\id ACT - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h Aposolo \toc1 Aposolote Iki Miliki Amoláa \toc2 Aposolo \toc3 Apo \mt1 Aposolote Iki Miliki Amoláa \c 1 \s1 Sikalahú amisilitove loko lo hutamó \p \v 1 \x * \xo 1:1 \xt Luk 1:1-4\x* Teopilo, goí okoma luhuva netá gizo gumumó nene Izesú apí oko hoza alimoláa itó apínapí o kimike aleloko vimoláa ale lutigike okulumakú itimoláagi nene gizo gumumóma neve. \v 2 Okulumakú velesá itemike aposolo lilí itave loko kelémo etó imoláa nene Ómasímini Sikalahulámo litó hoza gakó lo kimimó. \v 3 Zaló itike miluma geleake heleneikutí oteake nene, hanuva agómulagi minake aleloko novive liki gili hee litave loko alévolé suni mukí loló ike gamena 40-a utó okemeká tolova oká noike, Ómasímo gizapa okimiaká gakó lo kemeko minamó. \p \v 4 \x * \xo 1:4 \xt Luk 24:49\x* Lá oake alika nene kezagi minake, láa loko lo kimimó: Lekeza Zelusalega nene litá iki ahulamiki améneho Sikalahúne amisilitove loko lo mololikimikago lo lukumu vemú nene ageva iki minalo. \v 5 \x * \xo 1:5 \xt Mat 3:11; Mak 1:8; Luk 3:16; Zon 1:33\x* Zoní nene hanuva nagamiláa holokimiaká imóma nemóza, améneho nene gamena hána minamoko Sikalahú hololeketanogo ive, loko lo kimimó. \s1 Izesú okulumakú itimó \r (Mak 16:19-20; Luk 24:50-53) \p \v 6 Gamena makó zupa keza alegesá iake, Izesuni láa liki loká itamó: Guivahanitemaka, kugulizaki ve goí iki lelitoka gizapa iaká amómámini oko geza itína gamena nene gugulizaki ve loló okoko Isilae vegená lelitoka gizapa itape. \v 7 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Nugulizaki ve napa loló ito gamena nene améneho ezáa zámuzalaló molo gilike gamena hánahe alínipahe ezáa lo hukonoimó nenazo, lekelisi ma geleminigave. \v 8 \x * \xo 1:8 \xt Mat 28:19; Mak 16:15; Luk 24:47-48\x* Lá onoimóza, imane gilitave. Ómasímini Sikalahú eza lekelitoka lemeko zámuza lekemekiko, gakóne nene Zelusalega apí iki liiki nene lili ali iki Zutaia apá makokuka itó Samalia mikasiuka viiki, nenetí mikasi nekisa vokisauka vi asú itave, loko lo kimimó. \p \v 9 Láa loko lo kemekago, keza gonú napelego, vávani oko iteko novigo límusi nenémo molo hitokago, vo tolova imó. \v 10 Okulumakú teho lokago, izegipala zuhate okenava iki gonú inago, ve lositá nene gineganéini mokonaki keitoka galinali utó ikasike, \v 11 láa liki li kemesimó: Galilaia mikasiló vese, lekeza nanamú okulumakuka gonú iki niave. Izesutipo nene ániginago ahulolikimiake okulumakú iteka ve nene okulumakú itimómáminoko alika liminogo ive, liki li kemesimó. \p \v 12 Lá okago, keza Olivi agokalotí atiginá iki limiake gapo alínipa viki Zelusalega vi anitiake, \v 13 \x * \xo 1:13 \xt Mat 10:2-4; Mak 3:16-19; Luk 6:14-16\x* numuni amupiló makó gikakú miniaká a numukú nene itiki minamó. Keí kugulizáinía Pitá Zoní Zemusí Etulú Pilipó Tomasí Patolomaió Mataió itó Alapaioni gipala Zemusí makó itó Saimoná eza Loma vemú giligo goselé apeleaká i ve itó Zemusí makolímini gipala Zutá. \v 14 Nene ve itó Izesuni izamuha hiziki miniaká a venámagi Maliá Izesuni izolahiki itó Izesuni agunamotamolagi kigika mili hamó iki Ómasiloka liki minamó. \s1 Zutani hoza agepaló aliti ve alími etó amó \p \v 15 Gamena nene zupa Izesuni vegenala zuha nene vegená 120 nenéminiki minikamó nene alegesá iki niago, Pitá nene oteake gakó láa loko lo kimimó: \v 16 Nigivénegita, Zutá eza ale goí igo Izesuni agizató ale vemámini mogonala nene lo likimitoze, gililo. \v 17 Ámina ve nene monó hoza leza nolimike ezagi amimó neve. \v 18 \x * \xo 1:18 \xt Mat 27:3-10\x* Ámina ve nene mikasi makó gomulusi gehanitunú meina hizikago, áminaloka voko minake gotolalokatí velehé limike agatupa zeko pou lokago mí aseva akúvalomó zimó. \v 19 Lá i gakó nene Zelusale vegená mukilite giliake ámina apá agulizá keí gakokutí Akeletama liki milinamóma neve. Itó lelí gakokutí nene gola mikasive neve. \p \v 20 \x * \xo 1:20 \xt Age 69:25, 109:8\x* Itó Ómasímini Sikalahulímo agulizaki ve napa Tevitini alémo vávani okago, alika Zutá nene loló iti netakumú gakó limó nene alévolé imó. Ámina netá nene Zutatoka utó itikumú nene Ómasi agepoka liká nama liká a gakokutí láa loko luhuva gizonoimóma neve: \q1 Numuni apala nene gámé vizekiko, numutagalagú nene ve makolímo minamitive, \m loko gizamó. Itó makó lá oko neve: \q1 Aí hoza agepaló nene ve makolímo alitive. \p \v 21-22 \x * \xo 1:21-22 \xt Mat 3:16; Mak 1:9; Luk 3:21\x* Luhuva láa loko gizonoimó nenazo, Guivahani Izesú nene holutegú minoko aleko noigo, ve lugáa nenete Zoní eza Izesuni nene nagamí holota gamenaló apí iki lehelukalú imi nivago Ómasímo Izesuni alémoko okulumakú itimó. Ámina vegutí nene Zutani hoza agepaló alitive loko ve makó alémo etó okuko, Izesú nene galegutí otimó nene ezagi lezagi makó ániguháma nenazo, ezagi makó avetó oko lo kimitune loko noluve. \v 23 Loko Pitá lo kemekago, ve lositá, makó Zosehé, agulizá koma Pasapá, agulizá makó Zustó, itó ve makó agulizá Matatiá nene kilími utó miliake, \v 24-25 Ómasiloka láa liki agepoka lamó: Kee, Guivahanitemaka, ligika ánigoaká ve noane. Zutá nene aposolo hoza ahuloake heleake, Ómasímo ale vavá ota apatoka vokave. Lá okago, aí hoza agepaló aliti ve imane ve lositakutí alémo etó itanimoláa lelepizezo. \v 26 Liki agepoka liake, kugulizá nene luhuva giziki ali nupa iki milakutí makó ali otiki ánigamó nene Matatiani agulizá nego, aposolo hoza amemó. \c 2 \s1 Sikalahú limimó \p \v 1 \x * \xo 2:1 \xt Liv 23:15-21; Gapo 16:9-11\x* Zuta vetini avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi asú okago, gamena 50 oko vokago, holisi makó alitokago, Izesuni vegenala zuha keza apá makokú alegesá iki niago, \v 2 okulumakutí anó makó ohuhú nenéminoko moloko galinali lemeake, mina numuni agikagú nene iteko mino vaí imó. \v 3 Lá okago, ló gulumagitana netá makó utó oake mukilitini gotóitó hamopamó mino asú okago, \v 4 Ómasímini Sikalahú nene lemeko kigikagú mino vaí oake nenémini zámuza kemekago, haitopaitó konokutí apí iki gakó lamó. \p \v 5 Lá niago, gamena nene zupa Zuta vegená monóinigi vegená nene vaí iki ake Zelusale numutoka minamó neve. \v 6 Niake guu guu loko okulumakutí limi netalímini anola giliake alegesá ake, konóikutí konóikutí gakó li kimi kimi ago giliake, \v 7 kegepa gahava minamigo, sigaga likitake láa liki lamó: Gakó nila ve imane Galilaia mikasigutí vegó niamóza, \v 8 keza nana iake gakotegutí gakotegutí likago nogulune. \v 9 Leza nene Patia ve nouhá, itó Mitia ve nouhá, itó Elame ve nouhá, itó Mesopotamia mikasiuka ve nouhá, itó Zutaia ve nouhá, itó Kapatosia ve nouhá, itó Potu ve nouhá, Asia ve nouhá, \v 10 itó Pilisia ve nouhá, Pamapilia ve nouhá, Izipi mikasiuka ve nouhá, itó Lipia mikasigutí Sailini ve nouhá, itó Loma apatotí venove nouhá Zuta vegi monokumú gutá amoláagi nene, \v 11 itó Kiliti ve itó Alapia ve leza nene ve minunike nene, Ómasímini suni alévoleláa nene lá iki lonokutí lonokutí likago gelekune. \v 12 Liki liake, kigika gopa okago, gili gopa iake ligili hagili iki Agae, imane nana suni naleve. \v 13 Liki likago, lugáate gopoguka likitake vain nagamí gosohá niake matúini gopa okago lutuka nilave, liki lamó. \s1 Pitá monó gakó lo kimimó \p \v 14 Liki likago, Pitá ave agivelage ileven-amagi oti minake gakó napagutí láa loko lo kimimó: Zelusale apá amelagita itó Zuta vegená lugáa neneta, neza gakó lo likimitoze, gili vevesiki gililo. \v 15 Lekeza lelikumú nene vain nagamí niake kigika gopa okago nilave liki nilamóza, gó izoha nolanazo, lá oko nomive. Sipaki gamena nomive. \v 16 Imane sunimú Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zoelé láa loko luhuva giza gakó nene mota gihila zekave: \q1 \v 17 \x * \xo 2:17 \xt Zoe 2:28-32\x* Minoko gamena napa asú iti zupa nene \q2 Sikalahúne numutó namató vegená mukitó lehizelikimikugo, \q1 izegipatini lakagapilamolite Ómasímini agepagutí gakó li nimiliko, \q2 gosohá velinite vamómáminiki nánigiko, \q1 ozahatini keza vamó ániganigave. \q1 \v 18 Itó ámina zupa Sikalahúne nene lehizekimikugo, \q2 není gelekelé ve vená kezagi alikamú gakó li milanigave. \q1 \v 19 Lá niko, okulumatokagi mikasilokagi golivagi netá haitopaitolímini nolekelepizugo ániganigave. \q1 \v 20 Guivahanímini golivagi gamena napa velesá utó amigo, \q2 mikasiuka nene golanigi loki lokilagi utó inogo ive, \q2 itó okulumató nene hómini agómulaló hitanogo ive, \q2 itó ikani nene ámina oko golakó loló inogo ive. \q1 \v 21 Lá okiko, Guivahanímini agulizá iki sele li amita vegená nene \q2 kugutó vizinogo uve, loko Ómasímo lokave \m liki luhuva gizamóma neve. \p \v 22 Isilae mikasigú vese, lo likimitoze, gililo. Nasalete numutotí ve Izesú eza holutikú minake, Ómasilokatile liki litave loko Ómasímo hize lé otago, zámuzalaló molo gilike golivagi netá mukí ale utó molamó nene lekeza gilinave. \v 23 Ámina ve nene Ómasímo gozapá molo hukake gili netá aleko likigizakú molokago, lekelisi gala vevatini kigizakú milikago alími-liki viki zaló nilitunú apilikago hilimóma neve. \v 24 Lá ikamóza, gonosi matimatigú minamitimó okago, miluma gilike heleneikutí Ómasímo alémo otimó. \v 25 \x * \xo 2:25 \xt Age 16:8-11\x* Agulizaki ve Tevití nene aikumú nene láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 Neza Guivahani ánigo gisili hizekuke minoaká nouve. \q2 Voko gopa okatove loko nigizani zamagaloka noive. \q1 \v 26 Nenemú nigikagú laga noike, \q2 mulúnegú agila guluma noigo noluve. \q1 Itó nugupemú nene gele hamokó oko \q2 gegeva oko minanogo uve. \q1 \v 27 Není ahulonimikako nigika lamanaki nou vémina nugupéa anuva aminogo ive. \q2 Nemenía nene hele vegenalitiniuka ahulonetamitanikumú noluve. \q1 \v 28 Geza alévolé nemetameki mohona ito gapo nelepizenitika, \q2 govogisaló mulúnegú agila guluma igo minanogo uve, loko limó. \p \v 29 Uvónegita aménegita, neza avoteho Tevitikumú ale akutoko lo likimitoze. Eza helekago, gale zimikago, gonosi matimati galeva itína ha nego ánigiaká niave. \v 30 \x * \xo 2:30 \xt 2 Sam 7:12; Age 132:11\x* Eza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve minoake, nénisi helekugo Ómasímo nene není izegipa nugunamotamokutí makolímo není hoza agepaló agulizaki ve napa alémo loló itove loko alévolé oko lo huta gakó nene geleake, \v 31 gologí oletative loko lo mololeta vema galegutí otitikumú geleake, agika lamanaki veva agupéa anuva okative loko hele vegenalitiniuka amenía ahulotamimó neve loko limó. \v 32 Itó Izesuni nene Ómasímo galegutí alémo otekago, leza logómula gihilatunú ánigonouháma neve. \v 33 Itó Ómasímo agizani zamagaloka alémo moloake, amelaho lo mololetató nene Sikalahú molomikago, ámina Sikalahú itína nene lehizelimikago, ámina netá giliká ánigiká niave. \v 34 \x * \xo 2:34 \xt Age 110:1\x* Itó Tevití nene okulumakú itemimóza, eza gakó makó láa loko limó neve: \q1 Mezaú ve eza není Guivahaníne nene není nigizani lamagaloka minoloko voko noako, \q1 \v 35 gala vega nene gigisa heumauka ahulokimikugo minanigave, loko lo amimóma neve. \p \v 36 Lá onoize, Isilae vegená mukí lekeza alévolé iki gililo. Ámina ve apilikago hili ve Izesú nene Guivahanite gologí oletative loko lo mololeta vema noive loko Ómasímo alémo apazá noive, loko limó. \p \v 37 Láa loko lo kemekago, miluma giliake Pitá ave itó aposolo lugáave loká ikitake ligivese, leza nana okuko lamaná itive. \v 38 Liki likago, Pitá láa loko lo kimimó: Ómasímo lihimatini apaso ahuloleketative liki likigika ali viligalo. Lá ikiko, leza Izesu Kilistoni agulizató monó nagamí hololikimikuko, Ómasímo Sikalahula lehizeleketanogo ive. \v 39 Lekezagi izegipatinigi itó hetoka nia vegenaki sele lo kemekiko ata vegená mukí nene Sikalahú lehizeleketanogo lo mololeketonoimóma neve. \v 40 Loko Pitá loake, mukí gakó miní ameko kagata aleko itína gamena ve neginagi keí holúikú ahulikimiiki ikiko Ómasímo lukugutó vizitive, loko lo kimimó. \s1 Izesukumú gili alévolé a vegenalitini suni \p \v 41 Láa loko lo kemekago, aí gakó gili alemoláa goha 3 tausen nene Ómasímo Izesuni vegenalaló miní ameketago, monó nagamí hilikitamó. \v 42 Lá ikago, gamena gamena amuza miliki alegesá iake gili hamó iki aposolo apí i keme gakó giliake, hanuva nosaki lepa nosaki niki Ómasiloka liki miniaká amó. \v 43 Lá niake, aposolomate haitopaitó alévolé suni aleke golivagi netá alikago, vegená mukí kehelele vizigo minamó. \v 44 \x * \xo 2:44 \xt Apo 4:32-35\x* Izesunimú gili alévolé iki mina vegenalite nene netá matá ali minamó nene mukitó netáini ali minake, \v 45 henokanóini makó ali minamó nene maketiló miliake moni aliake netakumú vitagá a vegená nene gona miliki ali volaló imaló ake, \v 46 gamena gamena kigika mili hamó ake monó numuni napagú monó liká itó numúikú hanuva nosaki lepa nosaki niká iki kigika mili apiziki nosánetá gona miliki ali volaló imaló iki niake, \v 47 Ómasi agepoka liki miniaká niago, vegená mukilite ánigi kumu helemó. Lá noigo, Guivahanímo gamena gamena vegená makó kugutó vizike Izesuni vegenalaló miní ameketamó. \c 3 \s1 Monó zagusave gatetó ve gepili alími zokasimó \p \v 1 Gamena makó zupa Pitako Zoniko nene ho ale zohota noigo Ómasiloka loaká gamena nene monó zagusave napagú itinigi nivasigo, \v 2 ve makó izolaho getakutí gepili minamó nenémo numuni gatetó minoko monó numukú tigá limigá a vegenáma monimú voká loko minoaká imó. Ámina ve nene gamena gamena monó zagusave gatenáa agulizá lamanapani loko netó nene alimi ahulimikago, \v 3 monimú voká loko minoaká imó. Ámina ve nene áminaló minake Pitako Zoniko monó zagusave napagú itinigi nivasigo, ánigoake, monimú voká limó. \v 4 Voká lokago, Pitako Zoniko keza gonú napelesike, Pitá nene gonú lepelezo. \v 5 Loko lo amekago, ve gepili nenémo netáma niminigi nilasihe loko gituhú noake gonú kipilimó. \v 6 Lá noigo Pitá láa loko lo amimó: Moni lelitoka nomimóza, netá hamokó lelitoka nemó nene gimitoze, alezo. Nasalete numutotí ve Izesu Kilistoni gakotó oteoko gapo moloko vozo. \v 7 Loko lo namike agizani lamagaloka aleko alémo otekago, litá oko agisaguki agisa gehanaguki alévolé okago, \v 8 moí oko oteake gapo moloko olío ite ite oko Ómasi agepoka lomo lomo vike Pitako Zoniko monó zagusave napagú nene makó itemó. \v 9 Lá okago, gapo mohona noike Ómasi agepoka noligo, vegená mukilite ánigiake, \v 10 goí oko monó numuni gateni agulizá lamanapaniveló minake monimú voká voká loko minoaká i ve noive liki ánigi hee liake, agisa lamaná ikumú ininá iake sigaga lamó. \s1 Pitá monó zagusavegú gakó lo kimimó \p \v 11 Ámina vémo Pitako Zonikoló gímizekago, vegená mukí keza monó zagusaveló gaizopa makó agulizá Salomonive liki atagamó nenegú ololu liki viki alegesá iake kegepa gahava nomigo minamó. \v 12 Lá niago, Pitá nene ánigoake láa loko lo kimimó: Isilae mikasigú vese, ve imane ánigiake sigaga sagaga nilamóza, lelí zámuzatunú itó lelí lamanatetunú oko alémo otemusinazo, gonukonú lepelemilo. \v 13 \x * \xo 3:13 \xt Gá 3:15\x* Avotege Avalahá Isaká Zakopó keí Ómasímini gelekelé gipala Izesuni zámuza utó igo nánigave. Agulizaki ve Pilató eza Izesuni aseva zetatove loko noligo lekelisi nene Pilatoni agómulaló Izesuni ánigi lá iake apilitave liake ami vetini kigizakú milamó. \v 14 \x * \xo 3:14 \xt Mat 27:15-23; Mak 15:6-14; Luk 23:13-23; Zon 19:12-15\x* Lekelisi ámina vevesoko nomina ve agika lamanaki vema ánigi lá iake, ve makó kepele hili ve noimóma aseva zetative liake, \v 15 minoaká amelahinima apilikago hilimóza, Ómasímo heleneikutí alémo otekago, ánigonouháma neve. \v 16 Ámina ve Izesuni agulizá gele alévolé ominusitímo ánigina vema imane alémo lamaná usigo, eza Izesukumú giligo alévolé okago zokokave. \p \v 17 Nigive nagavese, lekezagi gizapa velinigi gili hee lamake Izesuni apilinamóma neve loko gelenouve. \v 18 Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini kegepa ale vávani okimikago gologí oletative loko lo mololeta vema miluma geleko hilitive loko nenémini gakola lili ali vetini kegepauka lo molokago gizi mila gakóma itína mota alévolé okave. \v 19 Lihimavatini gilatoleketative liki likigika ali viligiiki golesa netatini ahuliiki Ómasiloka gímizilo. Lá ikiko Guivahanilokatí likigikámini nosánetá ame íi liti gamena anogo ive. \v 20 Lá okiko, Ómasímo eza gologí oleketative loko lo mololeketa ve Izesuni alémo etó oleketonoi vema amiselekiko goha mikasiuka liminogo ive. \v 21 Izesú nene okulumalímo asapú okago noiko, Ómasímo lu netá la netá mukí goha ale lamaná iti gamena Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini kegepagú lo molokago gakó li mila gamena nene alitokiko liminogo ive. \v 22 \x * \xo 3:22 \xt Gapo 18:15,18,19\x* Itó Izesukumú nene Mosé gakó makó láa loko limó neve: \q1 Guivahani Ómasímo likigivetikini holúikutí nene agepagutí gakó loaká ve makó nenikitana oko alémo etó oleketatomó nenazo, némini manámini lo likimiti gakó mukí nene ámegetalo. \v 23 Itó ámina monó lole ale vémini gakó gili alemita vegená nene, Ómasímo kehelú inogo ive, loko limó neve. \p \v 24 Itó Samuelé minatotí Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve miniliki itemoláa mukilite imane gamenamú nene alika utó itive liki minamó. \v 25 \x * \xo 3:25 \xt Apí 22:18\x* Lekeza ámina vete alika utó itive liki li mila vema ali lá inamó nenazo, itó Ómasímo avotikitoka lo mola gakó nene Avalahani nene gagapilamó makolímo numutó namató vegená mukí lusa geketanogo ive loko lo ami vema ali lá inamó nenazo, likigika ali viligiiki golesa netatini ahulalo loko noluve. \v 26 Ómasi eza gelekelé gipala alémo etó i vema lusa gelikimioko gapo golesagutí lekelémo atiginá itive loko lekeza Zuta vegenatoka amisilimóma neve. \c 4 \s1 Pitako Zoniko kansoletini holúikú minasimó \p \v 1 Pitako Zoniko keza vegená gakó láa liki li kimiki niasigo, guguni giziaká vegi monó zagusavegú gizapa vegi itó Satukaio monó vegenaki keitoka ake, \v 2 vegená nene Ómasímo Izesuni nene heleneikutí alémo otimómámini oko vegená makó kelémo otitive liki apí ikimiki lasi gakokumú gili golesa iake, \v 3 kigizató aliake, límugusi mota zekago, azozá goní oketatune liki kilími kalapusi numukú milamó. Lá ikago numuni hamó akasimóza, \v 4 gakóini gelemoláagutí gili alévolé a véa 5 tausen minamó. \p \v 5 Akiake gó lago, Zuta vetini kugulizaki vegi monó ve lunáagi monó mogona apí ikimiaká a vegi \v 6 guguni gizoaká i ve napa Anasí itó Kaiapá itó Zoní itó Alesaté itó guguni giziaká a zuha makoki mukí nene Zelusalega alegesá iki minake, \v 7 aposoloma kilími holúikú miliake, loká ikitake hí vémini zámuzaló itó hí vémini agulizató ve imane alími zokasive. \v 8 Liki likago, Ómasímini Sikalahulímo lemeko Pitani agikagú mino vaí onoigo, láa loko lo kimimó: Uvónegita aménegita, \v 9 lekeza ve gepilima nana ikasike alími zokasimó neve liki itína netá gihila alusikumú goní hoza nilememóza, \v 10 lekezagi mukí Isilae mikasigú vegená neneta, gakó lo likimitoze, gililo. Nasalete numutotí ve Izesu Kilistoni nene lekelisi zaló apili hilikago Ómasímo heleneikutí alémo oti vemámini zámuzaló ve imane lokogómulaló zokoake nene noive. \v 11 \x * \xo 4:11 \xt Age 118:22\x* Aí mogonamú nene monó gotolaú luhuva makó láa liki gizinamóma neve: \q1 Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo \q1 gehani lapusa alévoleláa loló oake noive, \m liki gizinave. Lekeza ámina numuni giaká ve niave, itó Izesukumú gehani lapusa golesave liki liake ánigi ahulamóma neve. \v 12 Numutó namató vegenakutí lugutó viziti ve makó noamive, itó aí agulizató lamaná itunimoláa neve, ve makó imane mikasiuka minamive, loko limó. \p \v 13 Lá okago, Pitako Zoniko keza kehelele vizemigo ali akutiki gakó likasigo, sukulu lamasi vematosave liki giliake nene, sigaga liake Izesuni amatoka minasi vematosa lasinae liki gelemó. \v 14 Lá niago, alími zokasi ve nene keí kamatoka noigo, ve lositosini konotó aliki li kimita gakoláa nomigo, vitagá amó. \v 15 Vitagá iake, gakó numukutí kimisili hetoka iake, kezáikó láa liki ligili hagili amó: \v 16 Imane ve lositáma nana oketatune. Kéisi nene netá golivagi alikasive liki Zelusale numutoka vegená mukilite gili asú ikanazo, leza nana okiko egamega oko lá oko nomive loko litune. \v 17 Lá onimóza, ámina gakó hutilí okiko vegená gili asú ikatave liake, Izesuni agulizató gakó goha li kememitáive liki kagata alitune liki liake, \v 18 goha sele li kimiake, Izesuni agulizató gakó li kimi kimi iki vegená goha apí i kememitáive liki kagata alemó. Lá ikago, \v 19 Pitako Zoniko keza láa liki li kemesimó: Lekeza giliki ánigalo. Vegená lekelí gakó gele alekoko Ómasímini gakó gele ahulatunimó nene Ómasímo gele lamaná itihe. \v 20 Leza ánigoko geleko uni netá nene hitooko minaminogo une. \v 21 Liki likasigo, keza goha kehelele viziti gakó li kimiake, kipilita gapomú vitagá amó nene nomigo, hanuva kimisili ahulikago vasimó. \v 22 Lá amó nene ámina netá golivagi aliki alími zokasi vema nene kilisimasiva 40-a alahuloko minamó nenazo, vegená mukilite ámina netakumú Ómasi agepoka liki minikago, ve losima kipilitunimó nene vegenalite nana ilitatahe liki giliake gapomú vitagá iake ahulikimikago vasimó. \s1 Izesuni vegenala zuhate genezáini ale vávani oketative liki Ómasiloka lamó \p \v 23 Kimisili ahulikago, limikasike kigivéike niatoka vasike, guguni giziaká ve napate itó monó ve lunáate li keme gakó nene avetó iki li kimikasigo, \v 24 \x * \xo 4:24 \xt Gá 20:11; Nia 9:6; Age 146:6\x* giliake, kegepa hamó ake Ómasiloka láa liki lamó: Mezaú ve Guivahani geza okulumakuka ito mikasiuka itó age nagamikú lamó lamimó molanitika, \v 25 \x * \xo 4:25 \xt Age 2:1-2\x* Sikalahuka nenémo gakola nene avoteho geí gelekelé ve Tevitini agepagú lo molokago, gakó láa loko limóma neve: \q1 Hetoka vegená nene kizapaló molokago gopaga lamó neve. \q1 Itó Zuta vegenalite netá golesa loló otatune liki gilikamóza, \q2 hanuva geleakaláagó gelemó neve. \q1 \v 26 Mikasiuka kugulizaki ve napa nenete ali vavá iake, \q2 itó gizapa vete ali nupa iake, \q1 némini manámini iki Guivahanigi gologi oletative loko lo mololeta vevagi lova ale kimitune liki gona gizamole, \m loko limó. \v 27 \x * \xo 4:27 \xt Mat 27:1-2; Luk 23:7-11\x* Lapanalagi gelekelé gipaka Izesúma lugutó vizeaká hozamú alémo etó ani vema lova ali aminigi Heloté ave Potiasi Pilató ave itó hetoka vegenaki Isilaeló gizapa vegi keza lamaná imane apatoka alegesá iake, \v 28 géisi gosohá utó itive loko lo molani netá mukí alemóma neve. \v 29 Lá ikamóza, Guivahanitemaka geza lehelele viziti gakó gelekoko gakó ale akutoko litune loko genezate ale vávani olimioko, \v 30 zámuza lemekako vegená kelémo zokinake lapanalagi gelekelé gipaka Izesuni agulizató golivagi hoza alitune loko nolune. \p \v 31 Liki Ómasiloka likago, alegesá iki mina numunima guliguli oko mómoká okago, Ómasímini Sikalahú nene lemeko kigikagú mino vaí oake kelémo vávani igo, limiake Ómasímini gakó ali akutiki li kimi kimi iaká amó. \s1 Netá matá nene mukitó netáini ali minamó \p \v 32 \x * \xo 4:32 \xt Apo 2:44\x* Lá niake, Izesunimú gili alévolé iki mina vegená keza kigika mili hamó iake, geí netá není netá lamake netá matá ali minamó nene mukitó netale liki ali minamó. \v 33 Lá niake, aposolote Guivahani Izesú galegutí otekago ánigune liki gakó nene alévolé iki avetó iki li kimi kimi iki minikago, Ómasímo hize lé okimikago niave liki mukí vegenalite gili minamó. \v 34 Nenémini gihila nene numunihe mikasihe zazuhahe netá amelage meinaváa aliake, \v 35 aliki viki aposolo kimikago, ve lugáate netakumú vitagá niago nene gona miliki kimikago, ve makolímo netakumú vitagá osá amimó. \v 36 Nenémi suni nene ve makó agulizá Zosehé eza aposolote agulizá makó Panapasí ave liki mila ve, nene agulizalímini mogonáa lelí gakokutí nene kelémo kii lokimiaká ve eza Livaini agávolaho Saipalasi mikasi pokolagú getamó nenémo \v 37 zazuha apala makó ale minamó nene meinava moni aleake aleko voko aposolo kimimó. \c 5 \s1 Ananiasiko Sapailako \p \v 1 Lá okamóza, ve makó agulizá Ananiasí itó venala Sapailá keza ligili hagili ikasike, zazuha apá makó salimikasike, moni alikasike, \v 2 lugáa nene ali halá gikasike, Ananiasí nene lugalokatí aleko voko aposoloma nene áminasí alusimó neve loko lo kimimó. \v 3 Lá okago, Pitá láa loko lo amimó: Ananiasio, geza nanamú Satá gigika ale gopa okago Ómasímini Sikalahú soza gakó lo amekanike mikasímini meinava lugalokatí ale halá gekane. \v 4 Mikasiga nene gezakaloka minatinazo, gezaka gagata geleko kemenimóma neve. Itó salimokanike meinava alenimó nene geza monikama nenazo, lélisi voká logetamune. Nenelotí meinava aleokoma nenetunú netá mataka meina kona itove loko itaninazo, geza nana okago gezaka gigikámo gogoka vizekago nenémini ane. Vegená soza lo lumuhe loko Ómasi soza lo amekane. \v 5 Loko noli agepagi, Ananiasí nene nogilike pou loko akoake hilimó. Helekago, ánigiake, kelegesá ligimó. \v 6 Itó lá oko helekago gosohá ve minamoláate otiki gonosiváa nene gotunú asapú iake aliki viki gale zitamó. \p \v 7 Gale zimikago, koma nominake, venalámo ámina gakó gelemike hanuva noihe loko anitimó. \v 8 Anitekago, Pitá nene loká otake Olo, mikasilotí meinava áminasí alesimó nehe. Loko lokago, eza oo, áminasíma nenae. \v 9 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Lekeza nanamú Guivahanímini Sikalahulímo ánigamitive liki agoka vizinigi ligili hagili ikasike asihe. Gelezo. Vakama nene gale ze vema gatetoka liti liti liki niki laze, gezagi nene áminámini iki aliki viki gale zigitanigave. \v 10 Loko noli agepagi nene eza galinali agisagú pou loko akoake hilimó. Helekago, ámina gosohá ve nenete iteke gonosiváa ánigiake, aliki vili vana gale zitató nene gale zitamó. \v 11 Gale zikago, monó gele vegená itó gakóini gele vegená mukí keza kelegesá ligigo minamó. \s1 Alévolé suni haitopaitolímini ali utó amó \p \v 12 Aposolo keza alévolé suni haitopaitolímini mukí nene vegenalitini holúikú ali utó iminikago Izesuni vegenala zuha mukí nene monó zagusave napámini gaizopa numuni makó agulizá Salomonive liki atagamó nenegú kigika mili hamokó iki alegesá iaká amó. \v 13 Niago, vegená lugáate kugulizáini ali otemóza, ve vená mukilite kelegesá legekago monó gele vegenatoka viki gímizemamóza, \v 14 ve vená mukilite vauva aliki Guivahanimú gili alévolé iake keitoka miní amiki miniaká amó. \v 15 Lá iake, kivisi vegená nene gapoló kilími miliki Pitá tizokoko kugupeló ale gelekikohe itó hanuva vogunámo avutá kepelekiko zokatave liake, ukoako nene lilí iake ámina vegená nene miliki kilími-liki iki agisauka nene ahulikimiaká amó. \v 16 Lá niago Zelusalega alitoka miniliki va vegenalite kivisi vegenaki kigikagú holosi golesa mina vegenaki kilímiki ikago, kilími zoki asú amó. \s1 Aposolo gopoguni milikitamó \p \v 17 Lá niago, guguni gizoaká i ve napagi izegipala zuhagi itó Satukaio monó vegená kezagi ámina suni ánigiake, kemekugú niake kizapaló molokago, \v 18 aposoloma kigizató aliake kalapusi numukú kilími milamó. \v 19 Lá ikago, akinago, holugú akovevé nene Guivahanímini ageló makolímo kalapusi numukutí gahe segekimiake, kelémoko limike láa loko lo kimimó: \v 20 Lekeza viki monó zagusavegú itiki alévolé kemetamenigi minata gakó li kimi kimi iki minalo. \v 21 Loko lo kemekago, giliake, neteká ho noitigo monó zagusavegú itiki monó li kimi kimi iki minamó. \p Lá niago, guguni gizoaká i ve napa nenémo izegipa agunamotamolagi Isilae vegenalitini monó gizapa vegi monó kansolegi kilími nupa iake gakó ligili hagili iake, aposoloma kilímikatave liki pilisi ve makó nene kalapusi numukuka kimiselemó. \v 22 Kimisilikago, viki kalapusi numukú ánigamó nene, niamago, vitagá iake, atiginá iki ake lamó: \v 23 Leza voko ániguhá nene kalapusi numuni gahe lopena alinago gizapa vema gatetó ha minamóza, leza gahe segekunike, iteko ánigunimóza, ámina vegená niamago vitagá okune. \v 24 Gakó láa liki likago, monó zagusave gizapa vegi guguni giziaká ve napagi keza gelemó gena okago, alika netá makó utó itimó nehe liake, kagata losi gelemó. \v 25 Nigelego, ve makolímo anitike kalapusi numukú kilími mila vemate viki monó zagusavemagú monó li kimi kimi iki nianae. \p \v 26 Loko lo kemekago, monó zagusave napa gizapa ve nenémo pilisi ve kelémoko vike aposoloma kipilitunimóza ha vegenalite gehanitunú lipili hilikatave liki kehelele vizekago, hana ikisí kilímiki amó. \v 27 Kilímiki iake monó kansoletini holúikú kilími milikago niago, guguni giziaká vetini ve napámo láa loko lo kimimó: \v 28 \x * \xo 5:28 \xt Mat 27:25\x* Leza nene ámina vémini agulizá iki li kimi kimi amilo loko lo lekememuhá nehe, olo. Lekeza pelevesava ziake, nene gakó nene Zelusale numutoka li hutilí ikave. Lá iake, aí apili helemómámini lihima nene lelí lumupiló molatune liki nilahe. \v 29 Loko lokago, Pitá ave aposolo lugáa kezagi anotó aliki láa liki li amemó: Vegenalitini gakó gele aleoko Ómasímini gakó gele ahuloakala nomive. \v 30 Lekeza Izesuni nene zohota zaló apili hilikago, avotegini Ómasímo alémo otekago otimó neve. \v 31 Ómasímo Isilae vegená lekelisi likigika ali viligikiko lihimatini apasoleketative loko ámina ve nene agulizaki vele itó lugutó vizeaká vema alémo etó oake, galegutí alémo otekago, Ómasímini amatoka noive. \v 32 Lá okago, Ómasímini gakó gili aliaká niamoláa kemeaká noi Sikalahulímo itó lezagi ánigoko gelekunike ámina gakó lo lekemeaká noune, loko lo kimimó. \p \v 33 Loko lo kemekago, giliake, kizapaló golesa molokago, aposolo kipili hilinigi li hukamóza, \v 34 Zuta vetini kansolegutí Palisaio monó ve makó minamó, agulizá Gamalielé. Áisi nene Mosé lo hukoko li gakó lainim-okimikago vegenalite ánigi lamaná a ve minamó. Áisi nene oteake aposoloma kilími hetó itave loko lokago, aposolo keza olíi hetó limiki niago, \v 35 agivelagini láa loko lo kimimó: Isilae vese, lekeza imane vemú gili hee liiki netá matá ikitalo. \v 36 Gozapá ve makó minamó, agulizá Teutá ave loko mina vemámo nugulizaki ve napa nouve loko lokago, ve 400 aitoka gímizemóza, alika nene Teutoni apili ahulikago, vegená aitoka gímizemoláa kimisili ahulikago, hutilí iki viake apí a hoza nene ahulamó. \v 37 Itó alika nene Galilaia mikasigutí ve makó agulizá Zutá eza lugulizá aliaká a gamenaló nene oteake, vegená gala vizeko ale goí ike lova mogoka ligo, lova apí amóza, ámina ve nene apili ahulikago, izegipa agunamotamola hutilí iki vamó neve. \v 38 Nenemú gakó imane lo likimitoze, gililo. Lekeza imane ve ahulikimikiko hanuva minatave. Keza gakó akó liki hoza nalemó nene kezáini kagata giliki nalitamó nene, gopa oko haha inogo ive. \v 39 Itó Ómasímo hize lé oketago nalitamó nene, lekeza Ómasímini hozava ali golesa itiki lova ali amikatave loko loú noko likipilinogo ive. Nenemú lakagata aleko noluve. \p \v 40 Loko lo kemekago, keza gili aliake aposoloma kilímiki itiake segi nogosanitunú kipiliake, Izesuni agulizá nene goha avetó iki vegená li kememitave liki li hukikimiake kimiselemó. \v 41 Kimisilikago, nivake, Guivahanimule loko lovoza hili netá aliki lepelemóza, Ómasímo nenemú gilimó etokave liki liake, kogoliza viziki kansoletini kovogisalokatí limiake vamó. \v 42 Vake, gamena gamena monó zagusave napagú itó numúikú nene gologí oletative loko lo mololeta ve Izesuni gakó lamaná ahulamake miní amiki li kimi kimi iki minamó. \c 6 \s1 Monó ve seven kilími etó amó \p \v 1 Gamena nene zupa Izesuni vegenala zuha hizi hutilí niago, keikutí Zuta vegená makó Kiliki gakokutí liaká a ve nenete getó venalitini nosánetá nene gamena gamena gona miliki kememóma vo alemikumule liki Zuta gakokó liaká a ve nene gahá kememó. \v 2 Lá ikago, aposolo 12 keza Izesuni vegenala zuha sele li kimiake láa liki li kememó: Leza Ómasímini gakó lo utó aminake lugupémini hozagó alesá etaminogo ive. \v 3 Nenemú ligivetegita, lekeza lekelí holutikutí ve 7-a gotóini lamanaki itó Ómasímini Sikalahuki kigikagú mino vaí oko neiko vegenalite ánigi lamaná iaká nia ve kilími etó ikiko, leza ámina hoza kemekuko alitaze. \v 4 Lá ikiko leza nene Ómasi agepoka loaká itó monola loaká hoza goselekaselé aminake aleko minatune. \v 5 Liki likago, Izesuni vegenala zuha mukilite gili lamaná iake ve makó kilími etó amó, kugulizá Setepanó eza agikatunú gele alévolé oko minokago Ómasímini Sikalahú lemeko agikagú mino vaí oko mina ve, itó Pilipó, itó Polokoló, itó Nikanoló, itó Timoná, itó Palamená, itó Nikolaó eza Atiokia numutotí Zuta vegenatoka monokumule liki gutá a ve. \v 6 Nene vete aposolotini kamatoka hizi letiake niago, aposolote kigizani nene gotóitó milake Ómasiloka lake kilími etó amó. \v 7 Lá ikago, Ómasímini gakó hutilí oko vogá ogá oko minago, Izesuni vegenala zuha nene Zelusalega miní amiká amiká ago, guguni giziká a vegutí lugáate Izesuni monokumú gili alévolé amó. \s1 Setepanoni agizató alemó \p \v 8 Lá okago, Ómasi eza Setepanoni hize lé omiake zámuza mukí amekago, alévolé suni haitopaitolímini nene vegenatoka mohona oko aleko minamó. \v 9 Lá okago, monó numuni makokutí miluma hozagutí asenini zikitamoláate Sailini apatotí itó Alesatalia apakutí itó Silisia ve itó Asia ve nenete ali nupa iake, Setepanoni pelevesava zitamóza, \v 10 Sikalahulímo alémo vávani okago, monó limó nenémo keí gakó satamó. Satokago nene loú noko kipilimó. \v 11 Lá okago, vegenatoka asuguná gomulusi gihikago, Setepanoni amimika lake gakó láa liki lamó: Ámina ve nenémo Moseki Ómasigi alevo galatovo okago gelekune. \v 12 Liki liake, numuká vegenaki olopa napagi monó mogona apí-ikimiaká a vegi gala vizikago, galinali Setepanoni gohoni milake agizató aliake kansoletini numukú alímiki vamó. \v 13 Alímiki viake soza sazaló ve kilími numukú milikago, láa liki lamó: Ve imanémo lelí monó apakumú itó Mosé lo huka gakokumú alevo galatovo oko loaká noive. \v 14 Makó nene láa loko noligo gelenouháma neve: Nasalete numutotí ve Izesúma imane apá ale golesa okoko oko moloko oaká nouhá sunimú Mosé gizo molamó nene ale gopa napa inogo ive, liki lamó. \v 15 Láa liki liake ámina numukú mina ve mukitó keza Setepanoni agoka agepauka ánigamó nene, ageló makolímini agovisagitana oko lapanalagi noigo ánigamó. \c 7 \s1 Setepanó ezáa mogonáamú lo kimimó \p \v 1 Lá okago, guguni giziaká a vetini ve napa nenémo loká otake gakó nilamó imane mota lamaná nilahe. \v 2 \x * \xo 7:2 \xt Apí 12:1\x* Loko lokago, Setepanó láa loko limó: Avónegita aménegita, gakó litoze, gililo. Avoteho Avalahá eza Halana mikasiuka velesá vonamike Mesopotamia mikasiuka noigo, Ómasi eza lapanalagi vemámo utó o amike \v 3 láa loko lo amimó: Numuka apaka itó vegenaka zuha ahulokimioko nénisi mikasi makó gelepizitoze, neneló voko minatane. \v 4 \x * \xo 7:4 \xt Apí 11:31\x* Loko lokago, nene gakó geleake, Kalatia mikasi ahuloake, Halana mikasiuka voko minamó. Neneloka noigo, amelaho helekago, gale zemiake Ómasímo litó nene ámina mikasigutí goha gá logoko léisi nouhatoka amóma neve. \v 5 \x * \xo 7:5 \xt Apí 12:7, 15:18, 17:8\x* Gá logoko okago, mikasi ma alemimóma neve. Ómasímo mikasi koma makó keké amemimóma neve. Izegipa geto molamike noigo, minoloko notike ezáagi agapilamoki miniliki itiki ámina mikasi alitave loko lo molamó. \v 6 \x * \xo 7:6 \xt Apí 15:13-14\x* Ómasímo láa loko lomiake, gakó makó láa loko limóma neve: Gagapilamoka keza mikasi makotoka gutá miniki gelekelé ikitiki miluma hoza aliki goselekaselé iki niko, kilisimasi 400 oko vinogo ive. \v 7 Loko loake, Ómasímo gakó makó miní amike láa loko limó: Lá oko noviko, miluma hoza kiminita vegená nene goní hoza kiminogo uve. Lá okugo, gagapilamoka kimisili milikiko, imane mikasiloka iki nugulizá ali otiki gupá zinimiki minanigave, loko lo amimó. \v 8 \x * \xo 7:8 \xt Apí 17:10-14, 21:2-4, 25:26; 29:31–35:18\x* Láa loko lo ameake, Avalahani izegipa agapilamolatini kugupeloka Ómasímini anosa minative loko lo hukotamó. Loko lomikago, Avalahá eza gipala Isakani getoake, gamena 8-a oko vokago, ámina anosa nene agupeló molotamó. Molomikago, Isaká minoloko noitike Zakoponi getamó. Lá okago alika Zakopó nene izegipala 12-a getamó nene lelí avotege zuha minamó. \p \v 9 \x * \xo 7:9 \xt Apí 37:11; 37:28; 39:2,21\x* Lá okago, avotege keza kugunáini Zosehekumú amekugú niake, aí nene Isimaeli vegenatoka salimi iki agupelotí meina alemó. Alikago, Izipi mikasiuka alímiki vikago, neneloka voko noigo, Ómasímo Zosehé noitoka minake, \v 10 \x * \xo 7:10 \xt Apí 41:39-41\x* miluma geleko mina netá ale ahulomiake nasahilí omikago, netá mukikumú gele vevesoko minokago, Izipi mikasigú agulizaki ve Palaó ánigo lamaná oake, Izipi mikasiló itó aí numuni apá izegipa agunamotamola mukitoka gizapa ve napa minative loko alémo molamó. \v 11 \x * \xo 7:11 \xt Apí 42:1-2\x* Lá okago, noigo, Izipi mikasigú itó Kenan mikasigú mukí nene gaúna napa giliki minikago, avotege ámina iki nosánetakumú vitagá amó. \v 12 Minake Zakopó nene Izipi mikasiuka nosánetá neve liki lamó nene geleake, izegipala kimiselekago vamó. \v 13 \x * \xo 7:13 \xt Apí 45:16\x* Viake atiginá ikago, goha kimiselekago, goha vikago nene, Zosehé nezama noumó lae loko uvolagini nene agoka kelepizekago Palaoki ámina gakó gilimó. \v 14 \x * \xo 7:14 \xt Apí 45:9-10,17-18, 46:27\x* Lá okago, Zosehé eza amelaho Zakoponi itó izegipa agunamotamolagi alo loko Izipi mikasiuka alesa molokago, ve vená 75 nene vamó. \v 15 \x * \xo 7:15 \xt Apí 46:1-7, 49:33\x* Zakopó voko Izipi mikasiuka minake hilimó. Helekago, izegipa agapilamola avotege keza ámina iki miniake hili asú ikago, \v 16 \x * \xo 7:16 \xt Apí 23:2-20, 33:19, 50:7-13; Zos 24:32\x* gonosiváini nene Sekeme apatoka aliki ake Hamoleni agapilamó zuhagutí gonosi apá Avalahá goí oko meina hizikú nene gale zikitamó. \p \v 17 \x * \xo 7:17 \xt Gá 1:7-8\x* Lá ikago, Ómasímo Avalahani gakó lo molotamó nene alévolé iti gamena alitokago, Zuta vegená keza Izipi mikasiuka hizi hutilí amó. \v 18 Lá iki niago, Izipi mikasiuka agulizaki ve gosohá utó imó. Áisi nene Zoseheni mogona gelemimó. \v 19 \x * \xo 7:19 \xt Gá 1:10-11,22\x* Áisi nene avoteginimú lotoka hizike kelémo golesa galasa ike avotegini gipa getatamó nene hilitave loko leti ahuli ahuli ilo lokago, avotege ámina gipa koma leti ahuli ahuli iaká amó. \v 20 \x * \xo 7:20 \xt Gá 2:2\x* Nene zupa nene Moseni nene izolaho getamó. Agoka agepa lamanaki utó okago, Ómasímo ánigo lamaná okago, amelahini numukú ali halakipalaki iki alinago, ikani losive makole golamó. \v 21 \x * \xo 7:21 \xt Gá 2:3-10\x* Alika nene apilikatave liki halá gitinago Palaoni moholámo ánigoake, gipáneve loake alémo lá imó. \v 22 Lá okago, Palaoni vegenala zuhate Izipi gakó li ami ami ago, gele asú oake, oko moloko ike monó anoka like alévolé oko minamó. \p \v 23 \x * \xo 7:23 \xt Gá 2:11-15\x* Lá oko minake, kilisimasi 40 ale ahuloake, Isilae vegená nigivénegini voko ánigatove loko geleake, mulunagú lamaná geleko vimó. \v 24 Voko ánigamó nene, Izipi ve makolímo nene Isilae ve makó napiligo ánigoake, agivelahini alémo vatí oko miluma gele minamó apasoko Izipi vema apele hilimó. \v 25 Neza nigivénegini nene Palaoni agizakutí ipá itane loko Ómasímo nelémo etó onoimóma neve liki gili guni itahe loko Izipi vema apilimóza, keza gili hee lamamó. \v 26 Akiake gó lago, goha nene vimó. Voko ánigamó nene, Isilae ve losi nenetosa lova nihizesigo, ánigoake alata moloketake ve loe lekeza gounama niasinazo, nanamú lova niasive. \v 27 Loko lo kemekago, lova apí oko agivelahini apili vemámo láa loko lo amimó: Éaho gelémo gugulizaki ve loló ogimikago gonitó lelémo molanogo nolane. \v 28 Lá okanike azozá Izipi ve makó apelenanimóma nenazo, itína ámina oko není nipilinogo nolape, olo. \v 29 \x * \xo 7:29 \xt Gá 18:3-4\x* Loko lokago, Mosé nene geleake ahelele vizekago golisi oko Mitiana mikasiuka voko kugupeló ve minamó. Voko minake vená aleake, gipala losima getamó. \p \v 30 \x * \xo 7:30 \xt Gá 3:1-10\x* Minake, kilisimasi 40 goha ale ahuloake, vike mikasi gomopalaló Sinai agoka agisauka nene zamukutí ló guluma ikú ánigamó nene Guivahanímo ageló loló oake lemeko utó o amekago, \v 31 Mosé ánigoake, ininá oake nana netá utó noive loake, ánigo hee hee linogo vo alitó noigo, Guivahanímini anó lupa láa loko utó imó: \v 32 Neza avokage Avalahá Isaká Zakopó keí Ómasi minumó minoloko voko nominuve. Loko lokago, Mosé geleake, ininá oake luvoluvo zeko minake ahelele vizekago okenava oko ánigamimó. \v 33 Lá oko noigo, Guivahanímo láa loko lo amimó: Mikasi nolisanimó nene lo hutokugo etó oko nei mikasi neve. Nenemú geí suú gololohá ozo. \v 34 Vegenáne zuha Izipi mikasiuka niamó nene gopoguni milikitago, ive nama iki niago gelemo iteva iteva noumó mota asú okave. Itínasa nene gologí oketatove loko lemekuve. Nenemú geí nene Izipi mikasiuka nogimisuluze, vozo, loko lo amimó. \p \v 35 Itó ámina ve nene éaho gelémo gugulizaki ve loló ogimikago lelémo gonitó molanogo noane liki ánigi ahula ve Moseni nene zamukutí Ómasímini agelóma utó o amekago, Ómasímo nene gizapa ve itó kugutó vizeaká ve minative loko amisilimó. \v 36 \x * \xo 7:36 \xt Gá 7:3, 14:21; Nam 14:33\x* Amiselekago, vike vegená kelémo vike Izipi mikasiuka itó age nagamí makó agulizá golohá nagamitoka, itó mikasi gomopalaló nene alévolé suni haitopaitolímini ale utó moloko noigo, kilisimasi 40 oko vimó. \v 37 \x * \xo 7:37 \xt Gapo 8:15,18\x* Ámina ve Mosé eza Isilae vegená nene Ómasímo likigivetikini holúikutí nene ezáa agepagutí gakó loaká ve makó nenikitana ve alémo etó oleketanogo ive, loko lo kimimó. \v 38 \x * \xo 7:38 \xt Gá 19:1–20:17; Gapo 5:1-33\x* Itó avotege keza Ómasímini monokumule liki mikasi gomopalaló alegesá iki niago, Sinai agokaloka Ómasímini ageló itó agivelagini holúikú minake loloko vogá ogá ve minake, alévolé lemetamenímini gakó lehizeletatove loko Ómasilokatí alimó. \v 39 Alekago, avotege keza Moseni gakola gili ahuliake, aí nene vasá ziake Izipi mikasiuka atiginá iki vinigi kigika neneloka minokago, \v 40 \x * \xo 7:40 \xt Gá 32:1\x* Moseni uvolaho Alonani nene láa liki li amemó: Geza avevezaha netá makó loló olimikako ámina netalímo ale goí iko leza atiginá oko Izipi mikasiuka vitune. Mosé nene Izipi mikasigutí lelémoko a ve eza voko gopa ihe itó hela hizihe leza gelemunize. Liki liake, \v 41 \x * \xo 7:41 \xt Gá 32:2-6\x* nene zupahé pulumaká akalevámini vogunahana avevezaha netá lilí iake, guguni gizi amiki kigizanitunú lilí a netakumú kogoliza viziki minamó. \v 42 \x * \xo 7:42 \xt Emo 5:25-27\x* Lá ikago Ómasímo viselekimikago, kigika gopa okago, okulumatoka hanatoaká netá mukí goliva giliki agepoka liki minamó. Nene sunimú Ómasímo li gakó nene ezáa agepagutí gakó loaká ve makolímo láa loko luhuva gizonoimóma neve: \q1 Isilae vegená lekeza mikasi gomopalaló minake \q2 kilisimasi 40 oko novigo gaha nama kipiliki guguni giziaká amóza, \q1 není makó gizi nimisá amamóma neve. \q1 \v 43 Lekeza soza ómasilini agulizá Molokoni seli numuni komagú lilí i miliake \q2 itó makó nene Lepanani sonohikitana makó lilí i miliake, \q1 ámina netalímini vogunahana goliva geleko agepoka litune liki \q2 soza ómai netá lilí inamó nenazo, \q1 nénisi lokugo, Papelonia apá hotoka likilímiki vinigave, \m loko luhuva gizonoimóma neve. \p \v 44 \x * \xo 7:44 \xt Gá 25:9,40\x* Mikasi gomopalaló nene Ómasímo Moseni nene monó numuni lá oko gitane loko litokó gekago avotegitoka minamó nene seli numunigó minamó. \v 45 \x * \xo 7:45 \xt Zos 3:14-17\x* Lá okago, ámina seli numuni nene omolelé amalelé iki aliki tiva tiva niago, Ómasímo ale goí ike numuká ve kimisilikago, nivago, avotege nene iki ámina mikasi aliake ámina seli numuni nene Zosuagegi aliki amó. Lá iki ámina numuni aliliki viva viva iki niago, agulizaki ve Tevití utó imó. \v 46 \x * \xo 7:46 \xt 2 Sam 7:1-16; 1 Iki 17:1-14\x* Ómasímo Tevitini ánigamó lamaná okago, Tevití nene monó numuni nene avolaho Zakoponi Ómasi getatove loko loká imóza, \v 47 \x * \xo 7:47 \xt 1 Kug 6:1-38\x* Ómasímo géneka loake gipaka Salomó genetative loko gele amekago eza Ómasímini numuni getamó. \v 48 Lá imóza, okulumakú ve napa nene vegenalite ge numukú nene minoko aleko osá amive. Nenémini gakola Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímo láa loko luhuva gizamóma neve: \q1 \v 49 \x * \xo 7:49 \xt Isa 66:1-2\x* Guivahanímo láa loko nolive: \q1 Okulumá nene není numuni apá neve. \q2 Itó mikasiuka nene nigisa liso minuke gizapa oaká nouve. \q1 Lá oaká nounazo, numuni nanáminiki ginimikiko etative. \q2 Itó hí holomaló navasú vizeko minatove. \q1 \v 50 Neza nigizanitunú okulumaki mikasigi netá mukí kelémo utó okumóma neve, \m loko luhuva gizamóma neve. \p \v 51 \x * \xo 7:51 \xt Isa 63:10\x* Gínikaha golesa lekeza likigika lakagata koló amimó neneta, nénisi negopa, lekelisi nene avotike iki miliki amómáminiki niminake, Ómasímini Sikalahú nene lova ali amiaká niave. \v 52 Avotike Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gopoguni milikitamiki asenini zikitamó nehe. Ma nomive. Mosé itó ve heeváa utó itive liki gakó li miliki la ve lugáagi nene kipili asú ikago, minoko lekelisi ámina ve heeváa nene utó okago amimí iki alímiki viake apilikago hilimóma neve. \v 53 Ómasímini ageló nenete Ómasímo lo huka gakóma Moseni amemó nene lekelitoka anitekamóza, lekelisi ámina gakó aliake gizapa iki gili alisá amave. \s1 Setepanoni gehanitunú apilikago hilimó \p \v 54 Setepanó láa loko lo kemekago, giliake, mulúikú golesa okago, kizapaló golesa molamóza, \v 55 Setepanó nene Ómasímini Sikalahulímo lemeko agikagú mino vaí okago, ánigo okulumakuka moloake, Ómasímini lapaná nego itó Izesú eza Ómasímini amatoka noigo ánigoake láa loko limó: \v 56 Neza okulumá koló okago ánigumó nene Ómasilokatí limi ve gihila Ómasímini amatoka noigo ánigokuve. \v 57 Loko lokago, keza kagataló hitinake valala ziki hitimiake viki anukemó. \v 58 Anukiake ahelukalú iliki vake alími númaseloka miliake gehanitunú apilinigi goláa vizakiake, gosohá ve makó agulizá Sauloni agisauka milamó. \v 59 Lá iake Setepanoni nene gehanitunú napelego, hilinogo noike Ómasiloka nolike Guivahani Izesúnegamaka, není sikalahú alezo. \v 60 Loko loake, alapusa hizeake sele loko limó: Guivahani geza imane lihimáini ahuloketozo. Loko loake, hilimó. Apili hilikago, Sauló nene mulunaú lamaná gilimó. \c 8 \s1 Sauló monó gele vegená gopoguni moloketamó \p \v 1-2 Setepanoni apili hilikago, monó ve lugáa keza Setepanoni ive nama goha itiki gale zitamó. Ámina zupa nene Zelusale numutoka monó gele vegená apí iki gopoguni napa milikitamó. Milikimikago hutilí iki nivake Zutaia mikasiuka itó Samalia mikasiuka vi asú ikago, aposoloma kezáikó Zelusalega minamó. \v 3 \x * \xo 8:3 \xt Apo 22:4-5, 26:9-11\x* Lá niago, Sauló nene monó gele vegená lova ale kimike numúikú iteká lemeká noike ve vená gelelehá oloko leme leme ike nagá numukú ahuloketomo vimó. \s1 Samalia mikasiuka monó gakó li kimimi vamó \p \v 4 Lá noigo, hutilí i va vegenámate Ómasímini gakó li kimi kimi iki mihina iki minamó. \v 5 Minake, Pilipó nene Samalia apalímini taoni napaló lomoko anitike Ómasímo gologí oletative loko lo mololeta ve Izesuni gakó lo keme keme oko minamó. \v 6 Lo kemekago, vegená mukilite Pilipó lo kimi gakó gili hamó iki amegesaló miliake, Pilipó alévolé suni haitopaitolímini loló igo ánigamó. \v 7 Lá noike vegenalitini kigikagú holosi golesa minamoláa kepeleko kimisele ahulokago, gopaga liki vamó. Itó gepili napili itó genisi vegená mukí kelémo zokamó. \v 8 Lá okago ámina apakú vegená keza kogoliza vizemó. \p \v 9 Lá niago, ámina taoniló ve makó minamó, agulizá Saimon. Áisi gamena hána soza saza lusa geko minake, neza nugulizaki ve nouve like Samalia vegená mukí kogoka vizeaká imó. \v 10 Lá noigo, iti minamó limi minamó keza gelemó lamaná okago, aikumú nene Ómasímo zámuza amekago, netá matá loló okago gihila zeaká noive liki liaká amó. \v 11 Lá iake, gamena hána aí avevezaha netakumú sigaga limiake, aí gakó gili aliake aitoka viki gímizemó. \v 12 Lá iki niago, Pilipó eza Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lamaná itó Izesu Kilistoni gakola lo kemekago, gili alévolé iake, ve vená mukí nene monó nagamí hilamó. \v 13 Lá ikago, Saimon eza ámina oko monó gele alévolé oake nagamí holoake Pilipotoka voko gímizekago, Pilipó golivagi netá haitopaitó ale utó okago, ánigoake sigaga sagaga loko minamó. \p \v 14 Itó aposolomate Samalia vegenalite Ómasímini gakó gili alemó nene gilikago, Zelusalegatí nene Pitaki Zoniki áminaloka kimisilikago vasimó. \v 15-16 Neneloka anitikasike ánigasimó nene Izesuni agulizatokó monó nagamí hilinamóza, Ómasímini Sikalahú nene monó nagamí hila vegenatoka limitive liki Ómasiloka linamamó nenazo, Sikalahú nene keitoka velesá lememigo hanuva niago ánigasimó. \v 17 Lá okago, aposolo keza gotóitó kigizani milikasigo, Sikalahú nene keitoka limimó. \v 18 Lá okago, Saimon nene ánigoake, keitoka moni alitáihe loko aleko vike, \v 19 ve makolímini gotolaló nigizani molokugo Sikalahú limitive liki zámuza lekelitoka nekoma makó nimilizo. \v 20 Loko lo kemekago, Pitá láa loko lo amimó: Ómasímini zámuza hanuva lemeaká netá nemóza géisi monitunú meina hizitove loko nolape. Nenemú geza monikagi voko lokú latila inogo ane. \v 21 Ómasímo geí gigika ánigamó nene monó nominazo, monó hoza nalusimó nene aleminogo ane. \v 22 Golesa netaka ale ahulokoko gigika ale viligoko Guivahanímo gigikatunú netá golesa alitove loko nogeleni netá ahulogetative loko amuza moloko aitoka lozo. \v 23 Gigikagú golesa netá ekesalagi minoake gelémo golesa okago gelekuve. \v 24 Loko lokago, Saimon nene nenikumule liki nilasi netá nenitoka utó amitive liki Ómasiloka lilizo, loko lo kimimó. \p \v 25 Aposolo nenetosa Guivahanímini gakó liki Guivahani oko moloko i gakó li kimikasike, Zelusalega atiginá iki nivasike Samalia apá mukitoka nene gakó lamaná li kimi kimi iki mihina asimó. \s1 Pilipoko Etiopia mikasigutí agulizaki vego \p \v 26 Lá niasigo, Guivahanímini ageló makolímo Piliponi láa loko lo amimó: Geza Zelusale numutoka ahulokoko ezega agilikaloka Gaza apatoka lomo noi gapoló mikasi gomopalaloka nene lomoko vozo. \v 27 Loko lo amekago, Pilipó nene oteake lomoko vimó. Novigo, Etiopia mikasigutí agulizaki ve makó minamó. Eza Etiopia vegenalitini agulizaki vená napa Kataké ave liki liaká a vená nene gelekelé otoko minake aí moniló gizapa otoko minoaká imó. Eza Zelusalega Ómasímini monó linogo iteake, \v 28 atiginá oko nolimike hosi izate gelelehá iaká a kaligú iteake novike, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá luhuva giza gakó nagatago, \v 29 Sikalahulímo Piliponi nene voko kali volane vo agupeló vozo. \v 30 Loko lokago, Pilipó nene ololu loko áminaloka vimó. Vike Isaiá giza gakó nagatago geleake loká otake gakó nagatanimómámini mogonáa gelenape. \v 31 Loko lokago, ve makolímo lo utó oko lo nememitimó nene, mogonáa nana oko gilitove. Loko loake, imanegú iteko minoko lo nimitane loko Piliponi lo amekago, kaligú itekago, makó minasimó. \v 32 \x * \xo 8:32 \xt Isa 53:7-8\x* Lá niasigo monó gotolagutí gata gakó lá oko minamó: \q1 Sipsip iza kipilinigi aliliki nivago zohenené lisá amave. \q2 Sipsip izatini zopova nihukago gopaga lisá amave. \q1 Ezagi ámináminoko géneka loko gopaga lamive. \q1 \v 33 Miluma netá alimiake avozagi netá lilí imiake \q2 aí lihima nomitó hanuvamú goní hoza amemole. \q1 Mikasigú minoko aleko i gamena nene hukitamó nenazo, \q2 oko moloko noigo ánigi mina vegenalitini lihimáini nene ve makolímo gato asú aminogo ive. \p \v 34 Loko mina gakó nene gatoake, agulizaki vemámo Piliponi láa loko loká otamó: Geza lo nemezo, gilitoze. Ómasímini agepagutí gakó loaká vemámo éahikumú nolive. Ezáamú nolihe itó ve makokumú nolive. \v 35 Loko lokago, Pilipó nene ámina monó gotolaú gakó apí oko loloko vike Izesuni monó gakó nene miní ameko lo utó oko lo amimó. \v 36-37 Lá ikasike viki nagamitó anitesimó. Anitikasike agulizaki vemámo láa loko limó: Ánigozo. Nagamí imane nenazo, hize lí ogetati netá nomikoma monó nagamí holonetatane loko noluve. \v 38 Loko loake, hosi izama pasimozo lokago, pasimikasike, Pilipoki agulizaki vegi keza nagamikú lemesimó. Lemesike Pilipó nene nagamí holotamó. \v 39 Lá ikasike nagamikutí itesimó. Itikasigo, Guivahanímini Sikalahú nenémo Piliponi alémoko vokago, agulizaki vemámo goha aí ánigamimóza, gapoló novike agoliza vizitímo Pilipó legesó ikumú nene miluma gelemimó. \v 40 Itó Pilipó nene galinali Azoto numutoka nouve loko geleake, monó gakó nene numutó namató lo keme keme oko vike Sisalia numutoka anitimó. \c 9 \s1 Sauló agika ale viligamó \r (Apo 22:1-16; 26:12-18) \p \v 1 Lá noigo, Sauló eza Guivahanímini vegenala zuha kipilinogo lovaga lo kimike guguni giziaká a vetini ve napa noitoka vike láa loko lo amimó: \v 2 Izesú vi gapoló amegesaló miliki vina vegená vehe venape nániginake kalapusi kemeko kelémo-loko Zelusale numutoka atove loko luhuva netá gizokoko nemekako nene aleko vinake Tamasiko numutoka monó numukú gizapa vegená kimitove loko noluve. \v 3 Loko lokago, luhuva netá gizoko amekago, aleko Tamasiko numutoka vimó. Voko ámina apá ale alitokago, okulumakutí lapaná galinali aitoka limike hizekago, \v 4 mikasigú pou loko akoake gakó makó lá oko gilimó: Saulo, Saulo, nanamú gopoguni nomolonetane. \v 5 Loko lokago, eza Guivahani geza éagama nolane loko lokago, eza lo amike limó: Gopoguni molonimiaká noani ve neza Izesunama noluve. \v 6 Otezo, taoni napagú itekako, netá matá loló itanimó nenémini gakola li giminigi aze, oteoko aló tovozo. \v 7 Loko lokago, Sauloki makó va vegenalite vegenaláa agupeló ánigamamóza, gakola ligo anoláagó giliake kegepa gahava nomigo minamó. \v 8 Lá okago, Sauló eza oteake ánigamó agómula mota golesa okago, netá matá ánigamimó. Lá oko ánigamigo, vegenala zuhate agizató aliki alími Tamasiko numutoka vamó. \v 9 Lá ikago, neneloka gamena losive makole nene agómula pulusamigo nosánetaki nagamiki namike, hanuva ako minamó. \p \v 10 Lá okago, Tamasiko numutoka nene Izesuni gelekelé veva makó minamó, agulizá Ananiá. Guivahanímo vamotoka sele lokago, eza Guivahanínemaka, imane nouve lokago, \v 11 Guivahanímo miní ameko láa loko lo amimó: Geza otekoko gapo makó agulizá hee lo mina gapoló voko Zutani numukú iteko Taliso numutotí ve makó agulizá Sauló loko noi vemú nene vitagá oko ánigozo. Eza Ómasiloka agepoka loko noive. \v 12 Áisi nene vamokitana netá lá oko ánigokave. Ve makó agulizá Ananiá ave loko noi vémo numunagú iteake goha agómula goloutative loko agizani nene gotolaló moloko Ómasiloka noligo ánigoake Ómasiloka nolive. \v 13 Loko lo amekago, Ananiá láa loko limó: Guivahanínemaka, ámina vemú gakola avetó iaká niago gelenou vemú nolaninae. Áisi nene Zelusale numutoka vegenaka zuhama kelémo golesa palasa oaká noive. \v 14 Itó imaneloka guguni giziaká a ve napa nenete geí gugulizá alina vegená nene nagá zeko kelémoko Zelusalega nagá numukú ahuloketative liki litina vema nenae. \v 15 Loko lokago, Guivahanímo láa loko lamoko hanuva vozo loko limó. Ámina ve nenémo nigizani luhuva nene hetoka vegenaki kugulizaki ve napagi Isilae vegenaki keitoka lole ale oko minative loko alémo etó okuve. \v 16 Lá noiko nénisi nene nugulizakumule loko miluma netalímini amupiló iteko minative loko alapizinogo uve. \v 17 Loko lo amekago, Ananiá nene vike Zutani numunagú vo aniteake numukú itike Sauloni ánigoake agizani nene gotolaló moloake Sauló nigivénega, gapoló noako Guivahani Izesú utó o gimi vemámo goha gogómula goloutokiko Ómasímini Sikalahú nene lemeko gigikagú mino vaí itive loko nimiselekago nouve. \v 18 Loko noli agepagi galavizakitana netá nene agómulagutí alemó zekago, agómula goloutokago oteake monó nagamí holamó. \v 19 Holokago, nosánetá noake amuza goha molamó. \s1 Sauló Tamasiko apatoka monó gakó lo kimimó \p Lá oake, Sauló nene Izesuni vegenala zuhagi gamena lagasó Tamasiko numutoka nominake, \v 20 litá oko Zuta vetini monó numukú iteko Izesuni gakola like Izesú nene lamaná Ómasímini gipala noive. \v 21 Loko lo kemekago, ámina gakó gele vegená mukilite láa liki lamó: Zelusale numutoka ámina agulizá noli ve amegesaló mila vegená kelémo golesa galasa i vema nehe. Áisi ámina oko imaneloka nagá kemeko kelémo-loko Zelusale numutoka guguni giziaká a ve napa niatoka vinogo noamóma neve. Nana oake ale noviligave. \v 22 Liki kagata losi nigeleke lamóza, Sauló nene amuza moloko vova vova oko minake Izesú nene gologí oletative loko lo mololeta vema noive loko Tamasiko numutoka Zuta ve minamoláa ale guni oko lo kemekago, kegepa gahava nomigo minamó. \s1 Apilinigi niago Sauló golisi vimó \p \v 23-24 \x * \xo 9:23-24 \xt 2 Koli 11:32-33\x* Lá iake Zuta vete Sauloni apili hilinigi li hukiake, únaká neteká numuni gatetó nene gohoni gohoni nimilago, Sauló nene gakó geleake lokago, \v 25 vegenala zuhate nene holugú gosúveha makó aliake lohusi iake áminagú Sauloni ahulimiake geisa hetoka ahelú i ahulikago, lemeake mikasi makotoka golisi vimó. \s1 Sauló Zelusalega anitimó \p \v 26 Alika Sauló vike Zelusalega aniteake Izesuni vegenala zuhaloka miní amitove lokago, Izesuni izegipala loló imó nene gili guni amake aikumú kehelele vizimó. \v 27 Lá okago, Panapasí nene ale gímizeake alémo-loko aposolo niatoka vike Sauló nene gapoló Guivahani ániga gakó itó Guivahanímo lo ami gakó itó Tamasiko numutoka Izesuni gakola ale akutoko lo kimi gakó nene avetó oko lo kemekago, giliake \v 28 kezagi Zelusale numutoka miniki aliki amó. \v 29 Lá ake, Sauló eza Izesuni gakola nene alegesá legemigo vegená lo kemeaká imó. Lá oake, ezagi Zuta ve lugáa Kiliki gakokutí liaká a vegenaki monó ligili hagili ake pelevesa ziake ámina ve nenete Sauloni apele hilitune likago, \v 30 agive keza giliake, alímiki Sisalia apatoka limiki ahulimikago, eza vike ezáa gotó apatoka Taliso numutoka anitimó. \v 31 Lá okago, monó gele vegená Zutaia itó Galilaia itó Samalia mikasiuka minamoláaloka nene nonagá iki minamó. Hulu utó okago minake, Ómasímo zámuza kemekago, gakola gili aliake, némini manámini amake Ómasímini Sikalahulímo hize lé okimikago, hizi hutilí iki minamó. \s1 Pitá Aeniasini alémo zokamó. \p \v 32 Pitá nene Izesuni vegenala zuha ániganogo mohona oko vike, Lita numutoka lomo voko anitimó. \v 33 Aniteake, neneloka ve makó ánigamó, agulizá Aeniasí. Áisi ve gepili loake, holomaló akonoigo, kilisimasi 8-ía oko vimó. \v 34 Lá okago, Pitá láa loko lo amimó: Aeniasizo, Izesu Kilistó gelémo nozokaze, oteoko, avilisaka gakezo. Loko li agepagi oteake avilisalagi gakeko aleko vimó. \v 35 Lá okago, Lita numutoka itó Salona numutoka nia vegená mukilite ánigiake kigika ali viligiake, Guivahaniloka viki gímizemó. \s1 Tolokasini heleneikutí alémo otimó \p \v 36 Lá ikago, Zopa numutoka Izesuni vegenala zuhagutí vená makó minamó, agulizá Tapitá, itó Kiliki gakokutí nene agulizá Tolokasí. Eza netá gihila mukí loló ike vegená ámemena ámamana nasahilí oketoko minamó. \v 37 Lá oake, nene gamenaló netá makó avisekago hilimó. Helekago, gonosiváa nene nagamí ziake, aliki itiki numuni amupiló makó ginakú nene ahulamó. \v 38 Lá amó nene Lita numuni nene Zopa numutotí alitó nego, Izesuni vegenala zuha keza Pitáma Litaga noive lamó giliake, ve lositá kimisilikago, áminaloka vasimó. Vasike Pitani nene voká liki gezagi litá oko lelí numutoka vitune loko nolusive. \v 39 Liki li amikasigo, Pitagegi makó vamó. Viki gonosima milinakú nene alímiki itemó. Iteko ánigamó nene, getokó getokó ali nupa iake ive nama ake, Tolokasí nene agómulagi minake gó haitopaitolímini akotoketamó nene alapizi asú amó. \v 40 Lá amóza, Pitá nene kimisele hetoka oake alapusa hizike Ómasiloka limó. Numuna lo asú oake, gonosima agovisa o amike Tapitazo, geza otemane. Loko lokago, agómula goloutoake, Pitani ánigoake, ote minamó. \v 41 Noigo, Pitá nene agizakú aleko alémo otimó. Lá oake, vená getoki Izesunimú gili alévolé a vegená lugáagi sele lo kemekago, itiki ánigamó nene heleneikutí oteake noigo ánigamó. \v 42 Lá ikago, nenémini gakola nene Zopa numutoka hutilí oko vokago, mukí vegenalite Guivahanimú gili alévolé amó. \v 43 Lá ikago, Pitá nene ve makó pulumaká iza galupava ale lamanatamaná oaká i ve Saimoni numukú voko minamó. \c 10 \s1 Pitako Koneliasiko \p \v 1 Sisalia numutoka ami vetini gizapa ve makó minamó, agulizá Koneliasí. Eza Italia mikasigutí ami ve 100 keí gizapa véini minamó. \v 2 Eza Ómasimú alévolé oko geleko minoaká i ve monó gizapa ve minake, izegipa agunalagi Ómasi geké litiki minake, Zuta ve ámemena hize lé oketoko minake, Ómasiloka gamena gamena loko minamó. \v 3 Koneliasí eza nenéminoko minokago, gamena makó zupa nene ho ale zohota noigo, Ómasímini ageló makolímo vamotoka agulizá oko sele noligo, eza ánigo hee loko ánigamó. \v 4 Gisili hizeko ánigoake, ininá oake Guivahanínemaka, nana ive loko lokago, áisi lo amike limó: Ómasiloka loaká ani netá itó ámemena hize lé okimiaká ani netáma Ómasiloka itekago gele lamaná okave. \v 5 Nenemú geza ve makó kimiselekako Zopaga viki ve makó Saimon agulizá gosohá nene Pitani alímiki atave. \v 6 Aí apolaho iza galupava ale lamanatamaná oaká vémini numuni age nagamí gahevaloka nekú noimóma alímiki atave. \v 7 Loko agelolímo lo ameake vokago, gelekelé izegipala losi itó ami vegutí nasahilí otoko mina ve Ómasimú alévolé oko geleko minoaká i ve nene sele loake, \v 8 gakó akó lo kemeake kimiselekago, Zopa numutoka vamó. \p \v 9 Akiake gó lokago, vake apáma ali alitanigi ago, holisaká Pitá nene numuni amupiló ginakú iteko Ómasiloka loake, \v 10 gaúna olokago, avonana vizekago akonoike nosánetakumú lokago, vatá iki ali vatí nitago, agómula molatohe loko noike netá makó lá oko ánigamó. \v 11 Okulumá koló okago, netá makó lavolavo gizopa napa lohusi oake nagá alehá nene mikasigú ahelú okago nolimigo ánigamó. \v 12 Áminámini agikagú nene gaha nama iza gala haitopaitolímini Zuta vegenalite namó namamó gopánapa netá nego ánigamó. \v 13 Lá okago, áminagutí nene gakó makó láa loko utó imó: Pitazo, litá oko kepeleko namane. \v 14 Loko lokago, Pitá limó: Guivahanínemaka, lá oko nomive. Neza mosehá netá ligika ale golotuva loaká netá nene gopa nosá amuve. \v 15 Loko lokago, anotó aleko láa loko limó: Ómasímo loko nagamí zenei netá nene géisi ma moseminogo ane. \v 16 Loko lokago, ámina gakó nene gamena losive makole likasigo, litá oko lohuvagi gelelehá oko okulumakú iteko vimó. \p \v 17 Lá okago, Pitá nene nogómula molatohe loko nouke vamó itína ániguhe loko giligo gena imó. Lá okago, noigo, Koneliasí kimisili ve keza Saimoni numunimú lokatoká iki vake, ali utó iake, gatetó minake, \v 18 sele liki lamó: Saimon agulizá gosohá Pitá loko ne vema imane numukú noihe. \v 19 Liki loká niago, Pitá eza vamotoka gosohá netá ánigamó nene agata geleva geleva oko noigo, Sikalahulímo láa loko lo amimó: Ve losive makolete geikumú vitagá niave. \v 20 Nénisi kimiselekugo niaze, geza lemeko Zuta ve niagopa hetoka ve niakumú gagata losi gelemoko kezagi makó vilo. \v 21 Loko lokago, Pitá ve niatoka lemeake nenikumú vitagá nitamó nene imane nouze, nanamú niave. \v 22 Loko lokago, ve keza láa liki li amemó: Ami ve 100 keí gizapa ve Koneliasí áisi agika lamanaki ve Ómasimú alévolé oko geleko minoaká i ve nene Zuta vegená mukilite ánigi lamaná nia ve noive. Ómasímini ageló makolímo gakó makó lo amekago eza limiselekago, geí gelémoko aí numutoka vokuko, gegepagutí gakó lo lemekako gilitune loko noune. \v 23 Liki likago, Pitá nene kelémo numunagú molokago akamó. \p Akiake gó lago, Pitá nene Zopa numutokatí agivegi makó vamó. \v 24 Viki gapoló akiake, gó lokago goha viki Sisalia numutoka anitiake, Koneliasí nene vegenala zuhagi zogovagi kelémo nupa oake kegeva iki niago, ánigamó. \v 25 Lá iake, Pitá nene numunagú itimó. Itekago, Koneliasí ake agisauka agihúna geake gupá zeko gekévaké lotamó. \v 26 Lá omikago, Pitá alémo oteake lá amoko otezo, neza nene vegenáma nouve. \v 27 Loko lo amekago, ligili hagili ikasike, vegená mukí alegesá iki mina numukú itesike \v 28 Pitá nene láa loko lo kimimó: Lekeza Zuta ve lelí mogona mota gilinave. Lezagi Zuta vegená niamamolagi nonagá oko apizeko minamitune liki li hukinamóma nemóza, vegená makokumú móina ve loko loketamo loko Ómasímo mogona nelepizeko lo nemekago gelekuve. \v 29 Nenemú lekeza nenikumú sele-sele likago, gena amuke okuve. Itína sele lamó nenémini mogonáa likiko gilitove. \p \v 30 Loko lokago, Koneliasí lo amike limó: Neza sene ho ale zohota noigo, Ómasiloka noluke ánigumó nene, ve makó ginegane agovisámo lapetapé oko minamó nenémo nenitoka omo anitekago, ániguve. \v 31 Nánigugo láa loko lo nimive: Koneliasizo, Ómasiloka lanimó itó vegená ámemena hize lé oketanike noanimó nene Ómasímo mota gele lamaná okave. \v 32 Nenemú geza vegená kimiselekako, Zopa numutoka viki Saimon agulizá gosohá Pitani alímikatave. Áisi nene apolahini numukú pulumaká iza galupava ale lamanatamaná oaká vémini numukú age nagamí gahevaloka noinogo ive. \v 33 Loko lo nemekago, nenemú litá oko kimiselekugo, geitoka vikago geza gakóne gelekanike okako mulúnegú lamaná gelekuve. Itínasa nene Guivahanímo logeta gakó nene lokako gilitune loko Ómasímini avogisaló alegesá oko imane noune. \s1 Pitá Koneliasini numukú monó lo kimimó \p \v 34 \x * \xo 10:34 \xt Gapo 10:17\x* Loko lo amekago, Pitá láa loko limó: Ómasímo mukí vegená lelí lugupelokamú giligo iteká lemeká osá amive. Nene mota gelenouve. \v 35 Numutó namató vegenalite Ómasimú goliva giliki etati netá aliki minata vegená mukikumú giligo hamó lelegitokó neve. \v 36 Isilae vegenatoka gakó lamaná amisilimó nene lekeza mota gilinave. Izesu Kilistó eza vegená mukilitini Guivahani noi vemú gelekuko ligikagú hulu iti gakó nene, \v 37 Zoní apí oko monó nagamí hilatave loko lo utó oko lo kemekago, Zutaia mikasiloka li hutilí amóma neve. \v 38 Itó Ómasímo eza Sikalahula amiselekago, Nasalete numutotí ve Izesuni amatoka minake zámuza amekago, Ómasímo alémo vatí igo, Izesú nene mohona mohona ike hoza gihila alike Satá kelémo golesa galasa oko minoaká i vegená kelémo lamanatamaná oko mina gakó nene lekeza mota gilinave. \v 39 Itó Zuta ve lelí mikasiukagi itó Zelusale numutokagi oko moloko ike alimó nene ánigoko gelekune. Lá onouko, zohota zaló apilikago hilimóza, \v 40 heleake noigo, gamena losive makole oko vokago, Ómasímo galegutí goha alémo otimó. Alémo oteake alémo utó molake lelepizigo, ánigonouháma neve. \v 41 Mukí vegenalite Izesuni ánigamamóza, heleneikutí oteake ezagi apiziki gitigiki niki miniaká a vegená Ómasímo lelémo etó i vegenaláagó leza ánigonouháma neve. \v 42 Itó Ómasímo lo molató gipala Izesú nene logómulagi vegenaki hele vegenaki gona mololetati ve loló i gakó nene vegená li utó iki li kimitave loko Ómasímo loletonoimóma neve. \v 43 Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve mukilite ámina vémini gakoláa luhuva gizinamó nene lá oko neve: Aikumú gili alévolé ita vegená nene Ómasímo Izesukumule loko lihimáini ahuloketanogo ive, loko limó. \s1 Ómasímini Sikalahú hetoka vegenató limimó \p \v 44 Pitá láa loko noli agepagi giliki mina vegenatoka Ómasímini Sikalahú limimó. \v 45 Lá oko limimó nene Ómasímo Sikalahú nene hetoka vegenatokagi lehizekimikago, \v 46 haitopaitó konokutí liki Ómasi agepoka nilago, giliake Zuta vegenakutí Izesukumú gili alévolé a ve Pitaki makó a vete sigaga likitamó. Lá ikago, Pitá láa loko lo kimimó: \v 47 Goí oko lelitoka Sikalahú limimó ámina oko imane hetoka vegenatoka lemekave. Nenemú monó nagamí holoketamitunimó nene etaminogo ive. \v 48 Loko loake, lo kemekago, Izesu Kilistoni agulizató kilími milake monó nagamí hilikitamó. Hilikimiake, Pitá nene gamena luguhá kezagi minoko aleko itive liki likago, makó minamó. \c 11 \s1 Pitá Zelusale numutoka gakó avetó oko lo kimimó \p \v 1 Lá okago, hetoka vegenalite Ómasímini gakotó miní ame gakó nene puu loko vokago, aposolo lugáagi kigive Zutaia mikasiuka minamoláagi keza gelemó. \v 2 Nenemú Pitá nene Zelusalega atiginá oko tovokago, Zuta vegenakutí Izesuni nagá minamoláate aikumú gelemó gena okago, gahá nameke, \v 3 láa liki li amemó: Geza nanamú Ómasímini anosa kugupeloka minami vegenatoka voko kigizakutí nosá noaká noane. \v 4 Liki likago, Pitá nene Koneliasitoka utó i gakó nene mogonagutí apí oko ale mesamá oko lo kimike limó: \p \v 5 Goí oko neza Zopa numutoka Ómasiloka loko nougo, novonana vizekago, vamó netakutí lá oko ánigumó: Netá makó lavolavo napagitana nene lohuvagi nekisaloka nagá aliake okulumakutí ahelú ikago lemeko nenitoka anitimó. \v 6 Anitekago, ánigo gisili hizeko ánigumó nene, agikagú gaha nama iza gala haitopaitolímini agisa agizani nemó nomimó nego ánigumó. \v 7 Lá okago, nenitoka gakó láa loko anitimó: Pitazo, otekoko kepeleko nozo. \v 8 Loko lokago, neza láa loko lumó: Guivahanínemaka lá oko nomive. Neza ligika ale golotuva loaká netá nene gopa nosá amuve. \v 9 Loko lokugo, okulumakutí Ómasímo gakó makó miní ameko láa loko limó: Ómasímo loko nagamí zenei netá nene géisi ma moseminogo ane. \v 10 Loko gamena losive makole nene ámina gakó lokusigo, gelelehá oko okulumakú iteko vimó. \v 11 Ma gilínagalo. Ámina netá asú noigo, áminasitó Sisalia numutokatí ve losive makole lélisi nouhatoka alesa iki anitemó. \v 12 Anitikago, Sikalahulímo láa loko lo nimimó: Geza ámina vegi hetoka ve niakumule loko makó vinogoma gena givisemino. Loko lokago, kigive 6-a kezagi vunike ámina ve kimisili vémini numukú itekuko, \v 13 gakola láa loko lo limimó: Není numukú agelolímo iteko utó oake geza ve makó kimiselekako Zopa numutoka viki Saimon agulizá makó Pitá ave loko noi ve alímiki ikiko, \v 14 gezagi izegipa gugunamotamoki Ómasímo lukugutó viziti gakó lo lekemekiko, lamaná inigave, loko lo nimimó. \v 15 Nene gakó lo nemekago, monó nene apí oko lo nokumugo, Ómasímini Sikalahú goí oko lelitoka limimómáminoko keitoka limimó. \v 16 \x * \xo 11:16 \xt Apo 1:5\x* Lemekago, ánigouke, Guivahanímo Zoní nene hanuva nagamí hololeketamóza Ómasímo nene Sikalahula hololeketanogo ive loko amunaloka li gakó nene goha nagata gulumó. \v 17 Leza Guivahani Izesu Kilistokumú gele alévolé okuko Sikalahú lehizeletamómáminoko keitoka limimó nenazo, neza ánéámina Ómasi pelevesava zetamosala nouve. \v 18 Loko lo kemekago, keza giliake, kigikaú hulu okago, Ómasi agepoka liki láa liki lamó: Oho, Ómasi eza hetoka vegenaki kigika ali viligiiki alévolé kemetameki lilí itave loko gapo velekimikamóma neve, liki lamó. \s1 Atiokia numutoka gili alévolé amoláa \p \v 19 \x * \xo 11:19 \xt Apo 8:1-4\x* Setepanoni apili hilikago, Izesukumú gili alévolé a vegená nene gopoguni milikimikago, keza golisi hutilí iki vake Pinisia mikasiuka itó Saepalasi mikasi pokolaloka itó Atiokia numutoka viki Zuta vegenakó monó li kimi kimi iki minamó. \v 20 Lá niago, holúikú Saepalasi pokolagutí itó Sailini apatokatí gili alévolé amoláa lugáate nene Atiokia numutoka aniteke Guivahani Izesuni monola nene Zuta vegenaki hetoka vegená lugáagi li kememó. \v 21 Li kimikago, Guivahanímo zámuza kemekago, vegená mukilite giliake kigika ali viligiake Guivahaniloka viki gímizemó. \v 22 Lá ikago, ámina gakó nene Zelusalega vokago, monó gele vegenalite giliake, Panapasini amisilikago, Atiokia numutoka vimó. \v 23 Vo aniteake, Ómasímo hize lé oketamó nene ánigoko lamaná geleake, Guivahaniloka kigika mili alévolé itave loko kagata alimó. \v 24 Panapasí nene agika lamanaki ve Sikalahú nene lemeko agikagú mino vaí okago, vegená mukilite giliake, Guivahaniloka miní amemó. \v 25 Lá ikago, Panapasí eza Sauloni ániganogo Taliso numutoka vimó. \v 26 Voko ánigoake, Atiokia numutoka alémoko vokago, monó gele vegenaki ali nupa iki minikago, vegená mukí nene monó apí i kimi kimi iki niasigo, kilisimasi hamó oko vimó. Oko novigo, Atiokia numutoka Izesuni vegenala zuhamú nene Kilistoni zuhave liki apí iki kugulizá milamó. \p \v 27 Gamena nene zupa Ómasímini agepagutí gakó liaká ve makó nene Zelusalegatí Atiokia numutoka lemeke, \v 28 \x * \xo 11:28 \xt Apo 21:10\x* keitokatí ve makó agulizá Agaponi nene Ómasímini Sikalahulímo alémo vávani okago, oteake, numutó namató gaúna napa hilita gakó lo utó oko lo kimimó. Lo kemekago, alika nene agulizaki ve napa Loma apatoka minamó, agulizá Kalautió nene, gizapa oketonoigo, ámina gakó nene alévolé imó. \v 29 Lá okago, Atiokia numutoka Izesuni vegenala zuhamate ámina gakó giliake, kigive Zutaia mikasiloka minamoláaloka moni mina avotigila oko ale nupa oko kimitune liki li hukiake, \v 30 ali nupa iake Panapasinigi Saulonigi nene kimikago, keza aliki viki Zelusalega monó olotiva ve nene kemesimó. \c 12 \s1 Zemusini apili hiliake Pitani kalapusi amemó \p \v 1 Gamena nene zupa agulizaki ve napa Heloté nene Izesuni vegenala zuha lugáa nene lova ale kimike, \v 2 eza lokago, Zonini uvolaho Zemusini luvana hukamó. \v 3 Lá ikago, Zuta vegenalitini monó gizapa vete gili lamaná ikago ánigoake, lá itave loko lokago, Zuta vetini avóikini asenini zeketakumú gili mina holisigú Pitani nene nagá numukú alími milamó. \v 4 Ámina holisi asú okiko Zuta vetini kigizakú molokugo goní imiiki apili hilitave loko geleake, agizató aleko nagá numukú alémo moloake, losive losive iki gizapa itatave loko pilisi ve 16 kelémo molamó. \v 5 Lá okago, Pitá noitó nene alévolé iki gizapa iki niago, Pitá nene nagá numukú akonoigo, Izesuni vegenala zuha keza Ómasiloka alévolé iki numuna nilago, te te oko minamó. \s1 Nagá numukutí Pitani gologí otamó \p \v 6 Lá onoigo, Heloté eza gó lokiko Pitani nene Zuta vegenalitini kigizakú molati gamena alitokago, ámina holugú Pitani agizani lugaloka pilisi vémini agizatoka seni nagatunú zemó, itó agizani lugaloka nene maga vémini agizató zemó. Lá iake akinago, gizapa ve lugáa nene gatetó gizapa iki minamó. \v 7 Lá niago, Guivahanímini ageló makolímo galinali utó oake noigo, nagá numuni agikagú nene lapaná lo asú imó. Lá okago, ageló nenémo Pitani agahaisiló zeko alémo oteko litá oko otezo loko lokago, Pitá otimó nene agizakú seni nagá apasomó zekago, \v 8 ageló nenémo holotakama ale zekoko gigisaló suú ale luhozo. Loko lo amekago lá okago, goha lo amike limó: Goka hánama ale luhokoko némegetoko ano. \v 9 Loko lokago, agelolímo oko moloko imó nene gele guni amike vamó nániguhe loko nogilike ámegetamó. \v 10 Lá iki limiki gateni makotó pilisi ve niago kiviligikasike gateni makotó ámina iki niago kiviligikasike, apá napaló vegegisa aenitunú atagamó nene ezáa gahe segeake koló okago, limikasike gapoloka nivasike, agelóma tolova imó. \v 11 Lá okago, Pitá nene agata kolosokago, láa loko limó: Mota gelekuve. Guivahanímo ageló makó amiselekago, limike, Heloteni agizakutí itó Zuta vegenalitini gizapa vetini mukahakutí gologí onimikave. \p \v 12 Loko Pitá nene geleake, Zoní agulizá napa nene Makí ave loko noi vémini izolaho Maliani numutó vo anitimó. Ámina numukú vegená mukí alegesá iki minake Ómasiloka liki niago, \v 13 Pitá nene gatetó hoko-hoko lokago, gelekelé mohó makó agulizá Loté nene éaho hoko-hoko nolihe loko lemeko \v 14 gatetó nene Pitani anó lupamú geleake, gahe segemike agoliza napa vizitímo ololu loko iteko Pitá nene oko gatetó noive loko lo kemekago, \v 15 áminagú mina vegenalite giliake gigika hize lí okago nolape. Liki li amikago, áisi nene Óe, negiga lamuve, áisima gatetó noigo noluve, loko lokago, keza vogunámo noitive. \v 16 Liki nilago, Pitá nene hoko-hoko lokogó noigo, gahe sigiake ánigamó nene Pitá noigo ánigiake, kegepa gahava nomigo ininá amó. \v 17 Ininá ikago, gakó lamitave loko agizanitunú avevezaha o kemeake, numukú itemike, Guivahanímo nagá numukutí gologí oko alémo hetó i gakó nene avetó oko lo kemeake láa loko limó: Lekeza imane gakó viki Izesui agunala Zemusini itó monó gele vegená lugáa li kimilo loake, olío hizeko apá makotoka vimó. \p \v 18 Lá okago, akiake, gó lokago, pilisi ve keza Pitakumú vitagá amó nene nagá numukú noamigo, Pitani nana itave liake, negi-nagi hizeke lova leta lava leta iki minamó. \v 19 Lá ikago, Heloté nene vitagá itave loko lokago, vitagá iha iha alími utó milamago, pilisi ve nagá numuni gizapa vema loká miká okimiake, kipili ahuli ahuli itave loko lo hukoketamó. Lá oake, Heloté nene Zutaia mikasi ahuloake Sisalia numutoka lemeko minamó. \s1 Heloté hilimó \p \v 20 Nene zupa nene Tulo vegená itó Sitona vegenakumú Heloté izapaló molokago, lova ale kimimó. Lá okago, ámina apá amelage keza Heloté noitoka imi asú iake, Heloteni gizapa veva makó agulizá Pilasitó ave loko noi ve agata aliki likago, eza agulizaki ve napamaloka voko gakóini nene láa loko lo amimó: Keza nosánetá ale nómonó ituni gapo hukokaninazo, gelémo hulu itune liki ikave. \v 21 Loko lokago, Heloté nene gakó lo kimitove loko gamena molamó nene alitokago, vegená mukí iki niago, eza kugulizaki vetini gonanalivagi gó ale luhoake, golivagi siató iteko minake, gakó hána hána like gakó lo kimimó. \v 22 Gakó lo nokimigo, vegená mukilite gakó napa lake vegenalitini konó lupa nomive. Ómasi makolímini anó lupa neve. \v 23 Liki likago, géneka lamike nenikumú gekévaké lamiki Ómasi hamokó geké litalo loko láa loko lamigo, Guivahanímini ageló makolímo galinali anitike lokago, ámina vémini agupegú ginini hizekago hilimó. \s1 Panapasiko Sauloko \p \v 24 Itó Ómasímini gakó nenémo hutilí oko puu loko mukí apatoka vimó. \v 25 Lá okago, Panapasiko Sauloko keza Zelusalega goí iki moni kimiki kimisele hoza kememó nene ali asú ikasike Atiokia apatoka atiginá iki vinigi niasike Zoní agulizá napa Makini nene alímiki makó vamó. \c 13 \p \v 1 Atiokia numutoka Ómasímini vegenala zuhatini holúikú Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi monó apí i kimiaká vegi minamó, kugulizá Panapasí itó Simeó agulizá makó Anupavé, itó Lukió eza Kulena apatotí ve, itó Manaé, ezagi gizapa ve Heloteki ganagana minimi niteki napa asi ve, itó Sauló. \v 2 Gamena makó zupa monokumule liki nosánetá mosiki minake monó numukú alegesá iki numuna nilago, Sikalahulímo gakó láa loko limó: Panapasiko Sauloko keza monó hoza alitáive loko loketumó nene nenikumule liki kilími gapo ilo. \v 3 Loko lokago, nosánetá mosiki minake Ómasiloka lake kigizani nene gotóitó milake lusa gikimiake, monó hozaló kimisilikago vasimó. \s1 Aposolote Saepalasi mikasi pokolagú monó li kimimi vasimó \p \v 4 Ómasímini Sikalahulímo lá okimiake kimiselekago, vasike Selusia numukú limiviki vasimó. Vi anitikasike sipigú itikasike viki Saepalasi mikasi pokolagú anitesimó. \v 5 Apá gotola Salamisi neneló viki Zuta vetini monó numukú itiki Zoní agulizá napa Makí áisi kelémo vatí igo Ómasímini gakó li utó asike li kemesimó. \v 6 Lá ikasike pokolagú mihina i asú iake Papo numutoka anitemó. Neneloka Zuta ve soza saza lusa geaká i ve soza monó lole ale ve minamó, agulizá Pala-Izesú. \v 7 Nene vémo kiapé makó Selegió Pauloni apolaho agata koloso mina veloka hoza aleko minamó. Kiapé nenémo Ómasímini gakó gilinogo Panapasiko Sauloko alesa molo kimimó. \v 8 Alesa molo kemekago, soza saza lusa geaká i vémo agulizá makó nene Elimasí eza kiapémo giliko alévolé okative loko zevo hukovo oketamó. \v 9 Lá okago, Sauló agulizá gosohá Pauló eza Sikalahulímo lemeko agikagú mino vaí oake alémo vávani igo, Elimasini gisili hize agupe oake, \v 10 láa loko lo amimó: Géisi nene Satani gipalamaka netá lamaná lova ale ameaká ve neneka, soza saza gakolímo gigikagú vaí oko minamó geza Guivahanímini gapo hize lí okanike ale gopa napa oaká noani netá nene nanahé ahulatane, olo. \v 11 Nenemú imane Guivahanímini zámuzámini mogona ánigatanize. Geza gogómula likokiko gamena makotó lapaná ánigamoko minatane. Loko noli agepagi agómulagú límugusi zekago, likatiká ike akaká akaká oko mohona noike nigizató alitave loko vegená sele loiaká imó. \v 12 Lá okago, kiapé nenémo ámina netá utó imó nene ánigoake Guivahanímini monokumú gilimó nene goliva hizekago, gele alévolé imó. \s1 Pauloko Panapasiko Pisitia mikasiuka Atiokia numutoka anitesimó \p \v 13 Lá okago, Pauló agivelagegi keza Papo apá ahuliake sipigú itiake viki viki Pamapilia mikasiuka Pelega numutoka anitemó. Neneló Zoní ahulokimiake atiginá oko Zelusalega vimó. \v 14 Lá okago, keza Pelega numutotí viki Pisitia mikasiuka nene Atiokia numutoka anitesimó. Neneló niasike Zuta vetini holisigú keí monó numukú itiki niasigo, \v 15 keí gizapa ve keza Mosé giza gakokutiki Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete giza gakokutiki gati kemeke gati asú iake, alesa miliake láa liki li kememó: Ligivese, lelémo kii loletati gakó makó likigikagú netimó nene likisiko gilitune. \v 16 Liki likago, Pauló oteake, legesó iki minatave loko agizanitunú avevezaha ike láa loko lo kimimó: \p Isilae vese, lekezagi Ómasimú goliva giliaká nia vegená lugáa lekelí nene lo likimitoze, gililo. \v 17 \x * \xo 13:17 \xt Gá 1:7, 12:51\x* Isilae ve lelí Ómasi áisi nene avotege keza Izipi mikasiuka niago, kelémo napa napa igo, hizi hutilí amó. Lá ikago, zámuzalaló molo gelekelé ike nenelokatí kelémoko oake, \v 18 \x * \xo 13:18 \xt Nam 14:34; Gapo 1:31\x* mikasi gomopalaló keikumú goselé apelemimó nene hanuva geheake nasahilí oketoloko novigo, kilisimasi 40 oko vimó. \v 19 \x * \xo 13:19 \xt Gapo 7:1; Zos 14:1\x* Oko novigo, Kenan mikasigú vegená mulusi 7-a kelémo tolova oake, mikasíini nene avotegini gona moloko kemekago, ali etó etó ake alemó. Lá ikago, kilisimasi 450 oko vokago, \v 20 \x * \xo 13:20 \xt Gon 2:16; 1 Sam 3:20\x* Ómasi eza gizapa ve kelémo etó omo novigo, miniliki nivago, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Samuelé utó imó. \v 21 \x * \xo 13:21 \xt 1 Sam 8:5, 10:21\x* Utó oake mino-loko itekago, vegená keza agulizaki ve napamú loká miká ikago, Ómasímo Pezamini agapilamó keikutí Kisini gipala Sauloni alémo etó okago, kilisimasi 40-a ale nahulake gizapa oketamó. \v 22 \x * \xo 13:22 \xt 1 Sam 13:14, 16:12; Age 89:20\x* Lá okago, Ómasímo Sauloni viselemiake Tevitini nene agulizaki ve napa alémo otimó. Lá oake aí gakola láa loko limó: Zesini gipala Tevitikumú lagava gelekuke ánigo mulumó. Áisi nene litotoka molatotoka oko moloko inogo ive, loko limó. \v 23 Itó Ómasímo utó itive loko lo molató Tevitini agapilamola zuhagutí Isilae ve lelitoka lugutó viziti ve Izesuni amisilimó. \v 24 \x * \xo 13:24 \xt Mak 1:4\x* Vegená holúikú omo utó itive loko Zoní nene Isilae vegená kigika ali viligiiki monó nagamí hilatave loko lo utó oko lo kimimó. \v 25 \x * \xo 13:25 \xt Zon 1:20,27; Mat 3:11; Mak 1:7; Luk 3:16\x* Lá oake, Zonini ami hoza nene ale lutegeake láa loko lo kimimó: Gologí oletative loko lo mololeta vema noape liki loká inimiaká nia ve nene neza minamuve. Áisi nene alika nemegesa moloko ova ova noize, neza ánéámina hoza makó alemioko aí gasa gó ate akisitotó vo akohemuve. \v 26 Nigive nagavese, Avalahani agapilamola lekezagi itó hetoka vegená lugáa Ómasimú geké limiaká nia vese, gakó litoze, gililo. Lugutó viziti gakó nene lelitoka molonoimóma neve. \v 27 Zelusale numutoka kugulizaki vegi vegená lugáa mukí keza Izesuni ánigi hee lamake, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete gizi mila gakó holisi zupa zupa gatoaká nouháma gili hee lamake, Izesuni apilitave liki li hukitamó. Lá ikago, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete aikumú luhuva gizina gakó nene alévolé imó. \v 28 \x * \xo 13:28 \xt Mat 27:22-23\x* Lá okago, Izesuni apilita gakokumú vitagá iake, gakola nomigo, gopa Pilatotoka viki negénegeka lago lago gele kemekago, apili helemóma neve. \v 29 \x * \xo 13:29 \xt Mat 27:57-60\x* Lá ikago, monó gotolaú aikumú luhuva gizi mila netá nene lilí i asú ikago, zohota zalotí vínasiki aliki viki gonosi matimati geha mulikú militamóza, \v 30 Ómasímo heleneikutí alémo otimó. \v 31 \x * \xo 13:31 \xt Apo 1:3\x* Alémo otekago, Galilaia mikasiukatí Zelusale numutoka ezagi makó tiva vegenatoka gamena gamena utó okemeká tolova oká igo ánigiaká a vegená nenete aí gakó nene li utó iaká ve lilí iki niave. \v 32 Itó avotegini nene Ómasímo lehizeketatove loko lo moloketa netakumú mulutikú lamaná gilita gakó láa loko lo nolukumune: Ómasímo Izesuni alémo otitove loko li gakó nenémo kagapilamó lelitoka nene mota gihila zekave. \v 33 \x * \xo 13:33 \xt Age 2:7\x* Alémo otikumú Ómasi agepoka liká nama liká a gakokutí lakani losigú láa loko luhuva gizonoimóma neve: \q1 Geza nene gipáne noanize, \q2 neza itínasa gelémo utó molokuve. \m \v 34 \x * \xo 13:34 \xt Isa 55:3\x* Itó Izesuni nene heleneikutí alémo otekago, alikaloka goha heleminogo ive. Nenemú Ómasímo láa loko lokago luhuva gizo molonoimóma neve: \q1 Neza Tevitini lehizetatove loko lo molotu netá nene lamaná lehizeleketanogo uve. \m \v 35 \x * \xo 13:35 \xt Age 16:10\x* Nenemú Ómasi agepoka liká nama liká a gakokutí gakó makó lá oko neve: \q1 Neza nigika lamanaki ve nounazo, \q2 geza lanitoka nugupéa anuva aminogo ive, loko limó. \m \v 36 Tevitini mogonáa mota geleaká noune. Aí nene Ómasímo hoza gakó lotamó nene vegenala zuhaloka hoza aleloko vike ale asú oake hilimó. Helekago, avolagini gonosíini milikimiakakú milimikago, agupéa anuva oko gelesa imó nenazo, nugupéa anuva aminogo ive loko li gakó nene Tevititoka gihila zemimóza, \v 37 Ómasímo alémo oti vémini agupe anuva oko gelesamimó. \v 38 Nenemú nigive nagavese, hehe loko lo likimitoze, gililo. Ámina vémo ale utó molokamómave loko gakolímo omo lokogovisaloka noave. \v 39 Lihimatini nagakutí nene Mosé lo hukoko li gakolímo gologí oletosá amimóza, Izesukumú gili alévolé itamó nene lihimavatini nagakutí gologí o asú oleketanogo ive. \v 40 Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete gakó makó luhuva gizinamóma nene, lekelitoka alévolé okative loko lakagata aleko lo nolukumuze, ehe, gizapa iki minalo. Láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 \v 41 \x * \xo 13:41 \xt Hip 1:5\x* Agae, monó gili ahuliaká ve lekeza sigaga liki liki hili minalo. Lekelí gamenavatini nene hoza haitolímini alinogo uve. Nenémini gakola li likimikiko gilitamóza, gili vevesiki geleminigave, \m liki luhuva gizinamóma neve. \p \v 42 Itó Pauloko Panapasiko láa liki li kimikasigo, monó numukutí limiake alika holisigú ámina gakó goha litáihe liki loká ikitamó. \v 43 Láa liki liake, alegesakutí limiake Zuta vegená mukí itó hetoka vegená keza Zuta vetini monokumú gutá iki mina vegená kezagi makó Pauloko Panapasiko kémegetago, Ómasímini nasahilikú alévolé iki minatave liki kagata alesimó. \p \v 44 Lá ikasigo, holisi makó alitokago, ámina apá amelage Ómasímini gakó gilinigi vóvotiki anitemó. \v 45 Anitikago, Zuta vete keza ánigiake, kemekugú niake, Pauloni gakola pelevesava ziake Pauloni alivi galativi amó. \v 46 Lá ikago, Pauloko Panapasiko ali akutiki láa liki li kemesimó: Zuta ve lekelisi ató nene Ómasímini gakó ganá apí iki gilitave liki linamóma neve. Itó imane lekezatini ahuliake alévolé lekemetamenigi itune liki lamanazo, ahulolikimioko Zuta ve niamamoláa hetoka vegenatoka vinogo usive. \v 47 \x * \xo 13:47 \xt Isa 42:6, 49:6\x* Guivahani eza nenemú nene láa loko lo letonoimóma neve: \q1 Kugutó vizeaká gakó nene numutó namató mohona oko lo kemeloko voko mikasi nekisaloka vo asú itane loko nénisi hetoka vegenalitini liví minatane loko gelémo etó onoumóma neve. \p \v 48 Liki likasigo, hetoka vegenalite giliake, mulúikú lamaná okago, Ómasímini gakokumú sigaga litamó. Lá ikago, alévolé kemetameki minatave loko Ómasímo geleake kelémo gizaká i vegená keza Izesunimú gili alévolé amó. \v 49 Lá ikago, ámina apatoka Guivahanímini gakó puu loko vo asú imó. \v 50 Lá okago, Zuta vegenalite apá neneloka monó vená iti minamoláagi numuni gizapa vegi gala viziake, ali apiziake, Pauloki Panapasiki gopoguka likitake, numuni apáinigutí kimisili ahulikago, vasimó. \v 51 \x * \xo 13:51 \xt Mat 10:14\x* Vinigi nivasike vahé miliki kigisagutí mumusopa hopó ahulikasike, Ikonio numutoka vasimó. \v 52 Nivasigo, Sikalahú nene lemeko Izesuni vegenala zuhatini kigikagú mino vaí okago, mulúikú agila guluma igo minamó. \c 14 \s1 Pauloko Panapasiko Ikonio numutoka anitesimó \p \v 1 Lá ikago, Ikonio numutoka anitesike ámina iki Zuta vetini monó numukú itiki monó lasimó nene gihila utó imó. Lá okago, Zuta vegenaki Kiliki vegenaki mukilite Izesunimú gili alévolé amó. \v 2 Lá amóza, Zuta vegená lugáate monó gili ahuliake, ámina numutó nene hetoka vegená gala viziake Izesuni vegenala zuhamú gili golesa itave liki kagata alemó. \v 3 Lá ikago, Pauloko Panapasiko neneló gamena hána minasike, Guivahaniloka leheta inasike kehelele vizemigo ali akutiki monó li kimi-kimi iki minasimó. Lá niasigo, Guivahanímo hize lé okimiaká gakolámini mogonáa ale utó molake zámuza kemekago, golivagi netá haitopaitó alesimó. \v 4 Lá ikasigo, ámina taoni napaló vegená hizi hoú liake, lugáa nene Zuta vegenatoka gímizemó, itó lugáa keza aposololoka gímizemó. \v 5 Lá ikago, alika nene hetoka vegenaki Zuta vegenaki gizapa vegi ali nupa iake aposolo alivi letivi iki gehanitunú kepele hilitune liki li hukamó. \v 6 Li huka gakó nene gilikasike, golisi iki Likaonia mikasigú Listela numutokagi Telepe numutokagi apá lugáalokagi viki, \v 7 monó gakó lamaná lili ali iki minasimó. \s1 Listela numutoka gehanitunú Pauloni apele hilitune liki amó \p \v 8 Lá niasigo, Listela numutoka agisa luga luga nakeseto vi ve makó minamó. Eza nene izolaho ámináa getokago, gapo mohona osá amike húmege húmege oko minamó. \v 9 Áisi nene Pauló nene monó noligo, geleko noigo, Pauló nene gonú apeleake, minokago, Ómasímo nelémo zokative loko gele alévolé okago, Pauló nene geleake, \v 10 gakó napagutí like geza ote hee lokoko minozo. Loko lokago, moí oko ote hee loake gapo mohona imó. \v 11 Lá okago, mukí vegenalite Pauló loló i netá nene ánigiake, kegepagutí gakó napa lake Likaonia gakokutí nene ómasi keza vegená lilí ikasike lelitoka limiki netá imane lilí niasive. \v 12 Liki lamó nene Panapasikumú nene Kiliki vegenalitini ómai netá napa agulizá Zusí ave liki milamó, itó Pauló eza gakó akó loaká imó nenazo, aikumú nene ómai netá makó agulizá Helemé ave liki milamó. \v 13 Lá ikago, taoni napa amegesaloka Zusikumule liki ge numuni minamó. Zusini guguni gizo ameaká i vémo gonanalisi netá loló oake pulumaká izatini luváikú milikimiake, numuni gatetó aleloko viake, pulumaká apiliki guguni gizikitanigi niago, \v 14 aposolo losima Pauloko Panapasiko keza gilikasike, ininá golesa ikasike, lihima alikataze likasike, gineganéini nene hikilikasike ololu liki vegená holúikú vasike láa liki lasimó: \v 15 Náa veguvo, lekelisi nene nanetá naleve. Lélisi nene lekelikitana nousive. Lekelisi nene ómailini soza sazámini netá nene lekemegesa kimiiki alévolé Ómasiloka gímiziki minatave loko imane gakó lamaná lo nolukumusive. Ómasi nene okulumaki mikasigi age nagamiki itó áminagú mina netá mukí haitopaitolímini kelémo utó i ve noive. \v 16 Lá noike, omolelé amalelé iliki ite gamenaloka hetoka vegená mukí gele kemekago, kigikatunú geleke haitopaitó gapo ale utó iake miniki aliki amó. \v 17 Lá amóza, ánigo ahuloketamimó nenazo, límugusigú minamamóma neve. Aí mogonáa gilitave loko geha zelikimike golini gamena hogaí gamena minumuni gamena likimigo, niva niva iki niake lokogoliza viziaká niave. \v 18 Liki li kimikasigo guguni gizi kiminigi amó nene hana iki ahulamó. \p \v 19 Lá ikago, neneló niasigo, Atiokia numutokatí itó Ikonio numutokatí Zuta ve aniteke mukí vegená gala vizikago, ali nupa iake Pauloni nene gehanitunú apiliake, mota hilihe liki gelelehá iliki númaseloka vamó. \v 20 Neneló ahulimikago, akonoigo, Izesuni vegenala zuhate iki hizi vegiake niago, oteake taoni napaloka itimó. Akiake gó lokago, Panapasigegi Telepe numutoka vasimó. \v 21 Viki taoni napaloka Izesuni gakó lamaná li kimikasigo, vegená mukilite gili aliake Izesuni vegenala zuha lilí amó. Lá ikago, keza asi gapoloka atiginá iki vasike, Listela numutoka Ikonio numutoka Atiokia numutoka vi anitiká limi anitiká asike, \v 22 Izesuni vegenala zuhate monokú alévolé iki minatave liki kagata alimi alimi mihina asike kigikagú ali etoha ikasike láa liki li kemesimó: Gasovagi netalímini amupiló minokogó Ómasímini avogisaló vo holatune loko loletonoimóma neve. \v 23 Liki li kimikasike, monó numutó numutó ve lunáa kilími etó etó imi vasike, monokumule liki nosánetá mosiki minasike, Ómasiloka likasike Guivahanimú gili alévolé ikanazo, áisi gizapa oleketino liki Guivahanímini agizakú ahulikitasimó. \s1 Silia mikasiuka Atiokia numutoka atiginá iki vasimó \p \v 24 Lá ikasike, Pisitia mikasi aviligikasike viki Pamapilia mikasiuka anitesimó. \v 25 Neneló anitesike Pelega numutó nene monó li kimikasike, Atalia numutoka limiki vasimó. \v 26 Neneloka limiki sipigú itikasike, viki Atiokia numutoka anitesimó. Neneló goí iki ámina alesi hoza lumaló vinigi niasigo, Izesuni vegenala zuhate Ómasímo nónohá zeketative liki Ómasiloka lamó. \v 27 Itó anitesike monó gele vegenáini zuha kilími nupa ikasike, Ómasímo hize lé oketago hoza alesi gakó itó hetoka vegená gahe segekimikago gili seketigí a gakó nene avetó iki li kimi asú asimó. \v 28 Lá ikasike gamena hána otigí nene Izesuni vegenala zuhagi makó minamó. \c 15 \s1 Zelusale numutoka monokumú alegesá amó \p \v 1 \x * \xo 15:1 \xt Liv 12:3\x* Zutaia mikasiukatí ve lugáa keza Atiokia numutoka lemeke Izesuni vegenala zuha Zuta ve minamamoláa láa liki li kimi-kimi iki minamó: Lekeza Mosé loleketamómáminiki lukugupeló Ómasímini anosa milamitamó nene Ómasímo lukugutó vizeminogo ive. \v 2 Liki lamó nene Pauloko Panapasiko gilikasike kezagi ámina vegenaki gakotunú lova napa hizemó. Lova hizikago, Zelusalega tiviiki ámina gakokumú likiko aposolo itó ve olotivate kegepagutí gakóini gilitave liki Pauloki Panapasiki ve lugáa makoki kilími etó amó. \v 3 Kilími etó iake, monó gele vegenalite kilími gapo miliake, nónohá zikimikago, vamó. Viki Pinisia mikasigú itó Samalia mikasigú nene Zuta vegená minamamoláate litaha netá ahuliake, monokú viki gímize gakó li kimimi nivago, kigivéike mukilite giliake kogoliza viziki minamó. \v 4 Lá ikago, viki Zelusalega anitikago, monó gele vegenaki aposologi ve olotiva napagi kogoliza vizikimikago, Ómasímo kelémo vatí igo monó hoza nalego nene gihila zi gakó nene avetó iki li kememó. \v 5 Li kimi asú ikago, Palisaio monó vegenakutí Izesukumú gili alévolé a ve lugáate otiki láa liki lamó: Hetoka vetini kugupeló Ómasímini anosa minosá itó Mosé lo hukoko li gakó gele alesá neve. Lá amitamó nene monokú vaminigave. \p \v 6 Liki likago, aposologi ve olotiva napagi ámina gakó litune liki alegesá amó. \v 7 \x * \xo 15:7 \xt Apo 10:1-43\x* Alegesá iake gakó ali viligá aligá ake, Pitá nene oteake láa loko lo kimimó: Nigivénegita, hetoka ve keza gakó lamaná imane není negepaguti giliiki gili alévolé itave loko holutegutí Ómasímo gozapá likigivetipina není nelémo etó imó nene mota gilinave. \v 8 \x * \xo 15:8 \xt Apo 10:44\x* Lá okago, ligikagú ánigoaká ve Ómasímo Zuta vegená lelitoka Sikalahú limimó ámina oko hetoka vegená nokimike nenémini mogonáa lelepizimó. \v 9 Keza aí gakó gili alévolé ikago, kigika nagamí zeketoko kelémo lamaná imó. Leza nagamí zeletamómáminoko kezagi nagamí zeketamó. \v 10 Nenemú lekeza Ómasi gimivagú miliki genavagi netá napa aleaká unimó lezagi avotegegi Moseni gakó ale amegesaló moloaká netalímini genavagi netá ale otunimó ligitagani uhá nene ámina oko hetoka vegená Izesuni vegenala zuhatini kumupiló molatune liki nilahe. \v 11 Nenémini amitune. Leza láa loko geleaká nouháma neve: Guivahani Izesú eza nasahilí olimike lugutó vizimó ámina oko hetoka vegenaki kugutó vizinogo ive. \p \v 12 Loko Pitá nene lokago, alegesá a ve mukí nene gahá lamake kegepa apiziake niago, Pauloko Panapasiko keza Ómasímo hozaló ve niasigo hetoka vegenatoka golivagi netá haitopaitó ale utó imó nene avetó iki li kemesimó. \v 13 Li kimi asú ikasigo, gizapa véipo Zemusí láa loko lo kimimó: Nigivénegita, gakó makó litoze, gililo. \v 14 Ómasímo vegenala zuha lilí itave loko hetoka vegená gapo veleketake lugáa kelémo etó imó. Ámina gakó nene Saimon avetó oko lo lemekago geleháma neve. \v 15 Ámina gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete luhuva gizi milina gakó vo milisegeko neve. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímini luhuva gakó makó láa loko neve: \q1 \v 16 \x * \xo 15:16 \xt Emo 9:11-12\x* Zuta vegenalite monó liaká niamó nenémo Tevitini monó seli numuni hulupa ligimokitana noigo, \q1 nénisi minoko atiginá oko inake ámina numutagalaló agomá aleko goha ginogo uve. \q1 \v 17 Lá okugo, vegená lugáate Guivahanimú sele liki vitagá itave, \q2 itó hetoka vegená nugulizá iaká nia vegená mukí áminagó itave. \q1 \v 18 Guivahanímini gakó nenémináa gozapakutí lo utó omo notu vémina noluve. \m \v 19 Láa liki luhuva gizinamó nenazo, neza láa loko noguluve. Hetoka vegenakutí Ómasi gili amiaká nia vegená nene genavagi netá geheketamitune. \v 20 \x * \xo 15:20 \xt Gá 34:15-17; Liv 18:6-23, 17:10-16\x* Soza ómai netáini guguni gizi kimitakutí nene namiki mokoló netá alemiki nagá itata iza namiki iza golanigi namiki mosiki keké itave loko luhuva netá gizatune loko noguluve. \v 21 Ámina mosiaká netakumú nene Mosé gakó mukí gizo molokago, gozapakutí avotege omolelé amalelé iki leza Zuta vetini monó numutegú holisigú holisigú Mosé lo hukoko li gakó gatiki li limiaká niago geleaká noune. \s1 Monó kansole vetini gakó \p \v 22 Láa loko Zemusí lokago, aposologi monó ve olotivagi monó amegesaló mila vegenaki mukí keza gili lamaná iake, keitokatí ve losi kilími etó amó, makó agulizá Zutá agulizá makoláa Pasapá, itó makó Sailasí eza monokú olotiva ve. Kilími etó iake, Pauloko Panapasiko kezagi Atiokia numutoka makó vitave liki kimisili milamó. \v 23 Lá niake, luhuva netá makó láa liki giziake kimikago, aliki vamó: Ligive lagavese, leza aposologi monó ve olotivagi lekeza ligive hetoka ve lugáa Atiokia numutokagi Silia mikasigú itó Silisia mikasigú numuni apá makotó niamó nene geké lo leketoko luhuva imane gizo nolukumune. \v 24 Leza gelemuko, imanelokatí ve lugáate lekelitoka viki gakó li likimiki likilími gopa ikago, gili gopa amó. \v 25 Lá ikago, leza gelekunike alegesá okunike, ve makó kelémo etó okunike ve losi ligika kemenouni ve Panapasiko Pauloko kezagi kimiselekuko húnane nivave. \v 26 Ámina ve lositá keza Guivahanite Izesu Kilistokumule liki kepelemitagogitana monó hoza alesimó. \v 27 Nenemú Zutako Sailasiko kimiselekuko, viki kegepagutí ámina gakó nene li likimikisiko gilinigave. \v 28 Sikalahuki itó lezagi nene hoza genavagi lekememinake, lá okosí hoza gakó loleketatune loko lonoune. \v 29 Lekeza soza ómai netáini guguni gizi kimitakutí namilo. Itó nagá itata izagutí namilo. Itó iza golani namilo. Itó mokoló netá alemilo. Nene netá lekemegesa amiiki mosi keké itamó nene lamaná iki minanigave. Ánesile. \p \v 30 Luhuva netá láa liki gizi kimiake, kilími gapo ikago, vamó. Viki Atiokia numutoka aniteke, monó gele vegená kilími nupa iake ámina luhuva netá kememó. \v 31 Kimikago, gatiki giliake, luhuva giza gakó nenémo kelémo kii lokimikago, kogoliza viziki minamó. \v 32 Lá ikago, Zutako Sailasiko Ómasímini agepagutí gakó liaká ve minasinazo, gakó mukí lasike, kilími huluga liki kilími kii lasimó. \v 33-34 Lá ikasike, makó minata gamena asú okago, kimisele veloka atiginá iki vinigi mulúikú gili lamaná iminasigo, kigivete kemesosoka liki kilími gapoló amó. \v 35 Pauloko Panapasiko keza Atiokia numutoka miní amiki minasike, kezagi ve lugáagi Guivahanímini gakó li utó miliki li kimi-kimi iki minamó. \s1 Pauloko Panapasiko otopá zesimó \p \v 36 Gamena makó oko vokago, Pauló nene Panapasini láa loko lo amimó: Leza monó gapo vusike Guivahanímini gakó lo kumusitó numutó namató ligive lagave utó amó keza nana nana iki niahe voko ánigoketatíive. \v 37 Loko lokago, Panapasí nene Zoní agulizá napa Makí makó vinigi limóza, \v 38 \x * \xo 15:38 \xt Apo 13:13\x* Makí goí oko Pamapilia mikasiuka gosohá hozagú aniteake ahulokimiake atiginá imó nenazo, nenemú Pauló nene áisigi vinigi giligo goselé apilimó. \v 39 Lá okago, Panapasiki pelevesava zikasike lova leta konó imó. Lá okago, mini ezega emega asimó. Panapasí nene Makini alémoko vike sipigú itikasike Saepalasi mikasi pokolauka vasimó. \v 40 Pauló nene Sailasini alémo etó okago, Izesuni vegená keza Guivahanímo nasahilí oketative liki Ómasiloka likago, vasimó. \v 41 Vasike, Silia mikasiuka itó Silisia mikasiuka anitesike Izesuni vegenala zuha kilími kii lasimó. \c 16 \s1 Pauloko Sailasiko Timotini alímiki vasimó \p \v 1 Pauloko Sailasiko keza Telepe apatoka vasike, Listela apatoka anitesimó. Neneló nene Izesuni vegenala zuha makó minamó, agulizá Timotí, izolaho nene Zuta vená nagamí hola vená, amelaho nene Kiliki ve. \v 2 Listela apatokatiki Ikonio apatokatiki monó nigele vegená keza Timotikumú gelego, itekago, Pauló nene Timotiki makó mohona itíive loko gilimóza, \v 3 ámina apatoka Zuta vegená mukilite Timotini amelaho nene Kiliki mikasigú ve minamó nene gakó gili asú amó nenazo, Pauló nene mukahá ikatave loko Timotini alémoko vike Ómasímini anosa nene agupeló molotamó. \v 4 Lá oake, numutó namató vake aposologi monó ve olotivagi keza Zelusale apatoka netá matá mositakumú li huka gakó nene gili alitave liki likitimi likitimi vamó. \v 5 Lá iki hoza nalego, Izesuni vegená mulusi mulusi milamó keza gili alévolé amó nene kigika okago, gamena gamena keitoka viki gímizi gímizi ago, mukí hizi hutilí amó. \s1 Pauloge Masetonia mikasiuka vamó. \p \v 6 Lá ikago, Asia mikasiuka monó gakó loloko vitune liki niago, Ómasímini Sikalahulímo gapo hize lí okimikago, Pilikia mikasiukagi Galesia mikasiukagi li kimi-kimi imi vamó. \v 7 Vake Misia mikasi nekisaló anitiake, Pitinia mikasiuka vitune liki niago, Izesuni sikalahulámo áminagó oko gele kememigo, \v 8 Misia mikasi aviligiake limi viki age nagamí agataloka Toloa apató anitemó. \v 9 Neneló anitiake, holugú nene Pauló agika ale viligokago vamó lá oko ánigamó: Masetonia ve makolímo áisi noitoka anitike sele like geza Masetonia mikasiuka oko lelémo vatí ozo loko lo amimó. \v 10 Láa loko noligo, ánigoake, keza Ómasímo gakó lamaná lo kimitune loko lolimikave, liake, vinigi ali vatí amó. Ali vatí niago, neza Lukana vo gímizekugo, \v 11 sipigú itekunike, Toloa apá ahulokunike hee hee loko vunike Samotalake mikasi pokolaló anitunimó. Akokunike, gó lago, voko voko Neapoli apatoka age nagamí gahevaloka anitehá. \v 12 Neneloka sipigutí lemekunike, mikasigú voko Pilipi numutó anitunimó. Nene Masetonia mikasigú apá gotolaló Loma ve keza apá amelaho lilí iake gizapa amó. Ámina numutoka nominuko, gamena makó oko vimó. \v 13 Oko vokago, holisi nene alitokago, vegegisagutí lemekunike nagamí napaló Ómasiloka liaká apá nehe loko gelekunike, lemeko vunimó. Neneló vená makó alegesá iki niago, kelémo utó okunike, mitó minunike monó lo kumunimó. \v 14 Lo kemekuko, keikutí Ómasímini gupá ze ameaká vená minamó agulizá Litiá. Eza Tiatila numutotí vená nene okohu gó molonoigo meina hiziaká vená minamó. Guivahanímo agika ale koló igo, Pauló li gakó nene gele alimó. \v 15 Gele aleake, ezagi vegenala zuha aí numukú mina vegenaki monó nagamí hiliake, eza láa loko lo limimó: Lekeza áninagago Guivahanímini mututoni okugoma není numukú itiki miniki aliki itave loko negénegeka ligo ligo itunimó. \s1 Pilipi numutoka nagá numukú ahulikitamó \p \v 16 Gamena makó zupa Ómasiloka liaká apatoka nolumuko, sihele mohó makó noigo hotu lunimó. Nene moholímini agikagú holosi golesa minokago, anó lupa ale haitolímini ike kogoka vizeaká i mohó alika utó iti netakumú lo utó ike meinava moni henokanoni alike aí agupe meina hize ve kemeaká imó. \v 17 Nene mohoki hotu lokunike, Pauloge leza lémegetoko noake gamoga gemo gemo vike sele like láa loko limó: Ve imane Ómasi iteko mina vémini gelekelé izegipala minake, lukugutó vizeaká gapo lekelepiziaká niave. \v 18 Nene gakó gó lanama gó lanama gakó napagutí loaká igo, Pauló nene holosi golesámini anó lupa geleake goselé apelekago, viligoko holosi golesa láa loko lo amimó: Neza Izesu Kilistoni agulizató mohó agikagutí itekoko vozo loko nologetuve. Loko noligo litá oko iteake vimó. \p \v 19 Lá okago, agupémini meinaváa aliaká a vemate aí hozalotí moni goha aleminogo uninazo liki giliake, Pauloko Sailasiko kigizató aliake, hugumatoka gelelehá iki kiapetoka kilímiki vake, \v 20 goní ikitake láa liki lamó: Imane Zuta ve nenetosa numuteló ikasike mulutegú hizesike, lilími golesa galasa iaká niasive. \v 21 Leza Loma ve amuhá suni li hukilita netá alitave liki lagata aliaká niasive. \v 22 Liki likago, ve mukí mulusi miliki mina vete keza kizapaló molokago, lovaga ali kimiake, kiapé keza góini ali alegetá vizi ahuliake, gala vizikago, segi nakahunitunú kepelemó. \v 23 Vauva aliki zivi hutivi iki kipiliake, nagá numukú kilími miliake, gizapa ve nene alévolé oko gizapa oketative liki litamó. \v 24 Limikago, nagá numuni makó holukú nene kelémo moloake, kigisaló za moloko nagá alekimikago, akasimó. \p \v 25 Holugú akovevé Pauloko Sailasiko keza Ómasiloka numuna liki nama nilasigo, nagá numukú mina ve lugáate konó lupamú nigelego, \v 26 imimá napa galinali alimó. Alekago, nagá numuni lukesaváa mómoká okago, galinali gahe nene zeko apasoake koló okago, nagá numukú mina ve mukilitini nagá alikitamó nene vínaso asú imó. \v 27 Lá okago, nagá numuni gizapa ve ako heleneikutí epenape zeko oteake, gateni koló o asú onoigo ánigoake, nagá numukú vema mota vi asú ahe loake, sopolo gelelehá oake ezáa agupegú galutá inogo noigo, \v 28 Pauló nene gakó napagutí like gugupega ale golesa amo, leza avasavagi noune, loko limó. \v 29 Loko lokago, gizapa vemámo livikumú lokago, amikago, numukú ololu loko itike luvoluvo nozike Pauloko Sailasiko keí kigihúna geake, \v 30 numukutí kelémoko limike loká oketake uvónegitosa, nana okinake lamaná itove. \v 31 Loko lokago, keza láa liki li amesimó: Guivahani Izesu Kilistokumú gele alévolé itanimó nene, gezagi mina vegenaki lukugutó vizinogo ive. \v 32 Liki likasike, Guivahanímini gakó nene ámina numukú mina vegenaki ezagi li kemesimó. \v 33 Li kimikasigo, gizapa vemámo ámina holugukó kelémoko vike segi nogosanitunú kepelemó nene, nagamí zekimiake, ezagi vená izegipalagi monó nagamí hilamó. \v 34 Lá iake, aí numuni agikagú kelémo moloake, nosánetakumú lokago gizi vatá i kememó. Lá ikago, ezáagi vená izegipalagi Ómasimú gili alévolé akumú kogoliza viziki minamó. \p \v 35 Akiake gó lago, kiapege keza pilisi ve láa liki kimiselemó: Ve losima gologí ikitalo. \v 36 Liki likago, gizapa vemámo geleake, Pauloni avetó oko lo amike limó: Neza gologí olikimikugo vitáive liki kiapege keza gakó ahulikago noaze. Nenemú lekeza limiiki viki zou liki minalizo. \v 37 Loko lokago, Pauló nene láa loko lo amimó: Leza nene Loma vetini mulusigutí getamóma nemóza, lekeza lá amoaká netá aliki gonitó lilími milamiki vegená kovogisaló lipiliake nagá numukú lilími milamó nemóza, itínasa nene asugunatoka limisilinigi nilahe. Lá oko nomive. Kezáini iki lilímiki vikiko vitíimóma neve. \v 38 Loko lokago, pilisi vete atiginá iki vake kiapéma li kimikago, kiapege ámina ve losi keza Loma vetini mulusigutí getakutí nousive liki lasi gakó giliake, ininá amó. \v 39 Ininá iake, ve losiloka vake kilími hulu iake, kilími hetó iake, numuni apáini ahuliiki vitáive liki loká iki kagata aliake kimiselemó. \v 40 Kimisilikago, keza nagá numukutí limikasike, Litiani numukú vasike, Izesuni vegenala zuha ánigikasike, monokú ali kii likimikasike vasimó. \c 17 \s1 Tesalonika numutoka gopaga lamó \p \v 1 Keza viki Amapipoli numutoka itó Apolonia numutoka aviligikasike Tesalonika numutoka vi anitesimó. Neneló Zuta vetini monó numuni makó minamó. \v 2 Pauló eza aí suni alike holisi losive makole oko novigo, monó numúikú itike minake, kezagi monó gotolagutí gatiki ligili hagili amó. \v 3 Lá iake, monó gakó luhuva gizamó lugáa nenémini mogonáa like, láa loko lo kimimó: Gologí oletative loko lo mololeta vema helekoko otitive liki monokú luhuva gizi milinamóma neve. Lo nolukumu ve nene agulizá Izesú eza gologí oletative loko lo mololeta vema noive. \v 4 Loko lokago, vegená lugáa nenete gili seketigí iake Pauloko Sailasiko keitoka viki gímizemó. Itó Kiliki ve keza Ómasi gelekelé itiki minamoláagi vená iti minamoláagi mukí kezagi viki gímizemó. \v 5 Lá ikago, Zuta vetini monó gizapa vete giliake kemekugú ninake, gohogó vegená golesa kilími nupa iake, gala vizikago, Zasoni numukutí Pauloko Sailasiko vegená kogovisaló kelémo molokinake nagá kimitune liki aí gahe zivi tele vizivi amó. \v 6 Lá amó nene ve losima numukú niamasigo ánigiake, Zasoni itó agivelagini lugáagi kigizató aliake, gelelehá iki aliki lemeke apá gizapa veloka kilímiki milake, láa liki gopaga limi vamó: Numutó namató ve kilími gopa napa iaká niasi vema anitesigo, \v 7 Zasóma kelémo guni okave. Itó keza Loma vetini agulizaki ve napámini gakó ali ahulikasike agulizaki ve gosohá makó Izesú utó okave liki liaká niasive. \v 8 Liki liake, apá amelagegi gizapa vegi gala vizemó. \v 9 Lá iake, Zasoki agivelagegi sele li kimiake, Pauloko Sailasiko vitáive liki kugupe meina hizilo likago, moni kememó. Kimikago, kimisili ahulamó. \s1 Pelea numutoka vasimó \p \v 10 Lá ikago monó gele vegenalite ámina holugú Pauloko Sailasiko kimisili ahulikago, Pelea numutoka vasimó. Neneló anitesike Zuta vetini monó numukú itiki monó li kemesimó. \v 11 Lá ikasigo, ámina apató Zuta ve keza zouváa Tesalonika numutoka vegenakitana minamake, kiviligiki minake monó vávani iki giliake, Pauloko Sailasiko lasi gakó lamaná nehe soza nehe liake, gamena gamena monó gotolagutí monó mogonamú agizaka hiziki vitagá iki minamó. \v 12 Lá iake, keitokatí mukilite Kiliki vená iti minamoláa lugáagi ve lugáagi keza Izesukumú gili alévolé amó. \v 13 Lá ikago, Pauló nene Pelea numutokagi Ómasímini gakó lo hutilí okago, ámina gakó nene Tesalonika numutoka vokago, Zuta vegenalite giliake, Pelea numutoka ake gala vizeke lovaga lamó. \v 14 Lá ikago, monó gele vegená keza Pauloni alími gapo ikago, ámina apá ahuloake vike age nagamí agataloka anitimóza, Sailasiko Timotiko keza Pelea numutoka minasimó. \v 15 Niasigo, Pauloni alímiki va vegenalite Atena numutoka ahulitamó. Ahulimikago, lekeza atiginá iki viki likiko, Sailasiko Timotiko litá iki isino. Loko lokimikago, vegená keza atiginá iki vamó. \s1 Pauló Atena numutoka monó lo kimimó \p \v 16 Lá ikago, Pauló nene Atena numutoka kegeva minake ánigamó nene soza ómai netá mukí vaí oko nego, ánigoake, agikagú ló lokago, \v 17 Zuta vetini monó numukú itike Zuta vegenaki hetoka vegená Ómasimú goliva giliki minamoláa kezagi monó ligili hagili amó. Lá iake, gamena gamena maketiloka nene vegená nánigake áminagó oko monó lo kimimó. \v 18 Lá okago, ámina apatoka vegená makó minamó. Makolite Epikuleani monó giliaká amó itó makolite Sitoiki vegenalitini monó giliaká amó. Ámina vegená kezagi Pauloki gakó viligá aligá iake, lugáa nenete Paulokumú nene goselé gakó goha li ve imanémo nanave loko lo lemeaká noive. Liki likago, makolite láa liki lamó: Áisi nene ómai netá makolímini gakola nolimó gelekave. Liki lamó nene Pauló eza Izesunimuki helenosakutí oteakakumuki lo utó oko lo kimikumú nene gakó lamó. \v 19 Láa liki liake, Pauloni agizató aleke, hugumá makó agulizá Aleopago neneló alímiki iteke lamó: Géisi gosohá gakó loaká noanimóma nene, nana gakokumú loaká noane. \v 20 Ma gelemuni gakó neze, mogonagi lokako gilitune. \v 21 Liki lamó nene Atena apakú vegenaki veno vegi keza gakó gosohá giliake ámina gakotokó miniaká amó. \p \v 22 Lá ikago, Pauló eza Aleopago gakó hugumató voko minake, vegená láa loko lo kimimó: Atena apakú vese, neza mogonatini lá oko nániguve. Lekeza ómai netá mukikumú goliva goha gilikilí iaká niave. \v 23 Netá makó lá oko nego ánigouke noluve. Neza numutitoka vogá ogá oko ómai netatini ánigumó nene, nama holoma makotó luhuva makó nene gelemuni ómai netá makó noitikumú neve liki gizinago gatuve. Ámina ómai netá lekeza gelemiki gopa gupá zi amiaká niamó aikumú lo likimitoze, gililo. \v 24 \x * \xo 17:24 \xt 1 Kug 8:27; Apo 7:48\x* Ómasímo mikasi ale utó moloake, amupiló netá matá ale utó molo asú imó. Áisi nene okulumaki mikasigi keí Guivahani noinazo, áisi nene monó zagusave vegenalite kigizatunú gekú nene minoko aleko osá amive. \v 25 Áisi vegená mukitoka sikalahúinigi netá matá mukí lehizelimiaká noinazo, áisi netá matakumú vitagá osá amive, keké. Nenemú vegenalita hozava aleko netá makó ale utó o amitunimoláa oko nomive. \v 26 Lá onoimóza, vegená zuha hamokó ale utó moloake lokago, aitokatí numutó namató hize hutilí oko utó omo vunimó. Itó hize hutilí oko minatuni gamenagi lakaníagi áisigó mololetonoimóma neve. \v 27 Nenemú nene ligikatunú vitagá iliki viki Ómasi ezáa ánigatune loko geleake, nenémini imó. Eza hotoka minamive. Likigilikagú noive. \v 28 Leza aí agizauka minunike, oko moloko oaká noune. Lekelitokatí nama luhuva giziaká a ve lugaáte nene leza Ómasilokatí utó unimóma neve liki lamóma neve. \v 29 Leza Ómasilokati nouninazo, Ómasímo eza vegenalite kagata geleke golitunupe silivatunupe gehanitunupe lilí a netakitana noive loko laminogo une. \v 30 Ómasímo aikumú gelemake netá golesa aliki mina gamena nene ánigo ahuloake, nasahilí oketoko minamóza, itína nene numutó namató vegená mukitoka kigika ali viligatave loko lokimikave. \v 31 Áisi nene numutó namató vegenalita mogonate ale utó moloko lihima limiti gamena lo moloake, lelegí oko limiti vema alémo etó imó. Lá oake, numutó namató vegená mukitoka aikumukó gilitave loko ámina ve nene heleneikutí alémo otekago noive. \p \v 32 Loko Pauló nene helenosakutí oteaká gakó lokago, lugáate goselekaseleka lamó, itó lugáate nene gamena makó zupa ámina gakó goha lako gilitune liki lamó. \v 33 Liki likago, Pauló nene ahulokimiake vimó. \v 34 Vokago, vegená lugáate nene aitoka viki gímiziake Izesukumú gili alévolé amó. Keitokatí Aleopago hugumató kansole makó minamó, agulizá Tionisió, ezagi vená makó agulizá Tamalí itó vegená lugáagi minamó. \c 18 \s1 Pauló Koliti numutoka vimó \p \v 1 Lá ikago, Pauló nene Atena apá ahuloake Koliti numutoka vimó. \v 2 Neneloka Zuta ve makó alémo utó molamó, agulizá Akuilá. Aí nene Potu mikasiloka getamó. Itó venala Piliskako nene Italia mikasiuka niasigo, agulizaki ve napa Kalautió eza Zuta vegená nene Loma apakú minamitave loko lo hukokimiake kimiseleko ale ahulokago, keza ámina apá nene ahulikasike, Koliti numutoka vasimó. Izoha vi nanitesigo, Pauló nene keitoka anitimó. \v 3 Ezagi kezagi hamokó hoza aleke seli numuni giaká a ve minamó nenazo, keí numukú iteko minake kelémo vatí igo, makó hoza alemó. \v 4 Lá niago, Pauló eza holisigú holisigú Zuta vegenalitini monó numukú iteko Zuta vegi Kiliki vegi kagata logative loko monó lo kemeaká imó. \p \v 5 Lá okago, Sailasiko Timotiko keza Masetonia mikasigutí asi gamena nene Pauló monó hoza amuza moloko alike, Izesú nene gologí oletative loko lo mololeta vema noive loko aí mogonáa nene Zuta vegená lo utó oko lo kemeko minamó. \v 6 Lá okago, keza nene gakola gili ahuliake, lova ali ameke alivi letivi ikago, Pauló nene golagutí vahé moloko mumusopa atilí o ahuloake, láa loko lo kimimó: Lekeza alika latila itamó nene, nene lihima nenitoka nomive. Lekezatiniloka minanogo ive. Nenemú nemegesa lekemekinake hetoka vegenatokagó vinogo uve. \v 7 Loko loake, hetoka ve makó agulizá Titió Zustó eza Ómasi gupá ze ameko minamó. Aí numuni nene Zuta vetini monó numuni agilikaloka minamó nenazo, Pauló nene aí numukú itike minoko aleko noigo, \v 8 monó numuni gizapa ve agulizá Kilispó ezagi numunagú mina vegenaki Guivahanimú gili alévolé ikago, Koliti vegená mukilite monó gili alévolé iake, monó nagamí hilamó. \v 9-10 Lá ikago, gamena makó zupa holugú nene Guivahanímo Pauloni vamotoka utó o ameake láa loko lo amimó: Imane apakú vegená mukí není zuha lilí itaze, neza gizapa ogetonougo, ve makolímo ma gelémo golesa aminogo ive. Nenemú geza gelegesá legemiko monó noloko ahulamo. Avetó oko lokogó minozo. \v 11 Loko lo amekago, geleake, neneloka nene Ómasímini gakó lo keme keme oko noigo, kilisimasi hamoki ikani 6-agi vimó. \p \v 12 Lá okago, Akaia mikasigú agulizaki ve napa minamó, agulizá Galió. Eza gizapa onoigo, Zuta vegenalite ali apiziake Pauloni lova ali amiake, goní numutoka alímiki vake, \v 13 imane ve nenémo li hukilita gakó pelevesava zeake haitolíminiki Ómasi gupá zi amitave loko lagata aleaká noive. \v 14 Liki likago, Pauló nene gakó linogo igo, agulizaki ve Galió eza Zuta vegená láa loko lo kimimó: Agae, Zuta vese, imane vémo lihima golesa netá genavagi ale utó ilina, gakotini nene gele lukumuline. \v 15 Lá onoimóza, lekelisi nene gakotinimú itó ve makolitini kugulizaínimú itó li hukilikita gakokumú gakó hoza nalemó nenazo, lekeza netatinive. Není netá nomive. \v 16 Loko loake goní numukutí kimisele ahulokago, lememó. \v 17 Limiake galinali monó numuni gizapa vema agulizá Sosteneni nene aputá viziake agulizaki ve Galioni avogisaló apelemóza, Galió eza ánigoake ánigo ahulamó. \s1 Pauló Atiokia numutoka atiginá oko vimó \p \v 18 \x * \xo 18:18 \xt Nam 6:18\x* Lá okago, Pauló eza Koliti numutoka koma minomo noitike, monó amegesaló mila vegená kemesosoka loake, Piliskaki Akuilaki kelémoko vike sipigú itiake, Silia mikasigú vinigi Kenekelea numutoka vi anitikago, Pauló gozapá Ómasímini agulizató ale moloko zopovala hukamimó nenazo, ámina gamenamú hukatove loko li gamena alitokago, neneló hukamó. \v 19 Lá oake sipigú itiake vake, Epeso numutoka anitiake, Piliskako Akuilako neneló minikasigo, Pauló eza Zuta vetini monó numukú itike, kezagi monó ligili hagili iki minamó. \v 20 Lá iake, kezagi minatune liki likago, óe loake, \v 21 kemesosoka nolike, láa loko lo kimimó: Ómasímo giliko lamaná okikoma lekelitoka goha atiginá oko atove. Loko loake, Epeso apá ahuloake, sipigú iteake vimó. \p \v 22 Vike Sisalia mikasiuka aniteake, Zelusalega iteko vike Izesuni vegenala zuha agivelagini ánigoake, gekévaké loketamó. Lá oake, Atiokia numutoka atiginá oko lomoko vimó. \v 23 Atiokia numutoka koma minake monó hozaló goha vike Galesia mikasiuka Pilikia mikasiuka numutó namató mohona ike Izesuni vegenala zuha luhusáini kelémo kii loketomo vimó. \s1 Apoló Epeso numutoka monó lo kimimó \p \v 24 Lá okago, Zuta ve makó minamó, agulizá Apoló, eza Alesatalia apató geta vémo Epeso numutoka anitimó. Ámina ve nene gakó heeváa loaká ve minoake monó gotolaú gakó gele asú imó. \v 25 Eza Guivahanímini monó avetó iki li amikago, áminagó oko gilimó. Áisi Zoní nene vegená monó nagamí holoketa gakó, itó Zoní nene Izesukumú gili gakokó nene zazavagó gilimóza, ámina nene amuza moloko hee lokogó lo kemeko minamó. \v 26 Lá noike Zuta vetini monó numukú itike apí oko monó ale akutoko lo kimimó. Lo nokimigo, Piliskako Akuilako keza gilikasike, alími apazá zikasike, Ómasímini monó lugáa li amesike alapizi hee hee lasimó. \v 27 Lá ikasigo, Apoló eza Akaia mikasiuka vitove lokago, agivelage ali kii litake Izesuni vegenala zuhaloka luhuva netá nigiziki imane ve nene lekelitoka novikoma, alími lamaná ilo. Liki luhuva giziki amikago, aleko vimó. Vike Koliti numutoka aniteake, Ómasímo nasahilí oketago Izesukumú gili alévolé a vegená kelémo vatí imó. \v 28 Lá noiké monó gotolagutí gato kemeko, Izesú nene gologí oletative loko lo mololeta vema noive loko nenémini mogonáa vegenalitini kovogisaló lo utó ike, Zuta vetini gakó aleko limike lo kimimó. \c 19 \s1 Pauló Epeso numutoka monó lo kemeko minamó \p \v 1 Apoló eza Koliti numutoka noigo, Pauló nene mikasi holutó mohona noike Epeso numutoka anitimó. Neneló vike Izesuni vegenala zuha makó ánigoake, \v 2 loká oketake lekeza nene monó gili alévolé iake, Ómasímini Sikalahú alemó nehe. Loko loká okimikago keza láa liki lamó: Óe, Sikalahú noive loko gelemunimó nenae. \v 3 Liki likago, goha loká oketake lá ikamóza, lekelisi nene éahini gakó lamanató monó nagamí hilamó neve. Loko lokago, leza Zonini monó nagamí huluhá nenae. \v 4 \x * \xo 19:4 \xt Mat 3:11; Mak 1:4-8\x* Liki likago, Pauló láa loko lo kimimó: Zoní eza nene vegenalite kigika ale viligakumú nagamí noholoketake nemegesaloka némegetoko ati ve agulizá nene Izesú anogo ize, aikumú gili alévolé itave loko lo kimimó neve. \v 5 Loko Pauló lo kemekago, giliake, Guivahani Izesuni agulizató monó nagamí hilamó. \v 6 Nagamí hilikago, Pauló nene gotóitó agizani moloko Ómasiloka loiká loiká noigo Sikalahú keitoka lemekago, haitopaitó konokutí monó li utó iká Ómasímini agepagutí gakó liká amó. \v 7 Ámina vegená 12-a minamó. \p \v 8 Lá ikago, Pauló eza Zuta vetini monó numuíkú itike monó ale akutoko Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lo keme keme oko kagata aleko noigo, ikani losive makole golamó. \v 9 Lá okago, vegená lugáate gínikaha iake Izesuni monó nene kemegesa amemó. Kemegesa amiake, mukí vegenalitini kovogisaló Izesuni monokumú alivi letivi ikago, Pauló ahulokimiake aí vegenala zuha kelémoko vike kelémo nupa oake, gamena gamena ve makó agulizá Tilanó aí gakó apí o kemeaká numukú miniki monó ligili hagili iki minamó. \v 10 Niago, Asia mikasiuka vegená nene Zuta vegenaki Kiliki vegenaki mukitó keza Guivahanímini monó gili asú niago, kilisimasi lositá oko vimó. \s1 Sikevani gipalatini gakó \p \v 11 Lá noigo, Ómasímo Pauloni hize lé omikago, golivagi netá haitolímini mukí ale utó imó. \v 12 Lá okago, nenemú vegená nenete akisipi taulíinitunú nene Pauloni agupelotí vemo iliki vake kivisi vegenalitini kugupeló milikago zokamó, itó kigikagutí holosi golesa itiki golisi vamó. \v 13 Lá niago, Zuta ve lusaló ve lugáa numutó namató vigiki mihina amó nenete vegenalitini kigikagutí holosi golesa kepeleko kimisilitune liki Guivahani Izesuni agulizató láa liki avevezaha iki lamó: Izesuni agulizá lamaná Pauló mohona oko loaká noi vémini agulizató golisi vitave loko nololeketune, liki lamó. \v 14 Nene Zuta vetini guguni gizoaká ve napa makó agulizá Sikevá aí gipala 7-a keza ámina netá aliaká amó. \v 15 Itó gamena makó zupa láa liki likago, holosi golesa nenémo láa loko lo kimimó: Izesuni mogonamú mota gelenouve, itó Pauloni mogonamú mota gelenoumóza, lekelisi nene hí ve niave. \v 16 Loko loake, holosi agikagú mina ve nenémo alegetá vizevo oko kepelekago, golanímo alemó ze ze igo, kugupa zapakó numukutí limiake golisi vamó. \v 17 Lá ikago, ámina gakó nene Epeso numutoka Zuta vegenaki Kiliki vegenaki keza gili asú iake kegepa gahava nomigo, Guivahani Izesuni agepoka lake sigaga litamó. \v 18 Lá ikago, Izesuni monola gili alévolé iki minamoláa mukilite aniteke keza litaha kemetameki minake netá golesa ali minamó nene li utó i asú amó. \v 19 Lá iake, gozapá lusa hoza aliaká a ve lugáate lusa giaká a puku nene gita iki aliki ake vegená kovogisaló lokú gizamó. Lá iake, ámina puku nenémini meinava ale nupa iki gatamó nene, 10 tausen kina okago, \v 20 muki vegená keza nenémini ikago, Guivahanímini gakolímo hutilí oko vike gihila zeko alévolé imó. \s1 Epeso numutoka gopaga lamó \p \v 21 Lá okago, Pauló eza Masetonia mikasiuka itó Akaia mikasiuka vomo vomo Zelusalega vitove loko agata geleake Sikalahulímo alapizitó nene neza Zelusale numutoka anitekinake, nenelotí goha voko voko Loma apatoka vitove loko gele hamokó oake, \v 22 alími vatí iaká asi ve Timotiko Elastoko kimiselekago, Masetonia mikasiuka goí iki vasimó. Ezáa nene Asia mikasiuka koma makó miní ameko minamó. \p \v 23 Nene zupa Epeso numutoka Izesuni monokumú lova napa utó imó nene lá oko neve. \v 24 Neneló silivatunú gonanalivagi netá loló oaká i ve makó minamó, agulizá Temetelió. Áisi nene soza ómai netáini agulizá Tianani numunáámini amenía koma koma loló oake, ezáagi izegipa agunalagi ámina hozalotí moni napa aliaká amó. \v 25 Lá ikago, Temetelió eza izegipa agunalagi agive agave kelémo nupa oake láa loko lo kimimó: Náavegúe, lekeza hozale nenémo moni henokanoni ale utó olemeaká noimóma nene gilinave. \v 26 Itó ve makó amó agulizá Paulóma nene, lekeza aí mogona giliki ániginave. Áisi nene Epeso numutokatí itó Asia mikasi lugalokatí vegená mukí kagata hizeko kelémo gopa ike vegená kigizanitunú lilí amó ómai netá nene, netá gihila nomive loko lo kemeaká noive. \v 27 Láa lomo mohona iko iko, lelí hoza nene liminogo ive, itó lelí ómai netá napa Tianani zagusavemú nene vegenalita gilikiko liminogo ive. Lá okiko nene, Asia mikasiuka vegenaki numutó namató vegenaki Tianakumú goliva gilikilí iki niminamóma nenazo, agulizá haha itihe loko nehelele vizekave. \p \v 28 Loko lokago, giliake, kigikagú ló loake, kizapaló molokago, gakó napagutí láa liki lamó: Epeso vegenalita izoteho Tianá nene agulizaki vená napama nenae, liki lamó. \v 29 Liki likago, ámina apató vegená gopa napa iake alegesá hugumatoka ololu liki vake alegesá iake, Masetonia apakutí Paulogegi makó mihina iaká a ve lositá, kugulizá Gaioki Alistakoki nene kigizató aliake gelelehá iki iliki vamó. \v 30 Lá ikago, Pauló nene geleake, vegenalitini alegesakú vitove lokago, aí vegenala zuha keza géneka lamó. \v 31 Lá ikago, Asia mikasiuka kugulizaki ve lugáa Pauloni zogova minamó keza vegenalitini alegesakú vamitive liki gakó ahulikago, vimó. \v 32 Vokago, alegesá hugumató neneló vegená keza gakó gopa napa lake, haitopaitó gakó liki minamó. Lá niago, lugáate nene netakumú nilaze liki gelemake, gopa minamó. \v 33 Lá iki niago, Zuta vetini kigivéipini makó agulizá Alesateni nene alími etó iake gala viziake, ámina gakó li ami ami ikago, eza holomaló itike Zuta vegenalitini mogonáini hize lé inogo agizanitunú alata molamóza, \v 34 áisi nene Zuta vema nenae liki giliake, kegepagutí kegepagutí li hamó ake gakó napagutí nene Epeso vegenalita izoteho Tianá nene agulizaki vená napama nenae, liki nilago, gamena aowa lositá oko vimó. \v 35 Lá okago, kansoletini gakotó gizapa vémo kelémo zou loake, láa loko lo kimimó: Epeso apakú vese, Tianate napámini zagusave napa imaneló nemó itó okulumakutí aí vogunahana netá makó limimó nenémini gizapaváa amelagita noune. Ámina gakó nene numutó namató mota gili asú inave. \v 36 Hí vémo nenéminoko nomive loko litive. Ma nomive. Nenemú lekeza likigika ali hulu iiki netá golesa alemilo. \v 37 Imaneloka kilímiki a ve nenetosa ómai netatémini monó zagusavegutí netá makó ali halake halake oaká nehe itó Tianani alivi galativi ahe ma amasimóma neve. \v 38 Lá okago, Temetelió itó hozaló agive agave keza ve makokumú gelego golesa noigoma lihimaváinimú goní numutoka kiapegitoka kilímiki vikiko, neneló goní gakó litave. \v 39 Itó gakó makó minokikoma nene, kansoletini alegesakú aliki vikiko gakó hoza aliki gilitave. \v 40 Lekeza itína nene gopa lova hizikamó ha akokave. Ámina gakó nene kugulizaki vemate gilitamó nene nanave loko lo kumuko giliko lamaná itive. Ma nomive. \v 41 Loko gizapa vemámo loake, kimisele ahulokago vamó. \c 20 \s1 Pauló Masetonia mikasiukagi Kiliki mikasiukagi vimó \p \v 1 Epeso numutoka gakó vivi vovoga lamó nene asú okago, Pauló nene Izesuni vegenala zuha sele lo kemeake, kagata aleake, ale kii lokimiake ahulokimiake, Masetonia mikasiuka vimó. \v 2 Vigeko ánigo asú ike, monó amegesaló mila vegená minamoláa monokú ale kii lokimiake, sipigú vike Kiliki mikasiuka anitimó. \v 3 Neneló ikani losive makole minoake, age nagamí agataloka lomoike, sipigú Silia mikasiuka vinogo igo, Zuta vete giliake gohoni milamó. Pauló nene geleake, Masetonia mikasiuka ale atiginá oko mikasigú vinogo limó. \v 4 Loko lokago, Pelea numutotí Piloni gipala Sopaté itó Tesalonika mikasigutí Alistakó ave Sekutó ave itó Telepe numutotí Gaió ave Timotí ave itó Asia mikasigutí Tikikó ave Tolopimó ave ve nenéate Paulogegi \v 5 goí iki vake Toloa numutoka legeva iki minamó. \v 6 Zuta vegenalitini avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi asú okago, nezagi vegená makoki Pilipi numutotí sipigú itekunike gamena ligizani lugaloka asú igo oko novigo voko voko Toloa numutoka anitekunike, holisi hamó minuhá. \s1 Toloa numutoka Pauló monó lo kimimó \p \v 7 Minunike, leza nene holisi gamena Sategú holugú nene lepa nosá natune loko alegesá okunike, Pauló nene gó lokiko vitove loko noike, monó lo keme keme oko noigo, akovevé loló imó. \v 8 Numuni amupiló agika makokú minuhakutí nene liví mukí guluma oko minamó. \v 9 Lá onoigo, gipa makó agulizá Eutikó áisi nene Pauló monó hána hána lokago, hepé gatetó minake ahihí imó. Ahihí okago, avó ako heleake, miní amiki giliki ite numuni hepé gatetotí velehé limike mikasigú akoake helekago, ali otiki ánigamó nene, mota helekago, \v 10 Pauló limike hitoko akoake aputá novizike, vegená láa loko lo kimimó: Lekeza ive nama amilo. Hanuva noike, sikalahú nomolave. \v 11 Loko loake, numukuka itike lepa nosá kemeake, nosá koma namó. Niake, gamena hána monó ligili hagili iki niago, gó lamó. Gó lokago, Pauló nene ahulokimiake vimó. \v 12 Novigo, vegená keza ámina gipa nene agómula gizoake otikumú mulúikú lamaná giliake, numunauka alímiki itemó. \s1 Pauló Epeso numutotí monó gizapa ve ikago gakó lo kimimó \p \v 13 Lá ikago, Pauló áisi mikasigú gapo vitove loko lokago, leza sipigú itekunike Aso numutoka voko nouko, áisi mikasigú vimó. \v 14 Vike Aso numutoka aniteake ánigolimikago, sipigú alémo molokunike, makó vuhá. Voko mikasi pokola makotoka Mitilena apakú vo anitehá. \v 15 Nenelotí sipigú goha novuko, gó lokago, Kio mikasi pokola agilikaloka avilegeko vunike, gó lokago, Samo pokolagú anitehá. Nenelotí goha vunike gó lago, Mileto apatoka anitekunike, \v 16 Pauló nene Sikalahú limi holisi nekú Zelusalega voko minanogo uve loko limó. Nenemú Asia mikasi nekisaloka noigo, Epeso numutoka vitomóza, vegenalite pasiminimiiko gamena hána vitihe loko Epeso apá avilegeake, sipigutí lemeake, \v 17 mikasigú vike Mileto numutoka anitimó. Aniteake, alesa kimiselekago, Epeso numutoka vake monó gizapa ve lugáa kilímiki amó. \v 18 Iki anitikago, Pauló láa loko lo kimimó: \p Neza Asia mikasiuka aniteuke ganá lekelitoka oko moloko minumó lekeza mogonalotí gililiki itiki minamóma neve. \v 19 Nénisi nene ánéámina ive nama okuke miluma guluke Guivahaniloka gelekelé otoko minumó. \v 20 Lá uke, lekelémo vatí iti gakó nene ma hitoleketosá amumóma neve. Monó gakó nene vegená ali nupa iki minakú itó numutikú numutikú etó etó oko lo lekemeko minoaká umóma neve. \v 21 Zuta vegenaki Kiliki vegenaki kigika ali viligiki línaha netá ahuliiki Ómasiloka viki gímiziki Guivahani Izesu Kilistokumú gili alévolé itave loko lakagata aleko minumóma neve. \p \v 22 Itó itína nene Sikalahulímo litó Zelusalega novuve. Elaneloka vo anitekugo, nenitoka nana netá utó itihe, nene gele vevesamumóza, \v 23 Sikalahulímo numutó namató vetitoka mohona oko nougo, kalapusi nagalímo itó miluma netalímo negeva oko noive loko lo nemeaká noive. \v 24 \x * \xo 20:24 \xt 2 Tim 4:7\x* Lá onoimóza, neza minoko aleko oko moloko ukumú gelekugo, itemive. Guivahani Izesú gapo velenimiake monó hoza nimimó nene aleko ale nolutiginake Ómasímo nasahilí olimiaká noimómámini gakó lamaná lo hutilí itove loko nigikatunú gelenouve. \p \v 25 Itó makó nenegi litoze, gililo. Neza Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lo utó omo holutikú minoko aleko ugo, lekeza ániginamó nemóza, goha nogokaló ma ánigaminigave. \v 26 Nenemú ale akutoko lo nolukumuze, gililo. \v 27 Nénisi golisi gelemuke Ómasímo agata geleneimoláa lo lekeme o asú onoumó nenazo, lekelikutí makó nenémo latila itimó nene, nenémini lihima nenitoka minaminogo ive. \v 28 Lekezatitini gizapa niiki Sikalahulímo gizapa veve loko loleketa vegená keza Guivahanímini vegenala zuha aí golanímo meina hizi vegená nene lamaná iki gizapa ikitalo. \v 29 Neza ahulolikimikugo, soza monotó vegenalite hela galagitana iki lekelitoka anitiki lekemeni apili hilinigave. \v 30 Lá ikiko, lekelikutí ve makó utó iiki Izesuni vegenala zuhate ahulilikimiiki keitoka viki gímizitave liki monó ale gopa inigave. \v 31 Nenemú lekezatini gizapa alévolé iki ilo. Kilisimasi losive makole oko novigo, gamena gamena gó lanama gó lanama ive nama uke lakagata alumó etó etó oko lo lekemeaká umó nene, ahulosá amumóma neve. Nenemú lekeza giliki minalo. \p \v 32 Itína nene Ómasímo hize lé oleketative loko lekelémo aí agizakú nomuluve. Áisi nene alévolé gakolatunú lekelémo kii linogo ive. Lá okiko, niiko, gosohá kigika kelémo loló i vegená mukitoka miní amelikimikiko apiziki minanigave. \v 33 Neza moni henokanonimú mesahakosaha oleketosá amumóma neve. \v 34 Nezánemuki vegenáne zuhamuki není nigizánitunukó lugupémini netá ale utó moloaká umó nene mota gilinave. \v 35 Neza haitopaitó netá loló nouke hoza amuza moloko alinake kee lamamoláa nasahilí oketatune loko nenémini gapováagi lekelepizenoumóma neve. Nenemú lekeza ámina gapogú niviki Guivahani Izesú nene ale nómonó nenémo gihila nomive, hanuva nasahilí oaká nenémo gihila neve loko limóma nene gili minalo. \p \v 36 Loko Pauló lo ahulokago, ezagi kalapusa hiziki Ómasiloka lamó. \v 37 Ómasiloka liake, ive nama ake kuputá kapatá vizeke kogoka kegepa namó. \v 38 Lá iake, lekeza nogoka goha ánigaminigave loko amunaloka li gakokumú ive nama goha iake, sipigú itekoko vitive liki alímiki getatoka lememó. \c 21 \s1 Pauló Zelusale numutoka vinogo limó \p \v 1 Itó lezagi kezagi vo ezega emega unike, sipigú hee loko voko voko Kosi mikasi pokolagú anitehá. Gó lokago, goha voko voko Lota pokolagú anitekunike, voko Patala numutoka anitehá. \v 2 Aniteko sipigutí lemekunike sipi makó Pinisia mikasiloka vinogo ali vatí niago ánigokunike, nenegú itekunike, \v 3 voko Saepalasi pokola ánigokunike sogaloka nego avilegekunike, voko voko Silia mikasi liginaloka Tulo numutó anitehá. Neneló sipigutí nene henoni nahulago, \v 4 leza Izesuni vegenala zuhatini numúitoka iteko nouko, holisi hamó oko vimó. Oko novigo, Sikalahulímo kigikagú hoza alekago, Zelusalega vamitive liki Pauloni agisa agizató amó. \v 5 Lá ikago, neneló nouko, vituni gamena alitokago, keza vená izegipagi numu gatetoka lilími-liki vikago, getatoka lemeko lalapusa hizeko Ómasiloka lunimó. Lokunike, ligizakú ale lomala okunike, \v 6 sipigú noituko, keza numúitoka atiginá iki vamó. \p \v 7 Lá ikago, Tulo numutokatí voko Tolemai numutoka anitekunike, neneló Izesuni vegenala zuhagi gekévaké lokunike numuni hamokó akunimó. \v 8 \x * \xo 21:8 \xt Apo 6:5, 8:5\x* Akokunike gó lokago, voko Sisalia numutoka aniteko Izesuni gakó lamaná lo kemeaká i ve Piliponi ánigokunike, aí numukú iteko minunimó. Eza amunaloka ve 7-a monó hozaló kilími etó amómagutí ve makó minamó. \v 9 Aí mohó getola losive losive nenete Ómasímini agepagutí gakó liaká a mohó minamó. \v 10 \x * \xo 21:10 \xt Apo 11:28\x* Neneló miní ameko nouko, Zutaia mikasiukatí Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó agulizá Agapó nene \v 11 lelitoka oake, Pauloni holotani aleake ezáa agisa agizató nozike láa loko limó: Ómasímini Sikalahulímo ámina holotanímini amelahini nene Zelusalega vo anitekiko, Zuta vete imanémini imiiki hetoka vetitoka amisili miliko, mogona golesa alapizinigave loko nolive. \v 12 Gakó láa loko lokago, lezagi ámina apá amelagegi Pauló nene Zelusalega vamitive loko negénegeka lotunimó. \v 13 Lokuko, Pauló láa loko limó: Lekeza nanamú ive nama goha niago milumatini noguluve. Neza Zelusalega nagá numukukó vitove loko nenemukopa, Guivahani Izesukumule loko hilitokumuki nigikámo vávani onoize, ahulikalo. \v 14 Loko lokago, agata aleko luhá nene gelemigo, ahulokunike Guivahanímo giliko alévolé ino loko lunimó. \s1 Pauló nene Zemusí noitoka vimó \p \v 15 Loko lokunike, gamena lugáagi asú okago, Zelusalega tovo itune loko ale vatí unimó. \v 16 Ale vatí nouko, Sisalia numutokatí Izesuni vegenala zuha lugáa keza lilímiki viki Saepalasi mikasi pokolagutí ve makó eza Izesuni vegenala minamó, agulizá Manasó, aí numukú lilími milikago, iteko minuhá. \v 17 Minokunike, nenelotí Zelusalega tovo unimó. Neneló ligivetege lilími miliake, nasahilí ilimikago, \v 18 akokunike gó lokago, Pauló eza monó gizapa ve napa Zemusini numukuka lelémoko itimó. Iteko nouko, monó ve olotiva imi asú amó. \v 19 Imi asú ikago, kigizakú aleake, Ómasímo hize lé otago hetoka vegenatoka monó hoza aligo gihila zi gakó nene miní ameko avetó o kimimó. \v 20 Nene gakó avetó o keme asú okago, giliake, Ómasi agepoka liake, Pauloni láa liki li amemó: Ligivetega Paulo, Zuta vegená tausen tausen mukí nene Izesuni vegenala zuha lilí iki niamole. Keza mukitó Mosé lo hukoko li gakó amuza miliki hizi lé iaká niave. \v 21 Lá okago, geí gakó lá oko ago giliaká niave: Zuta vegená hetoka vegenalitini kigilikagú minimi vinamoláa keza Moseni gakó ali ahulatave loko kagata ale ale oaká noane. Itó izegipáinitini kugupeló Ómasímini anosa milikitamitave loko itó Zuta veta mogonataganate ahulatave loko lokimiaká noane. \v 22 Liki imane apató vegenalite geikumú láa liki giliaká nianazo, itó géisi imaneló noani gakó gilinigi nianazo, kegepauka hulu itive loko nana itune. \v 23 \x * \xo 21:23 \xt Nam 6:13-21\x* Nenemú leza gakó makó lo gimitunimó nene itanize. Lelitoka ve losive losive niamó keza Ómasímini agulizató netá makó loló itune liki li hukake, gotóini zopova hukamake hanuva nianazo, \v 24 leza keitoka gelémo gímizekuko, kezagi Ómasímini avogisaló likigika vihelé aheletoko minative loko leza aleaká nouni suni alitaze. Lá ikiko, Ómasi guguni gizi amita netá meina hizekimikako, gizi vatá niiki zopováini hukatave. Geza lá itanimó nene, ánigiiki geikumú gakoka gelemó soza gakó gelekago, geza Mosé lo hukoko li gakó gele aleaká noane liki gilinigave. \v 25 \x * \xo 21:25 \xt Apo 15:29\x* Itó hetoka vetitokatí gili alévolé amoláa keitoka luhuva netá gizoko lo hukuni gakó láa loko gizunimóma neve: Soza ómai netáini guguni gizi kimitakutí namitave loko, itó iza golani namitave loko, itó nagá ita izagutí namitave loko, itó mokoló netá lilí amitave loko lo hukoketunimóma neve. \v 26 Liki likago, Pauló eza gakóini geleake, ámina ve losive losiveló gímizekago, akiake gó lokago, kugupe kigika nagamí ziki ali vihelé ahelé lake, Zuta vetini monó zagusave napagú itemó. Itiake, Pauló kugupe kigika nagamí ziki ali vihelé ahelé liaká a gamena lutigiti gakó itó Ómasi guguni gizi amita gamenamú nene lo kimimó. \s1 Monó zagusavegú Pauloni agizató alemó \p \v 27 Lo kemekago, netá matá ali guni a gamena 7-ama asú inogo noigo, Pauló nene monó zagusave napagú iteko noigo, Asia mikasiukatí Zuta ve makolite aí ánigiake, vegená mukí gala vizemó. Gala vizikago, Pauloni agizató aliake, \v 28 gamoga giki lamó: Eé, Isilae vese, iki lilími vatí amave. Imane vémo numutó namató mohona ike Zuta ve lelí lova ale limike Mosé lo hukoko li gakokumú itó lelí monó zagusavemú alevo letovo oko loaká noi vema nenae. Itó lelí monó zagusavelegú Kiliki vegená kelémoko itekago, keza lelí monó numuni napa ali mumusopa zikave. \v 29 \x * \xo 21:29 \xt Apo 20:4\x* Liki lamó nene Pauló nene Epeso numutotí hetoká ve makó Tolopimó áisigi niasigo, ánigiake, Pauló nene monó zagusavegú alémoko itihe liki ámina gakó lamó. \v 30 Láa liki likago, ámina apá amelage mukilite giliake, ololu liki iki alegesá iake, Pauloni agizató aliake, monó zagusave napagutí gelelehá iliki lememó. Nilemego, litá iki gahe gemó. \v 31 Lá iake, Pauloni alímiki apili hilinigi niago, gakóma nene Loma amitini gimisigi vetini gizapa ve napa aitoka vokago, láa loko gilimó: Zelusale vegená mukilite lovaga nilave, \v 32 loko gakó geleake, ami ve iti minamó limi minamó kelémoko vike ololu liki keitoka lememó. Lá ikago, keza Pauloni napeletotí nene gizapa ve napamagi ami vevagi anitikago, ánigiake, ahulamó. \v 33 Ahulikago, gizapa ve napa nenémo anitike Pauloni aleake, goní itane loko loake, seni nagá lositatunú zitalo loko loketamó. Loketake, áisi hí ve noive itó nana netá golesa nalive loko loká oketamó. \v 34 Loká okimikago, vegená lugáate ganimakilisi ake vivi vovoga nilakú gakó mogonáa gele hee lamike, ami vetini numukuka alímiki vilo loko loketamó. \v 35-36 Loko lokimikago, alímiki vake numuni akaló iake itinigi niago, vegená keza kémegetiki vake ganimakilisi iki vake imane ve asú itive liki likago, Pauloni apili hilinigi ago, ami vete aputá viziki ali milamó. \s1 Pauló ezáa mogonagamú lo kiminogo limó \p \v 37 Ami vetini numukú nene Pauloni alímiki itinigi niago, Pauló eza lova gizapa ve napama Kiliki gakokutí loká otake gakó lo gimitohe. Loko lokago, gizapa ve nenémo láa loko limó: Olo, geza Kiliki gakó gelenape. \v 38 Gozapá Izipi ve makolímo gamani vegená lova ale kiminogo izegipa agunamotamola 4 tausen lovámini galaváa mikasi gomopalaló kelémoko vimó nenazo, geza ámina ve noape itó haitó ve noane. \v 39 Loko loká omikago, Pauló láa loko lo amimó: Óe, nénisi nene Silisia mikasiukatí Taliso numutoka getamó nouve. Ámina taoni napa amelahina nouve. Itó geza gele nemekako, vegená imane gakó koma lo kimitohe. \v 40 Loko lokago, kiapé nenémo gele amekago, Pauló nene akaló ote minake agizanitunú alata molokago, gakó hilinago, Hipulu gakokutí láa loko lo kimimó: \c 22 \s1 Pauló ezáa agika ale viligakumú lo kimimó \r (Apo 9:1-19; 26:12-18) \p \v 1 Uvónegita aménegita, nezáne mogonáne lo likimitoze, gililo. \v 2 Loko kezáini konóikutí lo nokimigo, giliki laga laga hiliake niago, miní ameko láa loko lo kimimó: \v 3 \x * \xo 22:3 \xt Apo 5:34\x* Neza Zuta ve Silisia mikasigú Taliso numutoka getamó noumóza, imane apatoka Gamalielé lainim-olimiaká numukú iteko minoko napa umole. Lá okuke, monó lo neme-neme igo, avónegini aménegini gakó legesó oko minuke gele asú umó. Lá okuke, itína lekezagi ámina oko Ómasímini agulizá ale ititune loko amuza moloaká noune. \v 4 \x * \xo 22:4 \xt Apo 8:3, 26:9-11\x* Itó lá okago, Izesuni gapoló viaká nia vegená nene gopoguni moloketuke, ámina vegená asú itave loko lova ale kumuke ve niamó vená niamó mukitoka nagá kemekuke nagá numukú kelémo moloaká umóma neve. \v 5 Guguni giziaká a vetini ve napagi monó gizapa vegi není mogonáa mota gilinamole. Keza ligive lagaveloka Tamasiko numutoka aleko vitane liki luhuva netá nimikago, elaneloka vinake Izesuni vegená nene nagá zeko kelémo Zelusale numutoka okugo nogosani kipilitave loko lokuke, aleko vumóma neve. \v 6 Gapoló novuke, Tamasiko apá ale alí nolugo, holisaká nene okulumakutí lapaná napa galinali gulugulu loko limike, osá o nugupe imó. \v 7 Osá o nugupe okago, viligoko pou loko mikasigú akonougo, anó lupa makó láa loko gulumó: Saulo, Saulo, nanamú gopoguni nomolonetane. \v 8 Loko lokago, neza Guivahani geza éagama ve. Loko lokugo, láa loko lo nimimó: Gopoguni molonimiaká noani ve Nasalete numutotí Izesunama noluve. \v 9 Loko lokago, ve makó nezagi minamoláa keza liviláagó ánigamóza, gakó lo nimimoláa gelemamó. \v 10 Lá okago, neza loká otoko Guivahanínemaka, nana ozo loko nolonetane. Loko lokugo, Guivahanímo láa loko lo nimimó: Geza otekoko Tamasiko numutoka vokako, Omasímo netá itane loko logetamó nene li giminigave. \v 11 Loko lokago, ló lapanalámo nogómula hize likokago, goloutamigo nene límugusi zekago, vegenáne zuhate nigizató aliki Tamasiko numutoka vamó. \s1 Pauló nene Ananiá lo ami gakó lo kimimó \p \v 12 Neneló ve makó minamó agulizá Ananiá. Áisi nene monolagi ve minake Mosé lo hukoko li gakó nene ale amegesaló moloko agizaka hizeko minokago, Zuta ve mukilite aikumú gelego lamaná oaká imó. \v 13 Ámina ve nenémo nenitoka oko noutó ote minake nigivénega Saulo, geza gogómula goloutozo. Loko noli agepagi nogómula goloutokago, aí ánigumó. \v 14 Nánigugo, gakó láa loko lo nimimó: Avotegini Ómasi áisi gilitimoláa nenéminoko loló itane loko, itó aí ve heeváa ánigatane loko, itó aí gakola gilitane loko gelémo etó okave. \v 15 Geza aitokatí netá matá ánigoko geleko animó nenémini gakó nene numutó namató vegená lo kimitanize. \v 16 Itó itína imane hanuva nanamú minatane. Litá oko otekoko Izesuni agulizá okoko, monó nagamí holokako, lihimaka asú inogo ive. \s1 Pauló hetoka vegenatoka viti gakó lo kimimó \p \v 17 Láa loko lo nemekago, Zelusale numutoka atiginá oko vuke, monó zagusave napagú ituke Ómasiloka nolugo, nigika viligokago, Izesuni ánigumó. \v 18 Ánigokugo, láa loko lo nimimó: Apá imaneloka keza geí gegepagutí gakóne giliiki gili ahulanigi aze, nenemú géisi Zelusalegatí litá oko ahuloko vozo. \v 19 Loko lokago, neza láa loko lumó: Guivahanínemaka, není mogonatagana mukí vegenalite gili asú ikave. Neza nene geikumú gili alévolé a vegená nene nagá kemekuke monó numukú numukú itegá lemegá uke, segi nogosanitunú kupulumóma neve. \v 20 \x * \xo 22:20 \xt Apo 7:58\x* Lá okuke, geí gakó lo utó oaká ve Setepanoni apilinigi niake gineganéini gololohá iki milikago, gizapa noketugo, Setepanoni apili nihelego golani limimó. Golani lemekago, gelekugo, lamaná imóma nenazo, Zuta vegená monó lo kimitomó nene nigika ale viligu gakó giliiki ininá iniganae. \v 21 Loko lokugo, Guivahanímo láa loko lo nimimó: Neza mikasi gohauka hetoka vetitoka nogimisuluze, vamane. \s1 Ami vetini gizapa vémo Pauloni gizapa otamó \p \v 22 Vegená keza gilinago, Pauló nene gakó lugáa lo kimimóza, hetoka vetitoka vitove likumú nene anotó aliake, ganimakilisi niake ve nenémináa asú itive. Helekiko lamaná oko minatune. \v 23 Liki ganimakilisi iake, kizapaló molokago, gineganéini vizakiake, usilí nizeke mumusopa gitiki nahulago, \v 24 ami vetini gizapa ve napámo lokago, numukú alímiki itemó. Lá ikago, vegenalite nene ganimakilisi itamó nenémini mogonáa lo utó okiko gilitove loake, segi nogosanitunú apilitave loko loketamó. \v 25 Lokimikago, agisa agizató nene nagá alikago, Pauló nene gizapa venini makó láa loko loká otamó: Loma ve nounazo, goníne asú amitó segi nogosanitunú nipilitamó etatihe. \v 26 Loko lokago, gizapa venini nenémo gizapa ve napa noitoka voko láa loko lo amimó: Ámina ve Loma ve gihila nenazo, nana otatune loko nogelene. \v 27 Loko lokago, gizapa ve napa nenémo Paulotoka vike loká otake Olo, geza Loma ve noape. Loko lokago, Pauló oo lokago, \v 28 gizapa ve napa nenémo láa loko limó: Neza haitotokatí vémina moni napa molokuke Loma ve loló umóma neve. Loko lokago, Pauló nene lá okanimóza, neza Loma mikasi amelaho getamóma nouve. \v 29 Loko lokago, Pauloni apilitune liki amó nene litá iki ahulamó. Ahulikago, ami gizapa ve napa nenémo Pauló nene Loma veve loko likumu geleake, nagá alitakumú ahelele vizimó. \s1 Kansoletini holúikú Pauló gakó lo kimimó \p \v 30 Lá okago, gó lokago nene lova gizapa ve napa nenémo Zuta ve keza Pauloni nene nanamú goní nitamó nehe nenémini mogonáa gilitove loko guguni giziaká a ve napagi keí monó kansolegi sele lokago, mukí iki alegesá ikago, Pauloni vínasimiake alímiki hetoka lemeke kovogisaló alími milamó. \c 23 \p \v 1 Pauló eza kansole kivi holo minake, gakó láa loko lo kimimó: Nigivénegita, neza Ómasímini avogisaloka nigika vihelé ahelé ligo, minoloko iteko minutímina noluve. \v 2 Loko noligo, guguni giziaká vetini ve napa Ananiá nene Pauloni amatoka minamoláa nene lekeza agepaló zemave. \v 3 \x * \xo 23:3 \xt Mat 23:27-28\x* Loko lokimikago, Pauló láa loko lo amimó: Gigikagú guha holamó geza Ómasímo gipilinogo ive. Géisi Mosé lo hukoko li gapomaló nelémo gonitó molatove loko nolanimóza, ámina lo hukoko li gakó nanamú avutá okanike nipilitave loko gala novizene. \v 4 Loko lokago, amatoka mina vegenalite láa liki li amemó: Geza Ómasímini guguni giziaká vetini ve napama nanamú ale letoko nolane. \v 5 \x * \xo 23:5 \xt Gá 22:28\x* Liki likago, Pauló láa loko limó: Nigive nagavese, monó gakó makó láa liki luhuva gizi milamóma neve: Geza agulizaki ve makó aleko letamo. Liki gizikago nemóma nenazo, áisi nene guguni giziaká vetini ve napama noive loko gululina, láa loko lamuline. \p \v 6 \x * \xo 23:6 \xt Apo 26:5\x* Loko loake, kansole vegutí lugáa nene Satukaio monó ve itó lugáa Palisaio monó ve minakumú ánigonoike, gakó napagutí láa loko lo kimimó: Nigivénegita, neza Palisaio monó ve nouve, itó asizónege avónege Palisaio monó ve minamóma neve. Heleakakutí goha oteaká neve loko nene gakó gelenoukumú gonitó nilími nimilave. \v 7 Loko lokago, Palisaio monó vegenaki Satukaio monó vegenaki liká ahuliká ake ake kogoka hotopotó imó. \v 8 \x * \xo 23:8 \xt Mat 22:23; Mak 12:18; Luk 20:27\x* Lá amó nene Satukaio monó vegená nenete helenosakutí oteaká itó ageló itó vogúinigi ve nenémini netá nomive liki liaká niago, Palisaio monó vegená nenete nenémini netakumú netá gihila neve liki liaká niave. \v 9 Lá okago, alegesá ikú vivi vovoga liake, Palisaio monó vegenalitini kigilikagutí monó gelemoláa lugáate otiake gakó lolagi láa liki lamó: Imane vémini lihimamú gelehá nomive. Ageló niamó vogúinigi ve niamó makolímo gakó lo ameneitimóma nene nanave loko litune. \v 10 Liki liake, gopa napaga likago, ami vetini gizapa ve napa nenémo Pauloni gitigi ahulatahe loko alegesá legekago, ami veloka lokago, ake alími-liki limiake numúikuka alímiki vamó. \s1 Pauloni apili hilinigi gohoni milamó \p \v 11 Lá ikago, akiake gó lokago, makó holugú nene Guivahanímo Paulotoka utó oake láa loko lo amimó: Geza gelegesá legemino. Zelusalega není gakóne lo utó okane. Ámina oko Loma apatoka lo utó molanogo ane. \v 12 Loko lokago, akiake gó lokago, Zuta ve lugáagi ali apiziake, lova gizake láa liki Ómasímini avogisaló li hukamó: Nosá naminake mose keké o noinake, Pauloni apelekinake zahí nagamí natune. \v 13 Liki la ve 40-a minake ámina gakó lova gizamó. \v 14 Gona giziake, guguni giziaká a ve napagi monó gizapa vetitoka viake láa liki li kememó: Leza nosánetá naminake mose keké onoinake Pauloni apelekinake nosá natune loko Ómasímini avogisaló lo hukokune. \v 15 Nenemú kansolegi lekezagi ami vetini gizapa ve napa noitoka gakó láa liki li milikiko, vino: Geza Pauloni lelí mulusiuka amiselekako, ino. Lá okako gakoláa lo lamaná itunize. Lekeza láa liki likiko, gakotini gelekoko lá okiko, leza Pauló nene gapoloka noiko gohoni molonoinake apele hilitune. \p \v 16 Liki likago, Pauloni vegimivámo gohoni milata gakó nene geleake, voko ami vetini numukú iteake, amolahini Pauloni lo amimó. \v 17 Lo amekago, Pauló nene ami vetini gizapa ve napa makó noitoka alémoko vike láa loko lo amimó: Geza imane gipa nene gizapa ve napa noitoka alémoko vokako, gakó makó lo amitive. \v 18 Loko lokago, ámina ve nenémo gizapa ve napa noitoka alémoko vike láa loko lo amimó: Nagá numukú noi ve Pauló sele loake gipa imane gakó lo gimitive loko lokago alémoko nouve. \v 19 Loko lo amekago, gizapa ve napa nenémo gipama agizató aleake, amegesa vizitoka alémoko novike loká otake gakó nanave loko lo nimitape, lozo. \v 20 Loko lokago, gipa nenémo láa loko lo amimó: Zuta ve keza Pauloni azo nene kansoletitoka alémoko lomokako, aí mogona goha vitagá itune liki loká igitanigi li nihukaze. \v 21 Láa liki nilikoma gele kememo. Keí vegenakutí ve 40-a nosá naminake mose keké onoinake Pauloni apelekinake nosá natune liki lova giziake, gohoni nimilake geí gakokumú gegeva iki gizapa iki niave. \v 22 Loko gipa nenémo lo amekago, gizapa ve napa nenémo lá loko nolike amisilimó: Geza gakó lo nemenimó nene vegená makó lo kememo, keké. \s1 Pauló kiapé napa Pelikí noitoka vimó \p \v 23 Láa loko loake, ami vetini gizapa ve losima sele lo kemeake, láa loko lo kimimó: Lekeza viki likisiko, ami ve mikasigú vitamoláa 200, itó hosi iza kemegesaló vitamoláa 70, itó zokaitó alitamoláa nene ámina oko 200 nenémináate ali sekele viziki holugú alímiiki Sisalia numutoka vitave. \v 24 Itó Pauloni nene hosi alími miliiki legesó iki gizapa iki kiapé napa Pelikinimaloka alímiki vilo. \v 25 Loko lo kemeake, luhuva netá láa loko gizamó: \v 26 Neza Kalautió Lisiana kiapé napa Pelikitega, geké nologetuke luhuva netá imane gizo nogumuve. \v 27 Gugulizaki venemaka, ami ve kezate ve makó nene alímiki nivaze. Aí nene Zuta vete agizató aliake, apilinigi ago, nénisi nene Loma ve noive loko gelekuke, ami ve kelémo-loko vuke, kigizakutí ipá unimó. \v 28 Ipá okunike, gonitó alími milamó nenémini mogonáa gilitove loko keí monó kansoletini alegesá ikú alémoko lumumó. \v 29 Alémoko lomokuke, neza láa loko gulumó: Kezáini vili milina gapomú gonitó alími milamóza, heleaká netakumupe nagá numukú voko minoaká netakumupe nene ma lamave. \v 30 Láa loko gelekuke, vegená lugáa keza gohoni miliake ámina ve apele hilitune lamó gelekuke, geitoka litá oko amiselekugo, núane novive. Itó gonitó alími nimila ve ámina oko kimiselekugo, geitoka viki gakoláa li gimitaze. \p \v 31 Luhuva netá láa loko gizokago, ámina holugú nene ami vete gizapa venini gakó gili aliake, Pauloni nene Atipatili numutoka alímiki lememó. \v 32 Limi nanitego, gó lokago, ami ve lugáa keza hosi amegesaló minamoláate Pauloni alímiki viki \v 33 Sisalia numutoka anitemó. Anitiake, luhuva netáma kiapé Pelikini nameke, Pauloni nene agulizaki vemámini agizakú milamó. \v 34 Lá ikago, kiapé eza luhuva netá gatoake mikasivamú loká otamó. Neza Silisia mikasigutí ve nouve lokago, \v 35 kiapé nenémo láa loko lo amimó: Gonitó gilími nimila ve keza ikiko, geí gakó litune. Loko loake, ami ve kemekago, Heloteni numuni napagú ahulimiake gizapa itiki minamó. \c 24 \s1 Pauloni goní itamó \p \v 1 Numuni ligizani lugaloka asú igo akiake, guguni giziaká vetini ve napa Ananiá ezagi monó gizapa ve lugáagi vegená mukilitini kegepa aleko loaká ve agulizá Telutulómagi Sisalia numutoka lememó. Limiki kiapetoka Pauloni goní itata gakó linigi vi anitemó. \v 2 Anitikago, kiapé eza Pauloni sele lokago, okago, Telutuló nene goní otake láa loko limó: Kiapetega Peliki, geza vatí oko gizapa oletako, nonagá oko minoaká noune. Imane nouni ve lelí lelémo vatí oaká noako, \v 3 numutó namató vegená mukí lélisi geikumú gelekuko, etoaká noive. \v 4 Gakó hána lokugo goselé gepelekatize, nenemú gakó lagasó lo gimitomó nene geza hulu oko gele nimitane loko noluve. \v 5 Áimane vemú lizapaló moloaká i ve noive. Áisi Zuta ve numutó namató vegená lelémo golesa ike lova hizitave loko gala vizeko loaká noive. Lá noike, Nasalete numutotí vemámini monó liaká a vetini améipo napa noive. \v 6-7 Lá noike lelí monó zagusave napa ale mumusopa zinogo noigo, aleko noune. \v 8 Géisi gonitó alémo nomulunimó nenémini mogonáa vitagá oko gezaka loká otoko mogonáa ale utó molanogo ane. \v 9 Loko lokago, Zuta ve keza alími vatí ake gakola hizi lé itamó. \s1 Pauló Pelikini avogisaló ezáa mogonáamú lo kimimó \p \v 10 Lá ikago, kiapé nenémo hanuva litive loko agizanitunú avevezaha o amekago, Pauló láa loko limó: Geza imane mikasiloka kiapé loló oko gizapa oletoko noako, kilisimasi mukí oko vokave. Nenemú geleneinake, gakó litove loko gena aminake linogo uve. \v 11 Neza Zelusale numutoka Ómasi gupá ze amitove loko iteko minutotí nene gamenáa 12-así oko vonoimole. Itó geza nenemú gagata losi gelekokoma vegená imane loká oketako li giminigave. \v 12 Neza nene monó zagusave napagú itó monó numúikú itó numuni apáikú monokumú géneka háneka loko vegená keza lova hizitakumú kelémo alitó mulugo ánigisá amave. \v 13 Imane vete li negú managú iake gakóne nene li nigemenazo, nenémini gihiláa ma gelepizeminigave. \v 14 Itó makó lo utó oko lo gimitoze, gelezo. Izesú veleleta gapo gosohakumú goselé kepeleaká noimóza, ámina gapoló mohona nouke avotegini Ómasi gupá ze ameaká nouve. Itó Mosé lo hukoko li gakoki Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete giza gakoki mukí gele zageaká nouve. \v 15 Minoko vegená lamanaki golesagi nene Ómasímo helenosakutí kelémo otinogo ive loko ve imane kezagi nezagi gele zageko noune. \v 16 Lá unike, Ómasímini avogisaló itó vegenalitini kovogisaló nigika vihelé ahelé liko minatove loko gizapa okogó nominuve. \v 17 \x * \xo 24:17 \xt Apo 21:17-28\x* Lá okuke, kilisimasi mukí nene mikasi mulaloka minokuke, vegená makolite moni ale nupa ikago Zelusale numutoka nigivénegini kimitove loko aleko umó. Okuke, guguni gizatomoláa ale etó okuke, \v 18 monó zagusave napagú iteko nigika nugupe ale vihelé aheletoko nougo, ánigamó. Nenegú vegená mulusigú minoaká nehe itó vegená vivi vovoga loko minoaká nene nomimóza, Asia mikasigutí Zuta ve lugáa keza neneló minamó. \v 19 Kéisi nene není lihima ániginamó netimó nene geitoka iki goní initatanazo. \v 20 Keí kansoletini alegesató nougo, není lihima makó ániginitamó nene imane nia vete li gimitave. \v 21 \x * \xo 24:21 \xt Apo 23:6\x* Gakó hamokó holúikú minuke lumó nenemú gili golesa ahe. Gakó napagutí láa loko lo kumumó: Heleakakutí oteaká neve loko gele zagenoukumú gonitó nilími nimilago itína nene gonitó nilími nimilago nouve loko lo kumumó neve. \s1 Pauló nagá numukú minamó \p \v 22 Láa loko lokago, kiapé Pelikí nene gosohá monolá gele hee hee lo vi ve minake, Pauloni gakó lo asú amike gohalaló ale molokago, ha minamó. Lá okago, láa lokogó lo kimimó: Ami vetini gizapa ve napa Lisiá nene Zelusalegatí lemekiko, gakotini lo asú itove. \v 23 Loko loake, ami vema láa loko loketamó: Lekeza Pauloni gizapa itiki némini manámini itamiki agivelage iki nasahilí otatune nilikoma, géneka lamilo. \p \v 24 Hoza gakó láa loko loketake, gamena luguhá minoake, Pelikí eza Zuta vená Tulusilani alémoko itike makó niasike, Pauloni sele lo amekago, eza Izesu Kilistokumú gele alévolé i mogonamú lo kimimó. \v 25 Vevesoko oko moloko minoakakumú itó ale hee hee loko aleakakumú itó gamena napaló goní oletati gakó nenemú lo kemekago, Pelikí nene ahelele vizekago, láa loko limó: Itína mota áminasí nenazo, nagató goha voko noako, gamena makó zupa sele lokugo, atane. \v 26 Loko lo ameake, kiapé nenémo Pauló nene asene zenetatane loko moni nimitihe loko gele molo moloko minoaká ike, gamena gamena alesa moloake, gakó ligili hagili iki miniaká asimó. \v 27 Lá iki niasigo, kilisimasi lositá oko vokago, kiapé makó agulizá Polokió Pestó áisi Pelikini hoza agepaló alimó. Lá noigo, Pelikí eza Zuta ve mulúikú ale lamaná ike Pauló nene nagá numukú noigo, ahuloake vimó. \c 25 \s1 Pauló agulizaki ve napámo gakola gilitive loko limó \p \v 1 Pestó nene kiapé loló oake, gamena losive makolegó minoake, Sisalia numutoka minatotí mota Zelusalega itimó. \v 2 Iteko noigo, guguni giziaká a ve napagi Zuta ve iti minamoláagi anitiake, Pauloni gakola li amemó. \v 3 Lá iake, gapoló gohoni molonoinake apele hilitune liki lova giziake, kiapé Pestoni láa liki gala vizemó: Mulutegú ale lamaná oko Pauloni nene Zelusalega amisilitane loko lo nogumune. \v 4 Liki likago, Pestó láa loko lo kimimó: Pauló nene Sisalia numutoka nagá numukú noive. Itó neza áminaloka litá oko lomoinogo uve. \v 5 Nenemú Pauloni mogonatagana gilinitamó nene lekelitokatí gizapa ve makoki nezagi makó liminake goní itatave. \p \v 6 Loko loake, gamena 8-ía nehe 10-ía nehe Zelusalega minoake, Sisalia numutoka lomoko vimó. Lá oake, gó lokago, goní numukú iteko Pauloni alímiki alo loko lokago, alímiki amó. \v 7 Alímiki itikago, Zuta ve Zelusalegatí lememoláa keza hizi vigiake vauva aliki li negú managú itiki goní itamóza, gihiláa ali utó milamamó. \v 8 Ali utó milamago, Pauló eza gakóini aleko limike láa loko limó: Neza Zuta vetini li huka gakotini neha, itó monó zagusavelini neha, itó Loma ve agulizaki ve napama neha ma aleko mumusopa zesá amuve. \v 9 Loko lokago, Pestó nene Zuta ve mulúikú ale lamaná inogo Pauloni lo amike limó: Geza Zelusalega gelémo-loko tovoko gakoka lo asú ogetatohe. \v 10 Loko lokago, Pauló láa loko limó: Loma agulizaki vémini goní numuni imane nemole. Nenemú není gakó imaneloka lo asú itunimó nene lamaná itive. Geza není mogonáne gelenanimole. Neza Zuta vegená netá golesa makó aleketamuve. \v 11 Neza nipili hilita netá makó aleko ve golesa minutó nipilitove loko latilina, nugupe nehelele vizemilinamóza, keza sozagi lake gonitó nilími nimilanazo, makolímo nene mulúikú lamaná gilitave loko keí kigizakú ma nelémo molamitimó neve. Nenemú Loma apatoka agulizaki ve napamámo není gakó giliko asú itive loko noluve. \v 12 Loko lokago, Pestó eza kansole vevagi ligili hagili iake, Pauloni láa loko lo amimó: Agulizaki ve napamámo gakóne gilitive loko lokanize, agulizaki ve napa Sisá noitoka vitane. \s1 Agilipako Pelenikeko Pauloni gakó gilinigi lasimó \p \v 13 Loko lokago, gamena makó oko vokago, mikasi gahevalokatí agulizaki ve napa makó Agilipá itó mohó agunala Peleniké keza Pestoni agizakú alitíive liki Sisalia numutoka asimó. \v 14 Asike, keza gamena luguhá ezagi miniki aliki niago, Pestó nene Pauloni gakoláa agulizaki vema avetó o amike láa loko lo amimó: Pelikí nene nagá numukú ve makó ahulomiake vokago, noimó nene, \v 15 neza Zelusalega itekugo, guguni giziaká a ve napagi Zuta vetini gizapa vetegi aí gakola makó li nimiake ámina ve nene apele ahulatune liki voká linitamó. \v 16 Voká linimikago, neza láa loko lo kumumó: Loma ve lelí suni lá oko nomive. Leza vegená gopa kepele ahulosá amune. Ve makó nene gakola minokikoma, ámina vegi goní itata vegenaki kelémo nupa okuko, goní itata vete likiko, ámina vémo keí gakó gelekoko uve amuve loko ezáa linogo ive. \v 17 Nenemú keza aí golesa netá litune liki imaneloka ikago, neza gamena hána minamuke gó lokago, goní numukú itekuke lokugo, ámina ve alímiki itemó. \v 18 Alímiki itikago, aí lihimavalamú ma litahe loko umóza, \v 19 gonitó alími mila ve keza otiake kezáini monóinimú itó Pauló nene hili ve makó agulizá Izesú nene heleneikutí oteake noive likumú lova kogoka amó. \v 20 Lova kogoka ikago, neza gakó némináamú nagata losi gelekuke, Pauló nene Zelusale numutoka itekiko gakoláa lo asú itupe loko lo amumó. \v 21 Lo amekugo, Pauló eza Loma vetini agulizaki ve napámo gakóne lo asú onetative loko limó. Loko lokago, Pauló imaneloka nagá numukú ageva oko noiko, Loma apatoka agulizaki ve napaloka amisilito gamena alitokiko vitive loko lotumó. \v 22 Loko Pestó lo amekago, Agilipá lo amike neza ámina vémo gakó makó liko gilitove loko noluve. Loko lokago, Pestó nene azo gilitanize loko limó. \p \v 23 Loko lokago, akiake gó lokago, Agilipá ave mohó agunala Peleniké ave keza sekele mamusi ikasike, alegesá numukú itikasigo, ami vetini gizapa ve napagi ámina apató ve iti minamoláagi kémegetiki itemó. Iti asú ikago, Pestó lokago, Pauloni alímiki itemó. \v 24 Alímiki itikago, Pestó nene gakó láa loko lo kimimó: Gugulizaki ve Agilipagama itó vegenáne lugáa, gakó lo likimitoze, gililo. Ve imane nánigamó aikumú nene Zuta ve mukilite Zelusale numutokagi imanelokagi nivi niviga lake minamitive liki negénegeka likago, \v 25 neza nene hiliti lihimavalamú vitagá okuke, Loma vetini agulizaki ve napámo gakóne gilitive loko likumule loko aitoka amisilitove loko lo hukokuve. \v 26 Lá oko lo hukumóza, imane vémini lihimavalamú vitagá okuke, agulizaki ve napaloka luhuva netá gizatove loko gulugo, gena okave. Nenemú imane ve lekelitoka itó gugulizaki ve Agilipaga geitoka aí mogonáa vitagá oko gelekinake luhuva netá gizatove loko alémo nouve. \v 27 Neza nagá numukú ve makó lihimavalamú vitagá oko ale utó molamoko luhuva gizaminake Loma apatoka hanuva amiselekugo vitive loko gulugo gena okave, loko limó. \c 26 \s1 Pauló Agilipani avogisaló ezáa mogonáamú lo amimó \p \v 1 Láa loko lokago, Agilipá eza Pauloni láa loko lo amimó: Gezaka mogonaka lokako gilitune. Loko lokago, Pauló nene agizani hisú oko gakola láa loko lo kimimó: \v 2-3 Zuta vete gonitó nilími mili mili niave. Gugulizaki ve Agilipaga, géisi nene Zuta vetini monokumú lova logoka unike oko moloko oaká nouni mogonate géisi geleaká noanimó nenazo, geí govogisaló litove loko mulúnegú lamaná gelekuve. Nenemú geza gelekako mulukagú hulu okiko, gakóne litoze. \p \v 4 Nénisi nene umaki ve komalotí Zelusalega ve nigivénegini holúikú minuke napa uke, oko moloko umó mogonáa nene Zuta vegenalite gilinave. \v 5 \x * \xo 26:5 \xt Pili 3:5\x* Neza Palisaio ve monolímini izolahini lilí iki mina vetini holúikú minumó neve. Minugo mogonáne ániginamóma nenazo, kéisi litune likima hanuva linigave. \v 6 Neza Ómasímo avotegini lo moloketa gakóma gihila zitive loko gele molo moloko noukumú imane gonitó nilími nimilago noluve. \v 7 Nene gihila zitive loko Isilae vegená lelí mulusi 12 leza únaká neteká Ómasi gupá ze ameko minoaká noune. Gugulizaki venemaka, hanuva lá oko gakó lamaná nene gele zagukumú Zuta vete gonitó nilími nimilave. \v 8 Ómasímo hele vegená kelémo oteaká zámuzagi noikumú lekeza nanamú gilikago lá osá amimó neve liki giliaká niave. \v 9 \x * \xo 26:9 \xt Apo 8:3, 22:4-5\x* Itó neza Nasalete numutotí ve Izesuni monó ale golesa itove loko hoza napa alitove loko nagata geleaká umóma neve. \v 10 Gelekuke, Zelusalega ámina hoza apí umó. Guguni giziaká a ve napaloka lokugo, luhuva netá nimikago, Izesukumú gili ame vegená mukí numutó namató nene nagá kememo mohona oko minumó. Lá okuke, kipilikiko hilitave liki likago, gakóini hize lé okimiaká umóma neve. \v 11 Zuta vetini monó numúikú numúikú nene Izesuni vegenala zuha keza agulizá alivi letivi itahe loko nogosani kemeaká umóma neve. Lá okuke, nénisi nene lovámini galaváa minuke, apá hotokagi gopoguni moloketoloko vumóma neve. \s1 Pauló ezáa agika ale viliga gakó lo kimimó \r (Apo 9:1-19; 22:1-16) \p \v 12 Lá oko nominugo, guguni giziaká ve napa nenete luhuva netá nimikago, keí gakotó nene Tamasiko numutoka vitove loko novugo, \v 13 holínaka lokó okago, agae, gugulizaki venemaka, lapaná makolímo ho nene avilegekago ánigumó. Nánigugo, ámina lapaná nenémo okulumakutí limike, nezagi vegenáne zuhagi nouhatoka hize sata olimikago, \v 14 mikasigú hupatoko akunimó. Akonouko, Ómasímini anó lupámo lelí Hipulu gakokutí láa loko lo nimigo gulumó: Saulo, Saulo, nanamú gopoguni nomolonetane. Sisi loaká nogosani nene eza hosímo agisatunú zitimó nene miluma gilinogo ive. Geza hosi izatini suni aleaká noanimómámo nene miluma nogelene. \v 15 Loko lokago, Guivahani geza éagamave. Loko lokugo, láa loko lo nimimó: Gopoguni molonimiaká noani ve Izesunama noluve. \v 16 Geza ote minozo. Neza gelekelé izegipáne loló itane loko utó o nogumuve. Nene itína netá ániganimó itó minomo iteko netá matá gelepizugo ánigatanimó nenémini gakó lo utó oko minatane loko gelémo etó nouve. \v 17 Zuta vegená imane itó hetoka vegenalitini kigizakutí gelémo ahulo ahulo ogetoko minatove. \v 18 Lá okinake, hetoka vegenatoka gimiselekugo, kigika kagata kolosiko, netá golesa nene kemegesa amiiki lapaná nene alitave. Lá iiki Satani agizakutí ahulimiiki Ómasímini agizakú minataze. Lá ikiko, lihimaváini ahulokimikugo, nenikumú gili alévolé inakumule liki vihelé ahelé liki niamoláatini mulusigú vi hiliiki minanigave, loko lo nimimó. \s1 Pauló monó hozavamú lo kimimó \p \v 19 Gugulizaki ve Agilipaga, neza okulumakutí vamokitana netá ánigumóma gele alekuke, \v 20 \x * \xo 26:20 \xt Apo 9:20, 28:29\x* ganá apí oko Tamasiko amelage itó alika Zelusale amelage itó Zutaia mikasigú amelaho ve itó hetoka vegená niamó keza kigika ali viligiiki Ómasiloka viki gímiziiki kigika ale viligoakalímini gihila ali utó itave loko nene monó lo kemeko minumóma neve. \v 21 Nenémini umómave liki Zuta ve makolite monó zagusave napagú nigizató aliake, nepele hilitune liki niago, \v 22 Ómasímo alata moloake nelémo vatí omo vova vova noigo, monola nene vegená iti minamó limi minamó mukí lo kemeaká nouve. Lá uke, Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi Moseki alika utó iti netakumú li mila gakó nene láa loko lo kemeaká nouve: \v 23 \x * \xo 26:23 \xt 1 Koli 15:20; Isa 42:6, 49:6\x* Gologí oletative loko lo mololeta vema nene miluma geleko hilitive liki itó helemoláatini ale goí oketoko oteoko Zuta vegenaki hetoka vegenaki keitoka lapanalímini gakó ale utó oketative liki li hukita gakó lo kemeaká nouve. \s1 Agilipá monokumú gele alévolé itive loko agata alimó \p \v 24 Pauló ezáa mogonala láa loko lo nokimigo, Pestó nene gakó napa like láa loko limó: Pauló, geza itínasa negi hizekane. Gamena gamena luhuva netá mukí gatoko minoaká anitímo itínasa negi nohizene. \v 25 Loko lokago, Pauló láa loko lo amimó: Gugulizaki venemaka Pesto, negi gakó lamuve. Gakó lamaná gihila noluve. \v 26 Gakó nolumó nene, agulizaki ve napa Agilipá geleneive. Aitoka nene vávani oko litove. Nolu netá imane nene asugunatoka utó amimó nenazo, agulizaki ve Agilipá gele asú onoimó neve. \v 27 Gugulizaki ve Agilipaga, geza Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakóma mota gele alévolé onoape. Mota gele zagenane loko gelenouve. \v 28 Loko lokago, Agilipá nene Pauloni láa loko lo amimó: Láa lako lako mino hána aminake Kilistoni vegenala loló itane loko nolape. \v 29 Loko lokago, Pauló láa loko limó: Gamena hána nominoko loló itape itó mino hána amoko loló itape neza gelemuve. Gezagi ve lugáagi itínasa imane gakó nolugo nigelemó mukitokagi Ómasímo lekelémo vatí iko nenikitana lilí itave loko noluve. Nigizató nagá zinamó nenemú lamuve. Monokumukó noluve. \p \v 30 Loko lokago, agulizaki ve napa Agilipá ezagi kiapeki mohó agunala Pelenikeki ve lugáagi otiake, \v 31 hetoka nilemeke ligili hagili niake ve imanémo hiliti netá ahe nagá numukú minati netá ahe ma alemive. \v 32 Liki likago, Agilipá nene Pestoni láa loko lo amimó: Ve imanémo Loma vetini agulizaki ve napámo není gakó lo asú itive loko lamilina, gologí omikuko, hanuva viline, loko limó. \c 27 \s1 Pauló Loma apatoka vinogo sipigú itimó \p \v 1 Pauló nene Italia mikasigú Loma apatoka vitive liki li hukikago, Loma ami vetini gizapa ve makó minamó, agulizá Zulió. Áisi ami vetini mulusi makó agulizá Agustonive liki lamó nene mulusiló gizapa oko minamó. Lá noigo, kiapé eza nagá numukú mina ve makoki Paulonigi nene Zulioni agizakú milikago, kelémoko vike sipigú nezagi makó itunimó. \v 2 Ámina sipi nene Atalamito apatokatí okago, Asia mikasi age nagamí agilikaloka numuni apá mukí minató vitive liki likago, áminagú itekunike, Masetonia mikasigú Tesalonika numutotí ve makó agulizá Alistakó ezagi makó vuhá. \v 3 Akokunike gó lokago, sipi nene Sitona numutoka vo anitekago, Zulió nene Pauloni alémo lamaná oake gele amekago, numutoka aniteake agivelagini ánigokimikago, nasahilí itamó. \v 4 Lá ikago, goha sipigú itekunike novuko, vuni gapolokatí una napa alekago, Saepalasi mikasi pokola sogaloka nego una napa alemi liginaloka avilegeko vunike vunike, \v 5 Silisia mikasi itó Pamapilia mikasi agilikaloka letoko vunike vunike, Mila numutoka Likia mikasigú anitehá. \v 6 Neneló sipigutí lemekunike Alesatalia apatokatí sipi makó oko minamó nene Italia mikasiuka vinogo noigo, ami vetini gizapa ve nenémo lelémago, ámina sipigú itekunike, \v 7 ako molo moloko silipa oko hana hana oko vunike vunike, Kinito apá liginaloka anitekuko, unámo lelémo gopa okago, numuni apá ahulokunike, Kiliti mikasi pokolámini agilikaloka una alemi liginaloka vunike, Salomone apá avilegehá. \v 8 Silipa oko vunike vunike, Lasea apá agilikaloka apá makó agulizá sipi lamaná oko minoaká i apá neneloka génopa génopa oko vo helega unimó. \s1 Ohuhú napa alimó \p \v 9 Age nagamikú gamena hána vova vova oko nominuko, golini gamena alitokago nene, Pauló nene helekatune loko geleake, \v 10 kagata aleko limó: Náavegúe, goha vitupe loko gulumóza, vamitunimoláa onoive. Sipi ategekiko, henonigó golesa amitive. Vegenaki mukitoka age nagamikú limitupe loko gulumó, gena okago, noluve. \v 11 Loko lokago, ami vetini gizapa vemámo Pauló li gakó gele ahuloake, sipiló aleaká i vegi itó sipi amelahiki keí gakó gele alimó. \v 12 Lá okago, age nagamí ohuni ánigamó nene golini gamenagú nene sipi áminaloka minamitimó okago, nenemú Kiliti mikasi pokolaló ohuni makó minamó agulizá Poeniki nene ho nolimi agilikaloka, neneló voko nouko golini gamena asú itihe liki mukilite kagata aliki lamó. \v 13 Likago, sogalokatí una makó hana hana oko alekago, mota sipigú vitune liki giliake, lukesava akiliki ali milikago, Kiliti pokola agilikaloka novuko, \v 14 vo hána amuko, ámina pokolagutí ohuhú napa agulizá ezega agilikalokatí ohuhú nene amuzavagi utó oake, \v 15 lape ale viligatimó okago, lizamuha zekunike ahulokuko, sipima gopa gapo veleko vimó. \v 16 Voko pokola koma makó agulizá Kauta loko nene helegaloka nego ohuhú alemi liginaloka novuko, sipi koma makó gelelehá unimó nene nagamikú holatimó okago, génopa hoza aleko, \v 17 gelelehá oko sipi napamagú ale molokunike, sipi napama atigitihe loko lepa nagatunú vóvotoko alunimó. Lá okunike, getanímogó o mina apá agulizaláa Silita loko netoka vokatune loko seli nene ohuhulímo aleko akúvasokative loko vínasoko ale molokuko, sipima gopa gapo veleko vimó. \v 18 Lá okago, ohuhúma amuzavagi aleva aleva oko minamó. Aleko noigo, gó lokago, henoni lugáa nene age nagamikú ali ahuli ahuli amó. \v 19 Lá iake, gó lokago, sipímini netá matala lugalokatí ámina oko ali ahuli ahuli amó. \v 20 Lá iki mina gamena luguháma ohuhú napa aleva aleva oko noigo, ho ikani sonohí loko lapaná lamigo, vita gapo ánigamake voko gopa itupe liki kagata giliake kelegesá ligimó. \s1 Pauló kelémo huluga limó \p \v 21 Lá iki niake nosánetá mosiake, gamena hána minikago, Pauló nene holúikú oteake láa loko lo kimimó: Vegúe lekeza gakóne gelelina nene, itó Kiliti pokola ahulamutilina, henokanoni nene gopa amiline. \v 22 Itína nene lekelisi lekelegesá legemino. Vegená nene golesa aminogo une. Sipigó golesa inogo ive. \v 23 Holugú není gupá ze ameaká nou Ómasímo gelekelé izegipala noutoka ageló makó amiselekago, \v 24 lemeake láa loko lo nemekave: Paulo, geza gelegesá legemino. Geza Loma vetini agulizaki ve napama noitoka hanuva voko anitinogo ane. Gelenape. Ómasímo geí asega zegimikoko gezagi sipigú nia vegi asenini zeketanogo ive. \v 25 Loko lo nimimó nenazo, nenemú nigivénegita, mulutikú lamaná gililo. Ómasímo li gakó nene haha amoakalímini nenazo, gakó imane lo nimimó nene áminaló molative loko gelenouve. \v 26 Lá onoimóza, sipi nenémo mikasi pokola makotó voko hizeko lolosa ginogo ive. \s1 Nagamikú sipima zeko atigimó \p \v 27 Láa loko lokago, Atalia age nagamikú gopa gapo veleko nouko, holisi lositá oko vokago, holugú akovevé nene sipi amelage keza mikasi makó ale alitokune liki kagata gelemó. \v 28 Giliake, nagá ahulikago, limimó nene, ve makolímo agizani alémo sipitoko molo geleko ánigamó nene 20-a voko alekago, komama nivake goha mili giliki ánigamó nene 15-así voko alekago, \v 29 sipi nene gehani amupiló iteko zeko ategekative liake, kehelele vizekago, sipi agasalokatí lukesava losive losive ahulikago, lemekago, gó la la liki niago, \v 30 minake sipi amelage keza sipi nene ahulokinake golisi itune liki giliake, sipi komama vínasi ahulikago, nolimigo, soza lake leza sipi agokalokatí lukesava makó ahulokuko limitive. \v 31 Liki nilago, Pauló nene ami vetini gizapa vegi vegenala zuhagi láa loko lo kimimó: Ámina ve nene sipi napagú minamitamó nene, lekeza age nagamikú simá nanigave. \v 32 Loko lo kemekago, ami ve keza sipi komámini nagala huki ahulikago, sipi koma nene age nagamikú gopa gapo veleko vimó. \p \v 33 Lá okago, gó latihe liki ageva minikago, Pauló nene ve mukitó láa loko lo kimimó: Lekeza nosánetá namake miniliki nitiki gizapa iki niago, holisi lositá oko novigo, lukugupe ahulikave. \v 34 Nenemú nosá natave loko noluze, pelevesava zemilo. Nosá niki kii likiko, lekegepa vamiko, avasavagi hanuva vinogo une. \v 35 Loko loake, mukitó ániginago, nosánetá makó aleake, Ómasi agepoka loake, gitegeko namó. \v 36 Nokago, ánigiake, mulúikú lamaná okago, ámina iki nosánetá namó. \v 37 Ámina sipigú minuhaláa 276 vegená minoko, \v 38 nosá noko lagatupa ahulokunike, sipigutí laisi gó nene hilulú iki ali ahulikago, sipi nene vávani oko itimó. \p \v 39 Lá noigo, gó lo vesamá noigo, mikasi ánigamóza, ánigi hee lamake gopa iake, ohuni makotó getani gunula ánigiake, lapema neneloka voko getatoka ititive liki giliake, \v 40 lukesava akiliake, nagala huki ahulikago, age nagamikú lemekago, iha nagalaló vínasiki gelelehá iake, seliváa ali otikago, hepelímo alike hilulú o-loko getani netoka novike, \v 41 senató voko hize zagekago, sipi agokáa nene mikasigú hize gilitoake minokago, age nagamilímo valahuká zeake sipi agasaloka zeko atigimó. \v 42 Zeko ategekago, lapema ategesá okago, kalapusi vegená keza galanogosá ziki golisi vikatave liki ami ve keza kepele hilitune liki lova gizikago, \v 43 gizapa venini nenémo Paulokumule loko lo hukoketake, galanogosá ziaká amoláa keza apí iki nagamikú olíi mili mili iiki galanogosá ziki viki getatoka ititave loko, \v 44 itó galanogosá zemamoláa keza nene za gatapatoki sipi zevo ategevo imoláagi ali mili mili iiki neneló hilulú iiki viká viká itave loko loketamó. Láa loko lokimikago, leza ámina netá alekunike mikasiló avasavagi ite asú unimó. \c 28 \s1 Pauloge Melita pokolaló itemó \p \v 1 Getatoka o asú okunike, mikasi pokola agulizá Melitave likago, guluhá. \v 2 Ámina pokolagú nene numuká ve keza lilími lamaná ake nasahilí ilitamó. Golini zekago, hepé lepelekago, ló gizi limikago, lotá nouko, \v 3 Pauló nene ló mosanakasana ale nupa oake, lokú nogizago, lokutí gosihá makó lokumú golisi epenape zeake, Pauloni agizató akoheake zoleme minamó. \v 4 Lá okago, mikasi amelage keza agizató nene gosihá akoheake zuuto minakumú láa liki ligili hagili iki lamó: Vegená kepele ahulo ahulo ve noitinazo, age nagamikú lemeko helemike, gunahatoka itekago, lihima naminazo, hilinogo ive. \v 5 Liki nilago, Pauló nene gosiháma aleko atohe ahulokago, lokú lemekago, gosihalímo apelemimó geleake minamó. \v 6 Lá noigo, keza lulu vizitihe itó pou loko akooko hilitihe liki ageva minamó. Gamena hána ageva minamó nene némini manámini amigo, ánigiake, genezáini ali viligiake imane ve ómai netá netive liki lamó. \p \v 7 Itó minuni apá agilikaloka agulizaki venini eza agulizá Pupilioni mikasi minamó. Áisi nene lelémo moloake, lamaná ike nasahilí oletago nene, aí numutó minunimó nene gamena losive makole minuhá. \v 8 Nouko, Pupilioni amelahini avisekago, matuna mesamá oká ase izapa vizeká okago, Pauló nene geleake, numunagú itike agizani nene gotolaló nomolake Ómasiloka like alémo zokamó. \v 9 Lá okago, ámina mikasi pokolaló kivisi vegená mukí lelitoka ikago, kelémo zokusimó. \v 10 Nenemú vegená mulíikú lamaná giliake, netá mukí lehizilitamó. Lá ikago, ikani losive makole goloake helekago, vituni gamena alitokago, gapolokamú nosánetá ali vatí ilimiake, sipigú ali mili mili ilitamó. \s1 Pauló Loma apatoka anitimó \p \v 11 Ámina pokolaloka nouko, Alesatalia apatotí sipi gosohá nene golini golisi ámina pokolaloka minamó. Ámina sipímini agokaló keí ómai netáini lopé izegipave liki avevezaha netá lilí amó. Leza nene áminagú itekunike, \v 12 vunike nene, Silakusa numutoka anitunimó. Neneloka gamena losive makole minokunike, \v 13 goha sipigú itekunike, unamú zová zeko vunike, Lekio numutoka anitehá. Neneló gó lokago, lemegesalokatí una aleake, lehelú oloko vigo, akokunike gó lokago gamena lositakó vunike Puteoli numutó anitehá. \v 14 Anitekunike, áminaloka monó gele vegená ánigokimikuko, lilími milamó. Lilími milikago, gamena 7-a kezagi minunimó. Nenelotí otekunike, mikasigú vunike Loma apatoka novunike, \v 15 Izesuni vegenala zuhate gakote giliake, lugáa ake Apio hugumatoka hotu lunimó. Lugáa nene ake apá makó agulizá Hoteli Numuni Losive Makole netoka hotu luhá. Pauló nene ánigokimiake, mulunagú lamaná gilike Ómasi agepoka limó. \v 16 Nenelotí voko Loma numutoka anitekuko, kiapé makolímo gele amekago, itó gizapa ve makolímo gizapa otago, hanuva numukú minasimó. \s1 Loma apakuka Pauló monó lo kimimó \p \v 17 Neneló numuni losive makole akoake, Zuta vetini monó gizapa venini sele lo kemekago, ikago, Pauló nene gakó láa loko lo kimimó: Nigivénegita, neza Zuta vegená nigivénegini netá golesa ma aleketamuve, itó avónegini mogonatagana ma ale golesa amumóza, keza gopa Loma vetini kigizakú nilími milikago, Zelusale numutoka kalapusi nememó. \v 18 Lá ikago, Loma vemate není mogonamú vitagá iake, hilitape liki amó nene hilito netá utó amigo, vínasinitanigi lamóza, \v 19 \x * \xo 28:19 \xt Apo 25:11\x* Zuta ve keza géneka likago, není nigivénegikumú gakó imaneloka alekoko litove loko amumóza, keza alévoleka liake, nipilitahe loko Loma vetini agulizaki ve napámo gakóne lo hukative loko lumó. \v 20 Nenemú nene ánigolikimikinake lekezagi logele hagele itune loko sele lo lekemekugo, ikave. Neza Isilae vegenalite ageva iki miniaká nia vemule liki nigizató nagá zikago nouve. \v 21 Loko lo kemekago, keza láa liki lamó: Elaneloka Zutaia mikasiloka nia vete geí gakó luhuva netá lememave. Itó vegená makolite nenelotí iki geí mogonamú gakó golesa lago ma gelemune. \v 22 Nenemú geza gakó aleneitanimó nene, gezaka lokako gilitune loko nolune. Lá onoimóza, numutó namató vegenalite ámina monó gakó gosohakumú alivi letivi niago, gelenoune. \p \v 23 Liki liake, alegesá itune liki gamena milamó nene alitokago, Zuta ve mukí nenete Paulo akoaká i numukú vauva aliki alegesá amó. Lá ikago, Ómasímo gizapa okimiakalímini gakó lamaná nene neteká apí oake lo-loko vova vova noigo, límugusi zimó. Lo nokimike, Mosé lo hukoko li gakoki Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakoki luhuva giza gakó gato nokimike, Izesukumú gili alévolé itave loko kagata alimó. \v 24 Lá okago nene, lugáa nenete gakola gili alikago, lugáa nenete gili ahulamó. \v 25 Lá iake liká ahuliká iki liminigi niago, Pauló nene gakó hamokó láa loko lo kimimó: Ómasímini Sikalahulímo agepagutí gakó loaká i ve Isaiani alémo vávani okago, gakó gihila nene avotikini láa loko lo kimimóma neve: \q1 \v 26 \x * \xo 28:26 \xt Isa 6:9-10\x* Geza voko vegená mulusigú imane láa loko lo kemezo: \q1 Lakagatatunú giliakaláa hanuva gilitamóza, gili hee laminigave. \q2 Lokogómulatunú hanuva ánigatamóza, ánigi hee laminigave. \q1 \v 27 Imane vegená keza kigika hize lí okago, \q2 kagata molokago, kogómula likokago, \q1 kogómulatunú netá matá ánigi hee hee lisá amave. \q2 Kagatatunú netá matá ma gili hee lisá amave. \q2 Kigikatunú netá makó gili hee lisá amave. \q1 Lá iake, kigika ali viligisá amago, neza nana oko kelémo lamaná itove \m \v 28 loko luhuva gizamóma nenazo, nenemú gakó makó lo likimitoze, gililo. Ómasímo lugutó vizeaká gapo vilimó nene hetoka vegenalitini mututoni neve. Kéisi vatí iki gili lamaná inigave. \v 29 Loko Pauló lo ahulokago, keza limiake vamó. \p \v 30 Pauló nene kilisimasi lositá nene Loma apatoka minake, ezáa netá matalatunú oko moloko oko minamó. Vegená keza iki viki iki minamó nene vatí iki ikave loko lo kemeake, \v 31 Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lo utó oko lo kimike, Guivahani Izesu Kilistoni gakó ale akutoko lo keme keme oko noigo, némini manámini itamago netá makó agupeló utó amimó.