\id REV - Bribri NT + OT portions (Gen, Ex(portions) Jona) -Costa Rica 2009 (DBL -2013) 
\h Apocalipsis 
\toc1 Ì kkayë' Jesucristo tö Juan a̱, e' tté pakè 
\toc2 Apocalipsis 
\toc3 Ap 
\mt1 Ì kkayë' Jesucristo tö Juan a̱, e' tté pakè 
\mt2 Apocalipsis 
\ip Jesús ttekölpa tsá̱ eköl kiè Juan e' tö yëkkuö i' kit. Ie' bak klöulewa̱ dayënane kiè Patmos ee̱. Ee̱ ie' bak se̱nuk mik ie' tö yëkkuö i' kit eta̱. 
\ip Jesucristo wák tö Juan ka' ishtök. Ì ko̱s kkayëne ie' a̱ ena yëne ie' a̱ kabsue̱ie, e' shtök Jesucristo tö ie' ka'. Mik Jesucristo e̱' kkayë' ie' a̱ kabsue̱ie eta̱ e' tö ika' yëkkuö i' shtök Skëkëpa icha erule erule döka̱ kul se̱rke ká̱ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ tso' Asia shu̱a̱ e'pa a̱. 
\ip E' kí̱ie ta̱ Satanás ñippöke Skëköl ta̱ we̱s e' ukuö miria̱ Juan ké̱wö ska' ena e' ukuöki̱, e' paké ie' tö yëkkuö i' ki̱ a̱s Jesús mik e̱rblökwakpa wa̱ ijche̱r tö Skëköl ena Jesucristo e̱' alöraka̱ da'a̱ie Satanás ena iklépa ki̱. 
\c 1  
\s1 Shke̱'wè̱ 
\p  
\v 1 Ttè shtök ye' tso' yëkkuö i' ki̱ e' dör ì kkayë' Skëköl tö Jesucristo a̱ a̱s ie' tö ikkachö̀ne ikanè mésopa a̱ a̱s ie'pa é̱na ia̱r tö ì tköraë bet. Ye' kiè Juan, ye' dör Cristo kanè méso. Ie' tö ibiyöchökwak patkë' eköl ye' ska' íyi ikkë kkachök ye' a̱.  
\v 2 Ì ko̱s sué̱ ye' tö, e' shteke ye' tö yëkkuö i' ki̱ se̱raa̱. Ye' tö a' a̱ ichè tö e' dör Skëköl ttè moki̱, ñies e' dör ttè moki̱ kkayë' Jesucristo tö e'. 
\p  
\v 3 Ì shteke ye' tö yëkkuö i' ki̱, e' wà döketke bet. E' kue̱ki̱ wé̱pa tö ia̱ritseke ena ittseke ena iwà iu̱teke, ayëcha buaë esepa. 
\p  
\v 4-5 Ye' tso' yëkkuö i' shtök Skëkëpa Jesús icha eruleë se̱rke ká̱ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ döka̱ kul a̱te̱ Asia e'pa a̱. Skëköl ena iWiköl ena Jesucristo, a̱s e'pa e̱r buaë chö̀ ena se̱ne bë̀rë mù a' a̱. Skëköl e' tso'tke tsa̱we ta̱, i̱'ñe ta̱, ñies ke̱kraë. Wikölpa Kul\f + \fr 1:4-5 \fk Wikölpa Kul: \ft Mik yëkkuö i' tö Wikölpa Kul cheke, eta̱ e' wà kiane chè Wiköl Batse'r. Isalema Juan tö ikié es ichoie tö ì kanewe̱ke Wiköl Batse'r tö ese dör tsa̱ki̱ë buaë kë̀ ì kianeia̱ iki̱. Apocalipsis 3.1; 4.5; 5.6 sa̱ú̱.\f* tso' wé̱ Skëköl tkër s'blúie e' wörki̱. Jesucristo tö Skëköl tté cheke yësyësë ke̱kraë. Ie' dör s'duulewa̱ e' tsá̱ shke̱neka̱ne sulitane yöki̱ ke̱we e'. Ie' dör ká̱ ulitane blúpa e'pa blú. Ie' é̱na se' dalër tai̱ë. Ie' köte̱wa̱, ie' pë́ tëne se' skéie, e' wa ie' tö se' tsa̱tkée se̱ne sulu nuí̱ ulà a̱.  
\v 6 Ie' tö se' shu̱kit a̱s se' dö̀ s'blúpaie ena sacerdotepaie kaneblök Skëköl dör ie' yë́ e' a̱. Jesucristo olo ta̱' tai̱ë, ie' diché ta̱' tai̱ë, a̱s sulitane tö ie' ki̱kö̀ka̱ ke̱kraë. Es e' idir. 
\b  
\q1  
\v 7 ¡Ittsö́! Jesucristo datse̱ mò a̱. 
\q1 Sulitane tö ie' sue̱raë, 
\q1 ñies wé̱pa tö ie' kötwa̱, ie' tkë'rakitö kuaböt wa, 
\q1 e'pa tö isue̱raë. 
\q1 Mik ká̱ ulitane wakpa tö isué̱, 
\q1 eta̱ ie'pa i̱u̱raë sia̱rë suane yöki̱. 
\q1 Es iwà tköraë. Es e' idir. 
\b  
\p  
\v 8 Skëköl diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱, ie' tso'tke tsa̱we ta̱, i̱'ñe ta̱, ñies ke̱kraë. Ie' tö ichè: “Ye' dör íyi wì ena íyi bata.” 
\s1 Juan tö Jesucristo sué̱ kabsue̱ie 
\p  
\v 9 Ye' dör a' yami Juan, e' batsulewa̱ Jesús mik e' wa ye' tso'ñak a' ta̱ wé̱pa blúie Skëköl tso' esepa shu̱a̱. Ñies ye' tso'ñak weinuk a' ta̱ ena idalë'ttsök a' ta̱ e̱r bua' wa. Ye' tö s'wöbla'wé̱ Skëköl ttè wa, ñies ye' tö Jesús tté paké sulitane a̱, e' kue̱ki̱ ie'pa tö ye' u̱ya'mi se̱nuk dayë nane kiè Patmos e' a̱.  
\v 10 Skëkëpa Jesús diwö, e' dör Domingo, e' ké̱wö ska' ta̱ Skëköl Wiköl de ye' ki̱ tai̱ë, eta̱ ye' ittsé ye' tsi̱kka tö yi tté ye' ta̱, e' ttö̀ dör darërëë we̱s duk blar es.  
\v 11 Ie' tö ye' a̱ iché: “Ì sue̱ke be' tö, e' shtö́ yëkkuö ki̱ ta̱ ipatkö́mi Skëkëpa Jesús icha eruleë se̱rke Éfeso, Esmirna, Pérgamo, Tiatira, Sardes, Filadelfia ena Laodicea e'pa ko̱s a̱.” 
\p  
\v 12 Ye' wötrée isa̱u̱k tö yi ttöke ye' ta̱, eta̱ bö'wöla wöbastulur döka̱ kul, e' sué̱ ye' tö. E' tulur ituloka̱ yöule orochka wa e' ki̱.  
\v 13 Bö'wöla kul shu̱a̱, ye' tö isué̱ tö ì dur s'ditsö su̱ë. Ie' datsi' dör batsì̱ë döttsa̱ iklökue ki̱. Ikiparuo àr icho' mik e' dör oro.  
\v 14 Ie' tsa̱kö dör saruru shu̱te̱ë we̱s suiyök es we̱s mochka saruruë es\f + \fr 1:14 \fk suiyök ena mochka: \ft Si'kuaie e' dör \fqa lana\ft  ena \fqa nieve.\f* Ie' wöbla wër we̱s bö'wö wöñar es.  
\v 15 Ie' klö̀ wër dalölöë we̱s tabechka bua'bua ba'wè̱ bö' a̱ ena ipaiklè ta̱ iwër dalölöë es. Ie' ttö̀ ttsër we̱s di' blar tai̱ë ákttö mik es.  
\v 16 Ie' ulattö bua'kka a̱ ie' wa̱ bëkwö tso' döka̱ kul. Ie' kkö̀ a̱ tabè dettsa̱ kao̱ule di'dië wi̱'kë io̱'kë. Ie' wö wër dalölöë we̱s mik dìba a̱rke buaë eta̱ diwö wër es. 
\p  
\v 17 Mik ye' tö ie' sué̱, eta̱ ye' a̱newa wöwakköt ie' klö̀ ska' we̱s s'duowa̱ es. Erë ie' ulà bua'kka méka̱ ye' ki̱ ta̱ ichéitö ye' a̱: “Kë̀ be' suanuk. Ye' dör ttè tsá̱ ena ttè bata.  
\v 18 Ye' dör se̱ne michoë e' wák. Ye' du'wa̱ e' tso'ne ttsë'ka ke̱kraë. Ye' wa̱ diché tso' s'duö̀wa̱ ki̱. S'wimblu ké̱ e' wékkö yottsa̱ tso' ye' wa̱. Ie'pa shke̱o̱rmika̱ ye' a̱.  
\v 19 Ì tso' i̱'ñe ta̱ ena ì ko̱s datse̱ia̱ sue̱ke be' tö e' shtö́ yëkkuö ki̱.  
\v 20 Bëkwö döka̱ kul sué̱ be' tö ye' ulattö bua'kka a̱ ñies bö'wöla tuloka̱ yöule orochka wa, e' wà cheke ye' tö be' a̱ i' ta̱. Bëkwö kul, e' tö Skëköl biyöchökwakpa döka̱ kul e'pa wà chè. E'pa dör Skëkëpa Jesús icha eruleë se̱rke ká̱ kul a̱ ñe' kkö'nukwakpa. Bö'wöla döka̱ kul, e' tö Skëkëpa Jesús ichapa eruleë se̱rke ká̱ kul a̱ ñe' wà chè.” 
\c 2  
\s1 Ì ché Jesucristo tö ie' ichapa erule se̱rke Éfeso, e'pa a̱ 
\p  
\v 1 Eta̱ ie' tö ye' a̱ iché: “Yëkkuö shtö́ Skëköl biyöchökwak tso' ye' icha erule se̱rke Éfeso, e'pa kkö'nuk e' a̱. Yëkkuö e' ki̱ ishtö́mi ie' a̱ i' es: 
\p ‘Yi wa̱ bëkwö kul tso' iulatö bua'kka a̱, ñies yi shkö̀dur bö'wöla tuloka̱ yöule orochka wa, e' shu̱a̱, e' tö ichè a' a̱ i' es:  
\v 2 We̱s a' se̱rke e' ko̱s jche̱r ye' wa̱. A' kaneblöke darërëë, a' weirke ko̱s ye' kue̱ki̱, e' dalë'ttseke a' tö e̱r bua' wa, e' ko̱s jche̱r ye' wa̱. Ye' wa̱ ijche̱r tö pë' sulusipa kë̀ wër a' wa buaë. Wé̱pa de a' ska' e̱' chök tö ie'pa dör ye' ttekölpa erë ika̱chörak, esepa ma'wé̱ a' tö ta̱ a' isué̱ tö ie'pa dör ka̱chökwakpa.  
\v 3 A' weirke tai̱ë ye' tté kue̱ki̱, e' dalë'ttseke a' tö e̱r bua' wa, kë̀ ilo'yane a' wa̱.  
\v 4 Erë ye' wa̱ ilè tso' ki̱ a' kkatè: a' kë̀ ñì dalëritsöku̱'ia̱ ena a' kë̀ ye' dalëritsèia̱ we̱s kuaë es.  
\v 5 E' kue̱ki̱ we̱s kuaë ta̱ a' é̱na ye' dalër, ñies we̱s kuaë ta̱ a' ñì dalërits e' a̱nú a' é̱na. A' e̱r mane'ú̱ne ta̱ a' se̱núne we̱s a' se̱ne' kuaë es. A' kë̀ e̱r maneo̱ne, e' ta̱ ye' datskene bet a' ska' ta̱ a' bö'wöla tuloka̱ e' yerattsa̱ ye' tö.  
\v 6 Erë ì sulu wambleke Nicolaiwakpa tö e' sue̱ke a' tö suluë we̱s ye' tö isue̱ke es, e' tö ye' ttsë'wé̱ buaë.  
\v 7 ¡Ì cheke Skëköl Wiköl tö ye' icha eruleë e'pa a̱, e' ttsö́ a' ulitane tö! Wé̱pa e̱' aléka̱ ì sulu ki̱, kë̀ wa̱ ye' tté olo'yaule, esepa ko̱s a̱ ye' tö ka̱wö meraë se̱ne michoë e' kéli wö katök. E' kéli àr ká̱ buaala tso' ká̱ jaì a̱ ee̱.’ ” 
\s1 Ì ché Jesucristo tö ie' ichapa erule se̱rke Esmirna, e'pa a̱ 
\p  
\v 8 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö iché ye' a̱: “Yëkkuö shtö́ Skëköl biyöchökwak tso' ye' icha erule se̱rke Esmirna, e'pa kkö'nuk e' a̱. Yëkkuö e' ki̱ ishtö́mi ie' a̱ i' es: 
\p ‘Yi dör ttè tsa̱we ena ttè bata. Yi köte̱wa̱ e' shke̱neka̱ne, e' tö ichè a' a̱ i' es:  
\v 9 A' weirke sia̱rë ye' tté kue̱ki̱ ñies a' kë̀ wa̱ ì ta̱', e' ko̱s jche̱r ye' wa̱, erë a' dör Skëköl icha e' kue̱ki̱ a' dör we̱s inuköl blúpa es. Ñies ye' wa̱ ijche̱r tö pë' we̱lepa tö a' cheke suluë. Ie'pa e̱' chö̀ tö ie'pa dör Skëköl icha, ñermata ie'pa dör Satanás icha.  
\v 10 A' weirdaë ko̱s, e' kë̀ yöki̱ a' suanuk. Ye' ttö̀ ttsö́: Bë́ tö a' we̱lepa u̱yerawa̱ s'wöto wé a̱, a' e̱rblöke ye' mik e' ma'wo̱ie. A' weirdaë sia̱rë döka̱ ká̱ dabop ë̀. Ie'pa tö a' ttèwa̱mi ye' tté kue̱ki̱, erë a' e̱rblöke ye' mik, e' kë̀ olo'yar a' tö yës, e' ta̱ se̱ne michoë meraëyö a' a̱ iskéie.  
\v 11 ¡Ì cheke Skëköl Wiköl tö ye' icha eruleë esepa a̱, e' ttsö́ a' ulitane tö! Wé̱pa e̱' aléka̱ ì sulu ki̱, kë̀ wa̱ ye' tté olo'yaule, esepa kë̀ duö̀pawa̱ bötökicha.’ ”\f + \fr 2:11 \fk kë̀ duö̀pawa̱ bötökicha: \ft S'duö̀wa̱ bötökicha e' dör se' u̱yèwa̱ bö' ké̱ a̱ wé̱ s'weir michoë ee̱ e'. Apocalipsis 20.16 sa̱ú̱.\f* 
\s1 Ì ché Jesucristo tö ie' ichapa erule se̱rke Pérgamo, e'pa a̱ 
\p  
\v 12 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö iché ye' a̱: “Yëkkuö shtö́ Skëköl biyöchökwak tso' ye' icha erule se̱rke Pérgamo, e'pa kkö'nuk e' a̱. Yëkkuö e' ki̱ ishtö́mi ie' a̱ i' es: 
\p ‘Yi wa̱ tabè tso' kao̱ule di'dië wi̱'kë io̱'kë, e' tö ichè a' a̱ i' es:  
\v 13 Ye' wa̱ ijche̱r tö a' se̱rke wé̱ Satanás tkër blu'ie ee̱, erë a' e̱' tkéwa̱ darërëë ye' a̱. Erë́ ye' tté chökwak eköl yësyësë kiè Antipas, e' kötwa̱ ie'pa tö a' ké̱ a̱ wé̱ Satanás se̱rke ee̱, erë a' kë̀ wa̱ a' e̱rblöke ye' mik e' olo'yane.  
\v 14 Erë ilè tso' ye' wa̱ böt mañat ki̱ a' kkatè: A' shu̱a̱ we̱lepa tso', e'pa tso' ttè sulu iu̱tök. Ttè e' dör we̱s ttè wa Balaam bak s'wöbla'u̱k es. Ká̱ ia̱ia̱ë Balaam tö Balac wöblao̱' a̱s ie' tö Israel aleripa kö̀ ì sulu wamblök. Balaam tö Israel aleripa daki̱ñé chkè meule íyi diököl tso' dalöiè ese a̱, ese katök ñies trënuk tai̱ë.  
\v 15 Es ñies a' shu̱a̱ we̱lepa tso', e'pa kë̀ é̱na Nicolaiwakpa ttè olo'yak.  
\v 16 E' kue̱ki̱ a' e̱r mane'ú̱ne Skëköl a̱. A' kë̀ tö iwè̱ es, e' ta̱ bet ye' datske ñippök ie'pa ta̱ tabè tso' ye' kkö̀ a̱ e' wa.  
\v 17 ¡Ì cheke Skëköl Wiköl tö ye' icha eruleë e'pa a̱, e' ttsö́ a' ulitane tö! Wé̱pa e̱' aléka̱ ì sulu ki̱, kë̀ wa̱ ye' tté olo'yaule, esepa ko̱s tieraëyö chkè tso' blëulewa̱ kiè maná ese wa. Ñies ákwöla sarurula meraëyö ie'pa a̱ eköl eköl, e' ki̱ kiè pa̱'a̱li̱ tso' kitule. Kiè e' kë̀ jche̱r yi wa̱. Yi a̱ imène, ese ë̀ wa̱ ijche̱rdaë.’ ” 
\s1 Ì ché Jesucristo tö ie' ichapa erule se̱rke Tiatira, e'pa a̱ 
\p  
\v 18 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö iché ye' a̱: “Yëkkuö shtö́ Skëköl biyöchökwak tso' ye' icha erule se̱rke Tiatira, e'pa kkö'nuk e' a̱. Yëkkuö e' ki̱ ishtö́mi ie' a̱ i' es: 
\p ‘Skëköl Alà, e' wöbla wër we̱s bö'wö wöñar es. Ie' klö̀ wër dalölöë we̱s tabechka bua'bua paiklèsö ta̱ iwër dalölöë es, e' tö ichè a' a̱ i' es:  
\v 19 We̱s a' se̱rke e' ko̱s jche̱r ye' wa̱. Ye' wa̱ ijche̱r tö a' ñì dalëritsöke buaë ena a' e̱rblöke ye' mik. Ñies ye' wa̱ ijche̱r tö a' ñì ki̱muke ñikkëë buaë ena a' weirke ko̱s, e' dalë'ttseke a' tö e̱r bua' wa. I̱'ñe a' tö ikí̱ we̱ke bua'ie, kuaë a' tö io̱' e' tsa̱ta̱.  
\v 20 Erë ye' wa̱ ilè tso' ki̱ a' kkatè: alaköl tso' a' shu̱a̱ kiè Jezabel, e' a̱ a' tö ka̱wö meke s'wöbla'u̱k. Ie' e̱' chö̀ tö ie' dör Skëköl tteköl, erë ie' tö s'wöbla'we̱ke, e' wa ie' tö ye' kanè mésopa daki̱ñeke a̱s itrër ñies a̱s itörak chkè meule íyi diököl dalöiè ese a̱, ese katö̀.  
\v 21 Ye' tö ie' pané tai̱ë a̱s ie' tö íyi suluë e' olo'yö̀ ta̱ ie̱r mane'ù̱ ye' a̱, erë ie' kë̀ e̱r mane'wa̱k yës.  
\v 22 E' kue̱ki̱ sú̱yö duè patkè ie' ki̱ darërëë a̱s kë̀ ikarka̱ia̱. Ñies wé̱pa ko̱s trëne ie' ta̱, esepa we'ikerayö. Ie'pa kë̀ e̱r mane'ù̱, kë̀ tö ì sulu e' olo'yè, e' ta̱ bet ye' tö ie'pa we'ikeraë.  
\v 23 Ñies ye' tö alaköl e' klépa tteralur. Es ye' icha eruleë se̱rke ká̱ wa'ñe, e'pa wa̱ ijche̱rdaë tö ye' wa̱ sulitane e̱r su̱ule buaë tö we̱s idir, we̱s ise̱r. Ye' tö a' ulitane a̱ iské meraë eköl eköl we̱s ise̱r es.  
\v 24 Erë a' male̱pa tso' Tiatira, a' kë̀ ku̱' ttè sulu e' iu̱tök. Ttè e' kiè ie'pa tö “Satanás ttè blëulewa̱ se' ësepa yöki̱.” Ttè e' dör suluë. E' kë̀ iu̱tëne a' wa̱, eta̱ e' dör buaë. E' kue̱ki̱ ye' tö a' a̱ ichè tö ye' kë̀ tö ttè dalöiëno darërëë ese skà kí̱ meku̱' a' a̱ dalöiè.  
\v 25 Erë ye' ttè tso'tke a' wa̱ klöule, e' a̱ a' e̱' tkö́wa̱ darërë michoë dö̀ mik ye' datskene eta̱.  
\v 26-27 Wé̱pa e̱' aléka̱ ì sulu ki̱, kë̀ wa̱ ye' tté olo'yaule, wé̱pa se̱rke we̱s ye' ki̱ ikiane es dö̀ mik s'e̱newa ekkë, esepa a̱ ye' tö ka̱wö meraë s'blúpaie we̱s ye' Yë́ tö ye' a̱ imé es. Ie'pa tkeraka̱ ye' tö ká̱ ulitane wakpa wökirpaie. Ie'pa tö ká̱ ulitane wakpa wëttse̱raë yësyësë kë̀ janéwe̱ta̱' yës. Wé̱pa tö ie'pa ttè dalöse̱wé̱wa̱, esepa olordawa̱ we̱s ska̱u̱ña olorwa̱ es.  
\v 28 Ñies ye' tö bëkwö kiè dukir wërke bla'mi e' meraë ie'pa a̱.  
\v 29 ¡Ì cheke Skëköl Wiköl tö ye' icha eruleë e'pa a̱, e' ttsö́ a' ulitane tö!’ ” 
\c 3  
\s1 Ì ché Jesucristo tö ie' ichapa erule se̱rke Sardes, e'pa a̱ 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö ye' a̱ ichè: “Yëkkuö shtö́ Skëköl biyöchökwak tso' ye' icha erule se̱rke Sardes, e'pa kkö'nuk e' a̱. Yëkkuö e' ki̱ ishtö́mi ie' a̱ i' es: 
\p ‘Yi wa̱ Skëköl Wikölpa Kul\f + \fr 3:1 \ft Apocalipsis 1.3 sa̱ú̱.\f* tso'. Ñies yi wa̱ iulatö a̱ bëkwö tso' döka̱ kul, e' tö ichè a' a̱ i' es: We̱s a' se̱rke e' ko̱s jche̱r ye' wa̱. Sulitane tö ibikeitseke tö a' se̱rke buaë ye' a̱ erë ye' wa̱ ijche̱r tö e' kë̀ dör es. A' kë̀ se̱rku̱'ia̱ ye' a̱ buaë. Ye' a̱ ta̱ a' dör we̱s s'duulewa̱ es.  
\v 2 Ye' tö isué̱ tö a' se̱rke Skëköl a̱, e' ka̱m döka̱ wë' ie' wöa̱. E' kue̱ki̱ a' ti̱'núne, a' se̱núne ye' a̱ buaë. Ì buaë tso'ia̱ a' a̱ elkela, e' a̱ a' e̱' diché iö́ne ka̱m ichö̀wa da'a̱ e' yöki̱.  
\v 3 Ttè buaë wa a' wöblane, e' ska' a' e̱r a̱núne. Ttè e' iu̱tö́ne. Ì sulu wamblé a' tö, ese olo'yö́ ta̱ a' e̱r mane'ú̱ ye' a̱. A' kë̀ tö iwè̱ es, e' ta̱ ye' döraë a' ska' we̱s akblökwak es a' we'ikök, e' ké̱wö kë̀ jche̱rpa a' wa̱.  
\v 4 Erë a' tso' Sardes, e'pa we̱lepa kë̀ e̱' iao̱neka̱ se̱ne sulu wa. E'pa se̱rke yësyësë ye' a̱, e' kue̱ki̱ aishkuö ta̱ ie'pa shköraë ye' ta̱ paiëule buaë datsi' saruru wa. \fig |src="1 HK00378b.tif" size="col" ref="Ap 3.4" \fig* 
\v 5 Es ñies wé̱pa e̱' aléka̱ se̱ne sulu ki̱, kë̀ wa̱ ye' tté olo'yaule, esepa ki̱ datsi' saruruë iërdaë. Ie'pa kiè kë̀ yepattsa̱yö se̱ne michoë e' yëkkuö ki̱. E' skéie ye' tö icheraë Skëköl wörki̱ ena Skëköl biyöchökwakpa wörki̱ tö ie'pa dör ye' icha.  
\v 6 ¡Ì cheke Skëköl Wiköl tö ye' icha eruleë e'pa a̱, e' ttsö́ a' ulitane tö!’ ” 
\s1 Ì ché Jesucristo tö ie' ichapa erule se̱rke Filadelfia, e'pa 
\p  
\v 7 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö ye' a̱ ichè i' es: “Yëkkuö shtö́ Skëköl biyöchökwak tso' ye' icha erule se̱rke Filadelfia, e'pa kkö'nuk e' a̱. Yëkkuö e' ki̱ ishtö́mi ie' a̱ i' es: 
\p ‘Yi dör batse'r ena ttö̀ moki̱ë e' ulà a̱ s'blú bak kiè David e' ké̱ ukkö yottsa̱ tso'. Ie' wa̱ ka̱wö ta̱' íyi ulitane ki̱. Mik ie' tö iukkö yéttsa̱, eta̱ kë̀ yi a̱ iwötënukwa̱ne. Mik ie' tö iukkö wötéwa̱, eta̱ kë̀ yi a̱ ikkö̀ yënuktsa̱ne. Ie' tö ichè a' a̱ i' es:  
\v 8 We̱s a' se̱rke e' ko̱s jche̱r ye' wa̱. Ye' wa̱ ijche̱r tö erë́ a' kë̀ dalöiërta̱' tai̱ë, erë a' tö ye' ttè iu̱té buaë, a' kë̀ wa̱ ye' watënettsa̱. E' kue̱ki̱ ukkö yéttsa̱ ye' tö a' a̱, kë̀ yi a̱ iwötënukwa̱ne.  
\v 9 Ye' ttö̀ ttsö́. A' shu̱a̱ we̱lepa tso', e'pa dör Satanás icha. Ie'pa e̱' chö̀ tö ie'pa dör Skëköl icha, erë ie'pa ka̱chö̀. Ie'pa keraë ye' tö e̱' tulökwa̱ kuchë ki̱ a' wörki̱. Es ie'pa wa̱ ijche̱rdaë tö ye' tö a' dalëritseke.  
\v 10 A' weirke ye' tté kue̱ki̱, e' dalë'ttsé a' tö e̱r bua' wa we̱s ye' tö a' patkë' iwà u̱k es. E' wà iu̱té a' tö buaë, e' kue̱ki̱ ye' tö a' tsa̱tkeraë mik s'weirke tai̱ë e' ké̱wö de ká̱ ulitane wakpa ki̱ ima'wo̱ie eta̱.  
\v 11 Ye' datse̱ne bet. Ye' ttè wa a' wöblane, e' a̱ a' e̱' tkö́wa̱ darërë ke̱kraë a̱s kë̀ yi tö a' ulà a̱ iské buaë e' yö̀ttsa̱.  
\v 12 Wé̱pa e̱' aléka̱ se̱ne sulu ki̱, kë̀ wa̱ ye' tté olo'yane, esepa döraë we̱s u chkí bua'ie es Skëköl wé tso' ká̱ jaì a̱ e' a̱. Ee̱ ie'pa se̱r michoë ke̱kraë. Skëköl kiè shteraëyö ie'pa mik. Ñies Skëköl ké̱, e' kiè shteraëyö ie'pa mik. Ká̱ e' kiè Jerusalén Pa̱'a̱li̱, e' datse̱ ká̱ jaì a̱. Ñies ye' wák kiè pa̱'a̱li̱, e' shteraë ye' tö ie'pa mik.  
\v 13 ¡Ì cheke Skëköl Wiköl tö ye' icha eruleë e'pa a̱, e' ttsö́ a' ulitane tö!’ ” 
\s1 Ì ché Jesucristo tö ie' ichapa erule se̱rke Laodicea, e'pa 
\p  
\v 14 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö ye' a̱ iché i' es: “Yëkkuö shtö́ Skëköl biyöchökwak tso' ye' icha erule se̱rke Laodicea e'pa kkö'nuk e' a̱. Yëkkuö e' ki̱ ishtö́mi ie' a̱ i' es: 
\p ‘Yi dör ì ko̱s yë' Skëköl tö e' wà, yi tö ie' tté cheke yësyësë ke̱kraë, yi ta̱ ie' tö íyi ulitane yö', e' tö ichè a' a̱ i' es:  
\v 15 We̱s a' se̱rke e' ko̱s jche̱r ye' wa̱. Ye' wa̱ ijche̱r tö a' tö ye' ttè dalöieke bërëbërë ë̀, kë̀ bua'ie. A' dör we̱s di' bashbash es, kë̀ dör ba'baë, kë̀ dör se̱se̱ë, a' dör bashbash ë̀. ¡A' mú dör ba'baë ö se̱se̱ë!  
\v 16 Erë a' dör we̱s di' bashbash es ye' a̱. A' kë̀ dör ba'baë, ñies a' kë̀ dör se̱se̱ë. E' kue̱ki̱ ye' tö a' tuerattsa̱ ye' kkö̀ a̱.  
\v 17 A' tö ichè tö a' dör inuköl blúpa. A' tö ichè tö a' ka̱wö tköke buaë, kë̀ ì kí̱ kianeia̱ a' ki̱. Erë a' kë̀ wa̱ ijche̱r tö ñermata ye' a̱ ta̱ a' dör we̱s pë' weirke sia̱rë es. A' dör we̱s se' wër sia̱rë s'yamipa wa es. A' dör we̱s pë' kë̀ wa̱ ì ku̱'ia̱ es. A' dör we̱s pë' wöbla kë̀ wawër es. A' dör we̱s pë' kë̀ wa̱ datsi' ta̱' es.  
\v 18 E' kue̱ki̱ ye' tö a' patteke tö a' tö orochka ta̱ú̱ ye' ska'. Oro ese dör oro bua'bua diao̱ule bö' wa ibua'bua yottsa̱ ese. E' je' tö a' blu'we̱mi buaë. Ñies datsi' saruruë ese ta̱ú̱ ye' ska'. E' wa a' e̱' paiö̀mi buaë a̱s a' kë̀ jaëria̱. Ñies a' tö kapöli ta̱ú̱ ye' ska' a' wöbla bua'wo̱ie a̱s iwawër buaë.  
\v 19 Wé̱pa dalër ye' é̱na, e'pa ko̱s uñeke ye' tö shu̱rueke ye' tö a̱s ise̱rdak buaë. E' kue̱ki̱ ye' dalöiö́ e̱r bua' wa. Ì sulu wambleke a' tö, ese watö́ttsa̱. A' e̱r mane'ú̱ bua'iewa̱ ye' a̱.  
\v 20 ¡Ye' ttö̀ ttsö́! Ye' dör we̱s wëm dur eköl ukkö a̱ a' a̱ ikiök tö ye' a̱ ka̱wö mú shkowa̱ es. Yi tö ye' ttö̀ ttsé ta̱ ye' kiéwa̱itö we̱shke̱, e' ta̱ ye' dörawa̱ ta̱ ye' chköraë ie' ta̱.  
\v 21 Ye' e̱' aléka̱ íyi ulitane ki̱ ta̱ ye' e̱' tkéka̱ ye' Yë́ ta̱ wé̱ ie' tkër blu'ie ee̱. Es ñies wé̱pa e̱' aléka̱ ì sulu ki̱, kë̀ wa̱ ye' tté olo'yane, esepa a̱ ka̱wö meraë ye' tö e̱' tkökse̱r ye' ta̱ wé̱ ye' tkër blu'ie ee̱.  
\v 22 ¡Ì cheke Skëköl Wiköl tö ye' icha eruleë e'pa a̱, e' ttsö́ a' ulitane tö!’ ” 
\c 4  
\s1 Skëköl ki̱karkeka̱ buaë ká̱ jaì a̱ 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö íyi skà sué̱ kabsue̱ie. Ye' isué̱ tö ká̱ jaì a̱ ukkö tso' áie ta̱ s'ttö̀ ttsë' ye' tö ke̱we we̱s duk blar es, e' tö ye' a̱ ichè: “Be' shkö́ka̱ í̱e̱, eta̱ ì wamblërmi i' ukuöki̱ ta̱, e' kkacheke ye' tö be' a̱.” 
\p  
\v 2 E' wösha̱ ta̱ Skëköl Wiköl de ye' ki̱ tai̱ë, ta̱ ye' tö blu' kulé tso' ká̱ jaì a̱ e' sué̱ et. E' ki̱ itkër eköl.  
\v 3 Yi tkër kula' e' ki̱, e' dalöburke dalölöë we̱s ák bua'bua dalöbur es, e' wöaule spa̱spa̱ ena mat we̱s ák bua'bua kiè diamante ena rubí es. Ie' kula' pamik shkaba' tkërke oloburke dalölöë, e' wöaule spa̱spa̱ we̱s ák bua'bua kiè esmeralda es.  
\v 4 Ñies ie' kula' pamik blu' kulé skà sué̱yö döka̱ dabom böyök kí̱ tkël (24). E' ki̱ këkëpa tulur döka̱ dabom böyök kí̱ tkël (24), e'pa paiëulewa̱ datsi' saruruë wa, ñies ie'pa wa̱ orochka tso' yöule tkëuleka̱ iwökir ki̱ we̱s blu'pa es.  
\v 5 Blu' kulé sué̱ ye' tö ke̱we, ee̱ alá wöñarke tai̱ë, talachke blarke tai̱ë. Kula' e' wösha̱ë bö'wö ñarke kul we̱s kuàtak wöbatsesö es. Bö'wö kul, e' tö Skëköl Wiköl chè.  
\v 6 Kula' e' wösha̱ë ì me'r dayëie kkueie wër sarërëë we̱s vidrio es. 
\p Ì ttsë'ka tso' kula' pamik döka̱ tkël e'pa wöbla dör tai̱ë tsi̱kka wökka.  
\v 7 Itsá̱ e' wökir wër ma'name su̱ë. Iëtö wökir wër baka wë'ñe su̱ë. Iëtö skà wö dör s'ditsö wö su̱ë. Ibata wër we̱s pu̱ u̱r àr es.  
\v 8 Itsá̱ pik dör teröl, es imale̱pa ko̱s pik dör teröl ñies. Ie'pa pa ko̱s e' dör wöbla ë̀ döttsa̱ ipik diki̱a̱. Ñië nañeë ie'pa tso' Skëköl ttseittsök, kë̀ ie̱' wöklö'u̱ta̱'rak ta̱ ichekerakitö i' es: 
\b  
\q1 “Skëköl dör batse'r tai̱ë, ie' dör batse'r tai̱ë, ie' dör batse'r tai̱ë. 
\q1 Ie' diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱. 
\q1 Ie' tso'tke tsa̱we ta̱, i̱'ñe ta̱, ñies ke̱kraë.” 
\b  
\m Es ie'pa tö icheke ke̱kraë. 
\p  
\v 9 Skëköl yöbië tkër kula' e' ki̱, e' pamik ì ttsë'ka tso' tkël, e'pa tso' ie' ki̱kökka̱, ie' olo ki̱kökka̱, ie' a̱ wëstela chök ke̱kraë.  
\v 10 Mik ie'pa tso' e' u̱k, e' dalewa këkëpa döka̱ dabom böyök kí̱ tkël (24) tulur ie' pamik, e'pa e̱' tulökese̱r i̱ski̱ wöwakköt itkër kula' ki̱ e' dalöioie. Ie'pa tso' Skëköl se̱r michoë e' dalöiök, e' dalewa ì tkër ie'pa wökir ki̱ yöule orochka wa, e' ko̱s mekewa̱rakitö i̱ski̱ Skëköl kula' wösha̱ë ta̱ ichekerakitö: 
\b  
\q1  
\v 11 “A Sa' Këköl, íyi ulitane yö' be' tö. 
\q1 Íyi ulitane tso' be' wák ttö̀ wa. 
\q1 E' kue̱ki̱ sa' ulitane ka̱wöta̱ ichök tö be' olo ta̱' tai̱ë. 
\q1 Sa' ulitane ka̱wöta̱ be' dalöiök ñies be' diché ki̱kökka̱.” 
\c 5  
\s1 Yëkkuö kitule wörratule ena Obeja Pupula, e' pakè 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö isué̱ tö itkër kula' ki̱, e' wa̱ yëkkuö wörratule a'tse̱r iulà bua'kka, e' ki̱ itso' kitule iki̱kke̱ ena ishu̱a̱. Yëkkuö e' kkö̀ wöbatsulewa̱ döka̱ kul.  
\v 2 Eta̱ Skëköl biyöchökwak sué̱ ye' tö eköl, e' diché tai̱ë, e' tö ichaké a̱neule: “¿A yi wëë, yi e' didir yëkkuö wöbatsulewa̱, e' kkö̀ batsöök wé̱ iwöbatsulewa̱ ee̱ ta̱ ishu̱ppö́ök?”  
\v 3 Erë ká̱ jaì a̱ ena ká̱ i' ki̱ ena ká̱ dià ka̱ska' kë̀ yi didir yës yëkkuö e' shu̱ppöök ena iwà sa̱u̱k.  
\v 4 Ye' i̱u̱ke tai̱ë, kë̀ yi didir yëkkuö e' shu̱ppöök ena iwà sa̱u̱k e' kue̱ki̱.  
\v 5 Eta̱ skëkëpa tso' ee̱ dabom böyök kí̱ tkël (24), e' eköl tö ye' a̱ iché: “Kë̀ be' i̱u̱kia̱. Ittsö́, eköl kiè Ma'name e' dör judáwak ditséwö, ie' këköl dör blu' bak ká̱ ia̱ia̱ë kiè David e'. Ie' e̱' ali'ka̱bak ibolökpa ko̱s ki̱. Ie' je' didir yëkkuö wöbatsulewa̱ kul e' kkö̀ batsöök ena ishu̱ppö́ök.” 
\p  
\v 6 Eta̱ ye' tö obeja wë'ñe pupula sué̱ etö, e' pa ki̱ itö̀ tso' wësua ijchëulea mè Skëköl a̱, ese shke̱neka̱ne. E' dur itkër kula' ki̱ e' o̱'mik, ì ttsë'ka döka̱ tkël ena këkëpa döka̱ dabom böyök ki̱ tkël (24) e'pa shu̱sha̱. Obeja e' dula' döka̱ kul ñies iwöbla döka̱ kul. Iwöbla döka̱ kul e' wà dör tö Skëköl Wiköl Kul\f + \fr 5:6 \ft Apocalipsis 1.3 sa̱ú̱.\f* patké Skëköl tö ká̱ wa'ñe.  
\v 7 Obeja Pupula e' de itkër kula' ki̱ e' ska' ta̱ yëkkuö a'tse̱r itkër kula' ki̱ e' ulà bua'kka, e' klö'wé̱itö.  
\v 8 Mik ie' tö yëkkuö klö'wé̱, eta̱ ì ttsë'ka döka̱ tkël ena këkëpa döka̱ dabom böyök ki̱ tkël (24), e'pa ko̱s e̱' télur wöwakköt Obeja Pupula wörki̱. E'pa ko̱s wa̱ ma'ma tso' blano kicha ta̱' kiè arpa. Ñies tka̱' yöule orochka wa, ese tso' ie'pa ko̱s wa̱. Tka̱' e' a̱ íyi masmas tso' ña'wè̱ Skëköl a̱, ese tso' chikchië. E' tö s'batse'rpa ttöke ie' ta̱ e' wà chè.  
\v 9-10 Ì ttsë'ka döka̱ tkël ena këkëpa döka̱ dabom böyök ki̱ tkël, e'pa ko̱s ttsémi ttsè pa̱'a̱li̱ wa Obeja Pupula ki̱koka̱ie. Ie'pa tö ittseittsé i' es: 
\b  
\q1 “Be' kötulewa̱, be' pë́ tëne tai̱ë 
\q1 we̱s obeja pupula jchè mè Skëköl a̱ es, 
\q1 e' wa be' tö s'ditsö ttö̀ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ ena ditsöwö kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ ena ká̱ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ wakpa to̱'ttsa̱ 
\q1 a̱s ekkëpa ulitane shu̱a̱ se' dö̀ tai̱ë Skëköl ichaie. 
\q1 E'pa klö'wé̱ be' tö a̱s ie'pa kaneblö̀ Skëköl a̱ blu'paie ena sacerdotepaie. 
\q1 Ie'pa döraë ká̱ ulitane wakpa blúpaie, es ie'pa tö s'wëttse̱raë. 
\q1 E' kue̱ki̱ be' je' didir moki̱ yëkkuö wörratule se̱, e' klö'u̱k ena ikkö̀ batsökök wé̱ iwöbatsulewa̱ ee̱.” 
\b  
\p  
\v 11 E' ukuöki̱ ta̱ ye' wökéka̱ eta̱ ye' tö isué̱ tö Skëköl biyöchökwakpa tso' tai̱ë, kë̀ ishta̱nuk yi a̱, e'pa ttö̀ ttsé ye' tö. Ie'pa tso' itkër kula' ki̱ ena ì ttsë'ka döka̱ tkël ena këkëpa döka̱ dabom böyök ki̱ tkël, e'pa pamik.  
\v 12 Ie'pa tö ittseittsé wi̱'wi̱ë i' es: 
\b  
\q1 “Obeja Pupula kötulewa̱, e' je' ki̱ sulitane ie' ki̱kèka̱ e' mène buaë. 
\q1 Ie' olo ta̱' tai̱ë, ie' dör íyi ulitane wák, ie' wa̱ íyi ulitane jche̱r, ie' diché ta̱' tai̱ë, 
\q1 e' kue̱ki̱ sulitane ka̱wöta̱ ie' dalöiök, ie' ki̱kökka̱.” 
\b  
\p  
\v 13 Ñies ye' tö ittsé tö íyi ulitane yö' Skëköl tö tso' ká̱ jaì a̱ ena ká̱ i' ki̱ ena ká̱ dià ka̱ska' ena dayë a̱, e' ko̱s tö iché i' es: 
\b  
\q1 “Itkër kula' ki̱ ena Obeja Pupula, e'pa olo ta̱' tai̱ë, diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱, 
\q1 e' kue̱ki̱ sulitane ka̱wöta̱ ie'pa ki̱kökka̱, ie'pa dalöiök ke̱kraë.” 
\b  
\p  
\v 14 Ì ttsë'ka döka̱ tkël e'pa tö iché: “¡Es e' idir!” Këkëpa döka̱ dabom böyök kí̱ tkël, e'pa e̱' télur wöwakköt Skëköl ena Obeja Pupula wörki̱ ie'pa dalöiök. 
\c 6  
\s1 Yëkkuö wörratule e' kkö̀ batsulewa̱ döka̱ kul e' batsée Obeja Pupula tö etk etk 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö isué̱ tö Obeja Pupula tö yëkkuö wörratule e' kkö̀ batsulewa̱ döka̱ kul e' tsá̱ batsée. Eta̱ ì ttsë'ka döka̱ tkël, e' eköl ttö̀ ttséyö, e' ttö̀ darërëë we̱s alá blar es. Wé̱pa tso' ipatkërke e' panuk e' eköl a̱ ie' tö iché: “¡Be' yú!”  
\v 2 Ye' wökéka̱ ta̱ kabaio saruru sué̱yö etö. Yi tkërka̱ iki̱, e' ulà a̱ shkame' àr, ñies ì tkekeka̱ wökir ki̱ iwà kkachoie tö ie' dör e̱' alökwak ese mène ie' a̱ et. Ie' mía̱ kí̱ e̱' alökka̱ ibolökpa ki̱. 
\p  
\v 3 Mik Obeja Pupula tö yëkkuö kkö̀ batsulewa̱, e' skà batsée et, eta̱ ye' tö ittsé tö ì ttsë'ka döka̱ tkël, e' skà tö iché wé̱pa tso' ipatkërke e' panuk e' skà a̱: “¡Be' yú!”  
\v 4 Eta̱ kabaio batsë dettsa̱. Yi tkërka̱ iki̱, e' a̱ ka̱wö mène se̱ne bë̀rë ñita̱ e' yö̀ttsa̱ ká̱ i' a̱ a̱s pë' ñì ttö̀wa̱. Ie' a̱ tabè bërie mène. 
\p  
\v 5 Mik Obeja Pupula tö yëkkuö kkö̀ batsulewa̱, e' skà batsée et, i' ta̱ ide mañat, eta̱ ye' tö ittsé tö ì ttsë'ka döka̱ tkël, e' skà tö iché wé̱pa tso' ipatkërke e' panuk e' skà a̱: “¡Be' yú!” Ye' wökéka̱ eta̱ ye' tö kabaio dalolo sué̱ etö. Yi tkërka̱ iki̱, e' wa̱ íyi e̱s ma'wo̱ie dami iulà a̱.  
\v 6 Ì ttsë'ka döka̱ tkël, e' shu̱a̱ ye' tö ttö̀ ttsé tö iché: “Harinachka kilo elka ë̀ e' to̱rdaë s'kaneblö̀ ká̱ et e' ské ekkë. Ñies cebada kilo mañalka to̱rdaë s'kaneblö̀ ká̱ et e' ské ekkë; erë olivo kié ena vino e' kë̀ sulu'wa̱rwa̱ be' tö.” 
\p  
\v 7 Mik Obeja Pupula tö yëkkuö kkö̀ batsulewa̱, e' skà batsée et, i' ta̱ ide tkël, eta̱ ye' tö ittsé tö ì ttsë'ka döka̱ tkël, e' bata tö iché wé̱pa tso' ipatkërke e' panuk e' skà a̱: “¡Be' yú!”  
\v 8 Ye' wökéka̱ eta̱ kabaio tskrittskris sué̱yö etö wër suluë. Yi tkërka̱ iki̱, e' kiè dör S'duö̀wa̱. E' itöki̱ eköl skà datse̱ e' kiè dör S'wimblu Ké̱. Ie'pa a̱ ka̱wö mène ká̱ ulitane wakpa e' mú blatèsö tkël tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní e̱u̱kwa tabè wa, bli wa, duè wa ena iyiwak dör se'name ese wa. 
\p  
\v 9 Mik Obeja Pupula tö yëkkuö kkö̀ batsulewa̱, e' skà batsée et, i' ta̱ ide ske̱l, eta̱ s'kötulewa̱ Skëköl ttè paka' ie'pa tö taninië e' kue̱ki̱, e'pa wimblupa sué̱yö ka̱' tso' íyi moka̱ Skëköl a̱ e' diki̱a̱.  
\v 10 Ie'pa tso' ichök Skëköl a̱ a̱neule: “A Sa' Këköl, be' dör íyi ulitane tsa̱ta̱, be' dör batse'r, be' ttö̀ moki̱ë. ¿Dö̀ mik be' tö wé̱pa se̱rke dià íyök ki̱ tö sa' kötulur esepa dalë'ttsekerö? ¿Mik be' tö ie'pa wömekettsa̱ weinuk ì wamblë'rakitö sa' ki̱, e' nuí̱ skéie?”  
\v 11 Eta̱ ie'pa wakpa bil ekkë e'pa a̱ datsi' saruru mène iè. Skëköl tö iché ie'pa a̱: “A' e̱núia̱ bërbër ë̀ dö̀ mik pë' tö a' male̱pa dör ye' kanè mésopa kianeia̱ ttèlur, e'pa ko̱s ttekeluria̱ we̱s a' kötulurakitö es eta̱. E'pa panúia̱ tsir.” 
\p  
\v 12 Mik Obeja Pupula tö yëkkuö kkö̀ batsulewa̱, e' skà batsée et, i' ta̱ ide teröl, eta̱ í̱ tka darërëë. Diwö ttsenewa̱ mía̱ ttsettseë we̱s datsi' daloloë es. Si'wö mía̱ batsë we̱s pë́ es.  
\v 13 Bëkwö darolone íyök ki̱ we̱s kalwö tkèttsa̱ siwa̱' tö mik ibitsi̱rke tai̱ë eta̱ es.  
\v 14 Eta̱ ká̱ jaì, e' wörraté̱wa̱ we̱s yëkkuö wötrèwa̱sö es, kë̀ iwërta̱ia̱. Ka̱bata ulitane, dayë nane ulitane, e' ko̱s e̱' skélur bánet.  
\v 15 Eta̱ ká̱ blúpa ko̱s, pë' tai̱ë ko̱s, ñippökwakpa wökirpa ko̱s, inuköl blúpa ko̱s, s'dalöiër ta̱' tai̱ë esepa ko̱s, ñies s'klöulewa̱ kanè mésoie, ñies kanè mésopa male̱pa, esepa ko̱s e̱' blélur ákuk a̱ ena ák blublu tso' ka̱bata a̱ ese diki̱a̱ e̱' tsa̱tkoie.  
\v 16 Eta̱ ie'pa tö iché a̱neule ka̱bata a̱ ena ák blublu a̱: “¡Sa' blö́ a' diki̱a̱, sa' kkö'nú Skëköl tkër ikula' ki̱ ká̱ jaì a̱ e' yöki̱! Ñies Obeja Pupula kësik yöki̱ sa' kkö'nú.  
\v 17 Ie'pa tö sulitane we'ikeraë sia̱rë e' ké̱wö detke, kë̀ yi tkö̀pashkar e' ulà a̱.” 
\c 7  
\s1 Skëköl kanè mésopa wakyöule ie' a̱ 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö Skëköl biyöchökwakpa sué̱ döka̱ tkël, e'pa iëte̱r wé̱ ká̱ i' e̱rkerö e' kkö̀ mik. Böl iëte̱r diwö tskirke e' kke̱; eköl dur ulà bua'kka, eköl dur ulà bakli̱'kka. Böl iëte̱r diwö mi'kewa̱ e' kke̱; eköl dur ulà bua'kka, eköl dur ulà bakli̱'kka. Ie'pa tso' siwa̱' ko̱s bitsi̱rke e' wöklö'u̱k a̱s kë̀ ibitsi̱ria̱ ká̱ i' ki̱, dayë ki̱, kal ki̱, ì ki̱ yës.  
\v 2 Ie'pa a̱ ka̱wö mène ká̱ i' ena dayë sulu'u̱kwa̱. Ñies ye' tö Skëköl biyöchökwak skà sué̱ eköl, e' datse̱ diwö tskirke e' kke̱. E' ulà a̱ íyi tso' s'wakyuoie Skëköl chö́k wa̱, e' a'tse̱r. Ie' a̱ne imale̱pa tkël tsa̱ka̱ ta̱ ichéitö ie'pa a̱:  
\v 3 “¡A' kë̀ tö ká̱ sulu'u̱kwa̱, dayë sulu'u̱kwa̱, kal sulu'u̱kwa̱ ka̱m sa' tö Skëköl kanè mésopa wakyuö̀ iwötsa̱ ki̱ e' yöki̱!” 
\p  
\v 4-8 Eta̱ bil wakyöule e' yëne ye' a̱. Wé̱pa wakyöule e'pa dör se' yë́ bak ká̱ ia̱ia̱ë kiè Israel, e' ala'r dabom eyök kí̱ böl (12), e'pa aleripa shu̱kite̱ iditséwö wa iditséwö wa. Ie'pa ditséwö kiè Judá, Rubén, Gad, Aser, Neftalí, Manasés, Simeón, Leví, Isacar, Zabulón, José ena Benjamín. Ekkëpa ditséwö shu̱kite̱ döka̱ 12.000 iditséwö wa iditséwö wa. Ishu̱kite̱ e'pa dör se̱raa̱ 144.000 ekkë. 
\p  
\v 9 E' ukuöki̱ ta̱ ye' wö kéka̱ ta̱ ye' isué̱ tö s'ditsö dapane tai̱ë kë̀ shta̱nuk yi a̱ ekkë. E'pa dör ká̱ ulitane wakpa, ttö̀ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱, ditsöwö kua̱'ki̱ kua̱'ki̱. Ie'pa iëte̱r, itkër kula' ki̱ ena yi kiè Obeja Pupula, e'pa wörki̱. Ie'pa ko̱s datsi' ié saruruë. Ie'pa ulitane wa̱ sí̱ kö̀ dami iulà a̱.  
\v 10 Ie'pa tö iché a̱neule: 
\b  
\q1 “¡S'tsa̱tkè e' datse̱ 
\q1 Skëköl tkër kula' ki̱ ena Obeja Pupula e'pa wa̱!” 
\b  
\p  
\v 11 Këkëpa döka̱ dabom böyök kí̱ tkël (24) ena ì ttsë'ka döka̱ tkël, e'pa pamik Skëköl biyöchökwakpa ko̱s iëte̱r. E'pa ko̱s e̱' télur wöwakköt, itkër kula' ki̱, e' dalöioie  
\v 12 eta̱ ichérakitö: 
\b  
\q1 “¡Es e' idir! 
\q1 Be' dör sa' blú yöbië, sa' tö be' ki̱kekeka̱ ke̱kraë. 
\q1 Be' olo ta̱' tai̱ë, be' wa̱ íyi ulitane jche̱r buaë. 
\q1 Sa' tö wëstela cheke be' a̱ ke̱kraë. 
\q1 Be' dalöieke sa' tö ke̱kraë. 
\q1 Be' diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱, be' ë̀ a̱ ì ko̱s o̱r, 
\q1 ¡Es e' idir!” 
\b  
\p  
\v 13 E' ukuöki̱ ta̱ këkëpa döka̱ dabom böyök ki̱ tkël (24), e'pa eköl tö ye' a̱ ichaké: “¿Ie'pa paiëule datsi' saruru wa, e'pa dör yi? ¿Wé̱ ie'pa datse̱?”  
\v 14 Ye' tö ie' iu̱té: “A këkëpa, ye' kë̀ wa̱ ijche̱r, ichö́ ye' a̱.” Eta̱ ie' tö ye' a̱ iché: “Ie'pa dör wé̱pa weine sia̱rë sulitane weirke tai̱ë e' ké̱wö ska' e'pa. Erë e' dalë'ttsë' ie'pa tö buaë. Ie'pa tö idatsi' skué yi kiè Obeja Pupula e' pë́ wa eta̱ idatsi' mía̱ saruruë. 
\b  
\q1  
\v 15 “E' kue̱ki̱ ie'pa iëte̱r Skëköl tso' ikulé ki̱, e' wörki̱. 
\q1 Ñië nañeë ie'pa tso' ie' dalöiè e' wakanéu̱k iwé a̱. 
\q1 Ie'pa tso' ie' ta̱ ena ie' tö ie'pa kkö'neraë ke̱kraë. 
\q1  
\v 16 Ie'pa kë̀ duöpaia̱ bli wa̱, ie'pa kë̀ e̱r sirpaia̱. 
\q1 Dìba kë̀ tö ie'pa ña'we̱paia̱, ka̱ba kë̀ tö ie'pa we'ikepaia̱. 
\q1  
\v 17 Obeja Pupula tso' Skëköl kula' o̱'mik, 
\q1 e' dör ie'pa kkö'nukwak, e' kue̱ki̱ ie'pa kë̀ weirpaia̱ yës. 
\q1 Obeja Pupula tö ie'pa wëttse̱raë di' tum tö se̱ne michoë meke se' a̱, e' di' yök. 
\q1 Skëköl tö ie'pa wöriö ko̱s e' paikleraë a̱s ie'pa ttsë'r buaë.” 
\c 8  
\s1 Obeja Pupula tö yëkkuö wörratule e' kkö̀ batsulewa̱ döka̱ kul, e' bata batsée 
\p  
\v 1 Mik Obeja Pupula tö yëkkuö wöbatsulewa̱, e' bata kkö̀ batsée, eta̱ ká̱ jaì a̱ ká̱ mía̱ mejmeë dö̀ hora sha̱böts ekkë. 
\p  
\v 2 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwakpa döka̱ kul iëte̱r Skëköl wörki̱, e'pa sué̱yö. Ie'pa a̱ duk mène eköl eköl.  
\v 3 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà de wé̱ ka̱' tso' íyi moka̱ Skëköl a̱ e' wörki̱. Ie' wa̱ iulà a̱ tka̱' yöule orochka wa ese a'tse̱r. Ie' a̱ íyi masmas mène tai̱ë s'batse'rpa ko̱s e'pa ttöke Skëköl ta̱ e' kí̱ ioie a̱s ie' tö iña'ù̱ ka̱' yöule orochka wa iña'wo̱ie tso' Skëköl kulé wö sha̱ë, e' ki̱.  
\v 4 Eta̱ ie' tö íyi masmas ña'wé̱ ka̱' ñe' ki̱, e' shkle̱ tka ie' ulà mik deka̱ Skëköl wörki̱ s'batse'rpa ttöke ie' ta̱ e' ta̱ ñita̱.  
\v 5 Ie' tö itka̱' wà iéka̱ bö' wörkua tso' ka̱' ñe' ki̱, e' wa. Bö' wörkua e' u̱yémi ie' tö íyök ki̱. Eta̱ ká̱ wa'ñe ki̱ alá wöñane tai̱ë, iblane tai̱ë, ká̱ wöti̱'wé̱ tai̱ë í̱ tö. 
\s1 Duk döka̱ kul 
\p  
\v 6 Skëköl biyöchökwakpa döka̱ kul, e'pa wa̱ duk tso' iwakpa bil ekkë, ie'pa tso'tke iduk bla'we̱ke e' panuk. 
\p  
\v 7 Eta̱ Skëköl biyöchökwak eköl tö iduk bla'wé̱ ke̱we. Eta̱ mò wöli wösi se̱se̱ë, ñies bö'wö shu̱tuule pë́ ta̱, ese dane tai̱ë íyök ki̱ we̱s ka̱li̱ yër es. Ká̱ i' ena kal e' ñanewa̱ tai̱ë. Ká̱ i' ena kal ko̱s e' mú blatèsö mañat tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní ñanewa̱. Ñies ka̱kö ko̱s tso' ká̱ i' ki̱ e' ñanewa̱ se̱raa̱. 
\p  
\v 8 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tö iduk bla'wé̱. Eta̱ ì bite̱shka ka̱bataie bërie wöñarke bö'ie, e' a̱newa dayë a̱. Eta̱ dayë mú blatèsö mañat tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní mía̱ pë́ie.  
\v 9 Iyiwak ko̱s se̱rke dayë a̱ ena kanò ko̱s shköke dayë ki̱, e' mú blatèsö mañat tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní e̱newa. 
\p  
\v 10 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tö iduk bla'wé̱, i' ta̱ ide mañatökicha. Eta̱ bëkwö bërie wöñarke we̱s kuàtak wöñar es, e' bite̱shka a̱newa di' a̱ ena di' tum a̱ tai̱ë. Di' tso' ko̱s ena di' tum tso' ko̱s, e' mú blatèsö mañat tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní a̱ bëkwö a̱newa.  
\v 11 Bëkwö e' kiè Bacha'bachaë. Wé̱ bëkwö e' a̱newa, e' di' ko̱s mía̱ bacha'bachaë. Di' e' tö s'ttélur tai̱ë. 
\p  
\v 12 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tö iduk bla'wé̱, i' ta̱ ide tkëtökicha. Eta̱ diwö ena si'wö ena bëkwö, e' ko̱s mú blatèsö mañat tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní ko̱s ttsenewa̱. E' kue̱ki̱ ñiwe ena nañewe, e' mú blatèsö mañat tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní ttsenewa̱. 
\p  
\v 13 E' ukuöki̱ ta̱ ye' wökéka̱ ta̱ ye' tö pu̱ sué̱ et u̱r àr ka̱shu̱k a̱, e' tö iché a̱neule: “¡Ayëwëë, ayëwëë, ayëwëë! ¡Wëstela i̱na ká̱ ulitane wakpa ta̱, mik Skëköl biyöchökwakpa tso'ia̱ mañal e'pa tö iduk bla'we̱ke eta̱!” 
\c 9  
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tö iduk bla'wé̱, i' ta̱ ide ske̱tökicha. Eta̱ bëkwö et a̱newabak, e' sué̱yö i̱ski̱. Ee̱ ka̱uk te̱r tai̱ë i̱ski̱ë, kë̀ s'wö dë'mi ekkë. Ka̱uk e' kkö̀ wötëule, e' kköyottsa̱ mène bëkwö sué̱yö i̱ski̱, e' a̱.  
\v 2 Mik ie' tö ka̱uk kköyéttsa̱, eta̱ e' a̱ ishklé̱ deka̱ tai̱ë we̱s bö' wöñar tai̱ë e' shkle̱ es. E' tö ka̱shu̱k ttsewé̱wa̱, e' kue̱ki̱ diwö kë̀ olo buneia̱.  
\v 3 Shkle̱ e' shu̱a̱ ditski blubluë dettsa̱ tai̱ë íyök ki̱, poneka̱ ká̱ wa'ñe, ká̱ ulitane wà iéwa̱. Ie'pa a̱ ka̱wö mène s'we'ikök we̱s bachë' tö s'kuèwa̱ ta̱ idalë'r es.  
\v 4 Ie'pa kë̀ a̱ ka̱wö mène ka̱kö ko̱s, kalkö ko̱s, e' katök. Ie'pa a̱ ka̱wö mène, wé̱pa kë̀ wakyöule Skëköl wa̱ iwö tsà̱ ki̱, esepa ë̀ we'ikök.  
\v 5 Erë ie'pa kë̀ a̱ ka̱wö mène ittökulur. Ie'pa a̱ ka̱wö mène irreu̱k idalë'r tai̱ë wa dö̀ si' ske̱l ekkë. E' dalër tai̱ë we̱s bachë' s'kuèwa̱ es.  
\v 6 E' ké̱wö ska' ta̱ s'ditsö tö duèwa̱ yuleraë poë, erë duèwa̱ wák, e' tkörashkar ie'pa yöki̱. 
\p  
\v 7 Ditski e' wër we̱s kabaio tso' ñippoie ese payöule es. Iwökir ki̱ itkëuleka̱, ì tkèka̱ blu' tö iwökir ki̱ yöule orochka wa ese su̱ë. Iwö wër we̱s s'ditsö wö wër es.  
\v 8 Itsà̱ batsì̱ë we̱s alakölpa tsà̱ es. Ikà dör we̱s namu kà es.  
\v 9 Tabechka àr ibatsi̱' mik we̱s ñippökwakpa tö ieke e̱' tsa̱tkoie e' sù̱. Ipik blar tai̱ë we̱s carreta skè kabaio tö tu̱neule michoë ñippök es.  
\v 10 Ikirë dör we̱s bachë' kirë es, e' diché wa ie'pa tö s'we'ikeke dö̀ si' ske̱l ekkë.  
\v 11 Ie'pa blú e' dör Skëköl biyöchökwak dör ka̱uk i̱ski̱ë, e' wökir. Hebreoie e' kiè dör Abadón. Griegoie e' kiè dör Apolión (kiè e' wà kiane chè: Se' e̱u̱kwawak). 
\p  
\v 12 Íyi sulu e' tsá̱ tka et, erë iskà kianeia̱ böt. 
\p  
\v 13 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tö iduk bla'wé̱, i' ta̱ ide tektökicha. Ye' tö s'ttö̀ ttsé datse̱ ka̱' tso' yöule orochka wa íyi moka̱ Skëköl a̱ ee̱. Ka̱' e' bata tkël a̱ iyöule dula'ie, e' shu̱a̱ s'ttö̀ ttséyö.  
\v 14 E' tö iché Skëköl biyöchökwak tö iduk bla'wé̱ írö e' a̱: “Skëköl biyöchökwakpa döka̱ tkël tso' moulewa̱ di' tai̱ë kiè Éufrates e' kkömik, e'pa wöttsö́lor be' tö.”  
\v 15 Skëköl biyöchökwakpa döka̱ tkël e'pa tso'tke Skëköl wa̱ iwakanéwo̱ie i' ké̱wö ska'. Ie'pa kanè dör pë' tai̱ë e̱u̱kwa. Pë' ulitane mú blatèsö mañat tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní e̱rdawa se̱raa̱ ie'pa ulà a̱. Eta̱ Skëköl biyöchökwakpa döka̱ tkël wöttsërolone iwakanéu̱k.  
\v 16 Eta̱ ye' a̱ iyëne tö ñippökwakpa dami kabaio ki̱, e'pa döka̱ 200.000.000. 
\p  
\v 17 Ñippökwakpa ekkëpa dami kabaio ki̱, e' sué̱ ye' tö, e'pa wa̱ tabechka àr ibatsi̱' mik e̱' tsa̱tkoie, e' wöaule batsë we̱s bö' wörkua suè̱sö es ena siè̱ we̱s ák bua'bua kiè jacinto es, ena tskiriri we̱s azufre es. Kabaio ekkëpa wökir wër we̱s namu wökir es. Ñies ikkö̀ a̱ bö' ena shkle̱ ena azufre, e' dökettsa̱.  
\v 18 Bö' ena shkle̱ ena azufre dökettsa̱ kabaio ekkëpa kkö̀ a̱, e' dör ì mañat suluë döke pë' ki̱ e'. E' tö pë' e̱wé̱wa tai̱ë. Pë' ulitane mú blatèsö mañat tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní e̱newa se̱raa̱.  
\v 19 E' wà dör tö kabaio ekkëpa wa̱ diché tso' ikkö̀ a̱ ena ikirë a̱ s'we'ikoie. Ikirë bata dör tkabë̀ chö́k wökir es, e' wa s'shka̱'we̱keitö. 
\p  
\v 20 Erë pë' male̱pa a̱te̱ kë̀ durulune ì sulu tka e' wa, e'pa kë̀ wa̱ ì sulu wamblekerakitö ese olo'yane. Ñies aknamapa ena íyi diököl dalöiekerakitö esepa kë̀ olo'yanerak iwa̱. Íyi diököl ñe'pa yöule orochka wa, inukölchka wa, broncechka wa, ákchka wa ena kal tak wa, ese ko̱s wöbla kë̀ wawër, kë̀ kukuö̀ wattsër, kë̀ shko, erë ie'pa tso'ia̱ idalöiök ikëkölie.  
\v 21 Ie'pa kë̀ e̱r maneo̱ne. Ie'pa s'ttekewa̱ia̱, alibchökeia̱, trërkeia̱, akblökeia̱. 
\c 10  
\s1 Skëköl biyöchökwak e' wa̱ yëkkuö a'tse̱r iulà a̱ 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö Skëköl biyöchökwak sué̱ eköl, e' diché ta̱' tai̱ë. Ie' datse̱ ká̱ jaì a̱ paiëulewa̱ buaë mò wa. Shkaba' tkënear iwökir tsa̱ka̱. Ie' wö dalöburke we̱s diwö es. Ie' klölobo wa'ñe wër we̱s bö' wöñar es.  
\v 2 Ie' wa̱ yëkkuö tsitsirla a'tse̱r iulà a̱ shu̱bukaule. Ie' klö̀ bua'kka tkéka̱itö dayë ki̱, iklö bakli̱'kka tkéka̱itö ká̱ sí ki̱.  
\v 3 Eta̱ ie' a̱ne tai̱ë we̱s ma'name a̱r es. Mik e' o̱ne, eta̱ alá blane döka̱ kuktökicha.  
\v 4 Ì ché alá tö e' shtök ye' mí yëkkuö ki̱, erë ttö̀ ttséyö datse̱ ká̱ jaì a̱ e' tö iché: “Kë̀ ishtar, iblö́wa̱bö bë̀rë.” 
\p  
\v 5 Eta̱ Skëköl biyöchökwak sué̱yö iklö et tkërka̱ dayë ki̱, iklö et tkërka̱ ká̱ sí ki̱, e' ulà bua'kka kéka̱ ká̱ jaì a̱  
\v 6 ta̱ ichéitö: “Skëköl se̱r michoë e' tö ká̱ jaì ena ká̱ i' ena dayë ena ì ko̱s tso'ia̱, e' yö'. Ie' wörki̱ ye' tö ichè tö ì cheke ye' tö e' dör moki̱. Skëköl kë̀ tö ì panepaia̱.  
\v 7 Ì tso' Skëköl wa̱ ie̱r a̱ blëule wè̱, e' yë'bakitö ikanè mésopa dör ittekölpa e'pa a̱, e' wà o̱rdaë mik Skëköl biyöchökwak bata tö iduk bla'wé̱ eta̱.” 
\p  
\v 8 Eta̱ s'ttö̀ ttsë'yö datse̱ ká̱ jaì a̱, e' tténe ye' ta̱ ta̱ ichéitö: “Be' yú Skëköl biyöchökwak klö̀ et tkërka̱ dayë ki̱ eta̱ iklö et tkërka̱ ká̱ sí ki̱, e' ska', eta̱ yëkkuö a'tse̱r iulà a̱ shu̱bukaule, e' klö'ú̱.”  
\v 9 Eta̱ ye' mí Skëköl biyöchökwak dur e' ska' ta̱ yëkkuö e' kiéyö ie' a̱. Ie' tö ye' a̱ iché: “Íkë, ikatö́wa̱bö. Be' kkö̀ a̱ be' tö ittseraë tö blo'bloë idir we̱s bulali es, erë be' shu̱a̱ imia̱raë bacha'bachaë.” 
\p  
\v 10 Eta̱ yëkkuö a'tse̱r Skëköl biyöchökwak ulà a̱, e' klö'wé̱yö ta̱ ikatéwayö. Ye' kkö̀ a̱ ta̱ blo'bloë idir we̱s bulali es, erë mik ide ye' shu̱a̱, eta̱ imía̱ bacha'bachaë.  
\v 11 Eta̱ ttè i' yëne ye' a̱: “Ì wamblërmi ká̱ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ wakpa tai̱ë ta̱, ñies ditsöwö kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ wakpa tai̱ë ta̱, ñies s'ttö̀ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ wakpa tai̱ë ta̱, ñies ká̱ blúpa tai̱ë ta̱, e' ko̱s chök be' ka̱wöta̱ Skëköl ttekölie.” 
\c 11  
\s1 Skëköl ttekölpa böl 
\p  
\v 1 Eta̱ ye' a̱ kua' mène ká̱ ma'wo̱ie. Ye' a̱ iyëne: “Be' yú, Skëköl wé kibi, e' ma'u̱k. Ñies ka̱' tso' íyi moka̱ Skëköl a̱, e' ma'ú̱. Bil s'tso' Skëköl dalöiök iwé a̱, e' shta̱'ú̱ttsa̱.  
\v 2 Erë Skëköl wé kibi upa a̱te̱ u'rki̱ e' meule pë' kë̀ dör judiowak esepa a̱, e' kue̱ki̱ e' kë̀ ma'wa̱r be' tö. Ie'pa tö Skëköl ké̱, e' dör Jerusalén dör batse'r e', e' klö'we̱rawa̱, sulu'we̱rawa̱ ì sulu wa dö̀ si' döka̱ dabom tkëyök kí̱ böt (42) ekkë.  
\v 3 Eta̱ ee̱ ye' tö ye' ttekölpa patkeraë böl ye' tté pakök ká̱ döka̱ mil eyök kí̱ cien böyök kí̱ dabom teryök (1.260 días) ekkë. Ie'pa paiëule datsi' kra'kraë wa s'ká̱ datsi' sù̱.” 
\p  
\v 4 Olivo klö̀ bölka ena bö'wöla tulur ituloka̱ ki̱ döka̱ böt tso' Skëköl wörki̱ ká̱ jaì a̱, e' yë'bak ká̱ ia̱ia̱ë Zacarías tö, e' wà dör ttekölpa böl e'.  
\v 5 Yi datse̱ ie'pa böl we'ikök suluë kiane ppè, kiane ttèwa̱, e' ta̱ ese e̱we̱rawa ie'pa tö bö' dökettsa̱ ie'pa kkö̀ a̱ e' wa.  
\v 6 Ie'pa tso' Skëköl ttè pakök ittekölpaie, e' dalewa ie'pa a̱ ka̱wö mène ka̱li̱ wöklö'u̱kwa̱ a̱s kë̀ iyër. Ñies ie'pa a̱ ka̱wö mène di' mane'u̱ktsa̱ne pë́ie. Ñies ka̱wö mène ie'pa a̱ ì sulu ko̱s mukka̱ ká̱ i' wakpa ki̱ bitökicha ie'pa ki̱ ikiane ekkë. 
\p  
\v 7 Erë mik ie'pa tö Skëköl ttè paké o̱ne, eta̱ iyiwak sulusi aknamaie e' döraka̱ ka̱uk tai̱ë i̱ski̱ë e' a̱. E' ñippöraë ie'pa ta̱, eta̱ ie̱' alöraka̱ ie'pa ki̱, eta̱ itteraluritö.  
\v 8 Ie'pa nu a̱rdaë tkëte̱r Jerusalén ká̱ shu̱sha̱ë sulitane wörki̱. Ká̱ e' a̱ ie'pa Këköl kötwa̱rakitö wötëulewa̱ krus mik. Skëköl a̱ ká̱ e' dör suluë we̱s Sodoma ena Egipto es.  
\v 9 Pë' datse̱ ká̱ wa'ñe, ditséwö kua̱'ki̱ kua̱'ki̱, ttö̀ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ ena ká̱ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ wakpa e'pa tö Skëköl ttekölpa nu sue̱raë dö̀ ká̱ mañat kí̱ sha̱böts ekkë. Ie'pa kë̀ tö ka̱wö mepa yi a̱ inú wötökwa̱.  
\v 10 Ká̱ ulitane wakpa ttsë'rdaë buaë, ie'pa böl duolur e' kue̱ki̱. Skëköl ttekölpa böl tö ie'pa we'ik sia̱rë, e'pa duolur, e' tö ie'pa ttsë'we̱raë buaë, e' kue̱ki̱ ie'pa íyi kakmeraë ñì a̱. 
\p  
\v 11 Mik ká̱ mañat kí̱ sha̱böts e' tka, eta̱ Skëköl tö ittekölpa böl duolur, e'pa shke̱'wé̱ka̱ne ta̱ ie'pa e̱' duéka̱. Wé̱pa tö e' sué̱, e'pa ko̱s suane iyöki̱ tai̱ë.  
\v 12 E' ukuöki̱ ta̱ ttö̀ darërë datse̱ ká̱ jaì a̱, e' ttsé ittekölpa tö, e' tö iché: “¡A' shkö́ka̱ í̱e̱!” Eta̱ ie'pa míka̱ ká̱ jaì a̱ mò shu̱a̱, e' sué̱ ibolökpa tö.  
\v 13 E' wösha̱ ta̱ í̱ tka darërëë, e' tö Jerusalén mú blatèsö döka̱ dabop ta̱ e' et tsi̱ní chöraë í̱ ulà a̱. Iwakpa duolur döka̱ mil kuryök (7.000). Imale̱pa a̱te̱ ttsë'ka, e'pa ko̱s suanerak tai̱ë. Ie'pa tö Skëköl tso' ká̱ jaì a̱, e' ki̱kéka̱. 
\p  
\v 14 Es ì suluë skà tka, i' ta̱ ide bötökicha. Ì suluë skà datse̱ia̱ bet, e' ta̱ ide mañatökicha. 
\s1 Duk blane, i' ta̱ ide kuktökicha 
\p  
\v 15 Eta̱ Skëköl biyöchökwak bata tö iduk bla'wé̱, i' ta̱ ide kuktökicha. Eta̱ s'ttö̀ ttsëne tai̱ë darërëë ká̱ jaì a̱, e'pa tö iché: 
\b  
\q1 “I' ta̱ ká̱ ulitane wakpa ena iwökirpa, 
\q1 e'pa de Skëköl ena wé̱ pairine'bitu̱ idi' wa s'blúie, e'pa ulà a̱. 
\q1 Ie'pa tö s'wëttsè̱ michoë blu'ie.” 
\b  
\p  
\v 16 E' ukuöki̱ ta̱ këkëpa döka̱ dabom böyök kí̱ tkël (24) tulur ikula' ki̱ Skëköl ska', e'pa e̱' télur wöwakköt Skëköl wörki̱ idalöiök.  
\v 17 Ie'pa tö iché: 
\b  
\q1 “A sa' Këköl, be' diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱. 
\q1 Be' tso'tke tsa̱we ta̱, be' tso' i̱'ñe ta̱, ñies be' tso' aishkuö ta̱ ke̱kraë. 
\q1 Be' e̱' tkéka̱ ká̱ ulitane wakpa blúie be' diché tai̱ë wa, 
\q1 e' kue̱ki̱ sa' tö icheke wëstela be' a̱. 
\q1  
\v 18 Ká̱ ulitane wakpa wé̱pa dör be' bolökpa, 
\q1 esepa we'ikeketke be' tö kësik wa, e' ké̱wö de i' ta̱. 
\q1 E' kue̱ki̱ ie'pa ulune tai̱ë be' ki̱. 
\q1 S'duulewa̱ ko̱s e' shu̱lirke, e' ké̱wö detke. 
\q1 Ñies be' kanè mésopa ena be' ttekölpa ena s'batse'r male̱pa tö be' dalöieke, pë' dalöiërta̱' esepa ena pë' ësepa, 
\q1 e'pa ko̱s a̱ iské meketke be' tö, e' ké̱wö de. 
\q1 Wé̱pa tö s'ditsö e̱wé̱wa ká̱ i' ki̱, 
\q1 esepa e̱we̱kewa be' tö, e' ké̱wö detke.” 
\p  
\v 19 Eta̱ Skëköl wé tso' ká̱ jaì a̱, e' wékkö bunane, e' shu̱a̱ Skëköl tö ittè me' se' a̱, e' kélkuö sué̱yö. Eta̱ alá wöñane blane tai̱ë, e' ttséyö. Í̱ tka darërëë, ñies mò wösi se̱se̱ë blubluë, e' dane tai̱ë ka̱li̱ie. 
\c 12  
\s1 Alaköl eköl ena bë́ dör këtali këkölie e' 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ilè tai̱ë sué̱yö ká̱ jaì a̱ ilè wà kkachoie. E' dör alaköl eköl parratulewa̱ diwö wa̱. Si'wö tso' ie' klö̀ diki̱a̱. Iwökir ki̱ ì tkërka̱ we̱s blu' wökir ki̱ itkèka̱ es, e' yöule bëkwö döka̱ dabom eyök kí̱ böt (12) e' wa.  
\v 2 Alaköl batsöketkër buklú, e' kirinemitke, e' tö ie' kköchöwe̱ke tai̱ë. 
\p  
\v 3 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö ilè skà sué̱ ká̱ jaì a̱ ilè wà kkachoie. E' dör iyiwak sulusi aknamaie blubluë, e' dör këtali këköl wák batsë e'. Iwökir döka̱ kul, e' ki̱ idula' tulurka̱ döka̱ dabop. Ñies iwökir ko̱s ki̱ itulurka̱ we̱s blu' wökir ki̱ itkër es.  
\v 4 Bëkwö ko̱s mú blatèsö mañat tsi̱ní ta̱ e' et tsi̱ní kaléttsa̱itö dö̀ ká̱ i' ki̱ ikirë wa. Ie' e̱' duéka̱ alaköl alà ku̱rketke, e' wösha̱ë ipanuk ilà ku̱rketke e' katowa̱ie.  
\v 5 Alaköl alà ku̱ne wëm, e' suletënebak ká̱ ulitane wakpa wëttsu̱k iblúie. Ie' tö ie'pa wëttse̱raë yësyësë idiché tai̱ë wa. Erë alà e' yënettsa̱ imì ulà a̱, minetse̱r wé̱ Skëköl tkër ikulé ki̱ ee̱.  
\v 6 Alaköl e' tkashkar këtali këköl yöki̱ ta̱ imía̱ ká̱ sir poë wé̱ kë̀ yi se̱rku̱' tai̱ë ese ska'. Ee̱ Skëköl tö ká̱ me'baktke ie' a̱. Ee̱ ie'pa tö alaköl se̱'we̱ke ká̱ döka̱ mil eyök kí̱ cien böyök kí̱ dabom teryök ekkë (1260). 
\p  
\v 7 E' ukuöki̱ ta̱ ie'pa ñippémi tai̱ë ká̱ jaì a̱. Skëköl biyöchökwak kibi kiè Miguel, e' ena imale̱pa, e'pa ñippé tai̱ë këtali këköl ta̱. Këtali këköl ena iklépa, e'pa ñippé tai̱ë ñies,  
\v 8 erë Miguel e̱' aléka̱ ie'pa ki̱. E' kue̱ki̱ këtali këköl ena iklépa, e'pa kë̀ a̱ ka̱wö mène se̱nukia̱ ká̱ jaì a̱.  
\v 9 Es këtali këköl bërie u̱yéttsa̱rakitö ká̱ jaì a̱ döttsa̱ ká̱ i' ki̱ iklépa ko̱s eta̱. Këtali këköl e' dör tkabë̀ bak ká̱ ia̱ia̱ë kiè Bë́ ena Satanás e'. Ie' dör ká̱ ulitane wakpa ki̱tö'u̱kwak a̱s ie'pa tö ì sulu wamblö̀. 
\p  
\v 10 E' ukuöki̱ ta̱ ttö̀ darërëë ttséyö ká̱ jaì a̱ tö iché: 
\b  
\q1 “Bata ekkë ta̱ Skëköl tö se' tsa̱tkée, 
\q1 ie' e̱' tkéka̱tke ì ulitane blúie diché ta̱' tai̱ë. 
\q1 Wé̱ pairi'bitu̱ ie' tö idi' wa s'blúie 
\q1 e' detke ká̱ ulitane wakpa wökirie. 
\q1 Satanás bak s'yamipa kkatök ñië nañeë Skëköl a̱, 
\q1 erë bata ekkë ta̱ ie' u̱yéttsa̱itö. 
\q1  
\v 11 Obeja Pupula köte̱wa̱, e' pë́ tëne se' skéie, 
\q1 ie' mik s'yamipa e̱rblé, 
\q1 e' tté buaë paké ie'pa tö, 
\q1 e' kue̱ki̱ ie'pa e̱' aléka̱ Satanás ki̱. 
\q1 Ie'pa kë̀ tkine ttè buaë e' dalërmik ittèwa̱ e' ki̱. 
\q1  
\v 12 ¡A Skëköl biyöchökwakpa se̱rke ká̱ jaì, a' ttsë'nú buaë! 
\q1 Erë ¡wëstela i̱na wé̱pa tso' ká̱ i' ki̱ ena dayë ki̱ esepa ta̱! 
\q1 Bë́ wa̱ ijche̱r tö ie' ké̱wö dökewa̱tke tsi̱net, 
\q1 e' kue̱ki̱ ie' ulune tai̱ë, ie' dë'ttsa̱ a' we'ikök.” 
\b  
\p  
\v 13 Mik këtali këköl tö isué̱ tö ie' u̱yanettsa̱ döttsa̱ ká̱ i' ki̱, eta̱ ie' tö alaköl alà ku̱ne', e' tötié̱mi.  
\v 14 Erë alaköl a̱ pu̱ pik mène a̱s iu̱r ka̱mië këtali këköl yöki̱ ie' ká̱ tso' ká̱ sir poë wé̱ kë̀ yi se̱rku̱' ee̱. Ee̱ ie'pa tö ie' se̱'we̱raë dö̀ duas mañal kí̱ sha̱böts.  
\v 15 Eta̱ këtali këköl tö di' tué ikkö̀ a̱ tai̱ë a̱s e' tö alaköl katö̀mi.  
\v 16 Erë íyök tö alaköl ki̱mé. Íyök tskinane ta̱ di' tué këtali këköl tö ikkö̀ a̱, e' yéwa íyök tö.  
\v 17 E' tö këtali këköl uluwé̱ka̱ tai̱ë alaköl ki̱. E' kue̱ki̱ ie' mía̱ ñippök alaköl e' aleripa datse̱ ie' itöki̱ e'pa ta̱. Ie'pa dör wé̱pa tö Skëköl ttè dalöiëno, e' iu̱teke buaë e'pa. Ñies ie'pa e̱' tkéwa̱ darërëë ke̱kraë Jesús tté moki̱ e' a̱ kë̀ olo'yeta̱'.  
\v 18 Eta̱ këtali këköl demi e̱' duéka̱ dayë kkö̀ mik. 
\c 13  
\s1 Iyiwak sulusi aknamaie e' deka̱ dayë a̱ 
\p  
\v 1 Eta̱ ye' tö isué̱ tö iyiwak sulusi aknamaie deka̱ etö dayë a̱, e' wökir döka̱ kul, idula' tulurka̱ dabop. Idula' ko̱s ki̱ itulurka̱ we̱s itkër blu' wökir ki̱ es. Ie' wökir bik ekkë ki̱ kiè kitule et et, e' ko̱s tö Skëköl cheke suluë.  
\v 2 Iyiwak sulusi sué̱ ye' tö, e' dör we̱s namu es, iklö dör we̱s sini'urri bërie klö̀ es, ikkö̀ dör we̱s ma'name kkö̀ es. Iyiwak sulusi e' a̱ këtali këköl tö idiché ena ka̱wö mé s'blúie s'wëttso̱ie.  
\v 3 Iyiwak sulusi e' wökir döka̱ kul, iwökir ek shka̱'ule tai̱ë wësua ittèwa̱miitö ekkë. Erë e' buanene bet. E' tö ká̱ ulitane wakpa tkiwé̱wa̱ tai̱ë. E' kue̱ki̱ ie'pa tö ie' klö'wé̱ iblúie.  
\v 4 Këtali këköl tö idiché me'baktke iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' a̱, e' kue̱ki̱ ie'pa tö idalöié ikëkölie. Ñies ie'pa tö iyiwak sulusi e' dalöié. Ie'pa tö iché: “Kë̀ yi dör we̱s ie' es. Kë̀ yi e̱' alö̀paka̱ ie' ki̱.” 
\p  
\v 5 Iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' a̱ ka̱wö mène e̱' ttsökka̱ tai̱ë, Skëköl chök suluë. Ñies ka̱wö mène ie' a̱ blu'ie s'wëttsu̱k si' döka̱ dabom tkëyök ki̱ böt ekkë (42).  
\v 6 Eta̱ es ie' tö iwà wamblé. Ie' tö Skëköl ena Skëköl kiè e' ché suluë. Ñies ie' tö Skëköl wé ena wé̱pa se̱rke ká̱ jaì a̱, e' ko̱s ché suluë.  
\v 7 Ñies ka̱wö mène ie' a̱ ñippök s'batse'rpa tso' ká̱ i' ki̱ e'pa ta̱ e̱' alökka̱ ie'pa ki̱. Ka̱wö mène ie' a̱ blu'ie ká̱ ulitane wakpa, s'ttö̀ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱, ditsöwö kua̱'ki̱ kua̱'ki̱, e'pa ko̱s wëttsu̱k.  
\v 8 Wé̱pa dör Obeja Pupula kötulewa̱ se' skéie, e' icha, esepa kiè tso' kitule iyëkkuö ki̱ kuaë, mik Skëköl tö ká̱ i' yö' e' yöki̱. Yëkkuö e' dör se̱ne michoë e' yëkkuö. Wé̱pa kiè tso' kitule yëkkuö e' ki̱, esepa kë̀ wa̱ iyiwak suluë e' dalöiëne'. Erë ká̱ ulitane wakpa male̱pa, wé̱pa kiè kë̀ ku̱' kitule se̱ne michoë yëkkuö ki̱, esepa ko̱s tö iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' dalöié ikëkölie. 
\b  
\q1  
\v 9 Ì cheke ye' tö, e' ttsö́ a' ulitane tö: 
\q1  
\v 10 “Wé̱pa suletë'bak Skëköl tö klö'wè̱wa̱, 
\q1 esepa tse̱rdami klöulewa̱. 
\q1 Wé̱pa suletë'bak Skëköl tö duökwa̱ tabè kkö́ a̱, 
\q1 esepa tterawa̱ tabè wa.” 
\b  
\m E' wa s'batse'rpa e̱' tkö̀wa̱ darërë ena ie̱rblö̀ ie' mik e' wërdaë. 
\s1 Iyiwak Sulusi aknamaie deka̱ etö íyök a̱ 
\p  
\v 11 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö iyiwak sulusi aknamaie skà sué̱ etö, e' deka̱ íyök a̱. Idula' dör bötö we̱s obeja wë'ñe dula' es, ittö̀ we̱s këtali këköl ttö̀ es.  
\v 12 Ie' wa̱ ka̱wö tso' ì ko̱s wo̱ie we̱s iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' wa̱ itso' es. Ie' kaneblöke iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë e' a̱. Ie' kanè dör ká̱ ulitane wakpa kök iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ shka̱'ule tai̱ë iwökir ki̱ wësua ittèwa̱miitö, e' dalöiök.  
\v 13 Ì kë̀ o̱r yi a̱, ese wé̱itö tai̱ë döka̱ bö' kiéitö ká̱ jaì a̱, e' ta̱ ibite̱shka tai̱ë döttsa̱ ká̱ i' ki̱ sulitane wörki̱.  
\v 14 Ì kë̀ o̱r yi a̱, ese wé̱ tai̱ë ie' tö iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' wörki̱. E' wa ie' tö ká̱ ulitane wakpa kë̀ dör Skëköl icha, esepa ko̱s ki̱tö'wé̱ tai̱ë. Ie' tö ie'pa a̱ iché: “Iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' shka̱'ule tai̱ë iwökir ki̱ tabè wa erë ishke̱neka̱ne e' diököl yuö́ iwák su̱ë idalöioie.”  
\v 15 Iyiwak sulusi dë'ka̱ íyök a̱ e' a̱ ka̱wö mène siwa̱' muk iyiwak dë'ka̱ dayë a̱ e' diököl yöne e' a̱ a̱s ittöka̱, ñies a̱s tö wé̱pa kë̀ tö idalöiè, esepa ttökwa̱ patkö̀.  
\v 16 Ñies iyiwak sulusi dë'ka̱ íyök a̱, e' tö ká̱ ulitane wakpa ké e̱' muk wakyuè iulà bua'kka ki̱ ö iwötsa̱ ki̱. Pë' ësepa ena pë' dalöiërta̱', pë' sia̱rëpa ena pë' inuköl blúpa, pë' klöulewa̱ kanè mésoie ena pë' kë̀ dör es, e'pa ko̱s ka̱wöta̱ e̱' muk wakyuè.  
\v 17 Wé̱pa wakyöule es, esepa ë̀ a̱ ka̱wö mène íyi ta̱u̱k ena íyi watau̱k. Ie'pa ko̱s wakyöule iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' kiè wa ö ikiè e' número wa. 
\p  
\v 18 A' ka̱wöta̱ iwà bikeitsökwa̱ buaë a̱s a' é̱na ia̱r tö ì kiane yënuk. Wé̱pa didir ena ká̱ a̱ne buaë, esepa é̱na iwà a̱rmi buaë. Iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' número dör s'ditsö eköl e' número, e' dör cien teryök ki̱ dabom teryök kí̱ teröl (666). 
\c 14  
\s1 Obeja Pupula ena wé̱pa tsa̱tkëne esepa 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö Obeja Pupula sué̱ tö idur ka̱bata kiè Sión e' wöbata ki̱. Ie' ta̱ pë' tso' tai̱ë döka̱ 144.000 ekkë. Ie'pa ko̱s wötsa̱ ki̱ Obeja Pupula ena iyë́, e'pa kiè tso' kitule.  
\v 2 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö ittsé tö ì blarke tai̱ë ká̱ jaì a̱, e' blar we̱s di' blar tai̱ë ákttö mik es, we̱s alá blar tai̱ë es, e' dör we̱s s'blar tai̱ë ma'ma kiè arpa wa es.  
\v 3 Pë' tso' tai̱ë döka̱ 144.000, e'pa iëte̱r Skëköl kulé wösha̱ë ñies itso' ttsë'ka döka̱ tkël ena këkëpa döka̱ dabom böyök ki̱ tkël (24), e'pa wösha̱ë ie'pa iëte̱r. Ie'pa tso' ttsök ttsè pa̱'a̱li̱ wa. Ká̱ ulitane wakpa shu̱a̱ e'pa ë̀ tsa̱tkëne, e' kue̱ki̱ kë̀ yi skà a̱ e̱' yönuk ttsè e' wa.  
\v 4 Ie'pa dör yësyësë, kë̀ e̱' iao̱uleka̱ trë wa yës. Ie'pa michoë Obeja Pupula itöki̱ wé̱ imi'ke ee̱. Ie'pa tsa̱tkëne, ie'pa dör we̱s íyi tsá̱ mène Skëköl a̱ ena Obeja Pupula a̱ es.  
\v 5 Ie'pa kë̀ ka̱yëule yës. Ie'pa kë̀ ki̱ ì sulu ta̱' Skëköl wöa̱. 
\s1 Skëköl biyöchökwakpa döka̱ teröl 
\p  
\v 6 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö Skëköl biyöchökwak skà sué̱ eköl u̱rkear ka̱shu̱k a̱. E' wa̱ Skëköl tté buaë yöbië e' dami wà pakè ká̱ ulitane wakpa a̱, s'ditsöwö ulitane a̱ ena s'ttö̀ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ ulitane a̱.  
\v 7 Ie' tö iché a̱neule: “Skëköl tö sulitane shu̱leketke, e' ké̱wö detke. E' kue̱ki̱ Skëköl dalöiö́, ie' ki̱kö́ka̱. Ka̱shu̱k ena ká̱ i' ena dayë ena di' ulitane, e' ko̱s yö'itö, e' kue̱ki̱ idalöiö́ sulitane tö.” 
\p  
\v 8 Eta̱ Skëköl biyöchökwak skà debitu̱ idë'bitu̱ ke̱we, e' itöki̱, e' tö iché: “Ká̱ kibi tai̱ë bua'iewa̱ kiè Babilonia, e' e̱newa se̱raa̱, sulunewa̱. Babilonia wakpa tö ká̱ male̱pa wakpa e̱rkiöwé̱ ì sulu wamblök ie'pa ta̱ we̱s s'ttèka̱ blo' wa se̱nokka̱ ita̱ es. E' kue̱ki̱ ká̱ e' wakpa e̱newa.” 
\p  
\v 9 Eta̱ Skëköl biyöchökwak skà debitu̱ itöki̱, e' tö iché: “Wé̱pa tö iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' ena idiököl dalöié ta̱ ie̱' mérak wakyuè iwötsa̱ ki̱ ö iulà kkue ki̱,  
\v 10 esepa we'ikeraë Skëköl tö. Ie' kësik tai̱ë e' a̱rdaë se̱raa̱ ie'pa ki̱. E' dör we̱s ie' tö ie'pa ké ì bacha'bachaë e' yökwa se̱raa̱ es. Ie' tö ie'pa we'ikeraë tai̱ë ke̱kraë bö' wöñarke azufre ta̱ e' wa ibiyöchökwakpa batse'r e'pa wörki̱ ena Obeja Pupula wörki̱.  
\v 11 Wé̱pa tö iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' dalöié, ñies idiököl dalöiérakitö, e'pa e̱' me' wakyuè iyiwak sulusi e' kiè wa, esepa weirke bö' ké̱ a̱, e' shkle̱ batrö michoë kë̀ iwöitta̱'wa̱ ñië nañeë.” 
\p  
\v 12 S'batse'rpa tö ie' ttè dalöiëno, e' iu̱té buaë, ñies ie'pa tkëulewa̱ darërëë Jesús mik. E' wa ie'pa diché wërdaë. 
\p  
\v 13 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö ttö̀ datse̱ ká̱ jaì a̱ e' ttsé. E' tö ye' a̱ iché: “I̱'ñe ta̱ ena aishkuö ta̱ wé̱pa e̱rblë' Jesús mik ta̱ idurulune es, ayëcha buaë esepa.” Ñies Skëköl Wiköl tö ichè: “E' dör moki̱, ie'pa kaneblë' darërëë Skëköl a̱ ká̱ i' ki̱, e'pa e̱nuraë aishkuö ta̱. Ì buaë ko̱s o̱' ie'pa tö, e' ské döraë ie'pa ulà a̱.” 
\p  
\v 14 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö mò saruru sué̱, mò saruru e' ki̱ yi tkër eköl wër tö ie' dör S'ditsö Alà. Ie' wökir ki̱ itkëuleka̱ ì tkekeka̱ blu' wökir ki̱ yöule orochka wa ese. Tabe kà di'dië tso' iyiwö toie, ese a'tse̱r ie' wa̱. \fig |src="2 CNT6463b.tif" size="col" ref="Ap 14.14" \fig* 
\v 15 Eta̱ Skëköl biyöchökwak eköl e̱' yéttsa̱ Skëköl wé tso' ká̱ jaì a̱ e' a̱, eta̱ iché a̱neule yi tkër mò bata ki̱ e' a̱: “Ká̱ ulitane wakpa dör we̱s iyiwö es, e' ké̱wö detke wöshtè we̱s íyi wöshtèsö es. E' kue̱ki̱ e'pa wöshtö́ be' tabè wa.”  
\v 16 Eta̱ yi tkër mò bata ki̱, e' tö itabè waté ká̱ i' ki̱, eta̱ iwà wöshtéitö. 
\p  
\v 17 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà e̱' yéttsa̱ Skëköl wé tso' ká̱ jaì a̱ e' a̱. Ie' wa̱ tabè kà di'dië a'tse̱r.  
\v 18 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tso' e' dör ka̱' tso' íyi moka̱ Skëköl a̱ e' bö́ kanéu̱kwak. Ie' dettsa̱ ta̱ ichéitö a̱neule wé̱ wa̱ tabè dami e' a̱: “Uvawö ko̱s tso' ká̱ dià a̱ e' detke wöshtè, e' kue̱ki̱ uvawöli kicha tö́ tabè wa.”  
\v 19 Eta̱ Skëköl biyöchökwak, e' tö uvawöli ko̱s kicha té ta̱ iéka̱itö ákuk a̱ wé̱ iwö́li ñateke idiö yottsa̱ie e' a̱. Ákuk e' wà kiane chè tö Skëköl tö ibolökpa we'ikeraë ikësik wa we̱s uvawö ñatèsö es.  
\v 20 Ákuk e' tso' Jerusalén bánet, e' a̱ iwöshté Skëköl biyöchökwak tö e' iëne. Mik iñatëne, eta̱ s'pë́ tëne tai̱ë wër we̱s di' tai̱ë suè̱sö es. Ibatsí̱ dör kilómetro döka̱ cien mañayök (300) ekkë, isho̱ló̱ dör metro et ki̱ sha̱böts. 
\c 15  
\s1 Ì sulu bata datse̱ 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö ì skà sué̱ ká̱ jaì a̱ ilè wà kkachoie, e' tö ye' tkiwé̱wa̱. E' dör Skëköl biyöchökwakpa döka̱ kul, e'pa wa̱ ì sulu bata datse̱ döka̱ kul ká̱ i' wakpa ki̱, e' dami. Mik ì sulu ikkëpa tka, eta̱ Skëköl kësik tai̱ë e' wöklöne. 
\p  
\v 2 Ñies ye' tö isué̱ tö ì me'r bërie dayë su̱ë, e' wër wösuo̱chka su̱ë sarërëë shu̱tuule bö' wörkua wa. Ñies wé̱pa e̱' ali'ka̱bak iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' ki̱ ena idiököl ki̱, esepa sué̱yö. Ie'pa kë̀ e̱' menettsa̱ wakyuè iyiwak sulusi kiè e' número wa. Ie'pa iëte̱r dayë e' kkömik. Ma'ma blarta̱' kiè arpa me' Skëköl tö ie'pa a̱, e' a'tse̱r ie'pa wa̱.  
\v 3 Skëköl kanè méso kiè Moisés e' ttsè, ñies Obeja Pupula ttsè, e' ttseittseke ie'pa tö, e' tö ichè i' es: 
\b  
\q1 “A Skëköl, be' diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱. 
\q1 Ì ko̱s wé̱ be' tö, e' dör tai̱ë buaë, e' tö sa' tkiwé̱wa̱. 
\q1 Be' ë̀ dör ká̱ ulitane wakpa blú. 
\q1 Be' dör yësyësë, be' ttö̀ etkë̀. 
\q1  
\v 4 A Skëköl, sulitane tö be' dalöieraë. 
\q1 Sulitane tö be' ki̱keraka̱. 
\q1 Be' ë̀ dör batse'r. 
\q1 Sulitane wa̱ ijche̱r tö be' tö s'shu̱leke yësyësë, 
\q1 e' kue̱ki̱ ká̱ ulitane wakpa döraë be' ska' be' dalöiök.” 
\b  
\p  
\v 5 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl wé tso' ká̱ jaì a̱, e' úshu̱ dalöiërta̱' tai̱ë shu̱te̱, e' sué̱aryö áie, e' shu̱a̱ ttè me'bak Skëköl tö se' a̱ e' tso' blëule.  
\v 6 Skëköl biyöchökwakpa döka̱ kul wa̱ ì sulu datse̱ ká̱ i' ki̱ e' damirak iwa̱ iulà a̱, e'pa dettsa̱ Skëköl wé e' a̱. Ie'pa datsi' yöule datsi' kiè lino ese wa e' dör saruruë wöñarke dalalaë, ikiparuo àr iwa̱ icho' mik, e' dör oro.  
\v 7 Ì tso' ttsë'ka döka̱ tkël, e' eköl tö tka̱' yöule orochka wa, e' mé Skëköl biyöchökwakpa kul a̱ eköl eköl. Tka̱' e' a̱ Skëköl se̱r michoë e' kësik iëne chië.  
\v 8 Eta̱ Skëköl wé e' wà iëneka̱ Skëköl olo tai̱ë ena idiché tai̱ë e' shkle̱ wa. Kë̀ yi döpawa̱ Skëköl wé e' a̱ dö̀ mik, ì sulu dami Skëköl biyöchökwakpa kul wa̱, e' wà tka eta̱. 
\c 16  
\p  
\v 1 Ye' tö yile ttö̀ ttsé darërëë Skëköl wé a̱, e' tö iché Skëköl biyöchökwakpa kul a̱: “¡A' yú ta̱ a' tka̱' wà iëne Skëköl kësik wa, e' wà tkö́ttsa̱ ká̱ dià ki̱!” 
\s1 Tka̱' wà iëne Skëköl kësik wa döka̱ kul 
\p  
\v 2 Skëköl biyöchökwak tsá̱, e' tö itka̱' wà tkéttsa̱ ká̱ i' ki̱, eta̱ wé̱pa wakyöule iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' kiè wa ñies idiököl dalöiérakitö, esepa ko̱s ki̱ s'méwö sulusi tskine dalër tai̱ë. 
\p  
\v 3 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tö itka̱' wà tkéttsa̱ dayë ki̱. Eta̱ dayë mía̱ pë́ie we̱s wëm kötulewa̱ pë́ es. Iyiwak ko̱s tso' dayë a̱ duolur yës. 
\p  
\v 4 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tö itka̱' wà tkéttsa̱ di' ko̱s ki̱. Eta̱ di' ko̱s mía̱ pë́ie.  
\v 5 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö ittsé tö Skëköl biyöchökwak dör di' kkö'nukwak, e' tö iché: 
\b  
\q1 “A Skëköl, be' dör batse'r, 
\q1 be' tso'tke tsa̱we ta̱, i̱'ñe ta̱ ena ke̱kraë. 
\q1 Ke̱kraë be' tö s'shu̱leke yësyësë, 
\q1 e' kue̱ki̱ e' dör buaë tö be' tso' ie'pa we'ikök es. 
\q1  
\v 6 Ie'pa tö s'batse'rpa ena be' ttekölpa, 
\q1 e'pa kötulur pë́ tëne tai̱ë, e' kue̱ki̱ e' dör buaë tö be' tö ie'pa we'ikè es. 
\q1 I̱'ñe ta̱ be' tö ie'pa ské kéne pë́ yök. 
\q1 Es ie'pa ki̱ inuí̱ ské dene.” 
\b  
\p  
\v 7 E' ukuöki̱ ta̱ ka̱' tso' íyi moka̱ Skëköl a̱ ee̱ ttö̀ ttséyö se' ttö̀ie e' tö iché: “A Skëköl, be' diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱, ayëcha e' dör moki̱ë, be' tö ie'pa nuí̱ shu̱lé moki̱ë yësyësë.” 
\p  
\v 8 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tö itka̱' wà tkéttsa̱, e' a̱ne diwö ki̱. Eta̱ diwö a̱ ka̱wö mène s'ditsö ña'u̱kwa iba tai̱ë e' wa.  
\v 9 Dìba e' tö sulitane pa shayo'wé̱ttsa̱ tai̱ë. Ì sulu ikkë ko̱s patké Skëköl tö ie'pa ki̱, erë ie'pa kë̀ é̱na ì sulu wambleke ie'pa tö ese olo'yak, ie'pa kë̀ e̱r mane'wa̱k ie' a̱. Ie'pa kë̀ é̱na ie' ki̱kakka̱. E' skéie ie'pa tö ie' ché suluë. 
\p  
\v 10 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà tö itka̱' wà tkéttsa̱, e' a̱ne wé̱ iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' tkërka̱ e' ki̱. Eta̱ ie' ká̱ ko̱s ttsenewa̱ we̱s stui es. Ká̱ ulitane wakpa tö iku' kueke ipà dalër tai̱ë e' ë̀ kue̱ki̱.  
\v 11 Erë ì sulu wambleke ie'pa tö, ese kë̀ olo'yè ie'pa tö. Ie'pa pa dalër tai̱ë ñies ie'pa tteke smewö sulusi tö, e' kue̱ki̱ ie'pa tö Skëköl tso' ká̱ jaì a̱ e' ché suluë. 
\p  
\v 12 Skëköl biyöchökwak skà tö itka̱' wà tkéttsa̱, e' a̱ne di' tai̱ë kiè Éufrates e' a̱. Eta̱ di' tai̱ë e' sinewa̱ a̱s blu'pa datse̱ diwö tskirke e' wa, esepa tkö̀mi buaë iñippökwakpa ta̱.  
\v 13 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö wimblupa sulusi sué̱ bukuë'ie mañat. Et dettsa̱ këtali këköl e' kkö̀ a̱. Et dettsa̱ iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' kkö̀ a̱. Ibata ët dettsa̱ iyiwak sulusi e' tteköl kkö̀ a̱.  
\v 14 Bukuë' e'pa dör aknamapa. Ì kë̀ o̱r yi a̱, ese o̱rmi ie'pa a̱. Ie'pa mi'ke blu'pa tso' ká̱ wa'ñe, e'pa dapa'u̱k ñippök Skëköl diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱, e' ta̱, mik iké̱wö de sulitane shu̱lök eta̱. 
\p  
\v 15 Skëkëpa Jesucristo tö iché i' es: “Ye' ttö̀ ttsö́. Mik ye' datse̱ne, eta̱ ye' datse̱ kë̀ e̱' biyö́ yëule we̱s akblökwak döwa̱ es. Wé̱pa tso' e̱rki̱ ye' panuk, idatsi' tso'tke buaë iënoie, ayëcha buaë esepa. Es ie'pa kë̀ shkö̀pa sume sulitane wörki̱ ta̱ ijaërka̱rak.” 
\p  
\v 16 Eta̱ aknamapa mañal, e'pa tö blu'pa dapa'wé̱ka̱ ká̱ kiè hebreoie Armagedón ee̱. 
\p  
\v 17 Eta̱ Skëköl biyöchökwak bata tö itka̱' wà tkéttsa̱, e' a̱ne ka̱shu̱k a̱. Eta̱ se' ttö̀ie darërëë ttsé ye' tö datse̱ blu' kulé tso' Skëköl wé a̱ e' ska', e' tö iché a̱neule: “¡Ye' tö iwakanewé̱tke!”  
\v 18 Eta̱ alá wöñane tai̱ë iblane tai̱ë. Í̱ tka darërëë, e' tö ká̱ wöti̱'wé̱ tai̱ë ko̱s í̱ bakule ká̱ i' ki̱ e' tsa̱ta̱.  
\v 19 Ká̱ wa'ñe wé̱ s'ditsö se̱rke, e' ké̱ ko̱s e̱newa. Ká̱ kibi tai̱ë bua'iewa̱ kiè Babilonia, e' tskinewa̱ a̱te̱ mañat tsi̱ní. Es Babilonia ki̱ Skëköl kësik suluë blé, ì sulu wamblekerakitö ese nuí̱ kue̱ki̱. E' dör we̱s Skëköl tö ie'pa ké ì bacha'bachaë yökwa se̱raa̱ es.  
\v 20 Dayë nane ko̱s, ka̱bata ko̱s, e' cholur.  
\v 21 Ñies mò wöli wösi se̱se̱ë, e' wösi e̱s tkö̀ka̱ dabom tkëyök (40) kilo tsa̱ta̱, ese dane tai̱ë s'ditsö ki̱ we̱s ka̱li̱ yër es. E' tö s'ditsö we'iké tai̱ë e' kue̱ki̱ ie'pa uluneka̱ Skëköl ki̱ ta̱ ie' ché suluë. 
\c 17  
\s1 Alaköl trër tai̱ë e' weirdaë 
\p  
\v 1 Skëköl biyöchökwakpa döka̱ kul wa̱ tka̱' tso', e' eköl de ye' ska' ta̱ ye' a̱ ichéitö: “Be' shkö́ ye' ta̱, sú̱yö be' a̱ ikkachè we̱s Skëköl tö alaköl trër tai̱ë kkeauleka̱ tai̱ë, e' we'ikè. Alaköl e' tkërka̱ di' tso' tai̱ë e' bata ki̱.  
\v 2 Ká̱ ulitane blúpa e̱' mettsa̱ trënuk ie' ta̱. Ñies ká̱ ulitane wakpa e̱' mettsa̱ ì sulu wamblök we̱s ie' es kë̀ wöklörta̱' we̱s s'tteke blo' tö es.” 
\p  
\v 3 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl Wiköl de tai̱ë ye' ki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak wa̱ ye' mítse̱r ká̱ sir poë wé̱ kë̀ yi se̱rku̱' tai̱ë ese ska'. Eta̱ ee̱ ye' tö alaköl sué̱ eköl tkërka̱ iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ wák batsë e' ki̱. Iyiwak sulusi e' pa ko̱s ki̱ kiè tso' kitule tai̱ë kua̱'ki̱ kua̱'ki̱. Kiè e' wà ko̱s tö Skëköl cheke suluë. Iwökir döka̱ kul, idula' döka̱ dabop.  
\v 4 Alaköl e' paiëule buaë idatsi' dör sie̱lsie̱l ena batsë. Iki̱tkëule buaë tai̱ë oro wa ena ák bua'bua wa ena ákwöla bua'bua kiè perla ese wa. Tka̱' yöule oro wa, e' a'tse̱r iwa̱ wà iëule chië blo' wa. Blo' e' tö ì ko̱s wër suluë Skëköl wa ena alaköl e̱' ia'wé̱ka̱ trë wa e' chè.  
\v 5 Ie' wötsa̱ ki̱ ttè tso' kitule. Ttè e' wà blëulewa̱ se' yöki̱, e' tö iché: “Ye' dör ká̱ kibi tai̱ë kiè Babilonia. Ye' dör alakölpa trër suluë esepa ko̱s mì. Ñies ye' dör ì ko̱s tso' ká̱ i' ki̱ wër suluë Skëköl wa ese mì.”  
\v 6 Eta̱ ye' tö isué̱ tö alaköl tteke blo' tö. Blo' e' dör s'batse'rpa kötulur ie'pa tö Jesús tté kue̱ki̱, e'pa pë́. E' tö alaköl e' tteke blo'ie. Mik ye' tö ie' sué̱ eta̱ ye' tkinewa̱ tai̱ë.  
\v 7 Eta̱ Skëköl biyöchökwak tö ye' a̱ ichaké: “¿Ì kue̱ki̱ be' tkinewa̱? Alaköl e' ena iyiwak sulusi wökir döka̱ kul, idula' döka̱ dabop, e' ki̱ alaköl tkërka̱, e' wà pakeke ye' tö be' a̱.  
\v 8 Iyiwak sulusi sué̱ be' tö, e' bak se̱nuk ká̱ ia̱ia̱ë, e' kë̀ ku̱'ia̱ i̱'ñe ta̱, erë ie' döraka̱ ka̱uk tai̱ë i̱ski̱ë, kë̀ s'wö dë'mi ekkë, e' a̱. E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl tö ie' we'ikök patkeraë ke̱kraë. Wé̱pa kiè kë̀ ku̱' kitule kuaë se̱ne michoë yëkkuö ki̱ ka̱m Skëköl tö ká̱ i' yuö̀ e' yöki̱, esepa ko̱s tkirdawa̱rak mik ie'pa tö iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' sué̱ eta̱. Iyiwak sulusi e' bak se̱nuk, e' kë̀ ku̱'ia̱ i̱'ñe ta̱, erë ie' dörane. 
\p  
\v 9 “Wé̱pa didir ena ká̱ a̱ne buaë, esepa é̱na ì cheke ye' tö a' a̱ e' wà a̱rmi buaë. Iyiwak sulusi e' wökir döka̱ kul, e' wà kiane chè ka̱bata döka̱ kul, e' ki̱ alaköl sulusi tkërka̱. Ñies e' wà kiane chè blu'pa döka̱ kul.  
\v 10 E' ske̱l blërulunebak, e' eköl tso' blu'ie, blu' bata doia̱ itöki̱ erë e' kë̀ kaneblö̀pa ká̱ tai̱ë blu'ie.  
\v 11 Iyiwak sulusi bak se̱nuk ká̱ ia̱ia̱ë, e' kë̀ ku̱'ia̱ i̱'ñe ta̱, mik ie' dene blu'ie, eta̱ ide pàköl, ie' dör blu' bak kul e' eköl ñies. Erë ie' dene blu'ie weinuk ë̀. 
\p  
\v 12 “Idula' döka̱ dabop sué̱ be' tö, e' wà kiane chè tö blu'pa döka̱ dabop e'pa doia̱. Ie'pa a̱ ka̱wö merdaë s'wëttso̱ie iyiwak sulusi e' ta̱ ekuölö ë̀me.  
\v 13 Blu'pa döka̱ dabop, e'pa e̱r mé ñikkëë iwákpa bil ekkë, ka̱wö ena diché tso' ie'pa wa̱ s'wëttso̱ie, e' muk iyiwak sulusi e' a̱.  
\v 14 Ie'pa ñippöraë Obeja Pupula ta̱, erë e' e̱' alöraka̱ ie'pa ki̱. Ie' dör skëkölpa ulitane e' këköl, ñies ie' dör blu'pa ulitane e' blú, e' kue̱ki̱ ie' e̱' alöraka̱ ie'pa ki̱. Wé̱pa tso' ie' ta̱, e'pa klöo̱'bak Skëköl tö, ñies ie'pa shu̱kitbakitö. Ie'pa dör Obeja Pupula ttökatapa e̱' tkökewa̱ darërëë ie' a̱ ese.” 
\p  
\v 15 Ñies Skëköl biyöchökwak tö ye' a̱ iché: “Di' tso' tai̱ë sué̱ be' tö, e' bata ki̱ alaköl trër tai̱ë, e' tkërka̱, e' wà kiane chè, ká̱ tso' tai̱ë e' wakpa s'tso' tai̱ë ttö̀ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ e'.  
\v 16 Idula' döka̱ dabop ena iyiwak sulusi, e'pa tö alaköl trër tai̱ë e' sue̱raë suluë. Ì ko̱s tso' ie' wa̱, e' yerattsa̱rakitö iulà a̱, imeraa̱rakitö sume. Ie'pa tö ie' chkà katerawa̱ eta̱ ikuö a̱te̱ e' ña'we̱rawa ie'pa tö.  
\v 17 Skëköl wák tö blu'pa dabop e̱r méwa̱ ñikkëë a̱s ie'pa wa̱ ka̱wö tso' s'wëttso̱ie, e' mùitörak iyiwak sulusi e' a̱. Es ie'pa tö iwe̱raë dö̀ mik iwà tka we̱s Skëköl tö iyë'a̱t es.  
\v 18 Alaköl trër tai̱ë sué̱ be' tö, e' wà dör ká̱ kibi tai̱ë. Ká̱ e' wakpa e̱' aléka̱ ká̱ malè̱ blúpa ki̱.” 
\c 18  
\s1 Babilonia wakpa e̱newa ta̱ iké̱ sulunewa̱ 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö Skëköl biyöchökwak skà sué̱ eköl datse̱ ká̱ jaì a̱, e' diché ta̱' tai̱ë. Ilo tai̱ë, e' buneka̱ ká̱ i' ko̱s ki̱.  
\v 2 Ie' tö iché a̱neule: 
\b  
\q1 “¡Babilonia wakpa e̱newa ta̱ iké̱ sulunewa̱! 
\q1 Ká̱ e' sulunewa̱ mía̱ne aknamapa ké̱ie. 
\q1 Ee̱ wimblupa sulusi tsa̱ki̱ë e̱' dapa'wé̱ka̱ se̱nuk. 
\q1 E' dör iyiwak sulusi dör ñá ena dù dör ñá, ese wé. 
\q1  
\v 3 Ká̱ ulitane wakpa e̱rkiöwé̱ka̱ Babilonia wakpa tö 
\q1 trënuk we̱s s'tteke blo' tö es. 
\q1 Ká̱ ulitane blúpa se̱néka̱ ie' ta̱. 
\q1 Ì sulu ko̱s tue̱ke ie' tö ì sulu wambloie, 
\q1 e' tö dalì watau̱kwakpa ulitane blu'wé̱ka̱ tai̱ë.” 
\b  
\q1  
\v 4 Ttö̀ skà ttsé ye' tö datse̱ ká̱ jaì a̱, e' tö iché: 
\q1 “Wé̱pa dör ye' icha, e'pa ko̱s e̱' yö́lur Babilonia 
\q1 a̱s a' kë̀ tö ì sulu wamblërke ee̱ e' wamblö̀ñak. 
\q1 Ñies a' e̱' yö́lur a̱s ì sulu datse̱ ie'pa ki̱ e' kë̀ dö̀ a' ki̱. 
\q1  
\v 5 Ì sulu wamblé ie'pa tö, e' dör tai̱ë shu̱te̱, 
\q1 e' mú dapa'wè̱sö, e̱'ma ideka̱ ká̱ jaì a̱. 
\q1 Ì sulu wamblé ie'pa tö, e' jche̱r buaë Skëköl wa̱. 
\q1  
\v 6 Eta̱ ttö̀ ttsé ye' tö e' iché inamépa a̱: 
\q1 Ì sulu wamblé ie'pa tö pë' male̱pa ki̱, 
\q1 e' nuí̱ ské patkö́ne ie'pa ki̱ tai̱ë dö̀ bötökicha. 
\q1 Ì sulu wamblé ie'pa tö pë' male̱pa ki̱, 
\q1 e' dör we̱s ie'pa tö pë' male̱pa ké ì bacha'bachaë yök es. 
\q1 E' kue̱ki̱ ibaché döka̱ bötökicha, 
\q1 e' ské yökwa ie'pa kö́ inuí̱ie. 
\q1  
\v 7 Ie'pa e̱' kkeö̀ka̱ tai̱ë, ie'pa wa̱ íyi bua'bua tso' tai̱ë shu̱te̱, 
\q1 ekkë ie'pa we'ikö́ tai̱ë shu̱te̱. 
\q1 Ie'pa e̱' bikeitsö̀: 
\q1 ‘Se' tso' buaë we̱s alaköl dör blu' es, 
\q1 se' kë̀ dör we̱s schö́ es weir sia̱rë.’ 
\q1  
\v 8 Ie'pa e̱' bikeitsö̀ es, e' kue̱ki̱ ì suluë döraë ie'pa ki̱ bet. 
\q1 Ie'pa teraë bli tö, ie'pa weirdaë sia̱rë, 
\q1 ie'pa duöralur, ie'pa ñardawa bö' a̱. 
\q1 Skëköl diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱, 
\q1 e' wa ie' tö ie'pa wöme'ttsa̱bak weinuk.” 
\b  
\p  
\v 9 Ì sulu wambleke Babilonia wakpa tö, ese wamblë'ñak ká̱ blúpa tö ie'pa ta̱. Ñies íyi bua'bua tso' tai̱ë Babilonia, e' tö ie'pa ttsë'wé̱ buaë. Mik ie'pa tö Babilonia ñarkewa e' shkle̱ sué̱, eta̱ ie'pa e̱riardaë tai̱ë, i̱u̱raë sia̱rë.  
\v 10 Ie'pa suardaë dö' ì sulu e' dö̀ ie'pa ki̱ ñies. E' kue̱ki̱ ie'pa e̱' tsu̱raa̱rak ka̱mië ikí̱ sa̱u̱k ta̱ icherarakitö: 
\b  
\q1 “¡Wëstela i̱na Babilonia wakpa ta̱! 
\q1 Ie'pa dör pë' tai̱ë. Ie'pa ká̱ dör tai̱ë buaë. 
\q1 ¡Ì sulu wamblé ie'pa tö e' nuí̱ de ie'pa ki̱ bet, 
\q1 ekuö́löie ie'pa e̱newa, ie'pa ká̱ sulunewa̱!” 
\b  
\p  
\v 11 Dalì watau̱kwakpa tso' ká̱ i' ki̱ e'pa e̱riardarak sia̱rë i̱u̱rarak tai̱ë, kë̀ yi ku̱'ia̱ Babilonia ie'pa dalì ta̱u̱k e' kue̱ki̱.  
\v 12 Dalì watue̱ke ie'pa tö e' dör orochka, inukölchka, ák bua'bua, ákwöla bua'bua kiè perla, datsi' bua'bua kiè lino ena seda, ñies datsi' bua'bua wöaule sie̱lsie̱l ena batsë; ñies kal ulitane alar jamamaë; ñies íyi ulitane bua'buaë yöule marfil\f + \fr 18:12 \fk marfil: \ft E' dör iyiwak kiè elefante ese kà talë́ki wà.\f*, ena kaltak bua'bua wa, ena tabechka kiè hierro e' wa ena tabechka kiè bronce e' wa, ena ák bua'bua kiè mármol e' wa;  
\v 13 ñies canela klö̀ e' kkuölit, ñies íyi poie alar jamamaë ena íyi masmas ña'wè̱, kiö̀ masmas kiè mirra ena íyi masmas poie tuè̱ darërë kiè olibano; ñies vino ena kiö̀, ñies harina bua'bua ena trigowö; ñies baka ena obeja ena kabaio ena carreta; ñies pë' klöulewa̱ kanè mésoie ena pë' skà tso' watuè̱ ese. Íyi ekkë ko̱s watue̱ke ie'pa tö.  
\v 14 Dalì watau̱kwakpa tö icheraë: 
\b  
\q1 “A Babilonia wakpa, ì ko̱s bua'buaë kiarke a' ki̱ tai̱ë, 
\q1 e' kë̀ ku̱'ia̱ a' wa̱. 
\q1 Íyi bua'bua ko̱s wër buaë wöñarke dalölöë, 
\q1 e' ko̱s kë̀ dë'ia̱ a' ulà a̱.” 
\b  
\p  
\v 15 Dalì watau̱kwakpa e̱' blu'wé̱ Babilonia wakpa wa, e'pa e̱' tsu̱raa̱rak ka̱mië ikí̱ sa̱u̱k. Ie'pa suane dö' ì sulu tka Babilonia wakpa ki̱, e' dö̀ ie'pa ki̱ ñies. Ie'pa e̱riardaë sia̱rë, i̱u̱raë tai̱ë.  
\v 16 Ie'pa tö icheraë: 
\b  
\q1 “¡Wëstela i̱na Babilonia wakpa ta̱! 
\q1 A' e̱' paiëule datsi' bua'bua kiè lino ese wa 
\q1 ñies datsi' wöaule sie̱lsie̱l ena batsë ese wa. 
\q1 A' e̱' ki̱tkëule buaë oro wa ena ák bua'bua wa ena ákwöla bua'bua kiè perla ese wa. 
\q1  
\v 17 ¡Ká̱ etkë̀ ta̱ a' wa̱ íyi tso' bua'buaë tai̱ë, a' blune tai̱ë, e' e̱newa!” 
\b  
\p Es ñies kanò blubluë shköke tai̱ë dayë ki̱, e' wökirpa ko̱s ena ikaneblökerak ko̱s ena wé̱pa shköke kanò shu̱a̱, wé̱pa ko̱s inuköl klö'we̱ke kaneblök kanò wa, esepa ko̱s e̱' tsé̱a̱t ka̱mië Babilonia ki̱sa̱u̱k.  
\v 18 Mik ie'pa tö ká̱ e' ñanewa̱ e' shkle̱ sué̱, eta̱ ie'pa a̱ne tai̱ë: “¿Ká̱ wé̱ skà dör buaë tai̱ë we̱s Babilonia es?”  
\v 19 Ie'pa tö ká̱ po tkéka̱ e̱' wökir ki̱ iwà kkachoie tö ie'pa e̱rianerak tai̱ë ta̱ i̱u̱ke tai̱ë ta̱ ichérakitö a̱neule: 
\b  
\q1 “¡Wëstela i̱na ká̱ e' buaë tai̱ë, e' wakpa ta̱! 
\q1 Sa' ko̱s wa̱ kanò tso', e'pa blune tai̱ë ie'pa batamik. 
\q1 ¡Ká̱ etkë̀ ta̱ ká̱ e' sulunewa̱!” 
\b  
\q1  
\v 20 ¡A a' tso' ká̱ jaì a̱, 
\q1 Skëköl tö Babilonia wakpa e̱wé̱wa, 
\q1 e' kue̱ki̱ a' ttsë'nú buaë! 
\q1 A' dör batse'rpa, 
\q1 ñies Jesús ttekölpa tsá̱, 
\q1 ñies Skëköl ttekölpa, ¡e'pa ko̱s ttsë'nú buaë! 
\q1 Skëköl tö Babilonia wakpa we'iké, 
\q1 ì sulu wamblé ie'pa tö a' ki̱, e' nuí̱ ské de ie'pa ki̱, 
\q1 e' kue̱ki̱ a' ttsë'nú buaë. 
\b  
\p  
\v 21 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak skà de eköl diché ta̱' tai̱ë. E' tö ák bërie kéka̱, ák e' dör ko̱s ák tso' wawè ekkë, e' u̱yémiitö dayë a̱ ta̱ ichéitö: 
\b  
\q1 “A Babilonia wakpa, a' chörawa 
\q1 we̱s ák i' chowa dayë a̱ es, 
\q1 kë̀ yi tö a' sue̱paia̱. 
\q1  
\v 22 Ma'ma tso' bla'wè̱ kiè arpa ena flauta ena duk, 
\q1 ese kë̀ blarpaia̱ a' ká̱ a̱. 
\q1 A' kanè mésopa ko̱s kë̀ ku̱'ia̱. 
\q1 Ák tso' wawè ese kë̀ blarpaia̱ a' ká̱ a̱. 
\q1  
\v 23 Bö'wö ñarke e' kë̀ wöñarpaia̱ a' ká̱ a̱. 
\q1 Kë̀ yi ku̱'ia̱ ulabatsök. 
\q1 A' dalì watau̱kwakpa e'pa kkeauleka̱ tai̱ë, 
\q1 ie'pa dör pë' tai̱ë ká̱ i' ki̱. 
\q1 Es a' tö ká̱ ulitane wakpa ki̱tö'wé̱ alibchö̀ wa, 
\q1 e' kue̱ki̱ íyi ikkë sulu de a' ki̱.” 
\b  
\p  
\v 24 Skëköl ttekölpa ena s'batse'r male̱pa ko̱s kötulur Babilonia wakpa tö, e'pa pë́ tëne ie'pa ká̱ ki̱. Ñies pë' male̱pa tai̱ë kötulur ie'pa tö. E' kue̱ki̱ e' nuí̱ de ie'pa ki̱. 
\c 19  
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö ittsé tö ká̱ jaì a̱ pë' daparke tai̱ë, e'pa tté darërë ta̱ ichérakitö a̱neule: 
\b  
\q1 “Skëköl tö s'shu̱lè yësyësë ttè moki̱ wa, 
\q1 e' kue̱ki̱ ¡iki̱köka̱sö! 
\q1 Ie' dör S'tsa̱tkökwak. 
\q1 Ie' olo ta̱' tai̱ë, ie' diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱.  
\v 2 Babilonia wakpa dör we̱s alaköl trër tai̱ë es. 
\q1 Ie'pa bak ká̱ ulitane wakpa e̱rkiöu̱k ì sulu wamblök we̱s ie'pa es. 
\q1 Ie'pa tö Skëköl kanè mésopa kötulur. 
\q1 E' nuí̱ ki̱ Skëköl tö ie'pa ká̱ sulu'wé̱wa̱ ta̱ iwakpa e̱wé̱waitö. 
\q1 E' kue̱ki̱ se' wa̱ ijche̱r tö ie' s'shu̱leke yësyësë moki̱ë.” 
\b  
\p  
\v 3 E' ukuöki̱ ta̱ ie'pa tö iskà chéne: 
\q1 “¡Skëköl ki̱köka̱sö! 
\q1 Babilonia shkle̱ dià e' batrö michoë.” 
\b  
\p  
\v 4 Këkëpa döka̱ dabom böyök ki̱ tkël (24) ena ì ttsë'ka döka̱ tkël, e'pa e̱' télur i̱ski̱ wöwakköt ta̱ Skëköl tkërka̱ ikulé ki̱, e' dalöiérakitö. Ie'pa tö iché: “¡Es e' idir! ¡Skëköl ki̱köka̱sö!”  
\v 5 Skëköl tkër e' ska' ttö̀ ttsé ye' tö, e' iché: 
\b  
\q1 “¡A' ulitane tö se' Këköl ki̱kö́ka̱, 
\q1 se' tsitsipa ñies se' blublupa. 
\q1 A' dör ie' kanè mésopa tö ie' dalöieke, 
\q1 e'pa ko̱s tö Skëköl ki̱kö́ka̱!” 
\s1 Obeja Pupula ulabatsöke e' ké̱wö tkö'u̱k 
\p  
\v 6 Eta̱ ye' tö ittsé tö ì blarke tai̱ë we̱s s'tso' tai̱ë ttö̀ es, we̱s di' blar tai̱ë ákttö mik es, we̱s alá blar tai̱ë es, e' tö iché: 
\b  
\q1 “¡Skëköl ki̱köka̱sö! 
\q1 Këkë dör se' Këköl, e' diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱. 
\q1 Ie' detke s'blúie s'wëttsu̱k, 
\q1 e' kue̱ki̱ iki̱köka̱sö. 
\q1  
\v 7 Obeja Pupula ulabatsöketke, e' ké̱wö dewa̱tke, 
\q1 e' tayë e̱' kané wé̱tke ulabatsoie ie' ta̱. 
\q1 E' kue̱ki̱ se' ttsë'nù buaë kaneë, ie' olo ki̱köka̱sö. 
\q1  
\v 8 Ie' tayë a̱ datsi' bua'bua kiè lino e' mène e̱' paioie, 
\q1 Datsi' e' dör saruruë, wöñarke dalalaë. 
\q1 Datsi' e' wà kiane chè 
\q1 s'batse'rpa se̱r yësyësë e'.” 
\b  
\p  
\v 9 Skëköl biyöchökwak tö ye' a̱ iché: “Ishtö́ yëkkuö ki̱ i' es: ‘Wé̱pa shke̱ñaule Obeja Pupula ulabatsöketke, e' ké̱wö tkö'u̱k, ayëcha buaë esepa.’ ” Ñies ie' tö iché ye' a̱: “Ttè e' dör Skëköl ttè moki̱ë.” 
\p  
\v 10 Ye' e̱' té̱wa̱ i̱ski̱ wöwakköt Skëköl biyöchökwak wösha̱ë idalöiök, erë ie' tö ye' a̱ iché: “¡Se̱ kë̀ wa̱r! Ye' dör Skëköl kanè méso we̱s be' ena be' male̱pa e̱' tkëulewa̱ darërë Jesús tté a̱ e'pa es. ¡Skëköl ë̀ dalöiö́!” 
\p Jesús tté e' tö Skëköl ttekölpa e̱rkiöwe̱ke s'pattök. 
\s1 Itkërka̱ kabaio saruru ki̱ 
\p  
\v 11 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö isué̱ tö ká̱ jaì a̱ ukkö tso' áie, ee̱ kabaio sué̱yö etö saruruë. E' ki̱ itkërka̱, e' kiè dör Ttö̀ Yësyësë Ke̱kraë. Ie' tö s'wëttse̱ke yësyësë. Mik ie' e̱' kéka̱ ñippök e' kë̀ dör ë́.  
\v 12 Ie' wöbla wër we̱s bö'wö wöñar es. Ie' wökir ki̱ ì tkërka̱ tai̱ë we̱s itso' tkèka̱ blu' wökir ki̱ es. Ie' ki̱ ikiè tso' kitule. Kiè e' kë̀ jche̱r yi wa̱, e' jche̱r ie' wák ë̀ wa̱.  
\v 13 Ie' datsi' nuuleka̱ pë́ wa. Ie' kiè dör Skëköl Ttè.  
\v 14 Ñippökwakpa tso' tai̱ë ká̱ jaì a̱, e'pa datse̱ ie' itöki̱ kabaio saruru ki̱. Ie'pa paiëule datsi' bua'bua kiè lino ese wa, datsi' e' dör saruruë wöñarke dalalaë.  
\v 15 Ie' kkö̀ a̱ tabè dökettsa̱ kà yëule di'dië, tabè e' wa ie' e̱' alöraka̱ ká̱ ulitane wakpa ki̱. Ie' tö ie'pa wëttse̱raë yësyësë idiché tai̱ë wa. Skëköl diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱, e' kësik wa ie' tö ibolökpa ñatskerawa̱ we̱s uvawö ñatskèwa̱sö s'klö̀ wa idiö yottsa̱ es.  
\v 16 Itu' shà̱ ie' paio ki̱ itso' kitule, e' tö iché: “Blu'pa ulitane e'pa Blú, skëkölpa ulitane e'pa Këköl.” 
\s1 S'tsa̱tkökwak e̱' aléka̱ iyiwak sulusi ki̱ 
\p  
\v 17 E' ukuöki̱ ta̱ ye' isué̱ tö Skëköl biyöchökwak dur eköl diwö ki̱. E' tö iché a̱neule dù ko̱s u̱rke ka̱shu̱k a̱ e' a̱: “¡A' shkö́, a' ñì dapa'ú̱ka̱ chkè tso' tai̱ë Skëköl wa̱ a' a̱ e' katök!  
\v 18 A' shkö́ blu'pa chkà katök, ñies ñippökwakpa wökirpa ena wëpa kësik suluë, esepa chkà katök a' shkö́. Kabaio ena iwákpa e'pa chkà katök a' shkö́. S'klöulewa̱ kanè mésoie ena pë' kë̀ dör es, ñies s'dalöiër ta̱' tai̱ë ena se' ësepa ena pë' ulitane chkà katök a' shkö́.” 
\p  
\v 19 Eta̱ ye' tö iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ e' sué̱. Ká̱ ulitane blúpa ena iñippökwakpa, e'pa tso' ie' ta̱. E'pa ñì dapa'u̱ke ñippök itkërka̱ kabaio saruru ki̱ ena iñippökwakpa e'pa ta̱.  
\v 20 Iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ ena itteköl e'pa klö'wé̱wa̱rakitö. Itteköl e' tö ì kë̀ o̱r yi a̱ ese o̱' iyiwak sulusi wörki̱. Ese wa ie' tö wé̱pa e̱' me' wakyuè iyiwak sulusi e' kiè wa ena idiököl dalöië', esepa ki̱töo̱'ka̱. Eta̱ iyiwak sulusi ena itteköl, e'pa batrélormi ttsë'ka bö' me'r tai̱ë batsöriie e' a̱. Ee̱ bö' wöñarke tai̱ë azufre ta̱.  
\v 21 Imale̱pa ttélur itkërka̱ kabaio ki̱ e' tö, tabè dökettsa̱ ikkö̀ a̱ e' wa. Eta̱ dù tö ie'pa chkà katé tai̱ë dö̀ che̱. 
\c 20  
\s1 Skëköl e̱' aléka̱ Satanás ki̱ 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak sué̱ ye' tö eköl, e' datse̱ ká̱ jaì a̱. Ie' wa̱ ka̱uk te̱r tai̱ë i̱ski̱ë e' kköyottsa̱ tso'. Ñies tabechka kichaie bërie e' a'tse̱r iwa̱.  
\v 2-3 Eta̱ ie' tö këtali këköl klö'wé̱wa̱. Këtali këköl e' dör Bë́ kiè Satanás dë'ka̱ tkabë̀ie ká̱ ia̱ia̱ë e'. Skëköl biyöchökwak tö ie' mué̱wa̱ tabechka kichaie wa batréemi ka̱uk te̱r tai̱ë i̱ski̱ë e' a̱. Ta̱ e' kkö̀ wötéwa̱itö daloie ena iwakyuéitö a̱s kë̀ yi a̱ ikköyërttsa̱ne. Ee̱ ie' wötëne dö̀ duas mil eyök a̱s kë̀ ie' a̱ ká̱ ulitane wakpa ki̱tëria̱. Erë mik duas mil eyök deka̱, eta̱ ie' wötsënardaë erë ekuölö ë̀. 
\p  
\v 4 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö s'blúpa kulé sué̱ tulur ká̱ jaì a̱. Wé̱pa tulur kula' e' ki̱, e'pa a̱ ka̱wö mène s'wëttsu̱k. Ñies wé̱pa kuli' tërdulune Skëköl tté ena Jesús tté moki̱ pakè kue̱ki̱, esepa wiköl sué̱ ye' tö. Ie'pa kë̀ wa̱ iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ ena idiököl dalöiëne'. Ñies ie'pa kë̀ e̱' mène wakyuè iyiwak sulusi kiè wa iwötsa̱ ki̱ ö iulà kkue ki̱. Ie'pa shke̱neka̱ne, eta̱ ie'pa tö s'wëttsé̱ Cristo ta̱ döka̱ duas mil eyök.  
\v 5 Ie'pa shke̱neka̱ne e' dör s'duulewa̱ e' tsá̱ shke̱neka̱ne. S'duulewa̱ male̱pa e'pa kë̀ shke̱rpaka̱ne dö̀ mik duas mil eyök e̱ne eta̱.  
\v 6 Wé̱pa shke̱rdaka̱ne ke̱we, ayëcha buaë esepa. Ie'pa dör wé̱pa batseo̱' Skëköl tö esepa kí̱. Ie'pa kë̀ duö̀pawa̱ bötökicha. Ie'pa kaneblöraë Skëköl a̱ ena Cristo a̱ sacerdotepaie. Ñies ie'pa tö s'wëttse̱raë Cristo ta̱ ñita̱ dö̀ duas mil eyök ekkë. 
\p  
\v 7 Mik duas mil eyök deka̱, eta̱ Satanás yërdattsa̱ne wé̱ itso' wötëulewa̱ ee̱.  
\v 8 Ie' e̱' yörattsa̱ Gog ena Magog ki̱tö'u̱k. Gog ena Magog, e' wà kiane chè ká̱ ulitane wakpa. Satanás tö ie'pa dapa'we̱raë ñippök Skëköl ta̱. Ie'pa ñippökwakpa dör tai̱ë we̱s dayë tsé̱wö es. 
\p  
\v 9 Ie'pa ulitane datse̱ ká̱ wa'ñe demi Jerusalén. Ee̱ s'batse'rpa se̱rke. Ká̱ e' dalër tai̱ë Skëköl é̱na. Ie'pa tö ká̱ e' kköiéwa̱ shkit s'batse'rpa e̱wo̱wa, erë bö' bite̱shka ká̱ jaì a̱, e' tö Skëköl bolökpa e̱wé̱wa se̱raa̱.  
\v 10 Eta̱ Bë́ tö ie'pa ki̱töo̱', e' batréemi bö' wöñarke azufre ta̱ me'r tai̱ë batsöriie e' a̱. Ee̱ iyiwak sulusi dë'ka̱ dayë a̱ ena itteköl e'pa u̱yanemibak. Ee̱ ie'pa weir michoë ñië nañeë. 
\s1 Skëköl tö sulitane shu̱leke bata ekkë ta̱ 
\p  
\v 11 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö isué̱ tö Skëköl tkër ikulé ki̱. Ikula' dör bërie saruruë. Ká̱ jaì ena ká̱ i' e' tkashkar ie' yöki̱, kë̀ iwëneia̱ yës.  
\v 12-13 Eta̱ ye' tö isué̱ tö s'duulewa̱ ko̱s iëte̱r Skëköl kulé wörki̱ a̱s ishu̱lirdak. Wé̱pa datse̱ s'wimblu ké̱ a̱ esepa tso', ñies wé̱pa durulune dayë a̱ esepa tso'. S'dalöiërta̱' tai̱ë ena s'ësepa ko̱s iëte̱r Skëköl wörki̱ a̱s ie' tö ie'pa shu̱lö̀ we̱s ie'pa e̱' wamblë' es. Yëkkuö tso' tseë ee̱, e' ki̱ ì ko̱s o̱'sö ena ì ko̱s wamblë'sö e' tso' kitule. Yëkkuö skà tso' ee̱ et, e' dör se̱ne michoë yëkkuö. Yëkkuö e' ki̱ wé̱pa ulà a̱ se̱ne michoë döraë, e'pa kiè tso' kitule. Yëkkuö e' shu̱ppélor, eta̱ s'duulewa̱ ko̱s shu̱lé Skëköl tö we̱s ie'pa e̱' wamblë' es, ñies we̱s itso' kitule iyëkkuö ki̱ es.  
\v 14 E' ukuöki̱ ta̱ s'duö̀wa̱ ena s'wimblu ké̱ e' ko̱s batréemi bö' me'r tai̱ë batsöriie e' a̱, e' dör s'duö̀wa̱ bötökicha e'.  
\v 15 Wé̱pa ko̱s kiè kë̀ ku̱' kitule se̱ne michoë yëkkuö ki̱, e'pa batréemi bö' ñe' a̱. 
\c 21  
\s1 Ká̱ jaì pa̱'a̱li̱ ena ká̱ i' pa̱'a̱li̱ 
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ ye' tö isué̱ tö ká̱ jaì tsá̱ ena ká̱ i' tsá̱, e' kë̀ ku̱'ia̱, e' ko̱s ské yönene pa̱'a̱li̱. Ñies dayë kë̀ ku̱'ia̱.  
\v 2 Eta̱ ye' tö isué̱ tö ká̱ batse'r dör Jerusalén pa̱'a̱li̱ e' datse̱ ká̱ jaì a̱ Skëköl ska'. Ká̱ e' wër buaala we̱s tayë ulabatsketke e̱' paiö̀ buaala iwëm wörki̱ es.  
\v 3 Skëköl tkër, e' ska' ttö̀ ttsé ye' tö, e' tö iché a̱neule: “Ittsö́, i̱'ñe Skëköl de se̱nuk s'ditsö shu̱a̱. Ie' se̱rdaë ie'pa ta̱ ke̱kraë. Ie'pa döraë ie' ichaie.  
\v 4 Ie'pa wöriö ko̱s paikleraëitö. Kë̀ yi duöpawa̱ia̱, kë̀ yi e̱riarpaia̱, kë̀ yi kköchöpaia̱, kë̀ yi mik ì dalërpaia̱, íyi ekkë ko̱s bakbak e' kue̱ki̱.” 
\p  
\v 5 Eta̱ Skëköl tkër ikula' ki̱, e' tö iché: “Ye' tso' íyi ko̱s yuökne pa̱'a̱li̱.” Ñies ie' tö ye' a̱ iché: “Ttè i' dör moki̱ë, e' mik be' e̱rblö̀mi, e' kue̱ki̱ ishtö́ yëkkuö ki̱.” 
\p  
\v 6 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö iché ye' a̱: “Iwà yöne o̱ne. Ye' dör íyi wì ena íyi bata, ttè tsá̱ ena ttè bata. Wé̱pa e̱rsine, esepa a̱ ka̱wö meraë ye' tö, se̱ne michoë di' yök ë́me, kë̀ tuè̱ ta̱'.  
\v 7 Wé̱pa e̱' aléka̱ ì sulu ki̱, kë̀ wa̱ ye' tté olo'yaule, esepa a̱ íyi ekkë ko̱s ské meraë ye' tö. Ye' döraë ie'pa Këköl ena ie'pa döraë ye' ala'rie.  
\v 8 Erë wé̱pa tö ye' tté olo'yé suane kue̱ki̱, wé̱pa kë̀ e̱rblöta̱' ye' mik, wé̱pa e̱' ia'u̱ke ì sulu wamblekerakitö ese wa, wé̱pa dör s'ttökwakpa, wé̱pa trërta̱', wé̱pa wöbatsö alibchök, wé̱pa tö íyi diököl dalöieke skëkölie, ñies wé̱pa dör ka̱chökwakpa, esepa ko̱s batreerami bö' wöñarke azufre ta̱ me'r tai̱ë batsöriie e' a̱. E' dör s'duö̀wa̱ bötökicha e'.” 
\s1 Jerusalén pa̱'a̱li̱ kkayëne Juan a̱ 
\p  
\v 9 Skëköl biyöchökwakpa döka̱ kul sué̱yö ke̱we tö tka̱' damirak iwa̱ wà tkèttsa̱ ká̱ ulitane wakpa we'ikoie, e' eköl de ye' ska', e' tö iché ye' a̱: “Be' shkö́ ye' ta̱. Obeja Pupula ulabatsöketke, e' tayë kkacheke ye' tö be' a̱.”  
\v 10 Eta̱ Skëköl Wiköl de tai̱ë ye' ki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak wa̱ ye' mítse̱r ka̱bata bërie ka̱kke̱ë e' ki̱. Ie' tö Jerusalén dör batse'r datse̱ ká̱ jaì a̱ e' kkaché ye' a̱, e' dör Skëköl ké̱.  
\v 11 Ká̱ e' wöñarke dalölöë Skëköl olo tai̱ë e' wa. Ká̱ e' olo burke tai̱ë dalölöë we̱s ák bua'bua tuè̱ darërëë kiè jaspe es. Ák e' wöaule spa̱spa̱ ena mat, e' wër sarërëë.  
\v 12 Ká̱ e' kköiëulewa̱ shkit ka̱kke̱ë buririë. E' ukkö döka̱ dabom eyök ki̱ böt (12). E' ukkö ko̱s a̱ Skëköl biyöchökwakpa iëte̱r eköl eköl. Ñies Israel aleripa ditséwö döka̱ dabom eyök ki̱ böt, e'pa kiè tso' kitule eköl eköl ukkö ko̱s e' mik.  
\v 13 Ukkö tso' mañat diwö tskirke, e' kke̱. Ukkö tso' mañat diwö mi'kewa̱, e' kke̱. Ukkö tso' mañat wì̱ wa. Ñies ukkö tso' mañat i' wa.  
\v 14 Ká̱ e' kköiëulewa̱ shkittke̱, e' yöule ák blubluë ki̱ döka̱ dabom eyök ki̱ bök. Obeja Pupula ttekölpa tsá̱ dabom eyök kí̱ böl, e'pa kiè tso' kitule eköl eköl ák blubluë ko̱s e' mik. 
\p  
\v 15 Skëköl biyöchökwak tso' ttök ye' ta̱, e' wa̱ orochka yöule batsì̱ë ká̱ ma'wo̱ie, ese a'tse̱r. E' wa ie' tö ká̱ ko̱s ñe' ma'we̱ke, ikköiëulewa̱ shkit ena iukkö ko̱s e' ma'we̱ke ie' tö.  
\v 16 Ká̱ e' yöule ñikkëë, ko̱s ibatsí̱ dör, ekkë isho̱ló̱ dör. Skëköl biyöchökwak tö ká̱ e' ma'wé̱ ká̱ ma'wo̱ a'tse̱r ie' wa̱ e' wa. Ká̱ e' batsí̱ dör kilómetro döka̱ mil böyök kí̱ cien tkëyök (2.400); ñies isho̱ló̱ ena iká̱kke̱ e' dör ekkë ñies.  
\v 17 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak tö ká̱ kköiëulewa̱ shkit, e' burrí ma'wé̱. E' dör metro döka̱ dabom teryök kí̱ teröl (66). Skëköl biyöchökwak tö ima'wé̱ we̱s s'ditsö tö ká̱ ma'wè̱ es. 
\p  
\v 18 Ká̱ kköiëulewa̱ shkit, e' yöule ák bua'bua kiè jaspe ese wa. Ká̱ e' yöule orochka wák ë̀ wa; e' damiwa̱ sarërëë we̱s vidrio es.  
\v 19 Ák blubluë tuluulewa̱ ká̱ kköiëulewa̱ e' chkíie, e' mik ák bua'bua kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ bastulur tai̱ë. Ák blubluë e' tsá̱ e' dör ák bua'bua kiè jaspe; ák blubluë skà dör zafiro; iskà dör ágata; iskà dör esmeralda;  
\v 20 iskà dör ónice; iskà dör cornalina; iskà dör crisólito; iskà dör berilo; iskà dör topacio; iskà dör crisoprasa; iskà dör jacinto; ibata dör amatista.  
\v 21 Ukkö döka̱ dabom eyök kí̱ böt, e' dör ák bua'bua saruru kiè perla döka̱ dabom eyök kí̱ böt. Ukkö bit e' dör perla et. Ká̱ e' ñalé̱ kibi e' yöule orochka wák ë̀ wa damiwa̱ sarërëë. 
\p  
\v 22 Kë̀ ye' wa̱ Skëköl wé su̱ne ká̱ e' ki̱. Skëköl diché ta̱' tai̱ë íyi ulitane tsa̱ta̱ ena Obeja Pupula e'pa se̱rke ee̱, e' kue̱ki̱ Skëköl wé kë̀ ta̱'.  
\v 23 Skëköl olo burke tai̱ë ká̱ e' a̱, ñies Obeja Pupula olo burke tai̱ë ká̱ e' ko̱s a̱ we̱s bö'wö tai̱ë olo bur es. E' kue̱ki̱ diwö kë̀ ta̱', si'wö kë̀ ta̱'.  
\v 24 Ká̱ ulitane wakpa se̱rdaë ká̱ e' olo burke e' a̱. Ká̱ ulitane blúpa wa̱ iíyi bua'bua tso' e' bitu̱raë ie'pa wa̱ mè ká̱ e' wakpa a̱.  
\v 25 Ká̱ e' a̱ nañewe kë̀ ta̱', ke̱kraë ká̱ dör ñiwe. E' kue̱ki̱ iukkö kë̀ wötërta̱'wa̱ yës.  
\v 26 Ká̱ ulitane wakpa wa̱ iíyi bua'bua ko̱s tso', e' bitu̱raë mè ká̱ e' wakpa a̱.  
\v 27 Erë íyi ulitane kë̀ dör batse'r, ñies wé̱pa tö ì wër suluë Skëköl wa ese wambleta̱' ö s'ki̱tö'we̱ta̱', esepa ko̱s kë̀ döpawa̱ ee̱. Wé̱pa kiè tso' kitule Obeja Pupula yëkkuö ki̱, yëkkuö e' dör se̱ne michoë yëkkuö, e'pa ë̀ döwa̱mi ee̱. 
\c 22  
\p  
\v 1 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl biyöchökwak tö ye' a̱ di' kkaché etö. Di' e' dör maneneë, damiwa̱ sarërëë, e' dör se̱ne michoë dí. E' tskirke wé̱ Skëköl ena Obeja Pupula tulur ikulé ki̱ e' ska'.  
\v 2 Di' e' dami ká̱ e' ñalé̱ kibi e' shu̱sha̱ë. Di' e' kkömik kal tso' wi̱'kë io̱'kë. Kal e' dör se̱ne michoë moie se' a̱. E' wörke si' bit ekkë. E' wà kiane chè tö duas ek ta̱ iwöne döka̱ dabom eyök ki̱ bötökicha (12). Kal e' kö̀ dör buaë kapölie ká̱ ulitane wakpa bua'wo̱ie.  
\v 3 Ì ko̱s kë̀ dör buaë Skëköl wöa̱, e' kë̀ ku̱' ká̱ e' a̱. Ee̱ ie' ena Obeja Pupula, e'pa tulur ikulé ki̱. Ee̱ Skëköl kanè mésopa tö ie' dalöieraë.  
\v 4 Ie'pa tö ie' sue̱raë iwöbla wa. Ie' kiè tso' kitule ie'pa wötsa̱ ki̱.  
\v 5 Ká̱ e' ñi'we̱raë ie' olo tö, e' kue̱ki̱ nañewe kë̀ ta̱'ia̱ ká̱ e' a̱. Kë̀ yi ki̱ diwö ena bö'wö kiarpaia̱ ká̱ suo̱ie. Ká̱ e' wakpa tö s'wëttsè̱ michoë blu'paie. 
\s1 Jesucristo datskene e' ké̱wö dökewa̱tke tsi̱net 
\p  
\v 6 Eta̱ Skëköl biyöchökwak tö ye' a̱ iché: “Ttè ko̱s ttsé be' tö e' dör moki̱ë e' mik be' e̱rblö̀mi. Skëköl tö ittekölpa patkë' ittè pakök, e' wák tö ibiyöchökwak patké ì tköraë bet, e' kkachök ikanè mésopa a̱.” 
\p  
\v 7 Jesús tö ichè: “¡Ittsö́! Ye' datskene bet. Ì tköke i̱'ñe ta̱ ena ì tköraë aishkuö ta̱ ese tté tso' kitule yëkkuö i' ki̱. Wé̱pa tö ttè e' wà iu̱teke, ayëcha buaë esepa.” 
\p  
\v 8 Ye' dör Juan. Ye' tö íyi ikkë ttsé sué̱. Mik ye' tö ittsé ena isué̱, eta̱ ye' e̱' té̱wa̱ wöwakköt Skëköl biyöchökwak wörki̱ idalöiök.  
\v 9 Erë ie' tö ye' a̱ iché: “¡Se̱ kë̀ wa̱r! Ye' dör Skëköl kanè méso we̱s be' ena be' yamipa dör Skëköl ttekölpa ena wé̱pa ko̱s tö ttè tso' kitule yëkkuö i' ki̱ e' wà iu̱teke, esepa es. ¡Skëköl ë̀ dalöiö́!” 
\p  
\v 10 Ñies ie' tö ye' a̱ ichè: “Ttè tso' kitule yëkkuö i' ki̱, e' wà tköketke bet, e' kue̱ki̱ kë̀ iblarwa̱ be' wák ë̀ a̱.  
\v 11 Wé̱pa e̱' wamblö̀ sulu esepa múa̱t a̱s ikí̱ e̱' wamblö̀ sulu. Ñies wé̱pa e̱' ia'u̱ke se̱ne sulusi wa esepa múa̱t a̱s ikí̱ e̱' ia'ù̱ se̱ne sulusi wa. Erë wé̱pa dör yësyësë a̱s esepa kí̱ se̱r yësyësë. Ñies wé̱pa batseo̱' Skëköl tö a̱s esepa kí̱ se̱r batse'r.” 
\p  
\v 12 Jesús tö ichè: “Ye' datskene bet. Ye' wa̱ iské datse̱ mè sulitane a̱ eköl eköl we̱s ise̱r es.  
\v 13 Ye' dör íyi wì ena íyi bata, ttè tsá̱ ena ttè bata. Ye' tso'tke íyi ulitane yöki̱ ke̱we, ñies ye' se̱r michoë ke̱kraë.” 
\p  
\v 14 Wé̱pa tö idatsi' skueke Obeja Pupula pë́ wa a̱s idöttsa̱ buaë maneneë Skëköl a̱, ayëcha buaë esepa. Esepa ë̀ a̱ ka̱wö merdaë dökwa̱ Skëköl ká̱ a̱, se̱ne michoë e' kéli wö katök.  
\v 15 Erë wé̱pa dör ì sulu wamblökwakpa, wé̱pa wöbatsö alibchök, wé̱pa trërta̱', wé̱pa dör s'ttökwakpa, wé̱pa tö íyi diököl dalöieke, wé̱pa wöbatsö ka̱chök, esepa ko̱s a̱te̱ u'rki̱, kë̀ dë'wa̱ Skëköl ká̱ a̱. 
\p  
\v 16 Jesús tö ichè: “Ye' dör Jesús, e' tö Skëköl biyöchökwak patké ttè i' ko̱s chök ye' icha eruleë e'pa a̱. Ye' dör s'blú bak ká̱ ia̱ia̱ë kiè David, e' aleri datse̱ s'blúie ie' skéie e'. Ye' dör we̱s bëkwö olo burke dalölöë ká̱ ñirketke eta̱ es.” 
\p  
\v 17 Wiköl Batse'r ena Obeja Pupula tayë, e'pa tö ichè: “¡A' shkö́!” Ñies wé̱pa tö ttè i' ttsé, e'pa tö ichö́: “¡A' shkö́!” Wé̱pa ko̱s e̱rsine é̱na se̱ne michoë dí yák, esepa mú dö̀ se̱ne michoë dí yök ë́me kë̀ tuè̱ ta̱. 
\p  
\v 18 Ì tköraë e' tso' kitule yëkkuö i' ki̱, wé̱pa tö ittsé, esepa a̱ ye' tö ichè i' es: Yi tö ttè i' kí̱ kuötkéka̱, e' ta̱ esepa we'ikeraë sia̱rë Skëköl tö ì sulu ko̱s tso' kitule yëkkuö i' ki̱ ese wa.  
\v 19 Ñies yi tö ttè tso' kitule yëkkuö i' ki̱ e' we̱le yéttsa̱, e' ta̱ esepa a̱ Skëköl kë̀ tö ka̱wö mepa se̱nuk Skëköl ká̱ batse'r e' a̱, se̱ne michoë kéli wö katök we̱s itso' kitule yëkkuö i' ki̱ es. 
\p  
\v 20 Jesús tö ttè i' ko̱s ché a' a̱, e' tö ichè: “Moki̱ ye' datskene bet.” 
\p Es e' idir. ¡A Skëkëpa Jesús, be' shkö́! 
\p  
\v 21 A̱s Skëkëpa Jesús e̱r buaë chö̀ s'batse'rpa ulitane a̱.