\id HEB - Bribri NT + OT portions (Gen, Ex(portions) Jona) -Costa Rica 2009 (DBL -2013) 
\h Hebreos 
\toc1 Yëkkuö kitule hebreowak a̱ 
\toc2 Hebreos 
\toc3 Heb 
\mt1 Yëkkuö kitule hebreowak a̱ 
\mt2 Hebreos 
\ip Yëkkuö i' kite̱ Israel aleripa e̱rblé Jesús mik e'pa a̱. Ñies ie'pa kiè hebreowak ena judiowak. Kë̀ yi wa̱ ijche̱r yi tö yëkkuö i' kit. Pë' we̱le tö ibikeitsè tö Pablo tö ikit. We̱le skà tö ichè tö Bernabé tö ikit. We̱le tö ichè tö Apolo tö ikit erë kë̀ s'wa̱ ijche̱r yi tö ikit. We̱le tö ibikeitsè tö ikite̱ Roma wakpa tö Jerusalén suluo̱'wa̱ e' yöki̱ duas dabom kuryök Jesús kune'bak e' ukuöki̱ (70 D.C.). 
\ip Israel aleripa e̱rblë' Jesús mik e' kue̱ki̱ e'pa bak weinuk. Ie'pa we̱lepa é̱na ie̱rblö̀ Jesús mik e' olo'yak ta̱ ishkakne Moisés ttè diki̱a̱. E' kue̱ki̱ yëkkuö i' kite̱ ie'pa a̱ iki̱morak e̱' tkökwa̱ darërëë Jesús mik. S'ki̱töu̱kwakpa tö ie'pa wöbla'we̱ke tö Jesús kë̀ diché ta̱' ie'pa ki̱moie, e' kue̱ki̱ ie'pa ka̱wöta̱ ie'pa e̱rblö̀ imik e' olo'yök. E' kue̱ki̱ yëkkuö i' kite̱ Jesús mik e̱rblökwakpa a̱ Jesús kkachoie ie'pa a̱ i' es: Skëköl e̱' kkaché se' a̱ Jesús wa a̱s se' é̱na ia̱r buaë. Ká̱ ia̱ia̱ë ta̱ ie' utbitu̱ se' ta̱ ittekölpa wa ena ibiyöchökwakpa wa ena Moisés wa, erë bataie ta̱ iut se' ta̱ ilà eköl ë̀ Jesucristo e' wa. 
\ip E' kí̱ie ta̱ ká̱ ia̱ia̱ë Skëköl tö iyë'bak tö ie' kablörane Israel aleripa a̱. E' wà tka Jesucristo wa e' chè yëkkuö i' tö. Ñies sacerdotepa tö iyiwak jcheke Jerusalén ká̱ bit ekkë judiowak nuì̱ olo'yoie. Iyiwak jchërke e' kë̀ diché ta̱' se' nuì̱ paiklottsa̱ da'a̱ie. E' kue̱ki̱ ie'pa tö ijcheke ke̱kraë erë e' kë̀ dör buaë shu̱te̱ Skëköl wöa̱. E' kue̱ki̱ Jesucristo köte̱wa̱ etökicha ë̀ se' nuì̱ paiklottsa̱, e' je' dör buaë shu̱te̱ Skëköl wöa̱. E' kue̱ki̱ Jesús dör ibua'ie. E' kue̱ki̱ se' ka̱wöta̱ e̱rblök ie' mik ena ie' ë̀ ka̱wöta̱ ttö̀ iu̱tè. I̱'ñeta̱ ie' tkër Skëköl wörki̱ se' tté chök Skëköl a̱. Ie' dör ibua'ie e' kue̱ki̱ Israel aleripa e̱rblé ie' mik e'pa kë̀ ka̱wöta̱ ie' olo'yök. Ie' wa iyë́ tö ñala̱ yö' se' a̱ döka̱ ika̱ska'. E' kue̱ki̱ se' ka̱wöta̱ se̱nuk e̱' meulettsa̱ weinuk e̱rblè Jesús mik e' kue̱ki̱. Se' tö ie' watéttsa̱ e' ta̱ Skëköl tö se' shu̱leraë we̱s ie' tö Israel aleripa shu̱li' es. 
\c 1  
\s1 Skëköl ut se' ta̱ ilà wa 
\p  
\v 1 Skëköl utbitu̱ tai̱ë se' yë́pa bak ká̱ ia̱ia̱ë e'pa ta̱ ittekölpa wa. Ie' utbitu̱ ie'pa ta̱ tai̱ë kua̱'ki̱ kua̱'ki̱.  
\v 2 Erë i̱'ñe ta̱, mik ká̱ i' e̱rkewatke e' ké̱wö ska' ta̱, ie' tté se' ta̱ iwák alà patkë'itö ká̱ i' ki̱ e' wa. Tsa̱we ta̱ ie' tö íyi ulitane yö' ilà ta̱ ñita̱. Ñies ie' tö ilà tkë'ka̱bak a̱s íyi ulitane dö̀ ie' ulà a̱ aishkuö ta̱.  
\v 3 Skëköl Alà dör iyë́ olo tai̱ë e'. We̱s Skëköl dör e' su̱ë ie' dör. Íyi ulitane kicha a'tse̱r ie' wa̱ ittè diché tai̱ë e' wa. Se' nuì̱ paikléttsa̱itö e' ukuöki̱ ta̱ ie' tkéka̱ ká̱ jaì a̱ dalöiërta̱' tai̱ë Skëköl ulà bua'kka. 
\s1 Skëköl Alà olo ta̱' tai̱ë shu̱te̱ Skëköl biyöchökwakpa tsa̱ta̱ 
\p  
\v 4 E' wa iwënewa̱ tö Skëköl Alà dör Skëköl biyöchökwakpa tso' ká̱ jaì a̱, e'pa ko̱s tsa̱ta̱. Es ñies we̱s Skëköl tö ie' kiè iwák alà, e' dör bua'iewa̱ we̱s ie' tö ibiyöchökwakpa kiè e' tsa̱ta̱.  
\v 5 Skëköl yëkkuö ki̱ itso' kitule tö Skëköl tö iché ilà a̱: 
\q1 “Be' dör ye' alà; 
\q1 i̱'ñe yö ikkachétke tö ye' dör be' yë́.”\f + \fr 1:5 \ft Salmo 2.7\f* 
\b  
\m Erë ttè e' kë̀ yëule ie' wa̱ ibiyöchökwakpa isie a̱. Ñies Skëköl yëkkuö ki̱ Skëköl tö ilà tté chè i' es: 
\q1 “Ye' tö icheraë tö ye' dör ie' yë́, 
\q1 eta̱ ie' dör ye' alà.”\f + \fr 1:5 \ft 2 Samuel 7.14; 1 Crónicas 17.13\f* 
\m Erë Skëköl kë̀ wa̱ ibiyöchökwakpa isie tté yëule es.  
\v 6 Ñies mik ie' tö ilà eköl ë̀me, e' patkeketke ká̱ i' a̱, eta̱ ie' tö itté yë' i' es: 
\q1 “Ye' biyöchökwakpa ulitane ka̱wöta̱ ie' dalöiök tai̱ë.”\f + \fr 1:6 \ft Deuteronomio 32.43\f* 
\m Ttè ekkë ko̱s kue̱ki̱ se' wa̱ ijche̱r tö Skëköl Alà dör Skëköl biyöchökwakpa ulitane tsa̱ta̱. 
\p  
\v 7 Mik Skëköl tö ibiyöchökwakpa tté cheke, eta̱ ie' tö ichè i' es: 
\q1 “Ye' tö ye' biyöchökwakpa patkeke we̱s siwa̱' batsi̱r es, 
\q1 e'pa dör ye' kanè mésopa patkekeyö we̱s bö' wörkua wöñar es.”\f + \fr 1:7 \ft Salmo 104.4\f* 
\m  
\v 8 Erë ie' tö ilà tté cheke i' es: 
\q1 “¡A Skëköl, be' tö s'wëttse̱ke s'blúie e' dör yöbië! 
\q1 Be' tö s'wëttse̱ke yësyësë. 
\q1  
\v 9 Se̱ne yësyësë dalër be' é̱na, erë se̱ne sulu a̱r suluë be' é̱na; 
\q1 e' kue̱ki̱, ye' dör be' Këköl, e' tö be' klö'wé̱ ta̱ ttsë'ne buaë méyö be' a̱ tai̱ë be' male̱pa ulitane tsa̱ta̱.”\f + \fr 1:9 \ft Salmo 45.6-7\f* 
\m  
\v 10 Ñies Skëköl tö ilà tté cheke i' es: 
\q1 “A Këköl, tsa̱we ta̱ be' tö ká̱ i' yö', 
\q1 ñies ká̱ jaì ena ì ko̱s tso' iki̱ e' yö' be' wák tö. 
\q1  
\v 11-12 E' ko̱s chörawa e̱rdawa we̱s datsi' nurwa̱ ta̱ ie̱rwa es, 
\q1 e' ko̱s manerdattsa̱ we̱s s'datsi' mane'wè̱ ta̱ iwötrèwa̱ es. 
\q1 Erë be' tso'tke ke̱net. Be' kë̀ manerpattsa̱, be' se̱r michoë.”\f + \fr 1:11-12 \ft Salmo 102.24-27\f* 
\m  
\v 13 Skëköl tö iché ilà a̱ i' es: 
\q1 “Be' e̱' tkö́se̱r ye' ulà bua'kka 
\q1 dö̀ mik ye' tö be' bolökpa mérö be' klö̀ diki̱a̱ eta̱.”\f + \fr 1:13 \ft Salmo 110.1\f* 
\m Erë Skëköl kë̀ wa̱ ttè e' yëule ibiyöchökwakpa isie a̱.  
\v 14 Skëköl biyöchökwakpa dör we̱s siwa̱' es kë̀ wërta̱'. E'pa ko̱s kaneblöke Skëköl a̱. Ie' tö ie'pa patkeke wé̱pa tsa̱tkërdaë, esepa ki̱muk. E' kue̱ki̱ ie' kë̀ wa̱ ttè ese yëule ie'pa isie a̱. 
\c 2  
\s1 Skëköl Alà tté buaë e' ka̱wöta̱ dalöiè 
\p  
\v 1 Skëköl Alà dör íyi ulitane tsa̱ta̱, e' kue̱ki̱ se' ké e̱' tkökwa̱ darërë ie' tté buaë moki̱ ttsëule se' wa̱, e' a̱ a̱s kë̀ se' mi'ne we̱s kanò èmi di' ki̱ es.  
\v 2 Skëköl tö ittè dalöiëno, e' me'a̱tbak ibiyöchökwakpa wa se' yë́pa bak ká̱ ia̱ia̱ë e'pa a̱. Wé̱pa ko̱s kë̀ wa̱ ttè e' dalöiëne', e' nuí̱ ki̱ ie'pa weine we̱s ika̱wöta̱ weinuk es.  
\v 3-4 Es ibak ie'pa ta̱, erë Skëköl Alà tté buaë, e' ë̀ wa se' tsa̱tkërmi, e' dör ttè bua'iewa̱ ttè ulitane tsa̱ta̱. S'tsa̱tko tté, e' tsá̱ yë' Skëkëpa Jesús wák tö. Wé̱pa tö ttè e' ttsë', e'pa tö iyë'ne se' a̱ ta̱ iwà kkachérakitö tö e' dör ttè moki̱. Ñies ì kë̀ o̱r yi a̱ ese o̱' Skëköl tö ie'pa wa tai̱ë kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ iwà kkachoie tö ì ché ie'pa tö e' dör moki̱. Ñies Wiköl Batse'r wa ie' tö imé se' a̱ kanebloie buaë ie' a̱ tai̱ë kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ we̱s ie' ki̱ ikiane es. E' wa ie' tö iwà kkaché tö ie'pa ttè dör moki̱. Ttè e' wà kë̀ dalöiëne se' wa̱, e' ta̱ ¿we̱s se' tkömishkar inuí̱ ulà a̱? 
\s1 Jesús dë'bitu̱ se' yamiie 
\p  
\v 5 Aishkuö ta̱ ká̱ i' mane'we̱rattsa̱ne Skëköl tö buaë pa̱'a̱li̱, e' chök sa' tso'. Skëköl tö ibikeitsbak tö ká̱ pa̱'a̱li̱ e' kë̀ merpa ibiyöchökwakpa a̱ a̱s ie'pa dö̀ iwökirpaie.  
\v 6 Kë̀ idör es. Ie' tö ibikeitsbak tö imerdaë s'ditsö ulà a̱. E' dör we̱s itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ es, e' tö ichè: 
\q1 “A' Skëköl, ¿S'ditsö dör yi? ¿Iö́k e' ska' be' e̱r de? 
\q1 ¿We̱s ie'pa ki̱ be' tkine? 
\q1  
\v 7 Erë́ ekuölö ë̀ ie'pa yö' be' tö be' biyöchökwakpa diki̱a̱ diöshe̱t tsir. 
\q1 Erë ie'pa yö'bö olo ta̱' tai̱ë dalöiërta̱' tai̱ë. 
\q1  
\v 8 Ie'pa tkë'ka̱ be' tö íyi ulitane yö'bö e' wökirie.”\f + \fr 2:8 \ft Salmo 8.4-6\f* 
\b  
\m Yëkkuö e' ichè tö Skëköl tö se' tkë'ka̱ íyi ulitane yö' ie' tö e' wökirie. “Íyi ulitane” e' wà kiane chè tö kë̀ ì ku̱', e' kë̀ ku̱' se' ulà a̱. Erë i̱'ñe ta̱ ka̱m se' tö isa̱ù̱wa̱ es.  
\v 9 Erë se' wa̱ ijche̱r tö ì ché yëkkuö e' tö, e' wà tka Jesús wa. Ie' yöne s'ditsöie, e' wöanewa Skëköl biyöchökwakpa diki̱a̱ diöshe̱t tsir ekuölö ë̀. Skëköl e̱r buaë ché se' a̱, e' kue̱ki̱ ie' tö Jesús me'ttsa̱ ttèwa̱ sulitane nuì̱ skéie. Jesús weine sia̱rë köte̱wa̱ se' skéie, e' kue̱ki̱ Skëköl tö ie' ki̱ka'ka̱ tai̱ë, tkë'ka̱ íyi ulitane blúie dalöiërta̱' tai̱ë. 
\p  
\v 10 Skëköl dör íyi ulitane wì, e' ko̱s tso' ie' wa ñies ie' a̱. Ie' ki̱ ikiane tö se' tai̱ë dör ie' ala'r esepa dö̀ ie' ta̱ ñita̱ olo ta̱' tai̱ë. E' wawé̱ ie' tö Jesucristo wa. E' kue̱ki̱ buaë idir ie' a̱ tö Jesús weine köte̱wa̱ s'tsa̱tkoie. Es ì ko̱s kiane Skëköl ki̱ tö Jesús tö iwè̱ s'tsa̱tkoie, e' wé̱itö se̱raa̱. 
\p  
\v 11 Jesús ena se' batse'we̱keitö, e'pa Yë́ dör eköl ë̀, e' dör Skëköl. E' kue̱ki̱ Jesús dör Skëköl Alà, e' kë̀ jaëne ichök tö se' dör ie' ëlpa ena ie' kutapa.  
\v 12 Es itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ wé̱ ie' tö ichè Skëköl a̱ i' es: 
\q1 “A Skëköl, ye' tö be' tté cheraë ye' ëlpa ena ye' kutapa a̱. 
\q1 Mik ie'pa ñì dapa'u̱ke, eta̱ ye' tö be' ki̱keraka̱ ttsè wa ie'pa kukua.”\f + \fr 2:12 \ft Salmo 22.22\f* 
\m  
\v 13 Ñies iskà tso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ wé̱ Jesús tö iché i' es: 
\q1 “Ye' e̱rblöraë Skëköl ë̀ mik.”\f + \fr 2:13 \ft Isaías 8.17\f* 
\b  
\m Ñies ichéitö: 
\q1 “Í̱e̱ ye' dur, wé̱pa me' Skëköl tö ye' a̱ ala'rie, e'pa ta̱.”\f + \fr 2:13 \ft Isaías 8.18\f* 
\p  
\v 14-15 Se' dör Jesús icha. Erë se' dör s'ditsö ë̀. Se' ulitane se̱rkeia̱ ta̱ sulu se' suar s'duö̀wa̱ yöki̱, e' wa̱ se' tso' klöulewa̱. E' kue̱ki̱ Jesús yöne s'ditsöie. Ie' dë'bitu̱ e̱' muktsa̱ ttèwa̱ se' skéie e̱' aloka̱ie bë́ iane s'duö̀wa̱ wiie e' ki̱. Es ie' tö se' tsa̱tkée, se' suar s'duö̀wa̱ yöki̱, e' ulà a̱.  
\v 16 Iwënewa̱ buaë tö Jesús kë̀ dë'bitu̱ Skëköl biyöchökwakpa ki̱muk. Ie' dë'bitu̱ se' dör se' yë́ bak ká̱ ia̱ia̱ë Abraham, e' aleripa ki̱muk.  
\v 17 E' kue̱ki̱ ie' yöne s'ditsöie we̱s se' es a̱s ie' dö̀ sacerdote kibiie se' tté chök Skëköl a̱ e' wakanewe̱keitö yësyësë. Ie' dör s'ditsö we̱s se' es, e' kue̱ki̱ ie' tö se' sue̱ke e̱r sia̱rë wa. Ie' wák e̱' me'ttsa̱ ttèwa̱ se' skéie a̱s se' nuì̱ olo'yar se' ki̱.  
\v 18 Ie' weinebak ñies ie' e̱rkiöo̱ne ì sulu wamblök, e' kue̱ki̱ i̱'ñe ta̱ wé̱pa e̱rkiöo̱rke ì sulu wamblök, esepa ki̱mermi buaë ie' a̱. 
\c 3  
\s1 Jesús dör Moisés tsa̱ta̱ 
\p  
\v 1 A yamipa, a' batseo̱' Skëköl tö. Ie' tö a' klöo̱'ñak a̱s a' dö̀ ie' ichaie. Jesús bikeitsö́ bua'ie. Se' tö ichekeka̱ tö ie' dör Skëköl tteköl bua'ie ena se' sacerdote kibi mik se' e̱rblöke e'.  
\v 2 Skëköl tö ie' tkë'ka̱ kaneblök se' sacerdote kibiie e' wakanewé̱itö yësyësë we̱s Moisés tö, kanè me' Skëköl tö ie' a̱, e' wakaneo̱' yësyësë es. Ko̱s ì kiane wè̱ Skëköl wé a̱ e' o̱' Moisés tö yësyësë.  
\v 3 Erë Jesús dalöiërta̱' tai̱ë tkö̀ka̱ Moisés tsa̱ta̱ we̱s u wák dalöiër tkö̀ka̱ u tsa̱ta̱ es.  
\v 4 Se' wa̱ ijche̱r tö u ulitane yué yile tö, erë Skëköl dör íyi ulitane yuökwak.  
\v 5 Moki̱ Moisés kaneblë' yësyësë Skëköl wé a̱ ikanè mésoie. Ì o̱' ie' tö, e' wa ie' tö ì buaë kkachera Skëköl tö aishkuö ta̱ Cristo wa e' klea'.  
\v 6 Erë Cristo dör Skëköl wák alà, e' kaneblöke yësyësë se' dör we̱s Skëköl wé es e'pa wökirie. Ì buaë yë' Cristo tö tö idoia̱ se' a̱, e' wà panekesö kröröë ttsë'ne bua' wa kë̀ tö ilo'yè, e' ta̱ moki̱ se' dör Skëköl icha. 
\s1 A' e̱' kkö'nú Skëköl kë̀ watarttsa̱ 
\p  
\v 7 E' kue̱ki̱, ì ché Wiköl Batse'r tö Skëköl yëkkuö ki̱, e' wà iu̱tö́ buaë. E' tö ichè i' es: 
\q1 “Ì cheke Skëköl tö e' ttsé a' tö i̱'ñe ta̱, 
\q1  
\v 8 eta̱ kë̀ a' e̱r darë'u̱kwa̱ iyöki̱ we̱s a' yë́pa bak ká̱ ia̱ia̱ë es. 
\q1 Ie'pa e̱' ka'ka̱ e̱' u̱k kësik kësik Skëköl wöa̱. 
\q1 Ie'pa tö ie' wöñatkë' ká̱ sir poë wé̱ kë̀ yi se̱rku̱' tai̱ë e' ké̱ a̱. 
\q1  
\v 9 Skëköl tö iché tö duas döka̱ dabom tkëyök (40), 
\q1 e' dalewa ye' tö ì kë̀ o̱r yi a̱ ese wé̱ tai̱ë ie'pa se̱'wo̱ie, ie'pa kkö'noie, 
\q1 erë ie'pa tö ye' wöñatkë' tai̱ë. 
\q1  
\v 10 E' kue̱ki̱ ye' uluneka̱ tai̱ë ie'pa ki̱ eta̱ ye' tö ie'pa ché i' es: 
\q1 ‘Ke̱kraë ie'pa kë̀ ki̱ ikiar tö ye' ie'pa wëttsè̱, 
\q1 ie'pa kë̀ se̱nak we̱s ye' ki̱ ikiane es.’ 
\q1  
\v 11 E' kue̱ki̱ ye' uluneka̱ ie'pa ki̱ eta̱ ye' iché 
\q1 tö ie'pa kë̀ döpawa̱ wé̱ warma ie'pa e̱nuwe̱ke ye' tö ee̱.”\f + \fr 3:11 \ft Salmo 95.7-11\f* 
\p  
\v 12 A yamipa, a' e̱' kkö'nú dö' a' isie e̱r sulurwa̱ ta̱ a' kë̀ e̱rblöia̱ Skëköl chö́k e' mik ta̱ a' e̱' batsö̀ttsa̱ iyöki̱.  
\v 13 E' skéie a' ñì e̱r diché iö́ ke̱kraë s'tsa̱tkè ké̱wö tso'ia̱ i̱'ñe ta̱ e' dalewa. A' tö iú̱ es a̱s kë̀ a' isie e̱' ki̱tö'ù̱ se̱ne sulu wa ta̱ a' e̱r darërwa̱ Skëköl yöki̱.  
\v 14 Se' e̱rblö̀ Cristo mik buaë ke̱kraë dö̀ ibata ekkë we̱s kuaë es, e' ta̱ moki̱ se' tso' ie' ta̱. E' kue̱ki̱ a' ñì e̱r diché iö́ buaë.  
\v 15 Skëköl yëkkuö tö iché i' es: 
\q1 “Ì cheke Skëköl tö e' ttsé a' tö i̱'ñe ta̱, 
\q1 eta̱ kë̀ a' e̱r darë'u̱kwa̱ iyöki̱ we̱s a' yë́pa bak ká̱ ia̱ia̱ë es. 
\q1 Ie'pa e̱' ka'ka̱ e̱' u̱k kësik kësik Skëköl wöa̱.”\f + \fr 3:15 \ft Salmo 95.7-8\f* 
\p  
\v 16 Wé̱pa tö Skëköl ttö̀ ttsë' erë ie'pa e̱' o̱' ie' wöa̱ kësik kësik, ¿e' wakpa dör yi? ¿Kë̀ dör ie'pa ulitane yë'ttsa̱ Skëköl tö Egipto Moisés wa, e'pa ë̀?  
\v 17 ¿Yi ki̱ Skëköl ulune dö̀ duas dabom tkëyök (40)? ¿Kë̀ dör ie'pa tö ì sulu wamblë' ká̱ sir poë wé̱ kë̀ yi se̱rku̱' e' a̱ e'pa ë̀? E' nuí̱ ki̱ idurulune.  
\v 18 ¿Yi a̱ Skëköl tö ichétke: “A' kë̀ döpawa̱ wé̱ warma a' e̱nuwe̱ke ye' tö ee̱”? ¿Kë̀ dör ie'pa tö ie' ttè dalöse̱o̱'wa̱ e'pa ë̀?  
\v 19 Es se' tö isué̱ tö ie'pa kë̀ e̱rblëne ie' mik, e' kue̱ki̱ ie'pa kë̀ dë'wa̱ wé̱ warma Skëköl tö ie'pa e̱nuwe̱ke ee̱. 
\c 4  
\p  
\v 1 Ñies Skëköl kablë' se' a̱ tö se' döwa̱mi ie' tö se' e̱nuwe̱ke e' a̱. E' kue̱ki̱ e' tso'ia̱ e' dalewa se' ka̱wöta̱ e̱' kkö'nuk tai̱ë dö' se' we̱le kë̀ ulà a̱ idö̀.  
\v 2 Se' a̱ Skëköl tté buaë e' pakane we̱s ie'pa bak ká̱ ia̱ia̱ë, e'pa a̱ ipakane es. Erë ie'pa kë̀ e̱rblëne imik, e' kue̱ki̱ ttè buaë ttsë' ie'pa tö, e' kë̀ dör ìie bua' ie'pa a̱.  
\v 3 Se' e̱rblé Skëköl mik, e'pa dörawa̱ ie' tö se' e̱nuwe̱ke e' a̱. Erë wé̱pa kë̀ e̱rblöku̱' ie' mik, esepa ché Skëköl tö iyëkkuö ki̱ i' es: 
\q1 “Ye' uluneka̱ ie'pa ki̱ eta̱ yö ichétke 
\q1 ie'pa kë̀ döpawa̱ wé̱ warma ie'pa e̱nuwe̱keyö ee̱.”\f + \fr 4:3 \ft Salmo 95.11\f* 
\b  
\m Ie' tö iché es, erë́ ie' kanè e̱newa mik ká̱ i' yöne o̱ne eta̱.  
\v 4 Skëköl tö íyi ulitane yö' dö̀ ká̱ teröl. Ká̱ de kul ta̱ ie' e̱ni'. Es itso' kitule we̱le Skëköl yëkkuö ki̱. E' tö ichè: 
\q1 “Ká̱ de kul eta̱ ì ko̱s yö'bitu̱itö e' yöne o̱ne, e' kue̱ki̱ diwö e' wa ie' kë̀ kaneblëne.”\f + \fr 4:4 \ft Génesis 2.2\f* 
\m E' kue̱ki̱ se' wa̱ ijche̱r tö moki̱ Skëköl tö se' e̱nuwe̱ke e' tso'tke.  
\v 5 Erë ttè kitule chétkeyö, e' ki̱ Skëköl tö ichè: 
\q1 “Ie'pa kë̀ döpawa̱ wé̱ warma ie'pa e̱nuwe̱keyö ee̱.”\f + \fr 4:5 \ft Salmo 95.11\f* 
\m  
\v 6 Es se' wa̱ ijche̱r tö Skëköl tö se' e̱nuwe̱ke e' tso'tke se' a̱. Erë wé̱pa a̱ ttè buaë e' pakane kuaë, e'pa kë̀ dë'wa̱, ie'pa tö idalöse̱o̱'wa̱ e' kue̱ki̱.  
\v 7 E' ukuöki̱ ta̱ duas tka tai̱ë eta̱ Skëköl tö ttè e' ë̀ skà pakène se' a̱ ì kit se' blú bak kiè David e' tö e' wa. Ttè kitule ñe' chétkeyö, e' dör i' es: 
\q1 “Ì cheke Skëköl tö e' ttsé a' tö i̱'ñe ta̱, 
\q1 e' ta̱ kë̀ a' e̱r darë'u̱kwa̱ iyöki̱.” 
\m Es se' isué̱ tö iké̱wö skà mé Skëköl tö se' a̱ a̱s se' döwa̱ ie' se' e̱nuwe̱ke e' a̱, e' ké̱wö dör i̱'ñe.  
\v 8 Josué tö Israel aleripa e̱nuú̱pa ie' ké̱wö ska' ta̱, e̱'ma Skëköl kë̀ wa̱ e̱ne skà yënene.  
\v 9 E' wà kiane chè tö Skëköl tö se' e̱nuwè̱mi we̱s ie' e̱ni' mik ká̱ i' yö'itö eta̱ es, e' tso'ia̱ wé̱pa dör ie' icha esepa a̱.  
\v 10 Wé̱pa dewa̱ Skëköl e̱ne e' a̱, esepa e̱nuraë we̱s ie' e̱ni' es.  
\v 11 E' kue̱ki̱ se' ké e̱' diché iök shkowa̱ e̱ne e' a̱ a̱s se' kë̀ isie tö ñe'pa kë̀ wa̱ Skëköl ttè iu̱tëne e'pa waköù̱. 
\p  
\v 12 Skëköl ttè dör ttsë'ka, diché ta̱' tai̱ë, e' tö iwakanewe̱ke buaë tkö̀ka̱ tabè kà yaule di'dië wi̱'kë io̱'kë e' tsa̱ta̱. Idökewa̱ buaë dö̀ se' e̱r a̱, se' wiköl a̱. Ì ko̱s dalërmik se' se̱rke tso' blëule se' e̱r a̱, ena ì ko̱s bikeitsekesö, ese weblekettsa̱itö tö buaë idir ö sulu idir.  
\v 13 Se' e̱' chöraka̱ Skëköl a̱. Ie' yöki̱ ì ko̱s yö'itö e' kë̀ a̱ e̱' blënukwa̱. Ì ko̱s tso' áie ie' wörki̱. E' kue̱ki̱ se' e̱' tkö̀wa̱ darërë ie' ttè a̱. 
\s1 Jesús dör se' sacerdote kibi buaë shu̱te̱ 
\p  
\v 14 Se' wa̱ sacerdote kibi tso' eköl, e' dör sacerdotepa ulitane tsa̱ta̱. E' dör Jesús, ie' dör Skëköl Alà. Ie' minea̱tke tso' ká̱ jaì a̱ se' tté chök Skëköl a̱. E' kue̱ki̱ se' ka̱wöta̱ e̱' tkökwa̱ darërëë ie' ttè buaë klö'we̱kesö, e' a̱.  
\v 15 Se' sacerdote kibi e' wa se' wër sia̱rë. Mik ie' bak se̱nuk ká̱ i' ki̱, eta̱ erë́ ie' ma'o̱ule ì sulu ko̱s wamblök we̱s se' es, erë ie' kë̀ wa̱ ì sulu wamblëne yës. E' kue̱ki̱ ie' wa̱ ijche̱r buaë tö is s'ttsër mik se' ma'o̱rke ì sulu wamblök eta̱.  
\v 16 E' kue̱ki̱ a' shkö́wa̱ Skëköl wörki̱. Mik s'ki̱mè kiane eta̱ ikiö̀sö ie' a̱, kë̀ suar ta̱'. Ie' tö se' sue̱ke e̱r sia̱rë wa, e' kue̱ki̱ ie' tö se' ki̱meraë e̱r bua' wa. 
\c 5  
\p  
\v 1 Wëpa dör sacerdotepa kibipa e'pa ko̱s tso' shu̱kitule iwakpa shu̱a̱ kanebloie imale̱pa tté chök Skëköl a̱. Ie'pa kanè dör iyiwak jchëule ena ilè skà merke Skëköl a̱, ese wakanéu̱k imale̱pa nuì̱ olo'yoie.  
\v 2 Ie'pa dör we̱s imale̱pa es. Ie'pa diché kë̀ dë'ka̱ buaë ì sulu wöklö'wo̱ie. Ie'pa weirke sia̱rë we̱s imale̱pa weir ì sulu ulà a̱ es. E' kue̱ki̱ imale̱pa kë̀ wöblaule íyi buaë wa, a̱rkedö ì sulu a̱ ke̱kraë, esepa wërmi sia̱rë ie'pa wa.  
\v 3 Ñies ie'pa wakpa tö ì sulu wambleta̱', e' kue̱ki̱ ie'pa ka̱wöta̱ iyiwak jchök mè Skëköl a̱ ie'pa nuì̱ ki̱ ñies imale̱pa nuì̱ ki̱.  
\v 4 Kaneblök Skëköl a̱ sacerdote kibiie, e' dör kanè buaë, dalöiërta̱' tai̱ë. Kë̀ yi yörta̱' sacerdote kibiie iwák e̱r wa. E' shu̱shteke Skëköl ë̀ tö ta̱ itkéka̱ sacerdote kibiie we̱s ie' tö Aarón tkë'ka̱ es.  
\v 5 E' sù̱ Cristo kë̀ e̱' tkëneka̱ sacerdote kibiie iwák e̱r wa e̱' ki̱koka̱. E' skéie Skëköl tö iché ie' a̱: 
\q1 “Be' dör ye' alà; 
\q1 i̱'ñe ye' tö ikkacheke tö ye' dör be' yë́.”\f + \fr 5:5 \ft Salmo 2.7\f* 
\m  
\v 6 Ttè kitule skà tö ichè i' es: 
\q1 “Be' dör sacerdote ke̱kraë we̱s Melquisedec ese es.”\f + \fr 5:6 \ft Salmo 110.4\f* 
\p  
\v 7 Mik Jesús tso'ia̱ ká̱ i' ki̱, eta̱ ie' kköyë' Skëköl a̱ tai̱ë a̱neule wi̱'wi̱ë i̱è̱ wa ì wa. Skëköl ë̀ a̱ ie' yërmittsa̱ duèwa̱ ulà a̱, e' kue̱ki̱ ie' tö iki' Skëköl a̱ tö ye' yö́ttsa̱ iulà a̱. Ie' tö Skëköl dalöieke tai̱ë, ittè iu̱teke buaë, e' kue̱ki̱ ì kiéitö e' iu̱té Skëköl tö.  
\v 8 Erë́ ie' dör Skëköl Alà, erë ie' weine tai̱ë, e' wa ie' é̱na ia̱ne tö we̱s s'weir Skëköl ttè dalöiè kue̱ki̱.  
\v 9 Mik ì u̱k ie' patkëne e' wé̱itö se̱raa̱, eta̱ ie' de S'tsa̱tkökwakie. Wé̱pa tö ie' ttè iu̱teke, esepa ko̱s tsa̱tkè michoë ie' tö.  
\v 10 Ñies Skëköl tö ie' tkéka̱ sacerdote kibiie we̱s Melquisedec ese es. 
\s1 A' e̱rblöke Cristo mik, e' kë̀ olo'yar a' tö 
\p  
\v 11 Ttè ese tso'ia̱ sa' wa̱ yëno tai̱ë, erë kë̀ a' é̱na ia̱nuk bet, e' kue̱ki̱ iwà pakè a' a̱ e' dör darërëë.  
\v 12-13 Ká̱ ia̱ia̱ë a' e̱rblë'mi Cristo mik, ikkë ta̱ warma a' detke s'wöbla'u̱kwakpaie. Erë a' skà kianene wöbla'wè̱ Skëköl ttè tsa̱we tottola ese wa. A' dör we̱s ala'rla es kë̀ a̱ chkè darërë ñar, tso' tsu' ë̀ mik. Ka̱m a' a̱ iwër tö ì dör buaë ì dör suluë.  
\v 14 E' skéie chkè darërë ese dör s'wöblauletke esepa a̱. Ie'pa a̱ iwënetke tö ì dör buaë ì dör suluë. E' kue̱ki̱ ie'pa é̱na ia̱ne mik ta̱ buaë idir mik ta̱ sulu idir. 
\c 6  
\p  
\v 1 E' kue̱ki̱ Cristo tté tsá̱ wa s'wöblane, e' ë̀ kë̀ charia̱ ke̱kraë. E' skéie Cristo tté kí̱ tso' tai̱ë, ese wa se' kí̱ e̱' yuö̀ a̱s se' yör i̱ski̱ë we̱s se' kibirwa̱ es. Kë̀ se' kàne e̱' wöbla'u̱kne Cristo tté tsá̱ jche̱rtke se' wa̱, ese wa. Se' wa̱ ijche̱rtke tö s'ka̱wöta̱ ì sulu nuí̱ ki̱ s'duöwa̱mi, ese ko̱s olo'yök. Se' wa̱ ijche̱rtke tö s'ka̱wöta̱ e̱rblök Skëköl ë̀ mik.  
\v 2 S'wöskuè tté ena s'ulà mùka̱ s'yamipa ki̱ ese tté wa se' wöblao̱'netke. S'duulewa̱ shke̱rdaka̱ne ena s'weir michoë ese tté jche̱rtke se' wa̱.  
\v 3 E' kue̱ki̱ kë̀ se' e̱' wöbla'u̱kia̱ ttè ese wa. E' skéie se' kí̱ e̱' yuö̀ Cristo ttè skà tso'ia̱ ese wa. Skëköl tö iké̱wö mé se' a̱, e' ta̱ iwe̱raësö es. 
\p  
\v 4 Wé̱pa wöa̱ ká̱ ñine'bak Cristo ttè wa, erë e'pa tö ilo'yé, e' ta̱ ¿we̱s ka̱wö mermine ie'pa a̱ e̱r mane'u̱kne? Ì buaë mé Skëköl tö se' a̱, e' kak ttsëule ie'pa wa̱. Wiköl Batse'r dë'ñak ie'pa ki̱.  
\v 5 Ie'pa é̱na ia̱ne tö Skëköl ttè dör buaë. Skëköl ké̱wö olo ta̱' tai̱ë datske aishkuö ta̱, e' diché kak su̱ule ie'pa wa̱.  
\v 6 E' ko̱s ttsëule ie'pa wa̱, e' watéttsa̱ ie'pa tö, e' ta̱ ¿we̱s ie'pa dömine e' ska'? E' dör we̱s ie'pa tso'ne Skëköl Alà ttökwa̱ne wötèwa̱ne krus mik es. Ie'pa tso' ie' wayuök sulitane wö wa.  
\v 7 Se' dör we̱s të es. Íyi kuatkëne iki̱, ka̱li̱ yëne iki̱ buaë, warma e' wà tskirmi buaë wà wörmi buaë we̱s iwák ki̱ ikiane es. Të ese a̱ Skëköl e̱r buaë chöraë.  
\v 8 Erë të e' ki̱ dika'chka tskine, kualkö tskine, ì tskine, e' ta̱ e' kë̀ dör ìie bua'. Kukur ta̱ iwayënarketke ì sulu a̱ ta̱ iñardawa̱. 
\p  
\v 9 A yamipa dalër tai̱ë sa' é̱na, sa' ttöke a' ta̱ es, erë moki̱ sa' iklö'we̱ke tö a' shköke buaë s'tsa̱tkè ñalé̱ ki̱. A' kë̀ dör we̱s wé̱pa tö Cristo watéttsa̱ esepa es.  
\v 10 Skëköl dör yësyësë. A' kaneblöke buaë ie' a̱. A' tö s'batse'r male̱pa ki̱meke buaë, e' we̱keia̱ a' tö buaë. E' wa iwënewa̱ tö moki̱ a' é̱na Skëköl dalër. E' ko̱s kë̀ ska' ie' e̱r chöpawa.  
\v 11 Erë sa' ki̱ ikiane tö a' ulitane tö, ì buaë we̱ke a' tö, ese kí̱ ù̱ e̱r bua' wa dö̀ ibata ekkë. Es ì buaë ko̱s panekesö, e' wà döraë a' ulà a̱ da'a̱ie.  
\v 12 Sa' kë̀ ki̱ ikiane tö a' bikër. E' skéie sa' ki̱ ikiane tö a' dö̀ we̱s wé̱pa e̱rblöta̱' moki̱ Skëköl mik esepa es. Ì muk Skëköl kablë' se' a̱, e' wà panekesö e̱naë, e' wa iwà döraë se' ulà a̱. 
\s1 Se' e̱rblö̀mi Skëköl kablë' se' a̱, e' mik 
\p  
\v 13 Mik Skëköl kablë' Abraham a̱, eta̱ ie' kë̀ kablëne yi skà ttö̀ wa. Ie' kablë' iwák ttö̀ wa, kë̀ yi ku̱' ie' tsa̱ta̱ e' kue̱ki̱.  
\v 14 Ie' tö iyë' Abraham a̱: “Moki̱ ye' ichè tö ye' e̱r buaë chöraë be' a̱ tai̱ë. Be' aleripa alöwe̱raëyö tai̱ë.”\f + \fr 6:14 \ft Génesis 22.17\f* 
\v 15 Ttè e' wà pané Abraham tö e̱naë ta̱ Skëköl kablë'ia̱, e' wà de iulà a̱.  
\v 16 Moki̱ mik se' tö ttè mé yi a̱, eta̱ imekesö yi dör se' tsa̱ta̱, ese ttö̀ wa. Mik se' tö ttè métke es, eta̱ ttè e' ki̱ kë̀ ì skà ku̱'ia̱ chè.  
\v 17 Es ñies Skëköl ki̱ ikiane kkachè wösha̱k wé̱pa a̱ ikablë' esepa a̱ tö moki̱ iwà döraë ie'pa ulà a̱, kë̀ imane'we̱paneitö yës. E' kue̱ki̱ ikablë' iwák ttö̀ wa.  
\v 18 Es se' é̱na ia̱ne buaë tö Skëköl tö ittè mé se' a̱ iwák ttö̀ wa, e' kë̀ mane'we̱paneitö yës, ie' kë̀ ka̱chöta̱' e' kue̱ki̱. Ie' tö ittè mé se' a̱ iwák ttö̀ wa tö se' e̱rblöke ie' mik e'pa tsa̱tkeraëitö. E' tö se' e̱r pableke buaë. Ttè e' wà paneke se' tö kröröë, e' a̱ se' e̱' tkö̀wa̱ darërë ke̱kraë.  
\v 19-20 Ttè e' wà paneke se' tö, e' tö se' tkéwa̱ darërëë we̱s tabechka tso' kanò wöklö'wo̱ie dayë shu̱a̱ es. Jesús míka̱ne se' yöki̱ ke̱we ká̱ jaì a̱. Ee̱ ie' tso' Skëköl wé kibi e' úshu̱ batse'r tai̱ë shu̱te̱, e' a̱. Úshu̱ e' kköiëule àr datsi' buririë shu̱ku̱ar e' wa, e' etmik ie' tso' se' tté chök ke̱kraë Skëköl wörki̱. Es ie' de se' sacerdote kibi ke̱kraë we̱s Melquisedec ese es. 
\c 7  
\s1 Jesús dör sacerdote kibi we̱s Melquisedec ese es 
\p  
\v 1 Melquisedec bak ká̱ kiè Salem e' blúie. Ñies ie' kaneblë' sacerdoteie Skëköl dör íyi ulitane tsa̱ta̱ e' a̱. Abraham e̱' ali'ka̱ blu'pa ske̱l wa̱ ilayök Lot minetse̱r e'pa ki̱. Mik Abraham dotkene iu a̱, eta̱ Melquisedec dettsa̱ ie' ñale̱tsu̱k ta̱ ikié Skëköl a̱ a̱s e' e̱r buaë chö̀ ie' a̱.  
\v 2 Ñies dalì ko̱s dë'ne Abram ulà a̱ ñippè shu̱a̱, e' blatéitö döka̱ dabop, e' eyök méitö Melquisedec a̱. S'kiè Melquisedec, e' wà kiane chè “se̱ne yësyësë e' blú.” Ñies ie' dör ká̱ kiè Salem, e' blú. Salem, e' wà kiane chè “se̱ne bë̀rë,” e' kue̱ki̱ ñies ie' dör se̱ne bë̀rë blú.  
\v 3 Kë̀ se' wa̱ ijche̱r tö yi dör iyë́, yi dör imì, yi dör iditséwö, mik iku̱ne ö mik idu'wa̱. E' ko̱s kë̀ ku̱' kitule Skëköl yëkkuö ki̱. E' kue̱ki̱ se' tö ichèmi tö ie' dör sacerdote kë̀ e̱rta̱'wa we̱s Skëköl Alà es. 
\p  
\v 4 Ibikeitsö́ buaë, e' ta̱ a' wa̱ ijche̱rdaë tö Melquisedec dalöiërta̱' tai̱ë sacerdotepa dör Leví aleripa, e'pa ko̱s tsa̱ta̱. Abraham dör se' yë́ bak ká̱ ia̱ia̱ë dalöiërta̱' tai̱ë ese. Ñippè shu̱a̱ ibolökpa dalì de ie' ulà a̱, e' blatéitö döka̱ dabop, e' eyök tsá̱ méitö Melquisedec a̱.  
\v 5 Leví aleripa yë́ tsá̱ dör Abraham we̱s Israel aleripa male̱pa es. Leví aleripa ë̀ menea̱t sacerdotepaie. Ie'pa dör Israel aleripa male̱pa yamipa, erë itso' kitule Moisés ttè dalöiëno, e' ki̱ tö Israel aleripa ko̱s ka̱wöta̱ iíyi ko̱s blatök döka̱ dabop, ta̱ e' eyök tsá̱ muk Leví aleripa a̱.  
\v 6 Skëköl kablë' Abraham a̱ tö ie' döraë skëkëpa tai̱ë. Erë́ Melquisedec kë̀ dör Leví aleri, erë e' a̱ Abraham tö iíyi tsá̱ mé. Ñies Melquisedec tö ikié Skëköl a̱ a̱s e' e̱r buaë chö̀ Abraham a̱.  
\v 7 Sulitane wa̱ ijche̱r tö yi tö e' ché o̱'ka a̱, ese wák dör yi a̱ iyëne e' tsa̱ta̱.  
\v 8 Israel aleripa tö iíyi tsá̱ meke sacerdotepa duöta̱'wa̱ esepa a̱. Erë Skëköl yëkkuö tö Melquisedec chè we̱s ie' tso'ia̱ ttsë'ka es.  
\v 9-10 Mik Abraham tö iíyi tsá̱ mé Melquisedec a̱, eta̱ Leví ka̱m ku̱r. Erë se' tö ichèmi tö Leví aleripa bak tö iíyi tsá̱ mé Melquisedec a̱ Abraham wa, Abraham dör ie'pa yë́ tsá̱ e' kue̱ki̱. 
\p  
\v 11 Ttè dalöiëno me' Skëköl tö Israel aleripa a̱ Moisés wa, e' ichè tö Leví aleripa ë̀ menea̱t sacerdotepaie Israel aleripa tté chök Skëköl a̱ a̱s e' tö ie'pa nuì̱ olo'yö̀. Erë e' mú a̱ nuì̱ olo'yarmi se' ki̱ se̱raa̱, e̱'ma kë̀ sacerdote ské kua̱'ki̱ kianeia̱. E' kue̱ki̱ Skëköl tö sacerdote ské patké. E' kë̀ dör Leví aleripa e' eköl we̱s Aarón es. Ie' dör sacerdote we̱s Melquisedec ese es.  
\v 12 Sacerdote wé̱sepa ské maneo̱ne kua̱'ki̱, e' ta̱ ñies ttè dalöiëno tsá̱ e' ka̱wöta̱ mane'wè̱ttsa̱.  
\v 13-14 Sacerdote ské patkë' Skëköl tö chèyö a' a̱, e' dör Skëkëpa Jesús. E' kë̀ dör Leví aleripa eköl. Sulitane wa̱ ijche̱r buaë tö ie' dör Judá aleri. Moisés kë̀ wa̱ ì yëule tö Judá aleripa dö̀mi sacerdoteie. E' kue̱ki̱ kë̀ ie' aleri isie tkëuleka̱ sacerdoteie. 
\p  
\v 15 Sacerdote ské tkëneka̱ne kua̱'ki̱ we̱s Melquisedec ese es, e' ta̱ se' é̱na iwà a̱ne tö ñies ttè dalöiëno menea̱t Moisés a̱ e' maneo̱nettsa̱.  
\v 16-17 Skëköl yëkkuö ki̱ itso' kitule tö ie' tö Jesús a̱ iché i' es: 
\q1 “Be' dör sacerdote ke̱kraë we̱s Melquisedec ese es.”\f + \fr 7:16-17 \ft Salmo 110.4\f* 
\m E' kue̱ki̱ se' wa̱ ijche̱r tö Jesús kë̀ tkëneka̱ sacerdoteie ie' ditséwö wa we̱s Moisés ttè ki̱ itso' kitule es. Ie' de sacerdoteie ie' se̱r michoë, kë̀ duöta̱'wa̱, e' diché wa.  
\v 18-19 Moisés ttè dalöiëno bak ke̱net, e' kë̀ a̱ yi o̱nuk buaë yësyësë Skëköl wöa̱. E' kë̀ diché ta̱', kë̀ dör ìie bua' ese wo̱ie. E' kue̱ki̱ ttè e' maneo̱nettsa̱. E' skéie ttè pa̱'a̱li̱ wà panekesö kröröë e' dör ibua'ie ttè këchke tsa̱ta̱, e' wa se' e̱' batsöwa̱mi buaë Skëköl mik kë̀ ki̱ ì sulu nuí̱ ta̱'ia̱. 
\p  
\v 20 Ñies mik Skëköl tö Jesús tkë'ka̱ sacerdoteie, eta̱ ie' kablë'ia̱ iwák ttö̀ wa tö ikaneblö̀ michoë sacerdoteie. Ie' kë̀ kablëne es sacerdotepa dör Leví aleripa, e'pa a̱.  
\v 21 Erë mik ie' tö Jesús tkë'ka̱ sacerdoteie, eta̱ ie' kablë'ia̱ iwák ttö̀ wa ttè i' wa: 
\q1 “Be' dör sacerdote ke̱kraë. 
\q1 Ye' kablé be' a̱ ye' wák ttö̀ wa, e' kë̀ olo'yepayö yës.”\f + \fr 7:21 \ft Salmo 110.4\f* 
\m  
\v 22 Es Skëköl kablë' Jesús a̱, e' wa se' wa̱ ijche̱r moki̱ tö ttè pa̱'a̱li̱ mène se' a̱, e' dör bua'iewa̱ ttè këchke mène Israel aleripa a̱ e' tsa̱ta̱. Jesús wa se' wa̱ ijche̱r yësyësë tö iwà sue̱rasö. 
\p  
\v 23 Ñies sacerdotepa dör Leví aleripa, e'pa duöta̱'wa̱, e' kue̱ki̱ ie'pa kë̀ a̱ kaneblëne ke̱kraë. E' kue̱ki̱ ie'pa ské tkëuleka̱ tai̱ë.  
\v 24 Erë Jesús se̱r michoë, e' kue̱ki̱ ie' kë̀ skéie yi tkënukka̱.  
\v 25 Wé̱pa ko̱s shkökewa̱ Skëköl wörki̱ Jesús batamik, esepa tté chök ie' tso'ie ke̱kraë Skëköl a̱, e' kue̱ki̱ ie'pa ko̱s tsa̱tkërmi ie' a̱ buaë ke̱kraë. 
\p  
\v 26 Es se' isué̱ tö Jesús dör sacerdote kibiie chökle. Ie' dör batse'r. Kë̀ ì sulu ku̱' iki̱, kë̀ iauleka̱ se̱ne sulusi wa. Ie' butsulettsa̱ pë' sulusipa yöki̱. Skëköl tö ie' tkéka̱ ká̱ jaì a̱ íyi ulitane tsa̱ta̱. Sacerdote ese kiane se' ki̱.  
\v 27 Ie' kë̀ dör we̱s sacerdote kibi male̱pa es. Ká̱ bit ta̱ ie'pa ka̱wöta̱ iyiwak jchök mè Skëköl a̱ ie'pa nuì̱ kue̱ki̱. E' ukuöki̱ ta̱ iyiwak kí̱ jchekerakitö mè Skëköl a̱ imale̱pa nuì̱ kue̱ki̱. Erë e' ko̱s skéie Jesús e̱' me'ttsa̱ ttèwa̱ etökicha ë̀ se' nuì̱ patuo̱ie, e' kë̀ skà tköpaia̱.  
\v 28 Wëpa tkëuleka̱ sacerdotepa kibiie Moisés ttè wa, moki̱ e'pa dör we̱s s'male̱pa es, kë̀ diché dë'ka̱ e̱' kkö'nuk buaë yësyësë. Erë Moisés ttè kite̱, e' ukuöki̱ ta̱ Skëköl kablë' iwák ttö̀ wa tö ie' alà tkërdaka̱ se' sacerdote kibiie, e' dör se' sacerdote kibi yöbië bua'iewa̱ yësyësë e'. 
\c 8  
\s1 Jesús dör ttè pa̱'a̱li̱ me' Skëköl tö, e' wakanéu̱kwak 
\p  
\v 1 Ì ko̱s cheratse̱ sa' tö e' wà dör i': Jesús tso' se' wa̱ sacerdote kibiie. Ie' tkër dalöiërta̱' tai̱ë ká̱ jaì a̱ Skëköl ulà bua'kka.  
\v 2 Ie' dör se' sacerdote kibi. Ie' tso' iwakanéu̱k Skëköl wé batse'r chökle tso' ká̱ jaì a̱ e' a̱. E' kë̀ yöne s'ditsö wa̱, e' yö' ie' wák tö. 
\p  
\v 3 Sacerdote kibi ko̱s tkëneka̱ iyiwak tso'rak iwa̱ jchè mè Skëköl a̱ ena ì skà mekerakitö, e' wakanéu̱k imale̱pa tsa̱tkoie ie'pa nuì̱ ulà a̱. E' kue̱ki̱ Jesucristo ka̱wöta̱ ñies ilè muk Skëköl a̱ se' tsa̱tkoie.  
\v 4 Erë ie' kë̀ tö ikanewe̱ku̱' ká̱ i' a̱, iwakanewe̱keitö ká̱ jaì a̱. Moisés ttè dalöiëno tö ichè tö Leví aleripa ë̀ tkërka̱mi sacerdoteie. E' kue̱ki̱ Jesús mú tö iwakanewe̱ke ká̱ i' a̱, e̱'ma ie' kë̀ tkënukka̱ sacerdoteie, ie' kë̀ dör Leví aleri e' kue̱ki̱.  
\v 5 Ì kanewe̱ke sacerdotepa tö ká̱ i' a̱, ese dör ibua'ie tso' ká̱ jaì a̱, e' kleeke ie'pa tö ká̱ i' a̱. E' dör we̱s ibak Moisés ta̱ es. Mik Moisés tö u yueketke Skëköl a̱, eta̱ Skëköl tö iché ie' a̱: “Ittsö́, ì ko̱s yuö́ we̱s be' a̱ ikkayëne Sinaí ké̱bata a̱ e' su̱ë.” E' kue̱ki̱ se' wa̱ ijche̱r tö Skëköl wé kibi tso' ká̱ i' a̱, e' dör ichökle tso' ká̱ jaì a̱ e' klí ë̀. \fig |src="1 LB00259b.tif" size="col" ref="Heb 8.5" \fig* 
\v 6 Erë Jesús tkëneka̱ se' sacerdote kibiie, e' wakanewe̱keitö buaë sacerdotepa tso' ká̱ i' a̱ e'pa tsa̱ta̱. Ñies ie' batamik ì muk Skëköl kablë' se' a̱ ttè pa̱'a̱li̱ wa, e' dör ibua'ie. E' kue̱ki̱ ttè e' dör buaë shu̱te̱ ttè këchke tsa̱ta̱. 
\s1 Ttè tsá̱ mène Israel aleripa a̱, e' kë̀ dalöta̱'ia̱ 
\p  
\v 7 Ttè tsá̱ mène Israel aleripa a̱, e' mú dör wë' a̱s Skëköl tö se' kiö̀wa̱ buaë, e̱'ma ttè skà pa̱'a̱li̱ kë̀ kianukia̱.  
\v 8 Erë ie' isué̱ tö ie'pa kë̀ wa̱ ttè tsá̱ mène ie'pa a̱, e' wà iu̱tëne buaë. E' kue̱ki̱ itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ e' tö ie'pa chè i' es: 
\q1 “Skëköl tö ichè: Aishkuö ta̱ ka̱wö döraë, 
\q1 e' ké̱wö ska' ta̱ ye' tö ttè pa̱'a̱li̱ meraë Israel wakpa a̱ ena Judá wakpa a̱. 
\q1  
\v 9 Ttè e' kë̀ dör we̱s ttè tsá̱ me' ye' tö ie'pa yë́pa bak ká̱ ia̱ia̱ë e'pa a̱ es. 
\q1 Ttè e' me'yö ie'pa a̱ mik ie'pa ulaië'yö e̱r bua' wa ibak klöulewa̱ Egipto e' yottsa̱ie eta̱. 
\q1 Erë ttè me'yö ie'pa a̱, e' wà kë̀ iu̱tëne ie'pa wa̱, 
\q1 e' kue̱ki̱ ye' tö ie'pa me'a̱t. 
\q1  
\v 10 Ñies Skëköl tö ichè: 
\q1 Ttè pa̱'a̱li̱ meraëyö Israel aleripa a̱ aishkuö ta̱, e' dör i' es: 
\q1 Ye' ttè dalöiëno e' merdaë ie'pa e̱r a̱, 
\q1 ta̱ ie'pa tö iiu̱teraë e̱r bua' wa iwákpa e̱r wa. 
\q1 Ye' döraë ie'pa Këköl, 
\q1 ta̱ ie'pa döraë ye' icha. 
\q1  
\v 11 Ie'pa ko̱s, tsitsirpa dö̀ këkëpa, 
\q1 e'pa batsdaë ye' mik. 
\q1 E' kue̱ki̱ kë̀ ikiarpaia̱ tö yi tö iyamipa ö o̱'ka wöbla'we̱ia̱ a̱s ibats ye' mik. 
\q1  
\v 12 Ì sulu ko̱s wamblekerakitö, e' nuí̱ olo'yeraëyö ie'pa ki̱, 
\q1 kë̀ ibikeitsepaia̱yö.”\f + \fr 8:12 \ft Jeremías 31.31-34\f* 
\m  
\v 13 Es Skëköl tö ichè tö ttè pa̱'a̱li̱ meraëitö se' a̱. E' wa ie' tso' ichök tö ttè tsá̱ mène, e' dör këchke wöite̱wa̱. Ì ko̱s ianewa̱tke këchke, e' bet ta̱ kë̀ iku̱'ia̱. 
\c 9  
\s1 Cristo dewa̱ Skëköl wé a̱ ká̱ jaì a̱ se' tté chök 
\p  
\v 1 Ttè dalöiëno tsá̱ me' Skëköl tö Israel aleripa a̱, e' a̱ ttè tso' tö we̱s ie'pa ka̱wöta̱ Skëköl dalöiè e' wakanéu̱k. Ñies ie'pa wa̱ u tso' etkue batse'r ká̱ i' a̱ iwakanéwo̱ie.  
\v 2 Ie'pa tö u yö' Skëköl dalöiè e' wakanéwo̱ie, e' blatérakitö böt. Úshu̱ ke̱we e' kiè úshu̱ batse'r. Úshu̱ e' a̱ bö'wö taloka̱ tso' et, ñies ka̱' tso' et, e' ki̱ pan meke Skëköl a̱, ese me'r.  
\v 3 Úshu̱ skà tso' datsi' buririë shu̱ku̱ar, e' etmik, e' kiè úshu̱ batse'r tai̱ë shu̱te̱.  
\v 4 Úshu̱ e' a̱ ka̱' tso' yöule orochka wa íyi masmas ña'wo̱ie Skëköl a̱ e'. Ñies kalkuö tkër ek, e' paiëulewa̱ orochka wa. Kalkuö e' shu̱a̱ tka̱' tso' etk yöule orochka wa. Tka̱' e' a̱ chkè me' Skëköl tö Israel aleripa a̱ kiè maná, e' kak tso' blëule. Ñies kalkuö ñe' shu̱a̱ Aarón shko kéli përi tskineka̱, e' tso' blëule. Ñies ishu̱a̱ ák tak tso' böt, e' ki̱ Skëköl tö ittè dalöiëno kit. Kalkuö e' kiè Ttè Mène Ñì A̱ Kélkuö.  
\v 5 Kalkuö e' bata ki̱ Skëköl biyöchökwak pik ta̱' kiè kérub, e' diököl tulur böt. E' tö se' a̱ iwà kkacheke tö Skëköl olo tso' ee̱. Ipik meuleka̱ kalkuö kköshto bata ki̱, ee̱ Israel aleripa nuì̱ olo'yarke. Erë i' ta̱ íyi ekkë kë̀ wà pakanuktsa̱ ye' a̱ i̱ski̱ë. \fig |src="2 CNT6414b.tif" size="col" ref="Heb 9.5" \fig* 
\p  
\v 6 Es íyi ulitane bak kaneo̱ule buaë Skëköl wé a̱, ta̱ sacerdotepa bak shkökwa̱ ke̱kraë úshu̱ batse'r e' a̱ iwakanéu̱k.  
\v 7 Erë sacerdote kibi, e' ë̀ a̱ ka̱wö tso' shkowa̱ úshu̱ skà tso' dör batse'r tai̱ë shu̱te̱ e' a̱. Ee̱ ie' döwa̱mi etökicha ë̀ duas wa duas wa. Mik ie' mi'kewa̱ ee̱, eta̱ ie' wa̱ iyiwak pë́ mi'ke mè Skëköl a̱ e̱' nuì̱ ki̱, ñies ì sulu wamblé pë' male̱pa tö kë̀ wà jche̱r ie'pa wa̱, ese nuí̱ ki̱.  
\v 8 E' ko̱s wa Wiköl Batse'r tö se' a̱ iwà kkacheke tö úshu̱ batse'r, e' wakaneo̱rkeia̱, e' dalewa kë̀ sulitane döpawa̱ úshu̱ batse'r tai̱ë shu̱te̱ e' a̱.  
\v 9-10 Ì ko̱s kanewe̱ke judiowak sacerdotepa tö ttè dalöiëno tsá̱ mène ie'pa a̱, e' wa, e' dör chkeie, di'yeie, se' batse'we̱ie, ese ko̱s dör s'pa ki̱kke̱ ë̀ batse'wo̱ie. E' tö se' ki̱meke ka̱m ttè manerne e' dalewa ë̀. E' kue̱ki̱ ì meke ie'pa tö Skëköl a̱ idalöiè e' wakanéwo̱ie, ñies iyiwak ko̱s jcheke mè ie' a̱ se' nuì̱ ki̱, ese ko̱s kë̀ a̱ wé̱pa tö ie' dalöieke es, esepa e̱rbikè pairinuk. Ie'pa ittsé tö inuì̱ tso'ia̱ ie'pa ki̱. Erë ì ko̱s kanewe̱ke ie'pa tö Skëköl wé a̱, e' tö ttè pa̱'a̱li̱ mé Skëköl tö se' a̱ Jesús batamik, e' wà kkacheke i̱'ñe ta̱. 
\p  
\v 11 Cristo dë'bitu̱bak. Ie' dör se' sacerdote kibi. Ie' dör ttè buaë pa̱'a̱li̱ me' Skëköl tö se' a̱ e' wakanéu̱kwak. Ie' dur iwakanéu̱k Skëköl wé tso' ká̱ jaì a̱, e' a̱. Skëköl wé e' kë̀ yöne s'ditsö wa̱, e' kë̀ dör we̱s íyi tso' ká̱ i' a̱ es. E' kue̱ki̱ Skëköl wé e' dör buaë shu̱te̱ itso' ká̱ i' a̱ e' tsa̱ta̱.  
\v 12 Etökicha ë̀me Cristo dewa̱ Skëköl wé tso' ká̱ jaì a̱ e' shu̱ batse'r tai̱ë shu̱te̱, e' a̱ s'tsa̱tkoie. Ì wé̱ ie' tö ee̱, e' dör wë', kë̀ ie' mi'pane iskà kanéu̱kne. Mik ie' dewa̱ ee̱, eta̱ kë̀ ie' wa̱ chibo ö baka pë́ mìne mè Skëköl a̱ se' nuì̱ ki̱. E' skéie ie' wák köte̱wa̱ e' pë́ mí ie' wa̱. Es ie' tö se' yèttsa̱ michoë se' nuì̱ ulà a̱.  
\v 13 Wé̱pa bak ttè këchke diki̱a̱, esepa iane ñá, e' ta̱ chibo pë́ ö baka wë'ñe pë́ ese sklippeke sacerdotepa tö ie'pa ki̱ ö isalema baka alaki pupula ña'we̱ke ese mulu̱chka diöbléka̱ di' wa e' sklippekerakitö ie'pa ki̱. Moki̱ e' tö ie'pa pa ki̱kke̱ batse'wé̱ne paiklé.  
\v 14 Erë e' dör es, e' yita̱ buaë Cristo pë́ diché ta̱' tai̱ë iyiwak pë́ tsa̱ta̱. Skëköl Wiköl yöbië, e' batamik ie' wák e̱' me'ttsa̱ ttèwa̱ se' skéie we̱s iyiwak kë̀ ki̱ ì sulu ku̱' mè Skëköl a̱ ese es. Ie' pë́ tö se' e̱rbikè paiklèmi ì sulu nuí̱ ki̱ s'duöwa̱mi ese yöki̱ a̱s se' tö Skëköl chö́k e' dalöiö̀. 
\p  
\v 15 Jesucristo dör ttè pa̱'a̱li̱ me' Skëköl tö se' a̱, e' wakanéu̱kwak. Ì sulu ko̱s wamblë' wé̱pa bak ttè tsá̱ mène e' diki̱a̱ e'pa tö, e' nuí̱ ulà a̱ ie'pa yënettsa̱ Jesús köte̱wa̱ krus mik e' batamik. Ñies e' batamik ì buaë yöbië muk Skëköl kablë' wé̱pa klöo̱'bakitö a̱s idö̀ ie' ichaie esepa a̱, e' döraë ie'pa ulà a̱.  
\v 16-17 Ye' tö iwà pakè a' a̱ i' es: Ka̱m s'duö̀wa̱ e' yöki̱ s'wöblane ì mekesö s'yamipa a̱, ese yëkkuö muka̱t. Yëkkuö e' wà kë̀ merpa, yi tö imé ese tso'ia̱ ttsë'ka e' dalewa. Iwak blënewa̱, e' ë̀ ta̱ imermi. E' kue̱ki̱ s'ka̱wöta̱ isa̱u̱kwa̱ bua'ie tö yi tö imé, ese wák blënewa̱tke yëkkuö e' wakanéwo̱mi.  
\v 18 Es ñies ttè tsá̱ mène, e' mène iyiwak jchëule e' pë́ tëne ese wa.  
\v 19 Ttè tsá̱ mène dalöiëno, e' wà paka' Moisés tö Israel aleripa ko̱s a̱. E' ukuöki̱ ta̱ chibo ena baka wë'ñe pë́ shu̱tuéka̱itö di' wa. E' sklippéitö yëkkuö ki̱ Skëköl ttè dalöiëno tso' kitule e' ki̱, ñies e' sklippéitö Israel aleripa ko̱s ki̱ kal kiè hisopo e' ulatska mik datsi'tak batsë rratulewa̱ e' wa.  
\v 20 E' we̱keitö ta̱ icheramiitö i' es: “Pë́ i' dör iwà kkachoie tö ttè mé Skëköl tö se' a̱ e' tsá̱ kaneo̱nemitke.”  
\v 21 E' sù̱ Skëköl wé ena ì ko̱s tso'ia̱ Skëköl dalöiè e' wakanéwo̱ie, ñies ese ki̱ Moisés tö pë́ sklippé.  
\v 22 Moki̱ ttè dalöiëno tsá̱ mène, e' wa ta̱ tsir eta̱ íyi ulitane batse'we̱kene pë́ wa. Ñies e' tö ichè tö iyiwak jchëule ese pë́ kë̀ tëne, e' ta̱ se' nuì̱ kë̀ olonuk se' ki̱.  
\v 23 Íyi tso' Skëköl wé tso' ká̱ i' a̱ e' a̱, e' dör ì tso' Skëköl wé tso' ká̱ jaì a̱, e' klí ë̀. Íyi ekkë ka̱wöta̱ batse'wè̱ iyiwak jchëule mè Skëköl a̱, ese pë́ wa. Erë Skëköl wé a̱ íyi tso' ká̱ jaì a̱, e' ka̱wöta̱ batse'wè̱ ì dör buaë shu̱te̱ iyiwak pë́ tsa̱ta̱, ese wa. 
\p  
\v 24 Ì buaë e' dör Cristo. Ie' kë̀ dë'wa̱ Skëköl wé shu̱ batse'r yöne s'ditsö wa̱ tso' ká̱ i' a̱, e' a̱. E' dör ibua'ie tso' ká̱ jaì a̱, e' klí ë̀. E' skéie ie' de ká̱ jaì a̱ Skëköl wé chökle e' a̱, ee̱ ie' tso' Skëköl a̱ se' tté chök.  
\v 25 Judiowak sacerdotepa kibipa, e'pa ka̱wöta̱ shkökwa̱ Skëköl wé shu̱ batse'r tai̱ë shu̱te̱, e' a̱ iyiwak pë́ muk Skëköl a̱ se' nuì̱ ki̱ duas bik ekkë etökicha etökicha. Erë Jesús kë̀ dë'wa̱ tai̱ë we̱s ie'pa es.  
\v 26 Imú dör es, e̱'ma ká̱ i' yöne dö̀ ikkë ta̱, eta̱ ie' ka̱wöta̱ e̱' muktsa̱ ttèwa̱ duas bit ekkë. Erë e' kë̀ dör es. E' skéie, i̱'ñe ta̱ mik ká̱ i' e̱rkewatke, eta̱ ie' de e̱' muktsa̱ ttèwa̱ se' skéie etökicha ë̀ se' nuì̱ ko̱s paiklottsa̱.  
\v 27 Sulitane a̱ ka̱wö menea̱t duökwa̱ etökicha ë̀, e' ukuöki̱ ta̱ se' shu̱lirdaë.  
\v 28 Es ñies Cristo e̱' me'ttsa̱ ttèwa̱ etökicha ë̀, se' tai̱ë e' nuì̱ paiklottsa̱. Ie' skà dörane, erë e' kë̀ dör se' nuì̱ shu̱lök. Ie' dörane wé̱pa tso' ie' panuk esepa tsa̱tkök. 
\c 10  
\s1 Ttè dalöiëno kë̀ a̱ se' nuì̱ pairinuktsa̱ 
\p  
\v 1 Ttè dalöiëno mène ká̱ ia̱ia̱ë Moisés wa, e' dör ì bua'ie doia̱ se' a̱ Cristo batamik aishkuö ta̱, e' biyö́ yëne. E' dör we̱s ilo es, kë̀ dör iwà chö́k. E' kue̱ki̱ ttè e' kë̀ a̱ wé̱pa dökewa̱ Skëköl ska' iyiwak jchök mè ie' a̱ ke̱kraë duas bik ekkë esepa batse'o̱nuk da'a̱.  
\v 2 Ttè e' mú a̱ ie'pa nuì̱ pairinettsa̱ moki̱, e̱'ma ie'pa e̱r kë̀ tö ie'pa kkatepaia̱ ta̱ ie'pa kë̀ tö iyiwak jchepaia̱ mè Skëköl a̱.  
\v 3 Erë e' kë̀ dör es. E' skéie mik ie'pa tö iyiwak jcheke mè Skëköl a̱ duas bit ekkë, eta̱ e' tö ie'pa e̱r a̱we̱kene ì sulu wamblekerakitö ese ska'.  
\v 4 E' wà dör tö se' nuì̱ kë̀ pairirpattsa̱ baka wë'ñe pë́ wa ena chibo pë́ wa. 
\p  
\v 5 E' kue̱ki̱ mik Cristo döketke ká̱ i' a̱, eta̱ ì tso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱, e' chéitö Skëköl a̱, e' tö ichè i' es: 
\q1 “Iyiwak jcheke mè be' a̱ ena ilè skà tso' mè be' a̱, 
\q1 e' kë̀ kiane be' ki̱. 
\q1 Erë be' tö ye' yueketke s'ditsöie chkà ta̱' diché ta̱'. 
\q1  
\v 6 Iyiwak jcheke ña'wè̱ wa'ñe be' a̱ 
\q1 ena ilè skà tso' mè be' a̱ nuì̱ paikloie, 
\q1 e' kë̀ wër bua' be' wa.” 
\q1  
\v 7 E' ukuöki̱ ta̱ Cristo tö iché Skëköl a̱: 
\q1 “A Skëköl, i' ye' dur ì kiane be' ki̱ wè̱ e' wo̱ie, 
\q1 we̱s ye' tté tso' kitule be' yëkkuö ki̱ es.”\f + \fr 10:7 \ft Salmo 40.6-8\f* 
\m  
\v 8 Ke̱we ie' tö iché Skëköl a̱: “Iyiwak jcheke mè be' a̱ ena ilè skà tso' mè be' a̱, ñies iyiwak jcheke ña'wè̱ wa'ñe be' a̱ nuì̱ paikloie, ese ko̱s kë̀ kiane be' ki̱, kë̀ iwër bua' be' wa.” Erë́ ie' tö iché es, erë ese ko̱s yë'a̱tbakitö dalöiè Skëköl ttè dalöiëno tso'tke kitule e' ki̱.  
\v 9 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö iché: “A Skëköl, i' ye' dur ì kiane be' ki̱ wè̱ e' wo̱ie.” E' wa se' é̱na ia̱ne tö iyiwak jcheke ie'pa tö ttè tsá̱ diki̱a̱ ese ko̱s skéttsa̱ Skëköl tö iské pa̱'a̱li̱ moka̱ne, e' dör Cristo köte̱wa̱ se' skéie e'.  
\v 10 Ì kiane Skëköl ki̱ e' wà o̱' Jesucristo tö. Ie' wák e̱' me'ttsa̱ ttèwa̱ se' skéie etökicha ë̀, kë̀ skà tteta̱'wa̱ia̱. E' kue̱ki̱ Skëköl tö se' batseo̱'. 
\p  
\v 11 Ke̱kraë judiowak sacerdotepa tö iwakanewe̱ke. Ká̱ bit ta̱ ie'pa tö iyiwak jcheke mè Skëköl a̱ se̱ne sulu nuí̱ ki̱. E' ë̀ kanewe̱ke ie'pa tö tai̱ë ke̱kraë, erë e' kë̀ a̱ nuì̱ pairinuktsa̱.  
\v 12 Erë Jesucristo e̱' me'ttsa̱ ttèwa̱ se' nuì̱ skéie etökicha ë̀, kë̀ skà tteta̱'wa̱ia̱, e' ukuöki̱ ta̱ ká̱ jaì a̱ ie' tkë'ka̱ dalöiërta̱' tai̱ë Skëköl ulà bua'kka.  
\v 13 Ee̱ ie' tkër Skëköl e̱' aléka̱ ibolökpa ko̱s ki̱, e' mekerö ie' klö̀ diki̱a̱ e' panuk.  
\v 14 Ie' e̱' me'ttsa̱ ttèwa̱ se' skéie etökicha ë̀, e' wa wé̱pa dör ie' icha, esepa batse'wé̱itö buaë ichökle Skëköl a̱ etökicha ë̀, kë̀ batse'wè̱ kianeia̱. 
\p  
\v 15 Ñies Wiköl Batse'r tö ichè tö e' dör moki̱. Ie' tö iché Skëköl yëkkuö ki̱ i' es: 
\q1  
\v 16 “Ka̱wö döraë ta̱ ye' tö ttè pa̱'a̱li̱ meraë ie'pa a̱, 
\q1 e' tö ichè i' es: 
\q1 Ye' ttè dalöiëno e' merdaë ie'pa e̱r a̱, 
\q1 eta̱ ie'pa tö iiu̱teraë e̱r bua' wa iwákpa e̱r wa. 
\q1  
\v 17 Ie'pa e̱' wamblö̀ sulu ko̱s, 
\q1 kë̀ e' bikeitsepaia̱ ye' tö.”\f + \fr 10:17 \ft Jeremías 31.33,34\f* 
\m  
\v 18 Es se' é̱na ia̱ne tö se' nuì̱ olo'yane se' ki̱, kë̀ se' ka̱wöta̱ia̱ ì skà muk Skëköl a̱ se' nuì̱ ki̱. 
\s1 Se' a̱ ka̱wö mène shkowa̱ Skëköl wörki̱ 
\p  
\v 19 A yamipa, e' kue̱ki̱ i̱'ñe ta̱ se' döwa̱mi buaë Skëköl dör batse'r tai̱ë shu̱te̱ e' ska', kë̀ suarta̱', Jesús köte̱wa̱ ipë́ tëne tai̱ë, e' batamik.  
\v 20 Kë̀ yi döta̱'wa̱ Skëköl wörki̱ ëanas we̱s kë̀ yi dë'wa̱ ëanas Skëköl wé úshu̱ nanetkëar datsi' buririë wa e' etmik es. Erë Jesús köte̱wa̱ se' skéie e' chè datsi'ukuö jchënane e' tö. E' wa ñala̱ pa̱'a̱li̱ dö̀ Skëköl ska', e' kköyë'ttsa̱ ie' tö se' a̱, e' dör se̱ne michoë e' ñalé̱.  
\v 21 Jesús dör se' sacerdote tai̱ë. Ie' dör se' dör Skëköl icha, e'pa ko̱s wökir.  
\v 22 E' kue̱ki̱ se' shkö̀wa̱ Skëköl wörki̱ e̱r moki̱ wa ena e̱rblè ie' mik yësyësë e' wa. Se' e̱rbikè sulu e' pairiulettsa̱. Se' batse'o̱uletke, e' dör we̱s s'pa skuè buaë manene di' maneneë wa es.  
\v 23 Skëköl ttö̀ moki̱ë. Ì u̱k ie' kablë' se' a̱, e' we̱raëitö. E' wà panekesö kröröë. E' kue̱ki̱ se' e̱' tkö̀wa̱ darërë ttè e' a̱, kë̀ tö ibikeitsè böt böt.  
\v 24 A' tö ibikeitsö́ tö we̱s a' a̱ ñì ki̱mermi a̱s a' kí̱ ñì dalëritsö̀ buaë, ñies a̱s a' tö ì buaë kí̱ ù̱ tai̱ë ñì ki̱moie.  
\v 25 Se' ñì dapa'u̱ke, e' kë̀ olo'yar a' tö we̱s se' we̱lepa wöblane iwamblök es. E' skéie a' e̱r kí̱ diché iö́ ñita̱. E' yita̱ mik se' tö isué̱ tö Skëkëpa Jesús datskene, e' ké̱wö dökewa̱tke, eta̱ a' e̱r kí̱ diché iërmi ñita̱. 
\p  
\v 26 Ttè moki̱ë e' jche̱rtke se' wa̱, erë e' ukuöki̱ ta̱ ì sulu wamblekeia̱sö wöbla wa, e' ta̱ kë̀ ì ku̱'ia̱ jchè mè Skëköl a̱ e' nuí̱ olo'yoie se' ki̱.  
\v 27 Iwamblésö es, e' ta̱ s'pau̱i̱rke shu̱lè wa, e' ë̀ tso' se' panuk. E' dör bö' ñarke tai̱ë wa Skëköl tö ibolökpa e̱we̱rawa e'.  
\v 28 Ká̱ ia̱ia̱ë yi tö ttè dalöiëno me'a̱t Moisés tö, e' dalöse̱wé̱wa̱ ta̱ ikkatökwakpa dör böl ö mañal, e' ta̱ ese wák ttekewa̱ kë̀ ulé klöule.  
\v 29 E' dör es, e' ta̱ wé̱pa tö Skëköl Alà dalöse̱wé̱wa̱ ¿we̱s esepa kë̀ weirpa tai̱ë shu̱te̱? Jesús pë́ wa ttè pa̱'a̱li̱ mène se' a̱ e' wakaneo̱ne, e' pë́ tuè̱ tai̱ë e' wa ie'pa batse'o̱ne, erë isue̱kerakitö we̱s se' ëse pë́ es. Ñies Skëköl Wiköl e̱r buaë ché se' a̱, e' chekerakitö suluë. ¿We̱s ie'pa tkömishkar e' nuí̱ ulà a̱?  
\v 30 Skëköl mik se' bàtse̱ e' tö ichè iyëkkuö ki̱ i' es: “Ye' ë̀ wöki̱ iské wërke wè̱. Yi tö ì sulu wamblé ese ské we̱rayö iki̱.”\f + \fr 10:30 \ft Deuteronomio 32.35\f* Ñies ichéitö: “Skëköl icha ko̱s esepa shu̱leraë ie' tö.”\f + \fr 10:30 \ft Deuteronomio 32.36\f* 
\v 31 ¡Se' a̱rwa Skëköl chö́k ulà a̱ weinuk, e' dör sia̱rë ichö́k! 
\p  
\v 32 Erë a' é̱na ia̱nú tö mik kuaë Skëköl tö a' e̱r ñì o̱' Jesús tté buaë wa, e' ké̱wö ska' ta̱ pë' tö a' we'ik sia̱rë Jesús tté buaë kue̱ki̱. Erë e' ko̱s dalë'ttsë' a' tö e̱r bua' wa.  
\v 33 Mikle ta̱ pë' tö a' yë' suluë, ie'pa tö a' we'ik sia̱rë sulitane wörki̱. Mikle ta̱ a' wák e̱r wa a' e̱' ché weinuk wé̱pa weirke es esepa ta̱.  
\v 34 Wé̱pa wötëne s'wöto wé a̱ Jesús tté kue̱ki̱, esepa su̱' a' tö e̱r sia̱rë wa, ie'pa ki̱me' a' tö. A' wa̱ ijche̱r tö ì bua'ie kë̀ e̱rta̱'wa ese tso' tai̱ë a' wa̱ ká̱ jaì a̱, e' kue̱ki̱ mik pë' tö a' íyi ko̱s yë'lur a' yöki̱, eta̱ e' dalë'ttsë' a' tö ttsë'ne bua' wa.  
\v 35 A' kë̀ e̱' ökwa a' weirke e' yöki̱, e' ské merdaë a' a̱ tai̱ë, e' kue̱ki̱ iwöklö'ú̱ a' tö darërë.  
\v 36 A' weirke e' dalë'ttsök a' ka̱wöta̱ bë̀rë e̱r bua' wa a̱s a' tö iù̱ we̱s Skëköl ki̱ ikiane es, ñies a̱s ì buaë muk a' a̱ ie' kablë' e' mùitö.  
\v 37 E' dör we̱s itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ es, e' tö Cristo tté chè i' es: 
\q1 “Wé̱ ka̱wöta̱ dök e' datse̱ kukuie, 
\q1 e' kë̀ ki̱ ka̱wö tkö̀pa tai̱ë. 
\q1  
\v 38 Erë wé̱pa dör ye' icha se̱rke yësyësë, 
\q1 esepa e̱rblé buaë ye' mik, e' kue̱ki̱ ie'pa se̱r michoë. 
\q1 Erë ie'pa wé̱pa suanéka̱ ta̱ ye' ttè olo'yérakitö, 
\q1 e' ta̱ kë̀ ye' wa ie'pa wërpaia̱ buaë.”\f + \fr 10:38 \ft Habacuc 2.3-4\f* 
\m Es itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱.  
\v 39 Erë se' kë̀ dör we̱s wé̱pa tö Jesús tté buaë e' olo'yé esepa es. Ie'pa weirdaë sia̱rë aishkuö ta̱. Se' e̱rblöke buaë Jesús mik, e' kue̱ki̱ se' tsa̱tkërdaë. 
\c 11  
\s1 Se' e̱rblö̀ Skëköl mik we̱s këkëpa bak ká̱ ia̱ia̱ë e̱rblë' imik es 
\p  
\v 1 E̱rblè Skëköl mik, e' wà kiane chè tö se' tö iklö'wé̱ moki̱ë tö ì muk ie' kablë' panekesö, e' meraëitö se' a̱. Erë́ e' kë̀ wërta̱' i̱'ñe ta̱, erë se' tö iklö'wé̱ yësyësë tö iwà sue̱rasö.  
\v 2 Se' yë́pa bak ká̱ ia̱ia̱ë, e'pa bak e̱rblök Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie'pa yë' ie' tö tö ie'pa dör buaë ie' wöa̱. 
\p  
\v 3 Se' e̱rblöke Skëköl mik, e' kue̱ki̱ se' wa̱ ijche̱r tö ie' tö íyi ulitane yö' iwák ttè wa. E' wà kiane chè tö ì ko̱s wërta̱' sué̱sö i̱'ñe ta̱, e' yöne ì kë̀ wërta̱', e' ë̀ wa. 
\p  
\v 4 Abel e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ì mé ie' tö Skëköl a̱ inuì̱ ki̱, e' dör bua'ie ì mé Caín tö, e' tsa̱ta̱. Abel e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ Skëköl tö ie' klö'wé̱ we̱s pë' buaë yësyësë es. Ñies ì mé ie' tö Skëköl a̱ e' wër buaë Skëköl wa. Ie' blënewa̱bak ká̱ ia̱ia̱ë, erë ie' e̱rblé Skëköl mik, e' tté pakarkeia̱ i̱'ñe ta̱. 
\p  
\v 5 Enoc e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie' kë̀ blënewa̱. Ie' minetse̱r ttsë'ka Skëköl wa̱, e' kue̱ki̱ kë̀ yi wa̱ ie' nu ku̱ne. Skëköl yëkkuö ichè tö ka̱m Enoc mi'tse̱r Skëköl wa̱, e' yöki̱ ie' wër buaë Skëköl wa.  
\v 6 Yi isie shkakwa̱ Skëköl wörki̱, ese ka̱wöta̱ iklö'u̱k tö moki̱ Skëköl tso'. Ñies ie' ka̱wöta̱ iklö'u̱k tö wé̱pa tö Skëköl yuleke e̱r moki̱ wa, esepa ulà a̱ iwà döraë. E' kue̱ki̱ kë̀ se' e̱rblöku̱' Skëköl mik, e' ta̱ kë̀ se' a̱ ì o̱nuk wërmi buaë ie' wa. 
\p  
\v 7 Noé e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik Skëköl tö ie' a̱ iché tö ì sulu tköraë ká̱ i' ki̱ kë̀ su̱ule yi wa̱ ese, eta̱ ie' tö ittè iu̱té. Ie' tö kanò bërie yué etö, e' a̱ ie' ena iyamipa e' ë̀ tsa̱tkëne. E' wa ikkayëne tö imale̱pa ki̱ nuì̱ tso'. Ñies se̱ne yësyësë dö̀mi se' ulà a̱ s'e̱rblé Skëköl mik e' wa, e' de ie' ulà a̱. 
\p  
\v 8 Abraham e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik e' tö iché ia̱: “Be' yú ká̱ yë'yö tö imeraë be' a̱ e' a̱,” eta̱ iiu̱téitö. Erë́ ie' kë̀ wa̱ ijche̱r tö ká̱ wé̱ a̱ ie' mírö, erë bet ta̱ ie̱' yéttsa̱ iwák ká̱ a̱.  
\v 9 Ie' e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik ie' de ká̱ yëne ie' a̱ ee̱, eta̱ ie' se̱né we̱s s'dami shkal se̱r es. Ie' se̱né úla yöule datsi'tak wa, ese a̱. Ie' alà Isaac ena itala Jacob, e'pa ñies se̱né we̱s ie' es. Ñies ie'pa a̱ ká̱ e' muk Skëköl kablë'.  
\v 10 Ká̱ bua'ie kë̀ e̱rta̱'wa bikeitsbak Skëköl tö, yö'itö ká̱ jaì a̱, e' wà pané Abraham tö. E' kue̱ki̱ ie' se̱ne' we̱s s'dami shkal se̱r es, e' dalë'ttséitö e̱r bua' wa. 
\p  
\v 11 Skëköl tö iyë' ie' a̱: be' alà köraka̱ be' alaköl Sara e' ta̱. Erë́ ie' dewa̱tke këkëpala aluë, ñies Sara wake' kë̀ döta̱' alàë, erë ie' iklö'wé̱ tö Skëköl kablë' ie' a̱ e' we̱raëitö. E' kue̱ki̱ diché mène ie' a̱ alà koka̱.  
\v 12 Ie' dewa̱tke këkëpala aluë, erë es ie' de alàë. Ilà e' wa ileripa dë'bitu̱ tai̱ë kë̀ shtar ekkë we̱s bëkwö tso' tai̱ë ö ttsa̱'wö tso' tai̱ë dayë kkömik kë̀ shtar es. 
\p  
\v 13 Ie'pa ekkëpa ko̱s e̱rblë' Skëköl mik, kë̀ ilo'yane ie'pa wa̱, es ie'pa blërulune. Ká̱ muk Skëköl kablé ie'pa a̱, e' wà kë̀ dë' ie'pa ulà a̱ ie'pa tso'ia̱ ttsë'ka e' dalewa. Erë ie'pa tö iklö'wé̱ tö iwà döraë ie'pa ulà a̱ aishkuö ta̱. E' dör ie'pa a̱ we̱s ilo suè̱ ka̱mië es. E' kue̱ki̱ ie'pa tö iyë' tö ie'pa se̱r ká̱ i' ki̱ we̱s ká̱ kua̱'ki̱ wakpa dami shkal es.  
\v 14 Wé̱pa tö ichè es, e' wa iwënewa̱ tö ie'pa tso'ia̱ ká̱ yulök iwákpa a̱.  
\v 15 Ie'pa mú tso'ia̱ wé̱ ie'pa manete̱, e' ké̱ bikeitsök, e̱'ma ie'pa mi'mine buaë ká̱ e' a̱.  
\v 16 Erë ie'pa tö ká̱ bua'ie e' kkecheke, e' dör ká̱ tso' ká̱ jaì a̱. Skëköl tö ká̱ e' yö'bak ie'pa a̱, e' kue̱ki̱ Skëköl kë̀ jaëne tö ie' kiè ie'pa Këköl. 
\p  
\v 17-19 Skëköl kablë' Abraham a̱ ttè i' wa: “Be' aleripa chökle, e'pa döraë Isaac wa.” Erë e' ukuöki̱ ta̱ ie' tö iché ia̱: “Isaac ttö́wa̱ mè ye' a̱ ye' dalöioie.” Ie' ki̱ ikiane suè̱ tö moki̱ Abraham e̱rblöke ie' mik, e' kue̱ki̱ ie' ima'wé̱ es. Abraham e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ moki̱ ie' tö Isaac mekettsa̱ we̱s Skëköl tö ie' a̱ iyë' es. Ie' tö ibikeitsé tö ie' tö ilà ttéwa̱, e' ta̱ Skëköl a̱ ishke̱rka̱mine, e' kue̱ki̱ ie' tö ittekewa̱. Erë bata ekkë ta̱ Skëköl tö ie' wöklö'wé̱. E' kue̱ki̱ ichèmisö tö e' dör we̱s Isaac köte̱wa̱ shke̱neka̱ne es. 
\p  
\v 20 Isaac e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie' tö iyë', ila'r Jacob ena Esaú, e'pa a̱ tö aishkuö ta̱ Skëköl e̱r buaë chöraë ie'pa a̱. 
\p  
\v 21 Jacob e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik ie' blërkewa̱, e' ké̱wö döketke, eta̱ ie' tö iyë' italapa dör José ala'r e'pa a̱ eköl eköl tö Skëköl e̱r buaë chöraë ie'pa a̱. Ñies Skëköl dalöié ie' tö ie' e̱' duedur ishko kéli mik e' dalewa. 
\p  
\v 22 José e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik ie' blërkewa̱tke, eta̱ ie' tö iché tö aishkuö ta̱ Israel aleripa e̱' yörattsa̱rak Egipto. Es ie' ichéa̱t tö mik a' e̱' yéttsa̱ ká̱ i' a̱ eta̱ ye' nu tso' blëule e' tsú̱mi a' tö blèwa̱ wé̱ a' mírö ee̱. 
\p  
\v 23 Ñies Moisés yë́ ena imì, e'pa e̱rblë' Skëköl mik. Mik ie' ku̱ne', eta̱ ie'pa tö isué̱ tö alala buaala ku̱ne. Egipto blú tö iyë' tö Israel aleripa alala ku̱rke wëpa, e'pa ko̱s ttekelur. Erë Moisés yë́ ena imì, e'pa e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie'pa kë̀ suane blu' ttè yöki̱. Ie'pa tö Moisés blé döka̱ si' mañat itsa̱tkoie. 
\p  
\v 24 Moisés talane Egipto blú duöchkeie dalöiërta̱' tai̱ë. Erë ie' e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ mik ie' de këchke, eta̱ e' ko̱s watéttsa̱ ie' tö. Ie' kë̀ ki̱ ikiane tö ie' kirwa̱ Egipto blú duöchke.  
\v 25 Ie' a̱ ta̱ weinuk wé̱pa dör Skëköl icha, esepa ta̱, e' dör buaë tkö̀ka̱ se̱ne sulu tö s'ttsë'we̱ke buaë ekuölö ë̀, ese ko̱s tsa̱ta̱.  
\v 26 Ì buaë döraë ie' ulà a̱ aishkuö ta̱ iskéie, e' ë̀ ki̱ ie' e̱r me'rie. E' kue̱ki̱ ie' tö bikeitsé tö iweir ko̱s wé̱ pairine'bitu̱ idi' wa s'blúie e' tté ki̱, e' dör buaë shu̱te̱, íyi bua'bua tso' Egipto ese ko̱s tsa̱ta̱. 
\p  
\v 27 Moisés e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie' e̱' yéttsa̱ Egipto, kë̀ suane Egipto blú ulune yöki̱. Ie' e̱' tkéwa̱ darërë Skëköl kë̀ wërta̱' e' mik kë̀ ilo'yane ie' wa̱.  
\v 28 Ie' e̱rblé Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie' tö Israel aleripa patké Ie'pa Yë́pa Yërulune Egipto e' ké̱wö tkö'u̱k. Ie' tö ie'pa patké obeja pupula ttökwa̱ ta̱ ipë́ sklippök ie'pa ukkö ko̱s e' mik. Ie'pa tö iwé̱ es a̱s Skëköl biyöchökwak patké Skëköl tö s'ttökulur, e' kë̀ mi'wa̱ u a̱ alà wëm tsá̱ ku̱ne, esepa ko̱s ttökulur. 
\p  
\v 29 Israel aleripa e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie'pa tkami Dayë Mat shu̱a̱ we̱s íyök ë̀ ki̱ shkè es. Erë mik Egipto wakpa mí ie'pa itöki̱, eta̱ e'pa ki̱ dayë u̱neka̱ tö ie'pa ko̱s ttélur. 
\p  
\v 30 Israel aleripa e̱rblë' Skëköl mik, e' kue̱ki̱ ie'pa shké ká̱ kiè Jericó kköiëule e' pamik döka̱ ká̱ kul. E' ukuöki̱ ta̱ ká̱ e' kköiëule ko̱s, e' tkënettsa̱ i̱ski̱.  
\v 31 Ñies alaköl sulusi kiè Rahab, e' e̱rblë' Skëköl mik. E' kue̱ki̱ mik wëpa böl patkë' Josué tö Jericó weblök bër akir, eta̱ e'pa ki'wa̱itö bë̀rë blë' itsa̱tkoie. E' kue̱ki̱ ie' kë̀ dunewa̱ñak wé̱pa tö Skëköl ttè dalöse̱wé̱wa̱ esepa ta̱. 
\p  
\v 32 Ye' a̱ ikí̱ yërmi tai̱ë. Gedeón ena Barac ena Sansón ena Jefté ena David ena Samuel ena Skëköl ttekölpa ko̱s, e'pa ko̱s tté pakarmi ye' a̱, erë ye' kë̀ ka̱wö ku̱ne i' ta̱ ipakoie se̱raa̱.  
\v 33 Ie'pa ena pë' skà e̱rblë' Skëköl mik we̱s ie'pa es, e' wa e'pa we̱lepa e̱' aléka̱ ká̱ kua̱'ki̱ kua̱'ki̱ wakpa ki̱. Ñies ie'pa we̱lepa ttè dalöiëno e' wakanewé̱ yësyësë. Ñies Skëköl kablë' ie'pa a̱, e' wà de ie'pa ulà a̱. Ie'pa we̱lepa tö ma'name kkö̀ tsa̱téwa̱.  
\v 34 Ie'pa we̱lepa kë̀ ki̱ bö' dakaneka̱. Ie'pa we̱lepa ttekewa̱tke tabè wa, e' tsa̱tkée Skëköl tö. Ie'pa we̱lepa kë̀ diché ta̱', erë idiché iëne. Ie'pa we̱lepa ñippé darërë ta̱ ie̱' aléka̱ ká̱ kua̱'ki̱ ñippökwakpa ki̱.  
\v 35 Ñies alakölpa bak e̱rblök Skëköl mik, e'pa we̱lepa dëu̱töpa shke̱neka̱ne menene ie'pa a̱. 
\p Pë' we̱lepa skà e̱rblë' Skëköl mik, e'pa klö'wé̱wa̱ pë' tö ta̱ iwe'ikérakitö tai̱ë sia̱rë dö̀ iduowa̱ ekkë. Erë ie'pa e̱rblé Skëköl mik, e' kë̀ watënettsa̱ ie'pa wa̱. Ie'pa wa̱ ijche̱r tö ie'pa shke̱rdaka̱ne aishkuö ta̱ se̱noie buaë shu̱te̱, e' kue̱ki̱ ie'pa ekemine áie, e' kë̀ kinewa̱ ie'pa wa̱.  
\v 36 Ie'pa we̱lepa wayöne tai̱ë, bune sia̱rë. Ie'pa we̱lepa skà monewa̱ tabechka yöule ttsa'ie ese wa, es iminerak s'wöto wé a̱.  
\v 37 Ie'pa we̱lepa ttélur ák wa. We̱lepa ttélur jchëulettsa̱ shu̱sha̱ë. Ñies we̱lepa ttélur tabè wa. Ie'pa bak shkök wì̱ a̱ dià a̱ paiëule obeja kkuölit ö chibo kkuölit wa. Ie'pa dör sia̱rë, töiëne sia̱rë, weine tai̱ë.  
\v 38 Ie'pa dör buaë shu̱te̱, kë̀ dör bua' tö ie'pa se̱r imale̱pa se̱rke ká̱ i' ki̱ e' shu̱a̱. Erë ie'pa bak shkök wì̱ a̱ dià a̱ ká̱ sir poë wé̱ kë̀ yi se̱rku̱' tai̱ë ese ska' ö ka̱bata a̱. Ie'pa bak se̱nuk sia̱rë ákuk a̱ ö ka̱uk a̱. 
\p  
\v 39 Ie'pa ekkëpa ko̱s e̱rblë' Skëköl mik buaë, e' kue̱ki̱ ie' wa ie'pa wëne buaë. Erë ie' kablë' ie'pa a̱, e' wà ka̱m mer ie'pa a̱,  
\v 40 ie' tö iskà bikeitséne bua'ie se' batamik e' kue̱ki̱. Ì buaë meke ie' tö se' a̱ aishkuö ta̱, e' kiane ie' ki̱ tö ie'pa ena se', e'pa ulà a̱ idö̀ ñita̱. E' kue̱ki̱ ka̱m idö̀ ie'pa ulà a̱. 
\c 12  
\s1 A' e̱rblö́ Skëköl mik we̱s Jesús es 
\p  
\v 1 A yamipa, se' e̱rblöke Skëköl mik ena se' se̱rke ie' a̱, e' dör we̱s s'tu̱r e̱' aloka̱ a̱s ì merke sia̱ e' dö̀ se' ulà a̱ es. Wé̱pa e̱rblë' Skëköl mik ká̱ ia̱ia̱ë e'pa durulunebak, e' dör we̱s ie'pa tu̱ne e̱' ali'ka̱bak es. Ie'pa ekkëpa dör tai̱ë, e' ko̱s e̱rblë' buaë Skëköl mik, e' dör we̱s ie'pa iëne se' tu̱rke e' sa̱u̱k es, tö is se' mir. E' kue̱ki̱ ì ko̱s tö se' wöklö'we̱ke ese ulà watö̀sö. Ì sulu wamblekesö, ese dör we̱s ttsa' muli̱tswa̱ s'klö̀ mik es, e' kue̱ki̱ ilo'yö̀sö. Eta̱ se' tu̱nú darërë dö̀ mik se' deka̱ wé̱ se' mi'kerö ee̱.  
\v 2 Se' e̱r mùwa̱ Jesús ë̀ ki̱. Se' e̱rblöke Skëköl mik e' wërke Jesús wöki̱ tsa̱we dö̀ bataie. Ie' köte̱wa̱ krus mik, e' dör jaë tai̱ë, erë e' kë̀ ki̱ ie' tkine yës. Ie' wa̱ ijche̱r tö ie' ttsë'rdaë buaë aishkuö ta̱, e' kue̱ki̱ idalë'ttséitö e̱r bua' wa. I̱'ñe ta̱ ie' tkërka̱ dalöiërta̱' tai̱ë Skëköl tkër ikulé ki̱ e' ulà bua'kka. 
\p  
\v 3 Pë' sulusipa tö ie' we'ik tai̱ë, e' ko̱s dalë'ttséitö. E' bikeitsö́ buaë a̱s a' kë̀ shtrirwa̱ e̱rblök Skëköl mik ta̱ ilo'yè.  
\v 4 Moki̱ a' tso' ñippök se̱ne sulu ta̱, e' kue̱ki̱ a' weirke tai̱ë, erë ka̱m a' weir dö̀ a' duö̀wa̱ pë́ tër tai̱ë ekkë we̱s Jesús es.  
\v 5-6 Skëköl yëkkuö ki̱ ie' tö a' pattè we̱s ie' ala'r es, wësua e' chowa a' é̱na, e' tö iché i' es: 
\q1 “A ye' alà, wé̱pa ko̱s dalër Skëköl é̱na, esepa paruekeitö. 
\q1 Wé̱pa klö'wé̱ ie' tö ila'rie, esepa uñekeitö. 
\q1 E' kue̱ki̱ mik ie' tö be' parueke, eta̱ e' kë̀ watöktsa̱ be' tö. 
\q1 Mik be' uñekeitö, eta̱ kë̀ be' e̱rianuk.”\f + \fr 12:5-6 \ft Proverbios 3.11-12\f* 
\m Es itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱. 
\p  
\v 7 A' weirke ko̱s, e' wa Skëköl tso' a' paruök, e' kue̱ki̱ e' dalë'ttsö́ e̱r bua' wa. A' parueke e' wà kiane chè tö ie' tö a' sué̱ we̱s ie' ala'r es. ¿Wé̱ a' wa̱ isu̱ule tö alala kë̀ parueta̱' iyë́ tö?  
\v 8 Skëköl kë̀ tö a' paruè we̱s ila'r ulitane es, e' ta̱ e' wà kiane chè tö a' kë̀ dör ie' ala'r chökle, a' dör we̱s ñala̱ alé es.  
\v 9 Mik se' bak ala'rla, eta̱ se' yë́ tso' ká̱ i' ki̱, e'pa tö se' parueta̱' ta̱ ie' dalöiè se' tö. E' dör es, e' yita̱ buaë se' ka̱wöta̱ S'yë́ tso' ká̱ jaì a̱ e' dalöiök tai̱ë a̱s se̱ne michoë dö̀ se' ulà a̱.  
\v 10 Se' yë́ tso' ká̱ i' ki̱, e'pa tö se' parueta̱' ekuölö ë̀ we̱s ie'pa wa iwër buaë es. Erë Skëköl tö se' parueke se' ki̱moie a̱s se' se̱r batse'r we̱s ie' es.  
\v 11 Mik se' padurke, eta̱ e' ké̱wö ska' ta̱ kë̀ ittsë'r buaë idalëne s'mik. Erë s'wöblane iwa, e' ta̱ s'se̱rdaë bë̀rë yësyësë. 
\p  
\v 12 E' kue̱ki̱ a' e̱r diché iö́ne. A' e̱rblöke Jesús mik, e' kë̀ armi a' tö a' shtrine kue̱ki̱.  
\v 13 A' shkö́ ke̱kraë ttè yësyësë e' ñalé̱ wa a̱s a' wé̱pa kë̀ e̱rblöku̱' buaë Jesús mik, shkökeia̱ we̱s s'klö̀ kranewa̱ shkö̀ es, esepa kë̀ kí̱ a̱rdö, e' skéie ie'pa buarne ta̱ ishkö̀mi buaë. 
\s1 Skëköl e̱r buaë ché se' a̱, e' kë̀ watarttsa̱ 
\p  
\v 14 A' e̱' mú se̱nuk bë̀rë sulitane ta̱. Ñies a' e̱' mú se̱nuk batse'r we̱s Skëköl ki̱ ikiane es. Yi isie kë̀ se̱rku̱' es, ese kë̀ tö Skëkëpa Jesús sue̱pa.  
\v 15 A' ñì kkö'nú buaë a̱s Skëköl e̱r buaë chöke se' a̱, e' kë̀ watö̀ttsa̱ yi tö. Yi tö iwatéttsa̱, ese dör a' shu̱a̱ we̱s kalkua sulusi tskirka̱ es. Mik ideka̱, eta̱ imale̱pa tai̱ë sulu'wé̱wa̱itö.  
\v 16 A' kë̀ kàne trënuk. A' kë̀ kàne ì dör batse'r ese dalöse̱u̱kwa̱ we̱s Esaú es. Ie' dör iyë́ alà tsá̱, e' kue̱ki̱ iyë́ íyi kuö̀ meke ie' a̱. Erë e' wato̱'ttsa̱ ie' tö iël a̱ chkè tka̱' etkë̀, e' ë̀ skéie.  
\v 17 A' wa̱ ijche̱r tö e' ukuöki̱ ta̱ ie' ki̱ ikiane tö iyë́ mú e̱r buaë chö̀ ie' a̱ we̱s ie'pa wöblar alà wëm tsá̱ ku̱ne ese a̱ e̱r buaë chök es. E' kiéitö iyë́ a̱ i̱è̱ wa kköchè wa tai̱ë, erë kë̀ we̱s ie' a̱ io̱nukia̱, iwake' watënettsa̱. 
\p  
\v 18 I̱'ñe ta̱ a' kë̀ döku̱' Skëköl wörki̱ we̱s ká̱ ia̱ia̱ë se' yë́pa dë'rö ie' ska' es. Mik ie'pa dökewa̱tke Sinaí ké̱bata a̱, eta̱ ká̱ ttsenewa̱ mía̱ ttsettseë, e' shu̱a̱ bö' tai̱ë ñarke ka̱bata ki̱, siwa̱' bitsi̱rke darërë, e' ko̱s ttsé ie'pa tö sué̱ ie'pa tö.  
\v 19-20 Duk blarke tai̱ë ttsé ie'pa tö. Ñies Skëköl ttöke e' ttsé ie'pa tö. Ì ché ie' tö ie'pa a̱, e' yöki̱ ie'pa suane tai̱ë. Ie' iché ie'pa a̱: “Yi deka̱ ka̱bata i' ki̱, se' ö iyiwak, ese ka̱wöta̱ ttèwa̱ ák wa.” Ttè e' kë̀ dalë'ttsënuk ie'pa a̱. E' kue̱ki̱ ie'pa kköché tai̱ë tö mú kë̀ ittöia̱ ie'pa ta̱.  
\v 21 Moki̱ ì sué̱ ie'pa tö, ì ttsé ie'pa tö e' tö ie'pa suawé̱ tai̱ë. Ñies Moisés wák kköchöwé̱itö ta̱ ichéitö: “¡Tai̱ë ye' painéka̱ suane ë̀ wa!” 
\p  
\v 22 Erë i̱'ñe ta̱ kë̀ idör es a' a̱. E' skéie a' detke ka̱bata kë̀ wërta̱' kiè Sión ké̱bata ee̱, e' dör Jerusalén tso' ká̱ jaì a̱ e'. Ee̱ Skëköl chö́k se̱rke. Ee̱ ie' biyöchökwakpa tso' tai̱ë, kë̀ shta̱rta̱' ekkë, e'pa daparke ie' ki̱kökka̱.  
\v 23 Ee̱ wé̱pa ko̱s de Skëköl alà tsá̱ie esepa tso' ñì dapa'u̱k ttsë'ne bua' wa. Ie'pa kiè tso' kitule yëkkuö tso' ee̱ e' ki̱, e'pa shu̱ a' dör. Ee̱ a' detke Skëköl dör sulitane shu̱lökwak, e' wörki̱. Ñies a' detke pë' bak se̱nuk yësyësë ká̱ i' ki̱, esepa ta̱ ñita̱. Ie'pa yuétke Skëköl tö yësyësë, kë̀ ì kianeia̱ ie'pa ki̱.  
\v 24 Ñies a' detke Jesús ska', ie' dör ttè pa̱'a̱li̱ me' Skëköl tö se' a̱, e' kanéu̱kwak. Ie' köte̱wa̱ ipë́ tëne tai̱ë, e' wa se' batse'wé̱ Skëköl tö. Ie' köte̱wa̱ e' dör s'tsa̱tkoie, e' kë̀ dör we̱s Abel köte̱wa̱, e' nuí̱ ki̱ iël tsa̱iëne es. 
\p  
\v 25 E' kue̱ki̱ a' e̱' kkö'nú. Skëköl ttöke a' ta̱, e' kë̀ watarttsa̱. Ká̱ ia̱ia̱ë wé̱pa ta̱ ie' ut ká̱ i' ki̱, e' watë'ttsa̱ ie'pa tö, e' nuí̱ kë̀ ulà a̱ ie'pa bakyal, e' ta̱ ¿we̱s se' tkö̀yalmi i̱'ñe ta̱ ie' ttöke ká̱ jaì a̱ e' ttö̀ watéttsa̱sö e' nuí̱ ulà a̱?  
\v 26 Ká̱ ia̱ia̱ë mik ie' ut ie'pa ta̱, eta̱ e' tö ká̱ i' wöti̱o̱' darërë. Erë i̱'ñe ta̱ ie' ichè: “ka̱wö döraë ta̱ ká̱ i' wöti̱'we̱raëyö etökichane, erë kë̀ dör ká̱ i' ë̀, ñies ká̱ jaì ko̱s wöti̱'we̱raëyö.”\f + \fr 12:26 \ft Hageo 2.6\f* 
\v 27 Mik ie' tö iché es, eta̱ e' wà kiane chè tö íyi ko̱s yö'itö wöti̱rta̱', ese wöti̱'we̱raëitö, skerattsa̱itö a̱s ì kë̀ wöti̱rta̱' kë̀ e̱rta̱'wa, ese ë̀ a̱tne iskéie. 
\p  
\v 28-29 Ì blúie Skëköl tso' e' a̱ se' tso', e' kë̀ wöti̱rta̱' kë̀ e̱rta̱'wa. E' kue̱ki̱ wëstela chö̀sö ie' a̱. Ie' dalö̀ ta̱' tai̱ë we̱s bö' ñar tai̱ë es, e' kue̱ki̱ ie' dalöiö̀sö tai̱ë suane wa, we̱s ie' wa iwër buaë es. 
\c 13  
\s1 We̱s Jesús mik e̱rblökwakpa ka̱wöta̱ se̱nuk 
\p  
\v 1 A' ñì dalëritsö́ buaë ke̱kraë ñì ëlpaie, kë̀ ilo'yar. 
\p  
\v 2 Yi kë̀ su̱ule a' wa̱, ese de a' u a̱, eta̱ ikiö́wa̱ buaë. We̱lepa tö io̱' es eta̱ Skëköl biyöchökwakpa dë'wa̱ ie'pa u a̱, erë e' kë̀ a̱ne ie'pa é̱na. E' kue̱ki̱ kë̀ a' é̱na ichökwa s'male̱pa kiökwa̱ buaë a' u a̱. 
\p  
\v 3 S'yamipa tso' wötëule s'wöto wé a̱, esepa ki̱mú we̱s a' wákpa tso' wötëule ie'pa ta̱ ñita̱ es. S'yamipa we̱lepa weirke Jesús ttè kue̱ki̱, eta̱ a' tö ibikeitsö́ we̱s a' wákpa weirke es. 
\p  
\v 4 S'se̱newa̱bak e' tté dalöiö́. Wé̱pa tö tté e' dalöse̱wé̱wa̱ trë wa ì wa esepa wömerattsa̱ weinuk Skëköl tö. E' kue̱ki̱ kë̀ a' trënuk yës. Kë̀ a' tö s'se̱newa̱bak dalöse̱u̱kwa̱. 
\p  
\v 5 Kë̀ a' e̱r mukwa̱ inuköl ki̱ yës. Skëköl tö iyë'bak i' es: “Ye' kë̀ tö be' mepaa̱t yës, ye' tö be' kkö'nè michoë.”\f + \fr 13:5 \ft Deuteronomio 31.6\f* E' kue̱ki̱ ì tso' a' wa̱, a̱s e' tö a' ttsë'ù̱ buaë.  
\v 6 Se' e̱rblöke Skëköl mik, e' kue̱ki̱ kë̀ se' suane ì yöki̱. Se' tö ichèmi we̱s itso' kitule Skëköl yëkkuö ki̱ es, e' tö ichè: 
\q1 “Skëköl dör ye' ki̱mukwak, 
\q1 e' kue̱ki̱ ì wè̱mi s'ditsö tö ye' ta̱, e' kë̀ yöki̱ ye' suane.”\f + \fr 13:6 \ft Salmo 118.6-7\f* 
\p  
\v 7 A' wökirpa bak a' wöbla'u̱k Skëköl ttè wa, e'pa ska' a' e̱r a̱núne. We̱s ie'pa bak se̱nuk ko̱s ena we̱s ie'pa blënewa̱, e' bikeitsö́ buaë ta̱ a' e̱rblö́ Jesús mik we̱s ie'pa es.  
\v 8 Jesucristo kë̀ manerta̱'. We̱s ie' dör ká̱ ia̱ia̱ë, es ie' dör i̱'ñe, ñies es ie' döraë aishkuö ta̱ ke̱kraë.  
\v 9 E' kue̱ki̱ kë̀ a' e̱' muktsa̱ e̱' ki̱tö'u̱k ttè kua̱'ki̱ ko̱s kë̀ dör Jesús tté moki̱ ese wa. Ttè dalöiëno we̱le tö ichè tö chkè wé̱sele kë̀ katar. Ttè ese ko̱s kë̀ dör ìie bua' se' e̱r diché ioie. Wé̱pa tö ttè ese dalöieke, e' kë̀ tö ie'pa ki̱mepa. Erë Skëköl e̱r buaë chöke se' a̱, e' je' tö se' e̱r diché ièmi buaë. 
\p  
\v 10 Sacerdotepa bak ka̱' tso' íyi moka̱ Skëköl a̱ e' wakanéu̱k, e'pa a̱ ka̱wö mène iyiwak ña'we̱kewa ka̱' e' ki̱ ese chkà kak katök. Erë se' e̱rblöke Jesús mik, e' dör we̱s ka̱' ñe' wakanewe̱kerakitö es, ie' wa se' tsa̱tkërmi. Erë wé̱pa tso'ia̱ e̱rblök ka̱' ñe' mik, esepa kë̀ a̱ e̱' tsa̱tkënuk.  
\v 11 Iyiwak jchök sacerdote kibi bak duas bik ekkë nuì̱ olo'yoie, ese pë́ tsu̱kmi ie'pa bak Skëköl wé shu̱ batse'r tai̱ë shu̱te̱ ee̱. Erë iyiwak ese nu ña'u̱kwa ie'pa bak ie'pa ká̱ döwa̱ e' wi̱she̱t.  
\v 12 Es ñies Jesús köte̱wa̱ Jerusalén kköiëule e' wi̱she̱t se' batse'wo̱ie ipë́ wa.  
\v 13 E' kue̱ki̱ kë̀ se' e̱rblöia̱ judiowak ttè dalöiëno e' mik. Mishka bánet Jesús ta̱ weinuk jaënuk we̱s ie' weine jaëne es.  
\v 14 E' wà dör tö ká̱ i' a̱ kë̀ se' wa̱ ká̱ ta̱' we̱s Jerusalén es. E' skéie ká̱ yöbië doia̱ aishkuö ta̱, e' panuk se' tso' kröröë.  
\v 15 E' kue̱ki̱ Skëköl ki̱köka̱sö ke̱kraë Jesucristo batamik. E' dör buaë we̱s iyiwak jchèsö mè ie' a̱ idalöioie es. E' kue̱ki̱ iki̱köka̱sö s'wák kkö̀ wa.  
\v 16 Kë̀ a' é̱na ichökwa ì buaë u̱k ena ñì ki̱muk. E' dör buaë ñies we̱s íyi mekesö Skëköl a̱ es. A' tö iwé̱ es, e' ta̱ e' wër buaë ie' wa. 
\p  
\v 17 A' wökirpa wöñirke tai̱ë a' kkö'nè batamik. Ie'pa é̱na ia̱ne tö e' ki̱ ie'pa chakerane Skëköl tö. E' kue̱ki̱ ie'pa ttö̀ iu̱tö́ ena idalöiö́. E' ú̱ a̱s ie'pa ttsë'ù̱ buaë ikanè tö, kë̀ kköchöku̱'. A' kë̀ tö iwè̱ es, e' ta̱ e' kë̀ dör buaë a' a̱. 
\p  
\v 18 A' tö ikiö́ Skëköl a̱ ke̱kraë sa' ki̱. Sa' wa̱ ijche̱r tö sa' e̱r kë̀ tö sa' kkateku̱' ì ki̱. Ke̱kraë sa' e̱' ché se̱nuk buaë yësyësë.  
\v 19 Ñies ye' kköchö̀ a' a̱ tö a' ikiö́ Skëköl a̱ a̱s ie' tö ye' a̱ iké̱wö mù tö ye' mi'ne bet a' weblök. 
\s1 Yëkkuö shtökwak e̱' chéa̱t 
\p  
\v 20-21 Skëköl dör se̱ne bë̀rë mukwak e' tö Skëkëpa Jesús shke̱o̱'ka̱ne. A̱s ie' tö ì ko̱s kiane a' ki̱ se̱noie we̱s ie' ki̱ ikiane es, e' mù a' a̱. Ñies ì wër buaë ie' wa a̱s ese ko̱s u̱k ie' tö a' kö̀ Jesucristo diché wa. Jesús tö ttè pa̱'a̱li̱ yöbië mène se' a̱, e' kaneo̱' ie' pë́ wa. Ie' dör se' kkö'nukwak kibiie. ¡Cristo ki̱köka̱sö tai̱ë ke̱kraë! Es e' idir. 
\p  
\v 22 A yamipa, ttè böt mañat i' shtéyö a' pattoie, e' mú klö'ù̱ a' tö e̱r bua' wa.  
\v 23 Ñies ye' ki̱ ikiane tö a' wa̱ ijche̱nú tö s'yami Timoteo bak wötëule, e' yënettsa̱ne. Ie' de bet ye' ska', eta̱ ye' wa̱ ie' mi'ke e̱' ta̱ mik ye' mi'ke a' weblök eta̱. 
\p  
\v 24 A' wökirpa ko̱s ena s'batse'r male̱pa ko̱s shke̱'ú̱ ña. Ñies s'yamipa dör Italia wakpa tso' ye' ta̱, e'pa tö a' shke̱'wé̱mi. 
\p  
\v 25 A̱s S'yë́ e̱r buaë chö̀ a' ulitane a̱.