\id ROM  
\h Romanos 
\toc1 Tson Na Scüenon Pablo Ndëë Nnꞌan Tsjoon Roma 
\toc2 Romanos 
\mt1 Tson Na Scüenon Pablo Ndëë Nnꞌan Tsjoon Roma  
\c 1  
\s1 Incyaa Pablo tsꞌon ndëë nnꞌan na vantyja nꞌon Jesucristo  
\p
\v 1 Ja Pablo macüji tsonvahin. Condui ja tsꞌan na ityentjon nnon Jesucristo. Nquii Tyoꞌtsꞌon tqueenꞌ jon ja, ndoꞌ iꞌua jon tsꞌian nnön na condui ja tsꞌan na ijñon jon tondëë nnꞌan na mancya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëëhan.   
\p
\v 2 Ndyu na toxenꞌchen, tomꞌan nnꞌan na toninncyahin jñꞌoonꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na nguaa. Quiiꞌ jñꞌoonꞌ jon na tji nanꞌñeen na jiꞌua conduihanꞌ, vaa jñꞌoon na siquindyi jonhan ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon nayavahin.  
\v 3 Majuuntyi jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ jnda jon Jesucristo. Juu jon na tuihin na tsꞌanhin, tuihin tsjan ꞌnaanꞌ David na jndyocahanꞌ, nquii David na taquintyja tonduihin tocoꞌxen jon nnꞌan Israel.  
\v 4 Ntyja ꞌnaanꞌ Jesús tjiꞌ jndyoyuhanꞌ na conduihin jnda Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na tandoꞌ xco jon vi na jndë na jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Juu nanꞌñeen, tuihanꞌ ntyja ꞌnaan najndei na condui nquii Espíritu Santo.   
\p
\v 5 Ntyja ꞌnaanꞌ nquii Jesucristo jndë tyꞌön naya na condui jon, joꞌ na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na condui ja tsꞌan na ijñon jon ja tondëë nnꞌan yo jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon. Itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ nque nnꞌan na mañoon tsjan conduihan yo nnꞌan judíos, ngantyja nꞌon Jesucristo, ndoꞌ na nnanꞌvehan jñꞌoon na iquen jon ndëëhan. Ndoꞌ na nndaꞌ, nditꞌmaanꞌ xueeꞌ jon.  
\v 6 Ndoꞌ mantyi nquehoꞌ na mꞌanhoꞌ tsjoon Roma, ñꞌenhoꞌ na icüjiꞌ Tyoꞌtsꞌonhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen na mantyi itsꞌaa jon na conduihoꞌ nnꞌan cüentaaꞌ nquii Cristo.  
\v 7 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, mantyi tëcüjaꞌhanꞌ ꞌoꞌ na itsiviꞌntyjii Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Nquii jon na conduihin tyëëhë yo ninꞌnquii Jesucristo na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa, macꞌan ndëëhan na juu naya na conduihan, ncyahinhanꞌ quiiꞌ nꞌonhoꞌ yo ninꞌjuu na cꞌonhoꞌ na tajñuaanꞌ tsꞌonhoꞌ tondëëhan.   
\s1 Ninꞌcjaquindyiaaꞌ Pablo nnꞌan tsjoon Roma  
\p
\v 8 Jñꞌoon najndyee na matsjö ndëëhoꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon na matsitꞌmanꞌ ja, mancya nayahin ntyja ꞌnaan tsoñꞌenhoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ Jesucristo. Nque nnꞌan na mañoon ndyuaa, conanꞌneinhan ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ jon.  
\v 9 Yo manchaꞌchen tsꞌön matyeꞌntjön nnon Tyoꞌtsꞌon na mancya jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ jnda jon. Ntyjii jon na manchaꞌchen xjen na matsinën nnon jon na vañjoonꞌ tsꞌön ꞌoꞌ.  
\v 10 Macꞌan nnon jon xe na aa ntꞌue tsꞌon jon, ngüentyja xjen na nninncyaa jon na nguë na mꞌanhoꞌ.  
\v 11 Ee ntꞌue jndyi tsꞌön na ntyꞌia ꞌoꞌ chaꞌ nndëë ntsiꞌman ndëëhoꞌ jñꞌoon na jndë siꞌman jon nnön, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ngaquentyichen ꞌoꞌ tyquiiꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ jon.  
\v 12 Matsjö na nndaꞌ, chaꞌ juu na vantyja nꞌonhoꞌ Jesucristo ntejndeihanꞌ ja, ndoꞌ mantyi juu na vantyja tsꞌönhin, ntejndeihanꞌ ꞌoꞌ.   
\p
\v 13 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Jesús, ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ na jndye jnda jndë sitiu na ncjöquijntyꞌiahoꞌ, majoꞌ ata xjen neinhin ninnquiiꞌchen itscuꞌhanꞌ na ntsꞌahanꞌ. Ninꞌcjö joꞌ, ee chaꞌxjen matejndei ja nnꞌan mañoon njoon na covaquehan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, majoꞌntyi ninꞌquitejndei ꞌoꞌ.  
\v 14 Mꞌan nnꞌan na conanꞌnein jñꞌoon griego, ndoꞌ mantyi mꞌan nnꞌan na conanꞌnein mañoon nnon jñꞌoon. Mꞌan nnꞌan na jndaꞌ nquenhan, ndoꞌ mantyi mꞌan nnꞌan na tyiꞌquitaꞌjnꞌaanhan ntji. Tsoñꞌenhan chöjnan na ninncya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Jesucristo ndëëhan.  
\v 15 Mangꞌe na nndaꞌ, ntyja jndyi tsꞌön na ncjö na mꞌanhoꞌ tsjoon Roma na nninncya juu jñꞌoon nayaꞌñeen ndëëhoꞌ.   
\s1 Juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, vaa najndei na tsixuanhanꞌ  
\p
\v 16 Ee ja tyiꞌjnꞌan yo ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo, ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ itsiꞌman nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihanꞌ najndei na itsinꞌman jon ñuaan tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo. Sijndaꞌ jndyee jon na itsꞌaa jon na nndaꞌ yo nque nnꞌan judíos, ndoꞌ majoꞌntyi itsꞌaa jon yo nnꞌan na mañoon tsjan conduihan.  
\v 17 Ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon nayava, itsiꞌmanhanꞌ ndëë nchu vaa na iquen Tyoꞌtsꞌon jaa na minꞌncüii jnan tyiꞌquinanꞌxuan. Covityincyooꞌ jndyoyu na nanꞌxuan na nndaꞌ ngꞌe xiaꞌntyi ngꞌe na vantyja nnꞌönhin, taꞌnan ncüiichen nnon ꞌnan na ntquenhanꞌ jaa na tajnan nanꞌxuan. Ngꞌe jñꞌoonꞌ jon na jndui itsohanꞌ: “Juu tsan na jndë sinduuꞌ Tyoꞌtsꞌon jnaanꞌ, xiaꞌntyi ngꞌe na vantyja tsꞌon juu, joꞌ incyaa jon na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu.”   
\s1 Majndaꞌ na tsoñꞌen nnꞌan conanꞌtjahan  
\p
\v 18 Ngꞌe ata xjen quiñoonꞌnduechen itsiꞌman jon na quindyaꞌ jndyi ntyjii jon yo tsoñꞌen nnꞌan na contꞌahan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan jon, tsojnaanꞌ ꞌnan tyia na contꞌahan yo ntyjehan. Ngꞌe na contꞌa nanꞌmin, manque rohin cotëꞌhin juu jñꞌoon na mayuuꞌ na ntsꞌaahanꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌhanꞌ quiiꞌ nꞌonhan.  
\v 19 Itsivꞌii jonhin ee juu na ndëë ncüaaꞌ tsꞌon tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na conduihin, covityincyooꞌ jndyoyuuhanꞌ ndëëhan, ee nquiintyi jon itsiꞌman jndyoyu jon ndëëhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 20 Ee ntyjantyi xjen na tquen jon tsonnangue, covityincyooꞌ jndyoyu na tsoñꞌen ꞌnan na sꞌaa jon, conanꞌmanhanꞌ na tëquintyja najndei conduihin, ndoꞌ na jndaꞌ itsijndaꞌ jon tsoñꞌen. Ngꞌe ꞌnan na cojntyꞌia nnꞌan na sꞌaa jon, ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ covaaꞌ nꞌonhan nchu vaa condui jon. Mangꞌe joꞌ, jeꞌquindëë nnduehan na ndicüaaꞌ nꞌonhin nin ꞌnan ntꞌue tsꞌon jon na quintꞌahin.  
\v 21 Ee covaaꞌ nꞌonhan na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ min na nndaꞌ tyiꞌquinanꞌtꞌmaanꞌhan jon chaꞌxjen na chuhanꞌ, min na tyiꞌninꞌncyahin na ya jon na itixeeꞌ jon joohan. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, juu jñꞌoon na ndyiiꞌ nꞌonhan ntyja nchu vaa na conduihin, veꞌ jnꞌaanhanꞌ. Ndoꞌ veꞌ ngꞌe na tyiꞌninꞌcüaaꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ jon, joꞌ itscuꞌhanꞌ na ndëë ntjiꞌhin cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na mayuuꞌ.  
\v 22 Ee min na tjiꞌ nquehan cüenta na conduihin nnꞌan na jndaꞌ jndyi nquen, majoꞌ juu nanꞌñeen scüaquenhanꞌ juuhanꞌ na conduihin nnꞌan nanꞌ nquen.  
\v 23 Ndoꞌ jntyꞌehan na conanꞌtꞌmaanꞌhan juu Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ jon, ndoꞌ totoquityehan ndëë ꞌnan na tonanꞌya nquehan. Ñꞌenhanꞌ totsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌvijon nnꞌan na covje, ndoꞌ mantyi yo quiooꞌ na jndui na min ntsquii yo quiooꞌ na ninnque ngꞌe ndoꞌ yo ninꞌquiooꞌ na vavaa tsiaaꞌ.   
\p
\v 24 Tsojnaanꞌ tsoñꞌen nanꞌminꞌ, joꞌ jntyꞌii Tyoꞌtsꞌon na cotsantyjatohan natyia na ntꞌue nꞌon nquehan. Cuaa nquii na ntꞌahan minꞌcya ro nnon natyia na conanꞌtiuhan na ninꞌquintꞌahan. Mangꞌe joꞌ nquehan yo siꞌtsꞌo ꞌnaanhan tontꞌahan ꞌnan yo ntyjehan na jnaanꞌ jndyi vaahanꞌ.  
\v 25 Joꞌ jntyꞌii jon na quintꞌahan ꞌnanminꞌ ngꞌe jndë jntyꞌehan juu jñꞌoon na mayuuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon chaꞌ na ngantyja nꞌonhan jñꞌoon na veꞌ quintu. Ee tonanꞌtꞌmaanꞌhan ꞌnan na tquen jon ndoꞌ totyentjonhan ndëëhanꞌ, majoꞌ nquii jon na tquen jon tsoñꞌen, taꞌnan jnanꞌtꞌmaanꞌhan jon. Nquii jon na vacüjaꞌhanꞌ na manchaꞌxjen cüitꞌmaanꞌhin. Quindui na nndaꞌ.   
\p
\v 26 Majnaanꞌ joꞌ, jntyꞌii Tyoꞌtsꞌon na ncꞌoonꞌ nꞌonhan ꞌnan na ninꞌquintꞌahan na jnaanꞌ jndyi vaahanꞌ. Ata nque nanntcu, juu na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na ncꞌonhan yo nannon, jntyꞌehan na ntꞌahinhanꞌ. Jnanꞌcüejndyohan na ntꞌahan na nndaꞌ chaꞌ ncꞌonhin yo ntyje ntcuhan, ndoꞌ juu tsꞌianꞌñeen vandyaꞌhanꞌ, chito chaꞌxjen na sijndaꞌ jon ntyja ꞌnaanhan.  
\v 27 Ndoꞌ mantyi maninꞌ cüajon tontꞌa nannon. Jntyꞌehan na ntjonhan yo nanntcu, tonanꞌjmiinꞌhan na ninꞌcꞌonhan yo ntyje nonhan. Nque nannon, totquen yantyihan na tontꞌahinhanꞌ yo nanꞌñeen, ꞌnan na jnaanꞌ jndyi vaahanꞌ, ndoꞌ ngꞌe joꞌ, sitsꞌo ꞌnaan nquehan cotantjonhanꞌ ꞌnan na chuhanꞌ na ngenonhan ngꞌe natyiaminꞌ na contꞌahan.   
\p
\v 28 Ndoꞌ ngꞌe na tjiꞌ nnꞌan cüenta na tyiꞌicanhanꞌ na cꞌoonꞌ nꞌonhan na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe joꞌ jntyꞌii jonhan na na quinanꞌtiuhan ꞌnan tyia, min taꞌnan tjiꞌhan cüenta na aa tyiahanꞌ. Veꞌ contꞌatohan ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ na ntꞌahan.  
\v 29 Ninnquiiꞌchen na contꞌahan ncüii cüii nnon na tyiꞌquichuhanꞌ, chaꞌnan natyia na conanꞌtiuhan yo ntyjehan, yo na ninꞌcüiꞌnaanhan ꞌnaan ntyjehan, yo na conanꞌtiuhan nin ncüii nnon natyia na ntꞌaviꞌhan. Ninvaa quiiꞌ nꞌonhan mꞌan na vjehan ntyjehan na min ꞌnaan, mantyi yo na conanꞌcüjehan nnꞌan, yo na conanꞌntjaꞌhan, yo na conanꞌviꞌnnꞌanhan, yo ncüii cüii nnon naviꞌ na contꞌahan nnꞌan. Min tyiꞌcotsacüentyjeeꞌhan na conanꞌneinhan quintu cjo ntyjehan.  
\v 30 Conanꞌneinhan jñꞌoon tsanꞌ nacjo nanꞌñeen, mantyi yo na mꞌanhan na jndohan Tyoꞌtsꞌon, yo na conanꞌcüejnaanꞌhan ntyjehan, yo na conanꞌtiuhan na veꞌ xiaꞌntyi nquehan na njonhan, ndoꞌ mantyi conanꞌntsahin ntyja ꞌnaan nquehan, yo na cotquen yantyihan na ntꞌahan natyia na min taconanꞌtiu nnꞌan na ntꞌahinhanꞌ, min tyiꞌquitaꞌngueeꞌhan jñꞌoon na condue nnꞌan na ndahin,  
\v 31 min nquehan tyiꞌconanꞌtiuhan yu vaa ꞌnan na ya chaꞌ ntꞌahinhanꞌ, min tyiꞌconanꞌquindëhan jñꞌoon na jndë taꞌhin jnduehan na ntꞌahan, min tyiꞌquinanꞌvengiohan nnꞌan vꞌaahan, joohan tyiꞌxequinanꞌtꞌman nꞌonhan tsꞌan na vaa na techuuꞌ ꞌndyo juu yohan, min tyiꞌcyꞌonhan na viꞌngiohan nnꞌan na coquenon naviꞌ.  
\v 32 Ndoꞌ mangio jndaꞌhan na jndë sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na joo nnꞌan na contꞌahan ꞌnan tyiaminꞌ, mancüiixjen ngitsu ñuaanhan. Majoꞌ min na nndaꞌ covaaꞌ nꞌonhan, chito veꞌchjo ro contꞌahin joo ꞌnanminꞌ, ninvito contꞌahinhanꞌ, mantyi coquioo jndyi nꞌonhan yo joo nnꞌan na contꞌahin ꞌnanminꞌ.   
\c 2  
\s1 Ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ na itsijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na vaa jnan nnꞌan  
\p
\v 1 Ndoꞌ ꞌuꞌ na minꞌcya ro tsꞌan ꞌuꞌ, macüjiꞌ cüenta na nque nnꞌan na contꞌa ꞌnantyiaminꞌ, ji vaa nanꞌxuanhan, ndoꞌ majuuntyi xjen matsaꞌ chaꞌxjen joohan. Ee ya na matsuꞌ na itsitja tsꞌan na itsꞌaa juuhanꞌ, ncuꞌ matsijndaꞌ na vaa jnanꞌ, ngꞌe nincüajon matsaꞌ chaꞌxjen contꞌa joo nanꞌñeen.  
\v 2 Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, xjen na icüjiꞌ jon cüenta na nque nnꞌan na contꞌa nanꞌminꞌ, vaa jnanhan, ndoꞌ mangiö na itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ.  
\v 3 ꞌUꞌ na macüjiꞌ cüenta na conanꞌtja nanꞌñeen, majoꞌ ncuꞌ cüejon matsaꞌ chaꞌxjen joohan. Manchjiꞌ yaꞌ na joo nnꞌan na contꞌa ꞌnan tyia, icüjiꞌ Tyoꞌtsꞌon cüenta na conanꞌtjahin nnon jon, ngꞌe na nndaꞌ, tyiꞌntsitiuꞌ na tyiꞌjeꞌquitꞌuii jon ꞌuꞌ na mantyi matsaꞌhanꞌ.  
\v 4 Nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌman jndyi naya itsꞌaa jon yo ꞌuꞌ. Min na matsitja ꞌuꞌ nnon jon, tyiꞌtsivꞌiiꞌ tsꞌon jon ꞌuꞌ na ninñoonꞌ. ꞌUꞌ na tyiꞌquitsijñꞌonꞌhin, minndooꞌ jndyi jon ꞌuꞌ, ndoꞌ na matsaꞌ nanꞌminꞌ, tyiꞌcueeꞌ tsonꞌhin, min tyiꞌcovaaꞌ tsonꞌ na ya jndyi itsꞌaa jon yo ꞌuꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ ngayꞌoonhanꞌ ꞌuꞌ na ntcüeꞌ tsonꞌ yo jnan ꞌnanꞌ,  
\v 5 Majoꞌ ngꞌe na queꞌ tsonꞌ, tyiꞌninꞌquiꞌndyiꞌ na matsitja ꞌuꞌ, ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, mancuꞌtoꞌ matsaꞌ na vaquintoꞌchen na quitsivꞌii jon ꞌuꞌ juu xuee na matsꞌia ya na ntsivꞌii matyen jon nnꞌan tsojnaanꞌ na conanꞌtjahin. Juu xjenꞌñeen nnintyincyooꞌ na chaꞌxjen na chuhanꞌ, joꞌ icüjiꞌ jon cüenta na vaa jnaanꞌ tsꞌan.  
\v 6 Ndoꞌ ya na ngüentyja juu xjenꞌñeen, ndyion jon xiꞌ ncüii cüii tsꞌan ntyjantyi ꞌnan na jndë totsꞌaa juu xjen na tovamꞌaan juu tsonnangue.  
\v 7 Ndö vaa na ndyion jon nnꞌan, nque nnꞌan na cojooꞌ nꞌon na ntꞌa ꞌnan na chuhanꞌ chaꞌ ntyiiꞌ jonhan naijon na mꞌaan jon na taquintyja na nancooꞌhanꞌ, na ntyja nꞌonhan na ntsitꞌmaanꞌ jonhan yo na nninncyaa jon na nnanꞌxuanhan na tavijeꞌcüjehan, ndëë nanꞌñeen nninncyaa jon na ncyꞌonhan cüenta na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuaanhan.  
\v 8 Majoꞌ nque nnꞌan na ninnquiiꞌchen totsantyjahin ꞌnan na ntꞌue nꞌon nquehan, na min tyiꞌninꞌquindyehan jñꞌoon na mayuuꞌ na itsijndaꞌ jon, na conanꞌjonhan yo ꞌnan tyia, joohanꞌ ninꞌcontyjahan, ndyion jon nanꞌñeen na itsivꞌii jonhan na quitꞌuiiviꞌhanꞌhin.  
\v 9 Ee tyiꞌncüii cüii tsꞌan na itsꞌaa juu ꞌnan natyia, ntꞌuiiviꞌhanꞌhin, ndoꞌ ntsiꞌndaaꞌhanꞌ nchjii juu tsojnaanꞌ joo natyia na jndë totsꞌaa juu. Navejndyee nque nnꞌan Israel ngenonhan na nndaꞌ, ndoꞌ mantyi nque nnꞌan na mañoon tsjan conduihan, manincüajon ngenonhan.  
\v 10 Majoꞌ nque nnꞌan na conanꞌjonhan yo juu na chuhanꞌ, tsoñꞌen nanꞌñeen ntyiiꞌ jonhan ntyja ꞌnaanꞌ na tꞌman condui nquii jon, ndoꞌ ntsitꞌmaanꞌ jon joohin ndoꞌ nninncyaa jon na nanꞌxuanhan na tajñuaanꞌ tsꞌonhan na tonnon jon. Ntsꞌaa jndyee jon na nndaꞌ yo nque nnꞌan Israel, ndoꞌ majoꞌntyi yo mañoon nnꞌan na chito tuihan tsjan nanꞌñeen.   
\p
\v 11 Nndaꞌ vaa na nguaa ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon icüjiꞌ jon cüenta yo ncüii cüii tsꞌan ꞌnan na itsitjahin nnon jon.  
\v 12 Mangiö na tsoñꞌen nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan nacje ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, ngitsuhan na conanꞌtjahan, minꞌ xeꞌcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon jnanhan ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. Majoꞌ ꞌoꞌ nnꞌan judíos na mꞌanhoꞌ nacje ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ, xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ncüjiꞌ jon cüenta joo ꞌnan na conanꞌtjahoꞌ.  
\v 13 Ee juu jñꞌoonꞌñeen na icoꞌxenhanꞌ, chito ngꞌe na indyii tsꞌanhanꞌ, joꞌ na iquen Tyoꞌtsꞌon tsanꞌñeen na tajnan tsixuan juu. Majoꞌ nque nnꞌan na conanꞌquindëhan juuhanꞌ, joo nanꞌñeen iquen jonhan na tajnan nanꞌxuanhan.  
\v 14 Quitquenhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaan nnꞌan na chito conduihan nnꞌan Israel. Juu jñꞌoon na jndui na icoꞌxenhanꞌ, taꞌnan cuaahanꞌ ndueehan. Majoꞌ xjen na contꞌahan chaꞌxjen na icoꞌxen juu jñꞌoonꞌñeen ngꞌe na quityquiiꞌ nꞌon ꞌnaanhin itsiquindyihanꞌ nchu vaa na chuhanꞌ na quintꞌahan, ninꞌquitsohanꞌ na juu na mꞌaanꞌ nꞌonhan na nin ꞌnan icanhanꞌ na quintꞌahan, juu nanꞌñeen conduihanꞌ ntji na icoꞌxenhanꞌhin.  
\v 15 Ee ya na contꞌahan na nndaꞌ, itsiꞌmanhanꞌ na conanꞌquindëhan juu ntji na icoꞌxenhanꞌ na jndë mꞌaanhanꞌ quityquiiꞌ nꞌonhan. Ndoꞌ ngiohan na icoꞌxenhanꞌhin ngꞌe ya na jndë jntꞌahan ncüii nnon natyia, covicjehin quiiꞌ ñuaanhin na jndë jnanꞌtjahan nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ya na contꞌahan chaꞌxjen na chuhanꞌ, juu na covicjehan quiiꞌ ñuaanhan ivañoonꞌhanꞌhin.  
\v 16 Nguaa na nndaꞌ juu xuee na matsꞌia, ya na njñon ntcüeꞌ Tyoꞌtsꞌon Jesucristo na ntcoꞌxen jon nnꞌan na jndë tontꞌahan ꞌnan natyia na veꞌ ntyꞌiu. Joo nnꞌan na mancya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhan, ndöꞌ vaa jñꞌoon na matsiquindyihan.   
\s1 Nnꞌan Israel ndoꞌ ntji na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés  
\p
\v 17 Majoꞌ ꞌuꞌ matsuꞌ na condui ꞌuꞌ tsꞌan Israel. Matsiquii tsonꞌ juu ntji na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ. Macoꞌ sꞌa nquii ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 18 Ndoꞌ mavaaꞌ tsonꞌ nchu vaa na ntꞌue tsꞌon jon na quitsaꞌ. Ndoꞌ ngꞌe juu jñꞌoonꞌñeen jndë siꞌmanhanꞌ nnonꞌ nin ꞌnan na quitsaꞌ, joꞌ ndëë ncüjiꞌ cüenta nin ꞌnan na icüjiꞌ yahanꞌ na quitsaꞌ.  
\v 19 Ndoꞌ joo nnꞌan na tyiꞌquindiohan nchu vaa na ican Tyoꞌtsꞌon na quintꞌahan, ntyjii ya tsonꞌ na ncuꞌ condui ꞌuꞌ tsꞌan na ya ntsiꞌman jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ jon ndëëhin. Macüjiꞌ cüenta na joo nnꞌan na tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhin ntyja ꞌnaanꞌ jon, ya jndyi mancyaꞌ jñꞌoon ndëëhan, chaꞌvijon na matsixueꞌ chon nato jaan na coꞌo nnꞌan.  
\v 20 Nque nnꞌan na tyiꞌcondyehan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, matsitiuꞌ na ncuꞌ condui ꞌuꞌ tsꞌan na ya ntsiꞌmanhanꞌ ndëë nanꞌñeen. Ndoꞌ nque nnꞌan na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon yotsca ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, macüjiꞌ cüenta ntyja ꞌnanꞌ na ya ntsiꞌmanꞌ ndëëhan. Nndaꞌ vaa na mꞌaanꞌ tsonꞌ na ndëë ntsaꞌ ngꞌe jñꞌoon na tji Moisés na icoꞌxenhanꞌ, itsiꞌmanhanꞌ nnonꞌ tsoñꞌen na icanhanꞌ na ncüaaꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ mavajnanꞌ nchu vaa na chuhanꞌ na quitsꞌaa tsꞌan yo ninꞌjuu na conduihanꞌ na mayuuꞌ.  
\v 21 Ndoꞌ na nndaꞌ, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, ¿Ndu na tyiꞌquitsaꞌ chaꞌxjen juu ꞌnan na itsiquindyihanꞌ? Mancyaꞌ jñꞌoon na tyiꞌnchꞌuee tsꞌan, majoꞌ ꞌuꞌ machꞌueꞌ.  
\v 22 Matsuꞌ na tyiꞌquichuhanꞌ na ncꞌoon ya tsꞌan yo ncüiichen tsanscu na veꞌ ndöꞌ ro, majoꞌ ñꞌenhoꞌ na mꞌanhoꞌ yo ntcu ntyjehoꞌ. Joo ꞌnan na conanꞌya nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhinhanꞌ na chaꞌvijon conduihanꞌ Tyoꞌtsꞌon, matsuꞌ na tayuu jntꞌuehanꞌ, majoꞌ joo ꞌnan na concya nnꞌan ndëëhanꞌ quiiꞌ ntꞌaanꞌon naijon cotooꞌhanꞌ, ñꞌenhoꞌ na contyꞌueehoꞌ ꞌnan na concya nanꞌñeen ndëëhanꞌ.  
\v 23 Macüjiꞌ sꞌa ꞌuꞌ na nquehoꞌ conanꞌyꞌonhoꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ. Majoꞌ ya na tyiꞌcüangueꞌ nchu vaa na icoꞌxen juuhanꞌ, matscüejnanꞌhin na mavenonꞌ juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ ꞌnan na icanhanꞌ na quitsaꞌ.  
\v 24 ꞌUꞌ na condui ꞌuꞌ tsꞌan Israel, tsojnaanꞌ na matsaꞌ nanꞌminꞌ, itsiquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ: “ꞌOꞌ nnꞌan Israel, veꞌ tsojnaanꞌ nanꞌminꞌ na conanꞌtjahoꞌ, joꞌ joo nnꞌan na mañoon tsjan conduihan, cotjueꞌhan jñꞌoon cjooꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na itscüejnaanꞌhanꞌ jon.”   
\p
\v 25 Juu tsꞌian na ꞌoꞌ nnꞌan tsjan Israel contꞌahoꞌ yo yonnon ndahoꞌ, njon jndyi ntyjii Tyoꞌtsꞌon na jndë tui tsꞌianꞌñeen yo ꞌuꞌ xe na aa mavangueeꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ. Majoꞌ xe na aa matsitja ꞌuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu ntjiꞌñeen, jndë tquenhanꞌ ꞌuꞌ chaꞌvijon tsꞌan na tyíꞌcondui tsꞌianꞌñeen yohin.  
\v 26 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ncüii tsꞌan na chito conduihin tsꞌan Israel, xe na aa itsue juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, iyꞌoon jon cüenta tsanꞌñeen na chaꞌvijon na jndë tui tsꞌianꞌñeen yohin chaꞌxjen na contꞌa nque nannon Israel.  
\v 27 Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌcondui tsꞌianꞌñeen yo juu, ya na itsiquindë juu chaꞌxjen na ican jñꞌoon na tquen Moisés, na itsꞌaa juu na nndaꞌ, icüjiꞌ juu cüenta na ꞌuꞌ tsꞌan Israel matsitja ꞌuꞌ na tyiꞌquitsiquindëꞌ chaꞌxjen na coꞌxenhanꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ, itsꞌaahanꞌ na veꞌ jnꞌaan na mana yonꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, ndoꞌ mantyi veꞌ jnꞌaan na tui yo ꞌuꞌ juu tsꞌian na contꞌa nnꞌan Israel yo yonnon ndahan.  
\v 28 Ee chito ngꞌe na aa matsueꞌ nchu vaa na icoꞌxen jñꞌoon na tquen Moisés, joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na ityiiꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌuꞌ cüentaaꞌ nquii jon min na jndë tui tsꞌianꞌñeen yo ꞌuꞌ.  
\v 29 Xiaꞌntyi iquenhanꞌ ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ tsꞌan judío ya na mancyaꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon icoꞌxen jon ꞌuꞌ juu na vja na vamꞌanꞌ, na mancyaꞌ na condui na nndaꞌ, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon juu tsꞌianꞌñeen na contꞌa nnꞌan judíos yo yononꞌndaa ndahin. Juu na iquenhanꞌ ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ tsꞌan judío chito conduihanꞌ chaꞌxjen joo jñꞌoon na coꞌxenhanꞌ na cotquenhanꞌ xjen, majoꞌ conduihanꞌ ncüii nnon na itsꞌaa nquii Espíritu Santo. Joo nnꞌan na condui na nndaꞌ ntyja ꞌnaanhan, nquii Tyoꞌtsꞌon ya jñꞌoon icüjiꞌ jon ntyja ꞌnaanhan min na tyiꞌcondue nnꞌan jñꞌoon ya ntyja ꞌnaanhan.   
\c 3  
\s1 Tsꞌan Israel, ¿Aa vaa naya na tsixuan juu?  
\p
\v 1 Ngꞌe na nndaꞌ vaa, juu na condui ꞌuꞌ tsꞌan Israel, ¿Aa vaa na njon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndoꞌ aa vaa naya ꞌnanꞌ na yo juu siꞌ tsꞌo ꞌnanꞌ jndë tui chaꞌxjen na contꞌa nnꞌan judíos yo yonnon ndahan chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na condui ꞌuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon?  
\v 2 Mayuuꞌ, tꞌman naya ꞌnanꞌ vaa, ee joo ndochihoꞌ na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen, ndëë nanꞌñeen tyincyaa jndyee Tyoꞌtsꞌon juu jñꞌoonꞌ jon.  
\v 3 Majoꞌ ñꞌen ntyjehoꞌ nnꞌan Israel na tyíꞌcovantyja nꞌonhan na ntsiquindë jon jñꞌoon na totso jon. Ndoꞌ ngꞌe na tyíꞌcovantyja nꞌonhan jon, ¿Aa jnaanꞌ joꞌ ntsꞌaahanꞌ na tyiꞌxeꞌquitsiquindë jon jñꞌoon na jndë tso jon?  
\v 4 Tyiꞌxeꞌcuaa na nndaꞌ, ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon ninnquiiꞌchen conduihin jñꞌoon na mayuuꞌ, min na tsoñꞌen nnꞌan conanꞌneinhan quintu. Ee vaa jñꞌoonꞌ jon na jndui na itsohanꞌ:  
\q1 ꞌUꞌ Tyoꞌtsꞌon, nintyincyooꞌ ndëë nnꞌan na joo jñꞌoon na matsininꞌ, jñꞌoon na mayuuꞌhanꞌ,  
\q1 ndoꞌ juu xjen na cotjiꞌ nnꞌan cüenta na tyiꞌya matsaꞌ, mancüiixjen ngüantjonꞌhan.  
\p Juu jñꞌoonꞌñeen, nndaꞌ vaa na itsiquindyihanꞌ.   
\p
\v 5 Majoꞌ ndëë ntsꞌaahanꞌ na ngitso tsꞌan na joo ꞌnan tyia na contꞌa jaa conanꞌnchuꞌhanꞌ na ninnquiiꞌchen itsꞌaa jon chaꞌxjen na chuhanꞌ. Xe na aa mayuuꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, itscuꞌhanꞌ na nnduë na minꞌchjo tyiꞌquichuhanꞌ na itsꞌaa jon na quityiön tsojnaanꞌ na conanꞌtja jaa nnon jon. (Matsjö na nndaꞌ ngꞌe mꞌan nnꞌan na nndaꞌ vaa jñꞌoon na conanꞌntcüeꞌhan.)  
\v 6 Tyiꞌjon quitsꞌaa jon na nndaꞌ ngꞌe xe na aa tyiꞌquichuhanꞌ na ntcoꞌxen jon nnꞌan, yajoꞌ tyiꞌtsixuan jon na ntsijndaꞌ jon jñꞌoon na quitꞌuiihanꞌ tsoñꞌenhan.   
\p
\v 7 Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na tyiꞌquichuhanꞌ na conanꞌnein nanꞌñeen. Conduehan na nndëë ncüaaꞌ nnꞌön na njon jndyi joo jñꞌoon na mayuuꞌ na itsiquindyi Tyoꞌtsꞌon jaa. Ngꞌe vaa tꞌman jndyi tejndyo jñꞌoon na incyaa jon ndëë yo joo jñꞌoon quintu na conanꞌnën. Nndaꞌ vaa na conduehan. Mangꞌe joꞌ conduehan cuaa nquii xe na aa conanꞌnën quintu, min tyiꞌquichuhanꞌ na ncüjiꞌ jon cüenta na conanꞌtja jaa nnon jon.  
\v 8 Ee conduehan: Tanin min na conanꞌtja jaa ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ itsiꞌmanhanꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin na mayuuꞌ. Ata conduehan na ncö nndaꞌ vaa jñꞌoon na mancya. Jñoonꞌvahin na conanꞌneinhan, minꞌchjo tyiꞌyuuꞌhanꞌ, ndoꞌ nanꞌxuanhin na quitꞌuii jonhan na quityionhan na nndaꞌ vaa conduehan.   
\s1 Majndaꞌ na tsoñꞌen jaa na conanꞌtja jaa  
\p
\v 9 Ngꞌe na nndaꞌ, ¿Nin jñꞌoon na nnanꞌntcüë ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonꞌñeen? ¿Aa mayuuꞌ já nnꞌan judíos njonntyichen condui já na tonnon Tyoꞌtsꞌon? Minꞌchjo tojoꞌ, ngꞌe jndë jnduë́ na cüajon vaa jnán já chaꞌxjen nque nnꞌan na mañoon tsjan conduihan. Manchaꞌñꞌen jaa nanꞌxuan jnan na tonnon jon.  
\v 10 Ngꞌe joo jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui, itsinin jndyoyuhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ. Itsohanꞌ:  
\q1 Taꞌnan tsꞌan na ndëë ngitso Tyoꞌtsꞌon na itsꞌaa juu chaꞌxjen na chuhanꞌ. Minꞌncüii minꞌncüii.   
\q1
\v 11 Minꞌncüii tsꞌan taꞌnan ivaaꞌ tsꞌon juu nchu vaa na ican jon na quitsꞌaa juu.  
\q1 Tanin juu na ijooꞌ tsꞌon na ntꞌue juu ꞌnan na ntꞌue tsꞌon jon.   
\q1
\v 12 Tsoñꞌenhan jndë jntyꞌehan natooꞌ Tyoꞌtsꞌon. Min tyiꞌquinjonhan na tonnon jon.  
\q1 Minꞌncüii minꞌncüiihan tyiꞌcꞌonhan na ya nnꞌanhan yo ntyjehan chaꞌxjen na chuhanꞌ.   
\q1
\v 13 Jñꞌoon na conanꞌneinhan tsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌvijon jndye cꞌee na quinduiꞌ quiiꞌ tsiꞌtsꞌua na tooꞌ ꞌnan töꞌ.  
\q1 Conanꞌneinhan jñꞌoon quintu.  
\q1 Joo jñꞌoon na conanꞌnein nanꞌñeen conanꞌndaaꞌhanꞌ nnꞌan chaꞌxjen juu ndaa jndyue quindu vje itscueeꞌhanꞌ tsꞌan.   
\q1
\v 14 Coꞌmanjndohan ntyjehan. Ninnquiiꞌchen jñꞌoon viꞌ na cotjueꞌhan cjo nnꞌan.   
\q1
\v 15 Veꞌ chjoviꞌ jndyi jñꞌoon ndoꞌ cje ro nnanꞌcueeꞌhan tsꞌan.   
\q1
\v 16 Minyuuchen na coꞌohan, itꞌuiiviꞌhanꞌ nnꞌan ntyja ꞌnaanhan, tsojnan joohan viꞌ vaa na inchjehanꞌ nnꞌan.   
\q1
\v 17 Min tyiꞌquitaꞌjnꞌaanhan nchu vaa na ngitaꞌyahan nnꞌan na tooꞌ tyiaꞌ yo ntyjehan.   
\q1
\v 18 Minꞌchjo tyiꞌcꞌoonꞌ nꞌonhan na iquenhanꞌ xjen na cꞌonhan na cüincyaahan Tyoꞌtsꞌon.  
\p Jñꞌoonminꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio.   
\p
\v 19 Majoꞌ jaa nnꞌan judíos mangiö na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon jñꞌoonꞌ jon ndëë ntyjëëhë nnꞌan Israel chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ ndëëhan nchu vaa na icanhanꞌ na cꞌonhan tsonnanguevahin. Tyincyaa jonhanꞌ ndëë chaꞌ juu tsꞌan na ninꞌquitso juu na tacotsitjahin nnon jon, ntscuꞌhanꞌ na nndaꞌ vaa mꞌaanꞌ tsꞌon juu, ndoꞌ chaꞌ tsoñꞌen nnꞌan ncüaaꞌ nꞌonhan na ntsꞌaa jon na quityionhan tsojnaanꞌ na jndë tonanꞌtjahan nnon jon.  
\v 20 Ngꞌe na nndaꞌ vaa, taꞌnan tsꞌan na ndëë na ngitso juu na tajnan tsixuan juu ngꞌe itsiquindë juu chaꞌxjen na itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ. Ee ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, itsiꞌman nquiiꞌhanꞌ ndëëhë na tsoñꞌen jaa condui jaa nnꞌan na jndë conanꞌtja tonnon Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Na vantyja tsꞌon tsꞌan Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na iquen jonhin na tajnan tsixuan juu  
\p
\v 21 Majoꞌ nanein jndë tityincyooꞌ jndyoyu nchu vaa na iquen Tyoꞌtsꞌon tsꞌan na tajnan tsixuan juu na tonnon jon min na aa tacotsiquindë juu jñꞌoon na tquen Moisés. Juu jñꞌoonꞌñeen na icoꞌxenhanꞌ, yo ninꞌjñꞌoon na toninncya nnꞌan na tonanꞌneinhan ntyja nchu vaa ꞌnan na nngua, cotjiꞌ jndyoyuhanꞌ na itsꞌaa jon na nndaꞌ.  
\v 22 Naneinhin xiaꞌntyi nque nnꞌan na vantyja nꞌon Jesucristo, joo nanꞌñeen iquen Tyoꞌtsꞌonhan na tajnan nanꞌxuanhan na tonnon jon. Nincüajon itsꞌaa jon yo tsoñꞌen nnꞌan, min na aa tsꞌan judío ndoꞌ min na aa tsꞌan na chito tuihin tsjan nnꞌan judíos.  
\v 23 Tsoñꞌen nnꞌan nanꞌxuanhan jnan. Taꞌnan ncüii nnon na tsixuan tsꞌan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ nninncyaahanꞌ na ntsijonhin yo juu na taquintyja na tꞌman na condui nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 24 Majoꞌ nanein ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui nquii jon, veꞌ yu jndë siquindyaa jon jaa jnan na nanꞌxuan. Condëë itsꞌaa jon na nndaꞌ xengꞌe ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo Jesús.  
\v 25 Nquii Tyoꞌtsꞌon, ntyja ꞌnaanꞌ na tueꞌ Cristo, sijndaꞌ jon na condëë ntsitꞌman tsꞌon jon nnꞌan yo jnan na nanꞌxuanhan. Juu nanꞌñeen conduihanꞌ ya na vantyja tsꞌon tsꞌan juu Cristo. Ndoꞌ na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon na nndaꞌ, itsiꞌmanhanꞌ na conduihin chaꞌxjen na chuhanꞌ. Ngꞌe na nndaꞌ conduihin, joꞌ nque nnꞌan na tovantyja nꞌonhan jon ndyu na toxenꞌchen, taꞌnan tꞌuii jon nanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan.  
\v 26 Totsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ naneinhin, quitquën cüenta na itsꞌaa jon chaꞌxjen na chuhanꞌ, ndoꞌ ngꞌe joꞌ, joo nnꞌan na vantyja nꞌonhan Cristo, iquen jonhan na jndë jndyaahan yo jnan.   
\p
\v 27 Mangꞌe na nndaꞌ, tajeꞌquindëë nnanꞌsaaꞌ nnꞌön na nnduë na itsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jaa ntyja ꞌnaanꞌ ncüii nnon na contꞌa nquë, ngꞌe chito aa ngꞌe na conanꞌquindëë jñꞌoon na tquen Moisés, joꞌ na iquen jon jaa na tajnan nanꞌxuan. Ee xiaꞌntyi ngꞌe na vantyja nnꞌön Jesús, joꞌ na iyꞌoon Tyoꞌtsꞌon cüenta tsꞌan na itsintjuꞌ jon ñuaanꞌ juu.  
\v 28 Manndaꞌ vaa ngꞌe jndë tsjö ndëëhoꞌ min na aa tacotsiquindë tsꞌan juu jñꞌoonꞌñeen na icoꞌxenhanꞌ, majoꞌ ngꞌe na vantyja tsꞌon juu Jesucristo, joꞌ na iyꞌoon Tyoꞌtsꞌon cüentahin na iquen jonhin na tajnan tsixuan juu.   
\p
\v 29 Ee nquii Tyoꞌtsꞌon, chito xiaꞌntyi conduihin Tyoꞌtsꞌon cüenta nnꞌan Israel, mantyi conduihin Tyoꞌtsꞌon cüenta nnꞌan na mañoon tsjan.  
\v 30 Nquii jon ninncüiihin na conduihin cüenta tsoñꞌen nnꞌan. Ndoꞌ iquen jon na tajnan tsixuan tsꞌan na tonnon jon ngꞌe na vantyja tsꞌon juu Jesucristo, tanin min na aa jndë tui yo juu juu tsꞌian na contꞌa ntyjehin nnꞌan nnꞌan Israel yo yonnon ndahin chaꞌ quitsiꞌmanhan na conduihin cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ min aa na tuihin tsjan mañoon nnꞌan.  
\v 31 Ndoꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ ¿Aa ngꞌe na vantyja nnꞌön Cristo, aa joꞌ contꞌa na tyiꞌquinjon condui juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés? Tyiꞌjon jnda. Nanein ngꞌe na vantyja nnꞌön Cristo, njonntyichenhanꞌ contꞌa.   
\c 4  
\s1 Jñꞌoon na itsinchuꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Abraham  
\p
\v 1 Chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsochiihi Abraham, tsan na tomꞌaan ndyu na toxenꞌchen, ¿Aa vaa naya ꞌnaanꞌ jon na tonnon Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na siquindë juu jñꞌoon na tso jon nnon juu?  
\v 2 Ee xe na aa veꞌ ngꞌe cüii nnon na siquindë tsanꞌñeen, joꞌ na tquen Tyoꞌtsꞌonhin na tajnan tsixuan jon, yajoꞌ nndëë ntsintsahin na taquinjonꞌ sꞌaa jon. Majoꞌ tyiꞌxeꞌncyaahanꞌ na ngitso jon na nndaꞌ ngꞌe tyíꞌincyaa Tyoꞌtsꞌon na vanaan na ntsꞌaa tsꞌan na nndaꞌ.  
\v 3 Ngꞌe jñꞌoonꞌ jon na jndui, nndaꞌ vaa na itsiquindyihanꞌ: “Nquii Abraham tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ, joꞌ na tquen jonhin na conduihin tsꞌan na tajnan tsixuan juu.”  
\p Nndaꞌ vaa na tso jñꞌoonꞌñeen.  
\v 4 Ndoꞌ ncüii tsꞌan na ityentjon nnon ncüiichen tsꞌan, xoquituꞌ na ivantjon juu, tyiꞌcjaqueeꞌhanꞌ na veꞌ yu. Chito nndaꞌ, ncyꞌoon juu cüenta xoquituꞌñeen ngꞌe na sꞌaa juu tsꞌian ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen.  
\v 5 Majoꞌ juu tsꞌan na minꞌncüii nnon tyiꞌquitsꞌaa juu chaꞌ quen Tyoꞌtsꞌonhin na tajnan tsixuan juu, xiaꞌntyi na ivantyja tsꞌon tsanꞌñeen jon, joꞌ na iyꞌoon jon cüentahin min na conduihin tsꞌan na itsitjahin nnon jon.  
\v 6 Chaꞌna juu tsochiihi David, tsan na tomꞌaan ndyu na toxenꞌchen, ndöꞌ vaa na siꞌman jon. ꞌOꞌ covañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na sinin jon ntyja ꞌnaanꞌ na neiinꞌ tsꞌon tsꞌan na tajnan tsixuan juu min na minꞌncüii nnon ꞌnan tacotsꞌaa juu chaꞌ ntquen Tyoꞌtsꞌonhin na tajnaanꞌ juu.  
\v 7 Ndö jñꞌoon na itso Davidꞌñeen:  
\q1 Nnꞌan na nanꞌxuan jnan ndoꞌ jndë sitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhin, nein jndyihan ngꞌe jndë tëꞌ na tonanꞌtjahin tonnon jon.   
\q1
\v 8 Juu tsꞌan na vantyja tsꞌon Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ ngꞌe joꞌ taxeꞌcyꞌoon jon cüenta na ninchujnan juu nnon jon, neiinꞌ jndyi tsanꞌñeen.  
\p Nndaꞌ itsiquindyi jñꞌoon na tyincyaa Davidꞌñeen.   
\p
\v 9 Juu na nndaꞌ vaa na incyaahanꞌ na neiinꞌ tsꞌan, ¿Aa xiaꞌntyi nque nnꞌan judíos na jndë tui tsꞌian siꞌtsꞌo ꞌnaanhan nanꞌxuanhinhanꞌ? Mantyi vacüjaꞌhanꞌ juuhanꞌ nque nnꞌan na tacondui tsꞌianꞌñeen yohan. Ee jndë jnduë́ xengꞌe na tovantyja tsꞌon Abraham Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na tquen jonhin na tajnan tsixuan juu.  
\v 10 Ee juu Abraham, vitjachen na sꞌaa nquii jon juu tsꞌian na contꞌa ntyjëhin yo yonnon ndahin, juu xjenꞌñeen mancüiixjen jndë tquen Tyoꞌtsꞌonhin na tajnan tsixuan juu, chito na tso jon na nndaꞌ vi na jndë tui tsꞌianꞌñeen yohin.  
\v 11 Ee vi jndëcya sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na quitsꞌaa nquii juu tsꞌianꞌñeen . Ndoꞌ na sꞌaa jon na nndaꞌ, itsiꞌmanhanꞌ na condui Abrahamꞌñeen tsꞌan na tajnan tsixuan ngꞌe na tovantyja tsꞌon juu jon vitjachen na ntsꞌaa nquii juu tsꞌianꞌñeen yohin. Ndoꞌ ngꞌe joꞌ, conduihin tye tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌonhin min na tacondui tsꞌianꞌñeen yohin. Itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon na nndaꞌ chaꞌ nndëë ntquen jon nanꞌñeen na tajnan nanꞌxuanhin.  
\v 12 Mantyi juu Abraham conduihin tye cüenta nque nnꞌan na jndë tuihanꞌ yohin, chito xiaꞌntyi ngꞌe na jndë tuihanꞌ yohan, majoꞌ ngꞌe mantyi vantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na totsꞌaa nquii Abraham vitjachen na sꞌaa nquii jon juu tsꞌianꞌñeen chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na conduihin cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Jñꞌoon na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon Abraham, siquindë jonhanꞌ  
\p
\v 13 Nquii Tyoꞌtsꞌon tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon Abraham yo jnda tsanꞌñeen, yo ntsinda jnda jon na nquehan nndahin tsonnangue. Min chito na tso jon na nndaꞌ ngꞌe na siquindë Abraham juu jñꞌoon na tquen jon na icoꞌxenhanꞌ. Nndaꞌ vaa na tso jon ngꞌe na tovantyja tsꞌon juu jñꞌoon na tso jon, joꞌ na tquen jonhin na tajnan tsixuan juu.  
\v 14 Ngꞌe xe na aa mayuuꞌ na veꞌ xiaꞌntyi tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon ndëë nnꞌan na cotsantyja ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na tquen jon na icoꞌxenhanꞌ, yajoꞌ juu na vantyja tsꞌon tsꞌanhin, ntsꞌaahanꞌ veꞌ jnꞌaanhan. Ndoꞌ mantyi ntsiꞌmanhanꞌ na juu jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon, min tyiꞌquinjonhanꞌ.  
\v 15 Ngꞌe juu ntji na cotquen nnꞌan na icoꞌxenhanꞌ, ncüii cüii tsꞌan na itsitjahin nnonhanꞌ, ntꞌuiihanꞌhin na quityion juu ntyja ꞌnaanhanꞌ. Majoꞌ xiaꞌntyi ya na mꞌaan ntji na icoꞌxenhanꞌ, joꞌ juuhanꞌ na itsijndaꞌhanꞌ na jndë sitja tsꞌan.   
\p
\v 16 Ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌman naya na itsixuan jon, joꞌ na tso jon na veꞌ yu ntsꞌaa jon naya juu Abrahamꞌñeen, ngꞌe tëntyja tsꞌon juuhin. Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na mantyi vantyja nꞌonhan jon chaꞌxjen na totsꞌaa nquii Abraham, juu jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon tsanꞌñeen, mantyi itsiquindaaꞌ Tyoꞌtsꞌonhan juu nayaꞌñeen. Ngꞌe itso jon na ntsꞌaa jon naya tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon, chito xiaꞌntyi ndëë nnꞌan na conanꞌquindë juu na icoꞌxen ntji na tquen Moisés. Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, ivꞌaahanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Abraham na conduihin tyëëhë na ninꞌtsoñꞌen jaa na vantyja nnꞌön Tyoꞌtsꞌon, min na aa condui jaa nnꞌan judíos, ndoꞌ min na aa mañoon tsjan nnꞌan condui jaa.  
\v 17 Chaꞌxjen juu jñꞌoon na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon Abraham na itsohanꞌ: “Joo nnꞌan na mꞌanhin jndye ndyuaa na ninvaa tsonnangue, ja ntsꞌa na nnduehan na condui ꞌuꞌ tyehan.” Ngꞌe na nndaꞌ tso jon, tsoñꞌen jaa na vantyja nnꞌön Jesús, juu Abraham conduihin xꞌee jñꞌoon ntyja njanhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Nndaꞌ vaa ngꞌe tovantyja tsꞌon jon na ndëë ninncyaa Tyoꞌtsꞌon na juu tsꞌan na tsixuan chaꞌvijon tsꞌoo, na ngüandoꞌ nndaꞌ juu. Ndoꞌ Tyoꞌtsꞌon, juu ꞌnan na ya ngüentyja na nnduihanꞌ, itsinin jon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na chaꞌvijon na jndë tuihanꞌ.   
\p
\v 18 Abraham ninvito tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon, min na sꞌaahanꞌ nchjii jon na tajeꞌcꞌoon jnda jon chaꞌxjen juu jñꞌoon na jndë tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon juu. Tovantyja tsꞌon Abraham na nduihin xꞌee jñꞌoon ndëë jndye jndyi nnꞌan na ninvaa tsonnangue chaꞌxjen jndye jndyi ncjuu mꞌan tsjöꞌndue, ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon, nndaꞌ vaa jñꞌoon na tso jon nnon juu.  
\v 19 Min tatyiiꞌ tsanꞌñeen xquen jon na jndë tenon xjen na ncꞌoon jnda jon ngꞌe mandyo ndë ncüii ciento chuuꞌ jon, ndoꞌ mantyi scuuꞌ jon Sara, jndë tenon chu na ncꞌoon jnda jon. Majoꞌ min na nndaꞌ vaa, ninvito tovantyja tsꞌon Abraham na mancüiixjen ntsiquindë Tyoꞌtsꞌon juu jñꞌoonꞌñeen na tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon juu.  
\v 20 Tatꞌoon jon na ve vaa na totsitiu jon na aa mayuuꞌ jñꞌoon na jndë tso Tyoꞌtsꞌon nnon jon na ncꞌoon jnda jon. Tꞌoon jon na ninncüii ntyjii jon na mancüixjen ntsiquindë Tyoꞌtsꞌon juu jñꞌoonꞌñeen. Ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na tꞌman conduihin, totsitꞌmaanꞌ tsanꞌñeen jon.  
\v 21 Ndoꞌ ngꞌe na taaꞌ ya tsꞌon juu na ntsiquindë jon jñꞌoon na jndë tso jon nnon juu, joꞌ tovantyja tsꞌon jon na vaa najndei na condui Tyoꞌtsꞌon na nndëë ntsiquindë jon juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 22 Ndoꞌ ngꞌe na tovantyja tsꞌon Abraham na ntsiquindë Tyoꞌtsꞌon jñꞌoonꞌ jon, joꞌ juu jñꞌoonꞌ jon na jndui itsohanꞌ na nquii Abraham, tquen jonhin na tajnan tsixuan juu.   
\p
\v 23 Ndoꞌ chito xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ Abraham na jndui jñꞌoon na conduihin tsꞌan na tajnan tsixuan jon ngꞌe na tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 24 Mantyi juu jñꞌoonꞌñeen jnduihanꞌ ntyja njan jaa ngꞌe mantyi ityiiꞌ jon jaa na tajnan nanꞌxuan xe na aa covantyja nnꞌön na tyincyaa jon na juu Jesús na ityeꞌntjon jon jaa, tandoꞌ xco jon quiiꞌ ntꞌan ntꞌoo.  
\v 25 Tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na jnanꞌcueeꞌ nnꞌan Jesús tsojnaanꞌ na nquëhë nanꞌxuan jnan. Ndoꞌ jndë joꞌ, tyincyaa jon na tandoꞌ xco Jesús chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ, condëë iquen Tyoꞌtsꞌon jaa na tajnan nanꞌxuan na tonnon jon.   
\c 5  
\s1 Nnꞌan na vantyja nꞌon Jesús, jndë jndyaahan jnan na ntꞌuiihanꞌhin  
\p
\v 1 Ngꞌe na vantyja nnꞌön Jesucristo, joꞌ iquen Tyoꞌtsꞌon jaa na tajnan nanꞌxuan, ndoꞌ na mꞌan na tajñuaanꞌ tsꞌon jaa na tonnon jon. Nndaꞌ vaa xengꞌe nquii Jesucristo na conduihin na ityentjon jon jaa.  
\v 2 Na ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, naneinhin nanꞌxuan jaa nayavahin na condui jaa nnꞌan na tajnan nanꞌxuan ngꞌe na vantyja nnꞌön jon. Ndoꞌ ngꞌe na contyja nnꞌön na nnanꞌjön yo juu na taquintyja na tꞌman condui nquii Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na mꞌan na nën jndyihi.  
\v 3 Ndoꞌ chito xiaꞌntyi joꞌ na incyaahanꞌ na nënhën. Comꞌan na nën min na contꞌa viꞌ nnꞌan jaa ngꞌe na nanꞌxuan cüentaaꞌ Cristo. Ngꞌe mangiö na joo naviꞌ na coquenön, conanꞌjndaꞌhanꞌ na nndëë nnanꞌquii nnꞌön ncüii cüii nnon ꞌnan na cotjön.  
\v 4 Ndoꞌ juu na condëë na conanꞌquii nꞌön, juuhanꞌ itsiꞌmanhanꞌ na tyiꞌvacüaaꞌ jaa na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ juuhanꞌ incyaahanꞌ na contyja nnꞌön na ntsquë naijon na mꞌaan jon.  
\v 5 Ndoꞌ juu na contyja nnꞌön jon, tyiꞌxeꞌquintjo jnaanꞌ jaa ngꞌe quityquiiꞌ nnꞌön jndë tquen jon juu na venchjii jon jaa xengꞌe nquii Espíritu Santo na jndë tyincyaa jon na nanꞌxuanhin quiiꞌ nnꞌön.   
\p
\v 6 Quitquenhoꞌ cüenta na majuuto xjen na minꞌncüii minꞌncüii nnon taꞌnan nndëë ntꞌa chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan njanhan, majuu xjenꞌñeen tueꞌ Cristo ntyja njan na condui jaa nnꞌan jnan.  
\v 7 Ncüii tsꞌan jeꞌ na vamꞌaan ntyja ꞌnaanꞌ na chuhanꞌ, jndyaaꞌ jndyi na ninjndaꞌ ncüii tsꞌan na ninncyaahin na cueꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen. Majoꞌ tyiꞌnan ro na nninjndaꞌ ncüii tsꞌan na nninncyaa nquiihin na cueꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌ ncüiichen tyje juu na ya tsꞌan tsanꞌñeen.  
\v 8 Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, siꞌman jndyoyu jon na tꞌman vaa na venchjii jon jaa. Ee juu xjen na tonanꞌxuan jnan, xjenꞌñeen tyincyaa Cristo na tueꞌ jon ntyja njanhan.  
\v 9 Nanein ngꞌe nquii Cristo jndë tueꞌ jon ntyja njanhan, jndë tquen Tyoꞌtsꞌon jaa na taviquichöjnan nnon jon. Ngꞌe joꞌ covaaꞌ nnꞌön xengꞌe nquii Cristo, joꞌ tajeꞌquitꞌuii Tyoꞌtsꞌon jaa juu xjen na ntꞌuiiviꞌ jon nnꞌan na nanꞌxuan jnan.  
\v 10 Na toxenꞌchen tondui jaa nnꞌan na vꞌiiꞌ nnꞌön Tyoꞌtsꞌon. Majuuto xjenꞌñeen ngꞌe tueꞌ Cristo ntyja njanhan, joꞌ sitjonꞌ ntcüeꞌ Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon jaa yohin. Ndoꞌ ngꞌe na jndë sꞌaa jon na nndaꞌ, majnda na ntsinꞌman jon ñuan njanhan ngꞌe na vandoꞌ xco Cristo.  
\v 11 Ndoꞌ chito xiaꞌntyi na nndaꞌ vaa, mantyi mꞌan na nën quityquiiꞌ naviꞌ na coquenön ngꞌe nquii Jesucristo na ityeꞌntjon jon jaa. Ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon contjo ya nchjii Tyoꞌtsꞌon yo jaa.   
\s1 Ntyja ꞌnaanꞌ Adán covje nnꞌan, majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo cotaꞌndoꞌ ñuaanhan  
\p
\v 12 Juu Adán, tsan navejndyee, sitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ tsojnaanꞌ joꞌ, tquenhanꞌhin na tsixuan juu jnan, tueꞌ juu, ndoꞌ mangꞌe na nndaꞌ, mantyi tijndaꞌ na tsoñꞌen jaa nanꞌxuan jnan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, joꞌ mantyi ncüjë chaꞌxjen na tueꞌ tsanꞌñeen.  
\v 13 Na toxenꞌchen vitjachen na tquen Moisés jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, ninvaa na conanꞌtja nnꞌan nnon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ tyiꞌxeꞌquityiiꞌ jon cüenta na vaa jnaanꞌ tsꞌan xe na aa taꞌnan jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ.  
\v 14 Majoꞌ juu na tonanꞌtja nnꞌan nnon Tyoꞌtsꞌon, min na tyiꞌquitsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen juu na sitja Adán xjen na tyíꞌcüangueeꞌ jon jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon nnon jon, majoꞌ juu na itsꞌaa na covje nnꞌan, toquenhanꞌ xjen ꞌnaanꞌhanꞌ nanꞌñeen. Tyeꞌ na condui na nndaꞌ xjen na tueꞌ Adán, ndoꞌ ata xjen na jndui ntji na tquen Moisés na coꞌxenhanꞌ, ninvito jndyocahanꞌ na tovje nnꞌan. Ee chaꞌxjen juu Adán conduihin tsan na tomꞌaan jndyee na totsitjahin, manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, juu jon tsan navejndyee na totsiquindë. Manquii jon na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na quindyo jon tsonnangue.   
\p
\v 15 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu ꞌnan na sitja Adán, tyiꞌquitsijonhanꞌ juuhanꞌ yo juu naya na incyaa Tyoꞌtsꞌon na tajnan nanꞌxuan jaa. Ngꞌe tsojnaanꞌ na sitja tsanꞌñeen, joꞌ covje nnꞌan na ninvaa tsonnangue. Majoꞌ juu naya na tsixuan Tyoꞌtsꞌon na veꞌ yu na incyaa jon na tajnan nanꞌxuan, tꞌmanntyichen conduihanꞌ. Juuhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo iveeꞌhanꞌ ndëë jndye nnꞌan.  
\v 16 Ndoꞌ juu naya na iquen Tyoꞌtsꞌonhan na tajnan nanꞌxuanhan, tꞌmanntyichen na condëë itsꞌaahanꞌ, chintyi ntyja ꞌnaan juu na sitja Adán. Ee ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ ncüii nnon na sitjahin, joꞌ nnꞌan na ninvaa tsonnangue, tꞌaa jnanhin na ngitsu ñuaanhan. Majoꞌ nein ngꞌe juu naya na condui Cristo, tꞌmanntyichen na itejndei Tyoꞌtsꞌon jaa, ee tsoñꞌen na tꞌaahanꞌ jaa ngꞌe na sitja Adán, itsinduuꞌ jonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo.  
\v 17 Ngꞌe nquii Adán sitjahin, joꞌ juu na itsꞌaa na covje nnꞌan, tyeꞌ na coxenhanꞌ na cüjehan. Majoꞌ naneinhin ngꞌe juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon na veꞌ yuhanꞌ, tꞌmanntyichenhanꞌ, joꞌ ndëë ntquen jon jaa na tajnan nanꞌxuan na tonnon jon. Ndoꞌ xengꞌe juu nayaꞌñeen, nninncyaa jon na ntantꞌö xcö yo Jesucristo naijon na icoꞌxen jon.   
\p
\v 18 Mangꞌe na nndaꞌ, chaꞌxjen juu na sitja Adán sijndaꞌhanꞌ na tsoñꞌen nnꞌan itꞌuii Tyoꞌtsꞌonhan tsojnaanꞌ jnan, manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo. Totsiquindë jon chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon, iquen Tyoꞌtsꞌonhan na tajnan nanꞌxuanhan yo na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo.  
\v 19 Juu Adán taꞌnan tangueeꞌ jon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, tsoñꞌen nnꞌan tijndaꞌ na nanꞌxuanhan jnan. Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. Tovangueeꞌ jon, ndoꞌ ngꞌe joꞌ tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon, iquen Tyoꞌtsꞌonhan na tajnan nanꞌxuanhan tonnon jon.   
\p
\v 20 Jndëcya tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon Moisés na tyincyaa jon jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ ntꞌö juu. Sꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ ndëëhë na jndye jndyi nnon jnan nanꞌxuan jaa na tonnon jon. Majoꞌ min na tëvijndyechen na conanꞌtja jaa tonnon jon, juu naya na tsixuan jon, vantjochen na condëë itsꞌaahanꞌ.  
\v 21 Ee juu jnan iquenhanꞌ xjen na nque nnꞌan na conanꞌtjahan nnon Tyoꞌtsꞌon cüjehan. Machaꞌxjen juuhanꞌ nndaꞌ itsꞌaahanꞌ, mantyi juu naya na tsixuan jon iquenhanꞌ xjen na joo nnꞌan na vantyja nꞌon nquii Jesucristo na ityentjon jon jaa, condui nanꞌñeen nnꞌan na tajnan nanꞌxuan. Ndoꞌ ngꞌe joꞌ, condahan na tyiꞌxeꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaanhan na tonnon jon.   
\c 6  
\s1 Tsojnaanꞌ jnan, joꞌ condui jaa chaꞌvijon ntꞌoo majoꞌ cotantꞌö ntyja ꞌnaanꞌ Cristo  
\p
\v 1 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, ¿Nchu vaa na mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ? Juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe vantjoꞌchen na condëë itsꞌaahanꞌ, ¿Aa ngꞌe joꞌ na nnanꞌtjantyichen jaa nnon jon ata xjen na ngacjöhö?  
\v 2 Minꞌchjo tojoꞌ. Ee jaa na condui ntꞌoo ntyja ꞌnaanꞌ jnan, taviquichuhanꞌ na ntcoꞌxenntyichenhanꞌ jaa.  
\v 3 ꞌOꞌ jeꞌ, ¿Aa tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ na tsoñꞌen jaa na jntꞌë ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, juu nanꞌñeen tquenhanꞌ jaa na mantyi condui jaa ntꞌoo chaꞌxjen nquii jon iscueeꞌhanꞌhin?  
\v 4 Xjen na jntꞌëhë, itsiꞌmanhanꞌ na tjë ndoꞌ tantyꞌiu ja yohin. Ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin Tyëëhë ntyja ꞌnaanꞌ na tꞌman najndei na tsixuan jon, chaꞌxjen na tyincyaa jon na vandoꞌ xco Cristo, majoꞌntyi itsꞌaa jon yo jaa chaꞌ tsoñꞌen nchu vaa na cotsamꞌan, covixcohanꞌ.   
\p
\v 5 Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na tueꞌ jon, chaꞌxjen na sijonhanꞌ jaa chaꞌvijon ntꞌoo yo Cristo, manndaꞌ vaa na conanꞌjön yo juu na tandoꞌ xco jon.  
\v 6 Ngꞌe mangiö na tsoñꞌen ꞌnan ndyo na tonanꞌxuan na toxenꞌchen, tojnaanꞌ jndë tꞌionhanꞌ joohanꞌ tsonjnꞌaan yo nquii Cristo. Tui na nndaꞌ chaꞌ quitscueeꞌhanꞌ juu najndei na nanꞌxuan siꞌtsꞌo njanhan na ntꞌue jndyi nꞌonhanꞌ na quinanꞌtja jaa. Nndaꞌ tui chaꞌ ntsacüentyjëëꞌ na cotyeꞌntjön nnon jnan.  
\v 7 Ngꞌe tsꞌan na jndë tueꞌ, tajeꞌcoꞌxenntyichen jnanhin, jndë jndyaahin ntyja na icoꞌxen jnanꞌñeenhin.  
\v 8 Ndoꞌ na tꞌionhanꞌ jaa tsonjnꞌaan yo Cristo na jñon nnꞌanhin joꞌ, mantyi covantyja nnꞌön na nnanꞌjön yohin ntyja ꞌnaanꞌ juu na vandoꞌ xco jon xjen na sue ntcüeꞌ Tyoꞌtsꞌonhin.  
\v 9 Ngꞌe mangiö na nquii Cristo tandoꞌxco jon, joꞌ tyiꞌjeꞌcueꞌ nndaꞌ jon ngꞌe juu na itsꞌaa na covje nnꞌan taxeꞌcoꞌxenntyichenhanꞌhin.  
\v 10 Nquii Cristo, ninjon jnda tueꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ jnan tsoñꞌen jaa. Ndoꞌ naneinhin ntyja na vandoꞌ jon, vandoꞌ jon chaꞌ cüitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ jon.  
\v 11 Mangꞌe na nndaꞌ vaa, mantyi chuhanꞌ na quitjiꞌ nquehoꞌ cüenta na conanꞌxuanhoꞌ chaꞌvijon ntꞌoo ntyja ꞌnaanꞌ jnan. Ndoꞌ na nndaꞌ, na tonnon Tyoꞌtsꞌon conduihoꞌ nnꞌan na cotaꞌndoꞌ xco ngꞌe na conanꞌjonhoꞌ yo nquii Cristo Jesús.   
\p
\v 12 Mangꞌe joꞌ, joo siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ na covjehanꞌ, taninncyahoꞌ na juu jnan ngaca na ntcoꞌxenntyichenhanꞌ joohanꞌ na nnanꞌtjantyichen jaa tonnon Tyoꞌtsꞌon. Tyiꞌntsꞌaahanꞌ na ntaꞌngueeꞌhoꞌ joo natyia na ntꞌue jndyi tsꞌonhanꞌ yohoꞌ.  
\v 13 Joo na quiñjonꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ, minꞌncüiihanꞌ tavininncyahoꞌ na ntcoꞌxenntyichenhanꞌ ꞌoꞌ na ntꞌahoꞌ ncüii nnon na tsixuanhanꞌ jnan. Ndoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ nnꞌan na cotaꞌndoꞌ xcohoꞌ na nintonanꞌxuanhoꞌ chaꞌvijon ntꞌoo, juu siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ ninvaañꞌenhanꞌ ncyahoꞌhanꞌ ntꞌö Tyoꞌtsꞌon, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ nntsꞌaahanꞌ ncüii cüii nnon na chuhanꞌ.  
\v 14 Ngꞌe nanein tyiꞌquichuhanꞌ na juu jnanhoꞌ ntquenntyichenhanꞌ xjen ꞌnaanhanꞌ ꞌoꞌ, ee chito cotsamꞌanhoꞌ nacje ꞌnaanꞌ jñꞌoon na tquen Moisés, ꞌoꞌ cotsamꞌanhoꞌ nacje ꞌnaanꞌ juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Ncüii jñꞌoon na tyiꞌquitsiquindyi nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na tyeꞌntjontyen  
\p
\v 15 Yajoꞌ ¿Nchu vaa nduë? ¿Aa ngꞌe na tyiꞌcꞌön nacje ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, majoꞌ mꞌan nacje ꞌnaanꞌ juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon, joꞌ tanin min na ntꞌa ya na nnanꞌtjantyichen jaa? Tyiꞌjon quintꞌa na nndaꞌ.  
\v 16 Ngꞌe covaaꞌ jndaꞌ nꞌonhoꞌ na juu tsꞌan na cotaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon na iquen jon ndëëhoꞌ, conduihoꞌ nnꞌan na cotyeꞌntjontyen nnon juu tsanꞌñeen. Ee minꞌcya ro tsꞌan na itsiquindë juu na icoꞌxen ncüiichen tsꞌanhin, conduihin tsꞌan na ityeꞌntjontyen juu nnon tsanꞌñeen. Mangꞌe joꞌ, xe na aa matsijon ꞌuꞌ yo ꞌnan natyia, condui ꞌuꞌ tsꞌan na ityeꞌntjontyen nnonhanꞌ, ndoꞌ matsꞌiañꞌen ngayꞌoonhanꞌ ꞌuꞌ na ngitsu ñuan ꞌnanꞌ. Majoꞌ xe na aa mavangueꞌ jñꞌoon na iquen Tyoꞌtsꞌon, condui ꞌuꞌ tsꞌan na ityeꞌntjontyen nnon nquii jon, ndoꞌ ngꞌe na matsaꞌ na nndaꞌ, ntquen jon ꞌuꞌ na tajnan tsixuanꞌ na tonnon jon.  
\v 17 Na toxenꞌchen tondui ꞌoꞌ nnꞌan na totyentjontyenhoꞌ nnon jnan, majoꞌ nanein, ncya ya Tyoꞌtsꞌon ngꞌe juu xjen na toninncyaa tsꞌan jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo ndëëhoꞌ, xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ na totaꞌngueeꞌ ꞌoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 18 Ndoꞌ na nndaꞌ, jndë siquindyaa Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ na totyeꞌntjontyenhoꞌ nnon jnan na tonanꞌxuanhoꞌ. Majoꞌ nanein cojooꞌ nꞌonhoꞌ na ntyentjontyenhoꞌ nnon nquii jon chaꞌxjen na chuhanꞌ.  
\v 19 Juu jñꞌoonvaꞌ matsinchꞌu jahanꞌ chaꞌxjen jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan tsonnangue ngꞌe tyiꞌndiquitjiꞌ yahoꞌ cüenta. Juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌhoꞌ na toxenꞌchen toninncyahoꞌ na tontꞌatohoꞌ minꞌcya ro nnon natyia na tovayꞌoonhanꞌ ꞌoꞌ na jndyentyi natyia na totsantyjahoꞌ. Machaꞌxjen na tontꞌahoꞌ na nndaꞌ, nanein yo na ninvaa najndëhoꞌ, cjooꞌ nꞌonhoꞌ na quintꞌahoꞌ ꞌnan na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na cotsamꞌanhoꞌ na ñuan nquiiꞌhoꞌ na tonnon jon.   
\p
\v 20 Majoꞌ majuu xjenꞌñeen na tomꞌantyenhoꞌ nacje ꞌnaanꞌ jnan, iscuꞌhanꞌ na ntꞌahoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 21 Ndoꞌ joo natyiaꞌñeen na tonanꞌjonhoꞌ yo joohanꞌ juu xjenꞌñeen, nanein jnꞌan jndyihoꞌ ngiohoꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ. Min minꞌncüii naya tatantjonhoꞌ yohanꞌ. Ee joo nanꞌñeen vayꞌoonhanꞌ tsꞌan na ngitsu ñuaanꞌ juu.  
\v 22 Majoꞌ naneinhin jndë siquindyaa Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ yo juu jnan na tovayꞌoontyenhanꞌ ꞌoꞌ, nein conduihoꞌ nnꞌan na cotyentjontyen nnon nquii jon. Ndoꞌ juu nayava na cotantjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, nanꞌxuanhoꞌ ñuan nquiiꞌ, ndoꞌ na matsꞌia nninncyaa jon na tyiꞌxeꞌquintycüii na ntaꞌndoꞌhoꞌ yo jon quiñoonꞌndue.  
\v 23 Juu tsan na tsixuan jnan tonnon Tyoꞌtsꞌon, ngüantjon juu na ncja juu naijon na tyiꞌquintycüii na mꞌaan tsꞌan vꞌio. Majoꞌ joo nnꞌan, ngꞌe na vantyja nnꞌonhin Jesucristo, nquii jon na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa, veꞌ yu itsiquindaaꞌ Tyoꞌtsꞌon joohan na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ juu Jesucristo.   
\c 7  
\s1 Itsijonhanꞌ ntyja njanhan chaꞌvijon tsꞌan na jndë toco  
\p
\v 1 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Jesucristo na tuihoꞌ tsjan nnꞌan judíos, covaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés. Mangiohoꞌ na xiaꞌntyi viochen xjen na vandoꞌ tsꞌan, joꞌ na mꞌaan juu tocje ꞌnaanꞌ jñꞌoonꞌñeen, majoꞌ vi na jndë tueꞌ juu, jeꞌquindëë ntcoꞌxenntyichenhanꞌhin.  
\v 2 Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ncüii tsanscu na jndë toco. Juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, chuhanꞌ na mꞌaan juu nacje ꞌnaanꞌ saaꞌ juu viochen xjen na vandoꞌ tsanꞌñeen. Majoꞌ xe na aa ngueꞌ jon, juu jñꞌoonꞌñeen na tocoꞌxenhanꞌhin na quintjotyenhin yo saaꞌ juu, jndë jndyaahin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndëë ngoco nndaꞌ juu.  
\v 3 Ngꞌe joꞌ xe na aa ncüꞌa juu ꞌndyo ncüiichen tsansꞌa viochen xjen na vandoꞌ saaꞌ juu, juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ itsijndaꞌhanꞌ na jndë vaa jnaanꞌ juu na veꞌ ndöꞌ ro itsitjonꞌhin yo ncüiichen tsansꞌa. Majoꞌ xe na aa ngueꞌ saaꞌ juu, jndë jndyaahin ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na tocoꞌxenhanꞌhin na tomꞌaan juu nacje ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen, tanin min na aa ngoco nndaꞌ juu, taxeꞌquitsohanꞌ na vaa jnaanꞌ juu.   
\p
\v 4 ꞌOꞌ ntyjë, manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ. Nanein ngꞌe na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo na tueꞌ jon nnon tsonjnꞌaan, joꞌ conduihoꞌ ntꞌoo ntyja ꞌnaanꞌ juu ntji na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, naneinhin vanaan na ntꞌahoꞌ ꞌndyo ncüiichen na juu jon coꞌxen jon ꞌoꞌ, manquii jon na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na tandoꞌ xco jon vi jndë na tueꞌ jon, joꞌ nquii Cristo. Quintꞌahoꞌ na nndaꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon nditꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhoꞌ.  
\v 5 Viochen xjen na totsantyja jaa yo ꞌnan na tontꞌue nnꞌön nquë, joo jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, majndeichen totsijmiinꞌhanꞌ na ninꞌquintꞌachën ꞌnan tyia, ndoꞌ joo ꞌnan tyiaꞌñeen, tonanꞌjndaꞌhanꞌ na ngitsu jaa.  
\v 6 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, nanein condui jaa chaꞌvijon ntꞌoo ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ, juu najndei na tsixuanhanꞌ, jndë jndyaa jaa na tonachutyenhanꞌ jaa. Mangꞌe joꞌ, condëë na ntyëꞌntjön xcö nnon nquii Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, chito na tyeꞌntjöntyën nnon jon chaꞌxjen na icoꞌxen juu jñꞌoonꞌñeen.   
\s1 Itsichon jnan na cjuꞌcje tsꞌan nnonhanꞌ  
\p
\v 7 Ngꞌe na nndaꞌ, ¿Nchu vaa na nduë ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ? Juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, ¿Aa juuhanꞌ itsiꞌmanhanꞌ na quitsitja tsꞌan? Minꞌchjo tojoꞌ. Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ tëvaaꞌ tsꞌön na tsixuan jnan. Ee juuhanꞌ vaa jñꞌoon na chuhanꞌ na coꞌxenhanꞌ: “Tyiꞌntscjaaꞌ tsonꞌ ꞌnaanꞌ ncüiichen tsꞌan.” Xe chito nndaꞌ vaa na icoꞌxen juu jñꞌoonꞌñeen, min tyiꞌxeꞌquën cüenta na matscjaaꞌ tsꞌön ꞌnaanꞌ ncüiichen tsꞌan.  
\v 8 Majoꞌ juu jnan, vi na jndë tquenhanꞌ cüenta na nndaꞌ vaa na itsiquindyi juu ntjiꞌñeen, tijntꞌue jnanꞌñeenhanꞌ na jndye nnon ꞌnan tyia na totsꞌa. Ee juu tsꞌan na tyiꞌquintjii juu na aa vaa jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, tyiꞌxeꞌcüaaꞌ tsꞌon tsanꞌñeen na ncüii cüii nnon na itsitjahin, tsixuanhanꞌ jnan.  
\v 9 Toxenꞌ xjen na tyíꞌcovajnꞌan ja jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, tomꞌan na nën, ngꞌe sitiu vaquinjonꞌ jömꞌan na tonnon jon. Majoꞌ xjen na taaꞌ ya cüii tsꞌön nchu vaa, na juu jñꞌoonꞌñeen icoꞌxenhanꞌ na tyiꞌntscjaaꞌ tsꞌön ꞌnaanꞌ tsꞌan, sꞌaahanꞌ na vichen tsꞌön na ninꞌquitsitja ja. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, taaꞌ tsꞌön na juu jnan isquioocjehanꞌ ja, ndoꞌ tëvaaꞌ tsꞌön ngꞌe na tsixuan jnan, joꞌ ngitsu ñuan njan.  
\v 10 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, totsiꞌmanhanꞌ nnön na joo jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon na coꞌxenhanꞌ na itsiꞌmanhanꞌ na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na ya ncꞌön na tonnon jon, iscüequenhanꞌ juuhanꞌ na sijndaꞌhanꞌ na ngitsu ñuan njan.  
\v 11 Juu jnan tijntꞌuehanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na icoꞌxenhanꞌ, ndoꞌ juu jnanꞌñeen siviꞌnnꞌanhanꞌ ja, ee ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, tijndaꞌ na quitꞌuiihanꞌ ja na ngitsu ñuan njan.   
\p
\v 12 Ndoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, ninvaañꞌenhanꞌ conduihanꞌ na jiꞌuahanꞌ. Ncüii cüii jñꞌoonꞌñeen na iquenhanꞌ xjen tsꞌan, jiꞌua nanꞌxuanhanꞌ ndoꞌ coxenhanꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ ndoꞌ mantyi ya jndyihanꞌ.  
\v 13 Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, ¿Aa ninꞌquitsiꞌmanhanꞌ na juu jñꞌoonꞌñeen na ya jndyihanꞌ, sijndaꞌhanꞌ na ngitsu ñuan njan? Minꞌchjo chito joꞌ. Juu jñꞌoonꞌñeen tijntꞌue jnanhanꞌ ndoꞌ tovayꞌoonhanꞌ ja na itsijndaꞌhanꞌ na ngitsu ja. Nndaꞌ vaa na tui chaꞌ quitsiꞌman nquiiꞌhanꞌ na ji vaa tsixuan jnan. Ndoꞌ xengꞌe juu jñꞌoon na icoꞌxen, itsiꞌman jndyoyuhanꞌ ndëëhë na juu jnan tenonntyja xjen na ji vaa jndyi tsixuanhanꞌ.   
\s1 Ve nnon na tsixuan tsꞌan quiiꞌ tsꞌon juu  
\p
\v 14 Covaaꞌ nnꞌön na nquii Espíritu Santo tyincyaa jon juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ. Majoꞌ condui ja tsꞌan na tsixuan siꞌ yo neonꞌ, ndoꞌ ngꞌe na icoꞌxen jnan ja na matsitja ja, itsijonhanꞌ ja chaꞌvijon tsꞌan na jndë sijnda ncüiichen tsꞌanhin na ityeꞌntjontyen juu nnon tsanꞌñeen.  
\v 15 Ntyja njan jeꞌ, ndicüaaꞌ tsꞌön ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na maquenön, ngꞌe ꞌnan na ninꞌquitsꞌa, min tyiꞌmatsꞌahanꞌ. Majoꞌ ꞌnan na jndö jndyi ntyji, majuutohanꞌ matsꞌa.  
\v 16 Ndoꞌ juu xjen na matsꞌa ncüii nnon ꞌnan natyia na tyiꞌninꞌquitsꞌa, ntyjiiꞌ ya jndyi tsꞌön na juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, icüjiꞌ jndyoyuhanꞌ ntyja njan na juu jñꞌoonꞌñeen ya jndyihanꞌ.  
\v 17 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, itsiꞌmanhanꞌ na chito mancöntyë na matsꞌahanꞌ, majoꞌ tsoñꞌen na mꞌaan quiiꞌ tsꞌön na contꞌahanꞌ na matsiqueꞌ tsꞌön tonnon Tyoꞌtsꞌon, joohanꞌ contꞌahanꞌ na nndaꞌ vaa matsꞌa.  
\v 18 Ngꞌe mantyi condui ja tsꞌan tsonnangue, manchji na minꞌncüii nnon ꞌnan ya tyiꞌcꞌoon quityquiiꞌ tsꞌön, ndoꞌ na nndaꞌ, min na ninꞌquitsꞌa chaꞌxjen na chuhanꞌ, majoꞌ minꞌncüii najndei tyiꞌquitsixuan na ntsiquindëëhanꞌ.  
\v 19 Ndoꞌ joꞌ, juu ꞌnan ya na ninꞌquitsꞌa, ndiquindëë ntsꞌahanꞌ. Ninnquiꞌ ꞌnan tyia na tyiꞌninꞌquitsꞌa, joohanꞌ vacachen matsꞌa.  
\v 20 Ndoꞌ ngꞌe na matsꞌa ꞌnan na tyiꞌninꞌquitsꞌa, joꞌ covityincyooꞌ jndyoyu na chito mancöntyë na matsꞌahanꞌ. Veꞌ jnaanꞌ juu jnan na mꞌaan quiiꞌ tsꞌön, juuhanꞌ iquenhanꞌ xjen ꞌnaanꞌhanꞌ ja na quitsꞌa na nndaꞌ.   
\p
\v 21 Mangꞌe joꞌ, ndö vaa na maquën cüenta na icoꞌxenhanꞌ ja. Xjen na ninꞌquitsꞌa chaꞌxjen na chuhanꞌ, juu jnan na mꞌaan quiiꞌ tsꞌön, cje mꞌaanhanꞌ na itscuꞌhanꞌ na ntsꞌa na nndaꞌ.  
\v 22 Joo ꞌnan na matsitiu ja quityquiiꞌ tsꞌön, tsoñꞌen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ na ityentjonhanꞌ ja, nënhanꞌ.  
\v 23 Majoꞌ quityquiiꞌ siꞌtsꞌo njan maquën cüenta na vaa ncüiichen nnon na ninꞌcoꞌxenhanꞌ ja na vayꞌoonhanꞌ ja na ninꞌquitsꞌa ꞌnan na ntꞌue tsꞌonhanꞌ. Juuhanꞌ itsꞌaahanꞌ na vaa xjen na matyeꞌntjön nnon jnan yo siꞌtsꞌo njan. Ndoꞌ min na maquenön nanꞌminꞌ, yo na ntyjiiꞌ ya tsꞌön na matyeꞌntjön nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na chuhanꞌ, majoꞌ yo siꞌtsꞌo njan, condui ja chaꞌvijon tsꞌan na mꞌaan naviꞌ.   
\p
\v 24 Ntyꞌia rö. Itsꞌaahanꞌ na tanin tsꞌan na ngüañoonꞌ juu ja chaꞌ juu siꞌtsꞌo njan tyiꞌngayꞌoonhanꞌ ja na matsitja ja, na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ itsijndaꞌhanꞌ na cüꞌiö.  
\v 25 Majoꞌ ncya ya jndyi Tyoꞌtsꞌon na ntyja ꞌnaanꞌ nquii Jesucristo na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa, joꞌ itsiquindyaa jon jaa. Mangꞌe na tueꞌ jon ntyja njanhan, joꞌ mancöntyë yo na macüjiꞌ ya cüenta matyeꞌntjön nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon jon, majoꞌ ngꞌe na condui ja tsꞌan, juu jnan ninvaa nayꞌoonhanꞌ ja chaꞌvijon tsꞌan na ityeꞌntjontyen juu nnon ncüiichen tsꞌan.   
\c 8  
\s1 Itsiꞌman Espíritu Santo nchu vaa na ngotsamꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon  
\p
\v 1 Ndö vaa na tsiꞌman jñꞌoonvaꞌ, joo nnꞌan na mꞌanhan ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, tyiꞌxeꞌquitsꞌaa Tyoꞌtsꞌon na quitꞌuiiviꞌhanꞌhin yo jnanhan. Nnꞌan na nanꞌxuan na nndaꞌ, tyiꞌcotsamꞌanhan chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon siꞌtsꞌo ꞌnaanhan, majoꞌ cotsananꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ na ntꞌue tsꞌon nquii Espíritu Santo.  
\v 2 Ee ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon xco na iquenhanꞌ xjen, nquii Espíritu Santo itsijndaꞌ jon na condui jaa nnꞌan na cotandoꞌ xco xengꞌe nquii Jesucristo, juu jñꞌoonꞌñeen jndë siquindyaahanꞌ jaa ntyja ꞌnaanꞌ ncüiichen jñꞌoonꞌñeen na icoꞌxenhanꞌ na tovayꞌoonhanꞌ jaa na ngitsu jaa xengꞌe jnan.  
\v 3 Juu ntji na icoꞌxenhanꞌ, tsojnaanꞌ na condui jaa nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue, tyiꞌjon quindëë na ntcoꞌyahanꞌ jaa na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, jndë sꞌaa jonhanꞌ. Tui na nndaꞌ xjen na jñon jon jnda jon na ninncüii tsꞌonhin. Cüejon tomꞌaan jon na tsꞌanhin chaꞌxjen nquëhë nnꞌan jnan. Tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na quitsityuiiꞌ jon juu najndei na tsixuan jnan. Ndoꞌ na sꞌaa jon na nndaꞌ, juu najndei na tsixuan jnan na icoꞌxenhanꞌ jaa, contycüihanꞌ.  
\v 4 Sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na nguaa na nndaꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jnda jon, quindë ya nanꞌxuan jaa chaꞌxjen juu jñꞌoonꞌñeen icoꞌxenhanꞌ na quitsixuan tsꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Manquëntyë na cotsantyja ntyja ꞌnaanꞌ Espíritu, chito ntyja ꞌnaanꞌ joo ꞌnan na ntꞌue nꞌon siꞌtsꞌo njanhan.   
\p
\v 5 Joo nnꞌan na cotsamꞌanhin yo ꞌnan na ntꞌue tsꞌon siꞌtsꞌo ꞌnaanhan, ninnquiiꞌchen mꞌaanꞌ nꞌonhan natyia na conanꞌjonhan. Majoꞌ joo nnꞌan na cotsamꞌanhan chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon Espíritu Santo, ninnquiiꞌchen ñjontyen nꞌonhan na ntꞌahan chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii jon.  
\v 6 Juu tsꞌan na ninnquiiꞌchen mꞌaanꞌ tsꞌon juu ꞌnan na nancooꞌ ngio nnꞌan tsonnangue, condui tsanꞌñeen tsꞌan na jndë tsu ñuaanꞌ. Majoꞌ juu tsꞌan na itsichon na ntsꞌaa ꞌnan na ntꞌue tsꞌon nquii Espíritu, machaꞌxjen ntsixuan tsanꞌñeen na tajñuaanꞌ tsꞌonhin na tonnon jon ndoꞌ mantyi na tyiꞌjeꞌquintycüii na vandoꞌ juu.  
\v 7 Ee juu tsꞌan na ninvito ndyiiꞌ tsꞌon juu yo ꞌnan na ntꞌue tsꞌon siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu, conduihin tsꞌan na vꞌiiꞌ tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon ngꞌe tyiꞌninꞌcüangueeꞌ juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, min tyiꞌjeꞌquindëë ncjuꞌcjehin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 8 Ngꞌe na nndaꞌ, nque nnꞌan na ninnquiiꞌchen conanꞌjonhan yo ꞌnan na ntꞌue nꞌon siꞌtsꞌo ꞌnaanhan, itscuꞌhanꞌ na caveeꞌ ntyjii Tyoꞌtsꞌon yohan.   
\p
\v 9 Majoꞌ xe na aa mayuuꞌ nquii Espíritu Santo mꞌaan jon quiiꞌ nꞌonhoꞌ, tyiꞌxeꞌquitsamꞌanhoꞌ yo ꞌnan na ntꞌue tsꞌon siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ. Ntsamꞌanhoꞌ chaꞌxjen na itsiꞌman jon. Ee minninchen tsꞌan na tyiꞌtsixuan juu Espíritu cüentaaꞌ Cristo, tyiꞌcondui tsanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ jon.  
\v 10 Ya na mꞌaan Cristo quityquiiꞌ nꞌonhoꞌ, joo siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ nanꞌxuanhanꞌ ntꞌoo ntyja ꞌnaanꞌ jnan. Majoꞌ ngꞌe na mꞌaan Espíritu Santo quiiꞌ nꞌonhoꞌ, nanꞌxuanhoꞌ na cotaꞌndoꞌhoꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na iquen jon ꞌoꞌ na jndë jndyaahoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jnanhoꞌ xengꞌe ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo.  
\v 11 Juu Espíritu na condui Tyoꞌtsꞌon tyincyaa jon na vandoꞌ xco Jesús vi jndë na tueꞌ jon. Xe na aa mꞌaan Espíritu quiiꞌ nꞌonhoꞌ, yajoꞌ chaꞌxjen na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na taꞌndoꞌ xco Jesús, mantyi juu Espíritu Santo na mꞌaan quiiꞌ nꞌonhoꞌ, joo siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ na covjehanꞌ, nninncyaa jon na ntaꞌndoꞌ xcohanꞌ.   
\p
\v 12 Mangꞌe joꞌ, ꞌoꞌ ntyjë, taviquichöjnan na nnanꞌjön yo ꞌnan tyia na ntꞌue nnꞌön nquë.  
\v 13 Ngꞌe xe na aa cotsantyjahoꞌ yo joo ꞌnan na ntꞌue nꞌon nquehoꞌ, jñꞌoon na mayuuꞌ ngitsu ñuaanhoꞌ ngꞌe na conanꞌtjahoꞌ. Majoꞌ xe ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo cotjiꞌhoꞌ cüenta na joo ꞌnan na itsꞌaa siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ, conduihanꞌ ntꞌoo, yajoꞌ conduihoꞌ nnꞌan na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaanhoꞌ.   
\p
\v 14 Ndoꞌ nque nnꞌan na cotsantyja chaꞌxjen nquii Espíritu Santo itsiꞌman jon ndëëhan na quintꞌahan, nanꞌñeen conduihan ntsinda Tyoꞌtsꞌon.  
\v 15 Ngꞌe juu xjen na tyꞌonhoꞌ cüenta Cristo quiiꞌ nꞌonhoꞌ, tquenhanꞌ ꞌoꞌ na conduihoꞌ ntsinda nquii Tyoꞌtsꞌon, chito na tquenhanꞌ ꞌoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na cotyeꞌntjontyen nnon ncüiichen. Mangiohoꞌ na toxenꞌchen tomꞌanhoꞌ na ncyaa jndyihoꞌ na ntꞌuiiviꞌ jon ꞌoꞌ jnaanꞌ na conanꞌtjahoꞌ. Majoꞌ nanein jndë tyꞌonhoꞌ Espíritu Santo quiiꞌ nꞌonhoꞌ na ntyja ꞌnaanꞌ jon conduihoꞌ ntsinda Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na conduë nnon jon: ꞌUꞌ Tyeꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 16 Ndoꞌ manquiintyi Espíritu Santo icüjiꞌ jndyoyu jon quiiꞌ nnꞌön na mayuuꞌ condui jaa ntsinda Tyoꞌtsꞌon.  
\v 17 Ndoꞌ ngꞌe na condui jaa ntsinda jon, yajoꞌ ncüii cüii nnon na ntsiquindaaꞌ jon ntsinda jon, tsoñꞌen nnonhanꞌ ncyꞌön cüentahanꞌ yo ninꞌtsoñꞌen na ntsꞌaa jon naya nquii Cristo. Majoꞌ chaꞌxjen na toquenon Jesucristo naviꞌ, mantyi icanhanꞌ na quinanꞌjön yo juu naviꞌñeen chaꞌ mantyi nndëë nnanꞌjön ntyja ꞌnaanꞌ juu na nditꞌmaanꞌ jon na ntsꞌaa Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Minntꞌö jaa na njntyꞌia ndëë Jesús  
\p
\v 18 Ngueemin coquenön naviꞌ nnon tsonnanguevahin. Majoꞌ macüjiꞌ ja cüenta na joo naviꞌminꞌ, minꞌchjo tyiꞌquitsijonhanꞌ joohanꞌ yo juu na nnanꞌjön na nditꞌmaanꞌ Jesús navijon na mꞌaan jon.  
\v 19 Ee tsoñꞌen nnon na tquen Tyoꞌtsꞌon, covendooꞌ tcüiihanꞌ juu xjen ya na nnintyincyooꞌ jndyoyu nchu vaa na nanꞌxuan na condui jaa ntsinda jon.  
\v 20 Ee ngꞌe juu jnan, joꞌ tsoñꞌen na tquen Tyoꞌtsꞌon, tjuꞌcjehanꞌ joohanꞌ, tyiꞌcüijntꞌuehanꞌ chaꞌxjen na sijndaꞌ jon ntyja ꞌnaanhanꞌ, majoꞌ chito joohanꞌ ntꞌue nꞌonhanꞌ na tui na nndaꞌ. Ngꞌe nquii jon sijndaꞌ jon, joꞌ na nndaꞌ vaa na tui. Majoꞌ tsoñꞌen na tquen jon, minndooꞌhanꞌ na ntsixco jon ninvaañꞌen.  
\v 21 Tsoñꞌen na tquen Tyoꞌtsꞌon, juu na iquenonhanꞌ itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na tyen tyenhin na mꞌaan juu naviꞌ. Cominndooꞌhanꞌ na nndyaahanꞌ naviꞌ na coquenonhanꞌ nanein. Juu xjenꞌñeen, joohanꞌ nnanꞌjonhanꞌ juu naya na taquintyja na tꞌman na nninncyaa Tyoꞌtsꞌon ndëëhë na condui ja ntsinda jon.  
\v 22 Ee mangiö na ata xjen neinhin, ncüii cüii nnon na tquen Tyoꞌtsꞌon, viꞌ coquenonhanꞌ. Juu ꞌnan na cotjonhanꞌ itsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌvijon naviꞌ na iquenon tsanscu xjen na ntsingui jon.  
\v 23 Ndoꞌ chito veꞌ xiaꞌntyi tsoñꞌen na tquen Tyoꞌtsꞌon na coquenonhanꞌ na nndaꞌ. Mantyi manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na coquenön. Nquëhë na tyincyaa jon Espíritu Santo quityquiiꞌ nnꞌön, ncüii na itsiꞌmanhanꞌ na ntsiquindë jon tsoñꞌen jñꞌoon na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon ndëë. Mantyi jaa cotcüihi viochen xjen na cominntꞌö na ntsiꞌman jndyoyu Tyoꞌtsꞌon na condui jaa ntsinda jon. Juu xjenꞌñeen ntsꞌaa jon na ndixco siꞌtsꞌo njanhan na tavininꞌquinanꞌtjantyihanꞌ.  
\v 24 Xjen na sinꞌuan Tyoꞌtsꞌon ñuan njanhan, tondyë na ntsixco jon siꞌtsꞌo njanhan, ndoꞌ mantyi contyja tcüiiꞌ nnꞌön na nndui na nndaꞌ. Majoꞌ xe na aa jndë tyꞌön cüenta ncüii nnon ꞌnan na jndë tso tsꞌan ndëë na ncyꞌön cüentahanꞌ, taxeꞌcüentꞌöntyëchënhanꞌ. Ee ncüii ꞌnan na jndë tyꞌön cüenta, tyiꞌicanhanꞌ na ngüentꞌö tcüihanꞌ.  
\v 25 Majoꞌ veꞌ ngꞌe na tacojntyꞌia na ntsixco Tyoꞌtsꞌon siꞌtsꞌo njanhan, joꞌ icanhanꞌ na quintyja tcüiiꞌ nnꞌön na ngüentyja xjen na nnduihanꞌ.   
\p
\v 26 Ndoꞌ juu Espíritu Santo chito xiaꞌntyi ncyaa jon na ntyja tcüiiꞌ nnꞌön na ngüentyja xjen na nndui na nndaꞌ, mantyi itejndei jon jaa quityquiiꞌ ꞌnan na tyiꞌngüiquindëë ntꞌa chaꞌxjen na icanhanꞌ. Ndoꞌ min na ndicüaaꞌ nnꞌön nin cüii nnon na ngitan nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon jon, majoꞌ juu xjen na tyiꞌquindiö nchu vaa na nduë, veꞌ cotonto nnꞌön, nquii Espíritu Santo yo juu nanꞌñeen ican jon nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja njanhan yo ncüii nnon na tyiꞌjeꞌquindëë nnanꞌnchꞌu joohanꞌ yo jñꞌoon na mancüiixjen conanꞌnën.  
\v 27 Ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, nchjii jndaꞌ jon nchu vaa na conanꞌtiuhu, ndoꞌ mantyi nchjii jon nchu vaa mꞌaanꞌ tsꞌon Espíritu Santo ntyja njanhan. Ee ican jon nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaan tsoñꞌen nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na quindui yo joohan chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon jon.   
\s1 Tsoñꞌen na coquenön, nndëë ntaꞌntjön quityquiiꞌhanꞌ  
\p
\v 28 Ndoꞌ covaaꞌ nnꞌön na ntyja ꞌnaan joo nnꞌan na vengiohan Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌen ꞌnan na coquenonhan, itsinchuꞌ jonhanꞌ chaꞌ quitejndeihanꞌhin, manque nnꞌan na iqueenꞌ jonhan chaꞌxjen na itsijndaꞌ nquii jon.  
\v 29 Ndyu na toxenꞌchen, xjen na tquen Tyoꞌtsꞌon tsonnangue, vitjachen na ndui jaa, juu xjenꞌñeen taaꞌ tsꞌon jon na nnanꞌxuan cüentaaꞌ jon. Ndoꞌ xjenꞌñeen sijndaꞌ jon na nnanꞌxuan chaꞌxjen nquii jnda jon Jesucristo. Sꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ nquii jnda jon conduihin tsan na conditque quiiꞌ ntꞌan jndye nnꞌan na vantyja nꞌonhin jon, nquë na condui ntyje jon.  
\v 30 Ndoꞌ joo nnꞌan na tqueenꞌ Tyoꞌtsꞌon na nnduihan nnꞌan cüentaaꞌ nquii jon, tqueenꞌ jonhan na quinanꞌjonhan yo jon. Ndoꞌ manque nnꞌan na tqueenꞌ jon, tquen jonhan na tajnan nanꞌxuanhin. Ndoꞌ nque nanꞌñeen na tquen jonhan na tajnan nanꞌxuanhan, mantyi sijndaꞌ jon na joo nanꞌñeen nnanꞌjonhan ntyja na conditꞌmaanꞌ nquii jon.   
\p
\v 31 Mangꞌe na nndaꞌ vaa, ¿Nchu vaa na itsiꞌmanhanꞌ ndëëhë? Xengꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan jon ntyja njanhan, tanin min xe na jndye nnon min na ninꞌcjuꞌcjehanꞌ jaa.  
\v 32 Nquii jnda jon, taꞌnan sintycüiiꞌ jonhin, ata tyincyaa jon na cueꞌ tsanꞌñeen cüenta tsoñꞌen jaa. Ndoꞌ ngꞌe na sꞌaa jon na nndaꞌ, majndaꞌ na nndëë ntyja nnꞌön na mantyi nninncyaa jon tsoñꞌen nnon na icanhanꞌ jaa ntyja ꞌnaanꞌ nquii jnda jon.  
\v 33 Ntyja ꞌnaan nque nnꞌan na jndë tji Tyoꞌtsꞌon na conduihin cüentaaꞌ jon, tanin juu na nndëë ntquen jñꞌoon nacjohan. Ee nquii jon jndë tquen jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanhin na tavijnan nanꞌxuanhin.  
\v 34 Min taꞌnan tsꞌan na vanaan na ngitso na nanꞌxuan jaa na quitꞌuiihanꞌ jaa ntyja ꞌnaanꞌ jnan chaꞌ tyiꞌntsquë naijon na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon. Mangiö na nquii Cristo Jesús tueꞌ jon ntyja njanhan. Ndoꞌ chito veꞌ xiaꞌntyi na tueꞌ jon, mantyi tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ xco jon ndoꞌ naneinhin mꞌaan jon ngiaaꞌ Tyoꞌtsꞌon tontyjaya na itsintyjaaꞌ jon jñꞌoon njanhan tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 35 Mꞌaan naviꞌ na coquenön ndoꞌ min ꞌnan na itsiꞌndaaꞌhanꞌ ngiö. Vaa xjen na contyꞌe nnꞌan jaa tsojnaanꞌ na vantyja nnꞌön Jesús. Vaa xjen na itsitjahanꞌ ꞌnan na ntcüꞌa oo ndiaa na ntcüë, ndoꞌ mꞌaan na coquenön na toncuuꞌ. Vaa xjen na conincꞌuaa jñꞌoon na nnanꞌcüje nnꞌan jaa yo xjo. Majoꞌ minꞌncüii joo nanꞌminꞌ jeꞌquindëë ntꞌiooꞌhanꞌ na mꞌaan Cristo na venchjii jon jaa.  
\v 36 Ntyja ꞌnaanꞌ na coquenön nanꞌminꞌ, itsijonhanꞌ chaꞌna juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui nnon salmo na itsohanꞌ:  
\q1 Ngꞌe na condui já ntsindaꞌ, joꞌ na ꞌio ꞌio vaa na toncuuꞌ na ninꞌquinanꞌcüje nnꞌan já.  
\q1 Cotjiꞌhin cüenta na condui já chaꞌvijon quinuan na conanꞌcüjehan.  
\p Nndaꞌ vaa na itso juu jñꞌoonꞌñeen.   
\p
\v 37 Majoꞌ min na coquenön naviꞌmin, quindë ya na cotantjön quityquiiꞌhanꞌ yo ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na tsixuan nquii Cristo na venchjii jon jaa na tyincyaa nquiihin na tueꞌ jon ntyja njanhan.  
\v 38-39 Mangꞌe joꞌ mantyji ya na juu na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon na viꞌntyjii jon nnꞌan, minꞌncüii nnon ꞌnan jeꞌquindëë ntsꞌaahanꞌ na ntꞌiooꞌhanꞌ yo ntyja njanhan. Xeꞌquitsꞌaahanꞌ min na conanꞌcüje nnꞌan jaa, min tsoñꞌen ntyja na cotsamꞌan, min ángeles na mꞌan quiñoonꞌndue tyiꞌjeꞌquindëë nntꞌahan, min ángeles tyia na conintque, tyiꞌjeꞌquindëë nntꞌahinhanꞌ, min nnꞌan na conintque tsonnangue, min joo ꞌnan na coquenön nanein, min joo ꞌnan na ngenön yandë, min nque natyia na conintque na conan tondye, min nque na conintque na mꞌaan tocjeeꞌ tsonnangue, min minꞌcya ro na tsoñꞌen na tquen Tyoꞌtsꞌon. Minꞌncüii minꞌncüiihanꞌ tyiꞌjeꞌquindëë na ntꞌiooꞌhanꞌ na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon na viꞌntyjii jon jaa xengꞌe nquii Jesucristo na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa.   
\c 9  
\s1 Nnꞌan Israel, jndë tji Tyoꞌtsꞌonhan cüentaaꞌ jon  
\p
\v 1 Ngꞌe vantyja tsꞌön Cristo, joꞌ na matsinën jñꞌoon na mayuuꞌ, chito matsiꞌviꞌnnꞌan. Nquii Espíritu Santo icüjiꞌ jndyoyu jon na mavicjë quiiꞌ ñuan njan na tyiꞌmatsiviꞌnnꞌan ꞌoꞌ.  
\v 2 Ja chjooꞌ jndyi tsꞌön ndoꞌ ninvito tꞌman vaa na itsiꞌndaaꞌ jndyihanꞌ ntyji ntyja ꞌnaan nque ntyjë nnꞌan Israel.  
\v 3 Ee xe na aa nndëë ncüjiꞌhanꞌ ja ntyja ꞌnaanꞌ Cristo ndoꞌ min na aa ngitsu ñuan njan vꞌio, contjo ya nchji na quindui na nndaꞌ xe na aa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ nndëë ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan ꞌnaan nque nnꞌan Israel.  
\v 4 Cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na nanꞌxuanhan. Navejndyee tji Tyoꞌtsꞌonhan na conduihan nnꞌan ꞌnaanꞌ jon. Ndoꞌ tyincyaa jon na conanꞌjonhan yo juu na tꞌman condui nquii jon. Ndëë joohan tyincyaa jon jñꞌoon na tyiꞌjeꞌquitscüejndyohanꞌ joohanꞌ ndoꞌ mantyi juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ. Ndoꞌ totsiꞌman Tyoꞌtsꞌon ndëëhan nchu vaa nquii quintꞌahin na quinanꞌtꞌmaanꞌhan jon. Ndoꞌ mantyi ndëë joohan tyincyaa jon joo jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon.  
\v 5 Nquë́ na condui nnꞌan Israel, tui já tsjaan na jndyocahanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsochí Abraham, Isaac, yo ninꞌJacob. Ndoꞌ ntyja ꞌnaan tsjan nque nanꞌñeen na jndyocahanꞌ, joꞌ nquii jon na conduihin Cristo tuihin na tsꞌanhin. Nquii jon conduihin Tyoꞌtsꞌon na taquintyja conintquehin. Tsoñꞌen nnꞌan ninnquiiꞌchen quinanꞌtꞌmaanꞌhan jon. Quindui na nndaꞌ.   
\p
\v 6 Chito na ninꞌquitsjö na tasiquindë Tyoꞌtsꞌon joo jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon ndëë nnꞌan Israel. Xiaꞌntyi ninꞌquitsohanꞌ na tonnon jon tyiꞌtsoñꞌen nnꞌan na tuihan tsjan Israel na mayuuꞌ conduihan cüentaaꞌ jon.  
\v 7 Majoꞌ min chito tsoñꞌen nnꞌan na tuihan tsjan Abraham na iquen Tyoꞌtsꞌonhan na conduihan tsjan ꞌnaan tsanꞌñeen na jndyocahanꞌ, ee cjooꞌ jñꞌoonꞌ jon, ndö vaa jñꞌoon na itso jon nnon juu: “Joo nnꞌan na nduihan tsjan cüentaaꞌ jndaꞌ Isaac, xiaꞌntyi joohan ntyꞌi jahan na conduihan ntsindaꞌ.”  
\p Nndaꞌ vaa jñꞌoon tso Tyoꞌtsꞌon nnon Abrahamꞌñeen.  
\v 8 Juu jñꞌoonvaꞌ itsiꞌmanhanꞌ na joo nnꞌan na tuihan ntyja ꞌnaanꞌ na siquindë Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon nquii Abrahamꞌñeen, joo nanꞌñeen ityiiꞌ jonhan na conduihan cüentaaꞌ nquii jon, chito itsꞌaa jon na nndaꞌ ngꞌe na aa tui tsꞌan tsjan juu Abraham na jndyocahanꞌ.  
\v 9 Ngꞌe juu jñꞌoonꞌñeen na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon Abraham ndyuꞌñeenchen, ndö vaa na itsohanꞌ: “Ngueemin chu ncyꞌön, xjen na nndyö nntꞌa, ndoꞌ juu Sara jndë mꞌaan yujntꞌa jnda jon ncüii yusꞌa.”   
\p
\v 10 Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na itsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ vaa na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon. Ee xjen na jndë tentyja ndyuuꞌ tsochí Isaac, toco jon yo Rebeca. Ndoꞌ juu tsanscuꞌñeen, xjen na xejnda ñjon yonꞌein tsiaaꞌ juu, sinin Tyoꞌtsꞌon nnon juu ntyja ꞌnaanꞌ na nndaꞌ vaa na iquenon juu.  
\v 11-12 Joo yoꞌñeen, ninvaa vitjachen na nnduihin, tyuaaꞌchen sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na ncüji jon nin juu ncüii yoꞌñeen na ntꞌue tsꞌon jon. Ndoꞌ chuhanꞌ na nndui tsoñꞌen chaꞌxjen na jndë sijndaꞌ jon, chito ntyja ꞌnaanꞌ ncüii nnon naya oo natyia na itsꞌaa yujntꞌa na nndui, joꞌ na icüji jonhin. Juu xjenꞌñeen itso Tyoꞌtsꞌon nnon juu Rebeca: “Juu jndaꞌ yu na nndui jndyee, ntyeꞌntjon juu nnon tyje juu.”  
\v 13 Ndoꞌ siquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌxjen ncüiichen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui ntyja ꞌnaan ve jnda Rebeca na itsohanꞌ: “Ventyji ja Jacob, majoꞌ juu Esaú, tyiꞌcueeꞌ tsꞌönhin.   
\s1 Ndëë ntsꞌaa Tyoꞌtsꞌon minninchen na ntꞌue tsꞌon jon  
\p
\v 14 Ndoꞌ na nndaꞌ vaa na itso juu jñꞌoonꞌñeen, ¿Aa ninꞌquitsiquindyihanꞌ na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon ncüii nnon na tyiꞌquichuhanꞌ xjen na icüji jon ncüii tsꞌan na ityiiꞌ jonhin na conduihin cüentaaꞌ nquii jon, majoꞌ ncüiichen tsꞌan min tyiꞌxeꞌcüji jonhin na ntyiiꞌ jonhin ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon? Tyiꞌtsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ.  
\v 15 Vanaan na ntsꞌaa jon na nndaꞌ ngꞌe itso jon nnon Moisés: “Minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue tsꞌön, ja ncyꞌön na ndyiaꞌ ro tsanꞌñeen ntyji.”  
\v 16 Yajoꞌ chito veꞌ ngꞌe na aa nquii tsꞌan ntꞌue tsꞌon juu, joꞌ na ncꞌoon Tyoꞌtsꞌon na ndyiaꞌ ro juu ntyjii jon, min chito veꞌ ngꞌe aa ncüii nnon na itsꞌaa tsanꞌñeen. Chito joꞌ. Ee xiaꞌntyi ncꞌoon Tyoꞌtsꞌon na ndyiaꞌ ro tsꞌan ntyjii jon, ya na nquii jon ntꞌue tsꞌon jon.  
\v 17 Ndoꞌ mantyi nacjooꞌ jñꞌoonꞌ jon na jndui, vaa ncüii jñꞌoon na tso jon nnon tsanmꞌaantsꞌian Faraón: “Mancöntyë tꞌua tsꞌian nnonꞌ na condui ꞌuꞌ tsꞌan na coꞌxenꞌ nnꞌan Egipto, chaꞌ ntyja ꞌnanꞌ ntsiꞌmanhanꞌ ndëë nnꞌan na ja vaa najndei na condui ja, ndoꞌ chaꞌ nque nnꞌan na ninvaa tsonnangue nndyehan ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na matsꞌa.”  
\v 18 Ndoꞌ itsiꞌmanhanꞌ na minꞌcya ro tsꞌan na icüji Tyoꞌtsꞌon na ncꞌoon jon na ndyiaꞌ ro juu ntyjii jon, ntsꞌaa jonhanꞌ. Ndoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue tsꞌon jon na ntsiqueꞌ tsꞌon juu nnon jon, incyaa jon na quitsiqueꞌ tsꞌon juu.   
\s1 Xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon coxen  
\p
\v 19 Ntsꞌaahanꞌ na mꞌaan ncüii ꞌoꞌ na nnduehoꞌ nnön: “Xe na aa nndaꞌ vaa na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ tyiꞌquichuhanꞌ na ninvaa icüjiꞌ jon cüenta na taconanꞌquindëë na tonnon jon, ee taꞌnan tsꞌan na jndëë ntscüejndyo ꞌnan na itsijndaꞌ jon.”  
\v 20 ꞌUꞌ na veꞌ tsꞌan ꞌuꞌ, tyiꞌtsixuanꞌ na matsintcüeꞌ jñꞌoon nnon Tyoꞌtsꞌon. Cüii ꞌnan na sia tsꞌan jeꞌ, tyiꞌquichuhanꞌ na juuhanꞌ ntquenhanꞌ xjen nquii tsꞌan na siahanꞌ na ngitsohanꞌ nnon juu: “Tatëquinjonꞌ siaꞌ ja.”  
\v 21 Ee juu tsꞌan na itsꞌaa tsꞌian yo tsꞌoquichu, vaa najndei na tsixuan juu na ntsꞌaa juu ncüii cüii nnon tsꞌian chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon juu. Vanaan na ntsia juu ncüii xuaa na njon tsꞌian covijntꞌuehanꞌ, ndoꞌ yo maninꞌ juuntyi tsꞌoquichuꞌñeen, ntsia juu ncüiichen nnon ꞌnan na veꞌ ninntyi ro tsꞌian na nninjntꞌuehanꞌ.   
\p
\v 22 Ve nnon ꞌnan min na itsiꞌman Tyoꞌtsꞌon. Covityincyo na itsivꞌii matyen jon nnꞌan na conanꞌtjahin nnon jon, ndoꞌ mantyi tꞌman vaa na vendooꞌ tcüii jon na quintcüe nꞌonhan yo natyia na contꞌahan, manquehan na chuhanꞌ na cjuꞌvi jonhan na quitsu ñuaanhan.  
\v 23 Ndoꞌ sꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ cje ro quitsiꞌmanhanꞌ na iyꞌoon jon na ntyꞌia ro nnꞌan ntyjii jon, ee na itsꞌaa jonhanꞌ, covitincyooꞌ juu na taquintyja na tꞌman conduihin.  
\v 24 Manquëhë na icüji jon na condui jaa cüentaaꞌ nquii jon. Ñꞌen jaa na condui tsjan nnꞌan Israel, ndoꞌ ñꞌen jaa na condui tsjan mañoon nnꞌan.  
\v 25 Chaꞌxjen juu jñꞌoon tso jon na chuuꞌ nnon tson na tji Oseas. Itsohanꞌ:  
\q1 Nque nnꞌan na tatonanꞌtꞌmaanꞌhan ja na toxenꞌchen, neinhin conanꞌtꞌmaanꞌhan ja.  
\q1 Ndoꞌ joo nnꞌan na tyíꞌcyꞌön jndyëë na venchjihin, nanein matsjö ndëëhan: Viꞌnchji jndyi ja ꞌoꞌ.   
\q1
\v 26 Ndoꞌ naijon na tso Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan: “ꞌOꞌ tyíꞌconduihoꞌ nnꞌan njan, maninꞌ joꞌ vijon na itsohanꞌ conduihan ntsinda nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ.”  
\p Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tji Oseasꞌñeen.  
\v 27 Ndyu na toxenꞌchen, sinin Isaías jñꞌoon ntyja ꞌnaan nnꞌan Israel na jaaꞌ chjohanꞌ. Itso jon: “Chaꞌxjen jndye jndyi teiꞌ na minꞌndyuaa ꞌndyo ndaandue, manndaꞌ nndijndye nnꞌan Israel, majoꞌ nincüantyi rohan na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan.  
\v 28 Ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon ntsꞌaa jon na nque nnꞌan na ninvaa tsonnangue, ndyionhan ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌvehan cjooꞌ jon, ndoꞌ macje ro ntsiquindë jon juu tsꞌianꞌñeen. Tyiꞌxeꞌcüendooꞌchen jon.”  
\p Ndöꞌ itsiquindyi jñꞌoon sinin Isaías.  
\v 29 Nguaa na nndaꞌ chaꞌxjen ncüiichen jñꞌoon na tji jon na itsohanꞌ:  
\q1 Nquii jon na ityentjon jon tsoñꞌen ángeles na mꞌan quiñoonꞌndue ndoꞌ mantyi jaa nnꞌan tsonnangue, tꞌua jon tsꞌian na tyiꞌncüjëñꞌën.  
\q1 Xe tyíꞌquitsꞌaa jon na nndaꞌ, yajoꞌ jndë sijonhanꞌ yo ntyja njan chaꞌxjen na tquenon nque nnꞌan na tomꞌan tsjoon Sodoma yo Gomorra, tjëñꞌenhan juu xjenꞌñeen.   
\s1 Tyíꞌcaquinjonꞌ tontꞌa nnꞌan Israel  
\p
\v 30 Yajoꞌ ndö vaa na itsiquindyi jñꞌoonminꞌ. Nque nnꞌan na chito conduihan tsjan nnꞌan Israel, jndë tyꞌonhan cüenta na tajnan nanꞌxuanhan tonnon Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na vantyja nꞌonhan Cristo.  
\v 31 Majoꞌ nque nnꞌan Israel na jnanꞌtiuhan na nnanꞌquindëhan chaꞌxjen tsiꞌman juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ chaꞌ ncyꞌonhan cüenta na tajnan nanꞌxuanhan, taꞌnan tquenhanꞌhin na joꞌ conduihan.  
\v 32 Ndoꞌ ¿Ndu na taꞌnan jndëë conduihinhanꞌ? Nndaꞌ vaa ngꞌe na tacovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntyiiꞌ jonhan na tajnan nanꞌxuanhan. Ee siquijñꞌeenhanꞌ nanꞌñeen na jnanꞌtiuhan na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na contꞌa nquehan chaꞌxjen na tso juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés, joꞌ na ntyiiꞌhanꞌhin na tajnan nnanꞌxuanhin. Ndoꞌ na nndaꞌ tontꞌahan, ntyja ꞌnaanꞌ ta Jesús, itsijonhanꞌ joohan chaꞌvijon ya na ncyꞌoonꞌ tsjöꞌ ngꞌee tsꞌan ndoꞌ na nninnquehin.  
\v 33 Chaꞌxjen juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tji Isaías, itsiquindyihanꞌ na nquii Cristo itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsjöꞌ na ncyꞌoonꞌ ngꞌee tsꞌan. Itsohanꞌ:  
\q1 Quitquenhoꞌ cüenta, tsjoon Jerusalén naijon vaa Tyoꞌ Sión, joꞌ maquën ncüii tsꞌan na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ncüii tsjöꞌ tꞌman.  
\q1 Nque nnꞌan judíos ngacüaaꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ jon na conduihin tsjöꞌ. Ntyja ꞌnaanꞌ jon ncjuꞌcjehanꞌ nanꞌñeen.  
\q1 Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na vantyja tsꞌon juu yo nquii jon na conduihin juu tsjöꞌñeen, tyiꞌxeꞌcüjiꞌ juu cüenta na veꞌ jnꞌaanhanꞌ.  
\p Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tji Isaíasꞌñeen.   
\c 10  
\s1 Tojntꞌue nnꞌan Israel na quityiiꞌhanꞌhin na tajnanhan  
\p
\v 1 ꞌOꞌ ntyjë na mantyi covantyja nꞌonhoꞌ Cristo, yo na manchaꞌchen tsꞌön macꞌan vi naya nnon Tyoꞌtsꞌon na ntsinꞌman jon ñuaan ꞌnaan nque nnꞌan Israel na maninncüii tsjan na tui ja yohan.  
\v 2 Ee macüjiꞌ jndyoyu ntyja ꞌnaanhan na cojooꞌ jndyi nꞌonhan na ninꞌquintꞌahan juu ꞌnan na caveeꞌ ntyjii Tyoꞌtsꞌon yohan, majoꞌ juu ꞌnan na contꞌahan, tyiꞌxoncüehanꞌ yo juu jñꞌoon na itsijndaꞌ nquii jon.  
\v 3 Ee tsojnaanꞌ na tatonanꞌjñꞌoonꞌhan juu na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon, na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ iquen jon nnꞌan na tajnan nanꞌxuanhan, joo nanꞌñeen tonanꞌchonhan na nnanꞌjndaꞌ nquehan ncüii nnon na ntꞌahan chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntquenhanꞌhin na tajnanhin. Ndoꞌ na nndaꞌ tontꞌahin, tatjueꞌcjehan ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na sijndaꞌ nquii jon.  
\v 4 Ncüii cüii tsꞌan na vantyja tsꞌon Cristo, jndë tëcüentyjeeꞌ juu na itsichon juu na itsiquindë juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntquen Tyoꞌtsꞌonhin na conduihin tsꞌan na tajnaanꞌ juu. Ee xiaꞌntyi ityiiꞌ jon tsꞌan na tajnan tsixuan juu xe na aa vantyja tsꞌon juu Cristo.   
\s1 Juu na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan, vacüjaꞌhanꞌ juuhanꞌ tsoñꞌen nnꞌan  
\p
\v 5 Tivio totyentjon Moisés nnon Tyoꞌtsꞌon. Sinin jon ntyja ꞌnaanꞌ nchu vaa na icanhanꞌ na quitsꞌaa tsꞌan chaꞌ ntquen Tyoꞌtsꞌonhin na tajnan tsixuan juu. Icanhanꞌ na quitsiquindë juu tsoñꞌen na icoꞌxen juu jñꞌoonꞌñeen. Itso Moisés: “Juu tsꞌan na itsiquindëñꞌen chaꞌxjen na ican jñꞌoonꞌñeen, nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu.”  
\v 6 Majoꞌ nque nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo, ndö vaa na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhin, ndoꞌ ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ityiiꞌ jonhan na tajnan conanꞌxuanhin tonnon jon. Itso jñꞌoonꞌñeen: “Tyiꞌntsitiuꞌ quiiꞌ tsonꞌ, nin tsꞌan na ngava quiñoonꞌndue chaꞌ nndëë ndyoyꞌoon ntcüeꞌ juu Cristo nnon tsonnangue.  
\v 7 Min tyiꞌntsitiuꞌ nin tsꞌan na ngacue juu quiiꞌ ntꞌan ntꞌoo na ndyoyꞌoon ntcüeꞌ juu Cristo.”  
\v 8 Majoꞌ juu jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na ityiiꞌ Tyoꞌtsꞌon tsꞌan na tajnan tsixuan juu tonnon jon, ndö vaa itsiquindyihanꞌ: “Tyiꞌtycya na quijntꞌuehoꞌ jñꞌoonꞌñeen ngꞌe ndyo ndyo na mꞌanhoꞌ vaahanꞌ. Majuuhanꞌ na conanꞌneinhoꞌ ndoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌhanꞌ.” Majuuto jñꞌoon na coninncyá ndëëhoꞌ na icanhanꞌ na cantyja nꞌonhoꞌ Cristo.  
\v 9 Chaꞌ nndëë ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan ꞌnanꞌ, cüjiꞌ jndyoyuꞌ ndëë nnꞌan na nquii Jesús conduihin na ityeꞌntjon jon ꞌuꞌ ndoꞌ yo na xoncüeeꞌ tsonꞌ cantyja tsonꞌ na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na tandoꞌ xco Jesucristo.  
\v 10 Ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja tsꞌon tsꞌan Jesucristo, joꞌ nndëë ntyiiꞌ Tyoꞌtsꞌonhin na tajnan tsixuan juu. Ndoꞌ mantyi cüjiꞌ jndyoyu juu ndëë nnꞌan na nquii Jesús conduihin na itsinꞌman jon ñuaanꞌ juu.   
\p
\v 11 Juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsiquindyihanꞌ: “Minꞌcya ro tsꞌan na vantyja tsꞌon nquii Cristo, tyiꞌjeꞌquitsꞌaahanꞌ na ndëcya ncüjiꞌ juu cüenta na veꞌ jnꞌaanhanꞌ.”  
\v 12 Ee chito ngꞌe na condui ꞌuꞌ tsꞌan judío, joꞌ ncyꞌoon jon cüenta ꞌuꞌ, majoꞌ juu tsꞌan na mañoon tsjan conduihin, tyiꞌxeꞌcyꞌoon jon cüentahin. Juu jon cüejon conduihin na ityeꞌntjon jon tsoñꞌen nnꞌan. Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan xueeꞌ jon, tyiꞌvacuaa xjen na ityio jon jnꞌaanhan.  
\v 13 Juu Joel sinin jon jñꞌoon na jndui na itsohanꞌ: “Nquii jon na conduihin na coꞌxen jon tsoñꞌen, ncüii cüii tsꞌan na iꞌman juuhin na quitsinꞌman jon ñuaanꞌ juu, ncyꞌoon jon cüentahin yo na xoncüeeꞌ tsꞌon jon.”  
\v 14 Majoꞌ tyiꞌxeꞌquindëë na ngitan nnꞌan nnon jon na quitsinꞌman jon ñuaan ꞌnaanhan xe na aa tyiꞌcovantyja nꞌonhan jon. Ndoꞌ min tyiꞌxeꞌquindëë ngantyja nꞌonhan jon xe na aa tyiꞌcondyehan ntyja ꞌnaanꞌ jon. Ndoꞌ min tyiꞌxeꞌquindëë nndyehan ntyja ꞌnaanꞌ jon xe na aa taꞌnan tsꞌan na nninncyaa jñꞌoonꞌ jon ndëëhan.  
\v 15 Ndoꞌ min tyiꞌxeꞌcja ncyaa tsꞌan jñꞌoonꞌ jon ndëë nnꞌan xe na aa tanin juu na iꞌua tsꞌianꞌñeen nnon juu. Chaꞌxjen itsiquindyi juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui: “Nancooꞌ jndyi ngiö yo tsꞌan na ijñon Tyoꞌtsꞌon ndëë na incyaa tsanꞌñeen jñꞌoon naya na nndyëë.”  
\p Nndaꞌ tso jñꞌoonꞌñeen na tji Isaiás.   
\p
\v 16 Majoꞌ nque nnꞌan Israel, min na tondyehan juu jñꞌoon nayaꞌñeen, tyiꞌjndyehan jnanꞌjñꞌoonꞌhinhanꞌ. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhan chaꞌna ncüiichen jñꞌoon na sinin Isaías. Itso jon: “ꞌUꞌ ta Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌjndyechen nnꞌan covantyja nꞌonhan jñꞌoon na coninncyá ndëëhan.”  
\p Ndöꞌ vaa na tso jon.  
\v 17 Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, juu na vantyja tsꞌon tsꞌan, cotyeꞌhanꞌ na ndyii juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Maninjuuntyi jñꞌoonꞌñeen na ndyii tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo.   
\p
\v 18 Majoꞌ matsjö ndëëhoꞌ, nque nnꞌan Israel, ¿aa jndë tondyehan jñꞌoonvahin? Jñꞌoon na mayuuꞌ na jndë tondyehinhanꞌ, ngꞌe cjooꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui nnon tson salmos, itsohanꞌ:  
\q1 Juu jñꞌoonꞌ jon, ninvaañꞌen xiꞌjndio tsonnangue jndë tycyahanꞌ.  
\p Ndöꞌ vaa na tso juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 19 Ndoꞌ matsjöntyëchën, nque nnꞌan Israel min na nanꞌxuanhan na cüaaꞌ nꞌonhan jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon na ncyꞌoon jon cüenta mañoon nnꞌan na chito conduihin tsjan ꞌnaanhan, majoꞌ tataaꞌ nꞌonhin juu jñꞌoonꞌñeen. Majoꞌ itsohanꞌ na cüaaꞌ nꞌonhan na nndaꞌ ee nquehin cjechen siquindyi jonhan yo juu jñꞌoon na tso Moisés ndyu na toxenꞌchen. Itso jon:  
\q1 ꞌOꞌ nnꞌan Israel, joo nnꞌan na cotjiꞌhoꞌ cüenta na tyiꞌquinjon conduihan, ja nninjntꞌue nanꞌñeen, ndoꞌ na ntyja ꞌnaanhan ntsꞌaa na xueehoꞌ yohin  
\q1 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ,  
\q1 ntsꞌa na vjehoꞌhin na conduihin nnꞌan na tyiꞌndicüaaꞌ nꞌon ꞌnan na contꞌa.  
\p Ndöꞌ vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tji Moisés.  
\v 20 Jndëcya tꞌoon Isaías na sixuan jon ñuaanꞌ jon na tyincyaa jon jñꞌoonvahin na sinin Tyoꞌtsꞌon:  
\q1 Nque nnꞌan na tatojntꞌuehan ja ndyu na toxenꞌchen, naneinhin cotaꞌjnꞌaanhan ja.  
\q1 Ndoꞌ joo nnꞌan na tataꞌxeeꞌhan nchu vaa na ntꞌue tsꞌön, jndë siꞌman ndëëhan ntyja njan.  
\p Ndöꞌ vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tji Isaías.  
\v 21 Ndoꞌ nquii Isaías sinin nndaꞌ jon ndëë nnꞌan yo jñꞌoon na siꞌman Tyoꞌtsꞌon nnon jon, itso jon: “ꞌIo ꞌio matsꞌa tyꞌoo nanminꞌ na quintcüeꞌ nꞌonhan yo jnanhin. Majoꞌ tyíꞌquitquenhan cüenta ngꞌe ninnquiiꞌchen conanꞌvehan nacjö.”   
\c 11  
\s1 Nnꞌan Israel cüantyi rohan na icüji Tyoꞌtsꞌonhan na conduihan cüentaaꞌ jon  
\p
\v 1 Ndö vaa jñꞌoon na matsjöntyëchën ndëëhoꞌ. Nque nnꞌan Israel, ¿Aa jndë tso Tyoꞌtsꞌon na ndyiaaꞌ ndyaꞌ jonhin? Tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na nndaꞌ ngꞌe mantyi tsꞌan Israel ja. Tui ja tsjan ꞌnaanꞌ tsoAbraham na jndyocahanꞌ, tmaanꞌ cüentaaꞌ tsochí Benjamín.  
\v 2 Já nnꞌan Israel, vitjachen na nndui já ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon tji jon já na conanꞌxuán cüentaaꞌ jon. Mangꞌe joꞌ, taxeꞌquiꞌndyii jon já. Mangiohoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui ntyja ꞌnaanꞌ Elías, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ jon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Nnon Tyoꞌtsꞌon tquen tsanꞌñeen jñꞌoon nacjo ntyje jon nnꞌan Israel. Itso jon:  
\v 3 “ꞌUꞌ ta Tyoꞌtsꞌon, nque nnꞌan na maninncüii tsjanhan yo ja na coninncyahan jñꞌoon ꞌnanꞌ ntyja ꞌnaan nchu vaa ꞌnan na nguaa, jndë jnanꞌcüje nnꞌanhan. Ndoꞌ mantyi jndë jnanꞌtyuiiꞌ nnꞌan ndëndyiu ꞌnanꞌ naijon na conanꞌtꞌmánꞌ ꞌUꞌ. Mantyi jndë jntyꞌehan na conanꞌtꞌmaanꞌhan ꞌUꞌ. Ndoꞌ ninncö tsꞌon xquën jndë jntyꞌiihanꞌ na matsitꞌmanꞌ ꞌUꞌ, ndoꞌ mantyi cojooꞌ nꞌonhan na ninꞌquinanꞌcueeꞌhan ja.”  
\v 4 Majoꞌ sintcüeꞌ Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon nnon Elíasꞌñeen, itso jon: “Min na nndaꞌ vaa contꞌahan, jndë macüjiꞌ ntyꞌa ntyqueꞌ min nnꞌan na tacotonquityehan tonnon juu tyꞌöö Baal na jnanꞌya nnꞌan.”  
\p Ndöꞌ vaa na tꞌa Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo Elías.  
\v 5 Ndoꞌ manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na vaa naneinhin, ngꞌe juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na cüanntyi ro nnꞌan Israel icüji jonhan na conduihan cüentaaꞌ nquii jon.  
\v 6 Ndoꞌ min chito yo ꞌnan na contꞌahin, joꞌ na icüji jon joohan chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ngaveeꞌ nchjii jon yohan, ngꞌe xe na aa veꞌ joꞌ ꞌnan na tuaa, yajoꞌ tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui jon, joꞌ na icüji jonhan.   
\p
\v 7 Ngꞌe na nndaꞌ, quitquen ya yahoꞌ cüenta jñꞌoon na matsjö. Tyiꞌtsoñꞌen nnꞌan Israel jntꞌuehan nchu vaa nquii ntꞌahin na ntquenhanꞌhin na tajnan nanꞌxuanhin tonnon Tyoꞌtsꞌon. Xiaꞌntyi joo nnꞌan na icüji jon na tyentjon jonhin, joohin tyꞌonhin cüenta na tajnan nanꞌxuanhin. Ndoꞌ ntyjehin na jntyꞌiihanꞌ, sꞌaa jon na tonanꞌqueꞌ nꞌonhin tonnon jon, tomꞌan nanꞌñeen chaꞌvijon nnꞌan na quita.  
\v 8 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa ntyja ꞌnaanhin, siquindëhanꞌ juu jñꞌoon na jndui na itsohanꞌ: “Sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌjeꞌquindëë ntjiꞌhin cüenta min na tojntyꞌia ndëëhin ꞌnan na totsꞌaa jon na tonanꞌmanhanꞌ juu najndei na conduihin, tataaꞌ nꞌonhinhanꞌ. Ndoꞌ min na tondyehin jñꞌoonꞌ jon na itsohanꞌ na cꞌonhin na quityuehin, majoꞌ tatyꞌonhan cüenta juu jñꞌoonꞌñeen. Ndoꞌ manndaꞌ na coquenonhan ata xjen neinhin.”  
\p Nndaꞌ tso jñꞌoonꞌñeen.   
\p
\v 9 Ndoꞌ na nndaꞌ vaa. Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna juu jñꞌoon na sinin David nnon Tyoꞌtsꞌon. Itso jon:  
\q1 Tsoñꞌen nguee na contꞌa nnꞌan Israel, veꞌ jnꞌaanhanꞌ.  
\q1 Tsojnaanꞌ joꞌ ntꞌuiiviꞌhanꞌhin ndoꞌ min xeꞌquindyaahin yo naviꞌñeen.   
\q1
\v 10 Quintjohin na tëꞌ ndëëhin chaꞌvijon nnꞌan nchjan na ndiquijntyꞌia,  
\q1 quitsijonhanꞌ joohan chaꞌvijon ya na chu tsꞌan xu na ja jndyi, itsiquixꞌenhanꞌ naxenꞌ juu.  
\p Ndöꞌ vaa itsiquindyi jñꞌoon na sinin David.   
\s1 Ndö vaa ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan na chito conduihan tsjan Israel  
\p
\v 11 Min na nndaꞌ vaa na itsiquindyihanꞌ, tyiꞌncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na jndë iscyaa Tyoꞌtsꞌon nnꞌan Israel na majoꞌñꞌen quintyja. Chito joꞌ. Ngꞌe na tonanꞌtja nanꞌñeen nnon jon, joꞌ joo nnꞌan na mañoon tsjan na conduihan, ncyaahanꞌ na vanaan na ntsinꞌman jon ñuaanhan. Itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ ya na ntquen nnꞌan Israel cüenta na itsinꞌman jon ñuaan nanꞌñeen, joꞌ ntsꞌaahanꞌ na ntsixueehanꞌhin na quityeꞌntjon nndaꞌ jon joohan chaꞌxjen na ityentjon jon joo nanꞌñeen.  
\v 12 Xengꞌe na tyíꞌcantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, joꞌ tyincyaahanꞌ na itsinꞌman jon ñuaan nnꞌan na mañoon tsjan conduihan. Ndoꞌ ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ na tjuꞌcjehanꞌ joo nnꞌan Israel, joꞌ nque nnꞌan na mañoon tsjan, tyincyaahanꞌ na tyiiꞌhanꞌ joohan na conduihin ntsinda jon. Ndoꞌ ngꞌe nndaꞌ vaa na itsꞌaa jon, cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na tꞌmanntyichen naya nnanꞌxuan nque nnꞌan judíos xjen na nninncya ntcüeꞌhin na nquii Tyoꞌtsꞌon ntyeꞌntjon jonhin.   
\p
\v 13 Ndoꞌ ndëë ꞌoꞌ na chito conduihoꞌ nnꞌan judíos, mantyi vaa jñꞌoon na matsjö. Ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na iꞌua Jesucristo tsꞌian nnön na mancya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë ntyjehoꞌ. Juu tsꞌianvahin na matsꞌa, njon jndyihanꞌ.  
\v 14 Matsꞌa na nndaꞌ chaꞌ joo nnꞌan Israel na ninncüii tsjan na tui ja yohin, juu xjen na ntquenhan cüenta na ñꞌenhoꞌ na ityiiꞌ Tyoꞌtsꞌonhoꞌ cüentaaꞌ nquii jon, ntyja tsꞌön na ntsꞌaahanꞌ na nanꞌxueehin yo ꞌoꞌ na iꞌndyiihanꞌ joohin na tonnon jon. Ndoꞌ na nndaꞌ, ngantyja nꞌonhan Cristo chaꞌ ntyiiꞌ joohin na ndëë ntsinꞌman jon ñuaanhan.  
\v 15 Ndoꞌ ngꞌe na jntyꞌii Tyoꞌtsꞌonhan, tyincyaahanꞌ na joo nnꞌan na mañoon tsjan conduihin, ntjo ya ntcüeꞌhan yo nquii jon. Mangꞌe na nndaꞌ sꞌaa jon, cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa na tꞌmanntyichen na ntsꞌaahanꞌ ya na ncyꞌoon ntcüeꞌ jon cüenta nanꞌñeen. Na ntsꞌaa jon na nndaꞌ, ntsijonhanꞌ ntyja ꞌnaan nanꞌñeen chaꞌvijon nnꞌan na jndë tjë ndoꞌ na cotaꞌndoꞌ xco nndaꞌhan.  
\v 16 Nque nnꞌan Israel, xjen na coveꞌ ntjon ꞌnaanhan, cotuahan ntquen trigo xco, ndoꞌ conanꞌyahan tyooꞌ yo juu jndë tyooꞌ xcoꞌñeen. Juu tyooꞌñeen cotquenhinhanꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu Abraham yo Isaac yo ninꞌJacob, itsijonhanꞌ joohan juu tyooꞌñeen na jiꞌua tsixuanhanꞌ. Ndoꞌ chaꞌxjen na jiꞌua nanꞌxuan joo nanꞌñeen, mantyi nque nnꞌan na conduihan tsjan ꞌnaan nanꞌñeen na jndyocahanꞌ, tsoñꞌenhan jiꞌua nanꞌxuanhan. Nquii Abraham conduihin nchꞌiooꞌ tsꞌoon, na juuhanꞌ conduihanꞌ na jiꞌuahanꞌ, ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, mantyi ntꞌö juu tsꞌoonꞌñeen conduihanꞌ na jiꞌuahanꞌ. Nque nnꞌan tsjan ꞌnaanꞌ jon na jndyocahanꞌ, itsijonhanꞌ joo nanꞌñeen yo joo ntꞌö tsꞌoonꞌñeen.   
\p
\v 17 Nque nnꞌan Israel itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ntꞌö tsꞌoon olivo tsjan. Ndoꞌ ꞌuꞌ na chito tsꞌan Israel condui ꞌuꞌ, itsijonhanꞌ ꞌuꞌ chaꞌvijon tsꞌoon olivo jndëë. Ndëë ntyjee tsꞌan ntꞌö tsꞌoon olivo tsjan ndoꞌ naijon na jnanhanꞌ, joꞌ ntsiquiñjonꞌ juu ntꞌö tsꞌoon olivo jndëë chaꞌ ncꞌuhanꞌ ntsueeꞌ tsꞌoon olivo ya, ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ, nndeiꞌhanꞌ. ꞌUꞌ na vantyja tsonꞌ Cristo, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon ntꞌö tsꞌoon olivo jndëë na siquiñjonꞌ tsꞌanhanꞌ. Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ntꞌö juu tsꞌoon olivo tsjanꞌñeen, ñꞌen joohanꞌ na chaꞌvijon na tcon Tyoꞌtsꞌonhanꞌ. Ndoꞌ ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ tsꞌoon olivo jndëë, jndë tyiiꞌ jon ꞌuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo.  
\v 18 Mangꞌe na nndaꞌ, tyiꞌntcoꞌ sꞌa ꞌuꞌ na tꞌmanntyichen condui ꞌuꞌ, chichen nque nnꞌan na conduihan tsjan ꞌnaanꞌ Abraham, Isaac yo ninꞌJacob. Ee xe na ninꞌcoꞌ sꞌa ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, cüa, cüaaꞌ tsonꞌ na chito ntꞌö tsꞌoon concyahanꞌ na vandoꞌ nchꞌiooꞌ tsꞌoon. Nque nchꞌiooꞌ tsꞌoon coninncyahanꞌ na condeiꞌ ntꞌöhanꞌ.   
\p
\v 19-20 Xe cüii ꞌoꞌ ngitso juu: “Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, tyjee jon ntꞌö tsꞌoonꞌñeen chaꞌ condëë ityiiꞌ jon ja ntyja ꞌnaanꞌhan”, mayuuꞌ jñꞌoon na matsininꞌ. Majoꞌ tjiꞌ jonhan ngꞌe na tyiꞌcovantyja nꞌonhan Cristo, ndoꞌ ꞌuꞌ ngꞌe na vantyja tsonꞌ jon, joꞌ ityiiꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon. Mangꞌe joꞌ quenꞌ cüenta na tyiꞌntcoꞌ sꞌa ꞌuꞌ na vaquinjonꞌ ꞌnan na matsaꞌ. Cꞌonꞌ na ncyaꞌ na tyiꞌncüjiꞌ ntcüeꞌhanꞌ ꞌuꞌ tonnon jon.  
\v 21 Ee joo nnꞌan judíos na conduihan ntꞌö tsꞌoon olivo tsjan, jnaanꞌ na tyíꞌcovantyja nꞌonhan jon, joꞌ na tyiꞌquitsitꞌman tsꞌon jonhin. Ndoꞌ mantyi ncuꞌ, xe na aa tyiꞌcovantyja tsonꞌ jon, mantyi min jeꞌquitsitꞌman tsꞌon jon ꞌuꞌ.  
\v 22 Mangꞌe joꞌ quitquenhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ, tꞌman jndyi vaa na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon na viꞌnchjii jon nnꞌan. Majoꞌ yo nque nnꞌan na conanꞌtjahan tonnon jon, jndeiꞌhanꞌ itsꞌaa jon na quityionhan. Nque nnꞌan Israel tataꞌngueeꞌhan chaꞌxjen na icoꞌxen jon, joꞌ na sꞌaa viꞌ jonhan. Majoꞌ ꞌuꞌ, xe na aa ninvito vantyja tsonꞌ Cristo, ninnquiiꞌchen ntsiꞌman jon na tꞌman vaa na viꞌntyjii jon ꞌuꞌ. Majoꞌ xe na aa tyiꞌquitsaꞌ na nndaꞌ, mantyi ncüjiꞌ ntcüeꞌ jon ꞌuꞌ, chaꞌxjen tsꞌoon ntyjee tsꞌan ntꞌöhanꞌ.  
\v 23 Ndoꞌ mantyi nque nnꞌan Israel na tjiꞌ jonhan, xe na aa nntcüeꞌ nꞌonhan ndoꞌ na ngantyja nꞌonhan Cristo, yajoꞌ ntyiiꞌ nndaꞌ Tyoꞌtsꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, ngꞌe condui jon najndei na nndëë ntsꞌaa jonhanꞌ.  
\v 24 Ee ꞌuꞌ na chito tsꞌan Israel condui ꞌuꞌ, itsijonhanꞌ ꞌuꞌ chaꞌvijon tsꞌoon olivo jndëë. Ndoꞌ ꞌnan na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon yo ꞌuꞌ, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon na tyjee tsꞌan ntꞌö juu tsꞌoonꞌñeen, ndoꞌ siquiñjonꞌ jon ꞌuꞌ juu tsꞌoon olivo tsjan. Ee nquii Tyoꞌtsꞌon na tsixuan jon najndei na sꞌaa jon na nndaꞌ, majndeichen nndëë ntsꞌaa jon na nque nnꞌan Israel ngoqueꞌ nndaꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ jon, joohin na conduihin tsꞌoon olivo tsjan.   
\s1 Nque nnꞌan Israel, mantyi ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhan  
\p
\v 25 ꞌOꞌ ntyjé, ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ ncüii jñꞌoon na tacotsiꞌman Tyoꞌtsꞌonhanꞌ ndëë nnꞌan na toxenꞌchen. Xe na ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ juuhanꞌ, yajoꞌ taxeꞌcꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na vaquinjonꞌ contꞌahoꞌ na covantyja nꞌonhoꞌ Cristo, majoꞌ nque nnꞌan Israel tyíꞌcaquinjonꞌ jntꞌahan na tyiꞌcovantyja nꞌonhan jon. Ndyiiꞌhan na jndë jnanꞌqueꞌ nꞌonhan tonnon Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na ndiquindëë na nnanꞌquindëhan tonnon jon. Manndaꞌ vaa ntyja ꞌnaanhan ata xjen jndë siquindë jon tsaꞌnndaꞌ nchu xjen nnꞌan na chito conduihan nnꞌan Israel, icüji jonhan cüentaaꞌ nquii jon.  
\v 26 Ndoꞌ ya na nndë xjen nanꞌñeen, yajoꞌ tsoñꞌen nnꞌan Israel ntsinꞌman jon ñuaanhan, ngꞌe jñꞌoonꞌ jon na jndui, nndaꞌ vaa na itsohanꞌ:  
\q1 Quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsjoon Sión nnan nquii jon na ndyotsiquindyaa jon nque nnꞌan tsjoonꞌñeen.  
\q1 Nntsꞌaa jon na joo nnꞌan tsjan Jacob na jndyocahanꞌ, nnanꞌtꞌmaanꞌ nndaꞌhan Tyoꞌtsꞌon.  
\p Ndoꞌ ndö vaa na itso ncüiichen jñꞌoonꞌ jon na jndui:   
\q1
\v 27 Nque nnꞌan Israel, xjen na ntsintꞌu jnan na nanꞌxuanhan,  
\q1 juu xjenꞌñeen ntsiquindëë jñꞌoon na sijntꞌa yo nque ndochihin na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen.  
\p Nndaꞌ jñꞌoon tso Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 28 Ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Jesucristo, nque nnꞌan Israel conduihan nnꞌan na vꞌiiꞌ nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ jndë jntꞌahan, ꞌoꞌ na mañoon tsjan nnꞌan na conduihoꞌ, condëë iquen jon ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. Majoꞌ juu na icüji jon nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ jon, viꞌntyjii jon joo nanꞌñeen ngꞌe nquii Abraham, Isaac, yo ninꞌJacob, joohan tji jndyee jonhan na conduihan cüentaaꞌ jon.  
\v 29 Ee nquii Tyoꞌtsꞌon, ncüii nnon naya na itsiquindaaꞌ jon tsꞌan, tyiꞌjon xuee na ncüjiꞌ ntcüeꞌ jonhanꞌ, min ya na iqueenꞌ jon tsꞌan na quinduihin cüentaaꞌ nquii jon, tyiꞌxeꞌquitso jon quiꞌndyi ntcüeꞌhanꞌhin.  
\v 30 ꞌOꞌ nnꞌan na mañoon tsjan conduihoꞌ, nguee na toxenꞌchen tonanꞌvehoꞌ nacjooꞌ Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ ngꞌe nque nnꞌan Israel tonanꞌtjahan nnon jon, joꞌ nanein itsijndaꞌhanꞌ na mꞌaan jon na ntyꞌia rohoꞌ nchjii jon.  
\v 31 Ndoꞌ machaꞌxjen na toxenꞌchen taꞌnan totaꞌngueeꞌhoꞌ ꞌnan na ntꞌue tsꞌon jon chaꞌ cüityincyooꞌ na ntyꞌia rohoꞌ ntyjii jon, mantyi ntyja na nndaꞌ ntyjii jon yohoꞌ, ngüentyja xjen na ntjiꞌ nndaꞌ nanꞌñeen cüenta na mantyi ntyꞌia rohan ntyjii jon.  
\v 32 Ee nquii jon cüejon icüjiꞌ jon cüenta na tsoñꞌen nnꞌan na conanꞌtjahin nnon jon, chaꞌ mantyi tsoñꞌenhan cüejon ndëë ncꞌoon jon na ntyꞌia rohan nchjii jon.   
\s1 Ncya ya jndyi Tyoꞌtsꞌon yo juu na jndaꞌ xquen jon  
\p
\v 33 Nquii Tyoꞌtsꞌon, taquintyja njon jndyi condui tsoñꞌen nnon na itsꞌaa jon yo nnꞌan, tꞌman jndyi vaa na jndaꞌ xquen jon, tsoñꞌen ivaaꞌ tsꞌon jon. Ntyja ꞌnaan tsoñꞌen na itsijndaꞌ jon, taminꞌncüii tsꞌan na nndëë ntsiꞌman ndëë ntyje juu ꞌnan na itsinchuꞌ jon, min jeꞌquindëë ncüaaꞌ tsꞌon tsꞌan yo ꞌnan na itsꞌaa jon.  
\v 34 Chaꞌxjen jñꞌoonꞌ jon na jndë jndui na itsohanꞌ: “Taꞌnan tsꞌan quintjii nchu vaa na itsitiu jon, min tanin juu na nndëë ntsijndaꞌ juu xquen jon.  
\v 35 Min tanin tsꞌan na jndë sꞌaa juu nayahin chaꞌ ntcanhanꞌ na quityion ntcüeꞌ jonhanꞌ.”  
\v 36 Ngꞌe nquii jon tquen jon tsoñꞌen, ndoꞌ macüentaaꞌ jonhanꞌ, ndoꞌ ivantyjeeꞌ jon joohanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui nquii jon. Tyiꞌjon cacüentyjeeꞌ na cüitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Nndaꞌ vaa na chuhanꞌ na quintꞌa nnꞌan.   
\c 12  
\s1 Naya ꞌnaanꞌ tsꞌan na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon juu  
\p
\v 1 ꞌOꞌ ntyjë, ngꞌe Tyoꞌtsꞌon mꞌaan jon na ntyꞌia rö nchjii jon, joꞌ maquen ja na macꞌan ndëëhoꞌ na ncyañꞌenhoꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ na nninjntꞌue jonhoꞌ. Na nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌvijon na jndë tjëhoꞌ chaꞌxjen quiooꞌ na conanꞌcüje nnꞌan judíos na conanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Jiꞌua ntyjii jon na nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ndoꞌ caveeꞌ tsꞌon jon na nntꞌahoꞌhanꞌ. Manndaꞌ vaa na chuhanꞌ na quinanꞌtꞌmaanꞌhoꞌhin.  
\v 2 Tavinanꞌjonntyichenhoꞌ chaꞌxjen nque nnꞌan tsonnangue cotsamꞌanhan. Ncyahoꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon ntscüejndyo jon ꞌoꞌ tsoñꞌen na ndyiiꞌ nꞌonhoꞌ chaꞌ nndëë ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa ꞌnan na ntꞌue tsꞌon jon na quintꞌahoꞌ. Ee juuhanꞌ ya jndyi tsixuanhanꞌ, ndoꞌ caveeꞌ tsꞌon jon na quintꞌahanꞌ ndoꞌ juuhanꞌ quindë jndyi conduihanꞌ.   
\p
\v 3 Ngꞌe juu naya na condui Cristo na incyaa jon na tsixuan jahanꞌ, ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ na matsjö ndëëhoꞌ minꞌncüiihoꞌ tyiꞌncꞌoonꞌ tsꞌon juu na tꞌman conduihin. Ncüii cüiihoꞌ cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na iꞌua jon ndëëhoꞌ yo na ntjiꞌ yahoꞌ cüenta nchu vaa na conanꞌquindëhoꞌhanꞌ. Quindui na nndaꞌ xiꞌ ncüii chaꞌxjen incyaa jon na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo.  
\v 4 Siꞌtsꞌo njanhan jndye nnon quiñjonꞌhanꞌ, majoꞌ ncüii cüii na quiñjoonꞌhanꞌ covejndyo tsꞌian na nanꞌxuanhanꞌ.  
\v 5 Jaa na vantyja nnꞌön Cristo, manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja njanhan. Ee min na jndye jndyi jaa, majoꞌ ninncüii siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon condui jaa ndoꞌ itsijndaꞌ jon nin tsꞌian nanꞌxuan chaꞌ quitejndeihanꞌ ntyjëëhë, chaꞌxjen ncüii cüii nnon na quiñjonꞌ siꞌtsꞌo njanhan cotejndeihanꞌ ntyjehanꞌ.   
\p
\v 6 Xiꞌncüii nchu xjen na incyaa Tyoꞌtsꞌon juu naya na tsixuan jon ndëë ncüii cüii jaa, joꞌ mantyi covejndyo joo tsꞌian na vacüjaꞌhanꞌ na iꞌua jon ndëë. Nquii tsꞌan na tëcüjaꞌhanꞌhin na iꞌua jon tsꞌian nnon juu na incyaa juu jñꞌoon na itsiꞌman jon nnon juu, chuhanꞌ na quitsiquindë tsanꞌñeen tsꞌian na tijnoonꞌ juu xiꞌ ncüii nchu xjen na vantyja tsꞌon juu.  
\v 7 Juu tsꞌan na tëcüjaꞌhanꞌhin na quityeꞌntjon juu ndëë ntyje juu na vantyja nꞌonhan, quitsichon juu na quitsiquindë juu tsꞌianꞌñeen. Mantyi juu tsꞌan na tijnoonꞌ juu na quitsiꞌman juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, quitsiquindë juu tsꞌianꞌñeen yo na xoncüeeꞌ tsꞌon juu.  
\v 8 Juu tsꞌan na tëcüjaꞌhanꞌhin na itsinin juu jñꞌoon na incyaahanꞌ na xoncüiiꞌ nꞌon ntyje juu, icanhanꞌ na cjooꞌ tsꞌon juu na quitsiquindë juu tsꞌianꞌñeen. Ndoꞌ juu tsꞌan na tëcüjaꞌhanꞌhin na itejndei juu nnꞌan na viꞌ coquenon yo xoquituꞌ, quitsiquindë juu tsꞌianꞌñeen yo na neiinꞌ juu. Ndoꞌ juu tsꞌan na tëcüjaꞌhanꞌhin na conintquehin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, cjooꞌ ya ya tsꞌon juu quityquiiꞌ juu tsꞌianꞌñeen. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na tëcüjaꞌhanꞌhin na itejndei juu nnꞌan na viꞌ coquenonhan, quitsꞌaa juu tsꞌianꞌñeen yo na neiinꞌ juu.   
\s1 Jaa nnꞌan na vantyja nnꞌön Jesús, chuhanꞌ na quitquën ya cüenta jñꞌoonmin  
\p
\v 9 Tsoñꞌenhoꞌ cüivengiohoꞌ nnꞌan yo na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ min tyiꞌnanꞌvehoꞌ na tyiꞌya ngiohoꞌ yohin. Cꞌonhoꞌ na cüijndo jndyihoꞌ ꞌnan tyia na contꞌa nnꞌan. Cjooꞌ ya ya nꞌonhoꞌ na quintꞌahoꞌ tsoñꞌen ꞌnan ya.  
\v 10 Nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌonhan, quinanꞌvengio jndyihoꞌhan. Quinachonhoꞌ na nque ntyjehoꞌ nditꞌmanchen conduihan, chichen nquehoꞌ.   
\p
\v 11 Tyiꞌnanꞌntyquenhoꞌ na cotaꞌngueeꞌhoꞌ tsꞌian na iꞌua ta Jesús ndëëhoꞌ. Ncüii cüii tsꞌian na tëcüjaꞌhanꞌhoꞌ na cotyentjonhoꞌ nnon jon, yo na incyaa Espíritu Santo, quitaꞌngueeꞌhoꞌhanꞌ yo na njon jndyi Jesucristo ngiohoꞌ.   
\p
\v 12 Cꞌonhoꞌ na neinhoꞌ ngꞌe na ntyja nꞌonhoꞌ na ntsquehoꞌ quiñoonꞌndue. Xjen na covenonhoꞌ naviꞌ, cüentyjeeꞌ tyenhoꞌ. Ndoꞌ ninnquiiꞌchen quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 13 Nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌonhan jon, xjen na itsitjahanꞌ ꞌnan na nninjntꞌuehan, ncyahoꞌ ꞌnan na icanhanꞌhin. Ndoꞌ nnꞌan na veꞌ cotsque ya na mꞌanhoꞌ, quitixeeꞌ yahoꞌhan.   
\p
\v 14 Nque nnꞌan na contyꞌehan ꞌoꞌ, quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na quityio jon jnꞌaan nanꞌñeen. Tyiꞌntjueꞌhoꞌ jñꞌoonviꞌ nacjohan.   
\p
\v 15 Joo nnꞌan na mꞌanhan na neiinꞌ nꞌonhan, cꞌonhoꞌ na neiinꞌ nꞌonhoꞌ yo nanꞌñeen. Ndoꞌ nque nnꞌan na mꞌanhan na chjooꞌ nꞌonhan ꞌnan na coquenonhan, mantyi cüichjooꞌ nꞌonhoꞌ yohan.   
\p
\v 16 Nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon, tsoñꞌenhoꞌ cꞌonhoꞌ na ninncüii nnon ngiohoꞌ yohan, min tyiꞌnanꞌchonhoꞌ na nditꞌmanhoꞌ ndëëhan. ꞌOꞌ quinanꞌjonhoꞌ yo nnꞌan na tyiꞌtꞌman condui, min tyiꞌntjiꞌhoꞌ cüenta na xiaꞌntyi nquehoꞌ na jndaꞌ nquenhoꞌ.   
\p
\v 17 Xe na aa itsꞌaa viꞌ tsꞌan ꞌuꞌ, tyiꞌntsaꞌ na njonhanꞌ. ꞌOꞌ na tondëë tsoñꞌen nnꞌan, ninnquiiꞌchen quinanꞌchonhoꞌ na quintꞌahoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ.  
\v 18 ꞌOꞌ tsoñꞌen na icanhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ, cjooꞌ nꞌonhoꞌ na quintꞌahoꞌ ncüii cüii nnon na itsohanꞌ chaꞌ ncꞌonhoꞌ na tatyiaꞌ quichohoꞌ yo tsoñꞌen nnꞌan.  
\v 19 ꞌOꞌ ntyjë na viꞌnchji ꞌoꞌ, juu natyia na conanꞌtja nnꞌan ndëëhoꞌ, tyiꞌntꞌahoꞌ na njonhanꞌ, quiꞌndyehoꞌhanꞌ. Ee nquii Tyoꞌtsꞌon ntyjii jon nchu vaa ntsꞌaa jon na njon nanꞌñeen na contꞌaviꞌhan ꞌoꞌ. Ee nacjooꞌ jñꞌoonꞌ jon na jndui vaa jñꞌoon na itsohanꞌ: “Ja tsixuan na ntsꞌa vꞌi nnꞌan na conanꞌtja, ja ndyiönhan.”  
\p Ndöꞌ vaa na itso jon.  
\v 20 ꞌOꞌ quintꞌahoꞌ yo nanꞌñeen chaꞌxjen na itsiꞌman ncüiichen jñꞌoonꞌ jon na jndui na itsohanꞌ: “Tsꞌan na vꞌiiꞌ tsꞌon juu ꞌuꞌ, xjen na ninjndoꞌ juu, ncyaꞌ ꞌnan na ntcüaꞌ juu, ndoꞌ xjen na ninꞌcꞌu juu ndaa, ncyaꞌ ndaa na ncꞌu juu. Ee xe na aa matsaꞌ na nndaꞌ yohin, ntsityiahanꞌ ntyjii juu na itsꞌaa viꞌ juu ꞌuꞌ.”  
\p Juu jñꞌoonꞌñeen, nndaꞌ vaa na itsiquindyihanꞌ.  
\v 21 Natyia na contꞌa nnꞌanhoꞌ, tyiꞌninncyahoꞌ na ncjuꞌcjehanꞌ ꞌoꞌ na mantyi nnanꞌntcüeꞌhoꞌ natyia. ꞌOꞌ quintꞌahoꞌ ꞌnan na ya yo nanꞌñeen ee na ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ntantjonhoꞌ juu natyiaꞌñeen.   
\c 13  
\s1 Quinanꞌquindëë ndëë nanmꞌannꞌian  
\p
\v 1 Ncüii cüiihoꞌ icanhanꞌ na quinanꞌquindëhoꞌ chaꞌxjen na cotoxen nanmꞌannꞌian, ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon sinchuꞌ jon na nanꞌxuanhan tsꞌianminꞌ, ndoꞌ nquii jon iꞌua jon tsꞌianꞌñeen ndëëhan.  
\v 2 Mangꞌe na nndaꞌ vaa, nque nnꞌan na tyiꞌtaꞌngueeꞌhan jñꞌoon na itsijndaꞌ tsanmꞌaantsꞌian na icoꞌxen jonhan, conanꞌvehan nacjooꞌ juu jñꞌoon na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌonhan. Ndoꞌ nnꞌan na tyiꞌtaꞌngueeꞌhan jñꞌoon na tquen jon, nquehan ntꞌahin na quitꞌuiiviꞌhanꞌhin.  
\v 3 Majoꞌ nque nnꞌan na cotaꞌngueeꞌ juu jñꞌoon na condue nanmꞌannꞌian, tyiꞌcꞌonhan na ncyaahan tondëë nanꞌñeen, xiaꞌntyi nnꞌan na conanꞌtjahin ndëë nanꞌñeen, joohan mꞌanhan na itsityꞌuehanꞌhin tondëë nanꞌñeen. Ndoꞌ ꞌuꞌ jeꞌ, quitsaꞌ chaꞌxjen na icanhanꞌ, min xeꞌquitsityꞌuehanꞌ ꞌuꞌ tonnon nquii tsanmꞌaantsꞌian, ndoꞌ ngitso jon na ya matsaꞌ na matsiquindëꞌ.  
\v 4 Ngꞌe nquii jon jndë conduihin tsꞌan na ityentjon jon nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ quitejndeihanꞌ ꞌuꞌ. Majoꞌ xe na aa matsitja ꞌuꞌ nnon tsanꞌñeen, cꞌonꞌ na ncyaꞌ, ngꞌe tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na vaa najndei na condui tsanmꞌaantsꞌian na quen jon naviꞌ nnꞌan na contꞌa ꞌnan tyia.  
\v 5 Ngꞌe na nndaꞌ, ijndeiꞌhanꞌ na quitsiquindë tsꞌan tondë nanmꞌannꞌian, chito veꞌ xiaꞌntyi na tyiꞌntꞌuiiviꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌuꞌ, majoꞌ ngꞌe mavicjeꞌ quiiꞌ ñuan ꞌnanꞌ na matsiquindëꞌ tondëëhan.  
\v 6 Ndoꞌ ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon iꞌua jon tsꞌian ndëëhan, joꞌ na cotyehan sꞌonndyuaa ndëëhoꞌ ngꞌe juu jon ityeꞌntjonhan. Ndoꞌ mꞌanhin na tsꞌiaanꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌianꞌñeen.   
\p
\v 7 Ngꞌe na nndaꞌ, tsoñꞌen nanmꞌannꞌian, ꞌnan na vacüjaꞌhanꞌ na ninncyahoꞌ ndëëhan, ncyahoꞌhanꞌ. Ya na icanhanꞌ na ndyionhoꞌ sꞌonndyuaa ndëëhan, quityionhoꞌhanꞌ. Mantyi ncyahoꞌ tsꞌian tjon ya na cotanhinhanꞌ. Ndoꞌ tsoñꞌen na chuhanꞌ na quintꞌahoꞌ na njonhin, cüinjonhin ngiohoꞌ.   
\s1 Nanꞌmin chöjnan na quintꞌa yo ntyjëëhë  
\p
\v 8 Cꞌonhoꞌ na minꞌncüii nnon tyiꞌngichojnanhoꞌ yo nnꞌan. Majoꞌ ncüii nnon vaa na nanꞌxuanhoꞌ na chojnanhoꞌ na tyiꞌjeꞌquitꞌio na chojnanhoꞌhanꞌ, juu na quinanꞌvengiohoꞌ nnꞌan. Juu tsꞌan na xoncüeeꞌ tsꞌon na venchjii juu nnꞌan, na itsꞌaa juu na nndaꞌ, itsiquindë juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ.  
\v 9 Ndö vaa na cotoxen jñꞌoonꞌñeen: “Tyiꞌncꞌonꞌ yaꞌ yo tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro. Tyiꞌntscueꞌ tsꞌan. Tyiꞌnchꞌueꞌ. Tyiꞌntsininꞌ quintu nacjooꞌ tsꞌan. Tyiꞌntscjaaꞌ tsonꞌ ꞌnaanꞌ ncüiichen tsꞌan.” Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na itsohanꞌ: “Cuiviꞌnchjiꞌ tsoñꞌen nnꞌan chaꞌxjen na venchji nquii ꞌuꞌ.” Ya na mavangueꞌ juu jñꞌoonvaꞌ, mantyi tsoñꞌen jñꞌoonmin na icoꞌxenhanꞌ, mavangueꞌhanꞌ.  
\v 10 Ngꞌe tsꞌan na venchjii juu nnꞌan, tyiꞌxeꞌquitsꞌaa viꞌ juuhan. Mangꞌe joꞌ, xe na aa conanꞌvengiö nnꞌan, yajoꞌ cotaꞌncꞌuë joo jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ.   
\p
\v 11 Majndeichen na matsjö na quinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoonvaꞌ ngꞌe cotquenhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu xjen na cotsamꞌan. Ee xjen na tëntyja nnꞌön Jesucristo, taaꞌ nnꞌön na vitja jndye na nndyoquichu jon jaa. Majoꞌ nanein jndë tavijndye xjen vitja na nndui na nndaꞌ.  
\v 12 Chaꞌvijon nduë nanein mꞌan natsjon ngꞌe na tyiꞌcꞌoon ta Jesús, majoꞌ ngꞌe tajndye vitja na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon, itsijonhanꞌ chaꞌvijon vavixuee. Mangꞌe joꞌ, joo ꞌnan na tontꞌa vitjachen na nnanꞌjon jaa ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, chuhanꞌ na quitsacüentyjëëꞌ na contꞌahanꞌ. Tsoñꞌen nnon na ncyaa Tyoꞌtsꞌon na itejndeihanꞌ ꞌoꞌ, cüijntꞌuehoꞌ joohanꞌ na ncꞌohoꞌ nacjooꞌ ꞌnan natyia, chaꞌxjen ncüii sondaro covijntꞌuehin ntꞌö tsꞌian tyiaꞌ.  
\v 13 Mangꞌe joꞌ, joo ꞌnan na chuhanꞌ na quintꞌa nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo, ninnquiiꞌchen joohanꞌ quitsantyja. Cüa, quintꞌa ncüii cüii nnon na tyiꞌjeꞌncyaahanꞌ na jnꞌan na cojntyꞌia nnꞌan xjen naxuee. Min tyiꞌnanꞌjön yo nguee na contꞌa nnꞌan na cꞌuaa jndyuehan na quindyehan, min tantꞌa chaꞌxjen contꞌa nannon ndoꞌ nanntcu na veꞌ cotꞌue yahin ntyjehan, min tyiꞌncꞌön na conanꞌntjaꞌ jaa yo nnꞌan, min tyiꞌnanꞌtëëꞌ nnꞌönhan.  
\v 14 ꞌOꞌ chito yo nanꞌminꞌ nanꞌjonhoꞌ. ꞌOꞌ ncyañꞌenhoꞌ na nquii Jesucristo na conduihin ityeꞌntjon jon jaa, na ntcoꞌxenñꞌen jon juu na cotsamꞌanhoꞌ. Min tancꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa na nnanꞌquindëhoꞌ joo ꞌnan tyia na ntꞌue jndyi nꞌon siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ.   
\c 14  
\s1 Ntyjehoꞌ na tyiꞌjndëhan na vantyja nꞌonhan quitejndeihoꞌhin  
\p
\v 1 Ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na tyiꞌjndei juu tyquiiꞌ na vantyja tsꞌon juu Jesucristo, tyiꞌngitëꞌhoꞌ na vanaan na ntsijonhin juu tmaanꞌ na condui ꞌoꞌ. Majoꞌ chito aa ncyꞌonhoꞌ cüentahin chaꞌ na nnanꞌjndyehoꞌ jñꞌoon yohin ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na ndicüaaꞌ tsꞌon juu nchu vaa na icanhanꞌ na quen juu cüenta.  
\v 2 Chaꞌna tsꞌan na vantyja tsꞌon Jesucristo na icüjiꞌ juu cüenta na tsoñꞌen ꞌnan ntcüaꞌ juu. Majoꞌ ncüiichen tsꞌan na tyiꞌjndyechen na ivaaꞌ tsꞌon juu ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, itsitiu juu na xiaꞌntyi ꞌnan na coveꞌ ntjon tsjan, vanaan na ntcüaꞌ juu.  
\v 3 Ndoꞌ na nndaꞌ, ꞌuꞌ na macüaꞌ tsoñꞌen nnon ꞌnan na min, tyiꞌntsitiuꞌ na njonntyichen ntyjii Tyoꞌtsꞌon ꞌuꞌ, chintyi juu tyꞌiuꞌ na veꞌ jndaꞌ ro ꞌnan na icüaꞌ juu. Ndoꞌ mantyi ꞌuꞌ na veꞌ jndaꞌ ꞌnan na macüaꞌ, min tyiꞌncüjiꞌ cüenta na conanꞌtja joo ntyꞌiuꞌ na cocüaꞌhan tsoñꞌen nnon ꞌnan, ngꞌe mantyi joohin jndë tyꞌoon Tyoꞌtsꞌon cüentahan.  
\v 4 Ee tyiꞌquichuhanꞌ na ngüajñꞌoonꞌ cüii tyꞌiuꞌ na ityentjon Tyoꞌtsꞌonhin. Ee xiaꞌntyi nquii patrón ngitso jon na aa ya itsꞌaa tsꞌan na ityentjon juu nnon jon. Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo. Nquii jon ngitso na aa vaquinjonꞌ nchjii jon na itsꞌaa ncüii tsꞌan cüentaaꞌ jon, ndoꞌ aa tyiꞌya, ee vaa najndei na conduihin na ngüentyjeeꞌtyen tsanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ jon.   
\p
\v 5 Ee mꞌaan tsꞌan na vantyja tsꞌon juu na icüjiꞌ juu cüenta na tonnon Tyoꞌtsꞌon tꞌmanntyichen tsixuan ncüii xuee, chichen cüiichenhanꞌ, majoꞌ mꞌan ntyjehin na conduehan na cüejon nanꞌxuan tsoñꞌen xuee. Ncüii cüii tsꞌan icanhanꞌ na yo na xoncüeeꞌ tsꞌon juu cantyja tsꞌon juu na itsꞌaa juu chaꞌxjen na chuhanꞌ.  
\v 6 Juu tsꞌan na icüjiꞌ cüenta na tꞌman condui ncüii xuee, itsꞌaa juu na nndaꞌ ngꞌe na itsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na tyiꞌquitsitiu na tꞌman condui ncüii xuee, itsꞌaa juu na nndaꞌ ngꞌe na itsitꞌmaanꞌ juu jon. Mantyi juu tsꞌan na icüaꞌ tsoñꞌen nnon ꞌnan, icüaꞌ juu ngꞌe itsitꞌmaanꞌ juu Jesucristo, ndoꞌ incyaa juu na ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Majoꞌ ncüii tsꞌan na tyiꞌicüaꞌ juu tsoñꞌen nnon ꞌnan, itsꞌaa juu na nndaꞌ ngꞌe mantyi itsitꞌmaanꞌ juu Jesucristo, ndoꞌ incyaa juu na ya jon ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na icüaꞌ juu.   
\p
\v 7 Ngꞌe tanin ncüii jaa na ntquën nquë xjen nchu vaa na cotsamꞌan, min chito xjen njan nquë na covjë.  
\v 8 Joꞌ viochen xjen na incyaa Tyoꞌtsꞌon na cotantꞌö, itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ cüitꞌmaanꞌ jon ntyja njanhan. Ndoꞌ xe na aa cje ro ncüjë, nndaꞌ vaa chaꞌ ncꞌö na mꞌaan jon. Joꞌ viochen xjen na cotantꞌö, ndoꞌ mantyi vi na jndë tjë, ninnquiiꞌchen nanꞌxuan cüentaaꞌ jon.  
\v 9 Ngꞌe na nndaꞌ vaa, juu tsꞌiaanꞌ na tueꞌ Cristo ndoꞌ na jnanquintyja jon na vandoꞌ xco jon chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na conduihin na ityentjon jon nnꞌan na cotandoꞌ na vantyja nꞌonhan jon ndoꞌ mantyi nque nnꞌan na jndë tjë na tovantyja nꞌonhan jon.   
\p
\v 10 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ꞌuꞌ tsꞌan na veꞌ jndaꞌ ro ꞌnan na macüaꞌ, tyiꞌtsixuanꞌ na mavajñꞌoonꞌ juu ntyjehoꞌ na vantyja tsꞌon juu Jesucristo. Ndoꞌ mantyi ꞌuꞌ tsꞌan na macüaꞌ tsoñꞌen, tyiꞌntsaꞌ na tyiꞌcueeꞌ tsonꞌ juu ntyjehoꞌ na veꞌ jndaꞌ ro ꞌnan icüaꞌ juu. Ndoꞌ mantyi cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na ncüii ro ncüii jaa ngüentyjëëꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon na ntcoꞌxen jon jaa nchu vaa na jndë tontꞌa.  
\v 11 Ngꞌe jñꞌoonꞌ jon na jndë jndui, ndö vaa itsiquindyihanꞌ:  
\q1 Ja Tyoꞌtsꞌon, ndö jñꞌoon na matsjö, chaꞌxjen jñꞌoon na mayuuꞌ na vantꞌö, mantyi jñꞌoon na mayuuꞌ na tsoñꞌen nnꞌan tsonnangue ntonquityehan tonnön,  
\q1 ndoꞌ tsoñꞌenhan nndue jndyoyuhan na xiaꞌntyi ncö na tëquintyja tꞌman condui ja.  
\p Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tso jon.  
\v 12 Mangꞌe na nndaꞌ itsiquindyihanꞌ, covaaꞌ nnꞌön na ncüii ro cüii jaa na ngüentyjëëꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon na nnduë nnon jon ꞌnan na jndë tontꞌa.   
\s1 Tantꞌaha ncüii nnon na ntsꞌaahanꞌ na ngacüaaꞌ ncüii ntyjëëhë na vantyja tsꞌon  
\p
\v 13 Mangꞌe joꞌ, joo ntyjëëhë na vantyja nꞌonhan Cristo, tavintaꞌjñꞌöönntyë nchu vaa na cotsamꞌanhan. Majoꞌ ncüii ro ncüiihoꞌ cꞌoonꞌ ya ya nꞌonhoꞌ na quintꞌahoꞌ ꞌnan na ntejndeihanꞌhin, chito veꞌ ntꞌatohoꞌ ncüii nnon na ngacüaaꞌhanꞌ na ntsꞌaahanꞌ na ntyiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌhin chaꞌ nnanꞌtjahin nnon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 14 Ngꞌe na condui ja cüentaaꞌ ta Jesús, joꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon manchji ya na tsoñꞌen ꞌnan, ya ntcüaꞌ tsꞌanhanꞌ. Majoꞌ nquii tsꞌan na icüjiꞌ juu cüenta na tonnon jon na tyiꞌya na ntquii juu cüii nnon ꞌnan, ndoꞌ xe na aa ntquii juuhanꞌ, itsitjahin.  
\v 15 Ee ncüii tsꞌan na vantyja tsꞌon juu Cristo, xe ntyja ꞌnaanꞌ ncüii nnon na macüaꞌ itsꞌaahanꞌ na itsityiahanꞌ ntyjii juu na nndaꞌ vaa na matsaꞌ ata ꞌndyii juu na ntsijonntyichenhin yo jon. Ndoꞌ na nndaꞌ matsaꞌ, matsitja ꞌuꞌ na tyiꞌvenchjiꞌhin. Ncüii tsꞌan na tueꞌ Cristo cüentaaꞌ juu, tyiꞌntsaꞌ ncüii nnon na ntsꞌaahanꞌ na nꞌndyii juu natooꞌ Tyoꞌtsꞌon, tsojnaanꞌ ncüii nnon ꞌnan na manchjiꞌ ncuꞌ na ya na macüaꞌhanꞌ.  
\v 16 Ndoꞌ ncüii nnon ꞌnan na nquehoꞌ cotjiꞌhoꞌ cüenta na yahanꞌ, tantꞌahoꞌ na juuhanꞌ ntsixuanhanꞌ ncüii nnon na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ nnanꞌnein nnꞌan jñꞌoontyia nacjohoꞌ.  
\v 17 Ya na nninncyaa tsꞌan na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhin, chito itsiquindyihanꞌ na itsiquindë juu jñꞌoon na cotoꞌxenhanꞌ ntyja ꞌnan na ntcüaꞌ juu yo ꞌnan na tyiꞌcüanaan na ncꞌu juu. Chito ꞌnanminꞌ itsiquindyihanꞌ na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhin. Ya na ityeꞌntjon jon tsꞌan, itsiꞌmanhanꞌ na jndyoyu vamꞌaan juu na tonnon jon yo na tajñuaanꞌ tsꞌonhin, yo na incyaa jon na neiinꞌ tsꞌon juu xengꞌe nquii Espíritu Santo.  
\v 18 Ya na nndaꞌ vaa na cotyentjön nnon Cristo, caveeꞌ nchjii Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ mantyi nque nnꞌan nnanꞌneinhan jñꞌoon ya ntyja njanhan.   
\p
\v 19 Mangꞌe joꞌ, cüa, quinanꞌchön na ntꞌa tsoñꞌen na itejndeihanꞌ na ya ro ncꞌön yo ntyjëëhë chaꞌ nquë ndoꞌ nquehin cüajon ngaque jaa na vantyja nnꞌön Cristo.  
\v 20 Vanaan na ntcüaꞌ ꞌoꞌ minꞌcya ro nnon ꞌnan na jndë tquen Tyoꞌtsꞌon na ntjuꞌ tsixuanhanꞌ na tonnon jon. Majoꞌ min na nndaꞌ, tyiꞌquichuhanꞌ na ntꞌahoꞌ ꞌnan na ntꞌue nꞌon nquehoꞌ xe na aa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ juu ntyjehoꞌ na mꞌaan jon natooꞌ Tyoꞌtsꞌon ngacüaaꞌhanꞌhin.  
\v 21 Mayantyichen na tyiꞌntquii tsꞌan siꞌ, ndoꞌ min na tyiꞌncꞌu juu vinon, min tyiꞌntsꞌaa juu minꞌncüii nnon ꞌnan xe na aa ntyja ꞌnaanꞌhan ngacüaaꞌ ncüii ntyjëëhë na itsijonhin yo Cristo.  
\v 22 Ndoꞌ juu na vantyja tsonꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonvaꞌ, cuaa nquii na xiaꞌntyi ncuꞌ nchjiꞌhanꞌ yo nquii Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe minninchen ntyjëëhë na jndë sitiu ya juu ntyja ꞌnan na itsꞌaa juu, ityio jon jnꞌaan tsanꞌñeen. Ndoꞌ ngꞌe na jndë tjiꞌ ya juu cüenta ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonvaꞌ, ndëcya tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na ve vaa na mꞌaanꞌ tsꞌon juu ntyja ꞌnaanhanꞌ, ngꞌe quiiꞌ ñuaanꞌ juu nincjeeꞌ juu na ya itsꞌaa juu na tonnon jon.  
\v 23 Majoꞌ nquii tsꞌan na ve vaa na mꞌaanꞌ tsꞌon juu na aa vanaan na ntcüaꞌ juu ncüii nnon ꞌnan, ndoꞌ xe na icüaꞌ juuhanꞌ, nincjeeꞌ juu quiiꞌ ñuaanꞌ juu na itsitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon. Nndaꞌ vaa ngꞌe chito icüaꞌ juuhanꞌ yo na vantyja tsꞌon juuhin. Ndoꞌ minꞌcya ro nnon ꞌnan itsꞌaa tsꞌan na tyiꞌvantyja tsꞌon juu jon, tsixuan juu jnan xe na aa itsꞌaa juuhanꞌ.   
\c 15  
\s1 Quitsantyjahoꞌ chaꞌxjen na totsꞌaa Cristo  
\p
\v 1 Jaa na vaque jaa na covantyja nnꞌön Cristo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonvaꞌ, chuhanꞌ na quitejndei joo ntyjëëhë na tyiꞌcovaquehin na mꞌaanꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaan jñꞌoonminꞌ, chito veꞌ ntꞌaha ntyja na caveeꞌ ngiö nquë.  
\v 2 Ee ncüii cüii jaa nanꞌxuan na ninnquiiꞌchen quintꞌa ꞌnan na ya ngio ntyjëëhë chaꞌ quitejndeihanꞌhin na ngaquehan tyquiiꞌ na vantyja nꞌonhan Cristo.  
\v 3 Ngꞌe min nquii Cristo tatotsꞌaa jon ꞌnan na tëveeꞌ tsꞌon nquii jon. Toquenon jon naviꞌ chaꞌxjen itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ: “Joo nnꞌan na vꞌiiꞌ nꞌonhan ꞌUꞌ, jñꞌoon tsanꞌ na conduehan cjoꞌ, mantyi conanꞌcüejnaanꞌhanꞌ ja.”  
\p Ndöꞌ vaa na itsiquindyi jñꞌoonꞌñeen.  
\v 4 Ndoꞌ tsoñꞌen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui, jnduihanꞌ na nanꞌmanhanꞌ ndëëhë nchu vaa na ngotsamꞌan. Jnduihanꞌ na ntejndeihanꞌ na ninncüii cꞌoonꞌ nnꞌön ntyja ꞌnaanꞌ Cristo min na coquenön naviꞌ. Jndui joo jñꞌoonꞌñeen na nninncyaahanꞌ na tꞌman nnꞌön, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na ngontyja tcüiiꞌ nnꞌön na ntsiquindë jon tsoñꞌen na jndë tso jon na ntsꞌaa jon yo jaa.  
\v 5 Nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin xꞌee jñꞌoon na ndëë ncꞌön na ninncüii mꞌaanꞌ nnꞌön min na coquenön naviꞌ yo na nninncyaa jon na tꞌman nnꞌön. Macꞌan vi nayaꞌñeen nnon jon na quitejndei jon ꞌoꞌ na cüejon ncꞌonhoꞌ na vengiohoꞌ ntyjehoꞌ chaꞌxjen nquii Jesucristo.  
\v 6 Nndaꞌ vaa jñꞌoon na macꞌan chaꞌ yo na ninncüii jndyeehoꞌ nnanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin tye nquii Jesucristo na ityeꞌntjon jon jaa.   
\s1 Ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na mantyi quindyëë jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon  
\p
\v 7 Mangꞌe joꞌ, ꞌoꞌ na cotjiꞌhoꞌ cüenta na covaquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, joo ntyjehoꞌ na ninvaa vitja na ngaquehin ntyja ꞌnaanꞌ jon, cꞌonhoꞌ na neinhoꞌhan. Ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ na vitja na ngaquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon, cꞌonhoꞌ na neinhoꞌ nque ntyjehoꞌ na covaquehan ntyja ꞌnaanꞌ jon. Chuhanꞌ na tjonꞌ na quintꞌahoꞌ na nndaꞌ ngꞌe mantyi nquii Cristo tyꞌoon jon cüenta ꞌoꞌ. Na ntꞌahoꞌ chaꞌxjen na matsjö, nnintꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhoꞌ.  
\v 8 Ndö vaa jñꞌoon na ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ: Jndyo Jesucristo nnon tsonnanguevahin chaꞌ ntyeꞌntjon jon ndëë nnꞌan Israel. Sꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin na mayuuꞌ, ndoꞌ mantyi chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na itsiquindë jon juu jñꞌoon na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon ndëë ndochiihi na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen.  
\v 9 Ndoꞌ mantyi jndyo Cristo chaꞌ nque nnꞌan na chito conduihan nnꞌan Israel, mantyi nduehan na tꞌman condui Tyoꞌtsꞌon ngꞌe ntyꞌia rohan nchjii jon. Ee manndaꞌ vaa na itsiquindyi jñꞌoon na tji nquii David ntyja ꞌnaanꞌ Cristo xjen na vitjachen na nnduihin. Itsohanꞌ:  
\q1 Mantsitꞌmanꞌ ja ꞌUꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tyiꞌconduihan nnꞌan tsjan Israel.  
\q1 Ngita ja alabanzas na ntsitꞌmanꞌ ja ꞌUꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ.   
\p
\v 10 Ndoꞌ vaa ncüiichen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na itsohanꞌ:  
\q1 ꞌOꞌ nnꞌan na chito conduihoꞌ tsjan nnꞌan Israel, chaꞌxjen nque nanꞌñeen mꞌanhan na neinhan na conduihan cüentaaꞌ jon, mantyi cꞌonhoꞌ na neinhoꞌ na conduihoꞌ ntsinda jon.  
\p Ndöꞌ vaa na itso jñꞌoonꞌñeen.  
\v 11 Ndoꞌ vaa ncüiichen jñꞌoonꞌ jon na itsohanꞌ:  
\q1 Tsoñꞌenhoꞌ na chito conduihoꞌ nnꞌan Israel. Quinduehoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na xiaꞌntyi nquii jon taquintyja tꞌman conduihin.  
\q1 ꞌOꞌ nnꞌan tsonnangue, tsoñꞌenhoꞌ quinduehoꞌ na xiaꞌntyi nquii jon condui tꞌmanhin.   
\p
\v 12 Ndoꞌ mantyi cjooꞌ tson na tji Isaías, vaa jñꞌoon na itsohanꞌ:  
\q1 Nquii Isaí tye David, nndui ncüii tsꞌan tsjan ꞌnaanꞌ jon. Juu tsanꞌñeen na nndui, itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌoon jntꞌa na jndeiꞌ xꞌee tsꞌoon na tꞌua tsꞌan.  
\q1 Nndui jon tsjan ꞌnaanꞌ David na vacahanꞌ, ndoꞌ nque nnꞌan na tyiꞌconduihan nnꞌan Israel, ntyentjon jonhan. Joo nanꞌñeen,  
\q1 xiaꞌntyi nquii jon ngontyja tcüiiꞌ nꞌonhan.   
\p
\v 13 Nquii Tyoꞌtsꞌon incyaa jon na contyja tcüiiꞌ nnꞌön Cristo. Macꞌan na ncyaa jon na ninvaañꞌen quiiꞌ nꞌonhoꞌ, cꞌonhoꞌ na neinhoꞌ ngꞌe na vantyja nꞌonhoꞌ jon ndoꞌ cꞌonhoꞌ na minꞌncüii jñuaanꞌ tsꞌonhoꞌ na tonnon jon. Macꞌan na nndaꞌ chaꞌ ncꞌonhoꞌ na tꞌmanchen na ngontyjatyen nꞌonhoꞌhin ntyja najndei na condui nquii Espíritu Santo.   
\s1 Condui Pablo tsꞌan na ityeꞌntjon ndëë nnꞌan mañoon tsjan  
\p
\v 14 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, ntyjiiꞌ ya tsꞌön na ꞌoꞌ conanꞌvengiohoꞌ ntyjehoꞌ. Ndoꞌ tsoñꞌen jñꞌoon na icanhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌ nndëë nnanꞌjonhoꞌ yo jon, quindë ya nnanꞌxuanhoꞌhanꞌ, ngꞌe joꞌ nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌonhan, condëë conanꞌquiꞌmaanꞌhoꞌhin.  
\v 15 Majoꞌ ꞌoꞌ ntyjë, ñꞌen jñꞌoon na chu tsonvahin na sinënhanꞌ ndëëhoꞌ na minꞌncüii tyiꞌquindyiiꞌ tsꞌön. Matsꞌa na nndaꞌ ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon iꞌua jon tsꞌian nnön, joꞌ vaa najndö na matsixuan quityquiiꞌ tsꞌianmin.  
\v 16 Iꞌua jon tsꞌianva nnön na matyeꞌntjön nnon Jesucristo ntyja ꞌnaan nque nnꞌan na mañoon tsjan conduihan. Mancya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhan chaꞌ ngaveeꞌ nchjii jon na ncyꞌoon jon cüentahan, nquehan na conduihan cüentaaꞌ Cristo na juu Espíritu Santo jndë tjiꞌ ntcüeꞌ jonhan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue, ndoꞌ jndë tquen jonhan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, ncüii na incyaa tsꞌan nnon jon na quichi jndyihanꞌ ntyjii jon.   
\p
\v 17 Ngꞌe na condui ja cüentaaꞌ Cristo Jesús, joꞌ na matsiquinjon nquii ja ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na matsixuan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 18 Xiaꞌntyi matsinën ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na tijntꞌue Jesucristo ja. Itejndei jon ja chaꞌ joo nnꞌan na chito conduihan nnꞌan Israel covantyja nꞌonhan jon. Jntꞌahin na nndaꞌ xjen na jndyehan jñꞌoon na toninncya ndëëhan ndoꞌ ya na jntyꞌia ndëëhan ꞌnan na totsꞌa quiiꞌ ntꞌanhan na chito tuihanꞌ yo na jndö ncö.  
\v 19 Ngꞌe juu najndei nquii Espíritu Santo, tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na totsꞌa jnꞌaan tꞌman yo tsꞌian na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ najndö ncö. Tomantyꞌi xjen Jerusalén ata xjen tuë ndyuaa Iliria. Xiꞌjndio ndyuaaminꞌ, quindë ya toninncya jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Cristo ndëë nanꞌñeen. Totsjö ndëëhan xe na aa ngantyja nꞌonhan Cristo, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhan.  
\v 20 Ninnquiiꞌchen matsichön na ninncya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo ndëë nque nnꞌan na minꞌjon tacondyehan ntyja ꞌnaanꞌ jon. Ee xe tyiꞌquitsꞌa na nndaꞌ, ndue nnꞌan na matyꞌi ntꞌö tsꞌian na siquitaꞌ ncüiichen tsꞌan.  
\v 21 Ndoꞌ ngꞌe na matsꞌa tsꞌianminꞌ, itsiquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ:  
\q1 Joo nnꞌan na tyíꞌcondyehan jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon na njñon Tyoꞌtsꞌonhan na ntsinꞌman jon ñuaan nnꞌan,  
\q1 ntsiquindyii tsꞌanhin ntyja ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ jñꞌoon na nndyehan, ncüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ.   
\s1 Ninꞌcja Pablo tsjoon Roma  
\p
\v 22 Ngꞌe na mancya ja jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo ndëë nnꞌan na minꞌjon tacondyehinhanꞌ, joꞌ na jndë iscuꞌhanꞌ na ncjöquintyꞌia ꞌoꞌ, min jndye jnda jndë sitiu na ninꞌcjö joꞌ.  
\v 23 Majoꞌ naneinhin, ngꞌe juu tontyjavahin taꞌnan ncüiichen joo na tacotsiquindyi nnꞌan jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, ndoꞌ ngꞌe tandyo chu na ninꞌcjö na mꞌanhoꞌ,  
\v 24 Mangꞌe joꞌ, mantyja tsꞌön xjen na ncjö ndyuaa España, na ngüenön jndyëë na nntyꞌia ꞌoꞌ. Ndoꞌ vi na jndë na tyincyaahanꞌ na nën ja viochen xjen na mꞌan yohoꞌ, ndëjoꞌ nndëë ntejndeihoꞌ ja nato na ncjö tonnonchen na nguë España.  
\v 25-26 Majoꞌ nanein jö jndyëë Jerusalén. Ee joo nnꞌan na mꞌan ndyuaa Macedonia na vantyja nꞌonhan Jesucristo yo ninꞌntyjëëhë na mꞌan ntjoohin ndyuaa Acaya, xoquituꞌ na jnanꞌtjonhan cüenta nnꞌan na ntyꞌia ro na mꞌanhan Jerusalén, jöquiꞌndyihanꞌ joꞌ. Ee jndë taveeꞌ ngio nanꞌñeen na conanꞌcüenonhan xoquituꞌñeen na ja ncjöquiꞌndyihanꞌ ndëë ntyjëëhë na vantyja nꞌonhan Jesucristo na mꞌanhan juu tsjoonꞌñeen.  
\v 27 Ya jndyi jnanꞌtiuhan na contꞌahan na nndaꞌ ngꞌe chojnanhan ndëë nnꞌan Israel. Chojnanhan ndëë nanꞌñeen ngꞌe ntyja ꞌnaan nanꞌñeen tyeꞌ na tondye jndyeehan jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, nque nanꞌñeen na mañoon tsjan nnꞌan conduihan, chojnanhan na quitejndeihan ntyjehan nnꞌan Israel ꞌnan na itsitjahanꞌ nanꞌñeen.  
\v 28 Mangꞌe joꞌ, nque nnꞌan Jerusalén, vi na jndë tyꞌonhan cüenta joo sꞌon na jndë jnanꞌtjon nanꞌñeen, yajoꞌ ngüenön jndyëë na mꞌanhoꞌ nato na jö ndyuaa España.  
\v 29 Ndoꞌ mavaaꞌ ya cüii tsꞌön, xjen na nguë quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ninncüii tꞌman ndyio Cristo jnꞌaan ꞌoꞌ yo ja.   
\p
\v 30 ꞌOꞌ ntyjë, ngꞌe na vengiohoꞌ nquii ta Jesucristo ndoꞌ na incyaa Espíritu Santo na conanꞌvengiohoꞌ ja, joꞌ macꞌan vi nayaꞌñeen ndëëhoꞌ na quitquen yantyihoꞌ na nnanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja njan na quitejndei jon ja.  
\v 31 Ngꞌe juu ndyuaa Judea mꞌan nnꞌan na tyiꞌcovantyja nꞌonhan Jesucristo. Mangꞌe na nndaꞌ, tsoñꞌenhoꞌ quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌninncyaa jon na ntꞌuehan ja. Ndoꞌ mantyi quitanhoꞌ nnon jon na joo ntyjëëhë na vantyja nꞌon na mꞌanhan Jerusalén, ngaveeꞌ ngiohan na ncyꞌonhan cüenta joo xoquituꞌñeen na jöyꞌön ndëëhan.  
\v 32 Ndoꞌ vi na jndë tui na nndaꞌ, xengꞌe na nquii Tyoꞌtsꞌon ntꞌue tsꞌon jon, nguë na mꞌanhoꞌ yo na neiinꞌ jndyi tsꞌön, ndoꞌ na ncꞌön quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ntsiteinhanꞌ ñuan njan chaꞌvijon tsꞌan na ivajndyee.  
\v 33 Nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin na tajñuaanꞌ tsꞌonhin, macꞌan nnon jon na nninnquiiꞌchen cꞌoon jon yo tsoñꞌenhoꞌ. Mantyjantyi joꞌ ro jñꞌoon na matsjö ndëëhoꞌ.   
\c 16  
\s1 Incyaa Pablo tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan na vajnaanꞌ jon  
\p
\v 1 Yo ntꞌö juu ntyjëhöꞌ tsanscu Febe, matscüenön tsonvahin na mꞌanhoꞌ. Ityeꞌntjon jon nnon Jesucristo quiiꞌ tmaanꞌ nnꞌan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na mꞌanhan tsjoon Cencrea.  
\v 2 Ngꞌe na vengiohoꞌ ta Jesús, yo xueeꞌ nquii jon cyꞌonhoꞌ cüenta Febe chaꞌxjen na chuhanꞌ na jaa nnꞌan cüentaaꞌ Cristo cyꞌön cüenta ntyjëëhë na iquen Tyoꞌtsꞌonhan cüentaaꞌ jon. Quitejndeihoꞌ Febeꞌñeen minꞌcya ro ꞌnan na itsitjahanꞌhin ngꞌe mantyi nquii jon jndye nnꞌan jndë itixeeꞌ jon, ndoꞌ mantyi ncö.   
\p
\v 3 Ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon ntyjë Priscila yo saaꞌ juu Aquila. Joohan conanꞌjonhan tsꞌian ꞌnaanꞌ Cristo Jesús yo ja.  
\v 4 Tañoonꞌhan ja ncüii naviꞌ tꞌman na tquenön na mavaa xjen na ntscueeꞌhanꞌ ja. Min chito xiaꞌntyi ninncö na mancya na ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhin, ncüii cüii tmaanꞌ nnꞌan na vantyja nꞌonhan Jesús quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na chito conduihan tsjan nnꞌan Israel, mantyi coninncyahin na ya jon ntyja ꞌnaanꞌ Priscila yo ninꞌAquila.  
\v 5 Ndoꞌ ncyahoꞌ tsꞌon njan ndëë tmaanꞌ nnꞌan na covancüii vꞌaahin na conanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Mantyi juu ntyjë Epeneto na viꞌntyjii jahin, ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon juu. Manquii jon tsan na vejndyee na tëntyja tsꞌon jon Jesucristo ndyuaa Asia.  
\v 6 Ndoꞌ mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon ntyjë María, jndye vaa na totyentjon jon nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhoꞌ.  
\v 7 Mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon juu Andrónico yo ninꞌJunias. Joohin ninncüii ndyuaa ndoꞌ maninjuu tsjan na tui ja yohan. Tojnanꞌ tomꞌanhan vancjo yo ja. Tꞌman conduihan quiiꞌ ntꞌan nque nnꞌan na tji Jesucristo na iꞌua jon tsꞌian ndëëhan na cotsayꞌonhan juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon. Vitjachen na ngantyja tsꞌön Cristo, ndoꞌ joohan mancüiixjen jndë vantyja nꞌonhan jon.   
\p
\v 8 Ventyji ja juu ntyjë Ampliato na vantyja tsꞌon jon Cristo. Ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon jon.  
\v 9 Ndoꞌ mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon juu Urbano, itejndei tsanꞌñeen já tsꞌian ꞌnaanꞌ Cristo Jesús ndoꞌ mantyi nnon Estaquis na viꞌntyji jndyihin.  
\v 10 Mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon nquii Apeles ngꞌe jndye jnda jndë siꞌman juu na conduihin tsꞌan na vantyja tsꞌon juu Cristo. Ndoꞌ majoꞌntyi ncyahoꞌ tsꞌon njan ndëë nnꞌan vaaꞌ Aristóbulo.  
\v 11 Mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon juu ntyjë Herodión. Tuihin tsjan nnꞌan na maninjuu tyuaa na tui ja. Ndoꞌ majoꞌntyi ndëë nnꞌan vaaꞌ Narciso na vantyja nꞌonhan Jesucristo.  
\v 12 Ndoꞌ mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon ntyjë tsanscu Trifena yo Trifosa. Conanꞌchonhan na cotyentjonhan nnon Cristo. Ndoꞌ mantyi nnon ntyjë tsanscu Pérsida na njon jndyihin nchji. Jndye tsꞌian ꞌnaanꞌ ta Jesús itsꞌaa jon.  
\v 13 Ndoꞌ mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon Rufo, tꞌman conduihin quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na vantyja nꞌonhan Jesucristo. Mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon ndyee jon. Totixeeꞌ jon ja na chaꞌvijon jnda nquii jon.  
\v 14 Mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon Asíncrito yo Flegonte, yo Hermes, ndoꞌ nnon Patrobas yo Hermas ndoꞌ mantyi yo ninꞌnque ntyjëëhë na mꞌanhan yo joohan.  
\v 15 Mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan nnon Filólogo yo Julia. Mantyi Nereo yo tsanscu tyje nquii juu, mantyi nnon Olimpas yo ninꞌtsoñꞌen ntyjëëhë na vantyja nꞌonhan Cristo na mꞌanhan yo joohan.   
\p
\v 16 Nquehoꞌ quindyotsꞌaahoꞌ ntyjehoꞌ na ncyahoꞌ tsꞌonhin. Tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan joo njoonmin na cotsantyjahan yo xueeꞌ Jesucristo, conanꞌcüanonhan tsꞌon ꞌnaanhan ndëëhoꞌ.   
\s1 Jñꞌoon na matsꞌia na itsiquiꞌmaanꞌ Pablo  
\p
\v 17 ꞌOꞌ ntyjë, matsiquiꞌmanꞌhoꞌ na quitquen ya yahoꞌ cüenta ntyja ꞌnaan nnꞌan na cotyiꞌhan chon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Jnan joohin na tyiꞌcüejon conanꞌtiuhoꞌ yo ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon Jesucristo, ata ñꞌen ntyjehoꞌ na conanꞌtjahin nnon Tyoꞌtsꞌon. Joo nanꞌñeen mañoon jñꞌoon conanꞌmanhin ndëëhoꞌ, chito chaꞌxjen juu jñꞌoon na jndë tyꞌonhoꞌ cüenta. Tavinanꞌtjonꞌhoꞌ yohin.  
\v 18 Ngꞌe chito conanꞌquindë nanminꞌ chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon ta Jesucristo na cotyentjön nnon jon. Joohin xiaꞌntyi cotsamꞌanhan ntyja ꞌnaanꞌ na ntꞌue nꞌon siꞌtsꞌo ꞌnaanhin. Conanꞌneinhan jñꞌoon nanncooꞌ ndëëhoꞌ na itsiquinjonhanꞌ ꞌoꞌ, yo juu jñꞌoonꞌñeen conanꞌviꞌnnꞌanhin nnꞌan na tyiꞌjndaꞌ nquen.  
\v 19 Tsoñꞌen nnꞌan jndë macondyehin nchu vaa na conanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na conanꞌyꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, joꞌ na coquioo na nën ntyja ꞌnaanhoꞌ. Majoꞌ min na nndaꞌ vaa, ntꞌue tsꞌön na cꞌonhoꞌ na jndaꞌ nquehoꞌ na quintꞌahoꞌ ncüii cüii nnon ꞌnan naya, chito ꞌnan tyia.  
\v 20 Ee xe na aa nnanꞌvehoꞌ jñꞌoonvaꞌ, ya joꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin na tajñuaanꞌ tsꞌonhin, cje ro ntsꞌaa jon na ntantjonñꞌenhoꞌ yo juu yutyia Satanás. Nquii Jesucristo na ityeꞌntjon jon jaa, quitejndei jon ꞌoꞌ.   
\p
\v 21 Juu ntyjëëhë Timoteo na itsijonhin tsꞌian ꞌnaanꞌ Jesucristo na matsꞌa, incyaa jon tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëëhoꞌ. Mantyi juu Lucio, yo Jasón yo ninꞌSosípater, coninncyahan tsꞌon ꞌnaanhan ndëëhoꞌ, joohin nnꞌan na ninncüii ndyuaa na tuihin yo ja.   
\p
\v 22 Maja Tercio macüji tsonvahin jñꞌoon ꞌndyo Pablo. Mantyi mancya tsꞌon njan ndëëhoꞌ na conanꞌjonhoꞌ yo jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo.   
\p
\v 23 Juu Gayo incyaa jon tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëëhoꞌ. Itixeeꞌ jon ja ntjoohin vaaꞌ jon, ndoꞌ majuu vꞌaavahin covancüi tmaanꞌ nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan Jesucristo. Ndoꞌ Erasto incyaa jon tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëëhoꞌ, juu jon tsꞌan na itsue sꞌon cüentaaꞌ tsjoonvahin tsjoon Corinto. Ndoꞌ mantyi nquii juu ntyjë Cuarto incyaa jon tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëëhoꞌ.  
\v 24 Nquii Jesucristo na ityentjon jon jaa, macꞌan nnon jon na tꞌman quityio jon jnꞌaanhoꞌ. Quindui na nndaꞌ.   
\s1 Jñꞌoon na matsꞌia na itsitꞌmaanꞌ Pablo Tyoꞌtsꞌon  
\p
\v 25 Nanꞌxuan jaa na quinanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Nquii jon vaa najndei tsixuan jon na ninncyaa jon na ngüentyjeeꞌ tyenhoꞌ na tonnon jon xengꞌe juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Jesucristo na siꞌman jonhanꞌ nnön na mancyahanꞌ ndëë nnꞌan, nquii jon na ityeꞌntjon jon jaa. Jñꞌoon nayavahin, vitjachen na nguaa tsonnangue, nquii Tyoꞌtsꞌon sijndaꞌ jon na nnanꞌnein nnꞌanhanꞌ, juu jñꞌoonꞌñeen tyíꞌcondye nnꞌanhanꞌ ndyu na toxenꞌchen.  
\v 26 Majoꞌ naneinhin, yo ntyja ꞌnaanꞌ joo jñꞌoon na tji nnꞌan tivio na tonduehan nchu vaa ꞌnan na sijndaꞌ jon na nguaa, itsiꞌman jndyoyu jon jñꞌoonꞌñeen ndëë. Condui na nndaꞌ ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon na manchaꞌ xjen mꞌaan jon, icoꞌxen jon na quinduihanꞌ. Mangꞌe joꞌ juu jñꞌoon nayavahin covineinhanꞌ ndëë nnꞌan ncüii cüii tsonnangue chaꞌ ndëë ngantyja nꞌonhan Cristo ndoꞌ ndëë nnanꞌquindëhan tonnon Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 27 Nquii Tyoꞌtsꞌon ninncüiihin. Juu jon taquintyja na jndaꞌ xquen jon. Ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, tsoñꞌen nnꞌan ninnquiiꞌchen quinanꞌtꞌmaanꞌhan jon. Quindui na nndaꞌ.