\id 2CO - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h 2 Koliti \toc1 Koliti Vegenalitini Luhuva Nampa 2 Pauló Gizo Kimimó \toc2 2 Koliti \toc3 2 Koli \mt1 Koliti Vegenalitini Luhuva Nampa 2 Pauló Gizo Kimimó \c 1 \s1 Koliti vegená nónohá kimike gizo kimi gakó \p \v 1 \x * \xo 1:1 \xt Apo 18:1\x* Neza Ómasímini agepagú gakotó Izesu Kilistoni aposolo loló u ve Paulona itó ve ligiveteho Timotí ezagi makó minusike Koliti numutoka Ómasímini vegenala zuha itó Akaia mikasi lugáaloka monó gele vegená miniliki viki iki inamó lekeza luhuva netá imane gizo nolukumuke láa loko noluve: \v 2 Ameteho Ómasi itó Guivahani Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu nene lekelitoka minoloko voko minino. \s1 Pauló milumámini amupiló minake Ómasi agepoka limó \p \v 3 Guivahanite Izesu Kilistoni amelahini Ómasi agepoka litunize. Eza hulu ameteho itó lelémo geha zeaká ameteho minokave. \v 4 Eza milumámini mogonáa haitopaitó utó noigo lelémo guni oaká noive. Lá okago, Ómasímo lelémo hulu oaká noi hulu nenémo leza ámina oko ligive lugáa miluma malumámini amupiló niminikoma kelémo geha zitunimó onoive. \v 5 Kilistó eza miluma gilimó nenémini nekisáa lelitoka vaí oko miní amekago, ámina oko Kilistoni huluváa genavagi ale utó moloaká nousive. \v 6 Helegaloka lelitoka miluma maluma utó oaká noimó nene lekelitoka geha utó itive loko itó lekelémo lamaná itive loko utó o lemeaká noive. Itó helegaloka hulu nenémo utó o lemeaká noimó nene lekelikumule loko utó o lemeaká noive. Itó hulu nenémo lekelitoka mino moloko hize lé noleketiko, miluma maluma lelitoka utó oaká noimó ámina oko lekelitoka utó noiko nene siti viziki miniki alitave loko neve. \v 7 Itó leza lekelikumú lagata losi gelemoko minoaká nounimó nene alévolé okago láa loko geleaká noune: Leza miluma geleaká nounimó nene lekezagi izá miliki miluma maluma giliki niminiki hulúmini gehava monéna alitave. \p \v 8 \x * \xo 1:8 \xt 1 Koli 15:32\x* Nigivénegita, nenémini gakola makó láa loko neve: Asia mikasigú milumámini amupiló minomo iteháma neve. Nenemú lakagatí molokative loko litoze, gililo. Neneloka nene genavagi netá golivagi lamaná lumupiló iteake lelémo akatimó okago, miní ameko logómula gizative loko ma gelemuháma neve. \v 9 Itó imane heleaká netá ale alitokune lokunike ligikate golosasa gimó nene lá imóza, ma utó o lememimóma neve. Leza zámuzatemú gelekuko lemeko ha netá loló okiko, Ómasímo heleakakutí lelémo oteaká ve aitokagó leheta itune loko ámina golivagi netá utó o limimóma neve. \v 10 Itó áisi nene heleakakutí alata mololetoko minamó. Itó áisi minoko goha alata mololetoloko vinogo ive. Nene gakó gele seketigí o minoko aitoka leheta okune. \v 11 Itó lekeza Ómasiloka litatímo lelémo vatí iko, Ómasi eza agika lamanaki vémove loko lokonotó aleko lugutó vizekiko, vegená mukilite kegepagutí kegepagutí lelikumú Ómasi agepoka liki geké litiki minatave. \s1 Pauló Koliti vegenatoka vinogo noike haitó agata gilimó nenémini mogonáa \p \v 12 Lezatemú gulusigo lagasó iteaká noimó nene lá okomú neve: Ligika lamanatotí itó monokú nene imane mikasiuka nominuko ligikámo netá makokumú lehelú osá amive. Leza monóini nomi vegená keí kovogisaló nenémini oko minunike monó gilina vegená lekelí lokovogisaló etó oko vevesoko minoaká noune. Itó monóini nomi vegenalite gili hee likakató leheta o minoko nomive. Ómasímini nasahilitó voko leheta oko minoaká noune. \v 13-14 Neza gakó soza sazagi loko nomive. Gakó mogonatagana ma hitosá amuve. Luhuva gizo lekemekugo gatiki gili guni itave lokogó gizoaká nouve loko gelenouve. Itó lekeza není mogona lugáa mota gilinamómáminiki lekeza alika gili hee liki gili asú itave loko noguluve. Lá ikiko, lekelikumú neza gulugo iteaká noimó nenémini oko lekeza Guivahani Izesuni gamena napaló nenikumú giliko ititize. \p \v 15 Gakó láa loko nolumó nene gele alévolé okuke goí oko gamena lositá lekelitoka vitomó nenémo mulutikú lamaná gilitave loko ale vavá umó. \v 16 \x * \xo 1:16 \xt Apo 19:21\x* Itó voko ánigolikimikinake Masetonia mikasiuka voko minokinake goha nene atiginá oko lekelitoka okugo nilími gapo iki niko Zutaia mikasiuka vitohe loko gulumole. \v 17 Itó neza láa loko lokugo, vávani oko haitolímini imómave liki nilahe, olile. Itó neza nene monóini nomi vegenakitana oko nene negepatunú vitove loko lo muluke ámina gamenaló nene nigikatunú óe vamitove loko lumó nene hutuva loló okahe. \v 18 Ómasi eza lamanalímini amelahináa minoakeve loko gakó lo hukoko lo lekemekugo hutuváa itó gihiláa nene gamena hámakó utó onamive. \v 19 \x * \xo 1:19 \xt Apo 18:5\x* Ómasímini gipala Izesu Kilistoni mogonáa nene nezagi itó Sailasí itó Timotí leza lo lukumuhá vemámo gakó lo molokago lugáa nene gihiláa loló oaká noigo lugáa hutuva loló osá amive. Mukí gihiláagó loló oaká noive. \v 20 Ómasímo lo mololeta gakó haitopaitolímini nene aitokagó gihila zeaká noive. Nenemú Ómasímini luhuva gegemá oko minative loko Izesú lelémo vatí noigo Ómasi agepoka lokusike lamanale loko loaká nousive. \v 21 Ómasímo lekezagi Kilistotoka lelémo molokago alévolé okune. Itó Ómasímo lelémo etó onoimóma neve. \v 22 Itó áisigó nene ligikagú anosa mololetamóma neve. Itó netá mukí alika lehizeletatitímini izaina ike nene Sikalahú mulutegú molokago noimóma neve. \p \v 23 Neza numutitoka voko gahá lekemeko lekelémo gopa okatove loko gulugo, gena okago, lekelitoka goha vamumóma neve. Gakó nene nigikagú ánigoaká ve Ómasímo gelekago lamaná lo nolukumuve. \v 24 Itó lekeza gili alévolé iakatinigú alévolé iki niamó nene gelenousimó nenazo, leza monokú lugulizaki ve loló itíive loko ma lamuve. Hanuva lekelitoka mulutikú lamaná gilitave loko lekelémo vatí oko hozaváa aleaká nousive. \c 2 \p \v 1 Miluma gilita netá goha ale utó mololikimikatove loko gulugo, gena nivisekago, lekelitoka vamitove loko nigikatunú lo hukokuve. \v 2 Nénisi miluma netá lekemekugoma, makó éage mulúnegú ali lamaná initatave. Lekelisigó nianazo, mulutikú golesa gilikiko lá amitamó ikatave loko nenémini aminogo uve. \v 3 Itó lekezatini netá matá aliaká amó ali hee litave loko luhuva netá makó gozapá gizo lukumumó nene lekelitoka vokugo, lekeza mulúnegú ali lamaná inimiaká niamómata goha mulúnegú ale golesa gilito netá alinimikatave loko nene ámina luhuva gizumóma neve. Lezatemú láa loko noguluve: Není mulúnegú lamaná gilitotímo monéna mulutikú lamaná geleaká netá ale utó mololeketanogo ive. \v 4 Itó mulúnegú ale golesa gelekugo itó mulúne gitihiná okago, lekelikumú ive napa napa uke luhuva netá gizo lukumumó nene mulutikú golesa oleketatove loko negopa, nigikáne lekelitoka alévolé oko mulumó nenémini mogonáa lekelepizitove loko ámina luhuva gizumóma neve. \s1 Golesa netá ali vémini lihima ahulitata gakó \p \v 5 Ve makokumú luhuva netá gizumó áisi nene mulutegú golesa guluni netá alimó nene nenikó ma onetamive. Lekelikutí lugáagi mulutikú golesa gele netá alimóma neve. Ale nupa oko lokugo gena okative loko mukí vegená nenémini oletamóma neve loko lamuve. \v 6 Lekeza mukilita ámina ve nene nogosani amiki netá matá ali hee liki lilí itamó nene mota áminaló asú ino. \v 7 Itína nene mulunagú golesa gelekoko monéna golesa okative loko lihimavala ahulitiki alími hulu ilo. \v 8 Nenemú alími vatí iki nasahilí i amiiki likigikámini mogona alapizitave loko lakagata aleko noluve. \v 9 Neza nenemule loko goí oko luhuva netá gizo lekemenoumóma nene gakónéa mukí gili alitahe loko nenémini mogonáa utó itive loko gimilikú moloko gizo lekemenoumóma neve. \v 10 Lekeza ve makolímini lihimala ahulimikago, neza ámina oko ahulomiaká nouve. Áisi lihima ale utó molamó nene nezagi ale utó molonetamó negoma nene nezagi nahulotuve. Satá nene netá golesa aleletatove loko nogilimoláa mota gelenounimó nenazo, nenemú lekelikumú guluke Kilistoni avogisaló nene \v 11 Satá eza logoka vizeko livilegekative loko ámina vémini lihima ahulomiaká nouve. \s1 Pauló Toloa apatoka minake agata gululusi gili gakó \p \v 12 \x * \xo 2:12 \xt Apo 20:1\x* Neza Kilistoni gakó lamaná litove loko Toloa numutoka nanitugo, Guivahanímo gapova ale lologa molonimikago, gelekuke, \v 13 nigivéneho Taetasí eza lekelitokatí litá oko atiginá oko amigove loko vitagá okuke nagata gululusi geleuke lekeza mota minalo lokuke Masetonia mikasiuka vumóma neve. \s1 Kilistoni anuvaváa noune \p \v 14 Kee, Ómasi eza Kilistotoka lelémo gímizeakeve loko aí gala veva gamena gamena kivilegeaká noikumú agoliza vizeko ganini hizeaká noive. Lá oake gala vizekago, aí mogonámini anuva lamaná lagámini nene sénava segekuko hutilí oko numutó namató hutilí oko novimó nenemú geké lotinake logoliza vize amitune. \v 15 Leza Kilistoni anuvaváa lamanakitana nouhatita Ómasi guguni gizo amekago vegená kugutó vizeakalímini mututoni itó lapuluva oakalímini mututoni nene anuva kepeleaká noive. \v 16 Lapuluvámini mututoni lilí inamó keza gelelehá i ahulikago limiki hiliaká nenémini anuváa kepelekago hiliaká niave. Itó lugutó vizeakalímini vegenala leza gelelehá okuko lemeko alévolé oko minoakalímini anuváa lepeleake lelémo mómoká okago, gosohá lemetameki loló oko minoaká noune. Lelí hozámini mogonáa lá oko nenazo, hoza nenémináa éagema kezáini zámuzáinitunú alikiko hee hee litive. \v 17 Lelikitana minata vegenalitegó lá itamó neve. Leza vegená lugáate iki miliki iaká niamó nenémini osá amune. Vegená lugáa mukilite Ómasímini gakokumú gelego, moni ale utó oketati netá loló okago, hozaváa aliaká niamóza, leza nene Ómasímo limiselekago ligikagú vové avé lo minago minoko Ómasímini avogisaló voko Kilistotoka gímizekunike monola loaká noune. \c 3 \s1 Gosohá lo múnaheaká gakolímini hozaváa aleaká noune \p \v 1 Láa loko nolumó nene lelí lugulizate ale otitíive loko gakó nenémináa goha apí usimó nehe. Itó lekeza lelí mogonatemú gilitave loko vegená lugáate luhuva netá makó giziki lelí lugulizá ali otiki lekelepizitahe. Itó lelí mogonamú ali otiiki lekeza makó giziiki vegená luhuva netá makó kelepizitahe. \v 2 Nenéminoko nomive. Není hozanémini luhuva nene lekelisi niave. Itó luhuva gizoaká netá nene ligikagú luhuva gizokago, vegená mukitoka ánigiki gatiki giliakalímini nene neve. \v 3 \x * \xo 3:3 \xt Gá 24:12; Zel 31:33; Izi 36:26\x* Leza lekelitoka hoza alekusigo lekeza Kilistotokatí luhuva netá lilí ikago, nenémini mogonáa utó oko neve. Itó luhuva gizoaká netá nene nagamitunú gizamive. Alévolé oko minoaká Ómasímini Sikalahulímo luhuva gizamó nene Mosé lo mola gakó gehaniló luhuva gizamómámini oko negopa, likigikagú luhuva gizokago alévolé oko neve. \p \v 4 Lelí mogonatemú gakó némináa nene Kilistokumule loko Ómasiloka leheta nousike lo lekemeaká nousive. \v 5 Hoza gihiláa makó lezatelokatí utó oaká noive loko itó lezate zámuzatelotí neve loko nomive. Netá matá loló okusigo lamaná oaká noimó nene Ómasilokatikó nene neve. \v 6 \x * \xo 3:6 \xt Zel 31:31\x* Ómasi áisi nene lelémo vatí okago gosohá lo múnaheaká gakolímini hozaváa aleaká nousive. Li huka gakó luhuva gizamó nene gele aleakalímini hozaváa negopa, Sikalahú gele ameakalímini hozaváa neve. Li huka gakó luhuva gizamó nenémo lemeni heleaká netá ale utó mololimiaká noive. Itó Sikalahú nenémo alévolé lemetameki minoaká netá nene ale utó mololimiaká noive. \p \v 7 \x * \xo 3:7 \xt Gá 34:29\x* Itó Mosé lo hukoko li gakó nene litaha ligika lapuluva oaká ale utó moloko voakalímini nene gatapa geható luhuva gizamó nenémo gopa Ómasímini lapanalagi utó imole. Itó ámina lo hukoko li gakolímini lapaná nene minoko tolova imóza, Moseni avogisaló ámina lapaná nenémo napaló nego, Isilae vegená keza neneló anitiki agoka agepaló ánigamitamó imóma neve. \v 8 Monó litahámini lapanaláa nenéminoko minamó nenazo, Sikalahulímo monó gosohá lehizelimiaká noimó nenémini lapanaláa aleko iteko sipisi minanogo ive. \v 9 Ligika lapuluva oakalímini mututonáa voaká nenémini lo múnaheaká gakolímini lapanaláa nene lemekosí neve. Itó lihimate asú olimikago minoaká nenémini hozavámini lapanaláa nene iteko neve. \v 10 Itó litaha lo múnaheaká gakolímini lapanaláa nene Moseni agoka agepaló utó imóza, gosohá lo múnaheaká gakolímini lapanala napa nenémo zemikago lovoza helekave. \v 11 Netá voko haha inogo itímini lapanala nene napa otigí utó imó nenazo, netá minoloko voko mino lúaló moloaká nenémini lapanaláa nenémo iteko sipisi neve. \p \v 12 Lagata losi gelemoko ageva oaká nouni netá nenéminoko minokanazo, monó gakóma lehelele vizemigo vávani oko lo kemeaká noune. \v 13 \x * \xo 3:13 \xt Gá 34:33\x* Lá nounike Mosenigitana minamune. Aí avogisaló Ómasímini lapaná sata ominamó nene asú inogo noigo, Isilae vegenalite iki ánigikatave loko agoka agepaló gánoni ge hitoake minoaká imóza, gosohá lo múnaheaká gakolímini lapaná nene ze hitosá amune. \v 14 Itó kigikáini hize lí okago, minoloko voko itína lo múnaheaká gakó litaha nenémo goha asapulagi loló okago, keza nagatiki gili hee liki gilisá amave. Itó asapú nene ezáa hanuva ma vínasaminogo ive, Kilistó hámakó vínasoko ale vesamá oaká noive. \v 15 Keza itína gamena nene Moseni luhuva gakó gatiaká niago kigikagú asapulagi ha minoaká noimóza, \v 16 kigikáini ali viligiki Guivahaniloka kovogisa i amitamó nene asapúma vínasoketanogo ive. \v 17 Guivahanimú nolumó nene Sikalahukumú noluve. Itó Guivahanímini Sikalahulámo minoaká noitoka netá makolímo nagá oletosá amive. \v 18 Leza nene lovogisate aitoka asapuláa minamitimó neve. Nenemú Guivahanímini lapanalámo hize hanatolimikoko lelémo viligokago, Ómasímini ametamenigi aleloko novunimó nene Guivahanímini Sikalahulímo lá oaká noive. \c 4 \s1 Lugupe nene mikasi somogitana neve \p \v 1 Guivahani eza nasahililagímo hoza nenémináa loletamó nenazo, nenemú goselekaselé amitunize. \v 2 Láa nounike, avozavagi netá itó asugunatoka aleaká netá nene lemegesa amekunike, makó sozámini amupiló minoko Ómasímini gakó ale gopa oaká nene ma osá amune. Leza Ómasímini avogisaló monó ale akutoko lo utó moloko lo nokumuko vegená mukilite lelí mogonate gilikago hee lokogó neve. \v 3 Itó monó gakó lamaná loaká nounimó nene asapulagi nolumó geleaká noikoma, lapuluvámini mututoni lilí ina vegenatokagó asapulagi nolumó geleaká noive. \v 4 Monó gili ahuliaká niamó kéisi nene imane mikasigutí agulizaki ve nenémo kigikáini hize lí okago, nana iki gakó lamanalímini lapanalímo kigikagú lemekiko Kilistó eza Ómasímini avevezahaló oko nomina vémini luhuváa ánigi hee liki ánigatave. \v 5 Leza monó nolunike lezatemú lo lekemesá amusive. Izesu Kilistó eza lelí Guivahanive itó Izesukumule loko gelekelé izegipatini mukitoka loló oko minatíive loko lo lekemeaká nousive. \v 6 \x * \xo 4:6 \xt Apí 1:3\x* Ómasi eza gozapá mogonaloka límugusi zeake nego gó lozo loko lokago gó lamó. Itó áisigó nene lokago ligikagú monolímini lapaná utó okago Kilistoni avogisaló Ómasímini lapaná utó o lamaná okago ánigoaká noune. \p \v 7 Itó ámina monó meinaváa iteko minamó ale minoaká nouni vegená leza nene ámina monó lo nokumuko lugupémo nene mikasi somogitana alévolé onamigo ámina monolímini zámuza lelitoka negopa, Ómasilokatí noimó nenémini mogonáa utó oaká noive. \v 8 Miluma malumámini amupiló nominuko nenémo lelémo zeko lana osá amive. Itó lagata losi gelenounike gopa nene guluko gopa osá amive. \v 9 Gopoguni netalímini amupiló nominuko, gopa nene ameteho taiza oletosá amive. Galaná mililitiki lá niago, gopa ma heleko lapuluva osá amune. \v 10 Nenéminoko Izesú minoko aleko oakalímini agikaváa ámina oko lugupeloka utó itive loko lugupeloka Izesuni apili hele ametameni nene aleko mohona oaká noune. \v 11 Vegená keza Izesukumule liki lelí gamena gohalagú imi aniti aniti iki lilími gopa napa iki heleakakú lilími miliaká niamó nene Izesú minoko aleko oakalímini zámuza nene heleaká lugupeloka utó o lamaná itive loko nenéminoko utó o lemeaká noive. \v 12 Lá okago, lelitoka heleaká netalímo hozaváa aleaká noive, itó lekelitoka alévolé oko minoaká netalímo hozaváa aleaká noive. \v 13 \x * \xo 4:13 \xt Age 116:10\x* Monó gotolaú luhuva gakó makó nene neza Guivahanimú gele alévolé oaká nounazo, monó loaká nouve loko gizonoimóma neve. Itó leza ámina lelegitó Sikalahulímo lelémo vávani igo Guivahanimú gele alévolé oaká nounike monoláa loaká noune. \v 14 Lá unike Guivahani Izesuni heleneikutí alémo oti vémo lezagi ámina oko Izesugegi helenosakutí lelémo otekoko lekezagi monéna aitoka lelémo molanogo ive loko geleaká noune. \v 15 Ámina genavagi netá nene lekelikumule loko geheaká nounimó nene Ómasímini nasahilí ohunavagi nenémo hutilí oko noviko, vegená mukilite giliiki Ómasi agepoka liki niviki kogoliza vizi namiko, Ómasímini lapaná utó oloko voko minative loko neve. \s1 Gutá apató minoko aleko oaká gakó \p \v 16 Leza nenemú láa loko gelekunike goselé ma osá amune. Lugupete gisulupa moloaká noimóza, gamena gamena ligika nene ale gosohá oaká noive. \v 17 Mikasiuka miluma maluma koma geleaká nounimó itó alika monéna asú itimó nenémo gonanalisi napa itó genavagi itó alévolé oko minoakalímini nene ale utó mololetanogo ive. \v 18 Itó ánigoaká nouni netá nene asú itimó neve. Ánigamuhá netá nene alévolé oko mino lúaló moloko minatimó nenazo, netá genavagi alilimiaká niamó nenémo negopa, asuguná netá utó o limiti netatoka gonú ominoaká noune. \c 5 \p \v 1 Leza láa loko geleaká noune: Mikasi lugupe sikalahutémini gá numunáa lukokikoma Ómasímo okulumakú alévolé numuni makokitana gosohá lugupe ale utó mololetonoimó nene kigizanitunú gemamó hanuva alévolé oko minati numuni apá neve. \v 2 Itó leza nenemú okulumakú numuni hize lelepizitive loko lagaváa gelekunike amuza nomulunike hanuva lugupegi minoaká nounikeve loko lege zeko minoaká noune. \v 3 Sikalahute zapakó minokative loko okulumakú lugupe ale luhokuko lamaná itive. \v 4 Imane mikasiuka gó numukú noinake miluma geleko gena liviseká liviseká noigo, lege zeko minoaká noune. Leza luhoaká gote litaha nene monéna vizako ahulatune loko gelesá amune. Litaha gó ha neiko amupiló gosohá netá ale luhatune lokogó geleaká noune. Lá okunike heleakalímini mututoni loló unimó nene alévolé oko minoakalímo mikilí itive loko geleaká noune. \v 5 Ámina netá lamaná utó o limitive loko ale vavá oletamó nene Ómasi áisi nenegó noive. Ámina netá lehizeletatimómámini izaina nene Sikalahú lehizeletamó neve. \p \v 6 Leza gosohá lugupe alitunikumú guluko mulutegú ale gilitolimikiko minatunize. Lá noinake láa loko nene gilitunize: Mikasi lugupegi minoaká nouni gamena nene Guivahanimú vitagá unike gutá mikasiloka minoaká noune. \v 7 Itína gamena nene gele alévolé okogó minoko aleko oaká noune. Gihiláa nene velesá ánigonamune. \v 8 Láa noinake gopa mulutegú ale gilitolimikago minoaká nounike lugupetunú gutá mikasiló minoaká nene ahulokinake gotó apatoka Guivahanigi makó minosakumú lagaváa geleaká noune. \v 9-10 \x * \xo 5:9-10 \xt Lom 14:10\x* Nenemú láa loko gelenoune: Lugupegi minoko netá matá oko moloko unimó lamaná nehe itó golesa nehe nenémini lelegí oko etó etó oko apasoko limitive loko leza mukitó minoko Kilistoni lo hukoaká holomaló vo anitinogo unimó nenazo, nenemú minoaká nene imane mikasiloka gutá lugupegi minoaká ahe itó mezane gotó mikasiloka minatunimó ahe nene Guivahanímo giliko lamaná itive loko legesó oko minoko aleko oaká noune. \s1 Ómasímo ale geha zelimikiko ezagi apizituni gakó \p \v 11 Guivahanimú lehelele vizigo minoakalímini mogonamú gelekunike vegená keza kigika ali viligatave loko kagata aleko lo kemeaká noune. Ómasi eza mogonate ánigoaká noive. Itó lekeza áminámini iki mogonate nene likigikatunú giliaká niave loko noguluve. \v 12 Leza láa loko lokuko, gilikiko, leza nene miní ameko lugulizá ale otinogo gakó lo nolukumuhá gelemino. Lekeza hanuva lelikumú giliko, itekiko, lekeza vegená lugáa kigika otopá zemiko miniki kugupémini netakumukó hokolizá iki miniaká niamoláa nene není mogonamú li kimikiko gili lamaná itave loko noluve. \v 13 Lelikumú negi ve liki nilamóma nene Ómasímini hozavamule loko loló ino. Itó ligikate hee lokogó neve liki nilamó nene lekeza monotinigi itave loko loló ino. \v 14 Ve hamó eza vegená mukikumule loko helekamó nenazo, leza mukitó monéna ezagi helenouhá geleneive loko gele zagunikeve loko Kilistó eza agika lemeaká noitímo lelémo gikitokago lezate lugupe aleko itesá amune. \v 15 Itó vegená mukikumule loko hilimó nene logómulagi nomininake lezatemukó minoko aleko aminake lelikumú heleake oti vemule loko minoko aleko itunize. \p \v 16 Nenemú lá oko logómulagi minatuni gamenaló vegená kugupegi kemetamenigigó ánigokinake mogonataganáinimú lo hukoketaminogo une. Itó Kilistoni ámina oko gozapá agupegi ametamenigi ánigokunike eza lelikitana ve noive loko gulunimóza, ámina avevezahaló itínasa nene goha ma lá aminogo une. \v 17 Nenemú vegená makó Kilistotoka gímizinitamó kéisi nene haitolímini lilí iki ninigave. Litaha netáini nene asú okimikago gosohá mogonáa utó o kemekave. \v 18 Ámina netá matá gihiláa nene Ómasilokatí neve. Áisi nene Kilistoni zámuzaló lelémo apizekago nonagá okunike vegená lugáa nene ámina kelémo nonagá iti gakó li kimitave loko loletamóma neve. \v 19 Ámina gakó láa loko neve: Ómasi eza Kilistotoka minake mikasiuka vegená lezagi ale geha zeletamó. Lá oake lihimate ahulolimiake goha gatoaká nene gatosá amive. Itó ale geha ze limiaká gakó nene holutegú hize oteletamóma neve. \v 20 Nenemú leza Kilistoni gakó lole ale ve minusike Ómasímini gakó lamaná nene mololimikago, lo lekemeaká nousi gakó nene Ómasímo lo likimimó gelekago nene, Kilistokumú gelenousike lakagata aleko láa loko lo lekemeaká nousive: Ómasímo ale geha zelikimikiko ezagi apizilo. \v 21 Kilistó eza lihima ma alemi ve nene Ómasímo lelikumule loko golesa netategi loló otamó nene leza Kilistogegi apizekinake Ómasímini avogisaló hee loko minatune loko nenémini imó neve. \c 6 \p \v 1 Ómasi alémo vatí vatí ve leza lakagata aseva aleko láa loko lo lekemeaká nousive: Ómasímini nasahilila lehizeleketamó nene voko haha amino. \v 2 \x * \xo 6:2 \xt Isa 49:8\x* Nasahilí oleketakumú Ómasímo li gakó makó láa loko neve: \q1 Neza gamena lamanató geí gakó gele minumóma neve. \q2 Itó gugutó vizeaká gamenaló gelémo lamaná umóma neve. \m Gilinahe. Gamena lamaná itínasagó neve, itó lugutó vizeaká gamena nene ámina oko itína nene neve. \v 3 Leza ámina oko vegená keza hoza aleaká nounikumú goseleka likatave loko monokutí velehé limita netá loló osá amune. \v 4 Leza mukí netá oko moloko oaká nounike Ómasímini gelekelé ve nouni mogona ale utó moloaká noune. Milumámini agikagú minunike, itó gasovagi netalímini amupiló minunike, itó galana netalímini amupiló minunike, geha zeakalímini agikagú minoaká une. \v 5 \x * \xo 6:5 \xt Apo 16:23\x* Segi nogosanitunú zi gilikilí niago, nagá numukú minoaká unike makilisi hiziki lipilinigi akú minoaká unimóma neve. Miluma hoza aleaká unike, lovó akamunike ote minunike nosánetá ma ale ligikagú vizeko namunike minoaká unimó neve. \v 6 Ligika gizopa lo minago minunike, netá mogona geleakalímini minunike, mulutegú geha zigo minunike, ligive nasahilí okimiaká unike, Sikalahuki minunike ligika lamaná oko kemeaká unimó neve. \v 7 Gakó lamanakó lokunike Ómasímini zámuza ale minoaká unimó neve. Lihimate asú olimikago minoaká nounimó nenémo gimi magete itó lagele loló okago ale minoaká noune. \v 8 Lugulizá ali otiakakú itó lovozámini holulagú minoaká noune. Itó legepoka loaká itó alivi letivi ilimiaká nenémini holukú noune. Sozaló veve liki nililitago soza lamunimó minoaká noune. \v 9 Mogonatemú vitagá niamóza, Ómasímo mogonate gele asú onoimole. Itó heleakalímini agepaló minunitita gopa logómulagi minoaká noune. Itó lipilikago hele vunimó neneta voko haha amune. \v 10 Itó móinata mulutegú lamaná geleko minoaká noune, itó gohogó nouhá nene gopa vegená mukí kelémo monokú henóiki vegená loló oaká noune. Sívosávo ovunitita ligikámini henonite vaí ominamó minoaká noune. \p \v 11 Kee, Koliti vegenáise, nigika nene lekelitoka napaló neve. Itó negepatunú nene gakó lo koló oko lo nolukumuve. \v 12 Nénisi nene nigikatunú alévolé oko hize lé olikimiaká noumóza, lekelisi nene likigika nimiaká niamó nene lagasó neve. \v 13 Lekelikumú gulugo mohóne gipáne lilí ikago, gakó imane lo likimitoze. Nenémini helega apasiki ámina iki likigikatini ali napa iki nenitoka milikiko minative loko noluve. \s1 Ómasímini zavusave noune \p \v 14 Monó gelema vegená keza apizeko minatune liki nilikoma, lekeza lelegí oko noune liki kilími vatí iki gehemilo. Gilinahe. Lamanalímini itó golesámini keza nana iki apizitáive. Itó lapanaki itó límugusigi nana iki apizitáive. Ma apizeminigasive. \v 15 Itó Kilistó ezagi gala veva Sataki nene nana oko kigika hamó minative. Itó monó gele alévolé uni vegenaki monó gelema vegenaki nana oko nonagá oko minatune. \v 16 \x * \xo 6:16 \xt 1 Koli 3:16, 6:19; Liv 26:12; Izi 37:27\x* Itó Ómasímini zavusavegi soza ómai netalímini zavusavegi keza nana iki apizitáive. Gilinahe. Ómasi alévolé oko minoaká vémini zavusave nene lélisi nene noune. Nenemú Ómasímo láa loko lonoimóma neve: \q1 Neza mulúiku minoko aleko inake \q2 holutikú mohona inogo uve. \q1 Ómasinini loló o kemekugo, \q2 keza vegenáne zuha minanigave. \q1 \v 17 \x * \xo 6:17 \xt Isa 52:11\x* Nenemú Guivahanímo láa loko lonoimóma neve: \q1 Monó gelemamoláa ámigikimiiki apazá minalo. \q2 Itó musi netató nene ali gelemilo. \q2 Lá ikiko, nénisi nene gizapa oleketoko lekelémo guni inogo uve. \q1 \v 18 \x * \xo 6:18 \xt 2 Sam 7:14; Isa 43:6; Zel 31:9\x* Lá okinake ametipina nene minatove, \q2 itó lekeza nene mohóne gipáne lilí iki minatave. \q1 Guivahani osá amosá ve áisi gakó nene láa loko lonoimóma neve. \c 7 \p \v 1 Nigika lekemenou nigivese, netá nenémináámini mututoni lelémo molonoimóma neve. Nenemú musi netá nenémo ligikate itó lugupete ale golotuva loaká noi netakutí nene Ómasimú lehelele viziko ligika nagamí zeko ale mokoná lokoko gizopa lo asú iko etó oko minatunize. \s1 Pauló kigika ali viligakumú agoliza vizimó \p \v 2 Lekezatini likigikatunú gahe sigilitalo. Leza lekelitoka minusike netá golesa aleleketosá amusive, itó ve makó alémo gopa otonamusive, itó mulutikú hizeko netá matatini ma ale gopa amusive. \v 3 Neza gakó imane mulutikú hizitive loko loleketamuve. Neza itínasa áimane lekezagi makó minoko aleko inakehe itó hilinakehe nigika lekelitoka minamó minanogo ive loko mota lo lekemekuve. \v 4 Nigikatunú lekelitoka voko nogímizigo lekelémo napa oko loaká nouve. Lekeza nigikáne ali geha zi asú ikago milumámini amupiló nogoliza sipisi novizuve. \p \v 5 \x * \xo 7:5 \xt 2 Koli 2:13\x* Itó Taetasinimú vitagá oko Masetonia mikasigú omo anitekunike ma lavasú vizeko minamune. Neneloka lugupémini lovaváa itó ligikámini lelegesaváa nenémo utó oake lelémo vénehekánehé ligo minonouháma neve. \v 6 Megusa siheleni mulúini kelémo kii lokimiaká ve Ómasi áisi nene Taetasini alémo atiginá oake mulute ale gilitoletamó. \v 7 Lá oake, atiginá imó nenemukopa, lekeza mulunagú geha ziti gakó li amemó nene aleko okago, gelekusike mulutegú geha zekago nousive. Není ániganigi giliki miniaká niamó itó golesa netá utó ikumú miluma giliki miniaká niamó itó nenikumú hizi lé initiki amuza miliaká nia gakó lo nemekago, itínasa mulúnegú lamaná aleko iteko gelekuke nouve. \v 8 Neza gozapá luhuva netá makó gizo lukumugo mulutikú golesa gelemó nenemú gelekuke itínasa mulúnegú golesa gelemuve. Luhuva gizu gamena nene gamena alínipáisí mulutikú golesa gilikago gelekuke, lamaná mulúnegú golesa gulumó neve. \v 9 Itó itína nene mulúnegú lamaná geleko noluve. Mulutikú golesa gelemó nenemukopa, mulutikú golesa geletímo likigika ali viligakumú mulúnegú lamaná noguluve. Lekeza miluma gelemó nene Ómasímo giligo lamanalímini loló okago, gilikamole loko gakotémo ma lekelémo golesa onamive. \v 10 Nenémini mogonamú láa loko gilitune: Monokú miluma geleaká nenémo ligika ale viligoaká netá ale utó molokiko vegená lugutó vizekiko minatune. Nenemú miluma geleaká nenémináa ale utó molatitímo alika nenemú giliko golesa aminogo ive. Itó hanuva miluma geleaká nenémo negi nagi netá ale utó molokago lapuluva iaká niave. \v 11 Ánigalo. Miluma geleaká lapa nomimó nenémo lekelitoka gihiláa lagasó ale utó molamive. Monokú lekelémo vávani oaká itó mogonatini lamaná ale utó moloaká itó golesa netá ahelú oaká sipisi itó Ómasímini mesahamú lekelegesá legeaká itó nenikumú gili guni iminiki amuza moloaká itó golesa netalímini helegáa kemeaká nene netá nenémináa ale utó molamó nene lekelitoka utó okago, lo lukumu netakumú lekelí lihima nomimó nenémini mogonáa utó okave. \v 12 Gozapá luhuva netá láa loko gizo lukumumó nene golesa netá ali vema aikumule loko nomive. Itó golesa netá ale utó molota vema aikumule lokogi nomive. Gakó lo lekemekuko Ómasímini avogisaló lekeza lelitoka mulutini milatímini mogonáa utó itive loko nenemú gizo lukumumóma neve. \v 13 Itó lekeza áminámini iake mulutegú ali geha zemóma neve. \p Itó mulutegú ali gililitamó nenemukó nomive. Taetasí nene lekelikumú agata gululusi nogiligo lekeza Taetasini muluna ali geha zikago, eza mulunagú agila guluma noigo, ámina gakó nene geleko lagaváa gulunimóma neve. \v 14 Neza gozapá Taetasí nene lekelitoka vinogo noigo lekelémo napa oko gakó lo amumó neve. Itó lekelikumú gakó lo amumó nenémini gihiláa utó o asú imó neve. Neza Taetasini gakó nene sozagi ma lo lekemesá amuve. Ámina oko lukugulizá ale oteko Taetasini lo amumóma nene ma gihiláa loló onoimóma neve. \v 15 Taetasí nene lekelitoka vokago, lekehelele viziki ininá iki mulutini milake nasahilí itamó itó gakoláa gili alemó nenemú geleake agika lekelitoka molamó nene napa neve. \v 16 Neza lekelikumú gulumó netá matatini hee lokogó nego, mulúnegú golesa amigo vatí oko minanogo uve. Nenemú mulúnegú lamaná geleko luhuva imane gizo nolukumuve. \c 8 \s1 Monokumule loko moni ali nupa ita gakó \p \v 1 \x * \xo 8:1 \xt Lom 15:26\x* Nigivénegita, Masetonia mikasiuka monó gele vegenatoka Ómasímini nasahilí nenémo gihila ale utó imó nenemú lo likimitoze, gililo. \v 2 Keza miluma maluma nenémini agikagú minake gohogó minamó nenémo ha netá loló okago, gopa nene monolímini kogolizaváa nene itiki alinake mulúikú lamaná geleaká netá nene vegená makó kimitune liki moni ali nupa amó nene komasí nomive. \v 3 Neza keí mogonatagana gele hee loko gelenouke nolumó nene lá oko neve: Kezáini kagata giliki vávani iake moni ali nupa amó nene kezáini moni milamó nenémini lelegitó milamake aviligiki milamó. \v 4 Lá iake neza kagata aleko lá amugo, kezáini geleke gala vizilitake Zelusale numutoka Ómasímini vegenalatini mulúikú lamaná gilita netá ali utó miliki kilími vatí inigi moni aleko voko kimitane liki negénegeka lamó. \v 5 Lá iake, netá lagasó inigi lahe loko noguluko ganá nene Guivahaniloka kigika mili gilitiake Ómasímo lititoka molatitoka itune liki liake lezalokagi kigika mili gilitiki minamó. \v 6 Keza nenémini ikago, Taetasí nene ámina hoza apí i ve nene lekelitoka vooko lekeza likigika kimita hoza nenémináa ali asú itave loko gala vizunimó. \v 7 Itó gele alévolé oakatini itó monó loakatini itó gakó mogonáa gele hee loko geleakatini itó monolímini hozavamú amuza moloakatini itó likigika lemeaká nene netá nenémináámini gihila mukí ali utó miliakeve loko ámina mulutikú lamaná geleaká hoza aliiki moni ali nupa itakumú lekeza ámina iki vávani itave loko noluve. \p \v 8 Neza moni ali nupa itakumú gala vizeleketoko loleketamuve. Monó geleaká vegená lugáaloka ámina hozamú vávani ikave. Nenemú lo lekemekugo lekelí nasahililímini lelegiláa nana oko neve, nenémini mogona utó itive loko noluve. \v 9 Lekeza Guivahanite Izesu Kilistoni nasahililamú mota giliaká niave. Eza minumuni izolaho lekelikumule loko gohogó ve loló imó nene lekeza áminatunú monokú minumunavagi lilí itave loko nenémini imó nenazo, Izesuni agizaka hiziki mihina itave loko noluve. \v 10 Itó gakó makó láa loko nogulumó nene lo lekemekugo, gili alikiko, gihila utó itize. Lekeza nene litaha meleketó lekezatini litá iki moni ale nupa itune liki liake vávani iki ámina hoza apí inamóma nene itína ámina lelegitó ali asú itamó nene lamaná inogo ive. \v 11 Nenemú vávani iki apí amómáminiki miní amiki aliliki niviki vávani iki ali lutigitamó nenémini gihiláa nene moni milinita lelegitó ali utó milalo. \v 12 Mulutikú lamaná giliki moni milatamó nene Ómasímo gelekiko lamaná inogo ive. Leza molonamuni lelegitó negopa, netá molunouni lelegitó molokuko Ómasímo ánigago lamaná oaká noive loko noluve. \v 13 Lugáate mulúikú lamaná gilitave loko moni ale nupa oakakumú nene lekeza mikasi lukugupegi miniki lukugupeló gilitave loko nomive. \v 14 Lekelí minumunímo itínasa gamena nene keí gohogó amiselekiko, netá matáini nomi vegenalite netá makokumú vitagá amitave. Itó minoko gamena makó zupahé keí minumunímo lekelitoka gaúna gamena amisilitive. Lá okiko nene kezagi lekezagi hamó lelegitó mini miliki minatave. \v 15 \x * \xo 8:15 \xt Gá 16:18\x* Gona miliki kimimi vakumú nene monó gotolaú gakó lá oko nemóma neve: \q1 Mukí netá gizaká a vegenalitini minumuníini napa nomimó neve. \q1 Itó lagasó ali nupa amoláate gaúna helemamóma neve. \s1 Taetasige monó moni aliki vita gakó \p \v 16 Ómasi eza lekelémo vatí itikumú nene Taetasini alémo zaú okago, lekelikumú nagata geleaká umó ámina avevezahaló aitoka utó okago, Ómasi agepoka loaká nouve. \v 17 Neza lo amekugo geleneive loko nomive. Ezáa agikámo vávani o lamaná okago núane lekelitoka vinogo ive. \v 18 Guivahanímini vegenala zuha mukitoka keza Izesuni gakó lamanakumule loko hoza aleaká noi vemú gili lamaná iki giliaká nia ve ezagi makó amiselekugo núane nivasive. \v 19 Itó ámina vémini gakola makó lá oko neve: Guivahanímini vegená keza ámina ve nene mulúikú lamaná gilitave loko ali nupa ina moni aleko novuko, neneló kelémo vatí iko, makó vitave liki alími etó amó. Ámina hoza nene Guivahanímini agulizá otitive loko, itó mulutegú vávani igo hoza nalunimó nenémini mogona utó itive loko alinogo noune. \v 20 Nenemú gopa gakó makó utó okative loko sipisi moni nene legesó iki gizapa itave loko kimiselekugo nivasive. \v 21 Lá nounimó nene leza netá loló okuko Guivahanímo ezagó gelekiko lamaná itive loko negopa, mukí vegenalite gilikiko lamaná itive lokogi nalune. \p \v 22 Neza nene ámina ve lositaki itó ligive makoki nene kimiselekugo núane nivaze. Ámina ve eza nene mukí zupa gimivagú moloko ánigokuko vegená kelémo vatí itikumú amuza moloakalímini mogonáa utó okave. Áisi nene lekelikumú giligo, alévolé okago, amuza napa nomolave. \v 23 Itó Taetasini mogonamú gilitune liki nilikoma, lekelikumule loko ezagi nezagi hoza aleaká ve losi nene nousive. Itó Taetasigegi makó nivasi vetini mogonáinimú gilitune liki nilikoma, keza monó gele vegenáini zuha nenete kimisilikago núane nivasive. Itó keza Kilistoni lapaná ali utó iaká nia ve niasive. \v 24 Neza lekelémo napa oko lo nokumumó nenémini gihiláa utó itive liki lekeza ámina ve nene viki anitikiko nasahilí ikimikiko, monó gilina vegená lugáa numutó numutó keza gili guni itave. \c 9 \s1 Zelusalega monó vegenakumule liki moni ali nupa a gakó \p \v 1 Zelusalega Ómasímini vegená nasahilí ikitiki moni kimita gakó nene mota gilinave. Nenemú nanave loko goha gizo likimitove. \v 2 Ámina hozamú mulutini hukili okago, gelekuke, lekelémo napa oko lekelí mogonamú láa loko lumó: Akaia mikasiuka monó nigele vegená lekeza litaha kilisimasiló litá iki vávani iake moni ali utó moloaká gapo ali utó amó nenémini gakó nene Masetonia vegená lo kemekugo, vegená lugáate keza amuza miliki gakotini giliake, ámina hoza alitune liki mulúikú lamaná gelemó. \v 3 Neza ámina hozamú lekelémo napa oko lo kumu gakó nene voko hetagá okative loko neza lumómaló nene áminaló miliki vávani iki moni ali nupa itave loko ámina ve losive makole kimiselekugo nivave. \v 4 Nezáne alika Masetonia vegenaki vokuko, lekeza moni moloakakumú ligitagani ikikoma lekelémo napa oko lo kumu gakóne alemó zekiko, nezagi itó lekezagi lovoza helekative loko \v 5 nenemú neza gulumó etokago, nigive nagave imane gala vizeko kimiselekugo, goí iki lekelitoka núane nivave. Vi anitikiko, lekeza moni ma kimitune liki emane amunaló gakó li hukinamóma neve. Nenemú ganatilisi ali nupa ikiko minatize. Lá ikiko, neza lekelitoka vo anitekinake gala vizé vizé ugo moni milatamó negopa, mulutikú lamaná gili minake moni milinamó nenémini mogona lamaná utó okiko ánigatove. \p \v 6 Itó moni ali nupa itakumú anoza gakó imane láa loko noluze, gili minalo: Leza zuha netá koma zuhá itunimó nene minoko komagó alinogo une. Itó zuha netá mukí zuhá itunimó nene minoko mukí ale minanogo une. \v 7 Nenemú imanémini itaze. Lekeza etó etó iki likigikatunú giliki gili guni iniki gilita avotigiláminiki nene moni ahulataze. Itó kogoliza viziki monó moni ahuliaká nia vegenakumú nene Ómasímo ánigo amu heleaká noinazo, gínikahavagi neiko vegenalite gala vizí vizí agogopa, mulutikú lamaná giliki ahulataze. \v 8 Ómasi eza minumunavagi ve noinazo, vávani oko lusa nene lukumupiló molokiko minumuni utó o likimitize. Lá okiko, lekezatini ni lakagatupa niiki vegená nasahilí ikitata hoza haitopaitolímini alitune likima netá makokumú ma vitagá aminigave. \v 9 \x * \xo 9:9 \xt Age 112:9\x* Monóinigi vegenalite lá itakumú nene monó gotolaú gakó makó láa loko nemóma neve: \q1 Keza gona miliki gohogó vegená nasahilí ikitake kimiaká niave. \q2 Keí nasahilíini huko vamitimó minoloko voko minanogo ive. \m \v 10 \x * \xo 9:10 \xt Isa 55:10\x* Ómasi eza zuha netá ale utó mololimikago zuhaina oaká noune. Itó gihiláa ale utó mololimikago minoko aleko oaká noune. Lá oaká noinazo, eza nene lekezagi minoko zuhaváa ale utó mololikimioko lusa geko ale napa okiko, nasahilitinímini gihiláa mino hutilí oko minanogo ive. \v 11 Itó haitopaitolímini oko minumunitinigi vegená lilí iiki áminatunú vegená makó nasahilí ikimikiko, nasahilitinímini gihiláa utó okiko, keza lelikumú Ómasi agepoka litamómámini mogona lá oko neve: \v 12 Lekeza Ómasímini vegenala zuha mulúikú lamaná gilita netá lilí iki moni kimikiko, nenémo gohogóini amisele ahuloketative lokogó negopa, nenémo Ómasi agepoka loko geké lomiaká nenémini minumuníagi ale utó molotative. \v 13 Lekeza Kilistoni gakó lamaná giliake ali gikitiki ali miniaká niamó nenémini mogonáa, itó lekeza Zelusalega monó gele vegená itó likigive lugáa mukitoka kezagi nene mulutikú lamaná giliki napa iki nasahilí ikitamó nenémini mogonáa utó okiko, Ómasímini lapaná utó o lamaná oko minative liki ali otinigave. \v 14 Lá ikiko, Ómasímo nasahilí haitolíminoko lekelitoka ale utó imómave liki kigika lekelitoka miliki lekelikumú Ómasiloka linigave. \v 15 Itó Ómasi eza nasahilí oletoko gipala lehizeletamómámini mogona lo asú oko lo utó o asú amoakalímini nenemú hanuva sigaga lotoko agepoka litune. \c 10 \s1 Pauló ezáa mogona hize lé imó \p \v 1 Neza Paulona imane Kilistoni zou nagamilagi itó nasahililagi noukeve loko lakagata aleko lo likimitoze, gililo. Lugáate nenikumú láa liki liaká niave: Lelitoka oko minake ezáa amuzavagi ve minamike, gakó nagamilagi lo lemeaká imó. Lá oake, voko minake agokagutí gakó lo lemeaká noive liki liaká niave. \v 2 Nigive nagavese, lekelitoka voko mininake vegenalite litaha kigikatunú aliaká niamómáminoko hozava aleko minoaká noive liki nenikumú liaká nia vegená nene nogokagutí gakó lo kimitove loko nene vávani oko lo kimitomóza, lekeza lugáa ámináminoko nogokagutí lo lekemekatoze, gala vizemilo. \v 3 Lelí mogona lá oko neve: Mikasiuka netá matate ale minunike litaha lugupegi lamaná mohona nouhá nemóza, monokumule loko lova hizeaká nouhá nene monó gelema vegenalite litaha kigikatunú lova hiziaká niamó nenéminoko nomive. \v 4 Gimisi magé ale minunike monolímini lovavagú hoza aleaká nounimó nene mikasiukatí monó gelema vegenalitini netatunú negopa, Ómasímini zámuzalagi nounike nenetunú gala veletini ha gakóinímini vegegisa tele vizeaká noune. Itó keí zámuza zeko letokuko niiko, \v 5 Ómasímini mogonáamú gele guni oaká gapo hizi lí inigi govisi aliki letiaká gakóini apelekunike, vasá zeaká netá ali utó iaká niamó nene avilegeaká noune. Itó Kilistoni gelekeleláagó utó itive loko haitopaitolímini lagata geleaká netá nene nagá ameaká noune. \v 6 Lekeza není gakó gili aliakatini vávani i asú ikiko, leza vegená lugáa gakó pelesa ziaká niamoláa nene nakahuni kimitune loko gizapa onoune. \p \v 7 Není mogona lokovogisaló utó noimó nene ánigalo. Lekelitokatí ve makolímohe makolímohe ezáamú gelekiko Kilistoni vegenala zuha loló okamó áisi láa loko gilitize: Ezáagó Kilistoni vegenala ma nomive. Lezagi Kilistoni vegenala nene nousive. \v 8 Guivahanímo hozavamú gilike zámuza nimimó nene lekelémo lapuluva oakakumú negopa, hize lé olikimiakakumú nenazo, neza ámina zámuzamule loko nugupe aleko iteko lo likimitomó nene novoza heleminogo ive. \v 9 Itó luhuva netá imane gizo nolukumumó nene, nenemú giliko lekelegesá ligiti gakó gizo nolukumumó gelemino. \v 10 Nenikumú láa liki liaká niakumú noluve: Luhuva netakú gakó golivagi itó alévolekutí gizoaká noimóza, lovogisaló nene amuza ve minamive. Itó hutuváa gakó loaká noimó nene nagamilagi loaká noive liki liaká niave. \v 11 Némika liki liaká nia vegená keza hotó minuke luhuva gakó gizo lekemeaká noumó nene áminámini gihiláa hamó lelegitó nene holutikú minoko ale utó molokugo ániganigave liki gilitaze. \p \v 12 Neza vegená kugupe aliki iti iti iki miniaká nia vegenatoka gímizekinake lelegí noune loko litohe. Íi, keza není lelegitó ma minamave. Vegená nenémináa keza Ómasímo oko moloko oaká nounikumú nanave loko nogilive liki lamake, gakó gona miliki liaká niamó nene kezáini mogonáinimukó gili minake gakó gopa kezáini mogona lotuva ligiaká niave. \v 13 Neza Ómasímini hoza alitane loko lehizeneta lelegitó nelémo etó imó nene ámina oko aluke, lekelitoka anitumó nenemú gelekuke alemo ite ite gakó losá amuve. Itó lehizeneta lelegitó gopa avilegeko ma losá amuve. \v 14 Neza hozanegó lelegí oko aleaká nouve. Hoza lakanite nene lamaná lekelitoka neimó nenazo, leza nene lekelitoka anituko lelí legepagutí Kilistoni gakó lamaná ganá apí iki gilinamóma neve. \v 15 Leza vegená lugáatini hozagú lagakilimó oko moloko leza alunimole loko lugupe aleko iteaká gakó loaká nene ma osá amune. Gele alévolé oakatini nene agizani alekiko leza lekelitoka voko hoza lakanite ale napa itune loko nenemú ligika nego minoaká noune. \v 16 Lá okinake lekegemesaloka mina mikasigú vegenatoka gakó lamaná lo utó oko lo kemekinake, ve makolímini hoza lakanivagú ezáa ale utó ikumú lugupe aleko iteaká gakó loaká nene ma amitune. \v 17 \x * \xo 10:17 \xt Zel 9:24\x* Lugupe aleko iteakakumú nene monó gotolaú gakó makó lá oko nemó neve: Makó eza netá matakumú aleko ite ite gakó litove loko nookoma, Guivahanímo oko moloko i netakumú gele minoko lino. \v 18 Makó ezáa agupe aleko iteko nolikoma nene, monó hoza lamaná alekave loko lamitune. Guivahanímo alémo napa okago gihiláa loló okave loko litune. \c 11 \s1 Paulogegi soza aposolo vegi keí gakó \p \v 1 Gakó lagasó makó lo nolukumugoma negi gakó lokave liki goselé lekepelemino. Hanuva legesó iki gililo. \v 2 Neza lekelikumule loko Ómasímo lekemekugú noaká noimómáminoko amuza moloaká nouve. Lekeza ve aleve suni ánigonami mohó vové aveláa nenéminiki niko, ve hamotokó vitave loko anosa mololeketumó nene Kilistó noive. \v 3 \x * \xo 11:3 \xt Apí 3:1-5,13\x* Lá onoimóza, gosihalímo logoka vizeakalímini mogonamú gele hee lo minake Evani nene soza gakotunú agoka vizimó ámina oko lekezaloka ve lugáate lokogoka vizitakumú geleakatini golosasa gekiko, vové avé liki Kilistonimukó giliaká niamó nene ahulikatave loko gulugo, gena noigo noluve. \v 4 Nenémini mogona lá oko neve: Lekelitoka vegená makolímo aniteko Izesuni mogonáa lélisi lo lekemeaká nouhalímini negopa, ametameni haitolímini makó lo lekemekago nene, itó gozapá lelitokatí alemó nenegopa, haitolímini gosohá gakó lo lekemekago nene, itó Izesuni gakó lamaná lelitokatí gelemóma nenegopa, monó haitolímini makó lo lekemekago nene, géneka li amemiki hanuva gili amiaká niamó nene lamaná noihe. \v 5 Nezáne mogonamú gelekugo ve napa noune liki liaká nia aposolotini sepenauka nominumó gelesá amive. \v 6 Neza negepa gúmusi muluke lo lekemeaká nouhe loko gelenamumóza, monolímini mogonáa geleaká nene gelenouve. Itó nenémini mogonáa haitopaitolímini oko ale vesamá oko lokovogisaloka ale moloko lo lekemeaká nouve. \p \v 7 Itó lekelí lekelémo napa itove loko nezáne lemeko minuke Ómasímini gakó lamaná lo lukumutó meinaváa ma alesá amumó nenémo golesa ihe lamaná ive. \v 8 Lekelitoka monó hoza aleko gelekelé noleketuke Ómasímini vegenala zuha lugáate moni henoni nimikago aleaká umó nene hagitana ipá oaká umó gelekave. \v 9 \x * \xo 11:9 \xt Pili 4:15-18\x* Itó lekelitoka minuke netá makokumú vitagá uke voká makó loleketamumóma neve. Neza vitagá oko mohona nougo, Masetonia mikasigutí nigive makolite aniteke netá nimiki ali negepa miliaká amó. Lá niago lekelitoka nene hanuva minuke genavagi netá geheleketonamumóma neve. Itó minoloko iteko gohagi geheleketamitove loko noluve. \v 10 Kilistoni gakó gihiláa nigikauka nego lamaná noluve. Ámina suni aleaká noukumú nugupe ale napa otigí oko loaká nou gapo nene Akaia mikasigú lekeza nia mikasiuka hizi lí aminigave. \v 11 Nene nanamú noluve. Nigika lekememuke lá oaká nouhe. Nenémini oko nomive. Nigika lekemeaká noumó nene Ómasímo geleneigo noluve. \p \v 12 Netá aleaká noumó nene ale-loko voko minanogo uve. Itó nene hanuvamukopa, vegená lugáa keza Pauló hoza aleaká noimó nenémini lelegitó oko hoza nalune liki kugupenini aliki itikatave loko nene lukesaváini akeleaká nouve. \v 13 Ve nenémináate aposolo sozámini itó monó hoza sozámini aliki minake, Kilistoni aposolo lelí lemetamenigitana lilí iaká niave. \v 14 Lá ikago netá haitolímini makó alikave loko litupe. Lá oko nomive. Satá ezagi nene ageló vegená lapanáiki loló itove loko ali tolova oaká noinazo, \v 15 nenemú Satani hozaváa aliaká nia vegená keza ámina iki netá lamaná aleakalímini gelekeleláa loló itune liki kezáini kogoka kegepa vávani iki ale tolova iaká niakumú ininá amitune. Keza miniki hoza golesa aliaká niamó nenémini helegáa alinigave. \s1 Pauló aposolo hoza alike miluma gili gakó \p \v 16 Gakó nolumó nene goha litoze. Nenikumú gelego negi ve liki loló amino. Gopa nenikumú láa liki nigilikima gili nimikiko nugupe lagasó ale napa otigí oko litoze. \v 17 Neza gakó láa loko litomó nene Guivahanímo lonetamómámini oko litogopa, hanuva nugupe aleko iteko gakó apí okumole loko gopa nene negi gakó linogo uve. \v 18 Vegená mukilite lugupémini netakumú ali napa napa iki gakó liaká nianazo, neza ámina oko litove. \v 19 Agae, lekeza netá mogonáa geleaká nouni vegená noune liki likamó nenazo, lugáate negi gakó li likimikago, vávani iki giliaká niave. \v 20 Itó likilími gelekelé izegipatini milanigi niake, itó netá matatini ipá iki nanigi niake, itó gelehusíikú apilitave liki niake, itó kugulizaki ve lilí i likiminigi niake, itó lokogoka lekegepaló zinigi niago, nenemú lekeza gahá kememake gili kimiaká niave. \v 21 Neza nene sunimú amuza molamugo lekeza lovoza heleaká netá nalive liki nilahe. \p Makó keza netá nemupe manamupe ahuu ahuu liiki nene alune liki ma niko, nezagi nene negi vegitana oko nehelele vizemigo nugupe aleko iteko litoze. \v 22 Ámina aposolo sozámini nene kezáinimú Hipulu ve noune liki liaká niamóza, nezagi ámina oko Zuta ve nouve. Kezáinimú Isilae vegená noune liki liaká niamóza, neza ámina oko loaká nouve. Keza goha ámina iki kezáinimú Avalahani agapilamola noune liki liaká niamóza, neza áminaló kémegetoko loaká nouve. \v 23 \x * \xo 11:23 \xt Apo 16:23\x* Keza Kilistoni gelekelé veva noune liki liaká niamóza, neza imane gopa negi nagi gakó litoze. Neza kivilegeko Kilistoni gelekelé veva haitolímini nouve. Neza hozámini milumaváa geleaká noumó nene haitolíminoko neve. Itó monokumule loko nagá numukú minoaká umó, itó segi nogosanitunú nipilikago nagavú geaká imó, itó lapuluva itove loko geleaká umó nene haitó avevezahaló iteko neve. \v 24 \x * \xo 11:24 \xt Gapo 25:3\x* Zuta ve keza gamena ligizani lugaloka asú igo uheni nakahunitunú nepelemó nene 39 igo nepelemó. \v 25 \x * \xo 11:25 \xt Apo 16:22, 14:19\x* Gamena losive makole Loma vete segi nogosanitunú nepelemóma neve. Itó gamena hamó nene gehanitunú nipilikago hilinogo umóma neve. Itó gamena losive makole nagamikú lapegú nougo ámina sipi zeko ategekego age nagamikú lemesá umóma neve. Itó gamena hamó nene sipima golesa okago límugusi zeko gó loko imóza, simá namoko hanuva age nagamí amupiló minumóma neve. \v 26 \x * \xo 11:26 \xt Apo 9:23, 14:5\x* Itó gamena mukí nene gapo hána hána vova vova oko mohona oko nominugo, golinímo nagamilímo okago lapuluva osá oko minoaká nenémini amupiló iteko minumóma neve. Itó laskoli vetini holúikú heleakalímini amupiló minumóma neve. Zuta ve nigivénegini holúikú itó Zuta ve minamamoláatini holúikú heleakalímini amupiló minumóma neve. Taoni napagú itó gihisigú heleakalímini amupiló minumóma neve. Age nagamikú nene sumizá noaká avevezahaló, itó monó sozaló ve ligivetegini holúikú heleakalímini amupiló mohona oko minumóma neve. \v 27 Génopa hoza alekuke nigizamuha nagavú gigo mohona uke, novoki ako lamaná amumó mohona uke, gaúna heleko zahí nagamikumú nivisigo, hepé heleko minumóma neve. Gineganemú itó avilisakumú vitagá oko minumóma neve. \v 28 Itó nenegó ma nomive. Gamena gamena mulúne gitihiná igo numutó namató Guivahanímini vegenala zuha gizapa okimiaká hozamú gulugo, gena nivisigo minoaká nouve. \v 29 Makó keza monokú ipú zemagoma, nezagi miluma gelekimiaká nouve. Itó makó keza monokutí olíi hizikagoma, milumaváini geleaká nouve. \v 30 Itó neza netá makokumú nugupe ale napa itove loko nookoma, keé lamumó nenemú ale napa oko nolugo lamaná inogo ive. \v 31 Guivahani Izesuni amelaho Ómasía luhuva gegemá oloko voko mino lúaló molati ve áisi nene nenikumú lamaná nolive loko geleneive. \v 32 \x * \xo 11:32 \xt Apo 9:23-25\x* Neza Tamasiko numutoka nougo, agulizaki ve napa Aletani kiapelímo nagá numukú nelémo molanogo lokago, numuni gatekú gohoni akamó. \v 33 Lá niago, nigive nagave keza nene gosúvehagú lohusi iake vegegisa koló o minakú nehelú i ahulikago, olío hetoka lemekuke golisi vumó neve. \c 12 \s1 Pauló agika ale viligokago ániga gakó \p \v 1 Lugupe ale napa ituni gakó losá nene ma lelémo vatí amitimóza, gopa nene litoze. Nigika ale viligokago netá ánigumó itó Guivahanímo lo vesamá oko lo nimimó nenemú itínasa avetó oko lo likimitoze, gililo. \v 2 Neza Kilistoni vegenala makó gelenouve. Eza nene netá makó ániga gamenalotí kilisimasi 14 oko vokave. Ve eza nene Guivahanímo galinali alémoko okulumakú itekago velé amupiló agika nekú nene itimó. Neza agupegi nehe itó agupe gileleake nehe nene gele hee lamuve. Ómasímogó geleneive. \v 3-4 Itó Guivahanímo ámina ve galinali alémoko itekago, Palatisi zazuhagú nene iteko gakó legepatunú lamosá itó mikasiuka veta lo utó moloko lamosá nene gilimó. Neza gelenoumóza, agupegi minake itihe itó gileleake itihe nene nénisi gelemuve. Ómasímogó geleneive. \v 5 Ámina vemule loko nugupe ale napa oko gakó litove loko nene nezáne mogonamú hize lé oko laminogo uve. Nezánemú litove loko nene keé losá amumó nenemukó ale napa oko linogo uve. \v 6 Nugupe ale napa oko gakó litove loko nelina nene, gakó lamaná lulinamó nenazo, negi nagi ve minamuline. Lá onoimóza, nenikumú gelego itekative loko nene ma laminogo uve. Netá matá lokugo itó oko moloko nougo, lekezatini ánigiki mota giliaká niamó nenémini lelegitó minanogo ive. \v 7 Okulumakú netá gosohá ánigoko moloko umó nenemú nugupe aleko itekatove loko nugupéne mémelagú emane uhenagi netá makó hizimó nene, Satani gelekelé izegipala makó eza nigikatunú gulugo itekative loko agizani lapuva nimitive loko lonoimóma neve. \v 8 Lá okago, ámina netalímo ahulonetative loko Guivahaniloka gamena losive makole lumó neve. \v 9 Voká lokugo, láa loko lo nimimó: Není helisánémo keé losá amanikú nene napaló hize lé ogimiaká noinazo, není nasahilínémo geitoka veleko voaká noigo, netá makokumú voká litanimoláa nomive loko lo nimimó. Nenemú Kilistoni zámuzalámo nenitoka nelémo gilí litive loko keé losá amumó nenemukó ale napa oko noluke nogoliza vizeaká nouve. \v 10 Lá onoinazo, neza keé losá amutó nene aitoka leheta nouke amuza moloaká nounazo, Kilistokumule loko keé lamugoma, itó alivi letivi ninitagoma, itó miluma malumámini amupiló nominugoma, itó gopogunímini itó galáinímini amupiló nominugoma, gopa nenemú mulúnegú golesa gelesá amuve. \s1 Pauló Koliti vegenakumú miluma gilimó \p \v 11 Imane negi nagi gakó lumó nene lekelisi iki miliki amó nenémo nelémo zaú okago noluve. Lekezatini nilími napa ikiko lamaná itinazo. Neza hanuva ánéámina noumóza, lekelí aposolo iteko noune liki nila vetini kamakuka lemeko ma minamuve. \v 12 Neza lekelitoka hoza huluváa alugo, alévolé suni itó gosohá netá zámuzagi ale utó oaká umó nenémo aposolo mogonáne ale utó moloaká imó. \v 13 Itó lekeza nanetá vitagá iake Ómasímini vegenala zuha mulusi lugáatini avevezahaló minamave. Lekeza netá hamotunukó lekelémo alínipa okuve. Netá matatini visele nómonó nene ma oleketamumóma neve. Ámina suni nene lihima napagi nego ahulinitalo loko litohe. \p \v 14 Neza lekelitoka gamena lositá vumóma neve. Itó itína nene goha vitove loko ale vatí nouve. Vinake goí oko vuke nugupémini lukesaváaloka umómáminoko miluma hoza lekememinogo uve. Izegipa koma nenete izóikini améikini hizi lé ikitanigi moni ali nupa isá amave. Kéisi izóike améike hizi kegepa itakumukó giligili miniaká nianazo, neza lekelí moni henonimú negopa, lekelikumule loko amuza moloaká nouve. \v 15 Neza nene lekelikumule loko moni henokanóne itó minoko aleko oakáne nenegi nuvane ahulatove loko vávani oko nouve. Nenemú nigikatunú lekelikumú geleaká noumó nenémo aleko iteko noiko, lekeza likigikatunú nenikumú giliaká niamó nenémo aleko lemeko minatihe. \v 16 Vegená lugáate nenikumú láa liki liaká niave: Ezáa netá utó ezo azoga loko ipá oaká nene ma osá amimóza, asugunatoka vegená kogoka vizeko netá matáini ipá oaká onoitihe liki liaká niave. Olile, neza lá umó nehe. \v 17 Nenemú lekeza lilo. Není gakotó nene vegenáne zuha kimiselekugo, viki netá makó lekelitokatí ipá ikahe. \v 18 Taetasini nene vitive loko lotumó, itó monokú ligive makó amiselekugo makó vikasigo nene, Taetasí nene voko lekelitokatí netá matá ma ipá ihe. Leza ligika molo hamó usike gapo hamotó lisoko makó vamusihe. \p \v 19 Gakó akó loaká noumó nene lekeza gelego ezáa mogona hize lé oaká nolive liki nilahe. Nenéminoko nomive. Neza Kilistoni izegipala minuke Ómasímini avogisaló gakó loaká nouve. Itó nigive nagavese, gihila nenikumule loko lamuve. Monokú lekelémo kii litove loko loaká nouve. \v 20 Neza lekelitoka voko ánigoleketatomó nene lekelikumú gulugo hehe lamitive loko, itó lekeza nenikumú ámina iki giliko hehe lamitive loko gulugo, gena nonivisive. Itó lekelitoka lova leta lava leta itó lekemekugú noaká, mesaha kosaha, itó molo alata alata oaká, itó alevo letovo oaká, lotoka lataka hizeaká, vegená kugupe aleko iteaká, ale gopánapa oaká, netá nenémináa neko voko ánigokatove loko gulugo, gena nonivisive. \v 21 Lekelitokatí lugáate emane amunaloka likigika golotuva lamó mokoló netá itó musi netá likigika napaló nego, némini manámini ake likigikatini makó ali viligisá amiki nenéminiki niko, lekelitoka vo anititomó nene lokovogisaló Ómasinémo nelémo-loko lemekiko, lekelí lihimamú mulúne gitihiná okative loko gulugo gena niviseaká noive. \c 13 \s1 Kagata alike geké loketake gizo asú imó \p \v 1 \x * \xo 13:1 \xt Gapo 17:6, 19:15\x* Itína lekelitoka goha vokugo gamena losive makole inogo ive. Goní oaká gamenaló nene ve lositá ahe itó losive makolehe keza ve makolímini lihimamú likiko utó o lamaná oko vevesanogo ive liki monó gotolaú gizina gakó nene, lekelitoka vo anitekinake ámina gakó gele mininake gakó linogo uve. \v 2 Amunaló emane lihimatinigi minamoláa itó vegená lugáa nene lekelitoka gamena losi vu zupahé lakagata aleko lu gakó áminama nugupe hotó onoigo goha imane noluve. Alika goha nene voko aselini ma zeleketaminogo uve. \v 3 Kilistó nene nelémo vávani igo loaká noutímini mogonamú lekeza vitagá niamó nene ániganigave. Kilistó eza lekelitoka hozaváa nalimó nene nekisáa nomimó neve. Zámuzalagi aleaká noive. \v 4 Gozapá nene lamaná migelelé onoigo zohota zaló apelemóma nemóza, itína nene amelaho Ómasímini zámuzalagi aleake otimó neve. Neza ámina oko eza imómáminoko migelelé ovumóza, aitoka gímizekuke Ómasímini zámuzaló voko leheta oko minoaká noumó nenémini mogona lekelitoka voko ale utó molanogo uve. \p \v 5 Lekelisi nene lamaná monokú niahe niamahe nene likigikatini loká iki vitagá iiki nenémini mogonáa ali utó milalo. Itó Izesu Kilistoni mulutikú alími milikago nominamó nenémini mogona mota gilinahe, olile. Itó lukugupémo monó avevezaha oaká noihe. \v 6 Nénisi nene hetó nugupetunukó monó ve ma minosá amuve. Lá nougo ánigatave loko geleaká nouve. \v 7 Ómasímo gizapa olikimikiko lihima ali utó milamitave loko Ómasiloka loaká nouve. Lekeza ánigikiko monó ve gihiláa loló oko minatove loko nomive. Lekeza monó gakó gili alitamó nenémo utó o lamaná itive loko noluve. Itó nenikumú nene agupetunukó monó ve noive liki gilitamó nene ha netá neve. \v 8 Leza nenémináate nana oko gakó gihila lova ale amitíive. Hanuva hize lé otatíive loko nousive. \v 9 Leza zámuzamú vitagá okoko nousigo, lekelisi zámuzatiki minatamó nene mulutegú lamaná gilinogo usive. Lá nousike likigika gizopa lative loko Ómasiloka loaká nousive. \v 10 Guivahanímo zámuza nimimó nenetunú lekelí lekehelú itove loko negopa, lekelí lekelémo alévolé itove loko nemeneimóma nenazo, neza lekelitoka voko alévolé gakokutí lo lekemekatove loko ganatilisi hotó nouke lakagata aleko luhuva imane gizo nolukumuve. \p \v 11 Itó nigivénegita, gakó lo asú oko láa loko litoze: Lekeza mulutikú lamaná giliki minalo. Itó lakagata aleko gakó imane nolumó giliki likigika ali guni iki alími lamanatoka milalo. Lá niiki lekeza likigikatini mili hamó iki hulugú minalo. Lá ikiko, Ómasi eza ligika kemeaká itó hulu amelaho lekelitoka minanogo ive. \p \v 12 Lekeza monokú eza aputá viziko eza aputá viziko iki minalo. \v 13 Imaneloka monó gilina vegenalite mukitó geketini lilikimiaká niave. \p \v 14 Guivahani Izesu Kilistoni nasahilila nenémo itó Ómasímo agika lekemeaká noimó nenémo itó Sikalahulímo lekelémo apizeaká noimó nenémo lekelitoka minoloko voko minino.