\id COL - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Kolosa \toc1 Kolosa Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \toc2 Kolosa \toc3 Kolo \mt1 Kolosa Vegenalitini Luhuva Pauló Gizo Kimimó \c 1 \s1 Kolosa vegená nónohá kimike gizo kimi gakó \p \v 1 Neza Paulona Ómasímini gakotó Izesu Kilistoni aposolo ve loló utímina neza itó ligiveteho Timotiki makó nousike \v 2 Kolosa numutoka monó gele vegená ligive lagave Kilistotoka alévolé iki gímiziki nimina vegená nene luhuva netá imane gizo nolukumuve. Ómasi ameteho aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka mino moloko minino. \s1 Kolosa vegenakumú Ómasiloka limó \p \v 3-5 Lekeza Izesuni gakó gihila lamaná nene lekelitoka gozapá utó okago okulumakú monó helisa henoni lekeza ali lá itave loko gozapá mololeketakumú giliake alitune liki lakagata losi gelemake ageva iki miniaká niamole liki Izesu Kilistokumú gili alévolé iaká niamó itó monó gele vegená mukitoka likigika kimiaká niamó nenémini gakó likago gelekusike leza Guivahanite Izesu Kilistoni amelaho Ómasi nene lekelikumú gamena gamena agepoka loaká nousive. \v 6 Ámina gakó lamaná nenémo numutó namató hutilí oloko vova vova oko gihiláa ale utó oaká noimómámini oko lekelitoka ganá apí oko anitekago Ómasímo nasahilí olimiaká noi gakó nene lamanatotí gili guni iake, nene gamenalotí lekelitoka ámina oko gihiláa utó oloko voaká noive. \v 7 \x * \xo 1:7 \xt Kolo 4:12; Pile 23\x* Ligiveteho ligika amenousi ve Epapalá lelikumule loko Kilistoni gelekelé izegipala lamaná áisi mota ámina gakó gihila lo lekemekago gilinamóma neve. \v 8 Áisi nene Sikalahulímo lekelémo vávani igo likigika eza amigo eza amigo iaká nia gakó geleake mota oko lo lemekave. \p \v 9 Leza gakotini lamaná gelekusike áminaló apí oko Ómasímo geleakatini ale napa okiko eza geleko moloko imoláa giliiki Sikalahulímini gele vevesoaká gakola gili guni iki gilitave loko Ómasiloka loko nominusive. \v 10 Itó lekeza miniki aliki iki miliki itamó nenémo mogonatini ale utó molokiko Guivahanímo ánigokiko lamaná itive loko, itó monokú hoza haitopaitó naliki nenémini gihiláa ali utó itave loko, itó láa niiki Ómasímini mogona gili guni iki giliki minatave loko numuna loaká nousive. \v 11 Itó Ómasímini zámuza nene sigagavagi netá olío ititimó nene viki akamiki legesó iki ali gihiiki mulutikú agila guluma iko minatave loko numuna loaká nousive. \v 12 Itó ameteho eza veletoka lapanalagi apakú helisa henoni mololetamó nene monó gilina vegená lekezagi izá miliki alitave loko ale vavá oko mololeketamó nenemú mulutikú lamaná giliki agepoka lilo. \v 13 Ómasi eza límugusi amelahini zámuzalotí gologí olimiake ánigo amu hili gipalámini gizapaló nominuhakú lelémo molamó. \v 14 \x * \xo 1:14 \xt Epe 1:17\x* Gipala áisi nene lihimate ahulolimiake gologí oletake meinavate hizimó neve. \s1 Kilistoni ametamenigi hozavagi \p \v 15 Gipala áisi ánigamoaká ve Ómasímini ametamenigi utó ike netá mukí avilegeko mina vémo nominave. \v 16 Lá oake minoakató netá mukí okulumató itó mikasiló ale utó o asú oko ale utó imó nene ánigoakalímini itó ánigamoakalímini, vegená ahe itó ageló ahe zámuzalagi lelege loko mina netá nene helisa iteko minamó nenehe itó kugulizaki ve minamó mukí nene aí zámuzaló utó amó neve. Itó aí mututoni itave loko utó amó neve. \v 17 Itó netá mukí utó amigo amunalotí emane gipala eza mino-loko voko minamó. Itó netá matá mukí nene aí zámuzaló apize lamaná okave. \v 18 \x * \xo 1:18 \xt Epe 1:22-23\x* Itó áisi nene agisa agizani loló oko nouhá vegená nene lelí gotola loló oko noive. Lá noike apí oaká itó vegená helenosakutí ale goí oko mómoká oko oteaká amelaho minake netá mukí nenémini lapusaváa loló imó. \v 19 Ómasímo ezáa ametameni nene gipalaloka mulusi moloko minative loko gelekago etamó. \v 20 \x * \xo 1:20 \xt Epe 2:16\x* Itó netá mukí nene okulumatoka itó mikasiloka Ómasi ezáagi goha lelémo apizitive loko lomikago, áisi nene zohota zaló golanía lekike ale geha zike nenémini imó neve. \p \v 21 Lekeza gozapá Ómasigi otopá ziki minake gala veva lilí iki minake lekemegesa amiake netá golesa haitopaitolímini aliki miniaká amóma nemóza, \v 22 itína Kilistoni agupe hilimó nenémo hulu lekemekago, likigika gizopa lo miniko apazá keké viziki Ómasímini avogisaló lihima nomimó minatave loko goha aitoka lekelémo apizimóma neve. \v 23 Itó nenemú lekeza gele alévolé oakakú alévolé iki miniki luhusatini ali kii lominago Izesuni gakola lamaná giliake monó helisa henonimú lakagata losi gelemiki ageva iaká niamó nene gopa olikimikatize, gelegele huzá giliiki minamilo. Ámina netakumú gakó lamaná li likiminamóma nene lekezagó ma nomive. Numutó namató vegená li kimiliki vinamóma neve. Itó neza Paulona nenémini gelekelé izegipala loló oko nouve. \s1 Pauló monó gele vegenalitini gelekeleláa minamó \p \v 24 Neza lekelikumule loko miluma netalímini amupiló nominuve. Nenemú imane gelekugo lamaná onoive. Kilistoni agupémini agisa agizani lilí iki nia vegená lekelikumule loko Kilistó miluma maluma gilimóma neve. Ámina milumámini nekisaloka miní ameko geleaká netá nene není numupiló itekago ale asú ito hoza naluve. \v 25 Neza Ómasímini gakó hize hutilí oloko vitive loko monó gele vegenalitini gelekeleláa mininake lekelitoka Ómasímini gakoláa lo lekeme-loko novoko ale lutigitane loko nelémo etó imóma neve. \v 26 Vegená omolelé amalelé iki mini-liki nitego ámina asuguná gakó amegesáa nene vegenalite gelemitave loko halá geko minokago gelemunike hanuva minuháza, itína gamena nene monó guluhá vegená ale vesamá oko lo lemekamóma neve. \v 27 Itó hetoka vegenatoka gakó amegesáamú minumuni lamaná minamó nene monó gele vegenala nene asuguná gakolímini gihiláa lo utó moloko lo limimó nene lá oko neve: Kilistó eza mulutikú minoaká noikumule liki okulumakú helisa henonimú lakagata losi gelemake ageva iaká niave. \v 28 Aí mogona lo utó moloko numutó namató vetitoka lo kemeaká noune. Gele vevesoakatunú kagata aleko lainim-olikimiaká nounimó nene Kilistoni vegenala gihila lilí iki aitoka gímiziiki likigikámo monokú napa omo iteko alévolé oko minative loko \v 29 aí zámuza sipisi nenémo hize lé onimikago hozaváa nene amuza moloko aleaká nouve. \c 2 \p \v 1 Neza lo likimitoze, gililo. Lekeza niamó itó Lautisia numutoka vegená niamó itó vegená lugáa nogoka ánigama vegená lekelikumule loko hoza aleloko vonoumó nene lagasó nomive. \v 2 Lekezagi likigikatunú amuza miliki likigika eza amiko eza amiko iki múnahi lamaná iiki netakumú gili vevesiiki Ómasímini asuguná gakolímini mogonáa itó Kilistokumú gili guni iki neneloka viki gímiziki minatave loko hoza aleaká nouve. \v 3 Aitoka nene likigikagú luhuva utó oakalímini gele vevesoakaláa nenémini ohunáa halá geneimó neve. \v 4 Ve makolímo laga likivisiti gakó lo lekemekiko likigika gopa okative loko gakó imane lo nolukumumó nene \v 5 nezáne nugupetunú hotó minuke nigikatunú lekezagi nominuke lekeza Kilistokumú gili alévolé iake múnahi lamaná iake alévolé iki niminamó nenemú gelekuke mulúnegú lamaná geleaká nouke luhuva imane gizo nolukumuve. \s1 Kilistotoka gímizitunimó nene ligikámini netá makokumú vitagá aminogo une \p \v 6 Lekeza Izesu Kilistoni nene Guivahanite loló o limitive liki ali mulutikú milamómámini lelegitó nene aitoka gímizi lamaná iiki iki miliki ilo. \v 7 Lá niiki aitoka luhusatini alekiko mini gikitiki minalo. Itó monó gapo lekelepizinamóma nene áminamalokó lisi lisi niviki lehizeleketa netakumú agepoka lii liiki minatamó nenémo likigikagú vaí oko minino. \v 8 Ve makolímo vegenatokatí geleaká gakó itó logoka vizeaká gakó hutuváa lo lekemekikoma, nenegú viki nagá ikataze, gizapa iki minalo. Gakó nenémináa nene avotegini kigikagutí utó okago omolelé amalelé iki miniliki itetoka itó mikasímini amupiló gihiláa nomi netakumú li mila gakotó gímizi minake liaká nia vegutí neve. Kilistoni gakó nomive. \v 9 Gilinahe. Ómasímini avevezahaváa mukitó nene Kilistoni agisa agizatokagi agupeló mukí mino gikí oko neve. \v 10 Lekeza aitoka gímiziake likigikámini netá makokumú vitagá aminigave. Áisi nene gizapa oaká netá itó kugulizaki niamó mukilitini gotoláa noive. \v 11 Aitoka gímizikago nene likigikauka Kilistoni luhuva neve. Vegenalite kigizanitunú lukugupeló luhuva zeakaláa nene nomive. Miniki aliki iki miliki iaká amó litaha nene gololohá i ahuliake Kilistotoka vake nene gosohá lilí inamóma neve. \v 12 \x * \xo 2:12 \xt Lom 6:4\x* Monó nagamí hililikitake áisi hilikú miní amilikitinamóma neve. Lá ikago eza zámuzalatunú Kilistoni alémo oti zámuzamú gili alévolé ikago gosohá lekemetameki miniki aliki itató miní ameleketatove loko lekelémo otimóma neve. \v 13 \x * \xo 2:13 \xt Epe 2:1-5\x* Lekeza gozapá likigikaló itó lukugupeló Ómasímini anosa nomimó minake golesa netá gopánapa aliki minamómave loko likigika hele vimó niago, Ómasi eza lihimavatini ahuloake Kilistoki lekelémo otimó neve. \v 14 \x * \xo 2:14 \xt Epe 2:15\x* Lá imó nene gakó pelevesava zeaká unikumú goní oletati luhuva gizo molamó nene gilato nahulake nenémini lihima ale nupa okoko zohota zaló apatekago haha okamóma neve. \v 15 Lá noike kugulizaki itó amuza mili mina ve lovagú kivilegeake zámuzáini gologolo soketakumú vegená kovogisaló kovoza helepelé imó nenémini mogona ale utó molamóma neve. \p \v 16 \x * \xo 2:16 \xt Lom 14:1-6\x* Nenemú nosánetá makokumú ahe itó soza saza holisimupe itó ikanímini holiváahe itó holisi ale etó oko minoakakumupe itó minamoakalíminimupe ve makolímo ámina netakumú lihima alikave loko nolikoma gili amemilo. \v 17 Netá nenémináamú hanuva hutuváave loko litune. Gihiláa nene alika utó itive loko samapala noave loko litune. Itó gihiláa nene Kilistotoka utó oko neve. \v 18 Ve lugáate likimimí lakamamá iki lekezatini aliliki limiki minata gakó li likimiki iki ageló vegená gupá zi kimitave liki lakagata hiziki itó ligikate mino viligokago netá ánigo vevesoaká une liki li likimikikoma, nenemú gilikiko gihila loló amino. Hanuva kagata giliakaláa nemóza, kugupéini nene hanuvamú aliki itiaká niave. Ve nenémináate monó gihiláatini ipá ilikimikataze. \v 19 \x * \xo 2:19 \xt Epe 4:16\x* Keza nenémináa Kilistotoka viki gímizemó mota gologolo sokave. Áisi nene gotote noigo lélisi nene agisa agizanía noune. Agisa agulúnaha nenémo limike luhusate ale gikitoletamó. Lá oake múnaheletoko hizevo lé ovo oletake noigo zámuza Ómasilokatí alekunike utó o napa oloko voaká noune. \s1 Kilistó hilitó miní amekunike ligika heleneikutí otekune \p \v 20 Kilistó hilimó neneló lekeza miní amiki lukugupémini netakumú li hukina gakó gele aleakakumú mota hilikamó geleneimóma nenazo, imane mikasímini amupiló gihiláa nomi netakumú li huka gakoláa nanamú gelekelé iaká niave. \v 21 Li huka gakóma láa loko neve: Nene ale gelemo. Volane namo. Imane no gelemo. Gakó nenémináa livi hukivi iaká niamó nenemú noluve. \v 22 Ale geleko nokuko asú oaká netakumú li hoipa iaká niave. Itó vegenalite hanuva kagatatunú gelemó vevesokago ali nupa napa iki liaká niave. \v 23 Ve nenémináate ha vegená nenémináate kezáini kagata geleke monó nenéminiki lilo liká itó lukugupelini ali limilo liká itó lukugupe apiliki zivi hutivi ilo liká nia gakó nene gele vevesoaká gakó gihilagitana loló okamóza, netá nenémináámo gihiláa nomive. Nenémináa nene lugupémo amu heleaká netalímini gahe ma getaminogo ive. \c 3 \p \v 1 \x * \xo 3:1 \xt Age 110:1\x* Kilistó mómoká oko otimómáminiki lekeza likigika heleneikutí otinamó neneta, veletoka Ómasímini zamagaloka Kilistó noitoka ne netakumú nene gili minalo. \v 2-3 Lekeza netá golesa alitakumú hele vegená lilí inamó gelekago, miniki aliki ita netalímo Kilistogegi lekeza monéna Ómasímini amatoka voko halake minamó nenazo, mikasigú netá matá nemó nenemukupa, veletó netakumukó giliki minalo. \v 4 Kilistó eza miniki aliki atímini mogona noinazo, eza goha utó noiko lekezagi nene aí lapaná hugepavagi izá miliki alinigave. \s1 Litaha ligikámo oko moloko imó gololohá okunike ligika gosohá ale luhokune \p \v 5 Nenemú netá lá okomú nene etó iki miniki lukugupémo mumuzó iti netá nene musi netá, golotuva netá, mulutini gitihiná oaká netá, mokoló mogona, itó mulutikú nihunihu loaká netá, nenémo sozaló ómai netá ámegetoaká suni nenazo, netá nenémináa apili hilikiko helegelesino. \v 6 Ámina netá mukikumú nene Ómasilokatí mesaha utó inogo ive. \v 7 Itó lekeza gozapá ámina iki netá nenémináa ali minago likigika loló imóza, \v 8 itína nene ahulalo. Mukahá pakaha, hokolizá, mesaha, hokolizá, ulínaka gakó, itó golatalaka gakó netá nenémináa nene ahuli asú iki ahulalo. \v 9 \x * \xo 3:9 \xt Epe 4:22; 4:24\x* Litaha likigikámo oko moloko i netá nene gololohá iki ali ahuliake likigika gosohá ali luhikamó nenazo, soza gakó eza lo amiko eza lo amiko amilo. \v 10 Aí mogonamú gili vevesatave loko gosohá lekemetameni nene ezáa ametamenigitana oko lelémo utó itímo ale lamaná ova ova oaká noive. \v 11 Nenemú haitopaitó minuháma nene asú okamóma neve. Hetoka vegená minuhá itó Zuta vegená minuhá, lugupeló Ómasímini anosa nemó nomimó, zauka vegená itó gihisigú vegená, megusámini nagakú niamoláa minamamoláa monéna minamuko, Kilistó ale nupa oko lelí ve napa loló oake mulutegú mino vaí oko noive. \p \v 12 \x * \xo 3:12 \xt Epe 4:2\x* Ómasímini vegená lekeza ezáa agika lekemeake lekelémo etó okago apazá niamó nenazo, nenemú lekeza likigika hize kimiaká itó nasahilí ikimiaká itó likigika lamanaki minoaká itó lukugupe aliliki limiki miniaká itó likigika ale geha zekago legesó oko minoaká nenémo gineganetini loló okiko ali luhiiki ali minalo. \v 13 \x * \xo 3:13 \xt Epe 4:32\x* Lekeza hulu vegená miniki itó holutikú gakó utó noikoma Guivahanímo lihimatini ahulamó nenéminiki lekezagi lihimatini eza ahulotiko eza ahulotiko iki minalo. \v 14 Itó netá mukí nenémini amupiló likigika kimitamó nene mukí netá ale nupa oko múnahekago mino hamó oake avasavagi minoaká netá nene ali luhiki minalo. \v 15 Lá okiko Kilistoni hulúmo likigikagú gizapa oleketino. Ámina hulu lekeza ali lá itave loko Ómasímo lekelémo etó okago aí agupe hamó lilí inamóma neve. Itó lekeza lehizelikimiaká noi netakumú agepoka liki minalo. \v 16 \x * \xo 3:16 \xt Epe 5:19-20\x* Kilistoni gakolímo likigilikagú hize hutilí oko minino. Itó Ómasímini gele vevesoaká gakó haitopaitolímini eza lo amiko eza lo amiko iki lekezatini lakagata aseva aliki lainim-ilikitalo. Lá niiki likigikatunú Ómasi geké litiki monó nama itó ipá apá nama itó Sikalahulímo lekelémo vávani iko gosohá nama liki likigikatunú lokogoliza vizé vizé iki Ómasi agepoka lii liiki minalo. \v 17 Itó lekegepatunú ahe itó likigizanitunú ahe netá iki miliki inigima nene Guivahani Izesuni agulizá iki netá mukikumú Ómasi ametehini agepoka liki minalo. \s1 Lezatete izolaho amelaho gelekelé izegipa kugulizaki ve gosohá iki miliki ita gakó \p \v 18 \x * \xo 3:18 \xt Epe 5:22; 1 Pit 3:1\x* Vená lekeza vatinitini kagahaisiuka limiki minalo. Guivahanímini mututoni lilí ikatita nenémini ikiko lamaná inogo ive. \v 19 \x * \xo 3:19 \xt Epe 5:25; 1 Pit 3:7\x* Ve lekeza venatini likigika kimilo. Itó alévoleka li kememilo. \v 20 \x * \xo 3:20 \xt Epe 6:1\x* Itó gipa mohó lekeza izotike ametike mukí gakó litamó nene gili alilo. Lá itamó nene Guivahanímo giliko lamaná inogo ive. \v 21 \x * \xo 3:21 \xt Epe 6:4\x* Izóikita améikita lekeza izegipatini kizapaló moloko goselé kipiliti netá lilí ikitamilo. \v 22 \x * \xo 3:22 \xt Epe 5:6-8\x* Itó gelekelé ve lekeza mikasiuka kugulizaki velinitini gakó nene netá matá mukikumú gili alilo. Itó keza lugupeló ánigikiko lamaná itive liki gili minikigopa, likigikagú lovaleta minamiko Guivahani Izesukumú goliva gili miniki lá ilo. \v 23 Hozalini mukí nene vegenakumule likigopa Guivahanimule liki likigikámo vávani iko iki miliki ilo. \v 24 Lá niiki lekeza Guivahani Kilistoni gelekelé imiaká nianazo, lekelí hozámini meinaváa okulumakú helisa henoni nemó nene Guivahanilokatí alitunimó neve liki gili miniki hoza alilo. \v 25 \x * \xo 3:25 \xt Epe 6:9\x* Makó keza hozaváa makó ali golesa iki alitamó nenémini helegáa alinigave. Itó Ómasímitoka iteko lemeko negopa, hamó lelegitó liminogo ive. \c 4 \p \v 1 Lukugulizaki ve lekeza gelekelé izegipatinitini netá makó ali gopa ikitamilo. Ali hehe likitiki kimilo. Itó lekelí Guivahani okulumakú noinazo, alika lelí hozámini mogona ale utó inogo ive liki gili minalo. \s1 Kagata aseva aleko loketa gakó \p \v 2 Lekeza goselé lekepelemiko Ómasiloka liki minalo. Itó gizapa iki niiki lehizeleketa netakumú agepoka lii lii iki minalo. \v 3 Itó Ómasímo monolímini gahe segelimikiko, Kilistoni asuguná gakoláa lo utó oko lo lamaná oko lo kimitune liki numuna lilo. Nene gakokumule loko nagá numukú nominuve. \v 4 Itó numuna loakatunú hizi lé inimikiko, neza gakó nenémini lokugo etatitó nenéminoko lo utó oko lo kimitoze. \p \v 5 \x * \xo 4:5 \xt Epe 5:16\x* Ómasímini geisa hetoka mina vegenaki hotu li lomala iiki keza mikuka ititave liki netá matá ali guni iki lilí ikitalo. Netá lamaná aleaká gamena utó olikimitimó nene ma likivilegemino. \v 6 Gakotini nene age hilimikiko lagaváa loló ino. Lá okiko vegená makolite gakó némini manámináamú nana oko ale viligoko lo kimitune liki ligitagani aminigave. \s1 Geké loketamó \p \v 7 \x * \xo 4:7 \xt Apo 20:4; 2 Tim 4:12\x* Není avetó gakó nene Tikikó lo likiminogo ive. Eza ligiveteho nigika amenou ve Guivahanímini gelekelé izegipa gakó gele aleakalímini noive. \v 8 \x * \xo 4:8 \xt Epe 6:21-22\x* Eza nene minoko aleko nouhatímini gakoláa lo lekemekiko likigika ale hulu itive loko lekelitoka amiselekugo núane novive. \v 9 \x * \xo 4:9 \xt Pile 10-12\x* Itó Onesímo monokú alévolé oko nomina ve ligiveteho nigika amenou ve lekelí numutokatí vema ezagi itína amiselekugo makó viki imane numutotí gakoláa li likimi asú inigasive. \p \v 10 \x * \xo 4:10 \xt Apo 19:29, 12:12, 13:13; Pile 24\x* Nagá numukú ahulilimikago nousi ve Alistakó itó Panapasini aholaho Makí itó Zosuá agulizaláa makó Zustó keza geketini nililikitago noluve. Makini gakoláa goí oko lo lukumumóma nenazo, áisi vo anitekikoma ali lakamatoka milalo. \v 11 Zuta vegenakutí Izesuni gakotó ámegeta vegenakutí ámina ve losive makole nenete kezagó Ómasímini gizapaló minoakalímini hozaváamú nilími vatí iaká niave. Lá ake mulutegú ali lamaná iaká niave. \v 12 \x * \xo 4:12 \xt Kolo 1:7\x* Itó lekelí numutokatí ve makó Epapalá eza Izesu Kilistoni gelekelé izegipala makolímo nene geketini nololeketago lo nolukumuve. Áisi nene Ómasímo hize lé oleketiko lekeza Ómasímo lititoka molatitoka gili hee liki monokú lakagata gululusi gelemiki olopagó minatave loko amuza moloko Ómasiloka loaká noive. \v 13 Neza aí mogonáa mota gelenouke lo nolukumuve: Lekelikumupe itó Leotisia numutoka itó Hielapoli numutoka monó gele vegenakumupe miluma hoza sipisi aleaká noive. \v 14 \x * \xo 4:14 \xt 2 Tim 4:10-11; Pile 24\x* Lelí lusa ve tota nigika amenou ve Luká itó Temá keza geketini nililikitasigo lo nolukumuve. \v 15 Neza Leotisia numutoka monó gele vegená itó monó vená Nimipá itó Ómasímini vegenala zuha aí numukú monokumú alegesá iaká nia vegenakumú gekéini noloketuze, li kimilo. \v 16 Lekeza luhuva netá imane vegená mukí gati kimikiko gili asú iki gilikiko, Leotisia numutoka monó liaká nia vegenatoka milikiko vokiko nene gatatave. Itó keitoka luhuva makó gizumó nene áminámini iki likimikiko lekeza gatataze. \v 17 \x * \xo 4:17 \xt Pile 2\x* Alikiponi nene monó hoza Guivahanímo lehizegetamó nene legesá oko minoko ale lutegeko alezo liki li amilo. \p \v 18 Neza Paulona itínasa luhuva nogiza vémini agizakutí luhuva gizoaká nogosanima alekuke nezáne nigizanitunú nugulizáne imane nogizuve. Nagá numukú noumó nene lakagatí molokatize, nenemú gili minalo. Ómasímini nasahilí nenémo lekelitoka mino moloko minino.