\id 1CO - Alekano NT [gah] -Papua New Guinea 1986 (web version -2013) \h 1 Koliti \toc1 Koliti Vegenalitini Luhuva Nampa 1 Pauló Gizo Kimimó \toc2 1 Koliti \toc3 1 Koli \mt1 Koliti Vegenalitini Luhuva Nampa 1 Pauló Gizo Kimimó \c 1 \s1 Lusa gakó \p \v 1 Neza Ómasímini gakotó Izesu Kilistoni aposolo loló itane loko nelémo etó i ve Paulona ligiveteho Sostené ezagi makó nousike \v 2 \x * \xo 1:2 \xt Apo 18:1\x* Koliti numutoka Ómasímini vegenala lekelitoka luhuva netá imane gizo nolukumuve. Lekezagi vegená lugáagi numutó namató hamokó Guivahanite Izesu Kilistoni sele li amiaká niago Ómasímo lusa geleketoko Izesu Kilistotoka gímizemó nenémini agikagú nene apazá minatave loko alesa molo likimi vegená niave. \p \v 3 Ómasi ameteho aitokatí itó Guivahani Izesu Kilistó aitokatí nasahilí itó hulu lekelitoka mino-loko voko minatize. \s1 Keitoka monolímini zámuza utó ikumú Ómasi agepoka limó \p \v 4 Ómasi eza Izesu Kilistokumule loko nasahilí lehizeleketakumú neza gelekuke lekelikumú gamena gamena Ómasi agepoka loaká nouve. \v 5 Eza monó vávani oko loaká itó geleaká haitopaitolímini hagitana lehizeleketonoimó nene, \v 6 Kilistoni gakolámo likigikagú luhusa alekago, \v 7 lekeza Guivahanite Izesu Kilistó atiginá oko atikumú ageva iki minake monolímini zámuza makokumú vitagá isá amave. \v 8 Eza Guivahanite Izesu Kilistó anititi gamenaló lihimatini nomitimó minatave loko gizapa oleketoko noiko, gamenatini asú itive. \v 9 Ómasi eza gipala Izesu Kilistó Guivahanite nene aitoka miní amitave loko sele lo likimi vémo lokago alévolé oaká ve noive. \s1 Koliti vegená keza monokumule liki hizi hoú lamó \p \v 10 Nigivénegita, neza Guivahanite Izesu Kilistoni agulizató lakagata aleko litoze, gililo. Lekeza gakó haitopaitó liki hizi hoú lamilo. Monokumú nigiliki likigikatini mili hamó iki minalo. \v 11 Náa vegúe, neza likigikagú lova leta gakó utó oko nemó nene Koloeni vegenalate likago gelekuve. \v 12 \x * \xo 1:12 \xt Apo 18:24\x* Nenemú gakó láa loko noluve. Lekelitokatí makolite leza Pauloni vegenala noune liki likago, makolite leza Apoloni vegenala noune liki likago, makolite leza Pitani vegenala noune liki liaká niave. Itó makolite leza Kilistoni vegenala noune liki liaká niave. \v 13 Nenemú nana ive. Kilistó eza hize hoú loleketahe. Itó Paulona neza lekelikumule loko zohota zaló huluhe. Itó není nugulizalímo avutá okago monó nagamí hilahe. Íi, lá oko nomive. \v 14 \x * \xo 1:14 \xt Apo 18:8; Lom 16:23\x* Neza lamaná monó nagamí hololeketamumóma nenazo, nenemú mulúnegú lamaná noguluve. Ve lositá Kilispoko Gaioko kezagó holoketumóma nene \v 15 lekelikutí ve makolímo Pauloni agulizalímo avutá nepelekago, monó nagamí hulumóma neve loko lokative loko lá umó neve. \v 16 \x * \xo 1:16 \xt 1 Koli 16:15\x* Itó gakó makó noguluze. Setepaná aí vegenala kezagi holoketumó. Lugáa monó nagamí holoketuhe nene ma gelemuve. \v 17 Kilistó eza vegená monó nagamí holoketatane loko nimiselemimóma neve. Aí gakó lamaná lo keme keme itane loko lonetonoimóma neve. Itó Kilistó eza zohota zaló hili gakolámini zámuza lemekative loko lekelí likigilikagú apikulú aleko gele guni oaká gakó losá amumóma neve. \s1 Kilistó eza Ómasímini helisa itó geleakaláa noive \p \v 18 Zohota zaló hili gakola nene gapo golesagú viaká nia vegenalite gelego ha netá loló oaká noimóza, gapo lamanató novuni vegená nenete guluko, Ómasilokatí zámuzalagi gakó neve loko gelenoune. \v 19 \x * \xo 1:19 \xt Isa 29:14\x* Nenemú monó gotolaú Ómasímo li gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Leza gele guni oko matute koló onoive liki liaká nia vegenalitini gakóini ale golesa inogo uve. \q2 Itó sukulu napa lokunike gele vevesoaká noune liki liaká nia vegenalitini geleakáini nene gele ahulatove. \m \v 20 \x * \xo 1:20 \xt Hio 12:17; Isa 19:12, 33:18, 44:25\x* Ómasímo monó gelema vegenalitini geleakáinimú nene ha gakó neve loko gelekamó nenazo, nenemú gili guni iaká nia vegenalitini gakóini hí neve. Itó monó mogona apí ikimiaká nia vegenalitini gakóini hí neve. Itó itína gamenámini mogonamú gakó hoza lita vetini gakóini nene hí neve. \v 21 Itó Ómasímini gele vevesoakalímini zámuza utó noigo, vegená kezáini geleaká nenetunú Ómasímini mogona ániganigi ánigi vevesamamó. Nenemú Ómasímo giligo etokago, monó gakola lo kemehá nene vegená makolite gelego ha netá loló noimó nene vegená makó lo kemekuko, gili alévolé niago, Ómasímo kugutó vizeaká noive. \v 22 Zuta vegená není zuha keza haitó suni utó iko ánigatune liki amuza miliaká niave. Itó Kiliki vegená keza netá mogonamú gilinigi gumonó hiziki miniaká niamóza, \v 23 leza nene Kilistoni nene zohota zaló apili hele gakó lokuko, Zuta vegená keza gelego gena oaká noive, itó Kiliki vegená keza gelego, negi gakó loló oaká noimóza, \v 24 Ómasímo kelémo mola vegená Zuta ve niamó Kiliki ve niamó keza nene Kilistó zohota zaló hili gakokumú gelemó nene, Ómasímini helisa itó Ómasímini gele vevesoakaláa nene áminagutí utó oaká noive. \v 25 Vegená keza Ómasímini hozamú negi netá neve nilago, ámina negi netalímo vegenalitini geleakáini avilegeaká noive. Itó Ómasímini mogonamú zámuzala nomive nilago, ámina zámuza nomi netalímo vegenalitini zámuza avilegeaká noive. \p \v 26 Nigivénegita, Ómasímo ve nanámini sele lo likimimóma neve. Nenegú ánigiki gililo. Monó gelema vegenalite lekelikumú láa liki giliaká niave: Gili vevesi minamoláa mukí minamave. Itó zámuzagi minamoláa mukí minamave. Itó getakutí itiki minamoláa mukí minamave. \v 27 Liki linamóza, vegená kovogisaló negi niamoláa leza Ómasímo lelémo etó imó nene, gele guni onoune liki liaká a vegená kovoza hilitive loko alesa molo limimó neve. Itó vegená kovogisaló keé lamunimoláa leza Ómasímo lelémo etó imó nene, zámuzáinigi vegená keza kovoza hilitive loko alesa molo limimó neve. \v 28 Itó vegená kovogisaló gohogó vegená nounimoláa itó vegená kovogisaló guhalehale oko nounimoláa lezagi Ómasímo sele lo limimó nene kovogisagi vegenalitini lukesaváini akilitave loko sele lo limimó neve. \v 29 Lá okago, mikasiuka ve makolímo Ómasímini avogisaló agupe aleko iteminogo ive. \v 30 Ómasi eza Izesu Kilistotoka miní ameleketonoimóma neve. Kilistoni nene gele vevesatunitímini mogona minative loko, itó lihimate asú olimikiko minatunitímini mogona minative loko, itó lihimate ale ahulolimikiko ligika avova liko minatunitímini mogona minative loko, itó lelí lihimagutí gologí oletative loko amiseleletamó. \v 31 \x * \xo 1:31 \xt Zel 9:24\x* Nenemú gakó makó monó gotolaú láa liki luhuva gizinamó nene alévolé itive: \q1 Vegená makó nenete sigaga liki agepoka linigima Guivahanimukó litaze. \c 2 \s1 Pauló Kilistoni apele gakokó lo kimimó \p \v 1 Nigivénegita, neza lekelitoka anitumó nene, Ómasímini asuguná gakó lo likimitove loko nene, vegenalite sigaga lita gakó negopa, itó není gele vevesoakaláa negopa, \v 2 neza láa loko lo hukouke vumóma neve: Neza lekelitoka vinake gakó lugáa laminake, Izesu Kilistoni zohota zaló apelemó nene gakokó lo likimitove loko vumóma neve. \v 3 \x * \xo 2:3 \xt Apo 18:9\x* Itó lekelitoka voko minumó nene keé lamuke nehelele vizigo luvoluvo zeko minumó neve. \v 4 Lá oko nouke, monó gakó lumó nene lakagata alitove loko mikasiuka vegenalite gili vevesina gakokutí lo lekememuve. Ómasímini zámuzámo itó Sikalahulímo není gakó hize lé okago, gihila zeaká imole. \v 5 Lá umó nene lekeza Ómasimú gili alévolé itamó nenémo vegenalite gili vevesiakakú negopa, Ómasímini zámuzagú leheta itive loko lá umóma neve. \s1 Ómasímini asuguná gakó Sikalahulímo lo utó oaká noive \p \v 6 Neza lamaná monokú olopa iki mina vegená nene gele vevesoaká gakokutí lo kemeaká noumóza, imane mikasiuka monó gelema vegenalite gili vevesiaká gakó itó kugulizaki ve hiliki haha ita ve nenete gili vevesiaká gakó liaká niamó nenéminoko losá amuve. \v 7 Neza Ómasímini asuguná gakó halá geko minamó nene lo utó oaká nouve. Ámina gakó nene vegená leza gonanalivagi loló oko minatune loko gozapá netá matá ale utó amike mina zupa Ómasímo ale vavá oko mololetamó. \v 8 Mikasiuka kugulizaki ve nenete ámina gele vevesoaká gakó mogona gili vevesamamó. Gili vevesalina nene, lelí Guivahani lapaná amelahini nene zohota zaló apelemaline. \v 9 \x * \xo 2:9 \xt Isa 64:4\x* Lá onoimóza, gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Vegenalite ánigama netá, itó kagatatunú gelema netá, itó vegenalitini kigikámo gelemi netá nene, Ómasímo kigika aminita vegená nene ale vavá oketonoimó neve, \m \v 10 liki luhuva gizinamómáminoko Ómasímo Sikalahuni amiselekago, ámina netakumú lo utó o lemeaká noive. Sikalahulímo netá matalímini mogona itó Ómasímini mogona halá geko minamolagi geleaká noive. \v 11 Hí vémo nene agivelahini agikámini mogona geleneive. Ezáa agikámini amelahogó geleaká noive. Ámináminoko Ómasímini agikámini mogona nene Ómasímini Sikalahulímo hamokó eza geleaká noive. \v 12 Itó Sikalahú nene monó gelema vegenatokatí alemuháma neve. Leza Ómasímo monó asapulagi lehizeletamó nene gele vevesatune loko Ómasímini Sikalahula aluháma neve. \v 13 Leza monó asapulagi aluhá nenemú logele hagele oaká nounimó nene, hanuva vegenalite kezáini geleakáinitunú li limikago negopa, Sikalahulímo lo lemekago lo kemeaká noune. Itó Sikalahulímini anó lupamú giliaká nia vegená nene monó lo kemekugo giliaká niave. \v 14 Ve makó Sikalahuki minamita vegená keza Ómasímini Sikalahulímini gakó ma geleminigave. Keza nana netáinigutí gilitave. Nomive. Sikalahú alina vegenalite gilitamoláa oko nenazo, Sikalahuki minamita vegenalite giliko negi gakó loló inogo ive. \v 15 Sikalahuki minata vegenakó netá mukilímini mogonamú hanuva gili vevesanigi niamóza, ve makolímo keí mogonataganamú lotuva legeminogo ive. \v 16 \x * \xo 2:16 \xt Isa 40:13\x* Nenemú gakó láa liki luhuva gizinamó nene gihila neve: \q1 Guivahanímini agikagú gakó nemó nene éaho gilitimó neve. \q2 Gakó akó noligo nene hí vémo alémo vatí igo limó neve. Ma nomive. \m Ma nomimóza, leza nene Kilistoni geleakaláámini oko nominune. \c 3 \s1 Koliti vegená keza Ómasímini hozaló vegená lilí iki minamó \p \v 1 Nigive nagavese, neza lekelitoka vuke, ve Sikalahúinigi lo kemeaká noumola nenéminoko lo lekememuve. Lekeza monokú nene alévolé amake Kilistoni izegipa namunigitana iki niago, neza ve Sikalahunigi nomi vegená lo kemeakaláa nene lo lukumumó. \v 2 \x * \xo 3:2 \xt Hip 5:12-13\x* Neza likigikámini nosá alévoleláa lekememuke hanuva aminíma lukumumóma neve. Likigikámini nosá alévoleláa nene nana iki naline. Lekeza litaha lekemetamenigi ha nianazo, itínasa nene nosá alévoleláa nata avotigí iki minamave. \v 3 Lekeza nenémináa miniki kemekugú niki lova leta lava leta iki hanuva vegenakitana nenéminiki litaha lekemetamenigi miniaká niave. \v 4 \x * \xo 3:4 \xt 1 Koli 1:12\x* Lekeza Pauloni vegenala noune itó Apoloni vegenala noune liki liaká nianazo, ve nenémináa lekeza numuká vegitana niave loko loleketanogo uve. \p \v 5 Lekeza lelikumú nanamú hizi hoú liaká niave. Apoloki nezagi hanuva Ómasímini gelekelé izegipalatosa Guivahanímo hoza gakó loletatíminoko monó lo lekemeko nousigo, aikumú gili alévolé inamóma neve. \v 6 \x * \xo 3:6 \xt Apo 18:4-11,24-28\x* Nénisi lekelitoka hoza aleko ale zuhá umó. Apoló nene liliha aleaká imóza, Ómasímo nene lusaváa gekago gihila zeaká noive. \v 7 Nenemú ale zuhá oaká noi vemú lamitune, itó liliha aleaká noi vemú litunimó negopa, lusa gekago gihila zeaká noi ve Ómasimú hamokó litune. \v 8 Hoza aleko ale zuhá oaká nou ve itó liliha aleaká noi ve leza hamokó lelegitó nousive. Meinaváa nene hoza alusi lelegitó etó etó oko alinogo usive. \v 9 Leza Ómasímini hozaló veva nousive. Ómasímini minía nene lekelisi niave. \p Itó lekeza Ómasímini numuni apala niave. \v 10 Ómasímo hoza lehizenetamole loko neza numuni geaká ve gihilámina simeni lapusa ale hizumó. Itó nenémini amupiló ve makolite miní amiki numuni giaká niave. Nenémináate gili hee li miniki gitaze. \v 11 Lapusa hizenoumó nemó nene Izesu Kilistoni aí akeleko makó hizeakaláa nomive. \v 12 Itó lapusa nenémini amupiló makolímo goli silivá nenetunupe itó meinava iteko mina gehanitunupe itó zasiha lónohani méniha nenetunú gitimó nene, minoko numuni gimó nenémini mogonáa utó inogo ive. \v 13 Minoko gamena napaló mogonala utó noitó nene ló napa guluma inogo ive. Itó ló nenémo numuni nigeke hoza alemó nenémini mogona ale utó molanogo ive. \v 14 Ve makolímo lapusa amupiló numuni gimó nene lolímo lo lamaná amitimó nene eza meinava alinogo ive. \v 15 Itó ve makolímo numuni gitó lolímo lo asú itimó nene, Ómasímo aseva zetoko lokutí agutó vizitimóza, eza meinava aleminogo ive. \p \v 16 \x * \xo 3:16 \xt 1 Koli 6:19; 2 Koli 6:16\x* Lekeza nene Ómasímini monó zavusave niave, itó Ómasímini Sikalahú nene mulutikú minoko aleko oaká noimó nene gelemahe. \v 17 Ómasímini monó zavusave nene etó keké vizeko neve, itó aí zavusave lekelisi niave. Nenemú makó keza Ómasímini monó zavusave ali golesa itamó nene, Ómasímo ámináminoko ámina vegená kelémo golesa inogo ive. \p \v 18 Lekeza likigikatini agoka vizemilo. Lekelikutí makolímo monó gelema vegenalitini kovogisaló gele vevesoaká ve nouve loko agata gilitimó nene, ámina gakó gele ahulokoko monó gelema vegenalitini kovogisaló negi ve loló oko minatimó nene Ómasímini agómulaló gele vevesoaká ve minanogo ive. \v 19 \x * \xo 3:19 \xt Hio 5:13\x* Mikasiuka monó gelema vegenalite vevesokave liki lita gakó nene Ómasímo gelekiko negi gakó loló inogo ive. Nenemú monó gotolaú Ómasimú gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Monó gelema vegenalitini kogómulaló gili vevesiki mina vegená keza gele vevesonoune liki netá nalemó nene gelehusi gekimikago, áminámini agepagú viki apiliaká niave. \m \v 20 \x * \xo 3:20 \xt Age 94:11\x* Itó makó lá oko neve: \q1 Guivahanímo gele vevesonoune liki liaká nia vegenalite kagata nigele gakó nene ha netá neve loko geleneive. \m \v 21 Nenemú lekeza vegenalitini kugupe alimi iti iti amilo. Netá matá mukí nene lekelikumule loko mololikimikago neve. \v 22 Paulona itó Apoló itó Pitá leza nene lekelikumule loko gizapa ahulolimikago noune. Itó mikasiuka netá matá mukí itó minoakape heleakape itó itínasa minati netape itó alika utó iti netá mukí nene lekelí mututoni neve. \v 23 Itó lekeza nene Kilistoni mututoni niave, itó Kilistó nene Ómasímini mututoni noive. \c 4 \s1 Aposolote monó hoza alemó nenémini mogona \p \v 1 Lekeza lelikumú gilikiko, Kilistoni gelekelé ve itó Ómasímini henonímini gizapa ve itó Ómasímini asuguná gakó lole ale ve loló ino. \v 2 Itó henonímini gizapa ve keza hoza amelaho litokó hoza alitave liki linamóma neve. \v 3 Lá onoimóza, nezánemú litoze. Lekelisihe itó vegená lugáate iki miniki není gakó litamó nene gelekugo gihila loló aminogo ive. Itó nezáne mogonánemú lotuva legeminogo uve. \v 4 Není lihimáne netimó nene gelenamuve. Lá onoimóza, není mogona nene Guivahani hamolímo ale utó inogo inazo, nenemú lihimáne nomimó nouve loko laminogo uve. \v 5 Nenemú lekeza vegenalitini mogonáinimú loakakumú nene litá iki lamilo. Guivahani ezáa atiginá oko ati gamena nene ligikagú asuguná ne netá nene ale lapanató molanogo ive. Itó vegená ligikagú geleaká nouni gakó nene ale utó o asú inogo ive. Lá okoko vegenalitini mogonáini ánigokoko etatitokó kelémo napa inogo ive. \p \v 6 Nigivénegita, lekeza lelí mogonáa lá iki nánigiki gili hee litave loko gakó nolumó nene Apoloki lezateloka lo moloko noluve. Monokú lá iki minalo loko lo mololeta gakó nene avilegemiki vegená lugáa kilími napa iká itó lugáa alivi letivi iká amilo. \v 7 Éaho lokago lukugupe alimi itiaká niave. Lekelitoka netá matá mukí vaí oko nemó nene Ómasímo lekememihe. Óe, Ómasímo netá matá mukí lekeme asú onoimó nenazo, lekeza nanamú gelego Ómasímo netá lekememimó gelekago lezatete ale utó okune liki lukugupe alimi itiaká niave. \p \v 8 Lekeza lekezatinimú láa liki giliaká niave: Lagatupa okago, monolímini netate vaí oko neve. Pauloge niamago lezategó lugulizaki ve loló oko minoaká noune liki liaká niamóza, Ómasímini avogisaló lamaná lukugulizaki ve lilí itanazo. Lá iki miniki lelí limimí iki lilímiki vikiko, lekelitoka miní ameko lugulizaki vegó loló oko minatuninazo. \v 9 Neza láa loko nagata noguluve: Ómasímo aposolo leza vegenalitini kigilikagú lelémoko lemeko mololetamó gelekave. Lá okago, goní ilimikago lipili ahulatakumú ageva geko nominuhá ve gelekune. Mukitoka ageloge niamó itó mikasiuka vegená niamó keza lelí ánigi goselé ikago nouhá gelekave. \v 10 Leza nene Kilistokumule loko vegenalitini kogómulaló negi ve loló oko nounimóza, lekelisi nene Kilistotoka miní ameko geleakate vaí oko neve liki giliaká niave. Leza keé lamunimóza, lekeza alévolé oko lugulizaki ve noune liki nigelehe. Vegenalite lamaná lelí nene alivi letivi iaká niamóza, lekelí lukugupe alimi itiaká niave. \v 11 Leza nene nosánetakumú zahí nagamikumú gaúna heleko nominune. Lipiliaká niago, gineganete nomimó numute nomimó minoaká noune. \v 12 \x * \xo 4:12 \xt Apo 18:3\x* Lugupémini netá utó itive loko lezate ligizanitunú hozaváa alunike ale utó oaká noune. Lelikumú alivi letivi ikago, nónohá zekimiaká noune. Gopoguni mililimikago mukahá osá amune. \v 13 Lugulizá ali mumusopa zikago, kelémo hulu oaká noune. Leza izahuza netá loló okunike, vegená mukilitini pipizakitana minoaká noune. \p \v 14 Neza lokovoza hilitive loko gakó imane gizamuve. Neza nigika lekemenou gipáne mohóne lakagata aleko luhuva imane nogizuve. \v 15 Kilistoni monokú apí ikimita ve nene vaí iki nitamóza, ametike mukí niamave. Nénisi Izesu Kilistoni monó lo lukumuke ametipina loló oko nouve. \v 16 \x * \xo 4:16 \xt 1 Koli 11:1; Pili 3:17\x* Nenemú nene není nigizakagú lisiki némegetatave loko lakagata aluke noluze, gililo. \v 17 Neza lá itave loko Timotini amiselekugo, lekelitoka novive. Eza nigika amenou ve Guivahanímini monokú gipáne loló oko minake, mukí netá ale gapoló molokogó aleaká noive. Eza voko neza Izesu Kilistotoka gímizeuke gosohá gapoló mohona oaká noumó nene numutó namató aí vegenala zuha lo kemeaká nou gakó goha lo lekemekiko gilitaze. \v 18 Itó lekelikutí lugáa nenete nenikumú nene aminogo ive liki hokolizá iki gopa miniaká niamóza, \v 19 Guivahanímo gelekiko, lamaná okikoma, mino hána aminake lekelitoka vinake, ámina hokolizá iki mina vegenalitini gakoláa gelekinake, zámuzáini netihe nomitihe nenémini mogona ale utó inogo uve. \v 20 Ómasímini gizapaló minoakalímini gapo nene gakokú nomive. Ómasímini zámuzagú nene utó oaká noive. \v 21 Itó lekeza nenikumú nanave liki liaká niave. Mukahaki ano liki nilahe, itó nigika lamanaki hulu oko ano liki liaká niave. \c 5 \s1 Gumesisi netakumú goní oketamó \p \v 1 \x * \xo 5:1 \xt Gapo 22:30\x* Lekelikumú láa liki lamaná likago gelekuke ininá okuve: Lekelitoka moko netá haitolímini numuká vetitoka utó amoakalímini utó onoimó nene gipalámo amelahini venalagi mihina iaká niasive liki lakumú noluve. \v 2 Itó lekeza netá nenémináa utó onoimó nene lokovoza hiliki lukugupeló gilisá amahe. Lá niake monó vegená noune liki lukugupe aliki otiaká niamó nene etamive. Lekeza miluma giliki lokovoza heleaká noi netá aleaká noi vema nene ali ahulitatanazo. \v 3 Neza nugupetunú hotó nouke nigika lekelitoka nego ámina netá loló i vemú nene vogalatikú noukegitana láa loko lo hukumó: \v 4 Lekeza alegesá iki niiko, itó neza nigikatunú gele nolukumugo, Guivahani Izesuni agulizató itó aí zámuzaló ámina ve nene holutikutí amisili ahulataze. \v 5 Lá niiki ámina ve nene agupegú miluma geleoko eza litaha agika ahulokiko Guivahani Izesuni gamena alitokiko ámina vémini amenía aseva zetatihe liki Satani agizakú milatave loko nololeketuve. \p \v 6 \x * \xo 5:6 \xt Gal 5:9\x* Monotegi vegená noune liki lukugupetini aliki itiaká niamó nenemú gulugo golesa oaká noive. Iza ekesaláa nene netá komámo izavagú holokago gizi vatí amó nene ekesá o asú oaká noimó nene gelemahe. \v 7 \x * \xo 5:7 \xt Gá 12:5\x* Nenemú ekesalagi ve nene gizaká iki alími ahulikiko, noviko, gihila lagámini lilí ilo. Lekelí ekesá netatini mota gilato asú okamóma neve. Leza Zuta ve avotegini asenini zeketakumú gele minoaká holisi nene sipsip iza nanogo numutegutí ekesá netá ahulo asú okunike ekesá netá nomi peleti noaká nouháza, lelí asele zelimiaká sipsip iza Kilistoni nene lelí lihimamule liki apilinamóma nenazo, \v 8 \x * \xo 5:8 \xt Gá 13:7; Gapo 16:3\x* nenémini holisiváa minatune loko musi netá hokolizá nenémini ekesá netala ahulo asú okinake, mokoná netalímini gihiláa itó gakó gihila lagáminigó ekesá netala nomimó nene ale mininake holisiváa minatune. \s1 Mokoló vegená ahuloketatune \p \v 9 Neza luhuva netá makó gozapá láa loko gizo lukumumóma neve: Lekeza mokoló vegenaki nosá gitigi nímaní iki apiziki minamilo, loko loleketonoumóma neve. \v 10 Láa loko lumó nene monó gelema vegenalitini mokoló vehe itó makolímini netató ánigo lamaná oaká vehe, itó guminaló vehe itó gipe lakegusani lugeha netá ale miniaká nia vehe, keikumú lamumóma neve. Keí nene mikasi ahulatuni zupahé ahuloketatunitó niave. \v 11 Neza néminokomú gizo lukumumóma neve: Monó nogili ve likigivetipo makolímo mokoló mohona itihe itó makolímini netató ánigo lamaná oaká ve noitihe, itó gipe lakegusani lugeha netató minatihe, itó vegená kemegeka kamagaka litihe itó negi nagamitokó mohona itihe, itó gumina vaukalokó mohona iti ve nenémináagi apiziki miniki nosánetá namitave loko loleketonoumóma neve. \v 12-13 \x * \xo 5:12-13 \xt Gapo 13:5, 17:7\x* Leza monó gelemiki hetoka mina vegenakumú gakó lo hukoketosá nene lelí hoza nomive. Lekeza holutikú monó nigele vegená keí lihimáinímini gakolamú litamó nene lamaná inogo ive. Itó hetoka nia vegenalitini lihimáinímini gakoláa nene Ómasímo linogo ive. Nenemú monokú gakó láa liki luhuva gizinamó nene gili minalo: \q1 Vegená golesa ahulikimikiko holutikú minamino. \c 6 \s1 Monóini nomi vegenalitini kovogisaló goní gakó lamilo \p \v 1 Lekelitokatí makolímo nene agivelahini lihima ale minatimó eza gakó nene monó vegenatoka lamoko monóini nomi vegenatoka noloko goní omiaká noimó nenemú lokovoza helemihe. \v 2 Monó vegená leza minoko monóini nomi vegenalitini gakó lo hukanogo une. Nene ma gelemahe. Itó minoko hoza nenémináa alitave loko loleketonoimóma nenazo, lekelí gakotini hutuva utó okikoma, li hukata avotigila iki minamahe. \v 3 Leza minoko ageló vegenalitini gakoki lo hukanogo une. Nenemú ha netá utó okikoma, vávani oko hanuva lo hukanogo une. \v 4 Ha netá nenémini gakoláa utó okagoma, lekeza nanamú monó guluhá vegená leza guluko lemeaká noi vegená nenémináa keitoka aliki vikago, li hukilikimiaká niave. \v 5 Lekeza gakó imane gilikiko, lokovoza hilitive loko lo nolukumuve. Lekelitokatí ve makó agatagú hee hee lo mina vema noamihe. Itó lekelitoka gakotini utó noikoma, aitoka aliki vikiko, ale hee loleketatimóza, \v 6 lekeza nenémini isá amave. Izesuni zuhagutí makolímo agivelahini lihima utó okagoma, monóini nomi vegenatoka aleko vokago li hukimiaká niave. \p \v 7 Lekelisi eza goní omikago eza goní omikago iaká niamó nenémo monotini aleko lemeaká noive. Likigive lugáate netá golesa aleleketatune liki nilikoma, helegalokagó minatinazo. \v 8 Lekeza nene lekezatinigi netá ali gopa iake, gumina vauka niaká niave. Lá niake, monokú ve likigivetikinigi ámina ikimiaká niave. \p \v 9 Netá golesa aliaká nia vegenalite Ómasímini avogisaló vi hiliakaláa nomive. Nenema gelemahe. Lekeza likigikatini agoka vizemilo. Gumesisi mokoló vegená itó gipe lakegusani lugeha netató vegená itó ve vená huki ezega emega iaká vegená itó vémohe venalímohe agivelahitoka gímizekiko akiaká nia vegená nenehe, \v 10 itó guminatamina vegená itó makolitini netató ánigi lamaná iaká nia vegená, itó negi nagamitó mihina iaká nia vegená itó kemegeka kamagaka liaká nia vegená, itó laskoli, vegená nenémináate Ómasímini avogisaló vi hilaminigave. \v 11 Itó lekelikutí vegená lugáa gozapá nenéminiki minamóma nemóza, itína nene likigika nagamí zelikimiake itó ale guluvitolikimiake, Guivahanite Izesu Kilistoni agulizató itó lelí Ómasímini Sikalahulímini agulizató lihimatini asú olikimikago niave. \s1 Lukugupémo Ómasímini agulizá ale otino \p \v 12 \x * \xo 6:12 \xt 1 Koli 10:23\x* Lekeza mukí netá nene gakola nominazo hanuva alesá neve liki liaká niamóza, mukí netá nenémo ma lelémo vatí aminogo ive. Itó lekeza mukí netá nene gakola nominazo hanuva alesá neve liki liaká niamóza, netá makolímo agulizaki ve loló o liminogo noiko gele amemitune. \v 13 Lekeza nene goula nosá nene lagatupámini netale itó lagatupa nene nosánetakumú neve liki liaká niamóza, minoko Ómasímo nene áminagi áminagi gizo lú nokiko haha inogo ive. Lugupémo nene moko netá aleakakumule loko nomive. Guivahanímini luhuva utó itive loko neve. Itó Guivahani eza lugupémini amelaho noive. \v 14 Itó Ómasímo Guivahani nene heleneikutí alémo otimó ámina oko zámuzalatunú leza lelémo otinogo ive. \v 15 Lukugupetinímo Kilistoni gelekelé oaká noimó nene gilisá amahe. Itó Kilistoni gelekelela eza goha ale viligokoko mokoló venalímini gelekelé otatihe, olo. Íi, lá oko nomive. \v 16 \x * \xo 6:16 \xt Apí 2:24\x* Lekeza láa liki gilisá amahe: Ve makolímo mokoló vená makotoka gímizekikoma, keza kugupenini kigikáini mili hámakó iiki minatáimó neve. Nenémini luhuva gakó makó láa loko nemóma neve: Keza lositató kugupe kigika hamokó loló okiko apiziki minatáive. \v 17 Lá oko nemóza, makó eza Guivahaniloka gímizekiko ezagi kigikáini hamokó loló inogo ive. \v 18 Lá onoimó nenazo, mokolú netá golisi italo. Ve makolímo netá golesa lugáa alitimó nenémo ezáa agupeló gímizemitimóza, mokoló netalímo netá nenémo ezáa agupe ale golesa inogo ive. \v 19 \x * \xo 6:19 \xt 1 Koli 3:16; 2 Koli 6:16\x* Itó lekeza láa liki gilisá amahe: Lukugupe nene Sikalahulímini monó zavusave neve. Ómasímo lekelí lukugupémini agikagú minoko aleko itive loko mololeketonoimóma neve. Lekeza nene likigika lukugupémini amelage minamanazo, \v 20 itó lekelí meina hizekamóma nenazo, nenemú lukugupémo Ómasímini agulizá ale otino. \c 7 \s1 Ve aleve keí gakó \p \v 1 Lekeza luhuva netá gizi nemeke loká inita netakumú lo utó molatoze, gililo. Ve makolímo vená alemoko hanuva minatove litimó nene lamanale. \v 2 Itó lá onoimóza, moko netakumú gimilegú moloaká netá nenémo vaí oko minokanazo, nenemú ve nene etó etó iki vená aliiki venáinigi minatamó nene vatí oko neve. Itó vená keza ámina iki etó etó iki veló viiki váinigi minatamó nene vatí oko neve. \v 3 Itó ve neneka gugupe nekisa nene venaka mosetamo. Itó ámina oko venalika gugupe nekisa nene vaka mosetamo. \v 4 Vená geza gugupémini netá nene geí nomive. Vakámini netá neve. Itó ve geza gugupémini netá nene geí nomive. Venakámini netá neve. \v 5 Vego venako lekeza lukugupetini ali amanapa amilizo. Hanuva Ómasiloka linigi goí iki ligili hagili iiki gamena miliiki mini hotó itái gamenamú litáimó nene, lamaná inogo ive. Milatái gamena asú okiko goha ali apiziiki minalizo. Milatái gamena aviligitáimó nene, Satá eza gimilikú molokative loko noluve. \v 6 Ve aleve lilí iki minatave loko lo hukoleketugopa, hanuva gele lukumuke noluve. \v 7 Nezáne noutíminiki gohuna minatave loko geleaká noumóza, Ómasímo zámuza haitopaitó lehizeletamó nenazo, makó keza ve aleve lilí itamó, itó makó keza gohuna minatamómámini zámuza alinamóma neve. \p \v 8 Getó venaki itó gohuna vegi itó gevoná venaki keí gakó nene láa loko noluve. Keza není suni aliki veló vamiki vená alemiki minimi ititamó nene, vatí inogo ive. \v 9 Lá itamóza, gumesisi lakagata nene ve vená huko ezega emega oaká lakagata gilitamó nene, ámina netalímini loláa nenémo lekelémo golesa okatize, ve aleve lilí iki minata sunímo vatí oko neve. \p \v 10 Ve aleve lekelí gakó litoze, gililo. Nene není gakokó nomive. Guivahanímini agepagutí gakó noluve. Vená keza váini ahulikitamino. \v 11 \x * \xo 7:11 \xt Mat 5:32, 19:9; Mak 10:11-12; Luk 16:18\x* Itó váini ahulikitinitamó nene, goha veló vamiki hanuva minino, itó lá amiki váinigi goha apiziki minino. Itó ve keza venáini ahulikitamino. \p \v 12 Vegená lugáatini gakó litoze. Gilikiko, Guivahanímo lokago alika geleake nolihe liki gelemilo. Negepa ale vávani okago nololeketuve. Izesukumú gele alévolé onoiti ve makolímini venala eza monó gelemi vená minatimó nenémo vanagi apizeko minatíive loko gelekikoma, vanámo amisele ahulotamino. \v 13 Itó Izesukumú gele alévolé onoiti vená makolímini vana eza monó gelemi ve minatimó nenémo venalagi apizeko minatíive loko gelekikoma, venalámo amisele ahulotamino. \v 14 Monó gelema ve nene venáinilokatí lusa nenémo kezalokagi voko aleneive. Itó monó gelema vená nene váinilokatí lusa nenémo kezalokagi voko aleneive. Lá noigo, gipa mohóini nene lusaninigi lilí iki niave. Keitoka lusa minamilina, izegipáini nene monó gelema vegená minaline. \v 15 Lá onoimóza, monó gelemiti vémohe itó monó gelemiti venalímohe vanahe itó venalahe ahulotoko vitove loko nolikoma, géneka lamilo. Ómasímo geha ziki apiziki minatave loko sele lo limimóma nenazo, nagá zeko ale minatunimó nomive. \v 16 Vená geza vakagi apiziki minatáimó nene, monó gapogú nene vaka alémoko atape, amitane. Nenéa gelenape, olo. Itó ve geza venakagi apiziki minatáimó nene, venaka nene monó gapogú alémoko atape, amitane. Nenéa gelenape, olo. \s1 Guivahanímo iki miliki minatave loko loletamó nenegukó minatune \p \v 17 Lekeza etó etó iki nene Guivahanímo iki miliki minatave loko loleketamó itó Ómasímo sele lo likimi zupa iki miliki miniaká a mogonaló nenegukó monokú minino. Neza numutó namató Izesuni vegenala zuha gakó lo kemeko némika loko lo hukoaká nouve. \v 18 Vegená makó nene Ómasímini anosa kugupeló milikimikago niago Guivahanímo sele lo kemekago imi nitamó nenete ámina anosa ahulata gapomú vitagá amitaze. Itó vegená makó nene kugupeló Ómasímini anosa nomimó niago Guivahanímo sele lo kemekago imi nitamó nenete ámina anosamú voká lamitaze. \v 19 Ómasímini anosa aliki minatamó itó anosa nomimó minatamó nenémo netá gihila nomive. Ómasímini agepagutí gakó gili aliki minatamó nenémo gihila neve. \v 20 Vegená lekeza nanámini mogonaló iki miliki niago Ómasímo sele lo likimimó nehe. Ámina mogonalokó minalo. \v 21 Geza megusa izegipa loló oko noako Ómasímo sele lo gemeneitimó nenemú gagata losi gelemoko áminagukó minozo. Itó megusa izegipa loló oko minoko hoza aleaká noanikutí gologí ogetatune liki nilikoma, géneka lamo. \v 22 Vegená makó nene megusa izegipa lilí iki niago Guivahanímo sele lo kemeneitimoláa keza Guivahanímo lihimáikutí apasoketa vegená niave. Itó ámináminoko vegená makó nene hanuva niago Guivahanímo sele lo kemeneitimoláa keza Kilistoni megusa izegipa lilí iki niave liki gili minalo. \v 23 Izesú eza lekelí meina hizeneimóma neve. Nenemú mikasiuka vegenalitini gopoguni miliki gelekelé ikitamiki Izesunigó gelekelé itiki minalo. \v 24 Nigivénegita, lekeza etó etó iki gozapá nanámini mogonaló iki miliki niago Ómasímo sele lo likimimó nehe, ámina mogonalokó itína gamenagi Ómasiloka gímiziki minalo. \s1 Mohoki getó venaki keí gakó \p \v 25 Itó veló vama venakumú nene Guivahanímini agepagutí gakó alenamumóza, Guivahanímo agika hize nemekago monónegi loló oko nouke, nezáne nagata nogulu gakó lo likimitomó neneló lekeza leheta itave loko noguluve. \v 26 Itína gamena nene golesa netalímini agikagú nounike lugupe gasova okago noune. Nenemú ve makó keza vená alemiki gohuna minatamó nenemú gelekugo lamaná inogo ive. \v 27 Vená aleneitanimó nene, ahulatove loko gelemo. Itó vená alemoko hanuva noitanimó nene, venakumú gelemo. \v 28 Itó vená alitanimó nene golesa aminogo ive. Itó hanuva noiti vená makolímo veló vitimó nene golesa aminogo ive. Lá onoimóza, ve aleve keza lugupémini netakumukó giliki miluma giliki minanigave. Itó neza nenémini gelehusigutí akagá oleketatove loko noluve. \p \v 29 Nigivénegita, gakó imane lo nolukumumó nenémini mogona lá oko neve: Ómasímo mola gamena mota alitokave. Itó gelekelé otatuni gamena mota alínipa okanazo, venaki ve lekeza Guivahanímini hozagú iki miliki itamó nene ve aleve lilí amamó giliko minalo. \v 30 Itó ive nama iaká nia vegená lekeza iki miliki itamó nene ive nama amamó giliko minalo. Itó lokogoliza viziaká niamó lekeza iki miliki itamó nenémo lokogoliza vizemamó giliko minalo. Itó netá matá meina kona iki miniaká niamó nenémo henokanotini nomimó giliko minalo. \v 31 Itó nosá molosaka liaká niamó nene lá amamó gelekiko minalo. Mikasi imane luhuvagi nego ánigoko geleaká nouháza, mota vo tolova inogo ive. Nenemú gakó imane noluve. \p \v 32 Lekeza nene ha netakumú mulutini itemiko minatave loko gelenouke noluve. Gohuna ve nenete Guivahanímini hozamú giliki minanigave. Miniki Guivahanímo gelekiko lamaná itive likigó iki miliki inigave. \v 33 Venaki ve nenete lugupémini netakumú gilinigave. Lá niiki venáinite giliko lamaná itive likigó iki miliki inigave. \v 34 Lá iake kagata losi giliki miniaká niave. Itó áminagó iki vená mohó getó keza Guivahanímini hozamukó giliki minanigave. Lá niiki kigika kugupe Guivahanímini loló itive likigó iki miliki inigave. Itó vegi vená nenete kugupémini netakumukó gilinigave. Lá iiki váinite gili lamaná itave likigó gilinigave. \v 35 Lekeza vatí iki minatave loko gakó imane lo nolukumuve. Lekelí gapo hize lí ugopa, lekeza gopa amiki likigikatini mili nupa ikiko, Guivahaniloka mukipa miniko gelekelé itatave loko noluve. \p \v 36 Itó ve makó eza mohola nene veló viti gamena asú inogo noikoma, itó amelaho nene ale minanogo goselé apelekikoma, veló amisilinogo nookoma, amisilitimó nene lihima aleminogo ive. \v 37 Lá itimóza, ve makó nenémo agikatunú mohóne nene hanuva minative loko gele hamó oko gilikoma, gena amiko, veló vamitive loko lo hukatimó nene etanogo ive. \v 38 Nenemú ve makó eza mohola veló vitive loko gele amitimó nene, etanogo ive. Itó makó nenémo mohola amiselemoko ale minatimó nenémo iteko neve. \p \v 39 Vená makolímohe makolímohe vanámo oko moloko ititoka ititoka oko ezaló apizeloko voko minatize. Vana helekiko nene, ve makotó vitove lokoma hanuva vitize. Lá onoimóza, gopa napa minoko nomive. Guivahanimú geleneiti veló vitive. Lá onoimóza, \v 40 nagata gulumó veló vamoko hanuva minatimó nene, agoliza vizeko minanogo ive. Nene není gakó nemóza, nagata gulumó Ómasímini Sikalahú nenitoka nego noluve. \c 8 \s1 Ómai netalímini miguhala noaká \p \v 1 Itó soza ómai netalímini miguhala niaká niamó nenemú lo likiminogo uve. Leza mukitó nene netá mogonatagana geleaká noune liki liaká niamóza, mogona geleakaláagó gelekunike lugupe aleko iteaká noune. Ligika kemeko nasahilí oketoko minatunimó nenémo luhusate ale gilitolimikiko lamaná oko minanogo une. \v 2 Makó keza geleakate napa neve liki litamó nene geleaká gihila makó alinamave loko litune. \v 3 Makó keza kigika Ómasiloka mili gikí litamó keí nene Ómasímo giliko lamaná inogo ive. \p \v 4 Nenemú soza ómai netalímini miguhala noakakumú nene láa loko geleaká noune: Ómai netá eza netá gihila nomive. Ómasi eza hamokó gihila noive. \v 5 Ómasi mukí nene okulumakú itó mikasigú niave liki liaká niave. Itó ómai netá guivahani sozámini mukí niamó gelekamóza, \v 6 leza nene Ómasi ameteho hamokó noive loko gelenoune. Aitokatí netá matá mukí utó o asú onoimó, itó leza aí mututoni loló itune loko noune. Itó Guivahani hamokó Izesu Kilistó aí agizakutí netá matá mukí utó onoimó itó leza aí agizakukó noune. \v 7 Lá oko nemóza, vegená lugáa keza nene mogonáa lá oko noimó nene gili guni isá amave. Itó nenémináate ómai netá eza netá gihilave liki minake, sigaga litiki minake, kigika okamóma nenazo, miguhala nake goliva gelego, genavagi loló noigo, nake kigikáini ali golesa iaká niave. \s1 Ligivetegini kigikáini ale gopa oketamitune \p \v 8 Ómasi eza nosánetá noaká namoakakumú giligo golesa aminogo ive. Miguhala noaká mositunimó nene gele golesa itihe. Itó nokuko gele lamaná itihe. Lá oko nomive. \v 9 Hanuva lugáa lekeza lagava giliki niaká niamoláate likigivetikini kigika losi pasi i vegená kigikáini ali gopa ikimikataze, nenemú giliko gena likivisino. \v 10 Geza matuka koló ominamó neneka, ómai netalímini numukú miguhala noko noako, gigivekaho makolímo giliko gena oaká noiti vémo ánigokoko láa loko linogo ive: Nonamole. Neza natomole. Loko lokoko nanogo ive. \v 11 Natimó nene, gigivekaho monó lagasó alenei ve Kilistó nohilike meina hizenei vema geí gigikaloka vokoko hoipa loko golesa amitimó nehe. \v 12 Lekeza nenémini iaká niake, likigivetikini kigika kemeni alévolé ami vegená goihá giligili nikitake, kigika ali gopa ikimiaká niave. Kigika ali gopa ikitatamó nene, Kilistoni goihá giligili itamó gilinogo ive. \v 13 Nenemú neza iza mémela nonugo, nigivéneho nenemule loko gele gopa oko lihima alekatinazo, aikumú gulugo, gena okikoma, iza mémela mose oko mininake hilitoze. \c 9 \s1 Aposolomate avevezaha a netá \p \v 1 Neza nagá makokú minamuve. Nénisi vegenalitini megusa minamuve. Nénisi nene aposolo nomive liki nilahe. Nénisi nene Guivahanima ánigamuhe. Hozanémini gihiláa Guivahanímini nasahilikú utó oaká noimó nene lekelisi nene lá isá amahe. \v 2 Nénisi nene vegená lugáatini aposolo minamugoma, aposolo hozanémini gihiláa Ómasímini lusaló utó amoláa nene lekelisi nianazo, lekelí aposolo lamaná nouve. \p \v 3 Aposolo hoza aleaká nou mogonánemú loká iaká nia vegená nene gakó imane ale viligoko láa loko lo kemeaká nouve. \v 4 Aposolo lugáa keza lekelitokatí nosánetá zahí nagamí aliki niki minikago, lelikumú nene namitáive liki li hukilitatahe. \v 5 Pitá itó Guivahanímini agunamotamolagi itó aposolo lugáa keza venáinigi monó hozaló nivago nosánetá kimiaká niave. Lá niago leza áminámini okogó venategi monó hozaló vitíinazo, nosánetá mosilitatamó nene etatihe, olile. \v 6 Nezagi Panapasiki lezagó ligizanitunú hoza aleaká nousimó nene ali ahulatáive liki gili limitamó nene etamitihe. \v 7 Gililo. Pilisí ve keza lova hizita netá kezáini moníinitunú meina hiziaká niahe. Itó ve makolímo hoza aleko zuhá itimó nene omolokiko aleko namitihe. Itó ve makolímo pulumaká iza gizapa onoitotí keí aminí namitihe. \v 8 Gakó láa loko nolumó nene imane mikasiuka vegenalitini gakó nolumóza, monó gotolaú gakó makó ámináminoko utó noive. \v 9 \x * \xo 9:9 \xt Gapo 25:4; 1 Tim 5:18\x* Mosé lo hukoko li gakó makó láa loko lonoimóma neve: \q1 Pulumaká nenémo hoza alegetoko méniha gihisi nanogo noikoma géneka loko agepa viseletamo. \m Loko Ómasímo limó nene pulumakakumukó lamive. \v 10 Vegená lelikumuki lo moloko limóma neve. Hozagaza aliaká niamó nenete gihila utó iko natune liki kagata losi gelemake, zuhaina iaká niamó nene etokave. \v 11 \x * \xo 9:11 \xt Lom 15:27\x* Leza nene lekelitoka likigikámini netá gihila nene zuhá oaká unitó meinaváa lekelitokatí lugupémini netá alitunikumú gilikago gena okahe. \v 12 Lugáa keza lekelitokatí moni henokanoni aliaká niamó nenémo etokamó nenazo, lamaná lezagi nene áminámini oko lekelitokatí alitunimó etative. \p Lá onoimóza, leza apí oko hoza alunikutí emane lugupémini netá alemuháma neve. Kilistoni gakó lamanalímini gapo hize lí omikatune loko lekelitokatí moni henoni alitave liki gili liminamóza, lá amunike ahulokunike gena aleko mohona oaká noune. \s1 Pauló meina nomi hoza aleko minamó nenémo gonanalivagi utó imó \p \v 13 \x * \xo 9:13 \xt Gapo 18:1\x* Monó zavusave napagú hoza alemoláa keza monó zavusavegú Ómasímini avogisaló milita nosakutí niaká niave. Itó ló lónogó iake Ómasi guguni gizi amiaká nia ve keza vegenalite Ómasímini avogisaló milita netakutí ali nímaní iaká niave. Nenéa lekeza gilisá amahe. \v 14 \x * \xo 9:14 \xt Mat 10:10; Luk 10:7\x* Itó monó gakó lole ale ve leza ámina gakó giliaká nia vegenakutí lugupémini lukesava alitave loko Guivahanímo lo hukoletonoimóma neve. \p \v 15 Lá onoimóza, nénisi ámina vililita gapoló vosá amuve. Itó lekeza nene ámina suni alinitatave loko gelekuke luhuva imane gizamuve. Itó ve makolímo nene neza hagitana oko monó lo lekemeaká noukumú nogoliza vizeko nugupe ale oteaká noumó nene aleko lemekative loko nenemú gulugo gena okanazo, heleaká netalímo není alitihe loko nenemú gulugo, vávani noive. \v 16 Gakó lamaná lo hutilí oaká nouve. Lá noumóza, ámina hozaváa nene není numupiló molonoimóma nenazo, nenemú nugupe aleko iteko sigaga loko litomó ma lamaná aminogo ive. Izesuni gakó lamaná lo hutilí amulina, nagataló nagataló igo minuline. \v 17 Hoza nene nezáne nagata geleko ale utó oko alulina nene, minoko meinaváa alulinamóza, nezáne nagata geleko alemumóma nenazo, mogonáa lá oko neve. Ámina hoza nene Ómasímo nemekago numupiló itekago aleaká nouve. \v 18 Nenemú meinaváa aleaká noumó nene lá oko neve. Neza monó hozaló novuke, Izesuni gakó lamanáma meinaváa nomimó vegená lo keme keme oaká nouve. Lá uke gakó lamaná loaká nenémini meinaváa lugupémini lukesaváa alitave liki linamó nene ale ahuloaká nouve. \s1 Pauló eza haitopaitó vegenalitini gelekeléini minamó \p \v 19 Neza vegená makolitini megusáini minamumóza, vegená mukí nene Kilistotoka kelémo molatove loko gopa mukí vegenalitini gelekeléini loló oko nouve. \v 20 Zuta vegená Kilistotoka kelémo molatove loko kezagi makó minunike, Zuta vetini kemetameki loló oaká nouve. Itó nezánemú Mosé lo hukoko li gakolímini nagakú minamumóza, lo hukoko li gakolímini agizakú nia vegená nene Kilistotoka kelémo molatove loko keitoka minuke, ámina lo hukoko li gakotó gelekelé izegipa nemetamenigi loló oaká nouve. \v 21 Itó Zuta vegená minamamoláa keza Mosé lo hukoko li gakó minami vegenaki makó minunike Kilistotoka kelémo molatove loko Mosé lo hukoko li gakó minami nemetameki loló oaká nouve. Nene Ómasímini avogisaló eza lo mola gakó nomive lukopa, neza Kilistó lo mola gakó gele aleaká noumole. \v 22 Itó vegená monó kigika amimoláa Kilistotoka kelémo molatove loko ve nenémináagi makó minunike vegená monó kigika amimoláa kemetameki loló oaká nouve. Lugáate latila inigi niago, némini manámini oloko vinake Ómasímo lugáa kugutó vizitive loko haitopaitó vegenatoka minuke, haitopaitó kemetameki loló oaká nouve. \v 23 Mukí netá nene hanuva Izesuni gakó lamaná utó oloko vitive loko loló oaká nouve. Lá nouke Ómasímo nónohá nozeketoko nezagi nónohá zenetative loko aleaká nouve. \s1 Amuza moloko gonanalisi netá alitune \p \v 24 Lekeza láa liki gilisá amahe. Zohí oaká apató nene izegipa keza mukitó ololu liaká niamóza, netala nene hámakolímo goí oko vo anitike aleaká noive. Lekeza ámina iki Ómasilokatí gonanalisitini alitune liki ololu lilo. \v 25 Lesis ita izegipa keza amuza molatune liki apínapí iki haitopaitó avevezaha iaká niave. Keza gonanalisi netá ha netakumú nenémini iaká niamóza, leza nene gonanalisi netá alévoleláamú nenémini itune. \v 26 Nezánegi nene ololu loaká noumó nene anosa netá alitove loko ánigo hee lo minuke ololu loaká nouve. Itó neza hoza alumó nene ale satosá amuve. \v 27 Neza vegená nene monó lo keme keme oko minoko nezáne latila okatove loko nugupéne aleko lemeko nigikámo lititó ámegetative loko gizapaváa minoaká nouve. \c 10 \s1 Soza ómai netá gupá zi amiki gelekelé itamilo \p \v 1 \x * \xo 10:1 \xt Gá 13:21-22, 14:22-29\x* Nigivénegita, leza avotege iki miliki amó nenemú gilitave loko lo likimitoze, gililo. Mosé eza Izipi mikasiukatí kelémoko novigo, keza mukitoka límusímo molo hitokimikago vamó, itó mukitoka age nagamí likiki vamó. \v 2 Lá niake, Moseni vegenala zuha lilí itave loko límusímo itó age nagamilímo monó nagamí loló okago hilamó. \v 3 \x * \xo 10:3 \xt Gá 16:35\x* Itó Sikalahulímo nosá ale utó okimikago, mukitó niki minamó. \v 4 \x * \xo 10:4 \xt Gá 17:6; Nam 20:11\x* Itó Sikalahulímo nagamí ale utó okimikago, mukitó namó nene Sikalahulímini zámuzaló gehani nenémo kémegetoko novigo ámina gehakutí nene nagamí lemekago namó. Ámina gehani nenémini agulizá Kilistó. \v 5 \x * \xo 10:5 \xt Nam 14:29-30\x* Lá okamóza, Ómasímo ámina Zuta vegená lugáamú gele golesa okimikago, mikasi gomopalaló hili gesá amó. \p \v 6 \x * \xo 10:6 \xt Nam 11:4\x* Itó Zuta vegenatoka netá lá oko utó imó nenémo lelí lagata alinogo utó imóma neve. Keza nene golesa netakumú mumuzó ikago, leza áminámini okatunize. \v 7 \x * \xo 10:7 \xt Gá 32:6\x* Keikutí lugáa nenete soza saza ómai netá gupá zi amiake, némini netalímini gelekelé itiki minamó. Lekelisi nenémini amilo. Nenemú monó gotolaú nene luhuva láa liki gizinamóma neve: \q1 Vegená keza mitó minake, nosánetá niki niki iake, otiake ómai netalímo ánigo guni itive liki melekeni amó neve. \m \v 8 \x * \xo 10:8 \xt Nam 25:1-16\x* Lá iake, mokoló netá haitopaitolímini ali utó iki minamó nenémini okatunize. Keikutí lugáa nenete ámina netá golesa ali utó iki minake, ámina zupagó vegená helemó nene 23 tausen hili gesá amó. \v 9 \x * \xo 10:9 \xt Nam 21:5-6\x* Itó keikutí lugáate Ómasimú agika lamanaki ve nenazo, nosánetakúmú géneka litunimó nene gahá lememitihe liki liake gimivagú milikago, gosihá agulizá guimalite kipilikago, hili gesá amó. Lezagi lá okatune. \v 10 \x * \xo 10:10 \xt Nam 16:41-49\x* Keikutí lugáate Ómasimú gahá litigí ikago, vegená kepeleaká ageló makolímo anitike kepele gesá imó. Lezagi lá okatune. \v 11 Keitoka netá utó imó nenémo lelí mesaha loló okaze, nene ánigatune. Mikasigi okulumaki gamenaváini asú ititó noune. Gakó imane lagata aliki nene gakokumú avetó iki luhuva gizinamóma neve. \v 12 Nenemú nene ve makolímo ezáamú giligo monokú alévolé oaká noitimó nenémo voko golesa okatize, nenemú legesó oko minatize. \v 13 Lekelitoka gimilikú moloaká nenémo utó omo itimó nene, numutó namató vegená mukitoka áminagó oko utó oaká noive. Lá onoimóza, Ómasímo lelémo vatí itove loko lokago alévolé oaká ve nenazo, gimilikú moloaká netá makolímo utó okoko lekelí zámuza avilegekoko lekehelú itimó okikoma, Ómasímo lekelémo vatí oko zámuza nolekemeko zukatoni lekelepizekiko, hanuva alévolé iki minanigave. \p \v 14 Nenemú nene, nigivénegita, lugeha netá soza saza ómai netakumú mosiiki etó iki minalo. \v 15 Lekeza likigikagi lakagatagima niave. Nenemú gakó imane litoze, lekezatini giliki ánigi hee lilo. \v 16 \x * \xo 10:16 \xt Mat 26:26-28; Mak 14:22-24; Luk 22:19-20\x* Gonigú nene vain nagamí Ómasímo lusa geko molamó nene nonunike, Kilistoni golanímini lusa molamó nene izá moloko aleaká noune. Itó peleti lusa geko molamó nene nonunike Kilistoni mémelámini lusa molamó nene izá moloko aleaká noune. \v 17 Lepa nosá nene hámakó peletigutí noaká noune. Ámináminoko leza monó guluhá vegená nenete apizeko hámakó loló oaká noune. \v 18 \x * \xo 10:18 \xt Liv 7:6\x* Lekeza nene Isilae vegenalitini sunimú gililo. Guguni giziki nosánetá niaká nia vegenalite guguni giziaká italó viki Ómasiloka gímiziaká niave. \v 19 Gakó nolumó nenémini mogona lá oko neve. Ómai netalímini miguhala niaká niamó nenémo netá gihila nomive. Itó ómai netá ezagi gihila nomimóza, \v 20 \x * \xo 10:20 \xt Gapo 32:17\x* monó gelema vegenalite miguhala niaká niamó nene Ómasíminimú nomive. Holositini miguhala niaká niave. Nenemú nénisi nene lekezagi holosigi apizitave loko gelemuve. \v 21 Lepa nosató Guivahanímini gonigutí niiki itó holositini gonigutí niiki itamó nene, etamitive. Ámina goni lositakutí noakaláa nomive. Itó Guivahanímini italotí niiki holositini italotí noakaláa nomive. \v 22 \x * \xo 10:22 \xt Gapo 32:21\x* Guivahanímini izapaló molative liki niahe. Ehe, lelí zámuzámo aí nene avilegenamive. \s1 Némini manámini inigi Ómasímini agulizá vitive liki lá itaze \p \v 23 \x * \xo 10:23 \xt 1 Koli 6:12\x* Lekeza nene netá matá mukí nene ligika ale golesa iti netá nomigo hanuva aleakaláa neve liki liaká niamóza, mukí netá alekuko nenémo lelémo vatí aminogo ive. Netá matá mukí nene gakola nomigo hanuva aleakaláa nemóza, nene netá mukí aleloko novinake luhusate ale gilitolimiakaláa nomive. \v 24 Makó eza ezáamukó gelemoko agivelahinimú gilino. \v 25 Lekeza nene lekezatikó maketilotí iza goula nosá meina hizitune likima hanuva hizitaze. Lá niikima soza saza ómai netalímini numukutí nehe liki giliko, gena okative liki loká miká amilo. \v 26 \x * \xo 10:26 \xt Age 24:1\x* Nenemú monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve: \q1 Mikasigú netá matá mukí nemó nenémini amelaho Guivahani áisigó noive. \m \v 27 Liki gizinamó nenazo, mikasiuka netá mukí nene noaká netakó neve loko gilinogo une. Nenemú monó gelemi ve makolímo nosánetakumú alesa molo lekemekiko nene, numunagú ititune likima ititaze. Itikiko, nosánetá lekemekiko nene, lakagata giliko, gena amiko, gopa nalo. Gopa niniki nene holositini miguhala nehe liki loká miká amilo. \v 28 Lá onoimóza, gopa niniko nene ve makolímo imane iza nene ómai netalímini miguhala neve loko lo utó o lekemekiko nene, ámina vemú nene giliko, gena okikoma, ahulalo. \v 29 Lekezatini likigikatini golesa itikumú nomive. Likigivetipini agika golesa okative loko noluve. Nezáne nigikamú gulugo gena ami netakumú ve makolímo ezáa agikatunú ale moloko nenikumú lokatize, nenemú ahulatove. \v 30 Neza Ómasi agepoka lokinake nosánetá natomó nenazo, Ómasi agepoka loko nato netakumú ve makolímo gele golesa oko gahá nimitimó nene etaminogo ive. \p \v 31 Nenemú lekeza nosánetá nanigi itó zahí nagamí nanigi itó némini manámini inigi Ómasímini agulizá vitive liki lá ilo. \v 32 Lekeza Zuta vegená ahe itó Kiliki vegená ahe itó Ómasímini vegenala zuha keí kovogisaló gili golesa ita netá nene ali utó amilo. \v 33 Neza ámináminoko vegená haitopaitó keza ániginimikiko etative loko minuke, nezáne netá matáne lamaná itive loko nomive. Ómasímo vegená mukí kugutó vizitive loko némini manámini oaká nouve. \c 11 \p \v 1 \x * \xo 11:1 \xt 1 Koli 4:16; Pili 3:17\x* Neza Kilistó lisoko vi gapoló lisuke, ámegetoaká nouve. Lekeza ámináminiki není nigizakagú lisiki némegetalo. \s1 Venalite gotóitó netá hitata gakó \p \v 2 Lekeza nene oko moloko umómaloka mili giliki neza lo hutu gakó lainim-oleketumó nene ámegetiki miniaká niave. Nenemú gulugo lamaná okago lekegepoka loaká nouve. \v 3 Itó gakó makó lokugo gilitaze, gililo. Ve nene venalitini napáa niave, itó Kilistó nene vetini napáa noive, itó Ómasi nene Kilistoni napáa noive. \v 4 Nenemú ve makolímo ezáa gotolaló akilí hitonoko Ómasiloka litimope itó Ómasímini agepagutí gakó lo utó itimó nene, Guivahani avoza hiliti netá alinogo ive. \v 5 Itó vená makolímo gotolaló netá hitamoko Ómasiloka litimope, itó Ómasímini monó gakó lo utó itimope nene, vana avoza hiliti netá alinogo ive. Lá itimó nene, mokoló vená lugáate gotóini zopova huki asú iki miniaká nia vená gilinogo ive. \v 6 Nenemú vená makó nene gotolaló netá hitamoko lá okikoma nene, gotola zopova huki alínipa italo. Itó vená makó nenemú avoza helekikoma, gotola zopova aseva zekoko gó ale hitooko Ómasiloka lino. \v 7 \x * \xo 11:7 \xt Apí 1:26-27\x* Itó ve keza nene Ómasímini nekisa itó Ómasímini gonanalisiva lilí inamole. Itó vená keza nene vetini gonanalisi niave. Nenemú ve keza monó lita gamenaló gotóitó netá ali hitiiki minatamó etaminogo ive. \v 8 \x * \xo 11:8 \xt Apí 2:18-23\x* Ómasi eza ve nene venakutí aleko loló amive. Vená nene vegutí aleko loló imole. \v 9 Ve nene venakumule loko alémo utó amive. Vená nene vemule loko alémo utó imole. \v 10 Nenemú monó liki niago, ageló vegenalite ánigi miniaká nianazo, vená keza vetini gizapaló niamó nenémini anosa nene gotóitó gó ali hitiki minatamó nene etanogo ive. \v 11 Lá oko nemóza, Guivahaniló gímizekunike ve nene venalitini zámuza nianazo, itó vená nene vetini zámuza nianazo, nenemú Guivahanímini avogisaló nene ve vená keza haitopaitolímini minatamó nene etaminogo ive. \v 12 Vená nene vegutí aleko loló onoimóma neve, itó itína gamena ve nene venakutí utó oko ve hize hutilí oko minoaká noune, itó netá mukí nene Ómasilokatí neve. \v 13 Lekezatini giliki ánigi hee lilo. Vená makolímo gotolaló netá hitamoko Ómasiloka litimó nene, etatimó nehe. \v 14 Itó ve makó nene gotola zopova hánagi minatimó nene etaminogo ive. Nenémini mogona nene gozapá monó gelemake mina zupa hanuva gilinamóma neve. \v 15 Itó venalitini gotóini zopova hána nenémo netá hitinamó gilinogo inazo, keza zopova hánagi minatakumú nene gili lamaná iaká niave. \v 16 Makó nenémo imane gakó gele ahulanogo nookoma, láa loko gilino: Haitó suni nene lezagi Ómasímini vegenala zuha lugáagi ma ale minamune. \s1 Lepa nosató ali nupa iake ali gopa iki miniaká amó \p \v 17 Netá makokumú gulugo golesa oaká noimó nenemú lekegepoka laminake lakagata alinake lo likimitoze, gililo. Lekeza monokumú ali nupa iake likigika mili hamó amake hizi hoú liaká niave. \v 18 Itó monokumú ali nupa niago, lekelí likigika hoú loaká noive liki li nimikago lamaná lahe loko gelekuve. \v 19 Itó hizi hoú lamó nene hanuvamú nomive. Lekelikutí hí vegenalite monokumú amuza miliaká niave. Keza mini utó itave loko ámina suni utó oaká noimó netive. \v 20 Itó lepa nosá nanigi ali nupa iki minake, nosá niaká niamó nene Guivahanímini nosá nomive. \v 21 Lekeza nosánetá aliki ake nelaga amake, lekezatini litá iki etó etó nikago, vegená lugáa gaúna hiliki miniaká niave, itó vegená lugáa nagamí niki niki kigika kagata gopa oaká noive. \v 22 Lekeza numutini nomigo lá iaká niahe. Lekeza nosánetá natune likima numutikukó nalo. Lekeza Ómasímini vegenala zuha makó ánigago lemekago, gohogó vegená keza golesa gele netá alikimiaká niave. Nene sunimú nanave loko lo likimitove. Lekegepoka litohe. Óe, lekegepoka laminogo uve. \s1 Lepa nosalímini gakó \p \v 23 Neza Guivahanilokatí gakó aleko lukumumóma nene lá oko neve. Guivahani Izesú nene Zutá amimí i holugú nene peleti aleake, \v 24 Ómasi agepoka loake, gitegeko nokimike limó: Není mémela imane lekelikumule loko nolukumuve. Nenikumú gili miniki niki minalo. \v 25 \x * \xo 11:25 \xt Gá 24:6-8\x* Itó nosánetá niake, vain nagamí goni ámináminoko aleake, láa loko limó: Imane gonigú nene lo múnaheaká gakó gosohá ale alévolé oaká golaníne neve. Nata zupa zupa nene nenikumú gili miniki niki minalo. \v 26 Guivahani velesá atiginá oko amiko nene lekeza imane peleti nosaki vain nagamiki nata zupa zupa nene Guivahani hili gakó li utó utó iki li kimiaká niave. \p \v 27 Nenemú vegená makó keza Guivahanímini peleti nosaki vain nagamiki ali gopa iki natamó nene, Guivahanímini mémelagi golanigi ali gopa inatímini lihima alinigave. \v 28 Nenemú peleti nosaki vain nagamiki nanigi niikima, goí iki likigikagú gakó netikumú vitagá iiki nalo. \v 29 Itó vegená makó nenémo Guivahanímini agupe loló uhatímini mogona gele hee lamoko gopa natimó nene, Ómasímo lihimalamú goní otati netá nene ezáa ale utó inogo ive. \v 30 Lekelikutí lugáate lepa nosá gopa nikago, netá kiviseaká noive, itó lugáa mota hilikave. \v 31 Leza mogonatemú vitagá oko lo utó moloko minutilina, Guivahanímo nene lihima lememiline. \v 32 Itó Guivahanímo mogonatemú lotuva legeaká noi zupa nene lelí mogona ale utó oko lagavutó zeaká noive. Monó gelema vegenaki gopa miniki golesa ikatave loko nenémini olimiaká noive. \p \v 33 Nenemú nigivénegita, lekeza lepa nosá natune liki niikima, ali nupa iki miniki vegená lugáamú kegeva iki niiko, imi asú ikiko, apí iki nalo. \v 34 Makó nenémo nosánetakumú gaúna napa helekokoma, numunauka minoko goí oko nino. Alegesá iki ali gopa ikiko lekelitoka lihima utó okatize. Itó gakó lugáa nezáne lekelitoka vinake ale hee linogo uve. \c 12 \s1 Sikalahulímo monolímini zámuza lehizelimiaká noive \p \v 1 Nigivénegita, Sikalahulímo zámuza haitopaitolímini lehizelimiaká noimó nenémini mogonamú gili gopa ikataze, lo likimitoze, gililo. \v 2 Lekeza gozapá monó gelema vegená niago, lakagata hizego, negi hiziaká netá ómai netá sozáaló viki gímiziaká amó. Nene mota gilinamó nenazo, \v 3 nenémini lugáa lokugo gilitaze, gililo. Ve makó nene Ómasímini Sikalahulímo alémo vávani iko Izesuni aleko letoko laminogo ive. Itó Sikalahulímo alémo vávani amiko nene, Izesú nene Guivahaníne noive loko laminogo ive. \p \v 4 \x * \xo 12:4 \xt Lom 12:6-8\x* Itó monolímini zámuza haitopaitolímini nemóza, Sikalahú hamokó nenémo lehizelimiaká noive. \v 5 Monolímini gelekelé hoza haitopaitolímini nemóza, hoza amelaho Guivahani nene hamokó noive. \v 6 Itó monolímini zámuza haitopaitotunú hoza aleaká nounimóza, Ómasi hamokó nenémo lelémo vávani igo aleaká noune. \v 7 Sikalahú nenémo monokú lamaná iki minatave loko monolímini zámuza mukí nene gona moloko leme asú oaká noive. \v 8 Ve makó nene Sikalahulímo alémo vávani igo gakó gele hee lo minake loaká noive. Makó nene ámina Sikalahulímogó alémo vávani igo, asuguná gakolímini mogona loaká noive. \v 9 Itó vegená makó nene ámina Sikalahulímogó alémo vávani igo, Ómasimú gele alévolé onoikeve loko alévolé suni ale utó oaká noive. Makó nene ámina Sikalahulímogó alémo vávani igo kivisi vegená kelémo zokoaká noive. \v 10 Itó makó nene alévolé suni alitive loko zámuza ameaká noive. Makó nene Ómasímini agepagutí gakó litive loko agika agata ale koló omiaká noive. Makó nene netá matá nene Ómasilokatí nemó nomimó nenémini mogona ánigo hee hee litive loko nene agika agata ale koló omiaká noive. Itó makó nene haitó vetini konokutí monó galinali litive loko agepa ale vávani omiaká noive. Makó eza haitó konokutí lina gakolímini mogona ale viligoko lo kimitive loko agepa ale vávani omiaká noive. \v 11 Nenémini zámuza mukí nene Sikalahú hamolímogó ezáa agata gilike etó etó oko gona moloko lemeaká noive. \s1 Lugupe hamó nego gelekeleváa mukí neve \p \v 12 \x * \xo 12:12 \xt Lom 12:4-5\x* Vegená leza lugupe nene hámakó neve, itó lugupémini gelekelé nita netá ligisa ligizani logoka legepa logómula lagata nene mukí neve. Keza ali nupa ikago, lugupe hámakó loló oko neve. Leza Kilistotoka gímizuni vegenatoka ámináminoko neve. \v 13 Sikalahú hamolímo lelitoka limike monokú lelémo nupa okago, lugupémini suni aleko hamó loló oko nominune. Zuta vegená itó Kiliki vegená itó sihele vegená nouhaki itó minamuhaki leza mukitó nene hamó Sikalahú ale mulutegú molo asú unike, hamó loló okune. \p \v 14 Lugupémini gelekelela nene hamó nomive. Mukí niave. \v 15 Nenemú ligisa nenémo neza agizani noamuve, nenemú agupémini nekisa minamuve loko litikumule loko lugupe ahuloake ezáagó minoakeve loko laminogo une. \v 16 Itó lagata nenémo neza agómula minamuve, nenemú agupémini nekisa minamuve loko lugupe ahuloake ezáagó minoakeve loko laminogo une. \v 17 Lugupeló nene logómulagó minalina, lugupe nenémo agatamú vitagá iline. Itó lagatagó minalina, agokamú vitagá iline. \v 18 Lá onoimóza, lá oko nomive. Ómasímo ezáa agata gele hee lo minake, lugupémini gelekelela mukí nene hoza gakó haitopaitolímini loketamó. \v 19 Lugupémini nekisa hamokó minalina, lugupe nene golesa oko haha ilinamóza, \v 20 itínasa nene gelekelé netá mukí niago, lugupe nene hamó neve. \v 21 Nenemú logómula nenémo geza lelí luhusate minamanize, ahulokoko vozo loko ligizani lo ameminogo ive. Itó gotote nenémo geza lelí luhusate minamanize, ahulokoko vozo loko ligisa lo ameminogo ive. \v 22 Lá oko nomive. Lugupémini nekisa lugáa keé lama netá nene minamalina, leza lamaná oko minamutiline. \v 23 Itó lugupémini nekisa makokumú guluko limiki niamó nene gizapa okimiaká noune. Itó lugupémini lovoza hili netá nene asapú oko gonanalisi oaká nounimóza, \v 24 lovoza helemi netá nene utó iki miniaká niave. Ómasímo nene lugupe ale utó ike, lugupémini nekisa limiki minamoláa nene hoza napa kimimó. \v 25 Lugupémini nekisa keza hoú liki haitopaitó minamiki lelegí iki eza gelekelé otiko eza gelekelé otiko minatave loko hoza kimimó. \v 26 Nenemú lugupémini nekisa makolímo gotá apelekiko miluma gilitimó nene, lugáa mukí keza miluma gili asú inigave. Itó lugupémini nekisa makó ali otitamó nene, lugáa mukí keza kogoliza vizi asú inigave. \p \v 27 Monokú nominuhatímini mogona ámináminoko neve. Lekeza mukí ali nupa ake Kilistoni agupegitana iki minake aí vegenala zuha lilí iki niave. Itó etó etó nene aí nekisa lilí iki minake, gelekelé iki niave. \v 28 \x * \xo 12:28 \xt Epe 4:11\x* Ómasímo nene vegenala zuha lelitoka lá oko lelémo etó okago noune: Aposolo lelémo etó okago, lelí hoza itekave. Nenelotí lemeko Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká ve. Nenelotí lemeko monó lainim-ilimiaká ve, itó nenelotí alévolé suni haitopaitolímini aliaká ve kelémo etó imó. Nenelotí lemeko kivisi vegená kilími zokiaká vegi, nasahilí ikimiaká ve, gizapa ve, itó haitó konokutí galinali li utó iaká ve kelémo etó imó. \v 29 Leza aposologó lelémo etó imó nehe. Itó Ómasímini agepagutí gakó li utó utó vegó kelémo etó imó nehe. Itó monó lainim-ikimiaká vegó kelémo etó imó nehe. Itó alévolé suni haitopaitolímini ali utó iaká vegó kelémo etó imó nehe. \v 30 Itó kivisi vegená kilími zokiaká vegó kelémo etó imó nehe. Itó haitó konokutí galinali li utó iaká vegó kelémo etó imó nehe. Itó haitó konokutí lina gakolímini mogona ali viligiki li kimiaká vegó kelémo etó imó nehe. Nenéminoko nomive. \v 31 Lekeza monolímini zámuza iteko minamoláa alitune liki amuza milalo. Itó neza monolímini zámuzatunú miniki aliki ita gapováa lamaná lekelepizitoze, gililo. \c 13 \s1 Ligika kemeko nasahilí oaká gakó \p \v 1 Neza vegenalitini konokutipe itó agelogini konokutipe monó litomóza, nigika nene vegená kememoko hanuva lá itomó nene, hoko-hoko netá pelo anó nenémini oko ha netá loló inogo ive. \v 2 \x * \xo 13:2 \xt Mat 17:20, 21:21\x* Itó neza Ómasímini agepagutí gakó loakalímini zámuzagi ve loló oko mininake, Ómasímini asuguná gakolímini mogona nene gele asú oko, itó mukí asuguná gakó mogonamú gele asú oko minoko, itó neza gele alévolé onoko agoka makó akutoko alemó zititímini zámuzagi minoko nigika kememinake hanuva lá itomó nene, ha netá loló inogo ive. \v 3 Itó netá matáne mukí gohogó ve nasahilí oketoko itó nugulizá ale otitove loko nugupe lokú ahulokoko nigika kememinake hanuva lá itomó nene, ha netá nenazo, nenémo nelémo lamaná aminogo ive. \p \v 4 Kigika kimita vegená nenete gínikaha amiki hulu iki minanigave. Keza kemekugú namiki kezáinimú giliko itemiko kezáini kugulizá ali oteminigave. \v 5 Keza sihana netá alemiki letenaha minamiki mukahá amiki vegenalitini lihima ali minamiki, \v 6 netá golesámo hutilí noiko kogoliza vizemiki monó sunímo hutilí noiko mulúikú lamaná gilinigave. \v 7 Kigika kimiaká vegená nenete genavagi netá hanuva gihinigave. Mukí netá matakumú gili alévolé ikigó minanigave. Kigikatunú Ómasimú kagata losi gelemiki ageva iki miniki monokú alévolé iki minanigave. \p \v 8 Ligika kemeaká suni nene lutegeminogo ive. Ómasímini agepagutí gakó loaká nene asú inogo ive. Itó haitó konokutí galinali loaká nene asú inogo ive. Itó asuguná gakó mogona geleaká nenegi asú inogo ive. \v 9 Asuguná gakó mogona geleaká itó Ómasímini agepagutí gakó loaká nounimó nene veletó agilaló neve. \v 10 Minoko alika nene vové avetoko avasavagi netá utó noiko, veletó agilaló ne netá nene tolova inogo ive. \v 11 Neza izegipa namuni minuke, namu gakó loko minumó, itó namunite giliaká kigika kagata geleko minumó. Itínasa nene olopa ve loló okuke, izegipa namunitini suni ahulokuve. \v 12 Itínasa gamena geleaká noumó nene, gapokapolímo logoka legepa ale viligokago, ánigo hee hee losá amunimó nenéminoko neve. Alika nene gihila lamaná logómulaló utó iko, Ómasímo lelí mogonáa ánigoko gele asú oaká noimó nenéminoko leza ánigokoko gele hee hee loko gilinogo une. \v 13 Itó miniva miniva ita netá nene Ómasimú gele alévolé oaká itó lagata losi gelemoko ageva oaká, itó ligika kemeaká nene netá losive makole nemóza, ligika kemeaká nenémo iteko neve. \c 14 \s1 Ómasímini agepagutí gakó lo utó o kemeaká nenémo iteko neve \p \v 1 Nenemú lekeza vegená likigika kimiki nasahilí itune liki amuza milalo. Itó monolímini zámuza makó alitune liki amuza milalo. Lá iki miniki Ómasímini agepagutí gakó li utó iakakumú gilikiko itino. \v 2 Haitó konokutí galinali liaká nia vegenalite vegená li kememake Ómasi li amiaká niave. Keza nene Sikalahulímo kelémo vatí igo Ómasímini asuguná gakó nilago, vegená lugáate gili gopa iaká niamóza, \v 3 Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká niamó keza vegená monokú kilími olotiva iaká niave, itó ali kii likimiaká niave, itó kilími hulu iaká niave. \v 4 Haitó konokutí liaká nia vegenalite kezáini kigikáini hizi lé imiaká niamóza, Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká nia vegenalite Izesuni vegenala zuha mukí nene monokú kilími alévolé iaká niave. \v 5 Lekeza haitó konokutí galinali li asú itave loko geleaká noumóza, Ómasímini agepagutí gakó li utó itakumú gulugo itekave. Ómasímini agepagutí gakó li utó iaká nia vegená nenete haitó konokutí liaká nia vegená nene kiviligikave. Lá onoimóza, ve makolímo haitó anokutí lokikoma, Izesuni vegenala zuhatini luhusáini ale gilitoketative loko makolímo ámina lonoi gakolímini mogona ale viligoko lo kimitimó nene hamó lelegitó minanigave. \p \v 6 Nigivénegita, neza lekelitoka vinake Ómasímo lo utó oko lo nimi gakó itó monó mogona itó Ómasímini agepagutí gakó itó lainim-oleketati gakó lo utó oko lo lekememinake haitó konokutikó gakó lo likimitomó nene, nenémo nana oko hize lé oleketative. \v 7 Hanuva netá hololopani itó gotilisa nene lamaná iki zemitamó nene, anó lupamú nana oko gilitune. \v 8 Itó ami vémo pikuli nene lamaná oko huhu lamitimó nene, lova hizitave loko sele nolive liki viki ali vatí aminigave. \v 9 Ámináminoko lekeza haitó konokutí gakó asapulagi litamó nene, vegená lugáate mogona nana iki gilitave. Hanuvamú likago, gakotini nene hepelímo ale gopa okiko tolova inogo ive. \v 10 Nagata gulumó numutó namató haitopaitó konó komasí nomive, itó gilituni gakokó nemóza, \v 11 hanuva neza haitó konokutí lina gakolímini mogonáa makó gele gopa itomó nene, ámina gakolímini amelaho nenikumú gelekiko, haitó apatotí ve loló inogo uve, itó neza ámináminoko aikumú gelekugo haitó apatotí ve loló inogo ive. \v 12 Itó lekelitoka mogona ámináminoko neve. Sikalahulímini zámuza lekelitoka utó itive liki amuza miliaká niamó nene vatí oko nemóza, Izesuni vegenala zuha monokú kilími miliko, monokú luhusatini ali alévolé itave liki amuza milalo. \p \v 13-14 Neza haitó konokutí Ómasiloka litomó nene nigikatunukó linogo uve. Nagata nenémo netá gihila ale utó aminogo ive. Nenemú haitó konokutí gakó galinali lita vegenalite mogona ali viligiki vegená li kimitatímini zámuza alitune liki Ómasiloka lino. \v 15 Nenemú nana itune. Nenémini uko etanogo ive. Makó zupa nene Sikalahulímo legepa ale vávani okiko haitó konokutí Omasiloka litune, itó makó zupa nene lagatatunú gele hee noloko Ómasiloka litune. Makó zupa nene Sikalahulímo legepa ale vávani okiko haitó konokutí nama litune, itó makó zupa nene lagatatunú gele hee lonoko nama litune. \v 16 Lá amitanimó nene, Sikalahulímo gegepa ale vávani okiko haitó konokutí Ómasi agepoka litanimó nene, geza lokako, nene sunimú gele vevesamita vegenalite geí gakó gelemitamó nenazo, keza nana iki lamanale liki litave. \v 17 Geza Ómasi agepoka gihila litanimoki, gigivekaho nene gele gopa noiko, nana oko monokú alémo alévolé itive. \v 18 Haitó konokutí gakó loaká nene nénisi likivilegeko loaká nouve. Nenemú Ómasi agepoka loaká noumóza, \v 19 neza nenemú gulugo, gihila loló amive. Monokumule liki alegesá niko haitó konokutí gakó hána hána litove lokoma hanuva litomóza, neza nenemú gelekugo lemekave. Nigika nagatatunú gele hee hee linake vegená lainim-oketanogo nene monó gakó luguhasí lo kemeakakumú nene gulugo, itekave. \s1 Monokú linigima izegipa komatini suni alemilo \p \v 20 Nigivénegita, izegipa komate izahuza netakumú giliaká niamó nenéminiki likigika lakagatámo izegipa komatini suni alemilo. Izegipa komatini suni alinigima nene netá golesa alemilo. Itó gakó giliki ali hee hee linigima nene, olotiva vegenalitini suni alilo. \v 21 \x * \xo 14:21 \xt Isa 28:11-12\x* Monó gotolaú gakó makó láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Guivahanímo láa loko nolive: Neza haitó apatotí vegená kelémoko okugo, keza iki imane vegená nene haitó konokutí není negepagutí gakó li kimitamóza, není gakó geleminigave. \m \v 22 Nenémini lugáa litoze, gililo. Haitó konokutí gakó galinali loaká nenémo monó gilina vegenakumule loko haitó suni utó osá amive. Monó gelema vegenalite ininá itave loko neve. Itó Ómasímini agepagutí gakó lo utó oko lo kemeaká nenémo monó gelema vegenakumule loko utó osá amive. Monó gakó gilina vegenalitini luhusáini neve. \v 23 Nenemú Izesuni vegenala zuha ali nupa iki miniki mukitó nene haitó konokutí gakó ganagana niliko, nene sunimú gelema vegená ahe itó monó gelema vegená ahe itiki giliiki nene, negi hizikave liki gilinigave. \v 24 Itó lekeza mukitó nene Ómasímini agepagutí gakó li utó iki niliko, monó gelemi vehe itó hetoka ve makolímohe lekelitoka iteko monó gakó gilinogo ive. Lá itimó nene, lekeza mukitoka lina gakolímo lihimalámini mogonala ale utó oko goní otanogo ive. \v 25 Lá okiko, agikagú netá halá geko nemó nene utó okiko, eza pou loko mikasigú agoka hizeko ako minoko, Ómasi gupá ze ameko, Ómasi lamaná lekelitoka noive loko linogo ive. \s1 Monokú netá mukí iki miliki itamó nene vo gunigó ino \p \v 26 Nigivénegita, nenemú nana itune. Lekeza monokumú alegesá inigi niikima, lukugupegó anitisá amave. Makó nenémo monó nama aleko oaká noive. Itó makó nenémo lainim-oleketati gakó aleko oaká noive. Makó nenémo Ómasímini agepagutí gakó haitolímini aleko oaká noive. Makó nenémo haitó konokutí gakó galinali loaká nene aleko oaká noive. Makó nenémo haitó gakokutí lonoi gakolímini mogona loaká nene aleko oaká noive. Nene suni mukí alitamó nene, monokú luhusatini ale alévolé itune liki nenémini ilo. \v 27 Haitó konokutí gakó litamó nene mukilite lamilo. Losihe losive makolehe nenéminiki hamopamó niliko, makolímo nene mogona ale viligoko lo kimino. \v 28 Monokumú alegesá iki niiko, ve makolímo haitó konokutí linogo nookoma, mogona ale viligoko lo kimiti ve makó nomikoma ezáagó nene makotoka minoko ezáaloka itó Ómasiloka lino. \v 29 Itó Ómasímini agepagutí gakó nene vegená losihe losive makolehe keza li utó iki niiko, lugáa keza nigiliki gona milatave. \v 30 Makó nenémo noliko, Sikalahulímo nene ve makolímini agikagú monó gakó molomikiko, linogoma, goí oko li ve nene hanuva noiko lino. \v 31 Lá iki Ómasímini agepagutí gakó litune likima, lekeza mukitó hanuva li asú itave. Lá iki hamopamó likiko, lugáa keza monó giliki kigika vávani itive. \v 32-33 Ómasi nene ale gopa oaká netakumú amu helesá ami Ómasi noive. Netá ale hee loaká nenemú amu heleaká noi Ómasi noinazo, Ómasímini agepagutí gakó li utó ita ve nenete kezáini li utó ita gakotó gizapa iki minatave liki linamole. \p Izesuni vegenala zuha lugáa nenete monokumú ali nupa niago nene, \v 34 vená nenete gakó lamake hanuva miniaká niave. Lekezagi áminámini ilo. Vená nenete monó gakó litave loko gele kemesá amune. Vená keza nenéminiki limiki minatave loko Mosé lo hukoko li gakokú nene neve. \v 35 Vená makolímo monokumú alegesá niiko gakó litimó nene, lovoza heleaká netá nenazo, vená keza netá makokumú loká inigima, hanuva numúikuka miniki váinigi kezáinigó loká ikitiko, ligili hagili itave loko noluve. \p \v 36 Nolu gakokumú géneka litamó nene, Ómasímini gakó lekelitokatí utó okago nilahe. Itó lekelisigó Ómasímini gakó gelemó nehe loko litove. \v 37 Lekelitokatí makolímo ezáamú gelekiko, Ómasímini gakó loaká ve gihila loló itimó itó Sikalahulímini zámuzagi mina ve loló itimó nene, gakó luhuva gizo nolukumumó nene Guivahanímo lo hutamó neve loko gilino. \v 38 Vegená makó nenémo imane gakó gele ahulatimó nene, aí gakó gele ahulatune. \v 39 Nenemú nigivénegita, láa liki gililo: Ómasímini agepagutí gakó li utó itakumú amuza milalo. Haitó konokutí galinali loaká nenemú géneka likitamilo. \v 40 Itó monokumú alegesá iki miniki netá matá mukí iki miliki itamó nene vo lamanakó oko vo gunigó ino. \c 15 \s1 Izesú heleneikutí oti gakó \p \v 1 Nigivénegita, Izesuni gakó lamaná lo lekemekugo gilinamóma goha lo likimitove. Lo lekeme lekeme ugo, alikago, lukesatini loló onoimóma neve. \v 2 Ámina gakó ali gilitiki alinitamó nene, gili zagiaká netatini alemó zeko gopa onamitimó nene, lukugutó vizinogo ive. \p \v 3 \x * \xo 15:3 \xt Isa 53:5-12\x* Monó gakó iteko mina gakó lo nimimokó nene lo lukumuke, láa loko lo lukumumóma neve: Kilistó nene monó gotolaú alika lá oko utó inogo ive liki li milató lelí lihimatemú hilimó. \v 4 \x * \xo 15:4 \xt Age 16:8-10; Mat 12:40; Apo 2:24-32\x* Helekago, gale zimikago, monó gotolaú li milató gamena losive makole galegú minoake, otopá zeko otimó. \v 5 \x * \xo 15:5 \xt Luk 24:34; Mat 28:16-17\x* Oteake, goí oko Pitani utó o amimó. Nenelotí izegipala zuha 12-a keitoka utó o kimimó. \v 6 Nenelotí vegenala zuha 500 keza alegesá iki niago neneló utó o kemekago, ánigi asú amó. Itó keikutí mukí kogómulagi ha niamóza, lugáa mota hilikave. \v 7 Nenelotí agunala Zemusini utó o amimó. Nenelotí aposolo mukí utó o kimimó. \v 8 \x * \xo 15:8 \xt Apo 9:3-6\x* Alika nene neza guhalehale oko nougo utó o nimimó. \v 9 \x * \xo 15:9 \xt Apo 8:3\x* Neza aposologutí lemeko nouve. Neza Ómasímini vegenala zuha gopoguni moloko kepeleko nougo, aposolo loló itane loko nugulizá molokago, okeha nipiligo nouve. \v 10 Lá onoumóza, neza aposolo loló uke, není mogonáne haitolíminoko nemó nene Ómasi agika lamanakímo lokago loló okuve. Itó agika lamanakímo nenitoka satamive. Neza hoza alumó nene aposolo lugáa kivilegeko alumole. Itó hoza neza nanánetunú aluline. Ómasi agika lamanakímo nenitoka minokago alumole. \v 11 Itó neza hoza alumoki itó aposolo lugáate hoza alemoki nenémo gihila nomive. Leza monó nenéminoko lo lekemekuko, lekeza gili alévolé inamó nenémo gihila neve. \s1 Izesú heleneikutí oteneimóma nenazo, lezagi otinogo une \p \v 12 Kilistó nene heleneikutí otopá zeko otimó. Monó láa loko lo nolukumuko, lekelikutí lugáate helenosakutí oteminogo une liki nanamú liaká niave. \v 13 Heleneitunikutí otituni gakó nene gihila minamilina, Kilistó heleneikutí otimoki nene gakó gihila minamiline. \v 14 Itó Kilistó nene otemilina, monó noluhá nene hanuvamú lokuko, lekeza hanuvamú gili alévolé aline. \v 15 Itó nenegó nomive. Leza Ómasimú lo nouhá nene eza Kilistoni heleneikutí alémo otimó neve loko loaká nounimóza, helenosakutí otemoaká netá nelina, Kilistoni nene Ómasímo alémo otemiline. Itó nene gakó lunimó nene Ómasiloka lo mulunike sozaló ve loló oko nounimó gililine. \v 16 Hele vegená otemitave liki liaká niamó nene gakó gihila minalina, Kilistonigi alémo otemive lokogi gakó gihila minaline. \v 17 Itó Ómasímo nene Kilistoni heleneikutí alémo otemive liki liaká niamó nene gakó gihila minalina, gili alévolé iaká netatini nene ha netá loló iline. Itó lihimatini nene hanuva minaline. \v 18 Itó Kilistonimú gili alévolé iake hele vegená nene viki latila aline. \v 19 Leza mikasiukagó imane hanuvamú Kilistokumú lagata losi gelemoko ageva oko minutilina, vegená lugáa mukilite muhelete geleline. \s1 Helenosakutí otitunimó nene ganagana otinogo une \p \v 20 Itó nenéminoko nomive. Kilistó nene lamaná heleneikutí otopá zeko otike, hele vegená ale goí o kimike otimó noive. \v 21 Ganá ve Atá eza heleaká netá ale utó o limike hilimó ámináminoko haitó ve makolímo helenosakutí otituni netá ale utó o limike otimó. \v 22 Atagegi lugupe apizekoma nouninazo, nenemú hele asú oaká noune. Ámináminoko Kilistogegi lugupe apizekoma nouninazo, galegutí ote asú inogo une. \v 23 Hizi letiki otitave loko lonoitokó otinogo une. Kilistó ale goí o limike oteneive. Ati gamenaló nene aí vegenala zuha leza otinogo une. \v 24 Nenelotí alika nene Izesú eza kugulizaki ve haitopaitolímini itó Satani amuza ve keí zámuza aleko leme asú okoko, aí gizapaló nia vegená nene Ómasi amelahini agizakú molokiko, gizapa oletoko noiko, gamena lutiginogo ive. \v 25 \x * \xo 15:25 \xt Age 110:1\x* Itínasa nene Guivahanímo hozaváa aleko gizapa oletoko minoloko noviko, Ómasímo nene lova ve gala veva kelémo agisa heumauka molokiko, hozava ale asú inogo ive. \v 26 Lá okoko, lova ve gala ve makó kepele asú okoko lova ve gala vetini améipini napa nene alika apele hilinogo ive, agulizá nene heleaká netá. \v 27 \x * \xo 15:27 \xt Age 8:6\x* Izesú lá iti netakumú monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Ómasímo mukí vegenaki itó netá matá mukí nene agisauka molo asú inogo ive. \m Liki lina gakó nene giliiki Ómasimuki lonoi gakó nehe liki gelemilo. Ómasímo mukí netá nene Kilistoni agisauka kelémo nupa oaká noive. Eza nene Kilistoni agisauka minaminogo ive. \v 28 Ómasímo vegená itó netá matá mukí nene gipala aí agisauka lelémo nupa okiko nouko, gipala nenémo amelahini gelekelé otanogo ive. Lá okiko, amelaho livilege asú inogo ive. \s1 Helenosakutí oteakakumule loko genavagi hoza aleko nominune \p \v 29 Lekelikutí lugáate hele vegenakumule liki monó nagamí hiliaká niave. Helenosakutí oteaká netá nomitimó nene, nanamú nihilave. \v 30 Itó helenosakutí oteaká nene soza gakó minalina, neza nene gasovagi netalímini amupiló genavagi minoaká noumó nene hanuvamú minaline. \v 31 Nigivénegita, Guivahanite Izesu Kilistó eza není gonanalisi minatave loko lekelémo molamó. Nenemú gelekuke, Ómasímini avogisaló láa loko noluve: Neza gamena gamena heleaká netalímo omo ávatiha okago nominuve. \v 32 \x * \xo 15:32 \xt Isa 22:13\x* Neza Epeso numutoka gasova galagitana vegená kezagi lova hizeko minuhale nene, hanuva vegenalitini gakotoka leheta onoko onoitomó nene, nana netá gihila utó o nimitive. Helenosakutí oteaká netá nomitimó nene, láa loko luko etaline: Azo hilinogo unize, itínasa nosánetá iza goula apeleko lavalona natune loko lutiline. \p \v 33 Gopa napa mihina nia vegenatoka viki gímizemilo, likilími gopa ikataze. Itó lamaná iki iki miliki ita netatini nene gopa okative. \v 34 Lekeza nene likigika otopá ziko etó iki miniki golesa netá nene lekemegesa amilo. Lekelikutí vegená lugáate Ómasimú gilisá amave. Nenemú gelekuke, lokovoza hilitive loko noluve. \s1 Helenosakutí haitolíminoko gileleko otinogo une \p \v 35 Itó lugáate nene hele vegená keza nana iki otitave. Itó kugupe kovogisagi nanagitana ominamó utó itave. \v 36 Liki loká ita gakó nene negiga linigave. Lekeza netá matá ali zuhá iaká niamó nene hanuva ma golosá amive. Sikú zapava hulupa legekago, goloko iteaká noive. \v 37 Zuha netá nene haitó agupegi neve. Itó gulúvila nene haitó agupegi neve. Gihiláagó kilé ahe itó netá lugáahe zuhá oaká noune. Itó zuhá okuko, goloakaláagi agilagi nene alika utó oaká noive. \v 38 Itó Ómasi eza gele vevesoake lotamole loko ametameni amimó áminaló goloko iteake o moloaká noive. Itó gihila ámina oko kemetameni haitopaitolímini utó oaká noive. \v 39 Lugupémini mogonáa ámina oko hamokó minamive. Vegená lelí lugupe haitó, itó iza galatini kugupe nene haitó, itó namatini nene haitó, itó lagahatini nene ámina oko haitó. \v 40 Itó okulumatoka netá matá mukí neve, itó mikasiloka ámina oko netá mukí nemóza, okulumatoka netá mukí nemó nene gonanaliváa haitó, itó mikasiuka netá nemó nene ámina oko gonanaliváa haitó. \v 41 Ho nene lapanaláa haitó, ikani eza lapanaláa haitó, sonohí keza ámina oko lapanáini haitopaitó neve. \p \v 42 Helenosakutí oteakalímini mogonáa ámina oko neve. Gale zeaká lugupe nene haha oakalímini neve. Goloaká nenémo haha aminogo ive. \v 43 Gale zeaká lugupe nene hutuváa neve. Goloaká nene gonanalivagi neve. Gale zeaká lugupe nene keé lamimó neve. Goloaká nene zámuzalagi neve. \v 44 Gale zeaká nene mikasi lugupéa neve. Goloaká nene okulumakú lugupegi golanogo une. Mikasi lugupe nemó nene ámina oko okulumakú lugupe neve. \v 45 \x * \xo 15:45 \xt Apí 2:7\x* Monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: \q1 Ganá ve Atá nene sikalahulagi loló oko minoaká nenémini amelaho loló oko minamó neve. \m Itó alika Atá agulizá Izesú eza alévolé oko minoakalímini amelaho loló oko minamó. \v 46 Okulumakú lugupe ale goí osá amive. Mikasigú lugupe nene ale goí okago, okulumakú lugupe nene alika utó inogo ive. \v 47 Ganá mikasigú ve eza nene mikasitunú loló imó, nenemú mikasigú ve minamó. Alika ve eza nene olulumakutí vema minamó. \v 48 Mikasiuka vegená leza mikasiukatí ve Atá mina avevezaha oko noune. Itó okulumakutí limi ve mina avevezaha oko gosohá vegená minanogo une. \v 49 Itó mikasiukatí vémini ametameni alunimó ámina oko alika okulumakutí limi vémini ametameni alinogo une. \s1 Izesú anititi zupa okulumakú lugupe ale luhanogo une \p \v 50 Náa vegúe, gakó makó imane litoze, gililo. Mikasi lugupémo Ómasímini avogisaló vaminogo ive. Itó anuva oko haha iti lugupetunú netá alévoleláa ma aleminogo une. \v 51 \x * \xo 15:51 \xt 1 Tes 4:15-17\x* Gililo. Neza asuguná gakó makó lo likimitoze. Leza Izesunimú gele alévolé uni vegená mukitó hilitunimó negopa logómulagi nouni vegenaki hilina vegenaki ale viligokinake gosohá lugupe nene mukitó ale luho asú inogo une. \v 52 Alika pikulima noziko, helemoláate galinali gó melevezakitana oko otiiki anuva iki haha amitamó minanigave. Itó logómulagi minatunimoláagi ale viligokinake, haitó lugupe ale luhanogo une. \v 53 Lugupe imane anuva oko haha oaká lugupe nene gololohá oko ale ahulokinake alévolé oko minoaká nene ginegane nenéminoko ale luhanogo une. Itó heleakalímini mututona leza alévolé lugupe ale luhanogo une. \v 54 \x * \xo 15:54 \xt Isa 25:8\x* Itó anuva oakalímo alévolé oko minoaká ale luhati zupa, gakó láa loko monó gotolaú luhuva gizonoimóma alévolé inogo ive: \q1 Alévolé oko minoaká nenémo heleaká nene avilegeneimóma neve. \q1 \v 55 \x * \xo 15:55 \xt Hos 13:14\x* Avilegeake, heleaká geza lepeleaká zámuzaka hí neve. Heleaká geza gasovaka hí neve loko limó. \m \v 56 Lihima netalímo nene heleaká netalímini gasovala loló onoive. Itó Ómasímo lo huka gakokutí lihima netalímo helisalagi loló onoimóza, \v 57 Ómasi eza Guivahanite Izesu Kilistoni lomikago, netá golesa avilegeaká zámuza lemeaká ve noinazo, nenemú agepoka litune. \p \v 58 Nenemú náa vegúe, imane lo lekemenou gakó gili miniki alévolé iki oti vevesiki minalo. Lá niiki Guivahanimule liki hozaváa naliki, ámina hozámini gihila voko sata aminogo ive liki gili miniki Guivahanímini hozaló gamena gamena amuza miliki aliliki vilo. \c 16 \s1 Izesuni vegenala zuhate moni ali nupa itave loko lo kimimó \p \v 1 \x * \xo 16:1 \xt Lom 15:25-26\x* Itó Zelusale apatoka Ómasímini vegenala zuhate alitave liki moni ali nupa itakumú lo likimitoze, gililo. Galesia mikasiuka monó vegená lo kumumómáminiki ilo. \v 2 Lekeza moni nalemómámini avevezahaló gili miniki, holisi zupa zupa Sategú nene lugáa gona miliki ali etó etó iki mili-liki viki minalo. Hanuva moni ali nupa amiki gatizá niiko, vo anitekugo, moni ali nupa inigi ligitagani ikataze. \v 3 Lekezaloka vokugo, vegená makó kilími etó inita ve nene ámina hozamú gilitave loko luhuva netá kemekoko kimiselekugo, ali nupa initatotí nene Zelusalega aliki vitaze. \v 4 Itó lekeza giliko, etokikoma, nezagi makó aleko vitune. \s1 Pauló keitoka vinogo gakó lo molamó \p \v 5 \x * \xo 16:5 \xt Apo 19:21\x* Neza Masetonia mikasiuka vinogo nounazo, neneloka vinake gamena koma minokinake lekelitoka vinogo uve. \v 6 Lekelitoka vinake, nenelotí nenelokahe nenelokahe vitokumú gapoló nilími vatí itave loko lekezagi gamena koma minatohe, itó hepé gamena asú itihe loko nagata noguluve. \v 7 Neza itína gamena hanuva gopa novinake lekelí ánigomo vitomó nene etaminogo ive. Nenemú Guivahanímo gelekiko, lamaná noikoma lekelitoka voko gamena koma mininake vitove loko noluve. \v 8-9 \x * \xo 16:8-9 \xt Apo 19:8-10\x* Neza nene imaneloka Epeso numutoka Guivahanímo monolímini gapováa velekago, hoza nalugo gihila zeaká noinazo, itó monolímini gala veva mukí nianazo, Sikalahú limi holisi velesá alitamigo imaneloka miní ameko minanogo uve. \p \v 10 \x * \xo 16:10 \xt 1 Koli 4:17\x* Timotí lekelitoka vo anitekiko, Guivahanímini hoza aleaká noumó nenéminoko aleaká noinazo, agupeló gelegele okatize, lamaná oko minative liki geha zi amilo. \v 11 Lekeza gosohá ve noive liki aikumú giliko lememino. Nezagi ligive lagave lugáagi ageva oko nounimó nenazo, lekeza legesó iki gizapa itiiki amisilikiko, geha zeko gapoló oko oko atiginá oko nenitoka atize. \v 12 Itó ligiveteho Apoloni gakó litove. Ligive monó ve lugáa kezagi lekelitoka vitive loko agata aleko amiseleháza, eza itínasa vinogo vávani amive. Itínasa gopa gamena makó nene viti gapo koló okikoma, lekelitoka vinogo ive. \s1 Pauló gekéini loketake luhuva gizo asú imó \p \v 13 Lekeza gizapa iki monokumú gili alévolé iki minalo. Lá niiki, lekehelele vizemiko amuza miliki minalo. \v 14 Itó netá matá mukí lilí inigima likigika kimiiki lilí ilo. \p \v 15 \x * \xo 16:15 \xt 1 Koli 1:16\x* Itó nigive nagavese, gakó makó lo likimitoze, gililo. Lekeza Setepanani vená izegipala keza Akaia vegenakutí ali goí iki monó giliake, kigika ali viligamó neve liki mota gilinave. Itó monó gele vegenatoka gelekelé hoza alekogó minatune liki kagata giliaká niave. \v 16 Nene lekelisi nene nenémini vegená itó lilími vatí iki monó hoza aliki miluma giliaká nia vegená lugáagi ali lakamatoka milatave loko lakagata naluve. \v 17 Setepanaki Potunatoki itó Akaioki keza nenitoka ikago, Koliti vegená lekelikumú miluma geleko noutoka mulúnegú lamaná gelekuve. \v 18 Lá okuke, nezagi lekezagi mukitó keí ánigo lomala unike, mulutegú geha zimó. Lekeza ve nenémináamú giliko lamaná ino. \p \v 19 \x * \xo 16:19 \xt Apo 18:2\x* Asia mikasiuka monó gilina vegená keza lekelikumú geké nililikitago noluve. Itó Akuilako venala Piliskako itó keí numukú monokumú alegesá iaká nia vegená keza Guivahanimule liki lekelikumú geké nililikitago noluve. \v 20 Lekezatitini monokú eza aputá viziko eza aputá viziko iki minalo. \p \v 21 Neza Paulona itínasa luhuva nogiza vémini agizakutí luhuva gizoaká nogosanima alekuke geketini loleketuke luhuva imane gizo asú nouve. \v 22 Makó eza Guivahani agika amemitimó nene, Ómasímo usí vize amekiko meikú mututoni loló itize. Guivahanite geza ano. \v 23 Guivahanite Izesuni nasahilí lekelitoka mino moloko minino. \v 24 Nigikámo Izesu Kilistonimule loko lekelitoka minoaká noive.