\id 1JN - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h 1 Zoní \toc1 Zonini Luhuva Nampa 1 \toc2 1 Zoní \toc3 1 Zon \mt1 Zonini Luhuva Nampa 1 \c 1 \s1 Alévolé oko minoakalímini agepagú gakotó mina ve \p \v 1 \x * \xo 1:1 \xt Zon 1:1\x* Mukí netá apí oko utó ikutí ká emane minoloko voko minamó itó lagatatunú gulunimó itó logómulatunú ánigunimó itó logómulatunú ánigo gisili hizeko ánigunike ligizanitunú ale geleko ánigunimó nene minova minova oko minoakalímini agepagú gakotó mina vemú luhuva imane gizo nolukumuve. \v 2 \x * \xo 1:2 \xt Zon 1:14\x* Minoaká gihila utó o lamaná okago ánigunitita alévolé oko minoloko voko minoakalímini gakola nene lo utó moloko lo lekemeaká noune. Alévolé oko minoloko voko minoaká ve nene amelahitoka minoloko voko minake alika lelitoka utó imó. \v 3 Nenemú netá matá ánigoko geleko unimóma ámina oko lo lekemeaká nounimó nene lekeza gilikiko ligika molo hamó oko lamaná oko apizeko minatune loko nenemú loaká noune. Itó ligika molo hamó oko lamaná oko apizeko nominuhá nene ametehitoka itó gipala Izesu Kilistotoka neve. \v 4 Nenéminoko utó okiko, mulutegú agila guluma o asú itive loko luhuva netá imane gizo nolukumuve. \s1 Ómasímini lapanakú minoko aleko ituni gakó \p \v 5 Gakoláa nene Izesutokatí lá oko gelekuhámave loko lo lekemeaká noune: Ómasiloka límugusi makó ma nomive. Lapaná loake molo minamó neve. \v 6 Leza límugusigú minoko aleko inake Ómasigi ligika molo hamó oko lamaná oko apizekune loko litunimó nene sozagi linogo une. Itó netá gihiláa nene ma ale minamitune. \v 7 Ezáa nene lapanakú noive. Ámina oko leza nene lapanakú minoko aleko itunimó nene ligika molo hamó oko vatí oko apizeko minanogo une, itó gipala Izesu Kilistoni golanímo lihima netate monéna nagamí zekiko ligika guluvitanogo ive. \v 8 Leza golesa netate nomive loko litunimó nene ligikate agoka vizinogo une. Itó gakó gihila gotoláa nene ligikagú ma minaminogo ive. \v 9 Itó golesa netate lo utó molatunimó nene, Ómasímo lo mololeta netá amegesaló moloaká ve netá hee lokogó aleaká noi ve noinazo, golesa netate nagamí zeko lihimavate ale ahulo asú inogo ive. \v 10 Golesa netá aliaká niave loko lolimiaká noinazo, leza golesa netá alesá amune loko litunimó nene Ómasimú nene sozaló veve loko lotunimó gilinogo ive. Itó aí gakoláa nene ligikagú minaminogo ive. \c 2 \s1 Golesa netatemú goní nouko lelitoka alemo moloaká ve Izesú \p \v 1 Izegipánemata, netá golesa alikatave loko gakó imane gizo nolukumumóza, makó keza netá golesa alitamó nene, ametehitoka golesa netatemú goní nouko Izesu Kilistó eza hee loko mina vémo lelitoka alemo moloaká ve noive loko lo nolukumuve. \v 2 Áisi nene lihimate asú itive loko gapo veleletamó nene lelikumukó negopa, numutó namató vegená mukikumukive loko monéna veleletamóma neve. \v 3 Ómasímo lo hukoko li gakó nene gele alekuko, aikumú gele guni unitímini mogonáa utó okiko, gilinogo une. \v 4 Itó lo huka gakoláa gili alemitamó nenete Ómasimú gele guni o noune litamó nene sozaló veve loko loketatunize. Ve nenémináatini mulúikú gakó gihiláa nomive loko litunize. \v 5 Itó helegaloka Ómasímini gakó ámegetiki minatamó keza kigika Ómasi amikamómámini gihiláa utó o asú okave. Lá okago nene, Ómasiloka gímizi lamaná iakalímini mogonáa utó okiko, ánigoko gilitunize. \v 6 Lá oko utó itikumú noluve: Makó keza Ómasiloka gímizeko noune litamó keza Izesú oko moloko imó nenémini avevezahaló minanigave. \s1 Lo hukoko li gakó gosohá \p \v 7 \x * \xo 2:7 \xt Zon 13:34\x* Nigika lukumu vegenáise, neza lo hukoaká gakó gosohá makó lo nolukumumó negopa, litaha mogonalokatí gili-liki viki minamóma nene, gakó li likiminamóma nenémini lo huka gakó litaha gohakú lo lakagata naluve. \v 8 Itó gakó luhuva nogizumó imane lo hukoko li gakó gosohá noimó nogilive. Itó límugusi mota tolova noigo, lapaná gihiláa nene utó o lamaná oko noinazo, ámina gosohá lo hukoko li gakó nene Izesutoka itó lekelitoka gakó gihiláa loló oaká noive. \v 9 Itó kigivéikini mukahá kipiliaká nita vegená keza nene lapanakú noune liki litamó nene, keza límugusigú niake nilave loko litune. \v 10 Itó kigivéikini kigika kimiiki nasahilí ikitatamó keza nene lapanakú vatí iki minanigave. Lá niiko, golesa netakumú gala vizé vizé nenémo keitoka ma utó osá aminogo ive. \v 11 Itó makolímohe makolímohe agivelahini mukahá apilitimó nene límugusigú minanogo ive. Itó límugusímini gapoló vinogo ive. Eza límugusímo agikámini agómula likokamó nenazo, ligitagani okoko gapo nene ánigo hee loko ma ánigaminogo ive. \p \v 12 Mohóne gipáne lekeza Izesuni agulizá alinakumú lihimatini ahulolikimikamóma nenazo, nenemú gakó imane gizo nolukumuve. \v 13 Améikita lekeza minoloko voko minamó noi vemú gili guni iki gilikamóma nenazo, nenemú lekelí gakoláa imane gizo nolukumuve. Itó gosohá ve lekeza golesa netalímini amelahináa amuza mili miliki aviligikamóma nenazo, nenemú gakó imane gizo nolukumuve. \v 14 Itó mohóne gipáne lekeza ametipini mogonamú gili guni iki gilikamole loko luhuva imane gizo nolukumuve. Améikita lekeza minoloko voko minamó noi vemú gili guni iki gilikamómave loko gakoláa imane gizo nolukumuve. Gosohá ve lekeza amuzaváa milamole loko itó Ómasímini gakoláa likigikagú nego golesa netalímini amelahináa aviligikamole loko gakoláa imane gizo nolukumuve. \p \v 15 Mikasiuka Ómasigi nomi suni itó mikasímini amupiló netá matá utó netó mulutini milikiko lukumu helemino. Makó keza mulúini nene mikasímini amupiló ne netató milikiko minatimó keza kigika nene améipini amisá amave. \v 16 Gilinahe. Mikasiuka netá matá mukí nene lugupémo mumuzó oaká noi netá itó logómulámo ánigo laga oaká netá itó ligika lugupe aleko ite ite netá nene ametehitokatí nomive. Nene mikasiukatile. \v 17 Itó mikasi eza gumesisivagi minoko vo otolova inogo ive. Lá itimóza, Ómasímini agikaló mini milatamó keza miniliki viki mini lúaló miliki minanigave. \s1 Kilistoni gala vela napámini gakó \p \v 18 Mohóne gipáne, gamena nene mota alínipa o asú okave. Nenemú lekeza Kilistoni gala ve napa utó itive liki lina gakó mota gilinave. Itó itína gala veva mukí utó iake miniliki vinave. Nenemú nene gamenaváa mota alínipa o lamaná okave loko gelenoune. \v 19 Kilistoni gala ve keza utó amoláa nene lelitokatí ahulilimiake vikamoláa nene lelí ligive lagave gihila lilí iki minamamó neve. Keza ligive lagave gihila minalina nene, ma ahulilitamaline. Itó ahulilimikamole loko keza ligive gihila lilí iki minamatímini mogona utó okave. \v 20 Lá ikamóza, lekeza mukitó nene apazá amelaho Sikalahula hololeketamole liki gakó gihila geleakalímini lilí iki niave. Nenemú luhuva imane gizo nolukumuve. \v 21 Lekeza gakó gihila gelemave lokogopa gakó gihila giliaká niamómave loko, itó soza saza mukí nene gakó gihilámini agikagutí ma utó osá amimole loko luhuva imane gizo nolukumuve. \v 22 Soza sazaló veve nene éaginimú litune. Ve makolímohe makolímohe Izesú eza gologí oletative loko amisili ve nomive loko nolikoma, aikumú sozaló veve loko litune. Amelahiko gipalago ánigi ahulata vegenakumú nene Kilistoni gala vegenale loko litunize. \v 23 Makó keza Ómasímini gipala ánigi ahulatamó nene amelahinigi ánigi ahulanigave. Makó keza gipalamú ali miniki litamó keza nene amelahinigi alími kamatoka milanigave. \v 24 Lekeza mogonalokatí emane monó gakola gililiki iki minamó nene gili zagi minalo. Monó gakoláa gili zagi minatamó nene amelahiko gipalago keitoka gímizi lamaná inigave. \v 25 Izesú lehizeletatove loko lo mololeta netá nene alévolé lemetamenigi minoaká nene neve. \p \v 26 Likigika ali gopánapa ilikitanigi nia vegenakumú gakó láa loko luhuva nogizumóza, \v 27 lekelikumú láa loko noluve: Sikalahú mololeketamó nene mulutikú minoko aleko oaká noive. Nenemú ve makolímo sozagi lamanaki nanave loko ale gizaká oko lo likimitive. Nene ma nomive. Sikalahú hololeketamó áisi gakó mukí lainim-oleketoko lo lekemeaká noive. Itó aí gakola nene sozagi ma nomive. Lamanakó nenazo, nenemú Sikalahulímo lo likimi gakó nene gili aliiki Kilistotoka gímiziki minalo. \p \v 28 Mohóne gipáne lekeza likigika avasavagi miniko miniki Kilistó eza anititi gamenaló utó noiko agómulaló lokovoza helemitive liki Kilistotoka gímiziki minalo. \v 29 Ómasi eza hee loko noitímo noive liki gilinitamóma nene, netá ali hee liaká nia vegená mukitó keza Ómasilokatí utó amole liki gili zagitave. \c 3 \s1 Ómasímini izegipala nominune \p \v 1 \x * \xo 3:1 \xt Zon 1:12\x* Gilinahe. Ameteho nene mohóneve gipáneve loletamó nene agika haitolíminoko limike lá oletamóma neve, itó leza lamaná aí izegipala nominune. Itó monóini nomi vegená keza Ómasímini mogona ánigi hee lisá amanazo, nenemú lelí mogona ánigi hee lisá amave. \v 2 Nigika lukumu vegenáise, leza itínasa nene Ómasímini mohola gipala nounize, itó minoko nana avevezahaló utó itunimó neve. Nenémini mogona litá oko utó o lamaná amimóza, láa loko gelenoune. Guivahani utó iti zupahé nene ametamenía ánigo gisili hizeko ánigatune, nenemú lezagi aí ametamenigitana minanogo une. \v 3 Itó makó keza nenemú kagata losi gelemiki ageva iki minata vegená nene, Guivahani eza vové aveláa noinazo, ámináminoko minatune liki kigikáa alími guluvitanigave. \p \v 4 Lihima netá aleaká nenémo Ómasímo lo mola gakó ahelú oaká netá nenazo, lihima netá aliaká nia vegená keza Ómasímo lo mola gakó nene avutá iaká niave. \v 5 \x * \xo 3:5 \xt Zon 1:29\x* Itó lekeza Izesuni mogona giliaká niave. Eza lihimate ale olové inogo utó imó. Lá oake ezáaloka nene golesa netala ma minamimó neve. \v 6 Nenemú makó keza Izesuki apiziki miniaká nia vegenalite golesa netá aliki minaminigave. Itó makó keza golesa netá aliki miniaká niamó nenete Izesuni mogonáa ánigi hehe lisá amave. \p \v 7 Mohóne gipánemata, makolímo oko lekelémo gopa itove loko nolikoma, gili amemilo. Makó keza netá ali hehe liki nalikoma, keikumú nene hee liki miniaká nia vegenale loko litunize. Itó Izesú nominatíminiki hehe liki minataze. \v 8 Makó keza lihima netá aliki minatamó nene Satani vegenala minatave. Satá eza lihima netá nene mogonalokatí aleloko voko minamó. Itó aleko minoaká noigo, Ómasímini gipalámo Satani hozaváa nene apeleko ale ahulanogo omo anitimó neve. \v 9 Ómasilokatí utó amó nenete Ómasímini ametameni ali minamó nenazo, keza lihima netá aliki minaminigave. Keza Ómasilokatí utó ikamole liki lihima netá aliki minaminigave. \v 10 Ómasímini izegipala itó Satani izegipala keí mogonatagana lá oko nene utó iko ániganogo une. Makó hehe liki minamitamó keza Ómasilokatí niave loko lamitunize. Itó makó keza kigikáini nene kigivéikini kememikoma keikumú nene ámina oko litunize. \s1 Ligika eza amiko eza amiko oko minatune \p \v 11 \x * \xo 3:11 \xt Zon 13:34\x* Monó gakó lekeza mogonalokatí gililiki iva iva niamó nene lá oko neve: Ligika eza amiko eza amiko oko minatunize. \v 12 \x * \xo 3:12 \xt Apí 4:8\x* Atani gipala Kaini ámegetamitunize. Eza golesa netalímini amelahináámini gipala loló oake agunala apele hilimóma neve. Lá imó nene ezáa oko moloko imoláa golesa okagove loko, itó agunalámo oko moloko imoláa lamaná okagove loko apele hilimó neve. \p \v 13 Nigive nagavese, monóini nomi vegenalite alivi galativi nililikitikoma, giliiki gosohá suni neve liki lamilo. \v 14 \x * \xo 3:14 \xt Zon 5:24\x* Ligika nene ligivetegini kemeaká nounimó nenazo, nenemú helenouhakutí atiginá oko voko alévolekú vo holokuháma neve loko geleaká noune. Vegená makolite kigivéikini kigika kememitamó nene kigika hele vimó minikave. \v 15 Itó kigivéikini mukahá kipilita vegená nene kipili hiliaká ve kigikagi niave. Itó kipili hiliaká vegená nene alévolé kemetamenigi iki minamave liki lekeza giliaká niave. \v 16 Izesú eza lelikumule loko minoko aleko imola nahulake agika limimómámini mogona ale utó molokago ánigokune. Nenemú leza ámina oko ligiveteginimule loko minoko aleko itunimoláa ahulatave loko loletonoimóma neve. \v 17 Ve makolímo iza goula nosá henokanoni minumunímo vaí oko minati vémo agivelaho makó nene netá makokumú vitagá noiko ánigooko ánigo goselé itimó nene, Ómasiloka agika ma molamive loko litunize. \v 18 Mohóne gipáne, leza ligika nokiminake nene gakotunukó itó legepatunukó nomive. Nasahilitunú itó legepatunú ligika kemesá neve. \s1 Ómasímini avogisaló ligika ale hamokó molatune \p \v 19 Lá okuko, gakó gihiláámini vegenala nounitímini mogonáa utó okiko, ánigoko gilinogo une. Itó ligikagú losi pasi noikoma Ómasímini avogisaló ligikagú hulu iko minatunize. \v 20 Netá golesamú goní ituni gakó ligikagú nekoma, láa loko litunize: Ómasi eza ligikámini avevezahaló nomive. Eza haitolíminoko minake, netá matá gele kolosoko geleaká noinazo, lihimatemú oko ahuloletaminogo ive. \v 21 Nigika lukumu vegenáise, netá golesamú goní ituni gakó ligikagú nomikoma, Ómasímini avogisaló lehelele vizemiko vatí oko minanogo une. \v 22 Itó gakoláa gele alekunike oko moloko oaká nouni netá nene eza gele lamaná oaká noinaze, nenemú nene aitoka netá matakumú voká lokuko lemeaká noive. \v 23 \x * \xo 3:23 \xt Zon 13:34, 15:12,17\x* Gakoláa lo hukoko li gakó láa loko neve: Gipala Izesu Kilistoni agulizaláa gele alévolé inake loletonoimómáminoko ligika eza amiko eza amiko oko minatune. \v 24 Lo huka gakoláa gili alita vegená keza Ómasigi apizi lamaná iki niminiko, Ómasi eza mulúikú minoko aleko inogo ive. Itó Sikalahú lehizeletamó áisi lo lemekago, Ómasi eza mulutegú minoko aleko oaká noive loko geleaká noune. \c 4 \s1 Gakó makó Ómasilokatí nehe nomihe gele hee litune \p \v 1 Nigika lukumu vegenáise, Sikalahulímo lelémo vávani igo loaká noune liki liaká nia vegenalitini gakó nigiliki mukí nene Ómasilokatí neve liki gelemilo. Gakó lili ali ve sozámini mukí utó iake hutilí ikamó nenazo, gakó makó nene Ómasilokatí nehe nomihe gele hehe litune liki mili gililo. \v 2 Ómasímini Sikalahulímo kelémo vávani okave liki lá iki ánigataze. Izesu Kilistó nene lelí lugupe ale luhoake utó imó neve liki li utó miliki lita vegená nene Ómasilokatí niave loko gilitune. \v 3 Itó makó keza Izesunimú láa liki lamikoma nene, Ómasilokatí niamave. Keza Kilistoni gala ve napámini gakotó nilave loko gilitune. Aikumú nene mikasiuka utó itive liki li likimikago gilinamóma neve. Itó itína nene mota utó okave. \p \v 4 Mohóne gipáne, lekeza Ómasilokatí utó iake, monó gakó lili ali veva sozámini nene amuza miliki kiviligikamóma neve. Lekelí mulutikuka minoaká noi vémini zámuzalámo mikasiuka noi ve golesámini zámuzala nene avilegeneive. \v 5 Monó lili ali ve sozámini keza mikasímini amupiló netakumukó liaká nianazo, monóini nomi vegenalite gakóini nene ali kagatagú miliaká niave. \v 6 Leza nene Ómasilokatí utó unimó nenazo, Ómasímini mogona ánigi hee liki ániga vegenalite gakote giliaká niave. Ómasilokatí utó amamó nenete gakote gili ahuliaká niave. Gakó gihilámini mogona itó ale gopa oaká gakolímini mogona lá oko utó noigo ánigo guni oaká noune. \s1 Ómasímini mogona nene agika lemeakalímini neve. \p \v 7 Nigika lukumu vegenáise, ligika kemeaká suni nene Ómasilokatí nenazo, nenemú leza ligika eza amiko eza amiko oko minatunize. Makó keza kigivéikini nene kigika kimiki nasahilí ikitatamó nene Ómasilokatí utó a vegená niave. Itó Ómasímini mogona gili hee linave. \v 8 Ómasímini mogona nene agika lemeakalímini nenazo, makó keza vegená makó kigikatunú nasahilí ikitamitamó nene, Ómasímini mogona ánigi hee lamave loko litune. \v 9 Ómasímini gipala hamó nene alévolé oko minoaká netá nene aitotí alitune loko mikasiuka amiselekago limitímo agika limimómámini mogona lelitoka utó o lamaná okave. \v 10 Ligika kemeakalímini mogonáa lá oko neve: Leza Ómasi ligika amehá negopa, áisi nene agika limike gipala amiselekago limike lihimate asú iti gapo veleletamó. \v 11 Nigika lukumu vegenáise, Ómasi eza haitolíminoko agika lemekamó nenazo, nenemú leza ámina oko ligika eza amiko eza amiko oko minatune. \v 12 \x * \xo 4:12 \xt Zon 1:18\x* Vegenalita Ómasi ánigoaká nene ma ánigonamunimóza, ligika eza amiko eza amiko oaká nenegú oko moloko itunimó nene Ómasímo mulutegú minoko aleko noitímini mogonáa ale utó inogo ive. Itó agika lemeaká noimó nenémo vihelé loko minanogo ive. \p \v 13 Áisi lelí lelémo amakuka moloaká noive. Itó lelí mulutegú minoko aleko oaká noive. Nenémini mogona nene Sikalahula lehizeletamole loko gelenoune. \v 14 Ameteho numutó namató vegená lugutó vizitive loko gipala amiselekago limimó nene leza logómula gihilatunú ánigokunimóma neve. Itó nenemú gakó imane lo utó moloaká noune. \v 15 Itó Izesú eza lamaná Ómasímini gipala noive liki lita vegená keza Ómasiloka gímiziki minanigave, itó Ómasímo ámina oko mulúikú minoko aleko inogo ive. \v 16 Ómasímo agika lemeaká noimó nene ánigoko gelenoune. Itó gele seketigí oko gelekune. \p Ómasímini mogona nene agika lemeakalímini neve. Itó vegená makó kigika kimiliki viki miniki aliki ita vegená keza Ómasiloka gímiziki minanigave. Itó Ómasímo mulúikú minoko aleko inogo ive. \v 17 Nenéminoko ligika kemeaká nouni netá nene vihelé loko minanogo ive. Lá okiko Izesú eza mikasiuka imane minoko aleko oaká imómáminoko leza minoaká nounimó nenazo, nenemú gamena napaló mulutegú hukili amiko ote hee loko minatune. \v 18 Lelegesá itó ligika kemeaká keza apiziki minisá amasive. Ligika kemeaká netá gihilámo nene lelegesá legeaká netá ahelú inogo ive. Netá makokumú lelegesá ligitimó nene ámina netalímo miluma gilituni netá lumupiló molatihe loko lelegesá legeaká noive. Nenemú makó keza kelegesá ligiti vegenatoka kigika kemeaká netalímo vihelé loko minamive loko litune. \v 19 Ómasímo ganá agika limimóma nenazo, nenemú ligika kemeaká noune. \v 20 Ómasi ligika ameaká noune liki kigivéikini mukahá kipilita vegenakumú nene sozaló veve loko litune. Mota gilinahe. Ligivetegini logómulatunú ánigoaká vegená ligika kememitunimó nene, Ómasi ánigamoaká ve ligika amesá nomive. \v 21 Izesú láa loko lo hukoleta gakó geleaká noune: Ómasi kigika amiaká nia vegenalite ámina iki kigivéikini nene kigika kemeakalímini genaváa keitoka neve. \c 5 \s1 Mikasiuka netá apelekuko limiti mogona \p \v 1 Izesukumú nene gologí oletative loko lo mololeta veve liki gili seketigí itamó keza Ómasilokatí utó a vegená niave. Itó makó keza améipini nene kigika amitamó nene agapilamolagi kigika kimiaká niave. \v 2 Leza Ómasi ligika ameko lo hukoleta gakó gele aleaká nounitímo Ómasímini mohola gipala ligika kemeaká noupe loko nenémini mogona lo utó moloaká noive. \v 3 \x * \xo 5:3 \xt Zon 14:15\x* Ómasi ligika ameakalímini mogona nene lo huka gakó mukí gele aleakakú neve. Ómasímo lo huka gakó ámegetoaká nene genavagi nomive. \v 4 Ómasilokatí utó unimó mukitoka leza mikasi amupiló netá golesa lisomikuko lemeaká noive. Mikasi amupiló netá golesa lisomikuko lemeaká noitímini zámuza nene agulizaláa gele alévolé oakate nene neve. \v 5 Éage amuza miliki mikasímini amupiló netá golesa mukí lisimikiko limitive. Izesunimú Ómasímini gipala noive liki gili seketigí iki gilita vegenalitegó nenémini inigave. \s1 Ómasímo gipalámini gakola hize lé ota gakó \p \v 6 Izesu Kilistó áisi nene nagamilagi golanigi utó imole. Nagamilagigó nomive. Utó imó nene monó nagamí holamoki golani lekike hilimoki neve. \v 7 Sikalahú eza gakó gihiláámini amelaho noinazo, Sikalahulímo nene ámina mogonamú lokago, gihila zeaká noive. \v 8 Nenemú Sikalahú ezáa itó monó nagamí holamó nenémo itó golani lekike hilimó nenémo Izesuni mogona hizi lé itake hoza aliaká niave. Sikalahú itó nagamila itó golaniva keza losive makole niatite Izesú nene Ómasímini gipala noive liki hamó gakó liaká niave. \v 9 Goní ikitató nene vegenalita oko moloko imole liki litamó itó oko moloko amimole liki litamó nene gele seketigí itune. Lá onoimóza, Ómasímo li gakó nenémo avilegeko alévolé oko noive. Ómasi eza gipalámini gakola hize lé otamó nene láa loko neve: \v 10 Ómasímini gipalamú gili alévolé ita vegená keza kigikatunú gelego alévolé oaká noive. Itó Ómasímini gakó gili alévolé amita vegená keza Ómasímo gipalamú li gakó gilikago hutuvagó loló onoimó nenazo, nenemú vegená nenémináate Ómasimú sozaló veve nilamó geleneive. \v 11 \x * \xo 5:11 \xt Zon 3:36\x* Itó gipalámini mogona hize lé oko gakó limó nene láa loko neve: Ómasi eza alévolé lemetameki minoaká netá ale utó molo limimó, itó alévolé oko minoakalímini mogonáa nene gipalaló neve. \v 12 Ómasímini gipala ali gikitiki minata vegená keza alévolé kemetameni alikamó neve. Itó Ómasímini gipalaló gímizema vegená keza alévolé oko minoaká nene alemave. \s1 Alévolé lemetameki minoaká gakó \p \v 13 Ómasímini gipalamú gili alévolé inamó lekeza alévolé lekemetameki minoaká nene mota alenoune liki gili seketigí iki gilitave loko luhuva imane gizo nolukumuve. \v 14 Leza láa loko Ómasímini avogisaló gele olopá onoune: Ómasiloka netá makokumú voká lokuko nene ezáa gilitó molató noikoma gele liminogo ive. \v 15 Itó netá nemupe manamupe voká lokuko gele liminogo ive loko gele seketigí onounimó nenazo, netá makokumú voká lotatunimó nene litá oko ale ligizakú itune loko gelenoune. \p \v 16 Ve makó eza agivelaho makolímo golesa netá alekikoma ánigokoko lolímini mututonáa loló oakalímini nomikoma, ánigokoko nene aikumú Ómasiloka lotino. Lokikoma, Ómasímo alévolé gapoló alémo molatize. Itó golesa netalímini nagaláa nene lolímini alévolé nagala alemitimolamú noluve. Golesa netá makolímini nagá nene lolímini nagaláa nene neve. Nenémináamú numuna hoza alitave loko lamuve. \v 17 Netá golesa mukitoka nene lihima aleakalímini nemóza, golesa netá lugáa nene lolímini nagaláa alévolelagú lelémo molatitímini nomive. \p \v 18 Leza láa loko geleaká noune: Ómasilokatí utó atite nene golesa netá aliki minaminigave. Ómasímini gipalámo gizapa okimikiko golesa netalímini amelaho kugupeló ma ale geleminogo ive. \v 19 Leza Ómasilokatí utó unimó neve loko, itó monóini nomi vegená mukitoka keza golesa netalímini amelahini sepenauka akiaká niave loko gelenoune. \v 20 Itó láa lokogi gelenoune: Ómasímini gipala eza mikasiuka lemeake gele guni oakate ale utó olimikamó nenazo, Ómasi gihilámini mogona gele guni oko geleaká noune, itó Ómasi gihilaloka gímizekunimó nene gipala Izesu Kilistoni sepenauka minoko aleko oaká noune. Áisi nene Ómasi gihila itó alévolé oko minoakalímini amelahóa noive. \v 21 Mohóne gipáne lekeza soza saza ómai netakumú gizapa i guni iki minalo.