\id 2PE - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h 2 Pitá \toc1 Pitani Luhuva Nampa 2 \toc2 2 Pitá \toc3 2 Pit \mt1 Pitani Luhuva Nampa 2 \c 1 \s1 Nónohá kimike lo kimi gakó \p \v 1 Neza Saimon Pitana Izesu Kilistoni gelekelé ve itó aposolo nénisi nene Izesu Kilistó eza Ómasile itó lugutó vizeaká ve hee loko mina ve minoakeve loko gele alévolé oaká gihiláa lehizeletamokitana oko lehizeleketa vegenalita luhuva imane gizo nolukumuve. \v 2 Lekeza Ómasimú itó Guivahanite Izesukumú gili guni iki gililiki niviko nasahilí itó hulu nene lekelitoka miní ameko utó oloko voko minino. \s1 Ómasímo lelémo etó oake sele lo limi gakó \p \v 3 Izesú ezáa lapanalagi itó lamanalagi nene izá miliki alitave loko sele lo likimi ve ánigoko gelekuko Ómasiloka gímizi miniki iki miliki itave loko ligikámini lukesaváa mukí nene Ómasímini zámuzalámo lehizeletonoimóma neve. \v 4 Lá oake, netá gihila ite minamoláa meinaváa napagi nemó alitave loko lo mololeta netá lehizelimikago nene, alekuko, nenémini gihiláa lelitoka utó okiko, mikasiuka gumesisímini gihila lapuluva oaká netá nene lemegesa amekinake Ómasímini ametamenigi itunize. \v 5 Nenemú lekeza gili alévolé iki miniaká niató amuza miliki hee liki miniakatini nene miní amilo. Hee liki miniaká niató nene mukí netá mogonamú geleaká nene miní amilo. \v 6 Netá mogonamú geleakató nene likigika nemó lukugupe nemó gizapa oaká nene miní amilo. Nenémini agikagú amuza milikiko, gasovagi netá utó noikoma, amanapa o minoaká nene miní amitaze. Amanapa o minoakató nene, likigika lamanaki minoaká nene miní amilo. \v 7 Likigika lamanaki minoakató nene likigivetikinimú miluma gelekimiaká nene miní amilo. Miluma gelekimiakató nene, likigika kemeaká nene miní amilo. \v 8 Ámina netá matá nenémo lekelitoka minoko hize hutilí noikoma, Guivahanite Izesu Kilistoni mogonamú geleakaláa gili miniki hozaváa alikiko, hutuváa loló amoko gihiláa zinogo ive. \p \v 9 Itó nolu netá matá ali minamita vegenakumú láa loko litunize: Keza kemenímini agómula liko vimó neve. Golesa netáini goí oko Ómasímo nagamí zeketoko kelémo lamaná imó nene kagatí molokave loko litunize. \s1 Guivahanímini lapanaláa nene agómula gihilatunú ánigamó \p \v 10 Nigive nagavese, lekeza nenemú Ómasímo lekelémo etó oake sele lo likimimó nenémini gihiláa lekelitoka mino alévolé itive liki amuza milalo. Lekeza lá itamó nene goselekaselé ikiko monokutí velehé lememinigave. \v 11 Lá iki miniko Ómasímo giligo vávani olikimikiko Guivahanite lugutó vizeaká vele Izesu Kilistoni avogisaló alévolé oko minoakalímini agikagú nene vi hilanigave. \p \v 12 Lekeza netá matá mukikumú imane mota lo lekemekuháma neve. Itó ámina gakó gihilámini agikagú alévolé iki niminamóza, ámina gakómaló nene ale gosohá oko lo lekeme lekeme oko minanogo uve. \v 13-14 Neza gamena hána minaminake mikasi nugupe ahulatove loko Guivahanite Izesu Kilistó lo utó oko lo nemekago gelenoumó nenazo, neza mikasi nugupegi nomininake gakó imane lo lekeme lekeme oko mininake lekelémo ote ote oko itove loko gulugo etokave. \v 15 Nenemú helekugo, lekeza gakó nene ali gosohakosohá iki mili gilikilí iki viva viva iki minata gapomú vitagá inogo uve. \p \v 16 Neza Guivahanite Izesu Kilistoni zámuzalamú itó anititi gakó lo lekemekugo nene, lekeza giliko gitene gakó loló amino. Vegenalite kagata giliki ali guni iki lakutí lo lukumumó negopa, neza Guivahanímini golivagi lapanaláa utó noigo, nezáne nogómula gihilatunú ánigonoutotí lo lukumumóma neve. \v 17 \x * \xo 1:17 \xt Mat 17:1-5; Mak 9:2-7; Luk 9:28-35\x* Nene Ómasi amelaho eza Izesuni agulizá ale otike gonanalisi lehizemikago, okulumakú lapanalagi velokatí nene imane nene nigika amu gipáne noive, aí nene ánigo laga alekuve loko limimóma neve. \v 18 Neza aposolo lugáagi áisigi apazá agokaló nouko, gakó némika loko okulumakutí lemekago gelenouháma neve. \v 19 Itó leza nenemú Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakó gelekuko gihiláa lamaná loló oloko iteaká noive. Nenémo livikitana oko límugusigú hize hanatokamó nenazo, lekeza nenemú lokogómulatunú ánigi gisili hiziki niko, gó lo lapaná latize. Itó sonohí napa ganakomekitana oko Izesuni lapaná nenémo likigikagú hize hanatoko minatize. \v 20-21 Ómasímini agepagutí gakó nene vegenalita giliki alivi hiziiki makó linamó negopa, Ómasímini Sikalahulímo kelémo vávani noigo Ómasilokatí gakó liki miniaká amóma nenazo, nenemú ganatilisi gakó makó láa liki gili guni iki gililo: Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete monó gotolaú luhuva gizi mila gakolímini mogonáa nene ve makolite kezáini kigikagutí gili guni iake lamoakalímini neve. \c 2 \s1 Monó lili ali ve sozámini keí gakó \p \v 1 Isilae vegenatoka gakó lili ali ve sozáminigi nene gozapá utó iake minamó. Lekelitoka áminagó iki monó lili ali ve sozámini utó inigave. Keza soza monó ali utó milikiko, lekelitoka hoú loaká netá itó latila oaká netá nene utó inogo ive. Itó nenegó nomive. Guivahanímo nohilike lihimaváini meina hizeketa gakokumú egamega oaká nenegi alinigave. Lá ikiko, kezáini iki miliki atímo lapuluva oaká netá nene galinali kugupeló utó inogo ive. \v 2 Vegená nenémináa keza mokoló netá naliko vegená mukilite ánigiiki kémegetanigave. Itó keikumule liki vegená lugáate monó gihilámini gapomú aliki letanigave. \v 3 Lá okiko, soza monó liaká ve keza moni henokanonimú mumuzó itatímo itó kigikagutí gakó utó ititímo lokogoka viziki netá matatini hanuva alinigave. Hoza lá iki alitakumú keí lihima kimitove loko Ómasímo gozapá ale vatí oketamó nene, voko haha amive. Itó vi tolova iakáini nenémini agepáa ale molamó nene ha neve. \p \v 4 Ve nenémináatini mogonamú láa liki gililo: Ageló lugáate netá golesa alikago Ómasímo asenini zeketamike meikú nagá zeko kehelú ahulokago, ká emane límugusi lapalapa zikú limiki niave. Neneloka goní ita gamenamú ageva iki niave. \v 5 \x * \xo 2:5 \xt Apí 6:1–7:24\x* Itó gozapá netá matá mukí itó vegená nene Ómasímo asenini zeketamimóma neve. Makó Noá nene hee loko minoakalímini gakó loaká i vegi vegenala zuha 7 kezagigó asenini zekimikago, gosohá niago, vegená golesa keitoka nagamí veleko kepele gesá imóma neve. \v 6 \x * \xo 2:6 \xt Apí 19:24\x* Itó Soto apatokagi Gomola apatokagi ámina oko lapuluva itave loko lokago, lokú liki mikasi amóma nene vegená golesa alikaloka utó iki minatamó nenete ámina netalímo lelitoka utó okative liki gilitave loko nenémini imóma neve. \v 7 \x * \xo 2:7 \xt Apí 19:1-16\x* Itó ámina apá alémo latila inogo noike nene hokolizá ve keza mokoló netá kovoza helemigo aliki niago, hee lo mina ve Lotí eza ámina netá golesamú miluma geleko mina vema agutó vizimó. \v 8 Lotí eza monolagi ve minoakeve loko keí holúikú noigo, keza netá golesa aliki minikago gamena gamena ánigoká geleká ike, mulunagú gele golesa oko minoaká imó. \v 9 Nenemú Guivahanímini mogonáa lá oko mota utó okamó nenazo, áisi nene monóiki mina vegená nene gimilegú moloaká netakutí lugutó vizeaká zámuzagi noive. Itó monóini nomi vegená nene gamena napaló goní oketatove loko nagá kimitikumú geleneive. \v 10 Litaha kigikámo amu heleaká netá golesa ámegetiake goihá giligili iki gizapa véinitini gakó gili ha gele gele iaká nia ve nene Ómasímo aleko iteko alévolé oko nagá kiminogo ive. \p Ámina soza monó ve nenémináa nenete kelegesá legemigo hokolizá iki miniaká niave. Itó lapanáiki niamoláa nene alivi letivi ikitiki miniaká niave. \v 11 Lá niago ageló keza nene zámuza itó helisa haitolímini alinatite Guivahanímini agovisaló ámina soza monó liaká ve nene lihimáinimú lotuva ligiki alivi letivi iki ikitisá amamóza, \v 12 soza monó liaká ve nenémináa nene kigika kagata nomimó gaha nama kipiliki nia netakitana mina vegená keza netá matalímini mogonáa gili hee liki gilinamake ámina netakumú gopa napa gakó golesa liaká niave. Nenemú gaha nama tolova iaká niatíminiki tolova inigave. \v 13 Lá iiki netá golesa galasa aliki miniaká niamómámini meinaváa aliki miluma gilinigave. Keza límugusigú negopa ho napa lató nene kugupémo amu heleaká noi netá golesa amuza miliki aliaká niamó nenémo kogolizanini loló o kemeaká noive. Holutikú musi netá itó golotuva netá lilí iki niago lokovoza utó oaká noive. Nosánetató nene lekezagi niki minake ali gopa napa iki gasova vegenalitini suni aliaká niakumú kogoliza viziaká niave. \v 14 Kogómulatunú mokoló netá kogómula ánigoaká itó netá golesa lugáa nekumú lagaváa sipisi ali miniaká nia ve keza monokú alévolé ama vegená kimimika nilake itó moni henokanoni nenéminimú amuza mililiki nivago kigikáini loló oaká noive. Ve nenémináate meinímini mututoni lilí niave. \v 15 \x * \xo 2:15 \xt Nam 22:4-35\x* Keza gapo hee lo minamó nene kemegesa amiake olíi hiziki Posoleni gipala Palámo vi gapoló ámegetiki nivave. Palámo golesa netalímini meinaváa alinogo mumuzó imóza, \v 16 Guivahanímo ámina lihimamú gahá amimó nene, toki iza gakó lamoaká netalímo vegenalitini gakó loake soza gakó lole ale ve Palámini negi netá lekesava amimó. \s1 Ámina lili ali ve sozámini mogonáini \p \v 17 Soza monó liaká ve nenémináate nagamí utamó nenéminiki minake itó hepelímo límusi huhu lokago, voko aleko oko aleko oko voaká noimó nenémini iki niave. Kegepagutí gakó linamó nenémini gihila utó osá amive. Ve nenémináa keza límugusi lapalapavagú anititave loko loketamó neve. \v 18 Kezáinimú gelego iteaká noi gakó ha gakó liake nene, monó giliake litaha gapo izoha nahula vegená nene kogoka viziaká niave. Lá niake mokoló netatunú kogokagú milikago, anitikago, litaha kigikámo amu heleaká noi netá aliake vegená makó keí gelehusigú apilitave liki lá iaká niave. \v 19 Lukugupémo amu hili netá hanuva alinigave liki li mililikimiaká niamóza, kezáini kigikáini anuva onoitímini nagakú niake némika liaká niave. Nenémini mogonamú láa loko gelenouve: Ve makolite netá makolímini gelekeleváa minatamó keza ámina netalímini nagalagú vi hiliki minanigave. \v 20 Gilinahe. Ve makó keza Guivahanite lugutó vizeaká ve Izesu Kilistoni mogona nene lamaná iki gilikakeve liki monóini nomi vegenalitini golotuva netáini kemegesa aminitakutí ámina netalímo goha kovogisaloka okoko agulizaki ve goha loló okemekiko ámina netató gímizi lamaná itamó nene, gozapá miniki aliki amó nenémo komáisí golesa imóza, alika miniki aliki itamó nenémo golesa o lamaná inogo ive. \v 21 Ve nenémináa keza hee loko voaká gapo lamaná nene ánigi lamaná amalina, golesa itigí i minaline. Itó gapo lamanató vikatitegi itó apazá gakoláa li kimikago gelemómategi goha atiginá iki gozapá litaha gapoló vitamó nene golesa o lamaná inogo ive. \v 22 \x * \xo 2:22 \xt Ano 26:11\x* Ve nenémináa keitoka anoza gakó láa liki liaká niamó nene alévolé okago niave: \q1 Gala eza nosánetá noake itó musi veleake ámináa nene goha noaká noive. Itó iza eza nagamikú akoake goha goihá holoaká noive. \c 3 \s1 Guivahani atiginá iti gakó \p \v 1 Nigika lukumu vegenáise, luhuva netá goha imane gizo lukumugo losi noive. Ámina luhuva lositakú nene neza ale gosohá oko lo lekemekinake mulutini alémo otekugo giliakatini nene lamanalíminigó minative loko gizokumó nene \v 2 lekeza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve apazá minamó nenete gozapá alika utó iti netakumú lina gakó itó lekelí aposolo vegená leza Guivahanímo lo mola gakola lo lukumuhá nene gili minatave loko gizo lukumumóma neve. \v 3 \x * \xo 3:3 \xt Zut 18\x* Ganatilisi imane gili zagiki gililo. Alika gamenama alitokiko, vegená golesa utó iiki kugupémo amu heleaká noi netató ali gikitiki aliki miniki gakotini alivi letivi iki lilikitiki \v 4 láa liki linigave: Guivahani atiginá itove loko lo mola gakolímini gihiláa hí neve. Gozapá avotege ámina gakó gililiki viki minake helemó. Lá okago netá matá mukí mikasi utó i gamenaló emane ámina netá minoloko iteko hanuva nemóma neve. Itó ámina okogó itína nominave liki linigave. \v 5 \x * \xo 3:5 \xt Apí 1:6-9\x* Keza vegená lá iki giliake gakó makó lá oko nemó nene gopa gili ámigiaká niave: Ómasímini gakotó okulumá gozapá utó imó, itó mikasi ámina oko nagamikutí utó oake nagamilagi minamó neve. \v 6 \x * \xo 3:6 \xt Apí 7:11\x* Itó alika ámina nagamilímogó vegená itó netá matá mukí kelémo sumizá noake kepele gesá imó neve. \v 7 Itó okulumaki mikasigi ha niasimó nene ámina gakotó Ómasímo kelémo gikitokago lolímini mututonáa lilí iki niasive. Vegená golesa lihimáinimú goní oketati gamena utó okiko, latila itáikumú ageva iki niasimole. \p \v 8 \x * \xo 3:8 \xt Age 90:4\x* Nigika lukumu vegenáise, netá makó imanegi gili gopa napa amilo. Guivahani eza gamena hamokumú giligo melekeni 1000-igitana loló oaká noive. Itó melekeni 1000 nenemú giligo gamena hamokitana loló oaká noive. \v 9 Guivahani eza gakó lo mololetamó nenémini gihiláa utó itive loko ligitagani oko gamena molo hána osá amive. Vegená lugáate gilikago lá oaká noimóza, lá oko nomive. Eza ve lugáama latila itave loko gelesá amike vegená mukitoka kigika ali viligatave loko geleake lekelikumule loko geha zeko ageva oko minoaká noive. \p \v 10 \x * \xo 3:10 \xt Mat 24:43; Luk 12:39; 1 Tes 5:2; Ali 16:15\x* Guivahanímini gamena nene guminaló ve nenéminoko galinali utó inogo ive. Utó okiko okulumá eza anó sipisi moloko voko tolova inogo ive. Itó okulumató nego ánigoko moloko oaká nouni netá mukitoka nene lolímo loko haha inogo ive. Lá noiko mikasigi itó mikasímini amupiló netá matá mukí nene lolímo lo asú inogo ive. \s1 Lo asú oko lo kimi gakó \p \v 11 Netá matá mukí nene nenéminoko haha o asú ititó nenazo, nenemú lekeza etó iki keké vizi miniki monokú alévolé iki miniki ali minalo. \v 12 Lá niiki Ómasímini gamena napa atikumú lakagata losi gelemiki ageva iki govisi aliki letiki minalo. Ámina gamena alitokiko okulumá nene lolímo loko haha inogo ive. Itó okulumató nego ánigoko moloko nouhá netá mukí nene ló gulumagú holokiko loko gili gili molokiko asú inogo ive. \v 13 \x * \xo 3:13 \xt Isa 65:17, 66:22; Ali 21:1\x* Lá onoimóza, lélisi nene okulumá gosohá itó mikasi gosohá ale utó moloko lehizeletatove loko lo mololetakumú ageváa noune. Itó nenegú vegenalite mini hee liki miniaká nenémo gikí o lamaná oko minanogo ive. \p \v 14 Nigika lukumu vegenáise, lekeza netá nenémináamú ageva iki miniaká nianazo, aí agovisaló likigika geha zimó gizopa lo miniko lihimate nomimó minatune liki amuza milalo. \v 15 Lá niiki Guivahanitémo gamena molo hána okikoma láa liki litaze: Lelémo lugutó viziti gamena neve. Ligiveteho ligika ameaká nouni ve Pauló eza Ómasilokatí geleakalagi minatímove loko lo lukumu netakumú luhuva gizo likimimóma neve. \v 16 Eza mukí luhuva netá gizoaká noikú nene ámina netakumú gakó lo lekemeloko voko noimóma neve. Itó aí luhuva netalagú gakó lugáámini mogonáa genavagi nego ve negi itó keé lamamó keza ali gopánapa iaká niamó nene aí luhuva netakó nomive. Monó gotola gakó lugáa mukitoka nene ali gopánapa iki kezáini vi tolova iaká gapoló nivake lá iaká niave. \p \v 17 Nigika lukumu vegenáise gakó imane lakagata aleko lo lekemekugo gilinamóma nenaze, vegená golesa keí gopánapa gakóini likigikagú lemekiko, likilími gopa ikiko monokutí limiki akikataze, gizapa iki minalo. \v 18 Lá niiki Guivahani lugutó vizeaká vele Izesu Kilistoni nasahilí itó aí mogonatagana gili kolosiki gili hee liliki viki minalo. Aí lapaná itínasa utó o lamaná okoko ámina oko minoloko voko mino lúaló moloko minino. Lamaná.