\id MRK  
\h San Marcos 
\toc1 Jñꞌoon Naya Ntyja ꞌNaanꞌ Jesucristo Na Tji Marcos 
\toc2 San Marcos 
\mt1 Jñꞌoon Naya Ntyja ꞌNaanꞌ Jesucristo Na Tji Marcos  
\c 1  
\s1 Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, toninncyaa jon jñꞌoon  
\r (Mt 3:1-12; Lc 3:1-9, 15-17; Jn 1:19-28)  
\p
\v 1 Ndö cotyeꞌ juu jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo na conduihin jnda Tyoꞌtsꞌon.  
\v 2 Chaꞌxjen juu jñꞌoon na chuuꞌ nnon juu tson na tji Isaías, tsan na totsinin jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ nchu vaa ꞌnan na nguaa. Chaꞌvijon nquii Tyoꞌtsꞌon itsinin jon nnon jnda jon Jesucristo. Itso jon:  
\q1 Quenꞌ cüenta, na tonnonꞌ majñön nquii tsꞌan na nninncyaa jñꞌoon ntyja njan.  
\q1 Juu jon ntsijndaꞌ nato na ncjaꞌ.  
\v 3 Juu tsanꞌñeen nninncyaa jñꞌoon ndëë nnꞌan na ngancüihan ndyuaa naijon tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan. Ngitso jon:  
\q1 “Quinanꞌjndaꞌhoꞌ juu nato na nndyo nquii tsꞌan na conduihin na coꞌxen jon nnꞌan. Quinanꞌquinaanhoꞌ nato jndyoyu na ncja jon.”  
\m Manndaꞌ itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 4 Chaꞌxjen na itso Tyoꞌtsꞌon na ncüjeeꞌ tsꞌan na ninncyaa jñꞌoonꞌ jon, juu Juan tyjeeꞌ jon ndyuaa naijon tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan. Toninncyaa jon jñꞌoon na quintꞌë nnꞌan, chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na contcüeꞌ nꞌonhan jnan nanꞌxuanhan na ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnanhan.  
\v 5 Nnꞌan na mꞌan ninvaa ndyuaa Judea jnduiꞌhan na toꞌohan naijon tomꞌaan juu Juanꞌñeen. Mantyi ñꞌen nnꞌan tsjoon Jerusalén, jnduiꞌhan, tyꞌehan naijon na tomꞌaan jon. Ndoꞌ vi na jndë tjiꞌ jndyoyuhan jnanhan, yajoꞌ ncüii ro cüiihan siquindëëꞌ Juanꞌñeen joohan quiiꞌ ndaa jndaa Jordán.   
\p
\v 6 Ndoꞌ ndiaa na tocüe tsanꞌñeen jndëhanꞌ yo sooꞌ camello, ndoꞌ tsiaaꞌ jon toquityen tjan, ndoꞌ tocüaꞌ jon quintcandyueꞌ, ndoꞌ toꞌu jon tsionꞌ quintyꞌi jndëë.  
\v 7 Ndoꞌ toninncyaa jon jñꞌoon ndëë nanꞌñeen, totso jon:  
\p —Na toxꞌën ndyontyja ncüii tsꞌan na tꞌmanntyichen conduihin, chichen ja. Min tyiꞌquinjon ja na veꞌ na ngüangiö na ntsiquinꞌan tjan na tyen ntcoonꞌ jon.  
\v 8 Ja matsiquintꞌëhoꞌ yo ndaatioo, majoꞌ juu jon ntsiquindëëꞌ jon ꞌoꞌ yo nquii Espíritu Santo.”  
\p Nndaꞌ jñꞌoon tyincyaa juu Juanꞌñeen.   
\s1 Jndëëꞌ Jesús  
\r (Mt 3:13-17; Lc 3:21-22)  
\p
\v 9 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen jnan Jesús tsjoon Nazaret ndyuaa Galilea. Tueeꞌ jon naijon mꞌaan juu Juanꞌñeen jndaa Jordán, ndoꞌ joꞌ siquindëëꞌ jon juu Jesús.  
\v 10 Ndoꞌ juu xjen na jnduiꞌ Jesús quityquiiꞌ juu jndaaꞌñeen, jndyiaaꞌ jon na jnaan tsjöꞌndue naijon na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon. Juu xjenꞌñeen tityincyooꞌ Espíritu Santo, chaꞌvijon ncüii quituꞌ, jndyocue jon nacjooꞌ Jesús.  
\v 11 Ndoꞌ ticꞌuaa ncüii jndye na tondye tsjöꞌndue na sinin nquii Tyoꞌtsꞌon, itso jon:  
\p —ꞌUꞌ condui ꞌuꞌ jnda. Tꞌman vaa na viꞌntyji ꞌuꞌ ndoꞌ nën jndyi ꞌUꞌ.”   
\s1 Itsichon yutyia na quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ Jesús  
\r (Mt 4:1-11; Lc 4:1-13)  
\p
\v 12 Ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen sꞌaa Espíritu Santo na cja Jesús ndyuaa na tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan.  
\v 13 Ndoꞌ joꞌ tomꞌaan jon vennꞌan xuee. Ndoꞌ juu yutyia totsichon yantyi juu na quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ Jesús na quitsitjahin nnon nquii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ tomꞌaan Jesús quiiꞌ ntꞌan quiooꞌ ncyaa. Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen, nque ángeles na cotyentjon nnon Tyoꞌtsꞌon squehan na tixeeꞌhan jon.   
\s1 Ndyuaa Galilea taꞌ Jesús na toninncyaa jon jñꞌoon  
\r (Mt 4:12-17; Lc 4:14-15)  
\p
\v 14 Ndoꞌ vi na jndë tyꞌon nanmꞌannꞌian juu Juanꞌñeen na tyiꞌhan jon vancjo, yajoꞌ jnduiꞌ Jesús juu ndyuaaꞌñeen, tja ntcüeꞌ jon ndyuaa Galilea. Ndoꞌ joꞌ toninncyaa jon jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 15 Totso jon:  
\p —Juu xjen na ninncya nnꞌan na nquii Tyoꞌtsꞌon ntyeꞌntjon jonhan ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhan, jndë tueeꞌ xjenhanꞌ. Ngꞌe joꞌ quintcüeꞌ nꞌonhoꞌ jnanhoꞌ, ndoꞌ cantyja nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon.”   
\s1 Tqueenꞌ Jesús ninnque nnꞌan na cotjiꞌ quintcaa  
\r (Mt 4:18-22; Lc 5:1-11)  
\p
\v 16 Ndoꞌ viochen xjen na venon Jesús ꞌndyo ndaandue Galilea, jndyiaaꞌ jon tsan na jndyu Simón. Ijuꞌ tsanꞌñeen tsquiꞌtsan quityquiiꞌ ndaandueꞌñeen yo tyje jon na jndyu Andrés, ngꞌe ninnquiiꞌ juu tsꞌian na contꞌahan na cotjiꞌhan quintcaa.  
\v 17 Tꞌman Jesús joohan, tso jon ndëëhan:  
\p —Quindyonanꞌjonhoꞌ yo ja ndoꞌ ja ntsꞌa na nnanꞌtjonhoꞌ nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 18 Ndoꞌ joohan ninñoonꞌ jntyꞌehan ntquiꞌtsan ꞌnaanhan, tyenanꞌjonhan yo Jesús.   
\p
\v 19 Ndoꞌ tjantyi jon chjochen. Joꞌ jndyiaaꞌ jon Jacobo yo tyje juu Juan, tyehan jndyu Zebedeo. Mꞌanhan quityquiiꞌ vꞌaandaa ꞌnaanhan na cotaꞌyahan ntquiꞌtsan ꞌnaanhan.  
\v 20 Ndoꞌ majoꞌntyi ninñoonꞌ tꞌman Jesús joohan. Ndoꞌ juu tyehan jntyꞌehan jon quityquiiꞌ juu vꞌaandaaꞌñeen yo ninꞌmoso ꞌnaanhan, joꞌ tyenanꞌjonhan yo Jesús.   
\s1 Ncüii tsansꞌa na tsixuan jndyetyia  
\r (Lc 4:31-37)  
\p
\v 21 Ndoꞌ joꞌ squehan tsjoon Capernaum. Juu xjen na tueeꞌ xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos, taqueeꞌ Jesús vatsꞌon ꞌnaan nanꞌñeen. Taꞌ jon na siꞌman jon ndëë nnꞌan na tëncüi joꞌ.  
\v 22 Majoꞌ jñꞌoon na tyincyaa jon, ndicueeꞌ na ncüaaꞌ nꞌonhan juuhanꞌ ngꞌe siꞌman jon chaꞌxjen ncüii tsꞌan na tsixuan na iquen xjen, ngꞌe joo jñꞌoon na siꞌman jon njonntyichenhanꞌ, tachi chaꞌxjen joo jñꞌoon na concya nque nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen nquii Moisés.  
\v 23 Ndoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tëncüi juu vatsꞌonꞌñeen, joꞌ mꞌaan ncüii tsꞌan na tsixuan juu jndyetyia. Juu jndyetyiaꞌñeen, sꞌaahanꞌ na jndei sixuaa tsanꞌñeen.  
\v 24 Itso juu:  
\p —ꞌUꞌ Jesús na jnanꞌ tsjoon Nazaret, ¿Nin tsꞌian na matyiiꞌ ꞌuꞌ yo ntyja nján? ¿Aa jndyoꞌ na ntsiquitsuꞌ já? Ja mavaaꞌ ya tsꞌön nin condui ꞌuꞌ. Ja ntyji na condui ꞌuꞌ ñuan nquiiꞌ na jnanꞌ na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 25 Majoꞌ juu Jesús, sityiaꞌ jon juu jndyetyiaꞌñeen. Itso jon nnon juu:  
\p —Machen ꞌndyoꞌ, quinduiꞌ tyquiiꞌ tsꞌon tsanvahin.   
\p
\v 26 Ndoꞌ juu xjen na jnduiꞌ juu jndyetyiaꞌñeen, sꞌaahanꞌ na tueꞌquiso tsanꞌñeen ndoꞌ jndei sixuaa juu.  
\v 27 Ndoꞌ joo nanꞌñeen na jntyꞌiahan na tui na nndaꞌ, vacue mꞌaanꞌ nꞌonhan. Ndoꞌ joꞌ totaꞌxeeꞌhan ndëë ntyjehan, jnduehan:  
\p —Joo jñꞌoon na incyaa tsanvaꞌ, ¿Nin tsiquindyihanꞌ? Ee joo jñꞌoonꞌñeen tyiꞌcüajonhanꞌ yo jñꞌoon na condyëë na conanꞌman nnꞌan ndëë. Ee juu jon ata iquen jon xjen joo yotyiahinꞌ ndoꞌ cotaꞌngueeꞌhanꞌ jñꞌoon na icoꞌxen jon.   
\p
\v 28 Ngꞌe na ndöꞌ vaa na sꞌaa Jesús, joꞌ tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan ndyuaa Galilea, quintyja quintyja tonanꞌneinhan ndëë ntyjehan ntyja ꞌnaanꞌ jon.   
\s1 Sinꞌman Jesús tsanscu xeenꞌ Simón Pedro  
\r (Mt 8:14-15; Lc 4:38-39)  
\p
\v 29 Ndoꞌ xjen na jnan Jesús juu vatsꞌonꞌñeen, juu Jacobo yo ninꞌJuan, jnanꞌjonhan yohin, tyꞌehan vaaꞌ Simón yo tyje juu na jndyu Andrés.  
\v 30 Ndoꞌ juu tsanscu xeenꞌ Simón, vaa juu cjooꞌ jndu na iyꞌoon tjuenꞌhin. Joꞌ jnduehan nnon Jesús na viiꞌ juu tsanscuꞌñeen.  
\v 31 Ndoꞌ nquii Jesús, sindyooꞌhin nnon tsanꞌñeen, tꞌuii jon vi ntyjaaꞌ ntꞌö juu, sue jonhin na vaa juu cjooꞌ jnduꞌñeen. Ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen jndya tjuenꞌhin. Joꞌ jnanꞌquintyja juu, taꞌ juu, sijndaꞌ juu ꞌnan na tcüaꞌhan.   
\s1 Jndye nnꞌan vꞌi sinꞌman Jesús  
\r (Mt 8:16-17; Lc 4:40-41)  
\p
\v 32 Ndoꞌ vi na jndë tua ndoꞌcüjioonꞌ, nque nnꞌan na mꞌan juu tsjoonꞌñeen jndyochohan tsoñꞌen ntyjehan nnꞌan na vꞌi. Mantyi yo nnꞌan na mꞌaan jndyetyia quityquiiꞌ nꞌon na quitsinꞌman Jesús joohan.  
\v 33 Ndoꞌ nnꞌan juu tsjoonꞌñeen, tsoñꞌenhan tëncüihan ꞌndyo juu vꞌaaꞌñeen.  
\v 34 Ndoꞌ jndye nnꞌan na jndye nnon ntycu na cotjonhan, sinꞌman Jesús joohan. Ndoꞌ mantyi nnꞌan na nanꞌxuan jndyetyia na ñꞌenhan joꞌ, tjiꞌ jon jndyetyiaꞌñeen quiiꞌ nꞌonhan, min tyíꞌncyaa jon na nanꞌnein jndyetyiaꞌñeen ngꞌe mangio jndaꞌhan nin condui jon.   
\s1 Toninncyaa Jesús jñꞌoon naya ndëë nnꞌan ndyuaa Galilea  
\r (Lc 4:42-44)  
\p
\v 35 Vitjachen na nonnco ncüiichen xuee, ninvaa jaanchen jnanquintyja Jesús, jnduiꞌ jon juu vꞌaaꞌñeen. Tja jon ncüii joo naijon na tannꞌan cꞌoon na ntsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 36 Majoꞌ juu Simón yo ntyje juu, tentyjahan naxenꞌ Jesús na cojntꞌuehan jon.  
\v 37 Ndoꞌ xjen na jndiohanhin, jnduehan nnon jon:  
\p —Tsoñꞌen nnꞌan cojntꞌuehan ꞌuꞌ.   
\p
\v 38 Majoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Cja ncꞌö mañoon njoon na ndyo ndyo chaꞌ mantyi nndëë nninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nanꞌñeen, ngꞌe majuu tsꞌian na jndyö.   
\p
\v 39 Joꞌ tomandyiꞌ Jesús njoon ndyuaa Galilea. Toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaan nnꞌan judíos joo njoonꞌñeen. Ndoꞌ quiiꞌ ntꞌan nque nnꞌan njoonꞌñeen, ñꞌen nnꞌan na nanꞌxuanhan jndyetyia. Joꞌ tjiꞌ jonhanꞌ quiiꞌ nꞌon nanꞌñeen.   
\s1 Sinꞌman Jesús tsꞌan na chu ndöꞌ cotöꞌ  
\r (Mt 8:1-4; Lc 5:12-16)  
\p
\v 40 Ndoꞌ ncüii tsꞌan na chu ndöꞌ cotöꞌ, tyjeeꞌnon juu na mꞌaan Jesús. Tcoꞌxtye tsanꞌñeen tonnon jon. Tcan juu vi nayaꞌñeen, tso juu:  
\p —Nndaꞌ ta, xe na aa ntꞌue tsonꞌ, ndëë ntsinꞌmanꞌ ja.   
\p
\v 41 Tyꞌoon Jesús na ndyiaꞌ ro tsanꞌñeen nchjii jon, tyio jon ntꞌö jon cjooꞌ juu. Tso jon:  
\p —Manndaꞌ ntꞌue tsꞌön, cꞌonꞌ na jndë jnꞌmanꞌ.   
\p
\v 42 Ndoꞌ xjen na tso jon na nndaꞌ, majuuntyi xjenꞌñeen jnꞌman juu.  
\v 43-44 Ndoꞌ siquiꞌmaanꞌ Jesús tsanꞌñeen, tso jon:  
\p —Minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌntsuꞌ yo ꞌnan na sꞌa ꞌuꞌ. Majoꞌ nanein cjaꞌ na mꞌaan juu tyee cüenta jaa nnꞌan judíos. Ndoꞌ juu quiooꞌ na itso nquii Moisés na ninncya nnꞌan na jndë jnꞌman, ncyaꞌ oꞌ nnon juu tyeeꞌñeen chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ ndëë nnꞌan na jndë ntjo ya ntcüeꞌ ꞌuꞌ ꞌnan na toquenoonꞌ.  
\p Nndaꞌ jñꞌoon siquiꞌmaanꞌ Jesús tsanꞌñeen. Jndë joꞌ jñon jonhin na cja juu.   
\p
\v 45 Majoꞌ juu tsanꞌñeen, jnduiꞌ juu. Ndoꞌ nato na tja juu, ndoꞌvanjan totsiquindyi juu nnꞌan nchu vaa ꞌnan na tjon juu. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ sꞌaa juu, iscuꞌhanꞌ na ngaqueeꞌ Jesús quityquiiꞌ njoonꞌñeen. Tsojnaanꞌ joꞌ, tomꞌaan jon quiiꞌ jndëë, ndoꞌ nnꞌan na tonan ncüii cüii tsjoon, majndyehan totsquehan na mꞌaan jon joꞌ.   
\c 2  
\s1 Sinꞌman Jesús ncüii tsꞌan na ntjein ngꞌee  
\r (Mt.9:1-8; Lc 5:17-26)  
\p
\v 1 Jndëcya vendye xuee, ndoꞌ tyjeeꞌ ntcüeꞌ Jesús tsjoon Capernaumꞌñeen. Ndoꞌ ticꞌuaa jñꞌoon na jndë mꞌaan nndaꞌ jon vꞌaa na mancüiixjen tocüjeeꞌ jon.  
\v 2 Ndoꞌ jndye jndyi nnꞌan na tëncüi joꞌ. Ndoꞌ juu vꞌaaꞌñeen tooꞌchenhanꞌ mꞌan nnꞌan, min tandicüinon mañoon ntyjehan quityquiiꞌhanꞌ. Ndoꞌ tyincyaa Jesús jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nanꞌñeen.  
\v 3 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen squenon ninnque caꞌ nnꞌan, yꞌonhan ncüii tsanviiꞌ na ntjein ngꞌee.  
\v 4 Ndoꞌ tsojnaanꞌ na jndye jndyi nnꞌan na mꞌanhanꞌ, joꞌ na ndiquindëë na ntsquehan yo juu tsanꞌñeen naijon mꞌaan Jesús. Ngꞌe na nndaꞌ, tyevahan cjooꞌ vꞌaaꞌñeen, jnanꞌcjohan tsueꞌ xquenhanꞌ, ndoꞌ joꞌ jnanꞌcüenonhan juu tsanviiꞌñeen naijon na mꞌaan Jesús na ninvaa vaa juu cjooꞌ tsueꞌhin.  
\v 5 Ndoꞌ nquii Jesús, vi na jndë jndyiaaꞌ jon na vantyja nꞌon nanꞌñeen jon, itso jon nnon juu tsanviiꞌñeen:  
\p —ꞌUꞌ jnda, ja matsitꞌman tsꞌön ꞌuꞌ tsoñꞌen jnan tsixuanꞌ.   
\p
\v 6 Ndoꞌ joꞌ mꞌan vendye nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen nquii Moisés. Xjen na jndye nanꞌñeen juu jñꞌoonꞌñeen na tso Jesús, jnanꞌtiuhan quiiꞌ nꞌonhan:   
\p
\v 7 “¿Ndu na ndöꞌ vaa jñꞌoon na itsinin tsanvahin? Jñꞌoon na itsinin juu, itscüejnaanꞌhanꞌ Tyoꞌtsꞌon na ijuꞌcjehanꞌhin. Ee taꞌnan tsꞌan nndëë ntsitꞌman tsꞌon jnan na nanꞌxuan nnꞌan, xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon condëë itsꞌaa jonhanꞌ.”  
\p Ndöꞌ vaa jñꞌoon na jndue nanꞌñeen.  
\v 8 Ndoꞌ nquii Jesús, taaꞌ tsꞌon jon na nndaꞌ vaa na conanꞌtiuhan nacjooꞌ jon. Joꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan:  
\p —¿Ndu na ndöꞌ vaa na cotjiꞌhoꞌ cüenta?  
\v 9 ¿Nin tsꞌan nchjito na aa ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na matsjö, joꞌ condui ja na ntsitꞌman tsꞌön tsꞌan na tsixuan jnan? Majoꞌ xe na aa ntsjö nnon tsanvahin na quinanquintyja juu, ndoꞌ quitsintcüii juu tsueeꞌ juu, cja juu vaaꞌ juu, yajoꞌ ntsiꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ na majoꞌ condui ja.  
\v 10 Majoꞌ chaꞌ quitsiꞌman nquiihanꞌ ndëëhoꞌ na condui ja tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, na mayuuꞌ tsixuan na ntsitꞌman tsꞌön nnꞌan jnan na nanꞌxuanhan, yajoꞌ tso jon nnon tsanviiꞌñeen:   
\p
\v 11 —ꞌUꞌ ntyjë matsjö nnonꞌ, quinanquintyjaꞌ, quitsintcüiꞌ tsueꞌ, ndë cjaꞌ vaꞌ.   
\p
\v 12 Ndoꞌ jnanquintyja tsanꞌñeen, sue juu tsueeꞌ juu, jnduiꞌ juu quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen. Ndoꞌ joohan, vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan na tui na nndaꞌ, ndoꞌ mantyi tyincyaahanꞌ na neinhan. Taꞌhan tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Jnduehan:  
\p —Nquii Tyoꞌtsꞌon, vaa tꞌman conduihin. Minꞌjon tacojntyꞌia na ndui ncüii nnon ꞌnan chaꞌxjen juu ꞌnan na tui naneinhin.   
\s1 Iqueenꞌ Jesús Leví  
\r (Mt 9:9-13; Lc 5:27-32)  
\p
\v 13 Ndë joꞌ tja ntcüeꞌ Jesús ꞌndyo ndaandue Galilea. Joꞌ squenon ncüii tmaanꞌ nnꞌan na mꞌaan jon. Ndoꞌ joꞌ tyeꞌ tyincyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nanꞌñeen.  
\v 14 Jndë joꞌ tja nndaꞌ jon juu tsjoon Capernaum. Ndoꞌ viochen xjen na venon jon joꞌ, jndyiaaꞌ jon tsan na jndyu Leví, jnda Alfeo. Vaquityen juu mesa na ique juu sꞌon cüentaaꞌ tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tsjoon Roma. Itso Jesús nnon Levíꞌñeen:  
\p —Quindyotsijon ꞌuꞌ yo jñꞌoon na mancya.  
\p Ndoꞌ joꞌ jnanquintyja juu, tëtsijonhin yo jon.   
\s1 Sijñꞌoonꞌ Leví na tcüaꞌ Jesús  
\p
\v 15 Ndoꞌ juu Levíꞌñeen, tꞌman juu Jesús na chi ncja jon vaaꞌ juu yo nnꞌan na cotsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon na ntcüaꞌhan. Ndoꞌ joꞌ ñꞌen vendye nnꞌan na majoꞌntyi cotyehan sꞌon cüentaaꞌ tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tsjoon Roma, ndoꞌ mantyi yo nnꞌan na tyiꞌquinanꞌjñꞌoonꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen nquii Moisés. Ee jndye jndyi nnꞌan cotsantyja naxenꞌ Jesús.  
\v 16 Ndoꞌ majoꞌntyi mꞌan nnꞌan na tonanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui ndyu na toxenꞌchen. Joo nanꞌñeen totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncya nnꞌan tmaanꞌ na jndyu fariseos. Totquenchen nanꞌñeen cüenta na tcüaꞌ Jesús yo joo nanꞌñeen na totye sꞌon ndoꞌ mantyi yo nnꞌan na tyiꞌquinanꞌjñꞌoonꞌhin nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, taꞌxeeꞌhan ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa Jesús, jnduehan ndëë nanꞌñeen:  
\p —Cüa juu tsꞌan na itsiꞌman ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, icüaꞌ jon ndoꞌ iꞌu jon yo nanminꞌ. Tyiꞌquichuhanꞌ na itsꞌaa jon na nndaꞌ.   
\p
\v 17 Ndoꞌ juu Jesús, jndyii jon na jndue nanꞌñeen na nndaꞌ. Joꞌ itso jon ndëëhan:  
\p —Itsijonhanꞌ ja chaꞌna ncüii ndoto. Juu tsanꞌñeen, tachi nnꞌan yꞌa na vancyaa jon nasi. Juu jon nnꞌan vꞌi vaquindyiaaꞌ jon. Ja chito jndyö na ntcꞌën nnꞌan na conduehan na nquehan na ya nnꞌanhan na quitsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na mancya. Ja jndyö na macꞌën nnꞌan na covaaꞌ nꞌonhan na nanꞌxuanhan jnan tonnon Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Taxeeꞌ nnꞌan nnon Jesús na ntyjee tsꞌan ꞌnan ꞌndyo juu  
\r (Mt 9:14-17; Lc 5:33-39)  
\p
\v 18 Nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Juan, juu tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, sque nanꞌñeen na mꞌaan Jesús, mantyi yo ninꞌnnꞌan fariseos. Joo nanꞌñeen cotyjehan ꞌnan jndyuehan chaꞌ quitjiꞌ nnꞌan cüenta na jen conanꞌquindëhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ joꞌ jnduehan nnon Jesús na joohin na conanꞌjonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa Juanꞌñeen, cotyjehin ꞌnan jndyuehin, ndoꞌ maninꞌ cüajon contꞌa nnꞌan na nanꞌxuan tmaanꞌ fariseos. Ndoꞌ taxeeꞌ nanꞌñeen nnon Jesús ndu na nque nnꞌan cotsayꞌon yo jñꞌoon na incyaa jon, tyiꞌquityjehan ꞌnan jndyuehan.   
\p
\v 19 Joꞌ tꞌa Jesús, sinin jon jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ndëëhan:  
\p —Joo nnꞌan na conanꞌjonhan juu xjen na ngoco tsansꞌandyua, ¿Aa chuhanꞌ na ntyjehan ꞌnan jndyuehan? Minꞌchjo tyiꞌquichuhanꞌ na ntꞌahan na nnda. Aa chi majndeichen jndyechen ntcüaꞌhan ngꞌe nein jndyihan na coco ntyjehan tsanꞌñeen yo juu yu na ndiscuuꞌ juu.  
\v 20 Majoꞌ mangüentyja xjen na ntjiꞌ nnꞌan nquii ntyjehan tsansꞌaꞌñeen na coco, joꞌ juu xjenꞌñeen joo nnꞌan na conanꞌjon yo juu, ntyjehan ꞌnan jndyuehan. Manndaꞌ itsijonhanꞌ ntyja njan, ngüentyja xjen na ntjiꞌ nnꞌan ja, ndoꞌ juu xjenꞌñeen nque nnꞌan na cotsayꞌonhan jñꞌoon yo ja ntyjehan ꞌnan jndyuehan   
\p
\v 21 “Ndoꞌ mantyi juu ndiaa xco na tyiꞌcotman, min tyiꞌquichuhanꞌ na ncüjaaꞌ tsꞌanhanꞌ ndiaa ntsa ee xe na aa ntsꞌaa tsꞌan na nndaꞌ, yajoꞌ ngatihanꞌ, ndoꞌ na nndaꞌ, ncꞌiooꞌhanꞌ juu ndiaa ntsaꞌñeen, ndoꞌ juu naijon na tꞌiooꞌ ndiaaꞌñeen matꞌmanntyichen na ntꞌiooꞌhanꞌ.  
\v 22 Min tyiꞌquityion tsꞌan ndaa vinon xco tyquiiꞌ ntjan na jndë tindyo, ngꞌe xe na aa ntsꞌaa tsꞌan na nndaꞌ, ndoꞌ juu vinon xcoꞌñeen, ya na ntsiquindeihanꞌ, yajoꞌ joo ntjanꞌñeen ntꞌiooꞌhanꞌ. Ndoꞌ na ndui na nndaꞌ, veꞌ jnꞌaan na tsu juu vinon yo juu ntjanꞌñeen. Ndoꞌ ngꞌe joꞌ, chuhanꞌ na quityion tsꞌan vinon xco ntjan xco.   
\s1 Tsixuan Jesús na quen jon xjen minꞌcya ro xuee  
\r (Mt 12:1-8; Lc 6:1-5)  
\p
\v 23 Ncüii xuee na cotajndyee nnꞌan judíos, nquii Jesús yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tenonhan ncꞌuii nato naijon min ntjon ꞌnaan nnꞌan. Ndoꞌ nque nanꞌñeen na conanꞌjonhan juu jñꞌoon na incyaa jon, taꞌhan cotyjehan xjuꞌ ntquen trigo.  
\v 24 Ndoꞌ joo nnꞌan tmaanꞌ fariseos, vi na tquenhan cüenta na contꞌa nanꞌñeen na nndaꞌ, yajoꞌ jnanꞌjndyehan jndyuehan nnon Jesús. Jnduehan nnon jon:  
\p —Juu jñꞌoon ns tquen Moisés iquenhanꞌ xjen na tyiꞌntꞌa jaa tsꞌian juu xee na cotaꞌjndyëëhë. Majoꞌ quenꞌ yaꞌ cüenta na joo nnꞌan na cotsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na mancya, tyiꞌquintꞌahan na njon juu jñꞌoonꞌñeen.   
\p
\v 25 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —ꞌOꞌ, ¿Aa minꞌjon tyíꞌconanꞌjnꞌaanhoꞌ juu jñꞌoon na itsiquindyihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na sꞌaa nquii David juu xjen na sitjahanꞌ ꞌnan na ntcüaꞌ jon? Juu xjenꞌñeen tꞌoon jon na ninꞌjndoꞌ jon yo ninꞌnnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon.  
\v 26 Juu xjenꞌñeen taqueeꞌ jon vatsꞌon ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Juu ndyuꞌñeen nquii tsan na jndyu Abiatar, juu jon conduihin tyee tque ntyja njanhan nnꞌan judíos. Ndoꞌ juu David jeꞌ, tcan jon ꞌnan na ntcüaꞌhan nnon juu Abiatarꞌñeen. Ndoꞌ mantyi tyincyaa tsanꞌñeen tyooꞌ na jndë tquen nnꞌanhanꞌ cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtson. Ndoꞌ tcüaꞌ David juu tyooꞌñeen ndoꞌ majoꞌntyi nque nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yohin. Ndoꞌ juu tyooꞌñeen. chito veꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ndëë na ntcüaꞌhanꞌ. Xiaꞌntyi nque ntyeeꞌñeen vanaan na ntcüaꞌhinhanꞌ. Majoꞌ min na nndaꞌ sꞌaa David, taꞌnan tso Tyoꞌtsꞌon na sitjahin.   
\p
\v 27 Ndoꞌ itsontyichen Jesús ndëë joo fariseosꞌñeen:  
\p —Nquii Tyoꞌtsꞌon tquen jon xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan chaꞌ quitejndeihanꞌ joohan, chito tquen jon nnꞌan na veꞌ quintꞌahan na njonchen juu xueeꞌñeen.  
\v 28 Ngꞌe joꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën nnꞌan, condui ja na quën xjen nchu vaa ꞌnan na quintꞌa nnꞌan juu xuee na cotaꞌjndyëëhë.   
\c 3  
\s1 Sinꞌman Jesús tsꞌan na tatei ntꞌö vi ntyja  
\r (Mt 12:9-14; Lc 6:6-11)  
\p
\v 1 Ndoꞌ taqueeꞌ nndaꞌ Jesús ncüii vatsꞌon cüenta nnꞌan judíos. Joꞌ tomꞌaan ncüii tsansꞌa na tatei vi ntyjaaꞌ ntꞌö juu.  
\v 2 Ndoꞌ nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo ntyjehan nnꞌan judíos na mꞌan joꞌ, cotquenchenhan cüenta xe na aa ntsinꞌman jon juu tsanꞌñeen xee na cotaꞌjndyeehin. Ndoꞌ xe na aa ntsꞌaa jon na nndaꞌ, yajoꞌ ntꞌahan jnaanꞌ jon.  
\v 3 Ndoꞌ tso Jesús nnon tsanꞌñeen, tsan na tatei ntꞌöꞌhin:  
\p —Quinanquintyjaꞌ, quindyoꞌ ntjoohin tondëë nnꞌan.   
\p
\v 4 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús ndëë nanꞌñeen, tso jon:  
\p —Juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, ¿Aa incyaahanꞌ na vanaan na ntejndei tsꞌan cüiichen ntyje juu juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, oo aa quiꞌndyii juu na quitjon tsanꞌñeen naviꞌ? Oo ¿Aa chuhanꞌ na quitsinꞌman tsꞌanhin min na aa juu xuee na cotaꞌjndyëëhë chaꞌ tyiꞌngueꞌ juu? Ndoꞌ ¿Aa quiꞌndyiito tsꞌan na cueꞌ nquii juu veꞌ ngꞌe na tsijonhanꞌ juu xeeꞌñeen?  
\p Ndoꞌ joꞌ, chen tui jndyue nanꞌñeen.  
\v 5 Ndoꞌ na nndaꞌ, jndyiaaꞌ Jesús xiꞌjndio ndëë nanꞌñeen, quindyaꞌ ntyjii jon ntyja ꞌnaanhin ndoꞌ mantyi chjooꞌ jndyi tsꞌon jon ngꞌe tyiꞌninꞌquindyehan. Yajoꞌ tso jon nnon juu tsanviiꞌñeen:  
\p —Juu ntꞌöꞌ tontyja viꞌ, quitsindiuꞌhanꞌ.  
\p Ndoꞌ sindiuu juu ntꞌö juu, ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen ntjo ya ntcüeꞌhanꞌ.  
\v 6 Majoꞌ nque nnꞌan fariseosꞌñeen, taꞌhan na jnanꞌtjonꞌhan yo joo nnꞌan tmaanꞌ cüentaaꞌ Herodes. Jnanꞌjndaꞌhan yo nanꞌñeen nchu vaa nquii ntꞌahan chaꞌ cueꞌ Jesús.   
\s1 Jndye nnꞌan na tancüi ꞌndyo ndaandue  
\p
\v 7 Ndoꞌ joꞌ jnduiꞌ Jesús yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, tyꞌehan ndaandue. Ndoꞌ joꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin tentyjahan naxenꞌ jon. Joo nanꞌñeen jnanhan ndyuaa Galilea,  
\v 8 Judea, tsjoon Jerusalén ndoꞌ mantyi ndyuaa Idumea, ndoꞌ ñꞌen nnꞌan na jnan ncüiichen ixndya jndaa Jordán, ndoꞌ ñꞌen mañoon nnꞌan na jnan ndyo juu tsjoon Tiro yo Sidón. Jndë tondye nanꞌñeen tsoñꞌen ꞌnan na totsꞌaa jon, joꞌ squenonhan na mꞌaan jon.  
\v 9 Ndoꞌ tso Jesús ndëë nnꞌan na totsayꞌon yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon na quinanꞌjndaꞌhan ncüii vꞌaandaa na ngua jon, chaꞌ tyiꞌngaquintoꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin na mꞌaan jon.  
\v 10 Ndöꞌ tso jon ngꞌe jndye jndyi nnꞌan na sinꞌman jon, ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan vꞌi, tonanꞌchonhan na ninꞌquitsaquiñoonhan jon chaꞌ nndëë nꞌmanhan.   
\p
\v 11 Ndoꞌ joo nnꞌan na nanꞌxuan jndyetyia, minꞌcya ro xjen na jntyꞌiahan Jesús, joo jndyetyiaꞌñeen tontꞌahanꞌ na totoꞌquitye nanꞌñeen nnon jon, ndoꞌ jntꞌahanꞌ na jndei tonanꞌxuaa nanꞌñeen. Jnduehan:  
\p —ꞌUꞌ condui ꞌuꞌ jnda Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 12 Ndoꞌ yo na jndeiꞌhanꞌ tso jon ndëë joo jndyetyiaꞌñeen na tavinduehan nin condui jon.   
\s1 Tji Jesús nchoꞌve tsꞌan na ncꞌoncyahan juu jñꞌoon naya  
\r (Mt 10:1-4; Lc 6:12-16)  
\p
\v 13 Yajoꞌ tava Jesús ncüii tyoꞌ. Joꞌ tqueenꞌ jon nnꞌan na jndë sitiu jon na ya ntejndeihan jon. Ndoꞌ squenon nanꞌñeen na mꞌaan jon.  
\v 14 Ndoꞌ quiiꞌ ntꞌan joo nanꞌñeen, tji jon nchoꞌve tsꞌan, tꞌua jon tsꞌian ndëëhan na quinanꞌjonhan yo jon na njñon jonhan na ntsancyahan juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan.  
\v 15 Ndoꞌ maninjuu najndei na condui nquii jon, tyincyaa jon na quinanꞌxuanhinhanꞌ chaꞌ ndëë nnanꞌnꞌmanhan nnꞌan vꞌi ndoꞌ chaꞌ mantyi ndëë ntjiꞌhan jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan.  
\v 16 Nque nnꞌan na tji jon na tꞌua jon tsꞌianꞌñeen ndëëhan na quitejndeihan jon, ndö ngueehan: Simón, xueeꞌ juu na vja ve siquijndyu Jesús juu Pedro,  
\v 17 Jacobo yo Juan, joohan ntsinda Zebedeo, ngueehan na jndë ve siquijndyu Jesús joohan Boanerges. Jñꞌoonvahin tsiꞌmanhanꞌ jaaꞌ jñꞌoon jndyuehan ya na conanꞌneinhan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 18 Andrés, Felipe, Bartolomé, Mateo, Tomás, Jacobo jnda Alfeo, Tadeo, Simón tsan na totsijonhin yo juu tmaanꞌ nnꞌan na jndyuhanꞌ cananista,  
\v 19 Yo ninꞌJudas Iscariote, tsan na jndëcya tyincyaa juu cüenta Jesús nduee nnꞌan na jndohan jon.   
\s1 Condue nnꞌan na icüjiꞌ Jesús jndyetyia veꞌ yo najndei na tsixuan juu Beelzebú  
\r (Mt 12:22-32; Lc 11:14-23; 12:10)  
\p
\v 20 Ndoꞌ vi jndë joꞌ, tjaqueeꞌ Jesús ncüii vꞌaa yo nanꞌñeen na jndë tji jon. Ndoꞌ cüiichen jnda tëncüi nndaꞌ ncüii tmaanꞌ nnꞌan na mꞌaan jon, ndoꞌ ngꞌe joꞌ min na ndincyaahanꞌ xjen na ntcüaꞌ jon yo nanꞌñeen na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon.  
\v 21 Ndoꞌ joo nnꞌan na ntyje nquii Jesús, vi na jndë jndyehan na nndaꞌ vaa, yajoꞌ saquitjiꞌhan jon quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen, ngꞌe jnduehan tꞌman vaa tsiꞌndaaꞌhanꞌ xquen jon.   
\p
\v 22 Tsjoon Jerusalén jnan nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen nquii Moisés. Tonanꞌcüejnaanꞌhan Jesús tondëë nnꞌan. Tonduehan:  
\p —Juu Beelzebú, nquii yutyia na conintque tondëë yotyia, ntyja ꞌnaanꞌ juu jon, joꞌ vaa najndei na tsixuan tsanvahin. Joꞌ na condëë icüjiꞌ juu yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan.   
\p
\v 23 Tsojnaanꞌ na jndue nanꞌñeen na nndaꞌ, joꞌ tꞌman Jesús joohan na quinanꞌndyooꞌchenhan na mꞌaan jon. Yajoꞌ sinin jon jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ndëëhan chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na veꞌ cochue nꞌon nanꞌñeen. Tso jon:  
\p —Nquii yutyia Satanás, tyiꞌjeꞌcüjiꞌ nquii juu ntyje juu na mꞌanhan quiiꞌ nꞌon nnꞌan.  
\v 24 Nque nnꞌan na conintque ncüii ndyuaa, xe na aa cotꞌon nquehan ntyjehan yo ꞌnan na contꞌahan, tajeꞌquintjontyichenhan na cotoxenhan.  
\v 25 Ndoꞌ majoꞌntyi nnꞌan na mꞌan cüii vꞌaa, xe na aa cotꞌon nquehan ntyjehan yo ꞌnan na contꞌahan, matajeꞌquintjo yahan.  
\v 26 Ndoꞌ majuuntyi xjen ntyja ꞌnaanꞌ Satanás, xe na aa itsue nquiihin nacjo ntyje yotyia juu, ntycüii na icoꞌxen juu quiiꞌ nꞌon nnꞌan.   
\p
\v 27 “Ndoꞌ mantyi cüii tsꞌan na vaa najndei na nachu juu ntꞌö tsꞌian tyiaꞌ, ya iquen juu cüenta vaaꞌ juu, ndoꞌ ꞌnaanꞌ juu na min, tanin ꞌnan ntjonhanꞌ. Majoꞌ xe na aa ngaqueeꞌ ncüiichen tsꞌan na vantyichen najndei, chichen nquii juu, yajoꞌ juu tsanꞌñeen ntsityen jonhin ndoꞌ ncüjiꞌ jon ꞌnaanꞌ juu, ndoꞌ nninncyaa jonhanꞌ ndëë nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon yohin.   
\p
\v 28 “Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tsoñꞌen nnon na conanꞌtja nnꞌan nnon Tyoꞌtsꞌon yo joo jñꞌoon viꞌ na conanꞌneinhan nacjooꞌ jon, nndëë ntsitꞌman tsꞌon jonhan.  
\v 29 Majoꞌ minꞌninchen tsꞌan na itso na matsꞌa tsꞌian yo ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na tsixuan juu yutyia Satanás, nacjooꞌ nquii Espíritu Santo itsinin tsanꞌñeen jñꞌoon viꞌ, joꞌ tajeꞌquindyaahin yo juu jnanꞌñeen, tajeꞌquitsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhin.”   
\p
\v 30 Ndöꞌ jñꞌoon na itso Jesús ngꞌe jndue nanꞌñeen na ntyja ꞌnaanꞌ nquii yutyia, joꞌ itsꞌaa jon joo tsꞌianꞌñeen.   
\s1 Ndyee Jesús yo nque ntyje jon squehan na mꞌaan jon  
\r (Mt 12:46-50; Lc 8:19-21)  
\p
\v 31 Juu xjenꞌñeen tyjeeꞌ ndyee Jesús yo ntyje jon na mꞌaan jon, veꞌ chꞌen ntjohin. Joꞌ jnduehan ndëë nnꞌan na mꞌan joꞌ, quinanꞌquindyii nanꞌñeen jon na jndë squehan.  
\v 32 Ndoꞌ joo nanꞌñeen jnduehan nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, chꞌen mꞌaan ꞌndyoꞌhöꞌ yo ntyꞌiuꞌhinꞌ, cojntꞌuehan ꞌuꞌ.   
\p
\v 33 Ndoꞌ joꞌ tꞌa jon jndyue nanꞌñeen, tso jon:  
\p —¿Nin nnꞌan na conduihin ndyö yo ntyjö ncö?   
\p
\v 34 Yajoꞌ jndyiaaꞌ jon xiꞌjndio ndëë nnꞌan na vendyuaa ngiaaꞌ jon. Itso jon:  
\p —Joo nanmin conduihin ndyö yo ntyjö ncö.  
\v 35 Ngꞌe minꞌcya ro tsꞌan na itsꞌaa juu ꞌnan na ntꞌue tsꞌon nquii Tyoꞌtsꞌon, juu tsanꞌñeen condui tyjö tsansꞌa yo tyjö tsanscu yo ndyö.   
\c 4  
\s1 Jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na tëquitscyaa ntquen trigo  
\r (Mt 13:1-9; Lc 8:4-8)  
\p
\v 1 Ndoꞌ ncüiichen jnda, xjen na tꞌoon Jesús ꞌndyo ndaandue Galileaꞌñeen, taꞌ jon na tyincyaa jon jñꞌoon ndëë nnꞌan. Jndye jndyi nnꞌan tëncüi naijon na mꞌaan jon joꞌ. Ndoꞌ joꞌ tua jon quityquiiꞌ ncüii vꞌaandaa na ntyjachenhanꞌ nnon ndaa. Tëcüetyen jon tyquiiꞌhanꞌ ndoꞌ joo nanꞌñeen mꞌanhan ꞌndyo tsꞌoteiꞌ ndaandue.  
\v 2 Jndye jndyi nnon jñꞌoon na tyiꞌquitsiquindyi nquiiꞌhanꞌ na siꞌman jonhanꞌ ndëëhan.  
\p Ndö jñꞌoon na tso jon xjen na siꞌman jon ndëëhan:   
\p
\v 3 —Quindyehoꞌ jñꞌoon na ntsinën. Mꞌaan ncüii tsꞌan na taquitscyaa juu tsjan ntquen trigo.  
\v 4 Ndoꞌ viochen xjen na iscyaa jon juu ntquenꞌñeen, ñꞌenhanꞌ na tycyaa xoncüe nato. Ndoꞌ joꞌ sque quintsa, tquii oꞌ joo ntquenꞌñeen.  
\v 5 Ndoꞌ minndyehanꞌ tycyaahanꞌ cjooꞌ chjo tsꞌo na ntyjo cjooꞌ ntjöꞌ. Ndoꞌ cje ro tꞌonhanꞌ ngꞌe ñjen mꞌaan tsꞌo joꞌ.  
\v 6 Majoꞌ xjen na jnduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ, yajoꞌ tyeꞌ coꞌuaahanꞌ, tsojnaanꞌ na ñjen mꞌaan tsꞌoꞌñeen, joꞌ ndicꞌo nchꞌiooꞌhanꞌ, joꞌ na tcanhanꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ minndyechenhanꞌ tycyaahanꞌ tyuaa naijon na minntyjeeꞌ nꞌoon neon. Ndoꞌ joo neonꞌñeen tëvindyehanꞌ, sincüanꞌhanꞌ cjo joo ntjonꞌñeen, joꞌ na tatueꞌhanꞌ.  
\v 8 Ñdoꞌ mantyi minndyechenhanꞌ tycyaahanꞌ naijon na mꞌaan tsꞌo ya. Tꞌon joo ntquenꞌñeen, tëquehanꞌ, juu ntjonꞌñeen ya tueꞌhanꞌ. Ñꞌenhanꞌ na tyincyaahanꞌ ncüii xu vantjoꞌ yon stjö na cüii stjöhanꞌ na iscyaa tsanꞌñeen, ndoꞌ minndyechenhanꞌ tyincyaahanꞌ ata ve xu xoncüe na ncüii istjöhanꞌ na iscyaa juu tsanꞌñeen, ndoꞌ mantyi minndyechenhanꞌ tyincyaahanꞌ ata ninque xu na ncüii istjöhanꞌ na iscyaa juu.”   
\p
\v 9 Ndoꞌ tsontyichen Jesús:  
\p —Juu tsꞌan na ninꞌcüaaꞌ tsꞌon jñꞌoon na matsjö, quen ya juu cüentahanꞌ.”   
\s1 Tsꞌiaanꞌ na totsinin Jesús jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ  
\r (Mt 13:10-17; Lc 8:9-10)  
\p
\v 10 Joo nanꞌñeen na jndye jndyiꞌhin, vi na jndë jnduiꞌhan, yajoꞌ nnꞌan na nchoꞌveꞌhin, taxeeꞌhan nnon Jesús, jnduehan:  
\p —Juu jñꞌoon na sininꞌ quichen na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ, ¿Nin ꞌnan ninꞌquitsiquindyihanꞌ?  
\v 11 Ndoꞌ tꞌa jon jndyuehan, tso jon: —Ndyu na toxenꞌchen taꞌnan siꞌman Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan jñꞌoon na vantyꞌiu na mꞌaanhanꞌ nchu vaa na icoꞌxen jon nnꞌan. Majoꞌ ndëë ꞌoꞌ itsiꞌman jndyoyu jon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ndoꞌ nque nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan ntyja njan, joo jñꞌoon na mancya ndëëhan ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan juu na cotsamꞌanhan, ninnquiiꞌchen matsinën jñꞌoon ndëëhan na tyiꞌquitsjö ncꞌihanꞌ.  
\v 12 Nndaꞌ vaa chaꞌ min jndye jnda quindyehan, majoꞌ xeꞌcüaaꞌ nꞌonhan nin ꞌnan itsiquindyihanꞌ. Ndoꞌ min na jndye jnda cojntyꞌiahan ꞌnan na matsꞌa, majoꞌ jeꞌquitquenhan cüenta. Ndoꞌ na ndöꞌ vaa na nanꞌxuanhan, ndicachuhanꞌhin na ntcüeꞌ nꞌonhan yo jnanhan ndoꞌ na ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhan.”   
\s1 Ndö vaa na itsiquindyihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na tëquitscyaa trigo  
\r (Mt 13:18-23; Lc 8:11-15)  
\p
\v 13 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús ndëë nnꞌan nchoꞌveꞌhin, tso jon:  
\p —Ndoꞌ na tataaꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoonvaꞌ na tyiꞌquitsjö ncꞌihanꞌ, yajoꞌ ¿Nchu ya ntꞌahoꞌ na ncüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ xe na aa ntsinën mañoon jñꞌoon chaꞌna juuhanꞌ?  
\v 14 Juu tsꞌan na itscyaa ntquen trigoꞌñeen, conduihin nquii tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan.  
\v 15 Ndoꞌ joo ntquen na tycyaa nato na tquii quintsahanꞌ, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ vi na jndë jndyehinhanꞌ, juu xjenꞌñeen icüjeeꞌ yutyia na mꞌanhan, ndoꞌ itsꞌaa juu na quitsuuꞌ nꞌonhinhanꞌ.  
\v 16 Ndoꞌ ntquen na tycyaa naijon na jen ntjöꞌ na ñjen mꞌaan tsꞌo, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, joohan coyꞌonhan cüentahanꞌ yo na nein jndyihan.  
\v 17 Majoꞌ tyiꞌxoncüeeꞌ nꞌonhan na covantyja nꞌonhan juu jñꞌoonꞌñeen, ndoꞌ veꞌ ngꞌe viꞌ coquenonhan na conanꞌvje nnꞌanhan, ndoꞌ conanꞌcüejnaanꞌ nnꞌanhan na ninꞌquitjihan quityquiiꞌ na tsixuan juu tsonnangue, yajoꞌ coꞌndyehan juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, cotsacüentyjeeꞌhan na covantyja nꞌonhan juuhanꞌ.  
\v 18 Ndoꞌ joo ntquen na tycyaa naijon na minntyjeeꞌ nꞌoon neon, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 19 Majoꞌ jnaanꞌ na jndye jndyi mꞌaanꞌ nꞌonhan yo ꞌnan na icanhanꞌhin nanein, yo na itsiviꞌnnꞌanhanꞌhin na ninꞌcüityahan, yo jndyechen nnon ꞌnan na ninꞌcuen ndueehan, ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa mꞌaanꞌ nꞌonhan, taꞌnan cüii nnon na itsiꞌmanhanꞌ na conanꞌjonhan yo juu jñꞌoon nayaꞌñeen.  
\v 20 Majoꞌ mꞌan nnꞌan na itsijonhanꞌhin chaꞌna juu ntquen trigo na iscyaa tsanꞌñeen naijon na mꞌaan tsꞌo ya. Condye nanꞌñeen juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ conaꞌquii nꞌonhan juuhanꞌ. Ndoꞌ joꞌ itsijonhanꞌhin chaꞌna joo ntjon na ya coveꞌ. Chaꞌxjen vendye ntjonꞌñeen ya tueꞌhanꞌ, tyincyaahanꞌ ncüii xu vantjoꞌ yon istjö, ve xu xoncüe ndoꞌ ata ninque xu. Mantyi mꞌan nnꞌan na nndaꞌ vaa na conanꞌjonhan yo jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndyiiꞌhan jndye tsꞌian contꞌahan ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, ndoꞌ ñꞌenhan na chjo ro contꞌahin ntyja ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ ñꞌenhan na majndyentyichen na contꞌahan.”   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ lámpara  
\r (Lc 8:16-18)  
\p
\v 21 Mantyi sininntyichen Jesús ncüiichen jñꞌoon ndëëhan, na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ. Tso jon:  
\p —Taꞌnan tsꞌan na ntscüꞌa lámpara na veꞌ na ntcoꞌto juuhanꞌ na tocjeeꞌ jndu, oo min na ntscuꞌ juuhanꞌ yo stjö. Chito nndaꞌ ntsꞌaa tsꞌan. Juu lámparaꞌñeen ntsintyja tsꞌanhanꞌ chaꞌ quitsixueehanꞌ chon ndëë tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan vꞌaa.  
\v 22 Minꞌcya ro jñꞌoon na matsinën na ndicüaaꞌ nꞌon nnꞌan na tyiꞌquitsjö ncꞌihanꞌ, majoꞌ ngüentyja xjen na ncüaaꞌ ya nꞌonhinhanꞌ. Tsoñꞌen jñꞌoon na matsinën naneinhin na ndicüaaꞌ tsꞌon tsꞌanhanꞌ, majoꞌ ngüentyja xjen na ñꞌen nnꞌan xiꞌjndio tsonnangue na ncüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ.  
\v 23 Juu tsꞌan na ninꞌcüaaꞌ tsꞌon joo jñꞌoon na matsinën, quen ya juu cüentahanꞌ.”   
\p
\v 24 Mantyi tso Jesús ndëëhan:  
\p —Quitquen yahoꞌ cüenta jñꞌoon na condyehoꞌ na matsinën, ngꞌe xe na aa veꞌ chjo rohanꞌ na cotquenhoꞌ cüenta, mantyi tyiꞌjndyehanꞌ na ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ. Ndoꞌ xe na aa ntquen yahoꞌ cüentahanꞌ, yajoꞌ majndyentyichenhanꞌ ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ. Ndoꞌ nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na matꞌmanntyichen na ncüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ.  
\v 25 Ngꞌe juu tsꞌan na ivaaꞌ tsꞌon juu jñꞌoon na mancya, matꞌmanntyichen nndaaꞌ tsanꞌñeen na ncüaaꞌ tsꞌon juuhanꞌ. Ndoꞌ xe na aa mꞌaan tsꞌan na tavi ninꞌquindyii juu jñꞌoon na matsjö, ngitsuuꞌ tsꞌon juu chjo jñꞌoon na jndë nchjii juu ntyja njan.”   
\s1 Jñꞌoon na sinin Jesús na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja na vaque ntjon na jnonꞌ tsꞌan  
\p
\v 26 Sininntyichen Jesús, tso jon:  
\p —Juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, ndö vaahanꞌ. Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na jnonꞌ ncüii nnon ntjon.  
\v 27 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen tyiꞌncüii tman vacuaa juu, itso juu, ndoꞌ nnanquintyja juu tyiꞌncüii nonnco. Ndoꞌ joo ꞌnan tsjanꞌñeen coꞌonhanꞌ, coquehanꞌ, covindyehanꞌ min na tyiꞌquintjii tsanꞌñeen nchu vaa na itsꞌaahanꞌ na nndaꞌ.  
\v 28 Coꞌon ntjon itsꞌaa tyuaa. Navejndyee conduiꞌ ntsquiihanꞌ, ndoꞌ vi na jndë tindyehanꞌ, conduiꞌ xjuꞌhanꞌ, ndë joꞌ cotsaqueꞌ nꞌonhanꞌ, ndë joꞌ comanhanꞌ.  
\v 29 Ndoꞌ ya na jndë tcanhanꞌ, yajoꞌ ntyjee tsꞌanhanꞌ. Ndöꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan.   
\s1 Jñꞌoon na sinin Jesús na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ntquen mostaza  
\r (Mt 13:31-32; Lc 13:18-19)  
\p
\v 30 Mantyi tso Jesús:  
\p —Ntsinën cüii jñꞌoon ndëëhoꞌ na tyiꞌquitsjö ncꞌihanꞌ chaꞌ quitejndeihanꞌ ꞌoꞌ na ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan. ¿Nin jñꞌoon na ntsinën chaꞌ na ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ? Ndoꞌ ¿Nin ncüii nnon jñꞌoon na ntsijönꞌ ntyja na icoꞌxen jon?  
\v 31 Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna ncüii ntquen mostaza na jnonꞌ tsꞌanhanꞌ. Ndoꞌ majuuhanꞌ na quijndëntyichenhanꞌ na tsoñꞌen ntquen ꞌnan na conon nnꞌan.  
\v 32 Majoꞌ vi na jndë tꞌonhanꞌ, majuuhanꞌ na coninndyentyichenhanꞌ na tsoñꞌen nꞌoon na ninncüii ngueesuaꞌ na coventyjeeꞌ, ata conanꞌya quintsahinꞌ ntycya oꞌ xquenhanꞌ.   
\s1 Jñꞌoon na totsiꞌman Jesús ndëë nnꞌan, ninnquiiꞌchen tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ  
\r (Mt 13:34-35)  
\p
\v 33 Jndye jndyi jñꞌoon totsinin Jesús ndëë nnꞌan na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ chaꞌna joo jñꞌoonminꞌ. Tonincyaa jon jñꞌoonꞌñeen xiꞌncüii chaꞌxjen na taaꞌ tsꞌon jon na nndëë ncüaaꞌ nꞌonhan.  
\v 34 Ndoꞌ ninnquiiꞌchen totsinin jon ndëë nnꞌan yo jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ. Majoꞌ xjen na ntjo nquiihin yo nque nanꞌñeen na tqueenꞌ jon na quinanꞌjonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, yajoꞌ totsiꞌman jon ndëëhan nchu vaa itsiquindyi ncüii cüii jñꞌoonꞌñeen.   
\s1 Sichen Jesús jndye yo na iju ndaandue  
\r (Mt 8:23-27; Lc 8:22-25)  
\p
\v 35 Majuuntyi xeeꞌñeen na jndë macontsjë chjo min, itso jon ndëë nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌonhan jñꞌoon yohin:  
\p —Cja, ncꞌö, ngüeꞌjndya ndaandue.   
\p
\v 36 Yajoꞌ jntyꞌehan nnꞌan, jnduiꞌhan. Ndoꞌ tyeyꞌonhan Jesús yo majuuntyi vꞌaandaa na tijntꞌue jon xjen na tyincyaa jon jñꞌoon ndëë nanꞌñeen. Ndoꞌ mantyi vendyechen nnꞌan na tomꞌan na tondyehan jñꞌoon na toninncyaa jon, tentyjahan naxenꞌ jon yo mañoon ntꞌaandaa.  
\v 37 Ndoꞌ tyioo vi jndye jndyo tque nnon juu ndaandueꞌñeen, ata totyionhanꞌ ndaa quityquiiꞌ juu vꞌaandaaꞌñeen, mavaa xjen na ngitooꞌhanꞌ yo ndaa.  
\v 38 Ndoꞌ Jesús xiꞌ tëntycüii tsꞌaan juu vꞌaandaaꞌñeen, joꞌ itso jon, ndyiiꞌ ndiaa quityaꞌ jon. Ndoꞌ joꞌ jnanꞌntcüihanhin, jnduehan:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ ndë́, ¿Aa minꞌchjo taꞌnan itsꞌaahanꞌ ꞌuꞌ na mavaa xjen na ncüjë́ na ngava ndaa nquén?   
\p
\v 39 Ndoꞌ jnanquintyja Jesús, sityiaꞌ jon juu jndyeꞌñeen, tso jon nnonhanꞌ:  
\p —Cüichen na jndei mꞌanꞌ nnon ndaandue.  
\p Ndoꞌ nnon nquii ndaandueꞌñeen tso jon:  
\p —Cacüentyjeꞌ.  
\p Yajoꞌ tëvichen jndye nnonhanꞌ. Ndoꞌ mantjo taquiñjonchenhanꞌ.  
\v 40 Joꞌ tso Jesús ndëë nanꞌñeen:  
\p —¿Ndu na coquityuehoꞌ? ¿Aa tyiꞌcantyja nꞌonhoꞌ na ntejndei Tyoꞌtsꞌonhoꞌ?   
\p
\v 41 Ndoꞌ tyue jndyihan sꞌaahanꞌ. Ndoꞌ jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —¿Nin condui tsanvahin? Cüa tanin tquen jon xjen juu jndye ndoꞌ yo juu ndaandue, ndoꞌ taꞌngueeꞌhanꞌ jñꞌoon na tso jon.   
\c 5  
\s1 Tsꞌan Gerasa na nayꞌoon jndyetyiahin  
\r (Mt 8:28-34; Lc 8:26-39)  
\p
\v 1 Jesús yo nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon tetꞌiohan ndaandueꞌñeen, squehan ndyuaa Gerasa.  
\v 2 Ndoꞌ juu xjen na jnduiꞌhan vꞌaandaaꞌñeen, jndyotsindyooꞌ ncüii tsꞌan ndëëhan, jnan juu ndiꞌntꞌua ntꞌoo. Ndoꞌ tsanꞌñeen, mꞌan jndyetyia quiiꞌ tsꞌon juu.  
\v 3 Ninnquiiꞌchen ndiꞌntꞌua ntꞌoo tomꞌaan juu, ndoꞌ minꞌncüii tsꞌan taꞌnan jndëë ntsixjen yo ꞌnan na totsꞌaa juu, min na yo carena.  
\v 4 Ee jndye jnda jndë tonanꞌtyen nnꞌan ntꞌö juu, ngꞌee juu yo carena, majoꞌ ninñoonꞌ tocꞌiooꞌ juu ncjoꞌñeen na tyenhanꞌ ntꞌö juu, ndoꞌ totsitiuu jndë juu carena na jnanꞌtyen nnꞌan ngꞌee juu. Ndoꞌ min taꞌnan tsꞌan na ndëë ntscuꞌ nnon juu ꞌnan na tsixuan juu.  
\v 5 Cüaꞌxuee ndoꞌ cüaꞌtsjon totsixuaa juu na tonannon juu quiiꞌ ntꞌan ntyoꞌ yo ndiꞌntꞌua ntꞌooꞌñeen. Ndoꞌ totsqueeꞌ nquiihin yo ntjöꞌ.  
\v 6 Ndoꞌ Jesús jeꞌ, ninvaa tycyachen ndyo jon, ndoꞌ jndyiaaꞌ tsanꞌñeenhin, jnannon juu na ngueeꞌ juu na mꞌaan jon. Tëconxtye juu na tonnon jon.  
\v 7 Ndoꞌ juu jndyetyiaꞌñeen, sꞌaa juu na jndei sixuaa tsanꞌñeen, itso juu:  
\p —ꞌUꞌ Jesús na condui ꞌuꞌ jnda Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandye quiñoonꞌndue, ¿Nin tsꞌian na jndyoꞌ ntjoohin? Ndyii jon na matsixua ja xueeꞌ jon na tyiꞌntsaꞌviꞌ ja.   
\p
\v 8 Ndöꞌ vaa na tso tsanꞌñeen ngꞌe jndë tso Jesús nnon juu:  
\p —ꞌUꞌ jndyetyia, quinduiꞌ quiiꞌ tsꞌon tsanvahin.   
\p
\v 9 Ndoꞌ tsontyichen Jesús nnon juu jndyetyiaꞌñeen:  
\p —¿Nchu jndyuꞌ?  
\p Tꞌa juu, tso juu:  
\p —Já jndyú Legión, ngꞌe minchen já.   
\p
\v 10 Ndoꞌ juu jndyetyiaꞌñeen, tocan juu vi nayaꞌñeen nnon Jesús na tyiꞌjñon jon joohan na quinduiꞌhan juu ndyuaaꞌñeen.  
\v 11 Ndoꞌ ndyo joꞌ mꞌan ncüii tmaanꞌ quintcu na cotqui oꞌ.  
\v 12 Joꞌ tan jndyetyiaꞌñeen nnon Jesús na ncyaa jon jñꞌoon na ncꞌoqueꞌhan quityquiiꞌ nꞌon joo quintcuꞌñeen.   
\p
\v 13 Ndoꞌ joꞌ tyincyaa Jesús jñꞌoon. Ndoꞌ joo jndyetyiaꞌñeen jnduiꞌhan quiiꞌ tsꞌon juu tsanꞌñeen, saqueꞌhan quiiꞌ nꞌon joo quintcuꞌñeen, joo choꞌñeen chaꞌna ve min oꞌ. Ndoꞌ joo oꞌ jnanꞌnon oꞌ, tyꞌe oꞌ tontyja na ji vaa jndyi na congio juu tyoꞌñeen, tycyaa oꞌ quityquiiꞌ juu ndaandueꞌñeen, ndoꞌ tava ndaa nquen oꞌ, mana tjë oꞌ.   
\p
\v 14 Ndoꞌ joo nnꞌan na totaꞌntyjeeꞌ quintcuꞌñeen, jntyꞌiahan na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui. Joꞌ tyiiꞌ yantyihan na jnanꞌnonhan na sananꞌquindyiihan joo nnꞌan na mꞌan juu tsjoon na icoꞌxenhanꞌ juu tyuaaꞌñeen, yo ninꞌnnꞌan na comꞌan jndëë na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui. Yajoꞌ nnꞌan na ninꞌquijntyꞌia nchu vaa ꞌnan na tui, tyꞌehan naijon na mꞌaan Jesús.  
\v 15 Ndoꞌ xjen na squehan naijon na mꞌaan jon, jntyꞌiahan juu tsanꞌñeen na totsixuan juu jndyetyia, vequityen juu na cüe juu ndiaa, ndoꞌ jndë tcoꞌ ya ntcüeꞌhanꞌhin, tavitsitsanꞌhanꞌ xquen juu. Ndoꞌ joꞌ sityꞌue jndyihanꞌ joo nanꞌñeen na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui.  
\v 16 Ndoꞌ nque nnꞌan na totaꞌntyjeeꞌ joo quintcuꞌñeen na jntyꞌiahan na nndaꞌ, jnanꞌneinhan ndëë nnꞌan na tancüi joꞌ nchu vaa na tcoꞌ yahanꞌ juu tsanꞌñeen yo nchu vaa na tjë joo quintcuꞌñeen.  
\v 17 Ndoꞌ joo nanꞌñeen, vi na jndë jndyehan jñꞌoonꞌñeen, taꞌhan na tanhan nnon Jesús na quinduiꞌ ntcüeꞌ jon ndyuaa ꞌnaanhan.   
\p
\v 18 Ndoꞌ xjen na vacua nndaꞌ Jesús vꞌaandaaꞌñeen, juu tsanꞌñeen na jndë tcoꞌ yahanꞌhin, tcan juu jñꞌoon nnon jon na ncyaa jon na chi ncja juu yohin.  
\v 19 Majoꞌ tyíꞌncyaa jon jñꞌoon na tcan tsanꞌñeen. Tso jon nnon juu:  
\p —Cjaꞌ ntcüeꞌ vaꞌ na mꞌan nnꞌan ꞌnanꞌ. Joꞌ quitsuꞌ ndëëhan nchu vaa ꞌnan tꞌman jndyi na sꞌaa Tyoꞌtsꞌon yo ꞌuꞌ na tyꞌoon jon na ndyiaꞌ roꞌ nchjii jon.   
\p
\v 20 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen, siquindë juu, tja juu. Ndoꞌ tyeꞌ totsinin juu ndëë nnꞌan na mꞌanhan njoon ndyuaa Decápolis ntyja nchu vaa ꞌnan na sꞌaa Jesús yohin. Ndoꞌ joo nanꞌñeen, vi na jndë jndyehan na nndaꞌ sꞌaa Jesús yohin, tëveeꞌ jndyi ngiohan.   
\s1 Yuscu chjo jnda Jairo yo tsanscu na tꞌuii ndiaaꞌ Jesús  
\r (Mt 9:18-26; Lc 8:40-56)  
\p
\v 21 Juu Jesús tetꞌio nndaꞌ jon ndaandue yo vꞌaandaa. Tueeꞌ jon ncüiichen ixndya yo nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon yohin. Ndoꞌ jndye jndyi nnꞌan squenon na mꞌaan jon ꞌndyo ndaandueꞌñeen.  
\v 22 Ndoꞌ joꞌ, ncüii tsꞌan na jndyu Jairo, tyjeeꞌ juu na mꞌaan jon. Juu tsanꞌñeen conduihin tsꞌan Israel na conintquehin vatsꞌon cüenta nnꞌan judíos tsjoonꞌ juu. Xjen na jndyiaaꞌ juu Jesús, tëconxtye juu na sꞌaa juu na njonhin.  
\v 23 Tcan juu na quitejndei jonhin, tso juu:  
\p —Mioon jndyi viiꞌ juu yuscu chjo jnda, jndë maninꞌcueꞌ juu. Quitsaꞌ chjo vi nayaꞌñeen na chi ngaquityioꞌ ntꞌöꞌ nacjooꞌ juu chaꞌ nꞌman juu na tyiꞌngueꞌ juu.   
\p
\v 24 Ndoꞌ tja Jesús yo tsanꞌñeen. Mantyi jndye nnꞌan tentyja na nquenꞌhan, maninꞌ conchjehan jon na coꞌohan.  
\v 25 Ndoꞌ quiiꞌ ntꞌan tmaanꞌ nanꞌñeen, joꞌ ñꞌen ncüii tsanscu, jndë nchoꞌve chu na viiꞌ juu na cocꞌa neoonꞌ juu.  
\v 26 Ji vaa jndyi totjon juu na tontꞌa ndoto nasihin, ndoꞌ min joꞌ taquitsꞌaahanꞌ, majndeichen vavimioonꞌ juu. Ndoꞌ jndë ntycüii xoquituꞌ ꞌnaanꞌ juu na totsiquitsu juu na tondui nasihin.  
\v 27 Ndoꞌ ngꞌe na jndyii juu jñꞌoon na tonanꞌnein nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, joꞌ na sindyooꞌhin quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen na tentyjahan toxenꞌ jon, ndoꞌ tꞌuii juu ndiaaꞌ jon.  
\v 28 Nndaꞌ vaa na sꞌaa juu ngꞌe jndë sitiu juu: “Xe na aa veꞌ nndëë ntꞌui ndiaaꞌ jon, yajoꞌ chi nꞌman.”  
\v 29 Ndoꞌ xjen na sꞌaa juu na nndaꞌ, maninñoonꞌ taquitscuꞌhanꞌ ꞌnan na iquenon juu, ntyjiichen juu na tëcoꞌ yahanꞌ quiiꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu na jnduiꞌ juu tycuꞌñeen.  
\v 30 Ndoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús na jndë jnꞌman tsꞌan yo ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui jon. Joꞌ tëquen jon, taxeeꞌ jon ndëë nnꞌan na tentyja toxenꞌ jon, tso jon ndëëhan:  
\p —¿Nin juu tꞌuii ndia?   
\p
\v 31 Ndoꞌ joo nnꞌan na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, tꞌahan, jnduehan nnon jon:  
\p —Mandyiaꞌ na tyen ro mꞌan nnꞌan ata conchjehan ꞌuꞌ, ndoꞌ aa mavaxeꞌ ¿Nin tsꞌan tꞌuii ndiaꞌ?   
\p
\v 32 Ndoꞌ Jesús, jndyiaaꞌ jon xiꞌjndio, na ndyiaaꞌ jon nin nquii tsꞌan tꞌuii ndiaaꞌ jon.  
\v 33 Ndoꞌ juu tsanscuꞌñeen, tyioo na ncyaaꞌ juu, sindyooꞌcyahin nnon jon na coviquijntyꞌehin. Tëconxtye juu na tonnon jon ngꞌe nchjii juu nchu vaa na sꞌaahanꞌhin. Ndoꞌ tso jndyoyu juu nnon jon yo ꞌnan na sꞌaahanꞌhin.  
\v 34 Ndoꞌ tso Jesús nnon juu:  
\p —ꞌUꞌ jnda, ngꞌe na vantyja tsonꞌ ja, joꞌ na jndë jnꞌmanꞌ. Naneinhin cjaꞌ ntcüeꞌ vaꞌ, minꞌncüii jñꞌoontiu tavi ncꞌonꞌ. Jndë jnꞌmanꞌ yo juu tycu na maquenoonꞌ.   
\p
\v 35 Ndoꞌ viochen xjen na sinin Jesús nnon tsanscuꞌñeen, joꞌ sque ro nnꞌan na jnan vaaꞌ nquii tsanꞌñeen na conintquehin ntyja ꞌnaanꞌ juu vatsꞌonꞌñeen, juu tye yuscu chjo yuviiꞌ. Ndoꞌ jnduehan nnon jon:  
\p —Jndë tueꞌ juu yuscu chjo jndaꞌ. Joꞌ juu tsan na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, tavintsinchjuꞌntyiꞌhin.   
\p
\v 36 Ndoꞌ nquii Jesús, jndyii jon na jndue nanꞌñeen na nndaꞌ, majoꞌ itso jon nnon juu tsanꞌñeen na conintquehin vatsꞌon:  
\p —Tyiꞌntyꞌueꞌ, ꞌuꞌ xiaꞌntyi cantyja tsonꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 37 Ndoꞌ juu Pedro, Jacobo yo ninꞌJuan tyje juu Jacoboꞌñeen, tyꞌehan yo Jesús vaaꞌ nquii Jairoꞌñeen. Min tyíꞌncyaa Jesús na ncja ncüiichen tsꞌan yohin.  
\v 38 Ndoꞌ xjen na squehan vaaꞌ Jairoꞌñeen, jndyii jon na cꞌuaa jndyi jndyue nnꞌan na cotyueehan, ndoꞌ conanꞌxuaahan na tueꞌ yuscu chjoꞌñeen.  
\v 39 Majoꞌ vi jndë na taqueeꞌ jon quityquiiꞌ vꞌaa, min na ntyjii jon na jndë tueꞌ juu yuscu chjoꞌñeen, tso jon ndëë nnꞌan na mꞌan joꞌ:  
\p —¿Ndu na cꞌuaa jndyi jndyuehoꞌ na cotyueehoꞌ? Ee juu nian chjöhöꞌ, chito aa tueꞌ juu, veꞌ itso juu.   
\p
\v 40 Majoꞌ nnꞌan na sque ya juu vꞌaaꞌñeen, veꞌ toncohan Jesús ngꞌe ngio yahan na jndë tueꞌ juu. Joꞌ tjiꞌ jon nanꞌñeen chꞌen, ndoꞌ ndë joꞌ tëyꞌoon jon nquii tye juu tsꞌoo chjoꞌñeen yo ndyee juu. Tequeꞌhan juu cüarto naijon na vaquityen juu.  
\v 41 Ndoꞌ tꞌuii jon vi ntyjaaꞌ ntꞌö tsꞌoo chjoꞌñeen, tso jon yo jñonꞌndaa ꞌnaanꞌ jon:  
\p —Talita, cumi. Juu jñꞌoonvaꞌhin itsiquindyihanꞌ: “Yuscu chjo, matsjö nnonꞌ, quinanquintyjaꞌ.”   
\p
\v 42 Ndoꞌ juu xjen na tso Jesús jñꞌoonvaꞌ, jnanquintyja yuscu chjoꞌñeen, ndoꞌ tyeꞌ na vaca nndaꞌ juu, ngꞌe jndë jndë nchoꞌve chuuꞌ juu. Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, joo nnꞌan na mꞌan joꞌ, tëveeꞌ jndyi ngiohan.  
\v 43 Majoꞌ jaaꞌ jñꞌoon siquiꞌmaanꞌ Jesús joohan na minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnduehan na nndaꞌ vaa ꞌnan na sꞌaa jon. Ndoꞌ mantyi tꞌua jon tsꞌian ndëëhan na ncyahan ꞌnan na ntcüaꞌ juu yuꞌñeen.   
\c 6  
\s1 Tja nndaꞌ Jesús Nazaret  
\r (Mt 13:53-58; Lc 4:16-30)  
\p
\v 1 Jndëcya jnduiꞌ Jesús tsjoon Capernaum, tja nndaꞌ jon tsjoon naijon tëquehin. Ndoꞌ nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, mantyi tyꞌehan yohin.  
\v 2 Ndoꞌ ya tueeꞌ juu xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos, yajoꞌ taqueeꞌ jon vatsꞌon juu tsjoonꞌñeen, tyincyaa jon jñꞌoon. Ndoꞌ jndye nnꞌan na mꞌan joꞌ, tëveeꞌ ngiohan juu jñꞌoonꞌñeen. Jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —¿Yuu va chu tsanvahin joo jñꞌoonminꞌ na itsinin juu ndëëhë? ¿Nin tsꞌan siꞌman nnon juu? ¿Nin conduihin na condëë itsꞌaa juu tsꞌianminꞌ, na joohanꞌ veꞌ minꞌcyato tsꞌan jeꞌquindëë ntsꞌaahanꞌ.  
\v 3 Juu jon veꞌ tsꞌan tocyu ntcaaꞌhin, ndoꞌ veꞌ jnda Maríahin, ndoꞌ mantyi ntjoo mꞌan ntyje juu Jacobo, José, Judas yo ninꞌSimón, ndoꞌ mantyi nanntcu ntyje juu mantjoo ro comꞌan joo.  
\p Nndaꞌ vaa na tyíꞌquintꞌa nanꞌñeen na njon Jesús.  
\v 4 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ jndue nanꞌñeen, yajoꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Nnꞌan na mañoonchen, tsoñꞌenhan contꞌahan na njon juu tsꞌan na ncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ nque nnꞌan tsjoonꞌ tsanꞌñeen, tyiꞌquinjonhin ngiohan, min nnꞌan chuuꞌhin min nnꞌan vaaꞌ juu.   
\p
\v 5 Veꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa na tonanꞌtiu nanꞌñeen yo ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, tsojnaanꞌ na tyiꞌcantyjaꞌ nꞌonhan, joꞌ na iscuꞌhanꞌ na ntsinꞌman jon nnꞌan tsjoonꞌ jon. Xiaꞌntyi ninvendye tsꞌan na tyio jon ntꞌö jon cjohin jnꞌmanhan.  
\v 6 Majoꞌ siꞌndaaꞌhanꞌ nchjii jon na tyíꞌninꞌcantyja nꞌonhan jon.  
\p Ndë joꞌ jnduiꞌ jon, toca jon njoon quijndë, joꞌ toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan.   
\s1 Iꞌua Jesús tsꞌian ndëë nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon yohin na quitsancyahan juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon  
\r (Mt 10:5-15; Lc 9:1-6)  
\p
\v 7 Ndëcya tqueenꞌ jon joo nchoꞌve nnꞌan na iꞌua jon tsꞌian ndëëhan na ve vehan na cꞌohan tsꞌian ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ tyincyaa jon na nanꞌxuanhan juu najndei na conduihin chaꞌ ndëë ntjiꞌhan jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan.  
\v 8 Ndoꞌ tquen jon jñꞌoon ndëëhan na xiaꞌntyi tsonjntꞌei quitsayꞌonhan, majoꞌ tyíꞌntsayꞌonhan chetsjaꞌ, min ꞌnan na ntcüaꞌhan, min xoquituꞌ.  
\v 9 Ndoꞌ quityionhan ntconhan ngꞌehan, ndoꞌ min tyíꞌntsayꞌonhan ncüiichen ntjo ndiaahin.  
\v 10 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Tsjoon naijon na ntsquehoꞌ, ndoꞌ xe ngitso tsꞌan ndëëhoꞌ na ngüenonhoꞌ quiiꞌ vaaꞌ jon na ntixeeꞌ jon ꞌoꞌ, joꞌ quintjohoꞌ vaaꞌ jon ata xjen na nnduiꞌ ntcüeꞌhoꞌ juu tsjoonꞌñeen.  
\v 11 Ndoꞌ xjen na ntsquehoꞌ ncüii tsjoon, majoꞌ nque nnꞌan juu tsjoonꞌñeen, xe na aa tyiꞌninꞌcyꞌonhan cüentahoꞌ, ndoꞌ min tyiꞌninꞌquindyehan jñꞌoon na concyahoꞌ, ndö vaa quintꞌahoꞌ. Xjen na nnduiꞌ ntcüeꞌhoꞌ ꞌndyo juu tsjoonꞌñeen, quinanꞌcyaahoꞌ tsꞌo na chuuꞌ ngꞌehoꞌ, yajoꞌ ntsiꞌmanhanꞌ ndëë nanꞌñeen na tyiꞌya jntꞌahan. Joo nnꞌan tsjoon Sodoma yo Gomorra, tyia jndyi ꞌnan na tontꞌahan. Juu xuee na ntꞌuii Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na tonanꞌtjahan nnon jon, viꞌ jndyi ngenon joo nnꞌan njoonꞌñeen. Majoꞌ nque nnꞌan mꞌan njoon na tyiꞌninꞌcyꞌonhan cüentahoꞌ, viꞌntyichen ngenonhan, chichen nnꞌan joo njoonꞌñeen.   
\p
\v 12 Vi jndë sinin Jesús ndëëhan, yajoꞌ jnduiꞌhan, tyencyahan jñꞌoon na quintcüeꞌ nꞌon nnꞌan yo jnan na nanꞌxuanhan.  
\v 13 Mantyi jndye jndyi jndyetyia tjiꞌhan quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ jndye nnꞌan vꞌi na tyeehan aceite, jnanꞌnꞌman nanꞌñeen.   
\s1 Jnanꞌcueeꞌ sondaro Juan tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan  
\r (Mt 14:1-12; Lc 9:7-9)  
\p
\v 14 Jndye nnꞌan tonanꞌneinhan ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian tꞌman na totsꞌaa Jesús, ndoꞌ jndyii Herodes joo jñꞌoonꞌñeen. Juu jon conduihin na icoꞌxen jon nnꞌan juu ndyuaaꞌñeen. Tso jon:  
\p —Ja tquën jñꞌoon na jnanꞌcueeꞌ sondaro njan juu Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan. Ntsꞌaahanꞌ jndë vandoꞌ xco jon, mangꞌe joꞌ covityincyooꞌ tsꞌianminꞌ na itsꞌaa tsanvahin na jeꞌquinduihanꞌ na veꞌ yo najndei nquii tsꞌan.   
\p
\v 15 Ndoꞌ ñꞌen nnꞌan jnduehan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús na conduihin Elías, nquii tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen nchu vaa ꞌnan na nguaa.  
\p Majoꞌ vendyechenhan jnduehan:  
\p —Juu Jesús conduihin ncüiichen tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon tiviontyichen nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\p
\v 16 Ngꞌe na tonanꞌnein nnꞌan joo jñꞌoonminꞌ, ndoꞌ Herodes, vi na jndë jndyii jon ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na itsꞌaa Jesús, tso jon:  
\p —Tsanvahin majuu Juanhin, tsan na tquën jñꞌoon ndëë sondaro njan na quityjehan xquen juu, majuu jon jndë vandoꞌ xco.   
\p
\v 17-19 Nquii Herodesꞌñeen jndë toco jon yo juu Herodías, scuuꞌ tyje jon Felipe. Majoꞌ juu Juanꞌñeen jndë tso jon nnon juu Herodes: “Tyiꞌquichuhanꞌ na manayonꞌ scuuꞌ tyꞌiuꞌ na ndiscuꞌhin.” Ngꞌe na nndaꞌ vaa na tso Juan, joꞌ siꞌvꞌii matyen Herodíasꞌñeen jon. Ntꞌue jndyi tsꞌon juu na cueꞌ tsanꞌñeen, majoꞌ taꞌnan jndëë sꞌaa juu.  
\v 20 Majoꞌ juu Herodes, totsꞌaa jon na njon juu Juanꞌñeen. Ee taaꞌ tsꞌon jon na ya tsꞌanhin, ndoꞌ na tsixuan juu ñuan nquiiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Mangꞌe joꞌ tyíꞌncyaa jon na ngenon juu natëꞌ. Ndoꞌ min na ndicüaaꞌ ya tsꞌon jon jñꞌoon na toninncyaa Juanꞌñeen, majoꞌ tëveeꞌ nchjii jonhanꞌ.  
\v 21 Majoꞌ juu Herodías, tueeꞌ xjen na jndëë sꞌaa juu yo ꞌnan na ntꞌue tsꞌon juu na cueꞌ Juanꞌñeen. Ee juu xjen ya na tueeꞌ xeechuuꞌ nquii Herodes, sꞌaa jon ncüii nguee na ntcüaꞌ jon yo nque nnꞌan na condui nanmꞌannꞌian na cotsantyja naxenꞌ jon juu ndyuaa Galilea, yo nnꞌan na conintque ndëë sondaro ꞌnaanꞌ jon ndoꞌ yo ninꞌnantya.  
\v 22 Ndoꞌ joꞌ, juu yuscundyua jnda Herodíasꞌñeen, tëqueeꞌ juu naijon na mꞌan nanꞌñeen, sijnon juu. Ndoꞌ Herodes taxjen vaa tëveeꞌ jndyi tsꞌon jon na nndaꞌ vaa sꞌaa juu, nquii jon ndoꞌ mantyi joo nanꞌñeen na conanꞌjonhan yohin juu ngueeꞌñeen. Ndoꞌ itso jon nnon juu yuscundyuaꞌñeen:  
\p —¿Nin ꞌnan ntꞌue tsonꞌ na ntsꞌa naya ꞌuꞌ? Quitsuꞌ nnön ndoꞌ ja nninncyahanꞌ nnonꞌ.  
\v 23 Nquii Tyoꞌtsꞌon, ndyiichen jon jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö nnonꞌ, ata xoncüe ndyuaa na macoxën nninncyahanꞌ nnonꞌ.   
\p
\v 24 Ndoꞌ juu yuscundyuaꞌñeen, vi na jndë jndyii juu na nndaꞌ, jnduiꞌ juu, taquitso juu nnon ndyee juu:  
\p —ꞌNdyoꞌ, ¿Nin ꞌnan ntcꞌan?  
\p Ndoꞌ tꞌa ndyee juu, itso jon:  
\p —Canꞌ nnon jon na quitscüenon jon xquen Juan ntꞌöꞌ, juu tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan.   
\p
\v 25 Ndoꞌ juu yuscundyuaꞌñeen, maquintyjachen tja ntcüeꞌ juu na mꞌaan Herodesꞌñeen, tso juu nnon jon:  
\p —Ntꞌue tsꞌön na ninꞌñoonꞌ nein quitscüenonꞌ xio na ñjon xquen juu Juan ntꞌö, juu tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan.   
\p
\v 26 Ndoꞌ nquii Herodes, xjen na jndyii jon na nndaꞌ, tyioo na tyia jndyi nchjii jon. Majoꞌ ngꞌe jndë tso jon na ntyjii Tyoꞌtsꞌon na ntsiquindë jon juu jñꞌoon na tso jon nnon juu, ndoꞌ mantyi joo nanꞌñeen na sananꞌjon na cocüaꞌhan yohin jndë jndyehan juu jñꞌoonꞌñeen, joꞌ xe na aa ngitso jon jeꞌquindëë na ntsiquindë jon juu jñꞌoonꞌñeen, yajoꞌ ngüejnaanꞌ jon tondëëhan.  
\v 27 Ngꞌe na nndaꞌ, ninñoonꞌ jñon jon ncüii sondaro na caquityjee juu xquen Juan na ndyiiꞌ jon vancjo.  
\v 28 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen, tja juu, taquityjee juu xquen juu Juanꞌñeen yo xjo, ndoꞌ jndë joꞌ jndyoyꞌoon juuhanꞌ na ñjonhanꞌ quityquiiꞌ xio. Tyincyaa juuhanꞌ nnon yuscundyuaꞌñeen, ndoꞌ juu juu tyincyaa juuhanꞌ nnon ndyee juu.   
\p
\v 29 Ndoꞌ joo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Juan, vi na jndë jndyehan na nndaꞌ vaa na tjon jon, tyecyꞌonhan siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon, saquityꞌiuhan juuhanꞌ.   
\s1 Tyincyaa Jesús ꞌnan na tcüaꞌ ꞌon min nannon  
\r (Mt 14:13-21; Lc 9:10-17; Jn 6:1-14)  
\p
\v 30 Vi jndë tui na nndaꞌ, joo nnꞌan nchoꞌve na jñon Jesús tsꞌian ꞌnaanꞌ jon, tëncüi nndaꞌhan na mꞌaan jon. Chen jndyi jnduehan nnon jon ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na jndë tontꞌahan yo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na tonanꞌmanhan ndëë nnꞌan.  
\v 31 Joꞌ itso jon ndëëhan:  
\p —Cja ncꞌö ncüii joo naijon na ninnquë, chaꞌ ya ntaꞌjndyëë chjo.  
\p Nndaꞌ vaa na tso jon ngꞌe jndye jndyi nnꞌan cotsque naijon na mꞌaan jon, min ndincyaahanꞌ xjen na ntcüaꞌhan.  
\v 32 Yajoꞌ jnduiꞌhin yo vꞌaandaa, teꞌtꞌiohan ndaandue na ninnquehan. Ndoꞌ squehan ncüii joo naijon tavi ꞌnan nnꞌan cꞌon.  
\v 33 Majoꞌ jndye nnꞌan tquenchenhan cüenta naijon tyꞌehan. Ndoꞌ jnduiꞌ nanꞌñeen chaꞌtso njoon na mꞌaan xiꞌjndio juu ndyuaaꞌñeen, jnanꞌnonhan, ndoꞌ macjentyichen squehan naijon vja Jesús yo nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yohin.  
\v 34 Ndoꞌ juu xjen na jnduiꞌ Jesús vꞌaandaaꞌñeen, jndyiaaꞌ jon na jndye jndyi nnꞌan jndë sque. Ndoꞌ tyioo na ntyꞌia rohan nchjii jon, ngꞌe itsijonhanꞌhin chaꞌvijon quinman na tatsꞌan vantyjeeꞌ. Yajoꞌ jndye jñꞌoon tyeꞌ na totsiꞌman jon ndëëhin.  
\v 35 Ndoꞌ vi na jndë vaman, yajoꞌ nque nnꞌan na totsayꞌon yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, jnanꞌndyooꞌhan, jnduehan nnon jon:  
\p —Jndë vaman ndoꞌ ntjoohin taꞌnan ncüii joo na nninjndaꞌ ꞌnan na ntcüaꞌ nnꞌan.  
\v 36 Mangꞌe joꞌ quitsuꞌ ndëë nanmin na chi ncꞌohan jndëë yo njoon quijndë na mꞌan xiꞌjndio na chi nnanꞌjndahan ꞌnan na ntcüaꞌhan, ngꞌe taꞌnan quichohan na ntcüaꞌhan.   
\p
\v 37 Majoꞌ tꞌa Jesús, tso jon:  
\p —Nquehoꞌ ninncyahoꞌ ꞌnan na ntcüaꞌhan.  
\p Ndoꞌ joo nanꞌñeen, tꞌahan, jnduehan nnon jon:  
\p —Min xe na aa nnanꞌquitsu ve ciento sꞌon denarios na ntsananꞌjndá tyooꞌ, majoꞌ tyiꞌjeꞌcüinonhanꞌ na nninncyá na ntcüaꞌ joo nanmin.   
\p
\v 38 Ndoꞌ tꞌa Jesús, taxeeꞌ jon:  
\p —¿Tsaꞌnndaꞌ tyooꞌ na yꞌonhoꞌ? Cüa, quitsaquijntyꞌiahoꞌ.  
\p Ndoꞌ vi na jndë jntyꞌiahan na tsaꞌnndaꞌhanꞌ, yajoꞌ jnduehan nnon jon:  
\p —Nin ꞌon tanꞌ tyooꞌ na yꞌö́n yo ve quitscaa na jndë jnein.   
\p
\v 39 Ndoꞌ tꞌua Jesús tsꞌian na xenꞌ ntmaanꞌ na quitsacüendyuaa nnꞌan cjooꞌ jndë quijndë.  
\v 40 Yajoꞌ sacüendyuaa nanꞌñeen na xenꞌ ntmaanꞌhan. Ñꞌen ntmaanꞌ na jntꞌahan na vennꞌan vennꞌan nchoꞌnqui tsꞌan, ndoꞌ ñꞌen ntmaanꞌ na ncüii ciento tsꞌan na jntꞌahan.  
\v 41 Jndë joꞌ tyꞌoon Jesús joo ꞌon tanꞌ tyooꞌñeen yo ve quitscaaꞌñeen, ndoꞌ jndondë jon toquiñoonꞌndue, tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ndë joꞌ tjiꞌ jon xenꞌ ntanꞌhanꞌ. Ndoꞌ vi jndë joꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndëë nque nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon na quitꞌonhinhanꞌ ndëë nnꞌan joo ntmaanꞌñeen. Ndoꞌ majoꞌntyi sꞌaa jon yo ve quintcaaꞌñeen, tjiꞌ jon xenꞌ ntanꞌhanꞌ na ntquii tsoñꞌen nanꞌñeen.  
\v 42 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen tcüaꞌ tacjohan,  
\v 43 Ndoꞌ ndë joꞌ, nque nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yo Jesús, jnanꞌquitooꞌhan nchoꞌve tsque yo tyooꞌ ntanꞌ na jntyꞌiihanꞌ na tcüaꞌ nanꞌñeen yo ninꞌquintcaaꞌñeen.  
\v 44 Ndoꞌ joo nnꞌan na tcüaꞌ juu xjenꞌñeen, tueeꞌ chaꞌ na ꞌon min na xiaꞌntyi nannon.   
\s1 Vaca Jesús nnon ndaandue  
\r (Mt 14:22-27; Jn 6:16-21)  
\p
\v 45 Ndë joꞌ tso Jesús ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon na cua nndaꞌhan vꞌaandaa na chi ngüetꞌio nndaꞌhan juu ndaandueꞌñeen na ntsquehan tsjoon Betsaida, viochen xjen na njñon jon nanꞌñeen na cꞌo ntcüeꞌhan ntꞌaahan.  
\v 46 Ndoꞌ vi na jndë jñon jon joo nanꞌñeen, tava jon ncüii tyoꞌ na ntsinin jon nnon nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 47 Ndoꞌ vi na jndë tijaan, joo nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, jndë mꞌanhan xoncüe ndaandue yo juu vꞌaandaaꞌñeen, majoꞌ juu jon ninmꞌaan jon tyuaa tcan.  
\v 48 Ndoꞌ jndyiaaꞌ jon na viꞌ jndyi coquenonhan, na tandiquindëë ntꞌahan ndaa veꞌ ngꞌe na totsintcüeꞌ jndye juu vꞌaandaa na ñjonhan. Ndoꞌ xjen na vanco, yajoꞌ tëca Jesús nnon ndaandue. Sindyooꞌhin nnon vꞌaandaaꞌñeen naijon na ñjonhan, ndoꞌ sꞌaa jon na chaꞌvijon ngüenoonꞌ jon joohan.  
\v 49 Ndoꞌ xjen na jntyꞌiahan na vaca jon nnon ndaandueꞌñeen, jnanꞌtiuhan veꞌ ncüaanꞌ tsꞌoo na cojntyꞌiahan. Ngꞌe na nndaꞌ taꞌhan na jnanꞌxuaahan na coquityuehan.  
\v 50 Ndoꞌ tsoñꞌenhan jntyꞌiahan jon, ndoꞌ mioon jndyi tyuehan. Majoꞌ tꞌman jon joohan, tso jon:  
\p —Quinanꞌxuanhoꞌ ñuaanhoꞌ, mancöntyë na mamanhoꞌ, cꞌonhoꞌ na tavi ncyaahoꞌ.   
\p
\v 51 Ndoꞌ tua jon vꞌaandaa na ñjonhan joꞌ, yajoꞌ tichen na mꞌaan juu jndyeꞌñeen. Majoꞌ min ndicüaaꞌ nꞌonhan nchu vaa na nnanꞌtiuhan na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui.  
\v 52 Ngꞌe tyiꞌcovaaꞌ ya nꞌonhan na tsoñꞌen nndëë ntsꞌaa Jesús min na jntyꞌiahan na sꞌaa jon na tinon juu tyooꞌñeen na tcüaꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen. Joohan tsojnaanꞌ na tsan ñuan ꞌnaanhan, joꞌ iscuꞌhanꞌ na ncüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ.   
\s1 Sinꞌman Jesús nnꞌan vꞌi ndyuaa Genesaret  
\r (Mt 14:34-36)  
\p
\v 53 Xjen na jndë tetꞌio nndaꞌhan juu ndaandueꞌñeen, squehan ndyuaa Genesaret naijon jnanꞌtyenhan juu vꞌaandaaꞌñeen.  
\v 54 Ndoꞌ xjen na jnduiꞌhinhanꞌ, joo nnꞌan ndyuaaꞌñeen taꞌjnꞌaanhan Jesús.  
\v 55 Ndoꞌ cje ro jnanꞌquindyiihan ntyjehan na mꞌan xiꞌjndio. Joꞌ taꞌhan na totsachohan nnꞌan vꞌi na ntyjohan cjo ndue minꞌcya ro naijon ticꞌuaa jñꞌoon na ngüenon nquii Jesús.  
\v 56 Ndoꞌ minꞌcya ro naijon na tueeꞌ jon, aa njoon tꞌman ndoꞌ aa yuu na mꞌaan ninve ndye ntꞌaa, totquen nnꞌan ntyjehan nnꞌan na vꞌi jndyue nata, na ngitanhan na ntꞌuehan ndiaaꞌ Jesús chaꞌ nꞌmanhan. Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na tꞌue ndiaaꞌ jon jnꞌmanhan.   
\c 7  
\s1 ꞌNan na itsꞌaahanꞌ na tyiꞌjiꞌua tsixuan tsꞌan tonnon Tyoꞌtsꞌon  
\r (Mt 15:1-20)  
\p
\v 1 Nque nnꞌan fariseos, jnanꞌndyooꞌhan na mꞌaan Jesús yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen nquii Moisés. Joo nanꞌñeen jnanhan Jerusalén.  
\v 2 Totquenhan cüenta na nque nnꞌan na conanꞌjon yo Jesús, tocüaꞌhan min na tyiꞌquitmanhan ndueehan chaꞌxjen juu costumbre na contꞌa ntyjehan nnꞌan judíos. Jndue fariseosꞌñeen na joo nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo Jesús, tyiꞌya na nndaꞌ contꞌahan.  
\v 3 Ee joo fariseosꞌñeen yo tsoñꞌen ntyjehan nnꞌan judíos, xeꞌcüaꞌhan xe na aa tyiꞌnanꞌquindë jndyeehan juu jñꞌoon na jnanꞌjndaꞌ ndochihan na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen ntyja ꞌnaanꞌ na cotmanhan ndueehan.  
\v 4 Ee nque nnꞌan fariseosꞌñeen yo tsoñꞌen ntyjehan nnꞌan judíos, vi na jndë jnanhan tsꞌua, tyiꞌjeꞌcüaꞌhan xe na aa tyiꞌquitquen ntjuꞌ jndyeehan na cotman ndueehan chaꞌxjen coꞌxen costumbre. Ndoꞌ jndyechen ꞌnan min na contꞌahan chaꞌxjen na jnanꞌjndaꞌ nque ndochihan na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen, chaꞌ na majndaꞌ na cotmanhan vaso na ncꞌu tsꞌan ndaa, yo nguaa jaro, yo nguaa ncjo yo ninꞌjndu ꞌnaanhin.  
\v 5 Yajoꞌ joo fariseosꞌñeen yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen nquii Moisés, taxeeꞌhan nnon Jesús, jnduehan:  
\p —Joo nnꞌan na cotsayꞌon yo jñꞌoon na mancyaꞌ, ¿Ndu na tyiꞌquitaꞌngueeꞌhin jñꞌoon na jntyꞌe ndochiihi na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen? Majoꞌ joo nnꞌan ꞌnanꞌ, cocüaꞌhan min na tyiꞌquintꞌa jndyeehan juu ꞌnan na ntsijiꞌuahanꞌ ndueehan chaꞌxjen na coꞌxen juu costumbre.   
\p
\v 6 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Juu jñꞌoon na tji Isaías, jndyoyu na tsiꞌmanhanꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na ve vaa na contꞌa. Ee itso jñꞌoonꞌñeen:  
\q1 Nanminꞌ veꞌ yo nnon jndyuehan na conanꞌtꞌmaanꞌhan ja, majoꞌ ꞌnan na covitincyooꞌ na vja na mꞌanhin, tsiꞌmanhanꞌ na tycya mꞌanhan yo ntyja njan.   
\q1
\v 7 Veꞌ jnꞌaan na conanꞌtꞌmaanꞌhan ja, ee jñꞌoon na jnanꞌjndaꞌ nnꞌan na icoꞌxenhanꞌ, joohanꞌ conanꞌmanhin ndëë nnꞌan,  
\q1 ee contꞌahan na njon joo jñꞌoonꞌñeen chaꞌvijon conduihanꞌ jñꞌoon na sinin nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\m Ndöꞌ jñꞌoon na sinin Isaías.  
\v 8 Ndoꞌ itsontyichen Jesús ndëë nanꞌñeen:  
\p —Tquen Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na coxenhanꞌ ꞌoꞌ, majoꞌ ꞌoꞌ coꞌndyehoꞌ joohanꞌ chaꞌ ninncyaahanꞌ na nnanꞌquindëhoꞌ costumbre na tquen nnꞌan, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na cotmanhoꞌ vaso yo nguaa jaro yo nguaa ncjo yo vendyechen nnon ꞌnan na itsijonhanꞌ joohanꞌ.   
\p
\v 9 Mantyi tsontyichen jon ndëëhan:  
\p —Conanꞌtiuhoꞌ na njon jndyi contꞌahoꞌ na conanꞌquindëhoꞌ joo jñꞌoon na tquen ndochihoꞌ na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen. Majoꞌ tanin min na tyiꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌ juu jñꞌoon na iquen nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 10 Chaꞌna juu jñꞌoon na sinin Moisés, na itsohanꞌ: “Quitsaꞌ na njon tyeꞌ yo ꞌndyoꞌ.” Ndoꞌ mantyi tso jon: “Minꞌcya ro tsꞌan na itsinin jñꞌoon tsanꞌ nnon tye, ndyee juu, quinanꞌcueeꞌ nnꞌanhin.”  
\v 11 Majoꞌ ꞌoꞌ conduehoꞌ tanin min xe na aa ngitso tsꞌan nnon tye juu yo ndyee juu: “Ndiquindëë na ntejndei ꞌuꞌ yo ꞌnan na icanhanꞌ ꞌuꞌ, ngꞌe ꞌnan na manachö tsixuanhanꞌ Corbán.” Juu jñꞌoon Corbán itsiquindyihanꞌ ꞌnan na jndë tyincyaa tsꞌan cüentaaꞌ juu tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 12 Majoꞌ ꞌoꞌ na conduihoꞌ tmaanꞌ fariseos, min xe na aa itsitjahanꞌ ꞌnan nquii tye tsꞌan oo ndyee juu, ꞌoꞌ taninꞌncyahoꞌ na ntejndei tsanꞌñeen tye juu oo ndyee juu.  
\v 13 Ndoꞌ na contꞌahoꞌ na nndaꞌ, itsꞌaahanꞌ na juu jñꞌoon na tquen nquii Tyoꞌtsꞌon, veꞌ jnꞌaanhanꞌ ngꞌe vandyaꞌ tsiquindyi joo costumbre na conanꞌvehoꞌ. Ndoꞌ jndyechen nnon ꞌnan min na contꞌahoꞌ na itsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌna jñꞌoonminꞌ.   
\p
\v 14 Ndoꞌ tꞌman nndaꞌ Jesús nnꞌan, tso jon ndëëhan:  
\p —Tsoñꞌenhoꞌ quindyehoꞌ jñꞌoon na matsjö, ndoꞌ cüaaꞌ nꞌonhoꞌ joohanꞌ.  
\v 15 ꞌNan na icüaꞌ tsꞌan, tyiꞌxeꞌquitsijiꞌuahanꞌhin na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ joo jñꞌoon na itsitiu juu quiiꞌ tsꞌon juu, joohanꞌ contꞌa na tyiꞌjiꞌuahin na tonnon jon.  
\v 16 Juu tsꞌan na ninꞌcüaaꞌ tsꞌon jñꞌoon na matsjö, quen ya juu cüentahanꞌ.   
\p
\v 17 Jndë na jntyꞌii Jesús joo nanꞌñeen, tja ntcüeꞌ jon vꞌaa. Ndoꞌ xjen na mꞌaan jon quiiꞌ vꞌaa, yajoꞌ nque nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taxeeꞌhan nnon jon nin ꞌnan itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen na tyíꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ.  
\v 18 Ndoꞌ tꞌa jon, tso jon ndëëhan:  
\p —¿Aa mantyi itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌna joo nanꞌñeen? ¿Aa tyíꞌcüaaꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen? Tachi ꞌnan na icüaꞌ tsꞌan na iquenhanꞌhin na tyiꞌjiꞌuahin na tonnon Tyoꞌtsꞌon,  
\v 19 Ngꞌe chito quityquiiꞌ ñuaanꞌ juu coꞌohanꞌ, quityquiiꞌ tsiaaꞌ juu covahanꞌ, ndoꞌ ndë joꞌ vja juu ꞌndyo jndëë.  
\p Ndoꞌ yo juu jñꞌoonvahin tsiꞌman Jesús na tajnan tsixuan tsꞌan na veꞌ ncüii nnon ꞌnan icüaꞌ juu.  
\v 20 Ndoꞌ tsontyichen jon:  
\p —Joo jñꞌoon na itsitiu tsꞌan quiiꞌ tsꞌon juu, joohanꞌ contꞌa na tyiꞌjiꞌuahin na tonnon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 21 Ee quiiꞌ tsꞌon tsꞌan conan natyia na itsitiu juu, chaꞌna veꞌ ninꞌcꞌoon ya juu yo ncüiichen tsanscu, oo na ninꞌcꞌoon juu yo tsanscuntjaaꞌ, ndoꞌ aa na ntscueeꞌ juu tsꞌan,  
\v 22 Ndoꞌ aa na ichꞌuee juu ꞌnaanꞌ tsꞌan, ndoꞌ aa ninꞌcyꞌoon juu ꞌnaanꞌ ncüiichen tsꞌan na nndiꞌnaanꞌ juuhanꞌ, ndoꞌ na itsꞌaa viꞌ juu nnꞌan, ndoꞌ na itsiviꞌnnꞌan juu ntyje juu, ndoꞌ joo jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, min tyiꞌquitsꞌaa juu na njonhanꞌ, ndoꞌ na itsitëëꞌ tsꞌon juu ntyje juu, ndoꞌ tyia jñꞌoon itsinin juu nacjooꞌ ncüiichen tsꞌan, ndoꞌ na itsitiu nquii juu na tꞌmanchen conduihin, ndoꞌ na veꞌ tsitsanꞌto juu xquen juu yo ꞌnan na itsꞌaa juu.  
\v 23 Tsoñꞌen natyiaminꞌ, quiiꞌ tsꞌon tsꞌan conanhanꞌ, ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joohanꞌ na coninjndaꞌ na vaa jnaanꞌ juu na tonnon Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Tsanscu na mañoon ndyuaa na vantyja tsꞌon jon Jesús  
\r (Mt 15:21-28)  
\p
\v 24 Jnduiꞌ ntcüeꞌ Jesús juu tsjoonꞌñeen naijon na toninncyaa jon jñꞌoon. Tja jon, tueeꞌ jon ndyuaa Tiro yo Sidón. Ndoꞌ tueeꞌ jon vaaꞌ ncüii tsꞌan juu tsjoonꞌñeen, min tyíꞌquintꞌue tsꞌon jon na ncüaaꞌ nꞌon nnꞌan na tyjeeꞌ jon joꞌ. Majoꞌ min na nndaꞌ, ticꞌuaa jñꞌoon na joꞌ jndë mꞌaan jon.  
\v 25 Juu tsjoonꞌñeen tomꞌaan ncüii tsanscu na mꞌaan jnda juu, yuꞌñeen yuscuhin na nayꞌoon jndyetyiahin. Ndoꞌ juu ndyee yuscu chjoꞌñeen, vi na jndë jndyii juu ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, sityuaaꞌ juu na tja juu naijon na tueeꞌ jon. Ndoꞌ xjen na tueeꞌ juu na mꞌaan jon, tëcoꞌxtye juu tonnon jon.  
\v 26 Majoꞌ tachi tsꞌan judíohin, jñonꞌndaa griego itsinin tsanscuꞌñeen, tuihin tsjan nnꞌan ndyuaa Sirofenicia. Ndoꞌ vi na jndë tyjeeꞌ juu na mꞌaan Jesús, tcan juu na cüjiꞌ jon juu jndyetyiaꞌñeen.  
\v 27 Majoꞌ tꞌa Jesús, juu jñꞌoon na sinin jon nnon tsanscuꞌñeen, tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ. Itso jon:  
\p —Chuhanꞌ na quitejndei jndyëë nnꞌan na ninncüii tsjan conduihan yo ja, chito nnꞌan na mañoon ndyuaa. Ngꞌe tyiꞌquichuhanꞌ na ntyjee tsꞌan ꞌnan na cocüaꞌ ntsinda juu ndoꞌ na ncjuꞌ juuhanꞌ ndëë quindueꞌ.   
\p
\v 28 Ndoꞌ juu tsanscuꞌñeen, mantyi sintcüeꞌ juu jñꞌoon nnon Jesús na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ, tso juu:  
\p —Mayuuꞌ ta yo juu jñꞌoon na tsuꞌ, majoꞌ joo quindëꞌhinꞌ veꞌ ꞌnan quijndë na cocyaa tyuaa na cocüaꞌ yotsca, juuhanꞌ cojñenꞌ oꞌ.   
\p
\v 29 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Ya jndyi jñꞌoon na sintcüeꞌ. Nanein, cjaꞌ ntcüeꞌ vaꞌ. Juu yuscu chjo jndaꞌ, jndë jnduiꞌ jndyetyia quiiꞌ tsꞌon juu.   
\p
\v 30 Ndoꞌ xjen na tueeꞌ ntcüeꞌ juu tsanscuꞌñeen vaaꞌ juu, ntjii juu yuscu chjoꞌñeen na vaa juu cjooꞌ jndu, jndë jnꞌman juu.   
\s1 Sinꞌman Jesús tsꞌan quitaaꞌ na ncheeꞌhin  
\p
\v 31 Jnduiꞌ ntcüeꞌ Jesús ndyuaa Tiro, tenon jon ndyuaa Sidón, tancyaa jon ntyeeꞌ juu ndyuaa njoon Decápolis. Tueeꞌ nndaꞌ jon juu ndaandue Galilea.  
\v 32 Ndoꞌ joꞌ jndyoyꞌon nnꞌan ncüii tsꞌan quitaaꞌ ndoꞌ ncheeꞌhin na mꞌaan Jesús. Nnꞌan na mꞌan joꞌ, tanhan na quityio jon ntꞌö jon cjooꞌ tsanꞌñeen chaꞌ nꞌman juu.  
\v 33 Ndoꞌ tëyꞌoon Jesús juu tsanꞌñeen vi ntyja naijon na ninnquii jon yohin. Tuii jon ndëë ntꞌö jon ndëꞌnqui juu, vi jndë joꞌ tjiꞌ jon ndaa ꞌndyo jon, ndoꞌ tyu jonhanꞌ nnon tsa juu.  
\v 34 Ndë joꞌ jndondë jon toquiñoonꞌndue, tcan jon vi naya nnon nquii Tyoꞌtsꞌon. Sinin jon yo jñonꞌndaa ꞌnaanꞌ jon, tso jon:  
\p —“Efata.” Juu jñꞌoonvahin itsiquindyihanꞌ na ncyaa nndaꞌhanꞌ na ya ndyii juu yo na ya ntsinin juu.   
\p
\v 35 Ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen jnaan ndëꞌnqui tsanꞌñeen, mantyi ntjo ya ntcüeꞌ na itsinin juu.  
\v 36 Xjen na tja nndaꞌ Jesús yo tsanꞌñeen naijon na mꞌan nnꞌan, yajoꞌ siquiꞌmaanꞌ jon joohan na minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnanꞌmanhan ntyja ꞌnan na sꞌaa jon. Majoꞌ tajntꞌahan na njon juu jñꞌoonꞌñeen na tso jon, ee ndoꞌvanjan tonanꞌneinhan ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian tꞌmanꞌñeen na sꞌaa Jesús.  
\v 37 Tꞌman jndyi vaa na tëveeꞌ ngiohan, jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Va ya jndyi itsꞌaa jon. Nque nnꞌan quita, itsinꞌman jonhan na ya condye nndaꞌhan, ndoꞌ joo nnꞌan ncheeꞌ, mantyi itsinꞌman jonhin na ya conanꞌnein nndaꞌhan.”   
\c 8  
\s1 Tyincyaa Jesús na tcüaꞌ ninnque min nnꞌan  
\r (Mt 15:32-39)  
\p
\v 1 Xjenꞌñeen jndye jndyi nnꞌan jndë tëncüi naijon na mꞌaan Jesús. Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, sitjahanꞌ ꞌnan na ntcüaꞌhan. Mangꞌe joꞌ tꞌman jon joo nnꞌan na totsayꞌon yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, tso jon ndëëhan:   
\p
\v 2 —Ntyꞌia ro nanminꞌ nchji ngꞌe naneinhin jndë ndye xuee na conanꞌjonhan na condyehan juu jñꞌoon na mancya, ndoꞌ ꞌnan na jndyochohan na ntcüaꞌhan, jndë jndyuehanꞌ.  
\v 3 Ndoꞌ xe na aa njñönhan na cꞌo ntcüeꞌhan ntꞌaahan na ninvaa ninꞌjndoꞌhan, nndëë ntsꞌaahanꞌ na ntsiꞌndaaꞌhanꞌ nquenhan ndoꞌ ntycyaahan nato ngꞌe ñꞌenhan na tycya chjo na jnanhan.   
\p
\v 4 Ndoꞌ joo nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yo jon, tꞌahan, jnduehan:  
\p —¿Nchu ntꞌá na nninncyá ꞌnan ntcüaꞌ nanminꞌ ntjoohin? Ee ntjoo taꞌnan nnꞌan cꞌoon na nndëëhan ꞌnan.   
\p
\v 5 Taxeeꞌ Jesús ndëëhan:  
\p —¿Tsaꞌnndaꞌ tyooꞌ yꞌonhoꞌ?  
\p Tꞌahan, jnduehan:  
\p —Ninntyqueꞌ tanꞌ tyooꞌ yꞌö́n.   
\p
\v 6 Ndoꞌ tso jon ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin:  
\p —Cꞌuhoꞌ tyuaa. Ndë joꞌ tyꞌoon jon joo ntyqueꞌ tanꞌ tyooꞌñeen, ndoꞌ vi jndë joꞌ, tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndë joꞌ tjiꞌ jon xjen ntanꞌhanꞌ. Ndë tyincyaa jonhanꞌ ndëë nque nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yohin, ndoꞌ joohan tꞌonhinhanꞌ ndëë joo nanꞌñeen.  
\v 7 Ndoꞌ mantyi yꞌonhan vendye quintcaa quijndë. Mantyi tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhanꞌ. Ndë joꞌ mantyi tyincyaa jon quintcaaꞌñeen ndëë nanꞌñeen na quitꞌonhan joohanꞌ ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin.  
\v 8 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen tcüaꞌ tëcjohan, ndoꞌ ndë joꞌ nque nanꞌñeen na totsayꞌonhan jñꞌoon yo Jesús, jnanꞌquitooꞌhan chaꞌ vi ntyqueꞌ tsque yo tyooꞌ ntanꞌ na jntyꞌiihanꞌ.  
\v 9 Ndoꞌ joo nnꞌan na tcüaꞌ joꞌ, tueeꞌ chaꞌna ninque minhan.  
\v 10 Ndoꞌ vi jndë joꞌ tso jon ndëë nanꞌñeen, ya xe na ncꞌo ntcüeꞌhan ngꞌe jndë mavja jon. Ndoꞌ tua nndaꞌ jon vꞌaandaa yo nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Tyꞌehan, squehan ndyuaa na jndyu Dalmanuta.   
\s1 Nnꞌan tmaanꞌ fariseos, tanhan nnon Jesús na quitsꞌaa jon cüii jnꞌaan  
\r (Mt 16:1-4; Lc 12:54-56)  
\p
\v 11 Ndoꞌ vendye nnꞌan tmaanꞌ fariseos squehan na mꞌaan Jesús. Taꞌhan tonanꞌjndyehan jndyuehan yo jon na quitsꞌaa jon ncüii nnon tsꞌian na ntsiꞌmanhanꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌua tsꞌian nnon jon. Ee cojntꞌuehan na quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na itsinin jon.  
\v 12 Yajoꞌ jndyo ncüii na ton tsꞌon jon na sichjooꞌhanꞌ tsꞌon jon ntyja ꞌnaanhan. Itso jon:  
\p —Nque nnꞌan na mꞌan naneinhin, ¿Ndu na ntꞌue nꞌonhan na quitsꞌa ncüii nnon tsꞌian na njntyꞌiahan na ntsiꞌman jndyoyuhanꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon iꞌua jon tsꞌian nnön na jndyö? Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tyiꞌjeꞌquitsꞌa ncüii na ntsiꞌmanhanꞌ na nquii jon ncyaa na tꞌman condui ja.   
\p
\v 13 Yajoꞌ jntyꞌii jon joo nanꞌñeen. Ndoꞌ tua nndaꞌ jon vꞌaandaa, tetꞌio nndaꞌ jon ndaandueꞌñeen. Tueeꞌcya jon ncüiichen ixndyaaꞌhanꞌ.   
\s1 Tsquentë na nanꞌxuan nnꞌan fariseos  
\r (Mt 16:5-12)  
\p
\v 14 Ndoꞌ nque nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, juu xjen na tuahan vꞌaandaa, tsuuꞌ tycya nꞌonhan na ntsayꞌonhan tyooꞌ na ntcüaꞌhan, chaꞌ veꞌ ninncüiito tyooꞌ na sayꞌonhan.  
\v 15 Yajoꞌ siquiꞌmaanꞌ jon joohan na tyiꞌnanꞌjonhan yo ꞌnantyia na nanꞌxuan nnꞌan tmaanꞌ fariseos. Tso jon:  
\p —Nnꞌan fariseos yo nnꞌan tmaanꞌ cüentaaꞌ Herodes, vaa ncüii nnon ntyja ꞌnaanhan na itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsquentë. Quitquenhoꞌ cüenta na juu ꞌnatyia nanꞌxuanhan tyiꞌncüꞌaahanꞌ ꞌoꞌ na ntsiꞌndaaꞌhanꞌ ꞌoꞌ.   
\p
\v 16 Ndoꞌ na tso jon na nndaꞌ, joo nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, tyeꞌ na jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Ndöꞌ vaa na itso jon ndëë tsojnaanꞌ na tsuuꞌ tycya nnꞌön na ndyoyꞌön tyooꞌ.   
\p
\v 17 Majoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús na nndaꞌ vaa na conanꞌtiuhan na itsinin jon ntyja ꞌnaanꞌ tyooꞌ. Majoꞌ chito joꞌ, itsiquindyi jonhan ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnantyia na nanꞌxuan nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan tmaanꞌ cüentaaꞌ Herodes. Yajoꞌ tsontyichen jon ndëëhan:  
\p —¿Ndu na conanꞌneinhoꞌ na tatyooꞌ jndyoyꞌonhoꞌ? ¿Aa tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ, ndoꞌ aa min tyiꞌquitquenhoꞌ cüenta? ꞌOꞌ, ¿Aa ninvaa mꞌanhoꞌ na conanꞌtsanhoꞌ ñuan ꞌnaanhoꞌ?  
\v 18 ꞌOꞌ na min tëndëëhoꞌ, ¿Aa tyiꞌcojntyꞌiahoꞌ? ꞌOꞌ na min ndëꞌnquihoꞌ, ¿Aa tyiꞌcondyehoꞌ? ¿Ndoꞌ aa tyiꞌcañjoonꞌ nꞌonhoꞌ nin ꞌnan sꞌa xjen na sitjahanꞌ ꞌnan na ntcüaꞌ nnꞌan?  
\v 19 Juu xjen na sꞌa xjen ntanꞌ joo ꞌon tanꞌ tyooꞌ na tꞌonhoꞌhanꞌ ndëë ꞌon min nnꞌan, ¿Tsaꞌnndaꞌ tsque na jnanꞌquitooꞌhoꞌ yo ntanꞌ quijndë na jntyꞌiihanꞌ?  
\p Tꞌahan, jnduehan nnon jon:  
\p —Jnanꞌquitꞌö́ nchoꞌve tsquehanꞌ.   
\p
\v 20 —Ndoꞌ juu xjenꞌñeen na sꞌa xjen ntanꞌ joo ntyqueꞌ tyooꞌ na tꞌonhoꞌ na tcüaꞌ ninque min nnꞌan, ¿Tsaꞌnndaꞌ tsque na jnanꞌquitooꞌhoꞌ yo ntanꞌ quijndë na jntyꞌiihanꞌ?  
\p Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Jnanꞌquitꞌö́ ntyqueꞌ tsquehanꞌ.   
\p
\v 21 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, joo tsꞌian tꞌman na matsꞌa, ¿Ndu na ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌ nin tsꞌan condui ja?   
\s1 Sinꞌman Jesús cüii tsannchjaanꞌ tsjoon Betsaida  
\p
\v 22 Ndë joꞌ nquii Jesús yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon toninncyaa jon, squehan tsjoon Betsaida. Ndoꞌ joo nnꞌan tsjoonꞌñeen tyeyꞌonhan ncüii tsannchjaanꞌ na mꞌaan jon. Tanhan na quityio jon chjo ntꞌö jon cjooꞌ tsanꞌñeen chaꞌ nꞌman juu.  
\v 23 Ndoꞌ tꞌuii Jesús ntꞌö tsanꞌñeen, tëyꞌoon jonhin ꞌndyo tsjoon naijon na ninnquii jon yohin. Tyu jon ndaaꞌndyo jon ndöꞌnnon juu. Ndë joꞌ tyio jon ntꞌö jon ndöꞌnnon juu, ndoꞌ taxeeꞌ jon nnon juu:  
\p —¿Aa jndë ya chjo mandyiaꞌ?   
\p
\v 24 Ndoꞌ ya na jndondë tsannchjaanꞌñeen, itso juu:  
\p —Mantyꞌia nnꞌan, veꞌ itsijonhanꞌ na mantyꞌia joohan chaꞌvijon na contsjë nꞌoon.   
\p
\v 25 Yajoꞌ tyio nndaꞌ Jesús ntꞌö jon ndöꞌnnon juu tsanꞌñeen. Ndoꞌ jndë na sꞌaa jon na nndaꞌ, tyincyaahanꞌ na xuee jndyi jndyiaaꞌ juu, tcoꞌ ya ntcüeꞌhanꞌhin. Min ꞌnan na tycya, majoꞌ ya jndyiaaꞌ juu.  
\v 26 Jndë joꞌ jñon ntcüeꞌ Jesús juu na cja juu. Itso jon nnon juu:  
\p —Cjaꞌ vi tovaꞌ, min tyiꞌngaqueꞌ quiiꞌ tsjoon, min tyiꞌntsininꞌ ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na sꞌa ꞌuꞌ.   
\s1 Tjiꞌ jndyoyu Pedro na juu Jesús conduihin Cristo  
\r (Mt 16:13-20; Lc 9:18-21)  
\p
\v 27 Jndë joꞌ juu Jesús yo nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yohin, tyꞌehan, squehan ndyuaa Cesarea Filipo. Ndoꞌ xoncüe na ñjonhan nato, taxeeꞌ jon ndëëhan, itso jon:  
\p —Ntyja njan ja, ¿Nin tsꞌan na condue nnꞌan na condui ja?   
\p
\v 28 Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Ñꞌen nnꞌan na conduehan na ꞌuꞌ condui Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, na vandoꞌ xco juu. Ndoꞌ vendyechen nnꞌan conduehan na ꞌuꞌ condui nquii Elías, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen. Ndoꞌ mantyi mꞌan nnꞌan na conduehan na condui ꞌuꞌ ncüii nque nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\p
\v 29 Joꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan, itso jon:  
\p —Ndoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, ¿Nin conduehoꞌ na condui ja?  
\p Tꞌa Pedro, itso jon:  
\p —ꞌUꞌ condui nquii Cristo na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnonꞌ na ntsinꞌmanꞌ ñuaan nnꞌan.   
\p
\v 30 Ndoꞌ jaaꞌ jñꞌoon na tso jon ndëëhan na minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnanꞌneinhan na nndaꞌ vaa na conduihin.   
\s1 Itsiquindyi Jesús na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin  
\r (Mt 16:21-28; Lc 9:22-27)  
\p
\v 31 Jndë joꞌ taꞌ Jesús na itsiꞌman jon ndëë nque nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, na juu jon na conduihin tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na coꞌxen jon tsoñꞌen nnꞌan, chuhanꞌ na jndye naviꞌ ngenon jon. Nque nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan judíos ntꞌahan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan jon, ndoꞌ majoꞌntyi ntꞌa joo nnꞌan na conintque ndëë ntyee ꞌnaanhan, ndoꞌ maninꞌ yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés. Itso Jesús na nnanꞌcueeꞌ nanꞌñeenhin, majoꞌ xee na jndë ndye na jnanꞌcueeꞌhan jon, ngüandoꞌ xco jon.  
\v 32 Sinin jndyoyu jon jñꞌoonꞌñeen ndëë nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Majoꞌ vi na jndë jndyii Pedro na nndaꞌ, sꞌaa juu vi ntyja yohin. Siquiꞌmaanꞌ jon Jesús. Itso juu nnon jon:  
\p —Tyiꞌquichuhanꞌ na ngenoonꞌ na nndaꞌ.   
\p
\v 33 Majoꞌ nquii Jesús, vi na jndë jndyii jon na tso Pedro na nndaꞌ, joꞌ tequen jon, jndyiaaꞌ jon tontyja na ntjo joo nnꞌan na totsayꞌon yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, jaaꞌ jñꞌoon na sinin jon nnon Pedro na siquiꞌmaanꞌ jonhin, itso jon:  
\p —ꞌUꞌ Satanás, quenanꞌ ꞌuꞌ nnön. ꞌUꞌ Pedro, tachi chaꞌxjen ndyiiꞌ tsꞌon nquii Tyoꞌtsꞌon na ndyiiꞌ tsonꞌ, ꞌuꞌ chaꞌxjen na conanꞌtiu nnꞌan, joꞌ matsijon ꞌuꞌ.   
\p
\v 34 Yajoꞌ tꞌman Jesús nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yohin yo tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan joꞌ. Itso jon ndëëhan:  
\p —Minninchen tsꞌan na ninꞌquitsijonhin ntyja na matsixuan, icanhanꞌ na cüji nquiihin nchu vaa na ntꞌue tsꞌon juu, ndoꞌ cꞌoon juu na quintjo ya nchjii juu yo naviꞌ na ngenon juu ngꞌe na mꞌaan juu ntyja njan, min xe na aa ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin.  
\v 35 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na itsichon nquii juu na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌ juu, conduihin tsꞌan na jndë tsuhin. Majoꞌ minninchen tsꞌan na cotjiꞌ nnꞌan cüenta na cotsu naya ꞌnaanꞌ juu ngꞌe na incyaa juu jñꞌoon naya njan ndëë nnꞌan, juu tsanꞌñeen vaa naya ꞌnaanꞌ juu na tyiꞌxeꞌquintycüii na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 36 Tanin min xe na aa ninvaa tsonnangue cuaahanꞌ na ꞌnaanꞌ tsꞌan, majoꞌ min na nndaꞌ ¿Yuu vaa naya ꞌnaanꞌ juu xe na aa ngitsu ñuan ꞌnaanꞌ juu?  
\v 37 Ee taꞌnan cüii nnon ꞌnan na nndëë nninncyaa tsꞌan nnon Tyoꞌtsꞌon na juuhanꞌ ngüañoonꞌhanꞌhin na tyiꞌngitsu ñuan ꞌnaanꞌ juu.  
\v 38 Mꞌan nnꞌan na tyiꞌnjon Tyoꞌtsꞌon ngiohan ndoꞌ na nanꞌxuanhan jnan. Minninchen tsꞌan na jnaanꞌ juu tondëë nanꞌñeen ngꞌe na mꞌaan juu ntyja njan yo ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon naya njan, mantyi ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, ncꞌön na jnꞌan yo tsanꞌñeen xjen na nndyö nntꞌa yo juu najndei na condui nquii Tyëhöꞌ ndoꞌ yo nque ángeles na cotyentjon nnon jon.   
\c 9  
\p
\v 1 Ndoꞌ tsontyichen Jesús ndëëhan:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, quiiꞌ ntꞌanhoꞌ mꞌan ntyjehoꞌ na tyiꞌjeꞌcüjehan ata vi na jndë jntyꞌia ndëëhan na jndë tyjeeꞌ Tyoꞌtsꞌon na ntyeꞌntjon jon nnꞌan ꞌnaanꞌ jon yo juu najndei na conduihin.   
\s1 Na siñoonhanꞌ Jesús  
\r (Mt 17:1-13; Lc 9:28-36)  
\p
\v 2 Taca yon xuee na jndë tso Jesús na nndaꞌ, ndoꞌ tëyꞌoon jon Pedro, Jacobo yo ninꞌJuan. Tyevahan ncüii tyoꞌ ndye naijon na ninnquehan. Xjenꞌñeen jntyꞌiahan na siñoonhanꞌhin.  
\v 3 Ndoꞌ juu ndiaaꞌ jon, maninꞌ condui nduiꞌhanꞌ, ndoꞌ quichiꞌtyenhanꞌ chaꞌvijon tein. Minꞌncüii tsꞌan tsonnangue jeꞌquindëë ntsiquichiꞌ ndiaa chaꞌxjen quichiꞌ ndiaaꞌ jon juu xjenꞌñeen.  
\v 4 Ndoꞌ joꞌ joo ndye nanꞌñeen jntyꞌiahan na tyjeeꞌ nquii Elías yo ninꞌMoisés, na jnanhan quiñoonꞌndue, na jnanꞌnein nanꞌñeen yo nquii Jesús.  
\v 5 Ndoꞌ joꞌ tso Pedro nnon Jesús:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, vaa ya jndyi vaa na mꞌán ntjoohin. Nnanꞌyá ndye xqueꞌ ncüanꞌ, ncüiihanꞌ cüentaꞌ, cüiichenhanꞌ cüentaaꞌ nquii Moisés, ndoꞌ ncüiichenhanꞌ ninꞌcüentaaꞌ juu Elías.   
\p
\v 6 Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tso jon ngꞌe ndicüaaꞌ tsꞌon jon nin jñꞌoon ngitso jon ee mioon jndyi tyuehan.  
\v 7 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen tyioo ncüii chincyu nacjohan, ndoꞌ quityquiiꞌhanꞌ, joꞌ ticꞌuaa jndyeeꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, tso jon:  
\p —Juu tsanvahin conduihin jnda na viꞌnchji jndyihin. Quitquenhoꞌ cüenta jñꞌoon na ngitso jon.   
\p
\v 8 Ndoꞌ xjen na jntyꞌia nanꞌñeen xiꞌjndio, minꞌncüii tsꞌan tavi cꞌoon, ninnquiintyi Jesús na vi mꞌaan.   
\p
\v 9 Ndoꞌ viochen xjen na tyecuehan juu tyoꞌñeen, tso jon ndëëhan:  
\p —Minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnanꞌneinhoꞌ ꞌnan na jntyꞌia ndëëhoꞌ quichen. Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, vi na jndë jnanꞌcueeꞌ nnꞌan ja, ndoꞌ ya na jndë vantꞌö xcö, juu xjenꞌñeen vanaan na nnanꞌneinhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu ꞌnan na jntyꞌia ndëëhoꞌ.   
\p
\v 10 Ndoꞌ nanꞌñeen, jnanꞌvehan juu jñꞌoonꞌñeen. Ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen, taꞌxeeꞌhan ndëë ntyjehan nin ꞌnan ninꞌquitsiquindyihanꞌ na tso jon na ngüandoꞌ xco jon vi na jndë jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin.  
\v 11 Ya joꞌ taxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:  
\p —Nque nnꞌan na conanꞌman nchu vaa na itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, conduehan na juu Elías ncüjeeꞌ jndyee, ndoꞌ ndë joꞌ ncüjeeꞌ nquii Cristo. ¿Nchu vaa na conduehan na nquii Elíasꞌñeen ncüjeeꞌ jndyee jon?   
\p
\v 12 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon mayuuꞌ itsiquindyihanꞌ na ncüjeeꞌ ncüii tsꞌan na ntsixuan juu chaꞌxjen totsixuan nquii Elíasꞌñeen, ndoꞌ ntsꞌaa tsanꞌñeen na ntꞌa xco nnꞌan na njon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ mantyi juu jñꞌoon ꞌnaanꞌ jon itsiquindyihanꞌ na ja na condui tsansꞌa na iꞌua jon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, jndye naviꞌ ngenön. Ndoꞌ mantyi nntꞌahan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ja.  
\v 13 Majoꞌ matsjö ndëëhoꞌ na mayuuꞌ jndë jndyo ncüii tsꞌan na totsixuan jon chaꞌxjen juu Elíasꞌñeen, ndoꞌ nque nnꞌan jndë jntꞌa viꞌhan jon ntyjantyi na ntꞌue nꞌonhan chaꞌxjen tsiquindyi juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na mancüiixjen ntꞌahan jon.   
\s1 Sinꞌman Jesús ncüii yusꞌa na nayꞌoon jndyetyiahin  
\r (Mt 17:14-21; Lc 9:37-43)  
\p
\v 14 Ndoꞌ tja ntcüeꞌ Jesús yo ndye nanꞌñeen naijon mꞌan ntyjehan, nque nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon. Ndoꞌ vi na jndë squehan joꞌ, jntyꞌiahan na jndye jndyi nnꞌan na jndë tëncüi naijon na mꞌan nanꞌñeen. Quiiꞌ ntꞌanhan ñꞌen cüanntyi nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, conanꞌjndyehan jndyuehan yo nanꞌñeen.  
\v 15 Ndoꞌ nque nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, xjen na jntyꞌiahan na ndyo Jesús, tëveeꞌ jndyi ngiohan, jnanꞌnonhan na tyequitjonhan jon na tyencyahan tsꞌonhin.  
\v 16 Yajoꞌ taxeeꞌ Jesús ndëëhan, tso jon:  
\p —¿Nin jñꞌoon na conanꞌjndyehoꞌ jndyuehoꞌ yo joo ntyjë na cotsayꞌonhan jñꞌoon yo ja?   
\p
\v 17 Ncüii tsꞌan na mꞌaan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan juu tmaanꞌñeen, tꞌa juu, tso juu:  
\p —Nndaꞌ ta, ndö mꞌaan yusꞌa jnda na jndyoyꞌönhin na nayꞌoon jndyetyiahin na itscuꞌhanꞌ na ntsinin juu.  
\v 18 Ndoꞌ minyuuchen na mꞌaan juu xjen na coveeꞌ xjen na itsijaaꞌhanꞌ, itsquioohanꞌhin, ndoꞌ conduiꞌ chonꞌ ꞌndyo juu, maninꞌ tsiquiꞌioonꞌ juu ndiꞌnꞌon juu, ndoꞌ ꞌndyiihanꞌhin vi na jndë sitsꞌoonhanꞌhin. Ndoꞌ jndë tcꞌan vi nayaꞌñeen ndëë nque nnꞌan na cotsayꞌonhan yo jñꞌoon na mancyaꞌ na quitjiꞌhan juu jndyetyiaꞌñeen, majoꞌ tana jndëë jntꞌahan.   
\p
\v 19 Joꞌ tꞌa Jesús jndyue nque nanꞌñeen na totsayꞌon jñꞌoon yo jon, tso jon:  
\p —ꞌOꞌ nnꞌan na tyiꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja. Majndye xuee na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na matsiꞌman ndëëhoꞌ. Jndye vaa na mꞌan na tꞌman tsꞌön ꞌoꞌ, majoꞌ min na nndaꞌ, ninjoꞌ tyiꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja. ¿Tsaꞌnndaꞌ chu na icanhanꞌ na ncꞌön yo ꞌoꞌ chaꞌ ngantyja nꞌonhoꞌ ja? Quindyoyꞌonhoꞌ yusꞌahaꞌ ndöhin.   
\p
\v 20 Ndoꞌ xjen na sayꞌonhanhin na mꞌaan Jesús, ndoꞌ vi na jndë jndyiaaꞌ juu jndyetyiaꞌñeen jon, yajoꞌ sꞌaa juu na siꞌndaaꞌhanꞌ xquen juu luꞌñeen, tyioohin tyuaa, totsiquityeeꞌñꞌenhin, ndoꞌ tonduiꞌ chonꞌ ꞌndyo juu.  
\v 21 Ndoꞌ joꞌ taxeeꞌ Jesús nnon tye juu:  
\p —Juu jndyetyiavahin, ¿Tsaꞌnndaꞌ xuee na jndë vja na nayꞌoonhanꞌhin?  
\p Ndoꞌ juu tye yusꞌachjoꞌñeen, tꞌa jon, tso jon:  
\p —Tyeꞌhanꞌ xjen na chjohin.  
\v 22 Ndoꞌ tijndye jnda na itsquioohanꞌhin quiiꞌ chon ndoꞌ quiiꞌ ndaa chaꞌ na ntscueeꞌhanꞌhin, majoꞌ xe na aa vaa na nndëë ntsaꞌ na ntejndeiꞌ já, cꞌonꞌ na ntyꞌiá rö́ nchjiꞌ na quitsinꞌmanꞌhin.   
\p
\v 23 Joꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo tye juu yuchjoꞌñeen, tso jon:  
\p —Tyiꞌya tsuꞌ xe na aa vaa na nndëë ntsꞌa, ee minꞌcya ro tsꞌan na vantyja tsꞌon nquii Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌen ꞌnan na ican juu nnon jon, nndëë ntsꞌaa jonhanꞌ.   
\p
\v 24 Yajoꞌ juu tye yuchjoꞌñeen, jndei ticꞌuaa ꞌndyo jon, tso juu:  
\p —Vantyja tsꞌön Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ quitejndeiꞌ ja ntyja na ndicantyja tsꞌön chaꞌxjen na icanhanꞌ.   
\p
\v 25 Ndoꞌ Jesús, xjen na tquen jon cüenta na jndye nnꞌan vancüi joꞌ, ninñoonꞌ sityiaꞌ jon juu jndyetyiaꞌñeen. Tso jon nnon juu:  
\p —ꞌUꞌ yutyia na tyiꞌninꞌncyaꞌ na ndyii yuvahin, min na ntsinin juu, quinduiꞌ quiiꞌ tsꞌon juu, matavi xuee na ngaqueꞌ nndaꞌ.   
\p
\v 26 Yajoꞌ sꞌaa jndyetyiaꞌñeen na jndei sixuaa juu, ji vaa jndyi na siꞌndaaꞌhanꞌ xquen juu yusꞌaꞌñeen, ndë joꞌ jnduiꞌhanꞌ. Majoꞌ jntyꞌiihanꞌhin chaꞌvijon tsꞌoohin, ata jndye nnꞌan na mꞌan joꞌ jnduehan:  
\p —Jndë tueꞌ juu.  
\v 27 Majoꞌ nquii Jesús tꞌuii jon vi ntyjaaꞌ ntꞌö juu lu chjoꞌñeen, tejndei jonhin na tacüentyjeeꞌ juu, ndoꞌ jnanquintyja juu.   
\p
\v 28 Ndoꞌ vi na jndë tëqueeꞌ Jesús cüii vꞌaa yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon yo jon, taꞌxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:  
\p —¿Ndu na tyíꞌquindëë ntjíꞌ juu jndyetyiaꞌñeen quiiꞌ tsꞌon yusꞌaꞌñeen?   
\p
\v 29 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Chaꞌ nndëë ntjiꞌhoꞌ jndyetyiaminꞌ, icanhanꞌ na quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Itsiquindyi nndaꞌ Jesús na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin  
\r (Mt 17:22-23; Lc 9:43-45)  
\p
\v 30 Ndoꞌ jnduiꞌ Jesús joꞌ yo nque nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon. Sacüenonhan juu ndyuaa Galilea. Ndoꞌ tyiꞌquintꞌue tsꞌon Jesús na ncüaaꞌ nꞌon nnꞌan yu vaato ntyja vja jon.  
\v 31 Ngꞌe itsiꞌman jon ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Tso jon:  
\p —Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nninncyaa tsꞌan cüenta ja nduee nnꞌan, ndoꞌ joo nanꞌñeen nnanꞌcueeꞌhan ja, majoꞌ xee na jndë ndye na tꞌiö, ngüantꞌö xcö.   
\p
\v 32 Majoꞌ joo nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taꞌnan taaꞌ nꞌonhan juu jñꞌoonꞌñeen, ndoꞌ ncyaahan na ntaꞌxeeꞌhan nnon jon nin tsiquindyihanꞌ.   
\s1 ¿Nin tsꞌan na njonntyichen condui?  
\r (Mt 18:1-5; Lc 9:46-48)  
\p
\v 33 Jesús yo nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon sque nndaꞌhan Capernaum. Ndoꞌ vi na jndë na tequeꞌhan ncüii vꞌaa, taxeeꞌ jon ndëëhan:  
\p —Nato na tincyö, ¿Nin jñꞌoon jnanꞌjndyehoꞌ jndyuehoꞌ yo ntyjehoꞌ?   
\p
\v 34 Ndoꞌ joꞌ chen tui jndyuehan, ee nato na ñjonhan, jnanꞌjndyehan jndyuehan yo ntyjehan nin ncüii nquehan na nnduiꞌ juu na njonchen conduihin quiiꞌ ntꞌanhan.   
\p
\v 35 Yajoꞌ tëcjo Jesús. Tꞌman jonhan na quinanꞌndyooꞌhan na ndyehan jñꞌoon. Tso jon:  
\p —Minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue tsꞌon na njonchen na nnduihin, quitsindyiaꞌ tsꞌon juu ndoꞌ quitejndei juu tsoñꞌen nnꞌan.   
\p
\v 36 Ndë joꞌ tyꞌoon jon ncüii yuchjo, tcoꞌ jonhin xoncüe quiiꞌ ntꞌanhan, chu jonhin. Tso jon ndëëhan:   
\p
\v 37 —Minninchen tsꞌan na yo na ya ntyjii juu na ncyꞌoon juu cüenta ncüii yuchjo, mantyi iyꞌoon juu cüenta ja yo na ya ntyjii juu. Ndoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na iyꞌoon juu cüenta ja, mantyi iyꞌoon juu cüenta nquii jon na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsonnangue.   
\s1 Juu tsꞌan na tyiꞌtsuehin nacjö, mꞌaan juu ntyja njanhan  
\r (Mt 10:42; Lc 9:49-50)  
\p
\v 38 Ndoꞌ tso Juan nnon Jesús:  
\p —Nndaꞌ ta, jntyꞌiá ncüii tsꞌan na icüjiꞌ juu xueꞌ chaꞌ quinduiꞌ jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan. Ndoꞌ jnduë́ nnon juu na tavi ntsꞌaa juu na nndaꞌ ngꞌe tyiꞌcayꞌoon juu jñꞌoon yo jaa.   
\p
\v 39 Majoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Tyiꞌnduehoꞌ na tantsꞌaa juuhanꞌ, ngꞌe tsꞌan na jndë sꞌaa ncüii tsꞌian tꞌman yo xuë, tyiꞌjeꞌquitsꞌaahanꞌ na quintyjachen ntsinin juu jñꞌoon tyia nacjö.  
\v 40 Ngꞌe juu tsꞌan na tyiꞌitsuehin nacjö, juu tsanꞌñeen mꞌaan jon ntyja njan.  
\v 41 Ndoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na nninncyaa juu ncüii vaso ndaa na ncüehoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ cüenta ja, nquii Tyoꞌtsꞌon ndyion juu tsanꞌñeen naya na sꞌaa juu ꞌoꞌ.   
\s1 Taꞌndyicje jaa nnon ncüii ꞌnan na ityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ jaa na quinanꞌtja jaa  
\r (Mt 18:6-9; Lc 17:1-12)  
\p
\v 42 “Minꞌcya ro tsꞌan na ntsiꞌman juu nnon ncüiichen tsꞌan na chjo na vantyja tsꞌon juu ja na ntsitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon, yantyi xe na quinanꞌtyen nnꞌan ncüii tosu xtyoꞌ tsanꞌñeen, ndoꞌ ntjueꞌhanhin quityquiiꞌ ndaandue.  
\v 43 Ndoꞌ xe na aa matsitja ꞌuꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon veꞌ ngꞌe yo ꞌnan na matsaꞌ yo ntꞌöꞌ, tyiꞌntsaꞌhanꞌ, cꞌonꞌ chaꞌvijon na quitycüanꞌ ntꞌöꞌ. Ngꞌe yantyichen na tyiꞌquindë ꞌuꞌ na ncjaꞌ naijon na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ nnꞌan, chito na quindë ꞌuꞌ ndoꞌ na ncjaꞌ vꞌio, naijon na tavi xuee nduuꞌ chon,  
\v 44 Naijon tyiꞌcüje quintyi min tajon quinduuꞌ chon.  
\v 45 Ndoꞌ mantyi xe na aa matsitja ꞌuꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon veꞌ tsojnaanꞌ ngꞌeꞌ, yantyi tavi ncjaꞌ joꞌ, cꞌonꞌ na chaꞌvijon na quitycüanꞌ ngꞌeꞌ, ee yantyi ngaqueꞌ naijon na cotandoꞌ nnꞌan na quitycüanꞌ ngꞌeꞌ, chito na quindë ngꞌeꞌ na ncjaꞌ vꞌio naijon na tavixuee nduuꞌ chon.  
\v 46 Ee quiiꞌ vꞌio, tajon ncüje quintyi min tajon quinduuꞌ chon.  
\v 47 Ndoꞌ mantyi xe na veꞌ ninꞌquindyiaaꞌ ꞌnan na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntsꞌaahanꞌ na ntsitja ꞌuꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, yantyi cꞌonꞌ chaꞌvijon na jndë tjiꞌ tënnonꞌ, ngꞌe yantyi ngaqueꞌ naijon na icoꞌxen jon na ninncüii tënnonꞌ, chito yo ve joohanꞌ ncjaꞌ vꞌio.  
\v 48 Naijon na tyiꞌjon cüje quintyi min tyiꞌjon quinduuꞌ chon.   
\p
\v 49 “Joo quiooꞌ na tonanꞌcüje nnꞌan na tijntꞌuehan na tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon, totyiohan tsjaanꞌ nacjo oꞌ xjen na tonanꞌcohan oꞌ.  
\v 50 Juu tsjaanꞌ ya jndyihanꞌ. Coninjntꞌuehanꞌ chaꞌ tyiꞌninꞌndaaꞌ ꞌnan, majoꞌ xe na aa jndë jnduiꞌ na chjenꞌhanꞌ, ¿Nchu ya ntsꞌaa tsꞌan na nninchjenꞌ nndaꞌhanꞌ? Matavi nchu ya na ntjo yahanꞌ. Ngꞌe na nndaꞌ, quinduihoꞌ na chaꞌvijon tsjaanꞌ na ya chjenꞌhanꞌ, ndoꞌ cꞌonhoꞌ na ya ntyjiiꞌ ñuan ꞌnaanhoꞌ yo ntyjeehoꞌ.   
\c 10  
\s1 Tyiꞌnanꞌtyuiiꞌ nnꞌan tson na toncohan  
\r (Mt 19:1-12; Lc 16:18)  
\p
\v 1 Jnduiꞌ Jesús Capernaum. Tja jon ndyuaa Judea tontyja na quinduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ na toxndyaaꞌ jndaa Jordán, ndoꞌ joꞌ tovancüi nndaꞌ nnꞌan naijon na tyjeeꞌ jon. Ndoꞌ joꞌ taꞌ jon na itsiꞌman jon ndëëhan chaꞌ mancüii xjen itsꞌaa jon.  
\v 2 Ndoꞌ vendye nnꞌan fariseos squenonhan naijon na mꞌaan jon. Cojntꞌuehan nchu vaa ntꞌahan chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na ntsintcüeꞌ jon ndëëhan, quitꞌuiiviꞌhanꞌ jon. Taxeeꞌhan nnon jon:  
\p —¿Aa vanaan na ntsityuiiꞌ tsꞌan tson toco juu yo scuuꞌ juu?   
\p
\v 3 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Jñꞌoon na tquen juu Moisés na iquenhanꞌ xjen ꞌoꞌ, ¿Nchu vaa itsiquindyihanꞌ?   
\p
\v 4 Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Nquii Moisés, tyincyaa jon na vanaan ngave ncüii tson na ngitsohanꞌ na jndë jntyꞌehan ntyjehan.   
\p
\v 5 Yajoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Ngꞌe na queꞌ nꞌonhoꞌ, joꞌ na tquen Moisés juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 6 Majoꞌ xjen na tyeꞌ na tquen Tyoꞌtsꞌon tsoñꞌen ꞌnan na min, vaa jñꞌoon na itsiquindyihanꞌ na sia jon tsansꞌa yo tsanscu.  
\v 7 Mangꞌe na itsohanꞌ na nndaꞌ, xuee na ngoco tsansꞌa, nꞌndyii juu tye juu yo ndyee juu chaꞌ ntjotyenhin yo scuuꞌ juu.  
\v 8 Ngꞌe na nndaꞌ, ve joo nanꞌñeen itsꞌaahanꞌ na ninncüii tsꞌan conduihin. Ndoꞌ na nndaꞌ, tachito ve tsꞌan conanꞌxuanhan, ninncüii tsꞌan conduihan.  
\v 9 Ndoꞌ ngꞌe joꞌ, ya na jndë toco cüii tsansꞌa yo tsanscu, itsiꞌmanhanꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon sijndaꞌ jon na nndaꞌ vaa, mangꞌe joꞌ tyiꞌndyehan ntyjehan.   
\p
\v 10 Ndoꞌ vi na jndë tyjeeꞌ ntcüeꞌ Jesús vꞌaa yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taxeeꞌ nanꞌñeen nin ninꞌquitsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 11 Ndoꞌ tꞌa Jesús, itso jon ndëëhan:  
\p —Juu tsꞌan na nꞌndyii scuuꞌ ndoꞌ ngoco nndaꞌ juu yo ncüiichen tsanscu, jndë vaa jnaanꞌ juu nnon scuuꞌ nquii juu, ee conduihin tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan juu yo ncüiichen tsanꞌñeen.  
\v 12 Ndoꞌ mantyi xe na aa nꞌndyii tsanscu saaꞌ juu ndoꞌ ngoco nndaꞌ juu yo ncüiichen tsansꞌa, jndë vaa jnaanꞌ juu nnon saaꞌ nquii juu, ee conduihin tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan juu yo ncüiichen tsansꞌaꞌñeen.   
\s1 Tyio Jesús jnꞌaan yotsca  
\r (Mt 19:13-15; Lc 18:15-17)  
\p
\v 13 Ndoꞌ tyeyꞌon nnꞌan yotsca na mꞌaan Jesús, na ntꞌue nꞌonhan na quityio jon ntꞌö jon cjo yotscaꞌñeen chaꞌ ndyio jon jnꞌaan joo. Majoꞌ nque nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taꞌhan na jnanꞌtyiaꞌhan joo nanꞌñeen na jndyochohan yotscaꞌñeen.  
\v 14 Majoꞌ nquii Jesús, xjen na jndyiaaꞌ jon na nndaꞌ vaa na contꞌa nanꞌñeen, sivꞌii jon. Tso jon ndëëhan:  
\p —Ncyahoꞌ na vanaan na ntsque yotsca na mꞌan ja. Tyiꞌnanꞌntcüeꞌhoꞌ joo ngꞌe ntyjantyi nnꞌan na covantyja nꞌon ja chaꞌxjen na covantyja nꞌon yotsca ja, joo nanꞌñeen conduihan nnꞌan na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhan.  
\v 15 Xe na aa mꞌaan tsꞌan na ninꞌquitsijonhin yo juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, icanhanꞌ na nninncyaa tsanꞌñeen na ntcoꞌxen jonhin chaꞌxjen ncüii yuchjo vangueeꞌ juu ꞌnan na tso tye juu ndyee juu. Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌninꞌncyaa juu na nquii Tyoꞌtsꞌon ntyeꞌntjon jonhin, tyiꞌjeꞌquindëë na nduihin tsꞌan na mꞌaan ntyja ꞌnaanꞌ jon.   
\p
\v 16 Yajoꞌ nquii Jesús, ncüii ro cüii yotscaꞌñeen, chu jonhin, ndoꞌ tyio jon ntꞌö jon nquen joo. Tso jon ndëë joo:  
\p —Nquii ta Tyoꞌtsꞌon quityio jon jnꞌaan ncüii ro ncüiihoꞌ.   
\s1 Itsinin ncüii tsantya yo Jesús  
\r (Mt 19:16-30; Lc 18:18-30)  
\p
\v 17 Xjen na vanduiꞌ Jesús na chi ncja jon, jnannon ncüii tsꞌan, tja juu na mꞌaan jon, tëcoꞌxtye tsanꞌñeen nnon jon. Tso juu:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na ya tsꞌan ꞌuꞌ, ¿Nin ncüii nnon na chuhanꞌ na quitsꞌa chaꞌ ntsixuan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuan njan na tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon?   
\p
\v 18 Ndoꞌ tꞌa Jesús, tso jon nnon juu:  
\p —¿Ndu na tsuꞌ na ya tsꞌan ja? Minꞌncüii tsꞌan tacꞌoon na ya tsꞌanhin, xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin na nndaꞌ.  
\v 19 ꞌUꞌ nchjiꞌ jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés, chaꞌna “Tyiꞌncꞌonꞌ yo tsanscu na veꞌ ndöꞌ ro, tyiꞌntscueꞌ tsꞌan, tyiꞌnchꞌueꞌ, tyiꞌntsininꞌ quintu nacjooꞌ ncüiichen tsꞌan, tyiꞌntsiviꞌnnꞌanꞌ tsꞌan, ndoꞌ mantyi quitsaꞌ na njon tyeꞌ yo ꞌndyoꞌ”.   
\p
\v 20 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen jeꞌ, sintcüeꞌ juu jñꞌoon, tso juu:  
\p —Nndaꞌ ta, xjen chjo ja tyeꞌ na mavancꞌuë tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ.   
\p
\v 21 Jndyiaaꞌ Jesús nnon juu, tyioo na viꞌnchjii jonhin. Itso jon nnon juu:  
\p —Vaa ncüii nnon na icanchenhanꞌ na quitsaꞌ. Cjaꞌ, quijndëꞌ tsoñꞌen ꞌnanꞌ na min. Ndoꞌ xoquituꞌ na ngyonꞌ cüenta, quitsaꞌ nayahanꞌ nanninñenꞌ, yajoꞌ ntsixuanꞌ na tya ꞌuꞌ na tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ndë joꞌ quindyotsijon ꞌuꞌ ntyja njan.   
\p
\v 22 Majoꞌ juu tsanꞌñeen, vi na jndë jndyii juu na nndaꞌ, siꞌndaaꞌhanꞌ nchjii juu, tja ntcüeꞌ juu. Ee juu jñꞌoonꞌñeen sichjooꞌ jndyihanꞌ tsꞌon juu ngꞌe jndye jndyi ꞌnaanꞌ juu min, ndoꞌ min tyiꞌninꞌquijndëë juu joohanꞌ.   
\p
\v 23 Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, jndyiaaꞌ Jesús xiꞌjndio ndëë nnꞌan. Ndoꞌ tso jon ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon:  
\p —Ncüii tsantya jeꞌ, vaa jndyaaꞌ jndyi na ntsijonhin yo jñꞌoon na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan.   
\p
\v 24 Ndoꞌ nanꞌñeen, siꞌndaaꞌhanꞌ ngiohan na nndaꞌ vaa na tso Jesús. Majoꞌ tsontyichen jon ndëëhan:  
\p —Nndaꞌ ꞌoꞌ ntsinda, joo nnꞌan na tꞌman quii nꞌon yo ꞌnan na tyahin, jndyaaꞌ jndyi na ntaꞌngueeꞌhin na nquii Tyoꞌtsꞌon ntcoꞌxen jonhan.  
\v 25 Ncüii tsantya, jndyaaꞌntyichen na ntsijonhin juu na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan, chintyichen na ngüequindyiꞌ camello tsueꞌ xꞌee tsiꞌncya.   
\p
\v 26 Ndoꞌ nque nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, tꞌman vaa na ndincyaahanꞌ na ncüaaꞌ nꞌonhan na nndaꞌ vaa itso jon, joꞌ taxeeꞌhan ndëë ntyjehan:  
\p —Ngꞌe na nndaꞌ vaa, ¿Aa chi tsiꞌmanhanꞌ na tanin juu na nndëë nꞌman ñuaanꞌ?   
\p
\v 27 Jndyiaaꞌ Jesús ndëëhan, tso jon:  
\p —Juu na cotjiꞌ nnꞌan cüenta yo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonvaꞌ, tanchu ya, majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌen condëë itsꞌaa jon.   
\p
\v 28 Na jndyii Pedro na nndaꞌ, tso jon nnon Jesús:  
\p —Já tsoñꞌen ꞌnan na nanꞌxuán, jndë jntyꞌë́ꞌhanꞌ chaꞌ condëë na conanꞌjö́n ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na matsaꞌ.   
\p
\v 29 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na ꞌndyii juu vaaꞌ juu na ngancyaa juu jñꞌoon naya ntyja njan, ꞌndyii juu ntyje juu nannon, yo nanntcu, tye juu, ndyee juu, scuuꞌ juu, ntsinda juu, tyuaa ꞌnaanꞌ juu, ngꞌe na conduihin tsꞌan na mꞌaan juu ntyja njan, chaꞌ ndëë ngancyaa juu jñꞌoon naya,  
\v 30 Ndyuminhin jndyechen nnꞌan na ndixeeꞌhan juu chaꞌvijon na vaaꞌ juuhanꞌ, ndoꞌ nnꞌan na ngichu juu cüenta, ndui nanꞌñeen ntyje juu nannon, yo nanntcu, nnꞌan na ndui chaꞌvijon tye juu, ndyee juu, nnꞌan ndui chaꞌvijon ntsinda juu, yo ninꞌndyuaa ꞌnaanꞌ juu. Ndoꞌ mantyi nnon tsonnanguevahin ngenon juu naviꞌ, majoꞌ ya na ngueeꞌ juu quiñoonꞌndue, ntsixuan juu na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 31 Jndye nnꞌan na mꞌan neinhin conanꞌtiuhan na joohan njon conduihan, joo nanꞌñeen ncjuꞌcje Tyoꞌtsꞌonhan. Majoꞌ juu tsꞌan na condue nnꞌan na tyiꞌquinjonhin, ncjuꞌ jon tsanꞌñeen na tonnon.   
\s1 Itsinin nndaꞌ Jesús na nnanꞌcueeꞌ nnꞌan jon  
\r (Mt 20:17-19; Lc 18:31-34)  
\p
\v 32 Tava Jesús nato na vjahanꞌ Jerusalén yo nque nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon. Majoꞌ joo nanꞌñeen tiꞌndaaꞌ tycya ngiohan na vja jon juu tsjoonꞌñeen, ndoꞌ mañoon nnꞌan na santyja na nquenꞌ nanꞌñeen, mantyi veꞌ ncyaa ncyaahan. Yajoꞌ tꞌman nndaꞌ jon joo nchoꞌve nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo jñꞌoon toninncyaa jon, jnduiꞌhan ꞌndyo natoꞌñeen. Taꞌ jon sinin jon ndëëhan nchu vaa na mavaa xjen na ngenon jon naviꞌ tꞌman.  
\v 33 Tso jon ndëëhan:  
\p —Quitquenhoꞌ cüenta na cotsava na ntsquë Jerusalén. Ndoꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën nnꞌan, joꞌ nninncyaa tsꞌan cüenta ja nduee ntyee na conintque ndëë jaa nnꞌan judíos, ndoꞌ mantyi yo nduee nnꞌan na conanꞌman nchu itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen nquii Moisés. Ndoꞌ joo nanꞌñeen nnanꞌjndaꞌhan na cüꞌiö, ndoꞌ mantyi nninncyahan cüenta ja nduee joo nnꞌan na tachi nnꞌan judíos conduihan.  
\v 34 Ndoꞌ joo nanꞌñeen nnanꞌcüejnaanꞌhan ja, ndyiohan ꞌnan ja, ndoꞌ ntjueꞌhan ndaa jndyuehan cjö, ndë joꞌ nnanꞌcueeꞌhan ja. Majoꞌ xuee na jndë ndye na tui na nndaꞌ, ngüantꞌö xcö.”   
\s1 Santiago yo Juan cotanhan vi naya nnon Jesús  
\r (Mt 20:20-28)  
\p
\v 35 Juu Santiago yo ninꞌJuan, ntsinda Zebedeo, squenonhan na mꞌaan Jesús. Jnduehan nnon jon:  
\p —Ta, ntꞌue nnꞌö́n na ntsaꞌ vi nayaꞌñeen na cotán nnonꞌ.   
\p
\v 36 Yajoꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan:  
\p —¿Nin naya ntꞌue nꞌonhoꞌ na quitsꞌa yo ꞌoꞌ?   
\p
\v 37 Joꞌ tꞌahan, jnduehan:  
\p —Ya na ngacüetyenꞌ naijon na nditꞌmaanꞌ ꞌuꞌ na ntcoxenꞌ tsonnangue, nninncyaꞌ na ngüendyuá ncüii cüii ntyja ngiaꞌ na nnanꞌjö́n yo ꞌuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na macoꞌxenꞌ.   
\p
\v 38 Majoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan, tso jon:  
\p —ꞌOꞌ min tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ nin ꞌnan na cotanhoꞌ nnön. Ja contjo ya nchji yo naviꞌ na ngenön na nntꞌa nnꞌan ja, ndoꞌ na nnanꞌcueeꞌhan ja. Ndoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, ¿Aa ntjo ya ngiohoꞌ naviꞌ na nntꞌa nnꞌanhoꞌ min xe na aa na nnanꞌcüjehan ꞌoꞌ?   
\p
\v 39 Tꞌahan, jnduehan:  
\p —Nndëë nntꞌá.  
\p Ndoꞌ itsochen Jesús ndëëhan:  
\p —Ngꞌe na cotsayꞌonhoꞌ jñꞌoon yo ja, joꞌ juu naviꞌ na ngenön, mantyi ngenonhoꞌhanꞌ, ndoꞌ ngꞌe na nanꞌxuanhoꞌ ntyja njan, joꞌ na nnanꞌcüje nnꞌanhoꞌ.  
\v 40 Majoꞌ chito ja tsixuan na nninncya na ngüendyuaahoꞌ ncüii cüii ntyja ncꞌia, nquii Tyoꞌtsꞌon nninncyaa jon juu nayaꞌñeen ndëë nque nnꞌan na nanꞌxuanhan na ncyꞌonhan cüentahanꞌ.   
\p
\v 41 Ndoꞌ joo nqui nanꞌñeen na mantyi totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa Jesús, taꞌhan, jnanꞌvjehan Santiago yo ninꞌJuanꞌñeen.  
\v 42 Ngꞌe joꞌ tꞌman Jesús na ninvaa nchoꞌvehan, tso jon ndëëhan:  
\p —Nque nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan ncüii cüii tsonnangue, mangiohoꞌ na conanꞌsꞌahan ndëë joo nnꞌan na cotoxenhan. Ndoꞌ nque nnꞌan na condui nanmꞌannꞌian tꞌman, cotquenhan xjen nnꞌan na mꞌan nacje ꞌnaanhan.  
\v 43 Majoꞌ ꞌoꞌ minchjo tyiꞌquichuhanꞌ na nndaꞌ ncꞌonhoꞌ ndëë ntyjehoꞌ. Minꞌcya ro na cüiihoꞌ na ntyja tsꞌon juu na nnintquehin quiiꞌ ntꞌan ntyjehoꞌ, tsixuan juu na quityentjon juu ndëëhoꞌ.  
\v 44 Ndoꞌ minꞌcya ro cüiihoꞌ na ntyja tsꞌon juu na ncꞌoon juu na tonnon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, quinduihin tsꞌan na ityentjon juu ndëëhoꞌ.  
\v 45 Ee ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, chito jndyö na mantꞌuë nnꞌan na quityeꞌntjonhan nnön. Ja jndyö na ntyeꞌntjön ndëë nnꞌan, ndoꞌ nꞌndyii nquii ja na cüꞌiö na ndyiön jnan nnꞌan, chaꞌ ndyaahan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\s1 Sinꞌman Jesús Bartimeo  
\r (Mt 20:29-34; Lc 18:35-43)  
\p
\v 46 Squehan tsjoon Jericó, ndoꞌ xjen na vanduiꞌ Jesús juu tsjoonꞌñeen yo ninꞌnnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yohin, yo cüii tmaanꞌ nnꞌan jndye jndyi, joꞌ ꞌndyo natoꞌñeen vaquityen ncüii tsannchjaanꞌ, ican juu xoquituꞌ ndëë nnꞌan. Jndyu juu Bartimeo, jnda tsan na jndyu Timeo.  
\v 47 Xjen na jndyii juu na nquii Jesús, tsan na jnan Nazaret, ivenon jon joꞌ, taꞌ juu na sixuaa juu. Tso juu:  
\p —Nndaꞌ Jesús na condui ꞌuꞌ tsjan David na jndyocahanꞌ, cyonꞌ na ntyꞌia rö nchjiꞌ.   
\p
\v 48 Ndoꞌ jndye nanꞌñeen jnanꞌtyiaꞌhanhin na cüichen ꞌndyo juu, majoꞌ juu juu majndeintyichen ticꞌuaa ꞌndyo juu. Tso nndaꞌ juu:  
\p —ꞌUꞌ na condui ꞌuꞌ tsjan David na jndyocahanꞌ, cyonꞌ na ntyꞌia rö nchjiꞌ.   
\p
\v 49 Ndoꞌ joꞌ tëcüentyjeeꞌ Jesús. Tso jon ndëë nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yohin:  
\p —Quiꞌmanhoꞌhin.  
\p Ndoꞌ tꞌmanhan juu tsannchjaanꞌñeen, jnduehan nnon juu:  
\p —Cꞌonꞌ na ya ntyjiꞌ, quinanquintyjaꞌ, nquii jon iꞌman jon ꞌuꞌ.   
\p
\v 50 Yajoꞌ tjuꞌto juu ndiaa na vanjoonꞌhin, ninñoonꞌ jnanquintyja juu, tja juu na mꞌaan Jesús.  
\v 51 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús nnon juu, tso jon:  
\p —¿Nin ꞌnan ntꞌue tsonꞌ na quitsꞌa ja ꞌuꞌ?  
\p Ndoꞌ joꞌ tꞌa juu tsannchjaanꞌñeen, tso juu:  
\p —Ta, ntꞌue jndyi tsꞌön na nntyꞌia nntꞌa.   
\p
\v 52 Ndoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon nnon juu:  
\p —Jndë ya ncjaꞌ, ngꞌe na vantyja tsonꞌ ja, joꞌ na jndë jnꞌmanꞌ.  
\p Ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen ntjo naxuee jndyiaaꞌ tsanꞌñeen. Tja juu yo Jesús nato na vja jon.   
\c 11  
\s1 Taqueeꞌ Jesús Jerusalén  
\r (Mt 21:1-11; Lc 19:28-40; Jn 12:12-19)  
\p
\v 1 Vi na jndë tindyo na ntsquehan Jerusalén, na ndyo mꞌaan juu tsjoon Betfagé yo Betania na tonnon tyoꞌ na minntyjeeꞌ nꞌoon Olivos, tꞌua Jesús tsꞌian ndëë ve joo nnꞌan na totsayꞌon yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon na cꞌohan ncüii ntꞌaa.  
\v 2 Majoꞌ vitjachen na jnduiꞌhan, tso jon ndëëhan:  
\p —Quitsaqueꞌhoꞌ tsjoon chjo na mꞌaan tondëëhoꞌ. Ndoꞌ vi na jndë squehoꞌ joꞌ, yajoꞌ njntyꞌiahoꞌ ncüii snonndyua na minꞌjon tacontjo tsꞌan. Quinanꞌquinanꞌhoꞌ juu oꞌ, ndoꞌ quindyoyꞌonhoꞌ juu choꞌñeen ntjoohin.  
\v 3 Ndoꞌ xe na aa ngüaxeeꞌ tsꞌan ndëëhoꞌ ndu na contꞌahoꞌ na nndaꞌ, quinanꞌntcüeꞌhoꞌ jñꞌoon nnon tsanꞌñeen xe ngꞌe nquii jon na conintque nninjntꞌue chjohin oꞌ, ndoꞌ ya ndë joꞌ, ngaquintjo ntcüeꞌ oꞌ.   
\p
\v 4 Ndoꞌ jnduiꞌ nanꞌñeen, tyꞌehan ndoꞌ mayuuꞌ jndiohan juu snonꞌñeen na tyen oꞌ ꞌndyo vꞌaa na mꞌaan ꞌndyo nato, joꞌ jnanꞌquinanꞌhan juu oꞌ.   
\p
\v 5 Ndoꞌ nque nnꞌan na mꞌan ndyo joꞌ, taxeeꞌ nanꞌñeen ndëëhan, jnduehan:  
\p —¿Ndu na conanꞌquinanꞌhoꞌ juu snonvaꞌ?   
\p
\v 6 Yajoꞌ tꞌahan chaꞌxjen juu jñꞌoon na jndë tso Jesús na quinduehan. Ndoꞌ nnꞌan njnuenꞌ juu choꞌñeen, tyincyahan na tyeyꞌon nanꞌñeen juu oꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ xjen na sque ntcüeꞌhan naijon mꞌaan jon na yꞌonhan juu snonꞌñeen, tyiohan ndiaahan naxenꞌ oꞌ, joꞌ tantjo jon juu oꞌ.  
\v 8 Ndoꞌ jndye nnꞌan na mꞌan joꞌ, totquenhan ndiaa tonco ꞌnaanhan nato, ndoꞌ vendyehan tyjeehan nduee nꞌoon, tquenhan joohanꞌ natoꞌñeen na jnanꞌtꞌmaanꞌhan jon.  
\v 9 Ndoꞌ nnꞌan na veꞌjndyee na tonnon jon yo ninꞌnnꞌan na ntyja toxenꞌ jon, ninnquiiꞌchen tonanꞌxuaahan:  
\p —Nën jndyi jaa ngiö nquii tsan na icüjeeꞌ. Quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nquii juu na icüjeeꞌnon ndëë yo xueeꞌ nquii jon na conduihin na ityeꞌntjon jon nnꞌan.  
\v 10 Conanꞌtꞌmaanꞌ jaa nquii jon na mavaa xjen na ntcoꞌxen jon, chaꞌxjen nquii David ndyu na toxenꞌchen tocoꞌxen jon nnꞌan tsjan jaa na jndyocahanꞌ. Quinditꞌmaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue.   
\p
\v 11 Ndoꞌ xjen na taqueeꞌ Jesús Jerusalén, tja jon vatsꞌon tꞌman. Ndoꞌ nnꞌan na mꞌan joꞌ, vi na jndë tquen jon cüenta nchu vaa ꞌnan na contꞌahan, ndoꞌ ngꞌe na vaman, joꞌ jnduiꞌ ntcüeꞌ jon. Tja jon Betania yo nque nnꞌan nchoꞌveꞌñeen.   
\s1 Tjuꞌ Jesús jñꞌoonviꞌ cjooꞌ tsꞌoon higuera na tatë quichuuꞌhanꞌ  
\r (Mt 21:18-19)  
\p
\v 12 Ndoꞌ tonco cüiichen xuee, jndë na jnduiꞌ nndaꞌhan Betania, tyjeeꞌ na ninꞌjndoꞌ Jesús.  
\v 13 Joꞌ jndyiaaꞌ tycya jon ncüii tsꞌoon higuera na min tscooꞌhanꞌ. Ndoꞌ joꞌ sindyooꞌhin nnon juu tsꞌoonꞌñeen, na tëquindyiaaꞌ jon aa chuuꞌ tëhanꞌ na ntquii jon. Majoꞌ xjen na tueeꞌcya jon nnonhanꞌ, veꞌ xiaꞌntyi tsco minhanꞌ, ngꞌe tyiꞌcoveeꞌ xjen na nguen tëhanꞌ.  
\v 14 Ndoꞌ tso jon nnonhanꞌ:  
\p —Tavi xuee na ntsaꞌ të na ntquii tsꞌan.  
\p Ndoꞌ nnꞌan na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, mantyi jndyehan juu jñꞌoonꞌñeen.   
\s1 Tjiꞌ Jesús nnꞌan quityquiiꞌ vatsꞌon tꞌman,  
\r (Mt 21:12-17; Lc 19:45-48; Jn 2:13-22)  
\p
\v 15 Ndë joꞌ sque nndaꞌhan Jerusalén. Ndoꞌ Jesús, tëqueeꞌ nndaꞌ jon vatsꞌon tꞌman. Joꞌ ijon jndye ꞌnan min na condëë nnꞌan, yo quiooꞌ na conanꞌcüje nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan nquii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ngꞌe na itsiꞌndaaꞌhanꞌ nchjii jon na coninjntꞌua ꞌnan joꞌ, taꞌ jon, tjiꞌ jon nanꞌñeen chꞌen. Mantyi nnꞌan na conanꞌjndyo sꞌon ꞌnaan nnꞌan na cotsque ya, scüequityeeꞌ jon joo mesa ꞌnaanhin. Ndoꞌ maninꞌ cüajon sꞌaa jon yo joo silla ꞌnaan nnꞌan na condëë quintuꞌ.  
\v 16 Min tatyincyaa jon jñꞌoon na vanaan na ngüenon tsꞌan chꞌeenꞌ juu vatsꞌonꞌñeen na chu juu xu.  
\v 17 Tyeꞌ na itsiꞌman jon ndëë nanꞌñeen, tso jon:  
\p —Quityquiiꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsohanꞌ: Juu vꞌa tsixuanhanꞌ vꞌaa naijon nque nnꞌan na ninvaa tsonnangue na conanꞌneinhan nnön. Ndoꞌ tsontyichen jon: Majoꞌ ꞌoꞌ contꞌahoꞌ na itsijonhanꞌ juuhanꞌ ncüii tsëꞌtsjöꞌ na cotooꞌ nanꞌntyꞌuee, ee ꞌoꞌ contyꞌueehoꞌ xoquituꞌ ꞌnaan nnꞌan na cotsque ntjoohin na nnanꞌneinhan nnon jon.   
\p
\v 18 Ndoꞌ nque nnꞌan na conintque ndëë ntyee ꞌnaan nque nnꞌan judíos yo ninꞌnnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen nquii Moisés, jndyehan na nndaꞌ vaa na sꞌaa Jesús. Tsojnaanꞌ joꞌ tojntꞌuehan nchu vaa ntꞌahan na nnanꞌcueeꞌhan jon. Majoꞌ veꞌ ncyaahan na ntꞌahan na nndaꞌ ngꞌe tsoñꞌen nnꞌan, tꞌman vaa na tëveeꞌ ngiohan jñꞌoon na totsiꞌman jon ndëëhan.  
\v 19 Ndoꞌ xjen na taman, yajoꞌ jnduiꞌ nndaꞌ Jesús Jerusalén yo nnꞌan ꞌnaanꞌ jon. Tyꞌehan.   
\s1 Tsꞌoon higuera jndë tcanhanꞌ  
\r (Mt 21:20-22)  
\p
\v 20 Tonco ncüiichen xuee, tenon nndaꞌhan naijon minntyjeeꞌ juu tsꞌoon higueraꞌñeen. Joꞌ cojntyꞌiahan na jndë tcanhanꞌ xjen nchꞌiooꞌchenhanꞌ.  
\v 21 Ndoꞌ tañjoonꞌ tsꞌon Pedro ꞌnan na tui. Tso jon nnon Jesús:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, quindyiaꞌ, juu tsꞌoon higuera na tjuꞌ jñꞌoonviꞌ cjooꞌ, jndë tcanchenhanꞌ.   
\p
\v 22 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Cantyja nꞌonhoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 23 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, xe na aa ican tsꞌan nnon jon na quenaanꞌ jon tyoꞌvahin ndoꞌ cjuꞌ jonhanꞌ quityquiiꞌ ndaandue, xe na aa tyiꞌntsꞌaa juu na ve vaa na ndyiiꞌ tsꞌon juu, ndui chaꞌxjen jndë vantyja tsꞌon juu.  
\v 24 Mangꞌe joꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tsoñꞌen na cotanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, cantyja nꞌonhoꞌ na jndë tyincyaa jonhanꞌ ndëëhoꞌ, ndoꞌ nndui chaꞌxjen na cotanhoꞌ.  
\v 25 Ndoꞌ juu xjen na matsininꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, xe na aa mꞌanꞌ na vꞌiꞌ ncüii tyꞌiuꞌ, quitsitꞌman tsonꞌ juu chaꞌ min tyiꞌntscuꞌhanꞌ na nquii Tyëëhë na mꞌaan quiñoonꞌndue ndëë ntsitꞌman tsꞌon jon ꞌuꞌ na matsitja ꞌuꞌ nnon jon.  
\v 26 Majoꞌ xe na aa tyiꞌninꞌquitsitꞌman tsonꞌ juu tyꞌiuꞌ na sitjahin nnonꞌ, min nquii Tyëëhë na mꞌaan quiñoonꞌndue, xeꞌquitsitꞌman tsꞌon jon ꞌuꞌ na matsitja ꞌuꞌ nnon jon.   
\s1 ¿Nin juu incyaa najndei na condui Jesús?  
\r (Mt 21:23-27; Lc 20:1-8)  
\p
\v 27 Ndoꞌ ncüiichen jon sque nndaꞌhan Jerusalén. Ndoꞌ viochen xjen tyincyaa jon ntyeeꞌ chꞌeenꞌ juu vatsꞌon tꞌman, vendye ntyee na conintque ntyja ꞌnaan nnꞌan judíos squenonhan na mꞌaan jon, yo ntyjehin nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, ndoꞌ yo nnꞌan na conintque ndëë tsoñꞌenhan na conduihan nnꞌan judíos.  
\v 28 Joo nanꞌñeen taxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:  
\p —¿Nin najndei condui ꞌuꞌ na tjiꞌ nnꞌan quityquiiꞌ vatsꞌon tꞌman? Ndoꞌ ¿Nin juu tyincya najnduꞌ na saꞌhanꞌ?   
\p
\v 29 Joꞌ tꞌa jon jndyuehan, tso jon:  
\p —Mantyi ja vaa jñꞌoon na ngüaxꞌë ndëëhoꞌ, xe na aa nnanꞌntcüeꞌhoꞌ juuhanꞌ, yajoꞌ mantyi ntsjö ndëëhoꞌ nin nquii na tꞌua tsꞌian nnön na tjiꞌ nanꞌñeen quityquiiꞌ vatsꞌon tꞌman.  
\v 30 Nquii Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, ¿Nin nquii juu tꞌua tsꞌian nnon jon na quitsꞌaa jon juu tsꞌianꞌñeen? ¿Aa nquii Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ aa veꞌ nnꞌan jndue na quitsꞌaa jonhanꞌ? Cüa, quitꞌahoꞌ.   
\p
\v 31 Yajoꞌ tyeꞌ na jnanꞌnein nquehin yo ntyjehan, jnduehan:  
\p —Xe na aa nnduë na nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌua jon tsꞌian nnon juu tsanꞌñeen na quitsiquindëëꞌ juu nnꞌan, yajoꞌ juu tsanvahin ngitso juu ndëë: “¿Ndu na tatentyja nnꞌön juu jñꞌoon na toninncyaa Juanꞌñeen?”  
\v 32 Ndoꞌ mantyi xe na aa nnduë na veꞌ nnꞌan tꞌua juu tsꞌianꞌñeen nnon juu.  
\p Manndaꞌ jñꞌoon na tomꞌaanꞌ nꞌonhan. Majoꞌ tyiꞌjeꞌquinduehan na nndaꞌ ngꞌe ncyaa jndyihan na nnanꞌvje nnꞌanhin, ee tsoñꞌen nnꞌan tovantyjatyen nꞌonhan na nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌua jon juu tsꞌianꞌñeen nnon Juan.  
\v 33 Mangꞌe na nndaꞌ, jnduehan nnon Jesús:  
\p —Aa já mancüiixjen tyiꞌquindiö́.  
\p Ndoꞌ joꞌ tꞌa jon, itso jon ndëëhan:  
\p —Min ja xeꞌquitsjö ndëëhoꞌ nin nquii jon na tꞌua tsꞌianminꞌ nnön na sꞌahanꞌ.   
\c 12  
\s1 Nnꞌan na cotquen cüenta ntꞌööntjon  
\r (Mt 21:33-46; Lc 20:9-19)  
\p
\v 1 Ndoꞌ taꞌ Jesús na sinin jon jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ndëë nnꞌan. Ndö vaa na itso ncüii jñꞌoonꞌñeen:  
\p —Tomꞌaan ncüii tsꞌan. Jnonꞌ jon ntꞌöö tëndöndyooꞌ tsjan. Ndë joꞌ tyiiꞌ jon teon xiꞌjndio juu ntjonꞌñeen. Ndoꞌ mantyi tquen tsanꞌñeen ncüii tsjöꞌ na su nnon na ndëë nchje jon tëndöndyooꞌ tsjanꞌñeen chaꞌ ncüjiꞌ jon ndaaꞌhanꞌ. Ndë joꞌ sia jon ncüii jndu ndye chaꞌ ndëë ntquen tsꞌan cüenta juu ntjonꞌñeen, jndë joꞌ jntꞌue jon nnꞌan na quintꞌahan tsꞌianhanꞌ. Jndë joꞌ jnduiꞌ jon, tja jon ncüiichen tsonnangue.  
\v 2 Ndoꞌ xjen na nchjii jon na jndë tueꞌ të joo ntꞌööꞌñeen, joꞌ jñon jon ncüii tsꞌan na tyeꞌntjon jon na mꞌan nanꞌñeen na nnon juu tsanꞌñeen nninncyahan të na tsixuanhanꞌ cüentaaꞌ nquii jon.  
\v 3 Majoꞌ joo nanꞌñeen, tyꞌonhan juu, totjaꞌhanhin, ndë jñon ntcüeꞌhan juu na tatë tyincyahan na ngachu juu.  
\v 4 Ndoꞌ na nndaꞌ, juu tsꞌan na ꞌnaanꞌ juu ntjonꞌñeen, jñon nndaꞌ jon ncüiichen tsꞌan na ityeꞌntjon jon naijon na mꞌaan nanꞌñeen. Juu tsanꞌñeen totuenꞌhan ntjöꞌhin, jnanꞌqueeꞌhan xquen juu. Ji vaa jndyi jntꞌahanhin.  
\v 5 Jndë joꞌ juu tsꞌan na ꞌnaanꞌ ntjonꞌñeen, jñon nndaꞌ jon ncüiichen tsꞌan na ityentjon jon. Juu tsanꞌñeen, jnanꞌcueeꞌhanhin. Ndoꞌ joo nanꞌñeen, ninnquiiꞌ nndaꞌ vaa tontꞌahan tsoñꞌen nnꞌan na tojñon nquii tsꞌan na ꞌnaanꞌ juu ntjonꞌñeen, ñꞌen nnꞌan na totjaꞌhan, ndoꞌ vendye nanꞌñeen jnanꞌcüjehan.   
\p
\v 6 “Majoꞌ taquintjo ninncüii tsꞌan na vi mꞌaan na itsitiu jon na ijñon jon na mꞌan nanꞌñeen. Joꞌ jnda nquii jon, ninncüii tsꞌonhin na tuihin ndoꞌ tꞌman vaa na viꞌnchjii jonhin. Na matsꞌiañꞌen jñon jonhin ndëë joo nanꞌñeen. Ee sitiu jon: Nque nanminꞌ na totyentjonhan nnön, tajntꞌa nanꞌñeen na njonhan, majoꞌ jnda ja ntꞌahan na njonhin”.  
\p Nndaꞌ va na toquindyiiꞌ tsꞌon jon.  
\v 7 Majoꞌ juu xjen na tyjeeꞌ jnda nquii jon na mꞌan nanꞌñeen, jnduehan ndëë ntyjehan: Tsꞌian ya yuuꞌ, vi na jndë tueꞌ tye tsanvahin, juu ntjonvahin ntjohanꞌ cüentaaꞌ juu. Cüa, quinanꞌcuëëꞌhin chaꞌ ntjotyenhanꞌ nduëë.  
\v 8 Ndoꞌ na nndaꞌ, tyꞌon nanꞌñeen jon, jnanꞌcueeꞌhan jon, ndë joꞌ tyqueꞌhan siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon na toxenꞌ juu teonꞌñeen.   
\p
\v 9 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús:  
\p —Nquii tsꞌan na ꞌnaanꞌ juu ntjonꞌñeen, ¿Nin ꞌnan ntsꞌaa jon? Nquii jon nndyo ntcüeꞌ jon ndoꞌ ntscüje jon joo nnꞌan na jntyꞌii jon juu teonꞌñeen ndueehan, ndoꞌ ntsijndaꞌ jon mañoon nnꞌan na ntꞌahan tsꞌian juuhanꞌ.   
\p
\v 10 “Tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na taconanꞌjnꞌaanhoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na minhanꞌ ndueehoꞌ na itsohanꞌ:  
\q1 Nque nnꞌan na conanꞌya vꞌaa, jnanꞌneinhan, jnduehan:  
\q1 Juu tsjöꞌ na jndue nnꞌan na conanꞌya vꞌaa na tayuu jntꞌuehanꞌ,  
\q1 tquenhanꞌ juuhanꞌ na conduihanꞌ tsjöꞌ na ngüentyjeeꞌtyen nqui vꞌaa.   
\q1
\v 11 Nquii jon na ityeꞌntjon jon jaa, nndaꞌ vaa na sijndaꞌ jon.  
\q1 Caveeꞌ jndyi ngiö na cotquën cüenta na nndaꞌ vaa na itsꞌaa jon.   
\p
\v 12 Ndoꞌ joo nanꞌñeen na jndohin Jesús, vi na jndë jndyehan jñꞌoonvaꞌ na sinin jon, ntꞌue jndyi nꞌonhan na cyꞌon cominsión jon, na chi ncja jon naviꞌ, ngꞌe joohan sijoonꞌ jon yo nque nanꞌñeen na tontꞌahan ꞌnan natyia. Ee taaꞌ nꞌonhan nacjo nquehin sinin jon juu jñꞌoonꞌñeen. Majoꞌ jntyꞌehan na ninꞌquitꞌuehan jon ngꞌe ncyaahan na joo nnꞌan na jndye jndyiꞌhin ntꞌa viꞌ nanꞌñeenhan. Tyꞌehan.   
\s1 Cotaxeeꞌ nnꞌan nin tsꞌan nnon na ndyionhan sꞌon  
\r (Mt 22:15-22; Lc 20:20-26)  
\p
\v 13 Ndëcya nque nnꞌan tmaanꞌ fariseos jñonhan vendye ntyjehan yo nnꞌan ꞌnaanꞌ Herodes na mꞌaan Jesús. Tꞌuahan tsꞌian ndëë nanꞌñeen na quitquenhan cüenta jñꞌoon na itsinin Jesús chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ quitꞌuiihanꞌhin.  
\v 14 Xjen na squehan na mꞌaan jon, jnduehan:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, mangiö́ na matsininꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ, min tacüenta matyiꞌ joo jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan nacjoꞌ. ꞌUꞌ ninncüii xjen ntyjiꞌ yo tsoñꞌen nnꞌan. ꞌUꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ matsiꞌmanꞌ nchu vaa ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na quintꞌa nnꞌan. Majoꞌ ninꞌquindyë́ jñꞌoon ꞌndyoꞌ, juu sꞌon na ique tsanmꞌaantsꞌian, ¿Aa chuhanꞌ na cotyiö́nhanꞌ, ndoꞌ aa tyiꞌquichuhanꞌ?   
\p
\v 15 Majoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús na veꞌ condue nquehan jñꞌoonꞌñeen. Joꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —ꞌOꞌ ntꞌue nꞌonhoꞌ na quitꞌuiiviꞌhanꞌ ja, joꞌ na nndaꞌ vaa na conduehoꞌ nnön. Quindyoyꞌonhoꞌ ncüii xoquituꞌ denario na ntyꞌia.   
\p
\v 16 Tyeyꞌonhan cüiihanꞌ. Ndoꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan:  
\p —¿Nin tsꞌan tsöꞌxquen chuuꞌhanꞌ, ndoꞌ nin nquii tsꞌan xueeꞌ na chuuꞌhanꞌ?  
\p Tꞌahan, jnduehan nnon jon:  
\p —Nquii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman César.   
\p
\v 17 Ndoꞌ tso Jesús ndëëhan:  
\p —Mayuuꞌ jñꞌoon na tꞌahoꞌ. Joꞌ quinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na iquen jon ndëëhoꞌ, ndoꞌ juu jñꞌoon na iquen Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, mantyi quitaꞌngueeꞌhoꞌhanꞌ.  
\p Ndoꞌ na nndaꞌ tꞌa jon jndyuehan, ntjohin na vacue mꞌaanꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ jon.   
\s1 Taxeeꞌ nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan  
\r (Mt 22:23-33; Lc 20:27-40)  
\p
\v 18 Ndë joꞌ vendye nnꞌan juu tmaanꞌ saduceos squenonhan na mꞌaan Jesús. Nanꞌñeen conduehan ncüii tsꞌan na jndë tueꞌ, tyiꞌjeꞌcüandoꞌ nndaꞌ juu. Ndö juu jñꞌoon na jnanꞌneinhan nnon Jesús, jnduehan:   
\p
\v 19 —Nndaꞌ ta na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, nquii Moisés, vaa jñꞌoon na jntyꞌii jon ndëë jaa na coꞌxenhanꞌ, xe na aa ngueꞌ tsꞌan ndoꞌ ntjo scuuꞌ juu na min taꞌnan ndahan tui, icoꞌxenhanꞌ na ngoco tyje nquii tsꞌooꞌñeen yo scuuꞌ jon na ntjo, na ncꞌon ndahan na ntsive juu xueeꞌ nquii tsꞌooꞌñeen.  
\v 20 Jñꞌoon na ngiö́, tomꞌan ntyqueꞌ nannon na ninncüii tsꞌan ntsindahan. Nquii tsan na vejndyee, toco jon, majoꞌ ya na tueꞌ jon taꞌnan jnda jon yo scuuꞌ jon.  
\v 21 Ndoꞌ tyje jon, tsan vja ve, toco juu yo tsanscuꞌñeen, ndoꞌ majoꞌntyi xjen na tueꞌ juu, min taꞌnan jnda juu tꞌoon yo juu tsanscuꞌñeen. Ndoꞌ majoꞌntyi tjon tyje jon tsan vja ndye.  
\v 22 Ndoꞌ tsoñꞌen na ninvaa na ntyqueꞌ joo nanꞌñeen, toncohan yo juu tsanscuꞌñeen, ndoꞌ minꞌncüii ndahan tatꞌoon yohin, ndoꞌ vi na matsꞌiañꞌen, mantyi nquii tsanꞌñeen tueꞌ juu.  
\v 23 Jñꞌoon na ninꞌquitaꞌxꞌë́ nnonꞌ, nnꞌan na jndë tjë, xe na aa ntaꞌndoꞌ nndaꞌhan, chaꞌxjen juu jñꞌoon na matsiꞌmanꞌ, ¿Nin ncüii joo na ntyqueꞌ nanꞌñeen na ndisaaꞌ juu tsanscuꞌñeen, ngꞌe ninvaa na ntyqueꞌhan tondisaaꞌ juu?   
\p
\v 24 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Juu jñꞌoonvaꞌ na conduehoꞌ ndöꞌ, tsiꞌmanhanꞌ na cochue nꞌonhoꞌ, min ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na conanꞌjnꞌaanhoꞌ, ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui nquii jon.  
\v 25 Ee joo nnꞌan na jndë tjë, juu xjen na ntandoꞌ nndaꞌhan, tajeꞌquitonco nndaꞌhan, min tajeꞌncyahan ndahan na nnonco joo. Ee nndui nanꞌñeen chaꞌna nque ángeles na mꞌan quiñoonꞌndue.  
\v 26 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na cotaꞌndoꞌ nndaꞌ nnꞌan na jndë tjë, ꞌoꞌ jndë jnanꞌjnꞌaanhoꞌ nacjooꞌ tson na tji Moisés, juu jñꞌoon na sinin Tyoꞌtsꞌon nnon jon xjen na tëquindyiaaꞌ jon tsꞌoon chjo na covꞌa. Itso jon nnon Moisésꞌñeen: “Ja condui Tyoꞌtsꞌon cüentaaꞌ Abraham yo Isaac yo ninꞌJacob na vantyja nꞌonhan ja. Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tso jon min na tivio jndë tjë nanꞌñeen.”  
\v 27 Joꞌ min na jndë tjë nnꞌan na tui tsjan nquii Moisés, sinin Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhan na ninvaa vandoꞌhan. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, condui jon Tyoꞌtsꞌon cüenta nque nnꞌan na cotandoꞌ, chito cüenta ntꞌoo. Joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na ꞌoꞌ cochue nꞌonhoꞌ yo ꞌnan na conanꞌtiuhoꞌ na tyiꞌjeꞌquitandoꞌ nndaꞌ nnꞌan na jndë tjë.   
\s1 Jñꞌoon na njonntyichen na icoꞌxenhanꞌ  
\r (Mt 22:34-40)  
\p
\v 28 Xjen na sinin Jesús ndëë nnꞌan saduceosꞌñeen, tyjeeꞌ cüii tsꞌan na itsiꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés. Joꞌ jndyii juu jñꞌoonꞌñeen na sintcüeꞌ Jesús ndëë nanꞌñeen. Ndoꞌ taaꞌ tsꞌon tsanꞌñeen na juu jñꞌoon na sintcüeꞌ Jesús, jndyoyuhanꞌ. Joꞌ taxeeꞌ juu nnon jon:  
\p —Quiiꞌ ntꞌan tsoñꞌen jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, ¿Nin nquii jñꞌoon na njonntyichen tsixuanhanꞌ?   
\p
\v 29 Tꞌa Jesús, itso jon nnon tsanꞌñeen:  
\p —Nquii jñꞌoon na njonntyichen tsixuanhanꞌ, ndö vaa na icoꞌxenhanꞌ: “ꞌOꞌ nnꞌan Israel, quindyehoꞌ, xiaꞌntyi nquii ta Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ jaa, taquintyja nquii jon na conduihin Tyoꞌtsꞌon, taꞌnan ncüiichen.  
\v 30 Joꞌ cüiveꞌnchjiꞌ jon yo na xoncüeeꞌ tsonꞌ. Tsoñꞌen na ndëë ntsaꞌ, quitsaꞌhanꞌ ngꞌe na veꞌnchjiꞌ jon, mantyi tsoñꞌen ꞌnan na matsitiuꞌ, quitsitiuꞌ yaꞌhanꞌ ngꞌe na venchjiꞌ jon. Quityentjonꞌ nnon jon yo na ninvaañꞌen najnduꞌ ngꞌe na venchjiꞌ jon. Jñꞌoonvahin tsixuanhanꞌ na njonntyichen na icoꞌxenhanꞌ.”  
\v 31 Ndoꞌ juu jñꞌoon na vja ve na icoꞌxenhanꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna juu jñꞌoon na vejndyee: “Cüivenchjiꞌ tsoñꞌen nnꞌan chaꞌxjen na venchjii nquii ꞌuꞌ.” Taꞌnan ncüiichen jñꞌoon na njonntyichen conduihanꞌ yo jñꞌoonminꞌ.  
\v 32 Yajoꞌ juu tsanꞌñeen na tsiꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen nquii Moisés, sintcüeꞌ juu jñꞌoon nnon Jesús, tso juu:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, juu jñꞌoonvaꞌ na tsuꞌ, jndyoyuhanꞌ. Mayuuꞌ jñꞌoon na matsuꞌ na nquii jon ninncüiihin. Ninnquii jon coꞌxen, taꞌnan ncüiichen.  
\v 33 Ndoꞌ na ncꞌoon tsꞌan na cüivechjii juu jon yo na xoncüeeꞌ tsꞌon juu, ndoꞌ yo tsoñꞌen na ndëë ntsꞌaa juu na quitsꞌaa juuhanꞌ ngꞌe na venchjii juu jon, ndoꞌ tsoñꞌen na itsitiu juu na ntsiquindë juuhanꞌ ngꞌe na venchjii juu jon, ndoꞌ na ntyentjon jon juu na ninvaa najndei juu, ndoꞌ mantyi na cüivenchjii juu nnꞌan chaꞌxjen na venchjii nquiihin, joo nanꞌminꞌ njonntyichen conduihanꞌ, chichen quiooꞌ na ntscueeꞌ tsꞌan na ntsco juu oꞌ na itsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon, yo mañoonchen nnon na ninncyaa tsꞌan na nditꞌmaanꞌ jon.   
\p
\v 34 Ndoꞌ tquen Jesús cüenta na ya jñꞌoon sintcüeꞌ tsanꞌñeen. Joꞌ tso jon nnon juu:  
\p —ꞌUꞌ tavi jndye vitja na ntsijon ꞌuꞌ yo na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan.  
\p Ndë joꞌ matavi ꞌnan ncüiichen tsꞌan na sisaaꞌ tsꞌon na ngüaxeeꞌchen jñꞌoon nnon jon.   
\s1 Cristo conduihin nquii jnda Tyoꞌtsꞌon  
\r (Mt 22:41-46; Lc 20:41-44)  
\p
\v 35 Viochen xjen na itsiꞌman Jesús ndëë nnꞌan quityquiiꞌ juu vatsꞌon tꞌman, tso jon:  
\p —Joo nnꞌan na conanꞌmanhin ndëë ntyjehin nnꞌan judíos, conduehin na nquii Cristo na jñon Tyoꞌtsꞌon jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, conduihin jnda nquii David. ¿Ndu na conduehan na nndaꞌ?  
\v 36 Ee juu David ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo tso jon:  
\q1 Nquii ta Tyoꞌtsꞌon itso jon nnon nquii jon na ityeꞌntjon jon ja:  
\q1 Quijmanꞌ ncꞌia na tontyjaya, viochen xjen na joo nnꞌan na jndohan ꞌuꞌ ntsꞌa ntmaanꞌhan nacje ꞌnanꞌ na ntcoꞌxenꞌhan.  
\m Tsontyichen Jesús ndëëhan:  
\v 37 Ja matsjö ndëëhoꞌ, juu David tso jon na nquii Cristo conduihin nquii jon na ityeꞌntjon jonhin. Ndoꞌ na nndaꞌ, ¿Nchu vaa na tso juu na conduihin jnda juu?  
\p Ndoꞌ na sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, joo nnꞌan jndye jndyiꞌhin, taveeꞌ jndyi ngiohan na tondyehan joohanꞌ.   
\s1 Nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, ꞌnan tyiꞌquichuhanꞌ contꞌahan  
\r (Mt 23:1-36; Lc 11:37-54; 20:45-47)  
\p
\v 38 Viochen xjen na itsiꞌman Jesús, tso jon:  
\p —Quintꞌahoꞌ cüenta na tyiꞌntꞌahoꞌ chaꞌ na contꞌa nque nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen nquii Moisés. Ee caveeꞌ ngiohan na cocüehan ndiaa tonco chaꞌ quindue nnꞌan na tꞌman conduihan. Ndoꞌ mantyi caveeꞌ jndyi ngiohan na ninncyaa tsꞌan tsꞌonhan nata.  
\v 39 Ndoꞌ xjen na covatjon nnꞌan vatsꞌon, joohan na ninꞌcüendyuaahan naijon itsiquinjonhanꞌhin. Ndoꞌ xjen na coveeꞌ nguee, joohan ntꞌue nꞌonhan na ntcüaꞌ jndyeehan.  
\v 40 Majoꞌ joo ꞌnan ꞌnaan nanntcu ninnque, cotjiꞌ nanꞌñeenhanꞌ na ninꞌcüiꞌnaanhinhanꞌ, ndoꞌ ndë joꞌ jndye jñꞌoon na conanꞌneinhan nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ quinanꞌtiu nnꞌan na vaa njon jndyi jon ngiohan. Matsjö jaaꞌntyichen ntꞌuiiviꞌ Tyoꞌtsꞌon joohan ngꞌe na nndaꞌ vaa contꞌahan.   
\s1 Juu tsanscu ninnqui, njonntyichen ꞌnan tyincyaa juu  
\r (Lc 21:1-4)  
\p
\v 41 Ncüii jon mꞌaan Jesús vatsꞌon tꞌman. Joꞌ vequityen jon na tonnon naijon min quiton na cotyion nnꞌan sꞌon cüentaaꞌ juu vatsꞌonꞌñeen. Ndoꞌ jndyiaaꞌ jon jndye nnꞌan tjueꞌhan sꞌon joꞌ. Ndoꞌ jndye nantya, tꞌman sꞌon tyionhan tyquiiꞌ joohanꞌ.  
\v 42 Majuu xjenꞌñeen, cüii tsanscu na jndë ntjohin ndoꞌ jñenꞌ jndyihin, tyjeeꞌnon juu, tacjuꞌ juu ve xoquituꞌ sꞌon ve ncüii joo istonꞌñeen. Joo xoquituꞌñeen njonhanꞌ chaꞌna ninncüii xoquituꞌ.  
\v 43 Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, tso Jesús ndëë joo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tsanscuvahin na jndë tueꞌ saaꞌ juu, njonntyichen ꞌnan na tjuꞌ juu quityquiiꞌ istonꞌñeen, tachito joo sꞌon jnda na tjueꞌ nantya.  
\v 44 Ee tsoñꞌen nanꞌñeen veꞌ sꞌon na vantjoꞌchen na tjueꞌhan quityquiiꞌ quitonꞌñeen, majoꞌ juu tsanscuvahin na jndë ntjohin na jñenꞌ jndyihin, tjuꞌñꞌen jon xjoquituꞌ yꞌoon jon, min tajntyꞌiihanꞌ na ninjnda ꞌnan na ntcüaꞌ jon.   
\c 13  
\s1 Itsiquindyi Jesús na ndyuiiꞌ vatsꞌon tꞌman  
\r (Mt 24:1-2; Lc 21:5-6)  
\p
\v 1 Xjen na vanduiꞌ Jesús na mꞌaan jon vatsꞌon tꞌman yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, ncüii joohan tso juu nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, quindyiaꞌ nancooꞌ jndyi ntjöꞌmin na tijntꞌue na jndë juu vatsꞌonvahin yo ntꞌaa cüentaaꞌhanꞌ.   
\p
\v 2 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús, tso jon:  
\p —Mayuuꞌ nancooꞌ jndyi ntꞌaamin na mandyiaꞌ na jndëhanꞌ yo ntjöꞌ tꞌman. Majoꞌ minꞌncüii tsjöꞌ jeꞌquintjohanꞌ nacjooꞌ ntyjehanꞌ. Tsoñꞌenhanꞌ nnanꞌtyuiiꞌ nnꞌanhanꞌ.   
\s1 Jnꞌaan na ntsiꞌmanhanꞌ na ntycüii tsonnangue  
\r (Mt 24:3-28; Lc 21:7-24; 17:22-24)  
\p
\v 3 Yajoꞌ tyꞌehan tyoꞌ na mꞌan nꞌoon olivos na tonnon vatsꞌon tꞌman. Joꞌ tacjo Jesús, ndë joꞌ nquii Pedro, Jacobo, Juan yo ninꞌAndrés, tyeꞌ taxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:   
\p
\v 4 —Quitsuꞌ ndë́ ¿Yuu xjen na ngüentyja yo ꞌnan na tsuꞌ quichen? Ndoꞌ ¿Nin ꞌnan nndui jndyee na ntsiꞌmanhanꞌ na mandyo ngüentyja na nndui nanꞌminꞌ?   
\p
\v 5 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Quitquen ya yahoꞌ cüenta na tyiꞌntsiviꞌnnꞌan tsꞌanhoꞌ ntyja ꞌnaan joo jñꞌoonminꞌ.  
\v 6 Ee jndye joo nndityincyooꞌ nnꞌan yo xuë na nnanꞌviꞌnnꞌanhan nnꞌan, na nnduehan: Ja condui Cristo, Tyoꞌtsꞌon jñon jon ja na jndyö.   
\p
\v 7 “Ndoꞌ juu xjen na nndyehoꞌ na jndye joo jndë tyeꞌ ndyiaꞌ, tyiꞌndyuehoꞌ ngꞌe mancüiixjen nndaꞌ vaa na nguaa. Ndoꞌ min na nndaꞌ vaa, majoꞌ tyiꞌcoventyja xjen na ntycüii tsonnangue, jndyentyichen ꞌnan na nndui.  
\v 8 Ee nnꞌan ncüii tsonnangue ntꞌahan tyiaꞌ yo nnꞌan ncüiichen tsonnangue, ndoꞌ ncüii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman ntsiquinan jon tyiaꞌ yo ncüiichen tsanmꞌaantsꞌian tꞌman. Ndoꞌ jndye joo ngotsꞌii. Ndoꞌ mantyi ncꞌoon jndoꞌ tꞌman, ndoꞌ nnꞌan ncüii tsjoon nnanꞌntjaꞌ nquehin yo ntyjehin. Joo naviꞌminꞌ ꞌnan na nndui na vejndyee. Ndoꞌ mañoon naviꞌ na majantyichen ngüentyja na ngenon nnꞌan.   
\p
\v 9 “Cꞌon cjehoꞌ, ee ngoyꞌon nnꞌan judíos ꞌoꞌ tondëë nnꞌan na conintque ntꞌaanꞌon ꞌnaanhan, ndoꞌ majoꞌ ijon na conanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon, joꞌ ntjaꞌhanhoꞌ. Yo naviꞌ ngüentyjeeꞌ ꞌoꞌ na tondëë nanmꞌannꞌian tꞌman na ntjiꞌ jndyoyuhoꞌ ndëëhan ntyja ꞌnaanꞌ na covantyja nꞌonhoꞌ ja.  
\v 10 Majoꞌ vitjachen na ngitsu tsonnangue, chuhanꞌ na juu jñꞌoon naya ntyja nchu vaa na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan, nninncya nnꞌanhanꞌ ndëë ntyjehan na ninvaa tsonnangue.  
\v 11 Majoꞌ juu xjen na nninncya nnꞌan cüenta ꞌoꞌ nduee nanmꞌannꞌian, min tyiꞌncꞌonhoꞌ jñꞌoontiu na nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëëhan. Juu xjenꞌñeen, joo jñꞌoon na nninncyaa Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ nꞌonhoꞌ, joohanꞌ quinanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëë nanꞌñeen, ee nquii Espíritu Santo ntsijndaꞌ jon nquenhoꞌ nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëëhan.  
\v 12 Juu xjenꞌñeen xio tsꞌan, nninncyaa jon cüenta juu na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Majoꞌntyi nquii tye tsꞌan nninncyaa jon cüenta joo ntsinda jon na nnanꞌcüje nnꞌan joo. Ndoꞌ mantyi ntsinda tsꞌan nninncya joo cüenta tye joo yo ndyee joo chaꞌ nnanꞌcüje nnꞌanhan.  
\v 13 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan ncꞌonhan na jndohanhoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ nnꞌan na mꞌan ntyja njan, majoꞌ juu tsꞌan na vantyja tsꞌon ja, xe na aa tyiꞌncüjihin ntyja njan ata xjen na nnanꞌcueeꞌ nnꞌan juu, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ tsanꞌñeen.   
\s1 Quiiꞌ vatsꞌon tꞌman Jerusalén, ji vaa ꞌnan ncꞌoon joꞌ  
\p
\v 14 “Ndyu na toxenꞌchen, tomꞌaan ncüii tsꞌan na toquijndyu Daniel. Vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na sinin jon ndëë nnꞌan, quitquen yahoꞌ cüenta juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌ ncüaaꞌ ya nꞌonhoꞌhanꞌ. Itsiquindyihanꞌ na ngitaꞌ nnꞌan ncüii ꞌnan na ji vaa quityquiiꞌ juu vatsꞌon tꞌman na quinanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan juuhanꞌ chaꞌxjen nquii Tyoꞌtsꞌon. Juu xjen na njntyꞌiahoꞌ na nndaꞌ vaa, ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ ndyuaa Judea, quinanꞌnonhoꞌ na ncꞌohoꞌ na mꞌan ntyoꞌ na ntantyꞌiuhoꞌ ngꞌe tꞌman jndyi na toncuuꞌ mꞌaan.  
\v 15 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, minninchen tsꞌan na vajndyee juu chꞌeenꞌ juu, tyiꞌntsitiu juu na ngaqueeꞌ nndaꞌ juu quityquiiꞌ vaaꞌ juu na ncüjiꞌ juu ꞌnaanꞌ juu na ngachu juuhanꞌ.  
\v 16 Ndoꞌ mantyi juu xjenꞌñeen, tsꞌan na mꞌaan jndëë na itsꞌaa juu tsꞌian, min tyiꞌndyo ntcüeꞌ juu na ncüjiꞌ juu ndiaasooꞌ juu.  
\v 17 Ndoꞌ joo nanntcu na ñjon ndahin juu xjenꞌñeen, viꞌ jndyi ngotjonhin, ndoꞌ mantyi ntyjentcuhin na mꞌan ndahin yoꞌndaa.  
\v 18 Quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na min chito ngueetein na ngenonhoꞌ juu naviꞌñeen.  
\v 19 Ngꞌe joo ngueeꞌñeen, ngenon nnꞌan ncüii nnon naviꞌ na minꞌjon tacoquenonhan xjen navejndyee na tquen Tyoꞌtsꞌon juu tsonnangue ata xjen neinhin, min tajon jnda ngenon nndaꞌhan cüii naviꞌ chaꞌna juuhanꞌ.  
\v 20 Ndoꞌ juu naviꞌñeen, xe na aa jndye xuee na ngenon nnꞌanhanꞌ, yajoꞌ matavi jndyehan na nꞌndyihanꞌ. Majoꞌ ngꞌe na viꞌnchjii Tyoꞌtsꞌon joo nnꞌan na icüji jon na nincüentaaꞌ nquii jon, ntsꞌaa jon na cje ro ntycüiihanꞌ.   
\p
\v 21 “Ngꞌe na nndaꞌ, juu xjenꞌñeen xe na aa ngitso ncüii tsꞌan ndëëhoꞌ: Quijntyꞌiahoꞌ, ntjoo mꞌaan nquii Cristo, oo xe na aa ngitso tsanꞌñeen: Quijntyꞌiahoꞌ, ndö mꞌaan jon, min tyiꞌngantyja nꞌonhoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 22 Ee ntsquenon nnꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na nnduehin nquehin conduihan Cristo. Nnduehan juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon coninncyahan, min na veꞌ jñꞌoon quintu juu jñꞌoon na conanꞌmanhan. Ata nntꞌahan na nndityincyooꞌ jndye nnon jnꞌaan tꞌman yo tsꞌian na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ na veꞌ ntyja najndei nquii tsꞌan. Ndoꞌ joo tsꞌianꞌñeen mandyo na nndëë nnanꞌviꞌnnꞌanhanꞌ nque nnꞌan na icüji Tyoꞌtsꞌon cüentaaꞌ jon.  
\v 23 Tyuaaꞌchen matsiquindyi ja ꞌoꞌ na nanꞌminꞌ nguaa, ngꞌe joꞌ quitquen ya yahoꞌ cüenta.   
\s1 Ndö vaa na nguaa xjen na nndyo nndaꞌ Jesús  
\r (Mt 24:29-35, 42, 44; Lc 21:25-36)  
\p
\v 24 “Joo ngueeꞌñeen vi na jndë tenon juu naviꞌ tꞌmanꞌñeen, juu ndoꞌcüjioonꞌ nndijaanhanꞌ, min chiꞌ taxeꞌcüixueehanꞌ.  
\v 25 Ndoꞌ ncjuu ntycyaa oꞌ ndoꞌ juu ntjöꞌndue tꞌman ngotsꞌiihanꞌ, yajoꞌ nque na cotoxen na mꞌanhanꞌ ntjöꞌndue, ndyuiiꞌ joohanꞌ.  
\v 26 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, njntyꞌia nnꞌan na nndyö nntꞌa quityquiiꞌ chincyu. Juu xjenꞌñeen nndyö yo na tꞌman vaa na condui ja na matyëꞌntjön yo maninꞌ conduinduiꞌ na conditꞌmaanꞌ ja.  
\v 27 Yajoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na ninvaa tsonnangue na macüji ja na conduihan cüenta, joo ángeles na cotyentjon nnön, ncꞌua tsꞌian ndëëhan na quinanꞌncüihan joo nanꞌñeen naijon na mꞌan ja.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌoon higuera  
\p
\v 28 “Tsꞌoon higuera vaa jñꞌoon na itsiꞌmanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ. Cüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. Juu xjen na cojntyꞌiahoꞌ na condeiꞌ ntꞌöhanꞌ ndoꞌ na conduiꞌ tsco ꞌndaahanꞌ, covaaꞌ nꞌonhoꞌ na jndë tindyo ngueesuaꞌ.  
\v 29 Mantyi xjen na cojntyꞌiahoꞌ na jndë condui nanꞌminꞌ na jndë tsjö ndëëhoꞌ, yajoꞌ cüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ na mavaa mavaa xjen na nnan quiñoonꞌndue na nndyö nntꞌa.  
\v 30 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, nnꞌan na mꞌan naneinhin, tyiꞌxeꞌcüjeñꞌenhan ata na jndë siquindë ñꞌenhanꞌ tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ.  
\v 31 Juu tsjöꞌndue yo tsonnangue ntycüiiñꞌenhanꞌ, majoꞌ juu jñꞌoon na mancya tyiꞌjeꞌquintycüii juu najndei na itsixuanhanꞌ.   
\p
\v 32 “Majoꞌ taꞌnan tsꞌan quintjii nin xuee min yuu xjen na nndyö nntꞌa, min nque ángeles tyiꞌquindiohan yuu xjenhanꞌ, min ja na condui jnda nquii Tyoꞌtsꞌon, xiaꞌntyi nquii Tyëhöꞌ nchjii.   
\p
\v 33 “Mangꞌe na nndaꞌ vaa, joꞌ quitquen ya yahoꞌ cüenta, ndoꞌ quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon ngꞌe tyiꞌndiohoꞌ nin xuee ndoꞌ yuu xjen na nndyö nntꞌa.  
\v 34 Majoꞌ ntyja na nndui na nndaꞌ, vaa jñꞌoon na itsiꞌmanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Tomꞌaan ncüii tsꞌan, jnduiꞌ jon na chi ncja jon ncüiichen tsonnangue na tycya. Xjen na jnduiꞌ jon, tꞌua jon tsꞌian ndëë nnꞌan na ityeꞌntjon jon. Ndoꞌ nnon juu tsꞌan na iquen cüenta ꞌndyo vaaꞌ jon, tso jon: Cüantyjeꞌ yaꞌ vꞌa viochen xjen na ja tacꞌön.   
\p
\v 35 Ndoꞌ tsontyichen Jesús: Manchaꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na tso tsanꞌñeen, manndaꞌ vaa matsjö ndëëhoꞌ: Quitquen ya yahoꞌ cüenta ngꞌe itsijonhanꞌ ntyja njan chaꞌna juu tsanꞌñeen na jnduiꞌ juu vaaꞌ juu. Ndoꞌ ꞌoꞌ, itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌna joo nanꞌñeen na totyentjonhan nnon jon. Ee min tyiꞌquindiohoꞌ yuu xjen na nndyö nntꞌa, aa ntsꞌaahanꞌ na vaman, ndoꞌ aa tsantsjon navejndyee xjen na ntsixuaa quilꞌö, ndoꞌ aa xoncüe tsjon, ndoꞌ aa vi vanco. Tyiꞌquindiohoꞌ yuu xjen na nndyö ntcüꞌë.  
\v 36 Ee xe na aa ninjonto na nndyö ntcüꞌë ndoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌcꞌon cjehoꞌ, yajoꞌ ntsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌvijon tsꞌan itso.  
\v 37 Juu jñꞌoonvaꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, mantyi matsjöhanꞌ ndëë tsoñꞌen nnꞌan na cꞌon cjehan.”   
\c 14  
\s1 Cojntꞌue nnꞌan nchu ya chaꞌ quitꞌuiiviꞌhanꞌ Jesús  
\r (Mt 26:1-5; Lc 22:1-2; Jn 11:45-53)  
\p
\v 1 Nnꞌan judíos mꞌaan nguee xjen na vañjoonꞌ nꞌonhan na siquindyaa Tyoꞌtsꞌon ndochihan naviꞌ na toquenon nanꞌñeen ndyuaa Egipto. Juu ngueeꞌñeen jndyuhanꞌ pascua, xjen na cocüaꞌhan tyooꞌ na taꞌnan tsquentë taqueeꞌ. Vechen xuee na vitja na ngueeꞌ juu ngueeꞌñeen, yajoꞌ joo nnꞌan na conintque ndëë ntyee yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, taꞌhan na veꞌ ntyꞌiu tojntꞌuehan nchu vaa nquii ntꞌahan chaꞌ cueꞌ Jesús.  
\v 2 Jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Tyiꞌntꞌa na ntꞌuë vꞌi jon juu xjen na xoncüe na mꞌaan ngueeva, chaꞌ tyiꞌnanꞌvjee nnꞌan jaa.   
\s1 Scongio María nchenꞌ quichi cjooꞌ Jesús  
\r (Mt 26:6-13; Jn 12:1-8)  
\p
\v 3 Tsjoon Betania tomꞌaan Jesús vaaꞌ tsꞌan na jndyu Simón. Juu tsanꞌñeen tondiviiꞌ juu yo tycu ndöꞌ cotöꞌ. Viochen xjen na minndyuaahan mesa, tyjeeꞌnon ncüii tsanscu. Yꞌoon juu ncüii ꞌnan na jndëhanꞌ yo tsjöꞌ quichiꞌ na jndyu alabastro. Tyquiiꞌhanꞌ joꞌ ñjon nchenꞌ quichi na jndyu nardo, jnda jndyi njon juu nchenꞌñeen. Maninꞌ tsꞌiaanꞌhanꞌ na covijntꞌue nnꞌanhanꞌ na cotyehinhanꞌ ntꞌoo. Tanꞌ tsanscuꞌñeen ꞌndyo juu tsiooꞌñeen chaꞌ ya nnduiꞌ nchenꞌñeen, ndë joꞌ scongio juuhanꞌ xquen Jesús.  
\v 4 Majoꞌ vendye nnꞌan na mꞌan joꞌ, jnanꞌvjenhan juu tsanscuꞌñeen, jnanꞌnein nquehin yo ntyjehin, jnduehan:  
\p —¿Ndu na veꞌ jnꞌaan scongio juu nchenꞌvaꞌ xquen jon?  
\v 5 Yantyichen xe na aa jndëë juuhanꞌ, ngüenon ndye ciento sꞌon denario na ncyꞌoon juu, ndoꞌ na nndaꞌ, ndëë nninjntꞌuehinhanꞌ na ntejndei juu nanninñenꞌ ꞌnan na icanhanꞌhin.  
\p Nndaꞌ vaa na jnanꞌmanhan na tyiꞌcaveeꞌ ngiohan ꞌnan na sꞌaa juu tsanscuꞌñeen.   
\p
\v 6 Majoꞌ tso Jesús ndëëhan:  
\p —Quiꞌndyehoꞌhin na nndaꞌ itsꞌaa juu. ¿Ndu na conanꞌcüejnaanꞌhoꞌhin? Ya jndyi ꞌnan na jndë sꞌaa juu ja.  
\v 7 Ee joo nanninñenꞌ ninnquiiꞌchen mꞌanhan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ndoꞌ minꞌcya ro xjen na ntꞌue nꞌonhoꞌ ndëë ntejndeihoꞌ joohan. Majoꞌ ja jeꞌ, chito manchaꞌxjen na ncꞌön yohoꞌ.  
\v 8 Tsanscuvahin jndë sꞌaa juu yuu vantyi na jndëë sꞌaa juu. Ee vitjachen na ncüꞌiö ndoꞌ jndë tyio juu nchenꞌ quichi cjö chaꞌxjen contꞌa nnꞌan xjen na conanꞌjndaꞌhan na ntyꞌiuhan tsꞌoo.  
\v 9 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minꞌcya ro joo na ninvaa tsonnangue na nninncya nnꞌan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, quinanꞌneinhan ntyja ꞌnaanꞌ juu nayavaꞌ na sꞌaa juu ja, chaꞌ quiñjon nꞌon nnꞌanhin.   
\s1 Jndëë Judas Jesús ndëë ntyee  
\r (Mt 26:14-16; Lc 22:3-6)  
\p
\v 10 Jndë na tui na nndaꞌ, ndoꞌ cüii nque nnꞌan na nchoꞌve na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, tsan na jndyu Judas Iscariote, tja juu na mꞌan nque ntyee na conintque ndëë nnꞌan judíos. Tatsijndaꞌ juu jñꞌoon yo joohan na ninncyaa juu cüenta Jesús ndueehan.  
\v 11 Ndoꞌ joo nanꞌñeen, tyioo na nein jndyihan na jndyehan na nndaꞌ sitiu juu. Jnduehan na nnincyahan sꞌon na ngüantjon juu. Joꞌ taꞌ juu na tontꞌue juu nchu ya ntsꞌaa juu na nnincyaa juu cüenta Jesús ndueehan.   
\s1 Itsiꞌman Jesús ntyja ꞌnaanꞌ tyooꞌ yo vinon  
\r (Mt 26:17-29; Lc 22:7-23; Jn 13:21-30; 1 Co 11:23-26)  
\p
\v 12 Xee na vejndyee na mꞌaan nguee pascua, xjen na nque nnꞌan judíos cocüaꞌhan tyooꞌ na tatsquentë taqueeꞌ, maninjuu xuee na conanꞌcüjehan quinman quijndë, nque nnꞌan na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa Jesús, taxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:  
\p —¿Yuu jon ntꞌue tsonꞌ na nnanꞌjntꞌá na ntcüaꞌ quitsman chjo ntyja ꞌnaanꞌ juu nguee pascua?   
\p
\v 13 Yajoꞌ tꞌua jon tsꞌian ndëë ve nanꞌñeen na cꞌohan cüii ntꞌaa. Tso jon ndëëhan:  
\p —Quitsaqueꞌhoꞌ quiiꞌ tsjoon, joꞌ ntjonhoꞌ ncüii tsansꞌa na yꞌoon juu tsjö ndaa. Quitsantyjahoꞌ naxenꞌ tsanꞌñeen.  
\v 14 Ndoꞌ vꞌaa na ngaqueeꞌ juu, quinduehoꞌ nnon tsꞌan na vaaꞌ juu vꞌaaꞌñeen: “Nquii ta na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, tso jon ndë́ na quinduë́ nnonꞌ: ¿Yuu jon vaa cuarto na ninjntꞌuehin na ntcüꞌa quitsman chjo yohin tman nein?”  
\v 15 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen ntsiꞌman jon ndëëhoꞌ ncüii cuarto tꞌman vꞌaa vja vequitoꞌ na tsoñꞌen ꞌnan jndë min na ninjntꞌue na ntꞌa ngueeva. Joꞌ quinanꞌjndaꞌhoꞌ na ntcüꞌa.   
\p
\v 16 Ndoꞌ ve nanꞌñeen jeꞌ, jnduiꞌhan, tyequeꞌhan quiiꞌ tsjoon. Ndoꞌ tui tsoñꞌen chaꞌxjen na jndë tso Jesús ndëëhan. Joꞌ jnanꞌjndaꞌhan na ntcüaꞌhan quitsman chjo ntyja ꞌnaanꞌ juu nguee pascuaꞌñeen.   
\s1 Itsiquindyi Jesús na ncüii nquehan nnincyaa juu cüenta jon  
\p
\v 17 Ndoꞌ vi na jndë contsjë chjo min, tueeꞌ Jesús yo nque nnꞌan nchoꞌveꞌhin joꞌ.  
\v 18 Ndoꞌ viochen xjen na vendyuaahan na cocüaꞌhan, tso jon ndëëhan:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, cüii nquehoꞌ na icüaꞌ juu yo ja, nein nninncyaa juu cüenta ja.   
\p
\v 19 Juu jñꞌoonꞌñeen sichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌonhan, tyeꞌ totaxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:  
\p —¿Aa nndëë ntsꞌaahanꞌ na ja ntsꞌaa na nndaꞌ?   
\p
\v 20 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Mancüii nquehoꞌ na nchoꞌvehoꞌ na vendyuaahoꞌ mesavahin na ninvixjen ijoon juu quiiꞌ xio yo ja, juu nninncyaa cüenta ja nduee nnꞌan.  
\v 21 Ee ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ncüꞌiö chaꞌxjen juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui jndë itsiquindyihanꞌ na ngenön, majoꞌ vaa viꞌ jndyi ngenon juu tsꞌan na nninncyaa cüenta ja. Yantyi xe na tatuihin.   
\p
\v 22 Ndoꞌ viochen xjen na cocüaꞌhan, tyꞌoon Jesús tyooꞌ, tyincyaa jon na ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndoꞌ ndë joꞌ tyje jon ntanꞌhanꞌ, ndë tꞌon jonhanꞌ ndëëhan. Tso jon:  
\p —Cyꞌonhoꞌ tyooꞌmin na conduihanꞌ siꞌtsꞌo njan.   
\p
\v 23 Ndë joꞌ majoꞌntyi tyꞌoon jon cüii vaso na ñjon vinon. Ndoꞌ vi na jndë tyincyaa jon na ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndë joꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndëëhan, ndoꞌ tsoñꞌenhan tëhan juu nanꞌñeen.  
\v 24 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Nanꞌvahin tsixuanhanꞌ nꞌeön. Mancya na ntcüeꞌhanꞌ ntyja ꞌnaan jndye nnꞌan. Na yo juuhanꞌ contjotyen juu jñꞌoon xco na itsijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon yo nnꞌan.  
\v 25 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, taxeꞌcꞌua nntꞌa vinon ata ngueeꞌ xjen na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon tsoñꞌen, juu xjenꞌñeen ncꞌua vinon xco.   
\s1 Itsiquindyi Jesús na ncüji Pedro  
\r (Mt 26:30-35; Lc 22:31-34; Jn 13:36-38)  
\p
\v 26 Ndoꞌ vi na jndë tahan joo Salmos na mancüiixjen cota nnꞌan judíos jndë na tcüaꞌhan juu ngueeꞌñeen, joꞌ jnduiꞌhan juu vꞌaaꞌñeen, tyꞌehan tyoꞌ naijon mintyjeeꞌ nꞌoon olivos.  
\v 27 Ndoꞌ tso Jesús ndëëhan:  
\p —Quiiꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon itsiquindyihanꞌ ntscueeꞌ jon nquii tsꞌan na vantyjeeꞌ quinman, ndoꞌ joo choꞌñeen ntycya oꞌ. Nndaꞌ vaa na ngenonhoꞌ, nnanꞌcueeꞌ nnꞌan ja ndoꞌ ꞌoꞌ nꞌndyehoꞌ ja.   
\p
\v 28 Ndoꞌ tsontyichen Jesús:  
\p —Majoꞌ xjen na jndë vantꞌö xcö, ncjö jndyëë Galilea, joꞌ cꞌohoꞌ na mꞌan.   
\p
\v 29 Ndoꞌ joꞌ tso Pedro nnon Jesús:  
\p —Tsoñꞌen nanmin, min xe na aa quitjihan ntyja ꞌnanꞌ, majoꞌ ja tyiꞌjeꞌcüji ja.   
\p
\v 30 Ndoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon nnon juu, tso jon:  
\p —Matsjö nnonꞌ, majuuntyi tsjonvahin, vitjachen na ntsixuaa quilꞌö na ve jnda, majoꞌ ꞌuꞌ jndë ndye jnda macüji ꞌuꞌ na mꞌanꞌ ntyja njan.   
\p
\v 31 Majoꞌ ninvito na tso Pedro:  
\p —Min na quitscüeeꞌhanꞌ ja ntyja ꞌnanꞌ, majoꞌ tyiꞌxeꞌcüji ja.  
\p Ndoꞌ tsoñꞌenhan maninnquiiꞌ nndaꞌ na jnduehan.   
\s1 Itsinin Jesús nnon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ Getsemaní  
\r (Mt 26:36-46; Lc 22:39-46)  
\p
\v 32 Vi jndë joꞌ squehan cüii joo na conanꞌquijndyu nnꞌanhanꞌ Getsemaní. Joꞌ tso Jesús ndëëhan:  
\p —Cꞌuhoꞌ ndöhin, jö ndöꞌ na ntsinën nnon Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 33 Ndoꞌ joꞌ tjantyichen jon, tayꞌoon jon Pedro, Jacobo yo ninꞌJuan. Ndoꞌ tyeꞌ tyioo na itsiꞌndaaꞌhanꞌ nchjii jon yo na itsichjooꞌhanꞌ tsꞌon jon.  
\v 34 Tso jon ndëë ndye nanꞌñeen:  
\p —Itsichjooꞌ jndyihanꞌ tsꞌön ꞌnan na ngenön, ata ntscueeꞌhanꞌ ja. Joꞌ quintjohoꞌ chjo ndöhin, quitquen yahoꞌ cüenta, chito ndahoꞌ.   
\p
\v 35 Ndoꞌ joꞌ tjantyichen jon, tëcüangio jon nnon tyuaa. Tcan jon nnon Tyoꞌtsꞌon xe na aa ndëë ninncyaa jon na tyiꞌngenon juu naviꞌ na ndyontyja nacjooꞌ juu.  
\v 36 Tso Jesús:  
\p —Nndaꞌ Tyeꞌ, tsoñꞌen na condëë matsaꞌ. Macꞌan na quitsiquindyaꞌ ja yo juu naviꞌvahin, majoꞌ tanin, quindui ntyja na ntꞌue tsonꞌ, tachi chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌön.”   
\p
\v 37 Ndë joꞌ jndyo ntcüeꞌ jon naijon jntyꞌii jon ndye nanꞌñeen. Ndoꞌ ntjii jonhan na condahan. Joꞌ sintcüi jonhan. Ndoꞌ tso jon nnon Pedro:  
\p —ꞌUꞌ Simón, ¿Aa vatsuꞌ? ¿Aa ndiquinanꞌ tsantsjon min na veꞌ ninncüii hora?  
\v 38 Ninnquiiꞌchen cꞌoncjehoꞌ, ndoꞌ quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ juu xjen na itsichon yutyia na quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ ꞌoꞌ, jeꞌquindëë ngüantjon juu yohoꞌ. Ntyji na ninꞌquintꞌahoꞌ na nndaꞌ, majoꞌ ngꞌe juu siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ cjehanꞌ, joꞌ na ndiquindëë nnanꞌquindëhoꞌhanꞌ.   
\p
\v 39 Jndë joꞌ tja nndaꞌ jon naijon sinin jndyee jon nnon Tyoꞌtsꞌon, maninjuuntyi jñꞌoonꞌñeen sinin nndaꞌ jon.  
\v 40 Ndë joꞌ tyjeeꞌ ntcüeꞌ jon na mꞌan nanꞌñeen, cüiichen jon ntjii jonhan na condahan ngꞌe ta jndyi na jndë tyꞌoon tsantsjonhan. Min tyíꞌquindiohan nin jñꞌoon na ntꞌahan ꞌndyo jon.  
\v 41 Ndoꞌ mantyi tja nndaꞌ jon na vja ndye, ndë joꞌ tja ntcüeꞌ jon na mꞌanhan. Tso jon ndëëhan:  
\p —¿Aa jndë tacjohoꞌ na condahoꞌ na cotajndyeehoꞌ? Cuaanquii ndöꞌ ro, ngꞌe jndë tueeꞌ xjen na nninncyaa tsꞌan cüenta ja nduee nnꞌan na nanꞌxuan jnan.  
\v 42 Cüa, quinanquintyjahoꞌ, ncꞌö. Ndöviꞌ jndë ndyo juu tsꞌan na nninncyaa cüenta ja nduee nnꞌan.   
\s1 Tyꞌon nnꞌan Jesús  
\r (Mt 26:47-56; Lc 22:47-53; Jn 18:2-11)  
\p
\v 43 Ninvaa na itsinin Jesús jñꞌoonvaꞌ ndoꞌ tyjeeꞌnon juu Judas, juu ncüii nque na nchoꞌve nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon. Jndye nnꞌan sque yohin, chohan ncjo espadas yo nonnchꞌio. Joo nanꞌñeen nnꞌan cüenta ntyee na conintque ntyja ꞌnaan nnꞌan judíos yo ninꞌnnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés yo nnꞌan na conintque nnon tsjoon.  
\v 44 Ndoꞌ juu Judasꞌñeen, tsan na tyincyaa cüenta Jesús nduee nanꞌñeen, jndë siꞌman juu ndëëhan nchu vaa ꞌnan ntsꞌaa juu. Itso juu: “Nquii juu tsan na cojntyꞌiahoꞌ na maꞌua ja ntsmaanꞌ na mancya tsꞌonhin, majon joꞌ, quitꞌuetyenhoꞌhin ndoꞌ quintꞌahoꞌ cüenta xjen na ntsayꞌonhoꞌ jon.”  
\v 45 Ndoꞌ ya na tyjeeꞌnon juu na mꞌaan Jesús, jndyoyu nnon jon na tueeꞌ juu. Tso juu nnon jon:  
\p —¿Aa mꞌanꞌ ta?  
\p Ndë joꞌ tyincyaa juu tsꞌon Jesús na tꞌu juu ntsmaanꞌ jon.  
\v 46 Yajoꞌ joo nanꞌñeen na tëchu juu, tꞌuehan Jesús, tyeyꞌonhan jon na quitꞌuiiviꞌhanꞌhin.   
\p
\v 47 Majoꞌ ncüii tsꞌan na tovayꞌoon juu jñꞌoon yo Jesús na minntyjeeꞌ juu joꞌ, tjiꞌ juu xjooꞌ juu, ndoꞌ tyjee juu tsöꞌnqui juu tsan na ityeꞌntjon nnon nquii tyee na conintque ndëë ntyee.  
\v 48 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús ndëë nanꞌñeen na squehan naijon mꞌaan jon:  
\p —¿Aa yo ncjo espadas ndoꞌ yo nonnchꞌio jndyoquitꞌuehoꞌ ja chaꞌvijon contꞌa nnꞌan na ntꞌuehan tsanchꞌuee?  
\v 49 Ja ꞌio ꞌio na totsiꞌman ndëëhoꞌ quiiꞌ vatsꞌon tꞌman, ndoꞌ tatyꞌonhoꞌ ja. Majoꞌ tanin min na nndaꞌ contꞌahoꞌ ja chaꞌ quitsiquindëhanꞌ joo jñꞌoon na jndui ntyja njan.   
\p
\v 50 Ndoꞌ nque nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo Jesús, jnanꞌnonhan, jntyꞌehan jon.   
\s1 Ncüii tsansꞌandyua na jnannon  
\p
\v 51 Majoꞌ tantyja cüii tsansꞌandyua na tonquenꞌ nanꞌñeen na veꞌ xiaꞌntyi sábana vetyjohin, ndoꞌ tꞌue nanꞌñeen juu sábana na vetyjohin.  
\v 52 Joꞌ jntyꞌii juu ndiaaꞌñeen, tja juu na ninquisihin.   
\s1 Minntyjeeꞌ Jesús tondëë nanmꞌannꞌian cüenta nnꞌan judíos  
\r (Mt 26:57-68; Lc 22:54-55, 63-71; Jn 18:12-14, 19-24)  
\p
\v 53 Ndoꞌ joo nanꞌñeen, tyeyꞌonhan Jesús vaaꞌ nquii tyee na conintque ndëë ntyee. Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na conintque ndëë joo ntyeeꞌñeen, tetjonhan joꞌ, yo nque nnꞌan na conintque nnon tsjoon ndoꞌ yo ninꞌnnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen nquii Moisés.  
\v 54 Majoꞌ Pedro jeꞌ, tycya tycya tantyja juu. Tueeꞌ juu vaaꞌ juu tyee na conintqueꞌñeen, joꞌ ntjohin chꞌen, tëcüetyen juu quiiꞌ ntꞌan nanntꞌei cüentaaꞌ vatsꞌon, itoonꞌ juu chon yohin.   
\p
\v 55 Ndoꞌ nque nnꞌan na conintque ndëë ntyeeꞌñeen, yo tsoñꞌen nanmꞌannꞌian ꞌnaan nnꞌan judíos, tojntꞌuehan nnꞌan na ninncya jnaanꞌ Jesús. Ee chaꞌ ndëë na quitꞌuiityenhanꞌhin na vaa jnaanꞌ jon, icanhanꞌ ve tsꞌan na nincüajon juu jñꞌoon na nninncyahan ntyja ꞌnaanꞌ jon chaꞌ quitsijndaꞌhanꞌ na quinanꞌcueeꞌ nanmꞌannꞌian tsjoon Roma jon. Majoꞌ tatijndaꞌ ve tsꞌan na nincüajon jñꞌoon tyincya.  
\v 56 Majoꞌ jndye nnꞌan jnanꞌnein jñꞌoon quintu nacjooꞌ jon, majoꞌ joo jñꞌoonꞌñeen min tyiꞌcüajonhanꞌ.  
\v 57 Yajoꞌ jnanꞌquintyja vendyechen nnꞌan na tyincya jnaanꞌ jon. Majoꞌ veꞌ quintu jnanꞌneinhan, jnduehan:   
\p
\v 58 —Já jndyë́ na tso tsanvaꞌ na ntsityuiiꞌ jon vatsꞌon tꞌman njanhan na jnanꞌya nnꞌan, ndoꞌ ninndye xuee na ntsia jon ncüiichenhanꞌ na tachito nnꞌan na nnanꞌyahanꞌ.   
\p
\v 59 Majoꞌ min na nndaꞌ jndue nanꞌñeen, tatijon juu jñꞌoon na jnanꞌneinhan.   
\p
\v 60 Yajoꞌ nquii tsꞌan na conintque ndëë ntyee, tacüentyjeeꞌ jon quiiꞌ ntꞌan joo nanꞌñeen, taxeeꞌ jon nnon Jesús:  
\p —¿Ndu na tyiꞌcüꞌaꞌ joo jñꞌoon na condue nanminꞌ nacjoꞌ?   
\p
\v 61 Majoꞌ Jesús, tajñꞌoon sintcüeꞌ jon, minꞌncüii jñꞌoon tatꞌa jon. Ndoꞌ na nndaꞌ, juu tyee na conintqueꞌñeen, taxeeꞌ nndaꞌ juu nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ jeꞌ, ¿Aa condui ꞌuꞌ Cristo, jnda nquii Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmánꞌ?   
\p
\v 62 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús, tso jon:  
\p —Mayuuꞌ joꞌ condui ja, ndoꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, njntyꞌiahoꞌ na mavaquityën ngiaaꞌ jon tontyjaya. Ndoꞌ mantyi njntyꞌiahoꞌ na nndyö nntꞌa quityquiiꞌ chincyu na nnan ja quiñoonꞌndue.   
\p
\v 63 Ndoꞌ juu tyee na conintqueꞌñeen, vi na jndë jndyii jon na nndaꞌ, tye jon ndiaaꞌ jon na quindyaꞌ jndyi ntyjii jon, ee ntyja na tjiꞌ jon cüenta na tꞌman jnan tsixuan Jesús ngꞌe na nndaꞌ jñꞌoon sintcüeꞌ jon. Ndoꞌ juu tyeeꞌñeen tso jon ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon:  
\p —¿Aa icanntyichenhanꞌ ncüiichen tsꞌan na ninncyaa jnaanꞌ juu?  
\v 64 Nquehoꞌ jndë macondyehoꞌ juu jñꞌoon tsanꞌ na itsinin juu nacjooꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Itso juu na conduihin jnda nquii jon. ¿Nin conduehoꞌ na tsixuan juu na quitjon juu?  
\p Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen tꞌahan, jnduehan:  
\p —Tsixuan juu jnan. Chuhanꞌ na cueeꞌ juu.   
\p
\v 65 Ndoꞌ vendye nanꞌñeen taꞌhan totjueꞌhan ndaa jndyuehan jon, tëꞌhan nnon jon, ndoꞌ totueinꞌhan ndaꞌhin. Conduehan:  
\p —Cüa, quitsuꞌ nin tsꞌan icüjaꞌ ꞌuꞌ.  
\p Ndoꞌ mantyi joo nanntꞌeiꞌñeen totuinꞌhin ndaꞌ chcyaaꞌhin.   
\s1 Itso Pedro na tyiꞌcüajnaanꞌ juu Jesús  
\r (Mt 26:69-75; Lc 22:56-62; Jn 18:15-18, 25-29)  
\p
\v 66 Ndoꞌ viochen xjen na mꞌaan Pedro tochꞌen juu vꞌaaꞌñeen na tocje, tyjeeꞌ cüii tsanscu na ityeꞌntjon juu nnon nquii tyee na conintqueꞌñeen.  
\v 67 Na jndyiaaꞌ juu na itoonꞌ Pedro chon, mavio chjo xjen jndyiaaꞌ juu nnon jon. Tso juu:  
\p —Mantyi ꞌuꞌ toquiñꞌen ꞌuꞌ yo juu Jesús, tsan na jnan Nazaret.   
\p
\v 68 Majoꞌ Pedro tjihin, tso jon:  
\p —Minꞌchjo tyiꞌcüajnꞌan tsanꞌñeen, min tyiꞌquintji ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na tsuꞌ ndöꞌ.  
\p Yajoꞌ sꞌaa jon vi ntyja, tja jon naijon mꞌaan ꞌndyo teon. Ndoꞌ juu xjenꞌñeen sixuaa quilꞌö.  
\v 69 Ndoꞌ majuuntyi tsanscuꞌñeen jndyiaaꞌ nndaꞌ juuhin. Taꞌ juu itso juu ndëë nnꞌan na mꞌan joꞌ:  
\p —Tsanvahin, juu ncüii nque nnꞌan na itsijonhin yo juu Jesús.   
\p
\v 70 Majoꞌ tji nndaꞌ Pedro. Ndoꞌ min tyiꞌcovivioto xjen, nque nnꞌan na mꞌan joꞌ, jnduehan nnon jon:  
\p —Mayuuꞌ jñꞌoon na condui ꞌuꞌ ncüii joohan, ngꞌe juu jñꞌoon na matsininꞌ, cüajonhanꞌ yo juu jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan ndyuaa Galilea.   
\p
\v 71 Ndoꞌ taꞌ Pedro, itsinin jon jñꞌoon tsan cjooꞌ Tyoꞌtsꞌon, itso jon:  
\p —Ja minꞌchjo tyiꞌcüajnꞌan juu tsꞌan na conduehoꞌ ndöꞌ.   
\p
\v 72 Ndoꞌ maninñoonꞌ sixuaa nndaꞌ quilꞌö na vja ve. Joꞌ tañjoonꞌ tsꞌon Pedro juu jñꞌoon na jndë tso Jesús nnon jon: “Vitjachen na ntsixuaa quilꞌö na vja ve, majoꞌ ꞌuꞌ jndë ndye jnda na macüji ꞌuꞌ ntyja njan.” Ndoꞌ ya na tëñjoonꞌ tsꞌon jon juu jñꞌoonvaꞌ, tꞌioo vichen tsꞌon jon.   
\c 15  
\s1 Coyꞌonhan Jesús nnon Pilato  
\r (Mt 27:1-2, 11-14; Lc 23:1-5; Jn 18:28-38)  
\p
\v 1 Ya na tonco ncüiichen xuee, yajoꞌ joo ntyee na conintqueꞌñeen, jnanꞌtjonhan nnꞌan na conintque nnon tsjoon, yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés yo ninꞌtsoñꞌen nanmꞌannꞌian ꞌnaan ntyjehan nnꞌan judíos. Ndoꞌ jnanꞌtyenhan Jesús, tyencyahan cüenta jon ntꞌö nquii Pilato.  
\v 2 Ndoꞌ juu Pilato, taxeeꞌ jon nnon Jesús, tso jon:  
\p —Joo ntyꞌiuꞌ nnꞌan judíos, ¿Aa condui ꞌuꞌ nquii tsꞌan na coꞌxen joohan?  
\p Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús, tso jon:  
\p —Mayuuꞌ joꞌ chaꞌxjen na matsuꞌ.   
\p
\v 3 Ndoꞌ nque ntyee na conintqueꞌñeen, jndye jnaanꞌ jon tyincyahan nnon Pilato.  
\v 4 Ndoꞌ taxeeꞌ nndaꞌ jon nnon Jesús, tso jon:  
\p —¿Ndu na tyiꞌcüꞌaꞌ? Quenꞌ cüenta jndye jnanꞌ na concya nanminꞌ.   
\p
\v 5 Majoꞌ tajñꞌoon sintcüeꞌ Jesús, taxjen ndicüaaꞌ tsꞌon Pilato ndu na nndaꞌ vaa na sꞌaa jon.   
\s1 Tijndaꞌ tyen na cueꞌ Jesús  
\r (Mt 27:15-31; Lc 23:13-25; Jn 18:38-19:16)  
\p
\v 6 Ndoꞌ chu ro chu ro, xjen na coveeꞌ juu nguee pascua, ncüii tsꞌan judío na mꞌaan juu naviꞌ ntꞌö Pilato na ngitan nnꞌan ntyje judíos juu na quitsiquindyaa jonhin ndueehan, totsꞌaa jon na nndaꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, jndye nnꞌan mꞌan vancjo jnaanꞌ na jnanꞌvehan nacjo nanmꞌannꞌian ndoꞌ na jnanꞌcüjehan nnꞌan. Ncüii joohan na mꞌaan naviꞌ, tsan na jndyu Barrabás.  
\v 8 Ncüii tmaanꞌ nnꞌan judíosꞌñeen, jnanꞌndyooꞌhan na mꞌaan Pilato. Taꞌhan na tanhan na quitsiquindyaa jon ncüii tsꞌan na mꞌaan naviꞌ ndueehan chaꞌxjen na mancüiixjen itsꞌaa jon.  
\v 9 Ndoꞌ joꞌ taxeeꞌ jon ndëë nanꞌñeen:  
\p —ꞌOꞌ nnꞌan judíos, juu tsꞌan na conduihin na coꞌxen jon ꞌoꞌ, ¿Aa ntꞌue nꞌonhoꞌ na ndueehoꞌ nninncyahin?  
\v 10 Ndöꞌ jñꞌoon itso Pilato ngꞌe jndë ivaaꞌ tsꞌon jon na nque ntyee na conintque, tyincyahan Jesús ntꞌö jon ngꞌe na jndohanhin.  
\v 11 Majoꞌ nque ntyee na conintqueꞌñeen, jnanꞌjmiinꞌhan joo nanꞌñeen na quitanhan nnon Pilato na quitsiquindyaa jon juu Barrabásꞌñeen, chito nquii Jesús.  
\v 12 Ngꞌe joꞌ taxeeꞌ nndaꞌ Pilato ndëë nnꞌan judíosꞌñeen:  
\p —Ndoꞌ na nndaꞌ, ꞌoꞌ nnꞌan judíos, ¿Nin ꞌnan ntꞌue nꞌonhoꞌ na quitsꞌa yo juu tsꞌan na conduehoꞌ na conduihin na coꞌxen jon ꞌoꞌ?   
\p
\v 13 Jnanꞌxuaahan, jnduehan:  
\p —Cüa, quitꞌionꞌhin tsonjnꞌaan.   
\p
\v 14 Tꞌa Pilato jndyuehan, tso jon:  
\p —¿Ndu? ¿Nin jnaanꞌ juu vaa na ngiohoꞌ?  
\p Majoꞌ jnanꞌxuaa nndaꞌhan, jnduehan:  
\q1 —Cüa, maninjon ro quitꞌionꞌhin tsonjnꞌaan.   
\p
\v 15 Ndoꞌ ngꞌe juu Pilato ntꞌue tsꞌon jon na quitjiꞌ nanꞌñeen cüenta na ya tsꞌanhin yohan, yajoꞌ tꞌua jon tsꞌian na quindyaa juu Barrabásꞌñeen chaꞌxjen na ntꞌue nꞌonhan. Ndë joꞌ tꞌua jon tsꞌian na quitjaꞌ sondaro ꞌnaanꞌ jon nquii Jesús. Ndoꞌ jndë joꞌ tyincyaa jon juu nduee joo sondaroꞌñeen na quitꞌionhanhin nnon tsonjnꞌaan.   
\p
\v 16 Ndoꞌ sondaroꞌñeen, tyeyꞌonhan Jesús quityquiiꞌ vatsꞌian ꞌnaanꞌ nquii gobernado. Ndë tqueenꞌhan tsoñꞌen ntyje sondarohan.  
\v 17 Ndë joꞌ jnanꞌcüehan ncüii ndiaa colo venton Jesús chaꞌna ndiaa cocüe nque nnꞌan na cotoxen, ndoꞌ jnanꞌyahin ncüii tsei yo ntꞌööneon, tyionhan juuhanꞌ xquen jon.  
\v 18 Ndë joꞌ taꞌhan concyahan tsꞌonhin chaꞌvijon na mayuuꞌ na contꞌahan na njonhin. Jnduehan:  
\p —Vaa tꞌman jndyi condui ꞌuꞌ, ninncuꞌ na condui na matyeꞌntjonꞌ ntyꞌiuꞌ nnꞌan judíos.   
\p
\v 19 Ndoꞌ totueinꞌhan tsonjnein xquen jon, mantyi totjueꞌhan ndaa jndyuehan jon, ndoꞌ totonquityehan na veꞌ contꞌa nquehan na conanꞌtꞌmaanꞌhan jon.  
\v 20 Nndaꞌ vaa na tonanꞌcüejnaanꞌhan jon. Ndë joꞌ tjiꞌ ntcüeꞌhan juu ndiaa colo ventonꞌñeen, jnanꞌcüe ntcüeꞌhan juu ndiaaꞌ jon. Jndë joꞌ tyeyꞌonhanhin na ntꞌionhan jon tsonjnꞌaan.   
\s1 Na tꞌionhan Jesús tsonjnꞌaan  
\r (Mt 27:32-44; Lc 23:26-43; Jn 19:17-27)  
\p
\v 21 Xjen na sanduiꞌhan quiiꞌ tsjoon, joꞌ tjonhan ncüii tsꞌan na jnan jndëë. Simón jndyu tsanꞌñeen, tuihin ndyuaa Cirene. Ntsinda juu jndyu Alejandro yo Rufo. Yo naijndeiꞌhanꞌ jntꞌa sondaroꞌñeen na cayꞌoon juu tsonjnꞌaan na ntꞌionhan Jesús.   
\p
\v 22 Yajoꞌ tyeyꞌonhan Jesús ncüii joo na jndyu Gólgota. Juu jñꞌoonvahin itsohanꞌ: “Tyoꞌ Tsiꞌxquen Tsꞌoo.”  
\v 23 Joꞌ tyincyahan vinon na jndë tjonꞌhanꞌ yo cüii nasi na jndyu mirra na ncꞌu jon chaꞌ tyiꞌntquiihanꞌhin. Majoꞌ tyíꞌcꞌu jonhanꞌ.  
\v 24 Ndoꞌ tꞌion sondaroꞌñeen jon tsonjnꞌaan. Ndoꞌ tyꞌehan xꞌiaaꞌ chaꞌ njntyꞌiahan nin ncüii joohan na ngacüjaꞌhanꞌ ncüii cüii ndiaaꞌ jon. Nndaꞌ vaa na tꞌonhan ndiaaꞌ jon.   
\p
\v 25 Chaꞌ vi na ñjen navitsjoon xjen na tꞌionhan jon tsonjnꞌaan.  
\v 26 Ndoꞌ mantyi joꞌ tꞌionhan ncüii tscaaꞌ nnonhanꞌ, joꞌ jndui juu jnan na tsixuan jon na tijndaꞌ na cueꞌ jon chaꞌ na nnanꞌjnꞌaan nnꞌan juuhanꞌ. Jñꞌoonꞌñeen itsohanꞌ: “Tsanvahin conduihin tsan na taquintyja coꞌxen juu nnꞌan judíos.”  
\v 27 Ndoꞌ mandyo joꞌ, mantyi taꞌhan mañoon ve nonjnꞌaan na tꞌionhan nanntyꞌuee. Ncüii tsanꞌñeen ngiaaꞌ jon tontyjaya ndoꞌ ncüiichenhin ngiaaꞌ jon tontyjantymaanꞌ.  
\v 28 Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, joꞌ siquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio na itsohanꞌ: Quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tꞌman jnanꞌtjahan, joꞌ jnanꞌñꞌenhan jon.   
\p
\v 29 Ndoꞌ nnꞌan na tovenon joꞌ tonanꞌcüejnaanꞌhan jon, tonanꞌcahan nquenhan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan jon. Tonduehan:  
\p —¿Aa veꞌ ꞌuꞌ na ntsityuiꞌ juu vatsꞌon tꞌman nján ndoꞌ na ninndye xuee ntsiaꞌ xcoꞌhanꞌ?  
\v 30 Cüa, quitsinꞌman nquii ꞌuꞌ. Quindyocueeꞌ na ñonꞌ juu tsonjnꞌaanvahin.   
\p
\v 31 Ndoꞌ mantyi nque ntyee na conintqueꞌñeen, yo ninꞌnnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, tonanꞌcüejnaanꞌhan jon. Jnduehan:  
\p —Tsanvahin, va ya jndyi totsinꞌman juu nnꞌan, majoꞌ ndiquindëë ntsinꞌman nquiihin.  
\v 32 Xe na aa njntyꞌia na ndyocue juu tsonjnꞌaanvahin, yajoꞌ ngantyja nnꞌön na conduihin Cristo, nquii jon na tsixuan na coꞌxen jaa nnꞌan Israel.  
\p Ndoꞌ mantyi joo nanꞌñeen na ñoon nonjnꞌaan na ventyjeeꞌ ngiaaꞌ jon, majuuntyi jñꞌoon jnduehan.   
\s1 Tyincyaa Jesús na tueꞌ jon  
\r (Mt 27:45-56; Lc 23:44-49; Jn 19:28-30)  
\p
\v 33 Ndoꞌ vi na jndë tueeꞌ yajminꞌ, sꞌaahanꞌ na tijaan tsonnangue ata xjen na ndye na matman.  
\v 34 Ndoꞌ majuu xjenꞌñeen, jndei sixuaa Jesús yo jñonꞌndaa ꞌnaanꞌ jon, tso jon:  
\p —Eloí, Eloí, ¿Lama sabactani? Juu jñꞌoonꞌñeen itsiquindyihanꞌ: Tyeꞌ Tyoꞌtsꞌon, ¿Ndu na maꞌndyiꞌ ja?   
\p
\v 35 Ndoꞌ vendye nnꞌan na mꞌan joꞌ, jndyehan na nndaꞌ vaa na tso jon. Jnduehan:  
\p —¿Aa jndyehoꞌ na itsixuaa jon Elías, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen?   
\p
\v 36 Ndoꞌ ncüii tsꞌan na mꞌan joꞌ, jnannon juu, tacyꞌoon juu ncüii ꞌnan na nchjaꞌ, nchje juuhanꞌ quiiꞌ vinon të, jndë joꞌ tyio juuhanꞌ nnon ncüii tsꞌoon chaꞌ ya ngueeꞌhanꞌ ꞌndyo Jesús na ngitei jonhanꞌ. Tso tsanꞌñeen:  
\p —Quindyehoꞌ, njntyꞌia aa nndyo nquii Elías na ndyoquitsquioo jon juu na ñoon juu tsonjnꞌaanvahin.   
\p
\v 37 Vi jndë joꞌ, jndei sixuaa Jesús, tueꞌ jon.  
\v 38 Ndoꞌ juu ndiaa na ntyjatꞌio quiiꞌ vatsꞌon tꞌmanꞌñeen na itscuꞌhanꞌ naijon na jiꞌuantyichen tsixuanhanꞌ, jndyiiꞌ tcohanꞌ ata xjen nnontyuaachen.  
\v 39 Ndoꞌ juu capitán na minntyjeeꞌ na tonnon Jesús, ya na jndyii juu na sixuaa jon, ndoꞌ na tueꞌ jon, yajoꞌ tso juu:  
\p —Tsanvahin mayuuꞌ conduihin jnda Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 40 Ndoꞌ mantyi vendye nanntcu na tycya chjo ventyjeeꞌ, jntyꞌiahan na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui. Quiiꞌ ntꞌan joo nanntcuꞌñeen mꞌaan María, tsan tsjoon Magadán, yo Salomé yo ninꞌcüiichen María, ndyee José yo Jacobo, tyje José.  
\v 41 Joo nanntcuminꞌ tonanꞌjonhan yo Jesús xjen na tomandyiꞌ jon Galilea na totejndeihan jon ꞌnan na tocanhanꞌhin. Ndoꞌ mantyi joꞌ mꞌan vendyechen nanntcu na jnanꞌjonhan yo jon na jnan jon Galilea na tja jon Jerusalén.   
\s1 Tyꞌiuhan Jesús  
\r (Mt 27:57-61; Lc 23:50-56; Jn 19:38-42)  
\p
\v 42 Juu xjenꞌñeen majndë contsjë chjo min, ndoꞌ juu xueeꞌñeen, joꞌ xuee na nque nnꞌan judíos conanꞌjndaꞌhan ꞌnan na ninjntꞌuehan juu xuee na cotaꞌjndyeehan.  
\v 43 Mantyi joꞌ vijon mꞌaan ncüii tsꞌan tsjoon Arimatea, juu tsanꞌñeen jndyu jon José. Tꞌman conduihin quiiꞌ ntꞌan nanmꞌannꞌian cüenta nnꞌan judíos. Mantyi juu jon minndooꞌ jon na ngueeꞌ xjen na ndityincyooꞌ juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon. Yajoꞌ sisaaꞌ tsꞌon tsanꞌñeen, taqueeꞌ jon na mꞌaan Pilato. Tëcan juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús nnon tsanꞌñeen.  
\v 44 Ndoꞌ nquii Pilato, sitsanꞌ chjohanꞌhin xjen na jndyii jon na nndaꞌ. Tomꞌaanꞌ jndyi tsꞌon jon ¿Aa yuuꞌ joꞌ na jndë tueꞌ Jesús? Ndoꞌ na nndaꞌ, tqueenꞌ jon nquii capitánꞌñeen na ngüaxeeꞌ jon nnon juu, ¿Aa mayuuꞌ na jndë tueꞌ Jesús?   
\p
\v 45 Ndoꞌ vi na jndë tso juu capitánꞌñeen na mayuuꞌhanꞌ, yajoꞌ tyincyaa Pilato jñꞌoon na juu Joséꞌñeen, ya ngayꞌoon jon juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús.  
\v 46 Ndoꞌ tja José, tëtsijnda juu ncüii sábana ya na jndëhanꞌ yo tsan lino, ndë isquioo juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús tsonjnꞌaan, iscüetyjo juu sábanaꞌñeen jon. Ndë joꞌ tyꞌiu juuhin ncüii tsëꞌtsjöꞌ na jnanꞌya nnꞌan ncüii ngiaaꞌ tyoꞌ chaꞌxjen cotyꞌiu nnꞌan judíos ntꞌoo. Ndë joꞌ iscuꞌ juu ꞌndyo tsëꞌtsjöꞌñeen yo ncüii tsjöꞌ tꞌman.  
\v 47 Ndoꞌ juu María, tsan na jnan tsjoon Magadán yo María ndyee José, jntyꞌiahan naijon na tantyꞌiu Jesús.   
\c 16  
\s1 Jndë vandoꞌ xco Jesús  
\r (Mt 28:1-10; Lc 24:1-12; Jn 20:1-10)  
\p
\v 1 Ndoꞌ vi na jndë tua ndoꞌcüjioonꞌ, juu xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos, juu Maríaꞌñeen na jnan tsjoon Magadán yo Salomé, yo ninꞌMaría ndyee Jacobo, sananꞌjndahan nchenꞌ quichi na ntyeehinhanꞌ juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús.  
\v 2 Ndoꞌ ya tonco vitsjoon nuincoꞌ, tyꞌehan juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen, vi na jndë jnduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ.  
\v 3 Ndoꞌ nato na ñjonhan, jnanꞌnein nquehan ndëë ntyjehan, jnduehan:  
\p —¿Nin tsꞌan na ntejndei jaa na ngenaanꞌ juu tsjöꞌ na tëꞌ ꞌndyo tsiꞌtsꞌua?   
\p
\v 4 Majoꞌ xjen na squehan joꞌ, jntyꞌiahan juu tsjöꞌ tꞌmanꞌñeen na jndë tquenaanꞌhanꞌ.  
\v 5 Ndoꞌ vi na jndë tyequeꞌhan quityquiiꞌ juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen, jntyꞌiahan tontyja ya vaquityen cüii tsansꞌandyua. Cüe juu ncüii ndiaa quichiꞌ, ndiaa tco, ndoꞌ joꞌ tyue jndyihan na jntyꞌiahan jon.  
\v 6 Majoꞌ itso tsanꞌñeen ndëëhan:  
\p —Tyiꞌndyuehoꞌ, nchji na cojntꞌuehoꞌ nquii Jesús na jnan Nazaret, nquii jon na tꞌion nnꞌanhin tsonjnꞌaan. Majoꞌ jndë vandoꞌ xco jon, mangꞌe joꞌ tacꞌoonhin ntjoo. Quijntyꞌiahoꞌ ndöꞌ naijon na tquen nnꞌan siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon.  
\v 7 Ndoꞌ naneinhin cꞌohoꞌ na mꞌaan juu Pedro yo nque nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, ndoꞌ quinduehoꞌ ndëëhan na vja jndyee jon Galilea, ndoꞌ joꞌ njntyꞌiahan jon chaꞌxjen juu jñꞌoon na jndë siquindyi jonhan.   
\p
\v 8 Ndoꞌ nanꞌntcuꞌñeen, ninñoonꞌ jnduiꞌ ntcüeꞌhan, maninꞌ conanꞌnonhan, tyꞌe ntcüeꞌhan, ndoꞌ toviquijntyꞌehan na tyuehan. Min tana jnduehan ꞌnan na tenonhan tsojnaanꞌ na tyue jndyihan.   
\s1 Tityincyooꞌ Jesús nnon María tsan na jnan Magadán  
\r (Jn 20:11-18)  
\p
\v 9 Ndoꞌ vi na jndë vandoꞌ xco Jesús na vitsjoon nuincoꞌ, tityincyooꞌ jndyeehin nnon juu Maríaꞌñeen, tsan tsjoon Magadán, tsan na tjiꞌ jon ntyqueꞌ jndyetyia quiiꞌ tsꞌon.  
\v 10 Ndë joꞌ tja Maríaꞌñeen, tatsiquindyi juu nque nanꞌñeen na tomꞌanhan yo Jesús. Juu xjenꞌñeen tꞌonhan na chjooꞌ jndyi nꞌonhan ndoꞌ totyuehan.  
\v 11 Majoꞌ xjen na siquindyi juu joohan na jndë vandoꞌ xco jon, ndoꞌ jndë jndyiaaꞌ nnon juu jon, min tatëntyja nꞌonhan juu jñꞌoonꞌñeen.   
\s1 Tityincyooꞌ Jesús ndëë ve nnꞌan na conanꞌjon jñꞌoon yohin  
\r (Lc 24:13-35)  
\p
\v 12 Ndoꞌ vi jndëcya, tityincyooꞌ Jesús ndëë ve nnꞌan na conanꞌjonhan yohin, xjen na tyꞌehan jndëë. Chaꞌvijon mañoon tsꞌan na jnanꞌjoonꞌhan jon.  
\v 13 Ndoꞌ vi na jndë taaꞌ nꞌonhan na manquii jon na jntyꞌiahan, tyꞌe ntcüeꞌhan Jerusalén, tyenanꞌquindyiihan ntyjehan na jndë tityincyooꞌ jon ndëëhan. Majoꞌ nanꞌñeen, min taꞌnan tëntyja nꞌonhan jñꞌoon na jnduehan.   
\s1 Tsꞌian na tꞌua Jesús ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon  
\r (Mt 28:16-20; Lc 24:36-49; Jn 20:19-23)  
\p
\v 14 Vi jndë joꞌ, nque nnꞌan na nqui nchoꞌncüii na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, tityincyooꞌ jon ndëëhan juu xjen na cocüaꞌhan. Ndoꞌ sityiaꞌ jonhan jnaanꞌ na tatëntyja nꞌonhan juu jñꞌoon na jndue nnꞌan na jndë jntyꞌiahan na vandoꞌ xco jon ndoꞌ mantyi ntyja na queꞌ nꞌonhan.  
\v 15 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Cꞌohoꞌ ninvaa tsonnangue, ncyahoꞌ juu jñꞌoon naya ntyja njan ndëë tsoñꞌen nnꞌan.  
\v 16 Juu tsꞌan na vantyja tsꞌon juuhanꞌ ndoꞌ na ndëëꞌ juu, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ tsanꞌñeen. Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌcantyja tsꞌon juu jñꞌoonꞌñeen, juu xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon jnan nnꞌan, mantjotyen jnaanꞌ tsanꞌñeen.  
\v 17 Ndoꞌ joo nnꞌan na covantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, jndye nnon tsꞌian na ntꞌahin chaꞌ ntsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ jñꞌoon na concyahan, ndoꞌ na ntjiꞌhan jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan yo ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na tsixuan xuë, ndoꞌ nnanꞌneinhan jñꞌoon na chito mancüii xjen na conanꞌneinhan.  
\v 18 Xe na aa ntꞌuehan quinduntja ndoꞌ xe na aa ncüehan ncüii nasi na ntscueeꞌhanꞌ tsꞌan, majoꞌ taꞌnan na ngenonhan ntsꞌaahanꞌ. Ndoꞌ na ndyiohan ndueehan nacjo nanvꞌi, nꞌman nanꞌñeen.”   
\s1 Tava Jesús quiñoonꞌndue  
\r (Lc 24:50-53)  
\p
\v 19 Vi na jndë ntycüii na sinin Jesús joo jñꞌoonminꞌ ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon, tava ntcüeꞌ jon quiñoonꞌndue, tëcüetyen jon ngiaaꞌ Tyoꞌtsꞌon tontyjaya.  
\v 20 Ndoꞌ jnduiꞌ nanꞌñeen, ndoꞌvanjan toninncyahan juu jñꞌoon nayaꞌñeen. Ndoꞌ mantyi nquii ta Jesús totejndei jon joohan quiiꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌ jon na tontꞌahan. Tyincyaa jon na nanꞌxuanhan juu najndei na condui nquii jon chaꞌ ndëë ntꞌahan tsꞌian tꞌman na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ yo najndei na tsixuan nquii tsꞌan, mangꞌe joꞌ jndyechen nnꞌan taaꞌ nꞌonhan na juu jñꞌoon na toninncya nanꞌñeen, mayuuꞌhanꞌ. Mantyjantyi ndöꞌ ro.