\id JAS - Bribri NT + OT portions (Gen, Ex(portions) Jona) -Costa Rica 2009 (DBL -2013) 
\h Santiago 
\toc1 Yëkkuö kit Santiago tö 
\toc2 Santiago 
\toc3 Stg 
\mt1 Yëkkuö kit Santiago tö 
\mt2 Santiago 
\ip Yëkkuö i' kit Santiago tö. We̱lepa tö ibikeitsè tö ie' dör Jesús ël eköl. Ie' bak se̱nuk Jerusalén ena ee̱ ie' bak Jesús mik e̱rblökwakpa wökirie. Ñies mik Jesús ttekölpa tsá̱ ena Jesús mik e̱rblökwakpa wökirpa male̱pa e'pa ñì dapao̱' Jerusalén Pablo kanè pakoie, eta̱ Santiago tso' iwökirie (Hechos 15 sa̱ú̱). Mateo 13.55,56 tö Jesús ëlpa ena ikutapa e'pa chè. 
\ip Israel aleripa e̱rblë' Jesús mik esepa tai̱ë bak se̱nuk ká̱ bánet kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ a̱ o̱'kapaie. E'pa a̱ Santiago tö yëkkuö i' kit. Yëkkuö i' kit ie' tö kabene kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ cheke erë e' yöki̱ ie' tö iché: Mik se' se̱rkeia̱ ká̱ i' ki̱ eta̱ se' weirdaë Jesús mik e̱rblè kue̱ki̱, e' wa Skëköl tö se' ki̱meke se̱nuk yësyësë ie' a̱. E' kue̱ki̱ kë̀ se' kàne tkinukwa̱ se' weirke e' wa̱. Se' ké ttsë'nuk buaë mik s'weirke eta̱. Es Santiago tö iché. 
\ip E' kí̱ie ta̱ ie' tö iché we̱s se' se̱rke ena ì we̱ke se' tö, e' wa iwënewa̱ tö moki̱ se' e̱rblöke Jesús mik ö au. We̱s se' tö s'male̱pa sue̱ke e' dör ibua'ie. S'sia̱rëpa ki̱ Skëköl tkirke ena ie' wöa̱ ta̱ sulitane dör ñies. E' kue̱ki̱ kë̀ se' kàne inuköl blúpa sa̱u̱k bua'ie s'sia̱rëpa tsa̱ta̱. 
\ip E' kí̱ieta̱ Santiago tö iché tö inuköl blúpa tö s'sia̱rëpa watèttsa̱ ena kë̀ ipatuè̱ buaë, esepa ki̱ tai̱ë kabene tso' S'yë́ wöa̱, e' tö iwe'ikeraë s'sia̱rëpa we'ikè e' nuí̱ ki̱. 
\c 1  
\s1 Shke̱'wè̱ 
\p  
\v 1 Ye' dör Santiago. Ye' dör Skëköl ena Skëkëpa Jesucristo, e'pa kanè méso eköl. Ye' tso' yëkkuö i' shtök a' dör Skëköl icha\f + \fr 1:1 \fk a' dör Skëköl icha: \ft Griegoie ttè i' dör: \fqa ditséwö dabom eyök kí̱ böl bakyalmi ká̱ wa'ñe.\f* e'pa a̱. A' shke̱'wé̱miyö. 
\s1 S'weirke ko̱s e' dalë'ttsö̀sö 
\p  
\v 2 A ye' yamipa, mik ì sulu tköke a' ta̱ tsa̱ki̱ë a' ma'wo̱ie, eta̱ a' ibikeitsö́: “¡Ayëcha buaë ye' ta̱!”  
\v 3 E' wà dör tö a' wa̱ ijche̱r tö mik se' e̱rblöke Skëköl mik e' ma'o̱rke, eta̱ e' tö se' ki̱meke e̱' tkökwa̱ darërëë.  
\v 4 E' kue̱ki̱ a' e̱' tkö́wa̱ darërëë e̱rblök Skëköl mik, kë̀ ilo'yar a̱s a' e̱r kurwa̱ buaë darërëë we̱s ie' ki̱ ikiane es, kë̀ ì kiarpaia̱ a' ki̱ ie' wöa̱. 
\p  
\v 5 Erë a' we̱lepa kë̀ é̱na ia̱ne tö ì dör bua'ie wè̱, e' ta̱ ikiö́ Skëköl a̱ ta̱ ie' tö a' ki̱meraë a̱s a' é̱na iwà a̱r buaë. E' kiésö ie' a̱, e' kë̀ tö ie' tsiriwè̱. Ie' tö ì buaë meke sulitane a̱ tai̱ë kë̀ e̱rta̱'wa ekkë. E' kue̱ki̱ ikiö́ ie' a̱.  
\v 6 Erë mik a' tö ilè kié ie' a̱, eta̱ a' e̱rblö́ darërëë ie' ë̀ mik, kë̀ ibikeitsar bötböt. Yi ibikeitséka̱ bötböt, ese dör we̱s dayë u̱yè siwa̱' tö wì̱ a̱ dià a̱ es, kë̀ merta̱'wa̱ bë̀rë.  
\v 7-8 Yi dör es, ese e̱rbiköke bötböt ke̱kraë, kë̀ e̱rbikö̀ etkëme. E' kue̱ki̱ ese kë̀ tö ibikeitsök tö Skëköl tö ì mèmi ie' a̱. 
\p  
\v 9 S'yamipa sia̱rëpa e̱rblöke Jesús mik, esepa ttsë'nú buaë shu̱te̱, Skëköl tö ie'pa tkéka̱ pë' tai̱ë ie' a̱ e' kue̱ki̱.  
\v 10 Es ñies s'yamipa inuköl blúpa e̱rblöke Jesús mik, esepa ttsë'nú buaë shu̱te̱, Skëköl tö ie'pa wöéwa diöshe̱t e' kue̱ki̱. Ie'pa ta̱ itköraë we̱s ma'ma wörkua es.  
\v 11 Mik diwö deka̱ ba'baë, eta̱ e' tö ma'ma wörkua alabëwé̱wa̱ a̱newa, kë̀ wëria̱ buaë we̱s kuaë es. E' su̱ë itköraë inuköl blúpa ta̱, ie'pa íyi tso' tai̱ë, e' shu̱a̱ iblërdawa̱rak. 
\p  
\v 12 Wé̱pa ma'o̱rke e' dalë'ttsekerakitö e̱r bua' wa, ayëcha buaë esepa. Ie'pa dettsa̱ buaë, e' ta̱ se̱ne michoë merdaë ie'pa a̱ iskéie. E' muk Skëköl kablë' wé̱pa é̱na ie' dalër esepa ko̱s a̱. 
\p  
\v 13 Mik yi e̱rkié ì sulu wamblök, e' ta̱ kë̀ ichar: “Skëköl tö ye' e̱rkiöwé̱ ì sulu wamblök.” Kë̀ yi a̱ Skëköl e̱rkinuk ì sulu wamblök. Ñies Skëköl kë̀ tö yi e̱rkiöwe̱pa ì sulu wamblök. E' kue̱ki̱ kë̀ yi kàne ichök: “Skëköl tö ye' e̱rkiöwé̱ ì sulu wamblök.”  
\v 14 E' skéie, se' wák dër suluë, e' tö se' e̱rkiöwe̱ke ì sulu wamblök ta̱ sulu se' é̱na iwamblak.  
\v 15 E' ukuöki̱ ta̱ iwawamblésö. E' ukuöki̱ ta̱ se' wöblanewa̱tke ì sulu ë̀ wamblök, e' nuí̱ ki̱ s'duörawa̱. 
\p  
\v 16 A yamipa dalër tai̱ë ye' é̱na, kë̀ a' e̱' ki̱tö'u̱k.  
\v 17 Ì ko̱s dör buaë yësyësë tso' se' wa̱, ese meke se' a̱ S'yë́ tso' ká̱ jaì a̱, e' tö. Ì ko̱s dalöburke ká̱ jaì a̱, e' yö' ie' tö. Íyi ekkë ko̱s e' olo maneo̱rta̱'ne, erë ie' kë̀ e̱' mane'u̱ta̱'ne. Ie' wák dër buaë yësyësë ke̱kraë.  
\v 18 Ie' wák e̱r wa, ie' tö ibikeits se' e̱r mane'u̱k pa̱'a̱li̱ ie' ala'rie, se' tö ie' ttè moki̱ klö'wé̱ e' batamik. Ie' tö iwé̱ es a̱s se' dö̀ íyi ko̱s yö' ie' tö ese tsá̱ bua'ie. 
\s1 Skëköl ttè iu̱tö̀sö 
\p  
\v 19 A yamipa dalër tai̱ë ye' é̱na, ye' ttö̀ ttsö́. Mik yile ttöke a' ta̱, eta̱ ikukueblö́ bua'ie, kë̀ iiu̱tar bet ena kë̀ a' ulunukka̱ bet.  
\v 20 Se' ulur e' kë̀ tö se' kè se̱nuk yësyësë Skëköl wörki̱.  
\v 21 E' kue̱ki̱ e̱' ya'we̱ ko̱s ena ì sulu skà tso' tai̱ë, ese ko̱s watö́ttsa̱ u̱yö́ttsa̱ a' tö se̱raa̱. E' skéie Skëköl ttè tso' se' e̱r a̱, e' klö'ú̱, e' wà iu̱tö́ bë̀rë e̱r bua' wa. Ttè e' tkëule a' a̱ we̱s íyi kuatkèsö es. Ttè e' a̱ a' tsa̱tkërmi. 
\p  
\v 22 Erë kë̀ a' tö Skëköl ttè ki̱ttsar kukuö̀ ë̀ wa, iwà iu̱tö́ moki̱ë. A' kë̀ tö iwè̱ es, e' ta̱ a' e̱' ki̱tö'u̱ke.  
\v 23 Yile tö Skëköl ttè ttsé kukuö̀ ë̀ wa, erë kë̀ itö iwà iu̱tè, e' ta̱ ese dör we̱s wëm e̱' sa̱ù̱ wösuo̱ wa es.  
\v 24 Ie' e̱' sué̱ wösuo̱ wa ta̱ imía̱, erë bet ié̱na ichowa tö ì sué̱itö iwö ki̱. Ta̱ ¿iö́k ie' e̱' wö sué̱?  
\v 25 Erë yi e̱r me'rie ttè dalöiëno yësyësë tso' s'yottsa̱ ì sulu ulà a̱ e' ki̱, ta̱ e' a̱ ie̱' tkökewa̱ darërëë ena iwà iu̱tekeitö buaë, kë̀ ichöta̱'wa ié̱na, ese a̱ Skëköl e̱r buaë chöraë ì ko̱s we̱keitö e' a̱. 
\p  
\v 26 Yi e̱' bikeitsö̀ tö ie' dör Skëköl dalöiökwak moki̱ë, erë kë̀ ikkö̀ ki̱ ì sulu blërta̱'wa̱ chè, e' ta̱ ese e̱' ki̱tö'u̱ke sia̱rë. Ie' e̱' bikeitsö̀ tö ie' dör Skëköl dalöiökwak, erë e' dör ka̱che, kë̀ wà ta̱'.  
\v 27 Erë Skëköl dör S'yë́, e' wöa̱ wé̱pa tö ie' dalöieke yësyësë, kë̀ ì sulu ta̱', esepa tö jchu'rlapa ena alakölpa schö́pa weirke sia̱rë, esepa ki̱meke. Ñies ie'pa kë̀ e̱' ia'u̱ta̱'ka̱ ì sulu tso' ká̱ i' a̱ ese wa. 
\c 2  
\s1 Sulitane dalöiö̀sö ñikkëë 
\p  
\v 1 A yamipa, se' e̱rblöke Skëkëpa Jesucristo olo ta̱' tai̱ë e' mik, esepa ké sulitane sa̱u̱k ñikkëë.  
\v 2-3 Iwà kkachekeyö a' a̱ i' es: ichö̀sö tö wëm inuköl blú debitu̱ eköl wé̱ a' ñì dapa'u̱ke ee̱, paiëule buaë datsi' bua'bua wa, ñies ula'tsio iéitö dalölöë. E' kiéwa̱ a' tö we̱shke̱ ta̱ ishke̱'wé̱ buaë ta̱ iché ia̱: “be' e̱' tkö́se̱r í̱e̱ kula' buaë i' ki̱.” E' wösha̱ ta̱ s'sia̱rë debitu̱ eköl datsi' nula sulu dö́ ë̀ ta̱ a' tö ichè ie' a̱: “Be' e̱' duö́dur se̱e̱ ö be' e̱' tkö́se̱r i̱ski̱.”  
\v 4 A' tö iwé̱ es, e' ta̱ a' e̱' wamblö̀ suluë. A' e̱r suluë, e' kue̱ki̱ a' kë̀ tö s'dalöieta̱' ñikkëë. 
\p  
\v 5 A yamipa dalër tai̱ë ye' é̱na, ye' ttö̀ ttsö́: wé̱pa dör sia̱rë ká̱ i' a̱ esepa shu̱kitbak Skëköl tö a̱s ie'pa dö̀ e̱rblè ie' mik e' blúie. Ñies ie'pa shu̱kitbakitö a̱s idörak wé̱pa blúie ie' tso' e' kí̱ie we̱s ie' kablë' wé̱pa é̱na ie' dalër esepa a̱ es.  
\v 6 Erë ie'pa dalöse̱we̱kewa̱ a' tö. E' skéie inuköl blúpa sue̱ke a' tö buaë dalöieke tai̱ë, erë esepa tö a' we'ikeke sia̱rë. Ie'pa wa̱ a' mi'ke kkatè s'shu̱lökwakpa wörki̱.  
\v 7 A' dör Jesucristo icha erë inuköl blúpa tö ie' cheke suluë. ¿We̱s esepa dalöièmi a' tö s'sia̱rëpa tsa̱ta̱? 
\p  
\v 8 Skëköl ttè dalöiëno bua'ie kitule iyëkkuö ki̱, e' tö ichè, “A' male̱pa dalëritsö́ we̱s a' wákpa e̱' dalër es.”\f + \fr 2:8 \ft Levítico 19.18\f* Ttè e' wà iu̱té a' tö moki̱, e' ta̱ e' dör buaë.  
\v 9 Erë a' kë̀ tö sulitane suè̱ ñikkëë, e' ta̱ a' tso' ì sulu wamblök. E' wa a' tso' ttè dalöiëno bua'ie e' dalöse̱u̱kwa̱.  
\v 10 Yi tö ttè dalöiëno e' dalöieke iekkë ta̱ se̱raa̱, erë e' et dalöse̱wé̱wa̱itö, e' ta̱ e' dör we̱s ie' tö ttè ko̱s dalöse̱wé̱wa̱ es. E' nuí̱ ko̱s a̱ne ie' ki̱.  
\v 11 E' wà dör tö Skëköl tö iyë': “kë̀ a' ka̱wö ta̱' s'se̱newa̱bak dalöse̱u̱kwa̱,” ñies e' wák tö iyë': “kë̀ a' ka̱wö ta̱' s'ttökwa̱.” Kë̀ se' wa̱ s'se̱newa̱bak dalöse̱o̱newa̱, erë s'ttéwa̱sö, eta̱ e' wa se' ianewa̱ ttè dalöiëno e' dalöse̱u̱kwa̱wak.  
\v 12 Ttè e' me'a̱t Skëköl tö se' tsa̱tkoie se' e̱r sulu e' yöki̱. Ttè e' wa ie' tö s'shu̱leraë aishkuö ta̱. E' kue̱ki̱ a' ttö́, a' se̱nú we̱s ttè e' tö ichè es.  
\v 13 Kë̀ sö s'male̱pa suè̱ e̱r sia̱rë wa, e' ta̱ mik se' shu̱lirketke, eta̱ Skëköl kë̀ tö se' sue̱pa e̱r sia̱rë wa. Erë s'male̱pa sue̱kesö e̱r sia̱rë wa, e' ta̱ idörattsa̱ buaë se' a̱ mik se' shu̱lirketke eta̱. 
\s1 Ì buaë wé̱sö s'male̱pa a̱ e' wa iwënewa̱ tö moki̱ se' e̱rblöke Skëköl mik 
\p  
\v 14 A yamipa, yi e̱' chö̀: “ye' e̱rblöke Skëköl mik”, erë ese kë̀ tö ì buaë we̱ku̱' s'male̱pa ki̱moie iwà kkachoie, e' ta̱ ie' e̱' chö̀ es, e' kë̀ dör ìie bua'. ¿We̱s ie' tsa̱tkërmi?  
\v 15 E' wà kkachekeyö a' a̱ i' es: ichö̀sö tö s'yami eköl, wëm ö alaköl, ese tso' sia̱rë, datsi' kë̀ ta̱', chkewö kë̀ ta̱',  
\v 16 eta̱ a' we̱le tö iché ie' a̱: “Be' shkö́ wöbla wa, Skëköl be' ki̱mè. Be' e̱' paiö́ buaë, be' chkö́ buaë.” A' tö iché ie' a̱ es, erë ì kiane ie' ki̱ e' kë̀ mène a' wa̱ ie' a̱, e' ta̱ e' wa ¿ì buaë wé̱ a' tö?  
\v 17 Es ñies se' e̱' chö̀ tö se' e̱rblöke Skëköl mik, erë se' kë̀ tö ì buaë we̱ku̱' s'male̱pa a̱ iwà kkachoie, e' ta̱ se' e̱' chö̀ es, e' kë̀ dör ìie bua'. 
\p  
\v 18 A' we̱le tö ichèmi ye' a̱: “ye' tsa̱tkërdaë ye' e̱rblöke Skëköl mik e' ë̀ batamik.” A' we̱le skà tö ichèmi ye' a̱: “ye' tsa̱tkërdaë ì buaë we̱keyö e' ë̀ batamik.” 
\p Ye' tö ie'pa iu̱tèmi i' es: S'e̱rblöke Skëköl mik ena ì buaë we̱kesö, e' mir ñita̱. Se' kë̀ wa̱ ì buaë o̱ne, e' ta̱ kë̀ se' a̱ iwà kkayënuk tö se' e̱rblöke Skëköl mik. Erë se' tö ì buaë we̱ke, e' ta̱ e' wa se' tso' iwà kkachök tö moki̱ se' e̱rblöke Skëköl mik.  
\v 19 Se' e̱' chö̀ tö iklö'wé̱sö tö Skëköl dör eköl ë̀me, eta̱ e' dör buaë. Erë ñies aknamapa tö iklö'wé̱ es, eta̱ e' tö ie'pa suawe̱keka̱ painuwe̱keka̱ tai̱ë. 
\p  
\v 20 Kë̀ a' se̱nuk we̱s kë̀ se' e̱r ta̱' es. A' é̱na iwà a̱nú tö yi e̱' chö̀ tö ie̱rblöke Skëköl mik, erë kë̀ itö ì buaë we̱ku̱', e' ta̱ ie̱' chö̀ es e' kë̀ dör ìie bua'.  
\v 21 Se' yë́ bak ká̱ ia̱ia̱ë kiè Abraham, e' tö ilà kiè Isaac, e' méka̱ ka̱' yö'itö íyi moka̱ Skëköl a̱ e' ki̱ ttèwa̱ ña'wè̱wa we̱s Skëköl tö iu̱k patkë' es. Moki̱ ie' mí e' wà u̱k erë Skëköl tö iwöklö'wé̱. Skëköl tö isué̱ tö moki̱ ie' mí ittö̀ wà iu̱tök. E' kue̱ki̱ ie' tö iklö'wé̱ we̱s wëm yësyësë es. ¿E' kë̀ jche̱r a' wa̱?  
\v 22 Es a' é̱na ia̱rmi tö moki̱ ie' e̱rblé Skëköl mik. Ie' tö Skëköl ttö̀ wà iu̱té, e' tö iwà kkaché tö moki̱ ie' e̱rblé imik.  
\v 23 Es ì tso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ e' wà a̱ne se' é̱na, e' tö ichè: “Abraham e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ iklö'wé̱itö we̱s pë' buaë yësyësë es.”\f + \fr 2:23 \ft Génesis 15.6\f* E' kue̱ki̱ ie' kine Skëköl sini'.  
\v 24 Es se' wa̱ ijche̱r tö Skëköl tö se' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es, ì buaë we̱kesö iwà kkachoie tö se' e̱rblöke ie' mik ese batamik. E' kë̀ dör tö se' e̱rblöke ie' mik e' ë̀ batamik. 
\p  
\v 25 Es ñies ibak ká̱ ia̱ia̱ë alaköl trër tai̱ë kiè Rahab, e' ta̱. Josué tö wëpa patké Jericó weblök tö we̱s iulà dö̀mi iska'. Ká̱ e' a̱ e'pa kiéwa̱ Rahab tö buaë ie' u a̱ itsa̱tkoie. E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö ñala̱ kua̱'ki̱ kkaché ie'pa a̱ a̱s e' wa itköshkardak. Es ie' tö iwà kkaché tö ie' e̱rblé Skëköl mik. E' batamik Skëköl tö ie' klö'wé̱ we̱s alaköl yësyësë es. 
\p  
\v 26 Mik se' duowa̱, eta̱ se' wiköl mía̱ ta̱ s'nu ë̀ a̱te̱. E' sù̱ mik se' e̱' chö̀ tö se' e̱rblöke Skëköl mik, erë kë̀ ì buaë we̱ku̱'sö iwà kkachoie, e' ta̱ se' e̱' chö̀ es, e' dör we̱s s'nu es, kë̀ dör ìie bua'. 
\c 3  
\s1 S'kkö̀ paklöù̱sö a̱s kë̀ sö ì sulu chö̀ 
\p  
\v 1 A yamipa, a' wa̱ ijche̱r tö sa' wé̱pa tso' a' wöbla'u̱k Skëköl ttè wa, esepa chakeraë aishkuö ta̱ Skëköl tö tai̱ë s'male̱pa kë̀ dör s'wöbla'u̱kwakpa esepa tsa̱ta̱. E' kue̱ki̱ kë̀ a' e̱' yuökka̱ s'wöbla'u̱kwakpaie tai̱ë.  
\v 2 Sulitane tö ì sulu wambleta̱' tai̱ë. Erë wé̱ kë̀ tö ì sulu cheta̱' yës, ese dör buaë yësyësë. Ie' a̱ e̱' wöklörmi a̱s kë̀ itö ì sulu ko̱s wamblö̀.  
\v 3 Kabaio diché tai̱ë, erë ikkö̀ payuekewa̱sö ttsa'ukuöla wa ta̱ iwëttsè̱misö we̱s se' ki̱ ikiane es.  
\v 4 Ñies kanò blubluë shköke dayë ki̱, ese bikeitsö́. E'pa dör bërie, e' u̱yeke siwa̱' tö darërëë, erë iñakoie e' dör tsirlala, e' wa iñakökwak tö iñakeke buaë dö̀ wé̱ ie' ki̱ ikiane tö imi' ee̱.  
\v 5 Es s'kkö̀ dör tsirlala, erë e' a̱ ì tai̱ë wamblërmi we̱s bö'wö tsir tö të tai̱ë ña'wè̱wa es.  
\v 6 S'kkö̀ dör we̱s bö' es, e' dör ì sulu chö́k tso' se' a̱. Se' tso'ia̱ ttsë'ka, e' dalewa e' tö se' wák ko̱s e' sulu'we̱kewa̱ ke̱kraë we̱s bö' s'ña'wè̱ es. Bö' e' datse̱ bö' ké̱ a̱.  
\v 7 Iyiwak ulitane urutërmi se' a̱. Iyiwak kañiru ko̱s, dù, tkabë̀, ñies ì tso' dayë a̱, e' ko̱s urutöo̱ule se' wa̱.  
\v 8 E' skéie kë̀ yi a̱ ikkö̀ paklönuk a̱s kë̀ itö ì sulu chö̀. S'kkö̀ a̱ ì sulu dökettsa̱ ke̱kraë, kë̀ wöklör se' a̱. E' tö s'sulu'we̱ke we̱s kapöli sulusi tö s'ttèwa̱ es.  
\v 9 S'kkö̀ wa se' tö Skëköl dör S'yë́ e' ki̱kekeka̱ e' ë̀ wa se' alibchöke s'male̱pa yö'itö we̱s ie' wák es e'pa ki̱.  
\v 10 Se' e̱r buaë chöke, se' alibchöke s'kkö̀ e' ë̀ wa. A yamipa, kë̀ se' kàne e̱' wamblök es.  
\v 11 ¿Wé̱ a' wa̱ isu̱ule tö di' tum etkë̀ a̱ yëri tskirke ena di' se̱se̱ tskirke?  
\v 12 A' wa̱ ijche̱r buaë tö higo klö̀ kë̀ wörta̱' olivoie ö uva kicha kë̀ wörta̱' higoie. A yamipa, es ñies di' se̱se̱ ena yëri kë̀ tskirku̱' di' tum etkë̀ a̱. 
\s1 Skëköl siwé̱ moki̱, e' tö se' ké se̱nuk yësyësë 
\p  
\v 13 A' we̱lepa e̱' bikeitsö̀ tö a' wa̱ siwa̱' meke Skëköl tö e' jche̱r tai̱ë iwà a̱ne buaë a' é̱na, e' ta̱ e' wà kkachö́ se̱ne yësyësë e' wa. A' se̱nú kë̀ e̱' ttsöta̱'ka̱ we̱s wé̱pa wa̱ siwa̱' yësyësë jche̱r esepa se̱r es.  
\v 14 Erë a' ukyërkeia̱ ñita̱, a' kköwërkeia̱ ñita̱, ese tso'ia̱ a' e̱r sulu'u̱kwa̱, e' ta̱ kë̀ a' e̱' ttsökka̱ tö a' wa̱ siwa̱' yësyësë jche̱r. A' e̱' ttsö̀ka̱ es, e' ta̱ a' tso' ka̱chök.  
\v 15 Siwa̱' ese kë̀ mène Skëköl tso' ká̱ jaì a̱ e' wa̱. E' dör siwa̱' tskirke ká̱ i' ki̱ s'ditsö e̱r a̱ ese. E' meke se' a̱ bë́ tö.  
\v 16 Mik se' ukyërke kköwërke ñì ta̱ eta̱ ee̱ tai̱ë se' ñì chiliu̱ke, ee̱ ì sulu ko̱s wamblërke.  
\v 17 E' skéie, wé̱pa tö Skëköl siwa̱' datse̱ ká̱ jaì a̱ e' iu̱teke, esepa se̱rke yësyësë. Esepa se̱rke bë̀rë ñita̱. Ie'pa e̱r buaë ñì ki̱. Ie'pa tö s'male̱pa sue̱ke e̱r sia̱rë wa tai̱ë. Ie'pa tö ì buaë we̱ke ke̱kraë sulitane a̱ ñikkëë e̱r moki̱ wa.  
\v 18 Wé̱pa tö s'patteke e̱r bua'u̱kne ñì ki̱, esepa dör we̱s íyi kuatkökwak es. Se̱ne bë̀rë kuatkeke ie'pa tö ta̱ e' wà dörattsa̱ se̱ne yësyësëie. 
\c 4  
\s1 Yi é̱na se̱ne sulu dalër, ese dör Skëköl bolök 
\p  
\v 1 ¿Ì tö a' ké ñì tsiriu̱k ñippök ñita̱? E' dör tö a' é̱na ì sulu wamblak e̱' ttsë'wo̱ie buaë, ese tso' ñippök, ì buaë tso' a' e̱r a̱, ese ta̱.  
\v 2 Ilè kkecheke a' tö tai̱ë, erë e' wà kë̀ dö̀ a' ulà a̱, e' kue̱ki̱ a' tso'tke s'ttökwa̱. Ilè tö a' ukyëwe̱ke, erë e' kë̀ dö̀ a' ulà a̱, e' kue̱ki̱ a' ñì tsiriu̱ke ñippöke ñita̱. Erë ì kiane a' ki̱, ese kë̀ kiè a' tö Skëköl a̱, e' kue̱ki̱ kë̀ idö̀ a' ulà a̱.  
\v 3 Mik ilè kié a' tö Skëköl a̱, eta̱ kë̀ a' wa̱ ikine e̱r moki̱ wa. A' é̱na iwà we'ikakwa a' wákpa ki̱ e̱' ttsë'wo̱ie buaë. E' kue̱ki̱ kë̀ a' ulà a̱ idë'.  
\v 4 ¡A' kë̀ tö Skëköl dalöiè we̱s trër wakpa kë̀ tö imaso dalöiè es! ¿A' kë̀ wa̱ ijche̱r tö ì sulu tso' ká̱ i' a̱, ese wa se' wöbatsö, e' ta̱ se' mía̱ Skëköl bolökie? Iskà chekeneyö, yi tö ì sulu tso' ká̱ i' a̱ ese sini'kué̱, e' ta̱ ese wák mía̱ Skëköl bolökie.  
\v 5 Kë̀ a' tö ibikeitsök tö ë́ Skëköl yëkkuö tö ichè: “Skëköl tö se' wiköl me'a̱t se̱nuk se' e̱r a̱, e' ulatska tkënettsa̱ se' ki̱, e' tö se' sibirtseke tai̱ë.”  
\v 6 Erë ì sulu wamblak se' é̱na ese wöklö'u̱k Skëköl tö s'ki̱meke tai̱ë. Es itso' kitule ie' yëkkuö ki̱ wé̱ ichèitö: “Wé̱pa e̱' ttsö̀ka̱ tai̱ë, esepa wöklö'we̱ke Skëköl tö. Erë wé̱pa e̱' wöéwa diöshe̱t, esepa a̱ ie' e̱r buaë chö̀.”\f + \fr 4:6 \ft Proverbios 3.34\f* 
\v 7 E' kue̱ki̱ a' e̱' mú Skëköl ttè dalöiök. Bë́ kë̀ iu̱tar ta̱ ie' tkörashkar a' yöki̱.  
\v 8 A' e̱' batsö́ Skëköl mik ta̱ ie' e̱' batsöra a' mik. ¡A pë' sulusipa, se̱ne sulu olo'yö́, a' e̱r batse'ú̱! A' e̱rbikökeia̱ bötböt, e' olo'yö́, e' skéie a' e̱rbikö́ etkëme Skëköl ë̀ a̱.  
\v 9 ¡A' e̱rianú, a' kköchö́ tai̱ë, a' i̱ú̱ sia̱rë! ¡Kë̀ a' jañukia̱, e' skéie a' i̱ú̱ sia̱rë! ¡Kë̀ a' ttsë'nukia̱ buaë, e' skéie a' e̱rianú!  
\v 10 A' e̱' ö́wa bë̀rë Skëköl wöa̱ ta̱ ie' tö a' ki̱keraka̱. 
\s1 Kë̀ se' ñì chök suluë 
\p  
\v 11 A yamipa, kë̀ a' ñì chök suluë. Yi tö iyami cheke suluë ö iwatekeitö, e' dör we̱s Skëköl ttè dalöiëno cheke suluë ena iwateke es. Es ese tö idalöse̱wé̱wa̱. A' tö iwé̱ es, e' ta̱ a' e̱' tkéka̱ iwà shu̱lök, kë̀ dör iwà dalöiök.  
\v 12 Skëköl eköl ë̀ tö ittè dalöiëno me'a̱t se' a̱. Ie' ë̀ dör s'shu̱lökwak. Ie' ë̀ a̱ se' tsa̱tkërmi. Ie' ë̀ a̱ se' kichatërmi. Eta̱ ¿yi tö a' a̱ ka̱wö mé s'male̱pa kichatök? 
\s1 Kë̀ se' e̱' ttsökka̱ 
\p  
\v 13 Ye' ttö̀ ttsö́. A' we̱lepa tö ichèmi i' es: “Bulebök sa' mi'ke ká̱ kua̱'ki̱, eta̱ ee̱ sa' se̱rke duas ek ta̱ sa' kaneblö̀mi tai̱ë, inuköl klö'we̱raë sa' tö tai̱ë e̱' blu'wo̱ie.”  
\v 14 A' tö ichèmi es, erë ì tkö̀mi a' ta̱ e' kë̀ ijche̱r a' wa̱. A' dör we̱s mochka es, bla'mi ta̱ sö isué̱, erë bet ta̱ kë̀ iku̱'ia̱.  
\v 15 A' ka̱wöta̱ ichök i' es: “Skëköl ki̱ ikiane, e' ta̱ sa' se̱rmiia̱ ta̱ kanè wé̱sele wè̱mi sa' tö.”  
\v 16 Erë a' e̱' ttsö̀ka̱ tai̱ë, e' kue̱ki̱ a' kë̀ tö icheta̱' es. A' ibikeitseke tö a' se̱rke a' wákpa ë̀ mik. Se' e̱' ttsö̀ka̱ es, e' ko̱s dör suluë.  
\v 17 Ì dör buaë wè̱, ese jche̱r se' wa̱, erë kë̀ se' wa̱ io̱ne, e' ta̱ e' dör suluë. 
\c 5  
\s1 Inuköl blúpa pattè 
\p  
\v 1 ¡A inuköl blúpa, ye' ttö̀ ttsö́! ¡Skëköl tö a' we'ikeraë, e' ké̱wö döketke a' ki̱! ¡E' kue̱ki̱ a' i̱ú̱, a' kköchö́ tai̱ë!  
\v 2 Ì bua'bua tso' a' wa̱ tai̱ë, ese sulunewa̱tke, a' datsi' katétke powak tö.  
\v 3 Ñies a' orochka, a' inukölchka ko̱s, e' döli toka̱tke weirketke. Döli e' tö iwà kkacheke tö a' kkë'blö suluë. E' kue̱ki̱ aishkuö ta̱ a' weirdaë bö' ké̱ a̱. Ká̱ i' e̱rkewatke, erë a' tso'ia̱ íyi blök tai̱ë a' wákpa a̱.  
\v 4 A' tö ittsö́. Wé̱pa kaneblöke a' a̱ a' iyiwö shtök, e'pa kë̀ pato̱ne a' wa̱. E' tö ie'pa kköchöwe̱ke tai̱ë, e' ttsé Skëköl diché ta̱' tai̱ë e' tö.  
\v 5 Ká̱ i' a̱ a' wa̱ íyi bua'bua tso' tai̱ë e̱' ttsë'wo̱ie buaë. Ñermata a' dör we̱s köchi kiéiesö ttèwa̱ es; köchi kë̀ é̱na ia̱ne tö ì sulu datse̱ iki̱.  
\v 6 Pë' se̱r yësyësë kë̀ a̱ e̱' tsa̱tkër a' yöki̱, esepa kkaté a' tö wöméttsa̱ ttèwa̱. 
\s1 Se' weirke dalë'ttsö̀sö bë̀rë e̱r bua' wa 
\p  
\v 7 A yamipa, a' weirke ko̱s, e' dalë'ttsö́ e̱r bua' wa bë̀rë dö̀ mik Skëkëpa Jesucristo datskene eta̱. Íyi kuatkökwakpa sa̱ú̱ we̱s ie'pa tö iwörke e' wà paneke bë̀rë e̱r bua' wa es. Ñies ie'pa tö ka̱li̱ paneke bë̀rë e̱r bua' wa a̱s iyiwö tskir, talar buaë, wöne tai̱ë.  
\v 8 Skëkëpa datskene e' ké̱wö döketke tsi̱net, e' kue̱ki̱ e' wà panú bë̀rë. A' e̱' tkö́wa̱ darërëë ie' a̱. 
\p  
\v 9 A yamipa, kë̀ a' ñì chök suluë a̱s a' kë̀ we'ikö̀ Skëköl tö. Jesucristo dör s'shu̱lökwak, e' döketke tsi̱net we̱s yi dökewa̱tke ukkö a̱ es.  
\v 10 A yamipa, Skëköl ttekölpa bak ká̱ ia̱ia̱ë, e'pa weine tai̱ë, e' dalë'ttsë'rakitö bë̀rë e̱r bua' wa. E' sa̱ú̱, eta̱ iwà ú̱ es.  
\v 11 Se' tö ichè: “Wé̱pa weine sia̱rë, e' dalë'ttsérakitö bë̀rë e̱r bua' wa, ayëcha buaë esepa.” A' wa̱ ittsëule tö ká̱ ia̱ia̱ë wëm bak eköl kiè Job, e' weine tai̱ë, erë ie' tö idalë'ttsë' bë̀rë e̱r bua' wa. Ñies a' wa̱ ijche̱r tö mik iweine sia̱rë e' tka, eta̱ Skëköl e̱r buaë yë' ie' a̱ tai̱ë. Skëköl e̱r dör buaë, se' wër sia̱rë ie' wa, e' kue̱ki̱ ie̱r buaë yë' Job a̱ tai̱ë. 
\p  
\v 12 A yamipa, ttè chekeyö i' e' dör ibua'ie: Mik a' tö ì cheke, eta̱ kë̀ ichar: “Ì chéyö e' dör moki̱ Skëköl tö ká̱ jaì ena ká̱ i' yö' e' wöwa” ö yile skà wöwa. A' ttö́ etkë̀. Mik a' icheke, “tö́”, eta̱ es idir; mik a' icheke, “au”, eta̱ es idir. A' ichö́ es a̱s kë̀ a' kichatër. 
\s1 Ikiö̀sö Skëköl a̱ ñì ki̱ 
\p  
\v 13 A' we̱le weirke e̱riarke sia̱rë, e' ta̱ ese ttö́ Skëköl ta̱. A' we̱le ttsë'rke buaë, e' ta̱ ese tö Skëköl ki̱kö́ka̱ ittsé wa.  
\v 14 A' we̱le duöke, e' ta̱ ese tö Skëkëpa Jesús icha erule e'pa wökirpa tsu̱k patkö́, a̱s e'pa bitu̱ ikiök Skëköl a̱ iki̱ ena kiö̀ tök iki̱ Skëkëpa ttö̀ wa.  
\v 15 Ie'pa tö ikié Skëköl a̱ e̱rblè imik moki̱ e' wa, e' ta̱ ibuardane ta̱ Skëkëpa tö ikeraka̱ne. Ñies ì sulu nuí̱ tso' iki̱, e' ta̱ e' olo'yeraëitö iki̱.  
\v 16 E' kue̱ki̱ a' e̱' kkatö́ka̱ ñì a̱ ta̱ ikiö́ Skëköl a̱ ñì ki̱ a̱s a' buarne. Mik s'se̱r yësyësë, esepa tö ì kié Skëköl a̱ e̱r moki̱ wa, eta̱ ie' tö iwà iu̱teraë buaë tai̱ë.  
\v 17 Skëköl tteköl bak ká̱ ia̱ia̱ë kiè Elías, e' dör s'ditsö we̱s sulitane es. Erë ie' tö iki' Skëköl a̱ e̱r moki̱ wa tö a̱s ka̱li̱ kë̀ yër, eta̱ ka̱li̱ kë̀ yëne dö̀ duas mañal kí̱ sha̱böts.  
\v 18 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö ikiéne Skëköl a̱ tö a̱s ka̱li̱ yërne, eta̱ moki̱ ka̱li̱ yënene ta̱ íyi kuá ko̱s talane buaë. 
\s1 Ì sulu wamblökwakpa ki̱musö ilo'yök 
\p  
\v 19 A yamipa, a' we̱le tö ttè moki̱, e' olo'yé, erë a' we̱le skà tö iki̱mé a̱s idöne iiu̱tökne, e' ta̱ e' dör buaë.  
\v 20 A' é̱na ia̱nú tö wé̱pa tö pë' sulusi ki̱mé ì wambléitö e' olo'yök, esepa tö ie' tsa̱tkée ikichatër yöki̱, ñies inuì̱ tai̱ë e' ko̱s olo'yane iki̱.