gelemoko ageva oaká uni vegená leza Ómasímini lapaná ale oteko minatune. \v 13 Itó lekeza ámina iki gakó gihiláa lukugutó vizi gakó lamaná nene giliake, Kilistokumú gili alévolé ikago, lo mololetató nene Sikalahú ganatilisi lehizelikimikago Ómasímini anosagi lilí inamóma neve. \v 14 Okulumakú Ómasímini monó helisa henoni ali lá itave loko gozapá lo huko mololetamómámini zazaváa nene Sikalahú lehizeletamó. Itó aí vegenala zuha lelí meina hizelimiaká hozaváa apí imó nene aleloko voko ale lutiginogo ive. Nenémini mogonáa gele vevesatune loko Sikalahulímini anosagi nominune. Nenemú Ómasímini lapaná ale oteko minatune. \s1 Epeso vegenakumú Ómasiloka limó \p \v 15 Nenemú lekeza Guivahani Izesukumú gili alévolé iake monó vegená likigivetikini likigika kimiaká niamómámini gakola gelekukeve loko, \v 16 lekelikumú Ómasi agepoka loaká noumú nene ahulosá amuve. Lekelikumú láa loko Ómasiloka loaká nouve: \v 17 Guivahanite Izesu Kilistoni amelaho lapanalímini amelaho Ómasi áisi nene Sikalahú lehizeleketoko likigika alémo vávani okoko Guivahanímini mogonáa lo lekemekiko gili guni iki netá mogonamú gili vevesiki gilitaze. \v 18 Lá niiki likigika lakagata ale koló okiko, Guivahanímo lekelémo otopá zimómave loko okulumakú gonanalisimú lakagata losi gelemiki ageva iaká nia netakumú gilitave. Itó vegenala zuha lekeza monó helisa henoni asaivagi ali lá itakumú gilitave. \v 19 Itó leza gele alévolé uhatoka amuza sipisi alévolé helisatunú hoza aleaká noimó nenémini napavamú gilitave loko Ómasiloka loaká nouve. \v 20 \x * \xo 1:20 \xt Age 110:1\x* Ámina alévolé zámuza sipisitunú nene Kilistó hilikutí mómoká oko alémo oteake okulumakú agizani lamagaloka alémo molokago, \v 21 kiapege itó gamani itó ve napa itó amuza ve iti minamó haitopaitolímini keí ve uvóipo ahulokimikago mina vegenalitini kugulizá nene lemeko noigo, aí agulizaláa mino veletó oko neve. Itó itínasagó nomive. Alika utó iti gamenaló iteko minanogo ive. \v 22 \x * \xo 1:22 \xt Age 8:6; Kolo 1:18\x* Itó Ómasímo netá matá mukí nene Izesuni heumauka mulisi moloketake ámina netalímini gotóini loló itive loko hize otemiake vegenala zuha lelitoka alémo molamó. \v 23 Itó monó guluni vegená leza Izesuni agupe makó loló okuko lelitoka gizapa noletago, netá matá mukilímini agikagú mino vaí oko noi vémini agikagú minoko aleko oaká noune. \c 2 \s1 Lemeni heleneikutí lelémo mómoká imó \p \v 1 \x * \xo 2:1 \xt Kolo 2:13\x* Lekeza gozapá nene hokolizá pakalizá iki lihimatinigi minikagove liki lekemeni hele vimó minamole. \v 2 Nene gamenaló nene lekeza mikasímini gapo golesagú nivake, vogalaló zámuzagi netá matalímini gizapa ve golesaló gímiziake ámegetiaká amó. Aí ametamenímo itína gamena nene Ómasímini gakola pelevesava ziaká a vegenatoka hoza aleaká noive. \v 3 Leza gozapá kezagitana oko minunike, litaha ligikámini lagaváa ámegetoko loló oko lugupémini itó geleakalímini gakoláa gele alekunike, vegená lugáa minamó nenéminoko Ómasímini mesahaváámini mututoni loló unimó. \v 4 Lá oko minuháza, Ómasi áisi nasahilila mukí minokagove loko nasahilí sipisi oletake agika limimó. \v 5 Lihimategi minunitímo lemeni heleloko vimó nominuko, Kilistogegi lelémo mómoká okago, otunimó. Gilinahe. Ómasímini nasahililatunú lugutó vizimó. \v 6 Itó Izesu Kilistotoka lelémo gímizekago ligikáa lemeníatunú áisigi mota okulumakú minoko aleko oaká nounimó gelekave. \v 7 Nene alika gamenaló utó omo omo iti gamenaló nene agika hize limike Izesu Kilistoni nasahilila ohunagi limimó nene ale vesamá oletanogo lá imó neve. \v 8 Gilinahe. Eza lugutó vizimó nene aí nasahilitunú neve, itó Izesunimú gele alévolé unimómave loko neve. Nene lelí amuzatunú nomive. Ómasímo hagitana lehizeletamó. \v 9 Nana hoza ale minuko nenémini oletamó neve. Nene ma nomive. Nenemú lugupe aleko iteakaláa nomive. \v 10 Leza Ómasímini agizani luhuva nouko, ezáa Izesu Kilistotoka miní amunikeve loko mogona lamaná lilí itave loko lelémo utó molamó. Itó neneló lisi lisi iki vitave loko gozapá ámina gapo veleletamóma neve. \s1 Kilistotoka miní amunikumule loko lelémo hamó onoimó \p \v 11 Lekeza gozapá hetoka vegená minamó. Itó Zuta vegená keza kugupéitó Ómasímini anosagi minamó nenete lekelikumú aliki mumusopa ziki anosagi nomi vegená niave liki liaká amóza, ha kugupémini anosamú linamóma neve. \v 12 Nene gamenaló lekeza Kilistogegi apiziki minamake otopá ziki minamó neve. Itó Isilae vegená lelí mulusigú minamake, lekeza hanuva gutá minamó neve. Itó Isilae vegená kelémo molokago keza lo múnahi gakó lo moloketamó nene ali minikago, lekeza amegesaloka minamó. Imane mikasiuka nene netá gihilamú ageva gemake Ómasigi minamamóza, \v 13 nene gamenaló lekeza hotoka gihisigú minakutí itína gamena nene Izesutoka miní ameke Kilistoni golanímo geisa mikú lekelémo molokago imi anitiki niave. \v 14 Ezáa nene nonagá itave loko lelémo apizeaká ve noive. Itó leza Zuta vegenaki lekeza hetoka vegenaki holutegú logoka hotopotó okago minuhalímini geisa nene aleko tele vizeake lelémo hamokú molamó neve. \v 15 \x * \xo 2:15 \xt Kolo 2:14\x* Itó Mosé lo hukoko li gakolímini agikagú nene alilo alemilo liki haitopaitó gakó linamó nene ezáa agupe ahulake mukitó ipá oko ale ahulokamóma neve. Lá oake, Zuta vegenaki hetoka vegenaki mulusi lositá lelí holutegú minoko aitoka gímizunimómave loko ezáa lelémo gosohá vegená hamokó loló oake minake nonagá ale utó imó. \v 16 \x * \xo 2:16 \xt Kolo 1:20\x* Eza zohota zaló nohilike, vegená mulisi lositá lelí lovasava oko minunimó nene apele heleake, Ómasigi lelémo mukipa imó. \v 17 \x * \xo 2:17 \xt Isa 57:19\x* Lá oake, gihisigú minamó hetoka vegená lekeza itó geisa mikú minunimó Zuta vegená leza mukitoka hulúmini gakó lo lemekago gelekune. \v 18 Lá oake, gapo velelimikago, leza Zuta vegenaki itó lekeza hetoka vegenaki Sikalahú hámakolímo gapo velelimikago, ameteho noitoka vo anitesá neve. \v 19 Nenemú itínasa gamenaló nene lekeza hanuva hepelaloka gutá ve minamave. Lekezagi monó vegená lugáagi Ómasímini apá amelage noune. Itó Ómasímini vegenala zuha loló oko noune. \v 20 Aposolo itó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve leza lukesava loló oko nouko, nenetini lumupiló hize lé olikimikago miniliki viki niave. Itó Izesu Kilistó nene numuni lapusaváa loló oko noive. \v 21 Numutó namató vegená Guivahaniloka miní amekuko, aí apazá zagusave utó oloko voko napa oaká noive. \v 22 Sikalahú nenémo lekezagi ámina oko aitoka lekelémo miní amekago, Ómasímini numuni apá lilí ikago mulutikú minoko aleko oaká noive. \c 3 \s1 Pauló hetoka vegenakumule loko monó hoza alimó \p \v 1 Itó neza Paulona nenemú hetoka vegená lekelikumule loko Izesu Kilistoni gelekeleláa minuke nagá numukú nouve. \v 2 Lekeza nenikumú nene Ómasímo nasahililatunú oko lekelitoka monó hoza alitane loko lonetonoimóma neve liki gilinave loko gelenouve. \v 3 Eza asuguná gakó amegesáa lo utó moloko lo nimimó neve liki mota gilinave. Ámina netakumú goí oko gakó alínipáisí gizo lukumumóma neve. \v 4 \x * \xo 3:4 \xt Kolo 1:26-27\x* Lekeza ámina gakó gatiki nigiliki neza Izesu Kilistoni asuguná gakó amegesáa nene nigikatunú gele vevesoko gelekuke ánigoaká umoláa lekeza gilitave loko vesamá oko ámina luhuva gizo lukumumóma neve. \v 5 Ámina asuguná gakó amegesáa nene gozapá miniliki va vegenatoka utó amimóma neve. Apazá aposolo itó Ómasímini agepagutí gakó liaká ve lelitoka alika Sikalahulímo lo utó moloko limimó nene láa loko neve: \v 6 Gakó lamaná lo molamó nenémini gihiláa nene Zuta vegená minamamolaloka itó Zuta vegená lelitoka hámakó avevezahaló mulusi hámakó loló oko mininake Izesu Kilistokumule loko lehizeleketatove loko lo mololeta netá izá moloko alekuko lelí mututoni itive loko lonoimóma neve. \p \v 7 Itó ámina gakó lamanalímini gelekeleláa loló itane loko Ómasímo nasahililatunú oko aí zámuzaló moloko gele minake nenitoka ale utó molonoimóma neve. \v 8 Monó gele vegená limiki minakutí neza lemeko minumolámina Kilistotokatí minumuni gatoko gato asú amoakalímini noimó nenémini gakó lamaná nene Zuta vegená minamamoláa lo utó moloko lo kimitane loko nenémini hoza gakó lonetonoimóma neve. \v 9 Ómasímini asuguná gakó amegesáa nenéminoko hozaváa aleko ale asú itove loko agata gili mogona nene neza lo utó molokugo vegená mukitoka gilitave loko lonetonoimóma neve. Nene Ómasi eza netá matá mukí ale utó onoi vémo ámina asuguná gakó amegesáa nene ezáa agikagukó halá geloko voko minamó. \v 10 Láa loko Ómasímo agikatunú gilimó gihiláa nene Ómasímini vegenala zuha leza itína ale vesamá okuko, Ómasímini gele vevesoakaláa haitopaitolímini nene okulumakú agelóini kugulizaki ve niamó itó amuzáiki ve niamó keza ánigiiki gili guni itave loko halá geloko voko minamó nene, \v 11 Ómasímo eza gozapá netá matá ale utó onamike agikatunú lo huko mololoko iteko minamó nenémini gihiláa nene Guivahanite Izesu Kilistoni amiselekago ale utó molamó. \v 12 Aikumú gele alévolé okuko gapo veleko lovolovo zeletamó nenemú lelegesá legemiko Ómasímini avogisaló vitune. \v 13 Nenemú láa loko lo likimitoze, gililo. Neza lekelikumule loko gasovagi netalímini amupiló nominugoma, likigika lememino. Lekeza nenemú giliko gonanalisi netatini loló ino. \s1 Kilistó agika limitímini mogona gilitave loko Ómasiloka limó \p \v 14-15 Nenemú nene okulumakú miniliki vamó itó mikasiuka minoloko vunimó mukilitini ameteho gihila aí nalapusa hizeko gupá ze ameko lekelikumú numuna láa loko loaká nouve: \v 16 Ómasímo eza ohunagi lapanalatunú Sikalahutoka lokago lemeko zámuza ale utó mololikimikiko, likigikatini napa alévolé itive loko, \v 17 itó Kilistokumú gili alévolé iminatímo eza mulutikú minoko aleko itive loko, itó agika likimitímo luhusatini ale gilitoko lukesalini loló okiko, \v 18 lekezagi itó monó gilina vegená lugáa mukitoka kezagi Kilistó agika limimó nenémo livilege zaká maká oaká noikumú gili guni iki gilitave loko, \v 19 itó Kilistó agika limimó nenémini mogonáa nenémo vegenalita geleaká nene avilege zaká maká oko nemó nenemú hanuva gili guni ikiko, Ómasímini agikagú laga netá vaí oko noimó nene lekezatini likigikagú vaí oko minative loko Ómasiloka loaká nouve. \p \v 20 Ómasi eza ligikagú hoza aleaká noi zámuzalatunú eza oko moloko oaká noitímo loká oaká nouni netá itó lagata geleaká nouni netá avilege zaká maká oko golivagi netá loló iti vémini luhuva hutilí ino. \v 21 Aí vegenala zuhalita oko moloko itunimó itó Izesu Kilistó oko moloko noimó nenémo Ómasi geké lotatunimó nene omolelé amalelé oko lagapilamotoka minoloko iteko minino. Lamaná. \c 4 \s1 Sikalahulímo lelémo hamó ikú minatune \p \v 1 Neza Guivahanimule loko nagá numukú noutímina lakagata aleko lo likimitoze. Ómasímo iteko mina netató sele lo likimimó nenémini sisihetokó miniki aliki ilo. \v 2 \x * \xo 4:2 \xt Kolo 3:12-13\x* Lá niiki likigika aliliki limiki mulutikú geha ziko hulugú miniki goselé likipiliti netá alilikitatakumú goselé lekepelemiko legesó iki likigika kimiki minalo. \v 3 Itó hulúmini nagalatunú múnaheleketamóma neve. Nenemú ámina nagá hukikataze, eza gizapa otiko eza gizapa otiko iki Sikalahulímo lekelémo hamó ikú nene minalo. \v 4 Ómasímo okulumakú helisa henoni hámakokumú lakagata losi gelemiki ageva iki minatave loko sele lo lekemeneimómáminoko mulusi hámakó nouhá itó Sikalahú hámakó neve. \v 5 Guivahani hámakó noive, itó monó hámakokumú gele alévolé oaká nouhá, itó monó nagamí hámakó holoaká noune. \v 6 Itó mukitó ameteho Ómasi hámakó noive. Áisi monéna mukitoka livilege zaká maká oko noive. Itó etó etó oko zámuza limike hize lé olimikago aí hozaváa aleaká noune. Itó eza mulutegú etó etó oko minoko aleko oaká noive. \v 7 Kilistó eza lehizeleta polosava monolímini zámuza etó etó oko ale minoaká noune. \v 8 \x * \xo 4:8 \xt Age 68:18\x* Nenemú nene monó gotolaú luhuva gakó makó láa loko neve: Eza veletoka mezane noitike nagá numukú minamoláa kigizató alike kelémo otimó neve. Itó monolímini zámuzala nene vegená lehizeletamóma neve. \p \v 9 Veletoka itimó nenémini mogonáa lá oko neitive. Eza mikasi agikagú lemeneikutí atiginá oko itimó. \v 10 Itó ámina limi ve nenémo atiginá oko okulumá avilegemo avilegemo itimó nene aí ametamenímo okulumakuki itó mikasiguki mino gikí oko minative loko iti ve noive. \v 11 Itó monolímini zámuza lehizeletamó nene vegená lugáa nene aposolo lelémo molamóma neve. Itó lugáa nene Ómasímini agepagutí gakó liaká ve itó lugáa nene Izesuni gakó lamaná li hutilí iaká ve itó lugáa pastoli ve itó monó tisa, \v 12 keza monó gilina gevená mukitoka kelémo vatí ikiko keza monolímini gelekeleláa minatave loko itó Kilistoni mulusi leza monokú voko napa itune loko vegená nenéminoko lelémo molamóma neve. \v 13 Lá oká lá oká oko hozaváa aluko gele alévolé oakate itó Ómasímini gipalámini mogonáa geleakate nene hutilí iko ligika hámakó miniko monokú alévolé oko Kilistoni ametamenigitana ale luhokinake napa oloko ititune loko ámina zámuza lehizeletonoimóma neve. \v 14 Itó lá okiko leza namuni molokoko minaminake amuza moloko nouko logoka viziaká ve keza soza sazagi li limikiko, soza saza gakóinímini hepeláámo lelémo mómoká okiko neneló gímizitupe neneló gímizitupe lokatunize. \v 15 Leza ligika kemeko gakó gihiláa loloko vinake matute loló oko noi ve Kilistotoka gímizekinake alévolé itune. \v 16 \x * \xo 4:16 \xt Kolo 2:19\x* Aitoka miní amekuko amelaho vémo múnahe lamaná olimikiko apize lamaná oko mininake aí agupémini gelekelela mininake agisa agizani loló itunize. Lá noinake zámuza limi avotigí alenounimó neneló moloko lamaná oko hozaváa alinake ligika kemeakalímini nasahilikú napa oloko vitunize. \s1 Litaha lemetameni ahulokinake gosohá lemetameni ale luhatune \p \v 17 Nenemú neza Guivahanímini avogisaló lakagata aleko lo likimitoze, gililo. Hetoka vegená lugáa keza kagata giliaká niamó nene ha netakumukó giliaká niave. Keikitana iki miniki aliki amilo. \v 18 Keza nene kigika kagata koló amigo negi nagi hiziki kigika hize lí okago niakumú Ómasilokatí alévolé kemetameni alita netá kemegesa amikave. \v 19 Itó kigikáini hize lí okago netá golesamú kovoza ma helesá amigo, mokoló netalímini agikagú niake, golotuva netá haitopaitolíminimú kumu helekago goselé kepelemigo lilí iaká niave. \v 20 Lekelisi nenéminiki minatave loko Kilistoni mogona lo lekemesá amuháma neve. \v 21 Aí mogonáa lo lekemenouháma neve. Itó Kilistotoka viki gímizikago aitokatí gakó gihiláa lainim-oleketuko gilinamóma neve. \v 22 \x * \xo 4:22 \xt Kolo 3:9\x* Litaha lekemetamenigi miniki aliki iaká ago itó lukumu hilimó nenémo soza lokoko lokogoka vizekego lapuluva oaká imó nenazo, ámina litaha likigikama gololohá ilo. \v 23 Itó likigika lakagata alémo gosohá lilí ikiko minino. \v 24 \x * \xo 4:24 \xt Kolo 3:10\x* Ómasímo gosohá lekemetameni ale utó imó nene ezáa ametamenigi miniiki hee hee loko minoaká itó etó oko keké vizeko minoaká netá ali utó milata lekemetameni nene ali luhalo. \p \v 25 \x * \xo 4:25 \xt Zak 8:16\x* Nenemú lekeza soza saza ahulalo. Leza apize lamaná unike aí nagá loló okuháma nenazo, nenemú gakó lamanakó eza lo amiko eza lo amiko iki minalo. \v 26 \x * \xo 4:26 \xt Age 4:4\x* Mesahagú miniki lihima alikataze. Mesaha oká likizapaló moloká iki niko ho nene lememino. \v 27 Lá itamó nene Satani nene gahe sigitaminigave. \v 28 Gumina aliaká a vegenalita ámina netá ahuliiki likigizanitunú hozaváa amuza miliki aliiki nosánetatini henokanotini ali utó miliki vegená ámemena nasahilí okekatune liki ámina zámuzagi minalo. \v 29 Ulínaka gakó lekegepagutí makó lamilo. Gakotini gilita vegená kelémo lamaná itune liki gakó lamanakó liki eza hize lé otiko eza hize lé otiko oaká gapomú vitagá ilo. \v 30 Ómasímini Sikalahú nene nemú manamú liki ahelukalú amilo. Aí nene gamena napaló nene asele zeletatimó nenémini zazaváa minative loko lehizeletonoimóma neve. \v 31 Ekesá gakó mesaha gakó mukahá gakó itó vivi vovoga aleko letovo oaká gakó nuvane giliki gili ahulalo. Itó lova likigika amino. Itó likizapaló molamino. \v 32 \x * \xo 4:32 \xt Kolo 3:13\x* Lekeza likigika geha ziko likigika eza amiko eza amiko iki apizi lamaná iki minalo. Ómasímo Kilistokumule loko lihimavatini ahuloleketamómáminiki eza lihimavala ahulotiko eza lihimavala ahulotiko iki minalo. \c 5 \s1 Lapanalímini luhuva loló inake nenémini avevezahaló minatune \p \v 1 Lekeza Ómasímini izegipa gihila minatita aí avevezahaló minalo. \v 2 \x * \xo 5:2 \xt Gá 29:18\x* Lá niiki likigika kemeakalímini agikagú miniki aliki ilo. Kilistó eza ámina oko agika limike lelikumule loko agupéa latila imó nene Ómasi guguni gizo amigo Ómasímo anuva giligo lamaná imó neve. \p \v 3 Lekeza monó vegená nianazo, mokoló netá itó musi netá itó mulutikú nihunihu nene lekelí holutikú utó amino. \v 4 Itó ulínaka negi gakó giza zohí gakó golesa litamó nene etaminogo inazo, ámina netá ahuliiki Ómasi agepoka liki minalo. \v 5 Lekeza láa liki gili alévolé iki gili minalo: Mokoló vehe itó musi netató vehe itó mulúikú nihunihuló ve mulutikú nihunihu nenémo soza ómai netá ámegetoakaláa geleneimó nenazo, ve nenémináa keza Kilistoni itó Ómasímini avogisaló miniki aliki ita netakumú nene vitagá itamóza, ma aleminigave. \v 6 Golesa netá nenémináamú nene Ómasi gili amema vegenatoka Ómasímini mesaha utó inogo inazo, lokogoka viziki lekelitoka soza saza gakó li likimikikoma, giliko gihiláa loló amino. \v 7 Nenemú lekeza vegená nenémináagi mini apiziki minamilo. \v 8 Lekeza gozapá límugusigú minamóma nemóza, itína nene Guivahaniloka gímiziake lapanatinigi lilí iake niave. Nenemú lapanalímini luhuvaváa lilí iiki nenémini avevezahaló minalo. \v 9 Lapanalímini gihiláa lá oko utó oaká noive: Ligika lamanaki minoaká itó hee loko minoaká itó gakó gihila loaká, \v 10 nene netá matá oko moloko itune loko Guivahanímo giliko lamaná iti netakumukó vitagá ilo. \v 11 Lugáate límugusímini netala itó hutuváa lilí nikoma kezagi mini apiziki minamilo. Lekeza ámina netá golesáini nene ali hanatalo. \v 12 Netá asugunatoka aliaká niamó nene lovoza heleaká netá nenazo, nene gakó lamitune. \v 13 Netá nenémináa ale hanatokuko, lapanalímo hize hanatokiko, utó o lamaná inogo ive. \v 14 Itó utó oaká netá nenémináámo nene lapanaki loló itimó neve. Nenemú monó gakó makó láa loko nemóma neve: \q1 Lokovó akina ve lekeza otilo. \q2 Itó hilinita ve lekeza mómoká iki otilo. \q1 Kilistó nene hize hanatoleketanogo ive \m liki luhuva gizinamóma neve. \p \v 15 Nenemú lekeza miniki aliki itatoka nene gizapa etoha iki minalo. Itó negi nagi hiziki minamiki gili vevesiki minalo. \v 16 \x * \xo 5:16 \xt Kolo 4:5\x* Itína gamena nene golesa netalímo hutilí onoinazo, nenemú netá lamaná aleaká gamena utó olikimitimó nene ma likivilegemino. Gamena ha okatize. \v 17 Negi nagi netá lilí iki minamiki, Guivahanímo lititoka molatitoka iti gapomú vitagá ilo. \p \v 18 Piá nagamikumú lekemeni zemilo. Nenémo nene likigikatini ale gopa okatize. Ómasímini Sikalahú nene likigikagú mino vaí ino. \v 19 \x * \xo 5:19 \xt Kolo 3:16-17\x* Ómasi agepoka lili iki ipá apá nama itó monó nama itó Sikalahulímo lekelémo vávani iko gosohá nama eza lo amiko eza lo amiko iki likigikagú Guivahani agepoka li amiki nama liki lokogoliza vizí vizí iki minalo. \v 20 Lá niiki Guivahanite Izesu Kilistoni agulizá iki mukí netakumú gamena gamena Ómasi ametehini agepoka lili iki minalo. \s1 Ve aleve iki miliki ita gakó \p \v 21 Lekeza Kilistoni goliva gilitiki eza gelekelé otiko eza gelekelé otiko ilo. \v 22 \x * \xo 5:22 \xt Kolo 3:18; 1 Pit 3:1\x* Vená lekeza vatinitini kagahaisiuka niminiki Guivahanímini agahaisiuka niminamó loló ino. \v 23 Kilistó eza vegenala zuhatini gotóini minake ale nupa oko gizapa olimiaká noive. Agisa agizani agupéa leza nene nouko eza lugutó vizeaká ve noive. Vená keza ámina iki váinitini kigínaló niave. \v 24 Nenemú Ómasímini vegenala zuhate Kilistoni agínaló niamó ámináminiki venatini nenete minimi limiki váinitini kagahaisiuka minataze. \v 25 \x * \xo 5:25 \xt Kolo 3:19; 1 Pit 3:7\x* Ve lekeza venatini nene likigika kimitamó nene Kilistó monó gele gevenakumule loko agika limike agupe latila ike hilimómáminiki likigika kimilo. \v 26 Kilistó lá imó nene vegenala zuha kelémo etó okiko golotuva netá keitoka minokative loko itó monó gakolatunú nagamí zekoko lusa gekiko \v 27 ezáaloka ale akolotake likigika gizopa lo minikogó lihima nomimó etó ikigó minatave loko hilimó neve. \v 28 Itó ve lekeza lekezatini lukugupemú miluma giliaká niamó ámináminiki venatinimú milumáini giliki likigika kimilo. Lekelikutí makolímohe makolímohe venalamú miluma geleko agika amitimó nene ezáa agupemú nene miluma giliti netá loló inogo ive. Ve makolite kugupenini mukahá apilisá amave. \v 29-30 Leza lugupeva gizapa lamaná otunike nosánetá amekogó minoaká noune. Leza Kilistoni agupe agisa agizani nekisáa nounimómave loko aí vegenala zuha ámináminoko gizapa olimiaká noive. \v 31 \x * \xo 5:31 \xt Apí 2:24\x* Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko neve: Ve makolímohe makolímohe izolahiko amelahiko ahulokimioko venalaloka voko gímizekiko keza kugupe kigika mili hámakó iki minatáive. \v 32 Itó ámina gakó amegesáa halá ge minamó nene Kilistó itó vegenala zuhaloka voko alekative loko noluve. \v 33 Nenemú ve lekeza mukitó nene lukugupelinimú giliaká niamó ámináminiki venatinimú giliki likigika kimilo. Itó vená lekeza mukitó nene vatini kugulizáini ali otiki kilími napa ilo. \c 6 \s1 Izegipagi izóike améike iki miliki ita gakó \p \v 1 \x * \xo 6:1 \xt Kolo 3:20\x* Mohó gipa lekeza Guivahanimule liki izotikini ametikini gelekelé ikitiki keí gakóini gili alilo. Nenémo nene lekelí gapo loló onoive. \v 2 \x * \xo 6:2 \xt Gá 20:12; Gapo 5:16\x* Geza izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo loko li gakolímo gapo lota gakokutí nene ámina gakotó ganá miní ameko lo mololetamómagi neve. Láa loko lo mololetamóma neve: \v 3 Lá itanimó nene mikasigú mino lamaná oko gamena hána mino-loko voko minanogo ane, loko lonoimóma neve. \v 4 \x * \xo 6:4 \xt Kolo 3:21\x* Itó izóikita améikita lekeza nene mohotini izegipatini keza kizapaló molati netá lilí ikitamilo. Guivahanímini monokú kagata aliki kilími hee hee liki gakó gilitave liki kagavutó zilo. Lá iki gizapa nikitiko monó gapogú viki napa itaze. \s1 Gelekelé vegenaki kugulizaki vegi iki miliki ita gakó \p \v 5 \x * \xo 6:5 \xt Kolo 3:22-25\x* Gelekelé izegipa lekeza mikasiuka kugulizaki velini gelekelé ikitiki gakóini gili aliiki likigika lamaná ominiko lá ikitalo. Lá niikoma Kilistoni gelekelé nitamó nene gilinogo ive. Itó keikumú giliko gena noikoma legesó iki miniki gakóini gililo. \v 6 Lekeza nene kugulizaki velini lukugupe lekememi kimiiki gelekelé nikitiko hanuva lelí ánigi lamaná itave likigopa, leza Kilistoni gelekelé nenémináa minatune liiki Ómasímo lititoka molatitoka iki lá ilo. \v 7 Vegenakumú hoza nalune likigopa, Guivahanimú nalune liiki mulutikú lamaná giliiki hoza goselekaselé amiki alilo. \v 8 Lá niiki gelekelé izegipa niamó itó kugulizaki ve lilí iki niamó keza mogona lamaná lilí iki minatamó nene, Guivahanímo nenémini helegáa ámináminoko meinaváa kiminogo ive liki gili minalo. \v 9 \x * \xo 6:9 \xt Kolo 4:1\x* Itó lukugulizaki ve lekeza gelekelé izegipatini nene ámina iki kilími lamaná iiki gamuni iki ahulikitalo. Lá niiki láa liki gililo: Gelekelé izegipatinigi itó lekezagi nene okulumakú Guivahani ametipo hamokó noive. Eza itiki minamó limiki minamó mukikumú giligo hamó lelegitokó niave. \s1 Ómasilokatí gimisi magé lova netá ale ligizakú molatune \p \v 10 Lo asú oko litoze. Guivahaniloka viki gímiziiki aí zámuza napa lekelitoka neiko nenémini agikagú miniliki viki alévolé ilo. \v 11 Satá nene asugunatoka logoka vizeaká suni alinogo noiko nene helisa aliiki nitatotí nene amisele ahulatune liki Ómasilokatí gimisi magé lova netá ale likigizakú miliiki gizapa iki minalo. \v 12 Leza hanuva lugupegi vegenaki lovasava osá amune. Kugulizaki ve napa itó guivahani alévoleláa imane límugusi gamenaló gizapa ve niamó kugupe nomimó ánigamoakalímini golesa netá okulumá sepenauka niamó kéisi lova ali limiaká niave. \v 13 Lá niamó nenazo, nenemú lekeza Ómasilokatí gimisi magé lova netá ali asú iki miniiki lova golesaló amuza miliki niko gala ve keza iki loú niiki vikiko lova hizi asú itató nene lekeza áminaló alévolé iki minanigave. \v 14 \x * \xo 6:14 \xt Isa 11:5, 59:17\x* Lekeza lá iki otiiki minatave loko noluve: Gakó gihaláa getelini loló noiko, Ómasímini avogisaló lihimatini asú olikimikago minatamó nenémo apitiniló geha sioti loló okiko ali luhiiki minalo. \v 15 \x * \xo 6:15 \xt Isa 52:7\x* Hulúmini gakó lamaná ali guni iki ali minatamó nenémo likigisa suú loló okiko lisi gikitiiki minalo. \v 16 Lá niiki izolahináa napa nene Ómasimú gele alévolé atímo lagelini loló okiko, gamena gamena likigínagú miliiki niko, golesa netalímini amelahóa gimisivagutí magelámo satokiko magelímini loláa lihatize. \v 17 \x * \xo 6:17 \xt Isa 59:17\x* Lá noiko, aenitunú akilitini agulizaláa lekelémo lukugutó vizeaká netá nene ali hitiiki Sikalahutokatí Ómasímini gakó nenémo sopolo hánalini loló okiko ali minalo. \v 18 Lekeza gamena gamena Sikalahulímo lekegepa ale vávani noiko Ómasiloka miní ami amiki liki voká liki minalo. Itó zogozogo vizemiki goselé lekepelemiko gizapa iki minalo. Lá niiki monó gele vegená mukitoka keikumú numuna hoza alilo. \v 19 Lá niiki nenikumú nene Guivahanímo negepáne ale vávani okiko Izesuni gakó lamaná goí oko asuguná oko minamó nene negepa atilinake vávani oko lo utó molative liki lekeza numuna lilo. \v 20 Neza ámina gakó lamanakumule loko gakó lo utó utó ve nagá numukú noutímina Ómasímo lonetatíminoko nelegesá legemiko lo utó molative liki nenikumú Ómasiloka lilo. \s1 Gekéini loketamó \p \v 21 \x * \xo 6:21 \xt Apo 20:4; 2 Tim 4:12\x* Minoko aleko noumó nenémini mogonáa itó hozaváa aleaká noumó nenemú gilitave loko Tikikó nene voko gakó lo likiminogo ive. Eza ligiviteho gihila Guivahanímini gelekelé izegipala hozagú alévolé oko mina ve \v 22 \x * \xo 6:22 \xt Kolo 4:7-8\x* áisi lelí gakoláate lo lekemeko mulutikú ale lamaná itive loko amiselekugo núane novive. \p \v 23 Ómasi ameteho itó Guivahani Izesu Kilistó áisi nigive nagave hulu ale utó mololeketoko gele alévolé oakatini ale hutilí olikimiko likigika eza amiko eza amiko iki minatave loko noluve. \v 24 Guivahanite Izesu Kilistotoka gímizi lamaná iki likigika amiaká nia vegená lekelitoka Ómasímini nasahilí nenémo mino moloko minino.