\id 2TI - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h 2 Timotí \toc1 Timotini Luhuva Nampa 2 Pauló Gizo Amimó \toc2 2 Timotí \toc3 2 Tim \mt1 Timotini Luhuva Nampa 2 Pauló Gizo Amimó \c 1 \s1 Timotini nónohá amike gizo ami gakó \p \v 1 \x * \xo 1:1 \xt Apo 16:1\x* Neza Paulona Izesu Kilistotoka voko gímizekugo alévolé lekemetamenigi minatave loko lo mololeta gakóma lo utó itove loko Ómasímini gakotó imane Izesu Kilistoni aposolo loló oko noutímina, \v 2 Timotiga, monó gapoló gelémo muluke gelémo lá uke nigika gemenou ve luhuva imane gizo nogumuve. Ómasi ameteho itó Guivahanite Izesu Kilistó eza nasahilí ogetoko agika hize gemeko hulu ale utó ogetino. \s1 Timotinimú Ómasi agepoka like agika ale kii lota gakó \p \v 3 Avónege kigika lamanaki minake, omolelé amalelé iki Ómasi gelekelé itiki minamómáminoko nénisi nigikagú gakó nomigo Ómasi gelekelé otuke agepoka loaká noumó nene, gamena gamena únaká neteká geikumú gele minuke Ómasiloka loaká nouve. \v 4 Makotoka vinogo nougo nenikumú ive nama animó nene gele minuke, voko ánigogimikinake mulúnegú agila guluma napa itive loko geleaká nouve. \v 5 \x * \xo 1:5 \xt Apo 16:1\x* Ómasimú gele alévolé oaká gihila nene geitoka nemó nene gele nominuve. Itó atekaho Loisí itó izokaho Zunisí goí iki Izesukumú gili alévolé inasigo geza ámináminoko gele alévolé onane loko gele guni onouve. \v 6 Nenemú gelekuke, lokugo, gakó imane goha gilitanize. Neza gotokaló nigizani molokugo Ómasímo monolímini zámuza lehizegetamó nene, gizapa lamaná oko ale otenako, ló guluma ino. \v 7 Lá nooko, láa loko gelezo: Ómasímo nene nemú manamú lelegesá legeakalímini lemetameni lehizeletamimóma neve. Amuza moloko ligikatunú nasahilí oketoko ligika lugupe gizapa itave loko lemeneimóma neve. \p \v 8 Nenemú Guivahanitémini gakó lamaná lo utó itanikumú govoza helemino. Lá nooko aí hozamule loko kalapusi numukú noumómave loko nenikumú govoza helemino. Ómasi eza zámuza gemeneimó nene ale minoko, Izesuni gakó lamanakumú gopoguni miligitikoma, gezagi nenémini amupiló hanuva minozo. \v 9 Ómasi eza lugutó vizike otopá ziki etó iki keké viziki minatave loko sele lo limimó nene oko moloko uhá ma lamaná nego lá amimó. Ezáa agikatunú geleake nasahilí hagitana lehizeletamó nene eza gozapá mikasi ale utó amike Izesu Kilistoni mututoni lilí itakumule loko lehizeletake, \v 10 gihila zitikú nene imane gamenaló lugutó vizeaká amelaho Izesu Kilistó lemekago ámina nasahilí nene utó o lamaná imó. Áisi nene heleaká netá apele heleake, alévolé oko minoaká netá helemoaká nene aí gakó lamanatunú ale utó oletamó neve. \v 11 \x * \xo 1:11 \xt 1 Tim 2:7\x* Neza ámina gakó lamaná lo utó utó ve, itó aposolo itó tisá minatane loko Ómasímo nelémo etó onoimóma neve. \v 12 Itó neza nenemú miluma geleaká netá nene numupiló itekago kalapusi numukú noumóza, nenemú novoza helesá amive. Neza gele alévolé onou vémini mogona gelenouve, itó nagata losi gelemoko noinake eza amuza amelaho noinazo, nigika amenoumó nene gizapa onetoloko noviko, aí gamenava alitanogo ive loko gele guni onouve. \v 13 Gakó gihila geza ámegetatane loko lainim-ogetonoumó nene áminagú ale minoko Izesu Kilistotoka voko miní amenikeve loko aikumú gele alévolé oaká itó gigika kemeaká nenémini agikagú minozo. \v 14 Ómasímini Sikalahú mulutegú minoko aleko oaká noimó áisi izokaho loló iko Ómasímo gemenei netá nene gizapa etoha oko ale minozo. \s1 Onesipoloni gakó \p \v 15 Asia mikasiuka mukí vegenalite ahuli asú inimikave. Keikutí nene Pigeloki itó Helemogeneki niasimó. Nene mota gelenane. \v 16 Onesipoló eza kalapusi numukú minukumú avoza helemigo gamena gamena luhusáne ale kii lonetamó nenazo, Guivahanímo ezagi vegenala zuhagi milumaváini geleko agika hize kimino. \v 17 Áisi Loma apatoka oake nenikumú vitagá ike ike nelémo utó imó. \v 18 Guivahanímo giliko, lamaná okikoma, gamena napaló Guivahanímo agika hize amitive loko noluve. Itó Epeso numutokagi eza nasahilí onetoko hoza aleko minamó nene komasí nomimó nene lamaná gelenane. \c 2 \s1 Izesuni gimisivagi ve lamaná minati gakó \p \v 1 Gipáne geza Izesu Kilistotoka voko gímizunikeve loko nasahilí lehizelimiaká noimó nenémini agikagú minoko alévolé ozo. \v 2 Ve mukilitini kovogisaló gakó mukí lo gumumóma nene, ve lugáamú gelekako alévolé ina vegená minikikoma, ámina gakó lehizekimikako, ámináminiki vegená lugáa lainim-ikitataze. \v 3 Geza Izesu Kilistoni gimisivagi ve lamaná loló oko minoko, gezagi gopoguni miligitatakumú goselé gepelemino. \v 4 Ami ve lilí iiki hozaváa alita vete hanuva vegenalite iki miliki itatotí apazá minanigave. Ami ve lilí itave loko kelémo etó i ve agulizaki ve nenémo giliko lagaváa gilitive liki nenémini hozagó alitune liki gilitaze. \v 5 Itó lesisitakú nene ve makolímo ámina zohilímini gizapa vevámo lesisimú lo huta gakó avutá itimó nene, gihiláa aleminogo ive. \v 6 Makó eza zuhaina oko amuza moloko miluma geleko zuhá iti vémo nosánetá omolokiko goí oko nanogo ive. \v 7 Guivahanímo gigika alémo zou lokiko nene, netá matá mukí gele vevesataninazo, anoza gakó láa loko lo nogumumó nenémini mogonáa geleko alémo etó ozo. \s1 Pauló monokumule loko milumámini amupiló minamó \p \v 8 Geza Izesu Kilistokumú gele minozo. Eza Tevitini agávolaho heleneikutí mómoká oko oti veve loko aí gakó lamaná loaká nouve. \v 9 Ámina gakó lamanakumule loko gasovagi netá noguhuke, miluma geleaká nouve. Lá nouke, galana vegitana nagá zinimikago noumóza, Ómasímini gakó nene nagá alinamamóma neve. \v 10 Neza miluma hozaváa Ómasímo kelémo etó i vegenakumule loko gasovagi netá geheaká noumó nene keza Izesu Kilistó kugutó vizeaká netá itó alévolé lapanalagi ali lá itave loko lá oaká nouve. \v 11 Gakó makó láa loko nemó nene gakó gihila neve: \q1 Áisi hilikú miní amunimó nekoma nene, \q2 ezagi makó minoko aleko inogo une. \q1 \v 12 \x * \xo 2:12 \xt Mat 10:33; Luk 12:9\x* Miluma netá lumupiló noitiko nene, \q2 nenemule loko goselé lepelemiko hanuva gihitunimó nene, \q1 alika ezagi apizeko mininake \q2 aí hozaló gizapa inogo une. \q1 Aikumú noamive loko egamega otatunimó nene, \q2 eza áminámini oko egamega oletanogo ive. \q1 \v 13 Leza monokú alévolé amitunimó nene, \q2 ezáa mogonamú egamega amitimó nenazo, \q2 eza hanuva lonoi gakotó amegesaló moloko minanogo ive. \s1 Ómasímo hozaló vevamú giliko lamaná iti gakó \p \v 14 Monó gilina vegená geí gizapaló niamó nene gakó imane ale gosohá oko lo kemekoko Ómasímini avogisaló láa loko lo hukoko lo kemezo: Ha gakó pisila nomi gakó likivilege vino. Ámina gakó nenémo negénegé iki liva liva niago gele vegená nene kelémo golesa oaká noive. \v 15 Ómasímo geikumú gelekiko hozaló ve lamaná loló itane loko amuza moloko minoko hoza alezo. Lá oko gakó gihiláa nene ale vevesoko lo kemeko noako, geí hozamú govoza heleaká netá nene gumupiló iteminogo ive. \v 16 Gihila nomi gakokumú vivi vovoga nilikoma, gemegesa kemezo. Lá niamó nene láa liki niviki monó ahulanigave. \v 17 Soza gakóini nenémo litá oko halamé napa nenéminoko minoko vegená mukitoka napa oko vo alinogo ive. Ve nenémináa keikutí makó Haimeniasiko Pailitoko keza nene niasive. \v 18 Keza nene gakó gihila ánigi satikasike ahulikasike, ligika nene hele minakutí mota otekamó nenazo, alika gosohá lugupegi lelémo oteakaláa nomive likasike monó gele vegená lugáa kilími gopá-napa niasive. \v 19 Ómasímini vegenala zuha keza gehani lukesa hizinamó nenémini iki minikago, netá makolímo kelémo mómoká aminogo ive. Keí lukesanitó Ómasímo luhuva láa loko gizonoimóma neve: \q1 Guivahanímo ezáa vegenala zuha ánigo vevesoaká noive. \m Itó makó láa loko gizonoimóma neve: \q1 Guivahanímini agulizá ali mina vegená mukitoka gopa napa netáini litá iki ahuli asú iiki kemegesa amitaze. \p \v 20 Leza monó guluhá vegená nene lapegitana noune. Agulizaki ve makolímini numuni napagú nene lape haitopaitolímini golitunú itó silivatunú lilí inamóma itó zatunú itó mikasitunú lilí inamóma nene neve. Makó nene netá lamanakumú neve, itó makó nene ha netakumú neve. \v 21 Makó keza gopa napa netá mositamó nene kigika gizopa lokiko nene, lape gihila lilí ikiko, numuni amelaho lusa geko kelémo otopá zekiko, haitopaitó hoza nene numuni amelahini alitanigave. \v 22 Gosohá ve nenete kugupémo haitopaitó netakumú mumuzó oaká noikutí nene géisi mino otopá zezo. Lá okoko nene, gezagi itó kigika gizopa lo minago Guivahanimú voká voká liki sele liki miniaká nia vegenaki vevesoko minoaká, gele alévolé oaká, likigika kemeaká, hulu oko nonagá oko minoakakumú amuza milalo. \v 23 Lovaga liki gemé ziki nila gakó negi gakó ha gakó nene givilege vino. Nenémini gihila nene lova leta lava leta oaká nemó nene gelenane. \v 24 Guivahanímini hozaló ve keza lili ali iki lova leta lava leta amiki, vegená mukí alévolekutí li kememiki hulugutí monó vevesiki lainim-ikitataze. \v 25 Kéisi legesó iki monolímini gala véa nene kilími vevesatave. Ómasímo kagata alekiko kigika ali viligiki gakó lamaná ánigi vevesatahe liki lá inigave. \v 26 Lá ikiko, monolímini gala vetini kagata goha koló okiko, Satani gelehusigú apilinigi akutí nene gologí okimikiko, Ómasímo lititoka molatitoka iki minataze. \c 3 \s1 Gamena asú inogo noiko utó ita vetini mogona \p \v 1 Geza gakó makó láa loko gele hee lozo: Gamena asú inogo noiko, golesa netá utó oko puu linogo ive. \v 2 Vegená lá iki minanigave: Kezáinimú giliko itekiko, moni henonimú kumu helepelé iko miniki, kezáini iki miliki ita netalímo kumu helepelé okiko, netá matakumú aliki letiki, kezáini kugupe ali otiki, izóikini améikini gakó gili ahuliiki, netá lamaná makó kimitató lekegepoka liki mokáneve lamiki, kigika lamanaki nomiko, \v 3 kigikatunú nasahilí nomimó miniki, lihima ali miniki, lotoka lataka hiziki, kugupe kigikaló gizapa amiki, gala kemetameni iki miniki, netá lamanakumú gili golesa iiki, \v 4 kimimika liaká iki, kogoka kagaka viziki, kezáini alími napa itiki, kigika nene Ómasiloka milamiki kigikáa nene kugupémo amu heleaká noi netató milanigave. \v 5 Lá iki kugupémo nene monó kugupe itimóza, monolímini zámuza nene vasá zi ahulanigave. Lá iki niminiko, geza ánigookoma, gemegesa kemeko kezagi apizemo. \v 6 Ve nenémináagutí lugáa keza asugunatoka viki gopa napa mihina nia venalitini numúikú itiki kogoka viziki gakó li kimiki kiviligiaká niave. Ámina vená keza lihima napa genavagi ali minake, la netá lami netá nenémo kumu helekago, \v 7 monokú mina vetini gakó giliaká niamóza, Ómasímini gakó gihila gili vevesisá amave. \v 8 \x * \xo 3:8 \xt Gá 7:11\x* Ve lositá keí kugulizá Zaneko Zapeleko kéisi nene Moseni gakó pelevesava zesimó áminagó iki ámina ve kigika gopa o vimó nenete lelí monolímini gapo ahuliake negi hiziake gopa ikave. \v 9 Zaneko Zapeleko keza negi hizesimó nenémini mogona utó imómáminiki kéisi negi nihizemó nenémini mogona utó okiko, vegená mukitó keza ánigi asú itamó nenazo, netá matá iki miliki niamó nene nana itotí lá imi imi ititave. Ma lá aminigave. \s1 Timotini agata alike lo asú oko lo ami gakó \p \v 10 Lá imóza, makó minusike oko moloko umó itó monó lainim-oketumó itó oko moloko uke hoza alumó nenémini mogona kelepizumó, itó Ómasimú gele alévolé oko minumó itó netá matakumú goselé nepelemigo legesó oko minumó, itó Izesuni vegená nigika kemeko minumó, itó gasovagi netá numupiló itigo amánapa oko ote minumó, \v 11 \x * \xo 3:11 \xt Apo 13:14-52; 14:1-7; 14:8-20\x* itó gopoguni nimilinitago miluma geleko minumó, itó Atiokia numutokagi Ikonio numutokagi Listela numutokagi gopoguni haitopaitó milinitago miluma netalímini agikagú minumó nene, némegetoko anike ánigonanimóma neve. Lá oko minumóza, Guivahanímo ámina netakutí gologí onetamóma neve. \v 12 Itó vegená keza Izesu Kilistotoka viki gímiziiki monó gapoló vitamó nene keza mukitoka gasovagi netá kumupiló itinogo ive. \v 13 Lá onoimóza, ve golesagi soza monó liaká vegi keza kogoka vizita vegi kogoka vizikiko iliki niva vegi nenete hoza aliliki niviko napa omo itinogo ive. \v 14 Géisi nene gakó lo gemeaká umó nene gigika onoimóma neve. Lá okago, gakó lo gemehá vegenalitini mogona gelenanimó nenazo, nenemú ale gikitoko ale minozo. \v 15 Geza izegipa namutó minanike apazá pepa monó gotola gatoloko noitenike, save alekanike Izesu Kilistonimú gele alévolé anikeve loko gugutó viziti gakó gelenane. \v 16 Monó gotola pukugú luhuva gizinamó mukitó nene Ómasímini Sikalahulímo kigika ale vávani okimikago ali utó inamóma neve. Nenegutí gatoko noguluko monolímini mogona lelepizeaká noive. Lá ike, lagata aleaká noive, itó gopa gakó noluko lelémo gapoló moloaká noive, itó lagata alike lelémo vevesoaká noive, itó hee loko minoko aleko ituni gapo lelepizeko lelémo vevesokiko, \v 17 Ómasímini vegenala gihila loló oko mininake monokú legepagi avasavagi mininake, monó hoza lamaná haitopaitolímini aleko minanogo une. \c 4 \p \v 1 Neza Ómasímini avogisaló itó Izesu Kilistó eza minoko vegená logómulagi itó helemoláagi gona mololetanogo i vémini avogisaló nene Izesú amuzavagi aniteko gizapa oletatimómave loko láa loko lo hukoko lo gimitoze, gelezo. \v 2 Geza nene monó lo utó oko lo kimitanimó nene, vegená nenemú nokivisiko nokivisemiko gopa lo kemezo. Kagata aleko kelémo vevesoko kelémo oteko goselé gepelemiko lainim-oketozo. \v 3 Minomo iteko gamena makó alitokiko, monó gihilamú géneka liiki ahulanigave. Lá niiki, monó nene kagatatunú giliko lagavagi minatimó nenéminigó gilitune liki tisá kilími nupa ikiko, hanuva gopa gakó kumu hiliti gakó li kimikiko, \v 4 monó gihila nene kemegesa amiiki, gitene gakokú viki gímizinigave. \v 5 Keza lá itamóza, géisi nene gigika gagataló gizapa oko minozo. Gasovagi netá gumupiló noitikoma, alévolé ozo. Izesuni gakó lamaná lo utó oaká hoza naleko ale gúezo. Ómasímo hoza gimimó nene ale lutegeko alezo. \p \v 6 Nénisi hilito gamena mota alitokave. Nipili hilikiko nugupelotí miguhala nanigave. \v 7 Nénisi nene hoza lamaná aleloko vumó nene mota ale asú onouve. Zohikú eza aviligigo eza aviligigo iaká niamó nenéminoko hoza ale lutegeko makiló anitekuve. Gakó gihila gizapa umó nene gologolo samimóma neve. \v 8 Itó okulumakutí gonanalivagi akilí lamaná nene vevesiki miniki aliki iaká nia vegenalitini mututoni nenémo negeva noimó nene gamena napaló Guivahani áisi ale vevesoko gona moloaká vémo nezagi mukí vegená eza anititi gamenamú lagata losi gelemoko ageva oaká nouhá vegená nene ámina akilí lehizeletanogo ive. \s1 Vegená lugáatini gakó \p \v 9 Geza nene nenitoka atove loko amuza moloko litá oko atanikumú noluve. \v 10 \x * \xo 4:10 \xt Kolo 4:14; Pile 24; 2 Koli 8:23; Gal 2:3\x* Temá áisi nene mikasigú netakumú giligo, itekago, ahulonimiake Tesalonika numutoka vokave. Keleseké eza Galesia mikasiloka vokave. Taetasí eza Talamesia mikasiuka mota vokave. \v 11 \x * \xo 4:11 \xt Apo 12:12; 13:13; 15:37-39\x* Leza nene Lukakigó nousive. Makí nene hozagú nelémo vatí iti ve noinazo, nenemú alémoko ano. \v 12 \x * \xo 4:12 \xt Epe 6:21-22\x* Tikikoni nene amiselekugo, Epeso numutoka novive. \v 13 \x * \xo 4:13 \xt Apo 20:6\x* Anogo nookoma nene, hepekumú luhoaká gó nene Toloa numutoka Kaloponi numutó gololohá o molonoumóma alenetoko ano. Itó monó gotolánemagi itó pepa agila makó molonoumómagi alenetoko ano. \p \v 14 \x * \xo 4:14 \xt 1 Tim 1:20; Age 62:12; Lom 2:6\x* Kapatunú netá matá loló oaká ve Alesaté nene netá golesa goha alenimikaze, nenemú minoko Guivahanímo lihimala lelegí oko aminogo ive. \v 15 Eza amuza moloko lelí monó gakokumú pelevesava zimó nenazo, áisi gelémo gopa napa okatize, gizapa etoha oko minozo. \v 16 Goní nougo, ganá apí oko není mogonamú lo nokumugo, makolímo nelémo vatí oko hize lé onetamimóma neve. Keza mukitó ahuli asú initamóma neve. Nenémini lihima nene Ómasímo ahuloketino. \v 17 Guivahani nenémo nasahilí onetake hize lé onetake, aí gakola lo utó oloko vinake lo lutigitane loko itó hetoka vegenalite gili asú itave loko luhusáne ale gilitonetamó. Lá noike gasovagi netalímini agepagutí asene zenetake vínasonetamole. \v 18 Itó Guivahani eza golesa netá nemupe manamupe nelémo vatí oko asene zenetoloko voko okulumakú aí avogisaló avasavagi nelémo molanogo ive. Aí lapaná nene mino lúaló moloko minino. Lamaná. \s1 Gekéini loketa gakó \p \v 19 \x * \xo 4:19 \xt Apo 18:2; 2 Tim 1:16-17\x* Itó imane Piliskaki vana Akuilaki itó Onesipoloni vegenala zuhagi gekéini noloketuze, nene lo kemezo. \v 20 \x * \xo 4:20 \xt Apo 19:22, 20:4\x* Elastó eza Koliti numutoka minamó, itó Tolopimoni avisekago Mileto numutoka ahulotonouze. \v 21 Geza nene golini gamena alitamiko atove loko amuza moloko ano. Eupuló eza gekeka nologetaze, itó Putené itó Linó itó Kalautiá kezagi ligivetege lugáagi nene geké niligitave. \p \v 22 Guivahanímo geí sikalahutoka minino. Ómasilokatí nasahilí nene lekelitoka mino moloko minino.