\id 1PE - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h 1 Pitá \toc1 Pitani Luhuva Nampa 1 \toc2 1 Pitá \toc3 1 Pit \mt1 Pitani Luhuva Nampa 1 \c 1 \s1 Nónohá kimike lo kimi gakó \p \v 1 Neza Pitana Izesu Kilistoni aposolo noutímina, Ómasímo kelémo etó i vegená lekeza Zelusalegatí hutilí iake Potu itó Galesia itó Kapatosia itó Asia itó Pitinia mikasiuka viki gá nia vegená luhuva imane gizo nolukumuve. \v 2 Lekeza nene Sikalahulímo lekelémo apazá zekiko Izesu Kilistoni gakó gili alitave loko itó aí golani hololeketamó nenémo likigika nagamí zekiko minatave loko Ómasi ametipo lo molonoitó minakutí lekelémo etó imóma neve. \p Ómasilokatí nasahilí itó hulu lekelitoka minoloko iteko minino. \s1 Okulumakú alévolé henonimú lagata losi gelemoko ageva oaká noune \p \v 3 Leza Guivahanite Izesu Kilistoni amelaho Ómasi agepoka litunize. Áisi nene Izesu Kilistoni nene heleneikutí alémo otekamole loko agika napa oko hizelimikago gosohá lemetameni limigo Ómasilokatí utó okunike netá lamaná alitune loko lagata losi gelemoko ageva oaká minokoko voko minoakalímini gihiláa geleko minoaká noune. \v 4 Itó heleneikutí alémo otekamole loko okulumakú helisa henonite hulupa legeko lá amoakalímini itó anuva oko gelesamoakalímini itó helemoakalímini ageva nounimó nene miniki okulumakú alitave loko ale vavá oletamó. \v 5 Lá oake, Ómasímo aí zámuzalatunú gizapa noleketiko aikumú gili alévolé iki niko minoko gamena asú noiko lukugutó vizeaká netá lehizeleketanogo noimó nene utó oko lamaná inogo ive. \p \v 6 Lá itikumú lokogoliza viziki niminamóza, Ómasímo giliko etokikoma, gamena alínipáisí gopogunímini amupiló itiki miluma giliki miniki gopa lokogoliza viziiki minatave loko noluve. \v 7 Gilinahe. Goli gehani minoko lapuluva oaká netalímini pipizá netá gopa netimoláa nene lolímo lo asú okiko goli gehanigó etó oko minanogo ive. Ámináminoko gele alévolé oaká netatinímini meinava goli avilegeko iteko minamóza, gopoguni mililikitata netalímo alémo mómoká noikoma, gele alévolé oakatini kii loko noiko, Izesu Kilistó anititi gamenaló nene lukugulizá ali otiki lekegepoka niliko gonanaliváa lekelitoka utó inogo ive. \v 8 Lekeza Izesuni ametamenía ánigamatita gopa likigikatini amiaká niave. Lá niake itína gamena nene lokogómulatunú aí ánigamake aikumú gopa nene gili alévolé iaká niave. Lá niake lokogoliza viziki lagaváa haitolímini vegenalita legepatunú lo utó moloko lamoakalímini nene giliaká niave. \v 9 Ómasimú gele alévolé oakatinímini gihiláa nene likigikatini lukugutó vizeaká netá nene omo lokovogisaloka okaze, nenemú lokogoliza nivizeve. \p \v 10 Ámina lugutó vizeaká netá nene Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve keza nana okoko utó itimó neve liki gozapá vitagá iki nenémini mogonamú agizaka hiziki minamó neve. Lá iake lekelitoka Ómasímini nasahilí utó itive liki alikamú gakó li miliake minamó. \v 11 Kilistó eza miluma gelekoko alika lapanalagi gonanalisi alitikumú Kilistoni Sikalahulámo gakó nene kigikagú molokago keza gamena nanahé zupa itó nana gamenaló Kilistotoka utó o amitive liake nenémini mogonamú vitagá iki minamó. \v 12 Keza hoza alemó nene kezáikumule loko nomive. Ómasímo lekelitoka utó itive loko lo utó oko lo kimimóma neve. Itó alika nenémini gihila utó okago Ómasímini Sikalahú amiselekago, eza okulumakutí lemeake zámuza lehizekimikago Izesuni gakó lamaná li hutilí a vete li lekemego gilinamóma neve. Ámina gakó nekisáa nene ageló keza gele guni itupe liki gili miniaká niave. \s1 Etó oko minoko aleko ituni gakó \p \v 13 Nenemú lekeza likigika lakagatatinímini nagá zi gikitiki niminiki gizapa etoha iki Izesu Kilistó goha utó oko nasahilí oleketatikumú lakagata losi gelemiki ageva iki minalo. \v 14 Lekeza gozapá numuká vegená minake gatizá minago lukugupémo amu heleaká netá aliki minamó. Itínasa nene ámina netató iki miliki amiki Ómasi gili amilo. \v 15 Sele lo likimi ve Ómasi eza apazá keké vizeko noitíminiki iki miliki niiki apazá keké vizikigó minalo. \v 16 \x * \xo 1:16 \xt Liv 11:44-45, 19:2\x* Nenemú Ómasímo li gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Neza apazá keké vizeko nounazo, lekeza ámina iki apazá keké viziki minalo. \p \v 17 Lekeza ametehove liki limiake Ómasiloka liaká niave. Eza voko aleko oko aleko itigopa, minoko aleko oko moloko ituni avotigila oko hee loko gona mololetanogo ive. Nenemú lekeza mikasiuka gá ve minata gamenaló nene lekehelele viziko minalo. \v 18 Lekeza láa liki gili minalo: Lekeza avotike netá gihila nomi gapoló nivago netá hutuváámo goli silivá nenéminímo meinavatini hizeko gologí oleketonamimóma neve. \v 19 Lekeza Kilistoni golani meinava iteko minamó nenetunú meina hizeko gologí oleketonoimóma neve. Eza guguni gizoaká sipsip iza agupe gololó imó itó avasavagi vové avé loko minamó nenéminoko minamóma neve. \v 20 Itó gozapá mikasi ale utó ami gamenaló nene Ómasímo hoza gakó lomikago utó i ve nenémo alikama gamena asú inogo noigo lekelikumule loko utó imóma neve. \v 21 Lá oake, Ómasiloka lekelémo apizekago lekeza heleneikutí alémo oteake gonanalivagi lapaná ale luhota vemú gili alévolé iake gele alévolé oakatini itó lakagata losi gelemiki ageva iakatini nene Ómasilokagó neve. \p \v 22 Lekeza gakó gihila gili aliaká niago, lekelí likigikatini mokoná lamómave loko likigivetikini nene soza netá alikitamiki lamanakutí likigika kimiaká niave. Nenemule liki likigika lamanakutí eza amiko eza amiko iki múnahiki minalo. \v 23 Lekeza gosohá utó amó nene avotike hiliaká amómámini zuhaváa negopa, alévolé ve Ómasilokatí utó amóma neve. Alévolé lemetameni ale utó oko alévolé oko minoaká gakokutí Ómasímini gakokutí utó amóma neve. \v 24 \x * \xo 1:24 \xt Isa 40:6-8\x* Nenémini gakó makó nene monó gotolaú láa loko nemóma neve: \q1 Vegená mukitó nene gihisi nenéminiki niave. \q2 Itó ánigi laga hiliaká netáini nenémo netá guvava lamaná nenéminoko neve. \q1 Gihisi nene gulu gulu vizeaká noive. \q2 Itó guvaváa nenémo lutehemó zeaká noimóza, \q1 \v 25 Guivahanímini gakó nene alévolé oko mino lúaló moloko minoakalímini neve. \m Ámina gakó lamaná li likimikago gilinamóma neve. \c 2 \s1 Guivahanímo alévolé oko minoaká gehani noigo aí apazá vegená noune \p \v 1 Lekeza hokolizá soza netá itó genezatini losi minoaká itó kemekugú noaká itó aleko letoaká nene ahuli asú ilo. \v 2 Ahuli asú iiki izegipa namuni keza aminikumú kiviseaká noimó nenéminiki likigikatinímini aminí lamanakumú likivisino. Ámina aminí lamaná niliki viki monokú napa iiki gehatiki minataze. \v 3 \x * \xo 2:3 \xt Age 34:8\x* Guivahanímini nasahililamú makó lagaváa gilinita vegenalita némini itaze. \p \v 4 Lekeza Guivahani minoloko voko minoaká gehanigitana noi ve vegenalite ánigi ahulamóza Ómasímo giligo meinaváa iteko mina ve alémo etó i veloka viki gímizilo. \v 5 Lá niiki sikalahutinigi gehani lilí i asú iiki miní amiki miniliki itiki Ómasímini Sikalahulímini monó numuni lilí ilo. Lá iiki nene apazá guguni gizi amiaká vegená niiki Ómasiloka liakatunú guguni gizi amikiko Izesu Kilistotoka vokiko, gelekoko gele laga itize. \v 6 \x * \xo 2:6 \xt Isa 28:16\x* Izesukumú monó gotolaú gakó láa loko nemóma neve: \q1 Neza alévolé gehani makó meinava iteko minamó nene alémo etó okuke \q2 Zaion agokaloka geha lapusa nohizuve. \q1 Aikumú gili alévolé itamó nenete viki netá alemamómave liki mulúikú ma mesaha aminogo ive. \m \v 7 \x * \xo 2:7 \xt Age 118:22\x* Lekeza aikumú gili alévolé iaká nia vegenatoka nene eza netá meinava iteko minoaká noive. Itó gili alévolé ama vegenakumú nene monokú láa loko lonoimóma neve: \q1 Numuni giaká ve keza gehani makó ánigi goselé iake ali ahulamó nenémo geha lapusa loló oake noive. \m \v 8 \x * \xo 2:8 \xt Isa 8:14-15\x* Itó aikumú monokú luhuva makó láa liki gizinamóma neve: \q1 Ámina gehani amupilotí lotohá kipilinogo ive. \q2 Itó ámina gehanilotí kepele molanogo ive. \m Loko limó nene monó ahulakumú lotohá kipilitive loko lonoitó viki nenémini iaká niave. \p \v 9 \x * \xo 2:9 \xt Gá 19:5-6; Isa 43:20-21; Tae 2:14; Isa 9:2\x* Lá onoimóza, lekeza nene lekelémo etó onoi vegená itó agulizaki ve napatémini guguni gizi amiaká nia vegená itó Ómasímini apazá keké viziki nia vegenala lilí ake aí zuha lilí iki niave. Lekeza límugusigutí lekelémo otopá zeake lapanalámini silikakénaló lekelémo mola vémini gakó li hutilí ikiko hutilí itive loko sele lo likimimóma neve. \v 10 \x * \xo 2:10 \xt Hos 2:23\x* Lekeza gozapá nene ha netá minamóza itína nene Ómasímini vegenala zuha lilí iki niave. Gozapá nene gopa minamóza itína nene agika hize likimitímini agikagú niave. \s1 Ómasímini gelekelé vegená minatune \p \v 11 Nigive nagavese, neza gala vizeko lakagata aleko lo likimitoze, gililo. Lekeza mikasiuka gá niamó itó hanuva veno vegená niatita lukugupémini laga aviseaká noi netalímo likigika lova ale ameaká netá nene mosilo. \v 12 Lá niiki monó gelema vegenalitini holúikú etó iki minalo. Lá iki niiko, ámina vegenalite mogonataganatini ánigiki giliiki golesa netá aliaká nia vegená niave liaká nia gakó nene ahuliiki iki miliki ita mogonatini lamaná ánigiiki Ómasímo gakó hoza aleketati gamenaló nene Ómasi agepoka liki minataze. \p \v 13 Vegenalita gizapa ve haitopaitolímini kilími milamó nene lekeza Guivahanimule liki gelekelé ikitalo. Gamanitini agulizaki ve napámini gakola \v 14 itó kiapege kéisi li huka gakó gili alilo. Ómasímo golesa netá aliaká nia vegená nene nogosani kimitave loko itó gakóini giliki netá lamaná aliki miniaká nia vegená kegepoka litave loko gamanite kelémo etó onoimóma neve. \v 15 Lekeza lá iki lamaná iki iki miliki itamó nenémo vegená negía keza lekelikumú negi gakó liaká niamó nene kegepaló gahumá ikitatave loko Ómasímo loleketonoimóma neve. \v 16 Lekeza mukí netalímini nagakutí mota gologí olimikamóma neve liki lamaná iki miniki aliki ilo. Itó lá iki minatamó nenémo golesa netalímini gahumaláa loló amino. Lekeza alévolé iki miniki Ómasímini gelekelé izegipa lilí iki minalo. \v 17 Lekeza mukí vegená kilími guni ilo. Itó likigive monokú niamoláa likigika kimilo. Ómasimú lekehelele viziko minalo. Gamanitini agulizaki ve napáa nene alími napa ilo. \s1 Kilistó miluma gilike ale goí mololetamó \p \v 18 Gelekelé izegipa lekeza gizapa velinitini kamatoka limiki miniki nasahilí ikitiki gakóini gili alilo. Itó huluváa itó kigika lamanaki mina vegenakumukó negopa, ve lolaváa itó gínikaha ve kezagi nenémini ikitalo. \v 19 Keza galana nomitó hanuvamú miluma hoza alilikitikoma lekeza Ómasimú giliki gínikaha amiki lamaná iki niko, Ómasímo lekelikumú giliko lamaná itize. \v 20 Itó lekeza lihima netá naliko nilikipilikoma, gínikaha amiki niko, ve makolímo geké loleketatihe. Lá aminogo ive. Nenemú lamaná iki miniko likipiliki miluma netá alilikimikikoma legesó iki minalo. Lá itamó nene Ómasímo giliko lamaná inogo ive. \p \v 21 Lekeza nenémini itave loko sele lo likimimóma neve. Kilistó eza ámina oko lekelikumule loko miluma gilike ale goí oko gapo veleleketamóma nenazo, lekeza agizaka hiziki vilo. \v 22 \x * \xo 2:22 \xt Isa 53:9\x* Áisi nene lihima makó ale utó molamimóma neve. Itó agepagutí soza makó lamimóma neve. \v 23 \x * \xo 2:23 \xt Isa 53:7\x* Alivi galativi nitago eza alevo galatovo oko loketamimóma neve. Itó miluma nogilike gamuni oketamike mogonataganamú ale hee loko lo hukoaká ve Ómasiloka leheta oko minamóma neve. \v 24 \x * \xo 2:24 \xt Isa 53:5\x* Lelí lihimá aí amupiló itekago, agohí geake, zohota zaló hilimó nene netá golesa aleakakumú hele vegenakitana iki mómoká iki otemitave loko, itó hee loko minoakakumú miniki aliki itave loko lá imóma neve. Itó aí agómuni nenémo likigikámini agómuni gimóma neve. \v 25 \x * \xo 2:25 \xt Isa 53:6\x* Lekeza sipsip iza nenéminiki hela hiziki mihina amóma nemóza, itína nene likigikámini gizapa ve nenémo lekelémo atiginá okago aitoka anitikave. \c 3 \s1 Ve alevetini gakó \p \v 1 \x * \xo 3:1 \xt Epe 5:22; Kolo 3:18\x* Vená lekeza ámina iki vatinitini kagahisiuka limiki minalo. Itó vatini lugáa nene monokumú gelemake miniaká nitamó nene monokú vi hilatave liki gakó nene li kememiki hanuva likigika lamanaki minikiko \v 2 vatini nene lekelí iki miliki miniki aliki iaká netá nene gizopa lo miniko ánigiiki kigika ali viligiki minataze. \v 3 \x * \xo 3:3 \xt 1 Tim 2:9\x* Lekeza lukugupémini gonanaliváa nene nagatumó iki zopovatini ali lamaná iki gonanalisi itakumú itó likigisa likigizatoka gonanalisi iki meinava iteko mina netá milatakumú itó ginegane luhuvagi luhatakumú gilikiko ha netá loló ino. \v 4 Lá noiko geha itó hulu iki minata netalímo likigikagú vaí o lamaná oko gikí okiko gonanalisitini nene alévolé oko minoakalímini itó litaha lamoakalímini Ómasímo gelekiko iteko minati netá likigikagú minative. \v 5 Monóinigi vená gozapá miniliki amó keza kigikámini gonanalisi netá nenémináa aliki miniki amó. Lá ake Ómasiloka leheta iki váinitini kagahisiuka limiki miniaká amóma neve. \v 6 \x * \xo 3:6 \xt Apí 18:12\x* Salá eza ámináminoko vana Avalahani gakola nene gele aleake aikumú guivahaníneve loko lomiaká imó. Itó lekeza netá lamaná lilí iki netá nemú manamú lekelegesá legemiko minatamó nene Salani izegipala zuha niave loko loleketanogo une. \p \v 7 \x * \xo 3:7 \xt Epe 5:25; Kolo 3:19\x* Itó ve lekeza ámina iki venatinigi hamolíminiki alévolé lekemetameni ali lá inamóma nenazo, Ómasiloka numuna liki akiki otikitini nenémo voko lí amitive liki venatinigi apiziki miniki zámuzáini lemeko nenaze liki gili miniki venatini nene netá matá nene likigika lamanakutikó li kimiki minalo. \s1 Oko moloko itunitímo vo guni noiko milumámini amupiló itituni gakó \p \v 8 Lá niiko lo asú oko lo likimitoze. Lekeza mukitoka likigikatini mili hamokó iki geha ziki miniki likigika eza amiko eza amiko iki likigivetikini milumáini giliki lukugupelini aliki limiki minalo. \v 9 Netá golesa nalilikitikoma, lekeza ali viligiki netá golesa alikitamilo. Alivi letivi nilikitikoma lekeza ali viligiki aliki letamiki nónohá zikitalo. Lekeza nónohá zeleketatove loko Ómasímo sele lo lekemeneimóma nenazo, lekeza ámina iki lusa gakó nene li kimilo. \v 10-12 \x * \xo 3:10-12 \xt Age 34:12-16\x* Nenemú monó gotolaú gakó makó láa loko neve: \q1 Guivahani eza hee hee liki miniaká nia vegenatokagó agovisa kemeko aitoka liaká niakumú agata moloko gámemé noimóza, \q2 golesa netá aliaká nia vegená nene Guivahanímo ánigamó ánigo goselé oaká noinazo, \q1 makó keza alévolé oko minoakakumú lagaváa kivisekiko logoliza vizeko minoko aleko itune liikima genezáiniló gizapa iiki gakó golesa lamitaze. \q2 Itó kegepatunú soza gakó makó lamitaze. \q1 Itó golesa netá kemegesa amiiki netá lamanakó alitaze. \q2 Hulugú miniki nenémini hozaváa aliki amuza miliki alitaze. \s1 Gopoguni mililitatamómámini amupiló itituni gakó \p \v 13 Lekeza netá lamanakumú viki gímiziiki niko hí vémo netá golesa loló oleketative. \v 14 \x * \xo 3:14 \xt Mat 5:10\x* \x * \xo 3:14 \xt Isa 8:12-13\x* Itó lekeza iki miliki itatímo vo guni noiko miluma netalímini amupiló ititamó nene, Ómasímo nenemú gelekiko lokogoliza viziti netá loló inogo ive. Itó lova ali likimiki lekelegesá ligiti gakó nilikoma, likigisa likigizakutí luvoluvo zemino. Itó mulutini itemino. \v 15 Likigikatini ali guluvitiki ali guni ikiko Kilistó eza Guivahanitini loló o likimino. Lá okiko netá matakumú likigikatunú lakagata losi gelemiki ageva iaká niakumú loká nilikitikoma, vávani oko ámina mogona lo utó moloko lo kimitune liki ali vatí iki minalo. \v 16 Lá niiki gakó nene legesó iki keikumú giliko lememiko likigikagú gakó nomiko lamaná iki lilo. Lá niko lekelikumú alivi letivi niko, Kilistogegi apiziki lamaná iki iki miliki itamó nenémo ve nenémináa keza soza sazáinímini mogonáini utó okiko kovoza napa hilitaze. \v 17 Ómasímo likipiliki nagá likimitakumú gelekiko lamaná okiko, netá lamaná lilí niko lilí ilikitatamó nenémo itekave lokomú noluve. Itó lekeza lihima alikiko lilí ilikitatamó nenémo lemekave. \p \v 18 Kilistó eza ámina oko hee lo mina ve miluma gilike vegená golesa lelikumule loko hilimó. Eza lihimate asú itive loko lelikumú gamena hámakó helekago mota asú okave. Nene Ómasiloka lelémo molanogo loló imó nene agupegi minoakeve loko apilikago hilimó. Itó Sikalahulagi minoakeve loko goha mómoká oko otimó. \v 19 Oteko minake nene hiliki vamoláa keza sikalahulitinigi nene nagá geisagú niatoka lemeko monó lo kimimó. \v 20 \x * \xo 3:20 \xt Apí 6:1–7:24\x* Keza gozapá Noá eza sipi napa loló oko noigo Ómasímo agikagú hulu ominatímove loko kigika ali viligatahe loko kegeva oko minoloko noitigo gakoláa gili ahuli ahuli imi itemó. Lá niago, ve vená 8-así nene ámina sipigú itikago, nagamilímo kelémo veletó okago hanuva minamó. \v 21 Nenémini helegáa nene monó nagamí holoakalímo lekelémo lamaná oaká noive. Monó nagamilímo lugupémini golotuváa nene nagamí zesá amive. Monó nagamí nohulunike Ómasi eza ligikate nagamí zelimikiko eza gele lamaná ititó minoko aleko itune loko voká loaká noune. Monó nagamí nohuluko Izesu Kilistoni heleneikutí alémo otekamole loko lugutó vizeaká noive. \v 22 Itó ezáa okulumakú iteko Ómasímini agizani zamagaloka iteake mitó noigo ageló mukí itó vegená iti minamoláa zámuzagi niamoláa keza aí agahaisiuka limiki niave. \c 4 \s1 Ómasímini agepagú gakotó gele aleko minatune \p \v 1 Kilistó agupe miluma gelekamole liki lekeza ámina iki lilí ilitatave liki zámuza aliki amuza milalo. Lá niiki makolímohe makolímohe monokumule loko agupe miluma geleaká noititímo golesa netá alitikumú goha mumuzó amitive loko gele minatize. \v 2 Itó lukugupémo minoko aleko iti gohalaló lukugupémo amu heleaká noi netá alemiki Ómasímo gilitó molató nene gili aliki minalo. \v 3 Amunaloka hetoka vegená keza lagaváa giliake netá matá lá iki aliki minamó neve: Mokoló netá itó golotuva netá nenémini hozaváa lilí iki minake, piá nagamí niki sipaki niake, iza goula nosá negi nagamiki vauva aliki niki lekemeni ziki eza aviligigo eza aviligigo iki, soza ómai netá gupá zi amiki minamó. Ámina netá nene lekezagi goselé lekepelemigo iliki viki niago gamena hána hána vimó neve. Nenemú goha miní amiki lá amilo. \v 4 Itó itína nene hetoka vegenalite golesa netalímini agikagú minake nosánetá niki meleketakeni iki kogoliza viziki niago lekeza kezagi apiziki minake ámina netá lilí amago, keza giliake, ininá niake lekelí nene alivi letivi iaká niave. \v 5 Lá ikamóza, hele vegená itó logómulagi vegená lelí mogonataganamú goní oletatove loko ale vatí oletonoi ve Ómasiloka gakó hoza sipisi alinogo une. \v 6 Nenemú helemoláa keza Izesuni gakó lamaná lo utó oko lo kimimó nene hele vegenalitini gapoló nivake kugupetunú lihima alikago Ómasímo keí mogonataganamú goní oketamóza, helegaloka Ómasímini gapoló viki alévolé oko minoakakú miniki aliki itave loko ámina gakó lamaná lo kimimóma neve. \s1 Ómasímini nasahilí legesó oko ale mininake gona molatune \p \v 7 Netá matá mukí asú iti gamena mota alitokave. Nenemú lekeza likigika lukugupe gizapa iki gili koló iki Ómasiloka numuna loakakumú vávani iki minalo. \v 8 \x * \xo 4:8 \xt Ano 10:12\x* Lá niiki ligika kemeaká nenémo lihima mukí eza ahulotiko eza ahulotiko oaká noimó nenazo, netá mukí kivilegeko mina netá nene likigika eza amiko eza amiko iakakumú amuza milalo. \v 9 Lekeza goselé lekepelemiko veno vegená nene eza nasahilí otiko eza nasahilí otiko kilími numutiuka miliki kilími lamaná ilo. \v 10 Lekeza Ómasímini monolímini zámuza haitopaitolímini lehizeleketató nene hoza aliki lekeza mukitoka vo alitive liki Ómasímini nasahilí nene legesó iki ali miniki gona moloaká vegená minalo. \v 11 Itó monó gakó li utó itamó nenete Ómasímini gakola lamaná li utó iki li kimitaze. Itó vegená nasahilí ikitatamó nenete Ómasímo zámuza kemekiko nenetunú nasahilí ikitataze. Lekeza némini manámini niiki Ómasímini agulizá vitive liki lá ilo. Izesu Kilistoni zámuzatunú aí luhuva utó itize, nenemú gonanalivagi lapaná itó gizapa olimiaká zámuza aitoka minatímo minoloko voko mino lúaló moloko minatize. Lamaná. \s1 Kilistoni vegenala minunikumule liki gopoguni mililitanigave \p \v 12 Nigika lukumu vegenáise, lekelitoka gimilikú moloaká netá agepagi netá utó noimó nene lekeza netá gosohá utó o lemekave liki hukili amilo. \v 13 Kilistó miluma gilimó nenémini agikagú miniki mulutikú agila guluma iko minalo. Lá iki miniki aí gonanalivagi lapanala utó o lekemekiko ámina oko mulutikú agila guluma noiko lokogoliza viziki minalo. \v 14 Lekeza Kilistoni agulizá ali minakumule liki aliki letiki mumusopa nizilikitikoma, gilikiko nene lapanalímini amelaho Ómasímini Sikalahú nene lekelitoka lemeko minatímini mogona lá oko utó okave liki gili minataze. \v 15 Lekelitokatí ve makolímohe makolímohe goní omikiko nagá numukú miluma gilitimó nene apele heleakakumupe itó guminamupe itó hokolizakumupe itó geligeli oakakumupe itó laskoli minoakakumupe loló amino. \v 16 Itó helegaloka makó eza Kilistoni vegenala minakumule liki nagá amikikoma nene, nenemú gelekiko avoza helemiko Kilistoni agulizaláa nene ale minoko Ómasi geké lo amitize. \v 17 Gilinahe. Ómasi eza vegenalitini mogonataganamú gona moloketati gamena mota alitokave. Itó vegenala zuha lelitoka ámina hoza apí oko alinogo ive. Nenemú lelitoka ganatilisi napa okoko alitimó nenazo, aleloko voko Ómasímini gakó lamaná gili ahuliaká nia vegenatoka voko nolutegeko nene, nanámini oketative. \v 18 Nenemú monó gotolaú gakó makó láa loko neve: \q1 Ve lamaná keza lihimáinimú goní ita gamenaló silipa oko kugutó viziko minatamó nenazo, \q2 nenemú monó gili ahuliaká itó golesa netá aliaká nia vegená keza nana itamó neve. \m \v 19 Itó nenemú Ómasímo giliko lamaná onoi miluma malumámini amupiló itita vegenalite kelémo utó oaká ve Ómasi eza lokago alévolé oaká vémini agizakú nene kigikáini miliiki lamaná iki iki miliki minataze. \c 5 \s1 Ómasímini sipsip iza mulusi gizapa oketatune \p \v 1 Lekelitoka monó olotiva ve niamó nene ámina oko monó olotiva ve noutímina gakó lo lekemekugo, gilitaze. Neza Kilistó miluma maluma gilimó nene nogómulatunú lamaná ánigutímina noluve. Itó minoko gonanalivagi lapaná utó oloko voko utó noiko nene, izá moloko alito ve neza lakagata aleko gakó imane lo nolukumuze, gililo. \v 2 \x * \xo 5:2 \xt Zon 21:15-17\x* Ómasímini sipsip iza mulusi lekeza gizapa ikitatave loko loleketonoimó nene alévolekutikopa, mulutikú lamaná ominiko gizapa lamaná ikitalo. Lá niiki moni henokanoni aleakakumú giliki negopa, ámina hozamú mulutikú ahuu ahuu lokiko iki miliki itaze. \v 3 Lá niiki ve napáini lilí iki lá amilo. Sipsip izatini ali goí ikitiki monokú nene likigizaka hiziki vitave liki kilími zou liki kilímiki vilo. \v 4 Itó minoko gizapa ve napa nenémo aniteko gonanalivagi akilí alévolé oko minoakalímini hitolikimikiko, hitiki minataze. \p \v 5 \x * \xo 5:5 \xt Ano 3:34\x* Gosohá ve lekeza ámina iki olopa vetini kagahisiuka limiki minatave loko lo nolukumuve. Lá niiki lekeza mukitoka lukugupe aliki limiki minata netalímo hoza aleaká gineganetini loló okiko ali akaliki eza gelekelé otiko eza gelekelé otiko iki minalo. Nenemú monó gotolaú gakó makó láa loko neve: \q1 Ómasi eza kugupenini aliki itiaká nia vegenalitini lukesa akeleaká noive. Itó kugupe aliki limiki mina vegená nene hize lé oketake nasahilí okimiaká noive. \p \v 6 \x * \xo 5:6 \xt Mat 23:12; Luk 14:11; 18:14\x* Nenemú Ómasímini alévolé gizapaló lukugupe aliki limiki gupá zi amilo. Lá ikiko, eza mola gamenaváa alitokiko áisigó lukugulizá ale otinogo ive. \v 7 Ómasímo nene vatí oko gizapa oko lekelémo guni oaká noive, nenemú lekeza netá matá gena netá lakagata gululusi giliaká nia netá mukitoka nene aí agizakú milalo. \p \v 8 Lekeza lakagata gili koló iki gizapa iki minalo. Gala velini Satá eza akohú galagitana oko agepa á oaká noi ve eza aí akohitohe aí akohitohe loko agepa á oloko vogá ogá oaká noive. \v 9 Nenemú lekeza gili alévolé i miniki vasá zilo. Lá niiki likigive lakagave monokú niamó numutó namató niamoláa keza miluma maluma ámina iki giliki miniaká niave liki gililo. \p \v 10 Itó Ómasi nasahilí amelaho eza Kilistotoka gímizemómave loko gonanalivagi lapaná alévolé oko minoakalíminiloka vi hilatave loko sele lo likimi ve áisi miluma maluma gamena alínipáisí nigiliko, lekelémo vevesati zámuza lekemekoko lekelémo kii loko lukesavatini hize kii loleketanogo ive. \v 11 Nenémini zámuza nene aitokagó minamó nene minoko minoloko voko mino lúaló moloko minino. Lamaná. \s1 Vegená makó gekéini loketamó \p \v 12 \x * \xo 5:12 \xt Apo 15:22,40\x* Neza gakó imane Sailasini nene lo ame ame nougo luhuva gizo nolikimive. Neza aikumú gulugo, nigivéneho gihila loló onoive. Neza Ómasímini nasahililamú gihila noive liki gilitave loko gakó ahaváisí lo utó moloko lo lukumuke hize lé oleketatove loko lo nolukumuve. Ámina nasahililímini agikagú alévolé iki oti minalo. \p \v 13 \x * \xo 5:13 \xt Apo 12:12, 13:13\x* Papelonia numutokatí Ómasímini vegenala zuha lezagi lelémo etó i vegená keza geketini nililikitago noluve. Itó monokú alémo mulu ve Makí ezagi geketini nololeketave. \v 14 Lekeza monokú apizi lamaná iki eza aputá viziko eza aputá viziko iki minalo. \p Kilistotoka gímiziki nia vegenalita Ómasímini hulu lekelitoka mino moloko minino.