\id ROM - Bribri NT + OT portions (Gen, Ex(portions) Jona) -Costa Rica 2009 (DBL -2013) 
\h Romanos 
\toc1 Yëkkuö kit Pablo tö Roma wakpa a̱ 
\toc2 Romanos 
\toc3 Rom 
\mt1 Yëkkuö kit Pablo tö Roma wakpa a̱ 
\mt2 Romanos 
\ip Yi tö yëkkuö i' kit, e' wák kiè Pablo. We̱lepa tö ibikeitsè tö yëkkuö i' kit ie' tö eta̱ ie' wák tso' Corinto. Ie' tö ikit duas dabom ske̱yök ki̱ kul (57) Cristo ku̱ne'bak e' ukuöki̱ ta̱. Ie' ikkeyë' tai̱ë shkökmi Jesús mik e̱rblökwakpa tso' Roma e'pa pakök. Erë kë̀ ie' a̱ ka̱wö ku̱ne shkoie. E' kue̱ki̱ ie' tö yëkkuö i' kit patkèmi ie'pa a̱ a̱s ie'pa wa̱ ijche̱r tö ì o̱' Jesús tö ie'pa dalërmik. Ie'pa kibiiepa kë̀ dör Israel aleripa erë Israel aleripa e̱rblé Cristo mik esepa e̱' ië'wa̱ ie'pa ta̱. Israel aleripa e̱rblé Cristo mik esepa tö ibikeitsè tö ie'pa klöo̱'bak Skëköl tö ke̱weie e' kue̱ki̱ ie'pa dör ibua'ie pë' kë̀ dör ie'pa ditséwö esepa tsa̱ta̱. E' kue̱ki̱ ie'pa kë̀ ñì sini'ku̱ne. 
\ip E' kue̱ki̱ Pablo ki̱ ikiane kkachè ie'pa a̱ yëkkuö i' ki̱ tö sulitane dör ñies ë̀ Skëköl wöa̱. Israel aleri ö kë̀ idör ileri e' dör ñies ë̀me. Ke̱we Pablo tö ie'pa a̱ ikkaché tö sulitane tö Skëköl watë'ttsa̱ e' kue̱ki̱ e' nuí̱ tso' sulitane ki̱. E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö ie'pa a̱ ikkaché tö Jesús tté buaë e' ë̀ wa Skëköl tö se' tsa̱tkèmi ñikkëë, Israel aleripa ena kë̀ idör ileripa esepa ñies. E' kkaché ie' tö ie'pa a̱. Ñies Pablo tö ikkaché tö e̱rblè Jesús mik e' wa Skëköl tö se' klö'wè̱mi we̱s pë' buaë yësyësë es. Israel aleripa tö ibikeitsè tö Moisés ttè dalöiëno e' dalöiè wa Skëköl tö se' klö'wè̱mi we̱s pë' buaë yësyësë es. Erë Pablo tö ie'pa a̱ iché tö e' kë̀ dör es. Se' kë̀ a̱ ì o̱nuk Skëköl ttsë'wo̱ie buaë a̱s se' tsa̱tkö̀itö. Erë Jesús mik e̱rblè e' wa ie' tö se' tsa̱tkeke. Es Pablo tö ichè yëkkuö i' ki̱. 
\c 1  
\s1 Shke̱'wè̱ 
\p  
\v 1 Ye' dör Pablo. Ye' dör Cristo Jesús kanè méso klöule ie' ttekölpa tsá̱ e' ekölie. Ñies ye' klöule ttè buaë kkayë' Skëköl tö e' pakök. 
\p  
\v 2 Ká̱ ia̱ia̱ë Skëköl kablë' tö ttè buaë ñe' kkayërdaë, e' kit ittekölpa tö iyëkkuö batse'r e' ki̱.  
\v 3 Ttè buaë ñe', e' dör ilà Skëkëpa Jesucristo e' tté. S'ditsö wa ta̱ ie' dör Israel blú bak kiè David e' aleri.  
\v 4 Erë mik ishke̱neka̱ne, eta̱ e' wa ikkayëne Wiköl Batse'r wa tö ñies ie' dör Skëköl Alà diché ta̱' tai̱ë e'. 
\p  
\v 5 Ie' batamik Skëköl e̱r buaë ché ye' a̱. Ie' ye' tkë'ka̱ kaneblök Jesucristo a̱ ittekölpa tsá̱ e'pa ekölie a̱s ká̱ wa'ñe pë' kë̀ dör judiowak esepa ku̱r ie' ttö̀ iu̱tök e̱rblè ie' mik e' wa.  
\v 6 Ñies a' tso' ie'pa shu̱a̱. A' klöule Jesucristo ichaie.  
\v 7 Ye' tso' yëkkuö i' shtök a' dalër tai̱ë Skëköl é̱na se̱rke Roma e'pa a̱. A' klöule ie' wa̱ s'batse'rpa kí̱ie. S'yë́ dör Skëköl ena Skëkëpa Jesucristo a̱s e'pa e̱r buaë chö̀ ena se̱ne bë̀rë mù a' a̱. 
\s1 Pablo wëstela ché Skëköl a̱ 
\p  
\v 8 Ke̱we ye' ichè tö a' e̱rblé Jesús mik e' tté buneka̱ ká̱ wa'ñe. E' kue̱ki̱ wëstela chekeyö Skëköl a̱ Jesucristo ttö̀ wa a' ulitane ki̱.  
\v 9 Skëköl a̱ ye' kaneblöke ye' e̱r ko̱s wa ie' alà tté buaë e' pakök, e' wák wa̱ ijche̱r tö ke̱kraë ye' e̱r a̱rke a' ska'.  
\v 10 Ke̱kraë ie' a̱ ikiekeyö tö ie' ki̱ ikiane, e̱'ma a̱s bata ekkë ta̱ ie' ka̱wö mù ye' a̱ shkoie a' pakök.  
\v 11 Sulu ye' é̱na a' sua̱k. Ye' é̱na a' ki̱mak a̱s a' e̱r diché kí̱ iër buaë Skëköl Wiköl wa.  
\v 12 E' wà dör tö se' e̱rblöke Jesús mik eköl eköl, e' wa se' ñì e̱r diché iö̀ buaë. 
\p  
\v 13 A yamipa, ye' ki̱ ikiane tö a' wa̱ ijche̱r tö tai̱ë ye' ileritsé shkoie a' pakök, erë dö̀ ikkë ta̱ ye' wötkërke. Ye' ki̱ ikiane tö kanè me' Skëköl tö ye' a̱ e' wà döttsa̱ buaë a' shu̱a̱ we̱s ká̱ male̱pa wakpa shu̱a̱ idë'ttsa̱ es.  
\v 14 Ye' ittsé tö ye' ki̱ kanè tso'ia̱ Jesús tté buaë pakök sulitane a̱. Kë̀ ye' tkine tö s'dalöiër ta̱' tai̱ë ese idir ö s'ësepa idir ö s'yöule ö kë̀ s'yöule idir.  
\v 15 E' kue̱ki̱ ñies ye' shkak Roma Jesús tté buaë pakök a' wakpa shu̱a̱. 
\s1 Jesús tté buaë dör Skëköl diché tai̱ë s'tsa̱tkoie e' 
\p  
\v 16-17 Jesús tté buaë e' wa Skëköl a̱ wé̱pa ko̱s tö iklö'wé̱ esepa tsa̱tkërmi. E' kue̱ki̱ ye' kë̀ jaëne ttè e' ki̱. Ttè e' pakane judiowak a̱ ke̱we, e' itöki̱ pë' kë̀ dör judiowak esepa a̱. Ttè e' tö ikkachè se' a̱ tö we̱s Skëköl tö se' klö'wè̱mi we̱s pë' buaë yësyësë es. Se' klö'wé̱itö es se' e̱rblé Jesús mik e' wa. E' ë̀ wa ie' tö se' klö'wè̱mi es. E' dör we̱s itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ es, e' tö ichè: “Yi dör yësyësë ie̱rblö̀ Skëköl mik e' batamik, ese se̱rdaë.”\f + \fr 1:16-17 \ft Habacuc 2.4\f* 
\s1 Sulitane ki̱ ì sulu nuí̱ tso' Skëköl wöa̱ 
\p  
\v 18 Skëköl tso' ká̱ jaì a̱, e' tso' wé̱pa tö ì sulu wambleta̱' ena kë̀ se̱r yësyësë esepa we'ikök. E' wa ie' tso' ikësik kkachök. Ì sulu ko̱s wambleke ie'pa tö, ese tö ie' ttè moki̱ e' wöklö'we̱ke.  
\v 19 Ko̱s s'é̱na ia̱ne tö we̱s ie' dör, e' kkayë' ie' wák tö ie'pa a̱, e' kue̱ki̱ buaë ie'pa wa̱ ijche̱r.  
\v 20 Ke̱we ta̱ ie' tö ká̱ i' yö'a̱t, e'ta̱mi sulitane wa̱ ijche̱r tö we̱s ie' dör. Ie' kë̀ wërta̱' erë ì ko̱s yö'itö e' wa iwënewa̱ buaë tö ie' dör Skëköl, ñies tö ie' diché kë̀ e̱rta̱'wa. E' kue̱ki̱ kë̀ ie'pa a̱ iyënuk tö kë̀ sa' wa̱ ijche̱r.  
\v 21 Erë́ ie'pa wa̱ ijche̱r buaë tö ie' tso'tke, erë ie'pa kë̀ wa̱ iki̱kaneka̱ we̱s ika̱wöta̱ ki̱kèka̱ es. Ñies ie'pa kë̀ wa̱ wëstela yëne ie' a̱. E' skéie ì bikeitseke ie'pa tö ese kë̀ wà ta̱'. Ie'pa e̱rbiköke ko̱s ese dör sulu ë̀me.  
\v 22 Ie'pa e̱' chö̀ tö ie'pa wa̱ íyi ko̱s ese jche̱r buaë, ñermata ie'pa ianewa̱ kë̀ ka̱bikeitsöta̱'.  
\v 23 Ie' olo ta̱' tai̱ë kë̀ e̱rta̱'wa, e' kë̀ dalöiëne' ie'pa wa̱. E' skéie ie'pa tö s'duöta̱'wa̱ ese diököl dalöieke. Dö́ kal ö ák yöule dùie ö bakaie ö talokie ese dalöiekerakitö ie' skéie. 
\p  
\v 24 E' kue̱ki̱ Skëköl tö ie'pa émi e̱' ia'u̱kka̱ se̱ne sulusi wa we̱s ie'pa ki̱ ikiane es. Es ie'pa ñì dalöse̱wé̱wa̱ íyi s'jaëwè̱ tai̱ë ese wa.  
\v 25 Ie' ttè moki̱ë e' olo'yérakitö, e' skéie ka̱che ttè ë̀ klö'we̱kerakitö. Íyi yö'a̱t ie' tö ese ë̀ dalöiekerakitö skëkölie, kë̀ dör ie' wák dalöiè. Ie' ë̀ ki̱ ki̱kèka̱ mène buaë ke̱kraë. Es e' idir. 
\p  
\v 26 E' kue̱ki̱ Skëköl tö ie'pa émi e̱' ya'u̱k we̱s ie'pa e̱r sulu ki̱ ikiane es. Dö̀ alakölpa e̱' mane'wé̱ttsa̱ kë̀ se̱nakia̱ wëpa ta̱ we̱s imenea̱t es. Ie'pa se̱néka̱ ñita̱ iwakpa ë̀.  
\v 27 Es ñies wëpa kë̀ se̱nakia̱ alakölpa ta̱. Ie'pa e̱' mane'wé̱ttsa̱. Suluë ie'pa é̱na se̱nakka̱ iwákpa ë̀ ñita̱. E' dör jaë tai̱ë. Ie'pa e̱' ya'u̱ sulu es, e' nuí̱ ki̱ iwákpa weirke sia̱rë we̱s ikiane we'ikè es. 
\p  
\v 28 Ie'pa kë̀ é̱na Skëköl bikeitsak, e' kue̱ki̱ ie' tö ie'pa émi ì suluë e' ë̀ bikeitsök a̱s ì kë̀ wamblök s'kàne ese wamblörakitö.  
\v 29 Es ie'pa e̱r sulunewa̱ da'a̱ie. Ì sulu ko̱s e' wambleke ie'pa tö tai̱ë. Ie'pa wöttsë́rke tai̱ë. Ie'pa e̱' wamblöke suluë. Ie'pa ukyërke imale̱pa ta̱. Ie'pa s'ttekewa̱ ena ñì wöñakköke suluë ena s'ki̱tö'we̱ke tai̱ë. Ke̱kraë ie'pa e̱r me'rie ì sulu ë̀ ki̱. Ie'pa biyöblöke ñì ki̱.  
\v 30 Ie'pa tö s'male̱pa cheke suluë. Sulu ie'pa é̱na Skëköl a̱r. Ie'pa e̱' kkeökeka̱ tai̱ë e̱' ttsökeka̱ tai̱ë ena kë̀ tkirku̱' imale̱pa ki̱. Íyi sulusi bikeitseke ie'pa wákpa tö, ese wamblekerakitö. Ie'pa kë̀ tö imì ena iyë́ ttö̀ dalöieta̱'.  
\v 31 Ì dör buaë e' kë̀ a̱ne ie'pa é̱na. Ì u̱k ie'pa kablé e' kë̀ wawe̱ta̱'itö. Ie'pa kë̀ é̱na yi dalërta̱'. Kë̀ yi sue̱ta̱' e̱r sia̱rë wa.  
\v 32 Erë́ ie'pa wa̱ ijche̱r buaë tö Skëköl ttè dalöiëno tö ichè tö wé̱pa tö íyi ekkë wambleke esepa ki̱ duèwa̱ kiane, erë ie'pa tö iwamblekeia̱. E' kí̱ie ta̱ ie'pa wa buaë iwër tö s'male̱pa tö iwamblè. 
\c 2  
\s1 Skëköl tö sulitane shu̱leraë ñikkëë 
\p  
\v 1 A' isie\f + \fr 2:1 \ft Versículo i' a̱ Pablo ttökemi judiowak ta̱. E' wënewa̱ bua'ie verículo 12 ena itöki̱ itso' e' ki̱.\f* tö pë' chéyö ñe'sepa kichatekettsa̱, esepa kë̀ a̱ ì yënuk e̱' tsa̱tkoie Skëköl wörki̱. Ì sulu ko̱s wambleke ie'pa tö ese wambleke a' tö ñies. E' kue̱ki̱ mik a' tö ie'pa kichatéttsa̱, eta̱ e' wa a' wákpa tso' e̱' kichatöktsa̱. E' kue̱ki̱ kë̀ a' a̱ e̱' tsa̱tkënuk.  
\v 2 Se' wa̱ ijche̱r tö Skëköl tö s'shu̱lè yësyësë, e' tö se' e̱' wamblö̀ sulu es esepa ko̱s kichaterattsa̱.  
\v 3 A' tö ì sulu wamblé we̱s wé̱pa kichatéttsa̱ a' tö es, e' ta̱ ¿we̱s a' ibikeitsèmi tö Skëköl kë̀ tö a' kichatepattsa̱ ñies?  
\v 4 A' tö ibikeitseke es, e' ta̱ e' wa ie' e̱r buaë se' ta̱, e' watöktsa̱ a' tso'. Ie' tö se' anewe̱keia̱ tai̱ë, ie' kë̀ tö se' we'ikè bet. Ie' e̱r buaë a' ta̱, e' tö a' dalë'ttsekeia̱ buaë, e' wa ie' tso' a' ulaiök a̱s a' e̱r mane'ù̱ ie' a̱, ¿e' kë̀ jche̱r a' wa̱?  
\v 5 Erë a' e̱r darërëë. A' kë̀ é̱na e̱r mane'wa̱k ie' a̱, e' nuí̱ ki̱ a' tso' Skëköl kësik e' kí̱ kiök e̱' ki̱. Mik ie' s'shu̱leraë e' ké̱wö de eta̱ ie' tö s'shu̱leraë yësyësë.  
\v 6-11 Sulitane dör ñies ë̀me ie' a̱, e' kue̱ki̱ ie' tö iské meraë eköl eköl a̱ we̱s s'se̱r es. Wé̱pa e̱' chöke ke̱kraë ì buaë u̱k, tso' ilo ena iki̱kèka̱ ena se̱ne michoë yulök, esepa ulà a̱ se̱ne michoë döraë. Erë wé̱pa tkirke iwák ë̀ ki̱, e̱' wamblö̀ sulu, kë̀ tö ie' ttè moki̱ dalöiè, esepa we'ikeraëitö kësik wa da'a̱. Wé̱pa e̱' wamblö̀ suluë esepa ko̱s weirdaë sia̱rë ke̱we judiowak e' ukuöki̱ ta̱ sulitane, e' dalërdarak imik tai̱ë. Erë wé̱pa se̱rke yësyësë esepa ko̱s a̱ ilo ena iki̱kèka̱ ena se̱ne bë̀rë e' merdaë tai̱ë ke̱we judiowak a̱ e' ukuöki̱ ta̱ sulitane a̱. 
\p  
\v 12 Pë' kë̀ dör judiowak esepa kë̀ ku̱' Moisés ttè dalöiëno e' diki̱a̱. Ie'pa tö ì sulu wamblé, e' ta̱ iweirdaë sia̱rë erë ie'pa kë̀ shu̱lirpa ttè ñe' wa. Erë judiowak tso' ttè e' diki̱a̱, e'pa tö ì suluë wamblé e' ta̱ ttè e' wa ie'pa shu̱lirdaë.  
\v 13 Wé̱pa tö ttè dalöiëno e' ttsé, e' ë̀ kue̱ki̱ ie'pa kë̀ klö'we̱pa Skëköl tö we̱s pë' buaë yësyësë es. E' skéie wé̱pa tö ttè e' wà dalöié esepa klö'we̱raëitö es.  
\v 14-15 Pë' kë̀ dör judiowak esepa kë̀ wa̱ Skëköl ttè dalöiëno kit Moisés tö yëkkuö ki̱ e' jche̱r. Erë mik ie'pa tö ttè ñe' wà dalöié iwákpa wa̱ ijche̱r e' kue̱ki̱, eta̱ e' wa iwënewa̱ tö ttè dalöiëno tso' ie'pa e̱r a̱. Ttè e' diki̱a̱ ie'pa tso'. Ttè e' ë̀ wa ie'pa e̱r tö ie'pa a̱ icheke tö ì dör buaë ì dör suluë. Ttè e' wa mikle ta̱ ie'pa e̱r tö ie'pa kkateke, mikle ta̱ ie'pa tsa̱tkeke. Ttè e' wa ie'pa shu̱lirdaë.  
\v 16 E' tköraë aishkuö ta̱ mik Skëköl tö ì ko̱s tso' blëulewa̱ se' e̱r a̱ e' shu̱leraë Cristo Jesús batamik eta̱, we̱s ttè buaë pakekeyö e' tö ichè es. 
\p  
\v 17 Erë a' we̱lepa dör judiowak, esepa e̱rblöke Moisés ttè dalöiëno e' mik. A' e̱' ttsö̀ka̱ tö a' dör Skëköl icha.  
\v 18 Ì kiane ie' ki̱ ese jche̱r buaë a' wa̱. A' yöule buaë ie' ttè wa, e' kue̱ki̱ ì dör ibua'ie e' shu̱kitmi a' a̱ wè̱.  
\v 19 A' ibikeitseke tö o̱'ka pautmi a' a̱ buaë. E' dör we̱s s'wöbla kë̀ wawër esepa ulaiè es ö we̱s se' tso' stui a̱ esepa a̱ bö'wö kkachè es.  
\v 20 A' wa̱ ttè dalöiëno tso', e' dör ttè moki̱ ena íyi jche̱r tai̱ë e' tté. E' kue̱ki̱ a' ibikeitseke tö a' a̱ se' ka̱m yör esepa yörmi ena wé̱pa kë̀ wa̱ ì jche̱r esepa wöblarmi.  
\v 21 E' dör es, e' ta̱ ¿we̱s a' kë̀ e̱' wöbla'ù̱? A' tö s'patteke tö kë̀ s'kàne akblök ta̱ ¿we̱s a' akblöke?  
\v 22 A' icheke tö kë̀ s'ka̱wöta̱ s'se̱newa̱bak dalöse̱u̱kwa̱ ta̱ ¿we̱s a' tö idalöse̱we̱ke? Íyi diököl tso' dalöiè e' a̱r suluë a' é̱na ta̱ ¿we̱s íyi tso' iwé a̱ e' ekibleke a' tö?  
\v 23 Ttè dalöiëno menea̱t a' a̱, e' wa a' e̱' ttsö̀ka̱ tai̱ë ta̱ ¿we̱s a' kë̀ tö idalöiè? E' wa a' tö ie' dalöse̱wé̱wa̱.  
\v 24 Wëe' Skëköl yëkkuö tö ichè: “Pë' kë̀ dör judiowak, esepa tö Skëköl cheke suluë a' ukuömik.”\f + \fr 2:24 \ft Isaías 52.5; Ezequiel 36.22\f* 
\p  
\v 25 Moki̱ wé̱pa tö Moisés ttè dalöiëno e' iu̱teke, esepa a̱ itóttola kkuölit tëule tsir e' dör buaë. Erë yi kë̀ tö iiu̱tè, esepa a̱ kë̀ idör ìie bua', e' dör we̱s kë̀ s'wakyöule es.  
\v 26-29 ¿Wé̱pa dör judiowak chökle? E' kë̀ dör iditséwö ë̀ wa. E' kë̀ dör iwakyöule iyese alè ki̱ e' wa. Judiowak chökle e' dör wé̱pa e̱r yësyësë Skëköl wöa̱ esepa, e' dör we̱s ie'pa wakyöule ie̱r a̱ es. E' kë̀ o̱nuk ttè dalöiëno e' a̱. E' o̱rmi Wiköl Batse'r ë̀ a̱. Esepa wër buaë Skëköl wa, kë̀ dör s'ditsö wa. E' kue̱ki̱ pë' kë̀ dör judiowak, kë̀ wakyöule, kë̀ wa̱ Moisés ttè dalöiëno e' ku̱', esepa tö idalöié buaë, e' ta̱ ie'pa sue̱raë Skëköl tö we̱s judiowak wakyöule es erë́ kë̀ iwakyöule moki̱. Pë' tö ttè dalöiëno e' dalöié, erë́ kë̀ iwakyöule ichkà ki̱, esepa tö judiowak kë̀ tö iiu̱tè esepa kkateraë iki̱ aishkuö ta̱, erë́ iwakyöule ena ttè dalöiëno tso' iwa̱. 
\c 3  
\p  
\v 1 Yile tö ichakèmi: “E' dör es, e' ta̱ ¿ìie bua' idir tö se' dör judiowak? Se' tottola kkuölit tëule tsir ¿ìie bua' e' dör?”  
\v 2 Ye' iiu̱té tö e' dör buaë shu̱te̱ ena iwà dör tai̱ë. Ibua'ie dör tö Skëköl tö ittè me'a̱tbak judiowak ulà a̱.  
\v 3 Yëne tö ie'pa we̱lepa tö ttè ñe' dalöse̱wé̱wa̱, erë e' ë̀ kue̱ki̱ ¿ichèmisö tö Skëköl kë̀ ttö̀ moki̱ë?  
\v 4 Au, kë̀ idör es. Erë́ sulitane ka̱chömi suluë, erë ie' ttö̀ moki̱ë ke̱kraë. E' dör we̱s itso' kitule ie' yëkkuö ki̱ es, e' tö ie' chè i' es: 
\q1 “Sulitane isue̱raë tö be' ttö̀ moki̱ë. 
\q1 Be' tté shu̱lirmi, e' ta̱ be' e̱' alöraka̱ be' kkatökwakpa ki̱.”\f + \fr 3:4 \ft Salmo 51.4\f* 
\m Es Skëköl yëkkuö tö ichè. 
\p  
\v 5 Pë' we̱lepa kë̀ wa̱ ijche̱r yësyësë, esepa tö icheke tö s'se̱r suluë, e' wa ikí̱ wënewa̱ bua'ie tö Skëköl dör yësyësë sulitane tsa̱ta̱. E' kue̱ki̱ ie'pa tö icheke tö e' nuí̱ ki̱ s'we'ikéitö, e' kë̀ dör yësyësë. ¿Es idir?  
\v 6 Au, kë̀ idör es. Skëköl chö́pa kë̀ dör yësyësë, e̱'ma ¿we̱s ie' a̱ sulitane shu̱lirmi yësyësë? 
\p  
\v 7 Es yile tö ichakèmi: “Ye' ka̱che wa Skëköl ttö̀ moki̱ë e' ki̱karkeka̱ tai̱ë, e' ta̱ ¿ì kue̱ki̱ e' nuí̱ ki̱ ye' kkatekeia̱itö?”  
\v 8 E' chö́pa es, e̱'ma sö ichèmi tö “ì sulu kí̱ wamblö̀sö a̱s e' wa ì buaë kí̱ dö̀ tai̱ë.” We̱lepa tö icheke tö ttè ese wa ye' tö s'wöbla'we̱ke. Ie'pa é̱na ye' wöakwa, e' kue̱ki̱ ie'pa tö ye' cheke sulu es. Erë ie'pa esepa kichatèttsa̱ kiane. 
\s1 Kë̀ yi dör yësyësë Skëköl wöa̱ 
\p  
\v 9 E̱'ma ¿ì chèmisö? Sa' dör judiowak ¿esepa dör buaë sulitane tsa̱ta̱? Au, kë̀ idör es. Ikkachétkeyö a' a̱ tö sulitane, judiowak ena wé̱pa kë̀ dör judiowak, esepa ko̱s tso' se̱ne sulu diki̱a̱.  
\v 10 E' dör we̱s itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ es, e' tö ichè: 
\q1 “¡Kë̀ yi ku̱' eköl wë'ia̱ dör yësyësë Skëköl wöa̱! 
\q1  
\v 11 Ì dör buaë Skëköl a̱ ese kë̀ a̱ne yi é̱na yës. 
\q1 Kë̀ yi ku̱' Skëköl yulök. 
\q1  
\v 12 Sulitane tsi̱ tröu̱ke ie' yöki̱; 
\q1 Ie'pa e̱r sulunewa̱ suluë. 
\q1 Kë̀ yi ku̱' eköl wë'ia̱ ì buaë ese u̱k.\f + \fr 3:12 \ft Salmo 14.1-3; 53.1-3\f* 
\q1  
\v 13 Ie'pa ttö̀ suluë, e' dör we̱s s'nu kélkuö kköppèe alar suluë es. 
\q1 Ie'pa kkö̀ ki̱ s'ki̱tö'wè̱ me'rie.\f + \fr 3:13 \ft Salmo 5.9\f* 
\q1 Ie'pa ka̱pakö̀ e' dör we̱s tkabë̀ ichö́k kapöli es.\f + \fr 3:13 \ft Salmo 140.3\f* 
\q1  
\v 14 Ie'pa tso'ie alibchök s'male̱pa ki̱ kësik wa.\f + \fr 3:14 \ft Salmo 10.7\f* 
\q1  
\v 15 Ie'pa e̱r me'rie s'ttèwa̱ ë̀ ki̱. 
\q1  
\v 16 Wé̱ ie'pa dami ee̱ s'we'ikè ena s'e̱riawè̱ sia̱rë ese mekea̱rakitö. 
\q1  
\v 17 Se̱ne bë̀rë ñalé̱ e' kë̀ su̱ule ie'pa wa̱.\f + \fr 3:17 \ft Isaías 59.7-8\f* 
\q1  
\v 18 Skëköl dalöiè e' kë̀ e̱ri ta̱' ie'pa wa̱ yës.”\f + \fr 3:18 \ft Salmo 36.1\f* 
\m Es Skëköl yëkkuö tö ichè. 
\p  
\v 19 Se' wa̱ ijche̱r tö ì ko̱s chè Skëköl ttè dalöiëno tö, e' chèitö wé̱pa tso' idiki̱a̱, esepa a̱. Ttè e' wa sulitane siwa̱'blöwe̱kewa̱ Skëköl tö. Ñies ttè e' tö ikkacheke tö sulitane ki̱ nuì̱ tso' ie' wöa̱.  
\v 20 Ttè dalöiëno e' dör ikkachoie se' a̱ tö se' dör ì sulu wamblökwakpa. E' kue̱ki̱ kë̀ yi a̱ iyënukka̱: “ttè dalöiëno iu̱téyö se̱raa̱, e' kue̱ki̱ Skëköl ka̱wöta̱ ichök tö ye' dör pë' buaë yësyësë.” 
\s1 We̱s Skëköl tö se' klö'wè̱mi we̱s pë' buaë yësyësë es 
\s1 (3.21-31) 
\p  
\v 21-23 Erë i̱'ñe ta̱ Skëköl tö se' a̱ ikkachétke tö we̱s ie' tö se' klö'wè̱mi we̱s pë' buaë yësyësë es. E' kë̀ dör ttè dalöiëno iu̱tésö e' wa. E' dör se' e̱rblé Jesucristo mik e' wa. Wé̱pa ko̱s e̱rblé ie' mik, esepa klö'wé̱ Skëköl tö we̱s pë' buaë yësyësë es. Ñies Skëköl yëkkuö ko̱s e' tö isini'kué̱ tö moki̱ idir. Sulitane dör ì sulu wamblökwak. Kë̀ se' se̱rku̱' buaë yësyësë we̱s Skëköl olo ta̱' tai̱ë e' se̱r es. E' kue̱ki̱ sulitane dör ñies ie' wöa̱.  
\v 24 Erë Cristo Jesús tö se' yë'ttsa̱ ì sulu ulà a̱. E' wa Skëköl tö se' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es. E' kë̀ ki̱ se' ñarku̱', e' dör ë́me. Es ie' e̱r buaë ché se' a̱.  
\v 25 Ie' tö Jesucristo me'ttsa̱ ttèwa̱ se' skéie e' pë́ tëne tai̱ë se' nuì̱ olo'yoie. E' de se' ulà a̱ se' e̱rblé Jesús mik e' wa. E' wa ie' tö ikkaché tö ie' dör yësyësë. Ká̱ ia̱ia̱ë ie' tö se̱ne suluë dalë'ttsë'bitu̱ e̱naë.  
\v 26 E' ké̱wö ska' ta̱ ie' kë̀ wa̱ se' weine we̱s s'ka̱wöta̱ weinuk es. Erë se' nuì̱ pato̱ne Jesucristo weine e' wa. E' wa Skëköl tso' ikkachök i̱'ñe ta̱ tö ie' dör yësyësë. Ñies ie' tso' ikkachök tö we̱s ie' tö wé̱pa e̱rblé Jesús mik esepa klö'wè̱mi we̱s pë' buaë yësyësë es. 
\p  
\v 27 E' dör es, e' ta̱ ¿ì wa se' e̱' ttsö̀ka̱mi Skëköl wöa̱? ¡Kë̀ ì wa! Se' e̱rblé Jesús mik, e' kue̱ki̱ ie' tö se' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es. Kë̀ idör ttè dalöiëno iu̱tèsö e' kue̱ki̱. E' kue̱ki̱ kë̀ se' a̱ e̱' ttsënukka̱ ì wa yës.  
\v 28 Es se' tö ibata chéa̱t tö Skëköl tö se' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es se' e̱rblé Jesús mik e' kue̱ki̱. Kë̀ idör ttè dalöiëno e' iu̱tèsö e' kue̱ki̱. 
\p  
\v 29 Erë ¿Skëköl dör judiowak ë̀ Këköl? ¿Ie' kë̀ dör pë' male̱pa Këköl? Tö́, ie' dör pë' kë̀ dör judiowak esepa Këköl ñies.  
\v 30 Ie' dör eköl ë̀me. Wé̱pa e̱rblé Jesús mik esepa klö'wé̱itö we̱s pë' buaë yësyësë es. Kë̀ ie' tkine tö judiowak idir ö kë̀ idir judiowak.  
\v 31 Se' tsa̱tkërmi se' e̱rblé Jesús mik e' wa, eta̱ ¿sö ichèmi tö Moisés ttè dalöiëno e' kë̀ diché ta̱'ia̱? ¡Au, e' kë̀ dör es! E' skéie se' tö ikí̱ ché moki̱ tö idiché tso'ia̱ iwák es. 
\c 4  
\s1 Abraham e̱rblé Skëköl mik 
\p  
\v 1 Eta̱ sa' judiowak yë́ bak kiè Abraham, ¿i̱ma e' chèmisö? ¿Ì jche̱newa̱ ie' wa̱ e̱rblè Skëköl mik e' wa?  
\v 2-3 Skëköl tö Abraham klö'ú̱pa we̱s pë' buaë yësyësë es ì buaë wé̱itö e' kue̱ki̱, e̱'ma buaë ie' a̱ e̱' ttsërmika̱. Erë Skëköl yëkkuö tö ichè: “Abraham e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ iklö'wé̱itö we̱s pë' buaë yësyësë es.”\f + \fr 4:2-3 \ft Génesis 15.6\f* E' kue̱ki̱ ie' kë̀ a̱ e̱' ttsënukka̱ yës Skëköl wöa̱.  
\v 4 E' dör we̱s s'kaneblétke ese patuè̱ es, e' kë̀ dör kakmeule. E' dör ikanebletke e' ské.  
\v 5 Erë yile e̱rblé Skëköl tö s'sulusipa klö'wè̱mi we̱s pë' buaë yësyësë es e' mik, e' ta̱ ese klö'we̱raë Skëköl tö es, erë́ kë̀ iwa̱ ì buaë o̱ne e̱' tsa̱tkoie.  
\v 6 Ñies e' sini'ku̱' David tö. Ie' iché tö ayëcha buaë wé̱ klö'wé̱ Skëköl tö we̱s pë' buaë yësyësë es, kë̀ dör ì buaë wé̱itö e' kue̱ki̱.  
\v 7 Ie' tö iyë': 
\q1 “Wé̱pa ki̱ inuì̱ olo'yé Skëköl tö ena itköwé̱e̱ iki̱, ¡ayëcha buaë esepa! 
\q1  
\v 8 Wé̱pa kë̀ chakepaia̱ Skëköl tö inuì̱ ki̱, ¡ayëcha buaë esepa!”\f + \fr 4:8 \ft Salmo 32.1-2\f* 
\m Es itso' kitule. 
\p  
\v 9 Ye' ichakè tö wé̱pa yë' David tö ayëcha buaë ¿esepa dör wé̱pa wakyöule itóttola kkuölit tëule tsir e' wa esepa ë̀? Au. Ñies ie'pa dör wé̱pa kë̀ wakyöule esepa. Ye' ichétke tö Abraham e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ iklöo̱'itö we̱s pë' buaë yësyësë es.  
\v 10 Erë ¿mik Skëköl tö iklöo̱' es? ¿E' dör iwakyöne e' ukuöki̱ ö e' yöki̱? Kë̀ idör e' ukuöki̱, e' dör e' yöki̱.  
\v 11 Ie' tö iklö'wé̱ es ie̱rblé imik e' kue̱ki̱. E' ukuöki̱ ta̱ ie' kéitö e̱' wakyuök iwà kkachoie tö iklö'wé̱itö we̱s pë' buaë yësyësë es. Es ie' de wé̱pa e̱rblé Skëköl mik erë́ kë̀ iwakyöule, esepa ko̱s yë́ tsa̱weie. Es ie'pa ko̱s klö'wé̱ Skëköl tö we̱s pë' buaë yësyësë es.  
\v 12 Ñies ie' dör wé̱pa wakyöule ena ie̱rblö̀ Skëköl mik we̱s ie' es ka̱m iwakyuö e' yöki̱, esepa ko̱s yë́. 
\s1 Skëköl tö ttè me' Abraham a̱ 
\p  
\v 13 Skëköl kablë' Abraham a̱ ttè i' wa: “Ye' tö ká̱ ulitane meraë be' a̱ ena be' aleripa a̱.” Erë ie' kë̀ wa̱ imène Abraham a̱ ttè dalöiëno e' iu̱tè wa. Iméitö ia̱ ie̱rblé imik e' wa. E' wa Abraham klöne we̱s pë' buaë yësyësë es.  
\v 14-15 Mik Skëköl ttè dalöiëno dalöse̱wé̱wa̱sö, eta̱ e' nuí̱ ki̱ se' we'ikeraëitö. Erë ttè ñe' kë̀ ku̱núpa, e̱'ma kë̀ ì ta̱' dalöse̱wè̱wa̱. E' kue̱ki̱ ì u̱k Skëköl kablë' Abraham a̱ e' wà mú dö̀ wé̱pa tö ttè dalöiëno e' wà iu̱tè esepa a̱, e̱'ma e̱rblè Skëköl mik ena ie' kablë' Abraham a̱ e' kë̀ dör ìie bua'. 
\p  
\v 16 E' kue̱ki̱ ì u̱k Skëköl kablë' Abraham a̱, e' wawé̱itö ë́me we̱s íyi kakmeule es ie' e̱rblé imik e' wa. Ie' tö iwé̱ es e̱r buaë choie sulitane a̱ a̱s iwà dö̀ Abraham aleripa ulitane ulà a̱. E' wà dör tö ì yëne Abraham a̱, e' kë̀ dör wé̱pa tso' ttè dalöiëno diki̱a̱ esepa ë̀ a̱. Ñies e' dör wé̱pa ko̱s e̱rblé Skëköl mik we̱s Abraham es esepa a̱. Es Abraham de se' ulitane e̱rblé Skëköl mik esepa yë́ie.  
\v 17 E' dör we̱s itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ es. E' ki̱ Skëköl tö iché Abraham a̱: “Ye' tö be' tkéka̱ ká̱ tai̱ë wakpa yë́ie.”\f + \fr 4:17 \ft Génesis 17.5\f* Skëköl dör s'duowa̱ shke̱'u̱kka̱newak e'. Ì kë̀ ku̱' e' yuèmiitö ittö̀ ë̀ wa. Skëköl e' mik Abraham e̱rblé. 
\p  
\v 18 Ì yë' Skëköl tö Abraham a̱ wësua kë̀ iwà tkö̀pa su̱ë. Erë Abraham tö iklö'wé̱ moki̱ë ta̱ iwà panéitö. E' kue̱ki̱ ie' de ká̱ kua̱'ki̱ tai̱ë e' wakpa yë́ie we̱s ie' a̱ iyënebak es. Skëköl tö ie' a̱ iyë': “Be' aleripa alördaë tai̱ë.”\f + \fr 4:18 \ft Génesis 15.5\f* 
\v 19 Tsir eta̱ ie' ki̱ duas de cien eyök (100). Ie' wa̱ ijche̱r tö ie' ena ilaköl Sara dewa̱tke këkëpa alula kë̀ döpaia̱ alàë. Erë e̱rblè Skëköl mik e' kë̀ olo'yane ie' wa̱ yës.  
\v 20 Ie' kë̀ wa̱ ibikeitse̱ka̱ bötböt. Skëköl kablë' ie' a̱ e' kë̀ bikeitse̱ ie' wa̱ tö kë̀ iwà tkö̀pa. E' skéie ie' kí̱ e̱rblé Skëköl mik ta̱ iki̱kéka̱itö.  
\v 21 Ie' tö iklö'wé̱ moki̱ë tö Skëköl wa̱ diché tso' ì u̱k ie' kablë' ese wo̱ie.  
\v 22 E' kue̱ki̱ Skëköl tö iklö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es. 
\p  
\v 23 “Skëköl tö iklö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es.” Ttè e' kë̀ kite̱a̱t yëkkuö ki̱ Abraham ë̀ a̱.  
\v 24 Ñies ikite̱a̱t se' a̱. Skëköl tö Skëkëpa Jesús shke̱o̱'ka̱ne e' mik se' e̱rblé, e' ta̱ ñies ie' tö se' klö'we̱raë we̱s pë' buaë yësyësë es.  
\v 25 Jesús wömenettsa̱ ttèwa̱ se' nuì̱ ki̱, e' ukuöki̱ ta̱ ishke̱o̱'ka̱neitö a̱s se' klör we̱s pë' buaë yësyësë es. 
\c 5  
\s1 Skëköl e̱r buanene se' ki̱ 
\p  
\v 1 Se' e̱rblé Jesucristo mik e' wa Skëköl tö se' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es. E' kue̱ki̱ i̱'ñe ta̱ ie' e̱r buanene se' ki̱ Skëkëpa Jesucristo batamik.  
\v 2 Jesucristo batamik ie' e̱r buaë ché se' a̱, se' e̱rblé ie' mik e' wa. Ie' e̱r buaë chö̀ se' a̱, e' a̱ se' e̱' tkéwa̱ darërë. Se' wa̱ ijche̱r tö se' dörami ie' ska' olo ta̱' tai̱ë ie' ta̱ ñita̱. E' wà paneke se' tö kröröë, e' tö se' ttsë'we̱ke buaë.  
\v 3 Erë kë̀ dör e' ë̀, ñies se' ttsë'rke buaë mik se' weirke eta̱. E' wà dör tö se' wa̱ ijche̱r tö mik se' weirke, eta̱ e' tö se' kí̱ diché ieke idalë'ttsök e̱r bua' wa.  
\v 4 Ì ko̱s dalë'ttsésö e̱r bua' wa e' wër buaë Skëköl wa. Se' wër buaë ie' wa, e' ta̱ e' tö se' ké iwà kí̱ panuk kröröë. E' kue̱ki̱ se' ttsë'rke buaë se' weirke e' shu̱a̱.  
\v 5 Wiköl Batse'r mène se' a̱ e' tö se' a̱ ikkacheke tö Skëköl é̱na se' dalër tai̱ë, e' kue̱ki̱ ipanè ñe' e' kë̀ tö se' e̱riawe̱pa. 
\p  
\v 6 Mik Skëköl tö iké̱wö me' e' de, eta̱ Cristo köte̱wa̱ se' nuì̱ skéie se' tso'ia̱ kë̀ a̱ e̱' tsa̱tkër e' dalewa.  
\v 7 Darërë idir se' a̱ e̱' muktsa̱ ttèwa̱ o̱'ka skéie, erë́ imú dör pë' buaë yësyësë ese. Isalema yile e̱' mumittsa̱ ttèwa̱ pë' buaë shu̱te̱ ese skéie.  
\v 8 Erë Cristo e̱' me'ttsa̱ ttèwa̱ se' skéie, se' bakia̱ e̱' wamblök suluë e' dalewa. E' tö se' a̱ ikkacheke tö ko̱s Skëköl é̱na se' dalër.  
\v 9 Ie' köte̱wa̱ ipë́ tëne tai̱ë e' wa Skëköl tö se' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es. E' yita̱ buaë ie' wa se' tsa̱tkërdaë Skëköl kësik yöki̱.  
\v 10 Mik se' bak Skëköl bolökpaie, eta̱ ie' wák tö ie̱r bua'wé̱ne se' ki̱ ilà ttèwa̱ e' batamik. Erë i̱'ñe ta̱ ie' e̱r buanene se' ki̱, e' yita̱ buaë se' tsa̱tkërdaë Cristo tso'ne ttsë'ka e' diché wa.  
\v 11 Erë kë̀ dör e' ë̀. Skëkëpa Jesucristo batamik Skëköl e̱r buanene se' ki̱, e' kue̱ki̱ se' ttsë'rke buaë ie' batamik. 
\s1 Adán ena Cristo 
\p  
\v 12 Wëm tsá̱ yöne kiè Adán, e' wa̱ se̱ne sulu tsá̱ dë'bitu̱ ká̱ i' a̱. Ie' dör sulitane yë́ie. E' kue̱ki̱ mik ie' tö ì sulu tsá̱ wamblë', eta̱ e' dör we̱s sulitane tö iwamblë' ie' ta̱ ñita̱ es. E' tö sulitane wöme'ttsa̱ ì sulu wamblök ena e' nuí̱ ki̱ duökwa̱. E' kue̱ki̱ duèwa̱ de sulitane ki̱.  
\v 13 Ka̱m ttè dalöiëno mer Moisés a̱, e' yöki̱ ì sulu wamblënemibak je'. Erë e' ké̱wö ska' ta̱ ttè dalöiëno kë̀ ta̱', e' kue̱ki̱ kë̀ yi kkatëne inuì̱ ki̱.  
\v 14 Erë Adán ké̱wö ska' dö̀ Moisés ké̱wö ska' sulitane blërke. Ñies wé̱pa kë̀ wa̱ Skëköl ttö̀ dalöse̱o̱newa̱ we̱s Adán es, esepa blërulune. Ie' dör wëm eköl doia̱ ie' itöki̱ e' klíla. 
\p  
\v 15 Ì sulu wamblë' Adán tö ena ì buaë o̱' Skëköl tö se' a̱ e' dör kua̱'ki̱. Adán tö ì sulu wamblë', e' kue̱ki̱ tai̱ë s'blërulune. Erë wëm eköl skà, e' dör Jesucristo, e' batamik Skëköl e̱r buaë ché se' a̱ ë́me kë̀ tuè̱ ta̱'. E' dör buaë ichökle, e' wa s'tsa̱tkërke tai̱ë.  
\v 16 Adán tö ì sulu wamblë' etökicha ë̀me, e' nuí̱ ki̱ sulitane kichatë'ttsa̱ Skëköl tö. Erë Skëköl e̱r buaë ché se' a̱, e' kue̱ki̱ ie' tö se' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es, erë́ se' tö ì sulu wambleke tai̱ë. E' kue̱ki̱ ì buaë o̱' ie' tö se' a̱, e' kë̀ dör we̱s ì sulu wamblë' Adán tö es.  
\v 17 Es wëm eköl ë̀ tö ì sulu wamblë', e' wa duèwa̱ e̱' aléka̱ sulitane ki̱. E' yita̱ ì o̱' Jesucristo tö, e' wa wé̱pa a̱ Skëköl e̱r buaë ché klö'wé̱itö we̱s pë' buaë yësyësë es, esepa ko̱s ulà a̱ se̱ne pa̱'a̱li̱ döraë ta̱ ie'pa e̱' alöraka̱ ie' ta̱ ñita̱. E' dör tai̱ë tkö̀ka̱ ì wamblé Adán tö e' tsa̱ta̱. 
\p  
\v 18 Ì sulu wamblé Adán tö etökicha, e' wa sulitane kichatënettsa̱. Erë ì yësyësë wé̱ Jesucristo tö etökicha, e' wa sulitane klörmi we̱s pë' buaë yësyësë es a̱s ise̱r michoë.  
\v 19 Adán tö Skëköl ttö̀ tsá̱ dalöse̱o̱'wa̱ e' wa sulitane wömenettsa̱ ì sulu wamblök. Erë Jesucristo tö Skëköl ttö̀ dalöié, e' wa se' tai̱ë klördaë we̱s pë' buaë yësyësë es. 
\p  
\v 20 Skëköl tö ttè dalöiëno mé se' a̱ a̱s ì sulu wamblekesö ko̱s e' jche̱rwa̱ se' wa̱ yësyësë tö e' dör suluë. Erë mik ijche̱newa̱ se' wa̱, eta̱ se' é̱na iwà a̱rmi bua'ie tö ko̱s Skëköl e̱r buaë ché se' a̱. E' dör tai̱ë ì sulu ko̱s wamblekesö e' tsa̱ta̱.  
\v 21 Mik se' bak klöulewa̱ duèwa̱ ulà a̱, eta̱ se̱ne sulu e̱' ali'ka̱ se' ki̱. Erë Skëköl e̱r buaë ché se' a̱, e' diki̱a̱ se' tso' i̱'ñe ta̱ we̱s se' bak kuaë se̱ne sulu diki̱a̱ es. Ie' e̱r buaë ché se' a̱ Skëkëpa Jesucristo batamik, e' wa se' klö'wé̱itö we̱s pë' buaë yësyësë es ta̱ se̱ne michoë méitö se' a̱. 
\c 6  
\s1 Se' dör we̱s s'duulewa̱ es se̱ne sulu yöki̱ 
\p  
\v 1 E' dör es e̱'ma ¿i̱ma sö ichèmi? ¿Ì sulu kí̱ wamblèia̱sö a̱s Skëköl e̱r buaë kí̱ chö̀ se' a̱ tai̱ë shu̱te̱?  
\v 2 Au, e' kë̀ dör es. Se' dör we̱s s'duulewa̱ es se̱ne sulu yöki̱. ¿We̱s ì sulu wamblèmi̱ia̱sö?  
\v 3 ¿A' kë̀ wa̱ ijche̱r tö se' wösune e' tö iwà kkacheke tö se' batsulewa̱ Cristo Jesús mik? E' dör we̱s se' ttèwa̱ñak ie' ta̱ es.  
\v 4 Se' wösune e' wà kiane chè tö se' töbinewa̱ ie' ta̱. E' dör es a̱s se' se̱rne kua̱'ki̱ we̱s Cristo shke̱neka̱ne S'yë́ olo ta̱' tai̱ë e' wa e' se̱r es. 
\p  
\v 5 Se' batsulewa̱ ie' mik ie' dunewa̱ ee̱rö, es ñies se' shke̱rdaka̱ne we̱s ie' shke̱neka̱ne es.  
\v 6-7 Se' wa̱ ijche̱r tö s'duulewa̱ kë̀ ku̱'ia̱ ì sulu wamblök. Es ñies we̱s se' dör kuaë e' dunewa̱ Cristo ta̱ wötëulewa̱ krus mik. E' tka es a̱s s'wák dër suluë e' diché e̱rwa ta̱ s'tkö̀shkar se̱ne sulu ulà a̱ kë̀ ku̱'ia̱ klöulewa̱.  
\v 8-9 Se' wa̱ ijche̱r tö Cristo shke̱neka̱ne, e' kue̱ki̱ ie' kë̀ duöpawa̱ne. Duewa̱ kë̀ e̱' alö̀paka̱ia̱ ie' ki̱. E' kue̱ki̱ se' duulewa̱tke ie' ta̱, e' ta̱ se' tö iklö'wé̱ moki̱ë tö se' se̱rdane ie' ta̱.  
\v 10 Mik ie' kötwa̱, eta̱ ikötwa̱ etökicha ë̀me se' nuì̱ ki̱, kë̀ iskà duöpawa̱ia̱ne. Erë ishke̱neka̱ne se̱rkene Skëköl a̱.  
\v 11 Es ñies a' e̱' ttsö́ moki̱ë tö a' duulewa̱ se̱ne sulu yöki̱, erë a' tso' ttsë'ka se̱noie yësyësë Skëköl a̱ a' batsulewa̱ Cristo Jesús mik e' wa. 
\p  
\v 12 E' kue̱ki̱ kë̀ a' ka̱wö mukia̱ se̱ne sulu a̱ a̱s kë̀ ie̱' alö̀ka̱ a' ki̱ ta̱ ì sulu ko̱s wamblak a' é̱na ese wamblè a' tö.  
\v 13 Kë̀ a' e̱' muktsa̱ia̱ se̱ne sulu ulà a̱ a̱s e' kë̀ tö a' klö'ù̱wa̱ ì sulu wambloie. E' skéie a' e̱' múttsa̱ Skëköl a̱ we̱s s'duulewa̱ shke̱neka̱ne es. A' e̱' múttsa̱ wa'ñe Skëköl a̱ se̱nuk yësyësë.  
\v 14 A' kë̀ ku̱'ia̱ Moisés ttè dalöiëno diki̱a̱. A' tso' Skëköl e̱r buaë chöke se' a̱ e' diki̱a̱. E' kue̱ki̱ a' e̱' múttsa̱ se̱nuk yësyësë ta̱ es se̱ne sulu kë̀ e̱' alö̀paka̱ a' ki̱. 
\s1 Ska̱wöta̱ se̱nuk buaë yësyësë Skëköl a̱ 
\p  
\v 15 E' dör es, e' ta̱ ¿i̱ma sö ichèmi? Se' kë̀ ku̱'ia̱ ttè dalöiëno e' diki̱a̱. Se' tso' Skëköl e̱r buaë chö̀ se' a̱ e' diki̱a̱. E̱'ma e' kue̱ki̱ ¿ì sulu wamblö̀sö? Au, kë̀ idör es.  
\v 16 A' wa̱ ijche̱r buaë tö yi ttö̀ iu̱tekesö, ese ulà a̱ se' tso' klöulewa̱ we̱s s'klöulewa̱ kanè mésoie tso' iwökir ulà a̱ es. Es se̱ne sulu ttö̀ iu̱tekesö, e' ta̱ e' ulà a̱ se' tso' klöulewa̱ we̱s kanè méso es ta̱ e' nuí̱ ki̱ se' duöralur weir michoë. Erë Skëköl ttö̀ iu̱tekesö, e' ta̱ e' ulà a̱ se' tso' ta̱ e' wa se' se̱rdaë yësyësë.  
\v 17 A' bak klöulewa̱ se̱ne sulu ulà a̱ we̱s kanè méso es. Erë wëstela Skëköl a̱ tö i̱'ñe ta̱ ttè buaë pakane a' a̱ e' iu̱té a' tö e̱r moki̱ wa.  
\v 18 Es a' yëulettsa̱tke se̱ne sulu ulà a̱ ta̱ i̱'ñe ta̱ a' de se̱ne yësyësë e' ulà a̱.  
\v 19 (A' ià̱ katötö Skëköl ttè a̱, e' kue̱ki̱ ttè i' kleekeyö a' a̱ kanè méso ttè wa.) Ke̱net a' e̱' me'ttsa̱ e̱' ia'u̱kka̱ se̱ne sulusi wa ena ì sulu ë̀ kí̱ wamblök. Erë e' sù̱ i̱'ñe ta̱ a' e̱' múttsa̱ se̱nuk yësyësë a̱s a' se̱r batse'r. 
\p  
\v 20 Mik a' bakia̱ klöulewa̱ se̱ne sulu ulà a̱, eta̱ kë̀ a' tkine se̱ne yësyësë ki̱.  
\v 21 E' wa ¿ì bua' dë' a' ulà a̱? E' ulà a̱ a' mìne duökulur weir michoë. I̱'ñe ta̱ ì sulu wamblë' a' tö ese tö a' jaëwé̱ne.  
\v 22 Erë a' yënettsa̱ se̱ne sulu ulà a̱. A' de Skëköl kanè mésopaie. E' ulà a̱ a' se̱rke batse'r, e' bata dör se̱ne michoë.  
\v 23 Ì sulu wamblekesö ese skéie s'duörawa̱. Erë wé̱pa batsulewa̱ Skëkëpa Cristo Jesús mik, esepa a̱ se̱ne michoë meraë Skëköl tö ë́me. 
\c 7  
\s1 Se' du'ulur ttè dalöiëno yöki̱ 
\p  
\v 1 A yamipa, Moisés ttè dalöiëno, e' su̱ule buaë a' wa̱. A' wa̱ ijche̱r tö ttè e' diki̱a̱ s'tso', s'tso'ia̱ ttsë'ka e' dalewa.  
\v 2 E' dör we̱s alaköl se̱newa̱bak es. Ese kë̀ ka̱wöta̱ iwëm ökwa iwëm tso'ia̱ ttsë'ka e' dalewa. Erë mik iwëm blënewa̱, eta̱ e' tté olone ie' ki̱.  
\v 3 Alaköl ese se̱né wëm o̱'ka ta̱ iwëm chökle tso'ia̱ ttsë'ka e' dalewa, e' ta̱ ttè e' dalöse̱wé̱wa̱itö. Erë iwëm chökle blënewa̱, e' ta̱ ie' kë̀ ku̱'ia̱ ttè e' diki̱a̱. Ie' a̱ se̱rwa̱mine buaë wëm skà ta̱, e' kë̀ dör trë. 
\p  
\v 4 A yamipa, es idör se' a̱ ñies. Se' batsulewa̱ Cristo mik, e' kue̱ki̱ se' du'ulur ie' ta̱ ttè dalöiëno e' yöki̱. Ñies se' shke̱neka̱ne ie' ta̱ a̱s se' se̱r we̱s Skëköl wa iwër buaë es. 
\p  
\v 5 Mik se' bak se̱nuk s'wák dër sulu e' diki̱a̱, eta̱ ttè dalöiëno tö se' wörieikeke ì sulu kí̱ wamblök. E' ulà a̱ se' mìne duökulur.  
\v 6 Se' bak klöulewa̱ ttè dalöiëno e' diki̱a̱, erë i̱'ñe ta̱ se' durulune ttè e' yöki̱. Se' yënettsa̱ ttè e' ulà a̱ a̱s se' kaneblö̀ Skëköl a̱ kua̱'ki̱ se̱ne pa̱'a̱li̱ mé iWiköl tö se' a̱ e' wa. E' kë̀ dör we̱s se' bak kaneblök ie' a̱ ttè dalöiëno kitule yëkkuö ki̱ e' iu̱tè wa es. 
\s1 Se̱ne sulu ta̱ ñippök 
\p  
\v 7 Es idir, e̱'ma ¿i̱ma sö ichèmi? Moisés ttè dalöiëno kitule ¿e' dör suluë? Au, kë̀ idör es. Ttè e' kë̀ ku̱núpa, e̱'ma ye' kë̀ wa̱ ijche̱r tö ì dör suluë. Ttè e' kë̀ tö ichö́pa: “Kë̀ a' ka̱wö ta̱' o̱'ka íyi kkechök,” e̱'ma ye' kë̀ wa̱ ijche̱r tö e' dör suluë.  
\v 8 Erë ttè dalöiëno kë̀ ku̱núpa, e̱'ma se̱ne sulu kë̀ diché ta̱'. E' kue̱ki̱ ttè dalöiëno e' wa se̱ne sulu tö ye' e̱rkiöwé̱ka̱ ì sulu tsa̱ki̱ë wamblök.  
\v 9 Ká̱ ia̱ia̱ë ka̱m ye' wa̱ ttè dalöiëno jche̱rwa̱, e' yöki̱ ye' ttsë'ne' buaë. Erë mik ye' wa̱ ttè e' jche̱newa̱, eta̱ se̱ne sulu tso' ye' a̱ e' diché iëne ta̱ ye' é̱na ia̱newa̱ tö ye' dör ì sulu wamblökwak  
\v 10-11 kichatëulettsa̱. Ttè dalöiëno batamik se̱ne sulu tö ye' ki̱tö'wé̱ a̱s ì sulu wamblö̀yö, ese tö ye' kichatéttsa̱. Es ttè e' tö warma se̱ne michoë mèmi ye' a̱, e' skéie ye' kichatéttsa̱itö. 
\p  
\v 12 Es Moisés ttè dalöiëno e' dör buaë, e' dör yësyësë, e' dör batse'r.  
\v 13 Eta̱ ¿e' yëne tö ttè buaë e' tö ye' kichatéttsa̱? Au, kë̀ idör es. Ttè buaë e' batamik, ì sulu wamblekeyö, ese tö ye' kichatéttsa̱. Ttè dalöiëno e' tö se' a̱ ikkacheke moki̱ë tö ì sulu wamblekesö, ese dör suluë ichö́k. Es ttè dalöiëno dör buaë, e' wa sö isuè̱mi tö moki̱ë ì sulu wamblekesö ese dör sulu ë̀me. 
\p  
\v 14 Se' wa̱ ijche̱r tö ttè dalöiëno e' dör Skëköl wák ttè. Erë ye' dör sia̱rë kë̀ diché ta̱' klöulewa̱ se̱ne sulu ulà a̱ ikanè mésoie.  
\v 15 Ì wamblekeyö ese kë̀ a̱ne ye' wák é̱na. Ì buaë wa̱k ye' é̱na ese kë̀ wè̱yö. Erë ì a̱r suluë ye' é̱na, ese wamblekeyö.  
\v 16 Ì kë̀ wamblak ye' é̱na ese wambléyö, e' ta̱ e' wa ye' icheke tö ttè dalöiëno e' dör buaë.  
\v 17-18 Ì buaë wa̱k ye' é̱na, ese kë̀ o̱r ye' a̱, e' wa ye' wa̱ ijche̱r tö ì dör buaë e' kë̀ ku̱' ye' e̱r a̱. Sö ichöma kë̀ ì bua' ku̱' ye' wák dër sulu e' a̱. Es idir e' kue̱ki̱ ye' kë̀ tö ì sulu wambleku̱' ye' wák e̱r wa. Se̱ne sulu tso' ye' e̱r a̱, e' tö ye' ké iwamblök.  
\v 19 Ì buaë wa̱k ye' é̱na, ese kë̀ wè̱yö. Ñies ì sulu kë̀ wamblak ye' é̱na, ese wamblekeyö.  
\v 20 Es ì sulu kë̀ wamblak ye' é̱na, ese wambléyö, e' ta̱ e' kë̀ dör tö ye' tö iwambleke ye' wák e̱r wa. E' dör tö se̱ne sulu tso' ye' é̱na, e' tö ye' keke iwamblök. 
\p  
\v 21 Es ye' é̱na ia̱ne tö erë́ ì buaë wa̱k ye' é̱na erë ye' a̱ se̱ne sulu tkër.  
\v 22 Ttè dalöiëno me'a̱t Skëköl tö, e' wa ye' wöbatsö tai̱ë.  
\v 23 Erë ilè skà tso' ye' a̱, e' ttséyö tö e' tso' ì buaë wa̱k ye' é̱na ese wöklö'u̱k. E' dör se̱ne sulu tso' ye' e̱r a̱ e', e' ulà a̱ ye' tso' klöulewa̱. 
\p  
\v 24 Ye' dör sia̱rëla. Ì sulu tso' ye' e̱r a̱, e' tö ye' kichatéttsa̱. E' yöki̱ ¿yi tö ye' tsa̱tkèmi?  
\v 25 Skëköl tö ye' tsa̱tké Skëkëpa Jesucristo batamik. E' kue̱ki̱ wëstela chéyö ia̱. 
\p Es ye' é̱na ttè dalöiëno me'a̱t Skëköl tö e' ë̀ iu̱tak. Erë ye' wák dër suluë, e' tö ye' ké ì sulu wamblök. 
\c 8  
\s1 Se' se̱rmi buaë yësyësë Skëköl Wiköl wa 
\p  
\v 1-2 Cristo Jesús batamik Skëköl Wiköl tö se̱ne michoë meke se' a̱, e' tö ye' yéttsa̱ se̱ne sulu ena duèwa̱ e' ulà a̱. E' kue̱ki̱ i̱'ñe ta̱ wé̱pa batsulewa̱ Cristo Jesús mik, esepa kë̀ kichatepa Skëköl tö yës.  
\v 3 Ì kë̀ o̱nuk Moisés ttè dalöiëno a̱, e' wé̱ Skëköl tö. Se' wák dër sulu e' kë̀ tö se' kè ttè dalöiëno iu̱tök buaë, e' kue̱ki̱ e' kë̀ a̱ se' tsa̱tkënuk. Erë Skëköl tö iwák alà patkë'bitu̱ s'ditsöie ttèwa̱ se' skéie se' nuì̱ patuo̱ie. Es ie' tö se̱ne sulu tso' se' e̱r a̱ e' kichatë'ttsa̱.  
\v 4 E' wé̱ ie' tö a̱s se' klö'ù̱itö we̱s pë' buaë yësyësë es we̱s ttè dalöiëno yësyësë e' tö se' a̱ ikiè es. Se' klöne es, esepa se̱rke we̱s Skëköl Wiköl ki̱ ikiane es. Ie'pa kë̀ se̱rku̱'ia̱ we̱s s'wák dër sulu ki̱ ikiane es. 
\p  
\v 5 Wé̱pa se̱rke we̱s s'wák dër sulu ki̱ ikiane es, esepa e̱r me'rie ì kiane e' ki̱ ese ë̀ ki̱. Erë wé̱pa se̱rke we̱s Skëköl Wiköl ki̱ ikiane es, esepa e̱r me'rie ì kiane e' ki̱ ese ë̀ ki̱.  
\v 6 Ì kiane s'wák dër sulu ki̱, ese ki̱ se' e̱r me'rie, e' ta̱ e' bata dör se' duö̀wa̱. Erë se' e̱r me'rie ì kiane Skëköl Wiköl ki̱, ese ki̱, e' ta̱ e' bata dör se̱ne michoë, ñies se̱ne bë̀rë Skëköl ta̱ e'.  
\v 7 Erë wé̱pa e̱r me'rie ì kiane s'wák dër sulu ki̱, ese ki̱, esepa kë̀ tö Skëköl ttè dalöiëno e' dalöiè, moki̱ ie'pa kë̀ a̱ idalöiër. E' kue̱ki̱ ie'pa dör Skëköl bolökpa.  
\v 8 Wé̱pa se̱rke we̱s s'wák dër sulu ki̱ ikiane es, esepa kë̀ a̱ ì o̱nuk wër buaë Skëköl wa. 
\p  
\v 9 Erë Skëköl Wiköl tso' se' a̱, e' ta̱ se' kë̀ ku̱'ia̱ s'wák dër sulu ulà a̱. E' skéie se' tso' Skëköl Wiköl ulà a̱. Yi kë̀ a̱ Cristo Wiköl ku̱', ese kë̀ dör ie' icha.  
\v 10 Erë Skëköl tö se' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es, e' kue̱ki̱ Cristo tso' se' a̱. E' dör es, e' ta̱ erë́ s'chkà nurdawa̱ se' nuì̱ kue̱ki̱, erë se' wiköl se̱r michoë.  
\v 11 Skëköl tö Cristo Jesús shke̱o̱'ka̱ne, e' Wiköl tso' se' a̱, e' ta̱ aishkuö ta̱ ie' tö se' nu shke̱'we̱raka̱ iWiköl tso' se' a̱ e' wa. 
\p  
\v 12 A yamipa, e' kue̱ki̱ kë̀ se' kàne se̱nukia̱ we̱s s'wák dër sulu ki̱ ikiane es.  
\v 13 Se' se̱rke es, e' ta̱ se' duörawa̱. Erë se' e̱' aléka̱ iki̱ Skëköl Wiköl wa, e' ta̱ se' se̱r michoë. 
\p  
\v 14 Wé̱pa wëttse̱ke Skëköl Wiköl tö, esepa dör Skëköl ala'r.  
\v 15 Skëköl kë̀ wa̱ iWiköl mène se' a̱ se' klö'wo̱wa̱ kësik wa a̱s se' suarne. E' skéie iWiköl wa se' de ie' ala'rie. Ie' Wiköl wa ie' a̱ ichèmisö: “A yë́wöla.”  
\v 16 Ñies ie' Wiköl tö se' ké ittsök se' e̱r a̱ tö se' dör ie' ala'r.  
\v 17 Es se' dör ie' ala'r. Se' weirke Cristo ta̱ ñita̱, e' je' ta̱ ñies se' kirdawa̱ buaë ie' ta̱ ñita̱ ie' olo ta̱' tai̱ë e' ska'. Aishkuö ta̱ ì ko̱s tso' blëule Skëköl wa̱ mè se' a̱, e' döraë se' ulà a̱ Cristo ta̱ ñita̱. 
\s1 Ì tso' se' a̱ aishkuö ta̱ e' dör buaë chökle 
\p  
\v 18 Ye' a̱ ta̱ ie' olo tai̱ë e' a̱ se' dörañak aishkuö ta̱, e' dör buaë shu̱te̱. E' o̱'mik ta̱ se' weirke ko̱s ká̱ i' ki̱ e' kë̀ dör ì.  
\v 19 Aishkuö ta̱ ikkayërdaë wösha̱ë tö se' dör Skëköl ala'r. E' ké̱wö paneke kröröë íyi ulitane yö'a̱t Skëköl tö ese tö.  
\v 20 Íyi ulitane yö'a̱t Skëköl tö ese ko̱s sulunewa̱. Ì ko̱s yöule e' kë̀ wák e̱' suluo̱newa̱. Erë Skëköl wák tö iwöme'ttsa̱ es. Erë ibua'we̱neraëitö aishkuö ta̱.  
\v 21 Ie' wák tö iyë'a̱t: “Aishkuö ta̱ íyi ko̱s yö'a̱t ye' tö e' yerattsa̱neyö iweirke tai̱ë e' ulà a̱ a̱s itsa̱tkënar ena ilókarka̱ tai̱ë ye' olo wa ye' ala'r ta̱ ñita̱.” E' kue̱ki̱ íyi ulitane yö'a̱titö e' tso' ka̱wö e' panuk kröröë.  
\v 22 Se' wa̱ ijche̱r tö dö̀ ikkë ta̱ íyi ulitane yö'a̱titö e' rrerkeia̱ ena iweirkeia̱ we̱s alaköl alà ku̱rketke weir es.  
\v 23 Erë kë̀ e' ë̀ rrerku̱' ka̱wö e' panuk. Ñies se' a̱ Skëköl Wiköl menetke we̱s íyi tsá̱ kakmè sia̱ es, e'pa rrerkeia̱ ka̱wö e' panekesö e' dalewa. E' ké̱wö ska' ta̱ Skëköl tö se' tse̱ratkö da'a̱ ila'rie, ta̱ se' chkà mane'we̱rattsa̱neitö buaë kë̀ duöta̱'wa̱ia̱.  
\v 24 Se' tsa̱tkëne erë se' tsa̱tkërketke da'a̱ie e' panekesö. Ì tso'tke s'wa̱ ese kë̀ paneku̱'sö. E' kue̱ki̱ mik se' tö iché tö e' ké̱wö panekesö, eta̱ e' wà kiane chè tö ka̱m sö isa̱ù̱.  
\v 25 Erë ì ka̱m sa̱ù̱sö ese panekesö, e' ta̱ se' ka̱wöta̱ ipanuk bë̀rë s'weirke ko̱s e' dalë'ttsè wa. 
\p  
\v 26 Es ñies se' kë̀ diché ta̱', e' kue̱ki̱ Skëköl Wiköl tö se' ki̱meke. Kë̀ se' wöblar buaë ttök Skëköl ta̱ we̱s se' ké ttök ita̱ es. Erë ie' wák Wiköl tso' se' tté chök ie' a̱ tai̱ë kköchè wa ena ttè kë̀ yër sia̱ ese wa.  
\v 27 Ie' wa̱ se' e̱r su̱ule buaë. Ie' Wiköl tö ikieke ie' ichapa batse'r ki̱ we̱s ie' ki̱ ikiane es. E' kue̱ki̱ ì cheke iWiköl tö ie' a̱ e' a̱ne buaë ie' é̱na. 
\s1 Se' e̱' aléka̱ íyi ulitane ki̱ Cristo batamik 
\p  
\v 28 Se' wa̱ ijche̱r tö wé̱pa é̱na Skëköl dalër, ñies iklöo̱'bakitö we̱s ie' wák tö ibikeitsbak es, esepa ta̱ ì ko̱s tköke, e' a̱ ie' ulà te̱r ie'pa ki̱moie a̱s idöttsa̱ buaë we̱s ie' ki̱ kiane es.  
\v 29 Wé̱pa shu̱kitbakitö e'pa bikeitsbakitö tö idöraë we̱s ie' Alà es a̱s ie' Alà dö̀ ie'pa tai̱ë e' shu̱a̱ we̱s ikok es.  
\v 30 Wé̱pa bikeitsbakitö e'pa kiéitö ñies. Wé̱pa kiéitö e'pa klö'wé̱itö we̱s pë' buaë yësyësë es. Wé̱pa klö'wé̱itö es, esepa döraë ie' ta̱ ñita̱ ilo tai̱ë e' a̱. 
\p  
\v 31 E' dör es, e' ta̱ kë̀ ì kianeia̱ chè. Skëköl tso' se' ta̱, e' ta̱ ¿ì e̱' alömika̱ se' ki̱?  
\v 32 Ie' kë̀ wa̱ iwák Alà kkëo̱ne, e' me'ttsa̱itö ttèwa̱ se' ulitane skéie ¡e' yita̱ ì ko̱s meraëitö se' a̱ ilà ta̱ ñita̱!  
\v 33 ¿Yi tö wé̱pa shu̱kitbak Skëköl tö esepa kkatèmi? Kë̀ yi. Ie' wák tö ie'pa klö'wé̱tke we̱s pë' buaë yësyësë es.  
\v 34 ¿Yi a̱ ie'pa kichatërmi? Kë̀ yi. Cristo Jesús kötwa̱ se' skéie, e' kí̱ie ta̱ ishke̱neka̱ne tkër Skëköl ulà bua'kka se' tté chök.  
\v 35 ¿Ì tö se' yèttsa̱mi Cristo é̱na se' dalër tai̱ë e' ulà a̱? ¿Se' weir tai̱ë alè? ¿Ì darërëë alè? ¿Se' weir Jesús tté batamik alè? ¿Se' duöke bli wa̱ alè? ¿Kë̀ se' datsi' ta̱' alè? ¿Ilè tkö̀ se' ta̱ alè? ¿S'ttèwa̱ alè? Au. Kë̀ ì a̱ se' yërpattsa̱ ie' ulà a̱.  
\v 36 E' dör we̱s Skëköl yëkkuö tö ichè es, e' tö ichè: 
\q1 Be' dalërmik we̱kkë alè ta̱ sa' tterawa̱ pë' tö. 
\q1 Sa' sue̱ke ie'pa dör we̱s obeja tsè̱mi ttèwa̱ es.\f + \fr 8:36 \ft Salmo 44.22\f* 
\m Es Skëköl yëkkuö tö ichè. 
\p  
\v 37 Erë e' shu̱a̱ se' dör e̱' alökwakpa tsa̱ta̱, Cristo é̱na se' dalër tai̱ë e' batamik.  
\v 38 E' kue̱ki̱ ye' wa̱ ijche̱r buaë tö kë̀ ì tö se' yepattsa̱ Skëköl é̱na se' dalër tai̱ë e' ulà a̱. Duewa̱, se̱ne, ie' biyöchökwakpa, íyi wökir kë̀ wërta̱'wa̱, ì tköke se' ta̱ i̱'ñe ta̱, ì tkö̀mi se' ta̱ aishkuö ta̱, ì skà tso' diché ta̱',  
\v 39 ì ko̱s tso' ká̱ jaì a̱, ì ko̱s tso' ká̱ diöshe̱t, ekkë ko̱s ena ì skà yö'a̱titö, e' ko̱s kë̀ a̱ se' yërpattsa̱ ie' é̱na se' dalër tai̱ë e' ulà a̱. Ie' é̱na se' dalër tai̱ë, e' kkachéitö se' a̱ Skëkëpa Cristo Jesús e' wa. 
\c 9  
\s1 Skëköl tö Israel aleripa shu̱kitbak ie' ala'rie 
\p  
\v 1 Ì cheke ye' tö a' a̱ e' dör moki̱ë. Ye' dör Cristo icha, kë̀ ye' ka̱chö̀. Ñies Wiköl Batse'r wa ye' e̱r tö ye' a̱ icheke tö e' dör moki̱ë.  
\v 2-3 Moki̱ ye' chkenewa̱ sia̱rë, tai̱ë ye' e̱riarke ke̱kraë ye' wák ditséwöpa kue̱ki̱. Ye' wák mú kichatée Skëköl tö yèttsa̱ Cristo ulà a̱ a̱s ie'pa tsa̱tkër ye' skéie.  
\v 4 E'pa dör Israel aleripa. Ká̱ ia̱ia̱ë Skëköl tö ie'pa tse̱'tkö ie' ala'rie. Ie'pa a̱ ie' tö ilo tai̱ë e' kkayë'. Ie' ena ie'pa ttè me' ñì a̱ tsa̱ki̱ë ñies ittè dalöiëno e' me'itö ie'pa a̱. We̱s íyi wakanewè̱ ie' dalöioie e' wa ie'pa wöblao̱'itö. Ñies ie' kablë' ie'pa a̱ e̱r buaë chök.  
\v 5 Ie'pa dör sa' yë́pa bak ká̱ ia̱ia̱ë dalöiërta̱' tai̱ë, e'pa aleripa. Ñies wé̱ pairine'bitu̱ idi' wa s'blúie e' ku̱ne' ie'pa ditséwö wa, e' dör Skëköl dör íyi ulitane tsa̱ta̱ ki̱karkeka̱ ke̱kraë e'. Es e' idir. 
\p  
\v 6 Kë̀ ye' ku̱' ichök tö Skëköl kablë' e̱r buaë chök ie'pa a̱ e' kë̀ wà bak. E' kë̀ dör es. E' dör tö kë̀ ie'pa se̱raa̱ dör Israel aleripa chökle Skëköl a̱.  
\v 7 Ñies Abraham aleripa, e'pa kibiiepa kë̀ dör ie' aleripa chökle Skëköl a̱. Skëköl tö iyë' ie' a̱: “Be' aleripa chökle, e'pa döraë Isaac wa.”\f + \fr 9:7 \ft Génesis 21.12\f* 
\v 8 E' wà kiane chè tö kë̀ yi dör Skëköl ala'r s'ditséwö wa. E' skéie wé̱pa tö ì u̱k Skëköl kablë' e' klö'wé̱ we̱s Abraham tö iklö'wé̱ es, esepa ë̀ dör Abraham aleripa chökle Skëköl a̱.  
\v 9 Skëköl kablë' ie' a̱ ttè i' wa: “Ka̱wö ikkë ta̱ duas iëk ye' dörane ta̱ be' alaköl Sara alà ta̱'tke.”\f + \fr 9:9 \ft Génesis 18.10,14\f* E' klö'wé̱ Abraham tö. 
\p  
\v 10 Erë kë̀ dör e' ë̀. Sara alà ku̱ne' ñe' dör sa' yë́ bak ká̱ ia̱ia̱ë kiè Isaac e'. Ie' alà ka'ka̱ itayë Rebeca ta̱ e'pa dör klö̀ wakpa wëm.  
\v 11-13 Erë ka̱m ie'pa ku̱r, ka̱m ie'pa tö ì buaë ù̱ ö ì sulu wamblö̀, e' yöki̱ Skëköl tö iyë' Rebeca a̱: “Ikibi ë́k döraë itsirla kanè mésoie.”\f + \fr 9:11-13 \ft Génesis 25.23\f* E' dör we̱s iskà tso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ es, e' ki̱ ie' tö ichè: “Jacob dalëne ye' é̱na, erë Esaú watéttsa̱yö.”\f + \fr 9:11-13 \ft Malaquías 1.2-3\f* Es ia̱te̱tke tö wé̱ne shu̱shtak ie' wák é̱na, ese shu̱shtéitö a̱s iwà döttsa̱ we̱s ie' ki̱ ikiane es. Kë̀ dör ì wé̱sö ese kue̱ki̱. 
\p  
\v 14 Es idir, e' ta̱ ¿sö ichèmi tö Skëköl kë̀ dör yësyësë? Au, kë̀ idör es.  
\v 15 Ie' tö iyë' Moisés a̱: “Wé̱ a̱ ye' e̱r buaë chak, ese a̱ ye' e̱r buaë chöraë. Ñies wé̱ sua̱k ye' é̱na e̱r sia̱rë wa, ese sue̱rayö e̱r sia̱rë wa.”\f + \fr 9:15 \ft Éxodo 33.19\f* 
\v 16 E' kue̱ki̱ ie' kë̀ e̱r buaë chö̀ se' a̱, se' ki̱ ikiane ö ì we̱kesö e' kue̱ki̱. Erë wé̱pa sue̱ke ie' tö e̱r sia̱rë wa, esepa a̱ ie' e̱r buaë chöraë.  
\v 17 E' dör we̱s itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ es. E' ki̱ Skëköl tö iché Egipto blú a̱: “Ye' tö be' tkéka̱ ká̱ i' blúie, e' wà ta̱' ye' wa̱. E' dör ye' diché kkachoie be' wa a̱s yi dör ye' e' tté pakar ká̱ wa'ñe.”\f + \fr 9:17 \ft Éxodo 9.16\f* 
\v 18 Es yi sua̱k Skëköl é̱na e̱r sia̱rë wa, ese sue̱raëitö e̱r sia̱rë wa. Ñies yi e̱r darë'wa̱kwa̱ ie' é̱na, ese e̱r darë'we̱rawa̱ ie' tö. 
\p  
\v 19 Erë isalema a' we̱le tö ye' a̱ ichèmi: “Moki̱ tö ì kiane wè̱ Skëköl ki̱ ese kë̀ wöklönuk yi a̱ ¿we̱s ie' tö se' chakèmi se' nuì̱ ki̱?”\fig I' dör ska̱u̱ yuökwak.|src="LB00138b.tif" size="col" ref="Ro 9.19-21" \fig* 
\v 20 Erë ye' iiu̱tèmi: A wëm ¿i̱ma be' e̱rbikö̀ be' dör yi, e' tö Skëköl iu̱tè e̱r sulu wa? Ska̱u̱ kë̀ tö ichepa iyuökwak a̱: “¿Ì kue̱ki̱ be' tö ye' yué i' es?”  
\v 21 Ska̱u̱ yuökwak e' a̱ iyörmi we̱s ie' é̱na iyuak es. Ska̱u̱chka e' ë̀ yörmi ska̱u̱ bua'buaie ena ska̱u̱ ëseie ñies. 
\p  
\v 22 Es ñies Skëköl tö iwè̱mi we̱s ie' ki̱ ikiane es. Ie' é̱na ie' kësik ena ie' diché kkachak ì sulu wamblökwakpa wömeulettsa̱ weinuk esepa e̱wè̱wa wa, e' ta̱ e' wè̱mi ie' tö. Erë e'pa ko̱s dalë'ttsekeia̱ ie' tö bë̀rë e̱naë  
\v 23 a̱s ie' olo tai̱ë shu̱te̱ë e' kkachö̀itö se' shu̱kitbakitö e'pa a̱. Ká̱ ia̱ia̱ë ie' tö se' shu̱kitbak suè̱ e̱r sia̱rë wa ñies se' klöo̱'bakitö a̱s se' dö̀ ie' ska' olo ta̱' tai̱ë ie' ta̱ ñita̱.  
\v 24 Es judiowak ena pë' kë̀ dör judiowak, e'pa shu̱a̱ ie' tö se' klöo̱'bak ie' wák a̱.  
\v 25 E' dör we̱s Oseas tö ikit iyëkkuö ki̱ es. E' ki̱ Skëköl tö ichè: 
\q1 “Wé̱pa kë̀ dör ye' icha, esepa kieraëyö ye' icha. 
\q1 Wé̱pa kë̀ dalër ye' é̱na, esepa a̱ icheraëyö: ‘ye' é̱na a' dalër.’\f + \fr 9:25 \ft Oseas 2.23\f* 
\q1  
\v 26 Ñies ká̱ wé̱ ki̱ ye' tö iyë': ‘a' kë̀ dör ye' icha’ 
\q1 ká̱ e' ë̀ ki̱ ye' icherane: ‘Ye' dör Skëköl chö́k e' ala'r a' dör.’ ”\f + \fr 9:26 \ft Oseas 1.10\f* 
\m  
\v 27-28 Isaías tö Israel aleripa yë' i' es: 
\q1 “Ká̱ wa'ñe wé̱pa wömeulettsa̱ kichatënuk 
\q1 e' wakanewe̱raë Skëköl tö bet kë̀ wötkënuk yës. 
\q1 E' kue̱ki̱ erë́ Israel aleripa dör tai̱ë we̱s dayë tsé̱wö es, 
\q1 erë ie'pa we̱lepa ë̀ tsa̱tkërdaë, kë̀ dör tai̱ë.”\f + \fr 9:27-28 \ft Isaías 10.22-23\f* 
\m  
\v 29 E' dör we̱s Isaías tö iyë' es. Ie' iché: 
\q1 “Skëköl diché ta̱' íyi ulitane tsa̱ta̱, e' kë̀ tö se' aleripa múpaa̱t, 
\q1 e̱'ma se' e̱newa se̱raa̱ we̱s Sodoma ena Gomorra wakpa e̱newa es.”\f + \fr 9:29 \ft Isaías 1.9\f* 
\s1 Jesús tté buaë e' dör Israel aleripa a̱ ñies 
\p  
\v 30 Es sö isué̱ tö pë' kë̀ dör Israel aleripa, kë̀ ku̱' se̱ne yësyësë e' yulök, esepa klö'wé̱ Skëköl tö we̱s pë' buaë yësyësë es ie'pa e̱rblé Jesús mik e' wa.  
\v 31 E' skéie Israel aleripa ki̱ ikiane tö Skëköl tö ie'pa klö'wè̱ we̱s pë' buaë yësyësë es ttè dalöiëno e' dalöiè wa, erë e' kë̀ ska' ie'pa ulà dë'.  
\v 32 ¿Ì kue̱ki̱ e' kë̀ dë' ie'pa ulà a̱? Ie'pa kë̀ e̱rblëne Jesús mik e' kue̱ki̱. Ie'pa e̱rblé ì buaë we̱kerakitö e' mik. E' kue̱ki̱ ie'pa tëne Jesús mik we̱s s'klastkër ák mik es.  
\v 33 E' dör we̱s itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ es, e' tö ichè: 
\q1 “Ye' ttö̀ ttsö́. Ák tkë'a̱työ et Sión, 
\q1 e' mik pë' klastkërdaë, ák e' tö ie'pa eröraë i̱ski̱. 
\q1 Erë wé̱pa e̱rblé ák e' mik, esepa kë̀ e̱riarpa.”\f + \fr 9:33 \ft Isaías 8.14; 28.16\f* 
\m Es Skëköl yëkkuö tö ichè. Ák e' tö Jesús chè. 
\c 10  
\p  
\v 1 A yamipa, Israel aleripa mú tsa̱tkër e' kkechekeyö tai̱ë ye' e̱r a̱, e' kiekeyö Skëköl a̱.  
\v 2 Ye' ichè tö moki̱ ie'pa kaneblak darërëë Skëköl a̱. Erë ie' ttè moki̱ë e' wà kë̀ a̱ne ie'pa é̱na buaë.  
\v 3 Ie'pa kë̀ é̱na ia̱ne tö ie' tö s'klö'we̱ke we̱s pë' buaë yësyësë es s'e̱rblé Jesús mik e' wa. Ttè e' watéttsa̱ ie'pa tö. Ie'pa a̱ta̱k buaë yësyësë ie' wöa̱ ie'pa se̱rke es e' wa.  
\v 4 Erë Moisés ttè dalöiëno e' wà dör Cristo kkachè. E' kue̱ki̱ mik ie' de, eta̱ ttè e' wà de. E' kue̱ki̱ wé̱pa e̱rblé ie' mik esepa ulitane klö'we̱raë Skëköl tö we̱s pë' buaë yësyësë es. 
\p  
\v 5 Se' wër yësyësë Skëköl wa se̱ne yësyësë wa, e' yë' Moisés tö i' es: “Yi tö ttè dalöiëno e' dalöié yësyësë se̱raa̱, ese se̱r michoë ttè e' wa.”\f + \fr 10:5 \ft Levítico 18.5\f* 
\v 6 Erë se' wër yësyësë Skëköl wa se' e̱rblé Jesús mik, e' yë' Moisés tö i' es: “Kë̀ a' tö ibikeitsar tö ¿yi mi'mi ká̱ jaì a̱?” —E' dör we̱s se' mú mi' Cristo yulök a̱s ibitu̱ne ká̱ i' ki̱.—  
\v 7 “Ñies ¿yi mi'mi ká̱ dià ka̱ska'?” —E' dör we̱s se' mú mi' Cristo yulök a̱s ishke̱rka̱ne s'duulewa̱ tso' esepa shu̱a̱.—  
\v 8 Erë ttè e' tö ichè: “Ttè buaë e' tso' tsi̱net se' ska' ena se' kkö̀ a̱ ena se' e̱r a̱.”\f + \fr 10:8 \ft Deuteronomio 30.14\f* Ttè buaë e' dör a̱s a' e̱rblö̀ Jesús mik, e' tté pakeke sa' tö.  
\v 9-10 Se' e̱r a̱ ttè e' klö'wé̱sö a̱s Skëköl tö se' klö'ù̱ we̱s pë' buaë yësyësë es. Ñies s'wák kkö̀ wa ichésö tö Jesús dör Skëkëpa eköl ë̀ e' a̱s se' tsa̱tkër. E' kue̱ki̱ iché a' tö a' wák kkö̀ wa tö Jesús dör Skëkëpa eköl ë̀ e', ñies iklö'wé̱ a' tö a' e̱r a̱ tö Skëköl tö ishke̱o̱'ka̱ne, e' ta̱ a' tsa̱tkërdaë. 
\p  
\v 11 Skëköl yëkkuö tö ichè: “Yi e̱rblé ie' mik esepa kë̀ e̱riarpa.”\f + \fr 10:11 \ft Isaías 28.16\f* 
\v 12 Skëkëpa ñe' ë̀ dör sulitane Këköl. Judiowak ena wé̱pa kë̀ dör judiowak, esepa ko̱s Këköl ie' dör. E' kue̱ki̱ ie'pa dör ñikkëë ie' wöa̱. Wé̱pa kköchöke ie' a̱ a̱s ie'pa tsa̱tkö̀itö, esepa a̱ ie' e̱r buaë chö̀ tai̱ë.  
\v 13 E' dör we̱s Skëköl yëkkuö tö ichè es, e' tö ichè: “Yi ko̱s tö e̱' tsa̱tkè kié Skëköl a̱, esepa ulitane tsa̱tkërdaë.”\f + \fr 10:13 \ft Joel 2.32\f* 
\v 14 Erë kë̀ s'e̱rblëne ie' mik, e' ta̱ ¿we̱s s'kköchö̀mi ie' a̱? Ñies kë̀ s'wa̱ ie' tté ttsëule, e' ta̱ ¿we̱s s'e̱rblö̀mi ie' mik? Ñies kë̀ yi wa̱ ie' tté pakane sia̱, e' ta̱ ¿we̱s ittsèmisö?  
\v 15 Ñies ie' tté pakökwakpa kë̀ patkëne yi wa̱, e' ta̱ ¿we̱s e'pa dö̀mi ie' tté pakök sia̱? E' dör we̱s Skëköl yëkkuö tö ichè es, e' tö ichè: “Wé̱pa wa̱ ttè buaë datse̱ sia̱, esepa de e' dör buaë shu̱te̱.”\f + \fr 10:15 \ft Isaías 52.7\f* 
\p  
\v 16 Erë kë̀ sulitane wa̱ ttè buaë e' klöne. Es Isaías tö iyë'bak: “A Skëköl, ttè paka' sa' tö wësua kë̀ yi wa̱ e' klöne.”\f + \fr 10:16 \ft Isaías 53.1\f* 
\v 17 Es sö isuè̱ tö se' e̱rblé Skëköl mik, e' datse̱ ie' tté ttsésö, e' wa. Ttè e' dör Cristo tté. 
\p  
\v 18 Erë ye' ichakè: ¿A' ichè, kë̀ iwa̱rak ttè e' ttsëule? Erë ye' e̱' iu̱tö̀ne tö́, ie'pa wa̱ ittsëule je'. E' dör we̱s Skëköl yëkkuö tö ichè es wé̱ ichèitö: 
\q1 “Skëköl ttè pakökwakpa, e'pa tka ká̱ wa'ñe, 
\q1 Ttè i' de dö̀ wé̱ ká̱ i' e̱rkerö ee̱.”\f + \fr 10:18 \ft Salmo 19.4\f* 
\m Es Skëköl yëkkuö tö ichè. 
\p  
\v 19 Ye' iskà chakène: ¿A' ichè Israel aleripa ka̱m é̱na iwà a̱r? E' iu̱të' Moisés tö mik ie' tö iyë' ie'pa a̱ tö Skëköl tö iyë' i' es: 
\q1 “Ye' tö a' keraë sibinukka̱ pë' kë̀ dör ì, esepa wa. 
\q1 Ye' tö a' keraë ulunukka̱ pë' kë̀ é̱na ì a̱ne, esepa ki̱.”\f + \fr 10:19 \ft Deuteronomio 32.21\f* 
\p  
\v 20 E' ukuöki̱ ta̱ Isaías diché dë'ka̱ ichök tö Skëköl tö pë' kë̀ dör Israel aleripa esepa yë' i' es: 
\q1 “Wé̱pa kë̀ ku̱' ye' payulök, esepa tö ye' kué̱. 
\q1 Wé̱pa kë̀ ku̱' ye' chakök, esepa a̱ ye' e̱' kkaché.”\f + \fr 10:20 \ft Isaías 65.1\f* 
\p  
\v 21 Ñies Isaías tö iskà yë' tö Skëköl tö Israel aleripa yë' i' es: 
\q1 “Ie'pa tö ye' ttö̀ dalöse̱wé̱wa̱ ñippöke ye' ta̱, 
\q1 esepa a̱ ke̱kraë ye' tö iki̱mè watkè.”\f + \fr 10:21 \ft Isaías 65.2\f* 
\m Es Skëköl yëkkuö tö ichè. 
\c 11  
\s1 Skëköl e̱r buaë chöraë Israel aleripa a̱ 
\p  
\v 1 I' ta̱ ye' ichakè: ¿A' ichè, Israel aleripa watéttsa̱ Skëköl tö se̱raa̱? Au, kë̀ idör es. Ye' wák dör Israel aleri eköl. Ye' dör Abraham aleri eköl Benjamín ditséwö wa.  
\v 2 Kuaë Skëköl tö Israel aleripa shu̱kitbak iwák ichaie. Kë̀ ie'pa watëulettsa̱ ie' wa̱. Elías tté tso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ wé̱ Israel aleripa kkatë'ka̱itö Skëköl a̱, ¿e' kë̀ jche̱r a' wa̱? Ie' iché Skëköl a̱:  
\v 3 “A Skëköl, ie'pa tö be' ttekölpa male̱pa ko̱s ttélur. Ñies ka̱' tso' íyi moka̱ be' a̱, e' ko̱s tkéttsa̱rakitö. Ye' ë̀ a̱té̱a̱t ttsë'ka erë ye' ttakwa̱ ie'pa é̱na ñies.”\f + \fr 11:3 \ft 1 Reyes 19.10,14\f* 
\v 4 Erë Skëköl tö ie' iu̱té: “Wëpa döka̱ mil kuryök (7.000) e'pa kë̀ e̱' tkëulewa̱ kuchë ki̱ Baal dalöioie ekkëpa tso'ia̱ ye' wa̱.”\f + \fr 11:4 \ft 1 Reyes 19.18\f* 
\v 5 Es ñies i̱'ñe ta̱ Israel aleripa tso' tai̱ë, erë e' shu̱a̱ wé̱pa a̱ Skëköl e̱r buaë yë' ta̱ ishu̱kititö, esepa kë̀ dör tai̱ë.  
\v 6 Ie'pa shu̱kititö ie' e̱r buaë ché ie'pa a̱ e' kue̱ki̱, e' ta̱ e' wà kiane chè tö e' kë̀ dör ì buaë wé̱ ie'pa tö e' kue̱ki̱. Ichö́pa es, e̱'ma kë̀ ie' e̱r bua' yëne. 
\p  
\v 7 E' kue̱ki̱ sö isué̱ tö Israel aleripa bak tsa̱tkè yulök, e' kë̀ dë' ie'pa ulitane ulà a̱. Erë ie'pa we̱lepa shu̱kit Skëköl tö, e'pa ulà a̱ ide, erë imale̱pa e̱r darërulune.  
\v 8 E' dör we̱s Skëköl yëkkuö tö ichè es. E' ichè: “Skëköl tö ie'pa ké e̱r chöu̱kwa ie' ska'. E' dör we̱s ie'pa wöbla ta̱', erë kë̀ iwawër es. E' dör we̱s ie'pa kuköña ta̱' erë kë̀ iwattsër. Dö̀ i̱'ñe ta̱ ie'pa dör es.”\f + \fr 11:8 \ft Deuteronomio 29.4; Isaías 29.10\f* 
\v 9 Es ñies David tö ie'pa yë' i' es: 
\q1 “Mik ie'pa tso' ka̱wö tkö'u̱k kaneë, eta̱ a̱s ee̱ ibolökpa tö iklö'ù̱wa̱ kësik wa 
\q1 a̱s ie'pa klastkër ta̱ iweirdak. 
\q1  
\v 10 Iwöbla mú kë̀ wawëria̱. 
\q1 Itsi̱wö mú körwa̱ dalì e̱kke̱ë diki̱a̱ ke̱kraë.”\f + \fr 11:10 \ft Salmo 69.22-23\f* 
\s1 Pë' kë̀ dör Israel aleripa esepa tsa̱tkërdaë 
\p  
\v 11 I' ta̱ ye' ichakè: A' ichè Israel aleripa tö Jesús watë'ttsa̱ ¿e' wà kiane chè tö ie'pa kë̀ tsa̱tkërpa? Au, e' kë̀ dör es. E' skéie ì sulu wamblé ie'pa tö ñe' batamik pë' male̱pa tsa̱tkërmi. E' tka es a̱s ie'pa sibirka̱ pë' male̱pa ki̱ ta̱ ie̱rkirdak e̱rblök Jesús mik.  
\v 12 Ì sulu wamblë' ie'pa tö, e' batamik pë' male̱pa a̱ Skëköl e̱r buaë ché tai̱ë ká̱ wa'ñe. E' yita̱ buaë sulitane a̱ ie' e̱r buaë kí̱ chöraë tai̱ë shu̱te̱ mik judiowak tai̱ë e̱rblé Jesús mik eta̱. 
\p  
\v 13 Erë a' kë̀ dör judiowak, esepa a̱ ye' tö ilè cheke. Skëköl tö ye' a̱ kanè i' me' Jesús ttekölie pë' kë̀ dör judiowak esepa a̱ ttè pakök. Kanè e' dalër tai̱ë ye' é̱na.  
\v 14 Isalema kanè e' wa ye' tö ye' wák ditséwöpa we̱lepa mú ukyëwè̱ka̱ ta̱ ie'pa ñies e̱rblö̀mi Jesús mik a̱s itsa̱tkër.  
\v 15 Ie'pa watéttsa̱ Skëköl tö e' batamik ie' ena ká̱ wa'ñe wakpa male̱pa e̱r buarmine ñì ki̱. E' yita̱ mik ie' tö ie'pa skà kiéwa̱ne buaë, eta̱ e' dör buaë shu̱te̱. E' dör buaë we̱s s'duulewa̱ e' shke̱neka̱ne es.  
\v 16 Harinachka tsá̱ meule Skëköl a̱\f + \fr 11:16 \fk Harinachka tsá̱ meule Skëköl a̱: \ft Pablo tso' ichök tö judiowak dör we̱s harinachka es. Harinachka tsá̱ e' dör we̱s judiowak yë́pa tsá̱ Abraham ena Isaac ena Jacob es. Harinachka iëyök e' dör we̱s ileripa datse̱ itöki̱ es.\f* e' dör batse'r, e' ta̱ iëyök dör batse'r ñies. Ñies kal wikicha dör batse'r, e' ta̱ kal e' ko̱s dör batse'r ñies. Es judiowak yë́pa tsá̱ dör Skëköl icha, e' kue̱ki̱ ileripa dör ie' icha ñies. 
\p  
\v 17 Skëköl tö judiowak watéttsa̱, e' dör we̱s kal uru kiè olivo e' ulà tée es. Pë' kë̀ dör judiowak esepa dör we̱s olivo klö̀ kañiru ulà tkéwa̱ olivo uru ulà tëule ese skéie es. E' batamik i̱'ñe ta̱ a' se̱rke buaë olivo klö̀ uru e' wì mik.  
\v 18 E' kue̱ki̱ olivo uru ulà tëule, e' kë̀ ki̱ a' e̱' ttsökka̱. Erë a' e̱' ttsakka̱, e' ta̱ a' é̱na ia̱nú tö ulà se̱rke iwí mik; iwì kë̀ se̱rku̱' iulà mik. 
\p  
\v 19 Isalema a' ichèmi: “E' yëne erë iulà uru tërolone a̱s sa' tkërwa̱ne iskéie.”  
\v 20 E' yëne erë ie'pa tërolone ie'pa kë̀ e̱rblëne Jesús mik e' kue̱ki̱. Erë a' e̱rblé Jesús mik, e' ë̀ kue̱ki̱ a' tkëulewa̱ olivo klö̀ uru mik. E' kue̱ki̱ kë̀ a' e̱' ttsökka̱. Warma a' ka̱wöta̱ Skëköl dalöiök.  
\v 21 Ie' kë̀ wa̱ kal chö́k e' ulà menea̱t, e' yita̱ kë̀ ie' tö a' mepaa̱t.  
\v 22 A' é̱na ia̱nú tö we̱s Skëköl dör. Ie' e̱r buaë chö̀mi se' a̱, erë ñies ie' a̱ s'kichatërmi. Wé̱pa a̱nemi ì sulu a̱, esepa kichaterattsa̱itö. Erë ie' e̱r buaë ché a' a̱. A' e̱rblökeia̱ ie' mik, e̱'ma buaë idir. Erë a' kë̀ se̱rku̱'ia̱ es, e' ta̱ a' tërdattsa̱ ñies.  
\v 23 Judiowak kë̀ e̱rblëne Jesús mik. Erë e' kë̀ wamblèia̱ ie'pa tö ta̱ ie̱rblé imik, e' ta̱ Skëköl wa̱ diché tso' ie'pa tkowa̱ne iwákpa kéli mik, e' kue̱ki̱ itkërdawa̱rak.  
\v 24 E' wà dör i' es: a' kë̀ dör judiowak, e'pa dör we̱s olivo kañiru ulà tëule tkëulewa̱ olivo uru mik es. Erë́ e' kë̀ we̱ta̱'sö es, erë es Skëköl tö iwé̱ a' a̱. E' yita̱ buaë judiowak dör we̱s ulà chö́k es, esepa tkërwa̱mine buaë iwákpa kéli mik. 
\s1 Israel aleripa tsa̱tkërdaë tai̱ë 
\p  
\v 25-26 A yamipa, ke̱net ta̱ ttè tso' blëule, ese chekeyö a' a̱. Ye' ki̱ ikiane tö ttè e' jche̱rwa̱ a' wa̱ a̱s a' kë̀ e̱' ttsö̀ka̱ tö a' wa̱ íyi jche̱r Israel aleripa tsa̱ta̱. Ttè blëule e' dör i': i̱'ñe ta̱ Israel aleripa kibiiepa e̱r darërulune dö̀ mik pë' male̱pa shu̱kitbak Skëköl tö e' ko̱s tsa̱tkëne eta̱. E' ukuöki̱ ta̱ ie'pa ko̱s tsa̱tkërdaë we̱s Skëköl yëkkuö tö ichè es, e' tö ichè: 
\q1 “S'tsa̱tkökwak datse̱ Sión, 
\q1 e' tö se̱ne sulu ko̱s yerattsa̱ Jacob aleripa shu̱a̱. 
\q1  
\v 27 Ttè e' meraëyö ie'pa a̱ 
\q1 mik ie'pa nuì̱ olo'yéyö ie'pa ki̱ eta̱.”\f + \fr 11:27 \ft Isaías 59.20-21; 27.9\f* 
\m Es Skëköl yëkkuö tö ichè. 
\p  
\v 28-29 Mik Skëköl tö s'shu̱shté e̱r buaë choie sia̱, eta̱ e' kë̀ mane'we̱paitö. Israel aleripa tö Jesús tté buaë watéttsa̱, e' kue̱ki̱ i̱'ñe ta̱ ie'pa dör Skëköl bolökpa. Erë ká̱ ia̱ia̱ë ie'pa yë́pa bak e'pa shu̱kititö e̱r buaë choie ie'pa a̱. E' kue̱ki̱ ie'pa aleripa dalërkeia̱ ie' é̱na. E' tka es ie'pa ta̱ a̱s a' tsa̱tkër.  
\v 30-32 Sulitane tö ie' ttè dalöse̱wé̱wa̱, e' nuí̱ ulà a̱ se' tso' klöulewa̱. E' me'a̱tbakitö es a̱s ie' a̱ sulitane su̱r e̱r sia̱rë wa ñikkëë. E' kue̱ki̱ ke̱net a' tö ie' dalöse̱wé̱wa̱, erë i̱'ñe ta̱ a' sué̱itö e̱r sia̱rë wa, ie'pa tö ie' dalöse̱wé̱wa̱ e' kue̱ki̱. Es ñies i̱'ñe ta̱ ie'pa tö ie' dalöse̱we̱kewa̱, erë e' dör a̱s a' sa̱ù̱itö e̱r sia̱rë wa, ñies a̱s ie'pa sa̱ù̱neitö e̱r sia̱rë wa. 
\p  
\v 33 Skëköl e̱r buaë ché tai̱ë shu̱te̱ se' a̱. Ie' wa̱ íyi ulitane jche̱r buaë sulitane tsa̱ta̱. Ie' ka̱bikeitsö̀ tai̱ë i̱ski̱ë. Ì bikeitseke ie' tö ese kë̀ wà pakanuk yi a̱. Ì we̱keitö ese kë̀ a̱nuk yi é̱na.  
\v 34-36 Ì ko̱s e' wì dör ie'. Ì ko̱s tso' ie' batamik. Ì ko̱s tso' ie' wák a̱. E' kue̱ki̱ Skëköl yëkkuö tö ichè: 
\q1 “Skëköl e̱rbikö̀ e' kë̀ jche̱r yi wa̱. 
\q1 Kë̀ yi a̱ ie' pautu̱k. 
\q1 Kë̀ yi a̱ ì menuk ie' a̱ ke̱weie 
\q1 a̱s ie' tö iské mùne ia̱.” 
\m ¡Skëköl ki̱köka̱sö ke̱kraë! ¡Es e' idir! 
\c 12  
\s1 We̱s se' ka̱wöta̱ se̱nuk Skëköl ala'rie 
\p  
\v 1 A yamipa, Skëköl e̱r buaë ché se' a̱ tai̱ë, e' kue̱ki̱ ye' kköchö̀ a' a̱ tö a' e̱' múttsa̱ eköl eköl ie' a̱ ke̱kraë we̱s ì batse'r meule ie' a̱ wër buaë ie' wa es. Es se' tö ie' dalöiè e' wakanewè̱mi moki̱ë.  
\v 2 Kë̀ a' se̱nukia̱ we̱s wé̱pa kë̀ tö ie' dalöiè esepa se̱r es. E' skéie a' e̱rbikè mane'ú̱ttsa̱ pa̱'a̱li̱ ta̱ e' wa a' se̱rmi buaë yësyësë. Es ì kiane ie' ki̱ ese jche̱rmi buaë a' wa̱ wawè̱. E' wà dör ì dör buaë, ì wër buaë ie' wa ena ì dör yësyësë ese. 
\p  
\v 3 Ie' e̱r buaë ché ye' a̱, e' kue̱ki̱ ie' tö kanè me' ye' a̱ Jesús ttekölie. E' wa ye' tö a' ko̱s a̱ ichè tö kë̀ a' e̱' bikeitsökka̱ tkö̀ka̱ ko̱s s'ké e̱' bikeitsök e' tsa̱ta̱. E' skéie se' e̱' bikeitsö̀ yësyësë ko̱s Skëköl tö imé se' a̱ e̱rbloie ie' mik ekkë.  
\v 4 E' dör we̱s se' dör es. Se' wöbla ta̱', ulà ta̱' ena s'yese skà tso' tai̱ë kua̱'ki̱ kua̱'ki̱, erë e' ko̱s wöiëulewa̱ ñita̱ s'wák eköl ë̀ a̱.  
\v 5 E' sù̱ se' e̱rblöke Cristo mik esepa dör tai̱ë kua̱'ki̱ kua̱'ki̱, erë se' ko̱s dör we̱s wák eköl ë̀ es, se' ko̱s batsulewa̱ ie' mik e' wa. 
\p  
\v 6 Es Skëköl tö imé se' a̱ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ ñì ki̱moie we̱s ie' ki̱ ikiane es. E' kue̱ki̱ wé̱pa a̱ iméitö ttoie ittekölie, esepa ttö́ es, ie'pa e̱rblö̀ Skëköl mik e' wa.  
\v 7 Wé̱pa a̱ imé Skëköl tö s'ki̱moie, esepa tö s'ki̱mú. Wé̱pa a̱ iméitö s'wöbla'wo̱ie Skëköl ttè wa, esepa s'wöbla'ú̱.  
\v 8 Wé̱pa a̱ imène s'e̱r diché ioie, esepa tö s'e̱r diché iö́. Wé̱pa a̱ imène íyi kakmoie, esepa ikakmú e̱r bua' wa kë̀ dör ì skéie. Wé̱pa a̱ imène s'wëttso̱ie, esepa s'wëttsú̱ kaneë. Wé̱pa a̱ imène s'male̱pa suo̱ie e̱r sia̱rë wa, esepa tö iwà ú̱ ttsë'ne buaë wa. 
\s1 Jesús mik e̱rblökwakpa ñì dalër 
\p  
\v 9 A' ñì dalëritsö́ e̱r moki̱ wa. Se̱ne sulu ko̱s e' watö́ttsa̱. E' skéie se̱ne yësyësë ko̱s e' a̱ a' se̱nú ke̱kraë.  
\v 10 A' ñì dalëritsö́ we̱s ñì ëlpa ñì dalër es. A' ñì dalöiö́ tai̱ë. 
\p  
\v 11 Ì ko̱s we̱ke a' tö, e' ú̱ kaneë. Kë̀ a' bikënuk. Skëköl kanè ú̱ ttsë'ne buaë meke iWiköl tö se' a̱ e' wa. 
\p  
\v 12 Ì buaë panekesö, e' kue̱ki̱ a' se̱nú ttsë'ne bua' wa. A' weirke e' dalë'ttsö́ e̱r bua' wa. A' ttö́ S'yë́ ta̱ ke̱kraë. 
\p  
\v 13 S'batse'rpa male̱pa weirke ki̱ ilè kiane, esepa ki̱mú. Yi de a' pakök, ese kiö́wa̱ e̱r bua' wa. 
\p  
\v 14 Wé̱pa tö a' we'ikeke Jesús tté kue̱ki̱, kë̀ esepa ki̱ alibchök, e' skéie e̱r buaë chö́ ia̱rak. 
\p  
\v 15 Wé̱pa ttsë'rke buaë, esepa ta̱ a' ttsë'nú buaë. Wé̱pa i̱u̱ke, esepa ta̱ a' i̱ú̱. 
\p  
\v 16 A' se̱nú bë̀rë ñita̱. Kë̀ a' e̱' ttsökka̱ s'male̱pa tsa̱ta̱. E' skéie a' e̱' batsö́ se' ësepala ta̱ buaë. Kë̀ a' e̱' bikeitsökka̱ tö a' wa̱ íyi jche̱r tai̱ë. 
\p  
\v 17 Yi tö ì sulu wamblé a' ki̱, e' ta̱ kë̀ iské wamblarne. Ì ko̱s dör buaë yësyësë sulitane a̱ ese ú̱.  
\v 18 A' se̱nú bë̀rë sulitane ta̱ ko̱s a' dirmi ekkë.  
\v 19 A yamipa dalër ye' é̱na, kë̀ ì sulu ské wamblarne yi ki̱. E' skéie imúa̱t Skëköl kësik ulà a̱. Ie' tö ichè iyëkkuö ki̱ i' es: “Ye' ë̀ wöki̱ iské wërke wè̱. Yi tö ì sulu wamblé, e' ské we̱rayö iki̱.”\f + \fr 12:19 \ft Deuteronomio 32.35\f* 
\v 20 Ñies ichè: “A' bolökpa dué bli wa̱, e' ta̱ itiö́. Ie' e̱r sine, e' ta̱ di' mú ia̱ yè. A' iwé̱ es, e' ta̱ ie'pa jaërdaë.”\f + \fr 12:20 \ft Proverbios 25.21-22\f* 
\v 21 Kë̀ se̱ne sulu kar e̱' alökka̱ a' ki̱. E' skéie a' e̱' alö́ka̱ se̱ne sulu ki̱ se̱ne yësyësë wa. 
\c 13  
\p  
\v 1 Sulitane ka̱wöta̱ ká̱ wökirpa ttè dalöiök. Skëköl tö ka̱wö me' ie'pa a̱ s'wëttso̱ie. Itso'rak ko̱s e'pa tkë'ka̱ ie' tö.  
\v 2 E' kue̱ki̱ wé̱pa kë̀ tö ie'pa dalöiè, esepa ñippöke wé̱pa tkë'ka̱ ie' tö esepa ta̱. Ese wakpa weirdaë iulà a̱.  
\v 3-4 S'wökirpa kë̀ tkëneka̱ s'se̱r yësyësë esepa we'ikök a̱s isuardak. Ie'pa dör Skëköl kanè mésopa a' ki̱moie. Ie'pa tso' s'se̱r suluë esepa we'ikoie. Esepa je' ka̱wöta̱ suanuk. A' se̱nak kë̀ suar ta̱' s'wökirpa yöki̱, e' ta̱ a' se̱nú yësyësë ta̱ ie'pa tö a' ki̱keraka̱. Erë wé̱pa se̱rke suluë, esepa je' ka̱wöta̱ suanuk. Kë̀ ë́ ichö́k ie'pa a̱ ka̱wö mène s'we'ikoie. Ie'pa tso' kaneblök Skëköl a̱ s'se̱r sulu we'ikoie we̱s ka̱wö menea̱t ie'pa a̱ es. 
\p  
\v 5 E' kue̱ki̱ se' ka̱wöta̱ ie'pa ttè iu̱tök, e' kë̀ dör a̱s kë̀ itö s'we'ikö̀ e' ë̀ kue̱ki̱. E' dör tö se' e̱r tö se' a̱ icheke tö e' dör buaë yësyësë e' kue̱ki̱.  
\v 6 E' kue̱ki̱ ñies inuköl patau̱k ie'pa tö se' keke ese patue̱kesö. Ie'pa dör Skëköl kanè mésopa kaneblöke ie' a̱ s'wökirpaie. E' dör ie'pa kanè, e' kue̱ki̱ ie'pa patuè̱ e' dör buaë.  
\v 7 E' kue̱ki̱ imusö ie'pa a̱ eköl eköl we̱s s'ka̱wöta̱ imuk es. Ilè ka̱wöta̱ patuè̱ eta̱ ipataú̱. Wé̱pa ka̱wöta̱ dalöiè esepa dalöiö́. 
\p  
\v 8 A' wa̱ nuì̱ tso' ko̱s e' pataú̱. Erë nuì̱ tso'ia̱ se' ki̱ ke̱kraë, e' dör ñì dalëritsè, e' kë̀ pato̱nuktsa̱ se' a̱. S'male̱pa dalëritsekesö, e' ta̱ e' wa ttè dalöiëno me'a̱t Moisés tö e' wà ko̱s dalöiésö.  
\v 9 Ttè e' tö ichè: “Kë̀ a' ka̱wö ta̱' s'se̱newa̱bak dalöse̱u̱kwa̱; kë̀ a' ka̱wö ta̱' s'ttökwa̱, kë̀ a' ka̱wö ta̱' akblök; kë̀ a' ka̱wö ta̱' o̱'ka íyi kkechök.”\f + \fr 13:9 \ft Éxodo 20.13-17\f* Ttè e' ena imale̱pa ko̱s e' wöiënewa̱ ttè etkë̀ a̱, e' dör i': “A' male̱pa dalëritsö́ we̱s a' wákpa e̱' dalër es.”\f + \fr 13:9 \ft Levítico 19.18\f* 
\v 10 S'male̱pa dalëritsekesö, e' ta̱ kë̀ ì sulu wamblepasö yi ta̱. Es ttè dalöiëno ko̱s e' dalöiekesö moki̱ë yësyësë. 
\p  
\v 11 A' se̱nú es. S'tsa̱tkè ké̱wö kí̱ dewa̱tke tsi̱net se' e̱rblë' Jesús mik kuaë e' tsa̱ta̱. E' ké̱wö a̱ se' tso' i̱'ñe ta̱, e' a̱nú a' é̱na. E' kue̱ki̱ kë̀ a' se̱nukia̱ we̱s s'kapötër nañewe es.  
\v 12 Se̱ne sulu ké̱wö e̱rkewatke ta̱ se' tsa̱tkeke e' ké̱wö dökewa̱tke we̱s ká̱ ñirketke s'ki̱ es. E' kue̱ki̱ kë̀ se' e̱' wamblö̀ia̱ suluë we̱s pë' tso'ia̱ stui a̱ e̱' wamblö̀ es. E' skéie se' se̱nù yësyësë, e' dör we̱s s'se̱r ká̱ ñí a̱ es. Se' e̱' duö̀se̱r ñippök se̱ne sulu ta̱ we̱s ñippökwakpa es.  
\v 13 Se' se̱nú buaë yësyësë we̱s s'se̱r ká̱ ñí a̱ es. Kë̀ se' kàne e̱' wamblökia̱ bloblopa es. Kë̀ se' kàne trënuk, e̱' ya'u̱k sulu. Kë̀ se' kàne ñippök. Kë̀ se' kàne ukyënuk s'male̱pa ta̱.  
\v 14 E' skéie a' se̱nú buaë yësyësë we̱s Skëkëpa Jesucristo ki̱ kiane es. Kë̀ a' tö ibikeitsök tö we̱s a' a̱ s'wák dër sulu e' wöpatërmi. 
\c 14  
\s1 Kë̀ a' ñì bikeitsök suluë 
\p  
\v 1 Wé̱pa e̱rblöke Jesús mik, erë ka̱m ie̱rblö̀ bua'ie, esepa kiö́wa̱ e̱r bua' wa. Ttè bikeitseke a' tö kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ ese kë̀ ki̱ a' ñì iu̱tök.  
\v 2 A' we̱lepa tö ibikeitseke tö Jesús mik e̱rblökwakpa a̱ íyi ulitane katarmi. Erë a' we̱lepa skà ka̱m e̱rblö̀ bua'ie Jesús mik, esepa tö iklö'wé̱ tö iyiwak chkà kë̀ katar.  
\v 3 Wé̱pa tö íyi ulitane katé, esepa kë̀ kàne wé̱pa kë̀ ikatè esepa chök iki̱. Ñies wé̱pa kë̀ ikatè, esepa kë̀ kàne wé̱pa tö ikaté esepa chök iki̱, Skëköl tö ie'pa klöo̱'bak ie' ichaie e' kue̱ki̱.  
\v 4 Se' dör Skëkëpa Cristo kanè mésopa. We̱s se' wër ie' wa eköl eköl, e' wërke ie' wák wöki̱. Ie' a̱ se' ki̱mermi a̱s se' wër buaë ie' wa, e' kue̱ki̱ se' wërdaë ie' wa buaë. E' kue̱ki̱ ¿we̱s s'yamipa chèmisö suluë? 
\p  
\v 5 Ñies se' shu̱a̱ we̱lepa tso' tö ibikeitseke tö s'ka̱wöta̱ diwö we̱le batseitsök imale̱pa tsa̱ta̱. Erë iëltëpa tö ibikeitseke tö diwö ulitane dör ñies ë̀me. Se' ka̱wöta̱ wa̱ ijche̱nuk eköl eköl tö ì klö'wé̱sö e' dör yësyësë.  
\v 6 Wé̱pa tö iklö'wé̱ tö s'ka̱wöta̱ diwö we̱le batseitsök bua'iewa̱, esepa tö batseitseke Skëkëpa Cristo dalöioie. Ñies wé̱pa tö íyi ulitane katé esepa tö ikateke Skëkëpa Cristo dalöioie ta̱ wëstela chekeitö Skëköl a̱ iki̱. Wé̱pa kë̀ tö iyiwak chkà katèia̱, esepa tö ilo'yé Skëkëpa Cristo dalöioie ta̱ wëstela chekerakitö Skëköl a̱ ì ñekerakitö e' ki̱. 
\p  
\v 7 Se' dör Skëkëpa Cristo icha, e'pa tso' ttsë'ka ö e'pa duowa̱ e' dör ie' dalöioie, kë̀ idör se' wák dalöioie.  
\v 8 Mik se' tso'ia̱ ttsë'ka, eta̱ se' se̱rke ie' a̱. Mik se' duowa̱, eta̱ se' duowa̱ ie' a̱. Se' tso' ttsë'ka ö se' duowa̱, erë se' dör ie' icha.  
\v 9 Ie' köte̱wa̱ e' shke̱neka̱ne a̱s ie' dö̀ s'durulune ena s'tso' ttsë'ka e'pa ko̱s Këkölie. 
\p  
\v 10 Se' ulitane döraë Skëköl tkër s'shu̱lo kulé ki̱ e' wörki̱. E' kue̱ki̱ ¿iö́k a' ñì chö̀ ö ñì sa̱ù̱ suluë?  
\v 11 Skëköl tö ichè iyëkkuö ki̱ i' es: 
\q1 “Ye' wák se̱r wa yö ichè: 
\q1 Sulitane e̱' tulörawa̱ kuchë ki̱ ye' wörki̱. 
\q1 Sulitane tö ye' ki̱keraka̱.”\f + \fr 14:11 \ft Isaías 45.23\f* 
\m Es Skëköl yëkkuö tö ichè.  
\v 12 Es sö isuè̱ tö we̱s se' se̱rke e' ki̱ Skëköl tö se' chakerane eköl eköl. 
\p  
\v 13 E' kue̱ki̱ kë̀ se' kàne ñì chökia̱ suluë. E' skéie a' e̱' tkö́wa̱ darërë ì tö s'yamipa wöklö'wè̱mi ö ì tö ièmimine se̱ne sulu a̱, ese kë̀ wa̱r.  
\v 14 Ye' wa̱ ijche̱r buaë tö kë̀ chkè wé̱ne tö s'ia'we̱pa ñáie Skëköl wöa̱. Ye' e̱rblöke Skëkëpa Jesús mik, e' wa ye' iklö'wé̱ yësyësë tö es idir. Erë wé̱pa tö iklö'wé̱ tö chkè we̱le tö s'ia'wè̱mi ñáie, e' ta̱ es idir esepa a̱.  
\v 15 E' kue̱ki̱ a' tö s'yami we̱le sia̱wé̱wa̱ ì kateke a' tö e' batamik, e' ta̱ e' kë̀ dalëritseku̱'ia̱ a' tö. Ñies ie' skéie Cristo köte̱wa̱, e' kë̀ sulu'wa̱rwa̱ ì kateke a' tö e' batamik.  
\v 16-18 Ì blúie Skëköl tso' e' wà kë̀ dör chkè ena di'yè. E' wà dör se̱ne yësyësë ena se̱ne bë̀rë ena ttsë'ne buaë Wiköl Batse'r wa. Yi tö Cristo kanè we̱ke es, ese wër buaë Skëköl wa ñies sulitane wa. E' kue̱ki̱ ì tö a' yamipa kèmi a' chök suluë ì dör buaë a' a̱ e' ki̱, ese kë̀ wa̱r. 
\p  
\v 19 Es ì ko̱s tö se' ki̱meke se̱nuk bë̀rë ñita̱ ena ñì diché iök Skëköl a̱, ese ù̱sö.  
\v 20 Ì buaë wé̱tke Skëköl tö a' e̱r a̱, e' kë̀ sulu'wa̱rwa̱ chkè ë̀ kue̱ki̱. Moki̱ chkè ena di'yè ko̱s dör batse'r. Erë sulu idir tö s'yamipa a̱rmine se̱ne sulu a̱ se' ukuömik ì katésö ì yésö ese wa.  
\v 21 Buaë idir tö iyiwak chkà mú kë̀ katèsö ö blo' mú kë̀ yèsö ö ì ko̱s mú kë̀ wè̱sö. Erë kë̀ idör buaë tö s'yamipa a̱rmine se' ukuömik.  
\v 22 I̱ma a' ttè i' bikeitsè e' blö́ a' e̱r a̱ Skëköl ë̀ a̱. Wé̱pa tö ì wër buaë ie'pa wa ese wé̱ ta̱ ittsé tö kë̀ iki̱ ì nuí̱ ku̱', ¡ayëcha buaë esepa!  
\v 23 Erë yi tö ì katé ta̱ ibikeitséka̱itö bötböt dö' ye' tso' ì sulu wamblök, e' ta̱ e' nuí̱ tso' iki̱. Ie' kë̀ wa̱ iklöne moki̱ tö buaë idir, e' kue̱ki̱ e' dör suluë ie' a̱. Ì ko̱s wé̱sö e' kë̀ o̱ne se' wa̱ yësyësë we̱s iklö'wé̱sö es, e' ta̱ e' dör suluë se' a̱. 
\c 15  
\s1 S'ka̱wöta̱ s'male̱pa ki̱muk 
\p  
\v 1 Se' wé̱pa e̱rblöke buaë Cristo mik, esepa ké wé̱pa ka̱m e̱rblö̀ buaë tso'ia̱ katötö esepa sa̱u̱k we̱s se' wák katörwa̱ es. Kë̀ se' kàne ì tö se' wák ttsë'we̱ke buaë ese ë̀ bikeitsök.  
\v 2 Se' ko̱s ké ì tö s'male̱pa ttsë'wè̱mi buaë ese bikeitsök eköl eköl iki̱moie ena idiché ioie buaë Skëköl a̱.  
\v 3 Cristo wák kë̀ wa̱ ì tö ie' ttsë'we̱ke buaë ese ë̀ bikeitse̱. E' skéie ie' ta̱ itka we̱s Skëköl yëkkuö tö ichè es, e' tö ichè: “A Skëköl, wé̱pa tö be' cheke suluë esepa tö ye' cheke suluë ñies.”\f + \fr 15:3 \ft Salmo 69.9\f* 
\v 4 Ì ko̱s kite̱ ká̱ ia̱ia̱ë Skëköl yëkkuö ki̱, e' kite̱ s'wöbla'wo̱ie a̱s se' e̱' tkö̀wa̱ darërëë ena a̱s se' e̱r pablö̀. E' wa ì buaë panekesö e' kë̀ olo'yepasö.  
\v 5 Skëköl tö se' ké e̱' tkökwa̱ darërë ñies se' e̱r pablekeitö. A̱s ie' tö a' ki̱mù se̱nuk bë̀rë ñita̱ we̱s Cristo Jesús se̱r es.  
\v 6 A' se̱rke es, e' ta̱ Skëköl dör Skëkëpa Jesucristo Yë́ e' ki̱keraka̱ a' ulitane tö se̱kka̱ ñita̱. 
\p  
\v 7 Es a' ñì kiö́wa̱ e̱r bua' wa we̱s Cristo tö a' ki'wa̱ es a̱s sulitane tö Skëköl ki̱kö̀ka̱.  
\v 8 Moki̱ ye' ichè a' a̱ tö Cristo dë'bitu̱ judiowak ki̱muk ikkachoie ie'pa a̱ tö ì u̱k Skëköl kablë' sa' yë́pa bak ká̱ ia̱ia̱ë e'pa a̱, e' wawé̱itö.  
\v 9 Ñies idë'bitu̱ a̱s pë' kë̀ dör judiowak, esepa tö Skëköl ki̱kö̀ka̱ ie'pa sué̱itö e̱r sia̱rë wa e' kue̱ki̱. E' dör we̱s Skëköl yëkkuö tö ichè es wé̱ ichèitö: 
\q1 “E' kue̱ki̱ ye' tö be' ki̱keraka̱ pë' kë̀ dör judiowak esepa ulitane shu̱a̱. 
\q1 Ye' ttsöraë be' ki̱koka̱ie buaë.”\f + \fr 15:9 \ft 2 Samuel 22.50; Salmo 18.49\f* 
\p  
\v 10 Ñies itso' kitule i' es: 
\q1 “¡A' kë̀ dör judiowak esepa ttsë'nú buaë wé̱pa dör Skëköl icha esepa ta̱ ñita̱!”\f + \fr 15:10 \ft Deuteronomio 32.43\f* 
\p  
\v 11 Ñies ichéitö: 
\q1 “¡A pë' kë̀ dör judiowak Skëköl ki̱kö́ka̱! 
\q1 ¡A ká̱ ulitane wakpa, Skëköl ki̱kö́ka̱!”\f + \fr 15:11 \ft Salmo 117.1\f* 
\p  
\v 12 Ñies Isaías tö ikita̱t iyëkkuö ki̱ i' es: 
\q1 “Jesé aleri eköl döraë se' shu̱a̱, 
\q1 e' tkërdaka̱ ká̱ ulitane wakpa wëttso̱ie. 
\q1 Pë' kë̀ dör judiowak esepa tö ie' ë̀ paneraë e̱' tsa̱tkoie.”\f + \fr 15:12 \ft Isaías 11.10\f* 
\m Es itso' kitule. 
\p  
\v 13 Ì buaë ko̱s doia̱ se' a̱ e' panekesö kröröë e' wì dör Skëköl. A̱s e' tö ttsë'ne buaë ena se̱ne bë̀rë mù a' ko̱s e̱rblé ie' mik e'pa a̱. A̱s ie' tö a' ki̱mù iwà kí̱ panuk buaë Wiköl Batse'r diché batamik. 
\p  
\v 14 A yamipa, moki̱ ye' iklö'wé̱ tö a' se̱rke buaë yësyësë. Ñies ye' iklö'wé̱ tö a' wa̱ íyi jche̱r tai̱ë. A' a̱ ñì pautmi buaë.  
\v 15 Erë yëkkuö i' ki̱ ye' e̱r deka̱ a' pattök wösha̱ë ttè wé̱sele wa a̱s kë̀ a' é̱na ichö̀wa. Skëköl e̱r buaë ché ye' a̱ e' wa kanè me'itö ye' a̱, e' kue̱ki̱ ye' a̱ ka̱wö ta̱' a' pattoie es.  
\v 16 Ye' dör Cristo Jesús kanè méso ie' tté buaë kkayë' Skëköl tö se' a̱ e' pakoie pë' kë̀ dör judiowak esepa moie Skëköl a̱ batse'o̱ule Wiköl Batse'r wa̱. E' dör we̱s íyi mè sacerdotepa tö Skëköl dalöioie wër buaë ie' wa es. 
\p  
\v 17 Ye' batsulewa̱ Cristo Jesús mik, e' kue̱ki̱ ye' kaneblöke Skëköl a̱ e' tö ye' ttsë'we̱ke buaë.  
\v 18 Ye' kë̀ e̱r dë'ka̱ kabenukka̱ ì kë̀ o̱ne Cristo wa̱ ye' wa ese ki̱. Ie' batamik ye' tö pë' kë̀ dör judiowak esepa ulaié Skëköl ttè iu̱tök. E' wé̱ ye' tö ipakè wa ena iwakanewè̱ wa  
\v 19 ena Skëköl Wiköl diché wa. Ñies ì kë̀ o̱r yi a̱ ese wé̱yö tai̱ë ie'pa wörki̱ ikkachoie tö ì chéyö e' dör moki̱. Es kanè mène ye' a̱ Cristo tté buaë pakoie e' wawé̱tkeyö ká̱ tso' ko̱s Jerusalén dö̀ Iliria e' shu̱a̱.  
\v 20 Ke̱kraë ye' e̱' mukettsa̱ tté buaë e' pakök wé̱ kë̀ yi tö Cristo dalöieta̱' ese ska'. Ye' iwé̱ es a̱s ye' kë̀ dör we̱s yi tö u yuéka̱ u chkí tulu'wa̱bak o̱'ka tö ese ki̱ es.  
\v 21 E' skéie ye' é̱na iwa̱k we̱s Skëköl yëkkuö tö iché es, e' tö ichè: 
\q1 “Wé̱pa a̱ ie' tté kë̀ pakaule, esepa a̱ ká̱ a̱rdaë; 
\q1 Wé̱pa kë̀ wa̱ ie' tté ttsëule, esepa é̱na ia̱rdaë.”\f + \fr 15:21 \ft Isaías 52.15\f* 
\s1 Pablo shkak Roma 
\p  
\v 22 Ke̱kraë ye' shkak a' weblök, erë kanè i' tö ye' wöklö'we̱ke.  
\v 23 Erë i̱'ñe ta̱ ye' kaneo̱ne ká̱ ikkëpa ki̱. Bànet ye' tö a' kkeyë'mi pakè,  
\v 24 e' kue̱ki̱ ye' mú tkö̀mi Roma a' pakök mik ye' mi'ke España eta̱. Erë́ ye' kë̀ a̱ ka̱wö ku̱nuk tai̱ë a' ska' se̱nuk, erë ye' ttsë'rmi buaë. E' ukuöki̱ ta̱ a' mú ye' ki̱mè a̱s ye' dö̀ España.  
\v 25 Erë i̱'ñe ta̱ ye' mitke Jerusalén s'batse'r male̱pa se̱rke ee̱ e'pa ki̱muk.  
\v 26 E' dör tö s'yamipa se̱rke Macedonia ena Acaya e'pa tö inuköl kitbak iwákpa e̱r wa patkèmi s'batse'rpa dör sia̱rë tso' Jerusalén e'pa ki̱moie.  
\v 27 E' wé̱ ie'pa tö iwákpa e̱r wa, erë moki̱ ie'pa ki̱ inuí̱ tso'. E' kue̱ki̱ buaë idir tö ie'pa tö judiowak ki̱mè. E' dör tö ì buaë de judiowak ulà a̱ Cristo wa, e' de ie'pa ulà a̱ ñies judiowak wa. E' kue̱ki̱ buaë idir tö ì tso' ie'pa wa̱ e' kakmè s'yamipa dör judiowak esepa a̱.  
\v 28 Es mik ye' tö inuköl kitule ko̱s ie'pa a̱ e' mé ie'pa ulà a̱, eta̱ ye' mía̱ España e' tkökemi a' pakök.  
\v 29 Ye' wa̱ ijche̱r tö mik ye' demi a' ska', eta̱ se' ñì e̱r diché iöraë buaë Cristo e̱r buaë chö̀ sia̱ e' ko̱s wa. 
\p  
\v 30 A yamipa, Skëkëpa Jesucristo ttö̀ wa, ñies se' ñì dalëritsöke Skëköl Wiköl wa, e' wa ye' kköchö̀ a' a̱ tö a' e̱' chö́ darërë ye' ta̱ ñita̱ kanè mène ye' a̱ e' wà u̱k. E' wè̱mi a' tö, a' tö Skëköl a̱ ikiè ye' ki̱ e' wa.  
\v 31 Ikiö́ ie' a̱ a̱s ie' tö ye' tsa̱tkö̀ Judea wakpa kë̀ tö Jesús tté iu̱tè esepa yöki̱. Ñies ikiö́ ie' a̱ tö ì ko̱s mi'ke ye' wa̱ s'batse'rpa tso' Jerusalén e'pa ki̱moie a̱s ie'pa tö e' tsù̱ e̱r bua' wa.  
\v 32 Es ikiö́ ie' a̱ a̱s ye' dö̀mi a' ska' ttsë'ne buaë wa e̱nuk a' pakekeyö e' dalewa, es ie' ki̱ ikiane e̱'ma.  
\v 33 Ie' dör se̱ne bë̀rë mukwak a̱s e' tö a' wapiöù̱. Es e' idir. 
\c 16  
\s1 Roma wakpa shke̱'wé̱mi Pablo tö 
\p  
\v 1 Tayë eköl kiè Febe dör s'yami, e' tté chekeyö a' a̱. Ie' dör Skëkëpa Jesús icha erule tso' Cencreas e' ki̱mukwak eköl.  
\v 2 Ie' kiö́wa̱ buaë Skëkëpa Jesús ttö̀ wa we̱s s'batse'rpa ñì kiö̀wa̱ es. Ie' tö s'yamipa tai̱ë e'pa ki̱mé, ñies ye' wák ki̱méitö. E' kue̱ki̱ mik ie' ki̱ ilè kiane eta̱ ie' ki̱mú. 
\p  
\v 3 Prisca ena Áquila e'pa shke̱'ú̱ ña. Ie'pa bak kaneblök ye' ta̱ Cristo Jesús kanè a̱.  
\v 4 Ie'pa e̱' me'ttsa̱ ye' tsa̱tkök, kë̀ tkine tö dö' ittèwa̱. Wëstela chekeyö ie'pa a̱, erë kë̀ dör ye' ë̀. Skëkëpa Jesús icha erule erule ko̱s kë̀ dör judiowak, e'pa tö wëstela cheke ie'pa a̱ ñies.  
\v 5 Ñies Skëkëpa icha erule daparke Prisca ena Áquila u a̱, e'pa shke̱'ú̱ ña. Ñies ye' yami dalër tai̱ë ye' é̱na kiè Epéneto, e' shke̱'ú̱ ña. Ie' dör s'tsá̱ e̱rblë' Cristo mik Asia e'.  
\v 6 María shke̱'ú̱ ña. Ie' kaneblé tai̱ë a' a̱.  
\v 7 Wé̱pa böl kiè Andrónico ena Junias, e'pa shke̱'ú̱ ña. Ie'pa dör judiowak we̱s ye' es. Ie'pa bak wötëule s'wöto wé a̱ ye' ta̱. Ie'pa dör Jesús ttekölpa kkeauleka̱ buaë imale̱pa wa̱. Ie'pa e̱rblë' Cristo mik ye' yöki̱ ke̱we. 
\p  
\v 8 Ampliato shke̱'ú̱ ña. Ie' dör ye' yami Skëkëpa Jesús ttö̀ wa, e' dalër tai̱ë ye' é̱na.  
\v 9 Urbano shke̱'ú̱ ña. Ñies ie' kaneblöke Cristo a̱ we̱s sa' es. Ñies Estaquis shke̱'ú̱ ña. Ie' dalër tai̱ë ye' é̱na.  
\v 10 Apeles shke̱'ú̱ ña. Ie' wër buaë Cristo wa. Ñies wé̱pa dör Aristóbulo icha, e'pa shke̱'ú̱ ña.  
\v 11 Herodión, e' shke̱'ú̱ ña. Ie' dör judiowak we̱s ye' es. Ñies wé̱pa dör Narciso icha e̱rblé Skëkëpa mik e'pa shke̱'ú̱ ña.  
\v 12 Tayëpa kiè Trifena ena Trifosa shke̱'ú̱ ña. Ie'pa kaneblöke Skëköl a̱. Ñies tayë dalër se' é̱na kiè Pérside e' shke̱'ú̱ ña. Ie' kaneblöke tai̱ë Skëköl a̱.  
\v 13 Rufo shke̱'ú̱ ña, e' dör Jesús mik e̱rblökwak buaë su̱ule sulitane wa̱. Ñies ie' mì e' shke̱'ú̱ ña. Ie' dör we̱s ye' wák mì es.  
\v 14 Asíncrito, Flegonte, Hermes, Patrobas, Hermas ena s'yamipa ko̱s tso' ie'pa ta̱, e'pa ko̱s shke̱'ú̱ ña.  
\v 15 Ñies Filólogo, Julia, Nereo ena ikutà, Olimpas ena s'batse'r male̱pa tso' ie'pa ta̱, e'pa ko̱s shke̱'ú̱ ña. 
\p  
\v 16 A' ñì shke̱'ú̱ ñì dalër wa. Cristo icha erule erule e' ko̱s tö a' shke̱'wé̱mi. 
\p  
\v 17 A yamipa, ye' kköchö̀ a' a̱ tö wé̱pa é̱na se' blabatsak ena se' akmine se̱ne sulu a̱, esepa yöki̱ a' e̱' kkö'nú. Ie'pa se' a̱ icheke tö ttè wa se' wöblaule ke̱we e' kë̀ dör moki̱ë. Esepa yöki̱ a' e̱' skö́.  
\v 18 Ie'pa kë̀ ku̱' Skëkëpa Cristo kanèu̱k. E' skéie ie'pa tso' iwákpa ë̀ kanèu̱k. Se' ka̱m é̱na ia̱r buaë esepa daki̱ñekerakitö ttè ttsër buaë ese wa. E' kue̱ki̱ esepa yöki̱ a' e̱' skö́.  
\v 19 Sulitane wa̱ ijche̱r tö Skëköl ttè moki̱ë e' dalöieke a' tö buaë. E' tö ye' ttsë'we̱ke buaë. Ye' ki̱ ikiane tö a' mú wöblar ttè buaë yësyësë wa wawè̱. Erë a' mú kë̀ e̱' wöbla'ù̱ ka̱che tté wa ì sulu wambloie.  
\v 20 A' se̱rke es, e' ta̱ betka̱ Skëköl dör se̱ne bë̀rë mukwak, e' tö Satanás shtowe̱rawa̱ a' klö̀ diki̱a̱. A̱s Skëkëpa Jesús e̱r buaë chö̀ a' a̱. 
\p  
\v 21 Ye' yami Skëkëpa Jesús kanè a̱ kiè Timoteo e' tö a' shke̱'wé̱mi. Ñies Lucio ena Jasón ena Sosípatro, e'pa tö a' shke̱'wé̱mi. Ie'pa dör judiowak we̱s ye' es. 
\p  
\v 22 Ye' dör Tercio, e' tso' Pablo ttöke e' shtök yëkkuö i' ki̱. Ñies ye' tö a' shke̱'wé̱mi Skëkëpa ttö̀ wa. I' ta̱ ì cheke Pablo tö e' shtekeneyö. 
\p  
\v 23-24 Gayo tö a' shke̱'wé̱mi, e' u a̱ ye' se̱rke. Ee̱ Skëkëpa Jesús icha erule tso' ká̱ i' ki̱ e'pa daparke. Erasto tö a' shke̱'wé̱mi. Ie' dör ká̱ i' inuköl kue̱blu. Ñies s'yami kiè Cuarto, e' tö a' shke̱'wé̱mi. 
\s1 Pablo tö Skëköl ki̱kéka̱ 
\p  
\v 25 ¡Skëköl ki̱köka̱sö! Ie' a̱ a' ki̱mermi e̱' tkökwa̱ darërë Jesucristo tté buaë pakekeyö e' a̱. Ká̱ ia̱ia̱ë ttè buaë e' blëule se' yöki̱.  
\v 26 Erë i̱'ñe ta̱ ikkayënewa̱ se' a̱ ì kit Skëköl ttekölpa tö yëkkuö ki̱ e' wa. Skëköl yöbië e' tö ie'pa ka' ishtök. Ttè buaë ñe' kkayënewa̱ a̱s ká̱ ulitane wakpa e̱rblö̀ imik ta̱ iwà iu̱tö̀. 
\p  
\v 27 Skëköl e' dör Skëköl eköl ë̀me e'. Ie' e̱rbikö̀ tai̱ë sulitane tsa̱ta̱. ¡A̱s e' ki̱karka̱ ke̱kraë Jesucristo wa! Es e' idir.