\id 1TI - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h 1 Timotí \toc1 Timotini Luhuva Nampa 1 Pauló Gizo Amimó \toc2 1 Timotí \toc3 1 Tim \mt1 Timotini Luhuva Nampa 1 Pauló Gizo Amimó \c 1 \s1 Timotini nónohá amike gizo ami gakó \p \v 1 Neza Paulona Ómasi lugutó vizeaká vémini gakotó itó Izesu Kilistokumú lagata losi gelemoko ageva oaká nouni vémini gakotó neza Izesu Kilistoni aposolo noutímina, \v 2 \x * \xo 1:2 \xt Apo 16:1\x* Timotiga monó gapogú gelémo muluke gelémo lá uke gipáne noane loko noluve. Geí luhuva imane gizo nogumuve. Ómasi ameteho itó Guivahanite Izesu Kilistó agika hize gemeko nasahilí ogetoko hulu ale utó ogetino. \s1 Soza saza monokumú gizapa itive loko agata alimó \p \v 3 Neza nene Masetonia mikasigú vinogo nouke gagata aleko lo gumumómámini ozo. Lá oko nene Epeso numutoka goha miní ameko minozo. Minoko vegená lugáa nenete soza saza monó apí i nikememó nene ahulatave loko lokimikako ahulataze. \v 4 Makó nene gitene gakó itó vegená hizi hutilí iki minimi ite gakó nenémini mogona likago, nenemú iteká lemeká okago, li volaló imaló goha ikave. Lá ikago, Ómasimú gili alévolé iki gelekelé itata gapo nene utó amive. \v 5 Monó loakalímini gihiláa lá oko utó okiko etanogo ive: Ligika nagamí zeko minoko, ligikagú gakó golesa makó minamiko, ligikatunú gele alévolé oko minoko ligika eza amiko eza amiko oaká nene utó itive. \v 6 Ve lugáa nenete monó gapo imane ánigi ahuliki kemegesa amiake, ha gakó gihila nomimó nene ligili hagili iaká niave. \v 7 Lá iake, kezáinimú nene Mosé lo hukoko li gakó lainim-oketatune liki amuza miliaká niamóza, gakó nilamó nenémini mogona itó gakó makó alévoleka liki nilamó nenémini mogona gili vevesamave. \p \v 8 Leza nene lo hukoko li gakokumú nene láa loko gelenoune: Nene gakó lamaná nemóza, Mosé lo hukoko li gakó itó haitopaitó li hukina gakó nene mogona lamanatokó ámegetatunimó nene lamaná onoive. \v 9 Leza láa loko gelenoune: Vegenalite li hukina gakó nene lihimáini nomi vegenalitini mututoni nomive. Li hukina gakó gili ahuliaká nia vegená, itó gínikaha ita vegená, monóini nomi vegená golesa, kigika golotuva latimó, monokumú gelema vegená, izóikini améikini itó haitó vegenaki kipili hiliaká a vegená, \v 10 mokoló vegená, vémohe venalímohe agivelahitoka voko gímizekiko akiaká, vegená gumina aleaká, sozaló vegená, hakupá gakó li kimiaká vegená, itó netá lugáa nenémo monó gakolímini gala veva nene netá nenémináa aliaká nia vegenalitini mututoni neve. \v 11 Ámina monó gakó nenémo Ómasímo gakó lamaná lehizenetamó nenegú noike lelí Ómasi lagámini lapanala lo utó oaká noive. \s1 Ómasímo agika hize amikumú agepoka limó \p \v 12 Zámuza lehizenetake luhusáne ale gilitoneta ve Guivahanite Izesu Kilistoni agepoka loaká nouve. Áisi nenikumú giligo, aí gakotó amegesaló moloaká ve loló nougo, gelekelé onetatane loko nelémo etó okave. \v 13 \x * \xo 1:13 \xt Apo 8:3; 9:4,5\x* Goí oko nene alevo letovo uke gopoguni nomolotuke agulizá ale mumusopa zeaká umó nene neza aí monó gele guni amuke gatizá minokuke, lá ukumú agika hize nemeake, \v 14 Guivahanitémo nasahilí napa onimiake, Izesu Kilistotoka voko gímizumómave loko gele alévolé oaká itó agika nemeaká netá nene lehizenimikave. \v 15 Izesu Kilistó eza lihimáinigi vegená kugutó vizitove loko mikasiuka limi gakó nene lamaná neve. Mukitó gele alesató neve. Itó netá golesa aliaká a vetini guivahani nénisi nene noumóza, \v 16 Izesu Kilistó eza asene zenetoloko vova vova imó nenémini mogona nelepizitove loko Ómasímo agika hize nimimó nene hanuvamú nomive. Vegená nenete alikaloka není mogona ánigiiki gili alévolé iki alévolé kemetameni alitave loko lá imó neve. \p \v 17 Alévolé Guivahani napa, helemoakalímini, itó ánigamoakalímini, Ómasi hamokó aí agulizá ale otekuko, aí lapaná nenémo mino lúaló moloko minatize. Lamaná. \p \v 18 Gipáne Timotio, goí oko Ómasímini agepagutí gakó geikumú utó imó nenemú gelekuke láa loko nologetuve: Ámina gakolímo gelémo vávani okiko, lovagú iaká niamó nenéminoko monó hoza alévolé oko alezo. \v 19 Lá okoko, gele alévolé o minoko gigikagú némini manámini gakó golesa minamiko, monó hoza alezo. Vegená lugáa nenete kigika lapanaki minoaká gakó nene gili ahuliake, Ómasimú gele alévolé oakatini nene ahuliake, kigika gologolo sokago, \v 20 latila inigi amó keikutí ve losi Haimeniaisiki Alesateki niasive. Satani agizakú vi hiliki Ómasimú alivi letivi amitái mogona gilitáive loko kimisele ahulokuve. \c 2 \s1 Ómasiloka lituni gakó \p \v 1 Gakó imane goí oko iteko alévolé itive loko neza gagata aleko noluve. Lekeza vegená mukikumú voká voká liki Ómasiloka liki eza hize lé oketative liki keikumú Ómasi agepoka liki minatave loko nologetuve. \v 2 Itó lekeza legesó iki hulu iki monokú lamaná iki minikiko, vegená nenete nemú manamú giliko lamaná itive liki kugulizaki ve napamú itó mukí gizapa vegenakumú Ómasímo hize lé oketative liki numuna hoza alilo. \v 3 Nenémo lamaná inogo ive. Itó lugutó vizeaká Ómasi eza nenemú giligo etoaká noive. \v 4 Eza nene vegená mukitoka kugutó vizitove loko itó gakó gihila ali lá itave loko geleaká noive. \v 5 Ómasi hamokó noive, itó Ómasi leza vegenaki agata helega helega nouko ve hamokó Izesu Kilistó holutegú ve loló i ve nene \v 6 vegená mukitoka lihimate meina hizeko gologí oletatove loko minoko aleko imoláa nene ahulamó. Ómasímo nenémini itove loko ezáa mola gamena nene alitokago vegená mukitoka kugutó vizitove loko nogilimó nenémini avevezahaváa utó okago gelekune. \v 7 \x * \xo 2:7 \xt 2 Tim 1:11\x* Ámina gakó lo utó oaká ve itó aposolo loló itane loko Ómasímo nelémo etó okago nouve. Zuta ve minamamolaloka gakó gihila gele alévolé oaká gakó mogona lainim-oketatane loko nelémo etó okave. Nene soza lamuve. Lamaná noluve. \p \v 8 Nenemú numutó namató monó gilina vegená keza kizapaló moloko itó lova leta lava leta nomitimó kigika gizopa lo miniko kigizani ali otiki numuna litave loko noluve. \v 9 \x * \xo 2:9 \xt 1 Pit 3:3\x* Itó vená keza gineganéini ali lamaná iki luhiiki ali hita hita iki mihina itave loko noluve. Itó ve kumu hilitune liki gotóini zopova haitopaitó gonanalisi amitave. Gonanalisi netá golivagi itó luhoaká gó luhuvagi nene luhamitamó neve. \v 10 Monó gilina vená nenete etati lelegitó minatamómámini iki lamaná iki iki miliki itatímo gineganéini loló ino. \v 11 Vená keza legesó iki limiki miniki kagata gili vevesi miniki gakó gilitaze. \v 12 Vená neneta monó tisa lilí itamope itó ve kivilegeko gizapa oketatune litamope nenemú gele kemesá amuve. Monó litakú nene keza gakó lamiki legesó iki minataze. \v 13 \x * \xo 2:13 \xt Apí 2:7\x* Lá itakumú nene Atani nene goí oko alémo utó okago Evani nene alika alémo utó imó. \v 14 \x * \xo 2:14 \xt Apí 3:1-6\x* Itó Atani nene Satá gimivagú molamimó neve. Evani nene gimivagú molokago, gele ameake pelevesava ale utó ikumú noluve. \v 15 Lá okamóza, vená keza monó gili alévolé itamó itó vegená makó kigika kimitamó itó kigika gizopagi minatamó nenémini agikagú miní amiki némini manámini osá nene netá golesa okatune liki kugupe gizapa iki minatamó nene, izegipa nigetiko Ómasímo kugutó vizinogo ive. \c 3 \s1 Pastoli hozaló minoaká gakó \p \v 1 Makolímohe makolímohe pastoli minatove loko litimó nene, hoza gihilamú linogo ive. Nene gakó gihila lamaná neve. \v 2 \x * \xo 3:2 \xt Tae 1:6-9\x* Itó pastoli loló iti ve nene, lihimavala nomitimó minoko ganakutí vená hamokó aleneiti vémo minatize. Némini manámini osá golesa okatove loko agupeva gizapa oko minatize. Legesó oko zou loko minatize. Veno vegená ikikoma nasahilí oketoko kelémo molatize. Lainim-okimiaká hoza nene gele vevesoko ale hee loko alitize. \v 3 Negi nagamí mukí nokoko negi hizemitive, itó negi nagamí nokoko lovaga loko lova ale utó amitize. Eza legesó oko hulu oko minoko, moni henoniló agika molamitize. \v 4 Ezáa vená izegipala legesó oko lamaná oko gizapa oketoko kagata aleko kelémo vevesokiko, limiki miniki gelekelé itataze. \v 5 Ve makó ezáa vená izegipala lamaná oko gizapa oketamitimó nene, Ómasímini vegenala zuha nana oko gizapa oketative. \v 6 Itó monó nagamí izoha holati ve makolímo pastoli loló amitive. Nenémo ezáa agupe aleko itekiko, Satá eza amimika lokiko, lolímini mututoni loló okatize. \v 7 Ómasímini vegenala zuha lilí ama vegená keza ve makolímini mogonamú giliko, etokiko nene, áisi nene pastoli loló itive. Aí amé zikiko nene, Satani gelehusigú apelekatize. \s1 Monó gelekelé ve minoaká gakó \p \v 8 Ve makó keza monó gelekelé ve loló itune liki áminagó iki ve zouváa minataze. Keza genezáini lositaki minamitave. Negi nagamitó ve minamitave. Moni henonimú mumuzó amitave. \v 9 Lelí monó imane asuguná oko minatotí mota utó okamó nene ali gikitiki miniki, kigikagú gakó golesa minamiko minataze. \v 10 Keí nene goí iki mulúikú hiziki mogonáini ánigikiko, etokiko, monó hoza nene kimikiko monó gelekelé ve lilí itave. \v 11 Ámináminiki venáini keza zou liki minataze. Netá nemú manamú osá golesa okatune liki kugupeló gizapa itave. Venáini iki miliki itamó nenémo gihila loló onoi vete monó gelekelé ve lilí itave. \v 12 Keza ganakutí vená hamokó alinita ve nenete ámina hoza alitave. Vená izegipáini zuha vatí iki gizapa ikitatave. \v 13 Lá iiki monó hoza alitamó nene lamaná okikoma kigikámini henoni lamaná nene keitoka minanogo ive. Izesu Kilistotoka viki gímizeakakumú gakó vávani iki li utó inigave. \s1 Lelí monolímini asuguná gakó \p \v 14 Neza nene noanitoka litá oko vitove loko gelekumóza, imane luhuva gizo nogumumó nene, \v 15 netá makolímo nagá zekiko nominugoma geza láa loko gilitane loko luhuva imane gizo nogumuve. Léisi nene alévolé ve Ómasímini vegenala zuha aí lapusava lilí iiki aí gakó gihila hizi lé ita vegenalitini holúikú mininake, oko moloko itunimó nenémini mogonamú luhuva imane gatokoko gilitane. \v 16 Lelí monolímini asuguná gakola halá geko minamó nenémini gihiláa Izesuni mogonamú láa liki li utó iaká niamó nene, golivagi neve: \q1 Áisi nene lelí lugupe ale luhoake utó imó. \q1 Sikalahulímo aí mogonáa ale utó igo hee loko minamó. \q1 Ageló vegenalite aí ánigamó. \q1 Numutó namató vete aí gakola gili asú amó. \q1 Mikasiuka vegenalite aikumú gili alévolé amó. \q1 Okulumá lapanalaló alémoko itimó. \c 4 \s1 Sozaló monó ve alika utó itakumú limó \p \v 1 Sikalahulímo lo utó oko láa loko loaká noive: Minomo noiteko alikaloka ve lugáate monó ahuliiki kilími gopa napa iaká nia holositini gakó gili alinigave. Itó ámina holositini soza saza gakotó viki gímizitave. \v 2 Ámina soza sazaló ve nenete kigikámini gakola gili ahuliaká niago mota lí okagove liki vegená kogoka vizeke láa liki li kimiaká niave: \v 3 Vená alemiki gohuna minalo, itó nosánetá lugáa namiki mosiaká ilo liki liaká niave. Ámina nosá nene Ómasímo gili alévolé iki minata vegenalite itó aí gakó gihila gili zagita vegenalite agepoka liki hanuva natave loko ale utó imóma neve. \v 4 Ómasilokatí utó onoi netá nene lamanakó neve. Nenemú nene agepoka loko ámina nosánetá aleko noaká noune. Nenemú moseakaláa nomive. \v 5 Ómasímo ezáa gakoláamule loko itó agepoka loko noaká nounikumule loko lusa genei netá nenazo, óe loko lonoi netá nomive. \s1 Kilistoni gelekelé veva lamaná minoaká gakó \p \v 6 Gele alévolé oaká nouni gakó itó monó gakó gihilaló voko gímizenimó nenémo gigikámini nosánetá loló oko noiko, geza nene monó gele vegená gakó imane lo nogumumóma nene lo kemeko kelémo lamaná itanimó nene, Izesu Kilistoni gelekelé izegipala lamaná minanogo ane. \v 7 Gitene gakokú monola nomive. Nene gakó gemegesa amezo. Geza nene monokú voko gele alévolé oko oko moloko itove loko, gigika alémo vávani oaká hoza alezo. \v 8 Lugupe ale vávani oaká hoza nenémo lamaná otigí nemóza, monó gakokumú ligika alémo vávani oaká nenémo itína gamenaló nemó alika gamenaló nemó Ómasilokatí alévolé lemetameni lehizeletati netá nenazo, nene gihila lamaná neve. \v 9 Nenémo gihila nenazo, vegená mukitoka nenémini gihila ali lá itave loko amuza moloko hozaváa alitune. \v 10 Ómasi eza numutó namató vegená mukitó kugutó viziti ve noimóza, keikutí gele alévolé unimoláa lamaná lugutó vizeaká noi ve noinazo, nenemú Ómasi alévolé ve atikumú lagata losi gelemoko ageva oaká nounimómave loko miluma hoza lumupiló itekago hoza napa aleaká noune. \p \v 11 Gakó mukí lo nogumumó nene gili alitave loko monoka gele vegená lainim-oketozo. \v 12 Géisi nene izegipa gosohá ve noane liki vegenalite geikumú giliko lememino. Geza gele alévolé o minoko gigika gizopa lo miniko, gigika kemekoko oko moloko itanitímo itó monó litanitímo gili alévolé a vegená gapo kelepizeko geí gémegetatave loko lá itanize. \v 13 Monó gotolaú gakó gato kemeaká hoza itó monó mogona lo utó oaká hoza itó monó lainim-okimiaká hoza nene hozaló gigika ame gikitoko amezo. \v 14 Goí oko nene monó olotiva vete kigizani nene gotokaló miliki lusa nigitiki Ómasímini agepagutí gakó makó geikumú linató nene Sikalahulímo monolímini zámuza lehizegetamó nenémini gihiláa gopa okatize, alévolé oko gizapa oko minozo. \p \v 15 Vegená mukilite monokú oko moloko anitímo napa omo novimó nene ánigikiko, laga kivisitive loko, nénisi lo nogumu gakó nene gigika molo gikitoko ale minozo. \v 16 Gezaka gugupe gizapa oko itó monó lo kimitani gakó avasavagi gizapa oko gakó lo gumumó nene alévolé oko ale minozo. Lá itanimó nene, gezagi geí gakó giliaká nia vegenaki alévolé apá alinigave. \c 5 \s1 Monó gilina vegená nasahilí oketatuni gakó \p \v 1 Ozaha makó gakó lo amitove loko nene, gahá ameko lamo. Aménegave loko alémo geha zeko lo amezo. Gosohá ve nene nugunamotamóneve loko némini manámini oketoloko voko minozo. \v 2 Gelehosi nene izónegitave loko gizapa oketoko némini manámini oketoloko voko minozo. Vená gosohá nene mohó nugunamotamóneve loko némini manámini oketoloko novoko nene, gezaka gugupe gigikaloka gizapa ozo. \p \v 3 Itó gevoná vená nene kezáikó niiki muhelé ahelé iki niminikoma, kelémo lamaná oko hize lé oketozo. \v 4 Gevoná vená makolímini izegipagi agapilamoki keza nene goí iki kezáini numúikú nene monó hoza alitiki alími lamaná itave. Lá iki nene emane amunaloka izóipiki améipiki gizapa ikitató nene, ámina lihima apasiki gelekelé itataze. Nenemú Ómasímo giliko lamaná inogo ive. \v 5 Gevoná vená gihila nene kezáikó miniki Ómasimú gili alévolé iake, gamena gamena únaká neteká Ómasiloka liki voká voká lake kagata losi gelemake ageva iaká niave. \v 6 Itó gevoná vená makolímo mokoló minokikoma nene, aikumú nene agómulagi noihe liki lamiki ameni mota heleneive liki gililo. \v 7 Gevoná venalitini lihimáini minamitimó miniko keitoka gakó minamitive loko gakó imane lo hukoko lo kemezo. \v 8 Makó keza keí vegenáini zuha itó keí vená izegipáini nene gizapa lamaná ikitiki nasahilí ikitamitamó nene, lelí monó ahuliake monó gelema vegená kiviligiki limiki minanigave. \p \v 9 Gevoná vená makolímohe makolímohe ve hámakoki mino-loko noitiko kilisimasiva 60 minatimó nene, monó hoza koma naliko nosánetá koma ale utó oko native loko agulizá nene ámina venalitini kugulizá mina pepagú gizo molokako minino. \v 10 Áisi nene oko moloko igo vegenalite gili lamaná inamó noitihe, itó izegipala getokoko lamaná oko gizapa oketoko nasahilí oketamó noitihe, itó aitoka veno vegená ikago nasahilí oketoko kelémo molamó noitihe, itó áisi lemeko minake Ómasímini vegenala zuha lugáa nasahilí oketamó noitihe, itó vegená miluma maluma gilikago kelémo lamaná imó noitihe, itó vegená nasahilí oketoko némini manámini oketonoitihe. Mogonáini nene loká miká okako, lá okogó neikoma, kugulizá gizatanize. \v 11 Gevoná vená gosohá nenete lugulizá nene pepaló gizatane likikoma, óe loko gizamo. Veló goha vita netakumú kumu helepelé okiko, goí iki Kilistotoka viki gímizemóma ahuliake atiginá iki viaká niave. \v 12 Lá iake nene, kezáini apí iki monokumú ale amegesaló molatune liki li huka gakó nene gili ahulikago, lihimáini iteko minokave. \v 13 Lá iake nene, numukú numukú itigá limigá iki hanuva gakó liki miniaká niave. Itó nenegó nomive. Keza notuni mihina ake hanuva gakó gopa napa gakó golesa liva liva ake, vegená makolitini netá matakú gavakavató mihina iaká niave. \v 14 Nenemú nénisi láa loko noluve: Vená gevoná gosohá keza veló goha viiki izegipáini geti miliiki, kezáini numukú makó miniki aliki ita vegená gizapa lamaná ikitatave. Lá iki niiko, lelí gala ve nenete kegepa zikiko, lelikumú gakó golesa lamitave. \v 15 Gevoná vená lugáa keza litá iki latila oaká gapoló vake, Satani ámegetiki viaká niave. \v 16 Izesukumú gele alévolé onoiti vená makolímini zuhagutí gevoná vená makó nitamó nene, áisi nasahilí oketative. Lá noiko, monó gele vegenalitini mukitó netáikutí alemiko, monó gele vegenalite keza gevoná vená kezáikó minamoláa nene hizi lé ikitatave. \p \v 17 Monokú olotiva ve keza hoza alikiko, lamaná okikoma nene, monó vegenalite meinaváa miní amiki napa iki kimitave. Monó li kimiki lainim-ikimiaká hoza alévolé iki alita vete nenéminiki aliki itiki alitave. \v 18 \x * \xo 5:18 \xt Gapo 25:4; Mat 10:10; Luk 10:7\x* Meinava alitakumú nene monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve: \q1 Pulumaká nenémo hoza aleloko novike nosánetá natove loko noikoma, agepaló gahumá itamilo. Hanuva natize. \m Itó gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Ve makolititoka hoza alita ve nenete ámina vegutí meinava alitaze. \p \v 19 \x * \xo 5:19 \xt Gapo 17:6, 19:15\x* Ve hámakó nenémo monó olotiva ve makó gonitó alémo molatove loko nolikoma, litá oko gele amemo. Vegená losihe losive makolehe lá ive liki likikoma, gelekoko gakó gilitanize. \v 20 Ve makolímo lihima alekikoma, lugáa keza giliiki kelegesá ligitive loko monó gele vegenalitini kovogisaló gahá amezo. \v 21 Neza Ómasímini itó Izesu Kilistoni avogisaló itó Ómasímo kelémo etó okago aí amatoka ageló niamó keí kovogisaló láa loko lo nohukogetuve: Gakó imane lo hukoko lo nogumumó nene gele alekoko gizapa okako lemeko akamino. Ve vená gakóini litove loko vegená lugáamú gelekako, iteko lemeko lamoko kelémo lisihé okogó noloko némini manámini loló oketozo. \s1 Monó hoza alita ve kilími etó ita gakó \p \v 22 Ve makó keza monó hoza alitave loko litalilá oko lusa geketamo. Keí lihimáinímo geí gumupiló itekatize. Gezaka gugupe gigika gizapa okako gizopa lo minatize. \v 23 Itó Timotiga, geza mulukagú akohú oká giviseká oaká noimó nene nagamikó namoko vain nagamí koma ma natane loko noluve. \p \v 24 Itó ve lugáatini golesa netáinímini lihima nene Ómasímo nogosani kimiti gamena velesá alitamigo litá oko utó oaká noive. Ve lugáatini lihima nene itína asuguná nemóza, alika utó inogo ive. \v 25 Ámináminoko vegená makolitini nasahilí hoza nene itína utó oaká noive. Itó lugaloka lá amitimó nene, asuguná halá geko minoloko voko minaminogo ive. Alika utó inogo inazo, nenemú monó hoza alita ve nene litá oko kelémo etó amitane loko noluve. \c 6 \p \v 1 Megusa izegipa lilí iki hagitana hoza aliki miniaká nia vegená keza nene ve napáinimú láa liki gilitaze: Vegenalite Ómasímini agulizá aliliki limiki monó aliki letikatanazo, nenemú ve napatémini kugulizá ale oteko gelekelé lamaná oketatune. \v 2 Láa liki giliki, ve napáinimú nene kezagi lezagi hamó monó gele alévolé okunike, lisihé oko minokune liiki keikumú giliko lememino. Gelekelé izegipáini hozalotí meinaváa aliaká nia vete Ómasimú gili alévolé ina ve nianazo, itó gelekelé izegipáini nene Ómasímo agika kemeaká noinazo, nenemú lamaná iki gelekelé ikitatamó nene etanogo ive. \s1 Moni henonimú mumuzó oaká gakó \p Geza nene kelémo oteko gakó imane lainim-oketozo. \v 3 Makó keza gakó gihila gili ahuliiki haitó monó lainim-ilikitatamó nene, itó Guivahanite Izesu Kilistoni gakó gili ahuliiki monó gapómini gakoki kemegesa amitamó nene, keikumú láa loko gilitune: \v 4 Kezáini kagata giliki kugupe aliki itiki gakoláa ma gili vevesamave. Gakó miní amiki liva liva iki miniaká niamó nenémo kumu helekago, kemekugú niká lova leta lava leta iká itó alivi letivi iká, itó hanuva kemegeka liki gopa gakó liká, \v 5 itó ligí ahuligí iki miniká ita netá ali utó iaká nia vegená nene kigika kagata gopa okago, gakó gihila ahuliake, monó nenémo moni henoni ale utó itihe liki giliaká nia vegenalitini holúikú ali utó iaká niave. \v 6 Moni henonimú lugupeloka ale akalatuni netakumú mumuzó amoko mota alenouni netakumú lepa hizeko kii lo minatunimó nene monokú henonigi vegená minanogo une. \v 7 Leza láa loko gelenoune: Izotege getikago utó uni gamenaló nene, netá matá henoni ma alekamune. Itó minoko hilituni gamenaló nene lugupe zapakó vinogo une. \v 8 Nenemú nosánetá ginegane lelitoka ma nekoma nene, áminasí lelitoka neve loko hanuva zou loko minatune. \v 9 Moni henoni sipisimú kumu heleaká noi vegená keza Satá giminikú molokiko, Satani gelehusigú apilinigave. Lá niiki, ha netá negi netá kelémo gopa iti netá haitopaitokumú kumu helekiko, nenegú limiki latila iki golesa inigave. \v 10 Moni henonimú mumuzó oaká nenémo haitopaitó golesa netalímini mogonáa neve. Vegená lugáate ámina gapoló viake, monó gele alévolé oakáini ahuliake kemegesa amiaká niave. Lá ikago, keitoka miluma netá mukí utó oaká noive. \s1 Gele alévolé oakakumú amuza moloko hozaváa alitune \p \v 11 Ómasímini hozaló ve geza netá nenémináa gemegesa kemezo. Lá okoko nene, hee loko lamaná minoko oko moloko oaká, monolagi minoaká, gele alévolé oaká, gigika kemeaká, itó gopoguni miligimiaká utó noiko amánapa oko ote minoaká, kelémo hulu oaká, nenéminoko minatove loko amuza molozo. \v 12 Lá nooko, Izesukumú gele alévolé oakakumú amuza moloko hozaváa alezo. Aleloko voko alévolé gemetameni nene ale gikitoko alinogo ane. Itó gezaka lá itove loko vegená mukilitini kovogisaló monó ale lá nouve loko lo nohukako, Ómasímo ámina alévolé gemetameni ale luhatane loko sele lo gimimóma neve. \v 13 \x * \xo 6:13 \xt Zon 18:37\x* Netá matá mukí ale utó i ve Ómasímini avogisaló itó kiapé Potiasí Pilatoni amatoka ezáa mogonamú lo utó i ve Izesu Kilistoni avogisaló láa loko lo hukoko lo nogumuve: \v 14 Guivahanite Izesu Kilistoni gamena velesá alitamigo gilími etó a zupa lo hukogetu gakó nene gigika gizopa lo miniko lihimaka nomitimó ámegetoloko voko minozo. \v 15 Aí gamenava alitatimó nene, Ómasímo lokiko, utó o lamaná inogo ive. Ómasi eza mino lúaló moloko minoaká lagámini gizapa ve hámakó minake, kugulizaki vetini agulizaki venini, itó gizapa vetini gizapa venini hamokó noive. \v 16 Ezáagó heleakavagi nomive. Áisi lapanató minoko aleko noitó nene, leza hanuva voko aniteakaláa nomive. Ve makolímo aí agupe ánigosá amimóma neve, itó ánigamitimó okave. Sigaga lomiaká zámuza itó alévolé oko minoaká zámuza aitoka minino. Lamaná. \p \v 17 Geza imane mikasigú netá moni henoni mukí ali miniaká nia vegená láa loko lo hukoko lo kemezo: Kugupe aliki itiki holomaló milamitave. Tolova oaká henonimú giliko, alévolé amino. Neneloka viki leheta amilo. Ómasi eza loko lisolimiaká noi veloka voko leheta itunize. \v 18 Geza láa loko lo hukoko lo kemezo: Netá lamaná alitakumukó giliki aliki minalo. Mogona lamaná iki miliki itamó nenémo lekelí henoni loló ino. Nasahilí iki miniki, netá matatini gona miliki ali laga laga iki aliki minalo. \v 19 Lá iki monó gihila ali utó itamó nenémo luhusáini loló okiko, alikaloka minoloko voko minatimó neve. Lá noiko, keza alévolé kemetameni gihila nene ali lá itave loko lo kemezo. \p \v 20 Kee, Timotiga, helisa netá Ómasímo gimimó nene gizapa oko ale minozo. Itó ha gakó pisila nomimó nene vegená lugáa keza ali minake, lelí monó pelevesava ziake, mukí netá matá mogona gele asú noune liki, soza gakó liaká niave. Géisi ámina gakó gemegesa amezo. \v 21 Vegená lugáate ámina gakotó viki gímiziake, lelí monó ánigi satiake ahulikave. \p Ómasímini nasahilí nene lekelitoka mino moloko minino.