\id 1TI \h Timote Aranol \toc1 Ɗerewol aranol ŋol Pol winnani Timote \toc2 Timote Aranol \mt2 Ɗerewol aranol ŋol Pol winnani \mt1 Timote \is1 Haala Puɗɗirka \ip Pol nanŋaanoma, maɓɓaa der Roma, Golle Lilaaɓe 28. Der ɗereeji makko goɗɗi, o batii ko nandi hande o yoofitinteno, Filippi 1.25; 2.24; Filemon 22. No o yoofitaa bo, o fuɗɗii golle boosaaɗe makko. Diga Maseduwaan o winnani Timote jiɗaaɗo makko, mo o gollodintoo. O batii mo o jooɗoo Efesu gam o semmiɗina goonɗinɓe, o janŋina ɓe bo. Haani o janŋina puy, gam waajotooɓe fewrekuuɓe na'on e waajoo haalaaji ɗi walaa hoore e luudontirɗi e goonɗinki. E wooɗi o janŋina, gam ekkitinol gooŋawol nun accata eklesiya daroo to laaɓi. \ip Ɗerewol Timote aranol ŋol e holla ko haani accen e ko haani gaɗen der joonne men. Eŋol holla bo no haani laawol foonnitaare tokkiree der eklesiya. Eŋol janŋina en bo ko wooɗi. \ip Ɗerewol ŋol e batana bo du'aare e no haani worɓe e rewɓe wonira der eklesiya. Pol e holla no haani ardiiɓe eklesiya e wallooɓe ɗum e laatii. Ɓaawo mum, oo bata Timote takkoo Alla e gollal janŋinol. \ip Der wecco ɗiɗaɓo, Pol e hokka himɓe geɓe feere feere wonɓe der eklesiya saawari, hande jon: gowniiɓe, e ardiiɓe, e joomiraaɓe, e maccuɓe, e jom jawdiiɓe. \ip Ɗerewol ŋol e walla en annugo no eklesiya resirnoo laabi dow ardaŋal. Ardiiɓe ɗuuɓɓe nun woni der eklesiya. No haani ɓe cuɓiree batanaamaa, golle maɓɓe bo batanaamaa. Gowniiɓe woɓɓe, go ɓe daaree gowniiɓe e gooŋa, sey ɓe jottoo jaka duuɓi gom. Haala janŋinol semmiɗinaama, gam haani gooŋa janŋinee faa laaɓa, gam haɓidingo boofi ɓeydotooɗi ɗuuɗugo. \iot Tokkontirki haalaaji \io1 1. Haala puɗɗirka 1.1-2 \io1 2. Ekkitinol dow eklesiya e durooɓe makka, 1.3-3-16 \io1 3. No haani Timote gollira, 3.17-6.19 \io1 4. Haalaaji cakitiiɗi e cannooje, 6.20-21. \c 1 \s1 Sannoore \p \v 1 Ɗerewol ŋol ƴiwii e am min Pol lilaaɗo Yeesu Almasiihu. Alla Kisinoowo en e Yeesu Almasiihu laatiiɗo tammuwe men, yowanimmi ɗum junŋo. \p \v 2 Emi sannee Timote, ɓiyam gooŋaajo, mo dimumi dow laawol goonɗinki. Alla Baaba meeɗen, e Joomiraawo meeɗen Yeesu Almasiihu enɗee, hokkee moƴƴere e jam. \s1 Ekkitinol fewrekuwol \p \v 3 Wakkati jahannoomi Maseduwaan, mi batiino maa jooɗoɗaa Efesu. Himɓe woɓɓe na'on ɗon e janŋina ekkitinol feerewol. Haɗu ɓe ɗum. \v 4 Batu ɓe ɓe acca hakkilango taalaaji e inɗe kaakiraaɓe ɗe walaa kaddi. Jeddi tan ɗum waddata, ɗum nafataa laawol ŋol Alla hisinirta himɓe e goonɗinki. \v 5 Ka batanmi ɗo laati nun gam mawningo yidde ƴiwune diga ɓerne laaɓune, e miilooji laaɓuɗi, e goonɗinki ki walaa munaafitaare. \v 6 Woɓɓe seekake e majjum, ɓe majjii der haalaaji baanji baanji. \v 7 Ɓee jiɗi laataago moodiɓɓe tawreeta, amma ɓe paamataa ka ɓe batata, e ka ɓe tabbitinta. \p \v 8 Een anni tawreeta e wooɗi, to kaa golliree hande no haani. \v 9 Een anni no tawreeta waɗaaka gam foonnitiiɓe. Amma ka waɗaama gam halluɓe, e nanaruuɓe, e ɓe hulataa Alla, e hakkeeɓe, e ɓe teddintaa ko senii, e yawiiɓe Alla, e warooɓe baabiraaɓe e inniraaɓe mum, e reƴƴitooɓe ƴiiƴam himɓe. \v 10 Ka waɗaama bo gam jeenooɓe, e waɗooɓe jeenu gorko e gorko, non bo debbo e debbo, e sippooɓe maccuɓe, e fewooɓe, e hunortooɓe fewre, e huune ɗuuɗɗum, luudontirɗum e ekkitinol gooŋawol. \v 11 Ekkitinol ŋol e yaada e linjiila ka jowanaami. Eka hollita tedduŋal Alla maanteteeɗo. \s1 Yettoore gam enɗam Joomiraawo \p \v 12 Mii yetta Joomiraawo meeɗen Yeesu Almasiihu, kokkuɗo am semme. Mii yetta mo gam o daarii am koolaaɗo, o yowanimmi golle makko. \v 13 Mii laatino batoowo kalluka dow makko. Mii toorannoo himɓe makko, mi holliino mo gite boɗeeje. Amma Joomiraawo meeɗen enɗike am. Mi annaano ko gaɗannoomi, gam mi goonɗinayno. \v 14 Moƴƴere Joomiraawo ɗuuɗanii am puy. O hokkii am goonɗinki e yidde ƴiwune diga e Yeesu Almasiihu. \v 15 Haala kooliniika nani, kaanuka himɓe fu jaɓa: Yeesu Almasiihu warii e duuniyaaru gam hisingo hakkeeɓe. Mii laatii arano caka maɓɓe. \v 16 Amma Alla enɗake am gam Yeesu Almasiihu hollita munyal mum dow am, min laatiiɗo arano caka hakkeeɓe. Yeesu on waɗii ɗum gam mi laatanoo goonɗinooɓe mo, heɓooɓe yonki tabitiiki fu misaalu. \v 17 Alla gooto woni, laamiiɗo tabitiiɗo, mo maayataa, mo yi'ataake bo. Daraja e tedduŋal woodani mo faa abada abadin. Aami! \p \v 18 Ɓiyam Timote, saawari kokku maa mi nun ɗon, jaadooki e annabaakuuji gaɗanooɗi dow maa. Accu ɗi laatanee gineeji gaɗiraa konu geetu. \v 19 Joga goonɗinki e cuuɗiiɗum ɓerne geetum. Woɓɓe hakkilanay ɗum, go goonɗinki maɓɓe halki. \v 20 Himeneyus e Aleksandire na'on caka maɓɓe. Mi wattii ɓe e junŋo Seyɗan gam ɓe annita no haanay ɓe bata kalluka dow Alla. \c 2 \s1 Du'anaago himɓe fu \p \v 1 Ka batanmi on aran nani: Eelee, eelitee. Du'ee, jettee Alla gam himɓe fu. \v 2 Du'anee laamiiɓe, e mawɓe leydi fu. Du'ee gam gonoɗen e jam, e deƴƴere der kulol Alla, heɓa himɓe ɗowtanoo neɗɗaaku men. \v 3 Kanjum wooɗi, eɗum fottani Alla kisinoowo en. \v 4 Oo yiɗi himɓe fu hisa, heɓa ɓe jottoo annal gooŋa. \v 5 Alla gooto nun woni. Tawaaɗo hakkune makko e himɓe bo gooto nun, kanko woni Yeesu Almasiihu, laatiiɗo neɗɗo. \v 6 O hokkitirii hoore makko gam sooditaago himɓe fu. Non Alla hollitiri laawol ŋol o suɓi no wakkati mum waɗi. \v 7 Gam mi batana ɗum, Alla waɗimmi baajotooɗo e lilaaɗo. O yowanii am mi janŋina himɓe ɓe lenyi janani haala goonɗinki e gooŋa. Gooŋa batammi, mi fewataa. \p \v 8 Gam majjum, mii yiɗi worɓe du'oo nokku fu, ɓe ɓanta juuɗe maɓɓe. Ɓe gaɗa ɗum e ɓerɗe laaɓuɗe, hinaa e tikkere, hinaa e jeddi. \p \v 9 Rewɓe kan ɓornoo gineeji pottuɗi. Ɓe gooda neɗɗaaku e senteene. To ɓe mooroo moorɗi ɗi gidi e kanŋeeri, e bannaaje ɗe cardi. To ɓe ɓorna gineeji ɗi ceede puy. \v 10 Amma ŋari maɓɓe laatoo waɗugo gaɗu geetu. Hande nun haanirani rewɓe batooɓe no e teddini Alla. \v 11 To e janŋinee, sey rewɓe jeeɗoo, e hettinii e ɗowtaare. \v 12 Mi hokkay laawol, debbo janŋina, ɗum bo laatoo hooreejo dow gorko. Ko haani nun o jeeɗoo. \v 13 Gam Aadamu nun artaa tagaa, ko Hawwa tokki. \v 14 Kade bo Aadamu bane Seyɗan jarbii, debbo nun jarbaa, go o ƴaartii sariya Alla. \v 15 Amma debbo hisinte diga e ɓeyŋu mum, to emo tabbitii e goonɗinki e yidde, e laaɓal, e jogaago hoore mum. \c 3 \s1 Hooreeɓe Eklesiya \p \v 1 Haala kooliniika nani: Jiɗɗo laataago hooreejo eklesiya fu, yiɗii golle booɗuɗe. \v 2 Den, sey ardiiɗo eklesiya fu laatoo mo walaa gacce. O laatoo gooduɗo debbo gooto, nantiiɗo, mo hakkillo, gooduɗo neɗɗaaku, cilminoowo hoɓɓe, baawuɗo ekkitingo. \v 3 Taa o laatoo jaroowo bagi, ɗum bo kaɓaaɗo. Amma o laatoo munyuɗo, daartoowo jam, mo suunaaka ceede. \v 4 O laatoo ardaniiɗo saare makko no wooɗiri. O elta ɓiɓɓe makko faa ɓe ɗowtanoo mo, ɓe teddina mo. \v 5 Gam to goɗɗo waaway ko ardanii saare mum, noy o waawirta ko hiinnii eklesiya Alla? \v 6 Haanay hooreejo eklesiya e laatii goonɗinɗo keso. To oo laatii keso, o mawnitinto, o doƴƴee kiita hande no Ibiliisa doƴƴiraa kiita. \v 7 E haani joomum e batanee geeta yeeso himɓe ɓe goonɗinay. Den ɓe jawataako mo, o yantataa bo der pitti Ibiliisa. \s1 Wallooɓe der golle Eklesiya \p \v 8 Wallooɓe der golle eklesiya bo, e haani laatoo fotuɓe teddineego. Ɓe galaa munaafitaare, ɓe jarataa bagi jiiloojam. To ɓe laatoo daartooɓe ceede e laabi kalluɗi. \v 9 Sey ɓe jogoo gooŋa goonɗinki ka Alla holliti. Ɓe jogoo ka e cuuɗiiɗum ɓerne laaɓuɗum. \v 10 Sey ɓe poonnee taw. To ɓe galaa gacce, ɓe puɗɗa golle maɓɓe. \v 11 Hande non rewɓe bo, sey ɓe laatoo fotuɓe teddineego. Haanay ɓe laatoo nyo'ooɓe himɓe, amma ɓe laatoo nantiiɓe, hooliniiɓe der huune fu. \v 12 Laatiiɗo balloowo eklesiya fu, sey joomum e woodi debbo gooto. O waawa bo dawrango ɓiɓɓe makko, e wuro makko hande no haani. \v 13 To wallooɓe der eklesiya waɗii golle mum no wooɗiri, ɓe keɓan joonne teddune. Ɓe keɓan bo semme der goonɗinki maɓɓe Yeesu Almasiihu. \s1 Asiiri kollitaaki \p \v 14 Mi winnanii maa ɗerewol ŋol ɗo, amma mii miila warugo to maaɗa, yeeso seɗɗa. \v 15 Amma to ɓooyii mi waray, ɗerewol ŋol ɗo anninte no haani goniraa der saare Alla, laatiine eklesiya Alla yonkinteejo. Eklesiya kan laatii darŋanal, e to gooŋa darii. \v 16 Seko fu walaa, asiiri diina meeɗen e mawni: \q1 Alla hollitake e ɓannu neɗɗo, \q1 Ruuhu seedanike gooŋaaku makko, \q1 malaykaaɓe yi'ii mo, \q1 lenyi fu waajaama haala makko, \q1 o goonɗinaama der lenyi janani, \q1 o heɓii tedduŋal dow kammu. \c 4 \s1 Ekkitinooɓe pewe \p \v 1 Ruuhu Ceniiɗo batii e laaɓuɗum wi'i: Der jaamanuuji cakitiiɗi, woɓɓe woppan goonɗinki. Ɓe ɗowtanto ruuhuuji majjinooji, e ekkitinooje ginnaaji. \v 2 Ɓe accan ekkitinooɓe munaafitiiɓe e fewooɓe majjina ɓe. Cuuɗiiɗum ɓerɗe ekkitinooɓe pewe ɗen maanaama e fewre, nandi hande cumaaɗum e janni boɗeeri. \v 3 Ɓee kaɗa himɓe ɓaŋontirgo, e nyaamugo nyaamduuji goɗɗi. Amma Alla tagi nyaamduuji ɗin. Goonɗinɓe, annuɓe gooŋa fu, waawan ko yetti Alla, nyaama ɗi. \v 4 Ko Alla tagi fu e wooɗi. Walaa ko woppetee e majjum, to en jaɓii ɗum e yettoore. \v 5 Gam haala Alla, e du'aare, e laaɓina huune fu. \s1 Gollantooɗo Yeesu geeto \p \v 6 Ekkitin banniraaɓe huune ɗum. Den a laatoto gollantooɗo Yeesu Almasiihu geeto. A nyaannan hoore maa e haala goonɗinki, e ekkitinol poonnitiiŋol ŋol tokkuɗaa e tinnaare. \v 7 Haalaaji ɗi walaa hoore, e taalaaji ɗi himɓe tafi, ɗi jaadataa e goonɗinki, sala ɗi. Amma an, eltu hoore maa aa takkii Alla. \v 8 Eltugo ɓannu e nafa seɗɗa dow kujje goɗɗe. Amma takkaago Alla e nafa dow huune fu. Eɗum woodi alkawal der goonki duuniyaaru ɗo, e der goonki garoowi yeeso. \v 9 Kanka woni haala kooliniika, kaanuka himɓe fu jaɓa! \v 10 Gam sabbu ɗum ɗon fu, emen golloo emen duura, gam men jowii hoolaare amen fu dow Alla yonkinteejo. Kanko laatii Kisinoowo himɓe fu, accu du goonɗinɓe mo. \p \v 11 Kanjum haani bataa himɓe, ekkitinaa ɓe ɗum. \v 12 Taa accu goɗɗo yawee gam aa laatii gojankeejo. Amma laatana goonɗinɓe misaalu diga e haala maa, e gaɗu maa, e yidde maa e goonɗinki maa, e laaɓal maa. \v 13 Go mi wara, tinna aa janŋana goonɗinɓe dewte ceniiɗe, aa tiiɗina ɓe, aa ekkitina ɓe. \v 14 Taa yeeba dokkal moƴƴere ŋal keɓuɗaa. A heɓii ŋal diga e annabaaku, wakkati dottiiɓe eklesiya yowi juuɗe mum dow maa. \v 15 Tinna e golle ɗen, kokkaa hoore maa e majje, gam himɓe fu yi'a no ɓeydortoɗaa yeeso yeeso. \v 16 Hakkilan hoore maa. Reenu bo janŋinol maa, tinna dow majjum. To a waɗii ɗum, den aa hoolii a hisan, an e hettinaniiɓe maa fu. \c 5 \s1 Pol e hokka Timote saawari \p \v 1 Taa falmu dottiijo e semme, amma tiiɗin mo hande baaba maa. Gojankeeɓe bo, baddu ɓe hande mawniraaɓe maa, e miiraaɓe maa. \v 2 Rewɓe manŋusuuɓe, baddu ɗum hande inniraaɓe maa, saaŋooɓe bo, hande sakikiraaɓe maa. Waɗu ɗum e miilooji laaɓuɗi. \p \v 3 Teddin rewɓe gowniiɓe, ɓe woodaa wallanɓe ɗum. \v 4 Amma to debbo gowniijo e woodi sukaaɓe, ɗum bo taaniraaɓe, e haani ɓe ekkitoo taw golloraago kulol Alla der saareeji maɓɓe. Ɓe joɓa saareeji maɓɓe barjaari booɗuni. Kanjum fottani Alla. \v 5 Debbo gowniijo, mo walaa kiinnotooɗo ɗum, go e woni kan tan, yowii hoolaare mum dow Alla. Jemma e nyalooma, oo tinnii, oo eela ballal Alla. \v 6 Amma gowniijo daartoowo welwelo, laati nun maayɗo baa to emo foofa. \v 7 Kanjum haani bataa ɓe, gam ɓe laatoo ɓe walaa gacce. \v 8 Mo hiinnaaki getti wuro mum, accu du himɓe saare mum, joomum yeddii goonɗinki, oo ɓuri mo goonɗinay jaasugo. \p \v 9 Ko inne gowniijo winnee e ɗerewol, sey oo woodi jaka duuɓi lasoy tati, tawee o laatanakeno goriiko koolaaɗo. \v 10 O laatoo anniraaɗo waɗugo ko wooɗi, hande jon: ummingo sukaaɓe mum hande no haani, oo laatii bernuɗo hoɓɓe, e lootuɗo koyɗe goonɗinɓe, e balluɗo toorotooɓe. Laatoo bo o waɗii gaɗuuji geeti ɗuuɗɗi. \p \v 11 Amma taa winnu inɗe rewɓe saaŋooɓe, laatiiɓe gowniiɓe. Gam to suunooji maɓɓe ummake, ɓe jiɗan hooweego kade, ɓe acca gollanaago Almasiihu. \v 12 Ɓe keɓan gacce, gam ɓe accii alkawal gollanaago Alla ŋal ɓe kaɓɓuno. \v 13 Ko ɓuri ɗum, no ɓe galaa gaɗaaŋal, ɓe ettan wakkati maɓɓe, ɓee boositoo wuro e wuro. Dullere gaɗaaŋal tan bane, amma ɓee nyo'a himɓe. Ɓee naata haalaaji ɗi yaalay ɓe, ɓee una batu. \v 14 Sabbu majjum, mii yiɗi saaŋooɓe, laatiiɓe gowniiɓe, hoowitee. Ɓe dima sukaaɓe, ɓe kiinno wuro maɓɓe. Den ɓe kokkataa wayɓe men laawol no biisiri inɗe meeɗen. \v 15 Woɓɓe maɓɓe selii ko laawol, tokkii Seyɗan. \v 16 Debbo goonɗinɗo, mo rewɓe gowniiɓe woni e wuro mum, o walla ɓe, gam to ɓe laatana eklesiya doongal. Eklesiya kan, hiinno rewɓe gowniiɓe, ɓe goodaa goɗɗo kiinnotooɗo ɗum. \p \v 17 Dottiiɓe ardaniiɓe Eklesiya deydey, e haani heɓa joddi golle mum de ɗiɗi. Accu du tinniiɓe e waaji e janŋinol. \v 18 Gam Dewtere wi'i: «Taa haɓɓu hunnuko gaari corɓoori gawri.» Ne wi'i kade bo: «Gollotooɗo fu e haani joddi mum.» \v 19 To goɗɗo waddanii maa gacce dow dottiijo eklesiya, taa jaɓu, to hinaa ɓe gaɗii seedeeɓe ɗiɗo, ɗum bo tato. \v 20 Waɗooɓe hakke, felu ɗum yeeso himɓe fu, gam heɓa horiiɓe hula. \p \v 21 Mi eelii maa yeeso Alla, e Yeesu Almasiihu, e malaykaaɓe suɓaaɓe, ɗowtana haalaaji ɗii, tawee a suttontiray himɓe, a ɓurontiray ɓe bo. \v 22 Taa yawɗa jowaa juuɗe maa dow hoore goɗɗo. Taa naannu hoore maaɗa der hakkeeji woɓɓe. Reenu hoore maa aa laaɓi\f + \fr 5.22 \ft Gam hokkugo mo golle der Eklesiya, naa bo gam wittinoygo boofunooɗo der eklesiya.\f*. \p \v 23 Taa yaru diyam ɓalam tan. Yaru innabojam seɗɗa gam reedu maa, e gam aa nyawi de ɗuuɗɗum. \p \v 24 Hakkeeji woɓɓe wurtitinto diga ɓe kiitaaka, ɗi woɓɓe bo wurtitoo ɓaawo ni. \v 25 Hande nun bo golle booɗɗe hollitortoo, ɗe hollitaaki bo, tabitintaako e suuɗi. \c 6 \p \v 1 Maccuɓe laatiiɓe goonɗinɓe, daara joomiraaɓe mum hande fotuɓe teddineego. Den mum, goɗɗo heɓataa laawol bata kalluka dow inne Alla, e ekkitinol men. \v 2 Maccuɓe wooduɓe joomiraaɓe goonɗinɓe, to wi'u gam ɓee laatii banniraaɓe, ɓe teddintaa ɓe. Amma, ɓe jagganoo ɓe ɓura, gam goonɗinɓe yiɗaaɓe nun ɓe jaggantoo. \s1 Waajotooɓe fewooɓe e suuno jawdi \p Kanjum haani janŋinaa, baajoɗaa. \v 3 Woɓɓe e ekkitina ekkitinol feerewol. Ɓe tokkay haala Joomiraawo meeɗen Yeesu Almasiihu laaɓuka, e ekkitinol jaadoowol e kulol Alla. \v 4 Himɓe ɓen laati nun mawnitiiɓe, ɓe annaa goɗɗum. Ɓee nyawi jeddi e biɗitiri haalaaji. Diga e majjum nawniraagu, e kaɓe, e jennooje, e biisugo bannun ƴiwata. \v 5 Eɗum wadda jeddi ɗi walaa kaddi, hakkune himɓe ɓe hakkillo mum wuurii. Ɓe joofii gooŋa, ɓee miili goonɗinki laati nun laawol keɓal. \p \v 6 E gooŋa, goonɗinki laati nun laawol keɓal manŋal, to neɗɗo e seyorii ko woodi. \v 7 En gadday goɗɗum der duuniyaaru. En baawataa bo ko hoori goɗɗum. \v 8 Gam majjum to een goodi nyaamdu e kolte, ɗum heƴii en. \v 9 Amma suunaaɓe jawdi, jarbeeji waranan ɓe. Ɓe jantan pitti Seyɗan e suunooji ɗi nafataa, jaarooji der majjere e halkere. \v 10 Gam suuno ceede woni ɗaɗol kalluɗum. Woɓɓe suunake ɗe, go ɓe ceeki diga goonɗinki, den ɓe gaddani ko'e maɓɓe tooraaji ɗuuɗɗi. \s1 Joga ko bataɗaa \p \v 11 Amma, an neɗɗo Alla, woɗɗoda kujje ɗen. Daartu foonnitaare e takkaago Alla, e goonɗinki, e yidde, e tinnaare, e ɗiggere. \v 12 Haɓu hawre goonɗinki wooɗune, jaɓaa yonki tabitiiki. Gam sabbu yonki kin Alla noddu maa, gaɗuɗaa seedaaku maaɗa booɗuŋu yeeso seedeeɓe ɗuuɓɓe. \v 13 Mii batee kaa ɗo yeeso Alla buurinoowo huune fu. Mii batee ka bo yeeso Yeesu Almasiihu gaɗuɗo seedaaku booɗuŋu yeeso Ponsu Pilaatu. \v 14 Joga ko bataɗaa faa wooɗa. Laata mo walaa tuuni ɗum bo gacce faa nyalaane Joomiraawo meeɗen Yeesu Almasiihu suppitoyto. \v 15 Garki makko laatoto wakkatiire ne Alla resi, Alla maanteteeɗo. Kanko tan woodi baawɗe, Laamiiɗo laamiiɓe, Joomiraawo joomiraaɓe. \v 16 Kanko tan woni mo maayataa, jooɗiiɗo der jayŋol ŋol goɗɗo waawataa ko ɓattii. Walaa mo meeɗi yi'ugo mo, walaa baawoowo ko yi'i mo bo. Tedduŋal e baawɗe tabitiiɗe woodani mo faa abada abadin. Aami. \s1 Haalaaji cakitiiɗi \p \v 17 Batu wooduɓe jawdi der duuniyaaru ɗo, to ɓe mawnito. To ɓe kooloo jawdi ni tabitintaako, amma ɓe kooloo Alla. Kanko nun hokkata en huune fu, faa heƴa, gam ceyoroɗen ɗum. \v 18 Batu ɓe ɓe gaɗa ko wooɗi. Waɗugo geetum laatoo jawdi maɓɓe. Ɓe laatoo hokkitirooɓe, siriyiiɓe wallugo woɓɓe e jawdi maɓɓe. \v 19 Hande nun ɓe cuuɗiranta ko'e maɓɓe jawdi booɗuni, tabitintooni, gam nyalaaɗe garooje, ɓe keɓa bo yonki gooŋahi. \p \v 20 Timote, hakkilan ko kalfinaɗaa, woɗɗoda haalaaji baanji baanji ɗi yaadataa e goonɗinki. Hakkilan bo jeddi dow ko woɓɓe wi'ata annal lugguŋal. \v 21 Woɓɓe mawnitorake annal ŋal, go ɓe acci goonɗinki. \p Moƴƴere Alla wonda e mooɗon.